www.mojmikro.si Google Wave – revolucija internetne komunikacije? Kaj Googlov val sploh je in kako se je obnesel v nekajtedenskem testiranju v vsakdanjem življenju. Dobra ideja ali igrača, ki je ne bi nihče uporabljal? stran 20 številka 2009 12 december letnik 25, cena 4,50 EUR Javna sreča in nesreča Preverili smo uporabo sodobnih tehnologij pri naših javnih prevoznikih. Rezultat: sladko-kisel občutek. stran 58 TAKOJ PO NOVO »GRAFO« Microsoft je skupaj z Windows 7 predstavil knjižnico DirectX 11. Ali moramo kupiti novo grafično kartico? Katero? ATI-jeve kartice nove arhitekture so že na trgu, Nvidia pa je zaspala. Arhitektura Fermi bo na voljo šele prihodnje leto! stran 24 Čas je … za spremembo časa Čas teče vsem enako, ga pa zelo različno izkoriščamo oziroma z njim upravljamo. stran 66 2009 številka 12 Ko veliki iščejo Slovenijo na svetovnem zemljevidu (a je ne najdejo). Zakaj se počutimo slabo, ko kupujemo kaj tehničnega? Še posebej zdaj, ko se bližajo prazniki. stran 16 Na Mikro DVD-ju − Microsoft Office Professional 2010 beta: prejšnji mesec šele tehnološki predogled, tokrat pa ga lahko preizkusite sami. � ������������������ � ����������������� �������� APC-jevo hlajenje na nivoju »rack« omar zajema vro� zrak iz zadnjega dela, kjer ta nastaja. Ohlajen zrak izpihuje v sprednjem delu in z njim hladi bližnje »rack« omare. � ����������������������������������������������������� � ������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������� Združevanje, virtualizacija, mrežna konvergenca, “blade” strežniki - nove tehnologije izboljšujejo u�inkovitost, zmanjšujejo stroške in vam omogo�ajo, da “z manj naredite ve�”. Poleg tega prinašajo zmogljivo napajanje, hlajenje in izzive upravljanja, za kar strežniške sobe niso bile nikoli zasnovane. Delate na osnovi poskusov, odvisni ste od izgradnje klimatizacije ali improvizirate z rešitvami. Kako lahko torej pove�ate stopnjo zanesljivosti in nadzora v svoji strežniški sobi, ne da bi za to potrošili majhno bogastvo? � �������������������������������������������������������������������������� � ������������������� APC-jeve komponente napajanja, hlajenja, nadzora in upravljanja se zlahka povežejo med seboj v popolno rešitev. Vse je natan�no vnaprej na�rtovano za medsebojno sodelovanje in neopazno integracijo z vašo obstoje�o opremo. To preizkušeno rešitev, ki je takoj pripravljena za uporabo, enostavno potisnete v skoraj katerikoli prostor, ki ga imate na voljo - ne potrebujete ve� zapletenih hladilnih konfiguracij ali dragega mehanskega naknadnega inženiringa. Modularen dizajn, ki ga lahko nadgrajujete v skladu s svojimi potrebami in finan�nimi zmožnostmi, omogo�a, da ste lahko stoodstotno prepri�ani, da bo vaša strežniška soba vedno v koraku z nenehno spreminjajo�imi se zahtevami. � ��������������������������� � ����������������� ��������������������� ����������������������������� ����������� APC-jev sistem InRow SC združuje enoto za natan�no hlajenje InRow SC (zmogljivost do 7 kW), »rack« okvir NetShelter SX in sistem za zadrževanje zraka v »racku«. Zdaj je za omejen �as na voljo po posebej znižani ceni. �������������������� � ����������������������������������������������� � ������������������������������������������������������ �������������������� ��������������������������������������������������������������������� APC olajša konfiguriranje strežniških sob. Neodvisne hladilne enote InRow, zmogljivi prostori za vgradnjo NetShelter in APC-jev sistem za zadrževanje zraka v “racku” (okvirju) skupaj ustvarjajo pravi IT-ekosistem v skoraj vsakem okolju. Senzorji za nadzor nivojev v “racku”, inteligentni elementi za nadzor, vgrajeni v hladilno enoto in integrirana programska oprema za upravljanje nudijo popoln daljinski nadzor in neprimerljiv vpogled v celoten sistem. Enostavno dodajte zaš�ito napajanja (kot so na primer enote Smart-UPS ali Symmetra, ki so nedvomno najboljše v svojem razredu) in že imate popolno rešitev za danes, jutri in za prihodnost. Brezpla�no si naložite Bele strani v naslednjih 30 dneh in mogo�e boste postali dobitnik dlan�nika iPod! ����������������������������������������������������� �Te rešitve združujejo napajanje, hlajenje in upravljanje v varnem, tihem, hlajenem zaprtem prostoru, ki ga je skoraj nemogo�e lo�iti od ostalega pisarniškega pohištva. Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si UVODNIK DID(O)* M inistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je sporočilo, da so končali prenos Direktorata za elektronske komunikacije iz gospodarskega ministrstva v svoje, natančneje v Direktorat za informacijsko družbo (DID). Izvedli so torej prehod iz enega fevda v drugega. Baje z namenom, da bi lahko bolje delali, saj se naloge in pristojnosti obeh samostojnih direktoratov prepletajo, tako da optimalno delo ni bilo mogoče. Nič nimam proti fuziji raznih uradov, če to dejansko pomeni, da bo kaj bolje. Pa bo? Krepko dvomim! Če je neprimerna organiziranost cokla razvoja, se pač izvede reorganizacija. To je stvar, ki je res ni treba obešati na veliki zvon. Ker če se jo, se takoj pojavi vprašanje, ali je to vse, s čimer se lahko vlada na to temo pohvali. Ali res ni naredila nič konkretnejšega, če se mora hvaliti s takšnimi malenkostmi? No, pa poglejmo, kaj se je na področju informatike zgodilo. Vlada se je pohvalila, da so izvedli dva pomembna javna razpisa, pripravljali nov zakon o elektronskih komunikacijah, ki ga bo menda parlament kmalu sprejel, in veliko so naredili pri projektu prehoda na digitalno radiodifuzijo. Tako so se pohvalili. No, nekaj pa je, bi se reklo. A težava je v tem, da niti ene od teh zadev (še) ni mogoče kakovostno preveriti. Prejemniki javnega denarja svojih projektov še niso zaključili, tako da jih ne moremo preizkusiti in oceniti njihovega pomena za informacijsko družbo. Ali je bil ta denar smotrno porabljen, je bila cena primerna ali pa so nekateri dobili več javnega denarja, kot bi smeli, je stvar, ki jo bomo lahko ocenili – nekoč pač. So izdelali uporabne storitve ali so nadaljevali s prakso nečesa, česar nihče ali skoraj nihče ne bo uporabljal? Predlog omenjenega zakona se po spletu valja že vsaj pol leta in nič ni videti, da ga bodo kaj popravili, saj se mi zdi, da je že zastarel in ne vključuje vseh sprememb, ki so se v tem času zgodile: nove storitve, pri katerih uporabniki niso dovolj zaščiteni, vse večje število spletnih prevar, nove tehnologije, nove zahteve evropske komisije. In kaj so naredili pri prehodu na digitalno televizijo? Kar zadeva mene, nič uporabnega! Večini državljanom to še danes ni niti malo jasno. In podobni so tudi načrti za naslednjo leto. Vseh ne nameravam naštevati, ker se mi zdijo dolgočasni in brez idej. Niti v eni točki namreč ne povedo tistega, kar bi res morali storiti in kako bodo to storili. No, pa omenimo le nekaj najbolj žgočih zadev. • Dostop do interneta. Kakšna bo univerzalna storitev dostopa v internet? Nekatere države pravico do interneta vključujejo v ustavo, pri nas pa se še vedno govori, da je univerzalna hitrost, mislim da 28,8 Kb/s. Po mojem mnenju bi država morala zapovedati, da je univerzalna hitrost 1 Mb/s. To se ne bo zgodilo, saj so telekomunikacijski lobiji, ki bi to morali na koncu plačati, premočni. Je tako, minister? • E-izključenost. Dostop do interneta bi moral biti pravica, ne privilegij. Kaj boste torej storili za tisti, žal vedno večji del državljanov, ki si ga ne morejo več privoščiti? • E-storitve. Od ministrstva pričakujemo proaktivnost in da težavna dogajanja v državi, poskuša rešiti na »e-način«. Če vemo, da delavci ne vedo, ali jim delodajalci plačujejo prispevke za pokojnino, izdelajte čim prej e-storitev, ki jim bo omogočala vpogled v te podatke. Naredite že storitve, ki jih bomo z veseljem večkrat uporabljali! • Digitalna televizija. Če prav razumem, nameravate dati denar televizijam za hkratno analogno in digitalno oddajanje. To je nesmisel. Prehod v digitalno oddajanje je zanje prednost, prej ali slej bi se to zgodilo, pa četudi država tega ne bi zahtevala, hkratno oddajanje pa nujnost, če želijo ohraniti svoje gledalce. Televizijam boste dejali denar, ljudem, ki bodo morali zaradi tega kupiti STB ali nov televizor, pa ne. Vsaj nikjer tega niste zapisali. • Zakonodaja. Naredite zakone, ki so moderni, v duhu časa in preprosti za razumevanje. To od vas pričakujemo, ne pa da spet nekaj razpravljate o velikem intelektualnem naporu, ki ga boste vložili v oblikovanje novih zakonov. Kar sem pred leti že napisal za takratno ministrstvo za informacijsko družbo, velja zdaj tudi za DID – takšna organizacija ne sme biti političen, ampak strokoven organ. Od njega pričakujemo konkretne rešitve konkretnih težav, pred katerim si ne moremo več zatiskati oči. Ne pa političnih pamfletov v stilu dobrega diplomanta FDV: »Delali bomo po vseh svojih močeh, da bomo naredili vse čim bolje.« Gospodje, zanimajo me konkretni odgovori – kaj, kako in kdaj bo kaj narejeno! *Razlaga: dido – angleško norčija, šala. No ja, Dido je bilo ime tudi ustanoviteljici Kartagine, a je iz zapisanega razvidno, da ne mislim nanjo …  4 KAZALO 5 Google Chrome OS 6 Butik in konfekcija 15 Codex Alimentarius, Google in Moja tržnica 16 Vsesplošna zapostavljenost Slovenije 20 Google Wave 24 Kako se Android drži v spopadu z močnejšimi proizvajalci programskih osnov za mobilne telefone? 24 Nova generacija grafičnih pospeševalnikov 34 HP Mini 110 Acer Aspire 5738PZG 35 HP Pavilion dv6 Vuzix iWear AV920 36 Gigabyte GeForce GTX 275 Super OverClock Sapphire Radeon HD 5870 37 Sony SnapLab UP-CR20L Canon Pixma MP640 38 HP PhotoSmart Premium Kodak M820/P820 40 Averatec F1 Symsung SyncMaster F2380 41 Qnap NMP HD 1000 Amazon Kindle 2 42 Genius G-Pen M712 Trust TB-6300 43 CoolerMaster Z600 in HA922 44 Gigabyte GA-P55A-UD6 A-Data Sport SH93 45 Canon EOS 7D in WFT-E4 za EOS 5D Olympus E-450 Canon PowerShot S90 47 DVD Identifier 5.2 48 Abby FineReader 10 Blaze 0.5.2 49 Recuva 1.34 Malwarebytes Anty-Malware 1.41 50 KEA CoolorBook 51 HP SkyRoom 52 WMware Workstation 7 54 Christian Morales, Intel Europe 58 Javni prevozniki in spletne storitve 61 Saop iCenter 62 Črtne in druge kode 66 Upravljanje s časom 70 Integrirana vezja 72 Rekordi so zato, da se rušijo 76 Generatorji pokrajin 80 Vmesniki za objektive 82 MS Office in celostna grafična podoba (3. del) 86 Triki za Microsoftove OS 92 Kompaktni ali zrcalnorefleksni fotoaparat? 96 Staranje slik 98 Fritz 12 je tu! Dogajanje na slovenskem telekomunikacijskem trgu. Kaj pomeni Simobilova »neomejena ponudba digitalne glasbe«? Kakšne so njene omejitve? Je operater T2 res v težavah in kaj to pomeni za slovenski trg? Avto na elektriko Reportaža s prve mednarodne konference za električna vozila – EVERGO. MP3 v vsako vozilo Mala čarobna škatlico, ki sliši na ime xCarLink USB/SD/BT. Kje smo (leto pozneje)? Kaj je pustilo pečat na telekomunikacijskem trgu v poslavljajočem se letu? Navigacija z mobilnim telefonom Le če nimate nobene druge možnosti! K AZALO OGLAŠEVALCEV APC 3 ASUS 9 BIROCOM 77 DELO REVIJE 65 EPSON 99 FUJI 57 IZID 13 KONICA MINOLTA 78 LESTRA 7 MIKRO ING TRADE 33 MIKROPIS HOLDING 2, 11 MOBITEL 53 NAJDI.SI 95 NIKON 79 PANASONIC 39 REAL SECURITY 55 STEBRI 6 VIBOR 100 ZALOŽBA ROKUS KLETT 81 XLAB 8 moj mikro | 12 | december | 2009 NOVOSTI izhaja vsak prvi torek v mesecu letnik 25, številka 12, december 2009 www.mojmikro.si ISSN številka: 0352-4833 IZDAJA: DELO REVIJE, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo-revije.si DIREKTOR: Matej Raščan UREDNIŠTVO: Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 82 61 faks: (01) 473 81 69, 473 81 09 e-pošta: info@mojmikro.si. GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA: Zlatko Matić in Milan Simčič UREDNIK: Jaka Mele UREDNIK FOTOGRAFIJE: Alan Orlič Belšak LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar REDAKTOR: Slobodan Vujanović OGLASNO TRŽENJE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 11 faks: (01) 473 81 29 e-pošta: marketing@delo-revije.si KOLPORTAŽA: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 20 faks: (01) 473 82 53 NAROČNINE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24 faks: (01) 473 82 53 e-pošta: narocnine@delo-revije.si Posamezni izvod stane 4,50 EUR Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina velja do vašega preklica. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša: 70 EUR, 94 USD, 146 AUD. Za vse informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Fotografije: arhiv proizvajalcev, Reuters, PhotoDisc, Diomedia, SXC. PRIPRAVA ZA TISK: Studio Luksuria, d. o. o. Vevška 52, 1260 Ljubljana Polje TISK: DELO TISKARNA, d. d. Dunajska 5, Ljubljana 26. novembra 2009 natisnjeno v 8000 izvodih. CHROME ČEZ ENO LETO V NETBOOKIH Nekaj mesecev po prvi napovedi svojega operacijskega sistema je Google konec novembra prvič predstavil delovanje sistema in hkrati odpravil nekatere nejasnosti. Naprave, v katerih bo tekel Chrome OS, bodo na voljo čez eno leto, vse pa bodo mini prenosniki – netbooki. Morda malce drugačni, kot jih poznamo zdaj, z večjimi zasloni in uporabnejšo tipkovnico, a še vedno le »drugi« računalnik uporabnika. Sistem je odprtokodni in sočasno z demonstracijo so v spletu objavili tudi njegovo kodo oziroma tisto, kar so izdelali do tega trenutka. Chrome OS ne bo na voljo kot samostojen izdelek za prenos iz spleta. Na voljo bo le kot del naprave. Google želi, da je združljivost med strojnim in programskim delom naprave čim večja, saj lahko le tako zagotovijo tisto, kar so obljubili. To pa so strnili v tri črke S: speed, simplicity, security – hitrost, preprostost in varnost. Na demonstraciji, ki smo jo spremljali prek spleta, se je netbook zagnal v sedmih sekundah, izbrana spletna aplikacija pa v naslednjih treh. Ta čas želijo pri Googlu še skrajšati, saj je za uporabnike izrednega pomena, da je netbook čim prej pripravljen na uporabo. Tu nastopi pomen »pravih« strojnih komponent. Google je dejal, da sistem ne bo podpiral klasičnih trdih diskov (HDD), temveč zgolj diske SSD, prav tako pa bo certificiral dele, ki so v lahko vgrajeni »Chrome netbook«. S poudarkom na brezžičnih vmesnikih, ki so bistvenega pomena tako po hitrosti zagona in delovanja, kakor tudi varnosti. Zdaj je tudi jasno, da za sistem ne bodo na voljo klasične aplikacije, temveč izključno spletne. Kar seveda pomeni, da brez povezave z internetom veliko ne boste mogli početi. Bosta pa na voljo različici za procesorje ARM in x86. Vsi podatki uporabnika bodo shranjeni v oblaku in dostop do vseh spletnih aplikacij bo mogoč prek brskalnika. Zato uporabniku nikoli ne bo treba nameščati aplikacij ali se ubadati z nadgradnjami sistema. Chrome bo zato veliko varnejši, saj neavtorizirane spremembe sistema ne bodo mogoče. Korenski datotečni sitem (root file system), kjer so vsi programi, potrebni za zagon in delovanje, je shranjen v bralnem pomnilniku (ROM). Pri vsakem zagonu sistema ta preveri digitalni podpis vseh podatkov, ki so nad omenjenim pomnilnikom in jih je moč spreminjati. Podpis zagotavlja, da je sistem pravilno nadgrajen, torej tak, kot ga predpisuje Google. Če je karkoli narobe, sistem samodejno sproži proces obnavljanja in na novo namesti sistem. Pri tem ni bojazni, da bi uporabnik izgubil nastavitve (na primer wi-fi vmesnika) in tiste podatke, ki jih je le shranil lokalno, saj so tudi ti vsi podvojeni v oblaku. Pomnilnik netbooka služi le kot predpomnilnik (cache), da je delovanje naprave hitrejše. Googlova vizija je, da bi lahko uporabnik kupil novi Chrome netbook, se priključil v splet in absolutno vse bi delovalo tako kot v starem. Ne da bi moral karkoli nastaviti, dodati in namestiti. Najbolj preseneča dejstvo, da Google zavestno dela sistem, ki brez interneta ne bo uporaben. Brez povezave (off-line) boste lahko le gledali filme, brali knjige, poslušali glasbo in igrali preprostejše igre. Vse to pa boste največkrat imeli shranjeno v dodatnih pomnilnikih (na primer USB-ključih). Po drugi strani pa v sistemu, kar je logično, glede na to, da je v celoti zasnovan tako, da čim prej zažene brskalnik, delujejo vse spletne aplikacije, ne glede na to, kdo jih je naredil. Med demonstracijo so na netbook priključili USB-ključ, na katerem so bile Excelove datoteke. Sistem je zagnal Microsoftovo spletno različico Excela in jih prikazal. Predstavnik Googla je še dodal, da tudi Microsoft izdeluje ubijalske (killer) aplikacije za njihov sistem. Aplikacija, ki jo uporabnik zažene, se prikaže kot zavihek (tab) v zgornji vrstici, kjer je hitro dostopna, prav tako pa lahko povezave na pomembne aplikacije shrani v obliki povezave na namizju. S tem pa je razrešena še ena dilema, ki se je pojavljala v javnosti zadnje mesece. Google s svojim sistemom ni neposreden tekmec Microsoftu. Priznali so, da še dolgo ne bodo na voljo spletne aplikacije za nekatera dela, kot je urejanje video posnetkov ali zahtevnejša obdelava fotografij, kar pomeni, da bomo imeli še vedno prvi računalnik po klasičnem modelu. Kakšen pa bo drugi računalnik, če tega sploh potrebujemo? Lahko bo netbook z nameščenim Windows 7 ali s Chromom. Ne delimo pa Googlovega optimizma, da bodo »njihovi« netbooki cenejši, češ da oni proizvajalcem ne bodo zaračunavali sistema, Microsoft pa to počne. Ne nazadnje je za proizvajalce brezplačen tudi Adroid, pa mobilniki z njim niso drastično cenejši od mobilnikov s plačljivimi programskimi osnovami. Ene dileme pa Google le ni mogel ovreči, in ravno ta utegne biti zanj velika ovira. Res je, da je zaradi popolnega nadzora nad sistemom in omejevanja tistega, kar lahko uporabnik sam počne in pokvari, varnost naprave neprimerno višja. Še vedno pa je preveč nejasnosti glede varnosti podatkov v oblaku. In ker bodo vsi podatki tako ali drugače v oblaku, utegnemo imeti vsaj nekateri uporabniki dokaj velik odpor do Googlovega, kot ga sam imenuje, radikalno novega modela računalništva. Fotografija na naslovni strani: M.M. moj mikro | 12 | december | 2009 5 NOVOSTI Računalniške trgovine BUTIKI IN KONFEKCIJA Pred kakšnim tednom ali dvema me je klical naš bralec in prosil za nasvet glede nakupa računalnika. Ker o tem nekaj ve, si je računalnik nekako sestavil sam, od mene pa je želel »kritiko« svoje rešitve oziroma kombinacije komponent. In razvila se je skoraj enourna debata na temo sodobnih računalniških trgovin oziroma kupovanja računalnikov in podobne opreme. Včasih smo računalnike kupovali v specializiranih trgovinah. Ko sem kupoval svoj prvi PC, sem šel v trgovino, kjer sva s tamkajšnjim »mojstrom« sedla in se sprehodila po seznamu komponent, potrebnih za to, da računalnik deluje tako, kot je treba. Teh komponent sicer ni bilo ne vem koliko, bile pa so. Kar zadeva »škatlo«, sva izbirala med dvema ohišjema (pokončno ali ležeče), procesor, ki je bil na voljo v dveh taktih (33 in 40 MHz), ter trdi 6 disk, kjer je bila odločitev najtežja in sva jo pustila za konec, saj je padla odločitev, da bom kupil največjega, ki si ga lahko privoščim. Izkazalo se je, da je bil disk lahko takrat velik gromozanskih 80 megabajtov. Mega, ne giga. Nato sva izbrala še zaslon, enega od dveh različnih znamk 14-palčnih, 17-palčni so namreč stali celo bogastvo, potem pa se je izbiranje počasi končalo. O pomnilniku, grafični kartici, tipkovnici in miški se takrat skorajda ni govorilo. Si pač vzel to, kar je bilo na voljo oziroma kar je prodajalec imel. Potem sva si stisnila roke, jaz sem odšel domov in po kakšnem tednu so me poklicali, da je moj strojček gotov in da lahko pridem po njega. Tak način kupovanja smo poznali kar nekaj let. Jaz sem imel še (ne)srečo, da sem lahko izbiral le med nekaj komponentami. Ker je bil trg računalnikov v vzponu, se je kmalu pojavilo ogromno novih proizvajalcev in tudi različnih novih komponent. Ponudba se je hitro širila in nakup računalnika je postal prava nočna mora. Težav je bilo namreč kar nekaj. Prva je bila v tem, da je večina prodajalcev delala po enakem sistemu kot prej – kupec je prišel, naštel komponente, ki bi jih rad, prodajalec pa je to sestavil. Sicer je bilo nekaj tako imenovanih »brand name« računalnikov, a je bila njihova cena za dva- do štirikrat višja od cene sestavljenih naprav, zato jih, posebej pri nas, kjer je bila kupna moč nizka, skoraj nihče ni kupoval. Načeloma s tem »sestavljalnim« načinom ne bi bilo nič narobe, če ne bi bilo toliko različnih komponent, predvsem pa različnih proizvajalcev. Kmalu se je namreč pokazalo, da vsega povsod ni mogoče uporabiti. Nekateri pomnilniški moduli nikakor niso šli vštric z določenimi grafičnimi karticami, nekatere grafične kartice niso dobro delovale z nekaterimi procesorji ali pa s predpomnilnikom na matični plošči in še kaj bi se našlo. Razlog za to je bil preprost – v želji po hitrem dobičku so na trg prihajale premalo preizkušene komponente, zlasti z Daljnega vzhoda. Ta je takrat v mnogih očeh veljal za proizvajalca škart blaga, in kar precej časa je bilo to tudi res. To, da je v računalnikih denar, je seveda kmalu zavohalo precej ljudi in prodajalci so rasli kot gobe po dežju. To pa je seveda pomenilo večjo konkurenco, ki je udarila po dobičku. Takrat sem se pogovarjal z lastnikom ene od prvih računalniških hiš pri nas in priznal mi je, da so časi, ko je bilo s tremi ali štirimi prodanimi računalniki mesečno mogoče vzdrževati podjetje s tremi zaposlenimi, žal mimo. Si lahko zamislite, kakšne so bile trgovske marže? No, in kakšna je bila (logična) posledica večje konkurence? Takšna, ki je bila nekako v nasprotju z ekonomsko logiko, kjer naj bi konkurenca pomenila večjo kakovost. Pri računalnikih je ker nekaj časa veljalo, da pomeni krepko poslabšanje. Prodajalci so namreč začeli kupovati poceni in manj kakovostne komponente iz prej omenjenih vzhodnih krajev. To je kratkoročno sicer pomenilo večji ali vsaj ohranjen dobiček, dolgoročno pa le več težav. Kar nekaj podjetij, tudi v Sloveniji, se je takrat prijela oznaka, da prodajajo škart, in nekatera so zaradi slabega glasu tudi propadla. Počasi je postalo jasno, da tako ne gre več naprej. In na trgu so se začele poleg tujih blagovnih znamk pojavljati tudi naše »blagovne znamke«. V narekovaje sem jih dal zato, ker je pri nas iz izkušenj in zaradi stanja na trgu le malokdo verjel, da v Sloveniji obstajajo podjetja, ki so sposobna narediti nekaj »konfekcijskih« modelov računalnikov in jih tudi uspešno prodajati. Ali bomo zdaj dobili slovenske inačice Compaqa, HP-ja ali IBM-a? Ne se hecat! To mora biti nateg! Kar nekaj časa so imeli slovenski, zdaj bi jim lahko rekli že proizvajalci in ne več sestavljavci računalnikov, kar nekaj težav. Šele ko so se na našem trgu ustalile blagovne znamke, kot so Acer, Asus in podobne, ki so pokazale, da ni nujno, da je blagovna znamka ameriška, da izdelek nekaj velja, so se ljudje počasi začeli odločati tudi za naše blagovne znamke (vidite, zdaj že brez narekovajev). Imeti standardne modele se je pokazalo za precej bolj smotrno kot pa kup računalnikov, kjer niti dva nista bila enaka. Prvi razlog je bila seveda zanesljivost. Ti, serijski računalniki, so bili neprimerno bolj in bolje preizkušeni, kar je pomenilo, da so delovali hitreje, bolje, predvsem pa zanesljiveje. Druga prednost je bila v tem, da je bilo bistveno manj moj mikro | 12 | december | 2009 NOVOSTI napak in servisnih posegov. To pa ne pomeni samo zadovoljnejših strank, pač pa tudi neprimerno manj stroškov za prodajalca/proizvajalca. In v času velike konkurence so stroški zelo občutljiva zadeva. Da je ideja dobra. je spoznalo kar nekaj računalniških podjetij, ki so se odločila, da prenehajo delati po naročilu in so dali prednost tem, vnaprej sestavljenim modelom. In to celo takšnim, ki so jih sestavljala druga slovenska podjetja. Tako so nastale blagovne znamke Tron, PCX, PC Plus in še kakšna bi se našla. Če sem kakšno izpustil, se opravičujem. Časi so se torej spremenili. Kar naenkrat se je vse obrnilo na glavo. Če je prej veljalo, da so slovenski serijski izdelki nateg, je to zdaj začelo veljati za sestavljanje. »Daj, nehaj ga biksat, kaj se boš zafrkaval s komponentami. Kupi sestavljeno zadevo, pa boš imel najmanj težav!« In res je bilo. Ko se je plaz enkrat vsul, ga ni bilo mogoče več zaustaviti. Sčasoma so povsod začeli prevladovati računalniki, in ne več komponente. V spletu, ki je med tem zrasel, nismo več iskali, koliko stane matična plošča, procesor, grafična kartica, napajalnik in kaj vem kaj še, pač pa smo začeli iskati računalnike. Začeli smo iskati škatle, ki bodo že vsebovale to, kar bi radi. In to ne le v specializiranih trgovinah. ampak tudi takšnih, ki načeloma prodajajo, recimo, špecerijo. To, da je pri računalnikih kar naenkrat šlo za »konfekcijo«, je pomenilo tudi to, da so se za njihovo prodajo začele zanimati druge vrste trgovin. Kar naenkrat je bilo računalnike mogoče kupiti v veleblagovnicah, ker so zanje uredili posebne oddelke, včasih pa so stali tudi kar med policami s pralnimi praški in podobnimi pritiklinami. Sestavljanje računalnikov je postalo bolj ali manj »butična« zadeva, ki se je lotijo le specializirane trgovine, vendar tudi te ne ravno z največjim veseljem, ampak le zato, ker je nastopil čas, ko se je treba boriti za vsakega kupca. In takšno nekje je stanje zdaj. Konfekcija, kamor koli pogledamo. S čimer ni čisto nič narobe. Konfekcija je dala večjo zanesljivost, boljši servis, nižje cene in še kaj bi se našlo. Konfekcija je recimo tudi omogočila delovanje internetnih trgovin oziroma omogočila, da lahko računalnik kupimo kar prek spleta in nam sploh ni treba iz hiše, kaj šele da sestankujemo s prodajalcem in se sprašujemo, ali nam ta svetuje ali pa nas nateguje. A tudi konfekcija ima svoje slabe strani. Ko smo kupovali računalnik po komponentah, je bilo treba o njem kar nekaj vedeti. Če smo bili manj doma na tem področju, smo pač vprašali nekoga, ki se na to spozna, v skrajni sili tudi prodajalca. Zdaj, ko dobimo vse v eni škatli, se lahko hitro zgodi, da zadeva ni takšna, kot bi si želeli. Prodajalci in proizvajalci namreč delajo po svoji logiki. In ta je običajno takšna, da idealnega izdelka po ugodni ceni ni. Vsakemu nekaj manjka. Pri računal- nikih je to recimo premalo delovnega pomnilnika, prešibka grafična kartica, ni bralnika kartic, manjši trdi disk … Običajno je večina komponent v redu, ena pa izstopa po nižji zmogljivosti. In kupec se spet lahko počuti opeharjenega. Je že res, da je zdaj zakonodaja na tem področju bistveno bolj naklonjena kupcu, a vseeno je precej zoprno, če nekaj kupimo, potem pa smo nad tem razočarani. Poleg tega se je pojavila še ena dimenzija, o kateri včasih ni bilo treba razmišljati. In to je usposobljenost prodajalcev. Pred časom sem v eni od specializiranih trgovin z elektroniko poslušal prodajalca, kako je nekomu poskušal prodati digitalni fotoaparat. Kupec je vprašal, kakšna je razlika med modelom, ki ima sedem, in modelom, ki ima deset milijonov pik. Prodajalec mu je gladko odgovoril, da bodo slike z deset milijoni ostrejše in da so tiste s sedem bolj »za na internet«. In če takšne »nasvete« daje nekdo, ki dela v trgovini z elektroniko, kaj šele se mora dogajati v trgovinah s špecerijo. Me pa res zanima, kako bi mi na enako vprašanje odgovorila prodajalka v, no, pa ne bom rekel kje, da ne bom koga užalil. Nekako si ne znam predstavljati, da bi mi lahko dala kakovosten odgovor. Po tega bo treba še vedno k nekomu, ki ve, za kaj gre. V bistvu smo na istem, kot smo bili pred desetimi ali petnajstimi leti. Žal pa niso računalniki edini, ki so težavni. Tudi drugi izdelki, ki jih zdaj lahko kupimo tudi v trgovi- nah s špecerijo, so (lahko) takšni. Gre lahko za prenosnike, zaslone, televizorje, fotoaparate, kamere, projektorje in kaj vem, kaj še vse. Težava je v tem, da smo se ljudje navadili na to, da je lahko tudi konfekcija kakovostna, in marsikdo pozabi gledati na vsebino, ampak ga zanima le cena. Zadeve so šle tako daleč, da ni redko razmišljanje v slogu »zakaj kupiti fotoaparat pri XY, če pa imajo pri YZ cenejšega. Saj fotoaparat je fotoaparat! Glavno je, da je dovolj pik.« Ko pa zadeve pridejo domov, pa se začnejo težave – fotoaparat ima več ali manj samo digitalni zum, kamera ima samo interni bliskovni (flash) pomnilnik, notesniku drži baterija le eno uro, računalniki imajo nemške/angleške operacijske sisteme, na tipkovnicah ni slovenskih znakov… Pa da ne bom krivičen. Vsa čast nekaterim »špeceristom«, saj je pri njih včasih mogoče najti tudi res kakovostne izdelke. Vse skupaj malce spominja na godljo ob zatonu sestavljanja računalnikov. Spet smo v razmerah, ko konkurenca znižuje marže, klesti dobiček in povzroča, da se trgovci znajdejo, kot vedo, in znajo. Mar moramo popraviti ekonomsko teorijo? Mogoče bi, namesto da trdimo, da je konkurenca nekaj dobrega, saj pomeni kakovostnejše izdelke in storitve, bilo bolje reči, da konkurenca v splošnem pomeni slabšo kakovost, z vmesnimi pojavi izboljšanja, ki pa so prehodnega značaja, saj so prisotni le tako dolgo, da konkurenca spet vse skupaj sesuje. (Zoran Banović)  moj mikro | 12 | december | 2009 7 NOVOSTI ČRTNA KODA BREZ PODATKOV Tisto, kar Microsoft reklamira pod »vesoljskimi« imeni, v slogu »2D interaktivna koda Microsoft tag« (High Capacity Color Barcode – HCCB), je v bistvu le še ena črtna koda. Njena edina prava prednost je v tem, da enako količino podatkov »hrani« na manjši površini, to pa za to, ker namesto kvadratov »bite« zapisujejo trikotniki, ki so hkrati še v štirih barvah. Kot kaže, pa barve niti niso pomembne, pomembno je le, da je med njimi toliko razlike, da jih sistem razpozna kot različne, pa četudi fotoaparat na mobilnem telefonu ne posname barv točno takih, kot jih vidimo z golim očesom. Kot smo ugotovili, je trikotnikov v kodi največ 50 (po deset v vrstici), in ker vsak trikotnik sočasno zapiše po dva bita Novoletno voščilo. (00, 01, 10 in 11), to pomeni, da konkretno ta koda nosi 100 bitov podatkov. Microsoft je celotno zadevo ponudil na zanimiv način. Oblikoval je spletno storitev, s katero lahko oblikujete svoje kode, za karkoli. Možno je, da koda »nosi« povezavo na spletno stran, besedilo (največ 200 znakov), elektronsko kartico s podatki (vCard) ali pa telefonsko številko, na kateri je posneto oglasno sporočilo (za nas manj uporabna zadeva). V nobenem primeru pa ti podatki niso zapisani neposredno v kodi. Že to, da je sporočilo lahko dolgo 200 znakov, ki so lahko vsi znaki, ki jih pozna računalnik, s prej omenjeno omejitvijo 100 bitov, kaže na dejstvo, da so podatki nekje v spletu, znotraj storitve Live!, koda pa vsebuje le povezavo do njih. Dejansko je v oznaki (tag) zapisan enoznačen naPovezava na članek o kodah QRC. slov, kje v strežniku je želena informacija. Da vse skupaj deluje, morate mobilni telefon opremiti z bralnikom kode. Nekje v kodi je tudi zapisano, katerega tipa so podatki, in ta zapis temu primerno sproži akcijo. Telefon na primer sam zažene brskalnik in odpre spletno stran, na katero kaže koda. Tu pa se v prihodnje utegne pojaviti težava. Če bi bili s kodo opremljeni na primer plakati, uporabnik ne more vedeti, kaj se za njo skriva oziroma koliko podatkov bo telefon prenesel prek mobilnega omrežja. In ker je to plačljivo, se lahko pojavijo težave. Kar nas je še zelo zmotilo, je, da bralnik za sistem Android še ni na voljo! Zgornji kodi nista prazni. V prvo smo »stisnili« novoletno voščilo bralcem, v drugo pa povezavo na članek o kodah OCR na naši spletni strani. Ker ta ni prilagojena za prikaz na zaslonu mobilnih telefonov, bo zadeva kolikor toliko dobra le za mobilnike, ki kolikor toliko dobro prikazujejo običajne spletne strani. Ker vam ne želimo povzročati stroškov, predlagamo, da ju poskusite, ko je vaš telefon prijavljen v brezžičnem omrežju, domačem ali javnem, če je slednje brezplačno. www.microsoft.com/tag KINDLE V RAČUNALNIKU Slovenci smo (končno) dobili bralnik e-knjig Kindle (podroben test sledi na naslednjih straneh), Amazon pa je predstavil še program za osebni računalnik, Kindle for PC. Program se sinhronizira s Kindlom, tako da bralec nadaljuje branje prek računalnika tam, kjer je končal pri Kindlu. Drugače kot pri Kindlu lahko program v računalniku e-knjigo prikazuje tudi v barvah. Program lahko prenesete s spletne strani: www.amazon.com/kindleforPC 8 UPRAVLJANJE S TIPOM Na večkratni dotik občutljivi zasloni so realnost, raziskovalci pa že iščejo noves, še bolj naravne načine upravljanja računalnika. Microsoft, verjetno pa še katero podjetje, že preizkuša »otipljiv vmesnik«, ki bo uporabnikom omogočil upravljanje s stiskanjem, raztezanjem, valjanjem ali trenjem. Osrednja naprava je tipalna (senzorska) ploščica, ki oblikuje mnogovrstno magnetno polje nad svojo površino. Z odkrivanjem motenj oziroma sprememb v polju lahko sistem spremlja premikanje kovinskega predmeta prek površine ali manipulacije mehurja (stiskanje, raztezanje) napolnjenega s kovinskimi opilki ali z magnetno tekočino. Vlečenje mehurja v polju simulira premikanje kazalca na zaslonu, gnetenje, stiskanje, raztezanje, »kiparjenje« navideznega 3Dobjekta. Kot da bi gnetli glineno gmoto, le da kip ni pravi, nastaja le znotraj računalnika. Napravo je s sodelavci razvil Stuart Taylor iz Microsoftovega laboratorija v Cambridgu, sestavlja pa jo niz 64 magnetnih tuljav, navitih okoli zavite žice, v 100 kvadratnih centimetrov veliki senzorski ploščici. Z dovajanjem napetosti na tuljave dosežejo občutek povratnega odziva. Xlab postal Microsoftov partner Podjetje Xlab je pridobilo naziv Microsoftovega certificiranega partnerja. Status certificiranega partnerja si je XLAB zaslužil s strokovnim delovanjem na področju Microsoftovih tehnologij in sposobnostjo približati svoje rešitve končnemu kupcu. Certificirani partnerji Microsofta so deležni nenehne Microsoftove podpore, kar jim daje prednost na IT trgu. Xlabu je omogočen hiter dostop do najnovejših tehnologij, kar podjetju dovoljuje pravočasen razvoj in prilagajanje svojih programskih rešitev novostim. To kupcem zagotavlja visoko kakovost izdelkov. V Xlabu so opravili Microsoftove teste združljivosti in zanesljivosti ter svojo programsko rešitev že prilagodili delovanju najnovejšega sistema Windows 7. www.xlab.si (promocijska novica) moj mikro | 12 | december | 2009 moj mikro | 12 | december | 2009 9 ������������ NOVOSTI NOVOSTI KAKO DO LASTNE REVIJE Magcloud je storitev v oblaku za tiskanje revij v manjši nakladi (od enega izvoda naprej). Nastala je v okviru laboratoriju podjetja HP, storitev pa je na voljo uporabnikom v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji. Kmalu naj bi bila na voljo tudi uporabnikom iz držav Evropske unije. Manj pa je znano, da pri njenem razvoju sodeluje škofjeloško podjetje While True. Vsak izdajatelj revij mora te natisniti, kar je lahko velika težava, če gre za nekaj ali nekaj deset izvodov. Tiskarjem se takšne manjše serije ne izplačajo ali pa zahtevajo previsoko ceno. Njihovo opravilo prevzame Magcloud – tiskarna v oblaku. Uporabnik revijo oblikuje v programu za namizno založništvo, ki podpira večstransko datoteko pdf. Velikost »revije« oziroma njenega »Ko je originalni MagCloud poposameznega lista je pisemska stal »public beta«, je bil približno (letter), verjetno zaradi delovanja 80 % razvit pri nas. Razvili smo na omenjenih trgih, revija pa ima vse, razen aplikacije za adminilahko najmanj štiri in največ 100 stracijo in grafično oblikovanje. Trenutno (po moji oceni) razvijamo okoli 70 % storitve, saj se je projekt močno povečal. Pri nas pri projektu dela šest ljudi. Razvijamo »backend«, podatkovno zbirko, poslovno logiko, obdelavo PDF-jev, varnost, aplikacije za komunikacijo s tiskarnami, API za komunikacijo s partnerji (primer je Wikia) … Oziroma da povem drugače: ne razvijamo administrativne aplikacije, grafičnega dizajna in front-enda. Poudariti pa moram, da je naše podjetje izvajalec in sodeluje samo pri tehničnih odločitvah. Nimamo lastniškega deleža pri storitvi MagCloud in tudi ne sodelujemo pri poslovnih odločitvah.« Gorazd Breskvar iz podjetja While True: strani. Po oblikovanju revije datoteko založnik prenese v strežnik storitve in zahteva pripravo »vzorčnega izvoda«. V tem koraku revija še ni na voljo javnosti, vse, kar je na voljo na spletni strani, vidi le izdajatelj. En vzorčni izvod natisnejo, »zlepijo« in ga pošljejo izdajatelju, kot obljubljajo, v največ dveh tednih. Izdajatelj naredi potrebne popravke, naloži »popravljeno« datoteko v strežnik in, če hoče, lahko naroči nov vzorčni izvod. Ko je vse tako, kot želi, izdajatelj na spletni strani potrdi končno različico revije in postavi njeno ceno. Storitev MagCloud vzame 20 ameriških centov na stran (pri večjih količinah 15 centov), vse, kar je več, dobi izdajatelj revije. Revija je od tu naprej na voljo na spletni strani storitve, kupec jo plača s kreditno kartico ali Pay Palom, šele nato jo natisnejo in mu jo pošljejo. Tudi v tem primeru je čas dospetja največ dva tedna. Pomembno pa je, da lahko vsak uporabnik na spletni strani prelista revijo v slabši ločljivosti (besedila ni mogoče prebirati), tako da vidi, kaj kupuje. Ni pa popolnoma vseeno, kakšno revijo tako oblikujete, kajti tudi če se odpoveste svojemu delu zaslužka, stane stostranska revija 20 dolarjev. Kar ni malo, če smo iskreni. Je pa Magcloud zelo podoben storitvam za oblikovanje foto ali običajnih knjig, le da ima vključen prodajni kanal. Ker vam, kot izdajatelju nakažejo razliko do določene cene, lahko pod pogojem, da dejansko izdelate noro dobro revijo, ki je globalno zanimiva, celo dobro zaslužite. Le unikatni morate biti! www.magcloud.com KDO NAS KOPIRA? V času, ko lahko kdorkoli skopira karkoli in se šopiri s tujim perjem, je dobro, če vemo, kdo vse je povzel naše avtorsko delo. V spletu je nekaj storitev, ki omogočajo pregled spleta in iskanje strani, na katerih se pojavlja »vaše« besedilo. Vaše, če ga niste tudi sami prekopirali od kod drugod. Iskalnik namreč ne ve, kaj je izvirnik, zato ima za izvirnik tisto besedilo, ki je na strani, ki ste jo vnesli v brskalniki. Načelo iskanja je preprosto. V vnosno polje vnesete spletno stran, na kateri je »vaše« besedilo, iskalnik pa nato po spletnih straneh išče njegove kopije in prikaže povezave do strani, na katerih jih je našel. Ne glede na to, ali je pri kopiji navedeno, od kod je bilo besedilo povzeto ali ne. Storitev ni nova, v spletu je že vrsto let, vendar se nam zdi pametno, da nanjo vsake toliko opozorimo. http://copyscape.com/ 10 moj mikro | 12 | december | 2009 mnenje NOVOSTI POVEJTE PODROBNOSTI, DA NE BO PANIKE! Zadnje mesece, predvsem novembra, smo lahko sem ter tja zasledili novico, da so kriminalci ukradli denar z računov slovenskih varčevalcev prek sistema e-bančništva. Banka, omenjena je bila naša največja, tega ni komentirala in tudi ni objavila obsega kraj, števila okradenih računov, za kakšne zneske je šlo, kako je bila kraja tehnično izvedena in kdo so bili nepridipravi. Uradno pravzaprav sploh ne vemo, da je do kraj prišlo. Sicer razumemo, da je stvar občutljiva, a tak odnos vsekakor ni primeren. Sproža namreč govorice, ki seveda napihujejo problem, vzbuja pa tudi nezaupanje do banke, predvsem pa strah drugih uporabnikov, ki ne vedo, kaj naj naredijo, da se tudi njim ne bo pripetilo kaj takega. Večkrat slišimo, da je za varnost na svoji strani vedno odgovoren uporabnik, ki se mora ustrezno zaščititi, da mu heker ne prevzame nadzora nad računalnikom in prek njega izprazni bančnega računa. Kar je, vsaj do neke mere, res. Vendar mora po drugi strani tudi banka prilagajati svoj varnostni sistem razvoju hekerskih orodij in metod. Če na konferencah o varnosti javno govorijo, da lahko dober heker izprazni račun v nekaj minutah, potem je s sistemom nekaj zelo narobe. Ni dovolj, da banka na svojih straneh objavi obvestilo, v katerem svoje uporabnike obvešča, kako naj ravnajo, da bodo varni. Banka bi morala biti korak pred hekerji, nadgrajevati varnost, in če bi ugotovila, da je njen sistem (ne govorimo, da je temu tako v konkretnih primerih) slab, bi ga morala zamenjati ali nadgraditi, ne glede kolikšno investicijo, bi to pomenilo. Občutek imam, da naše banke delujejo po načelu: »Obvestili smo vas, da je lahko kaj narobe, če pa se bo to pripetilo, ste krivi sami«. Oziroma drugače - dokler bo primerov malo, bomo tem strankam povrnili denar, da bodo tiho in ne bodo dogodka javno oznanile, če pa bo prišlo do epidemije, potem pa denarja ne bomo vračali. Ali ne bi bilo bolje, da so vsi uporabniki natančno obveščeni, kaj se dogaja, in da morajo biti še previdnejši, ne pa da živijo v občutku lažne varnosti? Jasno je, da banka nima nadzora nad uporabnikovim računalnikom, nad tem, kako neodgovorno se ta vede, prenaša iz spleta vse in se na koncu okuži s škodljivo kodo, ki hekerju omogoča najprej vstop v računalnik, nato pa še v uporabnikov bančni račun. Banke imajo strokovnjake, ki metode vdora poznajo oziroma jih morajo poznati, industrija pa razvija rešitve, ki vsaj omilijo grožnjo, zato bi morale te čim prej uvesti v svoje sisteme. Nimamo podatka o tem, ali to dejansko počno ali ne, da saj so banke tiho. Zaradi varnosti. Tisto malo informacij, ki po kapljicah le pride na svetlo, pa kažejo, da vgrajene metode očitno niso najboljše. Če bi bile, do vdorov verjetno ne bi prišlo. Lahko pa da se motim in je Slovenija postala poligon za preizkušanje novih hekerskih metod in orodij, za katere še ne obstajajo protiukrepi? Malo verjetno! Če je vdorov res veliko, je večja verjetnost, da so domačini, tujci ali kombinirane skupine ugotovili, da so sistemi naših bank nezadostno zaščiteni in da le počasi nadgrajujejo varnostne sisteme. Prelaganje odgovornosti na uporabnike, ki so v večini primerov res sami krivi, je kratkoročna politika, ki deluje le v primerih, ko je oškodovanih uporabnikov malo, informacije o vdorih pa jim uspe skriti. Najhuje za banko pa je to, kar se je zgodilo prejšnji mesec. Ljudski jeziki so zadeve napihnili in zdaj se govori o velikanskih ukradenih zneskih in o tem, da imajo druge banke boljše sisteme. moj mikro | 12 | december | 2009 11 NOVOSTI SLIKOVNI VRTINEC Zavajajoči testi Novi škodljivi programi nastajajo hitro – vsake 2,5 sekunde – in hitro pridejo do novih žrtev, večinoma iz svetovnega spleta. Standardno zaznavanje na podlagi vzorcev znanih virusov je zato neučinkovito. Običajno bo prišlo do okužbe z novim virusom, še preden ga bo protivirusna rešitev sploh poznala. Priljubljene metode testiranja protivirusnih rešitev, tako da se v osamljen računalnik z nameščenim testnim protivirusnim programom pošiljajo znani virusi in se ugotavlja, koliko jih je zaznal ali zaustavil, so zato pravzaprav nesmiselne, saj sploh ne pomenijo resničnega položaja. Poleti je NSS Lab izvajal neodvisen in drugačen test varnostnih rešitev, v katerem so se najbolje odrezale rešitve podjetja Trend Micro z rezultatom 96,4 %. Test v živo je meril obnašanje rešitev pri realnih grožnjah, ki so jim izpostavljeni uporabniki. V Googlovem razvojnem oddelku so pokazali storitev Swirl, ki slike kot rezultat iskanja organizira v skupine in podskupine, tako da pogleda vanje. Uporablja namreč algoritme, metapodatke in programe za prepoznavanje obrazov, da loči objekte, kraje, osebe in čase dneva na slikah oziroma fotografijah. Za razlago, kako zadeva deluje, si poglejmo primer, ki ga je podal Google sam. Iskalni pojem Washington oblikuje stran z rezultati iskanja, organizirane v skupine, med njimi skupine s slikami Bele hiše, prvega ameriškega predsednika in istoimenskega filmskega igralca. Klik katere koli skupine odpre novo okno, kjer so slike v tej skupini prikazane glede na lastnosti v času, ko so bile posnete, ali glede na to, ali je na sliki podrobnost objekta ali panorama in podobno. www.real-sec.com (promocijska novica) http://image-swirl.googlelabs.com DA NIKOLI NE POZABIMO Prilagodljiv algoritem je v ozadju spletne aplikacije smart.fm, ki je bila na začetku namenjena učenju jezikov, saj pomaga uporabniku, da si laže zapomni vse vrste informacij. Algoritem »ugotovi«, kolikokrat in v kakšnem kontekstu bo uporabniku prikazal informacijo, ki naj bi si jo zapomnil. Tako na primer pri učenju jezika novo besedo in njen prevod prikazuje pogosteje, uporabniku pa algoritem postavlja razmeroma preprosta vprašanja o njej. Ko uporabnik dokaže, da je to besedo obvladal, se v trening lekciji ta beseda pojavlja manj pogosto. Aplikacijo lahko preizkusite sami. Potrebna je registracija, nato pa so vam na voljo nekatere »lekcije«. Vsa zadeva je videti nekako tako: Na zaslonu se pojavi pojem (cilj učenja), program pa vas vpraša, ali bi to radi spoznali ali odgovarjali (kviz) na vprašanja. Omejen je tudi čas. Nato se pojavijo nov pojem z enakimi možnostmi. Tako naprej, ves čas lekcije. Pri vsej zadevi so še najzanimivejše možnosti, da vsak registrirani uporabnik sam izdela lekcijo, ki jo lahko drugi člani uporabijo za lastno učenje. Vse skupaj do neke mere deluje tudi kot družabno omrežje za pridobivanje novih znanje, saj so uporabniki hkrati učitelji in učenci. Splača se pogledati. 12 moj mikro | 12 | december | 2009 NOVOSTI V živo na spletnem Siolu Planet 9 je za vse športne navdušence in tiste, ki radi stavite, predstavil LiveScore. Gre za rešitev, ki ponuja »živo« spremljanje rezultatov različnih športnih dogodkov. Uporabnik izbere športni dogodek, na primer nogometno tekmo, ki jo potem spremlja v realnem času. Prek spleta je sproti obveščen o trenutnem rezultatu tekme, o menjavah igralcev, prekinitvah tekme, kartonih igralcev … Skratka, LiveScore ponuja podrobno sliko dogajanja na igrišču, seveda brez slike. Če je uporabnik v siol.net še prijavljen s svojim uporabniškim imenom »moj SiOL«, se lahko pridruži klepetalnici, kjer se z drugimi »pogovarja« o dogajanju na tekmi. Kar pomeni, da tudi brez slike, prek spletnega portala Siol komentira dogajanje na različnih športnih prizoriščih. Zanimivo, da LiveScore uporabnikom ponuja spremljanje športnih dogodkov tudi zunaj Evrope. (promocijska novica) Naprave RICOH v Sloveniji Podjetje Vibor je z novembrom začelo prodajo in distribucijo pisarniških naprav blagovne znamke Ricoh. Nabor naprav zavzema večnamenske naprave, tiskalnike, fotokopirne stroje, razmnoževalnike, produkcijske naprave in telefakse. Kar je logična poteza, glede na to, da je Ricoh poleti kupil NRG international, katerega je Vibor zastopal do tedaj. Za vse lastnike opreme Nashuatec bo Vibor še naprej skrbel kot do zdaj. Del pogodbe med Viborjem in RICOHom je tudi nemotena dobava in servisiranje opreme Nashuatec, kar pa ne bo težko, ker so skoraj vsi materiali popolnoma združljivi. Podjetje Vibor bo kmalu predstavilo še novost v produkcijskem okolju ter pri podpori podjetjem z inovativnimi programskimi rešitvami izdelovalca RICOH. Cilj je povečanje tržnega deleža na 30 %. www.vibor.si (promocijska novica) HIT PRINT Pred kratkim je podjetje HP predstavilo novo linijo tiskalnikov velikega formata. Predstavitev je potekala v Barceloni v inštitutu za arhitekturo IAAC (Institute for advanced architecture of Catalonia) in v enem izmed HP-jevih centrov. V inštitutu smo iz prve roke izvedeli, kako pomembni so tiskalniki velikega formata pri načrtovanju projektov med arhitekti. V Španiji so arhitekti odgovorni za celotno izvedbo projekta, zato se v šolah učijo izdelovati tudi prototipe izdelkov iz svojih načrtov. V tem primeru so jim v veliko pomoč tiskalniki, ki zmorejo natisniti tudi večje površine na posebne papirje, kartone, folije, iz katerih nato izdelajo ali pa prelepijo svoje izdelke. Miza ali stol iz kartona je videti povsem drugače, če jo prelepimo s papirjem, na katerega je natisnjena tekstura lesa, kovine … Nekateri arhitekturni biroji pošiljajo datoteke v tisk v posebna podjetja, ki se ukvarjajo s tiskom. Nekateri pa si omislijo svoje tiskalnike, saj menijo, da so v prednosti zaradi manjše izgube časa ob rokih, ki so vedno prekratki. V HP-centru smo si ogledali novo linijo HP-jevih tiskalnikov velikega formata. HP Designjet T1200 je tiskalnik, ki ima nameščena dva zvitka papirja. Prednost je v tem, da sta zvitka lahko različna in lahko tako v pisarni tiskamo načrte in plakate. Menjava zvitka papirja je povsem preprosta. Tiskalnik pred menjavo natisne kodo, iz katere nato ob ponovni namestitvi »izve«, koliko papirja je še v zvitku. Vgrajen je tudi trdi disk, ki nam pride prav za tiskanje projektov ponoči, ko so računalniki ugasnjeni. Hitrost tiskalnika je v primerjavi s predhodnikom za 40 % hitrejša, kar pomeni, da natisne dve strani A1 v eni minuti. HP Designjet T770 je 44-palčni tiskalnik, ki sodi v manjšo pisarno. Njegova prednost je, da lahko zvitek papirja vložimo s sprednje strani. Tiskalnik je podobno hiter kot večji brat T1200. V novi liniji je še manjši brat HP Designjet T620, ki zmore stran A1 natisniti v 35 sekundah. Tudi največji tiskalniki Designjet, ki so namenjeni profesionalni rabi, so doživeli prenovo. Najprej naj omenimo HP Designjet L25500. Tiskalnik je namenjen tiskanju večjih površin na najrazličnejše medije. Poleg papirja je v zadnjem času aktualna tudi posebna plastika za reklamne panoje, pa tudi tekstil, ki ima to prednost, da ga lahko preprosto zložimo in nato po potrebi razgrnemo in obesimo. Ta tiskalnik podpira tudi barve na osnovi lateksa, ki so zelo obstojne tudi pred zunanjimi vplivi, kot sta sonce in dež. Zaradi posebne tehnologije pa je natisnjen izdelek suh in pripravljen za uporabo takoj, ko pride iz tiskalnika. Pri podjetju HP so predstavili tudi orodje za neposredno tiskanje dokumentov. Morda se vam to ne zdi nič posebnega, tudi meni se sprva ni. Pa si poglejmo primer. V arhitekturnem biroju naročite načrt za prenovo kuhinje. Biro izdela načrt in vam ga pošlje po elektronski pošti v pregled. Potem pa ugotovite, da tega dokumenta ne morete odpreti, ker nimate ustrezne programske opreme. No, v tem primeru na pomoč priskoči HP Instant Print Utility. Žal za zdaj le ta deluje le z družino HP Designjet. Obljubljajo, da bo z novo različico drugače. Univerzalni gonilnik ima le nekaj osnovnih nastavitev, da je kar se da enostaven za uporabo. Ob koncu smo si ogledali tudi demo sobo. kjer so najrazličnejši modeli tiskalnikov, tudi tisti, katerih cena presega milijon evrov. Si predstavljate, da v tiskalnik položite klasična lesena vrata in vam tiskalnik nanje natisne vzorec, fotografijo? No, tudi to je mogoče. (m.s.) moj mikro | 12 | december | 2009 13 NOVOSTI SO SPLETNE STORITVE VARNE? Spletnih storitev računalništva v oblaku je vse več, zato se vsaj del uporabnikov sprašuje, kaj ta premik v mestu hranjenja, včasih tudi občutljivih podatkov, pomeni z vidika varnosti. Nekaj videnj na to temo je pred kratkim podal Whitfield Diffie, ki je leta 1976 pomagal razrešiti takrat osnovni varnostni problem: kako varno prenesti šifrirni ključ, s katerim je šifrirano sporočilo, do uporabnika, ki mu je ta namenjen. Diffie meni tako: »Bistvo storitev v oblaku je ekonomija. Če lahko nekdo drug izvede računalniške operacije ceneje kot mi, je logično, da to predate v zunanje izvajanje (outsourcing). Naš odnos do storitev v oblaku bo podoben odnosu do letalskega transporta, kjer zaupamo družbam oziroma so nas »prisilili«, da jim zaupamo, pa čeprav nimamo nadzora nad njimi, nam omejujejo, kaj lahko prinesemo na letalo, in nam tako ali drugače postavljajo omejitve, ki jih ne bi imeli, če bi pilotirali lastno letalo. A ker je karta tako zelo poceni v primerjavi z lastnim letalom in šolanjem za pilota, nam pove, da dejansko nimamo alternative. Tako bo tudi s storitvami v oblaku. Kaj pa njihova varnost? Tudi ta je odvisna od pogleda. Nekateri brez večje težave o sebi povedo vse, in to povsod, drugi so previdnejši in pazijo, kaj in kje kaj pustijo. Strogo varnostno gledano najbrž ni pametno pošiljati v oblak na dolgotrajno hranjenje podatke, ki niso šifrirani, vendar po drugi strani, ko in če bomo želeli, da bo oblak nad temi podatki izvedel tudi operacije, alternative ne bomo imeli. Ali bomo storitvam zaupali, da ne bodo zlorabljale naše podatke, ali pa jih ne bomo uporabljali. Čeprav je v teoriji možno izvajati operacije tudi nad šifriranimi podatki, kar v praksi pomeni, da izvajalec ne vidi, kaj je bistvo podatkov, ki ste mu jih zaupali, pa verjetno to ne bo praktično. Predvsem pa te varnostne rešitve še niso na voljo. Bolj pričakovano je, da bodo podatki varovani na poti do oblaka, med tem ko se bodo tam hranili, ne pa tudi, ko bodo nad njimi potekale operacije.