OSEBNA OMREŽJA marec 2008, številka 3, letnik 24, cena 4,09 EUR Nove tehnologije za brezžično povezavo domačih naprav Stran 22 SPLETNE TRGOVINE ZAVAJAJO KUPCE! So cene izdelkov v spletnih trgovinah res nižje od cen v običajnih trgovinah? Ali nov model, ki komaj po letu dni zamenja starejšega, res prinaša tehnološke izboljšave? Primer: Kako HTC zavaja kupce! Stran 16 Fotografija stran 36 in 84 NAPAKE DIGITALNIH FOTOGRAFOV Kako se jim izogniti in kaj pomeni fotografiranje v »golem« formatu. Tanka meja med zasebnim in službenim stran 73 VARSTVO OSEBNIH PODATKOV Potencialne luknje v varovanju podatkov in težave socialnih mrež Hitri internet in IPTV stran 78 IPTV OD MENE DO PRIJATELJA Kako lahko prek hitrega dostopa v internet od koder koli gledate IP-televizijo svojega operaterja? Za varčne BREZPLAČNI PROGRAMI stran 70 Opremiti Windows od glave do pet brez enega samega centa. 2008 številka 3 Tiskalniki za dom in podjetja TISKALNIKI SO STROŠEK! EKSKLUZIVNO DOMA: Ali se sploh splača imeti foto tiskalnik? Kje »tiskati« fotografije? Kakšne kartuše in tonerje se splača kupovati? Ali so kompleti za polnjenje sploh uporabni? V PODJETJIH: Kakšni so stroški lastništva (TCO) tiskalnikov? Kdaj je najem boljši, cenejši od nakupa? stran 26 DVOBOJ VELIKIH Primerjava med fotoaparatoma Canon 1Ds mk III in Nikon D3! stran 48 MALA IN SREDNJA PODJETJA Domači mreži za kontekstno oglaševanje Stran 60  Odprtokodni dokumentni sistem Alfresco 2 Stran 64 »Outsourcing« za mala in srednje velika podjetja Stran 68 Intelov 8-jedrni namiznik Intel Skulltrail Dual Socket Extreme Desktop Platform stran 40 EN BRILJANTNO ENOSTAVEN NA�IN KAKO ZAUSTAVITI NEZAŽELENO POŠTO IN TUKAJ JE ŠE EN NA�IN Zanesljiva varnost elektronske pošte, ki jo je izredno enostavno uporabiti Sophos Email Security Appliance-namenska naprava za varnost elektronske pošte, zaustavi spam z 98,9% zanesljivostjo. Zaustavi pa tudi viruse, spyware, phishing, DDOS napade, trojanske konje in druge nezaželene vsebine z enim samim integriranim preiskovalnim procesom, z nalogo dostaviti �isto, varno in zaželeno elektronsko pošto. �e k temu dodamo še Sophosovo unikatno spremljanje delovanja naprave z oddaljenega dostopa in proaktivno podporo, življenje postane briljantno enostavno. Za ve� informacij in test naprave pokli�ite SOPHOS d.o.o. na tel.: 07 393 5600 ali pošljite zahtevo na naslov slovenija@sophos.si VEC KOT 100 MILIJONOV POSLOVNIH UPORABNIKOV V 150 DRŽAVAH ZAUPA VARNOSTNIM REŠITVAM PODJETJA SOPHOS KAZALO 16 18 20 22 24 26 28 31 34 4 NE PREZRITE Ali spletne trgovine zavajajo kupce? V krempljih kozmetike Zamolčana dejstva HTC-ja Vse več »brezžičnih žic« HR prek zraka? PODROBNEJE: TISKALNIKI Koristna nepisana pravila Novo ali obnovljeno? Tiskalniki v poslovni rabi Poslovni najem tiskalnikov POD LUPO 36 Fotografirajmo golo 38 AVM FRITZ!Box Fon WLAN 7170 Siemens Gigaset SE365 WLAN LevelOne FCS-3021 Dome Camera 40 Intel Skulltrail Dual Socket Extreme Desktop Platform 41 Intel Core 2 Duo E8500 MSI P7N SLI ZicPlay Z99 DVBT 42 Gigabyte nVidia 9600GT 43 Sapphire X3850 512 MB Club3D HD 3870 X2 Toshiba TLP-WX2200 44 D-Link DNS-323 Raidsonic IcyBox NAS4220 Raidsonic IcyBox IB-MP302S 45 TUGZip 3.4 Symantec Backup Exec 11d 46 VirtualBox 1.5.4 ThreatFire 3 47 CDBurnerXp, BurnAware 48 Canon 1Ds mk III 49 Nikon D3 50 Nikon Coolpix S510 Nikon Coolpix P50 DIGITALNI SVET GEEKFEST 52 Livescribe – več kot pameten »kuli« 54 Pametni avtomobili – jih že imamo? 56 Dan, ko so gorela nebesa MREŽA 60 63 64 66 68 Pravi oglasi za pravo občinstvo Dnevi eUprave – veliko besed in … Upravljanje z dokumenti – Alfresco ECM 2.0 Namizje 2.0 – spopad Microsofta in Adoba Ponudniki pri nas ne dohajajo priložnosti 70 73 74 76 78 79 Brezplačno programje: Namizje, pogrni se! Varovanje osebnih podatkov in država Iz Facebooka do tržnikov in CIE Intervju: Balasz Gardi Hitri internet in IPTV – trojni nateg? Če ne zna ponudnik, dodajmo vrednost sami PREŽIVETI moj mikro | 3 | marec | 2008 Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si UVODNIK Politična informatika 16 Bodite pameten kupec! SPLETNE TRGOVINE ZAVAJAJO KUPCE! So cene izdelkov v spletnih trgovinah res nižje od cen v običajnih trgovinah? Ali nov model, ki komaj po letu dni zamenja starejšega, res prinaša tehnološke izboljšave? Primer: Kako HTC zavaja kupce! 40 EKSKLUZIVNO Intelov 8-jedrni namiznik Intel Skulltrail Dual Socket Extreme Desktop Platform 82 84 85 90 92 96 97 98 V PRAKSI Pisani svet brez barv Pogoste napake digitalnih fotografov Triki in nasveti: Da bo življenje lažje Programi za Windows − v Linuxu Optimiranje prenosnika ASUS Eee, 2. del Native instruments Komplete 5 Internet in revolucija šaha Dobro jutro, gospod programer! K AZALO OGLAŠEVALCEV APC 100 XEROX 1 COSMO 35 DELO REVIJE 95 DIGITAL DATA COMMUNICATIONS 13 ELKOTEX 51 GIGABYTE 39 HP 2 INEA 7 IZID 75 KONICA MINOLTA 32 LUKVEL 59 MIKRO ING TRADE 28 MIKROPIS HOLDING 93, 99 MIXI FOTO VIDEO 50 MOBITEL 25 NIKON 49 PARAMETICA 81 SI SPLET 14 SOCOMEC SICON UPS 11 SOPHOS 3 STEBRI 91 VIBOR 33 Fotografija na naslovni strani: SXC, X.M V politiki, vsaj v zahodnem svetu, imamo zadeve razdeljene tako, da imamo dva skrajna pola – levega in desnega, nato pa sredinske in levo-desno-sredinske opcije. Dve skrajni opciji sta tu zato, da delata zgago, in ne zato, da bi vladali, saj si nihče pameten za voditelja svoje države ne želi notoričnega nacionalista, klerikalca ali komunista. Tako si oblast med seboj delijo tisti, ki so vmes. Tisti, ki so zmerni, ki niso izključujoči in ki jim je jasno, da je življenje sestavljeno iz kompromisov. P olitika je potrebovala kar nekaj stoletij, da se je nekako »uredila« in da je to »pokapirala«. Potrebni sta bili dve svetovni in kopica regionalnih vojn, da so ljudje ugotovili, da skrajnosti niso uporabne. Da ideološka navlaka ne koristi nikomur in da je pomembno le to, kako bomo živeli. Stanje na informacijskem trgu me nekoliko spominja na stanje v politiki. Tudi v informatiki, bolje rečeno na področju programske opreme, bi lahko naredili podobno delitev kot v politiki. Tudi tu imamo dve skrajni opciji. Na desno stran bi lahko postavili licenčno programsko opremo, saj zagovarja komercialne interese, je konservativna in ne mara sprememb, na skrajno levo stran pa zagovornike prostega programja. Kaj pa je vmes? Hmm, počasi. V politiki je dolga stoletja vladala desnica, če seveda pod pojmom desnica jemljemo nekaj tradicionalističnega, konservativnega in ne ravno prijaznega do »malih ljudi«. A s to desnico je bilo nekaj hudo narobe. Tako narobe, da so se počasi, a zanesljivo začele pojavljati alternative. Te alternative so bile, ko so dobile dovolj zagona, zelo radikalne in ponekod tudi kar uspešne. Posebej v državah, kjer je bilo s prejšnjimi sistemi nekaj res hudo narobe. In sproženih je bilo kar nekaj revolucij, ki so prinesle točno to, kar pojem revolucija pomeni – obrat. In to popoln obrat. Šli so v drugo skrajnost. K sreči ne povsod. Tisti desni so, še preden se je tudi njim zgodila revolucija, ugotovili, da lahko, če ne bodo popravili svojega odnosa, izgubijo vse. In so malce popustili, ravno toliko, da do revolucije ni prišlo. V tistih državah, kjer so revolucijo izvedli, so bili nekaj časa kar zadovoljni, potem pa so ga tudi oni začeli biksati. In spet so ljudje postali nezadovoljni in so ponekod sprožili − kontrarevolucijo. In tako je nastala zmeda. Najmanjši skupni imenovalec te zmede je ugotovitev, da zadeve delujejo le nekje na sredini med obema skrajnostma. In tu nekje smo zdaj. V državah, ki so šle skozi opisane težave, zdaj vladajo skupine, ki so nekje vmes med skrajnostma, se pa deklarirajo kot desno- ali levosredinske stranke, s čimer hočejo povedati, da so bodisi zmerno konservativni ali zmerno napredni. In nam je lepo … Zelo podobno je z informacijskim trgom. In tu se pojavlja vprašanje, kako daleč smo od ugotovitve »in nam je lepo…«. Kje smo? Smo v fazi, v kateri je bila politična Evropa nekje na začetku dvajsetega stoletja. Smo v fazi, ko je z obstoječim stanjem očitno nekaj narobe, ko se pojavljajo alternative in tudi nekatere revolucije. Bo nadaljevanje podobno kot v politiki? Bomo tudi tu imeli tržno različico svetovnih vojn, da se bodo zadeve umirile in da se bo ugotovilo, da skrajnosti niso dobre? Mislim, da tako hudo ne bo. In to kažejo tudi dejstva. Pa najprej razdelimo »politični« prostor. Na skrajni desni strani imamo Microsoft (koga pa drugega …), ki je pojem plačljivo-licenčne programske opreme. Na skrajni levi je Richard Stallman s prostim programjem. Se bosta ta dva spopadla in bomo morali čakati na »derivate« ene in druge ideje, da bomo dobili nekaj sprejemljivega? Pred kakimi desetimi leti je bilo sproženih kar nekaj puščic med obema taboroma, a do svetovnega spopada ni prišlo. Bilo pa je (in je še) nekaj odmevnih spopadov. A premiki k sredini že dogajajo. In to tako z leve kot z desne. Premik z desne proti sredini predstavljata recimo Sun in IBM (jih pa je še veliko), ki poleg licenčne programske opreme podpirata tudi odprtokodno. Premik z leve proti sredini pa delajo tisti, ki so odprtokodno filozofijo prenesli v komercialni svet – SuSE, RedHat in druščina. Kje pa so kompromisi? Pravzaprav jih je kar nekaj. Najprej je bil kompromis sklenjen na levem delu, ko se je začelo govoriti o tem, kako živeti od odprte kode, in so omenjena podjetja sploh nastala. Desnica, ki je konservativna, kompromisov ne sklepa kar tako hitro, a na koncu jih vendarle. Tudi »najbolj ortodoksni«. In to zdaj počne tudi Microsoft s svojim Popflyjem, sodelovanjem z Novellom, z napovedmi o Silverlightu za Linux in podobnimi zadevami. Kako daleč smo torej od »in nam je lepo…«? Kar precej. Še vse preveč je »evangelistov« z ene in druge strani in ideološke navlake. Dodatna težava je v tem, da je programska industrija, zlasti v majhnih državah, kot je Slovenija, zelo odvisna od prave politike. Če hočemo torej priti do produktivnega stanja, potrebujemo sposobne, predvsem pa pogumne politike, ki se ne bodo sprijaznili s trditvijo, da je država »okolje, ki ni prijazno inovacijam in eksperimentom …«  5 NE PREZRITE IGRAČA ALI KAJ VEČ? Posey so zelo izpopolnjene lego kocke, ki so jih razvili na univerzi Carnegie Mellon v Združenih državah. Ko sestavne dele med seboj povežete (sestavite), se popolna kopija konstrukcije prikaže na zaslonu računalnika v obliki 3Dmodela. Vsak premik sestavnih delov, dovolj je že, da en kos za nekaj stopinj zavrtite, se skoraj trenutno, torej skoraj v realnem času, pokaže na zaslonu. Plastični kosi so različnih oblik, spoji pa so izvedeni prek sklepov iz krogel in čaš – konec s kroglo potisnete v čašo na koncu drugega kosa (glej sliko). Na delih, ki so namenjeni sestavljanju, so LED-diode in svetlobna tipala (senzorji), tako da se lahko kosi med seboj »pogovarjajo« s svetlobnimi signali. Ne samo da je tako omogočena zaznava, da sta dva kosa med seboj povezana, tipala lahko zaznajo tudi, pod kakšnim kotom sta spojena. Podatke tipal obdela elektronika (procesor ...), ki je tudi v kosih, podatke pa računalniku pošiljajo prek brezžične povezave ZigBee. Kar omogoča programski opremi, da oblikuje 3D-model strukture, ki ste na lastnosti kemičnih povezav in lahko celo predlaga, kakšne molekule bi lahko »naredili« zgolj z majhno modifikacijo obstoječe. Dodatna izboljšave sestavnih kosov so možne v smeri dodajanja mehanizmov za povratni učinek. Ko bi na primer hoteli iz molekule odtrgati en atom, bi računalnik strukturi povedal, kakšna je najmanjša potrebna sila. Tako bi občutili, kako močna je določena kemična povezava. Posey pa je tudi dobra igrača, če si lahko dovolimo subjektivno oceno, saj je še ni mogoče kupiti. Jasno pa je, da otroku omogoča razvijanje domišljije. Gradi lahko okostja – lutke Kaj je ZigBee? ZigBee je še en standard za brezžična osebna omrežja (IEEE 802.15.4). Specifikacija zanj je bila pripravljena leta 2004. ZigBee uporablja radijski oddajnik male moči (zato je nizka tudi poraba energije), v Evropi deluje na frekvenci 868 MHz in je primeren za aplikacije, kjer hitrost prenosa ni v ospredju. Elektronika zanj je tudi cenejša od tiste za vmesnik bluetooth. Stik spominja na človeški sklep. jo sestavili. Vrednost enega kosa, ki je narejen po naročilu, saj Posey še ni zakorakal iz laboratorija, je ocenjena na okoli 50 dolarjev. Možnosti uporabe Poseya je veliko. Če že ne bo igrača, ki jo bomo kupili v bolje založenih trgovinah, ima potencial postati dober didaktični pripomoček. Na primer za oblikovanje molekul, kjer bi eni kosi predstavljali atome (okrogli) v njej, drugi pa povezave med njimi. Programska oprema prikaže model molekule, izraču- (živali), ki jih nato v rokah premika in tako na preprost način izdeluje njeno animacijo. Program na lutko doda strukturo (tkivo, kožo, oblačila …) in vse skupaj predstavi v animiranem filmu. Predstavljamo si, kako bi skupina iznajdljivih posameznikov lahko na primer prek interneta izvajala lutkovno predstavo za globalno občinstvo. Ker pa je cena vseeno prevelika ovira, je moč pričakovati, da bo zadeva najprej zaživela kot pripomoček v izobraževalnih ustanovah. Iz kosov lahko sestavimo navidezne osebo ali 3Dmodel »težke« molekule. Še en model molekule. Posey je dober didaktični pripomoček. Posamezni elementi »čutijo« drug drugega, in to v obliki 3D-modela, kar je vidno tudi na zaslonu računalnika. 6 moj mikro | 3 | marec | 2008 NE PREZRITE Kaj je zanimivo vedeti GALERIJA NANOFOTOGRAFIJ ŠAH-MAT ZA HD DVD Piše: Jan Kosmač, jan.kosmac@mojmikro.si Kot kaže, je Toshiba dojela, da izgublja vojno s Sonyjem, in se bo raje umaknila, kot da bi se bojevala do bridkega konca. Odločila se je, da bo opustila svoj format HD DVD (ne bo več vlagala v razvoj te tehnologije), kar pomeni, da je zmagal Blu-ray. Zoprno za tiste uporabnike, tudi pri nas, ki ste že kupili predvajalnik za HD DVD-je. Uraden umik namreč pomeni, da bo peščica studiev, ki morda še vedno verjamejo v omenjeni format, prisiljena zamenjati medij, na katerih izdajajo svoja dela. V ozadju je kuhinja med Toshibo in Sonyjem. Namreč slednji je napovedal prodajo svoje tovorne za izdelavo celičnih procesorjev Toshibi. Čisto v slogu: volk sit, koza cela. Konec lanskega leta je skupini britanskih znanstvenikom uspelo v nanosvetu fotografirati interakcijo napadajočega virusa z encimom in verigo DNK v trenutku, ko je do napada prišlo (fotografija v realnem času). Gre za zadnji uspeh skoraj četrt stoletja stare naprave, vrstičnega tunelskega mikroskopa (STM – scanning tunneling microscop). Prvi tak mikroskop so izdelali leta 1982, njegova največja slabost pa je v tem, da omogoča le opazovanje vzorcev s prevodno površino. Omejitev odpravi mikroskop na atomsko silo (Force Microscope – AFM), ki je bil izdelan tri leta pozneje. Z njim lahko opazujemo tako prevodne kot neprevodne vzorce, saj drugače kot pri tunelskem mikroskopu ne merimo električnega toka med konico in vzorcem, ampak silo. In to, tako majhno silo, da jo merijo v pN (10 -12). V tem času so s temi mikroskopi naredili veliko zanimivih »fotografij«, bolje rečeno, človeku razumljive vizualne predstavitve tistega, kar se dogaja na ravni atomov. Zbrali smo devet najboljših! V SPLET PO PRENOSNIK www.toshiba-notesniki.si, www.inea.si (promocijska novica) BABILONSKI STOLP Jon Lech Johansen je v hekerskem svetu postal slaven star komaj petnajst let, ko je razbil zaščito na DVD-jih. Njegovo podjetje DoubleTwist je pred kratkim objavilo programsko opremo, ki omogoča izmenjavo digitalne glasbe, fotografij ali videa brez omejitev in mimo sistemov za varovanje avtorskih pravic (DRM) ne glede na naprave (računalniki, predvajalniki, igralne konzole …). Program namreč samodejno pretvori datoteko iz enega formata v format, ki ga zahteva naprava, v katero jo želimo prenesti (posnema proces »ripanja« s CD-jev). V eni uri lahko pretvori 100 skladb, izguba kakovosti pa je minimalna. Slika prikazuje »kvantni gozd« ali natančneje, kvantno točko na površini iz galijevega monosilicija (GeSi). Višina 15 in premer 70 nanometrov (10-9). (Thorsten Dziomba, mikroskop STM) Razvoj nanotehnologij znanstvenikom omogoča inovativne načine gradnje struktur na ravni atomov. Slika prikazuje krater (luknjo) na površini kristala safirja. Naredili so jo tako, da so površino obsevali (greli) z laserskimi žarki. Časovno kratki žarki (femtosekunda 10-15) so povzročili »izmet« atomov in za seboj pustili plitek krater. Kristal so ponovno segreli in obsevali z laserjem, da so dodatno oblikovali notranjo strukturo kraterja. (Scott MacLaren s sodelavci, mikroskop STM). www.doubletwist.eu 7 (Nadaljevanje na strani 8) Podjetje Inea je prenovilo svojo spletno stran, hkrati pa je na posebni internetni domeni oblikovalo stran, namenjeno izključno predstavitvi prenosnikov Toshiba. Tu so na voljo podatki o obstoječih modelih, novice, seznam mest, kjer je prenosnike mogoče kupiti, podatki o servisu in ceniki. Prek strani lahko podjetju pošljete vprašanja, ki jih imate glede njihovih izdelkov ali storitev. NE PREZRITE Kaj je zanimivo vedeti SKRITE MOOBLOVE UGODNOSTI Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in tvori velik del tako imenovane normalne črevesne flore. Odkril jo je nemški pediater in bakteriolog Theodor Escherich leta 1885 in po njem je tudi dobila ime. E. coli je zelo razširjena bakterija v črevesju in dnevno je v človeškem telesu več kot 100 milijard teh bakterij. Le nekateri sevi te vrste bakterije so človeku nevarni. Bakterija na sliki je dolga 30 nanometrov. (mikroskop AFM) Listi nekaterih rastlin (na primer lotusa) imajo lastnost samočiščenja. Tako imenovani lotusov učinek omogoča, da dežne kapljice s površine lista odnašajo delce prahu, ki bi sicer zmanjšali njegovo sposobnost fotosinteze. Slika strukture velikosti 2 x 2 mikrometra (µm - 10-6) prikazuje umetno strukturo, ki posnema omenjeni učinek. Podobna je »preprogi« in izdelana iz nanožic. Ko kapljica vode pade na površino, se superhidroskopne žice razvijejo (roll off) in s seboj »odnesejo« delce prahu. (Oliver Bumchen, mikroskop AFM) Nič nimamo proti dobri ideji niti proti oglaševanju prek mobilnih telefonov, dokler se posameznik s tem strinja in ima jasno sliko, kaj ga čaka oziroma ni zaveden. Mooble je storitev, ki preprosto povedano, daje članom za vsak prejeti oglas točke ugodnosti v obliki sporočila MMS, ki so jih imenovali Mooble dolarji. Težava je v tem, da se ne ve natančno, koliko so te točke vredne. Obstaja pavšalna ocena, da je sto točk vrednih en evro, kar ne pomeni veliko, saj vam točk ne izplačajo v gotovini. Namesto tega lahko za točke dobite ugodnosti pri njihovih partnerjih. Katerih ugodnosti, vidite le, če se registrirate za uporabo storitve. Po našem Ponudniki ugodnosti so navedeni na uporabniškem računu (t. i. Moj mnenju bi zaradi Mooble) vsakega posameznega uporabnika.Ugodnosti, ki jih uporabniki izogibanja zavajanju storitve Mooble koristijo, so naslednje: moral vsak uporabnik Ob vpisu vsak uporabnik prejme darilo partnerja oz. ponudnika ugodnopred registracijo te sti spletne videoteke iTIVI. podatke poznati, tudi S sprejemanjem oglasnih sporočil vsak uporabnik zbira točke (Mooble zato, ker ponudniku dolarji) in jih uporabi pri nakupu storitev in izdelkov ponudnikov ugodstoritve med registranosti; trenutno je aktiven ponudnik spletna videoteka iTIVI, prav tako cijo zaupa osebne pa v tem trenutku urejamo še tehnološke podrobnosti za aktiviranje podatke! naslednjih ponudnikov: časopisne družbe Dnevnik, slovenske spletne Najslabše za trgovine in ponudnika telefonije (kjer bodo uporabniki lahko ugodneje uporabnika bi bila podostopali do njihovih storitev in proizvodov) – načrtujemo, da bodo navezava med partnerji, šteti ponudniki ugodnosti aktivirani v kratkem oz. v začetku marca. ki dajejo ugodnosti, www.mooble.si in oglaševalci, ki uporabljajo storitev za promocijo svojih izdelkov ali storitev. Primer: Vprašanje je torej zelo enostavno. Kdo bo Oglaševalec pošlje oglas za vikend paket v tonadziral in zagotavljal, da bodo ugodnosti, ki jih plicah in hkrati da istemu uporabniku možnost, ne poznamo (oziroma jih nismo poznali), imele da del vrednosti, vendar le do določene gornje materialno vrednost za uporabnika? Je pa tudi meje, plača v Mooble dolarjih po menjalnem res, da posameznik, ki z delovanjem storitve ne razmerju, ki ga sam določi. V pogojih uporabe bo zadovoljen, lahko iz nje hitro izstopi, tako da storitve je namreč zapisano, da je to pravica pošlje zahtevo prek kratkega sporočila ali pa se ponudnika ugodnosti. Srž problema je v tem, da odjavi na spletni strani. Nikjer pa ne piše, da se morda uporabnik ne potrebuje nobene od pov tem primeru iz zbirke podatkov izbrišejo tudi nujenih ugodnosti, torej mu denar leži na računu vsi njegovi podatki. Tiste, ki ste se za storitev in ga ne more izkoristiti, ali pa mu ponudnika da odločili, opozarjamo, da ne pozabite zamrzniti ugodnost (popust pri prej omenjenem turističstoritve, ko boste šli v tujino. Sprejem sporočila nem aranžmaju), ki je je deležen tudi drug MMS v Sloveniji je brezplačen, v tujini pa je kupec, ki se zanima za njihov izdelek oziroma lahko zaradi cen prenosa podatkov zelo draga storitev in ni član storitve Mooble. zadeva. Povedali so MODERNI CIGANI Cyano bakterija, bolje poznana kot modrozelena alga, spada med najstarejše organizme na planetu. Njeni fosilni sledovi segajo 3,8 milijarde let v preteklost, prav ta alga pa naj bi bila po prepričanju nekaterih zaslužna, da je atmosfera postala primernejša za razvoj kompleksnejših bitij. Alge, ki energijo pridobivajo prek fotosinteze, je moč najti predvsem v morjih, v manjši meri pa tudi na kopnem. Fotografija alge je bila posneta med raziskavo, kako struktura celičnega ovoja pomaga pri premikanju alge. (Simon Connell, mikroskop AFM) 8 Družbena omrežje se selijo med mobilne uporabnike, v konkretnem primeru med one, ki se lahko pohvalijo z mobilnim telefonom, opremljenim z GPS-om. Mobilni odjemalec (programska oprema) Gypsii deluje na operacijskem sistemu Symbian S60 ali Windows Mobile (različica 5 ali 6). Storitev omogoča neposredno z mobilnega telefona nalaganje vnosov, opredeljenih z lokacijskimi podatki (fotografija, video, avdio), ki so vidni drugim uporabnikom omrežja. Edina težava je cena, ki jo morate za to plačati. Podatkovni promet v mobilnih omrežjih še vedno ni poceni. Podatki o prijateljih, ki sestavljajo vašo skupino, so prav tako opremljeni z lokaci- jo (če imajo tudi ti ustrezen telefon). Na zaslonu telefona ali na spletni strani vidite, kako daleč NE PREZRITE Kaj je zanimivo vedeti EVROPSKI NE RUMENIM PIKAM UPORABNIK SE »ZAVEZUJE«, PONUDNIK SI »PRIDRŽUJE« ... Ponudniki različnih storitev (tu merimo predvsem na distributerje TV-programov, internetne ponudnike in ponudnike mobilne telefonije) bodoče uporabnike vabijo s pestro ponudbo (nemalokrat na meji zavajajočega) in privlačnimi cenami, ob tem pa nam ob vezavi na ponujene storitve omogočijo subvencioniran nakup razne opreme, nam opremo celo podarijo ali za čas uporabe storitve brezplačno ponudijo v uporabo. Konkurenca pač dela svoje, ponudniki pa se po svojih močeh trudijo pridobiti nove uporabnike in jih v svojih »krempljih« obdržati čim dlje. Razen redkih izjem uporabniki izkoristimo tudi ugoden nakup, recimo novega telefona ali druge terminalne opreme (STB, računalnik) in se v zameno za ugoden nakup in cenovno zanimivo ponudbo storitev brez pretiranega razmisleka od- so ter njihov položaj na zemljevidu (vidna je njihova zadnja znana lokacija). Na zemljevidu lahko vidite tudi svoj trenutni položaj in tudi morebitne bližnje vnose članov omrežja (zanimiva restavracija, muzej ....). Ideja, pa čeprav nam je všeč, poraja dvome. Že zdaj so družbena omrežja (vodilno je Facebook) na udaru kritikov glede varovanja osebnih podatkov, ogrožanja mladostnikov in podobnega. Gypsii je, mimogrede, združljiv s Facebookom, kar pomeni, da bodo po novem tudi tam vidni lokacijski podatki članov obeh omrežij. Kar potencialno lahko pomeni nove grožnje. Nepridipravi bodo poleg vsega drugega vedeli še, kje (smo) bili! www.gypsii.com ločimo za 12-, 24- ali večmesečno vezavo, ki od nas zahteva zvestobo s plačevanjem dogovorjenega mesečnega zneska za določeno obdobje. Vendar pozor, pogodba s podpisom, kjer obljubite zvestobo izbranemu ponudniku, vsebuje tudi droben tisk, katerega kratka razlaga je ponavadi nekaj takšnega: »Naročnik storitev se s podpisom zavezuje, da bo storitev uporabljal xx mesecev, redno plačeval obveznosti, ob predčasni prekinitvi pogodbe pa bo plačal pogodbeno kazen, ki znaša xy€.« Vse lepo in prav, če bi ponudnik storitev ponujeno ves čas zagotavljal pod enakimi ali celo boljšimi pogoji. V praksi pa je zadeva nemalokrat ravno obratna. Podpis pogodbe velja samo za naročnika, ponudnik pa se zaščiti z drobnim tiskom v slogu: »Ponudnik storitev si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev ...«. Pazljivo torej pri sklepanju pogodb. Dvigi cen se nemalokrat opravijo brez osebnega in posebnega obveščanja uporabnikov. Pa ni samo dvig cen težava. Tu imamo še spreminjanje pogojev pogodbe, pazljivi bodite tudi na dolžino obračunskega intervala, zagotovljeno internetno hitrost, število ponujenih TV-programov in dodatnih storitev, ki naj bi jih imeli na voljo. Pri distributerjih TV-programov je zanimivo tudi spreminjanje programske sheme (nič nimamo proti dodajanju programov, problem pa se pojavi, ko operater iz takšnih ali drugačnih razlogov s programske sheme odstrani program, na podlagi katerega smo se sploh odločili za uporabo storitve) brez poprejšnjega obvestila. Mikroskop na elektrostatično silo (EFM – electrostatics force microscop) so uporabili za fotografijo, na kateri je struktura, ki na prvi pogled spominja na črva. Dejansko pa gre za v času zamrznjen trenutek sprostitve električnega naboja iz nanocevke premera 18 nanometrov. Svetla področja prikazujejo električni naboj, ki se sprosti iz enega konca (kapice) cevke, »izpraznjena« nanocevka pa je temna. (Mariusz Zdrojek). Tunelski mikroskop lahko »posname« posname atom. Na sliko je 12 atomov broma, oblikovanih v krog. Atomi so rdeče-oranžne »gore«, obkrožene z modro »nižino«. Fotografija je nastala v okviru raziskovanja tehnike samorazporejanja molekul, ko se žele struktura pridobi tako, da se posamezni elementi sami uredijo v vnajprej programirano strukturo. Dejansko pri tej tehniki ne gre za neposreden vpliv (tako da bi fizično premikali molekule), temveč za posredno vplivanje prek spreminjanje nekaterih pogojev. V primerjavi z na primer tehniko litografije, kjer strukturo »izrezljajo« iz kosa snovi. (Jody Yang, mikroskop STM). (Nadaljevanje na strani 52) Se spominjate kode v obliki rumenih pik, ki jih na vsak list izpisujejo barvni laserski tiskalniki in fotokopirni stroji. Januarja 2006 smo o tej tehnologiji objavili članek, skupaj z rezultati preverjanja nekaterih modelov tiskalnikov, ki so v prodaji tudi na našem trgu. Kodo smo našli pri vseh. Je pa prav povedati tudi, da so kode namenjene preprečevanju ponarejanja, saj je v njej zapisano med drugim tudi, kdaj in na katerem tiskalniku (serijska številka) je izpis nastal. Po dveh letih in na osnovi vprašanja finskega poslanca Satu Hassija v evropskem parlamentu, se je na zadevo s posebno izjavo odzvala Evropska komisija. Komisiji ni znan bodisi nacionalni ali evropski zakon, ki bi urejal mehanizme za sledenje, vgrajene v barvne laserske tiskalnike in fotokopirne stroje. Ocenili pa so, da lahko ti varnostni mehanizmi pomenijo kršitev osnovnih človekovih pravic, predvsem pravico zagotavljanja zasebnosti in zasebnega življenja. Lahko gre tudi za kršitev pravice varovanja osebnih podatkov. Sledi naštevanje, kateri zakoni ali direktive zagotavljajo naštete pravice. Komisija je torej proti oziroma je vsaj zadržana, izjava pa ne ogovarja na bistvo poslančevega vprašanja − ali bo komisija prepovedala proizvajalcev tiskalnikov prodajo vseh tiskalnikov, ki tiskajo skrito kodo na ozemlju Unije. (Uroš Florjančič) 9 NE PREZRITE KO KRATICE NISO VEČ POMEMBNE … O Wi-maxu pa nič Le zakaj? Sodobnega uporabnika prav nič ne briga po katerem ŽBLJ-ju se je povezal v omrežje. Zadeva mora delovati in to hitro. Nihče ni podpore Wi-maxu vgradil v mobilni telefon, prikazovali so le tej povezavi namenjene naprave. Pa ja kdo ne razmišlja o tem, da bomo s seboj nosili X naprav? Leta 2008? Nekoč smo z odprtimi usti zrli v dosežke Sicer pa: kdo danes sploh še loči fiksni in moračunalniške industrije, danes je to vlogo prevzel bilni svet? Vaš operater, ker je cena tako različna? telekomunikacijski segment, še zlasti mobilna Zavedajte se, da po svetu ponavadi ni tako, da telefonija. Kongres mobilnega sveta (Mobile bi DSL prodajali po tako ugodnih cenah, zato jim World Congress), ki se zdaj odvija v Barceloni tudi mobilni internet pride prav. Širokopasovno (prej pa je pod imenom 3GSM Congress domoval je pa danes itak povsod. Samo – kako pa se v Cannesu), letos sicer ni poskrbel za prepih, a novih PS2: Če na sejmu mobilne telefonije novinarji mrzlično iščejo podosežkov vseeno ni manjdatkovni kabel, da lahko vstopijo v internet, veste, da je nekaj hudo kalo. Težava je le v tem, da narobe. Že res, da smo imeli tudi brezplačen dostop do wi-fija, a ta nam zanje ni več tako mar je bil počasnejši od poštnih golobov. Drugi na sejmu so zanj plačali kot pred nekaj leti. več kot 12 evrov – na uro. V hotelu so za ta čas zahtevali diskontČe vas ravno zanima in nih 10 evrov. Khm, govornikom vse omenjeno plača firma … ste navajeni, da poročila s takšnih dogodkov začinimo s kraticami − tokrat je najbolj vroča LTE, kar pomeni Long Term Evolution. dokopati do vseh nastavitev, da bo telefon znal še Glede na prvi dve besedi si želimo, da bi trajala kaj drugega kot telefonirati? dolgo (večno) in si ne bi izmišljevali vedno novih. Menda je v svetu, kjer ima vsak drugi Zemljan V osnovi gre pač zato, da je tudi tretjo generacijo nekje okrog sebe mobilni telefon, na voljo kar 30 omrežij povozil čas in jih je treba nadgraditi, po do 40 različnih uporabniških vmesnikov. Res je, domače pohitriti. In ker HSDPA, HSPA, HSUPA ljudje smo si različni, a to, da zdaj tej množici oziroma HSxPA ne udarijo več, se zdaj pogovarvmesnikov dodajajo še nekaj novih možnosti jamo o LTE, ki, mimogrede, ponazarja več kot vsi (Googlov Android, Linuxov LiMo …) res ni ravno omenjeni HS-ji. odraz pripravljenosti prisluhniti malemu človeku, Tokrat se namreč zdi, da se je mobilna ki ima vrh glave zapletenih telefonov. Pobuda, naj industrija zavedla svoje moči in navsezadnje tudi se število uporabniških vmesnikov skrči na kakih odgovornosti do uporabnikov. Premiki se dogajajo pet, zato sploh ni napačna. Vmes bi morda prav v stvareh, ki bi že nekdaj morale biti same po prišle nadgradnje, ki bi bile videti enako na vseh sebi umevne, pa so jih zaradi tehnicističnega telefonih. pristopa vedno odrivali na stran. Dostop do A tu se skriva naslednja past, pri kateri se interneta, denimo. Ste se kdaj vprašali, zakaj vaš moje in mnenje združenja GSM Association zelo najpametnejši telefon nekaterih strani nikakor ne razlikujeta. Praktično vse programske nadgradnje (z)more odpreti? Ne, ni vedno napaka v preslabi uporabniških vmesnikov imajo nekje na vidnem in strojni opremi, prej v malomarnosti razvijalcev preprosto dosegljivem mestu neposredno povezaprogramske opreme, ki so pozabili na v fiksnem vo do zunanjih vsebin. To pomeni, da se človek svetu povsem logične dodatke. mimogrede podatkovno poveže in se pri tem razveseli, denimo, zadnje vremenske napovedi za domačo vas. Lepo, ko je v Ljubljani, zelo grdo, ko se sprehaja po Barceloni. Cene podatkovnega prenosa so v tujini vsaj 10-krat previsoke za takšne hece, obračunski interval pa s 100 KB naravnost ubijalski. GSMA, prosim vas, popustite, vsaj malo, željam Viviane Reading, ki bi že to poletje Evropejcem omogočila bolj brezskrbno uživanje v zadnjih dosežkih mobilne telefonije! Pa pri tem niti ne mislim na mobilno televizijo, ki so jo polna usta vseh napovedovalcev prihodnosti. Lepo vas prosim: da bi se na poti ustavil in eno uro buljil v mali zaslon samo zato, da bi videl zadnji informativni dosežek ene od naših televizij! Še doma več ne počnem tega. Mobilni telefoni so naprave, ki zahtevajo kratko in jasno podajanje vsebin, in tudi televizija na zahtevo se bo tu veliko bolj uveljavila kot mini različica klasične digitalne televizije. Mobitel, nikar ne začni graditi omrežja DVB-H, raznih stolpov imamo že na pretek, bolje bi bilo, če bi vsi operaterji poskrbeli za ustrezno in ažurno vsebino, ki bi v telefon prišla na našo zahtevo takrat, ko jo mi želimo. In na koncu: ja, največja gneča je bila na razstavnih prostorih z majhnimi, malo večjimi in še večjimi telefoni oziroma komunikacijskimi napravami. Zadnji krik mode so na dotik občutljivi zasloni, ki pa imajo, vsaj večina videnih, vsaj dve pomanjkljivosti. Občutljivi so tudi na naše mastne prste, Korejci pa so jih namesto na del, kjer se prikazujejo ikone, brez kakršne koli potrebe vgradili tja, kjer danes povsem spodobno vlogo odigra klasična tipkovnica. Hm, Nokia mobilnika z na dotik občutljivim zaslonom še ni izdelala. Ne znajo? Jim tega ne omogoča operacijski sistem? Nočejo? (Boštjan Okorn) NE RDEČA, ŽIVČNA KAPICA Po napovedih bo konec leta na voljo tako imenovana »živčna« kapica, ki bo spremljala aktivnosti nevronov v možganih s tehnologijo EEG (elektroencefalografija). Drugače od tovrstnih naprav, ki jih uporabljajo v bolnišnicah, bo kapa veliko preprostejša za uporabo, saj nima veliko elektrod, ne bo jo treba vsakič posebej nastaviti in tudi posebnega gela si uporabnik ne bo moral nanesti na glavo. Uporabnik bo lahko z mislijo in čustvom vstopal v navidezne svetove ali igral računalniške igre. Na primer, če se bo nasmehnil ali naredil drugo grimaso, bo to ponovil tudi avatar v igri. V kapo so vgradili tudi giroskop, ki poskrbi za spremljanje premikanja glave (premikanju glave sledi kurzor na zaslonu), povezava z računalnikov pa je brezžična (wi-fi). Pričakovana cena bo okoli 300 dolarjev. Zmogljivost »kape« je prepoznavanje 30 različnih izrazov, čustev in dejanj. Med njimi razburjenje, meditacijo, napetost in razočaranje, obrazne izraze, smejanje, jok, mežikanje, jezo in dejanja, kot so potiskanje, vlečenje, dvigovanje, padanje, obračanje …. 10 moj mikro | 3 | marec | 2008 CENTER GPSNAVIGACIJE Podjetje Mixi Foto Video, ki je znano po prodaji fotoaparatov, videokamer in dodatne opreme zanje, je v Ljubljani v BTC-ju v poslovno trgovskem centru Diamant (nasproti Emporiuma) odprlo trgovino, v kateri je poudarek na prodaji navigacijske opreme. V poplavi ponudbe je izbira prave navigacije za vas lahko težka odločitev, zato imajo v Mixiju usposobljeno osebje, ki vam bo znalo pravilno svetovati. Iščete GPS za svoj avtomobil, tovornjak, motor, morda barko ali pa si želite le napravo, ki vas bo vodila po pobočjih gora? Poleg naprav so na voljo tudi dodatki in kartografije za Slovenijo in druge dele sveta. www.mixi.tv (promocijska novica) NOVE REŠITVE ZA POSLOVNA OKOLJA Microsoft je na dogodku v Los Angelesu predstavil naslednjo generacijo infrastrukturne in aplikacijske platforme, ki jo sestavljajo Microsoft Windows Server 2008, Microsoft Visual Studio 2008 in Microsoft SQL Server 2008. Gre za največjo predstavitev rešitev za poslovna okolja v zgodovini podjetja, uvodni dogodek pa je le prvi v vrsti več kot 300 dogodkov, ki se bodo v prihodnjih tednih zvrstili po vsem svetu. Organizacije, ki uporabljajo nove izdelke, si zagotovijo višjo stopnjo zanesljivosti infrastrukture, znižajo tveganja in ob nižjih stroških omogočijo inovacije. Izdelka Windows Server 2008 in Visual Studio 2008 sta že na voljo. Preizkusna različica strežnika SQL Server 2008 z vsemi možnostmi, ki bodo na voljo v končni različici, je prav tako že na voljo, končna različica pa bo predvidoma predana v izdelavo v tretjem četrtletju 2008. Microsoft bo letos predstavil še družino izdelkov Windows Essential Server Solutions, ki so zgrajeni na strežniku Windows Server 2008 in najnovejših strežniških tehnologijah ter storitvah: Windows Small Business Server 2008 in Windows Essential Business Server 2008. Sistem Windows HPC Server 2008 je naslednik izdelka Windows Compute Cluster Server 2003 in bo predvidoma na voljo v drugi polovici leta 2008, zagotavlja višjo storilnost in razširljivost ter učinkovitejše upravljanje za okolja visoko zmogljivega računalništva. Poleg tega bo strežnik Windows Storage Server 2008 – naslednja generacija rešitve za shranjevanje podatkov – na voljo pred koncem leta. www.microsoft.com (promocijska novica) ISL Online – VSE V ENEM Skupina izdelkov ISL Online uresničuje vizijo o poenoteni internetni komunikaciji v poslovne namene. Z začetkom marca nastopajo njeni štirje izdelki na trgu enotno: ena cena, štirje izdelki. Za ceno 390 EUR na leto lahko uporabljate ISL Light za oddaljeno podporo strankam, poklepetate z obiskovalci svojih spletnih strani prek storitve ISL Pronto, dostopate do svojega strežnika ali domačega računalnika prek rešitve ISL AlwaysOn ali pa skličete spletni sestanek z rešitvijo ISL Groop. www.islonline.com. ENEM (promocijska novica) NE PREZRITE SPET 3D IZ ENE FOTOGRAFIJE Na univerzi Stanford so izdelali algoritem, ki fotografiji doda tretjo dimenzijo. Deluje zelo podobno kot storitev Fotowoosh (www. fotowoosh.com ), le da uporabniku omogoča tudi, da naloži lastno fotografijo, ki jo potem ustrezno spremeni. Prostor opazimo v treh razsežnostih, ker ga vidimo prek dveh očes (paralaksa), vendar tudi če zakrijemo eno oko, okolica ne postane ravna. Globino zaznamo tudi drugače, prek senc, gibanja, barv in priučenih izkušenj ter dejstev, da na primer drevo vedno raste iz tal, ne pa obratno. Pri izdelavi algoritma so uporabili načelo »strojnega« učenja. Algoritem se je sam naučil o globini (kaj je blizu in kaj oddaljeno), orientaciji in legi na 2D-fotografiji na podlagi večjega števila fotografij kompleksa univerze in 3D-podatkov, ki so jih pridobili z laserskim skeniranjem. Na primer, naučil se je, da nenadne spremembe ob robovih običajno pomenijo, da en objekt na fotografiji zakriva drugega, in da so bolj oddaljeni objekti malenkostno bolj zamegljeni in modrikasti od onih bližje. Algoritem razbije fotografijo na manjše ravnine, ki so del fotografije in imajo enotno barve, svetilnost in druge atribute slike. Te nato primerja med seboj in na primer na podlagi stopnjevanja strukture »slike« (teksture) oceni, kako daleč od izvora (fiktivne točke, kjer je stal fotograf) so in kakšna je njihova orientacija v prostoru. Pred- nost novega algoritma je v njegovi zmogljivosti, da določi ravnini ne glede na njihove kote in ne zgolj navpičnih in vodoravnih. Zaradi tega lahko izdela tudi model prizora na fotografiji, ki vključuje ravnine različnih orientacij. Na primer zvite veje drevesa. Tudi ta algoritem, čeprav deluje bolje od obstoječih, ni popoln. Najboljše rezultate da pri fotografiji prostora, ne pa pri podrobnostih objekta ali oseb. V prihodnosti nameravajo vanj vključiti tudi tehnologijo prepoznavanja figure človeka na fotografiji. Tako bo lahko algoritem na podlagi velikosti figure še natančneje določal oddaljenost do delov fotografije. http://make3d.stanford.edu ČE JE ZASTONJ, POTEM GA NOČEM? V začetku februarja je bila desetletnica odprte kode (open source). Sprašujemo se, zakaj Linux ni tako priljubljen, kot so pred leti pričakovali in napovedovali. Zakaj je operacijski sistem, ki je zastonj, le na tretjem mestu – za Apple OS-om, ki je daleč za Windows? Brihtna glava (mi zgolj posredujemo) je prišla do nekoliko kontroverznega razloga. Kriv je − Tom Sawyer! Kdor te zgodbe ni prebral, naj to stori čimprej. Toma je njegova teta nagnala barvati ograjo, česar se mu niti približno ni ljubilo. On barva, prijatelji pa se mu smejejo. Nakar se Tom začne obnašati drugače, kot da je barvanje ograje nekaj pomembnega, česar ne more početi vsak, in ko so ga prijatelji prosili, če bi lahko barvali tudi oni, jim ni dovolil. Toliko časa, dokler mu niso česa dali v zameno. Brihtni Tom je dosegel dvoje. Ni mu bilo treba več barvati in 12 še »zaslužil« je, pa čeprav v obliki jabolk in frač. Podobno velja tudi za Linux. Spet primer. Potrebujete operacijski sistem in na voljo je zastonj Linux in zastonj piratski Windows. Vemo, da je prvi zastonj, saj se s tem hvali, kot za drugega vemo, da stane točno določeno količino evrov. V vaši glavi torej prvi ni vreden nič, vrednost drugega pa natančno poznate. V resnici ima tudi Linux svojo vrednost, ki so jo oblikovali njegovi programerji, le da tega ne oglašuje. Podzavestno, v slogu dražje je boljše, se odločamo za tisti operacijski sistem, ki je vreden več. Zadeva niti ni tako iz trte izvita. Koliko od vas pada ne star trik »tri za ceno ene« ali pa »akcija −10 € (polna cena je trikrat višja)«. Ali ni to isto? Ljudje ne cenimo tistega, kar enostavno dosežemo! moj mikro | 3 | marec | 2008 NE PREZRITE NAJMOČNEJŠI SUPERRAČUNALNIK V SLOVENIJI Turboinštitut, neodvisni inštitut za hidroenergetsko tehnologijo s 60-letno tradicijo, in IBM Slovenija sta podpisala pogodbo o nakupu in dobavi prve faze novega računalniškega sistema − Ljubljanskega superračunalniškega centra ADRIA. Superračunalnik se bo ob dokončanju prve faze projekta uvrstil med 250 najzmogljivejših računalnikov na svetu. Ta faza bo končana v aprilu tega leta, pri postavitvi sistema pa bo sodeloval tudi IBM-ov poslovni partner SIMT. Turboinštitut bo s pomočjo tako zmogljivega superračunalnika in najsodobnejših numeričnih metod za simulacije toka preračunaval lastnosti toka pri vodnih, parnih in vetrnih turbinah, črpalkah, ventilatorjih, kompresorjih, pri obtekanju ladij in letal, pa tudi različnih tehnoloških oziroma naravnih procesov, kot so podzemske vode, odprti tokovi, ožilje, torej pri vseh procesih, kjer simulacije dajejo zanesljive rezultate in so za to potrebni zmogljivi superračunalniki. Sistem bo zasnovan tako, da bo omogočal nadaljnje širjenje zmogljivosti z enostavnim dodajanjem komponent, brez posegov v arhitekturo sistema. 2048-jedrni superračunalnik bo zgrajen z IBM-ovo tehnologijo IBM BladeCenter. V začetni konfiguraciji bo 256 strežnikov, vsak s po dvema štirijedrnima procesorjema in skupno 4,1 TB delovnega pomnilnika, ki bodo delovali kot en sam sistem. Strežniki bodo med seboj povezani z mrežno tehnologijo Infiniband, ki omogoča povezavo med strežniki brez zakasnitev, tako da strežniki delujejo kot enovit računalnik. Rezultati izračunov se bodo shranjevali na pomnilniški sistem IBM DS4000 kapacitete 10 TB, ki bo s strežnikoma za upravljanje sistema povezan z optičnimi vlakni. (promocijska novica) 14 KRATKA RAZDALJA − VELIKA SLIKA Podjetje Hitachi je predstavilo LCD-projektor CPA100/ED-A110, ki bo pojasnil pomen izraza »zelo kratka razdalja projiciranja« in popolnoma spremenil pomen uporabe projektorjev za izobraževalne in poslovne namene. Dramatično zmanjšanje razdalje projiciranja in uvajanje možnosti projiciranja pod velikim kotom vam omogoča namestitev tega tihega projektorja na zelo majhni razdalji od zaslona. Projektor lahko prikaže sliko velikosti 1,5 m, čeprav je nameščen le 42 cm od projekcijske površine. To pa bo, glede na standardne projektorje, ponudilo uporabnikom nove ugodnosti, kot so udobje gledanja, možnost predavanja brez zaslepitve in odstranitev učinka zasenčenja. www.lukvel.si (promocijska novica) moj mikro | 3 | marec | 2008 V PRECEPU Strah pred novostmi je votel … 2. del Hja, kakor za koga. samo.raffone@mojmikro.si ilustracija: Marko Škerlep V prejšnji številki Mojega mikra je ga. Tanja Čavlović praktično tolkla po glavah delavce, ki se »upirajo« novostim na delovnem mestu in bentijo čez nove programe in kar je drugih novotarij na računalniškem področju, ki jih uvajajo lastniki ali sistemski administratorji po nalogu uprave ali lastnika (lastnikov) podjetij. Strah ni tako votel, kakor pravi avtorica. Sicer pa pri vsem skupaj niti ne gre toliko za strah kolikor za, v 99,9 odstotka, dejansko povečan obseg dela posameznega delavca za isto plačo in ob manjšem številu zaposlenih. Pa tega ne govorim kar tja v tri dni. Tu so lastne izkušnje. Z novo programsko opremo se skuša na delavca prevaliti dela, za katera niti ni kvalificiran niti niso v kompetenci delovnega mesta, na katerem dela. Naj navedem primer, ki je meni najbljižji in ga najbolj poznam. Hotelska recepcija. Naloga receptorja naj bi bila sprejem gosta in skrb zanj. Od prihoda pa do svojega odhoda je gost v stalnem stiku z recepcijo. Receptor gosta sprejme, ga vpiše v knjigo gostov, nastavi račun o storitvah, ki jih bo gost uporabljal, beleži in posreduje gostove želje in pripombe, posreduje med gostom in restavracijo, sobaricami, servisom in kar je še takih stvari in zadev. Poleg tega vodi statistiko zasedenosti hotela, statistiko gostov po provenienci, po dolžini bivanja in podobno. Nekateri hoteli nimajo posebej blagajne, temveč nalogo blagajnika opravlja receptor. Torej to zahteva dodatno delo z gotovino in karticami, vodenje blagajne, izdelavo dnevnega obračuna in odvajanje gotovine na račun firme. To naj bi bilo »na grobo« delo receptorja. Pa je res tako? Hja, ne ravno. Z uvedbo računalniške obdelave podatkov se je res skrajšal čas izdelave takih in drugačnih statistik, avtomatiziral izpis raporta za kuhinjo, da so vedeli, koliko zajtrkov, kosil in večerij morajo pripraviti za tekoči dan, koliko gostov je penzionskih in koliko je prehodnih, zato pa se je povečala, kar je svojevrsten absurd, glede na to, da je bilo vzpostavljeno računalniško omrežje in da so računalniki praktično povsod v hotelu, poraba papirja. In namesto da bi imel receptor več časa za gosta in njegove želje, je po novem porabil še več časa za arhiviranje več desetin papirjev, ki jih prej ni popisal in jih tudi ni nihče uporabljal. Čemu? Ja, zato, ker je računalniški program to omogočal. Potreboval jih tako ali tako ni nihče. Pa tudi če bi jih kdo potreboval, si jih je imel možnost ogledati in po potrebi izpisati na svojem računalniku. Saj zato pa je omrežje, mar ne? Komaj so si, po dveh, treh mesecih, nekako uredili delo tako, da je teklo gladko in brez zastojev, se je vrli lastnik spomnil, da pa zdaj, ko že imamo računalniško vodeno praktično vse, ne potrebuje knjigovodje in saldakontista. In komu je delo padlo na ramena? Ja, recepciji, ne? Komu pa drugemu? Čistilki? Pa je po opisu del in nalog in po zahtevani izobrazbi za to delovno mesto receptor usposobljen za tako delo? To lastnika nič ne zanima. Saj ima receptor računalnik in ne dela tega raceptor ampak računalnik. To je že res, Piše : Samo Raffone receptorju pa na glavo še več papirja in še več arhivskega dela in administracije. In kje je tu hotelski gost? Ga ni. Odšel je v hotel, kjer se bo receptor posvetil njemu, ne pa administraciji in arhiviranju po nepotrebnem izpisanih papirjev. Pa da ne bo izpadlo, da je drugje kaj drugače. Medicinske sestre v zdravstvenih domovih ne opravljajo več dela, za katero so se šolale. So administratorke. Pa še kje bi se našel kak poklic, ki je s prihodom nove tehnologije izgubil svoj prvotni namen. In to na račun slabšega odnosa do »strank«. Torej strah pred novostmi le ni tako votel.  15 RAZKRITJE kako kupovati pametno Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si STRIŽENJE OVAC P red dvema mesecema, ko smo pripravljali članek o nizkih cenah tehničnih izdelkov prek luže (objavljeno v januarskem Mojem mikru), so se mi porajala nekatera vprašanja, na katera takrat nismo odgovorili! So cene izdelkov v spletnih trgovinah res tudi do par deset odstotnih točk nižje od cen v običajnih trgovinah? Ali nov model, ki komaj po letu dni zamenja starejšega, res prinaša toliko tehnoloških izboljšav, da je njegov nakup upravičljiv, ali pa gre le za prodajne zvijače? So lepo zveneče nove funkcije res uporabne ali pa so le prodajni trik, s katerim naj bi se kupce prepričalo v nakup nečesa, česar pravzaprav ne potrebuje? Celotna zadeva malce spominja na avtomobilsko industrijo. Vsi vemo, da proizvajalci svoje modele avtomobilov približno na polovici njihove »življenjske« dobe nekoliko »polepšajo«. Razlike so več ali manj kozmetične, pod pokrovom pa ostaja vse enako. S tem naredi dvoje – daje vtis, da gre razvoj naprej in da se nekaj dogaja, hkrati pa dobi prodaja »starega modela« nov zagon, saj vsi mislijo, da je star model zaradi bližine prihoda novega pač cenejši. Je računalniška industrija kaj podobna avtomobilski? V tem primeru prav gotovo, razlika je le v časovni periodi. V računalniški industriji je namreč razvoj tehnologije veliko hitrejši in zato cikel izdelka krajši. Pa vendarle − ali gre tudi pri teh izdelkih za periodične kozmetične popravke, zapakirane v tehnični žargon? Po mojem mnenju zagotovo! Agresivni marketing vpliva na naše življenje! Ne nazadnje na to kažejo podatki, da je bil lansko leto car na slovenskem IT-trgu podjetje HP, ki je tudi bilo najbolj prisotno v večini oglaševalskih medijih. Živimo v potrošniški družbi in cilj oglaševanja ni le obveščanje o novih in sploh najboljših izdelkih, temveč tudi v ustvarjanju potrebe po zapravljanju denarja. Skrb vzbujajoče pa je, da vzbujena potreba po nakupovanju ni nujno povezana z natančno določenim oglasom. Iz vseh namreč vpije enako − kupite me, kupite me in kupite me ... Podzavestno sem tudi sam zapadel v to evforijo. Kot strela iz jasnega mi je v glavo šinila ideja, da je skrajni čas za zamenjavo zrcalnorefleksnega fotoaparata, ki ga imam že dve leti. Na prvo žogo sem se že odločil, da bom kupil naslednika svojega modela. In bi ga tudi kupil, če ne bi zadeve prespal in dobro premislil. Zelo preprosto sem ugotovil naslednje: pri novem modelu ne gre za preskok v tehnologi in večino funkcij, ki jih prinaša ter najbolj poudarja (na primer živ pregled slike), dejansko sploh ne potrebujem. Še več! V tem letu bo predstavljen naslednik naslednika in pri njem lahko pričakujem tehnologijo in funkcije, ki jih dejansko potrebujem. Morda! Ali pa tudi ne in bo šlo spet za nekaj kozmetičnih popravkov. Bomo videli! Epilog: Izbijte si iz glave tisto, kar od vas zahtevajo oglasi. Vsak nakup dobro premislite z več vidikov in ga opravite, ko boste odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam bodo med premišljevanjem porajala! Zakaj, zato, zakaj, zato, zakaj, zato … Mali nadebudni otrok pač sprašuje, dokler mu zadeva ne postane jasna ali pa se vam ne ljubi več odgovarjati in mu rečete, da zato, ker ste vi tako rekli. A sami sebi ne morete reči, da je nekaj zato, ker ste tako rekli. Sami sebi morate odgovoriti. Več »zakajev« in nato »zatojev« boste imeli v lastnem odločitvenem nizu, pametnejši bo na koncu nakup! (Marjan Kodelja) 16 ALI SPLETNE TRGOVINE ZAVAJAJO KUPCE? Ali so izdelki v spletnih trgovinah cenejši? Da, spletne trgovine so cenejše! Koliko? To pa ni tako preprosto. Zagotovo ne toliko, kot se same hvalijo, da so! T rgovci so, zagotovo pa v času sezonskih razprodaj, pod nadzorom tržnih inšpektorjev. Ti preverjajo, ali so popusti res takšni, kot na veliko obljubljajo plakati, nalepljeni na izložbena okna, in (ali) so tako imenovane akcijske cene res nižje od običajnih ali onih pri konkurenci. Vse to seveda z enim samim ciljem − preprečiti, da bi lepe besede zameglile presojo kupcev. Da ti ne bi bili zavedeni! V ozadju je psihologija ljudi oziroma vsaj večine. Če na trgovski polici piše, da je izdelek na primer tudi do nekaj deset odstotkov cenejši kot običajno, temu večina kupcev slepo verjame. Ne ljubi se jim preverjati resničnost trditve. Dovolj velik popust je tudi spodbujevalec nakupa − ljudje preprosto mislijo, da če je zadeva tako znižana, potem pa se jo zagotovo splača kupiti. Pa če jo potrebujejo ali ne … Kot je nam znano, (še) nihče ne preverja različnih cen, objavljenih v spletnih trgovinah. Tu se kaže zanimiv fenomen in upamo, da se moj mikro | 3 | marec | 2008 RAZKRITJE kako kupovati pametno bodo tem praksam spletni trgovci čim prej odpovedali. Zavoljo kupcev. Vsi »spletni trgovci« namreč pri izdelku objavljajo dve ceni, ena je redna ali običajna, druga pa dejanska, ki jo kupec plača prek takšne ali drugačne spletne trgovine. Večja kot je razlika med njima, boljše je to za spletnega trgovca. Tu je tudi srž problema. Katero redno ceno spletni trgovec objavlja? KAJ JE »REDNA CENA«? V večini primerov je to cena, ki jo določi uvoznik izdelkov (ali lokalna podružnica proizvajalca), kar v marketinškem žargonu označujejo kot priporočena prodajna cena. V praksi in v večini primerov pa ta cena nikoli in nikjer ni cena izdelka, saj svoje naredi konkurenca med trgovci. Klasični in spletni trgovec izdelek kupujeta pri uvoznikih. Če je teh več, seveda pri tistem, ki mu ponudi boljše pogoje. Za trgovca je pomembna tista cena, ki jo mora za izdelek plačati sam in jo običajno imenuje »nabavna« cena. Zanimivo je, da so nabavne ter hkrati preverili, ali so v katalogu zapisane cene enake onim na nalepkah poleg izdelkov. Te akcijske cene, gre za izdelke iz tako imenovanih vstopnih razredov, katerih največ prodajo in so zatorej najzanimivejši za kupce, smo primerjali s cenami dveh spletnih trgovcev. Izkazalo se je to, kar smo predvidevali! Zanimivo je tudi dejstvo, da priporočene cene niso enake v obeh spletnih trgovinah! Zakaj ne? Morda zato, ker je eden do kupcev »prijaznejši« ali pa zato, ker nimata istega dobavitelja. Kaj mora storiti kupec? Predvsem mora natančno vedeti, kateri izdelek ali izdelke želi kupiti. Nato mora preveriti cene vseh trgovcev, pri klasičnih naj preveri morebitne popuste, pri spletnih pa, koliko ga bo stala dostava na dom, in se šele nato odloči za tistega trgovca, ki mu po ponudil boljše pogoje. www.enaa.si Harvey Big Bang Običajna Cena Norman cena Prenosni računalniki: Acer AS2920-1A2G16M HP 6720S HP 6715S HP 6715b Lenovo N200 Dell Inspirion 1520 Dell Inspirion 1521 FSC Amilo LI2727 Apple McBook 13 LCD- monitorji: Philips 190S Philips 200vW8FB Samsung 225MW Samsung 206BW Tiskalniki: Canon MP210 HP LaserJet 2605DN 899 799 599 629 1149 − 869 849 829 629 839 709 1249 - www.mimovrste.si Redna Cena cena 930 869 699 849 699 1149 849 − 1382 850 799 650 789 629 1092 807 − 1352 936 1012 775 987 − 1260 − 752 1500 880 799 650 789 − 1149 842 709 1249 208 209 345 227 242 246 480 303 209 209 412 226 77 550 97 671 77 549 219 219 389 239 240 227 231 474 353 84 599 84 - 86 675 Opomba: Cene so v evrih! Naslanjač ni bistvo ... V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki nam ga vsiljujejo spletni trgovci, bistvena prednost spletne trgovine ni preprosto nakupovanje iz domačega naslonjača, temveč so to nižje cene izdelkov. Zaradi teh kupci kupujejo v spletnih trgovinah. Možne pa so, ker spletni trgovec ni obremenjen s stroški lokala, prodajalcev … Stroški postavitve in vzdrževanja spletne trgovine so pač nižji od stroškov klasičnih trgovin. To je sicer res, a le pri trgovinah, ki so izključno »spletnega tipa«. Če pa klasičen trgovec s trgovskim lokalom hkrati ponuja še izdelke prek spleta po nižji ceni, pa so razlogi, zakaj je izdelek prek spleta cenejši, malce čudni. cene poslovna skrivnost in kakšna je ta, nikoli ne izvemo. Nato trgovec sam, glede na konkurenco, stroške poslovanja, pričakovano prodajo in podobno, določi prodajno ceno izdelka, ki je nekje med nabavno in priporočeno ceno. Tu nastopi konceptualna razlika med spletnih in klasičnim trgovcem. Pri slednjem še nismo videli, da bi pri ceni izdelka pisalo, kakšna je njegova priporočena cena. Skoraj vedno je tam cena, ki jo mora kupec plačati. In zgolj ta. Tako bi po našem mnenju zavoljo kupcev moralo biti tudi v spletnih trgovinah. Cena izdelka brez teoretičnih cen in po možnostih še razlika med obema, izražena v odstotkih. Seveda se lepo sliši, da je izdelek cenejši za 20 odstotkov. Vendar dejansko ni tako, cene so podobne oziroma je razlika nekaj odstotkov. V ilustracijo naše trditve, da spletne trgovine do neke mere zavajajo kupce, smo naredili preprosto primerjavo. Šli smo do dveh »klasičnih« trgovcev, vzeli njuna februarska kataloga KAJ PRAVITA SLOVENSKA SPLETNA TRGOVCA? Vprašali smo, kaj pomeni redna (običajna cena), ki jo navajajo v svojih spletnih trgovinah. Pri mimovrste.si so bili kratki in jedrnati: »Redna cena je določena s strani dobaviteljev«. Zgovornejši je bil Aljoša Domijan iz trgovine enaa.si, ki pravi, da bodo običajno ceno postopoma umaknili iz svoje trgovine. Dodaja pa še: »Običajna cena je priporočena cena uvoznika ali proizvajalca, ki velja v Sloveniji, v nekaterih primerih je to posebna priporočena cena, ki velja le v spletnih trgovinah v Sloveniji. Skratka, to je cena, ki je navedena v oglasih, na prodajnih policah… Trgovci na to ceno dajejo popuste. V klasični trgovini se je treba za popust dogovoriti, spletni trgovci pa te možnosti nimamo, zato imamo nižje cene za vse kupce, in nižjo ceno objavimo brez posebne zahteve kupca.