www.mojmikro.si številka 2009 11 november letnik 25, cena 4,50 EUR Zavarovanje podatkov Zakaj pri nas ne boste prišli do zavarovalne police za izgubo podatkov? stran 58 Sedmica in desetka Sedem čudes Windows 7, ki so nam jih predstavili v New Yorku, in prvi preizkus Office 10 v Sloveniji! stran 9 Slednje in identifikacija uporabnikov Še pred časom je veljalo, da smo na spletu dokaj anonimni, a to zaradi novih tehnologij in socialnih mrež ne velja več. Kako vas lahko odkrijejo, če hočejo? stran 16 Brezžično napajanje? Kar je načrtoval Tesla, po več desetletjih prihaja v naše domove. Kako deluje brezžično napajanje in katere naprave lahko tako polnimo? stran 20 Računalniške pritikline Vse o tipkovnicah, miškah, kamerah in drugih dodatkih. Kaj kupitiin koliko plačati? stran 24 Uporaba računalnika in zdravje Nobeno pretiravanje ni dobro. Kaj vse se vam lahko škodljivega pripeti za računalnikom in kaj vam je storiti? stran 65 Uporabno Triki, nasveti in praktični napotki za delo z računalnikom strani 86 do 90 2009 številka 11 ������������������������������������������������������� SPD kolekcija popolno funkcionalnih kupolastih kamer Samsung Techwin je zasnovana ˇ ˇ tako, da zagotavljajo izredno kakovost slike in ponujajo odlicno vrednost za siroko paleto novih in retro-fit aplikacij. ˇ vkljucene ˇ ˇ S stevilnimi naprednimi funkcijami, ki so ze kot standard, obstajajo tudi modeli ˇ v razponu, ki vsebujejo dodatne funkcionalnosti; kot so vkljucevanje na svetu prvega 37x ˇ ˇ razpon. zoom modula, samodejno sledenje predmetov in okrepljeno sirok dinamicni ˇ ki zagotavljajo ˇ kot tudi zunanjih ohisij, Na voljo je celotna kolekcija nosilcev za montazo ˇˇ zascito pred vremenskimi vplivi (IP67) in delovanje pri temperaturah do -40 º C (-40 ° F). Ob ˇ z napajalniki in vsem tem pa celotna SPD kolekcija kupolastih kamer pride v kompletu ze ˇ 3-letno garancijo. Bi si lahko zeleli vec? yes yes yes yes yes yes yes Oprema za montazˇo 500º 500º 500º 500º 500º 500º 500º Opcijsko zunanje ˇ ohisje yes n/a n/a yes n/a n/a n/a Prednastavitve 128x 128x 128x BLC BLC BLC BLC Stalna rotacija (Yes- DA) 550/680TVL 550/680TVL 550/680TVL 550/680TVL 550/680TVL 550/680TVL 550/680TVL ˇ Hitrost obracanja (Pan/Tilt, na sekundo) ˇ Locljivost ˇ (crnobela/barvna) 37x 37x 33x 37x 37x 33x 27x ˇ Avtomaticno sledenje ˇ Modul za opticni zoom SPD-3750T SPD-3750 SPD-3350 SPD-3700T SPD-3700 SPD-3310 SPD-2700 ˇ ˇ Srioka dinamicna ˇ povecava (WDR) Model ��������� � � � � �������������������������������������������������������������������� 255 255 255 255 255 255 255 da da da da da da da Celotna oprema Celotna oprema Celotna oprema Celotna oprema Celotna oprema Celotna oprema Celotna oprema Distributer za Slovenijo: EC d.o.o. Metelkova 11 1000 Ljubljana Slovenija Tel: +386 1 434 15 46 +386 1 434 15 40 Fax: +386 1 433 10 27 WEB: ecdoo.si E-mail: distribucija@ecdoo.si Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si UVODNIK Čas odločitev D obili smo Windows 7 in po prvih preizkusih je Microsoft opravil popravni izpit. Po vseh napovedih se Windows 7 obeta bistveno boljša prodaja od Viste. Pa saj je res že bil čas. Matej Potokar, direktor slovenskega Microsofta je na tiskovki ob splavitvi sistema rekel, da je Windows XP sicer res dober sistem, a kaj, ko je star osem ali koliko pač let že. Sistem je določen čas mogoče piliti, odpravljati luknje in napake, a prej ali slej pride čas, ko zadeva ne ustreza več v temeljih. Teh pa žal ne gre zamenjati, tudi če gre le za programsko opremo. In to je velika priložnost Windows 7. A tu gre le za tehnično plat. Kaj pa kakšne druge? Domači uporabniki bodo na Windows 7 verjetno z veseljem planili. Sicer verjetno večinoma ob nakupu takšnega ali drugačnega novega računalnika, saj se za škatlo zaradi cene verjetno ne bodo množično odločali, pri poslovnih uporabnikih pa je malo drugače. Tam gre na eni strani za večje količine licenc, pa tudi za druge stroške vpeljave. Podjetja morajo o operacijskih sistemih razmišljati precej drugače od domačih uporabnikov. Gledati morajo širšo sliko. Predvsem gospodarsko. Analitiki hiše IDC so objavili, da bo do konca leta 2010 po vsem svetu prodanih 177 milijonov licenc operacijskega sistema, od tega 50 milijonov v 30 državah ekonomskega območja Evropske unije. Kar v redu. Izračunali so še, da naj bi za vsak evro, ki ga bo Microsoft zaslužil z Windows 7 do konca leta 2010, partnerski ekosistem zaslužil 19,06 oziroma 18,5 evra. V objavi za javnost, ki smo jo dobili od Microsofta, se pojavljata obe številki, pri čemer ni jasno, katera velja, in sumim, da tista malo nižja pomeni Evropo. Iz objave tudi ni jasno, kako je s tem v Sloveniji in kako bo izid Windows 7 vplival na lokalni ekosistem. A katera koli številka je že prava – napoved je videti zelo dobra. Posebej v kriznem času. Sicer se ne spomnim tovrstnih napovedi, ki so bile podane ob izidu Viste, a predvidevam, da so bile precej nižje. Že to, da se jih ne spomnim, je morda znak, da se niso ravno hvalili z njimi. Ali pa sem jaz sklerozen. Kakor koli že, te optimistične napovedi tistim, ki se odločajo, kako in kaj v informatiki v podjetjih, ne pomagajo kaj dosti. Pravzaprav jim delo celo otežujejo. Do zdaj je so bile odločitve, vsaj kar zadeva operacijski sistem, dokaj preproste. XP ostaja, Vista le, če je nujno in ne gre drugače. In zadeva, vsaj glede namizja, je delovala. Ker alternativ ni bilo, vsaj na področju Windows, je bilo dokaj jasno, kako in kaj. Zdaj pa je luštnega konec. Zdaj je (skoraj) jasno, da je prišel sistem, ki bo lahko uspešno zamenjal XP. To je sicer v redu, a kaj, ko za to ni denarja. Smo namreč v krizi! In tudi če denar v kakšni vreči je, kako prepričati vodilne, naj ga vložijo v modernizacijo informatike? Saj jim ja ne moremo reči, da je sistem, ki ga imajo zdaj, slab. Saj bodo informatika takoj obtožili, da je nesposoben, saj jim je še do včeraj težil, da je treba vlagati v obstoječ sistem, da bo deloval tako, kot je treba. Kako jim dopovedati, da sistem v bistvu deluje, le zastarel bo počasi in vedno težje se bo kosal z novimi izzivi. Ali ima informatik v času krize na svoji strani dovolj argumentov? Informatiki in tudi vodilni v podjetjih bodo morali torej v bližnji prihodnosti sprejeti nekaj pomembnih informacijskih odločitev. Predvsem se bodo morali odločiti, kaj je v kriznem času boljše – investirati v modernizacijo, s tem izboljšati delovni proces, biti produktivnejši, varnejši in podobno ali pa pustiti konja, za katerega se ve, da bodo časi zmagovanja počasi konec, teči še nekaj časa, denar za modernizacijo pa spraviti za nekaj časa v nogavico. Če bo morda prišlo do še hujših časov. Napovedi o koncu krize so ta trenuten namreč bolj sramežljive in nihče ne more zagotoviti, da se ne bomo potunkali še globlje. Strinjam se, da je čas, da se na področju operacijskih sistemov zgodi kaj novega. Sam menim, da je zmeren optimizem, kar zadeva Windows 7, povsem na mestu. Tudi moji prvi vtisi o njem govorijo temu v prid. A takšnega navala, kot nekateri upajo, po mojem mnenju ne bo. Zadeva bo bolj umirjena. Vsekakor boljša od Viste, a umirjena. Ljudje namreč postajamo vedno bolj pragmatični, tudi kar zadeva informacijske tehnologije. Tudi tu ne planemo več na vsako najmanjšo novost, ampak se prepričamo, ali je tega res vredna, predvsem pa vedno bolj previdno razmislimo, ali si jo lahko privoščimo.  4 KAZALO 9 13 15 16 Windows 7 Office 2010 Pri nas so cene nižje Sledenje in identifikacija spletnih uporabnikov 16 20 Brezžično in univerzalno napajanje 24 Svet okoli sive škatle 34 Lenovo ThinkPad SL500 Averatec A1 35 Samsung SyncMaster 2494HM Sony PRS-505 36 Canon Pixma MP990 in Selphy CP-790 37 HP OfficeJet 6000 Sapphire Radeon HD 5750 DDR5 1G 38 Gigabyte GA-EX58-UDR3 AMD ATI Radeon HD 5770 DDR5 1G 39 Kingston SSDNow V-Series 64GB Gigabyte Radeon HD 5850 DDR5 1G 40 RaidSonic IcyBox IB-110 + AC602 CoolerMaster Hyper 212 plus 41 Cooler Master Hyper TX3 RaidSonic IcyBox IB-MP305 42 Vuzix iWear VR920 WD TVLive 43 WD TV Mini Sony DPF-V1000 44 Canon PowerShot G1 in sx120is Sony Cybershot DCS-WX1 Nikon Coolpix s640 in S1000 pj 46 Solveig AVI Trimmer 16 47 Acronis True Image 48 Apple OS X Snow Leopard 50 Transakcijski račun Partition Wizard Home Edition 51 EASEUS Todo Backup 1.0 ZoneAlarm Internet Security Suite 2010 52 System Center Essentials 2007 54 Pogovor z Matevžem Gačnikom 58 Zaščita podatkov 60 Vedenjsko oglaševanje 62 Značilnosti in tipi poslovnih blogov 64 Pogovor z Martinom J. Levyjem 65 Manj računalnika, redno vsak dan 70 Sodobni monocikel 72 Igričarski kotiček 76 MS Office in celostna grafična podoba (2. del) 80 Zaljšanje Linuxa 82 Povezave, zaznamki in lastnosti v okolju Office 86 Za pest trikov 92 Upravljanje prek IR-ja! 96 Učinek tilt-shift 98 Velemojster vaš osebni trener 24 40 37 43 K AZALO OGLAŠEVALCEV 12MEDIA 99 APC 100 ASUS 33 BIROCOM 95 DELO REVIJE 91 EPSON 53 EKOVISION 69 IZID 67 KONICA MINOLTA 89 LESTRA 11 MIKRO ING TRADE 7 MIKROPIS HOLDING 2, 13 MOBITEL 57 NAJDI.SI 55 PETROL 23 REAL SECURITY 62 EC 3 VIBOR 85 XLAB 6 moj mikro | 11 | november | 2009 NOVOSTI izhaja vsak prvi torek v mesecu letnik 25, številka 11, november 2009 www.mojmikro.si ISSN številka: 0352-4833 IZDAJA: DELO REVIJE, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo-revije.si DIREKTOR: Matej Raščan UREDNIŠTVO: Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 82 61 faks: (01) 473 81 69, 473 81 09 e-pošta: info@mojmikro.si. GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA: Zlatko Matić in Milan Simčič UREDNIK: Jaka Mele UREDNIK FOTOGRAFIJE: Alan Orlič Belšak LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar REDAKTOR: Slobodan Vujanović OGLASNO TRŽENJE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 11 faks: (01) 473 81 29 e-pošta: marketing@delo-revije.si KOLPORTAŽA: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 20 faks: (01) 473 82 53 NAROČNINE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24 faks: (01) 473 82 53 e-pošta: narocnine@delo-revije.si Posamezni izvod stane 4,50 EUR Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina velja do vašega preklica. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša: 70 EUR, 94 USD, 146 AUD. Za vse informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Fotografije: arhiv proizvajalcev, Reuters, PhotoDisc, Diomedia, SXC. DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ IN OSVETLJEVANJE PLOŠČ: Delo Repro, d. o. o. Dunajska 5, Ljubljana TISK: DELO TISKARNA, d. d. Dunajska 5, Ljubljana DRIVER: VSE ZNANJE NA PLADNJU Evropski znanstveniki so v okviru projekta DRIVER, katerega partner je bila Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), razvili odprtokodno programsko opremo, poimenovano D-Net. Ta poveže informacije, zbrane na različnih računalniških platformah, tudi tistih starejših, hkrati pa podpira 25 evropskih jezikov. Do zdaj je bilo povezanih 240 organizacij iz 27 evropskih držav. Spletni iskalnik, oblikovan za DRIVER, najdete na spodnjem spletnem naslovu. Iskanje poteka med več kot milijon dokumenti, predvsem gre za znanstvene članke, knjige, disertacije, predavanja in poročila. V sistem lahko vstopi vsaka organizacija, poudarek je na znanstvenoraziskovalnih, ki meni, da ima v svoji sistemih znanja, pomembna za Evropo in svet, oziroma si s to programske opreme oblikuje lastno spletno stran z iskalnikom po svojih zbirkah znanj. http://search2.driver.research-infrastructures.eu SKRIVNOSTNI GOOGLOV ISKALNIK V dokumentarcu o Googlu je bilo rečeno, da imajo zaposleni en dan na teden namenjen delu pri lastnem projektu. Morda je tako nastal skrivnostni iskalnik, ki vam vrne rezultat iskanja, ki ga je izvedel uporabnik pred vami. Ta pa je seveda dobil rezultat uporabnika pred njim. In tako naprej. Popoln kaos. Odveč je pripomniti, da na enak iskalni pojem dobite vedno različne odgovore. Dokaj neuporabno, a zabavno! FOTOGRAFIJE PREK SPLETA ZA DROBIŽ Od 1. decembra naj bi bila na voljo spletna storitev fotolab.si. Moram priznati, da ideja ni slaba. Dati uporabnikom na voljo prostor za hranjenje fotografij, jim omogočiti spletno prodajo, in ko se »ogrejejo«, jim ponuditi dodatne ugodnosti – tiskanje fotografij ali izdelavo CD-ja (za tiste, ki jim je peka tuja). V tem testnem obdobju nikjer ne piše, da bo prostor za hranjenje omejen, verjetno pa bo, kajti fotografij imamo veliko in kmalu bi se našli »padalci«, ki bi začeli v strežnik nalagati vse, kar je vsaj približno podobno fotografiji. Tisti med njimi, ki imajo optične povezave in jim nalaganje v splet ne dela težav, bi z gigabajti zagotovo sesuli storitev. Omejitve bodo, tako da storitev ne bo primerna kot prostor, kamor odlagamo vse, bo pa primerna za odlaganje tistega, kar se nam zdi, da je tako dobro, da bodo nekateri za to pripravljeni plačati. Tu se pojavi dvom. Fotografskih storitev je v spletu ogromno, in to takih z nešteto fotografijami, konkurenca pa je tako izrazita, da nekatere veliko fotografij ponujajo brezplačno ali pa vsaj izredno poceni, v upanju, da bodo uporabniki kupili vsaj tiste res dobre po pošteni ceni. Zagotovo storitev te vrste v okviru Slovenije ne bo uspešna. Smo premajhni, večina spletnih uporabnikov pa raje išče brezplačne zadeve, kot da bi kupovala. Medijske hiše imajo že sklenjene pogodba skupaj z ugodnimi cenami, dobri fotografi pa redne naročnike. Zato se mi zdi ta možnost prodaje bolj način, kako pritegniti uporabnike, da bi uporabljali to storitev, in ne kako sorodno. Je pa možno, da se motim in bo ta storitev uspešna! www.fotolab.si www.mysterygoogle.com 29. oktobra 2009 natisnjeno v 8000 izvodih. Fotografija na naslovni strani: M.M. moj mikro | 11 | november | 2009 5 NOVOSTI ZA KREPITEV OČI POLICIJA IMA VEČJO MOČ! V začetku oktobra je začela veljati novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-J), ki v členih 219a in 223a opredeljuje postopke zasega podatkov v kazenskem postopku. Preiskavo elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov lahko policija opravi na podlagi pisne privolitve vseh uporabnikov (na primer, ko je naprava v lasti žrtve kaznivega dejanja) ali na podlagi pisne odredbe sodišča. Izjemoma je mogoče začeti preiskavo tudi na podlagi ustne odredbe, vendar le če pisne odredbe ni mogoče pravočasno dobiti ter obstaja neposredna in resna nevarnost za varnost ljudi ali premoženja. A tudi v tem primeru mora policija v roku 12 ur pridobiti pisno odredbo ali pa mora vse pridobljene podatke uničiti. Imetnik oziroma uporabnik elektronske naprave mora omogočiti dostop do nje, torej na zahtevo povedati tudi morebitne šifrirne ključe (gesel) in pojasniti, kako napravo uporabiti. Če tega ne želite storiti, je kazen lahko celo zaporna. Postopek pa velja le za priče v postopku, saj osumljencu ali obtožencu in njegovim bližnjim ter osebi, ki ne sme biti zaslišana kot priča, šifrirnih ključev ni treba razkriti. V zakonu je tudi natančneje opredeljen postopek zasega podatkov. Preiskava se ne osredotoča več na nosilce podatkov, temveč na zaseg podatkov. Člen 223a določa pravila za zaseg oziroma kopiranje, kjer je treba zagotoviti postopke za ohranjanje njihove istovetnosti in integritete. Če kopiranje ni mogoče, se lahko zapečati in zaseže vsa naprava oziroma tisti njen del, ki vsebuje iskane podatke. Zaseg morajo opraviti tako, da v najmanjši meri posegajo v pravice oseb, ki niso osumljene ali obdolžene, in da varujejo tajnost in zaupnost podatkov. Predvsem pa mora biti čas zasega čim krajši, sicer žrtve morda zaseženih naprav do konca postopka ne bi mogle uporabljati. In zato kriminalnega dejanja ne bi prijavile. Pri kopiranju ali zasegu je lahko prisoten lastnik naprave oziroma njegov zastopnik, ki preveri, ali je bilo vse v skladu s zakonodajo. Zakon tudi določa, da mora biti zasežena naprava vrnjena lastniku v roku treh mesecev po zasegu, razen če izdelava kopije ni možna. V tem primeru morajo napravo vrniti v roku šestih mesecev. Izjema so le naprave, ki so bile uporabljene za izvršitev kazenskega dejanja, to pa pomeni, da je sama naprava dokaz v postopku. Preobremenjevanje oči, nezadostna oskrba z za oči pomembnimi snovmi in dedna predispozicija lahko privedejo do poslabšane ostrine vida. Številne študije so pokazale, da lahko degeneracijo rumene pege, ki pomeni mesto najostrejšega vida, upočasni uživanje luteina, zeaksantina, cinka, vitaminov C in E ter betakarotena, ki jih Ekovision vsebuje poleg drugih vitalnih snovi. Ekovision kapsule priporočamo vsem: • ki želijo zaščititi svoje oči, • starejšim ljudem z oslabljenim vidom, • ki nosijo očala, • ki so veliko na soncu, • ki delajo z računalnikom. (promocijska novica) www.ekolostrum.si XLAB odločno širi svoje meje Slovensko podjetje XLAB se je v sklopu programa »EU Gateway to Japan« znova uvrstilo med 40 najboljših evropskih IT-podjetij, ki bodo na Japonskem predstavljala svoje inovativne izdelke in tehnologijo. Program EU Gateway to Japan je del širše strategije Evropske unije, katere cilj je evropski prodor na japonski trg. V družbi drugih izbranih podjetij bodo konec letošnjega novembra na t. i. poslovno misijo v Tokio odšli tudi predstavniki slovenskega podjetja XLAB, ki je bilo tokrat izbrano že četrtič. Prvič leta 2005. Na japonski trg so si utrli pot s svojimi programskimi rešitvami za delo na daljavo, orodji ISL Online. Danes njihove rešitve med drugimi uporabljajo tudi japonski velikani, kot sta Daihatsu Motors in Fujifilm. XLAB bo prisoten na Globalnem forumu inovacij in podjetništva v mestu Florianopolis, ki se vse bolj uveljavlja kot »brazilska Silicijeva dolina«. Dogodek že tretje leto organizira Združenje brazilskih tehnoloških parkov v sodelovanju z njihovim ministrstvom za razvoj in industrijo ter zunanjo trgovino. V sodelovanju s tehnološkimi parki po svetu so na dogodek povabili veliko IT-podjetij ter med temi izbrali 15 podjetij z najbolj inovativnimi rešitvami ter visokim potencialom za razvoj partnerstva z 6 brazilskimi IT-podjetji, med drugim tudi slovensko podjetje XLAB. Brazilija že sama za XLAB pomeni velik nov potencialni trg, obenem pa je tudi odskočna deska za prodor na trg drugih držav Južne Amerike. Mednarodni dogodek pomeni odlično priložnost za iskanje lokalnih poslovnih partnerjev in spoznavanje tamkajšnjega IT-trga. Njihove programske rešitve ISL Online so prevedene v 25 svetovnih jezikov, med drugim v portugalski jezik, kmalu pa najverjetneje sledi tudi prevod v brazilsko različico tega jezika. Največ licenc za izdelke ISL Online XLAB trenutno proda na trgih EU, Japonske in Amerike. A načrti za prihodnost so mnogo širši. Pod okriljem agencije JAPTI in GZS se je podjetje udeležilo pred kratkim zaključenega sejma GITEX v Dubaju, ki velja za največji dogodek s področja informacijske tehnologije na Bližnjem vzhodu. Orodja za spletno komunikacijo ISL Online omogočajo zanesljivo in učinkovito IT-podporo, kar je v informacijski družbi izjemnega pomena. Hitro rastoči trgi Bližnjega vzhoda, kjer ima večina držav nadpovprečno kupno moč, so zato za XLAB zelo zanimivi. promocijska novica moj mikro | 11 | november | 2009 NOVOSTI UVOZNIK IN DISTRIBUTER: MIKRO ING trade d.o.o. Rojčeva ulica 24, LJUBLJANA Tel.: 01 544-33-82 E-mail: mikroing@mikroing.si www.mikroing.si OKI C3000/5000/700/800/9000 12-36 str./min. v barvah 20-40 str./min. č/b tudi z originalnim Adobe PostScript 3 do 1024 MB spomina format do A3+ in do 1200 mm dolžine Barvne in črnobele večfunkcijske naprave OKI B2500/2520/2540 MFP OKI C3520/3530/5550 MFP OKI C9850 MFP PRINT COPY SCAN FAX Črnobeli digitalni tiskalniki OKI B2000/400/6000/8000/900 18-50 str./min. do 1066 zn./sec. 500-2000 linij/min. moj mikro | 11 | november | 2009 na navaden papir 7 NOVOSTI DRUGO SLOVENSKO »IPV6 SREČANJE« Drugo slovensko IPv6 srečanje se je odvilo sredi oktobra v prostorih tehnološkega parka Ljubljana. Dogodek sta soorganizirala javni zavod ARNES ter zavod Go6 (www.go6.si). Dvodnevni dogodek je ponudil najprej dan konkretne, tehnološko obarvane vsebine v sicer teoretični delavnici 6deploy, naslednji dan pa se je zvrstila še vrsta predavanj in primerov iz prakse. Delavnico, v kateri so predavatelji Grškega akademskega omrežja (GRNET) v praktičnih primerih pokazali delovanje omrežja IPv6, so popestrili tudi številni primeri nastavljanja omrežne ter programske opreme. Ker program 6deploy sponzorira EU, je njegov namen razširjati ozaveščenost o IPv6, zato so vsi materiali dostopni brezplačno na spletnem naslovu www.6deploy.org. Predavatelja sta omenila tudi možnost preizkušanja IPv6 zunaj produkcijske opreme podjetja – v ta namen imajo na voljo laboratorijsko opremo, ki jo je moč najeti. Oprema za slovenski laboratorij je prispela ravno v trajanju srečanja in je bila postavljena do novembra znotraj zavoda go6.si. Drugi dan se je zvrstila vrsta predavanj in predstavitev, vključno z otvoritveno predstavitvijo Martina J. Levyja, šefa strategije za IPv6 enega največjih svetovnih ponudnikov hrbteničnih povezljivosti interneta (wholesale backbone provider), podjetja Hurricane Electric. Predstavil nam je odločitve podjetja, da že pred dobrimi petimi leti vstopijo v svet IPv6 in začnejo povezljivost na tem protokolu ponujati strankam. Med drugimi predstavitvami tega dne smo slišali tudi o slovenski praksi IPv6 v ARNES-u, kjer so poenostavili delitev naslovnega prostora; Iskratelu, kjer razvijajo IPv6 naprave, vključno z televizijskimi STB-ji; in LTFE, kjer so naredili primerjavo uporabniške izkušnje med IPv6 in IPv4. Meritve so pokazale, da je IPv6 zelo zrela storitvena platforma, preko katere je uporabniška izkušnja lahko celo boljša kot v pri IPv4, predvsem pri izvornem dostopu, brez tuneliranja. Med številnimi drugimi predavanji pa smo lahko poslušali še o načinih in strategijah vpeljevanja, o varnostnih vidikih (požarni zidovi, odsotnost preslikav NAT), o IPv6 na strani ponudnikov vsebin (test46.rtvslo.si) ... Za končne uporabnike pa so bili zagotovo najzanimivejše minute, namenjene ponudnikom interneta (ISP-jem), ki so predstavili svoje novosti in stanje pri prehodu na IPv6. Največje načrte ima zagotovo Telekom, ki namerava prehod na dvojni priklop (dual stack) realizirati skozi celotno omrežje (od poslovnih do končnih uporabnikov) v drugi polovici 2010. Takrat bo stvar zagotovo delovala za poslovne stranke VPN, za končne uporabnike pa je odvisno od ponudbe opreme CPE na trgu. Pri širokopasovnem dostopu se bo s prehodom na dvojnem priklopu IPv6 naj- verjetneje ukinil PPPoE s prehodom na čisti IP prek etherneta. Trenutno razmišljajo o tem, da bo rezidenčni uporabnik dobil naslovni prostor /56. Amis in ARNES sta interno že prešla na IPv6, Mobitel se pripravlja za drugo leto, presenetljivo na strani mobilnih naprav – vsaj pametnih telefonov in podatkovnih vmesnikov USB/PCMCIA ni težav in večinoma vse že podpirajo dvojni priklop IPv6. Ker so odvisni od tehnologij mobilnega omrežja in opreme omrežja, bodo APN za dvojni priklop sprva ponudili samo poslovnih uporabnikom, saj so podprti samo zasebni APN-ji. Množična uporaba dvojnega priklopa na javnih APN-jih bo najverjetneje možna šele 2011. Pri T-2 o novostih niso želeli govoriti (verjetno tudi zaradi negotovega finančnega položaja), prav tako večjih premikov ni bilo pri Tušu. Od velikih ponudnikov storitev se srečanja navkljub povabilu ni udeležil edino Simobil. Ironičnemu opazovalcu to veliko pove o podjetju in tehničnem stanju omrežja ter o očitno ne naključnih stalnih težavah, ki jih v zadnjem času doživljajo mnogi njihovi uporabniki... Večina prisotnih se je strinjala, da imamo sicer res še dve leti časa, da pa je zdaj pravi čas za začetek dejavnosti okoli IPv6! IPv6 je žal povezan predvsem z novimi stroški. Stroški izobraževanja, nadgradnje opreme, prilagajanja namenskih aplikacij (na ravni operacijskih sistemov je to načeloma že urejeno). Za večino ISP-jev in tudi korporacij žal IPv6 ne pomeni nove »ubijalske aplikacije«, ki bi prinesla nove prihodke. Prehod na IPv6 močno spodbuja tudi EU, zato ni presenetljivo da tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo spremlja dogajanje ter da so bili njihovi predstavniki prisotni tudi na srečanju. Skupaj z industrijo želijo oblikovati pobudo in primere dobre prakse. Žal se bo APEK od IPv6 distanciral, saj ne čuti, da bi mu bilo treba ta hip karkoli regulirati. HKOM je povedal, da virov za IPv6 nima – ne v ljudeh ne v financah. Imajo tudi vrsto obstoječih aplikacij, starih tudi 20+ let, in trenutno se ne bodo ukvarjali niti s testiranjem IPv6 niti s preoblikovanjem, saj to stane. Vse kaže, da bodo čakali na zadnjo možno uro, čeprav industrija pravi, da je zdaj pravi čas za začetek dejavnosti preoblikovanja na dvojno priklop IPv6. Država trenutno ne bo pomagala drugače, kot da pri svojih razpisih skrbi za naročila z IPv6 združljive opreme in za to, da bodo javne storitve dosegljive tako na IPv6 kot na IPv4. Zaključek srečanja naj bi bil, da mora priprava ustrezne strategije meriti na enako uporabniško izkušnjo pri IPv4 in IPv6, saj končnega uporabnika ne zanimajo podrobnosti. Za uspešno preselitev v IPv6 je potrebno izobraževanje administratorjev. (j.m.) VIDEO NAVIGACIJA Skupina raziskovalcev nemške univerze Konstanz je za Microsoft izdelala prototip sistema za navigacijo z uporabo video posnetka poti. Voznik si pot, po kateri je že vozil, delno zapomni, če ne vso, pa vsaj tiste najbolj izstopajoče podrobnosti, tako da naslednjič ve, kje mora peljati. Video zemljevidi, vozniku, ki po poti še ni šel, to predstavijo z posnetkom z njegove perspektive. Za snemanje poti so vozilo opremili s 360-stopinjsko panoramsko kamero, nato so gradivo združili v posnetek. Ta ne teče vedno z enako hitrostjo. Kjer ni pomembnih markacij (stavbe …), je hitrost predvajanja višja, upočasni pa se, ko vozilo pelje mimo pomembnih delov poti (ko na primer zavijemo z glavne na stransko cesto). Slika za trenutek zamrzne, prikaže se, kot da bi jo voznik neposredno pogledal (pogled voznika prek desne rame), s čimer so dosegli, da si podrobnost gledalec vtisne v spomin. Video posnetek so tudi integrirali v spletno aplikacijo za navigacijo, tako da sta video in prikaz premikanja po zemljevidu sinhronizirana. http://research.microsoft.com/en-us/um/people/cohen/vdd_webpage/ 8 moj mikro | 11 | november | 2009 NOVOSTI Windows 7 splavljen V znamenju tehtnice! med Microsoftom in proizvajalci računalnikov, da bi slednji prodali več. S tem je, kot kaže konec. Računalnik, v katerem normalno deluje Vista, je čisto dober tudi za sedmico! KUKANJE, TRESENJE, TLESKANJE Uporabniki vedno najprej vidimo šminko grafičnega vmesnika. V sedmici je na tem področju sicer nekaj lepotnih popravkov, a naj se Microsoft še tako trudi, ne vidimo, kako bi ti povečali storilnosti. Še najmanj Aero Peek, ki omogoča, da pri prehodu kazalca miške prek pomanjšanega prikaza nad ikono aplikacije (ne da jo kliknili), postavljene v opravilno vrstico (taskbar), njeno okno postane vidno, okna drugih programov pa so prikazana kot okvirji z vidnimi zgolj stranica- 22. oktober je bil za Microsoft pomemben dan. V New Yorku, natančneje v četrti Soho, so namreč uradno splavili sedmo različico operacijskega sistema, ki v primerjavi s predhodniki nosi dokaj pragmatično ime – Windows 7. Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si Dogodek je za Microsoft izrednega pomena. Pa ne le zato, ker gre za izid novega operacijskega sistema, torej izdelka ene paradnih disciplin tega giganta iz Redmonda, pač pa zato, ker gre za nekak popravni izpit na to temo. Predhodnik, torej Windows Vista, ni ravno dosegel zavidljivega rezultata.. Bo sedmica uspešnejša? Visto bi očitno vsi skupaj najraje čim prej pozabili. In to tako Microsoft kot tudi uporabniki. Slednji še danes, tri leta od izdaje Viste in ko so računalniki že zdavnaj dosegli zmogljivosti, ki so optimalne za njeno delovanje, še vedno glasno zahtevajo Windows XP. Sistem, ki ima osemletno brado, a deluje tako, kot je treba, in je ljudem očitno zlezel pod kožo. Sedmica je torej bolj naslednik Windows XP, Vista pa le nekakšna odmrla veja v evolucijski poti. Kot v Darwinovi teoriji, kjer evolucija ni premočrtna od paramecija do človeka, temveč je vmes polno propadlih poskusov. Sistem Windows 7 se bo moral v naslednjih letih izkazati v primerjavi s XP-jem, in ne z Visto, kot bi naivno pričakovali! AERO, BISTVO VIZUALNE PODOBE Ena večjih sprememb, ki jo je prinesla Vista, je bil grafični uporabniški vmesnik Aero. Ta je omogočil, da je zaslonsko sliko ustvarjal procesor grafične kartice, in ne običajni procesor računalnika. Pod pogojem seveda, da je bila grafična kartica dovolj zmogljiva in ni šlo za Intelovo, na matično ploščo integrirano grafiko. Microsoft se je prednosti Aera sicer zavedal, a so se trditve, da bo ta vmesnik povečal storilnost, izkazale za pretirane. Še posebej pri poslovnih uporabnikih, ki hitro delo dosežejo z rutinskim ponavljanjem pritiska kombinacije tipk, ne pa z uporabo miške in ikon na namizju. Tudi v tem je razlog, zakaj veliko uporabnikov prisega na v tem pogledu veliko staromodnejši XP. Pri sedmici je Aero izboljšan, nadgrajen, a zahteva enake strojne zmogljivosti kot pri Visti. Microsoft je s tem razveljavil nepisano pravilo, da nove različice operacijskih sistemov vedno zahtevajo močnejši »hardware«, kar smo vedno povezovali s tihim paktom Steve Ballmer: Kratek in jedrnat, s tem pa pooseblja, kar je za Microsoft bistvo sedmice: preprostost ali po angleško »symplicity«. mi. S tem aplikacije nismo postavili v ospredje, saj je, ko kazalec premaknemo, vse tako, kot je bilo prej. Če kazalec miške postavimo na »gumb« na desnem koncu opravilne vrstice, vsa okna postanejo okvirji, klik nanj pa povzroči, da okna izginejo – deluje kot funkcija Pokaži namizje v XP-ju. Podobno deluje tudi Aero Shake, le da je tu pogoj, da je okno zanimanja vsaj malce vidno. Vidni del primemo (leva tipka miške), pretresemo in vsa ostala okna se minimirajo. Če postopek ponovimo, dobimo namizje tako, kot je bilo prej. Aero Snap ima dve funkciji. Prva je povečava okna na ves zaslon. Dovolj je, da okno primemo in povlečemo do vrha zaslona in ta se »razleze« čez ves zaslon. Če okno primemo in premaknemo od zgornjega roba, moj mikro | 11 | november | 2009 9 NOVOSTI Windows 7 splavljen se zmanjša na enake dimenzije, kot jih je imelo pred uporabo te funkcije. Če pa okno povlečemo do levega ali desnega roba zaslona, se ta poveča na dimenzije točno polovične vodoravne velikosti zaslona (po navpičnici pa na ves zaslon). Aero Snap pride do izraza skupaj s širokozaslonskim monitorjem. ZABAVNI »GADGETI« IN OPRAVILNA VRSTICA Več zabave boste imeli z dodatnimi programčki, pripomočki oziroma gadgeti, kot jih v žargonu imenujemo. Pri Visti so bili ti nanizani v stranskem, njim namenjenem stolpcu (sidebar). Tega Sedem čudes v sedmici ni. Pripomočki so lahko kjerkoli, je pa seveda vprašljivo, koliko si uporabni. Verjetno bo z njimi podobno kot v Visti – na začetku je verjetno vsem všeč, da vidijo podatke o vremenu, času in podobno v lepi grafični podobi, čez čas pa ugotovijo, da vse skupaj nima dejanske vrednosti in večina jih roma v pozabo. Na novo je oblikovana opravilna vrstica, ki je očitno drugačna od vrstice v Visti. Nanjo ne morete več preprosto vleči programov, prav tako pa je dokaj slabo vidno, kateri programi z nje so odprti in kateri ne. Dodajanje aplikacij v vrstico je v sedmici možno prek funkcije Pripni Microsoftova očeta Bill Gates in Paul Alen sta že pred leti oblikovala znano vizijo »računalnik v vsak dom«. Njun naslednik Steve Ballmer je to dopolnil in zdaj se glasi »računalnik za vsak dom, scenarij in za vsakega človeka.« Steve Ballmer je bil s svojimi nagovori zelo preprost, to pa je tudi bistvo sedmice in rdeča nit celotnega »globalnega« dogodka, na katerega je bilo povabljenih le malce manj kot dvesto novinarjev z vsega sveta. Brez nepotrebnega blišča, z jasnim sporočilom, da sedmica omogoča delo, kot ga hočete, poenostavi vsakodnevna opravila ter prinaša nove možnosti. Še zahvala vsem, ki so pri razvoju sistema sodelovali ter predvsem nekaj tisočem beta preizkuševalcem, ki so prvim sproti dopovedovali, kaj ni dobro narejeno ali česa ni. Štafeto je prevzel Brad Brooks, ki je sedmico slikovito predstavil prek njenih sedmih čudes. Microsoft sicer od sedmice veliko pričakuje predvsem na poslovnem področju, saj upa, da se ne bo ponovil debakel Viste, sedem čudes pa je s področja zabave in doma. Kaj je imel v mislih? Preprost nadzor nad napravami (Device Stage), kar morajo, da deluje, podpirati predvsem naprave (ne velja za stare obstoječe). Izdelovalec filmov (Movie Maker) sploh ni več »vgrajen« v sistem, saj ga najdete na spletni storitvi Windows Live v že omenjenem paketu brezplačnih dodatkov Essentials. Osupljiva je interaktivna televizija. Kdo pa ne bi želel imeti možnosti preprostega in poceni prenosa filmov in nadaljevank iz spletne storitve? Za področje Amerike je Microsoft sklenil pogodbo s postajo CBS. V sistem integrirana storitev z možnostjo predvajanja na katerikoli napravi v omrežju, a kaj ko v njej vsaj pri nas zaradi omejitev, povezanih z avtorskimi pravicami, še dolgo ne bomo mogli uživati (če sploh kdaj). Četrto čudo je tehnologija prepoznavanja večkratnih dotikov, ki deluje res odlično, vsaj na napravah, ki smo jih imeli čast na dogodku videti. Gre za televizorje/računalnike, ki imajo fotosenzorje nameščene na robovih, z njihovo pomočjo pa program izračuna položaj prstov. Zasloni prenosnikov, za primerjavo, isto omogočajo s tehnologijo kapacitivnosti. Kako uporabna je ta tehnologija pri vsakodnevnem delu z računalnikom, bo pokazal čas. Peto čudo so domače skupine, preprosto oblikovanje domačega omrežja, v katerega lahko priključite katerikoli računalnik, ta pa takoj zna uporabljati vire in naprave, ki so mu na voljo. Temu sledita še predvajanje po oddaljenem računalniku in predvajanje po katerikoli napravi v omrežju, ki ni nujno računalnik. In potem smo lahko uživali v vrsti naprav, vse s podporo za sedmico, ki so res delovale. Le ko smo vprašali za ceno, smo dobili zanimiv odgovor. Cena še ni določena, ne bi radi ugibali, kakšna bo. Sedmica dobro deluje v obstoječih računalnikih, da pa bi v celoti izkoriščati »sedem« čudes, bomo morali kupiti novo zabavno elektroniko z ustrezno podporo ali pa vsaj »vmesne« naprave, ki bodo stari svet povezali z novim. 10 Nova oblika in funkcije kalkulatorja. v opravilno vrstico (Pin to taskbar). Očitno so pri Microsoftu ugotovili, da je bolje, če funkciji dodajo poseben ukaz, in se ne zanašajo na to, da bodo uporabniki sami ugotovili, da je programe mogoče v vrstico postaviti kar z miško. No ja, bilo je … oziroma izključili. Pri nalaganju izvršljivih datotek iz spleta UAC z modro barvo zgornjega dela okna opozori, da gre za poznanega izdajatelja, z rumeno in z dodatnim opozorilom pa za vse druge. Varnostno središče (Security Center) je preimenovano v Središče Brad Brooks: Sedem čudes, kot zadnjo je pokazal funkcijo »predvajaj v«. Ko bi le imeli doma vse naprave združljive z njo? POUDARJENA VARNOST Že Vista je prinesla občutno izboljšanje varnosti, čeprav je veliko uporabnikov tarnalo nad nadležnim potrjevanjem vsakega najmanjšega dejanja. No, sedmica funkcije zagotavljanja varnosti še nadgrajuje, a jih k sreči dela tudi manj »zoprne«. Funkcija nadzora uporabniškega računa (UAC – User Account Control) ne zahteva potrditve za vsako malenkost, ampak opozarja le na opravila, za katera sistem oceni, da lahko povzročijo nepopravljivo škodo, če jih namesto uporabnika zažene škodljiva koda (črv, virus, trojanec). Raven delovanja te funkcije je mogoče nastaviti znotraj Nadzorne plošče, v primerjavi z Visto, kjer ste jo lahko le vključili za opravila (Action Center) in poleg varnosti skrbi za redno nadgrajevanje sistema. V njem so vse funkcije za zagotavljanja varnosti (nastavitve požarnega zidu, protivirusnih programov,…) in tudi moduli za nadgradnjo, arhiviranje podatkov, čarovnik za iskanje napak (Troubleshooting) in podobno. Ikona Središča za opravila je prisotna v desnem delu opravilne vrstice, vendar je vidna le, ko nam sistem želi kaj sporočiti. V desnem delu vrstice je tudi ikona za omrežja, ki je samo ena, ne glede na to, koliko omrežnih vmesnikov je v računalniku, pa tudi njena uporaba je veliko preprostejša. Za povezave v omrežje je bilo pri Visti treba odpreti središče za omrežja, pri sedmici pa lahko vse potrebno izvedete prek moj mikro | 11 | november | 2009 NOVOSTI Windows 7 splavljen Aero Peek omogoča, da se izbrano okno prikaže na vrhu, vsa ostala pa so prikazana le kot okvirji. Aero Snap – vlečenje na gornji rob okno raztegne čez cel zaslon. priročnega seznama (jump list), ki se prikaže, ko kliknete ikono. Priročni seznam ena najvidnejših izboljšav opravilne vrstice. VZPON MEDIJSKEGA PREDVAJALNIKA DOMAČE SKUPINE Tako imenovane domače skupine (home group) debitirajo v sedmici in so hkrati ena najzanimivejših novosti. Ta funkcija omogoča preprosto skupno rabo vsebin in naprav, ki so v domačem omrežju, med vsemi člani omrežja. Ker pa deluje le v sedmici, boste morali pri omrežju z računalniki, v katerih tečejo različni operacijski sistemi, prisiljeno še vedno uporabljati klasično možnost skupne rabe datotek in naprav. Če pri priklopu v omrežje izberete kot vrsto omrežja domače omrežje, vam sedmica prikaže novo okno, v katerem predlaga oblikovanje domače skupine. To poteka v dveh korakih. V prvem koraku izberete, kaj želite dati v skupno rabo, s čimer določite tako imenovane knjižnice (slike, video, glasbo, dokumente, tiskalnike), v drugem pa vam sedmica oblikuje geslo za pristop v skupino. Z tem geslom nato v skupino priključite še druge računalnike v omrežju. Vse, kar je v skupni rabi, je vidno vsem članom skupine, prikaže pa se tudi v Raziskovalcu (Explorer) pod knjižnicami (library). Če bi drugi člani omrežja želeli to vsebino spreminjati, morate to posebej dovoliti. V skupino lahko dodati kolikor računalnikov želite, ker pa je skupina popolnoma neodvisna od klasične skupne rabe dokumentov in naprav, lahko vanjo dodate tudi računalnike, ki so že člani kakšne domene. Na primer službeni prenosni računalnik, ki ga sem ter tja prinesete domov. Že dolgo je od tega, ko je bil Microsoftov predvajalnik Media Player prvič vključen v operacijski sistem, vendar ga večina ni uporabljala, saj so bili drugi predvajalniki na trgu priročnejši. Microsoft upa, da bo zdaj temu konec. Windows Media Player 12, ki je vključen v Virtualni XP Dejanski pomen sistema Windows XP se zrcali tudi v možnosti XP Mode (XPM), ki je vgrajen v sedmico različice Professional, Enterprise in Ultimate. Namenjena je poslovnim uporabnikom, ki imajo svoje aplikacije narejene za XP in jih nočejo, ne želijo ali ne morejo posodobiti za sedmico. XPM znotraj virtualnega računalnika zažene sistem XP, kjer je uporabljena programska oprema za virtualizacijo Virtual PC. Pogoj je, da virtualizacijo podpira procesor računalnika, v katerem želite to početi. S tem programom je zagotovljena le podpora za 32-bitni sistem, za delovanje pa potrebuje tudi dodatnih 2 GB pomnilnika. Virtual PC omogoča uporabo večine naprav, priključenih na računalnik prek vmesnikov USB, in to neposredno iz virtualnega okolja, kot tudi zagon programov za XP iz menija »Start« v sedmici, z namizja (kot ikona) in iz opravilne vrstice, na način, kot da so ti programi dejansko narejeni za sedmico. Zagotovljena sta tudi delovanje odlagališča (clipboard) med virtualnim sistemom in sedmico, skupna raba map, diskov in podobno. moj mikro | 11 | november | 2009 11 NOVOSTI Windows 7 splavljen sedmico, prinaša veliko izboljšav, predvsem pa možnost pretakanja (streaming) vsebin po domačem omrežju in celo zunaj njega. Do izraza pride prej omenjena domača skupina, saj so vse vsebine v njej na voljo tudi v oknu predvajalnika (ne zgolj v Raziskovalcu). Korak naprej je podpora standardu DLNA (Digital Living Network Alliance), kar v praksi pomeni, da vse združljive naprave (televizorji …), priključene v domače omrežje, lahko dostopajo do vsebin. Z daljincem televizorja poiščete vsebine in jih nato predvajate. Pretakanje vsebin se skriva za možnostjo »Predvajaj v« (Play to), ki se pokaže po kliku filma, glasbe, fotografije z desno miškino tipko v Raziskovalcu ali predvajalniku. Pokaže se novo okno, v katerem je seznam vseh naprav, ki to možnost podpirajo (če sploh) in nato novo okno za nadzor nad predvajanjem. Hkrati lahko vsebino, ki jo želite Močno je izboljšan medijski predvajalnik, ki omogoča pretakanje vsebin. Med pretakanjem tudi ni težav z različnimi formati zapisa. Če imamo film v formatu DivX, televizor pa podpira MPEG-2, medijski predvajalnik sam izvede pretvorbo formata v realnem času, ne da bi vas o tem sploh obvestil. Ker pa računom Windows Live. Proces nato izvedete tudi v računalniku, s katerim bi vsebine radi pregledovali, kjer mesto računalnika ni pomembno. Ne smemo pa pozabiti, da je delovanje odvisno od hitrosti dostopa v internet – če je hitrost prenosa v smeri interneta premajhna, je pretakanje neuporabno. NEKAJ NOVIH, NEKAJ ZAVRŽENIH Zid želja, z zahvalo vsem preizkuševalcem, ki so pomagali pri nastanku končne različice sedmice. predvajati, izberete kjerkoli v domači skupini, tako je lahko ta v enem računalniku, predvajanje nadzirate iz svojega računalnika, prikazuje pa se na televizorju. Vsekakor zelo zanimiva možnost. Pretakanje vsebin je možno, če ciljne naprave podpirajo specifikacijo DMR (Digital Media Renderer), če jih nimate, možnost »predvajaj v« ni vidna. Zaščita USB-ključev to pretvorbo opravlja procesor, je hitrost povezana z njegovimi zmogljivostmi. Pretakanje je možno tudi zunaj domačega omrežja, tako da izberete možnost »Dovoli internetni dostop« (allow internet access). Odpre se čarovnik, s pomočjo katerega nastavite vse potrebno, predvsem pa povežete izvorni računalnik v domačem omrežju z Vista je prinesla mehanizem za šifriranje podatkov na disku BitLocker, ki je pri sedmici nadgrajen tako, da lahko zaščiti tudi podatke, ki so na pomnilnikih USB. Funkcija BitLocker To Go je preprosta za uporabo, aktivirate pa jo v mapi »Moj računalnik« tako, da z desno tipke miške kliknete ikono, ki predstavlja USB-pomnilnik, in jo vključite. Sledita izbira gesla in postopek šifriranja, ki lahko traja tudi več minut, odvisno od velikosti pomnilnika. Do podatkov lahko pridete, če poznate geslo, tudi v Visti in XP, spreminjanje podatkov na pomnilniku pa deluje le v računalniku s sedmico. 12 Sedmica prekinja z dozdajšnjo prakso, da nova različica prinese nova orodja oziroma programe ter hkrati vsebuje vse, kar je bilo v starejših sistemih. V sedmici tako recimo ni koledarja, izdelovalca filmčkov (Movie Maker), poštnega odjemalca (Windows Mail), foto galerije in odjemalca neposrednega sporočanja (Live Messenger). To je v skladu z Microsoftovo strategijo umikanja vseh stvari, ki niso nujno potrebne za delovanje operacijskega sistema. To pa še ne pomeni, da omejenih zadev ne morete dobiti. Oddaljene so en klik, na spletni strani Windows Live v obliki paketa osnovnih dodatkov (Essentials). Nekateri znani programi pa so posodobljeni. Paint in WordPad sta dobila podobo trakov, ki je znana že iz zadnje različice pisarniškega paketa, dodali pa so jima še nekatere nove možnosti. Še vedno pa ni neposredne podpore za format PDF. Oblikovno in funkcijsko je prenovljen je tudi kalkulator, ki se do zdaj od svojih začetkov ni kaj dosti spremenil. Novo je orodje za pisanje matematičnih formul oz. »plošča za vnos matematičnih izrazov« (Math input panel), ki vpisano formulo spremeni v besedilno obliko (da ne bo nesporazuma, ne izračuna je). Dve popolnoma novi orodji sta orodje za preprosto povezovanje (easy connect) in »zapisovalnik težav po korakih« (problem step recorder). Prvo omogoča priklop v oddaljen računalnik in prevzem nadzora njegovega omizja, drugo pa snemanje problematičnega obnašanja programa. Zajema zaslonske slike in jih shrani v datoteko .mht, med snemanjem pa lahko dodate lastne komentarje in celo na zaslonu označite, kateri del se vam zdi problematičen. Datoteko, ki jo znajo odpreti brskalniki, nato pošljete po pošti ljudem, ki vam lahko pomagajo. Zelo dobro … GONILNIKI, DELOVANJE … Ko je pred tremi leti izšla Vista, smo se uporabniki razburjali nad delovanjem ali odsotnostjo gonilnikov. Pri sedmici tega verjetno ne bo kaj dosti, saj po besedah Microsofta delujejo vsi gonilniki, narejeni za Visto, hkrati pa pri namestitvi nove naprave ni treba vstavljati medija v optični pogon, saj sistem sam poišče ustrezen gonilnik bodisi v računalniku ali znotraj storitve nadgradnje (update). Če na novo nameščeni gonilnik ne deluje, kot bi moral, je tu možnost »skoka na stari gonilnik« (rollback driver), ki je bil nameščen pred novim. Nastavitve zunanjih naprav so dosegljive v »upravljalniku naprav« (device manager), prek mape Naprave in tiskalniki (Devices and printers) ali orodja Device Stage. Slednje pomeni popolnoma nov način nadzora, saj za naprave, ki so z njim združljive, prikaže sliko naprave v visoki ločljivosti (namesto ikone) in popoln seznam stanja naprave in opravil, ki jih lahko z njo storite. V sedmici je izboljšana tudi podpora za na večkratne dotike občutljive zaslone, če seveda imate ustrezen zaslon! Kar pa zadeva hitrost delovanja, je to subjektivna ocena. Dosedanje igranje s sistemom, ki smo ga izvedli v uredništvu, nam je pustil občutek, da je sedmica res nekoliko hitrejša. Je pa vprašanje, ali je to zaradi sistema samega, zaradi boljših računalnikov, s katerimi smo imeli čas sistem preizkusiti, ali pa zato, ker na sistem (še) nismo nameščali kupa dodatne programske opreme.  moj mikro | 11 | november | 2009 NOVOSTI prvi pogled na Office 2010 Windows 7 splavljen OFFICE 2010 – MEŠANA LJUBEZEN NA PRVI KLIK Microsoft je pred nekaj tedni dal na voljo tehnični predogled novega pisarniškega paketa Office 2010. Seveda smo ga takoj zgrabili in pogledali, kaj prinaša novega, kaj nam je na njem všeč in česa ne maramo. Prvi vtis, ki smo ga dobili je, da gre med Officeom 2007 in 2010 za podobno razmerje kor med Windows 7 in Visto. Občutek je, da poskuša Microsoft z novo različico popraviti nekatere tehnične, predvsem pa taktične napake Office 2007. Težava koncepta obstoječe različice je v tem, da so bile spremembe glede na Office 2003 za veliko uporabnikov preprosto prevelike. Prevelike spremembe pa so pogosto povezane s časovno krajšim ali daljšim zmanjšanjem produktivnosti. Ljudje se morajo na novosti pač navaditi, jih sprejeti in se jih naučiti uporabljati. Tisti, ki se tega niso mogli, so ostali tako pri Officeu 2003 kot tudi pri Windows XP. Kakor koli že, z Officeom 2010 smo se igrali dobra dva tedna in spoznavali novosti, ki jih prinaša. Seveda pri tem ne gre za dokončno funkcionalnost, saj tehnični predogled ni še niti poštena beta različica, daje pa občutek o tem, kako bo v grobem videti sistem, ko bo gotov. Pri opisu ne bomo šli v podrobnosti, saj je za to še prezgodaj, omenili bomo le nekatere novosti, za katere je skoraj gotovo, da jih bo vseboval končni izdelek in ki bodo zanimive končnim uporabnikom. to tako kar zadeva funkcionalnost kot tudi obseg – opravilni trak je zdaj vključen tudi v Outlook in OneNote, česar pri različici 2007 ni bilo. No, »sovražniki« traku so lahko potolaženi. Tokrat je namreč Microsoft ta trak naredil neprimerno boljše. Ali to pomeni, da bo tak, kot je treba, bomo videli v končni različici, a je zadeva že v trenutni obliki kar obetajoča. Obetajoča v tem smislu, da ima uporabnik nad opravilnim trakom precej več nadzora, kot ga je imel prej, predvsem kar zadeva vsebino. Poleg nadzora nad obstoječimi trakovi pa lahko uporabnik dodaja tudi svoje, kamor lahko zloži ukaze in funkcije, ki jih najpogosteje uporablja. In prav to je ena najboljših novosti Office 2010, saj če že trak mora biti, naj bo tak, da na njem najdemo to, kar želimo, in tam, kjer to želimo. Gumb Office je druga novost, ki je v 2007 dvignila prah. Gumb v levem zgornjem kotu je skrival več ali manj to, kar je bil prej meni Datoteka, imel pa je še nekaj dodatkov. Podobno je zdaj, le da je teh dodatkov še več, poleg tega pa je gumb na voljo tudi v programih Outlook in OneNote. Med temi dodatki je tudi videti, da Microsoft veliko da na svoj SharePoint, ki se je v zadnjih letih pokazal za bistveno pomembnejšo zadevo, kot je bilo videti na prvi pogled. Presenečen je bil tudi Microsoft, in zato ni čudno, da so v Office 2010 že zdaj vključili nekatere možnosti, ki bodo Office povezali s SharePoin- Opravilni trak in gumb Office Opravilni trak je v Officeu 2007 poskrbel za precej razburjenja, zato smo si najprej ogledali, kaj je oziroma bo Microsoft naredil z njim. Na žalost ali pa na veselje, odvisno od tega, kateremu »klanu« pripadate, je Microsoft opravilni trak obdržal. Pa ne le obdržal, celo razširil ga je. In Gumb Office je dobil nekaj dodatkov. tom. In ena od njih je možnost Share, ki je med možnostmi gumba Office, omogoča pa shranjevanje dokumentov v omenjeni SharePoint. Outlook Opravilni trak je po novem mogoče prilagoditi lastnim željam in potrebam. Od vseh komponent sistema Office se bo v 2010 najbolj spremenil Outlook. No, vsaj na pogled. Že ob zagonu nas preseneti omenjeni opravilni trak, ki po mojem mnenju ne prispeva najbolj k preglednosti okna, saj je zdaj zaslon čisto zatrpan, a to je stvar okusa. Smo pa pri Outlooku našli vsaj dve zanimivi novosti. Prva je gumb Prezri (Ignore). Ta povzroči, da se znebimo moj mikro | 11 | november | 2009 13 NOVOSTI prvi pogled na Office 2010 Z ukazom Ignore se lahko znebimo celotne niti pogovora. celotne niti pogovora, ki nas ne zanima. Zdaj lahko z enim klikom odstranimo vse, kar je povezano z določenim pogovorom. Sicer funkcija, ki je ne bomo pogosto uporabljali, ko pa jo bomo, bo še kako dobrodošla. Druga zanimiva zadeva so Hitri koraki (Quick Steps). Gre za uporabniško določene funkcije, ki so lahko sestavljene iz več ukazov. Vzemimo primer, da nekatera sporočila pogosto posredujete Petru. Običajna pot je, da sporočilo označite, pritisnete gumb za posredovanje in v naslovno zmožnosti, je novosti kar nekaj, najpomembnejša pa je, da je zdaj mogoče znotraj Worda, Excela in PowerPointa izvesti precej več grafičnih operacij kot prej, to pa pomeni, da ne bo treba za vsako malenkost zaganjati PhotoShopa, Gimpa ali kakšnega drugega tovrstnega programa. Omogočen je celo predogled, kako bo končni izdelek videti z uporabljenim grafičnim učinkom, v PowerPointu pa je mogoče izvesti osnovne funkcije urejanja tudi nad videom. Tudi v Excelu je nekaj zanimivih novosti, od katerih so nekatere prav srčkane. Recimo Sparklines, česar ta trenutek verjetno še ni treba prevajati, saj bodo to naredili tisti, ki so za to poklicani. Pomembno je, kaj ta funkcija Hitri koraki omogočajo avtomatizacijo nekaterih pogostih dejanj v Outlooku 2010. vrstico vpišete Petrov naslov ali pa ga poiščete iz imenika. No, v novem Outlooku si boste za to opravilo lahko izdelali gumb, ki mu boste dali na primer ime Pošlji Petru, in Outlook bo celoten postopek opravil namesto vas. Kaj pa Word, Excel in druščina? Zanimivosti je kar nekaj. Ker sam večkrat naletim na potrebo po zaslonskih slikah, mi je kar hitro padla v oči možnost neposrednega zajema zaslonske slike kar iz Worda. V ta namen so v opravilni trak vstavljanja dodali možnost vstavljanja zaslonskih slik, ki so v odlagališču. Pri tem je pomembno to, da je v odlagališču lahko tudi več slik, mi pa se potem odločimo, katero bomo prilepili v dokument. Vsekakor zanimiva možnost. Kar zadeva grafične Zajem zaslona je zdaj mogoč neposredno iz Worda. 