3D-prikaz so vzporedno razvijali z razvojem fotografije. Leta 1844 je David Brewster prikazal stereoskop, napravo ki je lahko fotografirala v 3D-tehniki. Stereoskop je nadgradil Louis Jules Duboscq, njegova najbolj znana 3D-fotografija kraljice Viktorije pa je bila razstavljena na svetovni razstavi leta 1851. Do druge svetovne vojne so bili med ljudmi zelo priljubljeni stereoskopski fotoaparati. Vzporedno z razvojem 3D-fotografije je potekal tudi razvoj 3D-filmov. Leta 1855 so iznašli napravo, imenovano kinematoskop, v katerega je oseba gledala in videla »video« v 3D-tehniki. Prvi 3D-film so posneli leta 1915, prva javna projekcija za ljudi, pa je bila izvedena leta 1922. Film Moč ljubezni (The Power of Love) iz leta 1935 je bil prvi 3D-film v barvah.

Ali vsi vidijo 3D-sliko?
Od 5 in 10 odstotkov ljudi trpi za tako imenovano stereoslepoto. Možgani teh ljudi so sposobni dojeti globino okolice na drugačen način in brez pomoči stereoskopije. Ti ljudje slike na 3D-televizorju ali v 3D-kinematografu ne bodo videli v treh dimenzijah. Kar zadeva nje, bo film v običajnih dveh dimenzijah.