februar 2008, številka 2, letnik 24, cena 4,09 EUR

Koliko so prek javnih razpisov lansko leto
dobila podjetja od države? Znesek še zdaleč
ni zanemarljiv, zanimivo pa je tudi, kdo je
dobil največ! Stran 66

OD NADZORA DO ZAUPANJA

So naši otroci v spletu res v nevarnosti? Nanje res
prežijo pedofili in kradljivci identitete? Kako jih
učinkovito zavarovati? Kako s pomočjo programov,
USB-ključkov in podobnega zgraditi sistem omejitev in
zaščite, mimo katerega otrok ne bo mogel? Stran 16
Tehnologija »multi-touch«

stran 22

VEČ PRITISKOV NA EN MAH!

Katere tehnologije, ki omogočajo zaznavanje več pritiskov na zaslon,
so na voljo? Kako deluje Microsoft Surface in kako zaslon, vdelan v
Applov iPhone?
Programi za opremljanje prostorov
stran 76

ZAČNITE PRI ZAMISLI IN VIZIJI

Programi in storitve, ki vam hitro in enostavno omogočajo
zamisel pretvoriti v tridimenzionalni pogled bodočega
stanovanja. Kako se zadeve pravilno lotiti, svetuje arhitekt!

Sony XDcamEX1

NASLEDNIK JE ROJEN
Preizkusili smo najnovejšo
Sonyjevo
videokamero,
naslednico
slovitega
modela XL-1.

2008

številka

2

stran 36

Vse o televizorjih

POZOR, VISOKA LOČLJIVOST!

Katere tehnologije so na trgu in katere šele prihajajo? Kakšen je idealen
sodoben televizor? Kako velikost televizorja vpliva na njegovo ceno?
Kakšna naj bi bila optimalna cena televizorja glede na njegovo velikost?
Naredili smo meritev izbranih modelov, pri katerih smo ugotavljali
razliko med izmerjenimi vrednostmi osnovnih tehničnih podatkov in
tistimi, ki jih navajajo proizvajalci! stran 26

NAREDI SAM − TRIKI IN NASVETI
Sam svoj mojster: Kako iz cenovno ugodnega prenosnika
Asus Eee iztisniti največ? stran 92
Linux: Preprosta izdelava MP3-datotek stran 84
Triki: Slike, navigacija, varnost in še kaj. stran 85
Fotografija: V zakulisju športne fotografije. stran 80
Obdelava fotografij: Ločljivost in velikost slike stran 82

Kdaj je pravi čas, da otroku kupite njegov prvi mobilnik?  Kako lahko ponudnik
dostopa upočasni nalaganje nelegalnih datotek?  Izdelajte idealno domače brezžično
omrežje!  Naučite se internetnega »slenga«  Brez strategije je slovenski sektor IKT obsojen na povprečnost!

ZASLUŽEK
V SPLETU?

Izdelati in tržiti igričarsko
spletno stran ni težko!
Poiščete primernega
ponudnika, ki ponuja skripte za
igre, počakate, da vam zraste
obiskanost, in nato prodajate
oglasni prostor! stran 72

Stopite korak bliže
svojim strankam
Vaša uspešnost na trgu je odvisna od vaših odnosov s strankami.
Ne zamudite priložnosti, da ustvarite zveste stranke.
Z izzivom celovitega upravljanje odnosov se srečujejo vsa podjetja – od najmanjših do
največjih. Zato je Microsoft oblikoval široko paleto možnosti, ki omogočajo uvedbo
rešitve glede na trenutne potrebe podjetja. Izbor je zasnovan tako, da se lahko podjetje
in rešitev za upravljanje odnosov s strankami razvijata in rasteta skupaj.

Naša ponudba vključuje:
Enostavna rešitev za upravljanje stikov, vodenje
odnosov s strankami ter načrtovanje in spremljanje
prodaje ter tržnih aktivnosti.

Enterprise Edition

Celovita, napredna rešitev za srednja in velika podjetja,
ki lahko poleg prodaje in marketinga podpre tudi
poprodajne aktivnosti in storitve.

Pomembno je poslovanje in ne tehnologija. Toda prava tehnološka
rešitev vam pomaga poiskati odgovore na vaše poslovne izzive.
Oglasno sporočilo. Microsoft d.o.o., Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana.

��������������������

��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������To ni le fotoaparat. To je Nikon.

www.nikon.si

KAZALO
NE PREZRITE

16 Od nadzora do zaupanja
19 Kako v praksi omejiti dostop do škodljivih vsebin
22 Tehnologija zaslonov multi-touch

26
28
30
32
33
35

PODROBNEJE: TELEVIZORJI

V oknih v svet nič novega
Kaj in kako izbrati?
Kolorimetrija zaslonov
Pozor, visoka ločljivost!
Snemalniki: samostojno ali v televizorju?
Priklop dodatnih naprav

POD LUPO

36 Sony XDCAM EX1
37 Xoro HSD 8430 in HMD 900
38 Raidsonic ICY Box IB-MPP303S
Teac MP-540 in MP-288
39 Gigybyte X48-DQ6 DDR2
ASUS M3A32-MVP Deluxe Wifi Edition
40 Foxconn MARS P35
LC Power LegionX 1000W Real
GMC AVC-S7
42 Xoro 6100 in Epson D120
43 Linksys NAS200 in WVC54GC
Acer 5315-052G16Mi
44 Acer AL2416 Wsd in P223W
45 PowerShell
46 Sandboxie 3
File Shredder 2
47 Steady State
48 FreeComander
Revo Uninstaller

DIGITALNI SVET

50 Canon Powershot SX100
Sony Aplha A200
51 Nikon D300
52 Objektivi Tamron in Nikkor
54 Halo Collaboration Studio
56 Avtomobili letijo v nebo
58 Pod plaščem nevidnosti
62
65
66
68
70

4

CRM za mala podjetja: SugarCRM
RoglIT 2008
Prašički, prisesani na svinjo?
IT-trg malih in srednjih podjetji
Rešitev e-Fotograf

GEEKFEST

MREŽA

72
75
77
79

PREŽIVETI

Promocija spletnih strani, namenjenih igram
Ko od igre postanemo odvisni
Programi za opremljanje prostorov
Vedeževanje prek spleta

80
82
84
85
92
96
97
98

V PRAKSI

V zakulisju športne fotografije
Obdelava fotografij: ločljivost in velikost pike
Linux: preprosta izdelava MP3-datotek
Triki: Slike, navigacija, varnost in še kaj
Optimiranje prenosnika ASUS Eee
Mikrofonska klasika
Rybki zmanjkuje sape?!
Inflacija, cene in IT

moj mikro | 2 | februar | 2008

Piše : Marjan Kodelja,
marjan.kodelja@mojmikro.si

UVODNIK

Za boga,
subvencionirajte
internet?
Kdaj je pravi čas, da otroku
kupite njegov prvi mobilnik?
Kako lahko ponudnik dostopa
upočasni nalaganje nelegalnih
datotek?
Izdelajte idealno domače
brezžično omrežje!
Naučite se internetnega
»slenga« − če ga še ne znate!
Brez strategije je slovenski
sektor IKT obsojen na
povprečnost!
Konceptualni
mobilni telefoni
Preizkusi:
Xcelerator IP in telefonski aparat IP2007
Navigacijska naprava JAT GPS-3503
Vmesnik HTC TouchFLO

K AZALO OGLAŠEVALCEV
ANNI 35
APC 100
DELO REVIJE 95
EGV 51
ELKOTEX 25
IDC ADRIATICS telekomunikacije
MICROSOFT 2
MIKRO ING TRADE 61
MIKROPIS HOLDING 83,99

MOBITEL 12,13, telekomunikacije
NAJDI.SI 49
NIKON 3
GERI telekomunikacije
PARAMETICA 7
REDOLJUB 53
SI SPLET 87
SLOGATEAM 31
SONY ERICSSON telekomunikacije

Fotografija na naslovni strani: M. M., Reuters, EPA

STEBRI 47
UPC TELEMACH 91
VIBOR 39

K

ot bi dejala mamka na tržnici: »Vse se draži!« Tako je, vse
se draži. Tudi internet? Da, tudi ta! TušTelekom je v začetku
leta poenotil cene, kar v praksi pomeni, da nekaj njihovih
uporabnikov po novem plačuje občutno več! Na statistično
izračunano stopnjo inflacije to ne bo vplivalo, saj bo podražitev udarila
po žepu razmeroma malo ljudi, istočasno pa bo zaradi poenotenja druga
skupina plačevala manj. Volk sit in koza cela? Vraga. Statistika še nikoli
ni povedala, kako živi pravi Jože, pove le, kako živi povprečni Jože.
Kako ta živi, pa prvega, ki je na pragu revščine, prav nič ne zanima!
Ne vem, koliko Slovencev je na pragu revščine. Berem, da jih je
veliko in da jih je čedalje več. Kar mene skrbi, je, da so med njimi tudi
ljudje, ki bi si morda lahko ravno s pomočjo interneta izboljšali socialno
stanje, pa tega ne morejo, ker preprosto nimajo denarja zanj! Je to v
tako uspešni državi, v kar nas prepričujejo politiki, sploh mogoče? Če
ni, pa še bo! Na dolgo in široko me lahko prepričujete, da je internet
poceni, češ kaj pa je 14 ali 20 evrov. Zame res ne veliko, za tistega,
ki nima, pa to pomeni nekaj kilogramov kruha, mesa, sadja ali litrov
mleka.
Pa je vse še veliko huje! Ljudje, ki so na pragu revščine, ne živijo
v mestih, temveč na podeželju. Tam pa preprosto nimajo možnosti
»najeti« internet po tako ugodnih cenah. Največ jih je tako ali tako še
vedno pri klicnem dostopu, ki ni le obupno počasen, temveč tudi dražji.
Seveda lahko nadzirajo, koliko časa bodo v internetu, in tako vplivajo
na mesečni račun. A poglejmo zadevo nekoliko drugače. Družina,
ki komaj plača mesečne račune za elektriko, ogrevanje in vodo ter se
hkrati odpoveduje pri nakupu hrane in oblačil − bo plačevala dostop do
interneta? Zagotovo ne! To bo prvo, čemur se bo odrekla. Internet je
zanje luksuz. In v teh družinah so tudi otroci. Ne samo, da so slabše
oblečeni od vrstnikov, še interneta nimajo, kar pomeni, da so še toliko
bolj odrinjeni na socialni rob.
Kot smo lahko brali, bo država nekaj naredila, da bo socialno
ogroženim izboljšala stanje. Ne, delavcem (med njimi pa je ogroženih
največ) ne bo zvišala mizernih plač. Kaj pa mislite, to ja povečuje
inflacijo, česar pa ne želimo. Vse, kar mislijo, spominja na odpravljanje
posledic, ne pa razlogov zanje. Kot bi otroku, ki se vsak dan ureže z
istim nožem, kupili še več obližev, namesto da bi mu vzeli nož! Najbolj
ogroženi bodo plačevali manj davka na dohodnino. Lepo! Najprej bodo
plačevali akontacijo (in že tako nimajo denarja), nato pa bodo čez leto
dni ali nekaj mesecev manj dobili denar nazaj oziroma ne bodo dodatno
plačevali, če bodo minimalno presegli s strani države ocenjeno vrednost,
ki je po njihovem mnenju meja ogroženosti. Naj jim zaupam. Socialno
ogroženi so lahko tudi tisti, ki zaslužijo malenkostno več, tako da taka
uravnilovka ni na mestu. Skoraj bi pozabil. Socialno ogroženim menda
ne bo treba plačevati prispevka za javno televizijo. Kot da ne obstajajo
komercialne televizije, ki so brezplačne! In kot da država ne more,
če nič drugega, omejiti dviganja cen! Na primer električne energije,
komunale ...
Niti besedice pa od države nisem slišal, da bi ogroženim
subvencionirala plačevanje interneta. Zakaj pa ne? Nekaterim bi to
pomenilo, da se ne bodo več počutili odrinjene na rob družbe. Država to
lahko reši tako ali drugače. V najslabšem primeru kot dodatno davčno
olajšavo ali kaj tretjega. Zakaj? Tudi revni ljudje lahko zastonj dobijo
osebni računalnik, star, a vseeno še delujoč. Ne morejo pa si privoščiti
mesečnega plačevanja interneta. Zato! Se boste končno zganili? Ali
pa nam pripravljate še veliko obližev, ki bodo medijsko lepo zveneli,
vam bodo prinesli nekaj političnih točk na prihajajočih volitvah, težav
preprostih ljudi pa ne bodo rešili!

5

NE PREZRITE
NARIŠI SI DREVO
Izdelati 3D-model česarkoli ni tako enostavno,
kot bi si mislili. Zahteva nekaj znanja grafičnih
orodij in običajno pomeni: začeti delo od začetka, spreminjanja mnogokotnikov in njihovo
»lepljenje« na objekt. Analogija iz realnega sveta
je kar posrečena. Kipar objekt oblikuje tako, da
nanj »zlaga« kose gline in jih nato oblikuje.
Na univerzi Stanford so zadevo obrnili na
glavo. Napisali so program Drayd, ki obrne proces »risanja«, v tem primeru drevesa, na glavo.
Na voljo imamo prototipe že izdelanih dreves, ki
jih nato oblikujemo po svojih željah in na koncu

Začetna stran. Desno »gozd« z drevesi, levo
področje za urejanje.

Alternative

Program, ki smo ga
opisali najdete na
spletni strani http://
dryad.stanford.edu/
in na našem DVD-ju.
Zasede približno 50
MB prostora na trdem
disku in potrebuje povezavo v internet!

Okolje Second Life uporablja skriptni jezik, prek katerega lahko »narišete« katerikoli tridimenzionalni
objekt. Torej tudi drevo. Slabost pristopa je v tem,
da se morate jezika naučiti.
Orodje za risanje dreves SpeedTree lahko uporabijo
igralci igre Unreal Tournament 3, ko oblikujejo sebi
lastno igralno okolje. Namenjeno je tistim igralcem,
ki si želijo izdelovati okolja, zato ni bilo oblikovano v
smeri preproste uporabe.
preprosto dobimo unikatno drevo.
Ko odpremo program, imamo na desni strani gozd,
po katerem se premikamo (levo, desno). Vidimo različna
drevesa. Ko enega izberemo, mesto, kjer stoji, povečamo
(drsnik pod gozdom) in skočimo globlje v gozd.
Zdaj v istem delu zaslona vidimo možna drevesa, ki so izpeljani iz izbranega. Bolj ko povečujemo, bolj so si prikazana drevesa med seboj
podobna. Ko izberemo kakšno drevo iz gozda, se
ta prikaže v vsej svoji »veličini« na levem delu
zaslona. Izbrano drevo lahko spreminjamo, tako
da preprosto premikamo drsnike pod določenimi
značilnostmi drevesa (dolžina vej, kako se te
razraščajo iz debla, oblika debla ...).
Kot smo lahko preizkusili, je program izredno
preprost za uporabo. Kar pa je na uporabniški
strani preprosto, je običajno na drugi strani (v
tem primeru v programu) zelo kompleksno. Tudi

v tem primeru je tako.
Drevo opisuje okoli 100
spremenljivk − lastnosti
drevesa. Ko uporabnik eno
nekoliko spremeni, mora
»matematika« v ozadju izračunati, kako spremembo
vključiti v dvodimenzionalni
prikaz tridimenzionalnega
objekta na zaslonu (levi del
zaslona). Kljub zahtevnim
izračunom to z dovolj
zmogljivim računalnikom
poteka v realnem času.
Ali − ko premikamo drsnik

 Ko izberem vzorčno drevo, ga preprosto
spreminjamo – možnosti je veliko.

Oblikovano drevo lahko
izvozimo v datoteko. 

 Spremenimo tudi barve debla in listja!

pod izbrano lastnostjo, se
drevo na levi strani spreminja pred našimi očmi. V
program je vključeno nekaj
pameti, predvsem v tistem
delu, kjer se mora program
odločiti, katera drevesa
naj prikaže uporabniku,
ko ta prvič odpre program.
Prikaz dreves, pri katerih
bi program naključno izbral vrednosti vseh stotih
spremenljivk, bi bil popoln
»kaos«. Le malo dreves bi
bilo takih, da bi jih uporabnik tako tudi imenoval.
Namesto tega program
prek interneta najde podatke o drevesih, ki so jih
že pred nami oblikovali
drugi uporabniki programa,
in na podlagi teh podatkov
oblikuje naš »gozd«.
Pisci želijo, na koncu pa
je vse odvisno od denarja
(oziroma interesa univerze,
da financira razvoj), program razvijati naprej, tako
da bodo uporabniki lahko
oblikovali objekte, ki jih potrebujejo znotraj navideznih
svetov. Trenutna funkcija
programa pa je demonstracija preprostega uporabniškega vmesnika.
 Nastane lahko tudi
drevo, ki ga na Zemlji ne
boste našli.

6

moj mikro | 2 | februar | 2008

Se še spomnite frnikul?
Otroci so nas prerasli! Razmišljajo globalno.
Sposobni so obdelati ogromne količine
podatkov in ustvarjati miselne povezave, za
katere še ne vemo, da obstajajo. Zaradi neomejene dostopnosti raznovrstnih podatkov,
lahko razmišljajo o stvareh, ki jim odpirajo
popolnoma nova obzorja. Vprašanje je le,
kako široka naj bodo ta obzorje, da bo še
zdravo za mentalni in čustveni razvoj otroka
Po teoriji se otrok razvije v okviru predispozicij in okolja. Predsipozicije so dane vsakemu
posamezno in vsak jih izkorišča kakor ve in
zna. Okolje na drugi strani pa ni fiksno določeno. Podvrženo je različnim spremenljivkam, ki fundamentalno determinirajo pogled
na svet. Otrok iz okolja sprejema različne
dražljaje, ki tvorijo kognitivne izkušnje, na
podlagi katerih oblikuje informacije, katere
mu oblikujejo vedenjske vzorce, primerne
lastnemu dojemanju sveta.
Informacije res pomenijo znanje, in znanje
res prinaša razvoj, vendar splet ne ponuja
informacij. Splet omogoča dostop do podat-

kov, ki jih otrok preoblikuje v informacije na
podlagi lastnih izkušenj.
Računalnik, povezan v splet je postal univerzalno orodje. Uporabljamo ga vsi! V spletu
,poslujemo, se izobražujemo zabavamo ali
celo zaljubimo,...skratka, počnemo lahko kar
nam “paše”. Še več, vse to lahko počnemo v
popolni anonimnosti...prav vsi.
Ljudje pa smo seveda različni. Obstajamo v
neštetih variacijah in deviacijah, ki individualizirajo in multiplicirajo možne načine zadovoljevanja potreb. Ti so lahko v večini in zato
družbeno sprejeti, ali v manjšini, torej takšni,
ki ne spadajo v sprejemljive okvirje moderne
družbe in so zato ustrezno sankcionirani.
Pojem sprejemljivega vedenja in sankcij za
odklonsko vedenje, se spreminja z razvojem
družbe. Razvija se v skladu z družbenimi potrebami in normami, ki so se ustvarile skozi
čas in to ga dela učinkovitega.
V spletu pa posamezniki delujejo po lastni
presoji, saj ne obstaja sredstvo nadzora, ki bi
zagotavljajo uveljavljanje družbenih norm,
zato se razvijajo različne oblike močno
odklonskega vedenja, ki ni nadzorovano in
sankcionirano.
Le to se zato razvija veliko bolj, kot bi se v
“realnem okolju”. Vse želje in skrite potrebe,

ki v “pravem svetu” niso “normalne” postanejo
v virtualnosti veliko bolj sprejemljive, zato se
oblikujejo okolja, ki takšno delovanje vzpodbuajo in celo nagrajujejo.
Kako naj se torej otrok odloči kaj je sprejemljivo in kaj ne? Če se igra s frnikulami v parku, v družbi sosedovih mulcev, pod budnim
nadzorom babice, je to seveda lahko. Ker pa
se moderni otroci ne igrajo s frnikulami in ker
tudi moderne babice ne poznajo vseh pasti
spleta, pa je nujno, da poskrbite za preventivno zaščito.
Starševski nadzornik, ki je vključen v programske varnostne rešitve BitDefender, je
odgovoren pomočnik, ki pozna vse pasti
spleta. Omejuje in preprečuje dostop do
nasilnih, seksualno eksplicitnih, kriminalnih,
samodestruktivnih in ostalih neprimernih
vsebin, ki lahko močno zameglijo realno podobo sveta ter tako zagotavlja otroku zdrav
in srečen razvoj.
Več na www.parametica.si.

Propagandna informacija

Zadnjič sem razmišljal o frnikulah...jih je še
možno kje kupiti in ali jih kdo še kupuje.
Ne vem...nisem jih našel...ne frnikul ne
otrok, željnih igre z njimi.

NE PREZRITE
GNEČA V ULTRAŠIROKEM SPEKTRU

Sonyjeva tehnologija TransferJet

Kot smo napovedovali, bo letos leto brezžične
tehnologije ultraširokega spektra ali UWB. Kot
kaže, tu ne bo šlo za uniformiran pristop, kot
smo ga vajeni pri wi-fiju ali WiMaxu. Namesto
tega smo že zdaj priča več predlogom, ki jim je
skupno zgolj to, da na radijskem delu (transportnem nivoju) uporabljajo tehnologijo UWB. Na
drugih nivojih pa so tehnologije med seboj različne, zato tudi ne bodo medsebojno združljive.
Sony je prikazal prototip tehnologije TransferJet, ki je njegov odgovor na skupni in univerzalni
standard brezžičnega USB-ja. (podroben članek
o tehnologiji WUSB je na spletni strani www.
mojmikro.si). Po prvih podatkih gre za vmesnik
zelo kratkega dometa (3,1 centimetra – ni
napaka, prav smo napisali), s čimer bo zadoščeno varnostnim zahtevam in enostavni uporabi.
Napravi, ki bi jih radi medsebojno povezali, naj
bi le postavili eno poleg druge oziroma, bolje
rečeno, eno na drugo. Fotoaparat ali kamero na
televizor, mobilni telefon na prenosni računalnik
in podobno. Zadeva deluje pri frekvenci 4,5 GHz
in ima teoretično (nazivno) hitrost prenosa v do
560 Mb/s. Kakšna bo realna hitrost, bo odvisno
od razmer, tehnologija »hitrost« prilagaja razmeram, a optimalna hitrost naj bi se vrtela okoli
375 Mb/s. Uporabnik bo lahko »registriral« svoje
naprave, na primer vse, ki jih ima doma, ter tako
omogočil, da bo brezžična povezava možna le
med njimi, ne pa tudi med njegovim televizorjem
in sosedovim fotoaparatom, ki ga je ta slučajno
prinesel s sabo na obisk. Tehnologija pa ne
zahteva običajno zapletenih namestitev (pri-

ključitev), ki smo jih vajeni, ko želimo prek obstoječih brezžičnih tehnologij
med seboj povezati več naprav. Pri tehnologiji TransferJet tudi ni potrebe
po »bazni« postaji. Dovolj je, da jo imata vdelani napravi, ki ju želimo
povezati. Vprašanje pa je, ali bo poleg Sonyja to tehnologijo v svoje izdelke
vdeloval še kakšen proizvajalec elektronskih naprav.
Hitrost, skoraj pol megabitov na sekundo (omenili smo jo pri opisu tehnologije TransferJet), je načeloma dovolj visoka za prenos in predvajanje v
realnem času danes običajno kakovostnega videa. Je pa absolutno premalo,
ko je govor o videu visoke ločljivosti (HD). Na primer, radi bi brezžično
povezali televizor in HD-video predvajalnik. Kako? Pomagala bo tehnologija
Wireless HD (pod tem imenom se skriva skupina strokovnjakov, ki razvijajo
tehnologijo, ki bo naslednje leto že vdelana v nekatere izdelke), ki danes
že omogoča hitrost 2 Gb/s, kar je dovolj za standard 1080i, naslednje leto
pa obljubljajo hitrost do 4 Gb/s (1080p). Tehnologija deluje v frekvenčnem
območju med 59 in 60 GHz, kar prinaša nove probleme. Telesa, zidovi in
vse, kar se znajde na poti
signala, tega absorbira. Če
na primer iz predvajalnika
v televizor pošiljamo video,
se kakovost predvajanja
močno zmanjša, če stopite
med obe napravi. Da se to
v praksi ne bi dogajalo, je
oddajnik pameten in ima na
voljo vse več možnih poti
(tudi take, kjer gre za odboj). Preklop iz ene na drugo smer je izveden v nekaj
milisekundah in ne vpliva
na kakovost povezave. Če
torej stopite na pot signala,
oddajnik v trenutku preklopi
na pot, kjer se signal od
stropa odbije na televizor.
Pa to še ni vse. Tudi
podjetje Puls-Link se spušča na to področje. Njihova
tehnologija deluje na področju 3,5 do 4,7 GHz, kar
zmanjša težave, povezane
z ovirami na poti signala,
vendar po drugi strani
ne dopušča tako visokih
hitrosti prenosa podatkov,
kot smo jih omenili pri
prejšnji tehnologiji. Hitrost
prenosa pri njej znaša »le«
1 Gb/s, vendar je podjetje
razvilo algoritem, ki stisne
datoteko visoke ločljivostSignal se odbije od stropa, tako da na kakovost prikaza slike ne
si (HD), tako da tudi ta
vplivajo osebe med oddajnikom in sprejemnikom.
hitrost zadošča!

DRUGIČ NAJBOLJŠI PROTI VIRUSOM!
Eset Nod32 je bil s strani neodvisne organizacije AV-Comparatives (www.av-comparatives.org) drugo leto
zapored izbran za protivirusno rešitev leta. AV-Comparatives vse leto testira več kot 17 protivirusnih
izdelkov in njihovo učinkovitost sproti ocenjuje. Eset Nod32 je tudi sicer vodilni v ocenah Advanced+, ki
jih dobijo samo izdelki, ki dokažejo celovito učinkovitost pri zaznavanju vseh vrst poznanih in nepoznanih
groženj, izdelki, ki ne sprožajo lažnih alarmov in ne označujejo neokuženih datotek za okužene, izdelki ki
imajo visoko hitrost pregledovanja, in tisti, ki pri svojem delu čim manj obremenjujejo delovanje računalnika.
www.eset.si (promocijska novica)

8

moj mikro | 2 | februar | 2008

NE PREZRITE

Kar ste si želeli vedeti, pa ...

KAKO HITRO
LAHKO
FOTOGRAFIRAMO?
Piše: Jan Kosmač, jan.kosmac@mojmikro.si

Lani je Steve Jobs v tem mesecu predstavil iPhone! Kaj pa letos? Prenosni računalnik
MacBook Air, ki naj bi bil najtanjši na svetu! Ne zanikamo. Prenosnik je lepega videza in ima
»sledilno« ploščico, ki razpozna dva prsta sočasno in tako omogoča upravljanje s kretnjami.
To pa je tudi vse. Zanimivejša je druga napoved. Prenovljena programska oprema za Apple TV
(40 GB model zdaj stane 229 dolarjev), ki poleg nakupa omogoča tudi najem video posnetkov
(TV-nadaljevank, filmov ...) v spletni trgovini iTunes. Vse storite neposredno z zaslona televizorja. Po tem, ko povemo, kaj si želimo sposoditi, se datoteka prek internetne povezave pretoči na
trdi disk naprave. Zdaj imamo na voljo 30 dni, da zadevo pogledamo, oziroma 24-urno časovno
okno, da jo pogledamo do konca, ko smo jo začeli gledati. Po tem ni več dostopna. Cena najema je odvisna od kakovosti in atraktivnosti vsebine, od 3 do 5 dolarjev. Kaj nas pri tem zelo
moti? To, da lahko najemajo samo Američani in nihče drug. Ni jasno, kdaj bo storitev omogočena tudi drugim prebivalcem planeta. Upoštevajoč, da mi niti glasbene datoteke ne moremo
kupiti v iTunesu, bomo Slovenci na to storitev čakali še zelo dolgo.
www.apple.com

ZA 999 DOLARJEV ZVESTE VSE
Toliko stane, če želite, da raziščejo vaš DNK.
Ko plačate, vam na dom pošljejo potrebne pripomočke, s katerimi narediti svoj vzorec. Kdor
gleda TV nadaljevanko »Na kraju zločina«, ve,
kako forenziki s palčko podrgnejo po nebu ustne
votline osumljenca in mu tako vzamejo DNKvzorec. Tudi v primeru te spletne storitve v laboratorij pošljemo vzorec sline. Štiri do šest tednov
pozneje so v spletu (on-line) na voljo rezultati
analize. Čemu? Ker vam poznavanje lastnih
genov lahko pomaga pri oblikovanju družinskega
debla in odgovoru na vprašanja, od kod so moji
daljni predniki, kdo mi je dal določeno fizično
lastnost in podobno. Morda pomembnejše pa je,
če skupaj s strokovnjaki poskušate odgovoriti na
vprašanje, na katere bolezni ste gensko dovzetnejši. Ni pa nepomembno, da so zadevo predstavili
na zadnjem srečanju gospodarstvenikov v Švicarskem Davosu in da je podjetje denarno podprl
Google. Skoraj smo pozabili. Storitev je na voljo tudi Slovencem! Saj tistim, ki imajo za to dovolj
denarja.