« Zanimivo pa je, da največjo grožnjo varnosti računalništva v oblaku pomeni zakonodaja, ki bi represivnim organom omogočila vpogled v operacije, za katere bi sumili, da so povezane s kriminalnim (ali z drugim neželenim) dejanjem. Stranska vrata v sistem, ki so za kaj takega potrebna, namreč zmanjšujejo varnost sistema, saj povečajo njegovo kompleksnost. Organizacija ENISA (European Network and Information Security Agency) je izdelala 123-stransko poročilo o prednostih in slabostih računalništva v oblaku. Med drugim so v poročilu nasveti, kako lahko podjetja zmanjšajo tveganja pri zaupanju podatkov dobavitelju storitev v oblaku. www.enisa.europa.eu/act/rm/files/deliverables/cloud-computing-risk-assessment/ NIČ VEČ (LE) ISKALNIK? Lokalni spletni iskalniki vedno težje konkurirajo globalnim tipa Google, Yahooo in Bing, ki vse bolje indeksirajo tudi lokalne vsebine, kar je bila dolgo vrsto let specifična prednost iskalnika najdi.si. Ta po novem ni več le iskalnik, temveč so ga preoblikovali v spletno mesto, agregat za prikaz za večino uporabnikov zanimivih informacij. Prvo, kar je vidno že na prvi pogled, je prenovljena oblika, ki naj bi bila modernejša, čeprav je to subjektivna ocena. Uporabnikom, ki najdi.si uporabljajo le kot iskalnik, to ne bo pomenilo veliko, ali pa se bo zaradi prenovljene oblike in vseh sprememb najdi.si zopet zavihtel na prvo mesto le slovenskih spletnih strani, pa bomo šele videli. Uporabnik ima po novem možnost prilagajanja strani. Poleg izbire barv, kar je zanimiva, ne pa tudi zelo uporabna možnost, lahko uporabnik na vstopni strani dodaja vsebine ali module, ki ga zanimajo. Podobno kot storitev iGoogle, za katero pa vemo, da se ni dobro prijela med uporabniki tega iskalnika. Omogočeno je tudi dodajanje lastnih zaznamkov na seznam. V modulu »Novo na slovenskem spletu« lahko uporabniki poleg seznama novih slovenskih 14 spletnih strani zdaj v zavihku Borza dela preprosto pregledujejo ponudbo novih delovnih mest (rednih in študentskih zaposlitev) ter vpišejo svoj življenjepis. Prenovljen pa je tudi iskalnik, pri čemer so se morda zgledovali po Googlu. Uporabniki lahko že na vstopni strani izberejo, ali želijo iskanje omejiti na slovenske spletne dokumente ali pa želijo iskati po celotnem svetovnem spletu. Ob vnosu besede v iskalno okno iskalnik uporabniku sam ponudi predloge. Na primer, ko uporabnik išče besedo »slovar«, mu iskalnik ponudi še druge predloge besed in besednih zvez: slovar tujk, slovar SSKJ, slovensko–angleški slovar… Predlogi iskalnih poizvedb se prikazujejo tudi pri iskanju po preostalih navpičnicah (slike, video, zemljevid Najdi.si, slovarji). Rezultate iskanja je mogoče zožiti po vrsti dokumenta (pdf, Word, Excel), po vrsti spletne strani (forumi, izdelki, blogi, novice, osebe), po kraju (Ljubljana, Maribor) itd. Vsi, ki ste že do zdaj uporabljali možnost brezplačnega pošiljanja kratkih sporočil SMS, boste veseli, da jih lahko zdaj dnevno pošljete največ 40, dolžina vsakega pa je povečana na 160 znakov. moj mikro | 12 | december | 2009 V PRECEPU boj za zdravo prehrano in splet Codex Alimentarius, Google in Moja tržnica Konec oktobra je tudi v moj nabiralnik priromala pošta z naslovom Prihaja Codex Alimentarius. Gre za »skupek pravil za regulacijo poljedelstva in popoln nadzor hrane od semena do končnega pridelka«. Neka komisija Codex Alimentarius naj bi ga poskušala uveljaviti v ZDA, in ker jim ni uspelo, so se spravili na Evropo. In ljudje, bližje uradnim virom, omenjajo, da bi jim utegnilo uspeti. V veljavo naj bi prišel že 31. decembra letos. P od Codexom naj ne bi bilo več treba označevat živil, ki so genetsko spremenjena, kar je zdaj obvezno. Po uvedbi Codexa bodo vse živali, ki se redijo za hrano ali mleko, morale dobivati Monsantov rastni hormon in Monsantove antibiotike. Se spomnite Monsanta? Je največji proizvajalec genetsko spremenjenih živil na svetu, če ga še ne poznate, pa srčno vabim k ogledu četice filmčkov, ki vam jih postreže YouTube, ko vtipkate Monsanto. Vsa naravna zdravila naj bi postala prepovedana in označena kot strupena in nevarna, dovoljeni bodo samo farmacevtski produkti. Codex v osnovi preprečuje in celo prepoveduje naravno organsko kmetovanje. Baje naj bi ves nadzor nad hrano potisnil v roke farmaciji in Monsantu kot največjemu proizvajalcu genetsko predelane prehrane. Kmetje naj bi morali semena kupovat od Monsanta vsako leto, saj imajo njihova semena vgrajen gen, ki preprečuje nadaljnje razmnoževanje. Še ena teorija zarote? Ne glede na to, ali nas nekdo poskuša prestrašiti ali ne, dobro je, da so ljudje čim bolj obveščeni o grožnjah, če gre za tako pomembno področje, kot je prehrana. In splet omogoča dokaj hiter način obveščanja. Misel, da bi nas vlade želele pobiti, je tudi meni bedasta, ker sem pa delala v trženju, vem, da imajo ljudje lahko takrat, ko je treba pospešiti prodajo česarkoli, dokaj bujno domišljijo. Skoraj prepričana sem, da se je to zgodilo tudi pri teh »živalskih« gripah. Še bolj vse skupaj steče, ko se nad tržnike izvršuje pritisk ali pa se jih motivira z bogatimi nagradami. (slednjega sicer nisem doživela). Ne tako daleč stran od kalifornijskih podružnic Monsanta domuje nam vsem dobro znani Google. Google nabavlja ekološko pridelane sestavine za malice in kosila zaposlenih, iz lokalnih kmetij v radiju 240 km. V zanimivi kuharski oddaji Chef Abroad je prikazano vsakodnevno življenje ljudi, ki svojo službo opravljajo z veseljem in ljubeznijo. Namreč, eden izmed njih se vsakodnevno vozi v okoliške kmetije po sveže nabrane sestavine, ki jih dostavlja v kuhinje, drugi pa kuhajo jedi, ki nasitijo Googlove zaposlene. Voznik po lastni presoji izbere in pripelje tisto, kar je najbolj sveže nabrano in sezonsko, kuharji pa, ker morajo to uporabiti takoj tisti dan, vklopijo domišljijo, izvedejo »brainstorming« in na hitro, že dopoldne v spletu objavijo jedilnik. Ni kemikalij za ohranjanje svežine, ker gre takoj v uporabo. Googlovi zaposleni na podlagi objavljenih jedilnikov izberejo najprivlačnejši meni, tako da restavracije tekmujejo med seboj, katera bo imela več obiska. In tudi kuharji imajo radi svoje delo. Filmček si lahko ogledate v dveh delih, če v YouTube vtipkate Google foods. Če bi imeli ta privilegij, da bi se tako kot googlovci med delovnim časom samo do sosednje stavbe odpravili na raznovrstno kosilo iz ekološko pridelanih sestavin, nam tudi delo ne bi bilo tako naporno. Namreč splet ponuja tudi kar nekaj kakovostnega beriva o hrani za možgane, kjer je ponekod dokaj natančno opisan vpliv posameznih kemičnih sestavin v prehrani na odmiranje ali obnavljanje možganske skorje. To lahko dejansko Piše : Tanja Čavlovič tanja.cavlovic@mojmikro.si ilustracija: Marko Škerlep vpliva na to, koliko si bomo zapomnili, ko se učimo česa novega, koliko časa bomo lahko učinkoviti v službi, ali bomo hitro in brez napora opravili veliko dela ter seveda, kako vpliva na zdravje. Kako vpliva na možgane to, kar bašete vase, si lahko poiščete na strani www.sinapsa.org, kjer na desni strani najdete povezavo Razgibajmo možgane, na dnu te pa kakovostno branje Poljudno o možganih. Ker sem v eni od prejšnjih kolumn omenjala, da je kriza priložnost za pridobivanje novega znanja, ki ga lahko izkoristimo za rešitev iz teh težkih časov, in vmes omenjala tudi pridelavo hrane, sem se danes spomnila na to, ko sem z veseljem posredovala naprej elektronsko pošto, kjer se predstavlja prva slovenska spletna trgovina s svežim ekološko pridelanim sadjem in zelenjavo, ki ju vključno z drugo ekološko hrano, dostavlja tudi na dom. Idejo, pojasnilo o izvedbi in ponudbo si oglejte na www.mojatrznica.si. Navdušujejo pa me tudi mlekomati. Ne samo zaradi tega, ker si gremo lahko kadarkoli iskat sveže kremasto mleko, ki kavo z mlekom skoraj spremeni v kapučino, ampak tudi zato, ker zasluži tisti kmet, ki mleko prodaja. Ne špediterji in grosisti, ki so uboge kmete privedli skoraj do roba obstoja. Liter svežega mleka s kmetije za en evro. Avtomatski točilni sistemi za prodajo svežega mleka so dokaj higienski, ker programska oprema in nadzorni sistem ne dovoljujeta izdaje mleka, ki je starejše od 24 ur. Ta se tudi ustavi, če bi morebiti prišlo do nenadzorovanega dviga temperature mleka. Zadeve naj bi se spomnili Švicarji, njim pa svet kar zaupa. Lokacije z mlekomati so se na veselje mnogih dokaj hitro razširile po Sloveniji in na spletni strani www.mlekomati.com so vedno sveža obvestila, kje so spet odprli novo točilnico. Gospodarska kriza se zdi kot nekakšen ukrep, ki zavira tisto kapitalistično drvenje in stremljenje k čim manjšim stroškom proizvodnje. To je prineslo že sire v razpršilcu, ki svoje življenje pod umetnimi lučmi na tekočem traku, kemično sestavljeno tekočino, ki ji rečemo »trajno mleko« in podobno. Všeč mi je, da Google, ki ga veliko podjetij jemlje za vzor, opozarja na pomembne osnove, kot je naravno pridelana hrana. In všeč mi je, da se splet uporablja za ozaveščanje in kot pomoč, da se vrnemo nazaj k naravnemu ter si tako izboljšamo kakovost življenja. moj mikro | 12 | december | 2009 15 RAZKRITJE vsesplošna zapostavljenost Slovenije! BESNENJE STEKLEGA PSA Pišeta : Marjan Kodelja, Zoran Banović marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si Naslednji prispevek bo morda zvenel kot izliv besa. A je le odraz nemoči in jeze nad ekonomsko stvarnostjo, ki smo ji priča. Ko smo uvajali kapitalizem, so nam govorili, da je konkurenca rešilna bilka za vse težave na trgu. Da je ta edina, ki s časom ustvari ravnovesje sil na trgu in postavi vse na svoje mesto. »Malo počakajte in vse se bo uredilo,« so nam govorili. A se konkurenca vse bolj izkazuje za nekaj nestvarnega, imaginarnega, posebej pa za nekaj, kar deluje le znotraj omejenega trga. Brez pravih korekcij od drugod, iz soseščine. Skupni evropski trg ne deluje, vprašanje je, ali in kdaj bo začel delovati in, če gledamo informacijski trg, ali je to sploh želja proizvajalcev računalniške opreme, saj v njej bolj ali manj vse niti držijo Američani. Ambasador podjetja SAP, Las Hayman, je spomladi na obisku pri nas omenil, da je največja napaka Evrope v tem, da je uspešno uničila svoj tehnološki razvojni sektor, predvsem v informacijskem delu. Tehnološka podjetja, ki smo jih imeli, so propadla ali pa so jih skupaj z njihovimi patenti pokupili Američani. Stanje je takšno, da je ogromno blagovnih znamk in patentov s področja računalništva in informatike ameriških, proizvodnja pa je prenesena v države, kjer je cena delovne sile (naj)nižja. Zato bolj ali manj vsi proizvajalci ceno izdelkov oblikujejo v ameriškem dolarju, nato pa pridejo na vrsto še druge valute. Redko gre za pretvorbo glede na valutne tečaje, običajno gre za način, ko proizvajalec ceno postavi kot najvišjo, ki jo trg še prenese. V skladu z ekonomskimi teorijami. Ekonomisti nas prepričujejo, da je to edino pravilno, kot razlog, da so cene v različnih državah različne, pa omenjajo bolj ali manj razvito konkurenco in kupno moč. Pa gre res le za to? Morda. A to ni vse! V ozadju je tudi postavljanje nižjih ali višjih ovir, da prebivalci trga, kjer so cene višje, ne morejo kupovati tam, kjer je ceneje. Tudi če gre za »enotni trg«. 16 Najhuje je to, da nič ne moremo! Nimamo moči, da bi prišlo do sprememb. Da je slovenski trg majhen in zato so cene tehničnih izdelkov temu primerne, nam govorijo. In tudi da morajo vsi vpleteni v prodajni verigi preživeti. Seveda morajo! Toda ali se kdo vpraša, kako se počutimo kupci, ki vemo, kakšne so cene drugod? Smo res pripravljeni trpeti in plačevati več od prebivalcev večjih trgov, ki so, kakšna ironija, hkrati tudi bogatejši od nas? Je to politika, ki pomaga h hitrejšemu razvoju držav, ki so za vodilnimi? Daleč od tega! Ali smo res pripravljeni stalno prenašati, da nas nekatera globalna podjetja namenoma ne najdejo na zemljevidu sveta? Da o tem, da prihajajo k nam izdelki z nekajmesečno zamudo, ne govorim. In vsi skupaj nič ne rečemo in nam postaja vseeno! Saj! Kaj pa sploh lahko storimo? moj mikro | 12 | december | 2009 RAZKRITJE V Applovi trgovini na peti aveniji v New Yorku se vedno tre ljudi, vendar je le manjšina kupcev. Vsi drugi lahko poskušajo vse izdelke. Še več, vedno je na voljo človek, ki odgovori na vsako zastavljeno vprašanje. Življenje za plankami! Po mnenju Brada Brooksa, enega Microsoftovih podpredsednikov, je najboljša novost v sedmici interaktivna televizija. Strinjal sem se z njim. Tudi meni se tako zdi. Gospodu se je že narisal velik nasmešek na obrazu, češ, pa sem obrnil tega novinarja. Ko sem nadaljeval ... BUT (toda) kaj, ko v večini sveta ne deluje. Priznal je, da imam prav. To pa kaže, da kljub lepim besedam in obljubam svetovnih voditeljev kupci niti v tako imenovanem razvitem svetu še zdaleč nismo enakovredni. N imamo pravice do besede in nikakršnih argumentov v relaciji do globalnih ali lokalnih podjetji, ki oblikujejo trge po svoji podobi. Konkurenca je že zdavnaj izgubila svojo tržno vlogo na račun agresivnega PR-ja in marketinga. Povsod smo v podrejenem položaju. Kupimo lahko le tisto, kar nam ponudijo, ko nam ponudijo, in to po ceni, ki jo oni določijo. Ceno pa naj bi, vsaj v teoriji, oblikoval trg, torej naj bi bila takšna, da bi jo kupci še sprejeli. Ali res? Kaj pa ko kupci vemo, da je blizu ceneje, pa nimamo možnosti, da bi to tam kupili. Pa ne zaradi lastne neaktivnosti, temveč zaradi ovir, ki jih zavestno postavljajo omenjena podjetja. Globalna podjetja! Naslednja misel ni nič novega: globalizacijo so si izmislili zato, da bi bogati še vedno in še bolj izkoriščali revne. Vsemogočna ekonomija. Vsi, ki živite v prepričanju, da ste gospodar lastne usode, se krepko motite. Edina odločitev, ki jo imate, je kupiti ali ne kupiti oziroma uporabljati ali ne uporabljati! Globalizacija ni prinesla odprtega trga. Tudi vstop v Evropsko unijo ne. Enovit evropski trg je le pobožna želja, v praksi nas je večina še vedno zaprta v mali lokalni trg, z vsemi slabostmi, ki jih ta prinaša. ČE IMAŠ INFORMACIJO, SI NA KONJU. RES? Ko pogovor nanese na informacijsko družbo in pomen informacij, prej ali slej nekdo na svetlo dneva potegne naslednjo »trditev«: »Informacijske tehnologije lahko izboljšajo življenje ljudi v nerazvitem svetu. Če bi na primer revni kmet v Afriki imel dostop do interneta, bi lahko videl, kakšna je cena za njegov izdelek na ciljnem trgu, in bi ga zato lahko prodal po višji ceni. In izplaval iz revščine. Torej mu moramo zagotoviti računalnik in dostop do interneta.« Ha, ha! To je ena najbolj sprevrženih in arogantnih trditev, ki sem jih Država ne stori ničesar Kljub dejstvu, da vsi predstavniki političnih elit občasno izražajo mnenje, da so informacijske in telekomunikacijske tehnologije pomembne za razvoj, pa ne storijo ničesar, da bi bile ljudem dosegljivejše. Že če bi znižali davek za računalniško opremo – natančno se sicer ve, kaj v to skupino sodi (zagotovo ne recimo Applovi predvajalniki) – in davek na internetni priključek na 8,5 %, bi bila to precejšnja sprememba na boljše. A se to očitno ne bo zgodilo. A nekaj bo treba storiti, saj se bo učinek krize poznal še vrsto let. Brezposelnost raste, plače pa realno podajo. To pa pomeni, da vedno več ljudi ne bo mogli plačevati niti internetnega priključka, kaj šele kupiti nov računalnik. Zaradi tega bo v naslednjih letih vedno več ljudi, žal pa tudi mladih, izključenih iz e-družbe. do zdaj slišal. Je že res, da so informacije pri prodaji odločilne, in če teh ni, lahko poslujemo sebi v škodo, torej velja klasična relacija med kupcem in prodajalcem, kjer je v boljšem tista stranka, ki ve več. Vendar ... Ja, vedno se pojavlja ta vendar, ki se še lepše se sliši v angleščini – but. Kaj afriškemu kmetu pomaga, če ve, kolikšna je cena, ko ima njegov kupec oziroma distributer njegovih izdelkov takšen ali drugačen monopol. Morda je edini distributer, edino on lahko njegove izdelek pripelje do večjega mesta. Ali pa je celo s strani države določen monopolist. Kmetu poznavanje cene in posredno zaslužka druge strani ne pomaga dosti. Primoran je prodati po ceni, ki mu jo ta določi. Ali pa pač ne proda. To je edina odločitev, na katero ima vpliv. Vse, kar bi informiranost lahko prinesla, je, da bi tak kmet postal zafrustriran in mogoče celo suiciden. Je že res, da če bi vsi kmetje vedeli, kaj se dogaja in koliko bi lahko iztržili, bi se razmerja čez čas mogoče res malenkostno spremenila, a le na lokalni ravni. V mednarodni trgovini pa delujejo drugačna načela, pri katerih je poleg tržnih potrebno upoštevati tudi politične dejavnike. Ti pa so pri kmetijstvu, pa tudi širše, precej zapleteni. Na ta vzorec pa naletimo povsod. Tudi pri nas. Kaj mi pomaga, če vem, koliko želeni računalnik stane v Ameriki ali v Evropi, ali koliko stane želena skladba tam, ko sem primoran plačevati po cenah, ki veljajo tu! Popolnoma nič! Lahko sem le slabe volje. Prodajalcu sicer lahko zabrusim, da je drag, a ta mi bo rekel, da če mi kaj ni všeč, naj grem drugam. Če lahko, bom. A večinoma ne morem. »TA VELIKI« NAS ŠE VEDNO IŠČEJO Z LUPO! Vrnimo se k zgodbi iz uvoda – interaktivni televiziji v Windows 7. Res deluje odlično, kar sem imel možnosti videti na oni strani Atlantika. Nekaj klikov in na voljo nam moj mikro | 12 | december | 2009 17 RAZKRITJE je gora filmov in serij, ki jih lahko kupimo po razmeroma ugodni ceni in gledamo, ko želimo oziroma ko imamo čas. Zaradi tega je Microsoft sklenil partnerstvo s CBS-om. A le za področje Amerike. Ko sem omenjenemu Bradu to omenil, mi je kot izgovor povedal, da so nekaj podobnega storili tudi za področje Velike Britanije. ZDA so res velike, a tudi skupaj z Anglijo je to le manjši del sveta. Vsi uporabniki od drugod do te storitve nimajo dostopa. In v tem kontekstu je izjava, da je interaktivna televizija nekaj najboljšega, pravzaprav precej arogantna. In zakaj interaktivne televizije drugod ni? Zaradi avtorskih pravic. Lastnik teh se zavedajo, da lahko isto vsebino večkrat prodajo in s tem zaslužijo več, hkrati pa jih manjši trgi ne zanimajo oziroma so zadovoljni, ker lahko to vsebino prodajajo dražje prek bolj tradicionalnih kanalov. To me je spomnilo na drugo, še bolj žgočo zgodbo, ki smo jo na teh straneh že večkrat izpostavili. Še več, celo pisali smo Applu z vprašanjem, kdaj mislijo kaj storiti, pa nikoli nismo dobili jasnega odgovora. Gre za prodajalno iTunes. V njej Slovenci kot edini iz evroobmočja še vedno ne moremo uradno kupovati. Že tako vemo, da ista skladba (ali video) v tej trgovini stane Američana manj kot Evropejca, nam pa še te cene niso dostopne. Zato so bile pri nas vzpostavljene lokalne spletne prodajalne glasbe, ki pa so vse po vrsti propadle ali pa morda še kje eksistirajo, a jih nihče ne uporablja, saj so te skladbe prodajale dvakrat ali celo trikrat dražje. Spet zaradi neumnih in čudnih pravil o zaščiti avtorskih pravic v različnih predelih sveta. Neumne za uporabnike, a še kako dobičkonosne za prodajalce. O kakšnem globalnem trgu, ki ga je prek spletne prodaje še najlažje izvesti, ne duha ne sluha. Informacija o tem, koliko skladba stane drugod, ima tu drugačen vpliv. Vsakomur od nas, ki si je kdaj želel opraviti spletni nakup, je bila ta želja že v kali zatrta. Zakaj pa bi nekaj plačeval dražje? Samo norec bi to storil. Že slutite, kam gre to pisanje? K temu, da takšno obnašanje »sili« uporabnike, tudi tiste, ki bi bili pripravljeni plačati, da poiščejo drugo, nelegalno pot. In te naj bi prej ali slej doletele sankcije ali omejitve, ne da bi prej nekdo poskrbel, da bi bila ovira, ki sili v to početje, najprej odpravljena. Se morda motim? Je že res, da če nečesa ne morem kupiti, to ne 18 vsesplošna zapostavljenost Slovenije! pomeni, da moram to ukrasti, a če sem polnopravni član Združenih držav Evrope, kjer velja »prost pretok ljudi, znanja in kapitala«, res ne vem, zakaj bi bili lahko eni bolj del prostega pretoka kot drugi. ALI ŽELIJO, DA SKAČEM OD SREČE? Predstavniki vseh podjetji, ki poslujejo pri nas, kar žarijo v afektu predstavljanja novega izdelka, ne povedo pa, morda tudi ne vedo, da je ta izdelek bil drugod predstavljen in poslan na trgovske police občutno prej. Občutek imam, da ko težko pričakovan izdelek začnejo prodajati v vseh omembe vrednih državah, se spomnijo tudi nas. Vsa Še en primer zapostavljenosti Univerzalen primer, ki kaže na razlike znotraj tako imenovanega zahodnega sveta, je storitev Google Maps. Med tem, kaj imamo na voljo pri nas, v Evropi, in kaj je v Ameriki, zija ogromen prepad. Razlike se kažejo ne le v kakovosti posnetkov samih, ampak predvsem na ravni dodatnih informacij, s katerimi so nadgrajeni zemljevidi. V Ameriki je teh podatkov toliko, da je Google Maps dovolj za skoraj vsa iskanja v mestu, v katero ste prišli, od hotelov pa do specifičnih prodajaln, v Evropi pa je na voljo neprimerno manj podatkov. čast redkim izjemam, ki pa po reku le potrjujejo pravilo. Vzemimo primer. Podjetje HP (zakaj to – jasno, ker je največji prodajalec računalniške opreme) je pred mesecem začelo pri nas prodajati prenosnike Pavillion in Prestigio. Super, bi dejali nepoučeni. Pri manjšini, ki nekaj ve o tem, pa je zadeva sprožila drugačno reakcijo. Rekli smo – končno. Vsaj štiri leta sem spraševal, kdaj bosta ti družini na voljo pri nas. Pri tem sem mislil na to, da bosta pri nas uradno¸, in ne tako, kot sta bili, ko so jih manjši prodajalci kupovali pri distributerju v Nemčiji, nato pa prodajali pri nas. Z vsemi slabostmi, kot je neprimerna tipkovnica, in velikokrat tudi z nemškim operacijskim sistemom. Končno smo rekli zato, ker so te izdelke lahko vsi okoli nas kupovali že zdavnaj. Živimo petkrat bolje? Pred dvajsetimi leti smo poznali le običajni fiksni telefon. Telekomi po Evropi so bili večinoma v državni lasti, država pa je znala oceniti, koliko je komunikacija pomembna, in temu primerno določala cene. Imeli smo en sam telefonski priključek za vso družino, a smo se vseeno vse zmenili in dogovorili. Koliko smo takrat plačevali? Ne vem natančno, sem že pozabil, vendar se mi zdi, da ne več kot 20 evrov na mesec. Kako je danes? Vzemimo tričlansko družino. Fiksni telefon (malo kdo se mu je v celoti odpovedal), trije mobiteli, dva naročniška in en predplačniški in še dostop v internet. Vse skupaj znese mesečno redno čez 100 evrov. To pa pomeni vsaj petkrat več kot pred dvema desetletjema. Pa se za ta denar kaj več dogovorimo? Se je tudi kakovost življenja izboljšala za petkrat? Ne! Razlog, da plačujemo danes več, je v tem, da so nas ponudniki uspeli prepričati, da vse to nujno potrebujemo, čeprav realno gledano to sploh ni res! »Mobilni telefon v vsak žep« je le en primer te pretirane potrošniške miselnosti. Je kolosalen marketinški uspeh! Pri nekaterih izdelkih je lokalizacija oziroma njena odsotnost lahko ovira. Pri drugih ne. Pa zaradi tega ni nič bolje. Na tujih trgih je občutno večja ponudba, ne zgolj med modeli različnih proizvajalcev, temveč tudi med modeli znotraj enega izdelka. Če stopite v trgovino z elektronsko opremo v večjem tujem mestu, je tam na primer razstavljenih več različnih prenosnikov, kot jih ima naša največja trgovina dnevno na zalogi. Razstavljene plus vse iste v skladišču. Vsi delujejo in so tam zato, da jih kupci preizkušajo in med seboj primerjajo, ko pa se za enega odločijo, jim ga prinesejo zapakiranega iz skladišča. Brez odvečnega čakanja ali iskanja drugega vhoda za prevzem blaga. O cenah pa verjetno ni treba posebej izgubljati besed. Še vedno je v tujini kupovati ceneje, še najbolj onstran Atlantika, saj je dolar spet slab v primerjavi z evrom. PRODAJALEC, KI NIČ NE ZNA Ko se sprehodite po kakšni veliki in bolj znani ameriški tehnični trgovini, hitro opazite še eno razliko – obnašanje tamkajšnjih prodajalcev. Ne samo da so ti veliko aktivnejši in takoj stopijo do potencialnega kupca ter se z njim spustijo v pogovor, tudi tehnično so bolj podkovani. Ne poznajo le najosnovnejših tehničnih zadev, ampak tudi podrobnosti. Zaradi tega lahko svetujejo, katera naprava je za vaše potrebe najprimernejša in zakaj. Iz kupca, tudi iz popolnega tehničnega analfabeta, znajo »izvleči« njegove potrebe in želje ter svetovati temu primerno. Zakaj je tako, je že druga zgod- ba. Ne samo, da so prodajalci nagrajeni glede na doseženo prodajo, zaradi česar med njimi obstoji zdrava konkurenca, podjetja, v katerih delujejo jim omogočajo redna izobraževanja. Ta so v nekaterih primerih celo obvezna! Kako pa je pri nas, vemo. Prodajalci so zdolgočaseni, slabo plačani in v večini primerov tudi ni jasno oblikovanih pravil za nagrajevanje, zato jim je vseeno, koliko prodajo, saj je plača vedno enaka. Zakaj bi tudi hodili na izobraževanja, če so ta sploh na voljo, če tako pridobljenega znanja ne morejo »unovčiti«. Če kaj znajo, je to povezano z njihovo lastno pobudo, takšnih prodajalcev pa je malo. MAJHEN TRG IN VELIKO BALKANSKE IMPROVIZACIJE Ponudba v naših trgovinah je v vseh pogledih siromašna, še posebej ko si želite nekaj več od povprečja. Res je, da je kupcev, ki kupujejo dele računalnika, potem pa tega sami sestavijo, manj kot kupcev »kompletov«, vendar obstajajo in tudi za njim bi morala obstajati kolikor toliko pestra ponudba. Tudi kar zadeva programsko opremo. Obstoječi licenčni model prodaje programske opreme pa pri tem ni ravno v prid. Vprašal sem Microsoft, ali je pri nas mogoče kupiti polno angleško različico (FPP) Windows 7 Ultimate (64-bitno). Odgovorili so, da nakup prek njih ni mogoč, zadeva pa je na voljo partnerjem, ki se sami odločajo (glede na prodajni potencial), katere različice bodo nabavili in poslali v trgovine. Partnerji se najraje odločajo za cenejše moj mikro | 12 | december | 2009 RAZKRITJE potencial trga in potem namenoma postavljajo ovire, da ne bi vsi kupovali tam, kjer je najcenejše. S tem smo na slabšem prebivalci manjših trgov, pa tudi ideja enotnega trga je tako malce izkrivljena, ali ne? različice (DSP in OEM), ki jih lahko kupimo le skupaj z računalnikom, ali za polno slovensko različico. Do neke mere logično. A vendarle. Pri omenjenih licencah jasno piše, da recimo prenos v drug raču- Pravično piratstvo! Čeprav vsi zagovorniki lastnikov avtorskih pravic izrabijo vsak možen trenutek za grožnje, pa piratstvo ni nujno le negativno. Pred dvajsetimi leti so nekateri proizvajalci programske opreme, predvsem Microsoft, nelegalno početje pravzaprav celo izrabljali za distribucijo svojih izdelkov v vsa področja sveta z jasnim zavedanjem, da morajo uporabnike nanje najprej navaditi, jih narediti odvisne od njih, čas zaračunavanja pa bo prišel pozneje (sam po sebi). Čeprav se je marsikaj spremenilo, to do določene mere velja še zdaj. Posameznik, ki v nobenem primeru nečesa ne bi kupil, je za ponudnika popolnoma nezanimiv, saj od njega nič ne dobi. Če pa uporabnik recimo prenese glasbo, film ali kak program prek nelegalnih sistemov za izmenjavo, potem to seveda uporablja (gleda, posluša), in če je zadovoljen, o tem širi dober glas. Po domače povedano – reklamira izdelek. Morda pa bo zadevo kupil kdo drug, ki jo bo spoznal preko našega »pirata«. Torej prodajalec, distributer, avtor ali kdorkoli že nekaj od tega vseeno ima. Seveda to velja pod pogojem, da gre za osebo, ki zagotovo tudi v primeru, ko do nelegalnih kopij ne bi mogel priti, legalnih v nobenem primeru ne bi kupila. nalnik ni mogoč. To, da kupim nov računalnik, in ne morem stare programske opreme, ki sem jo že enkrat lupil, prenesti v nov sistem, se mi zdi, milo rečeno, neumno. Čista manipulacija z uporabniki. A tako je povsod po svetu. Zakaj? Vprašajmo se, zakaj sploh takšni prodajni modeli in kdo ima več od njih. Uporabnik, ker so cenejši? Ponudnik, ki tako proda več kopij programov? In v tem grmu tiči zajec. Morda veliko kupcev sploh ne bi kupilo Windows in bi se raje odločilo za Linux, ko jim Microsoft tega ne bi ponujal »navidezno« zastonj oziroma je cena sistema na pol skrita v ceni računalnika. Da kupci mislijo, da je sistem brezplačen, saj so ga dobili v računalniku, smo se večkrat lahko prepričali tudi sami, saj v uredništvo pogosto dobivamo vprašanja na to temo. Ljudi zanima, kako lahko prenesejo sistem iz starega računalnika v novega, in ko jim povemo, da to ne gre, so začudeni in jezni. Veliko kupcev se omejitev torej sploh ne zaveda. Sicer nam res razlagajo, da je operacijski sistem del naprave in da je brez njega računalnik le neuporaben kup elektronike, a takšna logika nekako najbolj ne seže do ljudi. Zakaj lahko operacijski sistem enkrat prenašam, drugič pa ne, čeprav sem ga v obeh primerih kupil? Zato, ker si ga enkrat kupil drago, drugič pa poceni. Malce čudno, posebej zato, ker gre za isti izdelek. A takšna so pač pravila, ki so unikatna za licenčno programsko opremo, čeprav se proizvajalci trudijo postreči z analogijami z drugih področij z namenom ljudem razložiti, zakaj je tako. Da ne govorimo o drugačnih omejitvah prenosa programov v nov računalnik, tudi v primerih, ko je to dovoljeno. Že to dejstvo, da mora uporabnik klicati nekam na tehnično pomoč v tujino, prisili nevešče uporabnike, da gredo in raje kupijo novo različico. Vse zato, da je prodaja višja. PO NAKUPU SE TEŽAVE STOPNJUJEJO Na podlagi večletnih izkušenj kupovanja različnih elektronskih naprav, sem zaznal še eno veliko slabost slovenskega trga. Po nakupu se prodajalcu v večini primerov »fučka« za kupca. Podpora po prodaji je namreč velikokrat na smešno nizki ravni. Naj omenim le primer električne zobne ščetke večjega in uveljavljenega podjetja. Ščetka je opremljena s komoro za dezinfekcijo nastavkov na podlagi ultravijolične svetlobe. V ta namen je v njej UV-žarnica, za katero je jasno, da prej ali slej pregori. Kaj storiti, ko do tega pride, je lepo, jasno in preprosto opisano v navodilih za uporabo. Vsak lahko to stori sam. No ja, bi lahko, če bi žarnico lahko kupil. Pa je ne more, ker je ni v prodaji! Ko sem to omenil predstavniku podjetja, mi je lepo dejal, da je ni zato, ker jo imajo v servisu. Ali drugače – napravo naj odnesem na servis, kjer bom seveda plačal žarnico in še delo, da o tem, da bom verjetno moral še kak dan počakati, da bo serviser na voljo, niti ne govorim. Hvala lepa za tako podporo. Pa to seveda ni osamljen primer. Kolikokrat sem (ste) bil(i) presenečen(i), ker v trgovini ni bilo potrošnega materiala ali dodatka, ki bi po logiki stvari tam morali biti? Prodajalci so sicer prijazni in so pripravljeni želeno posebej za vas naročiti. Toda to traja. Mi pa želimo zadevo takoj! PA KUPI, KJER JE NAJCENEJE – ČE LAHKO Večina ljudi iz moje bližine tehničnih izdelkov ne kupuje več v slovenskih trgovinah, ampak v eBayu ali v tujih spletnih trgovinah. Ugotovili so, da je ceneje, izbira je večja, dostava pa tudi solidna. A tudi pri tem ni vedno vse tako, kot pričakujemo. Pozabimo za hip na Ameriko, ker je preprosto predaleč. Vzemimo fotografsko opremo (velja tudi za še kakšno drugo tehnično blago). Ta je trenutno najcenejša v spletnih trgovinah Velike Britanije. Ni treba biti genij, da cenovno ponudbo vidimo. Zatakne se, ko hočemo kaj kupiti, pa nam prijazno povedo, da kupljenega v Slovenijo ne pošiljajo. Zakaj, ne vemo. Je pa čudno, da brez težav pošiljajo v državi severno in zahodno od nas, nekateri pa celo v tisto južno od nas. Pa smo spet pred oviro, ki jo je težko preseči. Ostane nakup v kakšnih drugi evropski spletni trgovini, kjer je cena nižja od naše, a še vedno višja od angleške! Toliko o prostem pretoku blaga med trgi naše drage Unije! Je pa tudi res, mimo tega ne moremo, da nekateri proizvajalci ščitijo svoje lokalno poslovanje. Cene oblikujejo glede na ALI JE VELIKOST LAHKO IZGOVOR? Na večino očitkov, ki smo jih našteli, slovenski distributerji in prodajalci odgovarjajo, da je to cena velikosti oziroma majhnosti trga, da gre pri nas za ekonomijo majhnih številk in da se pri nas zato marsikaj ne izplača ali pa je stroškovno nevzdržno. Ja, verjamem, da je v veliko primerih res tako. Da ni denarja za usposabljanje vseh prodajalcev, mi je jasno. A vsaj enega bi pa lahko. Nekoga, ki bi ga potem »manj izobražen« trgovec lahko poklical in bi nam lahko pomagal. Toda ali je velikost res lahko univerzalen izgovor? Vsaj v primeru enotnega evropskega trga po mojem mnenju ne. Trg je lahko enoten ali pa ne. Podobno kot nosečnost. Malo noseč ni mogoče biti. Seveda si ne delam iluzij, da lahko pričujoči članek požene evropsko zakonodajno, potrošniško ali ne vem kakšno kolesje. Lahko pa to naredijo recimo naši evropski poslanci. Ti so bili izvoljeni za to, da ščitijo interese Slovenije. Gre v tem primeru za interes Slovenije? Mislim, da gre. Ne pričakujem, da bodo naši evroizbranci pritiskali na podjetje XY, da začne kakšno zadevo prodajati tudi pri nas. Tudi ne, naj podjetje YZ Slovenijo postavi na seznam držav, kamor pošiljajo svoje prodajne artikle. Pričakujem pa, da bodo jasno in glasno povedali, da če ima nekdo spletno trgovino, ki prodaja izdelke po Evropi, mora to pomeniti vso Evropo oziroma Evropsko skupnost. Če lahko spletna prodajalna iz, recimo, Francije svoje izdelke pošilja v Avstrijo, Italijo in Nemčijo, jo po mojem mnenju mora tudi v Slovenijo. Gre za skupen trg. Saj vem, da imajo nekatera podjetja, posebej informacijska, Evropo razdeljeno nekoliko drugače od trenutnega geopolitičnega stanja in da v veliko primerih še vedno sodimo v Vzhodno Evropo, a to ne sme biti moj problem, ampak problem tega podjetja. Z letom 2004 smo šli v EU in mi je prav malo mar, ali ima podjetje XZ za to regijo drugačna pravila kot za geografsko Zahodno Evropo. Naj jih spremeni! Saj smo enakopravni, ali ne?  moj mikro | 12 | december | 2009 19 TEHNOLOGIJE Google Wave Zajahajte Googlov val! Google Wave je še ena od kopice Googlovih storitev in poskus, kako zakoreninjen, a okoren sistem sodobnih spletnih komunikacij nekako prenoviti oziroma ga dvigniti na novo raven. Na prvi pogled Wave »zmeče« vse načine spletne komunikacije torej e-pošto, neposredno sporočanje, sodelovanje pri dokumentih in še kaj v en sam koš. No ja, ne ravno koš ampak val. Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si K ar nam je Google dal v pregled, za zdaj ni še niti beta temveč nedefinirana razvojna različica. Predogled, kot temu pravi Google. Uporabnikom bo uporabnejša storitev predvidoma na voljo naslednje leto, kdaj natančno, pa v času pisanja tega članka ni bilo znano. Do takrat pa lahko storitev uporabljajo le srečneži, ki s(m)o bili povabljeni. In nam je to uspelo. Že ko smo prvič slišali za Google Wave, smo se prijavili vsi člani uredništva (in to je bilo v začetku tega leta), pred kratkim pa eden od nas dobil povabilo z možnostjo, da povabi tudi drugo. V primerjavi z začetkom delovanja Gmaila, ko je lahko obstoječi uporabnik povabil, kolikor prijateljev je želel, je tu drugače. Možnost vabljenja ni na voljo takoj po prijavi, nimajo je vsi, pa tudi tisti, ki jo imajo, dobijo omejeno število povabil (običajno osem). Zato, da strežniki Googla ne bi pregoreli? Verjetno zato, ker za vse skupaj še nimajo ustrezno prilagojenega sistema. 20 Na shemi lepo vidimo, kaj je val, kaj valček znotraj vala in kaj blip. Prvi valček ima pet članov in tri blipe, drugi pa le dva člana in dva blipa. Drugi valček je zasebni, tako da ga ostali trije člani prvega valčka ne vidijo. SLABOSTI ELEKTRONSKE POŠTE Medtem ko večina programov, pa tudi spletnih storitev evoluira v času, elektronska pošta ostaja taka, kot je bila zamišljena pred štirimi desetletji – ekvivalent običajne pošte. Z vsemi njenimi slabostmi. In teh je kar nekaj. Recimo nedostopnost – ko je elektronsko sporočilo poslano, se njegova vsebina zaklene in jo lahko le kopiramo, lepimo ali pošljemo naprej. Težava je v tem, da na tak način nastane ogromno kopij originalnega sporočila. Ko pošljem sporočilo Janezu, se ena kopija sporočila shrani v mojem predalu, ena pa se pojavi pri njem. Janez mi nato odgovori, kar pomeni, da je v njegovem sporočilu (običajno) tudi kopija mojega originalnega sporočila. Ena kopija ostane pri njem, druga se pojavi pri meni. Spet sem na potezi. Odgovorim Janezu in dodam med naslovnike še Jožeta ter pošljem sporočilo. Pošiljanje, klik funkcije »pošiljanja« je bil izveden le trikrat, nastalo pa je sedem med seboj slabo povezanih sporočil (2 + 2 + 3). Sicer je res, da lahko tako z odprtjem le enega sporočila pregle- dam vso korespondenco s sogovornikom, a stvar je vseeno okorna. Elektronska pošta namreč ni bila oblikovana za sodelovanje, ampak za obveščanje. Tako kot navadna pošta. In tako ne le, da je zadeva okorna, ima še druge težave. Recimo to, da ni splošno sprejetih standardov ali univerzalnih načinov, ki bi jih podpirali vsi odjemalci in ki bi omogočali vključevanje bogatih vsebin (zemljevidi, slike, predstavitve, videa) neposredno v telo sporočila. In kakšne so posledice? Vse, kar ni besedilo, je v elektronski pošti pripeto v obliki priloge. No ja, osnovna koda HTML je sicer res vključena, a je marsikdo zaradi varnostnih tveganj raje onemogoči. A nerodnosti še ni konec. Če na primer želite odgovoriti le na del zapisanega v poštnem sporočilu, morate ta del v svoj odgovor najprej ročno prekopirati. Če ne in če odgovor napišete na začetek ali konec sporočila, pride do popolne zmede, ko v sporočilu nekaj razlagate, hkrati pa v nekaterih delih tudi postavljate vprašanja, na katera pričakujete odgovor naslovnika. Načela • Wave je odprto omrežje – vsak lahko postane dobavitelj/ponudnik valov in se priključi v javno »valovno« omrežje. • Wave je distribuirano omrežje, kjer se promet usmerja na način, podoben načelu P2P (peer to peer), brez potrebe po centralnih strežnikih. • Oblikovana je spletna skupnost, ki sodeluje pri razvoju in vključevanju izboljšav obstoječega protokola. • Vsak je povabljen, da sodeluje v procesu razvoja. • Odločitve so sprejete v javnosti. Kar pomeni, da gre za premik v razmišljanju, ko so obstoječe protokole razvile skupine podjetji, uporabniki pa smo jih sprejeli ali ne, pri njihovem razvoju pa nismo sodelovali. Postavljanje odgovorov točno na mesto, kjer je vprašanje, da se jasno vidi, da gre za odgovor naslovnika, v sistemih elektronske pošte moj mikro | 12 | december | 2009 TEHNOLOGIJE ni ravno preprosto. Prav tako ni preprosto poslati »privatnega« odgovora le delu skupine, ki je dobila sporočilo, oziroma da vaš odgovor vidijo le tisti člani, ki ste jih izbrali kot del skupine, in ne vsi člani skupine. Te nevšečnosti, nelogičnosti in zastarelosti koncepta klasične elektronske pošte pa seveda niso edine. So najočitnejše, čeprav smo se jih navadili. VSE TO REŠUJE VAL Google Wave precej spreminja filozofijo elektronske pošte. Pravzaprav filozofijo spletnega komuniciranja nasploh. Sporočila, dokumenti pogovori in drugi komunikacijski elementi, vključno z bogatimi vsebinami, so v strežniku oziroma strežnikih ponudnikov valov, do njih pa uporabniki dostopajo prek enotnega vmesnika Google Wave. Drugače povedano, deli sporočila, vala, so shranjeni pri dobaviteljih vala članov (kaj so ti, bomo videli pozneje), tisto, kar vidi uporabnik na svojem zaslonu, pa je sestavljanka vsebin iz različnih virov. Ker pa je trenutno le en dobavitelj, Google, so vsi deli shranjeni v njegovih strežnikih, prikaz pa poteka v realnem času. Člani vala vedno vidijo le zadnjo vsebino vala! Google Wave komunikacijo razume kot sočasno delo več pošiljateljev in prejemnikov z enim »dokumentom«, kjer je dokument Osebe Sporočila Bogata vsebina Citiranje, komentiranje Zasebnost  Google Wave je brezplačna storitev, protokol Google Wave Federation Protocol pa je odprtokodni (www.waveprotocol.org). neobičajno in česar nismo vajeni. Zadeva je malenkost podobna programom za neposredno sporočanje, kjer sta sogovornika oziroma so sogovorniki neusklajeni in se nikoli ne ve, na kaj se točno nanaša kak odgovor. Če ste kdaj uporabljali tak program, se vam je verjetno zgodilo, da ste nekomu pisali odgovor na njegovo besedilo, vmes pa je ta ali kdo drug dodal novo in na koncu se ni vedelo, komu ste dejansko odgovorili. V Waveu 1. Google svojo storitev Wave napoveduje že vse leto, zato mu je uspelo med uporabniki ustvariti velika pričakovanja. A storitev še ni takšna, da bi vam jo lahko priporočili kot resno komunikacijsko orodje. Če ste med »povabljenci«, jo uporabite z veliko mero previdnost, imejte realna pričakovanja, saj veliko zadev še ne deluje, deluje počasi, občasno pa prihaja tudi do sesutja! 2. Wave je nov komunikacijski model, zato izvedite »testne« projekte, ki vam bodo pokazali, kako lahko storitev izboljša vaše običajne komunikacijske modele, poslovne ali zasebne. 3. Zaradi novitet lahko hitro zapadete v evforijo in storitev takoj uporabite za vse mogoče zadeve. Pazite morate, da komunikacijo prek valov nadzirate vi, in ne Wave. Google Wave je spletna storitev, uporabniški vmesnik pa je izveden znotraj brskalnika. Vključuje štiri okna, manjša za navigacijo in stike ter dva večja za prikaz seznama valov in podrobnosti izbranega. E-pošta pošiljatelji in prejemniki kopije priloge, povezave, HTML ročno Kp, Skp pojmovan nekoliko drugače. Tu je dokument kar komunikacija sama. In prav to je bistvo novega pogleda na komuniciranje. In tu nastopijo težave. Za večino ljudi je urejanje dokumentov eno, neposredno sporočanje in elektronska pošta pa drugo. In med njima, kot smo navajeni, običajno ni neposrednih povezav. Ker Google Wave to združuje, uporabniki tak nov model razmišljanja le s težavo vključijo v obstoječe miselne in delovne rutine. Ustaljeni načini komuniciranja so namreč bolj ali manj vsi linearni. Vrstni red sporočil je odvisen od časa nastanka, pa naj gre za forume, sporočanje ali pošto. Wave je bolj kaotičen, saj linearni model spremeni v drevo z neomejenim številom vej. Kar je A Google Wave je še nedokončan, poln »lukenj« in manjkajočih funkcij in mogoče je tudi to razlog, da ga je težko dojeti, kaj šele ugotoviti, kako ga produktivno uporabiti kot orodje za sočasno delo in komuniciranje. In to je realna nevarnost, s katero se bo moral Google spopasti, še preden storitev oziroma izdelek pošlje na trg. Če bo hotel ljudem dopovedati, da gre za nekaj, kar jim bo olajšalo delo, bo treba uporabiti precej tržnih spretnosti. Napotki, kako se pripraviti na Val: Google Wave udeleženci, člani vala en sam sestavljen »dokument« del telesa, lahko pa tudi priloge kjerkoli in kadarkoli zasebni »valčki« je zadeva sicer nekoliko podobna, vendar bolj urejena. Čeprav bojazen kaosa še vedno ostaja. VEČ KOT STORITEV Google Wave ni le storitev, temveč osnova (platforma), ki omogoča oblikovanje javnih ali zasebnih storitev. Pri Waveu torej ne gre za storitev, ki jo bo omogočal le Google, ampak za odprtokodno platformo, ki je na voljo vsem. Protokol, imenovan Google Wave Federation Protocol (GWFP), je namreč 4. Google Wave sicer združuje e-pošto in kolikor toliko uspešen urejevalnik besedil, kar pomeni, da lahko pri nastajanju in spreminjanju dokumenta sočasno deluje več oseb, ker pa smo zasledili kar nekaj težav pri urejanju dokumentov v realnem času, povezanih predvsem s počasnim delovanjem, vsaj na začetku še vedno raje pripnite dokument v klasični obliki. Možnosti komunikacije v realnem času znotraj vala pa uporabite za komunikacijo med člani skupine. 5. Še vedno imejte načrt za izhod v sili, torej kaj storiti, če z valom treščite v zid, ko ugotovite, da imate s komunikacijo prek Google Wavea več težav kot koristi. Skupinsko delo z enim dokumentom. Bistvo je delo v realnem času. odprtokoden in omogoča, pravilneje, bo omogočil vsakomur, da postane dobavitelj (provider) valov. Podjetje bo tako lahko oblikovalo lastno storitev za svoje zaposlene in partnerje, posameznik bo lahko postavil svoj »valovni« strežnik za moj mikro | 12 | december | 2009 21 TEHNOLOGIJE družinske člane, telekomunikacijski operater bo lahko oblikoval storitev, ki bo nadgradnja ali celo zamenjava za e-pošto in neposredno sporočanje ... V takšnem modelu bo Google s svojim »valom« (wave. google.com) zgolj eden od mnogih ponudnikov. Dobavitelj »valov« bo (je) prepoznan po domenskem imenu (pri Googlu je to wavegoogle.com), uporabnik pa s znakovnim nizom pred domeno, na primer ime. priimek@googlewave.com. Valovni naslovi lahko »kažejo« tudi na skupine (podobno kot poštni seznami), prehode za prehajanje na obstoječe sisteme e-pošte in neposrednega sporočanja, robote (samodejni člani vala) in druge storitve. Osnova vsakega dokumenta oziroma komunikacije, je torej val. v uporabniku namenjenemu valčku in vidni le v njegovem prikazu vala. Ali pa, komentarji, ki jih uporabnik označi za zasebne, vidijo le tisti člani vala, ki jih je uporabnik določil. Poleg valov in valčkov so zanimivi še tako imenovani »blipi«. Ti so dejansko vsebina valčka, eno celovito sporočilo, lahko gre za besedila, vstavljene slike, filme in podobno, lahko pa je tudi kombinacija vsega omenjenega. Val dobi enoznačno globalno oznako (wave ID), ki jo sestavljata ime domene in identifikacijski niz. Domena je tista, ki je povezana z dobaviteljem valov, kjer je val nastal oziroma kjer je originalni val. Znotraj vala dobi tudi vsak valček svojo oznako, ki pa je enoznačna (unikatna) le znotraj vala. Tudi v Zdaj je v sredinskem oknu seznam vseh valov, tudi onih, ki so bili premaknjeni v arhiv. Ta val je lahko sestavljen iz različnih »nitnih« pogovorov, ki jih imenujejo »valčki«. Uporabnik, ki ima dostop do valčka, se imenuje udeleženec (ali član). Udeleženci lahko znotraj vala oblikujejo več valčkov, pri čemer ni nujno, da so vsi dejavni v vseh. Valček vsebuje seznam udeležencev, ki skupaj »jezdijo« na njem, in seznam vsebin. Te so lahko karkoli – besedila, dokumenti, slike, video, zemljevidi, celo igre … Različni valčki vala imajo lahko različne sezname udeležencev, kopije valčkov pa se razpošljejo med tiste dobavitelje valov, ki imajo vsaj enega člana v njih. Med dobavitelji valov je označen tisti, kjer gostuje valček, njegova vsebina pa ni kopija, temveč original. Ko uporabnik odpre val, vidi tiste valčke, v katerih je udeležen. V praksi to pomeni, da imajo lahko udeleženci enega vala različne poglede nanj. Na primer, nekateri podatki o uporabniku so shranjeni 22 tem primeru gre za par podatkov, oblikovan iz domene in ID-niza. Le da je tu domena povezana z dobaviteljem valov, kjer gostuje valček. To je dobavitelj, v katerem je uporabnik, ki je valček oblikoval. Naloga tega dobavitelja so vse operacije in transformacije valčka znotraj vala in distribucija vsem članom vala, ne glede na to, pri katerem dobavitelju so. Iz tega izhaja, da so lahko valčki enega vala pri različnih dobaviteljih. Na primer, valček s podatki uporabnika je vedno pri dobavitelju, kjer je uporabnik prijavljen, ne glede na to, kje gostuje val. Zapleteno? Ja, malce že, zato pa smo zapisali, da se bo moral Google precej potruditi. VPRAŠLJIV PRIKAZ V REALNEM ČASU! Priznati moramo, da nas je Googlov val pritegnil. Predvsem zaradi dela v realnem času. Sporočila, ki jih ustvarjajo udeleženci vala, se Nova internetna storitev? Google Wave, protokol in arhitektura kažejo, da Google cilja široko. Cilja na nov način spletne komunikacije in sodelovanja, delno pa tudi socialna mreženja, kjer lahko zamenja obstoječe storitve. Colja torej na novo komunikacijsko storitev, ki združuje vse obstoječe. Elektronska pošta, pri kateri je značilno, da sporočilo pošljemo, nato pa čakamo, da naslovnik odgovori ali ne, sistemi takojšnjega sporočanja, kjer se pogovarjamo v realnem času ter storitve za skupno delo na nekem projektu, kar pomeni sočasno oblikovanje dokumentov več uporabnikov, vse to že obstaja. Ne obstaja pa združena storitev, kjer bi bilo vse združeno v enem okolju in »relativno« lepo predstavljeno. In kar je morda še najbolj pomembno in kar je povezano s dobavitelji, valovi in valčki - storitev lahko oblikuje kdor hoče in svojim članom podeli unikatni naslov, po katerem bodo ti prepoznavni v internetu, v valovih pa bodo lahko sodelovali ne glede na domicilnega dobavitelja. Točno tako, kot je zdaj pri sistemih elektronske pošte, saj si težko predstavljamo splet, v katerem bi si lahko sporočila pošiljali le člani ene pošten domene. V valih je vse mogoče. Besedilo, slike, dokumente, odgovarjate pa lahko kjerkoli. Nova sporočila se ne prikazujejo le v časovnem redu, temveč tudi po vsebinsko logičnem zaporedju. Vse je odvisno od tega, kje odprete okence za pisanje. prikazujejo znak za znakom, ko jih ti pišejo, in ne šele potem, ko pritisnejo tipko »pošlji«. No ja, tako naj bi bilo. V praksi za zdaj to deluje le pogojno oziroma še ne deluje tako, kot je pričakovati. Nekaj znakov se prikaže v realnem času, sledi odmor, nato pa paket v odmoru natipkanih znakov. Odgovarjamo pa lahko kjerkoli, ne zgolj linearno na koncu vseh sporoči, temveč dobesedno kjerkoli po celotnem valu. In to je očitna prednost pred sistemi takojšnjega sporočanja, saj se pri slednjih zadnje natipkano sporočilo prikaže vedno na koncu seznamu, ne glede na dejstvo, da se morda nanaša na konkretni zapis nekje na začetku. Prikaz vala je zato bistveno bolj logičen, lahko bi dejali nelinearen, saj so sporočila prikazana glede na vsebino, in ne le kronološko glede na čas nastanka. To, da vidimo, kaj se dogaja v realnem času, je lahko za nekoga moteče. Upamo, da bo Google omogočil izklop prikaza sprotnih sprememb, saj bi včasih bilo verjetno bolje, če bi lahko sporočilo, odgovor ali kar pač delamo, najprej oblikovali tako, kot želimo, in šele nato objavili, ne pa da si ne moremo premisliti in napisati drugače ali da lahko vsak vidi naše tipkarske (ne)sposobnosti in zmote. KRIŽI IN TEŽAVE Z BRSKALNIKI Najprej smo, morda tudi malce iz »zlobe« zadevo najprej preizkusili v Internet Explorerju, torej Microsoftovemu brskalniku. Ne vemo, ali Googlu Internet Explorer ni na prioritetnem seznamu, gre za vprašanje podprtosti standardov ali pa le za medsebojno netoleranco – kakor koli že, zadeve ne delujejo tako, kot bi morale. Že na začetku moj mikro | 12 | december | 2009 TEHNOLOGIJE morate namestiti dodatek Google Chrome Frame, da Google Wave, ki je v celoti spletna storitev, vsaj za silo deluje. Za silo zato, ker deluje le osnovna funkcionalnost. Ne deluje na primer dodajanje (nekaterih) datotek niti snemanje oziroma ogled datotek, ki jih je v val postavil nekdo drug. Zato smo IE lepo zaprli in namesto njega uporabili Firefox oziroma kar Chrome. In težav ni bilo več. Vsem, ki boste imeli možnost dostopa do Google Wavea, predlagamo enako. Tako boste vsaj prepričani, da če nekaj ne deluje, ni krivec brskalnik, temveč dejstvo, da to še ni izvedeno tako, kot bo moralo. Upamo, da bosta Microsoft in Google razrešila zadevo in da bo Wave deloval tudi v IE-ju. Če ne, bo še zanimivo … Tehnični okvirji Strežnik Wave je razvit v odprtem OpenJDK, odjemalec pa temelji na Google Web Toolkit. Ker gre za aplikacijo HTML 5, ta za delovanje zahteva zadnje različice brskalnikov, kar je tudi razlog, da smo imeli z Interent Explorerjem precej težav, v Operi pa zadeva sploh ni delovala. Za Internet Explorer sistem javi, da je treba namestiti Google Chrome Frame, s katerim zadeva sicer začne delovati, vendar je očitno še v zgodnji fazi, saj pripenjanje datotek ni delovalo. Dodatek Google Chrome Frame brskalniku očitno narobe interpretira povezavo do dokumenta in ta si nato z njimi nima kaj početi. Google sam predlaga uporabo brskalnikov Firefox 3.5, Safari 4 ali Chrome 2, s čemer zadeva deluje brez težav in tudi brez potreb po nameščanju kakršnih koli dodatkov. Na spletu je zaslediti, da Google Wave brez težav deluje tudi na mobilnih platformah Android in iPhone, vendar to velja le v primerih, da je tudi na njih zadnja različica brskalnika. Tako zadeva na iPhonu 3G z drugo različico programske opreme preverjeno ne deluje, presenetilo pa nas je, da ne deluje niti na mobilniku HTC Hero (Android), pri katerem bi pričakovali, da je brskalnik najnovejši. je tudi pričujoči članek nastajal »kolaborativno«, lahko rečemo, da Google Wave obeta. Obeta kar precej. Sicer ne moremo trditi, da bo za vedno spremenil način komuniciranja med uporabniki, saj nas ne bo nič manj, če bomo še naprej komunicirali na ustaljene načine, bo pa zanimiva alternativa in še eden od kamenčkov v mozaiku »Oblaka«, h kateremu zadnje čase očitno hitimo. Vse tudi ne bo odvisno le od Googla. Kot smo zapisali, ima zadeva za zdaj težave z Internet Explorerjem. Se bodo te težave rešile? Kaj pa, če Microsoft pride s svojo rešitvijo ali idejo na to temo, ki pa bo delovala v vseh brskalnikih? Bomo imeli novo vojno? Bodo podjetja oziroma potencialni ponudniki razumeli, za kaj gre pri Stike dodamo tako, da vpišemo naslov želene osebe. Predvajanje zgodovine vala (playback) LOGIČNO OBLIKOVAN BOGAT VMESNIK nekdo pozneje vključi v val in lahko tako pride »na tekoče« z dogajanjem v njem. Ker je Wave spletna storitev, je to, da je celoten uporabniški vmesnik zgrajen znotraj spletnega brskalnika, dokaj logična rešitev. Prednost je očitna – ni pomembno, kje ste in kateri računalnik imate na voljo, vedno lahko pridete do svojega komunikacijskega orodja, če le ima računalnik spletni brskalnik in dostop do interneta. In, no ja, če nima le Internet Exlorerja brez nameščenega omenjenega dodatka … Zaslon je razdeljen na pet okvirjev, ki jim lahko po mili volji spreminjate dimenzije, jih zapirate ali minimirate, ko jih ne potrebujete. Dve manjši okni na levem robu sta namenjeni krmarjenju in seznamu stikov. V obeh je funkcija iskanja za lažje iskanje konkretnih valov ali stikov. Uporabno čez čas, ko število enih in drugih naraste. Sredinsko okno je namenjeno prikazu tistega, kar izberemo v oknu za krmarjenje, na primer prikazu vseh prejetih valov. Najpomembnejše pa je veliko desno okno, kjer vidite vse, kar je v izbranem valu. V tem oknu tudi vpisujete sporočila, komentarje, dodajate datoteke in tako naprej. V zgornjem delu so prikazani udeleženci vala, ki jih lahko preprosto dodajate, ter vse možnosti urejanja besedila oziroma prikaza. Zadeva je nekoliko podobna programu za delo z elektronsko pošto, le da so tu namesto sporočil valovi, v podoknu za predogled pa je poleg predogleda možno tudi vnašanje vsebine. PREDVAJANJE NASTANKA VALA Posebej velja omeniti možnost predvajanja (playback) vala, ki je neke vrste časovni stroj. Ob izbiri prenašanja se prikaže drsnik, prek katerega po korakih vidimo, kaj se je dodajalo, spreminjalo ali brisalo, v času od nastanka vala pa do trenutka, v katerem smo trenutno. Zadeva pride prav v primeru, ko se BOMO VALOVALI? Google Wave še ni orodje, ki bi vam ga svetovali kot zamenjavo za obstoječe načine komunikacije. Ne zgolj zato, ker še ni javno dostopen in imate zelo omejene možnosti ne le dostopa, ampak tudi tega, s kom lahko komunicirate, temveč tudi zato, ker še ni dovolj razvit. Lukenj je še kar nekaj, in tudi snovalci napovedujejo še nekaj sprememb in dodatne funkcionalnosti. A če le imate možnost, si Wave vsekakor oglejte in ga preizkusite. Zakaj? Zato, da boste lažje prebrodili drugo oviro. Druga ovira je namreč zahtevnejša. Gre za to, da bo treba biti sposoben spremeniti ustaljene rutine komunikacije. Če nam to uspe in ko tudi dobro preučimo koncept in idejo Wavea, ga bomo sposobni v celoti izrabiti sebi v prid. V nekaj tednih testiranja, ko Narobe bi bilo Google Wave obravnavati kot še eno Googlovo storitev. Wave je predvsem platforma, arhitektura, protokol, skratka način, kako pod eno streho združiti vse obstoječe načine spletnega komuniciranja in sodelovanja. Morda tudi zametek storitve, ki bo v naslednjih letih obstoječe storitve, pri katerih imamo v mislih tudi družabna omrežja, naredila zastarele? Waveu in videli smisel v ponujanju storitve? To so vprašanja, na katera bomo morali dobiti odgovore najpozneje v letu dni. Če jih ne bo, bo Wave odneslo nazaj na odprto morje komunikacijskega konzervatizma.  moj mikro | 12 | december | 2009 23 PODROBNEJE ... nova generacija grafičnih pospeševalnikov TAKOJ PO NOVO »GRAFO« Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si Dvaindvajsetega oktobra je Microsoft uradno izdal novo generacijo operacijskega sistema Windows 7. Čeprav veliko manj opevano kot v Visti tudi Windows 7 vsebuje povsem novo knjižnico DirectX za 3Dgrafiko. DirectX v različici 11 namreč ponuja veliko več novosti, kot jih je prinesel DX10. 