14 potrebe po lokalnih kopijah. Če ima dokument odprt še kdo, se nam to pokaže, prikažejo pa se tudi spremembe, ki jih dela. Kako se bo to odražalo v končnem izdelku, je sicer še malce v zraku, a zadeva je vsekakor uporabnejša od obstoječih rešitev. OneNote Nova različica bo očitno več poudarka dala tudi spregledanemu orodju OneNote. Tega je v prejšnjih različicah Microsoft dokaj mačehovsko obravnaval, saj je bil na voljo le poleg obeh »skrajnih« različic – različice za dom in šolo (Home and Student Edition) in različice Ultimate. No, od 2010 naprej bo veljalo pravilo, da višja različica vsebuje vse, kar obsega nižja, in dodatke. To pa pomeni, da bo OneNote na voljo v vseh različicah Officea 2010. Sprememb in novosti je v OneNoteu kar nekaj. Najprej ta, da je dobil opravilni trak, ki pa je privzeto minimiran in ga je treba odpreti, kar ni slaba ideja. Poleg tega vsebuje precej novosti na področju skupne rabe beležnic. Spremembe, ki so jih vnesli drugi uporabniki, so zdaj posebej označene in obarvane, prav tako je vsak uporabnik tudi barvno kodiran, kar pomeni, da so Excelova funkcija Sparklines doda grafikon v eno samo celico. počne. Počne pa to, da v eno samo celico stisne majhen grafek, ki našo tabelo naredi preglednejšo in zabavnejšo. Graf je lahko črtni ali palični, kar pa je za kaj tako malega več kot dovolj, hkrati pa zadeva ne zaseda preveč prostora v tabeli, kot je bila marsikdaj težava z obstoječimi grafi. Prejšnje različica Officea so sicer omogočale spreminjanje dokumenta v več računalnikih, a le omejeno in malce čudno. Če smo dokument, odprt v enem računalniku, odprli tudi v drugem, smo ga lahko odprli le v obliki samo za branje, če pa smo ga hoteli spreminjati, ga je bilo treba lokalno shraniti. No, če bo vse po sreči, v 2010 ne bo več tako. Ta namreč omogoča hkratno delo z dokumentom več osebam, pri čemer ni spremembe, ki so jih naredili različni uporabniki, turi različno obarvane. Še ena zanimiva novost je tako imenovano »povezano beleženje«. Če OneNote postavimo v povezani način (linked mode), bo ta vaše zapiske samodejno povezal s tem, kar delate – pregledujete spletno stran, delate z diapozitivom v PowerPointu in podobno. Če potem gremo z miško prek te povezave, se prikaže okence s predogledom vsebine, ob kliku pa se odpre izvirni dokument. Vtis Office 2010 ni še niti v javni beta različici, torej še ni tako daleč, da bi ga Microsoft bil pripravljen dati na vpogled širokim ljudskim množicam. Čeprav je stvar še v zgodnji fazi pa je jasno, da so snovalci precej dobro poslušali, kaj so jim do zdaj imeli reči uporabniki, hkrati pa si želijo dokazati, da je tak grafični koncept, kot so ga vpeljali z Officeom 2007 to, kar je za uporabnika najbolje. Bomo videli. (Zoran Banović)  moj mikro | 11 | november | 2009 V PRECEPU instant spletni trgovci Pri nas so najnižje cene … … ni pa nujno, da lahko kaj dobavimo. V se pogosteje se sliši »tista spletna trgovina ima pa ceneje«, in kupci ter obiskovalci spletnih trgovin vse pogosteje padajo na limanice kakšnih s.p.-jev, lastnikov instant spletnih trgovin z računalniško in foto opremo, ki sploh ne morejo stati za tem, kar ponujajo. Ne morejo dobaviti izdelka po ceni, ki je objavljena. Veliko uporabnikov še vedno čaka na kakšno dobavo in vsak dan piše elektronska pisma. Zaradi takih pa ugledne trgovine utrpijo kar nekaj škode. To so podjetja, ki imajo nekaj stroškov z nabavljanjem vsega, se pogajajo za prodajne pogoje, plačujejo skladiščenje … Nad njimi se izvaja neupravičen pritisk, naj znižajo cene nekaterih izdelkov, saj kar nekaj časa traja, da stranke ugotovijo, kdo je tukaj zanesljiv prodajalec, in v tem času je treba poskrbeti, da ne pride do prevelike izgube. Ob vnosu besedne zveze »spletna trgovina« v iskalnik najdemo tudi nekaj vnaprej pripravljenih spletnih trgovin, ki imajo nekaj malega ponudbe (podatke, kopirane iz drugih spletnih trgovin), nikjer pa ni nikakršnih kontaktnih, podatkov o podjetju, davčne številke ali drugih informacij, ki bi kazale na verodostojno organizacijo. Takšne vire informacij kupci pogosto uporabijo za poizkus izsiljevanje nižje cene pri verodostojnih prodajalcih obstoječih trgovin, ki jih pokličejo po telefonu. Včasih so tudi cene iz kakšne enotedenske akcije, ki se je zgodila pred nekaj meseci, zagotovo pa tega izdelka ni več možno dobiti po tej ceni. Vendar to ne bo šlo dolgo. Prodajalci, tudi konkurenti, se med seboj pogovarjajo o takšnih primerih in informiranost je najboljše orožje. Tisti, ki se še niso usedli skupaj, se še bodo. Širijo se tudi novice o nezadovoljstvu kupcev s spletnimi trgovinami. Le zakaj ... Pri spletnih trgovinah, kot so Comshop, Mimovrste, Nakupovanje in Enaa in še nekaj drugih, je tolikšen obseg nakupov, da je naravno, da kdaj pride do napak in podjetja jih tudi učinkovito rešijo. Velikokrat se morajo tudi sama zanesti na informacijo distributerja, ki jim sporoči, kdaj bo blago dostavljeno, pa potem to ne drži in pride do kakšnega dneva zamude. Toda pri drugih slovenskih manjših spletnih trgovinah (ne tistih pogosto oglaševanih, bolj tistih, za katere redkokdaj slišite) veliko tega ne drži. Objavljene imajo izdelke, ki jih distributerji že nekaj mesecev ne dobavljajo, in podobno. In med drugim so tudi zato kupci nezadovoljni s spletnimi trgovinami. Cena ni edini dejavnik, ki ga je treba upoštevati! Veliko Slovencev je takšnih, da se za nekaj evrov cenejšo stvar vozijo dokaj daleč, da bi jo kupili, ob tem pa porabijo za 20 evrov goriva, med potjo si privoščijo še kak strošek, ki si ga sicer ne bi, in tako so pripravljeni tudi iz najbolj banalne spletne trgovine kupiti nekaj in držati fige, da bo vse OK. Vsak dan kak posameznik obišče našo slovensko nagrajeno spletno stran E-vem, kjer na enem mestu uredi vse potrebno, da si odpre podjetje. In potem iz spleta sname knjigo z navodili za izdelavo spletnih strani ali pa si jo sposodi od prijateljev, da korak za korakom oblikuje svojo spletno Piše : Tanja Čavlovič tanja.cavlovic@mojmikro.si ilustracija: Marko Škerlep trgovino, ki nima ne repa ne glave. In večna ponudba povsod: prenosniki, kartuše in tonerji, dodatki za prenosnike in računalnike. Pa morda še kakšna vrtna oprema ali avtodeli ali kaj, s čimer se ponudnik ukvarja v zasebnem življenju in sploh nima zveze z računalništvom. Takšni potem naročijo blago pri distributerju in naročijo, naj distributer pošlje na naslov končnega kupca, končni kupec pa je šokiran, ker ob prejetju paketa plača še poštnino, ki znaša veliko več, kot je mislil. In potem nikoli več ne naroči od te spletne trgovine. Ko odpotujemo v tujino ali kot slišimo v različnih oddajah po TV, sta največkrat omenjeni spletni trgovini Amazon in eBay. In tako je z razlogom. Ne glede na razmere bo tudi v Sloveniji nekoč tako, omenjalo se bo in obstajalo bo samo nekaj najpomembnejših in najbolj znanih. Nakupi pri manjših samostojnih podjetnikih posameznikih z instant spletnimi trgovinami bi lahko povzročili tudi to, da čez nekaj let sploh ne boste mogli uveljavljati garancije za kakšne nakupljene izdelke, ki so bili dragi. Dražji ko je nakup, več let vnaprej je treba misliti. Zlasti kar zadeva servis in rezervne dele, ker se to nanaša na partnerske odnose imetnika te spletne trgovine z distribucijskim podjetjem, ki je navadno pooblaščeni serviser. In verjemite, če bo samostojni podjetnik distributerju ostal dolžan nekaj tisoč evrov in se bo dolg vlekel več let, bodo kupci samostojnega podjetnika težko uveljavljali garancijo z računom podjetja, ki sploh več ne obstaja. Proizvajalcem in distributerjem iz tujine je bilo vedno zanimivo slišati, kakšen je položaj v Sloveniji, in dobila sem veliko podvprašanj. Namreč, pri nas si morajo distributerji zelo previdno razdeliti trg. Slovenija je tako majhna, da je kak distributer prisiljen določeno blago kupovati pri svojem konkurentu. In ker računalništvo v Sloveniji bolj ali manj cveti že od leta 2000, se je v teh devetih letih vse skupaj že pošteno premešalo. Nekaterih podjetij, ki so včasih s svojim statusom poskusila pognati strah v kosti dobaviteljem in jih prisiliti v znižanje cen, zdaj ni več. Ne obstajajo. Samo še kak ostanek stare spletne strani priča, da so nekoč obstajali. Kupovati je treba od slovenskih znanih velikih spletnih trgovin. Vsi distributerji sodelujejo z njimi, vedno so na tekočem z izdelki, ki se nehajo proizvajati, vedno so obveščeni o tem, kakšne novosti pridejo, vabljeni so na vse dogodke, o novostih se kdaj izobražujejo tudi skupaj z distributerji in hitro se prilagodijo spremenjenim razmeram na trgu. Pa tudi stalno širijo svojo ponudbo, da bi ugodili slovenskemu trgu. Ker nameravajo poskrbeti za svoj obstoj in uspešno delovati še veliko časa, se za svoje kupce trudijo.  moj mikro | 11 | november | 2009 15 RAZKRITJE sledenje in identifikacija spletnih uporabnikov IZTREBLJANJE ANONIMNOSTI Pišeta : Marjan Kodelja, Zoran Banović marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si Še pred časom je veljalo, da nihče ne more identificirati spletnega uporabnika, če njegovih osebnih podatkov ne izda ponudnik dostopa v internet. A ker je v večini držav to dovoljeno le v primerih suma kriminalnega početja, smo bili, če seveda nismo imeli masla na glavi, uradno varni. A spletne tehnologije so napredovale in danes nad identifikacijo nima nadzora le ponudnik dostopa v internet. Tudi če še tako dobro zakrivamo svoje spletne strani. Piškotki niso nedolžni Uporabniki se ne zavedamo dovolj, kolikšno grožnjo zasebnosti pomenijo piškotki, zato večina ne uporablja funkcije spletnih brskalnikov za nadzor nad njimi, čeprav je bilo o tem že veliko napisanega. Vprašanje je torej, koliko vas redno skrbi za brisanje piškotkov, koliko pa je takšnih, da jim je za to popolnoma vseeno in se ne ubadajo s skrbjo, da vas nekdo spremlja po vaši poti po spletu. Samo sledenje tudi ni prepovedano, je pa prepovedana zloraba tako pridobljenih podatkov. 16 moj mikro | 11 | november | 2009 RAZKRITJE  Digitalizacija vsega okoli nas prinaša nove nevarnosti s kombiniranjem zbirk podatkov in ciljno usmerjenega pridobivanja podatkov. Shema sledenja: Kako poteka sledenje in od kod sledilci dobijo podatke, da neosebne podatke, ki se skrivajo za enoznačno označbo uporabnika, opremijo z njegovimi osebnimi podatki. T o pot ne bomo govorili o kriminalnih namerah kraje identitete in vsega, kar to početje prinaša s sabo. O tem smo v Mojem mikru govorili že večkrat. Govorili bomo o bolj prikritem početju – sledenju uporabnikovega vedenja. Največja krivda, ali vsaj ena največjih, je na strani družabnih omrežij in novih tehnologij za sledenje vedenja uporabnika. S temi tehnologijami je namreč mogoče z veliko verjetnostjo ugotoviti, kakšni ste kot osebe, kakšne so vaše potrebe, želje, interesna področja, kakšno je vaše zdravstveno, psihično in še kakšno drugo stanje. Skrita želja vsakega dobrega prodajalca je, da o svoji »žrtvi« izve čim več podatkov. Predvsem takih, ki mu bodo pomagali zaključiti posel. Vse našteto, torej navade uporabnika, pa niso dovolj. Do osebe, ki mu je znana le po IP-naslovu ali kakšni drugi »neosebni« označbi, ne more »priti«. Sledenje s piškotki (cookies) ni novost, saj sta prve, recimo jim tradicionalne HTTP-piškotke, leta 1994 »iznašla« Lou Montulli in John Giannandrea iz podjetja Netscape. Ti so do danes postali glavni mehanizem spletnih oglaševalcev (na primer Google) in podjetij, ki se namensko ukvarjajo s sledenjem spletnih uporabnikov, za oblikovanje »gigantskih« zbirk podatkov profiliranih uporabnikov! »Sledilci« so torej podjetja, katerih dejavnost je sledenje uporabnika na njegovi poti po spletu in pridobivanje vseh podatkov, do katerih imajo dostop. Seveda z namenom izvedeti o uporabniku čim več! KAKO SLEDENJE POTEKA? Splet brez piškotkov ne bi bil tak, kot je. Za določena opravila, kot sta košarica spletnega nakupa ali prikaz poosebljene spletne strani, so njuno potrebni. HTTPpiškotek je kratek kos (datoteka) besedila, ki ga na zahtevo spletnega strežnika, kjer »deluje« prvič obiskana spletna stran, brskalnik shrani lokalno. Ko isti uporabnik čez čas znova obišče to stran, ta ve, da je uporabnik že bil na tej strani, in po potrebi prikaz prilagodi njegovim željam, ki jih je »izrazil« nazadnje, ko jo je obiskal. Piškotek namreč v sebi nosi unikatno oznako, ki je lastna le enemu uporabniku, vendar pri tem ne gre za osebno poznavanje uporabnika, saj oznaka ne vsebuje osebnih podatkov. Sledenje vedenja uporabnikov se je zelo razmahnilo z nastankom spletnih oglaševalskih mrež. Vemo, da te zagotavljajo oglase za spletne strani, manj pa je znano, da lahko pri tem, ko obiščemo stran z oglasi in se ta naloži, brskalnik lokalno strani tudi piškotek mreže, in ne zgolj piškotek strani. Tudi »oglaševalski« piškotek spet enoznačno označi uporabnika, a to pot za potrebe sledilca, in ne obiskane strani. Sliši se zapleteno, zato si oglejmo primer. Obiskali ste stran zanimivastran1.si, kjer je oglas strežnika oglasni.strežnik. si oglaševalske mreže. Ta sledilec vas do zdaj še ni zaznal, kar pomeni, da še niste obiskali strani, na katerih so njihovi oglasi. Zato od brskalnika zahteva, da lokalno, torej v uporabnikov računalnik, shrani njegov piškotek. Ko spet obiščete stran zanimivastran1.si, bo sledilec vedel, da ste to vi, in si zabeležil natančen čas obiska v svoji zbirki podatkov. A tu še ni konec. Če za to stranjo obiščete še stran zanimivastran2.si, kjer so tudi njegov oglasi, bo sledilec prebral isti piškotek, ki je shranjen v uporabnikovem računalniku, in bo vedel, da ste obiskali tudi to stran. Sledenje je tako možno prek vseh strani, ki so vključeno v sledilcev sistem. In ker ta pozna vsebine strani, lahko iz podatkov o obiskih izlušči nekatere interese uporabnika. In če se ti podatki zbirajo več let, kar se seveda dogaja, je mogoče ugotoviti še več vedenjskih informacij in uporabnike razvrstiti v zelo natančne profile. SUPERPIŠKOTKI Uporaba funkcije nadzora nad piškotki in njihovo redno brisanje zmotita ustaljeno delovanje sledilcev. Zato ti iščejo načine, Skrbi, povezane s sledenjem vedenja Slednje vedenja uporabnikov v spletu je vdor v njihovo zasebnost in je še posebej mučen, ko se uporabnik sledenja ne zaveda, ko ne ve, kdo ga spremlja, in seveda tudi ne, za kaj bo pridobljene informacije uporabil. V večini primerov uporabnika ne prosijo za dovoljenje, hkrati pa ta tudi nima mehanizma za nadzor nad tem početjem. Podatke namreč pridobivajo osebe, s katerimi uporabnik nima neposrednega stika. Tako pridobljene podatke lahko uporabijo za izkoriščanje njegovih slabosti, s ponudbo, ki je ta »ne more zavrniti«. To pa so predvsem podatki o njegovem zdravstvenem, finančnem stanju, spolni usmerjenosti in podobno. Najbolj pa so ranljivi otroci, saj ti še niso razvili zdravega odnosa do oglaševanja in oglasov ne znajo pravilno tolmačiti. Uvršanje uporabnikov v vedenjske profile lahko privede do tržnih manipulacij. Ali nazorneje: če prodajalec ve, da oseba sodi v profil »preveč« naivnih oseb, ki slepo verjamejo vsemi, kar mu servirajo kot »najvišjo« resnico, ter nikoli slišanega ne preveri, mu ponudi izdelek oziroma storitev po bistveno višji ceni ali pod bistveno slabšimi pogoji kot osebam iz profila »pametnih«. Z drugimi besedami, gre za izkoriščanje, ki je morda v maniri neokapitalizma, ni pa moralno, še manj pa etično. S tem pa nevarnosti še ni konec, saj lahko te presežejo strogo komercialne namene. Zaradi nedorečenosti zakonskih okvirov in mehanizmov varnosti in nadzora nad zbirkami podatkov, ni izključena možnost, da do podatkov pridejo tudi osebe s kriminalnimi namerami. Tatovi identitete, pedofili ali pa čisto običajni tatovi, ki bi si želeli poznati rutino osebe, katere dom bi radi »počistili«. Ni tudi izključena možnost, da do podatkov pridejo odvetniki, zasebni detektivi, delodajalci in podobni ter nato pridobljeno vedenje uporabijo vam v škodo. moj mikro | 11 | november | 2009 17 RAZKRITJE sledenje in identifikacija spletnih uporabnikov Za denar in le denar kako jih obiti. Ena izmed najuporabnejših metod so tako imenovani flash piškotki. Ta tehnologija je vključena v veliko novejših strani, njihovo število pa hitro še raste. Načelo delovanja flash piškotka je podobno običajnemu, le da je nekoliko bolj »prefrigan«, saj zna obiti brskalnik. Tudi aplikacija, narejena v Flashu, lahko piše na lokalni disk, vendar zunaj nadzora spletnega brskalnika oziroma mimo njega. Tako brskalnik ne zazna, da gre za piškotek, in podatki se zapišejo lokalno tudi, ko imamo vključeno blokado piškotov oziroma določeno, naj jih brskalnik ne shranjuje. In ker brskalnik ne ve, da je karkoli shranjeno, tega seveda tudi ne more izbrisati. Uporabniki o zapisu takega piškotka niso obveščeni, zapis se zgodi, ne da bi za to dali privoljenje, hkrati pa ti piškotki nimajo omejenega časa trajanja. V poletnih mesecih so na univerzi Berkeley dokončali študijo o povezavi med flash piškotki in zasebnostjo, ki je pokazala, da jih uporablja veliko priljubljenih strani, večina uporabnikov pa se njihove prisotnosti ne zaveda in seveda tudi ne ve, kako jih zbrisati. Skrb vzbuja ugotovitev, da te piškotke uporabljajo tudi za premišljeno omejevanje delovanja funkcije nadzora nad piškotki 18 (nadzor zasebnosti). Uporabljajo namreč obe vrsti piškotkov, HTTP in flash, v katerih so enake informacije. Ko uporabnik izbriše http-piškotek, ga sistem obnovi na podlagi informacij, shranjenih v flash piškotku. A piškotki niso edini način sledenja uporabnikovih navad. Obstajajo tudi druge metode. Tako je vse več spletnih strani, na katerih so majhne slike, »nevidni« javanski skripti ali celo katere novejše sledilne kode, katerih edina naloga je sledenje uporabnikov na njihovi poti med spletnimi stranmi. OD SLEDENJA DO OSEBNIH PODATKOV Sledilci imajo torej veliko podatkov o vedenju uporabniku v spletu. Njihova težava pa je v tem, da ne poznajo uporabnikovih osebnih podatkov. Ti bi dali podatkom o navadah neprimerno večjo težo. Zato se je smotrno vprašati, ali obstaja način, kako priti do teh osebnih podatkov, in to po možnosti hitro in preprosto. Ali nas torej lahko sledilci identificirajo z imenom in priimkom? Kot kaže študija, ki sta jo izvedla Balachandran Krishnamurthy in Craig Wills, je odgovor žal pritrdilen. Vsaj za tisti del uporabnikov, ki so člani družabnih omrežij. Ta Spomnimo se, koliko srda je bilo lansko leto naperjenega proti spletnim iskalnikom, predvsem Googlu kot največjemu med njimi, zaradi hranjenja podatkov o iskanjih, ki so jih izvedli uporabniki. Tu sicer ne gre za klasično sledenje uporabnikom po spletu, zagotovo pa so to podatki, iz katerih je moč izluščiti vedenjske informacije in jih popredalčkati v osebnostne profile. To pa so že stvari, ki imajo na trgu svojo, natančneje zelo veliko vrednost. Pa ne gre za fobijo »velikega« brata in nadzor elit nad človeštvom. Gre za realno nevarnost, da nas bodo velike korporacije z vsakim obiskom spleta podrobneje poznale. Pri tem ni nujno, da gre za poznavanje v smislu »Janez Novak«, bolj v smislu »tehnološki navdušenec«, »gurman«, »ljubitelj avtomobilov«, »Vzhodnoevropejec«, »belec« … Vprašanji, ki si ju moramo zastaviti, sta sila preprosti. Se zavedamo, da nekdo vedno sledi nekomu, ko je ta v spletu? Ali smo se pripravljeni s tem sprijazniti oziroma ali vsaj vemo, kam to vodi? Vodi namreč v človeku najljubšo dejavnost – kupčkanje denarja, pri čemer kup za večino nikoli ni dovolj visok in vedno iščejo načine, kako od tistega, ki nekaj ima, to izvleči. Razglabljamo lahko, da je tudi oglaševanje posel kot vsak drug in da ima oglaševalec pravico, da za svoj denar dobi največ, kar je mogoče. Ekonomsko in predvsem ozko gledano, je to res. Pozabljamo pa na pravice potrošnikov, ki so vedno v podrejeni vlogi, pa če to prodajalci priznajo ali ne. In bolj ko je potrošnik gol in brez skrivnosti v očeh prodajalca, bolje je zanj. Pri tem slednji že dolgo ni več pasiven, čakajoč, da potrošnik pride v njegov doseg, temveč tega aktivno išče, občasno tudi z zvijačami, zlorabami in »nategovanjem«. Digitalizacija vsega okoli nas prinaša nove nevarnosti s kombiniranjem zbirk podatkov in ciljno usmerjenega pridobivanja podatkov. Naše življenje je vedno bolj vidno v zbirkah podatkov ponudnikov plačilnih kartic, telekomunikacijskih operaterjev, spletnih iskalnikov, družabnih omrežij in podobnega. Te pa postajajo komercialno blago, čeprav v obliki, kjer nam zagotavljajo, da ne vključuje osebnih podatkov. Bolje bi bilo, če si priznamo, da ni načina, ki bi iz zbirk izbrisal vse osebne podatke tako, da jih ne bi bilo mogoče dobiti nazaj in bi bile hkrati te neosebne zbirke še vedno zanimive za tržne in znanstvene analize. In ta problem bo v bodoče kvečjemu še hujši in izrazitejši. Odločiti se moramo: ali se bomo vnemirjali in na dolgo in široko razmišljali ali pa se bomo na vse to požvižgali in na poteze prodajalcev odgovarjali z zvrhano mero zdravega razuma? vključujejo oglase in sledilne kode sledilcev na tak način, da ti vedo, kateri račun je od uporabnika, ki se je prijavil v družabno omrežje. Vse, kar morajo storiti, je, da pogledajo njegov profil, seznam prijateljev in te podatke vključijo v svoje zbirke. Od dvanajstih družabnih omrežij, ki sta jih zajela v študiji (med njimi so seveda tudi Facebook, LinkedIn, Myspace) le eno, Orkut, sledilcem ni omogočilo dostopa do osebnih podatkov. Preveč se v podrobnosti o tem, kako je to tehnično mogoče, ne bomo spuščali, je pa v študiji, katere naslov najdete v okvirju, to opisano, in tudi zelo verjetno, da upravljavci družabnih omrežij zadevo na tak način tudi izvajajo oziroma dovoljujejo. Če je bilo do zdaj javna skrivnost, da sledenje uporabnikov v spletu poteka, je zdaj gotovo, da obstajajo me- hanizmi, kako neosebne podatke, ki se skrivajo za neosebnimi oznakami, povezati z osebami iz mesa in krvi. Seveda ne vemo, ali se tako pridobljeni podatki tudi zlorabljajo, in če se, v katere namene. In seveda za to, da se ne bodo zlorabljali, tudi ni nobenega zagotovila. KAKO SI ZAGOTOVITI VSAJ DELČEK ZASEBNOSTI? Preprostega načina, ki bi dopuščal obiskovanje sodobnih spletnih strani z vključenimi piškotki, flashem, javo ter družabnih omrežij, hkrati pa bi stoodstotno preprečil sledenje, žal ni. A do neke mere se vseeno lahko zaščitimo. Upoštevati moramo naslednje: • Znotraj brskalnika izberite primerna pravila nadzora nad piškotki (imenovana tudi nastamoj mikro | 11 | november | 2009 RAZKRITJE  Če je bilo do zdaj javna skrivnost, da sledenje uporabnikov v spletu poteka, je zdaj gotovo, da obstajajo mehanizmi, kako neosebne podatke, ki se skrivajo za neosebnimi oznakami, povezati z osebami iz mesa in krvi. Iz spleta v realnost Sledenje vedenja uporabnika se iz spleta seli tudi v realno življenje, in sicer zaradi dejstva, da je vse več mobilnih telefonov opremljenih s sprejemnikom sistema satelitske navigacije (GPS), in hkrati zaradi naše pripravljenosti, da vanje namestimo vse mogoče brezplačne aplikacije. In seveda naivnosti, da teh podatkov nihče ne bo izkoriščal sebi v prid in nam v škodo. Seveda so storitve, kot je opremljanje slik s geografskimi podatki in njihovo nalaganje v splet ali spremljanje lokacije prijateljev, kar omogoča storitev Google Latitude, predvsem namenjene zabavi. Začele pa so se pojavljati tudi aplikacije globalnih verig restavracij, trgovin, ki stalno delujejo, in ko zaznajo, da je uporabnik blizu, mu pošljejo sporočilo z le njemu namenjeno ugodnostjo. Da bo le stopil skozi njihova vrata. Vendar ima uporabnik (za zdaj še) nadzor nad temi aplikacijami. Lahko jih namreč izključi. Izključimo lahko tudi Latitude. Vendar obsežnost storitev kaže, kam bo šel razvoj. Google ima namreč tudi zbirko profiliranih uporabnikov in mu je popolnoma vseeno, ali gre za uporabnika, ki sedi za računalnikom doma, ali pa tistega, ki v splet dostopa prek telefona. No ja, ni mu vseeno, saj v slednjem dobi tudi podatke o njegovi natančni lokaciji. Kombiniranje podatkov o vedenju uporabnika z njegovo lokacijo pa pomeni za vedenjsko usmerjeno ciljno oglaševanje čisto novo razsežnost. In tudi čisto novo razsežnost težav, povezanih z zagotavljanjem zasebnosti. Je že res, da mora zaradi upoštevanja nekaterih obstoječih zakonskih ureditev sledilec, ko gre lokacijsko sledenje uporabnika, od njega pred tem dobiti dovoljenje. A so zadeve malce motne. Gre namreč za razlike v razumevanju. Mi razumemo zadevo, kot da mora pridobiti dovoljenje pri vsakem novem sledenju, on pa, da ko enkrat dovoljenje damo, pa vseeno če je to bilo pred enim letom, to velja za vekomaj. Nerazumevanje se poglablja, saj uporabniku tudi ni nedvoumno povedano, v katere namene bodo lokacijske podatke uporabili ter koliko časa in za kaj bodo shranjeni v zbirkah podatkov. Na zaslonu telefona se zgolj izpiše vprašanje, ali dovoli uporabljanje lokacijskih podatkov – da/ne! vitve zasebnosti). Primerna sta ročno potrjevanje piškotkov in pravilnik, ki jih ohranja aktivne in na lokalnem disku, le dokler ne zaprete brskalnika. • Izklopite (disable) dovoljenje za lokalno namestitev flash piškotkov in drugih tako imenovanih superpiškotkov. V okvirju naj- dete povezavo do spletne storitve za preverjanje »odpornosti« brskalnika nanje. • V brskalniku Firefox uporabite orodji RequestPolicy in Noscript za nadzor nad tem, kaj lahko sledilci vključijo v vašo stran in katere »kode« lahko poganjajo v vašem brskalniku. Orodji sta učinkoviti, vendar nista ravno preprosti za uporabo. • Uporabite dodatek (plug-in) Targeted Advertising Cookie Opt-Out za brskalnik Firefox, ki preprečuje tako imenovano ciljano vedenjsko oglaševanje. Treba pa je vedeti, da z njim sledenja ne preprečite v vseh primerih, saj ga nekatere oglaševalske mreže razumejo zgolj kot to, da uporabnik noče ciljnih oglasov. • Uporabite lahko omrežje za zagotavljanje anonimnosti v spletu, kot je na primer Tor, o katerem smo v preteklosti že pisali. Omrežje skrije vaš IP-naslov in druge značilnosti brskalnika, ko brskate po spletu. Še najpreprosteje pa je, da se sprijaznite z dejstvom, da je sledenje vedenja običajno in da gre za komercialno dejavnost s točno določenim ciljem – iskanje uporabnikov, ki so dovolj labilni, naivni ali kakor koli drugače nagnjeni k brezglavem nakupu stvari, ki jim jih nekdo ponudi. V nevarnosti ste, če sodite v enega od zanimivih profilov, če pa ste povprečni, sodite med večino, ki za sledilce ni zanimiva in kot taki ste še najbolj varni. Ne morete pa se zanašati na države in ponudnike programske opreme. Čeprav se vsi zavedajo, da je z zasebnostjo v spletu nekaj zelo hudo narobe, je tudi v tem primeru podobno kot s preprečevanjem spletnega piratstva. Dokler boj ne bo potekal po vsem svetu, dokler pravila ne bodo velja povsod in dokler ne bo povsod tudi nadzora in preganjanja dejanj, ki so za večino neprimerna, toliko časa bodo dejavnosti sledenja potekale. Denar je preveč mamljiv, da »podjetni« ne bi iskali načinov, kako priti do hitrega in visokega zaslužka. A sledenje vedenja je le en problem. Naslednjič bomo pogledali drugega, to pa je obstoj mehanizmov, ki iz neosebnih zbirk podatkov, na primer telekomunikacijskih operaterjev, pridobijo osebne podatke!  