Spletna stran LOČEVANJE ODPADKOV celovito podaja načine razvrščanja za vse tiste vrste odpadkov, ki se skladno z veljavno zakonodajo v vseh slovenskih krajih morajo zbirati ločeno. To so: odpadna embalaža, električna in elektronska oprema, nevarni odpadki. Na spletni strani so navodila tudi za ločeno zbiranje bioloških odpadkov in baterij, čeprav je sistem zanje trenutno vzpostavljen samo v nekaterih občinah, od jeseni naprej pa se bo po vsej Sloveniji ločeno zbiralo odpadne baterije. Nevarni odpadki morajo biti ločeno zbrani, da ne ogrožajo okolja in zdravja, odstranjujejo pa se z nadzorovanimi postopki. Ločeno zbrani odpadki se predelajo in reciklirajo, zato ne zapolnjujejo odlagališčnega prostora. V letu 2008 je družba Slopak predelala prek 100.000 ton odpadne embalaže, s čimer se je prihranilo 92 milijonov kilogramov emisij CO2. Na spletni strani je tudi seznam slovenskih zbirnih centrov za brezplačno oddajo ločeno zbranih odpadkov iz gospodinjstev.
Slopak je nacionalna družba za ravnanje z odpadno embalažo. Ustanovila so jo slovenska podjetja, predvsem zaradi zapovedi zakonodaje, ki na evropski in nacionalni ravni udejanja sistem, da mora onesnaževalec poskrbeti za odpadke, ki nastajajo zaradi izrabe izdelkov. Slopak je družba, ki skrbi za usmerjanje masnega toka odpadnih surovin v predelavo, predvsem v reciklažo. Reciklaža namreč omogoča, da se sortirane in predelane odpadne surovine ponovno uporabijo in da se iz njih proizvedejo novi izdelki.
Sistem ločenega zbiranja odpadkov in njihovega preusmerjanja z odlagališč odpadkov v predelavo smo v Sloveniji morali vzpostaviti z vstopom v Evropsko unijo. Najprej je družba Slopak vzpostavila sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže, ki ga vse od leta 2004 uspešno vodi. Na slovenski trg je letno danih 220.000 ton embalaže, ki obdaja izdelke in surovine. Družba Slopak jo je v lanskem letu 2008 predelala malo več kot 100.000 ton, letos pa količine ločeno zbrane odpadne embalaže naraščajo. Prebivalci odvržejo v zabojnike več odpadne embalaže kot lani. »Naraščanje količine ločeno zbrane odpadne embalaže dokazuje, da se več občanov zaveda okolijskih koristi ločenega zbiranja in da se je sistem ločenih zabojnikov v Sloveniji prijel. Vendar pa se hkrati povečuje delež nečistoč med odpadno embalažo. Gnil krompir, solata in polomljene videokasete niso odpadna embalaža,« pravi Barbara Tišler, vodja ozaveščanja v družbi Slopak. Z vzpostavitvijo spletne strani LOČEVANJE ODPADKOV ima vsak prebivalec možnost preveriti, kaj sodi in kaj ne v posamezni zabojnik. Seznam stvari, ki jih ločeno zbiramo, je enak po vseh občinah, čeprav je res, da v nekaterih občinah nudijo več zabojnikov kot zakonodajno določene tri.
Na spletnem portalu www.locevanjeodpadkov.si lahko občani tudi prijavijo tiste zabojnike v svoji bližini, ki so navadno prepolni, in vse druge pomanjkljivosti, ki motijo prebivalce.
Informacija, ki so jo prebivalci pogosto iskali, je tudi seznam vseh slovenskih zbirnih centrov, kjer občani lahko oddajo odpadno električno in elektronsko opremo, nevarne odpadke, baterije in odpadno embalažo fitofarmacevtskih sredstev. Za občane je oddaja v zbirnem centru brezplačna, podjetja pa več informacij o pogojih oddaje ločeno zbrane odpadne embalaže in odpadne električne in elektronske opreme dobijo v družbi