Galopiranje konja

Eadweard Muybridge, 1887
Hitrost zaklopke 6 milisekund (6 x 10-3)

Angleški inovator, ki je znan po fotografiranju ameriškega Divjega zahoda, je avtor
tudi te slike, ki prikazuje galopiranje konja. V bistvu je s tem odgovoril na vprašanje, ali je konj v galopu v nekem trenutku
z vsemi nogami v zraku (torej leti) ali pa
ima v vsakem trenutku vsaj eno nogo na
tleh. S tem vprašanjem so se mučili takratni znanstveniku, slike pa dokazujejo,
če smo malce hudomušni, da je konj delček sekunde sposoben leteti!
Muybridge je naredil prvi sistem hitrega
fotografiranja, ki so ga poganjali elastični
trakovi in ki se je aktiviral, ko je »voziček« vozil prek žic na njegovi poti. Dve
plošči sta drseli ena mimo druge, in ko
sta se luknji, izvrtani na njuni sredini,
poravnali, je svetloba lahko prodrla v
notranjost fotoaparata in posnetek je bil
tako narejen. Leta 1880 je tehnologija
elektromagnetov in fotografskih plošč že
dovoljevala hitrost zaklopke nekaj tisočink sekunde, s čimer se je začela doba
hitrih posnetkov!

www.23andMe.com

9

(Nadaljevanje na strani 11)

APPLOV
POGLED
NA SVET

Pred nekaj več kot stotimi leti je človeštvo
prvič dobilo sekvenco fotografij hitrega objekta, ki se premika pred objektivom fotoaparata. Od takrat do danes je tehnologija
napredovala, hitrost zaklopke, torej hitrost,
s katero lahko aparat naredi fotografije, pa
se je zvišala. Ali zmanjšala, odvisno s katerega zornega kota gledate. Danes velja,
da snemanje hitrih objektov, recimo brenčanje muhe mimo vašega nosa, ni težko,
le pravo opremo morate imeti. Do kod je
prišla tehnologija? S pomočjo laserja do
femto- oziroma atosekunde, kar pomeni,
da je časovna ločljivost posnetka na ravni
časa, ki ga svetloba potrebuje, da preleti
vodikov atom!

NE PREZRITE
KOMU PIRATSTVO KORISTI?

Ko sem
se leta 2006,
za poletno številko
Mojega mikra, pripravljal na
pisanje članka o dostopnosti piratske
programske opreme v Sloveniji z naslovom
»Smo vsi pirati?«, sem se z vprašanji med
drugim obrnil tudi na BSA Slovenije. Takrat
kljub več poslanim e-sporočilom nisem z
njihove strani dobil nobenega odgovora,
zato sem se nanje obrnil po telefonski poti,
a glej ga zlomka, na drugi strani se je vedno
oglasila neka gospa, ki je po njenih besedah
zaposlena drugje, zaposlenim na BSA pa je
v tistem času delala uslugo in se oglašala na
telefon. Večkrat sem ji razložil, kdo sem, kaj
počnem in zakaj bi rad prišel v stik s kom
izmed zaposlenih. Seveda mi je vedno zagotovila, da si je moje podatke zapisala in da
me bo nekdo poklical, a ker se to v daljšem
časovnem obdobju ni zgodilo, sem upanje na
stik opustil in članek dokončal brez njihovega
komentarja. Zanimivo je dejstvo, da kljub
temu, da je bila BSA o delovanju vsaj dveh
spletnih strani, specializiranih za prodajo
piratske programske opreme obveščena po epošti, vsaj ena spletna trgovina svoje storitve
še vedno veselo trži (www.konzole.net), druga
(www.slofilm.com) pa se je po nepreverjenih
podatkih preselila na novo spletno lokacijo,
kjer tako kot prva še vedno trži piratsko pro-

gramsko opremo, igre, filme in glasbo.
Zanimivo je tudi dejstvo, da brez
poznavanja računalniškega znanja v
mnogih spletnih oglasnikih brez težav najdemo posameznike, ki nam
za nekaj evrov ponujajo vse, kar se
da zapeči na CD/DVD-plošček. Če
imamo pristojne službe, kot je
TIRS (Tržni inšpektorat RS), ter
BSA, ki naj bi ji bilo odkrivanje
in preprečevanje tovrstnih dejanj
prioriteta, bi se bilo morda
dobro vprašati, kaj zaposleni v
teh ustanovah sploh počno. Če
je piratstvo res tak trn v peti, bi
se morda namesto dragih reklamnih
kampanj in neprestanega jokanja, koliko škode
naredi gospodarstvu piratstvo, pristojne službe
lahko vsaj odzvale na vprašanja in na informacije posameznikov. Pa da ne bo kdo mislil,
da je bil poskus stika v letu 2006
edini, tudi v jeseni prejšnjega leta
sem na pristojne na BSA naslovil
e-pošto, v kateri sem jih povprašal,
kako to da so zadeve v letu 2006
ignorirali in kako je sploh možno,
da po objavi članka v reviji vsaj ena
spletna trgovina še naprej veselo trži,
kar pač trži. No, odgovora pričakovano
nisem dobil, mi pa z veseljem v e-nabiralnik nekajkrat na leto pošljejo dobro
novico v slogu: »samostojni podjetnik, ki
se ukvarja z izdelovanjem ptičjih hišic, zaloten pri uporabi nelegalne programske opreme.
Podjetnik, ki je že več let nelegalno uporabljal
Microsoft Windows 95, se je s podjetjem dogovoril o poravnavi v višini xy €, prav tako mora
kupiti licenčno programsko opremo!« Tudi TIRS,
ki po spletnih oglasnikih išče študente, ki svoje
znanje v obliki inštrukcij ponujajo trgu, bi lahko
nekajkrat na leto malo pobrskal tudi na temo
piratstva in če ne drugega vsaj odstranil oglase.
Glede na stanje, ki je vsekakor nezavidljivo, se
sprašujem, komu piratstvo sploh škodi in komu
koristi, očitno imajo vsi nekaj od njega. (u.f.)

SPAM,
MILIJONTIČ
Kdo bi štel, kolikokrat smo že pisali o
tej nadlegi, neželena e-pošta (spam) je
skoraj kot zrak, del našega vsakdana. Ker
e-poštnega naslova ne menjamo vsak dan,
ga moramo ustrezno varovati pred zlimi
pošiljatelji spama. Lahko smo prav vestni in
svoj e-naslov resnično varujemo kot punčico
očesa. A kaj ko zadeva ni odvisna samo od
nas. Pred kratkim sem v svoj e-nabiralnik
prejel »prijazno« povabilo k sodelovanju pri
služenju denarja s prebiranjem reklam. Nič
posebnega, boste rekli, načeloma bi se z
vami celo strinjal, vendar je tokrat zadeva
nekoliko drugačna. Vsebina sporočila je bila v
slovenskem jeziku, nagovarja pa me naj pristopim v določen program (vsebuje tudi
referenco), saj naj bi
tako krepko povečal
svoj mesečni dohodek. Avtor, ki je
sporočilo poslal z
uporabo Gmaila,
pa je poleg nadležne reklame
poslal tudi
seznam nekaj
sto e-naslovov. Po krajšem
raziskovanju sem prišel na sled »krivcu«.
To je neko zasebno slovensko računalniško
podjetje (imen ob tej priložnosti ne bom omenjal), katerega spletno trgovino sem razmeroma pogosto uporabljal. Na moja vprašanja,
zakaj je moj e-naslov na takšnem seznamu,
so mi odgovorili z ignoranco. Vsekakor je
omenjeno podjetje izgubilo vsaj enega kupca,
saj sem jim svoje osebne podatke zaupal v
dobri veri, zdaj pa moj e-naslov skupaj z enaslovi drugih kupcev veselo kroži po spletu
in mi nabira nove in nove ponudbe za bajne
zaslužke, viagro in še kaj. Pazljivo torej!

NISEM TAKO BOGAT, DA BI POCENI KUPOVAL
Ko smo se pred časom podali na lov za prevaranti, ki svoje hudobije
tržijo prek slovenskih spletnih oglasnikov, smo vas opozorili na
možnosti zlorab zaupanja kupcev. Tako smo v več
oglasih zasledili sumljivo poceni »32 GB«
USB-ključke, ki so se pozneje izkazali
za modificirane 2
GB modele. No, na
podobno težavo
so naleteli tudi
kupci v švicarski
Aldi Suisse in nekaterih
drugih nizkocenovnih
prodajalnah. Dobra novi-

10

ca v tem primeru je ta, da kupec, ko opazi nepravilnost, dobi od trgovine
povrnjen denar, zanimivejše vprašanje pa je, kje boste dobili izgubljene
podatke? Če menite, da ste v naših prodajalnah glede tega varni, naj
vas opozorimo, da temu morda le ni tako. Dobili smo namreč nekaj namigov, da se tudi na policah naših, predvsem nespecializiranih prodajaln
pojavljajo modificirani USB-pomnilniški ključki. Ob nakupu torej pazljivo,
edini pravi način za prepoznavo modificirane naprave, je preprost test.
Po nakupu in pred prvo resno uporabo ključek zapolnite s podatki, in če
lahko vse podatke nemoteno uporabljate, ste nakup dobro opravili, če
pa vam računalnik sporoči, da izbrane datoteke ne more odpreti, pa vam
svetujemo, da USB-ključek preprosto vrnete prodajalcu, zahtevate nazaj
svoj denar in ga opozorite na težavo, saj mnogo prodajalcev takšnih izdelkov dejansko ne ve, da prodaja modificirane naprave. (u.f.)

moj mikro | 2 | februar | 2008

NE PREZRITE

Kar ste si želeli vedeti, pa ...
Nekateri mislijo, da so Applovi privrženci fanatiki.
Drugi enako mislijo za »linuksaše«, tretji za … A nihče
od teh se ne more pohvaliti s tem, s čimer se lahko
Google. Ta ne le de ima svoje zagrete pristaše, ima
celo svojo cerkev, imenovano Googlova cerkev ali The
Church of Google. Zadeva je prav zanimiva. Pristaši
Googlove cerkve trdijo, da je iskalnik Google nekaj, kar
je do zdaj najbližje izkušnji dejanskega boga, kot ga
definirajo tradicionalne religije. Trdijo celo, da obstaja
več dokazov, da je iskalnik Google podoben bogu, kot
pa je teh dokazov za tradicionalne bogove.
Je pa Googlovski bog bolj tehnokratski. Njegovi
privrženci namreč zavračajo nadnaravne bogove, ker
ti niso znanstveno dokazljivi, in trdijo, da si le Google
zasluži naslov boga, saj je le zanj mogoče dokazati
lastnosti, ki jih običajno pripisujejo bogu. Zbrali so celo
devet »dokazov« o obstoju Googla kot boga. Od tega, da je najbližji temu,
čemur pravimo vsevednost, saj je v njej indeksiranih skoraj 10 milijard
spletnih strani, vsepričujoč, saj je dostopen od koder koli v svetu, če le
obstaja internetna ali vsaj telefonska zveza, je potencialno nesmrten, saj
ni oseba iz mesa in krvi in njeni algoritmi so lahko raztreseni po različnih
strežnikih in s tem neobčutljivi na okvare … Eden od dokazov je tudi, da je
beseda bila Google v spletu bolj iskana kot besede Bog, Jezus, Alah, Buda,
krščanstvo, islam in židovstvo skupaj.
Vsak bog ima običajno svoje nasprotje in tudi Google ima svojega Satana. Ta je, po besedah privržencev cerkve seveda − Microsoft. (Z.B.)
www.thechurchofgoogle.org

BREZČASNA KLASIKA
Ko je HÅG leta 1984 svetu predstavil HÅG Capisco, je bil to inovativen in revolucionaren stol.
Danes, več kot 20 let pozneje, ima HÅG Capisco še modernejši in še bolj izstopajoč izraz, ki ga lahko
najdemo v številnih pisarnah po vsem svetu. Z leti je postal HÅG Capisco kultna figura. Kombinacija
njegove edinstvene oblike in funkcionalnosti ga delata brezčasnega. Razlog njegove priljubljenosti pri
uporabnikih je udobje, ki nima konkurence. HÅG Capisco spodbuja k gibanju in spreminjanju položajev na delovnem mestu. Tako lahko prav vsak zadovolji prirojeno potrebo po gibanju.
Z aktivnim sedenjem bi se lahko izognili težavam s hrbtenico, očmi, glavobolom, prebavo, krčnimi
žilami, ki so posledica napačnega sedenja. HÅG Capisco je odgovorna izbira. Z njo ne pripomoremo
le k svojemu zdravju, temveč izkažemo spoštovanje do okolja. HÅG Capisco je izdelan iz zdravju neškodljivih in recikliranih materialov, s 100 % obnovljivimi viri energije, pa vendar je visokokakovosten
izdelek z 10-letno garancijo. Pazimo na svoje zdravje, bodimo ponosni na svoj stol in dejstvo, da smo
prispevali k zaščiti okolja.
www.osm.si (promocijska novica)

Zadetek krogle

Harold Edgerton, 1930
Hitrost zaklopke ena mikrosekunda (1 x 10-6)

Dolgo časa je bil mir, fotografi so bili zadovoljni s tem, kar so imeli. Dokler si ni
nekdo spomnil, da bi želel fotografirati puškino kroglo, ko ta prebije tarčo. Podobnih
fotografij imate kolikor hočete, od primerov, ki kažejo, kako krogla prebije jabolko
in kaj se s z njim zgodi, pa do prikaza,
kako krogla prebije zvočni zid.
Harold Edgerton je bil elektroinženir na
MIT-u in je zaslužen, da je stroboskop (naprava, ki je sposobna oddati kratek svetlobni impulz − blisk) iz naprave, ki so jo
uporabljali v laboratorijih, prišla v praktično
uporabo – v fotografsko bliskavico. Vse se
je začelo, ko je hotel fotografirati kapljico
mleka, ki pade na površino tekočine. Kako
je fotografiral kroglo? Objekt fotografiranja
(tarča) je bila v temi, dokler pok puške ni
aktiviral bliska svetlobe, ki je osvetlila tarčo, fotoaparat (brez zaklopke) pa je posnel
fotografijo »hitrega dogodka«.

Taljenje elementov
R. J. Dwayne Miller, 2007
Hitrost zaklopke tristo femtosekund (300 x 10-15)

Če želite več,
morate kot izvor
svetlobe
uporabite laserski žarek.
Laser ni nova
pogruntavščina, saj je z
nami že nekaj
desetletij. Izbruh svetlobe
lahko odda hitreje od nihanja posamezne
molekule. V praksi prvi »izbruh« svetlobe
sproži reakcijo, drugi, ki prvemu sledi, pa
deluje kot stroboskop. Tehniko imenujejo
metoda izpraševanja (pump) – raziskovanja (probe). Dwayne Miller z univerze
v Torontu je s pomočjo laserja talil aluminij ter hkrati uporabil žarek elektronov,
da je ujel dogajanje na molekularni ravni.
Zdaj se trudi podobno narediti tudi s silicijem.

11

(Nadaljevanje na strani 54)

GOOGLOVA CERKEV

NE PREZRITE
INTERAKTIVNA MIZICA
PO HITACHIJEVO!
O Microsoftovi tehnologiji Surface, interaktivni površini, ki zazna več dotikov hkrati, smo
že pisali. Podobno zadevo, pričakovati je, da bo v bodoče še več podobnih predlogov, je pred
kratkim pokazal tudi Hitachi. Japonci imajo radi enostavnost. Osrednja zadeva pri njihovi mizi
StarBoard je projektor CP-A100J, postavljen na en rob površine, ki sliko na površino predvaja
pod ostrim kotom. Torej projektor stoji pokončno približno 30 centimetrov nad površino, sliko
pa prikazuje v velikosti 50 palcev. Ker projektor ni neposredno nad površino, tudi ni nadležnih
senc uporabnikov, ki bi se
morda sklonili nad mizo. So
pa zato sence za rokami,
ko uporabnik s kretnjami
upravlja računalnik, ki je
v ozadju. Nad mizo sta še
dve kameri za spremljanje
rok, kar pomeni, da je
zadeva občutljiva na več
dotikov hkrati in da v sami
površini ni nič posebno
pametnega – je le bela
površina, na kateri je slika
lepo vidna. Kaj pa cena?
Znana je le cena projektorja
in ta naj bi bila prek 4000
dolarjev.

ZAŠČITA
ELEKTRONSKE POŠTE
Na neodvisnem primerjalnem testu podjetja eVision IT
Labs je Sophosova e-poštna
namenska naprava ES1000
dosegla najboljši rezultat
v primerjavi z napravama
IronPort C150 in Clearswift
MIMEsweeper 2.6. Sophosova rešitev je v skupni
oceni dosegla največ točk,
najbolje pa se je izkazala pri
namestitvi in konfiguriranju, uporabnosti ter stopnji
zaščite pred spamom,
ki z uporabo več tehnik
zaznavanja, med drugim
tudi z novostjo -SXL, znaša
99,4 % . Novi dodatek
rešitvam Email Security nad
Control, ki se imenuje Sophos
eXtensible List − SXL in je
online pregledovalni sistem, v
primerjavi s posodobitvenimi
definicijami za zaščito pred
spamom zmanjša odzivni čas
za prepoznavanje vedno novih in
novih spam sporočil.
www.sophos.com

(promocijska novica)

NE PREZRITE
Mami, zakaj imamo
v hiši strežnik?
Microsoft je poslal na trg paket, imenovan Windows Home Server.
In kako otroku razložiti, za kaj gre? Na strani www.stayathomeserver.
com je narejena parodična slikanica na to temo, zgodbica pa gre nekako
takole:
»A veš, kaj je to strežnik? Stavim, da veš. Strežnik je smešen zaboj
z lučkami. Rad se druži z drugimi računalniki. Strežnike imajo veliki
ljudje v 'pisarnah'. Pisarne so dolgočasna mesta, kamor gredo odrasli
početi dolgočasne reči. Pisarne so razlog za to, da so ljudje slabe volje in
govorijo grde besede.
Ampak – vsi strežniki niso dolgočasni. Nekateri celo ne živijo v
pisarnah, ampak v stanovanjih in hišah ljudi. Morda celo v tvoji hiši! In
kako pride tja? Hmm, če se imata mami in oči resnično rada, oči mamici
kupi prav posebno darilo – kupi ji »ostani-doma-strežnik«! In potem ga
namesti. Je prav preprosto in vse lahko naredi sam.
Ko je strežnik nameščen, so lahko vsi računalniki, ki jih imate doma,
med seboj povezani. Člani vaše družine si lahko med seboj delijo in
izmenjujejo slike, glasbo in še mnogo drugih stvari. Če imate doma tak
strežnik, je mogoče te stvari deliti tudi z ljudmi zunaj vaše hiše. Na primer z babicami in dedki. Ali pa stricem, ki ima vonj po lubju. Ali pa celo
s teboj – takrat, ko te ni doma, se lahko priključiš v vaš strežnik in vse,
kar imaš doma, ti je na voljo tudi drugje.
Pa še za nekaj je ta strežnik dober. Poskrbi za to, da se tvoje datoteke
ne izgubijo, tudi če se kaj slabega zgodi tvojemu računalniku. Vse tvoje
datoteke so namreč varno shranjene tudi v strežniku in ne le v tvojem
računalniku.
Misliš, da je strežnik nekaj finega? Seveda … Ampak vsi pa ne

mislijo tako. Nekateri mislijo, da strežniki nimajo kaj delati doma in
da so dobri le za pisarno. Nekateri se lahko celo norčujejo iz tvojega
»ostani-doma-strežnika«. Nekateri se lahko celo norčujejo iz tebe. A
to ni nič takega. Veš zakaj ni nič takega? Ker se norčujejo iz zavisti.
Globoko v sebi si tudi oni želijo, da bi tudi njim očka kupil »ostani-doma-strežnik« in bi lahko gledali, kako utripajo lučke na samo
njegovem strežniku. A ti imaš mamico in očka, ki te imata rada, in
še Windows Home Server povrhu! A nisi srečen? Stavim, da si«.
(Z.B.)
www.stayathomeserver.com

NE PREZRITE
BO PROCESORJE
HLADIL ZVOK?

ENERGIJA
IZ DEŽJA

Prostor okoli nas je
»poln« energije, le
izkoristiti je (še) ne
znamo. Francoski
znanstveniki (inštitut
CEA/Leti-Minatac) so
razvili sistem, ki »zbira« energijo
nihanja (vibracija) piezoelektrične
strukture, na katero pade kapljica vode. Energijo posredno pridobivajo iz dežja! Simulacija je
pokazala, da sistem deluje pri kapljicah premera med 1 in 5 milimetrov, največja dosežena moč
(energija) pa je bila 12 mW (milivatov).
Pri prototipni celici so uporabili polimer PVDF (polyvinylidene fluoride), piezoelektrično snov,
ki pretvarja mehansko energijo v električno. Ko kapljica pade na površino debeline 25 mikrometra, ta začne zaradi »udarca« nihati gor in dol, elektrode pa »zberejo« električni tok, ki nastane
kot posledica nihanja. Kapljice, ki so padale na napravo, so bile različno velike, spuščene so
bile z različnih višin in so imele različno hitrost. Z uporabo mikročrpalke, s katero so ustvarjali
in testirali dežne kapljice, so raziskovalci prikazali, da je pri padcih z majhnih višin električna
energija sorazmerna kvadratu mehanske energije, napetost in mehanska energija pa sta le premo
sorazmerna. Izkazalo se je, da največ energije »dajo« kapljice, ki na površino treščijo z manjšo
hitrostjo, saj se pri kapljicah z višjo hitrostjo del energije izgubi v pljusku. Energija je sorazmerna
z velikostjo kapljice (njene potencialne energije – mehanične energije). Večja kapljica povzroči
večje nihanje in posredno več električne energije. Znanstveniki so še pokazali, da celica lahko
konstantno deluje z močjo 1 mW.
Kjer veliko dežuje, bi lahko namesto sončnih elektrarn (sončne celice) začeli graditi deževne
celice.

HIPNI ZAGON
Zakaj bi naložili celoten operacijski
sistem, če bi radi le brskali po spletu,
uporabljali Skype in podobno? Nekaj takega smo že videli v prenosniku
HTC Shift, kjer uporabnik izbere hitro
nalaganje (omejene funkcije) osiromašenega operacijskega sistema Windows
CE ali pa običajno nalaganje celotne
Viste. Prvo je trenutno, drugo traja, kot
pač traja!
Podobna zadeva na osnovi Linuxa je
nameščena tudi na nekatere matične
plošče podjetja Asus. Za kaj gre! Tako
imenovano okolje SplashTop je »vgrajeno« neposredno v BIOS matične plošče (v bliskovnem pomnilniku). Ko prižgete računalnik, najprej dobite na voljo
preprosto zaslon z možnostmi. Med drugimi zagon
osiromašenega brskalnika Firefox, zagon Skypa, zagon odjemalca za neposredno sporočanje in seveda
možnost nadaljevanja in namestitve celotnega
operacijskega sistema. Ker je ta sekundarni preprosti
operacijski sistem le v bliskovnem (flash) pomnilniku, je možno omejeno delovanje računalnika tudi v
primeru, ko njegov trdi disk ne deluje.
Alternativa: Omenjena tehnologija ni edina, ki je v
razvoju. Intel razvija strojno opremo in programe, ki
bodo pohitrili zagon računalnika, podjetje Phoenix,
ki izdeluje BIOS, pa je tudi že predstavili podobno
tehnologijo, imenovano HyperSpace.
www.splashtop.com

14

Najpogostejši način hlajenja procesorja v
računalniku je kombinacija ventilatorjev in
hladilnih teles. A ta način bo kmalu postal
neuporaben, saj bodo novi procesorji kar zadeva temperaturo čedalje zahtevnejši in tudi
občutljivejši. Zato znanstveniki po vsem svetu
iščejo alternativne načine hlajenja. Zelo veliko
se je govorilo o hlajenju s tekočino. Ta je sicer
uporabna, a po dosedanjih načinih uporabe tudi
omejena in ne prinaša bistvenega napredka kar
zadeva hlajenje, več uspeha ima le, kar zadeva
hrup. A so ameriški znanstveniki z inštituta GIT
(Georgia Institute of Technology) našli način,
kako hlajenje s tekočino narediti učinkovitejše.
Že nekaj časa je jasno, da je hlajenje najučinkovitejše v primeru, ko tekočina zavre in para
dovede odvečno toploto. A težava pri vrenju je
ta, da proces vrenja tvori na vroči površini film
mehurčkov, ki delujejo kot izolator in zavirajo
proces hlajenja. Kako odstraniti ta film, je
največja težava, ki jo je pri tovrstnem hlajenju
treba rešiti. In bilo je nekaj idej. Prva, ki je nekaj
obetala, je bila uporaba curka tekočine, ki bi
sproti izpiral vročo površino. Stvar je delovala, a
težava je bila v tem, da tak sistem ni primeren
za vdelavo v računalnik, saj je enostavno prevelik in preneroden.
Zdaj pa se je pojavila druga ideja. Za odstranjevanje mehurčkov se uporablja − zvok. Ari
Glezer in njegovi kolegi na omenjenem inštitutu
so ugotovili, da
mehurčke uspešno
odstranjuje zvok
frekvence okoli
1 kHz. In to tako
uspešno, da se
učinkovitost hlajenja
poveča kar za 147
odstotkov. Bo računalnike prihodnosti
torej hladil zvok?
http://technology.
newscientist.com/

ASUS EEE PC, DRUGIČ
Asus je s predstavitvijo svojega Eee PC-ja zagotovo naredil velik korak v svetu prenosih računalnikov. Majhen, lahek, dovolj zmogljiv za mnoga vsakdanja opravila tako na poti kot v pisarni
in doma, cenovno ugoden in še všečen. Uporabnik se lahko odloči za že nameščen brezplačen
operacijski sistem (Linux) ali pa s priloženimi gonilniki uporabi kar Windows XP. Govorice so, da
bo Asus kmalu predstavil tudi model, v katerem bo ta operacijski sistem že naložen.
V razvoju je tudi naslednik, ki naj bi poleg večjega 8-, 9- ali 10-palčnega zaslona z največjo
ločljivostjo 1024 x 600 pik, (zdaj nas razvaja 7-palčni z 800 x 480 pik), vseboval tudi podporo
za tehnologije 3G in WiMAX. 9 palčni model naj bi imel tudi na dotik občutljiv zaslon. Najverjetneje bo tudi trenutno 90 nm tehnologijo zamenjala Intelova platforma Menlow s procesorjem
Silverthorne 45 nm, ki obljublja desetkrat manjšo porabo energije. Vsekakor dobrodošla novica,
če bodo tudi cene ostale na ravni predhodnika.
Glede nove kategorije mikroprenosnih računalnikov je jasno še nekaj. Asusov uspeh je spodbudil druge izdelovalce računalnikov, da gredo po njegovi poti. Z razvojem svojih modelov, bolj
ali manj podobnim Eee-ju se ukvarjajo Acer, Dell, HP in Gigabyte. (u.f.)
www.asus.com
moj mikro | 2 | februar | 2008

V PRECEPU
Strah pred novostmi je votel ...
Ko se podjetje odloči za uvedbo novega informacijskega sistema, se večjemu številu zaposlenih
postavijo lasje pokonci, še zlasti starejšim od 45 let. Če gre samo za nadgradnjo že obstoječega
sistema, še ni tako hudo, če se pa uporabnikom starejšega sistema, kjer je bilo še veliko ukazov s
pritiskom na različne kombinacije tipk, sporoči, da bo uveden nov, »malce« drugačen, njim na videz
zapleten sistem, se pa v glavah spletejo razni scenariji, v katerih ni veselih izidov. V svojih letih dela v
različnih podjetjih sem imela priložnost biti udeležena v uvajanju teh novih pridobitev.