24 A vse kaže, da se je Microsoft z Visto naučil in ni pripravljen tvegati zavrnitve potrošnikov zaradi potrebe po nadgradnji in menjavi strojne opreme. Zato je Microsoft okoli DirectX 11 veliko tišji, kot je bil pri DX10, ko je novo knjižnico tudi sam reklamiral, češ da prinaša revolucionarne spremembe. Dobro, saj jih je res, a stanje na trgu osebnih računalnikov je bilo takrat tako (in še danes ni bistveno boljše), da večina računalnikov poganja Intelovo integrirano grafično kartico, ki ni sposobna strojno pospeševati funkcij DX 10. Zato Vista za končne uporabnike v veliko primerih ni prinesla tistih vizualnih sprememb, ki smo jih že moj mikro | 12 | december | 2009 PODROBNEJE ... na namizju videli vsi z močnejšimi (Nvidia, ATI) grafikami. Kaj šele v igrah ... Microsoft tokrat o novem DirectXu torej molči in proizvajalci grafičnih kartic se počutijo malo preveč prepuščene samim sebi, saj morajo poskrbeti za vso promocijo, ki jo potrebujejo za prodajo nove generacije grafičnih kartic. Na naslednjih straneh si bomo pogledali, kaj DirectX 11 sploh prinaša, in poskušali odgovoriti na vprašanje, ali potrebujemo grafično kartico nove generacije. AMD oziroma njegov grafični oddelek ATI je bil tokrat na trgu prvi, saj je že septembra predstavil svojo novo arhitekturo RV870 in na njej temelječe grafične karti- ce, ki so prodajajo pod modelsko družino HD5xxx. Že konec septembra je bilo mogoče obe najmočnejši kartici HD5870 in HD5850 kupiti tudi pri nas – cena ni bila pretirana in ne višja od najmočnejših modelov pretekle generacije. Hkrati pa je ATI že slab mesec pozneje predstavil še bistveno cenejša modela, HD5770 in HD5750, ki vsebujeta vse funkcije nove generacije grafičnega procesorja in ponujata zmogljivostno zelo veliko glede na pretekle modele, hkrati pa sta cenovno neverjetno ugodna (navzdol proti 100 evrom) ... Nvidia je tokrat očitno zaspala. Če pogledamo njihovo bližnjo preteklost, vidimo, da že od dni GT2- 00 niso naredili nič konkretnega, čeprav so vmes polepili nekaj starih grafičnih procesorjev z novimi oznakami in jih poprodajali (kar je naletelo na veliko neodobravanja in je nazadnje podjetju verjetno bolj škodilo kot ne). Nvidia se po osebnem mnenju pisca zadnja leta sploh obnaša precej pokroviteljsko do svojih kupcev in vse prevečkrat posega po vseh (in s tem mislim vseh, tudi tistih črnih) mehanizmih, kako povečati prodajo, povečati zmogljivostne rezultate v testih in podobno. Ko so na vsakoletni Nvidiini konferenci v začetku oktobra predstavili svojo novo generacijo grafične arhitekture Nvidia Fermi, so pokazali tudi prave grafične kartice, ki naj bi že obstajale in delovale ... A so jih grafični navdušenci kmalu razkrinkali, da gre le za nedelujoče prototipe, in še te ne preveč dobro izdelane. Skratka, spet poskus natega? Nvidia sicer govori o visokih številkah, ki da jim bodo ponovno pomagale zavzeti grafični prestol, a kartice nihče zunaj podjetja še ni videl, čeprav je začetek prodaje napovedan za konec novembra/ začetek decembra, skratka pravočasno za najbolj mrzlično nakupovalno sezono. A tehnološko sta obe kartici in arhitekturi znani in pogledali si bomo, kaj ponujata in kje so prednosti ene in druge. Tudi ob ceno in razmerje med tem, kaj ponujata in za koliko, se bomo obregnili ... moj mikro | 12 | december | 2009 25 PODROBNEJE ... nova generacija grafičnih pospeševalnikov Kaj prinaša DirectX 11 Igre za DirectX 11 Obe novi generaciji grafik strojno pospešujeta DirectX 11. Knjižnica DirectX je v PC-računalnikih postala najpomembnejša grafična knjižnica, hkrati pa je tudi osnova za igralne konzole Xbox. Zato poglejmo, kaj DX11 sploh prinaša in zakaj se ga veselimo. V primerjavi z različico DirectX 10, ki je popolnoma presekala združljivost za nazaj (zaradi česar je tudi sprejem potekal počasneje), DirectX 11 vsebuje več načinov delovanja, je v celoti združljiv z DirectX 10 in podpira celo strojno opremo, zmožno poganjati danes že davni DirectX 9. To da je DirectX 10 obstajal le za Visto, in ne za XP, ni čisto naključje, saj je bil zaradi prenovljenega načina dela gonilnikov v Visti temeljito spremenjen tudi način dela same knjižnice. Zato delovanje z XP-jem ni bilo mogoče in zato tudi DirectX 11 ne bomo videli z XP-jem. A ker so programerji zaradi razširjenosti XP-ja še danes prisiljeni podpirati DX 9, odločitev, da novi DX 11 prek različnih ravni funkcionalnosti podpre tudi strojno opremo za DX 9 (recimo Intel 965, Radeon X200, ATI 9800, GeForce FX, GeForce 6800, Radeon X1800... starejše grafike pa so le redko sploh še v uporabi) bistveno lajša njihovo življenje in krajša čas do produkcije. Odločitev pozdravljamo, čeprav bo v nekaterih prime- 26 rih pri starejših grafikah vse skupaj potekalo počasneje kot s staro knjižnico. VEČJI IZKORISTEK GRAFIČNIH PROCESORJEV Računska zmogljivost novih grafičnih procesorjev (GPU) se povečuje hitreje kot tista v procesorjih, največji problem do zdaj pa je bilo programiranje zanje, saj so do pred kratkim ponujali le nizkonivojske programske jezike, ki so bili precej neprijazni do programerjev. Moč GPU-jev so začeli izkoriščati tudi za izračun fizike in umetne inteligence (vodenje nasprotnika v igri), pa za masovne izračune (SETI, Fol- ding@home) ... Čeprav sta tako Nvidia kot ATI ponudila svoji tehnologiji CUDA (Compute Unified Driver Architecture) in CAL (Compute Abstract Layer), pa bomo splošno uporabnost izračunov z GPU-jem dobili šele z DX 11, v katerega je Microsoft dodal funkcijo DirectCompute. DirectCompute bo poenostavil programiranje za GPU-je, tako da si recimo fizikalne učinke obetamo v vseh prihajajočih igrah za DX 11, saj bo vse skupaj delovalo ne glede na proizvajalca grafike, napisano v eni isti programski knjižnici ... Od tega si obetamo tudi nove vizualne učinke, saj bo preprosteje pro- DirectX 11 tudi za Visto Vse kaže, da Microsoft ne namerava ponoviti napak, ki jih je naredil s knjižnico DirectX 10. Tako smo v začetku novembra izvedeli, da je DirectX 11 že na voljo tudi za Visto. Gre za paket nadgradenj, ki vsebuje še popravke in dodatke slikovne in XPS-knjižnice okolja Windows, sliši pa na ime KB971512. Nadgradnja na DirectX11 bo do konca leta na voljo prek storitve Windows Update, in sicer med izbirnimi nadgradnjami. Če pa jo želite namestiti predčasno, poiščite omenjeni KB971512, izberite pravo različico (x86 ali x64) in jo brezplačno prenesite z Microsoftovih spletnih strani. Medtem ko Nvidia razlaga, da iger s podporo DirectX 11 še ni in jih tudi še ne bo nekaj mesecev (do takrat pa bo na voljo tudi njihov Fermi), pa je AMD hladno objavil seznam prihajajočih iger z napovedano podporo DX 11. Edina igra, ki je že izšla, je EA-jev BattleForge – množična spletna fantazijska igra. Do konca tega leta bi morala iziti še GSC-jev S.T.A.L.K.E.R. Call of Pripyat ter Codemasterjev DiRT 2. V prvih mesecih 2010 prihajata Turbinov Lord of the Rings Online in Rebellionov Aliens vs. Predator. Za leto 2010 so napovedane še igre Dungeons and Dragons Online: Eberron Unlimited, Ghenghis Khan MMO ter pogona za igre Frostbite 2 in Trinigy Vision. Kar pomeni, da igre so in prihajajo kmalu v vedno večjem številu (trenutno smo jih napovedanih našteli 20). gramirati realnejše učinke megle, vode, dim, omogočilo pa bo tudi prehod na izrise s sledenjem svetlobe (ray tracing). DirectCompute uvaja tudi možnost dvojne natančnosti, kar pa bo prišlo do izraza predvsem za resnejše izračune, in ne toliko v igrah. STROJNA TESELACIJA Strojna teselacija (mozaičenje) je prilagodljiva tehnologija, namenjena za samodejno razdelitev večkotnika na manjše in finejše dele, tako da lahko razvijalci pridobijo podrobnejši pogled na objekte v igrah. Prednost je v tem, ker jo dobijo avtomatično skoraj brez dodatnega dela v fazi izvedbe, saj je triangulacija ploskev prenesena na GPU (prej opravljena ročno v modelarskih programih pri snovanju modelov igre). Po zaslugi tega postopka izdelamoj mikro | 12 | december | 2009 PODROBNEJE ... va končnega modela oziroma njegove slike prestopi meje vidnega zaznavanja, saj se s približevanjem modelu tudi stopnja podrobnosti veča – tako kot v resničnem svetu. Dodatna prednost tega pristopa je, da je nivo podrobnosti dinamičen (lahko odvisen od moči grafične kartice), a to še vedno pomeni, da z bližanjem objektu vidimo vse jedrih procesorja. DX 11 omogoča da vsaka nit programa sestavi svoj seznam ukazov grafični kartici, DirectX 11 pa jih sinhronizira preprosteje, tako da ukaze spoji. S tem se je čakanje skrajšalo za faktor 100 ali še več. Prav od te funkcije si obetamo opaznejši prirastek izkoristka novih večjedrnih procesorjev.  V primerjavi z različico DirectX 10, ki je popolnoma presekala združljivost za nazaj, DirectX 11 vsebuje več načinov delovanja, je v celoti združljiv z DirectX 10 in podpira celo strojno opremo, zmožno poganjati danes že davni DirectX 9. njegove detajle, in ne le puste površine kot v preteklosti, saj GPU sam določa optimalno število trikotnikov glede na oddaljenost od objekta. Teselacija bo uporabna tudi pri generiranju likov in njihovi animaciji, še posebej zato ker bodo veliko »lažji« kot v preteklosti. Namesto fiksne določitve, da je recimo za obraz lika namenjenih 1000 trikotnikov, bo GPU sam izračunal optimalno število. To je lahko tudi veliko večje, če se »kamera« približa obrazu, in hkrati veliko manjša, če se recimo odmaknemo v nebo in na trgu pod seboj gledamo več sto likov ... NOV SENČILNI POGON BOLJŠE NITENJE Zaradi združljivosti z DX 10 in 10.1 bodo novi mehanizmi senčenja uporabljeni prej, kot si mislimo (prehod na DX 10 je bil počasen), saj lahko programerji iger za DX 10 z zelo malo truda preidejo na DX 11 in s tem ohranijo vse združljivosti, pridobijo pa bistveno več manevrskega prostora. Ker število večjedrnih procesorjev na trgu neumorno raste, so tudi novi programi in igre programirani večnitno (multi-threading). A če se različne niti ukvarjajo z različnimi stvarmi (fizika, umetna inteligenca, grafika), se je v DirectX 10 pogosto zgodilo, da se je med izvajanjem posameznih niti čakalo na sinhronizacijo ukazov za grafično kartico, kar je upočasnjevalo procese na vseh Z novim senčilnim pogonom Shared Model 5.0 Microsoft ne dodaja bleščečih novih funkcionalnosti, temveč v svojem jeziku HLSL omogoča določena načela objektnega programiranja. Namen novosti je omogočiti programerjem preprostejše in preglednejše delo, saj zagotavlja bistveno zmanjšanje ponavljanja kode pri različnih kombinacijah materialov in luči, za katere je treba napisati senčilne modele. Skratka, funkcija, ki bo odpravila prenekaterega hrošča, a je v igrah ne bomo opazili. DRUGO  moj mikro | 12 | december | 2009 27 PODROBNEJE ... nova generacija grafičnih pospeševalnikov Poglejmo pod pokrov grafičnega čipa obeh podjetij. Kaj prinašajo nove arhitekture, katere nove tehnologije bodo zaznamovale naslednjih par let? Kdaj bomo videli prve igre, ki bodo znale nove funkcije izrabiti, in ali bo vizualno res taka razlika, kot nam obljubljajo? Tudi v prenosnike Pogled pod pokrov A TI je svojo novo generacijo grafičnega procesorja predstavil sredi septembra, prve dni oktobra so bile tudi na slovenskih policah že njihove nove grafične kartice, točneje, modela HD 5870 in HD 5850. Nekaj dni pozneje je ATI napovedal še malce okrnjena derivata novega grafičnega procesorja RV870 28 (Cypress), in sicer RV810 in RV840. Na njih temelječi poceni grafični kartici HD 5770 in HD5750, namenjeni množičnemu trgu, sta bili tudi pri nas naprodaj le nekaj dni pozneje, torej pred sredino oktobra. AMD je že napovedal mobilno različico iz družine Radeon HD5000, in čeprav so bili čipi proizvajalcem prenosnikov obljubljeni še letos, so datum prestavili na prvo četrtletje 2009. Razlog je bil v premajhnih alokacijah čipov RV870 za namizne grafike (HD 5xxx), ki se prodajajo bistveno bolje, kot je AMD pričakoval. K temu je še pripomoglo dejstvo, da Nvidia navkljub predhodnim napovedim še ni splavila svojega novinca Fermija na trg. Tako kupci novih grafik, računalnikov, kar pomeni načeloma, vse ki gredo v smer Windows 7 in DirectX 11, posegajo po ATI-jevih grafikah. ATI je zato proizvajalcem prenosnikov mobilni Radeon HD5xxx s strojno podporo DirectX11 obljubil zgodaj prihodnje leto. Tudi Nvidia ne počiva, in čeprav Fermija ta hip še ni moč videti v nikakršni obliki, je že napovedala mobilno različico s podporo DirectX11. Družina novih na Fermiju temelječih mobilnih grafik se bo imenovala GeForce 300M, modeli pa bodo GTS 360M, GT 335M, GT 330M, 310M in 305M. Kdaj bodo prišli na trg, ostaja neznanka. MED DIAPOZITIVI IN TRGOM 16. junija letos je CEO in predsednik Nvidie, karizmatični, a »težavni« Jen-Hsun Huang na srečanju z analitiki ostro napadel Intelov grafični čip, češ da Larrabee ni drugega kot »PowerPointova predstavitev«. Le nekaj mesecev pozneje, 30. septembra, je isti Jen-Hsun Huang na Nvidiini konferenci o tehnologijah grafičnih procesorjev javnosti prvič predstavil Nvidiino naslednjo generacijo grafičnega procesorja Fermi (GT300). Na otvoritvenem govoru je v nekaj PowerPointovih predstavitvah obelodanil specifikacije nove arhitekture ter pokazal tudi znanstveni model Fermija (kartica Tesla). Med dru- gimi so prisotni lahko slišali, kak napredek je Nvidia naredila predvsem pri hitrosti izračunavanja z dvojno natančnostjo plavajoče vejice. Pokazal so tudi lep video izrisa/izračuna vodne površine, kjer je bila uporabljena dvojna plavajoča vejica. Prikazana kartica naj bi bila delujoča grafika Fermi, video pa izrisan z njo. Časovno se je »predstavitev« lepo ujela z začetkom prodaje nove ATI-jeve serije HD5xxx, zato lahko špekuliramo, da je bila poteza načrtna, s ciljem premamiti kupce, da počakajo na »pravo stvar«, na Fermi ... A celotna poteza se je zalomila že nekaj dni pozneje, ko so novinarji iz analize slik prikazane kartice ugotovili, da to nikakor ne more biti Fermi, sploh moj mikro | 12 | december | 2009 PODROBNEJE ... močnejšega GT200 (GTX285), kar pomeni, da se utegnejo cene novih kartic zvišati. Velik čip je posledica mnogih tranzistorjev, in Nvidia jih je v GT300 natlačila res veliko. Kar 3 milijarde tranzistorjev tiči v čipu. Kot vedno in povsod (tako pri ATIi kot Nvidii) je nova arhitektura ena in skupna, na njej pa izdelajo posamezne modele bodisi za igričarski del trga bodisi za resne uporabnike. V preteklosti so bili slednji uporabniki opreme CAD/CAM, torej tisti, ki v delovnih postajah potrebujejo močno grafiko, ki zna strojno pospeševati jezik OpenGL; z zadnjima dvema generacijama Nvidie, pa se Nvidia s svojo CUDO premika še v eno smer. V zadnjih treh letih je namreč Nvidia nedvomno naredila velik napredek predvsem v smeri računalništva HPC (high performance computing). Vsi grafični procesorji so namreč v svojem bistvu sestavljeni iz več sto namenskih procesorjev. Včasih so bili namenski, s CUDO in DX10 pa so postali programirljivi in uporabni za računanje česarkoli. Zaradi močne vzporedne procesne moči so grafične kartice pa ne delujoča kartica. Nvidia je naslednji dan priznala da je šlo za »model« nove kartice, čeprav so prej govorili popolnoma drugače. Zato se je Fermija že takoj na začetku prijel naziv papirnatega zmaja, za katerega nihče več ne verjame, da bo na prodajne police res prišel še pred največjo prodajno sezono, prazniki. Glede na informacije, ali bolje rečeno namigovanja, ki smo jih dobili od nekaterih proizvajalcev grafičnih kartic, bodo kartice Fermi v resnici množično na trgu šele aprila 2010! Nvidia GT300 Fermi A vendarle je iz specifikacij (vsaj tistega javno objavljenega dela) moč sklepati kar veliko. Predvsem – GT300 bo velik. Po naših informacijah bo čip velik vsaj 23 x 23 mm, proizveden v TSMC-jevem 40 nm procesu. GT200 je bil velik 24 x 24 mm a proizveden v 55 nm procesu! Glede na kalkulacije proizvodnih stroškov bi moral biti strošek Nvidie za izdelavo enega čipa zato okoli 30 % višji od naj-  ATIjeve nove kartice podpirajo vse funkcije, ki jih bomo potrebovali v naslednjih nekaj letih, z vključitvijo vmesnika DirectCompute v DX 11 pa CUDA in PhysX izgubljata svoj monopolni položaj. Arhitektura Fermi (Nvidia): 512 jeder razporejenih hierarhično. mnogi uporabljali tudi za izračun ogromnih količin podatkov, ki jim običajni procesorji niso kos oziroma jih izračunavajo zaporedno enega za drugim, kar traja več desetkrat počasneje. Prvi aplikaciji, ki sta izrabili ta potencial, sta bili Folding@home in Seti@home. Pa si poglejmo, kako je zares videti Fermi. GT300 je arhitekturno precej spremenjen glede na GT200, saj ne gradi na njem, Kam naprej? Trenutna generacija grafičnih procesorjev, tako ATI HD5xxx kot Nvidia Fermi, je zgrajena v 40 nm proizvodnem procesu proizvajalca TSMC. Čeprav je ATI svojo grafiko na trg poslal zgodaj in po predvideni časovnici, pa smo slišali veliko zgodb o slabem izkoristku TSMCjeve 40 nm proizvodne linije ter o mnogih težavah. Zato ATI-jevi namigi, da bo za naslednjo generacijo grafik preskočil 32 nm proces, ne presenečajo. Proti koncu leta 2010, ko pričakujemo družino HD6xxx in torej naslednjo generacijo grafične arhitekture, bi morala tako TSMC kot nekdanja AMD-jeva tovarna čipov v Dresdnu (zdaj prodana in sestavni del novega podjetja za proizvodnjo čipov Globalfoundries) že preiti na 28 nm tehnologijo. Že zdaj je znano, da je ATI obema proizvajalcema za ta časovni okvir rezerviral določene proizvodne kapacitete, kar kaže, da bo igral varno in preveril zmožnosti obeh ... temveč nekatere ključne stvari delujejo povsem drugače. Fermi za začetek združi procesna jedra v skupine po 32 (GT200 po 8), poleg tega pa ne gre več za jedra, ki bi razumela le po en ukaz (SIMD – Single Instruction Multiple Data), temveč delujejo bolj po načelu MIMD (Multiple Instruction Multiple Data). To pomeni, da brez težav obdelujejo tako preproste kot kompleksne senčilne in druge računske operacije ter se načeloma ne razlikujejo več od enot FPU (floating point processing unit) v klasičnih Intelovih in AMD-jevih procesorjih. GT300 se ponaša s kar 16 takimi skupinami, kar pomeni, da ima 512 procesnih jeder (dvakrat več kot GT200). moj mikro | 12 | december | 2009 29 PODROBNEJE ... Sama hitrost delovanja jeder ne bo znana, dokler kartice ne bodo na trgu, verjetno pa je varno predpostaviti, da ne bodo počasnejša od tistih v GT200, kar pomeni, da bo procesna moč podvojena (če frekvenco postavijo na 2 GHz, bo to znašalo kar 3 teraflope enojne natančnosti). Procesna moč pri dvojni natančnosti plavajoče vejice (nekaj, kar je pomembno predvsem v resnem izračunavanju in v superračunalnikih) je odvisna od učinkovitosti jeder MIMD, a zlahka bo vsaj 5-kratna glede na GT200. Tudi hitri predpomnilnik je organiziran drugače in ni več statičen, temveč dvonivojski. Nov 1 MB velik Scratch Cache je veliko bolj porazdeljen in spominja na predpomnilnik L1 klasičnih procesorjev – še nekaj, kar bi moralo pohitriti izračune v GPU, predpomnilnik L2 pa je zrasel na 768 KB. GPU ima šest 64-bitnih pomnilniških particij, kar skupaj sestavlja 384-bitni pomnilniški vmesnik. Fermi bo znal nasloviti do 6 GB pomnilnika GDDR5. Vse kaže, da bomo videli kartice z 1,5, 3, 4,5 in 6 GB pomnilnika. Ker je GT300 osnova za vse nove kartice (Tegra, GeForce, Tesla in Quadro) bo zanimivo videti, kaj bodo izklopili v cenejših različicah in predvsem kakšna bo energijska poraba tega mamuta (tu pričakujemo, da se bo odrezal precej slabše od novih Radeonov). Najprej je pričakovati GeForce 380, šele mesece pozneje nižje in cenejše modele. Poleg tehnologij in jezikov DirectCompute, CUDA, Fortran, Java, Python, OpenCL je GPU po novem moč programirati tudi neposredno s C++, kar je vsekakor velik korak naprej k preprostosti in uporabnosti tudi zunaj igričarskega področja. Če k temu prištejemo še podporo za pomnilnik ECC (zahteva za HPC), potem je GT300 res bolj revolucija kot evolucija. Vseeno ne moremo mimo opazke, da večina novega tranzistorskega prostora presenetljivo ni namenjena igričarskim funkcijam, temveč prav funkcijam vzporednega procesiranja, in to zelo resnemu procesiranju ... Očitno je da si Nvidia prihodnost igričarstva na PC-ju predstavlja kot mešanico grafike in zelo močnega procesiranja v ozadju – umetna inteligenca, fizika ... Prav DirectCompute, ki je del knjižnice DirectX 11, naj bi to omogočal vsem uporabnikom Windows 7 ozi- 30 nova generacija grafičnih pospeševalnikov Shema arhitekture Fermi (Nvidia) – organizacija 512 jeder v 16 »blokov« v katerih je 32 jeder. Merjenje zmogljivosti Ker sta knjižnica DirectX 11 in strojna oprema zanjo novost, ni presenetljivo, da na trgu še ni (mnogo) programov za merjenje zmogljivosti. Roko na srce, že oktobra so Rusi (podjetje Unigine) izdali prvi testni program za DX 11, imenovan Heaven Benchmark. Program, velik 128 MB, lahko prosto snamete s strani www.unigenie. com/download. Ker Heaven po sestavi uvrščamo med sintetične teste, bo za realne rezultate in predvsem za pravo primerjavo med prihajajočimi Nvidiinimi grafikami in ATI-jevo družino HD5xxx potreben še test v igrah, optimiranih za DirectX 11. Ena prvih takih je DiRT 2, ki pa je v obliki kupona priložena tudi večini ATI-jevih novih grafik, tako da morda le ne bo tako nevtralna, kot bi želeli za referenčni test. Zato kaže, da bomo morali počakati še nekaj tednov na verjetno najbolj priznan test zmogljivosti grafik – Futuremarkov 3Dmark, ki je že v zadnjem, za DX10 optimiranem testu Vantage iz aprila 2008, pokazal, da zna potisniti celo novo strojno opremo do konca. Malo pred zaključkom redakcije smo našli še en test DX 11, ki pa je pravzaprav test funkcije DirectCompute in omejeno deluje tudi z nekaterimi grafikami za DX 10 in DX 10.1. Brezplačen prenos je mogoč z naslova: www.ngohq.com/news/16710-first-directcompute-benchmark-released.html roma, bolje rečeno, bistveno širšemu krogu programerjev, kot se jih trenutno ukvarja s CUDO. Nvidia je prepričana, da se bo igričarstvo povzpelo mimo vizualnih učinkov in da bodo igričarji v prihodnosti zahtevali več doživetij interaktivne narave. Te pa bodo prinesle tehnologije, kot so stereoskopska 3D-grafika (Nvidiin 3D Vision) in napredna fizika (Nvidia PhysX). Srednji (cenovno dosegljiv) razred grafičnih kartic, temelječih na Fermiju, naj bi po napovedih Nvidie na trg prišel šele marca 2010! To ni pretirano dobra novica za Nvidio, saj ATI že od oktobra prodaja svoji odlične in poceni grafiki HD 5770 in HD5750 (100–150 evrov). Nvidia se očitno drži svojega ustaljenega ritma: najprej predstavi svojo najmočnejšo, kraljevsko različico, šele pozneje modele za množični trg. Vse kaže, da bomo najprej dobili Fermi z enim GPU-jem (GeForce 380), nekaj tednov pozneje pa še dražjo izvedenko z dvema GPUjema (GeForce 395). Vprašljiva ostaja tudi cena novincev, saj proizvodnja ne bo poceni, kartice pa bodo zajetne in verjetno bodo zahtevale dobro hlajenje (model 380 bi utegnil stati med 400 in 500 evri!). Le čas bo pokazal, ali se je Nvidia s Fermijem začela poslavljati od igričarskega sektorja (in se usmerjati bolj v HPC in znanstvene vode) ali pa gre le za Fermi bi lahko poganjal tudi operacijski sistem Nvidia je v enem izmed intervjujev obelodanila, da čeprav Fermi GPU ni namenjen poganjanju ukazov x86, obstaja možnost poganjanja zelo optimiranega jedra operacijskega sistema, recimo Linuxa, na GPU-ju. Kot kaže, se fuzija dogaja (AMD-jev napovedan procesor Fusion z GPU-delom v istem čipu), Nvidia pa očitno namerava tja priti po drugi poti – dodajati CPU-zmožnosti GPU-ju. Močni indici kažejo na možnost, da bo Fermi 2 postal tudi konkurenca Intelu (ki Nvidii verjetno prav zaradi tega že zadnji dve leti močno nagaja). moj mikro | 12 | december | 2009 PODROBNEJE ... začasno »motnjo«, dokler proizvodnega procesa ne spravijo pod 32 nm ... ATI R800 Evergreen ATI-jeva nova generacija grafičnega procesorja R800 je proizvedena v 40 nm procesu, kar je omogočilo občutno zmanjšanje površine procesorja, oziroma bi, če bi število tranzistorjev ostalo enako ... A med posebnostmi nove grafike oziroma njenega trenutno najmočnejšega modela RV870 (Cypress) je prav število tranzistorjev, ki sestavlja grafični procesor in znaša kar 2,15 milijarde (v prejšnji generaciji HD4870 in čipu RV770 jih je bilo »le« 956 milijonov). S tem RV870 na prvi pogled deluje precej podhranjen proti Fermiju, a morda vse le ni tako lepo, kot je videti, saj je bil cilj ob snovanju procesorja dvakratno povečanje zmogljivosti glede na R700. Atijev HD 5xxx ima že v tem hipu tri prednosti. Prvič, lahko ga kupimo danes. Drugič, deluje odlično. In tretjič, veliko funkcij, s katerimi se v belih papirjih specifikacij bohoti Fermi, s skromnostjo že v celoti obvlada. ATI je spet uporabil zmagovito strategijo iz pretekle generacije R700: zasnuj optimalen čip za srednjo zmogljivost. Nato ga podvoji v svojih najmočnejših karticah (Hemlock) ter oskubi za cenejše (Juniper). Zaradi optimalnosti čipa je tak čip tudi razmeroma »čist« in s tem preprost za izdelavo. To se je potrdilo tudi tokrat, saj ni videti, da bi imel ATI težave s proizvodnjo, izkoristki pa so očitno dovolj visoki (kar je nasprotje Nvidie), in to pri istem proizvajalcu, TSMC, za katerega je znano, da ima sicer težave s 40 nm proizvodno linijo. Za začetek: ATI-jeva nova arhitektura TeraScale 2 gradi na predhodnici, v katero so vnesli določene izboljšave in nove funkcije. Med spremembami najdemo povečanje pretočnih procesorjev, opravili so prerazporeditev pogo- Shema enega od 16tih blokov v katerem je 32 jeder. nov SIMD (zdaj 20 skupin, vsaka ima 16 nitnih procesorjev, vsak od teh pa 5 pretočnih procesorjev). S tem so dosegli 1600 pretočnih procesorjev (vsak deluje pri 850 MHz) ali dvakrat več kot v prejšnji generaciji. Izboljšali so tudi enote za obdelavo tekstur, ki jih je zdaj 80, ter uporabili pomnilniški krmilnik, ki omogoča le delo z najhitrejšim pomnilnikom GDDR5 (do 2 GB, ki deluje pri frekvenci 1200 MHz in dosega 4,8 GB/s) in omogoča skupno prepustnost nad 150 GB/sekundo. Čeprav ATI ni integriral podpore za pomnilnik ECC (ta bi prinesel višje stroške, 20 % poslabšanje zmogljivosti ter dodatno segrevanje komponent), pa so v svoji peti generaciji krmilniške arhitekture GDDR dodali EDC (error detection code), ki opravlja preglede CRC na prenesenih podatkih, s čimer večajo zanesljivost, a hkrati ohranjajo visoko pretočnost pomnilnika. ATI je posebej izpostavil nove algoritme za filtriranje tekstur, ki omogočajo bistveno hitrejše celozaslonsko mehčanje slike oz. ro- bov, in prehod s 4x na 8x FSAA brez opaznega upada zmogljivosti! Že pred nekaj leti smo ob vse večji porabi energije grafičnih kartic govorili o tem, da bi morali prav v tej generaciji končno videti rešitve tudi na tem področju. ATI je z novo generacijo gotovo naredil velik korak naprej, saj je poraba novincev v stanju pripravljenosti (s tem je mišljen 2D-način delovanja, torej na namizju in v pisarniških aplikacijah brez videa) bistveno manjša kot prej, tudi pod polno 3D-obremenitvijo pa so nekateri modeli nove družine manj potratni kot njihovi predhodniki v stanju pripravljenosti oz. v 2D- načinu! Če pogledamo golo moč glede na vat, vidimo da je glede na R700 novinec skoraj dvakrat učinkovitejši, saj se ponaša s 14,47 gigaflopa na vat, medtem ko je imel predhodnik 7,5 GFLOP/W. To pomeni, da procesor v stanju pripravljenosti potrebuje vsega 27 W (prej 90 W), pod najvišjo obremenitvijo pa ne preseže 188 W (prej 160 W), kar je za dvakratno izboljšavo zmogljivosti kar zavidanja vredno! Glede na konkurenco oziroma na obstoječe grafike HD 5870 tako pod polno obremenitvijo kot v stanju pripravljenosti porabi 20–50 W manj, kot recimo GeForce 285, kaj bo prinesel Fermi pa še ni znano (a glede na dva priključka molex za dodatno napajanje (6+8-žična) pričakujemo, da bo poraba med 225 in 300 W. Kako se bo zmogljivostno obnesel ATI HD5xxx na daljši rok, bomo še videli, ko pride na trg Fermi in predvsem ko pridejo prve igre in preizkusni programi GPU poganja superračunalnike Kar 90 % vseh novih superračunalnikov ima za namen preizkušanja GPU-jev v superračunskem okolju integriran vsaj en modul pospeševalnikov GPU-jev. Največkrat naročniki superračunalnikov naročijo tako Nvidiine kot ATI-jeve procesorje, saj so sicer vezani na standardne ali zelo drage specializirane procesorje, želijo pa preizkusiti vse možnosti. Medtem ko je prejšnja generacija grafičnih procesorjev že presegala 1 teraflop računske moči na GPU, pa nova generacija to mero bistveno viša. Tako ima Radeon HD5870 kar 2,72 teraflopa moči, za konec novembra prihajajoči dvojni model X2 pa se bo povzpel krepko čez 5 teraflopov. Tako ne preseneča odločitev kitajske Nacionalne univerze obrambnih tehnologij (NUDT), ki je v tem letu postavila domnevno najmočnejši superračunalnik na svetu, ta pa je sestavljen iz 24.576 Intelovih jeder (točneje, iz 6144 procesorjev Core 2 in 6144 Xeon) ter iz 5120 GPU-jev AMD RV770 (2560 kartic ATI Radeon HD 4870 X2). Skupaj računalnik, imenovan Milky Way, doseže kar 1,206 petaflopa računske moči, s čimer je edini PFLOP superračunalnik zunaj ZDA. Njegov namen bo izračunavati odgovore za kitajski vesoljski program: vesoljska plovila, obleke ... moj mikro | 12 | december | 2009 31 PODROBNEJE ... za DirectX 11. A glede na skoraj dvakrat boljše rezultate, ki jih nova arhitektura dosega v starih, na DirectX 10 in 9 temelječih igrah in testih, tudi v zmogljivost v DX11 ne dvomimo. Poleg tega bo ATI še pred iztekom leta splavil tudi svojo dvoprocesorsko grafiko (Hemlock), najverjetneje bo poimenovana HD 5870. Sama procesna računska moč novega R800 je 2,7 teraflopa, oziroma 588 gigaflopov dvojne natančnosti! Tudi AMD vzporedno procesiranje obvlada že leta (tudi za fiziko), a pristop oziroma jezik za programiranje GPU-ja se je skozi čas spreminjal. Najprej so v časih serije X1000 podprli stanfordske pro- nova generacija grafičnih pospeševalnikov Večkrat smo že omenili poseben čip Lucid Hydra 200, ki naj bi omogočil vzporedno procesiranje med več grafičnimi karticami, celo različnih modelov in pozor – proizvajalcev! Tako ATI (CrossFire X) kot Nvidia (SLI) omogočata vzporedno delo do treh enakih (podobnih – ista modelska družina) grafik, izkoristek pa z večanjem pada. Izraelsko podjetje Ludic Logix je izumilo čip, ki deluje kot pametno stikalo PCIe. V demonstracijah smo videli, kako podvojimo grafično zmogljivost z dvema karticama celo različnih proizvajalcev – ali pa z eno staro in eno novo grafiko, česar z obstoječimi rešitvami ni moč storiti. V tem primeru rezultat ni dvakratno povečanje, a povečanje je vseeno opazno. MSI, ki je načrtoval konec oktobra predstaviti svojo matično ploščo s tem čipom, poimenovano Big Bang, je (očitno pod pritiski Nvidie) ploščo preložil na »kmalu« ... Govori se namreč, da je Nvidia zagrozila z nagajanjem pri gonilnikih in seveda z metanjem polen pod noge MSI-ju. Pri podjetju Lucid so nam zagotovili, da ni tehničnih razlogov za preložitev, saj vse deluje, kot bi moralo. Škoda. Diagram ATI-jeve arhitekture gramerje z osnovnimi funkcijami GPGPU. Nato so propagirali funkcije CTM (Close to Metal) neposredno na sami strojni opremi. To je bila sicer optimalna pot, a težavna za programiranje. Z zamudo (za CUDO) so sestavili svojo knjižnico funkcij (API), poimenovano CAL, nato so jo razširili in preimenovali v Stream. Končno pa so konec leta 2008 v Streamu podprli še odprto knjižnico OpenCL (Open Computing Language) ter sredi 2009 izdali že drugo različico Stream API-ja s polno podporo OpenCL in z izvedbo izračuna fizike Havok FX v OpenCL. ATI HD5xxx je trenutno v procesu certifikacije za Open CL 1.0 ki ga v celoti strojno podpira (kot DirectCompute 11), a sam GPU bi moral biti združljiv tudi z 32 KAJ KUPITI? MSI-jev Big Bang preložen naprednimi zahtevami Open CL 1.1, ki predpisuje podporo dvojni natančnosti plavajoče vejice, 32bitne atomske ukaze in 64 KB globalno deljenih podatkov. AMD se seveda zaveda pomena napredne fizike in je zato že pred leti zakupil licenco Havok FX (ki ga je sicer kupil Intel). Medtem ko se zdi, da Nvidia skoraj vse stavi prav na CUDO in paralelizem, ATI svojega Stream API-ja ne poriva tako močno. Bolj se zavzema za odprt standard, ki bi ga lahko podprli vsi razvijalci iger in tudi proizvajalci strojne opreme (OpenCL). Še ena popolna novost pri R800 je Eyefinity, tehnologija, s katero lahko en AMD-jev R800 GPU krmili do šest zaslonov. Pri vseh karticah HD5xxx, ki so že na trgu, je zaradi prisotnosti standardnih vmesnikov (dva DVI, HDMI in DisplayPort) Eyefinity omejen na tri zaslone sočasno, vse z ločljivostjo do 2560 x 1600. A še v decembru bi morala na trg priti kartica Radeon HD 5870 Eyefinity6 Edition, ki bo imela kar 6 priključkov DisplayPort in seveda bo lahko prek vseh sočasno dajala sliko – tako namizje kot igre. Zaslone bomo lahko zložili v kakršno koli konfiguracijo (6 v vrsto, po 3 v dve vrsti, po 3 v dva stolpca) in grafika bo prilagodila virtualno ločljivost, kar bi naj delovalo pravilno ne glede na program ali igro. Ljubitelji letalskih simulatorjev – nekaj za pod vašo smrečico ... Prihodnji, za zdaj še nenapovedani modeli naj bi teoretično prinesli tudi HD 5870 X2 Eyefinity12, s podporo za 12 monitorjev. In to še ni vse – če bi potrebovali še več monitorjev (recimo za večji video zid), lahko povežemo v CrossFire X kar tri take kartice in krmilimo do 36 monitorjev sočasno! Eyefinity je velik korak naprej, saj smo bili zadnjih deset let omejeni na dva monitorja. In ob ceni prek 1300 evrov za 30-palčni monitor z ločljivostjo 2560 x 1600 lahko z Eyefinityjem z nakupom treh 24-palčnih monitorjev 1920 x 1200 dobimo bistveno večje namizje za bistveno manj denarja (750 evrov) oziroma si za isti denar privoščimo še namensko stojalo za monitorje. Komplete monitorjev za Eyefinity je že začel prodajati Samsung. Že samo ta funkcija bo za marsikoga pomenila veliko več, kot bo ponudila Nvidia v Fermiju, če tega ne bo znal (in zaenkrat ne kaže da bo)... Tudi pri karticah se zastavlja večno vprašanje: Kupiti novo tehnologijo ali staro, ki je morebiti zdaj ugodnejša? Težko je biti objektiven, ko imaš na trgu samo enega ponudnika. Ena varovalka v takem primeru je seveda razmišljanje o tem, ali nas monopolist skuša »nategniti« s ceno – saj ve, da je edini, in bo to verjetno izkoristil. Druga varovalka je razmišljanje o tem, kaj boljšega zame in za moje potrebe bo prinesel konkurent, čeprav s časovno zamudo. Koliko je znano o Fermiju ta hip in kolikor smo preizkusili HD5xxx, je odločitev jasna. Zlasti ko pogledamo cene. In posebej ko vidimo, da za DirectX 11 ni potrebna nadgradnja na Windows 7, temveč lahko ostanemo na Visti. Vsekakor je po našem mnenju zmagovalec ATI. Kartice podpirajo vse funkcije, ki jih bomo potrebovali v naslednjih nekaj letih, z vključitvijo vmesnika DirectCompute v DX11 pa CUDA in PhysX izgubljata svoj monopolni položaj. Seveda bodo nekatere še vedno igre podpirale le Nvidiine tehnologije, saj Nvidia za »podporo« razvijalcev zapravi velike denarje, a to ne more biti večno. ATI HD 5870 je s ceno dobrih 350 evrov kot najmočnejša kartica nove generacije grafik razmeroma poceni. Njegov malce okrnjen model 5850 pa je še 100 evrov cenejši. Novi HD 5750 pa kot najcenejši model najdemo tudi pri nas po ceni med 100 in 130 evri (a le za dvajset evrov več se morda bolj splača vzeti 5770). Cene Fermija bodo verjetno bistveno nad 400 evri, vsaj za prve modele, ki bodo na trgu verjetno šele pozno drugo leto. Če želite nujno imeti Nvidio, se cene za obstoječi top model GTX 285 gibljejo okoli 350 evrov, za GTX 275 okoli 210 €, najmočnejši dvojedrni model GTX 295 stane preko 450 evrov. Sami ne vidimo smisla v tem, saj je dejstvo da ima ATI trenutno tako boljšo kot ugodnejšo ponudbo, ki bo tudi varnejši nakup z vidika uporabne življenjske dobe. Tudi v Nvidiinem spodnjem cenovnem razredu bomo namreč odšteli 130 evrov za GTS250, kar je nesmiselno, saj ga HD5750 bistveno prekaša.  moj mikro | 12 | december | 2009 PODROBNEJE ... UVOZNIK IN DISTRIBUTER: MIKRO ING trade d.o.o. Rojčeva ulica 24, LJUBLJANA Tel.: 01 544-33-82 E-mail: mikroing@mikroing.si www.mikroing.si OKI C3000/5000/700/800/9000 12-36 str./min. v barvah 20-40 str./min. č/b tudi z originalnim Adobe PostScript 3 do 1024 MB spomina format do A3+ in do 1200 mm dolžine Barvne in črnobele večfunkcijske naprave OKI B2500/2520/2540 MFP OKI C3520/3530/5550 MFP OKI C9850 MFP PRINT COPY SCAN FAX Črnobeli digitalni tiskalniki OKI B2000/400/6000/8000/900 18-50 str./min. do 1066 zn./sec. 500-2000 linij/min. moj mikro | 12 | december | 2009 na navaden papir 33 POD LUPO ZA: Čeprav smo mislili, da bomo ultraprenosni poceni računalnik prenosni računalnik HP Mini 110 (1199em) Acer Aspire 5738PZG deluje najbolje le ob zelo svetli dnevni svetlobi. V prenosniku je naložen najbolj omejen Windows 7 – Starter Edition, ki nekako nadomešča XP. končno dočakali HP-jevega malHP je med dražjimi 10čka, temelječega na naboru čipovja VIA, procesorju V8 in grafiki, palčnimi netbooki. Drsna ploščica smo se ušteli. V malo, belo-bež- ne prime vedno, še posebej ne kot črno, lepo oblikovano ohišje, ki je potrditev, lega gumbov na obeh zasnovano in poslikano s kreacija- straneh je moteča. Intelova grami studia Tord Boontje, je namreč fika GMA950 je patetična in že vgrajen že znan (le) enojedrni zdavnaj preživeta. Tudi kakovost Atom N270. Čeprav se ta hip na zaslona je slaba, saj že na malce trgu mali HP-ji 110 že prodajajo, preveč poklopljenem zaslonu ne ga bo v nekaj tednih zamenjal vidimo več ničesar, da ne omenjasicer identičen model, ki bo spre- mo izredno nizke ločljivosti. Ramenjen samo vizualno, saj bo imel zočaral nas je tudi avdio priklju3D-vzorec po celotnem ohišju ček, ki je samo en in deljen med (naš prenosnik ima okoli zaslona mikrofon in slušalke. S tem se je in na spodnji strani črno plasti- treba v celoti zanesti na vgrajena ko). Sicer je prenosnik opremljen mikrofon in zvočnike, saj slušalke povprečno, ima 1 GB pomnilnika, z mikrofonom preprosto ni moč 250 GB mehanskega diska, a do- vključiti. Avtonomija male batevolj komunikacijskih priključkov, rije je komaj tri ure. Jaka Mele tako wi-fi, bluetooth kot ethernet, da se bomo lahko povezali kjerkoli. V enega od treh USB-jev lahko vtaknemo še kak 3GSkupna ocena:  modem in imamo poRazmerje cena/kakovost:  polno svobodo. PreSpletni naslov: www.hp.com nosnik je navkljub Cena: 419 € zaslonu desetih palcev Tehnični podatki diagonale (ki, hvaProcesor: Intel Atom N270, 1,6 GHz la bogu, ni odseven, Pomnilnik: 1 GB DDR2, 533 MHz temveč za pozitivno Trdi disk: 250 GB, 5400 rpm spremembo matiran) Zaslon: 10,1-palčni, 1024 x 576 pik majhen in lahek, saj Grafična kartica: Intel GMA 950, do 128 MB deljenega tehta le 1,17 kg. Tudi pomnilnika tipkovnica je solidVmesniki: VGA, ethernet, 3 x USB 2.0, 1x skupni avdio, na, tipke so zanimivo bralnik pomnilniških kartic 5v1, Wi-Fi 802.11b/g, rahlo vbočene po sreBluetooth v2.0, spletna kamera 2 Mp dini, tako da je tipkaDelovanje baterij: 3:00, BatteryMark nje prijetno in hitro. Mere in masa: 261 x 172 x 26 mm, 1,17 kg Spletna kamera ima Programska oprema: Windows 7 Starter Edition dobro ločljivost, a PROTI: 34 ZA: Novi Acer je prav poseben ločljivosti, a po sliki sklepamo na 1,3 megapike. Pohvaliti velja 4 GB pomnilnika, močno grafiko ATI 4570 z lastnim pomnilnikom (in zmožnostjo, da si sposodi še do 2 GB sistemskega) ter njen izhod HDMI. Sledilna ploščica je ena boljših, kar nam jih je uspelo preizkusiti, obvlada tudi več dotikov sočasno, poleg nje je pripraven gumb za njen zaklep. V prenosniku je že nameščen Windows 7, ki je povsem primeren za domačega uporabnika. Tudi komunikacijski del je popoln, tako s podporo 802.11n kot z bluetoothom 2.1 ter Acerjevo pametno postavitvijo anten v zaledje zaslona. prenosnik. Na zunaj sicer deluje popolnoma vsakdanje, a za Acer presenetljivo dobro (ohišje je kompaktno in kakovostno), izbrane barve in materiali delujejo pristno. Posebna je tudi tipkovnica, ki očitno sledi trendu, na katerega se je pred časom spravil tudi HP (vsi posnemajo Apple). Ima tudi numerični del. Acer Aspire 5738PZ je drugi prenosnik na našem trgu (po Lenovo T400), ki se ponaša z zaslonom, občutljivim na dotik. Kaže, da bodo imeli vsi novinci z zaslonom, občutljivim na dotik, ki gradijo na Bleščeč zaslon precej Windows 7, zmožnost zaznavanja lovi tudi odboje iz okolice. Zaniveč dotikov sočasno (in spet nekaj, mivo je, da na prenosniku nismo kar smo najprej videli pri Applu). našli nobene razširitvene reže. Zaslon formata 16 : 9 je sicer svetel Redko smo našli scenarij, kjer je in bleščeč po zaslugi LED- protios- bilo opletanje s prsti po zaslonu vetlitve. Upravljanje z dotiki deluje lažje kot premik miške. Ločljivost gladko in po pričakovanjih. Tudi zaslona je zgolj povprečna. Presesicer je uporabniška izkušnja dobra, netila nas je tudi izbira procesorja, saj je prenosnik med delom zelo ki je sicer dvojedrni, a temelji na tih, pa tudi segreva se ne (Acer se (pred)prejšnji generaciji Inteloveje hvalil s prenovo hladilnega siste- ga Pentiuma (Penryn). Avtonoma, in očitno bo res nekaj na tem). mija je zgolj povprečna. Jaka Mele Tudi tipkovnica je Skupna ocena:  razširjena, saj nad njo Razmerje cena/kakovost:  najdemo še tri hitre Spletni naslov: www.acer.com tipke, dve za zvok ter Cena: 799 € eno, ki jo lahko nastaTehnični podatki vimo (sicer pa naj bi Procesor: Intel Pentium T4300, 2,1 GHz uravnavala energijske Pomnilnik: 4 GB DDR2; 800 MHz profile). Prenosnik je Trdi disk: 320 GB opremljen tudi s stereo Vgrajene pomnilniške enote: DVD-R(W) zvočniki in s čipom Zaslon: 15,6-palčni CineBrite HD LED, 1366 x 768 pik Dolby Home Theater Grafična kartica: ATI Radeon HD4570, 512 MB + do 2 za posnemanje prosGB HyperMemory torskega zvoka. Zvok Vmesniki:VGA, 4 x USB 2.0, 56K modem, 10/100/10je soliden. Prenovili 00 LAN, avdio, bralnik pomnilniških kartic 5v1, Wi-Fi so tudi spletno kame802.11a/b/g/n, stereo zvočniki, Bluetooth 2.1, spletna ro, ki zdaj bolje deluje kamera 1,3 megapike v slabih svetlobnih Delovanje baterij: 3:15; BatteryMark razmerah (kar je večMere in masa: 383 x 250 x 37, 2,8 kg inoma). Sicer še vedProgramska oprema: Windows 7 Home Premium 64-bitna no ne povedo njene PROTI: moj mikro | 12 | december | 2009 POD LUPO prenosni računalnik 3D LCD-očala HP Pavilion dv6 (1350em) Vuzix iWear AV920 ZA: Hp Express Card, eSAje potreTA, bralnik pomnilniboval precej ških kartic, bralnik prstnih časa, da je svojo odtisov ... Tipkovnica je klasična, družino prenosnia dovolj kompaktna, da ne nagaja, kov Pavillion pripeljal v Slovenijo. na desni je tudi numerični del. DrsPavilion je namreč ena zanimivej- na ploščica je kromirana in dobra, ših HP-jevih družin, saj združuje odzivna, tipki natančni, nad njima modele, namenjene množičnemu pa tipka za zaklep. Zavoljo precej trgu – torej s sprejemljivimi cena- pomnilnika ne preseneča odločimi, s polnim naborom funkcij ter tev za Windows 7 Home Premium, z večpredstavnimi dodatki. Eden in to 64-bitno različico. Pohvaliti prvih na naših policah je Pavilion velja tudi kar nekaj HP-jevega že dv6, model 1350em, črno kromiran nameščenega programja. prenosnik, ki se ponaša z 15,6-palčnim zaslonom z LED-protiosvetlitPrenosnik ni neslišen. vijo. Grafiko krmili izredno močan Zanimiva je izbira procesorja, saj bi ATI Radeon HD4650 s kar 1 GB namesto starejšega Pentiuma raje lastnega pomnilnika GDDR3, prek videli jedro Core 2 Duo. Garancija hiperpomnilnika pa lahko naslovi je le eno leto! Avtonomija le 6-ceše skoraj 2 GB sistemskega pomnil- lične baterije je po pričakovanjih nika. Tega ne bo hitro zmanjkalo, skromna, a prenosnik je bolj kot saj ga je kar polnih 4 GB (nad- čemur koli namenjen zamenjavi gradljivo do 8 GB). Prenosnik ima namiznika. razmerje stranic 16 : 9 ter ponuja Jaka Mele odlično platformo za gledanje filmov, saj je priložen tudi daljinski upravljalnik (ki pa je pri testnem prenosniku manjkal). Vgrajeni Skupna ocena:  zvočniki Altec LanRazmerje cena/kakovost:  sing so dovolj glasni Spletni naslov: www.hp.com in kakovostni, da Cena: 799 € boste uživali v filmih Tehnični podatki in seveda tudi igrah Procesor: Intel Pentium Dual Core T4300, 2,1 GHz (do polne ločljivosti Pomnilnik: 4 GB DDR2 (800 MHz) z večino vklopljenimi Trdi disk: 500 GB, SATA 5400 rpm učinki). Tudi priključZaslon: 15,6-palčni, 1366 x 768 pik LED kov je dovolj, vključGrafična kartica: ATI Mobility Radeon 4650, 1 GB no z izhodom HDMI lastnega pomnilnika GDDR3 oz. do 2815 MB z deljenim za povezavo na velik Vmesniki: VGA, HDMI, 3 x USB 2.0, 1x USB/eSATA, TV. Funkcionalno 10/100/1000 LAN, mikrofon, Wi-Fi 802.11a/g/n, poln prenosnik je tudi zvočniki, Bluetooth 2.0, DVDRW, spletna kamera, kakovostno izdelan in ExpressCard, bralnik pomnilniških kartic 4v1, firewire, sploh veliko bolj predaljinski upravljalnik, bralnik prstnih odtisov, razširitveni mišljeno zasnovan, priključek št. 7 kot smo sicer vajeni Delovanje baterij: 2:30; BatteryMark od HP-ja. Vgrajena Mere in masa: 387 x 258 x 42 mm, 2,88 kg spletna kamera deluje Programska oprema: 64-bitni Windows 7 Home Premium dobro tudi v slabi sveGarancija: 1 leto tlobi, tu pa so še reža PROTI: ZA: V prejšnji številki smo si v pogledu v velik navidezni zaslon ogledali 3D VR LCD-očala pod- diagonale 64 palcev (160 cm!), jetja Vuzix, konkretneje, model kot bi ga videli z oddaljenosti meVR920. Vsaj na papirju so te tra in pol (znotraj očal imamo dva omogočale veliko, v praksi pa to zaslona, vsak z ločljivostjo 640 x tudi ponudile, a žal ne v vseh apli- 480). AV920 ne podpira sledenja kacijah in igrah. Največ težav je pogledu, a vse drugo, skupaj s 3Dbilo s sledenjem pogledu oziroma stereografijo je tu! Očala imajo s funkcijo navidezne resničnosti vgrajene tudi slušalke. V komple(VR – virtual reality). In ker hkra- tu dobimo še vmesnike za priklop ti vsi uporabniki ne potrebujejo te na DVD, prenosni predvajalnik funkcije, se nam je zdel smiseln še (video, avdio) ter telefone Nokia. test sorodnega modela AV920. Ta Na koncu kabla je 8 x 4 cm velika je v osnovi zelo podoben večjemu škatlica (baterija), ki jo polnimo bratu, hkrati pa je njegova cena prek vmesnika USB. Očala so težbistveno nižja. Naprava je v veli- ka dobrih 80 gramov, a s prilagodki meri podobna svojemu bratu, a ljivimi nosnimi nastavki je breme je namenjena drugi ciljni publiki. znosno. Priklop očal in uporaba V ta namen se razlikuje v bistveni sta v primerjavi z modelom VR920 stvari – očala namreč omogočajo preprosta. mobilno delo, saj imajo vgrajeno litijevo baterijo, ki omogoča okoli Kabel, ki pride iz očal 5 ur avtonomije! AV920 namreč na sprednjem delu, postaja s čani namenjen priklopu na raču- som vse bolj moteč. Očala so še nalnik (in tega tudi ne podpira), vedno precej nerodna za nošenje. temveč priklopu na avdio-video Izdelava je zgolj povprečna in planaprave, igralne konzole ... Nače- stika ne daje občutka dolgotrajnoloma naprava podpira vse naprave, sti. Ne vsebujejo mikrofona, tako ki imajo standardni video izhod, v da je za igralne konzole s spletnimi škatli pa je priloženih še nekaj po- igrami in kooperativnim delom sebnih vmesnikov. Tako lahko do uporaba omejena. Jaka Mele svojih video vsebin dostopamo tudi med daljšimi dolgočasnimi vožnjami z letalom ali kjerkoli drugje. V škatli je priložen tudi vmesnik za priklop na predvajalnike iPod, in ker imajo ti podporo za video. imamo Skupna ocena:  idealno kombinacijo, Razmerje cena/kakovost:  saj nismo več omejeSpletni naslov: www.vuzix.com ni na 7–10 centimetrCena: okoli 350 € ske zaslončke. Očala Tehnični podatki lahko priklopimo na Velikost diagonale: 62 palcev katerikoli video izhod Ločljivost: 2x 640x480 (prenosni DVD-predDrugo: stereoskopska 3D-funkcija, slušalke vajalniki, medijski Vmesniki in priključki: USB, iPod, DVD, Nokia, kompoprevajalniki, igralne nentni video, kompozitni video konzole, cela vrsta Teža: 91 gramov telefonov ki imajo viGarancija: 2 leti deo izhod) in uživamo PROTI: moj mikro | 12 | december | 2009 35 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA december IZBO grafična kartica grafična kartica Gigabyte GeForce GTX 275 Super OverClock ZA: Kar nekaj podjetij je v pole- več referenčna, temveč Gigabytova tno-jesenskih mesecih predstavilo Ultra Durable VGA, kar pomeni, svoje navite različice obstoječih da so uporabili kakovostnejše komgrafičnih kartic. Tudi Gigabyte je ponente ter debelejšo plast bakra bil aktiven, a konkurenca ni spala, v tiskanini, kar skupaj omogoča in rezultat so resno dvignjeni zmog- boljše navijanje. V zmogljivostnih ljivostni kazalčki. Nvidiin GTX testih se nova grafika pri privzetih 275 je v vseh pogledih že zrel grafič- nastavitvah obnese enkratno in ni procesor, saj je na trgu že več kot je več kot 10 odstotkov boljša od leto dni. V tem času je proizvodni originalne različice ter na približproces očitno dosegel nirvano, in no (odvisno od testa) isti ravni kot procesorji, ki bistveno presegajo referenčni 285 GTX z 1 GB pomminimalne zahteve, so se začeli ko- nilnika! Seveda so tu vsi Nvidiini pičiti. Te so pograbila podjetja za bonbončki – CUDA, PsyX in podizdelavo posebnih različic grafik, in pora za 3D Vision (očala). Gigabyte je seveda med njimi. Čeprav je na zunaj kartica videti idenKartica oziroma GPU tična klasičnim 275 GTX, pa bolj GT200 se približuje koncu svoje stran od resnice ne bi mogli biti. Je- življenjske dobe, saj je Nvidia že dro procesorja deluje pri 715 MHz predstavila svojo novo generacibistveno hitreje kot original (633 jo DX 11, kartice pa naj bi na trg MHz), kar pomeni, da so tudi sen- prišle konec leta ali najpozneje v čilni procesorji doživeli znaten po- januarju 2009. Jaka Mele spešek (na 1550 MHz z originalnih 1404). Največja razlika pa je v pomnilniku, ki ga je prvič dvakrat več kot prej – kar 1792 MB se ga šopiri, deluje pa pri 2520 MHz (prej 2268). Razlika glede na osnovni GTX 275 je tudi v zanimivi izbiri izhodnih priSkupna ocena:  ključkov, saj so se giRazmerje cena/kakovost:  gabytovci odločili za Spletni naslov: www.gigabyte.com.tw mešanico in ponudili Cena: 280 € tako VGA, DVI kot Tehnični podatki HDMI! Grafika še Grafični procesor: GT200 vedno potrebuje zuPomnilnik: 1792 MB GDDR3 nanje napajanje, ki ga Hitrost procesorja/pomnilnika: 633/1260 (2520) MHz dobi prek dveh 6-žičVodilo: PCIE 16x v2.0 nih priključkov molex Dodatni priključki: D-sub, DVI, HDMI (kabla sta priložena). Poraba energije: 229/130 W Zasnova grafike ni PROTI: ATI 3D Mark Vantage (Extreme 4xAA 16x Aniso, 5770 GPU Score, 1920x1200x32) 4117 GPU Score Gigabyte Gigabyte Gigabyte Nvidia Gigabyte POV HD5850 4890 4870 GTX 275 N275 GTX285 SuperOC 6358 4913 4285 5389 6266 5981 2009 Sapphire Radeon HD 5870 DDR5 1G ZA: Končno nam je v roke prišel omogoča sočasno delovanje do treh tudi najmočnejši model ATI-jeve monitorjev! Zagotovo pa je glavni nove generacije grafik, Radeon HD adut te kartice, ki je prevzela zmog5870! Kartica je podobne oblike ljivostni naslov, njena surova moč. kot predhodniki, s tem da je malen- Zmogljivostni testi pokažejo, da pokost daljša in dosega kar 28,5 cm, nuja HD 5870 več kot 2,7 teraflotako da bo šla samo v ohišja, ki niso pa procesne moči, kar je za faktor skrajšana. V primerjavi z družino dve več kot predhodni najmočnejši 57xx je v seriji HD 58xx uporabljen model. To bo zagotovo navdušiisti procesor, RV870 (kar pomeni lo uporabnike področja HPC in identičen 40 nm proces izdelave), tudi graditelje superračunalnikov. edine spremembe so pri delovnem Zmogljivost kartice navduši tudi taktu, ki je 850 MHz (v 5850 725 v testih za DirectX 10, kjer mirno MHz), ter številu pretočnih proce- prevzame vodstvo pred čemerkoli sorjev, ki jih je v ATI-jevi trenutno ter poveča razlike od prejšnje genenajmočnejši kartici kar 1600! Tudi racije (na ravni naveze dveh 4890). pomnilnik GDDR5 deluje še malce ATI ostaja konkurenčen in s ceno hitreje – pri na svoji polni hitrosti dobrih 350 evrov, za kar dobimo 1200 MHz (4,8 GHz efektivno), najmočnejšo kartico na planetu, kar je povečanje glede na 5850, kjer ki je še energijsko učinkovita in je bil le gigaherčni. Dodatna teža bo varen nakup vsaj za življenjsko kartice odpade predvsem na boljše dobo DirectX 11 (Windows 7), topasivno hlajenje, kar je bila v prete- rej vsaj nekaj let ... klosti pogosto zamera ATI-ju, saj so kartice pod obremenitvijo postale Kartica se v DX 10 le preglasne. Tudi v svojem najmoč- približa Nvidiinemu GTX 295, a nejšem modelu je ATI hlajenje po- kot enojedrna grafika je s tem napravil z odliko, saj je kartica v sta- redila že veliko, saj GTX 285 gladnju pripravljenosti neslišna (sicer v ko premaga. Še decembra bi moral 2D-načinu njena energijska poraba na trg priti tudi dvojni model X2, znaša 27 W, kar je 3- do 4-krat manj predvidoma imenovan 5970 X2. kot v pretekli generaciji!). Pod pol- Jaka Mele no obremenitvijo se Skupna ocena:  njena poraba ne bo Razmerje cena/kakovost:  povzpela preko 188 W, Spletni naslov: www.sapphiretech.com kar je po pričakovanju Cena: 359 € sicer več kot pri vseh Tehnični podatki drugih modelih družiGrafični procesor: ATI RV870 ne HD5xxx, a hkrati Pomnilnik: 1 GB GDDR5 manj kot v pretekli Hitrost procesorja/pomnilnika: 850/1200(5000) MHz generaciji (200+). PoVodilo: PCIE 16x v2.0 hvaliti velja tudi poln Dodatni priključki: 2x DVI, HDMI, DisplayPort nabor priključkov Drugo: podpora za HDCP, vmesnika D-sub, mostiček (DisplayPort, HDMI, CrossFire 2x DVI) ter tehnoPoraba energije: 151/27 W logijo Eyefinity, ki PROTI: 3D Mark Vantage Sapphire (Extreme 4xAA 16x Aniso, HD5870 GPU Score, 1920x1200x32) GPU Score 7949 Gigabyte HD5850 POV GTX285 GTX295 6358 6266 8790 Testiranje s programom 3Dmark Vantage pod 64-bitnim sistemom MS Vista. Na matični plošči Gigabyte EX58-UD4P, s procesorjem Intel i7 920 pri privzeti hitrosti ter z 12 GB pomnilnika DDR2-1066 (TakeMS in A-data) in s trdim diskom Intel SSD X-25M.. Rezultat je indeksni, večja številka pomeni boljši rezultat. 