«  17 RAZKRITJE kako kupovati pametno V KREMPLJIH KOZMETIKE Pišejo : Marjan Kodelja, Alan Orlič Belšak, Jaka Mele marjan.kodelja@mojmikro.si, alan,orlic@mojmikro.si, jaka.mele@mojmikro.si Priznajmo, vsi proizvajalci po vrsti se trudijo. Za svoj dobiček in preživetje, seveda. Konkurenca je huda, hude pa so tudi zahteve lastnikov o rasti podjetja. Zato ni dovolj, da gre prodaja po ustaljeni poti, potrebna je rast. In če ne gre drugače, je treba kupce prepričati, da je še ne eno leto star izdelek zastarel in da nujno potrebujejo novega. T udi pri fotografiji ni drugače. A za začetek se vrnimo malce v zgodovino. Pa ne daleč. Le kakšnih deset let. Ko ste v tistih časih kupili fotoaparat, razen seveda tistih za enkratno uporabo, je bil to nakup za naslednje desetletje ali morda še kaj več. Marsikatera Leica, ki je sinonim za kakovostno izdelavo, je starejša od svojega lastnika. Ali jo je ta podedoval ali kupil, ni pomembno, pomembno je, da fotoaparat še danes deluje. Še največji skok je bil pred dvajsetimi leti, ko so proizvajalci vsi po vrsti prešli z ročnega ostrenja na avtomatsko. Novi modeli so prihajali počasi, niti ne vsako leto, vrhunski fotoaparati so se menjavali skoraj na vsako desetletje. FOTOGRAFSKA INDUSTRIJA PO VZORU RAČUNALNIŠKE Danes je vse to obrnjeno na glavo. Pravzaprav je celotna fotografska industrija postala tako rekoč polprevodniška industrija in se tudi obnaša tako. Novi modeli kompaktnih fotoaparatov so na voljo dvakrat letno, pred poletnimi počitnicami in zimskimi nakupi, vstopni zrcalnorefleksni fotoaparati se menjajo enkrat letno. Glavno besedo pri marketinških akcijah imata še vedno ločljivost ter občutljivost tipala, predvsem pri kompaktnih fotoaparatih. Zanimivo pri tem je, da je ločljivost že dalj časa na stranskem tiru in da pravzaprav nihče ne naredi kaj v tej smeri. Razlog za to je preprost, če pogledamo večino novih fotoaparatov, imajo majhna tipala, 1/2,5-palčna, le malo katera imajo večja. Tipala velikosti 2/3 palca so praktično izginila, razlog za to je seveda sam postopek izdelave. Podobno se dogaja pri zrcalnorefleksnih fotoaparatih, kjer pa je poleg večjega števila pik vseeno pomembna tudi sama kakovost. Zaradi tega so tu skoki manjši in jih kompaktni fotoaparati po številu pik lovijo. Proizvajalci poleg tega k vsakemu novemu modelu dodajo še kakšno malenkost, ki ga naredi zanimivejšega. Več točk za ostrenje, živ 18 pregled slike, avtomatsko odstranjevanje prahu in točkovno merjenje svetlobe so dodatki, ki so modni hit zadnjega obdobja. A glavno vprašanje je, koliko jih povprečen uporabnik res potrebuje. Je pet posnetkov na sekundo nujno potrebno za fotografiranje družinskih slik? Točkovno merjenje za težavne svetlobne razmere v dnevni sobi? HDTV-izhod iz fotoaparata za pregled slik na TV-sprejemniku, ki ni HD, ampak le pripravljen na to? Večina uporabnikov razmišlja zelo potrošniško oziroma zelo hitro jih je mogoče prepričati, da je star model fotoaparata res toliko slabši, da je vredno odpreti denarnico in kupiti novega. Razlike pa so v na koncu tako majhne, da praktično ni opravičila za nakup. In tako iz kroga v krog. Smejejo se le tisti, ki so kupili poceni starejši model, saj jim bo slednji lahko rabil še dolgo časa. Tudi pri ceni ne bo toliko izgubil, poleg tega bo takrat že čakal novejši, morda še po nižji ceni. PRENOSNA EVFORIJA Zelo podobne dileme lahko opazimo pri vseh kategorijah izdelkov, kjer so opazne rasti trga. Če se vrnemo na področje ožjega računalništva, so zadnja leta (tako pa bo vsaj še eno leto) tak prodajni hit prenosni računalniki. In glej ga zlomka. Tudi tu so proizvajalci prisiljeni enkrat letno osvežiti svoje modele. Največkrat gre za vgradnjo novih procesorjev, lansko leto pa so »zagon« pričakovali od Windows Viste. Zgled iz prakse Ali velja ta trenutek zamenjati stari Olympus E500 za novi model E510? Po našem mnenju in pod predpostavko, da stari model zadosti večini zahtev, zagotovo ne. Tehnološki preskok bi pomenil nakup modela E3, a ta je v čisto drugačni cenovni kategoriji. Edino, kar nas pri starem moti oziroma bi potrebovali, je možnost fotografija bližnjih (makro) posnetkov. Nakup modela E510 te težave ne reši, še vedno bi morali kupiti makro objektiv, kar ne nazadnje lahko storimo, a obdržimo star fotoaparat. Tako je ceneje. Zadev, kot so počasno ostrenje, slabše delovanje v slabših svetlobnih razmerah in podobno, pa E510 ne reši. Počakati bomo morali na njegovega naslednika, ki bo vključeval tehnologije, razvite za model E3, ki pa so tehnološki preskok, vsaj pri tem proizvajalcu. Vedno je pametno počakati na dejanske tehnološke izboljšave, pri čemer pa ne zanemarite možnost uporabe starih dodatkov, kot so na primer objektivi. moj mikro | 3 | marec | 2008 RAZKRITJE kako kupovati pametno Ta zahteva večje zmogljivosti vgrajene strojne opreme, za prodajalce pa se tudi lepo sliši, da so novi prenosniki opremljeni z novim operacijskim sistemom. Bodimo konkretni! Ali je Vista dober razlog za nakup novega prenosnika? Po našem mnenju ne. Kajti starejši operacijski sistem Windows XP enako dobro deluje v strojno manj zmogljivem prenosniku (ali računalniku), ki je ravno zaradi slednjega cenejši. Dober primer smo preizkusili pred meseci. Mali prenosnik HTC Shift je zaradi navezanosti na Microsoft opremljen z operacijskem sistemom Vista, čeprav je zanj strojno podhranjen in bi opremljen z XP-jem deloval hitreje! Da vse ni tako, kot bi moralo biti, priča na primer tudi dejstvo, da večina prenosnikov ne zna »izračunati«, kako dolgo jim bo delovala baterija v Visti. Je torej Vista primerna za prenosnike? Veliko vprašanje… Česa vsega si ne izmislijo prodajalci, da enkrat letno predstavijo nove modele prenosnikov: bleščeč zaslon z živimi barvami (naše mnenje o tem poznate – neuporabno, razen če delate le v zatemnjenem prostoru), bralniki pomnilniških kartic (za 10 evrov si lahko omislimo zunanji bralnik USB in še kaj bi se našlo. Pri vprašanju, kdaj zamenjati prenosnik, se velja vprašati, kakšno življenjsko dobo sploh pričakovati od takšne naprave? Seveda je odgovor odvisen od cenovnega razreda ob nakupu. Če smo kupili najcenejši prenosnik, bi mu danes brez težav pripisal življenjsko dobo 3 do 4 leta – če seveda ne nameravamo menjati operacijskega sistema. Kot že povedano, prav ta menjava za seboj potegne potrebo po večji procesni moči in pomnilniku. In ker prav najcenejše prenosnike uporabljajo manj ali srednje zahtevni uporabniki, ki načeloma ne uporabljajo najzahtevnejših aplikacij, ampak poganjajo internetne programe, pisarniško zbirko, pogledajo kakšne fotografije in filme – za tako rabo ni potrebna prav nikakršna nadgradnja, če jim ne uspe prepričati nas s kozmetično lepšimi programi in funkcijami – tudi daljši čas. Tezo potrdi tudi pogled na zadnjih osem let, saj se prenosniki v tem obdobju delijo na dve zelo različni osnovi. Prenosniki so pred približno štirimi leti namreč dobili mobilne procesorje, ki so jim drastično spremenili namembnost, prenosnost in avtonomijo. Štiri leta je to tudi nekakšno obdobje, ko se menjajo uporabniške navade, prihajajo nove storitve in poglavitne funkcije, ki niso več kozmetični popravek: recimo predvajanje filmov DivX, vdelani wi-fi radio, avtonomija nad 5 ur, operacijski sistem (oziroma bolje rečeno druga menjava operacijskega sistema) … In prav s temi obdobji je smiselna menjava prenosnika. Ob želji po nakupu oz. menjavi prenosnika premislite mislite, kaj vam novi prenosnik zares prinaša. So to le večji disk, hitrejši procesor praktično iste generacije, več pomnilnika, bistvene spremembe pri integriranih wi-fi brezžičnih povezavah? Povsem spodoben prenosnik (s tem mislim na povprečnega uporabnika in daleč od najslabšega modela na trgu) je Opozorili ste nas: Kaj pa programska oprema? Po objavi članka v januarski številki revije (»Cene gor, dolar dol«) nas je poklical bralec in nas opomnil, da v članku nismo omenili, da so prek luže tudi občutno nižje cene programske opreme. Velja enako kot pri strojni opremi: bolj kot je program drag in po možnosti še namenjen manjši skupini profesionalnih uporabnikov, večje so razlike (nekaj primerov smo zbrali v tabeli). Krivda za to je velikokrat na strani prodajalcev. Ti se namreč zavedajo, da te programe kupujejo podjetja, s katerimi se za ceno pogajajo, na koncu pa plačana cena ni takšna, kot jo objavljajo na svojih spletnih straneh. Če pa pride do njih posameznik, ki nima takšne moči, pa saj veste, kako gre. Prišla je ovca, ki jo je treba ostriči! Je pa res, da je v veliko primerih tako, da proizvajalec programske opreme, zlasti če gre za večjega, določa prodajne cene na določenih trgih. To pa pomeni, da trgovcu v Evropi izdelka ne proda po isti ceni kot trgovcu v Ameriki ali Aziji. In od tu tudi velike razlike. Nakup programske opreme v Ameriki je še veliko preprostejši od nakupa naprav. Nekaj DVDjev in morda navodila za uporabo ni težko spraviti v prtljago, hkrati pa za uvoz programov v EU ni carine. Edino, česar pri takem uvozu niste plačali, je davek. Tudi če naredite samo obdavčitev, ste na koncu do programa zakonito prišli občutno ceneje. A pod pogojem, da vam bo proizvajalec programa tega sploh hotel prodati. Velikokrat se namreč zgodi, da vam bo rekel, da se obrnite na lokalnega proizvajalca. Kar je načeloma prav, saj s tem ščiti svojo prodajno mrežo, a za nas, kupce, to pomeni dražji nakup. Na kaj morate paziti? Pri programski opremi pasti ni ravno veliko. Vedeti je treba, da navodila in sam program nista v slovenskem jeziku (o kakovosti prevodov navodil bi lahko razpravljali do onemoglosti). Po našem mnenju to ni velika ovira, saj gre v večini primerov za programe, ki tudi če jih kupite pri nas, niso lokalizirani. Edina ovira, na katero bi potencialno lahko naleteli, je, da vam domači prodajalec ne bi hotel ponujati tehnične podpore oziroma ta ne bi bila brezplačna. Naše mnenje pa je, da nobena tehnična pomoč ne upraviči tako visokih razlik, pri čemer tečajnih razlik med evrom in dolarjev sploh ne upoštevamo! Adobe Indesign CS3 Adobe Creative Suite Design Premium AutoDesk AutoCad 2008 CorelDraw X4 Symantec Antivirus 2008 Cena v Sloveniji 922 € 2122 € 4700 € 498 € 38,35 € Cena v Ameriki 660 $ 1700 $ 4000 $ 429 $ 39,99 $ Cena v Ameriki (preračunana v evre*) 448 € 1153 € 2713 € 291 € 27 € • tečaj Banke Slovenije z dne 19. 02. 2008: 1 € = 1,4742 $ • če ni drugače označeno, so cene brez davka! moč danes kupiti za 500 do 600 evrov, kar je ob racionalni uporabi le malce več kot 100 evrov na leto predvidene uporabe. NA KATERE LIMANICE NAS BODO LOVILI LETOS? Zagotovo bo gonilo še bolj kot doslej postala Windows Vista, ki bo s skorajšnjim servisnim paketom SP1 postala veliko uporabnejša, kot je bila do zdaj. Svoje bodo naredile tudi vse močnejše integrirane grafike, ki so zmožne strojno poganjati tudi aplikacije DirectX 10. Verjetno bomo že v drugi polovici leta začeli standardno v prenosnikih videvati tudi optične modrožarčne bralnike (blu-ray). Svoje bo prispevala tudi nova generacija mobilne platforme Intel Centrino, ki bo prinesla še integracijo brezžične tehnologije WiMax. Konec leta 2008 bomo verjetno ugledali tudi prve prenosnike, namenjene široki potrošnji z vdelanim diskom SSD brez mehanskih delov ter z osvetlitvijo LED-zaslona. Toda – ali je kaj od tega absolutno nujna stvar, ki bi upravičila nadgradnjo oz. zamenjavo prenosnika? Teoretično ne, saj bo vsa opravila še vedno moč opraviti s starim. A v praksi pa ima vsak posameznik svoja merila, potrebe in argumente, ki bodo vplivali na odločitev. Kaj storiti? Če še nimate prenosnika, pa ga nameravate kupiti, bi sam ta hip pretehtal dve možnosti: prva je najcenejši prenosnik (500 do 600 evrov), kjer bi pazil na dvojedrni procesor, vsaj 2 GB pomnilnika že naloženo Visto. Vse »slabše« je najverjetneje že tako star model, da ga boste stežka uporabljali dlje kot leto ali dve. Druga možnost, za katero sem se odločil tudi sam, je sicer rešitev za specifične zahteve – to je nakup rabljenega prenosnika (starega okoli eno leto) iz originalno višjega cenovnega razreda (recimo ultralahki Thinkpad X60). Starejših prenosnikov s sistemom XP ne bi kupoval več – razen če točno veste, kaj so vaše potrebe in je to vse, kar pričakujete od prenosnika…  19 RAZKRITJE kako kupovati pametno Zamolčana dejstva HTC-ja Piše : Miha Markič miha@rthand.com V svetu mobilnih naprav, zasnovanih na operacijskem sistemu Windows Mobile (dlančniki, telefoni), je tajvansko podjetje HTC vsekakor v vrhu po zmogljivost in priljubljenosti naprav. Vendar pa ni vse zlato, kar se sveti ... Č e podjetja HTC morda ne poznate, ni nič čudnega, saj so do nedavnega svoje naprave tržili po svetu pod različnimi imeni, v Evropi je to bil to Qtek. HTC je tudi tesen Microsoftov partner in pionir v razvoju mobilnih naprav z Windows Mobile. Zadnje čase večina HTCjevih mobilnih naprav temelji na procesorju MSM7200 (ali podobnemu MSM7500) družbe Qualcomm: TyTN II, Touch Dual, Touch Cruise, Wings, Titan, Vogue, Libra in Iris. In ta procesor je celo dvojedrni in zelo zmogljiv, saj strojno podpira kopico funkcionalnosti, med drugim pospeševanje 2D- in 3D-grafike (ja, tudi 3D-grafika se seli v mobilne naprave) in dekodiranje video zapisov. Ta procesor in njegove zmogljivosti HTC tudi veselo omenja pri svoji promociji, pa tudi Qualcomm ni skromen, ko omenja vse naprave, ki temeljijo na njihovem izdelkov. Nič čudnega, da bi človek od teh naprav pričakoval vsaj spodobno hitrost grafičnega vmesnika, če ne tudi tekoče predvajanje video posnetkov. Do tukaj vse lepo in prav. GRENKE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE Problem je, da ta predvidevanja niti najmanj ne držijo, o čemer sem se sam prepričal pri modelu TyTN II, o katerem bom govoril, drugi uporabniki pa tudi pri drugih modelih. Grafični vmesnik je vidno počasen, celo tako počasen, da so še tri in več let stare naprave vidno hitrejše: npr. med navpičnim premika- 20 njem po imenikih se opazno počasi izrisujejo ikone, premikanje po vsebini brskalnika je počasno, izrisovanje menija Start je počasno… Splošen vtis je slab. Video višje ločljivosti je daleč od tekočega predvajanja, tako uporabniki, o 3D-grafiki pa ni ne duha ne sluha. KAKO JE TO MOGOČE? Najenostavnejša razlaga je, da je Windows Mobile pač počasen operacijski sistem. A stvar ni tako preprosta. Vse od uradnega začetka prodaje so se uporabniki vse bolj čudili dejstvu, da ima TyTN II, eden bolj pričakovanih in zmogljivih modelov, tako počasen uporabniški vmesnik, kljub vsem njegovim zmogljivostim na papirju. Nekaj je očitno narobe. Pravi vzrok so kmalu odkrili člani spletne skupnosti XDA-Developers, ki velja za glavno neuradno zatočišče znanja o napravah HTC. Vzrok je pravzaprav banalen: HTC ni priložil grafičnih gonilnikov, ki izkoriščajo tako hvaljeno strojno opremo. Namesto tega so priloženi gonilniki, ki vse grafične operacije izvršujejo v celoti programsko. Ja, pozabite na vse grafične dobrote procesorja MSM 7200, ki se verjetno počuti nekako tako kot robot Marvin v Štoparskem vodniku: toliko zmogljivosti, pa nima kaj z njimi. Se še spomnite grafičnih kartic izpred deset in več let, kako so se trudile izrisovati okna na PC-jih? To razkritje se je hitro razširilo med uporabniki in kmalu so začela deževati pisma na razne e-poštne naslove HTC-jeve tehnične pomoči z zahtevo po hitrejši grafiki. Na začetku so bili odgovori prav komični, od tega, da ne vedo nič o tem, do tega, da vedo za problem in ga preučujejo. Iz odgovorov je bilo jasno samo to, da v tehnični pomoči HTC-ja vlada kaos in da ne vedo, o čem govorijo. Seveda se ni končalo pri tem. Sčasoma so uporabniki dobili idejo, da sprožijo civilno tožbo proti HTC-ju v Združenih državah – tam imajo pač največ uporabnikov in »ugoden« sodni sistem. Grožnja s civilno tožbo je takrat imela predvsem dva namena: spodbuditi HTC in opozoriti javnost. SPLETIŠČE JEZNIH UPORABNIKOV Za začetek so postavili spletno stran www. HTCClassAction.org, kjer je večina materiala, povezanega s to zadevo, pa tudi z drugimi težavami TyTN II in sorodnih naprav: od opisa težave, video posnetkov, ki primerjajo hitrost s starejšimi modeli, pa vse do odgovorov jeznim uporabnikom s strani HTC tehnične pomoči – stran je vredna ogleda za vse bodoče in aktualne kupce HTC-jevih naprav. Ni minilo dosti časa, da so spletišče zaznali tudi razni mediji, ki pokrivajo področje mobilnih napravk in novica se je razširila z internetno hitrostjo (še malce hitreje od svetlobe). Problem je s tem postal javen in HTC se je končno uradno odzval v dopisu na spletni strani Engadget. In kaj so povedali? Da se zavedajo težav in delajo na tem, da bo ustrezen gonilnik čim prej pripravljen? O, ne. Niti približno. Uporabnike je pričakal pravi šok. NEVERJETEN HTC-JEV ODZIV Povzetek izjave za javnost gre nekako takole: »Grafični del procesorja res ni izkoriščen. Vendar to tudi ni naprava za predvajanje video posnetkov visokih ločljivosti in tega tudi nismo oglaševali. Mislimo, da imajo naprave čisto dovolj funkcionalnosti in bogatih multimedijskih sposobnosti, na ravni primerljivih, in kaj več bi bilo že preveč. Grafičnih gonilnikov za moj mikro | 3 | marec | 2008 Nikar na prvo žogo! Članek je dober primer, kako proizvajalec v marketinške namene izrablja zmogljivosti vgrajene strojne opreme, pa čeprav te v praksi ne morete izkoristiti. Naše mnenje je, da gre tudi v tem primeru za zavajanje kupcev, predvsem onih, ki zadev ne poznajo dovolj dobro, se nimajo časa pred nakupom izobraziti ali pustiti, da jim svetujejo neodvisni strokovnjaki, in se pri nakupu odločajo, kot bi dejali, na prvo žogo. obstoječe naprave pa res ne bomo delali, ker bi nam to vzelo preveč časa in drugih sitnosti. Vidimo pa, da si ljudje to želijo in jim bomo z veseljem prodali prihodnje modele, ki bodo imeli ustrezno hitro grafiko.« S tem je HTC uradno potrdil, da nima ustreznih gonilnikov. Da naprava ni mišljena za predvajanje video posnetkov visokih ločljivosti, je čisto zavajanje od realnega problema. Ključni problem je pomanjkanje ustreznih gonilnikov za normalne grafične operacije. Da tega niso oglaševali, je tudi zavajanje, saj so vedno na veliko pisali o vseh zmogljivostih procesorja, nič pa niso omenjali, da ne prilagajo niti najosnovnejših gonilnikov. Morda samo izsek iz reklame za slovenski trg: »… delo z aplikacijami ali za zabavo z digitalnimi mediji….«. Kot da predvajanje video posnetkov ni delo z digitalnimi mediji. Bogate multimedijske zmogljivosti? Pa ne se hecat. »KOMIČNE« ANALOGIJE HTC seveda ni nikjer zapisal, da izkorišča strojno pospeševanje grafike. A preden kdo pomisli, da kupci pač ne morejo zahtevati nečesa, kar ni napisano črno na belem, si oglejmo dve analogiji. Prva iz PC-sveta: si predstavljate, da kupite najnovejšo grafično kartico z zelo zmogljivim 3D-pospeševanjem, zanjo zapravite kup denarja, in ko poženete prvo igro, je ta prav tako počasna kot na 5 let stari grafični kartici, in to samo zato, ker ustrezni gonilniki niso priloženi, saj ne obstajajo in tudi nikoli ne bodo? Seveda prodajalec ni oglaševal, da gonilnika ne prilaga, kupec si je sam kriv, kaj pa predvideva. Ali pa morda analogija iz avtomobilskega sveta: kupite avto s turbo polnilnikom, kar seveda ustrezno plačate in kmalu ugotovite, da gre avto prav tako počasi, kot če ne bi imel tega dodatka. Seveda, turbo polnilnik ni priklopljen in tudi ne bo, ker ustrezni kabli ne obstajajo. Spet, kupec si je sam kriv. Ali z drugimi besedami, danes je ustrezen grafični gonilnik samoumeven del strojne opreme. Glede časa in sredstev (beri: denarja) je pa prav komično. HTC je namreč za lani objavil rekordno prodajo in prihodke, merjene v stotinah milijonov ameriških dolarjev. Malo težko je verjeti, da si tako podjetje ne more privoščiti razvoja ali integracije ustreznih gonilnikov. Da pa za konec omenijo, da jim je zdaj jasno, kaj si uporabniki želijo, in da jim bodo z veseljem prodali bodoči izdelek, ki bo imel boljšo grafično podporo, je pa samo še prižgana vžigalica v bencinskih hlapih jeze uporabnikov. Da za napravo ranga 800 evrov v prosti prodaji ni vredno napisati minimalno potrebnih gonilnikov in da ti isto podjetje ponuja bodoči model za odpravo »programske pomanjkljivosti«, ki bo morda stal 1000 evrov, meji že na črno komedijo. Pa saj se ne moreš niti čuditi več iPhonovemu uspehu, če je Applova konkurenca tako arogantna in nesposobna proizvesti, ne bom rekel odličnega, ampak uporabnega vmesnika. Morda niti ne uporabnega, ampak vsaj »tekočega« vmesnika. KAJ JE HTC V POHLEPU POZABIL Kaj to vse skupaj pomeni? HTC je v pohlepu prodati čim prej in čim več naprav, pozabil omeniti, da so te uporabniško okrnjene, in ko so kupci opozorili na težavo, jim je verbalno pokazal sredinec. Morda je odnos do kupcev še največje razočaranje pri vsem skupaj – verjetno si mislijo, da so dovolj veliki, da bi jim »peščica« tečnih kupcev lahko škodila. Namesto da bi priložili ustrezen gonilnik in se kupcem opravičili, so raje vse skupaj poskušali pomesti pod preprogo. Ali se bo tak odnos splačal, bo verjetno pokazal le čas. Če ne drugega, so izgubili zaupanje velikega števila ljudi, ki ne bodo nikoli več kupili njihovih naprav, pa tudi veliko potencialnih kupcev je odvrnjenih od nakupa. Da se razumemo, HTC TyTN II je še vedno zmogljiva naprava, le grafični vmesnik je, čisto po nepotrebnem, zelo počasen (kot se je nekdo izrazil v oceni naprave: »TyTN II je čisto super, dokler ne uporabljate zaslona«) In kaj lahko naredimo mi, uporabniki? Lahko podpišemo peticijo na www.petitiononline. com/tytn2vid/, napišemo jezno pošto najbližjemu zastopniku HTC in se odpravimo proti HTC-jevemu gradu s prižganimi baklami, kot so se slikovito izrazili pri Engadgetu. Če pa vseeno kupujete naprave HTC, se pred nakupom na lastne oči prepričajte, kakšno je stanje. Za komentar sem povprašal tudi pri zastopniku za Slovenijo, pa odgovora nisem niti dobil. GOVORICE IZ ZAKULISJA Čisto za konec pa še dokaj verjetne govorice iz zakulisja. Qualcomm uporablja ATI-jev grafični pospeševalnik. A ker niso želeli nobenemu dopustiti dostopa do svojega čipa, takrat še v razvoju, so dobili idejo, da bodo sami napisali grafični gonilnik. Čez čas, veliko prepozno, so spoznali, da sami tega niso sposobni in so se obrnili na ATI. Med tem pa je HTC že veselo proizvajal modele s tem procesorjem. Problem z neobstoječim gonilnikom je »elegantno« rešil tako, da je priložil kar programski gonilnik, dejstvo prikril in upal, da ne bo nihče opazil. Da je izvorni problem pri družbi Qualcomm, nikakor ne zmanjša odgovornosti podjetja HTC do svojih kupcev.  21 TEHNOLOGIJE brezžično osebno omrežje WPAN Vse več »brezžičnih žic« Radijska tehnologija ultraširoke pasovne širine (UWB) postaja osnova tehnologij za brezžična osebna omrežja, oziroma omrežja kratkega dosega. Višje hitrosti, ki se nam obetajo, so usmerjene zgolj k enemu cilju – brezžični prenos videa med elektronskimi napravami! Katere tehnologije lahko pričakujemo v tem ali prihodnjem letu in kakšen vpliv bodo imele? Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si B rezžično osebno omrežje WPAN (Wireless Personal Area Network) že zdaj oblikujemo z uporabo tehnologije bluetooth. Dosedanje različice te tehnologije so bile oblikovane okoli osnovnega cilja: hitre in enostavne izmenjave datotek med mobilnimi napravami. Zmogljivosti bluetootha tudi opisujejo omrežja WPAN in ga ločijo od na pogled zelo podobnega termina, omrežja WLAN (Wireless Local Area Network). Opisno bi lahko dejali, da so tehnologije za omrežje WLAN namenjene oblikovanju računalniškega omrežja in imajo temu primerno večji doseg in bolj »izpiljene« varnostne mehanizme, tehnologije za WPAN pa imajo manjši doseg (10 ali manj metrov) ter za delovanje potrebujejo manj energije (moči). Ločljivost videa 320 x 240 352 x 480 720 x 480 1280 x 720 1920 x 1088 2048 x 1024 Hitrost prenosa 8 Mb/s 16 Mb/s 40 Mb/s 56 Mb/s 80 Mb/s 200 Mb/s Zahtevane hitrosti prenosa pri kodeku H.264 (4 : 2 : 2 in 4 : 4 : 4) in 30 kadrov na sekundo! Brezžični prenos videa je zelo specifična naloga, saj ne gre zgolj za dovolj visoke hitrosti prenosa podatkov, temveč tudi za zahtevo, da je hitrost stalna in se v času prenosa bistveno ne spreminja – predvsem ne sme pasti – ne glede na razmere v prostoru. Vsi, ki ste kdaj gledali film, naložen na disku namiznega računalnika, na prenosniku prek domačega omrežja WLAN, veste, o čem govorimo. O prekinjanju predvajanja ali celo padanju povezave! Podobno se dogaja tudi, ko video iz računalnika prenašate na domači televizor prek na primer medijskega predvajalnika, priključenega na brezžično omrežje WLAN. Težave, ki se pojavljajo, nazorno kažejo, da obstoječe tehnologije brezžičnega prenosa niso bile razvite za nalogo prenosa videa. Ne tiste za WLAN kot tudi ne za WPAN, razen nekaj specializiranih 22 brezžičnih usmerjevalnikov, ki pa so temu primerno dražji. Pred novimi tehnologijami sta postavljeni predvsem dve tehnični zahtevi: nizka poraba energije in uporaba frekvenčnega področja nad 6 GHz. Nizka poraba energije je povezana z daljšo avtonomijo delovanja mobilnih naprav, ki so odvisne od energije, shranjene v baterijah. V tej luči je zelo pomembna tudi hitrost prenosa podatkov. Če imamo na primer dva komunikacijska sistema, ki za delovanje porabita enako energije, vendar eden omogoča hitrost 20 Mb/s, drugi pa 200 Mb/s, bo počasnejši sistem za prenos datoteke »porabil« več časa (natančneje, 10-krat več) kot hitrejši, zato bo tudi njegova poraba energije višja. Druga zahteva pa je bolj praktične narave. Večina radijskih tehnologij uporablja frekvenčno področje pod 6 GHz, zato se nove, ki bodo delovale na področju nad to mejo, in stare tehnologije ne bodo medsebojno motile. NA KRATKO TEHNOLOGIJI UWB Signali UWB so elektromagnetni valovi, ki istočasno in trenutno zasedejo pasovno širino, večjo od 25 % centralne operativne frekvence, ali absolutno pasovno širino 1,5 GHz ali več. UWB, poznan tudi kot impulzna radijska tehnologija oziroma radijska tehnologija brez nosilca, je brezžična komunikacijska tehnologija, ki je edinstvena prav v tem, da doseže radijsko komunikacijo tudi brez uporabe radijskega nosilca. Namesto tega uporablja modulirane impulze energije, ki trajajo manj kot 1 pikosekundo (10-12 s), pri čemer se energija impulza razprostira čez zelo širok, lah- ko rečemo skoraj ves frekvenčni prostor. S filtriranjem, pa tudi časovnim krmiljenjem trajanja impulza, lahko nato določimo, po kolikšnem frekvenčnem pasu naj se energija impulza razprostre. Kriva je preprosta enačba Claude Shannon in Robert Hartley iz Bellovega laboratorija sta že pred leti oblikovala matematično enačbo, ki opisuje prenos podatkov prek komunikacijskega kanala. C = B * log2 (1 + S/N) Kjer je C največja možna hitrost prenosa izražena v bitih na sekundo, B pasovna širina kanala v hercih, S moč signala v vatih in N moč šuma (motenj), tudi izražena v vatih. Pri večini tehnologij prenosa podatkov, ožičenih ali brezžičnih, je pasovna širina fiksno določena in je ni mogoče spreminjati. Višje hitrosti prenosa je mogoče dosegati zgolj s povečanjem moči oddajnika ali z uporabo simbolnih shem. Iz enačbe je tudi vidno, da hitrost linearno (premočrtno) narašča z večanjem pasovne širine. Širši kot je kanal, po domače povedano, hitreje se podatki pretakajo sem ter tja. V tem je tudi trik, ki ga uporablja tehnologija UWB. moj mikro | 3 | marec | 2008 TEHNOLOGIJE brezžično osebno omrežje WPAN Recimo, da oddamo impulz, ki traja 200 ps. To pomeni (Fourierjeva transformacija), da se energija takšnega impulza razprostre po frekvenčnem pasu od 0 (DC) do 10 GHz. Seveda to ni popoln pravokotni impulz, ker svoje doda tudi antena, ki je pri UWB-ju zelo pomembna, je pa vseeno energija dovolj enakomerno porazdeljena po frekvenčnem pasu. Sprejemnik nato zazna prisotnost energije impulza v času, in ne glede na določeno frekvenco. To pomeni, da se impulzu priredi vrednost 1 ali 0 glede na to, kje v času je umeščen, hkrati pa to pomeni tudi, da motnja na določeni frekvenci, pa naj bo to radijska (od kakšne druge naprave, ki oddaja na tisti frekvenci) ali pa fizična (recimo železobeton ne prepušča vseh frekvenc enako dobro), ne bo imela prav nobenega učinka na pravilnost sprejema UWB-signala , če bo le več kot 50 % gostote spektralne energije impulza dospelo do sprejemnika. Najlepše pri vsem tem pa je, da je porazdeljena energija impulza na katerikoli frekvenci manjša od nivoja šuma, kar pomeni, da lahko UWB-signali obstajajo skupaj z običajnimi radijskimi tehnikami, ki uporabljajo RF-nosilce , pri čemer ne pride do opaznejše interference, saj se UWB-signal na navadnih napravah kaže le kot manjši šum. Uvrstitev tehnologij za brezžični prenos na grafikon glede na hitrost prenosa podatkov in doseg! DVA IN ŠE EN VMESNIK? UWB je le osnova, torej le radijski del tehnologij, ki jih bomo srečevali v vsakodnevnem življenju. Še največ podatkov je znano o brezžičnem vmesniku USB (WUSB), o katerem smo podrobneje pisali v novembrski številki mojega mikra (www.mojmikro.si). Nekaj izdelkov je že na trgu, še več pa jih pričakujemo v tem letu! Bluetooth 3 Še vedno bolj poznan pod kodnim imenom Seattle. Optimisti so napovedovali, da bo na trgu že lani, pa iz tega ni bilo nič. Ker podrobnih podatkov še ni, lahko govorimo le o ciljnih zmogljivostih. Pri manjših razdaljah (ne več kot meter) naj bi bila hitrost 480 Mb/s in bi nato glede na razdaljo padala, vendar bi bila na desetih metrih še vedno najmanj 100 Mb/s. Kot zanimivost: Prototipni izdelki tehnologije TransferJet (Sony). Sony TransferJet Kako različni so lahko pogledi na omrežje WPAN, kaže Sonyjev predlog tehnologije, imenovane TransferJet, ki namesto električnih valov za nosilec podatkov uporablja indukcijsko polje (poraba energije je -70dBm/MHz). Zato tudi drastično nižji doseg, par centimetrov (3,1 cm). Napravi, ki bi ju radi medsebojno povezali, naj bi le postavili eno poleg druge oziroma, bolje rečeno, eno na drugo oziroma na površino z ustreznim vmesnikom. Fotoaparat ali kamero na televizor, mobilni telefon na prenosni računalnik in podobno. Zadeva deluje pri frekvenci 4,5 GHz in ima teoretično (nazivno) hitrost prenosa do 560 Mb/ ter efektivno 375 Mb/s. Uporabnik bo lahko »registriral« svoje naprave, na primer vse, ki jih ima doma, ter tako omogočil, da bo brezžična povezava možna le med njimi, ne pa tudi med njegovim televizorjem in sosedovim fotoaparatom, ki ga je ta slučajno prinesel s sabo na obisk. Tehnologija tudi ne zahteva običajno zapletenih namestitev (priključitev), ki smo jih vajeni, ko želimo prek obstoječih brezžičnih tehnologij med seboj povezati več naprav. Spet se ponavlja »klasičen« trend v računalniški in industriji zabavne elektronike. Namesto da bi podjetja stopila skupaj in »oblikovala« eno samo univerzalno rešitev, ki bi zadostila vsem zahtevam, se oblikujejo grozdi okoli večjih podjetij, ki vsaka predlaga svojo rešitev. Te pa med seboj niso združljive. Razlog temu je v licenčninah oziroma denarju, ki ga bodo lastnikom rešitve plačevali vsi,ki bodo »tehnologijo« vgrajevali v svoje izdelke. prototipne naprave tehnologije UWB (www.wimedia.com), to podjetje pa se omenja v povezavi z bluetoothom, dosegajo hitrosti do 377 Mb/s – v nadzorovanih razmerah. Bluetooth 3 naj bi deloval v frekvenčnem območju med 6 do 9 GHz (obstoječe različice 2,4 GHz), kljub vsemu pa naj bi bil nov vmesnik za nazaj združljiv z obstoječimi različicami. Kar pomeni, da bodo naprave  vsebovale dva »radijska« Tehnologija Doseg Hitrost Stroški Poraba čipa ali pa bosta obe zdruWPAN (zahteve) <10 m >100 Mb/s nizki 1 mW za Mb/s žena v en sam. Bistveno je 802.11g >50 m 20-10 Mb/s nizki 15-20 mW za Mb/s to, da boste stare naprave >50 m >100 Mb/s visoki 6-8 mW za Mb/s 802.11n bluetooth lahko povezali UWB <10 m >100 Mb/s nizki 1,5–2 mW za Mb/s (trenutno) na nov vmesnik, in naspro1 mW za Mb/s (ciljano) tno, nove naprave na star vmesnik. Koliko tehnologije zadostujejo ustrezajo za omrežje WPAN 23 TEHNOLOGIJE brezžično omrežje WVAN HD prek zraka? Brezžični prenos videa je povezan še z eno kratico, ki opisuje omrežje: WVAN ali brezžično video omrežje (Wireless Video Area Network). Poudarjen pa je prenos videa visoke ločljivosti (HD). Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si C ilj specifikacije, bolje rečeno predloga tehnologije, je brezžična izmenjava videa visoke ločljivosti in (ali) prostorskega zvoka med napravami zabavne elektronike na razdaljah do 10 metrov. To zahteva visoko hitrost prenosa podatkov do 4 Gb/s in pa zagotavljanje kakovostnega prenosa brez motenj in s stalno hitrostjo. Trenutno so v praksi že dosegli hitrost 2 Gb/s, kar je dovolj za prenos videa ločljivosti 1080i. Zadeva deluje v frekvenčnem območju okoli 60 GHz s širino kanala nekaj GHz (7 GHz), kar prinaša nove probleme. Telesa, zidovi in vse, kar se znajde na poti signala, tega absorbira. Če na primer iz predvajalnika v televizor pošiljamo video, se kakovost predvajanja močno zmanjša, če stopite med obe napravi. Da se to v praksi ne bi dogajalo, je vgrajena tehnologija pametnih anten, ki imajo vedno na voljo več možnih poti. Tudi take, kjer gre za odboj od stropa, čeprav načeloma uporaba tako visoke frekvence zahteva »vidnost« med obema napravama. Preklop iz ene na drugo smer je izveden v nekaj milisekundah in naj ne bi vplival na kakovost povezave. Ni ravno UWB Predlog tehnologije Wireless HD po podatkih, ki jih imamo, ne sodi med tehnologije UWB. Podjetje SiBeam, ki je del konzorcija in je pripravilo specifikacijo, pravi, da so uporabili obstoječo tehnologijo. Po formuli (v okvirju) za izračun največje hitrosti prenosa podatkov lahko hitrost povečamo tudi tako, da povečamo širino kanala (B). Ker tehnologija omogoča prenos podatkov v nestisnjeni obliki, to pomeni, da napravam v omrežju ni treba vgraditi opreme za stiskanje podatkov. Teoretična najvišja hitrost, ki jo dopušča nadaljevanje razvoja tehnologije Wireless HD, znaša 25 Gb/s. (www.wirelesshd.org) Aplikacija nestisnjena slika in zvok 1080p nestisnjena slika in zvok 1080i nestisnjena slika in zvok 720p nestisnjena slika in zvok 480p nestisnjen prostorski zvok 7.1 stisnjena slika in zvok 1080p nestisnjen prostorski zvok 5.1 stisnjen prostorski zvok 5.1 prenos datotek Hitrost prenosa 3 Gb/s 1,5 Gb/s 1,4 Gb/s 0,5 Gb/s 40 Mb/s 20 - 40 Mb/s 20 Mb/s 1,5 Mb/s 1 Gb/s Katere aplikacije podpira specifikacija Wireless HD 24 Želena latenca 2 ms 2 ms 2 ms 2 ms 2 ms 2 ms 2 ms 2 ms - ARHITEKTURA V središču omrežja je koordinator, ki je običajno, ni pa to pogoj, ponor avdio ali video tokov, pri njem pa so shranjeni podatki o napravah, priključenih v omrežje, kot je na primer »pametni« televizor, ki prikazuje video, poslan iz izvora – predvajalnika HD. Okoli koordinatorja je več postaj, ki so lahko izvori (naprave, kjer je vsebina), ponori ali oboje hkrati. Predvideli so dve vrsti tokov, tok visoke hitrosti (HRP) do največ 3 Gb/s in tok nizke hitrosti (LRP) za manj zahtevne prenose do 40 Mb/s. Tokova omogočata doseg omrežja do 10 metrov. Zaradi zahtev po kakovosti prenosa tok HRP uporablja tehnologijo pametnih anten, kar pomeni, da je ta tok lahko zgolj enosmeren – od izvora do ponora. Tok, pogojno rečeno, nizke hitrosti LRP pa je dvosmeren in je lahko usmerjen le na eno napravo ali pa deluje kot oddajnik za več naprav hkrati. Omrežje pod določenimi pogoji omogoča v danem trenutku več sočasnih prenosov. Na primer: video tok 1080i gre iz predvajalnika v televizor (1,5 Gb/s), sočasno pa v glasbeni stolp še nestisnjen zvočni tok (1,5 Mb/s). Nehvaležno je napovedovati, kdaj bodo naprave, bodisi vmesniki, prehodi, na katere bo mogoče priključiti obstoječe naprave zabavne elektronike, ali pa naprave tega tipa z že vključenim vmesnikom, dejansko na trgu. Obljubljajo jih že za to leto, vendar je realneje pričakovati, da se bo to zgodilo šele prihodnje leto ali pa celo še kakšno leto pozneje!  Pomisleki? Ko je šest večjih podjetij iz industrije zabavne elektronike, Sony, Panasonic, Samsung, Toshiba, Nec in LG Electronic, ustanovilo interesno skupino WirelessHD, je bil to šok za drugo stran– podjetja iz sveta računalništva in proizvajalce mobilnih telefonov. Ti namreč zagovarjajo tehnologijo UWB kot osnovo za brezžično osebno omrežje. Obe strani še vedno si še vedno prizadevata, da bi njihov predlog ali predlogi postali standard organizacije IEEE (v okviru oznake 802.15) Zato pravzaprav gre in zato eni in drugi na vseh možnih prireditvah predstavljajo bolj ali manj delujoče prototipe, izdelkov na trgu pa večinoma še ni! Eni zdaj pravijo, da predlogi med seboj niso konkurenčni in bi lahko obstajali prav vsi. Bili bi med seboj komplementarni. Da je katerikoli brezžična tehnologija lahko poceni, mora delovati ekonomija obsega. To pomeni, da morajo proizvajati velike količine bistvenih elementov, radijskih čipov (oddajno-sprejemnih vezij). WUSB in Bluettoh 3 bosta verjetno uporabljala enake čipe, TransferJet in Wireless HD pa bosta imela vsak svojega. Kar lahko pomeni, da slednji ne bosta tako ceneni, kot bi lahko bili. Po drugi strani pa je vsem jasno, da je frekvenčno področje okoli 60 GHz izredno zanimivo. Je prosto skoraj povsod po svetu, pa tudi državne regulative so tu manj omejujoče. Govori se, da bi lahko v prihodnosti pri tej frekvenci lahko delovala tudi tehnologija UWB, kar pa je trenutno še problematično, tudi zaradi težav pri izdelavi radijskih čipov za te frekvence! moj mikro | 3 | marec | 2008 ������������������������������� ���������������������� M:stik je va{ mobilni telefon v obliki USB klju~a. Omogo~a vam, da iz svoje {tevilke iz katerekoli dr`ave kli~ete ter po{iljate SMS in MMS sporo~ila po enaki tarifi, kot jo imate v doma~em omre`ju. Tudi dohodni klici, ki jih v tujini prevzamete na m:stik, se klicanemu ne zara~unavajo. M:stik in prilo`eno slu{alko preprosto vklju~ite v ra~unalnik, povezan na internet, in pozabite na stro{ke gostovanja v tujih omre`jih. M:stik je lahko va{ za samo 59 � in mese~no naro~nino 7,49 �. Stro{ek interneta ni vklju~en v ceno. Ostanite v Sloveniji, kamorkoli `e greste! Za ve~ informacij pokli~ite Mobitelov center za pomo~ uporabnikom na 041 700 700. PODROBNEJE ... tiskalnik doma KORISTNA NEPISANA PRAVILA Pišeta : Alan Orlič Belšak, Uroš Florjančič alan.orlic@mojmikro.si, uros.florjancic@mojmikro.si Drugače kot pri poslovni rabi, kjer pomembno vlogo igra tudi količina izpisa, je tiskanje doma praviloma omejeno na nekaj izpisov na mesec. Morda kak dopis, pritožba, seminarska naloga. Če so barve, seveda tudi fotografije. Delo je raznoliko in vsem tem zahtevam najlaže ustrežejo brizgalniki. So majhni, tihi, preprosti za rabo in znajo zadovoljiti potrebe večine gospodinjstev. 26 moj mikro | 3 | marec | 2008 PODROBNEJE ... tiskalnik doma P onudba je seveda široka in vprašanje, kaj izbrati, je seveda na mestu. Tudi tu je pomemben dejavnik število izpisov na mesec, a bolj kot to redna uporaba tiskalnika. Ločena barvila omogočajo večji prihranek, bolj problematične so šobe in sušenje barvila − o tem več na koncu prispevka. Če tiskate le občasno, je gotovo smiselno premisliti o modelih, ki imajo kartušo s šobami (HP, Lexmark). Naslednje vprašanje je: Le tiskalnik ali večnamenska naprava? Glede na precejšen spust cen slednjih in večjo uporabnost ima nakup tiskalnika praktično le eno prednost, in sicer manjšo porabo prostora. Od optičnega bralnika ne pričakujte vrhunske kakovosti, a dopis, sliko ali dokument boste brez težav prenesli v digitalno obliko oziroma na hitro naredili kopijo. Še vprašanje glede izpisa fotografij: Je to zahteva ali le dodatna želja? Tako rekoč vsi modeli, ki jih dobite na trgu, zmorejo tudi spodoben izpis fotografij na ustrezen papir. Tisto, kar proizvajalci pri tem največkrat zamolčijo, je poraba barvila za tiskanje fotografij. Podatki so praviloma podani za tiskanje barvnih dokumentov, pa še to le za 15 % pokritost s črno in 5 % pokritost za vsako barvo. Fotografije imajo veliko večjo pokritost, praviloma gre za A4-list približno 1 ml barvila. Kartuše imajo različno kapaciteto, ponavadi okoli 7 do 10 ml. Če to torej pomnožimo s štiri (upoštevamo vse barve), dobimo, da bi pri najboljšem izkoristku natisnili okoli 40 fotografij A4-formata. Pri tem nismo upoštevali še ciklov za čiščenje, ki lahko poberejo vsakič po nekaj mililitrov barve, tako da je prava številka seveda nižja, med 30 in 35 izpisi. Dodajte še ceno papirja in imate stroške tiskanja doma. Ti so od 0,3 € dalje na list, dražji papirji pa dosegajo tudi dvakrat višjo ceno. Kartuše boste najceneje kupili v paketu po štiri skupaj, kar prakticirata Canon in Epson, prišle pa vas bodo okoli 36 €. Že površen izračun pri cenejšem papirju pove, da vas en izpis pride vsaj 1,3 € ali celo več, tudi do 2 €, odvisno od cene papirja in kartuš. Za primerjavo, v fotolaboratorijih vas stane format 30 x 20 cm okoli 1 €, včasih tudi manj. Cena svobode Tiskalnik doma je praviloma le strošek, ki je sicer majhen, a vztrajno črpa denar iz domačega proračuna. Glavna prednost je seveda možnost takojšnega izpisa, kar je, povedano z besedami enega od oglaševalcev, neprecenljivo. Zato ob nakupu takoj požrite slino in raje razmišljajte, kako boste pridobitev čimbolj izkoristili, pa čeprav vas bo to stalo kak evro več. Cena svobode nikoli ni bila nizka. Pred dilemo: Laser ali brizgalnik? Če so si še pred nekaj leti lahko le tisti z globljimi žepi omislili laserski tiskalnik za domačo rabo, imamo ob napredku tehnologije in nižanju cen danes uporabniki na voljo kakovostne in cenovno dostopne, tako laserske kot brizgalne tiskalnike. Na izbiro tiskalne tehnologije v večji meri vplivajo le še naše potrebe po tiskanju in stroški poznejšega vzdrževanja, ne več samo cena nove naprave. Pred nakupom tako dobro premislimo, za kakšna opravila bomo sploh potrebovali tiskalnik. Ob tem imejmo v mislih tudi dejstvo, da je tiskanje fotografij za povprečnega domačega uporabnika morda nepotreben strošek, ki ga lahko elegantno in cenovno izjemno ugodno odpravimo, če se obrnemo na katero od mnogih podjetij, ki se profesionalno ukvarjajo z izdelavo fotografij. Za tiskanje doma nam tako ostanejo predvsem dokumenti, ki pa lahko načeloma vsebujejo tudi preproste barvne grafike in besedila. Nekakšno nepisano pravilo pri nakupu tiskalnika za domačo rabo se glasi: Če potrebujemo tiskalnik, s katerim bomo tiskali predvsem besedila, brez barvnih dodatkov, se brez dileme odločimo za nakup laserskega tiskalnika. Tudi tisti najcenejši vam dobo dobro služili, preverite le, da ni morda nadomestna kaseta dražja kot nov tiskalnik. Če potrebujemo sem in tja tudi kakšno barvno besedilo ali grafiko, si lahko poleg laserskega tiskalnika omislimo še katerega izmed brizgalnih modelov, izbiro tiskalnika v tem primeru sproti prilagajamo potrebam izpisa. Če pa se barvnemu tiskanju v večjih količinah ne moremo izogniti, pa smo zopet postavljeni pred dilemo, saj se vstopni in s tem domačim kupcem dostopni barvni laserski tiskalniki s kakovostjo tiska še ne morejo primerjati z brizgalnimi za mnogo manj denarja. Tako da je nakup odvisen izključno od namena uporabe. Barvni laserski tiskalnik je tako primeren za tiskanje raznih dokumentov, ki vsebujejo grafiko, barvne učinke in tudi fotografije, ki pa zaradi namena dokumentov ne potrebujejo fotografske kakovosti. Že z vstopnim modelom brizgalnega foto tiskalnika bomo namreč brez večjih težav ob uporabi ustreznega barvila in papirja presegli kakovost barvnega izpisa vstopnih modelov barvnih laserskih tiskalnikov, zato barvnega laserskega tiskalnika v ta namen ne kupujmo. Glede na stroške vzdrževanja pa imajo laserski tiskalniki pred brizgalnimi prednost, saj se prah v kasetah ob daljši neuporabi ne zasuši. Nadomestne kasete za laserske tiskalnike so resda nekoliko dražje kot pri brizgalnikih, a ne pozabimo na dejstvo, da bomo s tonerjem naredili bistveno več izpisa kot s kartušo. Prednosti domačega polnjenja kartuš pa ob poplavi ponudbe obnovljenih tonerjev in kartuš ter kompletov za domače samoobnovitve prav tako ni več. Če torej potrebujete tiskalnik za občasno in vsakdanje tiskanje dokumentov, se je morda pametno ozreti po vstopnih modelih laserskih tiskalnikov. Nakup vas bo sicer stal nekaj več kot nakup vstopnega modela brizgalnika, a če ne potrebujete barvnega tiskanja, je tak nakup več kot pameten. Vse druge dileme ob nakupu pa boste morali premleti sami, saj je, kot rečeno, nakup odvisen od namena uporabe, ponudba na trgu pa je preprosto prevelika. TISKANJE DOMA ALI FOTOLABORATORIJ? Preprosto vprašanje, ki zahteva še podvprašanje: Kaj pa kakovost? Če ostanemo pri tiskalnikih nižjega cenovnega razreda, ki tiskajo le s štirimi barvami, je fotolaboratorij nedvomno v prednosti. Čeprav so proizvajalci močno dvignili kakovost izpisa, pride do razlike pri izpisu enakomerno prehajajočih enobarvnih tonov, na primer modro nebo. Tu znajo tiskalniki velikokrat narediti zelo kockast prehod, ker vmesnih barvnih tonov preprosto ne zmorejo. Foto tiskalniki, slednji imajo praviloma vsaj šest barvil, to delo opravijo veliko bolje, saj jim dodatna barvila zapolnijo manjkajoče barvne odtenke. Že smo pri naslednji točki, ceni izpisa. Tu so fotolaboratoriji v veliki prednosti, saj zaenkrat ni proizvajalca, ki bi tekmoval z njimi. Pravzaprav se niti ne trudijo, saj se zavedajo, da bodo tisti, ki bi radi imeli sliko takoj, to izpisali na domačem tiskalniku. Če vzamemo za primerjavo fotografijo velikosti 15 x 10 cm: v fotolaboratorijih jo dobite za okoli 10 centov, medtem ko je pri tiskalnikih ta številka lahko tudi petkrat višja, kot smo izračunali zgoraj. Poleg tega je veliko odvisno tudi od samega posnetka. Je svetel ali temen? Slednji bo porabil še več barvila in pognal stroške tiskanja proti nebu. Če gledate na denar, potem je odgovor preprost: fotografije tiskajte v fotolaboratorijih. V zadnjem času priljubljene foto knjige so malce dražje, a imajo veliko prednost, dobite jih že narejene. Poleg tega lahko dodate besedilo, opremite naslovno stran in brez težav naredite dodatne kopije. Poglejmo za primerjavo izdelavo lastnega albuma in narejene foto knjige. Slednje se bolj splačajo pri večjem številu strani, in če vzamemo enega od cenejših ponudnikov, vas bo prišlo 32 strani slabih 13 € oziroma 0,4 € na eno stran. Ponavadi sta na njej dve sliki, kar znese 0,2 € na sliko. V primerjavi z najmanjšim formatom, ki ga dobimo v fotolaboratoriju, 15 x 10 cm, je to drago, tudi od formata 18 x 13 cm, ki je okoli 15 centov, je še vedno bistveno dražje. A k temu še nismo prišteli albuma, ki je lahko hitro okoli 10 €, niti svojega dela z vstavljanjem slik. Foto knjige se torej splačajo, a zavedati se moramo, da je kakovost tiska nižja in ni primerljiva z fotolaboratorijem. 27 PODROBNEJE ... tiskalnik doma VZDRŽEVANJE Medtem ko pri laserskih tiskalnikih praktično ni potrebno posebno vzdrževanje, je pri brizgalnikih stvar drugačna. Sicer tudi tu ni potrebno posebno vzdrževanje, pomembnejše je redno tiskanje. Barvila in tiskalniške glave so zadnjih letih zelo napredovali in napak zaradi zasušenih šob ali barvila ni veliko, se pa kljub temu pojavljajo. Novejši HP-jevi tiskalniki recimo naredijo analizo izpisa in zasušene šobe zamenjajo z delujočimi. Cena za to je počasnejše tiskanje, a če nič drugega, tiskalnik še vedno deluje in dokaj draga menjava šob ni potrebna. Tu se izkaže še ena njihova posebnost − tank za barvilo, ki ima obenem tudi šobe. Če se slednje zasušijo, je strošek le nakup nove kartuše. Slaba stran tega je, da je cena v primerjavi z drugimi višja, a če ne tiskate veliko, bo tak tiskalnik v prednosti. Opozorimo še na eno Epsonovo posebnost. Ko pri njihovih brizgalnikih zmanjka katero od barvil, gonilnik ustavi tiskanje in ga je nemogoče prepričati, da bi nadaljeval delo. Tudi če vam zmanjka le barvno polnilo, črnega pa je še dovolj in bi radi tiskali v črno-belem načinu. Zaradi tega je dobro imeti rezervo pri roki, kajti do pomanjkanja barvila pride ponavadi ravno takrat, ko najnujneje potrebujemo izpis.  28 NOVO ALI OBNOVLJENO? Pišeta : Zdenko Frangež Jaka Mele zdenko.frangez@mojmiko.si, jaka.mele@mojmikro.si K ljub manjšemu številu natisnjenih kopij pa tudi doma prej ali slej razmišljamo o stroških tiskanja. Premislek o cenah in možnih cenejših rešitvah se razlikuje pri lastnikih laserskih ali brizgalnih ti- moj mikro | 3 | marec | 2008 PODROBNEJE ... tiskalnik doma Domača uporaba tiskalnikov se vsekakor razlikuje od uporabe v manjših ali srednjih podjetjih. Če ne glede drugega pa, vsaj običajno, po obsegu tiskanja. Kljub temu je večina tiskalnikov, ki jih imamo doma, v resnici namenjena tudi manjšim pisarnam. Tako imamo doma tiskalnike, ki so praktično zmogljivejši, kot bi bilo nujno potrebno. skalnikov. Lastniki brizgalnih tiskalnikov se pogosteje odločajo za nakup neoriginalnih kartuš, med temi pa se prej lotijo nadomestkov lastniki cenejših tiskalnikov. Razlog je nizka cena razmeroma dobrih brizgalnih tiskalnikov, za katere pa je pri nakupu kartuš treba odšteti nekaj več ali pa imajo skromno količino barve. Najprej prodaj, potem skubi ... Zakaj tako? Še vedno je poglavitni zaslužek podjetij, ki izdelujejo tiskalnike, v potrošnem materialu, ne pa v tiskalnikih samih. Veliko lažje je prodati poceni tiskalnik in potem več časa »skubiti« uporabnika, kot če bi bila filozofija nasprotna. Ja, prav ste slišali, ta stara dobra metoda še vedno deluje. In to tako temeljito, da je pogosto v novem tiskalniku komplet polpraznih kartuš. Pri nizkocenovnem segmentu tiskalnikov so pogosto tudi »polne« kartuše silno skromno napolnjene, kar proizvajalec opravičuje z nesmiselnostjo prodaje zmogljivejših, saj da uporabniki tega ne izkoristijo dovolj hitro in potem se barvilo posuši. Sliši se precej prepričljivo in smiselno, kajne? Težava je le, če morate po nekaj sto natisnjenih straneh (besedil) že teči v trgovino. Zadnje čase so na voljo tudi neoriginalne kartuše, ki so cenejše. Razlika med »danes« in »davnimi« časi je resda v kakovosti uporabljenih barvil, še bolj pa v dejstvu, da nakup neoriginalnih kartuš ni več napol ilegalno početje. Edina težava je odločitev za »proizvajalca«, saj je ponudnikov veliko, ti pa med seboj tekmujejo skoraj bolj neusmiljeno kot proizvajalci tiskalnikov. Da tako početje podjetjem, ki izdelujejo tiskalnike, ni pogodu, je jasno. Še bolj je jasno, da se pri snovanju svojih kartuš vedno znova spomnijo novih metod, kako to početje preprečiti. Konkurenca ne spi in hitro najdejo način, kako zaobiti zaščito. Na suhem ostajamo uporabniki, saj so tudi zaradi različnih zaščit kartuše dražje, kot bi lahko bile! Varčevanje z originali Tudi če prisegate le na originalne tonerje in kartuše, še vedno obstaja način, kako znižati ceno potrošnega materiala. Rešitev je v odprodaji spraznjenih oz. izrabljenih tonerjev in kartuš. Cene odkupa so od enega do dva evra, podjetja pa v glavnem odkupujejo le tonerje in kartuše, ki še niso bile v kakršnikoli predelavi, nimajo fizičnih poškodb, so brezhibni (prazni) in ne starejši od šest mesecev. tegrirano vezje in ga nalepiti na novo. So pa tudi taka vezja, ki pregorijo, ko je kartuša prazna, in slednje ni mogoče. NATOČITE SI SAMI? Druga metoda je nakup kompleta za polnjenje kartuš, v katerem so barve, injekcijska igla in nekaj skopih navodil. Vse skupaj je pacanje in da ne opisujem silnih metod, naj povem, da še malo ni vseeno, kako se zadeve lotimo in kako spretno jo opravimo. Ne zadoščata samozavest in prepričanje, da smo to sposobni opraviti, vprašati se moramo tudi o kakovosti barv v takih kompletih. Pred letom smo preizkušali originalne barve in cenejše nadomestke. Izkazalo se je, da le redke barve dosegajo kakovost originalnih, za nameček pa so tudi manj obstojne. In čeprav je marsikje mogoče zaslediti trditev, da so kopije celo boljše od originala. Naj mi oprostijo vsi, ki se NADOMESTNE KARTUŠE Ločimo dve vrsti kartuš: tiste, ki vključujejo tiskalno glavo, in tiste brez nje, kar je povezano s tipom tiskalnika. Prve so boljše, ker menjamo glavo vedno, ko menjamo kartušo, prednost drugih pa je nižja cena. Kar zadeva nadomestne kartuše pa je zadeva bolj zapletena pri kartušah z vdelano tiskalno glavo. Poleg te je lahko dodano integrirano vezje, za nameček pa so nekatera podjetja, recimo HP, svoje kartuše patentirala. Tako bi bila izdelava kopij preprosto predraga in tudi nelegalna brez nakupa licence, ki pa je podjetje zagotovo ne bi prodalo. Barva je namreč pri vsej stvari še najcenejša. Na trgu najdete dve vrsti »kopij«. Popolne kopije (ali neoriginalne kartuše), ki jih je največ pri manj zapletenih kartušah, in obnovljene kartuše. Obnavljanje pomeni pranje zbranih odsluženih kartuš s posebnimi topili in polnjenje z neoriginalnim barvilom. Težava je lahko v gostoti barvila. Če je pregosto, se šobe tiskalne glave mašijo, če je preredko, pa pacajo. Obnavljanje kartuš je tudi omejeno na določeno število polnjenj, saj te pozneje postanejo neuporabne zaradi izrabljenosti materialov. Dobra kartuša lahko zdrži največ 5 do 6 polnjenj. Pri popolnih kopijah pa se pojavljajo drugačne težave. Ker je tiskalna glava v tiskalniku, je toliko pomembnejša ustrezna gostota barvila. Če se takšna glava zamaši, sta popravilo ali zamenjava precej draga. Veliko dražja od prihranka pri nakupu takšne kartuše. Tudi proizvajalci »preprostih« kartuš, torej brez tiskalne glave, poznajo nekaj trikov, s katerimi proizvajalcem neoriginalov zagrenijo življenje. Nanje namestijo integrirano vezje, brez katerega tiskalnik ne prepozna, ali je kartuša polna. Proizvajalec neoriginalov ima dve možnosti: bodisi vezje kopira (kar utegne biti nelegalno in drago) ali pa svojim izdelkom doda navodilo, kako s stare kartuše odlepiti in- s tem ukvarjajo, a nekako me je težko v to prepričati. Če se vam že skomina po cenejšem barvilu, tega uporabljajte, ko ni pomembna obstojnost dokumenta. Če želite ohraniti dokument ali fotografijo dalj časa, pa le odštejte nekaj več denarja! Zamere serviserjev Podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo kopij, neoriginalnih oziroma recikliranih kartuš in tonerjev imajo precej zamer do uradnih servisov za tiskalnike. V glavnem imajo veliko povedati o zavrnitvi garancije in dolženju neoriginalnih kartuš za prav vse okvare tiskalnika. Zakon pri nas je glede tega jasen. Če serviser to trdi, vam mora to tudi dokazati. Sama uporaba »nelegalnih« kartuš ne more biti razlog, da vam zavrnejo popravilo tiskalnika. Tudi ko je ta še v garanciji. Če pa vam dokažejo, da je do okvare prišlo zaradi vaše krivde, potem pa seveda garancija neha veljati. 