Piše : Tanja Čavlovič
tanja.cavlovic@mojmikro.si

P

red kratkim sem slišala dober nasvet od
programerja, ki je rekel, naj o programu ne
razmišljamo, kot da bi ga mi naredili ali kako
menimo, da bi moral bit narejen in kako bi ga
radi uporabljali, ampak naj se pustimo voditi. Da bomo
tako najhitreje dojeli in imeli najmanj težav. (Morda bi bilo
to lažje, če tisti, ki se je za nakup programa odločil in je
največji skeptik, ne bi že na začetku nekam založil navodila
za uporabo, ki bi nas lahko vodila po programu.)
In kako to poteka pri različnih tipih ljudi?
Alfa samci se bodo težko umirili do te mere, da bi jih
lahko kdo drug česa naučil. Težko se sploh sprijaznijo s
tem, da nekdo ve kaj več od njih in da se mu dejansko
morajo s tišino podrediti in ga poslušati. Pri njih bo najbolj
učinkovalo, če jim daste kar navodila v roke in jih pustite,
naj stvari raziščejo sami. Ko bodo prisiljeni – res prisiljeni –
kakšno stvar vprašati, po tem seveda, ko se bodo nekajkrat
že zaklenili v kakšnih ukazih, takrat jim lahko razložimo
samo tisto stvar. Seveda ob pohvali, kako daleč so prišli že
sami in naj kar tako nadaljujejo, saj so na dobri poti.
Najhitreje bodo uporabo informacijskega sistema
obvladali tisti, ki že v opisu programa vidijo rešitve, ob
katerih se bodo znebili svojega odvečnega dela ali pa si
tista dolgotrajna poročila skrajšali na nekaj hitrih potez.
Ti vedo, da bodo kmalu na cilju in pripravljeni so na vse
vire informacij: branje, tudi poslušanje in raziskovanje
v internetu, pa tudi na razpravo z drugimi uporabniki.
Ti se bodo naučili samo tistih odlomkov, ki se jih najbolj
tičejo, kar se dela v drugih oddelkih, pa jih ne bo zanimalo.
Njihov način je doseči čim večjo učinkovitost samo pri
delih, za katera so odgovorni, in sicer s čim manj truda. Ponavadi so tudi
najbolj zaposleni in nosijo veliko odgovornosti.
Ljudje, ki se pustijo voditi, pa z umirjenim poslušanjem sprejmejo
vse informacije, ki so jim dane. Sproščeno poslušajo, kaj ima ponudnik
programa povedati, skozi informacije se pustijo peljati, in če ponudnik zaide
na teme, ki se njihovega dela ne tičejo, bodo vseeno vztrajali do konca, saj
verjamejo, da jim tistih nekaj dodatnih podatkov lahko samo koristi. Te ljudi
je mogoče vzgojiti do te mere, da res postanejo strokovnjaki za uporabo tega
informacijskega sistema, saj se bodo pripravljeni pustiti voditi od informacije
do informacije, in kadar koli bomo od njih potrebovali kakšno novo poročilo,
ki do zdaj še ni bilo narejeno, bodo iz spomina priklicali, kje bi to lahko našli
(v spominu ali v navodilih) in se spravili na delo.
Nekje sredi procesa uvajanja novega programa pa začno udeleženci
ugotavljati, da bo s tem programom še več dela kot s prejšnjim! Vsi dvomijo
v odločitev o nakupu in uvedbi in tako naprej. Velikokrat tudi majhna razlika
v terminologiji programa vrže iz tira tiste, ki se oklepajo tistega, kar jim je
znano. Nič pri novem programu jim ni všeč in že vnaprej so prepričani, da
bodo imeli težave.
Redkokdaj se je zgodilo, da je bilo potem, ko so zaposleni obvladali
program, dela več kot s starim programom. Seveda je veliko dela z
nastavljanjem na začetku, a ko so prvi »porodni krči« mimo in ko se določijo
vsa pravila, po katerih se bo delalo, potem se utegne zgoditi, da uporabniki

ilustracija: Marko Škerlep

doživijo prijetno presenečenje in sami najdejo hitre rešitve, ki jih še v
navodilih ni bilo.
V letu 2006 sem napisala kolumno o izkušnji, ko si je svetovalec iz
podjetja, od katerega smo kupili informacijski sistem − in ki so, mimogrede,
bili tudi sosedje našega podjetja − zaračunal zelo drago uro svetovanja, najbrž
s potnimi stroški, samo zato, da je po 15 minutah iskanja in poskušanja v
programu vnesel eno kljukico. Tega ne bom nikoli pozabila in še danes je
ta gospod v mojih očeh eden največjih nesp#!&#!#!. Najbrž sem se takrat
odločila, da glede služenje denarja za take neumnosti raje ne bentim, ampak
se ob prvi priložnosti čimprej spravim v te vode. Drugega mi ne preostane.
Opažam, da je zelo pomemben vmesni člen pri uvajanju novih
informacijskih sistemov človek, ki poskrbi za komunikacijo med izdelovalcem
programa in uporabnikom. Torej tehnična podpora kot komunikativno osebje,
sposobno prilagajanja in z občutkom za ljudi. Menim, da bo to v prihodnosti
ključni kader, ki ga bodo morala imeti vsa podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo
programskih rešitev. Danes se iščejo komunikativni prodajalci programskih
rešitev, katerih vloga je najbrž aktivna do takrat, ko se sklene pogodba o
nakupu. Na tehnično podporo računamo takrat, ko kaj ne deluje, ne moremo
pa se zanesti na to, da bodo tehniki znali v uporabnikom prijaznem jeziku
pojasniti podrobnosti glede obračunavanj in postavljanja formul. Zato takrat
pač pogoltnemo kepo in pokličemo konkurenčno podjetje ter jih vprašamo,
kako so se pa kaj znašli pri njih. 

15

RAZKRITJE

varnost otrok v spletu

Od nadzora
do zaupanja

FANATIZEM?
»Čudi me, da je v šolskih učbenikih
toliko zmajev in čarovnic, saj to ni
tisto, kar nas uči Gospod.«
Piše : Marjan Kodelja
marjan.kodelja@mojmikro.si

Mlajši kot je otrok, bolj moramo paziti, kaj
počne, ko mu dovolimo uporabo računalnika.
Nadzor nad njegovim početjem pa mora
biti primeren njegovi starosti. Predvsem
vzpostavimo zaupanje med nami in otrokom,
da bo ta vedel, da je vse, kar mu govorite in
kar počnete, le v njegovo dobro.

N

e boste mi verjeli, to je izjavila
gospa v oddaji na nacionalni
televiziji. Smo v demokraciji in
vsak lahko reče, kar misli, da je prav.
Meni je izjava, pa bom dejal spravljivo,
neumna in po mojem mnenju ni v čast
intelektualnim sposobnostim, ki nam jih
je po prepričanju enih dal oče Bog, po
prepričanju drugih pa mati Evolucija.
Eni pač ne premorejo niti trohice še ene
človeške lastnosti, ki jo pozna vsak od nas
– merico zdravega razuma!
V spletu niso samo zmajčki in čarovnice,
temveč vsebine, ki so lahko nevarne
predvsem za tisti del človeške populacije,
ki še ne zna v popolnosti razmišljati s
svojo lastno glavo − to so otroci. In starši
so, jih čisto razumem, razdvojeni. Po eni
stani jim govorijo, da mora otrok čim prej
in čim bolje usvojiti uporabo računalnika
in s tem seveda tudi spleta, saj sicer v
bodoči družbi ne bo mogel eksistirati, po
drugi strani pa jih ti isti zopet opozarjajo
na nevarnosti, ki so jim pri druženju z
računalniki izpostavljeni. Kje je prava
mera med nadzorom, prepovedmi in
tistim, kar bi lahko imenovali zdrava
uporaba računalnika? Včasih nam
»paše« reči zanamcu, »pojdi in se igraj z
računalnikom«, saj imamo odrasli, nato
nekaj ur miru. To je napak!
Kot je napaka večine od nas mnenje,
da je splet le splet, življenje pa nekaj
drugega. Pa na žalost ni! Otrok se
oblikuje prek svojih dejanj in izkušenj,
pa naj te stori oziroma pridobi v enem ali
drugem prostoru. Pravila so podobna, s
tem pa tudi vzgoja. Otroku prepovedati
uporabljati splet, ker je ta nevaren, ni
prav. Kakor tudi ni prav dopustiti otroku,
naj v spletu počne, kar hoče, vse »dokler
zaradi tega ne trpi uspeh« v šoli in se v
realnem življenju lepo obnaša. Prava pot
je zlata sredina med domačimi pravili in
prepovedmi, podkrepljenimi z argumenti.
»Dragi moj, tega pa v tej starosti še ne
boš počel, ker je to zaradi tega in tega
nevarno«. Vsak otrok bo prej ali slej
dojel, zakaj smo »nesramni«, ga sploh
ne razumemo in mu postavljamo preveč
omejitev. Če prej ne, pa takrat, ko bo
odrasel in imel lastne otroke.

16

Piše : Marjan Kodelja
marjan.kodelja@mojmikro.si

SKUPNA UPORABA
IN MOČAN NADZOR
(do 7. leta)

Večina otrok te dobe še ne zna tekoče pisati in brati, tako da v večini primerom tudi ne
uporabljajo elektronske pošte in sistemov neposrednega sporočanja (IM) brez pomoči svojih
staršev. Kljub temu pa radi brskajo po spletnih
straneh in igrajo spletne igrice, kjer v skrajnem
primeru lahko »vidijo« njim neprimerno vsebino (nasilje, pornografijo ...). Zato morajo starši
nadzirati spletne strani (in igrice), ki jih otrok
obiskuje. Lažje zapisati kot dejansko storiti!
S problematiko varovanja otrok v spletu je
veliko zapisanega na spletni strani www.safe.
si, pogrešamo pa seznam za otroke različnih
starosti primernih slovenskih spletnih strani, ki bi ga naredili in osveževali strokovnjaki,
financirala pa država. Seznam, ki bi mu lahko
verjeli in bili prepričani, da se na njem ne bi
pojavile strani z neprimernimi vsebinami. Prav
tako v slovenskem jeziku ni otrokom name-

njenega spletnega iskalnika (na primer kids.
yahoo.com) z izjemo funkcije »družinski filter«
v iskalniku najdi.si.
Kaj storiti pri tej starostni skupini?
• Ne blokirajte dostopa (filtriranje) le do strani, za katere veste, da je na njih neprimerna
vsebina. Namesto tega s pomočjo programske opreme za »starševski nadzor« blokirajte
vse strani in dopustite dostop le do tistih, za
katere veste, da so vašemu otroku primerne.
Otroku primerne strani shranite med »priljubljene« (favorites), tako da jih bo hitreje
in preprosteje uporabljal.
• Imejte nadzor nad gesli, ki jih otrok uporablja pri njemu namenjenih storitvah ali programih. Tako boste vedno lahko preverili,
kaj počne z njimi. Predlagamo pa, da otroku
pred tem poveste, da ga boste nadzirali, saj
zgolj tako lahko gradite zaupanje med otrokom in vami.
• Če otrok uporablja elektronsko pošto ali sisteme neposrednega sporočanja, blokirajte
komunikacijo z vsemi, ki niso na seznamu
prijateljev oziroma med sogovorniki, »potrjenimi« z vaše strani. Še eno osnovno pravilo: na takem seznamu naj ne bo večje število
»kontaktov« od starosti otroka.

Filtriranje vsebin ne zadošča
Spletni iskalniki omogočajo filtriranje vsebin. Morate pa se zavedati, da filtriranje samo po
sebi ni rešitev, saj lahko otrok preprosto uporabi kak drug spletni iskalnik, pri katerem ste
filtriranje pozabili vključiti, in se tako elegantno izogne nadzoru.
moj mikro | 2 | februar | 2008

RAZKRITJE

varnost otrok v spletu

goče, da pri nas ni pedofilov oziroma da ti ne
uporabljajo interneta za to, da bi stopili v stik
z mladoletniki.
Kaj storiti pri tej starostni skupini?
• Obstoječe filtriranje (blokiranje) dostopa do
spletnih strani prilagodite, da otrok lahko
dostopa do strani, ki jih priporočajo v njegovi šoli in ki jih potrebuje v ta namen. Če
pa blokade nimate, je zdaj skrajni čas, da to
storite.
• Dopustite zgolj komunikacijo s prej preverjenimi in z vaše strani dovoljenimi »prijatelji«.
• Če otrok uporablja svoj računalnik je skrajni čas, da tudi tega opremite z varnostnimi
programi, saj so otroci te starosti bolj vešči
spletnega brskanja in je verjetnost okužbe s
škodljivo programsko opremo toliko večja.
• Otrok naj še vedno uporablja zgolj iskalnik,
pri katerem ste vključili filtre za blokado dostopa do neprimernih spletnih strani.
• Povejte otroku, prepričajte se, da razume,
katere informacije lahko in katerih v nobenem primeru ne sme posredovati, ko je v
spletu oziroma pri sporočanju. Med slednjimi so osebni podatki.
• Če otrok uporablja »klepetalnice« oziroma
sorodne storitve, kjer ne morete nadzirati,
kdo se z vašim otrokom pogovarja, skupaj z
njim vadite, kako se mora tu obnašati. Otro• Vzemite si čas in se večkrat pogovorite s svojim otrokom o tem, kaj počne v spletu in katere strani obiskuje. Odgovorite na vsako vprašanje, ki ga vam otrok postavi, in ga opozorite
na grožnje, ki nanj pretijo, ko je v spletu.
• V nobenem primeru ne dovolite otroku, da
sam na spletnih straneh, blogih ali v sporočanju izdaja svoje osebne podatke.
• Ne dovolite mu uporabljati interaktivnih
iger, v katerih je možna komunikacija z drugimi igralci, oziroma igralnih konzol za to, da
otrok nenadzorovano brska po spletu.
• Priporočljivo je tudi, da otrokom te starostne skupine omejite čas, ki ga ta lahko preživi
za računalnikom. Strokovnjaki sodijo, da je
pol ure na dan večinoma dovolj.

OTROK HITRO USVAJA
NOVA ZNANJA
(med 8. in 10. letom)

V tej dobi otroci hitro spoznavajo in usvajajo nove tehnologije in naprave. Sposobni
so sami uporabljati interaktivne tehnologije
(igre, sistemi neposrednega sporočanja …)
in, kar ni najlepše, a vendarle, upajo se zlagati
glede svoje starosti, da dobijo dostop do družabnih mrež (MySpace, Facebook ….). Zaradi
tega je ta starostna skupina še toliko bolj na
udaru ljudi, ki bi jih radi tako ali drugače izkoristili (na primer pedofili ter tatovi gesel in
osebnih podatkov). Ne zatiskajte si oči, živeč v
prepričanju, da kaj takega v Sloveniji ni mo-

tej dobi otroci postajajo v spletu aktivni, tako
prek sistemov sporočanja kot tudi v družabnih
omrežjih in v njih puščajo podatke o sebi (osebni
profil). To je doba, ko se prave težave šele začnejo! V tej dobi naši otroci ne znajo samo brati in
pisati, temveč do neke mere obvladajo tudi tuje
jezike (vsaj angleščino), zato niso več omejeni na
slovenski spletni prostor. S tem pa so na udaru
vseh nevarnosti, ki nanje prežijo s spleta.
Kaj storiti pri tej starostni skupini?
• Starši naj še vedno uporabijo programsko
opremo za starševski nadzor, pri čemer morajo nastavitve večkrat spreminjati glede na
potrebe dostopa do novih spletnih strani,
povezanih z otrokovim delom v šoli (omogočanje dostopa do strani, ki so bile blokirane).
Je pa to doba, ko otroci začnejo posegati po
spletnih iskalnikih, splet jim je bolj odprt.
Zato je pomembno (če tega do zdaj še niste
storili), da v iskalnikih vključite možnost filtriranja spletnih vsebin, dostop do tistih, ki
tega ne omogočajo, pa blokirate.
• Pazite na opozorilne znanke v obnašanju
otroka, ki so lahko razlog, da je na udaru
spletnega nadlegovalca. Med takimi znaki je
tudi vroča želja otroka, da se čim prej vrne
pred računalniški zaslon in nadaljuje pogovor z neznanci.
• Preverjate nastavite otrokovega sporočilnega sistema (e-pošta, sistem neposrednega

Pravočasno odkrijte nevarnosti
Če boste občasno nadzirali otrokovo spletno dejavnost (obiskane spletne strani, klepetalnice,
MSN, IRC, e-pošto ...), boste lahko pravočasno odkrili nevarno komunikacijo. Glede na raziskave FBI-ja se spolni iztirjenci pogosto vtihotapijo v spletne klepetalnice, kjer se predstavljajo
kot vrstniki. Takšni pogovori se običajno začnejo kot pogovori o priljubljeni glasbi, filmih in
umetnosti. Tovrstni napadalci pridobijo v otroku veliko mero zaupanja in kmalu preidejo na
naslednjo stopnjo, ko otroku ponudijo različna darila. Naslednja stopnja je prehod na katerega izmed varnejših medijev za komunikacijo, kot so e-pošta, MSN, ICQ, Yahoo Messenger in
telefon. Ob prehodu na varnejši način komunikacije začne napadalec prehajati na seksualne
vsebine in otroku ponujati slike in filme s pornografsko in pedofilsko vsebino. Prej ali slej se
napadalec dogovori tudi za sestanek v živo, pri čemer so bile v nekem primeru žrtvi dostavljene celo letalske karte.
ka morate naučiti, da ima lahko sogovornik
neprimerne želje oziroma da ni to, za kar se
izdaja. Tako kot v realnem svetu se tudi v
spletu otrok praviloma ne sme pogovarjati z
neznanci.
• Naučite otroka, da spoštuje druge in da v
spletu ne počne stvari, ki jih ne bi storil v
realnem svetu.
• Uporabo računalnika omejite na uro dnevno.

OTROK POSTAJA
AKTIVEN
(med 10. in 12. letom)

Otroci, ki jih računalništvo in splet res zanimata, hitro pridobivajo znanja in veščine, ki presegajo znanje svojih staršev, zato začnejo slednje,
po domače povedano, »voditi za nos«. Hkrati v

sporočanja) s poudarkom nad dodatnimi
možnostmi, ki jih ta omogoča. Na primer
tako imenovana nastavitev »nedosegljiv«,
ki samodejno pošlje odgovor, ko otrok ni
dosegljiv. Paziti morate, da v samodejnih
odzivih ni osebnih podatkov, zlasti ne otrokove telefonske številke ali drugih naslovov
elektronske pošte.
• V tej dobi so nekateri otroci sposobni sami
izdelati spletne strani in jih objavljati v spletu, prav tako pa pišejo bloge oziroma sodelujejo v družabnih omrežjih. Zagotoviti morate, da na teh otrok ne objavlja slik, videa,
osebnih podatkov ali celo videa spletne kamere v realnem času brez vašega dovoljenja.
• Imejte popoln nadzor nad vsemi gesli za dostop
do računalnika, pri čemer je priporočljivo, da
ima otrok svoje, a z omejenimi možnostmi,
kaj lahko počne z računalnikom (nalaga programe, spreminja nastavitve ...). Nikakor pa

17

RAZKRITJE

varnost otrok v spletu

otroku, kljub njegovi želji, ne zaupajte gesla,
ki ga vi uporabljate in prek katerega otrok
lahko spreminja omejitve, ki ste mu jih postavili. Pričakujte, da bo otrok nasprotoval temu
pravilu, kakor bo tudi nasprotoval dejstvu, da
je njegov dostop v splet omejen.
• Otroku dovolite uporabo zgolj tistih interaktivnih iger, za katere ste prepričani, da so
zanj primerne.
• Če veste, da je otrok član družabnega omrežja oziroma je aktiven v drugih spletnih storitvah, morate poznati njegov vzdevek. Vsaj
enkrat tedensko preverite, kaj je otrok objavil v spletu, in ocenite, ali so objave moralno, etično ali kako drugače primerne.
• Vsake toliko tudi preverite, kaj je otrok prenesel iz spleta – iščite slike, nelegalno prenesene glasbene oziroma filmske datoteke ter
nelegalne programe.

IZ SPLETA
V REALNOST
(med 13. in 15. letom)

Otrokovo znanje, veščine in aktivnost znotraj spleta še naraščajo. Uporablja vse mogoče
sisteme za sporočanje, hkrati pa računalnika ne
uporablja zgolj doma, temveč tudi drugod (šola,
domovanje prijatelja, internetni bari). Nadzor
nad njegovim početjem je toliko bolj otežen,
največja težava te dobe pa je morda samozavest
otroka. Enostavno se da pregovoriti za srečanje
z neznancem iz spleta, pri čemer se ne zaveda,
kako nevarno je lahko tako početje.
Kaj storiti pri tej starostni skupini?
• Omejite prosti čas, ki ga lahko otrok dnevno
preživ v spletu (on-line) na uro in pol. V ta
čas ni vštet čas, ki ga otrok za računalnikom
preživi zaradi šolskih obveznosti.
• Pogovorite se (pa tudi če ste že večkrat) o
potencialnih nevarnostih pogovora z neznancem iz spleta in to počnite toliko časa,
dokler niste prepričani, da vas je otrok razumel in sprejel vaše trditve.
• Še vedno, kolikor je to sploh mogoče, onemogočite dostop do strani, ki so vsebinsko
za otroka te starosti neprimerne (filtriranje
vsebin).
• Dopustite otroku, da se pogovarja z večjim
številom potrjenih prijateljev (število stikov
na seznamu oseb, s katerim se otrok lahko
pogovarja).
• Onemogočite dostop do storitve iskanja slik,
saj pri takem iskanju filtri za filtriranje vsebine v večini primerov ne delujejo.
• Onemogočite dostop do storitev za izmenjavo datotek, saj ste za otrokovo nelegalno početje še vedno odgovorni starši!
• Naučite otroka, da nikoli in v nobenem primeru prijateljem in vsem drugim ne sme izdati gesel. Predvsem pa mu dopovejte, kakšni
so pravi načini hranjenja in izdelave gesel.
• Če je le mogoče, naj bo domači računalnik
na takem mestu, kjer lahko nadzirate otrokovo početje in njegovo obnašanje, ko je za

18

računalniškim zaslonom. Otrok se bo v takšnem položaju zavedal, da lahko vsak mimoidoči vidi, kaj počne v internetu. Takšen prijem je težko izvedljiv v družinah z več člani,
od katerih vsi pogosto uporabljajo internet,
ali pa v primeru, ko je v stanovanju nameščena brezžična dostopna točka.

ČAS, DA MU
ZAUPATE
(16 ali več let)

Ko je otrok toliko star, mu težko še kaj prepovedujete, blokirate in filtrirate. Bo že našel način, kako se omejitvam izogniti, zato te nimajo
več smisla. In hkrati: otrok se zna v tej dobi
samostojno določati in sprejemati odločitve o
svojem življenju, zato je skrajni čas, da mu (če
tega niste dosegli že prej) začnete zaupati.
Nekaj pa vseeno lahko storite
• Mladostnika naučite odgovornosti za posledice početja v spletu in dejstva, da so te
enake kot v stvarnem življenju.
• Pogovorite se o nevarnostih pri posredovanju osebnih podatkov.
• Mladostnik naj sam vsake toliko časa preveri svojo spletno podobo, tako da svoje ime
in priimek vpiše v spletni iskalnik. Tako
bo vedno na tekočem tudi o tem, kaj drugi mislijo o njem.
Mišljenje drugih
pa je posledica njegovega obnašanja
v spletu.
• Naučite ga pravilne uporabe varnostih programov,
požarne pregrade
in pomena rednega
pregledovanja računalnika (iskanje
škodljive kode)
• Povejte mu, da ste
mu na voljo za vsa
vprašanja oziroma
ste mu vedno pripravljeni pomagati, če se znajde pred
oviro.

SPLETNI
ISKALNIK ZA OTROKE

Razvoj otrokom prijaznega, bolje rečeno varnega spletnega iskalnika je z 1,5 milijona evrov
financirala nemška vlada, sodelovala pa so vsa
pomembna imena iz računalniške industrije.

Zelo na kratko: ponuja kombinacijo odobrenih
(vsebinsko primernih za otroke) iger, informacij in spletnih povezav. Želja je, da bi iskalnik
zaživel po vsej Evropi. Škoda, ker še ne govori
slovensko. 

Vpogled v zgodovino
Ravno tako lahko vedno pregledate zgodovino obiskov tako, da pregledate zgodovino brskalnika. Vsak brskalnik ima področje, v katerem si lahko ogledate vsako obiskano stran v
določenem časovnem obdobju. V tako prikazani zgodovini obiskov lahko kliknete na obiskano
stran in jo ponovno obiščete, s čimer dobite vpogled v vsebino, ki si jo je pred tem ogledoval
uporabnik.
moj mikro | 2 | februar | 2008

RAZKRITJE

kako omejiti dostop do škodljivih vsebin
Uporabimo več tehnik
Zavedati se moramo, da tudi najrazličnejši
tipi blokad neželenih vsebin niso vsemogočni, saj je mogoče sistem tudi prelisičiti
(npr. popačenke). Zato je smiselno, da uporabimo več tehnik, ki dajo boljši učinek.
di, da gremo starši zaradi obveznosti v posteljo
celo prej kot mladina. Da je zadeva vredna
razmisleka, priča tudi dejstvo, da tudi Microsoft razmišlja in napoveduje možnost časovne
omejitve dnevne uporabe igralnih konzol.
Uporabo interneta lahko omejimo na različne
načine. Strokovnjaki odsvetujejo namestitev
računalnika v »osebne« prostore otroka, saj
tako tudi starši izgubljajo občutek za čas, ki ga
mladina dejansko preživi pred računalnikom
(tudi večerne ure). Sam vseeno prisegam na
to, da ima otrok svoj računalnik, saj tako dovolim več računalniške svobode (tudi za napake na ravni uporabe oziroma sistema), s čimer
se otrok lahko bistveno več nauči – jasno pa je,
da potrebuje v tem primeru še več nadzora, kot
bi ga bilo treba sicer. Poleg tega manj izkušeni
družinski člani ne morejo nehote izbrisati ali
omogočiti izgubo dragocenih podatkov (npr.
elektronski certifikati ...), ki bi omogočili zlorabo podatkov, shranjenih na trdem disku.

Prepovedani sadež
Znanje se je v zgodovini vedno
prenašalo s starejše generacije
na mlajšo − pri internetu pa
se je prvič zgodilo, da so mladi
pogosto pravi mojstri za svoje
starše. Zato se verjetno lahko
strinjate, da je marsikateri poskus
»omejevanja« lahko podoben
boju Cervantesovega Don Kihota
z mlini na veter.
Piše : Marko Koblar
marko.koblar@mojmikro.si

Č

e je še nedolgo tega veljalo, da je
televizija ena od glavnih potencialnih »nevarnosti« za mladino, nas
najnovejši podatki opozarjajo, da je
raba interneta že prehitela gledanje televizije.
Prvi korak, ki ga lahko storimo, je nedvomno
omejevanje uporabe – torej časa, ko dovolimo
dostop do interneta. Marsikaj se dogaja, še preden pridemo starši domov. Neredko pa se zgo-

KAKO ZA ZAČETEK
OMEJITI UPORABO

V našem domačem primeru je prvi korak
omejevanja izveden kar z usmerjevalnikom.
Glede na to, da imam
za potrebe domačega
omrežja uporabljeno
Linuxovo distribucijo ClarkConnect
(www.clarkconnect.
com), s tem nimam
težav. V enem od
programskih moduPrimer časovnega omejevanja dostopa do interneta prek
lov lahko nastavim
usmerjevalnika
čas oziroma urnik, ko
je dostop do interneta o(ne)mogočen. Za
vsakega uporabnika
(natančneje, IP-naslov računalnika) je
moč določiti urnik,
ko je povezava do
interneta omogočena. Mimogrede lahko
omejimo še pasovno
širino (hitrost prenosa podatkov), ki
jo dovoljujemo posameznemu uporabniku. Tako se najlaže
izognemo pregovarjanju v smislu »samo
še pet minut« ali »pa
saj sem šele pol ure
na netu« ... Ker je
ICRAPlus − določanje pravil
omejitev vezana na

19

RAZKRITJE

kako omejiti dostop do škodljivih vsebin
IP-naslov računalnika, moramo v računalniku,
ki ga želimo omejiti, preprečiti možnost spreminjanja IP-naslova, saj tudi mladina »ni od
muh« ...
Včasih pa je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov treba dovoliti dostop do spleta tudi zunaj
vnaprej določenega urnika. V takšnem primeru
se prek spletnega brskalnika kot administrator
oddaljeno prijavimo na usmerjevalnik in spremenimo urnik.
Pogosto želijo starši poleg dostopa do interneta omejiti tudi prekomerno uporabo računalnika, predvsem igranja iger. Ena od lažjih
možnosti je »zaklepanje« z USB-ključem.
Glede na potrebe so mogoče različne možnosti.
Ena od njih je uporaba programa USB System
Lock (http://sourceforge.net/projects/usl/), ki ves
čas preverja prisotnost USB-ključka. Če tega
ni ali pa na njem ni ustrezne datoteke (key.

