Letos praznujemo 50. obletnico Moorovega zakona in tudi po 50 letih so njegove trajne posledice in koristi še vedno vidne na številnih področjih. Kot soustanovitelj podjetja Intel je Gordon utrl pot razvoju vedno hitrejših, manjših in cenovno ugodnih tranzistorjev, ki poganjajo naša sodobna orodja in igrače. Njegova napoved, da se bo število tranzistorjev v procesorju podvojilo vsako leto, je omogočila hitro širitev tehnologij po vsem svetu in je postala sinonim za hitrost tehnoloških sprememb. Napoved je postala zlato pravilo za panogo proizvajalcev elektronskih naprav in odskočna deska za inovacije.
Gospodarski vpliv
Zmogljivost in stroški sta dva ključna dejavnika tehnološkega razvoja. Ker je mogoče na manj prostora namestiti več tranzistorjev, se z nižjimi stroški za uporabnika povečata zmogljivost in energijska učinkovitost. Tehnološki razvoj ni le izboljšal obstoječih gospodarskih panog in povečal storilnosti, temveč je ustvaril celotne nove panoge, ki so lahko nastale le na podlagi cenovno ugodnih in zmogljivih računalniških naprav.
Tehnološki vpliv
Moorova opazka je računalništvo preoblikovala iz dragega podviga, ki so se ga lahko lotili le redki, v vseprisotno in cenovno ugodno nujno potrebno tehnologijo. Vse sodobne računalniške tehnologije, ki jih poznamo danes, so zrasle na temeljih, ki jih je položil Moorov zakon. Inovacije od interneta do družabnih medijev in sodobnih orodij za analizo podatkov izhajajo neposredno od Moora in njegovega odkritja.
Družbeni vpliv
Cenovno ugodne računalniške zmožnosti so nam na voljo povsod in bistveno spreminjajo način, kako delamo, se zabavamo in komuniciramo. Temeljna sila Moorovega zakona je pripeljala do revolucionarnih sprememb v sodobnih mestih, transportu, zdravstvu, izobraževanju in proizvodnji energije. Pravzaprav si je le težko predstavljati, kakšen bi bil sodobni svet, če ne bi bilo Moorovega zakona.
Številne naprave, ki jih ljudje uporabljajo vsak dan, poganjajo mikroprocesorji, sestavljeni iz tranzistorjev. Vse te naprave so, zahvaljujoč Moorovemu zakonu, bistveno cenejše, bolj zmogljive in bolj energijsko učinkovite ter so postale nepogrešljiv del naših življenj. Telefoni in ure so postali pametni in avtomobili so se spremenili v premične računalnike.
• Če bi bil sodoben telefon z operacijskim sistemom Android in procesorjem Intel izdelan s tehnologijami iz leta 1971, bi bil samo mikroprocesor enake zmogljivosti velik kot parkirno mesto. Pa se poskusite fotografirati s tem.
• V primerjavi z Intelovim prvim mikroprocesorjem, ki je nosil ime Intel 4004, današnji 14-nanometrski procesorji zagotovijo 3500-krat več zmogljivosti, so 90.000-krat bolj učinkoviti, njihova cena pa znaša le 1/60.000 cene prvega procesorja.
Moorov zakon je ambicija in ne naravni zakon. Uresničuje ga cela vrsta ljudi, ki pri svojem delu premikajo osnovne meje fizikalnih zakonov. Danes Intelove tovarne proizvedejo več kot 10 milijard tranzistorjev na sekundo. Ti tranzistorji poganjajo izjemne naprave, ki služijo milijardam ljudi po vsem svetu.
• Prvi polprevodniški tranzistorji so bili velikosti radirke na koncu svinčnika. Zaradi Moorovega zakona je mogoče na piko na koncu tega stavka mogoče vključiti več kot 6 milijonov tranzistorjev Tri-Gate.
• Sodobnih tranzistorjev ni več mogoče videti s prostim očesom. Da bi lahko videli en tranzistor, bi morali običajen čip povečati na velikost hiše.
Vseprisotni duh inovacije, ki jo je sprožil Moorov zakon, danes še naprej preoblikuje tako tehnološko panogo kot cel svet. Mladi ustvarjalci, vneti izumitelji, ambiciozni znanstveniki in doktorji ter številni drugi posamezniki bodo še naprej navduševali svet z zamislimi in odkritji, ki si jih ne moremo danes niti predstavljati.