36 moj mikro | 12 | december | 2009 POD LUPO profesionalni foto tiskalnik večfunkcijska naprava Sony SnapLab UP-CR20L ZA: Sony ponuja trgu tiskalnik, ki natisne fotografijo v 17 sekundah, po kakovosti pa je povsem primerljiva s tisto, ki jo naročimo v digitalnem studiu. Tiskalnik ni namenjen domači rabi, saj je cena nekaj manj kot 3000 evrov previsoka. Z veseljem pa bodo po njem segli profesionalni fotografi, ki potrebujejo kakovostne fotogra- gramska oprema tiskalnika namreč fije v kratkem času in na različnih podpira tudi obračunavanje natislokacijah. Prednost tiskalnika je njenih fotografij. Prek posebnega namreč tudi v tem, da ga lahko »servisnega« menija lahko nastavnaložimo v prtljažnik osebnega ljamo še ogromno funkcij, ki služiavtomobila in ga vzamemo s seboj jo kot prednastavitev. Tu vpišemo na fotografiranje večjih dogodkov, tudi ceno za posamezno fotografijo. zabav, porok, na katerih si bodo udeleženci lahko sami natisnili foModel, ki smo ga dobili tografije, ki jih bodo posneli s svoji- na preizkus, še ni imel slovenskih mi aparati. Veliko priložnost vidim menijev. Za samo delo in upravljatudi za trgovine kot dodatno po- nje s tiskalnikom je povsem dovolj nudbo, če še nimajo svojega studia. VGA ločljivost zaslona na dotik. Zagotovo se bodo za Sony SnapLab Pri obdelavi fotografij neposredno odločali tudi hoteli in turistični s tiskalnikom pa bi si želeli nekouradi, saj je rokovanje s tiskalni- liko višjo ločljivost, ki dandanes kom sila preprosto, po drugi strani ne bi smela biti več problem. Res, pa tistim, ki se nekoliko bolj spo- da je cena 3000 evrov nekoliko znajo na fotografiranje, omogoča visoka, a če upoštevamo dejstvo, kar nekaj popravkov. Fotografijo da gre za profesionalni tiskalnik, lahko obrežemo, odpravimo rdeče cena niti ni tako zelo visoka, še oči in celo popravljamo nasičenost posebej če ga primerjamo s konkubarv. Nekateri uporabniki pa se renco. Tudi cena izpisa posamezne bodo razveselili možnosti tiska ok- fotografije ni pretirana, če upoštevirjev okoli fotografije in podobno. vamo, da nam je na voljo takoj. Še Tiskalnik ima velik 10,4-palčni za- vedno pa so fotografski studii neslon, občutljiv na dotik. S sprednje koliko cenejši. Milan Simčič strani so različne reže (USB, CF, SD, XD, Memory Stick) in DVD-enota za branje fotografij. Prek zaslona na dotik pa se odločamo, katere fotoSkupna ocena:  grafije bomo najprej Razmerje cena/kakovost:  popravili in nato naSpletni naslov: http://pro.sony.com tisnili v poljubni koCena: 3000 € ličini. Izdelamo lahko Tehnični podatki: tudi tako imenovani Vmesnik: USB, CF, xD, MemoryStick, indeksni natis (index Ločljivost: 330 dpi print) vseh fotograFormat papirja: odvisen od pole, ki je v tiskalniku (3 x 5, fij. Zanimivo je, da 4 x 6, 5 x 7 in 6 x 8 palcev) je možno na tiskalnik Hitrost tiskanja: od 8 (4 x 6) do 17 sekund (6 x 8), prek posebnih USBodvisno od velikosti fotografije vrat zadaj priključiti Mere in masa: 246 x 178 x 81 mm, 0,7 kg tudi klasični tiskalnik Garancija: 1 leto za izpis računov. Pro- PROTI: Canon Pixma MP640 ZA: Že v prejšnji številki revi- vosten, s pikolitrskimi kapljicami je smo s testom najzmogljivejše je berljivo tudi malo besedilo. Tisk Canonove večfunkcijske naprave je zelo obstojen (ChromaLife100). MP990 omenili, da je Canon je- Večfunkcijski del zajema optični seni prenovil svojo ponudbo v tem bralnik in možnost kopiranja. Tirazredu, in drugi novinec je MP6- skalnik ima tudi bralnik pomnilni40. Cenovno se naprava uvršča ških kartic. Vsi deli so medsebojno opazno pod MP990, hkrati pa ima integrirani, kar pomeni, da lahko vrsto identičnih funkcij. Tako ta optični zajem dokumenta delamo večfunkcijski brizgalnik ponuja od- bodisi prek omrežja bodisi na pomlično povezljivost – ima USB, et- nilniško kartico. Seveda je vgrahernet in wi-fi vmesnika ter že uve- jena tudi enota za obojestransko ljavljeno podporo za PictBridge in tiskanje (dupleks). DirectPrint. Zmogljivostno je z 18 črno-belimi in 16 barvnimi stranmi Ni faksa. Škoda, da na minuto še vedno izredno hiter. Pixme ne ponujajo samodejnega Praktično enako hiter kot najmoč- podajalnika papirja, s katerim bi nejši model pa ostaja pri izpisu 10 x lahko dvostransko skopirali kup 15 cm fotografij, kjer v normalnem dokumentov. Optični zajem nenačinu fotografijo natisne v slabih gativov ni mogoč. Jaka Mele 30, v najboljšem pa v dobrih 50 sekundah! Navkljub le petim kartušam (dve črni, ter klasične barvne) po kakovosti foto izpisa prekaša večino konkurentov, za MP990 pa zaostaja le malo – razlike vidimo le ob pazljivem priSkupna ocena:  merjanju fotografij. Razmerje cena/kakovost:  Po zunanjih merah je Spletni naslov: www.canon-europe.com tiskalnik malenkost Cena: 174 € manjši, a funkcionalTehnični podatki no identičen. V sreLočljivost: tiskanje 9600 x 2400 dpi, optično branje in dinskem delu ima 7,5 kopiranje 4800 x 9600 dpi cm LCD-zaslon, prek Hitrost tiskanja: 18 čb, 16 barvno katerega seveda z upoFormat papirja: A4 rabnikom komunicira Vmesniki: USB 2.0, vsi tipi pomnilniških kartic, Pictv slovenščini. Meniji Bridge, DirectPrint, ethernet 10/100, 802.11b/g so pregledni, preprosti Pomnilnik: ni podatka in intuitivni, veliko Gonilniki za: MS Windows, Mac OS X lahko opravimo neCena izpisa ene strani: ni podatkov o ceni kartuš posredno s tiskalniKapaciteta vhodnega in izhodnega predala za papir: kom brez priklopa na 150+150 / 50 PC, vključno s tiskom Mere in masa: 450 x 368 x 176 mm, 8,8 kg fotografij in njihovo Drugo: 7,5 cm LCD-zaslon, obojestransko tiskanje, predhodno obdelavo. tiskanje na CD/DVD-plošče Tiskalnik se po vklopu Dodatno: vmesnik bluetooth sam umeri in pripravi Poraba energije: 14/1,3 W na delo. Izpis je kako- PROTI: moj mikro | 12 | december | 2009 37 POD LUPO večfunkcijska naprava digitalna foto okvirja HP PhotoSmart Premium ZA: HP je v začetku jeseni osvežil je kakovosten, tiskalnik ponuja tudi svojo ponudbo brizgalnih tiskalni- nekaj šablon in zna natisniti tudi kov in večopravilnikov za doma- panoramsko fotografijo, malo fotoče okolje in male pisarne. Tokrat grafijo za v denarnico, fotografijo za smo preizkusili najmočnejši novi potni list ... Ima pet ločenih kartuš model, HP PhotoSmart Premium. (poleg standardnih še foto črno, HP je namreč v uradnem imenu navadna črna pa je dvakrat večja), izdelka ukinil številčni model, kar kakovost izpisa pa je zelo dobra. Tibo prineslo verjetno več zmede skalnik zna tiskati dvostransko. Na kot koristi, a če pogledamo pobli- voljo so že certificirani gonilniki za že, vidimo da se tiskalnik imenuje Windows 7! CD055B. Gre za večopravilnik, ki ima integriran optični zajemalnik Ni faksa. Lepo bi bilo če in zmogljiv barvni tiskalnik. Tiskal- bi za to ceno dobili samodejni ponik je videti izredno preprosto. Na dajalnik papirja, s katerim bi lahko sredini sprednje plošče sta le gumb dvostransko skopirali več dokumenza vklop ter velik, 8,9-centimetrski tov. Optični zajem negativov ni moLCD-zaslon, zraven njega na obeh goč, prav tako ni mogoče tiskati na straneh pa še na dotik občutljive CD-je. Storitev Snapfish je nepreve(skrite) tipke. Tiskalnik upravlja- dena, poleg tega je pri nas praktično mo prek zaslona, saj je občutljiv nepoznana. Tisk 10 x 15 cm fotona dotik. Vmesnik je, pohvalno, grafije v najboljšem načinu traja več slovenski! Pohvaliti velja prepro- kot 4 minute (kar je 4-krat počasneje ste in pregledne menije, še posebej od Canona). Kartuše so zaklenjene s pa natančen prikaz ravni črnila v čipom in niso najcenejše. Tiskalnik kartušah (tu so drugi veliko bolj porabi dvakrat več energije kot pri»približni«). Tiskalnik ponuja hitro merljiv Canon! Jaka Mele tiskanje (črno-belo Skupna ocena:  je omejeno na 600 x Razmerje cena/kakovost:  600 dpi), a le dokler Spletni naslov: www.hp.com ostajamo v hitrem ali Cena: 199 € standardnem kakoTehnični podatki vostnem načinu. PoLočljivost: tiskanje 9600 x 2400 dpi, optično branje in hvaliti velja odlično kopiranje 4800 x 1200 dpi povezljivost – PhoHitrost tiskanja: 33 čb, 32 barvno toSmart Premium ima Format papirja: A4 USB, ethernet in novi Vmesniki: USB 2.0, vsi tipi pomnilniških kartic, Pict802.11n wi-fi vmesBridge, ethernet 10/100, 802.11n, bluetooth nik, bluetooth ter že Pomnilnik: ni podatka uveljavljeno podporo Gonilniki za: MS Windows, Mac OS X za PictBridge. Ima tudi Cena izpisa ene strani: ni podatkov o ceni kartuš bralnik pomnilniških Kapaciteta vhodnega in izhodnega predala za papir: kartic, iz katerega lah125+20 / 50 ko slike pregledujemo, Mere in masa: 452 x 473 x 199 mm, 7,45 kg tiskamo ali shranjujeDrugo: 8,9 cm na dotik občutljiv LCD-zaslon, obojestranmo v HP-jevo spletno sko tiskanje storitev Snapfish. Izpis Poraba energije: 30/5,4 W 10 x 15 cm fotografij PROTI: 38 Kodak M820/P820 ZA: Eden od pionirjev digitalnih ke. Zvočniki bi bili lahko malce okvirjev se je z novimi modeli močnejši, čeprav še kar spodobpodal še korak dlje. Tokrat z na- no opravijo svoje delo. Med razčinom upravljanja. Namesto da bi ličnimi možnostmi za preliv ene bili gumbi skriti zadaj, so priročno slike v drugo smo pogrešali čisto postavljeni na sprednji strani, a še navaden mehki prehod, če ne že tu so skriti pred očmi. Del okvirja med dvema slikama pa z vmesnim je namreč občutljiv na dotik, in prehodom v črnino. Pogrešali smo ko se ga dotaknemo, zasvetijo luč- tudi baterijo, ki bi recimo zdržake in upravljanje se lahko začne. la vsaj 10 minut. In če nas je na A razvojniki so šli še korak dlje, dotik občutljiv rob okvirja zelo spodnji občutljivi del lahko upo- navdušil, razvijmo idejo še korak rabimo za listanje naprej oziroma naprej. Lahko bi imel tudi povenazaj. Podobno kot bi listali po čavo slike z navpičnim drsnikom, knjigi. Od tu naprej lahko reče- kar bi sicer prišlo prav predvsem mo, da gre za klasičen foto okvir. zahtevnejšim. Vsekakor je ideja Na zadnji strani množica različnih z okvirjem, občutljivim na dotik, priključkov, od bralnikov pomnil- zelo dobra. niških kartic do USB-priključkov. Gregor Sluga Stojalo je prirejeno tako za ležečo kot za stoječo postavitev, prav tako so na voljo luknje za pritrditev na zid, najde se celo navoj za postavitev na stativ. Poleg formata JPEG zna dražji novinec predvajati zvočne posnetke MP3, za piko na i pa tudi različne video Skupna ocena:  posnetke. Če predRazmerje cena/kakovost:  vajanja glasbe in viSpletni naslov: www.kodak.com dea ne potrebujete, je Cena: 65/55€ na voljo model P820, Tehnični podatki: ki tega nima, seveda Velikost zaslona: 20,3 cm (8 palcev) je tudi cenejši. PROTI: Število prikazanih barv je dokaj nizko in na daljših enakomernih prehodih hitro pride do kockanja sli- Razmerje: 16 : 9 Ločljivost: 800 x 480 Kontrast: 300 : 1 Reže: SD, MS, xD. CF Priključki: USB Predvajanje: JPEG, AVI, MP3, MPEG-1, MPEG-4, MOV Velikost: 255 x 180 x 33 mm moj mikro | 12 | december | 2009 ��� POD LUPO ����� ������� � �� ����� ����� ���� ���� ������ ������ ������ ����� ���� ������ �� �� �� �� �� �� �� ���� ������ � � ����� ���� ���� ����� ��������������������������������� ������������������������� ���������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������ ��������������������� ����������� ���������������� moj mikro | 12 | december | 2009 ���������������� 39 POD LUPO LCD-monitor december IZBO namizni računalnik z monitorjem + TV ED R UR NI ŠTVA 2009 Averatec Samsung F1 SyncMaster F2380 ZA: Averatecov namizni računal- Windows Vista Home Premium, v kompletu pa dobimo še Logitechovo črno tipkovnico in miško (rx300). Računalnik deluje hitro in brez težav. Vgrajeni so tudi stereo zvočniki. Pomnilnika je sicer le 2 GB, a ga je moč razširiti na 4. nik »vse v enem« je precej večji kot vsi dosedanji poskusi tudi druŽal DVB-T sprejemnik gih proizvajalcev. Naprava je na ni MPEG-4, tako da bo pri nas zunaj pravzaprav videti kot malce neuporaben. Zaradi steklenega masivnejši 22-palčni monitor. Šele odsevnega prehoda monitorja se pogled na desno stranico ter zadnjo v njem neprestano vidimo, in še stran razkrije mnoge vmesnike in posebej če je soba svetla, deluje dodatke, ki jih normalni monitor- moteče kot ogledalo. Kot pri vseh ji nimajo. Tako na strani najdemo napravah vrste »vse v enem« trpi enoto DVD-RW, ki uporablja režni razširljivost, saj ne moremo odvmesnik, kar pomeni, da ni plad- preti ohišja in dodati komponent. nja. Zraven so še priklopi za avdio, Prav tako je škoda, da imamo Indva USB-vmesnika ter bralnik telovo grafiko, ki z G35 še vedno pomnilniških kartic. V spodnjem ne poganja dobro niti iger za Didelu pa je več gumbov za nad- rectX 10, kaj šele kaj novejšega. zor monitorskega in televizijskega Povežemo se lahko sicer brezžičdela. V napravo je namreč vgrajen no, a brez podpore 802.11n, tudi tudi DVB-T sprejemnik. Na zadnji ethernet ni gigabitni. Jaka Mele strani najdemo DVIpriklop za povezavo na dodaten monitor, še štiri USB-vmesnike, omrežna ethernetna vrata, priklop za DVB-T anteno ter digitalni optični izhod. Skupna ocena:  Tako je prednja stran Razmerje cena/kakovost:  monitorja povsem Spletni naslov: www.trigem.com prazna, le v zgornjem Cena: 749 € delu najdemo oko Tehnični podatki spletne kamere. Črno Zaslon: 22 palcev, TFT elegantno ohišje, ob Ločljivost: 1680 x 1050 pik pogledu na monitorProcesor: Intel Core 2 Duo E4600, 2.4 GHz ski del deluje kot prePomnilnik: 2 GB DDR2-667 veliko, a linije popraTrdi disk: 320 GB, 7200 rpm vi steklena ploskev, ki Vgrajene pomnilniške enote: bralnik pomnilniških kartic prekriva oboje. Zmog6v1, DVD+-RW ljivostno je ta model Vezni nabor: Intel G35 + ICH9 najmočnejši do zdaj, Grafična kartica: Intel GMA X3500, do 228 MB deljenesaj namesto na Atoga pomnilnika mih gradi na InteloVmesniki: DVI, ethernet, 6 x USB 2.0, avdio, mikrofon, vem dvojedrnem prowi-fi 802.11a/b/g, spletna kamera 1,3 Mp, 6 W zvočnicesorju Core2 Duo. ki, DVB-T TV-sprejemnik, S digitalni optični avdio/PDIF Med delovanjem je Drugo: priloženi miška in tipkovnica računalnik sicer sliMere in masa: 224 x 533 x 472 mm, 12,5 kg šen, a ni moteč, saj so Programska oprema: Windows Vista Home Premium hladilne reže na spodGarancija: 2 leti nji in zadnji strani. Že Poraba energije: ni podatka nameščen je sistem PROTI: 40 ZA: Samsung F2380 je monitor, ki smo ga na test pričakovali kar nekaj tednov. Je na- mreč eden prvih monitorjev C-PVA na trgu. C-PVA je nov tip matrike, nova tehnologija, ki obljublja boljše, živahnejše barve in polni šla cena še dol, kakovost pa le gor. vidni kot. Hkrati naj bi bil monitor le nekaj deset odstotkov dražji Samsung F2380 ima še od najcenejših matrik TFT, in še prostor za izboljšave. Cenovno je zmeraj veliko cenejši od matrik od 165 evrov za najcenejši TFT do S-IPS, ki ponujajo vse najboljše. 280 evrov precej večja razlika kot Samsung še vedno gradi na malce oglaševanih 20 %. Ni nam jasno, nenavadnem razmerju stranic 16 : zakaj manjkata novi vmesnik Dis9, s 23-palčno diagonalo, ki ponu- playPort in celo HDMI. Želeli bi si ja ločljivost 1920 x 1080. Monitor tudi barvni profil SRGB, ki ga moje odet v črno štirioglato ohišje nitor ne ponuja (hkrati pa ima vrkot večina predhodnikov serije sto »brezveznih« barvnih filtrov, ki 23xx, rob okoli zaslona je ozek in jih nikoli ne potrebujemo). Protiosomogoča delo na več monitorjih vetlitev monitorja je malce neenasočasno. Ergonomsko je monitor komerna in predvsem v zgornjem brez hib, saj omogoča tako nastav- levem kotu je bilo zaznati uhajanje ljanje višine, vrtenje kot sukanje – zakaj ne LED-osvetlitev, ostaja v pokončen položaj. Tudi pri pri- veliko vprašanje. Ne nasedite šteključkih smo bili zadovoljni z dve- vilkam, ki se nanašajo na dinamični ma DVI in enim analognim D-sub. kontrast, 150.000 proti 1 je enako Monitor se med delovanjem izkaže nekoristno in moteče kot 3000 : 1. za res solidnega, saj so barve veliko Razlike ne boste zaznali. Samsungu bolj žive kot na TFT-jih, hkrati pa predlagamo, naj raje vgradi kakšno je vidni kot resnično veliko bliže rešitev, ki bo koristna, recimo sen178 stopinjam kot karkoli drugega zor okoliške svetlobe, ki bo nadziral v tem cenovnem razredu. Monitor svetilnost. ponuja vse Samsungove že videne Jaka Mele nastavitve prek znanega sistema zaslonskih menijev, krmiljenje z gumbi na spodnji stranici je preprosto, a šlo bi tudi brez lučke. Hitrost monitorja je sicer 8 ms, a v meniju najdemo še tri načine Skupna ocena:  hitrosti (med kateriRazmerje cena/kakovost:  mi večjih razlik nisSpletni naslov: www.samsung.com mo našli). Vsekakor Cena: 281 € je monitor primeren Tehnični podatki tako za zahtevnejše Velikost diagonale: 23 palcev (58 cm) uporabnike kot za Ločljivost: 1920 x 1080 @ 60 Hz igričarje, saj ponuja Barvna globina: 16,7 milijona barv boljše barve in vidni Zorni kot: 178 stopinj vodoravno, 178 navpično kot kot poceni TFT-ji Svetilnost: 300 cd/m2 in tako postaja moniKontrastno razmerje: 3000 : 1 (150.000 : 1) tor S-IPS za »revnejOsveževanje: C-PVA, 8 ms še«. Upamo, da je to Vmesniki in priključki: D-sub, 2x DVI-i šele začetek monitorGarancija: 3 leta jev C-PVA in da bo PROTI: moj mikro | 12 | december | 2009 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA december IZBO omrežni medijski predvajalnik Qnap NMP HD1000 2009 elektronski bralnik knjig ZA: Qnap se je v zadnjih letih pro- ba, Flickerja in drugih internetnih slavil kot zelo kakovosten proizva- virov (tudi internetnih radijskih jalec zahtevnejših in zmogljivejših postaj prek Shoutcasta) ter diskov omrežnih diskov NAS. Podjetje se v krajevnem omrežju in uPNP. že kar nekaj časa pripravlja tudi na Preko dodatkov je na voljo vrsta vstop na področje omrežnih medij- aplikacij, vključno z odjemalcem skih predvajalnikov, in končno smo za bittorrent. Napravo z vgrajenim dobili na test njihov NMT z oznako diskom lahko celo uporabljamo za NMP-1000. Število naprav NMT izdelavo varnostne kopije PC-jev (Network Media Tank) na trgu je v krajevnem omrežju! Daljinski kar veliko, in v vsej tej, tudi cenov- upravljalnik je simpatičen in preni konkurenci nas je zanimalo, kaj gleden. NMP-100 podpira pretvorje na trg pripeljal Qnap (saj njihovi bo zvoka DTS v stereo, predvaja pa izdelki skoraj nikoli ne tekmujejo s tudi vse podnapise, tudi naše črke. ceno). In res je posebnosti kar ne- Priloženi so vsi kabli, tudi HDMI. kaj. Začnejo se že pri videzu naprave, ki je odeta v temno. Na sprednji Cena NMP-1000 je višstrani je vgrajen tudi prikrit 9-zna- ja od konkurence, in čeprav ponukovni zaslon. Tu so še trije gumbi, ja več, je vprašanje, ali je to dovolj. elegantni, skladni z ohišjem. Poleg Žal hlajenje ni pasivno – vgrajen vklopa imamo štirismerni in menij- je ventilator, ki se vrti tudi, ko disk ski gumb, tako da je moč napravo ni vgrajen. Napajalnik je zajeten krmiliti tudi brez daljinskega uprav- in kabel s priljučkom do enote čisljalnika. Na strani ohišja je zanimiv to preveč »konjski«. Jaka Mele izvlečni prostor za trdi disk, kar pomeni, da vijačenje ni potrebno. Na zadnji strani pa najdemo vse že znane in pričakovane priključke ter še nekaj novosti. Tako je poleg dveh glavnih in enega podrejenega vhoda USB tu še priključek eSATA, omrežni žični priključek pa je prvič v napravah Skupna ocena:  NMT, in sicer gigabitRazmerje cena/kakovost:  ni. Ob vklopu zaživi Spletni naslov: www.qnap.com (spet ne pretirana in Cena: 299 € zelo elegantna modra Tehnični podatki osvetlitev spodnjega Predvaja: FLAC, WAV, WMA, AAC, PCM, AC3, MPA, sprednjega dela enote, DTS, OGG, MPEG-1, MPEG-2, MPEG-4, XviD, H.264, če ga uporabljamo kot H.263, WMV9, VC1, AVI, MPEG/MPG, VCD (ISO, MPG, predvajalnik, oziroma NRG), DVD (VOB, IFO, ISO, NRG), WMV, ASF, TP, TS, rdeča, če je v vlogi TRP, M1V, M2V, M4V, M2P, M2T, M2TS, BDMV, MTS, enote NAS), zaslon pa MOV, MP4, RMP4, MKV, TOD, MOD, 3GP, BMP, JPEG/ spominja na hi-fi enoJPG, PNG, M3U, PLS, WPL, ASX, SRT, SUB, SMI, TXT, te, ne pa na povprečne ASS, SSA, SUB(+IDX) kitajske računalniške Video izhodi: komponentni video, HDMI, kompozitni pritikline. Naprava video, S-video temelji na čipu Sigma Avdio izhodi: 2x činč (stereo RCA), 1x digitalni optični SMP8635 (kot drugi S/PDIF, 1x digitalni koaksialni NMT-ji), in predvaja Daljinski upravljalnik: da absolutno vse možne Drugo: 2x vrata USB 2.0, 1x podrejeni USB, gigabitni formate. Poleg tega ethernet, eSATA, izbirni wi-fi obvlada pretočno Poraba energije: 14/11 W predvajanje iz YouTu- PROTI: Amazon Kindle 2 ZA: Amazonov Kindle je verjetno hitro, na voljo so dodatne funkcije najznamenitejši elektronski bral- (branje besedila, vgrajen angleškonik knjig na svetu. Amazon je bil angleški slovar ...). V 1,5 GB vgranamreč eden prvih, ki so e-bralnik jenega pomnilnika lahko naložimo ponudili trgu ter zanj pripravili tudi poldrugi tisoč neilustriranih e-knjig. »ekosistem«. Močna in pametna Nakupi prek spleta so hitri, knjiga poteza – podobno kot je Apple sto- se v napravo naloži že v isti minuril s svojimi iPodi in spletno trgovi- ti! V Sloveniji bo moč prek Kindla no iTunes. Kindle je zdaj že v drugi spletno brskati po Wikipediji, druge generaciji in ponuja veliko! Napra- strani verjetno ne bodo dosegljive. vico smo dobili na test ob Amazo- Gumbi in upravljalna paličica so novi oktobrski odločitvi o začetku pametno postavljeni, uporaba naprodaje Kindla tudi zunaj ZDA. prave je preprosta in intuitivna. 3G Napravico si lahko naročite za 259 radijski del lahko izklopimo in tako USD (Amazon je ceno spustil z 279 podaljšamo avtonomijo s cca. štirih USD 22. oktobra), priporočljivo pa dni intenzivnega branja (baterija se si je omisliti še usnjen etui zanj (30 prazni samo, ko obrnemo stran) na USD). Seveda pričakujte še carin- dva tedna! S slovenskimi črkami ni sko plačilo državi (20 % davka). A bilo težav! Cene e-knjig se večinopo trenutnem tečaju to še vedno ma vrtijo med 6 in 14 USD in so znese manj kot 240 evrov, kar je tako cenejše od papirnatih različic, za tehnologijo in uporabniško iz- na voljo jih je skoraj 300.000 ... kušnjo, ki jo ponuja Kindle 2, zelo ugodno! Kindle uporablja zaslon eDatoteke PDF je treba ink, ki se bohoti s kar 16 stopnjami pretvoriti z zunanjim programom. sivin, kar je že uporabno tudi za pri- Zaslon je za določene knjige prekaze slik (uporabno, ne udobno!). majhen (sploh če so v igri slike). S tem je korak pred konkurenti! Besedila ni moč vedno povečati Vgrajen je tudi 3G mobilni radijski ali zmanjšati. Ni ga moč obrniti del, s katerim je naprava povezana v ležeč položaj. Ni jasno, ali bo v internet in prek katerega lahko Kindle kdaj »znal« tudi napredne s Kindlom naročamo/kupujemo funkcije, ki jih obljubljata Sony in knjige ali pa si vanj prenesemo svo- Nook – posojanje knjig ... Jaka Mele je datoteke. Za slednje preprosto pošljemo e-pošto s prilogo – recimo Wordov dokument ali PDF na določen e-poštni naslov in datoteka se po neSkupna ocena:  kaj minutah pojavi v Razmerje cena/kakovost:  Kindlu! A tu plačamo Spletni naslov: www.amazon.com/kindle za vsak tako prenesen Cena: 259 USD megabajt 15 centov. Tehnični podatki: Če priklopimo naZaslon: 6 palcev pravo prek USB-ja na Ločljivost: 600 x 800 pik, 167 dpi računalnik, lahko daŠtevilo sivin: 16 toteke skopiramo tudi Vhodi: USB, 3G/EDGE/GPRS ročno. Naprava omoVgrajen pomnilnik: 1,5 GB goča odlično udobno Zvok: MP3, branje knjig branje, zaslon je odBaterija: Li-ion, 4–14 dni lično viden, a moramo Velikost: 204 x 134 x 8 mm imeti osvetlitev (kot Teža: 290 g prava knjiga), saj lastGarancija: 1 leto ne nima. Strani menja PROTI: moj mikro | 12 | december | 2009 41 POD LUPO grafična tablica grafična tablica Genius G-Pen M712 Trust TB-6300 ZA: Geniusova nova grafična ta- za Windows (da, tudi za Windows blica je vsaj po specifikacijah zelo 7 so že tu) podpira tudi Mac. Prizanimiva, saj ponuja praktično ložene so še okrnjene različice najboljše na trgu, meri tudi na za- programov Macro Key Manager, htevne uporabnike in se spogledu- Power Presenter RE, Photoimpact je s profesionalci. Po daljšem času 12SE ter Adobe PhotoShop Eleje podjetje predstavilo novo veli- ments 5.0. Tablica v celoti podko tablico, dimenzije 12 x 7 pal- pira tablične funkcije Windows, cev. Posebnosti tablice sta njena med njimi digitalizacijo zaznane zmožnost preklapljanja med širo- pisave, ročno pisanje in podpisokim in 4 : 3 načinom ter vsekakor vanje e-pošte v Outlooku, pisanje njena visoka ločljivost 4000 linij opomb in listkov za objavo, funkna palec. Velika aktivna površina cije digitalnega črnila v programih je zgoraj in ob straneh obkrožena Officea 2007 ... Samo pero ima z bližnjicami za 34 dejanj, ki jih dva gumba, moč pa mu je menjati lahko prek gonilnikov nastavimo tudi konice (priložene so kleščice sami. Brezžično pero, ergonomsko in dve rezervni konici). oblikovano, čeprav malce masivno, tablica zazna do višine 10 Tablici ne moremo zamm. Pero je zaradi občutljivosti meriti veliko, saj gre za eno najizredno primerno za zelo natanč- bolj vsestranskih in tudi cenovno no risanje, saj tablica prepozna do ugodnih naprav. Zanimivo je, da v 1024 stopenj pritiska. Na zgor- kompletu tokrat ni priložene minjem delu tablice najdemo še pet ške. Pisalo potrebuje eno AAAfunkcijskih gumbov za preklop baterijo, ki je priložena in traja funkcij (wide, 4 : 3, zamik, pri- več mesecev. Gregor Sluga bliževanje in upravljanje z zvokom), na obeh straneh pa krožna gumba, prek katerih dejansko fino uporabljamo tablico z recimo približevanjem ali 3D-drsenjem. Vrtljiva gumba sta identična in sta namenjena preprosti Skupna ocena:  uporabi tako za desRazmerje cena/kakovost:  ničarje kot levičarje. Spletni naslov: www.genius-europe.com Tablico priključimo Cena: 141,60 € preko USB-vrat, naTehnični podatki: mestitev gonilnikov Ločljivost: 4000 lpi (156 linij na milimeter) je trivialna. V komAktivna površina: 305 x 241 mm pletu najdemo tabliObčutljivost na pritisk: 1024 stopenj co, pero ter podstaVmesnik: USB vek za pero. Tudi po Gonilnik: MS Windows, MAC OS X programski strani je Dodatki: – dobro preskrbljena, Mere: 420 x 300 x 15.5 mm saj poleg gonilnikov PROTI: 42 ZA: Že nekaj časa nismo pogle- naprednih funkcijah tablic, recidali grafičnih tablic, in čeprav mo pretvarjanju ročne pisave v divse kaže, da se njihova eksistenca gitalno besedilo in pri zapisovanju giblje v povsem nišno smer, pro- opomb v pisarniških dokumentih. izvajalci na trgu ponujajo povsem Baterija v peresu ponuja kar nekaj nove in osveženo nove modele, mesecev avtonomije, miška prav po čedalje nižjih cenah. Tokrat talp. V zgornjem delu tablice je smo si ogledali Trustovo tablico vdolbina, v katero lahko po delu TB-6300. Tako kot sorodnice je pospravimo pero. Solidna tablica večinoma uporabna pri obdelavi za solidno ceno. fotografij, montaži videa ali pri drugih grafičnih programih. Že od Peresa z lastnim napajanekdaj velja pravilo, da večja ta- njem so včasih nenatančna, to se blica omogoča lažje delo. Seveda nam je (sicer zelo redko) zgodilo hkrati to pomeni tudi višjo ceno, tudi med testiranjem. V kompletu a na srečo je izbira velika tudi v dobimo baterije in gonilnike, lepo tem razredu do 70 evrov. Trustova pa bi bilo videti še kak dodaten tablica TB-6300 ponuja delovno program. Lepo bi bilo, če bi lahpovršino velikosti A5 in je rav- ko miško in pero polnili v tablici no dovolj velika, da ustreza tako sami, a za to bi morali biti najprej pisarniškim programom kot tudi priloženi akumulatorji. resnejši obdelavi slik. Brezžično pero s tremi gumbi je občutljivo na pritisk in prepozna 512 stopenj, kar je dovolj za neprofesionalno roko. Priložena je tudi brez- Gregor Sluga žična miška (3 tipke) ki omogoča tudi premikanje po objektu. Na vseh štirih stranicah aktivne površine tablice so funkcijske tipke (skupaj jih je kar 42), ki jim lahko z gonilnikom določimo bližnjice do programov ali drugih Skupna ocena:  orodij. Profil tablice Razmerje cena/kakovost:  je izredno nizek in Spletni naslov: www.trust.com roki ponuja ergonoCena: 64,99 € mično delo. Priložena Tehnični podatki: je tudi prosojna foliLočljivost: 2000 lpi (78 linij na milimeter) jo, pod katero nameAktivna površina: 201 x 152 mm stimo sliko, ki jo nato Občutljivost na pritisk: 512 stopenj preprosto prerišemo Vmesnik: USB v računalnik. Tablica Gonilnik: MS Windows v popolnosti podpira Dodatki: miška Windows Visto in Mere: 9 x 310 x 287 mm Windows 7, tudi pri PROTI: moj mikro | 12 | december | 2009 POD LUPO ŠTVA računalniško ohišje ED R UR NI hladilnik procesorja CoolerMaster HAF922 december 2009 IZBO ZA: V Mikru se CoolerMaster Z600 ZA: levimo v navijalca, lahko na kvadrat navijemo enega ali pa kar dva 12-centimetrska ventilatorja in ustvarimo zadosten prepih za stabilno hlajenje do 150 W procesorjev, kar nam mora dati kar nekaj prostora za navijanje! V kompletu najdemo še pritrdilne mehanizme za vrsto matičnih plošč oz. platform. Coolermaster je Intelove pritrdilne mehanizme zasnoval pametno in tako navkljub zasnovi za LGA775 ustrezajo tudi za LGA 1366 in 1156! V škatli so še štirje nosilci za pritrditev ventilatorjev ter prevodna pasta. Hladilniki računalniških procesorjev so težko vsestranski, saj morajo naslavljati vrsto precej različnih ciljev. Nekateri prisegajo na popolnoma pasivne hladilnike, saj želijo mrtvo tišino. Spet drugi želijo visokozmogljive hladilnike, ki bodo hladili tudi najbolj navit procesor. Tretjim je važno le to, da je hladilnik videti dobro, če žari v kakšni odbiti barvi, pa še toliko bolje. Proizvajalci zato največkrat merijo na enega izmed ciljev ali Zaradi višine hladilnipa izdelek zasnujejo tako, da je ka se lahko na nekaterih matičnih nekje vmes. Coolermaster Z600 ploščah/ohišjih zgodi, da se ne prije eden redkih poskusov narediti lega v ohišje oziroma lahko zaradi vsestranski hladilnik, ki pa ne bo širine prekriva reže za pomnilnik le povprečen, temveč najboljši, in – preverite pred nakupom. Jaka Mele to na vseh omenjenih področjih. Hladilnik je zajeten, zasnovan v štirikraki obliki. Sestavljen je iz šestih bakrenih toplotnih cevi, ki povezujejo bakreno bazo z aluminijastimi hladilnimi rebri. Sestava reber je posebna, saj gre za izmenjavo večjih in manjših plošč s ciljem Skupna ocena:  manjšanja upora pri Razmerje cena/kakovost:  pretoku zraka ter s Spletni naslov: www.coolermaster.nl tem boljšega hlajenja. Cena: 45 € Hladilnik je v obliki Tehnični podatki kocke in sam po sebi Primeren za: Intel LGA1156, LGA 1366, LGA 775, (če imamo v ohišju še AMD AM, AM2+, 939, 940, 754 vsaj kak ventilator, ki Premer ventilatorja: 12 cm skrbi za premikanje Hitrost vrtenja: ventilator ni priložen zraka) omogoča paHrup: – sivno hlajenje proceStruktura: alu toplotne cevi, alu baza, 48 x aluminijasta sorjem s TDP-jem do rebra 89 W. Ja, popolnoma Mere in masa: 127 x 127 x 160 mm, 1045 g tih računalnik je spet Garancija: 2 leti realnost! A če se pre- PROTI: držimo nepisanega pravila, da računalniških ohišij načeloma ne testiramo (kot še česa drugega), a seveda ima vsako pravilo izjeme. Izjemo naredimo takrat, ko izdelek funkcionalno ali cenovno precej odstopa od normativov oziroma od že videnega na trgu. Coolermaster HAF922 je zagotovo posebnež. To ohišje ATX že po zunanjih merah 253 x 502 x 563 cm namiguje na posebneža, saj je kar nekaj centimetrov širše od drugih ohišij ATX. Ohišje je v celoti črne barve, izdelano iz kombinacije plastike in železa. Izdelava je na zelo visoki ravni, vsi robovi so varni in neostri, ohišje je kompaktno in že prazno tehta vna plastična vratca in nosilce! preko 10 kg. Na prednji strani Ohišje je podaljšano, tako da vanj najdemo pet 5,25-palčnih rež, od brez težav sedejo tudi grafične kartega ima ena vmesnik za monta- tice polne dolžine. Tudi stranica žo 3,5-palčne naprave. Pod njimi ima po sredinskem delu izboklino, pa je za mrežasto kovinsko masko kar pomeni, da ni v napoto tudi ohišja 20-centimetrski ventilator, večjim hladilnikom procesorja ali ki se vrti z 700 obrati na minuto, vodnim blokom/sistemom. Pretok a je z 19 dB skoraj neslišen. Vgra- zraka je fantastičen, kar obljublja jeno ima tudi rdečo LED-diodo za odlično hlajenje. Ohišje je sanjambientno osvetlitev, vendar jo sko za vsakega resnega navijalca. lahko izklopimo s tipko na ohišju. Na ohišju sta poleg nje še klasični Cena ohišja, ki je nadve tipki, dvoje vrat USB in ena prodaj brez napajalnika, je dokaj eSATA ter priključki za slušalke/ visoka. Pogrešali smo zmožnost mikrofon. Dodaten identičen 20 regulacije hitrosti vrtenja ventilacm ventilator najdemo tudi na torja, kar bi še povečalo uporabzgornji stranici, na zadnji strani pa nost in prijetnost ohišja. Ohišje je še en običajnejši 12 cm. Razen je zelo zračno, veliko odprtin pa sprednjega lahko vse druge venti- pomeni tudi manj ovir za širjenje latorje zamenjamo z 12 ali 14 cm, zvoka in hrupa, ki izhaja iz komizbirno pa jih lahko dodamo še na ponent ... Jaka Mele spodnjo stran (12/14 Skupna ocena:  cm) ter na stranico Razmerje cena/kakovost:  (do 20 cm). V ohišSpletni naslov: www.coolermaster.nl ju najdemo prostor Cena: okoli 100 € za montažo petih Tehnični podatki 3,5-palčnih enot Tip: ATX (diskov). Montaža 5,25-palčne reže: 5 komponent je izved3,5-palčne reže: 1, 5 skritih ljiva brez dodatnega Vrata: 2x USB, 1x e-SATA, avdio orodja, 3,5-palčne Drugo: 2x 20 cm ventilator, 1x 12 cm ventilator enote imajo pripra- PROTI: moj mikro | 12 | december | 2009 43 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA matična plošča IZBO Gigabyte GA-P55A-UD6 ZA: Sredi novembra je v naš labo- prenosni trdi disk december 2009 Gb/s, omogoča tudi RAID0 znotraj priključkov in efektivno skupno povečanje prepustnosti do 4x) ter dva nova priključka, tudi 10x hitrejši USB 3.0 (NEC, 5 Gb/s). Zaradi trenutnega zatišja obeh novih tipov naprav na trgu novih hitrosti in prepustnosti nismo mogli preizkusiti v celoti, a testna oprema je na poti, tako da pričakujte posodobitev kmalu ... Drugo je že videno od prej: dvojna gigabitna ethernetna priključka, na zadnji strani še dva napajana priključka eSATA, ki bosta odlična za priklop zunanjih diskov. Logika, vgrajena na plošči, omogoča da pri okvari enega izmed čipov, ki krmili omrežni priključek, plošča samodejno vklopi drugega (SmartLAN) in preusmeri promet prek tega, ne da bi bilo treba preklopiti kabel. V kotu plošče najdemo še velik gumb za vklop in gumba za praznjenje biosa in ponastavitev. Priročno! ratorij prišla nova Gigabytova plošča P55A-UD6. Plošča je nadgradnja že videnega, zato pravzaprav prinaša le štiri nove funkcije. Plošča je torej primerna za Intelove procesorje i5 z vmesnikom LGA 1156. Ker gre za najmočnejšo različico plošče (UD6), se na njej bohotijo vse dobrote, ki jih ima Gigabyte ponuditi: 24-fazno napajanje procesorja, ki omogoča najboljšo stabilnost in najvišji energijski izkoristek procesorju, ter šest rež DDR3 za pomnilnik, s čimer lahko naslovimo do 24 GB pomnilnika. Kot vse plošče nove generacije tudi P55A-UD6 temeljijo na tehnologiji Ultra Durable 3, ki zagotavlja visoko kakoNeverjetno popolna in vost in dolgo življenjsko dobo, le da kakovostna. Cena bo bržkone edije tokrat stvar še razširjena z dvoj- ni argument proti, a cena ni nikoli no bakreno plastjo. Spomnimo: v prevelika, če en sam izdelek ponuP55 ni več južnega mostu, saj sta ja to, česar drugi ne ... DDR3-vmesnik ter PCIE krmiljena Jaka Mele iz procesorja, drugo iz skupnega veznega čipa P55. Plošča podpira od DDR3-800 do DDR31600, prek navijanja pa še čez DDR3-2200 ... Dve reži PCIE, povezani neposredno s procesorjem, omogoSkupna ocena:  čata dvakrat po x8 (ali Razmerje cena/kakovost:  enkrat x16), v navezi Spletni naslov: www.gigabyte.com.tw s tretjo, ki vodi prek Cena: več kot 200 € P55, pa plošča omoTehnični podatki goča tako SLI kot Vezni čip: Intel P55A Express CrossFire. A vrnimo Platforma in CPU: Intel LGA1156, 1 CPU se k novostim nadPomnilnik: 6 rež DDR3 do 2200, do 24 GB grajene plošče P55A. Razširitvene reže: 2x PCI, 3x PCIE x16 (električna 8x, Končno imamo tisto, električna 4x), 2x PCIE x1 kar smo zaradi InteIntegrirane funkcije: 12x vrata USB 2.0, 2x vrata USB lovih muh pogrešali v 3.0, 6x Serial ATA II 3 GB/s, 2x Serial ATA III 6 GB/s, prvi različici – dodat2x gigabitni omrežni adapter, osemkanalni zvok dolby z na priključka za nov, digitalnim koaksialnim in optičnim izhodom, 2x firewire, dvakrat hitrejši SATA Smart TPM, 2x eSATA, 24 faz III 6 Gb/s (Marvell, 6 PROTI: 44 A-Data Sport SH93 ZA: PROTI: Podjetje A-Data poznamo Cena je glede na večkot preverjenega proizvajalca je zunanje diske visoka. Za vse, ki pomnilniških čipov in modulov, v disk prenašajo, ta Adatin model zadnjem letu pa tudi kot proizva- v majhnem odstotku verjetnosti jalca diskov SSD. Zanimiva je od- sicer res pomeni večjo varnost, ločitev podjetja, da se poda v zelo a zakaj ne bi raje prešli na SSDnišni in poseben del trga – v seg- disk in nas sploh ne bi več skrbelo ment zunanjih prenosnih diskov. zaradi tresljajev? Napravica je ob V ta namen je podjetje razvilo za- nedelovanju morda malce odpoščiten disk, ki se ponaša z vodood- rnejša proti tresljajem in udarcem pornostjo ter odpornostjo na udar- kot diski sicer, tako da je povsem ce in tresljaje. Disk je majhen, vse prenosna; med samim delovanjem kaže, da so uporabili 2,5-palčni 320 pa njene odpornosti proti tresljaGB disk, ki se vrti s hitrostjo 5400 jem ne bi preizkušali. Podobno obratov na minuto. Omenjeno za- je tudi z vodoodpornostjo – bolj ščito so dosegli z gumijastim ohiš- gre za kapljice kot za potopitev v jem, v katero je »ulit« disk. Disk akvarij, saj gumijast pokrovček ni (oziroma njegova gumijasta koža) videti ne 100 % tesnilen ne trajen, je odet v rumeno črno »ohišje«, ki pa tudi ohišje ni zalito. Hitrost dije zanimivo vzorčeno, in prizna- ska je zgolj povprečna – branje 32 ti moramo, da naprava ni videti MB/s, pisanje pa zgolj 9,5 MB/s, kot disk. Guma je tesno ovita ob kot smo izmerili s testom Crystaldisk. Edina potencialna težava so DiskMark. gumijasta vratca do USB-vhoda, prek katerega disk povežemo z ra- Jaka Mele čunalnikom. Disku je namreč priložen tudi kratek USB-kabel, ki je kar vpet v stranico diska. Da bi preprečili izklop naprave med pisanjem ali branjem, je v končnem delu naprave vgrajena še modra LED-lučka, ki se vidi preko tam očitno tanjše ali prosojne gume. Disk je že formatiran s sisteSkupna ocena:  mom FAT32, lahko Razmerje cena/kakovost:  pa ga po želji seveda Spletni naslov: www.adata.com.tw pretvorimo v NTFS. Cena: 74,99 € Gonilniki niso poTehnični podatki trebni. Disk je seveda Kapaciteta: 320 GB združljiv z Windows Hitrost vrtenja plošč: 5400 rpm 7 (v tem času bomo Povprečen dostopni čas: ni podatka to lahko prebrali Predpomnilnik: ni podatka očitno še na kartonu Vmesnik: USB 2.0 mleka) ... moj mikro | 12 | december | 2009 novi fotoaparati POD LUPO Na pragu 20 milijonov … Bi imeli v svojem fotoaparatu 18-milijonski slikovni senzor? Bi kdaj pritrdili fotoaparat pod strop ali kam drugam in ga daljinsko prožili prek računalnika? Morda brezžično prenašali fotografije v studiu? Te in druge možnosti se iz dneva v dan spreminjajo iz fantastike v stvarnost. Pišejo : Alan Orlič, Milan Simčič, Bojan Stepančič alan.orlic@mojmikro.si, milan.simcic@mojmikro.si, bojan.stepancic@mojmikro.si Canon EOS 7D C anon je z napovedjo novega modela fotoaparata DSLR nekoliko presenetil fotografsko javnost. Pojavljala so se ugibanja, ali bo EOS 7D nov cenovno dostopen DSLR polnega formata, kar bi še kako teknilo tistim s plitvejšo denarnico, ki ne morejo posegati po 5D mk2 ali 1Ds mk.3. V javnosti so se pojavljale tudi špekulacije, da bi lahko imel EOS 7d 1,3x faktor obrezovanja (crop factor) senzorja, kot ga najdemo v modelih serije 1D. Vendar se nič od tega ni uresničilo, nekateri so bili razočarani, drugi pa so pozdravili odločitev o novem digitalnem fotoaparatu SLR višjega cenovnega razreda in s senzorjem, ki ima 1,6x faktor obrezovanja. Zelo uspešni model EOS 50D tako ni dobil naslednika, temveč so pri Canonu vpeljali popolnoma nov razred DSLR-jev, ki se po kakovosti in namenu uporabe močno razlikuje od fotoaparatov v srednjem razredu DSLR-jev, kamor spada tudi EOS 50D. In kje so razlike? Izpostaviti je treba izdelavo ohišja, ki je pri 7D bolje zatesnjeno in robustnejše. Prvič do zdaj so v aparat z 1,6x obrezovanjem vgradili optično iskalo, ki pokriva 100 % vidnega polja. Iskalo je zelo svetlo in pregledno, kadriranje motiva pa s tem precej olajšano. Velikost in oblika držala za roko sta ravno pravšnja za dober in stabilen oprijem fotoaparata, kar močno olajša pretikanje stikal in gumbov z eno roko. Nasploh je občutek fotoaparata v rokah zelo zanesljiv. Pri Canonu so se odločili, da posebej za 7D izdelajo popolnoma nov sistem samodejnega ostrenja (AF). Na novo so razvili tako AF-modul kot tudi celoten zaklop aparata, ki omogoča zaporedno fotografiranje s hitrostjo 8 posnetkov na sekundo. Pri takšni hitrosti fotografiranja je še kako pomembno, da sklopi fotoaparata od AF-sistema do zaklopa in obdelave podatkov delujejo homogeno in hitro. Temu primerno ima EOS 7D vgrajena kar dva procesorja Digic 4 za obdelavo podatkov. Tej odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da so v aparat vgradili možnost snemanja videa v polni HD- ločljivosti, ki zahteva veliko procesorske moči, vsekakor pa je dobrodošla tudi pri drugih operacijah, ki jih mora 7D opraviti za nemoteno delovanje fotoaparata. Tokrat pri zasnovi AF-sistema niso hoteli sprejemati kompromisov. EOS 7D ima 19- točkovni AFsistem pri katerem so vse AF-točke križne (dvojne) in delujejo tudi pri večini Canonovih objektivov s svetlobno jakostjo f4. Prenovili in dodali so tudi nove možnosti izbiranja AF-točk, kjer je zdaj veliko več prilagodljivosti. Nekaj AF-funkcij so prenesli tudi iz EOS 1D mk3, tako lahko nadziramo odzivnost AF-točk pri hitro se premikajočih motivih. Vse te novitete bodo razlog, da bodo po 7D posegali tudi Proizvajalec in ime modela Skupna ocena Razmerje cena/kakovost Spletni naslov Cena Za Proti Tehnični podatki Najvišja ločljivost Ločljivost tipala in velikost Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Vmesnik Masa Baterije profesionalni športni in naravoslovni fotografi, ki pri delu potrebujejo zanesljiv in hiter AF-sistem. Na testu se je AF izkazal zelo dobro, res je, da za podrobnejše testiranje v različnih fotografskih situacijah nismo imeli dovolj časa, vendar pa se je izkazalo, da je za motive, ki se gibljejo med 60 in 80 kilometrov na uro, 8 posnetkov na sekundo še preveč, da bi lahko odkrili kakšna odstopanja pri natančnosti AF-sistema. Edino pri motivih, ki so se oddaljevali, AF ni bil tako zelo prepričljiv, kar nekajkrat se je zgodilo, da je bilo kar nekaj posnetkov v seriji neostrih. Navdušila nas je Canonova odločitev, da pri uporabi vseh AF-točk in nači- nu sledenja, lahko fotograf določi izhodiščno AF-točko, ob tem pa fotoaparat sam samodejno izbere še vse ostale, ki pokrivajo del motiva, ki smo ga izbrali za ostrenje. Vse skupaj je delovalo zelo hitro in odzivno lahko rečemo, da kar se tiče odzivnosti AF-sistema, 7D močno prekaša nižje modele v Canonovi ponudbi kakor tudi 5D mk2, ki mu v nobenem pogledu ne seže do gležnjev. Nov 18-milijonski slikovni senzor je vnesel kar nekaj nemira med fotografe. Pojavljala so se vprašanja, ali je sploh smotrno posegati po takšni gostoti slikovnih pik na senzorju in kako bo to vplivalo na kakovost slike pri visokih ISO-nastavitvah. Pri testiranju na terenu smo opazili, da je kakovost posnetkov boljša kot pri EOS 50D, čeprav ima 3 milijone slikovnih pik več. Visoke ISO-nastavitve so uporabne do ISO 6400, pri 3200 je kakovost Canon EOS 7D Olympus E-450 Canon Powershot S90       5184 x 3456 18 Mp 3648 x 2736 10 Mp 30s–1/8000 50–12800 60–1/4000 100–1600 CF USB 2.0, HDMI 820 g Li-ion CF, XD USB 2.0 380 g Li-ion 3648 x 2736 10 Mp 28mm–105mm 15–1/1600 80–3200 f2.0–4.9 SD, SDHC, MMC, MMCplus, HC MMCplus USB 2.0, HDMI mini 175 g Li-ion www.canon.si 1752 € AF-sistem,ohišje,iskalo,hitrost cena www.olympus.si 378 € izdelava,dimenzije,funkcije zastarel AF-sistem www.canon.si 461 € velikost, tipalo ni HD-videa moj mikro | 12 | december | 2009 45 POD LUPO še zelo dobra, z obilico detajlov in barvami. ISO 12.800 pa je treba jemati z rezervo in uporabljati bolj kot izhod v sili. Na testu smo imeli predprodukcijski 7D, zato določenih ugotovitev glede kakovosti fotografij in delovanja fotoaparata ne moremo jemati 100 %. Kot je že skoraj v navadi, je potrebno vsaj nekaj popravkov programske opreme v fotoaparatu, preden vse deluje, kot je bilo zamišljeno. Nekaj težav se nam je tako prikradlo pri komunikaciji zunanje bliskavice in fotoaparata, a bo to gotovo odpravljeno v enem od naslednjih programskih popravkov. Tudi barve so bile pri določenih motivih malce topleje naglašene, kar do zdaj ni bilo značilno za Canonove fotoaparate. Sicer pa je svetlomer deloval izredno dobro, tudi pri zahtevnejših motivih je pravilno izmeril ekspozicijo. Bliskavica je lepo uravnotežila ambientalno in bliskovno svetlobo ter skoraj nikoli presvetlila motiva. Pohvaliti je treba tudi to, da se je Canon odločil v bliskavico na fotoaparatu dodati možnost brezžičnega krmiljenja zunanje bliskavice, kar precej poenostavi tak način fotografiranja in nam prihrani nekaj denarja za nakup posebnega krmilnika za bliskavice. Verjamemo, da bo Canon EOS 7D kljub visoki ceni za fotoaparat z 1,6x obrezovalnim senzorjem našel krog privržencev, ki bodo znali izkoristiti njegove atribute. Za konkurenco pa je verjetno Canon postavil nova merila v tem razredu. Canon WFT-E4 za EOS 5D MkII P odjetje 3A-Servis nam je posodilo držalo WFT-E4 za Canon EOD 5D MkII. Držalo omogoča povezovanje fotoaparata v omrežje in priključitev USB-naprav. WFTE4 ima prostor za eno baterijo, ki 46 novi fotoaparati pa ne napaja fotoaparata, ampak le držalo. V fotoaparatu moramo imeti svojo baterijo. Snamemo le vratca in gumico, ki prekriva poseben priključek za komunikacijo med držalom in fotoaparatom. Ob strani se pod gumico skrivata priključek RJ-45 in USB standardne velikosti. Na zadnji strani so še majhen zaslon in dve razmeroma močni, včasih kar moteči LED-diodi za prikaz aktivne povezave v omrežje. Znotraj držala je tudi brezžična antena, s katero lahko fotoaparat tudi brezžično povežemo z računalnikom. To nam seveda ponuja kar precej možnosti, ki jih spoznamo šele, ko vse skupaj dodobra preizkusimo. Ker je komunikacija dvosmerna, lahko fotoaparat pritrdimo pod strop ali kam drugam in ga daljinsko prožimo prek računalnika. Na zaslonu računalnika se nam prikaže živa slika in ob želenem trenutku le sprožimo in že imamo fotografijo posneto in preneseno v računalnik. To nam omogoča celo vrsto kreativnih možnosti. Prek USB-vmesnika lahko prenesemo fotografije na zunanji disk ali pa priključimo GPS-sprejemnik, ki nam vsako posneto fotografijo označi tudi z lokacijo, kjer je bila posneta. Verjetno to ni ravno priročno za fotografe, ki so bolj stacionarni in delajo v studiu. GPS-sprejemnik je primernejši za dokumentarno in popotniško fotografijo. Zagotovo pa je brezžični prenos fotografij idealen za delo v fotografskem studiu. Takoj ko je fotografija posneta, si jo lahko ogledamo tudi na zaslonu računalnika. Presenetilo me je, da lahko fotoaparat povežemo v omrežje na različne načine in prek različnih protokolov. Povežemo se lahko tudi prek brezžičnega usmerjevalnika. Vpišemo lahko tudi šestnajstiško geslo WEP za dostop do zaščitenih omrežij. To seveda pomeni, da nam ni treba graditi novega, posebnega omrežja za fotoaparat, ampak lahko uporabimo kar obstoječe brezžično omrežje. Pri neposredno povezavi P2P z računalnikom postane aktiven tudi gumb za tiskanje, ki je levo od okularja. S pritiskom gumba povsem preprosto prenesemo fotografije, podobno kot bi jih poslali v tiskalnik. Cena držala je nekje okoli 950 evrov, kar je tretjina cene novega aparata. Tisti, ki vedo, za kaj bodo držalo uporabljali, se bodo zagotovo odločili za nakup, saj omogoča res veliko. Za običajno fotografiranje pa je držalo vsekakor predrago, saj je treba dokupiti tudi GPS- sprejemnik in dodatno baterijo. Olympus E-450 S trup se skriva v majhnih stekleničkah, tako nekako bi lahko napisali tudi za novi Olympusov vstopni model fotoaparata DSLR, E-450. V enem najmanjših in najlažjih ohišij na trgu se skriva obilica tehnoloških presežkov s področja digitalne fotografije. Olympus je v E-450 vgradil skoraj vse, kar se od sodobnega digitalnega fotoaparata SLR pričakuje. Izboljšan 2,7-palčni LCDzaslon se še posebej izkaže pri načinu fotografiranja v načinu predogleda slike (liwe view), kjer prideta do izraza dober kontrast in svetilnost zaslona. Tako je mogoče foto- grafirati v tem načinu tudi pri močnejši svetlobi. Funkcija zaznavanja obrazov v načinu predogleda slike deluje zelo hitro in natančno, kar nekako presenečeni smo bili nad hitrostjo, s katero je aparat prepoznaval obraze. Škoda edino, da sistem za ostrenje v tem načinu ni bil tako prepričljiv, saj bi v tej navezi fotografi precej pridobili. Vendar je samodejno ostrenje v tem načinu pri DSLR fotoaparatih še v povojih in tudi pri najdražjih modelih drugih proizvajalcev je le pogojno uporabna. Za popestritev kreativnosti so v E-450 vgradili tudi tri programe »art motiv«, ki manj veščim fotografom, ki nimajo izkušenj s postprodukcijo fotografij z računalnikom, omogočajo zanimive učinke. Še posebej so nam bile všeč fotografije, posnete v načinu Soft Fokus in Pinhole, kjer fotoaparat doda vinjeto okoli fotografije. Pri E-450 nas je presenetilo predvsem to, da so meniji v fotoaparatu zelo podrobni. V uporabniških funkcijah je obilica nastavitev, ki jih najdemo samo pri fotoaparatih višjega cenovnega razreda. Tako lahko na primer brezžično kontroliramo zunanjo bliskavico, kar preko vgrajene bliskavice. Tudi AFnastavitve so zelo podrobne. Svetlomer je v praksi deloval zelo dobro za vstopni razred fotoaparata DSLR, tudi osvetlitev z bliskavico je bila skoraj brezhibna. Barve so lepo uravnotežene in kontrasti ravno prav naglašeni. Pri samodejni nastavitvi beline je bilo zaznati nekaj odstopanj le pri fotografiranju pod umetno svetlobo. Pri dnevni svetlobi in fotografiranju z bliskamoj mikro | 12 | december | 2009 DVD Identifier 5.2 vico pa je fotoaparat pravilno nastavil vrednosti beline. Rahlo smo bili razočarani z delovanjem samodejnega ostrenja pri normalnem načinu fotografiranja. Že nekoliko zastarel tritočkovni sistem samodejnega ostrenje ne more konkurirati bolj naprednim sistemom. Pri dobrih svetlobnih razmerah je za povprečno uporabo čisto primeren, v slabih svetlobnih razmerah pa ni bil kos zahtevnejšim nalogam, vendar za takšno uporabo E-450 ni bil zasnovan in verjamem, da bo tistim, ki bodo segli po tem fotoaparatu, zadostoval. Že preverjeni 10-milijonski slikovni senzor se je izkazal z obilico detajlov ter dobro kakovostjo slike pri višjih ISO-nastavitvah. Tudi pri ISO 1600 so bile fotografije več kot samo uporabne ter so ohranile barve in detajle. Olympus E-450 je namenjen predvsem tistim, ki vstopajo v svet fotografije DSLR in bi se radi čim več naučili o njej, obenem pa znajo ceniti kompaktnost ohišja ter že kar pregovorno kakovost Olympusovih objektivov. Škoda, ker se pri Olympusu niso odločili v E-450 vgraditi sistem stabilizacije slike, s čimer bi že tako posrečen model pridobil pri aktualnosti. Canon Powershot S90 F raza »potegniti iz naftalina« je dobila nov pomen, tudi v digitalni fotografiji. Po štirih letih so se pri Canonu odločili obnoviti serijo S in uspelo jim je narediti fotoaparat, ki ima vse značilnosti legende. Razlogov za to je kar nekaj, vse skupaj se začne že pri samem ohišju. S90 je namreč med manjšimi fotoaparati, ki ponujajo paleto možnosti za zahtevne fotografe. Pravzaprav bolj spominja na serijo Ixus, izdajajo ga drugačne obline in črno ohišje. Ker prostora ni veliko, so snovalci prišli na zanimivo idejo – obroč na objektivu namreč služi za upravljanje, od ročnega ostrenja do nastavitve občutljivosti, po želji. Podobno kot Powershot G11 ima še en vrtljiv gumb na zadnji strani, ki ga lahko izkoristimo za druge nastavitve. Bliskavica je skrita v ohišju, sprožimo jo z nastavitvami in se tudi sama skrije. Možnosti za fotografiranje je cela vrsta in brez težav zadovoljijo tako zahtevnejše kot začetnike. Na voljo je tudi možnost shranjevanja določenih nastavitev, kar pohitri delo. Objektiv se ponaša z odlično začetno zaslonko, f2.0, ki jo malce pokvari končna vrednost na teleobmočju. Če bi jim uspelo podobno kot Panasonicu z LX3, bi bil to že odličen uspeh. So se pa zato oddolžili s tipalom, ki je enako, kot ga ima Powershot G11. V prostem prevodu to pomeni, da imate končno žepni fotoaparat, ki brez težav zmore višje občutljivosti, a pri tem ne bo trpela kakovost slike. Zrcalnorefleksni fotoaparati so seveda še vedno nekaj korakov pred njim, a dejstvo, da si zdaj lahko privoščite bistveno več, je seveda najpomembnejše. Tudi samodejno ostrenje je dokaj hitro, še posebej pa je uporabno ročno ostrenje skupaj z obročem na objektivu. Primerjava s Panasonicom LX3, ki smo ga že omenili, je vsekakor na mestu. Canonov malček z malce daljšo goriščnico in boljšo občutljivostjo, Panasonic s širšim kotom, z možnostjo uporabe zunanje bliskavice ter s snemanjem HD-videa. Z malce sreče se bodo temu trendu pridružili tudi drugi proizvajalci in zmogljivi žepni modeli bodo dobili nov zagon.  POD LUPO Ni vse zlato, kar se sveti Ste kdaj razmišljali, od kod prihaja potrošni material, imenovan CD/DVD-medij? Veste, da te medije izdelujejo bolj ali manj samo izbrane tovarne, prodajajo pa jih pod različnimi imeni in tudi, kar je najpomembnejše, pod različnimi cenovnimi razredi, ki večinoma pomenijo tudi različne kakovostne razrede? Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si D okler gre samo za kakšno manjvredno kopijo, ki jo tako ali tako naredite večkrat, ni težav. Težava se pojavi, ko na te medije shranjujete varnostne kopije pomembnih podatkov. In, saj veste, medij odpove ravno takrat, ko ga po dolgem času potrebujete. In ko ga malce boljše pogledate, vidite, da imajo plasti vidne majhne mehurčke, ki so posledica oksidacije, torej slabe izdelave. Če vas res zanima, ali prihaja medij od tam, od koder ste želeli ali mislili, da prihaja, je treba uporabiti manjše trike, saj to ni ravno najpreprosteje ugotoviti. Ko pa ugotovite, vidite, da v veliki večini primerov ne gre za »ta boljše« medije. In kakšni so ti triki, s katerimi je mogoče ugotoviti, od kod je medij? Eden je uporaba posebnega programa, imenovanega DVD Identifier, ki vam pri tem priskoči na pomoč. Pa ne le vam, morda bi ga lahko uporabili tudi carina in prodajalci, saj na deklaraciji nemalokrat ni zapisan pravi izvor medija, ampak sedež ali celo le skladišče podjetja. In kako zadeva deluje? Kako program ve, od kod je medij? Vsak medij vsebuje poseben zapis, kodo, s katero je mogoče odkriti poreklo medija. Ta številka mora biti nekje odtisnjena. In seznam teh kod po- zna tudi DVD Identifier in jih zna prebrati in prikazati. Ker se te kode spreminjajo in dopolnjujejo, jih DVD-identifikator sam posodablja in dobro dopolnjuje z novimi podatki. Identifikator razpozna medije CD/DVD, HD-DVD in blu-ray. Se pravi vse, če le imate pogon, da jih zavrtite. Poleg tega, da prebere medij, ko ga vstavite, in sporoči podatke o izvoru medija, bo postregel tudi z drugimi podatki. Recimo s pravo kapaciteto, z vsemi hitrosti, ki so prilagojene mediju, ter še z marsikatero splošno informacijo. Vse skupaj lahko prenesete v odložišče in potem v miru preverite dodatne informacije prek priljubljenega iskalnika. Tako kot smo včasih iskali res dobre diskete, je treba zdaj iskati dobre optične medije. Stvar pač sodi v potrošni in hitro pokvarljiv material. In DVD Identifier bo seveda v pomoč.  DVD Identifier 5.2 Namenjen: Identifikaciji medijev za zapisovanje Za: Pozna večino medijev in proizvajalcev. Dobra zadeva, da vidite, kako nas vlečejo za nos eni in drugi. Proti: Cena: Brezplačen Spletni naslov proizvajalca: http://dvd.identifier.cdfreaks.com/ moj mikro | 12 | december | 2009 47 POD LUPO Abby FineReader 10 Blaze 0.5.2 Preberi in pretvori Brzenje brez miške FineReader je že star znanec. Tokrat prihaja v popolnoma novi preobleki z novimi in izboljšanimi obstoječimi funkcijami za pretvarjanje optično zajetih dokumentov. Edina stvar, ki sem jo res takoj vzljubil pri Visti, je bila iskalna vrstica v meniju Start. Kar sem iskal, je vedno našla hitro in preprosto, tudi če nisem poznal vseh podrobnosti tega, kar sem iskal. Potem pa sem s časom naletel na zanimiv izdelek, imenovan Blaze. Piše: Milan Simčič milan.simcic@mojmikro.si N a začetku se po zagonu prikaže okno z najpogostejšimi opravili. Izberemo želeno operacijo in brez težav bomo prišli do rezultata. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je podobno kot v prejšnjih različicah tudi tokrat FineReader natančen brez primere. Tudi velika konkurenca (Omnipage) ostaja za njim. Še posebej se FineReader izkaže pri kompleksnih dokumentih z veliko različnimi tabelami, obrazci, kjer so strani zelo razgibane. Preprosti besedilni dokumenti so preprosto opravilo tako za Finereader kot tudi za konkurenco. FineReader se ponaša z novim algoritmom, ki so ga poimenovali ADRT 2.0, kar pomeni Adaptive Document Recognition Technology. Nova različica ima tudi izboljšan uporabniški vmesnik. Z manj kliki pridemo zdaj do istega rezultata. FinerReader prepozna tudi tabele, ki segajo preko več strani. Edino, kar sem pogrešal, je, da bi znal Finereader prepoznati tudi matematično enačbo in jo pravilno interpretirati v recimo Microsoft Word Equation Editorju. Morda je to zaenkrat še preveč, vendar verjamem, da bo v eni izmed prihodnjih različic tudi to delovalo. Zanimiva se mi zdi funkcija prepoznavanja fotografiranih dokumentov. Namreč, v današnjem času, ko so digitalni fotoaparati precej razširjeni in so tudi že v vseh telefonih, se vedno več dokumentov tudi fotografira. FineReader zna Piše : Aleš Farkaš laze ni nič drugega kot pripomoček za hiter zagon programov in nekaterih drugih delov sistema. Če vam miška ni vedno priročna zadeva in če že imate roke na tipkovnici, je Blaze prava zadeva za vas. Podobno kot drugi programi za hiter dostop tudi Blaze uporablja lastno indeksiranje za hiter zagon. ždeti v pomnilniku, vendar je majhen in ne odžira preveč. Prava vrednost programa je v tem, da zna nekako uporabljati tudi dele, ki ste jih napisali narobe, in na podlagi primerjave izluščiti, kar bi želeli. Seveda umetna inteligenca ni vsemogočna, a vseeno deluje dokaj solidno. Blaze zna delati tudi kot dodatek programom in je zato primeren za avtomatizacijo procesov. Z dodatnimi skriptnimi ukazi lahko izvrši ponavljajoče ukaze, Indeksira vse, kar je v programski vrstici (od gumba Start naprej) in tudi večino dokumentov v mapi Moji dokumenti. Pa tudi kakšno spletno stran ali naslov bi lahko dodali. Sam uporabniški vmesnik ni nič posebnega. Je na zaslonu in ga preprosto premikate. Ko kaj iščemo, Blaze že po vnosu nekaj znakov poda informacije o podobnih (po imenu) zagonskih delih ali dokumentih, ki se nanašajo na želen izbor. Aktivira se s kombinacijo tipk Alt+Ctrl in preslednica. Tak način seveda pomeni, da mora program sezname in podobno, zna ponoviti vaša dejanja pri delu z datotekami sistema in še kaj. Nove makre oziroma skripte je mogoče izdelati tudi samostojno, prav tako je mogoče programirati tudi razne vstavke, saj program uporablja IronPyhton. Hitrost dela, ko se navadite samo na tipkovnico, je na zelo visoki ravni. Samo pomislite, kolikokrat gresta vaš pogled in roka k miški, klik, pa spet nazaj. Morda pa miška ni ravno najboljša rešitev pri pisarniškem delu. Mora je bolj razvada. Ali pa se motim!  ales.farkas@mojmikro.si B prepoznati tudi tovrstne dokumente, ki jih prej poravna, če nismo držali fotoaparata ravno navpično nad dokumentom. Ker je funkcija nova, je razumljivo, da še ni tako dovršena, kot to velja za druge. Poleg tega je tudi prepoznavanje precej zahtevnejše. Čeprav FineReader uporablja enak algoritem za prepoznavo, so zajeti dokumenti precej bolj kakovostni in preprostejši za prepoznavo. Hkrati FineReader tudi nekoliko popravi fotografijo, da dobimo boljše rezultate. Gre predvsem za odpravo šuma zaradi visokih ISO-vrednosti in za ostrenje pri neostrih posnetkih. Nova je tudi funkcija ScreenShot Reader. Uporabna je za zajem zaslonske slike in prepoznavanje besedila, ki se prenese v odložišče in naprej v Wordov ali PDF-dokument. Ob nekoliko daljši uporabi bomo opazili tudi nekaj prednosti pri avtomatiziranju nekaterih opravil, ki jih počnemo pogosteje. Preizkušali smo različico Professional, ki je glede na Corporate nekoliko okrnjena. Predvsem gre za opravila, ki vključujejo omrežje. Tako Corporate omogoča uporabo omrežnih optičnih bralnikov in zajemanje prek omrežja. Več je tudi različnih avtomatiziranih opravil.  Abby FineReader 10 Blaze 0.5.2 Namenjen: Pretvorbi optično zajetih dokumentov Za: Odlično se izkaže pri zapletenih dokumentih Proti: Cena: 135 € Spletni naslov: www.abby.com Namenjen: Hitremu delu s tipkovnico, brez uporabe miške Za: Odličen pripomoček za pisarniško delu brez uporabe zamudne miške Proti: Vseh programov se le ne da krmiliti z njim; v glavi je treba pozabiti na miško Cena: Brezplačen Spletni naslov proizvajalca: http://blaze-wins.sourceforge.net/ 48 moj mikro | 12 | december | 2009 Recuva 1.34 Malwarebytes' Anti-Malware 1.41 POD LUPO Vrnitev izbrisanih Zaščite ni nikoli dovolj Nepremišljeno ali prehitro izbrisani podatki so težava. Operacijski sistem v novejših različicah že ima vsaj delno rešitev tega vgrajeno v jedro. Imenuje se izdelovanje senčnih kopij, vendar jih skoraj nihče ne zna uporabljati ali pa se temu izogiba, ker je stvar dokaj nerodna. Kaj narediti? Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si R ešitev je uporaba namenskih programov, ki omogočajo povračilo izbrisanih datotek in map. Najbolj dobrodošli so seveda taki, ki nekako razveljavijo vaše neumno početje in dolgotrajno delo spet povrnejo na stopnjo pred brisanjem. Recuva je že tak program. Čeprav sam uporabniški vmesnik ni na ravni velikih in plačljivih konkurenčnih programov, svoje delo opravi zelo dobro. Skozi reševanje vas lahko vodi čarovnik, če pa ga izključite, lahko začnete delati s svojo glavo. Najprej je treba izbrati tip vrsto datotek, ki jih želite povrniti v prvotno stanje. Recuva pozna večino uporabljenih formatov. Če pa ne, izberete vse. Razlika je le v tem, da je pri tistih, ki jih pozna, hitrejši, saj mu potem ni treba gledati vsega, pač pa samo določene dele izbrisanih sektorjev. Sledi izbira lokacije, kjer naj bi bile izbrisane datoteke. Če ne veste, kje je bilo izbrisano shranjeno, določite pregled celotnega diska, kar pa utegne trajati zelo dolgo. Tudi zadnja možnost je časovno zahtevna, saj zahteva informacijo o tem, ali hočete podrobno ali »navadno« pregledovanje. Nedavno izbrisane datoteke bo našel pri obeh načinih, tiste, ki ste jih izbrisali pred časom, pa le s temeljitim iskanjem. Ko Recuva konča delo, na dobite zaslon seznam najdenih datotek. Treba je izbrati, kaj boste dejansko vrnili. Seznam datotek lahko tudi razvrščate in filtrirate. Žal ne omogoča predogleda pač pa samo povrnitev, a pri tem je dokaj dober. Vendar se zgodi, da česa tudi ne more povrniti. A to se dogaja tudi komercialnim programom. Program podpira najbolj priljubljene datotečne sisteme, kot sta FAT in NTFS, pa tudi tiste manj uporabljane, recimo exFAT in EFS. Program omogoča tudi re- ševanje podatkov s prenosnih medijev, recimo prenosnih diskov ali pomnilniških kartic. V glavnem velja, da vse, kar poznajo sistemi Windows, pozna tudi Recuva. Ta koristen program je dobro imeti vedno nekje pri roki. Za vsak primer.  Danes lahko iz na prvi pogled čisto nedolžnih spletnih strani v računalnik dobimo marsikaj čudnega, neželenega in celo nevarnega. Žal je tako, da se z razvojem dobrega vedno razvija tudi slabo. In zato se je treba varovati. Računalnik je treba ščititi in imeti v njem nekaj, kar vas bo vsaj začasno varovalo, hkrati pa uporabiti različna orodja, saj nobeno ni stoodstotno. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si D ober kos programske opreme ni nujno draga zadeva. Res pa je, da večkrat velja: kolikor daš, toliko dobiš. Pri poceni ali brezplačnih programih je pogosta težava v tem, da vam lahko upočasnijo sistem do te mere, da programa pač ne boste hoteli več videti. Zato tudi iščemo nove, ki obljubljajo, da so drugačni, boljši, hitrejši, zanesljivejši … Pri programu Anti-Malware se vam ni treba bati, da bo »zabil« računalnik oziroma pomnilnik, saj v brezplačni različici ni toliko namenjen sprotnemu varovanju, ampak predvsem pregledovanju in identifikaciji zlonamerne programske opreme. Seveda s tem, da ni prisoten v ozadju, lahko kaj staknete, zato pa ne odžira pomnilnika. Ljudje, ki vedo, kaj delajo, podobne programe običajno uporabljajo za potrditev okuženosti ali neokuženosti in preverjanje delovanja svojih pravih zaščitnih programov. Program deluje je zelo hitro. Po zagonu dobite na zaslon preprost uporabniški vmesnik, ki v osnovi ponuja le dve možnosti – hiter ali dolgotrajen (temeljit) pregled. Pri slednjem se pripravite, da bo našel vse živo in mrtvo, kar vas utegne tudi začuditi. Njegova specialnost so črvi, rootkiti, trojanci, pa tudi programi, ki vam lažejo, da vas ščitijo, pa vseeno delajo več zme- de ali škode kot ostali. Vse živo in mrtvo pa pomeni, da bo treba potem dobro raziskati, kaj svaka stvar pomeni, da ne bi brisali kakšne vitalne zadeve. Pri čiščenju program ni toliko temeljit kot pri zaznavanju. Vseeno pa vam bo vsaj poskusil odpraviti to, kar zna. A pomembno je, da veste, kaj se dogaja v računalniku, saj potem lažje najdete rešitev. Program ponuja tudi razne dodatke. Med najzanimivejšimi je pregledovanje zaklenjenih datotek. To so tiste, ki imajo omejen dostop uporabnika do njih, se pravi, da jih sistem ne vidi ali ne more pregledati. In te so v največjem številu primerov tudi vir vedno vnovične okužbe, čeprav so računalniki navidezno očiščeni. Žal je program treba namestiti, kar pomeni, da ni mogoč zagon z USB-ključa v že okuženih računalnikih. Program ponuja tudi stalno zaščito računalnika, a le v plačljivi različici. A saj veste, z nobenim programom ne boste pred golaznijo, lahko se le trudite, da boste vsaj vštric z njo.  Recuva 1.34 Malwarebytes' Anti-Malware 1.41 Namenjen: Reševanju izbrisanih podatkov Za: Enostaven, hiter, najde, kar iščete, če le ni prestaro. Proti: – Cena: Brezplačnen Spletni naslov proizvajalca: www.piriform.com/recuva/ Namenjen: Pregledu računalnika in preprečevanju morebitnih okužb. Za: Hitrost, temeljitost Proti: – Cena: Brezplačen, polna različica 20,78 € Spletni naslov proizvajalca: www.malwarebytes.org/ moj mikro | 12 | december | 2009 49 POD LUPO KEA Coloring Book Barvanje brez packarije Otroci, predvsem mlajši, zelo radi rišejo, slikajo in barvajo. Ustvarjalnost imajo v krvi in prav je tako. A kaj, ko tovrstno udejstvovanje ogroža urejenost našega bivalnega okolja. Vsakdo z naraščajem ve, kakšna je razlika dóma z otroki v primerjavi z videzom gospodinjstva, kjer gospodarita dva odrasla osebka. Zatorej poslušajte, obstaja preprosta rešitev. Razvijalci programa KEA Coloring Book vam obljubljajo barvanje brez packarije. Piše : Boris Šavc boris.savc@mojmikro.si L eta 2002 je Johnatan Brinden iskal program za svojo triletno hči Kaitlyn. Hčerka je zelo rada barvala in oče je kot programer hotel njeno aktivnost združiti z uporabo računala. Ker so bile tovrstne aplikacije v tistem času zelo omejene, se je odločil ustvariti svojo. Rodila se je pobarvanka KEA, imenovana po barvitem ptiču iz Nove Zelandije, od koder izhaja tudi družina Brinden. Začel je s preprostim mešanjem barv ter pod nadzorom hčere dodajal nove funkcionalnosti. Ob pohvalah sorodnikov in prijateljev ter predvsem njihovih otrok se je odločil ponuditi programček prek spleta tudi drugim. Začelo se je zares. IZPOPOLNJENA POBARVANKA Na spletni strani www.keasoftware.com/ si lahko od konca oktobra prenesete najnovejšo različico pobarvanke KEA s številko 3.7. Z njo je avtor odpravili večino težav, ki so trle predhodnice. Največji trn v peti so v preteklosti pomenili vse večji računalniški zasloni in s tem višje prikazane ločljivosti. To težavo nova KEA skoraj popolnoma odpravi. Dodani so še drsniki, približevanje objekta, nova orodja in boljše sodelovanje z operacijskimi sistemi Windows Vista in Windows 7. Seveda vse možnosti paketa, poznane od prej, ostajajo nedotaknjene, saj se Johnatan dobro zaveda, da so prav te zaslužne za priljubljenost te pobarvanke v segmentu programske opreme za otroke. ŠTEVILNE MOŽNOSTI ZA MALE UMETNIKE Za začetnike je dodanih 15 risbic, ki jim je prek spleta ali starševskega orodja preprosto mogoče 50 dodajati nove. Barvati je mogoče na več načinov. V otroku prijaznem in intuitivnem vmesniku najdemo različna orodja predstavljena z velikimi, pisanimi ikonami. Fill omogoča natančno barvanje manj veščim otrokom, saj samodejno zapolni območje, sklenjeno s črto. Brezplačna različica je polno delujoča, a brez starševskih orodij in tako brez možnosti dodajanja novih risb. Tudi spletna izpeljanka, izdelana v Flashu, deluje brez težav, le uporabniški vmesnik je zaradi omejitev brskalnika in razvojnega orodja manj privlačen za najmlajše. Magic Brush že zahteva malo več spretnosti, ker barva izključno s premikanjem miške, le čez črto ne gre. Robove oziroma sklenjena območja lahko ustvarjajo mali uporabniki tudi sami, in sicer z orodjem Marker Pen. Za profesionalce med nadebudnimi umetniki pa je najprimernejše orodje Brush, ki omogoča resnično prostoročno barvanje ali risanje. Pod privlačno fasado z artistično žilico se skriva še orodje za mešanje barv – Dropper. Slednje gre posebej pohvaliti zaradi večstopenjskega mešanja barv. Več barve prinesete z orodjem na mešalno paleto, bolj bo ta izražena v končni mešanici. Naravnost čudovito in z veliko izobraževalno vrednostjo! Ker se na napakah učimo, a jih ne želimo v končnem izdelku sta dodana še radirka Eraser ter popolni izbris delovne površine, Wash. V programu lahko izbiramo med različnimi barvnimi paletami, velikostjo pike posameznega orodja, shranimo in natisnemo projekt. Še več možnosti, ki vplivajo na PREK SPLETA obnašanje pobarvanke, najdemo pod starševskimi orodji, ki jih izberemo na začetnem zaslonu. ZA STARŠE Že sam videz teh orodij nam in otrokom, da vedeti, komu so namenjena. Starši lahko z njimi poskrbimo za dolgoživost osrednjega programa, kajti s spreminjanjem grafičnega videza, z dodajanjem novih slik ter z nekaterimi drugimi mikro nastavitvami spremenimo obnašanje in podobo pobarvanke v tolikšni meri, da malčkom nikoli ne bo dolgčas. Zelo dobro je avtor rešil dodajanje novih risb, saj lahko starši uvozimo vse najbolj razširjene grafične formate in jih celo pretvorimo v obliko, s katero onemogočimo začetnikom barvanje čez rob. Ker je KEA Coloring Book na voljo zastonj samo v okrnjeni obliki, za polno različico je treba plačati 11,95 USD, bo marsikomu prišla prav komponenta pobarvanke, ki deluje neposredno iz brskalnika in je v srži odlična kopija originala iz namizja. Najdete jo na naslovu www.keacoloringbook.com/. Deluje stabilno, le grafično je siromašnejša, kar je seveda posledica narave razvoja ter omejitev brskalnika. Lahko jo vključite tudi v svoje spletišče in s tem pomagate avtorju do večje prepoznavnosti, da ne omenjam večjega števila nasmejanih otroških obrazov ob obisku vaše spletne strani. Obljubljene so nam tudi redne posodobitve, ki bodo poskrbele za svežino in sodobnost aplikacije. Vsekakor preizkusa vredno, čeprav vam bolj od srca priporočamo namizno različico, ki vas bo že v zastonjski obliki prepričala v smotrnost nakupa.  KEA Coloring Book 3.7 Namenjen: Barvanju in ustvarjanju za najmlajše. Za: Preprostost, nabor aktivnosti, starševska orodja. Proti: Najmočnejša pobarvanka ni zastonj. Cena: 11,95 USD, spletna in osnovna različica brezplačni. Spletni naslov: www.keasoftware.com moj mikro | 12 | december | 2009 POD LUPO HP SkyRoom Videokonference za poslovneže ZAHTEVE IN DOSTOPNOST Podjetje HP je predstavilo svojo različico videokonferenčnega sistema. Konferenčni sistemi se vse pogosteje uporabljajo v poslovnem svetu, saj je čas denar, in s pogovorom prek interneta lahko precej privarčujemo. Za uporabo rešitve HP SkyRoom v osebnih računalnikih kateregakoli ponudnika je potreben najmanj procesor Intel Core 2 Duo 2,33 GHz ali enakovreden z 2 GB pomnilnika RAM, spletna kamera in operacijski sistem Microsoft Windows XP ali Vista. Omrežne zahteve so širokopasovno omrežje z minimalno hitrostjo 400 Kb na Piše : Milan Simčič milan.simcic@mojmikro.si N e gre le za varčevanje pri telefonskih impulzih. Videokonferenčni sistem omogoča precej več. HP-jev sistem omogoča povezavo do štirih uporabnikov, ki so lahko različnih celinah in sočasno komunicirajo med seboj. Poleg klasične komunikacije pa si uporabniki SkyRooma lahko delijo tudi del svojega zaslona, kar je dobrodošlo pri delu v skupinah. PODATKI SO NA VARNEM Pri HP-ju so razvijali SkyRoom z mislijo na poslovne uporabnike. Poslovni uporabniki v tem trenutku nimajo kakšne pametne, cenovno dostopne alternative, razen brezplačnih programov, kot sta Skype, Messenger in podobno. Pri teh paketih je vprašljiva varnost podatkov, ki je v poslovnem svetu izredno pomembna. SkyRoom deluje tako, da posname zaslonsko sliko in jo kot bitno sliko prenese v druge računalnike, ki so vključeni v pogovor. Tako so pomembni podatki na varnem. Prenaša se zgolj tisto, kar uporabnik želi deliti s sogovorniki. SkyRoom je brezplačno priložen nekaterim delovnim postajam, pri nekaterih je na voljo kot 90-dnevna preizkusna različica. Možno pa je SkyRoom tudi kupiti. Licenca je 109 evrov. Program pa lahko prenesemo iz interneta. SkyRoom deluje tudi v računalnikih drugih proizvajalcev, kar seveda pomeni, da si lahko podjetje namesti SkyRoom v vse svoje računalnike, tudi če niso ravno HP-jevi. Ker gre za poseben protokol in tehnologijo, ki so jo razvili pri HP-ju, morajo za uspešno komunikacijo prek SkyRooma vsi računalniki namestiti to aplikacijo. Drugače ne gre. PREPROSTA RABA Začetek uporabe rešitve HP SkyRoom je zelo preprost. Upo- rabniki preprosto kliknejo stik, kar hitro vzpostavi sejo SkyRoom v živo. Drugi klik izmenja namizje ali medijske vsebine, udeleženci lahko sodelujejo v trenutku. HP SkyRoom omogoča vsem udeležencem pogled na zaslon govorca in drugih udeležencev prek večsmerne videokonferenčne seje. Video pogon temelji na večnitnosti, kar omogoča izkoriščanje zmogljivosti današnjih večprocesorskih in večjedrnih tehnologij. Slikovni pogon rešitve HP SkyRoom omogoča oddaljenim uporabnikom, da si ogledajo namizje in aplikacije gostitelja na enak način, kot če bi uporabljali lokalno napravo. Podpira prikazovanje dvo- in tridimenzionalne grafike, videoposnetkov in več zaslonov na sistemu, ki ima samo dvodimenzionalno grafično kartico. Programska oprema na sistemu gostitelja spremlja in posodablja samo spremembe na zaslonu in ne celotnega zaslona, ter nato stisne in šifrira informacije, preden se te pošljejo udeležencem. S tem občutno zmanjša omrežni promet, latenco in zahteve po pasovni širini ter odpravi zahteve po namenski strojni opremi.ž Prva namestitev SkyRooma je sicer preprosta, je pa odločno prekomplicirano izpolnjevanje raz- ličnih tipov obrazcev za kreiranje uporabniškega imena od različnih »security questions«. Ko misliš, da si prišel že do konca, pa je treba izpolniti še registracijo izdelka z vsemi podatki, ki ste jih enkrat že vnesli. Čeprav sem izbral 90-dnevno preizkusno različico, obrazec od mene zahteva, kdaj in kje sem kupil izdelek in podobno. Dokler tega ne izpolnim, izdelka ne morem uporabljati. Res nadležno in odveč … sekundo. HP SkyRoom mora za povezovanje s sistemi zunaj lokalne požarne pregrade delovati prek poslovnega omrežja VPN HP SkyRoom je v regiji EMEA že nameščen v delovnih postajah HP Z800, Z600, Z400 in xw4600. Izbrani poslovni HP-jevi namizni in prenosni računalniki višjega razreda, ki bodo na voljo v prihodnjih mesecih, bodo opremljeni z 90dnevno preizkusno različico. Uporabniki trenutnih modelov HPjevih delovnih postaj in namiznih ter prenosnih računalnikov HP-ja ali drugih ponudnikov lahko HP SkyRoom kupijo za 109 evrov na naslovu www.hp.com/go/hpskyroom. Za optimalno izkušnjo priporoča HP tudi nakup paketa HP SkyRoom Standard Accessory Kit za 99 evrov, ki vključuje spletno kamero visoke ločljivosti in slušalke. HP ponuja tudi paket z zvočniki.  HP SkyRoom Namen: Videokonferenčni sistem Za: Varnost za poslovno okolje Proti: – Cena: 109 € za licenco. V nekaterih delovnih postajah je naložen brezplačno. Spletni naslov: www.hp.com/go/hpskyroom moj mikro | 12 | december | 2009 51 POD LUPO VMWare Workstation 7 Navidezni računalniki delajo za vas Ko slišite ime VMWare, takoj pomislite na virtualizacijo, saj je VMWare skorajda sinonim zanjo. To podjetje je prvo naredilo kaj takšnega naredilo za okolje Windows, njihov ESX (vSphere 4) pa je nesporni vladar pri uporabnikih v strežniškem okolju. uporabljajo kar nameščene gonilnike za tiskalnike iz vašega osnovnega sistema. To deluje na obeh platformah, tako Linux kot Windows. Razvijalci bodo veseli integracije z razvojnim okoljem Visual Studio, Eclipse ali SpringSource Tool Suite. Pri vseh je omogočena neposredna podpora za C/C++ in še razhroščevanje. Pa tudi posnetek lahko izdelujete po vnaprej definiranih intervalih, kar pomeni, da se lahko, če kaj gre narobe, preprosto vrnete v stanje, ko je še vse delovalo. Možnosti je veliko, in če si dobro preberete navodila, je s tem načinom mogoče izdelovati marsikaj. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si E dina prava konkurenca, Microsoft, na tem področju zaostaja, vendar z velikimi koraki dohiteva to, kar VMWare gradi že desetletje. Kako se bo »spopad« nadaljeval, je težko napovedati. Navsezadnje nas to kot uporabnike niti ne sme toliko zanimati. Zanima pa nas delovanje sistema – ali ta res ponuja to, kar obljubljajo propagandna sporočila, ali je to res to, kar dejansko potrebujemo, bomo z njim kaj privarčevali … In ko izvemo vse, zberemo pluse in minuse, potegnemo črto in hitro je jasno, komu je namenjen kateri segment. To, da ne prevlada vedno najboljši sistem, smo se že naučili. VMWare letos praznuje tudi deseto obletnico svojega prvega delovnega konja za lokalne računalnike. Imenuje se preprosto Workstation – delovna postaja. In ker se je pojavil sistem Windows 7, je bilo seveda treba prilagoditi program tako, da deluje v novem okolju. Seveda to, da virtualno okolje deluje z novim sistemom, prinaša nekaj novosti, ki se jim je treba prilagoditi. In če se že 52 delajo spremembe in prilagoditve novega sistema, je dobro dodati še nekaj bombončkov in uporabniki bodo srečni. In prav to je naredil VMWare. PODPORA WINDOWS 7 IN DRUGE NOVOSTI Naj takoj na začetku povem, da prinaša VMWare Workstation 7 kar nekaj izboljšav, tako da bo nadgradnja priporočljiva, če imate tovrstno potrebo. Najprej je tu seveda podpora za Windows 7 in to v obeh (32- in 64-bitni) različicah in pa seveda drugo Microsoftovo paradno novost, Windows Server 2008 R2. V prejšnjih različicah VMWare Workstationa je bilo veliko težav z grafiko in vmesnikom Aero, ki ga ja ponujal sistem Vista. To so zdaj popravili in dodali še podporo za DirectX 9.0x, Shared Model 3 in OpenGL 2.1. Tako bi zdaj Aero moral pravilno prikazati vse podrobnosti, ki se trenutno izvajajo v virtualnem okrožju, tudi če je vaš gostiteljski sistem Vista ali Windows 7. Seveda je cena za takšno posodobitev nekoliko višja. Odraža se v procesorskih zahtevah, saj je potreben vsaj Intel Core 2,2GHz ali AMD Athlon 4200+, pa tudi kar zadeva grafiko, kjer potrebna vsaj Nvidia GeForce 8800GT ali ATI Radeon HD 2600. Prav tako potrebujete vsaj 3 GB osnovnega pomnilnika in 256 MB na grafični kartici. No, da ne bom nepravičen, podprtih je tudi ne- kaj novih različic za uporabnike Linuxa, vendar je teh novosti precej manj kot recimo za sisteme Windows. Prišla je podpora za 4 procesorje in do 32 GB pomnilnika. Super, saj je to tudi neke vrste napoved o tem, kakšne računalnike bomo imeli na mizi v naslednjih nekaj letih. Zelo veliko posodobitev vidimo tudi v neposredni podpori bralnikom pametnih kartic. Teh je namreč vse več in tudi sami sistemi (strojna in programska oprema) to vse bolj podpirajo. Virtualni računalniki to podporo zdaj uporabljajo v celoti. Tako morajo zdaj podjetja, ki uporabljajo virtualizacijo, prilagoditi kartice tako, da se bo vaš PC zaklenil, ko jo izvlečete iz bralnika. S tem bodo odpadla tudi šibka gesla pa še marsikaj drugega. Če prej nismo mogli namestiti strežnika v malo delovno okolje, ga zdaj lahko. ESX 4 ali ESXi 4 preverjeno delujeta. To bo dobrodošla novost za vse, ki imate stara okolja ESX(i) in bi se radi prepričali, kako je z nadgradnjo. Stvar tudi v praksi v realnem okolju preverjeno deluje v obeh smereh. Prav tako deluje neposredno tiskanje iz virtualnega okolja, saj »virtualni« gonilniki IZ RESNIČNEGA V NAVIDEZNO Za vse, ki ne veste: z VMWare Workstation lahko tudi prave računalnike pretvorite v virtualno okolje. Slika je stisnjena in vam lahko služi tudi za izdelavo varnostnih kopij. Če ste bili pri Visti malo pozornejši, je njen sistem rezervnega kopiranja naredil točno to, samo za druge sisteme. Je VMWare Workstation boljši kot MS Virtual PC 2007? Odgovor je preprost: je, in to v vseh pogledih. Je pa tudi novejši – ne pozabite, piše se konec leta 2009, poleg tega pa imajo pri VMWaru ker nekaj let več izkušenj na tem področju. Microsoftova nova orodja pa šele prihajajo in videli bomo, ali bo ta razlika kaj manjša. Vsekakor bo VMWare Workstation idealno orodje za vse vaše testne poligone, razvoj aplikacij, analizo in še marsikaj drugega, česar ne potrebujete vsak dan, vsako minuto. ampak zaganjate le občasno. Kavelj je samo v ceni, ki pač je takšna, kot je. Vendar pa veste, da dobite res pravi zaganjalnik virtualnih računalnikov v vsem svojem razkošju.  VMWare Workstation 7 Namenjen: Zaganjanju virtualnih sistemov Za: Najboljše orodje trenutno na trgu za zagon virtualnih sistemov v lokalnih računalnikih. Proti: Cena Cena: USD 189 Spletni naslov proizvajalca: www.vmware.com moj mikro | 12 | december | 2009 mreža pogovor s Christianom Moralesom, Intel Europe Nekoč bomo imeli procesorje z 80 jedri Piše: Miran Varga miran.varga@mojmikro.si Dobili smo priložnost za pogovor s soizvršnim direktorjem podjetja Intel Europe, zadolženim za regijo Srednje in Vzhodne Evrope, ter jo seveda izkoristili. Christian Morales je po trenutni funkciji v podjetju sicer zadolžen za predstavitve novih strežniških sistemov najzahtevnejšim strankam, a se precej dobro spozna tudi na samo tehnologijo in njeno vlogo v poslovnem okolju. Pogovor smo opravili v enem tehnološko najnaprednejših objektov v Evropi, raziskovalnem centru hadronskega pospeševalnika delcev CERN v Švici. 54 Najprej vprašanje o poslovanju regije EMEA, v kateri je tudi Slovenija: kako dobro/slabo nam trenutno gre na področju IT? Glede na številke, s katerimi razpolagam, jih pa ne morem javno razkriti, ima trg EMEA veliko perspektivo, saj praktično stalno raste. Le z leta 2008 na 2009 smo doživeli manjši padec, vsa druga obdobja pomenijo rast, ki jo pričakujemo tudi v prihodnje. Še posebej zanimivo bo na področju IT, saj sodimo, da se bo vrednost trga do leta 2013 podvojila, predvsem na račun velikega števila novih naprav. Da bi to dosegla, bo regija EMEA rasla z dvoštevilčnimi ciframi, v odstotkih, seveda. Kaj pa bo glavno gonilo te rasti? Razlogov, ki bodo pri- spevali k rasti, je več, in so precej različni. Na področju računalništva za poslovno rabo je to razmah računalništva v oblaku, ki bo zahteval resne investicije v podatkovne centre, pa tudi sicer prihajamo v obdobje, ko je okoli polovica podatkovnih centrov po svetu zrela za zamenjavo IT-opreme ali celovito prenovo. Zelo zanimivo bo tudi na »osebni ravni«. Tehnologija je namreč v zadnjih postala ljudem bistveno dostopnejša, samo poglejte, koliko digitalnih naprav danes nosimo s seboj – prenosne računalnike, mobilne telefone, fotoaparate ... Svoje je dodal tudi internet. Prav internetni svet, če ga lahko tako imenujem, pomeni 2,1 milijarde povezanih ljudi. Tem se vsako leto pridruži še 100 do 200 milijonov novih. A prava revolucija še pride, ne zaradi ljudi, temveč zaradi naprav, ki bodo tudi povezane v internet. Strokovnjaki sodijo, da bo do leta 2015 tako povezanih 15 milijard naprav! Telefoni, fotoaparati, kamere, televizorji, vse bo povezano v internet. Prav te naprave bodo pomembno vplivale na rast internetnega prometa, hkrati pa povzročile veliko breme za transportna omrežja. Intelova naloga pri tem je, da stalno inovira in išče nove, boljše rešitve. Če pogledamo, kaj smo dosegli samo v zadnjih treh letih, se lahko potrkamo po prsih. V obdobju 2006–2009 smo porabo energije, seveda primerjano ob enakih zmogljivostih čipov, zmanjšali za 90 odstotkov, platforme, torej prostor, ki ga ti zasedajo, za 85 odstotkov, obenem pa so stroški izdelave procesorjev manjši za 65 odstotkov. moj mikro | 12 | december | 2009 pogovor s Christianom Moralesom, Intel Europe Če so procesorji veliko cenejši za izdelavo, zakaj nismo uporabniki doživeli takega padca cen? Procesorji so se v zadnjih letih občutno pocenili, saj se srečujemo s pomembnim konkurentom, ki tudi ima zmogljive rešitve. Zakaj se “ ” počakajo druge, da vidijo, kako se novosti obnašajo v praksi? Na splošno lahko rečemo, da uporabniki iščejo boljšo uporabniško izkušnjo. Na mobilnem področju si tipično želijo daljšo avtonomijo, več zmogljivosti in lažje naprave. učinkovite. Zanje je pomemben tudi čas povrnitve investicije, ta mora biti čim krajši, saj je navadno ključen dejavnik pri preučevanju naložb. Če te zahteve izpolni povsem nova rešitev, potem jo podjetja želijo imeti takoj. Za naše nove strežniške ciljnega uporabnika najprepričljivejši? Predvsem ti, da ponujamo nekaj novega, ne zgolj več zmogljivosti. Te so sicer ključne pri zahtevnih strankah, ki nimajo nikoli dovolj zmogljivosti. Ne nazadnje smo z novimi Xeoni gledano skrbijo za optimiranje aplikacij in dela s podatki – to je nekaj, kar imamo le mi in je dejansko velika prednost pri zahtevnih vpeljavah. Ponuja Intel kakšne finančne spodbude za uvedbo novih rešitev, Prava revolucija še pride, ne le zaradi ljudi, temveč zaradi naprav, ki bodo tudi povezane v internet. Strokovnjaki sodijo, da bo do leta 2015 tako povezanih 15 milijard naprav! Telefoni, fotoaparati, kamere, televizorji, vse bo povezano v internet. procesorji cenovno ne bodo nikoli približali proizvodnim stroškom, je pa tudi jasno. Vložki v razvoj in tehnološko opremo tovarn ter znanje inženirjev se merijo v milijardah dolarjev, in ko to razdelimo na predvideno število izdelanih procesorjev, ti prav bistveno cenejši ne morejo biti. Kot pravite, Intel inovira. Kako vaše stranke sprejemajo inovacije? Jih takoj pograbijo ali raje Seveda se nekatere zahteve medsebojno izključujejo, zato je končni izdelek vedno kompromis, je pa res, da so ti kompromisi čedalje manjši. Naše podjetje velja za vodilno na področju procesorskih rešitev, in če želimo ostati vodilni, moramo inovirati več kot drugi. Zahtevna strežniška okolja, banke, avtomobilska industrija in druga zahtevna področja od nas hočejo vedno več zmogljivosti, ki bodo energijsko procesorje na arhitekturi Nehalem v povprečju velja, da se naložbe povrnejo v 9 mesecih, to pa je za marsikaterega direktorja informatike izjemno spodbuden podatek in hkrati argument, s katerim nastopa pred vodilnimi, ko gre za vprašanja investicij v IT-infrastrukturo. Ko tako predstavljate nove rešitve Xeon potencialnim strankam, kateri argumenti so za z vidika razvoja tehnologije in zmogljivosti, naredili največji preskok po letu 1995 – takrat smo podobno dosegli s procesorji Pentium Pro. Energijska učinkovitost, torej zmogljivosti glede na porabljen vat energije, postaja čedalje pomembnejši dejavnik. Glede naših procesorjev Xeon ima pomembno vlogo tudi ekipa, ki stoji za programsko opremo, saj poleg procesorjev ponujamo tudi posebne prevajalnike, ki po- recimo različne oblike financiranja, lizing? Intel sam takih spodbud za podjetja ne ponuja, jih pa ponujajo nekateri uvajalci naših rešitev, kar je tudi povsem logično. Intel je v tipični IT-zgodbi le ponudnik nekaj gradnikov, sistemski integratorji pa morajo poskrbeti za celotno infrastrukturo. Najzahtevnejši uporabniki, torej tisti, 55 mreža pogovor s Christianom Moralesom, Intel Europe ki že uporabljajo superračunalnike ali pa se z njimi spogledujejo, si želijo prehod z večjedrnih na mnogojedrne procesorje. Kdaj menite, da se to lahko uresniči? To se bo nekoč v prihodnosti prav gotovo uresničilo. Dobo večjedrnikov smo začeli z dva- in štirijedrniki, 6- in 8-jedrniki so pred vrati. Prav mogoče je, da bomo imeli nekoč sredice z 80 je- “ ” Prav mogoče je, da bomo imeli nekoč sredice z 80 jedri. Morebiti čez 10 let, ne vemo še. Kar je v računalništvu izjemno pomembno, je to, da zna sama programska oprema izrabiti vse več jeder. dri. Morebiti čez 10 let, ne vemo še. Kar je v računalništvu izjemno pomembno, je to, da zna sama programska oprema izrabiti vse več jeder. Kaj pa delovne frekvence, se bodo še povečevale? V zadnjih letih se je njihovo dvigovanje kar nekako zaustavilo … Dviga delovnih taktov procesorjev bržkone ne gre pričakovati, vsaj občutnega ne. 2 do 3 GHz je neka optimalna vrednost procesorske ure, gledano z vidika porabe energije in zmogljivosti čipa. Dejansko lahko že z današnjimi čipi, z obstoječimi tehnologijami dosežemo 10 gigahercev, težava je v tem, da ti delovni takti niso energijsko sprejemljivi za uporabnike. Ko pridemo do neke meje, poraba energije strmeje, kar eksponencialno narašča glede na zmogljivosti, ki so bolj linearne. Pri Intelu uporabljamo t. i. tik-tok pristop. V praksi to pomeni, da eno leto predsta- 56 vimo pomembne izboljšave v tehnoloških postopkih, torej nove tehnologije z vse manjšimi čipi, naslednje leto pa sledi nova arhitektura rešitev. Ti cikli se menjajo izmenično in močno potiskajo naprej razvoj procesorjev, sicer ne ravno na področju doseganja čim višjih frekvenc, razloge sem že navedel. Ne nazadnje imamo na področju razvoja zaposleni dve neodvisni ekipi z veliko strokovnjaki, ki zelo dobro vedo, kaj delajo. nejši. Prav v tem je smisel vsega razvoja, da uporabniki tehnologije dejansko uporabljajo. V prihodnje bomo na področju varnosti potrebovali še več strojnih zmogljivosti, pa tudi različnih rešitev, denimo prepoznavanje prstnih odtisov, zenic – vse našteto bo nekoč standardni sestavni del varnostnih rešitev. Cilj ljudi, ki skrbijo za uvajanje varnostnih rešitev, je ta, da so vedno vsaj korak pred napadalci. V teh ekonomsko težkih časih tudi podjetjem v IT-branži ni lahko. Kdaj si lahko obetajo preobrat? Kaj pa Moorov zakon, še velja? Za nas Moorov zakon še velja, število tranzistorjev v čipih se še vedno podvaja v ustreznem časovnem obdobju. To nam uspeva z vse natančnejšimi proizvodnimi postopki, saj na isto površino spravimo več tranzistorjev. So pa zadeve resnično majhne. Danes nam tehnološki procesi omogočajo delo z 32 nm rezinami, še leta 2007 je bilo 45 nm velik preboj. Pogled naprej je še posebej impresiven, saj bo Intel že leta 2011 uporabljal 22 nm tehnološke postopke, saj nadaljujemo stalni razvoj. Pravzaprav menim, da nas na področju Moorovega zakona čaka še 10 do 15 let nadaljnjih inovacij. To seveda ni poceni, Intelov izvršni direktor Paul Otellini je pred kratkim objavil, da smo v 32 nm tehnologije vložili okoli 7 milijard ameriških dolarjev, ki so po eni strani varna naložba za prihodnost, po drugi pa cena razvoja. Naslednji korak pri osebnih procesorjih bo bržkone dodajanje grafičnih ukazov v sam procesor, tako da bo ta prevzel delo grafične kartice. Lahko kaj takega pričakujemo tudi na področju strežniških rešitev? Na področje strežniških, pa tudi »civilnih« procesorskih rešitev, ki bodo vsebovale grafična jedra, prinaša t. i. reparticioniranje zmogljivosti. Osrednji “ ” Pravzaprav menim, da nas na področju Moorovega zakona čaka še 10 do 15 let nadaljnjih inovacij. in grafični procesor bosta predstavljena kot celota, operacijski sistem oziroma aplikacije pa bodo določale, koliko dela bo opravil CPU in koliko GPU. Tak trend se bo razvijal še dlje od samih procesorjev in zato že zdaj lahko opažamo, kako se spreminja delež, koliko dela opravi strežnik in koliko odjemalec. Seveda je z vse bolj obsežno uporabo rešitev računalništva v oblaku, strežniški del infrastrukture bistveno bolj obremenjen, ne nazadnje pa tudi učinkovit. Z vidika same uporabe in dizajna je bila vključitev grafičnih ukazov in zmogljivosti v osrednji procesor vsekakor pravilna, saj je taka infrastruktura optimalnejša z vidika izrabe svojih virov, torej se manj energije izgublja oziroma se je več koristno uporabi. V vaši predstavitvi novih izdelkov ste omenili, da bodo vaši novi procesorji premogli vrsto novih ukazov za pospeševanje dela s šifriranjem. Se vam ne zdi, da s tem delate medvedjo uslugo uporabnikom, saj bi lahko to zmogljivo tehnologijo s pridom izkoristili napadalci za razbijanje različnih šifriranj – ne nazadnje prav oni uporabljajo vedno najnovejše tehnologije? Razumem vašo dilemo. Gre za podobno zgodbo, kot je tista o lopovu in policaju. Oba se s časom razvijata, postajata naprednejša, tako tisti, ki napada, kot tisti, ki brani. Danes so tehnologije šifriranja bistveno zmogljivejše kot pred časom, zato se zdi, da so uporabniki, ki jih dejansko uporabljajo, var- Aprila 2009 smo povedali, da se je tehnološki sektor dotaknil dna. Danes že vidimo znake, da se industrija pobira, prostor za rast je že na voljo. V naslednjih letih imata področje informacijskih tehnologij in komunikacij zelo dobre pogoje za uspeh, obeti so lepi – ljudje si želijo ustvarjati vsebine, povezovati naprave. To bo zahtevalo nov pristop pri pripravi infrastrukture in bo gonilo napredka. Računalništvo v oblaku bo postalo realnost, podatkovni centri pa bodo njihov ključni gradnik. Vendar bo za uspeh tega koncepta morala sodelovati celotna industrija. Imate kak konkreten nasvet, kako naj se podjetja obnašajo v recesiji? Predvsem bi sam podjetjem svetoval, da je tudi v recesiji treba vlagati v raziskave in razvoj, saj so le inovacije gonilo napredka. Obenem morajo podjetja motivirati ljudi, da bodo prepoznali in uporabili tehnične inovacije, saj IT v današnjih poslovnih okoljih resnično pomaga narediti razlike. Tehnologija je torej na voljo, podjetja pa so tista, ki morajo najti njene prednosti in jih izrabiti sebi v prid. Tudi pri Intelu se zavedamo, da moramo iz recesije prinesti boljše izdelke, ki bodo uporabnikom še bolj všeč.  ���������������������������������������������������������������������������������������������������������� �������������������������� ���������������� ������������������������ ����������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������������������������� mreža javni prevozniki in spletne storitve Javna sreča in nesreča Pred precej leti sem v Barceloni, pozneje pa tudi drugod, prvič videl, kako v podzemni železnici ura odšteva minute in sekunde do prihoda naslednjega vlaka. Takrat se mi je to zdelo zelo frajersko in spraševal sem se, kdaj bomo kaj takega dobili pri nas. Piše: Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si N o ja, glede na to, da pri nas nimamo metrojev in jih verjetno še zelo dolgo ne bomo imeli, je pričakovati enako storitev morda malce preveč. Za avtobuse je zadeva malce bolj zapletena, saj so odvisni od razmer na cesti, torej tudi od drugih. Lahko pričakujemo za vlake? Morda. Vsekakor je kompleksnost vlakovnega prometa manjša od cestnega, sledljivost pa večja, tako da bi bilo mogoče kaj narediti. Lahko pričakujemo, da bodo nove tehnologije naredile naš javni prevoz, kakršen koli že je, prijaznejši uporabniku? Kaj pa, če so ga že, pa mi tega niti ne vemo? PRIJAZEN JAVNI PREVOZ Kaj bi naj izraz prijaznost do uporabnika v javnem prevozu sploh pomenil? Prijaznost je lahko cena prevoza, frekvenca avtobusov, vlakov, točnost, prijaznost osebja in še kaj. Lahko pa je tudi obveščenost uporabnikov. Obveščenost v smislu dostopnosti vseh mogočih informacij, ki bi potnika v javnem prometu lahko zanimale. In kaj ga lahko zanima? Lahko ga zanimajo vozni redi avtobusov/vlakov, cene prevozov, kje je mogoče dobiti karte, kje so postaje, kakšni popusti so na voljo, lahko ga zanimajo zamude teh prevoznih sredstev, kdaj bo kak vlak ali avtobus prispel na postajo in podobno. Dober sistem informiranja bi moral vse te informacije ponujati prek spleta. Pa ne le tako, da si jih lahko pogledamo od doma prek ra- 58 čunalnika, ampak tudi prek mobilnega telefona, dlančnika in podobnih mobilnih naprav. Definicija potnika je namreč mobilnost, in če je nekdo mobilen, mu bodo takšne informacije najbolj prišle prav na poti. Da bi ugotovili, kakšno je trenutno stanje v informatizaciji javnega prevoza, smo si ogledali, kaj ponujajo »odgovorni« prevozniki – Ljubljanski potniški promet za Ljubljano in okolico, Veolia transport za Maribor, Koper in še nekatera mesta ter Slovenske železnice. Zanimalo nas je, koliko so ti ponudniki storitev informacijsko prijazni do uporabnikov oziroma kako dostopne so informacije o njihovih storitvah. LPP SE TRUDI Ljubljanski potniški promet, krajše LPP, ima čisto všečno izdelano spletno stran, kjer potniku ponujajo vse mogoče informacije tako o mestnem kot tudi o medkrajevnem potniškem prometu. Tako za mestni kot za medkrajevni promet je mogoče izvedeti, kako so razporejene proge, kje je mogoče kupiti vozovnice, kje in kako napolniti kartice Urbana, kako do mesečnih vozovnic in še kaj. Vozni redi so na voljo v obliki PDF, da si jih uporabniki lahko snamejo in po potrebi natisnejo, na voljo pa so tudi v obliki HTML, da jih je mogoče videti neposredno v spletu. Kaj pa preglednost? Ta je v nekaterih primerih malce nerodna in uporabnik potrebuje nekaj časa, da se je privadi. Zasledili smo na primer: »Od 26. 10. 2009 do 30. 10. 2009 bodo veljali na linijah 1, 6, 7, 20, 22, Storitev Telargo Bus Stop, ki jo omogoča LPP, ponuja hitre informacije o prihodu avtobusov 28 in 29 počitniški vozni redi«. Ko pa iščemo podatke o počitniških voznih redih, te najdemo le, če izberemo posebne vozne rede in tam izberemo progo, ki nas zanima. Šele na tem seznamu ugotovimo, da počitniški vozni red sodi med posebne. Sicer mogoče res logično, ne pa najpreglednejše. Lahko bi morda v naslov strani, kjer so ti posebni vozni redi, nekje zapisali tudi to, da mednje sodi tudi počitniški. A to je obrobna pomanjkljivost. V skladu s temo nas je bolj zanimalo, kaj LPP ponuja mobilnim uporabnikom. Torej tistim, ki so na poti. Spletna stran kot taka nima posebnega dela, namenjenega mobilnemu dostopu, a mobilni uporabniki le niso brez vsega. Imajo nekaj možnosti, kako do informacij. Ena je portal wap na naslovu http://wbus.talktrack. com/, ki omogoča vpis avtobusne postaje, kot rezultat pa dobimo seznam vseh avtobusov, ki stojijo na tej postaji, in napoved njihovih prihodov. Načeloma koristno, če ne bi bilo precej nepregledno, saj dobimo seznam vseh avtobusov v obeh smereh, tako da je potrebno kar nekaj telovadbe, da ugotovimo, kateri je naš. Druga zadeva, ki je nekoliko bolj grafično dodelana, je Telargo Bus Stop na naslovu http://bus.talktrack. com/. Tudi tu lahko vpišemo ime postaje ali njeno številko (o tem nekoliko pozneje) ter številko avtobusa, sistem pa nam vrne podatek o treh naslednjih prihodih. Obstaja pa še tretja zadeva, ki je na prvi pogled malce bolj sofisticirana. Imenuje se LPP BUS INFO. Deluje tako, da na posebno številko pošljemo SMS z ustrezno šifro, nazaj pa dobimo informacije o prihodih avtobusov na postajo, na kateri smo. Pri LPP-ju storitev opisujejo tako, da »s pomočjo satelitske navigacije in ustrezne računalniške obdelave predvidimo, kdaj bo določen avtobus pripeljal na postajališče«. Ideja je kar v redu, izvedba pa… No ja, na prvi pogled malce zapletena. Že to, da je navodil za uporabo kar 23 strani je podatek, ki bo recimo kakšnega upokojenca odvrnil od uporabe. Res pa je, da je od teh 23 strani kar 15 strani seznamov postajališč in šifer, ki pa so na voljo tudi na postajališčih samih. Kakor koli že, LPP BUS INFO deluje tako, da na številko 2929 pošljemo SMS, kjer vpišemo recimo Lpp 059, kjer je 059 številka postajališča. Kot rečeno, številka je na enem omenjenih seznamov v navodilih, pa tudi na spletni strani LPP in na postajališčih samih. Ko pošljemo SMS, dobimo nazaj informacije o treh naslednjih odhodih avtobusov za vsako progo, ki ustavlja na moj mikro | 12 | december | 2009 javni prevozniki in spletne storitve tem postajališču. Če je eno postajališče za več prog, lahko seznam skrčimo tako, da določimo progo ali proge, ki nas zanimajo. Recimo, SMS z vsebino LPP 059 6, bo vrnil informacije o prihodu šestice na postajo 059, to je Bavarski dvor. Možnosti je še nekaj, a vseh ne bomo opisovali. Povejmo le, da je storitev na voljo tako za mestni kot tudi medkrajevni promet. Pri slednjem je zaradi nižje frekvence to še koristnejše. Storitev LPP BUS INFO je vsekakor koristna, če smo se z njo pripravljeni spoprijeti. Edino, kar nas je pri tem zmotilo je, da je storitev plačljiva. Vsak SMS namreč stane »15 SIT«. Ja, cena je še vedno zapisana v tolarjih, v splošnih pogojih uporabe pa je še vedno omenjana VEGA, ki je že nekaj let ni več. Tušmobila pa v pogojih sploh ni. Kakor koli že, pri LPP-ju se trudijo in jim kar uspeva. Rešitve morda ergonomsko niso najbolj posrečene, a nosilec mestnega potniškega prometa v štirih mestih, smo bili precej razočarani. Vsaj kar zadeva spletno ponudbo. Svojo spletno stran sicer imajo, a je ta čisto »bazična«. Večina je namenjena predstavitvi podjetja in običajnim promocijskim zadevam, ki jih več ali manj nihče ne bere. Edino, kjer se obeta kaj več, je razdelek »Vozni redi, ceniki«. Ker so prisotni v več mestih, si je najprej treba izbrati ustreznega, potem pa pridemo do kar nekaj podatkov – voznih redov prog mestnega in primestnega prometa, cenikov vozovnic, shem linij prevoza in podobnega. Človek bi rekel, da je to kar nekaj, a podrobnejši pogled pove, da je vse skupaj na zelo osnovni, za sedanje čase celo primitivni ravni, ki vsaj pet let zaostaja za tehnološkimi zmožnostmi. Najprej vozni redi. Ob kliku proge, za katero nas zanima vozni red, dobimo Veoliina preprostost Ko sem pregledoval, kaj v spletu ponuja Veolia, avtobusni prevoznik, ki je »glavni« v mestnem prometu v Mariboru, Kopru, Piranu in Novem mestu, sem poskusno vpisal medkrajevno relacijo med dvema krajema v okolici Maribora. Dobil sem rezultat, poleg katerega je pisala oznaka D*. Kaj pa je to? No, spodaj je bila povezava do legende oznak. O, moj bog! Oznak oziroma šifer je okoli 200 (deset strani po 20 šifer), oznaka D* pa nikjer ne nastopa samostojno, ampak v povezavi s še drugimi oznakami. In takih je 38, če se nisem uštel. In kakšne so te oznake? So tipa recimo A12D*A7, A18D*G1 in podobno. Kaj torej velja za mojo relacijo Spodnja Polskava – Maribor? Da »vozi ob delavnikih razen sobote, ne vozi v poletnih šolskih počitnicah«, kot velja za prvo šifro? Ali pa, da »vozi ob delavnikih razen sobote od 01.09. do 30.06. Ne vozi od 27.12. do 31.12,« kot je pisalo pri drugem? V obeh je notri tisti D*. In v še 36 drugih. Vedel sem, da če pri oznaki A01D*B1 piše, da »vozi ob delavnikih razen sobote, vozi le v dneh dela podjetja Revoz«, verjetno ne velja za štajersko področje. Tudi to, da ne velja A01D*B2, ki »vozi ob delavnikih od ponedeljka do sobote, vozi le ob italianskih (ne italijanskih) delavnikih«, saj Štajerci ne praznujemo italijanskih praznikov. Čeprav se jih ne bi branili. Lahko pa velja na primer A12D*B4, ki »vozi ob delavnikih razen sobote od 30.4. – 31.10.«, ali pa A12D*B5, ki »vozi ob delovnikih razen sobote od 1.11. – 29.4.«. Res pa močno upam, da ne velja A18D*E3, ki »vozi ob delavnikih razen sobote v 2,5,8,11,14,17,20,23,26,29,32,35,38,41,44,47 in 50 tednu.« Tednov pa res ne bom štel. No, pa sem jih klical na brezplačno številko. In klical. In še malo klical. In ker nisem dobil nikogar, sem v začetku novembra, ko je nastajal ta prispevek, poslal elektronsko sporočilo na naslov, ki sem ga našel na spletni strani. Odgovor je prišel naslednji dan, v njem pa je pisalo, da »D* pomeni za vso Slovenijo, da avtobusi vozijo ob delavnikih ne vozi v soboto in nedeljo.« No, zdaj pa vem. In če bi iskal povezavo med tema dvema krajema v soboto, bi to, da ta dan ne vozi, ugotovil šele na avtobusni postaji. V tej legendi namreč človek najde vse, ne izve pa ničesar. Sancta simplicitas Pri Veolii je mogoče vozni red mestnega prometa dobiti le v formatu DOC. kako drugače bi jih verjetno bilo težko izvesti. Tematika sama je namreč precej zapletena. VEOLIA? HMM… Nad Veolio, ki se hvali, da je prisotna na 13 lokacijah po Sloveniji, in ki je dokument v formatu DOC. V njem je sicer res zapisan vozni red, a tak način ima vsaj dve katastrofalni napaki. Prva je ta, da je nedosegljiv večini uporabnikov mobilnih naprav, saj Wordovih dokumentov večina ne zna odpreti, če pa jih že, Legenda oznak pri Veolii je res legendarna. je tak način zelo nepraktičen. Druga napaka je, da pri Veolii očitno mislijo, da vsi, ki jih zanimajo vozni redi, uporabljajo Microsoftov Office. Od kdaj pa je DOC standard? Zakaj ni recimo formata PDF? Ta sicer tudi ni standard, je pa vsekakor bolj neodvisen. Predvsem pa, zakaj ni čisto navadnega zapisa HTML? Ta bi bil viden vsem, tako mobilnim kot stacionarnim uporabnikom. In zakaj je za mednarodne in medkrajevne proge to mogoče, za mestni promet pa ne? Za medkrajevne pro- 59 mreža javni prevozniki in spletne storitve ge so izdelali celo poseben iskalnik, kar je pohvalno. Manj pohvalen pa je način izvedbe, o katerem lahko preberete v posebnem okvirju, saj je prav zabaven. Pri Veolii očitno ne dajo kaj dosti na spletno prisotnost ali pa se ne zavedajo njenega pomena. Sodoben človek hoče imeti kakovostno informacijo in hoče jo imeti zdaj. Ne briga ga, ali je gneča in so telefonske linije zasedene. Saj obstajajo drugi kanali … vozovnico na vlaku, seveda z omenjenim dodatkom in brez popusta. Sicer se lahko pritožiš, a po lastnih izkušnjah to ne pomaga kaj dosti, saj na pritožbo nihče ne odgovori. A pustimo te zadeve ob strani, posvetimo se raje spletni prisotnosti. Slovenske železnice imajo dokaj všečno spletno stran, ki je nemo kar celo stran, a je to precej nepraktično. Zakaj ne bo vgradili možnosti, da se izbrana relacija sestavi v tabelo, ki bi vsebovala dva stolpca – odhode z začetne postaje in prihode na končno postajo. Saj je res, da na postajah prodajajo vozne rede vlakov v obliki zloženk, a so tudi ti nekaj, česar se je treba pri- javnih prevoznikih, imamo nekako sladko-kisel občutek. LPP je vsekakor podjetje, ki je na tem področju naredilo največ. Če drugega, so dali vedeti, da se zavedajo sodobnih trendov, da vedo, kaj bi potniki radi, in da jim poskušajo na različne načine in po najboljši moči SLOVENSKE ŽELEZNICE Kot dokaj reden potnik po naših tirih bi lahko marsikaj povedal. Povedal o tem, da je pravzaprav neumnost govoriti o sodobnih tehnologijah, ko pa na naših vlakih ne najdeš niti vtičnice, kamor bi lahko priključil svoj prenosnik. No ja, na vlaku ICS je – ena v vsakem vagonu drugega razreda. A karte za sedež, pod katerim je, ne moreš zahtevati vnaprej, vsaj tako mi je zatrdila dama na blagajni, ko sem jo vprašal o tem. Lahko bi govoril tudi o tem, da je velik del poti med Mariborom in Ljubljano zelo slabo pokrit z mobilnim signalom, tako da ne le, da zato, ker nimaš elektrike ne moreš delati s prenosnikom (no ja, če ti ni škoda baterije, lahko), tudi komunikacijsko si odrezan od sveta. Lahko bi govoril tudi o tem, da je moral otrok zato, ker je na postaji »crknil« sistem plačevanja s kartico, karto kupiti na vlaku in zato plačati »kazen« v obliki dodatka za 2,5 evra. Dodatek namreč velja »… le, če na vlak vstopate na postaji, kjer ni organizirane prodaje vozovnic ali pa je postaja ob odhodu vašega vlaka zaprta.« To, da odpove tehnologija, ni nikjer predvideno. Tudi to ne, da prodajalka vozovnic ni vešča svojega dela, in čeprav si prišel na postajo 15 minut pred odhodom vlaka in so bili pred teboj na blagajni le trije ljudje, nisi dobil vozovnice, ker »se je nekaj zmotila« in moraš, če hočeš priti pravočasno na cilj, kupiti 60 Na spletni strani Slovenskih železnic je mogoče najti vozni red vlakov, ki pa bi ga bilo treba izpopolniti. polna informacij in na prvi pogled dokaj ažurna. Najpomembnejši so seveda vozni redi in ceniki, ki so dokaj zgledno narejeni. Vse skupaj je izdelano preko iskalnika, kjer v seznamu poiščemo začetno in končno postajo ter datum potovanja, dobimo pa seznam vlakov, čase odhodov in prihodov, informacije o posameznih vmesnih postajah in še kaj. Pravzaprav čisto uporabno, čeprav bi se lahko snovalci spletnih strani še malce bolj poigrali z možnostmi. Pogrešamo recimo možnost filtriranja vrste vlakov – nekoga zanimajo samo potniški vlaki, drugega samo IC in podobno. Verjetno ne bi bil velik tehnološki problem to možnost vstaviti kot dodatek k iskalniku. Druga ideja, ki bi bila zelo dobrodošla, je možnost tiskanja izbranega voznega reda oziroma rezultatov iskanja. Sicer je res, da lahko natis- vaditi, saj na prvi pogled niso ravno intuitivno narejeni. Na spletni strani so tudi podatki o zamudah vlakov, kar je zelo dobrodošlo tistim, ki naj bi nekoga pričakali na postaji. Zadeva je dokaj ažurna, čeprav vedno ne najbolj verna. Zgodilo se je, da je imel moj vlak v odhodu 25 minut zamude, na spletni strani pa so zapisali, da je ta zamuda le 10 minut. Kakor koli že, bolje to kot pa nobene informacije. Kaj pa mobilne storitve? No ja, teh – ni. Spletno stran si je sicer prek mobilnega telefona mogoče ogledati kot vsako drugo in tudi iskalnik deluje, le pregled rezultatov je seveda zaradi neprilagojenosti malim zaslonom pravi mazohizem. ZASTARELA SODOBNOST Kar zadeva uporabo sodobnih tehnologij pri naših ustreči. Portal wap, Telargo Bus Stop, LPP BUS INFO – ljudje nekaj delajo in to je pohvalno. Slovenske železnice so v zadnjem času svoj portal sicer malce izboljšale, a predvsem vizualno, korenitih sprememb, vsaj kar zadeva vsebino, pa ni. Idej, kaj vse bi lahko ponudili spletnemu obiskovalcu in potniku, je lahko kar nekaj. Tretji ocenjevani subjekt, Veolia transport, pa si, vsaj kar zadeva spletno prisotnost in spletno prijaznost do uporabnika, ne zasluži pozitivne ocene. Način, na katerega so se lotili stvari, je, blago rečeno, zastarel, da o pomanjkanju domišljije, vizije, inovativnosti in še česa, ne govorim. Treba se je zavedati, da postajajo spletne storitve, tudi tiste, namenjene mobilnim uporabnikom, nekaj, brez česar ne gre več. Kupci, v tem primeru potni- ki, bodo zahtevali vse več. Težava je sicer v tem, da pri prevoznikih ravno nimamo konkurence, in ko enkrat nekdo upravlja z na primer mestnim prometom, tega ne izgubi ravno hitro. To pa tudi pomeni, da se mu ni treba boriti ravno za vsakega potnika. Na žalost. Seveda je pri razmišljanju o stanju sodobnih storitev na tem področju treba upoštevati tudi, kdo ima v rokah škarje in platno oziroma denar. Treba je upoštevati, kdo je lastnik in koliko je ta pri denarju. In tu imamo tri različne primere – LPP sodi v Javni holding Ljubljane, železnice so v državni lasti, Veolia pa je del mednarodne korporacije. Kdo je kar zadeva splet na boljšem? Težko je reči. Težko je definirati, kdo se bolj zaveda potrebe po novih prijemih in tudi kdo je za to pripravljen odšteti nekaj denarja. Če bi lahko sklepali po vsebini, je ljubljanski holding najradodarnejši, najbolj škrti pa so pri mednarodni korporaciji. Seveda ni nujno, da je tako, jasno pa je, da bodo morali v prihodnosti glede tega vsi trije še kako delati, sicer jih bo povozil čas. Svoje pa bi morala narediti tudi država. Popularizacija javnega prevoza je nekaj, o čemer se govori že leta in leta, naredi pa se bolj malo. Dokler bo vlak med Ljubljano in Mariborom potoval več kot dve uri, vozovnica pa bo dražja od avtomobilskih stroškov, tako dolgo železnic ne bomo rešili. Dokler ne bodo velika mesta kakovostno uredila mest P+R (park and ride – parkiraj in se pelji) in komunikacije z njimi, tako dolgo bodo centri Ljubljane, Maribora in še katerega mesta, polni pločevine. A takšni posegi zahtevajo koordiniran pristop, kar pa je pri nas dokaj težko. Si lahko predstavljate, da se bodo ljubljanske mestne oblasti kaj kakovostno dogovorile z železnicami?  