29 PODROBNEJE ... tiskalnik doma KAJ PA TONERJI? Pri laserskih tiskalnikih oziroma tonerjih je zgodba podobna. Laserski tiskalniki imajo bodisi tonerje z vdelanim bobnom ali pa je slednji v tiskalniku. Tonerji imajo tudi kar nekaj gibljivih delov, pomembnih za delovanje. Tako podjetja pri obnovi tonerjev premažejo gumijaste valje s tekočino za regeneracijo, očistijo različna vodila, napolnijo z barvo (prah), kaj vse pravzaprav počno natančno, tega ne reklamirajo. Jasno pa je, kaj bi morali početi, če bi hoteli resnično obnoviti toner. Obnova bi morala vključiti vsa vodila za transport papirja, saj se guma obrablja in ne omogoča potrebnega trenja za določen papir. Dolgotrajna uporaba pušča poškodbe na osvetljevalnem valju, ki je, mimogrede, še silno občutljiv. Potem so tu deli tonerja, ki skrbijo, da je sloj prahu na valju tak, kot mora biti. Stvari, ki lahko pri starem tonerju odpovedo sodelovanje, je precej. Preverjanje prav vsega in obnova potrebnega bi pomenila precejšen strošek in razlika med recikliranimi in novimi tonerji bi bila precej manjša. Ko kupimo recikliran toner, tudi ne izvemo, kolikokrat je že doživel pomlajevanje! Laserski tiskalniki za domačo rabo niso čisto nedolžne naprave, ampak so navadno namenjeni tiskanju tudi do nekaj tisoč kopij mesečno. Tako obsežne potrebe imajo le redki domači uporabniki, torej tonerji vzdržijo zelo dolgo. Tudi vse leto ali več, saj nekateri omogočajo tudi do 5000 kopij. Čeprav je toner razmeroma draga zadeva, pa enkrat na leto ali pa še manj pogosto brez težav pogoltnemo cmok in odštejemo denarce. Obnovljeni tonerji so seveda precej cenejši, zato pa le redki zagotavljajo spodoben tisk. Pogosto uporabniki navajajo slabši izpis pri polni kakovosti izpisa, kot so ga bili vajeni z originalnim tonerjem pri varčnem izpisu. Če vas to ne moti, je seveda tudi obnovljen toner dovolj dober. Najcenejša rešitev? Še ceneje pa je, če kupite vrečko s prahom in sami napolnite toner. V tem primeru vas pridem gledat in prav veselo bo. Tonerji so namreč polnjeni z izredno finim prahom, ki ga po sobi raznese vsak premik zraka. Najmanj, kar boste napravili, je popolna svinjarija v kopalnici. Dobro, če ste zelo spretni, vam morda uspe brez težav. Takšna polnila pa niso vedno prava za vaš tiskalnik. Napačna granulacija barve lahko povzroči najmanj silno popacano notranjost tiskalnika, in če jo odnesete z nakupom novega tonerja, jo boste odnesli zelo poceni. PAPIR JE POMEMBEN! Papir je seveda tudi pomemben element pri kakovostnem izpisu. Spet je razlika med tistim za brizgalne tiskalnike in tistim za laserske. S slednjim je lažje in za kakovosten izpis je dovolj papir katerega koli proizvajalca papirja, če le teža in struktura papirja ustrezata izpisu z laserskimi tiskalniki. Včasih je bila težava pri 30 »navadnem« papirju, ki je vseboval smukec in je ta popacal boben v tiskalniku. Takšnih težav pa že dolgo ni. Sam že veliko let brez težav uporabljam papir za laserske tiskalnike in fotokopirne stroje, ki ga prodajajo v vsaki papirnici, supermarketu in še kje, pa še nisem imel težav. In nisem edini. Univerzalni papir je preprosto dovolj dober in ni potreben nakup tistega, ki ga priporoča proizvajalec. Nekaj več zabave je pri brizgalnih tiskalnikih. Papir bi naj bil posebej »pripravljen« za prestrezanje kapljic. Tako bi naj dober papir vseboval kemikalije, ki določeni plasti omogoča boljše vpijanje barve, drug sloj, ki je prepariran z nečim drugim, pa naj bi zmanjšal vpojnost papirja ... tega je kar nekaj. Papir je boljši, če ne vsebuje agresivnih belil in različnih kislin, ki počasi in zanesljivo starajo papir in negativno delujejo na obstojnost barvil. Na slabem papirju bo najprej zbledel tisk, potem pa bo papir sčasoma postal krhek. Papir in tiskanje fotografij Kolikor je kakovost papirja pomembna za obstojnost besedil, pa je zadeva še zahtevnejša pri tiskanju fotografij. Tudi domači tiskalniki, ki niso »foto«, omogočajo solidno kakovost tiskanja fotografij. Pri foto papirju takoj opazimo, da je le ena stran obdelana z vsem, kar je potrebno za tiskanje fotografij. Na oko pa ne moremo reči, ali je papir dovolj kakovosten za naše potrebe. Zadnje čase so se podjetja, ki se ukvarjajo s papirjem, naučila izdelovati izredno kakovosten papir za brizgalne tiskalnike, posebej foto papir (besedila je mogoče solidno natisniti na enak papir, kot ga uporabljamo za laserske tiskalnike). Tako je mogoče najti v različnih trgovskih verigah več kot dovolj kakovosten papir. Če blagovne znamke še ne poznate, pa kljub vsemu priporočam nakup manjše količine papirja in preizkus z domačim tiskalnikom. Nekoliko težje je oceniti obstojnost tiska na takšnem neoriginalnem papirju. Lahko pa natisnete nekaj kopij iste fotografije in eno obesite na dobro osvetljen (s soncem) zid, eno kopijo dajte v senco in eno v omaro. Po nekaj mesecih se bo razlika že videla. Če se ne bo, je papir obstojen. Vsekakor pa je bolje za fotografije, ki jih želite na zidu še veliko let, uporabiti originalen papir, pri katerem znano podjetje zagotavlja dolgoletno obstojnost kopij. VAROVANJE OKOLJA Kartuše in tonerji vsebujejo strupene snovi v obliki različnih barvil, nevaren odpadek pa so tudi materiali, iz katerih so izdelani. Saj nas tudi podjetja za zbiranje odpadkov opozarjajo, da tonerjev in kartuš ne smemo metati v »navadne« odpadke, ampak moramo počakati na kontejner za zbiranje posebnih odpadkov. Če jih že tako ali tako ne smemo odvreči preprosto v smeti, bi lahko zadevo tudi ustrezno reciklirala podjetja, ki so jih izdelala. Prihranki? Obnavljanje tonerjev in kartuš je cenejše kot nakup novih. Če kartuše brizgalnikov, kjer se prihranki obnovljenih glede na originale gibljejo med 50 in celo 80 odstotki, še posebej v tiskalnikih, kjer se to da (obnavljavci imajo sezname), pustimo ob strani in se posvetimo tonerjem, potem ugotovimo, da se tu prihranki odvisni od tonerja samega. Pri obnovitvi črno-belega tonerja lahko računamo na okoli 50-odstotni prihranek, pri barvnih pa na 25- do 30-odstotnega. Obnoviti je moč skoraj vse črno-bele tonerje, medtem ko je pri barvnih seznam krajši. Kot smo že napisali, je polnjenje tonerjev danes precej napredovalo. Ni več univerzalnega prahu kot včasih, temveč je prah za vsako serijo oz. modele poseben. Obnavljanje tonerja ne pomeni le napolnitve s prahom, temveč vključuje tudi pregled tonerja in po potrebi menjavo valja, magneta … V starejše modele tonerjev, ki na sebi še nimajo čipov, obnavljavci velikodušno dajo 15 do 20 odstotkov več prahu. Če ima toner čip, pa ga napolnijo s tovarniško odmerjeno količino, saj čip prepreči nadaljnje delovanje, tudi če bi v tonerju še bilo kaj. Kdaj je točka preloma, ko je eno boljše od drugega? Če se toner da obnavljati – ga obnovimo. Če se ne da – izbire pravzaprav ni. Cenovno gledano je obnavljanje tonerjev edino racionalno dejanje. Kaj pa kakovost, morebitne nevšečnosti? Odvisno od barvil/ prahu in drugih sestavnih delov. Eden ljubljanskih obnavljavcev nam je zaupal, da uporablja le komponente velikega nemškega proizvajalca, ki že nekaj let vzdržuje visoko raven kakovosti. Seveda razlike so. Še posebej pri barvah. Sestava nadomestnega barvila ne more biti identična originalu, že zato, ker imajo proizvajalci to patentirano, tako da tega ni moč skopirati v celoti. A hkrati z očesom razlike v barvilu po besedah istega obnavljavca ni moč opaziti niti v rumeni barvi (ki je zaradi svetlosti najbolj izpostavljena razlikam v niansah) in tisku na foto papir … (Jaka Mele) Proizvajalci tiskalnikov, kot so HP, Epson in še kdo, so že pred nekaj leti reklamirali možnost vračanja tonerjev in kartuš, kar nam potem zagotovi popust pri nakupu novih. Žal je to bilo vedno samo v tujini, k nam pa se kaj podobnega ni prebilo. Baje, da smo premajhen trg. Ali res? Dober primer, kako se da to urejati, je podjetje HQP (High Quality Print), ki sodeluje z ekološkimi osnovnimi šolami po Sloveniji. Otroci zbirajo tonerje in kartuše, HQP zbrani material odpelje in seveda plača za vsak kos nekaj drobiža. Otroci si tako pocenijo končni izlet ali podoben podvig, podjetje pa ima dober vir tonerjev in kartuš, ki jih reciklira in prodaja. Na koncu so vsi veseli in zadovoljni, okolje pa manj obremenjeno z odpadki.  moj mikro | 3 | marec | 2008 PODROBNEJE ... tiskalnik doma TISKALNIK V POSLOVNI RABI Računalniško opremo občasno posodabljamo. Včasih je temu vzrok okvara ali iztrošenost, včasih premajhna zmogljivost za obseg dela, včasih pa čedalje zahtevnejša programska oprema. Pri tiskalnikih je zgodba nekoliko drugačna. Za nakup je treba odšteti določeno vsoto denarja, potem pa moramo skozi vso življenjsko dobo tiskalnika zanj kupovati ne le papir, ampak tudi drug potrošni material: barve in različne materiale, ki se med tiskanjem obrabijo (valji, folije ...). Piše : Zlatko Matič zlatko.matic@mojmikro.si P ogosto je ravno strošek tiskanja, s katerim se srečujemo vsak dan, poglaviten razlog za to, da začnejo uporabniki premišljevati o nakupu novega tiskalnika. Pri tem se za novi tiskalnik pojavljajo različne zahteve, od hitrosti pa do zmožnosti tiskanja na različne medije. Pri izbiri pa ima odločilen pomen strošek uporabe. MALA PODJETJA V malem podjetju, ki ima le nekaj zaposlenih, se pojavljajo različne potrebe po tiskanem gradivu. Najbolj »banalna« oblika dokumentov so ponudbe, poročila, interni zapisniki ... A poleg tega v podjetju potrebujejo omejene količine različnih tiskanih dokumentov: barvne tiskane prospekte, letake, vizitke ... Seveda vse zgoraj našteto velja za omejeno serijo, kjer nikakor ne moremo govoriti o tisočih kosov. Za ogromne serije natisnjenih dokumentov je tiskanje v tiskarni še vedno najcenejša rešitev. Ko pa govorimo o pogosto se spreminjajoči obliki dokumentov v majhnih količinah, je uporaba malega, a vsestransko uporabnega tiskalnika ugodna rešitev. Oddajanje dela profesionalnim podjetjem zahteva svoj čas in je smiselno predvsem, ko gre za velike količine. Ko gre za zmanjševanje stroškov uporabe, se v malem podjetju pogosto odločijo za nakup večnamenske naprave, ki poleg tiskanja premore še skeniranje, fotokopiranje in pošiljanje oz. prejem telefaksov. PRIMERI UPORABE ZMOGLJIVIH TISKALNIKOV V podjetjih imamo pogosto opravka z velikim številom natisnjenih listov. Kljub velikem Iz tiskovin do škatlic V pisano množico dokumentov, ki jih uporablja malo podjetje, lahko štejemo tudi reklamna sporočila, ki jih podjetja pogosto izobešajo v različnih »akcijah«, s katerimi oglašujejo svoje delo. To so lahko prodajne akcije trgovin ali dnevni meniji v gostilni. Sodobni tiskalniki lahko tiskajo na različne medije: plastiko, različno obdelane papirje, karton ... Prav tiskanje na debel papir oz. karton ponuja možnost izdelave posebnih oblik škatlic za pakiranje različnih izdelkov. številu listov pa ne moremo govoriti o tiskanju v tiskarni, kajti gre za različne dokumente. Tipičen primer takšne uporabe je pri proizvajalcih različnih naprav, ki za svoje naprave tiskajo navodila. Nekdo bo morda rekel, da je možno naročiti tiskanje velikega števila enakih navodil po manjši ceni, toda to za sabo potegne transportne in skladiščne stroške, kar ni zanemarljivo. Zato v številnih tovarnah ravnajo tako, da za izdelke, ki gredo s proizvodne linije, tiskajo vso spremljajočo dokumentacijo (navodila, garancije, deklaracije) kar sproti. Tako je zagotovljeno, da so vedno na voljo ustrezne in najnovejše različice dokumentov. Velike količine različnih dokumentov Lep primer tiskanja velike in pisane množice različnih dokumentov so sodobne veletrgovine. Da bi privabile kupce, morajo imeti zanje praktično vsak dan kakšno novost. Poleg tega v veletrgovinah vsakodnevno tiskajo cene posameznih artiklov, obvestila o trenutnih akci- jah v trgovini in obvestila, ki jih izobešajo na policah. Pri tem imajo posamezni dokumenti, ki jih tiskalnik tiska, različno velikost in tiskani so na različne medije. Cena posameznega trgovskega artikla je natisnjena na majhen kartonček, reklama za nov artikel na prodajnih policah pa je lahko metrski plakat. Tiskanje v delavnicah in skladiščih Matrični tiskalniki so iz pisarn praktično izginili. Toda če vstopite v kakšno veliko skladišče, boste imeli kaj hitro v rokah kak dokument, natisnjen z matričnim tiskalnikom. V skladiščih še vedno uporabljajo tisk na samokopirne obrazce. Tiska se na obrazce z večjim številom kopij, ki se med sabo pogosto razlikujejo po barvi lista papirja (moder, zelen, rdeč ...). Poskusi, da bi takšne obrazce tiskali z npr. laserskim tiskalnikom, so propadli, kajti več enakih listov, namenjenih različnim končnim uporabnikom, je treba po tiskanju združiti. Posledica takšne uporabe tiskanih dokumentov je ta, da so v skladiščih matrični tiskalniki še vedno v uporabi. Z matričnim tiskalnikom natisnjen list je odporen na različne vplive: vlago, dež, toploto, različne kemikalije ... Matrični tiskalniki zlahka tiskajo na samolepilne etikete. Zato z matričnim tiskalnikom natisnjene liste uporabljajo tudi za označevanje zabojev, škatel, palet ... STROŠKI LASTNIŠTVA − TCO TCO je okrajšava za »total cost of ownership«, ki pravzaprav uporabniku pove, koliko denarja bo zapravil za stroj med uporabo tega stroja. Pri tiskalnikih se dokaj hitro pokaže, da 31 PODROBNEJE ... tiskalnik doma je strošek nakupa le majhen del investicije. Lep primer za to so mali tiskalniki za domačo uporabo, ki stanejo le malenkost več kot potrošni materiali zanje. Pri oceni celotnega stroška uporabe je predvsem treba oceniti, koliko listov bo tiskalnik natisnil v določenem času. Šele potem lahko izračunamo strošek uporabe. Na ta strošek vpliva nekaj parametrov: • cena tiskalnika, ki jo plačamo ob nakupu tiskalnika; • življenjska doba tiskalnika, ki je dolga vsaj tako kot garancijska doba; • potrošnja barve za posamezen list, ki jo za posamezni tiskalnik poda proizvajalec in pri tem upošteva nekaj standardnih pristopov (npr. pokritost lista z barvo v površini 5 %). Tako običajno v specifikacijah proizvajalec pove, da je v »tonerju XY na voljo barve za tisk Z tisoč strani«. • življenjska doba potrošnega materiala, kot so npr. občutljivi valji, folije za prenos barve, fiksirni valji ipd. Podatke o tej življenjski dobi poda proizvajalec. • število mesečno natisnjenih strani je nadvse pomemben podatek, ki ga je treba oceniti bodisi na podlagi izkušenj ali na temelju predvidenega obsega dela. Od tod naprej je vse skupaj le enostavna matematika. Najprej izračunajmo, koliko bomo v življenjski dobi tiskalnika natisnili listov. Za to število listov bomo porabili določeno količino barve in določeno količino drugega potrošnega materiala. Ko to seštejemo, dobili bomo čisti strošek tiskanja. Zdaj bo jasno, da je celotni strošek tiskanja bistveno večji od stroška nakupa tiskalnika. Dokaj pogosto se pokaže, da poceni tiskalnik, za katerega na začetku odštejemo malo denarja, na koncu življenjske dobe pokaže izredno veliki strošek tiskanja. K tej ceni prištejmo strošek nakupa tiskalnika. Ko celotni seštevek delimo s številom natisnjenih strani, bo rezultat celoten strošek tiskanja. 32 Ta je dejansko strošek, ki ga mora dati uporabnik skozi vso življenjsko dobo tiskalnika za tiskanje posameznega lista. Ta strošek naj bo eno izmed vodil pri odločitvi za izbiro tiskalnika. Naj tukaj dodamo še »malenkost«, ki je do zdaj še nismo omenili. To je poraba električne energije. Vzrok je, da večina tiskalnikov porabi približno enako količino energije. Poleg tega se kaj kmalu pokaže, da je poraba električne energije zanemarljivo majhna v primerjavi z drugimi stroški tiskanja. IZBIRA DOMA IN V PODJETJU Za domačo rabo v splošnem velja, da gre za majhno število natisnjenih listov. Tiskalnik naj bo barvni, z možnostjo občasnega tiska fotografij. Posledica tega je, da je pri izračunu stroška tiskanja cena tiskalnika odločilna, strošek tiskanja posamezne strani pa manj pomemben. V domači uporabi se običajno pokaže, da tiskalnik v svoji življenjski dobi ni bil uporabljen tako intenzivno, kot to omogočajo specifikacije in tehnične lastnosti tiskalnika. Upoštevaje gornje pogoje hitro pridemo do sklepa, da je za domačo rabo idealna rešitev barvni brizgalni tiskalnik. Treba je upoštevati dostopnost digitalnih fotoaparatov. Zato je vsakdo po malem tudi fotograf. So primeri, ko je silno pomembno, da je fotografija na voljo takoj, ne šele čez dva dni. V tem primeru cena fotografije ni pomembna, šteje le čas. V takšnih primerih je možnost tiskanja fotografije z domačim tiskalnikom dobrodošla. Seveda je takšno tiskanje je vse prej kot ekonomično. Če morda potrebujemo 50 fotografij, je samo po sebi umevno, da bomo izdelavo teh fotografij zaupali fotografu. V podjetju je lahko položaj popolnoma drugačen. Tukaj gre za večje število natisnjenih dokumentov (ne samo listov velikosti A4), zato bo prava izbira barvni laserski tiskalnik. V podjetju je lahko uporaben tudi zelo zmogljiv večnamenski stroj, ki dokumente obvlada na več načinov. V posebnih primerih (skladišča, tovarniški obrati) je to lahko tudi zmogljiv matrični tiskalnik. TISKALNIK ZA NA MIZO ALI NA HODNIK Pri analizi stroškov uporabe tiskalnikov se kaj kmalu pokaže, da je ekonomsko učinkovitejše uporabljati en zmogljiv tiskalnik namesto množice malih, enostavnih tiskalnikov. Ta sklep pride kar sam od sebe kot posledica izračuna celotnega stroška tiskanja za množico tiskalnikov v podjetju v primerjavi z enim samim zmogljivim tiskalnikom. Vendar ... Uporaba enega samega tiskalnika ima prednost pri pošiljanju tiskanih sporočil. Predstavimo si, da ima tiskalnik množico izhodnih predalov, za Janeza, Mojco, Špelo, Naceta ... Če morajo vsi štirje dobiti pisno obvestilo, lahko tiskalnik enostavno natisne vsakemu svoje vabilo in ga dostavi v ustrezni izhodni predal. Pri tem ni skrbi, da bi imel nekdo nepooblaščeno vpogled v dokument, kajti tiskanje je lahko zaščiteno z geslom. Podoben praktičen primer uporabe izhodnih predalov je dostava telefaksov, pošiljanje tiskanih dokumentov ... Vse to ne bi bilo mogoče, če bi imeli množico tiskalnikov na velikem številu miz. Ni treba poudarjati, da takšna organizacija distribucije dokumentov pomeni tudi prihranek pri času, potrebnem za fizično distribucijo dokumentov znotraj podjetja. Na drugi strani so namizni tiskalniki še vedno nepogrešljivi. Predstavite si, da v pisarni poteka debata o najnovejši različici pogodbe o sodelovanju. Pri nastajanju dokumenta lahko sodeluje več oseb. Če pa si želimo dokument ogledati v papirni obliki, ga je treba enostavno pred očmi vseh prisotnih natisniti. S tem lahko pri udeležencih povečamo občutek varnosti in zmanjšamo občutek nepotrebnega kroženja dokumentov po stavbi.  moj mikro | 3 | marec | 2008 Postanite COOL! ���������� ���������������������������������� �������������������������� ������������������ ����������������������������� �������� ������������������������������� ���������������� ������������������������������������ �������������������������������� ���������� ������ ������� ������������������������������ �������� ��������� ��������� ��������������������������������� ����������������������������� ���������������� ��������������������������������� ���������������������� ����������������� ������������������������������� ���������������������������������������� ������������������������������� ���������������� ������ ����������������������������������������� ���������������� ������ �������� ��������� ��������������������������������� ������������������������������������������� ����������������������������� ��������������������������������������� ����������������������� ��������������������������������� ���������������������� ������������������������������ ������������������������������� ��������� ���������������� ������ ����������������������� ���������������������������������������� ������������������������������� ���������������������������������������� ���������������� ������ ������ �������� ���������� ����� ����� ����������� ������ ���� ���� ��� ���� ����������������������������������������������������������������� w w w . v i b o r . s i PODROBNEJE ... tiskalnik doma POSLOVNI NAJEM TISKALNIKOV Vsako podjetje želi poslovati kar se da racionalno. Sinonim za svet IT-opreme so zadnja leta visoki stroški, ki jih v tiskalniških vodah izražamo s kratico TCO (skupni stroški lastništva). Alternativa nakupu in lastni administraciji, vzdrževanju in servisiranju je najem. Poleg učinkovitosti poslovanja je moč tako še znižati stroške in seveda izgubo časa in energije na račun stvari, ki niso predmet našega dela. Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si P omen pravilne izbire tiskalnika in njegove uporabe je zato čedalje pomembnejši. Pravilna odločitev lahko prispeva k znižanju stroškov in čimprejšnji povrnitvi naložbe ter sočasno zagotovi učinkovito podporo in večjo storilnost ter tako prispeva svoj delež k zagotavljanju uspešnosti podjetja in s tem optimalnega poslovanja. Ponudba biro opreme (tiskalniki, večnamenski aparati, telefaksi …) na trgu se hitro širi, s tem pa postaja tudi zelo nepregledna in časovno zamudna, kar pogosto privede do napačnih odločitev pri nakupu opreme. Kot odgovor na te izzive se vse več podjetij odloča za najem biro opreme, to je pogodbeno izvajanje storitev na področju tiskanja (po želji še kopiranja, skeniranja, faksiranja). Osnovne prednosti so predvidljivi stroški plačilo po dejanski porabi (mesečni strošek = število natisnjenih strani * dogovorjena cena na stran). Istočasno se lahko zaposleni osredotočijo na naloge, ki podjetju prinašajo dodano vrednost, saj je za pravilno delovanje tiskalnika, njegovo morebitno servisiranje, obnavljanje tonerjev odgovorno zunanje podjetje. Med prednostmi najema velja omeniti nižje in popolnoma pregledne stroške tiskanja (plačilo po dejanski porabi natisnjenih straneh); nezanemarljiv je tudi prihranek za nakup opreme, kar nam omogoča večjo izbiro in premislek o morebitni postavitvi rešitve na ključ. Namesto da izbiramo najboljši tiskalnik zase, se lahko obrnemo na podjetja, specializirana za biro opremo, ki nam bodo znala ponuditi optimalno rešitev, pa naj si bodi to enostaven laserski črno-beli ali barvni tiskalnik ali pa celo velik fotokopirni stroj s še kupom dodatnih funkcij. Večji kot je obseg dela, večja je uporaba in bolj ekonomsko upravičen je najem opreme, saj pri velikem številu mesečnih izpisov dobimo nižjo ceno na stran! PRIMERNO ZA MALA PODJETJA? Seveda je najem zanimiv tudi za mala oz. mikro podjetja. Najem je v tem primeru možen po ključu: mesečni fiksni pavšal + št. izpisov * dogovorjen 34 znesek na kopijo. Odvisno od tiskalnika oz. stroja in seveda ponudnika se cene začno s pavšalnim zneskom okoli 50 evrov mesečno. Predvsem če so mesečne potrebe po tisku večje, velja premisliti o formuli plačila brez fiksnega pavšalnega zneska (saj je pavšalu primerljiv znesek v tej obliki plačila ustrezno izražen v ceni na izpis). Tako ne moremo govoriti o minimalni količini tiska, temveč predvsem o prioritetah podjetja in pripravljenosti ukvarjanja z IT-opremo … VEČ OBLIK NAJEMA Likvidnostno so za podjetje najbolj obremenjujoči obsežni gotovinski nakupi, kar je velik dejavnik predvsem pri manjših in srednjih podjetjih. Poleg gotovinskega nakupa, ki je morda smiseln ob velikih likvidnostnih rezervah podjetja, saj se s tem podjetje izogne stroškom obresti, ki bi jih imelo pri nakupu na finančni lizing ali posojilo, in ob predpostavki, da ima podjetje lastno IT službo, imamo na voljo še nakup aparata prek operativnega lizinga (z nakupom vzdrževalne pogodbe po izpisu A4 ali na klic) ali pa seveda popoln najem tiskalnika s plačilom po dejanski uporabi. V vseh primerih je treba pri izračunu upoštevati še stroške rednega vzdrževanja opreme (redna servisna popravila, potrošni material, rezervni deli …). OPERATIVNI LIZING Za bolj optimalno in predvidljivo likvidnostno obremenitev podjetja se izkaže poslovni najem oziroma operativni lizing. Začetni polog ali delna najemnina lahko znaša samo 10 odstotkov vrednosti predmeta lizinga ali je sploh ni. Poleg tega lizingojemalec natančno ve, koliko ga bo oprema vsak mesec stala. Opozoriti velja na omejitev, in sicer so v najemnini vračunani samo redni stroški po servisnem načrtu proizvajalca opreme. Poleg rednega mesečnega obroka tu lizingojemalec plačuje tudi fiksni strošek na natisnjeno stran. Obremenitev podjetja je tako: mesečni obrok + vzdrževanje po izpisu A4 ali na klic. NAJEM Kot najbolj optimalno izbiro ta hip bi vsekakor izpostavili najem opreme. Z najemom tiskalniške opreme plačuje podjetje dejansko tisto, kar potrebuje, to je strošek po strani. Edini preostali strošek je strošek papirja, ki ga kupuje direktno podjetje. Z najemom opreme se podjetje izogne tveganjem lastništva, dobi popoln pregled in nadzor nad stroški ter ima možnost izdelave poročil in analiz. Če se s časom izkaže, da najeta oprema zaradi sprememb v poslovanju (širitve poslovanja, novejših/modernejših tehnologij, uvajanja/ukinjanja novih programov…) ne omogoča več optimalnega dela, jo najemodajalec enostavno zamenja ali nadgradi na takrat ustreznejšo in tehnološko novejšo! Obremenitev podjetja je tako vzdrževanje po izpisu A4. ALI JE NAJEM DOBRA POSLOVNA ODLOČITEV? Lastništvo tiskalnika, tako kot dodatne biro opreme, danes podjetju ne prinaša varnosti, ampak predvsem tveganje in negotovost v obliki hitrega tehnološkega zastaranja ter morebitnih visokih stroškov vzdrževanja in izpadov storilnosti zaradi odsotnosti stroja. Zaradi bliskovitega razvoja tehnologije je življenjska doba opreme čedalje krajša. Vrednost biro opreme po 3 letih pade tudi pod 10 % nabavne vrednosti. Aparat lahko zaradi zamenjave tehnologije v času izgubi več vrednosti, kot pa ga dejansko izkoristimo v tem času. V razvitih državah zaradi tega dejstva lastništvo nad sredstvi ni več pomembno, pomembna je samo uporaba. To je eden od glavnih razlogov, da se v zadnjem času povečuje povpraševanje po najemu aparata po modelu najema s plačilom po dejanski porabi. Najem mora vedno upoštevati potrebe podjetja. Ponudniki bodo poskrbeli za optimalno opremo in vam pomagali pri odločitvi. Nato bodo opremo odstavili in jo povezali v krajevno omrežje, izvedli namestitve potrebnih moj mikro | 3 | marec | 2008 PODROBNEJE ... tiskalnik doma gonilnikov v računalnike. Boljši bodo za vaše zaposlene izvedli še usposabljanje. Le takšna postavitev bo uspešna, operativna in pripravljena za uporabo in le tako bo povišala kakovost dela in zadovoljstvo vaših zaposlenih. Med manjkrat izpostavljenimi prednostmi najema so še analiza stanja, želja in zahtev ter svetovanje pri izbiri rešitve, pa že omenjeni brezplačen potrošni material, rezervni deli, popravila in servisi ter minimalna logistika in administracija. To vodi do višje storilnosti zaposlenih ter do ocenjenih okoli 20 odstotnih prihrankov na stroških. KOGA IZBRATI? V tujini večino storitev najema ponujajo kar proizvajalci tiskalniške in biro opreme (Canon, HP, Xerox, Toshiba, Nashuatec …), pri nas pa zaradi pomanjkanja predstavništev proizvajalcev glavnino teh rešitev ponujajo specializirani prodajalci in servisi – zloglasna BIRO podjetja. Glede na velike sta torej vprašljiva raven podTiskalnik Največja hitrost tiskanja strani/min (čb) 31 CanonPixma IP4500 32 HP PhotoSmart 8250 Canon Pixma IP6600D Inkjet 18 19 Canon Pixma IP1600 18 Canon Pixma IP6700D 25 Canon Pixma IP3500 22 Epson Stylus D78 38 Epson Stylus Photo R285 25 Epson Stylus D92 34 HP PhotoSmart D7460 37 HP OfficeJet Pro K550 32 HP Photo Smart D7160 17 HP Deskjet 460WBT 17 Lexmark Z645 24 Lexmark Z1420 Največja hitrost tiskanja strani/min (barvno) 24 31 17 16 17 17 12 37 13 33 33 31 16 9 18 pornih storitev in resnost, a hkrati večina teh podjetij ni vezana na določenega proizvajalca in vam bo znala ponuditi optimalno napravo iz nabora več proizvajalcev. Kako izbrati partnerja za najem tiskalnika? Pozanimajte se o ozadju podjetja, kakšne so njihove izkušnje in znanje ter kakšni so postopki vzdrževanja najete opreme. Odvisno od obsega vaših potreb bo najemodajalec predlagal tudi opremo. Nekateri izmed njih uvažajo stare kopirne stroje, jih obnovijo in ponujajo za poceni najem, kar je povsem sprejemljivo, saj sami skrbijo za morebiten servis oziroma vzdrževanje. Če pa so vaše potrebe večje in če boste izpostavili tudi potrebo po čim manjših izpadih oz. nedelovanju stroja, pa so na voljo večji, novejši tiskalniki in kopirci, ki so povezani v internet in ob znakih težav opozorijo vzdrževalca, tako da so morebitne napake odpravljene, še preden vse skupaj »crkne« oziroma se tudi toner menja, ko gre proti koncu in ne potem, ko že ne morete več tiskati … Nepisano pravilo je, da se je treba za ceno iz- Hitrost tiskanja (foto) 10 x 15 cm v 21 s / 10 x 15 cm v 46 s 10 x 15 cm v 70 s 10 x 15 cm v 47 s 10 x 15 cm v 47 s 10 x 15 cm v 91 s − 10 x 15 cm v 89 s 10 x 15 cm v 10 s − 10 x 15 cm v 12 s − − − Največja ločljivost tiskanja Velikost Število Cena kapljice kartuš (v pikolitrih) 9600 x 2400 dpi 4800 x 1200 dpi 9600 x 2400 dpi 4800 x 1200 dpi 9600 x 2400 dpi 4800 x 1200 dpi 5760 x 1440 dpi 5760 x 1440 dpi 5760 x 1440 dpi 4800 x 1200 dpi 4800 x 1200 dpi 4800 x 1200 dpi 4800 x 1200 dpi 4800 x 1200 dpi 4800 x 1200 dpi 1 5 1 2 1 2 4 1,5 4 − − − − − − 5 6 6 2 6 4 4 6 4 6 4 6 2 2 2 104,90 € 89 € 205,15 € 58,23 € 163,90 € 88,29 € 63,53 € 105,90 € 42,77 € 211,90 € 117,90 € 142,90 € 342,90 € 39,99€ 80,99€ pisa pogajati. Dopustite da si dodaten plus morebitni najemodajalec prisluži s svetovanjem oziroma z oblikovanjem individualne ponudbe, ki bo pisana na kožo vašim specifičnim zahtevam. Resnejši ponudniki bodo pred oddajo ponudbe (vsaj za srednja in večja podjetja) nekaj dni/tednov spremljali procese v vašem podjetju, ki so vezani na tiskanje. Taka analiza upravljanja z dokumenti bo pripomogla k boljši definiciji potreb in je osnova za uvedbo prave rešitve – morda vas bo rezultat presenetil in bo spobuda tudi za kakšne notranje spremembe v pravilnikih … KRATKOROČNI NAJEM Kar nekaj ponudnikov ponuja tudi kratkoročne najeme opreme, ki so odlična rešitev za vse predvidene kratkotrajne povečanje obremenitev (sejem, razne prireditve) ali pa kot premostitev izpadov pri nepričakovanem dogodku okvare obstoječih tiskalnikov. Rešitev bo morda tudi pomagala prebroditi obdobja s povečanim obsegom potrebe po tisku. Odvisno od podjetja lahko taki najemi trajajo tudi en sam dan pa vse do nekaj mesecev ... Cene Cene se začno pri okoli 50 evrih mesečnega pavšala za najem manjšega črno-belega tiskalnika, k čemur je treba prišteti še strošek vsakega izpisa v višini okoli 0,015 evra. Za večje porabnike so cene oblikovane brez mesečnega pavšala – vendar se najemodajalci tudi tu zavarujejo z minimalnim številom mesečnih izpisov (ki vam jih zaračunajo, tudi če jih ne dosežete – pri manjših strojih okoli 2000 izpisov, pri večjih 5000 izpisov). Cene pa se tu gibljejo okoli 0,0187 € na stran črnobelega A4-izpisa (8000 izpisov mesečno) ter se z obsegom nižajo: 0,0163 € na stran čb A4 (nad 12.000 izpisov)… Cena barvnega izpisa A4 se giblje okoli 0,163 € na stran A4. 35 POD LUPO format RAW in program Capture One 4 za obdelavo fotografij RAW Fotografirajmo golo Pri vseh boljših digitalnih fotoaparatih obstaja format zajema fotografij, ki ohrani originalni zapis CMOS- ali CCD-senzorja brez izgub. Temu formatu fotografij pravimo RAW, določeni proizvajalci fotoaparatov pa imajo za ta format različna imena. Tako ima na primer Nikon svoj format NEF, Canon trenutno format CR2, v osnovi pa je to RAW ali po slovensko goli format zapisa fotografije. Piše : Bojan Stepančič bojan.stepancic@mojmikro.si B istvo formata RAW je namreč, da ohrani samo gole numerične vrednosti zapisa posamezne slikovne pike (piksla) na fotografskem senzorju, podatke o lokaciji barvnih filtrov, ki so pred vsako posamezno piko, ter zapis EXIF, kjer so shranjeni podatki o nastavitvi fotoaparata v času zajema posameznega posnetka. PREDNOST FORMATA RAW Kakšna je torej praktična in dejanska prednost uporabe formata RAW pri fotografiranju? Običajno se pri fotografiranju uporablja format zapisa JPG. Zanj je značilno, da podatke o fotografiji stisne, obenem pa že vsebuje izračunane vrednosti barv in kontrastov, kot jih je izdelal procesor v fotoaparatu. Sodobni digitalni fotoaparati so namreč v bistvu precej zmogljivi računalniki s CCD-senzorjem, objektivom in drugo mehaniko, ki pomaga zajeti posnetke. Torej pri formatu JPG dobimo končno, že izdelano fotografijo, ki jo v realnem času na podlagi podatkov, ki jih prejme od senzorja, izračuna računalnik v fotoaparatu. Takšna fotografija je omejena na samo 8-bitni zapis barv, določen pa je tudi barvni profil (ponavadi sRGB ali Adobe RGB). Zaradi stiskanja podatkov in algoritmov, ki so povezani s formatom JPG, prihaja do precejšnjih izgub glede detajlov in barvne globine, saj ti algoritmi združujejo večbarvno in svetlobno podobne pike v enotno informacijo. Pri formatu zapisa RAW pa končno stopnjo izdelave fotografije v polni velikosti prestavimo na poznejši čas. Doma lahko naknadno odpremo te fotografije s posebnim računalniškim programom ali pretvornikom ter nastavimo barve in kontraste ter še mnogo drugih parametrov. Izhodišče za obdelavo fotografij v formatu RAW je tako enako izhodišču, ki ga ima fotoaparat v trenutku zajema fotografije. reprodukcije na fotografijah. To lahko zelo enostavno popravimo s programom za obdelavo fotografij RAW. Še posebej pride prav, kadar so pomembni kožni toni. - nastavitve za svetlost: Včasih se svetlomer v fotoaparatu zmoti in preveč ali premalo osvetli posnetek. V tem primeru je izhodišče za nastavitev kontrastov fotografije napačno in zgodi se, da je fotografija premalo ali pa preveč kontrastna. Z računalniškim programom lahko fotografijo enostavno posvetlimo ali potemnimo in ji določimo takšno kontrastno krivuljo, ki najbolje definira bistvene elemente na fotografiji in to do meje, kjer še ni opaziti izgube detajlov v svetlih ali temnih delih. Zelo uporabna pa je tudi funkcija, kjer lahko selektivno posvetlimo ali poudarimo samo temne ali pa svetle dele fotografije. - nastavitve kontrastne krivulje: Kot že zgoraj omenjeno, nam različni programi za obdelovanje datotek RAW na različne načine in z različnimi orodji omogočajo res natančen nadzor nad kontrasti v fotografiji. - ostrenje fotografije: Motivu primerno lahko fotografijo izostrimo ter določimo stopnjo vidnih detajlov na fotografiji. OBDELAVA FOTOGRAFIJ V FORMATU RAW Najuporabnejše lastnosti obdelave fotografij v formatu RAW so predvsem to, da lahko ročno popravimo: - nastavitve za belino: Tudi najsodobnejši digitalni fotoaparati se pogosto zmotijo pri pravilnem izračunu barvne temperature v prostoru ali zunaj in tako ni točne barvne 36 moj mikro | 3 | marec | 2008 POD LUPO format RAW in program Capture One 4 za obdelavo fotografij RAW PRECEJ IZBOLJŠAV - redukcija digitalnega šuma: Glede na ISOnastavitev občutljivosti senzorja v fotoaparatu se spreminja tudi opaznost digitalnega šuma na posnetkih. Pri višjih ISO- nastavitvah je prisotnejši kot pri nizkih. V skladu s tem lahko nastavimo jakost redukcije šuma in kakšno vrsto šuma se filtrira barvni ali pa svetlobni šum. - barvni profil fotografije in končni format: Zelo pomembno pa, je da nam format RAW omogoča, da se odločimo, v kakšnem barvnem profilu bo obdelana fotografija shranjena in kakšen končni format bo imela. Za vsakdanjo rabo se uporablja barvni profil sRGB, pri tisku ali obdelavi digitalnih fotografij pa priporočajo, da so fotografije v barvnem profilu AdobeRGB. - nastavitve shranimo v formatu RAW: Kar pomeni, da se lahko vedno vrnemo v izhodiščno golo fotografijo in jo obdelamo namenu primerno ali pa obdržimo narejene spremembe. Res, da za obdelavo fotografij RAW potrebujemo nekaj predznanja in da je fotografiranje v formatu JPG veliko preprostejše. Vsekakor pa so prednosti, ki jih ponuja format RAW več kot očitne in vsak malo bolj zagret fotografski navdušenec bi se moral spoprijeti tudi s tem. Vse več proizvajalcev programske opreme se odloča razvijati tovrstne programe, ki pa postajajo uporabniku čedalje prijaznejši in seveda tudi kakovostnejši. Eden takšnih proizvajalcev, ki je v razvoju tovrstnih računalniških programov, je podjetje Phase One, ki med drugim proizvaja digitalne zadke za profesionalne srednjeformatne fotoaparate in ima z obdelavo digitalnih fotografij že dolgoletne izkušnje. Capture One 4 Capture One 4 je najnovejši program za obdelavo datotek RAW proizvajalca programske opreme Phase One. To dansko podjetje je že vrsto let eno vodilnih, ki se ukvarja z razvojem tovrstne programske opreme. Popolnoma na novo razvit program Capture One 4 nima skoraj nič več skupnega s prejšnjimi različicami tega programa. Očitno so se pri Phase One zavedli najnovejših tokov v tovrstnem poslu in iz strogo profesionalnega programa za obdelavo datotek RAW naredili uporabniku prijaznejši in enostaven program, ki pa je obdržal svoje profesionalne korenine predvsem v kakovosti končnega izdelka. Po preizkusu beta različice tega programa smo bili kar malce razočarani. Polovica funkcij ni delovala, kot bi bilo potrebno. Tudi začetno odpiranje fotografij in izdelava predogleda ter izhodiščnih barv in kontrastov sta bila počasna in nezanesljiva. Res je, da je že beta različica podpirala mnogo najsodobnejših fotoaparatov, a tudi pri starejših modelih ni ustvarila korektnih izhodiščnih predogledov. Uradna prodajna različica Capture One 4, pa je popolnoma druga pesem. Očitno se jim je strategija z brezplačno testno beta različico obrestovala, tako da so dobili dovolj povratnih informacij od tistih, ki so program testirali. Program se izredno hitro zažene ter zelo hitro in natančno izdela predoglede fotografij, ki so v mapi, ki jo želimo obdelovati. PRIJAZNA GRAFIČNA PODOBA Takoj tudi pade v oči nova grafična podoba programa. Videz je zdaj tako manj strog, večino najuporabnejših funkcij in orodij pa so razvrstili v dve vrstici na vrhu zaslona, kjer so zelo pregledno in logično postavljeni različna orodja in funkcije, kar precej pospeši obdelavo fotografij. Na levo stran ob predogledu fotografije, ki je v obdelavi, so zelo spretno umestili orodja in funkcije za obdelavo, ki je v uporabi tisti trenutek. Nad tem je so zelo dobro razvrščene ikone za različna orodja in funkcije. Tako lahko zelo hitro preklapljamo med funkcijami in orodji, ki jih trenutno potrebujemo. Pod glavno fotografijo so manjše ikone še preostalih fotografij v mapi. Zelo nam je všeč, kako je rešena funkcija za shranjevanje trenutnih nastavitev. Dve ikoni sta na gornjem desnem robu zaslona. S pritiskom na ikono za shranjevanje shranimo vse nastavitve za določeno fotografijo, s pritiskom na drugo ikono pa prenesemo vse te nastavitve na novo fotografijo. Drugače kot pri beta različici tega programa zdaj ta funkcija deluje gladko in brez zapletov. Capture One 4 dejansko preseneča z lahkotnostjo uporabe, so pa še določene stvari, ki jih bodo v prihodnje verjetno še nekoliko predelali. Najbolj nas je navdušilo dejstvo, da so izboljšali tudi določene algoritme in dodali drsnika za funkciji shadow in higlights, s katerima lahko selektivno popravljamo svetlost pri temnih in svetlih delih fotografije. Tudi funkcija curve je zdaj natančnejša, tako da je veliko lažje delati korekcije. Pri nastavitvi beline so se zelo potrudili. Že v osnovi, ko odpremo fotografijo, je belina lepo prebrana iz nastavitve aparata, dobro pa se obnesejo tudi vsi drugi barvni profili, ki so že nastavljeni v programu. Belino lahko določimo tudi s kapalko, tako da kliknemo na belo ali sivo točko na fotografiji in s tem damo programu informacijo, kaj na fotografiji je belo. Velik napredek v kakovosti obdelave so naredili pri določanju ostrenja, ki je pri tej različici programa veliko naravnejše in zelo dobro poudari detajle brez kakšnih pretiranih stranskih učinkov. Funkcija za odpravo digitalnega šuma je tudi doživela temeljito spremembo, tako da se da zelo lepo odstraniti določen šum že v tem programu. Poenostavili so tudi orodji za poravnanje horizonta fotografije in izreze, oboje je zdaj veliko preprostejše in preglednejše. V vrstici, kjer so funkcije za končno pretvarjanje fotografij v polni velikosti, pa lahko določimo format, stopnjo stiskanja ter barvni profil končne fotografije. Pretvorba fotografije v končni format iz formata RAW poteka zelo hitro. Tudi pri večji količini fotografij, ki smo jih pretvorili, ni bilo nikakršnih zapletov. Najbolj pa preseneča končna kakovost pretvorjene fotografije, ki je barvno zelo natančna z obilico čistih detajlov in dobrimi kontrasti. Eno z drugim so pri Phase ONE ubrali pravo pot. Program je postal enostaven, pregleden, hiter in z vrhunskimi končnimi rezultati.  37 POD LUPO ADSL VoIP-usmerjevalnik + wi-fi večfunkcijska brezžična dostopna točka varnostna kamera AVM FRITZ!Box Fon WLAN 7170 Siemens Gigaset SE365 WLAN LevelOne FCS-3021 Dome Camera Skupna ocena  Razmerje cena/kakovost  Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.avm.de Cena: okoli 200 € Spletni naslov: gigaset.siemens.com Cena: 129,99 € Tehnični podatki Tehnični podatki Način upravljanja: spletni vmesnik Radijski del: 802.11b/g (do 125 Mb/s), WPA2 Vmesniki: 1x priklop za DSL kabel, 4x LAN 10/100; 1x USB, 3x POTS, 1x ISDN Priložena programska oprema: navodila Podprti protokoli: TCP/IP, PPPoE, PPPoA, DHCP Modem: Annex B ADSL 2/2+ Virtualni strežniki: da Selektivni požarni zid: da Prepustnost IPSec/VPN: IPSec-ESP Tunnel mode, L2TP, PPTP Firmware nadgradljiv: da Mere: 185 x 140 x 35 mm Frekvenca in hitrost: 2,4 GHz, 300 Mbit/s Podprti protokoli: IEEE 802.11a/b/g/draft n Načini upravljanja: spletni vmesnik Vmesniki: 1x ethernet Možnost vdelave dodatnih modulov: ne Tehnologija MIMO: ne Dodatne funkcije: deluje kot dostopna točka, ponavljalnik in omrežna kartica (wi-fi na ethernet) Priloženo: programska oprema, navodila ZA: AVM je v Nemčiji eden najbolj pri proiz- vajalcev omrežne opreme (precej tudi po zaslugi domačega telekoma – hmm, zakaj je pri nas z Iskratelom ravno obratno?) in prav z izdelki iz linije FRITZ! je požel veliko nagrad tudi zunaj meja. Najnovejši izdelek podjetja je FRITZ!Box 7170 − je nabito veliko funkcionalnosti. Tako je za začetek naprava tudi modem ADSL2/2+ in zna brez težav nadomestiti tudi modeme ADSL tudi naših ISP-jev. Hkrati pa je naprava še zmogljiv usmerjevalnik (s požarnim zidom), telefonska centrala in brezžična dostopna točka. Da, na napravico lahko priključimo do tri navadne telefone linjie in eno ISDN-linijo, in glede na naša nastavljena pravila bo znala usmerjati naše telefonske klice, seveda tudi z možnostjo uporabe VoIP-a. Napredne funkcije upravljanja s pasovno širino in prioritetnega razporejanja omogočajo kakovostne VoIP-klice, verjetno najbolj vroča funkcija pa je zmožnost internetne telefonije VoIP z uporabo obstoječih analognih telefonov, in to tudi ob ugasnjenem računalniku! Poleg stikala ima še vrata USB, prek katerih lahko priklopimo tiskalnik ali zunanji disk – in FRITZ! jo pripelje v skupno uporabo v krajevno omrežje. Velike hvale pojemo tudi wi-fi delu – ki eden redkih pride z že tovarniško vključenim šifriranjem WPA2 (ključ dostopa do omrežja je serijska številka na spodnji strani naprave), radijski del pa omogoča še varno podaljševanje omrežja s funkcijo Secure WDS. ZA: Siemens Gigaset SE365 je novinec v Sie- mensovi ponudbi, kjer smo navajeni le brezžičnih telefonov ali baznih postaj. Gre za nekakšen hibridni brezžični omrežni adapter, saj lahko napravica opravlja celo paleto funkcij. A še prej si poglejmo njeno notranjost – napravica temelji na Atherosovem čipu XSPAN, ki kot prvi na trgu podpira tako 802.11b/g kot starejši ameriški pri 5 GHz delujoči način 802.11a ter še najnovejši (še ne dokončno požegnan) standard 802.11n. S slednjim obljublja prenosne hitrosti do 300 Mb/s, kar ponuja predvsem v svojem prvem načinu delovanja – kot običajna brezžična dostopna točka. Napravico lahko s pritiskom na gumb na njeni zadnji strani preklopimo v način ponavljalnika, kjer podaljšujemo doseg obstoječemu wi-fi omrežju, v katerega dosegu mora biti naprava. Tretji in zadnji način dela pa je wi-fi adapter, ko se SE365 prelevi v omrežni prehod, ki napravam, priključenim v svoja ethernetna vrata prek brezžičnega signala, ponudi dostop v omrežje. To utegne biti uporabno za naročnike IPTV-ja, ki pogosto od ADSL- modemov do televizorja vlečejo nerodne kable, ali pa za mularijo, ki želi svojo igralno konzolo povezati v internet (v obeh primerih prenos podatkov na frekvenci 5 GHz preskoči morebitno smetenje na vsesplošno uporabni 2,4 GHz). Napravica ima tudi osnovne funkcije usmerjevalnika, vsa konfiguracija pa poteka prek spletnega vmesnika (brskalnik s podporo za javascript). Brezžični del podpira zaščito WPA2. Brezžični signal je močan, za kar se velja zahvaliti eni interni in dvema zunanjima antenama. PROTI: Kje je gigabitno stikalo? Čeprav smo PROTI: Vprašanje je le, ali ni Siemens pri pričakovali slabše delovanje wi-fi dela (ker nima anten MIMO), pa se je v našem testnem okolju izkazal za zelo dobrega in hitrega (125 Mb/s)! Skratka, odličen evropski izdelek! Jaka Mele 38 svoji nameri malce pozen, saj ne spada v krog priznanih proizvajalcev wi-fi opreme … Čeprav ima več anten, naprava ne omenja njihove povezanosti v polje MIMO. Jaka Mele Skupna ocena  Razmerje cena/kakovost  Spletni naslov: www.levelone.si Cena: 417,60 € Tehnični podatki Ločljivost: 640 x 480 Vmesniki: 10/100 ethernet (PoE 802.3af) Pomnilnik: ni podatka Format zajema: MJPEG/MPEG-4 Drugo: zaščitna steklena kupola z ohišjem, detektor gibanja, dvosmerni avdio, motorizirano premikanje, motoriziran 4x digitalni zum Garancija: 2 leti ZA: LevelOne ima celoten nabor spletnih IP- kamer tako za zunanjo kot za notranjo uporabo, v vseh cenovnih razredih. Tokrat smo si ogledali model za notranjo uporabo. Kamera, ki od daleč spominja na profesionalni Speed Dome, ki smo si ga ogledali pred nekaj meseci, se izkaže za precej preprostejšo, a še vedno ponuja veliko. Glavna prednost kamere je motorizirano premikanje v treh smereh, s čimer pokriva celotni 360-stopinjski zorni kot. Čeprav ima kamera 0,25-palčni progresivni senzor CMOS, ta omogoča le ločljivost 640 x 400, a zato z osveževanjem 25 ali 30 slik na sekundo. Dokaj majhno, a še vedno oblikovno prepoznavno kamero odlikuje še možnost napajanja prek ethernetne povezave, kar omogoča montažo tudi daleč od potencialnega napajanja. Seveda v tem primeru potrebujemo ustrezno omrežno opremo, saj v kompletu ni priložen vmesnik za napajanje. Kamera obvlada stiskanje MPEG oz. MJPEG in sliko ter zvok (ima mikrofon) pošilja preko ethernetne povezave – lahko tudi dvojno sočasno – tudi prek internetnih brskalnikov, in kot posebnost prek 3GPP tudi v mobilne telefone! Programska oprema CamSecure omogoča priklop do 32 kamer, zajem slik in videa iz njih, samodejne posnetke, snemanje ob zaznanih premikih, moč pa je nastaviti tudi več deset programov oz. pozicijskih nastavitev. PROTI: Majhnost leče namiguje, da se kame- ra slabših svetlobnih razmerah oziroma v mraku ne obnese najbolje. Kamera ima le digitalni zum, ki je omejen na 4x. Ker kamera nima IR-filtra oz. osvetlitve, ponoči in v slabih svetlobnih razmerah ni uporabna. Na kameri so tudi vhodi za priklop dodatnih rešitev, predvsem senzorjev in alarmnih sistemov. Jaka Mele moj mikro | 3 | marec | 2008 POD LUPO 8-jedrni namiznik Intel Skulltrail Dual Socket Extreme Desktop Platform (D5400XS + 2x Intel QX9775) ka, 1,6 GHz FSB …). Procesorji za nameček niso frekvenčno zaklenjeni, tako da legalno spodbujajo in omogočajo navijanje. Z zračnim hlajenjem (v testnem kompletu sta bila priložena Zalmanova tiha in zmogljiva bakrena hladilnika – pohvalno!) lahko brez večjih težav doseženo 4 GHz! Ker gre že v izhodišču za dokaj energijsko potratne procesorje (pri 3,2 GHz je poraba celotnega sistema okoli 320 W), ne čudi, da se pri navijanju na 4 GHz poraba povzpne na neverjetnih 445 W, in to v identičnem sistemu z nezahtevno grafiko Sapphire X2600XT. Mimogrede, plošča bo sprejela tudi katerikoli drug procesor Xeon, če vam slučajno kak leži na mizi. PROTI: ZA: Osem jeder je seveda bolje od štirih, a za kakšno ceno? Po tem ko je Intel sredi lanskega leta predstavil hiter odgovor AMD-jevem konceptu 4x4 kar s ploščo 5000XVN, ki je bila sicer namenjena delovnim postajam, skupaj z dvema procesorjema Xeon X5365, letošnji Skulltrail pomeni korak naprej. Roko na srce – nobena 8-jedrna arhitektura, ki meri na končne uporabnike, ni doživela nikakršnega prodajnega uspeha , verjetno tudi zaradi izredno visoke cene! Intel poleg najzahtevnejših igričarjev meri predvsem na zahtevne uporabnike, ki ustvarjajo medijske vsebine, kar pomeni, da bo bolj kot za igričarje primeren za resne aplikacije, še zlasti grafične, video, matematične in 3D-modeliranje… Komplet tokrat gradi na sicer 5000XVN podobni, a zdaj uradno deklarirani kot namizni matični plošči D5400XS. Posebnost plošče, ki ima prostor za dva procesorja, je ležišče LGA771 (ki jo poznamo iz Xeonov), podpora pomnilniku FBDIMM DDR2-800 ter neverjetno, a resnično – podpora vzporedni grafiki AMD CrossFire in nVidia SLI. nVidia Intelu do zdaj ni dovolila podpore SLI-ju (saj sicer ne bi imeli več močnega razloga za nakup nVidinih matičnih plošč, kajne?), a Skulltrail je bil z nizko količino prodanih enot odlična platforma za nVidio in SLI (poleg tega je Intel od nVidie kupil bridge čipe PCIe 1.1), kar pomeni, da SLI deluje, ne da bi ga Test Skulltrail PCMark2005 (cpu) 10.833 3Dmark2006 (cpu) 6648 Intel E8500 Intel Core 2 Extreme QX9770 11.029 8009 4887 2970 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.intel.com Cena: 3650 USD (plošča okoli 650 USD,vsak procesor 1500 USD) Tehnični podatki Delovna frekvenca: 3,2 GHz Prednje vodilo: 1600 MHz Število jeder: 2 x 4 Količina predpomnilnika: 2 x 12 MB (6 MB na par jeder) bilo treba kje dodatno vklopiti. Ne pričakujemo, da bi SLI videli tudi na drugih prihajajočih Intelovih ploščah. Plošča je, mimogrede, ogromna, Intel omenja nov format eATX. Zanimiva je tudi odsotnost priklopa PS2 za miško in tipkovnico, namesto tega je le par USB- rež več. Na plošči so štiri reže PCIe x16, ki bi morale z nadgradnjo BIOS-a podpirati tudi prihajajoči CrossFire X z 2, 3 in 4 grafikami. Sama zmogljivost grafik v SLI-ju je performančno identična platformi nForce780i. Glede podpore procesorjem smo vezani na vmesnik LGA771, zato je Intel tudi predstavil malce spremenjeni že znani procesor Extreme Quad QX9770 , ki mu je spremenil le postavitev in število nožic in ga preimenoval v QX9775, sicer pa gre za identično notranjost (45 nm proces izdelave, 12 MB predpomnilni- Intel QX9650 11.102 4530 Intel Core 2 Quad QX6850 9656 4106 Intel Core 2 Duo E6750 Intel Core 2 Duo E4300 Intel Core 2 Duo E6700 6843 2411 4632 1605 6774 2385 Plošča je velikanska. Škoda, da hladilni element, poveznjen čez vezni nabor, ni aktivno hlajen. Plošča bo podpirala le običajni SLI dveh kartic, nVidia več kot dveh na tej platformi ne bo dovolila. Glede pomnilnika smo obsojeni na uporabo FBDIMM, ki sicer temelji na DDR2 in zato ne bo dosegal vrtoglavih cen, kot je pred leti podoben zaporedno delujoči Rambus RDRAM. A bistvene prednosti, ki jo zaporedni prenos pomnilniških podatkov omogoča – večje število bank, torej večjo količino pomnilnika − Intel ni izkoristil, saj so na plošči tako kot pri večini namiznikov 4 reže za pomnilnik. Če želimo doseči najvišjo prepustnost pomnilnika (38 Gb/s), moramo zasesti vse štiri reže, a to poveča zakasnitve. Največja težava pa je, da te prepustnosti procesorja ne moreta izkoristiti, saj pri 1600 MHZ prednjega vodila teoretični maksimum znaša 25,5 GHz. Ne moremo si kaj, da ne bi pomislili na to, da bi isto prepustnost ponujal tudi krmilnik DDR3-1333, ki ga najdemo v platformah X38 in X48. Največji minus platforme Skulltrail je cena, ki bo v Evropi dosegla skoraj 3000 evrov. Za igričarje sistem danes ne ponuja nikakršnih očitnih prednosti, ki bi upravičile tako investicijo, saj večina iger večnitnost podpira le za 2 do 4 jedra. Jaka Mele Rezultat sintetičnih testov Futuremark 3Dmark 2006 in PCMark 2005. Rezultat je indeksni, večja številka pomeni boljši rezultat. Rezultat kaže, da test 3DMark06 precej bolje obremeni vseh osem jeder kot starejši PCMark. 40 moj mikro | 3 | marec | 2008 POD LUPO procesor matična plošča domači zabaviščni sistem Intel Core 2 Duo E8500 MSI P7N SLI ZicPlay Z99 DVBT Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.intel.com Cena: okoli 230 € Tehnični podatki Delovna frekvenca: 3,16 GHz Prednje vodilo: 1333 Mhz Število jeder: 2 Količina predpomnilnika: 3 MB na jedro (skupaj 6 MB) ZA: Da je Intel dokončno izpilil množično pro- izvodnjo v 45 nm procesu, priča tudi povečanje ponudbe dvojedrnih procesorjev z osveženo mikroarhitekturo, imenovano Wolfdale. Čeprav so spremembe majhne, pa je razlika v zmogljivosti in porabi energije ter segrevanju občutna, hkrati pa velja pohvaliti da je cena ostala na isti ravni kot pri primerljivih dvojedrnikih 65 nm procesa. Tako kot štirijedrni Yorkfieldi tudi dvojedrni Wolfdali prinašajo podporo SSE4 in imajo kar 3 MB predpomnilnika na jedro! Procesorji serije E so že zadnje leto najboljša izbira med ceno in zmogljivostjo, in E8500 ni izjema. Presenetil nas je tudi hladilnik, priložen procesorju, saj je ta manjši od dosedanjih box hladilnikov in je identičen nizkim hladilnikom, ki so bili v preteklosti priloženi procesorjem Celeron. A novi 45 nm Core 2 Duo med polno obremenitvijo porabi po naših meritvah nekaj manj kot 40 W energije in tako deluje hladneje kot večina procesorjev zadnje leto – pod polno obremenitvijo ga nismo mogli segreti na več kot 46 stopinj. E8500 je tudi izredno zmogljiv, saj je v testu 3Dmark06 dosegel kar 2970 točk, kar je skoraj dvakrat več od svojega predhodnika E6300. Verjetno največja prednost 45 nm procesorjev pa je njihova zmožnost navijanja, saj je moč že ob zračnem hlajenju in ob nominalni napetosti procesor naviti na 4−4,5 GHz, z ustreznejšim hlajenjem pa smo slišali tudi za mnoge uspešne 5-gigaherčneže. Za to ceno vsekakor eden boljših procesorjev – če vam je dvojedrni procesor seveda še vedno po godu. PROTI: Prednje vodilo ekonomičnega pro- cesorja ostaja pri 1333 MHz. Za izkoristek novincev bomo potrebovali hiter pomnilnik DDR2/DDR3. Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.msi.com.tw Cena: 139 € Spletni naslov: www.zicplay.com Cena: 199 € Tehnični podatki Tehnični podatki Vezni čip: nVidia nForce750i SLI Platforma in CPU: Intel LGA775, 1 CPU Pomnilnik: 4 reže DDR2-800, do 8 GB Razširitvene reže: 2x PCI, 3x PCIE x16 Integrirane funkcije: 6x vrata USB 2.0, 1x vrata FireWire, krmilnik Serial ATA, 3 GB/s, 2x eSATA, 1x gigabitni omrežni adapter, osemkanalni zvok 7.1, dvokanalni krmilnik za pomnilnik DDR2 Funkcije: LCD-televizor, DVD/DivX-predvajalnik, FMradio, analogni in DVB-T TV-sprejemnik, stereo zvočniki Vmesniki: USB 1.1, S-video, komponentni video, kompozitni video, SCART Drugo: daljinski upravljalnik, vsi potrebni kabli Moč zvočnikov: 2 x 30 W Mere, teža: 495 x 320 x 360 mm; 3 kg ZA: Potem ko je Intel osvežil svoje vezne na- ZA: Kot bi doživljali déja vu ... Prejšnji mesec bore, smo isto dočakali tudi pri nVidii, čeprav je seznam novosti razmeroma kratek. nForce 750i tako prinaša le podporo PCIE v2.0, a le pogojno! Za čedalje pogostejše vzporedne grafične zmogljivosti pripravlja platformo s kar tremi režami PCIE x16 (od tega ena električno deluje le s prepustnostjo x8). MSI-jeva plošča P7N SLI meri na množično prodajo, saj je glede glavnih funkcij zelo podobna najmočnejšemu modelu 780i, okrnjena je le pri že omenjenih prepustnostih PCIE x16 (780i ima tri). Izstopata dve reži PCIE, in čeprav je ena električno le 8x, bo za vse trenutne grafike še vedno dovolj pasovne širine. Na plošči poleg osnovnih priključkov presenetljivo izstopata dva zunanja priključka eSATA. Plošča za ugoden denar ponuja zelo stabilno in preverjeno platformo, ki je več kot primerna tudi za osnovno navijanje. Plošča uradno podpira prednje vodilo pri taktu 1333 MHz, prek navijanja pa ga je moč nastavljati do nore frekvence 2500 MHz. Podobno je s pomnilnikom, ki je uradno na DDR2-800 (z navijanjem pa se je moč približati maksimalnemu DDR2-1400). Plošča se nam je zaradi dobrih navijaških možnosti v BIOS-u, stabilnega delovanja in odlične cene prikupila in menimo, da bo v navezi s poceni procesorjem Intel E8xxx omogočala odlično razmerje med ceno in kakovostjo, še zlasti če se sistema ne bomo bali naviti! PROTI: Pri navijanju je treba na vezni čip natakniti ventilator, saj občutno nižje porabe ali hladnejšega delovanja ni zaznati – tu je Intel v zadnjem letu naredil veliko! Želeli bi si tudi kak USB-priključek več. Vse druge funkcije so identične lanskemu modelu nForce 650i oz. plošči MSI P6N. Ne velja pozabiti, da plošča zaradi okrnjenosti ponuja le dve reži PCIE v2.0 (x16 in x8), medtem ko tretja x16 ostaja PCIE v1! Jaka Mele smo podoben hi-fi mini sistemček namreč prejeli od Xora, in glej ga zlomka , tokrat funkcionalno skoraj identičen sistem prejmemo od še enega evropskega podjetja (ki pa robo dobavlja iz Azije) − ZicPlay… Z99 je mini hi-fi sistem, ki je meri predvsem na vse tiste ki se še vedno niso odločili za nakup DVD- ali DivX komponente. Z99 je namreč vse v enem, saj ponuja integriran 7-palčni (23 cm) LCD-zaslon ter DVD/DivX-predvajalnik v eni škatli. Zgornji del stolpa zavzema LCD-zaslon, ki zna poleg analogne televizije sprejemati tudi digitalno (vdelan ima MPEG-2 DVB-T sprejemnik), ki podpira teletekst, EPV ... a žal ne v Sloveniji. Čeprav smo bili pri ZicPlayu skeptični, saj podjetje nima izkušenj z DivX-predvajalniki, pa tudi predvajalnik deluje kot pričakovano. Obvlada tako funkcije DVD- predvajalnika, predvaja pa tudi glasbene CD-je, glasbene MP3 in slikovne JPEG- datoteke. Podpira celo zapis XviD! Ne manjka niti FM-radijski sprejemnik z RDS-om, za razširitve pa skrbijo USB-vrata, prek katerih lahko predvajamo vsebine z zunanjih medijev. Vmesnik je identičen Xorovemu, v resnici pa za obema verjetno tiči nam nepoznano kitajsko podjetje. Tako kot pri Xoru velja pohvaliti delovanje podnapisov tudi pri DivX-filmih, naprava pravilno prikaže tudi slovenske znake. Priložena stereo zvočnika moči 30 W sta prijetno glasna. PROTI: Napravica je sicer nekaj cenejša od Xorove, a je tudi precej zajetnejša in manj elegantna. Daljinski upravljalnik je slab, plastičen in monoton. Hi-fi sistem je tako podoben Xorovemu, da ima tudi iste pomanjkljivosti − ni bralnika za pomnilniške kartice niti optičnega oz. koaksialnega digitalnega izhoda za zvok, vmesnika HDMI ... Meniji niso slovenski. Jaka Mele 41 POD LUPO grafična kartica Gigabyte nVidia ���� ����� Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.gigabyte.com.tw Cena: 189,99 € Tehnični podatki ZA: nVidia je po precejšnjih zamudah in težavah pri proizvodnji končno začela prodajati svoj novi grafični procesor, drugo generacijo pospeševalnikov DirectX10, GeForce 9. Zanimivo, da se je nVidia najprej odločila na trg poslati nižji srednji cenovni razred nove generacije grafike, saj to do zdaj ni bila navada. A vse kaže, da je AMD -juv tem množično prodajanem cenovnem razredu z izdelki zadnjega leta, ki so vsi po vrsti ponujali več za isto ali pa isto za nižjo ceno, uspelo ogroziti nVidiin delež, zato je bil odgovor nujen in potreben. Kakorkoli že, 9600GT je na trgu, cenovno pa se bodo cene do konca marca zaradi pomanjkanja gibale okoli 200 evrov, pozneje pa lahko pričakujemo umirjanje s ceno na 170 evorv … Paradnega konja družine GeForce 9 šele pričakujemo (baje bo zaradi težav za vsaj mesec dni zamudil Cebit – torej aprila). Procesor G94 (proizveden v 65 nm) utripa pri 650 MHz, kar je dobrih 20 % več kot predhodnik 8600 GT, s pomnilnikom pa se pogovarja prek podvojenega 256-bitnega pomnilniškega krmilnika. Tudi hitrost pomnilnika je narasla za slabih 25 % na 1800 MHz, uporabljen je že preverjeni GDDR3. Ker gre za drugo generacijo strojne podpore DX 10, velikih sprememb v arhitekturi ni bilo pričakovati, zato ne preseneča, da se je število pretočnih procesorjev (ki delujejo vzpredno) podvojilo na 64, vsi pa delujejo pri visoki hitrosti 1625 MHz (pri 8600GT so bili le na 1,18 GHz). nVidia oglašuje 9600GT kot kartico, ki prinaša največje povečanje moči med dvema generacijama. Zato ne preseneča podpora standardu PCIe 2.0, čeprav bo delovala tudi na starejših režah PCIe x16. Prijetno smo bili presenečeni z zmogljivostjo kartice, saj je skoraj ujela precej dražjo 8800 GT, v vseh testih pa prekaša tudi AMD-jev Radeon 3850. Kartica ima tako kot model GTS dva izhoda DVI, prek katerih preko Dual-Link DVI podpira ločljivost do 2560 x 1600 ter izhod VIVO. V Gigabytovi škatli najdemo še vmesnik za priklop S-video in kompozitnih kablov. Grafični procesor obvlada delo z videom, ki končno v celoti strojno podpira vse funkcije HD- predvajanja do polne ločljivosti 1080p! Kartica se med delovanjem obnaša odlično, saj deluje hladno in tiho. 3D Mark 2006 (1280x1024x32) 3D Mark 2006 (SM2) 3D Mark 2006 (SM3 HDR) HD 3870 X2 5917 7428 HD 3850/ 512 4170 4465 nVidia 9600GT 4563 4259 HD 3870/ 512 4664 5070 3D Mark 2006 (1280x1024x32) 3D Mark 2006 (SM2) 3D Mark 2006 (SM3 HDR) ATI X1950 PRO 1872 2009 NV 7600GT NV 7950GT 1389 1136 2039 2090 NV 7950GX2 3587 3869 8600GT 7600GT(SLI) 8600GTS 3D Mark 2006 (1280x1024x32) 3D Mark 2006 (SM2) 2278 3D Mark 2006 (SM3 HDR) 2029 1871 1633 8800 GTS320 1324 (2461) 3704 1075 (2247) 3704 ATI X1900GT 1684 1866 ATI X1950XTX (CrossFire) 2436 (4343) 2735 (4615) 8800GTS 8800GTX 8800 Ultra 3680 3656 4521 4647 5533 5536 Pregled kartic zadnjega obdobja! Testiranje s programom 3Dmark 2006. Rezultat je indeksni, večja številka pomeni boljši rezultat. 