Donkihotstvo ali kaj več?
Včasih se zdi, da internet kot navidezni svet postaja čedalje resničnejši in ima vse večji vpliv
na vsakogar izmed nas. Dejstvo je, da lahko v njem najdemo precej koristnih informacij in
najrazličnejših oblik zabave. Kot oče osnovnošolskih otrok ugotavljam, da se otroci s pomočjo
informacij v spletu hitreje učijo in jih s pridom izkoriščajo. Uporabljajo spletne informacije, ki
jih (včasih) le nekoliko preuredijo in, odvisno od spretnosti posameznika, smiselno združijo
– in že imajo šolski referat. Po informacijah iz prve roke (učitelj razrednega pouka) je že
prava redkost referat, ki je napisan s pomočjo literature in napisan »na roke«. Otrok in mladostnik pa lahko prek spleta pride tudi do drugačnih informacij. Da ne bo pomote, osebno
me ne moti, če najstnik v spletu vidi golo žensko oprsje, zadnjico ali mednožje. Da poiščemo
slike ali video posnetke, ki pokažejo še kaj več, pa ne potrebujemo prav veliko domišljije in
znanja. Načelno tudi v tem primeru nimam prevelikih zadržkov, saj je dejstvo, da lahko naša
»mularija« vidi marsikatero »vročo sceno« včasih tudi po TV- programih, in to v terminih, ki
se pojmujejo kot zmerni. Skrbijo pa me prikaz nasilja, napovedi umorov, ki se na koncu celo
uresničijo, pozivi k najrazličnejšim oblikam nestrpnosti ter različne oblike spolnih odklonov
.... S »prebavljanjem« tovrstne problematike imamo težave pogosto celo odrasli, kaj šele
mladi, ki si svojo sliko ter odnos do sveta in ljudi šele oblikujejo.

ICRAPlus − šele prijava omogoči dostop do
spleta.

Družinski filter Najdi.si

Brezkompromisni Naomi

usb), bo dostop do računalnika onemogočen.
Da bo tovrstno početje učinkovalo, je treba
poskrbeti za dvoje. Ključek pod nobenim pogojem ne sme dobiti svojega dvojnika (kopije).
Poskrbeti pa je treba tudi, da so nastavitve v
BIOS-u računalnika takšne, da ni mogoč zagon
z izmenljivega medija (npr. USB-ključek, CD
...), s čimer bi bilo lahko onemogočili zagon
programa, ki skrbi za nadzor nad sistemom.

BLOKIRANJE IN FILTRIRANJE

Prvi korak, ki ga starši najlažje naredimo, je
blokada spletnih strani. Načelno lahko blokiramo določene spletne strani že v usmerjevalniku (za vse uporabnike), vendar je takšno
početje večinoma neuspešno, podobno kot bi
ob poplavi odstranjevali pritekajočo vodo s

20

kavno žličko – strani je preprosto preveč. Zato
pogosto uporabljamo najrazličnejše filtre, ki
jih povežemo s spletnim brskalnikom. Filtri na
podlagi določenih pogojev onemogočajo ogled
spletnih strani, ki jih želimo onemogočiti. Načeloma lahko omejujemo na ravni končnega
uporabnika (PC-based - end user filters) ali pa
v omrežju (server-based filtering).
Že sam Internet Explorer ponuja eno od
možnosti za omejevanje. Nastavitve lahko najdemo pod Tools–Internet Options–Content
Advisor. Natančnejša navodila, kako ukrojimo sistem po meri za npr. različico IE6 najdete
na spletni strani www.microsoft.com/windows/
ie/ie6/using/howto/security/contentadv/config.
mspx#EEC. Preprosto bi mehanizem blokiranja lahko razložili kot sistem vrednotenja »problematičnosti«, ki na podlagi primerjave med
nastavljenim nivojem in razvrstitvijo (rangiranjem) strani omogoča odločitev o (ne)primernosti vsebine. Med nastavitvami so tudi tiste
za sisteme razvrščanja. Eden od njih je ICRA

Ne podcenjujte svojih otrok!
To je prvo pravilo. Če nečesa ne bo znal
sam, bo nedvomno našel podjetnega sošolca, ki to obvlada. Glede gesla pa − ste
prepričani, da ga vaš otrok ne pozna?

(Internet Content
Rating Association),
ki je postal del neprofitne organizacije
Family Online Safety Institute, ki skrbi
za varnejšo uporabo
interneta. Drug znan
sistem je SafeSurf, ki
spletne vsebine razvrsti na 12 kategorij.
Na spletni strani
www.icra.org najdemo brezplačni filter
ICRAPlus, ki deluje
od različice Windows
98 navzgor (pogojno tudi z Windows 95). Program spremlja ves dohodni promet iz spleta in
ga »shranjuje« v pomnilniku. Sistem filtrov, ki
jih želimo uporabiti, zajema informacije in jih
pošilja centralni enoti, ta pa pošilja odgovor na
podlagi oznak ICRA. Preprosto pa bi lahko ICRAPlus označili kot zastopniški (proxy) strežnik, ki deluje v lokalnem računalniku, pravila
za prepuščanje prometa pa določa uporabnik
(starši) glede na svoje želje. Pri vseh omejitvah
sklepamo kompromis glede na uporabnost in
želeno stopnjo varnosti oziroma omejevanja.
Po namestitvi ICRAPlus so se pojavile »težave« z odjemalcem za storitev DynDNS oziroma
osveževanjem protivirusnega programa, dokler
ni bila izvedena prijava v brskalniku (Internet
Explorer). Če želimo filter ICRAPlus deaktivirati ali odstraniti, je treba poznati privzeto
geslo.
Ko govorimo o filtrih, je prav, da opozorimo tudi na Družinski filter, ki ga najdemo
na spletni strani Najdi.si (www.najdi.si/help/
famfilter.html). Namenjen je uporabnikom
spletnih brskalnikov Internet Explorer 5.5 ali
novejših. Okrnjena različica pa je na voljo tudi
za druge spletne brskalnike (npr. Mozilla) – žal
okrnjenost pomeni, da je dostop omejen (ni
prikazan pri rezultatih) le na strani, do katerih
želi uporabnik dostopati prek iskalnika Najdi.si. Z Družinskim filtrom lahko preprečimo
uporabo neprimernih vsebin, ki so objavljene
moj mikro | 2 | februar | 2008

RAZKRITJE

kako omejiti dostop do škodljivih vsebin
v svetovnem spletu. Filter si zasluži pohvalo,
morebitne napačne »zadetke« pa lahko uporabnik tudi prijavi. Všeč mi je tudi možnost
deaktiviranja filtra prek gesla oziroma ključa.
Deaktiviranje s ključem pomeni, da mora uporabnik posredovati ime, priimek, naslov e-pošte, EMŠO ter unikatno kodo odgovorni osebi
na Najdi.si.
Zaradi preprostosti in učinkovitosti mi je
zelo všeč program Naomi (www.naomifilter.org/
index.html). Deluje precej brezkompromisno,
saj se na primer že ob sumljivem iskalnem pogoju spletni brskalnik preprosto zapre. Pohvale
vredno je, da lahko program deluje neopazno
(možnost Icon off) ter da lahko z njegovo pomočjo blokiramo tudi promet P2P. Nekoliko
»zoprno« je le, da program prehitro ukrepa
tudi ob besedah, ki imajo lahko več pomenov,
kot npr. sex (lahko tudi spol), XXX (lahko tudi

K9 Web Protection − prijazen in učinkovit

akcijski film Triple X z Vinom Dieslom) ... Pač
po načelu bolje zapreti kakšno stran preveč kot
premalo. Na morebitno prijazno sporočilo o
razlogu za zaprtje okna brskalnika pa so razvijalci preprosto »pozabili«.

(SKORAJ) VSE V ENEM

V navedenih primerih smo bili priča bolj
ali manj uspešnim in restriktivnim blokadam
neželenega prometa. Načeloma nam lahko določene vsebine zaradi različnih razlogov tudi
»uidejo«, vendar je prav, da to vemo in v takšnem primeru pravilno reagiramo. Če domači
usmerjevalnik omogoča povezavo z namensko
programsko opremo za zajem – na primer brezplačna programa Ntop (www.openxtra.co.uk/
freestuff/ntop-xtra.php) ali NetFlow, ki jih
lahko uporabimo tudi za Linksysove usmerjevalnike (www.dd-wrt.com/dd-wrtv2/rflow.php).
Največja slabost takšne rešitve je potreba po
aktivnem računalniku, ki skrbi za »obdelavo«
prometa.
Za celostno obdelavo je zanimiv K9 Web
Protection is (www1.k9webprotection.com/), ki
je za domačo uporabo brezplačen (brezplačna
registracija). Dobrodošlo je, da program dobro
deluje že s privzetimi nastavitvami, do katerih

PA SAJ NE MUČI SAMO MENE ...

Omejitve držav
Nekatere države − pa ne mislimo na Kitajsko, Iran in druge, ki glede na omejevanje
dostopa v internet veljajo za »čudne« države − gredo korak dlje. Avstralska vlada
razmišlja, da bi od ponudnikov dostopa
v internet zahtevala blokado dostopa do
strani (blokada bi veljala za gospodinjstva
in šole), ki bi jih uvrstila na seznam neprimernih. Predvsem gre za strani s pornografijo ali pretiranim nasiljem.
dostopamo v Setupu. O primernosti vsebin
se lahko uporabnik odloča na podlagi laičnih
kriterijev, kot je starost. Starši lahko izbirajo
med kategorijami mlajši od 10 let, 10 do 13
let, starost 14 do 18 let, starejši od 18 let. Pro-

Že večkrat je bilo povedano, da vir potencialnih težav niso samo spletne strani. V praksi
se je izkazalo, da so lahko nevarne tudi druge
storitve (npr. različni tipi klepetalnic). Da se
izognemo morebitnim težavam (in povečamo
varnost), lahko za začetek v usmerjevalniku
omejimo uporabo vseh storitev, za katere sodimo, da jih ne potrebujemo – če se bo pri uporabi izkazalo, da določeno storitev potrebujemo,
jo lahko na podlagi argumentov brez težav odpremo pozneje. Za tovrstno početje moramo
poznati mehanizem delovanja posamezne storitve, kar lahko povzroča težavo. Pomagamo si
lahko z različnimi pripomočki (npr. wireshark,
Antiy Ports ...) tako, da aktiviramo storitev, ki
jo želimo onemogočiti, in opazujemo, katera
TCP/IP-vrata aplikacija uporablja. Ko uporabo teh vrat onemogočimo, storitev ponovno

K9 − hiter povzetek prometa po kategorijah

gram omogoča tudi popolno prepuščanje vsega
prometa, ki pa se vseeno beleži. Natančnejši
pogled (Show details) pri posamezni kategoriji pokaže, katere kategorije so onemogočene
(mlajši več omejitev, starejši manj). Zanimiv je
pogled v kategorijo najmlajših (High), kjer se
pravzaprav marsikdo šele zave vseh nevarnosti
(pornografija, alkohol, tobak, droge, hazard,
nasilje, orožje ...). Druga zanimiva možnost je
prej omenjeno časovno omejevanje dostopa
(Time Restrictions), ki omogoča hitro izdelavo urnika, ko je omogočana uporaba spletnega brskalnika. Če želimo brskalnik uporabljati
zunaj urnika moramo vnesti geslo, ki nam za
določen čas dovoli uporabo spletnega brskalnika. Poleg generiranja lastnih pravil in urnikov lahko uporabnik določa tudi strani, ki so
izjeme (Web Site Exceptions) – to so strani, ki
so vedno blokirane ali pa vedno dovoljene. Po
želji lahko ustvarimo seznam »prepovedanih«
besed ... Program odlikuje možnost pregleda
prometa (View Internet Activity). S slednjim
lahko hitro ugotovimo, kakšne so bile dovoljene in nedovoljene aktivnosti uporabnikov
brskalnik, razberemo, katere vsebine je napačno razporedil in v kateri smeri se je treba na
določene dogodke odzvati.

poskusimo aktivirati. Postopek ponavljamo,
dokler nismo uspešni.
Vsak pa prej ali pozneje ugotovi, da na svetu
in v spletu ni sam s svojimi težavami. Podobne težave, kot jih imate vi, ima skoraj gotovo
še kdo drug. Pogosto lahko najdemo skupaj z
odgovorom tudi že rešitev, ki jo potrebujemo.
Vseeno pa ne pozabite, da je tudi internet svet,
na katerega je treba otroka pripraviti, zato ga
ni čez dober pogovor, ki otroka pripravi na morebitne nevarnosti, tako da bo ob morebitnem
stiku z njimi nanje že pripravljen, tako bo možnost za pravilno ukrepanje večja



21

TEHNOLOGIJE

tehnologija zaslonov »multi-touch«

Več pritiskov
na en mah!

Piše : Marjan Kodelja
marjan.kodelja@mojmikro.si

S

tara želja je, uporabo računalnika čim
bolj približati ljudem. In edina prava
pot je: v interakcijo vključiti vsa čutila. Uporaba miške se nam sicer zdi
naravna, a ni! Naučili smo se jo uporabljati, se
navadili nanjo in zato se nam zdi kot naraven
dodatek telesa. V bistvu pa gre za naslednje:
če hočemo zagnati program, ki se na zaslonu
skriva pod ikono, z miško pripeljemo »kurzor«
nanjo in nato pritisnemo gumb. Mar ne bi bilo
enostavneje s prstom pritisniti na ikono? To je
približno tako, kot če bi hoteli piti iz kozarca
pred nami. V roko bi vzeli dodatno mehansko
napravo, s katero bi prijeli kozarec in ga nato

Tehnologije »človeške« ali naravne interakcije
z računalnikom so zadnje čase »in«. Kako
delujejo tehnologije, ki omogočajo simultano
prepoznavanje več pritiskov (gibov) na (po)
zaslonu? Kako se bo zaradi njih spremenil
način uporabe računalnikov? Se sploh bo?

prinesli do ust? Tega seveda ne počnemo.
Osnova oblikovanja drugačnega vmesnika
je posnemanje naravne interakcije med ljudmi
tudi na področju interakcije človek–računalnik.
Grafični uporabniški vmesnik (GUI) bo postopoma zamenjal naravni vmesnik (NUI). Kakšen pa bo ta? Nekaj bodočih funkcionalnosti
imamo že na voljo, največ je zadnje čase govora
o tehnologiji »multi-touch«. Še najbolj nam
možno prihodnost kažejo znanstvenofantastični filmi oziroma nadaljevanke, pri oblikovanju
katerih kot zunanji svetovalci vsaj občasno sodelujejo znanstveniki, ki tudi v praksi razvijajo
tehnologije in razmišljajo o prihodnosti računalništva. Z računalnikom Hal 9000 se je posadka vesoljske ladje v filmu Odiseja 2001 pogovarjala kot z enakovrednim članom posadke,

»Multidotik«
Angleška besedna zveza, ki opisuje te tehnologije je kratka in jedrnata – »multi-touch«, česar pa
ne moremo tako enostavno prevesti v slovenščino. Ali pač? Tehnologija »na več dotikov občutljiv
zaslon«? »Večdotična« tehnologija? Če smo imeli prej dotik na točko, imamo zdaj ploskovni dotik?

22

Nekoč se bomo z računalnikom pogovarjali
s kretnjami. Kaj bo to pomenilo v praksi?
Predvsem mlajši bodo hitro obvladali nova
znanja in potem se bodo z enakimi ali
podobnimi kretnjami začeli pogovarjati
tudi med seboj. Vsi drugi pa bomo debelo
gledali in ničesar razumeli.

ta pa jim je odgovarjal. Tudi posadka vesoljske
ladje Enterprise (Star Trek: Next Generation)
je računalniku dajala glasovne ukaze, na komandnem mostu pa so imeli vsi pred seboj na
dotik občutljive zaslone, na katere so pritiskali
in »vlekli« prste. Slednje je popolnoma isto, kar
že omogočajo nekatere naprave. Slabši primer
je iPhone, boljši pa mizica Surface.

IZRABA NOTRANJEGA ODBOJA
SVETLOBE

Kaj je v svojem bistvu zaslon, ki razpozna več
hkratnih dotikov? Nekaj ne ravno zahtevne
strojne opreme in veliko zahtevnejše programske
opreme, ki omogoča, da zadeva deluje na način,
ki smo si ga zastavili. Ena izmed tehnologij, ni pa
moj mikro | 2 | februar | 2008

TEHNOLOGIJE
Kratka zgodovina

V nasprotju z mnenjem večine
tehnologija »več dotikov« ni
novodobna pogruntavščina.
Razvoj tehnologije, skupaj s prvimi
prototipnimi napravami, se je začel
pred 25 leti.

– na dotik občutljivi zasloni. Istega leta se je
pojavila tako imenovana digitalna miza (digital
desk). Nad mizi so bile kamere in zvočna tipala,
katerih naloga je bila spremljanje gibanje rok (in
prstov) ter zaznavanje objektov na mizi – predvsem listov papirja. (Xerox PARC)

1992:

Pojavi se prva naprava z
možnostjo spremljanja več dotikov. To je bila
»zamrznjena« steklena plošča, katere optične
lastnosti so omogočale, da je fotoaparat pod
njo videl dotike kot črne lise na beli površini.
Oblika lis je bila odvisna od sile dotika – kako
močno je prst pritiskal na površino. (Univerza
v Torontu).

Tipkovnica s tablico, občutljivo
na dotik, na »zadnji« strani. Uporabnik je tipkovnico obrnil in prek tablice upravljal računalnik s kretnjami. (Xerox PARC)
Pojavi se prvi pametni telefon Simon z zaslonom, občutljivim na dotik, ki pa je lahko zaznal
sočasno le en dotik. (IBM in Bell South)
Podjetje Wacom predstavi vrsto grafičnih tablic za vnos podatkov, ki so imele sposobnost
zaznati mesto in moč pritiska pisala na površino in sočasno tudi položaj miški podobne
ploščice.

Na videu temelječ sistem za
spremljanje gibanja rok, ki je omogočal interakcijo več uporabnikov prek gibov rok in prstov. Oblikovanih je bilo več naprav, med drugim interaktivna miza in zid. (Myron Krueger)

Podjetje DSI Datotech je prikazalo grafično tablico s sposobnostjo zaznavanja
več dotikov hkrati. Dodan je bil tudi program za
prepoznavanje kretenj. Podjetje je kmalu propadlo.

1982:

1983:
1984:

Prvi zaslon za spremljanje
več dotikov, vgrajen v CRT-monitor z za tiste
čase »odličnim« odzivnim časom. (Bell Labs)

1985:

Tablica za spremljanje več
dotikov, ki je računalniku zagotavljala podatke
o mestu pritiska in njegovi moči. Za »detekcijo«
dotika so namesto na videu temelječega sistema
uporabili kondenzatorje. (Univerza v Torontu)

1991:

Pojavila so se prva razmišljanja o »dvosmernih« ploskih zaslonih (LCD),
ki bi bili uporabni tudi kot vhodne naprave
Kako deluje
tehnologija FTIR

in verjetno tudi ne bo edina, saj gre razvoj naprej, se imenuje FTIR (Frustrated Total Internal
Reflection). Kar dober prevod bi lahko bil »onemogočanje totalnega notranjega odboja«.
Tehnologija izrablja odboj svetlobe v notranjosti snovi, ki je za svetlobo prepustna (plastika, steklo ...). Najbolje je uporabiti svetlobo
infrardečega valovnega področja (infrardeča
LED- dioda), ki je očem nevidna in ne vpliva
na sliko, ki jo hkrati projiciramo na površino
takega »zaslona«. LED-dioda je postavljena na
enem robu snovi. V njeno notranjost seva sve-

1995:

znala, kateri osebi pripada roka oziroma prst,
in prepoznala njihove kretnje.

2002:

V Sonyjevem laboratoriju oblikujejo Smart Skin. Arhitekturo, kako narediti
interaktivno površino, ki zazna uporabnikov
ročne in prstne kretnje. Tipala so sočasno zaznala roke več uporabnikov, njihove oblike in
izračunala razdaljo med rokami in površino
(uporabniki so kretnje izvajali v zraku nad interaktivno površino).

2003:

Tega leta se pojavi zaslon
za »več dotikov«, ki je bil naslednje leto uporabljen v napravi Lemur (glasbena mešalna
miza). To je prvi komercialni zaslon z uporabniškim vmesnikov in vnosom podatkov zgolj
prek zaslona.

2005:

2001:

Microsoft prikaže sistem PlayAnywhere – interaktivna miza s sistemom
projekcije nameščenim nad njo, kar bi lahko
bil začetek razvoja tehnologije Surface. Sistem
je prepoznal objekte na mizi, kakor tudi dotike
uporabnika.
V tem letu je bilo še nekaj zanimivih prikazov.
Na Univerzi v New Yorku prikažejo podoben
sistem, ki pa je imel sistem projekcije nameščen pod površino. Pojavi se Tactiva (www.tactiva.com), sistem ki spremlja sence rok in jih
prikaže na zaslonu.
Toshiba pa napove zaslon s zmogljivostjo
zaznave sence prsta nad površino zaslona.
Bistvo tega sistema je v tem, da ni dodatnih
tipal, temveč so namesto tega predelali LCDzaslon tako, da ima pika na zaslonu zmožnost
zaznati zatemnitev (senco) kot posledico premika prsta prek nje.

tloba, ki se v snovi
odbija. Po domače bi
lahko dejali, da skače
sem ter tja. Ko na površino zaslona postavimo prst (ali katerikoli drug objekt) to
vpliva na odboj svetlobe (kot, pod katerim pride do odboja,
je nekoliko drugačen), ki zdaj preseva
tudi v smeri pod površino, kjer je postavljena
infrardeča kamera. Kamera oblikuje sliko, ki
je popolnoma enovita (temna), ko ni na po-

vršini niti enega dotika, vsak dotik pa se pozna kot svetlejša lisa (kepica, mehurček). Trik
pri izdelavi zaslona je programska oprema, ki
mora na sliki kamere ne samo prepoznati, kaj
se »dotika« zaslona, je to prst, naprava ali kaj
tretjega, ampak tudi natančno mesto (koordinate) dotika in tudi premikanje svetlejših lis
po površini, nato pa iz tega prepoznati kretnje,
ki pomenijo zahtevo po izvedbi določenega naloge. Del takega zaslona je še projektor, priključen na računalnik, ki na površini zagotovi
sliko (na primer računalniškega namizja) ali
pa zanimive grafične učinke kot odziv na naše
interakcije z zaslonom. Poleg računalniškega
zaslona ali mizice Surface je tako mogoče nare-

1995/97:

Aktivna miza s sistemom projekcije slike iz ozadja (oziroma v tem primeru od spodaj). Uporabnik je za delo uporabljal
pisalo, nad mizo pa so postavili dodatno kamero
za spremljanje položaja rok. (Univerza v Torontu)

1998:

Podjetje Newark predstavi Fingerworks, tablico in programsko opremo za prepoznavanje večtočkovnih in večprstnih kretenj.
Tudi tega podjetja danes ni več.
V laboratorijih podjetja Mitsubishi razvijejo Diamond Touch. Naprava je za-

Za garažne mojstre
Na spletni strani www.multitouch.nl/documents/multitouchdisplay_howto_070523_v02.pdf
(pa tudi na MikroDVD-ju v rubriki Tema meseca) najdete navodila, kako z nekaj čisto običajnega orodja in razmeroma poceni sestavnimi deli (ki jih najdete v bolje založeni tehnični trgovini)
ter veliko potrpljenja izdelate tak zaslon v »domači garaži«. Na strani je tudi vsa potrebna programska oprema, brez katere prepoznavanje dotikov na površini zaslona ni možno!

23

TEHNOLOGIJE
Kako vnašati besedilo?

Microsoftova mizica, pogrni se!

To vprašanje smo zastavili članu skupine, ki pri Microsoftu razvija tehnologijo Surface. Zanimiv možak, August de los Reyes je bil
glede tega jasen. Tipkanje po tipkovnici, narisani na zaslonu, nima
smisla, saj je potem preprosteje, če na napravo priključimo običajno
tipkovnico. S tem nismo naredili ničesar glede naravnejšega in bolj
inovativnega uporabniškega vmesnika. Reyes vidi rešitev v dveh
tehnologijah: prvič, v prepoznavanju naravnega govora − kar utegne
biti z našega zornega kota velika ovira, saj je vprašanje, ali in kdaj
bi tehnologija »razumela« slovenščino (in vse druge manjše svetovne jezike) −, in drugič, v tehnologiji prepoznavanja gibov (kretenj).
Glede slednjega se zgledujejo po jeziku gluhonemih.
Še naprej smo vrtali vanj, a možak se je le muzal. Nič konkretnega
ne glede tehnologije ne drugega ni hotel povedati. Na koncu je posredno le nekaj izdal. Na vprašanje »kdaj?« je odgovoril: »Naj povem tako, da bo letošnje poletje še zelo zanimivo.« Na »kje?« pa:
»Na nekaterih letališčih in v hotelih.«
– kondenzator). Ti
»kondenzatorji« so
urejeni v strukturo
koordinatnega sistema − v mrežo. Vsaka
točka na mreži »generira« svoj signal,
ki ga nato sprejme in
obdela procesor. To
procesorju omogoča
sočasno zaznavo več
dotikov (pri iPhonu
gre za kretnje, izvedene z le dvema prstoma) in tudi spremljanje gibanja prsta po
površini zaslona. Ker
iPhone uporablja izboljšano klasično tehnologijo na dotik
pa tehnologija upoobčutljivega zaslona.
rablja kondenzatorje,
iPhone zazna le dotik
diti tudi velike interaktivne stene, sestavljene prsta (ne pa peresa, kar smo sami opazili, ko smo
iz več manjših samostojnih elementov.
napravo preizkušali), pa tudi tega ne, če uporabnik nosi rokavice iz električno neprevodne
KJE JE TU IPHONE?
snovi. Pri tem pristopu oziroma tehnologiji sta
Apple je pri iPhonu uporabil drugačno teh- teoretično na voljo dve metodi, kako izdelati
nologija oziroma eno izmed dveh metod izbolj- tak zaslon. Metoda vzajemne kapacitivnosti
šave klasične tehnologije na dotik občutljivih (mutal capacitance) vključuje dve plasti, ki
zaslonov. Tako kot v nekaterih starejših na do- sestavljata prej omenjeno dodatno plast. V eni
tik občutljivih zaslonih je tudi v iPhonovem plasti so povezave, po katerih teče električni
zaslonu plast snovi, ki ima lastnost kapacitiv- tok, v drugi pa senzorske povezave, katerih nanosti (lahko hrani in odda električni naboj loga je zaznati tok v vozliščih (glej sliko), kjer

24

je prišlo do dotika. Druga metoda je metoda
lastne kapacitivnosti (self capacitance) kjer
je le ena plast, ki vključuje plast samostojnih
elektrod, povezanih z električnim vezjem za zaznavanja električne kapacitivnosti.
Kako poteka zaznavanje dotika? Kapacitivna plast pošlje procesorju gole podatke o mestu
dotika v obliki električnega signala. Programska oprema analizira podatke in iz njih izlušči
velikost, obliko in mesto dotika (površino zaslona, na katerem je do dotika prišlo). Če je
potrebno, dotike s podobnimi lastnostmi združi
v skupino. Če na primer premikate prst po površini zaslona, izračuna razdaljo med začetno
in končno točko premikanja. Na podlagi vseh
teh podatkov in podatkov, katera aplikacija je
trenutno aktivna, določi, za kakšno kretnjo je
šlo, in izvede zahtevano nalogo.
Vsaka od dveh omenjenih tehnologij ima
svoje prednosti in slabosti. Prednost tehnologije FTIR, ki je še nismo omenili, je, da nima
omejitev ne glede sočasne uporabe več oseb ne
glede sočasne zaznave več dotikov. Pa še nekaj
je. Na zaslon, narejen s to tehnologijo, lahko
postavite karkoli, pa bo vseeno deloval. Če na
primer na zaslon postavite digitalno kamero, jo
sistem prepozna zaradi njene specifične oblike,
samodejno pošlje zahtevo po brezžični povezavi in trenutno lahko na zaslonu gledate video,
ki je shranjen v njej.