Povezave do študij, omenjenih v članku: https://www.isecpartners.com/files/iSEC_Cleaning_Up_After_Cookies.pdf http://conferences.sigcomm.org/sigcomm/2009/workshops/wosn/papers/p7.pdf Spletno orodje za testiranje: https://labs.isecpartners.com/breadcrumbs/breadcrumbs.html Dodatek (plugin) Targeted Advertising Cookie Opt-Out: http://taco.dubfire.net/ moj mikro | 11 | november | 2009 19 TEHNOLOGIJE brezžično in univerzalno napajanje Elektrika E brez žic? Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si Nikola Tesla je sanjal o brezžičnem prenosu električne energije. Njegove ideje so še vedno le sanje, saj razen nekaj redkih laboratorijskih eksperimentov, električne energije še ne prenašamo »po zraku«. Večji je napredek na področju brezžičnih napajalnikov, pa čeprav gre tudi tu za kompromise in še zdaleč ne za naprave, ki bi prinesle uporabniku več svobode in bi bile hkrati še ekološko sprejemljivejše! lektrično energijo prenaša tok, ki teče po vodnikih. Vodnik ali bolje rečeno prevodnik pa je lahko še kaj drugega kot le kabli. Prevodnik so tudi zemlja, jezera, oceani … Med drugim tudi višje plasti atmosfere, medtem ko spodnje plasti delujejo kot izolator. Zato se pojavi vprašanje, zakaj ne bi energije nekako skladiščili v zgornjih plasteh atmosfere. Ta namreč postane prevodna, ko napetost preseže mejno vrednost, plini v plasti pa ionizirajo. Prav to je hotel narediti Tesla, ki je hkrati tudi pionir tako imenovane resonančne indukcije. Po njegovem bi lahko vsi obrati za proizvodnjo električne energije to pošiljale v skladiščno plast (ionosfero), od koder bi jo nato porabniki »vzeli«. Predlagani prenosni sistem ima manj izgub, da ne govorimo o tem, da je do »skladišča« nekaj kilometrov, do najbližje elektrarne pa lahko tudi nekaj sto kilometrov. Prvo, kar so vprašali Teslini dobrotniki, vsi po vrsti iz industrije proizvodnje energije, je bilo, »kako pa bomo elektriko zaračunali«. Tesla odgovora ni imel, drugo pa je zgodovina. Tesla je umrl zamorjen in tudi brez Nobelove nagrade, ki bi jo po prepričanju mnogih moral dobiti. Ta del Tesline zgodbe je žal še danes aktualen. Marsikaj, kar bi nam, uporabnikom, bilo v korist, bi že imeli, če to ne bi bilo neposredno povezano z manj zaslužka za tiste, ki imajo v rokah škarje in platno. »ČUDEŽNI« UNIVERZALNI POLNILNIK Pred kratkim sem po naključju potegnil iz omare škatlo, v katero mečem stvari, ki jih ne potrebujem, in tam je ležalo vsaj deset polnilnikov. Vsi so bili še delujoči, a naprav, s katerimi sem jih dobil, nimam več ali pa ne delujejo več. Naprave, ki jih trenutno uporabljam, pa imajo spet svoje polnilnike. Znano je, da je Evropska unija postavila proizvajalce mobilnih telefonov pred dejstvo, da morajo leta 2010 uvesti univerzalni polnilnik in priključek zanj. A Evropa je le manjši del sveta. Kaj pa milijarde Kitajcev in Indijcev? Vsakomur je jasno, da je poleg telefona, prenosnika in podobnih naprav tudi polnilnik. Nekdo ga izdela, dobi plačilo, strošek oziroma zaslužek za vse vpletene pa se na koncu prenese na kupca. Ne vem, koliko je zaslužka pri enem 20 moj mikro | 11 | november | 2009 TEHNOLOGIJE Značilnosti indukcijskega polnjenja Prednost induktivnega brezžičnega polnjenja v primerjavi s klasičnem polnjenjem (žična povezava med baterijo in polnilnikom) je v tem, da uporabnik ne more priti v neposredni stik z elektriko (ne pride do električnega udara). Zato je primerno pri napravah v vlažnih ali mokrih okoljih, kot je na primer električna zobna ščetka, ali pa pri umetnih napravah, vgrajenih v človeško telo. Prvi indukcijski polnilniki so uporabljali nizke frekvence, zato je bil čas polnjenja daljši v primerjavi s klasičnim polnjenjem, hkrati pa je v procesu prihajalo tudi do pretiranega segrevanja. Novejši polnilniki s tankimi tuljavami in višjo frekvenco imajo skoraj enake zmogljivosti kot klasično ožičeni. Indukcijski polnilniki so vgrajeni v naprave, kjer je pomembno, da so vsi električni deli popolnoma ločeni od okolice (voda …), v kateri je naprava. Polnjenje je preprostejše, saj napravo odložite na temu namenjeno mesto polnilne plošče in ni potrebe po iskanju polnilnika, ki je lasten napravi. Če imate doma več takih naprav, veste, o čem govorim. polnilniku, vem pa, da je znesek za vse, ki jih letno prodajo po svetu, velik. Univerzalni polnilnik potrebujemo, ne samo za telefon, temveč za vse – za prenosnike, dlančnike, GPS-naprave … Brezžično polnjenje je le korak naprej pri zagotavljanju večje svobode. Predvsem ne bomo več razmišljali: »Kam za vraga sem že spravil polnilnik?« INDUKCIJA IN RESONANCA Za brezžični prenos energije na krajše razdalje sta primerni indukcija in resonančna indukcija. Transformator je najosnovnejša naprava, ki temelji na indukciji. Vsebuje dve, med seboj s plastjo izolatorja ločeni bakreni navit- ji (tuljavi). Do prenosa energije pride zaradi elektromagnetne indukcije. Ko je na prvo navitje doveden tok, to povzroči nastanek magnetnega polja, ki povzroči, da tok steče tudi na drugem navitju, ki je prav tako v polju. Zaradi teh lastnosti je indukcija najprimernejša za oblikovanje »kontaktnih« brezžičnih napajalnikov, saj je razdalja brezžičnega prenosa majhna (zgolj nekajkratnik premera tuljave). Elektromagnetna indukcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju. Za brezžični prenos energije do nekaj metrov daje boljše rezultate resonančna indukcija. Delujoč prototip so leta 2006 naredili v MIT-u, ko so na razdalji dveh metrov brezžično dovedli energijo na 60 W žarnico. Omejitev pri elektromagnetni indukciji je, da prva tuljava ustvarja magnetno polje, ki se širi v vse smeri, tudi v smeri, kjer ni druge tuljave, v kateri se inducira tok. To pa pomeni, da pri tem prihaja do izgub, kar je še posebej očitno, če bi radi nekoliko povečali razdaljo. To je možno zgolj s povečevanjem energije, a na večjih razdaljah je tudi ta metoda neučinkovita. Drugače pa je z resonančno indukcijo oziroma resonančnim transformatorjem, kjer imate tuljavi enako resonančno frekvenco. Za razumevanje tega učinka si lahko pomagamo z mehanično resonanco. Mehanični resonator je struna, uglašena na določen ton, nekoliko stran pa je postavljen generator zvoka. Če generator oddaja ton s frekvenco, ki je enaka resonančni frekvenci strune, ta začne nihati (vibrirati). Električna shema brezžičnega sistema napajanja z resonančno indukcijo. A/ osnovna shema, B/ ekvivalenta shema, upoštevajoč le indukcijo.  Del Tesline zgodbe je še danes aktualen. Marsikaj, kar bi nam, uporabnikom, bilo v korist, bi že imeli, če to ne bi bilo neposredno povezano z manj zaslužka za tiste, ki imajo v rokah škarje in platno. Pri tem načelu magnetno polje potuje od prve tuljave skozi »predor« do druge. V primerjavi z večslojnimi tuljavami navadnih transformatorjev ima sprejemna resonančna tuljava en sloj z ozko razmaknjenimi kondenzatorskimi ploščami na vsakem koncu, ki omogoča, da je tuljava uglašena z oddajno. Resonančna indukcija poveča razdaljo, na kateri je brezžični prenos energije možen – to pomeni, da izgube niso prevelike in je izkoristek med energijo, ki jo dovajajo v oddajni del in tisto, ki jo sprejme sprejemno del, v razumnih okvirih. Indukcija in resonančna indukcija sta v osnovi zelo podobni. Električni tok na eni strani ustvari magnetno polje, ki na drugi strani povzroči nastanek toka. Bistvo je torej, kolikšne so izgube in kolikšna je razdalja, na kateri je brezžični prenos možen. NEKAJ IZDELKOV S POLIC Dellov prenosnik Prva naprava, ki vsebuje lasten brezžični polnilnik, je bil Palm Pre, druga, morda nekoliko bolj zamoj mikro | 11 | november | 2009 21 TEHNOLOGIJE nimiva, pa Dellov prenosnik družine Latitude Z. Vanj so vgradili tako imenovano tehnologijo prilagodljivega induktivnega polnjenja podjetja eCoupled (http://ecoupled. com). Je v obliki podstavka, ki je priključen v električno vtičnico, nanj pa postavite prenosnik. V prenosnik in v podstavek sta vgrajeni tuljavi premera med 35 in 45 milimetrov. Razdalja med obema tuljavama mora biti majhna, oba dela »polnilnika« pa se med seboj sporazumevata tako, da prenosnik podstavku »pove«, koliko energije brezžično in univerzalno napajanje na njej hkrati polnite do tri naprave. Sprejemnik na mestu drži magnet, plošča pa z nežno belo svetlobo in značilnim zvokom sporoči, da ste ga postavili na pravo mesto. Polnjenje poteka po načelu elektromagnetne indukcije. Pred začetkom polnjenja se polnilnik in sprejemnik sporazumeta prek vgrajenega čipa RFID. Tako plošča ve, katero napravo bo polnila, koliko moči je potrebno, ve pa tudi, kdaj je baterija naprave polna, da lahko prekine postopek polnjenja. V spletu smo našli komentarje posameznikov, ki so to napravo kupili. Trdijo, da je čas polnjenja enak času polnjenja prek klasičnega polnilca. Duracell Mygrid fona za polnjenje baterij, nato pa na zadnjo stran nalepite magnetno ploščico, ki hkrati drži sprejemnik, da ne pade s svojega mesta, in telefon na plošči med polnjenjem. Če polnjenje poteka tako, kot mora, sveti ga pogosto založim in ga nikakor ne morem najti, ko je baterija skoraj že na koncu. Pomagalo bi mi, če bi imel en sam univerzalni polnilnik za vse naprave, a kaj, ko imajo obstoječi polnilniki različne priključke pa tudi različne zahtevane moči. Kaos je skoraj popoln in hkrati popolnoma nepotreben. Če ne zaradi svobode, bi en Konzorcij za brezžično polnjenje Dellov prenosnik skupaj s podstavkom za brezžično polnjenje. potrebuje. Baterija naj bi se napolnila v času 3 do 4 ur, potem pa se proces polnjenja prekine. Energetska plošča www.powermat.com Pri tem izdelku gre za dve različici polnilne plošče: ena je celovita in namenjena statični domači uporabi, druga pa zložljiva in namenjena prenosu. Cena obeh je okoli 100 dolarjev, v kompletu pa je univerzalni »sprejemnik« s priključkom USB in z osmimi vmesniki (adapterji) za priklop naprav, ki jih želite napolniti. Na voljo so tudi dodatki za preprostejše polnjenje, na primer ohišje za iPhone, zadnje plošča konzole Nintendo DS in baterijska plošča za telefon BlackBerry. Vendar je te treba posebej plačati, stanejo pa med 30 in 40 dolarjev. Če nimate katerega od posebnih dodatkov, lahko uporabite univerzalnega. Pomembno je, da tega postavite na pravo (označeno) mesto plošče. Na plošči so tri oznake, zato lahko 22 Duracellova mreža www.duracell.com/us/mygrid/default.asp Druga sorodna naprava, Duracellov myGrid, je na prvi pogled manj impresivna. Zanjo boste morali odšteti okoli 80 dolarjev, gre pa za izdelek podjetja WildCharge, ki so ga napovedovali že leta 2007. Na površini plošče so kovinski trakovi, v kompletu pa naj bi bilo pet sprejemnikov. Univerzalnost je pri tej napravi vprašljiva, saj na spletni strani piše, da je združljiva z nekaj modeli telefonov proizvajalcev Nokia, Apple, Motorola in BlackBerry. V spletu smo tudi našli zapise, da je čas polnjenja pri tej napravi daljši od polnjenja s klasičnim polnilnikom, naenkrat pa lahko polni največ štiri telefone. Omenjeni sprejemnik (mini USB) vstavite v priključek tele- Izdelovalci električnih naprav so vključeni v konzorcij podjetij, ki nameravajo v svoje naprave vgraditi brezžične polnilnike (www.wirelesspowerconsortium.com). Na tam področju poteka veliko raziskovalnega dela. Podjetje Sony na primer razvija sistem za brezžični prenos električne energije v televizor, in sicer na razdalji med 50 in 80 centimetrov. Tudi v tem primeru gre za induktivno polnjenje, ki je osnovna tehnologija za brezžične polnilnike, katerih čas, kot kaže, prihaja. modra lučka, če pa na ploščo položite kovinske predmete, se proces polnjenja v trenutku prekine. Na voljo so oziroma bodo tudi drugačni sprejemniki, na primer dodatno ohišje za iPhone in telefone BlackBerry. Načelo delovanj pri tej plošči je drugačno od prve omenjene, saj se morajo sprejemniki dotikati kovinskih trakov na plošči. TEŽAVNO ŽIVLJENJE S POLNILNIKI Doma imam več kot zgolj eno mobilno napravo, katere baterije moram polniti. Več mobilnih telefonov, po možnosti različnih znamk, en prenosnik, kak predvajalnik glasbe, da ne pozabim navigacijske naprave. Vsaka od teh naprav ima lasten polnilnik, ki PowerMat – univerzalna polnilna plošča polnilnik morali imeti zaradi ekologije. Proizvodnja enega polnilnika za vse naprave bi porabila manj naravnih virov, po koncu njegove življenjske dobe pa en zavrženi polnilnik zagotovo manj obremeni okolje kot več pomnilnikov! Nižja bi bila lahko tudi cena mobilnih naprav, saj v kompletu ne bi bilo polnilnika. In prav v tem tiči glavni razlog, zakaj še ni »pravih« brezžičnih polnilnikov. Kot je razvidno iz osnov, mora biti en del polnilnika vgrajen v napravo, drugi pa v polnilnik sam. Ker tega proizvajalci še niso naredili, sta oba omenjena polnilnika, ki sta v prodaji v Ameriki, v bistvu kompromis, kako napravo, ki za to ni oblikovana, vseeno polniti brezžično oziroma pri drugem izdelku vsaj univerzalno. Do pravega razmaha te tehnike polnjenja pa lahko pride šele takrat, ko bodo vsi sprejeli enoten standard, nato pa vgrajevali potrebne dele za brezžično polnjenje neposredno v naprave! A saj veste, kako je s standardi – vsak bi rad bil tisti, ki ga postavi in si potem jemlje zasluge (in dobiček) zanj.  moj mikro | 11 | november | 2009 PODROBNEJE ... računalnikove pritikline SVET OKOLI SIVE ŠKATLE Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si Večina bralcev revije ob besedi računalnik pomisli na prenosni računalnik ali pa na tisto škatlo pod mizo. A če bi vprašal kakšno naključno predstavnico ženskega spola, bi verjetno marsikatera pokazala na monitor, doživel pa sem tudi že prst, uperjen v tipkovnico. A ne želim se norčevati iz nežnejšega spola, saj me je tudi marsikateri »dedec« že presenetil s kakšno prav iz trte izvito, tako da se ne postavljam na nobeno stran. Kam merim s tem? Želim pokazati, da ob vseh besedah, ki smo jih v zadnjem obdobju napisali o računalnikih, računalniških tehnologijah, novitetah in o pravilih nakupovanja, morda koncepta nismo obravnavali dovolj celostno. Za nas tehnike in strokovnjake je stvar preprosta: razlike med računalniki so v drobovini znotraj ohišja – gigabajti, megaherci, število in arhitektura jeder …. Za veliko večino ljudi pa so računalniki tisto, kar imajo pred seboj – zaslon, miška, tipkovnica, zvočniki, spletna kamera, morda še igralna palica, 24 torej ves ekosistem okoli sive škatle, ki je praviloma skrita pred očmi in počiva kje pod mizo. Tokrat si bomo zato pogledali, kaj obstaja okoli naše sive škatle in kaj se je v zadnjih nekaj letih spremenilo. Tudi cenovno. Spomnim se dni, ko so bile brezžične miške vredne skoraj svoje teže v suhem zlatu, dandanes pa jih dobimo že za 10–20 evrov. In to take brez porodnih težav. Kakorkoli pogledamo, so komponente okoli računalnika tiste, ki so najpomembnejše za interakcijo, saj se dnevno srečujemo prav z njimi, in ne s tisto sivo škatlo pod mizo. Zato apeliram, da razmislite, ali je tista pet let stara tipkovnica res še dobra, predvsem pa zdrava in udobna. Z razvojem tehnologije se namreč vedno večji poudarek daje ergonomiji naprav, zato predvsem tistim, ki imajo z računalnikom opraviti več ur dnevno, priporočamo, da si priskrbijo boljšo tipkovnico, miško in zaslon, saj je to obvezno že zaradi zdravja in dobrega počutja. moj mikro | 11 | november | 2009 PODROBNEJE ... moj mikro | 11 | november | 2009 25 PODROBNEJE ... računalnikove pritikline TIPKOVNICE Tipkovnica je osrednji način interakcije z računalnikom. Poznamo jo že desetletja, od časov prvih množičnih pisalnih strojev. V tem času se presenetljivo ni kaj veliko spremenila. Razporeditev tipk je še vedno praktično enaka, z nekaterimi dodanimi posebnimi tipkami, seveda. A tudi med tipkovnicami so velike razlike. S eveda sem prav stavek »med tipkovnicami so velike razlike« verjetno v zadnjih dveh letih največkrat zapisal ob testih prenosnih računalnikov. Tam podjetje Lenovo na svojih poslovnih modelih prenosnikov ThinkPad resnično že leta ponuja idealno tipkovnico. Zakaj? Vidite, to je pa tisto, kar besede težko opišejo. Načeloma gre za velikost in obliko površine vsake tipke na tipkovnici, za razmik med sosednjimi tipkami, za naklon celotne tipkovnice, za upogibanje podlage tipkovnice ob hitrem desetprstnem tipkanju. Ampak vse to opaziti in izmeriti je skoraj nemogoče. Zato se je tu treba zanesti na subjektivni vtis, ki pa je lahko ostrejši pri posameznikih, ki dnevno »tipkajo« in imajo dovolj »kilometrine«. Tipkovnice so danes na voljo v najrazličnejših oblikah in barvah. Število proizvajalcev je sicer glede na pretekla leta malce padlo, a še vedno ostajata na trgu dva vodilna proizvajalca – Chicony in Logitech, poleg njiju tudi vse znamke (Dell, HP, IBM, Apple) ponujajo »svoje« tipkovnice, na voljo 26 nejši model. Najdražji, zelo posebni modeli, predvsem igričarskih tipkovnic, pa stanejo tudi do 200 evrov. pa je še vrsta cenejših modelov manj znanih proizvajalcev. Pri razporedu tipk več ali manj nimamo veliko izbire, saj je 99 % vseh tipkovnic, ki jih lahko kupimo, natisnjenih z »yu-razporedom« tipk, ki je star že 20 let. Mnogi zanesenjaki še vedno uporabljajo ameriške tipkovnice brez domačih krilatih znakov ter do njih pridejo bodisi s hitrim preklopom tipkovnice v operacijskih sistemih bodisi s posebnimi preslikavami in kombinacijami tipk, a ti so vedno bolj v manjšini. No, obeta se nam tudi čisto slovenski razpored tipk, o katerem si lahko preberete v okvirčku. Cenovno so tipkovnice resnično poceni, saj se ponudba začne že pri dobrih 6 evrih za najosnov- RAZLIKE MED TIPKOVNICAMI V čem se tipkovnice sploh razlikujejo? Poleg očitne razporeditve znakov oz. črk (slo/us), velja najprej posvetiti pozornost priključku (konektorju). Ta je bil svoje čase velik dinski vtič, ki pa se je pred nekako desetimi leti zmanjšal v manjši, še vedno okrogel vtič, imenovan PS2. Čeprav so take tipkovnice še vedno v uporabi in tudi novi računalniki še vedno ponujajo vsaj en priključek PS2 (prej dva, enega za miško, enega za tipkovnico), večina novih tipkovnic ponuja le priklop USB. Na voljo so sicer tudi vmesniki s PS2 na USB, a USB prinaša nekatere prednosti. Predvsem je to udobje, saj lahko tipkovnico priklopimo v katerakoli USB-vrata in iskanje luknje PS2 ni potrebno. Nekateri trdijo, da je hitrejše tudi zajemanje znakov oziroma da je pred piskanjem, ki je indikator polnega vmesnega pomnilnika procesiranja pritisnjenih tipk, moč pritisniti več tipk sočasno. Pred leti smo pogosto pisali tudi o glasnosti tipkovnic, saj so prve tipkovnice (časi računalnikov 286 in 386) ob vsakem pritisku na tipko oddale še glasen klik. Danes večinoma tega ni več in so vse tipkovnice tihe oz. pasivne. Hrup je odvisen od hitrosti in silovitosti pritiskanja na tipke, seveda pa tudi od kakovosti tipkovnice, uporabljenega materiala in njene konstrukcije. Načeloma velja pravilo – več denarja, manj hrupa, ni pa vedno tako. Morda še to. Na trgu sta dve vrsti tipkovnic – običajne ali klasične z visokimi tipkami (ki so morda glasnejše) in nizkoprofilne tipkovnice, kot je tipkovnica na prenosnikih, kjer med površinami sosednjih tipk ni globoke praznine. Hitrost pisanja na enih in drugih je stvar navade. Nekatere tipkovnice imajo poleg osnovnih 105 tipk še nekatere dodatne funkcijske tipke, ki so bodisi multimedijske narave in omogočajo bližnjice do nadzora glasnosti, pomoč pri upravljanju programa za predvajanje glasbe/ videa in podobne, lahko pa pomagajo pri hitrejšem dostopu do brskalnika, urejevalnika besedil in podobnih orodij. V zadnjem času nekateri proizvajalci »optimirajo« tipkovnice z odstranjevanjem manj uporabljanih tipk, kot sta recimo tipki Scroll Lock in Insert. Videli smo tudi pokončno obrnjen grozd šestih tipk nad smernimi tipkami, pa dvakratno velikost tipke Delete (ki je med bolj uporabljanimi) ... Največje razlike med posamezni proizvajalci in celo znotraj različnih modelov istega proizvajalca pa vidimo pri osnovnih tipkah, saj se velikosti tipk Enter (tu se razlikuje celo oblika, saj je nekje obrnjen L, drugje kvadrat, spet drugje pa le pokončna tipka), preslednice, Ctrl, Shift in Backspace (brisanje) razlikujejo! Pozornost pri nakupu zato velja nameniti predvsem tem tipkam, posebej če ste že navajeni določene razporeditve in bi jo želeli obdržati tudi vnaprej. moj mikro | 11 | november | 2009 PODROBNEJE ... je ERGONOMIJA Okoli ergonomije tipkovnice smo precej zapisali v ločenem okvirčku, dejstvo pa je, da proizvajalci tipkovnic (Logitech, Microsoft) že leta ponujajo tudi posebno oblikovane tipkovnice, ki naj bi skrbele za pravilen položaj rok in zapestij med tipkanjem. Sprva so bile te tipkovnice videti, kot da so razlomljene z izbočenim sredinskim delom. Edini način tipkanja je bil desetprstni, in to pravilen, saj zaradi nenavadne oblike z raztegovanjem prstov v čudnih pozicijah roke nismo mogli več doseči kombinacij tipk, ki smo jih želeli (recimo Shift in črko). V zadnjem letu je Logitech predstavil kar nekaj modelov ergonomske tipkovnice Wave, kjer delitev tipk na dva dela manj opazna, je pa površina tipkovnice na nekaj mestih ugreznjena, za opazovalca v obliki vala na vodi. Koliko te tipkovnice resnično pripomorejo k pravilni drži rok in preprečevanju obolenj in bolečin, ostaja stvar presoje posameznika. Podjetja vsekakor vlagajo v razvoj precejšna sredstva, tako da nekaj na tem že mora biti. Ugotavljam, da velja pravilo, da je za prehod na ergonomsko tipkovnico potrebna najprej odločitev v glavi, saj se bomo vsaj nekaj dni ob počasnem tipkanju, polnem napak, jezili nase. A vztrajajte! Cenovno so ergonomske tipkovnice vsekakor dražje. Vstopni modeli pod to oznako (okoli 20 evrov) ponujajo le podporo za zapestje, tisti dražji pa posegajo v strukturo tipkovnice. Tipkovnice so praviloma na voljo v bež/beli in črni barvi. Seveda najdemo tudi razne kombinacije, recimo sivo-črno, toda poleg barvnih shem v nižjih cenovnih razredih razlik ni. Ko gremo po ceniku navzgor, celo mimo prej omenjene zgornje meje, pridemo do najnovejših dosežkov, recimo osvetljene tipkovnice. Osvetlitev prihaja izpod tipk, saj so tipke pravzaprav majhni OLED-zaslončki. Prednost take tipkovnice (poleg tipkanja v mraku ali temi) bodo našli predvsem igričarji, saj je moč ob reprogramiranju tipk nanje preprosto nadeti tudi nove napise/oznake, s čimer je igranje preprostejše in hitrejše. Ker je stvar, še posebej v domačem zatemnjenem okolju in ponoči, res uporabna, smo v zadnjem letu videli še nekaj cenejših izvedenk (recimo Logitech Illuminated, Speedlink Illuminater Dark Meta, Revoltec LightBoard). Te imajo pod neprosojnimi tipkami osvetlitev, osvetlitev pa prihaja preko prozornega dela oznake črke ali pa ob robu tipk. Cene se trenutno gibljejo med 50 in 80 evri. Nepravilna uporaba tipkovnice in ergonomija Strokovnjaki za ergonomijo opozarjajo, da je največja napaka uporabnikov tipkovnice nepravilen način sočasnega pritiska dveh ali celo več tipk. Prste zvijamo ali raztegujemo, kar lahko povzroči težave. Tipičen primer je tipkanje velikih črk, torej sočasni pritisk tipke Shift« in nato še tipke z izbrano črko. Pomislite, kako to počnete. Z mezincem pritisnete tipko Shift in nato z enim od preostalih prstov še tipko s črko, pri čemer roko dostikrat nenormalno zvijete. Podobno velja za kombinacije, v katerih sta tipki Ctrl in Alt. Uporaba zgolj prstov ene roke lahko pripelje do otrplosti, mravljincev ali izgube občutka v mezincu. Pravilno je uporabiti eno roko oziroma en prst za pritisk tipke s črko (katero roko, je odvisno od tega, na kateri strani tipkovnice je izbrana črka) in kazalec nasprotne roke za pritisk tipke Shift, Ctrl ali Alt. Zato te tri tipke tudi najdemo na desni in levi spodnji strani vsake tipkovnice. Problem pa ostaja Alt GR – tipka s posebnim pomenom predvsem za določene simbole, na primer \, €, [, ], @, {, }, ~ ... Največji problem je zvijanje dlani (zapestja), kar je zanjo nenormalna obremenitev. Do zvijanja pride, ker običajno spodnji del dlani počiva na mizi ali naslonu za zapestje in se ne giblje prosto prek celotne tipkovnice. Dejansko vsi to počnemo, zavestno ali podzavestno. Veliko bolje bi bilo, če bi tipkali na način, ko bi se dlani prosto gibale in bi jih premikali z močnejšimi mišicami roke, dlani pa počivale na mizi ali naslonu le, ko ne bi tipkali. Hkrati bi moral biti naslon za zapestje postavljen tako, da je na isti višini kot tipka za presledek. To ni mogoče v za nas normalnih razmerah, ko je tipkovnica nameščena na delovni mizi, nas stol pa nižje, kot bi moral biti. Je pa tak način tipkanja v skladu s ergonomskim načelom, ki predvideva, da je tipkovnica nameščena nižje od delovne površine in hkrati nagnjena nazaj – zadnja vrsta tipk je nekoliko nižja od sprednje. Takšnega delovnega mesta žal pri nas še nismo zasledili. moj mikro | 11 | november | 2009 27 PODROBNEJE ... računalnikove pritikline POSEBNE TIPKOVNICE BREZŽIČNO Že nekaj let so na voljo tudi brezžične tipkovnice. Seveda ne gre za nobeno umetnost, le kabel med tipkovnico in priključkom nadomešča brezžična radijska veza. To sicer pomeni, da nas kabel ne ovira, težava pa je v tem, da tipkovnica potrebuje energijo. Zato imajo brezžične tipkovnice vgrajene baterije, ki trajajo od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od intenzivnosti rabe. Domet brezžičnih tipkovnic je od dveh do petih metrov, odvisno od tehnologije in motenj v okolju. Največ tipkovnic uporablja lastno radijsko povezavo (ker zanjo v primerjavi z Bluetoothom ni treba plačevati licenčnin). Če imamo zraven računalnika še prenosni brezžični stacionarni telefon, mikrovalovno pečico in Slovenski razpored tipk drug izvor frekvenc v prostoru 2,4 GHz, lahko pride do težav z dometom in natančnostjo ali celo delovanjem tipkovnice nasploh. Glede na to, da tipkovnice na namizjih navadno ne premikamo veliko, smo bolj naklonjeni žičnim modelom! Če pa se boste že spuščali v brezžični svet, poglejte po brezžičnih namiznih kompletih mišk in tipkovnice, ki so praviloma cenovno ugodnejši! Med posebne tipkovnice štejemo vse tipkovnice, ki odstopajo od klasičnih dimenzij ali oblik. Njihov namen je izpolnjevati posebne potrebe, kot je recimo prenosnost, dodatne funkcije, majhna poraba prostora in eleganca. Verjetno ste že videli kombinirane tipkovnice, ki združujejo tipkovnico in miško oziroma sledilno kroglico (trackball). Funkcijsko je taka rešitev primerna za razne dnevnosobne računalnike, kjer se želimo izogniti preveliki gneči na mizi, polni daljincev in podobne šare. Pogosto je moč v tem okolju najti tudi prirezane, manjše tipkovnice, ki jim manjka numerični del, ali celo vse od tipke Enter desno (puščične tipke so stlačene kam ob rob). Verjetno so prve posebne tipkovnice nastale zaradi potrebe po mobilnosti. Ob prvih prenosnih računalnikih, oziroma bolj dlančnikih, smo videli mnogo poskusov Spomladi se je ob novici Slovenskega inštituta za standardizacijo o slovenskem razporedu tipk vnela precejšnja debata. Inštitut je izdelal priporočilo, ki ga je obravnava tehnična komisija in ga junija tudi potrdila v končni standard SIST 1044:2009. Zdaj je neobvezni standard tu in na voljo splošni javnosti, da presodi, ali je smiseln in ali ga potrebujemo. Seveda razpored tipk na obstoječih »slovenskih« tipkovnicah ni optimalen, saj imamo še nekaj črk, ki jih v naši abecedni sploh ni, hkrati pa je za dostop do nekaterih pogostih znakov, kot so @, \ in €, treba kombinacijo tipk z Alt Gr. Novi standard med najočitnejšimi spremembami prestavlja črki ć in đ v tretjo raven, na njuni mesti pa prideta črki š in €. Tam, kjer je bil š, prej je @. Novi razpored predvideva še poslovenjene oznake tipk (Enter je Potrdi, Caps Lock je Velike črke, Shift postane Dvig ...). Kolikor nam je znano, še noben proizvajalec ni ponudil tipkovnice z novim razporedom. Niti zanjo ni naročil, saj bi bila poleg vseh nepraktičnih razlogov zaradi spreminjanja gonilnikov v operacijskih sistemih in vprašljive podpore v aplikacijah tudi cena take tipkovnice opazno višja kot doslej. 