POUDARKI LETA 2008 januar 2009, številka 1, letnik 25, cena 4,09 EUR Kaj nas je presenetilo in kaj razočaralo, po čem se ga bomo spominjali in kaj bomo poskusili pozabiti. Stran 6 www.mojmikro.si TV visoke ločljivosti Vse, kar morate vedeti o LCDtelevizorjih HD. Kaj pomenijo kratice, kako iz obširne ponudbe izbrati pravi televizor. Idealen televizor po oceni Mojega mikra! Kje dobiti vsebine, ki izkoristijo njegove zmogljivosti? Ali bo digitalno oddajanje kaj spremenilo? Stran 22 Slovenska spletna storitev osebne genetike stran 16 Znanost ali šarlatanstvo? »Analizirali bomo vaš dedni zapis in vam povedali, za katero boleznijo lahko zbolite, kakšni so vaši talenti …« Koliko resnice je v tem? Kaj dejansko analizirajo, kaj lahko povedo, kolikšno vlogo ima pri tem verjetnost in kakšne so nevarnosti za uporabnike? Tehnologije sledenja ukradenih računalnikov Vrnite mi prenosnik stran 22 Ali vam programi oziroma storitve jamčijo, da boste računalnik dobili nazaj? Kako sploh najdejo ukradeni računalnik in kako nevaren je občutek lažne varnosti? Kako preprečiti krajo in kako zaščititi podatke, da ne pride do zlorab? Programska oprema Varnost podatkov Celovit pregled namenskih orodji za izdelavo kopije diska in podatkov 2009 številka 1 strani 36 PREIZKUSI Preizkusili smo brezžično storitev trojčka AIR – internet, telefonija in TV po zraku! stran 10 Lenovo ThinkPad W700: prenosnik za fotografe in oblikovalce. stran 41 Nashuatec GX3050SFN: Cenovno ugodna večfunkcijska naprava s tehnologijo gel. stran 43 EVGA UV Plus+: Zunanja grafična kartica, ki dovoljuje priklop neomejenega števila monitorjev. stran 47 Mravlje in elektronske naprave Teorije in primeri iz sveta kažejo, da mravlje uničujejo elektronske naprave, Mladi družabna omrežja tudi računalnike. Na brezpogojno in takoj sprejmejo, Veliki planini so izvedli starejši pa smo bojazljivejši. Stopimo v Facebook skupaj! stran 74 preizkus stran 66 Vodnik po Facebooku: registracija KAKO NAJ …. Namestitev programa MediaWiki v okolju Windows stran 80 Tokrat nekaj vedno uporabnih trikov in nasvetov s področja pisarniških paketov. stran 86 Brezplačna e-pošta z domeno za znakom @ po vaših željah. stran 91 Kako hitro, preprosto in brezplačno star računalnik spremeniti v zmogljiv usmerjevalnik. stran 92 SISTEMI www.vibor.si Prestavi na barve! cena: 2.196� eur �������� ������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������ ������������������������������������������������������������������� ������������ ������������������������������ �������������������� ����������������������������� �������������� �������������������� Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si UVODNIK Kriza kot grešni kozel D irektor znanega sistemskega integratorja je na prednovoletnem sprejemu izjavil, da gospodarska kriza ni nova, saj traja že enajst mesecev. Mar res? Ali se niso direktorji še pred kratkim hvalili z rastjo, doseganjem in preseganjem načrtov, superdobrimi posli in računali na letne bonuse? Kako se stvari hitro spreminjajo. Septembra so nas politiki slepili, da je trenutno še dobro, bo pa slabo, zelo slabo v naslednjem letu. Zdaj pa slišim, da je slabo že vse preteklo leto. Zanima me, ali je za vse težave res kriva kriza. Bog ne daj, kaj pa če zdaj, ko nam je vsem jasno, da je s svetovnim gospodarstvom nekaj zelo narobe, kriza postala grešni kozel tudi za težave, ki so povezane z napačnimi odločitvami istih direktorjev, ki so si prej »meli roke«. Na glas tega seveda nihče ne bo priznal. V IT-ju je pač tako, da so za podjetje edina prava vrednost zaposleni. In če ti niso zadovoljni, bodo odšli, s seboj vzeli posle, s katerimi so delali, saj stranke zaupajo njim osebno, in ne logotipu podjetja, pod katerim delajo, podjetje pa se bo znašlo v težavah. In krivilo krizo. To naj bi bil razlog za težave v vsaj dveh slovenskih podjetjih, to pa vem, ker mi je prišepnila drobna ptička. Pri enem naj bi šlo za to, da so lastniki postavili novo metlo, ta pa je v preveliki vnemi pometala na morda nepravih koncih in poleg prahu odstranila tudi tisto, kar je bilo dobro. »Strmoglavljenje« plače zaposlenih tako, da prej velik fiksni del plus dodatke spremeniš v manj velik fiksni del in zelo velik variabilni del, v katerem so dodatki, je dobro zgolj v časih zdrave rasti. Variabilni del je seveda vezan na postavljene načrte, in če so ti, spet v preveliki vnemi, postavljeni preveč ambiciozno, potem kar kličeš težave. Čez nekaj časa se zaposlenim posveti, da dejansko prejemajo manj, morda celo veliko manj kot so prej ali pa morajo za enako plačilo delati veliko več, kar neposredno vpliva na poslabšanje kakovosti življenja. Vsak mesec so bolj nezadovoljni, dokler ne poči. Tisti, ki res nekaj znajo in veljajo, imajo vsega dovolj, odidejo in … težave so tu. Kriza pač. A ne gospodarska, temveč kriza vodenja. Drobna ptička pa mi je prišepnila še nekaj. Neuradno seveda, da me ne bo kdo prijel za »predolg« jezik. Težave lahko ali pa celo bodo kot vulkan izbruhnile na telekomunikacijskem področju. Operater, ki ga na spletnih forumih hvalijo kot najboljšega, najbolj inovativnega … pa še kak presežnik bi lahko našel, je menda v težki »buli«. Nagrmadil je toliko dolgov, in to do partnerjev, brez katerih ne more, da mi ni jasno, kaj bo storil. Vprašljivo je tudi, ali ga bo sploh kupil, kajti tudi če bi ga cerkev dala za en evro, česar seveda niti pod točko razno ne misli storiti, bi potencialni kupec podedoval toliko dolgov, ki bi jih seveda moral tako ali drugače plačati, da bi večkrat preplačal njegovo vrednost. Da je nekaj narobe na telekomunikacijskih področjih ne nazadnje kaže tudi javno Tušmobilovo sporočilo, ki je potarnal, da ga konkurenca poskuša medijsko očrniti. Je tudi pri njih kaj narobe? Tega ne vem. Vem pa, da bomo zaradi krize letos slišali veliko žalostnih zgodb, večinoma pa bodo nasankali zaposleni. Vodilni se bodo vedno izgovarjali na krizo, pa če bo res kriva za težave ali pa nanje ne bo imela nikakršnega vpliva in bo razlog težav dejansko zgolj v njihovih nepravilnih, neumnih odločitvah v preteklosti. Kriza bo le grešni kozel, zaradi katerega bodo težave izplavale na površino.  Tisti, ki res nekaj znajo in veljajo, imajo vsega dovolj, odidejo in … težave so tu. Kriza pač. A ne gospodarska, temveč kriza vodenja.  4 KAZALO 6 12 14 15 16 22 Po čem si bomo zapomnili leto 2008 Tehnologija AIR končno dostopna! Avtorske pravice in notna literatura Investicije v razvoj Storitve poosebljene genetike Sledenje ukradenih računalnikov 26 26 HD LCD-televizorji 36 Namenska orodja za izdelavo kopije diska 40 MSI EX620X Toshiba NB100-111 41 MSI GX620X Lenovo ThinkPad W700 42 Canon LiDE 100F in 200F 43 Nashuatec GX-3050SFN WD TV 44 Toshiba TLP-X200 Philips 8FF3WMI 46 iDowell Portable USB Energy Charger G.Skill 128 GB 47 EVGA UV Plus+ Sapphire Radeon HD 4850 X2 48 Gigabyte i-Ram Asus M3A78-CM in AMD Athlon X2 5000+ EE 49 FSF Zen 400W Promise SmartStor NS4300N 50 Creative HS-1000 Fatal1ty Logitech Cordless Desktop Wave Pro 52 Nikon D3x, Coolpix P6000 in S610c Olympus mju 1050SW in Fujifilm J150W 54 Autorun Typhoon 4.04 Clean My Registry 4,7 55 Microsoft ICE 1 SpywareBlaster 4 56 Virtualizacija, 2.del 60 Company On Net 62 Blišč in beda franšiz 63 Pogovor z računalniškim forenzikom 66 Mravlje in elektronske naprave 70 Avtomobilski računalnik prihodnosti 72 Reaper – studio v malem 74 Vodnik po Facebooku: registracija 77 Igričarski kotiček 80 Namestitev programa MediaWiki 82 Google Chrome v praksi 86 Pisarniška telovadba 90 Brezplačna e-pošta z lastno domeno 92 DD-WRT v osebnem računalniku 96 Adobe Photoshop: vektorsko risanje 98 Šah 14 41 52 K AZALO OGLAŠEVALCEV 12MEDIA 99 ASUS 9 DELO REVIJE 65, 73, 85, 95, 97 DIGITAL DATA COMMUNICATIONS 100 ELKOTEX 25, 51 MOBITEL 21 MIKRO ING TRADE 45 MIKROPIS HOLDING 2, 11 SI SPLET 35 SOCOMEC SICON UPS 13 VIBOR 3 KMAG 13 ROLAN 10 moj mikro | 1 | januar | 2009 NOVOSTI izhaja vsak prvi torek v mesecu letnik 25, številka 1, januar 2009 www.mojmikro.si ISSN številka: 0352-4833 IZDAJA: DELO REVIJE, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo-revije.si DIREKTOR: Matej Raščan UREDNIŠTVO: Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 82 61 faks: (01) 473 81 69, 473 81 09 e-pošta: info@mojmikro.si. GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA: Zlatko Matić in Milan Simčič UREDNIK: Jaka Mele UREDNIK FOTOGRAFIJE: Alan Orlič Belšak LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar REDAKTOR: Slobodan Vujanović OGLASNO TRŽENJE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 11 faks: (01) 473 81 29 e-pošta: marketing@delo-revije.si KOLPORTAŽA: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 20 faks: (01) 473 82 53 NAROČNINE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24 faks: (01) 473 82 53 e-pošta: narocnine@delo-revije.si Posamezni izvod stane 4,09 EUR GAEA+: BOLJŠA KOT GOOGLE EARTH Gaea+ je trirazsežno vizualizacijsko orodje, ki ga je razvilo slovensko podjetje XLAB, ki je nekak Google Earth s slovenskim pridihom. Program, ki teče v Javi, omogoča preprost način prikaza najrazličnejših uporabnih informacij v kontekstu resničnega geografskega prostora, tudi v realnem času. Omogoča predstavitev neomejenih količin poljubnih geografsko označenih podatkov v obliki slojev, ki nadgrajujejo osnovno vizualizacijo površja Zemlje z zbirko vsebinsko sorodnih podatkov. Primeri slojev so ceste, stavbe, podatki iz katastra, različne napeljave (denimo komunalne ali telekomunikacijske), turistične informacije in še marsikaj. V različici, ki jo ponujajo ta trenutek, so izbrali nekaj najzanimivejših slojev podatkov za široko javnost. Nekaj slojev, na primer ortofoto posnetki, zgradbe iz katastra, ceste v Sloveniji, prostorske slike Slovenije, slovenski gradovi, arheološka najdišča in drugi, je narejenih v povezavi z Društvom za digitalizacijo Slovenije (storitev Geopedia), sloj gostote prebivalstva in nočne osvetlitve je narejen s podatki ICEDS (Integrated CEOS European Data Server), sloj Kulturna dediščina pa je narejen s podatki projekta DEDI, ki ga je razpisalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ta trenutek je Gaea+ točno to, kar smo pogrešali pri sorodnih storitvah velikih svetovnih igralcev na tem področju. Končno lahko na primer najdemo svojo hišo, tudi če ne živimo v enem večjih slovenskih mest, lahko najdemo dober seznam cest, »položenih« na dejanske fotografije iz zraka, tako da neprimerno lažje najdemo želeno mesto oziroma si lažje predstavljamo pot do njega in še kaj bi se našlo. A po besedah XLAB-a, se tu ne bodo ustavili. Že v roku enega meseca bo na voljo nova različica programa, ki bo vseboval nove sloje. Te sloje bodo vsak mesec nadgrajevali z novimi, hkrati pa bodo v prihodnosti izboljšali tudi funkcionalnost. Ta bo predvsem v omogočanju uporabnikom, da izdelajo lastne sloje s podatki, ki se jim zdijo zanimivi ali jih potrebujejo. (z.b.) www.gaeaplus.si Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina velja do vašega preklica. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša: 70 EUR, 124 USD, 158 AUD. Za vse informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Fotografije: arhiv proizvajalcev, Reuters, PhotoDisc, Diomedia, SXC. DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ IN OSVETLJEVANJE PLOŠČ: Delo Repro, d. o. o. Dunajska 5, Ljubljana TISK: DELO TISKARNA, d. d. Dunajska 5, Ljubljana 24. decembra 2008 natisnjeno v 8000 izvodih. Fotografija na naslovni strani: M.M. moj mikro | 1 | januar | 2009 5 NOVOSTI (NE)PRIJETNA PRESENEČENJA V LETU Leto 2008 je minilo, pred nami je novo leto, za katero pravijo, da bo v vseh pogledih težko, morda pa bodo tudi presenečenja in nova upanja! Globoko smo zajeli sapo, se ozrli na minule dogodke in pogledali, kaj nas je leta 2008 na našem trgu presenetilo in kaj razočaralo. Malčki kraljujejo Kako naj jih sploh imenujemo? Poceni prenosniki, ultramali prenosniki, prenosniki za množice …? Kakor koli, leto 2008 je bilo njihovo. Začelo se je, ko je Asus predstavil model Eee PC 701. Bil je poceni … to pa je tudi vse. Premajhen 7-palčni zaslon, slaba tipkovnica, ne tič ne miš, kar razdeva zmogljivost … Zahtevneži so se zmrdovali, a nekaj je bilo jasno – lastovka je napovedala pomlad. Model se je presenetljivo dobro prodajal in kaj kmalu je konkurenca udarila z vseh topov. Asusovi nasledniki in konkurenti so že imeli nekoliko večji, 9,8-palčni zaslon, ki se je izkazal za primernejšega, cena pa je ostala predvidljiva, tam do 500 €. S tem pa se je zgodba nekoliko »sfižila«. Za nekatere je bila že cena omenjenega Asusovega modela grenko razočaranje. Ko so ga dolge mesece napovedovali in umetno ustvarjali zanimanje zanj, sp govorili o 200 dolarjih, kar se je nato pri nas po čudežni matematiki preračunavanja valutnih razlik ustavilo pri 300 evrih. To pa ni malo! Dodajte dobrega stotaka več in na voljo so vam poceni klasični prenosniki – v kakšni akciji ali pa čiščenju starih zalog. V septembru je trg pretresel, morda je šlo kar za manjšo »katastrofo«, Siol s svojo ponudbo prenosnika Dell 500 za en sam samcat evro. Menda so jih »podarili« prek deset tisoč. Kar je dobršen del celoletne prodaje prenosnikov pri nas in kot za šalo se je ustavila prodaja prenosnikov ne glede na blagovno znamko, model, zmogljivost in še tako dobro akcijsko ceno. Ljudje so glasovali, kupili prenosnik za en evro, letos pa jih ne bodo kupovali, delno zaradi krize, delno tudi zato, ker imajo, kar potrebujejo. Naveza Siol-Dell bo odmevala še naslednje leto. Pri vsej zadevi so še govorice, da se je 6 uvoznik teh prenosnikov dobro posul s pepelom. Posel je sklenil, ko je bil evro še visoko nad dolarjem, ko pa se je razlika zmanjšala, so temu primerno nastopile tudi težave. Menda je izguba kar visoka. Siolu pa je vseeno, dosegel je svoje cilje in nase za dobo dveh let vezal omenjeno število uporabnikov. Shopping čez lužo V lanskem letu je odmevala tudi rekordno nizka vrednost dolarja. Pričakovali smo, da bodo zato tudi izdelki v Evropi za nas cenejši. Pa niso bili. Spet čudežna matematika. Za večino prodajalcev, vsa čast izjemam, je bila valutna razlika ves čas enaka, in sicer ena proti ena. Kar je onstran luže stalo 500 dolarjev, je na naši strani stalo 500 evrov. Vsakdo, ki je imel možnost, je zato računalniško opremo raje kupoval v Ameriki. Kot kaže, v letu 2009 ne bo več tako, saj se dolar krepi (vsaj v zadnjem času se je), s tem pa se tali tudi razlika v cenah. Lepo je bilo, dokler je trajalo in morda bo kdaj v prihodnosti spet tako. Zarečeni mobilni kruh Doživeli smo mobilni internet za pavšalni mesečni znesek, česar v naši soseščini ni, je pa redkost tudi drugod po svetu. Pa čeprav so nam leta trobili, ta tega nikoli ne bo v ponudbi! In zopet so ponudniki pljunili v lastno skledo. Razlika med obljubami na jumbo plakatih in dejanskimi hitrostmi prenosa so kot razlika med višino Triglava in 2008 Mont Blanca. Izkazalo se je, na kar smo zelo opozarjali, da storitev preprosto ni dovolj kakovostna. Še tako na prvi pogled primeren mesečni znesek je lahko občutno previsok, če za denar ne dobimo tistega, kar pričakujemo. Po drugi strani pa je opazen porast optičnih priključkov, ki iz domene počasi eksotike prehajajo v nekaj čisto običajnega. Ni pa vse zlato, kar se sveti na področju komunikacij. Morda so se res pojavile ničle, a to je tudi vse! Mobilni operaterji drug drugemu gledajo pod prste in želijo čim hitreje odgovoriti na poteze nasprotnega tabora, pri čemer dostikrat zanemarijo inovativnost. Tej na področju mobilne telefonije v letu 2008 nismo bili priča. Prave digitalne televizije še ni Isto kot za telekomunikacije velja za področje televizije. Najprej na videz ugodna ponudba. In potem so se zgrnili črni oblaki »mailov« na naš poštni račun. Kako da ne, saj smo naredili … Ja, ste. Vendar: mobilna televizija je brca v temo, premalo programov, in ker je še vedno brezplačna, zaradi omejitev v sistemu (številu licenc – sočasnih uporabnikov) dostikrat dostop ni mogoč. Digitalne televizije v pravem smislu te besede pri nas še ni. UPC je res da ponudil digitalno kabelsko televizijo, vendar ta tudi zaradi poceni naprav (STB) ne deluje tako tekoče, kot bi pričakovali ali zahtevali. Še huje je na področju IP-televizije. Nič novega! Razen mrkov v Siolovem omrežju konec leta, ko so naročnike preklopili na novi vmesnik, ki omogoča video na zahtevo. Si ga ti res želijo? Smo pa izvedeli še nekaj. Večinoma je še vedno uporabljen kodek MPEG2, ki ima določene zahteve glede hitrosti prenosa podatkov. Ker je pasovna širina vedno omejena, lahko pride do »čaranja« na strani ponudnikov, ki manj zanimive program bolj stisnejo, da malce »prišparajo«, to pa se pozna (pa še kako) pri kakovosti slike. In potem se čudite, zakaj ima en ponudnik boljšo sliko istega programa od drugega. Kislo-sladko za fotografe Bolj »kislo-sladkega« obraza so lahko fotografi. Lansko leto so drastično padle cene pomnilniških kartic, na voljo so za »drobiž«, kar pomeni, da ni več dolgega razmišljanja, preštevanja denarja v denarnici in računanja, kako veliko kartico kupiti, da ne premalo ali moj mikro | 1 | januar | 2009 NOVOSTI pa predrago. Zdaj je drugače. Kupi največjo, pa še kakšno za povrh, za vsak primer. Tehnološki novosti pa sta dve. Po novem tudi zrcalno-refleksni fotoaparati snemajo video, kar je sicer »fino«, a »zavednim« uporabnikom te kategorije se za- manj. Zaradi krize, kaj pa drugega. Podjetja bodo raje počakala na boljše čase, saj je znano, da je čas za novo tehnologijo, ki pomaga v časih krize, preden se ta zgodi, ko imajo podjetja čas in denar. Ko je kriza tu, so lahko obljube še tako Česa še nismo dočakali v letu 2008: • Kljub optimističnim napovedim pri nas (pa tudi v tujini ni bolje) še ni naprav, ki bi podpirale brezžični USB-vmesnik (WUSB). • Estonija za leto 2011 napoveduje mobilne volitve, pri nas pa lansko leto kljub obljubi nismo mogli elektronsko voliti. • Prestavili so začetek izgradnje spletnega zdravstvenega sistema (tako tudi še nimamo e-receptov, e-kartoteke … oziroma e-zdravstva kot celote). • iPhona pri nas ni (uradno seveda) in ga po naših podatkih ne bo vsaj do leta 2010. Apple je med vrsticami povedal, da ga Slovenija ne zanima, ker je trg premajhen. • Komercialnega zagov omrežja Wi-max še ni na obzorju. • Bralnika elektronskih knjig še vedno ne moremo kupiti za normalno ceno. In kaj smo: • V normalnih količinah so na voljo diski SSD. • Kompaktni fotoaparati imajo funkcijo prepoznavanja obraza. • Bilo je več napadov na sisteme, spama in virusov, a spet ne toliko, kot so napovedovali konec leta 2007. • Blu-ray je popolnoma povozil format HD-DVD. • Firefox 3 in Google Chrome. • Možnost odprtja preprostega d.oo.-ja prek spleta. deva zdi malce čudna. Treba se bo navaditi. Bolje deluje tudi tehnologija žive slike na zaslonu, novost pa so fotoaparati, katerih tipalo je take velikosti, kot je bil včasih film. Žal je ta tehnologija dostopna zgolj v profesionalnih modelih, ki pa so, to je tudi treba povedati in od tod kislost na obrazih, vse dražji. 7000 evrov za telo fotoaparata? To je veliko. Jutri bo oblačno? Tresla se je gora, napovedovali so revolucijo, trg pa je ostal hladen. Morda še bolj kot v tujini, poslovni svet v Sloveniji ni sprejel Windows Viste, če v to ni bil prisiljen. Tudi to, da so Windows XP umaknili iz prodaje, ni zaleglo. Zdaj je že popolnoma jasno, da Vista ni dosegla pričakovanja in vse oči so uprte v naslednika, Windows 7, ki smo ga tik pred koncem leta lahko tudi preizkusili. Čeprav se je to leto veliko govorilo o virtualizaciji, ki je v vseh pogledih »in«, bo verjetno v tem letu projektov prehoda nekoliko visoko, a kaj, ko ni denarja! Je pa leto 2008 nekoliko razjasnilo nebo glede storitev iz oblaka. Če smo natančnejši, je oblakov sicer več, jasnejša pa je prihodnost tega trenda. Dejstvo je, da sta se v tem letu oblikovala dva tabora. Eden zagovarja popolno selitev aplikacij v internet, to pomeni, da bomo vse, kar bomo potrebovali, našli v obliki spletnih storitev, namizni računalnik pa bo vse bolj »neumen«. Microsoft pa po drugi strani zagovarja svoje videnje. Po njegovem bo večina aplikacij še vedno tekla lokalno, saj podjetja nočejo dati svojih dokumentov nekam v oblak, saj tam njihove varnosti ne morejo sami nadzirati, v spletu pa bodo le dodatne funkcije, ki bodo osnovni program razširile z zmogljivostjo in funkcionalnosti »oblaka«. Kot že velikokrat bodo tudi v bodoče eksistirala oba pristopa! INITEX Kempinski 2009 15. in 16. januarja bo v Portorožu informacijski seminar INITEX Kempinski 2009. Seminar je nadaljevanje že uveljavljenega dogodka, ki ga je že nekaj zadnjih let organiziralo podjetje Unistar LC, d.o.o., na Rogli. Dogodek, ki je do zdaj potekal v hotelu Planja, je prerasel kapacitete Rogle, zato so bili po besedah prokurista podjetja Unistar LC Mirana Boštica prisiljeni razmišljati o novi lokaciji. Izbrali so hotel Kempinski v Portorožu. Dogodek se po novem imenuje INITEX Kempinski in je kot nadaljevanje dogodka RoglIt eden izmed pomembnejših strokovnih in poslovnih dogodkov na področju informacijskih tehnologij pri nas. Na dogodku INITEX Kempinski 2009 bodo predstavili najsodobnejše informacijske tehnologije, rešitve in storitve za poslovna okolja, ki zahtevajo po- večanje učinkovitosti in dodane vrednosti. Dogodek prinaša veliko novega znanja in izkušenj za vodstveno osebje v informatiki in poslovanju ter strokovnjake na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Organizator obljublja precej uglednih gostov, ki se bodo na več okroglih mizah pogovarjali o vplivih in izzivih svetovne recesije za slovensko gospodarstvo. Poseben poudarek bo namenjen predstavitvi učinkovitih rešitev za zniževanje stroškov, racionalizacijo poslovanja ter povečanje produktivnosti, kar je temelj za ohranitev kakovosti poslovanja v kriznih časih. Poleg konferenčnega dela in bogatega kulturno- zabavnega programa, se bo predstavila vrsta razstavljavcev in sponzorjev konference. (m.s.) NOVI ŠIROKOZASLONSKI PROJEKTORJI Podjetje Hitachi je s predstavitvijo modelov CP-WX410 in CP-WX625 naznanilo razširitev širokozaslonskega formata WXGA na celotno kolekcijo LCD-projektorjev. Oba projektorja odlikujejo funkcije za izboljšanje priročnosti, preprostosti, varnosti in kakovosti predstavitve, ki jih najdete na večini Hitachijevih projektorjev. Funkcionalnosti, kot so poimenovanje vhodnih virov, prednastavitve ločljivosti, načini »whiteboard« (bela podlaga), »blackboard« (črna podlaga) in »greenboard« (zelena podlaga), hitri vklop in izklop ter sprememba frekvence IR daljinskega upravljalnika napravijo modele še lažje za uporabo, medtem ko novi funkciji »My Button« in »My Text« omogočata preprosto personalizacijo. Ugledne Hitachijeve varnostne lastnosti vključujejo detektor premikanja, večnivojske PIN-kode, zaklepanje »My Screen«, varnostno nalepko ter izboljšan varnostni drog, ki zdaj sprejme večjo verigo. Obširne možnosti povezljivosti vključujejo HDMI-vhod na obeh modelih. Oba imata tudi dnevni način, izenačevalno korekcijo game, zmanjševanje šuma in progresivno skeniranje za zagotavljanje visoke kakovosti slike. Kljub razliki v velikosti in namembnosti sta oba modela izjemno tiha, saj proizvedeta le 29 dB v načinu »Whisper«. Model CP-WX410 zagotavlja svetilnost 3000 lumnov, kontrastno razmerje 500 : 1 in ločljivost 1280 x 800, model CP-WX625 pa svetilnost 4000 lumnov in kontrastno razmerje 1000 : 1. www.lukvel.si (promocijska novica)  moj mikro | 1 | januar | 2009 7 NOVOSTI PRED POTJO V ZDA PRIJAVA PREK SPLETA Vsi, ki boste po 12. januarju z letalom potovali v Združene države, se boste morali prej obvezno registrirati prek elektronskega sistema. Priporočljivo je, da to storite vsaj 72 ur pred potovanjem, da ne bi prišlo do kakšnih nepotrebnih nevšečnosti. Prijava je obvezna za vse državljane držav, ki za vstop ne potrebujejo vizuma (visa waiver program), ni pa obvezen oziroma ne velja za tiste, ki bi tam radi delali ali študirali. Ti namreč potrebujejo poseben vizum. Na spletni strani so na voljo tudi navodila v slovenskem jeziku, vprašanja, na katera morate odgovoriti, pa so podobna tistim iz obrazca I-94, ki ga izpolnjujete na letalih. Podatki o vas in tista famozna vprašanja, ali ste bili kdaj kaznovani, izgnani iz ZDA … Ni pa vam treba navesti podatkov o letu in mestu, kamor potujete. Prijava velja dve leti, če med tem ne zamenjate potnega lista. Potrdilo, da je prijava uspela, običajno dobite takoj, izjemoma, če ste na primer »problematična oseba«, pa čakate dlje, a ne več kot 72 ur. Če nameravate v Združene države vstopiti po kopnem (iz Kanade ali Mehike), prijava ni potrebna. Kljub prijavi in dejstvu, da ste v njej že odgovorili na zahtevana vprašanja, boste do nadaljnjega morali na letalu izpolniti tudi obrazec I-94. Nekaj časa ga, kot kaže, še ne nameravajo ukiniti. Prav tako vrste pred imigracijskimi okenci ne bodo nič krajše, zato je že jasno, da gre za dodatno skrb, zadevo, na katero boste morali misli pred potovanjem. www.cbp.gov/xp/cgov/travel/id_visa/esta/ P4P ZA OPTIMIRANJE P2P Rek pravi: Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži. Ponudniki interneta (ISP-ji), se proti servisom P2P ne bojujejo zato, ker se prek njih prenaša nelegalna vsebinea, temveč preprosto za to, ker je tega »prometa« preveč in to vpliva na stroške poslovanja – plačevati morajo čedalje dražje povezave v druga omrežja. Pragmatizem prinaša rešitev tudi za to težavo. Vzemimo primer. Prek odjemalca za BitTorrent želi uporabnik prenesti datoteko MP3, ki je razbita na več delov, ti so lahko v sosedovih računalnikih ali pa v računalniku v Avstraliji. Omrežje tega ne ve, tako da se zgodi, da dobi uporabnik del datoteke od daleč, čeprav je njena kopija tudi pri sosedu. 8 Strošek prenosa »od daleč« je za ponudnika veliko višje od stroška prenosa »od blizu«, še posebej če je to v njegovem omrežju. Uporabniki se tega seveda zavedajo in omenjajo novo tehnologijo (standard oziroma kakor koli že to imenujete). Kratica P4P pomeni Proactive network Provider Participation for P2P. P4P prenos podatkov iz servisov P2P optimira tako, da skuša ustvariti čim krajše povezave med deli datoteke. Prvi rezultati so pokazali zmanjšanje povprečne razdalje s skoraj 1700 kilometrov na 270 km, zmanjšanje povprečnih povezav prek pomembnejših vozlišč s 5,5 na 0,69 in zmanjšanje časa prenosa za 20 odstotkov. Težavi sta zgolj dve: ponudnik mora del informacij, ki opisujejo njegovo omrežje, dati strežnikom za sledenje (trackers), in drugič, lastniki zaščitenih del bi lahko v tem primeru tožili ponudnika, saj ta s to tehnologijo »aktivno« pomaga pri prenosu nelegalnih vsebin. www.pandonetworks.com/p4p BO POČIL TUDI BALON WEB 2? Zgodba se ponavlja. Pred leti je tudi zaradi odsotnosti kratkoročnih poslovnih načrtov, ki bi hitro prinašali otipljive zaslužke, propadlo veliko podjetij pikakom (dotcom), zdaj pa lahko gospodarska kriza povzroči pok balona Web 2.0. Družabna omrežja, ki so sinonim za Web 2, rastejo kot gobe po dežju, njihova vrednost pa večinoma temelji na oceni njihove rasti v prihodnjih letih. Promet Facebooka, ki je pri nas najbolj razširjen, znaša 300 milijonov dolarjev letno, pred kratim pa je bil ocenjen na 15 milijard dolarjev. Razlika med dejanskim zneskom, ki ga zaslužijo, in »vrednostjo« podjetja je zgovorna! Da bi omrežja rasla in dosegla pričakovanja, bi v naslednjih letih potrebovala kapital, tega pa verjetno zaradi krize ne bo. Vsaj ne toliko, da bi preživela prav vsa družabna omrežja. V naslednjih dveh letih je zato pričakovati povezovanje in tudi propad manjših! Popolnoma pa primerjava z letom 2000 ne zdrži, saj v družabna omrežja ni bilo vloženega toliko investicijskega kapitala kot v podjetja pikakom. RDEČI LASER PROTI MODREMU ŽARKU Komaj se je Sony s svojim Blu-rayjem znebil tekmeca (HDDVD) in zadihal malce svobodneje, že je na obzorju nov tekmec. Podjetje Royal Digital Media že v tem letu napoveduje format RDM, ki bo lahko na disk shranil do 100 GB podatkov (še enkrat toliko kot blu-ray) ali 4 ure videa ločljivosti 1920p. Ima pa novi format še eno veliko prednost. Tehnologija ne temelji na modrem, temveč tako kot običajni DVD-ji, na rdečem laserju, kar pomeni, da bodo naprave in mediji (občutneje) cenejši od onih formata blu-ray. Še nekaj je znano. RDM je podpisal pogodbo s podjetjem DreamStream, ki bo zagotovilo šifriranje podatkov novega formata – zaščita podatkov pred kopiranjem! Blu-ray ima 128-bitni sistem šifriranja (AES), novi format pa obljublja »vojaško« varnost oziroma 2048-bitno zaščito. To pa bo tudi veliko težje, če ne skoraj nemogoče streti. moj mikro | 1 | januar | 2009 ������������ NOVOSTI BREZPLAČEN BREZŽIČNI INTERNET V MARIBORU Mestna občina Maribor je v začetku decembra zagnala prvo fazo projekta brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta, namenjenega dijakom, študentom, turistom in drugim obiskovalcem mesta. Projekt, v katerega je občina do zdaj vložila 15.000 evrov, do zdaj zajema skupno deset vstopnih točk – osem jih ke v starem mestnem jedru (sedež mestne občine Maribor, I. gimnazija, Grajski trg, TIC, Ljudski vrt, Slomškov trg, Glavni trg in Elektro Maribor), dve pa pod Pohorjem (spodnja postaja vzpenjače, Pohorska kavarna). Vsaka dostopna točka lahko trenutno sprejme do 50 uporabnikov. Da ne bi posegali v dejavnosti internetnih ponudnikov, je uporabnik je v 24 urah priključen največ dve uri, kar se preverja prek naslova MAC, torej »serijske« številke omrežnega vmesnika v računalniku. Poleg tega je hitrost dostopa omejena na 256 Kb/s, promet pa je dovoljen samo prek TCP-vrat 80 (HTTP), 110 (POP3), 143 (IMAP) in 443 (HTTPS). Druga faza projekta bo vključevala pokritje preostalih mestnih četrti, najprej tržnice, železniške postaje in Lenta, ter vpeljavo brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta v vseh osnovnih šolah. Nato načrtujejo tudi nadgradnjo sistema s spletnimi kamerami za turistične potrebe in varnostnimi kamerami, s katerimi bodo varovali občinsko premoženje. »Trenutno testiramo zadevo na OŠ Kamnica. Čez kak mesec se bomo oglasili na šoli in izvedli neke vrste anketo o uporabnosti, primernosti, pomanjkljivostih ... sistema in se na podlagi tega odločili, kako naprej. Seveda želimo širiti sistem tudi na srednje šole. Interes so izrazili tudi predstavniki določenih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki imajo navadno prostore v večnamenskih stavbah, kjer je večje število uporabnikov, tako da bomo v prihodnjem letu izvedli testiranje tudi teh lokacij,« je za Moj mikro povedal koordinator projekta pri MOM Aleš Škof. (z.b.) 10 PREŽIVETI S SREDNJEFORMATNIM TISKALNIKOM, 2. del Tiskalnik ste kupili, z malce težav našli prostor zanj in seveda takoj začeli tiskati. Navdušenje nad velikimi izpisi je veliko, a kratko, ko poidejo testni listi. Sledi nov šok, cena potrošnega materiala, predvsem večjih formatov. En sam list formata A3+ vas bo hitro stal okoli 2 evra ali celo več, poleg tega jih niti nimajo v vsaki računalniški trgovini. Dodajte še strošek barvila, ki je pri velikih izpisih tudi okoli 2 evra, kar pomeni skupni strošek vsaj 4 evre za izpis. Ni ravno poceni, a če ne drugje, se da stroške krepko znižati pri papirju. Skrivnost je v večjih količinah oziroma zvitkih, kjer lahko stane list A3+ preračunano tudi krepko manj kot pol evra. Pri Epsonovih tiskalnikih ni težav, zvitek namestite v nosilec in ga uporabljate namesto navadnega papirja, pri drugih boste morali vzeti v roke primerno rezilo in ravnilo ter sami odrezati liste. Tretja možnost je nakup papirja neodvisnega proizvajalca, ki je praviloma pri osnovnih tipih tudi več kot polovico cenejši. Tu vas čaka manjša past, ki sliši na ime barvni opis (ICC). Vsak papir namreč malce drugače vpija barve, tudi premazi na papirju vplivajo na končni videz. Ker seveda vsak proizvajalec skrbno skriva recept izdelave, se jim drugi lahko le približajo, ne bo pa čisto enako. To je še posebej vidno pri črno-belih izpisih, ki utegnejo dobiti predvsem rjavkaste odtenke. Rešitev je več, za začetek poglejte na proizvajalčevo stran, kjer so navadno datoteke z opisi, ki jih upoštevajte pri izpisih na določen tip papirja. Če tega ni, je zelo elegantna rešitev ColorMunki, napravica, ki omogoča umerjanje zaslonov in profiliranje tiskalnikov. Ni ravno poceni, a če veliko tiskate in obenem bi radi imeli še umerjen zaslon, je to dobra rešitev. Tretja možnost je ročna nastavitev barv v gonilniku, a vam to zaradi večje porabe papirja predvsem pri preizkušanju odsvetujemo. Stroške papirja smo uspešno znižali, kaj pa barvila oz. črnila? Žal vam tu ne preostane prav veliko možnosti, razen iskanja najcenejšega prodajalca. Namig: preko meja kokoške se najde kar nekaj ugodnih ponudb, če vas seveda ni strah spletnega nakupovanja. Pazite le pri stroških pošiljanja, s katerimi je lahko na prvi pogled ugoden nakup malce manj ugoden. (a.o.) Povezave: www.colormunki.com www.luminus.si moj mikro | 1 | januar | 2009 NOVOSTI LASERSKI TISKALNIKI UNIČUJEJO PLJUČA? Leta 2007 so Avstralci razlagali o izpustih škodljivih snovi med laserskim tiskanjem. Šli so celo tako daleč, da so te izpuste primerjali s cigaretnim dimom in od države zahtevali nadzor nad proizvajalci laserskih tiskalnikov. V začetku prejšnjega meseca je podobno raziskavo opravil nemški inštituta Fraunhofer-Gesellschaft, in sicer na zahtevo za plačilo nemškega združenja, člani katerega so proizvajalci tiskalnikov. Tudi ta študija je pokazala, da laserski tiskalniki med tiskanjem oddajajo v okolico ozon, silicijeva olja, parafin in majhne delce, vendar da med njimi skoraj ni delcev prahu tonerja, ki bi lahko bili škodljivi. Da med laserskim tiskanjem nastaja ozon, je znano že od predstavitve prvega takega tiskalnika. Ozon pri razmeroma visoki koncentraciji 1 ppm (delec na milijon) povzroči draženje oči, nosu, grla in pljuč. Večina ljudi ga zazna (vonj) že pri nižji koncentraciji 0,01 ppm, zato je bilo veliko uporabnikov v skrbeh, da je toksičen, kancerogen ali pa celo oboje. Raziskave so tudi pokazale, da laserski tiskalniki, tudi tisti, ki ne uporabljajo tonerjev (fini delci), oddajajo določene kemične snovi. Gre za delce silikonskih olj in parafina, ki se zadržujejo v okolici tiskalnika, a zanje vemo, da so neškodljivi, saj jih najdemo tudi v prehrambnih izdelkih. Za zdravje pa so lahko potencialno nevarni fini delci prahu tonerja. Avstralski raziskovalci so te delce našli, največ med tiskanjem z novim polnim tonerjem oziroma med tiskanjem grafike, kjer je večja površina papirja pokrita z izpisom. Nemška raziskava pa tega ni potrdila, še več, tiskalniki med tiskanjem oddajo zelo malo delcev prahu. Kdo torej zavaja? Kot kaže, so bile avstralske raziskave »naključne«, saj niso bile izvedene v primernih razmerah, izvor najdenih delcev pa je bil dejansko onesnažen zrak v prostoru, ne pa tiskalnik. Izpusti laserskih tiskalnikov torej obstajajo, a če je verjeti tej raziskavi, niso škodljivi. ŠTIRIDESETLETNICA MIŠKE 9. decembra leta 1968 je Douglas Engelbart na konferenci FJCC (Fall Joint Computer Conference) pokazal »kos lesa« z enim gumbom. S tem je demonstriral revolucionaren način dela z računalnikom, natančneje, izrezovanje, kopiranje in lepljenje besedila, iz te prototipne miške, pa so se razvili današnji »glodalci«, brez katerih si dela z računalnikom ne moremo več predstavljati. Miška je praznovala štiridesetletnico. Koliko časa ji še preostane? Od prve predstavitve do množične uporabe miške je preteklo veliko časa, pa vendarle je tudi v tem primeru uporaba računalnika z miško že zelo dolgo v bistvu taka, kot so si jo zamislili že na začetku. Čas je za nov, boljši računalniški vmesnik. Zanj bo odločilnih naslednjih nekaj let, kot kaže, pa bo nov vmesnik tako ali drugače oblikovan okoli dotika. Ključna bo na dotik občutljiva površina, ki bo znala razpoznavati kretnje uporabnike, te pa prevesti v razumljiv ukaz. moj mikro | 1 | januar | 2009 11 NOVOSTI komercialno dostopen trojček po zraku AIR NA TRGU V Mojem mikru in Telekomunikacijah smo že pred dobrima dvema letoma in pol pisali o tehnologiji Air, ki omogoča spletni trojček po zraku. Zdaj je zadeva končno tako daleč, da je tudi komercialno dostopna na trgu. Kaj tehnologija Air sploh je? Gre za način dostopa do interneta, ki se od klasičnih »žičnih« razlikuje po tem, da komunikacija poteka po zraku. Uporabniku na hišo ali stanovanjski blok montirajo anteno, podobno satelitski. Ta antena se usmeri v sprejemno-oddajno anteno oziroma bazno postajo, ki mora biti v njenem vidnem polju in preko te antene poteka izmenjava informacij. Takšne postaje so trenutno postavljene na Pohorju, na Boču, na Meljskem hribu pri Mariboru, kmalu pa se jim bo pridružila še ena v Prekmurju. Domet anten teh baznih postaj je okoli 30 kilometrov. Če torej stanujete na tej oddaljenosti od katere koli teh treh lokacij in če so te v vidnem polju vašega bivališča lahko na naslovu www. ario.net preverite, ali je storitev na vaši lokaciji dosegljiva. Teh 30 kilometrov namreč ne pomeni vedno kroga s takšnim polmerom. Antene lahko namreč pokrivajo krog 360 stopinj, na primer Boč, lahko pa tudi manj, na primer Pohorje in Meljski hrib. Zadeva je v osnovi dodelan sistem DVB-T. Gre torej za digitalno zemeljsko televizijo z dodatkom, ki ji omogoča komunikacijo TCP/IP. Prek te poteka internetni promet, torej dostop do internetnih storitev in telefonija, medtem ko je televizija nekakšen hibrid med DVB-T in DVB-C, saj gre za sistem, ki je podoben kabelskemu, poteka pa po zraku. To, da poteka po zraku, je prednost v primerih, ko ni na voljo žičnih povezav. Prednost sistema, podobnega kabelskemu, pa je v tem, da ni težav s pasovno širino, tudi če na eno samo anteno priključimo več uporabnikov oziroma sprejemnikov. Pri klasični IPTV je težava v tem, da mora biti do uporabnika zagotovljena velika pasovna širina, če hoče ta imeti več televizijskih sprejemnikov. Pri sistemu Air omejitev v tem smislu ni, saj je na eno anteno mogoče priključiti tudi nekaj deset uporabnikov oziroma sprejemnikov, odvisno od zahtev. Sicer ima tudi ta sistem nekaj omejitev, vendar so to bolj težave pri prenosu signala od antene do sprejemnika DVB-T, saj ta poteka prek koaksialnega kabla. Ta pa je malce občutljiv glede dolžine in delitve. In kaj je mogoče tako dobiti? Ponudbo si lahko ogledate na omenjenem spletnem naslovu, povejmo le, da je mogoč nih storitev, in tistimi, ki tega nimajo. V Sloveniji je kar nekaj krajev kjer žičnih povezav, pri čemer mislimo tako na bakrene kot na optične, ni in jih še nekaj časa ne bo. Takšna gospodinjstva so sicer televizijske potrebe lahko reševala prek takšnih in drugačnih satelitskih in drugih ponudnikov, kar zadeva internet, pa stvar ni tako preprosta. In Air, poleg tega da gre za tehnologijo, razvito v Sloveniji, omogoča prav to – pripeljati širokopasovne povezave tudi tja, kjer »žičarji« celoten trojček, torej televizija (za zdaj okoli 70 kanalov), dostop do interneta (do 8 Mb/s) in IP-telefonija, mogoče pa je dobiti tudi kombinacije le dveh storitev ali le eno. Kaj pa oprema? Poleg krožnika na strehi uporabnik dobi še kabelski modem za dostop do internetnih storitev, ki vsebuje tudi priključek za običajni telefon, za vsak televizijski sprejemnik, na katerem bi rad spremljal program, pa še svoj sprejemnik DVB-T. Namestitev celotne zadeve izvedejo monterji, ki pridejo k vam na dom. In cene? Montaža vas bo stala od 100 do 150 evrov, trojček od 39 evrov naprej, samo televizija od 15, televizija in internet od 37 naprej ter internet in telefonija od 29 evrov naprej. In zakaj je tehnologija Air tako zanimiva? Predvsem zato, ker dejansko pomeni odpravljanje digitalne ločnice med tistimi, ki imajo dostop do širokopasov- ne morejo, nočejo ali v tem ne vidijo ekonomske upravičenosti. Rešitev je namenjena tako posameznim gospodinjstvom kot tudi večstanovanjskim hišam in blokom. Ker je na eno anteno mogoče priključiti več uporabnikov, je lahko Air le alternativa kabelski televiziji, lahko pa pokrije celoten spekter komunikacijskih potreb. Kako pa se zadeva obnese v praksi? Pravzaprav deluje čisto spodobno, manjše težave se pojavijo le ob slabem vremenu, predvsem ob dežju, pa še te več ali manj kar zadeva televizijski sprejem. V prvi polovici decembra je bilo precej slabo vreme in idealen čas za testiranje. In takrat je stvar delovala čisto v redu, le ob večjih nalivih je bila slika občasno malce »kockasta«. (z.b.) XLAB S PODRUŽNICO V VELIKI BRITANIJI XLAB, slovensko podjetje za razvoj rešitev ISL Online za povezovanje dveh ali več uporabnikov prek interneta, je zaradi hitro rastočega povpraševanja po vsem svetu pred nedavnim ustanovilo podružnico v Veliki Britaniji, ISL Online Ltd. Londonska podružnica bo služila kot centralni distribucijski center za rešitve ISL Online. Število uporab- 12 nikov spletnih storitev ISL Online za komunikacijo, delo in sodelovanje na daljavo se je namreč v letu 2008 povzpelo že na dobrih 50.000. www.islonline.com. (promocijska novica) moj mikro | 1 | januar | 2009 NOVOSTI KAJ PRINAŠA TOSHIBA Toshiba je zbranim novinarjem v Berlinu predstavila novosti na področju svojih prenosnih računalnikov. Nekaj teh je že na trgu, druge pa v obliki izdelkov prihajajo na trg pozneje letos ali celo šele drugo leto. Toshiba ima tudi na področju poslovnih prenosnih računalnikov nekaj posebnosti – ključne so prispevali iz Bjornsovega laboratorija za vizualne tehnologije, kjer so razvili preverjanje dostopa do računalnika z zaznavanjem obraza (z vgrajeno spletno kamero). V letu 2009 bodo poleg Toshibinih prenosnikov ponudili tudi zanimiv program, ki bo iz več slik, posnetih z običajnim digitalnim fotoaparatom, ustvaril 3D-podobo objekta. Za rešitev se že zanimajo muzeji, ki bi radi svoje umetniške primerke pokazali svetovni javnosti prek interneta, saj zaradi pomanjkanja prostora v vsakem trenutku kar 80 % vseh umetnin počiva v skladiščih … Med novostmi, ki jih SOCOMEC ASYS ZA NEPREKINJENO NAPAJANJE prinašajo Toshibini prenosniki, je tudi polnjenje na USB-vrata priključenih naprav, ko je prenosnik v stanju mirovanja ali pripravljenosti (standby) oziroma popolnoma izklopljen. Seveda je moč nastaviti nivo baterije, do katere se ta lahko sprazni, preden je polnjenje prekinjeno. Družina HD-prenosnikov Cosmio je dobila vgrajen namenski procesor QuadCore HD Cell, ki bo skrbel za povečavo ločljivosti predvajanega DVD-filma (upconverting) s čimer naj bi dobili bistveno boljšo sliko. S tem je poraba osrednjega CPU-ja znižana na le 20 %, čip pa pomaga tudi pri dekodiranju in predvajanju vsebin HD blu-ray. Eden najbolj impresivnih prihajajočih prenosnikov pa je zagotovo poslovno elegantni Portege R600, ki z debelino le 19,5 mm in težo 775 gramov postaja najlažji celoten prenosnik na svetu. Za osvetlitev zaslona skrbi LED-osvetlitev, je pa tudi eden najtrdnejših Če imate na voljo dva neodvisna vira napajanja z električno energijo, s katerima želite doseči večjo zanesljivost napajanja pomembnejših enofaznih porabnikov (strežniki, usmerjevalniki, zvezdišča, omrežna stikala, IT-naprave ...), so vam lahko v veliko pomoč avtomatska preklopna stikala. Taka stikala so sposobna samodejno zaznati izpad električnega napajanja enega vira (primarni vir) in preklopiti priključene porabnike na drugi (sekundarni vir), ne da bi pri tem prišlo do prekinitve, ki bi bila lahko usodna za porabnike. Do tovrstnih dogodkov pride takrat, ko glavni vir napajanja odpove ali pa ne zagotavlja več električne napetosti znotraj tolerančnega območja. Kot vhoda v takšno stikalo navadno služita dva različna vira napajanja, npr. izhoda iz dveh UPS-ov ali dveh skupin vzporedno delujočih UPS-naprav. Francosko podjetje SOCOMEC UPS, znano kot proizvajalec sistemov za brezprekinitveno napajanje v širokem razponu moči (od 400 VA do 4800 prenosnikov na trgu, presenetljiva pa je tudi avtonomija 12,5 ure! Vsebuje tudi optični disk, cena skoraj 3000 evrov pa bo končala sanjarjenje mnogih ob prebiranju zadnjih vrstic. A na voljo bodo tudi podobni cenejši modeli, vključno s Portegom A600, ter druge spomladi prihajajoče novosti. Takrat bo Toshiba poslala na trg tudi poceni HD-kamere in tako začela aktivneje pokrivati tudi področje perifernih naprav, ki jih potrebujemo okoli računalnika. (j.m.) kVA) ima v svoji ponudbi tudi avtomatsko preklopno stikalo (ATS- Automatic Transfer Switch) z imenom ASYS, namenjeno manjšim porabnikom (maksimalni tok do 16 A). Zaradi značilnosti avtomatskih stikal ATS je preklopni čas sicer daljši od časov statičnih stikal (STS – Static Transfer Switch), ki se uporabljajo pri posebno kritičnih aplikacijah in močnejših porabnikih (npr. pri zagotavljanju zanesljivega napajanja strežnikov v podatkovnih centrih, za kritično medicinsko opremo ….), a praviloma krajši od polovice cikla oziroma tipično okrog 6 milisekund. Uporaba stikal Asys je torej primerna za porabnike, ki lahko ta čas »preživijo« brez večjih zapletov. Stikalo Asys je velikosti in oblike, ki omogoča vgradnjo v 19-palčne kabinete in zaseda izredno malo višine 1 U ali 43,66 mm. Ponuja stalni nadzor obeh virov napajanja, možnost tudi ročnega preklopa virov, na voljo pa je 6 izhodov IEC320-C-13-3 kot tudi 5 breznapetostnih kontaktov za sporočanje stanj v nadzorni sistem. www.socomec.si (promocijska novica) moj mikro | 1 | januar | 2009 13 NOVOSTI avtorske pravice NOTNA LITERATURA IN INTERNET Pred nekako tremi leti so inšpektorji »zamesarili« po glasbenih šolah in prekinili ustaljeno in dolgoletno prakso fotokopiranja notne literature. Se je od takrat kaj spremenilo? Lahko pri notni literaturi pomaga internet? Najprej nas je seveda zanimalo, ali se je v teh treh letih kaj spremenilo. Ne le glede tega, ali so na glasbenih šolah prenehali kopirati note, ampak tudi, ali obstaja kakšna alternativa kopiranju. Marsikdaj se je notna literatura kopirala zato, ker preprosto drugače ni šlo. In kdaj ni šlo? Recimo v primerih, ko je imela šola le en izvod kakšnega glasbenega dela, ponatisa pa ni bilo. Jasno je, da originala ne bo dajala svojim učencem/dijakom/ študentom, saj bi zadeva kaj kmalu razpadla. V teh primerih se je seveda kopiralo, ker drugače ni šlo. Ali pa v primeru, ko je notno delo sicer mogoče kupiti, a je založnik »pihnil mimo« in stvar izdal v takšnem formatu, da glasbenik med igranjem na primer ne more obrniti lista. Tudi v takšnem primeru je kopiranje mogoče upravičiti, saj ne gre za »krajo«, ampak za prilagoditev potrebam oziroma usposobitev. Tretji primer, ki pa je bil najpogostejši, je notna literatura za začetnike. Za večino inštrumentov obstajajo različne vadnice. Te vsebujejo recimo tehnične vaje. Obstajajo tudi nekatere zbirke skladb, namenjene določeni stopnji znanja. In otroci to preigravajo. Težava je v tem, da te zadeve niso nič »posebnega«. Posebnega v smislu privlačnosti, ki je zelo zaželena na recimo nastopih. Če bi se držali le originalov, potem bi na nastopih nižjih razredov glasbenih šol igrali več ali manj iste zadeve. Zbirk primernih skladbic namreč ni ravno v izobilju, in ker jih ni, bi pač večina igrala ene in iste zadeve. In ker to ne gre, so se učitelji v nižjih razredih glasbenih šol znašli pač tako, da so fotokopirali zanimive note, ko so nanje naleteli, in si tako naredili zbirko zanimivih skladb. 