42 Grafični procesor: G94 Pomnilnik: 512 MB GDDR3 Hitrost procesorja/pomnilnika: 650/900(1800) MHz Vodilo: PCIE x16 v2.0 Dodatni priključki: 2x DVI, VIVO PROTI: Izkaže se, da je grafični procesor G94 le okrnjeni derivat G92 (točneje, polovica), kar pomeni, da je teoretično kartica vsaj 35 % počasnejša od 8800GT. Tega, da se nove generacije rišejo le v marketinških kampanjah, ne pa v tehnologiji, smo pri nVidii že vajeni, saj je na pretekli generaciji temeljil tudi 8600GT (na g84). Zato tudi ne čudi, da kartica potrebuje dodatno napajanje v obliki 6-nožnega priključka. Edina sprememba od G92 je podpora novemu izhodnemu standardu/priključku DisplayPort, ki pa ga na tej kartici ni najti. Na kartico lahko interno pripeljemo zvočni signal prek kabla S/PDIF. V škatli je tudi adapter DVI−HDMI, ki omogoča tudi prehod zvoka, a brez elegance, ki jo premore AMD. nVvidia z generacijo G9x še vedno podpira le senčilni model 4.0, medtem ko konkurenca že podpira model shader 4.1 in zato tudi prihajajoči DirectX 10.1. Kartica je v vseh ločljivostih precej hitrejša od 8600 GT, a njen neposredni tekmec AMD HD3870 jo v večini iger in ločljivostih še vedno prekaša za dobrih 10 odstotkov! Vodstvo se za dobrih 10 odstotkov obrne, ko vklopimo vse filtre in mehčanja slike – a drastičnih razlik zdaj nVidia ne doseže. Ob sočasnem občutnem znižanju AMD-jevih grafik (kar za 30 % v marcu tudi pri nas) in dejstvu, da »naslednja generacija GeForce 9« za zdaj to še ni, se poraja vprašanje, ali je stvar vredno kupiti. Če ne drugega, lahko v sredini marca pričakujemo nižanje cen kot odgovor na ATIjevo pocenitev. Jaka Mele moj mikro | 3 | marec | 2008 grafična kartica grafična kartica Sapphire X3850 512MB Club3D HD 3870 X2 Spletni naslov: www.club-3d.com Cena: 433,01 € Tehnični podatki Spletni naslov: www.sapphire-tech.com Cena: 179 € Tehnični podatki Grafični procesor: ATI RV670 Pomnilnik: 512 MB GDDR3 Hitrost procesorja/pomnilnika: 668/828(1656) MHz Vodilo: PCIE 16x Dodatni priključki: 2x DVI (HDMI prek vmesnika),1x VIVO Drugo: podpora za HDCP ZA: Sapphire je predstavil nekoliko spremenjen model že poznane grafike 3850, kjer predvsem gradi na večji količini pomnilnika, ki je zdaj tudi hitrejši. V originalnem modelu 3850 z 256 MB pomnilnika se je namreč v večini testov izkazalo, da kartico vleče navzdol predvsem premalo pomnilnika, saj so teksture v večini modernih iger tako obsežne, da se je morala kartica preveč ukvarjati s čakanjem na nove podatke. Novi 3850 to težavo rešuje, poleg tega pa se je izkazal tudi za precej navijanja sposobno grafiko. Lahko bi rekli, da so proizvajalci pravočasno osvežili model 3850, saj je stari z 256 MB pomnilnika rahlo počasnejši kot nVidiin novi strojček 9600GT, a rezultati se spet obrnejo v prid AMD-ju z uporabo nove kartice. Grafično jedro je še vedno identično, proizvedeno v 65 nm, zaradi tega kartica ponovno deluje hladno in tiho tudi pod obremenitvijo. Večjih sprememb glede na predhodnika ni, se pa povečani pomnilnik pozna pri rezultatih – ti so občutno boljši kot pri 256 MB. Tako z novincem 9600 GT v določenih primerih obračuna že 3850/512, hkrati pa je možno to kartico v večini primerov naviti na hitrosti modela 3870. Hkrati z občutno pocenitvijo AMD-jevih kartic, nekajkrat boljšimi gonilniki in že drugi mesec podporo za navezo do štirih (različnih modelov) kartic v CrossFire X lahko rečemo le – prihodnost je ta hip rdeča. PROTI: Kartica potrebuje napajanje, želeli bi si model s pasivnim hlajenjem. Nedavno znižanje cen se v Sloveniji še nee pozna. Jaka Mele videoprojektor Toshiba TLP-WX2200 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  POD LUPO Grafični procesor: ATI RV670 Pomnilnik: 1024 MB GDDR3 Hitrost procesorja/pomnilnika: 825/900 (1800) MHz Vodilo: PCIE 16x v2.0 Dodatni priključki: 2x DVI, 1x VIVO Drugo: podpora za HDCP, HDTV 1080p izhod ZA: Povezava dveh grafičnih procesorjev na isti kartici ni nova ideja, a vse izvedenke do zdaj so za tako delovanje potrebovale dve medsebojno povezani matični plošči (nVidia). AMD-ju je z novincem HD 3870 X2 to uspelo na eni sami plošči, kar pomeni občutno znižanje stroškov, večji interes proizvajalcev in navsezadnje nižjo ceno za kupca ob večji marži proizvajalca. Pod hladilnikom se skrivata skrivnostni R680, ki v resnici ni drugega kot povezava dveh RV670, proizvedenih s 65 nm procesom. Medsebojno si pomagata v načinu CrossFire. Prav fin proizvodni proces je tudi omogočil zmerno energijsko porabo kartice – poraba celotnega sistema s HD 3870 X2 je v načinu pripravljenosti znašala okoli 190 W (s kartico Geforce 8 Ultra prek 220 W), pod polno obremenitvijo pa nekaj čez 370W (Geforce 8 Ultra okoli 360 W). Kartica potrebuje dvojno napajanje – 6- in 8- nožičnega priključka. A končno lahko pohvalimo AMD/ATI, saj je ventilator na kartici višjega razreda in tudi vrti se po potrebi, kar v stanju pripravljenosti pomeni neslišno, pod polno obremenitvijo pa še vedno zmerno tiho grafiko! Cenovno je X2 na ravni nakupa dveh kartic HD 3870, vendar ima za tiste, ki želijo posegati po najvišjih ločljivostih in hitrostih, poglavitno prednost – precej enostavnejšo povezavo v CrossFire X (interna naveza štirih grafičnih procesorjev), ki bo z gonilniki podprt sredi marca! Kartica je cenovno konkurenčna izdekoma nVidia 8800 Ultra in 8800GTX, performančno pa opazno nad njima (v povprečju 5 do 7%) in tako je po skoraj dveh letih ponovno prevzela lovoriko najmočnejše grafike! Hkrati je opazno močnejša od le malo cenejše 8800 GTS. Kartica ima 1024 MB pomnilnika GDDR3, v jedrih pa grafiko kuje kar 640 pretočnih procesorjev. Ostajajo nam tudi vse dobrote serij HD2xxx in HD3xxx: podpora za HDCP, vdelani avdio čip, prenos slike in zvoka preko vmesnika DVI-HDMI, UVD … PROTI: Jedri sta spojeni prek načina CrossFire, kar pomeni da v nepodprtih igrah ne bomo niti slučajno ugledali želene hitrosti. Cena kartice v tujini je kar 30 % nižja od slovenskih cen – upamo, da se bo cena kmalu znižala tudi pri nas. Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.toshiba.si Cena: 1320 € Tehnični podatki Tehnologija in ločljivost: LCD, 1280 x 800 Svetilnost: 2200 ANSI-lumnov Kontrast: 600 : 1 Življenjska doba žarnice: 2000 ur, (3000 ur v ekonomičnem načinu) Vmesniki: 1x kompozitni video, 1x komponentni video (prek DB15), 1x S-video, 2x DB15 vhod + 1x izhod, avdio izhod (1) in vhod (2) Mere in teža: 288 x 82 x 247 mm; 2,8 kg Daljinski upravljalnik: da Dodatno: torba ZA: Toshiba je predstavila zanimiv majhen pro- jektor, ki pa se ponaša s kar ločljivostjo WXGA, ki je bila doslej rezervirana za precej večje projektorje. Poleg majhnosti projektorja velja pohvaliti tudi dokaj ugodno ceno za to ločljivost. Kot namiguje že ločljivost 1280 x 800, gre za širokozaslonski projektor (16 : 10), kar bo poleg filmofilov navdušilo tudi pisarniške delavce, ki bodo lahko pregledovali precej večje Excelove tabele. Projektor meri na pisarniško uporabo in uporabo v izobraževalnih organizacijah, a ponuja tudi dovolj za občasno gledanje filmov. Čeprav gradi na LCD-tehnologiji, ima dovolj veliko svetilnost in kontrast, da lahko poleg ostre slike grafikonov in pisarniških aplikacij gledamo tudi (interpolirane) HD-filme. Upravljanje s projektorjem je otročje lahko – gradi na že videnem vmesniku Toshibe. Zanimiv je tudi na pogled, saj je poleg njegove seksi majhnosti in elegantnih oblik moč opaziti tudi nekaj pametnih potez. Tako so krmilni gumbi na ohišju nameščeni na posebni ploščici, ki jo je moč sneti s projektorja in ga s tem zavarovati pred krajo. Posebej dober je tudi daljinski upravljalnik, ki lahko spet služi tudi kot miška, vdelan pa ima tudi laserski kazalnik. Čeprav leča ni največja, ponuja 1,2x približevanje, in že na razdalji 1,3 metra daje sliko diagonale enega metra, sicer pa zna projektor projicirati največ z razdalje 12 metrov (slika ima diagonalo dobrih 7,5 m). Projektor obvlada tudi samodejno popravljanje geometrije slike (keystone), a le navpično. V ohišju je skrit še simboličen 1 W zvočnik. PROTI: Ker projektor ni namenjen domači uporabi, ne bomo zamerili odsotnost vmesnika HDMI, čeprav bodo DVI pogrešali tudi šolniki in pisarniški delavci. Pograjali bi nezmožnost povezovanja v omrežje, saj projektor ne pozna niti žične niti brezžične komunikacije. Projektor ni med tišjimi, saj ob normalnem delovanju slišimo vseh 34 decibelov (v ekonomičnem načinu 29), kar ob namestitvi pod strop ne bo motilo, če pa je na mizi pred nami, tega ne bomo mogli spregledati. Jaka Mele 43 POD LUPO zunanje diskovno polje zunanje diskovno polje medijski predvajalnik D-Link DNS-323 Raidsonic ICY BOX Raidsonic ICY BOX NAS4220 IB-MP302S Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.dlink.com Cena: 238 € Tehnični podatki Procesor: ni podatka Število diskovnih mest: 2 Priključek za disk: SATA-2 Kapaciteta: največ 2 TB (1x 1 TB v RAID0) Vmesnik: USB 2.0, gigabitni ethernet Mere, teža: 132 x 198 x 104 mm, 1,2 kg Garancija: 1 leto ZA: D-Link je eden bolj znanih proizvajalcev omrežne opreme, zato ne preseneča njegova ponudba tudi za domače uporabnike. Model DNS-323 je med znanimi imeni eden cenejših zunanjih ohišij NAS. V ohišje lahko namestimo dva 3,5-palčna trda diska katerekoli kapacitete, seveda pa mora biti vmesnik SATA. D-Linkovo ohišje je eno večjih in lepših – do diskov dostopamo od spredaj z dvigom prednje plošče. Diska vtaknemo v ohišje brez vijačenja – ohišje ju bo varno oprijelo. Ko želimo diske izvleči, moramo le potegniti ročico na zadnji strani naprave. Tam najdemo še gigabitna vrata ethernet ter vrata USB 2.0. Na prednji strani so tri statusne lučke in gumb za hitro izdelavo varnostne kopije. Enoto upravljamo prek brskalnika, ki podpira Javo. Namestitev in konfiguracija diskov sta preprosta in pregledna, poznajo se D-Linkove izkušnje. Prek vmesnika lahko dostopamo do nekaj aplikacij (scandisk, opozarjanje preko e-pošte, defragmentacija in upravljanje z energijo), diska pa lahko postavimo v enega izmed štirih podprtih načinov: RAID 0, RAID1, JBOD, in standardni diski. Naprava ima tudi funkcijo medijskega strežnika UPnP za urejanje in shranjevanje in predvajanje medijskih datotek (podpira tudi iTunes). Na diskovno polje se lahko povežemo tudi prek FTP-ja, prav tako pa je vdelan tiskalniški strežnik, ki naš tiskalnik, priklopljen prek USBpovezave, poveže v krajevno omrežje! Vdelani ventilator se sicer sliši, a je kontroliran glede na temperaturo v notranjosti. Priložena uporabniška navodila so pregledna in informativna. Priložena sta tudi brezplačni programski paket za avtomatizacijo izdelave varnostne kopije Memeo ter program za iskanje po datotekah. Enota deluje hitro – pri povezavi diskov v RAID 0 smo dosegli prepustnost dobrih 22 MB/s pri branju z enote in 12 MB/s pri pisanju nanjo. Pohvaliti velja pogoste in redne nadgradnje strojne kode s strani proizvajalca (nekaj, kar bomo pri B-znamkah). PROTI: Garancija je le eno leto. Cena enote bi lahko bila glede na funkcionalno identične konkurenčne izdelke nižja. Jaka Mele 44 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.raidsonic.de/ Cena: 165 € Tehnični podatki Procesor: ni podatka Število diskovnih mest: 2 Priključek za disk: SATA Kapaciteta: do 2 TB (2x 1 TB v RAID0) Vmesnik: USB 2.0, 1x gigabitni ethernet Mere, teža: 243 x 138 x 82 mm, 1,6 kg ZA: Mnogo uporabnikov svoje podatke že shra- njuje ali podvaja tudi na zunanjih diskih USB ali eSATA, predvsem zaradi dodatne varnosti in arhiviranja. Kjer pa se potrebe po dostopu do podatkov stalne, velja razmisliti o stalno dosegljivemz zunanjemu disku oz. diskovnemu polju, povezanemu v omrežje. Take naprave so lahko kar drage, zato smo bili ob Raidsonicovi napovedi modela 4220 v pričakovanju. Raidsonic namreč pogosto ponuja cenovno ugodne rešitve, ki so na dokaj visoki kakovostni ravni. Model 4220 je diskreten, eleganten in se poda na vsako mizo. Na sprednji strani ima en, na zadnji še drug USB-vhod ter ethernetna vrata. Na sprednji strani ohišja sta še večji gumb za vklop ter manjši gumb za hitro varnostno kopijo; na zadnji pa najdemo majhna gumba za reset in ponovni zagon. V napravo lahko stlačimo dva 3,5-palčna diska, ki nista omejena s skupno kapaciteto (v času pisanja lahko z 1TB diski dosežemo polje velikosti 2 TB). Odlike naprave so podpora za RAID 0, 1 ter Span (NRAID) in JBOD. Konfiguracija poteka prek spletnega brskalnika, naprava pa ima že nameščene strežnike Samba, NFS, FTP, DHCP, UPnP-AV z vključujočo podporo za iTunes ter tiskalniški strežnik. Na USB-vrata lahko priklopimo tiskalnik (ki ga damo v skupno rabo v omrežje) ter dodatne diske, USB-ključe ... Za delovanje oz. dostop ne potrebujemo dodatnih gonilnikov, prav tako noben izmed strežnikov ni omejen s številom uporabnikov ali skupin. PROTI: Glede na RaidSonicov sloves smo računali na nižjo ceno, a je izdelek vseeno funkcionalno lepo zaokrožen, tako da mu veliko ni očitati. Imamo le dve pripombi – spet 3 cm ventilator, ki se ga nikakor ne moremo znebiti ali ga preslišati, ter glomazen in neroden zunanji napajalnik! Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.raidsonic.de Cena: 77 € Tehnični podatki Podprti mediji: − Predvaja: MP3, MPEG-1 in 2, DivX, DAT, AVI, VOB, JPEG Video izhodi: kompozitni video, S-video, komponentni Avdio izhodi: 2x činč (stereo RCA) Daljinski upravljalnik: da Drugo: USB 2.0 vrata ZA: Vsem, ki želijo v dnevni sobi predvajal- nik medijskih vsebin, pa hkrati ne želijo graditi dnevnosobnega računalnika ali pa nadgrajevati svojega starejšega DVD-predvajalnika, bo morda rešitev simpatična nova Raidsonicova napravica. IcyBox MP302 je malce starejši brat v prejšnji številki predstavljenega modela MP303. Zato je kar 33 % cenejši, pohvali pa se lahko še z lepšo zunanjostjo, saj sprednjo stran tega v črni bleščeči plastiki in kromirano obrobljenega izdelka krasi še modro osvetljen LCD-zaslon, na katerem se prikazuje stanje napravice oziroma kaj se predvaja in kako daleč smo. Na sprednji strani najdemo še osem tipk, s katerimi lahko poženemo predvajanje ali pa ob priklopu na računalnik s pritiskom na en gumb izvedemo izdelavo varnostne kopije. Po funkcionalnosti je naprava skoraj identična MP303, saj predvaja tako glasbene kot video datoteke, a nabor podprtih formatov je precej krajši – tako podpira le najpogostejši MP3 ter AVI in MPEG2. Ne smemo pozabiti na slike JPEG, vendar so precej omejene z velikostjo, kar se pri modelu 303 ni poznalo. V škatlici je prostor za 3,5-palčni disk SATA. Napravica podpira velikosti diskov do 500 GB, a poleg prenosnega skladišča podatkov zna, kot rečeno, izvajati tudi varnostno kopiranje in predvajanje medijskih vsebin. Priložen je tudi presenetljivo dober kartični daljinski upravljalnik, ki uporablja baterijo AAA. PROTI: Napravo hladi majhen 3 cm ventila- tor, ki je zelo slišen. Gumbi na enoti so precej poceni in ob pritisku tudi dajejo tak vtis. Naprava ne podpira datotek XviD, niti ne obvlada podnapisov! Škoda, da enota nima izhoda HDMI ali celo omrežnega vmesnika, s čimer bi bila primerna tudi za prihajajoče čase. Predvajalnik ni prepoznal vseh filmov, kar bi utegnil biti hrošč, a pregled za novejšo strojno kodo (firmware) je pokazal, da podjetje tega sploh ni še nikoli osvežilo … Jaka Mele moj mikro | 3 | marec | 2008 POD LUPO TUGZip 3.4 Stiskaj me brezplačno Stiskanje pri današnji kapaciteti diskovnega prostora ni več tako aktualno kot nekoč, ko smo se bojevali za vsak bit, da smo določeno datoteko sploh spravili na prenosni medij. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si D anes je aktualno prenašanje datotek iz interneta in pošiljanje prek elektronske pošte. Slednje ni zanemarljivo, saj RFC predvideva samo 64 MB kot največjo dovoljeno količino za prenos prek tega transportnega sistema. Človek pa si tudi vedno želi, da bi imel na svojem namizju kaj boljšega, kot je stiskalnik, ki ga ima v jedrih dodan operacijski sistem. TUGZip je seveda alternativa tako tistemu siromašnemu orodju v samem sistemu kakor tudi vsem plačljivim programom njegove branže. S slednjimi se enakopravno kosa, čeprav ima tudi pomanjkljivosti. TUGZip pozna več kot 20 poznanih in uveljavljenih arhivarskih programov oziroma jih prepozna in tudi razširi. Med njimi seveda ne manjkajo vsi poglavitni − ZIP, RAR in ACE. Zanimivo pa je da obvlada (med drugim) tudi 7-zip, ki mu je neposredna konkurenca. Pri vsej zadevi pade takoj v oči, da zna (resda samo razpakirati) opraviti tudi z datotekami, ki so stisnjene v obliki slike (ISO, BIN, IMG ter NRG). No, žal pa zna le manjše število teh formatov tudi dejansko zapakirati nazaj v prvotno obliko. V tej smeri so fantje omogočili tudi vstavljanje dodatkov, ki jih snemate s spletne strani, pa si lahko prenesete tudi možnost stiskanja v format RAR in ACE, če vam ZIP ni dovolj. Zato pa podpira algoritem Deflate64, ki vam bo omogočil da se kosate tudi z datotekami, večjimi od 4 GB. Prav tako pozna večino poglavitnih kodirnih algoritmov (DES, 3DES, Rijndael, Blowfish ...), tako da lahko seveda kodirate tudi svoje podatke. Prav utegne priti tudi dodatek za odpiranje podatkov, ki je pri marsikaterem programu dodatno plačljiv. Prav tako so podatki potem lahko kodirani. Nič manj pa ni zanemarljiva podpora izvajanju skriptnih datotek. Za to uporablja jezik Javascript. Če se ozremo še na uporabniški vmesnik, lahko vidite, da so stvari približno znane iz drugih programov. Vse je precej intuitivno, pa tudi v opravilno vrstico se vam namesti, tako da lahko program poganjate kar od tam. Največja TUGZipova pomanjkljivost je, da se prepočasi razvija. Kar pa še vedno ne pomeni, da je izgubil kak del, ki ga konkurenca ima. Le novosti se pojavljajo prepočasi.  TUGZip 3.4 Namenjen: Stiskanju in raztezanju arhivskih datotek Za: Brezplačen, pozna in ve veliko Proti: Prepočasen razvoj Cena: Brezplačen za osebno rabo Spletni naslov proizvajalca: /www.tugzip.com/ Symantec Backup Exec 11d Za varnost podatkov Za varnost podatkov v resnih okoljih ni dovolj le strojna oprema, potrebujemo tudi ustrezno programsko opremo. Za arhiviranje podatkov v osebnih računalnikih največkrat ne potrebujemo posebne, drage programske opreme. Dovolj je že »batch file«, ki ga poženemo ali se požene celo sam in na zunanji disk prekopira ustrezne podatke. Piše : Milan Simčič milan.simcic@mojmikro.si S ymantec Backup Exec 11d je programski paket, namenjen arhiviranju in obnovitvi strežnikov Microsoft Windows. Prilagojen je za Exchange, SharePoint, SQL in Active Directory. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da podpira šifriranje in z dodatno podporo deluje tudi na drugih platformah. Podprti so 64-bitni strežniki in odjemalci Oracle RAC, DB2, Mac, HP-UX, Solaris 10 in SUSE 10.0. Prek strežnika Backup lahko spremljamo tudi potek arhiviranja posameznih delovnih postaj v mreži. Opazujemo, kako hitro arhiviranje poteka, do kakšnih napak je prišlo in podobno. Pomembno je tudi dejstvo, da so lahko posamezne postaje različnih platform (Windows tudi NT4, Unix/Linux, Mac). Res pa je, da so nekatere funkcionalnosti omejene zgolj na sisteme Windows. Po preprosti, a nekoliko dolgotrajni namestitvi je čas, da prek vmesnika Management nastavimo parametre arhiva. Najprej je seveda treba izbrati enoto, na kateri bo arhiv shranjen, nato določimo, ob katerem času se bo arhiv začel izvajati, katere datoteke se bodo arhivirale, kako pogosto. Določimo tudi, ali se bo arhiv prepisoval ali le dopolnjeval z novimi datotekami. Možnosti je kar precej. Določimo tudi, v katerih primerih se bo arhiv prenesel na magnetni trak in kdaj se arhiv povozi z novim, če začne zmanjkovati prostora na enoti za arhiv. Čeprav je programski paket zmožen arhiviranja več delovnih postaj, ki uporabljajo različne operacijske sisteme, je njegova poglavitna naloga arhiviranje strežniških sistemov. Strežniki Exchange so v nekaterih podjetjih ključnega pomena, saj brez elektronske pošte v poslovnem svetu danes ne gre več. Ravno zato je arhiv še toliko pomembnejši. Za nemoteno delovanje pa ni pomemben samo arhiv, ampak tudi obnovitev podatkov. Pomembno je, kako hitro lahko po- datke obnovimo in koliko truda bomo za to porabili. Backup Exec nam zagotavlja obnovitev posameznih sporočil, map in poštnih nabiralnikov. Omogoča nam tudi obnovitev posameznih dokumentov za strežnike SharePoint in zbirk podatkov za strežnike SQL 2005. Zelo pomembno je, da za obnovitev imenika Active Directory ni potreben ponovni zagon računalnika. Veliko je novosti izboljšav in prednosti, ki jih bodo znali ceniti upravljavci strežnikov (administratorji). Če se dotaknemo še varnosti. Izboljšave pri varnosti podatkov omogočajo skrbnikom za IT, da izberejo šifriranje varnostno kopiranih podatkov z uporabo 128- ali 256-bitnega šifriranja, kar omogoča varno prenašanje podatkov prek omrežja in shranjevanje podatkov v šifrirani obliki na trak. Symantec Backup Exec 11d je vsekakor vrhunski izdelek, ki ponuja ogromno. Žal pa je cena precej visoka, kar pomeni, da se bodo za nakup odločali le v nekaterih podjetjih. Res pa je, da že enkratna izguba podatkov nekajkrat preseže stroške nakupa celotnega paketa. Žal vsi ne razmišljajo v tej smeri.  Symantec Backup Exec Namenjen: Arhiviranju in obnovitvi podatkov Za: Podpora različnim platformam in procesorjem Proti: Kljub visoki ceni je treba nekatere module dokupiti. Cena: 645 € Spletni naslov: www.symantec.com 45 POD LUPO VirtualBox 1.5.4 ThreatFire 3 Drugačna virtualizacija Varuh pred ... Očitno so procesorji in druge komponente v digitalnem svetu postali tako zmogljive, da zmorejo poganjati še marsikaj drugega, ne le procese, ki jih potrebujete za delo. Osebni računalnik je škatla, ki je brez operacijskega sistema neuporabna. V večini osebnih računalnikov je razširjen operacijski sistem Microsoft Windows, ki pa je žal nagnjen k raznim »prehladom« in ga je treba varovati. Piše : Aleš Farkaš Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si ales.farkas@mojmikro.si T udi igralcev, ki se gredo virtualizacijo, je v današnjem svetu vse več. Pa tukaj ne mislim na strežniško virtualizacijo. Trenutno pa je le eden to zmožen dobro početi, drugi so še bolj ali manj na papirju ali pa jim kopica stvari ne deluje. In zakaj bi brez razloga zamenjali nekaj, kar deluje? Vedno se najdejo hibe. VMware je treba plačati, Virtual PC pa še nekaj časa ne bo vedel, kaj je to uporaba naprednega USB-ja ali druge naprave, ki jo je verjetno težje virtualizirati. Tako se seveda najdejo tudi vmesni igralci, ki poskušajo zapolniti to praznino, in eden od teh je VirtualBox. Njegova splošna namembnost je, da omogoča namestitev več različnih operacijskih sistemov, bodisi v namen testiranja ali resne uporabe. Skorajda si testiranja programske opreme več ne znam predstavljati brez virtualnega okolja. Vsak kos, ki gre skozi moje roke, najprej preizkusim v virtualnem okolju. Kdor se je kdaj malo bolj poglobil v svoje delovno okolje ve, kako stresno je lahko nameščanje operacijskega sistema, z vso tisto navlako manj ali bolj uporabnih programov. Virtualizacija nam tu olajša življenje. VirtualBox deluje na treh najvažnejših platformah: Windows, Linux in Macintosh. Omejen je na platformo x86. Po dokončni namestitvi boste kaj hitro opazili, da VirtualBox v marsikaterem pogledu posnema VMware. Čeprav samo okolje morda tega toliko ne nakazuje, pa vam bo takoj jasno, ko se boste začeli prebijati skozi korake nastavitve prve virtualne izgradnje, skozi katere vas seveda vodi čarovnik. Med namestitvami lahko izbirate med vsemi bolj ali manj znanimi distribucijami Linuxo in Windows. Najdete pa še kakšne »dinozavre«, kot je recimo OS/2. Na začetku je vedno boljše sprejeti vse predVirtualBox 1.5.4 Namenjen: Virtualizacija marsikaterega osebnega sistema Za: Hiter, brezplačen, deluje na veliko platformah Proti: Včasih zmedeno delovanje, nestandarden format zapisa Cena: Brezplačen za osebno rabo Spletni naslov proizvajalca: www.virtualbox.org/ 46 F loge namestitvenega čarovnika in se šele pozneje igrati z nastavitvami, da boste prepričani, kje je šlo kaj narobe. Nameščate lahko neposredno s kopije diska (CD/DVD-ja) ali kar iz datoteke ISO. Največja zamera gre urejanju omrežnih nastavitev, ki niso tako intuitivne kot pri VMwareu. Vendar se da urediti tudi to. Vsi virtualni programi s sabo prinesejo tudi sklop svojih gonilnikov, tako da jih je priporočljivo čim prej namestiti, saj le tako dobite polno uporabnost zaslona in miške. Očitna funkcija, ki pade v oči, je tako imenovano okno streamless, ki vam omogoča, da virtualni disk skrijete v ozadje za operacijski sistem, kjer pa še vedno teče nemoteno. Preklapljanje med sistemi deluje čisto zadovoljivo. Nezanemarljiva ni niti skupna raba diskov. V virtualnem operacijskem sistemu enostavno poveste, katere dele sistema boste vzeli od glavnega operacijskega sistema, gost pa potem te dele tudi uporablja, kot bi bili njegovi. Seveda ne manjkajo niti posnetki sistema. Bolj pa bode v oči arhiviranje. Tega nimajo niti klasični virtualni igralci. Je pač že tako, da je treba posamezen virtualni del enostavno »ugasiti«, narediti arhiv celotnega sistema in ga potem spet zagnati. Uporaba je precej enostavna in z nastavitvami precej spominja na VMware. Da imate tudi kopico možnosti, priča uporabniški priročnik, ki pa ga je treba z njihove spletne strani prenesti naknadno, saj ga namestitev ne vključuje.  inance včasih pač ne dopuščajo nakupa novega programa za odstranjevanje in preventivno zaščito oziroma vsakoletno obnovitev licence programa za zaščito pred virusi in spletnimi malverzacijami. Tako se je treba zateči k brezplačnim rešitvam, če so le na voljo. Ena takšnih je program ThreatFire. V resnici ima tudi večjega bratca PRO, ki ima na voljo nekaj pomembnih dodatkov in možnosti, a tokrat se bomo osredotočili na brezplačno različico. ThreatFire tudi ni klasičen protivirusni in protivohunski program. Avtorji ga bolj opisujejo kot dodatek k že obstoječim, ki imajo težave s prepoznavanjem raznih variacij virusov. Vendar se ga da z lahkoto uporabiti tudi kot samostojen protivirusni program. ThreatFire deluje tako, da pred aktiviranjem določenega procesa tega primerja z njemu znanimi škodljivimi procesi in išče podobnosti. Če jih ne najde, dopusti, da se program (proces) aktivira, sicer tega ne dopusti. Iskanje definicij in podpisov ni edino, kar zmore. V svojih jedrih nosi poseben program, ki pazi na procese, če se dogaja kaj nedovoljenega. Na podlagi tega potem spet sproži svoje mehanizme, da prepreči ponovna dejanja. Seveda z obrazložitvijo, kaj je našel in kaj sumi. Poleg tega vam še vedno omogoča dostop do programov, če ste pripravljeni prevzeti tveganje ali ste prepričani, da v tem kosu kode le ni kaj sumljivega. Programski vmesnik je dokaj klasičen za tovrstne programe. Na osnovnem zaslonu so vsa pomembna obvestila in opozorila kakor tudi vsa značilna opravila. ThreatFire se prav dobro bojuje proti »rootkitom«, ki so v zadnjem času precej priljubljeno orodje napadalcev in tudi največja grožnja. Te pa zna edino tudi pregledati pri ročnem pregledovanju sistema. To je ena od pomanjkljivosti in dodaten razlog, da posežete po zmogljivejši različici PRO. Za vsako dejanje, ki ga odkriva, vam je na voljo tudi seznam izjem, tako da se pri naslednjem zagonu opozorilo več ne pojavi. Ali pa nadlogo že v kali zatrete. Program se zna tudi zagnati vnaprej nastavljeni uri. Prav tako lahko dajete okužene datotek v karanteno, čeprav vedno trdim, da okužene datoteke v mojem sistemu nimajo česa početi. Programi tovrstnega ranga seveda zahtevajo tudi svoj davek. In ta se odraža v vidni upočasnitvi sistema. Vendar boljše to, kot pa se igrati s pomembnimi podatki.  ThreatFire 3 Namenjen: Zaščiti pred napadi, manj kot čiščenju Za: Dokaj hiter in intuitiven algoritem Proti: Brezplačna različica vam ne odstranjuje virusov Cena: Brezplačen, PRO 29,95 USD + DDV Spletni naslov proizvajalca: www.threatfire.com/ moj mikro | 3 | marec | 2008 POD LUPO CDBurnerXP, BurnAware Zamenjava za pečico Klasični in nadvse poznani programi za pečenje CD/DVD-jev in še česa počasi preraščajo v zakladnico neuporabne navlake. Večina od nam tako priljubljenih programov, kot so Nero, Roxio in drugi, so že prestali vse porodne težave in se prelevili točno v tisto, česar nočemo – vseobsegajoče in predvsem neuporabne za normalno delo. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si L otili smo se iskanja zamenjave za Nera in druščino. A samo kar zadeva peko. CDBurner XP 4 Ta program je eden tistih, ki bi lahko zamenjali večje in neuporabne pakete v delu, ki govori o peki na CD/DVD-enote. Če ste zaradi tega, ker je brezplačen, pričakovali, da novejši standardi (dvoslojni zapis, HD-DVD, blu-ray) niso podprti, ste se zmotili. V osnovi se CDBurnerXP usmerja na dve področji. Prvo je izdelava glasbenih CD-jev druga pa prosta peka podatkov. In te dve možnosti vam tudi ponudi pri zagonu. A ne prestrašite se, saj lahko s tema izbirama pravzaprav naredite skorajda vse. Pri glasbenih standardih za zdaj podpira MP3, WAV, OGG, FLAC in WMA. Dodana je možnost, da med glasbenimi datotekami ni premora. Seveda lahko presnemavate in izdelujete kopijo neposredno na drug medij, manjka pa možnost zapisa v obliki CD-text. CDBurnerXP podpira zapisovanje preko meje (overburning) ter zaščito proti preobremenjenosti (buffer underrun). Pri podatkovnih medijih lahko ustvarite tudi zagonske datoteke, da iz diska ustvarite zagonski CD. Zanimiva je pretvorba formatov BIN in NRG neposredno v obliko ISO. Prav tako lahko vse medije presnamete – zapišete v slednjega. Morda boste pogrešali kopico drugih formatov, a poskusimo se držati standardov, pa nam življenje bo vsem lažje. Pri presnemavanju video formatov je treba kopijo pretvoriti v format UDF in šele potem bo šlo takom kot ste želeli. Pri Neru sem imel vedno občutek, da moram ob nakupu nove enote zamenjati tudi različico Nera, saj stara enostavno več ni prepoznala nove enote, kljub neštetim nadgradnjam. CDBurnerXP vam bo prepoznal vse formate, pa naj gre za USB, IDE, SCSI ali vodilo firewire. Pri uporabniškem vmesniku za stare mačke ne bo težav, saj je vse na svojem mestu. Čeprav je razdeljen na štiri dele, se boste hitro znašli. Vse ikone so jasne in vse je dobro opisano. Seveda aplikacija v tem stoletju že podpira vse stvari, ki jih zna operacijski sistem (vlecispusti, miškini hitri gumbi ...). Ne zna sicer odpreti nosilca (enote), če v njem ni praznega medija pred pečenjem. Zato pa recimo po peki preveri, ali je medij dobro zapisal, kar vzame malce več časa, a se včasih splača. Ja, seveda mu manjka še tudi kaj drugega, vendar bo večini uporabnikom dovolj to, kar zna. Prav tako se boste morali sprijazniti s tem, da je z veliko kopico podatkov malce počasnejši, pa tudi pri peki kdaj pa kdaj kakšno ušpiči. Vendar vam bo dobro služil za peko zbirke, glasbenih datotek ali izdelavo arhiva. BurnAware 1.2 Pri CD-Burnerju smo videli, da deluje le v klasičnem načinu, se pravi klasično delo z datotekami in prenašanje teh med okni. BurnAware se je usmeril na drugo stran, na čarovniški način izbire datotek. Druge možnosti vam sploh ne ponudi. Na začetku vam je tako ponujena možnost izdelave tega in tega, pa se odločite. Če bi želeli spremenit medij ali tip peke, se morate žal vrniti na osnovni zaslon in vse začeti znova. Seveda tudi BurnAware že pozna vse formate (CD/DVD, dvoslojne, HD-DVD, blu-ray). Prav tako boste brez težav delali v večkratnimi zapisi. Iz slike zapisa zna narediti tudi nov prenosni medij in obratno. Drugače kot tekmec pa vam recimo video zapise kar prepiše (z diska na disk), tako kot je treba, brez odvečnih komplikacij. Tudi CD vam naredi iz znanih formatov (WAV, MP3, WMA). Tudi s prepoznavanjem strojne opreme ni pokazal težav, pa če smo mu podtaknili novo ali staro, je vse prepoznal in deloval. Tudi BurnAware po končanem zapisu preveri, ali se je posnel v redu. Se pa brezplačna različica ne ponaša recimo z izdelavo zagonskih CD-jev, ustvarjanjem datotek ISO z diska ter podporo datotečnim sistemom ISO/UDF/Bridge in zapisu CD-text na avdio CD-jih. Pomanjkljivosti, no ja. Vsak bo presodil, kaj mu pač manjka, in če je izguba prevelika, bo pač uporabil to, kar ima. Meni se je recimo dogajalo, da je predolgo testiral prazen medij. Neru se to nikoli ni zgodilo. Tudi ne pomnim, kdaj je Nero »skuril« kak disk. Tale mi je kakšnega že zapekel narobe. Prav tako nekako ni prepoznal prevelike količine datotek, da bi jih spravil na disk. A v poprečju je deloval zelo v redu. BurnAware ima tudi dodatni orodji, in sicer že pozabljeno brisanje datotek s CD-jev ter funkcija polnega ali hitrega formatiranja – brisanja medija. Če ne potrebujete vseh dodatkov, ki jih prinašajo vsem poznani velikani, temveč potrebujete le peko za prenosno enoto, vam je program, kot sta CDBurner in BurnAware, pisan na kožo. Roko na srce, koliko pa vas sploh ve, kaj vse ima Nero v svojem žepu. Se pa strinjam, da tudi Worda ne zna izkoristiti do potankosti nihče, pa ga vseeno uporablja velika večina.  CDBurnerXP 4 Tudi BurnAware je predstavnik novodobnih pekačev s potencialom, da postanejo najboljši na svojem področju. Program ima dve različici. Prva, ki nas zanima, je seveda brezplačna in se imenuje Free. Druga je plačljiva in ima zato kopico dodatnih elementov, ki jih osnovna različica nima. Vendar pa nas v tem primeru zanima predvsem izdelava varnostnih kopij in arhiva, in to znata seveda obe. Namenjen: Peki prenosnih medijev Za: Brezplačen, enostaven, hiter Proti: Manjše pomanjkljivosti in napake Cena: Brezplačen Spletni naslov proizvajalca: http://cdburnerxp.se/ BurnAware 1.2 Namenjen: Peki prenosnih medijev Za: Čarovniški način za tiste, ki jim to ustreza; kopica zmožnosti Proti: Določene pomanjkljivosti Cena: Brezplačen Spletni naslov proizvajalca: www.glorylogic.com/ 47 DIGITALNI SVET novi fotoaparati Dvoboj velikih Tokrat smo na preizkus dobili dva tako imenovana paradna konja Canonov 1Ds mk III in Nikonov D3. Fotoaparata sta si podobna le tem, da sta oba vrhunska in prav nič primerna za amaterski žep, tu pa se primerjava bolj ali manj konča. Medtem ko Canon meri predvsem na tiste, ki potrebujejo čim večjo ločljivost, Nikon meri na reporterske fotografe. No, še ena skupna točka: tipalo polnega formata Leica. Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si Canon 1Ds mk III P red dobrimi šestimi leti je Canon predstavil prvega, čez dobri dve leti drugega, na tretjega smo čakali kar tri leta. Če je bil prvi revolucija, je bil drugi že evolucija, kar v v določeni meri velja tudi za novinca. 1Ds mk III je še vedno fotoaparat, namenjen predvsem profesionalcem. To se mu pozna od prvega pogleda nanj do temeljitega pretresa drobovja. Začnimo kar pri ohišju. Že to da vedeti, da dobro čuva dragoceno notranjost. Je namreč težko, skoraj kilogram in pol, in če prištejemo še spodoben objektiv, se teža hitro poveča za dvakrat. Čeprav je malce lažji kot predhodnik, so vaje za večjo moč v rokah vsekakor priporočljive. Ergonomsko je dobro zasnovan, že sama velikost omogoča pokončno držalo, kar si pri večini drugih težko zamislimo. Poleg tega je dovolj prostora za drugi LCD-zaslon, kjer so doProizvajalec in ime modela Skupna ocena Razmerje cena/kakovost Spletni naslov Cena Za Proti Tehnični podatki Najvišja ločljivost Ločljivost tipala in velikost Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Vmesnik Teža Baterije 48 Canon 1Ds mark III datne informacije. Ker gre za resno orodje, je zatesnjenost vseh gumbov pričakovana in zaželena. Preseneča velik LCD -zaslon, ki je pravzaprav edina šibka točka fotoaparata. Preprosto si težko zamislimo, da ima zaslon ob tehnologiji, ki je zdaj na voljo, le 230.000 pik. Na prvi pogled veliko, a premalo, da bi lahko brez povečevanja določili ostrino slike. Morda se sliši čudno, a Sony A700 z boljšim zaslonom omogoča ravno to. Živ pregled slike, ki ga fotoaparat omogoča, bi z višjo ločljivostjo zaslona še dodatno pridobil. Razporeditev gumbov, ki jih ni veliko, je dobra in v primerjavi s predhodnikom rahlo spremenjena. Zelo je podobna modelu 40D, čeprav ima svoje posebnosti. Tako recimo ni vrtljivega gumba za izbiro programa, tudi nekatere funkcije so lažje dosegljive. Vrtljivi gumb za izbiro programa je Nikon D3 Nikon Coolpix S510 Nikon Coolpix P50         www.canon.com 7747 ločljivost, hitrost LCD-zaslon www.nikonimaging.com 4899 hitrost, občutljivost cena www.nikonimaging.com 279 preprosta raba majno tipalo www.nikonimaging.com 219 široki kot visoka občutljivost 5616 x 3744 22 M, 36 x 24 mm Canon EF bajonet 30 s-1/8000 s + B 50-3200 Compact Flash + SD USB 1385 g Li ion 4256 x 2832 12 M, 36 x 24 mm Nikon AF bajonet 30 s-1/8000 s + B 100-25600 Compact Flash, 2x USB 1300 g Li ion 3264 x 2448 8 M, 1/2,5” 35-105 mm 4 s-1/1500 s 64 - 2000 f2,8-4,7 SD USB 125 g Li ion 3264 x 2448 8 M, 1/2,5” 28-102 mm 4 s-1/1000 s 64-2000 f2,8-5,6 SD USB 210 g Li ion namreč ena od šibkih točk, se hitro premakne in pokvari nastavitve. Ko je treba hitro delati, se to lahko namreč maščuje in namesto uporabnih posnetkov dobimo nekaj čisto drugega. Preden se podamo v notranjost, se ustavimo še pri iskalu. To prikazuje 100 % sliko, medtem ko polprofesionalni ali amaterski fotoaparati večinoma zmorejo okoli 95 %. V iskalu so tudi dodatne informacije, ki jih imajo drugi na zunanjem LCD-zaslonu, fotografu pa omogočajo večji nadzor nad fotoaparatom. Točk za avtomatsko ostrenje je kar 45, od tega 19 dvojnih. oziroma križnih. Te omogočajo boljše ostrenje s svetlobno močnejšimi objektivi. Merjenje svetlobe je razdeljeno na 63 polj, centralno merjenje je mogoče v povezavi z točko ostrenja. Tipalo ima kar 22 milijonov pik, kar posega že v razred zadkov za srednjeformatne fotoaparate. Nad večjo ločljivostjo bodo navdušeni predvsem modni in studijski fotografi, saj tam ponavadi nikoli ni dovolj ločljivosti. Za hitrejšo obdelavo signala sta vprežena kar dva procesorja, saj je količina podatkov velika. V formatu RAW se vsaka pika zapiše v 14 bitih oziroma 16.384 odtenkih. To prispeva tudi k večjemu dinamičnemu razponu. Dva procesorja nista le zaradi velike količine podatkov, ampak pomagata tudi pri odstranjevanju šuma. Fotoaparat smo preizkusili tudi v slabih svetlobnih razmerah in brez težav lahko rečemo, da je ISO 1600 brez težav uporaben (beri: z zelo malo šuma, tudi barvna reprodukcija je zelo visoka). Živ pregled slike smo že omenili, izkaže se za zelo uporabnega. Velik zaslon omogoča dober pogled tudi pod različnimi koti, če vklopimo povečavo, lahko zelo natančno ostrimo. Tudi pri daljši uporabi živega pregleda slike ni zaznati povečanja šuma, kar pomeni, da je poraba energije zelo dobro nadzirana. Novinec se ponaša še z eno novostjo, samodejnim čiščenjem tipala. Od tega ne gre pričakovati čudežev, a vseeno ste lahko veliko mirnejši, da s posnetki ne bo dodatnega dela. Podobno kot 40D in pred njim 400D ima tudi ta možnost, da naredimo posnetek, ki pokaže prah (proti nebu ali belemu listu z zaprto zaslonko) in ga pozneje program Digital Photo Professional samodejno odstrani. Lahko rečemo, da je Canonu uspelo dobro prenoviti fotoaparat, ki si bo brez težav našel mesto v fotografskem studiu ali na terenu, če hitrost ni tako pomembna. Amaterji pa ga bomo občudovali predvsem od daleč, saj s ceno okoli 7000 € ni ravno v dosegu povprečnega ljubitelja fotografije. Nikon D3 Matic Kos Č e je D300 ustvaril valove, je D3 razpolovil morje. Avgusta 2007 je Nikon javnosti predstavil svoj najzmogljivejši in hkrati svoj prvi digitalni zrcalnorefleksni aparat s tipalom Full Frame − poimenovan D3. Ta je prevzel vodilno mesto v družini Nikonovih dSLR-aparatov in stopil korak naprej od starejših modelov D2Hs moj mikro | 3 | marec | 2008 DIGITALNI SVET novi fotoaparati in D2Xs. D3 je prvi Nikonov dSLR-aparat, ki vsebuje Full Frame (ekvivalentno 35 mm filmu) tipalo CMOS, z dimenzijami 23,9 x 36 mm. Format so pri Nikonu poimenovali FX in je občutno večji od formata DX, ki ga Nikon uporablja v drugih aparatih. Skupaj s procesorjem omogoča Nikonu D3 večje tipalo Expeed z 12 milijoni pik doseganje višje svetlobne občutljivosti in manj šuma pri slabših svetlobnih razmerah, bogatejše barve in prikaz finih podrobnosti v slikah. Ohišje Nikona D3 se ni veliko spremenilo v primerjavi z D2Xs. Izdelano je iz magnezijeve zlitine z visoko zaščito proti prahu ter vlagi. LCD-zaslon je odporen proti praskam (česar sicer nismo preizkusili), tako je aparat primeren tudi za težavne razmere. Razporeditev gumbov se je morala le prilagoditi večjemu LCD-zaslonu, ki zdaj meri 3 palce in ima 920.000 pik ločljivosti. Namesto ene lahko uporablja kar dve kartici Compact Flash (s podporo UDMA) z različnimi možnostmi shranjevanja: overflow (ko se napolni prva kartica, začne shranjevati na drugo), back-up (slika se shrani na obe kartici), RAW na eno, JPG na drugo kartico, in možnost copy. Podprti so seveda vsi klasični priključki: tako USB, 10-nožični terminal, PC sync, dodan je tudi vmesnik HDMI. Optično iskalo je veliko, večje kot pri drugih aparatih, je svetlo in ostro s 100 % vidnim poljem. V primerjavi z drugimi tudi nima »vgraviranih« točk ostrenja ter je tako popolnoma jasno, kar še olajša kadriranje. Točka ostrenja se obarva rdeče le po potrebi. Namesto optičnega iskala pa lahko uporabimo tudi LCD-zaslon, saj D3 podpira Live View tako v načinu »stojalo« kot tudi »ročno«. Z ostrenjem in osvetlitvijo Nikon D3 nima težav. Nikonov priznani 1005-točkovni merilni senzor RBG prepozna motive na naši sliki in tako prilagodi nivo osvetlitve in belino. Za pravilno ostrino pa poskrbi ostrilni sistem Multi-CAM3500 s kar 51 točkami ostritve. 51 ostrilnih točk omogoča izjemno natančnost pri ostrenju in praktično odpravlja potrebo po rekadriranju posnetka (se pa število točk preko menija lahko tudi zmanjša). Prisotno je tudi merjenje 3D matrix, ki na podlagi barve samodejno sledi našemu premikajočemu motivu. Ostrenje je s primerno lečo tudi izredno hitro. Za slabše svetlobne razmere je na voljo občutljivost ISO 200−6400 (100−25.600 z možnostjo Lo/Hi). Zaradi velikosti tipala FX je šum praktično neviden do vrednosti ISO1600, pri ISO 3200 odličen, pri ISO 6400 popolnoma uporaben, nad tem pa močneje viden. Pri najvišji vrednosti ISO 25.600 je šum sicer močan, se je pa treba vprašali, ali imamo vseeno raje vsaj sploh kakšno sliko kot nobene? ISO 25.600 je tako lahko še zelo uporaben. Vdelane bliskavice D3 nima, zunanjo pa lahko mirno pustite kar doma, je ne potrebujete. Zagonski čas in zamik sprožilca nista vredna niti omembe (oboje merimo v milisekundah), zanimivejši je podatek 9 slik na sekundo v načinu FX. Ker D3 podpira tudi objektive DX in način slikanja DX (aparat samodejno izreže notranji del posnetka v formatu 5 : 3 pri velikosti 5 milijonov pik), se to število dvigne na kar 11 slik na sekundo v načinu DX. Trenutno najhitrejši aparat na trgu. Zaklop naj bi vzdržal vsaj 300.000 proženj, tako se »rafalnih« posnetkov ni treba izogibati. D3 ima navedenih 3000 posnetkov na eno polnjenje baterije, kar je kar trikrat več kot D300. Stanje baterije lahko tudi kadarkoli preverimo na strani LCD battery info, kjer je prikazano stanje baterije v %, število posnetkov od zadnjega polnjenja in življenjsko stanje baterije (v petih korakih). Za fotografe, ki uporabljajo JPG, je na voljo Nikonov novi meni Picture Control, ki nadomešča in nadgrajuje meni Optimize Image. Na voljo so različni slogi obdelave (standard, neutral, vivid, monochrome) ter klasične nastavljive možnosti, kot so: nasičenost, kontrast, ostrina ...Vse nastavitve si lahko shranimo ter tudi izmenjujemo z drugimi uporabniki. Prisoten je tudi sistem Active D-lighting za zviševanje dinamičnega razpona, 49 DIGITALNI SVET novi fotoaparati ki ga lahko uporabimo pred slikanjem ali po njem. S primernimi nastavitvami si močno olajšamo poznejše delo za računalnikom, da o časovnem prihranku niti ne govorimo. D3 je brez dvoma vrhunski aparat; primeren tako za športno, reportersko kot komercialno fotografijo. Novo Nikonovo tipalo FX se je odlično izkazalo. Ostrina in barvna reprodukcija sta odlični, šum praktično neviden, ostrenje in kadriranje mala šala. Aparat je hiter, primeren za delo tako v samodejnem kot tudi popolnoma ročnem načinu, prilagodljiv v vseh možnih pogledih. Odločitev o (samo) 12-milijonskem tipalu je po mojem mnenju pravilna, brez dvoma pa se bo tudi za »piksel-odvisnike« kmalu kaj našlo na Nikon seznamu. A o tem kdaj drugič ... Nikon Coolpix S510 Bojan Stepančič P rvo, kar opazimo pri Coolpixu S510, je lično in kakovostno izdelano aluminijasto ohišje, ki je vsekakor zaščitni znak tega fotoaparata. Ohišje je zelo tanko, objektiv pa se ob izklopu popolnoma zloži, kar omogoča varno prenašanje tudi v žepu. Postavitev vseh gumbov za nastavitve je zelo pregledna in hitro se navadimo nanje. Dobrodošel je tudi vrtljivi kolešček, s katerim se sprehajamo po menijih, ob pritisku na stranice pa lahko takoj spreminjamo določene nastavitve, kot so vklop in izklop funkcije makro, vklop korekcij ekspozicije, samosprožilec in bliskavico. Pri Nikonu so precej izboljšali odzivnost aparata tako, da je zdaj čas vklopa in izklopa zelo kratek. LCD-zaslon je kakovosten in omogoča normalno fotografiranje tudi pri močni svetlobi. Delovanje aparata je zdaj še hitrejše. AF-sistem v dobrih svetlobnih razmerah deluje dokaj hitro in zelo natančno. Tudi v tem segmentu je občutiti Nikonovo obsedenost z natančnostjo, saj bi z manj natančnim AF- sistemom vsekakor pridobili pri hitrosti, vendar pa se niso odločili za ta korak. Nekaj težav je AF povzročal edino v slabih svetlobnih razmerah, kjer je pri določenih motivih kar nekaj časa iskal ostrino. Barve so tipično nikonovsko brezhibne. Tudi pri uporabi bliskavice dobimo lepe in uravnotežene kožne tone. Svetlomer se dobro znajde v vseh okoliščinah ter poskrbi, da so fotografije v težavnih svetlobnih razmerah brezhibno osvetljene. Težave z digitalnim šumom se pojavijo od ISO 400 navzgor pri ISO 800 so fotografije še čisto sprejemljive. Kakovosten 3x optični zum objektiv ter 8-milijonski senzor pa poskrbita, da so fotografije večjih formatov polne detajlov. Poleg zgoraj omenjenega pa S510 postreže še z optičnim stabilizatorjem slike, ki zmanjša tresljaje roke ter pomaga do ostrih fotografij v slabših svetlobnih razmerah. Za ta cenovni razred je optični stabilizator vsekakor dobrodošla pridobitev, ki se v praksi izkaže za zelo uporabno funkcijo. Aparat ima še funkcijo prepoznavanja obrazov, ki pa je na testu delovala zelo počasi in je bila v praksi le delno uporabna. Na tem področju bodo morali pri Nikonu narediti več, saj pri nekaterih drugih modelih fotoaparatov ta sistem deluje veliko zanesljivejše. Nasploh nas je aparat glede na cenovni razred in ciljno skupino uporabnikov, ki jim je namenjen, zadovoljil še najbolj pa smo bili zadovoljni z uravnoteženimi barvami in brezhibno osvetljenimi fotografijami, ki ne potrebujejo dodatne obdelave z računalnikom. kar nekoliko poveča dimenzije aparata. Aparat sodi cenovno v zelo konkurenčen segment, kjer je konkurenca precejšnja, zato so glede na konkurenco morali dodati nekaj, kar bi privabilo uporabnike. V P50 so vgradili 3,6x optični zum, ki v primerjavi z drugimi premore širokokotno nastavitev 28 mm (preračunano v 35 mm format Leica). To je vsekakor dobrodošla pridobitev in bo marsikomu prišla prav. Objektiv je zelo oster pri makro in bližnjih posnetkih, pri oddaljenih motivih pa se ostrina in detajli kar nekako porazgubijo. Očitno je konstrukcija širokokotnega zuma zahtevala nekaj odrekanja pri kakovosti ostrine blizu neskončne nastavitve ostrine, kar je sicer škoda, ker optika dobro prenaša težave svetlobne razmere nasprotne svetlobe. Svetlomer je zelo natančen, v menijih pa lahko izberemo tudi različne načine merjenja svetlobe, od točkovnega do multiconskega. Barve so uravnotežene in zelo natančne za aparat v tem cenovnem razredu, tudi avtomatska nastavitev beline je delovala brezhibno. Šum je do ISO 400 skoraj neopazen, pri ISO 800 se pozna redukcija šuma, ki povzroči izgubo detajlov, sicer pa je fotografija še čisto uporabna. Funkcija zaznavanja obrazov pa se je izkazala za popolnoma neuporabno. Pri običajnih razmerah pri umetni luči ni niti enkrat zaznal obrazov, vsaj ne za toliko časa, da bi lahko naredili posnetek. AF je v dobrih svetlobnih razmerah zadovoljiv, pri slabi svetlobi pa ima velikokrat težave z ostrenjem, nekajkrat pa se je tudi zgodilo, da je bila ostrina za motivom, čeprav je bila izbrana sredinska AF-točka in skrbno pozicionirana na glavni motiv. Glede tega bodo morali pri Nikonu Nikon Coolpix P50 Bojan Stepančič N ikon Coolpix P50 ima nekaj večje, a dobro ergonomsko oblikovano ohišje z poudarjenim držalom na desni strani. Ohišje je narejeno iz kakovostne plastike in daje prijeten ter zanesljiv občutek v roki. Drugače kot pri seriji S so temu aparatu dodali tudi optično iskalo, nekaj postoriti. Pogrešali smo tudi optični stabilizator slike, ki so ga v P50 poskušali nadomestiti z elektronskim, ta sistem pa se niti približno ne more enačiti z optičnim stabilizatorjem. Če povzamemo, smo od aparata pričakovali več. Aparat premore obilico ročnih nastavitev ter zelo dobro ergonomijo. Všeč nam je bila 28 mm širokokotna nastavitev objektiva, ki je tudi verjetno glavni krivec, da so aparat okrnili pri vgradnji optičnega stabilizatorja, saj bi v tem primeru izdelava aparata stala preveč.  50 moj mikro | 3 | marec | 2008 ���������������� ������������������������������������������������������������������������������ ������� �� �������������� �� ���� ������� �� ����������� �� ������� �� ��������������������� �� ��������� �� �������������������� �� ����� ������� �� �������������������� �� ������ �� ���� ��������� �� ������������ ������ �� ������������� �� ���� ������� �� ������������������ �� ����������������������������������������������������������������������������������������� ��������������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������ Distributer: Elkotex d.o.o., Stegne 27, Ljubljana, www.elkotex.si, e-pošta: prodaja@elkotex.si (Nadaljevanje s strani 9) GEEKFEST Kaj je zanimivo vedeti Livescribe Z uradne predstavitve Sliko so imenovali »cvetenje sadnega drevja«. Prikazuje pa strukturo velikosti 13 x 13 nanometrov, ki je nastala kot rezultat nalaganja organskega polprevodnika DIP (Diindenoperylene) in še ene bakrene spojine čudnega imena (Copper phthalocyanines) na površino kristala zlata. Namen je bil izdelava superprevodnika. Slika pa dejansko prikazuje, kako se molekule same porazdelijo (organizirajo) glede na vpliv iz okolice. (DImas Gercia de Oteyza) Čeprav morda mislite tako, pa na sliki niso krofi z luknjami, ki jih nadvse ljubijo ameriški policaji. To so človeške krvne celice in prikaz vpliva kratkih polimerov antibiotika na celično membrano. Še natančneje, uporabili so antibiotik, izoliran iz kože opičje žabe. (Luciano Paulino Silva) Slika »nanomarjetic« iz železa na »travi« iz silicija (FeSi). Take marjetice pa ne dišijo ravno najlepše. (Carmen Munuera) 52 Več kot le pameten »kuli« Videli smo že nekaj pametnih pisal, katerih naloga je prenesti kracanje po papirju v računalnik. Livescribe je njihova naslednja generacija, saj omogoča več in je samozadosten. Tako kot smo vajeni, tudi tu potrebujemo poseben papir, blok, v katerega pišemo. Posamezne liste tega pa lahko natisnete sami na svojem laserskem tiskalniku. Piše : Jan Kosmač jan.kosmac@mojmikro.si U porabimo lahko tudi čisto običajni papir, vendar potem ne moremo uporabljati posebnih funkcij. Za kaj gre? Pisalo je tudi digitalni diktafon in preprosto »računalo«. Na spodnjem delu vsakega lista so natisnjeni meniji za upravljanje diktafona, po celotni površini lista pa so še očem skoraj nevidne pike, prek katerih pisalo razpozna svoj položaj na listu papirja in zvočni zapis opremi s koordinatami. Ilustrirajmo to s spremljanjem predavanja profesorja. Ko namerava nekaj napisati na tablo, s konico pisala rahlo udarite (kliknite) po prostoru na listu papirja, kjer je »ikona« ukaza za snemanje. DikNa voljo so tudi orodja, ki zainteresiranim programerjem omogočajo izdelavo dodatnih aplikacij za ta izdelek. (www.livescribe.com) tafon v pisalu začne snemati, posnetek shrani tako, da ga je mogoče povezati z mestom na listu papirja, kjer ste pisali v tem času. V praksi to pomeni, da lahko pozneje s konico pisala kliknite na mesto na papirju in pisalo začne predvajati le tisti del posnetega zvoka, ki je povezan z vsebino na papirju. Pisalo ima zvočnik in dva vdelana mikrofona, še dva mikrofona pa sta na ušesnih slušalkah. Tehnični podatki To pomeni, da posnemata Samsung ARM 9 (32-bitni, 150 MHz) Procesor tisto, kar slišite oziroma OLED (96 x 18 pik) Zaslon slišijo ušesa − prostorski, IR, 70 slik na sekundo Tipalo kamera 3D-zvok. 1 GB ali 2 GB Pomnilnik V spodnjem delu pisaNeizmenljiva, 300 mAh Baterija la, neposredno in blizu USB (prek priključne postaja) in 2,5 mm priključek za slušalke. Priključki »mine« (pisalo je pač, po Dolžina 155mm, širina med 14 in 16 mm Velikost domače povedano, kuli 36 g Teža – kemični svinčnik) je 2 (funkcija izničenja šumov) Mikrofoni kamera, ki s hitrostjo 70 da Zvočnik sličic na sekundo snema moj mikro | 3 | marec | 2008 GEEKFEST Kaj je zanimivo vedeti V »paketu« so pisalo, blok in slušalke (ter programska oprema). Uporabno v praksi. v infrardečem valovnem področju. Kamera tipalo zajema sliko pod konico pisala in tako oblikuje digitalno podobo vsega, kar je na papirju. To in pa posnetek zvoka lahko pozneje prek vdelanega USB-vmesnika prenesete v računalnik. Kot je razvidno, je omenjeno pisalo popolnoma samozadostno – je računalnik v peresu. Na voljo sta dva modela, 1 GB (150 USD) in 2 GB (200 USd). Pomnilnik velikosti 1 GB zadostuje za 100 ur posnetega zvoka ali 16 tisoč listov »zapiskov«. Tudi znotraj računalnika je slika »vsebine« z lista papirja povezana z posnetim zvokom, na način, kot smo ga opisali. Programska oprema omogoča urejanje vsega po lastnih željah oziroma potrebah. Natančneje, zapiske spremeni v obliko flash filma ali datoteke pdf, kar lahko pozneje objavite v spletu ali razpošljete prek epošte. Proizvajalec ponuja tudi spletno storitev hranjenja, v sklopu katere ima registrirani uporabnik na voljo 250 MB prostora.  