moj mikro | 12 | december | 2009 rešitve v slovenski informatiki: SAOP iCenter Za obvladovanje zahtevnega poslovanja Poslovni informacijski sistem iCenter je prilagojen upravljanju poslovnih podatkov na enem mestu, oblikovan je v pakete, namenjene različnim poslovnim dejavnostim. Piše: Tomaž Lukman tomaz.lukman@mojmikro.si P odjetje SAOP, d.o.o., iz Šempetra pri Gorici je bilo ustanovljeno leta 1987 in se uvršča med najuspešnejše ponudnike poslovnih računalniških programov za javni sektor, podjetja, zasebnike in obrtnike. Njihove rešitve uporablja prek 3700 podjetij in ustanov, njihovo programsko opremo pa že vsak šesti računovodski servis in vsaka tretja šola v Sloveniji. Letos pa so začeli svoje programe za mala in srednja podjetja tržiti tudi na tujih trgih. NIŠNE APLIKACIJE IN DOBRE PRAKSE Med glavnimi rešitvami podjetja SAOP sta poslovni programski paket iCenter in pa spletni knjigovodski program miniMAX, ki je naletel na veliko zanimanje javnosti in za inovativni pristop prejel več nagrad državnega in mednarodnega pomena. SAOP razvija nišne aplikacije, prilagojene potrebam uporabnikov, vanje pa dodaja dobre prakse iz posameznih gospodarskih panog. Podjetja različnih dejavnosti lahko zato v njihovi ponudbi najdejo rešitve za podporo celotnemu poslovanju ali le specifičnim poslovnim procesom. PAKETI ZA RAZLIČNE DEJAVNOSTI Poslovni informacijski program iCenter je namenjen podjetjem, organizacijam v javnem sektorju ali obrtnikom z zahtevnejšim sistemom poslovanja. Zaradi prilagojenosti različnim dejavnostim so v SAOP-jevi ponudbi različni paketi: direktorski sistem za podjetje in javni zavod, paket za gradbena podjetja, grafično dejavnost, javni sektor, komunalna podjetja, občine, za proizvodno dejavnost, računovodske servise, trgovine ter servisne dejavnosti. Na voljo sta tudi paketa za aktivno obveščanje in registracijo delovnega časa. Poleg tega lahko stranke s specifičnimi potrebami večino modulov dobijo tudi ločeno po področjih knjiženja, plač, trgovine in proizvodnje, namenske rešitve pa so na voljo za optimiranje dela v različnih panogah. Prednosti integriranega poslovnega informacijskega sistema iCenter so tudi v celovitem in prilagodljivem poročanju. ZA KMETIJSKE ZADRUGE Novost pri SAOP-u je nedavno predstavljena celovita rešitev za znižanje stroškov in izboljšanje preglednosti poslovanja v kmetijskih zadrugah. Kmetijskim zadrugam je največji izziv poslovati s čim nižjimi stroški, da lahko z blagom iz odkupa ostanejo konkurenčni ponudbi velikih trgovcev in distributerjev. SAOP je svojo rešitev zasnoval tako, da poenostavlja in avtomatizira tipične delovne postopke zadrug ter s tem znižuje stroške, ki jih povzročajo administrativna dela in ročno vnašanje podatkov. Poleg večje storilnosti rešitev omogoča povezanost vseh poslovnih procesov, iz česar sledita večja preglednost procesov in možnost odkrivanja izboljšav za optimiranje dejavnosti. SAOP-ejeva rešitev za Vsi ključni podatki o poslovanju z drugimi podjetji so na voljo na enem mestu in ponujajo vpogled v finančne podatke, dogodke ter odgovorne osebe. kmetijske zadruge temelji na programskih modulih iCenter in obsega različna poslovna področja, kot so odkup, proizvodnja, velein maloprodaja, finančno računovodstvo ter poslovno odločanje. Modula Materialno-skladiščno poslovanje in Naročila dobaviteljem in kupcev so prilagodili, rešitev pa združuje tudi program za podporo proizvodnji oziroma vzgoji sadik in drugih procesov v proizvodnji. V PRAKSI V vlogi zgodnjega uporabnika novo rešitev uporabljajo v Kmetijski zadrugi Agraria Koper. Ker so želeli poenostaviti upravljanje samega informacijskega sistema, znižati stroške poslovanja na področju administracije in optimirati delovne postopke, so se odločili za celovito podporo vseh poslovnih področij z enotnim informacijskim sistemom. Pred tem so uporabljali različne tehnološke platforme, ki so zaradi zastarelosti onemogočale uporabo učinkovitejše strojne opreme. Nepovezanost programov pa je onemogočala sledljivost v poslovnih procesih. Ker so rešitve iCenter uporabljali že prej, so se na podlagi ugodne in kako- vostne ponudbe odločili, da poenotenje informacijskega sistema zaupajo SAOP-ju. SAOP je za potrebe poenotenja uvedel programski modul Maloprodaja ter prilagodil modula Materialno in skladiščno poslovanje ter Naročila dobaviteljem in kupcem. Z uvedbo modula iCenter Maloprodaja so poenotili šifrante artiklov, ki so se razlikovali med trgovinami, ter vzpostavili neposredno povezavo teh z glavno knjigo. To jim je omogočilo vpogled v poslovanje v realnem času, poenostavitev dela računovodstva ter zmanjšanje števila napak. Z nadgradnjo modula Materialno in skladiščno poslovanje so podprli postopek odkupa in ga povezali z računovodskim delom procesa. Tako so avtomatizirali postopke odkupa, od priprave odkupnega lista do virmanov in izplačil. S poenotenjem tehnologije in poslovnih rešitev so v Kmetijski zadrugi znižali stroške poslovanja ter zgradili temelje za nove poslovne in organizacijske izboljšave. Mnoge so trenutno še v teku, med drugim bodo iCenter razširili na področje upravljanja s kadri.  61 mreža črtne in druge kode Razburljivi svet etiket Na letošnji NT konferenci sem srečala prijatelja, ki dela v podjetju Euro Plus. O podjetju sem vedela le to, da ima sedež v Kranju in da tam razvijajo programsko opremo, ki je v zvezi s črtnimi kodami. Obvestil me je, da je bil v tujini o njih napisan članek ter da je bila nekje njihova programska oprema razglašena za najboljšo med testiranimi, in odločila sem se, da izvem več. Uredili so mi, da sem se o črtnih kodah pogovorila s sodelavcem Markom Vrbnjakom. 62 Piše: Tanja Čavlovič tanja.cavlovic@mojmikro.si N ekako teden ali dva pred tem mi je drug prijatelj med vožnjo pomolil pred nos mobilnik, na katerem je bila črnobela sličica, ki mi je bila iz nekega razloga znana. Šlo je za dvodimenzionalno podatkovno matrično kodo (Data Matrix), v njej pa so bili zapisani njegovi kontaktni podatki. Zgodba se je nadaljevala z vabilom v torkovi izdaji NTinfo, da z mobilnim telefonom poslikamo dvodimenzionalno kodo QR, ki nas odpelje na spletno stran konference. Na zadnji strani majčk, ki smo jih udeleženci prejeli, pa so nas v barvah h kliku vabile barvne kode HCCB. ZAKAJ SO KODE TAKO POMEMBNE? V današnjem času ne moremo mimo pomembnosti črtnih, pa tudi drugih kod. Črtna koda na izdelku, tudi če je blagovne znamke veleblagovnice, za katero je očitno, da jo proizvaja drugo podjetje, lahko pri reklamaciji pripelje do točne serije proizvodnje izdelka določenega proizvajalca, časa proizvodnje, šifre palete, na kateri je bil izdelek pripeljan v skladišče, ter razkrije še kak drug podatek. Če se podjetje oz. skladišče ali proizvodnja podjetja opremi s črtnimi kodami, se čas mnogih opravil prepolovi oz. zmanjša za veliko več. V današnjem času se za sistem črtnih kod v proizvodnji odločajo tudi manj- Brez identifikacije milijoni v smeti Preverjeno dejstvo in strogo zaupna informacija je, da je znano podjetje (res veliko podjetje z ogromno izdelki) nekoč, ko so mu pripeljali sestavne dele za izdelke, ki jih prodaja, izgubljalo po štiri ure pri enem prevzemu blaga v skladišče, zato, da so ugotovili, kaj sodi skupaj in katero šifro ima kateri izdelek. Sčasoma so ugotovili, da jim to prinese večjo izgubo, kot če bi vse, česar ne morejo identificirati, preprosto vrgli stran. In metali so stran! Blizu lokacije skladišča so imeli smetišče, kamor so metali vse, kar ni imelo svoje identifikacije, saj bi jih stalo več, da bi pripadajoče sestavne dele spravili skupaj, sploh pa da bi organizirali prevoz nazaj. Nazadnje so ugotovili, da s tem izgubljajo milijone evrov letno! Po uvedbi rešitve NiceLabel se jim je investicija povrnila v samo 14 dneh! In svojim dobaviteljem so dali jasno vedeti, kako identificirane izdelke želijo prejemati v prihodnje. moj mikro | 12 | december | 2009 črtne in druge kode ša, družinska podjetja, saj ne samo, da lahko znotraj svojega podjetja optimirajo vse procese, ampak s tem postanejo tudi dobrodošel dobavitelj za razne prodajalce, ki manipulirajo z velikimi količinami ali istimi skupinami blaga od različnih proizvajalcev. Zavedati se je treba tudi, da mnoga večja trgovska podjetja včasih to postavijo kot pogoj za sodelovanje. Ko se večja količina blaga dobavitelja pripelje v skladišče proizvajalca, spet velja izrek »čas je denar«. Kajti če je izdelan smiseln sistem, s katerim se bo lahko blago prevzelo hitro in brez napak, bodo vedno bolj dobrodošli tisti dobavitelji, katerih izdelke se bo s hitrim skeniranjem poknjižilo na zalogo. In ko smo že pri napakah – pri skeniranju s papirja v sistem, s palete na lokacijo (polico) ter pri vseh drugih mogočih kombinacijah ne prihaja do napak. Te se navadno zgodijo z ročnim pretipkavanjem produktnih kod izdelkov, ki so si vse nekako podobne, z vnašanjem podatkov, kar dela osebje … VRSTE KOD Da se črtne kode nikoli, ampak res nikoli ne podvajajo pri dveh različnih izdelkih, skrbi organizacija GS1. GS1 je mednarodno združenje, kamor se včlanijo proizvajalci, da dobijo svojo kodo. Ta vsakemu proizvajalcu dodeli identifikacijsko številko GS1. Najbolj množično se črtna koda uporablja za zapis enotne številke artikla (EAN-UCC) na embalaži artikla v maloprodaji, se pa veliko uporablja tudi na drugih področjih. Če vzamete katerokoli črtno kodo v roke in jo pogledate, boste videli naslednje: prve tri številke označujejo državo proizvajalca in pri vseh naših slovenskih proizvajalcih boste videli številko 383. Naslednjih 4 do 5 številk označuje kodo proizvajalca, ki mu jo je dodelila GS1. Sledi zaporedna številka izdelka. Isti Fructalov sok ima različni črtni kodi, če je embalaža steklena ali kartonasta. Potem so tu nove podatkovne matrične kode Data Matrix. Sestavljene so iz črnih in belih celic ali modulov, ki so razporejene tako, da tvorijo kvadrat ali pravokotnik. Šifrirane informacije, ki jih skrivajo, so navadno besedilo ali alfanumerični podatki. Po velikosti so nekako med nekaj bajtov do dva kilobajta. Simbol Data Matrix lahko shrani do 2335 alfanumeričnih ali 3116 numeričnih znakov. njujeta beli in črni element, ki, če ju preštejemo, povesta, koliko vrstic in stolpcev je v zapisu. Več ko je podatkov v kodi, večje število belih in črnih elementov bo ob tem robu. Za zdaj jih je od 8 x 8 do 144 x 144. Najbolj priljubljene so pri označevanju majhnih predmetov, saj lahko zakodira 50 znakov (torej več kot en SMS) na 2 ali 3 milimetrih. Ker je neskončno razširljiva, je lahko tudi 300 mikrometrov majhna koda lasersko jedkana na Kaj je NiceLabel NiceLabel je programska oprema, namenjena oblikovanju in tiskanju etiket, črtnih kod in RFID etiket. Podpira uporabo vseh vrst podatkovnih zbirk, njihovo integracijo v poslovne sisteme in avtomatizirane sisteme tiskanja ter pripravo popolnoma prilagojenih rešitev tiskanja etiket, radiofrekvenčnih (RFID) etiket in črtnih kod. • NiceLabel Standard Series – skupina programov, namenjenih oblikovanju in tiskanju etiket, črtnih kod in RFID-etiket; • NiceLabel Enterprise Series – skupina programov, namenjenih zadovoljevanju potreb po centraliziranem upravljanju in nadzoru tiskalniških sistemov ter tiskanju velikih količin etiket; • NiceLabel Developer Series – skupina programov, namenjenih sistemskim administratorjem in razvijalcem programske opreme. komponente v vseh letalih. Koliko podatkov bi to povedalo pri nesrečah … Na prvi pogled podobne kodam Data Matrix so prav tako dvodimenzionalne kode QR. Shranijo lahko do 7089 numeričnih znakov, 4296 alfanumeričnih in 2953 binarnih. Te je moč videti na jumbo plakatih na Japonskem in na različ- Ponekod pišejo, da je ta način označevanja nastal zaradi Nasinega programa Space Shuttle z namenom sledljivosti vseh sestavnih delov plovila. Ta način kodiranja in označevanja je postal že dokaj pogost v zdravstvu in farmaciji saj zahteva manjši kontrast med kodo in okoljsko površino kot črtne kode. To pomeni, da omogoča označevanje tudi na zahtevnih površinah, ima pa še eno pomembno lastnost: samodejno popravljanje napak, ki omogoča uspešno odčitavanje tudi v primerih, ko je koda zelo poškodovana (do 60 odstotkov). Berljiva je pa tudi pri 20 % kontrastu. Svetli del modula predstavlja 0, temni pa 1 ali obratno. V vsaki kodi Data Matrix prepoznate dve meji v obliki črke L. Ena je temnejša in je navadno na levem in spodnjem robu, namenjena je temu, da se jo pravilno obrne (torej orientaciji), preden se jo prebere, na drugih dveh robovih pa se izme- 600 mikrometrov velik silicij. Priporoča se jo za označevanje majhnih elektronskih komponent. Ameriško ministrstvo za obrambo je način označevanja s kodo Data Matrix izbralo za obveznega, saj lahko koda pove veliko podrobnosti, vključno z identifikacijo proizvajalca, produktno kodo, serijsko številko, in jo je najti na majhnih sestavnih delih različne tehnične opreme. Združenje za zračni transport (ATA) si je postavila cilj tako označevati vse nem promocijskem gradivu. Oznaka QR pomeni quick response, ker se koda ponaša z veliko hitrostjo branja. Na Japonskem je bila tudi razvita, saj je plod dela podjetja Denso, ki je član Toyotine skupine. Namenjena je bila sledenju sestavnih delov vozil. V primerjavi s kodo Data Matrix omogoča večsmerno branje, tako da jo je lažje skenirati, saj jo bo bralnik prepoznal, tudi če je drugače obrnjena ali rotirana na glavo. Če je poškodovanih med 7% in 30 % podatkov, še vedno omogoča odčitavanje, saj je vanjo vgrajeno popravljanje napak. Najbolj priljubljene so zato, ker jih je mogoče fotografirati z mobilnim telefonom, in če telefon to omogoča, nam v naslednjem trenutku že prikažejo naslov spletne strani, katere zapis se skriva v kodi. Nato se lahko nanjo povežemo. Lahko prikaže tudi kakšne druge podatke. Ni treba vtipkavati in shranjevati spletne povezave. Na Japonskem mimoidoči tako slikajo kodo na plakatu izdelka, si na svojem mobilniku preberejo o izdelku ter pospešijo nakup (prek elektronske trgovine). Znaki QR z zapisom spletne strani se lahko pojavijo v časopisih, tablah, avtobusih, vizitkah... Temu hitremu povezovanju iz predmeta na spletno stran se reče hardlink ali physical world hyperlinks. Vsi udeleženci letošnje NT konference pa ste kodo Microsoft Tag v obliki HCCB (High Capacity Colour Barcode) dobili na majčkah. Namesto črnobelih polj ali kvadratov ima barvne trikotnike. Lahko jo izdelajo po 4-barvnem ali 8-barvnem sistemu. Osembarvna zadostuje za 3500 znakov na 2,54 kvadratnega centimetra oz. enem palcu. Velikosti, v katerih jih tiskajo, so odvisne od namena. Če gre za informacijo na tablah ali plakatih, se jo natisne v 63 mreža črtne in druge kode večjih velikostih, zato da jo mobilnik pravilno zazna tudi pri fotografiranju z večje oddaljenosti. Če gre pa za oglas v tiskanem gradivu, je sprejemljiva za fotografiranje z mobilnikom od blizu, zato se jo natisne v manjših formatih. Posnetek sproži prikaz spletne strani. Za odčitavanje te kode sta potrebna samo mobilnik z vgrajenim fotoaparatom ter programska oprema Microsoft Tag, ki jo dobite v spletu. Na voljo je brezplačno. V primerjavi s kodo QR, nam ne samo pokaže URL-naslova spletne strani ali drugih podatkov ampak nas tja neposredno pelje, če telefon omogoča povezavo z internetom. Obstaja še približno 30 dvodimenzionalnih kod, ki so v uporabi, vendar niso tako priljubljene. Če vas zanima več o tem, vam bo zanimiv blog www.barcodeblog.com/, lahko pa tudi poiščete eno od spletnih strani za ustvarjanje kode QR in si sami izdelate kakšno s svojimi zapisi ali svojo spletno stranjo. KAKO POMEMBNE SO KODE V ZDRAVSTVU Če se vrnemo k bistvu črtnih kod, je pomemben dejavnik to, da se enkrat objavljen podatek samo odčita in se posreduje naprej. Ni človeške roke, ni prepisovanja ... Kako bistveno je to v zdravstvu in farmaciji, ni treba poudarjati. Euro Plusov vir iz Združenih držav Amerike je ugotovil, da letno umre 50 do 100.000 ljudi zaradi napak, ki so se zgodile pri prepisovanju podatkov o zdravilih, etiketiranju, pakiranju in vsaj pol tega bi se dalo preprečiti z ustrezno informacijsko podporo. Del tega so seveda tudi črtne kode. Potem so tu še črtne kode za področje transfuzije in drugo v povezavi z darova- 64 sveta in na 40 tiskalnikih. Za to je potrebno termično tiskanje, in tiskalniki, ki to omogočajo, stanejo okoli 8000 evrov. V takih podjetjih osebje šteje približno štiri osebe. Tudi osebje, ki je na Danskem, se lahko elektronsko poveže z dogajanjem v proizvodnji na katerem koli koncu sveta, da preveri, ali je kakšnemu tiskalniku že zmanjkalo papirja oziroma ali je prišlo do prekinitev. Večjim podjetjem se naložba v NiceLabel povrne v približno dveh tednih. Recimo, večini srednje velikih podjetij v Sloveniji bi se naložba povrnila v treh do štirih mesecih! Med referencami je tudi manjša pekarnica, njem krvi. Pri enem darovanju krvi se odvzame približno 450 mililitrov krvi, saj je ta količina potrebna za pripravo ustreznih krvnih komponent (to so rdeče krvne celice, krvne ploščice in plazma). Kri steče v posebno vrečko, ki ima še dva predalčka. Med centrifugiranjem se kri razdeli v plast eritrocitov, levkocite in trombocite ter na tekoči del krvi. Vsaka od teh snovi dobi svojo črtno kodo. EuroPlusova rešitev za ta namen se imenuje LabelClinic. Te črtne kode so mednarodne in povsod po svetu enake. Večje količine teh snovi, ki so izbrane z vseh delov sveta, se pošiljajo na kritična območja, kjer je prišlo do vojn ali recimo naravnih katastrof. Predstavljajte si, kakšna zmeda bi bila, če bi vsaka država krvne skupine označevala po svoje! SLOVENSKA ZGODBA O USPEHU V eni od prilog angleškega Financial Timesa, kjer so pregledali dogajanje na področju radiofrekvenčne identifikacije (RFID) so v letu 2008 napisali članek o rešitvi NiceLabel, ki jo je razvilo slovensko podjetje Euro Plus, d.o.o., in jo prek lastne distribucijske mreže trži po vsem svetu. Mreža šteje 400 prodajalcev. V Financial Timesu so izpostavili pomembnost programske opreme, ki povezuje osrednji sistem vsakega podjetja s tiskalniki z namenom poenostavljanja in pospeševanja procesov, tudi s tiskanjem dokumentov oz. nalepk, ki vključujejo tudi črtne kode. Podjetje je dejansko eno od štirih najpomembnejših svetovnih podjetij, ki proizvaja tovrstne rešitve. NiceLabel se prodaja na vseh svetovnih celinah, tudi na kitajskem trgu, kar je bil prav poseben tehnični in poslovni izziv. Začelo se je s tremi izdelki, ki pa so se sčasoma prelevili v tri serije izdelkov. Ena je namenjena rešitvam večjih podjetjih, druga je primerna za manjša podjetja, ki nimajo zahtevnih prilagoditev, tretja serija pa je namenjena razvijalcem, ki delajo na Microsoftovi platformi. Euro Plusova programska oprema na splošno temelji na Microsoftovih platformah. Čeprav je Euro Plus začel v svojo programsko opremo dodajati nadgradnje za RFID že pred osmimi leti, se bom tokrat v tem članku osredotočila samo na dogajanje na področju črtnih kod. V tujini dokaj znani portal Top Ten Reviews vsako leto ocenjuje in razvršča med drugim tudi programske rešitve. Na področju pro- gramske opreme za označevanje s črtno kodo je Euro Plusova rešitev NiceLabel zmagovalka že tretje leto zapored! Tega sploh niso vedeli, po naključju so izvedeli od svojih partnerjev. ZANIMIVA DEJSTVA Če se še malo vrnem k nalepkam, Euro Plusu in njihovi rešitvi NiceLabel, je tukaj še nekaj dejstev, ki so se mi zdela zanimiva. Podjetje Atex tiska etikete za vzdrževanje blaga, ki jih najdemo na konfekcijskih izdelkih. Strežnik je na Danskem. Iz tega strežnika, v katerem je naložena programska oprema NiceLabel, se na dan natisne dva milijona etiket. To zadostuje za cel zabojnik, ki se ga potem odpelje do podjetja, ki te etikete našije na tekstilne izdelke. Podjetje lahko iz enega strežnika izda ukaz za tiskanje, ki se bo izvedlo na desetih lokacijah na različnih koncih Vsak od nas ima doma vsaj eno obleko, na kateri je všit listič z navodili za vzdrževanje, izdelan s programom NiceLabel, in vsak ima v hladilniku vsaj tri izdelke, katerih embalaža je bila ustvarjena s programom NiceLabel. družinsko podjetje. Najslavnejše reference našega slovenskega ponudnika rešitve NiceLabel, pa še to so samo tiste, ki jih smemo objaviti, so: Volvo, Renault, Goodyear, Boeing, Daimler, Hugo Boss, World Bank, Nestle, PepsiCo, Ricola, Danone, Heineken, GlaxoSmithKline, Unilever, Philips, HP, General Electrics, Alcatel, Dell, IBM, Yale University, DHL, Drogerie Markt, Mannesmann, Bosch-Siemens, Združeni narodi ... ter mnogo slovenskih podjetij.  Kaj vse smo preklikali: Članek v prilogi Financial Timesa: www.europlus.si/resources/files/ doc/europlus.pdf Neodvisna primerjava programske opreme za označevanje: http:// barcode-software-professional-review.toptenreviews.com/ Blog: www.barcode-blog.com Programsko opremo NiceLabel lahko preizkusite na: www.nicelabel.com/Downloads/NiceLabel-Demo Več o programu LabelClinic: www.nicelabel.com/Solutions/Industry-solutions/Healthcare/Barcodes-and-RFID-in-Healthcare Več o kodah: www.wikipedia.org Microsoft Tag: http://gettag.mobi moj mikro | 12 | december | 2009 aaaaaaaaaaaaaaaaaaa � ��������� � ����������������������� 65 GEEKFEST upravljanje s časom Čas teče vsem enako, ga pa zelo različno izkoriščamo oziroma z njim upravljamo. Medtem ko nekdo komaj opravlja službo, popoldne pa se smili samemu sebi in od tega počiva, nekdo drug sprehaja pse, zida hišo, se igra z otroki, vzdržuje telesno kondicijo, doma pospravlja, bere knjige, piše članke, predava, poje v pevskem zboru, dela magisterij, ne izpusti nobenega koncerta, ženo pelje v gledališče, od preveč časa pa si omisli še ljubico. Je uspešen in rezultati so opazni. Nadobudni sosedje stikajo glave in ugotavljajo, kako je to mogoče. Gotovo krade. In to še čas. Čas je … za spremembo časa Piše : Samo R. Zorko samo.zorko@mojmikro.si K ar cajt uzame, več ne vrne«, pravi Iztok Mlakar v pesmi Vandima (Trgatev). In res je tako. Vsak je sam gospodar svojega časa in sam se bo odločil, kako ga bo porabil. Čas je edinstven, unikaten. Je nenadomestljiv – ne da ga zbirati, ustekleničiti, ga shraniti, ustaviti ali pospešiti. Lahko pa si ga organiziramo tako, da ga bomo porabili kar se da učinkovito in v skladu s svojimi željami. Recimo, da imamo v programu Windows odprtih pet aplikacij: delo (samopotrjevanje in samozavest), počitek, druženje (čas za bližnje in prijatelje), čas zase in razvedrilo. Procesor vsaki od aplikacij nameni določen čas, da bodo vse pravočasno izvedene, v določenem času. Če je katera aplikacija preveč časovno potratna, druge na račun te »trpijo« in se ne izvajajo. 66 Če se katera »obesi«, je potrebna ponastavitev računalnika. Temu rečemo vzporedno procesiranje in tudi vsak posameznik v časovni enoti dneva opravlja različne aktivnosti. Seveda ne moremo biti hkrati na delovnem mestu in z ljubico ali pač, vsekakor pa ne moremo hkrati počivati in zidati hišo. Obstajajo seveda izjeme, ki jim je delo zabava, druženje ali razvedrilo, obstajajo pa tudi takšni, ki hodijo v službo počivat, no, jih je pa vsekakor vedno manj. SEKUNDA Sekunda je osnovna merska enota Mednarodnega sistema enot. Z njo merimo čas. Ena sekunda (s) je čas trajanja 9.192.631.770 period sevanja, ki ustreza prehodu med dvema nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133 (l. 1967). Čas je zelo relativna zadeva. Sekunda je gromozansko velika enota za takt Intelovega večjedrnega proce- sorja in zelo majhna za triprstega lenivca, ki se mu tudi v 90 milijardah period sevanja atoma cezija 133 ne zgodi nič, razen morda kak pomežik z očesom. Sekunda je prav tako (predvsem finančno) velika časovna enota če iz Abu Dabija z mobilnim telefonom kličemo staro mamo, ki že malce slabo sliši. Sedemdeset (70), 80, 90 let je doba človekovega življenja in spet nič z dobo nastanka in trajanja vesolja. Vsak sam odloča, kako bo sestavil in razporedil svoje sekunde, za katere aplikacije jih bo porabil in koliko časa jim bo namenil. E. M. Gray je po dolgoletnem iskanju skupnega imenovalca uspešnih ljudi prišel do te ugotovitve: »Uspešnim ljudem ni skupno trdo delo, sreča ali prebrisanost v človeških odnosih, pač pa postavljanje pomembnih stvari na prvo mesto. Šele ko se zares zavedamo, kaj je za nas pomembno, nam to da moč, da znamo drugemu reči NE! In takrat laže in hitreje sprejemamo pomembne odločitve.« ORGANIZIRANJE ČASA Je znanost, veščina, umetnost, danost. Organiziranje časa (time management ali upravljanje s časom) je veščina, ki nam prihrani čas. Ne naučimo se je v šoli, jo je pa zelo koristno obvladati. Če in ko se jo naučimo, pa bomo čas, ki nam je dan, ki ga imamo na voljo, izrabili učinkovito in smotrno. Če zapravljamo čas, zapravljamo življenje, če pa znamo z njim ravnati, znamo ravnati z življenjem in to življenje izkoriščati v polni meri (Alan Lakein). Peter Drucker, oče sodobnega menedžmenta, je že leta 1950 dejal, da živimo, živijo (Tito je že bil, mi pa še ne čisto vsi …) v času velikih sprememb. Zato je že razmišljal o učinkoviti porabi časa: »Čas je najredkejša prvina. in kdor ne more obvladovati te prvine, ne more obvladovati ničmoj mikro | 12 | december | 2009 GEEKFEST Organizacija časa pripomore k zmanjšanju stresa 1. Vse svoje dejavnosti načrtujmo, seveda pridejo vmes izredni dogodki (naš maček poje sosedovega kanarčka in čas za rekreacijo se porabi za vaško politiko), pa vendar. Predvidimo čas za sprostitev, za nas same, oziroma kar je še pomembnejše, za naše zdravje. Obljubimo manj, da bomo lahko storili več, naučimo se reči tudi »ne«, ki je ne, in ni ja ali mogoče. Pomembne dejavnosti si razdelimo v posamezne faze, najmanj prijetna (zoprna dela) opravimo najprej. Posamezne aktivnosti načrtujmo sekvenčno, korak za korakom, ker je več stvari hkrati, poleg Windows, delal lahko samo še Julij Cezar in seveda nežnejši spol, to vsak dan poslušamo. Naučimo se delegirati, naloge razdelimo med sodelavce ali družinske člane: tudi drugi znajo delo hitro in učinkovito opraviti, če jim le damo priložnost, da se izkažejo. Vse aktivnosti niso enako pomembne, sestavimo seznam prioritetnih nalog in se ga držimo. Enako zahtevna opravila razvrstimo skupaj, najtežja opravimo, ko se najlažje koncentriramo oziroma smo najbolj spočiti. Pri opravljanju del iščimo vedno nove metode oziroma načine dela: stvari se da vedno izboljšati, neumno pa je delati vedno na isti način in pričakovati drugačne rezultate. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. esar drugega. Ob tem spoznanju je analiza človekovega časa lahko dostopen, kljub temu pa sistematičen način za analizo njegovega dela, in razmislek, kaj je resnično pomembno!« Kot je dejal predsednik države Danilo Türk ob obisku Srednješolskega centra generala Rudolfa Maistra v Kamniku, postaja svet vedno bolj raznolik in zapleten, upravljanje z njim pa zahteva vedno več znanja. Okolica od nas zahteva vedno več, hkrati pa nam ponuja nove in nove možnosti. Da bi se povsod udejstvovali, vse užili, vse poskusili, nam zmanjka časa. Tudi denar nam ne pomaga, saj časa z njim ni mogoče kupiti. Prednosti, ki jih organizacija časa prinaša, so številne: boljša pripravljenost na naslednji delovni dan, pregled in jasnost dnevnih zahtev, manj pozabljivosti, tekoče dnevne aktivnosti, usmeritev na bistveno, doseganje dnevnih ciljev, odpravljanje in ravnanje z motnjami in prekinitvami, večja samodisciplina in samozavest, redukcija stresa in živčnih položajev, trezne in preudarne reakcije ob kriznih dogodkih, večje zadovoljstvo in osebna učinkovitost, prihranek časa kot posledica metodičnega dela … NALOGE V ŠTIRIH PREDALČKIH ALI MATRIKA NUJNO/POMEMBNO Razvrstitev na podlagi lastnosti v štiri kategorije (predalčke) je pri različnih analizah in raziskavah zelo pogosta. Štiri skupine ponazorimo v obliki grafa, kjer dve lastnosti nanesemo na os x, dve pa na os y. Ponazoritve se uporabljajo v ekonomiji, politiki, psihologiji … in seveda tudi pri organizaciji časa. Naj ponazorimo z nekaj primeri, recimo s samopodobo in mnenju o drugih. Dobimo štiri možne kombinacije. Jaz v redu/Ti v redu (tisti ki ima pozitivno mnenje do sebe in do drugih) je »princ« oziroma »princeska«, »nastopač« ima pozitivno mnenje o sebi in negativno o drugih, »mila jera« ne ceni sebe, poveličuje pa druge, »žaba« pa je nezadovoljen z vsem svetom, tako s samim seboj kot z drugimi. Glede na stopnjo rasti in tržni delež pri prodaji izdelkov (visoka in nizka stopnja rasti ter velik in majhen tržni delež) podjetja ločijo vprašaje (visoka stopnja rasti, majhen tržni delež), zvezde (+,+), molzne krave in uboge pse (nizka rast, majhen tržni delež). Če se dva spuščata v drzno razmerje in sta oba pametna, bo to romanca, če sta oba neumna, afera, vmesni različici pa sta še poroka in nosečnost, bolj za šalo kot zares! In zdaj k pomembnosti opravil, ki jih moramo narediti v omejenem času, določenem številu sekund, ki neusmiljeno tiktakajo. Temu učeno rečemo kvadrant upravljanja s časom. Ključna lastnost uspešnih ljudi je obvladovanje aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo dnevno, mesečno, letno …, aktivnosti, ki jih počnejo v življenju. V kvadrantu upravljanja s časom aktivnosti razdelimo na pomembne in nepomembne ter na nujne in manj nujne. Vedno se najprej lotimo aktivnosti, ki so nujne in pomembne. Nujno pomeni, da zahteva takojšnjo pozornost. Pomembnost pa ima opraviti z izidi. Pomembnost matematično izračunamo kot produkt prednosti in pomembnosti. Teh aktivnosti ne smemo odlašati, ukrepati moramo takoj, saj prinašajo bistvene pozitivne posledice za kakovost našega življenja (stvari, ki nam zagotavljajo vire za preživetje, tekoče opravljanje poslovnih in domačih obveznosti, poslovni sestanki, pozornost do oseb, s katerimi smo povezani …). V službi se ukvarjamo z zadevami, ki so nujne in pomembne, kot merilo pa štejeta le kakovost in učinkovitost. Nujne in pomembne so tudi krize (neaktivnost lahko pomeni veliko škodo), neodložljivi problemi in aktivnosti, ki imajo v drugem kvadrantu, ki je jedro uspešnega obvladovanja samega sebe. Nujne in nepomembne aktivnosti so največji »tatovi« časa in energije in nam povzročajo motnje. Te stvari seveda lahko počnemo, moramo pa se vprašati, koliko časa in kdaj. Če imamo veliko »gužvo« in smo pod stresom, jih velja zelo omejiti (pretirano reševanje težav sodelavcev, prijateljev, sorodnikov …, takojšnje odgovarjanje na nepomembno elektronsko pošto, telefonski razgovori s prijatelji v službenem postavljene roke (»deadline«). Potem pridejo na vrsto stvari, ki niso nujne, a so pomembne. Tu ni potrebe po takojšnem ukrepanju, dolgoročno pa te dejavnosti prispevajo največ h kakovosti našega življenja (osebna rast, branje knjig, nadgradnja znanj in veščin, povečanje časa za družino, konjičke, iskrene prijatelje, skrb za psihofizično sprostitev …). Učinkoviti ljudje največ časa preživijo času, pogovori s sodelavci o politiki, slabih novicah …, branje, gledanje in poslušanje »trač« oddaj …). Če so nam navedene stvari še kdaj potrebne in koristne, pa moramo opustiti nepomembne in nepotrebne stvari, ker v naše življenje ne vnašajo nobene koristi. So nepotrebne in so zapravljanje časa in energije (računalniške igrice, trač novice, verižna elektronska Izvajanje aktivnosti pri učinkoviti izrabi časa 1. 2. 3. 4. Nujne in pomembne Ne nujne, a pomembne Nujne, a ne pomembne (velja jih omejiti, koliko časa in kdaj) Niti pomembne niti nujne (smiselno jih je popolnoma opustiti) moj mikro | 12 | december | 2009 67 GEEKFEST sporočila, spletni forumi in socialna omrežja, vsakokratno spremljanje novic v več medijih, gledanje »žajfnic«…). Ljudje, ki so stalno v četrtem kvadrantu dejavnosti, so neodgovorni in neučinkoviti. Važno pa je, da jih prepoznamo. 2. Ne nujno, pomembno 1. Nujno, pomembno 4. Ne nujno, ne pomembno 3. Nujno, ne pomembno Razvrstitev opravil in vrstni red izvajanja. Največji izziv vsakega posameznika je kritično ovrednotenje aktivnosti, ki so nujne in nepomembne ter nenujne in nepomembne. v teh dveh kvadrantih je največja rezerva časa in energije. Fraza: »Nimam časa!« je dejansko le fraza. V resnici imamo vsi vsak dan na voljo 24 ur, nič več in nič manj. Učinkovitost in polnost življenja posameznika pa je odvisna od tega, kako s časom upravljamo in čemu ga namenjamo. Porabljajmo ga za stvari, od katerih imamo dejansko korist! PARETOVO NAČELO 20/80 Paretovo načelo je odkril Vilfredo Pareto, italijanski ekonomist in sociolog. Pojav, da 20 odstotkov vzrokov povzroči 80 odstotkov posledic, je odkril že davnega leta 1906. Paretovo načelo trdi, da se je treba osredotočati na 20 odstotkov najpomembnejših nalog, saj nam to prinese 80 odstotkov učinka. Z izvajanjem 80 odstotkov preostalih nalog pa pridobimo le še 20 odstotkov izidov. Ta trditev velja na najrazličnejših področjih: - 20 % strank ali blaga prinese 80 % prihodkov; - 20 % časopisa vsebuje 80 % novic; - 20 % časa na sestankih da 80 % sklepov; - 20 % dela za delovno mizo omogoča 80 % delovnega učinka. Najboljši način, da ugotovimo 20 odstotkov najpomembnejših nalog, je ta, da jih razvrstimo po 68 upravljanje s časom pomembnosti. Pomembno je, da najprej določimo večje in težje, dolgoročne prednostne naloge. Če so te jasne, se veliko laže odločamo o vsakodnevnih, kratkoročnih. Ker se zavedamo svojih dolgoročnih ciljev, bolj motivirano izvajamo naloge za uresničevanje teh ciljev (vprašamo se, za katero nalogo bi se odločili, če bi lahko izvajali samo eno, dve, tri …). METODA ABCDE Metoda ABCDE je učinkovit način postavljanja prednostnih nalog, tehnika postavljanja prioritet, ki jo lahko uporabljamo pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Prednosti te tehnike so preprostost, razumljivost in učinkovitost. Vsaki nalogi s seznama aktivnosti, ki jih moramo opraviti naslednji dan, teden, mesec …, zapišemo eno izmed črk ABCDE. Naloga A je tista naloga, ki jo moramo opraviti, sicer nas bodo doletele posledice. Sem spadajo najpomembnejše naloge, ki so navadno najbolj zoprne in najtežje, saj zahtevajo veliko energije in potrpljenja. Če je nalog A več, jim dodamo še številke (1, 2, 3 …). Naloga A-1 je seveda najpomembnejša. Nalog B se lotimo, ko opravimo vse naloge A. Naloge B bi morali narediti. Če niso narejene, so posledice za nas ali za druge manj hude. Naloge C so tiste, ki bi jih bilo dobro opraviti, vendar ne bo prav nobenih posledic, če jih ne bomo. Pri nalogah C se vprašamo: »Česa mi ni treba narediti?« C-je še enkrat pregledamo in jih skušamo čim več prečrtati (spremeniti v E). Tiste C-je, ki si jih ne upamo črtati, a jih lahko brez škode odložimo za nedoločen čas, zapišemo na poseben seznam, ki ga pregledamo enkrat mesečno. Običajno se po tolikem času izkaže, da lahko večino teh nalog zavržemo. Tako si pridobimo kar precej časa za opravljanje pomembnejših nalog. Naloge D so tiste, ki jih lahko naložimo drugim. Drugim naložimo čim več nalog, da nam bo ostalo več časa za naloge A, ki jih moramo opraviti sami. Naloge E lahko brez škode odstranimo s seznama. Lahko da so bile pomembne nekoč, zdaj pa niso več. Orodja za upravljanje s časom, ki jih poudarja tehnika NLP (nevrolingvistično programiranje): - načrtovanje aktivnosti, določitev naše vizije in poslanstva (kje smo – kam bi radi prišli), - določitev pametnih ciljev (SMART), - odkrivanje vzorcev, ki nas omejujejo, krepitev vzorcev, ki nas podpirajo, - odprava neželenih vzorcev in razvad, - doseganje notranje skladnosti, kadar gre za razdvojenost, - učinkovita osvojitev novega vzorca vedenja in opustitev starega, - mentalno preigravanje vlog in položajev (korak v prihodnost) - opredelitev bistvenih dejavnikov posameznikove motivacije in delo z vrednotami. teorija temelji na trditvah, da začetek pomeni polovico opravljenega dela (Vsak začetek je težak, vendar to pomeni že polovico opravljenega dela – Aristotel) in da naenkrat ne moremo pojesti celotne kraljice mortadel, ampak jo moramo narezati na tanke rezine. Povsem podobno obsežno nalogo razdelimo na manjša opravila, ki jih potem opravljamo postopoma, enega za drugim. Predvsem s psihološkega vidika je preprosteje opraviti eno majhno opravilo kot celotno nalogo naenkrat. Taktika rezanja salame obsega štiri korake. Problem, nalogo, ki jo želimo opraviti, cilj oblikujemo pisno. Celotno nalogo razdelimo v manjše, delne aktivnosti. V tretjem koraku delnim aktivnostim določimo pomembnost in roke. Zadnji korak pa je seveda izvedba vseh aktivnosti in preverjanje učinka. Ko začnemo in dokončamo manjše opravilo, postanemo motivirani, da opravimo še kakšno, in tako naprej. Vsak majhen napredek nas poživi. Razvije se METODA REZANJA SALAME Razlog odlašanja velikih nalog je v tem, da se zdijo ogromne, zapletene in čisto neizvedljive. Ta moj mikro | 12 | december | 2009 GEEKFEST tako imenovani notranji pogon, ki nas motivira da vztrajamo, dokler dela ne opravimo. Vsako dobro dokončano delo pa vedno vzbudi občutke sreče in zadovoljstva, ki so sestavni del vsakega uspeha. TAKTIKA EMENTALEC Če smo omenjali salamo, je pošteno, da spregovorimo še o siru. Ta tehnika je zdravilo proti odlašanju pri izdelavi najpomembnejših nalog. Osnovna predpostavka »ementalca« je, da je z določenim delom vendarle možno začeti v petih minutah in manj. In ko enkrat začnemo, imamo krasno priložnost, da nadaljujemo. Pogosto pa nas ta začetek tako potegne, da resnično zagrebemo v nalogo (kaj je že rekel Aristotel?). Prednost te metode je, da sploh ni pomembno, katero nalogo si izberemo. Samo da je čim lažja in da je povezana z naporno A-1 (najvišja prioriteta) nalogo. Ključ do obvladovanja take naloge je, da z delom pričnemo takoj, čeprav imamo le 10 minut časa! Odličen Imej čas za: Delo – kajti delo je cena za uspeh. Misli – kajti razmišljanje je vir moči. Igro – kajti igra je skrivnost mladosti. Branje – kajti knjiga je temelj modrosti. Prijaznost – kajti ljubeznivost je pot do sreče. Sanje – kajti popeljejo te med zvezde. Ljubezen – kajti ljubezen ne poganja sveta, a zaradi nje se vožnja izplača. Veselje – kajti smeh je glasba duše. način, kako začeti, je, da naporno nalogo A-1 spremenimo v »ementalski sir«, tako da vanjo zvrtamo nekaj lukenj. Te luknje so takojšnje naloge v zvezi z naporno nalogo A-1 in so po svojem značaju podobne nalogam C: zahtevajo le pet minut ali še manj časa. Za to dejavnost lahko porabimo tistih pet do petnajst minut, ki jih imamo do naslednjega opravila. Če s takojšnjo nalogo nismo postali aktivno zavzeti, je naslednji korak ta, da takoj začnemo z naslednjo takojšnjo nalogo (Lakein). POSAMEZNIKOVA DNEVNA UČINKOVITOST Storilnost vsakega človeka je v teku dneva izpostavljena določenim nihanjem, ki se zvrstijo v naravnem ritmu in jih lahko predvidimo. Značilna je sicer vrsta osebnostnih razlik, pa vendar je večini ljudi skupno, da je vrh delovne storilnosti dopoldne, in te ravni pozneje ne dosežemo več. Popoldne (okrog 14. ure) oziroma po kosilu se pojavi popoldanska utrujenost, od 18. do 21. ure pa se storilnost spet kratkotrajno dvigne. Dopoldne je smiselno opravljati najpomembnejše težavnejše naloge. Popoldan pa lahko koristno izrabimo za družabne stike in rutinske naloge. Pomemben vpliv ima tudi kosilo – težka, mastna hrana nas močno utrudi, saj se vsa energija usmeri na prebavo. Tudi lakota povzroči pomanjkanje energije. Če smo telesno izčrpani in se slabo prehranjujemo, to vpliva na učinkovitost našega delovanja ter komuniciranja. UPRAVLJATI SVOJ ČAS, ŽIVETI PROAKTIVNO Biti v življenju proaktiven pomeni prevzemanje pobude in odgovornosti za svoje življenje in porabljen čas, izkoristiti svoje potenciale ter imeti vajeti in moč nad svojimi odločitvami. Pomeni živeti polno in uravnoteženo življenje. Proaktivni ljudje se odločajo premišljeno, njihove odločitve izhajajo iz njihovih vrednot in načel, imajo nadzor nad stvarmi, ki se jim v življenju dogajajo. Če so še pod takim časovnim pritiskom, ostanejo mirni, zbrani in osredotočeni. Njihovo načrtovanje časa, vedenje in odločanje je torej proaktivno. Njihovo nasprotje so eksplozivni ljudje, ki se počutijo žrtve drugih ljudi, višje sile, usode in nesreče. Prepričani so, da so glede tega povsem nemočni. Večino časa posvetijo stvarem, nad katerimi nimajo nadzora, tisto, kar bi lahko nadzorovali (na primer svoj čas) pa prepustijo naključju. Vsega so krivi drugi, vse se je zarotilo proti njim in vsi so jim nekaj dolžni ali so jim naredili krivico. Ti s svojim časom vsekakor ne znajo upravljati, pravimo, da delajo z njim »kot svinja z mehom«. S proaktivnostjo pa se je ukvarjal že Wiliam Shakespeare, ki je že takrat spraševal »biti ali ne biti«, čeprav ni imel mobilnega telefona, prenosnega računalnika in interneta. Dan je imel tudi takrat 24 ur, sekunde pa so glede stresa in življenjskega tempa vsekakor »nabijale« malo počasneje. »Nekateri ljudje se nikoli ne postarajo. Vedno aktivno razmišljajo, so vedno dovzetni za nove ideje. Zadovoljni, vendar vedno nezadovoljni. Mirni, vendar vedno nemirni. Vedno uživajo v najboljšem, kar obstaja, in prvi odkrijejo najboljše od tistega, kar šele bo,« je razmišljal modri mož. Glede časa je Shakespeare dejal, da gre čas z vsakim drugače: z nekom v korak, z nekom v zaostanku, z nekom v teku in z nekom stoji. ČAS JE … … naš najdragocenejši vir. Ima omejen rok trajanja, ni ga mogoče skladiščiti ali pustiti za poznejšo uporabo. Čas je nujno potreben pri vsakem opravilu. Čas je nenadomestljiv, nič drugega ne pomaga. Nujen je za dosežke, uspeh, vzpostavljanje razmerij in odnosov. Upravljanje s časom je v resnici samoupravljanje (ne tisto od Tita in Kardelja, ampak upravljanje samega sebe), upravljanje lastnega potenciala. Časovni menedžment je spretnost, ki se je je moč naučiti, potrebno pa je veliko samodiscipline, obvladovanja samega sebe in predvsem samonadzor. Z njim določamo in nadzorujemo sosledje dogodkov in čas, ki jim ga namenjamo. Odločitve sprejemamo vsak trenutek, kaj in kako naprej. Najpomembnejša sestavina pozitivnega duševnega odnosa je občutek za samonadzor. Obvladovanje časa, svojega življenja je izbira, stvar odločitve. Način, kako uporabljamo svoj čas, določa naše življenje, naš rezultat in naše nagrade. Največja težava sodobnih zaposlenih ljudi je zapravljanje časa in s tem nenehno primanjkovanje. Dejstvo pa je, da imamo ves čas, ki je na voljo – ne manj in ne več. Vsak mora zase razviti psihologijo upravljanja s časom (potrditev, vizualizacija, igra vloge). Upravljanje s časom je naš ključ do uspeha in sreče v živl moj mikro | 12 | december | 2009 69 GEEKFEST integrirana vezja Čipi – od prvega vezja do meja zmogljivosti silicija Zamisel o integriranemu vezju se je prvemu porodila znanstveniku s področja radarskih tehnologij, Geoffreyju W.A. Dummerju, ki jo je objavil na simpoziju o napredku kakovostnih elektronskih komponent leta 1952 v Washingtonu. Žal mu čez štiri leta takega vezja ni uspelo zgraditi. Izumitelja integriranega vezja sta tako leta 1958 postala Jack Kilby, ki je delal pri podjetju Texas Instruments, in Robert Noyce iz podjetja Farechild Semiconductor. Piše : dr. Simon Vavpotič K ilby in Noyce sta do iznajdb prišla neodvisno. Noyceovo integrirano vezje je bilo izdelano iz silicija in je prednik modernih čipov, Kilbyjevo pa iz germanija, ki se danes ne uporablja več. STANDARDNE DRUŽINE ČIPOV Prva integrirana vezja so vsebovala le nekaj deset tranzistorjev, zato so jih označili s SSI ali Small Scalle Integration, kar pomeni majhna stopnja integracije. V digitalnih čipih je bilo nekaj logičnih vrat, v analognih linearnih vezjih pa celo samo nekaj tranzistorjev. Oznako LSI ali Large Scale Integration, velika stopnja integracije, je prvi uporabil znanstvenik Rolf Landauer, ko je opisoval teoretični koncept; od tu tudi termini SSI, MSI (Medium-Scale Integration, srednja stopnja integracije), VLSI (Very Large-Scale Integration, zelo visoka stopnja integracije) in ULSI (Ultra Large-Scale Integration, ultravisoka stopnja integracije). Vezja SSI so uporabili že v prvih vesoljskih in vojaških projektih. Tako program Apollo kot program Minuteman Missile sta potrebovala lahke digitalne računalnike za sisteme upravljanja raket. Medtem ko je bil program Apollo motivacija za razvoj tehnologije integrira- 70 nih vezij, je Minuteman zahteval njihovo množično proizvodnjo. Med leti 1960 in 1963 so za programa uporabili skoraj celotno proizvodnjo integriranih vezij, katerih cena je padla z začetnih 1000 dolarjev in samo 25 dolarjev. Zato so jih začeli uporabljati tudi v izdelkih široke potrošnje, kot so radijski in televizijski sprejemniki. Naslednja stopnja razvoja so bila vezja MSI, ki so jih začeli proizvajati v poznih šestdesetih letih in so vsebovala več sto tranzistorjev. Bila so privlačna za proizvodnjo, saj so stala le malo več kot vezja SSI, hkrati pa so se z njihovo uporabo zmanjšala in pocenila tiskana vezja, ki so lahko vsebovala manj komponent. Nadaljnji razvoj je v sredi sedemdesetih let pripeljal do čipov LSI. Imeli so okoli 10.000 tranzistorjev, uporabljali pa so jih za kalkulatorje, prve mikroprocesorje in 1-kilobitne pomnilnike. Čipe VLSI z več 100 tisoč tranzistorji so začeli proizvajati v osemdesetih letih in jih proizvajajo še danes, ko imajo nekaj milijard tranzistorjev. Nekateri označujejo čipe z več kot milijonom tranzistorjev z oznako ULSI. Tako povečanje kompleksnosti je omogočilo več dejavnikov. Uporabljati so začeli manjša merila in čistejše proizvodne prostore, kar je omogočilo proizvodnjo manjših čipov z več tranzistorji in večjim izplenom. Izboljšala so se tudi programska orod- Silicijeva rezina s procesorji Intel Core2 Duo ja za načrtovanje čipov, kar je omogočilo izdelavo dizajnov v razumnem času. Energijsko učinkovitejša tehnologija CMOS je izpodrinila NMOS in PMOS. Prve 1-megabitne pomnilnike z več kot milijonom tranzistorjev smo dobili leta 1986, mikroprocesorje z več kot milijonom tranzistorjev pa tri leta pozneje. Leto 2005 je že prineslo procesorje z milijardo tranzistorjev. Trend se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Tako smo leta 2007 že dobili prve pomnilniške čipe z več deset milijardami tranzistorjev. NOVE DRUŽINE ČIPOV Procesor Intel Core2 Duo, izdelan WSI (wafer-scale integratipo 45 nm tehnologiji on) ali integracija na osnovi rezine polprevodnika je postopek Vseeno imajo računalniki v enem izgradnje integriranih vezij, pri ka- samem čipu prednosti, med kateterem uporabijo celotno rezino za rimi so: manjši stroški sestavljanja izdelavo enega samega »superči- naprave na tiskanem vezju in velipa«. WSI je primerna za izdelavo ko manjša poraba energije, saj potesuperračunalnikov z visoko stopnjo kajo vsi signali med komponentami vzporednosti. na eni sami ploščici silicija. Sistem na čipu (SoC ali SOC, syTrirazsežni čipi (3D-IC) imajo stem on chip) je integrirano vezje, dva ali več nivojev aktivnih elekpri katerem so vse potrebne kom- tronskih komponent, ki so integriponente za računalnik vključene v rane vertikalno in horizontalno v enem samem čipu. Dizajn takega eno vezje. Komunikacija med niintegriranega vezja je kompleksen voji poteka po isti silicijevi rezini, in drag, saj ima lahko gradnja nee- zato je poraba veliko manjša, kot nakih komponent na enem samem bi bila pri ločenih standardnih vezkosu silicija za posledico slabšo jih. Dejstvo je, da lahko razumna učinkovitost nekaterih elementov. uporaba vertikalnih vodov znatno moj mikro | 12 | december | 2009 GEEKFEST zmanjša skupno dolžino žic in omogoči hitrejše delovanje. TEHNOLOGIJE IZDELAVE Proizvodnja polprevodniških integriranih vezij vključuje zaporedje fotografskih in kemijskih postopkov, med katerimi na plošči čistega polprevodnega materiala postopno nastane elektronsko vezje. Kot polprevodni material najpogosteje uporabljajo silicij. Celoten proizvodni proces od začetka obdelave silicijevih rezin do končne izdelave čipov traja od šest do osem tednov. To je tudi razumljivo, saj ima veliko modernih čipov osem ali več nivojev povezav, ki zahtevajo preko 300 proizvodnih korakov. Tehnologije izdelave integriranih vezij pogosto ločimo le po natančnosti izdelave in jih povezujemo z razvojem mikroprocesorjev, ki so ključni gradniki sodobnih računalnikov. V začetku sedemdesetih let je Intel uporabljal 10-mikrometrski proces izde- Procesor AMD Phenom Quad-Core, izdelan po 45 nm tehnologiji lave čipov, po katerem so izdelali legendarna mikroprocesorja 4004 in 8008. Leta 1975 so prešli na 3mikrometrski proces, s katerim so izdelali 8085, leta 1979 pa še 8088. Razvoj je potekal naprej in leta 1982 smo dobili 80286, ki je bil izdelan po 1,5-mikrometrskem postopku. Okoli leta 1985 sta IBM in Intel osvojila 1-mikrometrsko tehnologijo in v Intelu je nastal 80386. Po 800-nanometrski (nm) tehnologiji so izdelovali Intelov 80486 in Sunov Sparc I. 600 nm tehnologija je bila razvita med leti 1994 in 1995, najbolj znani mikroprocesorji iz tega obdobja pa so: Intel 80486DX4, IBM/Motorola PowerPC 601 in Intel Pentium. Sledila je 350 nm tehnologija s Pentiumom Pro, AMD K5 in AMD K6 ter NEC VR4300, ki so ga uporabili v igralni konzoli Nintendo 64. Z 250 nm tehnologijo smo ob koncu drugega tisočletja dobili kopico novih procesorjev, med katerimi najbolj izstopajo: DEC Alpha 21264A, AMD K6-2 in K6-3D, Pentium II, Pentium MMX … 180 nm tehnologijo je v letih 1999 in 2000 osvojila večina svetovnih proizvajalcev integriranih vezij. Dobro odraža trend 70 % zmanjšanja tehnologije vsaki dve do tri leta. Po tej tehnologiji so med prvimi procesorji izdelovali tudi Pentium III Coppermine. Hkrati je to prva tehnologija, ki uporablja vrata polprevodnika, krajša od valovne dolžine svetlobe (193 nm), ki jo uporabljajo pri litografiji. Že v letih 2000 in 2001 pa smo dobili 130 nm tehnologijo, po kateri je bila izdelana kopica mikroprocesorjev (Intelovi: Pentium III, Celeron, Pentium M, Pentium 4, Xeon, AMD-jevi: Athlon XP, Athlon MP, Duron, K7 Sempron, K8 Sempron, Athlon 64, Opteron, VIA: C3 …). 90 nm tehnologija pomeni prelomnico pri procesu množične proizvodnje integriranih vezij, saj so s to tehnologijo prešli z 200 mm na 300 mm silicijeve rezine. Uporabljati so jo začeli v letih 2002 in 2003. Po 90 nm tehnologiji je izdelano veliko Intelovih in AMD-jevih procesorjev, od Pentiuma 4, Celerona D, Xeona, do Athlona 64, Semprona, Turiona 64 … Naslednja je 65 nm tehnologija, ki so jo leta 2007 uvedli pri večini proizvajalcev čipov. Medtem, ko so elementi integriranega vezja veliki 65 nm ali manj, uporabljajo pri fotolitografiji svetlobo z valovnima dolžinama 193 nm in 248 nm. To zahteva uporabo posebnih tehnologij prenosa slike, kot sta optična korekcija bližine in maske za fazni premik. Podobno kot 65 nm tehnologija, tudi 45 nm tehnologija zahteva uporabo posebnih fotolitografskih postopkov. Prva sta jo konec leta 2007 uvedla Matsushita in Intel. Leto pozneje so sledili še dru- Koraki izdelave čipa                        Obdelava rezine polprevodnega materiala mokro čiščenje fotolitografija nanos ionov (s katerim vnesejo nečistoče v polprevodniško ploščo in ustvarijo področja s povečano ali zmanjšano prevodnostjo) suho jedkanje mokro jedkanje odstranjevanje fotozaščitnega nanosa toplotna obdelava izpostavitev kemični pari izpostavitev vakuumu molekularna žarkovna epitaksija elektrokemični nanos kemično-mehansko poliranje testiranje rezine (preverjanje električnih karakteristik) stanjšanje rezine z brušenjem (za zmanjšanje debeline čipa, kar omogoča, da ga uporabimo v tankih napravah, npr. smartcard in PCMCIA) Priprava ploščic z integriranimi vezji pritrditev rezine razrez rezine na ploščice z integriranimi vezji Pakiranje ploščic z integriranimi veziji pritrditev ploščice z integriranim vezjem na ohišje povezovanje integriranih vezij s kontakti na ohišjih zapiranje integriranih vezij Testiranje čipov gi proizvajalci, med njimi AMD, IBM, Samsung … Pri Matsushiti so izdelali sistem na čipu za potrošniško elektroniko. Prvi Intelov procesor, Xeon-5400, izdelan po 45 nm tehnologiji pa je prišel na trg novembra 2007. AMD po 45 nm tehnologiji izdeluje Phenom II in Shanghai Opteron. PRIHAJAJOČE TEHNOLOGIJE Zmanjševanje dimenzij tranzistorjev se bo v prihodnjih letih nadaljevalo. Pri Intelu so že osvojili 32 nm tehnologijo in po njej izdelali prvi statični pomnilnik. Za konec tega leta načrtujejo tudi prvi mikroprocesor. Vendar to ni konec razvojne poti. Naslednji korak, 22 nm tehnologijo, lahko pričakujemo med leti 2011 in 2012. Strokovnjaki trenutno vidijo težavo pri fizični debelini izolacijskega oksida, ki ne more biti manjša od 0,5 nm, kar je potrebno pri 22 nm tranzistorju. Kaže, da je s tem zmanjševanje vezij CMOS prišlo do nepremostljive ovire. Zanimive so tudi druge napovedi za 22 nm integrirana vezja. Silicijevi tranzistorji ne bodo več planarni, ampak bodo sestavljeni iz ultratankih sekcij, obkroženih z vrati. Sekcije bodo štrlele iz površine kot plavuti (angl. fins). Zato so tovrstna vezja označili z oznako FinFET. Pomembna prelomnica pri izdelavi integriranih vezij je tudi, da bo prvič uporabljen porozni dielektrični material z nizko dielektrično konstanto, ki bo nadomestil tradicionalni gostejši silicijev dioksid. Zadnja v vrsti tehnologij je 16 nm tehnologija, za katero pričakujejo, da se bo pojavila okoli leta 2018. Če pa bo tehnološki razvoj tako hiter, kot predvidevajo v Intelu, jo bodo dosegli že leta 2013. Znanstveniki menijo, da nadaljnje pomanjševanje tehnologije izdelave silicijevih tranzistorjev ne bo mogoče zaradi učinka kvantnega tuneliranja, ne glede na to, katere materiale bodo uporabili. Kakorkoli, trenutno je zelo malo predmetov, ki jih lahko izdelajo v velikosti 16 nm v velikih količinah. Za primerjavo povejmo, da je razdalja med neraztegnjenimi silicijevimi atomi 0,543 nm, kar pomeni, da bi kanal 16 nm tranzistorja CMOS tvorilo manj kot trideset atomov. To bi imelo za posledico znatno »puščanje« tranzistorja in z njim povezano porabo energije, ki bi povzročila prekomerno segrevanje čipa. Pričakujejo, da bodo razvijalci prisiljeni uporabiti eksotične tehnologije, ki ne temeljijo na siliciju. Zato naj bi 16 nm tehnologija napovedovala prelom med tehnologijo CMOS in nanoelektroniko.  