moj mikro | 2 | februar | 2008

Prenosnik Q45 NP-Q45AVB1/SEK
• Intel Core 2 Duo T7250 @ 2.0GHz
• 2048 MB DDR2 667
• 160 GB SATA 5400 disk
• 12.1” WXGA 1280 * 800 GLARE
• Nvidia GeForce 8400SE 128MB
• SUPER Multi DL DVD+-RW snemalnik
• 10/100 mrežna kartica
• Intel PRO/Wireless 802.11a/b/g
• Bluetooth 2.0
• Intel HDA zvočna kartica
• Integriran v2.0 + EDR
• 1.3M pix kamera
• SLO tipkovnica
• 299 x 217 x 26,9~36,3mm
• 1.86kg s 6 celično baterijo
• Windows Vista Home Premium
Maloprodajna cena z DDV: 1099,90

EUR

Distributer: Elkotex d.o.o., Stegne 27, Ljubljana, www.elkotex.si, e-pošta: prodaja@elkotex.si

LCD tv 37” L37W781B

Maloprodajna
cena z DDV:

735,99 EUR

• Trgovina Akvonij, Šentjur • Alarix, Ljubljana, Koper, Portorož • Pip d.o.o., Trebnje • Mlacom d.o.o., Ljubljana • Pc. Hand d.o.o., Ljubljana • Mrak d.o.o., Ljubljana • Cvetka Krmelj
s.p., Šofja Loka • Xenium d.o.o., Nova Gorica • M & M d.o.o., Mengeš • Vizual d.o.o., Murska Sobota • Maitim d.o.o., Kamnik • Info Danilo Špitalar, s.p., Trbovlje • A.V.R. - Rozina
Srečo s.p., Šmartno pri Litiji • Pc servis d.o.o., Šentjur • Grifon d.o.o., Cerknica • How to d.o.o., Ljubljana • AKS d.o.o, Ljubljana • AOI d.o.o., Slovenske Konjice • Flamingo d.o.o.,
Nova Gorica • Svedata d.o.o., Ljubljana • Elcom d.o.o., Črnomelj • Tominšek Mihael s.p., Otočec • DOLHER d.o.o., Izola • Ti d.o.o., Jesenice • GAMBIT TRADE d.o.o., Ljubljana
• Planet Mi3, Robert Šabec s.p., Ilirska Bistrica • Digi trgovina d.o.o., Tolmin • Rač. Programi Nenad Zaplatič s.p., Jesenice • F.U.N.T.E.C.H. d.o.o., Ljubljana

PODROBNEJE ...

televizorji in dodatne naprave

V OKNIH V SVET
NIČ NOVEGA!
Piše : Jaka Mele

jaka.mele@mojmikro.si

26

moj mikro | 2 | februar | 2008

PODROBNEJE ...

televizorji in dodatne naprave

N

avkljub napovedim, da bo konec
preteklega leta na trg prišla peščica
revolucionarnih, zanimivih televizijskih tehnologij (SED, FED in
LaserTV) se to ni zgodilo. Edina odmevnejša
novost leta je (majhen) Sonyjev OLED-televizor. Zato je vprašanje, ali lahko v 2008 sploh
pričakujemo kaj novosti, povsem na mestu.
Leto 2007 je prineslo na področju televizorjev veliko dogajanja, a le malo težko pričakovanih velikih sprememb. Tako se (tudi v
naših) trgovinah še vedno prodajajo tako stari
katodni televizorji kot tudi plazemski in LCDmodeli, sem ter tja pa je v raznih razprodajah
moč najti še neprodane zaprašene modele projekcijskih televizorjev. Tehnološko najnaprednejših in najbolj dodelanih OLED-televizorjev
pri nas še ni moč kupiti, tudi drugje po svetu
pa so prvi modeli takih televizorjev še vedno
zelo omejeni z velikostjo diagonale.
Ob izteku leta lahko z
gotovostjo trdimo
le nekaj

KAJ PRINAŠA LETO 2008
V tem letu si obetamo prve OLED-televizorje z diagonalo zaslona nad 30-palcev in s ceno pod
3000 evrov. Vsi proizvajalci imajo v prodajnem programu tudi LCD-televizorje z osvetlitvijo
LED – pričakovati je, da se bodo do konca leta cene teh modelov nekoliko znižale. Glede
novih tehnologij kot so FED (field emission display), SED (surface conduction electron emitter
display) in LaserTV imamo deljeno mnenje. Medtem ko o SED-u nismo nič več optimistični,
saj ne gre za tehnološke ovire, temveč politično-kapitalske boje med proizvajalci, pa bo LaserTV, kot vse kaže, na prodajne police le prišel še letos. Mitsubishi, ki obvlada 75 % delež
trga laserskih LED-diod, je namreč v začetku januarja predstavil 65-palčni laserski televizor
in napovedal začetek prodaje še za letos. Žal ni podatkov ne o ceni ne o drugih lastnostih.
Več o tehnologiji pa, ko dejansko zagledamo prve prodajne enote – Mitsubishijeve obljube
omenjajo kar dvakrat širši razpon barv, zmožnost projekcije 3D-slike ter seveda hiter odzivni
čas in podpora ločljivostim HD.
stvari. Najprej ugotovimo, da so LCD-televizorji preplavili trg in da skoraj vsi prodani televizorji nižjega in srednjega cenovnega razreda
temeljijo na tej tehnologiji. Razlog so poceni
izdelava in visoke proizvodne kapacitete. To
je tudi zagotovilo, da se bodo cene LCD-televizorjev tudi letos še spuščale, saj še ni moč
zaznati spodnje meje, do katere proizvajalci lahko gredo. Plazemski televizorji so se
večinoma umaknili v višji cenovni razred,
in čeprav imajo v primerjavi s tehnologijo LCD nekatere prednosti, jim pri
neposredni primerjavi s primerljivim
LCD-modelom skoraj vedno nagaja opazno višja cena. Kaj je boljše?
V srednjem in nizkem cenovnem
razredu imamo torej na voljo le
LCD; največ svobode in izbire
nam ostane le v višjem cenovnem razredu, kjer pa ugotovimo da se LCD in plazemski
modeli zelo, zelo razlikujejo
od LCD-televizorjev nižjih
razredov. Lahko bi rekli,
da imajo najnaprednejši
modeli – tako LCD kot
plazemski – vsak zase
vrsto prednosti pred
konkurenčno tehnologijo, zato ni moč
izbrati
boljšega.
Odločitev, katera
tehnologija je
boljša, je zatorej odvisna
od potreb in
želja posameznika.

Več kot polovica ponudbe v srednjem
cenovnem razredu danes že odpade na televizorje polne visoke ločljivosti (Full-HD),
torej takšne, ki so zmožni sprejeti polni HDsignal 1080p (1920 x 1080 progresivno) in
ga nato tudi v celoti prikazati na zaslonu.
Smo pa v preteklih mesecih opazili nekaj
»cenejših« televizorjev, ki so se prav tako
bohotili z nalepko Full HD, a je bilo iz precej
manjših napisov pod veliko oznako razvidno, da televizor sicer razume signal 1080p,
a prikaže le interpoliranega na svojo precej
nižjo zaslonsko ločljivost. Zato pozor!
Kar zadeva najboljši nakup, po mnenju
avtorja – naj se sliši še tako smešno – to še
kar ostajajo katodni televizorji diagonale
72 cm, ki jih v raznih supermarketih najdemo že za okoli 150 evrov. Tega razmerja
med dobljenim/ceno ne more premagati noben ploščati televizor, ne glede na
diagonalo, znamko in funkcije. In s takim
nizkim vložkom smo povsem pripravljeni
na nadgradnjo na ploščat televizor z odpravljenimi težavami trenutnih LCD-jev
in plazem, ki ga pričakujemo v roku dveh
do treh let.



Med novostmi
z ravnokar
končanega sejma CES
velja omeniti JVCjev najtanjši LCDtelevizor na svetu,
Samsungov 30-palčni
OLED-televizor ter
Mitsubishijev 65palčni LaserTV. Za
tehnološko poslastico
je poskrbel Samsung,
ki je prikazal 82-palčni
TV s kar štirikratno
HD-ločljivostjo: 3840 x
2160.
27

PODROBNEJE ...

televizorji: kaj in kako izbrati
Idealen televizor

Diagonala: 42 palcev (107 cm)
Ločljivost: Full HD (1920 x 1080)
Matrika: Plazemska tehnologija ali LCD z LED-osvetlitvijo. Svetlost vsaj 400 cm/m2. Pomembno: zorni kot 178 stopinj! Odzivni čas pod 10 ms.
Vhodi: Vhod 24p za združljivost z novimi HD-predvajalniki, vsaj 3 vhodi HDMI 1.3, računalniški vhod DVI, vsaj 2 priključka SCART za združljivost s
starejšimi napravami.
Tehnologija: Kontrast zaslona vsaj 1000 : 1 − če podpira dinamični kontrast, še toliko bolje; rešitve za temnejšo črno barvo in za prikaz več milijardami
živih barv (različni proizvajalci rešitve imenujejo drugače); osvetlitev ozadja; svetlobni senzor in prilagajanje svetilnosti zaslona; slika v sliki, slika ob sliki…;
elektronski programski vodnik, dva analogna sprejemnika …

Joj, kaj bi vzel?
Medtem ko je plazma po delovanju bliže katodnim televizorjem, LCD deluje
povsem drugače. Pri plazmi (pravzaprav je to ioniziran plin) se prosto tavajoči
elektroni zaletavajo v mešanico žlahtnih plinov, ki zato oddajajo UV-svetlobo. Ta
svetloba osvetljuje pike na fosforescenčnih premazih notranje strani zaslona (tri
premazi za tri barve – rdeča, zelena, modra), in ko zažarijo različne kombinacije
sosednjih pikic, vidimo različne barve na zaslonu.
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

T

ehnologija LCD deluje drugače, saj uporablja osvetlitev z zadnje strani, to svetlobo pa pod različnim naklonom prepuščajo
tekoči kristali (ogledalca, ki jih krmilijo
električni sunki) − tako različno obarvajo celice,
ki jih vidimo kot barvne pikice na zaslonu. V zadnjih dveh letih klasično fluorescentno osvetlitev
ozadja nadomeščajo s svetlečimi LED-diodami. Te
so lahko le bele barve ali pa so sestavljene iz niza
rdeče,modre in zelene barve.

PREDNOSTI IN SLABOSTI

Življenjska doba obeh tehnologij je z novejšimi modeli dokaj dolga. Proizvajalci navajajo

28

življenjsko dobo 40.000 ur in več – kar pomeni 15 let pri povprečni uporabi 8 ur na dan.
LCD-televizorji se pohvalijo z ostrejšo in
jasnejšo sliko, ki pa učinkuje pozitivno samo
pri dobrem HD-signalu, pri današnjem televizijskem pa deluje bolj negativno – saj je zelo
hitro videti šume pri slabem signalu. LCD ima
praviloma slabši vidni kot, večja pa je možnost
anomalij oz. artefaktov pri prikazovanju. LCD
je dovzetnejši za zakasnitve oziroma prepočasno
osveževanje slike, pogosto je videti obris okoli
objektov, cvetenje robov ali nejasnost robov
objektov, slika utegne biti pri hitrih kadrih zamazana. Vrsto težav so odpravile nove generacije čipov za procesiranje signala, tehnologije
za 100 Hz prikaz slike, dinamični kontrast …,
a povsem idealne slike še niso zmožni prika-

zati. Na to spet posebej opozarjamo zato, ker
marsikateri kupec ploščatega televizorja kmalu
ugotovi, da je stari katodni prikazal boljšo sliko! LCD nikoli ni zmožen prikazati isto črno
barvo, ki smo je vajeni pri starih katodnih
televizorjih, a zna po drugi strani prikazati zelo
ostro in jasno sliko z živimi (a včasih nerealnimi) barvami. Prednost LCD-ja pred plazmami je zagotovo višja ločljivost, ki jo je zmožen
prikazati, kar pomeni, da bomo v srednjem in
nižjem cenovnem razredu prej našli LCD-televizor Full-HD, prikazal pa bo tudi lepšo računalniško sliko višje ločljivosti. Pri gledanju v
svetlem prostoru se bodo LCD-zasloni obnesli
bolje kot plazme, saj imajo višjo svetilnost.
Težavo starejših modelov plazemskih televizorjev − učinek »zažgane slike«, ki se pojavi,
če zaslon zelo dolgo časa prikazuje isto sliko
– so modeli zadnjih dveh let že v celoti odpravili. Plazemski televizorji imajo širši vidni kot.
Prikažejo tudi veliko popolnejšo črno barvo,
čeprav bodo natančneži tudi tu nezadovoljni.
Plazemski televizorji znajo tipično prikazati zelo
veliko število barv in tudi reprodukcija barv je
zelo pravilna in verna, barve so tople, a morda
preveč pastelne. Plazme imajo praviloma boljši
kontrast (razmerje med najtemnejšo prikazano
črno in najsvetlejšo belo, recimo 3000 : 1), a
vsaj na papirju so jih LCD-ji že ujeli (v praksi
razliko še vedno opazimo). Ker je slika plazem
zavoljo nižje ločljivosti mehkejša, je zato slika
moj mikro | 2 | februar | 2008

PODROBNEJE ...

televizorji: kaj in kako izbrati

Pazite na pravi kodek!
Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, po
domače APEK, v katere resorju je tudi radiodifuzija, je sredi lanskega
leta objavila opozorilo vsem kupcem, naj bodo pazljivi pri kupovanju
televizorjev in drugih sprejemnikov televizijskih programov, ki jih kupujejo v tujini. Problematični so predvsem trgi, kjer že uvajajo digitalno televizijo in kjer so sprejemniki prilagojeni tamkajšnjem standardu
(vmesniki STB, televizorji z analognim in digitalnim sprejemnikom,
digitalni snemalniki in podobne naprave). Kupec mora vedeti, čemú
določeno napravo kupuje. Če želi prek svojega antenskega sklopa
spremljati na primer digitalni program avstrijske televizije, mora biti
oprema prilagojena tamkaj uporabljenemu kodeku za kodiranje signala MPEG-2. Znano je, da bo pri nas uveljavljen kodek MPEG-4, torej
te naprave čez približno dve leti ne bodo primerne za sprejem našega
digitalnega programa. Podobno velja za sprejem hrvaških televizijskih
programov, le da je južna soseda še v fazi pilotskih projektov.
standardnega TV-signala prijetnejša, saj je občutljivost na motnje manjša. Žal nekatere plazme med delovanje oddajajo rahel brneč zvok,
ki nekatere moti. Velja omeniti še to, da se
plazma glede na LCD med delovanjem bistveno bolj segreva. Plazme, ki bodo nosile oznako
Full-HD, se začno šele pri diagonali 60 palcev
(150 cm) ter ceno nad 3000 evrov, medtem ko
je ista ločljivost na voljo že pri bistveno manjših in cenejših LCD-televizorjih.

DEJAVNIKI IZBIRE

Če smo še pred dobrim letom ugotovili, da
dober ploščat televizor diagonale 94 cm stane
vsaj 2000 evrov, lahko tokrat govorimo o precejšnjem padcu cen. LCD-televizor diagonale
37 palcev ali 94 centimetrov povsem spodobne
znamke je namreč moč dobiti že za dobrih tisoč
evrov. Že pred letom dni smo kot minimalno
zagovarjali prav to velikost. Tokrat glede na
to, da verjetno ne boste kupovali (ker se vam
za majhno razliko ne izplača) nič slabšega kot
Full-HD televizor, manjša velikost res ne pride v poštev. Kvečjemu velja razmisliti o malce
večjem modelu diagonale 107 cm (42 palcev),
saj imajo prav ti modeli skupaj s 37-palčneži
danes najugodnejše razmerje med kakovostjo
in ceno.
Največjo težo pri odločanju o nakupu velikega ploščatega televizorja ima seveda v večini
primerov cena. Sledijo velikost zaslona, kakovost slike in dodatne funkcije. Predvsem svetujemo, da se pred nakupom dokončno odločite za potrebno velikost televizorja. Ker gre pri
vseh za širokozaslonske modele, bodite pozorni
na diagonalo, ki je zaradi drugačnega razmerja
stranic (16 : 9 proti 4 : 3) ne morete primerjati z obstoječim katodnim televizorjem. Za
oddaljenost gledanja velja pravilo 30 stopinj
vidnega kota, kar pomeni da bi, če TV gledate
z razdalje treh metrov, za optimalno izkušnjo
potrebovali diagonalo 126 cm (50 palcev).
Glede tehničnih značilnosti ne moremo svetovati nič manj kot Full-HD televizor, saj so
cene televizorjev prejšnjih generacij (tehnično
precej slabših zmožnosti) le malenkostno nižje.
Pri vhodih bodite pozorni na vmesnik HDMI,
še boljše je, če ima aparat vsaj dva – potrebova-

li jih boste za priklop
naprav, kot so HDpredvajalnik, igralna
konzola, IPTV …
Nujno pa preverite,
ali TV podpira DRMzaščito HDCP (na
vmesnikih HDMI).
Če boste na TV priključili računalnik,
boste
potrebovali
tudi vmesnika VGA
in DVI (a na voljo so
vmesniki za priklop
na HDMI).
Glede vdelanega
TV-sprejemnika (tuner) je stvar odvisna
od tega, kje domujete. Če TV-signal dobite prek kabelskega
omrežja, potem naj
ima TV analogni
sprejemnik – še bolje, če ima dva. Le in
samo če »lovite« programe na hišno anteno, je boljša kombinacija en analogni in Kako deluje TFT LCD-zaslon
en digitalni sprejemnik DVB-T, slednji pa mora obvezno podpirati
MPEG-4 (do konca 2009 bo Slovenija prešla
na ta način oddajanja in aparati s sprejemnikom MPEG-2 ne bodo več delovali).

KAJ KUPITI

Izbira ostaja stvar posameznika, dejstvo pa je,
da so razlike v ceni med znamkami, ki se šele
uveljavljajo, kot so HAAN, Mirai in Xoro, ter
med že uveljavljenimi znamkami, kot so LG,
Philips, Sony in Samsung, velike. A razlike v
ceni so precej večje, kot bi bilo soditi glede na
razliko v sliki ali kakovosti izdelave. Dražjemu
nakupu bodo botrovale zlasti nove tehnologije, kot je recimo 100 Hz prikaz slike, ali pa
tehnologije za globljo črno barvo, večji nabor
in živost prikazanih barv in večji kontrast. A
roko na srce, če niste filmofil, teh razlik – razen

Kako deluje plazemski zaslon

s primerjavo drug ob drugem stoječih televizorjev – ne boste opazili. Seveda boste ob pregledu trgovin ugotovili, da so nekateri televizorji
posebneži, in skoraj zagotovo vam bo v oči
padel Philipsov Ambilight – osvetlitev ozadja televizorja, ki prijetno vpliva na počutje.

29

PODROBNEJE ...

televizorji: kaj in kako izbrati

Kako izbrati velikost televizorja?
Kako velik televizor kupiti, je odvisno od
prostora, ki vam je na voljo. V tabeli smo
zbrali priporočila glede optimalnih razdalj
gledanja različno velikih televizorjev.
Starejši televizorji so prilagojeni razmerju
stranic slike 4 : 3. Če na njem gledate film
v razmerju 16 : 9, se to pozna v dveh črnih pasovih, nad in pod sliko. Nekatere to
moti, hkrati pa tako ni v celoti izrabljena
površina zaslona. Vzemimo na primer televizor razmerja 4 : 3 z diagonalo 72 cm.
Pri filmu v razmerju 16 : 9 je dejanska
diagonala le 66 cm. Podobno velja tudi
v nasprotnem primeru, ko imamo televizor prilagojen razmerju 16 : 9, le da tu
govorimo o neizrabljenih robovih levo in
desno od slike. Na primer, diagonala 106
cm pade na 86 centimetrov efektivne diagonale.
Diagonala (cm)
67
77
87
106
120
128
141
154
166

Najbližje (m)
1,09
1,25
1,42
1,75
1,95
2,08
2,28
2,48
2,67

Najdlje (m)
2,15
2,51
2,81
3,47
3,89
4,13
4,22
4,95
5,35

Najkrajša in najdaljša razdalja gledanja
pri televiziji razmerja 16 : 9

Ploski televizorji znajo na različne načine
»raztegniti« sliko 4 : 3 čez vso površino
zaslona, vendar so to vedno pozna na sliki. Bodisi je celotna slika raztegnjena, v
tem primeru krog postane elipsa, ali pa se
razteza le levi in desni del slike, razmerja v sredini pa ostanejo ista, zaradi česar
običajno izgubimo del zgornjega in spodnjega roba. Preizkusili smo vse načine in
iz prakse vam lahko povemo, da je najbolje potrpeti in zanemariti črne robove levo
in desno ter gledati televizijske programe
v njihovem originalnem razmerju (4 : 3).
Tudi če je zaradi tega efektivna diagonala
nekoliko manjša.
Diagonala (cm)
33
48
51
61
69
81
91
102

Najbližje (m)
0,85
1,25
1,32
1,58
1,88
2,11
2,37
2,64

Najdlje (m)
1,72
2,5
2,64
3,17
3,56
4,22
4,88
5,28

Najkrajša in najdaljša razdalja gledanja
pri televiziji razmerja 4 : 3

televizorji in barve

Kolorimetrija zaslonov

Televizorji so v obdobju velikih sprememb. Nove tehnologije nam ponujajo nove
ugodnosti in predvsem – boljšo sliko. Kaj pa sploh je boljša slika?
Piše : Rajko Bizjak
rajko.bizjak@mojmikro.si

E

volucija se je začela, ko je po šestih letih
razvoja Bairdove mehanske televizije v
Veliki Britaniji Telefunken v Nemčiji
izdelal prvi televizor s katodno cevjo.
Razvoj je bil prekinjen v času 2. svetovne vojne, po tem, ko so v vsem svetu prodali le nekaj
tisoč televizorjev.
Že kmalu po vojni so Francozi razvili celo
VHF TV-sistem z 819 vrsticami, ki je že za tiste
čase prenašal 819 vrstic (več kot današnji 720vrstični HD-signal), na žalost sicer le črno-belo
sliko – pa saj je bila večino filmov v tistem času
predvsem črno-belih. Ne glede na vrhunsko kakovost se sistem zaradi prevelike zahtevnosti ni
obdržal, leta 1969 ga je opustila Belgija, komaj
leta 1984 Francija in leto zatem Monako. Tudi
v TV-tehnologiji velja Darvinovo načelo, da ne
preživijo najboljši, temveč najbolj prilagojeni.
Prvi velik preskok, ki ga je naredila televizijska tehnologija, je bil prehod s črno-bele
na barvno sliko – v ZDA (in na Kubi) eksperimentalno že v 50. letih, drugod po svetu pa
večinoma v 70. letih (SFRJ leta 1971). Sledila
je uvedba hi-fi tona – in razvoj formatov standardne ločljivosti je prišel do konca.

FOSFOR GOR, FOSFOR DOL ...

Televizorji, ki so bili namenjeni predvajanju
barvnega signala, so veliko bolj zapleteni kot
televizorji, namenjeni predvajanju črno-bele

30

slike. Izrabljenost katodnega črno-belega zaslona je določala samo izrabljenost fosforja, ki
je zaradi obsevanja počasi bledel in ni mogel
več sijati v svoji največji svetilnosti. Kaveljc
je pravzaprav povratna zanka: ko je zaslon nov,
katodnim topovom ni treba svetiti z vso močjo,
da dosežejo potrebno svetilnost zaslona. Ko pa
svetilnost pade, moramo topove nastaviti na
večjo moč – in to še hitreje uničuje fosfor. In
nastane zanka: slabši fosfor − večja moč topov
– še slabši fosfor ... Čeprav nam, ko svetilnost
zaslona pade pod 80, monitor ne more več podajati realnega kontrasta, se je veliko uporabnikov prilagodilo kontrastu svojega monitorja
in so ga uporabljali leta po tistem, ko ni več
dosegal optimalnih rezultatov.
Barvni zasloni imajo še eno težavo, in sicer
barvne filtre. Ne glede na tehnologijo sestavljajo barvno televizijo trije tipi filtrov – rdeči,
zeleni in modri. Ti so postavljeni med izvorom
svetlobe in fosfornim slojem in absorbirajo del
spektra (pravilneje bi bilo dva dela spektra),
svojo tretjino spektra pa prepuščajo. Absorbirana energija mora seveda nekam iti – običajno v segrevanje in s tem bledenje filtra. Barvni
obseg monitorja tako postaja vse manjši, toda
človeško oko se temu vzporedno prilagaja, in
tako kot se stara naš televizijski zaslon, propada
tudi naš občutek za barve. Ne sicer za vedno,
toda za nakup novega televizorja se običajno
ne odločamo tako pogosto.
Zaradi odsotnosti fosforja so nekatodni zasloni, na primer LCD, manj občutljivi na vtisnjemoj mikro | 2 | februar | 2008

PODROBNEJE ...

televizorji in barve

no sliko, vzorec, ki se lahko pojavi na zaslonu
pri intenzivni in dolgi osvetlitvi določene točke (npr. svetel logo TV-postaje, cestna razsvetljava na kontrolnih monitorjih). Barvni filtri
so veliko manj občutljivi na propadanje kot
fosforna prevleka, toda težava LCD-zaslonov
je njihovo zadnje svetilo s slabim frekvenčnim razponom. Ta lastnost vpliva na vse tri
osnovne barve, zato tudi imajo LCD-zasloni v
osnovi manjši barvni obseg kot stari CRT-zasloni. Najbolj uporabljena procesno neodvisna
barvna prostora sta sRGB in Adobe RGB. Če
ju primerjamo z referenčnim barvnim prostorom La*b* (ni popolnoma idealen, a je blizu
tega), obsega barvni prostor sRGB približno
znamka
Panasonic TX3LX
LCD
Sony 32p3000k
LCD
Sharp LC37X0E
LCD
Panas X37L770P
LCD
Toshiba 37C3000P
LCD
LG 2PC52
plazma

R
G
B
R
G
B
R
G
B
R
G
B
R
G
B
R
G
B

največja
belina
104,7

109,8

108,3

150,6

113,9

30,6

L

A

90,9
150,8
79,6
91,1
143,9
64,1
92,7
140,1
73,4
74,8
141,5
63,4
93,2
136,2
66,3
72,2
118,3
45,9

124,7
156,5
142,6
121,5
158,0
130,1
123,5
163,0
113,4
105,7
153,6
128,8
112,9
154,2
143,1
105,9
159,5
15,2

35 % prostora La*b*, Adobe RGB pa 50,6 %
prostora La*b*. LCD-zasloni v povprečju pokrivajo 78 %, CRT pa 82% barvnega prostora
Adobe RGB. Najnovejše tehnologije obljubljajo več: LCD-zasloni z LED-osvetlitvijo (npr.
monitor NEC SpectraView LCD2180 ali televizorja Sony Qualia in Samsung LN-T4681F)
ponujajo barvni razpon, ki pokriva 104 % prostora Adobe RGB ali skoraj 53 % vseh možnih
barvnih odtenkov.

izvedli s kolorimetričnim modulom fotometra Spyder 3. Podatke, ki smo jih dobili, smo
vnesli v koordinatni sistem in izrisali graf, ki
kaže na obseg barv testiranega monitorja. Večja kot je površina trikotnika, več barv lahko
pokaže monitor. Razlike so sicer minimalne
in včasih celo malce nenavadne – ko na primer najbolj zelena ne pomeni tudi največjega
barvnega prostora – toda pokažejo nam čistost filtrov in kakovost osvetlitve zaslona. In
če je bila pri starih televizorjih iz standardne
KAKO NATANČNO IZMERITI BARVE
definicije barva filtrov omejena z barvnim
Za natančno izmero barv mora imeti moni- prostorom sRGB, je zahteva HD-formata
tor možnost priključka VGA, tako da lahko bliže obsegu Adobe RGB. Tudi SD-materiupravljamo posamezno barvo. Meritve smo al, prikazan na HD-televizorju, bi imel tako
bolj žive in izrazite
B
X
Y
Z
fL
fL
fL
barve, toda zaradi
belina črnina kontrast barve
slabega signala to
85,4 154,7
78,2
9,9 100,1 0,608 164,6 22,8
lahko pomeni tudi
135,0 137,2 297,2
36,5
86,8
slabost, in ne pred239,8 131,6
55,9 683,0
16,3
nosti. Preveč grob
88,8 153,0
78,7
9,1 109,8 0,24 457,5 22,8
in po možnost še
102,5 115,6 261,9
53,8
76,5
s funkcijo sharpe217,2
82,7
32,9 462,2
9,6
ning izostren po77,0 160,2
82,4
13,9 108,3 0,76 142,5 24,05
snetek lahko deluje
97,3 102,2 243,6
52,3
71,1
precej neprijetno
214,8
95,7
45,8 518,1
13,37
človeškemu očesu.
80,9
94,8
48,0
4,5 99,4 0,211 471,1 14,0
Zato je treba vsa124,2 111,7 250,1
33,0
73,0
kemu
monitorju
208,5
80,6
32,0 424,8
9,35
določiti optimalne
89,7 153,4
83,5
9,9 99,5 0,814 122,2 24,4
nastavitve – za kar
95,2
97,4 225,7
48,2
65,9
primerjava v trgo227,9
95,1
35,7 521,2
10,4
vinah, (ker nimaš
79,2
88,1
44,0
4,0 30,624 0,276 110,9 12,84
pri sebi daljinca za
91,9
57,0 155,4
28,1
45,36
vsak televizor) vse238,3
45,9 121,7 178,2
4,42
kakor ni optimalna
Tudi pri istih proizvajalcih se barve med različnimi modeli razlikujejo.
možnost.

