1. Na prvem mestu v internetu. Elektronska pošta je najbolj uporabljana storitev v internetu. Je celo bolj razširjena kot World Wide Web, torej splet oziroma spletno brskanje. Po nekaterih podatkih naj bi bilo sredi leta 2008 v svetu okoli 1,4 milijarde elektronskih računov in okoli 1,3 milijarde uporabnikov.
2. Ime. Kot pri mnogih novih izrazih je tudi pri elektronski pošti prav zabavno opazovati, kako ljudje naslavljajo in pišejo. Najdemo e-mail, email, E-mail, e-Mail, eMail, e-pošta, ePošta, epošta, emajl in še kaj. In kako je prav? Najbolje – elektronsko sporočilo. Je res, da je malce več pisanja, a bo tudi najbolj prav. Ali pa e-pošta. Bodimo srečni, da nimamo težav, kot jih imajo v nemško govorečih deželah. Tam se ne morejo zediniti niti, katerega spola je zadeva. Pri Nemcih je ženskega, pri Švicarjih pa srednjega.
3. Prostor. Datoteka, priložena elektronski pošti zaseda tretjino več kot na disku. Zakaj? Po standardu MIME naj bi elektronska pošta vsebovala samo besedilne znake, ki so šifrirani po 7-bitnem standardu ASCII. Če hočemo po elektronski pošti poslati 8-bitne dokumente, kot so slike in podobno, se uporabi postopek Base64, s katerim se te datoteke prekodirajo in s tem povečajo za okoli 36 odstotkov.
4. Izumitelj. Za izumitelja elektronske pošte velja Ray Samuel Tomlinson. Ta računalničar je v poznih šestdesetih izdelal protokol za prenos datotek, imenovan CPYNET, namenjen pa je bil prenosu datotek med računalniki. Tomlinson je protokol pozneje nadgradil tako, da je bilo mogoče pošiljati tudi sporočila. Ker je bilo treba računalnike v omrežju nekako označiti, je Tomlinson uporabil znak @, ki je bil takrat edini znak na tipkovnici, ki se ni uporabljal.
5. Prvi spam. Za prvo neželeno sporočilo, torej spam, velja sporočilo, ki ga je 3. maja leta 1978 poslal Gary Thuerk, uslužbenec pri ameriškem računalniškem podjetju DEC (Digital Equipment Corporation). Thuerk je iz natisnjenega seznama naslovov uporabnikov Arpaneta, torej predhodnika interneta, iskal ljudi, ki živijo na ameriški zahodni obali. Našel je 600 naslovnikov in jim prek elektronske pošte poslal reklamno sporočilo. A se zadeva ni dobro iztekla. Takratni poštni program je zmogel poslati največ 320 sporočil, vsi drugi naslovi pa so se zlili z besedilom sporočila, tako da je bilo bolj ali manj neberljivo.
6. @ v Morsejevi abecedi. Od februarja 2004 je znak @ dobil tudi Morsejevo kodo. Ta se glasi .--.-., kar v praksi pomeni AC brez premora. Ker pa je ta znak dokaj dolg, se je ustalil kar znak .--, ki pomen AT (at – na naslovu).
7. Pošta v pižami. Podjetje AOL je naredilo zanimivo raziskavo, v kateri je ugotavljalo obnašanje svojih uporabnikov, kar zadeva elektronsko pošto. Ugotovili so, da kar 67 odstotkov vprašanih elektronsko pošto prebere še ali že v postelji, torej zvečer pred spanjem in zjutraj, takoj ko vstanejo. Kar 15 odstotkov jih je na primer odgovorilo, da pošto berejo tudi v cerkvi.
8. Rojstvo smeškov. Smeški, emotikoni ali kakor koli jih že imenujemo, so se »rodili« 12. aprila 1979. Takrat je Kevin McKenzie sodeloval v debatni elektronski skupini in predlagal uvedbo simbolov, ki bodo v suhoparne besede vnesli možnost izražanja čustev. Predlog je bil z navdušenjem sprejet.
9. Pošta brez naslova. Raziskovalci univerze v Stanfordu so iznašli postopek, ki omogoča pošiljanje elektronske pošte brez potrebe po vnašanju elektronskega naslova prejemnika. Zadeva se imenuje SEAMail, deluje pa tako, da se naslovnik poišče po vnaprej določenih kriterijih, kot so ime, poklic, podjetje … skratka po semantičnih kriterijih.
10. Nastanek »afne«. Zakaj se za ločevanje imena in naslova uporablja prav znak @? Enega od razlogov, torej da je bil to prej neuporabljen znak na tipkovnici, smo že omenili. A jih je še več. Med drugim ta, da se ni pojavljal v običajnih imenih, kot na primer pomišljaj, tako da ni moglo priti do pomote, kje je ločnica med imenom in naslovom. Znak v tistem času tudi ni imel nobene vloge v urejevalnikih besedil, kar je bilo zelo pomembno, saj je urejevanje potekalo z vnašanjem posebnih kod. In še en razlog: znak @ je med trgovci pomenil »at« torej »po«, na primer »10 kosov @ 20 $« pomeni »10 kosov po 20 $«. »At« pa pomeni tudi »na«, kar je za elektronsko pošto še kako prikladno – na naslovu.
Moj mikro, Junij 2009