Slika prikazuje kvantne kroge, definirane v dvodimenzionalnem plinu elektronov (2DEG) z lokalno oksidacijo. Dvignjene bele strukture ponazarjajo oksid na površini GaAlAs in so visoke 15 nm, ravno toliko pa se zajedajo tudi v površino, s čimer tvorijo oviro elektronskemu plinu. Krog je premera 1 µm, okoli njega so štiri pravokotne strukture, površine med njimi pa rabijo kot vrata za uravnavanje gostote elektronov. (Andreas Fuhrer) Tu nastopi zanimiva dilema za razmišljanje, ko morda ne morete zaspati. Po nazivom mikroskop razumemo napravo iz skupine optičnih naprav, ki pomenijo okno v mikrosvet. Ko so iznašli prvega, še ni bilo oznak, mili, mikro, nano ... Šlo le za opazovanje tega, česar ne morete videti s prostim očesom. Elektronski, tunelski ali mikroskopi na atomsko silo pa niso optične naprave in vidijo zadeve, ki jih sploh ne bi smeli videti, če »videnje« razumemo po človeško. Boljši opis je, da nam te naprave prikažejo vizualni prikaz, ki smo ga sposobni razumeti. In ker gledajo v nanosvet, bi jih morda lahko po novem imenovali nanoskopi. Vir: www.icmm.csic.es/spmage07/ Kako deluje? Zmogljivosti peresa temeljijo na njegovi sposobnosti sledenja lastnega položaja na listu papirja ves čas uporabe (pisanja). To omogoča tehnologija švedskega podjetja Anoto, ki vključuje posebne liste papirja z natisnjenem vzorcem majhnih pik. Vzorec je majhen, očem skoraj neviden in omogoča zelo natančno določanje koordinat. V praksi pa je tako, da kamera snema površino pod konico peresa, sliko pa nato sprejme algoritem, ki ga uporabljajo tudi pri tiskanju vzorca. Na vsakem listu je nekoliko drugačen vzorec, tako da pero ve tudi, na katerem listu papirja je. Kar je seveda osnovni pogoj za izvedbo natančne povezave med površino na listu in točno določenem zvočnem zapisu. 53 GEEKFEST tehnologije v vozilih Pametni avtomobili – jih že imamo? Piše : Boštjan Okorn bostjan.okorn@mojmikro.si Medtem ko se v javnosti veliko govori o razvoju novih pogonskih tehnologij, ki bi morale prispevati k manjšemu onesnaževanju na cestah po vsem svetu, je nekoliko zamrlo zanimanje za razvoj novih tehnik, ki omogočajo ne samo večje udobje in bolj sproščeno vožnjo, pač pa tudi s tem povezano večjo varnost na cestah. A le v medijih: v ozadju se dogajajo številne spremembe, ki bodo sčasoma vplivale na vožnjo v vsakem avtomobilu. Kaj tvori inteligentni avtomobil Inteligentni avtomobil sestavlja vrsta dodatkov in bolj ali manj povezanih sistemov iz sveta računalniške in telekomunikacijske industrije. Nekaj jih je že v uporabi, druge šele razvijajo ali pa so jih šele pred kratkim ponudili na trgu:  zavorni sistem ABS: sistem za preprečevanje zdrsa ob močnem zaviranju omogoča krmiljenje avtomobila in izogibanje oviri v kritičnih položajih;  radarski tempomat (ACC): drži ustrezno varnostno razdaljo med relacijsko vožnjo, 54 samodejno zmanjša hitrost, če se avtomobil preveč približa spredaj vozečemu;  prilagodljivi žarometi: svetijo v smer vožnje, tudi v ovinek, ko voznik obrne volan, hkrati pa svetilnost prilagajajo načinu in hitrosti vožnje (v mestu širši in krajši snop, na avtocesti daljši in ožji),  pomoč pri menjavi pasu: sistem, ki zazna vozilo v mrtvem kotu voznikovega pogleda in ga nanj opozori z zvočnim ali svetlobnim signalom;  nadzor in opozorilnik utrujenosti voznika;  dinamično vodenje prometa;  e-klic: samodejno obveščanje klicnega centra v primeru prometne nesreče, pomoč pri okvari na cesti;  pomoč pri zaviranju v sili: ko avtomobil zazna, da voznik močno pritisne na stopalko zavore, še dodatno okrepi zavorno silo;  elektronski sistem za nadzor stabilnosti (ESC);  dodatne informacije o okolju prijazni vožnji;  prikazovalnik pravega prestavnega razmerja;  pomočnik pri vožnji skozi križišče (še ni komercialno dobavljiv); moj mikro | 3 | marec | 2008 GEEKFEST tehnologije v vozilih E vropska komisija je postavila posebno spletno stran, na kateri redno posodabljajo vse spremembe, povezano z večjo varnostjo na tukajšnjih cestah. Udeležite se lahko tudi kviza in se preizkusite v poznavanju novih tehnik, a tudi načinov izogibanja prometnim nesrečam. Teh je v EU-ju absolutno preveč, kar kaže tudi število žrtev: vsako leto na evropskih cestah umre kar 40 tisoč ljudi, to pomeni 110 na dan. Če bi vsakodnevno na evropska tla treščilo letalo s toliko potniki, bi že po nekaj dneh letenje prepovedali. Vozimo pa se še kar na enak način kot pred leti. No, čisto na enak način morda vendarle ne. Če nič drugega, morajo imeti avtomobili, prodajani v EU-ju, vgrajen zavorni sistem ABS, na trgu so le redki modeli, ki imajo le dve zračni varnostni blazini (večina jih ima vsaj štiri, raje šest), velik korak naprej je bil narejen z ustanovitvijo konzorcija Euro NCAP, saj se je zaradi rednih preizkusnih trčenj kakovost avtomobilov bistveno izboljšala, že v naslednjih letih lahko pričakujemo obvezno vgradnjo elektronskega sistema za zagotavljanje stabilnosti (ESC) v prav vsa vozila. Vse omenjeno pa je daleč od tega, da bi lahko avtomobile imeli za inteligentne. Tu priskoči na pomoč sodobna informacijska in telekomunikacijska tehnologija, s katero bi lahko že danes zadostili projektu inteligentnih sistemov v avtomobilih, a je njena uporaba trenutno še predraga za serijsko vgradnjo v vse, kar se po štirih (ali več) kolesih vozi po cestah. NOVA DOBA PRIHAJA − A NE BREZ TEŽAV Med posameznimi sistemi jih ima nekaj vendarle zelo dobre možnosti, da jih spoznajo tudi tisti, ki kupujejo najcenejše avtomobile. Med njimi omenimo pomoč vozniku pri preprečevanju, da bi se prometna nesreča sploh zgodila – v to skupino sodijo dodatki, kot so preprečevanje zapuščanje voznega pasu, dodatno zaviranje, če sistem prepozna, da je sprednje vozilu blizu, opozarjanje na nevarnost in podobno. Če se nesreča že zgodi, bodo sodobni sistemi poskrbeli, da bodo posledice čim manjše, za varnost pa niso prav nič manj pomembni sistemi za zagotavljanje ažurnih prometnih in cestnih informacij ali tisti, ki bodo omogočali poiskati najbolj optimalno pot v danem trenutku.  opozorilnik na nenadejano spremembo voznega pasu;  opozorilnik na nevarnost v delu ceste, kjer smo;  nočni pogled;  opozorilnik na oviro na cesti oziroma pred nezgodo;  zaščita pešcev in drugih šibkejših udeležencev v prometu (še ni komercialno dobavljivo);  opozorilnik na prekoračitev hitrosti;  nadzor tlaka v pnevmatikah. NA KRATKO Elektromotorji Made in SI Inkubirani član ljubljanskega tehnološkega parka, podjetje Elapha, svoj razvojni potencial vlaga predvsem v najsodobnejše elektromotorje, namenjene uporabi v električno gnanih vozilih. Njihovi izdelki naj bi med drugim reševali enega od najbolj žgočih problemov električnih vozil, in sicer kratek doseg med dvema polnjenjema, pa tudi dokaj visoko ceno. Pri Elaphi so se zato posvetili predvsem razvoju neposrednih elektromotorjev, katerih glavna prednost je visok specifični navor, torej imajo velik navor glede na velikost. Gre namreč za lahke in majhne motorje, ki so primerni za vgradnjo v vsako kolo vozila. Pri tem so poskrbeli tudi, da imajo njihovi motorji dovolj velik energijski izkoristek in moč. Poleg uporabe v avtomobilih so si razvijalci zamislili še, da bi tovrstni elektromotorji prišli prav tudi za pogon koles, skuterjev in celo lahkih letal. Bosch: posamezne dele je treba standardizirati Vse večja uporaba elektronskih komponent v avtomobilih zahteva tudi dodatne napore, ki so pri vgradnji povezani s samo strukturo teh delov in njihovim izvorom. Pri Robertu Boschu GmbH si zato prizadevajo, da bi izdelovalci delov svoje izdelke standardizirali, s čemer bi omejili tudi vse višje strošek raziskav in razvoja. Največji izdelovalec komponent za avtomobile trenutno, denimo, izdeluje 65 različic šob za skupne vode v motorjih in 44 različnih tipal za prepoznavanje hitrosti pri protiblokirnem sistemu ABS. Funkcionalnost omenjenih delov je praktično enaka, toliko različic pa omejuje izkoriščanje prednosti množične proizvodnje. Standardizirani deli bi stroške lahko znižali tudi do 30 odstotkov. Drugi način, kako povečati število izdelanih delov, je povezan z zavedanjem kupcev, kaj jim sodobna elektronika prinaša. Pri Boschu se zato zavzemajo za skupno promocijsko akcijo, v kateri bi predstavili prednosti dodatkov, ki jih izdelujejo, a ljudje zanje morda niti ne vedo. Toyota bo bdela nad odprtostjo voznikovih oči Največja japonska (po nekaterih merjenjih pa tudi svetovna) avtomobilska tovarna je izpopolnila sistem zaznavanja voznikovih oči, ki zdaj reagira ne samo na zaprte veke, pač pa tudi, ko oči niso dovolj odprte. Tehnično je vse skupaj izvedeno s kamero, ki nadzira voznika, in računalnikom za obdelavo slike – ta določi položaj voznikovih zgornjih in spodnjih vek. Če varnostni sistem zazna nevarnost trka in pri tem ugotovi, da voznikove oči niso dovolj odprte ali da voznik ne gleda v smeri vožnje, ga o tem opozori bistveno prej, kot so bili to sposobni dosedanji sistemi. Toyota se s sistemi, ki reagirajo še pred trkom, ukvarja v zadnjih petih letih, najnovejši dosežek pa bodo najprej vgradili v avtomobile za domači trg. GM prodaja na eBayju Največji ameriški avtomobilski koncern General Motors se je odločil, da bo ponudbo rabljenih vozil objavljal tudi na dražbenih straneh eBay. Koliko vozil bo obogatilo zbirko, niso razkrili, a že dejstvo, da po celotnih ZDA rabljene avtomobile za GM prodaja kar 4000 prodajalcev, najbrž pove dovolj. Zanimivo je, da eBay General Motorsu ne bo zaračunal objave ponudb, katerih prednost je, da gre za pregledana in s strani GM potrjena rabljena vozila. Nekaj možnosti, ki jih omogočajo tovrstni sistemi, je danes že vgrajenih v vozila višjega razreda, še več jih je na voljo za doplačilo. Kljub temu bi to težko označili za začetek dobe inteligentnih avtomobilov. Evropska komisija je izpostavila kar nekaj težav in ovir, ki onemogočajo širši razmah novih tehnologij. Med njimi je na prvem mestu dejstvo, da pravega standarda inteligentnega vozila danes sploh ni in da ga bodo morali izdelovalci, ponudniki storitev, civilne organizacije in vlade držav članic šele vzpostaviti. Na poti naj bi bilo tudi nekaj pravnih in institucionalnih ovir, podcenjevati ne gre niti sorazmernega nezanimanja za nove tehnologije, če so te na voljo le za (ne prav majhno doplačilo). K sreči se avtomobilski izdelovalci zavedajo vseh omenjenih problemov, a jih rešujejo (pre- )počasi, posamezne razvojne skupine se nemalokrat prekrivajo in so premalo povezane, še vedno je preveč tehnoloških novosti, ki so vezane le na določeno znamko ali celo le določen segment avtomobilov te znamke. O časovnem obdobju, do katerega bi bili popolnoma inteligentni avtomobili v celoti na cestah, je zato zelo težko govoriti, glede na številne pobude, je najverjetneje, da jih bomo začeli v večjem številu srečevati v prvi polovici naslednjega desetletja. Pri tem je zanimivo, da je večina sistemov in dodatkov pravzaprav že razvitih, a jih je treba združiti in pripraviti k sodelovanju. In, če avtomobilske tovarne skupaj snujejo nove pogonske agregate, bi bilo prav, če bi vzporedno začeli združevati tudi koščke, ki bodo na koncu sestavili avtomobil prihodnosti. Predvsem zato, da bo žrtev na cestah manj.  55 GEEKFEST 100 let tunguške katastrofe Dan, ko so gorela nebesa Kmalu pred eksplozijo: Približevanje usodnega kometa Zemlji po do nedavno najbolj razširjeni teoriji o tunguški katastrofi. (risba: Bob Eggleton) Teorija o poreklu velikanske eksplozije nad Tungusko v Sibiriji 1908 se je od asteroida, meteorja in kometa ter celo jedrskega projektila, antimaterije, vesoljske ladje in črne luknje spet »vrnila« na začetek – k asteroidu. Piše : Esad Jakupović esad.jakupovic@mojmikro.si T o leto zaznamuje stota obletnica tega dogodka: zadnjega dne junija 1908 ob 7. uri 17 minut po krajevnem času se je v dolini reke Podkamena Tunguska (Podkamenaja Tunguska) v osrednji Sibiriji zgodila strašna eksplozija. Nekaj minut pred tem so številni očividci na območju, velikem okrog 1500 kilometrov, opazovali padec zaslepljujoče bleščečega objekta. ki je zasenčil tudi samo sonce. Vzdolž njegove poti na nebu, v smeri od jugovzhoda proti severozahodu je ostal debel rep prahu. Sama eksplozija je dobila po besedah prič obliko »navpičnega stebra ognja, visokega najmanj 20 kilometrov«. Oglušujočo detonacijo so slišali celo tisoč kilometrov daleč od kraja padca. Sledili so ji grmenje, prasketanje in bobnenje. Drhtenje tal, ki je pretresalo zgradbe, lomilo stekla in podiralo ljudi ter silovito razmetavanje predmetov, so zaznali na območju, skoraj enakem tistemu, na katerem se je videla svetloba. SVETLE EVROPSKE NOČI Posledice so bile posebej močne v bližini mesta Vanavara, okrog 60 km od mesta eksplozije, kjer je nekega očividca odneslo nekaj metrov od preddverja hiše, kjer je sedel. Približno 40 km 56 daleč na jugovzhodu je nomadski šotor odneslo nekaj deset metrov po zraku skupaj z ljudmi, ki so se pod njim zbrali. V polmeru 30 do 40 km naokoli so bila drevesa povaljana v koncentričnih krogih, s krošnjami, usmerjenim proti mestu udara. Neka ekspedicija je 19 let pozneje dognala, da so sledi ognja dosegale razdaljo 18 km. Zračni val eksplozije, kot so pokazala barografska merjenja, je dvakrat opasal Zemljo. Seizmografi po vsem svetu so registrirali potres, magnetometri pa so zabeležili magnetne motnje. Nekaj noči po eksploziji je bilo nenavadno svetlo nad vso Evropo in Azijo. Prvo noč je bilo, na primer, mogoče ob polnoči brati časnik na Kavkazu ali v Londonu. Dva tedna pozneje je bilo ozračje nad Kalifornijo podnevi delno zatemnjeno zaradi prisotnosti nekaj milijonov ton prahu, ki ga je objekt razsul med gibanjem skozi ozračje. Iz istega razloga so bile noči na številnih mestih nenavadno svetle. Veliko časnikov po vsem svetu je te dni objavilo članke o eksploziji »sibirskega meteorita« oziroma o »sibirski (ali tunguški) katastrofi« ter nenavadnih vremenskih pojavih, ki so sledili. Kmalu potem so posledice dogodka vendarle minile in zanimanje javnosti je zamrlo. Danes se nam lahko zdi čudno, da niso takoj organizirali raziskovanja celotnega območja eksplozije. Treba pa je upoštevati, da je šlo za čase velikih političnih kriz in pretresov ter splošnega siromaštva. Največji udarni kraterji na Zemlji Na naš planet vsak dan pade približno 100 ton medzvezdnega materiala, večinoma v obliki prahu, občasno pa tudi kak objekt, ki lahko pusti znak na tleh. Materiali so lahko meteoroidi, delci nastali pri trčenju asteroidov ali izparevanju kometov. Ko meteoroidi vdrejo v Zemljino ozračje, se imenujejo meteorji, ko pa padejo na tla, jim rečemo meteoriti. Asteroidi so kamnita ali kovinska telesa iz območja med Marsom in Jupitrom. Kometi pa so kozmična telesa, sestavljena iz vodnega ledu in kamnov, nastala v hladnih območjih našega osončja, ki so pred nekaj milijard leti morda prinesla na Zemljo prve organske sestavine. Barringerjev krater (Arizona, ZDA): Starost 50.000 let, premer 1250 m. Tako imenovani meteorski krater je nastal zaradi udara 46metrskega meteorita ter je najstarejši in najbolj ohranjen udarni krater, odkrit na Zemlji. Krater Chesapeake Bay (Maryland, ZDA): Starost 35 milijonov let, premer 85 km. Nastal je zaradi udara meteorita s premerom 1,5 do 3,5 km, ki je povzročil zlom skalne podlage na globini 2 km in nastanek podzemnega rezervoarja slane vode. Napolnjen je z zemljo in vodo. Krater Popigaj (Sibirija, Rusija): Starost 35,7 milijona let, premer 100 km. Krater, nastal zaradi udara asteroida s premerom 4,8 km, vsebuje tudi sledi diamanta, ustvarjenega iz grafita pri zelo visokem pritisku. Po eni od teorij sta asteroid Popigaj in meteorit Chesapeake Bay istega porekla. Basen Chicxulub (Yucatán, Mehika): Starost 65 milijonov let, premer 177 km. Udar asteroida s premerom 9,6 km je povzročil orjaške potrese 10. stopnje in cunamije ter verjetno povzročil izginotje 75 odstotkov vseh vrst in konec obdobja krede. Krater Sudbury (Ontario, Kanada): Starost 1,85 milijona let, premer 250 km. Udar kometa s premerom 9,6 km je ustvaril sistem toplih izvorov, ki so dajali podporo življenju, na obrobju kraterja pa so največje rezerve niklja in bakra na svetu. Krater Vredefort Dome (Južna Afrika): Starost 2 milijardi let, premer 380 km. Najstarejši in največji udarni krater na svetu, nastal zaradi kometa s premerom 9,5 km, danes večinoma erodiran, je morda povzročil nastanek enoceličnih organizmov. moj mikro | 3 | marec | 2008 GEEKFEST 100 let tunguške katastrofe Kraj, v katerem se je fenomen zgodil, je bil zelo osamljen, z izjemno ostro klimo. Sibirska planota je le okrog 500 km oddaljena od arktičnega kroga. Zime so dolge in toliko hladne, nezaščitena oseba ne bi mogla preživeti več kot nekaj minut. Celo tla se strdijo v »večni led«. V »VELIKEM KOTLU« Poletja so na območju reke Podkamena Tunguska kratka in hladna, v glavnem nezadostna, da bi se stopilo kaj več kot pol metra »večnega ledu«. Raztopljeni sneg in led nimata kam odteči, zato se celotna področja pretvorijo v močvirje. Potovanje je pa takšnem terenu izjemno težavni. Tunguzi pa so vraževerno ljudstvo, ki je v tistih časih živelo pretežno od lova na krznene živali in od vzgajanja irvasov. Verjeli so, da je bila eksplozija hudičevo znamenje in zato ni dobro prihajati na mesto čudnega dogodka. Šele poldrugo desetletje pozneje, leta 1921, je sovjetska akademija organizirala prvo raziskavo. Na čelo ekspedicije so imenovali mineraloga Leonida Kulika, ki se je ukvarjal s preučevanjem meteoritov in ga je zanimala »sibirska katastrofa«. V upanju, da mu bo uspelo najti kraj padca, je s skupino raziskovalcev prepotoval osrednji del države s transibirsko železnico. Ustavljanje v malih mestih in vaseh mu je omogočilo pogovore z meščani, kar mu je prineslo številne pomembne podatke. Kraj eksplozije pa mu je ostal neznan. Po vrnitvi v Sankt Petersburg je Kulik nadaljeval zbiranje in preučevanje podatkov polnih šest let. Eden od sovjetskih astronomov je vmes izračunal pot objekta in ocenil, da je padel v dolini reke Podkamena Tunguška. Prepričan v pravilnost ocene se je Kulik februarja 1927 napotil ravno tja, v upanju, da bo na izbrano območje prišel sredi pomladi. Potoval je z železnico, potem pa nadaljeval na saneh s konji. Zima je bila huda, s temperaturo okrog minus 10 stopinj in z veliko snega. Kulik je povsod zbiral informacije. Dva Tunguza je prepričal, da sta mu šla za vodnika. Nazadnje, po dveh mesecih, so prispeli do roba mesta udara, v tako imenovani »Veliki kotel«. Kilometre naokoli so ležale vrste izruvanih in zlomljenih dreves – dokaz orjaške moči eksplozije. Tunguza nista hotela naprej, pa se je Kulik moral vrniti v najbližjo vas in poiskati nove vodnike. Sedem dni pozneje so spet prišli do roba in se počasi napotili skozi kilometre povaljanih debel. Atomska bomba in atomska ladja Eksotične teorije o naravi tunguške katastrofe – atomska bomba, antimaterija in celo črna luknja – je zasenčila hipoteza o atomski bombi ali celo vesoljski ladji na atomski pogon, ki jo je najbolj promoviral sovjetski publicist Aleksander Kazancev. Znanstvenik in pisatelj znanstvene fantastike, ki je bil tudi sam rojen v Sibiriji, je po obisku Hirošime, na katero so Američani leta 1945 vrgli prvo atomsko bombo, našel številne podobnosti med »Velikim kotlom« in uničenim japonskim mestom. Eksplozija v Hirošimi, ki se je zgodila 550 m nad mestom, je pustila neposredno pod sabo skoraj celotno stavbo in nekaj dreves, kljub razžarjenim udarnim valovom. Tudi v Velikem kotlu je v epicentru ostalo nekaj pokončnih dreves. Očividci atomske eksplozije v Hirošimi in eksplozije v Tunguziji so opisali tudi druge podobne pojave: zaslepljujoč blesk, ognjeni steber, visok več kilometrov, »črni dež«. Zato je Kazancev prišel do zamisli o eksploziji atomske bombe nad Sibirijo, ki jo je po začetku obdobja vesoljskih poletov »nadgradil« v idejo o eksploziji vesoljske ladje na jedrski pogon. Hipoteza je bila zelo priljubljena v svetu in sta jo med drugim podprla angleška znanstvenika John Baxter in Thomas Atkins, ki sta 1976 objavila knjigo »Prišel je ogenj« (The Fire Come By). Opisi očividcev o »beli ognjeni krogli«, »žareči vročini«, »vzpenjajočem se stebru dima« in podobni zares spominjajo na opise jedrske eksplozije, potrjuje znanstvenica Diane Neisius. »Lahko pa jih tudi brez težav pojasnimo povsem drugače in bolj znanstveno,« je napisala. Da bi bila razumljivejša, je svoje opise tudi narisala. Eksplozija, ki spominja na atomsko: 1. Dve sekundi pred eksplozijo meteoroid s premerom 80 m leti 40 km nad Zemljo in je zelo svetel. 2. Sekundo pozneje, na višini 26 km, je (po izračunih) staljeno le 30 cm njegove površine. 3. Na višini 8 km razžarjena plazma meteoroida zaradi visokega pritiska in temperature, podobno kot pri atomski eksploziji, oddaja močno UV-sevanje, ki ga absorbira okolni zrak, ognjena krogla v trenutku hitro naraste do 13 km v premeru in zažge drevesa na zemlji v premeru 20 km. 4. Ognjena krogla se stemni zaradi ogromnega premera in v 30 sekundah zemljo doseže udarni val in izruje drevesa več deset kilometrov naokoli, razen v epicentru. 5. Minuto po detonaciji je oblak, ki spominja na atomsko gobo, rdeče razžarjen in ne preveč vidljiv zaradi ogromne velikosti ter se vzpenja in vleče vase pepel, prah in dim. 6. Nekaj minut po eksploziji ognjena krogla zbledi in »atomska goba« večkrat naraste, na nebu pa se še vidi temna sled prihoda meteoroida. (risbe: Diane Neisius) Območje udara: 30. junija 1908 ob 7.17 zjutraj v bližini mesta Vanavara se je zgodila strašna eksplozija. Zastrašujoče posledice eksplozije: Izruvana drevesa, posneta 1927; pokončna drevesa so zrasla po katastrofi. PRILETEL JE KOMET Kulik ni našel kraterja. Na enem mestu je odkril samo skupino golih in sežganih dreves, ki pa so stala pokonci. Mineralog se je razočaran vrnil v Sankt Petersburg. Prinesel je številne podatke, ki so mu omogočili, da še dvakrat vodi ekspedicijo iskanja skrivnostnega »meteorita«, katerega sledi ni našel. Ko se je začela druga svetovna vojna, se je Kulik prijavil v vojsko. Kmalu potem je bil ranjen in ujet, nekaj dni potem pa je umrl. Kulik je bil zastopnik prevladujoče teorije o meteoritski naravi tunguške katastrofe, katere glavni zagovornik je bil že od leta 1921 sovjetski znanstvenik Jevgenij Krilov. Tridesetih let sta ameriški astronom Fred Whipple in sovjetski znanstvenik I. S. Astapovič predlagala teo- Začetek katastrofe: Leteči objekt nad Tungusko 30. junija 1908 (risba: Dana Berry) rijo o kometni naravi eksplozije. Ker je komet sestavljen iz jedra (prah, premešan z ledom iz vode, amoniaka in metana – t. i. model »umazane kepe«) in repa (prah in osvobojeni plini), sta znanstvenika sodila, da je eksplozijo izzvalo trenje in segrevanje jedra v zraku, svetle noči pa prah iz repa. Teorijo je okrepil sovjetski znanstvenik Kiril Florenski, po svojih ekspedicijah v območje katastrofe v letih 1958, 1961 in 1962. Našel je sledi kozmičnega prahu, sestavljenega iz magnetita in steklenih kroglic iz stopljenih delcev prahu, v dolžini 250 km na severozahod od mesta uda- 57 GEEKFEST 100 let tunguške katastrofe Udar asteroida, kot ga je videl astronom in slikar William Hartmann: 1. pogled iz Kirenska dve sekundi pred eksplozijo, 2. eksplozija, videna iz Vanavare, 3. mesto eksplozije nekaj minut pozneje, 4. pogled na ostanke v zraku 170 km daleč na jugovzhodu. ra. Leta 1960 so trije angleški znanstveniki – Y. Hung, R. Palmer in Sir William Penny – sklenili, da bi bila lahko sibirska katastrofa jedrska eksplozija. Po njihovem mnenju je količina fisijskega materiala v meteoritu dosegla kritično maso pri vhodu v Zemljino atmosfero in tako se je začela verižna reakcija, podobna tisti v atomski bombi. V 1967 je sovjetski znanstvenik Aleksej Zolotov teorijo »razširil« na termojedrsko eksplozijo, ker naj bi skrivnostno telo vsebovalo izotope devterija in tritija. Izraelski geofizik prof. Ari Ben-Menahem je 1975 šel še korak dalje in predlagal, da je katastrofo izzval – »zunajzemeljski projektil«. legi objavili rezultate svojih superračunalniških 3D-simulacij tunguške katastrofe. Raziskovalci v Sandii so izračunali, da je eksplozijo, ki je med drugim izruvala 80 milijonov dreves na površini 2150 kvadratnih kilometrov, povzročil asteroid. Toda moč eksplozije je bila med 3 in 5 megaton TNT (ne pa 10 in 20, kot so menili prej) , kar pa je 300- do 500-krat (in ne 1000-krat) več od eksplozije atomske bombe v Hirošimi. 3D-simulacije na Sandii, v katerih je raziskovalcem uspelo bolj kot kdaj prej povezati in uskladiti vse znane podatke o tunguški katastrofi, so torej pokazale, da je bil asteroid bistveno manjši, kot smo mislili prej. VLOGA ZRAČNEGA UDARA SUPERRAČUNALNIK V AKCIJI V letu 1965 so nobelovec dr. Willard Libby ter njegova sodelavca Clyde Cowan in S. Atluri predložili teorijo o antimaterialni naravi sibirske eksplozije. Ta naj bi se zgodila ko je »antiskala« – meteorit, sestavljen iz antimaterije – dosegla atmosfero in se anihilirala (uničila) ter sprostila kolosalen blesk gama sevanja. Med najbolj eksotičnimi idejami je teorija o miniaturni črni luknji, ki sta jo leta 1973 predlagala ameriška znanstvenika A. Jackson in M. Ryan. Črna luknja naj bi bila zaostanek iz časov »velikega poka«, v katerem je nastalo veso- Življenje, lje. Mini črna luknja je po posvečeno avtorjih padla v Tungusko, iskanju ostankov prodrla skozi ves planet in »meteorita«: prišla spet ven v Atlant- sovjetski skem oceanu. Teorija je mineralog pomanjkljiva že v osnovi: Leonid Kulik na drugi strani Zemlje ni bilo opaziti udarnih ali drugačnih valov. Od vseh teorij se je najbolj prijela kometna. Z njo so se ukvarjali mnogi resni znanstveniki in jo bolj ali manj potrjevali, kljub posameznim pomanjkljivostim. Komet naj bi imel premer največ 100 m in maso, manjšo od milijon ton. Eksplodiral naj bi na višini 8,5 km in sprostil moč 10 milijonov joulov, kar je ekvivalent za 12,5 milijona ton (megatone) trinitrotoluola (TNT). Privlačnosti teme tunguske katastrofe se – morda tudi zaradi 100. obletnice – niso uprli niti raziskovalci iz znane ustanove Sandia National Laboratories. Fizik Mark Boslough in njegovi kolegi so zasloveli pred desetletjem, ko so izračunali, da bodo meteorji, nastali pri padcu delov kometa Shoemaker-Levy 9 na Jupiter, vidni z našega planeta. V decembru lani so Boslough in ko- 58 Epicentar sibirske katastrofe: Pot objekta in mesto eksplozije Močna eksplozija središča mase asteroida se je namreč prenesla navzdol hitreje od zvoka. Širjenje ognjene krogle pri zelo visoki temperaturi je povzročilo močnejše valove eksplozije in sunke termalnega sevanja, kot bi jih imela eksplozija, omejena na višino, na kateri se je zgodila. Simulacije so pokazale, da se je material prihajajočega asteroida vse bolj stiskal pod pritiskom Zemljine atmosfere. Pri vse globljem ponikanju se je trenje povečevalo, dokler ni asteroid eksplodiral. Eksplozija je močno potisnila tok razžarjenega plina pred asteroidom in s tem povečala učinek, zaradi katerega so Še zmeraj prisotne sledi: Izruvana drevesa na območju tunguske katastrofe, posneta v letu 1983 (pokončna drevesa so zrasla pozneje). Cilj ekspedicije v letu 2008: Računalniški prikaz jezera Čeko (brez vode), v katerem so znanstveniki iz Bologne odkrili lijakasto dno in v njem nenavadno strukturo. znanstveniki pred desetletji izračunali, da je bila moč eksplozije med 10 in 20 megaton. Superračunalniške simulacije na Sandiii so pokazale, da je bila eksplozija zaradi delovanja na razžarjeni plin pravzaprav »samo« od 3 do 5 megaton. »Naše prejšnje razumevanje eksplozije je bilo preveč poenostavljeno,« komentira Boslough. »V prihodnje ne bo razloga za poenostavitve, saj današnji superračunalniki omogočajo izračune z visoko ločljivostjo v treh razsežnostih. Če na moj mikro | 3 | marec | 2008 GEEKFEST 100 let tunguške katastrofe 100 let od padca slovenskega meteorita V istem letu, ko se je zgodila svetovno znana tunguska eksplozija je le nekaj mesecev prej padel tudi edini doslej najdeni slovenski meteorit. 31. marca 1908 je meteorit je padel na senožet nad Dolenjim Avščkom pri Avčah ter prestrašil Primorce in Gorenjce. Pozneje je dospel v Naravoslovni muzej na Dunaju. Meteorit je ledvičaste oblike in sodi med heksaedrite, to je železne meteorite s heksaedrično (kockasto) kristalno zgradbo. Heksaedriti so sestavljeni iz kamacita, zlitine železa in manj kot 7,5 odstotka niklja. Turistično društvo iz Avč je na mestu padca postavilo manjšo skulpturo, ki jo obiskuje vse več ljubiteljev narave in radovednežev. V Avčah so poskrbeli za model z Dunaja, s katerim bodo izdelovali kopije meteorita. Že skoraj vse leto zbirajo zapise o meteoritu. Konec marca pripravljajo več prireditev, Edini slovenski »nebeški gost«: Na od katerih bo glavna 31. marca.. Predstavili Primorskem pripravljajo praznovanje bodo 25-minutni film, posebno znamko s pe- ob stoletnici meteorita iz Avč, dolgega čatom in razglednico meteorita iz Avč, sodo- 11 cm in z maso 1,23 kg, ki ga hranijo v bnika tunguske katastrofe. naravoslovnem muzeju na Dunaju. stvari gledate z izboljšanimi orodji, postane vse razumljivejše.« Novo tolmačenje tunguške katastrofe vključuje tudi močnejše zračne udare, ki so se v trenutku eksplozije silovito razširili prek grebenov in porušili gozdove. Izračuni so zajeli tudi podatke o slabšem zdravju gozdov. Dejanska velikost asteroida je bila morda precej manjša od prej izračunane za določene posledice, saj prvi izračuni niso zajemali pospeševanja ognjene kro- gle ter tipografskih in ekoloških dejavnikov, ki so jih prvič upoštevali v Sandii. KRATER V JEZERU? »Možnost, da manjši asteroid povzroči tako velikansko škodo, pomeni, da bodo znanstveniki v prihodnje morali biti pozorni tudi na manjše asteroide, ki lahko pridejo v bližino Zemlje. Manjša velikost pomeni, da je nevarnost padca asteroidov večja, kot smo verjeli prej. Statistično gledano se manjši asteroidi pogosteje od velikih približujejo planetu, zato se bomo morali bolj potruditi, da jih odkrijemo,« meni Mark Boslough. Fizične razsežnosti posledic padca asteroida so odvisne od njegove hitrosti, poroznosti, izpolnjenosti z vodo oziroma ledom ter drugih lastnosti materiala. Raziskovalci iz Sandia National Laboratories niso izračunali natančne velikosti tunguškega asteroida, a je ta vsekakor precej manjša od tistih, ki so bile omenjane prej. Njihove simulacije so jasno pokazale, da lahko naš planet zelo resno ogrozijo tudi manjši asteroidi. Vsaka bodoča strategija preprečevanja nevarnosti, ki jo pomenijo asteroidi, bo morala upoštevati novo razumevanje mehanizmov eksplozije, do katerega so prišli v raziskavah Mark Boslough in njegovi kolegi. Za njihovo teorijo pa bi bilo dragoceno, če bi prišli tudi do ostankov tunguškega objekta, ki jih bodo letos iskali italijanski znanstveniki z Bolognske univerze. Italijanski raziskovalci so bili že večkrat na mestu eksplozije in eden od sadov njihovih raziskav je teorija, da je jezero Čeka pravzaprav krater, nastal po eksploziji tunguškega objekta, ki ga je potem izpolnila voda iz močvirja. Znanstveniki so s topografskimi in z batimetrskimi (globinomerskimi) raziskavami odkrili nenavadno lijakasto strukturo dna jezera, ki bi bila lahko posledica udara. Geološke raziskave dna so odkrile tudi čudno obliko približno 10 m globoko pod dnom jezera, ki bi bili lahko stisnjeni sloji dna ali pa fragmenti kozmičnega telesa.  59 mreža slovenske mreže za kontekstno oglaševanje Pravi oglasi za pravo občinstvo ZALOŽNIKI Med slovenskimi podjetji so se kontekstnega oglaševanja prvi lotili pri Tobonetu, kjer so v začetku leta 2007 vzpostavili kontekstno oglaševalsko mrežo ToboAds (www.toboads.si), v katero lahko pristopijo tako pravne kot fizične osebe. Piše: Radoš Skrt rados.skrt@mojmikro.si O glaševalcem je prek nadzorne plošče omogočen celovit nadzor nad upravljanjem oglaševalskih akcij in nad prikazovanjem oglasov, ki se glede na izbrane ključne besede prikazujejo na vsebinsko sorodnih straneh, ki se nahajajo v oglaševalski mreži. Oglaševalec popolnoma samostojno kreira in ureja oglasne akcije, naslov in vsebino oglasa, ciljno povezavo oglasa, časovni potek akcije, dnevne omejitve pri porabi oglaševalskega proračuna ter določi besede, ob katerih želi oglaševati. Oglaševalec lahko znotraj vsake oglasne akcije ustvari večje število oglasov, ki jim lahko doda tudi neželene ključne besede, za katere ne želi, da so povezane z njegovimi oglasi. Sam oglaševalski sistem deluje tako, da pregleda indeksirano vsebino spletnih strani, ki so v mreži in samodejno zazna, kateri oglasi so primerni za določeno spletno vsebino. 60 Sistem tako poskrbi za čim boljše ujemanje med oglasi in vsebino spletnih strani. Oglaševalec lahko v mrežo ToboAds vnese besedilni ali izložbeni oglas. Besedilni oglas ima naslovno vrstico z največ 25 znaki, besedilo s 70 znaki in spletno povezavo. Izložbeni oglas se od besedilnega razlikuje po tem, da se ob oglasu pojavi še majhna slika, ki še dodatno poskuša izvabiti pozornost uporabnikov, da bi prebrali in kliknili na oglas. Za vse oglaševalce je seveda pomembno, da jim sistem omogoča za posamezne kampanje, oglasne skupine in oglas pregledovanje števila prikazov in klikov ter spremljanje stopnje klikov. Statistika omogoča spremljanje uspešnosti posameznih kampanj, oglasnih skupin in posameznih oglasov (št. prikazov, št. klikov, CTR). Tako lahko oglaševalec vsak trenutek vidi, kako uspešna je njegova akcija in katere oglase bi bilo zaradi izboljšanja učinkovitosti dobro optimirati. Koristi od sodelovanja v oglaševalski mreži pa nimajo samo oglaševalci, ampak tudi založniki, saj dobijo plačilo za vsak prikazan in kliknjen oglas na njihovi strani. Poleg tega lahko tudi sami vplivajo na učinkovitost prikazanih oglasov, saj lahko sami določijo videz, lego in velikost oglasov, ki se bodo prikazovali na njihovi spletni strani. Izbirajo lahko med enajstimi oglasnimi formati, ki jim lahko prilagodijo barvo ozadja, naslova, ozadja, povezave in cene. Tako si lahko založnik prek nadzorne plošče ustvari oglasna mesta po lastni meri. Javascriptno kodo, ki jo dobi od sistema, mora založnik kopirati na tiste del spletne strani, kjer želi, da se pojavi oglas. Ko se oglasi začnejo prikazovati, lahko založnik spremlja podatke o učinkovitosti oglasnega mesta ter seveda tudi podatke o svojem zaslužku. Naj omenimo tudi to, da lahko založnik prek konkurenčnega filtra vnese naslove spletnih mest, čigar oglasov ne želi prikazovati. In tisto, kar je za založnike še posebej pomembno – vstop v sistem pomeni tudi dostop do oglaševalcev. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je klikanje oglasov na lastnem spletnem mestu prepovedano. CENE OGLASOV IN IZPLAČILA ZA ZALOŽNIKE Kontekstni oglas je povezan z vsebino spletne strani Zaračunavanje oglasnega prostora pri ToboAdsu je edinstveno v Sloveniji, saj temelji na kombinaciji modelov »pay-per-click« (plačilo na klik) in »pay-permile« (plačilo na prikaz). To pomeni, da je založnik nagrajen za vsak veljaven klik in za vsak prikaz oglasa na njegovi strani. Uvedba kombiniranega modela pomeni, da plačilo ni več odvisno moj mikro | 3 | marec | 2008 slovenske mreže za kontekstno oglaševanje samo od kreative in ponudbe oglasa. Tako se tako besedilni kot izložbeni oglas obračunata po isti ceni, in sicer po naslednjih postavkah: 0,2 evra za klik in 0,0002 evra za prikaz oglasa. Založniki lahko z uvedbo novega ob- računskega modela pričakujejo višje stopnje klikov, saj se bodo oglaševalci zaradi zaračunavanja prikazov pri- Oglaševalci ne bodo več plačevali neprikazanih oglasov Oglasna mreža ToboAds je februarja predstavilo inovacijo, ki bo korenito spremenila pogled na spletno oglaševanje. Oglaševalci v njihovi mreži bodo od zdaj naprej plačevali le tiste prikaze oglasov, ki se vsaj za dve sekundi prikažejo v uporabnikovem vidnem polju, ne pa tudi tistih, ki se prikažejo na neopaženih delih spletne strani. Če se bo oglas npr. prikazal na dnu strani, bo oglaševalec plačal le v primeru, da je uporabnik uporabil drsnik in si dejansko ogledal ta del strani. ToboAds bi naj tako postal ena izmed prvih, če ne celo prva spletna oglasna mreža na svetu, ki prikazovanje oglasa razume z vidika uporabnika, ne pa z vidika spletnih tehnologij! Ta tehnična inovacija je pomemben korak na področju oglaševanja, predvsem zato, ker enostavno pomeni bolj pošteno oglaševanje. KAJ PRAVIJO VODILNI AKTERJI Ker so logika delovanja, nadzorna plošča in ostale funkcionalnosti sistema zelo podobne tistemu, kar smo že opisali pri ToboAdsu, se v podrobnosti ne bomo spuščali. Raje si preberimo, kaj sta nam v neposrednem srečanju povedala Davor Strehar, direktor podjetja Tobonet, ki upravlja z mrežo ToboAds, in Mitja Jereb, direktor za korporativni marketing Interseek, d.o.o., predstavnik omrežja ADpartner. Kakšna je vaša konkurenčna prednost glede na druge spletne oglaševalske mreže oziroma še posebej med seboj? Mitja Jereb: Dejstvo je, da ADpartner ni Založniki si lahko v nadzorni plošči sistema ToboAds določijo videz in velikost oglasov, ki se bodo prikazovali na njihovi spletni strani. takšnih sistemov. Proti tem moramo pokazati veliko svoje inovativnosti, delati razlike v pristopih in se pozicionirati na zunanjih trgih, čeprav oni tam že uspešno obstajajo in delujejo. Konkurenca je lahko dobra ali slaba, dobra z vidika ozaveščanja ljudi, slaba pa, ker je nepredvidljiva, morda nima izkušenj s področja in lahko ob netaktnem delovanju negativno vpliva na verodostojnost medija. Mi bomo ostali tehnično napredni in bomo verjeli v tisto, kar predstavljamo. Na lahko poveste kaj več o samem sistemu serviranja oglasov s tehničnega vidika? Na podlagi kakšnega algoritma se servirajo oglasi, kako indeksirate strani, kako se določi ujemanje izbranih besed z vsebino in podobno? Mitja Jereb: Če poenostavim, je delovanje sistema najlažje opisati tako- Davor Strehar, ToboAds prvo kontekstno oglaševalsko omrežje v SloveMitja Jereb, niji. Je pa sistem prav gotovo najučinkovitejši ADpartner in najprijaznejši za slovenske uporabnike. Največjo učinkovitost zagotavlja podoben iskalni algoritem, kot ga uporablja slovenski iskalnik Najdi.si, ki upošteva vse specifike slovenskega jezika. Druga prednost pred konkurenčnimi sistemi je enostaven in uporabniku prijazen sistem za vnos oglasov v slovenščini, ki omogoča sprotno spremljanje učinkovitosti oglaševalske akcije. Naslednja prednost je transparenten način obračunavanja oglaševalskih akcij, ki v nasprotju s konkurenčnimi sistemi zaračunava le dejanske klike na oglas ob fiksni ceni. Ne nazadnje je pomembna prednost tudi ta, da oglaševalci v sistemu ADpartner lahko izkoristijo svetovanje najboljših slovenskih strokovnjakov s področja spletnega trženja. Seveda to pomeni, da bomo zaradi vseh naštetih prednosti lastnikom slovenskih spletnih strani zagotovili večji zaslužek, kot ga trenutno dosegajo s konkurenčnimi sistemi. Davor Strehar: Nam so konkurenca predvsem zunanje mreže, ker imajo izkušnje na tem področju, imajo razvite lovke in razumejo delovanje le: na eni strani so spletni založniki (lastniki slovenskih spletnih strani), ki na spletni strani www.adpartner.si v nekaj minutah izberejo oglasna mesta po lastni želji, sistem jim glede na vnesene zahteve ustvari kodo, ki jo založniki le še vstavijo na poljubne spletne podstrani. S tem si zagotovijo možnost prikaza oglasov na svoji spletni strani in omogočijo zaslužek. Na drugi strani sistema pa so oglaševalci, ki prek spletne strani www.adpartner.si v nekaj preprostih korakih izdelajo in oddajo oglase, določijo proračun akcije in poljuben dnevni limit. Sistem s pomočjo kakovostnega algoritma za ujemanje oglasov z vsebino spletnih strani (kontekstni algoritem) poskrbi za to, da se oglasi razvrstijo na vsebinsko najprimernejše spletne strani. Algoritem je v osnovi podoben iskalnemu algoritmu, ki poganja Najdi.si, z določenimi prilagoditvami, ki jih je bilo treba razviti zaradi specifike kontekstnega oglaševalskega omrežja. Za vse spletne strani, ki so vključene v sistem ADpartner, velja t. i. živo indeksiranje, ki zagotavlja, da je indeks svež v vsakem trenutku. To dejansko pomeni, da sistem neposredno pred namestitvijo oglasa na spletno stran dobi najnovejše podatke o tej spletni strani. Ključne besede, ki so vezane na oglas, pa se morajo ujemati s ključnimi besedami spletne strani, indeksom spletne strani in celo vsebino spletne strani, kjer bo oglas nameščen. Davor Strehar: V osnovi je zadeva zelo enostavna; glede na ključne besede, ki jih določi oglaševalec, mi poiščemo primerne spletne strani. V ozadju imamo sistem pajkov (botov), ki brskajo po spletnih straneh in shranjujejo vsebino v naše strežnike. Iz te vsebine se potem izluščijo besede, ki se shranijo in obdelajo za hitro iskanje. Ta del je v konceptu zelo podoben tistemu, ki ga uporablja Google za preiskovanje spletnih strani. Shranjene besede v oglasnih akcijah nato primerjamo z besedami vsake posamezne spletne strani (URL). To je osnova, v ozadju pa se skriva še vrsta popravkov in izboljšav, ki skrbijo za to, da so primerne strani res primerne. Vsi založniki vemo, kako težko je dobiti oglaševalce. Kako pa je s pridobivanjem oglaševalcev v mrežo, še zlasti če gre za novo storitev? Mitja Jereb: Najdi.si-ju zaupa že prek 1300 različnih oglaševalcev, pred- vsem zaradi kakovostne storitve, ki jim jo ponujamo, in dobrega učinka, ki ga dosežejo z oglaševanjem pri nas. Naši obstoječi oglaševalci so zaradi po- 61 mreža slovenske mreže za kontekstno oglaševanje siljeni veliko bolj potruditi pri kreiranju oglasov. ADpartner Konec lanskega leta smo dobili v Sloveniji še drugo kontekstno spletno oglaševalsko omrežje ADpartner, s katerim upravlja podjetje Najdi.si. Vstopna točka za lastnike slovenskih spletnih strani in oglaševalce je spletna stran www.adpartner.si, kjer bodo lastniki spletnih strani v nekaj minutah izdelali kodo za namestitev oglasnih mest na svoji spletni strani, oglaševalci pa bodo v nekaj minutah izdelali in oddali oglase. Zagotovilo, da gre za zelo konkurenčen sistem, je kakovosten algoritem za ujemanje oglasov z vsebino spletnih strani, ki je nastal izpod rok Najdi.si-jevih razvijalcev. Sistem, ki je trenutno v testni fazi delovanja, si je že pred pravim zagonom zagotovil dobro promocijo, saj so vsi oglaševalci, ki so kadar koli oglaševali na Najdi. si, dobili možnost testiranja sistema, kakor tudi brezplačno oglaševanja v vrednosti 500 evrov. Urejanje oglasa v nadzorni plošči sistema ADpartner  zitivnih preteklih izkušenj zelo zainteresirani za dodatne možnosti učinkovitega oglaševanja v internetu, kar jim vsekakor zagotavlja tudi kontekstno oglaševalsko omrežje ADpartner. Dejstvo je, da se del oglaševalskega kolača, ki ga slovenska podjetja namenjajo oglaševanju na internetu, vseskozi povečuje. To povečanje sicer nekoliko zaostaja za internetno razvitejšimi državami, vendar se bodo po naših ocenah slovenska podjetja kmalu zavedla vseh prednosti, ki jih ponuja internetno oglaševanje. Ker gre v našem primeru za novo storitev, smo svoje obstoječe oglaševalce povabili, da sistem preizkusijo in se sami prepričajo o njegovi učinkovitosti. Pri tem jim ponuja strokovno podporo naša ekipa najboljših slovenskih svetovalcev s področja spletnega trženja. Po odzivu in dosedanjih pozitivnih izkušnjah smo prepričani, da se bo za oglaševanje v sistemu ADpartner odločilo tudi veliko število oglaševalcev, ki trenutno oglašujejo v konkurenčnih sistemih. Davor Strehar: Začetek ni bil enostaven, a vse skupaj je presenetljivo hitro steklo. Najprej mora oglaševalec vedeti, zakaj sploh oglaševati, nato zakaj oglaševati na spletu. Tisti oglaševalci, ki splet poznajo, hitro ugotovijo, da ne gre za nov spletni »trik«, ampak za konkretne, merljive, zelo ciljane oglase. Založniki imajo predvsem problem, ker prodajajo samo svoje strani, mi pa na drugi strani prodajamo mrežo z 2.000.000 prikazov dnevno, ki oglase servira glede na vsebino. Najlažje je »prodati« s pomočjo uspešnih primerov. Ko vidiš Gorenjevo akcijo Go-design ali oglaševalko kampanjo predsednika Türka, veš, da deluje. Kako velika je vaša mreža (koliko strani je vključenih, kakšen je doseg mreže, koliko prikazov oglasov servirate dnevno, mesečno, kakšni so trendi rasti)? Davor Strehar: Mreža raste od samega začetka, vse več založnikov se odloča za dodatne prihodke s tega področja. Trenutno serviramo oglase blizu 700 založnikom, ki skupaj zmorejo 2.000.000 dnevnih prikazov strani. Ta mreža ima kapaciteto okrog 5.000.000 oglasnih prikazov, seveda pa se mreža segmentira po vsebini, kjer je te tematike več kot za druge. V mreži so se od 11. 1. 2008 do 11. 2. 2008 oglasi prikazali več kot 500.000 različnim slovenskih uporabnikov spleta. Mitja Jereb: Naš sistem je trenutno v fazi intenzivnega testiranja. To pomeni, da že deluje z večino funkcionalnosti, ni pa še odprt za vse spletne strani, ki bi se želele vključiti v mrežo. V testni fazi v mreži sodeluje približno 150 uglednih in dobro obiskanih slovenskih spletnih mest. Odziv je odličen tako s strani oglaševalcev kot s strani lastnikov spletnih strani. V sistem so oglaševalci namreč samo v januarju oddali že prek 1500 različnih oglasov, v enem mesecu delovanja pa je sistem ustvaril že več kot 170 milijonov prikazov oglasov. To je vsekakor zelo spodbuden začetek, še posebej če imamo v mislih, da je mreža trenutno zaprta in da gre za testno obdobje, v katerem še ni dejanskega obračunavanja. Uporabnikom želimo pred pravim začetkom zagotoviti optimalno uporabniško izkušnjo, zato v testni fazi zbiramo predloge za izboljšave tako s strani oglaševalcev kot tudi lastnikov spletnih strani. 62 Zakaj se ne odločite za dražbeni model oblikovanja cen, tako kot je to pri Googlovem AdWordsu? Zaradi prezahtevne tehnične rešitve, premale kritične mase oglaševalcev ali česa drugega? Mitja Jereb: Drugačna tehnična rešitev od obstoječe nikakor ne bi bila problematična. Vzrok za tako odločitev je predvsem v tem, da je slovenski trg zaradi svoje relativne majhnosti specifičen. Res je, da nekateri konkurenčni sistemi (predvsem svetovni) uporabljajo t. i. avkcijski sistem, ki pa oglaševalcem ne omogoča natančnega in transparentnega načrtovanja oglasnih akcij za nekaj mesecev vnaprej. Pri avkcijskih sistemih gre torej za tek na kratke proge. Pri sistemu ADpartner pa lahko oglaševalec popolnoma natančno načrtuje porabo svojega oglaševalskega proračuna v daljšem časovnem obdobju in točno predvidi število preusmeritev na svojo spletno stran. Tega v taki meri konkurenčni avkcijski sistemi zagotovo ne omogočajo. Po naših izkušnjah so slovenski oglaševalci dobri gospodarji in pripravijo natančen načrt porabe oglaševalskega proračuna za daljše časovno obdobje. Davor Strehar: Ni še pravi trenutek. Dražbeni model lahko dobro deluje samo v sistemih, kjer je prisotnih veliko oglaševalcev, ki so se povrh vsega še pripravljeni poglobiti v sistem. Mi ponujamo podporo oglaševalcem, ki pri nas lahko izvejo čisto vse o spletnem oglaševanju, pomagamo jim narediti oglaševalske akcije, slediti statistikam in s tem povečujemo povrnitev investicije, za kar plačajo fiksno ceno. Tehnično nikakor ni težav, v ekipi so kakovostni razvijalci, ki ne poznajo besede nemogoče. Ali boste oglaševalcem ponudili možnost izbire medijev, na katerih želijo oglaševati? Pri tem ne mislim na možnost segmentiranja z določitvijo ključnih besed, ampak na konkreten izbor posameznih medijev ali pa vsaj na izbor tematsko sorodnih medijev. Mitja Jereb: Zaenkrat te možnosti v okviru ADpartnerja ne bo. Bistvo kontekstnega oglaševalskega omrežja je namreč ravno v tem, da sistem sam po vnaprej določenih kriterijih razporedi oglase na najprimernejše spletne strani, in sicer glede na dejansko ujemanje s kontekstom. Ker se vsebina na velikem številu spletnih strani menja dnevno ali še pogosteje, lahko edino kontekstni oglaševalski sistem res ažurno zagotovi vezanje oglasa na dejansko vsebino spletne strani ob namestitvi. Če bi oglaševalcem prepustili izbiro medijev, ne bi mogli več govoriti o kontekstnem oglaševalske omrežju, ampak le o posredovanju oglasov, to pa je korak nazaj od tega, kamor gre sodobno internetno oglaševanje. Samo pravo kontekstno oglaševanje namreč omogoča, da se oglas pokaže ob pravem trenutku na pravem mestu. Ker je oglas vezan na dejanski kontekst oz. vsebino spletne strani, ni moteč za obiskovalce spletne strani in obstaja večja verjetnost, da bo obiskovalec kliknil na oglas. Davor Strehar: Ker je top spletnih mest, kjer bi se brand oglaševalci radi pojavljali v Sloveniji, malo, še ne vidimo prave potrebe.  moj mikro | 3 | marec | 2008 Veliko besed in … težave javne uprave Dnevi eUprave, ki so potekali od 11. do 13. februarja, so ponovno pokazali na stare evropske pomanjkljivosti: veliko besed in malo rezultatov. Razvoj panevropskih storitev plačujejo slovenski davkoplačevalci. Piše: Jaka Žorž jaka.zorz@mojmikro.si E vropska Unija si je z Lizbonsko strategijo in Akcijskim načrtom za eUpravo i2010 kot glavni cilj zadala zmanjšanje administrativnih ovir ter večjo prijaznost javnih uprav do prebivalstva in podjetij. Kot glavna krilatica se uporablja beseda interoperabilnost, ki označuje povezljivost elektronskih storitev javnih uprav znotraj držav in na ravni Evropske Unije. To povezovanje, ki tehnološko omogoča avtomatizacijo birokratskih postopkov, naj bi resda povečalo učinkovitost uslužbencev, skrajšalo čas za pridobivanje potrdil in dokumentov ter omogočilo uporabnikom dostop do storitev prek spleta. Vendar odpira številna vprašanja glede varnosti in tajnosti osebnih podatkov kakor tudi glede nadzora. Poleg tega za seboj nima nobenega razvidnega učinka na zmanjšanje števila zaposlenih v javnih upravah, kar naj bi bila logična posledica večje učinkovitosti in storilnosti. V Sloveniji poteka več poskusnih projektov interoperabilnosti, na primer IO-Vrtci za odločanje glede znižanja plačila vrtca ter e-Rojstva za prijavo rojstev v porodnišnicah. Glede na stanje tehnologije pa bi jih lahko bilo še več, a jih onemogoča zakonodaja, ki predpisuje upravitelje določenih zbirk podatkov in pravila izmenjave teh podatkov med organi javne uprave. Vendar kjer je volja, tam je moč. In naša javna uprava Evropi rada pokaže svojo lepo stran. PanEU Na Brdu smo tako lahko spoznali, kako slovenska javna uprava svoje e-storitve odpira navzven, s tako imenovanimi panevropskimi storitvami PanEU. V sklopu teh storitev je ponujena možnost pridobitve stalnega oziroma začasnega prebivališča v Sloveniji ter ustanovitve enoosebne gospodarske družbe. Vse skupaj poteka prek spleta, podobno kot če bi se včlanil v spletno trgovino, le da je poleg osebnih podatkov zahtevano še veljavno certificirano digitalno potrdilo. Storitev naj bi bila na voljo vsem državljanom Evrospke Unije, vendar trenutno podpira le finska, estonska, portugalska in avstrijska digitalna potrdila. Med glavnimi težavami pri vseevropskem povezovanju storitev je ravno priznavanje certifikatov, zaradi česar ponavadi vsi projekti izmenjave podatkov zaidejo v slepo ulico. Vseevropski certifikat, ki bi ga izdajala Evropska komisija, je zaenkrat pobožna želja, medsebojno priznavanje pa je nemogoče, saj države na to v splošnem niso pripravljene. Zato se ne gre čuditi, če se uspešnost projektov povezovanja, kot je na primer pobuda RISER (Registry Information Service on European Residents) za vzpostavitev spletnega portala z namenom elektronske izmenjave stalnih naslovov prebivalcev znotraj Evropske Unije, meri bolj po številu sestankov kot pa po rezultatih. Podoben projekt je ECRN (European Civil Registry Network) za izmenjavo matičnih dejstev, na katerem aktivno sodelujejo slovenski predstavniki, ki pa ima konkretne cilje, večjo politično voljo in dobro vodstvo. Pan EU je eden prvih modelov realnih projektov, ki je požel odobravanje vodilnih mož informatike 28 javnih uprav držav članic EU, še zlasti ker se do zdaj na tem področju ni veliko naredilo. Na Dnevih eUprave so delovanje PanEU predstavili z uporabo estonske osebne izkaznice z digitalnim potrdilom ter z avstrijskim spletnim digitalnim potrdilom. Kar pa sicer še ni konec zgodbe. Slovenska javna uprava načrtuje izvedbo interoperabilnostnega projekta, kjer bi vzpostavili osrednjo točko z vsemi evropskimi certifikati. Tako bo rešitev pripravljena za uporabo na ravni EU-ja, saj bo kot univerzalni model s podporo za več kot 300 di- gitalnih potrdil lahko delal z vsemi lokalnimi bazami držav članic EU. Preizkus storitve PanEU je pokazal, da je lahko evropski državljan pri uporabi slovenskih storitev povsem izenačen s slovenskim, seveda če bi bile naše storitve prevedene še v kak drug jezik. Po oddaji osebnih podatkov in njihovi potrditvi z digitalnim potrdilom namreč uporabnik pridobi slovenski EMŠO in davčno številko, ki sta pogoj za prijavo prebivališča. Ta dva identifikatorja uporabnik prejme v svoj elektronski poštni predal, z njima pa lahko potem prijavi prebivališče, odpre TRR in ustanovi podjetje, zaenkrat enoosebno d.o.o., brez obiska upravne enote. Pridobljeni osebni identifikatorji omogočajo tudi uporabo vseh drugih e-storitev, ki so na voljo na spletnem portalu http://e-uprava.gov.si. RAZPRODAJA ZNANJA PanEU je vsekakor zanimiv projekt, vendar se lahko upravičeno vprašamo, kakšen je smisel razvoja rešitev za EU na račun slovenskih davkoplačevalcev, kjer sploh ni jasno, kakšen bo njihov ekonomski učinek za slovensko državo. Ali bodo slovenska podjetja, ki sodelujejo v njegovem razvoju (Genis pri realizaciji in pa SRC.SI za povezavo na eVEM) svoje znanje lahko prodala naprej in ustvarjala dodano vrednost ter nove davčne prilive ali pa ga bodo slovenski velmožje uslužno poklonili ter si z njim nabirali politične točke. Poleg tega bi se spodobilo, da bi več energije vlagali v storitve za slovenske državljane, saj sta jim, kot celostni storitvi, danes na voljo smo dve – registracija vozil in odmera dohodnine.  63 mreža Alfresco ECM 2.0 Učinkovito in poceni upravljanje z dokumenti Kako ukrotiti množico papirnatih in elektronskih dokumentov, ki se kopičijo v podjetju, in obenem vedno najti pravo informacijo ali dokument? Kako (skoraj) brez stroškov do brezpapirnega poslovanja? Piše: Jan Kosmač jan.kosmac@mojmikro.si P isarne, opremljene z gorami omar, ki se šibijo pod težo polnih rednikov ali po domače fasciklov, so le še nostalgičen spomin na ne-elektronsko preteklost. Današnja stvarnost so računalniško opremljena delovna mesta, elektronsko komuniciranje, elektronske vsebine in dokumentacija. Vsakodnevne obljube pa nam slikajo »brezpapirno« poslovanje, elektronske dokumente, elektronske podpise, časovne žige in čisto pravi elektronski arhiv! Dvomljivci so vedno skeptični, a vsakodnevna potreba, da delo poteka hitreje, bolje, bolj obvladljivo, bolj prilagodljivo, bolj dobičkonosno, nas prisili v intenzivno uporabo elektronske pošte, tvorjenje in hranjenje internih dokumentov na skupnih deljenih diskih, izmenjavo elektronskih dokumentov s partnerji. Obenem nas obilica sprejete papirnate dokumentacije in papirjev spravlja ob živce, saj jo vse težje obvladujemo na enak in enoten način kot elektronske dokumente. 