Kaj so nam pokazali rezultati meritev?
Večji modeli imajo višjo svetilnost, medtem ko imajo plazme precej nižjo. Imajo sicer tudi nižjo črnino, tako da
kontrastno razmerje ostaja približno enako, toda zaradi nižje svetilnosti se veliko slabše obnesejo v svetlih prostorih
ali čez dan, ko je v sobi veliko luči. . Čeprav so temnejše v črninah, te črnine svetijo tudi po tistem, ko izklopimo
monitor. Zaradi nižje scetilnosti tudi niso primerljivi rezultati kolorimetrije, ki je pri ostalih zaslonih bila merjena pri
100 cd/m2. Ni jasno, kje dobijo proizvajalci tako kontrastno razmerje – mogoče med popolno črnino in maksimalno
belino, toda pri računalniški sliki nismo nikakor mogli doseči navedenih rezultatov.



31

PODROBNEJE ...

HD-filmi in predvajalniki

Pozor,
visoka
ločljivost!
V začetku januarja je svet filmofilov
in ljubiteljev HD-vsebin presenetila
odločitev studia Warner Bros, da
bo opustil svoj nevtralni položaj
(podpiral je oba formata) in do poletja
postopoma ukinil podporo formatu
HD DVD ter začel izdajati ekskluzivno
za blu-ray. Mnogi so v tem videli konec
vojne HD-formatov, a resnica morda le
ni tako enostavna …
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

P

ozor vsi, ki kupujete predvajalnik
vsebin visoke ločljivosti! Vojna med
formatoma HD DVD in blu-ray se je
dobra dva tedna po odločitvi WB-ja
namesto umirjanja ponovno razplamtela. Toshiba, kot glavni predstavnik tabora HD DVD,
je namreč drastično znižala cene HD DVDpredvajalnikov, šušlja pa se tudi o nižji licenčnini za studie. To utegne spopad podaljšati, a
kupci bomo medtem lahko HD DVD-predvajalnik kupili za polovico nižjo ceno – osnovni
model HD-A3 za le 150 USD, medtem ko bo
zmogljivejši model HD-A30 s podporo 1080p stal 200 USD, najzmogljivejši HD-A35
pa manj kot 300 USD. Cene predvajalnikov
blu-ray ostajajo na ravni 400 USD in več, kar
utegne jeziček tehtnice spet umiriti. Studii so
namreč pragmatični in izdajajo filme na formatu, ki ga ima največ potrošnikov in kjer jih licence stanejo najmanj. Potrošniki pa tudi radi
kupujemo poceni.
Poleg tega so govorice, da bosta prestopila še
zadnja velika ekskluzivna zagovornika formata
HD DVD – Paramount in Universal, že zavrnjene. Med velikimi, ki ostajajo nevtralni in
podpirajo oba formata, je tudi BBC. Ne smemo
pa pozabiti še na dva velika računalniška podpornika formata HD DVD – Microsoft in Dell.
Bitka navkljub temu, da se je delež prodanih
HD-predvajalnikov v prvih treh tednih januarja povzpel na prek 75 %, za blu-ray še zdaleč
ni odločena.

KAKO IZBRATI?

HD-predvajalnik potrebujemo, samo če
imamo HD-televizor. In če že gremo v HDsvet, potem je priporočljivo kupiti opremo,
ki podpira Full HD, torej 1080p. Ena izmed

32

prvih prednosti, ki jih bomo videli z novim
predvajalnikom, je zmožnost predvajanja obstoječih DVD-filmov pri ločljivosti 1080p
(upscaling). In tu se HD DVD-predvajalniki
obnesejo malce bolje kot blu-ray, vsaj če verjamemo mnenju uporabnikov spletnih forumov.
Rezultat je precej boljša slika kot pri predvajanju s klasičnimi DVD-predvajalniki – a za vse,ki so že videli pravo HD-sliko, še daleč od te.
Ne glede na oglaševanje proizvajalcev gre pri
obeh formatih šele za tretjo generacijo predva-

jalnikov, kar pomeni, da je prostora za izboljšave še veliko. HD DVD je preprostejši format in
kot tak tudi cenejši za izdelavo, tako na strani
medijev kot pri predvajalnikih. Format blu-ray
vsaj lanske jeseni še ni imel dodelanih vseh
napovedanih funkcij, prav tako je vprašljiva
podpora teh v obstoječih predvajalnikih. Proizvajalci sicer trdijo, da jih bo moč nadgraditi
s strojno kodo, a glede na izkušnje ostajamo
skeptiki in bomo verjeli, šele ko vidimo, saj so
spremembe velike.

Dvojni HD-predvajalniki
Edini HD-predvajalnik, ki v eni napravi predvaja tako blu-ray kot HD DVD-filme, je LG-jev
BH200. Podobnih naprav se nadejamo še več, saj je vrsta filmov in serij omejenih na en sam
format. Glede na padanje cen samostojnim predvajalnikom, in ker se HD počasi prebija na
množični trg, se lahko nadejamo, da bo ekonomija obsega končno naredila svoje in da bo tudi
proizvodnja modrih laserskih diod počasi postala manj ozko grlo.
moj mikro | 2 | februar | 2008

PODROBNEJE ...

digitalni snemalniki

Do zadnje pocenitve naprav, kjer je v ospredju Toshiba, je pri vstopu v svet HD-vsebin
veljala še ena bližnjica: samostojni predvajalniki so zavoljo pomanjkanja poceni kitajskih
izdelkov precej dragi, zato so mnogi ubrali drugo pot – prek nakupa igralne konzole. Tako
recimo Sonyjev Playstation 3 že vsebuje bluray predvajalnik (400 evrov), za Microsoftov
Xbox 360 pa je na voljo dodatek − zunanji
HD DVD-predvajalnik (skupna cena pod 400
evri). S takim nakupom dobimo veliko dodane
vrednosti (še zlasti če je v družini kdo igričarsko razpoložen), hkrati pa dobimo HD-predvajalnik za praktično isto ceno kot samostojni
HD- predvajalnik.

Tudi že v televizorjih
Čas videorekorderjev se je dokončno iztekel, o čemer priča težava, če ga
želite v trgovinah še kupiti. Kakšnega še dobite, izbire pa ni več. V celoti so jih
izpodrinili digitalni snemalniki, ki v cenejših različicah zapisujejo na medij DVD,
dražji pa imajo vdelan še trdi disk.

NOVOSTI

Vsako zimo proizvajalci obeh taborov udejanjijo kakšno izmed tehničnih novosti, ki
tako predvajalnike preteklega leta naredi še
manj privlačne in pospeši prodajo novih modelov. Zadnji bonbonček, ki so ga dodali proizvajalci obeh taborov, je zmožnost pravilnega
predvajanja filmskih vsebin, ki so v originalu
posneti s hitrostjo 24 sličic na sekundo. Za
oznako 1080p/24p se skriva težava z združljivostjo televizije in kina, saj so že od prvih dni
Hollywooda filme snemali s hitrostjo 24 sličic
na sekundo, medtem ko je televizijski standard
zastavil osveževanje pri 60 Hz (NTSC, ZDA)
oz. 50 Hz (PAL, Evropa). Če bi film torej predvajali pri hitrosti televizije, bi vse delovalo kot
hitro predvajanje, zato je bilo nujno ustvariti
rešitev. Rešitev so poimenovali 3:2 pulldown,
šlo pa je za podvajanje nekaterih sličic in predvajanje več identičnih sličic zaporedno. Rezultat je bilo predvajanje štirih filmskih sličic v
času, ki je normalno potreben za predvajanje
petih sličic TV-vsebin. Pri evropskem PAL-u,
pa je bila vsaka 24. sličica filma predvajanja
štirikrat, sicer pa vse sličice dvakrat (24 x 2 +
1 x 4 = 50).
Rešitev je prvi ponudil Pioneer, v letu 2007
pa so jo prevzeli še vsi drugi. Osnova so novi
televizorji, ki so zmožni prikazati 100 oz. 120
sličic na sekundo (100 Hz), kar pomeni, da
se vsaka sličica filma prikaže petkrat, brez potrebe po vmesnem prilagajanju in prepletanju
prejšnjih in naslednjih sličic. Film blu-ray tako
na medij zapiše z originalnimi 24 slikami na
sekundo, HD DVD pa sicer s 30, a v metapodatkih označi podvojene sličice in jih tako pri
predvajanju na 24p združljivi opremi preprosto
preskoči … Ob tem naj poudarimo, da predvajalnik s podporo 24p ne prinaša drastičnih
sprememb, saj so razlike minimalne in jih večina ne bo opazila. Tako je izbira dražjih predvajalnikov smiselna samo za tiste, ki želijo imeti
najboljšo možno sliko, pa čeprav za petkrat več
denarja ...

Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

D

igitalni snemalnik je ena boljših stvari zadnjih let, kar pospešeno odkriva
tudi vse več slovenskih gledalcev.
Zame osebno, kot mladega starša, je
najuporabnejšaa funkcija zakasnjenega predvajanja, kar mi omogoča, da dam tam enkrat po
Dnevniku otroke spat in nato po branju pravljice, okoli 20.30, začnem gledati nadaljevanko,
ki se je na TV začela ob 20. uri. Ker se program
še snema, medtem ko ga že predvajam od začetka, lahko na hitro prevrtim tudi preko vse
pogostejših in daljših reklamnih blokov in ob
21.00 zaključim s televizijskim večerom sočasno
s tistim, ki so program začeli gledati ob 20. uri

(hvala bogu pa vidim precej manj reklam).
Zanimivo je da so tovrstno početje zahodnjaški trgovci in oglaševalci že označili kot za »krajo« in »nedopustno ravnanje«, ki oglaševalcem
niža vrednost, svoje pa seveda občutijo tudi televizijske postaje. No, vsaj v primeru, ko te storitve ponujajo komercialna podjetja (v Ameriki
je to TiVo). A ob vseh pravicah, ki so si jih te
nagreble v zadnjih desetletjih, se s tem ne bomo
obremenjevali. Zaščita digitalnih pravic je bila
vroča tema in še vedno so pritiski Hollywooda
in drugih agencij, ki skrbijo za svoje žepe, pardon, dobrobit svojih avtorjev, močni. A bitka se
je brž ko ne preselila v internet, kjer je možnosti
distribucije vsebin veliko več in tudi morebitna
škoda je večja, kot če si Francelj presname kupljen DVD in ga posodi Janezu.

Snemalnik je lahko tudi osebni računalnik
Odličen digitalni snemalnik je moč vzpostaviti tudi na računalniški osnovi. Že nekaj let koncept
prodajajo tudi »veliki igralci«, kot sta Intel in AMD, ki v navezi z Microsoftovo programsko opremo
Windows Media Center ponujata dnevnosobne medijske računalnike. Seveda pa je veliko moč
narediti tudi s starim računalnikom, brezplačnim programjem in nekaj popoldnevi prostega časa.
Prednosti računalniških snemalnikov so predvsem prilagodljivost, saj jim med drugim ni problem prestavljati tudi programov IP-televizije, pregledovanje TV-sporedov na spletnih straneh in
samodejno snemanje recimo vseh ponovitev serije Lost … Poleg računalnika moramo le dokupiti
TV-sprejemnik (tuner) kot kartico, ki ima ponavadi priložen še daljinski upravljalnik, ter namestiti
ustrezen programski paket, recimo za sistem Linux je veliko izbire (MythTV, Freevo, Kaffeine) ...
Težava tega pristopa je, da je podpore pri nas malo, predvsem pa ne komercialne, tako se je treba
zanašati na izkušnje znalcev in komunikacijo po spletnih forumih navdušencev.



33

PODROBNEJE ...
SNEMALNIKI

Funkcija zakasnjenega predvajanja je ena izmed mnogih, ki jih analogni videorekorderji
niso poznali. Nova tehnologija omogoča še več
udobnosti, saj lahko na povprečen digitalni snemalnik z vdelanim 160 GB diskom posnamemo
kar 200 ur ali več kot 8 dni neprekinjenega
sporeda! Pozabite na menjavo in iskanje praznih videokaset – posnetki nas bodo počakali,
dokler bomo hoteli. Tudi brisanje in rezanje
posnetkov je možno, in izvedeno je prav hitro.
Tako lahko iz posnetega filma izrežemo reklame
ali spojimo več delov priljubljene nadaljevanke
v en posnetek. Posnetke lahko nato zapečemo
na DVD-medij in jih predvajamo s katerimkoli
DVD-predvajalnikom.
Novejši snemalniki podpirajo še napredne
funkcije, kot so elektronski TV-spored (kjer je



Če smo
pri TVjih zapisali,
da jih je pred
nakupom
treba
preizkusiti
na lastnih
očeh, pri
snemalnikih
velja
podobno.

Kaj je DRM
Čeprav je bila veliko govora o zaščiti pravic, pa nobeden od digitalnih
snemalnikov na trgu ne podpira upravljanja z digitalnimi pravicami −
t.i. DRM. Dejstvo je, da so bila pravila in zakoni o ščitenju avtorskih
pravic spisani v času, ko ni imelo veliko ljudi možnost podvajati vsebin,
dandanes pa to lahko naredimo praktično že z mobilnim telefonom ali
vsakim računalnikom … Vsi pričakujemo, da se bo v kratkem zgodila
pametna in logična osvežitev zakonov o varovanju avtorskih pravic,
do takrat pa na trgu vladata zmeda in nedorečenost. To ustreza sivim
trgovcem in preprodajalcem nelegalnih vsebin, medtem ko potrošnik
pogosto dobi vsebine slabe kakovosti, avtor vsebin pa se lahko za
nadomestila obriše pod nosom. Rešitev pričakujemo v roku nekaj let,
ko se bodo tudi TV in vse vsebine preselile na HD, kjer so tehnološke
zašite izvedene bolje (a so bile tudi že obvožene). DRM v današnjih
snemalnikih opazimo kot tisto nevšečnost, ki nam preprečuje presnemavanje DVD-filma na disk naprave ali posnetkov na USB disk, ter
naših MP3-cedejev na disk za poznejše predvajanje z njega.
ta na voljo), skoraj vsi pa znajo predvajati tudi
DVD-filme in vsebine DivX MPEG-4. Lastniki videokamer bodo veseli pogostega vhoda DV
oz. Firewire ali IEEE.1394, prek katerih bodo
po najkrajši poti na DVD spravili svoje domače
video posnetke. A navkljub potrpežljivemu čakanju še nismo ugledali omrežnega priključka,
ki bi snemalnik povezal v domače računalniško
omrežje in omogočil predvajanje vsebin iz računalnikov ali interneta. Kjer pa je povpraševanje,
zraste tudi ponudba in tudi take naprave že prihajajo, čeprav za enkrat še v obliki samostojnih
namenskih predvajalnikov vsebin – integracija
v snemalnika pa verjetno sledi čez nekaj let.
Prav tako pogrešamo snemalnik, ki bi bil namenjen IP-televiziji, saj je za dobršen del slovenskih gospodinjstev prav IP-televizija tista
edina pot do več kot štirih TV-programov. A
programe moramo danes menjati še ročno, saj so
sprejemniki običajno zunanje STB-naprave.

KAJ KUPITI

V primerjavi z lanskim letom je danes moč
DVD- in HDD-snemalnike dobiti že za ceno
okoli 200 evrov in v tem cenovnem obsegu najdemo tudi že priznane blagovne znamke. A tudi
t.i. B-znamke so se v zadnjih dveh letih dokazale
za povsem spodobne. Tako so snemalniki Yama-

34

da, Xoro, Hyundai in podobni funkcijsko povsem na nivoju dražjih znamk, običajno ponujajo
še kakšen vmesnik in funkcijo več. Po drugi strani pa se snemalniki podjetij LG, Philips, Sony,
JVC, Sharp in drugi odlikujejo s kakovostnejšo
izdelavo, tišjim delovanjem, slovenskimi navodili, preglednejšimi daljinskimi upravljalniki ...
Če smo pri TV-jih zapisali, da jih je pred nakupom treba preizkusiti na lastnih očeh, pri snemalnikih velja podobno, a predvsem zaradi daljinskega
upravljalnika in, pomembneje, zaslonskih menijev.
Če nimate največjega televizorja, so menijske izbire včasih zapisane s tako drobnimi črkami, da jih
ne vidi več vsak. Spotoma lahko pri ogledu preverite še priključke in pa glasnost snemalnika. Tu
smo v zadnjem letu opazili največji napredek, saj
so snemalniki končno postali tihi, še pred letom
pa temu ni bilo tako. Novost v snemalnikih je tudi
izhodni priključek HDMI, ki omogoča priklop in
sliko 1080p, s tem pa tudi prikaz DVD- in drugih
vsebin pri veliki ločljivosti! Funkcija je na voljo le
v snemalnikih višjega cenovnega razreda, a je zelo
priročna, če imamo Full HD televizor!
Zadnje leto so se na trgu pojavili celo hibridi –
LCD TV z vgrajenim digitalnim snemalnikom.
Rešitev je odlična izbira, če imamo v vsakem
primeru namen kupiti ploščat televizor. A odlična integracija, ki prinaša enostavnejšo uporabo

(in samo en daljinski upravljalec!), pomeni tudi
manjšo prilagodljivost v primeru ko bo potrebna nadgradnja. Preizkusili smo le en tak model
– podjetja LG in bili prijetno presenečeni…
Odvisno od tega, kje smo in kako dobimo TVsignal, se odločimo tudi za vgrajen sprejemnik.
V vseh primerih, razen če imamo IP-televizijo,
namreč velja, da je bolje izbrati snemalnik z analognim sprejemnikom – posebneži imajo celo
dva. Vsi snemalniki imajo tako ali tako še vrsto
vhodov (SCART, komponentni), kamor lahko
preko zunanjih sprejemnikov pripeljemo še kakšen signal (IP-televizija, kamera, MPEG-4 dvb-t
sprejemnik…). V nekaj letih se bo vsem, ki lovijo TV programe preko lastne strešne antene, tehnologija zamenjala v digitalno mpeg-4 DVB-T,
in takrat bo treba ali zamenjati snemalnik ali pa
(ceneje) dokupiti zunanji DVB-T sprejemnik.

PRIHODNOST

Vsi snemalniki na trgu so še vedno omejeni na
standardno TV-ločljivost in so torej namenjeni
snemanju obstoječih TV-programov. V praksi je
ta hip moč zajeti HD-signal le z računalnikom,
saj je edina alternativa – blu-ray/HD DVD-snemalnik ta hip še bolj izložbeni eksponat kot kaj,
kar bi kdo kupoval (visoka cena, počasno zapisovanje). 
moj mikro | 2 | februar | 2008

POD LUPO

Sony XDCAM EX1

Naslednik je rojen
V zgodovini je vedno obstajal razkorak
med amatersko in profesionalno opremo.
Industrija si seveda ni mogla privoščiti,
da bi bila poceni amaterska oprema na ravni precej dražje
profesionalne. Seveda je krivulja tehnične odličnosti naraščala
in je sodobna vrhunska amaterska oprema prekašala
profesionalno izpred nekaj let, toda razkorak je vedno obstajal.
Piše : Rajko Bizjak
rajko.bizjak@mojmikro.si

V

sake toliko časa pa je na trg prišel kos
opreme, ki je pomenil most med dvema svetovoma, naprava, ki je za manj
denarja in malo več truda dajala skoraj
tako dobro kakovost, kakor je to bila profesionalna oprema in mnogi avtorji so to s pridom
uporabljali. Če se le spomnimo npr. Sonyjevega sistema Hi-8 ali npr. JVC in Digital-S – toda
vseeno sta bila ta sistema v višjem cenovnem
razredu in nista dobila pravega kultnega statusa. Ta pa je pripadel Canonovemu kamkorderju
XL-1, spoju poceni DV-tehnologije in vrhunske
kakovosti opreme. Naprava, ki ji skoraj ni bilo
nič očitati in je pomenila stopnico v profesionalni svet mnogim avtorjem in pomoč mnogim
profesionalcem. Toda razvoj je šel naprej in pričakovali smo naslednika, ki bi bil vzporednica
XL-1 v svetu HDTV– nekaj novega, korak naprej ... XL-H1 je bila preveč podobna stari kameri in manjkal je učinek presežka in tudi cenovni
razred je bil previsok. Precej je ponujal JVC s
svojim GY-HD100 (in 200), ne smemo pozabiti tudi Panasonica in njegovega DVCPRO100
kamkorderja HVX-200, toda veedno je manjkalo še nekaj malega, nekaj..., kar je kot kaže, dal
Sony s svojim novim kamkorderjem XDCAMEX1. Kot je videti, je naslednik rojen.

SLIKA ZA NAJZAHTEVNEJŠE

Sony je pri izdelavi te kamere sodeloval z uporabniki, s profesionalnimi snemalci, ki vedo, kaj
hočejo z opremo in kaj pri njej potrebujejo. Že
samo ime pove, da je kamkorder v višjem kakovostnem razredu – formatu XDCAM, ki sliko
namesto s 25 Mb/s snema z zapisom podatkov 35
Mb/s. Skoraj 50 % večji zapis pomeni več kot 50
% boljšo sliko, saj pri tem pretoku podatkov kakovost narašča bolj kot količina podatkov. Sliko
in zvok snema na pomnilniške kartice nove generacije – format SxS, ki omogoča velike kapacitete in hitrejši prenos podatkov od starih na PCvodilu zasnovanih kartic, ker je vezan na vodilo
PCI-Express. Trenutni prenos podatkov omogoča konstanten prenos 800 Mb/s in hipen do 2,5
Gb/s, kar zadostuje za potrebe HDV in XDCAM
in omogoča prenos posnetega materiala v računalnik 23-krat hitreje kot zajem teh podatkov.
Ker ta format kartice podpira tudi SanDisk, in

36

ne le Sony, ki je proizvajalec
kamere (drugače kot na primer
Panasonicov sistem P2, ki ga proizvaja samo
Panasonic), lahko pričakujemo hitrejši razvoj
in tudi nižje cene kartic. Na eno 16 MB kartico
lahko posnamemo 50 minut materiala HQ, ki ga
prenašamo v računalnik cca. 15 minut. V kamkorderju imamo lahko dve
kartici in snemanje se nadaljuje z ene na drugo brez
premora. Prednost snemanja na kartice je tudi to, da
dobimo po končanem snemanju vse posnete kadre
že razkadrirane in nam jih ni treba pred
prenosom razrezati – vsakdo, ki je kdaj
montiral ve, kolikšna poraba časa je to.

NATANČEN NADZOR OPTIKE
IN SLIKE

Seveda pa to ni glavna in edina prednost nove
kamere. Tisto, kar jo loči od drugih, je objektiv,
narejen v sodelovanju s podjetjem Fujifilm in
njihovim optičnim oddelkom Fujinon. Izdelali
so objektiv, ki sicer ni izmenljiv, toda zadošča
vsem zahtevam, ki jih potrebuje sodoben videast. 14-kratni širokokotni optični zum (ekvivalenten razponu od 31,5 mm do 440 mm pri 35
mm fotografskem formatu) z največjo zaslonko
1,9 in vdelanim optičnim stabilizatorjem slike
omogoča ročno upravljanje vseh treh glavnih
funkcij objektiva – zaslonke, žariščne dolžine in
ostrine. Prav ročno upravljanje ostrine, oddaljenosti motiva od kamere, in natančno upravljanje z ostrino so lastnosti, ki smo jih pogrešali pri

EX-1 lens:
Objektiv je največja
mojstrovina te kamere

vseh kamerah z vdelanim objektivom in tudi
pri Canonovi XL-1. Vsi drugi tehnični dodatki,
kot so AF- in MF-asistent, možnost natančnega
ročnega ostrenja s povečavo slike v iskalu, ojačitev in obarvanje ostrih robov na sliki in funkcija
kontrole globine ostrine so snemalcu samo še v
pomoč, da lahko popolnoma nadzoruje vse parametre ostrine slike. Elektronika omogoča
tudi zelo natančno uravnavanje poteka
zumiranja slike – funkcije, ki je ne najdemo niti pri večini samostojnih objektivov, katerih cena
precej presega ceno celotnega
kamkorderja.
Za zajem slike so razvili popolnoma nov sistem treh polovic palca velikih senzorjev
CMOS, ki zajemajo HD-sliko v polni ločljivosti
1080 x 1920 pik, (za razliko od sistemov HDV,
ki zajemajo sliko v ločljivosti 1080 x 1440 pik in
jo pozneje interpolirajo v velikost 1080 x 1920
pik − seveda ima kot vsaka tudi ta interpolacija
posledico izgube ostrine in kakovosti slike) ali
v ločljivosti 720 x 1280 pik. Sistem omogoča
zajem slik z različno frekvenco – od ene slike
na sekundo do 50 slik na sekundo v ločljivosti 720p in od 1 slike do 25 slik na sekundo pri
ločljivosti 1080p kot tudi intervalno snemanje
posameznih sličic v določenem časovnem intervalu in funkcijo frame recording, namenjeno
zajemu določenega števila slik pri vsakem pritisku na gumb, kar je idealno za nekatere tehnike
animacije. Nominalna občutljivost senzorja je
F10 pri 2000 luksih. Nekateri sicer vidijo pomanjkljivost, ker kamera ne snema v standard-

Primerjava podobnih kadrov (in njihovih povečav) med kamerama EX-1 in Canon HV20
pokaže, kaj dobimo za razliko v ceni med 700 in 7000 €.
Manj šuma, boljša definicija barv, višji kontrastni obseg zajema slike.
moj mikro | 2 | februar | 2008

POD LUPO

DVD-predvajalnik
ni ločljivosti PAL, toda dandanes je končni prepis iz visoke v standardno ločljivost ob visoki
kakovosti funkcija vsakega dobrega programa za
montažo video zapisa. Hitra in počasna frekvenca snemanja omogočata pravo, ne zgolj interpolirano upočasnitev ali pospešitev gibanja, tako
da bodo uporabniki zdaj deležni te funkcije tudi
v tem cenovnem razredu.
Ogromna pridobitev za nadzor slike je tudi
prikaz zajete slike v obliki histograma. Vsak,
ki se nauči brati te podatke, lahko računa na
popoln nadzor tako osvetlitve kot tudi barvne
usklajenosti posnetka. Zahtevnejši uporabniki
lahko nastavijo tudi različne gama funkcije,
privzete iz Sonyjeve studijske tehnologije CineAlta, namenjene filmskemu snemanju. To
omogoča popolno nadzor slike tudi v razmerah, ko nam zaradi premočne svetlobe ali nizke
osvetlitve LCD-zaslon ne prikazuje uporabne
ali realne slike.
K profesionalni uporabnosti lahko dodamo še
dva avdio vhoda XLR, izhod HD SDI 14,4 V
napetost napajanja, kar mu omogoča uporabo
vseh sodobnih Li-ionskih baterij. S tem je dosežena avtonomija delovanja in po zaslugi nizke
porabe tudi neodvisnost snemalca od električnega omrežja – izredno koristno na dolgih dokumentarnih snemanjih v divjini.
Trenutna cena kamkorderja v Evropi je okoli 7000 evrov. Zaradi izjemnega povpraševanja
Sony že zamuja z dostavami kupcem. Poleg kamere moramo dokupiti še bralnik kartic SxS in
programsko opremo za prepoznavanje formata XD cam v vaših priljubljenih programih za
montažo.
Sony XDCAM EX1 je vsekakor vrhunsko
narejen kamkorder z mislijo na uporabnika. Ali
mu bo uspelo doseči status XL-1, bo pokazal čas
– toda vsak videast bo z njim dobil orodje, ki ga
ne bo pustilo na cedilu. 

