Nazadnje sem stal v vrsti pred petintridesetimi leti, ko me je tja postavila mati, da sem ji uro ali dve pozneje ponosno prinesel liter olja, dvajset dekagramov kave in kilogram banan. V vrsti nisem bil sam. Družbo so mi delali vrstniki iz vse soseske. Sam pri sebi sem tedaj sklenil, da se bom v življenju izogibal vrstam vseh oblik. Zato ne razumem stanja duha ljudi, ki so pripravljeni vso noč čakati pred zaprtimi vrati trgovine, da lahko zjutraj v rokah med prvimi držijo najnovejši Applov izdelek.