64 ISTE TEŽAVE RAZLIČNIH UPORABNIKOV Težave niso unikatne, saj so skupne mnogim uporabnikom. Kako shranjevati elektronske dokumente, da bodo dostopni (samo) ustreznim uporabnikom ob ustreznem času? Kako zagotavljati nadzor nad različicami dokumentacije, pogodb, dogovorov in vedeti, kdo, kdaj in kako jih je spreminjal? Kako najti informacije ali ključno besedo, shranjeno v gori dokumentov, zapisanih v različnih formatih. Kako opremiti dokumente z opisom, klasifikacijo, dodatnimi podatki? Papirnati dokumenti pa so spet zgodba zase. Polnijo omare in so popolnoma nepregledni, le še najstarejša tajnica obvlada umetnost, kako najti pravega (in ga tudi pravilno vrniti). Prelepo bi bilo, če bi tudi vse papirne dokumente lahko lepo pretvorili v elektronsko obliko, jih opremili s podatki ter shranili tako, da bi bili uporabnikom dostopni tudi pozneje. Da ne govorimo o prelepih sanjah, če bi lahko vso dokumentacijo shranjevali v elektronski obliki in na tak način, ki bi zadovoljil tudi davčne, finančne, delovne in še kakšne inšpektorje. Podrobnejši premislek potrjuje, da je obvladovanje dokumentacije in informacij ena ključnih organizacijskih odlik podjetja in da lahko v marsičem pripomore k večji urejenosti, predvsem pa konkurenčnosti ter zniževanju dela in stroškov Mimogrede: če vaše delovno mesto še vedno obkrožajo polne omare iz uvoda, se temeljito zamislite! Nekaj bo treba korenito spremeniti ali pa bo šlo podjetje in z njim delovna mesta v pokoj! PROGRAMSKA OPREMA ZA UPRAVLJANJE Z DOKUMENTI Večino rešitev (ali skoraj vse) za uvodoma omenjene težave ponujajo programske rešitve, ki jih uvrščamo v kategorijo DM (Document Management), torej upravljanje z dokumenti. Takšne rešitve običajno ponujajo: − centralno shrambo za vse vrste dokumentov in vsebin, − sistem pravic dostopa do dokumentov za uporabnike in skupine uporabnikov, − shranjevanje najrazličnejših zapisov in vsebin (dokumenti MS Office, OpenOffice.org, slike JPG, GIF, skice in risbe, skenirani dokumenti, druge oblike – PDF, CDR,), − opremljanje dokumentov z najrazličnejšimi podatki (prilagodljivi metapodatki o avtorju, nastanku, daljši opis, klasifikacija, fizični lokator, v glavnem nastavljivi dodatni podatki), − knjižnične funkcije (check-in, check-out), − nadzor in vodenje različic dokumentov, − iskanje po metapodatkih in vsebinah podatkov, − klasificiranje dokumentov glede na klasifikacijske načrte, − zajem (skeniranje) tiskanih dokumentov v elektronsko obliko, − elektronski arhiv dokumentov. Tole je seveda suhoparen seznam funkcionalnosti, ki jih zmore običajen dokumentni sistem. Povedano poenostavljeni izdelki, ki pokrivajo le del zahtev DM-a. Zaradi vse večjega povpraševanja uporabnikov po rešitvah za upravljanje s vsebinami so tudi domači ponudniki in razvijalci programske opreme začeli ponujati in razvijati različne rešitve za upravljanje z dokumenti. Večina boleha za pokrivanjem le dela funkcionalnosti ali pa ponovno odkrivajo toplo vodo v smislu osnovnih funkcionalnosti in ne ponujajo posebnih dodanih vrednosti. Zanimiva alternativa je zakladnica odprtokodnih rešitev za upravljanje z dokumenti in vsebinami. Kot povsod najdemo tudi tukaj Alfresco ECM – upravljanje z različnimi vrstami dokumentov preprosteje, sistemi DM (dokumentni sistemi) omogočajo shranjevanje, urejanje in upravljanje vseh vrst vsebin, od elektronskih dokumentov do prispele pošte na enak, dogovorjen način. Med večjimi ponudniki najdemo predvsem eksotična podjetja, širšemu krogu uporabnikov manj poznana, saj ponujajo visoko specializirane, zmogljive in seveda ustrezno drage rešitve. Eno najbolj znanih in razširjenih je EMC Documentum, ki ga je pred leti kupil IT-velikan EMC in ga uvrstil v svoj seznam ponudbe. Med ponudniki pa najdemo tudi IBM z družino rešitev FileNet, Oracle z Oracle Universal Content Management (UCM) ali Microsoft z izdelkom SharePoint. Večini sta skupni relativna kompleksnost rešitev in visoka cena, na drugi strani pa so tako plevel kakor tudi kakovostno seme, zato je treba biti pri izbiri previden in se seznaniti s ponudbo. Najzanimivejša odprtokodna rešitev za upravljanje z dokumenti in vsebinami je Alfresco ECM, ki je vodilna odprtokodna rešitev za upravljanje dokumentov in zapisov. Odprtokodni model omogoča razvijalcem uporabo najboljših tehnoloških komponent in tehnologij za oblikovanje učinkovite in moderne rešitve ter doseganje visoke zanesljivosti ob bistveno nižjih stroških lastništva. Cilj razvijalcev ni samo ponuditi odprtokodne alternative dragim komercialnim rešitvam, temveč tudi preseči komercialne ponudbe na področju zmogljivosti, funkcionalnosti in vrednosti za končnega uporabnika. moj mikro | 3 | marec | 2008 Alfresco ECM 2.0 Alfresco ECM razvija skupina vodilnih razvojnikov najbolj razširjenega komercialnega produkta Documentum in Interwonen s 15-letnimi izkušnjami na področju razvoja in implementacij Enterprise Content Management (ECM), vključujoč soustanovitelje Documentuma. Alfresco ECM sestavljajo naslednje ključne komponente: - Enterprise Content Management (ECM), - Document Management, - Collaboration, - Records Management, - Knowledge Management, - Web Content Management, - Imaging. uporabnikov in močno razvojno jedro; − ponuja obilico dokumentacije in primerov dobre prakse; − nastaja slovenski prevod in na voljo so lokalna podpora, svetovanje in izobraževanje. Ker Alfresco ECM podpira vse osnovne zahtevane funkcionalnosti dokumentnih sistemov, omenimo le najzanimivejše dodatke. UPORABNIŠKI VMESNIK IN DOSTOP DO VSEBIN Do dokumentne vsebine Alfresca ali skupne shrambe lahko dostopamo na več načinov. Običajen je spletni Dostop do skladišča dokumentov prek protokolov WebDav in CIFS Alfresco ECM je zanimiv predvsem zato, ker: − je delo avtorjev najbolj priljubljenega komercialnega sistema Documentum, ki so pred leti izdelek prodali EMC-ju in se lotili načrtovanje nove rešitve iz temeljev. V zamisel so vključili vse pretekle dobre izkušnje in se skušali izogniti težavam, ki so jih imeli s komercialnim izdelkom zaradi potreb po združljivosti. − je arhitekturno izredno napredna rešitev; − popolnoma odprtokodna licenca, prosta različica se v ničemer (funkcionalno) ne razlikuje od komercialno podprte; − povezuje široko skupnost vmesnik, ki ponuja funkcionalnost Web 2.0 in dostop do vseh funkcij. Primer spletnega vmesnika vidimo na sliki 1. Posebnost Alfresca je dostop po protokolih WebDav in CIFS. WebDav omogoča varen spletni dostop prek brskalnika, pri čemer uporabnik brska med imeniki v dokumentnem skladišču. Najzanimivejši pa je dostop CIFS. CIFS je protokol, prek katerega uporabniki dostopajo do diskov v skupni rabi v omrežju Windows. Alfrescov repozitorij je torej na voljo kot omrežni pogon, kar bistveno olajša delo uporabnikom, ki niso podrobneje seznanjeni s koncepti dokumentnih sistemov. Vsi vmesniki oz. načini dostopa omogočajo dostop do določenih vsebin in funkcionalnosti v skladu s pravicami uporabnika. PODPORA ZA ODF IN PRETVORBE MED FORMATI Dokumenti so zelo pomembni tudi v poslovanju, bodisi če gre za pogodbe ali na primer za dokumentacijo za tehnični izdelek. Ključnega pomena sta učinkovito in neomejeno širjenje in upravljanje z dokumenti, ne glede na tehnologije, cenovno politiko ali zmogljivosti posameznega ponudnika rešitve. Najpomembnejša sta prost dostop in možnost branja dokumentov, zdaj in v prihodnosti, torej zapis v odprtem, standardiziranem formatu, ki za uporabo ne potrebuje dragih licenčnih izdelkov. Zapis Open Document Format (ODF) dolgoročno rešuje omenjene dileme, saj zagotavlja shranjevanje v odprtem in dobro dokumentiranem formatu. Alfresco naravno podpira zapis ODF za zagotavljanje dolgoročnega arhiviranja in upravljanja z zapisi. Kar praktično pomeni, da lahko vsak dokument v formatih MS Office samodejno pretvorimo v zapis ODF. Prav tako je podprta pretvorba dokumentov v zapis PDF, ki zagotavlja nespremenjen videz dokumenta. ZAJEM PAPIRNIH DOKUMENTOV, OCR IN HRANJENJE Posebej zanimiva je integracija znanih rešitev OCR (recimo Kofax), s katero lahko zajemamo tiskane dokumente, avtomatiziramo zajem standardnih obrazcev in shranjujemo dokumente v skupno zbirko in pozneje v elektronski arhiv. Tako obravnavamo in hranimo papirnate dokumente na enak način kot elektronske. SKLADNOST Z NEKATERIMI STANDARDI IN POVEZLJIVOST Alfresco ECM je prva odprtokodna rešitev, skladna s standardom JSR 170, ki določa odprt dokumentni repozitorij. Vsak druga rešitev, ki podpira JSR 170, lahko dostopa do takšnih vsebin. Drug zanimiv standard je JSR 168, po domače applet-standard, ki zagotavlja, da lahko vmesnik do Alfresca vključimo skoraj v vsak portal, ki podpira JSR 168 (Oracle Portal, še posebej pa odprtokodni LifeRay). Andrej Kositer, Agenda Open Systems, o rešitvi Alfresco: Kot ponudnik odprtokodnih poslovnih rešitev smo v nenehnem lovu za učinkovitimi in tehnološko sodobnimi rešitvami. Tako smo se na področju upravljanja z dokumenti že v začetku pred dvema letoma pridružili razvoju rešitve Alfresco ECM, ki je vodilna odprtokodna rešitev za upravljanje z dokumenti. V zadnjem času smo se posvetili predvsem prevodu Alfresca v slovenščino ter zagotovitvi skladnosti s slovensko zakonodajo. Ustreznost in uporabnost rešitve smo dokazali z uporabo v lastnih projektih, obenem nas pa velik interes uporabnikov zavezuje k nenehnem izboljševanju lokalne podpore in storitev svetovanja in izobraževanja o rešitvi Alfresco ECM. KONKURENCA DM-rešitve so hitro rastoč segment odprtokodnih rešitev. Razlikujejo se predvsem v izvoru razvojne skupine, nekatere izhajajo iz rešitev za upravljanje spletnih vsebin, spet druge iz obstoječih projektov, ki so jih nadgradili z manjkajočimi funkcionalnostmi. Tudi tukaj so na voljo popolnoma proste in komercialno podprte različice. Zasnove, arhitekture in uporabnosti Alfresca pa ne dosega skoraj nobena druga rešitev. Še nekaj drugih uspešnejših odprtokodnih DM-rešitev, ki pa (zaenkrat še) niso poslovenjene in nimajo lokalne podpore v Sloveniji: Nuxeo (www.nuxeo.com/) OpenKM (www.openkm. com/) Magnolia DM (www.magnolia.info/en/magnolia.html) Xinco (www.xinco.org/) SKLEP Odprtokodne poslovne rešitve na mnogih področjih precej obetajo. Čeprav je področje upravljanja z dokumenti precej novo, mlado in hitro spreminjajoče se, je Alfresco ECM zelo resen igralec tudi v konkurenci komercialnih rešitev. Močne strani Alfresca so izredna arhitekturna in odprta zasnova ter bogate izkušnje, ki ga je prinesla razvojna ekipa. Ključna prednost je dostopnost do vsebin prek različnih vmesnikov. Spletni vmesnik, protokoli WebDav in CIFS omogočajo, da ponudimo dostop do dokumentnega repozitorija vsem uporabnikom v podjetju. Prednosti Alfresca so pre- vod v slovenski jezik ter lokalna podpora s svetovanjem, uvedbo in izobraževanjem. V splošnem pa so dokumentni sistemi precej kompleksne rešitve, na katere uvedbo se je treba temeljito pripraviti. Enostavna funkcionalnost je lahko omogočena zelo preprosto, kompleksnejše izvedbe pa zahtevajo temeljito pripravo in projektni pristop. Slovensko različico, podporo in izobraževanje za sistem Alfresco najdete na: www.agenda.si/poslovne-resitve/ ecm-upravljanje-dokumentov-inzapisov/alfresco-ecm.html  65 mreža Microsoft in Adobe v spopadu Namizje 2.0 Silverlight proti Flash Playerju, Expression proti Creative Suite, .NET proti Flexu – Microsoft in Adobe, velikana, ki sta do zdaj ostajala vsak na svojem bregu, sta kar naenkrat postala ponudnika podobnih, a konkurenčnih idej. Predvsem o tem, kako bodo videti spletni in namizni programi prihodnosti. WPF, XAML, Silverlightu in grafičnemu oblikovalskemu paketu Suite Expression pospremil z izjavo: »Uporabniki od nas, pa ne le od nas, zahtevajo drugačno uporabniško izkušnjo. Ko so spoznali YouTube, iTunes, Media Center in Xbox, pričakujejo podobne spremembe tudi drugod. Dobra uporabniška izkušnja vodi k lojalnim kupcem in dobremu poslu. In zato to počnemo!« Piše: Zoran Banović Thermo-Flex zoran.banovic@mojmikro.si P red kratkim sem prek spleta spremljal spletno konferenco, imenovano Xtopia. Namen konference niti ni toliko pomemben, pomembnejše je to, kar je na njej izjavil Sanjay Parthasarathy, eden od podpredsednikov in vodilnih »evangelistov« pri Microsoftu. Govor je bil o uporabniških vmesnikih in njihovi prijaznosti do uporabnika: »Živcirajo! Vse skupaj je grozno. Medtem ko se proizvajalci avtomobilov ubadajo z malenkostmi, kot je na primer šum, ki ga povzročajo avtomobilska vrata, pa v softverski industriji na področju uporabniške izkušnje ne naredimo nič!« Uh! Zelo pogumna izjava visokega predstavnika podjetja, ki je na trg ravnokar poslalo Office 2007 s popolnoma predelanim uporabniškim vmesnikom in Visto, ki sicer v filozofijo ni tako drastično posegla, a je sprememba uporabniške izkušnje precejšnja. Je Sanjayu dovolj službe pri Microsoftu ali pa se mu je malo »utrgalo«? BO VSA PROGRAMSKA OPREMA NAPISANA NA NOVO? Ne eno ne drugo. Izjava seveda ne bi bila tako pogumno izrečena, če Parthasarathy ne bi hkrati ponudil tudi »zdravila«. In to kar trikratnega z imeni WPF, XAML in Silverlight. In kaj je vse to? Bistvo težave, tako Parthasarathy, je v tem, da načrtovalci programske 66 Silverlight je kompleksno okolje. opreme in razvijalci ne govorijo istega jezika. Načrtovalci nekaj naredijo, nato pa razvijalci to posnemajo oziroma poskušajo spraviti v »bitno« življenje. In tu pride do kratkega stika, saj je imitacija vedno slabša od originala. In to je narobe! Prav zato nekateri napovedujejo, da se bo vsa programska oprema v naslednjih desetih letih napisala na novo. Začetek naj bi bil prav to, kar ponuja Microsoft z XAML (eXtensible Application Markup Language) – orodje, narejeno tako, da razvijalec nadaljuje delo načrtovalca in ne posnema njegove ideje. A orodja niso vse. Zelo pomembna je tudi predstavitev oziroma vizualizacija informacij. Pri tem pa ne gre le za kozmetiko in igračkanje, ampak za vizualizacijo, ki uporabnikom pomaga h kakovostnim odločitvam, ne glede na to ali gre za življenjsko pomembne odločitve ali Naročanje leta preko Silverlightove aplikacije le za majhen spletni nakup. Izdelati prijazne in razumljive storitve in jih tehnološko spraviti v življenje, pa ni preprosta zadeva. Vsaj slednjo nalogo, torej tehnični del, poskuša Microsoft nekoliko olajšati. In to z vektorsko grafiko, programirljivostjo v različnih jezikih in omenjenim XAML kot opisnim jezikom za prostor in čas. Ta »konglomerat« je Microsoft poimenoval Windows Presentation Foundation (WPF), ki skupaj s Silverlightom tvori platformo Microsoftovega videnja spletne prihodnosti. Parthasarathy je spremembo smeri proti Da nekaj ni ravno v redu v povezavi med načrtovalci in razvijalci programske opreme, pa ni ugotovil le Microsoft. Na podobno idejo so prišli tudi pri Adobu in tudi sami ponudili nekaj rešitev v obliki avtorskega okolja Flash in s Flex Builderjem (in njegovimi odprtokodnimi tekmeci), temelječim na okolju Eclipse. A to okolje ima težavo z združljivostjo. Pa ne le z drugimi, tudi sami s seboj (projektni podatki FLA okolja flash se »ne razumejo« s kodo ActionScript iz Flexa). Zato je Adobe moral narediti nekaj novega. No ja, hudo novega ne, le poskrbeti je moral, da bodo izdelki z njihovega področja znali govoriti skupni jezik. In tak skupni jezik je projekt Adobe Thermo. Thermo je predvsem odgovor na Microsoftovo orodje Expression Blend, saj uporabnikom ponuja možnost uporabe risarskih in animacijskih orodij, svoje projekte pa shranjuje v obliko XML, točneje MXML, Adobov odgovor na XAML. Vzporedno s projektom Thermo teče tudi projekt Flash Next, torej naslednja generacija avtorskega okolja Flash. A še pred uradnim izidom Therma, Flash Next in predvajalnika Flash Player 10, bo Adobe na trg poslal Flex 3, »odprtokodno orodje za izdelavo bogatih spletnih aplikacij, ki delujejo identično v vseh večjih brskalnikih in operacijskih sistemih«, kot zadevo opisuje Adobe in ki jo postavlja kot svoj protiudarec Visual Studiu 2008, ki je ravnokar ugledal luč sveta. moj mikro | 3 | marec | 2008 Microsoft in Adobe v spopadu A tudi Microsoft ne spi na temo odprte kode. V Redmondu so končno priznali realnost Linuxa in odprte kode nasploh, a se k projektom s tega področja spravljajo bolj DVA SVETOVA Pravzaprav še sploh ni dolgo tega, ko si razvojnega orodja v spletu sploh nismo mogli predstavljati, kaj šele da bi si mislili, da bo to nekaj tako Flex-3 – Adobov odgovor Microsoftu Popfly – lego kocke spletnih aplikacij počasi. Napovedujejo manjše odprtokodne projekte, kaj večjega pa ne. Za takšne podvige raje uporabijo koga drugega in mu pri tem tudi finančno in še kako drugače pomagajo. Prenos platforme .NET in Silverlighta na Linux je že eden takšnih projektov, ki ga je Microsoft »outsourcal« in enkrat prihodnje leto lahko pričakujemo prve uporabne različice orodja Moonlight, ki ni nič drugega kot Silverlight za Linux. Microsoftov odprtokodni projekt za široke ljudske množice pa bi lahko postal Popfly, katerega idejo si je Microsoft izposodil od Yahoo Pipes. Popfly je v bistvu spletna platforma, ki omogoča kombiniranje programskih gradnikov in izdelavo spletnih aplikacij oziroma servisov na način, ki bo tudi amaterju omogočal izdelati bolj ali manj zapletene spletne storitve. preprostega, kot je na primer Popfly. Pospešitev hitrosti, dosegljivosti in kakovosti internetnih povezav je sprožilo prav zanimiva razmišljanja. Pred leti, ko se je stvar šele nekako nakazovala, smo govorili o ponudnikih storitev ali ASP-jih (Application Service Provider), ki se jih zdaj ne omenja več toliko. Modernejša je postala druga kratica – SaaS ali Software as a Service. Idejo podpira marsikdo, le pri Microsoftu imajo nekoliko drugačen pogled, saj SaaS ne vidijo kot naslednika lokalno nameščenih programov. So pa zelo zagreti za formulo »programi + storitve« (Software + Service), kjer naj bi se združilo najboljše iz obeh svetov. In na tej ideji tudi delajo, čeprav je vse skupaj v povojih. Gre pa za to, da WPF in Silverlight uporabljata enake osnove, vsaj v principu, čeprav se je v praksi pokazalo, da se XAML za namizje in splet ne razumeta najbolje. A vedeti je treba, da je vse skupaj še v povojih – Silverlight se okoli sprehaja še v otroških čeveljcih, različica 1.0 sistema WPF za brskalnike pa tudi ni ravno blesteča, saj se razume le z neprevedenim JavaScriptom, kar je že zaradi hitrosti neprimerno za večje projekte. Silverlight bo postal zanimiva platforma sredi tega leta, ko bodo na trgu Visual Basic, C#, Python in Ruby. Kako pa dva svetova med seboj povezuje Adobe? Pravzaprav na podoben način – z vrsto spletnimi aplikacijami, ki uporabljajo novosti, ki jih prinaša Flex in ki jih je prek okolja AIR mogoče brez posebnega truda hitro spraviti na namizje, kar nameravajo z urejevalnikom besedil Buzzword in storitvijo VoIP, imenovano Pacifica. Zanimivo pa je, da bo pa obratno pot verjetno naredil predvajalnik Adobe Media Player, ki bo z namizja »odletel« v splet. Seveda pa večino ljudi zanima, ali namerava Adobe v splet prenesti tudi kakšnega svojih paradnih konjev na področju grafike. Zaenkrat sta v igri Konverter Scene7 in Photoshop Express. Naj vas takoj razočaram – slednji se s »pravim« Photoshopom ne more meriti, saj gre za zelo okrnjeno funkcionalnost. Zaenkrat tudi ni videti, da bi se na tem področju kaj spremenilo, saj je veliko vprašanje, ali je naveza Flex/AIR sploh dovolj spodobna za kaj takega. Da bi recimo komponente Adobovega Creative Suite delovale identično prek spleta in na namizju, je težko pričakovati. NASLEDNJA BITKA Da sta se Microsoft in Adobe res krepko spopadla, kaže tudi dogajanje na področju videa. Ena največjih prednosti Silverlighta 1.0 naj bi bila zmožnost predvajanja pretočnega videa v visoki ločljivosti. Ko je informacija o tem prišla na dan, je Adobe kaj kmalu aktualiziral svoj predvajalnik Flash Player in oba tekmeca zdaj zmoreta predvajati video in zvok v DVD-kakovosti. S tem pa so med drugim postavljeni temelji za spletno televizijo, o kateri med drugim tudi govorimo v tej številki Mojega mikra. Spletna televizija je sodoben trend, ne le na namiznih in prenosnih računalnikih, ampak tudi na mobilnih telefonih. Adobe je oktobra lani objavil Flash Lite 3, novo različico predvajalnika Flash za mobilne naprave, ki zmore po novem predvajati tudi filme flash. Microsoft svojega Silverlighta še ni tako daleč pripravil. V začetku leta so o mobilni različici sicer nekaj govorili, a je zadeva potihnila. Mislim pa da bomo različico Silverlighta, ki bo sposobna predvajati video in zaganjati programe na mobilnih telefonih, kmalu videli. JE ŠE KDO? Microsoft in Adobe sta zastavila izredno visok tempo razvoja na tem področju in vprašanje je, ali ju lahko kdo dohiti, prehiti pa, vsaj v bližnji prihodnosti, ne more. Še najbližje sta Sun s svojim opisnim jezikom Java FX, in Mozillino okolje Prism, a sta oba še precej daleč od kakšne omembe vredne rešitve.  OBJAVA POJASNILA Članek o javnih razpisih, ki je bil objavljen v februarski številki Mojega mikra (stran 67), podpisala sta ga Marjan Kodela in Zoran Banović, vsebuje nekatere zmotne trditve in pavšalne ocene, ki ne temeljijo na dejstvih, zato prosimo, da v naslednji številki objavite naše spodnje pojasnilo: V zvezi s prispevkom »Prašički, prisesani na svinjo«, želimo cenjenim bralcem revije Moj mikro pojasniti nekatera dejstva oziroma odgovoriti na navedbe, ki so neresnične, četudi bi avtorja članka podatke lahko preverila na ministrstvu za javno upravo in bi jih zlahka tudi dobila. Naj najprej pojasnimo, da javna naročila s področja informatike vodita dva direktorata znotraj Ministrstva za javno upravo (in ne le en, kot se je avtorjema zapisalo), to je Sekretariat in Direktorat za e-upravo in upravne procese, ki je naslednik bivšega Centra Vlade RS za informatiko. Nikakor tudi ne zdrži zelo pavšalna in popolnoma napačna ter nepreverjena trditev, da večina razpisov pade, ker se ponudniki pritožujejo. V letu 2006 je na področju javnih razpisov za informatiko naše ministrstvo prejelo 10 zahtevkov za revizijo (pritožb), Državna revizijska komisija pa je vse zavrnila, kar pomeni, da je ministrstvo vodilo te postopke pravilno. Edini, pa niti ne IT razpis, je tisti za mobilno telefonijo, ki smo ga na podlagi pritožbe Western Wireless International (Vega) v letu 2006 ponavljali in potem tudi uspešno oddali. V letu 2007 pa ministrstvo ni prejelo niti enega zahtevka za revizijo, torej ni prejelo nobene pritožbe. Glede na 1396 oddanih naročil ministrstva v letu 2007 je število pritožb in število uspelih pritožb zelo pomembno merilo o presoji kvalitete izvedenih razpisov in seveda za oceno, kako Ministrstvo za javno upravo oddaja naročila s področja informatike. In nazadnje, na področju informatike je pri večini razpisov merilo najnižja cena (in tudi, kot na primer pri tiskalnikih, ocena skupnih stroškov lastništva), zato za večino primerov ne more veljati, kar sta zapisala avtorja, da razpisi padajo, ker so zapisani nerodni izborni kriteriji, saj je merilo cena. Miran Koren Vodja Službe za odnose z javnostmi in promocijo po poblastilu ministra Ministrstvo za javno upravo 67 mreža zunanje zagotavljanje storitev in trg SMB Ponudniki pri nas ne dohajajo priložnosti Glede na ekonomije obsega, ki veljajo v malih in srednje velikih podjetjih, bi bilo logično in normalno, da bi se ta tudi pri nas v večji meri zatekala k alternativnim rešitvam svojih z ITpodročjem povezanih težav. Pa ne le težav, temveč bi po novih rešitvah s področja informacijskih tehnologij lahko posegala in bi morala posegati tudi zaradi izboljšav ter inovacij poslovnih procesov. Piše: Boštjan Klanjščak bostjan.klanjscak@mojmikro.si S odobne informacijske rešitve namreč omogočajo predvsem malim podjetjem, da – brez velikih vlaganj v lastno infrastrukturo ter precejšnjih izdatkov za izobraževanje strokovnega kadra (ki pomenijo zgolj začetek »resnih« težav, povezanih s plačami, nezadostnim obsegom dela in podobnimi težavami, izvirajočimi iz prej omenjene ekonomije obsega) in nazadnje še uporabnikov – pridejo do dejavnosti in posameznemu podjetju znotraj te prilagojenih rešitev. In kako je to mogoče? Z zunanjim zagotavljanjem rešitev oziroma »po domače« outsourcingom. Res je sicer, da bi tak model zagotavljanja storitev bržkone lahko uporabili za skorajda vsako z IT-jem povezano potrebo (resnici na ljubo ne zelo nišno specializiranega) malega ali srednje velikega podjetja, vendar je – in to še posebno velja za majhne trge, kakršen je Slovenija – dostop do 68 tovrstnih storitev in rešitev omejen predvsem s strani ponudnikov. Večina velikih namreč še ni prav zapopadla možnosti, ki se dandanašnji tudi pri nas že odpirajo na trgu SMB (small and medium-sized businesses − mala in srednje velika podjetja). Prav podobno pa, kot bomo videli v nadaljevanju, drži tudi za odjemalce oziroma ta podjetja, saj jih večina še vedno meni, da je bolje, če imajo »tehnologijo« (strojno in programsko opremo) v lasti, ne pa zgolj v najemu. Razen svetlih izjem so tako pri velikih ponudnikih (ki bi v kakovost svojih storitev SMB-podjetja verjetno zlahka prepričali že z blagovno znamko ter strokovnim kadrom, če pustimo trženjske strategije in zmožnosti povsem ob strani) dosegljive le storitve, ki ne zahtevajo veliko angažiranja s strani ponudnikov, kakršne so shranjevalne rešitve, gostovanje spletnih mest in druge podobne storitve, sem ter tja še kak poslovni informacijski sistem, to pa je tudi vse. Za- nimivo pri tem je, da večina ponudnikov storitev spletnega gostovanja (z izjemo velikih ponudnikov internetnih storitev) prihaja ravno iz vrst malih podjetij, prav tako so iz malega zrasla podjetja, ki ponujajo gostovanje poslovne programske opreme. In zakaj je temu tako? Bržčas ravno zaradi prednosti perspektive ponudnikov, ki so (ali pa so na neki točki v svoji zgodovini bili) majhni. KAKO RAZMIŠLJAJO SMB-PODJETJA V TUJINI Raziskave analitske hiše IDC v segmentu končnih uporabnikov iz vrst malih in srednje velikih podjetij v Severni Ameriki so v lanskem letu pokazale nekaj zanimivih trendov. Najbolj bistvena in ne ravno presenetljiva ugotovitev je, da se velika večina pomislekov SMBpodjetij pri nakupu storitev vrti predvsem okrog denarja. Vendar pa temu globoko logičnemu razlogu navkljub obstaja še nekaj pomislekov, ki bi jih težko »obtožili« ra- cionalnosti. Poglejmo torej, kakšni so pomisleki in premlevanja severnoameriških malih in srednje velikih podjetij v zvezi z zunanjim zagotavljanjem storitev.  SMB-podjetja se odločijo za zunanje zagotavljanje storitev v glavnem takrat, ko se že sicer odločajo o nakupu rešitve/storitve. Kar 90 % vseh v IDC-jevi raziskavi vprašanih podjetij je namreč razmišljalo o možnosti zunanjega zagotavljanja storitev šele takrat, ko so se že tako ali tako odločali o nakupu nove rešitve. Le 10 % vseh vprašanih je torej takšnih, ki bi po namestitvi določene rešitve sploh razmišljali o možnosti njene dopolnitve ali zamenjave s storitvami zunanjega izvajalca.  V segmentu SMB ni jasnih preferenc glede cenovnega modela zunanjega zagotavljanja storitev. Medtem ko je 63 % srednje velikih podjetij raje izbralo pavšalni model kot pa plačilo po opravljeni storitvi, je bilo enakega mnenja le 54 % malih podjetij. Na področju cenovne politike bodo morali ponudniki torej zelo paziti, da s svojimi paketi storitev ne bodo dosegli nasprotnih učinkov od želenih ter si s tem odtujili odjemalcev iz segmenta SMB.  SMB-podjetja si želijo standardiziranih storitev z manjšo mero prilagajanja. Več kot 80 % srednje velikih ter 70 % malih podjetij je v raziskavi dalo vedeti, da bi jim bilo bolj prav, če bi njihovi ponudniki storitev rešitev standardizirali ter jo le malenkostno prilagodili potrebam individualnih kupcev. Najverjetnejša razlaga takšnega razmišljanja je ta, da finančno povečini ne ravno močna podjetja s segmenta SMB bržčas povezujejo prilagajanje storitev z njihovo bistveno povečano ceno.  Več kot dve tretjini SMB- moj mikro | 3 | marec | 2008 zunanje zagotavljanje storitev in trg SMB cij hkrati in so tako pogosto kritičnega pomena za poslovanje podjetja.  Ni enotne preference glede dobave. Prek 40 % vprašanih podjetij bi imelo raje eno samo paketno pogodbo ter sodelovalo z enim ponudnikom tako za IT kot za aplikacije. A vendar ne moremo reči, da je to glas večine, saj bi prek 30 % podjetij imelo raje več pogodb z različnimi ponudniki. Glavni razlog za to je specializacija, saj je več kot polovica vprašanih odgovorila, da bi prek pogodb z več dobavitelji prišli do specializiranih znanj o njihovi primarni dejavnosti, medtem ko je četrt vprašanih dejalo, da bi tako zmanjšali povečano stopnjo tveganja ob sodelovanju z le enim ponudnikom. Deleži so bili skorajda enaki tako v majhnih kot v srednje velikih podjetjih. DENAR NI VSE – TUDI PREDSODKI NEKAJ ŠTEJEJO podjetij ima raje »svojo« tehnologijo. Skoraj 70 % tako malih kot velikih podjetij bi raje imelo tehnologijo v lasti. V idealnem svetu bi to morda res bila najboljša rešitev, vendar za finančno šibka mala podjetja gotovo ni tudi najbolj praktična. Iz Velikost Povprečno* podjetja (št. zaposlenih zaposlenih) specialistov v IT oddelku ( %) 1–4 1,0 5–9 1,0 10–19 1,5 20–49 3,1 50–99 3,7 100–249 6,6 250–499 15,1 500–999 33,0 tega sledi, da tudi v segmentu SMB še vedno obstaja precejšnja priložnost na področju upravljanih storitev.  Selitve kadrov so redke in verjetnejše v srednje velikih podjetjih. Velika večina SMB- podjetij meni, da selitev kadrov k ponudniku storitev ni sprejemljiva. Kljub temu bi se s tem strinjala četrtina srednje velikih podjetij in le 15 % majhnih. Razlog za ta odpor gre verjetno iskati v dejstvu, da imajo tovrstni kadri po nekaj funk- Omenjeni specialisti Jih tako rekoč ni PC PC, varnost Omrežja, shranjevanje podatkov Komunikacije in vzdrževanje spletnih strani Več kot 50 IT-oddelka se ukvarja s PC-ji in omrežji 61,3 % se jih ukvarja s PC-ji in omrežji Več kot tri četrtine vseh se ukvarja z omrežji ter PC-ji *(Povprečen delež specialistov za posamezna IT-področja pri podjetjih z redno zaposlenimi ITstrokovnjaki) To so torej bile najpomembnejše ugotovitve raziskave podjetij s segmenta SMB ter nakupovalnih navad in razmišljanj teh podjetij v zvezi z zunanjim zagotavljanjem storitev. A pomudimo se za trenutek ob zadnji in hkrati najpomembnejši ugotovitvi – dejstvu, da mala podjetja od tovrstnih storitev pričakujejo večje prihranke kot srednje velika, obenem pa se bistveno bolj bojijo tveganj, ki jih prinaša sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev. Skoraj polovica vprašanih srednje velikih podjetij je tako dejala, da bi jih v primernost zunanjega zagotavljanja storitev prepričal prihranek v višini 10 % ali več, medtem ko je bilo enakega mnenja le okrog 30 % malih podjetij, enako število pa jih je dejalo, da jih zunanje zagotavljanje storitev ne zanima, ne glede na prihranke in druge morebitne koristi. Prihodnjič si bomo ogledali, ali tudi slovenska podjetja s segmenta SMB razmišljajo podobno. Na voljo bodo namreč preliminarni Koliko ponudnikov je pri nas? Glede na že prej omenjeno omejeno »SMB-ponudbo« pri nas smo preverili, koliko ponudnikov v Sloveniji se pravzaprav sploh udejstvuje v tem segmentu, in prišli do naslednjih ugotovitev. Kljub občutni rasti porabe za zunanje zagotavljanje IT-storitev v zadnjih letih ta številka še vedno ni ravno velika – okrog 40 % ponudnikov, ki jih IDC spremlja v svoji redni letni raziskavi trga IT-storitev (to pa so pravzaprav vsa podjetja, ki na področju IT-storitev v Sloveniji in/ali širše kaj pomenijo). Tako pridemo do številke okrog 60 podjetij, zelo podobno pa je tudi število tistih, ki se kakorkoli udejstvujejo (oziroma so v tem segmentu imeli kakršenkoli prihodek) na trgu zagotavljanja storitev malim podjetjem z do desetimi zaposlenimi. Zanimivo je tudi, da skupna poraba teh podjetij za IT-storitve obsega komajda dobre tri odstotke celotnega trga IT-storitev v Sloveniji, kar je nesorazmerno malo v primerjavi z deležem, ki ga imajo mala podjetja v okviru celotnega gospodarstva. Nekaj boljši je položaj pri porabi podjetij, ki imajo med 10 in 99 zaposlenih, saj je poraba teh v letu 2006 dosegla dobrih trinajst odstotkov skupne porabe na slovenskem trgu IT-storitev. In kdo so svetle izjeme na strani slovenskih ponudnikov, ki ponujajo malim podjetjem prilagojene pakete zunanjega izvajanja storitev (pri nas zaenkrat predvsem infrastrukturnih in shranjevalnih)? Kot rečeno, ni jih ravno veliko, čeprav se njihovo število veča. V globalni perspektivi velja, da sta za dobavljanje tovrstnih storitev najbolje pozicionirani dve vrsti podjetij, in sicer tista, ki zagotavljajo posamezne (ločene) storitve. To je tako imenovani količinski model, in večje ko je podjetje, bolj se mu ponudba tovrstnih storitev splača. Najočitnejša tipa teh podjetij so ponudniki telekomunikacijskih storitev in ponudniki rešitev zunanjega izvajanja (outsourcing). Ključne težave teh podjetij so, kako te storitve »zapakirati«, kako jih tržiti in kakšen cenovni model ubrati. Zato je malo verjetno, da bi lahko od takšnih ponudnikov v prihodnje pričakovali učinkovite modele dobave segmentu SMB. Drugi model je tako imenovani model integriranega/skritega shranjevanja, v okviru katerega bodo zmagovalci tisti ponudniki, ki bodo shranjevanje podatkov »vgradili« v druge svoje storitve ali aplikacije. To pomeni neposredno nevarnost za ponudnike prejšnjega modela posameznih storitev, oboje skupaj pa seveda precejšnjo priložnost za izdelovalce shranjevalnih rešitev – ki bodo skupaj s konkurenčnim bojem med obema tipoma ponudnikov morda pripomogli k temu, da bomo tudi pri nas kmalu ugledali malim podjetjem (po velikosti, ceni in načinu dobave) prilagojeno ponudbo. rezultati raziskave slovenske podružnice analitske hiše IDC o rabi IT-ja v slovenskem gospodarstvu, ki vključuje podatke o razvitosti in pomenu IT-infrastrukture, porabi za storitve in rešitve s področja informacijskih tehnologij in ne nazadnje o najpomembnejših vplivih, ki določajo razlike med slovenskimi SMB-podjetji ter njihovimi severnoameriškimi vrstniki.  69 PREŽIVETI ... brezplačno programje od glave do pet Namizje, pogrni se! Na čase, ko je bil internet še globalna vas z vsemi značilnostmi, ki pritičejo anarhoidni, nekomercialni komuni, se oziramo le še z nostalgijo. Barikade, ki so jih v davnih dneh postavili tehnološki navdušenci, so padle, in na njihovem mestu je zrasla največja trgovina na svetu. Piše : Špela Šalamon spela.salamon@mojmikro.si P a vendar, kot v vsaki džungli, se najde tudi v virtualni marsikak zastonjski priboljšek za tiste, ki se znajdejo. Celo za poštenjake, ki jim vest zavoljo tega privilegija ne dovoljuje prekršiti zakona. Še več, izbira je tako pestra, da ne bo razočarala niti najbolj razvajenih sinov in hčera generacije trgovskih centrov. Če bomo imeli čast srečati podalpskega domorodca, ki si lasti domač računalnik in ga pridno uporablja, pa vendar še ni slišal za Mozillo ali OpenOffice, imamo danes že pravico križem pogledati. Zadnjih nekaj se let je namreč na področju razvoja takšnih programov zgodilo obilo napredka. Toliko, da mu še shirani junaki našega časa, ki noč za nočjo presedijo v soju luči računalniških zaslonov in neumorno pazijo na internet, ne sledijo več. Tu ne gre samo za pojavljanje novih in novejših rešitev za naše vsakdanje težave, ki jim nismo kos brez računalnikov (in jih ne bi imeli, če ne bi imeli računalnikov), ampak predvsem na izboljšanje njihovih različic do stopnje uporabnosti. Programerji so namreč pridno dodajali tem programom funkcije in čistili hrošče, četudi je med prvimi in drugimi tu in tam težko ločiti, in rezultati tega so nadvse ugodni – večina teh programov je zdaj »dozorela« in uporabnika ne bodo več jezili s svojimi začetniškimi težavami. Namen tega članka ni, da bi predstavili vse zelo uporabne in priročne zastonjske programe, ki obstajajo. Je pa vodnik za opremljanje sistema Windows od glave do pet, ne da bi porabili en sam cent. Vsi opisani programi so freeware ali odprtokodni, kar pomeni, da se nam od njih ni bati nadležnih reklam, omejenega časa uporabe, vsakodnevnega teženja z registracijo, trojancev, nepooblaščenega lastninjenja piva ali uporabnikove sestre, in tako dalje. Tega pa ne moremo trditi tudi za vse drugo zastonjsko programje, ki nam ga bo dragi Google serviral v količinah listja in trave. Na splošno velja svetovati previdnost pri nameščanju programov, ki jih najdemo v internetu. Kot vemo, vse, kar 70 zaseda prostor v internetu, ni suho zlato. Če nam že ni do branja pogodb EULA (za katere vsi vemo, da jih nihče ne bere), se, preden kliknemo »next«, vsaj malo ozrimo navzgor in poglejmo, ali nam program ne poskuša vsiliti kakšne zadeve, ki se imenujejo »newsletter«, »toolbar«, »agent«, ali kaj podobnega. Preprečiti to teženje je ključnega pomena, saj imata čas in dobro počutje prav tako vrednost, ti programi pa naj bi bili brezplačni. Ne pustimo se torej opehariti in posezimo po tistem najboljšem, kar lahko dobimo. Pisarniški paket: OpenOffice.org Microsoft Office je komercialen program, za katerega moramo plačati, če ga želimo uporabljati. In ne samo to, z vsako novo različico bolj veselo golta megabajt za megabajtom pomnilnika. To sta verjetno glavna razloga, zakaj je bolje poseči po brezplačni in odprtokodni alter- Slovarček izrazov, povezanih z brezplačnimi dobrotami freeware – brezplačen za neomejen čas in polno funkcionalen. Lahko je odprtokodni ali ne, v javni domeni ali komercialen, brezplačnost lahko ima omejitve (le za nekomercialno uporabo…). open source – izvorna koda je javno objavljena. Kdaj za program lahko rečemo, da je odprtokodni, lahko preberete na www.opensource.org. abandonware – star program (ali njegova različica), ki se ne prodaja nikjer več. Ti programi pogosto uradno niso zastonj, vendar njihove distribucije nihče ne preganja. shareware ali demoware – brezplačen za omejen čas ali z omejeno funkcionalnostjo. crippleware – funkcionalnost brezplačne različice je omejena, pogosto izrazito. adware – brezplačen, vendar uporabnika zasiplje z reklamnimi sporočili, včasih tudi vohuni za uporabnikovimi podatki (spyware). nagware (begware, annoyware) – običajno polno funkcionalen, vendar uporabnika stalno opominja, naj program registrira. foistware – ponavadi brezplačen, vendar v paketu dobimo še druge, pogosto nepovezane programe, ki jih nismo hoteli namestiti. otherware – vsi ti izrazi so se nekaterim zdeli nekoliko smešni, zato so sami svojemu programju prisodili nekatere manj »resne« licence, ki od uporabnika zahtevajo drugačne usluge; kot na primer beerware (avtorju mora uporabnik kupiti pivo ali spiti pivo v njegovem imenu), careware (uporabnik mora darovati dobrodelni organizaciji), greenware (uporabnik mora narediti nekaj za čistejše okolje), sisterware (uporabnik mora avtorju predstaviti svojo sestro), catware (uporabnik mora pobožati svojo mačko) in druge. moj mikro | 3 | marec | 2008 PREŽIVETI ... brezplačno programje od glave do pet nativi. OpenOffice.org ima vse, kar pisarniški paket potrebuje. Sestavljajo ga programi Writer (urejevalnik besedil), Impress (predstavitve), Math (enačbe), Draw (grafika), Calc (tabele) in Base (podatkovne zbirke). Največja skrb večine uporabnikov je združljivost z dokumenti iz Microsoftovega pisarniškega umotvora. To je bil začetkih odprte pisarne precej žgoč problem, predvsem kar se tiče tabel in njihove pravilne poravnave, pravilnega oblikovanja diapozitivov v predstavitvah, makri in še kaj. A to je preteklost. Teh težav zdaj veliko manj. Pravzaprav za povprečnega in tudi nekoliko zahtevnejšega uporabnika zanemarljivo malo. OpenOffice.org zna vse vrste dokumentov shranjevati v združljivih formatih, pa tudi vmesnik samih aplikacij ne bo popolnoma zmedel povprečnega uporabnika, ki je navajen na Microsoftov Office, saj je postavitev stvari dokaj podobna. Če omenjeni obvlada veščino branja, pa problema sploh ne bi smelo biti, saj OpenOffice zna slovensko. »widgets«, ima pa tudi nekatere izjemno uporabne funkcije, ki jih nima noben od najbolj znanih brskalnikov. Med drugim so to »wand« – čarobna palica, ki upravlja z našimi gesli in zna samodejno izpolnjevati obrazce na spletu, kar skrajša marsikatero registracijo ali prijavo. Potem so tu »mouse gestures«, ki nam omogočajo krmiljenje brskalnika kar s trzljaji miške. Teh se je sicer malo težko navaditi, vendar ko nam to enkrat uspe, bomo deskali s svetlobno hitrostjo. Opero pa si lahko privoščimo tudi za mobilni telefon ali igralno konzolo. Odjemalec elektronske pošte: Mozilla Thunderbird Zadnje čase smo priča razmahu spletnih vmesnikov za elektronsko pošto, kjer je s svojim zelo intuitivnim in uporabnim največjo revolucijo napravil bržkone Gmail. Tako smo uporabniki že kar malo pozabili na udobnost Spletni brskalnik: Opera Opera obstaja kot alternativa bolj znanim brskalnikom, kot so IE, Netscape in razni produkti iz Mozillinega živalskega vrta že kar nekaj let. Pa vendar se o njej bolj šušlja kot govori. Velja splošno prepričanje, da je namenjena le zahtevnim uporabnikom. Ta govorica se izkaže kot neutemeljena, ko stvar preizkusimo, saj se po prijaznosti do uporabnika sploh ne razlikuje od drugih najbolj znanih brskalnikov. Morda se komu tu porodi vprašanje, zakaj spletni brskalnik izbora na tem mestu ni prav tako brezplačna Ognjena lisica. Odgovora na to sta dva; prvič, ker jo večina že kar dobro pozna, in drugič, ker se zadnje čase med uporabniki širijo opažanja, da je Firefox s svojimi dodatki sicer super, vendar ga pesti brezvestno goltanje pomnilnika, s tem pa počasnost in nestabilnost. Vsaj takrat, ko število odprtih zavihkov preseže zdravo mero. S širjenjem kroga uporabnikov pa se seveda širi tudi krog tistih, ki imajo veselje izkoriščati varnostne luknje. To je druga težava, ki je Opera (še) nima. Tako kot za Firefox so tudi za Opero na voljo dodatki, ki se imenujejo uporabe odjemalcev elektronske pošte. Z njimi lahko z enim samim klikom preverimo sporočila, prispela na vse elektronske naslove v naši lasti, in brez zaganjanja spletnega brskalnika opravimo vse v zvezi z elektronsko pošto. Tu je Mozillin »Gromski ptič« dokaj idealna rešitev. V nasprotju z premnogimi odjemalci spletne pošte združuje enostavnost in prijaznost, hitrost in vsestransko uporabnost na enem mestu. Thunderbird ne komplicira – dela to, za kar je napisan, in to dobro. Je, prav tako kot Firefox, poslovenjen in tudi on ne skopari z uporabnimi funkcijami. Tako kot Firefox podpira sistem dodatkov, med katerimi je tudi slovenski črkovalnik (spellchecker), poskrbljeno pa je tudi za varnost in stabilnost, k čemur prispeva tudi preprostost samega programa. Veseli bodo predvsem lastniki Gmailovih naslovov, saj jim bo Thunderbird omogočil zelo preprosto nastavitev računa – brez vpisovanja strežnikov – in mnoge nastavitve upravljanja z e-pošto. Predvsem tisti, ki imajo več kot en sam naslov, bodo zelo veseli enostavnosti, s katero Thunderbird upravlja več različnih e-naslovov, in časa, ki jim bo prihranjen. Program za stiskanje datotek in delo z arhivi: 7-Zip Stiskanje datotek ima za sabo dolgo zgodovino, ki je bila še posebej bogata v hudih časih, ko še ni bilo širokopasovnih povezav v vsaki slovenski vasi. K sreči je dandanes situacija nekoliko manj črna in nihče več si ne grize nohtov zaradi vsakega kilobajta. Pa vendar je stiskanje nepogrešljivo, predvsem zaradi uporabnosti pri pakiranju in arhiviranju datotek, in olajševanju njihove distribucije. A verjetno prav zaradi te bogate zgodovine arhiviranja datotek poznamo veliko število formatov, Kot smo že navajeni, vsak komercialen program hvali svoje kljuse. 7-Zip sicer prav tako ima svoje kljuse (format *.7z), pa vendar mu podpora drugih formatov ne dela težav. Tako uspešno zapakira in odpakira 7z, ZIP, GZIP, BZIP2 in TAR, odpakira pa tudi RAR, CAB, ISO, ARJ, LZH, CHM, MSI, WIM, Z, CPIO, RPM, DEB in NSIS. Znan je tudi po svojem zelo dobrem stiskanju, varnem šifriranju, posebej uporabno pa je dejstvo, da se zna vključiti v okolje Windows, tako da so nam njegove možnosti na voljo že kar z desnim klikom na datoteko. 7-Zip je za domače besede željne na voljo tudi v slovenski različici, za tiste s preveč prostega časa ali prezahtevnimi šefi pa tudi v različici z ukazno vrstico, ki zna še marsikaj več kot grafična. Pregledovalnik in urejevalnik slik: IrfanView Težko bi našli računalnik, ki na disku nima shranjene niti ene slike. Pregledovanje in urejanje slik sta bila precej dolgo domena dragih, strojno požrešnih programov. Ti niso bili najbolj pisani na kožo povprečnemu uporabniku, ki si želi ogledati nekaj slik, ali nedeljskemu digitalnemu fotografu. Potem pa se je Irfan Skiljan, naš bližnji sosed iz Jajca v Bosni, odločil temu napraviti konec. IrfanView je majhen, strojno nezahteven, in kljub enostavnosti omogoča kar nekaj zadev, ki jih lahko počnemo s slikami. Po njih lahko rišemo, pišemo, jih ob- 71 PREŽIVETI ... brezplačno programje od glave do pet Net, Gadu-Gadu, Inter-Asterisk, eXchange, ICQ, IRC, Jabber, Mail.ru Agent, MeBeam, NetSend, MySpace, .NET Messenger Service (a.k.a. MSN Messenger), Tencent QQ, Skype, Tlen.pl in Yahoo! Messenger. Protivirusni program: ClamWin Z virusi in zaščito pred njimi je vedno križ. Je že tako, da so ravbarji vedno korak pred žandarji. rezujemo, spreminjamo velikost, format, dodajamo razne filtre in učinke, jih obračamo, tiskamo, delamo z več slikami v skupini (batch) in jih mrcvarimo na mnoge druge načine. Podpira skoraj vsak, še tako neznan format, in zna tudi slovensko. Zadeva vsekakor ni Photoshop ali GIMP, vendar je s svojim dobrim megabajtom velikosti in petimi megabajti, ki jih zasede v pomnilniku, več kot izjemno zmogljiva. Odjemalec za neposredno sporočanje: Miranda IM Neposredno sporočanje je bilo dolgo domena mularije in ljudi brez družabnega življenja. Vedno traja nekaj časa, preden »mainstream« sprejme novotarije, nad katerimi se geeki navdušijo takoj, ko se pojavijo. Danes je MSN Messenger v Sloveniji že standard za komunikacijo med sodelavci, prijatelji, sošolci in dru- žinskimi člani, IRC pa je z zmagovalnim pohodom neposrednega sporočanja zopet postal domena geekov in zgub. V vsakem primeru se spet srečamo s problemom, ko vsi naši kontakti nimajo »istega messengerja«, zato si moramo namestiti kar nekaj različnih programov, ki vsi po vrsti zadovoljno nažirajo pomnilnik in nam računalnik nasmetijo z reklamami in drugo nesnago. Že dolgo je med računalnikarji znano, da je uradni odjemalec za katerikoli protokol ponavadi najslabša izbira. Zato so se pojavile razne alternative, kot so Trillian, Gaim in Miranda IM, ki podpirajo več kot le en protokol. Slednja je s svojo špartansko preprostostjo, pomnilniško skromnostjo in velikim številom podprtih protokolov še posebej všečna. Je modularno zgrajena, tako da lahko namestimo podporo samo za tiste protokole, ki jih potrebujemo. Na izbiro so: AIM, Bonjour, Battle. 72 sen in nestabilen ter začel sitnariti. K sreči se je našel nekdo, ki ga je pomladil nazaj na različico 6.4 in mu dodal mnoge dodatne funkcije, kot so podpora za DVD, podnapise AVI, QuickTime in RealVideo, MPEG-2/SVCD. Seveda si moramo za delovanje namestiti ustrezne kodeke. Kdor je pripravljen multimedijskemu predvajalniku nameniti malce več RAM-a in si želi več funkcionalnosti in manj težav s kodeki, naj si raje omisli GOM Player (www.gomplayer.com). Ta je zloglasen po tem, da odpre vsako, še tako pokvarjeno ali nepopolno datoteko. Tiste, ki se raje osredotočijo na glasbo, pa bo razveselil foobar2000 (www.foobar2000.org). Požarni zid: Comodo Če ste med nesrečneži, ki še nimajo omrežnega usmerjevalnika z vgrajenim požarnim zidom, boste potrebovali tudi to. Če tega imate, velja omeniti, da z namestitvijo dodatnega programskega požarTo se tudi v času, ko internet ni več Divji zahod, ni dosti spremenilo. Ni mogoče dovolj poudariti, da je najboljša zaščita pred virusi kljub napredku računalniške varnosti še vedno najstarejše orodje in orožje človeštva − zdrava pamet. Odpiranje prilog, ki nam ponujajo brezplačno viagro, pač ni dobra ideja. Pa vendar se tudi največjim paranoikom sem in tja zgodi, da se jim med dragocene datoteke vtihotapi kak nemaren virus. Kljub standardnemu naboru dobrih lastnosti, ki veljajo za brezplačne in odprtokodne programe (očitna zastonjskost, hitrost, majhnost, stabilnost, strojna nezahtevnost, prijaznost …) pa ima eno skoraj neodpustljivo pomanjkljivost, namreč sproti ne skenira datotek, kot se te naložijo v pomnilnik, temveč moramo za detekcijo virusa datoteke ročno skenirati. Če si nastavimo dnevno skeniranje, to v glavnem ni problem, vendar je lahko po nekaj urah, ki jih virus preživi na disku, že prepozno. Kdor brez te funkcije ne more, naj si raje omisli zastonjsko različico programa Grisoft AVG (www.grisoft.com), ki je sicer komercialen, toda brezplačen za domačo uporabo. Multimedijski predvajalnik: Media Player Classic nega zidu ne boste nič kaj varnejši, samo marsikaj bo nehalo delati. Comodo je za domačo uporabo brezplačen. Povprečni uporabniki bodo zelo veseli enostavnega in intuitivnega vmesnika, tisti bolj izkušeni pa možnosti nastavitev in prireditve programa lastnim potrebam. To dvoje programskim požarnim zidovom redko uspe združiti. Orodje za obnovitev datotek: Recuva Orodje, kot je Recuva, morda ni del vsakega domačega sistema, pa vendar lahko pride še kako prav, ko izgubimo pomembno datoteko. Recuva nam zna priklicati ne le datoteke, ki smo jih sami po nesreči kruto pokončali, am- Windows Media Player se je nekaj časa dalo prenašati, potem pa se je, kot mnogo drugih programov, na starejša leta zredil, postal poča- pak tudi tiste, ki smo jih izgubili zaradi virusov, hroščev, sesutij sistema in podobnega. Tudi iz pomnilniških kartic fotoaparatov in raznih predvajalnikov. Ista firma (Piriform) je izdelala še eno zelo uporabno orodje, CCleaner, ki omogoča čiščenje diska, registra Windows, avtomatskega zagona ...  moj mikro | 3 | marec | 2008 PREŽIVETI ... Duh časa Varovanje osebnih podatkov in država kateri je meja zasebnosti zelo nejasna in drseča. Jasno pa je nekaj – nadrejeni oziroma delodajalci nimajo pravice pregledovati oziroma brati vaše pošte. Razen če obstaja sum kaznivega dejanja, kot je veljal pri tem zadnjem primeru »odtekanja zaupnih dokumentov«. Sama zgodba je dobila precej pričakovan epilog. Računalnik je bil zasežen brez naloga, zato ne velja kot dokazno gradivo. Diplomat, ki je zaradi vdora v zasebnost tožil državo, pa se je s toženo stranko že pogodil za odškodnino (s čimer je na bolj ali manj impliciten način priznana krivda) in odstopil od tožbe. VELIKI BRAT NE POČIVA V zadnjih nekaj mesecih smo lahko v slovenskih medijih spremljali kar nekaj »afer«, kjer so bile izpostavljene pomanjkljivosti in luknje v sistemih varovanja osebnih podatkov. Piše : Miha Rejc miha.rejc@mojmikro.si Z adnja, še najaktualnejša zadeva je poseg v zasebnost diplomata, zaposlenega na ministrstvu za zunanje zadeve. Naj povzamemo: v medijih se pojavi zaupni dokument, v katerem so bila zapisana nekatera stališča in načrti MZZ Republike Slovenije. Med prvimi dokument objavita slovenski časnik Dnevnik in beograjska Politika. Nekaj dni zatem v pisarno diplomata vstopijo varnostni uslužbenci MNZ-ja in (nepreverjeno) tudi kriminalisti. Uslužbencu zasežejo računalnik, iz katerega naj bi domnevno posredoval podatke, ter pregledajo klice iz njegovega telefona. Vse skupaj bliskovito postane ena osrednjih tem v vseh slovenskih medijih. Zaradi več vidikov. Zaupni dokumenti naj bi metali slabo luč na ugled MZZ-ja zaradi nasprotujočih si stališč v dokumentu s stališči, ki so jih predstavniki zunanjega ministrstva predstavljali v uradnih izjavah. Poznaje pa, in zaradi tega nas tema tudi zanima, zaradi samega načina zasega računalnika, v katerem naj bi bili dokazi tega neupravičenega posredovanja. TANKA MEJA MED ZASEBNIM IN SLUŽBENIM Marsikdo se je tu vprašal, kje v računalniku je meja med zasebnim in službenim, torej uradnim in − v tem primeru gre za državni aparat − državnim. Kako v digitalnem svetu ločimo podatke med seboj? V osnovi jih lahko razporedimo po mapah oziroma imenikih, ki jih, na primer, poimenujemo Službeno, Zasebno, in podobno. Pa vendar so vsi ti podatki dostopni iz enega računalnika. Lahko ima računalnik nameščena dva diska, enega za službene, drugega za zasebne namene. A, ta možnost je le malce bolj solidnejša nadgradnja prejšnje. Podatki so tu tudi fizično ločeni (na svojih diskovnih enotah), a so dostopni iz istega operacijskega sistema in z istim programom. Če je v računalniku nameščen urejevalnik besedil, lahko z njim urejamo katerekoli dokumente, ne glede na to, kje so. Dokumente bi lahko dokaj učinkovito in preprosto ločili tako, da bi npr. zasebne datoteke shranjevali na zunanji disk. Ti so danes postali že nesorazmerno majhni, praktični in tudi denarnici prijazni. Naslednje je vprašanje elektronske pošte, pri Za naslednji zanimiv primer, se je treba odpraviti le nekaj ulic stran od stavbe Mladike, do stavbe ministrstva za notranje zadeve. Tam so nedavno predstavili koncept dokumenta več- venem, ki naj bi združeval osebno in zdravstveno izkaznico ter še osebni e-certifikat (s katerimi bi opravljali digitalne podpise). Na prvi pogled je poteza nadvse logična, saj bo opravljanje zadev, za katere potrebujemo naštete dokumente, bistveno preprosteje. S seboj bi tako namesto več dokumentov (kartic), nosili le enega, s katerim bi lahko potrdili svojo istovetnost na banki, opravili obisk pri zdravniku, s pomočjo vdelanega digitalnega potrdila poslovali z e-upravo ter v bližnji prihodnosti celo oddali svoj glas na evolitvah. Glavna argumenta za predlagano spremembo sta povečana varnost in manjša možnost zlorab. Vse lepo in prav. A, poglejmo na zadevo še z druge plati. Upravitelj zbirke vseh podatkov, ki bi se zbirali na tej vsemogočni kartici, je državni aparat. Kar pomeni, da bi bili nekje, na enem samem mestu zbrani vsi naši osebni podatki, podatki o našem zdravstvenem stanju, naših transakcijah z upravnimi enotami ter navsezadnje podatki, koga volimo na volitvah. Centralni informacijski sistem, torej. Seveda je v zrak, upravičeno, takoj skočil Urad informacijske pooblaščenke; jasno je, da bi bila uvedba tovrstnega centralnega registra v močnem nasprotju z normami varovanja zasebnosti in osebnih podatkov. Predvsem pa bi bili ti podatki, vsi zbrani na enem mestu, lahko veliko privlačnejša žrtev škodoželjnežev. Verjetno se še vsi spomnimo groznih prizorov incidenta s prvih dni tega leta: ob štajerski avtocesti A2 raztresena zdravstvena dokumentacija. Natančneje, naročilnice laboratorijskih preiskav, ki so jih zdravniki napisali pacientom v Zdravstvenem domu Celje. Dokumentacija je bila na poti v sežig, a se je med potjo raztresla iz transportnega vozila. Krivde noče prevzeti nihče. V ZD Celje trdijo, da je za incident odgovorno podjetje Pinus iz Rač, ki naj bi izvedlo uničenje dokumentov. Ti trdijo, da jih niso obvestili o tem, za kakšen tovor gre, in zato niso mogli zagotoviti primernega transporta. Kaj o vsem tem menijo pacienti, katerih zdravstvena dokumentacija je kar nekaj časa ležala ob avtocesti in bila na očeh prav vsem? Tega seveda ne vemo. Predstavljamo pa si lahko, kaj bi se zgodilo v primeru, da bi se takole neprijetno »raztresli« podatki iz osebno-zdravstvene-certi- 73 PREŽIVETI ... duh časa socialne mreže z drugega zornega kota fikatne kartice. Že laboratorijske napotnice so občutljiv podatek, a v hipotetičnem primeru bi bile implikacije bistveno hujše. Iz Facebooka do tržnikov in CIE? NITI ABC NI NEDOLŽEN V sklopu »sistemskih« napak pri varovanju osebnih podatkov velja omeniti še eno luknjo, ki nerazumljivo zeva že kar nekaj let. Družba za upravljanje avtocest Republike Slovenije je že pred leti uvedla sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja ABC. Dobrodošla novost in pridobitev, ki je marsikomu (še posebej bolj mobilnim posameznikom) olajšala pot po naših avtocestah, v veliki meri pa je tudi pripomogla k zmanjšanju gneče na cestninskih postajah. Na spletni stran Darsa ima vsak uporabnik ABC-ja v sklopu Portala uporabnikov elektronskih medijev za plačevanje cestnine možnost vpogleda v prehode cestninskih postaj za tekoče leto ter višino stanja na elektronski tablici. Sistem registracije v portal je izjemno preprost. Le vpišemo svoj e-poštni naslov, sistem pa nam v e-sporočilu pošlje uporabniško ime in geslo za uporabo portala (ki ju seveda pozneje lahko spremenimo). Za funkcionalnost sistema je treba vpisati le še identifikacijsko številko tablice za elektronsko cestninjenje. In kje je zapisana ta ID-številka? Ja, kar na tablici sami. Na tablici, ki jo verjetno 99 % uporabnikov pušča v avtu, pritrjeno na vetrobransko steklo. Kjer je na očeh prav vsakemu, ki ga ta številka zanima. Cifre so resda majhne, a nekdo z nadpovprečno dobrim vidom ali z uporabo tehničnih pomagal (večina današnjih mobilnih telefonov ima vdelane digitalne fotoaparate z možnostjo zumiranja) jo brez večjih težav prebere s tablice v parkiranem vozilu. Zdaj se je treba samo še registrirati v portal (zadeva ne bo delovala edino, če je tablico v svoj profil že »prevzel« lastnik tablice) in vsi podatki o prehodih cestninskih postaj (opremljeni z datumom in uro), polnjenjih tablice (tu je poleg časovnih podatkov zapisan še znesek) in dejanski višini dobroimetja so izpisani v pregledni in uporabni obliki. Verjetno se Urad informacijske pooblaščenke s tole zadevo še ni srečal … ZAITGEIST OPOMINJA Vse več naših osebnih podatkov je zapisanih v digitalni obliki v centralni podatkovni zbirki. Pridružujejo se jim tudi podatki o naših dnevnih dejavnostih in aktivnostih. Verjetno je le še vprašanje časa, kdaj bodo vsi podatki o tem, kaj smo, kaj delamo, kje smo, s kom smo v stiku … Kot pravi zgodba v filmu Zeitgeist (neodvisna produkcija, na voljo za ogled brezplačno na Zeitgeistmovie.com), se bodo sčasoma ti podatki iz kartic prenesli v miniaturne čipe RFID, ki jih bomo imeli nameščene pod kožo. In vse naprave bodo ob kateremkoli času vedele, kdo vstopa v njihovo območje dosega, kakšne navade imamo, kje živimo, kje kupujemo, kje se vozimo, katero politično stranko podpiramo, koliko denarja imamo na računu in tako dalje. In ko bomo za oblast postali »neposlušen državljan«, bodo naš čip na daljavo preprosto izklopili. Vsi podatki o nas bodo izpuhteli in mi z njimi. In to ni najbolj pesimističen scenarij.  