Xoro
HSD 8430
ZA: Xoro je že pred dobrim letom predstavil

prvi hi-fi DVD/DivX-predvajalnik, ki je vnesel
v dnevno sobo priključek HDMI. Skoraj 300
evrov drag 8500 je znal predvajati celo HDvsebino, česar njegov podmladek 8430 ne zna.
A očitno HD-vsebin le ni toliko oziroma je zapisana v tako veliko formatih, da 8500 ni bil
uspešnica. Kako torej narediti naslednika in
mu hkrati dati manj funkcij? Enostavno – z
zelo ugodno ceno! In prav to je Xoro z modelom 8430 tudi naredil. Predvajalnik je običajni DVD/DivX-predvajalnik, ki pa gre v korak
s časom z nekaj posebnostmi. Prva je seveda
izhod HDMI, ki žal podpira le ločljivosti 1080i, a zna zato obstoječo vsebino tudi interpolirati na to višjo ločljivost 1080i ali 720p
(upscaling), kar je na Full HD televizorjih in
DVD-jih videti opazno boljše kot pri klasičnih
predvajalnikih. Podpira tudi vrsto podnapisov
pri DivX-ih, končna posebnost pa je zmožnost
pretvarjanja avdio glasbenih CD-jev v datoteke MP3 (ki jih shrani na pomnilniško kartico). Genialno in s hitrostjo 4x (če je glasbeni
CD dolg 80 minut, bodo MP3-ji narejeni v
20 minutah). Vdelan ima tudi bralnik nabora
pomnilniških kartic ter končno USB 2.0 vrata
za priklop zunanjih diskov, ključev… kar omogoča tudi hitro premikanje prek iz tam predvajanih vsebin. Ima tudi dekodirnik Digital
Dolby, a seveda ostajata tudi digitalni optični
in koaksialni izhod… Smo omenili odlično
ceno? Če DivX-predvajalnika še nimate ali pa

prenosni TV z DVD-predvajalnikom

ZA: Xoro je pred časom že ponujal prenosni

video predvajalnik (HSD 7510), a tokrat je
podjetje šlo še korak naprej. V obujanju spominov iz osemdesetih, uličnih band v Harlemu
in blazno priljubljenih »boom boxov« je podjetje predstavilo svoj HMD 900. Naprava je
velikosti prenosnega radiokasetofona (se jih
še spomnite po plažah, igriščih in celo šolah?),
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Tehnični podatki
Funkcije: DVD/DivX-predvajalnik, DVB-T sprejemnik,
A/V-vhod/izhod, FM-radio, bralnik pomnilniških kartic
Zaslon: LCD, 7 palcev (17,7 cm)
Napajanje: 220 V ali 8 baterij D
Drugo: napajalnik, DVB-T antena, daljinski upravljalnik
Mere, teža: 424 × 218 × 210 mm; 4,1 kg

PROTI: Enota ne zna predvajati HD-vsebin,

kar je vsaj za osnovne formate škoda. Daljinski
upravljalnik ni vreden niti, da bi ga potegnili iz praška. Enota na pogled ni najprijetnejša
– opazno je preprosta in grobih linij. Še vedno pogrešamo omrežni vmesnik. Kako za vraga
lahko v letu 2008 manjka HDMI 1.3 oziroma
izhodna ločljivost 1080p – to je edini razlog, zakaj enota ni dobitnica naše nagrade! Jaka Mele
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.xoro.si
Cena: 65,51 €

Tehnični podatki
Podprti mediji: DVD-+R(W), CD-R(W)
Predvaja: MPEG-1, DVD Video (MPEG-2), MPEG-4,
DiVX 3.11, DiVX 4.x, DiVX 5.x, XviD, (S)VCD, MP3,
JPEG-CD, avdio CD
Video izhodi: SCART, komponentni video, kompozitni
video, S-video, HDMI, VGA
Avdio izhodi: digitalni koaksialni, digitalni optični, 5.1
digitalni
Regijsko zaščiten DVD: ne
Daljinski upravljalnik: da
Mere in teža: 430 x 230 x 48 mm, teža 2,7 kg

napetost ali pa z osmimi »tadebelimi«
baterijami. Osnova naprave je velik ročaj, s katerim je prenašanje enostavno,
sama naprava pa je popolnoma zavita v
črno. Priložena je še manjša DVB-T antena, ki jo je sicer nerodno nositi s seboj
(vdelana je le FM-antena), in z njo je
moč gledati TV, spremljati teletekst in
elektronski programski vodnik – a ne
pri nas – saj je sprejemnik MPEG-2.
Pohvaliti velja še video vhode in izhode ter digitalni izhod zvoka (optični in koaksialni). Doma lahko napravo uporabljamo tudi za digitalni foto
okvir …

Xoro HMD 900

Spletni naslov: www.xoro.si
Cena: okoli 250 €

iščete poceni zamenjavo za starega – ter ste ob
tem lastnik ploščatega HD Ready ali Full HD
televizorja − je 8430 odlična izbira. Priložen je
kabel HDMI, enota pa ima tudi izhod VGA za
priklop na računalniške monitorje!

a v sebi združuje vse modernejše tehnologije:
LCD-zaslon, DVD/DivX-predvajalnik, digitalni TV-sprejemnik, FM-radio, bralnik pomnilniških kartic ter seveda močne zvočnike, ki pa
so tako ali tako osnova takega sistema. Za piko
na i je prisoten še USB-vmesnik, sicer le 1.1, a
pokriva osnove. Napravica je vsestranska, saj
jo lahko uporabljamo priključeno na električno

PROTI: Celotna enota deluje sicer robustno,

morda prej robato, a kakovost plastike ne daje
občutek daljše življenjske dobe. Gumbi so trdi,
daljinec majhen. XviD ni podprt. Žal podnapisi na filmih DivX niso podprti, kar nekaj filmov DivX pa enota ni hotela predvajati (zvok
ja, slike pa ni bilo). Škoda, da ni priloženega še
kabla za 12 V napajanje v avtomobilu. Cena ni
najnižja Jaka Mele

37

POD LUPO

medijski predvajalnik

prenosni predvajalnik glasbe

Raidsonic ICY BOX TEAC MP-540
IB-MPP303S
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.teac.com
Cena: 118,73 €

Tehnični podatki
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.raidsonic.de
Cena: 109 €

Tehnični podatki
Podprti mediji: −
Predvaja: MP3, WAW, WMA, AAC, AC3 in OGG Vorbis.
MPEG1 in 2, DivX, XviD, VOD, AVI, VOB, ISO, JPEG
Video izhodi: kompozitni video, S-video, SCART
Avdio izhodi: 2x činč (stereo RCA), 1x digitalni optični
S/PDIF
Daljinski upravljalnik: da
Drugo: vrata USB 2.0

ZA: Najnovejši izdelek nemškega Raidsonica je

predvajalnik medijskih vsebin MP303. Gre za 15
x 15 cm veliko črno napravico, ki je pravzaprav v
večji meri votla škatla, saj ponuja prostor za vdelavo 3,5-palčnega diska SATA do velikosti 500
GB. A ne gre le za še eno ohišje za zunanje diske
(čeprav jo lahko uporabimo tudi za to), saj napravica omogoča tudi predvajanje medijskih vsebin.
Srce naprave je najnovejša generacija Sigminega
čipa, ki ga sicer najdemo v DivX-predvajalnikih.
Priložen je tudi kartični daljinski upravljalnik, ki
je večji od do zdaj videnih in že dokaj uporaben.
Napravico torej v računalnik priključimo prek
USB-kabla, nato pa jo napolnjeno priključimo
na TV prek kompozitnega video oz. S-video kabla, lahko pa tudi dokupimo tudi VGA oz. komponentni kabelski vmesnik (ter z njim nastavimo
izhodno ločljivost 720p ali 1080i, kar pomeni
tudi izboljšan prikaz vsebin − upscaling). Zaslonski meniji so enonivojski in so izredno pregledni
ter enostavni. MP303S zna predvajati skoraj neverjetno veliko formatov – od DivX, AVI, MPEG
in XviD video datotek do DVD-filmov, ki jih na
disk posnamemo v obliki ISO-slike medija. Tudi
na avdio strani podpira najširši nabor, vključno z
MP3, AAC in prostorskim zvokom AC3 ter odprtokodnim formatom OGG Vorbis.

PROTI: Napravo hladi majhen 3 cm ventilator,

ki je slišen. Škoda, da enota nima izhoda HDMI,
s čimer bi bila primerna tudi za prihajajoče čase.
Če bi imela naprava vdelan še omrežni del (žični
ali brezžični), bi še bolj izstopala iz povprečja, kamor jo porine cena, ki sicer ni visoka, a je hkrati
dvakrat dražja od samostojnih DVD/DivX-predvajalnikov, pa še disk moramo dokupit i… Predvajanje podnapisov v filmih DivX deluje, vendar
ni šumnikov. Predvajalnik ni prepoznal vseh filmov, kar bi utegnil biti hrošč Jaka Mele

38

Mere: 92 x 53 x 11 mm
Teža: 84 g (z baterijo)
Vmesnik: USB 2
Interni pomnilnik: 2 GB
Zaslon: 2,8-palčni barvni LCD
Izpis ID3-informacij na zaslon: da
Osvetlitev zaslona: da
Izravnalnik: da (8 načinov)
Napajanje: Li-ion
Naveden čas avtonomnosti: 10 h
Podprti glasbeni formati: MP3, WMA, MP4, DRM9
Možnost diktafona: da
Radijski sprejemnik: da
Dodatne funkcije: zvočnik, branje e-knjig oz. besedil
pesmi, prikazovanje slik in videa, igre ...

prenosni predvajalnik glasbe

TEAC MP-288

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.teac.com
Cena: 59,93 €

Tehnični podatki
Mere: 89 x 40 x 10 mm
Teža: 50 g (z baterijo)
Vmesnik: USB 2
Interni pomnilnik: 2 GB
Zaslon: 1,5-palčni, (manjši, dvobarvni)
Izpis ID3-informacij na zaslon: da
Osvetlitev zaslona: da
Izravnalnik: da (8 načinov)
Napajanje: Li-ion
Naveden čas avtonomnosti: 8 h
Podprti glasbeni formati: MP3, WMA, MP4
Možnost diktafona: da
Radijski sprejemnik: da
Dodatne funkcije: bralnik knjig, igre

ZA: TEAC-ovi prenosni digitalni predvajalni- ZA:
ki MP-540 meri na celovito ponudbo, saj zna
majhna napravica pravzaprav vse. Poleg tega
je malenkost manjša kot njen predhodnik MP600, skoraj 70 evrov pa je tudi cenejša. Kljub
temu je Teacu uspelo v napravo vdelati prvovrsten zaslon, na katerem smo si prvič z lahkoto tudi ogledali krajši film. Čeprav zaslon ni
dovolj velik za udobno branje podnapisov, pa
je to možno. Zasnova naprave ponovno sledi
čistim, elegantnim linijam, krmiljenje pa je še
poenostavljeno, saj ima tokrat naprava na dotik
občutljiv zaslon, s čimer so se znebili smernih
tipk na vseh stranicah ohišja. Zaslon je zelo
svetel, kot rečeno, boljše kakovosti. Notranjo
kapaciteto 2 GB pa lahko poljubno širimo z
pomnilniškimi karticami microSD. Napravica
ponuja vse, kar od sodobnega predvajalnika digitalne vsebine pričakujemo – seveda predvaja
glasbo MP3 ter WMA hkrati pa podpira tudi
video datoteke MP4, DRM9 ter slike JPG …
zmožna pa je tudi delovanja kot diktafon, predvaja slike, ima vdelan FM-radio, ki zna shraniti
20 postaj. Enota obvlada še prikaz besedil (besedilne datoteke). Vmesnik za komunikacijo z
računalnikom je hitri USB 2.0. V škatli so priloženi še slušalke in USB-kabel, vrvica za nošenje ter plastično pisalo za vse katerih prsti so po
na dotik občutljivem zaslon preveliki. Vdelani
zvočnik je zelo dobrodošel, in čeprav ni najkakovostnejši, je dovolj soliden, da ga bo lahko
poslušalo nekaj ljudi ob uporabniku.

PROTI: Škoda, da med delovanjem kot diktafon, ne glede na to, ali zajema iz mikrofona
ali iz FM-radia, zna snemati samo v datoteke
WAV. Radio deluje le ob priklopu slušalk, ki
delujejo kot antena. Jaka Mele

Osvežitev najmanjših Teacovih MP3predvajalnikov prinaša model MP-288, ki je od
predhodnika MP-270 precej tanjši, hkrati pa
ima večji zaslon. Če je predhodnik spominjal
na mobilne telefone, odporne na udarce, je 280
precej elegantnejši in bolj kot na športnike in
popotnike meri na pisarniške bojevnike. Odlika predvajalnika ostaja lahkotnost, saj tehta le
50 gramov in ob tem ponuja 8 ur avtonomije
pri predvajanju. Zaslon je pregleden in v barvah. Struktura menijev ter sama uporabnost in
navigacija so preproste in jih dojamemo v nekaj sekundah brez branja navodil. Predvajalnik
zna vse – predvaja tudi video posnetke MP4.
Ker nismo omejeni z vdelanim 2 GB pomnilnikom, saj imamo režo microSD za razširitve,
utegne biti to celo uporabno. Odlična stvar
je vdelani FM-radio, ki mu lahko tokrat celo
shranimo 20 postaj. Naprava seveda podpira
predvajanje ID3-informacij, poslušamo pa lahko posnetke MP3 in WMA. Zvok je soliden,
kot od Teaca pričakujemo, tudi dovolj na glas
je. Navkljub majhnosti vdelana akumulatorska
(nezamenljiva) baterija zdrži 8 ur predvajanja
ter vsaj 4 ure snemanja. Polnjenje poteka s priklopom na USB-kabel. Razširjen je izenačevalnik zvoka, ki ima kar 8 načinov …

PROTI: Delovanje kot diktafon je mogoče,

vendar zajem poteka le v zapis WAV, s čimer je
uporabnost te funkcije dokaj izničena. V nastavitvah je sicer moč izbrati tri stopnje vzorčenja,
s čimer je moč posneti tudi daljše pogovore, a
je bilo snemanje v MP3 vseeno prikladnejše.
Vsebina paketa je dokaj skromna, saj poleg
slušalk in USB-kabla ni drugega. Za resnejše
gledanje videov je zaslon premajhen.
Jaka Mele

moj mikro | 2 | februar | 2008

���������

���������

�������

���������������

���������������������������������

�����������������������������

����������������

���������������������������������

����������������������

�����������������

�������������������������������

����������������������������������������

������

�������������������������������

���������

�����������������������������������������
����������
������

���������

��������

���������

���������������������������������

�������������������������������������������

�����������������������������

���������������������������������������

�����������������������

���������������������������������

����������������������

������������������������������

�������������������������������

���������

������

���������

�����������������������
����������������������������������������
�������������������������������
����������������������������������������
������

���������

������ �������� ���������� ����� ����� ����������� ������ ���� ���� ��� ����
�����������������������������������������������������������������

w

w

w

.

v

i

b

o

r

.

s

i

POD LUPO

matična plošča AM2

matična plošča

����
�

Gigabyte X48-DQ6 DDR2 ASUS M3A32-MVP
Deluxe Wifi Edition

����
�
������

������

ZA: Kot prvi v Slo-

Skupna ocena:



Razmerje cena/kakovost: 
veniji smo dobili priSpletni naslov: www.gigabyte.com.tw
ložnost
preizkusiti
Cena: okoli 250 €
Intelov najnovejši
Tehnični podatki
vezni čip X48 in prvo
Vezni čip: Intel X48, ICH9R
ploščo z njim, GiPlatforma in CPU: Intel LGA775, 1 CPU
gabytov X48 DQ6.
Pomnilnik: 4 reže DDR2-1200, do 8 GB
Hitrost prihoda na
Razširitvene rež: 2x PCI, 2x PCIE x16, 3x PCIE x1
trg je potrdil Intelove
Integrirane funkcije: 12x vrata USB 2.0, 2x vrata
obljube, da bosta vezFireWire, 8x Serial ATA, 3 GB/s, 2x gigabitni omrežni
na nabora sistemsko
adapter, osemkanalni zvok, 7.1+2, optični in koax
združljiva, GigabytoSPDIF, dvokanalni krmilnik za pomnilnik DDR2
va plošča X48 DQ6
pa prinaša v ekosistemu z najzmogljivejšimi komponentami kar nekaj novosti. Plošča se ne
razlikuje od drugih plošč DQ6– uporabljene so najboljše komponente in
večnivojsko glajenje vhodnih napetosti. A za razliko od predhodnega
X38 novinec prinaša privzeto podporo prednjemu vodilu FSB pri hitrosti 1600 MHz, s čimer je v celoti združljiv z vsemi Intelovimi procesorji,
vključno z do konca leta prihajajočimi novinci, izdelanimi s 45 nm procesom. Glede na kratek življenjski cikel plošč X389, lahko zatorej za
X48 zapišemo, da ima pred seboj precej daljšo prihodnost in da je veliko varnejša naložba. Ker zna X48 delovati tako s pomnilnikom DDR2
kot DDR3, je zanimiva je odločitev Gigabyta, da na ploščo integrira
le krmilnik DDR2, pa čeprav z uradno podporo najnovejšega DDR21200. S tem imajo lastniki dostop do izredno hitrega pomnilnika po zelo
ugodni ceni, kar za DDR3 še ne moremo zapisati. Plošča z dvema režama
PCIE x16 podpira vzporedno grafiko CrossFire (ne pa nVidia SLI). Tako
kot vse plošče DQ6 pa je moč dvojni gigabitni vmesnik izrabiti tudi
za vzporedno, podvojeno povezavo, ki bo prav prišla v strežniškemu ali
pa intenzivno igričarskem okolju. Plošča zavoljo pasivnega hlajenja z
toplotnimi cevmi in pasivnimi hladilniki deluje neslišno in hladno. Gigabyte je BIOS-u plošče dodal veliko navijaških možnosti, ki sicer niso
stalnica za Intelove platforme, premierno pa smo opazili še eno novost
– dinamično varčevanje z energijo. Naveza programa in strojne opreme
na tej plošči omogoča realnočasovno optimiranje energijske porabe, kar
odvisno od nastavitev prinaša do 70 % manjšo porabo energije oziroma
do 20 % izboljšanje učinkovitosti porabe. Priročna novost je povezana z
zvokom, saj plošča podpira dva sočasna ločena toka – enega prek sistema
7.1, drugega pa prek ločenega dvokanalnega sterea – kar je idealna rešitev za Skype, seveda tudi zvočna. Pohvaliti velja 8 priključkov SATA ter
4 priključke eSATA. Pohvaliti velja hladno delovanje plošče ter nižjo
energijsko porabo veznega nabora, kjer je v preteklih letih poraba strmo
naraščala!

ZA: Novi AMD-jevi

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 

platformi, prilagojeni
Spletni naslov: www.asus.com
naslednji generaciji
Cena: okoli 190 €
AMD-jevih štirijedrTehnični podatki
nih procesorjev PheVezni čip: AMD 790FX,SB600
nom, je prilagojen
Platforma in #CPU: AMD Socket AM2/AM2+, 1 CPU
vezni nabor FX790.
Pomnilnik: 4 reže DDR2-1066, do 8 GB
ASUS M3A32 je ena
Razširitvene reže: 2x PCI,4x PCIE x16,
izmed prvih in najboIntegrirane funkcije: 10x vrat USB 2.0, 3x vrata IEEE
lje ocenjenih matič1394a, 6x Serial ATA II, 1x gigabitni omrežni adapter,
nih plošč, temelječih
osemkanalni zvok 7.1, wi-fi, 802.11b/g, e-SATA
na tem vezju. Podobno kot Gigabyte,
tudi Asus nadaljuje
linijo svojih plošč višjega razreda z oznako MVP Deluxe. In M3A32 je
vsekakor posebnež. Čeprav po ceni niti ne izstopa od drugih plošč na
790X, pa je posebnež zaradi zasnove in seveda dodatnih ASUS-ovih
funkcij. Plošča je torej namenjena novemu vmesniku AMD AM2+, a
na njej brez težav delujejo tudi vsi obstoječi procesorji AM2. Že na prvi
pogled plošča izstopajo, saj je narejena na črni tiskanini s črnimi vodniki, in tako na njej izstopajo le zunanji elementi. Poleg tega so hladilni
elementi povezani s toplotno cevjo in se tako medsebojno hladijo popolnoma neslišno – hladilnik pa lahko razširimo še s priloženim pasivnim hlajenjem za pomnilniška modula DDR2. S tem ASUS obljublja
okoli 10 stopinj C nižjo povprečno temperaturo sistema, s posebnim
materialom pa je prevlečena tudi cela plošča, ki se zato hladi hitreje.
Šest 3 Gb/s vmesnikov SATA, za katerimi stojita dva krmilnika RAID,
od katerih eden obvlada tudi RAID 5, je dovolj za še tako zmogljiv sistem, še zlasti ker ima plošča že nameščen še sedmi priključek za zunanji
eSATA. Plošča se lahko pohvali z vrsto novih tehnologij, med njimi
izstopa 8+2-fazni sistem napajanja, ki veča stabilnost sistema tudi pod
največjimi obremenitvami. Tu so še AI LifeStyle, AI Nap (ki zmanjša
delovanje na minimum, tako da se računalnik povsem utiša), AI Gear
2 (preprosto navijanje), priložen je modul wi-fi, ki deluje kot dostopna
točka tudi ob ugasnjenem računalniku. Podpora štirim grafičnim karticam Crossfire-X … Vse našteto zagotavlja dolgo dobo in možnost nadgradenj. Plošča je delovala stabilno in hladno, enostavna in prijazna pa
je tudi montaža z mehkim ščitom za vmesnike ter zunanjimi priključki
za kable matične plošče.

PROTI: Za višje zmogljivosti bo treba poseči po hitrejšem pomnilni- PROTI: Ob navijanju se pojavi dilema, ali na ploščo nasaditi priložen
ku, saj X48 ob uporabi istega procesorja in pomnilnika glede na X38 ni
prinesel opaznejših sprememb v rezultatih testov. Če želite platformo
z DDR3, ima Gigabyte na voljo ločen model X48T, katerega cena je
enaka. Cena plošče je visoka, a ob verjetno najdaljši življenjski dobi
zadnjih let morda ni pretirana. Na plošči pogrešamo vzporedni ali zaporedni vmesnik, ki pa so ga nadomestili s kar 12 priključki USB 2.0!

ventilator ali ne, saj plošča deluje dokaj hladno. Cena plošče bo vsekakor glavni minus, a ob toliko vdelanih funkcijah gre še vedno za odličen
nakup! Škoda da ASUS ni priložil še svojega mikrofona priljubljenega
array.

Jaka Mele

Jaka Mele

40

moj mikro | 2 | februar | 2008

POD LUPO

matična plošča

napajalnik

Foxconn
MARS P35

LC Power LegionX GMC AVC-S7
1000W REAL

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 

Spletni naslov: www.foxconnchannel.com
Cena: okoli 180 €
Tehnični podatki
Vezni čip: Intel P35/ICH9R
Platforma in CPU: Intel Socket LGA775, 1 CPU
Pomnilnik: 4 reže DDR800, do 8 GB
Razširitvene rež: 3x PCI, 1x PCIE x16, 1x PCIE x4, 2x
PCIE x1
Integrirane funkcije: 12x vrata USB 2.0, 2 vrata FireWire, 6x krmilnik, Serial ATA 3 GB/s, 1x gigabitni omrežni
adapter, osemkanalni zvok 7.1, dvokanalni krmilnik za
pomnilnik, 1x eSATA

Spletni naslov: www.lc-power.com
Cena: 226,28 €

ZA: Podobno kot DQ6 pri Gigabytu, MVP De-

luxe pri ASUSu, je tudi MARS oznaka za najvišjo kakovost matičnih plošč. Foxconn uporablja
najboljše elemente ter uvaja nekatere nove rešitve. Plošča MARS P35 gradi na veznem naboru Intel P35, ki sicer ni najnovejši, a še vedno
podpira vse 65 nm štirijedrnike (in nekatere 45
nm) in starejše Intelove procesorje na podnožju
LGA775. Osnovni del plošče je velik pasivni
hladilnik v obliki toplotne cevi, ki je za razliko
od konkurentov v osrednjem delu spojen v velik
pasivni hladilnik, na katerega lahko, ali pa tudi
ne, pritrdimo opcijski ventilator, ki ima kot edini štiri priključna mesta, s čimer lahko plošča pametno regulira njegovo hitrost in seveda tako v
vsakem trenutku zagotavlja najmanjšo glasnost.
Dobrodošla novost so majhna stikala, ki namesto
kontaktov omogočajo hitro prižiganje in resetiranje sistema ter celo za resetiranje nastavitev
BIOS-a, kar bodo cenili zlasti navijalci in vsi,
ki imajo ohišje venomer odprto. Plošča podpira
tudi AMD-jevo navezo dveh grafik, Crossfire.
Zvočniški izhodi so možni tudi prek koaksialnega
in optičnega digitalnega izhoda. Srce plošče pa je
vrsta Foxconnovih rešitev pod imenom Gladiator. To je poseben BIOS, ki ponuja prav vse nastavitve, ki jih potrebujejo navijalci. Za vsa manj
zahtevne bodo dobrodošli enostavni vnaprej določeni profili za navijanje ter hitra in enostavna
možnost prehoda na zadnje delujoče nastavitve
ob morebitnem sesutju ob navijanju.

Tehnični podatki
Izhodna moč (W): 1000W
Tip priključka: ATX12V Rev:2.9
Vhodna napetost: 90−264 VAC
Hlajenje: 14 cm ventilatorja
Garancija: 2 leti

ZA: LC Power se šele prebija med pomembnej-

ša imena v svetu napajalnikov, a če bo nadaljeval, kar je prikazal tokrat, mu bo vsekakor uspelo.
Model LC1050 je napajalnik, ki prav zares ponuja 1000 W izhodne moči, zdrži celo potrebe
do 1050 W. Če smo pričakovali, da bo napajalnik
tako velik kot prvi 1 kW napajalnik (Galaxy),
smo bili kar presenečeni, ko smo ga prijeli v
roke, saj je le malce daljši in težji, a nič nepredstavljivega. Očitno je šla tehnologija v zadnjem
letu naprej, saj smo že ujeli govorice, da so na
trg prišli tudi že prvi 1,5 kW napajalniki. Kakorkoli že, LC1050 se ponaša z odličnimi specifikacijami, ki bodo nadvomno navdušile predvsem
edino ciljno skupino – zanesenjake in navijače.
Napajalnik je skladen s specifikacijo EPS12Vin
ATX12V 2.9. Za hlajenje skrbi kar 14-centimetrski ventilator, ki ohranja nizko temperaturo, a
se zavoljo velikosti vrti tako počasi, da ga ni moč
slišati! Pohvaliti velja modularno zgradbo napajalnika, saj so fiksni samo osnovni priključki, vse
druge (in priloženih je cela gora) pa priklapljamo
po potrebi – priključki se v reže zataknejo, tako
da ni skrbi pred izklopom kablov, četudi šarimo
po računalniku. Napajalnik brez težav krmili štiriprocesorske štirijedrne sisteme s štirimi (quad)
grafikami ter do 24 trdih diskov oz. drugih naprav.
Za stabilnost skrbijo štiri ločene 12 V kretnice.
Učinkovitost napajalnika je okoli 85 odstotkov.
Napajalnik seveda obvlada aktivno korelacijo
faktorja moči in se avtomatsko prilagaja vhodni
napetosti. Pohvaliti velja kar 4 priključke PCIE,
ki so tako 6- kot 8-nožični (za nove grafike). Napajalnik ni le lep, ima tudi dveletno garancijo,
kar je več od Galaxyja …

PROTI: Škoda, da ima plošča le en ethernet- PROTI: Glede na konkurenta Galaxy velja
ni priključek. Sistem napajanja je »le« 6-fazni,
s čimer zaostaja za konkurenti. Cena plošče je
glede na konkurente z novejšimi veznimi nabori, ki podpirajo tudi nove procesorje pri frekvenci prednjega vodila nad 1333 MHz, morda
previsoka. Jaka Mele

izpostaviti za 100 evrov nižjo ceno, a v zameno
ne dobimo podrobnosti, kot so priključni moduli za pomnilnik strežniških sistemov. A verjetno
teh uporabniki LC1050 ne bodo pogrešali, saj
so prisotni vsi igričarjem pomembni priključki.
Vseeno bi si želeli še nižjo ceno! Jaka Mele

ohišje za HTPC

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.gmc.com
Cena: 356 €

Tehnični podatki
Velikost: mini-ATX
Napajalnik: mini-ATX, 270 W
Optična enota: DVD-ROM
Zunanji vmesnik: bralnik pomnilniških kartic 6v1, 2x
USB, 1x FireWire, avdio, mikrofon
Razširitev: PCI Raiser Card
Drugo: daljinski upravljalnik, nastavljiv LCD-zaslon, programska oprema iMEDIAN
Mere: 430 x 340 x 67 mm

ZA: Podjetje GMC je specializirano za izdela-

vo ohišij za dnevnosobne računalnike (HTPC).
Večina ohišij je narejenih za velikostni faktor mini-ATX, kar zahteva uporabo posebnih
osnovnih plošč. GMC v svojem novem, ultratankem ohišju AVC-S7 ponuja odličen dizajn
ter dovolj integracije, da lahko povprečen uporabnik HTPC sestavi do konca sam. V črnem,
elegantnem ohišju je na prednji strani že nameščen iR-sprejemnik, LCD-zaslon, ki kasneje kaže
stanje enote oz. se ga da programirati. Zaslon je
združljiv s specifikacijo MCE. Vdelana je tudi
enota DVD-ROM, ki bo skrbela za predvajanje
optičnih diskov. Pod pokrovom, podobnim hi-fi
napravam, se na prednji strani skrivajo še (sicer
bolj računalniški) vmesniki – USB, IEEE1394
in bralnik pomnilniških kartic. V kompletu je
priložen še daljinski upravljalnik, ki ga velja pohvaliti, saj je izdelan kakovostno, hkrati pa je
dovolj kompakten in dovolj vsestranski, da ga
je moč uporabljati bodisi za računalniško delo
bodisi za upravljanje s predvajalnikom filmov.
Ohišju je priložen še nizkoprofilni hladilnik za
Intelove procesorje.

