Sandvine je objavil študijo internetnega prometa po svetu, ki kaže, na kaj odpade največji delež prenesenih podatkov. Pomislili bi, da večino potratimo za prenose vsebin prek torrentov, a to ni res. Daleč največji kos kolača poberejo razvedrilne vsebine na zahtevo (streaming). Pričakovano je ta delež najvišji v Ameriki, kjer je teh storitev več, medtem ko se Evropejci zatekamo tudi k manj legalnim alternativam.

Kitajska ima zaposlenih dva milijona ljudi, ki nadzorujejo uporabo interneta v državi. Cilj strogega spletnega nadzora je preprečevanje družbenih nemirov in omejevanje kritik na račun vladajoče komunistične partije.

Povprečna hitrost internetnega dostopa po svetu se je v prvem četrtletju letos povečala za štiri odstotke na 3,1 megabita na sekundo, kažejo podatki ameriškega podjetja Akamai.

Čudežni material grafen bi lahko pomenil preboj v telekomunikacijah in dramatično – do stokrat – pospešil hitrost interneta. Tako pravijo raziskovalci z oddelka za fiziko univerze Bath.

Slovenski mobilni operaterji so letos za uporabnike pripravili posebne poletne ponudbe za cenovno ugodnejši prenos podatkov med gostovanjem v mobilnih omrežjih na Hrvaškem.

Ko se na spletu pojavi nova spletna stran, se jih nekaj izgubi in pozabi, skupaj z vedenjem, kakšen je bil nekoč videz spletne skupnosti. Nostalgično je doma najti avdio kaseto ali vinilno ploščo, enako je, če najdemo stari videz spletne strani, ki jo redno uporabljamo. Splet je poln digitalnih artefaktov, med njimi pa so tudi taki, ki jih je vredno ohraniti.

Milijoni Evropejcev gledajo zamujene najljubše televizijske nadaljevanke na pametnem telefonu na poti v službo, gledajo spletne vsebine na televizijskem sprejemniku v dnevni sobi ali pa na splet nalagajo lastne vsebine. V Evropi je danes že več kot 40,4 milijona „povezanih televizij“, do leta 2016 pa naj bi tovrstne sprejemnike imela večina gospodinjstev. Te spremembe zabrisujejo tradicionalne meje med potrošniki, radiodifuzijskimi mediji in internetom. Komisija želi ugotoviti, kaj bi to zlivanje tehnologije in vsebin lahko pomenilo za gospodarsko rast in inovacije, kulturno raznolikost ter potrošnike v Evropi (zlasti tiste, ki potrebujejo zaščito, npr. otroci).

Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Nova zakonodaja uporabe piškotkov ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila – pod kakšnimi pogoji in kako je piškotke in podobne tehnologije dovoljeno uporabljati. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.

V ponedeljek se je z uvodnim govorom Dr. Hamadoun I. Touréja, generalnega sekretarja mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) v Dubaju začel dvotedenski svetovni komunikacijski vrh WCIT-12. Touré je pred zbrano množico več kot 1000 vladnih predstavnikov iz 130 različnih držav ponovno pojasnil, da "na konferenci ne bo govora o ITU-jevem prevzemu nadzora nad internetom, ampak zgolj o krepitvi sodelovanja med vladami in internetno skupnostjo, temeljujoči na skupnem konsenzu in upoštevaje tudi želje držav v razvoju".

Prihodnji teden se bo v Dubaju začel svetovni telekomunikacijski vrh WCIT12, ki ga prireja svetovna telekomunikacijska zveza ITU. Najbolj dramatični komentatorji napovedujejo, da bodo svetovne sile določale prihodnjo usodo interneta. Drugi menijo, da se bo zgodilo še manj kot na okoljskih konferencah, zato se internetu ni treba bati sprememb. Takšno je bilo tudi stališče udeležencev okrogle mize o upravljanju interneta, ki so jo pripravili na znanostno-šolsko-športno-kulturnem ministrstvu.