14 Težava pa je bila v tem, da je veliko glasbenih šol fotokopije shranjevalo v svoj arhiv. In potem so prišli inšpektorji. Ti so seveda zaropotali in pred nekaj leto so morale šole narediti čistko. Ta je obsegala predvsem čiščenje arhivov, iz katerih je bilo treba pometati vse fotokopije. In so to tudi naredili. In nekateri ravnatelji so svoje zaposlene opozorili, da je fotokopiranje prepovedano. In kaj se je zgodilo potem? Skoraj nič. Tisti, ki so morali fotokopirati, so namreč še vedno fotokopirali in še vedno fotokopirajo. Zadeva se je do neke mere spremenila le v nižjih glasbenih šolah, kjer so učitelji nehali fotokopirati. To pa ne pomeni, da otroci ne igrajo s fotokopij. Pomeni le to, da kopije niso naredili profesorji, ampak so dali zadevo otroku in so fotokopirali njegovi starši. S tem so sami »čisti«, saj so, strogo pravno gledano, prekršek naredili otrokovi starši. Kaj pa na višjih stopnjah? Vprašali smo Matjaža Tolerira ga le v primerih, ko res ne gre drugače. Recimo za čas, ko je literatura naročena, ni pa še prispela. Povedal nam je tudi, da je »… v saksofonističnem krogu kopiranja vse manj, le da nekaterim mentaliteta še vedno ne dovoli, da bi razumeli bistvo nekopiranja, po sistemu – raje dam za pir kot za original.« Podobne odgovore smo dobili tudi od Sebastijana Petriča, profesorja na Srednji glasbeni šoli Maribor. Fotokopiranja not ne podpirajo, tolerirajo ga le v primerih, ko res ne gre drugače. prosto ni mogoče delati. In od kod glasbene šole, učitelji in profesorji dobivajo notno literaturo? Če ustrezne literature ni v notnem fundusu šole, se obrnejo na domače dobavitelje. Ti imajo velikokrat težave z dobavnimi roki, zato se vse bolj odločajo za naročanje prek spleta. Obstaja kar nekaj spletnih strani, kjer je mogoče kupiti tiskane izvode vseh mogočih notnih del. Dovolj je, da v spletni iskalnik vpišemo izraz »sheet music« in dobili bomo kopico zadetkov. To je sicer lepo in prav, a vprašanje je, ali je naročilo tiskanih izvodov vedno najbolj praktična zadeva. Ali ne bi šlo drugače? Recimo tako, da se sname PDF in natisne? Če je zadeva urejena, kar zadeva avtorske pravice, potem ne bi smelo biti težav. No, nekaj takšnih strani obstaja, predvsem takšnih, ki se ukvarjajo z deli, ki so tako stara, da zanje avtorska zaščita ni težavna. Ena takšnih strani je www.virtualsheetmusic.com, na kateri je mogoče dobiti več tisoč klasičnih del za različne inštrumente, skupine in tudi zbore. Letni pavšal je 37,75 USD, po besedah predstavnika podjetja pa imajo tudi posebno ponudbo za glasbene šole. Profesorja, s katerima Na strani www.virtualsheetmusic.com je mogoče za letni pavšal 37,75 USD sneti smo govorili, smo ogromno klasične notne literature v formatu PDF. tudi zaprosili, če stran malce ocenita. Oba Drevenška, rednega profesorja Težava je v tem, da so zato, da ne sta rekla, da je zanimiva, obsaksofona na Akademiji za glasbo bodo prikrajšali učencev in dijakov, sežna, predvsem pa namenjena v Ljubljani. Povedal nam je, da od včasih prisiljeni zavedno kršiti manj zahtevni publiki. Torej tisti, svojih študentov zahteva originale zakonodajo, ki je zelo rigidna. V ki največ fotokopira … Nas bo in da fotokopiranja not ne podpira. precej primerih brez fotokopij preinternet rešil »piratstva«? (z.b.) moj mikro | 1 | januar | 2009 V PRECEPU investicije v razvoj v času krize Delavce na cesto, denar skozi okno O tem si želim pisati že od junija 2008, odkar me je na konferenci eCollaboration na Bledu na nekaj različnih predavanjih vsakih petnajst minut prešinila misel, da se pa to že ne bo prodajalo in ne more biti storitev prihodnosti. Piše : Tanja Čavlovič tanja.cavlovic@mojmikro.si N amreč, za nekatere storitve, ki jih razvijajo po raznih koncih sveta in vanje investirajo ne vem koliko denarja in ne vem kakšne strokovnjake, menim, da so dokaj skregane z logiko, in prepričana sem, da se med uporabniki ne bodo prijele. Zdaj pa, ko je kriza in berem o tem, da bo Google odpustil 10.000 delavcev, da bo Cisco kar zaprl tovarno v teh delovnih dneh med prazniki, da so ponekod ukinili službena potovanja na bolj oddaljene kraje in podobno, me pa sploh razjezi, ko se spomnim, zaradi česa se meče denar stran in kakšna kolesja poganjajo razne vlade, da vlagajo ogromna sredstva v inštitute za bedaste raziskave. Prvo predavanje, ki sem se ga udeležila zgodaj zjutraj na tešče, je bilo na temo turističnih agencij prihodnosti. Designing the Tourist Agency of the Future. V prihodnosti naj bi imele turistične agencije velikanske interaktivne table, in ko bomo želeli obiskati določen kraj, nam bodo v agenciji lepo na Google Earthu pokazali, kje točno je ta kraj, nam zavrteli nekaj filmov od tam in nas virtualno popeljali tja, pokazali glavne stvari, nato pa nam rezervirali karte in nastanitev. Zadovoljni (in z občutkom, da smo kraj že obiskali) bomo plačali in zapustili agencijo ter z veseljem pričakovali potovanje. Bo res tako? Menim, da ne! Vse, za kar naj bi po njihovem hodili v agencijo, že sami delamo od doma. Najdemo slike in posnetke turističnih znamenitosti kraja, za katerega imamo rezervirano potovanje (sama se včasih tudi tega branim, ker želim res priti v neznano), iščemo najcenejšega letalskega prevoznika, rezerviramo vozovnice, prek storitev Google Earth ali Google Maps preverjamo oddaljenost raznih krajev, prometne povezave, včasih »pogooglamo«, kako je najbolje z denarjem ravnati, kje sprejemajo kaj, če potujemo prek agencije in je omenjen hotel, hitro preverimo, ali je kje kaj slik, kakšne so sobe ... Če ne, pa poiščemo akcijsko ponudbo, ki nam najbolj ustreza, in rezerviramo zadnji hip. Zelo veliko naj bi nam tudi pomenile izkušnje uporabnikov, ki bi nam jih prikazali z videi in slikami. Res? Vznejevoljijo me že razni potniki, ki se pritožujejo nad stvarmi, za katere je očitno, da so drugačne kot pri njih doma. V neki potopisni oddaji je voditelj poudaril: »Priporočam vam, da si rezervirate hotel nekje zunaj centra mesta, da vam ne bo treba poslušati petje iz mošeje, ki vabi k molitvi.« Torej – pojdite v turistično naselje zunaj mesta, kjer so sami hoteli in diskoteke. Ja, ali ni prvo prav tisti čar, če se potuje v muslimanske države? Če ne poslušaš petja, ki vabi k molitvi, potem nisi doživel pravega utripa življenja v muslimanski državi. Zakaj potem sploh kam potuješ? Takoj za tem, po prvi kavici, je sledilo predavanje Consumer Value of Context Aware and Location Based Mobile Services. Da ne razlagam podrobno, kako je vse skupaj zasnovano, bom samo poudarila tisti del, zaradi katerega sem skeptična. Najprej so naredili obsežno raziskavo, v kateri so ugotovili da, glej ga zlomka, ljudje veliko uporabljajo GPS, spletne družabne mreže ter programčke za neposredno komuniciranje. V promet naj bi spravili nekakšne »buddy« naprave, ki vsebujejo GPS-sisteme in brskanje po spletu (če se ilustracija: Marko Škerlep prav spomnim, naj naprava ne bi vsebovala mobilne telefonije), in sicer zato, da bi med tem, ko se bi vozili naokoli, našemu »buddyju«, partnerju, članu družine ipd. ves čas kazali, kje smo. Tisti, ki uporabljajo Myspace ali Facebook, bi lahko že na kraju dogajanja posneli fotografijo, in ta bi se samodejno objavila na Moblogu (mobilni blog) in bila bi opremljena z mobilnim dnevnikom. Torej s podatkom o datumu, času in lokaciji, ko je bila posneta. Zato da so vsi, ki obiščejo njihovo predstavitev, redno obveščeni o najnovejših informacijah. Če bi bil naš prijateljček na lokaciji, kjer je kakšno podjetje, ki je vpisano v rumenih straneh, bi takoj dobili točen naslov ali podatke iz rumenih strani. Med vožnjo po lokacijah bi se nam sproti prikazovala obvestila o črpalkah, restavracijah, naprava naj bi sama predpostavljala, kaj bi nas utegnilo zanimati od stvari, ki nam stojijo na poti, in nas ob tem obvestila … No, ne verjamem. Si predstavljate zdaj vse tiste može, ki bežijo v gostilno, da si ukradejo par uric zase? Sicer je nekje v 62. straneh dokumentacije o razvoju in raziskavi omenjeno, da storitve na podlagi lokacije (location based services – LBS) v Združenih državah Amerike skokovito rastejo, odkar so vpeljali zakonodajo E-911, ki zahteva, da so informacije o lokaciji takoj vidne pri raznih hitrih klicih na pomoč in podobno. Sicer priznam, da bi pri podobnem napadu, kot je bil 11. septembra 2001, vsi takoj želeli vedeti, kje so naši ljubljeni, ali je z njimi vse v redu in podobno, toda nadzor, ki bi se z uporabo takšnih naprav izvajal nad nami v času, ko ni nevarnosti, bi bil po mojem prehud. Tako da, ja, tudi ta raziskava za uporabo teh naprav je bil stran vržen denar. Tisti del o storitvah na podlagi lokacije so že razvili v prejšnjih raziskavah, pa tudi to, da ti GPS na poti sporoča, katera gostilna je blizu, kje je naslednja bencinska postaja in podobno. Zelo zanimiv mi je bil kratek komentar še enega od slušateljev o tem, da so na Finskem naredili obsežno raziskavo, pri kateri so omogočili, da ljudje prek mobilnikov spremljajo televizijo. Ko so zadevo objavili in iskali kandidate za test, je bilo 70 odstotkov vprašancev takoj za. Ugotovili so, da je zanimanje tolikšno, da je mogoče investirati ogromno denarja v tehnologijo za ustvarjanje mobilnikov in omrežij, kjer bi ljudje vsakodnevno spremljali televizijo. Toda po kratkem preizkusnem obdobju so ugotovili, da televizijo prek mobilnikov uporablja samo še 17 odstotkov udeležencev in da je najbolje, da pozabijo vse skupaj.  moj mikro | 1 | januar | 2009 15 RAZKRITJE storitve poosebljene genetike Vsak od nas lahko odnese del sebe, recimo majceno celico, v laboratorij. Tam zadevo pregledajo strokovnjaki in podajo strokovne rezultate preiskave. In kaj potem? S temi rezultati si sami kaj prida ne moremo pomagati. Pogledati jih mora strokovnjak, ki ima to sposobnost, da rezultate Znanost ali šarlatanstvo? interpretira v nam razumljivi govorici. V ta namen je nastalo kar nekaj podjetij, ki tudi prek spleta ponujajo »branje« in interpretacijo genskih zapisov. Pišeta : Marjan Kodelja, Zoran Banović marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si T o bi bilo lepo in prav, če ne bi obstajalo kar nekaj težav. Interpretacija genskih zapisov ni eksaktna znanost. In če nekdo poda svoje mnenje, to ni in še dolgo ne bo stoodstotno. A to je le ena od težav. Kje so torej nevarnosti in omejitve genetičnih testov? Sodobna, tako imenovana poosebljena (personalizirana) genetika, ima veliko težavo. Ta je interpretacija laboratorijskih rezultatov, ki jih znajo »prebirati« le strokovnjaki s področja genetike in medicine. In ker na tem področju ne gre za črno-bele odgovore da in ne, lahko marsikaj diši po subjektivizmu, dodatno začinjenemu z dobro merico verjetnosti! Bi vse skupaj lahko primerjali s kakšno astrologijo, kjer odgovore, zapisa- 16 ne v zvezdah, poznajo le astrologi? Tu je še konkurenca in tisti, ki obljublja več za manj denarja ima prednost. In če je vse skupaj začinjeno še s pomanjkanjem meril, ki bi enoznačno določala kakovost storitve, potem se kaj lahko zgodi, da smo priča šarlatanstvu. Večina med nami si na podlagi dejstva, da so znanstveniki že razbrali človeški genom, storitve poosebljene genetike predstavlja kot nekaj, kar nam bo kot rezulRojstvo storitev poosebljene genetika sta poleg interneta omogočila dva projekta. Projekt človeški genom, ki je pred sedmimi leti razkril celotno zaporedje dednega zapisa, in projekt HapMap, ki je odgovoril na vprašanje, v čem se dedni zapis razlikuje pri vsakem posamezniku. moj mikro | 1 | januar | 2009 RAZKRITJE tat dalo na mizo celotno zaporedje naše verige DNK, iz katere bomo izvedeli praktično vse. A ni tako. Gre za nekaj čisto drugega. S testi DNK se gledajo tisti deli zaporedja, za katere se ve, da so z nečim povezani, nato pa se na podlagi tega in pa matematične verjetnosti napoveduje, kaj se lahko zgodi. V praksi to pomeni, da če se najde določeno zaporedje členov v verigi DNK, za katero se ve, da je pogostejše pri osebah, ki so zbolele za določeno boleznijo, potem na podlagi števila dejansko ki jo sam določi. Tisti, ki želi biti strokovno boljši, jih bo izbral manj in bo upošteval tiste natančne, a bo zato manj konkurenčen od drugega, ki jih bo za isti denar upošteval več. Ko k temu dodamo še »kvazivede«, kot je povezava med genetiko in prehranjevanjem (dieto), je lahko meja med strokovno podkrepljenimi storitvami in šarlatanskimi zelo tanka. In če navržemo še odsotnost nadzora države (vsako zdravilo ali zdravstveni pripomoček, ki pride na trg, mora ustrezna organizacija potrditi, storitev pa ne potrjuje Kdo ponuja in kaj V Sloveniji www.geneplanet.si – Storitev je že na voljo. www.genelitik.eu/ – Storitev bo na voljo v naslednjih mesecih, kaže pa, da se bodo osredotočili na analiziranje genetskega materiala s ciljem določanja diet. V svetu www.23andme.com www.decodeme.com www.navigenics.com Storitve za poosebljeno genetiko, ki so podobne storitvi Genplant. www.knome.com – Ponuja popolno (oziroma 98 %) sekvencioniranje vašega genetskega zapisa za borih 350 tisoč dolarjev. obolelih sklepajo, kolikšna je verjetnost, da boste oboleli tudi vi. Če je bilo obolelih šest od desetih nosilcev takšnega zaporedja, imate 60 % možnosti, da zbolite tudi vi. Torej lahko obolite ali pa tudi ne. Več ko bo »obdelanih« ljudi, zanesljiveje se bo lahko reklo, koliko odstotkov ljudi z določenim zaporedjem bo zbolelo za neko boleznijo. OMEJENA MNOŽICA RAZISKAV Osnova storitev poosebljene genetike so že izvedene raziskave. A te se med seboj razlikujejo. Čeprav obljubljajo enako ali vsaj podobno, pa je med storitvami velika razlika, kar kaže tudi primer novinarja, ki se je anonimno testiral v treh storitvah in dobil tri različne rezultate. Nekatere so bile izvedene na večjem vzorcu oseb, torej so rezultati zanesljivejši, druge na manjšem in so temu primerno manj natančne. Katere raziskave ponudnik storitve upošteva, je njegova stvar. Vedeti je treba, da vsi analizirajo možnost nastanka bolezni, občutljivost na zdravila, potencialne talente in še kaj le na omejeni množici raziskav, nihče, malo pa je potrjenih tudi genetskih testov) pa je možnost zlorab še toliko večja. V domeni ponudnikov sta tudi izbor in ustrezno plačilo strokovnjakov, ki bodo za naročnika v njem razumljivem jeziku interpretirali rezultate. Tu je položaj enak. Lahko izbere dobre, a drage, ali pa slabe in poceni, jasno pa je, da to vpliva na kakovost storitve. Zaupanje pa ni nekaj, kar bi dobili takoj ali celo plačali. Treba ga je graditi postopno, in tako kot vsi drugi bodo morali prek tega procesa iti tudi ponudniki omenjenih storitev. KAKŠNO JE TVEGANJE Pri vsem skupaj obstajajo čisto oprijemljive nevarnosti. Nekdo bo imel na primer vpogled v najobčutljivejše od vseh osebnih podatkov. Tudi na tem področju je lahko velika razlika med ponudniki. Eni bodo na primer vsakemu uporabniku omogočili, se po plačilu storitve vsi njegovi podatki takoj zbrišejo, drugi jih bodo hranili v neosebni obliki in jih morda uporabljali za znanstvene raziskave. Te so lahko zelo vprašljive, saj povratne informacije ne bo. Osebe, ki se bodo testirale in bodo imeli veliko verjetnost, da za čim obolijo, če tudi bodo, tega Genetski testi Genetski testi so analize RNK, kromosomov (DNK), proteinov ali metaboličnih procesov s ciljem dobiti odgovore na zastavljeno vprašanje. Večinoma se uporabljajo v medicinske namene, se pa najdejo uporabne vrednosti tudi na drugih področjih. Po eni izmed metodologij lahko teste razdelimo na te vrste: Testiranje novorojenčkov. Test izvedejo takoj po rojstvu s ciljem (sumom) iskanja genetskih nepravilnosti (npr. duševna zaostalost …), ki so lahko grožnja v prvih letih otrokovega življenja. Diagnostično testiranje. Gre za teste, kjer potrdijo ali ovržejo sume, da so za stanje organizma, ki je razvidno iz opaznih simptomov, krivi genetske značilnosti ali stanje kromosomov. Teste je mogoče izvesti kadarkoli v življenju, niso pa na voljo testi za vse gene ali genetske značilnosti. Rezultat testa lahko pomaga pri izbiri načina zdravljenja ali preventivnih ukrepov. Test prenašalca. Je namenjen identifikaciji oseb z mutacijo gena, ki lahko, kadar je podvojen tudi v drugem genu (materinem, če je prvi očetov), povzroči genetske okvare. Test je namenjen posameznikom ali etničnim skupinam, pri katerih so znane genetske nepravilnosti ali bolezni. Testirajo oba bodoča starša in jima odgovorijo na vprašanje, kakšna je verjetnost, da bo genetska okvara prizadela tudi njunega potomca. Testiranje pred rojstvom. Išče spremembe v genih ali kromosomih embria z namenom ugotoviti, ali bo imel otrok genetske okvare (npr. Darwinov sindrom). Napovedovalno testiranje. V to skupino testiranj lahko uvrstimo storitve poosebljene genetike. Gre za test, kjer iščejo mutacije v genih, ki lahko pozneje v življenju z vplivi iz okolice oziroma vpliva življenjskega sloga povzročijo razvoj bolezni. Forenzično testiranje. Tega vsi poznamo. Primerjajo vzorec iz kraja zločina z vzorcem osumljenca. Tu ne gre za testiranje genov, temveč za sekvenciranje in primerjavo dela genetskega zaporedja. Raziskovalno testiranje. Vključuje iskanje nepoznanih genov, razumevanje, kako geni delujejo, in razumevanje genetskega zaporedja. Rezultati genetskega testa niso vedno enoznačni in hitro razumljivi, njihova interpretacija in razlaga testirani osebi pa ni preprosta. Zdravnik, ki običajno to počne, mora poleg vrste testa upoštevati tudi bolnikovo zdravstveno in družinsko zgodovino (pojavljanje genetsko pogojenih bolezni in okvar pri sorodnikih). Pozitiven rezultat pomeni, da so v laboratoriju našli spremembo v konkretnem genu, kromosomu ali proteinu. Odvisno od vrste in namena testa to pomeni, da lahko rezultat potrdi diagnozo, da je oseba nosilec mutiranega gena, s tem pa je lahko potrjeno tveganje (verjetnost), da se bo pri njem v prihodnosti pojavila določena bolezen. Ali pa pri njegovih krvnih sorodnikih, ki imajo podoben genski zapis. Zavedati pa se je treba, da »napovedni testi« običajno ne morejo natančno napovedati, kakšno je tveganje, da bo do pojava bolezni pri testirani osebi dejansko prišlo. Negativen rezultat pa pomeni, da v laboratoriju iskanega niso našli. Je pa vedno možno, da test ni bil kakovostno opravljen in so iskano spregledali. ne bodo povedale in tako bodo njihovi podatki, ki jih ponudnik hrani, brez statistične vrednosti. Kritiki so našli še nekaj konkretnejših nevarnosti. Na primer čustvene, ko bo naročnik zapadel v hudo depresijo, ko bo izvedel, da ima veliko možnost, da bo zbolel, nihče pa mu ne bo ustrezno povedal, kako se temu izogne in kaj sploh verjetnost pomeni. Ali pa socialne, ko bo oče izvedel, da moj mikro | 1 | januar | 2009 17 RAZKRITJE njegov sin ni res njegov, ali pa se bo izkazalo, čeprav to na zunaj ni opazno, da sodite v manj ugledno ali celo osovraženo etnično skupino. Pa finančne, ko bo zavarovalnica iz teh testov izvedela, nato pa odklonila zavarovanje komu, ki sodi v rizično skupino. Vse to so realne nevarnosti, ki obstajajo, in četudi se še niso zgodile, jih ne smemo kar takoj zavreči. Pa še bolj »elitistični« scenarij – bodo v prihodnosti sprejemni izpiti na uglednejše šole vključevali tudi analizo DNK kot dokaz sposobnosti? KAJ PRIDOBIMO Če smo zadovoljni s tistim, kar dejansko pridobimo, in to tudi upoštevamo, potem imajo lahko storitve uporabno vrednost. Vedeti je treba, da rezultat, ki ga dobimo, pravzaprav nima medicinske vrednosti in ni primeren za odločanje o zdravstvenih vprašanjih. Izvemo pa, na katera obolenja smo dovzetnejši, na katera zdravila smo lahko občutljivi, kakšni so morebiti naši skriti talenti in še zelo grobo, v katero etnično skupino človeštva sodimo. Če je zadnje bolj informativnega značaja, pa ima drugo neko vrednost. Ker na pojav bolezni ne vplivajo le dedne lastnosti, temveč tudi okolica, lahko z upoštevanjem tega spremenimo življenjski slog in se obnašamo bolj preventivno. Potem morda ne bomo zboleli, četudi je verjetnost dogodka lahko dokaj visoka. Glede zdravil se sliši dobro, vendar spet ista zgodba. Zdravnik si s tem ne bo mogel veliko pomagati, morda bo le pozornejši in bo odredil dodatna testiranja in se prepričal, ali bodo zdravila dejansko prijela ali ne. In talenti? Če jih še niste odkrili in razvili, je zelo verjetno, da jih tudi v prihodnje ne boste!  18 storitve poosebljene genetike UNIVERZALNI ODGOVOR? V Štoparskem vodniku po galaksiji je bil univerzalni odgovor 42 – škoda le, da so uničili največji organski računalnik, Zemljo, in niso natančno vedeli, kaj je bilo vprašanje. O lastnem bitju imamo veliko vprašanj. Zdaj pričakujemo, da bo poosebljena genetika odstranila tančico nevednosti. So naša pričakovanja pretirana? P rva asociacija ob izrazu »genetska analiza« je zagotovo pričakovanje nedvoumnega in jasnega odgovora na konkretno vprašanje ali bojazen. V praksi ni tako. Čeprav poznamo zaporedje v dednem zapisu, pa dvojna vijačnica še zdaleč ni izdala vseh skrivnosti. Če želite to razumeti, se morate poglobiti v osnove genetike. S tem pa bomo odgovorili tudi na vprašanje, kaj storitve poosebljene genetike so, kaj omogočajo ter kaj zagotovo niso in česa od njih ne morete pričakovati. verigo je »nekdo« s škarjami razrezal na 23 delov, nato pa zapakiral delčke po enega v vsak kromosom. Očetov del verige v prvi kromosom, materin pa v kromosom, ki je s prvim v paru. Poleg tega poznamo še mitohondrijski DNK – gre za organ v celici, ki je skorajda samostojen organizem, ki s celico živi v neke vrsti simbiozi. Vendar ta del za storitve poosebljene genetike ni tako zanimiv, saj se običajno uporablja za iskanje prednikov po ženski liniji – biblijske Eve! Pomemben termin za nadaljnje razumevanje je gen. Kaj pa je gen? Gen je del zaporedja na verigi, ki je Genetski načrt sposoben izdelovati točnotvorijo določen človeka protein (molekule, ki jih celice poštirje nukleotidi trebujejo za življenje, rast ...), v biin pravila, kako stvu pa gre za človeški izraz za tisti se lahko ti med OSUPLJIVA DVOJNA VIJAČNICA Molekula DNK, ki je oblikovana v dvojno vijačnico je biološki načrt izgradnje organizma. V večini primerov se tu naše znanje konča. Treba je iti dalje, globlje. DNKmolekulo si slikovno predstavljeno kot zvito lestev. Okvir ni tako pomemben, pomembne so prečne letvice, ki jih gradijo štirje nukleotidi (baze), adenin (A), citozin (C), guanin (G) in timin (T). Tu nastopijo pravila vezave. Adenin se veže zgolj s timinom, možna para sta A+T ali T+A, citazin pa le z gauninom, C+G ali G+C. Na voljo so štirje pari, ki so nanizani po celotni verigi od njenega začetka pa do konca. Torej niz parov, zaradi pravil povezave je dovolj, da par označimo zgolj z eno črko, predstavlja človeški »blueprint« oziroma človeški genom. C+C+G+A+T+T … do konca. Kje pa je ta konec? Veriga po podatkih, ki so znani, sestavlja 3 milijarde parov. V vsaki celici pa sta dve verigi, eno, ki smo jo prejeli od matere in drugo, ki je od očeta. Vsekakor gre za zelo dolg niz, če se izrazimo v nam bolj znanem jeziku, za 1,5 GB podatkov (ena veriga 750 MB). Celoten naš načrt lahko spravimo na dva CD-ja ali en DVD. Še dve zadevi sta na tem mestu pomembni. DNK-veriga je v jedru celice v kromosomih, teh je 23 parov, skupaj torej 46 kromosomov. Kromosomi so organizirane strukture DNK v celici. Celotno seboj vežejo. del verige, za katerega smo opazili, da ima točno določeno funkcijo. Ocenjeno je, da je v verigi med 20 do 25 tisoč genov. Geni so različno dolgi (število baznih parov), odvisno od njihove naloge, prav vse pa sestavljata del, ki sestavlja kodni zapis (načrt za izdelavo) proteina, in del, ki pove, kdaj je gen aktiven, koliko časa mora delovati in podobno. Povedano na »kmečki« način, ne da bi zašli v razlago RNK (ribonukleinska kislina, ki je podobna DNK) in njene vloge pri izdelavi proteinov. Geni »izdelujejo« proteine, ki so glavne makro (velike) molekule v organizmu. Ko vidimo organizem, vidimo proteine ali nekaj, kar so ti naredili. Proteini so sestavljeni iz manjših molekul, aminokislin, v genih pa je zapisano, kako aminokisline tvorijo zaporedje (gradijo protein). Okvara v genu, torej da določen par v zaporedju ni tak, kot bi moral biti, ima lahko za po- sledico, vse mogoče, od bolezni pa do talentov. A o tem več pozneje. V vsakem primeru pa geni tvorijo le 1,5 odstotka celotne verige, funkcija 97 odstotkov tako imenovane »junk DNK« pa nam je še vedno zavita v dokaj gosto meglo. Predvidevajo, da ta velik kos nima nikakršnega vpliva in je ostanek evolucije, po drugi strani, pa lahko da ima tudi ta del kak vpliv, le da ga še ne poznamo – oziroma je v našem primeru tisti del, ki govori o retrovirusih in njihovi sposobnosti, da »skačejo« po genomu, prezahtevno področje in tudi nebistveno za poznavanje storitev. VPLIV GENOV Zaradi nenehnega podvajanja DNA lahko zaradi dejavnikov v celici ali pa zaradi vpliva iz okolja pride do razlike v zapisu. Več takšnih razlik v zapisu ali pa če do razlike pride na kritičnem mestu lahko povzroči okvaro gena. Gen moj mikro | 1 | januar | 2009 RAZKRITJE ne opravlja več svoje naloge oziroma je ne opravlja dovolj kakovostno, posledica pa je lahko razvoj bolezni. Mutacija, kakor se zadeva imenuje, ima lahko tri posledice. Lahko je koristna, organizem nekaj pridobi, nevtralna ali škodljiva. Če pride do mutacije na zaporedju zunaj gena, to običajno ne vpliva na izdelavo proteinov. Do mutacije pa lahko pride v kodnem delu gena (kjer je načrt za izdelavo gena), tedaj celica izdela drugačen protein, ali v nadzornem delu, kar pomeni, da pride do premočnega izražanja gena ali njegovega utišanja. Gen je del »kode« zaporedja DNK z načrtom za »izdelavo« proteinov. Na sliki je vidno, kako je veriga DNA spravljena v celičnem jedru. RAZLOČEVALNI »SNIPI« Če bi bila celotna veriga DNK pri vseh enaka, bi naokoli gledali le kopije samih sebe, razlikovali pa bi se zgolj po tistih lastnostih, ki na katere vpliva predvsem okolica. Če pa bi bile razlike v verige prevelike, bi bili »vi« človek, »jaz« pa morda vinska mušica. Dejansko smo v 99,9 odstotkih enaki, razliko pa pomenijo bazni pari, ki so različni. Mutacije so eden od razlogov zakaj je tako, a ta fenomen za razumevanje genskih analiz ni tako pomemben. Te razlike se imenujejo posebni označevalci v genetskem zapisu (SNP – single nucleotide polymophisms) ali »snipi«. Zdaj pa se vrnimo k dejstvu, da imamo v celicah dve verigi. Snips tvorita dva bazna para, tisti na n-tem mestu očetove verige in tisti na istem mestu materine. Dobimo kombinacijo štirih črk, na primer C+G, A+T. Danes je znano okoli 12 milijonov snipsov, vsekakor preveč, da bi storitve poosebljene genetike za zahtevani denar obljubljale analizo prav vseh. Analizira se le manjši del snipov, katerih vpliv je znan. Je pa zelo pomembno, kje je Geneplanet osvaja svet Prvi ponudniki spletne storitve poosebljene genetike so se pojavili pred enim letom, istočasno pa je skupina slovenskih strokovnjakov na Irskem ustanovila podjetje Geneplanet, to pa je pred kratkim začelo tržiti svoje storitve. Gre za slovensko podjetje, ki meri vsaj na evropske trge! Odgovorili so nam na nekaj vprašanj. Kaj konkretno ponujate naročniku? Naročniku ponujamo veliko. Ocenimo mu stopnjo tveganja, da bo zbolel za kakšno boleznijo, ki je odvisna od njegovega genetskega zapisa. Gre za statistično oceno, ki temelji na podatkih, pridobljenih iz kakovostnih epidemioloških in genetskih raziskav. Ugotavljamo denimo, kakšna je genetska možnost za težave s povišanim krvnim tlakom, diabetesom ali kakšna je genetska nagnjenost ženske, da zboli za rakom na dojki. Samo v Sloveniji naj bi za rakom na dojki letno zbolelo približno 1000 žensk, za zdravljenje pa je zelo pomembno pravočasno odkrivanje. Če po osebni genetski analizi ženska ugotovi, da je bolj nagnjena k temu, da zboli za rakom na doj- ki, je to znak za dodatno pozornost in pogostejše redne preglede pri zdravniku. S tem se poveča možnost pravočasnega odkrivanja raka, če seveda ženska zboli za to boleznijo. Tudi sladkorna bolezen je problem, ki pesti številne Slovence. In če lahko vsaj nekaj posameznikov z rezultati genetske analize spodbudimo k zdravemu načinu življenja, ki bi zmanjšal njihovo možnost za nastanek diabetesa, smo naredili ogromno. Ocenimo tudi predviden odziv na določena zdravila, na primer statine, ki znižujejo holesterol v krvi, antidepresive in zdravila za erekcijo. Ugotavljamo pa tudi nekatere fizične in psihične potenciale posameznika ter izvor daljnih prednikov. Dejansko ocenjujemo, iz katerih ras smo sestavljeni in kje vse so potovali naši predniki iz Afrike po poti, ki se je začela To nam je vsem znano iz ameriških filmov. Sekvenčenje genskega zaporedja. pred 60.000 leti. Menimo, da so rezultati zanimivi za vsakogar, ne glede na starost, spol ali interesne dejavnosti. Če koga mogoče ne zanima predviden odziv na antidepresive, pa bo našel koristne podatke v možnostih za razvoj posameznih bolezni ali pa bo želel izvedeti, kako je na primer dovzeten za odvisnost od nikotina in kako prenaša alkohol. Kaj to pomeni za testirano osebo? Bojazen, da bo zbolel ali možnost, da spremeni življenjski slog in se bolezni izogne. Namen naše storitve vsekakor ni vzbujanje bojazni, temveč omogočiti posamezniku, da izve več o svojem DNK in po potrebi spre- meni svoj življenjski slog. Sprememba življenjskega sloga lahko pomeni tudi preventivo in s tem možnost, da se posameznik bolezni izogne. Treba je pravilno razumeti podatke, ki pa jih poskušamo zelo natančno in preprosto razložiti na naših spletnih straneh. Kako globoko bo šla analiza porekla testirane osebe? Ugotavljali bomo genetsko podobnost uporabnika v primerjavi s tremi svetovnimi rasami, in sicer Evropejci, Azijci in Afričani. Rezultati bodo podani v deležu podobnosti med vami in tipičnimi predstavniki omenjenih ras. Ocenili bomo podobnost s številnimi svetovnimi populacijami z vseh celin, moj mikro | 1 | januar | 2009 19 RAZKRITJE snip – zunaj dela verige, ki smo ga označili za gen, znotraj njega, in če slednje, v delu, kjer je načrt za izdelavo proteina ali v drugem, nadzornem delu. Snipi so lahko razlog, da imate »vi« rjave oči, »jaz« pa ne. In prav tako imajo lahko vpliv na možnost nastanka bolezni, občutljivost na zdravila, potencialne talente in podobno. KAJ PONUJAJO GENETSKE RAZISKAVE Spletne storitve poosebljene genetike ponujajo analizo genetskega zapisa, ne vseh dvanajst milijonov snipov, temveč zgolj tiste, katerih vpliv poznamo. Vprašanje je, kateri so pravi in jih je treba analizirati. Pri genetsko pogojenih boleznih gre za vpliv različnih genov, ki povečajo občutljivost posamezne osebe, da zboli. To znanstveniki odkrivajo s tako kot so na primer Toskanci, Francozi, Pigmejci, Maji in mnogi drugi. Sledili bomo tudi toku genov po Y kromosomu, torej po moški liniji prednikov. Določili bomo, iz katere haploskupine Y izvirate. Kdo in na podlagi česa interpretira laboratorijske rezultate. Kako naročniku poveste, da gre za verjetnost dogodka, ne pa za gotovo stanje? Interpretacija rezultatov je avtomatizirana s programom, ki smo ga v ta namen sami razvili. Da, gre za ocene tveganja, ne pa dokončne diagnoze. To zmeraj poudarjamo – na spletni strani, na vseh pogovorih, tudi v tem intervjuju. Diagnoze postavljajo zdravniki. Naša storitev je informativna in usmerjena k spoznavanju lastnega DNK in s pravilno interpretacijo k spodbujanju zdravega načina življenja. Pričakovati je, da bo v prihodnje tovrstnih ponudnikov več, med vami bo potekal konkurenčni boj. Pravite, da želite postaviti visoke standarde ponudbe. Pričakujete, da bodo drugi v tem pogledu manj izbirčni in bodo hoteli ponuditi več? Kako lahko naročnik hitro oceni, katera ponudba je boljša? Naročnik se lahko sprehodi po internetnih straneh vseh ponudnikov in oceni, komu najbolj zaupa in kdo mu ponuja tiste preiskave, ki ga najbolj zanimajo. Naša ve- 20 storitve poosebljene genetike imenovanimi asociacijskimi raziskavami, kjer primerjajo genetski zapis večjega števila oseb z določeno boleznijo z genetskim zapisom oseb, ki te bolezni nimajo. Če pri tem odkrijejo, da se točno določeni snipi veliko pogosteje pojavljajo pri bolnikih, kot pri zdravih, sklepajo, da so ti označevalci povezani z večjo verjetnostjo za nastanek bolezni. Povezava med snipi in geni, ki so jih pokazale raziskave, zanesljivo veljajo zgolj za populacijo, na katerih so raziskavo opravili. V glavnem pa lahko sklepamo, da je populacija Kavkazijcev v Evropi in Ameriki dovolj homogoena, da lahko rezultate raziskav za to populacijo posplošimo. Previdni pa moramo biti, ko gre za primerjavo med rasami. Ni nujno, da na primer označevalec, ki je odgovoren za nastanek bolezni pri Evropejcih, isto povzroči tudi pri Afričanih. NIMAMO KRISTALNE KROGLE lika prednost in razlika od drugih ponudnikov je v obdelavi osebnih podatkov, ki jih fizično ločimo od rezultatov analiz. Tako niti Geneplanet ne more in tudi ne želi povezati rezultate genetskih analiz z identiteto svojih naročnikov in tudi tako v GenePlanetu ponujamo največjo varnost svojim uporabnikom. Drugi ponudniki so v primeru, denimo nacionalnih ali kakšnih drugih interesov, pripravljeni žrtvovati anonimnost svojih strank. To dejstvo objavljajo tudi v spletu, čeprav skrito v množici drugih podatkov. Vendar mi dela posameznih konkurenčnih podjetij ne nameravamo preveč komentirati, bomo pa svojemu uporabniku ves čas omogočali kakovost in največjo varnost storitve. In prepričani smo, da sta prav kakovost in največja varnost to, kar pričakujejo naročniki. tiste bolezni, ki so znanstveno in statistično potrjene, torej gre za tiste raziskave, ki so objavljene v najprestižnejših znanstvenih publikacijah, kot so Nature, New England Journal of Medicine in podobni. Tem podatkom lahko z veliko gotovostjo zaupamo. Zato si vsekakor želimo regulative, ki bi visoko postavila minimalne standarde v tehničnem postopku analiz in zanesljivosti testiranja, da storitev osebne genetike ostane na tako visoki ravni, kot smo si jo zastavili mi. Konkurenca je namreč tudi v tem poslu zaželena, nikakor pa ni dobro, da bi kakšno podjetje delalo negativno promocijo osebnosti genetiki z vprašljivo ponudbo, ker ne bi izpolnjevali tako visokih standardov kot naše podjetje. Zdravila in zdravstveni pripomočki morajo biti potrjeni, pred začetkom prodaje, znano pa je, da niti vsi genski testi niso potrjeni. Si želite zakonsko regulativo, ki bi tudi na tem področju uredila minimalne standarde. Tehnična izvedba naših testov je že ves čas v skladu z najsodobnejšo laboratorijsko tehniko, rezultati, ki jih naša tehnologija omogoča, pa so večkrat primerjani z različnimi verodostojnimi viri. V naših raziskavah »pregledujemo« samo Poznavanje snipov ni kristalna krogla za napovedovanje prihodnosti. Je pa znanstveno utemeljeno izhodišče za računanje verjetnosti, da bomo zboleli, na osnovi genetskega zapisa. Z verjetnostjo pa so vedno težave. Lahko zbolimo za določeno boleznijo, pa čeprav nam analiza pokaže zgolj 10-odstotne možnosti, ali pa ne zbolimo, pa četudi so možnosti 90-odstotne. Na razvoj bolezni vpliva tudi okolica, in uporabna vrednost storitev poosebljene genetike je ravno v tem, da izvemo, na katerih področjih nam snipi pokažejo povečano tveganje. Sledi sprememba življenjskega sloga z upoštevanjem zunanjih dejavnikov tveganja (zgolj na te lahko vplivamo) in povečanje preventivnih ukrepov, da do Rezultati testiranja so eni izmed najbolj varovanih osebnih podatkov. Kako jih ščitite? Varnost vaših podatkov je za nas izjemnega pomena, zato je vaša osebna DNK-analiza dostopna na varno šifriranem personaliziranem portalu z večstopenjskim varnostnim mehanizmom, ki zagotavlja največjo varnost dostopov in zaščito osebnih podatkov. Osebni podatki so nepovratno ločeni od rezultatov analize, zato niti Geneplanet ne more in tudi ne želi povezati rezultate genetskih analiz z identiteto svojih naročnikov. Kromosomi so strukture, kjer je v celici veriga DNK (dedni zapis). nam neljubega dogodka ne bo prišlo!  Kot mi je znano, je možno iz rezultatov testiranja odgovoriti na vprašanja, povezana s starševstvom ali kriminaliteto. Boste to počeli? Takšne analize so etično sporne in jih ne bomo izvajali. Neposredno in zanesljivo se starševstva z našimi podatki ne bo dalo dokazati ali ovreči. V katero smer nameravate v prihodnje razvijati storitve? Vsekakor bomo povečevali nabor bolezni, zdravil in lastnosti, ki jih ocenjujemo v naši ponudbi. To je seveda odvisno od hitrosti objav kakovostnih znanstvenih študij, ki kažejo na povezave med genetskim zapisom in pojavom bolezni, odzivi na zdravila in osebnimi lastnostmi. Pripravljamo pa tudi nekaj presenečenj, ki naj za zdaj ostanejo skrivnost. Kakšna je trenutna cena storitve? Ker gre za promocijsko ceno, me zanima, ali bo ta v prihodnje višja? Kako napovedujete gibanje cen v prihodnje? Trenutna promocijska cena storitve je 300 evrov ter stroški poštnine in zbiralnika sline. Ker gre za promocijsko ceno, se bo v prihodnje cena dvignila za nekaj odstotkov, vendar ne pretirano.  moj mikro | 1 | januar | 2009 TEHNOLOGIJE sledenje ukradenih računalnikov Hop, Cefizelj, vrni mi prenosnik! Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si Človeku so ukradli prenosni računalnik. A okradeni je vohunil prek nameščenega programa za oddaljeni dostop, vse dokler ni tat naredil napake in se izdal. Je to sploh mogoče? Je nameščanje programov za oddaljeni dostop ali podobnih dober način boja proti kraji? o tem ni imel niti pojma. Epilog je, da so na njegova vrata potrkali možje v modrem. V zgodbi je nekaj nejasnosti, ki jih mediji, ki so zgodbo razširili, niso niti poskušali obrazložiti, zato je veliko vprašanje, ali je sploh resnična. In četudi je, je pri bilo vsej zadevi veliko srečnih naključji. Zakaj? Računalnik ali omrežje računalnikov ima v internetu svoj unikatni IP-naslov, ki mu ga dodeli ponudnik dostopa. Če niste posebej dogovorjeni, da imate vedno isti naslov (statični IP), se ta spreminja. V vsakem primeru je zelo malo možnosti, da bi vedeli, pod katerim naslovom se zdaj skriva do nedavnega vaš prenosni računalnik. Kaj pa tako imenovani naslov MAC (Media Access Control) – unikatna številka omrežne kartice, usmerjevalnika? Ta je vidna, vendar zgolj v krajevnem omrežju (LAN), ne pa tudi v internetu. V najboljšem primeru jo vidi ponudnik dostopa v internet. Če bi se torej želeli »priključiti« na ukradeni računalnik, bi morali vedeti, pod katerim IP-naslovom se ta skriva. In če bi poznali naslov, sploh ne bi bilo potrebe po spremljanju početja tatu (menda je cele dneve gledal porniče). Dovolj bi bilo, da bi IP-naslov sporočili policiji, ta bi obiskala ponudnika dostopa, ki bi jim lahko povedal, kdo se za njim skriva. DOMENA NAMESTO NASLOVA! Zgodba postane verjetna, če je računalnik v internetu poznan pod domeno, ne pa po trenutnem IP-naslovu. Domeno mu dodeli storitev dynDNS.org (struktura domene: imeprenosnika.vašadomena.dyndns.org), program v računalniku pa poskrbi za osvežitev bodisi ko se računalnik priklopi v internet bodisi ko se zamenja njegov dotedanji IP-naslov. Če imate P rogrami za oddaljeni dostop so namenjeni nadzoru računalnika iz drugega računalnika, oba pa sta v internetu. V konkretni zgodbi je lastnik ukradenega prenosnika spremljal početje tatu, vse dokler se ta ni odločil, da nekaj kupi v spletni trgovini in je v postopku nakupa vnesel svoje ime in naslov. Lastnik je to opazoval, tat pa 22 Izdajalski IP-naslov Je poznavanje IP-naslova dovolj? Ne vedno. Vzemimo dva primera. Tat računalnik priključi v internet pri sebi doma, prek svojega internetnega priključka. Njegov ponudnik ga pozna in v tem primeru je poznavanje naslova dovolj. Kaj pa ko tat računalnik v internet priključi prek javnega brezžičnega omrežja, prek priključka v internetnih bifejih ali prek nevarovanega brezžičnega omrežja soseda. V tem primeru ga bo policija zelo težko ujela, če ne bo dovolj hitro na mestu dogodka, v zadnjem primeru pa lahko potrka tudi na vrata nič hudega slutečega soseda. Dobra storitev zato poskuša pridobiti čim več podatkov, morda osebne podatke, ki bi jih nepreviden tat vpisal, ali pa, če ima prenosnik vdelano kamero, tudi njegovo fotografijo moj mikro | 1 | januar | 2009 TEHNOLOGIJE v računalniku tudi programsko opremo za oddaljeni dostop, lahko vohunite za početjem tatu, tako da le opazujete dogajanje na zaslonu in se ne izdate s tem, da na primer prevzamete nadzor nad računalnikom. Vedeti morate tudi, kdaj je ukradeni računalnik sploh dostopen. Lahko poskušate in čakate ali pa uporabite kakšno od storitev, ki neprestano preverja prej omenjeno domeno in vam sporoči, kdaj je ta dostopna (primer: www.websitepulse.com). S tem boste prevarali priložnostnega tatu, ki je ukradel računalnik, ali pa nič hudega slutečega kupca ukradenega blaga, pri čemer se ne enemu ne drugemu veliko o računalnikih ne sanja. Dovolj je namreč, da tat izbriše zanj potencialno nevarne programe oziroma še bolje, da pred uporabo izbriše vse na disku in ponovno namesti, kar potrebuje, in je pred vami popolnoma varen. Zgodba je zanimiva tudi z druge perspektive. Rešitve, ki obljubljajo vrnitev ukradenega računalnika, delujejo po enakem načelu. Tatu lahko izsledijo zgolj, če ta računalnik priključi v internet in če prej ni »počistil« diska in odstranil zaščite. Zatorej sodimo, da lahko dajo lažen občutek varnosti, ki je nevaren. Kajti še huje kot kraja računalnika, je kraja tako ali drugače zaupnih podatkov, ki se na njem nahajajo! KO SE PRENOSNIK SAM OGLASI Prenosniki so med tatovi vroče žemljice. Razmeroma lahko jih je ukrasti in hitro spraviti v promet! In ker je tako, je velik tudi interes po storitvah, ki obljubljajo, da če vam bodo računalnik ukradli, ga boste lahko dobili nazaj. V nekaterih primerih vam obljubljajo celo varnost podatkov. Razumljivo je, da ko je govor o komercialnih storitvah, o njih nočejo izdati veliko podatkov, saj bi to vplivalo na sposobnost storitve, da opravlja svoje poslanstvo. A pri vseh tovrstnih rešitvah gre za bolj ali manj podoben način delovanja. V »ščiteni« računalnik se namesti programska oprema, ki pri kraji, kadar koli je mogoče, pošilja podatke. Poslani podatki, med njimi je lahko tudi slika »novega« uporabnika, so taki, da omogočajo določanje fizične lokacije prenosnika (omrežni podatki – IP-naslovi in podobno). Nekateri omogočajo tudi oddaljeni dostop do ukradenega računalnika in izbris vseh tistih podatkov v njem, za katere lastnik želi, da nikoli ne pri prišli v neprave roke. Prav tako v večini primerov ni znano, kako so te storitve občutljive na ponovno namestitev sistema, formatiranje ali celo zamenjavo diska. Takšne posege v prenosni računalnik lahko preživi storitev, ki ima del sebe varno spravljeno v BIOS-u računalnika. Če tat na primer zamenja disk, ta del poskrbi, da se tudi na novega namestijo vsi programi, ki so potrebni za zagotavljanje delovanja storitve. Kako deluje Adeona ADEONA, BOGINJA VARNE VRNITVE Večina komercialnih storitev za nas ni zanimivih, saj slonijo na tretji osebi (podjetju), ki skrbi za zbiranje podatkov in iskanje ukradenega računalnika, zato niso na voljo v Sloveniji. Je pa toliko zanimivejša na primer prostokodna storitev Adeona (http://adeona.cs.washington. edu/). Njena prednost je tudi v tem, da uporabnik vse naredi sam, brez morebitne ogroženosti svoje zasebnosti, podatki o lokaciji računalnika pa se shranjujejo v strežnikih openDHT (pošilja jih vsake pol ure). Večina podobnih storitev takoj, ko jih namestite, začne pošiljate podatke – torej tudi ko prenosnik še ni ukraden ali izgubljen in je še vedno v vaših rokah. Ponudnik storitve lahko torej vidi vaše početje. Čeprav do zdaj še ni bilo poročil, da bi do take zlorabe prišlo, pa v protiteroristični paranoji nikoli ne vemo, kaj nekdo dela v imenu »patriotskega akta« ali česa podobnega. Adeona pa je drugačna – podatki, ki jih shranjuje, so šifrirani in berljivi zgolj z vašim geslom, ki si ga izmislite v postopku namestitve. Nihče drug ne more do njih in nihče drug iz njih ne more izluščiti informacij! Trenutno gre za beta različico, ki jo je preprosto odstraniti in tudi v bodoče pravijo, da je storitev namenjena zgolj iskanju prenosnikov, ki so jih ukradli običajni tatovi, in ne oni s preobilico računalniškega znanja. KAJ PA POTEM? Ponudniku storitev sledenja ukradenega računalnika obljubljajo veliko, od tega, da najdejo naslov tatu, pa do približne ocenitve lokacije prek otokov brez- Programček je majhen in ga hitro prenesemo in namestimo. Gre pa za standardno proceduro. Potrdimo pravila igre (ja, strinjamo se z vsem, kar piše), odločimo se, kaj namestimo (agent oziroma odjemalec za iskanje prenosnika oziroma kar oboje) ter oblikujemo geslo za dostop do podatkov. Med procesi je odjemalec Adeone viden, kar pomeni, da ga lahko tat preprosto odstrani! Med namestitvijo program ustvari datoteko, ki jo moramo imeti pri iskanju ukradenega računalnika. Iskanje je preprosto. Vnesemo mesto, kjer je datoteka, in geslo, nato pa sistem v zbirki podatkov poišče ustrezne podatke. Ker so tu šifrirani, so vidni zgolj uporabniku rešitve, ne pa tudi skrbnikom strežnikov. Odjemalec podatke v strežnik pošilja vsake pol ure, ko je v internetu, v strežniku pa ostanejo en teden. moj mikro | 1 | januar | 2009 23  TEHNOLOGIJE Kako deluje Adeona Škoda, da ne deluje! Bistveno je, da storitev ves čas deluje, zato smo Adeono preizkusili. Hitro smo ugotovili, da odjemalec sicer pošilja podatke storitvi OpenDHT, ti podatki pa pozneje niso dosegljivi. Izkazalo se je, da Adeona trenutno ne deluje, njeni snovalci pa razvijajo novo različico, ki bo ohranila načelo zasebnosti, vendar ne bo slonela na omenjeni storitvi. To pa kaže na drugo težavo. Čeprav je storitev brezplačna in plod raziskovalnega projekta, uporabniku obljubljajo vsaj malo varnosti, te pa ne zagotovijo. Še huje je, če bi računalnik opremili z Adeono, nato pa bi ga ukradli. Ugotovili bi, da je bilo vse zaman. Upajmo, da bodo rešili zaplet in da bo v prihodnje Adeona delovala tako, kot mora.  Čudi nas, da v Sloveniji ni ponudnika storitve sledenja ukradenih računalnikov! 24 sledenje ukradenih računalnikov žičnega omrežja in še fotografije tatu povrhu. Realno pa je tisto, kar dejansko dobite, največkrat IP-naslov računalnika in čas, kdaj je bil ta skrit pod tem naslovom. Kaj zdaj? V vsakem primeru morate iti na policijo, prijaviti krajo računalnika in več ko pri tem poveste podatkov, več možnosti imate, da bi računalnik še kdaj videli. Z IP-naslovom si sami ne morete dosti pomagati, policija pa lahko dobi sodni nalog, na njegovi podlagi pa od ponudnika dostopa v internet tudi podatke o naročniku, ki mu je bil v konkretnem času dodeljen problematičen naslov. Od tu naprej gre za klasično policijsko delo. ŠE O PREVENTIVI Dodatek nekaterim komercialnim storitvam sledenja je možnost brisanja »pomembnih« podatkov pri kraji. Ne klasičnega brisanja, temveč prepisovanja, kar je edini postopek, ki podatke fizično uniči. Tu vidimo dve pomembni omejitvi. Prva je čas, ko se uničevanje vključi. Ko računalnik ugotovi, da je ukraden (na primer trikratni vnos napačnega gesla) ali na ukaz iz interneta? V obeh primerih je zadeva vprašljiva, saj tisti, ki je prenosnik ukradel zaradi podatkov v njem, to verjetno ve in bo zelo pazil, da brisanja ne bo aktiviral. V internet pa takšnega prenosnika zagotovo ne bo priključil. Lahko pa pri-  Rešitve, ki obljubljajo vrnitev ukradenega računalnika, lahko dajo lažen občutek varnosti, saj izsledijo tatu le, če ta računalnik priključi v internet in če prej ni »počistil« diska in odstranil zaščite. de tudi do lažnega alarma in si sami sebi naredimo prav lepo škodo. Vsakdo, ki ima v prenosniku res pomembne podatke in drugače ne gre in jih na primer ne more imeti kje varno shranjenih v »oblaku«, naj razmisli o njihovem šifriranju. Rešitev, tako brezplačnih kot tudi komercialnih, je več, od programskih, ki »zakodirajo« izbrane datoteke in mape ali kar ves disk, pa do bolj sofisticiranih programskostrojnih rešitev, kjer je za dešifriranje podatkov potrebna naprava, morda v obliki USB-ključa – če vam tega ukradejo skupaj s prenosnikom, je bilo vse zaman. Šifriranje celotnega diska ima pred šifriranjem datotek oziroma map nekatere prednosti. Šifrirano je popolnoma vse oziroma ostanejo nešifrirani le tisti deli diska, ki so potrebni za normalen zagon sistema (obstaja strojna rešitev, ki šifrira tudi ta del), tudi začasne datoteke in del diska z začasnimi podatki (izmenjevalni prostor), iz katerih lahko tat izlušči zaupne podatke, pa četudi je napadena datoteka zavarovana. Pri tem načinu uporabnik ne izbira, katere datoteke naj sistem zaščiti, zato odpade človeška napaka, ko preprosto pozabi na kakšno datoteko, hkrati pa sistem tudi zahteva identifikacijo uporabnika pred zagonom sistema, in ne ko je ta že zagnan. Preprosto je tudi uničevanje podatkov, saj je v prvem koraku dovolj, da uničimo šifrirni ključ in podatki nimajo več vrednosti. Vendar tudi v tem primeru predlagajo poznejše fizično uničenje podatkov. Ima pa šifriranje moj mikro | 1 | januar | 2009 TEHNOLOGIJE Ko ga ukradejo, je že prepozno! Po toči zvoniti je prepozno. Misliti je treba prej in krajo preprečiti. Nekaj napotkov: • Nikoli ne puščajte prenosnika v prostoru, ne da bi ga imeli vedno na očeh. Če skočite iz pisarne, ga zaklenite v omaro. Velja za prostore, kjer je običajno, da se v njem zadržujejo tudi tuji ljudje. • Ne puščajte prenosnika tam, kjer ga je preprosto ukrasti. Prtljažnik avtomobila se vam morebiti zdi varen kot bančni sef, vendar ni. • Razni dodatki za zaklepanje (veriga in ključavnica Kensington) so primerni za mesta, kjer je veliko tujih ljudi, prenosnik pa tam potrebujete in ga nimate vedno na očeh. Zato pa to tudi uporabljajo na sejmiščih, kongresnih prostorih … • Nekaj dodatne varnosti daje prenosnik, priključen v priključno postajo zanj (docking station), saj ga je malce težje vzeti iz mize. • Na potovanju ne imejte prenosnika temu namenjeni torbici, saj ste tako opaznejši očem morebitnih tatov, ki točno vedo, kaj nosijo. Bolje je prenosnik imeti v nahrbtniku ali v torbi, ki je namenjena tudi drugim stvarem. celotnega diska slabost, kajti če tat ukrade računalnik v delujočem stanju, datoteke niso šifrirane, pri šifriranju posameznih datotek, vsake s svojim šifrirnim ključem, pa so. Storitve sledenja prenosnika so, če zanemarimo potencialno nevarnost ogrožanja zasebnosti, edini proaktivni način povrnitve računalnika, ko je bil ta že enkrat odtujen. Zadnje čase se veliko govori tudi o novejših tehnologijah (na primer Intel ATT – Anti Theft Technology), ki bodo vgrajene »globlje« v drobovje računalnika in bodo zato težje odstranljive ter odpornejše na iznajdljivost tatov. Kakor koli že, osnova delovanja Preventiva, bistvo zaščite podatkov! Večini žrtev ni tako žal za prenosnikom kot za podatki, ki so bili v njem. Zato velja premisliti o naslednjem: • Če je le mogoče, pomembnih podatkov ne imejte v prenosniku. Ti naj bodo v varnem strežniku, do njih pa boste prišli prek omrežja. Načelo računalništva v oblaku je dober primer za to. • Podatke, ki jih imate v prenosniku, redno hranite še kje drugje. Tako pri kraji ne boste izgubili skoraj dokončane diplomske naloge ali poslovnega načrta. • Če so podatki že v prenosniku, naj bodo šifrirani. Boljša rešitev je šifriranje celotnega diska kot zgolj zaščita nekaterih datotek oziroma map. • Ne zanašajte se preveč na uporabniško ime in geslo kot zaščito operacijskega sistema. Ne pomaga veliko. • Bralnik prstnih odtisov je boljša možnost, vendar je z njim opremljeno manj prenosnikov, v poslovnem svetu pa boste imeli, vsaj v Sloveniji, težave, saj takih prenosnikov pravzaprav ne smete imeti, razen če ima vaše podjetje posebno dovoljenje za uporabo biometričnih ukrepov. • Z geslom zaščitite tudi dostop do BIOS-a. bo še vedno enaka: pogoj, da je ukradeni računalnik priključen v internet, in zbiranje podatkov, ki jih bo ta pošiljal. Možnost brisanja podatkov od daleč in onemogočanje dostopa do podatkov na disku so le dodatki, ki varujejo podatke, ne pripomorejo pa k povrnitvi računalnika. Najbolje, tako glede lastnika kot tudi glede podatkov pa je, da vam računalnika sploh ne ukradejo. Dodatno branje: Kako dokončno uničiti podatke na disku: www.mojmikro.si/preziveti/varnost/trdozivost_podatkov_na_disku  moj mikro | 1 | januar | 2009 25 PODROBNEJE ... LCD HDTV TV VISOKE LOČLJIVOSTI V VSAK DOM Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si Televizija naj bi bila po pričevanju nekaterih sociologov in komunikologov medij druge polovice 20. stoletja. Medij 21. stoletja pa že postajajo internet in multimedijske vsebine. V tej drugi polovici 20. stoletja je televizija prišla (skoraj) v vsak dom in lahko bi rekli, da ni človeka, ki ne bi znal z njo upravljati, vsaj toliko, da si lahko pogleda na TV-zaslonu program, ki si ga hoče ogledati. A ne glede na to je videti, da mora kupec novega televizorja dandanes vsaj na par dodatnih modulov izobraževanja v kako strokovno šolo za elektrotehniko, preden se poda na zahtevno pot nakupa novega televizorja. Ker se imam za poznavalca tehnologije, sem mislil, da se bom ta tehnološki labirint prebil z lahkoto. Ajajaj! 26 moj mikro | 1 | januar | 2009 PODROBNEJE ... Kako sem (vendarle) izbral pravega Dobro, tehnika ni več vprašanje. LCD ali plazma sta, definitivno edina možna izbira, in čeprav se v kakih zaprašenih kotih eBayjevih skladišč še najde kak dober in poceni CRT-televizor tja do 44- palčne (110 cm) diagonale, ta zaseda prevelik prostor v stanovanju. In seveda prvo vprašanje je bilo, kako velik televizor sploh potrebujem za naše stanovanje, kajti verjetno ne bomo postavljali sobe okoli televizorja, temveč televizor v sobo. Njega dni je veljalo, da je optimalna ogledna razdalja za televizijo PAL 2- do 5-kratnik diagonale zaslona. Tehnologija HDTV je to pravilo malček spremenila. Standard SMPTE priporoča najmanjši vidni kot 30 stopinj. Če gledamo preveč od daleč, ne vidimo podrobnosti. Če gledamo preblizu, je pika (piksel), osnovna enota slike, že opazna in moteča. Glede na vse mere sem izračunal, da je za moje potrebe idealna mera 42- do 46-palčna (100 do 115 cm) diagonale zaslona. Obvezno poln HDTV, 1080 vrstic – niti ne toliko za danes kot za jutri, kakovost televizije, ki prihaja. Hotel sem tudi televizor s sprejemnikom MPEG-4, kajti to naj bi bil v bližnji prihodnosti standard prenosa. Kmalu sem odkril, da to zmorejo le najnovejši modeli, pa še to ne vsi. Želel sem imeti tudi funkcijo slike v sliki ali slike ob sliki, ki je bila še pred kratkim del vsakega televizorja višjega cenovnega razreda, sodobni modeli pa jo ponujajo le v najvišjem cenovnem lahko razredu. In seveda postavil sem si cenovni razred. Vedel sem, da previsoko ne morem, da pa lahko zaradi izplačanih honorarjev razmišljam o ceni med 1600 in 2200 evri. In smo stopili na oglede. Kako priti do informacij o kakovosti televizorjev? Modelov na trgu je ogromno, vsak na forumu hvali svojo odločitev in TV ki ga je sam kupil, drugi so zanič. Edina možnost je vizualno primerjanje modelov – toda na podlagi česa? Kakovost slike je odvisna od ogromnega števila dejavnikov, od vhodnega signala, nastavitev, razmer gledanja ... Tudi počutje gledalca vpliva na dojemanje slike. Spomina na kakovost slike skoraj ne moremo prenesti iz enega prostora v drugega. Idealna primerjava bi bila seveda, če bi imeli televizorje enega ob drugem, v istem prostoru in z isto sliko, kar pa si lahko privošči le peščica medijev v tujini. Ogromno je odvisno tudi od prodajalcev, kako točno in z občutkom nastavijo prametre slik, še posebej kontrast in ostrino. Predvsem pri ostrini pogosto preveč pretiravajo pri nastavitvah in slika dobi grd in grob videz razostritvene maske. A vseeno je neposredni ogled najboljša možnost. Moj prva želja je bil televizor, o katerem sem že veliko slišal – Pioneer Kuro. Kakovost seveda potrjuje tudi cena in televizor je bil na zgornjem robu mojega cenovnega polja. Tudi predstavitev v Pioneerjevem centru v Šiški je vrhunska, z lepo sliko v krasnem okolju. Toda letošnji modeli še nimajo sprejemnika MPEG-4. In ker tudi primerjava z drugimi znamkami ni bila možna, sem to željo opustil. V spletu sem dobil podatek, da Pioneerjeve zaslone pravzaprav izdeluje Sharp. Ko sem pogledal Sharpove modele, mi je v oko padel njihov 42-palčni model, MPEG4, slovenski meniji, ugodna cena ... Že sem pomisli, da imam televizor, ko sem na poti iz trgovine videl dva Phillips televizorja (krasna zaslona, le da zunaj cenovnega okvira) s frekvenco osveževanja slike 50 in 100 Hz. Čeprav sem bil mnenja, da frekvenca osvežitve 100 Hz pri LCD-zaslonih zaradi progresivnega izpisa slike ne igra pomembne vloge, me je opazna razlika v kakovosti gibljive slike prepričala. Še zlasti slika, gledana z roba vidnega polja, prinaša res vidno izboljšavo in manj skakajoče premike hitrih objektov znotraj kadra. Torej, 100 Hz model obvezno. Sharp ima tudi takega v mojem cenovnem polju, toda brez vdelanega sprejemnika MPEG-4. In spet primerjave med obstoječimi modeli. In odgovor sem dobil v pravzaprav enem najpogostejših modelov – Sonyjevem. Letošnji model 46W4500 ima vse tisto, kar sem potreboval. Velik zaslon, lepo sliko, 100 Hz, sprejemnik MPEG-4 in cenovni razred, ki spada v moj proračun. Preverim ceno na nemškem eBayju – malo razlike, s prevoznimi stroški celo cenejši. Digitalni sprejemniki za kabelsko (DVB-C) in zemeljsko (DVB-T) sprejemanje. Potreboval sem le še kakovosten zidni nosilec, ki omogoča premikanje zaslona v vseh treh smereh, in televizor stoji na zidu – mesec dni po začetku iskanja in po nekaj ducatih ogledov in neskončno tekanja po trgovinah. In če pomislim, da sem bil na začetku prepričan da bo šlo hitreje in z manj težavami … moj mikro | 1 | januar | 2009 27 PODROBNEJE ... LCD HDTV KAJ POMENIJO OZNAKE HD TV Oznaka za televizijske sprejemnike (vključno s »set-top boxi« in integriranimi digitalnimi TVsprejemniki), ki lahko sprejemajo in dekodirajo HD-signale (720p, 1080i) prek kabla, satelita ali prizemne radiodifuzije. HD Ready Široko, širše, najširše Kratica HDTV pomeni High Definition Television oziroma televizijo visoke ločljivosti. Gre za nov standard, ki v naše domove prinaša novo generacijo naprav, ki se lahko pohvalijo z boljšo sliko in boljšim zvokom. HDTV je pravzaprav skupek tehnologij, ki močno obogatijo izkušnjo gledanja televizije v naši dnevni sobi. H DTV pa ne zajema samo LCD televizijskih sprejemnikov ali plazem in ni odvisen od obilnimi centimetri diagonal teh naprav in podobno. HDTV je tehnološki napredek, še zlasti glede na obstoječe analogne katodne televizorje, katerih tehnologija je v bistvu stara več kot 50 let. Tehnologija kot taka se ne nanaša samo na televizijske enote, temveč obsega celoten spekter, ki vključuje tako televizorje, zvočne sisteme, signale kanalov in podobno. NIČ VEČ DUHOV IN SNEGA A dejstvo ostaja – slika na televizorjih »HDTV-generacije« je neprimerljivo boljša. Na račun povečanega števila slikovnih pik in števila vrstic v sliki je ta precej jasnejša (ostra). Ob tem so tudi same barve precej izrazitejše, kar nam na koncu da res dobro sliko. Ob tem se slika sama več ne prikazuje z uporabo prepletenega (interlaced) signala, temveč s postopnim (progressive) signalom, kjer ni več tistih motečih črt, zmazanih slik in utripanja zaslona. K boljši sliki pa ne pripomore samo tehnologija na televizorju, temveč tudi sam »tip« signala, prek katerega gledamo televizijske kanale. Vsi ti prenosi postajajo digitalni, in le kot taki skupaj s HD-televizorjem postajajo prava kombinacija, saj je slika ne samo lepša in boljša, ampak je tudi brez t. i. učinka duhov, kjer se je neka oseba v filmu ob hitrem gibanju »vlekla« za sabo, ali pa »snega«, ki se je kazal v belih pikicah, ki so letale po zaslonu in nas precej motile ob gledanju filma ali televizijskega programa. V SREDIŠČU DOGAJANJA Skupaj z boljšimi televizorji je napredoval tudi zvok. Ta je kakovostnejši, zaradi česar pa je v modi, da se zraven dobrega tele- To oznako marsikdo zamenjuje z oznako Full HD. HD Ready pa je v bistvu kar daleč od Full HD, saj naprave s to oznako ne izpolnjuje vseh zahtev, ki jih ima Full HD. Prav zaradi zlorab besedice HD v oglaševalske in marketinške namene, so proizvajalci ustanovili HD- konzorcij, ki bedi nad logotipi in tehničnimi zahtevami za njihovo pridobitev. HD Ready tako označuje televizijske sprejemnike, ki imajo zmožnost prikazovanja 720 vrstic višine slike in imajo vsaj en vhod, ki podpira HDsignal – ali HDMI (oz. DVI) ali pa analogni YPbPr, na katerem mora podpirati tudi standard za zaščito digitalnih vsebin HDCP. Poleg osnovnih 720 vrstic višine pa bi takšni televizorji ali naprave morali podpirati predvajanje tako 720p kot signale 1080i – seveda z internim prilagajanjem in preračunavanjem slike. Ločljivost televizorjev, ki so označeni s HD Ready, je navadno 1366 x 768 slikovnih pik, velika večina pa jih ima zraven tega še priključek HDMI. Zahteva za pridobitev te specifikacije ne omenja sprejemnika, zato za sprejem radiodifuznih HDTV-programov potrebujejo te naprave zunanji HDTV-sprejemnik (set top box), ki zna take signale sprejeti in dekodirati. HD Ready 1080p Obstajajo tudi druge različice oznake HD Ready, npr. HD Ready 1080p, ki vključujejo še 28 moj mikro | 1 | januar | 2009 PODROBNEJE ... večjo ločljivost slike (zmožne so prikazati pravih 1080 vrstic v progresivnem načinu, a nimajo HD-sprejemnika za sprejem TV-signala v tej kakovosti, zato potrebujejo zunanji STB oz. vir) – največkrat imajo take oznake projektorji in monitorji. Ker je HD Ready 1080p dokaj nova oznaka v družini HD, nanjo naletimo le redko. HD TV 1080p (tudi Full HD) Dejansko gre za navpični prikaz 1080 vrstic slike, s čimer pa se horizontala povzpne na zajetnih 1920 slikovnih pik. Slika, ki jo prikazujejo televizorji z oznako Full HD, tako znaša krepkih 1920 x 1080 slikovnih pik. Pri filmih, posnetih v takšni ločljivosti, pa zraven številke 1080 srečamo še črko i ali p. I pomeni prepleten (interlaced), p pa postopen ali progresivni (progressive). Slednji je seveda boljši in je t.i. pravi oz. Full HD. Prvi tako ni »prava stvar« in se ga HD-fanatiki izogibajo. Full HD oz. 1080p je tista prava visoka ločljivost, o kateri se govori in ki se je verjetno ne bi nihče branil. Televizorji Full HD oz. HD TV 1080p vsebujejo tudi sprejemnik (navadno DVB-T) ki je zmožen sprejeti in dekodirati/ prikazati vhodni signal v 1080p ločljivosti (in v vse nižje seveda). Seveda pa je predvajanje take vsebine pravi izziv, glede na »veliko« izbiro HD-kanalov pri nas je to bolj polom kot karkoli drugega. Filmi v ločljivosti Full HD prav tako zahtevajo od nas še posebno komponento, bodisi računalnik, opremljen s HD izhodom, ali predvajalnik bluray. Kar je spet dodaten strošek tako za samo komponento kot za medije. A tako pač je in hitro se še ne bo spremenilo. vizorja omisli tudi boljši zvočni sistem. Stereo zvok, ki smo ga bili vajeni v zadnjih desetletjih počasi, nadomešča prostorski zvok, bodisi 5.1 ali 7.1. Dejstvo je, da HDTV skupaj s HD-vsebinami podpira boljši zvočni doživljaj, kot smo ga bili vajeni. Tak zvok več ni samo domena kinodvoran, kjer smo se včasih čudili, kako je to mogoče, da slišimo avto, ki se pripelje z leve proti desni, dejansko od levega proti desnemu zvočniku in podobno. Samo doživljanje pa nas s takšnim zvokom postavi v središče dogajanja v filmu in imamo občutek, kot da smo res sredi akcije. Slika na televizorju ni več kvadratna oz. v bolj kvadratnih razmerjih, kot je to bilo včasih. Po domače povedano, je slika zdaj bolj pravokotna, širša široka. Prej so bile stranice v razmerju 4 : 3, zdaj so v razmerju 16 : 9, kar je bolj poznano kot widescreen. Širina slike je tako večja, kar je za naše človeško oko naravnejše, ker je naše vidno polje večje v širino kot pa v višino. Če to povemo še bolj po domače, zdaj vidimo »več filma«, kot smo ga včasih. HDTV je odlična nadgradnja prejšnje generacije televizorjev, SDTV (Standard Definition TV), in v naše dnevne sobe prinaša boljšo in širšo sliko ter kakovostnejši in prostorski zvok. Pa se znajdi, če se znaš Kaj je DVB-T MPEG-2/MPEG-4? Je analogno mrtvo? Slovenija uvaja digitalno prizemeljsko televizijo, ki bo v nekaj letih popolnoma nadomestila trenutno analogno oddajane programe (po zraku, prek antene na strehi ali televizorju). Kakšno televizijo moram kupiti, da ne bo potrebe po dodatnem zunanjem sprejemniku (t.i. set-top box – STB)? Kaj je to MPEG-4 in zakaj imajo vsi drugi MPEG-2? Kako je s kabelsko televizijo in sprejemnikom? Kaj pa IPTV? N aš velik nov LCD-zaslon nam nič ne pomaga, če sameva v kotu, zbira prah in se dolgočasi. Zato potrebujemo izvor slike, ta pa nam bo ob pravi izbiri v kombinaciji z zaslonom polepšal marsikateri dan. ANALOGNO NA SMETIŠČE … Analogno se počasi, a vztrajno seli na smetišče zgodovine. To ne pomeni, da analognih izvorov slike ne moremo spremljati na velikem LCD-zaslonu, ampak da bomo morda nad kakovostjo prikazanega zaradi razlike v ločljivosti zaslonov in izvora slike sprva malce razoča- rani. Morda se marsikomu zdi to samoumevno, a ni malo ljudi, ki so pred nakupom novega televizorja v trgovini navdušeni nad kakovostjo predstavitvenega HD-posnetka, doma pa razočarani, ko si ogledujejo stare VHS-posnetke ali TV-program iz analognega kabelskega, prizemeljskega ali satelitskega izvora. Analogne vsebine so še vedno del našega vsakdana, zato se je pred nakupom pametno seznaniti tudi s kakovostjo prikaza slike analognega izvora na izbranem zaslonu. DIGITALNO NA IGRIŠČE Če je analogni video svet urejen in uporabnik vsaj približno ve, kaj lahko od posameznega standarda moj mikro | 1 | januar | 2009 29 PODROBNEJE ... pričakuje, tega za svet digitalne TV ne moremo z gotovostjo trditi. Tako velika stvar, kot je prehod z analogne na digitalno TV, se pač ne zgodi vsak dan, čeprav so stvari načeloma dorečene, pa se uporabnik med standardi, ločljivostmi in tehnologijami brez težav izgubi. Digitalni TV-signal lahko tako kot tistega v analogni obliki spremljamo prek satelitov, kabelske in prizemeljske distribucije (DVB-S, DVB-C in DVB-T). Digitalno TV lahko spremljamo tudi preko IP-protokola in prizemeljskih DVB-S digitalnih »satelitskih« oddajnikov. Torej v osnovi poznamo vsaj pet različnih načinov sprejema. Kar sploh ni slabo, saj ima vsak svoj krog uporabnikov. Težave se začno pri uporabljenih »kodekih« (tehnologiji stiskanja podatkov), prenosu in ločljivosti. Prehod z analognega na digitalni sistem trenutno koristi predvsem distributerjem in s tem zaradi znižanja stroškov oddajanja tudi TV-hišam. Distribucija posameznega digitalnega TV-programa potrebuje za prenos le delček frekvenčnega območja, ki ga za distribucijo potrebuje analogna TV. To v praksi pomeni, da sliko enake kakovosti pripeljemo do gledalca za veliko manjši strošek ali pa za enak strošek ponudimo več različnih TV-kanalov, možna pa je seveda tudi uporaba večjega frekvenčnega spektra in distribucije visokokakovostne slike, ki se ji učeno s tujko reče High Definition. Pa ni tako preprosto, kot se morda sliši. Če smo pri analogni TV natančno vedeli, kakšno sliko bomo gledali, je to pri digitalni različici odvisno predvsem od treh dejavnikov: 1. uporabljenega standarda stiskanja (MPEG-2 in MPEG-4), 2. uporabljenega podatkovnega toka (širši ko je tok, več po- 30 datkov o posamezni sliki lahko prenesemo, tako imamo ob širšem podatkovnem toku kakovostnejšo sliko, vendar to velja samo do neke meje, po tem pa so razlike zanemarljive), 3. uporabljene ločljivosti videa (večja ko je ločljivost, ostrejše slike bomo deležni). Trije našteti dejavniki določajo kakovost prikaza posameznega TV-kanala. Nič nam ne pomaga visoka ločljivost videa, če uporabljamo za stiskanje MPEG-2 in ozek podatkovni tok. In ravno tu se pojavljajo težave. Ker so digitalni sprejemniki v osnovi mali računalniki, so sposobni »prežvečiti« nesluteno število različnih kombinacij podatkovnega toka, ločljivosti in formata stiskanja. Zato nam podatek o tem, ali imamo IPTV, DVB-C, DVB-S ali DVB-T nič ne koristi, če ne poznamo podatka o ločljivosti, uporabljenem formatu stiskanja in širini podatkovnega toka. MPEG-2 PROTI MPEG-4 MPEG-2 je standard stiskanja podatkov, ki ga poznamo predvsem kot standard za zapis filmov na DVD-plošče. Z nekaj bombončki (dodajanje informacij, kot so teletekst, podnapisi in podobno) ga poznamo v obliki MPEGTS LCD HDTV tudi v svetu digitalne TV. Prisoten in razširjen je v vseh različicah, tako satelitski, kabelski kot prizemeljski, pa tudi pri IPTV in prizemeljski DVB-S (na primer Lastovka TV). Glavna prednost je široka razširjenost in s tem cenovno dostopnost naprav za sprejem. Največja pomanjkljivost pa je potreba po širokem podatkovnem toku, kar je še zlasti opazno pri visoki ločljivosti. Tu nam na pomoč priskoči novejši in naprednejši MPEG-4, ki za sliko enake kakovosti potrebuje bistveno ožji po datkovni tok. Razlike v pasovni širini potrebnih podatkov so očitno opazne pri HD-kakovosti slike. Za lažjo predstavo lahko primerjavo prenesemo v svet filmov DVD in DivX. Kakovost videa v obeh različicah je povsem primerljiva, s krepko prednostjo različice DivX, ki za video enake kakovosti potrebuje nekajkrat manj podatkov na posamezno sekundo. Ima pa MPEG-4 zaradi že uveljavljenega standarda MPEG-2 kar nekaj težav zaradi zahtevane opreme za sprejem. Predvsem zato, ker je draga in ker ima manjši krog potencialnih uporabnikov, je tudi izbire manj. Prvi so MPEG-4 pri nas ponudili v obliki okrnjene programske sheme IPTV-distributerji, saj se ravno na področju tehnologij xDSL pri bolj oddaljenih uporabnikih pozna vsak megabit na sekundo. Se je pa Slovenija pametno odločila, ko se je pri uvajanju digitalne prizemeljske TV odločila za uporabo formata MPEG-4. Odločitev je bila sicer v danem trenutku dražja izbira (ponovno zaradi nerazširjenosti in s tem tudi za 100 % dražje opreme), a nam bo na dolgi rok prihranila ponovno menjavo standardov, kar pa načeloma prej ali slej čaka vse, ki danes uporabljajo MPEG-2. Slovenski kupci, bodite pri nakupih TV-zaslonov, predvsem v tujini, pozorni na podprtost for- mata MPEG-4, saj boste sicer (če vaš novi DVB-T sprejemnik podpira MPEG-2), za sprejem prizemeljske digitalne TV morali kupiti še poseben sprejemnik s podporo za MPEG-4. IPTV Uporabniki IPTV so se v preteklih letih že navadili, da imajo ob vsakem televizorju še STB (settop box), prek katerega izbirajo programe, pa tudi na nov daljinski upravljalnik so se navadili. Velika škoda je da v svetu IPTV ni standarda, ki bi se ga držali vsi distributerji in seveda tudi proizvajalci televizorjev. Če lahko danes kupimo TV z dvema sprejemnikoma, gre največkrat za kombinacijo analognega in DVB-T MPEG2 (redkeje MPEG-4 – pozor!), a vgrajenega IPTV-sprejemnika še nismo zasledili. Vsekakor pa je to prihodnost in verjetno ni več daleč dan, ko bo tudi to na trgu! KAJ NAJ TOREJ IZBEREM? Če imate možnost, vsekakor priporočam izbiro distributerja, ki vam signal pripelje v digitalni obliki. Skoraj vsi ponudniki digitalne TV testno ponujajo vsaj en TV-program HD-ločljivosti. Drugi so na ravni klasične analogne TV. Ima pa dobra stara analogna TV še eno dobro lastnost: vsak televizor ima namreč že vgrajen analogni sprejemnik, tako da dodatnih naprav za sprejem ne potrebujemo, kar pa ne velja za digitalno TV. Vsak TV-zaslon mora imeti bodisi vgrajen podprt sprejemnik bodisi STB, to je napravo, ki sprejme digitalni video in ga televizorju posreduje v obliki, ki jo slednji zna prikazati.  moj mikro | 1 | januar | 2009 PODROBNEJE ... Na zahodu nič pretresljivega Kar zadeva tehnologije in funkcije televizorjev, smo v zadnjem letu doživeli piljenje obstoječih funkcij, povsem novega in revolucionarnega pa je bilo malo. Bistvenih novosti na našem trgu ni bilo, tudi v svetu pa je novega malo. Kako delujejo tehnologije L eto 2008 je prineslo precej dogajanja na področju televizorjev, najobčutnejša sprememba je bila zagotovo pocenitev, saj lahko letos 42-palčni televizor dobimo za lansko ceno 32-palčnega. Prav 32-palčni LCDtelevizor HDTV je moč dobiti že za borih 500 evrov, medtem ko se je cena 42-palčnih modelov spustila pod mejo 700–800 evrov. Tehnološko najnaprednejših in najbolj dodelanih televizorjev OLED pri še vedno ni moč kupiti, sicer pa razen kot žefran dragega in majhnega Sonyja obstajata le dva demo mo- dela – last Samsunga. Nekaj pred tremi leti opevanih tehnologij prihodnosti, kot sta SED in FED, je v zadnjih letih izginilo iz naslovnic, a vse kaže, da se stvari spreminjajo. Canon je namreč 2. decembra 2008 zmagal v pravnem sporu oz. tožbi podjetja Applied Nanotech, zato ni več ovir, da bomo kmalu ogledali tudi SED-televizorje. Canon žal napoveduje, da zaradi recesije teh skoraj zagotovo na trg ne bodo poslali v letu 2009, a pustimo se presenetiti. V letu 2008 se je končno materializiral le laserski TV (projekcijski), ki pa je zavoljo svoje velikosti in cene preko 7000 USD navkljub odličnemu kontrastu dokaj nišni izdelek. Z veliko zanimanja pričakujemo tudi prvi HDRtelevizor, podjetja Brightside, ki ga je popapcal zvočni gigant Dolby, napovedan pa je za prvo četrtletje 2009. HDR gradi ravno na izdatni pametni uporabi LEDosvetlitve in rezultati Plazma je po delovanju bližje katodnim televizorjem, saj je v njenem zaslonu ionizirana mešanica žlahtnih plinov, v katero se zaletavajo prosto tavajoči elektroni. Vsak trk ustvari UV-svetlobo. Ta svetloba osvetljuje pike na fosforescentnih premazih notranje strani zaslona (trije premazi za tri barve – rdeča, zelena, modra), in ko zažarijo različne kombinacije sosednjih pikic, vidimo različne barve na zaslonu. Tehnologija LCD še vedno gradi na osvetlitvi zaslona z zadnje strani. To svetlobo pod različnim naklonom prepuščajo tekoči kristali (ogledalca, ki jih krmilijo električni sunki) in tako različno obarvajo celice, ki jih vidimo kot barvne pikice na zaslonu. V zadnjih dveh letih klasično fluorescentno osvetlitev ozadja nadomeščajo z svetlečimi LED-diodami. Te so lahko le bele barve ali pa so sestavljene iz niza rdeče, modre in zelene barve, a cenovna razlika je še vedno precej velika, zato LED-osvetlitve v cenovno ugodni ponudbi še ne bomo videli v tem letu naj bi bili neverjetni – a seveda za premijo v ceni … PO LESTVICI HERCEV Prehod s 50 na 100 Hz, ki se je začel pred dvema letoma pri top modelih, se počasi premika tudi v srednji cenovni razred, v najnižjem pa ga še ni videti. Že leta poznamo 100-herčne katodne televizorje, ki so prinesli predvsem večjo ostrino in stabilnost slike (najopazneje pri recimo opazovanju napisov in napovednikov, kjer ni več migetanja in preskakovanja). V svetu LCD je novost prinesla še vidnejše rezultate, predvsem zaradi težav razvlečene medle slike, ki smo jih pri LCD-jih tudi večkrat že izpostavili. Učinkovitost 100 Hz tehnologije se med proizvajalci razlikuje, in če smo pri prvi generaciji včasih opazili, da sočasno prihaja tudi do čudnih stvari, kot so izstopanje predmetov iz konteksta, migotanje okoli ostrih robov in podobno, to pri letošnji generaciji novih televizorjev ni več opazno. Pač pa 100 Hz odpravlja težave pri prikazovanju hitrih filmskih kadrov oz. hitri akciji v igrah. Tako so medla, mehka, nejasna slika in črna črta, ki utripa in se lomi prek LCD-zaslona pri hitrih kadrih, stvar pozabe. Naše oči so dokaj specifične in jih je moč zlahka pretentati, in tega se zavedajo tudi proizvajalci televizorjev. Vhodni signal ima, odvisno od vira – PAL TV ali DVD, od 24 do 50 osvežitev slik na sekundo. Naše oči načeloma posamezne slike ne zaznajo nad frekvenco 20 slik v sekundi, moj mikro | 1 | januar | 2009 31 PODROBNEJE ... LCD HDTV Hz pa pod 5 ms! Ker pa je doseganje konstantnih dovolj nizkih časov zakasnitve (torej pod 10 ali 5 ms) ne glede na kader težavno, bomo v kar nekaj novih modelih videli tudi že tehnologijo LED, ki bo nadomestila do zdaj uporabljeno osvetlitev iz ozadja (CCFL). Prav LED bo poleg večjega nabora barv omogočal hitrejši odziv in večji kontrast, saj bo TV za pravo črno velik del fine mreže LEDdiod preprosto ugasnil, gorele pa bodo, z različnimi svetilnostmi, le tiste pod prižganimi pikami. Dražja in boljša različice LEDosvetlitev pa je ta, ki jo uporablja HD. Tu bele ledice zamenja mreža barvnih, s katerimi je moč naslovljiv barvni spekter povečati na 16-bitne barve po kanalu, kar bo zagotovo velik korak naprej. 3D-ZVOK pravo tekočo, povezano sliko brez utripanja pa pri 60 in več slikah na sekundo. Zato procesorji sodobnih televizorjev med predvajanjem posameznih originalnih slik preračunajo spremembo med zaporednima slikama in dodajo eno ali več novih vmesnih slik. Z njimi ocenijo smer in hitrost gibanja in na vmesnih okvirjih prikažejo stanje med dvema originalnima. Ker so današnji procesorji dovolj zmogljivi, to ni več težava, Sony pa je šel korak dlje in predstavil 200 Hz tehnologijo, kjer je preprosto – vrinjenih okvirjev več. Tako jim je uspelo prikazati še bolj zvezno sliko, ki je v očeh gledalca videti tekoča in ostra. Verjetno bodo najpogosteje tehnologijo opazili ljubitelji športa, tam, kjer je hitro premikajoč se kader pogost, recimo pri sledenju kamere žogi in igralcem na nogometnem igrišču. Nekoč megleni igralci kar naenkrat dobijo obliko in podrobnosti. Rezultat 100 in 200 Hz tehnologije je veliko jasnejša, ostrejša in mirnejša slika, opazna predvsem pri hitrejših premikih kadra. Tako nova rešitev zmanjšuje tudi učinek sledenja (ghosting) in utripanje ter daje vtis svetlejše slike. LED-OSVETLITEV Za izvedbo 100 Hz tehnologije seveda potrebujemo hitrost osveževanja zaslona pod 10 ms, pri 200 32 Tehnologij za navidezni 3Dzvok je veliko (SRS WoW, Virtual Dolby, 3DS, Surround MAX, 3D Cinema Sound, SRS TruSound TX …) in cilj vseh je ustvarjanje navideznega prostorskega zvoka, ki simulira učinke prostorskega zvočnega sistema, a brez velikih zvočnikov. Dodatna prednost boljših televizorjev je še ločen izhod za zvok, ki ga lahko pripeljemo na domači sprejemnik oz. zvočniški sistem (noben prostorski zvok ni tako dober kot natančno nameščeni zvočniki 5.1- ali 7.1-kanalnega sistema za prostorski zvok), saj proizvajalci ne morejo predvideti postavitve televizorja v vašem prostoru – položaj elementov, kot so omare in podobno. DLNA Letošnja novost je tudi zelen logotip z imenom DLNA in razveseljivo je, da vse več proizvajalcev dnevnosobnih naprav podpira skupno delovanje naprav po standardu Digital Living Network Alliance. Gre torej za certifikat za združljivost med napravami DLNA in zmožnost medsebojne komunikacije, ki temelji na protokolu UPnP (Universal Plug and Play). Naprave s tem certifikatom omogočajo povezovanje z drugimi (združljivimi z DLNA) napravami ter recimo predvajanje medijskih vsebin iz omrežnega diska. Televizor ima lahko žični ethernetni priključek ali brezžično povezavo. Kaj pa naj gledam? Lani spomladi je ugasnil eden izmed dveh tekmecev (HD DVD) in tako se je vojna končala. Vsi smo bili prepričani, da je zato največja ovira pri široki posvojitvi predvajalnikov HD-formata odpravljena in da bomo v tem času že pisali o tem da se bluray približuje razširjenosti DVD-ja. A to se še zdaleč ni zgodilo. K aj priklopiti na televizor, da bomo uživali v HDvsebinah? Na pomoč ponudnikov interneta in televizije ne moremo računati v celoti, predvsem pa ne povsod, saj je skromna ponudba omejena na naročnike s hitrimi priklopi VDSL2 in z optiko, za te pa vemo, kje so na voljo … MODRI ŽAREK UPANJA Ostane nam torej nakup HDvsebin v obliki optičnih medijev, in v primerjavi z lanskim letom je smiselno kupiti filme na mediju blu-ray. Pojavilo se je sicer nekaj dvojnih predvajalnikov, ki obvladajo tako HD DVD kot blu-ray, a prvi se je pač odpravil na tehnološko smetišče zgodovine, pa tudi ponudba filmov pri nas ni bila nikoli tako velika, da bi lahko računali na čistilne razprodaje in ob tem izračunali, da se nam to izplača. A presenetljivo,ko je bilo vojne konec, je Sony navil cene predvajalnikov blu-ray, pa tudi cene samih filmov so iz neznanega razloga tudi dvakrat višje od filmov na DVD-jih (filmi blu-ray skoraj povsod pri nas stanejo 30 evrov, DVD-filmi pa so na voljo za 15– 25 evrov). Če mi bo ob tem še kdo poskusil prodajati pravljico, da pravzaprav kupujemo in plačujemo pravice za ogled filma, ne pa medija in tehnologije, ga bom gladko usekal po nosu. Če pogledamo celoten trg, vidimo da so najcenejši blu-ray predvajalniki enote za vgradnjo v računalnik (Blu-ray ROM, Sony, 96 evrov), kar pride v poštev le pri izgradnji dnevnosobnega računalnika. Prva samostojna hi-fi enota bluray se začne pri 178 evrih (Samsung BD-P1500), a obe ceni izstopata in v povprečju so cene slednjih naprav še vedno nad 250 evri. Alternativna izbira, ki pa morda celo ni slaba, še posebej če imamo večjo zbirko DVD- filmov, je nakup boljšega DVD-predvajalnika, ki ima oz. podpira izhod 1080P in se pohvali s funkcijo predvajanja HD iz računalnika Zaradi visoke cene in omejenega dostopa do HD-vsebin v slovenskih trgovinah in prek ponudnikov televizije bo zagotovo ena najpogosteje uporabljenih poti za predvajanje HD- vsebin na velikem, novem Full HD-televizorju priklop računalnika ali podobnega dnevnosobnega medijskega predvajalnika in prenašanje vsebin iz interneta … Vse, kar za to potrebujemo, je računalnik, katerega grafična kartica ima izhod DVI (na katerega priključimo vmesnik za HDMI) in ki ga s kablom HDMI povežemo neposredno v HD TV. Če ima grafika kar neposreden izhod HDMI , pretvornika ne bomo potrebovali. Ob tem naj poudarimo, da ATI-jeve grafične kartice zadnjih nekaj generacij vsebujejo tudi zvočni procesor, zaradi česar znajo iz računalnika po enem (HDMI) kablu prenašati sočasno sliko in zvok, zato ni potrebe po dodatni povezavi. Nvidiine grafične kartice sicer ponujajo interni priklop za povezavo z zvočno kartico, če pa te povezave ne izkoristimo, potrebujemo dodaten kabel za prenos zvoka do televizorja. Večina televizorjev bo tako priklopljen računalnik oz. vir signala prepoznala takoj. In kako do vsebin? Žal ta hip Slovencem ni na voljo drugega kot sive oz. nelegalne poti, po katerih se na torrentih da dobiti večino ameriških TV-nanizank v ločljivosti HD 720p (1280 x 720), nekaj filmov pa je na voljo tudi v polni 1080i/p ločljivosti ...  