Število finančnih spletnih groženj stalno narašča. Statistike Kaspersky Laba kažejo, da vsaka četrta spletna stran za zvabljanje (oz. ponarejena spletna stran) imitira spletno stran prave banke, spletne trgovine ali plačilnega servisa. Te ponarejene spletne strani se uporabljajo kot zvijače, da privabijo ljudi, ki tam pustijo svoje bančne podatke. Avtorji zlonamerne programske opreme pa še naprej ustvarjajo zlonamerne programe s sposobnostjo dostopa do spletnih računov in nove načine za izogibanje varnostnim orodjem bank.

Ni presenečenje, da spletni kriminalci raje napadajo računalnike uporabnikov kot zaščitene IT infrastrukture bank – veliko lažje je ukrasti podatke iz naprave v osebni lasti. Hkrati pa uporabniki pogosto prezrejo tveganja in spregledajo osnovne varnostne ukrepe pri uporabi finančnih storitev, kot je spletno bančništvo. Raziskava B2B International razkriva, da kar 28 % anketirancev ne preverja avtentičnosti spletne strani, kjer vpisujejo zaupne podatke, 34 % uporabnikov pa se ne poslužuje nobenih ukrepov, ki bi preprečili dostop do podatkov na javnih Wi-Fi omrežjih.

Tako apatičen pristop do spletne osebne varnosti je med drugim povezan tudi s prepričanjem, da bodo banke povrnile denar strankam, če bo ta ukraden v spletnem napadu. 45 % anketirancev verjame, da bo banka povrnila denar, če ga bodo ukradli spletni kriminalci, 57 % pa jih je prepričanih, da je banka že poskrbela za vse varnostne ukrepe.

Kraja iz računov strank vpliva tudi na poslovanje finančnih organizacij – poleg finančnih stroškov vpliva na ugled podjetja in lojalnost strank. Podjetja uporabljajo različne načine, da stranke zavarujejo pred spletnimi goljufijami. Kljub temu pa praksa kaže, da je lahko popolna varnost spletnih transakcij zagotovljena le z rešitvami, razvitimi za specifično naravo spletnih groženj. Med drugim te rešitve lahko zmanjšajo število incidentov, zaradi katerih mora podjetje strankam vračati denar.