28 moj mikro | 11 | november | 2009 PODROBNEJE ... Zgodovina tipkovnic Ali ste vedeli, da so črke razporejene tako, kot so, zaradi zgodovinskega dejstva, da so se prvi tipkarski stroji kvarili, če so tipkarice nanje tipkale prehitro, saj so se kladivca zatikala. Zato so črke prerazporedili tako, da so jih čim bolj ovirali in upočasnili oziroma da se je tipkalo tako kot »štrikanje« – leva stran, desna stran ... IBM je že pred desetletjem izvedel posebno študijo, v kateri so na podlagi statističnih izračunov besed (sicer angleških) ter optimalnih gibov rok (minimalni premiki) razvili povsem novo razporeditev, a je vse ostalo na ravni študije. in modelov zložljivih tipkovnic, pa laserskih tipkovnic (kjer je laser na mizo izrisal navidezno tipkovnico, senzor pa zaznaval, kam na to mrežo smo položili prst). Zadnje čase pa so prevladale zložljive tipkovnice iz gume, ki jih preprosto zvijemo in vtaknemo v žep. Če se dotaknemo še najdražjih posebnih tipkovnic, igričarskih, ugotovimo, da jim lahko tipkovnica rečemo le še zavoljo tega, ker med drugim opravljajo tudi to funkcijo. Pri njih je pomembnejše število dodatnih, posebnih tipk, ki jih lahko programiramo s priloženimi programi in ki skoraj presegajo število črkovnih tipk. Sploh pa so te tipkovnice oblikovane zelo posebno, pogosto v agresivnih črno-rdečih odtenkih, nemalokrat imajo tudi osvetljene tipke. Dražji modeli imajo vgrajene še LCD-zaslone, preko katerih lahko spremljamo stanje računalnika ter vrsto drugih informacij ali celo gledamo videe iz Youtuba in filme DivX! Logitechova tipkovnica G18 recimo, ponuja celo osvetlitev tipk v različnih barvah ter 12 dodatnih tipk v treh makro skupinah, s čimer dobimo kar 36 dodatnih funkcij (možno je seveda poljubno programiranje tudi vseh drugih tipk). Igričarske tipkovnice imajo še to prednost, da zraven praviloma dobimo že zelo bogate gonilnike, ki prinašajo podporo za vrsto najbolj iger, kjer je vse že nastavljeno! Odvisno od igre in podpore lahko na malem LCD-zaslonu spremljamo še stanje iz igre – število nabojev, raven zdravja ... MIŠKE Računalniški glodavci kot naprave, ki premikanje po podlagi prenašajo na zaslon, so z nami že več kot 40 let. Napravo je iznašel dr. Douglas Engelbart leta 1968. Naziv »miška«, zavoljo podobnosti z repato miško, izhaja iz Stanfordskega raziskovalnega inštituta, prvi računalnik, prodajan z miško, pa je bil Xerox 8010 Star iz leta 1981. A miška je širši javnosti ostala neznana do leta 1984, ko jo je poleg svojega računalnika Macintosh začel prodajati Apple. D anes brez miške ne gre. Čeprav so v zadnjih desetih letih proizvajalci na trg poslali kar nekaj alternativ, se je miška po obliki in funkciji, ki jo poznamo že 25 let, ohranila do danes. A niso vse miške enake, ne po obliki ne po tehnologiji, ki jo vsebujejo pod »kožo«. Prve miške so bile sestavljene iz kroglice ter na mehaniki temelječih senzorjih, ki so zaznavali vrtenje kroglice in to interpretirali v dvodimenzionalni premik kazalčka na zaslonu. Seveda je bila povezava z računalnikom kabelska. Prva (Applova) miška je imela eno samo tipko. Nato so s prihodom Windows 3 v PC-je miške prišle tudi ob osebne računalnike in skoraj takoj dobile dve tipki. Tretja tipka se je pojavila nekaj let pozneje (a je še danes uporabljana redko, največkrat služi za dvakratni klik), sredi tega desetletja pa se je spremenila v kolešček, s katerim se lahko hitreje in lažje premikamo skozi dolge dokumente in po spletnih straneh. Nekje na poti se iz izgubila tudi kroglica, ki jo je nadomestil sprva optični, pozneje pa laserski senzor. Evolucija je šla naprej tudi pri že omenjeni sredinski tipki/koleščku, ki ga je danes moč na mnogih miškah premikati tudi levo/desno. Tako je omogočeno tudi vodoravno premikanje po dokumentu/spletni strani (kar je posebej pripravno pri malih poceni ultraprenosnih računalnikih ali računalnikih z majhnim zaslonom/ločljivostjo, kjer celotne strani ni mogoče sočasno prikazati na zaslonu). OD KROGLICE DO LASERJA Še pred leti je bilo razburjanje okoli miške nekaj povsem običajnega. Odvisno od pogostosti dela se je med kroglico in senzorskimi kolesci nabral prah, ki ga je bilo treba očistiti, saj se je sicer miška »zatikala«. Tudi občutljivost miške je bila slaba, morda primerna za vsakdanje namizno delo, za igričarje pa je bila nočna mora. Nato so se koleščki poslovili in Logitech je predstavil prvo optično miško. Ta je imela namesto vrteče se kroglice, ki je obračala valje, katerih obrate so zaznavali senzorji, optični senzor. Lučka iz miške je svetila v podlago, nad njo nameščen senzor pa je nekaj tisočkrat v sekundi »posnel« površino in na podlagi procesiranja slik ugotovil, v katero smer je uporabnik premaknil miš. Prva generacija teh mišk je imela seveda kabel, saj je bil problem lučki, senzorju in tudi procesnemu čipu zagotoviti dovolj energije. Prvo generacijo optičnih mišk je navkljub odličnemu delovanju na skoraj katerikoli neodbojni podlagi (na stekleni površini ni delovala), pestila težava napačnega zaznavanja hitrih premikov. Če je uporabnik sunkovito premaknil miško, je miškin kazalec le poskočil po zaslonu, nato pa za hip »cuknil« v nasprotno smer, preden je ob upočasnjevanju premikanja roke, spet ujel pravo smer moj mikro | 11 | november | 2009 29 PODROBNEJE ... računalnikove pritikline Podlaga … To sicer ni motilo pisarniških delavcev, je pa zagotovo pokvarilo kak dan mladoletnikov in mladih po srcu (skratka igričarjev). In ker se ve, kje je denar (igre), so razvili boljši optični senzor, ki je obljubljal natančnost do 600 dpi (prej največ 300 dpi). Večja natančnost se je izkazala kot nekaj, kar še vedno podlega prej opisani težavi hitrega premika, a razvoj je šel naprej in prišla je tretja in nato še četrta generacija optike. Ta je, spet z Logitechom na čelu, prinesla hitrejše optične senzorje, ki so ob večji natančnosti (800 dpi) dovoljevali sunke s pospeškom do 10 g (okoli meter poti na sekundo) in končno pravilno interpretirali smer. Predvsem igričarji so se zaljubili. Trenutno imamo šesto do sedmo generacijo mišk, ki je prišla na trg ravnokar. A že pri peti generaciji se je zgodil preskok tehnologij od optične k laserski. Prvi laserski senzor je posnel podlago 20-krat natančneje od optičnega. Ločljivost je sprva ostajala 800 dpi, hitrost sledenja pa je s 6000 posnetki na sekundo presegla karkoli prej videnega. S to natančnostjo laserski senzor zazna že rahel premik, ki ga optični senzor ni mogel. Sledili so popravki laserja, višanje občutljivosti in danes je nekaj povsem običajnega, če je občutljivost miške 1600 dpi. Laserski žarek ne presega zahteve specifikacije Class 1, zato ni nevaren za ljudi. V najnovejši generaciji, ki jo spet revolucioniral Logitech, je obstoječi laserski senzor prenovljen tako, da deluje celo na stekleni, zrcalni oz. odsevni podlagi (tehnologijo so spektakularno poimenovali Darkfield laser), torej končno tudi na stekleni klubski mizici. 30 Čeprav v računalniških trgovinah na veliko prodajajo tudi podlage za miške, pa te načeloma niso potrebne. Izjema so slabše miške (optične, prve generacije laserja), ki ne delujejo dobro na odbojnih površinah. Drug primer pa so posebne podlage, izdelane za igričarje, ki omogočajo optimalno drsenje miške. Podlaga sicer ni boljša kot prava miza, a pri igranju gre za detajle in navado. In podlago je veliko lažje vzeti seboj na računalniško tekmovanje kot mizo, kajne? BREZŽIČNO DELOVANJE Če smo pri tipkovnicah ugotovili, da potreba po brezžičnem delovanju niti tolikšna, pa je pri miški drugače. Miško neprestano premikamo, vlečemo, potegujemo, in ko se kabel zatakne, je to zelo zoprno. Zato je tudi brezžična ponudba mišk veliko pestrejša kot pri tipkovnicah. Začelo se je z infrardečimi povezavami med miško in bazno postajo (sprejemnikom), kjer je povezava delovala samo, če je bila neprestano v vidni črti. Nato je prišla brezžična radijska tehnologija. A prve brezžične miške so pestile težave – počasno sporočanje sprememb oz. položaja ter seveda hitra poraba baterij, v natančnih modelih pri celodnevnih uporabnikih celo večkrat tedensko. V zadnjih letih so tehnologijo RF izboljšali do te mere, da brezžične miške delujejo brez menjave baterij tudi več mesecev, hkrati pa je sprejemnik na strani računalnika optimiran za hitro predajanje informacij in nekompromisno komunikacijo. Več mišk ima namesto baterij vgrajene kar akumulatorje, ponekod v kompletu dobimo dva, tako da se eden lahko kadar koli polni v polnilniku. Nekatere miške imajo v bazi polnilnik, kar pomeni, da jih ob koncu uporabe preprosto postavimo vanj in baterija v miški se takrat polni. KAJ KUPITI? Miške proizvaja vsak drugi kitajski proizvajalec, tako da je trg zelo zasičen. To sicer pomeni tudi veliko izbiro, a že po nekaj izkušnjah se bomo raje odločili za dobro in malce dražjo miško. Izbiramo lahko med morjem oblik in barv. Vsekakor bi predlagal, da izbirate le med laserskimi miškami. Cene se za laserske miške s štirismernim kolescem začnejo že pri neverjetnih 3,55 evra ter segajo do dobrih 125 evrov! Če ste vsaj občasni igričar ali pa vam že ob misli na menjavo bate- rij postane slabo, ostanite pri žični miški, a velja dejstvo, da veliko novejših brezžičnih modelov mišk deluje odlično. Posebej prav pridejo pri prenosnikih, zlasti zato, ker je oddajnik zdaj manjši od fižola in lahko ostane vtaknjen v režo USB tudi med prenašanjem. Dražje brezžične miške prek signalnih lučk opozarjajo tudi na nizek nivo baterije. Večino dražjih mišk je moč programirati, kar pomeni, da lahko tipkam določimo poljubne funkcije. Razmislite tudi o številu tipk, ki jih na miški potrebujete. Za vsakdanje delo je zelo dobrodošlo, če ima miška tri osnovne tipke (srednji v obliki koleščka), tipko za premik naprej in nazaj (med spletnimi stranmi recimo) ter 3D premikanje kolesca (torej tudi levo-desno). Zahtevnejši (igričarji ali oblikovalci, ki preklapljajo med natančnostjo in hitrostjo) bodo iskali še tipko za dinamično spreminjanje občutljivosti senzorja miške, odvisno od izbranega izdelka in cenovnega razreda pa boste morda našli na njej še tipke za preklapljanje med odprtimi aplikacijami v računalniku, za hitro iskanje po internetu ter občasno celo posebno tipko za funkcijo povečave (zoom). Pisarniškim moljem bo morda pomemben vztrajnik v kolescu, saj moj mikro | 11 | november | 2009 PODROBNEJE ... bo prelet dolgih dokumentov tako precej hitrejši. Če pa kdaj še »prezentirate«, velja poiskati miško z vgrajenim laserskim kazalcem ter dodatnimi tipkami za upravljanje predstavitev PowerPoint. Igričarji utegnejo posvetiti pozornost še spodnji strani miške in njenemu čim bolj gladkemu drsenju z uporabo teflonskih blazinic. Nekatere igričarske miške omogočajo vstavljanje uteži in s tem uravnoteženje miške po okusu posameznika, spet druge omogočajo osvetlitev miške v mavričnih barvah novoletne jelke ... ALTERNATIVE? Na namizju so bile najresnejše alternative miški sledilne kroglice, a so se izkazale kot težavne za uporabo. Na prenosnikih sta se dodobra uveljavili sledilna paličica in še bolj sledilna ploščica, po kateri drsimo s prstom. Na namizju pa tega, razen v kombinaciji s kakšno bolj eksotično tipkovnico, nismo videli. Smo pa v zadnjem letu videli več »mišk« čudnih oblik, vključno v obliki po mizi drseče pištole s čisto pravim sprožilcem (ki deluje kot prva miškina tipka), a se stvar ni prijela. Zanimivi so tudi posebneži, recimo Logitechov Air Mouse, ki ga držimo v roki v zraku in s premiki roke po prostoru premikamo miškin kazalec. Stvar zahteva privajanje, vsekakor pa ni tako natančna kot miška. Pred nekaj leti so se s podjetjem 3Dconnexion pojavile tudi 3Dmiške. Te imajo na sebi še tipko, ki jo lahko vrtimo v več dimenzijah in tako v – priznati je treba – redkih aplikacijah (recimo še najuporabneje se to vidi v Google Earthu) upravljamo z vsemi dimenzijami hkrati! PERIFERIJA Ozrite se po namizju. Poleg tipkovnice in miške tu prebivajo še spletne kamere, zvočniki, slušalke, zunanji mikrofoni, malce zaprašene igralne palice, pa seveda kup USB-napravic, kot so ključki, zunanji diski, lučke, grelniki za kavo ... ZASLONI Čeprav med periferijo sodijo tudi zasloni, pa je tema preobsežna, da bi jo lahko kakovostno obdelali na zgolj strani ali dveh, tako da jim bomo v bližnji prihodnosti posvetili samostojno temo. Na hitro omenimo le, da je najpomembnejša kakovost slike. In prav tu smo imeli v zadnjih štirih letih bore malo izbire. Kakovostni monitorji z odličnim vidnim kotom, realnimi barvami in hitrim osveževanjem so bili vedno vsaj dvakrat dražji kot preostala ponudba (s TFT-matriko) v istem velikostnem razredu. A stvari se spreminjajo, saj je nekaj proizvajalcev že poslalo na trg nove zaslone, ki temeljijo na novi matriki tehnologije C-IPS. Ta ponuja polni vidni kot 178/178 stopinj ter boljše barve za samo 10 do 15 odstotkov višjo ceno od osnovnih TFT-modelov. Zaslone žal pesti tudi slabost – zgolj povprečna hitrost osveževanja, kar bo motilo najzahtevnejše igričarje. A za vse druge, predvsem običajne namiz- ne uporabnike ter vse, ki na zaslonu gledajo le filme in igrajo ne najhitrejše igre, je to fenomenalna novica! Več o tehnologiji ob testu prvega monitorja (Samsung), ki ga pričakujemo v naslednji številki! Če bo vse tako, kot je videti na papirju, smo prepričani, da bo C-IPS v naslednjih treh letih izkoreninil poceni zaslone matrike TFT+Film! Končno! SPLETNE KAMERE Večina novejših prenosnikov ima spletne kamere že vgrajene v okvir zaslona, na namizju pa so proizvajalci zaslonov to začeli vgrajevati šele v zadnjem letu. Kakovost takšnih vgrajenih kamer je vsekakor slabša kot pri samostojnih, zato ni še nič izgubljeno, če je v monitorju nimate. Spletne kamere priključimo na računalnik v vrata USB, prek katerih se tudi napajajo. Po namestitvi gonilnikov jih lahko uporabimo v raznih programih neposrednega sporočanja, pa v VoIP-programih, kot je Skype, za komuniciranje pa jih podpirajo tudi mnogi drugi programi in igre. Razlike med kamerami so v ločljivosti in hitrosti zajema ter v kakovosti optike (leč), kar seveda vpliva na kakovost slike v slabših (neoptimalnih) svetlobnih razmerah. Dražje kamere imajo vgrajeno tudi samodejno ostrenje, pri slabših tega nastavimo ročno z obračanjem leče na kameri. Praktično vse kamere imajo vgrajen tudi mikrofon, kar poenostavi komunikacijo. Cene kamer se začnejo pri 12 evrih, končajo pa pri dobrih 110, kolikor je treba odšteti za še vedno najnaprednejšo kamero na trgu, Logitechovo QuickCam Sphere AF. V primerjavi z večino drugih kamer, ki jih nataknemo na vrh monitorja, je posebnost te, da je samostoječa (na višjem stojalu, ki jo dvigne v višino glave uporabnika za mizo) in da sledi obrazu, tako da je ta vedno v sredini kadra. Ker je naprava mehanizirana, dejansko obrača kamero, za dodaten vtis pa še digitalno približuje obraz ali se od njega oddaljuje. Ker ima visoko ločljivost zajema (2 milijona pik) in svetlo lečo, pričara zgledno sliko tudi ob slabši sobni osvetlitvi. Če vam je spletna videotelefonija pomembna, predlagamo, da izberete kamero, ki ima vsaj ločljivost 1,3 megapike, vgrajen mikrofon ter samodejno ostrenje (cene so od okoli 30 evrov). Za zahtevnejše je edini pomemben dodatek še večja/svetlejša leča, vse drugo pa so marketinške puhlice (recimo največja ločljivost fotografij, ki je pridobljena z interpolacijo – beri: goljufanjem). moj mikro | 11 | november | 2009 31 PODROBNEJE ... SLUŠALKE IN ZVOČNIKI Pri zvočniških sistemih in slušalkah je ponudba široka. Zvočniki so na voljo v poceni stereo kompletih, kjer ne pričakujte veliko (5–10 evrov), nato pa s ceno rasteta kakovost in tudi velikost sistema (2.1, 5.1, 7.1). Večji in dražji modeli imajo vgrajene tudi procesorje zvoka in znajo dekodirati tudi signala Dolby Digital in DTS, pripeljana prek digitalnega optičnega vhoda in jih lahko uporabimo tudi za domači kino (200–350 evrov). Brez dekodiranja takšni sistemi stanejo okoli 150 evrov. Pri slušalkah lahko izbiramo med takimi, ki ponujajo prostorski zvok (emulacijo iz stereo signala), ali pravimi 3D-slušalkami (vhod 5.1). Seveda so tu še igričarske slušalke z vgrajenim mikrofonom. Vmesniki na starejših so 3,5 mm priključki, na novejših pa USB. Cenovno: 30–150 evrov. IGRALNI PRIPOMOČKI Igralne palice so v zadnjih petih letih praktično izginile iz sveta računalniških dodatkov, saj se novejše igre igrajo skoraj večinoma s kombinacijo miške in tipkovnice, le redke pa ponujajo boljše vzdušje z igralno palico. Drugi razlog je prodor igralnih konzol, kar pomeni, da se vse arkadne igre bolj kot na PC selijo tja. Za stare ljubitelje letalskih in vesoljskih simulacij pa ostajajo proizvajalci igralnih palic tisti redki (Logitech vztraja) in večjega napredka pri aktualnih 32 modelih glede na 5 do 7 let nazaj ni. Palice se priklopi na USB-vrata, imajo vgrajeno funkcijo povratnega učinka ter vse po vrsti več nastavljivih tipk. Cene so 30–60 evrov. Ultimativna rešitev za simulacije letenja – Logitechov letalni komplet stane slabih 300 evrov! Bolj priljubljeni so volani, med katerimi imamo kar nekaj izbire, odvisno od želja (samo volan, volan s povratnim učinkom, komplet s pedalkami) pa se cene vrtijo med 50 in 200 evri! Čeprav je številčno na policah trgovcev več igralnih ploščkov kot palic, pa njihovo uporabo vidimo še redkeje, tako da bi vas, če se zanimate zanje, raje preusmerili na igralne konzole, kjer bo uporabe več. Cene so 10–20 evrov. USB -NAPRAVICE USB-ključki so najpogostejši dodatek računalnikom, zadnja leta pa postajajo celo modni dodatki. Kapacitete se nezadržno dvigujejo in 32 GB je moč dobiti že za povsem sprejemljivo ceno računalnikove pritikline pod 100 evri, 64 GB pa nas bo stal vsaj še pol več! Proti koncu leta pričakujemo tudi prve 128 GB modele, a še več zagotovo spomladi, ko bo standard USB 3 končno dvignil prenosne hitrosti preko tega vmesnika s sedanjih 35 MB/sekundo na precej več! USB-bralniki pomnilniških kartic so prav tako zelo pogosti dodatki na naših mizah. Poznamo več tipov, ki se razlikujejo po številu različnih tipov in formatov podatkovnih kartic, ki jih podpirajo. Najpogostejši model je 4 v 1 (podpira štiri vrste pomnilniških kartic), na trgu pa najdemo tudi take, ki navajajo 64 v 1, 25 v 1 ... Dejstvo je, da je različnih fizičnih vmesnikov kartic okoli 6, kar pomeni, da lahko tudi različne modele in tipe pomnilniških kartic vtaknemo v isto režo. Med posebnimi tipi kartic so mini in mikro SD, ki jih lahko bralnik bere ne- posredno ali pa zanje potrebujete vmesnik (tedaj branje poteka prek osnovne reže SD HC). Posebne in manj pogoste so tudi Olympusove kartice xD, ki jih najpreprostejši bralniki 4 v 1 pogosto ne podpirajo. Novejši in dražji bralniki (sicer se cenovno gibljejo med 7 in 30 evri) se pohvalijo tudi z nadgradnjo programske kode, s čimer naj bi podpirali bodoče formate kartic, a temu ne verjemite popolnoma. Ob nakupu torej bodite pozorni le na to, da bralnik deluje z vmesnikom USB 2. (da bo kopiranje datotek čim hitrejše) ter da podpira kartice vašega fotoaparata, mobilnega telefona ali MP3-predvajalnika. Bralniki so na voljo tudi v obliki 3,5-palčne enote za vgradnjo v ohišje računalnika namesto male disketne enote (te verjetno ne uporablja nihče več), ki se interno priključi na USBvmesnik. DRUGO Med drugo manjkrat omenjeno periferijo v zvezi z računalnikom, pa jo manjkrat omenjamo ali pa ji sploh ne namenjamo dovolj pozornosti, lahko prištejemo še stojala za monitorje ter konzole za ureditev kablov pod mizo. Stojala za monitorje bodo potrebovali bolj poslovni uporabniki, omogočajo pa montažo dveh ali celo treh monitorjev v malo video steno.  moj mikro | 11 | november | 2009 PODROBNEJE ... moj mikro | 11 | november | 2009 33 POD LUPO prenosni računalnik računalnik vrste »vse v enem« Lenovo Averatec ThinkPad A1 SL500 ZA: Najcekamera (2 Mp). nejši prenosnik Avtonomija prenosnika s iz legendarne družine 6-celično baterijo je dobre tri ure. ThinkPad je dandanes moPrenosnik je med delovanjem tih del Lenovo ThinkPad SL500. Na in ostaja hladen. Na voljo je paleta prvi pogled je prenosnik povsem T programske opremehinVantaobičajen, povprečen prenosnik, ge, ki bo poenostavila vzdrževanje saj tehnološko po specifikacijah in upravljanje s prenosnikom. Če nikjer ne izstopa – desetine podo- sta vam pomembnejši kakovost in bnih modelov je na voljo tudi za uporabnost, manj pa videz, potem nekaj evrov nižjo ceno. A na pre- SL500 ponuja zelo veliko za odličnosniku, odetem v črno barvo piše no ceno! ThinkPad, in to še vedno pomeni višjo kakovost izdelave, boljše Za poslovni model se materiale in predvsem robustnost nam je zdelo čudno, da nismo nain delovanje v praktično vseh raz- šli vgrajenega vmesnika bluetooth. merah. Prenosnik je zelo kompak- Motila nas je tudi Intelova integriten, lahko bi rekli celo »debel«, a rana grafika. A kot rečeno, poslovhkrati se ponaša s ceno okoli 600 na usmeritev prenosnika zahteva evrov, kar do zdaj praktično ni bilo tudi kakšno slabost. Gregor Sluga možno v poslovnem razredu. Prenosnik gradi na zelo spodobni platformi Intel Core 2 Duo pri 2 GHz, ima 2 GB pomnilnika (ena reža je še prosta, tako da je nadgradnja na 4 GB preprosta, poceni in hitra). Zaslon z diagonalo 15,4 palca Skupna ocena:  ima LED-protiosveRazmerje cena/kakovost:  tlitev in je širokoSpletni naslov: www.lenovo.com/si koten. Oborožen je Cena: 599 € z vsem, od modula Tehnični podatki wi-fi 802.11a/b/g/n Procesor: Intel Core 2 Duo T5870, 2.0 GHz do izhoda HDMI (in Pomnilnik: 250 GB DDR2 (667 MHz) VGA) za priklop na Trdi disk: 250 GB, SATA 5400 rpm zunanje monitorje ali Zaslon: 15,4-palčni LED, 1280 x 800 pik TV-je, enote DVDGrafična kartica: Intel GMA 4500HD, do 1024 MB RW(DL) ... Pohvaliti deljenega pomnilnika velja tipkovnico, ki Vmesniki: VGA, HDMI, 4 x USB 2.0, 10/100/1000 je, kot pričakujemo LAN, mikrofon, Wi-Fi 802.11a/b/g/n, zvočniki, Bluetooth od ThinkPada, odlič2.0, DVDRW, spletna kamera, modem, ExpressCard, na, čeprav morda zabralnik pomnilniških kartic 4v1 radi velikosti za predDelovanje baterij: 3:20; BatteryMark hodno »utesnjene« Mere in masa:358 x 260 x 39 mm, 2,9 kg uporabnike zahteva Programska oprema: MS Vista Business malce privajanja. Garancija: 1 leto Vgrajena je spletna PROTI: 34 ZA: Mali računalniki vrste »vse stereo zvočniki. Pomnilnika je siv enem« (nettopi) so se, vse kaže cer 1 GB, a ga je moč razširiti, saj prijeli ali pa so vsaj na dobri poti, je druga reža še prosta. Med delovada jim to uspe. Potem ko smo na njem je računalnik prijetno tiho! platformi Intel Atom, videli najprej male poceni prenosnike netŽeleli bi si malce večbook, nato male namizne nettope, ji razpon višine monitorja, saj je so sledili še računalniki »vse v monitor za udobno delo prenizko. enem« na isti platformi. To pome- Predvsem pri takem konceptu računi, da je poleg monitorja vse drugo nalnika trpi razširljivost, saj ohišja čim manjše in čim bolj integrirano ne moremo odpreti, dodati komv en sam kos. Pred nekaj meseci ponent ali pa kakšne zamenjati. smo si ogledali MSI-jevo rešitev, Škoda, da proizvajalci ne vzamejo kjer je vse integrirano v ozadje za- Nvidiine platforme ION in tako slona, tokrat imamo na testu Ave- ponudijo vsaj sprejemljivo grafično ratecov model, kjer je računalnik moč za občasne igričarje. Računalv podstavku zaslona. V kompletu nik ni namenjen prenašanju, saj dobimo še tipkovnico Logitech in nima ročaja ali torbe. Čeprav je cemiško Averatec, prednameščen novno privlačen, gre v notranjosti pa je sistem Windows XP Home. le za povprečen oz. raje zmogljivostAveratec A1 je resnično simpati- no podhranjen računalnik. Škoda čen računalnik, saj na mizi zasede je, da se proizvajalec ni odločil vsaj izredno malo prostora, zaslon pa za dvojedrni Atomov procesor. Polahko spravimo tudi v ležeč pol- vežemo se lahko sicer brezžično, a ožaj. Naprava je elegantno odeta v brez podpore 802.11n, pa tudi etčrno odsevno plastiko. LCD-zaslon hernet ni gigabitni. Jaka Mele je tanek in premičen, Skupna ocena:  ponuja pa filmsko razRazmerje cena/kakovost:  merje stranic 16 : 9 Spletni naslov: www.trigem.com ter nenavadno visoko Cena: 479 € ločljivost, ki se navTehnični podatki kljub drobnim ikoZaslon: 18,4 palca, TFT nam izkaže za dobro, Ločljivost: 1680 x 945 pik saj nikoli ne sedimo Procesor: Intel Atom 1,6 GHz, N270 daleč od računalnika. Pomnilnik: 1 GB DDR2-533/667 Na osnovi najdemo Trdi disk: 160 GB, 5400 rpm šest tipk (vklop, sveVgrajene pomnilniške enote: bralnik pomnilniških kartic, tilnost, jakost zvoka, DVD+-RW utišanje, LCD), poVezni nabor: Intel i945GMS + ICH7M hvaliti pa velja kar Grafična kartica: Intel GMA 950, do 228 MB deljenega pet priključkov USB. pomnilnika Enota deluje po priVmesniki: VGA, 10/100 ethernet, 5 x USB 2.0, avdio, čakovanjih, uporabmikrofon, Wi-Fi 802.11a/b/g, spletna kamera 1,3 Mp, niška izkušnja je pribralnik pomnilniških kartic 4v1, zvočniki jetna. Vgrajen je tudi Drigo: priloženi miška in tipkovnica čitalnik pomnilniških Mere in masa: 214 x 287 x 33 mm (baza), 4,5 kg kartic 4v1, spletna Programska oprema: Windows XP Home kamera, zapisovalna Garancija: 2 leti enoto DVD, v osnovo Poraba energije: 45/1 pa so integrirani tudi PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 POD LUPO LCD-monitor elektronski bralnik knjig Sony PRS-505 ZA: Samsung SyncMaster 2494HM ZA: Samsungov nov 24-palčni zaslon gradi na že videnem. V primerjavi s preteklim modelom sta glavni sprememba izboljšava pri dinamičnem kontrastu (kar zares ni pomembno) ter sprememba ločljivosti s 1920 x1200 na 1920 x 1080. S tem so se spremenila razmerja stranic, ki so zdaj 16 : 9 in so bolj namenjena gledanju filmov, saj imamo v celozaslonskem načinu manj roba nad in pod sliko. Samsung se hvali tudi z realnim pravim preslikovanjem pik v predvajanju HD-filmov v razmerju 1 : 1. Sicer zaslon tehnološko gledano ni nič posebnega: gradi na 5 ms matriki TFT, ki ima povprečen zorni kot. Barvno je monitor sprejemljiv, nastaviti je mogoče tudi profil sRBG. Tudi oblikovno naprava sledi Samsungovem dizajnu. V črno odsevno plastiko odeta stranica in podstavek delujeta elegantno, menijski sistem je dosegljiv prek na dotik občutljivih tipk v okvirju. Zaslon je ergonomsko zelo dober, saj omogoča tako nastavljanje višine kot sukanje v vse smeri, tudi v pokončni položaj. Rob okoli zaslona je ozek. V monitor so vgradili stereo zvočnika, ki sta s 3 W dovolj močna za gledanje filmov v tihi sobi in proizvedeta soliden zvok. Na zadnji strani najdemo vhode DVI, D-sub ter HDMI, podprt pa je tudi HDCP. V stojalu najdemo tudi zvezdišče USB, ki ponuja podaljšan dostop do treh vhodov USB. Med novostmi v menijskem sistemu je nastavljanje časa izklopa monitorja, tako kot že leta pri televizorjih. Pozitivno nas je presenetila izredno nizka poraba energije, ki ne presega 48 W. PROTI: Vse slabosti matrik TFT ostajajo (slab vidni kot). Škoda, da Samsung še ne vgrajuje vmesnikov DisplayPort. Tudi ta model še ne obvlada samodejnega prilagajanja kontrasta in svetilnosti glede na svetlobne razmere v okolici, kar bi verjetno dalo veliko boljši rezultat kot dinamičen kontrast. Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.samsung.com Cena: 245 € Tehnični podatki Velikost diagonale: 24 palcev (60,9 cm) Ločljivost: 1920 x1080 @ 60 Hz Barvna globina: 16,7 milijona barv Zorni kot: 170 stopinj vodoravno, 160 stopinj navpično Svetilnost: 300 cd/m2 Kontrastno razmerje: 1000 : 1 (50.000 : 1) Osveževanje: TFT, 5 ms Vmesniki in priključki: D-sub, DVI-i, HDMI, 3x USB, zvočniki 2x 3 W Poraba energije: 48 W Koliko knjig lahko nosite s seboj? V našem primeru zelo veliko! Sonyjev e-bralnik PRS-505 ni svetovna novost, a je šele zdaj prišel k nam na prodajne police. Na preizkus smo ga dobili v lepem usnjenem ovitku, v katerem bolj spominja na klasični zvezek kot na elektronsko napravo. Zaslon ima go brezplačnih pa najdemo tudi diagonalo 5 palcev oziroma do- po internetu. brih 12 cm z dokaj visoko ločljivostjo 800 x 600 pik. TehnologiZmotilo nas je le dvoje ja ni Sonyjeva, ampak E Ink-ova, – počasno in utripajoče menjapodobne zaslone imajo tudi drugi vanje strani in majhen zaslon. S e-bralniki. Kot vsi drugu tudi ta prvo težavo se spopada večina eprikazuje sliko v črno-belem na- bralnikov, čas obračanja strani je činu in nima lastne osvetlitve. Na navadno okoli 0,5 do 1 sekunde. prvi pogled se le 8 nivojev sivin To tudi malce oteži gledanje večsliši zelo malo, a zadovoljuje tudi jih strani, ki so v osnovi velikosti za gledanje fotografij. PRS-505 A4. Besedilo je sicer berljivo, a ima vgrajenih 256 MB pomnil- so črke zelo majhne, in če želimo nika, ki ga lahko razširimo s pom- normalno velikost, moramo stran nilniškimi karticami tipa Memory povečati, kar seveda pomeni večje Stick ali SD. Različnih gumbov število obračanj strani. Večji zaza upravljanje je kar nekaj, a na slon, vsaj 7-, če ne celo 9-palčne koncu bolj ali manj uporabljamo diagonale bi bil zelo priporočljiv. le dva, za listanje naprej/nazaj. Žal PRS-505 ne pozna AmazonoKakovost slike je zelo dobra, črke vega formata, tako da knjig tam so ostre, le še kontrast bi lahko bil ne moremo kupovati. Gregor Sluga malce večji. A vseeno je veliko lažje brati s tega zaslona kot s klasičnega LCD-ja. Kot gledanja je skoraj poljuben, omejen praktično s tem, kaj lahko še preberete. Pohvalimo lahko tudi baterijo, ki drži, drži in kar drži. V Skupna ocena:  času preizkusa nam je Razmerje cena/kakovost:  ni uspelo izprazniti. V Spletni naslov: www.sony.si napravo je moč naloCena: 299 € žiti datoteke PDF (v Tehnični podatki: PDF pa pretvoriti kaLočljivost: 800 x 600 pik, 170 dpi kršno koli besedilo iz Število sivin: 8 računalnika), osnova Vhodi: USB, Memory Stick Duo, SD Card pa so e-knjige v SoVgrajen pomnilnik: 256 MB nyjevem formatu. Zvok: MP3 Na voljo je Sonyjeva Baterija: Li-ion, do 7500 listanj strani internetna trgovina Velikost: 175 x 122 x 8 mm za knjige http://ebookTeža: 250 g store.sony.com, mno- PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 35 POD LUPO večfunkcijska naprava foto tiskalnik Canon Selphy CP-790 ZA: Osvežitev v Cano- Canon Pixma MP990 ZA: Canon je v svojem razredu vsega 4 pike! Seveda je vgrajeno večfunkcijskih brizgalnih naprav tudi obojestransko tiskanje. Skeznova osvežil ponudbo in tako nirni del omogoča optični zajem svoj dosedanji najmočnejši mo- negativov, kjer je ločljivost spet del MP980 zamenjal z novincem podvojena. Upravljanje naprave, Pixma MP990. Napravi se po vključno s hitrim predogledom in zunanjih merah skoraj ne razli- tiskom izbranih fotografij nepokujeta, je pa novinec dobil večji sredno s pomnilniške kartice brez LCD-zaslon, ki ima zdaj diagona- posredovanja računalnika, je izlo kar 9,5 cm. Naprava seveda še vedeno odlično. Tudi vmesnik za vedno govori slovensko, meniji so tiskanje na optične medije je priše preglednejši in barvitejši, delo- soten, brezrobo tiskanje vseh forvanje pa po pričakovanjih brez- matov ni posebnost! Še vedno je kompromisno dobro. Čeprav se mogoč tisk iz mobilnih telefonov je zavoljo novega standarda mer- prek vmesnika IRDA, izbirno pa jenja hitrost izpisa znižala s 30 na je na voljo tudi razširitev blueto24 strani na minuto, se nam zdi oth. tiskalnik še vedno zelo hiter (in verjetno tudi je na meji MP980), Spet pogrešamo funkše posebej pa izstopa neverjetno cijo faksa. Za večfunkcijsko enoto hiter foto izpis. Ta pri fotografiji na vrhu prehrambne lestvice (pa 10 x 15 v standardni kakovosti čeprav za uporabo doma) pogrešaznaša okoli 20 sekund! Tiskalnik mo samodejni podajalnik papirse po vklopu sam umeri in je pri- ja, s katerim bi lahko samodejno pravljen na delo. Canon je v tem dvostransko kopirali kup dokumodelu neverjetno razširil mož- mentov. nosti povezave na tiskalnik, saj podpira tako USB, ethernet kot Jaka Mele tudi wi-fi. Preko naSkupna ocena:  stavitev nas vodijo Razmerje cena/kakovost: animirani nasveti na Spletni naslov: www.canon-europe.com LCD-zaslonu, tako Cena: še ni znana da je uporaba preproTehnični podatki sta tudi manj veščim. Ločljivost (tiskanje, skeniranje/kopiranje): 9600 x 2400 Tiskalniški del s šestidpi, 4800 x 9600 dpi mi kartušami (še siva Hitrost tiskanja: 24 (čb), 18 (barvno) in dve črni) omogoča Format papirja: A4 kakovosten izpis foVmesniki: USB 2.0, vsi tipi pomnilniških kartic, IrDA, tografij, ki so v praksi PictBridge, DirectPrint, ethernet 10/100, 802.11b/g boljše kot tiste, narePomnilnik: ni podatka jene s Selphyem! IzGonilniki za: MS Windows, Mac OS X redno fino tiskanje s Cena izpisa ene strani: ni podatkov o ceni kartuš kapljicami velikosti 1 Kapaciteta vhodnega in izhodnega predala za papir: pikoliter in z obstoj150+150 / 50 nim izpisom ChroMere in masa: 470 x 385 x 199 mm, 10,7 kg maLife100 prepriča Drugo: 9,5 cm LCD-zaslon, obojestransko tiskanje, zatudi v črno-belem jemanje s filma, tiskanje CD/DVD besedilnem izpisu, Izbirno: vmesnik bluetooth ker so lepo berljive Poraba energije (W): 23/1,7 tudi črke velikosti PROTI: 36 novi družini malih foto tiskalnikov Selphy je navzven videti predvsem oblikovna. Foto tiskalnik dobimo v obliki zeleno-rumenega »čebrička za peskovnik«, ki ima celo držalo. Manjje treba dokupika samo lopatka. Pokrov čebra je ti baterijo. Uporaba tiskalnika je seveda sama tiskalniška enota, in izredno preprosta, saj so menijske ko jo dvignemo ven, pod njo zagle- tipke preproste in pregledne. Gledamo nosilce za papir in električni de na pretekle modele smo opazili napajalnik. Domiselno in pripra- boljšo barvno uravnovešenost, res vno za shranjevanje vsega na enem pa je. da so fotografije še vedno namestu. Canon Selphy CP-790 je tisnjene precej temneje, kot jih viosnovnejši model, a se ponaša s 3- dimo na zaslonu/monitorju. Selphy palčnim barvnim LCD-zaslonom. se zna neposredno povezati tako z Tiskalnik zna na fotografijo na- računalnikom kot s fotoaparatom tisniti tudi datum (iz informacije (USB, DirectPrint in PictBridge). DCIM v datoteki JPEG), lahko pa Natisnjene fotografije so kakoizberemo še tisk zaporedne števil- vostno prevlečene še z zaščitnim ke fotografije (datoteke), izbiramo slojem, tako da so obstojne več med robim in brezrobim načinom desetletij. Dokupimo lahko tudi tiska in še čem. Selphy zna res vmesnik bluetooth, prek katerega veliko stvari in vgrajen procesor lahko tiskamo tudi neposredno iz zna celo odpraviti rdeče oči nepo- mobilnega telefona. sredno pred tiskom (brez potrebe po obdelavi v računalniku) ali pa Potrošni material (kavplivati na barve (izrazite, nevtral- seta z barvnimi filmi in fotopapirne, svetlejši/temnejši kožni toni, jem) prodajajo v kompletih (36 črno-belo, sephia) in samodejno fotografskih papirjev + kaseta), optimirati fotografijo. Za prihrani- cena na natisnjeno fotografijo tev časa lahko izberemo izpis vseh (brez stroška nakupa enote) še fotografij ali pa gremo preko vseh vedno ostaja dobrih 0,3 evra kar fotografij in samo izberemo število je za faktor 3 več kot v fotolaboraizpisov, tisk pa se začne po koncu torijih … Jaka Mele naše izbire. Izpis fotografije traja okoli 50 sekund. V tiskalniku lahko tudi le izberemo del fotografije, ki bo natisnjen, izbiramo pa lahko še med 15 okvirji oziroma obrobami, ki bodo poSkupna ocena:  živile fotografije. TiRazmerje cena/kakovost:  skalnik še vedno upoSpletni naslov: www.canon-europe.com rablja sublimacijsko Cena: okoli 150 € tehniko izpisovanja Tehnični podatki: slik, kar pomeni, da Vmesnik: USB, PictBridge, DirectPrint, je treba imeti za deloLočljivost: 300 x 300 dpi vanje tiskalnika kaFormat papirja: 148 x 100 mm seto z barvnimi filmi. Hitrost tiskanja: 47 sekund Te sicer ne zmanjka Gonilnik: MS Windows, Mac OS X pred papirjem (proŠtevilo barv: 3+1 dajata se v kompletu). Mere in masa: 246 x 178 x 81 mm, 0,7 kg Tiskalnik z lahkoto Izbirno: modul bluetooth vzamemo s seboj na Garancija: 1 leto potovanje ali izlet, a PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA november IZBO grafična kartica brizgalni tiskalnik 2009 Sapphire Radeon HD 5750 DDR5 1G HP OfficeJet 6000 običajne črno-bele 19, velike črno-bele pa 32 evrov), še ceneje pa je moč kupiti komplet. ZA: Preizkusili smo HP-jev mali PROTI: Vse kaže, da je HP-jevo pisarniški brizgalni tiskalnik, »drastično znižanje cen tiskanja« namenjen tiskanju do 7000 iz- posledica ločenih barvnih kartuš pisov mesečno. Novinec izstopa in ene velike črne kartuše. Sicer z oglaševanjem, saj HP trdi, da pa misteriozno ime Scalable Prinso izpisi do 40 % cenejši in tudi ting Technology pomeni le, da je energijsko učinkovitejši od laser- vse drugo vgrajeno v glavo tiskaljev (v malem tisku izvemo, da se nika. Tiskalnik žal ne obvlada niti primerjajo z laserji iz cenovnega dvostranskega samodejnega tiska, razreda do 300 evrov in da izra- podpira pa funkcijo v gonilniku, čun velja le pri uporabi zmoglji- tako da moramo list obrniti sami. vejše črne kartuše). Gre za zelo Precej nepraktično in vprašljivo pri običajno enofunkcijsko napravo tiskalniku, ki »varčuje z energijo –le tiskalnik, ki niti po obliki ne in varuje okolje« ... Hitrost tiskalizstopa. Tiskalnik je s kombinaci- nika v testih (tudi če smo nastavili jo belo-črnega ohišja prav enako vse najbolj ekonomično in hitro), dobro videti tako na domači kot ni presegla 20 strani na minuto, na pisarniški mizi. Tiskalnik pod ob privzetih nastavitvah pa je bila pokrovom skriva ločene kartuše, ta med 6 in 7. Tiskalnik ne pozna sicer pa ima le še nekaj svetlob- nikakršnih izbir, nima vmesnika za nih diod – na njem ne najdemo tiskanje na optične medije ... Ganobenega zaslona. S tem niti ni rancija je le eno leto. Tisk na navanič narobe, saj tiskalnik, pove- den papir navkljub novim barvam zan prek vrat USB ali vgrajenega ne zagotavlja preprečevanje packaetherneta, začne takoj delovati s nja in trajnosti, saj je treba kupiti precej izpiljenimi gonilniki (ka- HP-jev poseben papir ColorLock. terih namestitvena datoteka pa HP ne prepriča ne s ceno izpisa ne je postala ogromna). Tiskalnik z energijsko porabo naprave, ki je po podatkih zmore okoli 30 stra- zelo v povprečju drugih brizgalnini na minuto. Ob prvem vklopu kov. Jaka Mele se naprava samodejSkupna ocena:  no umeri in uravna. Razmerje cena/kakovost:  Kakovost tiska je odSpletni naslov: www.hp.com/si lična, saj je drobno Cena: 143,50 € črno-belo besediloTehnični podatki (kjer je največja ločLočljivost (tiskanje): 4800 x 1200 dpi ljivost 600 x 600 dpi) Hitrost tiskanja: 32 (čb), 31 (barvno) berljivo in natančno, Format papirja: A4 barvne fotografije pa Vmesniki: USB 2.0, ethernet zelo razločne (še poPomnilnik: 32 MB sebej s pravim papirGonilniki za: MS Windows, Mac OS X jem). Obvlada tudi Cena izpisa ene strani: 2,6 centa za čb stran, 6+ centov brezrobo tiskanje. za barvno stran Prednosti tiskalnika Kapaciteta vhodnega in izhodnega predala za papir: so nizka cena, omrež250/50 na povezljivost in Mere in masa: 457 x 388 x 165 mm, 5,3 kg dokaj poceni kartuše Poraba energije (W): 50 / 3,1 (barvne po 14 evrov, ZA: novo predstavljenimi modeli, pa bi se ob meritvah v ločljivosti 1280 x 1024 ali 1024 x 768 uvrstila manj kot 20 % za nedavno najmočnejši model HD4890! Tako da spet – izbira bo odvisno od velikosti vašega monitorja. In če upoštevamo še možnosti povezave do treh grafik prek CrossfireX (sploh če večino časa uporabljamo tistih 6 monitorjev), po nekaj mesecih. ko se cena približa 100 evrom, morda to sploh ni več tako slabo. V primerjavi z generacijo HD 4xxx zdaj za smešno ceno dobimo moč, ki nas je prej stala okoli dvakrat več. In to s podporo DirectX11! Ker je kartica krajša, tiha in hladna, je idealna izbira za dnevnosobni HTPC. V kompletu je tudi kupon za brezplačno igro Dirt 2. AMD-jeva trenutno najcenejša grafična kartica nove generacije DirectX11 je HD 5750. Grafika je manjši brat 5770, skupaj tvorita družino Juniper. Podobno kot 5770 tudi to grafiko sestavlja 1,04 milijarde tranzistorjev, a je več izklopljenih sklopov, tako da imamo v končni fazi dostop do le 620 pretočnih procesorjev in 36 teksturnih enot. Čeprav procesor tiktaka pri le 700 MHz, tam še vedno ponuja orkansko procesno moč 1 teraflopa (kar bi bilo še pred slabimi desetimi leti v rangu superračunalnikov)! Grafika je glede na druge ATI-jeve novince edina, ki vizualno izstopa, saj je precej manjša in ima povsem drug sistem za hlajenje. Čeprav je Sistem za hlajenje potemu kaj očitati, pa nalogo opravi kriva le GPU, ne pa tudi pomnilniodlično, saj kartica deluje skoraj ških čipov, zato predvidevamo, da mrzlo. Za to se velja zahvaliti noro bo navijanje te grafike potencialno učinkoviti energijski politiki, saj v manj uspešno kot recimo 5770 ali stanju pripravljenosti kartica po- 58xx. Ventilator je velik in v pritrebuje zgolj 16 W, pod največ- merjavi z drugimi modeli zraka ne jo obremenitvijo pa 86 W. Kako izpihava, temveč ga samo prši. Graosvežujoča je AMD-jeva politika fika za ceno pod 130 evri glede na (v navezi s tehnologijo Eyefinity), preteklo generacijo ponuja ogrompriča to, da imajo vsi modeli vse no, a za zgolj 20 evrov več (15 %) priključke (DisplayPort, HDMI, dobimo z modelom 5770 skoraj 30 2x DVI). Če potrebujemo več kot % višjo zmogljivost. Jaka Mele tri monitorje (Eyefinity jih v navezi med več karticami omogoča do 24) je najcenejša rešitev ravno nakup več HD5750, povezava prek CrossFire. Tako preprosto Skupna ocena:  in poceni pridemo do Razmerje cena/kakovost:  video zidu – nekaj, Spletni naslov: www.sapphiretech.com za kar je bilo včeraj Cena: 129 € treba kupovati speciTehnični podatki alizirane rešitve za več Grafični procesor: ATI RV810 tisoč evrov! Sapphire Pomnilnik: 1 GB GDDR5 HD 5750 še vedno Hitrost procesorja/pomnilnika: 700/1150(4600) MHz potrebuje dodatno naVodilo: PCIE 16x v2.0 pajanje, a le en 6-žičDodatni priključki: 2x DVI, HDMI, DisplayPort ni priključek molex. Drugo: podpora za HDCP, vmesnika D-sub, mostiček Čeprav je kartica v CrossFire meritvah zmogljivosti Poraba energije (W): 86/16 zaostala za drugimi na PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 37 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA november 2009 IZBO matična plošča grafična kartica Gigabyte GA-EX58-UD3R AMD ATI Radeon HD 5770 DDR5 1G ZA: Čeprav Intelov množični vez- ZA: jenj, ter varčujemo z energijo z uponi nabor P55 ter procesorji Lynnfi- rabo sistema DES. BIOS nasploh eld i5 in i7 na vmesniku LGA 1156 ponuja vrsto nastavitev predvsem že prihajajo na trg, platforma X58 za navijanje, v navezi s pravim proostaja v Intelovi ponudbi. Ponaša cesorjem lahko pomnilnik DDR3 se z najvišjim razredom funkcij in dvignemo preko 2,1 GHz! Dokaj podpira najmočnejše procesorje, uravnovešena plošča za vse ki želijo vključno z ekstremnimi in zgodaj poseči po najhitrejših procesorjih naslednje leto prihajajočimi 6-jedr- pa vseeno gledajo na evre ... nimi pošastmi. Cene plošča na tej Cena X58 platforme platformi ostajajo visoke zaradi dragega veznega čipa, a če pogledamo se je sicer spustila pod 200 evrov, na ploščo kot investicijo, vidimo, a to je še vedno veliko. Pograjati da lahko tudi za LGA 1366 dobimo moramo nepreglednost BIOS-a, razmeroma poceni 4-jedrne proce- saj je možnosti veliko, njihova dosorje, hkrati pa trikanalni pomnil- kumentacija pa slaba, kar bo pomenik DDR3 ponuja bistveno večjo nilo tudi težavno ročno navijanje. pomnilniško prepustnost kot Lynn- Zavoljo ekonomičnosti in nižje fieldi in njihov 2-kanalni krmilnik, cene na plošči ne najdemo gumbov tako da je prav X58 prava platfor- za vklop/ponastavitev ter tipke za ma za domače strežniške sisteme in spraznitev BIOS-a, prav tako so tu močne profesionalne delovne po- le štiri reže za DDR3 (torej je pastaje ali pa vsaj ekstremno zahtevne metno zasesti le tri, kar pomeni, da napredne uporabnike. Celo glede smo omejeni s 6 GB pomnilnika, iger je ta platforma prva podpirala kar je edina velika omejitev te ploštako CrossFire kot SLI, in tudi na če), ni TPM čipa, UltraDurable 3 eni najcenejših plošč X58, Giga- ni prisoten v celoti (gre za okrnjeno byte X58-UD3R, najdemo dve reži različico Classic) ... Jaka Mele PCIE x16. Sicer plošča EX58-UD3R deluje podobno kot najmočnejši model UD5, saj ima identično pasivno hlajenje vseh elementov, vmesnik Skupna ocena:  za procesorje LGA Razmerje cena/kakovost:  1366, dvojni BIOS, Spletni naslov: www.gigabyte.com.tw Gigabytovo novo tehCena: 193 € nologijo debelejših Tehnični podatki plasti bakra v sestavi Vezni čip: Intel X58 + ICH10R vezne plošče (za boljPlatforma in CPU: Intel LGA1366, 1 CPU še odvajanje toplote Pomnilnik: 4 reže DDR3 2100+, do 16 GB od vročih con), 12 Razširitvene reže: 2x PCI, 2x PCIE x16 (ena električna priključkov USB in 8 8x), 1x PCIE x4, 2x PCIE x1 za naprave SATA ... Integrirane funkcije: 12x vrata USB 2.0, 8x Serial ATA3 Kot pri drugih ploščah GB/s, gigabitni omrežni adapter, osemkanalni dolby zvok lahko tudi tu nastavz digitalnim koaksialnim in optičnim izhodom, trikanalni ljamo različne voltaže, krmilnik za pomnilnik DDR3, 2x firewire nadziramo sistem hla- PROTI: 38 AMD je že slab mesec po pripravljenosti pa vsega 18 W! predstavitvi svojih močnih grafik Zmogljivostno je 5770 nekje na DirectX 11 (5870 in 5850 – kodno ravni 4870 ter Nvidie 260, kar poime Cypress) presenetil javnost s meni, da v tem cenovnem razredu predstavitvijo (in takojšnjo do- skoraj podvaja zmogljivost ... Grabavljivostjo na trgu) malenkostno fika deluje neslišno. Za slabih 100 okrnjenih modelov grafik, ki pa so evrov manj, kot bodo prodajalci opazno cenejši. Modela 5770 in zahtevali za 5850, je torej moč do5750 (beri test zraven) smo dobili biti zelo zmogljiv 5770. Verjetno po različnih poteh, a skoraj v istem je najpomembnejše vprašanje, ki časovnem obdobju – le nekaj dni po si ga morate zastaviti: Kako velik uradni predstavitvi 12.10 ... Grafi- monitor imam? Če boste namreč ki AMD interno vodi pod imenom igrali pri ločljivosti 1280 x 1024, Juniper. Grafični procesor družine torej klasični 19-palčni ločljivosti, Juniper je tehnološko identičen, razlike med 5770 in močnejšimi a – povedano preprosto – za pri- grafikami v igrah naslednjega leta bližno polovico manjši od Cypres- ne boste opazili. In za ceno okoli sovega. Najpomembnejša razlika 160 evrov je 5770 neverjetno doje v razpolovljenem vmesniku do bra izbira. AMD pa se verjetno hipomnilnika, ki je tu le 128-bitni. hita nad popolno ustavitvijo proA tudi v tej cenejši družini AMD daje Nvidiinih grafik, vsaj dokler vztraja pri GDDR5 ter tako dose- se ne pojavijo novi DX11 modeli. ga prepustnost do 76 GB/s. GraNič. fično jedro RV840 sestavlja 1,04 milijarde tranzistorjev, med njimi Jaka Mele se skriva 800 pretočnih procesorjev, 40 enot za teksture ... Grafika je na pogled podobna 5850, le da je slabih 4 cm krajša. Na zadnjem koncu zahteva le eno dodatno napajanje (6žilno), spredaj pa ima identične priključke Skupna ocena:  (DisplayPort, HDMI, Razmerje cena/kakovost:  2x DVI), prek katerih Spletni naslov: www.gigabyte.com.tw lahko prikazuje sliko Cena: 159 € na do treh zaslonih Tehnični podatki sočasno. AMD-ju je Grafični procesor: ATI RV840 uspelo tudi drastično Pomnilnik: 1 GB GDDR5 znižati porabo enerHitrost procesorja/pomnilnika: 850/1200(4800) MHz gije, saj grafika nikoli Vodilo: PCIE 16x v2.0 ne presega 108 W (še Dodatni priključki: 2x DVI, HDMI, DisplayPort eno generacijo nazaj Drugo: podpora za HDCP, vmesnika D-sub, mostiček je 4870 samo v staCrossFire nju pripravljenosti Poraba energije (W): 108/18 kuril 90 W), v stanju PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA november grafična kartica Kingston SSDNow V-Series 64GB Gigabyte Radeon HD 5850 DDR5 1G ZA: Kingston se je v zadnjih letih ZA: IZBO SATA SSD-disk 2009 nosti še vedno potrebna dva dodana napajalna kanala (2 x 6-nožični priključek molex, vmesnika sta priložena v škatli). Ne gre le za hitrost, novi priključki (DisplayPort, HDMI, 2x DVI) in tehnologije ponujajo veliko funkcionalnih izboljšav, od vseh verjetno najočitnejšo možnost priklopa več kot dveh monitorjev sočasno! Najbolj pa zagotovo navduši zmogljivost kartice. Čeprav je ta zasnovana predvsem za DirectX 11, smo jo preizkusili predvsem v testih za DirectX 10, torej v obstoječih igrah. Tudi tu je blestela, saj je v vseh testih delovala bistveno bolje od preteklega najmočnejšega modela 4890 ter prekaša tudi 3850 v navezi CrossFire! ATI ostaja konkurenčen in s ceno pod 300 evri (pričakujemo 250 evrov do konca leta) dobimo odlično kartico, s katero bomo varni naslednjih nekaj let! Kot smo doživeli z družino HD4xxx, pa bomo kmalu videli tudi cenejše modele, pa tudi zmogljivejši in dražji, dvojni X2. Čeprav disk temelji na krmilniku AMD je v sredini septembra s svojimi SSD-diski kar lepo uve- JMicron (s starejšo različico katere- predstavil svojo novo generacijo ljavil in si zgradil ime. Najverjetne- ga smo zaznali vrsto težav in napak) grafičnih kartic. Novinci, grajeni je mu je to uspelo zaradi partner- je različica JMicron 602 stabilna okoli jedra RV800, se ponašajo s stva z Intelom, saj je v bistvu pod in bistveno boljša, tako da nismo strojnim pospeševanjem knjižnice svojim imenom prodajal Intelova opazili neprijetnih situacij. Zmog- DirectX 11, kar pomeni popolna zmagovita diska X25-E in X25-M. ljivost diska je torej povprečna, podpora Windows 7 in vsem novim V zadnjem letu Intelovi SSD-ji po na ravni poceni mehanskih trdih igram. Najprej smo na test dobili zaslugi njihovega odličnega inter- diskov. V Kingstonovem kompletu drugo najmočnejšo grafiko – model nemu krmilnika RAID v diskih dobimo še nosilce za montažo na 5850, ki nekako nadomešča mosamih v večini realnih testov držijo 3,5-palčna mesta ter potrebne ka- del 4870 (močnejši model 5870 pa zmagovito mesto, kar pa se pozna ble in programsko opremo za kloni- 4870X2/4890). V Radeonu 5850 tudi pri ceni. Kingstonova družina ranje diskov Acronis, ki je sama po jedro utripa s hitrostjo 725 MHz, a V-series ne meri na prva mesta na sebi vredna vsaj 50 evrov in ki bo ima bistveno več pretočnih (stretestih, temveč na cenovno občut- pospešila prenos podatkov s starega am) procesorjev, ki jih je kar 1440! ljiv segment. V ta namen ti diski na nov disk. Tudi pomnilnik GDDR5 je dozorel gradijo na JMicronovem krmilniin zdaj deluje pri 1 GHz (4 GHz ku, sicer pa gre za pomnilnik MLC, Cena diska je visoka. V efektivno), pomnilniški vmesnik kapaciteta diska pa je 64 GB. Pros- primerjavi z Intelovim vodilnim pa je 256-bitni. Sicer je arhitektura tora torej ni veliko, a disk bo na vo- modelom X25-M (ki je sicer dva- ostala zelo podobna