moj mikro | 1 | januar | 2009 PODROBNEJE ... Pazi, hud kupec! Večina prodajanih modelov na trgu je iz sveta LCDtelevizorjev, saj v primerjavi s temi prodajne številke plazemskih niso se bistveno spremenile in tako se niso niti pocenili. Že tako maloštevilna ponudba plazemskih televizorjev se je še razpolovila. PLAZMA ALI LCD? obstoječih DVD-filmov pri ločljivosti 1080P (upscaling). PAMETEN NAKUP Če želimo vstopiti v svet modrega žarka in hkrati poskrbeti za vsedružinsko zabavo, je nakup igralne konzole Sony Playstation 3, ki že vsebuje predvajalnik blu-ray (360 evrov). S takim nakupom dobimo veliko dodane vrednosti (še posebej če je v družini kdo igričarsko razpoložen), hkrati pa dobimo blu-ray predvajalnik za praktično isto ceno kot kakovosten samostojni HD-predvajalnik. Pri izbiri pravega blu-ray predvajalnika bodimo pozorni predvsem na video izhod, saj mora ta podpirati 1080p (nekateri starejši modeli ponujajo nižje izhodne ločljivosti). Če si gradite pravi domači kino, velja pogledati tudi, kakšne zvočne izhode naprava podpira – nekateri imajo 7.1 HDMI, drugi le 5.1, najboljši modeli pa ponujajo tudi do 7.1 analogni izhod za povezavo v namenski sprejemnik Dolby. Nekaj pozornosti velja posvetiti tudi tehnološkim novostim, recimo zmožnosti pravilnega predvajanja filmskih vsebin, ki so v originalu posnete s hitrostjo 24 sličic na sekundo, ta se skriva pod oznako 1080P/24P. Predvajalniki modelnega leta 2008 in novejši pa skoraj v celoti že podpirajo tudi predvajanje DVD- medijev s hkratnim povečevanjem ločljivosti (upscaling).  Snemanje HD-signala Vsi snemalniki na trgu so še vedno omejeni na standardno TV-ločljivost in so torej namenjeni snemanju obstoječih TV-programov. V praksi je ta hip moč zajeti HD-signal le z računalnikom, saj je njegova edina alternativa, blu-ray snemalnik, ta hip (tako kot lani) še vedno le izložbeni eksponati in verjetno lahko kupce takih naprav za osebno rabo v Sloveniji preštejemo na prste ene roke. Pri plazemskih televizorjih tako v spodnjem cenovno ugodnem delu ne najdemo skoraj nobenega HDTV- modela, največkrat le do ločljivosti 1024 x 768 ali 1366 x 768; v zgornjem s ceno nad 2000 evrov, pa se najdejo tudi odlični modeli, kjer po funkcijah in tehnologijah niti v primerjavi z najnovejšimi LCD-ji ne manjka nič, a kaj, ko je cena mnogo višja. Torej je vsaj izbira glede tehnologije preprosta – LCD. KANALNIK Sledi odločitev glede vdelanega kanalnika. Če lovite kanale prizemno, torej prek hišne ali celo sobne antene, predlagamo izbiro modela s kanalnikom DVB-T MPEG-4. Če vaš izbran HDTV nima vgrajenega MPEG-4 sprejemnika, ima pa DVB-T MPEG2 in razširitveno režo CI ali PCI, bo najverjetneje moč kanalnik nadgraditi na MPEG-4 pozneje, z nakupom dodatnega modula. In kaže, da bodo prav razširitve prek dodatnih modulov postale letošnja modna muha, saj jih ponuja kar nekaj proizvajalcev. Med zanimivejšimi je tudi Sonyjev Internet Video Link. Gre za razširitveni modul, ki omogoča brskanje po spletu in tudi predvajanje medijskih vsebin iz recimo YouTuba. A ti dodatki niso poceni, saj se cene začno pri 100–200 evrih, zato je morda bolje kupiti vse potrebno že kar v samem televizorju. OSVETLITEV ZASLONA Tehnologija osvetlitve LCD-zaslona je seveda stvar, kjer je izbira možna le, če je vaš proračun precejšen, saj se cene LED-osvetlitve začno pri poldrugem tisočaku. A v tem primeru se lahko nadejate boljšega kontrasta, hkrati pa manjše porabe energije. Tako na primer 42-palčni LCD TV z LEDosvetlitvijo namesto povprečnih 200 W za to diagonalo porabi kar polovico manj elektrike! Hkrati se na račun uporabe majhnih LED-diod precej zmanjšata debelina televizorja in tudi samo segrevanje! VIDEZ Seveda ne velja zanemarjati videza in dizajna televizorja, saj ga boste vseeno gledali kar nekaj let in ga imejte za del pohištva. Če ima televizor debele robove ali pa so ti celo narejeni iz visoko odbojne, gladke, zloščene plastike, računajte na odboje svetlobe, ki utegnejo biti moteči! PRIKAZI RAZLIČNIH SLIK Verjetno najpomembnejša funkcija vašega televizorja za naslednjih nekaj let je kakovost procesiranja signala standardne ločljivosti – torej klasičnega televizijskega programa. Prva stvar, ki se je je pomembno zavedati, je, da so od kakovosti vhodnega signala odvisne vse poznejše pretvorbe. Če je ta slab, še tako dober procesor ne more narediti čudeža. Ob vsakem procesiranju nastaja tudi moj mikro | 1 | januar | 2009 33 PODROBNEJE ... časovna zakasnitev pri prikazu slike, kar vas ob gledanju televizije ne bo motilo, pri priklopu računalnika pa bodo zakasnitve na računalniški sliki tudi sekundo in več zelo, kar je zelo moteče za interaktivno delo (tipkanje, premikanje miške), da ne govorimo o tem skoraj popolnoma neuporabnem igranju iger. Ko smo že pri računalniku – preverite, ali televizor pravilno prikaže računalniško sliko, saj je imela lanska generacija televizorjev s tem kar nekaj težav. Televizor mora prek vhoda HDMI prikazati računalniško sliko v pravi ločljivosti, ne v prilagojeni. Pomemben je nabor načinov prikaza slike (barvni profili) ter različnih nastavitev širine in splošne velikosti slike (zoom). Če boste priklapljali zunanje naprave (kamere, DVD- predvajalnike, HDD-snemalnike …), boste morda potrebovali različne velikosti prikaza slike (recimo za celozaslonsko raztegnjen DivX-film), odlično pa je, če televizor podpira tudi kakovost- LCD HDTV Naš idealni televizor za januar 2009 Diagonala: 42 palcev (102 cm) Ločljivost: Full HD (1920 x 1080) Matrika: LCD z LED-osvetlitvijo, svetlost vsaj 400 cm/m2, pomembno – zorni kot 178 stopinj, odzivni čas pod 8 ms. Vhodi: Vhod 24P za združljivost z novimi HD-predvajalniki, vsaj 3 vhodi HDMI 1.3, računalniški vhod DVI, vhod DisplayPort, priključek SCART za združljivost s starejšimi napravami. Tehnologija: Kontrast zaslona vsaj 1000 : 1 (ne slepite se z vrednostmi dinamičnega kontrasta, saj so nepomembne); naprednejše procesiranja signala, 100 ali 200 Hz; dobro odstranjevanje šumov v SD-signalu (s podporo za 14-bitno video procesiranja, ki je osnovni pogoj za prikaz do 4096 prehodov odtenkov vsake barve); rešitve za temnejšo črno barvo in za prikaz več milijard živih barv (različni proizvajalci rešitve imenujejo drugače, v bistvu gre za podporo 14-bitni barvni globini na kanal – trenutno je v uporabi 8, na trgu pa je veliko modelov tudi z 10-bitno globino!); osvetlitev stene za napravo z ambientnimi barvami; svetlobni senzor in prilagajanje svetilnosti zaslona; slika v sliki, slika ob sliki; elektronski programski vodnik; analogni + DVB-T MPEG-2 sprejemnik … no višanje ločljivosti za vire nižje ločljivosti (upscaling). Koristna funkcija je tudi možnost izklopa procesiranja slike, 100 Hz načina ipd. Tudi pri načinu zvoka velja poiskati model, ki zna ponuditi največ. POVEZOVANJE Ker je HD-televizor naprava, ki sama zase ne ponuja vsega užitka, bo bistvenega pomena povezovanje z okoliškimi digitalnimi napravami, za kar velja posvetiti pozornost številu in vrsti priključkov. Obvezen je seveda HDMI – več ko jih je, bolje je, JEZIČEK NA TEHTNICI Med funkcijami, ki lahko navsezadnje pomenijo premik jezička na tehtnici na eno stran, lahko navedemo še osvetlitev ozadja za televizorjem v barvah kadra (kar za zdaj ponuja le Philips), vdelani zapisovalnik oz. digitalni videorekorder, senzor svetlobe (ki prilagaja svetilnost zaslona glede na to, ali ga gledamo ponoči ali pod močnim soncem), pozorni pa smo lahko še na hitrost preklapljanja med kanali, slovenske menije, možnost prikaza slike ob sliki (PBP) oziroma slike v sliki (PIP), preglednost daljinskega upravljalnika ter končno tudi na porabo elektrike (kjer presenetljivo še vedno najdemo velike razlike med proizvajalci). SKLEP in danes že vsi podpirajo obvezni HDCP. Poleg tega lahko izbiramo še med analognimi činč priklopi (komponentni) za združljivost s starejšimi napravami – YPbPr, S-video in priključek kompozitnim. Nekateri televizorji za združljivost z najstarejšimi napravami ponujajo še po en SCART, za priklop računalnikov pa pogosto najdemo še priključek D-sub VGA in bolje DVI ali na najnovejših primerih celo vrata DisplayPort. Prav od slednjih si obetamo največ v prihodnjih letih, saj ponujajo več pasovne širine in zunajpasovnih informacij kot HDMI in DVI skupaj. 34 Če smo še pred dobrim letom ugotovili, da dober ploščat televizor diagonale 94 cm stane vsaj 2000 evrov, lahko tokrat zapišemo, da je 1000 evrov približna meja med vstopnimi modeli in neznanimi proizvajalci ter dobro izbiro. Končna izbira ostaja stvar posameznika, dejstvo pa je, da so razlike v ceni med znamkami, ki se šele uveljavljajo, kot so Akai, Gorenje, Beko, HAAN, Mirai, Xoro, AOC, Lenco, in med že uveljavljenimi znamkami, kot so LG, Philips, Sony, Samsung, Pioneer, Hitachi, Sharp, JVC, Toshiba, Panasonic, veliko manjše kot pred letom dni. Razlike v kakovosti pa so odvisne od modela in proizvajalca. Načeloma drži, da dražji proizvajalci več pozornosti namenjajo tudi podrobnostim, od česar pa je navsezadnje odvisna uporabniška izkušnja.  moj mikro | 1 | januar | 2009 ���������� ������������ ������������������� ��������������������� ����������������������� ���������� ��������� ���������� ����������� ���� ����������������� ���� �������� �������������������������� ���������������������������� ����������������������������� ���������������������������� ����������������������� ������������������������������� ���������������������������� ������������������� ����������������������������� ��������������������������������������� ���������������������������������������� ��������������������������� ���������������������������������������������������������������������������� POD LUPO namenska orodja za izdelavo kopije diska in podatkov Ne zvonite po toči Piše : Aleš Farkaš aleš.farkaš@mojmikro.si N ajprej nekaj teorije, kako delujejo skorajda vsi tovrstni programi. Ja, to je tisto, česar inženirji navadno ne potrebujejo, dokler je vse intuitivno. Vendar žal brez tega ne gre. Če bo pri kakšnem izjema bom povedal pozneje pri orisu osnovnih značilnosti. Ko imate program (kateri koli že) za izdelavo celotne slike diska, kopirate te na drug prenosni medij (navadno drugi trdi disk). Ti podatki (vsi ali samo del, odvisno od vas) se v veliki večini prekopirajo v drugo datoteko, ki je sistemu neberljiva. Kopiranje se izvaja načeloma po sektorjih. Pri tem pa se podatki še stisnejo, sicer primeru bi imeli zelo veliko datoteko. Pri kopiranju se izdela kloniran disk tudi z zagonsko particijo oziroma sektorjem MBR (Master Boot Record). Seveda znajo vsi napredni programi vse podatke shraniti v svojo datoteko tudi tako, da zajamejo samo porabljene sektorje. Če prištejemo še stiskanje, nastanejo zelo pomanjšane datoteke s sliko sistema in vsega, kar je na njem. Navadno je to razmerje 1 : 3, če že nimate na disku datotek zip. Poleg izdelave klona vam je omogočena tudi obnovitev. Seveda če niste izdelali klona diska in potem starega vrgli v smeti. PREDNOSTI Zakaj je že sploh dobro izdelati sliko celotnega stanja? Igranje s celotno vsebino ima kar nekaj prednosti. Če se usmerimo predvsem na domačega uporabnika, seveda odpade vsakršno nameščanje programov po ponovni vzpostavitvi sistema. Se še spomnite, kako je, ko kupite nov računalnik z nameščenim sistemom? Ta obnovitev s CD/DVD-medijev ali prenosnega diska je precej podobna, le da imate že vse svoje programe nameščene. Druga dobra stvar je, da če vam odpove disk in ga morate zamenjati, naredite to samo s kloniranjem diska. Za ta namen potrebujete zagonski medij, s katerega dvignete sistem. Če je program vezan na svoje slike sistema, bo že vedel, kje naj pogleda za shranjenimi kopijami slik sistema. Te bo »odvr- 36 Pred dnevi smo imeli zelo dobro debato na temo shranjevanja celotnega diskovnega prostora na druge (navadno zunanje) enote. Skupna točka je bila ta, da vam marketinški oddelki navadno poskušajo nekaj prodati, čeprav ne znajo točno razložiti, kako to poteka. Laiki, kot smo domači uporabniki, navadno vseh tistih visokoletečih nazivov ter kratic in kdo ve še česa ne potrebujemo. Vedeti moramo, ali deluje zanesljivo in predvsem z našo opremo ter ali je preprosto napisano, kako to deluje. tel« v stanje zadnje različice in pred vami se bo znašlo naloženo vse, kar ste shranili. Odlično. Ostanejo samo še zadnje različice podatkov. Večina programov za domačo izdelavo kopij diska vsebuje tudi sodobno orodje, ki vam omogoča pregledovanje vsebine, kot če bi bili v datotečnem sistemu. Seveda lahko potem te kopirate iz slike neposredno na disk. Prav tako lahko te slike spremenite katerega od virtualnih računalnikov in ga poganjate kar neodvisno od strojne opreme. Možnosti je mnogo. Žal je treba delati kopijo večkrat, sicer brez dodatne varnostne kopije sistema ostanete brez nekaterih dokumentov oz. podatkov. In tak sistem v osnovi vedno dobite zraven samega operacijskega sistema. Videli boste, da je tudi dovolj dober, le uporabiti ga je treba. VELIKI IGRALCI Med velike igralce štejemo tiste, ki svoje programe prodajajo za denar. Ali so ta orodja boljša od brezplačnih in cenejših različic, si ne bi upal trditi. Imajo pa kar nekaj stvari, ki jih drugi nimajo, predvsem pa dobro sodelujejo tudi s svojimi večjimi in dražjimi bratci in sestrami, ki so navadno nameščeni v poslovnem omrežju. Tukaj je vsekakor treba omeniti protokol PXE. Ta je zelo preprost, ko ga prepričamo v delovanje. Zamislite si učilnico s 30 in več računalniki. Če bi jo vsak teden hoteli namestiti na novo, bi si lahko pustili brado rasti do pet. Protokol PXE pa omogoča, da se PC prebudi iz omrežja, naloži sistem in celotno sliko prav tako iz omrežja, ne da bi sploh bili zraven in kaj počeli z računalniki. Seveda so pri tem določene zahteve in omejitve, vendar verjemite, stvar v praksi deluje zelo dobro. Acronis True Image Home 11 Acronisov True Image ni najstarejši izdelek v branži, čeprav nosi veliko številko na svojem hrbtu. Če me spomin ne vara, so kar nekaj številk preskočili, da bi se približali Symantecu. To jim je uspelo, kaže trg, saj ga imajo skorajda vsi za »Ghostovega ubijalca«. Prav tako so s časom zelo izpopolnili delovanje, tako da ne vidim razloga, zakaj ne bi bil konkurenca Duhcu. In česa boste deležni v domači različici? Predvsem je ta nekoliko okrnjena, tako po ceni kot tudi po dobrotah. Pa vendar vam bo na voljo vse, kar potrebujete doma. Grafični vmesnik vam ponuja osnovne operacije prek klika. Se pravi, vse je na enem zaslonu. Dobro urejeno, razločno in jasno. Osnovne operacije, ki jih lahko pričakujete, so varnostno kopiranje (backup) in obnovitev (restore), diskovna orodja, preizkus ter orodja za upravljanje s sistemom. Varnostno kopiranje je sila preprosto. Skozi čarovnika se prebijete čez štiri do pet korakov, kjer podate osnovne informacije tipa kaj, kam in zakaj. Kot posebnost je dodana možnost shranjevanja dela podatkov, ne celotnega diska. Ker so funkcije na klik, pri tem nimate veliko svobode. Podane so naslednje možnosti: celoten disk (tudi funkcija sektor za sektorjem), podatki, nastavitve in e-pošta. Pri nastavitvah je težava, da mora program poznati funkcije programa, iz katerega kopirate, in če jih ne pozna, ne naredi varnostne kopije vsega, pač pa samo tistega, kar zna in tudi kar označite. Pri podatkih dobite v osnovi možnost označevanja samo podatkov v uporabniški mapi sistema. Vendar lahko z malce znanja to uredite tako, da pobrskate tudi drugje po disku. Pri pošti zraven sodijo tudi adresar in drugi podatki z zvezi s poštnimi nastavitvami. Seveda se da pri varnostni kopiji sistema narediti samo kopijo sistemskega stanja, se pravi registrov in drugih spremnih datotek. Pri varnostnem kopiranju lahko delate nove, prirastne (incremental) ali razlikovalne (differential) kopije. O hitrosti tudi ne kaže izgubljati besed. Vse je odvisno od količine podatkov in hitrosti vašega diska ter računalnika. Če se pomudimo še pri vztrajnosti, naj povem, da zna True Image sporočiti, da imate slab sektor in moj mikro | 1 | januar | 2009 POD LUPO Acronis True Image Home 11 Cena: 49,99 USD Spletni naslov proizvajalca: www.acronis.com/ tega preskoči s poprejšnjim preizkušanjem reševanja vsaj dela podatkov. Drugi programi tu večinoma odpovejo. True Image pa tudi pri težavi ne odpove, pač nekako poskuša pomagati uporabniku. Obnovitev je reverzibilna operacija in dokler ni treba obnoviti zagonskih delov sistema poteka vse enako kot izdelava varnostne kopije. Sicer pa je treba uporabiti že pripravljene obnovitvene CD-je. Domačim uporabnikom je omogočeno shranjevanje na svoja omrežna mesta. Ne morejo pa izdelovati virtualnih diskov za uporabo v virtualnih ogrodjih. Dodatki DriveCleaner, File Shredder in Clean-up System so namenjeni trajnemu brisanju podatkov in diska, ki ga ne mislite več uporabljati, ali delov diska, kjer bi radi trajno izbrisali podatke. Najzanimivejši del predvsem kot poligon za testiranje je »Poskusi in se odloči«. Tako kot ime pove, naredite kopijo »podatkov« z zagonsko sekcijo. Potem tja prekopirate podatke in poskusite virtualno, ali stvar sploh v redu deluje. Šele potem vse skupaj uredite v končno celoto. Urejevalna orodja vam bodo služila za pregledovanje dnevnikov, urejanje opravil in varnostnih območij, kjer Acronis shranjuje podatke. Če pri slednjem pozabite geslo, ste v težavah, saj ostanete brez vseh podatkov, ki niso vidni sistemu. Vsako varnostno kopijo pa se da narediti tudi z geslom, tako da je ta možnost dodatek za večjo varnost. Je pa ne priporočam, vsaj za doma ne. Drug pomemben dodatek je kloniranje diska. Se pravi, en disk (navadno obstoječega) prepišete na novega. Iskanje in dodajanje novega diska pride v poštev takrat, ko dodajate nov disk, ki ga sistem še ne pozna. Acronis kot pošten program ponuja še dodatek za pregled arhivov oz. slik sistema v posebnem oknu kot tudi dodajanje slike varnostne kopije v sistem. To potem vidite v sistemu kot dodatni disk. Uredite lahko tudi časovna opravila, tako za varnostno kopijo kot tudi za nadzor delovanja. Na koncu je tu še kopica možnosti za obveščanje prek e-pošte in s pojavnim oknom. Vendar verjamem, da tega domači uporabnik ne bo potreboval, saj se kopija dela pred njegovimi očmi. Acronis namesto vas naredi tudi zagonske diske in uredi zagonske particije. Tako lahko pri zagonu izberete, kaj želite naložiti – varnostno kopijo ali izvirni sistem. Najbolj me je motilo, da ni preproste možnosti zagona varnostnega kopiranja s pritiskom gumba. Resda lahko to naredite prek shranjenih opravil, a se morate najprej prebiti do te funkcije in jo urediti. Tega pa naj domači uporabnik ne bi počel. Malce več prijaznosti ne bi škodilo tudi pri čarovniku, saj je preveč vprašanj in klikov, da varnostno kopiranje sploh steče. Čeprav je to dobro dokumentirano že pri postopku izdelave, bi si tukaj želeli malce več hitrosti. Tik pred izidom je Acronis izdal tudi nov različico in jo domiselno poimenoval 2009. Več o tej, ko jo dobimo in jo preizkusimo. O&O DiskImage 3.0 Express in Professional DiskImage je precej nov izdelek. Ker ne izhaja iz starih smernic, se mu ni treba držati ustaljenih norm, ki so veljale za grafične vmesnike. Prav vsa orodja O&O so drugačna in tudi to lahko včasih uporabnika pritegne. Predvsem se Express Edition ne namesti, ampak se razpakira in požene. Zato ga imate lahko nameščenega kar na zunanjih enotah. Pri zagonu ne dobite nič standardnega. Samo program v oknu s petimi gumbi. Prvi je namenjen za shranjevanje celovitih varnostnih kopij na diske ali zunanje enote. Super hiter ni, naredi pa sliko diska čisto v redu. Žal kakšne svobode pri izdelavi nimate. Program samo vpraša, kaj in kam, in zažene kopiranje. Datoteke po končani operaciji tudi preveri. Naslednjič že nič več ne vpraša, ker ima že vse vaše nastavitve shranjene. Ista težava je pri obnavljanju (drugi gumb). Nobenih podatkov – vse ali nič. S tretjim gumbom dobite informacije o izbranem arhivu. Četrti je za nakup polne različice, peti pa za pomoč. To je tudi vse. Škoda, da DiskImage ne omogoča varnostnega kopiranja in obnavljanje posameznih programov ali datotek. Sicer pa je to čisto soliden program za izdelavo kopije sistema z vsem skupaj na drug disk. Ker je zadeva namenjena domači uporabi, boste vsekakor najzadovoljnejši tisti, ki stavite na brezplačne programe. Express Edition ima tudi večjega brata, ki se od druge težke konjenice ne razlikuje dosti. Profesionalna različica s svojim vmesnikom že spominja na vse novodobne aplikacije. Ne dvomim, da bodo tudi drugi sledili temu zgledu. Po mojem je tu največja težava Microsoft, ki za uporabo traku iz Officea hoče licenčnino. Dobro, pustimo to in poglejmo zmožnosti. Izdelava varnostne kopije je standardna možnost. Najprej označite vse razdelke, ki jih želite shraniti. Ker ni čarovnikov, se morate za posamezne operacije sprehajati skozi menije. In tukaj odkrijete, zakaj to ni navaden program »disk na disk«. Predvsem lahko pri izdelovanju slike ustvarite celotno ali prirastno varnostno kopijo. Pri tem uporabite način sektor po sek- tor, forenzični način ali neposredni forenzični način. Slednja sta uporabna, ko gre za izdelavo slike particije, ki je sistemu Windows neznana. Recimo Linuxove. Neposredni forenzični način pregleda še druge skrite in podobne sisteme. Varnost tudi ni zanemarljiva, saj zna uporabiti 128-,192- in 256-bitne šifrirne načine AES. DiskImage bo preskočil slabe sektorje, particijo pa lahko tudi zaklene, tako da med izdelavo slike ne morete česa napačnega pisati. Vse to urejate v urejevalniku profilov. Se pravi, da imate za različne operacije različne profile. Dobro izvedeno je tudi urejanje opravil. Nastaviti se da vse, kar ima konkurenca, vključno z možnostjo zagona programov pred varnostnim kopiranjem in po njem. Zanimivo je da pri celotni sliki ni hitrejši od najmlajšega bratca Express. Bere pa njegove slike. Morda bo to komu prišlo prav v omrežju, kjer se varnostno kopiranje opravlja v centralni omrežni sistem. Podatki se po potrebi obnovijo z enega mesta v druge PC-je. Vsekakor je to najcenejši način glede na druge, kjer je treba kupiti licence za vsak paket, pa licence za strežnik in še kaj bi se našlo. To je v osnovi vse pri najpomembnejši in najpreprostejši funkciji. Seveda ima DiskImage tudi vzporedne funkcije. Informacije o posameznem disku so samoumevne, peka na CD/DVD-je tudi. Slednje lahko opravite prek čarovnika na več načinov. Tu so še izdelovanje datotek ISO, neposredno kopiranje CD/DVDjev, peka datotek ISO neposredno na CD/DVD ali brisanje enot RW. Najnovejši, do zdaj še neznani funkciji, sta združevanje več različnih slik v eno in združevanje prirastnih (inkrementalnih) varnostnih kopij v eno sliko. Slike je mogoče namestiti v operacijski sistem kot dodatne pomožne diske. Prav tako pa lahko iz pomožnih programov mapirate posamezne omrežne diske . DiskImage 3.0 Express Edition Cena: različica Express brezplačna, Pro 29,99 € Spletni naslov proizvajalca: www.oo-software.com Symantec Ghost 14 Ghost v štirinajsti preobleki ne prinaša velikih sprememb že od različice 2000. Resda so zamenjali vmesnik, a so odvzeli tudi nekaj funkcionalnosti. Ena od največjih pomanjkljivosti, ki se mi je zamerila že pri različici moj mikro | 1 | januar | 2009 37 POD LUPO namenska orodja za izdelavo kopije diska in podatkov 2003, je ta, da ne morete več zagnati sistema s CD/DVD-enote in potem kar tam narediti varnostne kopije vsega. Sicer pa ima Ghost tako kot Acronisov True Image vsega na pretek – čeprav, kot boste videli, pa le ne vsega. Na osnovnem zaslonu podobno kot pri Acronisu dobite osnovne informacije o tem, kdaj ste naredili varnostno kopijo ali kdaj je niste, ter osnovne napotke, kako to naredite. Čeprav je filozofija čisto enaka, je program malce, hmmm, drugačen, če ga nisi vajen. Pri varnostnem kopiranju je treba naprej vse definirati. Potem šele pridete do varnostne kopije na klik, kar je ekvivalent Acronisovim opravilom, le da je operacija malce drugačna. Tudi pri varnostnem kopiranju je drugače. Za druge namene ima Symantec na voljo še druga zmogljivejša orodja, ki pa jih žal prodajajo v drugih paketih. Kot rečeno, zna Ghost narediti varnostno kopijo celotnega računalnika ali samo uporabnikovih dokumentov. Pri dokumentih je prijazen do te mere, da vam ponudi že privzete možnosti za izdelavo. Če vaše nastavitve odstopajo od začrtanih smernic (dokumente hranite razmetane po disku), vam tega ne bo naredil in dokumentov ne bo niti našel. Pa tudi označiti jih ne morete. Ghost zna shranjevati na kar nekaj diskov, prenosne, nameščene v računalnik itd., prav tako zna narediti kopijo na omrežni disk in, kar je dobro, če na tem zmanjka prostora, lahko označite rezervni omrežni disk. Vse lepo in prav, moti pa me, da je toliko nastavitev za uporabnika, nevajenega teh del. Omrežni diski so precej skriti v nastavitvah, tako da morate to funkcijo iskati. Poleg celotne varnostne kopije zna delati tudi prirastno in diferencialno. Pozna pa tudi večino omrežnih pogonov, vključno z diski NAS. Če ne gre drugače, pošlje datoteke kar v privzeti FTP-strežnik. Kot posebnost je že v osnovi dodana pretvorba slike v virtualni zapis za uporabo z orodji VMware. Seveda se da varnostno kopiranje z urejevalnikom časovno nastaviti. Je pa tukaj Ghost zelo »konservativen«. Recimo, ker ves čas čepi v ozadju, lahko naredite samodejno kopijo sistema, takoj ko se namesti nova aplikacija, prav tako ko se zažene posebna, vnaprej določena aplikacija. Na žalost ne morete določiti dejanja v slogu »kaj če«, a so možnosti vendarle dobre glede na konkurenco. Ghost zna narediti varnostno kopijo tudi, ko se določen uporabnik prijavi v sistem ali odjavi iz sistema. Napredne funkcije, ni kaj. Konkurenca bo to verjetno posnemala v naslednji različici. Ghost se s funkcijo TreatCon se poveže v Symantecov strežnik in preverja stanje prek interneta. Tam imate namreč že privzete nastavite, ki so odvisne od stanja Symantecovih varnostnih orodij, in če grozi katera od nevarnosti, se samodejno opravi varnostno kopiranje. Prijazno, a če je stanje drugačno, kot ga zazna njihov sistem, lahko kopiranje deluje nesmotrno ali pa sploh ne deluje. Symantech Ghost ponuja tudi druga napredna orodja. Poleg že omenjenega časo- 38 vnega varnostnega kopiranja so tukaj urejanje posameznih mest za izdelavo kopij, varnostno kopiranje na CD/DVD-enote, ustvarjanje virtualnih diskov ali kopije celotnega diska na drugi disk po sektorjih ... Kot zelo zanimiv dodatek Ghost 14 že v osnovi ponuja dodatni modul za pregled in delo z Googlovega Desktopa. S tem je iskanje še izboljšano, pa tudi stanje sistema vam je na voljo takoj. Zelo rad ima tudi svojega večjega brata, ki zelo dobro deluje v omrežju. Tako lahko od tam upravljate vse svoje manjše Symantecove sorodnike. Po tej zmožnosti je Ghost trenutno neprekosljiv. Paragon ponuja več kot le varnostno kopiranje sistema, saj lahko delate tudi slike sistema. Paragon Drive Backup 9 Professional Cena: 39,95 USD Spletni naslov proizvajalca: www.drive-backup.com/ R-DriveImage 4 Spet program, ki ga nismo vajeni, čeprav je spodoben. S čarovniki lahko izdelate ali obnovite sliko diska. Najprej izberete particijo ali celoten disk in mesto izdelave slike (lahko je tudi omrežje). Nato določite stiskalno razmerje, način kopiranja (po sektorjih, samo zaseden prostor) in izberete datoteke v skupni rabi in gesla. R-DriveImage 4 Cena: 44,95 USD Spletni naslov proizvajalca: www.drive-image.com RollBack Rx RollBack Rx je več kot le izdelovalec »navadnih« kopij sistema tipa disk na disk ali disk v datoteko. Bolj bi mu lahko rekli že kar univerzalni arhivar sistema ali omrežnega dela. Ghost 14 Cena: 69,99 USD Spletni naslov proizvajalca: www.symantec.com/norton/ghost DRUGI PLAČLJIVI PROGRAMI Drive SnapShot Drive SnapShot je v naših krajih manj znan program. No, od tu naprej v našem članku bodo najbrž večinoma vsi te vrste. Čeprav še vedno zelo dobro opravi svoje osnovno poslanstvo, varnostno kopiranje in shranjevanje, sodi med zelo špartanske programe . Česa takega že dolgo nisem videl. Zato pa me je prijetno presenetilo hitro in natančno delovanje. Nemški ustroj, bi lahko rekli. RollBack Rx Cena: 69 USD Spletni naslov proizvajalca: www.downloadrollback.com/ Active Disk Image Z znanjem velikih se napajajo tudi manjši komercialni projekti. Eden takšnih je Active Disk Image. Program je nekakšna mešanica programov Ghost in True Image v prejšnjih različicah. Kar pa ni narobe, če le deluje, kot se spodobi. Zakaj pa bi imeli vedno nove programe, ki se od starejših različic razlikujejo le po uporabniškem vmesniku? Drive SnapShot Cena: 39 € Spletni naslov proizvajalca: www.drivesnapshot.de/en/ Paragon Drive Backup Tudi Paragon ima dve različici. Express ponujajo brezplačno, različico Personal za plačilo. Čeprav je v imenu programa beseda Backup, Active Disk Image 3.1.13 Cena: 39,90 USD Spletni naslov proizvajalca: www.disk-image.net/ moj mikro | 1 | januar | 2009 POD LUPO ShadowProtection Tudi ShadowProtection je našim logom neznan izdelek – kot se izkaže, neupravičeno. Program je zelo »nabildan« z znanjem. Kot je pričakovati, zna izdelati celotno kopijo sistema kakor tudi njegovih delov. Obnoviti je mogoče vse ali samo del podatkov. kot je treba. Seveda ne pričakujte lepo načičkanega programa, kakršni so večji komercialni tekmeci, vendar moramo to zanemariti in pogledati, kaj ponuja. WinDD Sila preprost program, ki vam bo služil res le za izdelavo slik diska. Program ima štiri funkcije, med katerimi je uporabna le ena, in to kopiranje diska. No, izdelate lahko tudi sliko svoje particije na drugo . WinDD DriveImage XML ShadowProtect3 Desktop Edition Cena: 79,95 USD Spletni naslov proizvajalca: www.storagecraft.com/products/ShadowProtectIT/ Reflect Reflect je še eden od programov, ki se hoče prebiti v družbo najboljših. Vendar s svojimi funkcijami ne izstopa preveč. Poleg slike zna narediti tudi varnostno kopijo izbranih map in imenikov. Cena: Brezplačen za domačo uporabo; 5 licenc za komercialno uporabo 119 € Spletni naslov proizvajalca: www.runtime.org/driveimage-xml.htm Varnostno kopiranje v Windows Visti Da ne bo kdo mislil, da bomo šli mimo orodja za varnostno kopiranje, ki ga brezplačno dobimo z Windows Visto. To ni tako »nedolžno«, kot se zdi oziroma je bilo prej v XP-ju. Zna marsikaj, žal pa ne vsega, saj je treba kaj pustiti še za druge izdelovalce. Volk sit, koza cela, se temu pravi. Reflect Cena: 29,99 € Spletni naslov proizvajalca: www.macrium.com/ HD Clone HD-Clone ima 6 različic programa. Osnovni je brezplačen, z njim pa boste lahko izdelali le kopijo diska na drug disk. Particije in vse drugo dobite s plačljivimi deli. V osnovnem manjka še podpora za USB 2 naprave, prenos podatkov pa je manjši. A za silo deluje tudi tako. Funkcije obnovitve funkcije ne pozna. Niti najzmogljivejša različica, saj HD Clone temu pač ni namenjen – ne izdeluje slik, temveč kopije. Središče za varnostno kopiranje v Windows Visti Cena: Na voljo le s sistemom Windows Vista Spletni naslov proizvajalca: www.microsoft.com Partition Saving Shranjevalnik particij se zažene iz DOS-ove lupine. Verjetno marsikdo ne ve več, kaj točno to je, pa vseeno. Uporabiti se ga da za shranjevanje in obnovitev kopije diska kot celote oziroma posameznih particij. HD Clone 3.6 Free Edition Cena: Free Edition brezplačen, Basic 19,90 € Spletni naslov proizvajalca: www.miray.de/download/ sat.hdclone.html TEŽKA ARTILERIJA DriveImage XML DriveImage je brezplačen za domačo uporabo. Stvar ni zanemarljiva, če le deluje tako, Partition Saving 3.6 Cena: Brezplačen Spletni naslov proizvajalca: www.partition-saving.com/ Cena: Brezplačen Spletni naslov proizvajalca: net/projects/windd/ http://sourceforge. NFGDump Ta program je zalo podoben prejšnjemu, a z eno veliko razliko – nikjer uporabniškega vmesnika. Vse se izvaja skozi ukazni pozivnik. Se pravi, da boste sploh kaj uredili, boste morali najprej prebrati navodila. NFGDump Cena: Brezplačen Spletni naslov proizvajalca: http://sourceforge.net/projects/nfgdump/ PRIHRANITE ČAS IN DENAR Kaj povedati za konec? Najprej se vedno postavlja vprašanje: Kaj je pomembnejše – dobro varnostno kopiranje ali obnovitev? Varnostne kopije znajo delati vsi, kot ste videli. Nobenega programa ne bi izpostavil in rekel, da je najboljši, med seboj pa niti niso združljivi. Pri tovrstnem »igranju« se nekako niso vzpostavili standardi tipa »datoteka ISO«, ki je predpisane oblike. Obnavljati ne morete, če niste poskrbeli za varnostno kopiranje. Verjetno boste ob delni izgubi prostora zgubili samo del programa, kak podatek ali kaj manjšega, zanemarljivega. Kaj pa če ste izgubili vse podatke, recimo slike s svojega zadnjega izleta, ki vam kaj pomenijo. Se boste tolkli po glavi, ko bo prepozno? Pomožnim diskom je v zadnjem letu cena padla na zanemarljivo raven glede na to, kaj vas čaka, če izgubite sistem in morate vse postaviti na novo. Zakaj početi kaj tako neumnega zaradi »prihranjenih« nekaj evrov? Se ne splača. Vsak program od zgoraj opisanih vam bo prihranil ure postavljanja in vnovičnega vzpostavljanja sistema. Prav tako pa še tedne in tedne same optimiranja sistema, da bo stvar sploh delovala v trenutnih okvirjih. S temi programi to naredite enkrat, potem pa vsak teden samo še popravljate sliko. Tako boste, če gre kaj narobe, in v računalništvo se to rado dogaja, stvari spravili nazaj v uri ali dveh. Tiste tedne pa se raje posvetite družini ali prijateljem.  moj mikro | 1 | januar | 2009 39 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA januar 2009 ultraprenosni poceni računalnik IZBO Toshiba NB100-111 prenosni računalnik MSI EX620X ZA: barve in ostrino med predvajanjem videa. K dobri uporabniški izkušnji pripomore tudi podpora zvoku Dolby, saj se prenosnik kiti s certifikatom Dolby Home Theater, ki v navezi z nizkotoncem na dnu prenosnika iz sebe spravi za prenosnik zelo spodoben zvok. Priključkov na tem prenosniku ne bo zmanjkalo, in čeravno je namenjen filmofilom, bo omogočal polno delo in vse funkcije tudi med delovnikom. Prijeten prenosnik, in to za dokaj sprejemljivo in konkurenčno ceno. MSI-jev filmski prenosnik s širokim zaslonom premera kar 16 palcev meri predvsem na vse, ki si na prenosnikih pogosto ogledujejo filme in nadaljevanke. Zelo elegantno zasnovan prenosnik s črno-srebrnim ohišjem in posamičnimi elementi kroma oz. imitacije daje veliko resnejši vtis kot njegov igričarski bratec. Odličen, odbojen zaslon, ki sicer za delo na prostem ni primeren, v zavetju zatemnjene sobe pričara zelo lepo sliko, ki jo tudi v navezi s HD-filmi strojno pospešuje vdelaBaterija je le 6-celična, ni ATI Radeon z 256 MB lastne- 4200 mAh, avtonomija je kratka. ga pomnilnika, s katerim se lahko Jaka Mele brez težav spoprimete tudi z najnovejšimi igrami. Čeprav zaslon ni Full-HD, pa obvlada prikaz 720p, za kaj več pa je na voljo izhod HDMI. Ko prenosnik odpremo, zagledamo celo tipkovnico z numeričnim Skupna ocena:  delom vred, nad njo Razmerje cena/kakovost:  pa je podobno kot pri Spletni naslov: www.msi.com.tw igričarskem modelu Cena: 910,25 € na dotik občutljiva Tehnični podatki plošča z bližnjicami Procesor: Intel Core 2 Duo P7350; 2,0 GHz in posebnimi funkciPomnilnik: 4 GB DDR2, 800 MHz jami. Trdi disk: 250 GB Med njimi je že Vdelane pomnilniške enote: DVD+-R(W)/DL omenjeni ECO, ki Zaslon: 16 palcev, 1366 x 768 pik zniža takt procesorGrafična kartica: ATI Radeon HD3470, 256 MB ja in grafike in tako Vmesniki: VGA, HDMI, 3x USB 2.0, 56K modem, zmanjša porabo pregigabitni ethernet, nosnika med manj avdio, PCI Express Card, spletna kamera, bralnik pomzahtevnimi deli ali ko nilniških kartic 5v1, Wi-Fi 802.11b/g/n, IEEE 1394, 2.1 delamo z baterijo. V stereo zvočniki z nizkotoncem, bralnik prstnih odtisov prenosnik je vdelana Delovanje baterij: 2:05; BatteryMark tudi MSI-jeva tehnoMere in teža: 347 x 246 x 41 mm, 2,7 kg logija Cinema Pro, Programska oprema: FreeDOS ki skrbi za izboljšane PROTI: 40 ZA: Po tem, PROTI: ko Tosso praktični vsi prohiba bi lahko v preizvajalci predstavili svoje nosniku ponudila večjo malčke, ga je poslala na trg tudi baterijo, ki bi dajala vsaj dobri korporacija Toshiba. Toshibin dve uri avtonomije, poleg tega pa poceni ultraprenosnik je v veliki čakamo na 10-palčni model, kjer meri podoben drugi ponudbi na bo, upajmo, tipkovnica večja in trgu, s praktično enako platformo. uporabna za hitrejše tipkanje (tu Oblikovno je prenosnik zelo vše- so tipke res premajhne). Čeprav čen, saj gradi na družini Satellite. bi lahko, ni Toshiba v prenosniku Izpostaviti velja kakovosten 8,9- ponudila prav ničesar, s čimer bi palčni zaslon, ki je precej boljši izstopala iz množice – niti svoje kot recimo tisti pri Acerju, tudi programske opreme za prijavljanje njegovi navpični vidni koti so raz- v računalnik prek spletne kamere, košni. Z že naloženim Windows kar bi bilo trivialno! Cena enote XP Home vsebuje vse, kar potre- je višja od konkurenčnih. bujemo za začetek dela, vključno s Jaka Mele Toshibinim naborom upravljavskih aplikacij, od ConfigFree za delo z brezžičnimi omrežji do programa Camera Assistant, s katerim lahko integrirano spletno kamero uporabimo za hitro zajemanje slik in filmov. Čeprav je Toshiba že kazala delujoče netbooke z dvojedrnim Atomom, pa teh v prodaSkupna ocena:  ji ne bo pred februarRazmerje cena/kakovost:  jem, oziroma ne pred Spletni naslov: www.toshiba.com Intelovim javnim Cena: 438 € oznanilom, kar pa Tehnični podatki se utegne zavleči na Procesor: Intel Atom N270, 1,6 GHz čas Cebita (marec). Pomnilnik: 1 GB DDR2 Tipkovnica je tako Trdi disk: 120 GB, 5400 rpm kot drsna ploščica pri Vdelane pomnilniške enote: – Toshibi na ravni in Zaslon: 8,9 palca, 1024 x 600 pik pohvaliti velja tudi Grafična kartica: Intel i950GM sicer kakovost izdeVmesniki: VGA, ethernet, 3 x USB 2.0, avdio, bralnik lave. Zanimivo je, da pomnilniških kartic SD in MMC, Wi-Fi 802.11b/g, lahko prek funkcijske Bluetooth 2.0; spletna kamera 0,3 megapike, 4-celična tipe upravljamo tudi baterija 38 Wh hitrost vrtenja hlaDelovanje baterij: 1:55; BatteryMark dilnega ventilatorja Mere in teža: 224 x 193 x 36 mm, 1,1 kg oziroma tega začasno Programska oprema: Windows XP Home izklopimo. moj mikro | 1 | januar | 2009 POD LUPO prenosna delovna postaja za oblikovalce in fotografe prenosni računalnik MSI GX620X Lenovo ThinkPad W700 ZA: ThinkPad ZA: MSI Turbo Drive ponuja tudi poEngine, omogoča sebej oblikovane da s pritiskom na tipko prenosnike, prilasamodejno navijemo procesor in gojene zelo ozki niši grafiko in tako iz računalnika izuporabnikov, in v to kategorijo tisnemo še več! Pohvaliti velja zagotovo spada tudi novi igričar- še priključek e-SATA, spletno ski model GX620. Prenosnik s kamero ločljivosti 2 megapik ter 15,4-palčnim zaslonom je oblečen vmesnika za 7.1-kanalni zvok s v kombinacijo črnega in rdečega podporo za Dolby. V paketu doaluminijastega ohišja, ki deluje bimo še nahrbtnik ujemajočih se razgibano in posebno, a ko odpre- barv in igričarsko miško MSI. mo pokrov, vidimo še nekaj dodatnih barv – posledica barvanja Tipkovnica je ena slabfunkcijskih črk (modro) in slo- ših – saj kar plava pod prsti. Bavenskih znakov (sivih). V notra- terija je le 6-celična, 4200 mAh, njosti prenosnika se skriva zmog- avtonomija je kratka. Menimo, ljiv dvojedrnik s taktom kar 2,26 da igričarji potrebujejo še kakšno GHz ter 4 GB hitrega pomnilni- režo USB več. ka. Že ta osnova namiguje na zelo Jaka Mele močan računalnik, potrditev občutka pa zaokrožita še 320 GB trdi disk ter predvsem namenska grafična kartica 9600M GT z 512 MB lastnega video pomnilnika. Zanimivo, na prenosniku ne najdemo izhoda DVI, temveč Skupna ocena:  le D-sub in dodatni Razmerje cena/kakovost:  HDMI (prek kateSpletni naslov: www.msi.com.tw rega pa lahko navCena: 1258,28 € sezadnje z nakupom Tehnični podatki vmesnika priklopiProcesor: Intel Core 2 Duo P8400; 2,26 GHz mo tudi DVI). Sicer Pomnilnik: 4 GB DDR2, 800 MHz zgradba prenosnika Trdi disk: 320 GB ni nič posebnega, na Vdelane pomnilniške enote: DVD+-R(W)/DL tipkovnici je barvno Zaslon: 15,4 palca, 1680 x 1050 pik izpostavljenih nekaj Grafična kartica: Nvidia 9600M GT, 512 MB tipk, pomembnih za Vmesniki: VGA, HDMI, 2x USB 2.0, 56K modem, igričarje (W,S,A,D), gigabitni ethernet, sicer pa na desni straavdio, PCI Express Card, spletna kamera, bralnik ni najdemo še numepomnilniških kartic 5v1, Wi-Fi 802.11b/g/n, IEEE 1394, rični del tipkovnice. stereo zvočniki MSI igričarjem poDelovanje baterij: 1:40; BatteryMark nuja več predvsem Mere in teža: 358 x 260 x 41 mm, 2,7 kg s tehnologijo Eco, Programska oprema: FreeDOS, priložena igra katerega sestavni del PROTI: ki omogoča W700 je presežek pod polno presežkov. Ogromen obremenitprenosnik je namenjen vijo kar tri ure dela na terenu. V profesionalcem – fotografom modelih za ameriški trg bodo prisoin oblikovalcem, skratka vsem, ki tni tudi moduli WiMax za hitro popotrebujejo kakovosten in velik za- datkovno komunikacijo, sicer pa so slon. Prenosnik s težo skoraj štirih wi-fi antene v konfiguraciji MIMO kilogramov ponuja res veliko. Ima 3x3 – kar omogoča zelo dobro ra17-palčni širok zaslon z ločljivost- dijsko delovanje. S priključno pojo HD 1080, naš testni model pa je stajo dobimo že digitalni koaksialni imel še v varen RAID 1 postavljena zvočni izhod, priključek eSATA dva 200 GB diska. Zavoljo ogrom- in štiri dodatne USB-priključke. no prostora je tipkovnica razširjena Odliko si spet zaslužijo zaokrožena še z numeričnim delom na desni, in kakovostna izdelava, pozornost v spodnjem delu pa je poleg drsne podrobnostim in seveda popolna ploščice še integrirana Wacomova programska podpora prenosnika, ki tablica, pisalo pa je pospravljeno naslavlja varnost, zaščito in produkob desni strani. Za grafično moč tivnost v vse, življenjskem ciklu. skrbi profesionalna Nvidiina grafika Quadro FX3700M s kar 1 GB Teža. Cena je namenjenamenskega pomnilnika, na voljo na profesionalcem, a ker primerpa so še izhodi DVI, VGA in Dis- ljivega izdelka preprosto ni, ima playPort. V nekatere modele W700 Lenovo proste roke …Jaka Mele je namesto navadnega vgrajen LCD-zaslon z LED-osvetlitvijo, s čimer je dosežen višji razpon barv. V dražjih modelih je integriran tudi mehanizem za Skupna ocena:  umerjanje barv, ki je Razmerje cena/kakovost:  nad tablico, uporabiSpletni naslov: www.lenovo.com mo pa ga preprosto Cena: od 4500 € naprej tako, da poženemo Tehnični podatki program, poklopimo Procesor: Intel Core 2 Quad Q9300, 2,53 GHz pokrov zaslona in vse Pomnilnik: 4 GB DDR3 se nastavi samodejno. Trdi disk: 2 x 200 GB Lenovo W700 je prvi Vdelane pomnilniške enote: bralnik SD pomnilniških prenosnik s štirijedrkartic, Blu-ray ROM +DVD-RW nim procesorjem in Zaslon: 17 palcev, 1920 x 1200 pik z možnostjo razširjaGrafična kartica: Nvidia Quadro FX3700M, 1 GB nja pomnilnika do 8 Vmesniki: VGA, DVI, DisplayPort, 5 x USB 2.0, 56K GB ponuja ogromno modem, 10/100/1000 LAN, mikrofon, PCMCIA, Exmoči, k dodatnim popressCard, Wi-Fi 802.11a/g/n, zvočniki, Bluetooth 1.2, spešitvam pri delu pa FireWire, biometrični senzor, Intel Turbo memory 2 GB, pomaga Intel Turbo tablica Wacom Memory, ki ga je tu kar Delovanje baterij: 6:35; BatteryMark 2 GB. Zanimivo je, da Mere in teža: 410 x 310 x 42 mm, 3,8 kg ima prenosnik sočasProgramska oprema: Windows Vista Business (s pravico no tudi zelo zmogljiv uporabe XP Pro) akumulator (84 Wh), PROTI: moj mikro | 1 | januar | 2009 41 POD LUPO optični bralnik optični bralnik Canon LiDE 200F Canon LiDE 100F ZA: ZA: Tudi v cenovno najnižjem Malce zmogljivejši brat v cm. Ob tako majhni razliki v ceni vstopnem cenovnem razredu je med modeloma LiDE 100 in 200 LiDE 200, ki se od cenejšega mo- (20 evrov) vsakomur, ki bralnik dela razlikuje po dveh bistvenih