74 Pred kakšnimi petimi leti sem brala knjigo o gejši, ki se je pred večerom, na katerem je morala zabavati gosta, pozanimala o vsem glede tega gospoda ... Piše : Tanja Čavlovič tanja.cavlovic@mojmikro.si S čim se ukvarja, kakšni so njegovi konjički, katero hrano ima rad, katera glasba mu je všeč in podobno. To je naredila zato, da je potem med večerom, med pavzami izmed plesov s pahljačami in igranjem na šamisen, načela pogovor na njemu ljubo temo, pokazala nekaj osnovnega znanja o tej in si ga pridobila na svojo stran. Kot gejša, za katero so se vedno zanimali gostje Japonske (med njimi princ Charles), je seveda imela določene koristi pred drugimi in postala ena vplivnejših oseb v svojem okolju. Od takrat tudi sama pogosto zaidem na internet »pogooglat« kakšno osebo, če sem pred kakšnim sestankom ali pogovorom z njo ali pa že samo, če se mi zdi zanimiva ali mi je všeč. Pa ne zato, ker bi poskusila pri njej kaj doseči, ampak ker se mi zdi, da sem v prednosti, če vem več. Zato se velikokrat zgodi, da na družabnih srečanjih v najbolj nepričakovanih trenutkih steče pogovor o kakšnih čisto banalnih stvareh, če pa že ne vem veliko o tem, pa veliko sprašujem. Vsi mi z veseljem odgovorijo, če je to tema, ki jo imajo radi. Nemalokrat skočim na Google tudi med gledanjem potopisnih oddaj, dokumentarcev ali avtobiografskih oddaj, da si kakšno informacijo dopolnim. POZNATE SVOJO PODOBO V SPLETU? Vsake toliko tudi preverim, kakšen vtis si lahko dobi kdo, ki preverja mene. Ste že kdaj »pogooglali« sebe? Morda se tudi o vas kdaj pozanima kak vaš poslovni partner, kak znanec in podobni. Če pišete spletni dnevnik, seveda že sami upravljate s tem, kakšen vtis želite dajati tistim, ki se o vas pozanimajo. Vidim tudi, da veliko osebkov same sebe kar »kolje« z neumnostmi, ki jih pišejo na blogih. Ko se potegujete za odgovorno delovno mesto ali želite pridobiti večjega naročnika, se poskusite spomniti, ali ste kdaj podpisovali kakšno peticijo za legalizacijo marihuane in podobno. Ne odobravajo prav vsi direktorji tiste ustvarjalne žilice, ki se sproži po pokajenih substancah, saj so morda mnenja, da se ne bodo mogli na vas zanesti, ko bosta potrebna moj mikro | 3 | marec | 2008 PREŽIVETI ... socialne mreže z drugega zornega kota hitro ukrepanje in sprejemanje resnejših, torej treznejših odločitev. Drugače rečeno, svoje pisarije, ki jih radi trosite online, puščajo sled. Se spomnite raznih nadaljevank pa tudi dogodkov v praksi, ko hočejo o kakšnem politiku ali drugi osebi, znani v javnosti ali ki si to želi posstati, uporabljam Facebook in Myspace in kaj menim o teh. Menim, da je Myspace nekako prevzel vlogo domene glasbenikov in raznih režiserjev in producentov. Če bi radi pisali o tem, da danes niste mogli spati, pa ste šli zato pisat, kako tečen dan ste imeli in podrobnosti o tem, raje preskočite vse skupaj. Če pa se želite uveljaviti na glasbenem področju, če pišete besedila, glasbo, ustvarjate filme, animirate ali kakorkoli drugače manipulirate z glasbo in filmom, potem si čimprej ustvarite profil in se povežite s čimveč uporabniki s katerimi lahko sodelujete. In ne samo v Sloveniji. Naložite v svoj profil čimveč svojih posnetkov, besedil, verzov, miksov in drugega in pošiljajte naokoli. In uporabite domišljijo, kaj še lahko naredite s pomočjo tega, ter se spravite na delo. ... FACEBOOK PA POVSEM DRUGO izbrskati podatke iz njegove preteklosti, ki jih potem poskušajo izkoristiti proti njemu? Ali pa morda v sodnih procesih? Morda ste danes mlajši odrasli, toda z razvojem, dozorevanjem in odraslostjo boste morda nekega dne poskušali nekaj doseči, mogoče uveljaviti kak ukrep, ki bo spremenil delček sveta na bolje. Morda bo položaj z zdravjem vašega bližnjega vplival na to, da se boste želeli bojevati proti nečemu kar škodi zdravju? In ko boste že zelo blizu uspehu, bo majhna neumnost ali internetni spodrsljaj iz vaše preteklosti ustavil vse skupaj. MYSPACE JE ENO ... V zadnjem mesecu me je v presenetljivo kratkem času kar nekaj znancev vprašalo, ali Facebook je pa naj bi bil ustanovljen z namenom, da se od uporabnikov pridobi čimveč podatkov o slogu življenja in uporabi izdelkov, z namenom da se jih naknadno prodaja podjetjem, ki se bodo odločala za razna oglaševanja. Čeprav na prvi strani Facebooka morda piše drugače. Med osebami, ki je prispevala največ kapitala za ustanovitev Facebooka, je Američan Peter Field, katerega vsa zgodovina poslovanja je povezana s pridobivanjem podatkov za oglaševalce ter oglaševanjem. Kot da to še ni dovolj, je tukaj vpletenih več podjetij, ki so vpeti v mrežo. Krovna organizacija, ki na koncu dobi lepo organizirane podatke in statistike, pa naj bi bila kar slavna ameriška Centralna obveščevalna služba − CIA. Če razumete angleško, o vsem tem poslušajte na www.albumoftheday. com/facebook. No dobro, za Slovence to še ni tako hudo, ker nas tudi večina Američanov iz CIE še ne zna najti na zemljevidu, zato jim naš trg sploh ni zanimiv. To, o čemer si dopisujemo med seboj in kje imamo prijatelje, pa še najmanj. Še podjetja ne morejo doseči tega, da bi se tukaj njihovi izdelki prodajali po uradnih kanalih. Lahko se pa kdorkoli v Sloveniji spravi raziskati naše navade in oglaševalcem prodajati podatke, katerih brez nas nikoli ne bi dobil. Mi jih pa strežemo vsepovsod naokoli kar brezplačno. Lepo, da se ustvarjajo profili z namenom pošiljanja objemčkov in poljubčkov prek Faceboo-  Morda ste danes mlajši odrasli, toda z razvojem, dozorevanjem in odraslostjo boste morda nekega dne poskušali nekaj doseči, mogoče uveljaviti kak ukrep, ki bo spremenil delček sveta na bolje. ka, toda drugo, kar pišejo pošiljalci objemčkov, bo namenjeno le temu, da se jih nekoč zasiplje s spamom. Romantika pa taka. Na Facebookovi prvi strani piše, da je namenjen ustvarjanju osebnih profilov s fotografijami, z namenom komuniciranja, spoznavanja novih ljudi, ohranjanja stikov s prijatelji iz drugih držav in podobno, nikomur od nas pa se ne da prebrati drobnega besedila, kjer naj bi pisalo, da se lahko vsi naši podatki uporabijo za tržne namene, tržne raziskave, reprodukcijo ... Nasprotno pa lahko pisanje v internetu, svoje uporabniške profile in podobno uporabite tudi sebi v korist. Če strateško izbirate članstva, odpirate profile in uporabniške račune na portalih, in pišete o dosežkih, ki vam lahko koristijo, si odpirate nova vrata. Všeč mi je LinkedIn. Na njem mi je sicer iz neznanih razlogov izginil svoj profil, ki ga grem zdaj, po dokončanju te kolumne, kar obnovit.  75 PREŽIVETI ... intervju: Balasz Gardi Ne sprašujem neumnosti, ampak fotografiram Dobri stari časi: na prvi bojni liniji z dvema Leicama, panoramsko kamero in ČB-filmom ... Balasz Gardi: »Nisem adrenalinski ‘freak’, sem pa radoveden in me zanimajo življenja ljudi.« Piše : Andrej Korenc andrej.korenc@mojmikro.si M adžarski fotograf, rojen leta 1975 v Budimpešti. Za delo na področju fotožurnalizma je prejel številna priznanja v fotografskem svetu zvenečih institucij, kot so Getty Images, Alexia Foundation in Reuters Foundation. V okviru natečaja za fotografijo leta 2008 fundacije World Press Photo je prav v začetku letošnjega februarja prejel tudi dve prvi nagradi; za posamezno fotografijo v kategoriji splošnih novic (fotografija spodaj) in v isti kategoriji še za (foto)zgodbo. Slovenski javnosti je bil do tega leta, ko je sodeloval v žiriji Emzinovega natečaja za fotografijo leta 2008 (mimogrede, fotografij slovenskih avtorjev, prispelih na natečaj, ni želel komentirati), dokaj neznan. O odgovorih na vprašanja ne razmišlja dolgo in jasno zavzema stališča. Podrobnostim ne posveča pozornosti, za nagrade pa pravi, da so same sebi namen. Ve, da štejejo dejanja, ne pa besede. Balazs Gardi. Kako ste se srečali s fotografijo; vaši začetki? Po končani srednji šoli nisem imel želje po nadaljnjem šolanju, hotel sem poprijeti za delo in služiti denar. Vseeno sem upošteval babičin nasvet, naj se lotim fotografije, in se tako z 18 leti vpisal na dveletni študij fotografije v Budimpešti. Ko sem tam šolanje končal, sem nadaljeval z enoletnim študijem na šoli fotožurnalizma madžarske zveze novinarjev, temu pa je že sledilo sedemletno delo za takrat vodilni madžarski politični časopis Nepszabadsag. Pred vpisom v šolo fotografije nisem niti fotografiral niti si lastil kakega resnega 76 fotoaparata, kaj šele da bi razmišljal o delu na področju fotografije. Nisem vedel, kaj bi rad delal, temveč česa nočem delati – življenja zapravljati z delom v kakšni pisarni. Pravzaprav bi kadarkoli raje izbral fizično delo kot pisarniško mizo! Ste se že med delom pri časopisu specializirali oziroma osredotočali na določeno zvrst fotografije ali je to prišlo pozneje, skupaj z vašim »zorenjem«? Niti ne, užival sem ravno v raznolikosti svojega dela. Pri delu za časopis je pozitivno ravno to, da nisi specializiran za fotografiranje zgolj določenih stvari; s fotoaparatom sem spremljal tako gospodarske kot kulturne, predvsem pa športne in politične dogodke, skratka vsakršno dogajanje, ki ga je na svojih straneh objavljal časopis. Vesel sem, da sem se takrat lahko ukvarjal s športno fotografijo, ker se v tej zvrsti kot fotograf ves čas izboljšuješ; učiš se hitrih reakcij in predvidevanja dogodkov vnaprej, kar je v fotografiji izjemnega pomena. Danes se s športno fotografijo preživljam. Ste kdaj razmišljali o drugih zvrsteh fotografije ali ste rojen reporter? Vas je kdaj vleklo v studijsko, naravoslovno ipd. fotografijo? Da, delu v studiu mi je všeč, nikdar pa tega nisem nadgradil … Je kot delo v pisarni, mene pa motivira radovednost. Zanimajo me ljudje in njihova življenja; lahko rečem, da 99 odstotkov mojega dela govori o ljudeh, o dnevnem življenju. Tudi glede narave čutim enako, rad jo fotografiram – kadar je v povezavi z ljudmi. Nisem pa fotograf, ki gre v gozd in čaka jelena. Če hočem v naravo, grem v Afganistan med vojake in sem tako obenem med ljudmi in v naravi. Delo »freelance« fotografa vedno niha med samoangažiranostjo, ki šteje za privilegij, in trdim delom. Kdaj ste začutili klic svobodnjaštva; ste se dela na časopisu sčasoma naveličali? Ne, nisem se naveličal, šlo je za proces. V času, ko sem delal za časopis, nisem imel razvitih lastnih idealov, popolnoma sem bil zadovoljen z delom, ki mi je bilo dano. Ustrezala mi je tudi, lahko bi rekel, ustaljenost dela; naročeno mi je bilo, kaj naj posnamem, zadevo sem opravil po svojih najboljših močeh, oddal posneti material in to je bilo to. Kot fotograf sem kmalu začutil, da me zanimajo drugačni aspekti fotografije. Kar sem počel, enostavno ni bilo več dovolj. Kot svobodnjaku je fotografu oziroma fotoreporterju težko delati v majhnih državah; na tako majhnih trgih, kot sta madžarski ali slovenski, kjer je na mestu celo vprašanje, ali sploh gre za trg, svobodnjak težko preživi. Zato sem se kaj hitro ozrl po tujini. Zakaj območja konfliktov? Tega ne počnem zaradi konfliktov, nisem tam zaradi vojne ali bojevanj. Nisem adrenalinski »freak«, a vendarle so nekatere situacije izjemno stresne in surrealne, gre za zelo edinstvene izkušnje. Ni pa to namen, nisem tam zaradi tega. Ko me je Nepszabadsag ob začetku vojne poslal v Afganistan in sem prvič srečal tamkajšnje ljudi, sem se takoj odločil, da se tja vrnem, in to sem tudi storil – na svojo pest. Tam sem namreč ostal zgolj nekaj dni, saj si časopis več ni mogel privoščiti. Na žalost postaja v Afganistanu vojna vse bolj del vsakdanjika in želim si, da bi lahko v prihodnje več časa preživel med ljudmi kot pa z različnimi vojaškimi silami. moj mikro | 3 | marec | 2008 PREŽIVETI ... intervju: Balasz Gardi Izraz »embedded« opisuje vključenost manjšega dela s pomembno nalogo v večjo skupino, sistem. V Afganistanu delate kot »embedded« fotoreporter in se tako po terenu gibljete kot del vojaških sil. Vojaki oziroma vojska so dejansko vaš vir, vaš prevoz in vaša nastanitev. »Embedded« način dela je dvorezen meč. Kot fotograf imaš namreč dostop do dogajanja, težko pa je vplivati na to, do katerega dogajanja imaš ta dostop. Vojska od tebe pričakuje, da boš fotografiral, kako vojaki otrokom delijo svinčnike, in te fotografije posredoval javnosti, česar pa ne moreš storiti, ker to ni realnost, saj vemo, da je osnovni namen teh vojakov ubijanje sovražnikov. Tudi sicer ti pri podpisu pogodbe o sodelovanju pred delom omejijo kup stvari; ne fotografiraj ubitih in ranjenih civilistov, t. i. »stranske škode«, ubitih in ranjenih vojakov, dogovorov in usklajevanj o premikih, bojnih nalogah … Očiten namen vojske je manipulacija z mediji in vpliv na javno mnenje. Je pa »embedded« edini način dela, kako priti v kraje in dele Afganistana, ki so enostavno prenevarni in do katerih je dostop v lastni režiji oziroma brez spremstva vojske praktično nemogoč. Potek dela, varnost in prilagodljivost na področjih, kjer delate, zahtevajo znatna sredstva. Kako vam uspeva financirati lastne projekte in obenem skrbeti za promocijo, objave? Januarja letos sem bil sprejet v novoustanovljeno sekcijo fotografske agencije VII, imenovano VII Network. Gre za skupino fotografov, ki jih bo agencija mednarodno zastopala, nismo pa člani same agencije VII, nismo solastniki in nimamo glasovalne pravice. Sodelovanje poteka tako, da agenciji predložim izdelan, končan projekt, oni pa poskrbijo za distribucijo. Ne pošiljajo me na naloge ali projekte, temveč ekskluzivno zastopajo moje delo, za projekte in fotografiranje skrbim sam, saj tako tudi želim. Osebne projekte financiram s športno fotografijo za različne stranke in naročnike, med njimi je denimo Red Bull. V bistvu kot športni fotograf denar služim in ga kot reportažni fotograf zapravljam. Tako odprave financiram in organiziram sam. Za to, da sem imel svoja dela objavljena, sem žrtvoval veliko. Zahtevam objavo, kot si jo zamislim, in da to lahko dosežem, se v zameno večkrat celo odpovem honorarju. Tako smo zadovoljni vsi; jaz z objavo, kot jo hočem, in medij, ker je reportažo dobil zastonj. Danes je vse manj reportažnih ekip, delo na terenu čedalje bolj temelji na individualizmu. Komunikacijska tehnologija novinarju omogoča sestavo člankov in reportaž »iz fotelja«, medtem ko mora biti fotograf ali kamerman v lovu za sliko v vsakem primeru »tam zunaj«. Kaj pa besedilni deli vaših reportaž, jih pišete sami? Seveda pišem sam, saj tako ob fotografijah priskrbim osnovno informacijo v obliki besedila, pišem pa le, kolikor moram, in sem zelo jedrnat. Mislim, da nisem slab fotograf, sem pa zagotovo slab pisec. Včasih me nervira, ker nekateri no- vinarji postavljajo neumna vprašanja, in takih sem srečal že preveč. Sam postavljam manj neumnih vprašanj, a kljub temu iščem odgovore. Svoje zgodbe povem s fotografijami. Moramo pa ceniti različnost obeh poklicev; zgolj sestavljanje besed iz tebe ne naredi dobrega novinarja, tako kot zgolj pritiskanje sprožilca ne naredi iz tebe dobrega fotografa. Kako je s tehniko? Dela, ki smo jih lahko videli, so vsa narejena na konvencionalen način, z uporabo klasične, film tehnike in ČB-filma – se digitalni tehniki izogibate? V svojih zadnjih letih dela pri Nepszabadsagu smo delali še na ČB-film, Fujijev Neopan 400, in izključno s tem filmom delam še danes pri vseh projektih nekomercialne narave. Enostavno nimam potrebe po digitalni tehniki, ker pri delu na svojih projektih nisem časovno vezan na koga tretjega, bodisi redakcijo bodisi drugega naročnika. Jasno, uporabljam tudi digitalno tehniko, in sicer pri komercialnem delu. Digitalno sicer res izključi postopek digitalizacije, tj. skeniranja, fotografu pa ne prihrani prav nič časa. Služi predvsem fotografom, od katerih je zahtevan čim krajši čas med nastankom in oddajo posnetka. Kakšno stvar včasih fotografiram kar s kompaktnim digitalnim aparatom, ki niti Za razvijanje filmov in izdelavo povečav skrbite sami ali to delo prepuščate drugim? Če bi mi to vprašanje zastavili pred letom dni, bi dejal, da za vse poskrbim sam, danes pa temu ni več tako. S sto posnetimi filmi mesečno, za razvijanje katerih bi porabil vsaj teden dni, mi za kaj takega res zmanjkuje časa. Veliko sem na poti in včasih se v Evropo ne vrnem tudi pol leta, posneti filmi pa enostavno ne smejo toliko časa stati nerazviti in tako jih pošiljam v New York, kjer za razvijanje poskrbijo v laboratorijih, ki jim zaupam. Predvsem zahtevam kakovostno razvijanje negativov, saj so prav ti pomemben del končnega rezultata, vidnega na fotografijah. Sem in tja se na kakšnem filmu pojavi tudi kakšna praska, a te reči se pač dogajajo in na to ne morem imeti popolnega vpliva. Povečav pa ne delam, tudi kdo drug jih ne. Namreč, negative skeniram in svoje fotografije finaliziram ter prilagodim sam, fotografij ne delam na klasičen način; namesto temnice uporabljam Photoshop. V svoji dosedanji karieri ste prejeli že mnogo nagrad; ste na katero posebej ponosni, vam katera pomeni kaj več od drugih? Ne bi rekel, da sem na katero izmed nagrad posebej ponosen, nagradam namreč ne pripisu- »Tako kot zgolj sestavljanje besed iz tebe ne naredi dobrega novinarja, tudi samo pritiskanje sprožilca ne naredi iz tebe dobrega fotografa.« nima možnosti nastavitve fotografiranja v formatu RAW, ki ga sicer uporabljam pri snemanju pomembnih zadev. Imam brata, ki je v nasprotju z mano zelo natančen in obvlada digitalno obdelavo ter pripravo na tisk, tako da obdelavo svojih RAW-posnetkov zaupam njemu. Nam lahko zaupate, katere fotografske kamere uporabljate pri delu? Vse delo temelji na uporabi ČB-filma formata leica, že omenjenega Fuji Neopan 400, večino materiala pa posnamem z Leico M6 in objektivom Summicron 35/2 ter panoramsko kamero Widelux, prav tako formata leica, in s 26-milimetrskim objektivom. Kot drugi, rezervni aparat, uporabljam še eno Leico M6 z 28-milimetrskim f/2.8 objektivom, ki pa mi zaradi z distorzijo popačene slike ni prav posebno pri srcu in ga tako uporabljam le redko. Osvetlitev določam na podlagi merjenja svetlobe z zunanjim svetlomerom. Za delo v digitalni tehniki uporabljam Cannonovo opremo. jem velike teže ali kakšnega posebnega pomena. Pravzaprav menim, da so vse nagrade enakovredno nepomembne. Kakšni so vaši načrti, nam lahko kaj več poveste o svojem zadnjem projektu? Eden mojih glavnih projektov, ki je tudi še v teku, je o Afganistanu – razvoj dogodkov, kako globalna politika vpliva na družbo, potek življenja tamkajšnjih ljudi. Nedavno sem začel nov projekt, ki bo končan kot skupek drobnih zgodb o problematiki vode po vsem svetu; tako o pomanjkanju vode kot njegovem nasprotju. Gre za zelo pomembno zgodbo, saj lahko v prihodnosti pričakujemo nove socialne napetosti in geopolitične konfliktne situacije prav zaradi pomanjkanja vode. Čeprav ne bi rad, da bi se zdelo, kot da sem se tega projekta spet lotil prav zaradi konfliktov. Ko bo projekt končan, bo kot sestavljanka pokazal, kaj vse voda pomeni ljudem in kako vpliva na njihovo prihodnost.  77 PREŽIVETI ... hitri internet in IPTV − drugače TRIPLE NATEG Piše : Boštjan Okorn bostjan.okorn@mojmikro.si S orodniki so hecna reč. Načeloma povsem prijazna bitja, ki pa imajo svoje muhe in muhice. Med drugim sem se že navadil in v ponos mi je, da lahko odgovorim na kakšno vprašanjem povezano s sodobno tehnologijo, čeprav mojega nasveta navadno ne sprejmejo in ravnajo tako, kot so se pač namenili. Moram priznati, da mi gre veliko bolj na živce, če nekdo nekaj že kupi in šele nato sprašuje. Prav to se mi je zgodilo pred kratkim. Starejšim ljudem načeloma privoščim računalnik, saj jim lahko odpre povsem nova obzorja, malce teže je le s tistimi, ki ne znajo niti videorekorderja spraviti k življenju in mu ukazati, naj posname najljubšo oddajo. A tudi takšni si zaželijo, da bi šli v korak s časom. Najprej zato, ker so kupili fotoaparat, takrat sem jih še prepričal, da lahko vse skupaj rešijo s tiskalnikom, ki prepozna pomnilniške kartice, na koncu pa so me očitno imeli polno glavo. Za notesnik ni nihče nič spraševal, kar naenkrat so se pohvalili z njim, ob moji omembi, da bi bilo zdaj fino poskrbeti še za internetno povezavo, pa sem izvedel, da je že vse domenjeno, pridejo jutri in sploh in oh. No, naslednji klic je sledil čez nekaj dni. Nič ne dela, IPTV noče sodelovati z videorekorderjem, telefon občasno mrkne. Jp, naročili so trojčka. Komu jim je uspelo prodati ta trženjski fenomen, mi nikoli ne bo jasno. Zagotovo pa ni vedel, da prodaja družini, ki stalno snema neke čudne oddaje in ki ima v spalnici še en, pogosto uporabljan televizor – skratka, družini, ki težko zdrži le z enim samim programom naenkrat. Najbrž je odločila cena, za paket je pač ugodna, tu ni kaj dodati. Pa vendar se mi je začelo postavljati kar nekaj vprašanj. Zanimivo je, kako slavni trojček uspeva v urbanem okolju, kjer so ljudje že leta navajeni na 50+ televizijskih programov iz kabelskega omrežja in točno vedo, da jih je med njimi vsaj 45 preveč. Poleg tega imajo že desetletja telefonski priključek, s katerega klici so poceni (no, ja, morda res ne vedno najcenejši, a pri nekaj desetinkah centa razlika res ni drastična), kakovostni, omrežje pa stabilno – ker takšno pač mora biti. In takšni uporabniki zdaj za nekaj evrov na mesec manj tvegajo z nakupom IPTV-ja, ki omogoča sočasni ogled enega samega programa, priključijo se na spletno telefonijo, ki očitno še ni dorasla klasičnim povezavam, zraven pa pač dobijo še internet, torej tisto, zaradi česar so pravzaprav sploh stopili k ponudniku. Pomislite, kako bi reagirali, če bi vam zraven vsakdanjega kruha prodali še trojčka v obliki noža in namaza, ki ju imate že doma v dovoljšnjih količinah. Najbrž bi se pridušali, da so vas, po domače, nategnili. In prav to vam delajo telekomunikacijski operaterji, ne da bi imeli zaradi tega vsaj malo slabe vesti. Saj, navsezadnje, vam ponujajo najsodobnejšo rešitev po najnižjih možnih cenah. Pa ja. No, moj sorodnik je na koncu obupal. Tehnik mu je ob priključitvi sicer dodal še en televizijski kanal, nato pa se na njegove prošnje, da bi novi kabel priključil v videorekorder, ni več odzival. Saj res, ta problem se njega ne tiče. Kakor koli že: internet je ostal v hiši, IPTV je zamenjal stari dobri kabel (k sreči tega niso izklopili), trenutno pa so brez telefonske zveze. Se sprašujete, zakaj? Ih, zato, ker so se morali ponovno postaviti v vrsto, kot da bi bili novi naročnik. Pa se bo Telekom spet lahko hvalil, kako še vedno pridobivajo nove naročnike – pa četudi takšne, ki so to nekoč že bili. Vsak zgodba ima tudi dobro stran. Sorodnikom za vse omenjene preklope, priklope in odklope ne bo treba plačati ničesar. Operater je sprejel njihovo pripombo, da trojček pač ni zanje. Je morda za vas? 78 moj mikro | 3 | marec | 2008 PREŽIVETI ... hitri internet in IPTV − drugače Če ne zna ponudnik, dodajmo vrednost sami! Širokopasovni dostop do interneta prek xDSL, CATV in optičnih povezav ni več nekaj, o čemer bi brali zgolj v »hightech« novicah. Velik del slovenske populacije si lahko omisli vsaj eno izmed naštetih poti do hitrega interneta, nezanemarljiv pa je tudi odstotek uporabnikov, ki lahko izbirajo med vsemi tremi načini. Piše : Uroš Florjančič uros.florjancic@mojmikro.si N e glede na izbrano pot pa so predvsem novi uporabniki deležni raznih ugodnosti v obliki brezplačnih mesecev uporabe storitev, nadgradnje hitrosti internetnega dostopa ob nepovišani mesečni naročnini in raznih popustov ob pridobitvi novih članov. Med ponudniki se tako bije »strašni boj, ne boj, mesarsko klanje« za uporabnike. Zadeva je prišla že tako daleč, da ponudnika, ki svoje storitve tržita tudi prek optičnega omrežja, svojim uporabnikom kot osnovno hitrost dostopa ponujata 10/10 Mb/s (T-2) in 20/20 Mb/s (Telekom Slovenije). Sicer pohvale vredno, a upam si trditi, da vsaj malo pretiravajo. Internetni dostop s takšnimi in hitrejšimi nazivnimi hitrostmi je seveda potreben, a ne kot osnovni paket za domače uporabnike, saj jih večina nikoli ne izkoristi potenciala povezave, ko jo ima v zakupu. Osnovni paketi bi bili lahko tako nekoliko cenejši in bi vsebovali manjšo dostopno hitrost, uporabniki z večjimi zahtevami pa bi lahko imeli na voljo več različnih paketov, ne pa da so omejeni na zgolj tri vnaprej ponujene pakete. Pa pustimo zdaj to, poglejmo si raje, kako lahko hitri dostop do interneta uporabimo tudi nekoliko drugače. IPTV ŠE KAR V POVOJIH Čeprav je IPTV (Internet Protocol TV) na našem trgu že lepo število let, pa je še vedno v povojih. Res, da smo uporabniki dobili dolgo pričakovani video na zahtevo (VOD), a roko na srce so cene filmov veliko previsoke za vsakdanjo uporabo (dobrodošli bi bili recimo paketi, ki bi zajemali, odvisno od cene določeno število filmov), pohvalimo lahko EPG in neusmiljeno kritiziramo nezmožnost snemanja video vsebin ter ignoranco pri ponudbi uradnih uporabniških vmesnikov za sprejem storitev prek osebnega računalnika. Uporabniki pa se seveda znajdejo po svoje, drage filme iz ponudbe VOD, si brez težav že mesece prej raje brezplačno pretočijo prek omrežij P2P. Za sprejem in shranjevanje video vsebin pa v osebnem računalniku skrbi nekaj brezplačne programske opreme. Pa smo v začaranem krogu: ponudnik zaradi majhnega odBrezplačni VLC Media Player storitvi IPTV že ves čas prinaša prepotrebno dodatno vrednost. jema filmov cene ne bo znižal, uporabniki pa zaradi brezplačnih rešitev ne bodo kupovali ponujenih vsebin. Tudi izgovori o nezmožnosti shranjevanja video vsebin zaradi kršenja avtorskih pravic so zgolj pesek v oči, saj lahko vsakdo vsebine shrani prek računalnika ali DVD/VHS-snemalnika. Vse bolj se mi dozdeva, da je stanje, kakršno je, zgolj rezultat slabih odločitev vodilnih v preteklosti. Težavo bi ponudniki lahko omilili podobno, kot je to urejeno pri nekaterih sprejemnikih DVB-S, kjer si uporabnik, nastavi urnik menjave kanalov in tako shranjevanje vsebin uskladi z DVD/VHSsnemalnikom. Toda ne, pomembno je, da ima sosedov Francelj, ki dvakrat dnevno prebere epošto, dostop do interneta s hitrostjo 20 Mb/s, in to v obe smeri. PRETOČI MI IPTV … Star znanec je velik ljubitelj nogometa in že dalj časa se je veselil neke tekme (katere, nimam pojma, ker sem popolni nogometni antitalent). Dva dni pred tekmo pa mu je delodajalec sporočil, da mora na pot v tujino. Ker se delodajalcu ne oporeka, ga je seveda, čeprav na račun tekme, ubogal. Me je pa prosil, če mu lahko tekmo shranim, da si jo bo ogledal, ko bo spet doma. Ker pa ima doma dostop do interneta s hitrostjo 20/20 Mb/s in je naročen tudi na storitev IPTV, sem mu predlagal malce drugačno rešitev, ki jo sam uporabljam že lep čas. Zakaj si ne bi IPTV-signala preprosto poslal v prenosni računalnik, ki ga bo imel s sabo v tujini? Je to sploh možno? Seveda, pa še celo zelo preprosto je. BO INTERNETNA POVEZAVA DOVOLJ HITRA? Za preusmeritev IPTV-signala v internet moramo biti seveda naročnik IPTV-storitve, potrebujemo tudi primerno veliko hitrost oddajanja podatkov, zadovoljiva je hitrost, ki je enaka ali malce višja od tiste, s katero IPTVponudnik določen kanal pošilja k nam. Lahko pa na račun izgube kakovosti poskusimo tudi z manjšo (ta možnost zahteva kar precej procesorske moči, saj se video in zvok stiskata v realnem času). Vsekakor sta za to početje brez vključevanja stiskanja podatkov več kot zadovoljiva osnovna paketa na optični povezavi Telekoma Slovenije in T2. Uporabnik na drugi strani pa potrebuje zgolj dovolj veliko hitrost prejemanja podatkov, ki je enaka ali večja od tiste, s katero podatke pošiljamo. Pri Siolovi TV večina kanalov zavzame okoli 4 Mb/s. POTREBUJEMO LE ŠE ... Od programske opreme bo dovolj že VLC Media Player (www.videolan.org), uporabili smo različico 0.8.6d. Ko ga namestimo in pripravimo na sprejem IPTV-ja, smo opravili večino dela (o tem, kako pripravimo računalnik na sprejem IPTV-ja smo že pisali, podrobne informacije in napotke pa najdete tudi na spletnem forumu naše revije, www.mojmikro. si). Naslednji korak od nas zahteva vnos IP- 79 PREŽIVETI ... hitri internet in IPTV − drugače naslova želenega kanala. To storimo tako, da na jezičku Datoteka izberemo možnost Odpri omrežni vir…., nato izberemo UDP/RPT skupinsko pošiljanje in vnesemo IP-naslov kanala, v našem primeru Siol TV Slovenija 1 (239.255.0.1). Če smo storili vse prav, se s potrditvijo vnosa, v predvajalniku VLC začne predvajati izbrani TV-program. Vrnemo se v pogovorno okno in označimo Pretok/Shranjevanje in nato izberemo novo omogočeno možnost Nastavitve. Zdaj moramo le še odkljukati možnost HTTP. Po želji spremenimo še vrata oddajanja in to je to. mo s klikom na Nastavitve /Razširitve / Vmesnik spleta. Na oddaljeni lokaciji preprosto v spletni brskalnik vpišemo naslov strežnika, v našem primeru mikro.streznik.org:8080 skupaj z privzetim naslovom vrat 8080. (Če v lasti nimamo domene, si lahko pomagamo s katerim izmed brezplačnih dinamičnih DNS-servisov (www. gajba.net) ali pa namesto imena domene preprosto vpišemo IP-naslov računalnika). Ko se vam v spletnem brskalniku prikaže seznam možnih kanalov, menjavo med njimi izvajamo s preprostim klikom na želeni kanal. V trenutku menjave se bo predvajanje prejšnjega kanala na strani odjemalca prenehalo, za ponoven prejem pa je treba na VLC- predvajalniku ponovno pritisniti tipko Play – predvajaj. Prek spletnega vmesnika si z oddaljene lokacije brez težav spreminjamo programsko shemo. IN ČE NI DOVOLJ HITROSTI? Če vaša internetna povezava ne zmore dovolj hitrega prejemanja ali oddajanja podatkov za proV nastavitvah VLC Media Playerja si izberemo cesorsko nezahtevno preHTTP-način oddajanja in po izberemo želeno usmeritev IPTV-prometa, stiskanje podatkov. se lahko po pomoč zatečete k stiskanju podatkov. SPREJEM IPTV To storitev najdemo v uporabniškem Z ODDALJENE LOKACIJE vmesniku predvajalnika VLC, kjer Naš IPTV-»strežnik« zdaj deluje. Na strani smo si na začetku izbrali način ododjemalca zaženemo VLC Media Player ter dajanja podatkov (HTTP). Med pona jezičku Datoteka izberemo možnost Odpri nujenimi možnostmi izberemo komomrežni vir…., nato izberemo možnost HTTP/ binacijo video in zvočnega stiskanja, HTTPS/FTP/MMS, v okence vpišemo IP-na- ki bo ustrezala hitrosti internetne slov, ime računalnika ali domene ter vrata, ki povezave in procesorski zmogljivosti jih uporabljamo za oddajanje in sprejem IPTV- računalnika. vsebin. Zadeva je v našem primeru videti tako: mikro.streznik.org:5003. S potrditvijo vnosa se OBILO DODATNIH pred nami prikaže vsebina izbranega TV-pro- MOŽNOSTI Z oddaljene lokacije lahko spreminjamo tudi grama. Opisani način prenosa video in nekatere druge lastnosti »strežnika«. zvočnih vsebin pa ne velja samo za VKLJUČITEV PROGRAMSKE SHEME IPTV, tako lahko prenašate vse datoteke, ki ne povezave in od tega, kje so odjemalci. PoSi predstavljate, da imate možnost sprejema jih zna predvajalnik VLC predvajati lokalno. udariti je treba tudi, da bo v primeru, ko naš IPTV-ja, a ste omejeni na en samcat, že izbran Možnosti uporabe so tako zelo velike, svoj IPTV-»strežnik« uporabljata dva ali več odjekanal? Tudi jaz ne, zato bomo v prenos vključili IPTV in druge glasbene in video vsebine lahko malca, menjava kanalov prek spletnega vmeskar celotno programsko shemo. Potrebujemo tako spremljate kjerkoli na svetu, potrebujete nika sicer delovala, težava pa se bo pojavila, ko »playlisto«, na kateri imamo zapisane vse ali le ustrezno hiter dostop do interneta. V doma- bo vsak želel gledati svoj kanal. Težavo lahko vsaj svoje priljubljene TV-programe. Nadaljnji čem okolju pa na opisani način brez dodajanja odpravimo tako, da hkrati zaženemo več kopij postopek pa je povsem enak tistemu, s katerim dodatne omrežne kartice in napeljave dodatnih programa VLC ter poskrbimo, da se nastavitve oddajamo samo izbrani IPTV-kanal. Namesto kablov omogočite sprejem IPTV-ja vsem raču- vrat posameznih sej ne prekrivajo. vpisa IP-naslova izberemo možnost Odpri da- nalnikom tako v ožičenem kot brezžičnem delu Vabim vas, da se ob morebitnih težavah tetoteko in programu pokažemo, kje imamo shra- omrežja. Ali ne bo fino, poleti na vrtu, skupaj s žav brez zadržkov obrnete na spletni forum naše njeno »playlisto«. prijatelji ob roštilju, hkrati pa boste po prenos- revije (www.mojmikro.si), kjer jih bomo skupaj nem računalniku spremljali težko pričakovano poskusili rešiti, tam pa vas čaka tudi povezava MENJAVANJE KANALOV nogometno tekmo. do najnovejših IPTV-predvajalnih seznamov Ker pa menjava kanalov s strani odjemalca le Za konec velja še omeniti, da je sočasen (playlists). ni tako preprosta, na strani »strežnika« omogo- sprejem dveh ali več odjemalcev odvisen le čimo še funkcijo spletnega vmesnika. To stori- od zmogljivosti krajevne ali internetne omrež 80 moj mikro | 3 | marec | 2008 Rad imam svoj naslonjač, poseden in uležan do zadnjega kotička moje oblike. Praktičnost identifikacijskih oznak nam lajša vsakodnevna opravila. Uporabljamo jih povsod. Omogočajo nam avtorizirano uporabo različnih, bolj ali manj varovanih sistemov, v katerih smo zabeleženi s kodnimi oznakami, ki nas definirajo. Podatki, ki so vsebovani, so različni. Nekateri so zelo nedolžni, takšni, ki zgolj izpovedujejo eno izmed preferenc, npr. najljubši hobi, sanjske počitnice,... in kvečjemu omogočajo tržnikom bolj ciljano ponudbo. Drugi pa so veliko pomembnejši, saj vsebujejo informacije, ki nas nedvoumno določajo. Emšo, davčna številka, rojstni podatki, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka,... so pomembni osebni podatki, ki nam omogočajo enolično identifikacijo. V spletu je identifikacija zelo poenostavljena. Gesla in prenosni certifikati opravljao funkcijo osebnih identifikatorjev. Nekajmestni digitalni zapisi nadomestijo prenatrpano denarnico takšnih in drugačnih potrdil in izkaznic, ki se trgajo in lomijo, razmažejo, zbledijo... Digitalizirana identiteta popolnoma izniči potrebo po fizični prisotnosti subjekta, ki se identificira. Torej nadomesti človeka kot fizično manifestacijo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz teh pravic. Po drugi strani pa tudi tisti, ki preverja identifikacijo, nastopa virtualno in je določen kot skupek digitaliziranih podatkov. Torej obstaja dvojno tveganje - prvič, da tisti, ki se identificira ne daje resničnih podatkov in drugič, da tisti, ki preverja identifikacijo, ni tisti za kogar se izdaja. Kraja identitete in zloraba osebnih podatkov postajata zelo pereč problem. Odprtost spleta, nizka osveščenost uporabnikov baz podatkov in pomankljiva regulacija sistema omogočajo prikrito delovanje različnih posameznikov in skupin, ki zlorabljajo nelegalno pridobljene osebne podatke v kriminalne namene. Nekdo lahko v vašem imenu najame kredit ali kupi avto, registrira orožje ali proda vašo hišo. Vse na klik. Iz naslonjača! Nadzornik zasebnosti BitDefender 2008 je učinkovito orodje za varovanje zasebnosti v spletu. Preprečuje nenadzorovano odtekanje osebnih informacij iz vašega računalnika, kar vam zagotovi prijetno in predvsem varno spletno izkušnjo. Več na www.parametica.si. Propagandna informacija Ko sem se spoznal s spletom, je postal moj naslonjač središče mojega sveta. Razen tistih nekaj nujnih prvinskih potreb, ki se jih ne bi spodobilo opravljati na oblazinjenemu pohištvu, sem lahko preko spleta uredil prav vse. Zabava s prijatelji, dostop do pisarne, pa plačilo računov in nakupi opreme za boljši zvok. Vse na klik. Iz naslonjača! V PRAKSI črno-bela fotografija Pisani svet brez barv Ko se je rodila fotografija, so bile vse slike črno-bele. Ne zaradi kreativnih želja fotografov, temveč zaradi omejitve takratne tehnologije. Čeprav barvni film poznamo že vrsto let, pa črno-bela fotografija ni nikoli zamrla. Nasprotno, za veliko motivov je še danes najbolj priljubljen način upodabljanja.Črno-bela fotografija se danes pojavlja praktično povsod, od reporterske fotografije do visoke umetnosti. Piše : Matic Kos matic.kos@mojmikro.si P omanjkanje barv doda sliki element dramatičnosti, poudarja linije in tonski razpon. Pri izdelavi črno-bele slike moramo biti pozorni na tri glavne elemente: osvetlitev, dinamični razpon in šum. OSVETLITEV Klasični film v analogni fotografiji je veliko popustljivejši, kot so današnje digitalne kamere. Če smo pri slikanju s filmom motiv brez zadržkov preosvetlili in pri razvijanju to odpravili, je pri digitalni fotografiji kvečjemu nasprotno. Na osvetlitev moramo biti zelo pozorni, sliko pravilno osvetliti ali raje podosvetliti, sicer bomo izgubili vse podrobnosti v svetlih področjih. Ker barva sliki doda dodatno dimenzijo, so preosvetljena območja pri barvni sliki ponavadi manj moteča kot pri črno-beli fotografiji. Photoshop: V Photoshopu lahko do posameznega učinka pridemo na več načinov in črno-bela pretvorba ni izjema. Na voljo imamo veliko že privzetih načinov, da o dodatnih vmesnikih niti ne govorimo. Kateri pa je pravi oziroma najboljši, je nemogoče reči. Tako kot pri fotografiranju je tudi pri poznejši obdelavi vse odvisno od posameznika in tudi motiva slike. Kaj kdo želi, kaj je komu všeč, kaj si želi doseči. Najbolje je eksperimentirati in poiskati način, ki nam najbolje ustreza v danem trenutku za posamezno sliko. DINAMIČNI RAZPON Digitalne kamere pri barvni fotografiji pazijo predvsem na šum, zato so (pre)osvetljena področja velikokrat brez finih podrobnosti. Da bi tu pridobili fine podrobnosti, bi jih bilo treba potegniti iz srednjih tonov, za srednje tone bi potem podrobnosti potegnili iz temnih tonov, kar pa povzroči šum. Zato se aparati temu izogibajo, posledica je sicer manj šuma, a tudi manj podrobnosti v svetlih področjih. Pri črno-beli fotografiji pa so podrobnosti v svetlih področjih ponavadi bolj zaželene kot nizek šum. Zato je v tem primeru sliko bolje podosvetliti, ohraniti podrobnosti v svetlih področjih in jih še povečati z dvigom osvetlitve in manipulacijo barvnih kanalov pri poznejši obdelavi slike. Rezultat bo slika z veliko podrobnostmi v svetlih področjih, velikim dinamičnim razponom in finim šumom v temnih področjih. Seveda pa ne smemo slike toliko podosvetliti, da se izgubijo podrobnosti v temnih področjih. Previdno! Za doseganje velikega dinamičnega razpona je pri digitalnih aparatih zelo uporabna tudi funkcija Bracketing, s katero naredimo več različno osvetljenih verzij slike ter jih nato združimo v eno ali uporabimo najprimernejšo. Greyscale: Eden najenostavnejših načinov za pretvorbo barvne slike v črno-belo je prek menija Image / Mode /Greyscale. Photoshop sliko spremeni po svojih algoritmih, rezultat pa je velikokrat ploska slika brez dramatičnosti in premalo kontrasta. ŠUM Pri barvni fotografiji si šuma ponavadi ne želimo, pri črno-beli fotografiji pa je velikokrat zaželen. Šum doda sliki dimenzijo, ki smo ji jo z odstranitvijo barv odstranili. Šum lahko ustvarimo že med fotografiranjem (s povečanjem ISO-občutljivosti aparata), lahko pa ga dodamo tudi pozneje, pri obdelavi v računalniku. To je velikokrat tudi izbira zahtevnejših fotografov, saj digitalni šum ni enak šumu analognih aparatov. S pravilnim filtrom ali celo poskenirano sliko filmskega šuma pa to uspešno nadomestimo tudi pri digitalni sliki. POSTPROCES Za čim uspešnejšo manipulacijo slik pri obdelavi v računalniku je idealno fotografirati v načinu RAW in sliko obdelati v primernem RAW-razvijalcu. RAW ohrani največ podrobnosti in omogoča veliko mero manipulacije brez večje izgube kakovosti. Čeprav lahko barvno sliko pretvorimo v črno-belo že v programu RAW, si bomo danes pogledali kako to storimo v Photoshopu. 82 Desaturate: Drug, tudi zelo enostaven način je zmanjševanje nasičenosti barv. To storimo preko menija Image /Adjustments /Desaturate. Rezultat je podobna slika kot pri različici greyscale, z malenkost močnejšim kontrastom. Črne barve so izrazitejše. moj mikro | 3 | marec | 2008 V PRAKSI črno-bela fotografija Channel Mixer: Veliko natančnejši, pa tudi zahtevnejši način pretvorbe je mešanje barvnih kanalov oziroma Channel Mixer. Najdemo ga v meniju Image /Adjustments /Chanell Mixer omogoča pa manipulacijo s spreminjanjem posameznih barvnih kanalov. To omogoča natančen nadzor nad posameznim delom slike in velikokrat zelo zadovoljive rezultate. Pred začetkom spreminjanja odkljukamo možnost Monochrome, nato po želji spremenimo vrednosti vsakega kanala. Vsota vseh kanalov naj bi bila čim bližje 100 %, kar bo ohranilo enakomerno svetlost čez vso sliko. Seveda pa je vse odvisno od vaših želja. Black & White: Verjetno najenostavnejša, najhitrejša in z zadostno mero nadzora pa je možnost Black & White (Image /Adjustments /Black & White). Podobno kot s Channel Mixerjem tudi tu spreminjajo barvne kanale, le da jih imamo na voljo kar šest. Na voljo je tudi možnost Tint, če želimo sliki dodati barvni pridih v slogu Sephie, na primer. Podobno lahko naredimo z uporabo sloja Hue/Saturation. Channel Layers: Podobno kot pri načinu Channel Mixer tudi pri tehniki Channel Layers spreminjamo posamezne barvne kanale, le da imamo tu še večji nadzor nad sliko. Za začetek vse barvne kanale (channels) spremenimo v sloje (layers). Odpremo paleto Channels in Layers. V paleti Channels kliknemo na rdeči kanal, označimo vse (Ctrl+a), kopiramo (Ctrl+c), kliknemo na kompozitni RGB-kanal, prestopimo v paleto Layer in podvojimo (Ctrl+v). Photoshop ustvari nov sloj z vsebino rdečega kanala. Sloj preimenujemo v »RED« in postopek ponovimo za preostala dva kanala (če delamo s sliko CMYK, bomo imeli štiri kanale). Preden pa se lotimo kopiranja drugega kanala (in tudi tretjega ter četrtega), moramo obvezno skriti (visibility) vse novo ustvarjene sloje. Vedno moramo kopirati samo vsebino originalne slike, ne novo ustvarjenih slojev. Za še natančnejši nadzor lahko ustvarimo še dodatni sloj za nadzor svetlosti. V paleti Layers podvojimo sloj originalne slike, ga spremenimo v Lab (Image /Mode /Lab) ter iz palete Channel kopiramo kanal Lightness po enakem postopku, kot smo podvajali barvne kanale. (slika5) Ko imamo izdelane vse sloje, lahko vsakemu dodamo svojo masko. To storimo prek gumba Add Layer Mask na dnu palete Layer ali preko menija Layer /Layer Mask /Reveal All. (slika6) Tako smo pripravljeni za delo. Kako poteka delo z maskami, smo si ogledali v eni izmed prejšnjih številk revije, tako da ni potrebno nič drugega, kot da sliko po želji spremenimo. Pogledali smo si samo nekaj načinov pretvorbe barvne slike v črno-belo. Za to opravilo v Photoshopu obstaja tudi veliko vmesnikov in akcij, ki delo opravijo hitro in enostavno. A ponavadi z bolj omejeno možnostjo finih nastavitev. Najbolje je poskusiti in poiskati način, ki nam najbolje ustreza. Za dodatno referenco pa pobrskajte po spletu za črno-belimi mojstri, kot sta Ansel Adams in Henri Cartier-Bresson. Pri določenih motivih črno-bela tehnika še dodatno poudari grafični element in sliko naredi zanimivejšo. Nekateri motivi pa niso najprimernejši za črnobelo tehniko, je barva preveč pomembna. 83 V PRAKSI fotografija v praksi Pogoste napake digitalnih fotografov Digitalna fotografija je prinesla kar nekaj sprememb in s tem tudi nekatere nove težave. Predvsem pa so fotografi začeli tekmovati s proizvajalci, kdo je boljši, prvi, ki slepo kupujejo nove modele ali slednji, ki jih proizvajajo? Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si O dgovor je seveda retoričen, a za začetek se posvetimo drugim napakam, ki jih fotografi največkrat počno. Teh je kar nekaj in utegnejo spremeniti lep dan v nočno moro. Nekatere izkušnje so celo iz prve roke. 1. Preverite svojo opremo. Preden se odpravite fotografirat, vedno preverite vso svojo opremo. Imate s seboj vse, kar potrebujete? Večji kosi opreme niso problematični, zatakne se pri rezervnih baterijah in pomnilniških karticah. Slednje utegnejo kaj rade ostati doma, celo tiste, ki bi morale biti v fotoaparatu. Tudi z baterijami je podobno, po Murphyju je v fotoaparatu praviloma napol ali skoraj izpraznjena, rezervna lepo počiva v polnilniku. Zato se vedno prepričajte, če imate s seboj vse, kar potrebujete. Seznam obvezne opreme utegne priti prav. 2. Preverite nastavitve fotoaparata. Danes ste fotografirali v prostoru, jutri boste fotografirali v naravi. Ste preverili občutljivost? ISO 1600 utegne biti v prostorih s slabo svetlobo zelo priročen, za fotografiranje pokrajine pa ni ravno najprimernejši. A v navalu navdušenja nad naravnimi lepotami hitro pozabimo na nastavitve fotoaparata in vzneseno pritiskamo na sprožilec. Na srečo se izravnava beline vidi na zaslonu, shranjevanje v načinu RAW ali JPEG pa ni tako očitno. 3. Naknadno popravljanje fotografij. Če se le da, izberite kadre tako, da boste imeli z njimi pri obdelavi z računalnikom čim manj dela. Ne zanašajte se na to, da boste lahko naredili popravke s katerim od programov za obdelavo fotografij, kajti včasih jih je lahko preprosto preveč in malce drugačen kader bi vse skupaj obrnil na glavo. Photoshop in podobni programi naj bodo zadnja pomoč, ne prvo orodje. 4. RAW ni vsemogočen. Naknadno popravljanje ekspozicije z računalnikom je včasih uporabno, a velja podobno kot pri prejšnji točki: ne zanašajte se preveč na to. Najbolje je, če je posnetek pravilno osvetljen, saj boste le tako iz njega dobili največ. Poleg tega nas RAW praviloma rešuje le iz podosvetljenih slik, preosvetljene je praktično nemogoče reševati. Zato se tudi tu splača potruditi in, če nič drugega, narediti dva posnetka z različno osvetlitvijo. 5. Boljši fotoaparat, boljše slike? Marsikdo je prepričan, da bo z boljšim fotoaparatom naredil boljše posnetke. Do neke mere je to res, a praviloma napačna trditev. Dober fotograf pozna svoje orodje in ve, kje so njegove meje. Za boljšo kakovost slike je pomembnejši boljši objektiv, na katerega marsikdo pozabi. To velja predvsem za amaterske fotografe, kjer ni tako pomembno, ali fotoaparat naredi 3 ali 5 posnetkov na sekundo oziroma ima le 7 namesto 45 točk za ostrenje. 6. Vse je odvisno od fotografa. Pravila so preprosta, ni slabega motiva, le slab fotograf. Je potrebno še kaj več besed okoli tega? VAJA DELA MOJSTRA Če strnemo vse skupaj, je ugotovitev dokaj preprosta: fotografirati, fotografirati in še enkrat fotografirati. Le to nas pripelje do poznavanja svoje opreme, kako jo najbolje izkoristiti in česa ne moremo početi. Ustavimo se še nekoliko pri peti točki, kjer smo omenili boljše objektive. Ti znajo narediti tisto razliko, ki je z boljšim aparatom ne znamo. Vzemimo za primer klasični kit objektiv, ki ima razpon 18 do 55 mm (v klasiki 28 do 90 mm) ter zaslonko pri širokem kotu f3,5, v teleobmočju pa f5,6. Klasični 50 mm objektiv z zaslonko f1,8, ki je med najcenejšimi (stane okoli 100 evrov za Canonove oziroma Nikonove fotoaparate), ima na prvi pogled veliko slabost, saj ima le eno goriščnico. A po drugi strani prepušča veliko več svetlobe, je namreč kar za tri in pol zaslonke svetlejši. Drugače povedano, s tem objektivom lahko pri najbolj odprti zaslonki fotografiramo s časom 1/60 sekunde, s standardnim objektivom pa le 1/6 sekunde. Oziroma s tem objektivom lahko mirno fotografiramo pri ISO 200, medtem ko bi morali s standardnim poseči po ISO 1600, da bi dosegli isti čas. Razlika je torej več kot očitna. Tudi pri financah se vam to lahko pozna. Stari model fotoaparata, recimo Canon 350D, boste prodali za okoli 350 evrov, novinec 450D bo stal okoli 800 evrov, kar znese 450 evrov razlike. Za to dobite že spodoben objektiv, ki vam bo rabil veliko dlje kot sam fotoaparat. Se torej res splača kupiti boljši fotoaparat?  84 moj mikro | 3 | marec | 2008 V PRAKSI triki in nasveti Da bo življenje lažje Z računalnikom preživimo že toliko časa, da je res pomemben del našega vsakdana. In če si radi olajšamo vsa druga opravila, zakaj si ne bi še dela z računalnikom. Zbrali smo nekaj zanimivih trikov in nasvetov, kako narediti računalnik preglednejši in prijaznejši za uporabo, pa naj gre za Windows XP ali Visto. Piše : Zoran Banović HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Microsoft\Windows\ CurrentVersion\Explorer zoran.banovic@mojmikro.si ČRKE POGONOV S istem Windows je narejen tako, da v Raziskovalcu običajno pomnilniške medije prikaže tako, da najprej napiše njihovo ime, nato pa še oznako oziroma črko pogona. Za gibki disk tako običajno izpiše 3,5-palčna disketa (A:), za trdi disk če mu ne damo posebnega imena, Lokalni disk (C:), če pa mu damo ime, pa besedo Lokalni disk zamenja to ime, za pogone DVD zapiše DVD-RW pogon (E:) in tako naprej. Seveda so črke oziroma oznake pogonov odvisne od tega, kaj imamo v svojem »stroju«. To je sicer lepo in prava a v primeru, ko imamo Kup pogonov, kdo bi se znašel … V desnem oknu kliknemo z desno tipko in izberemo Novo/Vrednost DWORD. Ključu damo ime ShowDriveLettersFirst, nato na njem dvojno kliknemo in mu dodelimo vrednost 4. Zakaj 4? Ključ ShowDriveLettersFirst lahko zavzame vrednosti 0, 1, 2 in 4. Če bi vrednost pustili na 0, bi sistem prikazal pogone kot običajno, če bi tam bila vrednost 1, bi se črka pogona postavila na začetek le pri omrežnih pogonih, pri lokalnih pa bi ostala kot do zdaj, torej za imenom, če bi vpisali vrednost 2, se črka pogonov sploh ne bi prikazala, štirica pa pomeni, naj se črka pogona prikaže pred imenom, torej na začetku. In to je to, kar želimo. Če imate veliko pogonov, je tak način prikaza precej preglednejši. Na žalost ta trik deluje le pri Windows 2000 in Windows XP, pri Visti pa ne. ISKANJE KLJUČKA S Sprememba registra z novim ključem ShowDriveLettersFirst veliko različnih pogonov, zadeva postane nepregledna. Gibkim in trdim diskom ter optičnim pogonom se pridružijo še kakšni bralniki kartic, ki svoje reže predstavijo kot izmenljive diske, pa diski USB, pa navidezni pogoni za CD-je in DVD-je in še kaj bi se našlo. V tem primeru se običajno ne orientiramo po imenih diskov, saj jih težko najdemo, ampak se orientiramo po oznakah oziroma črkah pogonov. A tudi te je v takšnem zapisu težko najti. Mnogo bolje bi bilo, če bi bili naši pomnilniški mediji označeni tako, da bi bila najprej zapisana črka pogona in šele nato ime. A tega sistem z osnovnimi nastavitvami ne omogoča. »In če ni, se pa nar'di,« so rekli. In bomo naredili tudi mi. Za to bo potreben poseg v register, zato seveda previdno. Urejevalnik registra zaženemo tako, da izberemo Start/Zaženi in v ukazno vrstico vpišemo Regedit. V registru nato poiščemo ključ: Vsekakor preglednejše tandard USB je nekaj dobrega. Dobrega zato, ker omogoča, da na računalnik preprosto priključimo celo vrsto naprav. V novejšem času so postali zelo priljubljeni takšni ali drugačni pomnilniški mediji. Ti so v obliki USB-ključkov ali pa so celo čisto pravi trdi diski, spravljeni v varno ohišje, iz katerega moli priključek USB. To je sicer vse lepo in prav, a težava je v tem, da je teh naprav zdaj kar nekaj, še večja pa, da se pomnilniški mediji računalniku »predstavijo« kot izmenljivi diski in računalnik jim dodeli črko pogona. Tako imamo lahko v računalniku pravo zmešnjavo in včasih je ključek USB ali USB-trdi disk, ki smo ju priključili v računalnik, dokaj težko najti. Kaj lahko naredimo? Ena od možnosti je, da damo ključku ime. To je sicer v redu, a še ne pomeni, da ga bo dosti lažje najti. Obstaja še kakšna možnost? Če v Raziskovalcu nastavimo pogled tako, da se vsebina prikaže kot sličica, vidimo, da ima tudi vsak disk svojo ikono. A te večinoma popolnoma enake – za vse trde diske je ena, za izmenljive druga, za optične (CD, DVD), pa tretja. Iz tega ravno ne moremo kar preprosto ugotoviti, katerega ikona predstavlja. Kaj pa, če nam bi uspelo ikono spremeniti? Kaj če bi recimo ključkom USB dodelili posebno ikono in enako tudi zunanjim diskom? To bi bilo že nazorneje. A kako? Zadeve sistemsko vsekakor ne bo mogoče rešiti. Računalnik vse pomnilniške medije na USB-ju obravnava enako in jim dodeli ikono, predvideno za izmenljive medije. Rešitev moramo torej 85 V PRAKSI triki in nasveti KAJ NAJ POČNE FIREFOX? K Če ikono pogona zamenjamo, bo ključek v zmešnjavi diskov lažje najti. iskati v smeri »predelave« svojih ključkov. To pa pomeni, da želimo na ključek shraniti sličico oziroma ikono in zraven še ukaz, ki bi ga računalnik prepoznal tako, da bi namesto klasične ikone izmenljivega diska USB postavil to, našo. Kako to narediti. Zadeva je pravzaprav popolnoma preprosta. Odpremo Beležnico in vanjo vpišemo dve vrstici: [autorun] icon=MojaIkona.ico Datoteko shranimo na ključek z imenom Autorun.inf. Zdaj pa potrebujemo še sliko oziroma ikono. Ta je lahko načeloma kakršna koli slika v formatu BMP ali ICO, le da je omejena z dimenzijami – te so lahko 32 x 32, 64 x 64 ali 128 x 128 pik. Precej zanimivih in simpatičnih ikon je mogoče najti na spletu (recimo www. iconarchive.com/), lahko pa uporabite tudi karkoli drugega – sam sem na primer uporabil kar fotografijo ključka, ki sem jo našel na spletu, in jo s programom IrfanView, ki ga med drugim najdete na MikroDVD-ju, priloženemu reviji, shranil v formatu ICO in z imenom, zapisanim v datoteki Autorun.inf. Sličico torej predelamo na pravo dimenzijo, jo shranimo z imenom MojaIkona.ico oziroma z imenom, ki smo ga vpisali za enačajem v vrstici icon. Če zdaj osvežimo pogled ali ključek iztaknemo in ponovno vključimo, vidimo, da se je njegova ikona spremenila in da je v seznamu diskov lepo viden. Pa še nekaj lahko naredimo. Če nočemo, da sta datoteki Autorun.inf in MojaIkona.ico vidni, ko brskamo po ključu, ju lahko označimo za skriti. To naredimo tako, da ju označimo, kliknemo z desno tipko in izberemo Lastnosti. V oknu nastavitev nato določimo, da sta datoteki skriti in samo za branje. Če v Raziskovalcu nimamo vključenega prikaza skritih datotek, bosta obe nevidni in ju ne bomo mogli po nesreči zbrisati. Razen seveda, če bomo ključek formatirali. Zato si je dobro obe datoteki shraniti kam na trdi disk (ne v korensko mapo) in ju v primeru, ko ju na ključku izgubimo, preprosto prekopiramo nazaj na ključek in označimo kot skriti in samo za branje. 