Agenda določa sedem prednostnih področij ukrepanja: vzpostavitev enotnega digitalnega trga, izboljšanje interoperabilnosti, povečanje zaupanja v internet in okrepitev internetne varnosti, občutno povečanje hitrosti spletnega dostopa, povečanje naložb v raziskave in razvoj, širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja ter uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za odziv na družbene izzive, kot so podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Agenda naj bi na primer prispevala k poenostavitvi elektronskega plačevanja in izdajanja računov ter močno spodbudila uporabo telemedicine in energetsko učinkovitih tehnologij razsvetljave. Komisija v digitalni agendi predlaga 100 nadaljnjih ukrepov (od tega 31 zakonodajnih) na naštetih področjih. Digitalna agenda je prva od sedmih najvidnejših pobud v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Sedem ciljev
Z novim enotnim trgom izkoristiti prednosti digitalne dobe
Državljanom je treba omogočiti dostop do čezmejnih komercialnih storitev in storitev na področju kulture. Spletne trge v EU še zmeraj ločujejo ovire, ki otežujejo dostop do vseevropskih telekomunikacijskih storitev ter digitalnih storitev in vsebin. V EU je na primer prenos glasbe štirikrat manjši kot v ZDA zaradi pomanjkanja zakonitih ponudb in razdrobljenosti trgov. Komisija namerava odpreti dostop do zakonitih spletnih vsebin s poenostavitvijo prenosa avtorskih pravic, upravljanja teh pravic in čezmejnega izdajanja licenc. Med drugimi ukrepi je poenostavitev elektronskega plačevanja, izdajanja računov in spletnega reševanja sporov.
Izboljšanje določanja standardov na področju IKT in interoperabilnost
Da bi lahko ustvarjali, se povezovali in uvajali novosti, potrebujemo odprte in interoperabilne proizvode in storitve IKT.
Okrepitev zaupanja in varnosti
Evropejci ne bodo sprejeli tehnologij, ki jim ne zaupajo. Do spletnih storitev morajo dostopati sproščeno in varno. To se lahko delno zagotovi z bolj usklajenim evropskim odzivom na spletne napade in poostrenimi pravili za zaščito osebnih podatkov. Možno bi bilo od spletnih operaterjev zahtevati, da svoje uporabnike obveščajo o kršitvah varnosti v zvezi z osebnimi podatki.
Izboljšati dostop evropskih državljanov do hitrega in ultrahitrega interneta
Ciljna hitrost internetnih povezav za leto 2020 je najmanj 30 Mbps za vse evropske državljane, polovica evropskih gospodinjstev pa naj bi do takrat imela internetne priključke s hitrostjo najmanj 100 Mbps. Danes je v Evropi le 1 odstotek hitrih optičnih povezav v primerjavi z 12 odstotki na Japonskem in 15 odstotki v Južni Koreji (glej preglednico spodaj). Zelo hiter internet je ključen za močno gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in blaginje ter zagotovitev dostopa državljanov do vsebin in storitev, ki jih potrebujejo. Komisija bo med drugim preučila, kako pritegniti naložbe v širokopasovna omrežja z mehanizmom izboljšanja kreditne kvalitete in dala napotke za spodbuditev naložb v optična omrežja.
Spodbujanje raziskav in naložb na področju najsodobnejših IKT
Evropa mora nameniti več sredstev raziskavam in razvoju ter zagotoviti, da se bodo najboljše zamisli uresničile na trgu. Cilj agende je tudi spodbuditi zasebne naložbe z evropskimi programi regionalnega financiranja ter povečati sredstva za raziskave na ravni EU. Le tako bo Evropa kos konkurenci ali jo celo presegla. Naložbe EU v raziskave na področju IKT so več kot dvakrat manjše od ameriških (37 milijard EUR v primerjavi z 88 milijardami EUR leta 2007).
Digitalna pismenost in dostopne spletne storitve za vse evropske državljane
Več kot polovica (250 milijonov) evropskih državljanov vsak dan uporablja internet, 30 % pa jih interneta nikoli ni uporabilo. Vsi ljudje, ne glede na starost in socialno okolje, morajo imeti možnost pridobiti znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za dejavno udeležbo v digitalni dobi, v kateri se vse večji del naših dejavnosti odvija na spletu (trgovina, javne, socialne in zdravstvene storitve, učenje ter politika).
Izkoristiti potencial IKT v korist družbe
Evropa mora vlagati v pametno uporabo tehnologij in informacij, da se bo lahko odzvala na izzive, kot so zmanjšanje porabe energije, podpora starajočemu se prebivalstvu, okrepitev pravic pacientov ter izboljšanje spletnega dostopa invalidnim osebam. Eden od ciljev bi lahko bil, da bi do leta 2015 pacienti dostopali do svojih zdravstvenih podatkov iz katerega koli konca EU. Agenda bo prav tako spodbujala energetsko varčne tehnologije, kot je tehnologija polprevodniških sredstev za osvetlitev (SSL), ki je za 70 % varčnejša od običajnih sistemov razsvetljave.