uporablja vsaj malce pogosteje značilnostih. Premore optična kot le občasno, predlagamo LiDE ločljivost kar 4800 x 4800 dpi, 200. hkrati pa manjšega bratca prekaša v hitrosti. No, tudi videz naprave Tudi ta bralnik je naje malce drugačen, predvsem za- menjen neprofesionalni domači radi barve ohišja in kozmetičnih pisarniški rabi, zaradi česar nima sprememb pri postavitvi hitrih možnosti zajemanja s filmov ali gumbov. LiDE 200 ostaja maj- prosojnic, prav tako pa nima hen in nizek bralnik, tokrat odet strojnega QARE (le programski). v srebrno barvo z črnim robom, a Škoda, da Canon v vstopnem razna mizi vseeno deluje elegantno. redu ne ponuja bralnikov A3, saj Po merah je identičen manjšemu je veliko revij in drugega gradiva bratu (250 x 370 x 40 mm), prav malce večjih od A4 in je zato potako po teži. Tudi ta model se na- gosto odsekan rob. paja prek USB-kabla, namenjen Jaka Mele pa je zahtevnejšim uporabnikom, ki pa še vedno gledajo na ceno. Bralnik je med delovanjem tih, natančen in zelo hiter, saj A4-stran ločljivosti 300 dpi zajame v manj kot 15 sekundah, predogled celotne strani pa je končan v nekaj sekundah. Zajemi sivinskih in barvnih slik ter črnega besedila so bili odlični. Napravi so priloženi isti programi kot pri Skupna ocena:  modelu LiDE 100 Razmerje cena/kakovost:  – to so ScanGear, Spletni naslov: www.canon.si MP Navigator MX Cena: 85,20 € in ArcSoft PhotoTehnični podatki Studio. Na ohišju Ločljivost: 4800 x 4800 dpi so štirje nastavljivi Barvna globina: 48 bitna gumbi za hiter dostop Hitrost (strani na minuto): 14 sekund za A4 v 300 dpi do funkcij, in tudi tu Branje prosojnic/dia: ne/ne lahko zajemamo deSamodejni podajalnik: ne belejši material, saj je Vmesnik: USB 2.0 pokrov bralnika priGonilniki: za Windows, MAC lagodljiv do višine 3 PROTI: 42 programsko opremo brez težav razredu je Canon predstavil osve- deluje tudi v načinu branja Mulženo ponudbo optičnih bralnikov tiMode, kjer je samodejno poin med njimi je najcenejši prav skrbljeno za ločeno shranjevanje model LiDE 100. Ploščat in maj- skupaj zajetih dokumentov. hen bralnik je odet v črno barvo in podobno kot predhodniki na Pri tako majhnem bralmizi deluje elegantno in zavoljo niku niti ne moremo pomisliti na kakovostne izdelave in plastike dodatke, kot so moduli za zajem iz skriva svojo cenenost. Čeprav na filma ali prosojnic. V primerjavi mizi zaseda malo prostora, bo prav s predhodnikom, ki je premogel zaradi malih mer in teže le 1,6 kg tehnologijo QARE (quick auzanimiv tudi za vse, ki bralnik tomatic retouching and enhanpotrebujejo na terenu. Dodatna cement) za zmanjšanje posledic prednost je tudi napajanje prek praha in prask na dokumentih USB-kabla, tako da odpade po- (predvsem se to vidi na fotografitreba po dodatnem napajalnem jah), novinec to funkcijo ponuja kablu, kar spet predvsem na tere- le programsko, rezultat pa je žal nu pride izredno prav. Bralnik je neprimerljiv. Jaka Mele zelo tih in natančen – v času testiranja nismo zapazili nobenih težav. Zajemi sivinskih in barvnih slik ter črnega besedila so potekali z odličnimi rezultati in glede na predhodnika Lide 25 tudi precej hitreje, saj A4 stran ločljivosti 300 dpi zajame v manj kot pol minute. Delo z bralnikom je preprosto, programska oprema je odzivna ter preprosta. Na ohišju so štirSkupna ocena:  je nastavljivi gumbi Razmerje cena/kakovost:  za hiter dostop do Spletni naslov: www.canon.si funkcij (predhodnik Cena: 63,60 € je imel le tri), ki imaTehnični podatki jo nastavljeno kopiLočljivost: 2400 x 4800 dpi ranje, optični zajem, Barvna globina: 48-bitna zajem v pdf in zajem Hitrost (strani na minuto): 24 sekund za A4 pri 300 dpi v e-pošto). Pokrov Branje prosojnic/dia: ne/ne bralnika se zna prilaSamodejni podajalnik: ne goditi na različno viVmesnik: USB 2.0 šino branih objektov Gonilniki: za Windows, MAC (knjiga). S priloženo PROTI: moj mikro | 1 | januar | 2009 POD LUPO gel večfunkcijska enota medijski predvajalnik Nashuatec GX3050SFN WD TV ED R UR NI ŠTVA januar 2009 IZBO ZA: Nashuatec svojo cenovno i. ekonomični način tiska (tiskalugodno ponudbo gradi na gel teh- nik prepozna, kaj je besedilo in nologiji. V bistvu gre za tehnologi- kaj so slike, in barvni tisk uporabi jo brizganja, le da barvilo ni v ob- le tam, kjer je to potrebno) in še liki tekočine, temveč uporabljajo dodatno varčujemo z barvo. Poposebno obliko gela. Prednosti, hvaliti velja (sicer ogromnih 250 ki jih navaja Nashuatec, so nižja MB velike gonilnike), saj ob prvi cena glede na običajna barvila, namestiti pravilno najdejo in navodoodpornost (izpise lahko po stavijo napravo prek omrežja, brez mili volji označujemo z marker- uporabnikovega vmešavanja. Kajem), izpis pa je takoj po nanosu kovost besedilnega izpisa je zelo suh, zato je možen tudi hitrejši dobra, ko pa preidemo na grafiko tisk. GX3050 je nadgradnja dose- in slike, je še prostor za izboljšave. danje ponudbe z gel tehnologijo, Cena je enkratna! in v obliki večfunkcijske naprave je nabit z vsem, kar potrebujemo v Kakovost tiska bi bila mali pisarni. Enota obvlada črno- lahko predvsem pri fotografijah belo in barvno tiskanje, optično še boljša, saj so bile barve že glede branje, fotokopiranje in faks. Na na običajne (ne foto tiskalnike) vrhu naprave je še podajalnik li- brizgalnike bolj blede. Ogrevanje stov, s čimer je možno tudi samo- tiskalnika pred začetkom dela do dejno dvostransko optično branje, prvega izpisa traja dobre pol mikopiranje in faksiranje. Posebej nute, a »melje« precej manj kot dobrodošla so vgrajena ethernetna sodobni brizgalniki. vrata, prek katerih Nashuatec ne Jaka Mele skopari s funkcijami, saj lahko omrežno faksiramo, tiskamo in tudi zajemamo. Tako celovitega nabora funkcij v poslovnem multipraktiku cenovno nižjega razreda še nismo našli, in tudi s Skupna ocena:  hitrostjo kar 29 strani Razmerje cena/kakovost:  na minuto se tiskalSpletni naslov: www.nashuatec.si nik uvršča v celoti v Cena: 299 € zahtevnejši poslovni Tehnični podatki razred! Tudi cena poLočljivost (tiskanje, optično branje): 1200 x 1200 dpi, trošnega materiala in 1200 x 1200 dpi vzdrževanja je nizka, Hitrost tiskanja: 29 črno-belo, 29 barvno saj je treba menjati Format papirja: A4 le (ločene) kartuše, Vmesniki: USB 2.0, ethernet drugih delov pa ne Pomnilnik: 96 MB (glave pri brizgalniGonilniki: za MS Windows vsi, Mac kih, bobna pri laserCena izpisa ene strani: 2,3 centa za čb stran, 13 centov skih). Cene tega so za barvno sicer področje, kjer Kapaciteta vhodnega in izhodnega predala za papir: Nashuatec služi, a so 250+35/ 50 še vedno na nižjem Mere in teža: 436 x 490 x 431 mm, 24 kg delu intervala cen. Drugo: samodejni podajalnik, obojestransko tiskanje, GX3050 ponuja še popolna podpora omrežnemu delu funkcijo Level Color, Dodatno: 500-listni predal s katero vključimo t. PROTI: ZA: Vodilni proizvajalec trdih ali morda celo brezžično povediskov, WD, se je s svojo novo zavo. Tudi bralnik pomnilniških napravico WD TV spustil tudi na kartic bi prišel prav. HDMI-kabel področje upravljanja oz. predstav- ni priložen. WD TV je zelo preljanja vsebin. WD TV je črna ška- prosta naprava, in tudi ohišje je tlica, ki presenetljivo ne vsebuje tako – brez LCD-zaslona, vsa nadiska. Gre za predvajalnik medij- vigacija je prek TV-ja, tudi če žeskih vsebin, ki ga prek kompozit- limo poslušati le glasbo. Naprava nega kabla (priložen) ali HDMI- ne podpira datotečnih sistemov kabla priključimo na naš televizor, z dnevniki (Unix, ext3 …). Nanato pa napravica predvaja vse- prava ni med najhitrejšimi – če bine z zunanjega diska, ki ga na- so recimo slike večje (kar je danjo priključimo prek USB-vrat. nes običajno), traja ustvarjanje Napravica je popolnoma tiha, saj predoglednih sličic dolgo, prav ne vsebuje ventilatorja, hkrati pa tako so počasni obračanje slik in ima priložen majhen, a preprost in prehodi med slikami. WD TV ne pregleden daljinski upravljalnik. zna predvajati zaščitenih vsebin Seveda predvaja velik nabor for- (DRM), kar je nadležno, če smo matov in datotek, vključno s HD- te vsebine legalno kupili. zapisi. Preko HDMI-ja prikaže največ 1080p pri 24 osvežitvah slike na sekundo. Zaslonski meniji so Jaka Mele enonivojski, izredno pregledni in preprosti. Naprava zna brati podatke iz zunanjih diskov z datotečnimi sistemi FAT32, HFS+ ali NTFS. Napravica poleg vseh divxov in xvidov predvaja tudi video posnetke digitalnih fotoaparatov. WD TV je predvsem Skupna ocena:  enostaven in lep, a Razmerje cena/kakovost:  nekateri tekmeci znaSpletni naslov: www.wdc.com jo bistveno več, in to Cena: 125,58 € ne za pretirano večji Tehnični podatki znesek. WD TV je Predvaja: MPEG-1/2/4: WMV9, AVI (MPEG-4, XviD, izredno zanimiv v naAVC), H.264, MKV, MOV (MPEG4, H.264), MP3, vezi z malim diskom WMA, OGG, WAV/PCM/LPCM, AAC, FLAC, Dolby za vse popotnike ali Digital, AIF/AIFF, MKA, JPEG, GIF, TIF/TIFF, BMP, PNG, ko gremo na oddih, PLS, M3U, WPL, SRT (UTF-8) saj lahko na kateremVideo izhodi: kompozitni video, HDMI koli TV-ju predvajaAvdio izhodi: 2x činč (stereo RCA), optični digitalni mo svoje vsebine. PROTI: Pogrešali smo ethernetni omrežni priključek Video vhodi: kompozitni video Daljinski upravljalnik: da Drugo: 2x vrata USB 2.0 Mere in teža: 40 x 100 x 125 mm, 303 g moj mikro | 1 | januar | 2009 43 POD LUPO videoprojektor digitalni foto prikazovalnik Philips 8FF3WMI Toshiba TLP-X200 ZA: ri –sporoča, da se prižiga, svetuje, da zavarujemo omrežni dostop, da je zdaj ugasnjen … Projektor je opremljen tudi z USB-vhodom, v katerega lahko priključimo USBdisk ali ključ, in predstavitve (dokler so v slikah) predvajamo brez priklopa na računalnik. Daljinski upravljalmol je dober, ima tako laserski kazalnik kot možnost krmiljenja enote in navigacijo čez prikazovane vsebine. Kakovost izdelave je dobra. Toshiba je osvežila družino prenosnih projektorjev in z modelom TLP-X200 predstavlja eleganten sodoben projektor s težo pod dvema kilogramoma. TLP-X200 je odet v kombinacijo odsevno belega in črnega ohišja, izstopajo pa oranžni gumbi za sprostitev nožic. Gumbe in krmilni vmesnik najdemo na zgornji ploskvi, zadnja pa je rezervirana Cena je za ta segment za priključke. Teh v novincu ni zelo visoka. Sistem menijev je malo, saj lahko signal pripeljemo klasičen Toshibin in nismo našli bodisi prek D-Sub, S-video ali večjih pomanjkljivosti, čeprav je z kompozitnega kabla in dodatno malim izbirnikom težko venomer še preko HDMI-vhoda. Projektor zadeti tisto, kar smo hoteli izbrati. zna kakršnokoli sliko prikazati pri Projektor zna popravljati trapez le svoji izhodni ločljivosti 1024 x do 45 stopinj navpično, vodorav768. V notranjosti za prikaz skr- no pa ne. bi klasičen LCD- čip, projektor Jaka Mele pa je zavoljo boljših barv opremljen s tehnologijo 3LCD. Projektor je med delovanjem tih, ni pa povsem hladen in neslišen. Slika je zelo dobra, dovolj svetla tudi za ne zatemnjene, manjše prostore. Tudi s povezljivostjo je projektor močan, saj ponuja omrežno Skupna ocena:  povezljivost preko Razmerje cena/kakovost:  žičnega ethernetSpletni naslov: www.toshiba.com nega in brezžičnega Cena: 1618 € vmesnika WLAN. Tehnični podatki Projektor je združljiv Tehnologija in ločljivost: LCD 0,7-palčni, 1024 x 768 z omrežjem Windows Svetilnost: 3000 ANSI-lumnov Viste, prek obeh Kontrast: 600 : 1 vmesnikov. Odliki Življenjska doba žarnice: 2000 ur/ 3000 ur (ekonomični novinca sta še izredno način) hitra vklop in izklop, Vmesniki: kompozitni video, HDMI, 2x D-Sub (in, out), saj se projektor prižge S-video, USB, avdio in (mini jack), ethernet, wi-fi, izhod v petih, ugasne pa v za slušalke desetih sekundah. Mere in teža: 293 x 70 x 192 mm; 2 kg Na sestankih vam bo Daljinski upravljalnik: da projektor pomagal Dodatno: 1 W mono zvočnik, torbica prebiti led, saj govo- PROTI: 44 ZA: Philips je zagotovo malnim LCD foto prikazovalnike kontrastom. poslal na trg med prvimi. In Napajanje omogoprav izkušnje se poznajo tudi ča zunanji napajalnik. pri novem modelu s komVidnost zaslona je navkljub pleksnim nazivom 8FF3Wslabim podatkom v specifikacijah MI. Zanimivo, gre za foto okvir z odlična – Philips je videti tu zelo razmerjem stranic 4 : 3, kar celo realen. Svetilnost je odlična. Priboljše kot druge izvedbe omogoča loženo je tudi stojalo, možna pa je prikaz naših vsakdanjih slik, ki so montaža na zid. posnete v bližini tega formata (veste, da pri razvijanju fotografij 10 Žal napravica ne predx 15 izgubite nekaj dogajanja zgo- vaja drugega kot datotek JPEG, raj in spodaj?). Philipsov LCD- ne podpira niti filmčkov in nima okvir je eleganten, okvir sam je vdelanega zvočnika. Lahko bi reogledalo, tako da razbije monoto- kli, da ne zna veliko, a v zagovor nost enobarvnih konkurentov in – vsaj to, kar zna, počne res dobro. je dobro videti na katerikoli polici Škoda, da naprava nima vdelane v domu ali pisarni. Ima 512 MB baterije, saj mora biti neprestano internega pomnilnika in bralnik na napajanju, zato ni praktična za pomnilniških kartic. LCD-zaslon ogled iz roke.Jaka Mele je z diagonalo 8 palcev eden večjih na trgu, zavoljo razmerja 4 : 3 pa je tudi precej visok, kar vpliva na odličen prikaz pokončnih fotografij. Glavna funkcija novinca pa je vdelano brezžično omrežje (s podporo WPS za preprostejši priklop), prek katerega lahko slike prikazujemo tudi iz omrežnega Skupna ocena:  strežnika uPnP oz. z Razmerje cena/kakovost:  DLNA združljivega Spletni naslov: www.philips.com omrežnega vira, celo Cena: okoli 180 € iz internetnih strežTehnični podatki nikov. Velikost slike Velikost diagonale: 8 palcev (20,3 cm) JPG je lahko do 10 Ločljivost: 800 x 600 pik MB, ločljivost do 20 Barvna globina: ni podatka megapik. Slike priSvetilnost: 250 cd/m2 kaže pravilno, in če Kontrast: 300 : 1 imajo tudi informaOdzivnost: ni podatka cijo EXIM, jih po Zorni kot: 130° vodoravno; 110° navpično potrebi tudi samoMere in teža: 223 x 182 x 33 mm; 0,34 kg dejno zavrti. S funkVmesniki: USB, pomnilniške kartice SD(HC), XD, MMC, cijo imagenPro lahko MS, CF, WI-fi 802.11 b/g analizira fotografije Interni pomnilnik: 512 MB in jih prikaže s praPredvaja: slike vilno barvo in z opti- PROTI: moj mikro | 1 | januar | 2009 UVOZNIK IN DISTRIBUTER: MIKRO ING trade d.o.o. Rojčeva ulica 24, LJUBLJANA Tel.: 01 544-33-82 E-mail: mikroing@mikroing.si www.mikroing.si OKI C3000/5000/700/800/9000 12-36 str./min. v barvah 20-40 str./min. č/b tudi z originalnim Adobe PostScript 3 do 1024 MB spomina format do A3+ in do 1200 mm dolžine Barvne in črnobele večfunkcijske naprave OKI B2500/2520/2540 MFP OKI C3520/3530/5550 MFP OKI C9850 MFP PRINT COPY SCAN FAX Črnobeli digitalni tiskalniki OKI B2000/400/6000/8000/900 18-50 str./min. do 1066 zn./sec. 500-2000 linij/min. na navaden papir POD LUPO ŠTVA ED R UR NI januar januar IZBO ED R UR NI ŠTVA 2009 2009 IZBO univerzalni prenosni akumulator iDowell Portable USB Energy Charger SSD-disk ZA: ZA: G.Skillov SSD-disk je po- Najpreprostejše rešitve so v računalniku sicer prej namestiti najboljše! Podobno smo pred sla- ustrezne RIM-ove gonilnike. bim letom zapisali za MicroDowellov univerzalni napajalnik za Za to ceno nimamo naprenosne računalnike z vdelano pravi očitati nič, razen tega, da je baterijo, s katero je lahko tudi v polnjenje precej počasno. Za hiodsotnosti omrežnega napajanja trejše si lahko omislimo običajni napolnil baterijo povprečnemu 5 V polnilnik s priključkom USB. prenosniku! iDowellov prenosni Vmesniki za polnjenje nekaterih univerzalni polnilnik z vdelanim starejših telefonov, recimo Sharakumulatorjem je v osnovi podo- povih, manjkajo. Proizvajalec nabna, le precej manjša napravica. vaja tipično življenjsko dobo izV popolnoma črni škatli velikosti delka 3–4 leta, a daje garancije le iPoda je 3400 mAh težek Li-ion leto dni, kar je sicer v času, ko so akumulator, ki ima na prednji običajne garancije proizvajalcev strani le pet modrih LED- signal- baterij 6-mesečne, nadpovprečno, nih lučk za stanje interne bateri- a vseeno manj kot nekatera konje, stikalo za vklop ter vhodna in kurenca! izhodna USB- vrata. Napravico Jaka Mele namreč polnimo kar preko USB-povezave, zato ne potrebujemo dodatnega napajalnika. Od prazne do polne pridemo v manj kot šestih urah (v praksi čez noč). V kompletu dobimo vrsto priključkov, ki ustrezajo priključkom za iPhone, iPod, razne MP3-predvajalnike, mobilne telefone Nokia (2 mm), SamSkupna ocena:  sung, Sony Ericsson, Razmerje cena/kakovost:  Motorola ter drugim Spletni naslov: www.idowell.eu napravam, kot je SoCena: 32,50 € nyjev PSP. Seveda Tehnični podatki zna polniti tudi vse Tip: zunanji, univerzalni naprave, ki za naIzhodne napetosti: 5,5 V, 700 mA max pajanje uporabljajo Kapaciteta: 3400 mAh (12,58 Wh) čisti USB-priključek Mere in teža: 100 x 62 x 17 mm, 130 g in, zelo pohvalno, Drugo: signalne lučke za preverjanje stanja baterije polniti zna tudi vse Polno polnjenje : 6 ur telefone RIM BlackGarancija: 1 leto berry, za kar moramo PROTI: 46 G.Skill 128 GB delovanja računalnikov. Kapacimembna prelomnica na podro- teta 128 GB pa je prav tako povčju SSD-diskov, saj kaže, da tudi sem spodobna ne le za prenosnike, azijski proizvajalci pomnilnika in temveč za sistemsko in programpomnilniških izdelkov še kako ob- sko particijo kateregakoli račuvladajo svoj posel in znajo držati nalnika. Ohišje tega 2,5-palčnega tempo z najmočnejšimi na po- diska je v primerjavi z nekaterimi dročju pomnilnika in diskov. FM- tekmeci v celoti kovinsko. 25S2, kot je oznaka njihovega 128 GB SSD diska po specifikacijah, Čeprav za pomnilnik podpira branje s hitrostjo do 155 MLC vemo, da dosega višjo kaMB/sekundo, pisanje pa 90 MB/ paciteto in hitrost zapisa na račun sekundo. Disk je po zunanjosti po- krajše življenjske dobe, pa G.Skill doben konkurenčnim produktom, za svoj novi SSD-disk navaja a ima zanimiv dodatek – poleg MTBF kar 1,5 milijona ur, kar naSATA in napajalnega priključka miguje na izboljšan algoritem razima še standardni USB-priklju- porejanja podatkov oz. porazdeček, s čimer ga lahko priklopimo ljenega zapisovanja na celotnem na praktično vsak računalnik brez disku. Jaka Mele odpiranja ohišja. Tu smo s prepustnostjo USB 2.0 vodila sicer omejeni, a brez dvoma to omogoča veliko večjo uporabnost napravice. Cena diska je Evropi giba med 280 in 350 evri, kar je glede na trenutno najhitrejši, Intelov SSD-disk več kot za polovico ceneje, hkrati pa hitrostjo zaostaja le nekaj deset odstotkov. G.Skillov SSD-disk Skupna ocena:  ohranja vse predRazmerje cena/kakovost:  nosti SSD-diskov, Spletni naslov: www.gskill.com predvsem mobilnost, Cena: okoli 350 € saj so neobčutljivi na Tehnični podatki sunke, udarce, padce, Kapaciteta: 128 GB in druge lažje mehanTip: MLC ske poškodbe, prav Hitrost branja: do 114,4 MB/s tako jih pretirano ne Hitrost pisanja: do 62,7 MB/s motijo prah in druge Garancija: 2 leti oteževalne okoliščine PROTI: moj mikro | 1 | januar | 2009 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA januar 2009 IZBO grafična kartica Sapphire Radeon HD 4850 X2 ZA: Že ob predstavitvi dvojedr- USB grafična kartica EVGA UV Plus+ ZA: Vse večji del naprednih z računalnikom prek USB-kabla. uporabnikov, predvsem poslov- Računalnik zazna nov monitor in nih, dela z računalnikom, na ka- v nastavitvah ga lahko povežemo terega sta priklopljena dva moni- kot preslikavo ali podaljšek obstotorja. Koliko pa je uporabnikov s ječega namizja. Najboljša stvar je, tremi ali celo štirimi in več moni- da lahko priključimo neomejeno torji? Zunaj finančnega in raznih število napravic, ki se zavoljo konišnih sektorjev zelo malo, a ob vinskega ohišja in magnetnih nonizkih cenah LCD-monitorjev ni gic lepo sestavljajo ena na drugo. več razlogov, da bi bilo tako. No, Tudi cena rešitve ni pretirana. glavna prepreka so grafične kartice in kompleksnost postavitve Žalostno je da EVGA takega sistema iz obstoječih po- trenutno v Sloveniji nima diceni kartic. Seveda obstajajo iz- stributerja, saj so prav adapterji redno drage (Maxtorjeve) kartice USB-grafik iz družine UV izredno štirimi in celo z osmimi izhodi za zanimiv izdelek, ki trenutno premonitor, in prav na teh rešitvah prosto nima konkurence. Zaradi gradijo obstoječi sistemi. Rešilna omejene grafične moči čipa na bilka za običajne uporabnike se tako priključenem monitorju ne je pojavila predlani s tehnologijo bomo mogli igrati iger ali predvaDisplayLink, ki omogoča emula- jati HD-videa – običajni celozascijo grafike prek USB-vmensnika. lonski video je še gledljiv, pri piPotreben je le namenski čip in sarniški pa sploh ne bomo opazili gonilniki. Na DisplayLinku te- razlike. Priklop 24-palčnežev in melječi monitor je prvi predstavil večjih monitorjev zaradi omejitve Samsung, a trg ni zaživel. Nemško ločljivosti ni možen. podjetje EVGA pa se je rešitve Jaka Mele lotilo z drugega konca – naredili so zunanji vmesnik, 65 x 65 mm veliko napravico, ki ima na eni strani USB-vrata, na drugi pa DVI-izhod. V škatli prilagajo še kabel z USB-podaljškom, vmesnik za priSkupna ocena:  klop analognega moRazmerje cena/kakovost:  nitorja in gonilnike z Spletni naslov: www.evga.com navodili in vrečko za Cena: okoli 65 € adapter. Ko naložimo Tehnični podatki gonilnik, na napraTehnologija: DisplayLink vico, ki ne potrebuje Vmesnik: USB 2.0 dodatnega napajanja, Največja ločljivost: 1680 x 1050 oz. 1600 x 1200 pik priklopimo moniVideo izhod: DVI (D-sub prek vmesnika) tor, in jo povežemo PROTI: tatih pri testiranju. In še zadnja nega modela 4870X2 se je govo- posebnost – kartica ima kar štiri rilo tudi o cenejšem dvojedrniku, DVI-izhode in končno je priklop ki bo temeljil na vezju RV770 štirih monitorjev sočasno enosta(4850). A ker kartice ni bilo najti ven in hiter. V kompletu najdemo na trgu, je marsikdo pozabil na- še vmesnik za priklop analognega njo. Nato pa je udarilo – izkazalo monitorja in HDMI-vmesnik. se je, da je zamuda posledica pogajanj med podjetji, in na koncu Cena kartice se v Evropi je ekskluzivno pravico za izdelavo giblje med 350 in 420 evri, pri nas 4850X2 pripadla podjetju Sapphi- bo po pretekli izkušnji na zgornji re. Naj spomnimo, 4850 gradi na meji tega intervala. Opozarjamo, istem procesorju kot 4870 in ima da boste pravo razliko v moči karvseh 800 pretočnih jeder – edina tice videli šele na 26- in 30-palčrazlika je v pomnilniku in prepust- nih monitorjih, a 4850X2 prinaša nosti krmilnika. V 4850X2 Sapp- takojšnjo prednost vsaj lastnikom hire združuje dva odlična, ener- treh in več monitorjev. Cena ni gijsko zelo optimirana grafična najugodnejša, saj je kartica po procesorja na eni kartici. Kartica zmogljivosti med GTX 260 in 280, je podobno velika kot močnejši in le malo nad 4870. Jaka Mele dvojček, a s to razliko, da jo je zasnoval Sapphire. To se pozna v elegantnem hladilnem elementu, ki oklepa kartico, na katerem najdemo kar dva večja ventilatorja. Zato se že tako ali tako hladna grafika Skupna ocena:  greje še manj, ventiRazmerje cena/kakovost:  latorja pa se komajSpletni naslov: www.sapphire-tech.com da vrtita. Kartica je Cena: okoli 400 € zato skoraj neslišna. Tehnični podatki Druga posebnost te Grafični procesor: ATI RV770 izvedbe je kar 2 GB Pomnilnik: 2 MB GDDR3 pomnilnika, kar izHitrost procesorja/pomnilnika: 625/933(1986) MHz boljša prikaz v vseh Vodilo: PCIE 16x (podpira PCIE 2.0) igrah, ki zahtevajo Dodatni priključki: 4x DVI, 1x VIVO (1x HDMI prek veliko prepustnost vmesnika, 1x D-sub prek vmesnika) tekstur. To se odraža Drugo: podpira HDCP tudi v odličnih rezul- PROTI: HD4870X2 GTX280 3D Mark Vantage Sapphire (Performance, HD4850X2 1280x1024x32) GPU 14578 9335 9417 GTX260 HD4870 HD4850 HD3870 HD 3870X2 GeForce 9800 GX2 8175 7772 6687 5149 8350 9085 Testiranje v programu 3Dmark Vantage pod 64-bitnim sistemom MS Vista. Na matični plošči Foxconn 790GX, s procesorjem AMD Phenom 9850 Black Edition pri privzeti hitrosti, z 8 GB pomnilnika DDR2-1066 (TakeMS in Adata) ter s trdima diskoma WD 640 GB v RAID1. Rezultat je indeksni, večja številka pomeni boljši rezultat. moj mikro | 1 | januar | 2009 47 POD LUPO matična plošča in procesor ASUS M3A78-CM in AMD Athlon X2 5000+ EE hitri RAM-disk Gigabyte i-Ram ZA: Eden zanimivejših izdelkov, meseca (poraba energije za ohranjevanje informacij v RAM-u je nizka)! Če se zadovoljimo z malim sistemskim diskom (na katerega se da brez težav naložiti Windows XP), je rezultat neverjetno hiter disk in s tem hiter sistem! vsaj pred dvema letoma, je bil Gigabytov i-Ram. Čeprav napravica nikoli ni bila prodajana na evropskem trgu, nam je nazadnje le uspelo priti do testnega primerka. Koncept je zelo preprost. Trdi diski so kot zadnje mehanske naprave v računalnikih najpočasnejša Želimo si, da bi podjetje komponenta. Delovni pomnilnik predstavilo na DDR2 temelječe računalnika pa je glede skladišče- modele z vmesniki SATA2, saj bi nja podatkov eden izmed najhi- tako omogočilo tako višje kapacitrejših. Seveda je težava delovne- tete diska kot tudi hitrejšo povezaga pomnilnika (RAM) začasnosti vo na novejših osnovnih ploščah. informacij, saj takoj, ko se na- Okno priložnosti se zapira, saj do pajanje prekine (vnovični zagon začetka 2010 pričakujemo izredno sistema), informacije v njem izgu- hitre SSD-diske, po bistveno nižbijo. Že pred leti smo uporabljali jih cenah! Zakaj i-Ram že od zat.i. RAM-diske, kjer smo določen četka ni bil naprodaj v Evropi, ni del sistemskega pomnilnika lahko jasno, verjetno pa gre za podobno uporabili za virtualni disk, ki je bil slabo odločitev, kot Gigabytova seveda izredno hiter. Gigabyte je pred dvema letoma – da se umakponudil rešitev v obliki razširit- ne iz sveta prenosnih računalnivene kartice PCI, s štirimi režami kov (malo preden je Asus Eee PC DDR1, v katere lahko vtaknemo postal uspeh desetletja)! do 1 GB module in tako skupaj Jaka Mele dosežemo kapaciteto 4 GB. Na kartici sta pomnilniški krmilnik DDR1 in krmilnik SATA, zaradi česar lahko kartico povežemo na priključno diskovno mesto prek kabla SATA. Sistem ob ponovnem zagonu prepozna nov »disk« s kapaciteto našega pomnilnika. S priSkupna ocena:  loženimi gonilniki Razmerje cena/kakovost: / lahko ta pomnilniški Spletni naslov: www.gigabyte.com.tw disk uporabljamo kot Cena: ni znana vsak drug, na kartici Tehnični podatki pa je vgrajena LiTip pomnilnika: 400 MHz DDR1 ion akumulatorska Kapaciteta: 4 reže baterija, ki v račuGonilnik za: Windows nalniku, izključenem Vmesnik: Serial ATA iz napajanja, hrani Drugo: vdelana Li-ion baterija podatke še do dva PROTI: 48 ZA: Pri podjetju Asbis so nam čevanja z energijo in tišjega delovelikodušno dostavili testni vzo- vanja sistema (AI Nap, Q-Fan 2)! rec Asusove nove matične plošče AMD-jev procesor Athlon 64 X2 za množice, skupaj z njim pa še 5000+ je le posledica optimiranja AMD-jev osvežen procesor At- proizvodnega procesa, saj do sprehlon64 X2 5000+ v različici Ener- membe arhitekture ni prišlo. Progy Efficient (EE). Ni naključje, da cesor, ki ima povsem dovolj moči smo novinca dobili v paru, saj se tako za pisarniška opravila kot prav dobro ujameta in skupaj po- tudi igre, je predvsem poceni in nudita močan osebni računalnik s svojimi 65 W energijske porabe z vsemi funkcijami za manj kot tudi varčen. V box kompletu naj150 evrov. Prvo Asusovo ploš- demo še hladilnik. čo, temelječo na veznem naboru AMD 780G, smo že preizkusili, Osnoven komplet, ki a novinka se razlikuje po tem, da bo tiste povprečno zahtevne zaprinaša podporo za 140 W proce- dovoljeval leta, zahtevnejšim pa sorje, česar prve generacije plošč bo omogočil tudi pot na novejše niso podpirale. M3A78-CM se in hitrejše (in potratnejše) AMDponaša še s kakovostnimi kom- jeve procesorje, če bodo 5000+ ponentami, podporo hibridnemu prerasli. CrossfireX (med integrirano grafiko in izbirno dodatno, ki jo na- Jaka Mele mestimo v režo PCIE x16). Poleg tega je plošča »zelena«, saj uporablja materiale, ki manj obremenjujejo okolje. Novost je tudi video izhod DisplayPort, ki na tej plošči nadomešča HDMI – očitno je čas DisplayPorta tu! Plošča ponovno podpira še Express Gate, posebno funkcijo, ki omogoča internetni Skupna ocena:  dostop in delo z brRazmerje cena/kakovost:  skalnikom, Skypom, Spletni naslov: www.asus.com in www.amd.com prenašanjem datotek Cena: 70 € + 70 € – ne da bi zagnali Tehnični podatki operacijski sistem. Vezni čip: AMD 780G + SB700 Čeprav plošča gradi Platforma in CPU: AMD AM2, 1 CPU na programu ASUS Pomnilnika: 4 reže DDR2-1066, do 8 GB Corporate Stable za Razširitvene reže: 2x PCI, 1x PCIE x16, 1x PCIE x2 poslovne uporabIntegrirane funkcije: 10x vrata USB 2.0, VGA, DVI, nike, pa ne manjka DisplayPort, 6x zaporedni ATA 3 GB/s, gigabitni omrežni podpora Asusovim adapter, osemkanalni zvok, 7.1, dvokanalni krmilnik za naprednim funkcij, pomnilnik DDR2, integrirana grafika Radeon HD3200 predvsem glede var- PROTI: moj mikro | 1 | januar | 2009 POD LUPO zunanje diskovno polje neslišni napajalnik FSP Zen 400W ZA: FSP Group je v Sloveniji tilator, ki bo poskrbel za kroženje nekajkrat že bil prisoten, a jim toplote. Na voljo imamo priključpreboj ne uspe za stalno. K temu, ke PCIE, SATA, 20+4-nožičični vse kaže, prispevajo predvsem zelo osrednji napajalni vod. Vdelano klasična ponudba in zelo povpre- ima tudi vrsto zaščit pred kratkim čne cene, ki prej kot na dol izsto- stikom, pregrevanjem, padci in pajo na gor. A FSP zagotavlja, da konicami vhodne napetosti, prele in samo na račun kakovosti, kjer obremenitvij o… so sicer daleč pred drugimi Azijci – veliko pove tudi širok program Pogrešali smo še večji OEM, saj njihove napajalnike nabor najmodernejših priključuporablja precej znanih proizva- kov, recimo dvojnega za grafične jalcev računalnikov. Zen 400 Pas- kartice, a takim sistemom napajalsive se od šibkejšega predhodnika nik niti ni namenjen. Napajalnik razlikuje po skorajda dvakrat višji bo odlična izbira za dnevnosobne moči, saj zdrži nominalno 400 W, in osnovne domače in pisarniške ob konicah pa do 560 W, poraz- sisteme, še zlasti tam, kjer dokaj deljeno na dve ločeni kretnici, visoka cena ni ovira. kar zagotavlja večjo stabilnost sistema. Tudi izkoristek je višji in Jaka Mele napajalnik spada v razred 80plus, v praksi pa dosega okoli 85 % izkoristek, kar se pozna tako pri porabi energije (v stanju pripravljenosti – ko je računalnik ugasnjen, porabi manj kot 1 W energije) kot pri segrevanju. Aktivna korelacija moči dosega faktor 99 %, sicer pa se napajalnik obnaša odlično tudi v močnejših konfiguracijah in je upravičeno združljiv z vsemi dvojedrnimi Skupna ocena:  sistemi. Napajalnik Razmerje cena/kakovost:  nima ventilatorja, Spletni naslov: www.fsp-group.com zato je precej težji od Cena: 159 € običajnih, saj moraTehnični podatki jo masivni hladilni Izhodna moč: 400 W elementi nekako Tip priključka: ATX 12 V Rev:2.2 odvajati toploto. Za Mere: 150 x 85 x 140 mm, 4 kg optimalno delovanje Vhodna napetost: 200–240 VAC je dobro, da je v raHlajenje: brez ventilatorja, glasnost 0 dB čunalniku kak ven- PROTI: Promise SmartStor NS4300N ZA: Po tem, ko smo v poceni si- branih map, sicer pa sta omogočena tudi periodično shranjevanje podatkov na enoto s programom SmartSYNC ter izdelava posnetkov podatkov... Na zadnji strani enote najdemo gigabitni ethernetni priključek ter dvoje USB-vrat za priklop tiskalnikov ali USB-diskov. stemih NAS/SAN, namenjenih domači rabi in manjšim podjetjem, opazili precej počasno delovanje, ki je bilo posledica premalo zmogljivih procesorjev, ki krmilijo te naprave, smo imeli veliko Enota ima sicer velik upanja glede Promisovega sistema ventilator, ki pa se, če mu je vroNAS za 4 diske SATA-2. Ohišje če, neprestano vrti, zato naprava SmartStor je srebrne plastične poleti ne bo tiha. Plastično ohišbarve, sprednja stran pa je črna. je ne pomaga pri izolaciji hrupa Večji del sprednje strani so (pla- diskov. Največja zamera gre na stična) vratca, prek katerih pride- račun prenosa podatkov, saj smo mo neposredno do odprtih za (do) glede na (pre)visoko ceno pričaštiri diske. Diske preprosto vpne- kovali, da bo ta kaj boljša od najmo v plastične nosilce in jih (lah- cenejših naprav RAID NAS, a se ko tudi brez vijačenja) porinemo ni dvignila visoko nad 10 MB/sev ohišje, kjer se fiksirajo. Enota kundo. Spomladi Promise napopodpira do štiri diske, ki jih lahko veduje izboljšan model RevB, ki rekonfiguriramo ali menjamo kar bo temeljil na novem procesorju med delom, prek njih pa RAID in zanj že obljubljajo višje prenos0,1,5 in 10. Nastavljanje poteka ne hitrosti (cena naprave bo ostaprek spletnega vmesnika ter prek la nespremenjena), tako da morda čarovnikov. Na voljo je vrsta na- velja počakati. Jaka Mele prednih funkcij, kot so recimo podpora za DHCP, FTP, SMB, CIFS, AFP in NFS, Bonjour (iTunes) ter uPnP in DLNA; hkrati pa združljivost z zanesljivimi datotečnimi sistemi (ext4, ntfs), s podporo kodiranju UnicoSkupna ocena:  de in z odjemalci za Razmerje cena/kakovost:  Windows, Unix LiSpletni naslov: www.priomise.com nux in MAC. Enota Cena: 499 € obvlada celo integraTehnični podatki cijo z domeno WinProcesor: 400 MHZ Freescale dows ADS, priložena Število diskovnih mest: 4 pa je tudi programska Priključek za disk: SATA-2 oprema, prek kateKapaciteta: do 6 TB (4x 1,5 TB v RAID0) re lahko s pritiskom Vmesnik: gigabitni ethernet na gumb enote naMere, teža: 153 x 188 x 230 mm, 2,5 kg redimo samodejno Drugo: 2x USB varnostno kopijo iz- PROTI: moj mikro | 1 | januar | 2009 49 POD LUPO ED R UR NI ŠTVA januar 2009 IZBO brezžično namizje Logitech Cordless Desktop Wave Pro igričarske slušalke Creative HS-1000 Fatal1ty ZA: Creativove najdražje igri- kom izkažejo presenetljivo upočarske slušalke se kitijo z nazivom rabne, saj je veliko laže razbrati Fatal1ty – enega najboljših igral- smer zvoka kot pri (neoptimalni) cev računalniških iger. Slušalke so postavitvi prostorskih 5.1/6.1 in glede na drugo ponudbo na trgu 7.1 zvočnikov – in večina nima resnično odlične, saj so ergonom- prostora zanje. Slušalke dobro resko prirejene dolgotrajni upora- producirajo tako nizke kot visoke bi (več ur), zato so lahke, obu- tone, na dovolj dolgem kablu sta šesne blazinice pa so iz mehkega še tipki za utišanje mikrofona in žametnega materiala, ki pa ni pre- za nastavljanje jakosti zvoka. Potopel, tako da bo igranje prijetno hvaliti velja tudi mikrofon, saj so tudi poleti. Slušalke zgoraj pod- nam sogovorniki potrdili, da je pira glava, podložena z mehkim kakovost zvoka odlična. penastim pasom. Slušalke lahko uporabljamo samo kot slušalke Razmišljali smo o same, lahko pa nanje priključimo možnosti brezžičnega delovanja še premični mikrofon in tako smo takih slušalk, vendar zavoljo pripravljeni na dvosmerno komu- odziva in predvsem preprostonikacijo, ki je zavoljo čistega zvo- sti, kakovosti zvoka in cene to ka in filtriranja šumov iz ozadja verjetno odpade. Že tako je cena opazno boljša kot pri poceni mi- precej visoka, še zlasti pri nas. krofonskih slušalkah. Priključek Creativova programska oprema na računalnik je USB, kar pome- je med slabšimi. ni, da ne bomo zasedali prostora pri priključitvi zvočnikov in da Jaka Mele ne potrebujemo najnovejše zvočne kartice, saj je v slušalke že vgrajena tehnologija iz Creativovih zvočnih kartic X-Fi, znajo pa predvajati tudi veren 3D- prosSkupna ocena:  torski zvok. Zavoljo Razmerje cena/kakovost:  Creativovega proSpletni naslov: www.creative.com grama ALchemy, ki Cena: 89 € ga je treba še aktiviTehnični podatki rati s priloženo kodo, Teža: 214 g imamo prostorski Vmesnik: USB, kabel 2,5m zvok tudi pod Visto Zvok: 4 cm magnetni zvočnik neodymium, 32 omov, 20 na vseh za starejše Hz–20 kHz Windows pisane igre Drugo: mikrofon s filtrom šuma iz ozadja, 3D-prostorski (EAX). V praksi se zvok slušalke s 3D- zvo- PROTI: 50 ZA: Logitech je pred dobrim miši sami! Slovenske črke so že mesecem predstavil naslednjo tovarniško kakovostno natisnjegeneracijo svoje ergonomske tip- ne. Seveda so na voljo še mnoge kovnice in miške – brezžični kom- medijske tipke za hiter dostop do plet Cordless Desktop Wave Pro. programov in funkcij, ki jih lahko Ta nadgrajuje dosedanjo ponudbo programiramo. Odličen komplet, podobnega kompleta (brez oznake brez kompromisov! Pro), razlike pa gredo predvsem na račun boljše miške (LX8 proNapajanje tipkovniti MX1100) ter rahlo izboljšanih ce je izvedeno s parom alkalnih materialov tipkovnice. V kom- baterij AA, ki jih velja čim prej pletu dobimo USB-oddajnik, zamenjati s polnilnimi. Moti spreki po novem deluje pri 2,4 GHz menjen položaj smernih tipk, (prej 27 MHz) ter zavoljo katere- še bolj pa kopica tipk nad njimi ga tipkovnica in miška delujeta (Insert/Home/PageUP ...), ki so bolj odzivno in delo je tekoče. razdeljene v dva dela in nekoliko Še zlasti pri miški se opazi, da ni preveč razsejane po tipkovnici! več zakasnitev in tistih zoprnih Cena kompleta je visoka! USBzatikanj in malih zakasnitev pri oddajnik mora biti dokaj blizu premikanju. V miški dobimo celo miški in tipkovnici, če želimo, da polnilno baterijo Sanyo Eneloop, stvar deluje res tekoče! Jaka Mele ki se ne prazni samodejno. Tipkovnica je odlična, saj gumiran del držala za zapestja resnično lajša večurno delo. Razporeditev tipk oziroma razgibanost tipkovnice bosta zahtevala nekaj privajanja, a rezultat je spodbuden. Tudi miška bo za vse, ki so do zdaj imeli manjše (recimo G5), visoka in nerodna. A kakovost materialov in veliko prijetnejši otip to odtehtajo. Skupna ocena:  Tipke so na pritisk Razmerje cena/kakovost:  mehke in predvsem Spletni naslov: www.logitech.com tihe in zlahka rečeCena: 117 € mo, da ene najkaTehnični podatki kovostnejših zadnje Miška: laserska brezžična MX-1100 čase! Baterijo v miški Tipkovnica: brezžična,105 tipk lahko polnimo nepoPriključek: brezžični vmesnik (USB 2.0) sredno s priloženim Garancija: 3 leta polnilnikom kar v PROTI: moj mikro | 1 | januar | 2009 POD LUPO novi fotoaparati Show gre naprej Čeprav recesija kaže zobe, se fotografski svet za zdaj še vrti naprej. Pravi pokazatelj bo sejem PMA (Las Vegas, od 3.–5. marca 2009), ki bo pokazal resnično stanje. Pišejo : Alan Orlič Belšak, Črt Lopatič, Bojan Stepančič alan.orlic@mojmikro.si, crt.lopatic@mojmikro.si, bojan.stepancic@mojmikro.si Nikon D3x P oglavar, kakor so ga poimenovali, je prišel in začel vladati. Pravzaprav je Nikonu manjkalo le še to – profesionalni fotoaparat z visoko ločljivostjo. In še z malce bolj zasoljeno ceno, a o tem pozneje. Inženirji niso odkrivali tople vode pri obliki, saj jo je novinec gladko prevzel od modela D3. Pravzaprav ni tako rekoč nobene razlike, le x poleg imena ga izdaja. Veliko ohišje se odlično drži v rokah, dostop do vseh pomembnih možnosti je seveda prek gumbov. Pravzaprav je vse na tem fotoaparatu veliko, tudi iskalo in LCD-zaslon. Z D3 ima še kar nekaj skupnih točk, od sistema za ostrenje do baterije, spremembe so predvsem v drobovju. Tipalo z dvakratnim številom pik zahteva več obdelave, zato je tudi hitrost zaporednega zajema nižja, 5 oziroma 7 posnetkov na sekundo v načinu izreza. A ker Nikon s tem fotoaparatom niti ne meri toliko na športne fotografe, je to več kot dovolj. Pravzaprav postane ozko grlo pomnilniška kartica, ki mora biti dovolj hitra za to količino podatkov. kakovost slike je odlična, kljub večji gostoti pik D3x zmore spodobno sliko celo pri ISO 6400. Šum je pri povečavi na zaslonu sicer »lepo« viden, a ostanejo detajli, kar je pomembnejše. Tu je D3 seveda v prednosti, saj ima tipalo večje pike, ki zberejo več svetlobe. Če ga primerjamo s Sonyjevim A900, ki ima podobno tipalo, se Nikonov novinec bolje obnese pri višji občutljivosti, razlike postanejo vidne od ISO 800 dalje. A kot smo že povedali, ta fotoaparata temu niti nista namenjena. Večina bo uporabljala občutljivosti do ISO 1600, kjer se ta fotoaparat odlično obnese. Glede na to, da vsako barvo 52 zapiše s kar 16 biti oziroma 65.536 odtenki, je pričakovan tudi visok dinamični razpon. Drugače povedano, fotoaparat, ki bo zadovoljil večino studijskih fotografov. D3x smo opisali zelo na kratko, saj po eni plati o njem niti ni veliko pisati. Osnova je znana, le drobovje je zamenjano in prilagojeno drugačnemu delu. Zato si raje poglejmo, kaj pravi konkurenca. Nikonu je uspelo dobro postaviti svojo linijo, saj ima pokrito tako rekoč vse. Manjka mu pravzaprav le še cenejši fotoaparat z visoko ločljivostjo, kot je recimo D700, v primerjavi z D3. Canonov 1Ds mark III je že star slabo leto in pol in je imel ob predstavitvi podobno ceno kot Nikonov novinec. Zdaj so vse oči uprte v 5D mark II, ki naj bi tekmoval predvsem z D700. Sony je tretji, ki ima fotoaparat s tipalom velikosti formata leica in zelo agresivno ceno. Kdo se bo v novem položaju najbolje obnesel, je težko napovedati, a dejstvo je, da se je Canonov primat močno zmanjšal in so ga drugi ujeli oziroma celo prehiteli. A tipalo je le en del enačbe, drug del so objektivi, kjer sta tako Nikon kot Sony močno pritisnila na plin. Slednji se spogleduje s Zeissovo optiko, Nikonovi objektivi so bili že od nekdaj visoko cenjeni, medtem ko Canonu kljub izboljšavam še vedno ne gre najbolje pri širokem kotu. A tudi če mu uspe, je cena novih objektivov dokaj zasoljena, celo v primerjavi z Zeissovimi. Sklepati na podlagi novih razmer je dokaj težko, predvsem zaradi Sonyja, ki igra svojo igro z agresivnimi cenami. Vsekakor zanimiv položaj, o katerem bomo še pisali. Nikon Coolpix P6000 N ikonov novi Coolpix sodi na najvišjo stopničko malih kompaktnih fotoaparatov. To da jasno vedeti že ob prvem stiku, saj je ohišje povečini iz magnezijeve zlitine, ročaj za desnico pa odet v gumo. Da meri na resnejše uporabnike, morda celo kakšnega poklicnega fotografa na počitnicah, kaže pomanjkanje kromiranih in drugih »šminkerskih« dodatkov. Tu so še sani za uporabo zunanje bliskavice, zapisovanje fotografij v formatu RAW in nasploh dobro, v prijaznih svetlobnih razmerah pa zares odlično samodejno ostrenje. Omeniti je treba še »eksperimentalni« sladkorček – vdelani GPSsprejemnik, ki beleži lokacijo posnetih fotografij (in se vampirsko zagrize v dolgoživost baterije). Upoštevajoč množico uporabnih pripomočkov je P6000 lahek in majhen, za silo se znajde že v hlačnem žepu. Davek plačuje z razmeroma skromnim LCD-zaslonom (diagonale 7 cm, ločljivosti 230.000 pik) in vdelano bliskavico, ki jo je pred uporabo treba izvleči s pritiskom na gumb. Objektiv premore za ta razred običajen, »le« štirikraten razpon goriščnice, ki pa se začne pri širokih 28 mm in je pred tresavico varovan z mehanskim umirjevalnikom. Za konec še ena kaprica: baterijo se polni s priklopom fotoaparata v električno omrežje – ločen polnilnik ni priložen, ga je pa moč kupiti. Olympus mju 1050 SW T okrat preizkušeni Olympusov malček je poseben v več pogledih. Že z oznako SW razkriva svojo podvodno zmogljivost, kar pomeni, da utegne biti zvest spremljevalec tako v morju in kopalni kadi kot na smučišču – ne sol ne vročina ne mraz naj mu ne bi prišli do živega. Proizvajalec zagotavlja tudi odpornost na padce z višine do 1,5 m, čeprav je ohišje dokaj občutljivo na praske. Kot posebnost velja izpostaviti tudi LED-lučko, s katero si lahko pomaga pri osvetljevanju makro posnetkov. Nasploh fotoaparat deluje v okviru pričakovanj za ta razred. Samodejno ostrenje je podnevi spodobno, v mraku se občutno poslabša. Ima veliko scenskih programov fotografira- moj mikro | 1 | januar | 2009 POD LUPO nja, barve fotografij so živahne. Šum je pri višjih vrednostih ISO opazen, umirjevalnik slike le digitalni. V zakup je treba vzeti tudi razmeroma skromen razpon goriščnice (38-114 mm), je pa zato sila praktična drsna zaščitna ploščica objektiva v slogu Sonyjevih konkurentov. Pohvaliti moram tudi logično razporejene gumbe in še eno posebnost, upravljanje pregledovalnika fotografij s tapkanjem po ohišju. Mju 1050 SW torej spodobno opravi nalogo družinskega kronista, pri čemer stoično prenese kak dodaten udarec in polivanje s pomarančnim sokom, česar morda ne bi pričakovali od »kupčka elektronike«. Fujifilm J150w V svetleče črno ali srebrno barvo odet Fujijev malček je videti dobro, a za lepoto je treba potrpeti – tu in tam s kakšno prasko. Vsekakor se bolje poda v damske torbice kot v z vijaki založene obrtniške kombinezone. Gre za preprost fotoaparat, ki ga imaš s seboj povsod, kjer razmere presegajo fotografske zmogljivosti moProizvajalec in ime modela Skupna ocena Razmerje cena/kakovost Spletni naslov Cena Za Nikon D3x Proti Tehnični podatki Najvišja ločljivost Ločljivost tipala in velikost Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Vmesnik Teža Baterije bilnih telefonov, a ne preveč. Resda zmore ISO-vrednosti do 3200, a to le pri zmanjšani ločljivosti in z izrazitim šumom. Samodejno ostrenje je precej glasno, v slabših svetlobnih razmerah nezanesljivo, pomožne lučke ni. LCD bi bil glede na majhnost fotoaparata težko večji, pri ločljivosti simbolov in hitrosti pregledovanja fotografij pa bi se še dalo kaj izboljšati. Kljub temu se J150w prikupi s preprostim upravljanjem, možnostjo uporabe SD-kartic in razponom goriščnice, ki je sicer petkraten, a sega do spodobno širokih 28 mm. Nikon Coolpix S610c P renovljeni in izboljšani Nikon Coolpix S610c je glede zunanjosti ostal zvest predhodnemu modelu s600. Aluminijasto ohišje je zelo natančno izdelano in všečno.Razporeditev gumbov je ostala ista z zelo preprosto in logično razporeditvijo funkcij. Na zadnji strani je 3-palčni, zelo svetel in kontrasten LCD-monitor, ki omogoča fotografiranje tudi pri močni Nikon Coolpix P6000 Olympus mju 1050 SW svetlobi. Aparat se lahko pohvali z najhitrejšim zagonom od trenutka, ko pritisnemo na tipko za vklop, do pripravljenosti na fotografiranje. Za to porabi S610c le 0,7 sekunde, kar je ob upoštevanju dejstva, da se mora pri kompaktnih digitalnih aparatih objektiv pomakniti iz ohišja, zavidljiv rezultat. Med testom smo se kar malo razvadili in fotografiranje je potekalo bolj intuitivno, kar pomeni več uspelih posnetkov v smislu ujetih trenutkov. Da pa je aparat primeren za ravno tak intuitiven pristop k fotografiranju, pa so pri Nikonu precej izboljšali sistem prepoznavanja obrazov, ki je tokrat dobro opravil svojo nalogo tudi v slabši svetlobi. Samodejno ostrenje je nekoliko hitrejše kot pri predhodniku in za aparat tega razreda deluje zelo dobro. Na novo so dodali funkcijo Fujifilm J150W samodejnega izbiranja programa, kjer aparat sam izbere trenutku primeren scenski program, od portretnega pa vse do programa za fotografiranje ognjemetov. Program za fotografiranje otrok v gibanju predvidi določeno gibanje in prilagodi druge parametre, tako da je lahko fotografija ostra. Pri scenskih programih moramo pohvaliti program za fotografiranje sončnih zahodov, kjer so nas rezultati več kot zadovoljili. Barve so bile ravno prav tople in nasičene, da fotografija ni dobila cenenega umetnega videza, svetlomer pa je pravilno izmeril ekspozicijo, tako da so bile silhuete v ospredju lepo vidne. Senzor je ostal isti kot pri prejšnjem modelu in ima 10 milijonov slikovnih pik, kar več kot zadošča tudi za večje fotografije. Objektiv premore še vedno izvrstni 4-kratni zum z možnostjo zajema širokega kota 28 mm. ISO se da nastaviti do vrednosti 3200. Na testu smo bili zadovoljni s kakovostjo do 400 ISO, pri višjih nastavitvah pa je videti upad kakovosti detajlov, a za domačo uporabo še vedno Nikon Coolpix S610c           www.nikon.com 7.999,00 € kakovost slike, ločljivost www.olympus.com 318,00 € varovano ohišje www.fujifilm.com 180,00 € uporaba, široki kot www.nikon.com 249,00 € objektiv, barve cena www.nikon.com 449,00 € ohišje, samodejno ostrenje, GPS polnjenje preko aparata občutljivost ohišja na praske ostrenje počasno delovanje 6048 x 4032 24 M, 36 x 24 mm Nikon AF bajonet 30 s–1/8000 s + B 200–6400 Compact Flash USB 1260 g Li-ion 4224 x 3168 13 M, 1/1,72 palca 28–112 mm 4 s–1/1500 s 64–1600, 6400 pri 3 M f 2,7–5,9 SD Card USB 280 g Li-ion 3648 x 2736 10 M, 1/2,33 palca 38–114 mm 1 s–1/1000 s 80–1600 f 3,5–5,0 xD USB 190 g Li-ion 3648 x 2736 10 M, 1/2,3 palca 28–140 mm 8 s–1/2000 s 100–1600, 3200 pri 3 M f 3,3–5,2 xD USB 181 g Li-ion 3648 x 2736 10 M, 1/2,33 palca 28–112 mm 4 s–1/1500 s 100–3200 f 2,7–5,8 SD Card USB 170 g Li-ion zelo primerno. Novost je sistem za prepoznavanje nasmeškov in mežikanja. Glavna pridobitev pa je možnost wi-fi povezave z računalnikom. Coolpix S610c je zelo posrečena nadgradnja predhodnega modela. Veseli nas, da se pri Nikonu niso odločili za povečanje števila slikovnih pik in so ohranili senzor, ki se je izkazal že pri prejšnjem modelu. Bistveno pa je, da so izboljšali odzivnost in hitrost aparata na vseh področjih.  