predhodnikom, ljo po ceni okoli 100 evrov, kar je inpolkrat dražji) je disk dvakrat povečalo se je le nominalno število za vstopni razred v svet SSD dobra počasnejši in tudi manjši – Intel skoraj vseh modulov sestave. KartiKartica v DX10 le kocena. Disk je deklariran s hitrostjo ima le 80 GB model. Tudi MTBF je ca je podobne velikosti kot družina maj prehiti Nvidiin gtx 285, a to branja 100 Mb/s ter zapisovanja 80 dvakrat krajši kot pri Intelu. Toda 4870/4890, a občutno težja. Teža počne v povsem drugem cenovnem Mb/s. Povprečen čas med napaka- ob Kingstonovi 3-letni garanciji odpade predvsem na boljše pasivno razredu! Že dolgo časa je preteklo mi je milijon ur, kar pomeni, da bi verjetno bojazni ni. Jaka Mele hlajenje, kar je bila v preteklosti po- od kartice, do katere bi imeli tako morala biti življenjgosto zamera ATI-ju, saj so kartice malo zamer. Kartica je genialna!! ska doba in pogostost pod obremenitvijo postale preglas- Jaka Mele okvar precej manjša ne. To je ATI popravil od klasičnih mehanz odliko! Grafika zdaj skih trdih diskov. deluje tiho in hladno, Disk seveda deluje tudi pod polno obrepopolnoma neslišno, menitvijo. Pod polno saj nima premičnih obremenitvijo grafika delov. Kingston v druporabi največ 151 W, Skupna ocena: Skupna ocena:   žini SSDnow v-series kar je precej manj kot Razmerje cena/kakovost:  Razmerje cena/kakovost:  ponuja tudi 128 GB prejšnja generacija, Spletni naslov: www.kingston.com Spletni naslov: www.gigabyte.com.tw model. Disk smo prekjer se je poraba zlahCena: 146 € Cena: okoli 250 € izkusili s programom ka dvignila preko 180 Tehnični podatki Tehnični podatki Crystal DiskMark, W. Še večja razlika pa Kapaciteta: 64 GB Grafični procesor: ATI RV870 kjer je na testu branja je v stanju pripravljePredpomnilnik: ni podatka Pomnilnik: 1 GB GDDR5 dosegel dobrih 125 nosti (ob izrisovanju Povprečni dostopni čas: pod 0,2 ms Hitrost procesorja/pomnilnika: 725/1000(4000) MHz MB/s, na testu pisanja 2D-namizja, recimo), Hitrost branja: 125,6 MB/s Vodilo: PCIE 16x v2.0 pa dobrih 90 MB/s kjer se je moč razpolHitrost pisanja: 90,4 MB/s Dodatni priključki: 2x DVI, HDMI, DisplayPort (za primerjavo, Intel ovila z okoli 60 W na Poraba energije (aktiven/čakajoč): 2,0/0,45 Drugo: podpora za HDCP, vmesnika D-sub, mostiček CrossFire X25-M 264/138 MB/ zgolj 27 W! Navkljub Garancija: tri leta Poraba energije (W): 151 / 27 s). Rezultati niso slatemu sta zavoljo stabilbi, še posebej če test Gigabyte Gigabyte ATI Gigabyte Nvidia GTX POV GTX295 3D Mark Vantage (Extreme 4xAA 16x Sapphire ATI 5770 Gigabyte ponovimo z manjšimi 4890 4870 4870X2 N260 275 GTX285 Aniso, GPU Score, 1920x1200x32) HD5750 HD5850 datotekami, kjer pri 4913 4285 7611 4752 5389 6266 8790 GPU Score 3250 4117 6358 512 K obdrži hitrost branja 114 MB/s, Testiranje v programu 3Dmark Vantage pod sistemom 64-bitnim sistemom MS Vista, na matični plošči Gigabyte EX58-UD4P, s procesorjem Intel i7 920 pri privzeti pisanja pa 56 MB/s. hitrosti, z 12 GB pomnilnika DDR2-1066 (TakeMS in A-data) ter s trdim diskom Intel SSD X-25M. Rezultat je indeksni, večja številka pomeni boljši rezultat. PROTI: PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 39 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA ŠTVA hladilnik procesorja november IZBO 2009 ED R UR NI november IZBO zunanja postaja za priklop trdega diska in škatle za shranjevanje diskov 2009 CoolerMaster Hyper 212 plus ZA: Model 212 plus je Cooler- RaidSonic IcyBox IB-110 + AC602 ZA: Kot omenjeno že v testu Ra- idsonicovega novega omrežnega video predvajalnika MP305, nas je podjetje to jesen pozitivno presenetilo s kar nekaj izdelki. IcyBox IB-110 je zagotovo najpreprostejši izdelek, kar smo jih preizkusili v zadnjih dveh letih. A izdelek je preprost zato, ker je ideja genialna. Seveda, veliko nas ima na mizi ali pa po policah vrsto trdih diskov, ki so bodisi odveč, bodisi so na njih stari podatki. Vsem pa je skupno to, da je te diske težko priključiti na računalnik, saj to navadno pomeni odpiranje ohišja, iskanje kablov, po možnosti še razdeljevanje prekratkih kablov napajanja ... In da disk priključimo, je treba ugasniti računalnik, kar moramo ponoviti, ko ga želimo odklopiti in/ali priklopiti drug disk. Prav zato trg zunanjih ohišij za diske tako cveti. A spet – koliko ohišij imamo? Enega, dva? In potem diske menjamo po njih? Ja, saj, a to je spet »delo« ... Zato je IB-110 tako priročen. Napravico vklopimo v elektriko ter jo s kablom USB ali eSATA povežemo na računalnik. In to je to. Ko želimo na računalnik priključiti disk, ga samo poveznemo v napravico, in ko naredi »klik« in se usede na priključek, začne delovati in nam je dostopen v neprekinjeno delujočem računalniku! Tehnika vroče izmenjave in USB-vmesnik! Fantastično! Napravica ima na sprednji strani še indikator delovanja (na zadnji strani ima gumb za izklop, ki pa ga ni treba uporabljati – no, čeprav je priporočeno) in indikator aktivnosti diska. V napravo lahko poveznemo klasične namizne 3,5-palčne diske ter tudi tiste iz prenosnikov (2,5palčne). Predvsem prek vmesnika eSATA je delovanje diskov resnično hitro in primerno tudi za večje varnostne kopije! Napravica je popolnoma tiha in predvsem nemarno poceni! V škatli so priloženi vsi potrebni kabli. Vsekakor priporočamo vsem izdelovalcem varnostnih kopij na disk. Zraven velja kupiti še kakšnega izmed plastičnih predalnikov za hrambo diskov AC602, ki diske ščitijo pred prahom, fizičnimi udarci (tresljaji), dajejo vodoodporno zaščito (a samo za kapljice) ter se lepo zlagajo ena na drugo. PROTI: Za to ceno nič. Če pa jim bo za prgišče evrov več uspelo ponuditi še kakšno omrežno različico, bi bilo to tudi super. Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.raidsonic.de Cena: 20,90 € / 3,9 € Tehnični podatki Za tip diskov: 2,5" in 3,5" Število diskovnih mest: 1 Priključek za disk: SATA Vmesnik: USB 2.0, eSATA Mere in masa: 140 x 80 x 80 mm, 400 g 40 kli, da je univerzalnež, katerega masterjev najnovejši model zmog- zmogljivost je daleč od povpreljivega hladilnika računalniških čne. Če se vam zdi originalni hlaprocesorjev. Že po teži in velikosti dilnik procesorja preglasen ali da vidimo, da je hladilnik namenjen preslabo hladi, bo Hyper 212 plus zahtevnejšim, saj z merami 12 x zagotovo rešil obe dilemi – pogo16 cm ter širino 8 cm zasede kar sto zaradi svoje oblike in dobrih precej prostora. Kljub temu je še lastnosti celo hkrati! Hyper 212 vedno dovolj majhen, da ne pre- plus brez težav stabilno hladi prokriva recimo rež za pomnilnik. cesorje s porabo energije do 150 Hladilnik je tako kot njegov W, kar ne glede na procesor daje manjši brat TX3 zastavljen s kom- kar nekaj prostora za navijanje! binacijo štirih bakrenih toplotnih V škatli so še dodatni nosilci za cevi ter aluminijastih reber, ki pritrditev drugega ventilatorja ter jih je ogromno. Zaradi kvadraste prevodna pasta. oblike je moč dodatni ventilator namestiti tudi na drugo stran, s Zaradi višine hladilnika čimer že tako zavidljive hladilne se lahko na nekaterih matičnih zmožnosti še povečamo. Original- ploščah/ohišjih zgodi, da se ne no priložen 12 cm ventilator je prilega v ohišje ali da stranice ni posebnež, saj se njegov razpon vr- moč zapreti. Boljše zmogljivosti tenja začenja že pri 600 obratih na hladilnika bi dobili edinole s pominuto, kjer ga ni moč slišati (13 polnoma bakreno osnovo, a razdB), a se po potrebi požene tudi v like so minimalne in bi jih opazili okolico 2000 obratov. Ventilator le največji navijalci. Jaka Mele je krmiljen glede na dejansko temperaturo procesorja. V osnovi, kjer se hladilnik dotika procesorja, je Coolermaster uporabil tehniko Direct Contact, saj so bakrene cevi malce sploščene in zbrušene v isto ravnino, kar omogočajo najučinkovitejši Skupna ocena:  odvod toplote. HlaRazmerje cena/kakovost:  dilnik je CoolermaSpletni naslov: www.coolermaster.nl sterjev prvi, ki podpiCena: 29 € ra vse priključke in Tehnični podatki ga lahko namestimo Primeren za: Intel LGA1156, LGA 1366, LGA 775, na najnovejše InteAMD AM2, AM3, 939, 940, 754 love platforme Core Premer ventilatorja: 12 cm i3/i5/i7, saj podpira Hitrost vrtenja: 600–2000 rpm LGA 1366, LGA Hrup: 13–32 dB 1156 in starejši LGA Struktura: bakrene toplotne cevi, alu/baker baza, 56x 775. Prav tako na vse aluminijasta rebra AMD-jeve vmesniMere in masa: 80 x 120 x 159 mm, 630 g ke (AM2/AM2+/ Garancija: 2 leti AM3). Lahko bi re- PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 POD LUPO omrežni medijski predvajalnik november 2009 RaidSonic IcyBox IB-MP305 ED R UR NI ŠTVA november IZBO ED R UR NI ŠTVA 2009 ZA: IZBO hladilnik procesorja CoolerMaster Hyper TX3 ZA: V cenovno vstopnem razredu višjim taktom so dovolj energijsko hladilnikov računalniških proce- varčni, da jih bo dovolj hladila že sorjev je dokaj malo izbire. Večino- ta hitrost in se ne bodo segrevali ma v tem cenovnem razredu najde- taktom pod 3 Ghz), z razmerjem mo kopije hladilnikov box različic, obratov med 800 in 2800 rpm pa s tem da so bolj ali manj okrnjeni ponuja tudi dovolj zračnega pretoin zgrajeni iz cenejših materialov ka za osnovno navijanje tudi zmog(to pomeni skoraj vedno aluminij, ljivejših procesorjev. Hladilnik je redko z vsaj bakreno bazo). Pravih, dovolj majhen, da gre v praktičzmogljivih hladilnikov, ki bi vklju- no vsa ohišja, kar za večje brate v čevali še koncept prenašanja toplo- veliko primerih ne moremo trditi. te stran od procesorja prek toplo- Hladilnik omogoča hlajenje za protnih cevi, praktično ni. In prav tej cesorje s TDP do 130 W, a glede na niši je Coolermaster namenil svoj to, da lahko na drugo stran ploskenovi mali hladilnik Hyper TX3. ga hladilnika izbirno namestimo še Hladilnik je pomanjšana različica dodaten ventilator, imamo tudi tu večjih in zmogljivejših hladilnikov, še kar nekaj prostora, kar bo dobroa še vedno ima preko 40 alu reber došlo predvsem navijalcem. V škain tri toplotne cevi, v celoti nare- tli je še prevodna pasta. jene iz bakra. Baza hladilnika je mešanica alu-baker, saj se toplotne Odličen hladilnik za odcevi kar zapeljejo prek nje in po- lično ceno! Škoda, da ni podpore nujajo neposreden stik s površino za LGA 1366 – a kot smo slišali, procesorja. Hladilnik je namenjen bodo na tej platformi ostali samo najbolj prodajanim procesorjem, ekstremni procesorji, kar pomeni zato ne čudi podpora oziroma pri- bistveno višji cenovni rang. trdilni mehanizmi za platformo Jaka Mele AM2/2+/3 (torej tudi Phenom II ter starejše AMD-jeve vmesnike) ter seveda za vse Intelove vmesnike razen najdražjega LGA1366. Hladilnik namreč že podpira vse nove Intelove i3/i5 procesorje na LGA 1156 ter seveda tudi starejše na LGA775. Montaža je Skupna ocena:  preprosta, v kompleRazmerje cena/kakovost:  tu pa dobimo še tih Spletni naslov: www.coolermaster.nl ventilator premera Cena: 19,4 € 92 milimetrov, ki se Tehnični podatki vrti glede na trenutno Primeren za: Intel LGA1156, LGA 775, AMD AM2, temperaturo proceAM3, 939, 940, 754 sorja (krmiljen prek Premer ventilatorja: 9,2 cm 4-žičnega priključka, Hitrost vrtenja: 800–2800 rpm voden iz BIOS-a). Hrup: 17–35 dB V najnižji nastavitvi Struktura: bakrene toplotne cevi, alu/baker baza, 42x je ventilator s 17 dB aluminijasta rebra praktično neslišen Dimenzija, teža: 90 x 51 x 139 mm, 470 g (in vsi novejši Core Garancija: 2 leti i5 procesorji z ne naj- PROTI: RaidSonic nas občasno preseneti s povsem na novo zamišljenimi ali pa izrazito spremenjekaj priključiti, zvok nimi izdelki, kjer gre v normalni stereo obliki! Napraza spremembe tudi v samem konceptu. Prav s tokratno va predvaja tudi slike, kjer je zelo napravico, z video predvajalni- hitra tudi pri velikih datotekah kom, nas Raidsonic prepričuje, JPEG iz sodobnih digitalcev. Upoda pri podjetju še kako spremljajo rabniški vmesnik je na voljo tudi teste – tudi naše – in v novih iz- v slovenščini in je preprostejši kot delkih upoštevajo ugotovljene sla- pri klasičnih NMT-jih! Naprava se bosti! Po treh letih bolj ali manj zbudi v delovanje nekajkrat hitrepodobnih naprav (Raidsonic je je! IcyBox IB-MP305 zna predvav osnovi le podjetje, ki je zraslo jati tudi neposredno z diskov/map s prodajo »škatel« za trde diske) krajevnega omrežja (Windows in model MP305 končno prinaša uPNP) in ima tudi funkcijo inter(nepričakovano) osvežitev. NMT, netnega radia (MMS). Podpira omrežni video predvajalniki, so v najširši nabor formatov podnapizadnjem letu postali namreč izred- sov in tudi naše krilate črke! Za to no priljubljeni, venomer pa so nas ceno? Vaaau, brž v trgovino, zramotili šum in nekatere uporabniške ven pa kupite še kak velik in hiter izkušnje. Raidsonic IB-MP305 je USB-ključ, da ne bo treba vedno prvi video predvajalnik tega pod- predvajati iz omrežja! jetja, ki v sami škatli nima prostora Ethernetni priključek za vgradnjo diska! In to je izredno pozitivno! Zakaj? Zato ker napra- je kot v drugih NMT-jih le 100vica tako deluje popolnoma nesliš- megabitni. Dodatni programi, reno, saj je v celoti hlajena pasivno! cimo odjemalec BitTorrent, niso Sama naprava je malce manjša od na voljo. Daljinski upravljalnik MP309, ob tem pa gradi na ena- je morda preveč preprost. Kabel kem zelo elegantnem videzu. Na HDMI ni priložen. Jaka Mele zadnji strani najdemo vse potrebne priključke, vključno z ethernetom, HDMI (do 1080p), par priključkov USB (z dodatnim izbirnim USB wi-fi modulom lahko napravo v omrežje poveSkupna ocena:  žemo tudi brezžično), Razmerje cena/kakovost:  bralnik pomnilniških Spletni naslov: www.raidsonic.de kartic ... Naprava teCena: 119 € melji na novem čipu Tehnični podatki: (Realtek RTD1073), Predvaja: MPEG-1, MPEG-2, MPEG-4, Xvid, WMV9, ki zna predvajati vse ISO, VOB, IFO, MP4, DAT, MOV, AVI, MKV, H.264, TS, znane video formaTP, M2TS, FLV, RM, RMVB, MP3, WAW, WMA, OGG, te (vključno z MKV, PCM, LPCM, AAC, RA, AC3, DTS, HD-JPEG, JPEG, H.264, Xvid, DivX, BMP, SRT, SMI, SSA, SUB, IDX+SUB DVD-slikami v daVideo izhodi: komponentni video, HDMI, kompozitni totekah ISO ter celo video Flash video!!!). PoAvdio izhodi: 2x činč (stereo RCA), 1x digitalni optični hvaliti velja tudi DolS/PDIF, 1x HDMI byDigital in DTS doDaljinski upravljalnik: da wnmix, kar omogoča Drugo: 2x vrata USB 2.0, ethernet 10/100 priklop, vsem, ki na digitalni bralnik pomnilniških kartic 4v1 optični izhod nimajo PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 41 POD LUPO VR 3D LCD-očala omrežni medijski predvajalnik WD TVLive ZA: Vuzix iWear VR920 ZA: Se še pomnite skovanke šamo breme. V kompletu je dodan »navidezna resničnost« – VR? Še tudi vmesnik za priklop na iPod pred petimi leti so bili računalniški (za video/zvok). Očala so zanimiva sejmi polni VR-očal, VR-čelad in tudi za gledanje filmov in TV-serij podobnega. Naprave naj bi spre- na velikem zaslonu. Ker je število menile načine dela in igranja, a 3D-iger omejeno, je dobrodošlo, vse kaže, da jih ni nihče uporab- da očala delujejo tudi v tistih, piljal. Po dolgem času smo si ogle- sanih za Nvidiino 3D-stereoskpijo dali ena redkih novih LCD-očal, (seznam vseh podprtih iger najdete ki obljubljajo pogled v navidezni na www.vuzix.com/iwear/products_ zaslon diagonale 64 palcev (160 vr920_support.html)! cm!) z oddaljenosti metra in pol. Proizvaja jih podjetje Vuzix (prej Proces nameščanja in se je imenovalo Icuiti). Očala konfiguracije je dolg in precej iWear VR920 obljubljajo še dve kompleksen, saj je pogosto treba posebnosti. Prva je 3D-slika s kopirati tudi razne datoteke prek stereoskopijo. Druga je virtualna obstoječih (za vklop 3D-funkcije izkušnja, saj se slika spremeni v ali VR-sledenja v igrah). Kabel na pravo smer, če obrnemo glavo (za sprednjem delu očal postaja sčasozdaj le v nekaj podprtih igrah in ma moteč. Očala so nerodna tako samo v treh smereh). Cilj proizva- za nošenje kot za nadevanje. Izjalca je spremeniti doživetje mno- delava je povprečna in plastika ne žičnih spletnih iger ter spletnemu daje občutka dolgotrajnosti. Čeklepetanju (vgrajena sta mikrofon prav so profesionalne VR-rešitve in slušalke), a po izkušnjah sodeč cenovno nedosegljive (5000 USD si jih bodo najprej omislili ljubi- in naprej) Vuzixova očala, razen telji simulatorjev letenja, saj so za goreče igričarje, verjetno vsetako 3D- kot VR-gibanje najbolje eno ne bodo cenovno primerna. podprti prav tam, in rezultat je res Jaka Mele fantastičen (Flight Simulator X)! Očala priklopimo na vrata VGA, hkrati pa še v USB (prek katerih se napaja in komunicira). Dva zaslona v očalih imata vsak ločljivost 640 x 480 pik. Očala so težka dobrih 90 gramov, in ker je večina njihove teže Skupna ocena:  spredaj, se moramo Razmerje cena/kakovost:  najprej privaditi malSpletni naslov: www.vuzix.com ce nevsakdanjemu Cena: med 350 in 400 € občutku. Še dobro je, Tehnični podatki da so nosni nastavki Velikost diagonale: 62 palcev prilagodljivi, enako Ločljivost: 2x 640 x 480 vgrajene slušalke. V Ostalo: VR-premikanje – sledenje premikanju glave, kompletu dobimo še stereoskopska 3D-funkcija, mikrofon, slušalke etui za shranjevanje Vmesniki in priključki: D-sub, USB in trak, s katerim si jih Teža: 91 gramov lahko bolje pritrdimo Garancija: 2 leti na glavo in nosu olaj- PROTI: 42 Druga generacija WD-jevega predvajalnika video vsebin je tu. Po tem ko je WD s prvo generacijo WD TV vstopil na trg predvajalnikov hodnikom je video vsebin z dokaj povprečnim tudi možnost preizdelkom, v drugo marsikaj spretvarjanja DTS in Dolby minja. Med drugim smo prvi gene- Digital v navadni stereo (downraciji najbolj očitali odsotnost et- sampling), s čimer je zanimiv kot hernetnega priključka ter omejitev popotni video predvajalnik, s kaizhodnega videa na 720p/1080, kar terim lahko filme gledamo tudi v se zdaj popravlja ... WD TV Live hotelu, pri prijateljih... Z izbirnim je še vedno mala črna škatla, prak- modulom ga lahko v omrežje potično enakih dimenzij kot WD TV, vežemo tudi prek wi-fija. in tudi tokrat ne vsebuje diska. Na zadnji strani predvajalnika najdeŠe vedno smo mnenja, mo vrsto priključkov, med drugim da bi prav prišel tudi bralnik pomHDMI, komponentni ter kompo- nilniških kartic, a zdaj ob omrežzitni video izhod, vrata USB ter di- nem priključku ima njegova odsogitalni optični izhod za zvok. Izhod tnost manjši vpliv. HDMI-kabel HDMI je zdaj zmožen izhoda do ni priložen. Naprava ni med naj1080p. Na napravico prek enega hitrejšimi, kar se še posebej opazi izmed USB-vmesnikov priključi- pri velikih slikah. WD TV Live še mo zunanji disk ali USB-ključ, in vedno ne zna predvajati zaščitenih napravica iz njega predvaja karkoli vsebin (DRM), kot recimo tiste iz podprtega. Seznam podprtih dato- iTunesa, Amazona, Movielinka ... tek se je od prejšnje generacije še Centralni videoprocesor je ostal podaljšal in podpira tudi večino identičen in je precej podhranjen HD-formatov. Napravica je po- (zlasti v primerjavi z NMT-ji in s polnoma tiha, saj ne vsebuje ven- Popcorni), saj zmore napravica tetilatorja, hkrati pa ima priložen koče predvajati le HD-video z bitmajhen, a enostaven in pregleden nim pretokom manjšim od 10.000 daljinski upravljalnik. Zaslonski Kb/s, sicer pride do zaostajanja meniji so ostali enonivojski in so zvoka ali preskakovanja slike, zlaše vedno pregledni ter preprosti. sti če imamo vključene podnapise Naprava zna brati podatke iz da- (sicer deluje sprejemljivo do pretotečnih sistemov FAT32, HFS+, toka 15 Mb/s). NTFS in po novem tudi EXT3. Jaka Mele Tudi omrežna podpora je dobra, naprava zna dostopati do naprav uPNP ter predvajati slike in videe iz YouTuba, Flickra, Live 365 ... Omrežje Skupna ocena:  z dostopom do interRazmerje cena/kakovost:  neta pa zna uporabiti Spletni naslov: www.wdc.com tudi za nadgradnjo Cena: 139,99 € programske kode. PoTehnični podatki sebej velja pohvaliti Predvaja: AVI (XviD, AVC, MPEG-1/2/4), MPG/MPEG, možnost kopiranja VOB, MKV (h.264, x.264, AVC, MPEG-1/2/4, VC-1), podatkov iz omrežja TS/TP/M2T (MPEG-1/2/4, AVC, VC-1), MP4/MOV in USB-diskov – na (MPEG-4, h.264), M2TS, WMV9, JPEG, GIF, TIF/TIFF, druga USB-vrata (reBMP, PNG, PLS, M3U, WPL, SRT, ASS, SSA, SUB, SMI cimo USB-ključek). (UTF-8) WD TV Live zna poVideo izhodi: kompozitni video, komponentni video, leg videa predvajati HDMI tudi glasbo in slike. Avdio izhodi: 2x činč (stereo RCA), optični digitalni Pri glasbi podpira vrDaljinski upravljalnik: da sto seznamov (M3U). Drugo: 2x vrata USB 2.0, ethernet Velika prednost WD Dimenzije: 40 x 100 x 125 mm, 303 g TV Live pred pred- PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 POD LUPO medijski predvajalnik digitalni foto okvir Sony DPFV1000 ZA: Sonyjev nov WD TV Mini ZA: Pri drugi generaciji WD-je- formatov DRM (iTunes, Amavega predvajalnika WD TV Live zon, Movielink ...). Napravica smo pohvalili kar nekaj novosti, a je počasna, zlasti pri predvajanju se je WD odločil na trgu ponudi- večjih slik. Ne zna brati podati tudi manjšo in manj zmogljivo tkov iz datotečnega sistema ext3. različico predvajalnika, ki ga je Ima sicer digitalni avdio izhod, a poimenoval WD TV Mini. Ta je nima integriranega čipa za dekoresda več kot dvakrat manjša od diranje signala AC3, kar pomeni, predhodnika, odeta pa je v črno. da filmov s prostorskim zvokom Priložen je daljinski upravljalnik. preprosto ne bomo slišali, če ne Napravica ima le en vhod USB, bomo zvoka izvozili prek digitalki je torej glavni in edini kanal nega optičnega kabla v zunanjo do vsebin. WD TV Mini je med AC3/DD dekodirno hi-fi enopredvajanjem topel, a nikakor ne to. Odsotnost pretvarjanja zvoka vroč, kar je presenetljivo glede na DTS in Dolby Digital v navadni to, da je v celoti pasivno hlajen stereo (downsampling) je moteča in torej neslišen. Napravica je predvsem zaradi mobilne narave namenjena priklopu na navad- te napravice – in verjetno svojega ne televizorje, kar nakazuje tako sistema za zvok res ne bomo nosili z ugodno ceno kot s priključki. naokoli z njo. Predvaja vrsto najpogostejših video formatov, med njimi DivX in Xvid ter tudi RealMedia. Na TV bomo predvajalnik priklopili prek komponentnega ali kompozitne- Jaka Mele ga izhoda (oba kabla priložena), na voljo pa je tudi digitalni optični izhod za zvok. Zaslonski meniji so ostali enonivojski in so še vedno pregledni ter preprosti. WD TV Mini zna predvajati tako video, glasbo kot slike, pri glasbi Skupna ocena:  pa podpira vrsto sezRazmerje cena/kakovost:  namov (M3U). PROTI: Dejansko gre za okrnjeno različico prvega WD TV-ja, saj novinec ne podpira niti HDločljivosti (no, sicer gre do 720p/1080i), predvsem pa ne HD-formatov (MKV, h.264 karkoli). Ni ethernetnega vmesnika, ne pozna Spletni naslov: www.wdc.com Cena: 79,9 € Tehnični podatki Predvaja: AVI (XviD, AVC, MPEG-1/2/4), MPG/MPEG, VOB, MP4/MOV (MPEG-4), RMVB 8/9/10, JPEG, GIF, TIF/TIFF, BMP, PNG, MP3, WAV/PCM/LPCM, WMA, AAC, FLAC, MKA, OGG, APE, SRT, SSA, SUB, SMI (UTF-8) Video izhodi: kompozitni video, komponentni video Avdio izhodi: 2x činč (stereo RCA), optični digitalni Daljinski upravljalnik: da Drugo: 1x USB 2.0 vrata Mere in masa: 21 x 91 x 91 mm, 145 g 10-palčni LCD foto prikazovalnik nadaljuje pot že obstoječih modelov, ki so na voljo svetlobo, temveč tudi na našem trgu. le glede na formulaciOkvir je zelo elejo slike. Slike lahko prek izhoda ganten, odet v črno HDMI predvajamo tudi na zunaohišje in obrobljen s kromirano njih zaslonih/televizorjih. Najbolj letvico. Na zadnji strani najdemo pa DPF-V1000 navduši z načini USB-priključek (slike lahko pred- gledanja slik. Poleg že znanega prevajamo iz ključkov), poleg tega pa gledovanja eno po eno in ogleda končno bralnik pomnilniških kar- predstavitve (slideshow), namreč tic, ki nas ne bo pustil brez prebra- ponuja tudi sočasno prikazovanje nih slik ne glede na našo kartico. več slik (multishow) z naključnimi V notranjosti naprave se skrivata postavitvami in razporeditvami. 