86 KJE JE MIŠKA? O dprtih imate kopico programov, okna na zaslonu skačejo eno čez drugo. Med njimi sicer zelo udobno preklapljate z Alt+Tab (ali Win+Tab v Visti, če imate vključen Aero), torej kar s tipkami. A med velikim številko oken in okenc kmalu več ne veste, kje je miškin kazalec. In kaj naredite? Zgrabite miško in jo malo »stresete«, da ugotovite, kje je, včasih pa je potrebno celo dokaj vehementno miganje, da ugotovimo, kje je kazalec. Ali gre drugače? Gre. V Nadzorni plošči je med drugimi nastavitvami tudi del, namenjen nastavitvam obnašanja miške. Če ga zaženemo, se odpre okno z več razdelki Tipke, Kazalci… Nas zanima razdelek Možnosti kazalca. Na dnu okna je tudi možnost Pokaži mesto kazalca, ko pritisnem tipko CTRL. Če jo vključite, se bo mesto miškinega kazalca ob pritisku na tipko CTRL, na zaslonu prikazalo tako, da bo okoli kazalca zaplesal krogec in tako nazorno prikazal, kje se mali bandit skriva. o nameščamo različne programe, se zgodi, da kak od teh novih programov nase »veže« kak tip datoteke, ki je prej bil povezan z drugim programom. Primer: če dvojno kliknemo na datoteko MP3, se ta začne predvajati v predvajalniku Windows Media Player. To pomeni, da je tip datotek MP3 povezan s tem predvajalnikom. Če nato namestimo na primer Winamp, bo ta (če mu seveda tega seveda med namestitvijo ne preprečimo) te datoteke vezal nase in od namestitve naprej se bodo datoteke MP3 predvajale v Winampu, in ne v Windows Media Playerju. Povezovanje tipov datotek in programov pa ne poteka le v Raziskovalcu, torej v samem okolju Windows, pač pa tudi v brskalnikih, tudi ti morajo vedeti, kaj naj naredijo s posameznimi tipi datotek, ko naletijo nanje. V brskalnikih, kot je Firefox, pa lahko nastopijo težave. Za Firefox je napisana vrsta različnih dodatkov za različna opravila. Ti dodatki so vsekakor dobrodošli, a lahko se zgodi, da tudi kaj spremenijo na način, ki nam ne ustreza. In ena takih stvari je vsekakor povezava med posameznimi tipi datotek in načinom njihovega odprtja. K sreči obstaja v Firefoxu možnost preprostega spreminjanja dogajanja ob prenosu določenih tipov datotek in s tem popravljanja neželenih sprememb. Vzemimo primer, ko bi radi datoteke tipa WMA odpirali z Windows Media Playerjem, ne pa z Winampom, ki si je »prilastil« ta tip datotek. To naredimo tako, da izberemo Orodja/Možnosti in v razdelku Vsebina izberemo Urejaj. Odpre se novo okno s seznamom tipov datotek in dejanji, ki naj se nad temi datotekami izvedejo. V našem primeru bomo poiskali tip datoteke WMA in nato pritisnili gumb Spremeni dejanje. Odprlo se bo novo okno, v katerem imamo štiri možnosti: - jih odpri s privzetim programom – ob izbiri se bo ta tip datoteke odprl z zunanjim programom, »zadolženim« za ta tip datotek; - jih odpri s sledečim programom – datoteka se bo odprla z zunanjim programom, ki ga sami določimo; - jih shrani – ob kliku na povezavo do datoteke tega tipa se datoteka ne bo odprla, ampak se bo pojavilo pogovorno okno za shranjevanje; - uporabi naslednji dodatek – za odpiranje oziroma predvajanje tega tipa datotek bo uporabljen dodatek. Z vključeno možnostjo Pokaži mesto kazalca, ko pritisnem tipko CTRL, bo kazalec mogoče hitro najti. V našem primeru lahko izberemo celo katero koli možnosti. Prva, torej odpiranje s privzetim programom, je malce neumna, kajti ravno to, da se tip datotek WMA podpira s privzetim programom, bi radi spremenili. Druga možnost je že primernejša. Ko kliknemo nanjo, se odpre pogovorno okno, kjer moramo poiskati izvršno datoteko programa, s katerim bi radi odpirali te datoteke. V našem primeru je to Windows Media Player, katerega izvršno datoteka se imenuje wmplayer. moj mikro | 3 | marec | 2008 V PRAKSI triki in nasveti exe, je pa v mapi C:\Program Files\Windows Media Player. Če datotek nočemo predvajati, lahko izberemo tretjo možnost. Uporabna pa je tudi četrta možnost, pri kateri se bo datoteka odprla s pomočjo dodatka. Ker gre za medijsko datoteko, to ne bo težava in Firefox kar sam ponudi rešitev − Windows Media Player Plug-in Dynamic Link Library. Če jo izberemo, se bodo te glasbene datoteke predvajale kar prek vtičnika v Firefoxu. Izberemo torej drugo ali četrto možnost. Na podoben način je mogoče tudi za druge tipe datotek določiti programe ali vtičnike, ki naj jih odpirajo. Kako pa sploh vemo, kaj se dogaja ob kliku na določen tip datoteke? Kaj se dogaja, lahko vidimo prek omenjenega okna, lahko pa v naslovno vrstico Firefoxa vpišemo about: plugins in dobimo seznam vseh vtičnikov, nameščenih v Firefoxovo okolje. V Firefoxu je mogoče preprosto spremeniti »lastništvo« datotek. TOTALNO PREIMENOVANJE M alce starejši uporabniki računalnikov se z nostalgijo spominjamo programa Norton Commander, ki je bil namenjen delu z datotekami. Delo z njim je bilo hitro, učinkovito, preprosto in nazorno in program bo vsekakor zelo visoko na lestvici programskih legend vseh časov. S pojavom Windows je bilo nekaj poskusov, kako program vključiti v to okolje, a posebnega uspeha ni bilo. No, in čez čas se je pojavil Total Commander. Gre za komercialen program, ki je dokaj podoben Norton Commanderju, le da je z leti postal pravo malo čudo. In eno od mnogih čudes, ki jih ta program zmore, je preimenovanje več datotek hkrati. S pojavom datotek MP3, predvsem pa digitalnih fotoaparatov se je pojavilo tudi veliko datotek z isto končnico oziroma datotek istega tipa s podobnimi imeni. In ker nam ime DSCxyz.jpg ravno ne pove, kaj je na fotografiji, je dobro, če te datoteke preimenujemo. To je na omejen način mogoče znotraj Windows, a so sposobnosti preimenovanja več datotek bodisi omejene ali pa je preimenovanje zapleteno, saj poteka prek ukazne vrstice. Prav zato veliko ljudi išče druge možnosti v obliki posebnih programov, ki so namenjeni skoraj izključno preimenovanju. Gre pa tudi s Total Commanderjem. In to še kako. Total Commander ima za preimenovanje poseben razdelek, ki ga odpremo tako, da najprej v enem od datotečnih oken poiščemo mapo, v kateri so datoteke, ki bi jih radi preimenovali, nato pa izberemo Datoteka/Istočasno preimenovanje (da, Total Commander govori slovensko) ali pa pritisnemo Ctrl+M. Odpre se okno, ki je na prvi pogled dokaj zmedeno, a ko vemo, kaj delamo, čisto zabavno. Orodje je zelo kompleksno, zato ne bomo šli v vse podrobnosti. Opisali bomo le nazanimivejše funkcije. Bistvo je orodna vrstica, nad katero je oznaka Maska za preimenovanje: ime datoteke. Ob zagonu funkcije bo v njej vpisana le črka N v oglatih oklepajih. Ta označuje obstoječe ime datoteke. In s tem N-jem oziroma v tej vrstici lahko zdaj počnemo zabavne reči. Vzemimo, da bi radi skupino datotek, ki nosijo ime DSC00x.jpg, popolnoma preimenovali. In to tako, da bi jim dali popolnoma drugo ime, recimo Kepica, zraven pa še številko, in to dvomestno, tako da bi bilo vse skupaj videti lepše. Torej bi iz datoteke DSC001.jpg radi dobili datoteko Kepica – 01.jpg, iz DSC002.jpg Kepica – 02.jpg in tako naprej. Stvar je popolnoma preprosta. V omenjeno polje namesto [N] vpišemo Kepica, presledek, pomišljaj, presledek, nato pa pritisnemo gumb [C] števec. Nato na desni strani okna v polju Definiraj števec določimo začetno vrednost, korak in število decimalnih mest. V našem primeru sta prvi dve vrednosti 1, saj bi fotografije radi začeli s številko 1, to številko povečevali za 1, število decimalnih mest pa bi radi imeli 2, tako da bodo številke predstavljene z 01, 02, 03, in ne z 1, 2, 3. Ves čas vnašanja se nam bo v oknu seznama datotek v stolpcu Novo ime prikazovalo, kako bo Če v naslovno vrstico Firefoxa vpišemo about:plugins, dobimo seznam vseh vtičnikov, ki jih uporablja Firefox. S programom Total Commander lahko poljubno preimenujemo datoteke. 87 V PRAKSI triki in nasveti videti končni rezultat. Ko končamo s preureditvami, pritisnemo gumb Začni. A tak način uporabe je le najpreprostejši. Program je iz preimenovanja naredil celo znanost. Datoteke lahko preimenujemo namreč tudi tako, da upoštevamo celo ali le del obstoječega imena in mu dodajamo zaporedne številke, datum, uro in še kaj. Nekaj primerov uporabe je v tabeli. Če hočemo na primer od starega imena odstraniti prve tri črke, v ukazno vrstico vpišemo [N3-] in datoteke se bodo preimenovale tako, da se bodo odstranile prve tri črke imena, ne glede na to, kako dolgo je to ime. Izredno dobrodošlo pri recimo naslovih pesmi, kjer se imena začnejo z zaporedno številko pesmi, mi bi pa radi kar takoj naslov. Oznaka [N2-5] [N2,5] [N2-] [N2--5] [N-5-] Pomen Znaki od 2 do 5 starega imena (torej štirje znaki). Pet znakov starega imena, začenši z drugim. Vsi znaki od drugega naprej Znaki od drugega z leve do petega z desne Znaki od petega znaka z desne pa do konca Primerov je še kopica, saj je mogoče v ime vključiti tudi ime mape, v kateri so datoteke, pa ime mape, ki je nad obstoječo mapo, dodajati različne oblike datumov in ur, spreminjati končnice in še kaj. Če vas zanima, lahko zadevo preverite v pomoči, kjer je vse dokaj dobro razloženo. A na žalost v angleščini, saj pomoč ni prevedena v slovenščino. PRIKAZ BLIŽNJIC W ord nam, če imamo to seveda vključeno, v majhnih oblačkih prikazuje, kaj se skriva pod kakšno od ikon v orodni vrstici. Če se z miško postavimo na gumb, kjer je narisana ikona, se nam po kakšni sekundi prikaže majhno okence, v katerem piše Shrani. To je kar zabavno in priročno. Zabavne in priročne pa so tudi bližnjice. Če veliko pišete in če ste kdaj izgubili kup besedila, ker stvari niste sproti shranjevali, ste se na Ctrl+S, torej bližnjico do ukaza za shranjevanje, verjetno že kar navadili. Verjetno pa vam niso tuje niti katere druge bližnjice. Vse to je lepo in prav, a pojavlja se težava. Ta je v tem, da si bližnjic ne zapomnimo in potem spet z miško skačemo od ikone do ikone in od menija do menija. Lepo bi bilo, da bi nam Word malce sugeriral, kakšne so kaj bližnjice. In to tudi zna. In to na način, da nam v »balončku« oziroma okencu s kratkim Prej – potem opisom, ne pokaže Kepica01 – epic samo, kaj se pod ikoKepica01 – epica no skriva, ampak priKepica01 - epica01 kaže tudi bližnjico do Kepica01 – epi tega ukaza. V omenjeKepica01 - ica01 nem primeru gumba za shranjevanje se v okencu ne bo prikazal napis Shrani ampak poleg njega tudi Ctrl+S, kar je bližnjica za shranjevanje. Sicer je res malce neumno iskati bližnjico do ukaza tako, da poiščemo gumb do tega ukaza, saj je potem lažje pritisniti kar ta gumb, kot pa bližnjico, a na ta način si jo bomo lažje zapomnili in naslednjič nam ne bo treba iskati po gumbih. In kako prikaz bližnjice v teh oblačkih vključiti? Preprosto tako, da v Wordu izberemo Orodja/Po meri, in v oknu, ki se odpre, razdelek Možnosti. V njem sta dva ukaza, povezana s temi namigi. Ukaz Pokaži zaslonske namige na orodni vrstici bo te namige vključil, ukaz Pokaži bližnjične tipke v zaslonskih namigih pa bo poleg namiga prikazal tudi bližnjico do ukaza. OFFICE 2003 IN 2007 V ečina programov znotraj Officea 2007 ima namesto orodne vrstice opravilni trak. Ta je za nekatere dobrodošla sprememba, za druge pa zlo, ki se ga je treba naučiti. Kar pa v primeru, ko ste bili zahtevnejši uporabnik prejšnjih različic Office, niti ni preprosto. Najosnovnejše operacije so že v redu, kaj pa naprednejpe? Veliko ljudi ima težave najti to, kar je bilo včasih popolnoma očitno. Tega se zavedajo tudi pri Microsoftu, zato so se potrudili, da bi uporabnikom pomagali. Sicer tega niso razglašali na veliki zvon, a potrudili so se. Za vse komponente zbirke Office, ki vsebuje opravilni trak, so izdelali tabelo oziroma Excelov delovni zvezek, kjer je dokaj pregledno zapisana primerjava mest ukazov med različicami 2003 in 2007. A kako do tega? Postopek je za vse komponente enak, zato bomo opisali le tistega v Wordu. Najprej prikličemo pomoč z izbiro ikone pomoči ali tipke F1. Nato v iskalno polje vpišemo: Sklic: Mesta ukazov programa Word 2003 v programu Word 2007. Word nam bo prikazal seznam tem pomoči, kjer poiščemo točno ta zapis. Odprl se bo dokument, kjer bo zapisana primerjava med obema različicama Worda. Če se premak- Microsoft je izdelal tabelo primerjav mest ukazov za vse komponente Office 2007, ki uporabljajo opravilni trak. 88 moj mikro | 3 | marec | 2008 V PRAKSI triki in nasveti nemo na dno tega dokumenta, bo tam povezava »Delovni zvezek za preslikavo Wordovega traku«. Če na njej kliknemo, nas bo sistem vprašal, kaj naj naredi z datoteko. Najbolje bo, da jo kar shranite. Nato jo lahko odprete v Excelu in videli boste, da je zadeva dokaj uporabna. Delovni zvezek je razdeljen na delovne liste, vsak od teh listov pa je vsebuje po en meni Worda 2003 in ekvivalent ukaza v Wordu 2007. Na enak način lahko najdete primerjavo za Excel in Access. pa tudi po vrsti, datumu nastanka ali še čem, odvisno seveda od vrste datotek. Razvrščanje po določenem kriteriju je dokaj preprosto, saj v Raziskovalcu le kliknemo na vrhu stolpca z ustreznim podatkom. Obstaja pa še en način, ki je prav simpatičen in ki je v primerih, ko je v mapi veliko datotek, dokaj uporaben in daje nazornejši pregled nad vsebino. Če v Raziskovalcu odpremo meni Pogled in v njem izberemo Razporedi ikone glede na, bomo v okencu našli tudi možnosti Prikaži v skupinah. Ko jo izberemo, se okno datotek na zanimiv način spremeni. Če pustimo razvrstitev po imenu, bo prikaz tak, da bodo datoteke združene v skupine glede na prvo črko imena. Če izberemo razvrstitev po velikosti, se bodo datoteke razvrstile v skupine, imenovane Drobno, Majhno, Srednje, Veliko, Ogromno in Velikansko. Če nas zanima razvrstitev po vrsti, se bodo datoteke razvrstile v pregledne skupine glede na vrsto, če pa jih razvrstimo po datumu spremembe, pa se bodo razvrstile po skupinah z imenom Danes, Včeraj, Pred enim tednom, Prejšnji mesec, Pred dvema letoma, Daleč nazaj … Stvar je na pogled prav zanimiva, in če imamo v neki mapi veliko datotek, prav priročna, saj preprosto vidimo, katere datoteke sodijo v katero skupino glede na izbran kriterij in, če se izrazim matematično, nad njimi lažje izvajamo želene operacije.  za prenos nedovoljenih vsebin, vse bolj se omrežje BitTorrent uporablja tudi v legalne namene, svojim prijateljem lahko tudi sami prek omrežja BitTorrent posredujete poljubne datoteke in celo mape. Postopek je, tako kot postopek prejema izredno preprost. Za primer postopka izdelave in sejanja BitTorrneta bomo vzeli odjemalec UTorrent. V petih nezahtevnih korakih, boste delili izbrane datoteke s svojimi prijatelji. 1. V mapo, ki je v programu UTorrent namenjena za deljenje in/ali sprejem datotek, shranite datoteko ali mapo, ki jo želite deliti z drugimi. Če ne veste, kje je omenjena mapa, lahko ti pogledate ali spremenite v programu UTorrent tako, da izberete Možnosti, Nastavitve – Prenosi. 2. V programu izberite meni Datoteka in nato možnost Ustvari nov torrent… 3. Za prenos podatkov prek omrežja BitTorrent potrebujemo delujoči sledilnik (predstavljamo si ga lahko kot centralno enoto, ki skrbi za pravilno lokacijo in prenos podatkov) Ker se tokrat ne bomo ukvarjali z izdelavo lastnega sledilnika, lahko uporabimo katerega izmed javno dostopnih. Sam uporabljam sledilnik z naslovom: www.sumotracker.com/announce, lahko pa uporabite tudi drugega. 4. V pogovornem oknu izberite možnost Začni oddajati, možnost Zaseben torrent pa pustite neoznačeno. 5. S klikom Ustvari in shrani kot… ustvarite datoteko torrent, proces ustvarjanja zaključite s klikom na Zapri in ustvarjeni torrent pošljete prijateljem, znancem oziroma vsem, s katerim želite deliti izbrane datoteke. Ustvarjena datoteka torrent je velika zgolj nekaj kilobajtov in tako primerna za prenos preko e-pošte, raznih programov za čvekanje in sploh vseh možnih načinov za prenos datotek. Ustvarjene datoteke lahko celo objavite na spletni strani. Bodoči uporabnik vaših datotek mora le datoteko torrent odpreti z izbranim torrentovim odjemalcem in že se začne prenos. Prenos velikih datotek prek omrežja BitTorrent je ena izmed redkih zanesljivih in hitrih možnosti, ki jih imamo na voljo domači uporabniki. Največja prednost pa je hitrost prenosa, kadar želimo eno datoteko poslati več uporabnikom − no, pa saj vemo,. kako delujejo omrežja P2P ... (Uroš Florjančič)  PRIKAŽI ME P ri brskanju po datotekah smo navajeni, da jih razvrščamo po določenih kriterijih. Največkrat datoteke razvrstimo po imenu, včasih Razporeditev glede na velikost Izbira prikaza v skupinah. Pošlji mi torrent! Uporabniki imamo pri prenosu velikih datotek prek interneta nemalokrat težave. Če nimamo ravno dostopa do FTP-strežnika, se pri 500 MB, 1 GB in večjih datotekah ponavadi zatakne. Pogosto pa je težaven že prenos 20 MB in manj velikih datotek. P repričan sem, da ste že preizkusili prenos podatkov prek omrežja BitTorrent. Zadeva je preprosta: z izbranim odjemalcem odpremo BitTorrentovo datoteko, nekoliko počakamo in prenos se začne. Hitrost prenosa je seveda odvisna od številnih dejavnikov − od števila sejalcev, pa pijavk in seveda velikosti datoteke. Prenos je za uporabnika načeloma preprost, zato je način tudi izjemno razširjen, pa ne samo 89 V PRAKSI GNU/Linux v praksi Programi za Windows na Linuxu Čeprav smo v prejšnjih številkah videli, da je ponudba programske opreme za GNU/Linux vsaj tako pestra kot za bolj razširjen operacijski sistem Windows XP (ali v novejšem času Windows Vista) in da za večino aplikacij praviloma obstaja več odprtokodnih rešitev, se lahko zgodi, da povsem identične ne najdemo. Če kljub temu ne želimo sklepati kompromisov, nam ostane le še to, da poskusimo želeni programza Windows namestiti na Linux. Pri tem nam je v pomoč rešitev Wine. Piše : Robert Klinc robert.klinc@mojmikro.si WINE Wine (http://winehq.org/) je aplikacija, ki omogoča programom, napisanim za operacijski sistem Microsoft Windows, da tečejo na operacijskih sistemih x86 *nix, kot so Linux, FreeBSD, Mac OS X in Solaris. Wine (Wine Is Not an Emulator) je dodaten sloj na obstoječih operacijskih sistemih, ki omogoča uporabo programov ha Windows. Za delovanje ne potrebuje operacijskega sistema Microsoft Windows, programe pa poganja na praktično enak način in brez zmanjšanja hitrosti, zato avtorji zanj ne želijo oznake emulator. Pravzaprav je za uporabo programske opreme za Windows na voljo več rešitev, ena bolj znanih je CrossOver Linux (www.codeweavers. com/), na voljo je tudi Cedega (www.transgaming.com/). li, žal pa ni brezplačen. Podobno velja za Cedego (ki ga trži podjetje TransGaming), vendar je ta v največji meri namenjen igram. KAJ DELUJE IN KAJ NE Seveda ne gre pričakovati, da bi z Wineom delovale prav vse aplikacije, ki delujejo na Windows OS, vendar pa ni skoraj nikoli mogoče vnaprej napovedati, kako se bo določen program obnašal in kako bo tekel – posamezen program je treba enostavno preizkusiti. K sreči so za večino programov to storili že drugi, zato se lahko vnaprej seznanimo, kaj lahko od katerega programa, ki teče s pomočjo Winea, pričakujemo. Na spletni strani http://appdb.winehq.org/ najdemo zbirko nepregledne množice programov, ki so jih uporabniki preizkusili. Vsak program je uvrščen v enega od razredov glede na njegovo delovanje. Tako je lahko program »platinast« (če z Wineom deluje v celoti, brez vseh težav in brez kakršnih koli posebnih nastavitev), »zlat« (če deluje v celoti, vendar z manjšimi korekcijami oziroma nastavitvami), »srebrn« (če program delujem a z manjšimi omejitvami, ki ne vplivajo na vsakdanjo uporabo), »bronast« (če program deluje, a z resnimi omejitvami) ali pa ni uporaben (garbage). Za vsak posamezen program je na voljo opis, na kateri distribuciji GNU/Linuxa in s katero različico aplikacije Wine je bil preizkušen, prav tako lahko najdemo opis, kaj je delovalo in kaj ne, če so bile potrebne kakšne posebne nastavitve, pa so na voljo še navodila. UPORABA APLIKACIJE Wine lahko namestimo z vnaprej pripravljenimi paketi, lahko pa tudi neposredno iz izvorne kode. Daleč najpreprostejša namestitev je z že pripravljenimi paketi za posamezno GNU/LiWineov nastavitveni vmesnik Tri različice, ista osnova. Zanimivo je, da gre pri vseh treh (Wine, CrossOver Linux, Cedega) za isto jedro, razlikujejo pa se po obliki licenc in dostopnosti. Wine je osnova vseh treh in je trenutno še vedno v beta fazi preizkušanja, kljub (beta) omejitvam pa je z njim že kar dolgo mogoče poganjati množico programov. Nekoliko drugačen je CrossOver Linux, ki je komercialna različica aplikacije Wine (trži jo podjetje CodeWeavers). Največja razlika med njima je v tem, da je CrossOver Linux precej bolj testiran in da je vnaprej znano, kateri programi (in s kakšnimi omejitvami) bodo na Linuxu delova- 90 nuxovo distribucijo (še najlažje z urejevalnikom paketov). Po opravljeni namestitvi je treba aplikacijo Wine nastaviti. Nastavitev je preprosta in se izvede prek nastavitvenega vmesnika. Slednjega lahko vedno zaženemo iz konzole (ukaz winecfg), v nekaterih distribucijah pa tudi z uporabo bližnjice v enem od menijev. Med nastavitvami si velja ogledati zavihka Drives (črkam pogonov v okolju Wine dodelimo fizične mape okolja Linux– nastavimo lahko na primer, katera mapa naj se v programu, ki ga poganjamo prek Winea, pokaže kot disk C:) in Desktop Integration (izberemo si lahko temo namizja ter nastavimo izgled menijev, prav tako pa lahko nastavimo mape, ki se bodo prikazovale kot My Documents, My Pictures in podobno). Bližnjica do Wineovih nastavitev v GNU/ Linuxovi distribuciji Ubuntu Seveda so možne tudi druge nastavitve, med drugim nastavitve za zvok, nastavljamo lahko posebne knjižnice DLL in podobno. V grobem velja, da se z nastavitvami večinoma ni treba ukvarjati, če Wine namestimo z že pripravljenim paketom. Delovanje nameščenega programa lahko preverimo tako, da zaženemo upravitelja datotek, ki je vključen v Wineovo jedro. Ko je Wine nameščen, nam ostane le še, da ga preizkusimo. Uporaba je res preprosta: če želimo namestiti (ali zagnati) program, moramo odpreti urejevalnik datotek in zagnati ustrezno datoteko .exe. Za vse drugo poskrbi Wine, namestitev in uporaba programa pa sta enaka kot pri originalnem operacijskem sistemu (Microsoft Windows). Če ta način ne deluje (kar se včasih, roko na srce, zgodi), je pot nekoliko (pa ne preveč) daljša. Odpremo konzolo, se prestavimo v mapo, kjer je naša datoteka .exe, in postopek namestitve začnemo z ukazom wine imeprograma.exe. Če želimo zagnati datoteko s končnico moj mikro | 3 | marec | 2008 V PRAKSI GNU/Linux v praksi upravljalnika opravil (task manager), ki ga zaženemo z ukazom wine taksmgr. WINE V PRAKSI Priznati je treba, da se aplikacija Wine v praksi obnese precej dobro, je pa seveda včasih odvisno, kaj od nje pričakujemo in ali smo pripravljeni sprejeti tudi kak kompromis in odpustiti kakšno banalno napako. pričakujemo še kakšno banalno težavo (predvsem z osveževanjem oken, kopiranje/lepljenje med Wineom in drugimi programi v določenih okoliščinah ne deluje najbolje ipd.), vendar pa v splošnem zadeve delujejo, in če program zares potrebujemo, je možno s kakšno malenkostno napako prav dobro shajati. Kljub temu velja opozoriti, da Wine ne more nadomestiti operacijskega sistema Microsoft Windows in da ne gre pričakovati, da bo vsaka aplikacija z njegovo pomočjo delovala tudi na GNU/Linuxu. Tako mi (avtorju tega prispevka) denimo ni uspelo namestiti paketa Microsoft Office, več uspeha pa sem imel s programi, kot so Total Commander, Winamp, uTorrent, Macromedia Dreamweaver in drugimi. Še vedno velja, da je bolje najti ustrezno nadomestilo med programi, ki so na Wineov upravitelj datotek .msi, tega ne moremo storiti neposredno, temveč moramo uporabiti program msiexec. Ukaz je v tem primeru nekoliko drugačen: wine msiexec /i ime.msi. Za primer vzemimo priljubljeni program Winamp in ga namestimo na GNU/Linux. Prvi korak je ta, da namestitveno datoteko najdemo na spletni strani in jo prenesemo v računalnik. Ostane nam še namestitev (opravili jo bomo iz konzole, ker ta način najbolj zagotovo deluje, lahko pa poskusite namestitev začeti neposredno iz urejevalnika datotek). Odpremo konzolo in se prestavimo v mapo, kamor smo datoteko shranili (»cd /pot/do/datoteke/«) in zaženemo namestitev (»wine winamp-ime-datoteke.exe«) ter sledimo navodilom. Ob koncu namestitve nas bo pričakal delujoč program Winamp, ki ga lahko zaženemo neposredno iz konzole ali pa prek bližnjic v našem meniju (če smo jih ustvarili). Macromedia Dreamweaver 8 in Winamp 5.52 na GNU/Linuxovi distribuciji Ubuntu Upravljalnik opravil Wine, na las podoben bratu v okolju Microsoft Windows. Če se nam zgodi, da se program, ki smo ga zagnali, nenadoma preneha odzivati, ga lahko zaključimo z ukazom killall -9 ime.exe, v skrajnem primeru pa uporabimo ukaz wineserver –k, ki zaključi vse programe, ki tečejo s pomočjo aplikacije Wine. Druga možnost je uporaba vdelanega Če vzamemo za primer Winamp, ki smo ga prej namestili, je treba vzeti v zakup dejstvo, da moderne srajčke (t.i. skini) ne delujejo najbolje, medtem ko klasične srajčke delujejo brez vseh težav. Prav tako se nam lahko zgodi, da se pojavijo težave, ko program poganjamo neposredno iz urejevalnika datotek, kadar pa ga najprej zaženemo in potem iščemo datoteke, teh težav ni. Kadar nameščamo zahtevnejše programe (denimo Macromedia Dreamweaver), lahko voljo za GNU/Linux – Wine je lahko le izhod v sili, če takšnega nadomestila ni.  91 V PRAKSI sam svoj mojster: optimiranje prenosnika ASUS Eee, 2. del Če vam Xandros ni po volji ... Marsikdo šele po nakupu spozna, da mali Asusov prenosnik serije Eee skriva v rokavu še precej adutov … Piše : Marko Koblar marko.koblar@mojmikro.si V pretekli številki smo spoznali osnovne Eeejeve značilnosti oziroma posebnosti in njegov operacijski sistem (Xandros). Ugotovili smo, da je veliko že nameščene programske opreme uporabniku pogosto skrite in je dostop do nje mogoč prek ukazne vrstice. Naučili smo se tudi, da lahko običajno (ne pa vedno!) namestimo določene Debianove pakete in kako lahko sistem ponovno postavimo z uporabo izmenljivega bliskovnega pomnilniškega USB-ključka ali SD-kartice. Tokrat bomo šli korak dlje in spoznali nekaj možnosti, kako lahko uporabniki malčka še bolj prilagodimo svojim potrebam. STE RAJE ZA WINDOWS XP? Asus je pri Eeeju izbral pametno rešitev, saj je z izdelavo »standardnega« (kaj že je to?) računalnika, omogočil uporabo programske opreme, ki jo uporabnik že ima in pozna. To pomeni, da, drugače kot pri najrazličnejših tipih dlančnikov, uporabniku ni treba šele čakati na razvoj določene programske opreme, pa tudi funkcionalnost te ni omejena, kot se včasih pri dlančnikih zgodi. Glede na prej omenjeno standardno strojno opremo je jasno, da je v Eee mogoče brez večjih težav namestiti tudi drug operacijski sistem. To možnost so predvideli tudi pri Asusu, saj ima vsak Eee na priloženem DVD-mediju tudi vse potrebne gonilnike za Microsoft Windows XP. Priloženi gonilniki so spretna poteza. Uporabnika spomnijo na možnost namestitve Windows XP in si tako ne zmanjšujejo trga potencialnih uporabnikov zaradi nameščenega Linuxa, hkrati pa nameščeni Xandros omogoča nizko vstopno ceno naprave na trgu. Možnost namestitve Windows XP je povezana z določenim »predpogojem«. Proizvajalec predvideva namestitev z zunanjega (združljivega) DVD-pogona, ki naj bi se priključil na USB-vmesnik. Sam tovrstne enote nimam, niti ne poznam osebe, ki bi jo imela. No, na srečo obstajata dve rešitvi. Prva možnost je bistveno preprostejša od druge in se največkrat izkaže za uspešno. Začasno si sposodimo krmilnik v ohišju prenosnega diska (ne SATA). Vse, kar moramo storiti, je, da odpremo ohišje prenosnega diska in namesto trdega diska priključimo optično enoto. Zunanjo enoto priključimo na Eee in ob zagonu pritisnemo tipko F2. Ta nam omogoči dostop do BIOS-a, v katerem nastavimo parametre tako, da bo sistem obravnaval tudi zunanjo enoto. Nato izvedemo ponovni zagon prenosnika in pritisnemo tipko Esc. Za zagonsko napravo izberemo zunanjo enoto. Sledita prepoznavanje strojne opreme in klasična namestitev Windows XP. Pri postopku namestitve vse obstoječe particije pobrišemo in naredimo novo 92 particijo z datotečnim sistemom NTFS. Tudi če nameravamo čez čas Eee vrniti v osnovno okolje Xandros, lahko vse particije brez strahu pobrišemo, saj se te ustvarijo same ob nameščanju Xandrosa (opis v pretekli številki). Na tej točki za nekaj časa zapustimo predvideno namestitev Windows XP in si oglejmo eno od možnosti za namestitev tega operacijskega sistema, ne da bi bilo treba na Eee priključiti zunanjo optično enoto. V spletu lahko najdemo različna navodila (npr. www.eeeguides.com/2007/11/installing-windows-xp-from-usb-thumb. html) in opise postopkov, kako to storimo. Glede na komentarje pa precej postopkov ni vedno uspešnih. Zato bomo opisali postopek, ki se je v praksi izkazal za uspešnega, saj ne vsebuje morebitnih improvizacij. Preden pa se tovrstne namestitve lotite, vas opozarjam, da je takšno početje še najbolj sodi v kategorijo »mazohisti«. bomo izvedli po korakih in ročno prek kartice SD (Secure Digital), načeloma pa lahko namesto te uporabimo tudi USB-ključek ustrezne velikosti. Za lažje delo je priporočljivo, da uporabimo kartico vsaj 1 GB − če takšne kartice nimamo, lahko izberemo tudi manjšo, a bomo v tem primeru kopiranje datotek izvajali v več korakih. Kdor kartice SD nima, je smiselno, da kupi večjo (2 GB), saj jo lahko pozneje uporabi v vlogi dodatnega diska za namestitev programske opreme in shranjevanje dokumentov. Nov operacijski sistem bomo namestili v Eee tako, kot da v njem operacijskega sistema sploh še ni in kot smo to počeli »v starih časih«. Zato moramo najprej pripraviti zagonski medij, ki bo deloval kot zagonska »disketa« za sistem. To storimo tako, da v drugem računalniku pripravimo SD-pomnilniško kartico kot zagonsko disketo skupaj s potrebnimi sistemskimi datotekami. Za začetek potrebujemo sliko zagonske Namestitev po »dosovsko« diskete (image), ki jo lahko pripravimo sami ali Če sodite v generacijo, ki pozna kakšno od jo prenesemo z ene od spletnih strani (na prirazličic DOS-a, z nameščanjem ne boste imeli mer www.freepctech.net/files001/wxpboot.exe). večjih težav. V pomoč drugim uporabnikom pa Če se bomo odločili za navedeno datoteko, te bomo zadeve ustrezno komentirali. Namestitev ne zaženemo, ampak jo zaenkrat le shranimo na trdi disk. V preneseni programski datoteki (*.exe) je poleg programa za namestitev tudi potrebna slika diskete. Namesto zagona programa datoteko odpremo s programom WinRAR in izvozimo datoteko wxpboot.ima (slika zagonske diskete) ter jo shranimo na trdi disk. Nato prenesemo s spletne strani še program physdiskwUporaba programa physdiskwrite zahteva pazljivost rite (http://m0n0.ch/ wall/downloads/physdiskwrite-0.5.1.zip). Z njim bomo zapisali sliko na našo SD-kartico, ki jo bo Eee ob zagonu videl kot disketno enoto A. To storimo tako, da v osebnem računalniku, ki ima bralnik s podporo SD-karticam, poiščemo logični pogon s kartico (v našem primeru je to pogon H). Pred prenosom slike na kartico se moramo prepričati, da na njej ni datotek, ki jih še potrebujemo, saj jih bomo sicer izgubili. Sliko prenesemo na SD-kartico z ukazom physdiskwrite ime_datoteke. Če imamo kartico, večjo od 2 GB, moramo pred ime datoteke dodati še parameter -u. V našem primeru bomo napisali physdiskwrite -hu WXPBOOT.IMA. Zdaj moramo biti zelo pozorni. Izpisali so se nam podatki o diskih, ki nam omogočajo, da najdemo pravega. Če niste Preprosta in uporabna rešitev je pe2usb, a »1527 %« prepričani, kateri je pravi, postopek žal ne deluje vedno. raje prekinite (Ctrl-C). V nasprotnem primemoj mikro | 3 | marec | 2008 sam svoj mojster: optimiranje prenosnika ASUS Eee, 2. del ru lahko namreč povozite dragocene podatke na trdem disku! Ker imamo v našem primeru v računalniku, v katerem pripravljamo SDkartico, le trdi disk in SD-kartico, ni dvoma (SD-kartica ima veliko manjše številke pri podatkih, npr. cyl, o disku). Po izbiri in potrditvi vnosa se slika diskete zapiše na SD-kartico. Če boste opazili, da ima SD-kartica po novem kapaciteto le 1,44 MB, ni razloga za paniko. Ko naše »diskete« ne bomo več potrebovali, jo bomo vrnili v prvotno stanje. Zagon »XXL-diskete« Pred zagonom Eeeja vstavimo SD-kartico v razširitveno režo. Takoj po vklopu pritisnemo tipko Esc in počakamo na prikaz menija za izbiro zagonske naprave. Namesto zagona z diska (HDD) izberemo USB-pogon (v našem primeru USB 2.0 CardReader SD0) in zaženemo sistem z njega. Če smo vse storili pravilno, nas bo potrditev s tipko Enter pripeljala do ukazne vrstice, v kateri mora pisati A:\> . Kot lahko vidimo, se nam je računalnik tokrat zagnal v ukazni vrstici Windows 98. Z ukazom fdisk bomo zbrisali vse obstoječe particije in naredili novo. Možnost 4 (Display partition information) pokaže, da imamo štiri particije. Vsako posebej bomo pobrisali z možnostjo 3 (Delete partition or Logical DOS drive) in 4 (Delete Non-DOS partition) oziroma 1 (Delete Primary DOS partition). Če smo vse particije pravilno pobrisali, dobimo ob V PRAKSI ZANIMIVOSTI IN NASVETI • Asus Eee omogoča, da že nameščeni osnovni operacijski sistem razmeroma preprosto zamenjamo z drugo Linuxo distribucijo ali popolnoma drugim OS-om (npr. MS Windows XP). Vseeno pa je, ne glede na možnosti, ki se ponujajo, treba zadostiti licenčnim pogojem. • Poleg nizke cene odlikuje Asus Eee razmeroma dobra »podpora«. Kljub dokaj kratki prisotnosti na trgu je o njegovi strojni opremi znanih precej podrobnosti. Večina o svojem prenosniku do konca njegove življenjske dobe ne ve toliko, kot je že danes splošno znanih informacij o Eeeju. • Pri namestitvi MS Windows XP moramo biti pazljivi predvsem pri nameščanju najrazličnejših popravkov, saj se nam sicer lahko zgodi, da začnemo hitro izgubljati dragocen prostor na »trdem disku«. Zato je smiselno dobro prebrati vse namige proizvajalca in jih upoštevati. • Namesto telovadbe v ukazni vrstici lahko sistem namestimo preprosto prek zunanje optične enote. Če te nimamo, si lahko pogosto pomagamo z improvizacijo: uporabimo zunanjo USB-diskovno enoto, v katero namesto trdega diska priključimo optično enoto (CD oziroma DVD). Celotno namestitev novega sistema lahko izvedemo tudi prek USBključka. SD-kartico lahko uporabimo za namestitev sistema ali kot dodaten disk. pregledu informacij o particijah sporočilo, da ni definirana nobena particija. Nato čez celoten disk naredimo novo DOS-particijo (Create DOS partition, Create Primary DOS partition). Po izhodu z diska očistimo še Linuxov boot loader z ukazom fdisk /MBR in izvedemo ponovni zagon z SD-kartice. Eeejev disk je že pripravljen, zato ga bomo še formatirali in nanj prenesli zagonske datoteke. To storimo z ukazom format c:/s. Ko je postopek končan, lahko SD-kartico izvlečemo in Eee ponovno zaženemo. Če smo vse storili pravilno, se mora tokrat sistem zagnati z vdelanega diska in pokazati v ukazni vrstici c:\>. Za pospešitev dela pri poznejšem nameščanju je smiselno, da na disk prenesemo še smartdrive (c:\>copy a: smartdrv.*), himem.sys (c:\>copy a:himem.*) in config.sys (c:\>copy a:config.*) ter xcopy (c:\>copy a:xcopy*.*). SD-»diskete« ne potrebujemo več, zato jo lahko vrnemo v računalnik z bralnikom in jo formatiramo kot disk z ustrez- no programsko opremo (npr. HP USB Disk Storage Format Tool). Ko je formatiranje SD-kartice končano, z namestitvenega CD-ja za Windows XP prekopiramo nanjo celoten imenik \i386. Če želimo, lahko pred namestitvijo izvedemo optimiranje s programom nLite (www.nliteos.com/nlite. html), nekateri pa prisegajo na že »optimirane« različice (npr. TinyXP) − kakorkoli že, ne pozabite na licenčne omejitve. Imenik \i386 prenesemo iz SD-kartice (enota D) na Eeejev disk (enota C) z ukazom xcopy d:\i386 c:\i386 /s. Ko je postopek kopiranja končan, gremo na C-disku v imenik i386 (ukaz c: cd i386) in začnemo namestitev (zaženemo datoteko winnt). Sistem lahko zdaj nameščamo kot običajno, pri izbiranju tipa datotečnega sistema pa spremenimo particijo v datotečni sistem NTFS. Na koncu dodamo na SD-kartico še potrebne gonilnike in sistem optimiramo v skladu z navodili proizvajalca (prenos imenikov na SD-kartico, 93 V PRAKSI sam svoj mojster: optimiranje prenosnika ASUS Eee, 2. del zmanjševanje izmenjevalne datoteke …). Alternativna »medicina« Za ves postopek namestitve smo torej potrebovali le SD-kartico z bralnikom za kartice in pomožni računalnik. Če vam opisani postopek ne diši, lahko poskusite z bistveno preprostejšo metodo, ki zelo pogosto uspe (po izkušnjah pa ne vedno). Potrebujemo USB-ključek (vsaj 1 GB), na katerega s programom pe2usb (Boot BartPE From Namestitev Windows XP USB) prenesemo vsebine namestitvenega CD-ja Windows XP. Izberemo pomnilnik, moramo biti pazljivi pri posodobitmožnosti USB removable, Enable disk format, vah oziroma varnostnih popravkih. Pri nepazljiQuick Format, Enable File Copy, No overwrite vosti se lahko namreč hitro zgodi, da nam začne in pokažemo na optični pogon. nekontrolirano izginjati dragoceni prostor na Nekaterim uporabnikom pa nameščanje na »disku«. vdelani bliskovni pomnilnik ne diši in namestijo Windows XP raje na SD-kartico, ki jo GOVORITE UBUNTU? vstavimo v Eeejevo razširitveno režo. Eden Seveda pa glede zamenjave operacijskega siod razlogov je lahko tudi omejeno število pi- stema Windows XP ni edina možnost, temveč lahko namestimo tudi druge operacijske sisteme. Tako brez težav najdemo navodila, kako v Eee namestimo FreeBSD (http://nighthack.org/ wiki/EeeBSD) ali na primer Mac OS X 10.5 Leopard (http:// uneasysilence.com/ archive/2007/11/12654/). Zato je bilo le vprašanje časa, kdaj V Eee lahko namestimo tudi Xubuntu. salnih diskov, ki jih prenese vdelani bliskovni pomnilnik (disk). Število teh lahko zmanjšamo z različnimi prijemi, kot so prestavitev najpogosteje uporabljenih imenikov (My documents, Temp, Application Data …) na drug pomnilniški medij. Natančnejša navodila, kako to storimo, najdemo na spletni strani http://wiki. eeeuser.com/windowsxp. Če vas mika nameščanje na SD-kartico, lahko to storite s pomočjo navodil in programske opreme, ki jo najdete na www.3eportal.com (Install Windows XP to SD Card). Rešitev je zanimiva, saj dobimo za dobrih 25 evrov SD-kartico s kapaciteto 4 GB, za slabih 52 evrov pa 8 GB. Tako lahko nedvomno bistveno podaljšamo življenjsko dobo mlinčka, kar ni zanemarljivo. Ko namestimo Windows XP na bliskovni 94 bo možno namestiti katero od najbolj priljubljenih Linuxovih distribucij. Ena od trenutno najpopularnejših distribucij je Ubuntu (www. ubuntu.com/). Z vsemi potrebnimi posegi pripravljena distribucija za namestitev na Eee nosi ime eeeXubuntu. Najlažje je, da jo prenesemo neposredno s spletne strani (npr. http://sitzmar.com/files/eeexubuntu-7.10.3-desktop-i386.iso) kot datoteko iso, saj jo lahko uporabimo tudi za morebitno ponovno namestitev sistema. Tudi v tem pri- meru zunanje optične naprave nismo uporabili in smo si pomagali z drugim računalnikom, ki takšno enoto ima, nov sistem pa smo namestili v Eee prek USB-ključka. Pripravimo ga tako, da datoteko iso najprej »zapečemo« na CD in jo na pomožnem računalniku zaženemo s CD-ja. Pri zagonu izberemo možnost Start or install Xubuntu in počakamo na zagon sistema. Ko je sistem naložen, gremo v ukazno vrstico (Applications /Accessories /Terminal). Priključimo USB-ključek in vnesemo ukaz sudo fdisk –l. Pri morebitnih težavah izvedemo ročni priklop USB-ključka na sistem (npr. mount /dev/sdc …) in optične enote (CDROM mount /dev/cdrom /mnt/cdrom). Na CD-ju zaženemo še skript z ukazom mkusbinstall.sh –autodetect (s pomočjo ukaza sudo, prijavljeni kot su/korenski uporabnik root). Ko je USB-ključek pripravljen, lahko Eee zaženemo neposredno s ključka (ob zagonu pritisk na tipko Esc in kot zagonski medij izberemo USBključek). Ko Eee naloži Ubuntu z USB-ključka, dobimo na namizju ikono Install. Če to izberemo, se nam bo sistem z USB-ključka namestil na notranji bliskovni pomnilnik (disk). V času nameščanja sistema je priporočljiv priklop na zunanji zaslon, saj določenih delov namizja na robu zaslona zaradi osnovne nastavitve ne vidimo. Ko je namestitev končana, se sistem ustrezno »posodobi« za delo v Eeeju. Ko je sistem nameščen, zunanjega zaslona ne potrebujemo več, saj je sistem nastavljen na Eeejevo ločljivost LCD-zaslona. Druge možnosti Uporabnik se lahko odloči tudi za alternativne načine, ki so zanimivi predvsem za enkratne namestitve. V tem primeru lahko Eee zaženemo z USB-ključka, potrebne datoteke pa se prenesejo prek interneta. Ena od možnosti je naslednja: Najprej z ukazom sudo fdisk –l podobno kot prej najdemo ime pogona. Nato na njem naredimo datotečni sistem in mu damo ime (npr. sudo mkfs.vfat -F 32 -n ubuntu /dev/sdc1). Z ene od spletnih strani prenesemo potrebne datoteke za zagon in namestitev (npr. http://archive.ubuntu. com/ubuntu/dists/gutsy/main/installer-i386/current/images/netboot/boot.img.gz) in jih z ukazom zcat boot.img.gz > /dev/sdc1 (biti moramo v imeniku, kjer smo shranili datoteke boot.img.gz!) prenesemo na USB-disk. Na koncu naredimo USB-ključek še zagonski z ukazom syslinux /dev/ sdc1. Pri morebitnih težavah preverite, ali je oznaka pravilna in ali imamo nameščen SysLinux (v nasprotnem primeru ga namestimo tako kot drugo programje po znanem kopitu sudo (ali prijava kot su) z apt-get install syslinux. Toliko o današnjem igranju. Verjetno bo marsikdo poskusil z namestitvijo novega OS-a ali modernizacijo obstoječega, sam pa grem pripravit potrebne »rekvizite«, saj se bomo v naslednjem prispevku lotili tudi Eeejevega drobovja. (Konec prihodnjič)  moj mikro | 3 | marec | 2008 V PRAKSI glasbena produkcija Native Instruments Komplete 5: vrhunski programski inštrumenti Native Instruments (NI) je danes eden vodilnih proizvajalcev sintetizatorjev in vzorčevalnikov, pa čeprav je nastal mnogo let po tem, ko so Yamahini, Korgovi, Rolandovi in drugi izdelki že pustili svoje pečate na milijonih različnih plošč. delovni pomnilnik sta tu vsekakor v veliko pomoč. Kadar tudi to ni dovolj, pa pač dodamo še en računalniški vzorčevalni sistem in že imamo dvakrat tolikšno zmogljivost - in (morda) tudi toliko več težav. Se še spomnite Hansa Zimmerja in njegovih omar s 40 vzorčevalniki? V RAZLIČNIH OBLIKAH Piše : Igor Matičič igor.maticic@mojmikro.si N o, razlika med dvema svetovoma je precej očitna. Izdelki Native Instruments so pač v programski obliki, a toliko bolj vrhunske kakovosti. Za svojo uporabnost poleg računalniškega sistema vedno potrebujejo še kak otipljiv dodatek (npr. krmilnik), kjer tudi zaprašene 20 let stare MIDI-klaviature omenjenih proizvajalcev še kako pridejo prav. Domnevam, da naziv Komplete ni bil izbran ravno na nagradnem natečaju in morda deluje rahlo dolgočasno. A prvi pogled je lahko tudi varljiv, saj se pod naslovom skriva komplet 11 še kako zanimivih izdelkov podjetja, torej prava mala virtualna skladovnica glasbenih inštrumentov, ki v kompletu udarijo po žepu precej manj kot bi pri posamičnih nakupih. Komplete 5 vsebuje nekaj prenovljenih in nekaj že preverjenih inštrumentov, od katerih eni delujejo kot vzorčevalniki in predvajalniki (kakovostnih) zvočnih vzorcev, na drugi strani pa so tisti, ki sintetizirajo zvok na različne načine. In kar je najboljše: paleta je tako velika, da bi strogo mejo med obema načinoma težko potegnili, saj pri večini obstajajo zelo temeljita orodja (filtri, modulacije ....). Tako je nekatere izmed inštrumentov kar težko označiti z eno besedo. OD KONTAKTA DO REAKTORJA Že nekaj let je najpomembnejši NI-jev vzorčevalnik (sampler) Kontakt, ki je zdaj na voljo že v tretji različici. To je vsekakor lahko glavni inštrument v studiu za tiste, ki si želijo posnemanja zvokov resničnih akustičnih glasbil in nimajo veliko interesa za sintetiziranje zvokov. Kontakt namreč bere zvočne knjižnice različnih vrst (Wave, GigaStudio, Akai, Emu, Halion ...), in če temu dodamo še prenovljeno in obsežno lastno zvočno knjižnico (33 GB !), je to zadosten razlog za nakup (lahko tudi samostojno). Tako obsežen izbor je težko opisati v enem stavku, zato bom naštel zgolj izvore inštrumentov po sklopih: Band, Orchestral, Synth, Urban Beats, Vintage, World. Skratka, Kontakt 3 je sampler vseh samplerjev, ob predpostavki da naš računalniški sistem zmore poganjati bogate glasbene aranžmaje velike polifonije. Hitrost trdega diska in močno razširjen 96 Skratka, če je Kontakt namenjen vrhunskemu predvajanju zvočnih knjižnic, je Reaktor nekakšen vrhunski aparat za manipulacijo zvoka na raznovrsten način. Tehnično manj podkovanim glasbenikom svetujem, naj si za začetek raje poiščejo kaj preprostejšega. Prenovljeni vzorčevalnik NI Kontakt 3 Sicer pa je Komplete 5 na voljo v različicah za Windows (XP, Vista) in Mac. NI-jevi inštrumenti lahko delujejo kot del sekvenčne platforme v obliki zvočnih vtičev (VST, DirectSound, AU, RTAS ...), ali pa kot samostojne programske enote. Slednji način je nekoliko bolj zanesljiv in neodvisen, torej tudi uporabnejši pri živih nastopih, saj zagotavlja en šibak člen manj v zvočno-računalniški verigi. Komplete 5 stane okoli tisoč evrov (internet), vendar bi nakupi vseh posameznih inštrumentov nanesli skoraj trikrat toliko. Od posamičnih nakupov pa sta seveda najdražja Kontakt ter Reaktor, in sicer po 399 evrov vsak. Torej velja pred pretresom denarnice temeljito premisliti, saj morda celotna orožarne inštrumentov niti ne potrebujemo. Pa tudi za računalniški sistem ves komplet ni majhen zalogaj, še zlasti kadar bi želeli predvajati večino izmed inštrumentov sočasno. Skriti stroški strojne opreme torej niso vključeni v ceno. Več informacij dobite na www.native-instruments.com, kjer je dovolj obširen opis izdelkov in tudi manj obsežnih kompletov za vsak okus, tudi za DJ.  Če je Kontakt prava vzorčevalna delovna postaja, pa so drugi inštrumenti bolj specializirani. Tako imamo na voljo posamezne inštrumente za pianista (Akoustik in Elektrik Piano), za bobnarja (Battery), zborček različnih (tudi emulacije legendarnih) sitetizatorjev in klaviatur FM-8, B4-II, PRO-53, Absynth 4 in Massive. Slednji je nov sintetizator analognih basovskih tonov, idealen za mojstre techno basa. Prenovljena je tudi virtualna omarica za kitariste in basiste Guitar Rig (ver. 3), ki zdaj ponuja emulacijo kar 12 ojačevalnikov, 17 kitarskih in 6 basovskih zvočnikov, rotirajoče zvočnike, 44 zvočnih učinkov in še mnogo drugega. Guitar Rig je sicer na voljo tudi samostojno kot Kontrol Edition, skupaj z značilno kitarsko kontrolno enoto – pedalnikom. Vsaj toliko pozornosti kot Kontakt pa si zasluži Reaktor 5, ki je zagotovo zmagovalec med tistimi, ki jih je težko opisati z eno besedo. To je namreč modularni sistem, ki združuje več različnih inštrumentov v malem, vse od vzorčevalnika in sintetizatorja, pa do ritem mašince in zvočnih učinkov. Omogoča tudi sestavo povsem svojih zvočnih orodij, tako da ima dobljeni zvok toliko osebnejši pečat. Prenovljena programska izdaja kitarske omarice NI Guitar Rig 3 moj mikro | 3 | marec | 2008 V PRAKSI računalniki in šah Internet in revolucija šaha Prišli so računalniki, ki so znali igrati šah. Premagali so klubskega šahista, premagali so velemojstra, premagali so svetovnega prvaka … Ali bo konec s šahom? Ali nas bodo stroji »zasužnjili«? To so bili in so še strahovi mnogih. Piše : Vojko Mencinger vojko.mencinger@mojmikro.si I n potem je prišel internet. Prek računalnikov smo se lahko povezovali z vsem svetom. Po žici ali brezžično. Krasno! Super! Lahko si dopisujem v vsem svetom! Grozno! Katastrofa! Lahko pridem do načrta nevarnega orožja! Kaj pa internet in šah? Šahisti ga po eni strani lahko samo hvalimo. Ogromne razdalje premostimo z enim klikom in se prestavimo v igralno dvorano, opazujemo in spremljamo partije najboljših na svetu v živo »on-line«. V ozadju pa mora delovati najmodernejša tehnika: elektronske šahovnice, elektronske šahovske ure, omrežno komunikacija (LAN, WLAN …), številni komunikacijski protokoli, sistemi za prenos partij prek interneta ... PIONIRSKA VLOGA PODJETJA DGT DGT je nizozemsko podjetje, ki je pionir v izdelavi elektronskih šahovskih ur (DGT pride od angleške besede = Digital Game Timer). No, in potem so izdelali tudi elektronsko šahovnico, ki so jo pozneje povezali z računalnikom. »Vskočil« je še internet, pa nekaj programskih orodij in imeli so zaključen krog za prenos partij v živo. Leta 1998 je bila šahovska olimpiada v Elisti, v ruski republiki Kalmikiji, od koder tudi izvira predsednik mednarodne šahovske organizacije FIDE Kirsam Ilyumzhinov. Poklicali so na sedež firme DGT in jih povprašali, ali bi zmogli prenašati v živo okrog 300 partij hkrati. Pri DGT-ju so se odločili, da gredo v ta projekt, saj so videli v tem veliko poslovnih možnosti za naprej – in prav so imeli. sponzorjev bistvena za nadaljnji razvoj in za preživetje profesionalnih šahistov. Osnovni gradniki prenosa šahovskih partij v živo so: - elektronska šahovnica, - elektronska šahovska ura DGT XL, - programska podpora, na primer TOMA Flash Display, - omrežna povezava, - povezava z internetom. Elektronska šahovnica je dokaj inteligentna. V njej je posebna folija, ki samodejno zaznava, katera figura je na katerem polju. Vsak figura ima namreč svoj oddajnik, s svojo identifikacijsko kodo, za zagotovitev enoumnega zaznavanja. Najnovejše šahovnice zaznajo tudi to, če pride do nemogoče poteze, in shranjujejo celoten potek partije do 500 potez. Torej problemov, ko recimo figura pade po šahovnici in program ni sposoben ugotoviti, kakšna pozicija je bila pred tem, ni več. Elektronska šahovnica ima tudi USB- vmesnik, tako da jo je enostavno povezati z osebnim računalnikom. Elektronska šahovska ura DGT XL ima v primerjavi z običajnimi elektronskimi urami tudi možnost povezave z elektronsko šahovnico in osebnim računalnikom. Tako je zagotovljen prenos časa. - bere in zapisuje partije v formatu PGN (Portable Game Notation), - prenos partij na splet v živo (prek FTP-ja), - prikaz partij za občinstvo v dvorani, - povezava z orodjem ChessShow (nadgradnja programa TOMA). Podobno programsko orodje je program ChessTheatre (Slika MM162_5.JPG), ki ponuja nekoliko bolj dinamičen grafični vmesnik. INTERNET − PREPOROD ZA ŠAH Večina šahistov je prepričanih, da ravno internet pomeni preporod za šah. Tako smo tudi šahisti prisotni na vsej zemeljski obli. Ob zmožnostih tako avdio kot video povezav, ob napredku telekomunikacij in hitrosti prenosov, se lahko v živo povežemo prav z vsakim kotičkom na Zemlji. Šahisti nismo ravno »medijske terne«. Zato nam je internet res odličen pripomoček, da smo po eni strani bolje povezani in tudi prepoznavnejši v svetu. SKLEP Na 35. šahovski olimpiadi na Bledu leta 2002 so v živo prenašali preko 400 partij. GRADNIKI PRENOSA ŠAHOVSKIH PARTIJ V ŽIVO Danes organizatorji večjih mednarodnih turnirjev poskrbijo, da gredo partije s turnirja v svet v živo. Tako skrbijo za prepoznavnost turnirja v svetu, kar lahko pritegne k sodelovanju sponzorje. In za šah sta ravno vključenost in pomoč Programski paket TOMA Flash Display se uporablja za prenos partij V internet. Katere naloge opravlja? - povezava več elektronskih šahovnic v osebni računalnik, Za igranje šaha so potrebna minimalna sredstva in lahko ga igra vsakdo, od malih kratkohlačnikov do pozne jeseni življenjskega obdobja – lahko bi rekli igrača za otroke od 6 do 99 let. Neizčrpnost šahovske igre, ki izvira iz podatka, da je možnih šahovskih kombinacij več, kot je atomov v vesolju, zagotavlja šahovski igri neomejeno življenjsko dobo. To me kot šahista vedno znova navdaja z optimizmom. Naj tudi vas! GENS UNA SUMUS  97 Dobro jutro, gospod programer! (Ste pa dolgo spali, mar ne?) »Kaj se je zgodilo?« se zgrožen vprašam. Računalniške revije dandanes sploh niso več računalniške ... Piše : Matej Crece matej.frece@mojmikro.si D a sem dolga leta živel v nevednosti, me je že pred letom ali dvema opozorila zgodba o igri Elite. Ker mi je bilo fascinantno, kako sta dva tipa pred 25 leti v vsega 32 KB spravila na tisoče in tisoče imen planetov, pa za vsakega opis, ekonomski sistem, ogromno žičnatih modelov vesoljskih ladij, arkadne sekvence, zvočne učinke, sem se lotil raziskovanja in na koncu o tem napisal daljši članek. Bil sem s v e t o prepričan, da to pa ja zanima vsakega računalnikarja. Saj gre vendar za tehnološki čudež, le kdo ne bi tovrstnega branja enostavno požrl? Ko pa sem članek ponujal naokoli, so bili odzivi urednikov kot hladen tuš: »Zanimivo, a neprimerno za revijo. Ali ne bi raje napisali kaj drugega?« Ali pa: »Ne da se mi brati 50.000 znakov.« »Ej, saj lahko skrajšam! Na koliko naj skrajšam?« (Odgovora ni bilo). Ali pa: »To je jara kača.« Prosim? Kako je to mogoče? Očitno računalniških revij računalništvo dejansko ne zanima več. Pomembneje je bralce poučiti, kako s primerno programsko opremo povečati prodajo in dobiček njihovega podjetja. Prešine me spoznanje, da računalniške revije, ki jih moj delodajalec skrbno nabavlja, v procesu dela ne pomagajo prav nič. Ko začnem po podjetju malce tipati, ugotovim, da od precejšnega števila zaposlenih te revije preberemo samo trije, pol ducata jih na hitro prelista, vseh drugih pa sploh ne zanimajo, ker, kot sami pravijo, jim pri delu ne pomagajo. Spoznanje, da sem do tega uvida prišel zadnji, ni bilo ravno božanje mojega ega. ZATON ROMANTIKE Revije so se torej v času 25 let, kar jih berem, spremenile. Če so mi takrat odpirale oči in mi s pretipkavanjem programske kode, ki so jo objavljale skupaj s podrobnimi opisi delovanja, odkrivale cele nove svetove, se danes tem lotevajo bodisi precej na hitro (vsa čast izjemam) ali pa so namenjene predvsem bralcem, ki niso računalnikarji, temveč se s tem hudičevim strojem spopadajo le zato, ker brez njega ne gre več. S takšnim konceptom 98 seveda ni nič narobe in, da ne bo pomote, tale članek ni namenjen pljuvanju in omalovaževanju dela in lika avtorjev revij, temveč je le manjši izlet v nostalgično polpreteklost skupaj z malce neracionalnega jokcanja o »dobrih starih časih«. Toliko mi je že jasno, da je računalništvo danes nekaj popolnoma drugega kot pred četrt stoletja in bilo bi nesmiselno točiti solze ali preklinjati nad temi spremembami. Razvoj zahteva svoje, med drugim tudi izgubo naivne nedolžnosti in občutka Divjega zahoda, ki še neodkrit in neukročen brbota pod tipkovnico mladega navdušenca. Ko namreč na kakšno področje vstopijo ljudje s kravatami, je romantike konec. Če so bile računalniške revije pred 20+ leti namenjene ozkemu krogu poznavalcev, ki s širšo družbo niso imeli kaj veliko stičnih točk, je danes ravno nasprotno: tisti, ki se računalnika danes izogibajo, so na robu družabnega življenja. Ko je ta včasih skrivnostna veda prešla v množično uporabo, so se publikacije seveda spremenile: namesto poglobljenih tehničnih člankov smo deležni hitrih pregledov novosti, toliko da smo na tekočem, kaj se dogaja in katere tričrkovne okrajšave si velja zapomniti, da bomo v družbi vedeli, o čem govorimo. Ekonomska plat računalništva je to tehnološko področje prežela tako močno, da povprečen računalnikar brez nje več ne more in je pravzaprav pomembnejši dejavnik kot tehnologija sama. Zato je (se mi zdi) zelo pomembno vedeti, da se je Apple nekam pritožil. SPECIALISTI (SPET) NA OBROBJU Kot rečeno, verjetno sem zadnji dinozaver, ki še živi v »starem« računalništvu in nekje v bližini že čutim bridko »smert« tega mojega zastarelega gledišča. Čeprav sem se sprememb na neki ravni ves čas zavedal in jih sprejemal, sem šele tega običajnega jutra ob pogledu na zadnje RSS-novičke »računalniških« portalov čisto zares to tudi dojel. Zadnjih ducat let smo priča zlitju velike stare namizne mašine in vseh božjih gizmov in gadgetov, ki se že sami med seboj zlivajo v eno samo vsenamensko napravo (telefon, predvajalnik, fotoaparat, beležnica ...) in to pač zahteva spremembe. S tem ni nič narobe. Krog računalnikarjev je danes resda bistveno večji, toda prav gromozansko večji je krog uporabnikov – in na te merijo sodobne računalniške revije. Ožje specializirana revija danes verjetno ne bi mogla finančno preživeti na krutem trgu tiskanih publikacij. Zato se bom moral počasi odvaditi mišljenja, da bom v računalniških revijah našel takšno vrsto znanja, kot sem ga nekoč. Dobil bom le ideje in smernice, na kaj velja biti v prihodnosti pozoren in o čem bi se veljajo podrobneje pozanimati pri drugih virih in morda še kak zanimiv nasvet, medtem ko me bo pravo učenje čakalo v knjigah oziroma v spletu. Pa še to bolj za potrebe zunajslužbenega računalništva – a to je že druga zgodba. No, pa sem odkril toplo vodo, mar ne? Dobrodošel v sedanjosti.  izhaja vsak prvi torek v mesecu letnik 24, številka 3, marec 2008 www.mojmikro.si ISSN številka: 0352-4833 IZDAJA: DELO REVIJE, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo-revije.si DIREKTOR: Matej Raščan UREDNIŠTVO: Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 82 61 faks: (01) 473 81 69, 473 81 09 e-pošta: info@mojmikro.si. GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA: Zlatko Matić in Milan Simčič UREDNIK: Jaka Mele UREDNIK FOTOGRAFIJE: Alan Orlič Belšak LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar REDAKTOR: Slobodan Vujanović OGLASNO TRŽENJE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 11 faks: (01) 473 81 29 e-pošta: marketing@delo-revije.si KOLPORTAŽA: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 20 faks: (01) 473 82 53 NAROČNINE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24 faks: (01) 473 82 53 e-pošta: narocnine@delo-revije.si Posamezni izvod stane 4,09 EUR Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina velja do vašega preklica. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša: 70 EUR, 124 USD, 158 AUD. Za vse informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. Fotografije: arhiv proizvajalcev, Reuters, PhotoDisc, Diomedia, SXC. DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ IN OSVETLJEVANJE PLOŠČ: Delo Repro, d. o. o. Dunajska 5, Ljubljana TISK: DELO TISKARNA, d. d. Dunajska 5, Ljubljana februar 2008 natisnjeno v 8 500 izvodih. moj mikro | 3 | marec | 2008 ����������������������������� ���������������������������������� ����������������������������������� ������������������������������������������������ �������������������������������������������� ��������������������������������������� ��������������������������������������������������� ����������� ��� ���� ���� ������������ ������������ ��� ������� ��� ��������� �������� �������������� �������� � ������������� ��������� ���������� ����������� �������� ������ ���������� ��� ������� ��������������������������������������������������� �������������������������������������������������� ����������������������������������������������� ��������������������������������������������� ������������� ������������������������������������������������� ������������������������������������������������ �������������������������������������������������� ������������� ��������� ����� ��������� �� ������� ��� ��������� ��� ��� ���� �������� ������� ����������� ���������� ������������������������������������������������� ����������� ����������� ����� ����� ��� ��������� ������������������������������������������������� �������������������������������������������������� ��� ����������� ������������� ���� ����������� ���� ������� ������� ������� �������� ��� �������� ��������������������������������������������������� ���� ��� ������������ �������� ����� ����������� ��� ����������� ��������� ��� ������ ������ ���� ��� ��� ��������������������������� ������ ��� ���� ��������� ���������� ������� ��������� ��� ����������������� ����������� ��� ��� ���� ���� �������� ��� ��������� ������������ ������������������� ����������� ����� ������������ ���������� ������������� ��������� ��� �������� ����������������������������������� ��������������������������������������� �������������������������������������� �������������������������������� ���� Back-UPS® ES 550 ������������������� ����������������������� �������������������������� ���������������������� Watts and Volt-Amps: Powerful Confusion ���������������� ������������������� ��������������������� ������������������������������� Back-UPS® ES 700 ������������������ Smart-UPS® 1000 �������������������������� ����������������������� ����������������������� ������������������������� ������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������ ���������http://promo.apc.com ���������������64482t ����������0 800 80 165 ����������������������������������������������������������������������������������������������SU3BUEF-SL� ��������������������������������������������������������������������� ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������