moj mikro | 1 | januar | 2009 53 POD LUPO Typhoon Software Autorun Typhoon 4.0.4 Clean My Registry 4.7 Zagonski meniji, kot si jih želite Hitro krtačenje registra Vsi DVD-ji ali CD-ji, ki ste jih izdelali doma, so navadno monotoni, predvsem kopija diska. Nič avtomatiziranega in nič vizualno popestrenega. Zakaj ne bi bilo drugače, na primer z izdelavo zagonskih menijev po meri? Clean My Registry je preprost in uporaben program, ki zna urediti in popraviti napake v registrih. Piše : Aleš Farkaš pravi, po tem datumu se ga več ne bo dalo pregledovati in zaganjati. Vse svoje predstavitvene umetnije si lahko takoj tudi ogledate. Najprej že med izdelavo, potem pa še v živo, kot bo tudi v resnici. Samo domišljija vas omejuje pri ustvarjanju menijev – najsi bo to vključevanje spletnih strani, video ali drugih predstavitev ali pa kar animacij Flash. Vse skupaj zapečete z meniji in besedilom in dobite resnično dinamično predstavitev. Bliža se novo leto. Zakaj ne bi ajprej naj vas spet opozorim, da je dobro imeti kopijo sistema, saj je lahko pri tovrstnih zadevah samo en kazalec narobe in škoda je velika. Prvemu zagonu sledi pregled sistema. Seveda program pregleda samo registrske datoteke. In tukaj vidite, da stvar res obvlada, saj vse pregleda v nekaj sekundah. Počasnosti mu res ni očitati. Seveda se z večanjem registrske datoteke poveča tudi čas za iskanje, a je še vedno hitrejši kot konkurenčni programi. strank, prijateljev presenetili tudi z malce drugačno predstavitvijo. Predvsem boste privarčevali, reklama pa bo tako ali tako zagotovljena. Ker je program v poskusnem obdobju na voljo brezplačno, ga preizkusite, če kaj takšnega potrebujete. Preizkusna različica ne omogoča le objave končnega izdelka. Za to boste potem morali odšteti dolarje. Po pregledu vam Clean My Registry lepo sporoči, kaj je pregledal in kakšne napake je našel. Vse je mogoče pregledati tudi podrobno. Podrobni pregled je preprost in služi kot dodatna informacija o tem, kje je kaj, kaj je treba počistiti in zakaj. Od teh pojasnil ni pričakovati kakšne soficistične umetne inteligence, pač pa preproste odgovore. Če mu ukažete, naj kaj počisti, bo to naredil. Tu je že počasnejši. Po končanem brisanju pa tudi ne da informacije, ali mu je uspelo izbrisati vse. Pregle- ales.farkas@mojmikro.si K dorkoli se je loteval tovrstnih projektov zunaj okvirov in predpisanih norm podjetja, je takoj uvidel, da stvar le ni tako preprosta, če morate od glave do pete izdelati vse sami. Ali ne bi bilo lažje, ko bi to storili namenski programi namesto vas? Seveda, eden od teh programov je Autorun Typhoon. Sila preprost in intuitiven program, če le veste, kaj bi radi. Vse je urejeno na klik, vse je izredno dobro opisano. Zdi se mi, da so proizvajalci porabili kar nekaj časa, da so naštudirali vse možne različice, kaj si uporabnik še lahko zaželi. Delo s programom je sila preprosto – seveda morate imeti v glavi vsaj približno sliko, kaj bi radi. Program ima kar precej že pripravljenih predlog, tako za ozadja kot tudi za vse druge dele. Oblikovanje poteka po načelu, kar vidiš – to dobiš. Na koncu lahko še kaj programirate, vendar to v 99 odstotkih ne bo potrebno. Vključite lahko tudi svojo glasbo. Typhoon podpira format MP3, obvlada pa tudi ZIP, PDF in podobne vsem dobro poznane. Vse to se seveda da dodati, slik in datotek najbrž ni treba posebej omenjati. Zanimivo je da zna Typhoon zapeči tudi kodo, do kdaj sta CD ali posamezna datoteka veljavna. Se  Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si N dovanje je treba zagnati še enkrat in šele takrat dobite posodobljeno stanje. Enako je pri tistih, ki jih namerava le popraviti. Večinoma gre za neobstoječe datoteke in končnice, vendar informacije in praznjenje včasih pomagajo, saj se registri zmanjšajo. Pred vsakim brisanjem je treba tudi določiti, kakšne dodatne možnosti boste uporabili. Program zna namreč narediti posnetek registrov, preden kaj briše ali popravlja, potem je tukaj še primerjanje stanja po brisanju ali po kakšni namestitvi. Raj za hekerje. Prav tako je na voljo vrnitev na prejšnje stanje, če se kaj zalomi. Temu je namenjen tudi gumb Undo (Povrni). Le da boste tam našli kopijo izbrisanih ključev registrske datoteke. Lahko si jo ogledate ali pa s klikom preberete stare napake. Zadnji uporaben gumb služi za dokončno potrditev dejanja. To pa je tudi vse. Program je sila preprost in uporaben za domačo rabo. Deluje v vseh Microsoftovih sistemih. Žal pa imata preprostost in odličnost tudi svojo ceno.  Typhoon Software Autorun Typhoon 4.0.4 Clean My Registry 4.7 Namenjen: Izdelavi zagonskih menijev za CD/DVD Za: Odlična rešitev brez kančka programiranja Proti: – Cena: 49,95 USD Spletni naslov proizvajalca: www.autoruntyphoon.com/ Namenjen: Čiščenju registrskih datotek Za: Hiter, zelo preprost Proti: Cena; počasno brisanje; premalo informacij, kaj in zakaj Cena: 29,95 USD Spletni naslov proizvajalca: www.smartpctools.com/ 54 moj mikro | 1 | januar | 2009 Microsoft ICE 1.0 POD LUPO SpywareBlaster 4.0 Panorame na klik Stop vohunom! Pogosto je zorni kot fotoaparata premajhen za to, kar bi radi zajeli na posnetek. Zato so se brihtne glave domislile programa, ki iz stičnih točk sestavi panoramski posnetek. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si T ovrstnih programov je v zadnjem času kar nekaj. Precej je velikih igralcev, ki vam tovrstne zadeve ponujajo za velik denar. Na težavo so se spomnili tudi pri Microsoftu. No, rešitev so imeli že prej, a nekako zapleteno za domačega amaterskega fotografa. Zato so izdali namenski program ICE (Image Compose Editor), ki naj bi predvsem služil za izdelavo domačih panoramskih fotografij, in to samo na klik. Program je brezplačen, dali so ga na voljo za razvojno delo. In kaj je tukaj tako preprostega? Predvsem je vse na enem zaslonu. Nikjer kakšnih pretiranih možnosti tipa »pritisni toliko tipk, naloži toliko datotek, to poravnaj, osvetli« … Ne, tega domači uporabnik za lastno zabavo ne potrebuje. Pa tudi slike navadno že uredi in pripravi prej z drugim programom. Ker uporabljamo preproste kamere, potrebujemo tudi take programe za obdelavo. Drugo bo že postoril fotostudio – ali sosedov mulc, mali guru, če bo naknadno treba. Program je preprosto avtomatiziran z algoritmi, ki v praksi kar solidno opravijo svoje delo. Program je, kot rečeno, sila preprost. Povlečete fotografije, za katere menite, da so panoramske, v za to predvideno zaslonsko polje. Program bo mlel nekaj minut, odvisno od njihove velikosti in količine. Vse skupaj bo sestavil v celoto, če le najde stične točke. In to mu tudi dokaj dobro uspeva, čeprav se vam bo kak zanesenjak seveda spustil v podrobnosti in ta- koj našel napake. Če ICE skupnih točk ne najde, bo naredil ločene slike, kot da se nič ni zgodilo. Iz niza prekrivajočih se fotografij vam bo ICE torej preprosto sestavil panoramo. Če so slike zelo dobre, bo tudi panorama dobra. Iz slabih slik ne pričakujte čudežev. Vse, kar lahko naredite dodatno, je, da sliko izrežete po vnaprej pripravljenih okvirjih. Lahko pa jo tudi z uporabo numeričnih informacij ali kar miške tudi popravite. Ko sestavite panoramo lahko poleg že naštetega tudi manipulirate s kamero (perspektivo), poleg tega pa sliko povečate ali pomanjšate, jo zavrtite, spreminjate poglede … Vse slike je mogoče izvoziti v več ali manj vse standardne formate. Iz teh zna namreč ICE prebrati slike za svoje potrebe. Novosti sta izvoz v format HD Photo Image (HDP, prej WDP) ter SilverLight Deep Zoom. Microsoft je še enkrat dokazal, da znajo fantje narediti kaj tudi poceni in dobro.  Programov za spletno zaščito je iz dneva v dan več, ne brez razloga. Podjetja to rešujejo po svojih pravilih, domači uporabnik mora sam skrbeti za varnost. SpywareBlaster je še eden v vrsti programov za zaščito pred vsiljivci – vohunskimi programi. Resda je strogo namenski, le za vohunjenje in kraje, a delo opravlja nadvse dobro. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si P rogramski vmesnik je, kot smo že pri tovrstnih programih vajeni, sila preprost in ne bi smel povzročati težav nikomur. Program vas lepo opozori, da ste nezaščiteni in da morate nadgraditi svojo različico. Pri licenčni različici to storite samodejno, pri brezplačni ročno. Žal je program dober le toliko, kot so nove njegove posodobitve. Vse drugo je preprosto in bo uporabniku takoj jasno. Možnosti so navedene na levi strani programa. Na desni so nastavitve zaščite. Žal pozna SpywareBlaster le dva brskalnika, to sta Mozilla Firefox in Microsoft Internet Explorer. Za ta lahko nastavljate izjeme in pregledovanje v kontrolnikih ActiveX, skriptih in piškotkih. Vse to je skrito pod kartico Varnost. Dodatno lahko blokirate vse iz- brane klicne dostope ali določite izjeme. Poleg varnosti so tu še posnetek sistema, orodja in posodobitve. Tu je vse jasno, dodatna možnost pa je uporaba proxy strežnika, če ga imate. Posnetek sistema naredi na izbran datum posnetek ključnih delov sistema. Pod to možnostjo imate na voljo tudi povrnitev sistema v prejšnje stanje, tako da izberete želen posnetek in ta vas vrne v ustrezno stanje, recimo pred okužbo. Z orodji nastavljate različne možnosti za posamezne dele sistema oziroma brskalnika. Tako nastavite privzeto domačo stran, ustvarite šifrirano gostiteljsko datoteko, blokirate animacije Flash in se poigrate z nastavitvami blokiranja posameznih drugih strani, za katere ne bi želeli, da imajo do njih dostop drugi uporabniki računalnika.  Microsoft ICE SpywareBlaster 4.0 Namenjen: Izdelavi panoramskih slik za domačo rabo Za: Hiter in nadvse preprost Proti: Z vidika fotografskega mojstra ne zna skorajda nič Cena: Brezplačen Spletni naslov proizvajalca: http://research.microsoft.com/ivm/ice.html Namenjen: Zaščiti pred vohunskimi programi Za: Dokaj dober, hiter in z nekaj dodatnimi možnostmi Proti: Premalo pozna druge brskalnike Cena: Brezplačen za domačo rabo in izobraževalne ustanove Spletni naslov proizvajalca: www.javacoolsoftware.com/ moj mikro | 1 | januar | 2009 55 mreža virtualizacija, 2. del Vse več »navidezne« programske in strojne opreme V prejšnji številki smo si razjasnili nekaj osnovnih pojmov o virtualizacijskih tehnologijah in si pobližje ogledali nekaj Microsoftovih izdelkov. Tokrat nadaljujemo še z drugimi proizvajalci in izdelki. Piše: Štefan Hozjan stefan.hozjan@mojmikro.si Xen (Citrix) Podjetje XenSource je eden od pionirjev na področju virtualizacije strežnikov. XenSource se je uveljavil v dveh vlogah, in sicer:  kot vodja in koordinator odprtokodne razvojne skupnosti Xen,  kot ponudnik komercialnih storitev v povezavi s tehnologijami Xen. Družba se posveča razvoju in rasti skupnosti Xen in veliko svojih razvojnih virov namenja razvoju odprtokodnih tehnologij, ki utrjujejo mesto hipervizorja Xen kot enega najhitrejših in varnih virtualizacijskih sistemov. XenEnterprise omogoča virtualizacijo strežnikov z OS Windows in drugimi pogostimi operacijskimi sistemi. Napredna paravirtualizacijska arhitektura ponuja skorajda neokrnjene zmogljivosti strojne opreme ter izkorišča strojno virtualizacijo platform Intel VT in AMD Virtualization. Ne 56 nazadnje pa kodo Xen uporabljajo Sun (Solaris), Oracle, RedHat, Novell (SUSE), Debian, Ubuntu ... kot tudi Microsoft v svojem izdelku Windows Server 2008, o čemer pa smo več pisali v prejšnji številki. Zadeve pa so se močno spremenile, ko je Citrix oktobra 2007 prevzel XenSource. Podjetje Citrix smo do nedavnega poznali kot vodilnega proizvajalca na področju terminalnih storitev v okolju Windows. Slednje pomeni, da smo lahko poganjali operacijski sistem Windows tudi v stari strojni opremi, ki se je pravzaprav obnašala kot terminal Windows, za izvajanje pa je bil namenjen močan strežnik, kjer so dejansko tekle aplikacije. Ukazi s tipkovnic ali miške v terminalu Windows so se prenesli v strežnik (poimenovan MetFrame, pozneje Presentation Server), ta je izvedel želeno operacijo in v terminal poslal ustrezno zaslonsko sliko. Zaradi tovrstne tehnologije je zadeva delovala tudi na počasnih komunikacijskih linijah in se je posebej uveljavila pri dostopu na daljavo za oddaljene lokacije ali izpostave. S prevzemom XenSource pa je Citrix popolnoma prenovil svojo paleto izdelkov in jo nekako razdelil na štiri področja:  virtualizacija strežnikov (XenServer),  virtualizacija aplikacij (XenApp),  virtualizacija namizja (XenDesktop),  optimizacija prenosa podatkov (NetScaler, WANscaler). Virtualizacijo strežnikov tvorijo izdelki iz skupine XenServer (Express, Standard, Enterprise in Platinum). Različica Express je brezplačna in na voljo na Citrixovi spletni strani s prenosi, druge različice so plačljive, nekatere pa so na voljo tudi kot 30-dnevne polno delujoče preizkusne različice. XenServer je (podobno kot Microsoft HyperV 2008) pravzaprav samo »pogon« (hipervizor), ki potrebuje tudi upravljanje. Na voljo je več izdelkov, tako odprtokodnih kot plačljivih (npr. XenCenter). Naj poudarimo, da je za virtualizacijo operacijskih sistemov Windows treba imeti 64-bitni procesor, ki podpira strojno virtualizacijo, torej Intel VT ali AMD-V! XenServer je namenjen zahtevnim poslovnim okoljem in omogoča delovanje v gručah ter premikanje/prenos navideznih strežnikov »v živo« (Live relocation) med fizičnimi gostitelji preko lokalnega omrežja. URL: www.xen.org, www. citrix.com Naj na kratko omenimo še virtualizacijo namizja. Temu področju je namenjen izdelek XenDesktop, ki pravzaprav uporabniku na zahtevo »dostavi« na- videzno sliko namiznega operacijskega sistema, ki je shranjena v strežniku. IT-strokovnjaki oz. administratorji tako lahko pripravijo navidezni namizni operacijski sistem in ga prek zelo hitrega protokola ICA dostavijo uporabniku. Tudi selitev na novi operacijski sistem (npr. Windows Vista) je tako bistveno preprostejša in hitrejša. Poleg tega so lahko delovne postaje brez trdega diska, VMware Ko pogovor nanese na besedo virtualizacija, nikakor ne moremo mimo podjetja VMware, ki je eden največjih ponudnikov virtualizacijskih izdelkov in rešitev in ima za seboj bogato zgodovino. VMware je bil ustanov- moj mikro | 1 | januar | 2009 virtualizacija, 2. del ljen leta 1998 z namenom, da v standardne računalnike uvede navidezne (virtualne) stroje. Prvi izdelek, VMware Workstation, je bil predstavljen leta 1999, leta 2001 pa sta luč sveta ugledala izdelka VMware GSX Server in VMware ESX Server. Sledila je aplikacija za upravljanje in nadzor (VMware VirtualCenter) leta 2003, pozneje pa se je pridružila še revolucionarna tehnologija Vmotion. Vsi ti izdelki so ime VMware popeljali do velike priljubljenosti in velikega števila namestitev. Danes tako izdelki VMware ponujajo virtualizacijsko tehnologijo najvišje zahtevnosti. Strežniške zmogljivosti so popolnoma izkoriščene, varnost je na visoki ravni, z uporabo gruč in tehnologije Vmotion pa je čas izpada omejen na minimum. VMware ponuja široko paleto izdelkov, ki vključuje nekaj brezplačnih, namenjenih manj zahtevnim uporabnikom, in pa plačljive, ki so namenjeni zelo zahtevnim poslovnim okoljem. VMware Player Za popolne začetnike priporočamo brezplačen izdelek VMware Player, ki je namenjen uporabi že pripravljenih virtualnih strojev. Z njim lahko v enem (fizičnem) računalniku poganjamo več operacijskih sistemov istočasno. Podpira formate vseh izdelkov VMware, ki si jih bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju, prav tako navidezne stroje Microsoft Virtual PC in Microsoft Virtual Server. Z njim je mogoče preizkusiti veliko število že vnaprej pripravljenih virtualnih strojev, in to brez namestitve in dodatne strojne opreme. URL: www.vmware.com/ products/player VMware Workstation Zagotovo najbolj priljubljen in tudi najbolj uporabljan izdelek, saj je namenjen namiznim in prenosnim računalnikom. Pogosto ga srečujemo na raznih predstavitvah informacijske tehnologije, še posebej ko je treba v enem prenosniku poganjati večje število operacijskih sistemov istočasno. Seveda so podprti operacijski sistemi Windows (Desktop in Server), Linux, Mac OS... Vsi so lahko povezani med seboj prek navideznih omrežnih adapterjev, lahko si delijo datoteke in seveda periferno strojno opremo (npr. tiskalnik, bralnik pametnih kartic, zunanji trdi disk, USB-ključek ...). Tehnologija posnetka (snapshot) omogoča neomejeno možnosti namestitev dodatne programske opreme z možnostjo povrnitve starega stanja, če bi šlo kaj narobe. Mogoče je virtualizirati tudi fizični računalnik in nato v njem izvajati tudi zahtevne operacije, brez bojazni, da se bo zgodilo kaj nepredvidenega. Seveda je mogoče vsak navidezni stroj klonirati in ga v obliki datoteke dati na voljo potencialnim uporabnikom (npr. študentom). Zadnja različica (6.5) pa omogoča ustvarjanje t.i. zaščitenih navideznih strojev (secure virtual machines – ACEs), ki omogočajo, da si svoje namizno delovno okolje (desktop) shranimo v obliki navideznega stroja, ga shranimo na npr. USBključek in vedno nosimo s seboj. Gostujoči operacijski sistemi so lahko 32- ali 64bitni, vključena pa je tudi podpora za Windows Server 2008. VMware Workstation je eden redkih izdelkov, ki zelo dobro podpira USB-naprave! Na voljo sta različici za Windows in Linux, za vsako pa bo treba odšteti približno 159 evrov. URL: www.vmware.com/ products/ws VMware Server Podobno kot VMware Player je tudi VMware Server brezplačen izdelek. Namenjen je namestitvi strežnike, kjer želimo istočasno poganjati več operacijskih sistemov in seveda do maksimuma izkoristiti vse njegove kapacitete. VMware Server se namesti kot aplikacija v obstoječi strežnik Windows ali Linux in nato omogoča več gostujočih strežnikov, ki si delijo obstoječa računalniška sredstva (pomnilnik, disk ...). Vsak navidezni strežnik je izolirana logična celota, ki komunicira le prek skupnega omrežnega adapterja. Ker je vsa vsebina pravzaprav zapisana v nekaj datotekah, so varnostno kopiranje, premikanje ali prenos v druge strežnike zelo preprosti. Ena največjih prednosti virtualizacije strežnikov je podpora starejšim različicam operacijskih sistemov, ki tako tečejo v najnovejši strojni opremi in zato odpade vsa odisejada z gonilniki. Tako je mogoče še vedno poganjati Windows NT Server 4.0 ali npr. Novell Netware 5.1 tudi v strojni opremi, ki uradno ni podprta in ne ponuja ustreznih gonilnikov. Sicer pa bo VMware Server idealen za manj zahtevne namenske strežnike, kot so: spletni, datotečni, tiskalniški, DNS, Proxy … Tako gostitelj kot gosti so lahko 32- ali 64-bitni. URL: www.vmware.com/ products/server VMware Fusion Tudi uporabniki računalnikov Macintosh (Mac) imamo svoj izdelek VMware, ki sliši na ime VMware Fusion (zadnja različica 2.0). Gre za mlajšega brata (ali sestrico) VMware Workstation, ki z lahkoto poganja gostujoče (navidezne) 32- ali 64-bitne operacijske sisteme Windows, Linux in Solaris. Podpira USB 2.0, tehnologijo posnetkov (shapshots), Power Management, Applovo strojno opremo (CD/DVDzapisovalnik, Bluetooth, IR, kamero iSight), izrezovanje in lepljenje ter vlečenje in spuščanjke med fizičnim in navideznim strojem, aplikacijo Windows (npr. MS Word) pa lahko celo minimiramo v OS X Dock (od OS X 1.5 Leopard naprej). Podpira tudi particijo Windows Boot Camp in sa- 57 mreža virtualizacija, 2. del modejno naredi navidezni stroj, ki temelji na fizični particiji. Zna uvoziti virtualne stroje, izdelane s programom Parallels ali Virtual PC for Mac, na voljo pa je tudi brezplačni Converter, ki teče v okolju Windows in zna pretvoriti veliko formatov tudi v format Fusion . URL: www.vmware.com/ products/fusion VMware Infrastructure Paleta izdelkov VMware Infrastructure je namenjena najzahtevnejšim uporabnikom, ki upravljajo z večjim številom strežnikov oz. s podatkovnimi središči. Že tretja generacija izdelkov ponuja tri pakete: Foundation, Standard in Enterprise. Osnovni namen paketov je optimizacija in konsolidacija strežnikov, zmanjšanje stroškov ter povečanje zanesljivosti in razpoložljivosti sistemov. Eden od namenov je tudi zmanjšanje kompleksnosti podatkovnega centra, zmanjšanje porabe električne energije ter stroškov hlajenja . Ena od osnovnih gradnikov palete VMware Infrastructure sta zagotovo ESX ter ESXi (oba različica 3.5). Fizične strežnike razdelita na več navideznih strežnikov, slednji pa pomenijo logične sisteme s procesorjem, pomnilnikom, diskom, omrežnim vmesnikom in BIOSom. ESXi je nekakšen mlajši brat predhodnika ESX, ki pa ponuja enake zmogljivosti. Optimiran je za sisteme brez trdega diska in ga je mogoče pognati celo s pomnilniškega USB-ključka, podpira pa tudi diske SATA. Zaradi svoje majhnosti je hipervizor (hypervisor) zelo zanesljiv in hiter, saj se zelo dobro integrira v strežniško strojno opremo. In še zelo pomemben podatek: ESXi je na voljo brezplačno, ESX pa moramo kupiti. Oba se v strojno opremo nameščata kot samostojna operacijska sistema, ki ne potrebujeta gostiteljskega operacijskega sistema. 58 Osnovni nadzor in upravljanje potekata prek spletnega brskalnika, a za vse napredne funkcije si je treba omisliti posebno programsko opremo, ki po novem sliši na ime VMware vCenter Server (prej VMware VirtualCenter). VMware vCenter Server je torej osrednja konzola za upravljanje in nadzor tako strežnikov ESX kot vseh navideznih strežnikov. Prek te konzole se opravi večina konfiguracijskih nastavitev, prav tako pa je mogoče spremljati (monitoring) porabo pomnilnika, procesorja, tako za fizične kot tudi navidezne strežnike. Sicer pa paket vsebuje tudi License Server, ki skrbi za preprosto vzdrževanje licenc v celotni virtualni infrastrukturi, svojo zbirko podatkov (MS SQL Express) in agente za dostop do strežnikov ESX. Namesti se kot aplikacija na strežnik Windows ali namizni operacijski sistem, seveda pa je zelo priporočljivo, da sta ta strežnik ali delovna postaja »fizična«, ne navidezna! Odvisno od kupljenih licenc lahko vsebuje tudi nekaj dodatnih komponent. Ena od zelo uporabnih v zahtevnem poslovnem okolju je zagotovo VMware Vmotion. Ta omogoča migracijo navideznih strežnikov med ESX strežniki in to »v živo«. Seveda moramo imeti na voljo ustrezno (fizično) infrastrukturo, kot so diskovna polja (SAN, NAS, iSCSI, NFS), ustrezne procesorje in skupno omrežje. Uporabljamo jo pri načrtovanem izpadu ESX strežnikov oz. njihovih nadgradnjah. Zaradi skupnih diskovnih kapacitet je lahko takšna selitev zelo hitra, odvisna pa je seveda od obremenjenosti tako fizičnih kot navideznih strežnikov. VMware Distributed Resource Scheduler (DRS) je aplikacija, ki dinamično razporeja navidezne strežni- ke med strežniki ESX glede na vnaprej določena pravila ali ročno. VMware High Availability (HA) omogoča visoko razpoložljivost pri izpadu izpada katerega od strežnikov ESX, saj so kopije navideznih strežnikov v več strežnikih ESX. Seveda je možnosti še veliko več (predloge, posnetki (snapshots), kloniranje obstoječih navideznih strojev, pretvorba fizičnih strojev v navidezne, uvoz iz drugih formatov, na primer Microsoftovega ...). Pozabili niso niti na varovanje podatkov, za kar je na voljo VMware Consolidated Backup. moj mikro | 1 | januar | 2009 virtualizacija, 2. del Je eden redkih, ki podpira tudi IBM OS/2 (različice 3, 4 in 4.5) ter naslednika eComStation. Najbolj razveseljiva je novica, da podpira vmesnik USB, pa tudi zaporedna vrata. Oboje je treba pri vsakem navideznem stroju posebej vklopiti. Podpira izdelavo posnetkov (snapshot) in ponuja svoje gonilnike v okviru paketa Guest Additions, ki ga je za optimalno delovanje priporočljivo namestiti v vsak navidezni stroj pose- pospeševalnik, imenovan KQEMU. Na voljo je podpora za veliko število različnim procesorjev, veliko pa je tudi že izdelanih navideznih strojev za QEMU. Naj na tem mestu omenimo še zelo zanimiv projekt, ki sliši na ime FreeOSZoo. Na spletni strani www.oszoo. org je mogoče najti veliko število že pripravljenih navideznih strojev za QEMU. Še korak dalje pa so šli na spletni strani http://live.oszoo.org, kjer se je mogoče kar prek bej. Različica za Mac OS X se popolnoma integrira v Dock, na voljo pa je tudi okno Streamless, ki omogoča, da se navidezni disk »skrije« v ozadju operacijskega sistema. Glede na veliko število uporabnih funkcij in široko paleto tako gostiteljev kot gostujočih operacijskih sistemov VirtualBox toplo priporočamo! Ne nazadnje je na voljo tudi veliko število že pripravljenih navideznih strojev prav za VirtualBox. URL: www.virtualbox.org spletnega brskalnika povezati s strežnikom, v katerem teče nekaj virtualiziranih operacijskih sistemov. URL: http://bellard.org/ qemu širokopasovnih povezav bomo lahko v prihodnosti imeli enako namizje v službi, doma ali v prenosnem računalniku. Že danes pa je mogoče virtualizirani operacijski sistem namestiti na USB-ključek in ga imeti vedno s sabo. Na njihovi spletni strani pa je na voljo večje število že pripravljenih virtualnih računalnikov (imenovanih LivePC). URL: www.mokafive.com VirtualBox VMware vCenter Converter je zelo uporabna aplikacija za pretvorbo fizičnega ali že navideznega stroja v navidezno okolje VMware. Izvor je lahko tudi Symantec Backup Exec LiveState, Ghost ali datoteka Acronis True Image, prav tako pa navidezni stroj v formatu zapisa Microsoft VHD. Uporaben je celo za kloniranje fizičnega računalnika, saj si lahko naredimo kopijo za obnovitev po katastrofi. Osnovna različica, poimenovana VMware vCenter Converter Starter, je na voljo brezplačno in omogoča le eno pretvorbo istočasno, Enterprise pa omogoča centralni nadzor in lahko istočasno pretvarja več različnih navideznih strojev. VMware ima na voljo še veliko več izdelkov, zato priporočamo ogled njihove domače spletne strani: www. vmware.com. MokaFive Podjetje je na prvi pogled popolnoma neznano, ustanovila pa ga je leta 2005 skupina doktorjev znanosti iz univerze Stanford. Njihov poudarek je na namiznih operacijskih sistemih, ki jih v bodočnosti vidijo kot nekakšno servisno storitev. Z uporabo virtualizacijskih tehnologij, optimiranih To je odprtokodna (Open Source) rešitev na visoki ravni. Deluje v fizičnih računalnikih s sistemi Windows, Linux, Macintosh in OpenSolaris in podpira veliko število gostujočih operacijskih sistemov, kot so Windows (NT 4.0, 2000, XP, Server 2003, Vista), DOS/Windows 3.x, Linux (2.4 in 2.6), Solaris ter OpenSolaris in OpenBSD. QEMU Je eden prvih odprtokodnih izdelkov, namenjen virtualizaciji. Deluje lahko kot emulator računalnika ali pa poskrbi za virtualizacijo. Na voljo je le ukazna vrstica, kjer moramo vpisati ustrezne parametre. Sicer pa QEMU deluje zelo hitro, saj lahko vključimo poseben NAMESTO SKLEPA Virtualizacija je res trend, ki spreminja svet. Število navideznih (torej virtualiziranih) računalnikov raste iz dneva v dan, tudi v naši deželici pod Alpami. Tehnologija omogoča izredno veliko fleksibilnost predvsem pri testiranju novih operacijskih sistemov, aplikacij ali le drobnih nastavitev. Za izziv si lahko v virtualnem okolju ogledate prihajajočo različico Windows 7 brez dolgotrajne namestitve in bojazni, da bi se kaj porušilo. Pa še brezplačno!  59 mreža rešitve v slovenski informatiki: Company On Net Proti spletnemu kriminalu s preverjanjem identitete podjetij Liberalnost interneta je trn v peti mnogih posameznikov in podjetij, ki ga želijo uporabljati še za kaj več kot golo brskanje in predstavitve dejavnosti. Danes lahko praktično kdorkoli zakupi Certifikat na preverjeni domeni domeno in na njej objavi kakršnokoli vsebino. Uporabniki pa imajo na voljo malo sredstev za preverjanje, ali za določeno spletno stranjo ali ponudbo stoji legitimno podjetje, zato so izpostavljeni prevaram, kraji identitete in napadom spletnega ribarjenja. Piše: Tomaž Lukman tomaz.lukman@mojmikro.si P oročilo o spletnih prevarah iz leta 2007 je izpostavilo podatek, da 84 odstotkov spletnih kupcev verjame, da so na varni spletni strani, čeprav niso, in da jih 82 odstotkov kupuje samo v velikih in znanih spletnih prodajalnah. Najbolj so torej prikrajšana manjša podjetja, katerih posel je ogrožen zaradi vse večjega nezaupanja uporabnikov v internetne transakcije. Prav zaupanje med prodajalcem in kupcem pa je temelj vsakega elektronskega posla. Neka druga raziskava je odkrila šest glavnih lastnosti, ki povečujejo zaupanje v spletne trgovine: blagovna znamka spletne strani, certificirani pečati, preprostost navigacije, dovršen sistem naročanja, videz spletne strani in uporabljene tehnologije. Pečat na komercialni strani 60 INOVATIVNO PREVERJANJE IDENTITETE V SPLETU Ker se hkrati z rastjo nevarnosti spletnih prevar povečuje tudi število internetnih transakcij, je lahko pomanjkanje varovalnih sistemov izraz neodgovornosti do strank, ki samo poglablja nezaupanje. Protokol SSL daje določeno zaščito, vendar samo na ravni izmenjave podatkov med gostiteljem in odjemalcem, nikakor pa ne daje zagotovila, da je na drugi strani zaupanja vreden subjekt. Mlado podjetje Connet iz Ljubljane je v ta namen razvilo inovativno rešitev Company On Net za Vstopna stran s pečatom preverjanje identitete podjetij v spletu in povezovanje z resnično identiteto podjetja ter povečanje verodostojnosti podjetij. Zanjo je pred kratkim prejelo 2. nagrado za evropsko inovacijo Teletrust 2008 na nedavni konferenci ISSE o varnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij v Madridu. moj mikro | 1 | januar | 2009 rešitve v slovenski informatiki: Company On Net janja certifikatov tretjih oseb (ISO, Netko, SiQ ...) , ki jih podjetja objavljajo na svojih spletnih straneh. Vsi certifikati podjetja so namreč še enkrat objavljeni na preverjeni spletni strani. Company On Net uporablja enostaven administracijski sistem, prek katerega podjetja dodajajo preverjene spletne naslove, zahtevajo zunanje certifikate ali certifikate SSL. PRILAGOJENA PONUDBA Company On Net je razdeljen na različne pakete certifikatov glede na podjetja in njihov način poslovanja. Ponujajo tudi tako imenovani eCard, namenjen podjetjem brez lastne spletne strani, ki Shema delovanja sistema Ne glede na to, kaj ponuja njihova konkurenca, so se pri Connetu odločili, da ne bodo preverjali identitete podjetij, pač pa bodo samo tehnološki ponudnik verifikacijskega sistema. Za verodostojnost informacij o podjetjih tako pri nas skrbi Gospodarska zbornica Slovenije, v nekaterih tujih državah lokalne gospodarske zbornice, na globalni ravni pa druga največja bonitetna hiša na svetu – Coface, ki za preverjene spletne strani ponuja tudi vse finančne in bonitetne podatke. TRIJE VARNOSTNI ELEMENTI Verifikacijski sistem se sestoji iz treh elementov: preverjene (verificirane) spletne strani na preverjeni domeni, pečata na komercialni spletni strani in uradnega certifikata o avtentičnosti podjetja v spletu. Company On Net uskladi poslovanje podjetja v spletu v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov, z varnim kontaktnim obrazcem pa varuje prenos podatkov med stranko in podjetjem. Na komercialni spletni strani podjetja, ki uporablja sistem Company On Net, je pečat, s klikom nanj pa se odpre certifikat podjetja. Od tu ima uporabnik možnost nadaljevati na preverjeno spletno stran s posebno domeno, kjer so na voljo ključni podatki o lastniku spletnih strani in morebiten seznam domen, ki jih podjetje še uporablja. Vsa komunikacija je na tej ravni zaščitena s protokolom SSL, na preverjeni spletni strani je na voljo tudi spletni obrazec za kontakt s podjetjem. Pečat je element z nekaj zaščitnimi elementi, s katerimi uporabnik prepozna njegovo avtentičnost, preden jo preveri še na povezanem certifikatu. V njem je namreč zapisan isti spletni naslov podjetja kot v brskalniku, v njem sta navedena trenutna ura in datum, vsebuje tudi štirimestno kodo, enako kodi na certifikatu. Vsakemu pečatu pripada prilagojena spletna stran s certifikatom (naslov je vedno v obliki https://check. company-on.net), varovana s protokolom SSL. Na njej sta povezava nazaj na stran, kjer je objavljen pečat, ter povezava na preverjeno stran podjetja. S certificirano spletno stranjo podjetje svoje stranke učinkovito zaščiti pred tako imenovanim ribarjenjem (phishing), saj obe povezavi na certifikatu uporabnika usmerita na prave strani, v lasti podjetja. Če certifikat uporabnika preusmeri na drugo spletno Preverjena spletna stran stran, je ta edina zaupanja vredna, tista, s katere je prišel na certifikat, pa po vsej verjetnosti ponarejena. Preverjena stran je na generičnem spletnem mestu z naslovom, zapisanim po enotnem vzorcu: https://podjetje.končnica-on.net/. Tu so objavljeni zanesljivi in točni podatki o podjetju in komercialnih domenah, ki jih še uporablja. Za točnost podatkov je zadolžen partner, kar zagotavlja avtentičnost in verodostojnost objavljenih podatkov. Podjetje, ki se odloči za objavo svojih finančnih podatkov na preverjeni strani, skrajša čas, ki ga potencialne stranke potrebujejo za pridobitev tovrstnih informacij. Company On Net ponuja tudi možnost prever- pa se vseeno želijo predstaviti v internetu. V ponudbi sta vključena preverjena domena ter optimirana lastna preverjena spletna stran z osnovnimi podatki o podjetju. Drugi trije paketi se imenujejo Basic, Gold in Platinum, poleg cene pa jih razlikuje tudi namen poslovanja (B2C, B2B in mednarodni B2B). Basic ponuja vse, kar potrebuje podjetje ali podjetnik za svoje spletno poslovanje, Gold pa to ponudbo nadgrajuje s finančnim poročilom. Platinum poleg vsega drugega vključuje še bonitetno poročilo s strani Coface. DRUŽBENA KORIST Od sistema Company On Net nimajo koristi samo podjetja ali posamezniki, pač pa družba v celoti, trdijo pri Connetu. Svoj izdelek označujejo za okoljevarstveno orodje interneta, kar z drugimi besedami pomeni, da se učinkovito bojujejo proti informacijskemu onesnaževanju. Pomagajo namreč ločevati med zakonitimi spletnimi storitvami in prevarami ali zavajajočimi “ ” Svoj izdelek označujejo za okoljevarstveno orodje interneta, kar z drugimi besedami pomeni, da se učinkovito bojujejo proti informacijskemu onesnaževanju ponudbami, povečujejo zaupanje potrošnikov v podjetja z lastnimi spletnimi stranmi, povečujejo konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij ter preprečujejo internetni kriminal. Z vsem naštetim se poskušajo približati varnemu in uporabnejšemu internetu ter legitimnejši predstavi o svobodnem trgu. Porast zlorab in prevar v internetu je naredil veliko škode manjšim podjetjem, ki so postala manj konkurenčna in iz leta v leto izgubljajo tržni delež na račun preverjenih velikih znamk. Zavzemajo se za bolj pošteno spletno poslovno okolje, v katerem manjša podjetja niso oškodovana zaradi pomanjkanja zaupanja kupcev in dejansko lahko izkoristijo svojo konkurenčno prednost. Connet je za svojo rešitev prejel že vrsto nagrad, prvo že leta 2005 s strani Ljubljanske gospodarske zbornice. Leta 2007 so s posodobljeno rešitvijo prejeli nagrado Slovenske gospodarske zbornice za eno najboljših inovacij leta. Sledila je še nagrada za inovacijo na Slovenskem forumu inovacij januarja 2008 ter že omenjena 2. nagrada za inovacijo 2008 na konferenci ISSE.  61 mreža podružnice IT-podjetij Blišč in beda franšiz ki je trenutna zvezda, potem molzno kravo, ki nosi reden prihodek … Opažam, da se vse pogosteje ambiciozni posamezniki, ki se v slovenskih IT-podjetjih odločajo zaključiti kariero, odprejo svoje podjetje, ker jim je mednarodno ITpodjetje ponudilo bodisi franšizne pravice do svojih informacijskih izdelkov bodisi odstotek od prodaje svojega izdelka ali storitve. ANSAMBLI ENEGA Piše: Tanja Čavlovič KO MATIČNO PODJETJE NE PODPIRA HČERINSKEGA tanja.cavlovic@mojmikro.si Ž alostna ugotavljam, da vodje tovrstnih malih podjetij hitro podležejo raznim predstavitvam v PowerPointu in statistiki uspeha v državah v tujini. Zlasti če gre za informatike brez znanja ekonomije in trženja. Predstavitve nenadnih porastov prodaje na Bližnjem vzhodu ali pa tudi kje drugje v tujini prikazujejo barvne grafe s pozitivnimi napovedmi, poročilo o izkušnjah iz kakšne države jih pa sploh prepriča, da se odlo- 62 čajo pravilno. Kar je najbolj ironično, je dejstvo, da jim ta materinska podjetja napovedujejo nove tehnologije, ki bodo prinašale noro dobre prodajne rezultate, in da je ta njihov izdelek ali storitev naslednja najboljša stvar na trgu. Informatiki se hitro navdušijo nad novostmi, še bolj pa jih vodi navdušenje, ko vidijo, da tovrstne rešitve na slovenskem trgu še ni, kar je pogosto edino merilo. Dobijo občutek, da bi lahko to rešitev dobro prodajali. Ko nato pridejo do tega procesa, je realnost drugačna, saj tukaj nastopi prilagajanje trgu. Torej, primeri, ki sem jih na hitro preučila, so spletna trgovina, ki je podružnica iz tujine, franšiza podjetja za internetne storitve ter ponudba, ki sem jo sama prejela od podjetja iz tujine: trženje rešitve za preverjanje vdorov na spletno stran. Slovenija je malce specifičen trg, treba je prešteti končne kupce ali podjetja v naši ciljni skupini in se šele potem odločati, kako prodati izdelek. Veliko podjetij se vleče skozi mesece s prodajo ene same storitve, namesto da bi sledila navodilom z marketinga iz osnovne šole: da mora imeti podjetje izdelek, Ti posamezniki, ki odprejo slovensko podružnico podjetja, se potem dogovarjajo za nižje cene izdelkov ter za večje zaupanje in boljše prodajne pogoje tako, da omenjajo prodajne rezultate celotne franšize (torej na evropskem ali svetovnem področju) in z njihovo slavo poskušajo nekaj doseči na domačih tleh. Veliko podjetij, ki se dogovarjajo tako, so ansambli z enim članom. Vsi, ki premišljujejo o sodelovanju s tovrstnimi podjetji, se morajo zavedati, da lahko ena podružnica zaradi stanja na svojem trgu neslavno propade, čeprav so enote v drugih državah uspešne. Torej, če se bivši delavec v podjetju, s katerim smo redno sodelovali, odloči odpreti svoje podjetje in z njim nadaljevati sodelovanje z nami, je treba upoštevati, da je to zdaj novo podjetje, ki nima dolge zgodovine plačil. Zlasti če se odloči prodajati storitev samo zaradi tega, ker je v Sloveniji še ni. V Sloveniji se trži veliko storitev, ki so v tujini zelo zanimive, slovenska javnost in uporabniki pa pač niso tega mnenja. Pa še – ali se vam zdi varno sodelovati s podjetjem, ki ima samo eno GSM-številko in se glede vsega dogovarjate z isto osebo? Iz izkušenj pri delu v podjetju, ki je bilo hčerinsko podjetje mednarodnega, moram poudariti, da je naloga centralne enote, da tudi finančno ali s promocijskimi materiali podpira svojo enoto. Žal sem se šele po sodelovanju z zelo dobro organiziranim mednarodnim podjetjem srečala s slovenskim podjetjem, ki mu franšiza zaračuna uporabo predlog z logotipom podjetja. Pa kako si drznejo? Naloga materinske enote oz. »generalštaba« je, da ima nadzor nad vsemi podružnicami, prek njih skrbi za svojo prepoznavnost in tudi sama v kaj investira. Informatiki se morajo o teh osnovah ekonomije malce pozanimati, preden investirajo v ustanovitev podjetja ter proizvodnjo ogromno promocijskega materiala in si z nestrateško distribucijo tega povzročijo samo stroške in težave. Najhuje je delati v podjetju, kjer več zaposlenih z ekonomsko izobrazbo in dolgimi leti izkušenj direktorja prepričuje, da ima že vsa konkurenca daleč nižje cene in da je čas da se prilagodijo trgu – nato so pa zaradi skeptičnosti lastnika podjetja še kaznovani ali pa lastnik (direktor podjetja) to vzame kot osebno žalitev. Češ da zaposleni menijo, da se ne zna sam dobro odločiti. Po nekaj letih obstoja franšizne enote se potem zgodi, da materinska enota pospešuje prodajo svojih rešitev z akcijami in zaslužek gradi na svojih podružnicah. Ko je pa storitev že prodana in bi naslednji korak moral biti tehnična podpora ob prodaji ali vpeljavah, se zatakne. Ogromno je pošiljanja elektronske pošte, nesporazumov zaradi uporabe različnih naglasov pri angleškem jeziku, centri, kjer se ustvarja glavnina programske opreme, so v Indiji in podobnih državah. Franšiza izgublja stranke zaradi njihovega nezadovoljstva. ZANEMARJANJE KONKURENCE Ste opazili, da vse programske rešitve, ki so podobne rešitvam konkurentov, vsebujejo značilnost, ki je super in zelo olajša uporabo programa, nikoli pa ne naletimo na programsko opremo, ki ima že vse, kar ima konkurenca, pa še kaj boljšega zraven. Kar želim poudariti, je, da si osebe, ki se odločijo za trženje programske rešitve na slovenskem trgu, nikoli ne ogledajo podobnih rešitev konkurence! To, da kupiš rešitev od konkurence in jo preučiš, utegne biti investicija, ne pa strošek. Še moj mikro | 1 | januar | 2009 intervju z računalniškim forenzikom Petrom Malovrhom zlasti če obstaja možnost, da se materinski enoti predlaga popravke in izboljšave, ki jih nato lahko po možnosti še nagradi. ILUZIJE IN STVARNOST Prikaz slike je pogosto tak: »Postanite naš franšizij, postali boste član mednarodne družine, prvi boste obveščeni o tehnološkem napredku, imeli boste priložnost udeležiti se predavanj najboljših strokovnjakov na tem področju, prvi v svoji državi boste lahko ponudili 'čudo tehnike' in trg bo vaš.