Generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je v uvodnem nagovoru poudaril, da je industrija, ki je izvozno usmerjena, generator gospodarskega razvoja. Ob tej priložnosti se je zavzel za oblikovanje tako imenovane razvojne koalicije, ki si bo prizadevala za boljše izkoriščanje priložnosti, večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in izgradnjo novega razvojnega modela.
Evropske tehnične industrije v zadnjih letih dosegajo izjemno rast. Zaradi povečevanja naročil pa se kažejo nekatere omejitve pri nadaljnjem razvoju, tako v dostopnosti novih proizvodnih tehnologij in pomanjkanju ustrezno usposobljenih kadrov, kot v naraščanju cen vhodnih materialov ter vgradnji znanja v industrijske izdelke in proizvodnje. Omenjene problematike in priložnosti za nadaljnji razvoj so bile rdeča nit govorcev, strokovnjakov s področja tehničnih industrij.
Generalni sekretar ORGALIME (evropska zveza, ki zastopa kovinsko, strojno, elektro in elektronsko industrijo) Adrian Harris je predstavil razvojna prizadevanja industrijskih panog, prihajajoče spremembe in pričakovanja Orgalime pri uveljavljanju napredka na nacionalnih ravneh evropskih držav, vodilni raziskovalec na področju proizvodnih tehnologij pri Direktoratu evropske komisije za industrijske raziskave Jyrki Suominem, pa je predstavil 7. OP, mehanizem, ki ga EU uporablja kot finančno podporo pri uresničevanju prioritet razvojnega načrta TP-Manufuture.
Svetovalec za področje industrije, med drugim odgovoren za področje jekla, pri Evropski komisiji, Roelof Plijter je govoril o trenutnih razmerah na trgu jekla, direktor Gorenje Orodjarna, d. o. o, dr. Blaž Nardin pa o tem, zakaj je kovinska industrija pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. Direktor IREET Djani Brečevič je predstavil trg energije pri nas, dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani prof. dr. Jože Duhovnik je orisal delo inženirja v sodobni industriji, Dušan Bušen, direktor grozda ACS, pa je nazorno prikazal obvladovanje dobaviteljskih verig. Direktorica republiškega Zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen je predstavila prizadevanja zavoda, da bi se kar največ brezposelnih lahko zaposlilo v tehničnih industrijah.
"Zavod za zaposlovanje vlaga veliko sredstev za prekvalifikacije in dopolnilna izobraževanja brezposelnih. Žal pa pogosto kadri, ki so se udeležili posameznih usposabljanj tudi potem, ko so končali usposabljanje, niso zaposljivi. Zato je nujno, da Zavodi za zaposlovanje dobijo konkretne namige podjetij, kateri so tisti centri znanja, tehnološki centri, šole itd., ki jim strokovna javnost zaupa in ki lahko v kratkem času usposobijo ustrezne kadre. V nasprotnem primeru morajo delodajalci iskati ustrezne kadre izven Slovenije. Država mora s politiko razpisovanja šolskih programov poskrbeti, da se bo še okrepilo število vpisov na naravoslovno tehnične usmeritve", pravi predsednik upravnega odbora Združenja kovinske industrije pri GZS dr. Blaž Nardin.
Združenje kovinske industrije pri GZS se je ob koncu konference zavezalo, da bo prevzelo aktivno vlogo pri promociji tehničnih industrij med mladimi, aktivno pa bo sodelovalo tudi pri svetovanju Zavodom za zaposlovanje, kako kar najbolje usposobiti brezposelne za delo v omenjenih industrijah.
