Na slovesni otvoritvi konference je udeležence nagovoril predsednik Slovenskega društva Informatika Niko Schlamberger. V nagovoru je izrazil zadovoljstvo, da je konferenca dočakala polnoletnost. Poudaril je pomen informatike, ki se kaže tudi v tem, da so družbe s to dejavnostjo izšle iz krize relativno manj prizadete kot tiste iz drugih dejavnosti.

Nekaj vsebinskih poudarkov konference:

• Na področju poslovne inteligence je ugotovljeno, da so v vseh okoljih neprestane potrebe po poročanju, na oblikovanje rešitev pa vplivajo predvsem dane možnosti in zahteve posameznih okolij. Razvoj in znanstvene raziskave odpirajo in ponujajo še nove možnosti, katerih uveljavitev bomo lahko spremljali v naslednjih letih.

• Na področju menedžmenta poslovnih procesov je bilo predstavljenih več prispevkov, ki so obravnavali nekatera teoretična spoznanja s področja procesne usmerjenosti ter njihovo uporabo v praksi. Predstavljenih je bilo nekaj metodoloških izhodišč ter ključnih dejavnikov uspeha pri projektih prenove in informatizacije poslovanja, med katerimi je večina predavateljev poudarjala povezavo s strategijo in nujno potrebo po vključenosti najvišjega vodstva organizacij.

• Na področju informacijske varnosti in upravljanja tveganj je bilo ugotovljeno, da se uporabniki informacijskih sistemov prepočasi prilagajajo novim razmeram in priložnostim v informatiki kot posledici družbenih sprememb, saj slepo sledijo trendom rabe socialnih omrežij, ne da bi se pri tem zavedali vseh nevarnosti, ki jih prinašajo. Enako velja za rešitve v oblaku, kjer uporabniki nimajo zadostnega nadzora nad svojimi podatki. S tem se povečuje nevarnost za zlorabe, ki jih je vedno več in so vedno bolj ciljane na posameznika. Posameznik se ne zaveda dovolj nevarnosti, ki prežijo nanj ali pa jih celo zavestno prezira. Organi pregona dobijo premalo prijav zlorab, malo jih je uspešno preiskanih, še manj pa je tistih, ki so obsojeni. Za ustrezno sistemsko rešitev problema bi bilo treba osveščati uporabnike, da bi najprej ločili med dovoljenim in prepovedanim, ustrezno zaščitili svoje podatkov ter zlorabe prijavljali organom pregona.

• Na področju podpore odločanju in operacijskih raziskav so bile predstavljene praktične rešitve, aplikacije večkriterialnega in skupinskega odločanja na področju kmetijstva in prehrane. Cilji in odločevalci so pogosto kontradiktorni in tako z modeli za podporo odločanju želimo najti kompromis med cilji in odločevalci. Globalno želimo doseči učinkovitejšo izrabo virov, kakovosti dela in oblikovati okolje, ki je sprejemljivo za družbo kot celoto. Prikazane so bile izkušnje in spoznanja ter bodoče smeri razvoja modelov ob upoštevanju tudi negotovosti odločanja. Izpostavljene so bile prednosti, slabosti in priložnosti uporabe modelov, seveda ob podpori informatike na številnih področijh, sektorjih gospodarstva in problemih. Predstavljene so bile tudi informacijske, optimizacijske in zlasti tehnološke rešitve, ki služijo kot podpora odločanju na področju računalniške strežbe, kakovosti podatkov, strojništva in procesnih tehnologij.

• Na področju informatike v javni upravi je ugotovljeno, da se je ponovno začelo vzpostavljati skupna organizacijska telesa, katerih neobstoj je bil zaradi preteklih reorganizacij pogosto ključna težava pri zagotavljanju transparentnosti izvajanja projektov in procesov sodelovanja. Kljub temu prihaja do uspešnih projektov sodelovanja, kar je bilo predstavljeno na primeru rešitve za podporo uporabnikom, kjer sta združili vsebine obstoječih rešitev ministrstvi za javno upravo in za pravosodje ter tako oblikovali skupno rešitev za podporo uporabnikom z bistveno nižjimi stroški investicije kot v primeru samostojnega razvoja. Še vedno pa zaradi sektorske organiziranosti IKT ostaja veliko težav pri izvajanju IKT projektov, predvsem na nivoju pripravljanja ter spremljanja izvedbe. S tem razlogom so zelo dobrodošle periodične strategije in akcijski načrti, ki zagotavljajo vsaj nekaj pregleda nad dogajanji na IKT področju. Rdečo nit sekcije je tako predstavljal velik poudarek na poenotenju delovanja IKT služb, potreba po skupnem usklajevanju ter informiranju o tekočih in prihodnjih projektih ter zagotavljanje možnosti večkratne uporabe že vzpostavljenih rešitev. Izpostavljena je bila potreba po primerno organiziranem sodelovanju v okolju slovenske državne in javne uprave. Iz prispevkov je bil viden tudi poudarek na inovativni uporabi razpoložljivega programja in računalniških naprav. Izpostavili bi lahko pametna mesta, RFID – tehnologijo, uporabo IT rešitev v kulturi in znanju ter statistične rešitve, ki pomenijo predvsem prihranek časa in finančnih sredstev.