« Poleg novice še nalepijo sliko uspešnega srečnega poslovneža in nekateri ljudje ne potrebujejo veliko več, da se vizualizacija začne. Svojega namena seveda nočejo zaupati nikomur, sploh pa kakšnemu tržniku ali ekonomistu, ker se bojijo, da jim bo to idejo ukradel. Saj je to storitev naslednje generacije in ko prodaja steče, se bodo vsi za to pulili. Toda prav ekonomist ali tržnik bi jim malce odprl oči ter orisal tisto stanje na trgu, v katerega bodoči franšiziji nočejo verjeti. Kajti to je tisto, kar so čakali vse življenje. In dober občutek imajo. Zavedati se je treba dejstva, da se lahko s premišljenim in manipulativnim oglaševanjem še tako neuporabna rešitev prikaže kot čudo tehnike, modni krik ali »the next best thing«. In tega je vse več. Povsod je že ogromno rešitev, kombinacij enih in drugih rešitev, ki postanejo »nova programska oprema na trgu«. Z upoštevanjem Googlovih pravil je mogoče to oglaševati po spletnih kanalih in bralcem učinkovito vcepljati v podzavest. In če vam podjetje, o katerem ne poslušate pogosto na BBC News ali ne vidite, da ga omenjajo (in blatijo) po časopisih, ponudi, da odprete njihovo franšizo v Sloveniji, se o tem ne pogovarjajte s programerji, ampak s tržniki in potencialnimi uporabniki!  Absolutno varnega računalniškega sistema ni Danes imamo praktično vse podatke v digitalni obliki, saj so nam kot taki bistveno dostopnejši in priročnejši za obdelavo. Žal pa smo s tem bistveno olajšali delo tudi nepridipravom, ki bi se do naših podatkov radi dokopali. In ker so hekerji običajno zelo spretni uporabniki, znajo za seboj pobrisati tudi sledi, tako da jih običajni uporabniki ne prepoznamo. V takih primerih se lahko obrnemo na računalniškega forenzika, mojstra, ki se zna vrniti v čas in poiskati resnico. Piše: Miran Varga miran.varga@mojmikro.si V času ameriške predvolilne kampanje so hekerji zunaj ZDA vdrli v računalniški sistem Obame in McCaina in poskenirali velik del tajnih podatkov. Je kak sistem sploh tako brezhibno varovan, da vanj ni možno vdreti? Računalniški sistem, v katerega ne bi bilo možno vdreti, za zdaj ne obstaja. Za vdor so potrebni zadosten motiv, čas in denar. Povedano drugače – edini res varen računalniški sistem je tisti, ki ne deluje ali je izklopljen. S tem pa ne služi svojemu namenu, zato sta varovanje in varnost računalniškega sistema vedno kompromis med delom, ki ga mora ra- čunalniški sistem opravljati, in omejevanjem možnosti za njegovo neustrezno uporabo ali zlorabo. Kako torej podjetje ali uporabnik izbere varnostno zaščito? Po čem se lahko orientira? Pri varovanju informacij vedno obstaja meja, ki je pač odvisna od njihove vsebine. V varnost podatkov se spla- ča vlagati premosoraznerno z njihovo vrednostjo. Vojaške skrivnosti so tako bistveno bolj zaščitene kot poročila vaške nogometne lige. Pred kratkim ste se vrnili s konference v Washingtonu. Kaj ste izvedeli v ZDA, od koder forenzika prihaja? V Washingtonu sem se udeležil predstavitve in iz- 63 mreža intervju z računalniškim forenzikom Petrom Malovrhom obraževanja podjetja AccessData, in sicer s področij uporabe orodij za forenzične preiskave računalniških sistemov, programske opreme za nadzor nad računalniškim omrežjem in omrežnim prometom ter programske opreme, ki omogoča skupinsko delo pri preiskavi računalniških dokazov. S prodorom digitalne tehnologije in naprav, ki vsebujejo digitalne nosilce podatkov v naš vsakdan, potreba po omenjenih znanjih in izdelkih dnevno narašča. Treba je biti na tekočem, le tako lahko uspešno opravljam svoje delo. S pravimi varnostnimi težavami se slovenska podjetja že srečujejo. Vendar za zdaj še ni veliko podjetij z vpeljanimi mehanizmi, ki bi tak odtok ali dostop do občutljivih podatkov zaznali že v času dogajanja in bi s tem lahko preprečili njihovo odtujitev oziroma si olajšali dokazovanje v sodnih postopkih, ki običajno sledijo takšnemu dogajanju. Ste morda seznanjeni s tem, koliko slovenskih podjetij ima uvedena varnostna pravila in se jih drži? Tega podatka nimam. Kje se končajo pravice delodajalca in kje se začne varstvo osebnih podatkov zaposlenega, če govoriva o službenem računalniku (piškotki, osebna pošta, spletne klepetalnice, spletno bančništvo …)? Kdo se lahko spomni, da bi najel računalniškega forenzika? Kakšno podlago ali razloge mora imeti, da boste šli dejansko preiskovat trdi disk? “ ” Foto: Matej Ograjenšek Se na podlagi vaših izkušenj slovenska podjetja dovolj zavedajo problema uhajanja podatkov? Tako mi izkušnje s področja računalniške forenzike zelo pomagajo pri delu, ki ga opravljam kot sodni izvedenec. Funkciji se med seboj dopolnjujeta. »Varnost računalniškega sistema je vedno kompromis med delom, ki ga mora računalniški sistem opravljati, in omejevanjem možnosti za njegovo neustrezno uporabo ali zlorabo.« Če so »pravila igre« postavljena vnaprej in so vsi zaposleni seznanjeni z dejstvom, da so računalnik in podatki na trdem disku računalnika, mobilni telefoni, dlančniki in druga oprema, ki jim jo je v uporabo dalo podjetje, last podjetja, in da se ta oprema lahko uporablja le v službene namene ter da podjetje izvaja nadzor nad omrežnim prometom in podatki, ki so v teh napravah in v njegovem omrežju, menim, da ni raz- loga, da se pri utemeljenem sumu odtekanja podatkov in informacij izvede preiskava, ki bi ta sum potrdila. Na vaši spletni strani sem zasledil, da organizirate tečaje za računalniško forenziko. Kakšen je odziv na tovrstno izobraževanje v Sloveniji? Za zdaj moram reči, da odziv na ta izobraževanja ni najboljši. Kot enega izmed razlogov za takšno stanje vidim v razmeroma visoki ceni izobraževanj in programske opreme, ki se pri tem delu uporablja. Vsekakor pa sem pričakoval več odziva od državnih ustanov, ki za uspešno opravljanje svojega dela to znanje nujno potrebujejo. Pred letom in pol smo v reviji Moj mikro pisali o računalniški forenziki in ugotovili, da slovenski policiji primanjkuje kriminalistov, ki se ukvarjajo z računalniško forenziko, prav tako takrat policija ni imela forenzičnega laboratorija. Sklepam, da s policijo zaradi primanjkljaja strokovnjakov pogosto sodelujete? Stanje se po mojih informacijah od takrat ni bistveno spremenilo, tako glede kadra pri policiji (jih še vedno primanjkuje) kot našega sodelovanja z njimi (s policijo še ne sodelujemo). Razen naših poskusov navezovanja stikov z različnimi osebami s policije z njihove strani še ni odziva. Ste tudi sodni izvedenec za računalništvo in informatiko. Kakšno je razmerje med vašim delom kot sodni izvedenec in kot računalniški forenzik? Kje se funkciji razhajata, kje združujeta? Pri svojem delu sodnega izvedenca za računalništvo in informatiko se velikokrat srečujem z nalogami, ki sodijo v področje dela računalniškega forenzika. Računalniškega forenzika lahko najame vsak, ki meni, da bi s tem lahko pridobil pomembne informacije oziroma podatke, ki bi pomagali pri razjasnitvi določenega primera. Storitev računalniške forenzike uporabljajo večje revizijske hiše, policija, vojska, javne ustanove, zasebna podjetja in posamezniki. Delo računalniškega forenzika ni samo preiskava diska. V prvi fazi je treba podatke, ki so na disku oziroma drugem nosilcu podatkov, ustrezno zavarovati. Podlage za preiskavo pa so odvisne od tipa naročnika (zakon, pravilnik, odredba). Kako področje računalniške forenzike ureja slovenska zakonodaja? Področja računalniške forenzike slovenska zakonodaja še ne opredeljuje, vsekakor pa se bo to zgodilo. Predvsem v delu, kjer bodo računalniški forenziki vključeni v preiskave dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. A o tem je še prezgodaj soditi, saj je večina zakonov z novih področij običajno le prevod in priredba zakonodaje tujih držav, pri tem pa ni moč reči, koga bomo v prihodnje posnemali.  Tisto, kar res zanima mala in srednje velika podjetja in jim je v pomoč. 64 ��������������������������������������������������� ������������������������������� �������������������������������������������� �������������������������������������������������������������������������������� ��������������������� ��������������������������������������������������� ������������������������������������������������ ����������������������������������������������� ����������������������������������� �������������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������ ���������������������������������������������������� ������������������������������������������������ ��������������������������������������������������������� ������������������������ � GEEKFEST mravlje in elektronske naprave Živela huda mravljica … računalnik je pojedla Zdaj lahko o njih spregovorimo, ker je zunaj zima in so skrile v svoja bivališča. Pa vseeno bolj potiho, da jih ne zbudimo in razjezimo. Mravlje niso le izredno dobro organizirane, temveč že sestavljajo petnajst odstotkov biomase, torej toliko kot človeštvo, in zdaj oblikujejo superkolonije, ki se raztezajo tisoč kilometrov daleč. 66 Piše : Samo R. Zorko samo.zorko@mojmikro.si M ravlje so marljiva, odlično organizirana, vedno se gibajoča, pridna (včasih kar preveč) živa bitja, ki so bila že predmet neštetih raziskav in poskusov. »Razlog je ta, da mravlje ne poznajo šefov,« pravi profesor Jean-Louis Deneubourg, francoski specialist za kolektivno vedenje socialnih žuželk. »Delavka se na svoji stopnji zelo preprosto zgolj odzove na informacije, ki jih dobiva iz bližnjega okolja.« Z modeliranjem kolektivnega vedenja mravelj si pomagajo celo informatiki in industrialci. Mravlje najdemo povsod, v vrtnih lopah, na podstrešjih, v starih vodnjakih, v parkih velemest, Gumb elektronskega števčka, ki je bil mravljicam kosilo. ob morju, v hribih, v savanah in pragozdovih in v n-tih nadstropjih stolpnic, kjer nam s pulta pospravijo vse drobtinice, polit sok, nutelo … in pojedo tudi tisto, kar ni treba. Pridejo tudi do kruha, ki zavit v vrečko visi v zraku, nataknjen na ročaj kuhinjske kredence. Posebno jih privlačijo elektronske naprave: stikala, vtičnice, luči, števci, računalniki, glasbeni stolpi, tudi televizorji … tudi i-Pod in daljinec sta v redu, če se jim ravno znajdeta na poti. Naprave se lotijo z vso resnostjo in jo na koncu v večini primerov uničijo, zlasti če je pod napetostjo, ker naredijo kratek stik. Če jim je kaj na poti, pa požrejo, kot so to storile z gumbom elektronskega števca. Nači- nov za vstop je vse več, če zadnjih vrat ni, je potreben drug pristop. Mravlje to obvladajo, kapo dol. HOUSTON, IMAMO PROBLEM … Tokrat ni šlo za vesoljsko plovilo, ampak za mestece Houston, ki ga je »doletel«, kot še nikoli prej, računalniški »bug« v pravem pomenu besede. Spomladi so ogromne populacije mravelj napadle in povzročile razdejanje v vseh vrstah elektronskih naprav. Imenujejo se »nore Raspberryjeve mravlje«, po Tomu Raspberryju, ki jih je tudi odkril. Mravlje so v Teksas verjetno prišle s kargo pošiljkami in tam za seboj pustile splošno opustošenje. Iz moj mikro | 1 | januar | 2009 GEEKFEST  Zlasti jih privlačijo elektronske naprave: stikala, vtičnice, luči, števci, računalniki, glasbeni stolpi, tudi televizorji … Naprave se lotijo z vso resnostjo in jo na koncu v večini primerov uničijo. še ne povsem znanih razlogov jih zelo privlačijo elektronske naprave, kar tamkajšnjim prebivalcem povzroča hude glavobole. Mravlje so tako uničile računalnike v domovih in pisarnah, opustošile in pokvarile črpalke kanalizacijskega sistema ter hitro vzljubile plinske in elektronske števce, napetostna stikala in vtičnice. Ko so serviserji odpirali računalnike, so na matičnih ploščah in vse povprek našli do pet milijard dolarjev. »Na milijone jih je in drvijo, kot bi bile na dirkališču, vse povprek, tekajo kot nore«, so povedali tisti, ki so to predstavo videli v živo. NORE NA ELEKTRONSKE NAPRAVE Ne prizanesejo ne daljincu ne i-Podu ne PSP-ju ali digitalnemu fotoaparatu, tiskalniku, da o mikrovalovnih pečicah, klimat- skih napravah, stikalih in vtičnicah, sploh ne govorimo. Ena od razlag je, da so elektronske naprave zelo primerne za njihova gnezda. Mravlje si vedno iščejo domovanje, ki daje (a) ugodne in raznolike okoljske razmere (vlaga, temperatura) ter (b) ugodno prostorsko okolje, kar predvsem pomeni lahko strateško varovanje samih sebe in zaroda (jajčeca, ličinke, bube) ter temačne, ozke Veda o mravljah Z mravljami se znanstveno ukvarja posebna veja entomologije, imenovana mirmekologija (iz grščine myrmec – mravlja in logos – veda, znanost ). Predpona mirmeko- se uporablja tudi za druge pojme, povezane z mravljami. Elektronsko vezje števca in posledice, ki jih povzročijo marljive živalce: česar se lotijo, naredijo temeljito. prave roje teh malih nadlog. Notri je bilo od tri do štiri tisoč žuželk, razporejenih v obliki lokov. V smislu delovanja so izbrisale vsak računalnik, ki so se ga lotile. Ogrožen je bil tudi Nasin raziskovalni center in seveda računalniki v njem, zato so ob preteči nevarnosti začeli uporabljati stroge varnostne ukrepe in se posvetovali s strokovnjaki, ki uničujejo mrčes. Tako si je mravlja rdečega ognja (Solenopsis invicta), ki je brazilskega izvora, v Združenih državah podvrgla ves jug, odkar je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prispela v Alabamo. Različne škode, ki jih povzročajo te superkolonije, znašajo vsako leto približno od tri prostori, ki so idealni za njihov razvoj in obrambo. Razne tehnične naprave pogosto ponujajo predvsem razmere pod (b). So precej dobro zavarovane pred zunanjimi vplivi in podnebjem (recimo vlago, temperaturo), imajo ozke prostorčke (med raznim žičevjem, kondenzatorji, diodami ipd.) in seveda so zatemnjene. Nore mravlje neprestano iščejo nova domovanja in se Kuža, ki je pogrizel eksperimentalne lončke z medom. prilagajajo novim okoljem. V divjini gnezdijo v notranjosti podrtih strohnjenih dreves ali v odprtinah razvejenih debel palm. V urbanih naseljih je takšnih skrivališč mnogo manj in elektronske naprave so popoln nadomestek. So suhe in imajo majhne vstopne odprtine, ki jih je mogoče preprosto stražiti in braniti pred morebitnimi sovražniki. To je ena od teorij, ki pa ne drži povsem, saj nedelujoče elektronske naprave za mravljice niso več posebej zanimive. Poskusi z rdečo ognjeno mravljo (RIFA – Red Imported Fire Ant, Solenosis invicta Buren) so pokazali, da se mravlje odzovejo na električno polje, na električno aktivno opremo in se zbirajo na področjih, kjer je prisotna električna moč. Električno polje na mravlje deluje kot neke vrste droga, opustijo iskanje hrane in vode, normalne aktivnosti kolonije, in gredo po »električni fix«, četudi pri tem umrejo. Število mravelj, ki so se odzvale na električno polje se je povečevalo premo sorazmerno z velikostjo napetosti (max. 120 V). Višja ko je bila napetost, več mravelj se je zbralo na prevodni površini. Rezultati tudi nakazujejo, da je ogrožen le izpostavljen prevodni material in to pojasnjuje invazije mravelj na releje, vtičnice, stikala, razdelilne postaje, signalne naprave, števce električne energije, računalnike … in ostale električno prevodne površine. Seveda pa delo še ni končano, saj je potrebno ugotoviti še specifične mehanizme in vzroke, zakaj se mravlje tako odzovejo. Ko površine niso bile več prevodne, ker so bile zaščitene s posebno snovjo, za mravlje niso bile več zanimive. moj mikro | 1 | januar | 2009 67 GEEKFEST mravlje in elektronske naprave KAJ IMAJO SKUPNEGA ŠVEDI, MRAVLJE IN ŠTEVCI ISKRAEMECO? Iskraemeco iz Kranja je začel s prvimi instalacijami na jugu Švedske (Malmoe) leta 2004. Projekti so vsebovali tudi števce, ki so jih vgrajevali po terenu. Švedska je precej gozdnata dežela, veliko hiš je na podeželju in v bližini gozdov. V števce električne energije so začele zahajati mravljice, številka ni bila dramatična glede na število vseh inštalacij, pa vendar. V tovarno se je letno vrnilo v povprečju dvajset števcev, ki so jih »zrihtale« mravljice. Pri elektrodistribuciji Vattenfall so podjetju očitali, da so v števcih vgrajeni materiali, ki privlačijo mravlje. Po analizi proizvodnih postopkov je bilo ugotovljeno, da takšnih materialov ni oziroma niso znani po tem, da bi se mravlje pretirano navduševale nad njimi. Znani pa so primeri, ko uporabniki skozi odprtine števca (gumb, priključnice …) v števec z injekcijsko iglo vbrizgajo sladko snov (med, marmelado, nutelo, malinovec …), kar pritegne mravlje, ki potem uničijo napravo. Sladke dobrote seveda pred tem pospravijo in »poližejo« in o marmeladi ni več »ne duha ne sluha«. Predpostavka je bila, da so poleti taki števci razmeroma topli in suhi (vsaj v notranjosti), kar daje idealne razmere za razvoj bub (zadnja faza zaroda, ki za razvoj potrebuje suhe in tople okoljske razmere). Mravlje stalno iščejo kar se da ugodne razmere za idealen razvoj stadijev zaroda in ni presenečalo, ker so števci ponujali prav tako okolje, ki ustreza bubam. Razmišljanje je šlo tudi v smeri, da je v števcih pozimi toplo in se hodijo mravlje gret. Vendar pa so mravlje pozimi zaradi nizkih temperatur povsem neaktivne in se umaknejo v svoja bivališča. Najverjetnejši čas vdora je zgodaj spomladi, ko se prebudijo in začnejo mrzlično iskati vodo in hrano. EKSPERIMENT NA VELIKI PLANINI – SLOVENSKA HUDA MRAVLJICA Glede na vsa znana dejstva in strokovne članke, je bil izveden poskus tudi s slovenskimi marljivimi mravljicami. Eksperiment je potekal v teh delih: prvi del je predvidel dva števca (MT351 in MT372, starejši in novejši model), ki sta bila postavljena v 68 Po mravljinčkovem zajtrku v elektronskem števcu bližino oskrbovalne poti mravelj. Okolica števca je bila poškropljena z medom, ki naj bi privlačil mravljice. Števca sta bila v neposredni bližini gozda. Drugi del je bil poskus s števcem (MT372), ki je bil priključen na napetost in v neposredni bližini oskrbovalne poti mravelj. Tretji del je potekal na Veliki planini, kjer je pod vsako smreko mravljišče. Števca iz prvega dela eksperimenta sta bila postavljena neposredno v mravljišče, da bi ugotovili, kako zanimiva sta za mravlje. V starejši model MT351 je bil vbrizgan med. Zraven so bili postavljeni še trije lončki, v katerih je bil med, prekriti pa so bili s plastično mrežico, mrežico iz blaga in gazo. Tu je bila predpostavka, da bodo mravlje zaradi medu v lončku uničile oviro in se dokopale do posladka. Kaj dramatičnega se ni zgodilo, lončke je čisto na koncu pojedla žival, ki ni bila mravlja, ampak srnjak ali divji prašič ali lisica ali jež ali kuža. Kljub vsemu so rezultati zanimivi in v skladu z znanimi dejstvi o mravljah. V prvem delu poskusa je nekaj mravelj prišlo do medu, števca, ki sta bila v bližini, nista bila zanimiva in se ju niso dotikale. Nista bila pod napetostjo. V drugem delu so mravlje skrenile iz oskrbovalne poti in prišle na števec, zaradi velikosti in tesnjenja števca pa vanj niso mogle. Števec je bil postavljen v bližini gozda, na zunanji strani hiše in je bil pod napetost- jo. Na Veliki planini sta bila števca zanimiva le kot novost, mravlje so prišle v model MT351, v katerem je bil med. Po nekaj tednih v števcih ni bilo več mravelj, čeprav sta bila v mravljišču. Niso jih uporabile kot idealen prostor za gnezdo. Na lončkih z medom se jih je zbralo veliko število, vendar pa mrežic niso uničile, da bi prišle do medu. Treba je omeniti tudi da so poskusi potekali od avgusta do novembra, ko je bila aktivnost mravelj zaradi nižjih temperatur že bistveno zmanjšana, hrane v naravi dovolj, zaloge pa že v mravljišču. Mit, da bo slovenska mravljica pojedla računalnik, je bil ovržen. ŠKODA V ELEKTRONSKIH NAPRAVAH Mravlje dejansko ne morejo pojesti žic v napravah. To sicer lahko stori posebna vrsta mravelj (»leafcutter ants«, Atta colombica), za katere pa elektronika ni aktualna. Res nam manjkajo samo še mravlje, ki bodo glodale procesorje. Nasprotno, pa Raspberryjeve nore mravljice prežvekujejo izolacijo okoli žic in tako povzročajo kratke stike v napravah, kar seveda privede do okvar in uničenja. Mravlje ne morejo požirati ali prežvekovati trdih delcev hrane. Požirajo »sok«, ki ga iztisnejo iz snovi s prežvekovanjem. Neizolirani vodnik električnega toka potem seveda ubije tudi mravljo, ki odda kemični feromonski alarm, ki prikliče njene kolegice. Tako pridejo nove kolegice mravlje, ki najprej pomagajo nesrečni mravlji, vendar pa kaj dosti ni več pomagati. Nato glodajo naprej izolacijo žic in zgodba se tako ponavlja, kopičenje mrtvih delavk pa močno moti osnovno funkcionalnost naprave. Zelo zaskrbljujoče je, da je te organizme izredno težko nadzirati. Običajni strupi, ki so v prosti prodaji, ne pokončajo te nadloge. Nore mravljice so podobne drugim invazivnim vrstam in imajo več kraljic. To jim omogoča reprodukcijo alarmantne stopnje. Tako je praktično nemogoče uničiti celotno kolonijo, saj uporablja filozofijo interneta. Kot še mnogo stvari tudi ta prihaja iz strateškega razmišljanja ameriške vojske. V času hladne vojne je obstajala možnost jedrskega napada. S tem bi bil lahko uničeni poveljniški center in vsi pomembni podatki. Tako so se ključni podatki ameriške vojske hranili v več računalnikih (centrih), ki so bili med seboj povezani. Tako imamo danes medmrežje z n računalniki, mravlje pa kolonije z m kraljicami. Razlika je, da mravljam vse deluje tudi brez elektrike, še bolj, ker jih pri glodanju žic ne »scvre« elektrika. Tudi če se jih lotimo z močnejšimi in učinkovitejšimi insekticidi, preživeli mravljinčki mrtve soborce spremenijo v rešilno avtocesto. Iz mrtvih telesc zgradijo most čez kontaminirano območje in se ne pustijo prav zelo motiti. moj mikro | 1 | januar | 2009 GEEKFEST Poddružina Formicinae, rod Formica, najverjetneje Sanguinea SOLIDARNOST, BRATSTVO IN ENOTNOST Solidarnost, ki so je zmožne mravlje, je tako rekoč vsakdanji pojav. Medtem ko vojščaki stojijo na straži, delavke nabirajo hrano, skrbijo za gnezdo, skratka, opravljajo dela, nujna za kolonijo, katere uspeh je odvisen od sodelovanja delavk, za katere bi mogli reči, da imajo v življenju en sam cilj: zagotoviti preživetje kolonije. V mravljišču je treba kraljico in ličinke nenehno hraniti, zato je glavna naloga delavk, da poiščejo hrano in jo kar najhitreje spravijo do gnezda. Toda na velikih prostranstvih je to mogoče uresničiti samo z eno strategijo. Rešitev je feromon, »komunikacijska molekula«, ki jo mravlje odlagajo na tla in tako ustvarijo kemično stezo, ki pritegne še več nabiralk. Te so koristne, če je zaradi velikosti plena (gosenice, kobilice ipd.) potreben »kolektivni transport«. To pa še ni vse: nabiralke najdeno hrano pogosto shranijo v svoj »socialni želodec« in ga po potrebi izbruhajo v želodec delavk, ki so ostale pri gnezdu. Podobna je povezava pri obrambi pred napadalci (pajki, kuščarji ali celo mravljami iz tuje kolonije): delavke z izločanjem alarmnega feromona prikličejo vojščake, ki se bojujejo proti vsiljivcem tudi do smrti. Druge skupinske strategije so potrebne med selitvami. Če mora kolonija premagati kotanjo, posebni vojščaki poskrbijo za viseči  Teorija, da so elektronske naprave zelo primerne za njihova gnezda, ne drži povsem, saj nedelujoče elektronske naprave za mravljice niso več posebej zanimive. most! Živo strukturo, ki po potrebi ostane tudi ure, dokler kolonija pač ne premaga ovire! Znanstveniki še niso ugotovili, kako se mravlje lotijo »montaže« mostov, splavov, lestev … Ostane tudi uganka, kdaj delavke vedo, da se je treba razkropiti. Kakorkoli že, s takšnim kolektivnim delom so mravlje stopile naravnost v »dobo industrije«, za katero je značilno kolektivno delo, to pa temelji na pretehtani delitvi opravil. V tej dirki za preživetje mravlje v nasprotju z večino drugih živali izkoristijo še eno prednost: skupinsko moč. Pri tem ima njihov organizem spet ključno vlogo, kajti spremeni se v impozanten komunikacijski aparat. V obliki kemičnih snovi lahko namreč oddaja kakih dvajset sporočil: opozori na prisotnost mravlje iz tujega gnezda, na odkritje plena, na najdeno hrano …. Takšna sporočila pa zna dodatno poudariti! In sicer z vibrirajočimi signali: pošilja jih tako, da se praska po posebnem organu, ki ga ima na trebuhu. Kemični »jezik« tako okrepi, kadar mora recimo poklicati na pomoč (če jo je na primer zasulo) ali kadar svojo vrstnico prosi za hrano. Z dvajsetimi sporočili se vse zmenijo, razumejo in ne ločujejo zaradi pomanjkanja komunikacije med spoloma. Vzporedno z razvojem kolonij so mravlje prestopile prag specializacije. Delavke, ki so kraljici zaupale skrb za potomstvo, so dokončno izgubile svoje spolne organe in njihova telesa so postala pravcata živa orodja, ki so bila povsem predana nalogam v koloniji. Nekatere malezijske delavke so recimo vsak hip nared, da sprožijo eksplozijo svojega telesa, nabitega s strupenimi snovmi, in tako odvrnejo plenilce. V Ameriki se delavke »medenih« vrst pogosto spremenijo v pravcate »žive bombone«: mesece visijo na stropih podzemnih rovov in v čezmerno napihnjen trebuh shranjujejo velike količine sladkornih izločkov, ki jih v obdobjih pomanjkanja izbljuvajo svojim vrstnicam. V ta namen imajo tudi dva želodčka, enega zase, drugega za skupnost. Pa dober tek. Časi primitivnih mravelj so danes minili. Nekatere današnje kolonije štejejo tudi milijone osebkov, katerih organizmi, ki jih je izklesala evolucija, so odlično podmazani mehanizmi. Razvoj in digitalna revolucija je naredila svoje tudi pri mravljah. Toda zgodovina se na tej stopnji še zdaleč ne bo ustavila, kajti mravlje so v okviru kolektiva sposobne še marsičesa drugega. Razvoj gre naprej. Morda se gre zahodni civilizaciji, ki je v finančni krizi, recesiji, zasičena z vsem, tudi s smetmi, z odpadki, nezdravim življenjem … nezadovoljna, odtujena, depresivna in ji kronično primanjkuje časa in denarja, zgledovati prav po mravljah in njihovi ureditvi. Vsi za enega, eden za vse.  moj mikro | 1 | januar | 2009 69 GEEKFEST tehnologija v vozilih Avtomobilski računalnik prihodnosti Brez navigacije ne gre, vendar imamo v tem primeru prek spletna na voljo vedno najnovejše karte in podatke o prometu v realnem času. Dostop do klasične radijske postaje. Informacijska tehnologija je v avtomobile do zdaj prihajala bolj kot ne skozi stranska vrata. Razvoj infozabavnih sistemov je krepko zaostajal za tistimi v zunanjem svetu, včasih se je zdelo, da so jih vgradili po sili razmer, ne pa z upoštevanjem dolgoročne strategije. Piše : Boštjan Okorn bostjan.okorn@mojmikro.si Omogočen je dostop do spletnih storitev. Svetovni radio – v avtomobilu bomo poslušali tudi spletne radijske postaje. V je stvari zdaj lotil nekoliko drugače: v konceptnem prikazu rešitve myCOMMAND upoštevajo tudi prihajajoče tehnologije, uporabniški vmesnik je že pripravljen nanje. ečina tovrstnih sistemov je zato zgrajenih okrog običajnega avtoradia, kar ni ravno v prid uporabnosti in intuitivnosti. Predvsem 70 premijske znamke so si sicer prizadevale sestaviti kakovostno rešitev, a navadno jim je spodletelo ravno pri preprostosti uporabe vseh vgrajenih dodatkov. Mercedes-Benz se PREDNOSTI POVEZAVE S SPLETOM Prva novost je že sama zasnova infozabavnega sistema, saj temelji na neposredni povezavi s spletom. moj mikro | 1 | januar | 2009 GEEKFEST Ob vključitvi se tako samodejno prenesejo ažurni podatki, informacije in morebitne nadgradnje. Voznik in potniki imajo tako vedno na voljo zadnje informacije in niso vezani na podatke s statičnih medijev, kot je DVD. Poleg tega se vsebina prilagaja trenutnim Rešitev myCOMMAND upošteva prihajajoče tehnologije, uporabniški vmesnik je že pripravljen nanje. nosti sistema pred neželenimi vdori – navsezadnje bo myCOMMAND nenehno povezan in zato toliko ranljivejši. Za uporabnika stalna povezanost pomeni predvsem prednosti. Namesto zastarelih digitalnih zemljevidov bo na zaslonu navi- birnikom za vnos cilja bo lahko uporabnik vpisal karkoli, ažurni podatki pa mu bodo pomagali najti stvari, ki ga zanimajo in so ob poti do cilja (denimo poceni bencinske črpalke, turistične znamenitosti in podobno). UPORABEN NA POTI IN ZA ZABAVO Poseben del sistema, Trip Assist, bo namenjen pretvorbi spletnih informacij v vozniku in potnikom uporabne na poti. Mednje sodijo vremenska napoved, seznam hotelov in zabavnih vsebin na poti. Seveda bo mogoče kar iz avtomobila rezervirati sobo ali mizo v restavraciji oziroma kupiti vstopnico za predstavo v ciljnem mestu. Internetna povezava bo poskrbela tudi za zabavo. Namesto mrzličnega iskanja radijskih postaj vas bo zabaval Uporabniški vmesnik spletni radio, ki so ga v Mercedesje preglednejši. Benzu poimenovali kar svetovni radio. Iskanje bo mogoče ne samo po postajah, pač pa tudi po zvrsteh glasbe, kar iz avtomobila bo možno dopolnjevati in spreminjati osebno spletno glasbeno knjižnico. Stalna povezava bo uporabna tudi v komunikacijske namene. Namesto priključevanja v Pregledovanje vsebin spominja na Applov mobilna omrežja uporabniški vmesnik. bomo za telefoniranje uporabili storitve spletne telefonije, tudi brezplačno pod določenimi pogoji, seveda bo mogoče istočasno prenašati tudi podatke, saj bo v sistem vključen tudi spletni brskalnik. INOVATIVEN UPORABNIŠKI VMESNIK Seveda je mogoč tudi dostop do spletnih strani. okoliščinam, kar je velika sprememba v primerjavi s sedanjimi sistemi. Inženirji so se pri razvoju posvetili ne samo varnosti med vožnjo, visoki stopnji integracije in uporabnosti, pač pa tudi var- gacijske naprave vedno najnovejša kartografija, skupaj z ažurnimi prometnimi informacijami. Za preprostejšo orientacijo bo mogoče vključiti satelitski pogled. Namesto sledenja zoprnim iz- MyCOMMAND ne prinaša samo novih storitev, pač pa tudi povsem drugačen uporabniški vmesnik. Visokoločljivi zaslon je postavljen tako, da ima voznik nanj najboljši pogled. Na sredinski konzoli je nadzorna enota, katere osrednji del je vrtljivi gumb, s pritiskom na katerega uporabnik potrdi svojo izbiro. Začetni zaslon je videti kot stilizirana krogla, na njenem obodu so nanizane posamezne funkcije, s klikom nanjo se nad vsemi odprejo izbirniki nižje ravni. Glavne značilnosti funk- cij so dosegljive zgolj z okroglim gumbom. Dodatni tipki ob njem prikličeta dodatne možnosti, kot so nastavitve, videz izbirnikov in podobno. Seveda ne manjka tipka za preklic brskanja po izbirnikih, ta je namenjena tudi popravi napačnih vnosov. Morda bo komu všeč tudi ukazovanje z glasom, temu je namenjen sistem Linguatronic, ki pa ga šele razvijajo. V KORAKU S ČASOM Če gre verjeti snovalcem, je infozabavni sistem myCOMMAND povsem nov, in ne samo nadgradnja že obstoječega. Z njim želijo vzpostaviti osnovo za optimalno uporabo interneta v avtomobilu. Ob tem se ne slepijo, da bo sistem na voljo v zelo kratkem času. Če nič drugega, zunanja infrastruktura trenutno še ne omogoča preproste (in poceni) uporabe brezžičnega širokopasovnega signala,  Namesto zastarelih digitalnih zemljevidov bo na zaslonu navigacijske naprave vedno najnovejša kartografija, skupaj z ažurnimi prometnimi informacijami. prav tako je nekaj omejitev tudi v sami tehniki. A za konceptni izdelek je to nekaj povsem običajnega, hkrati pa ga izpostavljamo tudi in predvsem zato, ker dokazuje, da se tudi avtomobilske tovarne spreminjajo. Doslej je veljalo, da so sodobno tehniko uveljavljale z veliko zamudo, ker o njej med razvojem avtomobila sploh niso resno razmišljali – le spomnite se, kako dolgo so bili (morda so še?!?) naprodaj serijsko vgrajeni avtoradii s kasetofonom. Slovencem pa bi moralo biti mar še za eno, niti ne malenkost: želimo si, da bodo tovrstni sistemi v prihodnosti poznali tudi jezik našega malega naroda, kar bo verjetno lažje doseči, če bodo vsaj njihove osnove do določene stopnje standardizirane. Morda je pa zdaj čas za operacijske sisteme v avtomobilih?  moj mikro | 1 | januar | 2009 71 GEEKFEST glasbena produkcija Reaper – studio v malem Skoraj vsakdo, ki se danes bolj ali manj ukvarja z glasbo, je že kdaj slišal za avdio in MIDI- sekvenčnike, kot so Cubase, Sonar, Pro Tools, Logic in podobni. Precej manj pa je takšnih, ki bi poznali program Reaper razvijalcev Cockos Incorporated, saj uradno še ne spada v četico velikih. Nezasluženo? Piše : Igor Matičič igor.maticic@mojmikro.si O dgovor bomo spoznali v nadaljevanju, vsekakor pa je že na začetku uporabe programa jasno, da po nekaterih stvareh precej izstopa od povprečja. TUDI ZA MOBILNE GLASBENIKE Po velikosti zagonske datoteke (zgolj 3,4 MB) bi lahko sklepali, da gre zopet za enega izmed manj obsežnih glasbenih programov, a kmalu spoznamo, da temu ni tako. Izredno hitra in preprosta namestitev programa nam omogoči ustvarjanje svojih zvočnih mojstrovin v najkrajšem možnem času. Tukaj mislim na minute, če ne celo sekunde, tako hitro vse poteka. Program ne potrebuje posebnih nastavitev operacijskega sistema, čeprav je to seveda priporočljivo za vsak zvočno naravnan računalnik. Namenoma sem Reaper preizkusil s čisto povprečnim računalniku z Windows XP, primernem za običajno pisarniško delo in spletne aplikacije, le dodal sem mu malce boljšo zvočno kartico z gonilnikom ASIO. Izključil nisem niti protivirusnega programa, kar naj bi bilo eno prvih opravil pri optimiranju. A kljub temu glede tega do zdaj ni bilo težav. Zanimivo je, da se program praktično skoraj nič ne zanaša na sistemski register Window, saj v njem ni zapisanih podatkov o namestitvi ali nastavitvah. Tako obstaja tudi preprosta možnost namestitve programa v USB-ključek, s katerim naš studio postane mobilen in zelo uporaben tudi v oddaljenih računalnikih. Izjemna pridobitev za mobilne glasbenike! PREPROST, A ZMOGLJIV SNEMALNIK Po edini za resno delo nujno potrebni nastavitvi (gonilnik ASIO 72 zvočne kartice) je delo s programom precej preprosto. Ko najdemo funkcijo vstavljanja novih stez (Insert new track), je snemanje običajno, kot pri vseh standardnih programih za snemanje. S tega vidika je Reaper primeren tudi za začetnike. Vendar pa so v menijih prisotni obsežni seznami različnih funkcij, kar bi utegnilo prestrašiti katerega izmed manj veščih uporabnikov. Bo pa zato drugim prineslo nasmeh na obraz, saj so nekatere možnosti programa izjemne. Takšna je na primer možnost skoraj neomejenih povezav med stezami, saj se v praksi lahko povezujejo na različne odvisne ali neodvisne načine. Tako lahko posnetek na eni stezi uporabimo kot spodbujevalec zvoka na drugi. Funkcija ducking je dobro znana še iz časov analognih studiev in se uporablja pri dinamičnih procesorjih (npr. kompresor), ki imajo dodatni vhod za zunanjega spodbujevalca (sidechain, key in). Tudi pri programskih snemalnikih se je pojavila že pred leti, vendar redko kdaj na tako preprost način kot pri Reaperju. ŠIROKA POVEZLJIVOST Reaper podpira vse običajne standarde vtiče (Dxi, VST, VSTi, idr.), ima tudi zajetno paleto lastnih zvočnih učinkov (Jesusonic, Cockos), če pa želite nanj priključiti zunanje škatlice z zvočnimi učinki, ste naleteli na pravo okolje za tak poseg. Poleg običajnih vhodnih in izhodnih nastavitev program omogoča tudi samodejno kompenzacijo zakasnitev zaradi dodatnih poti signalov preko zunanjih škatlic. Seveda za tak poseg potrebujemo več kot zgolj stereo (2 in/2 out) zvočno kartico, saj je en stereo izhod običajno namenjen monitoringu. Želite vključiti v Reaper zvoke inštrumentov iz zunanjega programa, na primer Reason? Ni težav. Že znana funkcija Rewire nam to omogoča, razvili pa so tudi lasten Pogled v Reaperjev projekt, ki združuje dva različna formata posnetkov (Wave in MP3) standard ReaRoute (ASIO), s katerim lahko povežete v program tudi kak drug avdio program. Bi radi uporabili zvočne vzorce različnih formatov v istem projektu? Reaper tudi tu ne povzroča težav, saj podpira vse običajne vrste zvočnih datotek Wave, Aiff, Ogg, MP3, ACID … Morda želite posneti zvok, ki ga slišite prek svetovnega spleta, a ga ni mogoče shraniti na disk? Reaper zna rešiti tudi ta problem, čeprav je ta funkcija med manj pomembnimi in morda tudi malce vprašljiva z vidika legalnosti omenjenega početja. PRIROČNIK OBSEŽNEJŠI OD PROGRAMA Prisotna je še kopica orodij, možnost natančne avtomatizacije miksanja, časovno raztezanje zvoka, da o lastnem oblikovanju uporabniškega vmesnika niti ne razlagam. Ves komplet pa daleč prekaša zmogljivosti tegale papirja. Celoten uporabniški priročnik ima namreč do danes kar 432 A4strani, ironično pa je, da na disku zasede skoraj štirikrat toliko pros- tora kot inštalacijska datoteka programa!! No, oboje skupaj ima še vedno precej manj od 20 MB, kar je leta 2008 smešno nizka številka za tako bogat program. Pravzaprav je to verjetno ena izmed največjih ugank programa. Vsekakor pa je jasno, da ga razvijajo visoko usposobljeni profesionalci, ki končnemu uporabniku dajejo prednost pred hitrim zaslužkom. Poleg tega nenehno izboljšujejo in popravljajo program na podlagi odzivov končnih uporabnikov (obsežen forum), ne pa marketinga. Tudi če boste plačali za komercialno licenco programa, boste v primerjavi s cenami znanih sekvenčnikov še vedno prihranili zajeten zalogaj zelencev. Je torej velika četverica sekvenčnikov ogrožena? Upam, da je. Priporočam!  Cockos Incorporated: Reaper v.2.53 Za: Zelo optimiran program, prilagodljiv uporabniški vmesnik, široke možnosti povezav, odlična podpora uporabnikom, nizka cena Proti: – Cena: 30 dni brezplačno; komercialna licenca 225 USD, nekomercialna licenca 50 USD Spletni naslov: www.reaper.fm moj mikro | 1 | januar | 2009 ��������������������� ����������� ������������������������������� �� �� �� �� ����������������������������������������������� ��������������������������������� ������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������ � ��������������������������������������������������������������������� � ���������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������������ ��������������� ������������������� ������������������� �������������� ������������������������������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������  PROSTI ČAS vodnik po Facebooku: registracija Z Mojim mikrom v družabnem omrežju Mladi so družabna omrežja pograbili z obema rokama in so si popolnoma na jasnem, kaj bi bilo, če omrežij ne bi bilo. Dolgčas! Starejši smo nekoliko previdnejši in se sprašujemo, kaj pa … zakaj … čemu? Preveč vprašanj. Družabno omrežje sprejmeš ali pa ga ne sprejmeš! Vmesne poti ni! Piše : Jan Kosmač jan.kosmac@mojmikro.si V eliki ljubitelji svetovne teorije zarote bodo zmajali z glavo in dejali, da so družabna omrežja iznašle ameriške tajne službe – zanimivo, nikoli ne slišimo, da bi bile krivec kakšne druge tajne službe, recimo iranska –, zgolj zato, da bi nas lažje nadzirali. Pri tem ne mislimo na to, da bi vedeli, kaj trenutno počnemo. Želijo vedeti, kako razmišljamo, kaj nam je všeč, kaj ne, kakšen je življenjski slog … Vse to pa zato, da bi dosegli svoje cilje. In kakšni so ti cilji? Nihče ne ve, a gotovo so … Sliši se preveč zarotniško, da bi bilo lahko resnično. Bojazen gor ali dol, ljudje smo različni, nekateri brez vseh zadržkov družabna omrežja sprejemamo, drugi pač ne. Vmes pa so neodločeni. Odločenih nima nobenega smisla prepričevati, neodločene pa lahko. In ker mislimo, da so družabna omrežja, če jih ustrezno uporabljamo, lahko koristna, bomo neodločenim poskusili nekoliko odstreti tančico »misterija« uporabe družabnega omrežja, kot je na primer Facebook. Želimo pokazati, zakaj družabna omrežja niso zgolj trenutna modna muha in da imajo uporabne vrednosti, če smo jih sposobni najti in izkoristiti. In to brez bojazni, da bi nas zaradi tega kdorkoli nadziral. Ker je med vsemi omrežji pri nas daleč najbolj priljubljen Facebook, bomo začeli pri njem. Pri Facebooku nam je všeč dejstvo, da se uporabniki v njem predstavljajo s svojim pravim imenom in priimkom, saj anonimnost ni zaželena. Seveda pa ni nemogoča. Med prednosti Facebooka bi lahko prišteli tudi to, da pri njem ni sta- 74 Slika 1 rostnih omejitev oziroma vsaj nima predznaka »za mladež«, s katerim se kiti omrežje MySpace. Facebook je torej nekaj, kar je primerno za vse. In kako ga uporabljamo? IZDELAVA PROFILA Za začetek bomo pogledali postopek registracije in oblikovanje profila, kar je prvi pogoj, da smo v omrežju opazni. Pa si oglejmo, kako smo naredili kar profil revije Moj mikro, ki se bo pozneje skozi leto, ko bomo zadevo obdelovali, razvil v zanimivo stičišče z informacijami in medij za povezavo med bralci in avtorji člankov. Ko pridete na stran www.facebook.com, sistem prepozna, od kod ste, in vas nagovori v vašem jeziku. Vpišete ime in priimek, naslov elektronske pošte, na katerega boste prejeli potrdilo za nadaljevanje registracije, spol, datum rojstva in po prvem pritisku gumba »Pridruži se« še varnostno geslo, ki onemogoča, da bi postopek registraci- Slika 2 moj mikro | 1 | januar | 2009 PROSTI ČAS čarovnik, s pomočjo katerega lahko »dokaj« preprosto izvedete osnove stvari, po katerih boste v omrežju vidni. Mi smo čarovnika preskočili in prišli neposredno na osnovni stran. Dve zadevi sta tu pomembni. Svoj profil morate oblikovati čim podrobneje. To je pomembno zato, ker boste preko njega prepoznavni med prijatelji. In ker boste v svojo skupino vabili vsaj nekaj prijateljev, ki bodo osnova za mreženje in dopolnjevanje svoje skupine, je pomembno, da tudi oni vedo, kaj vas zanima (slika 2). primer. kdo vas privlači in kakšna je vaša politična in verska usmeritev, lahko mirno preskočite, saj … koga pa briga, kaj mislim in kaj sem! Sami se odločite, ali boste izdali svoje osebne podatke, kot so naslov, telefonske številke in podobno. Morate pa se zavedati, da so ti podatki tu zato, da vas bodo ljudje spoznali. Ime in priimek, pa tudi slika, niso vedno dovolj. Še zlasti če vas išče prijatelj, s katerim ste že davno izgubili stik (slika 3). Podatkov, ki jih od vas omrežje zahteva, je veliko, ni pa vam treba vseh vnesti. Tipi podatkov, kot na Kar sledi, bi lahko imenovali tudi polnjenje omrežja. Poiščite prijatelje, bodisi prek stikov ali VZPOSTAVLJANJE OMREŽJA STIKOV Slika 3 je namesto osebe iz mesa in krvi opravil avtomatizirani program. Nato počakate, da dobite elektronsko sporočilo in zaključite s prvim korakom registracije, po katerem je vaš profil ustvarjen, vendar je prazen in nepopoln (slika1). 