1 GB internega pomnilnika ter Zraven slike lahko prikaže prikasenzor za usmeritev, ki samodejno zan koledar za tekoči mesec in uro, prilagodi prikaz. A posebnosti se nastavimo pa si lahko celo alarme! šele začnejo. Ločljivost zaslona je s Zelo uporabno za poslovneževo 1024 x 600 zelo dobra, predvajal- namizje. Skratka kakovosten, hiter nik pa obvlada prikazovanje več prikazovalnik z odličnimi barvami formatov slik. Vgrajena sta tudi in funkcijami! močna logika in procesni del (BIONZ, znan iz digitalnih fotoaparaNe podpira video in tov). Ta omogoča ne le hitro pred- avdio posnetkov. Cena je višja vajanje tudi velikih slik, temveč kot pri drugih napravah v tem tudi vrsto dodatnih funkcij, kot so velikostnem razredu. V napravi ni pravilno obračanje pokonci posne- vgrajene baterije, kar pomeni, da tih slik (podatki DCIM) in možno- je niti za 10 minut ne smemo sneti sti samodejnega popravljanja slike z napajanja. Jaka Mele brez računalnika – odpravljanje rdečih oči, popravljanje presvetlih ali pretemnih fotografij z zaznavanjem obrazov, popravljanje ostrenja, glajenje kože, popravljanje beline ... Naprava omogoča tudi iskanje po fotografijah – po Skupna ocena:  imenih imenikov, slik Razmerje cena/kakovost:  ali po usmerjenosti foSpletni naslov: www.sony.si tografij. Upravljanje Cena: 219,99 € poteka prek gumbov, Tehnični podatki skritih na zadnji straVelikost diagonale: 10,2 palca (25,9 cm) ni okvirja (funkcije se Interni pomnilnik: 1 GB ob pritisku gumba za Ločljivost: 1024 x 600 hip izpišejo na robu Barvna globina: 16,7 milijona barv zaslona), ali prek daVmesniki: pomnilniške kartice Memory Stick, SD(HC)/ ljinskega upravljalMMC, xD, CompactFlash, USB, HDMI nika. Okvir ima tudi Predvaja: slike JPEG, RAW, BMP, TIFF samodejno prilagaMere in masa: 305 x 205 x 50 mm; 1,2 kg janje svetilnosti, žal Drugo: daljinski upravljalnik ne glede na okoliško PROTI: moj mikro | 11 | november | 2009 43 POD LUPO novi fotoaparati Fotoaparati postajajo tudi projektorji Revolucionarni korak je naredil Sony, drugi mu bodo gotovo sledili. Tudi šuma je po novem manj. Nismo verjeli, dokler se nismo sami prepričali. Korak nazaj je bil potreben in bo premešal karte, vendar tokrat malce drugače … Pišeta : Alan Orlič Belšak, Bojan Stepančič alan.orlic@mojmikro.si, bojan.stepancic@mojmikro.si Canon PowerShot G11 P resenečenje je bilo popolno. Namesto klasičnega lovljenja čim večjega števila pik je tokrat sledil korak nazaj. Prehod s 14,5 na 10 milijonov pik in na novo zastavljeno tipalo je prinesel kar nekaj dobrodošlih sprememb. Novinec se na prvi pogled ne razlikuje od predhodnika, pravzaprav je večina stvari ostala enakih. Pomembna sprememba je vrnitev vrtljivega zaslona, ki se je po modelu G5 izgubil neznano kam. Nekaj manjših kozmetičnih sprememb je še vidnih, a tisto najpomembnejše, gumbi in možnosti so ostali praktično enaki. Zasnova je namreč zelo dobra, saj tako veliko možnosti ponuja le malo kompaktnih fotoaparatov. Od nastavitve občutljivosti na obroču do pod/ nadosvetlitve na lastnem gumbu, vse je hitro dostopno. Podobne zasnove se ne bi sramoval niti zrcalnorefleksni fotoaparat. Zaslon je malenkost manjši, a se ponaša z višjo ločljivostjo in je 44 tudi prijetnejši za gledanje. Objektiv je ostal enak in pokriva goriščnico od 28 do 140 mm, vgrajen umirjevalnik slike je seveda samoumeven. Seveda je glavno vprašanje, kako se novo tipalo obnese. Razlogov za dobro voljo je veliko, saj je kakovost slike pri višji ISO-občutljivosti na ravni zrcalnorefleksnih fotoaparatov nižjega cenovnega razreda. Da, prav ste prebrali. Prvi kompaktnež, ki ima čisto uporaben ISO 1600 in tudi ISO 3200 ni od muh. Primerjava s Panasonicom GH1 je pokazala, da je G11 celo v rahli prednosti, kljub manjšemu tipalu. A ko pride do hitrosti ostrenja in do odzivnosti, je Canonov novinec zopet le kompaktni fotoaparat. Z njim ne boste lovili hitrih akcij, več boste morali tudi predvidevati, kje izostriti in koliko prej pritisniti sprožilec, da se bo fotoaparat odzval. Kljub temu ga priporočamo vsem, ki želijo imeti spodoben rezervni fotoaparat, saj malček ne bo zahteval veliko prostora v torbi. Tudi razpon goriščnice je dober, čeprav bi raje videli še mal- ce širši kot, od 24 mm naprej. A če smo z odzivnostjo in hitrostjo ostrenja še nekako zadovoljni, saj gre pravzaprav le za žepni fotoaparat, nam ne gre v glavo, kako so lahko pri Canonu izpustili snemanje pri visoki ločljivosti. Namreč, G11 še vedno snema le pri ločljivosti 640 x 480 pik, medtem ko že večina ostalih zmore najnižjo HD-ločljivost, 720p. Pri tem velja opomniti, da ima fotoaparat izhod HDMI. To bi bila namreč krasna dopolnitev in bi še dodatno upravičilo dokaj visoko ceno. Ta je namreč že na ravni zrcalnorefleksnih fotoaparatov nižjega cenovnega razreda, kar mu seveda ni v plus. Sony Cybershot DSC-WX1 M ed ljubitelji fotografije in tako naprednimi kot polprofesionalnimi fotografi se pogosto pojavlja debata o teži in velikosti vse fotografske opreme. Rezultati te opreme so seveda odlični, a vse pogosteje se vsaj podpisanemu ne da povsod s seboj nositi teh nekaj kilogramov opreme. Hkrati pa je iskanje sekundarnega ali celo tretjega malega fotoaparata težavno, saj vse gledamo skozi oči, razvajene z najboljšo opremo. Zato me je še toliko bolj presenetil Sony DSC-WX1. Že ob koncu branja tehničnih specifikacij sem pomislil: »Vau, sploh me nič ne moti in nič ključnega ne pogrešam.« Sony DSC-WX1 je zelo majhen kompaktnež, ki gre v vsak žep. Aparat gradi na širokokotnem objektivu, ki je odličnih svetlobnih lastnosti f2,4 in ponuja še 5x povečavo (24–120 mm). Na zadnji strani najdemo velik 2,7-palčni LCD-zaslon, na katerega se dobro vidi z vseh strani, celo v močni svetlobi; v notranjosti pa povsem na novo razvit senzor CMOS, imenovan Exmor R, velikosti 1/2,4 palca, ki je bil zasnovan za zvišanje občutljivosti in zmanjšanje šuma, obvlada pa ISO do 3200. Prav slikanje pri šibki svetlobi je posebnost tega aparata, zna celo zajeti zaporedje več slik in iz njih izdelati skupno z manj šuma, vgrajen pa ima tudi optični stabilizator slike. Ponuja hitro neprekinjeno zaporedno fotografiranje (do 10 slik na sekundo), prek vrste posebnih programov pa tudi obilje koristnih funkcij – od preprostega snemanja panorame (sam združi zaporedne posnetke) do izboljšanega zaznavanja obrazov (nastavi ostrenje, osvetlitev in nastavitev beline za jasnejše portrete, lahko pa celo izberemo ali se naj fokusira na otroke ali odrasle, če so skupaj na sliki) ter samodejen zajem slike ob nasmehu. Pri slednjem smo sicer opazili, da je zaradi majhne zakasnitve, predvsem pri hitrih otrocih, najboljši rezultat le občasen ... Posebnost fotoaparata je samodejna inteligentna izbira načina delovanja (nastavitev), ki deluje odlično in izbere primeren način slikanja skoraj hipno. Ostrenje je hitro in natančno. Rezultat je najpogosteje ostra in kakovostna fotografija. A WX1 gre še naprej od fotografij, saj omogoča snemanje HD-videa 720p (1280 x 720) s 30 slikami na sekundo in s stereo zvokom. moj mikro | 11 | november | 2009 POD LUPO Fotoaparat je na voljo v srebrni, črni in zlati barvi. Kmalu bo na voljo tudi dodatek (cca 150 evrov) Party Shot, ki bo omogočal, da fotoaparat samodejno zajema slike v svoji okolici – in končno boste na njih tudi vi... Edini priključek na aparatu zahteva Sonyjev poseben kabel (priložen se razcepi v USB in v video izhod). Razočara popolna odsotnost ročnih nastavitev ter podpore HDMI – tudi z nakupom dodatkov tega (zaenkrat) ni (je pa na voljo HD komponentni kabel). Baterija premore »življenja« za med 300 in 400 fotografij oziroma precej manj minut video posnetkov, tako da priporočamo dodatno. A ne glede na te manjše nevšečnosti je WX1 krasen fotoaparat, ki bo zadovoljil tudi napredne in tehnološko zahtevne uporabnike. Canon sx120is C anon je prejšnjemu modelu sx110is povečal ločljivost slikovnega senzorja na 10 Mp. Po zunanjosti sta si aparata zelo podobna. Ohišje je ravno pravšnjih dimenzij, da fotoaparat lepo leži v roki, manjše držalo na desni strani pa omogoča boljšo oprijemljivost. Objektiv ima 10x razpon goriščnic od 36 mm pa do 360 mm, je isti kot pri predhodniku in postreže z dobro kakovostjo slike pri vseh goriščnicah. Obdržali so bliskavico na vrhu aparata, ki omogoča enakomernejšo pokritost bliska pri 10x zumu. Na testu se je Proizvajalec in ime modela Skupna ocena Razmerje cena/kakovost Informacije Spletni naslov Cena Za Proti Tehnični podatki Najvišja ločljivost Ločljivost tipala in velikost Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Vmesnik Teža Baterije aparat izkazal z zelo všečnimi in lepo uravnoteženimi barvami, tudi samodejna nastavitev beline je v večini razmer delovala zelo dobro. Funkcija prepoznavanja obrazov deluje zelo hitro in prepozna obraze tudi iz strani. Samodejno ostrenje je v dobrih svetlobnih razmerah zelo hitro in natančno, v slabi svetlobi pa ni tako prepričljivo. Opazili smo manjšo zakasnitev med posnetki, vendar je aparat sicer zelo odziven. Kakovost posnetkov pri nastavitvah ISO do 400 je odlična, nad to vrednostjo pa začenja izgubljati detajle. Canon SX 120IS je namenjen predvsem uporabnikom, ki si želijo velik razpon goriščnic objektiva v kompaktnem ohišju ter možnost ročnih ter polavtomatskih nastavitev. Pohvaliti gre izdelavo ohišja ter ergonomijo aparata, za marsikoga pa bo dobrodošla funkcija makro, ki omogoča posnetke že od 1 cm dalje. no, da to niso samo marketinški prijemi. Fotoaparat se izjemno hitro zažene, vse druge funkcije, kot so samodejno ostrenje ter zaznavanje obrazov pa delujejo že na prvi pogled hitreje kot pri predhodnih modelih. Kakovost fotografij je na najvišji ravni, barve, ostrina in osvetlitev so zelo uravnoteženi s tipičnim Nikonovim toplim pridihom, ki poudari kožne barve. Ergonomija je že znana iz prejšnjih modelov. Meniji so preprosti ter pregledni. Kakovost nastavitev ISO je več kot uporabna do vrednosti ISO 400 naprej pa tako kot pri drugih fotoaparatih v tem razredu nekoliko pade. Petkratni zum objektiv z goriščnicami od 28–140 mm ponuja zadosten razpon za večino motivov. Aparat premore tudi vse najnovejše napredne funkcije, kot so optična stabilizacija slike, zaznavanje obrazov, zaznavanje gibanja, samodejno sledenje motivu in drugo. Nikon Coolpix s640 T orej najhitrejši Collpix do zdaj, kot pravijo pri Nikonu. Na testu smo preizkusili to trditev in že čez čas je postalo jas- Canon Powershot G11 Sony Cybershot DSC-WX1 Canon Powershot SX120 IS Nikon Coolpix S640 Nikon Coolpix S1000 PJ           3648 x 2736 10 M, 1/1,7” 28–140 mm 15 s–1/4000 s 80–3200 f2,8–4,5 SD USB 375 g Li-ion 3648 x 2736 10 M, 1/2,4” 24–120 mm 2 s–1/1600 s 160 – 3200 f2,4–5,9 Memory Stick duo USB 149 g Li-ion 3648 x 2736 10 M, 1/2,5” 36–360 mm 15 s–1/2500 s 80–1600 f2,8–4,3 SD Card USB 285 g Li-ion 4000 x 3000 12 M, 1/2,33” 28–140 mm – 100–6400 f2,7–6,6 SD Card USB 130 g Li-ion 4000 x 3000 12 M, 1/2,3” 28–140 mm – 80–1600 f3,9–5,8 SD Card USB 175 g Li-ion Canon Adria www.canon.com 640 € malo šuma hitrost ostrenja, ni HD- videa Sony Slovenija www.sony.com 327 € široki kot, šum ni izhoda HDMI Canon Adria www.canon.com 260 € malo šuma majhen korak v primerjavi s predhodnikom Nikon Slovenija www.nikon.com 269 € hitrost visoka ločljivost in ISO Nikon Slovenija www.nikon.com 429 € projektor kot celota še rahlo nedodelan moj mikro | 11 | november | 2009 45 POD LUPO Slikovni senzor z 12 Mp pa bo zadostil tudi tiste, ki radi natisnejo svoje fotografije tudi na večje formate. Nikon Coolpix S1000 pj N a prvi pogled ohišje, ki izstopa od Nikonovih oblikovalskih smernic, začini fotoaparat z retro priokusom. Ohišje je ravnih linij in malo manj vitko kot pri drugih modelih serije Coolpix, vendar ima nov videz tehtne razloge. Nikon Coolpix S1000 pj je prvi digitalni fotoaparat, z vgrajenim digitalnim projektorjem, s katerim lahko projiciramo fotografije na steno ali drugo podlago. Na testu smo bili sprva kar malo skeptični glede novosti, ki jo ponuja S1000 pj. Pojavljalo se je vprašanje, ali je sploh treba imeti projektor v fotoaparatu, vendar pa se pri Nikonu verjetno niso ubadali s takšnimi vprašanji. Očitno je tehnologija projiciranja digitalnih fotografij tako napredovala, da za kaj takšnega ni več ovir in na trg je prišel Nikon Coolpix S1000 pj. Seveda je bila prva stvar, ki smo jo preizkusili, projekcija fotografij. V zatemnjenem prostoru smo usmerili fotoaparat v belo steno in pritisnili gumb za projek- 46 novi fotoaparati Solveig AVI Trimmer 1.6 cijo. Na naše presenečenje se je pojavila dokaj svetla slika, ki po kakovosti barv in ostrini v ničemer ni zaostajala za prikazom na vgrajenem LCD-zaslonu. Ostrino projicirane fotografije je mogoče nastaviti prek posebnega drsnika na vrhu ohišja, žal pa ni vgrajen način zum, s katerim bi lahko v majhnem prostoru povečali prikaz. Kljub temu je prikaz z razdalje 3 metrov dovolj velik, da si tudi več ljudi lahko ogleda projicirane fotografije. Po prvih pozitivnih vtisih smo preizkusili še druge fotografske funkcije, ki jih ponuja S1000 pj. Kakovost fotografij je odlična, barve in kontrasti so zelo dobri, ostrina objektiva pa je več dobra pri vseh nastavitvah goriščnic objektiva, od 28 mm pa do 140 mm. Kakovost posnetkov pri višjih nastavitvah ISO je po pričakovanjih malce slabša od ISO 400 naprej. Ergonomija ohišja je dobra, s preglednimi funkcijskimi gumbi in preprostimi meniji. Aparat ima vgrajene vse najnovejše napredne funkcije, od zaznavanja obrazov do samodejnega zaznavanja gibanja, kjer samodejno prilagodi ISO in hitrost sprožilca. Vsekakor je Nikon Coolpix S1000 pj več kot samo popestritev ponudbe. Sicer bo nekaj časa trajalo, da se bo možnost projekcije iz aparata prijela na trgu in bodo to funkcijo začeli vgrajevati tudi v druge modele fotoaparatov, vendar bo čez čas postala tako samoumevna, kot je možnost snemanja video posnetkov, in bo prisotna pri vseh proizvajalcih fotoaparatov. Pohvale vredno je, da Nikon pri S1000 pj ni zanemaril drugih fotografskih funkcij in je trgu ponudil fotoaparat, ki zraven projekcije ponuja tudi izvrstno kakovost fotografij.  Izreži in zadeni Če med opravljanjem svojega dela vsaj malo uporabljate video datoteke, se hitro pojavi potreba po izrezovanju določenih prizorov. To velja tudi za primer, ko video posnetke sicer le gledate in jih ne obdelujete ali morda celo ustvarjate. Piše : Matej Frece matej.frece@mojmikro.si V časih je pač dobro kak prizor izrezati in ga poslati naprej v ogled komu drugemu. V takšnih primerih ste bolj ali manj prepuščeni velikim profesionalnim programom za obdelavo videa, ki so povrhu vsega še toliko zapleteni, da jih znajo uporabljati le video guruji. Hitro ugotovite, da vse skupaj ni vredno truda in zamisel opustite, pri tem pa se sprašujete, zakaj tovrstno delo ne bi mogli iti po načelu select-cut-paste, kot v kakšnem urejevalniku besedil. Tehnično bolj podkovani vedo, da je ustroj video zapisa preveč zapleten, da bi se kaj takšnega dalo zlahka izpeljati. Da se narediti kvečjemu zapleteno in v grobi obliki je nekaj takšnega že mogoče v brezplačnem programu Virtual Dub (in verjetno še kakšnem), ki pa s svojimi naprednimi funkcijami prav tako ni ravno namenjen gospodinjskim uporabnikom računalnika. V tem trenutku na sceno stopi brezplačni program AVI Trimmer, ki se tega dela loteva veliko prijazneje. Ko v njem izberemo film in ciljno datoteko, v katero se zapiše izrezan prizor, moramo v obliki zapisa časa (HH:MM:SS) zapisati začetek in konec želenega prizora, klikniti gumba Add in Run in ... to je to. V nekaj sekundah bo AVI Trimmer obrezal izvoren film in dostavil datoteko z želenim prizorom. Še več, takšnih intervalov lahko določite več in tako v eni datoteki dobite več ločenih prizorov. Če ugotovite, da intervali niso najbolje izbrani, ga v desnem delu okna kliknete, spremenite časovne vrednosti in kliknete gumb Change. Urejanje prizorov je zato morda precej rudimentarno, a ker gre za ozko specializiran program, je temu primerno zelo špartansko opremljen le z najnujnejšim. Ob nalaganju filma se odpre video okno, kjer se z drsnikom sprehajate po posnetku in tako zlahka kopirate čase v primerna vnosna polja – le s klikom gumbov z zastavicami. Program je brezplačen, čeprav obstaja tudi plačljiva različica Pro. Edina slaba lastnost brezplačne različice je omejenost na datoteke vrste AVI. Če imate MPG ali drug video format, bo AVI Trimmer žal zavrnil sodelovanje. Jasno, programa ne dobite skupaj s kodeki, tako da ste odvisni od že nameščenih. Ker ni namenjen profesionalni rabi, ne omogoča nastavitev za stiskanje videa in zvoka. Pravzaprav ne omogoča niti izbire kodekov, saj jih izbere kar sam, kaj šele nastavitve kodeka. Kljub temu je končen rezultat zelo zadovoljiv, kar ga z dejstvom, da ne nadleguje z registracijo, nadgradnjo v plačljivo različico ali s kakšnimi reklamami, naredi zelo všečnega. Eden izmed tistih programov, zaradi katerega – ko se ga enkrat navadite – ne čutite več potrebe, da bi se ozirali po drugih tovrstnih programih.  Solveig AVI Trimmer 1.6 Namenjen: Izrezovanju prizorov iz video datotek Za: Majhen, učinkovit, intuitiven Proti: Samo za datoteke AVI, ne omogoča podrobnejših nastavitev Cena: Brezplačen Spletni naslov: www.solveigmm.com/?Products&id=AVITrimmer moj mikro | 11 | november | 2009 POD LUPO Acronis True Image Slike novih sistemov Ko boste brali naslednje vrstice, bo že november. Prišel je nov sistem Windows 7, ki ga nadebudneži verjetno že z veseljem preizkušate. A testiranje ima lahko svojo ceno, ki jo plačate kaj hitro, še preden se dobro zaveste. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si N e trdim, da je nov sistem slab. Daleč od tega. Lahko je »slab« na primer uporabnik, če se igra z delovnim računalnikom brez varnostne kopije. To je lahko igranje le s svojim prostim časom, ko je treba zaradi neumnosti na novo nameščati sistem, lahko pa je stvar resnejša, saj lahko pride do izgube pomembnih podatkov. Zato je varnostna kopija ali celo kar slika celotnega sistema izredno pomembna. Acronis je poskrbel, da so na voljo nove različice, ki v celoti podpirajo vse nove Microsoftove sisteme. Prenovili so vse svoje ključne izdelke, tako za domače kot za poslovno okolje. Tako oba nam zanimiva izdelka prinašata združljivost z vsemi novotarijami, torej tudi z Windows 7. Naj na tem mestu omenimo, da je zdaj mogoče shraniti slike diskov tudi v obliki virtualnih diskov in jih potem poganjati kar iz virtualnega PC-ja. Home Edition 2010 GB podatkov. Povprečen prenosnik ima danes za približno 30–40 GB podatkov, v veliki večini so to slike, in me prav zanima, kako bo to šlo. A stvar deluje zelo dobro. Prijavite se svojim uporabniškim imenom in geslom, ki ste ju ustvarili pri prijavi in registraciji ključa, prek programa pa pošljete vse ali samo izbrane podatke v strežnik. Ta za zdaj ni pretirano obremenjen, tako da deluje v redu. Prednost takšnega shranjevanja je v tem, da tudi če se računalnik dokončno pokvari ali se izgubijo mediji, kjer imate shranjene varnostne podatke, lahko do njih dostopate prek drugih računalnikov prek spleta. Prav nič manj zanemarljiv dodatek je neprestana skrb za podatke. Ta možnost bo sicer odščipnila kar nekaj pomnilnika, vendar je v kritičnih okoljih to zanemarljivo, vsaj kar zadeva varnost. Neprestana zaščita podatkov namreč deluje po načelu pregledovanja sprememb pri vas in stalnega nadgrajevanja varnostnih podatkov. Seveda prirastno, kar pomeni, da boste za to potrebovali tudi dodaten prostor. Dobra lastnost, ki ima še dodatno možnost vračanja na različne stopnje izdelave določenih delov. Kot zadnjo veliko novost je treba omeniti še podporo pogonom blu-ray in s tem izdelavi kopij neposredno na te medije. Cenovno verjetno še nesprejemljivo za domačo uporabo, a cene bodo šle verjetno kmalu navzdol. Vse drugo je bolj ali manj na ravni prejšnjih različic. Je smiselno nadgraditi? To je največje vprašanje. Če vam stari program deluje v redu in nimate potrebe in želje preiti na Windows 7, bi rekel, da ne. V vseh drugih primerih pa – da. Backup & Recovery 10 Workstation Takoj po zagonu se program »zave«, da še ni bil aktiviran, in ponudi možnost urejanja vsega z enim klikom. To je dobro, saj uporabnik navadno tovrstni program namesti, uredi in potem kar pozabi nanj. Če ne gre seveda kaj po zlu.Bežen pregled pove, da se program v osnovi ni veliko spremenil. Spremenjene so oblike gumbov in barve, tako da je sistem vizualno prilagojen Windows 7. Še vedno pa so tukaj vsi mogoči čarovniki, ki se trudijo biti prijazni in vsa mogoča opravila čim bolj olajšati. Največji dodatek je izdelava spletnih varnostnih kopij. A to ni zastonj. Če hočete svoje podatke odlagati v njihovih strežnikih, boste plačali 5 USD na mesec ali 50 USD na leto, in to za 25 Acronis True Image Home 2010 Namenjen: Izdelavi domačih kopij sistema Za: Nenadomestljiv Proti: Plačljivo oddaljeno arhiviranje Cena: 49,95 € Spletni naslov proizvajalca: www.acronis.eu/ Tudi Acronisov Backup & Recovery 10 Workstation je bil deležen temeljite prenove. Te različice niso prenovili že več kot dve leti. Sicer so dodajali nekatere nove funkcionalnosti, vendar je zadeva bolj ali manj ostala na ravni prve izdaje. To pa pomeni, da je bil program v poslovnem okolju res deležen dobrega sprejema. Acronis ima z novo različico več posameznih izdaj, ki so specifične za določeno poslovno okolje. Kupite lahko recimo strežniško ali delovno različico, pri čemer se strežniška deli na več podizdaj (Exchange, SQL, VMware itd). Nas je zanimala predvsem delovna različica – Workstation. Ta se že na prvi pogled bohoti z novim uporabniškim vmesnikom, ki je zdaj povsem speljan na mlin Windows 7. Za moj okus morda preveč kockasto, a vseeno. Pomembno je delo. Vse, kar delate, se precej »lepo« obarva. Vsako dejanje je zdaj obarvano s svojo barvo in z znakom, tako med pregledovanjem dnevniških datotek takoj vidite, kje je vse v redu in kje so bile težave. Program ima še vedno vse, kar je v osnovi imela prejšnja različica. Z njim boste izdelovali rezervne kopije podatkov, diska, particij in še česa. Prav tako zna te slike še vedno prikazati kot dodatni pogon. Nad tem lahko potem spet brišete in dodajate podatke. Težava je, da morate imeti na disku potem precej več prostora, saj za vse spremembe naredi tudi novo sliko. Nova zamisel pa je Dashboard oziroma osnovno delovno področje. Na tem delu zaslona boste prejemali povratne informacije o vseh dejavnostih programa, prav tako pa boste lahko od tam spreminjali in nastavljali dodatne pogoje. Ob izdelavi novega arhiva vidimo, kaj novega resnično ponuja Backup & Recovery 10 Workstation. Poleg standardnega takojšnjega arhiva so uredili terminsko arhiviranje. To so že pripravljene sheme, ki jih je treba le uporabiti. Recimo najprej polna varnostna kopija, potem pa po dnevih prirastna. Najdemo pa še dve novosti. Prva je izdelava kopije s funkcijama GFS in Tower of Hanoi. GFS (Grandfather-FatherSon) je nova možnost, in sicer za dnevni, tedenski in mesečni arhiv. Dnevne kopije so »sinovi«, tedenske »očetje«, mesečne pa »stari očetje«. Seveda se odvisno od starosti stari brišejo, prepišejo in tako dobite to shemo. Zaradi specifičnosti je ni dovoljeno poganjati več kot enkrat na dan. Hanojske stolpce pa verjetno poznate, in na istem cikličnem premikanju temelji tudi tovrstno arhiviranje. Vse za večjo varnost in zanesljivost podatkov. Sheme so pomembne predvsem pri kritičnih računalnikih, pri vseh drugih raje uporabite navadno, ki je tudi precej hitrejše. Kot dodatek Acronis še vedno prodaja tudi Universal Restore. Ta omogoča prenos slike v drug, vsebinsko in konfiguracijsko čisto drugačen osebni računalnik. Z malce telovadbe stvar deluje. In kaj je lepšega, kot postaviti pokvarjen in amortiziran PC v kot, v novega v eni uri pretočiti vse, kar je imel stari. Uporabniki so presrečni. Seveda je lepše, če imate možnost nakupa omrežne (tudi strežniške) izdaje. Ima namreč še veliko več možnosti, vendar je v osnovi Workstation dovolj za solidno delo.  Acronis Backup & Recovery 10 Workstation Namenjen: Izdelavi različnih kopij in varnostnih kopij sistema v poslovnem okolju Za: Hitro delo Proti: – Cena: 81 € Spletni naslov proizvajalca: www.acronis.eu/ moj mikro | 11 | november | 2009 47 POD LUPO Apple OS X Snow Leopard Iz oči v oči s snežnim leopardom Pa smo ga dočakali. Apple je namreč 28. avgusta tega leta izdal novo različico operacijskega sistema OS X, ki nosi številko 10.6, poimenovali pa so ga Snow Leopard. V nadaljevanju bomo strnili prve »snežne« vtise. Piše : Štefan Hozjan stefan.hozjan@mojmikro.si P rvi Apple Macintosh, ljubkovalno poimenovan tudi Mac, je bil revolucionaren osebni računalnik, ki je že davnega leta 1984 poskrbel za pravi bum na trgu, saj je premogel grafični uporabniški vmesnik, po katerem smo se sukali z do tedaj neznano računalniško miško. Poleg tega je bil zapakiran v lično ohišje in imel vgrajeno disketno enoto. Ta računalnik je postavil temelje grafičnega uporabniškega vmesnika (GUI), kot ga poznamo in uporabljamo še danes. Njegov operacijski sistem so poimenovali Mac OS in pod tem imenom, z dodatkom X, ga najdemo še danes, ko govorimo o različici 10.6. Starejše različice so poimenovali Classic Mac OS, razvoj pa je pripeljal do različice 9.x. Razvoj in dogajanja v podjetju Apple (predvsem vpliv oz. vrnitev karizmatičnega direktorja Steva Jobsa k matičnemu podjetju) sta pripeljala do popolnoma prenovljenega Mac OS-a, ki je svoj osvajalski pohod začel leta 2001. APPLOVE VELIKE MAČKE Apple je operacijski sistem OS X poimenoval po velikih mačkah. Prvi, 10.0, je bil poimenovan Gepard, sledili pa so: 10.1 Puma, 10.2 Jaguar, 10.3 Panther, 10.4 Tiger, 10.5 Leopard in najnovejši 10.6 Snow Leopard. Že iz samega imena lahko slutimo, da je 10.6 nadgradnja prejšnje različice 10.5, torej Leoparda. Kot zanimivost omenimo, da je bil Leopard (izdan oktobra 2007) promoviran kot največja nadgradnja OS X do tistega časa, saj naj bi vseboval kar 300 novitet. Pod- 48 ljamo za Windows (torej FAT32 ali NTFS), pa je mogoče uporabiti brezplačni program Carbon Copy Cloner, ki deluje podobno kot Symantecov Ghost ali Acronisov True Image iz okolja Windows. Njegova prednost pa je (poleg cene seveda) tudi ta, da deluje pri delujočem računalniku in ne potrebuje posebnih zagonskih CDjev ali USB-ključkov. Namestitev Snow Leoparda je sila preprosta: DVD vstavimo v enoto, znova zaženemo Mac, pri piral je tako procesorje PowerPC kot Intel. KAJ PRINAŠA NOVI LEOPARD Kaj pa Snežni leopard? Apple je že med razvojem poudarjal, da gradi predvsem na zanesljivosti in optimiranju operacijskega sistema in naj uporabniki ne pričakujejo korenitih novosti. Pa najprej naštejmo novosti oz. značilnosti: - Deluje le na Intelovi platformi. - Je hitrejši (tudi JavaScript in QuickTime). - Podpira nove tehnologije. - Ne prinaša revolucionarnih novosti. - Prihrani prostor na disku oz. porabi manj prostora po namestitvi. - V osnovi podpira Microsoft Exchange Server 2007. - Podpira tudi Windows 7, prek posebne particije, imenovane BootCamp. Orodje Finder je bilo napisano popolnoma na novo, ob upoštevanju novih standardov, podpira pa tudi 64-bitno delovanje. Izboljšana sta tudi Expose in Stacks. Precej so pohitrili izdelovanje varnostne kopije z odličnim orodjem Time Machine ter zagon in ugašanje sistema. Nov je tudi Quick Time X, ki poleg predvajanja raznih formatov video datotek omogoča tudi zajem video posnetkov. Izvor je vgrajena kamera, podprte pa so tudi preprostejše video operacije (npr. »rezanje« posnetkov). Zdaj lahko domače filmčke izdelamo in uredimo brez dodatnih (navadno dragih) orodij in svoj filmček le z enim gumbom neposredno prenesemo v YouTube. Podpora strežniku MS Exchange Server je namenjena predvsem poslovnemu segmentu uporabnikov, ki na svojem delovnem mestu za sistem elektronske pošte uporabljajo Exchange Server. Zanimivo je, da niti Windows nima vgrajene tovrstne podpore, saj moramo uporabiti Outlook, ki pa je del paketa MS Office! V Snow Leopardu torej lahko dostopamo do elektronske pošte neposredno in uporabimo vgrajena orodja, kot so Mail, iCal, Address Book … V PRAKSI Seveda se namestitve oz. nadgradnje MacBooka nismo lotili kar tako na vrat na nos, še posebej zato, ker je »stari« Leopard (10.5.8) deloval zelo dobro in stabilno. Za rezervno kopijo obstoječega sistema smo uporabili že omenjeno orodje Time Machine, ki je na zunanji (USB) disk naredil kopijo obstoječega sistema. Za tovrstne potrebe je treba zunanji disk formatirati v formatu Mac OS Extended. Če pa imamo pri roki kak drug disk, ki ga uporab- čemer držimo tipko (