• Na okrogli mizi z nazivom »Nove razmere v informatiki: ali so IT storitve v Sloveniji dovolj cenjene?« so sodelujoči najprej ocenili stanje v Sloveniji na področju IKT. Gospodarska in finančna kriza močno vpliva na IKT podjetja, saj se zmanjšujejo investicije v IKT tehnologije tako v gospodarstvu kot v javni in državni upravi. V gospodarstvu v teh kriznih časih vodstva podjetij kot naročnikov še vedno smatrajo investicije v IKT opremo in storitve le kot strošek, ne pa kot investicijo in torej možnost povečevanja konkurenčnosti in uspešnosti njihovih podjetij. Posebno poglavje predstavljata državna in javna uprava, kjer se v zadnjih letih zmanjšujejo investicije v IKT tehnologije.
Sodelujoči so razpravljali predvsem o možnih rešitvah za izboljšanje kriznih razmer. Razpravljalci so ugotovili, da so nujno potrebne spremembe tako v gospodarstvu in javni upravi kot v IKT podjetjih samih. Dolgoročna rešitev je usmerjenost v izvoz IKT rešitev in storitev, saj je slovenski trg premajhen. Za povečanje izvoza se morajo podjetja povezati in sodelovati, predvsem pa se usmeriti v razvoj in trženje produktov. Neizkoriščena možnost je tudi vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva (JZP) s sodelovanjem uporabnikov in ponudnikov. JZP se v tujini uveljavlja, v Sloveniji pa ne znamo izkoristiti priložnosti, ki jih omogoča. Vsi govorniki so soglašali, da kljub kriznim razmeram obstaja dovolj možnosti za nadaljnji razvoj. Treba je le poiskati priložnosti in z agilnim ter inovativnim pristopom uveljavljati IKT rešitve v gospodarstvu in javni upravi ter v tujini.

Zgornje ugotovitve bodo hkrati s priporočili našle mesto v deklaraciji konference, ki bo objavljena na spletni strani Slovenskega društva INFORMATIKA in konference, kjer si jo bo mogoče ogledati. Na osnutek deklaracije bo mogoče podati komentarje in predloge za dopolnitev.

Tekmovanja za najboljši študentski projekt 2011 na letošnji konferenci DSI so se udeležili študentje računalništva in informatike Univerze v Ljubljani (UL) in Univerze v Mariboru (UM), ki so svoje rezultate na konferenci DSI 2011 tudi predstavili. Za najboljši študentski projekt 2011 je bil izbran projekt 2ndSight avtorjev Luke Topolovca, Žana Markana, Tineta Poštuvana in Blaža Magdiča iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Drugo mesto je pripadlo projektu CloudDocs – socialno omrežje za izmenjavo dokumentov avtorja Roberta Dukarića iz Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; tretje mesto pa je zasedel projekt z naslovom Distribucija avtorja Mateja Lakote, prav tako iz Fakultete za računalništvo in informatiko.

Na podlagi predstavljenih prispevkov, devetih vabljenih vrhunskih tujih plenarnih predavateljev, 50 vabljenih slovenskih predavateljev in preko 100 ostalih predavateljev in avtorjev prispevkov bomo udeleženci konference formulirali deklaracijo konference z naslednjimi poudarki:

1. Že 18. konferenca DSI je s 160 referati prikazala pravo bogastvo vsebin in aktualnih tematik.
2. Rdeča nit konference »Nove razmere in priložnosti v informatiki kot posledica družbenih sprememb« predstavlja sporočilo družbam s področja informatike.
3. Informatika v vseh subjektih zasebnega in javnega prava igra ključno vlogo za njihovo boljšo odzivnost in večjo kokurenčnost.
4. Informatiko je treba ustrezno pozicionirati v vseh organizacijah, če hočejo biti uspešne.
5. Za uspešnost gospodarstva in slovenske informatike je Slovenija postala premajhna, naša prizadevanja morajo biti usmerjena evropsko in globalno.
6. Poslanstvo SDI, ki ga izpolnjuje na konferenci, je tudi promoviranje strokovne odličnosti.

Konferenco DSI 2011 smo uspešno zaključili. Zahvaljujemo se vsem udeležencem za obisk konference, avtorjem za bogastvo ter raznolikost vsebin, programskemu svetu, programskemu in organizacijskemu odboru ter pokroviteljem, ki so nam pomagali uspešno izpeljati že 18. konferenco Dnevi slovenske informatike.

Več informacij in utrinkov s konference najdete na spletni strani http://www.dsi2011.si/