Windows 7 običajno dobimo na DVD-mediju. S tem sicer ni nič narobe, res pa je, da je zaradi fizikalnih značilnosti delo s tem medijem dokaj počasno. To ve vsak, ki je kdaj vstavil DVD v računalnik ali predvajalnik. Ali lahko zadevo kako pospešimo? Lahko. Recimo tako, da USB-ključek pripravimo do tega, da lahko namestimo sistem iz njega. Prednosti so očitne. Najprej ta, da je ključek precej hitrejši pomnilniški medij, če ne zaradi drugega zato, ker naprava za branje ne vsebuje mehanskih delov, pa tudi zato, ker lahko s ključkom namestimo Windows 7 tudi v naprave, ki nimajo optičnega pogona, recimo tako imenovane netbooke.

Windows 7 je s seboj prinesel precej novosti, ki jih uporabniki lahko maramo ali pa tudi ne. Med tiste, ki jih imamo radi, sodijo tudi tako imenovane knjižnice. In kaj so knjižnice? Morda bi bila najboljša definicija ta, da gre za zbirne točke določenih vrst dokumentov, ki so lahko na več mestih. Vzemimo recimo knjižnico Slike. Ta običajno vsebuje slike iz mape Moje slike in mape Javne slike, vanjo pa lahko dodamo še bližnjice do drugih, poljubnih map, ki so lahko v lokalnem računalniku ali tudi na kakšnem omrežnem disku. Enako je s knjižnico Glasba, pa Videoposnetki, Dokumenti, Podcasti, dodamo pa lahko tudi lastne knjižnice, kar je pravzaprav najboljša lastnost. To namreč pomeni, da lahko na primer izdelamo knjižnico, ki bo vsebovala mape z dokumenti iz najrazličnejših virov – različnih map na lokalnih diskih, pa tudi iz kakšne mape v strežniku. Tako ne bo več treba brskati po neskončnih labirintih datotečnih sistemov, saj bodo vse mape na dosegu miške. Kako pa izdelati lastno knjižnico?

Tipka Windows, tisti, ki ga najdete med levima tipkama Ctrl in Alt, je na tipkovnicah prisoten že kar nekaj časa, a ga resnično uporabljajo le redki. In to neupravičeno. Preko te lahko namreč dokaj hitro pridemo do nekaterih funkcij, ki bi sicer od nas zahtevale sprehajanje po menijih ali iskanje med ikonami. V tabeli si lahko ogledate nekatere najzanimivejše kombinacije tipk, v katerih je tipka Windows glavni akter.

Sistemu Windows se je »zmešalo« in pozabil je vaše geslo. No ja, verjetno ste ga pozabili vi, ali pa redili kakšno drugo neumnost, a tako je lažje. Kakor koli že, gesla ni. In imamo težavo, ki je ne moremo kar tako na hitro rešiti. A v tem triku ne bomo govorili o tem, kako ponovno »najti« staro geslo oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, pač pa o preventivnih ukrepih, ki lahko posledice »pozabljenih« gesel nekoliko ublažijo.

Težave z računalnikom so seveda zoprna zadeva. In to tako za tistega, ki jih je deležen, kot za tistega, ki zadevo popravlja. Težava je namreč velikokrat v tem, da uporabnik, posebej če gre za manj veščega, ne zna prav opisati, kaj se je zgodilo. In če nekdo, ki naj bi pomagal, ne ve, kaj je narobe, bo tudi pomagal težko, še zlasti če gre za kakršno koli pomoč na daljavo. Da bi v Windows 7 nekoliko omilili te težave, so pri Microsoftu vgradili zanimivo funkcijo, imenovano Zapisovalnik težav po korakih. Programček je neke vrste snemalnik dogajanja na zaslonu, deluje pa tako, da posname dogajanje v času nastanka napake, to dogajanje pa je mogoče tudi komentirati. Iz vseh teh podatkov nato izdela dokument HTML oziroma MHT, ga shrani v arhiv ZIP in ga pripravi za pošiljanje po elektronski pošti. In kako zadevo uporabljamo?

Vse več programov skupaj z datoteko samo shrani tudi tako imenovane metapodatke. Ti so lahko najrazličnejši, odvisni pa so seveda od vrste datoteke. Če je tu dokument, ki smo ga izdelali z urejevalnikom besedil, so med temi podatki ime tistega, ki je dokument ustvaril, datum nastanka, datum zadnjega urejanja, število znakov, ime programa, s katerim je nastal, in še in še. Če pa je dokument recimo fotografija, je v metapodatkih zapisana velikost slike, njena ločljivost, s katerim fotoaparatom je nastala, s kakšno zaslonko in osvetlitvijo, z bliskavico ali brez nje in še in še. Za analizo, zakaj je kakšna fotografija dobra ali slaba, so ti podatki zelo dobrodošli, če pa recimo Wordov dokument pošiljamo naokoli, pa je mogoče dobro preveriti, ali je v metapodatkih kaj, česar ne želimo, da drugi vidijo. Kako torej do teh podatkov in kako jih spreminjati oziroma brisati?

Eno največjih novosti in izboljšav zadnjih različic Windows najdemo v možnostih iskanja. Iskanje datotek, programov, dokumentov in drugih elementov je od Viste naprej, torej tudi v Windows 7, precej poenostavljeno, predvsem pa pospešeno. Če v Windows 7 nekaj iščemo, je dovolj, da kliknemo gumb Start, v polje iskanja vpišemo želeni niz in iskanje steče. Razlog, zakaj so rezultati tako hitro prikazani, je tudi v tem, da sistem izvaja tako imenovano indeksiranje datotek. To pomeni, da sproti izdeluje kazalo datotek kar omogoča hitrejše iskanje. Zadevo si lahko predstavljamo enako kot kazalo v knjigi. Če to obstaja, je del besedila lažje najti, kot pa če moramo prečesati celotno knjigo.

Ena od novosti v Windows 7 je tudi tako imenovani priročni ali skočni seznam. Prikažemo ga tako, da z desno tipko kliknemo ikono zagnanega programa v opravilni vrstici. Kaj bo v meniju, je odvisno od programa samega, saj je vsebinsko občutljiv. Če gre recimo za urejevalnik besedil, se v meniju prikažejo nedavno uporabljeni dokumenti, pri urejevalnikih slik nedavno odprte slike, pri raziskovalcu nedavno odprte mape in podobno.