Glede na rezultate raziskave Finančne spletne grožnje 2013, ki jo je pripravil Kaspersky Lab, zanimanje spletnih kriminalcev za dostop do spletnih računov uporabnikov vedno bolj narašča. Lani je število spletnih napadov, ki so vključevali zlonamerno finančno programsko opremo, narasel na 28,4 milijonov – 27,6 % več kot leta 2012.

Po podatkih, ki so bili zbrani za potrebe študije Kaspersky Laba “Finančne spletne grožnje v letu 2013”, se spletni kriminalci vse bolj trudijo pridobiti zaupne podatke o uporabnikih in ukrasti denar z bančnih računov. Zato ustvarjajo lažne spletne strani, ki posnemajo finančne organizacije. V letu 2013 je 31,45 % vseh napadov z zvabljanjem (t.i. phishing) predstavljajo trgovanje v imenu vodilnih bank, spletnih trgovin in sistemov elektronskih plačil, kar je za 8,5 odstotnih točk več kot leto poprej.

Dandanes je navada, da ljudje voščijo dobre želje za božič kar preko Facebook-a ali Twitter-ja. Zatorej se lahko pripravite na naval božično obarvanih statusov. Obenem pa v Kaspersky Lab opozarjajo še na en naval, to je prevar na družbenih omrežjih v prazničnem času.

Počasi se izteka oktober, ki je tudi evropski mesec kibernetske varnosti. Slovenija v evropski akciji sodeluje s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira center za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT. Z video vodiči opozarjajo slovensko javnost na tveganja pri spletnem nakupovanju in opravljanju e-bančnih storitev, saj le-ta lahko povzročijo resno finančno škodo. Mesec varnosti na SI-CERT zaključujejo s še enim vodičem, v katerem izpostavljajo nekatere vrste hekerskih napadov, ki so jih obravnavali v zadnjem letu.

Kibernetski zločinci vse bolj uporabljajo napredne metode napadov, ki jih je zelo težko izslediti, vse večja razširjenost mobilnih naprav pa omogoča lažje zlorabe in napade, usmerjene v socialne medije, kažejo rezultati študije Agencije EU za varnost omrežij in informacij. Najpogostejši so še vedno kibernetski napadi na osnovi spletnih brskalnikov.

Evropska komisija uvaja nova pravila o tem, kaj natančno bi morali telekomunikacijski operaterji in ponudniki internetnih storitev storiti, kadar pride do izgube, kraje ali drugačnega ogrožanja osebnih podatkov njihovih strank. Namen teh „tehničnih izvedbenih ukrepov“ je zagotoviti enako obravnavo strank v celotni EU v primeru kršitve varnosti podatkov in zagotoviti možnost vseevropskega pristopa k tem problemom za podjetja, ki poslujejo v več kot eni državi.

Ameriški preiskovalni urad FBI je v sodelovanju z ameriškim tehnološkim velikanom Microsoftom razkrinkal zločinsko združbo hekerjev, ki so ukradli več kot pol milijarde dolarjev. Okužene računalnike, preko katerih so se dokopali do podatkov o bančnih računih, so našli v več kot 90 državah

Slovenski nacionalni odzivni center za obravnavo varnostnih incidentov na internetu (SI-CERT) je v letu 2012 obravnaval 1250 incidentov, kar je več kot v predhodnih dveh letih skupaj. Vodja centra Gorazd Božič ob tem za lansko leto izpostavlja prve resne napade na komitente slovenskih bank, fizične osebe in podjetja.

Te dni daleč od oči javnosti poteka silovit DDoS-napad na švicarsko stran Spamhaus, ki so ga tuji mediji nekritično povzeli kot največji internetni napad v zgodovini. Internet se za zdaj še ne duši pod tem napadom, čeprav ima Spamhaus obilico težav pri zagotavljanju svojih storitev, nekaj kolateralne škode pa so povzročili tudi nič hudega slutečim okoličanom.