1 2 Po prispetju poštnega sporočila dokončate registracijo. Odpre se Določite, lahko v katero omrežje (da vaše igrišče ni ves svet) pripadate. 1. Kliknite možnost Nastavitve … 2. … nato Omrežja in 3. vpišite omrežje – recimo Slovenija. 3 Na hitro poglejmo še, kako je videti Facebookov profil Mojega mikra po ne več kot polurnem delu. 1 1. Kliknite »Moj Mikro«. 2. V to vrstico vpišete, kaj trenutno počnete, na primer »sadimo rožice«, in to potem po mili volji komentirajo vsi, ki so istočasno v omrežju in so hkrati vaši prijatelji. 2 3. To je prostor »zidu«, kjer so komentarji, aktivnost … Torej vse, kar trenutno počnete. 4. Naključni izbor nekaterih vaših prijateljev. Pot tem poljem se pokažejo še najnovejše slike, ki ste jih naložili. Mi tako daleč še nismo prišli, zato je ta del prazen. 3 4 5 6 5. Facebookov sistem neposrednega sporočanja 6. Informacijska vrstica. Ko ste že nekaj časa član omrežja, je podatkov neprimerno več. V svoj profil lahko namestite na tisoče aplikacij za vse mogoče namene, od igranja do pošiljanja navideznih daril, kar pripomore, da v omrežju ostanete dlje časa. In se igrate. Bistveno je, da začnete in postopoma odkrivate vse, kar vam Facebook omogoča. Izdelani profil Mojega mikra bomo v nadgrajevali in skupaj odkrivali globine omrežja. Že zdaj vas vabimo, da se vanj včlanite moj mikro | 1 | januar | 2009 75 in sodelujte pri njegovem oblikovanju! PROSTI ČAS vodnik po Facebooku: registracija 1 prek imena in priimka, in če so ti tudi v Facebooku, jih lahko povabite v svojo skupino. Več ko jih je, bolje je, saj boste tako prišli do stikov prijateljev prijatelja in imeli možnost sklepanja novih povezav – najprej znotraj omrežja, nekoč v prihodnje pa morda tudi v realnem življenju. Ko prijatelja najdete, mu pošljete sporočilo, in če on potrdi prijateljstvo, postane član vaše skupine. Nato čakate in čakate in … nekoč pač dobite potrdilo, da ste postali ponosni član svetovnega družabnega omrežja! A to je zgolj začetek. Najlažji del. 3 2 4  Spet o iskanju prijateljev, zdaj, ko so se nekateri odzvali na prijazno vabilo in se včlanili v našo – vašo spletno skupnost. 1. Kliknite možnost Prijatelji. 2. Tu so potrjeni prijatelji – slika zelo pomaga, zato je priporočljivo, da pri oblikovanju lastnega profila vnesete svojo fotografijo in ne kakšno »čudno« grafiko. 3. Iskanje prijateljev – vpišete njegov ime in priimek 5 4. Iskanje po stikih odjemalca elektronske pošte, a le za storitve tipa Gmail, Yahoo mail ... 5. seznam prijateljev, ki jih predlaga Facebook. To so prijatelji prijateljev. Če je ime zapisano s črno barvo, so to vsi podatki, ki jih lahko vidite, če pa je v modri, vam oseba prijazno še pred potrjenega prijateljstva dovoli ogled njegovega profila. Dnevno sveže novice, ki jih radi povzemajo tudi drugi. 76 moj mikro | 1 | januar | 2009 PROSTI ČAS igričarski kotiček Stare uspešnice v novih preoblekah Novo leto bo za igričarje radodarno, saj bomo ugledali več deset zanimivih naslovov, zaradi katerih se bodo »digitalne sline« cedile tudi našim igričarskim strojem. Poleg kopice klasičnih naslovov, ki jih bo krasila le sprememba letnice v 2009 in kak dodaten grafičnih bombonček, pa veliko več pričakujemo od nadaljevanj starih uspešnic. Piše : Miran Varga miran.varga@mojmikro.si PC-IGRE Legendary Založnik: Atari O d prvoosebne streljanke Legendary smo, roko na srce, pričakovali veliko več, kot nam je na koncu ponudila. A začnimo na začetku. Avtorji (Spark je igro spisal za Atari) so želeli v moderni svet spustiti na desettisoče mitičnih pošasti in tirana, ki se želi polastiti planeta Zemlja. Seveda vedno vskoči junak, ki bo to zagato rešil, mar bo tako tudi tokrat? K sreči nam ni treba pretirano napenjati možganov, saj je zgodba precej površna. Kot profesionalni tat umetnin, Jack Deckard po imenu, se podamo v mestni muzej v New Yorku, od koder bomo skušali odtujiti mitično Pandorino skrinjico. Seveda gre pri tem, skladno z Murphyjevim zakonom, narobe prav vse, kar bi narobe lahko šlo. Nebo se stemni in na Zemljo navrže nagravžne kreature, ki začnejo terorizirati ljudi. In ker je to očitno zakuhal prav naš junak, se mora sam spopasti z volkodlaki in minotavri ter priti resnici do dna – resnico pa pozna le njegov naročnik. Zgodba žal pravih podobnosti s tisto o Pandorini skrinjici nima, pa tudi nekaj drugih elementov je več kot le vprašljivih. No, če pustimo zgodbo ob strani, od streljanke pričakujemo le vedno nove (ali pa tudi stare) razloge, da lahko zgrabimo za puško in začnemo streljati vsepovprek. In v Legendary je sovragov res veliko, tudi takšnih, ki jih nikoli ne bi pričakovali. Volkodlaki so zelo nepredvidljivi in skačejo s stene na steno, a največja nevarnost je pravzaprav »duhec« Nari, ki lahko obsede sleherno stvar ter jo pretvori v orožje. Tako nas nič hudega slutečega pričaka avtomat za pijačo, ki proti nam hipno sproži več izstrelkov. Ocena [35/100] Igralnost: 15/40 Grafika: 4/10 Zvok: 3/10 Upravljanje: 4/10 Napake: 2/10 Večigralnost: 5/10 Didaktična vrednost: 2/10 Plusi + triki volkodlakov Minusi – grda – oteženo premikanje – nerazumno pokončevanje nasprotnikov Grafika v igri šepa, za nekatere elemente se celo sprašujemo, kako jim je uspelo najti svojo pot v sodobno streljanko, ker so preprosto odurni. Tudi sami prostori (notranji in zunanji) so slabo izrisani, nekateri so naravnost pretirano klavstrofobični. Dizajnerji očitno niso imeli svojega dne, kaj dne, kar leta. Tudi programerji se niso nič kaj bolje izkazali, saj denimo zelo šepa premikanje igralca, ta tudi stežka skače, kar mu ni prav nič v pomoč pri dvobojih. Za nameček se večkrat zaleti v neviden zid (še ena napaka programerjev?) ... Prav tako kot grafika razočara tudi zvočna podlaga, ki je precej plehka, saj niti zvočni posnetki niti zvok orožij ne zvenijo pristno. K sreči vsaj orožja delujejo, čeprav njihova uporaba ni najbolj logična. Volkodlaki po prvotnem pokončanju nerazumno hitro oživijo, pa tudi njihovo pokončanje zahteva bistveno preveč udrihanja po vratu ali glavi, preden zadenemo magično točko. Legendary je moj mikro | 1 | januar | 2009 77 PROSTI ČAS očitno edina igra na planetu, kjer je proti sovragom plamenometalec učinkovitejše orožje od dekapitacije s sekiro. Malce več veselja lahko ponudi večigralski način, kjer se dve ekipi s po štirimi igralci spopadeta s številnimi volkodlaki, katerih duše potrebujeta za napajanje generatorjev v lastni bazi. Če za trenutek odmislimo neumno idejo, pa še vedno ne moremo mimo vseh napak, ki onemogočajo prijetno igranje že v enoigralskem načinu in se prenašajo tudi v večigralskega. No, tu imamo vsaj več sotrpinov ... Slaba tolažba. Sklep je precej preprost – ko prvoosebna streljanka ne privlači s taktnim premikanjem in streljanjem, potem zelo težko upraviči svoj nakup. Igralci pač ne damo veliko poudarka na lepe menije, dober sistem shranjevanja datotek ali privlačno menjanje orožij ... Legendary žal ne zmore ustvariti prave atmosfere in za streljanko deluje prav klišejsko, izprano. Skratka, nezadostno. Pri naših severnih sosedih je igra v spletnih trgovinah naprodaj za 43 evrov, prav toliko pa bomo zanjo odšteli tudi pri njihovih severnih sosedih. Čeprav so se slovenski prodajalci izkazali, saj se igra pri nas prodaja za okroglih 36 evrov, kar nas seveda veseli, pa je ne moremo priporočiti, ker tega denarja vsekakor ni vredna. KONZOLNE IGRE Madagascar: Escape 2 Africa Založnik: Activision Posodil: Videotop N aš PS3 je leto 2009 začel v živalskem vzdušju, pingvini z druščino kolegov so namreč obsedli našo konzolo. O čem je govor? O novi igri Madagascar: Escape 2 Africa, ki so jo pri Activisionu precej spretno poslali na trg ravno v času, ko v kinodvorane prihaja drugi del istoimenske risanke. Le z vsebino se ne smemo preveč omejevati, saj igra sledi zanimivemu receptu, ki narekuje manjše sledenje vsebini filma/risanke in več samosvojih vložkov. Igra Madagascar: Escape 2 Af- 78 igričarski kotiček Ocena [75/100] Igralnost: 32/40 Grafika: 16/20 Zvok: 8/10 Upravljanje: 9/10 Napake: 5/10 Didaktična vrednost: 5/10 Plusi + več manjših dodatnih iger s pestro vsebino + večigralski načini + dobra grafika in originalen zvok rica svojo zgodbo praktično začne šele ob koncu prvega dela risanke, ko se druščina živali skuša rešiti z otoka, pri tem pa naleti na marsikatero zgodo in nezgodo. Založnikom seveda tega naslova ni bilo težko izbrati, saj temelji na preverjenem receptu, v veliko pomoč pa mu je tudi dejstvo, da so risanko Madagaskar vzljubili tako mlajši gledalci kot tudi ljudje srednjih let. Računalniške ali konzolne igre praviloma ne dosegajo takšnih izkupičkov kot prodaja vstopnic v kinodvoranah, vseeno pa založnikom prinesejo lepe denarce, še posebej zato, ker imajo slednji zaradi že v začetku bistveno boljše prepoznavnosti manj stroškov z oglaševanjem. Vrnimo se k igri. Madagascar: Escape 2 Africa ima samosvoj pristop k igranju, saj je poleg osnovne pustolovske igre pravzaprav sestavljena iz več manjših iger, ki temu naslovu dodajo prav poseben čar. Te mini igre spremlja visoka dinamika, saj se igralcu venomer nekaj dogaja in od njega zahteva hitre reakcije ali pa premišljeno ravnanje. Če omenimo le nekaj mini iger, bo slika še jasnejša: Jungle Chess, Monkey Match, Mini-Golf ... Po zaslugi Minusi – kamera včasih zamudi hitro dogajanje – razmeroma nezahtevna – 20 evrov dražja kot v tujini?! teh vložkov je igra postala presneto odporna na staranje, saj jo bomo tudi po več mesecih z veseljem pognali in v dobri uri sprostili kup adrenalina. In kar je naj- lepše – tudi spremljevalne mini igre ponujajo večigralski način, v katerem se lahko pomerimo z do tremi prijatelji, kar zagotavlja obilo zabave za mlado ali malce moj mikro | 1 | januar | 2009 PROSTI ČAS NAPOVEDNIK starejšo druščino. Igra je primerna predvsem za začetnike, a tudi zahtevnejši igralci se ne bodo pritoževali, saj je njeno glavno poslanstvo predvsem zabava. Preprostost igranja namreč rešuje precejšnja globina, tako da se dolgočasili vsekakor ne bomo. Grafika v igri je dobra, sicer ne dosega kakovosti filma v visoki ločljivosti, a so posamezni liki in animacije zelo dobro izdelani, tako da si zasluži pošteno osmico. Edina večja zamera igri gre na račun premikanja pogleda kamere, ki ima večkrat kar precej težav s pravočasnim sledenjem hitremu gibanju na zaslonu, kar utegne igralca spraviti v slabšo voljo. Na podobni ravni kot grafični pogon je tudi zvočna podoba, ki največ pozitivnih točk pridobi prav na račun tega, da ostaja zvesta originalu, torej glasovom iz filma. Žal seveda slovenski jezik ni na voljo, a originalni angleški izvirnik nadoknadi vse – vsaj pri igralcih, ki ta tuj jezik že razumejo. V poglavju didaktična vrednost prav visoke ocene ne moremo podeliti, čeprav velja priznati, da bodo predvsem mlajši igralci zaradi relativne nezahtevnosti igre hitro osvojili določene poteze in strategije, kar je precej pozitivno. Za Madagascar: Escape 2 Africa bomo pri domačih trgovcih odšteli skoraj 70 evrov, v sosednjih državah pa 49 evrov. Ista cena velja tudi za različice za Xbox 360, Wii in PS2, medtem ko bodo PCjevci zanjo odšteli vsega tri evrske desetake. Velja omeniti, da se na nemško govorečih trgih prodaja predvsem lokalizirana različica, zato velja biti pri nakupu onkraj meja previden. Počasna otvoritev leta Čeprav se založniki ponavadi prav ob koncu leta najbolj potrudijo z izidi iger s privlačnimi naslovi, pa jih morebitne težave in težavice v razvojni fazi včasih le prisilijo v to, da kak zanimiv naslov tudi malce zamudi. Tako imamo igričarji tudi po novoletnem času vsaj nekaj razlogov za veselje. Kreganja in zavistnih pogledov se bodo vsaj v začetku leta lahko odvadili lastniki konzol PlayStation3 ter Xbox360, saj so založniki skorajda vse nove naslove pripravili za obe platformi hkrati. Medtem ko je precej novosti razmeroma nenavdušujočih, si kaj več obetamo predvsem od novega nadaljevanja igre The Lord of the Rings, ki nosi naslov Conquest, deležni pa ga bodo tudi PC-jevci. Lastniki Xboxa 360 bodo lahko podoživeli zimske radosti v vlogi deskarja na snegu v igri Stoked. Še največ novosti bo januarja deležen Nintendov Wii, saj so založniki zanj pripravili ducat novih naslovov, objavljamo pa le zanimivejše. Če vam ni do lovljenja in klicanja jelenov (Deer Drive), se lahko poizkusite v ribolovu (Fishing Master) ali pasjereji (Hotel for Dogs). Da zaprti med štiri stene ne bi pozabili skrbeti za svoje telo, je naloga naslova My Fitness Coach, ki utegne z Wiijem doživeti nesluten uspeh, še zlasti če ga v roke dobijo gospodinje. Z manjšo zamudo bodo tudi wiijevci dobili Moto GP 08, ki je že postal prodajna uspešnica na vseh drugih igričarskih platformah. Ako vam motošport ni ravno blizu, se lahko preizkusite v streljanju – kopica na naboje čakajočih nasprotnikov bo na prodajne police prišla z izidom igre Ultimate Shooting Collection. Novosti za PC je januarja bore malo, saj nas bo večina še vedno zagrizeno preigravala decembrske naslove. Poleg svežega Gospodarja prstanov utegne kakšnega igralca pritegniti še vloga zasebnega detektiva v Velikem vegaškem ropu, drugi naslovi, z izjemo Saints Row 2, pa ne obetajo prav veliko. Januarja nas tako čakajo naslednji izidi: Po filmu še igra. Osvajanje mesta je lahko tudi zabavno. Platforma PC Igre Hot n Cold Hotel for Dogs Mirror’s Edge MLB Front Office Manager Mystery P.I.: The Vegas Heist Saints Row 2 The Lord of the Rings: Conquest Kdo pravi, da rolkarji pozimi spijo?! Čez drn in strn – različica 1.0, bela. Gospodar prstanov se vrača ... PS3 50 Cent: Blood on the Sand Afro Samurai Hotel for Dogs MLB Front Office Manager Skate 2 The Lord of the Rings: Conquest WII Dead Rising: Chop Til You Drop Deer Drive Fishing Master World Tour Hotel for Dogs MotoGP 08 My Fitness Coach Neighborhood Games SimAnimals Ultimate Shooting Collection Xbox 360 50 Cent: Blood on the Sand Afro Samurai Hotel for Dogs MLB Front Office Manager Skate 2 Stoked The Lord of the Rings: Conquest  moj mikro | 1 | januar | 2009 79 V PRAKSI Wiki – prilagojena osebna, organizacijska ali globalna enciklopedija Hitri splet osvaja svet Šestdeset let stara ideja, ki je našla svoje mesto tudi med tolikanj opevanimi »novimi« orodji spleta 2.0, omogoča tako učinkovito sodelovanje kot tudi izrazito osebno rabo. sicer razdrobljeni samevajo po diskih, v spletu, v posameznih dokumentih ali pa kje v krajevnem omrežju. Z iskanjem teh drobcev informacij izgubljamo veliko časa, predvsem pa je s tem okrnjena možnost sinteze teh informacij. Precej hecno je dejstvo, da je bil prvi wiki, eno ključnih orodij spleta 2.0, razvit že leta 1994, in to pravzaprav na osnovi Applovega izdelka HyperCard iz leta 1987, ki pa je že tudi sam slonel na precej starejši ideji Vannevarja Busha. Slednji si je svojo nesporno slavo (kljub kočljivemu priimku) prislužil s svojo idejo memexa, predvsem pa zgodovinskim esejem »As We May Think« iz leta 1945, v katerem je dobesedno zapisal: »Pojavile se bodo povsem nove oblike enciklopedij, zgrajenih in povezanih s povezovalnimi elementi, ki (enciklopedije) jih bo mogoče vključiti v memex in tam ojačiti.« NAMESTITE SI SVOJE »WIKIŠČE« Obstaja nekaj deset različic programja wiki, med katerimi je najbolj znan in priljubljen Mediawiki, ki poganja tudi Wikipedio. Pravzaprav je bila platforma Mediawiki razvita posebej v ta namen, tj. kot osnova za Wikipedio in druge projekte združenja Wikimedia Foundation. V nadaljevanju si bomo pogledali, kako si doma namestiti svoje malo »wikišče.« Če nameravate slednjega uporabljati sami, pa velja še pred nameščanjem spodnje različice pogledati, ali vam nemara bolj ne ustreza kaka druga različica, prilagojena osebni rabi, saj je tudi namestitev le-teh precejkrat tudi bolj preprosta. Kaj pomeni beseda wiki? Wiki je havajska beseda, ki pomeni »hitro«. Anekdoto o nastanku wikija in o tem, zakaj je beseda ravno havajska, najdemo zunaj Wikipedie. WikiWikiWeb je bila prva spletna stran, imenovana wiki. Leta 1994 jo je razvil Ward Cunningham in jo leta 1995 tudi predstavil svetu na spletnem naslovu Internet domain c2.com. Zgodba z imenom pa se je začela na letališču v Honoluluju, ko je letališki uslužbenec Cunninghamu dejal, naj gre na »wiki wiki« avtobus, ki je prevažal potnike med letališkimi terminali. Kot je pozneje pojasnil Cunningham, je ime wiki izbral kot zamenjavo za »hitro« in se tako izognil imenu »hitri splet«, ki ga je hotel uporabiti najprej. 80 Piše : Boštjan Klajnjščak bostjan.klajnjscak@mojmikro.si W ikiji in druge tehnologije spleta 2.0 čedalje pogosteje najdejo svoje mesto med sodobnimi sodelovalnimi tehnologijami, zrelimi za uporabo v vsakovrstnih organizacijah, zelo uporabne pa so tudi kot neke vrste osebni repozitoriji znanja, idej, in drugih koščkov informacij, ki nam Namestitev programa MediaWiki (v okolju Microsoft Windows) 1. Namestite WAMP. WAMP je paket, ki vsebuje Windows prilagojene namestitve PHP, podatkovne zbirke MySQL, moj mikro | 1 | januar | 2009 V PRAKSI in spletnega strežnika Apache. Snamete ga iz spleta (ali z Mikrovega DVD-ja) in ga namestite v imenik C:\wamp\. Če vam smetenje po korenskem imeniku ni preveč pogodu, ga sicer lahko namestite drugam, a je pri tem treba paziti, da izbrani imenik ne vsebuje presledkov in drugih kočljivih znakov. Odkljukate možnost Autostart. Ko je namestitev končana, odprite brskalnik, vpišite http://localhost/ in znašli se boste na začetni strani svojega novega spletnega strežnika. 2. Spremenite svoje geslo za dostop do strežnika MySQL. Požarni zid imate sicer že nameščen (kajne?), a malce več varnosti nikoli ne škodi, zato bomo novemu podatkovnemu strežniku določili geslo. S prej omenjene začetne strani namestitve paketa WAMP (http://localhost/) sledite povezavi PHPmyadmin 2.7.0pl2, ki jo najdete na levi strani zaslona v meniju Tools. Tam potem izberete povezavo Privileges in izberete vse uporabnike razen korenskega (root) in jih izbrišete. Potem kliknete povezavo za urejanje (Edit) zraven edinega preostalega uporabnika (root), in spremenite geslo v nekaj, kar si boste zapomnili in shranili. Ko je to opravljeno, PHPmyadmin ne bo več mogel dostopati do vaše podatkovne zbirke, saj nima vašega novega gesla. To popravimo takole: V urejevalniku besedila (najraje Beležnici) odpremo datoteko C:\wamp\phpmyadmin\config. inc.php in spremenimo naslednjo vrstico: in premaknite celoten imenik v c:\wamp\www\mojwiki\. 4. Prilagodite MediaWiki Do svojega novega wikija (ki, resnici na ljubo, še ni čisto nameščen) pridete prek brskalnika, kamor vtipkate naslov http://localhost/mojwiki/. Nato izberete povezavo set the wiki up, kjer boste našli vse zahtevane možnosti prilagoditve. Ne pozabite izbrati imena svojega novega »wikišča« ter gesla uporabnika WikiSysOp. Prek menija Database Configuration nastavite uporabnika zbirke (Database User), ki mora biti root, ter geslo, kakršnega ste izbrali v drugem koraku. Nato kliknite gumb Install! in pustite, da MediaWiki opravi svoje. Če je z namestitvijo vse v redu, boste na dnu zaslona zagledali sporočilo »Move the config/ LocalSettings.php file into the parent directory, then follow this link to your wiki.« In naredite točno to, se pravi izrežete datoteko c:\wamp\www\mojwiki\ config\LocalSettings.php in jo prilepite v c:\wamp\www\mojwiki\ LocalSettings.php. 5. Wiki (hitro:) oddeskajte do svojega novega »wikišča« na naslovu http://localhost/ mojwiki/. Čestitke, MediaWiki je nameščen! Takoj na začetku vas utegne zmotiti precej neosebno sporočilo v zgornjem levem kotu v obliki spodnje sličice: To bomo seveda takoj spremenili v nekaj lepšega. Izberete sličico, ki vam ustreza, jo obrežite $cfg[‘Servers’][$i][‘password’] = ‘’; v $cfg[‘Servers’][$i][‘password’] = ‘vašenovogeslo’; pri čemer je ‘vašenovogeslo’ seveda geslo, ki ste ga pravkar določili prek vmesnika PHPmyadmin. 3. Namestite MediaWiki Iz spleta snamete MediaWiki. Z orodjem za upravljanje z arhivi (denimo 7-zip) odpakirate pravkar preneseni arhiv. Imenik, ki ga tako dobite, preimenujte iz media-wiki-x.x.x (x.x.x. je trenutna različica MediaWikija) v mojwiki na velikost 135 x 135 pik (barvna globina 72 dpi) ter shranite v imenik c:\wamp\www\mojwiki\ skins\common\images\mojwiki- logo.jpg. Potem (spet z urejevalnikom besedil) odprete datoteko c:\wamp\www\mojwiki\LocalSettings.php in spremenite vrstico strokovnih znanj. Po Lotii (2004) sta učenje in ustvarjanje novega znanja dve izmed najpomembnejših koristi sodelovanja. $wgLogo = “$wgStylePath/common/images/wiki.png”; v: $wgLogo = “$wgStylePath/common/images/mojwikilogo.jpg”; V brskalniku osvežite stran in vaš krasni novi logotip bi se moral pokazati na mestu, ki ga je prej zasedala zgornja spaka. Zdaj imate svoj nov, čist, uporaben wiki, ki ga lahko uporabljate za precej reči, bodisi v skupini ali sami. Kot individualno orodje utegne biti koristen za zapisovanje, shranjevanje seznamov, povezav, zapiskov, slik, kontekstualnih povezav do lokalnih datotek, skratka vsega, kar bi utegnili sčasoma iskati ali se na to sklicevati. Pri projektih je zelo uporabna lastnost wikija dejstvo, da shranjuje zgodovino več različic in omogoča skrajno preprosto dodajanje in urejanje strani. Sčasoma lahko dodate tudi kako razširitev, recimo že omenjeno za ustvarjanje lokalnih povezav, pa tudi kaj bolj eksotičnega. Edino, česar se je dobro vsaj približno naučiti, je sicer silno enostaven, a kljub temu blago poseben jezik, ki ga moramo vsaj približno znati, če želimo oblikovati stran. Vsebino sicer lahko dodajamo kar tako, brez oblikovanja, vendar nam to potem ne pomaga pretirano. Tudi za wiki torej, čeprav v manjši meri, velja stara modrost: RTFM. (Če kdo morda še ne ve, kaj ta kratica pomeni, naj jo vpiše v spletni iskalnik …) RABA WIKIJEV V ORGANIZACIJAH Raziskave (Masur in Monavari, 2008) so pokazale, da so wikiji najpogosteje uporabljani kot skupna osnova za sodelovanje in povečevanje možnosti ustvarjanja novega znanja, kar prispeva k nastajanju novih idej in zato pomeni nekakšno bližnjico do večje inovativnosti v organizacijah. Uporaba wikija v namene internega sodelovanja tako pomaga udeležencem do večjega izkoristka skupnih informacij, in sicer predvsem prek možnosti prispevanja in urejanja vsebin ter izkušenj. Dandanašnji razvoj spleta omogoča nove oblike in mehanizme sodelovanja, ki postaja osnova za uspešnost organizacij. Tem namreč omogoča skupno rabo in izkoriščanje razpršenih virov in Kako wiki definira IDC Analitska hiša IDC v študiji z naslovom The Social Net- working Rage: Will Government Catch the Wave? takole definira wiki: »Wiki je nabor med seboj povezanih spletnih strani, ki je oblikovan tako, da spodbuja sodelovanje med večjim številom uporabnikov, ki s pomočjo poenostavljenega označevalnega (markup) jezika prispevajo in spreminjajo vsebino. Wikiji so pogosto uporabljani v skupinskih projektih, saj omogočajo intuitivno izkoriščanje skupnega znanja določene skupine ali organizacije v določen namen.« SKUPNI IMENOVALEC SPLETA 2.0 Nova generacija spleta oziroma splet 2.0 ponuja širok nabor orodij, ki imajo predvsem en skupni imenovalec, in ta je širjenje novega znanja z interakcijo znotraj skupine uporabnikov ali organizacije. Omenjena nova orodja, kot so wikiji, blogi in omrežja P2P ponujajo nove načine sodelovanja, transakcij in vključevanja posameznikov v skupne projekte, kakršni so denimo razvoj programske opreme, storitev in izdelkov. Ti skupni projekti so lahko celo tako napredni, da konkurirajo izdelkom in storitvam največjih in finančno najbolje stoječih korporacij. Najočitnejši primer za to je seveda operacijski sistem Linux, ki je rezultat skupnih prizadevanj tisočev prostovoljcev in ki počasi postaja (ali pa je celo že) po kakovosti povsem primerljiv s komercialnimi izdelki. Tudi spletna enciklopedija Wikipedia je ena izmed oblik skupinskega dela, ki je že doživela uveljavitev, saj postaja eden najpogosteje citiranih virov v akademskih, novinarskih in številnih drugih izdelkih in oblikah ustvarjanja. Toda to je že druga zgodba.  moj mikro | 1 | januar | 2009 81 V PRAKSI Google Chrome v praksi Chrome danes in nikoli več Norija, ki je nastala po tihi splavitvi Chroma, se je do danes bolj ali manj umirila. V tem času je ta Googlov brskalnik prevzel približno 3 odstotke trga, s čimer je prehitel Opero, Mozillo in Safari. Kot kaže, večinskega deleža ne bo prevzel, kar potrjuje ugibanja, da je zamudil zlato mrzlico brskalnikov, bo pa zato verjetno ostal prvi med malokategorniki. Piše : Matej Frece matej.frece@mojmikro.si A tovrstni pomisleki so pred milijon leti odmevali tudi ob Microsoftovi napovedi, da bo izdal lasten spletni brskalnik (Internet Explorer), in Netscape, za katerega se je takrat zdelo, da je neuničljiv, danes ne obstaja več. V zadnjih nekaj letih je s počasnim prerivanjem in potrpežljivim grizljanjem Explorerjevega dela pogače zavidljiv tržni delež ugrabil Firefox, za katerega je bila pridobitev tolikšne priljubljenosti nedvomno veliko težji podvig, kot je bil pred leti za Internet Explorer. Čeprav v računalniški industriji še vedno velja pravilo, da se na 82 videz večni giganti lahko že jutri spremenijo v prah, pojutrišnjem v mit in se jih čez tri dni nihče več ne spomni, pa industrija počasi že stopa v tisto zrelo obdobje, ko je sprememb čez noč vse manj. Konsolidacija trga na peščico korporacij se odraža tudi na področju programske opreme, in sicer v obliki občutka, da so zaradi večletne prežetosti uporabnikov z uporabo najnujnejših programov ti dokaj zanesljiva stalnica tudi za prihodnost, vedno migetajoči in nikoli počivajoči prostokodni konkurenci navkljub. Ker so časi Divjega zahoda v svetu brskalnikov bolj ali manj mimo, smo razvajeni tudi uporabniki. Ena izmed ključnih prednosti Firefoxa, ki je pripomogla k njego- vi priljubljenosti kljub ničelnemu proračunu za agresivno reklamiranje (ki si ga je lahko privoščil Microsoft ob splavitvi Internet Explorerja) so njegove zvite in naprednejše funkcije, ki zadovoljijo današnje zahtevne uporabnike. S tega vidika je bila Opera brez dvoma leta pred svojim časom, kar jo je stalo splošne priljubljenosti in razširjenosti, zato pa ji je peščica njenih uporabnikov predana do smrti in naprej. ČAR PRIPADNOSTI Ravno to je ključna beseda: pripadnost. Pripadnost blagovni znamki je dandanes pogosta in ustaljena praksa marketingarjev na vseh področjih, in komur uspe v potrošniku vzbuditi občutek pri- padnosti, je na konju, saj lahko zgolj zaradi imena navije ceno za najmanj 10 pa vse tja do 33 odstotkov. Poglejmo le avtomobilsko industrijo in vse je jasno. Na računalniškem področju Apple to prakticira tako rekoč že od svojega začetka, verjetno pa se vsi spomnimo bitk med spektrumaši in komodorjevci izpred četrt stoletja in pozneje med amigaši in ST-jevci ter nvidijaši in atijevci in še bi lahko naštevali. Na področju programske opreme je prvi občutek slepe pripadnosti, zaradi katere so se bili ljudje pripravljeni stepsti, verjetno povzročil Linux (če malce krivično zanemarimo razna igričarska podjetja tipa Cinemaware), v današnjem času pa lahko tega mirne duše moj mikro | 1 | januar | 2009 V PRAKSI »obtožimo« Google, ki je poleg včasih že nerazumne pripadnosti uporabnikov do njihovih izdelkov, še uspešno sprijaznil svet s stanjem »večne bete« v katerih so njihovi programi. Jasno, pripadnost ni le posledica zvitih tržnih metod, temveč (vsaj v računalništvu) temelji predvsem na veliki kakovosti izdelka, tržne metode s pravimi prijemi v pravem času pa uporabnike le prilepijo na izdelek kot muhe na med. Ravno zato je bil Chrome ob svoji izdaji deležen tako velike medijske pozornosti, saj vemo, da novi brskalniki nastajajo tako rekoč vsak dan. Po splavitvi jim nekaj bežne pozornosti namenijo le na kakšnih računalniških portalih, v tiskanih medijih kakšno novičko na dnu 97. strani, in to je vse – kmalu se zaradi prenasičenega trga pogreznejo nazaj v anonimnost, iz katere so prišli. Chrome pa je nasprotno, kot kak tornado, zase pridobil tako rekoč 100 odstotkov pozornosti vseh božjih računalniških medijev, in sicer zgolj zato, ker je izšel in ker je od Googla. VZBUJANJE SKUŠNJAV Ker nekaj dni ni bilo mogoče odpreti spletne strani, ki ne bi omenjala Chroma, se je moja sicer zakrknjena malenkost začela spraševati, ali po skoraj devetih letih uporabe le enega brskalnika morda le ni napočil čas, da se malce ozre naokoli in poskusi še konkurenčne izdelke. Resnici na ljubo, kakšne velike potrebe po tem nisem čutil, ker sem ob Operi izjemno zadovoljen. Ker sem zaradi tega kriv prej opisane slepe pripadnosti, se je postavilo vprašanje, koliko bi bil tak preizkus Chroma sploh objektiven, a se je po krajšem premisleku izkazalo, da je objektivnost kot taka zgolj mit in da je vsak test nujno subjektiven. Sicer pa, glede na razmeroma pozno Googlovo odločitev za lasten brskalnik se je odločitev za subjektiven pristop zdela upravičena: danes uporabniki že vemo, kaj hočemo in kaj pričakujemo in brez česa novi programi res ne smejo biti. Nove ideje se uspešno razširijo le, če prej uspešno zadovoljijo stara pričakovanja. Prejšnje generacije brskalnikov so s svojimi idejami naredile že pregloboko strugo, da bi bili uporabniki pripravljeni sprejeti popolnoma nove ideje in koncepte, zato se pristop k testiranju Chroma z vnaprej pripravljenim seznamom želja in zahtev ni zdel preveč zločinsko in nepravično subjektiven. Da Google pri oglaševanju nastopa premišljeno, dokazuje že dejstvo, da so za promocijo Chroma izdali tudi spletni strip, ki v tipično špartanskem guglovskem dizanju podaja opis notranjega delovanja Chroma – narisati pa so ga dali nikomur drugemu kot Scottu McCloudu. S tem so jasno pokazali, da ciljajo na res ozko publiko insajderjev, ki ve (ali si vsaj domišlja, da ve), za kaj gre. Scottove knjige o filozofiji stripa in ustvarjanju teh (Understanding Comics, Reinventing Comics, Making Comics …) so namreč alfa in omega učne literature za vse mlade in nadebudne striparje, pa tudi tiste, ki so v tej industriji že leta in leta. Verjetno je hotel s tem Google podati idejo, da delujejo tako kot McCloud: idejo olupijo do njenega bistva, odstranijo vse odvečne plasti, razgradijo jedro, ga analizirajo in nato sestavijo nazaj po svoje, na drugačen način, ki pa je zato bistveno naprednejši in boljši od »POWER BROWSING« NA PREIZKUŠNJI Prva stvar je seveda namestitev. Ko poletim na www.google. ugotovil, da na Chrome ne bom preklopil, pa naj bo še tako dober brskalnik. Ja, saj vem, le kdo še danes sploh uporablja Windows 2000? Očitno le še jaz, ki sem tako len, da se mi ga ne da niti občasno ponovno nameščati, in tako po petih letih še vedno veselo in počasi ter v nedogled drobi po disku, muči procesor in za zagon potrebuje kakšne tri tedne. A s stališča trmastega in morda kanček iracionalnega uporabnika se mi res ne da zapravljati časa z nameščanjem novega operacijskega sistema in s tem z gonilniki in programsko opremo – samo zato, da bi lahko uporabljal nov spletni brskalnik. Ni šans. Testiranje, ki je tako že na začetku postalo le še provizorično, se torej nadaljuje s tujim računalnikom, v katerega za opazovanje prehoda namestim tudi svoj običajni brskalnik z vsemi zaznamki. Proti pričakovanjem namestitev Chroma steče hitro in brez težav. Le tri, štiri klike, minuta ali dve čakanja, in že je pripravljen na delo. Nobenih prenosov datotek, zagona in milijarde klikov gumba Naprej. Precej obetavno. vsega, kar je bilo prej. No, tako naj bi bilo vsaj v teoriji, kjer je McCloud nesporni vladar, medtem ko, zanimivo, lastnih stripov sploh ne riše oz. so popolnoma neznani. com/chrome zaman iščem gumb za download. Izkaže se, da za namestitev potrebujem najmanj Windows XP SP2. Ker sem še vedno na Windows 2000, sem le kislo pogledal in že na začetku testa Hitro najdem nastavitve za proxy, zadovoljno ugotovim, da je površina prikaza vsebine spletne strani večja, kot sem vajen, in že se z glavo naprej vržem v svetovni splet. Test, ki sledi, je zato bolj test t.i. »power browsanja«, se pravi, ali je Chrome namenjem naprednejšim uporabnikom. S tem smo zavestno odvrgli metodo, s katero bi na nov kos programske opreme gledali neobremenjeno in z vidika, kakšna je sama po sebi in kaj ponuja. Namesto tega smo se ocenjevanja lotili z vnaprejšnjimi (minimalnimi) pričakovanji in zahtevami, ki bi jih po našem skromnem mnenju moral imeti vsak brskalnik. Še več, ne le, da bi moral tem zahtevam zadostiti, ampak bi moral ponuditi še kaj več, kakšen dodaten razlog, zaradi katerega bi prešli na redno uporabo Chroma. Morda je takšen pristop nepravičen, a kot rečeno, so časi mladostne naivnosti že zdavnaj minili tudi na področju brskalnikov. Današnji uporabnik pač bolje ve, kaj hoče, kot tisti, ki je pred 15+ leti naletel na Mosaic. Pa začnimo. ČEZ PRVO OVIRO moj mikro | 1 | januar | 2009 83 V PRAKSI Google Chrome v praksi ZAZNAMKI PREK OVINKA No, ne še takoj. Naslednja stvar je seveda prenos zaznamkov iz mojega brskalnika v novotarijo. Hitro kislo ugotovim, da bom moral na samodejni prenos svojih 120+ zaznamkov, ki so dnevno deležni hitrega pregleda, kar pozabiti, saj je Chrome od nameščenih brskalnikov prepoznal le Internet Explorer ter iz njega prevzel njegove privzete zaznamke in bližnjice. Uh, slabo. Ob misli, da bom moral toliko naslovov »ročno« kopirati v Chrome, je nakazovala na črne oblake z veliko švigajočimi strelami nad mojo glavo. Chrome bi lahko podpiral uvoz zaznamkov, ki so zapisani vsaj v nevtralni obliki HTML, a mi te možnosti ni uspelo najti. Na srečo tak izvoz podpira Opera, IE pa uvoz, tako da na koncu mučno ročno kopiranje naslovov le ni bilo potrebno, je pa po mojem mišljenju dodatno in nepotrebno delo prenosa zaznamkov prek IEja slaba popotnica. Še sreča, da je potrebna samo enkrat. Ko so se zaznamki le znašli v ciljnem brskalniku, je njihovo urejanje na orodni vrstici potekalo hitro in brez težav. Mape, podmape in podpodpodpodmape na orodni vrstici so bile kmalu videti kot v Operi, s čimer me je hitro prevzel občutek domačnosti, kar je ključnega pomena. Chrome tudi omogoča hkratno odprtje vseh zaznamkov v mapi, brez česar mi danes ni več živeti. Za začetek odprem mapo z 22 forumi in pri tem zlohotno pričakujem, da jih bo Chrome hkrati odprl v 22 oknih, ker sem na več mestih prebral, da Chrome ne podpira večokenskega okolja (s čimer se mi je Opera davnega leta 2000 takoj priljubila). Na veliko presenečenje se to ne zgodi: vseh 22 oken se v obliki zavihkov odpre v enem oknu in opravilna vrstica na dnu zaslona se ni nabasala z novimi okni. Aha, lepo. SLOVO OD KRETENJ Z MIŠKO Nagonska reakcija po hitrem preletu vsebine prvega okna je ta, da ga zaprem. Ob tem zaradi skoraj devetletne uporabe kretenj z miško podzavestno naredim točno ta gib in tokrat na neprijetno presenečenje okno ne »crkne«, temveč se pojavi priročni meni. Opomnim se, da Chrome ne po- 84 zna kretenj z miško in po daljšem iskanju se to izkaže za resnico. Tovrstne zadeve se mi redno dogajajo, saj sem se kretenj z miško tako navadil, da jih zelo pogrešam tudi izven Opere in včasih kar ne razumem, zakaj te možnosti ne vgradijo v Word in druge programe ali pa kar v operacijski sistem sam. Po nekaj minutah uporabe Chroma še vedno podzavestno trzam z miško, ko se hočem vrniti na prej obiskane strani, zapirati okna, odpirati prazna ... Od želenih funkcij podpira le odpiranje povezave v novem oknu v ozadju, če nanjo kliknem s srednjim gumbom. SANJSKO KOPIRANJE Gremo dalje: kopiranje besedila iz Chroma v urejevalnik besedila je prava poezija. Ne samo, da pravilno upošteva prelome vrstic, temveč si zapomni tudi obliko besedila (velikost, barvo, nagnjenost, podčrtavanje …) ter celo obliko tabel in okvirjev. Na tem področju se odreže neprimerno bolje kot moj priljubljeni brskalnik. BRISANJE ZASEBNIH PODATKOV V slednjem je že nekaj let možnost s pomenljivim in zelo uporabnim imenom Delete private data. Ime pove vse: namenjena  je brisanju zgodovine, piškotkov, prenosov, začasnih datotek, gesel in kaj je še podoben šare, ki se je navlečete ob obiskovanju moralno bolj ... khm ... spornih spletnih strani. Krasno, čeprav gre v tem primeru le za bistro potezo avtorjev Opere: to ni nič drugega kot preimenovana in nadgrajena funkcija brisanja zgodovine in začasnih datotek, ki je postavljena na zelo vidno mesto, le en klik stran, namesto da bi bila – kot je običajno – skrita nekje v drobovju tisočerih nastavitev v oknu Možnosti. Chrome na eleganten način ponuja prav tako hitro dostopno funkcionalnost. NAVADA JE ŽELEZNA SRAJCA Ob daljši uporabi me hitro začne motiti dejstvo, da Chrome ne dopušča praznih zavihkov. Ko zaprete zadnjega, se zapre tudi Chrome. Za uporabnika je seveda to stvar navade, a ker sam spadam med tiste tečneže, ki pogosto zaprejo vse zavihke, da potem hitro odprejo novega, je zaradi tega pogosto zaganjanje Chroma precej moteče. Ena izmed uporabnejših možnosti, na katere sem tako navajen, da jih sploh ne zaznam več, je možnost označitve besedila na Z zavestnim odrekanjem že zdavnaj ustaljenim funkcijam na račun ekonomičnejšega delovanja je Chrome sam sebi pljunil v skledo, saj se redni deskarji po spletu verjetno ne bodo množično preselili nanj. spletni strani, ki ga potem z dvema klikoma takoj pošljem Googlu v iskanje, nato pa se odpre nova stran z rezultati iskanja. Z veseljem ugotovim, da jo Chrome ima, vseeno pa hudo pogrešam še dodatno vnosno polje, kamor bi željen iskalni niz vpisal sam. Seveda, zato se pač skoči na google. com, a zame je to že nesprejemljiva »daljšnica«. V Operi izdatno uporabljam vdelane programe za delo z e-pošto, RSS-novičkami in snemanje torrentov. Zaradi špartanskega koncepta niti nisem pričakoval, da jih bom našel v Chromu – in res jih nisem. Prav, čeprav me misel na to, da bi začel uporabljati več različnih programov za različna dela, ne navdušuje. Preveč sem se že navadil imeti vse pod enim krovom. Po daljšem delu opazim, da preklapljanje med okni poteka sumljivo počasi. Včasih traja tudi po sekundo ali več, kar postaja nevzdržno. Sprva pričnem sumiti, da sem staknil kak virus ali drug nebodigatreba, a stvar znova čudežno steče tisti trenutek, ko se znova spozabim in zaprem zadnji zavihek v Chromu, nato pa se slednji spet zapre. Očitno je krivec počasnega preklapljanja prav Chrome. V naslednji beti bi avtorji morali to upočasnitev nujno odpraviti. SKLEP Gotovo Chrome ponuja še več, kot tisto, kar smo od njega zahtevali po v vnaprej sestavljenem seznamu, a naj bo testiranja dovolj. Chrome se torej odreže bolje kot tipični McCloud: teorijo in notranje delovanje obvlada bolje kot vsi, a ima tudi v praksi kaj pokazati, čeprav mu manjka nekaj zaleta. Na žalost ne gre le za nekaj malenkosti, ki bi jih veljalo spolirati, temveč bi bilo treba dodati še nekaj možnosti za naprednejše uporabnike. Z zavestnim odrekanjem že zdavnaj ustaljenim funkcijam na račun ekonomičnejšega delovanja je Chrome sam sebi pljunil v skledo, saj se redni deskarji po spletu verjetno ne bodo množično preselili nanj. Videti je, da je bolj namenjen občasnim obiskom spleta, ki se jih lotevajo kakšni okorni družinski računalniški analfabeti. Zanje je Chrome idealen. Zato ne bo postal nov vodilni brskalnik, vsaj ne v obliki, kot je zdaj. A resnici na ljubo, niti ni videti, da bi to bil njegov cilj.  moj mikro | 1 | januar | 2009 �� ����� �� ������ ��� ����� ��� ������ ��� �������� ��� ���� ������ ������� � ������� ��� ����� ��� ����� REVIJA Izšli szoi Obra ��� ������� ��� ����� Izšli szoi Obra ��� ����� Izšli soazi O br ! ��� ����� !!! Izšli bozdio! Obra !!! ��� ������� ��� ����� ��� ����� r e b m D ece JE TEDNIK! V PRAKSI triki in nasveti Pisarniška telovadba Tokrat nekaj trikov in nasvetov s področja pisarniških paketov. Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si ELEKTRONSKE PREGLEDNICE Razlike datumov V praksi se včasih zgodi, da hočemo izvedeti razliko med dvema datumoma, in to razliko predstaviti v takšni obliki, da je vidno, za koliko let, mesecev in dni se datuma razlikujeta. Na primer, če hočemo, koliko smo starejši ali mlajši od nekoga drugega. Kako to narediti na »znanstveni« način? Recimo v elektronski preglednici. Najprej si oglejmo Excel. Če hočemo izračunati razliko med dvema datumoma, mora ta datuma najprej imeti. V celico A1 vpišemo prvi datum, v celico A2 pa drugega. Da bomo vedeli, za kaj gre, v celico A3 vpišemo »Razlika je:« (brez narekovajev), nato pa se postavimo v celico B3, kjer bi radi rezultat. Če bi radi izračunali razliko med tema datumoma tako, da bi rešitev bila le število dni, je zadeva popolnoma preprosta. V celico B3 vpišemo formulo =A2-A1, celico pa oblikujemo kot število brez decimalnih mest. A to ni to, kar bi želeli. Mi želimo rezultat v obliki »XX let, YY mesecev, ZZ dni«. Kako pa to narediti? Načeloma bi lahko zadevo rešili s pretvorbo številčne razlike v dnevih, saj to najprej delimo s številom dni v letu, nato s številom dni v mesecih, ostanek pa so dnevi. A zadeva ni tako preprosta, še zlasti če bi radi imeli rezultat v eni celici. Rešitev je seveda več (zato me ne vlecite za besedo), na tem me- pleten, kot je videti na prvi pogled. Izraz je sestavljen iz treh delov, ki so med seboj povezani z operandom IN (&), vsak od njih pa izračunava razliko v svoji merski enoti. Kaj pa OpenOffice.org Calc? V njem je vse skupaj popolnoma identično. Ko že govorimo o razliki med dvema datumoma si oglejmo še drug pogost primer – ugotavljanje števila delovnih dni med dvema datumoma. Takšen izračun pride A2-DATE(YEAR(A2);MONTH(A2)-IF(DAY(A2)=DAY(A1));12;IF(AND(MONTH(A2)>MONTH(A1);DAY(A2)=DAY(A1));12;IF( AND(MONTH(A2)>MONTH(A1);DAY(A2)< DAY(A1));-1)))&” mesecev, “&A2DATE(YEAR(A2);MONTH(A2)-IF(DAY(A2 )