Največja borza bitnih kovancev na svetu, slovenski Bitstamp, naj bi po poročanju ameriškega poslovnega portala Bloomberg od investicijske skupine Fortress prejela investicijo v višini desetih milijonov ameriških dolarjev. "Navedb ne morem komentirati," je za STA povedal soustanovitelj borze Damijan Merlak.

Oblasti ameriške zvezne države New York so podjetja pozvala k posredovanju predlogov, kako bi kar najbolje regulirali borze bitnih kovancev in ostalih internetnih valut. Z regulacijo želijo uporabnike zaščititi pred morebitnimi zlorabami in omejiti pranje denarja.

Tokijska borza bitnih kovancev Mt Gox je očitno zaprla svoja vrata. Lastniki so umaknili vsebino spletne strani, že včeraj pa so izbrisali tudi vsa sporočila na uporabniškem računu borze na Twitterju. Med poznavalci se ob tem že širijo ugibanja, da je borza - ena največjih na svetu za internetno valuto bitcoin - ostala brez likvidnosti.

Internetna valuta bitcoin se vse bolj uveljavlja tudi zunaj internetnih krogov, po svetu pa jo kot plačilo sprejema vse več podjetij. Nekaj takšnih je tudi v Sloveniji - po podatkih spletne strani Coinmap jih bitne kovance sprejema preko 40, največ v Ljubljani.

Ničle in enice namesto kovancev in bankovcev. Bitcoin je navidezni denar, spletno plačilno sredstvo, ki ga lahko »kuje« vsak, vendar to še ne pomeni, da lahko v kratkem času postane milijonar. Kako deluje sistem?

Sčasoma se je pokazalo, da je zamisel Japonca Satoshi Nakamoto (za kar se je izkazalo, da gre za psevdonim, saj njegova identiteta ni znano) genialna. Valuta bitcoin je pseudo anonimna, tako da lastnika računa oziroma obeh strani transakcij ni mogoče zlahka identificirati, hkrati pa povsem decentralizirana, kar onemogoča manipulacije. Vse transakcije se poravnavajo takoj in so neizpodbojne, emisija valute pa se vrši z rudarjenjem (izračunavanjem zgoščevalne funkcije, hash). Denarni agregat valute je navzgor omejen na približno 21 milijonov bitcoin in se mu z rudarjenjem približujemo z geometričnim zaporedjem.

Bomo kmalu povsod namesto z bankovci, kovanci ali karticami, plačevali s pametnimi telefoni ali internetnimi digitalnimi valutami? Plačilni sistemi, ki so danes v razvoju ali pa celo počasi pridobivajo uporabnike, ponujajo veliko prednosti. Kaj pa nevarnosti? Je poenostavljeno plačevanje varnejše in priročnejše ali pa je cilj finančnih ustanov le pripraviti ljudi, da bodo več (in predvsem po nepotrebnem) trošili?