moj mikro | 12 | december | 2009 71 PROSTI ČAS igričarski kotiček Rekordi so zato, da se rušijo Vedno znova poslušamo zgodbe o tem, kako velika vlaganja so potrebna v igre, da so te po svojem videzu čedalje bolj realistične. Jasno, programerji potrebujejo veliko količino ur, da umetno inteligenco spravijo na zadovoljivo raven, obenem pa v igre vključijo vse novotarije, ki so se jih domislili sami oziroma so jih vsaj videli pri konkurenci. Piše : Miran Varga miran.varga@mojmikro.si D a, razvoj sodobnih iger ni poceni in se od daleč lahko celo primerja s filmskimi produkcijami, tako po stroškovni kot tudi organizacijski plati. K sreči jim tudi slava in zaslužki niso tuji. Liki v igrah lahko mimogrede postanejo prave ikone, katerih prodaja različnih dodatkov je že sama po sebi lep posel. Da razvijalci in založniki iger niso reveži, vemo že dolgo, saj je blišč, ki ga prikazujejo na igram posvečenim sejmom in dogodkom že zdavnaj zasenčil avtomobilsko industrijo, ki je na tem področju (kiča in blišča, namreč) kraljevala vse do pred nekaj leti. Tudi dejstvo, da so igre že precej zgodaj potrkale na vrata Hollywooda in se razvijale po različnih filmskih predlogah, in obratno, da je bil film posnet po računalniški igri, priča o tem, kako priljubljene dejansko so. Za piko na i pa poskrbijo igričarski zaslužkarski rekordi. Enega takšnih je sredi novembra začel Activisionov naslov Call of Duty: Modern Warfare 2, ki mu je v prvem dnevu prodaje uspelo prepričati okoli 5 milijonov ljudi po svetu (v času pisanja prispevka uradni podatki še niso bili na voljo), računovodje pa so prešteli, da so kupci v ZDA in Veliki Britaniji v blagajnah trgovin pustili kar preračunanih 310 milijonov ameriških dolarjev. To pa je impresivna številka tudi za Hollywood, ki v primerjavi z igričarsko industrijo 72 Veterani za igre kot spletno storitev Naslov zelo realistično opisuje govorico, ki priča o tem, da ljudje, ki so za Sony razvili prvo igralno konzolo PlayStation, še niso rekli zadnje besede v svetu iger. Celo nasprotno, Ken Kutaragi, oče omenjene igralne konzole in bivši direktor Sonyja, je s svojim dolgoletnim sodelavncem Takashijem Usukijem ustanovil podjetje Cyber AI Entertainment, s katerim ima smele načrte. Želita namreč ponuditi spletno igričarsko uporabniško izkušnjo, ki bo temeljila na infrastrukturi računalništva v oblaku. Kaj to pomeni za igralce? Predvsem precej dobrega, seveda le, če se zamisel o napredni platformi za zabavo tudi dejansko uresniči. Japonska veleuma sta namreč natuhtala, da bi lahko sodobne podatkovne centre, ki so seveda opremljeni z razkošnimi pipicami v svet (beri: internetnimi povezavami), uporabila za poganjanje iger. Te tako ne bi več tekle v računalnikih uporabnikov, temveč na zmogljivih strežnikih, od koder bi se k uporabniku pretakala le grafika. Prednosti takšnega pristopa so kot na dlani – uporabniška izkušnja bi postala enaka za vse uporabnike (ker je neodvisna od strojne opreme posameznika), odpadle bi tudi investicije v drage procesorje in grafične kartice. Glavni razlog, zaradi katerega ima takšen pristop povsem realne možnosti za uresničitev, pa je odsotnost piratiziranja, saj bo kupec z nakupom licence pridobil dostop do spletnega vmesnika za igranje iger in tako do samega igranja. Da bodo igre lahko celo odtenek cenejše, priča tudi odsotnost medija, saj jih bomo lahko kupili prek spleta, od koder bomo morebiti prenesli tudi ustrezen vtičnik ali pa lahko aplikacijo, ki bo tekla samostojno ali v navezi s spletnim brskalnikom. In igre bodo postale spletna storitev. svoja železa kuje precej krajši čas (no ja, se pač prej ohladijo, kaj hočemo). Prav zanimivo bi bilo vedeti, koliko sredstev je Activision vložil v sam razvoj igre, kajti za marketinške namene, to je že zdaj jasno, jim po fenomenalnem sprejemu s strani uporabnikov očitno ne bo treba varčevati. Obenem ima Call of Duty: Modern Warfare 2 zelo dobre možnosti, da postane tudi najbolj prodajana igra vseh časov, kar je glede na dober začetek uresničljivo še pred koncem koledarskega leta, ki sicer velja za najboljše obdobje za prodajo Ocena [61/100] Igralnost: 25/40 Grafika: 16/20 Zvok: 5/10 Upravljanje: 6/10 Napake: 6/10 Didaktična vrednost: 3/10 iger. Ker je igra na voljo za osebne računalnike ter igralni konzoli Microsoft Xbox 360 in Sony PlayStation 3, ji bazen potencialnih igralcev ne pomeni ovire na poti do prestola nesmrtnih. Naj začnemo raje ugibati, katera igra bo šla prva po njenih stopinjah? Ali raje ugibajmo, koliko takšnih iger bi lahko vsako leto ugledali ... Razvojnikom, vsaj Activisionovim, denarja za nove uspešnice vsekakor ne bi smelo zmanjkati. Ne nazadnje so rekordi namenjeni temu, da se rušijo, mar ne? Plusi Minusi + dobra grafika – počasnost igranja + vsestranski večigralski način (nerealistično) – porazna umetna inteligenca KONZOLNE IGRE NHL2K10 Založnik: 2K Sports Posodil: Videotop T emperature pritiskajo proti ledišču, hokejisti pa si manejo roke, saj je pred njimi nova sezona. Tudi virtualni hokejisti boste letos prišli na svoj račun, vsaj na PlayStationu 3, kjer vas čaka vr- moj mikro | 12 | december | 2009 PROSTI ČAS hunec severnoameriškega hokeja, igra NHL 2K10. Za deseto obletnico igre so se avtorji, Take-Two Interactive Software in založnik 2K Sports, še posebej potrudili, predvsem po vizualni plati. A kaj, ko je napak še vedno preveč. Tega igralec morda ne opazi prvi hip, saj naslovnico ploščka »krasi« že redkozobi, a zato neustrašni ruski hokejist Aleksander Ovečkin, ki pa bo imel v letošnji najboljši hokejski ligi na svetu precej opravka z izjemno učinkovitim Anžetom Kopitarjem, hokejistom, ki je slovenske gore list (vsaka primerjava z nogometnim področjem je zgolj naključna). Igralec igre tega kova pač ne more mimo dejstva, da so zadnja leta ka, res velika napaka je počasnost igranja, ki nikakor ne pripomore k realističnosti igre. Hokej kot šport je izredno dinamičen, ko enkrat igralci v resničnem življenju stopijo na led, le še bliskovito ga je razmeroma težko odvzeti, kot rečeno, pa nedorasla umetna inteligenca nasprotnikov, tudi na zahtevnejših stopnjah, temu preprosto ni kos. Grafično gledano je igra vse- sobnosth med igralci, kar je za igre franšiznega tipa prej izjema kot pravilo. Glede na nogometni žanr, po katerem bi se hokejska franšiza brez sramu lahko zgledovala, manjka precej elementov – denimo naborništvo, napredek igralca … Posrečeni gradniki igre so denimo zasloni oziroma prikazi slike v sliki (da se jih izklopiti), ki igralcu sporočijo, kdaj se denimo konča kazen posameznemu igralcu, kdaj je prišlo do menjave ... Časovno so ti posnetki zelo dobro usklajeni, čeprav bi si uporabniki od njih včasih želeli več podrobnejših informacij. Po zvočni plati igra ne blesti, saj so nekateri zvočni učinki povsem standarde te in podobnih franšiz postavljali pri EA Sports in tudi hokejska NHL 2K10 je glede na konkurenco v najboljšem primeru solidna, pa še to velja le, če niste zahteven igralec. Pri 2K Sports so namreč zagrešili nekaj manjših, a za uporabnikovo izkušnjo zelo pomembnih napak. Prva, precej očitna, je umetna inteligenca, s katero ima še največ težav vratar nasprotnega moštva. Bržkone so avtorji poskušali s privlačnostjo napadanja in dajanja golov pridobiti igralce in njihovo veselje na svojo stran, a ko enkrat dosežete 10 zaporednih golov s streli v golmanov zgornji kot, vas to začenja dolgočasiti, če ne celo jeziti – češ, ali je res vratar tako »zabit«?! Druga veli- švigajo sem ter tja. V tej analogiji se NHL 2K10 igra kot počasni posnetek, zato ne čudi, da so avtorji v igro vključili t. i. turbo gumb, ki zadeve malce pospeši. A tudi če bi igralec ves čas udrihal po desnem sprožilcu (ta je namreč zadolžen za dodajanje hitrosti igri), bi bila igričarska izkušnja kvečjemu sprejemljiva, nekako tako, kot bi igrali hokej na plaži, v pesku. Hokejisti so sicer lepo animirani, a vendar opazovanje njihovega polžjega premikanja uporabnika kaj hitro mine. In ko smo že pri napakah s področja igralnosti, ki jih kot ocenjevalci najtežje odpustimo razvijalcem, velja omeniti fenomen »magnetnega paka«. Igralni plošček se namreč prav presenetljivo drži igralca in mu kakor napredovala, saj je na prvi pogled občutno lepša in teče bistveno hitreje, brez opaznih zatikanj. Žal že omenjena počasnost upravljanja z igralci odvzame večino čara. No, seveda vse ni le negativno, tudi pravi prebliski se najdejo. Že takoj je opazno, da so programerji veliko gradili na filozofiji družabnih omrežij in večuporabniški izkušnji, saj lahko s prijatelji odigramo vse vrste iger – od posameznih tekem na »lastnem ledu« do ligaških spopadov. Večigralski način je preprost za uporabo, vendar tako kot sama igra igralca ne uspe privlačiti za daljši čas. Med boljšimi pogruntavščinami spletnega igranja je možnost deljenja podatkov o igralskih spo- zgrešeni. Nenadni streli proti golu so tako slišati kot pok pištole, pa tudi nasploh so streli preglasni ... O glasbeni podlagi tudi ne moremo pisati o presežkih, pa tudi ne o graji. NHL 2K10 je tako še en povprečen poskus, kako premamiti ljudi za igranje prave moške igre. Žal po tej plati igri manjka precej »moških« elementov, zato igralca, vsaj odraslega, ne prepriča. Zato pa je vsaj cenovni okvir igre tisti, ki bi lahko prepričal, saj izvirnik za PS3 na policah domačih trgovcev stane 36 evrov, medtem ko ga bomo pri severnih sosedih dobili občutno ceneje, za okoli 25 evrov, kar je za PS3 igre izredno ugodna cena. Bržkone z razlogom. moj mikro | 12 | december | 2009 73 PROSTI ČAS igričarski kotiček PC IGRE Risen Založnik: Deep Silver Posodil: Colby R isen je najnovejša igra izpod peresa nemških razvijalcev Piranha Bytes, ki so pred leti zasloveli z naslovom Gothic (med leti 2001 in 2006). Če ste kdaj igrali Gothic, boste podobnosti med naslovoma kaj hitro ugotovili, le da so letnici primerno igro občutno Ocena [62/100] Igralnost: 28/40 Grafika: 13/20 Zvok: 8/10 Upravljanje: 6/10 Napake: 3/10 Didaktična vrednost: 4/10 Plusi + lepa grafika + veliko vsebine za raziskovanje lepše podali in bolj lično zapakirali. A v osnovi igra premore vse elemente, ki jo od nje pričakujemo: lepo, čeprav temačno okolje, bogato s podrobnostmi in interakcijami ter, seveda, nelinearnost v igranju. Velika količina podrobnosti, torej pogovorov z osebami, upravljanja s predmeti žal hkrati pomeni tudi precej hroščev, ki igralsko izkušnjo naredijo precej manj zabavno, kot bi lahko bila. Igranje se, logično, odvija na otoku, kamor je igralca naplavilo po potopu ladje. Seveda se mora naš brodolomec kaj hitro znajti v novem okolju in pokazati, ali je vsaj malo pustolovskega duha. Čakajo ga namreč številni templji, ki so se, kot nalašč, dvignili na zemeljsko površje in v sebi skrivajo veliko zakladov, pa tudi njihovih »varnostnikov«. Zli liki oziroma kar kreature so sestavljeni iz okostnjakov in ljudi kuščarjev. Igralec se mora kaj hitro odločiti, kateri izmed dveh skupin na otoku bo pripadal –lokalnemu plemenu, ki je specializirano za uporabo lokov ter puščic in mečev, ali pa na videz naprednejšimm nasprotnikom, ki stavijo predvsem na magijo. V igri Risen je igralec vedno v vlogi moškega lika, katerega vide- 74 Minusi – težavnost bojevanja – plebejski komunikacijski vmesnik za ne more izbrati sam, ga pa skozi igro lahko dodobra izpopolni. Namreč, pri uspešnem zaključku posamezne naloge igralec pridobi točke, ki jih lahko porabi za različne namene, denimo oboroževanje (vedno sem si želel nositi s seboj sekiro …), razvoj magije (hehe, tu smo že v domeni ognja in ledu) ali razvoj različnih poklicev (alkimist, kovač …) in veščin (postanemo lahko tat). Seveda kampanjsko igranje ne omogoča, da bi igralec osvojil vse možne »nadgradnje«, zato je treba biti pri izbiri dodatkov vsaj malo premišljen. K sreči se nemško poreklo razvijalcev kaže tudi v doslednosti, ki je ameriškim različicam podobnih iger manjka. Tako nas v igri Risen ne bodo presenetili natakarji, ki bi od nas zahtevali poboj podgan v kleti, ali pa čarovniki, ki so v gozdu izgubili prstan in jim ga moramo poiskati. Ne, v Risenu so opravila in naloge logični ter od igralca velevajo, da korektno opravi svoje delo. Igranje posamezne kampanje je srednje obsežno, a če se bo igralec resnično podal v raziskovanje templjev, mu dobrih sto ur raziskovanja zlepa ne uide. Ena izmed večjih pomanjkljivosti, ki že preveč izstopa, je na- čin spopadanja z nasprotniki. Ta je na trenutke prav brutalen, celo mazohističen. Nasprotniki so namreč skoraj praviloma vedno močnejši, hitrejši in bolj zdravi od igralčevega junaka, pa še redko se primeri, da se spopademo eden na enega. Kot rečeno, se tako kot naš junak v igri razvijajo tudi nasprotniki, in dobro oborožen čarovnik lahko igralca pokonča z le nekaj »udarci«, nasprotno pa bo igralec po njem moral udrihati kot nor, da bo vendarle odšel v večna lovišča. Čeprav omenjena pomanjkljivost od igralca zahteva hitro učenje dvobojevanja in razvijanja spretnosti, ji vsi igralci ne bodo kos, še najbolj pa bodo namreč osvojili sistem shranjevanja in ponovnega nalaganja položajev, saj brez tega preprosto ne bo šlo. Priznam, preden sem igro prignal do konca, sem jo nekaj stokrat znova naložil, kar seveda ni niti najmanj zabavno. Tri težavnostne stopnje se namreč močno razlikujejo, a že ego igralcu navadno ne da velikega zadoščenja, če je ta igral na nastavitvi »easy«. Pri bojevanju pridejo do izraza tudi težave z vmesnikom. Dokler smo soočeni z zgolj enim naspro- tnikom, je vse v redu in prav, vendar je skupinski napad sovragov skoraj vedno uspešen, če nas napadejo iz strani ali ozadja, saj nimamo prav nobene možnosti, da bi jih pravočasno zaznali in se ubranili. Strojno igra ni zahtevna, saj avtorji zanjo priporočajo 2 GHz procesor ter gigabajt pomnilnika, na disku pa bo zasedla dobra dva gigabajta in pol. Težav s stabilnostjo delovanja igra nima, kar je v času, kot avtorji hitijo in lovijo roke izidov, nato pa igre krpajo nadaljnjih nekaj mesecev, vsekakor hvalevreden podatek. Sklenemo lahko, da ima Risen precej plusov in minusov. Igralec se mora odločiti, s katerimi se lažje spopade, nato je tudi odločitev o nakupu lažja. Je bodo pa bržkone veseli vsi ljubitelji originalne serije Gothic ter sorodnih naslovov, kot sta Two Worlds ali Dungeon Lords. Seveda je treba upoštevati tudi cenovni vidik. Slovenski trgovci se bodo od naslova Risen ločili, ako jim bomo v izmenjavo ponudili 45 evrov, medtem ko v severnem delu Evrope, torej na nemško govorečih področjih zanjo želijo dobrih 40 evrov.  moj mikro | 12 | december | 2009 PROSTI ČAS NAPOVEDNIK Nori december December že tradicionalno velja za najbolj »nor« mesec v letu, pa tudi na področju iger vsekakor lahko zapišemo kaj podobnega. V zadnjem mesecu leta je na vrsti cela vrsta priprav za najrazličnejša obdarovanja, in ker je igričarjev iz leta v leto več, se nam s prodajnih polic trgovin smehlja cela vrsta bolj ali manj igralnih naslovov. Svoje so v zadnjih letih dodali tudi razvijalci iger, ki izide najpomembnejših naslovov (ki niso športni ali pa kako drugače sezonsko umeščeni) tempirajo na zadnja dva meseca v letu. Za november, če uspe, in za december, če imajo pri razvoju težave. Pa poglejmo, s katerimi naslovi bodo založniki mamili naše mošnjičke, da se razvežejo. Za osebne računalnike se nam obeta nekaj res zanimivih naslovov. Ljubitelji akcije bodo lahko uživali v filmsko futurističnem naslovu Avatar: The Game, se podili kot argonavti v Rise of the Argonauts ali pa pripravljali sabotaže v, jasno, The Saboteur. Dirkalna igra je na sporedu zgolj ena, je pa zato jasno, zakaj se konkurenti s pred- stavitvijo podobnih naslovov niso svoj adrenalin morali sproščati ob niti ubadali. Dirt 2 namreč obljublja starejših igrah oziroma počakati do obilo vozniške zabave na manj tra- prihodnjega leta. dicionalnih podlagah. Bodo pa zato Ti dinamiki na konzoli Wii bodo dev enem najhladnejših mesecev v cembra deležni velikih akcijskih naletu na svoj račun prišli strategi, saj slovov, so pa programerji pripravili bodo upravljali s hoteli (Hotel Dash: tudi nekaj iger, ki bodo bolj zapoSuite Success) ali z različnimi voj- slile male sive celice. Izobraževalna skami (Men of War (Gold Edition) vsebina vas čaka v igrah Storybook in Windchaser: Guilds of Glory). Workshop ter Think: Logic Trainer. Igralni konzoli PS3 in Xbos 360 Po tej plati je posebej zanimiv digitudi konec leta končujeta z večino talni trener možganov The Amazing enakih naslovov, saj se je večina Brain Train, ki s svojo vsebino uporazvijalcev (vsaj tistih, ki niso v tes- rabniku dokazuje, da ima večjo možni navezi z Microsoftom) odločila, nost pomnenja podatkov ter logičda bodo igre zanju predstavljali so- nega sklepanja, če le izdela sistem časno. Vrsti akcijskih naslovov, že povezovanja stvari. Ste za izziv? omenjenih v zgornjih vrsticah, se Decembra nas tako čakajo nasledbo predvsem v Xboxu 360 pridru- nji izidi: žila vrsta strelskih iger (Miner Wars, NecroVisioN, Olu, Perfect Dark). Dirkaški športi bodo očitno tudi slabše zastopani, saj razen »blatnega« naslova MX vs. ATV Reflex bencinski navdušenci nimajo razlogov za veselje in bodo NFL, ameriško pojmovanje nogometa … Platforma PC Igre Avatar: The Game Chronicles of Mystery: The Tree of Life Dirt 2 Dragon Age: Origins -- Return to Ostagar Elven Legacy: Magic Hearts of Iron: Arsenal of Democracy Hotel Dash: Suite Success Mary Kay Andrews: The Fixer Upper Men of War (Gold Edition) Rise of the Argonauts Rogue Warrior Spellforce 2: Faith in Destiny The Saboteur Twin Sector Windchaser: Guilds of Glory Wings of Prey Your Shape PS3 Avatar: The Game Battle Fantasia Bomberman Live: Battlefest Borderlands: The Zombie Island of Dr. Ned Command & Conquer: Red Alert 3 -Commander's Challenge Diner Dash Dragon Age: Origins -- Return to Ostagar Earthworm Jim Free Realms Greed Corp Guitar Hero: Van Halen Islands of Wakfu Madden NFL Arcade Matchman Matt Hazard: Blood Bath and Beyond Metalocalypse: Dethgame MX vs. ATV Reflex PixelJunk Shooter Polar Panic Rogue Warrior The Saboteur WII American Popstar: Road to Celebrity And Yet It Moves Avatar: The Game Cold Stone Creamery: Scoop It Up Final Fantasy Crystal Chronicles: Crystal Bearers Garfield Gets Real Guitar Hero: Van Halen Naismith Memorial Basketball Hall of Fame NightSky Playmobil: Circus Rec Room Resident Evil Archives: Resident Evil Zero Silent Hill: Shattered Memories Space Station Tycoon Storybook Workshop The Amazing Brain Train Think: Logic Trainer World Party Games Yoga Biti saboter prinaša veliko adrenalina. In odgovor o tem, ali ste res pogumni ali pa zgolj navadni strahopetci. Tudi najmlajši se lahko skozi igro učijo raziskovanja otoka. Sejala bo smrt … Xbox 360 Avatar: The Game Blood Bowl Bomberman Live: Battlefest Borderlands: The Zombie Island of Dr. Ned Dragon Age: Origins -- Return to Ostagar Earthworm Jim Grapple Buggy Gridrunner++ Guitar Hero: Van Halen Islands of Wakfu Joy Ride Madden NFL Arcade Matt Hazard: Blood Bath and Beyond Metalocalypse: Dethgame Miner Wars MX vs. ATV Reflex NecroVisioN Olu Perfect Dark Plain Sight Polar Panic Raskulls Rogue Warrior Sonic & Knuckles Space Ark Star Wars: The Force Unleashed -- Tatooine The Mystery of Whiterock Castle The Saboteur Wings of War: Famous Aces moj mikro | 12 | december | 2009 75 V PRAKSI računalniško podprto ustvarjanje: generatorji pokrajin Računalniško krajinarstvo Računalnik je postal nepogrešljiv pripomoček pri sodobnem umetniškem ustvarjanju. Ključna beseda je »pripomoček«. Pomena te besede se nadobudni mladi ustvarjalci, katerih velike sijoče oči kar žarijo od navdušenja nad ustvarjanjem čudovitih slik, filmov in animacij, niti ne zavedajo. Piše : Matej Frece matej.frece@mojmikro.si O b ogledu sijajnih računalniško ustvarjenih del dobijo občutek, da jih je skoraj v celoti ustvaril računalnik, medtem ko je človek nastavil le nekaj parametrov. Dobijo napačen vtis, da v dobi računalnikov ustvarjalcu ni treba več obvladati klasičnih veščin ustvarjanja, temveč je dovolj le imeti vizijo, ki jo bo namesto umetnika uresničil računalnik. To seveda ne drži. Res je, da so računalniki danes sposobni marsičesa, a še vedno so zgolj pripomoček, ki koristi le osebam, ki obvladajo tudi klasične veščine ustvarjanja in ki poznajo teorijo ustvarjanja ter imajo na svojem področju veliko prakse. Računalnik ni izvor, temveč le podaljšek umetniškega izražanja na sodobnejši način. Tako vam najnovejši Photoshop, najboljša in najdražja grafična tablica, kup priročnikov, 76 najsodobnejši in največji monitor ter druga draga oprema ne bodo prav nič pomagali, če niste dober risar že s svinčnikom in papirjem. Različne knjige, ki obljubljajo, da boste z njihovo pomočjo že čez 24 ur računalniško izdelovali mojstrovine, milo rečeno, pretiravajo. Za izpiljenje vsake veščine so potrebna leta in leta truda, in računalniško podprto ustvarjanje ni izjema. UMETNOST VIRTUALNIH POKRAJIN Edina izjema se zdi ozko specializirano in zelo razvito področje 3D-grafike: računalniško ustvarjanje pokrajin. Če se za klasično ustvarjanje zdi, da umetniki po svojih najboljših močeh trudijo »ujeti« že obstoječo pokrajino (skica, risba, akvarel, tempera, fotografija ….), potem za področje računalniškega ustvarjanja pokrajin velja, da umetniki svojega okolja ne poskušajo čim bolje zadeti z risbo, temveč si ga kar ustvarijo. Pri tem se zdi, da pokrajino (naključno) ustvari računalnik, mi pa se moramo po njej le sprehoditi s kamero, najti ustrezen motiv, ga posneti, in to je to. Preprosto. Pregovor, da so najpreprostejše stvari v resnici najbolj zapletene, v tem primeru še kako drži. Ustvarjanje pokrajin z računalnikom je morda še najbolj zapleteno, ravno zaradi tega, ker je tako drugačno. Tu ne govorimo o čopičih, mešanju barv, črtah, in podobnih »klasičnih« elementih (tudi računalniškega) risanja, temveč o zelo zapletenih matematičnih modelih, ki jih mora ustvarjalec poznati do obisti, če želi dobiti lepe rezultate. Ta zahteva po strogi logično-tehnični-matematični podkovanosti je mnogokrat v razkoraku z (morda pretirano?) opevano umetniško dušo, ki ustvarja čim dlje od teh »suhoparnih« znanosti. A kdor se je kdaj poglobil v analizo lepote in lepega, je hitro naletel na dejstvo, da lepota sledi zakonitostim, ki jih pogosto najdemo ravno matematiki. Računalniško ustvarjanje pokrajin je najbrž eden večjih dokazov za to trditev, saj je sinteza teh dveh na prvi pogled tako različnih polov. A to kljub temu ne pomeni, da lahko lepe pokrajine ustvarite brez kakršnegakoli predznanja. Še več, ravno zato, ker je 3D-grafika v svoji osnovi tako sterilnega, popolnega in brezhibnega videza, je neprimerna za prikazovanje naravnih pojavov, katerih čar je, kot vemo, ravno v podrobnostih, napakah, izjemah, asimetriji in milijonu drugih dejavnikov. Kljub temu je znanost računalniškega ustvarjanja pokrajin napredovala do te točke, da lahko z njo ustvarimo fotorealistične slike. Danes ne moremo več ločiti, kaj je prava pokrajina in katera je sestavljena iz poligonov. KATERE PROGRAME UPORABITI Za računalniške pokrajine lahko uporabljate klasične programe moj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI  Znanost računalniškega ustvarjanja pokrajin napredovala do te točke, da lahko z njo ustvarimo fotorealistične slike. Danes ne moremo več ločiti, kaj je prava pokrajina in katera je sestavljena iz poligonov. za 3D-animacijo, kot so Cinema 4D, Maya, Lightwave, 3D Studio Max … Z njimi lahko naredite precej lepe in čisto zadovoljive slike pokrajin, a s programi, ki so namenjeni zgolj ustvarjanju pokrajin, boste za enake rezultate potrebovali manj dela in truda. V primerjavi s splošnimi programi za vse vrste 3D-animacij se programi za pokrajine osredinjajo zgolj na tri najpomembnejše elemente: kako ustvariti pokrajino, kako ustvariti nebo in kako oboje pravilno osvetliti. Pokrajina v štirih korakih V grobem ustvarjanje pokrajine delimo na štiri korake: ustvarjanje pokrajine oz. žičnatega modela gora, hribov, morja itd., ustvarjanje ozadja (ponavadi nebo), dodajanje naravnih pojavov (megla, dež, oblaki, sonce, dim itd.) ter dodajanja virov svetlobe (sončna in posredna osvetljenost). S tem se preprostost ustvarjanja pokrajin tudi konča. KAKO SE LOTITI DELA Ustvarjanje pokrajin je eno izmed tistih panog računalništva, ki je vedno en korak pred strojno opremo. Ne glede na to, kako zverinsko hitri postajajo računalniki, bodo za ustvarjanje pokrajin vedno prepočasni. Zaradi ogromnega števila elementov se moramo tega dela lotiti previdno. Že na prvo vprašanje (kaj hočemo ustvariti?) moramo odgovoriti premišljeno. Jasno, želimo ustvariti celoten planet, ki bo imel vse od najvišje gore do zadnje bilke trave, mi pa bi se po tem svetu sprehajali in ga s »kamero« snemali. Tu gre za ekvivalent klasičnega risanja pokrajin, ko gre slikar s platnom in čopiči v naravo slikat že obstoječe motive in jih torej ne ustvarja sam. Morda bodo računalniki to nekoč zmogli, toda ta prihodnost je še zelo daleč, zato tudi na tem področju ustvarjanja velja, da brez kompromisov ne gre. Že zamisel v naših glavah je tista, ki narekuje, kako se dela lotiti. Če želimo ustvariti le eno sliko pogleda na morje ob sončnem zahodu z oddaljenimi gorami, delo najbrž ne bo težko. Če bo kamera daleč od morja, gre le za ravno površino s primerno odsevno teksturo, v ozadju navadna 2D-slika sončnega zahoda in oddaljenimi gorami in stvar je urejena. A če gremo le korak naprej (s kamero želimo leteti preko morja proti goram), smo že naleteli na težave. Če pa se želimo s kamero prosto sprehajati po svetu, dodelanim do najmanjših podrobnosti, takoj naletimo na procesorsko omejitev računalnika. Jasno, pri tem obstaja več rešitev. Ena od teh je, da se svet v celoti ustvari le v grobem, kar je dovolj za posnetke od daleč, medtem ko se svet blizu kamere sproti ustvarja do najmanjših podrobnostih, ki se, ko je kamera enkrat mimo, zavržejo. Med zanimivejše izvedbe tega pristopa spada trik, ko kamero in snemani objekt vežemo skupaj ter skozi objekt pošljemo ogromno teksturo, ki vsebuje informacije o obliki terena. Objekt pred kamero se na podlagi teh informacij spreminja, zato dobimo vtis, da kamera »potuje«. Če informacije o terenu pri tem sproti naključno generiramo, da se vzorci terena ne ponavljajo, dobimo realističen vtis, da potujemo po neskončno velikem terenu. Seveda pri tem kamere ne smemo obračati levo ali desno, sicer bomo takoj naleteli na vidne meje objekta oz. našega »sveta«. Čeprav je bližnji pogled v tovrstne tehnične rešitve zelo zanimiv, presega obseg tega članka. Hoteli smo le podati misel, da čeprav računalnik prevzame večinsko breme ustvarjanja pokrajine, je uporabnikov vnos kljub temu precej zapleten in zahteva ogromno časa, truda in znanja, da bo prišel do prve kolikor toliko lepo ustvarjene pokrajine. Omenili smo, da je računalniško ustvarjanje pokrajin glede strojne opreme tako požrešno, da še danes ne obstaja takšen računalnik, ki bi z lahkoto in hitro ustvaril fotorealistično pokrajino. Pri tem krivec ni le želja po čim hitrejšem upodabljanju (»renderiranju«) slik, temveč tudi dodajanje vedno večjega števila podrobnosti. Slike pokrajin zato danes ne nastajajo prav nič hitreje kot pred 15 leti, toda razlika v končnem izdelku je ogromna. Pri tem seveda nastaja težava: kako naj uporabnik poskrbi za vse malenkosti na mikroravni pokrajine? Malenkosti, kot so listi moj mikro | 12 | december | 2009 77 V PRAKSI računalniško podprto ustvarjanje: generatorji pokrajin  Čeprav računalnik prevzame večinsko breme ustvarjanja pokrajine, je uporabnikov vnos kljub temu precej zapleten in zahteva ogromno časa, truda in znanja, da bo prišel do prve kolikor toliko lepo ustvarjene pokrajine. na 543. drevesu in njih gibanje v lahnem vetrcu. Takšno delo je mučno, dolgo in utrudljivo. Zato bodo v prihodnosti ti programi še več ustvarjalnega dela prevzeli nase, ko bodo skrbeli za tisoče in stotisoče majcenih elementov pokrajine, uporabnik pa bo skrbel le za peščico parametrov na makroravni. Ne, računalniška strojna oprema še dolgo ne bo tako hitra, da bi zmogla hitro uresničiti vse, kar človeku pade na pamet. LE MALO ZA IZBIRE ZA PLITVE ŽEPE Morda je ravno zaradi zapletenosti tovrstnega ustvarjanja razmeroma malo zastonjskih programov za tvorjenje pokrajine. Eden najbolj znanih je seveda Terragen, ki je najbrž tudi najboljši. Čeprav je bil pred leti popolnoma brezplačen, so avtorji do danes ustvarili še plačljivo različico. Program je tako dober, da ga različni avtorji pogosto uporabijo v profesionalnih video izdelkih, predvsem v videospotih, tu in tam pa celo v kakšnem visokoproračunskem filmu (Stealth, 2005), najdejo pa se tudi umetniki, ki z njim ustvarjajo 78 svoje slike, ki jih prodajajo kot avtorska dela. Celo ozadja v hrvaški računalniški igri Serious Sam so bila narejena s Terragenom. Žal pa se področje dobrih zastonjskih programov že konča. V spletu najdemo še Mountain 3D, a že videz spletne strani pove, da nekaj ni v redu. Morda je pod pokrovom odličen program, a če je soditi po videzu, ne bi rekli tako, saj slike ne delujejo prav nič realistično. Vreden ogleda je tudi Aeliom, ki sicer ponuja brezplačno različico, a nam jo je uspelo namestiti le z velikimi težavami, med nalaganjem primerov pa se je program redno sesuval. Glede na to, da program stane 85 dolarjev za interno rabo v vašem podjetju, oz. kar 1200, če mislite prodajati izdelke, narejene z njim, je preveč zasoljen, tudi zato, ker je program mrtev od l. 2003, foruma za pod- poro ni in priročnikov tudi ne. S tega vidika je zanimivejši Geofrac 2000, ki bo zastonj deloval le 30 dni, nato pa bo treba odšteti 35 dolarjev. Edina slabost je to, da ne vsebuje renderja. Program ustvari le modele pokrajin, ki jih je potem treba uvoziti v kak Terragen, Rhino ali 3DSMax, da dobite izdelano pokrajino. Ljubitelji simulacij letenja se najbrž spomnite, da sta pred moj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI strani pričaka povezava na klasičen »Zdravo, svet« – a povezava je mrtva. Skratka, z izjemo Terragena so drugi programi morda narejeni dobro, a niso za začetnike. Navodil in pomoči ni, če pa so že, so sila skopi. Najbrž bo za tiste, ki se mislijo resno lotiti ustvarjanja pokrajin, veliko bolje, da posežejo za dragimi profesionalnimi programi kot je npr. Bryce, ki vključujejo tudi debele priročnike, ki so primerni tudi za začetnike. KAJ PA ODPRTOKODNI PROJEKTI? desetletjem simulatorja Fly! in njegovo nadaljevanje za trenutek ogrozila primat večnega Flight Simulatorja, saj sta imela izjemno podrobno generirano pokrajino, kakršne takrat v teh igrah še ni bilo videti. Narejena je bila s programom Terrascene, ki naj bi bil še danes na voljo brezplačno, a priznamo, da nam je uspelo najti le nekaj spletnih strani, kjer naj bi bil na voljo, a samega programa ni bilo nikjer. Če boste z njim imeli več sreče, nam javite. Zanimivo, da so navodila pri do zdaj omenjenih programih zelo skopa, če sploh so. Terragen jih ima kar na spletu, podana pa so hitro in suhoparno. Geofrac2000 jih sploh nima, Mountain 3D jih ima, a zopet je pri njih potrebno predznanje. Začetniki tu nimamo kaj iskati. Navodila za Aeliom se sprva zdijo krasna, saj nas že na prvi Tu je položaj še slabši. Očitno je pisanje tovrstnih programov prezahtevno in začetno navdušenje hitro uplahne. Eden redkih še živih projektov je program Innerworld, ki premore tudi nekaj navodil v obliki primerov, toda program bi težko označili za generatorja pokrajin, saj gre bolj za naprednejše senčenje 3D-objektov. »Pokrajine« ki jih generira, niso niti približno podobne pokrajinam. Res pa je, da program še ni končan, saj je po štirih letih razvoja prilezel šele do različice 0.0.5. Pozornosti vreden je tudi Terraform, ki omogoča lepše rezultate, čeprav se je razvoj programa ustavil avgusta 2003. Da na odprtokodnem področju stvari niso ravno resno zastavljene, pričata programa Wing in Real Landscape Project (RLP). Prvi je začel nastajati že pred tremi leti, a še je vedno v povojih. Še več, vodja projekta že dlje časa išče programerje z dovolj prostega časa, ki bi ga namenili temu projektu. Podobno velja za RLP, velikopotezno zastavljen projekt, ki pa nima (še) niti enega programerja. V pol leta jim je uspelo ustvari le en dokument PDF, v katerem je razvidno le to, da bo jezikovna ovira najbrž pokopala projekt. BI RADI LE GLEDALI? Kaže, da je generiranje pokrajin prevelik zalogaj za odprtokodno skupnost. A vse ni tako hudo. Če vas bolj kot samo generiranje pokrajin zanimajo le rezultati, si naložite in namestite brezplačno igro Scorched 3D, ki je 3D-različica prastare igre obstreljevanja s tanki, a tokrat z naključno generiranimi 3D-otočki sredi ocena, ki so videti sijajno.  moj mikro | 12 | december | 2009 79 V PRAKSI fotografska oprema: vmesniki za objektive Kako združiti nezdružljivo Ko kupite zrcalnorefleksni fotoaparat, ste naredili nekaj podobnega ali celo bolj zavezujočega, kot je poroka. Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si N o, če smo čisto natančni, težave se ne začnejo prvi dan, ampak takrat, ko se oprema začne nabirati. Dodaten objektiv, dva, tri, bliskavica, morda dve, kabli, dodatne baterije in še kaj se najde, kar hitro poveča skupno ceno fotografskega kompleta. Medtem ko objektivi in bliskavice ostanejo za dlje časa, se ohišje po nekaj letih zamenja. Tu pa lahko nastopijo težave s starejšo opremo, predvsem neodvisnih proizvajalcev. Objektivi ne ostrijo več tako natančno ali celo nehajo delovati, bliskavice prav tako, in končno spoznanje je, da je treba to zamenjati in kupiti originalno opremo. Seveda to pomeni dodaten vložen kupček denarja, saj se rabljena oprema praviloma ne prodaja kot vroče žemljice. Po določenem času ugotovite, da ste za fotografsko opremo namenili toliko denarja kot za nov avto spodnjega razreda, a če želite vse prodati, ne boste dobili niti polovice, če bi recimo hoteli menjavati proizvajalca. Možnosti so slabe, zato večina uporabnikov vso fotografsko pot uporablja fotoaparate in objektive enega proizvajalca, le redko se odločajo za prestop. SKOK ČEZ PLOT Kaj torej storiti, ko nam postane všeč objektiv drugega proizvajalca, za katerega ni na voljo različice za bajonet našega fotoaparata? Primer, ki je v tujini zelo razširjen: Nikonov 14–24 mm objektiv AFS in Canonov fotoaparat EOS. Prvi je eden od najboljših širokokotnih objektivov, ki se brez težav kosa z najboljšimi, tudi Carl Zeissom in Leico. Poleg tega pokriva zelo uporabno delovno območje, ki je zanimivo predvsem za foto- 80 grafiranje narave. In ne nazadnje, cena. Po tej plati je primerljiv s Canonovim 16–35 mm, a ponuja dva milimetra širši kot. Sliši se malo, a razlika je opazna. Ostane nam le še Canonov 14 mm objektiv, ki pa je krepko dražji. Zaradi kakovosti in cene se torej marsikateri uporabnik odloči kupiti ta objektiv in ga uspešno uporablja na Canonovih fotoaparatih. Seveda uporaba ni tako preprosta, potrebujemo še vmesnik (adapter), ki nam to omogoča. Zaplete se tudi pri uporabi, saj vmesnik ne omogoča pretvorbe signalov za krmiljenje objektiva, kar pomeni, da moramo ročno ostriti in nastaviti zaslonko. V dobi elektronike tako rekoč nepredstavljivo, a za ceno kakovostnejše slike se splača. A to še zdaleč ni edini primer, največkrat »zlorabljani« objektivi v te namene so starejši, predvsem z navojem M42. Razloga sta preprosta: so poceni in kakovostni, z ustreznim vmesnikom jih lahko uporabljamo tako rekoč na vseh fotoaparatih. Glede na to, da marsikateri tak objektiv izvira iz 60., 70. let prejšnjega stoletja sta tudi v tem primeru ostrenje in nastavljanje zaslonke ročno opravilo. Pravzaprav to velja za večino vmesnikov, med redkimi izjemami je Olympusov vmesnik za 4/3 objektive na mikro 4/3, ki omogoča normalno delovanje objektiva. Ž Pri vmesnikih je najpomembnejša razdalja od roba bajoneta do tipala oziroma filma (flange focal distance). V spodnji tabeli so navedeni nekaj najpogostejših bajonetov in njihove razdalje. Slednja je pomembna, če želimo objektiv uporabljati na vsem delovnem območju, predvsem to velja za neskončnost. Če je razdalja prekratka, ga lahko uporabimo le kot makro objektiv. Prav to izkoriščajo vmesni oziroma makro obročki. Bajonet/navoj C mount (navoj) Olympus mikro 4/3 Bolex Leica M Leica M39 (navoj) Olympus Pen F Contax G Hasselblad Xpan Olympus 4/3 Canon FD Canon EF Sigma SA Minolta AF, Sony Alpha Rolleiflex SL35 Pentax K Praktica – M42 Yashica/Contax Mamiya ZE Olympus OM Nikon F-mount Leica R Contax-N Mamiya 645 Pentax 645 Pentacon Six Hasselblad Kowa Six/Super 66 Pentax 6x7 Mamiya RB Velikost slike 16 mm 18 x 13,5 mm 16 mm 35 mm 35 mm 35 mm polovični 35 mm 35 mm panoramski 18 x 13,5 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm 35 mm Srednji format Srednji format Srednji format Srednji format Srednji format Srednji format Srednji format Razdalja 17,526 mm ~20 mm 23,22 mm 27,8 mm 28,8 mm 28,95 mm 29,00 mm 34,27 mm 38,67 mm 42 mm 44 mm 44 mm 44,5 mm 44,6 mm 45,5 mm 45,5 mm 45,5 mm 45,5 mm 46 mm 46,5 mm 47 mm 48 mm 63,3 mm 70,87 mm 74,1 mm 74,9 mm 79 mm 84,95 mm 112 mm moj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI Iz tabele je razvidno, da je razlika v razdalji med Canonovim in Nikonovim bajonetom 2,5 mm, kar je dovolj za vmesnik. A najprimernejši bajonet za prirejanje drugih objektivov je Olympusov mikro 4/3. Zelo kratka razdalja omogoča uporabo praktično vseh objektivov, tudi nekaterih filmskih, ki so postali zelo vroče blago na spletnih avkcijah. Pri vmesnikih opozorimo še na nekatere, ki kljub krajši razdalji bajoneta omogočajo uporabo objektivov z drugačnimi navoji. Tipičen primer: Canonovi objektivi FD na Canonov bajonet EF, kjer ima prvi celo krajšo razdaljo. A vmesnik je na voljo, celo sam Ca- no, kar v praksi lahko pomeni, da izgubite ostrenje na neskončnost oziroma jo imate pred oznako za neskončnost na objektivu. Desetinka milimetra ima v takih primerih pomembno vlogo. Nekateri proizvajalci imajo na vmesnikih posebno vezje, ki simulira objektiv in tako omogoča potrditev ostrenja, ročno ostrenje in nastavitev zaslonke pa sta še vedno na vaših plečih. Zelo neprijetno ste lahko presenečeni pri Olympusovih oziroma Panasonicovih mikro 4/3 fotoaparatih, ki vam bodo sporočili, da nimate objektiva, in ne bodo pokazali slike, čeprav ste nanj ravnokar namestili objektiv z vmesnikom. Na srečo gre le za nastavitev v meniju, kjer izklopi- non ga je izdelal. Težavo so rešili z dodatnimi lečami, ki popravijo prekratko razdaljo, obenem pa povečajo goriščnico za 1,25x. Seveda je to uporabno predvsem za teleobjektive, tak vmesnik pa so zahtevali profesionalni fotografi, ki se niso hoteli odpovedati starim teleobjektivom. Razlog je preprost – cena takih objektivov. Kaj torej storiti, ko nam postane všeč objektiv drugega proizvajalca, za katerega ni na voljo različice za bajonet našega fotoaparata? Rešitev je lahko vmesnik, ki nam to omogoča.  NA KAJ MORAMO BITI POZORNI Na kaj moramo biti pozorni pri vmesnikih oziroma objektivih? Vsi novejši Nikonovi objektivi nimajo več možnosti ročne nastavitve zaslonke, kar pomeni, da mora to omogočati sam vmesnik. Na trgu dobite celo vrsto vmesnikov Nikon-Canon, a jih večina tega ne omogoča. Cenejši vmesniki so lahko narejeni manj natanč- te preverjanje objektiva oziroma fotografiranje brez tega. Drugih neprijetnosti na srečo ni. Objektive z navojem M42 dobite že od 40 evrov dalje, z malo sreče celo manj. Vmesniki tudi niso dragi, od 20 evrov dalje. Vaši najboljši prijatelji postanejo spletne dražbe in mali oglasi, kjer se včasih najdejo kakovostne stvari zelo poceni. To pa je na koncu za amaterski žep tudi najpomembnejši podatek.  moj mikro | 12 | december | 2009 81 V PRAKSI MS Office in celostna grafična podoba (3. del) Usklajen ples slogov Zadnjič sem nakazal, kako znotraj zapisa OOXML opredeliti slog tabele v Wordu oz. kako kakšno lastnost sloga tabele dopisati ali popraviti. Ročno pisanje postane zelo priročno tudi, ko (če) izdelujem variacije obstoječih slogov tabele. V tem primeru »naklikam« en slog, potem pa ustrezen kos XML-a kopiram in ustrezno popravim, kar je (vsaj zame) zanesljiveje in hitreje kot ponovno klikanje. Verjamem, da ste tisti, ki ste se reči dejansko lotili, že vešči pisanja slogov tabel za Word. V nadaljevanju bom pokazal, kako uskladiti tako pripravljene sloge tabel v Wordu s slogi tabel v Excelu in PowerPointu. Piše : Domen Ferbar domen.ferbar@mojmikro.si Z vidika celostne podobe se izkaže za koristno, če so tabele v tej trojici programov slogovno usklajene, saj pogosto lepimo vsebine iz enega v drugega. Pri usklajevanju slogov tabel v Wordu, Excelu in PowerPointu pa je pomembno upoštevati, da je uporabniški vmesnik za uporabo sicer v vseh treh programih zelo podoben, funkcionalnosti slogov pa niso niti približno primerljive. V nadaljevanju se bom dotaknil še enega potencialno pomembnega »koščka« paketa MS Office, ki ga je moč slogovno uskladiti, in sicer komponente za pripravo in izris grafikonov. Na koncu pa se bom nekoli- 82 ko podrobneje lotil še t.i. vsebinskega dela predlog in nakazal povezavo z vsebino, o kateri bom več povedal v naslednjem delu, nekoliko pa jo je v zadnji številki Mojega mikra načel že kolega Štefan Masič. To so metapodatki. Metapodatki so namreč element, ki je z Officeom 2007, OOXMLom ter tudi s povezavo s strežnikom SharePoint bistveno pridobil pri funkcionalnosti in teži z vidika uporabnika. SLOGI TABEL V EXCELU V slogu tabele v Wordu lahko nastavim skoraj vse lastnosti, ki si jih sploh lahko izmislim (pisave, obrobe, polnila, jezik, poravnave, lastnosti odstavka, število vrstic »glave« tabel …). Marsikatere od teh lastnosti v Excelu ni mogoče nastaviti, nekatere pa niti niso smiselne (na primer rob celice), saj so zaradi »konteksta« preglednice nastavljive drugače oz. na drugi ravni. Tudi »jezik« opisa tabele je drugačen, tako da je treba v knjižici o OOXML gledati pod poglavje SpreadsheetML, in ne več pod poglavje WordprocessingML. V Excelu tako v slogu tabele ostanejo samo nastavitve lastnosti pisave, lastnosti obrobe in lastnosti polnila celic. Pa vendar, za osnoven celosten videz in poenostavljeno uporabo z vidika uporabnika to zadostuje. Nekaj pazljivosti je potrebno le, če se spustimo na raven urejanja datoteke XML, saj ima SpreadsheetML precej drugačno, vsaj zame težje berljivo obliko. Še ena huda nerodnost – če sem v Wordu vajen, da je mogoče sloge tudi po ustvarjanju dokumenta uvoziti iz drugega dokumenta ali predloge, je Excel na tem področju precej »trši«. Dopušča sicer uvoz slogov celic iz druge odprte preglednice (po načelu vse ali nič), ne obstaja pa način za uvoz slogov tabel. Sicer je mogoč »ovinek«, tako da tabelo z želenim slogom kopiram iz izvirnega v ciljni Excelov delovni zvezek. Skupaj s tabelo se prekopira tudi slog tabele. Tabelo potem izbrišem, slog pa ostane. Vendar je nerodno. Da se tudi štrikati z VBA-jem, a … Upam, da bo MS v naslednji različici ta del funkcionalnosti izboljšal. Skratka – za poenoten CGP bo »predelava« obstoječih preglednic lahko z vidika uporabnika dokaj neprijetno opravilo. Posebej priprave slogov tabel v Excelu ne bom opisoval, ker je vse skupaj okleščeno in dokaj trimoj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI vialno. Pmembnejše je vprašanje, kam pripravljeno predlogo .xltx odložiti, da bo vsakič, ko se zažene Excel, »prazen« delovni zvezek vseboval opredeljene sloge? Odgovor je bil videti trivialen: v mapo %userprofile%\Application Data\Microsoft\Excel. Toda pozor, narediti je treba dve (lahko tudi enaki) datoteki: Book.xltx in Zvezek.xltx . Excel glede na izbran uporabniški vmesnik (angleščina oz. slovenščina) pričakuje prvo oz. drugo datoteko. Čudno, a tako je. SLOGI TABEL V POWERPOINTU Še slabše kot Excel pa se pri slogih tabel odreže PowerPoint. V prejšnji različici tabel praktično ni podpiral in smo jih kopirali kot slike iz Excela. Različica 2007 sicer tabele pozna, prav tako lahko tabele kopiram iz Excela ali Worda kot table. Pozna tudi sloge tabel, vendar nima uporabniškega vmesnika za opredelitev slogov. Da bi bili pri vpeljavi celostne grafične podobe (CGP) obsojeni na vgrajene sloge, pa je praktično nesprejemljivo. Malo se pa že splača potruditi. Osnovna ideja za pripravo lastnih slogov je takšna: Naredim tabelo v predlogi za PowerPoint s podaljškom .potx,, jo shranim in pogledam, kako je pripravljena. Potem pa ustrezno »ročno« popravim datoteko tableStyles.xml, ki se skriva v pripravljeni datoteki .potx, tako da vsebuje želen slog. Jezik za opis je tokrat PresentationML, ki je spet drugačen, vendar zame osebno dobro berljiv. Posebnost pristopa glede na Word in Excel je še ta, da je treba za vsak slog tabele generirati tabeli lasten globalni enolični identifikator (GUID), ki ga med drugim pravilno izdela tudi generator na spletni strani www.guidgen.com. In kako vsa stvar zgleda? Precej preprosto. Najprej je naveden GUID, potem ime sloga, potem pa za vsak element oz. možnost sloga tabele (najprej cela tabela, naslovna vrstica, prvi stolpec itd.) posebej, kako naj bo videti. Možnosti nastavitev so primerljive z Excelom in torej precej okrnjene glede na Word – nastavimo lahko lastnosti obrobe ter lastnosti polnila celic. Ogrodje primera je podano v nadaljevanju, večino reči pa je moč razbrati iz primera. Kar je nejasno, boste pa zlahka našli v že večkrat omenjenem četrtem delu »knjižic« o OOXML. a:tblStyle styleId="{EE93DD365802-4ACE-BD06-EC765CC3A407}" styleName="Moja tabela"> Izvirno idejo o izdelavi sloga sem našel na strani Mike Fried's Blog na http://blogs.msdn.com/mike_frieds_blog/archive/2006/09/06/TableStyles1.aspx in na http://blogs. msdn.com/mike_frieds_blog/archive/2006/09/06/TableStyles2.aspx. Kako uporabiti tako pripravljeno predlogo? Iskal sem možnost, da bi bila predloga uporabljena kot privzeta ob zagonu PowerPointa, vendar je nisem našel. PowerPoint se sicer v različici 2007 namreč močno naslanja na teme, s katerimi precej preprosto prilagodim videz obstoječih diapozitivov. Tako so tudi »privzete« nastavitve za prazno predstavitev pridelane na osnovi teme oz. datoteke Default theme. thmx. Kar je nerodno, saj sem po krajšem raziskovanju ugotovil, da lahko v temo vključim praktično vse potrebne slogovne značilnosti predstavitve razen sloga tabel – in tako sem spet pristal na »klasičnih« predlogah tipa .potx. Tako. Sloge tabel so obdelani in poenoteni v Wordu, Excelu in PowerPointu. Dela je nekaj več, kot bi si ga želel, vendar je za uporabnika vse skupaj videti potem precej preprosto in prijazno (glej sliko 1). Dobro, kajne? SLOGI GRAFIKONOV Skupen element zbirke Office, ki se ga da oblikovati s predlogami, so tudi grafikoni. Če imate Slika 1: Word, Excel in PowerPoint – slogi tabel moj mikro | 12 | december | 2009 83 V PRAKSI nameščen Excel, je programom na voljo t. i. grafikon programa Excel. Če Excela nimate nameščenega, bo privzeta komponenta za risanje grafikonov nekoliko starinski Microsoft Graph 12, o katerem pa ne bom govoril, saj je po funkcionalnosti in videzu iz drugega časa. Ker verjamem, da ga večina ni niti videla, priporočam, da ga čim prej pozabite, po potrebi namestite Excel in se lotite risanja grafikonov s sodobnejšo Excelovo komponento. Ta za vnos podatkov uporablja kar Excel. In kakšna je vloga predlog oz. slogov pri risanju grafikonov? Če ste kdaj videli pisano množico različnih histogramov in grafov, ki so jih »proizvedli« različni ljudje, potem pa jih je nekdo na hitro spravil skupaj v en dokument (npr. letno poročilo), razumete potrebo po slogih grafikonov. Če se namreč pri obliki dokumentov posamezniki vsaj približno ujamejo, pa si pri grafikonih dajo duška. In ker programje zbirke Office ponuja obilico možnosti, marsikateri uporabnik izkoristi prav vse. Tega se je očitno zavedel tudi Microsoft, zato je pripravil podporo za sloge grafikonov. Je pa očitno to delala neka druga ekipa, ki je imela nekoliko svoj pogled že na terminologijo. V osnovi komponenta za grafikone govori o treh rečeh – o vrsti, postavitvi in o slogu grafikona. Z vrsto grafikona opredelim, ali gre za histogram, lomljeni graf, zvezni graf itd., ali bo prikaz 2- ali 3-dimenzionalen in podobno. Postavitev pove, kateri dodatni elementi grafikona so vidni in kako so razporejeni (grafikon, osi, ozadje, legenda, naslov grafikona ipd.). Slog grafikona pa pomeni opredelitev barv in pisav. Žal nisem našel načina, kako popraviti ali dodati postavitve in sloge. Vendar, ko uspešno sestavim vse skupaj v prikaz, ki mi ustreza, lahko to shranim kot predlogo (template), ki pa je – nekoliko nenavadno – dostopna skozi izbiro vrste grafikona. Z MS Office in celostna grafična podoba (3. del) nekaj sreče boste ugotovili, da v podjetju potrebujete tri ali štiri »standardne« grafikone, vse drugo pa je stvar vpisovanja številk. Oblikujete jih in shranite kot predloge, uporabnike pa naučite, da do njih pridejo z izbiro tam čisto pri vrhu pogovornega okna za izbiro vrste grafikona. Ikona je sicer neugledna – mapa z imenom Predloge oz. Templates, učinek pa neverjeten. S klikom nanjo je namreč mogoče »ponastaviti« grafikon in uskladiti njegovo podobo v vseh elementih z želeno predlogo (Slika 2). Privzete generirane ikone za uporabniški vmesnik predlog grafikonov so precej neugledne. Jih je pa dovolj preprosto zamenjati lastnimi. Ikona za vmesnik je namreč spravljena kar v datoteki predloge grafikona. Datoteka s predlogo za grafikon ima podaljšek .crtx in je stisnjena datoteke, ki poleg datotek .xml, ki opisujejo sam grafikon, vsebuje tudi ikono za prikaz. Privzeto se hrani v %userprofile%\Application data\ Microsoft\Predloge\Charts. VSEBINSKE PREDLOGE V praksi so predloge sestavljene iz dveh delov, ki jih je dobro vsaj v glavi držati ločena – in sicer ob- likovni del in vsebinski del. Naj pojasnim. Oblikovni del je skupek elementov, ki opredelijo obliko dokumenta. Pri predlogi za urejevalnik besedil to tipično pomeni velikost papirja, nastavitve robov, glave in noge, pisave (za glavno besedilo in naslove), opredelitev barv, opredelitev slogov znaka in odstavkov, opredelitev slogov seznamov in slogov tabel. Ostajajo še »obrobne« reči, kot so slogi kazal, opomb in sklicev. In v glavnem se potem konča. Pogosto pa predloge vsebujejo tudi vnaprej pripravljene vsebine ali kose vsebine. Tako je za dopis koristno imeti pri roki standardno glavo z imenom podjetja, in pa nogo, ki vsebuje registracijske podatke podjetja. Koristno je imeti tudi vedno enak in enako oblikovan zaključek dopisa s podpisom. Pri oblikovanju dokumentov se vsakdo hitro spomni znotraj podjetja standardiziranih zapisnikov sestankov in dopisov za neizbrane kandidate za delovno mesto. Ko enkrat človek začne razmišljati, kaj vse bi bilo dobro imeti vedno v enaki (oblikovni in vsebinski) formi, hitro pride do cele kopice tovrstnih vsebin. MS Word ponuja obilico možnosti za obvladovanje vsebinskih Slika 2: Uporaba predloge grafikona predlog. Že od nekdaj je bilo mogoče skupaj z obliko v datoteko predloge shraniti tudi vnaprej pripravljeno vsebino. Prav tako že dolgo obstajajo zaznamki (bookmarks), s katerimi v dokumentu označim, kje mi kaj »manjka« oz. kje je treba v taki vsebinski predlogi dopisati manjkajoče podatke. Spremenljivke, ki jim naknadno dodelim vrednost, so tudi že dolgo prisotne v »kodah polj«. Prejšnje različice MS Worda so prav tako podpirale tudi manj znano funkcionalnost AutoText ali Samobesedilo, pri kateri pogosto uporabljano besedilo shranim »na stran« in ga po potrebi preprosto večkrat vstavim. V Wordu 2007 so programerji te reči prepisali in poenotili ter razširili funkcionalnosti. Tako so v verziji 2007 na voljo building blocks oz. gradniki, iz katerih je mogoče sestaviti tudi celoten dokument. Prva dobra stran gradnikov je, da lahko vsebujejo praktično vse – torej celotne odseke skupaj s slikami in oblikovanjem. Druga dobra lastnost je dejstvo, da so gradniki so razvrščeni v galerije, znotraj galerij pa v kategorije. Vnaprej pripravljene glave in noge dokumentov, oblikovanje številčenja strani, naslovnice, kazala ter vstavki za polje z besedilom so tako vse gradniki v ustreznih galerijah. Galerije so v uporabniškem vmesniku vpletene v več »knofkov« na različnih zavihkih traku. Gradnike pa je mogoče tudi centralno urejati z Organizatorjem gradnikov, ki pa je žal funkcionalno precej ubog. Gradniki živijo lahko na različnih koncih. Tiste, ki morajo biti dostopni v vsakem dokumentu, je smiselno shraniti v posebne datoteke z .dotx podaljškom, ki jih Word poišče na %userprofile%\ Application Data\Microsoft\Document Building Blocks\%koda jezika%\. Privzeto mora biti tam datoteka z imenom Building blocks. dotx, lahko pa so zraven tudi druge, in Word bo seznam gradnikov Dnevno sveže novice, ki jih radi povzemajo tudi drugi. 84 moj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI označim kos besedila, pritisnem Alt+F3 in v pogovorno okno (Slika 3) vpišem zahtevane podatke (ime gradnika, galerijo, v katero spada, ter kategorijo znotraj galerije ter kje naj gradnik »živi«). Gradnik uporabim tako, da ga poiščem v galeriji na ustreznem obstoječem gumbu traku (Glave, Noge, Slika 3: Vpis podatkov o novem gradniku Številčenje, Naslovnice, Hitri deli ipd. sestavil iz vseh dostopnih na tem – glej sliko 4). Če se uporabnik mestu. To je uporabno za central- pri vpisu podatkov o gradniku no »distribucijo« gradnikov za zmoti, podatke z Organizatorjem celotno podjetje. Po drugi strani gradnikov zlahka popravi. Tako gradniki, ki so po funkciji speci- lahko gradnik spravim v drugo fični za določeno predlogo, lahko kategorijo ali pa celo shranim v živijo kar v predlogi sami. Tako drugo datoteko (npr. preselim iz npr. gradniki, ki so smiselni za do- datoteke Building blocks.dotx v pisni list, ne bodo delali zmede in Moji gradniki.dotx). gneče v naboru gradnikov, ki jih Za pogosto uporabljane gradnipotrebujem pri pisanju tehničnih ke je koristno, če so shranjeni kot navodil (in obratno). Hitri deli ali kot Samobesedilo. V Pomembno je tudi, da sta izde- tem primeru je za vstavljanje gradlava in uporaba gradnikov kar se nika v dokument treba odtipkati le da preprosta. Za izdelavo tako enoznačni del imena gradnika in Slika 4: Galerija »Hitri deli« pritisniti F3, in Word vstavi gradnik. Hitro, preprosto, učinkovito. Toliko na hitro o samih gradnikih. Za prihodnjič pa naj napovem: Gradniki lahko vsebujejo med drugim tudi t. i. kontrolnike (Content Controls) ter poljubna polja (Fields). S tema funkcio- nalnostima pa lahko povežem metapodatke dokumenta, ki se v novem formatu zapisa hranijo v datoteki XML, z vsebino dokumenta. To pa je lahko v precejšnjo pomoč uporabniku, funkcionalno pa je zanimivo tudi z vidika povezovanja z drugimi programi. moj mikro | 12 | december | 2009 85 V PRAKSI triki in nasveti Staro in novo Redko se zgodi, da imamo na voljo tri aktivne Microsoftove operacijske sisteme. A ker jih imamo, smo zbrali nekaj trikov za vse tri in še za kaj drugega povrhu. Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si Windows XP BRISANJE VARNOSTNIH KOPIJ Č e se malce sprehodite po mapi Windows v okolju Windows XP, boste videli, da je v njej gora map, katerih imena se začnejo z $NtUninstall. To so mape, ki vsebujejo informacije o odstranjevanju nadgradenj in servisnih paketov, ki ste jih namestili. Če imate nameščene vse nadgradnje in dodatke, je lahko teh informaciji precej. Kakih 200 megabajtov. Pa so te mape res potrebne? Če vam sistem deluje in če ne nameravate odstraniti kakšnega servisnega paketa ali sprotne nadgradnje, ki ste jo prenesli s spletnega mesta Microsoft Update, potem so te informacije odveč in mape lahko izbrišete. Kako pa? Če map sploh ne vidite, potem v Raziskovalcu izberite Orodja/ Možnosti mape in v razdelku Pogled poiščite možnost Prikaži skrite datoteke in mape in jo vključite. Nato odprite mapo Windows in v njej označite vse mape, katerih ime se začne z »$NtUninstall«, in jih izbrišite. Izbrišete lahko tudi mape, katerih ime se začne z »$MSI« ali »$NtServicePack«. Toda pazite – nikakor ne izbrišite mape $hf_ mig$, ker vsebuje podatke, ki so vitalni za delovanje sistema. Pozor: Z brisanjem omenjenih map in njihove vsebine boste izgubili možnosti odstranjevanja nadgradenj in servisnih paketov, ki ste jih namestili, zato se prepričajte, da vaš sistem res deluje tako, kot mora. Če res nimate težav, potem mape izbrišite. Priporočljivo je, da brisanje izvedete selektivno in za vsak primer izbrišete le mape, ki so recimo starejše od šestih mesecev. S spremembo nekaterih ključev v registru je mogoče sistem prepričati, da vas samodejno prijavi. Windows XP in Vista SAMODEJNI VPIS P isal nam je bralec Andrej z naslednjo težavo : Ima računalnik in za vpis v sistem izdelano geslo. Ker je edini uporabnik, mu gre vpisovanje gesla malce na živce in bi se tega rad znebil. A tako, da bi geslo ostalo. Če hočete obdržati geslo, je edina možna rešitev ta, da sistem nekako prepričate, da vas prijavi samodejno. To pa je mogoče le preko spremembe registra, zato bodite seveda previdni. Če hočete, da vas sistem samodejno prijavi, je treba spremeniti kar nekaj vrednosti. Najprej se v sistem prijavite z uporabniškim imenom, ki omogoča skrbniške pravice in z ukazom Start/ Zaženi/ Regedit zaženite urejevalnik registra. V njem poiščite ključ: mu dodelite ustrezno vrednost. Tako, zdaj pa se lahko posvetite ključem. Najprej je treba samodejen vpis sploh omogočiti. To naredite tako, da dvakrat kliknete ključ AutoAdminLogon in njegovo vrednost z '0' spremenite na '1' (seveda brez apostrofov). Če želite mehanizem samodejne prijave kdaj izključiti, je dovolj, če to vrednost postavite nazaj na '0'. Nato odprite ključ DefaultUserName in preverite, ali je kot vrednost oziroma vsebina postavljeno vaše uporabniško ime. Najverjetneje je, če pa morda ni, ga vpišite oziroma ustrezno spremenite. Nato odprite ključ DefaultPassword in kot vsebino vpišite geslo, s katerim se prijavljate v sistem. Če tega ključa ni, ga po opisani metodi izdelajte. No, tu se pojavi prva težava te metode. Če jo pozna še kdo drug, lahko v vašem računalniku odpre register, v njem HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Microsoft\Windows NT\CurrentVersion\Winlogon V mapi Windows je lahko precej map, ki jih je mogoče izbrisati, če s sistemom nimamo težav. 86 V desnem oknu bo zdaj treba spremeniti nekaj nastavitev. Ta spremenite tako, da dvakrat kliknete ključ, nato pa vnesete ustrezno spremembo. Če ključa ni, ga v našem primeru izdelate tako, da v desnem oknu kliknete z desno tipko in izberete Novo/ Vrednost niza, vpišete ime ključa in vse skupaj potrdite. Nato ta ključ dvakrat kliknete in ta ključ in prebere vaše geslo. Tu v registru je namreč zapisano brez zvezdic ali pikic, kot je to običajno pri geslih, zato je geslo vidno, kar lahko pomeni varnostno luknjo. A če gre za vaš domač računalnik, je verjetnost, da bo nekdo sedel za vašo mizo, poznal to metodo in tako ukradel vaše geslo, verjetno res minimalna. Zdaj ostane še zamoj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI dnji korak, ki ga je treba izvesti, ko se prek vašega računalnika prijavljate v kakšno domeno, kar doma ni ravno pogosto, v poslovnih okoljih pa. No, če se v domeno prijavljate, potem morate ustrezno spremeniti še ključ DefaultDomainName, če pa ne, ga pustite takšnega, kot je. Tako, spremembe so narejene in z Datoteka/ Izhod lahko urejevalnik registra zaprete. Od zdaj naprej boste v sistem prijavljeni na enak način kot prej, le gesla vam ne bo treba vpisovati. Funkcijo samodejnega vpisa je mogoče obiti tako, da ob prijavi v sistem držite pritisnjeno tipko Shift. Vedeti je treba tudi to, da opisana metoda deluje le, če imate za dostop v sistem določeno uporabniško ime IN geslo. Če gesla ni, omenjene spremembe nimajo vpliva. Word 2003, 2007 ZOPRNA BRALNA POSTAVITEV S te opazili, da se zadnje čase vse več Wordovih dokumentov, ki jih dobimo po elektronski pošti, odpre v tako imenovani dokumenti odpirali v bralni postavitvi? Gre, in to čisto preprosto. Odpremo Orodja/ Možnosti, v razdelku Splošno izključimo možnost Dovoli odpiranje v bralni postavitvi in potrdimo spremembe. Od zdaj naprej se dokumenti ne bodo več odpirali v bralni postavitvi, ampak tako, kot smo jih vajeni, oziroma tako, kot bodo videti, ko bodo natisnjeni. Če pa vseeno želimo bralno postavitev, lahko pritisnemo gumb Branje v orodni vrstici ali pa izberemo Pogled/Bralna postavitev. Word XP, 2003, 2007 PRENOS PRIPRAVE STRANI P ri vsakdanji uporabi urejevalnikov besedil se večkrat srečamo z dokumenti, ki nimajo standardne oblike strani. Če na primer uporabljamo pisarniški papir s prednatisnjeno glavo, je običajno zgornji rob dokumenta pomaknjen nekoliko nižje, da ne bi tiskali po zaglavju. Ali obstaja preprost način, kako nastavitve Samodejno odpiranje bralne postavitve Wordovih dokumentov je mogoče izključiti. bralni postavitvi? Postavitvi, kjer so črke velike, da je besedilo sicer lažje brati, a postavitev strani je čisto drugačna kot v dejanskem dokumentu. Če si želimo ogledati, kako bo dokument videti, ko bo natisnjen, moramo najprej to bralno postavitev zapreti. Ali ne gre nekako preprečiti, da bi se oblike strani prenesti v drug dokument? Načeloma se takšne zadeve rešujejo prek predlog, kjer oblikujemo stran tako, kot želimo, nato pa dokumente izdelujemo na podlagi te predloge. A izdelava predloge za dokumente, ki jih uporabljamo le redko, je morda malce neracionalna. Ali obstaja še kak način? Obstaja in je prav zabaven. Vzemimo, da imamo izdelan dokument, ki je, kar zadeva pripravo strani tak, kot želimo. Te nastavitve bi radi prenesli v drug dokument. Postopamo takole. Najprej odpremo stari dokument, nato pa še novega. Postavimo se v stari dokument in izberemo Datoteka/ Priprava strani in tu ne naredimo nič, ampak le pritisnemo gumb V redu. Nato se prestavimo v nov dokument in v njem izberemo meni Urejanje, pri katerem je na mestu, kjer sta funkciji razveljavi in uveljavi, zdaj možnost Ponovi Postavitev strani. Izberemo jo in nastavitve strani se bodo prenesle iz starega dokumenta. Internet Explorer 8 SKRITI PONUDBO ZA WINDOWS SEARCH K o v Internet Explorerju 8 začnemo tipkati spletni naslov, nam brskalnik sicer ponudi seznam spletnih mest, ki ustrezajo temu, kar tipkamo, poleg tega seznama pa nam brskalnik vedno ponudi tudi »Prenesite storitev Windows Search, če želite izboljšati rezultate zgodovine in priljubljenih«. Zadeva je lahko moteča in zanimalo nas je, kako jo odstraniti. Sporočilo oziroma ponudba se pojavi, če v računalniku nimamo nameščenega sistema iskanja Windows Search ali pa smo ga izključili. Če ga ne želimo, bo treba v register in tam ustvariti nov ključ, ki bo zadevo skril. In spet smo pri registru. Urejevalnik zaženemo tako, da izberemo Start/ Zaženi/ Regedit. Nato v njem poiščemo ključ: HKEY_CURRENT_USER\Software\ Microsoft\Internet Explorer\Main\ WindowsSearch S simpatičnim trikom lahko nastavitve lastnosti strani prenesemo iz enega dokumenta v drugega. Najverjetneje boste v desnem oknu našli le dva vnosa, mi pa bomo dodali še enega. In to tako, da bomo v desnem oknu kliknili z desno tipko in izbrali Novo/ Vrednost DWORD. Ključu bomo dali ime »ShowPrompt« (brez narekovajev) in zaprli register. Ob vnovičnem zagonu Internet Explorerja 8 sporočila več ne bo. Kaj pa, če bi radi, da se sporočilo spet pokaže? Druge bližnjice ni, kot da ključ spet izbrišete. To naredite tako, da kliknete vnos ShowPrompt in ga s tipko Delete preprosto izbrišete. Ponudbo za namestitev sistema Windows Search je z dodatkom v register mogoče odstraniti. moj mikro | 12 | december | 2009 87 V PRAKSI triki in nasveti Ta nas bo postavil v Windows XP v mapo Documents and Settings\Upor_ime\Application Data (kjer je namesto Upor_ime vaše uporabniško ime) oziroma v ustrezno mapo v Visti. Nato se v Windows XP sprehodite do mape Mozilla\Firefox\Profiles\xxxxx. default\chrome, v Visti pa do mape Roaming\Mozilla\Firefox\ Profiles\xxxxx.default\chrome, kjer v obeh primerih velja, da je namesto xxxxx poljubnih 8 znakov. V tej mapi najverjetneje ne bo datoteke userChrome.css, bo pa datoteka userChrome-example. css. To datoteko kliknemo z desno tipko in izberemo Kopiraj, nato pa še enkrat kliknemo z desno tipko in izberemo Prilepi. Tako smo v mapi izdelali kopijo datoteke userChrome-example.css, ki ji jo zdaj preimenujemo v userChrome. css. To datoteko zdaj odpremo v WordPadu ali Beležnici (prvi je primernejši, saj se v Beležnici pogosto pojavijo čudni znaki). Nato se premaknemo na dno datoteke in na koncu dodamo ti vrstici, med katerima naj bo ena vrstica prazna: Z dodatkom v datoteko userChrome.css lahko vrstico z zavihki v Firefoxu prestavimo na dno zaslona. Firefox 2.x, 3.x VRSTICA Z ZAVIHKI NA DNU v ukazno vrstice vpišemo ukaz: %AppData% te zadevo spet spraviti v začetno stanje, lahko ti vrstici izbrišete, lahko pa izbrišete kar celotno datoteko userChrome.css. Outlook 2007 ŽELENI NEŽELENI O utlook že nekaj različic vsebuje filter neželene pošte, ki nam pomaga pri obrambi pred elektronsko »svinjarijo«. A kot vsaka takšna stvar tudi ta filter oziroma storitev znotraj Outlooka ni stoodstotno zanesljiv in kaj lahko se zgodi, da bo kakšno sporočilo, ki ni neželena pošta, romalo v koš. Outlook poleg samodejnega odločanja o tem, kaj je in kaj ni neželena elektronska pošta, omogoča tudi uporabniške nastavitve, s katerimi lahko to odločanje »fino nastavimo«. To pa med drugim pomeni določanje, katera od sporočil, ki jih je Outlook spoznal za neželena, to v resnici niso, in dodajanje pošiljateljev teh sporočil med varne pošiljatelje. In tako sčasoma nastane seznam varnih #content > tabbox { -moz-box-direction: reverse !important; } .tabbrowser-arrowscrollbox > stack {display: none !important; } Datoteko shranimo in ob vnovičnem zagonu Firefoxa bo vrstica z zavihki na dnu zaslona. Če želi- pošiljateljev oziroma izjem. Zato je zelo pomembno, da mapo neželene pošte redno pregledujemo L judje smo različni tudi kar zadeva uporabo računalnika. Nekdo ukaze raje uporablja s klikanjem ikon in gumbov, drug jih raje poišče v menijih, tretji uporablja bližnjice. Nekdo ima raje vrstico Start na vrhu zaslona, drugi spet je zadovoljen, če je ta na dnu. In tako smo dobili tudi vprašanje, ali je mogoče Firefox prirediti tako, da bo vrstica z zavihki oziroma za sprehajanje med njimi na dnu Firefoxovega okna, in ne na vrhu pod drugimi orodnimi vrsticami. Bralcu je ideja, da bi bilo delo z zavihki v Firefoxu podobno delu z delovnimi listi pri elektronskih preglednicah, torej podobno kot pri MS Excelu ali OpenOffice.org Calcu. Spremembo je mogoče izvesti, vendar le tako, da ustrezno spremenimo datoteko userChrome.css. Kje pa je? Najlažje jo bomo našli tako, da izberemo Start /Zaženi (v Visti vpišemo neposredno v iskalno polje) in 88 Z aktiviranjem funkcije Samodejno dodaj osebe, ki jim pošiljam e-pošto, na seznam varnih pošiljateljev, bo možnost, da izgubite kakšno pomembno sporočilo, manjša. moj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI in iz nje izločimo varne pošiljatelje. To je posebej pomembno prve tedne po namestitvi Outlooka, saj je takrat sistem še »deviški« in je zanj veliko sporočil neželenih. To dodajanje novih varnih pošiljateljev je lahko zoprno. Če nič drugega zato, ker včasih pozabimo, da je treba to narediti. in potem smo jezni, ker nečesa pomembnega nismo dobili zato, ker je Outlook mislil, da gre za spam. Lahko pa si zadevo malo olajšamo. Olajšamo s tem, da uporabimo logiko, po kateri ljudje, ki jim pošiljamo sporočila, zagotovo niso tisti, ki bi nam pošiljali spam, in zato jih lahko damo na seznam varnih pošiljateljev. In kako to narediti? Preprosto. Izberemo Orodja/ Možnosti, nato pa v razdelku Lastne nastavitve pritisnemo gumb Neželena e-pošta. V oknu, ki se odpre, izberemo razdelek Varni pošiljatelji in v njem vključimo možnost Samodejno dodaj osebe, ki jim pošiljam e-pošto, na seznam varnih pošiljateljev. Od zdaj naprej bodo vsi, ki jim pošljete sporočilo, obravnavani kot varni pošiljatelji in bo možnost, da zgubite kaj pomembnega, precej manjša. Je pa res, da lahko tudi od teh oseb dobite spam, in to če jih okuži kak črv, ki računalnik spremeni v posrednika neželene pošte. OpenOffice.org 3.1 NAMEŠČANJE RAZŠIRITEV Pravzaprav vrstica hitrega zagona ni izginila iz sistema, Microsoft je le aktiviral ni. Vrstica hitrega zagona je v bistvu mapa z bližnjicami, ki jo sistem interpretira kot vrstico hitrega zagona. Ta mapa, imenovana Quick Launch, je tudi v Windows 7 še vedno na disku. Vse skupaj je torej treba le aktivirati. Toda kako in kje je ta mapa? Najprej poiščimo mapo. Ta je v: C:\Uporabniki\Upor_ime\AppData\ Roaming\Microsoft\Internet Explorer\Quick Launch Tudi za OpenOffice.org 3.x obstajajo razširitve in dodatki. katero je dodatek napisan, ocena uporabnikov in podobno. Ko najdemo kak dodatek ali razširitev, ki nas zanima, ga/jo lahko snamemo in shranimo na disk. Običajno bo šlo za datoteko vrste OXT. Ko imamo razširitev na disku, jo je treba še namestiti v OpenOffice. org. To naredimo tako, da izberemo Orodja/ Upravitelj razširitev, pritisnemo gumb Dodaj in na disku poiščemo omenjeno datoteko OXT, ki smo jo sneli iz spleta. Vse drugo naredi OpenOffice.org oziroma Upravitelj razširitev sam. Nekatere razširitve po namestitvi zahtevajo ali omogočajo še določene nastavitve, kar pa je seveda odvisno od tipa razširitve same. Če gre za zbirko predlog, posebnih nastavitev verjetno ni, če pa gre za kak funkcionalni dodatek, pa običajno so. In če uporabljate Mozilla Firefox ali Thunderbird, se boste hitro znašli, če ne, pa tudi ne bo sile. Windows 7 VRNITEV HITREGA ZAGONA V Windows 7 ni več vrstice hitrega zagona, torej tistega dela traku ob gumbu Start, kjer so bile ikonice, ki so bile bližnjice do večkrat uporabljanih programov. Nadomestilo jo je drugačno načelo, ki je prav tako učinkovito, morda celo bolj. A nekateri uporabniki so pač tradicionalisti. Ali je mogoče vrstico hitrega zagona kako dobiti nazaj? Je. Namesto Upor_ime je seveda vaše ime oziroma uporabniško ime, s katerim se prijavljate v sistem. A ko boste hoteli mapo odpreti, se vam bo najverjetneje zgodilo, da boste prišli do mape Upor_ime, v kateri pa ne bo mape AppData. To pa zato, ker je ta mapa skrita. In kako do nje? Lahko bi sicer v Možnosti mape določili, naj sistem prikaže skrite datoteke, a to je zamudno. Preprosteje je, če kliknemo v naslovni vrstici Raziskovalca. Ta se bo iz oblike na primer C: > Uporabniki > Upor_Ime, spremenila v C:\Users\Upor_ime. V to vrstico nato dodamo \AppData, tako da se glasi C:\Users\ Upor_ime\AppData in mapa se bo prikazala. Naprej pa spet lahko le klikamo, da pridemo do mape Quick Launch. N a podoben način kot pri Firefoxu in Thunderbirdu so tudi za OpenOffice.org 3.1 na voljo razširitve in dodatki. Ideja razširitev je zanimiva zato, ker si lahko razvijalci preko njih dajo duška in razvijajo nove ideje in koncepte za manjše število uporabnikov, s čemer ne obremenjujejo krovnega paketa kot takega, hkrati pa ponujajo funkcionalnost, ki je ta osnovni paket nima. In kako najdemo in namestimo razširitve? Najprej jih je treba najti, kar ni težavno. Odpremo spletno stran http://extensions.services. openoffice.org/ in z nje snamemo razširitev, ki nas zanima. Ker je vseh razširitev in dodatkov skoraj 500, bo pregled lažji, če dodatke iščemo tako, da jih razvrščamo po različnih kriterijih, kot so operacijski sistem, vrsta dodatka oziroma komponenta OpenOffice.org, za Do skrite mape lahko pridemo tudi tako, da v naslovno vrstico vpišemo njeno ime. moj mikro | 12 | december | 2009 89 V PRAKSI Mape kot take pravzaprav ne potrebujemo, potrebujemo le pot do nje. Zato se potem, ko smo v njej, spet postavimo v naslovno vrstico, označimo celotno pot in jo s Ctrl+C kopiramo v odložišče. Zdaj z desno tipko kliknemo na opravilni vrstici (to je tisti trak na dnu zaslona, kjer so ikone programov) in izberemo Orodne vrstice/ Nova orodna vrstica. Odpre se novo okno, v katerem se postavimo v polje Mapa in s kombinacijo tipk Ctrl+V prekopiramo vsebino odložišča, torej pot do mape, v naslovno vrstico. Nato izberemo Izberite mapo in zadeva je opravljena. triki in nasveti Windows 7 IZKLOP FUNKCIJE AERO SNAP A ero Snap je simpatična funkcija znotraj Windows 7. Omogoča pa, da se velikost odprtega okna samodejno prilagodi glede na to, kam ga postavimo. Če okno s programom potegnemo skrajno desno ali levo, se bo to okno samodejno zmanjšalo tako, da bo zasedalo točno polovico zaslona na levi ali desni. Če okno potisnemo na vrh zaslona, se bo povečalo čez ves zaslon, ko pa ga potegnemo nazaj Aero Snap je sicer zabaven, a ne vsakomur. Izključiti ga je mogoče prek Nadzorne plošče. Vrstico hitrega zagona aktiviramo tako, da tvorimo novo orodno vrstico s potjo do mape Quick Lauch. Mapa oziroma vrstica hitrega zagona se bo pojavila na podoben način kot v prej v Windows XP in Visti. Zdaj jo je treba le še prilagoditi tako, da bo videti domače – odstraniti imena, odstraniti napis Quick Launch in podobno, kar lahko naredimo prek klika z desno tipko. In če vrstice več nočemo? Z desno tipko kliknemo v opravilni vrstici, izberemo Orodne vrstice in odstranimo kljukico prek Quick Launch. navzdol, se bo zmanjšalo na svojo prvotno velikost. Po mojem mnenju bi sicer lahko dodali še funkcijo zmanjševanja na polovico zaslona po višini, saj se včasih zgodi, da bi radi imeli okna eno nad drugim, a tako se je pač Microsoft odločil. Kakor koli že, Aero Snap je zanimiva in zabavna funkcija, za katero pa ni nujno, da je vsem pogodu. A kako jo izključiti? Zagnati je treba Nadzorno ploščo, v njej Središče za dostopnost, tam pa izbrati Spreminjanje načina delovanja miške. Odprlo se bo okno z nastavitvami, med katerimi je tudi (žal slabo preveden) ukaz Prepreči oknom, da se ne razporedijo samodejno, če jih premaknete na vrh zaslona. Upam, da bo Microsoft ta prevod kaj popravil, saj je dokaj neumen. Original je namreč »Prevent windows from being automatically arranged when moved to the edge of the screen«, kar bi pomenilo »Prepreči oknom, da se samodejno razporedijo, ko jih premaknete na rob zaslona« ali kaj podobnega. Kakor koli že, če funkcijo vključite in potrdite izbiro, Snap ne bo več deloval in z okni boste lahko počeli, kar vas je volja. Windows 7 SAMOLEPLJIVA ZABAVA W indows 7 vsebuje tudi nekaj, kar imenujejo Samolepljivi listki. Gre za elektronsko različico tistih rumenih ali kakršnih koli že listkov, ki jih običajno lepimo po zaslonih, tipkovnicah, omarah, telefonih in kaj vem čem že vse, vsebujejo pa nekaj, česar ne smemo pozabiti. Te listke lahko v sistemu Windows 7 najdemo kar v meniju Start. Na prvi pogled ti listki ravno ne ponujajo posebnih oblikovnih možnosti, a če ste se kaj igrali, z njimi ste morda že ugotovili, da lahko z desnim klikom spremenite barvo listka. Mogoče ste ugotovili tudi, da lahko besedilo naredite krepko, če pritisnete Ctrl+B, ležeče, če pritisnete Ctrl+I, podčrtano, če pritisnete Ctrl+U in prečrtano, kar pride prav, če hočete kaj označiti kot opravljeno, pa Ctrl+T. Obstaja pa še kar nekaj trikov. Recimo kombinacija tipk Ctrl+Shift+L. Če imamo besedilo, ga označimo in ob prvem pritisku te kombinacije se bo to spremenilo v seznam z običajnimi oznakami. Ko kombinacijo pritisnemo drugič, se spremeni v številčni seznam (1, 2, 3 Kako kaj koristnega narediti z malo truda in še manj denarja. 90 moj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI …), tretjič v črkovni seznam (a, b, c …), četrtič v črkovni seznam z velikimi črkami (A, B, C …), petič v rimske številke z malimi črkami (i, ii, iii, iv …) in šestič v rimske številke z velikimi črkami (I, II, III, IV …). Vsekakor dobrodošlo pri malce bolj strukturiranih opomnikih. Zanimiva je tudi možnosti povečevanja in zmanjševanja velikosti črk. Če želimo večjo pisavo, pritiskamo kombinacijo Ctrl+Shif+. (pika), če hočemo pisavo zmanjšati, pa Ctrl+Shift+, (vejica). Kaj pa pisava? No, z njo je pa križ. Programček je bil namreč prvotno namenjen le tabličnim računalnikom, kjer bi uporabniki na listke pisali s pisalom, tako da je pisava nepomembna. No, zdaj, ko je zadeva v vseh različicah Windows, pa je pisava nekaj, kar je vsekakor pomembno. Morda bo Microsoft kaj naredil v kakšnem servisnem paketu. Do takrat pa lahko uporabljate le privzeto pisavo. Neee, ni res. Načeloma lahko katero koli, le trik morate uporabiti. Lahko na primer vsebino listka napišete v kakšnem drugem programu, recimo urejevalniku besedil, in jo nato prekopirate na Samolepljive listke v Windows 7 je mogoče ozaljšati. listek. V tem primeru bo pisava ostala takšna, kot je v originalnem dokumentu. Lahko pa greste še stopnjo višje. Če namreč iz urejevalnika besedil ali katerega koli drugega programa, ki omogoča spremembo pisave, prekopirate le eno črko in jo prilepite na samolepljivi listek, lahko v tej pisavi nadaljujete pisanje po listku. Seveda pa obstaja cela vrsta plačljivih in brezplačnih programov in dodatkov na to temo, tako da če niste zadovoljni s tem, kar dobite v Windows 7, lahko posežete po kakšni drugi rešitvi.  MALO NOSTALGIJE N aš lektor nam je, tako za nostalgijo in v zabavo, poslal kopijo navodil za Compaqov računalnik izpred kakih desetih let. Navodila so prav zanimivo branje in če imate doma starega Compaqa in če še ali več ne veste, kako delati z miško in kako jo vzdrževati, se držite naslednjih navodil: Koriščenje miša Compaq miš se dobi skup s kompjuterom, toda katerikoli serijski PS/2 miš se lako koristiti. Tipke miša se koristijo s zaslonkim oznaevalcem ali s cursorjem, kadar koristite Windows ali druge grafičke softvere. 1. Preverite če je miš pravilno priključen na kompjuter in če je start-up narejen. 2. Postavite miš na čisto ravno površino kod na primer plošča pisalne mize ali podloga za miš. 3. Pomikajte miš po podlogi in označevalec se bo poremikal po zaslonu. - Za tipkanje postavite označevalec na mesto odkjer želite začet s tipkanjem, stisnite in pustite levi taster miša (to se pravi klikniti) kursor bo začel treptat na mestu na katerem ste kliknili in vi lahko začnete s tipkanjem. - Za izbiro v programu menija koristite miš tako da kliknete ime menija, potem pa kliknite na izbor v padajočem meniju. - Za odpiranje simbolov (ikonic) malih slikic katere predstavljajo file ali programe, potrebno je duplo kliknit direktno na ikonici. Duplo klik je časovno omejeno in če počasi kliknete vaš kompjuter reagira kod da ste dva krat kliknili ali posebno. Zato zapomnite za duplo klik je treba hitro. 2. 3. 4. 5. 6. Isključite kabl miša iz kompjutera. Obrnite miš narobe. Snemite poklopnik kugle miša. Obrnite miš tako da vam kugla pade v roko. Izkoristite malo cunjo natopljeno s isopropyl alkoholom in obrišite kuglico. S izcejeno cunjico obrišite kuglo. 7. Osušite kuglo s suho cunjo s katere na pada tekstilni prah. 8. Vpihnite v ohičje kugle da odleti prah ali dlakice iz nje. (V ohičju so rolnice podobne onim na kasetofonu, izkoristite bombažno cunjo in sredstvo za čiščenje glave ba kasetofonu za čiščenje teh rolnica. Očistite vse mastne plati. Obračajte rolnice da bi očistili cele površine. 9. Vrnite kuglo nazaj v miš in zaprite pokrovček kugle. 10. Vključite kabel od miša v kompjuter. Tako… Zdaj veste. Slobodan, tebi pa hvala, da z nami deliš tako koristne informacije in skrbiš, da naši bralci znajo uporabljati tudi bolj sofisticirano opremo. Čiščenje miša V največjem se miš čisti sam dokler ga vrtite. Vse eno kadar opazite da označevanje na zaslonu ni enakomerno ali da se kugla ne vrti sproščeno potrebno je da očistite miš. 1. Isključite kompjuter. moj mikro | 12 | december | 2009 91 V PRAKSI sam svoj mojster: tehtanje med kompaktnimi Ko kompaktni aparat prestavimo v višjo hitrost Zdi se, da se še nikoli ni toliko ljudi ukvarjalo s fotografijo kot danes. Brez posebnih finančnih zahtev lahko s čudesi tehnike naredimo večje število posnetkov in izberemo le najboljše. Piše : Marko Koblar marko.koblar@mojmikro.si M odeli različnih digitalnih aparatov so postali cenovno dostopni in niso domena profesionalcev in zanesenjakov s področja fotografije. Še do nedavnega jasno segmentirani izdelki, namenjeni različnim skupinam uporabnikov, se danes cenovno prekrivajo in lahko laika hitro zavedejo v napačno odločitev. Še pred kratkim je veljalo, da večina »običajnih smrtnikov« posega po tako imenovanih kompaktnih fotoaparatih. Značilnost tovrstnih aparatov je razmeroma ugodna cena ob solidnih zmožnostih. Zmogljivejše (in dražje) modele kompaktnih aparatov odlikuje možnost večje optične povečave (zum), precej je tudi možnosti ročnih nastavitev – seveda pa je vprašanje, koliko kupcev teh »trotl-ziher« aparatov to v praksi tudi uporablja. Poleg tega že vrabci na strehah čivkajo, da pravi ljubitelji, in profesionalci prisegajo na zrcalnorefleksne aparate (Digital Single-Lens Reflex – DSLR), ki ponujajo več od kompaktnih. Tovrstni aparati po videzu in delovanju (mehanski del) spominjajo na klasične fotoaparate, na delu, kjer se je osvetljeval film, pa imajo nameščen ustrezen senzor, ki skrbi za zajem svetlobe. 92 Cene kompaktnih aparatov in cenejših aparatov DSLR so vse bližje. NE KAJ, AMPAK ZA KAJ Ko naletimo na vstopni model aparata DSLR priznanega proizvajalca, se ob primerljivi ceni zmogljivejšega kompaktnega aparata marsikomu porodi vprašanje, ali morda ne bi bilo bolje poseči po tovrstnem aparatu. Vprašanje je vsekakor na mestu, dobro pa je razmisliti, za kaj aparat sploh potrebujemo. Kot lastnik solidnega kompaktnega in spodobnega zrcalnorefleksnega aparata lahko rečem, da je to podobno, kot če bi se vprašali, ali naj kupim dobro opremljen mali avto ali večjega enoprostorca, ki je le nekoliko dražji. Jasno je, da je enoumen odgovor nemogoče dati, saj je odvisen od vaših potreb. Enako velja pri fotoaparatu. VSE V ENEM ALI PO DELIH? Če že imate kompaktni, aparat veste, da ga lahko shranite v torbico ali žep. Takšnega početja si tudi z aparatom DSLR manjšega formata ne boste mogli privoščiti. V tem primeru bo sopotnik postala večja torbica/torba ali morda celo manjši nahrbtnik. Kompaktni aparati se prodajajo na preprost način – kar aparat ponuja, pač ponuja, brez kakršne koli možnosti nadgradnje z dodatno opremo (no, to čisto ne drži). Morda boste dokupili še kakšno kartico, torbico za aparat ali polnilnik za baterije. Zrcalnorefleksni aparati se prodajajo drugače. Telo oziroma okvir (pogovorno body) fotoaparata je osnova, na katero glede na potrebe namestimo ustrezen objektiv. Brez ustreznega objektiva je okvir praktično neuporaben. Kupimo ga lahko samostojno ali v kompletu z enim ali več objektivi. Značilnost nakupa tako imenovanih KIT- objektivov v kompletu (telo aparata + objektiv) je, da je cena objektiva bistveno nižja, ko bi bila, če bi »enak« objektiv dokupili ločeno. Včasih je cena s KIT-objektivom le nekaj evrov višja od cene samega okvirja. In slabost ? Tovrstni objektivi so običajno (ne pa vedno) slabše kakovosti in imajo pogosto navoje iz plastične mase. To dejstvo je pomembno zaradi obrabljanja moj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI in zrcalnorefleksnimi fotoaparati navojev objektiva in večje možnosti poškodbe pri nepazljivem ravnanju. Značilnost kompaktnih aparatov je, da pri zmogljivejših modelih ponujajo možnost desetkratne ali celo večje optične povečave. Optične lastnosti pri širokokotnem delu ter pri veliki povečavi (zum) ne bodo optimalne, vseeno pa bomo s tovrstnim aparatom pokrili bistveno več kot s priloženim KIT-objektivom (npr 18–55 mm) aparata DSLR. Za primerljive rezultate bomo morali obstoječ objektiv »razširiti« z drugim (recimo 55-200 mm). Zgodi se lahko, da bomo že s tem nakupom presegli polovico zneska, ki smo ga odšteli za telo aparata in KIT-objektiv. Upam, da ne boste šele ob nakupu prvega dodatnega objektiva spoznali, da nakup aparata DSLR pomeni šele začetek nakupov (držalo, filtri, portretni objektiv, …), ki bodo največkrat presegli začetni znesek nakupa telesa in KIT-objektiva. (npr. IS – Image stabilizator, VR – Vibration Reduction). Te funkcionalnosti so lahko pri kompaktnih aparatih samoumevne in navedene v tipu aparata (na primer IS), v svetu DSLR pa lahko pomenijo nezanemarljivo doplačilo. Vsako funkcionalnost je treba plačati, saj je vsaka rezana kot kolobarji salame. Lep primer je prikaz slike na LCD-zaslonu kompaktnega aparata pred izvedbo posnetka. Ta funkcionalnost je pri kompaktnih aparatih samoumevna, pri aparatih DSLR pa je ta možnost na voljo pri zmogljivejših modelih (npr. možnost LiveView), pa še pri teh je delovanje lahko »slabše«, kot smo ga vajeni pri večini kompaktnih aparatov. Od prej omenjenih razlik med različnimi tehničnimi rešitvami je tudi odvisno, ali je določena funkcionalnost izvedena v telesu aparata ali pa jo bomo morali vedno znova plačati pri objektivu (npr. motorček za ostrenje, stabilizator …). Vsak objektiv, ki je namenjen vašemu proizvajalcu, še ne pomeni, da bo pravilno deloval tudi Cene rabljenih objektivov so lahko zelo ugodne. Cena določenega objektiva je lahko višja kot cena rabljenega ali celo novega ohišja aparata DSLR. PREDEN VSTOPITE V »ZAKONSKO ZVEZO« Kdor področja fotografije ne pozna, bo le težko razumel, da je lahko telo aparata polno elektronike, mehanskih delov in precizne optike, bistveno dražje od enega objektiva. Glede na sredstva, povezana z nakupom aparatov DSLR, se je dobro zavedati še nekaterih dejstev. Tehnične rešitve proizvajalcev se lahko med seboj precej razlikujejo, podobne/enake funkcionalnosti pa se med seboj razlikujejo po imenih z modelom aparata, ki ga imate. Paziti morate na vsako črko pri oznaki objektiva, saj se sicer lahko zgodi, da določena funkcija ne bo delovala – na primer samodejno ostrenje (AF – autofocus). Dober argument za odločitev o modelu in proizvajalcu je tudi morebitna obstoječa oprema (klasični aparat SLR), saj so lahko določeni objektivi bolj ali manj združljivi z modelom novega digitalnega zrcalnorefleksnega aparata. Kljub zagotovljeni funkcionalnosti se lahko Zanimivosti in nasveti • Pri odločitvi o izboru tipa fotoaparata naj vas vodijo potrebe. Zmogljivi tipi kompaktnih fotoaparatov ponujajo dober makro, solidno hitrost, dokaj dobro optično povečavo (zum) ter možnost ročnih nastavitev. Prehod iz sveta kompaktnih aparatov v svet zrcalnorefleksnih bo pogosto privedel tudi do spremembe določenih navad. Vprašanje je, ali boste z nekoliko dražjim vstopnim modelom DSLR brez dodatnih stroškov lahko dosegli enake zmožnosti. • Ena od prednosti uporabe zrcalnorefleksnih aparatov je možnost zajema slike v formatu RAW. Fotografski sprehod se bo zato običajno končal pred računalnikom, s katerim bomo lahko izvedli potrebno optimiranje (belina, razrez …). Zapis RAW omogoča tudi korekturo določenih napak, povezanih z nastavitvami (npr. osvetlitve ali beline). Slabosti uporabe zapisa RAW pa sta večja poraba prostora na pomnilniškem mediju in potreba po dodatni obdelavi. Zgodi se vam lahko, da boste ob omenjanju zapisa RAW pri kompaktnem aparatu od okolice deležni določene mere skepse. Najlažje je, če med seboj primerjate podrobnosti dveh posnetkov iste slike – prvega v zapisu JPG in drugega v RAW. • Prehod s kompaktnega na zrcalnorefleksni aparat je mogoč s pomočjo samodejnih nastavitev. Da bomo iz aparata dobili »nekaj več«, bo treba spoznati pomen časa proženja, zaslonke, občutljivosti … Zato se lahko zgodi, da bodo prvi koraki v svet zrcalnorefleksnih aparatov povezani s slabšimi rezultati, kot smo jih vajeni. • Funkcionalnosti, ki smo jih vajeni pri kompaktnih fotoaparatih, niso samoumevne pri zrcalnorefleksnih aparatih. Določene so na voljo le pri zmogljivejših okvirjih (npr. predogled slike preko LiveView ali snemanje videa). • Za objektiv z vgrajenim motorčkom, ki zagotavlja funkcionalnost samodejnega ostrenja (AF – Autofocus) in vgrajenim stabilizatorjem (VR – Vibration Reduction) boste lahko hitro odšteli več kot za okvir s-KIT objektivom. Žal je tisto, kar pri objektivu plačamo, pogosto sorazmerno s tistim, kar dobimo. Objektivi, namenjeni aparatom različnih proizvajalcev, med seboj niso združljivi. Včasih celo objektivi različnih modelov istega proizvajalca ne zagotavljajo popolne medsebojne združljivosti. • Z novejšimi različicami kompleta CHDK (Canon Hacker's Development Kit) so podprti tudi nekateri starejši tipi kompaktnih digitalnih aparatov. Tako lahko že z aparatom s ceno pod 100 evri uporabljamo pridobitve, ki jih prinaša CHDK. Razvoj CHDK-ja gre v več smereh. Nabor podprtih Canonovih digitalnih aparatov je vedno daljši, poenostavljena je namestitev na pomnilniške medije, dodajajo se nove funkcionalnosti. To je tudi razlog, zakaj je različico CHDK smiselno redno posodabljati. • Če posežete po kompaktnem aparatu (fotografsko) manj renomiranega proizvajalca v višjem cenovnem razredu, lahko dobite marsikatero uporabno možnost, ki je konkurenca nima. zgodi, da boste z rezultati, ki jih boste dobili s starim objektivom in z novim ohišjem oziroma telesom aparata, razočarani. Vsekakor se je treba zavedati, da izbira določenega modela in proizvajalca pomeni dolgotrajno »zakonsko zvezo«. To je tudi razlog zakaj med proizvajalci vlada velika bitka na področju vstopnih modelov aparatov DSLR. Objektivov, namenjenih izdelkom določenega proizvajalca, ne bomo mogli uporabiti na telesu fotoaparata drugega proizvajalca. Včasih v polni funkcionalnosti niso združljivi niti objektivi, namenjeni različnim modelom istega proizvajalca. Tematika še zdaleč ni preprosta in se je treba pred nakupom dobro poglobiti in razumeti, kaj kupujemo. Tolaži vas lahko le to, da med izdelki priznanih proizvajalcev skoraj ne morete zgrešiti – no, le kakšno komponento boste morda dražje plačali ali pa ne bo na voljo. STAR ALI NOV APARAT TER NOVE NAVADE Pri kompaktnem aparatu glede na razmeroma nizko ceno ni dileme. Glede na višjo ceno pa je tovrstno razmišljanje pri zrcalnorefleksnih aparatih smiselno. Zaradi odločitve za »prekinitev moj mikro | 12 | december | 2009 93 V PRAKSI sam svoj mojster: tehtanje med kompaktnimi A470 pridobi nove možnosti. razmerja«, se določeni uporabniki odločijo za novega »partnerja« in prodajo po zelo ugodnih cenah vso pripadajočo opremo (okvir aparata, objektive, držalo), ki je z novim okvirjem aparata ne bi mogli več uporabiti. V tem primeru je lahko cena kompleta izredno ugodna in ne dosega niti cene vseh rabljenih objektivov. Seveda govorimo fotoaparatih oziroma okvirjih z ločljivostjo 6+ milijona slikovnih PIK, ki že omogočajo solidne povečave oziroma izreze. Nakup zrcalnorefleksnega aparata bo povzročil tudi spremembo določenih navad. Spremenjena drža pri merjenju – ja, nič več stegnjenih rok, ampak pogled »skozi« aparat. Dobro je prebrati kakšno knjigo o digitalni fotografiji (npr. Biblija digitalne fotografije). Zaradi zapisa v obliki RAW bo treba morda nadgraditi OS osebnega računalnika ali programsko opremo. Takrat bo marsikdo šele spoznal, da je klik sprožilca šele prvi korak, ki bo prek urejanja datoteke pripeljal do končnega rezultata. 94 Zapis DNG zahteva ustrezno datoteko badpixels. NADGRADNJA KOMPAKTNIH FOTOAPARATOV Pred dobrim letom smo v naši reviji že predstavili možnost razširitve oziroma nadgradnje Canonovih digitalnih fotografskih aparatov s kompletom CHDK (Canon Hacker's Development Kit). S to nadgradnjo je mogoče tovarniško nameščeno programsko opremo določenih tipov Canonovih digitalnih fotoaparatov razširiti brez posegov, ki bi trajno vplivali na programsko ali strojno opremo. V času pisanja omenjenega prispevka je bila ena od slabosti, da je bil CHDK »rezerviran« predvsem za aparate z novejšimi tipi procesorjev, kar je pomenilo potrebo po nakupu nekoliko dražjega modela aparata. Treba se je zavedati, da CHDK ne prinaša sprememb na ravni strojne opreme posameznega tipa fotografskega aparata, ampak omogoča le spremembo programsko postavljenih meja oziroma odpravo namerno postavljenih omejitev. Slednje postavljajo proizvajalci največkrat z namenom komercialnega segmentiranja določenih tipov aparatov. Razlog je, da sorodni modeli fotoaparatov zaradi optimiranja stroškov pri proizvodnji temeljijo na enaki oziroma podobni strojni opremi. S CHDK-jem zato ne moremo vplivati na velikost vgrajenega senzorja ali optično povečavo (zum), vplivamo pa lahko na obliko prikaza informacije ali posamezne programsko definirane parametre aparata (in posredno na način delovanja). Vsi, ki jih CHDK zanima, vedo, da gre za živ proces, ki mu je treba slediti. Če sledite spletnim forumom, ki so povezani s podporo različnim tipom aparatov, boste lahko priča pozitivnim spremembam. Še do nedavnega je veljalo prepričanje, da aparatov s starejšimi tipi procesorjev (npr. Digic II z VxWokrs) ne bo mogoče razširjati s CHDK-jem. Če je še pred meseci veljalo, da določeni tipi »nikoli« ne bodo podprti s CHDK-jem, je danes ravno obratno. Lep primer je možnost namestitve CHDK-ja v model PowerShot A470, ki je priljubljen v naših krajih. Posledica nadgradnje je, da lahko tudi s fotoaparatom, ki je bil do nedavnega v redni prodaji pod 100 evrov, brez težav zajemamo slike tudi v formatu RAW. Zakaj surov zapis? RAW je zapis digitalnih fotografij v obliki neobdelanega niza neposredno s senzorja aparata. Prednosti tega zapisa sta večja kakovost slike in fleksibilnost. Zapis RAW je verodostojnejši (čeprav očesu včasih manj prijeten kot JPG) in ponuja natančnejši zapis barve posameznega segmenta senzorja. Na ravni kakovosti najlažje primerjamo zapis RAW in datoteko JPG z zapisom na filmu in izdelano sliko. PREPROSTEJŠA NAMESTITEV KOMPLETA CHDK Namestitev CHDK-ja, ki smo jo opisali pred časom, je bila razmeroma zapletena, zato so jo za prak- tično vse podprte modele aparatov poenostavili. Oglejmo si postopek namestitve pri nizkocenovnem PowerShotu A470. Še vedno je treba najprej preveriti različico vdelane programske opreme fotoaparata (firmware). Pri omenjenem modelu je lahko v aparatu nameščena ena od programskih različic (1.00e, 1.01a, 1.01b in 1.02c). To storimo s pomnilniško kartico SD (Secure Digital), na kateri ustvarimo v korenskem imeniku (prek bralnika kartic) datoteko ver s končnico req (ver.req). Po vrnitvi kartice v aparat tega vključimo v načinu za pregled slik (Play Mode) in pritisnemo gumba FuncSet in ZumOut (puščica dol). V tem primeru dobimo izpis različice programske opreme, ki je nameščena (v našem primeru 1.01b). S spletne strani http://mighty-hoernsche.de/ prenesemo ustrezno različico CHDK. V našem primeru je to datoteka a470-101b-0.9.8-833-full.zip. Za namestitev ne potrebujemo več dodatnega programskega paketa. Preneseno datoteko odpremo v enem od imenikov na trdem disku in jo prenesemo v skladu s strukturno v korenski imenik kartice SD, ki je v bralniku. Po prenosu datotek kartico SD vrnemo v fotoaparat in znova vključimo v načinu za pregled (obvezno v tem načinu!). Po zagonu pritisnemo gumb Menu in poiščemo možnost Firm. Update. Programske opreme ne bomo nadgrajevali, ampak bomo to »luknjo« izkoristili za možnost nalaganja CHDK-ja v pomnilnik. Ko se nam izpiše možnost nalaganja, jo izberemo (Func.Set) in zaženemo izvajanje (puščica desno, nato pritisnemo Func.Set). Nekaj moj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI in zrcalnorefleksnimi fotoaparati CHDK se razvija zelo hitro, zato ga je smiselno posodabljati. Casio Exilim EX-FS10 ponuja več, kot smo vajeni pri kompaktnih aparatih. trenutkov po potrditvi se nam naloži CHDK in izpiše osnovne podatke o različici. samodejno naredil dva posnetka in izračunal potrebne podatke ter naredil potrebno datoteko badpixel.bin. Celotni postopek traja približno pol minute. Šele zdaj lahko v meniju »RAW parameters« izberemo možnost shranjevanja v datoteko DNG. Vsekakor koristna novost. Če želimo prenašati posnetke v zapisu DNG neposredno prek povezovalnega kabla USB, določimo še aktivnost parametra, ki omogoči shranjevanje datotek JPG in DNG v istem imeniku na kartici SD. NASTAVITEV ZAGONA IN ZAPISA CHDK je aktiven v pomnilniku do izklopa fotoaparata. Podobno kot pri starejših različicah lahko tudi pri trenutno aktualni zagotovimo samodejni zagon CHDK-ja. Po prej opisanem postopku naložimo CHDK. S pritiskom tipke z znakom tiskalnika se nam na spodnji strani zaslona izpiše , ki kaže na aktivnost CHDK-ja v pomnilniku in pričakuje nadaljevanje. Pritisnemo gumb Menu, ki nam odpre znane možnosti CHDKja. Izberemo »Miscellaneous stuff« in poiščemo možnost »Make card bootable«. Aparat izključimo in na kartici SD prestavimo zaščitni drsnik v položaj Lock. Dokler bo v tem položaju, se bo CHDK samodejno zagnal ob vsakem vklopu aparata. Nastavimo še možnost zapisa RAW (RAW Parameters). Z vidi- ka uporabe programske opreme je primeren neposreden zapis v datoteko DNG (Digital Negative). Tako se bomo izognili različnim neprijetnostim, ki so povezane z napačnimi barvnimi nivoji, ki smo jim bili priča v preteklosti pri pretvorbi datotek za določene tipe fotoaparatov. Za zapis v DNG žal ne bo zadoščala le izbira v meniju. Če želimo uporabljati zapis v datoteko DNG, mora biti na kartici SD prisotna datoteka badpixel. bin. V njej so zapisani podatki o neuporabnih elementih senzorja (slikovnih pik). Do tovrstne datoteke lahko pridemo na dva načina. Prvi ni priporočljiv in ni vedno uspešen, saj aparatu podtaknemo prazno datoteko z ustreznim imenom. Druga možnost je, da s strani http://tools.assembla. com/chdk/browser/trunk/CHDK/ SCRIPTS/TEST/badpixel.lua?format=raw prenesemo skriptno datoteko badpixel.lua in jo namestimo (prek bralnika kartic) v imeniku /CHDK/SCRIPTS/TEST. Ko poženemo ta skript, bo aparat DRUGI SLADKORČKI Funkcionalnosti fotoaparata in možnosti še bistveno razširijo (zapis RAW, uporaba skriptov, histogram v realnem času, kalkulator DOF, deblokada optičnega zuma pri snemanju videa ...), za uspešno uporabo pa je treba prebrati priročnik, ki pojasnjuje pomen posameznih parametrov in način njihove uporabe. Med možnostmi je uporaba histograma, ki je lahko viden v realnem času in nam pomaga pri fotografiranju. Tako se lažje izognemo »prežganim« delom posnetkov, ki pomenijo nepovratno izgubo informacije dela slike. Paziti moramo, da količina informacij, ki jih pridobimo, ni moteča glede na razmeroma majhen LCD-zaslon A470. Zapis slike v datoteko DNG ni deloval popolnoma brezhibno, saj je slika, zapisana v formatu DNG, v primerjavi z JPG obrezana na desni strani in spodaj. CHDK je seveda le eden od »sladkorčkov«, ki vabijo uporabnike v »kompaktni« svet. Trudijo pa se tudi drugi. Nekateri (v fotografskem svetu) manj ugledni proizvajalci morajo za prepričevanje ponuditi kaj več. Če recimo ne verjamete, da znajo pri proizvajalcu X narediti dober aparat, vas bo morda prepričala njegova drugačnost. Morda je to hitrost nekaj 10 posnetkov na sekundo ali morda funkcija za pomnjenje (Slow Motion) – nekaj sekund, ki nam omogoča izbrati pravi trenutek za izdelavo fotografije.  moj mikro | 12 | december | 2009 95 V PRAKSI Adobe Photoshop: staranje slike Estetika starosti Namesto bolj priljubljenega pomlajevanja si bomo danes pogledali, kako v Photoshopu na hitro postaramo sliko. Original in končna slika   Piše : Matic Kos matic.kos@mojmikro.si P ostopkov za staranje je več, vse od imitacije izgube barv zaradi sonca, do gubanja oziroma uničenja papirja, na katerem je slika natisnjena. Velja omeniti, da vse slike niso primerne za takšno obdelavo. Najbolj postopek ustreza krajinskim posnetkom, nikjer pa seveda ne piše, da ga ne bi smeli uporabiti na portretih.  Odpremo sliko, ki jo želimo spremeniti, in jo spremenimo v samostojen sloj. Sam sem izbral sliko Pirana, saj bi s svojimi barvami in zgradbami moral delovati zanimivo.  V paleti Layer kliknemo ikono Adjustment Layer in dodamo Brightness/Contrast. Odkljukamo gumb Preview, da takoj vidimo spremembe na sliki. Kontrast povečamo za +20. Potrdimo. Spet kliknemo ikono Adjustment Layer in izberemo Hue/Saturation. Nasičenje (saturacijo) povečamo za +20. Potrdimo. 96  Dodamo nov prilagoditveni sloj Curves. V izbirni paleti izberemo Rdeči kanal in nastavimo približno tako, kot kaže slika. Cilj je dobiti rdeče odtenke v oblakih. moj mikro | 12 | december | 2009 V PRAKSI  V odprtem Curves oknu izberemo Zeleni kanal in spremenimo, kot kaže slika. Cilj je znižati modrino v oblakih in ji dodati odtenek zelene.  Izberemo sloj s sliko in ga prek menija Filter spremenimo v Smart Object (Filter/ Convert for Smart Filters). To bo pomenilo, da bomo vse filtre in učinke, ki jih bomo dodali tej sliki, kadarkoli poljubno spreminjali. Podobno kot prilagoditveni sloji, le da delujejo za filtre. Ko smo sliko spremenili v Smart Object, dodamo filter Lens Correction (Filter / Distort / Lens Correction). V predelu Vignette spremenimo vrednost na -100 in srednjo točko (midpoint) med 50–70, odvisno od posamezne slike.  Naša slika bi morala biti videti že opazno postarana. Verjetno je na sliki preveč kontrasta, kar pa bomo popravili zdaj. V paleti Layer kliknemo ikono Adjustment Layers in izberemo Hue/Saturation. Odkljukamo možnost Colorize in spremenimo drsnik Hue, dokler ne dobimo dvotonski učinek Sephia. Ko smo zadovoljni, potrdimo in spremenimo neprosojnost (Opacity) tega sloja na 50 %.  Da ne bo izjema, enako storimo še z Modrim kanalom. Po spremembi Modrega kanala pa bomo že dobili občutek postaranega posnetka.  Ker smo sliko spremenili v Smart Object, imamo učinek Lens Correction kot samostojni sloj v paleti Layer. Z dvakratnim klikom učinka ga lahko kadarkoli spremenimo, če dvakrat kliknemo drsnike, pa lahko spremenimo način in moč spajanja. Pa naredimo prav to. Z dvakratnim klikom ikone drsnikov spremenimo Opacity na 60–70 %.  Za konec bomo sliki dodali še rahel roza odtenek, ki je velikokrat prisoten na starih slikah. Znova kliknemo ikono Adjustment Layer in izberemo Solid Color. Izberemo živo roza barvo in potrdimo. Spremenimo Opacity na 2–5 %, odvisno od slike. Iščemo rahel rdečkast odtenek, ki bo predvsem viden v belih oblakih. Končano. moj mikro | 12 | december | 2009 97 V PRAKSI računalniki in šah Fritz 12 je tu! To pot so pri firmi ChessBase pohiteli. Novo različico Fritza, 12, so izdali v začetku oktobra, in ne tik pred novim letom. Tako bodo mnogi lahko že prebrali kakšno recenzijo in se še pred novim letom odločili, ali si želijo nove različice ali ne. Razlogov za nakup je več kot dovolj. Piše : Vojko Mencinger vojko.mencinger@mojmikro.si NOVOSTI Glavne novosti bi lahko strnili v šest točk: − popolnoma nova oblika, sorodna z Microsoftovim Officeom 2007, − dvanajstmesečno članstvo (Premium!) v strežniku Playchess.com, − nov analizni pogon, precej izboljšan glede na Fritza 11, − podatkovna zbirka z več kot 1,5 milijona partij vse do 31. 8. 2009 (300.000 več kot pri Fritzu 11) − nova knjižnica otvoritev, − dvanajst ur video lekcij – novih (niso iste kot pri Fritzu 11!). NAJHITREJŠI FRITZ DO ZDAJ Opravil sem nekaj primerjalnih testov med najboljšimi programi, ki jih imam. Seveda je še vedno daleč najboljši Rybka 3. Fritz 12 pa je precej boljši od svojega predhodnika. Prvi testi na računalniških lestvicah, kot sta CEGT in CCRL, še niso bili opravljeni, saj je še nekoliko prezgodaj. Zagotovo pa bodo v sredini decembra. MOŽNOSTI TRENINGA Čeprav tukaj ne gre za novosti, menim da je treba vedno poudariti možnosti treninga, ki jih ponuja Fritz 12. Kaj vse lahko trenirate s Fritzem 12? − otvoritve, − končnice, − igranje iz določene začetne pozicije – to je odličen trening tudi za boljše šahiste, saj je možno preveriti, ali ste si dobro zapomnili varianto in tudi ali znate dobro igrati določen tip pozicije, − določanje napadenih figur – čim hitreje morate določiti vse figure, ki so pod udarom, − določanje figur brez obrambe, − določanje figur, ki lahko napadejo nasprotnikovega kralja. POPOLNA ANALIZA POD DROBNOGLEDOM Nova oblika je zares prijetna. Razvijalci programa so poskušali najpogostejša opravila priklicati z enim samim klikom. Pravijo, da jim je tako uspelo prirediti več kot 80 % glavnih opravil. Članstvo Premium (pogoj je aktiviranje programa s kodo, odtisnjeno na platnicah priročnika) pomeni, da boste lahko poslušali velemojstrske komentarje, igrali simultanke z velemojstri, sodelovali pri drugače plačljivih učnih urah v strežniku, gledali prenose TV ChessBase iz Bundeslige (šahovske!). In imeli boste dostop do lekcij, ki so shranjene v zbirki. To je koristno, če je npr. lekcija na programu ob dveh ponoči. Fritz 12 lahko zdaj nauči igrati šah popolnega začetnika – takšnega, ki ne ve še nič o šahu in ne pozna niti pravil igre. Zgolj po nekaj učnih urah bo lahko popolni začetnik že odigral prvo šahovsko partijo – s pomočjo Fritza 12. Popolnoma nov je grafični prikaz ostrine pozicije in nevarnosti mata. Opravljenih je bilo precej izboljšav analiznih funkcij. »Vohun« vam zdaj prikaže samo prave grožnje, in ne vseh kot pri Fritzi 11. Izboljšali so tudi trening računanja variant, program vam pokaže razliko v času za razmišljanje. Možen je tudi trening računanja variant prek strežnika v spletu – www.playchess. com. Tam so redno nove pozicije, tako da vam ne bo dolgčas ob reševanju že znanih primerov. 98 Zanimala me je funkcija popolne analize, kjer smo nekateri uporabniki pogrešali možnost analize s številsko oceno odigrane poteze in v varianti številsko oceno najboljše poteze. Žal še vedno ni neposredne poti do takšnega rezultata. Pričakoval bi, da bo ta možnost pod funkcijo Full Analysis. Tam sicer dobiš analizo, a zgolj s šahovskimi simboli za malo ali veliko prednost in z besedilnim komentarjem. Do želenega rezultata pa je možno priti, če uporabiš droben trik! Uporabiš funkcijo Blunder check in nastaviš Treshold (prag za napako) na majhno vrednost – namesto privzete vrednosti 60 vneseš 20, v stotinih kmeta. Obenem moraš tudi povečati čas z 10 sekund na potezo na npr. 60 sekund, da bo vaš računalnik dosegel dovolj veliko globino iskanja. Tako sem naredil analizo partije Carlsen – Ponomariov z veleturnirja v Moskvi. Izpis sem nekoliko skrajšal, saj program naredi številsko oceno prav za vsako potezo vse do prve. Kritični moment v partiji je nastal po 17.Db3. Črni je namreč s 17…d5 naredil grobo napako in Carlsen je partijo v vrhunskem slogu dobil. Carlsen,M (2801) – Ponomariov,R (2739) [B80 - Sicilijanka] Taljev memorial, Moskva, Rusija (8), 13. 11. 2009 1.e4 c5 2.Sf3 d6 3.d4 cd4 4.Sd4 Sf6 5.Sc3 a6 6.Le3 (Angleški napad je trenutno najbolj priljubljeno orožje proti Najdorfovi varianti sicilijanke.) 6…e6 7.f3 b5 8.Dd2 Sbd7 9.g4 h6 10.0–0–0 Se5 (Redko igrano nadaljevanje, ki pa ima dobro statistiko! 11.De1 (To pa je novost – verjetno najdena za šahovnico, saj noben program ne ponuja te poteze. Fritz 12 bi igral 11.a3, kar je bila tudi najpogosteje igrana poteza v dosedanji turnirski praksi.) 11...Qc7 0.73/15 (Ocena pomeni, da je po igrani potezi beli boljši za 73 stotinov kmeta pri globini iskanja 15 polpotez. Fritz 12 predlaga 11...b4 12.Sce2 Da5 13.a3 d5 z oceno 0.42/16) 12.h4 b4 13.Sce2 Sc4 0.53/ 16 (Fritz 12: 13...d5 14.ed5 Sd5 15.Sf4 Lb7 16.Ld2 Sf4 -0.07/15) 14.Sf4 0.16/16 (Fritz 12: 14.Lf2 e5 15.Sf5 Lf5 0.53/16) 14...Se3 0.16/16 15.De3 0.20/16 Db6 0.50/16 (Fritz 12: 15...Ld7 16.Kb1 e5 17.Sd5 Sd5 18.ed5 0.20/16) 16.Lc4 Dc5 17.Db3 1.18/14 d5 3.08/16 (Fritz 12: 17...De5 18.Sh3 Ld7 19.Db4 Le7 1.18/14 Na tem mestu se je ocena pozicije skokovito spremenila – z 1,18 na 3,08, kar bi za tako dobrega šahista, kot je Carlsen, moralo pomeniti odločilno prednost.) 18.ed5 d6 19.Sfe6 fe6 20.de6 Le7 21.Dd3 0–0 22.Lb3 Td8 23.g5 Sh7 24.gh6 Dh5 25.De4 Dh6+ 26.Kb1 Ta7 27.Sf5 Td1 28.Td1 Df6 29.Td7 Ld7 30.ed7 Kf8 (Po tej potezi je zanimivo opazovati, kako poskoči kazalec na merilniku za nevarnost v poziciji (Hotness) in matnih groženj (Mate-O-Meter) 31.Dd5 #3/7 1–0 Sam sem za popolno analizo bolj privrženec programa Rybka 3 Aquarium, kjer ti ni treba izvajati trikov, da prideš do želenega rezultata in kjer lahko z enim korakom prideš tako do številske ocene odigrane in hkrati najboljše poteze. Obenem pa v otvoritvi dobiš primerjavo s tistim, kar je bilo do zdaj v dani otvoritvi že odigrano. Minimalna računalniška konfiguracija, s katero program deluje, je: Pentium 1 GHz, 512 MB RAM, Windows Vista ali XP (SP 3), DirectX 9, DVD-predvajalnik, Windows Media Player 9. SKLEP Za Fritz 12 že pravijo, da je program, ki ga preprosto moraš imeti. Izredno prijazen in moderen grafični vmesnik, posodobljena zbirka partij, video lekcije, nova knjižnica otvoritev, enoletno članstvo Premium za dostop do strežnika Playchess.com so več kot zadostni razlogi, da si ga omislite tudi vi. Naročite ga lahko tudi v Sloveniji prek www.tekos.si/. GENS UNA SUMUS  moj mikro | 12 | december | 2009 �������������������������� ����������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������� ����������������������� �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������