SI-CERT, ki v Sloveniji med drugim sprejema prijave zlorab v internetu, prejme letno približno 1700 prijav: »Ukrepanje proti zlorabam na nacionalni ravni že nekaj let poteka usklajeno, težave se pojavljajo predvsem pri mednarodnih preiskavah. Pri večini zlorab pa je vpletenih več kriminalnih skupin iz različnih držav,« je povedal Gorazd Božič, vodja SI-CERT-a.

»Kdo se boji črnega moža?« je bil naslov seminarja v organizaciji podjetja Hermes Softlab. Že začetni nagovor Rudija Brica je zadel jedro problema: ne mislite, da smo Slovenci zaradi majhnosti varni pred spletnimi kriminalci. Nihče ni imun pred njimi. Gre za »brihtneže«, velikokrat pametnejše od strokovnjakov, ki skrbijo za varnost spletnih storitev, zato je boj proti njim težaven. In stalen! Neumestno je namreč pričakovati, da bodo kriminalci prenehali izboljševati metode napadanja, ki jim prinašajo lahko zaslužen denar. Na koncu uvodne besede pa smo slišali to, kar zelo neradi slišimo in česar si mnogi nočejo priznati: »Absolutne varnosti ni, ne obstaja in je nikoli ne bomo dosegli!«.

Metod, ki so jih oblikovali hekerji za beleženje tipkanja, dogajanja na zaslonu, oddaljeno vklapljanje spletnih kamer in mikrofona računalnika, pa ne uporabljajo le hekerji in »hekerji«, temveč na žalost vse bolj tudi delodajalci za nadzor nad zaposlenimi, ki se takšnega nadzora ne zavedajo. »Ubogi« delodajalci, ki jih »grdi« delavci izkoriščajo in na delovnem mestu, namesto da bi delali, visijo v Faceboku in se pogovarjajo s prijatelji. Ima delodajalec pravico tako nadzirati zaposlene?

Tudi Slovenija ni (več) imuna na spletni kriminal. Odkar statistično sodimo med razvitjše države, postajamo zanimivi. Napadi prihajajo največ iz tujine, domači nepridipravi pa so pri tem večkrat le pomagači. Bojujemo pa se proti organiziranimi genijem, z zelo jasnimi in nevarnimi cilji. Absolutne varnosti ni, zaščititi se moramo sami. Toda kako, ko pa ni več mogoče obvladati vsega, kar se dogaja v računalniku in kaj prihaja iz spleta? Pravilo je, ne zaupajte nikomur in bodite zelo previdni pri vsem, kar je lahko potencialna žrtev napada. In kaj je to? Vse, kar je mogoče zlorabiti v vašo škodo – od elektronskega bančništva do osebnih podatkov, zdravstvenih podatkov pa do gesel za dostop do različnih spletnih servisov in strani!

Si predstavljate, da bi šli k zdravniku, ta bi nam predpisal zdravilo, v lekarni bi ga prodali, nato bi se zdravje poslabšalo in bili bi sami krivi, da je do tega prišlo. In to kljub dejstvu, da se je zdravnik zmotil pri diagnozi, naredil slovnično napako pri imenovanju zdravila na receptu in da lekarnar tega ni znal prebrati, pa je dal zdravilo, ki mu je bilo ravno pri roki. V realnem življenju si to verjetno težko predstavljate. A tako nekako je glede nevarnosti, ki prežijo iz spleta. Ni pomembno, koliko napak naredijo vpleteni, in tudi ne, da je dokazano, da so zlorabe omogočile ravno te, na koncu smo vsega krivi uporabniki.