Virusi veljajo za nadlogo, ki prizadene predvsem uporabnike Windows, tu in tam pa se kakšen zaredi še na Mac OS X. Zelo malo pa je primerkov, ki se lotijo Linuxa. Sedaj prihaja iz Rusije trojanski konj, ki krade bančne podatke uporabnikom Linuxa.

Prvi resen usmerjen napad na mobilne naprave so izvedli kitajsko govoreči avtorji. Z okuženo programsko opremo so zbirali podatke o kontaktih, sporočilih in druge informacije z mobilnih naprav, predvsem od ujgurskih aktivistov.

Kljub aretaciji domnevnih spletnih kriminalcev, ki naj bi bili odgovorni za t. i. policijski virus, program, ki okuži računalnik in od uporabnika zahteva odkupnino, se še vedno širi. Omenjena škodljiva koda je že okužila več tisoč računalnikov po vsem svetu in je v zadnjem trimesečju (december 2012 - februar 2013) pristala na vrhu digitalnih nevarnosti v poročilu varnostnih laboratorijev PandaLabs.

Zaradi sposobnosti škodljive kode, da se skrije v sistemu, je edini pravi delujoči način preverjanje računalnika, ko ta 'spi'. Z drugimi besedami to pomeni, da moramo računalnik zagnati s sistemom, ki nanj ni nameščen in ki ga običajno uporabljamo, in nato preveriti vse njegove datoteke, mape in pogone. Najbolj enostavno to lahko storite, če si izdelate zagonski DVD-pogon z običajno okrnjenim sistemom Linux in protivirusnim programom. Storitev omogoča večina varnostih podjetij, vendar moramo vedeti, da je zanesljiva toliko, kolikor dober je protivirusni program, ki bo pregledal računalnik.

Ena stvar so napredni kosi zlonamerne vohunske programske opreme, kot so (bili) Stuxnet, Flame ali Rdeči oktober, proti katerim pametne zaščite ni, ker jih pišejo vrhunsko usposobljeni strokovnjaki in ker izkoriščajo še neprijavljene ranljivosti v programski opremi. V povsem drugo kategorijo pa sodi običajna malomarnost, ko pomembne industrijske sisteme virusi okužijo zato, ker nimajo nameščenih osnovnih protivirusnih programov, ki bi jih bili zlahka zaznali. Zgodi se tudi v elektrarnam v ZDA.

Radi živimo v prepričanju, da se nam pa to že ne bo pripetilo. Mislimo, da smo imuni na viruse in bakterije, potem pa nekaj dni hodimo z rdečim nosom, se sami sebi smilimo in vsem razlagamo, kako hudo nam je. Vemo, da je v digitalnem svetu veliko škodljive kode, vendar tudi v tem pogledu živimo v prepričanju, da se slabe stvari dogajajo le drugim.

Število primerov zlonamerne programske opreme in vohunske oglaševalne programske opreme, ki napada uporabnike sistema Google Android, je po podatkih najnovejšega varnostnega poročila podjetja Trend Micro za tretje četrtletje 2012 naraslo za 483 odstotkov – z nekaj manj kot 30.000 v juniju na skoraj 175.000 v septembru. Medtem, ko je relativno strog pristop družbe Apple, ki aplikacije pred objavo v trgovini App Store temeljito pregleda, zmanjšal varnostna tveganja, je Googlova odprta platforma postala pravo leglo zlonamernih dejavnosti.