Nekatere izdelke je mogoče kupiti le na spletu, drugi pa so tam cenejši. Prej ali slej se vsak znajde pred dilemo, ali naj spletnemu trgovcu zaupa podatke kreditne kartice. »Kaj pa, če bodo vdrli v njegov sistem, potem pa zlorabili mojo kartico?« Skrb ni brez razloga, saj dnevno slišimo o hekerskih napadih, popolne zaščite pa ni. Medtem ko večina spletnih kupcev, gledano globalno, ne razmišlja dvakrat, ko mora plačati s plačilno kartico, smo Slovenci, vsaj kar zadeva kupovanje doma, konservativni.

Praznična nakupovalna sezona bo kmalu v polnem zamahu, številni Američani pa bodo svoje nakupe očitno opravili kar z delovnega mesta. 35 odstotkov Američanov je namreč v raziskavi družbe Findlaw.com priznalo, da spletne nakupe opravljajo, medtem ko so v službi.

Slovenski trg spletne prodaje še vedno raste, a bolj na račun intenzivnosti spletnega nakupovanja kot zaradi novih kupcev, je na novinarski konferenci pred začetkom dogodka Spletni trgovec leta poudaril direktor družbe Valicon Matjaž Robinšak.

Brez spletne strani so danes podjetja skorajda nekonkurenčna, le vprašanje časa pa je, kdaj bo enako kot za spletno »parcelo« mogoče trditi tudi za spletno trgovino. Časi rumenih strani so nepreklicno mimo, spletni iskalniki so najpogostejše iskalno sredstvo, spletne trgovine pa rastejo kot gobe po dežju. Leta 2007 jih je bilo na portalu trgovine.net registriranih 394, na dan pisanja tega članka pa že 1853. A kljub temu za povprečnega spletnega trgovca Slovenija (še) ni nikakršna zlata jama. Če je soditi po podatkih Googla, Eurostata, projekta MOSS ter nekaterih vodilnih spletnih trgovin pri nas, Slovenci še vedno (precej) raje kot na spletu kupujemo v trgovinah iz opek in malte. Vendar je splet izrednega pomena, ko se za ta nakup odločamo.

Tržni inšpektorat RS je prejel že kar nekaj prijav s strani potrošnikov, ki so kupili kupon za nakup različnega blaga na spletnih straneh toprabat.com. Po unovčitvi kupona so naleteli na težave, saj naročenega blaga niso prejeli, prav tako pa imajo potrošniki težave pri uveljavljanju zahtevka za vračilo denarja.

Slovenski spletni uporabniki raje kupujemo v domačih kot v tujih spletnih trgovinah. Po zadnjih podatkih raziskave MOSS v domačih spletnih trgovinah nakupuje 70,40 odstotka, v tujih pa 46,73 slovenskih spletnih uporabnikov.

Delež nakupov preko spleta narašča, po podatkih Eurostata je v Sloveniji na spletu že nakupovalo 49 % ljudi, a ob tem potrošniki ne smejo pozabiti na varnost. Predvsem pa naj potrošniki poskrbijo pravočasno za nakup, saj imajo konec leta tudi spletne trgovine večinoma polne roke dela in s tem posledično lahko tudi nekoliko daljši rok dostave.

Slovenci večino nakupov še vedno opravijo v trgovinah, vendar pa informacije o izdelkih zelo pogosto najprej poiščejo preko spleta, kaže raziskava z naslovom Googlov potrošniški barometer, v kateri je sodelovalo več kot 2000 spletnih potrošnikov iz Slovenije.

Države Evropske unije se postopno približujejo drugemu cilju Digitalne agende; ta določa, da naj bi do leta 2015 uporabljalo spletno nakupovanje 50 % oseb. Internetni nakup je v Sloveniji že kdaj opravilo 40 % oseb v starosti 16–74 let, samo v prvem četrtletju 2012 pa je po internetu vsaj enkrat naročilo ali kupilo blago ali storitve 22 % oseb. V Sloveniji je v zadnjih 12 mesecih opravilo vsaj en internetni nakup 34 % oseb, kar je za 9 odstotnih točk manj od povprečja EU-27 (45 %).

Ekipa ribičev in računalničarjev s podjetja Terra Nullius je v novembru izstrelila spletni servis Ribiskekarte.si, preko katerega lahko domači in tuji ribiči opravijo e-nakup ribolovnih dovolilnic, upravljavci pa efektivneje upravljajo svoje vode ter poslovanje. Med vidnejšimi podporniki projekta se je znašel tudi Telekom Slovenije.