Garen Meguerian je vložil skupinsko tožbo zoper Apple, ker podjetje domnevno napeljuje otroke v zapravljanje stotin dolarjev z nakupi virtualnih dobrin za igre. Čeprav je Apple problem že pripoznal in ga začel reševati, Meguerian vztraja, da Apple še vedno neupravičeno bogati na račun staršev, katerih otroci kupujejo virtualne jagode za Smrkce in podobno.

Če verjamemo staremu reku, zakaj je bil ustvarjen internet, bi bilo naivno pričakovati, da bo Kinect izjema. Nasprotno, založniki so potrebovali točno dva meseca od izida Kinecta, da so pripravili prve igre za odrasle, ki jih lahko krmilimo s Kinectom.

Včasih je veljalo, da je treba za igranje kupiti najboljši računalnik. Igre so namreč zahtevale največjo procesorsko moč, največ pomnilnika, najzmogljivejšo grafiko, naj… A zadnje čase se pojavlja drugi trend – igre ne potrebujejo več tako mogočnega računalnika, ampak le kolikor toliko spodobno spletno povezavo. Igre se namreč iz lokalnih računalnikov vse bolj selijo v splet, v ogromne strežniške farme, ki vso obdelavo izvedejo lokalno, do uporabnika pa pošiljajo le sliko in zvok. Prihaja igranje v oblaku ali po angleško cloud gaming.

Zadnja raziskava s področja računalniških iger, ki je bila, mimogrede, zares obsežna, je pokazala, da igranje iger ne vpliva na izboljšanje naše inteligence. Še več, tudi igre, namenjene treniranju možganov, ne izboljšajo našega razmišljanja, lahko pa v naše delo vnesejo več urejenosti, kar se pozna pri rezultatih. Pametnejši pa vseeno nismo.

Klasičnim opisom iger smo dodali novo kategorijo – didaktično vrednost izdelka. Z njo želimo ocenjevati zmožnost igre, da uporabnika, torej igralca, kaj nauči. Če že prebijemo toliko časa z igranjem, naj se vsaj česa naučimo, in ne zgolj kratkočasimo.