Običajne tehnologije šifriranja lahko razdelimo v dve skupini: šifriranje datotek in map (ang. File and Folder Level Encryption – FLE) in šifriranje celotnega diska (ang. Full Disk Encryption – FDE). FLE ščiti določene datoteke in mape, tako da je bolj primerna za šifriranje manjšega obsega občutljivih informacij. FDE po drugi strani šifrira celotni trdi disk in je tako primerna za zaščito, npr. prenosnih računalnikov podjetja v primeru, da so bili ukradeni ali izgubljeni. Glede na to, da FLE in FDE rešujeta različne težave, večina organizacij uporablja obe tehnologiji.
Po mnenju strokovnjakov iz IDC obstajajo štirje glavni razlogi za implementacijo tehnologije šifriranja:
• za omejitev odstopa do zaupnih informacij in za zaščito pred nepooblaščenim dostopom,
• za zaščito občutljivih datotek pred zlonamernimi programi in drugimi vse bolj pogosto prisotnimi spletnimi grožnjami,
• za pomoč pri zaščiti podatkov pred napadi, ki uspešno prodrejo v korporativno omrežje – napadi na korporativno infrastrukturo in poizkusi kraje podatkov postajajo vse bolj razviti,
• za dopolnitev procesa upravljanja s tveganji pri podjetju; varstvo podatkov igra tukaj vse bolj pomembno vlogo kot ključni element.
Večina proračunov IT oddelkov izdatke, povezane s šifriranjem, ne uvršča med prednosti pred drugimi izdatki. Analitiki iz IDC so kljub temu prepričani, da bo šifriranje kmalu postalo ena izmed tehnologij, po kateri bo največ povpraševanja.
Po podatkih IDC se bo trg dela za šifriranje v naslednjih nekaj letih povečal za več kot 50 odstotkov, tj. s 556 milijona ameriških dolarjev v letu 2012 na 866 milijonov dolarjev v letu 2016. Leta 2013 bodo stroški za zaščito podatkov prvič presegli 2 milijardi dolarjev, medtem ko bodi leta 2016 dosegli več kot 3 milijarde.
