Samsung je sicer zapisal, katere podatke lahko televizor zbira in jih pošilja tudi storitvam tretjih oseb, vendar … Kdo pa v celoti prebere dolga suhoparna pravila uporabe, največkrat skrita nekje globoko na spletni strani izdelovalca? In koliko so ta razumljiva povprečnemu uporabniku?

Iz Googla so konec minulega tedna sporočili, da bodo potrebovali nekaj tednov za vzpostavitev mehanizma, s katerim bodo lahko evropski državljani zahtevali izbris zastarelih informacij iz iskalnika. Sodišče EU je prejšnji teden Googlu namreč naložilo, da uporabnikom omogoči t. i. pravico do pozabe.

Ena izmed najbolj prepoznavnih novih funkcij v iPhonu 5S je bralnik prstnih odtisov (biometrični skener), ki ponuja preprosto zaklepanje in odklepanje s pritiskom prsta, ne da bi morali vtipkati kodo ali risati vzorce. Sliši se dobro, a pregovorno zadržni Nemci nad tem niso navdušeni.

Mednarodna delovna skupina za varstvo osebnih podatkov v telekomunikacijah (IWGDPT ali t.i. Berlinska skupina) je na svojem zasedanju, ki je potekalo v Pragi 15.-16. aprila 2013, sprejela delovni dokument o zasebnosti in sledenju na spletu (“Web Tracking and Privacy”). V dokumentu so opisane metode zbiranja, analize in uporabe podatkov o aktivnostih uporabnikov storitev informacijske družbe na spletu. Ti podatki se v čedalje večjem obsegu kombinirajo in analizirajo za različne namene, od dobrodelnih do povsem zasebnih komercialnih namenov, povezanih z vedenjskim oglaševanjem.

Varnostni raziskovalci nemškega Heise so dobili prijavo enega od njihovih bralcev, da naj bi nekdo iz Microsofta nadziral vsebino (tekstovnih) sporočil v Skype pogovorih. Omenjeni bralec naj bi namreč v Skype klepet vnesel povsem zasebni url naslov do enega od svojih strežnikov, nakar ga je nekoliko kasneje njegov IDS na tem strežniku obvestil o nepričakovanem ponovnem obisku na prav ta naslov, seveda iz tujega, neznanega IP-ja. To je tipičen znak replay napada.

Šest evropskih držav, med njimi tudi Velika Britanija in Nemčija, se je odločilo za skupno akcijo proti ameriškemu internetnemu velikanu Google. Ta naj bi z novimi nadzornimi pristojnostmi kršil evropska pravila o varovanju zasebnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Nova zakonodaja uporabe piškotkov ne prepoveduje, pač pa zaostruje pravila – pod kakšnimi pogoji in kako je piškotke in podobne tehnologije dovoljeno uporabljati. Ključno je, da morajo biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni in da jim mora biti ponujena izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.