PROTI: Želeli bi si neslišen napajalnik, prav

tako bi zavoljo hrupa diska raje videli prostor
za njegovo namestitev v ozadju ohišja, ne pa za
prednjo stranico. Velikostni razred mini-ATX
ponuja veliko izbire matičnih plošč, a integracija
na koncu pomeni, da je v ohišju kaj malo prostora. To lahko negativno vpliva na zračenje ohišja
in tudi na samo segrevanje, zato je treba poseči
po hladnih, energijsko učinkovitih komponentah. Posebej rado se zatakne pri napajalnikih, saj
jih s takimi merami na prostem trgu enostavno
ni moč dobiti, še zlasti če ga je treba pozneje zamenjati. Cena ohišja je previsoka! Če gradimo
na sistemu AMD, je težko najti primeren hladilnik, ki bi šel v ohišje … Jaka Mele

41

POD LUPO

domači zabaviščni sistem

brizgalni tiskalnik

Xoro 6100

Epson D120

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.epson.com
Cena: 104,90 €

Tehnični podatki:
Velikost papirja: do A4
Število barv: 4
Ločljivost: 5760 x 1440 dpi
Velikost kapljice: 3 pl
Vmesniki in priključki: USB
Velikost: 435 x 240 x 161 mm
Teža: 3,9 kg

ZA:

Za vse tiste, ki v svet domačega kina oziroma DVD-predvajalnika in zdaj že klasičnega DivX-a
(MPEG-4) še niso vstopili, je Xoro
pripravil zanimivo mini-komponento oz. mini sistem vrste vse v enem.
V njem poleg DVD/DivX-predvajalnika najdemo še 7-palčni (23 cm)
LCD-zaslon, ki ga lahko dvignemo
iz enote in zavrtimo okoli osi. Tudi
sicer je enota elegantno zasnovana v
črnem ohišju s srebrno prednjo stranico. V škatli dobimo celo elegantno, črno leseno polico zanjo. Za piko
na i je celo daljinski upravljalnik
eden lepših, kar smo jih videli pri
Xoru. V majhnem osrednjem delu
se torej skrivata vsa elektronika in
LCD- zaslon, dva stereo zvočnika pa
se podata zraven, sta s 25 W prijetno
glasna, a nič posebnega. Zanimivo
je, kaj vse podpira osrednja enota – poleg analogne televizije ima
tudi sprejemnik za digitalno DVBT (MPEG-2), ki podpira teletekst,
EPV … Integrirana sta tudi DVD/
DivX- predvajalnik ter USB-vrata za predvajanje vsebin z zunanjih
medijev. Predvajalnik obvlada tako
funkcije DVD-predvajalnika, predvaja pa tudi glasbene CD-je, glasbene MP3 in slikovne datoteke JPEG.
Poleg teh funkcij je vdelan še FM-

42

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.xoro.si
Cena: 205 €

Tehnični podatki
Funkcije: LCD-televizor, DVD- in DivX-predvajalnik, FMradio, analogni in DVB-T TV-sprejemnik, stereo zvočniki
Vmesniki: USB 1.1, S-video, komponentni video,
kompozitni video, SCART
Drugo: daljinski upravljalnik, vsi potrebni kabli, lesena
plošča
Moč zvočnikov: 2 x 25 W
Mere, teža: 425 x 110 x 254 mm; 8,3 kg

radio sprejemnik z RDS-om, imamo pa še dva
vhoda za priklop dodatnih naprav. Vmesnik je
skupaj s sistemski meniji podoben že videnemu
in pohvaljenemu pri Xoru.

ZA: Modni svet se dotakne tako rekoč vsega, tudi tiskal-

nikov. Tokrat je modna črna, v katero je odet Epsonov
novinec. D120 po svoje predstavlja klasiko, namenjeno
predvsem tistim, ki bi radi tiskali črno-belo, občasno pa
tudi barvno. Ločene kartuše so seveda zapovedane, da bi
zmanjšali število posegov, pa sta črni kar dve. Navodila
za zamenjavo kartuš so kar na samem tiskalniku, poleg
tega pri ročni menjavi tiskalnik sam pokaže, katero kartušo je treba zamenjati. Še ena, niti ne tako nepomembna malenkost: zaradi posebne oblike kartuš in vložišča
se ne more zgoditi, da bi po nesreči zamenjali barve med
seboj. Ne gre, tudi z uporabo sile ne. Gonilnik je preprost in omogoča vse potrebne nastavitve. Ima tudi privzete nastavitve, ki pohitrijo delo. D120 je po tehničnih
lastnostih hiter, a za kakovosten izpis velikosti A4 boste
še vedno morali počakati nekaj minut. Čeprav tiska le s
štirimi barvami, je izpis zelo kakovosten. Tiskalnik se
lahko pohvali še z možnostjo tiskanja od roba do roba,
kar je pri tiskanju fotografij uporabna možnost.

PROTI: Zanimiv sistem, ki pa mu zamerimo PROTI: Med preizkusom se nam je zgodilo, da smo izodsotnost bralnika za pomnilniške kartice
– saj bi prav v tem sistemu prišla možnost digitalnega okvirja za slike bolj prav kot v prenosnem sistemu. Škoda, da enota nima optičnega
oz. koaksialnega digitalnega izhoda za zvok in
vmesnika HDMI …

praznili eno od barvnih kartuš. Kljub vsem poskusom
nam tiskalnika ni več uspelo uporabljati, niti v črno-belem načinu. Slednje nas je neprijetno presenetilo, saj bi
recimo lahko gonilnik ustavil le barvno tiskanje, črnobelo pa še naprej dovoljeval. Po svoje je to dobro, a recimo, da nimate pri sebi rezervnih kartuš in bi v nedeljo
zvečer vseeno radi izpisali poročilo za naslednji dan? Ne
bo šlo, dokler ne zamenjate izpraznjene kartuše. Tiskalnik
vam tudi prijazno prikaže, katera je, tudi gonilnik vam bo
izpisal, kateri model morate kupiti. A dokler je ne boste
zamenjali, ne bo nič s tiskanjem.

Jaka Mele

Alan Orlič Belšak

moj mikro | 2 | februar | 2008

naprava NAS

prenosni računalnik

POD LUPO

brezžična videokamera

Acer 5315052G16Mi

Linksys NAS200

Linksys
WVC54GC
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.acer.com
Cena: 549 €

Tehnični podatki
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.linksys.com
Cena: 157,90 €

Tehnični podatki:
Omrežni priključek: UTP, 100 Mb
Prostor za diske: 2x SATA 3,5 palca
Največja kapaciteta: 2 TB
Dodatni priključki: 2x USB
Nadzor: spletni vmesnik
Velikost: 170 x 114 x 193 mm
Teža: 839 g

Procesor: Intel Celeron M 530; 1,73 GHz
Pomnilnik: 2048 MB DDR
Trdi disk: 160 GB
Vdelane pomnilniške enote: DVD+-R(W)/DL
Zaslon: 15,4-palčni, 1280 x 800 pik
Grafična kartica: Intel GMA X3100
Vmesniki: VGA, 3 x USB 2.0, 56K modem, 10/100/1000 LAN, avdio, 1x ExpressCard, Wi-Fi 802.11b/g,
S-video, stereo zvočniki
Delovanje baterij: 2:45; BatteryMark
Mere in teža: 366 x 274 x 42 mm, 2,8 kg
Programska oprema: Linux

ZA: Zakaj NAS in ne preprosto zunanji disk? ZA: Acer 5315 je najcenejši polnokrvni prenosZaradi dostopnosti in preprostejšega upravljanja s podatki. Napravo lahko preprosto
postavite tja, kjer vas najmanj moti, in tako
rekoč pozabite nanjo. Seveda jo je treba najprej postaviti v delovno stanje, saj je v osnovi
brez trdih diskov. V NAS200 lahko vstavite
dva diska SATA, lahko tudi 1 TB. Vidna sta
lahko na več načinov: kot en sam velik disk,
dva ločena diska ali disk z vzpostavljenim zrcaljenjem. Prva ni najbolj priporočljiva, kajti
če vam en disk odpove, ste ob vse podatke.
Za tiste, ki bi radi imeli dobro varovane podatke, je tretja možnost najbolj priporočljiva.
Napravo upravljate prek spletnega vmesnika,
kar se je izkazalo za zelo preprosto opravilo.
Določite lahko več uporabnikov z različnimi
pravicami dostopa (vse, le branje ali prepoved
dostopa), na voljo je tudi vmesnik za prenos
datotek iz interneta. Linksys je uporabnikom
NAS200 omogočil tudi mesec dni brezplačne
uporabe servisa za dostop do datotek v napravi
prek interneta, kar pomeni, da imate dostop do
datotek praktično od vsepovsod.

PROTI: NAS200 načeloma nima večjih te-

žav, razen dokaj počasnega prenosa podatkov
in rahlo glasnega ventilatorja. Prvo utegnejo
rešiti z novejšo različico programske opreme,
druga pa je rešljiva s postavitvijo naprave na
kakšno mesto, kjer hrup ne moti. Poleg tega
se naprava sama izklopi, če ni v uporabi, izklopi se tudi ventilator. V prid te naprave lahko
povemo še to, da je trenutno med cenejšimi
na trgu, poleg tega v primerjavi z nekaterimi
drugimi omogoča dostop tudi iz drugih operacijskih sistemov, ne le MS Windows.
Alan Orlič Belšak

nik na slovenskem trgu, vsaj kar glede ponudbe
aktualne generacije. Prenosnik temelji na precej
okrnjenem in le osnovnem procesorju Intel Celeron M, ki pa pri 1,73 GHz še vedno ponuja dovolj
procesne moči tudi za poganjanje sodobnih aplikacij in iger, brez težav pa se znajde tudi v Windows
Visti (čeprav je v prenosniku naložen Linux). Ko
ga odpremo, zagledamo 15,4-palčni bleščeči zaslon, ki je odličen za delo v temnem prostoru, saj
ponuja res dobre barve in jasno in kontrastno sliko. Razmerje stranic je seveda 16 : 9, s čimer je
primeren tudi za ogled filmov. Prenosnik premore
še 2 GB hitrega pomnilnika DDR2 in 160 GB
disk. Tudi z dodatki, kot sta dvoslojni DVD-zapisovalnik in brezžično omrežje 802.11b/g, je lepo
zaokrožen in pokriva 99 % potreb povprečnega
uporabnika računalnikov. Za grafiko skrbi integrirani Intelov krmilnik GMA X3100, ki si lahko prisvoji do 228 MB sistemskega pomnilnika.
Tipkovnica in drsna ploščica sta povsem solidni in
za nekaj razredov boljši od neznanih proizvajalcev
programa VBI … Ponuja celo štiri hitre tipke za
dostop do pogostih aplikacij. Za razširitve in dodatke je na voljo nova reža ExpressCard.

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.linksys.com
Cena: 144 €

Tehnični podatki:
Tipalo: CMOS
Ločljivost: 640 x 480, 320 x 240, 160 x 128 pik
Vidni kot: 61,5 stopinj
Povezava: žična, brezžična
Stiskanje: MJPEG ali MPEG-4
Velikost: 90 x 120 x 37 mm
Teža: 130 g

ZA: Postavljanje spletnih videokamer uteg-

ne biti dokaj zoprno opravilo, predvsem zaradi dodatnih kablov, ki jih je treba potegniti.
Za elektriko morda niti ni toliko težav, večje
so z omrežnimi povezavami. Vsaj slednjih pri
Linksysovi kameri ni, saj lahko deluje tudi v
brezžičnem (wireless) omrežju. Napravica je
majhna, stojalo pa narejeno tako, da ga brez
težav pritrdimo na zid. To, da ima klasični
UTP-omrežni priključek, pride prav pri prvi
nastavitvi, saj ji je treba dodeliti IP-naslov ter
nastaviti brezžični omrežni dostop. Programska
oprema je dobro zastavljena in omogoča preprosto delo, tako da se bodo z nastavitvijo brez
težav pozabavali tudi tisti, ki tega dela niso najbolj vešči. Ko to opravimo, kamera začne oddajati video signal v naše računalniško omrežje. Za ogled lahko uporabimo spletni brskalnik
Internet Explorer ali priložen program. Slednji
je zelo uporaben, saj omogoča nadzor do 8 kamer, poleg tega mu lahko nastavimo avtomatsko snemanje videa, če kamera zazna gibanje.
To nam omogoča, da lahko hitro vzpostavimo
čisto pravi video nadzorni sistem. Za nameček
lahko izklopimo nadzorno lučko, če ne želimo,
da bi s tem dodatno opozarjali na kamero.

PROTI: Za isto ceno lahko v akcijah velikih PROTI:
domačih trgovcev najdete tudi Acerjev prenosnik z že naloženim sistemom Windows Vista in z
dvojedrnim procesorjem (a z le 1 GB pomnilnika). Linux bo odvrnil vse začetnike, a če imate
kje na polici še kak Windows XP, bo prenosnik z
njim deloval brez težav – le pri gonilnikih bodo
težave, saj Acer na svoji spletni strani za ta model ponuja le gonilnike za Visto (zato bo treba
pogledati pri podpori zelo podobnega modela
5320). Bleščeči zaslon prinaša tudi veliko odbojev, ki postanejo kmalu moteči. Jaka Mele

Kaj je pravi razlog, verjetno ne
bomo nikoli izvedeli, a zaenkrat je od brskalnikov podprt le Internet Explorer. Z drugimi ne
boste imeli možnosti ogleda videa, le nastavitve boste lahko spreminjali. Drugače povedano,
tudi z drugimi operacijskimi sistemi boste imeli težave. Ker je kamera namenjena predvsem
uporabi v notranjih prostorih, je vidni kot dokaj ozek in zajame zelo malo prostora. Poleg
tega je svetlobno dokaj slabo občutljiva in v
slabih svetlobnih razmerah hitro pokaže črn
zaslon. Alan Orlič Belšak

43

POD LUPO

LCD-monitor

LCD-monitor

Acer AL2416Wsd

Acer P223W

ZA:

ZA:

Skupna ocena:

Acerjev 24Razmerje cena/kakovost: 
palčni monitor meri
Spletni naslov: www.acer.com
predvsem na praCena: 435 €
vo ceno. Monitor
Tehnični podatki
je sicer robusten, a
Velikost diagonale: 24 palcev
sumljivo podoben že
Ločljivost: 1920 x 1200
videnim modelom
Barvna globina: 16,7 milijona barv
AOC in drugim poZorni kot: 160 stopinj vodoravno, 160 stopinj navpično
ceni znamkam. PodoSvetilnost: 400 cd/m2
bno kot njegov manjKontrastno razmerje: 1000 : 1
ši, 22-palčni brat tudi
Osveževanje: TN+film, 5 ms
model 2416 gradi na
Vmesniki in priključki: D-sub, DVI-D (HDCP)
matriki TFT, ki s 5
Zvočniki: ne
ms časom osveževaGarancija: 3 leta
nja ponuja dovolj
hitrosti za igranje
iger, predvajanje hitrih kadrov filmov in vse to brez opaznih težav oz.
artefaktov. Monitor ima običajen zaslon, zato so barve videti realnejše
in manj pretirano živo. Možnosti nastavljanja prek zaslonskih menijev
je mnogo. Na zadnji strani je moč najti vhoda DVI in D-sub, in digitalni
podpira celo HDCP. Monitor ima z ločljivostjo 1920 x 1200 dovolj
zaslonskega prostora, da ga tako spremenimo tudi v (manjši in zavoljo
tega osebnejši) kino visoke ločljivosti, a kaj ko moramo za priklop HDpredvajalnikov dokupiti vmesnik s HDMI na DVI … (TV). Monitor je
prek celotnega zaslona prikazoval enakomerno svetlo sliko, barve so bile
polne. Menijski sistem je preprost za uporabo, gumbi pa so nagneteni
skupaj v spodnjem srednjem delu zaslona.

PROTI: Želeli bi kakršnokoli ergonomijo, saj razen nagiba monitor-

ja ni moč spreminjati ničesar. Monitor pesti prevelika svetilnost, ki jo
je sicer moč nastavljati, a optimalne slike nismo dobili – vseskozi smo
imeli občutek, da je slika ali prežgana ali da manjka kontrast. To je najverjetneje posledica poceni matrik TFT, katere težave se opazijo tudi kot
prisluh – senca predvsem modrih barv – kot denimo v opravilni vrstici
Windows spodaj poleg gumba Start. Pograjati velja vidni kot, ki je eden
slabših v tem cenovnem razredu.
Jaka Mele

44

Skupna ocena:

Acer je zadnja
Razmerje cena/kakovost: 
leta znan kot poceni
Spletni naslov: www.acer.com
proizvajalec, ki pa niCena: 299 €
koli zares ne ponuja
Tehnični podatki
slabe kakovosti. Zato
Velikost diagonale: 22 palcev
ne preseneča, da se je
Ločljivost: 1680 x 1050
podjetje iz rdečih šteBarvna globina: 16,7 milijona barv
vilk pred petimi leti
Zorni kot: 170 stopinj vodoravno, 160 stopinj navpično
lani zavihtelo na tretje
Svetilnost: 300 cd/m2
mesto med prodajalci
Kontrastno razmerje: 2500 : 1
prenosnikov v globalOsveževanje: TFT, 5 ms
nem merilu. Tudi pri
Vmesniki in priključki: D-sub, DVI-D (HDCP)
monitorjih ima Acer
Zvočniki: ne
kar nekaj izbire in poGarancija: 3 leta
gledali smo si najbolj
prodajanega, širokozaslonskega 22-palčneža P223W. Monitor je na voljo v črni in beli barvi,
in v obeh različicah je zavoljo genialnega dizajna okras za mizo – ima zelo
ozke okvirje. Monitor gradi na 5 ms matriki TN, zaslon pa je prevlečen z
bleščečo prevleko. Očitno je torej namenjen domačim uporabnikom, saj
se pisarniškim v njem preveč blešči svetla okolica pisarne. Monitor ima
dokaj soliden vidni kot, čeprav ni na ravni matrik IPS ali PVA, tudi svetilnost in dinamični kontrast dodata svoje k celostno zelo dobrem občutku
in zanimivo – res temni črni barvi. Med prednosti moramo monitorju šteti
tudi podpora DRM-standardu HDCP, ki je podprt na digitalnem vhodu.
S tem je monitor v celoti združljiv s prihajajočimi plačljivimi vsebinami,
v celoti pa je združljiv tudi z Windows Visto. Z ločljivostjo 1680 x 1050
ima monitor dovolj veliko piko, da lahko pri tej ločljivosti tudi spodobno
vsakodnevno delamo. Monitor ima dokaj pregledne zaslonske menije, ki
omogočajo hitro nastavljanje med profili, gumbi pa so vidno nameščeni na
spodnjo stranico, a ne motijo videza. Slika je zavoljo hitre matrike sprejemljiva tudi v hitrih kadrih (igre, filmi), kjer nismo opazili artefaktov.
Živost barv in svetla, jasna slika so posledica bleščečega premaza.

PROTI: Uporabljena je cenejša matrika TFT, zato vidni kot ni najbolj-

ši, malce pa so opazne tudi sence, predvsem na plavi podlagi. Opaziti je
bilo različno svetlost slike, saj je zgornji del temnejši. Posebej je treba pograjati ergonomijo, saj ni moč nastaviti niti višine monitorja. Dinamični
kontrast z obljubljenim 2500 : 1 je zgolj bajka – zaradi bleščečega zaslona
je zelo težko delati v svetlem prostoru. Cena za prikazano je visoka, a jo
odtehtata lepota monitorja in kar triletna garancija! Jaka Mele
moj mikro | 2 | februar | 2008

POD LUPO

PowerShell

Skripti na pohodu
Microsoft je s prenovo serije strežnikov začel tudi prenovo ukazne vrstice. Ja,
prav ste slišali. Stari DOS se počasi, a vztrajno poslavlja. Zato je skrajni čas, da
si ogledate in preizkusite novo skriptno okolje, imenovano PowerShell.
Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si

P

owerShell postaja ukazna lupina in skriptni jezik v enem. Sistemskim skrbnikom
naj bi omogočil nadzirati množico avtomatiziranih procesov. PowerShell je že in
se bo v novi različici strežnikov še bolj uveljavil
kot poglavitno administrativno orodje. Skorajda
vse se bo dalo postoriti iz njega. Nekatere funkcije, kot smo videli v Exchangeu 2007, ne bodo
vključene več v grafično ogrodje, pač pa še samo
v novo ukazno vrstico. Kar je dobro; vse skupaj
bo šlo verjetno počasneje, vendar bo preizkušeno.
Trenutno največja težava je vse skupaj spraviti v
normalno obliko in uporabnost. Administratorji
imajo že zdaj kopico težav, da si pridobijo dolge
stavke, sestavljene iz izvršljivih ukazov, ki jih bodo
potrebovali. Še vedno namreč ni vse zelo dobro
dokumentirano. Po mojem boste kar nekaj časa
odkrivali novosti. Če med pregledovanjem spleta
najdete kak zanimiv ukaz, si ga kar skopirajte, saj
nikoli ne veste, kdaj vam bo prišel prav.
Sam PowerShell se močno in v celoti opira na
ogrodje .NET. Da je temu res tako, lahko vidite,
če poženete preprost ukaz »$var | get-member«
in kaj hitro se boste prepričali, da so metode močno vezane na že znane objekte. Seveda boste to
izvedeli že pri namestitvi, saj zahteva PowerShell
pri tem tudi .NET Framework 2.0. Mimogrede,
deluje v okoljih Windows 2003 Server, Vista in
XP. Vendar bodite pozorni, da si namestite pravo
različico, saj se sicer lahko zgodi marsikaj.
Seveda bodo takoj spet poskočili protivirusni bojevniki. To je namreč tudi novo okolje za
zagon virusov. No, Microsoft ni ponovil neprijazne izkušnje z basicom in PowerShell sam privzeto ne more pognati nobenega skripta. Zato potrebuje vašo pomoč. Seveda pa je na vas, da mu
to dovolite ali ne. Če že morate klikniti vse, kar
vam pride po pošti, in to tudi odpreti, ste si krivi
sami, ne Microsoft. Šli so celo tako daleč, da so
dali kodo testirati varnostnim skupinam ...
Privzeto se skripti nikoli ne izvedejo samo s
klikom na končnico PS1. To je namreč nova
končnica za skripte. Končnica je tudi vezana na
Beležnico, tako da v tej fazi ni težave. Seveda
si jo lahko prevežete, vendar to pomeni, da že
veste, kaj delate. Kot drugo pa mu zagon preprečuje modul Execute Policy. Tudi tega se da
nastaviti prek skupinskega pravilnika (Group
Policy), seveda je spet pogoj, da »že veste, kaj
delate«. Administratorji v skupinskem okolju
bodo naložili nova pravila, ki bodo v organizacijah verjetno prepovedana, vsaj za uporabniške
računalnike. Navsezadnje boste kot sistemski
skrbnik v strežniška pravila preprosto »zapekli«
dovoljenje za zagon skriptov, ki so digitalno pod-

pisani. Ja, in to ne s katerim koli podpisom − biti mora oblike Class III.

NADZOR POGOSTIH
OPRAVIL

PowerShell v svojih jedrih zadržuje (trenutno, saj se razvija) okrog 190
orodij za pogosta opravila. Med njimi
vsekakor izstopajo storitve glede procesov, potrdil, dnevnikov, servisov ...
Seveda zna zaradi združljivosti za nazaj
uporabljati tudi stare skriptne jezike.
Vse, kar sem našel v starih skriptnih
orodjih, sem našel tudi v novem in še
več. Ne izostaneta niti povezava na
zbirke (ADSI, WMI, COM, ADO) in
delo z registri ter datotečnim sistemom.
Ne nazadnje je tukaj tudi razširljiv
vmesnik, ki ponudnikom programske
opreme omogoča nadaljnji razvoj in
izdelavo svojih vmesnikov, naj si bo
to v smislu uporabe znotraj svoje aplikacije ali
uporabe znotraj določenega sistema in točno določenega opravila.

PRVA POMOČ

Ker ima Microsoft za sabo trumo programerjev, je bilo samo vprašanje časa, kdo bo prej
naredil uporabniški vmesnik za urejanje in zaganjanje programskih skript. Vseeno smo ljudje
bolj lene narave, pa se nam včasih ne daj kaj
na roke spisati, če je to že nekdo napisal in dal
skupnosti v uporabo.
Seveda tudi nimate časa na pretek, da bi se
naučili vse te klobase ukazov, sintakse in strukture. Zato pa obstajajo orodja, ki vam to omogočajo postoriti le s kliki. Poleg tega rabijo še kot
vaš urejevalnik skriptov − PowerGUI je že tak.
Ni edini, ki sem ga našel, je pa edini, ki sem ga
preizkusil. Res je še v fazi razvoja, a ima potencial. Uporabniški vmesnik je sila preprost. Z njim
lahko urejate predloge, zna delati tudi z osnovno pomočjo Intellisense, kar vam bo omogočilo
hitro pisanje kode ter prihranilo marsikatero
učenje ukaza na pamet. Poleg tega je njegovo
ogrodje ustvarjeno za shranjevanje in poganjanje že urejenih skriptnih datotek, tako da vam
lahko rabi kot izstopna točka.
PowerGUI vam bo omogočil zagon skriptov
kar iz Raziskovalca, lahko pa poženete samo
skriptno ukazno okolje ali pa samo okolje za izvajanje skriptnih datotek. Pri urejanju kode dobite
svoje pomožno okno, kjer so na voljo osnovne
operacije: kopiraj, naloži, shrani, poženi, razhroščevanje, koračno delovanje itd. Vendar je to že
velik napredek glede na prejšnje Microsoftove
poskuse z drugimi skriptnimi jeziki, ko kaj takega
ni bilo na voljo oziroma v zelo okrnjeni obliki.

S PowerGUI-jem lahko upravljate tudi vse
naslovljive operacije (storitve, procesi, dnevniške datoteke itd). Vse skupaj je že pripravljeno
za urejanje. Iz njega preprosto dobite tudi vse
druge ukaze za skriptno urejanje. Ni zanemarljivo, da kliknete na izbrano storitev, potem na
akcijo in že so pripravljeni začetni skriptni ukazi.
Ti se preselijo na svoje mesto v urejevalnik. Potem dodate samo še določene finese in skriptni
ukaz je končan. Uporabniški vmesnik ima vdelana tudi orodja za izdelavo poročil.
Edina trenutna zamera je ta, morate imeti
za urejanje novih strežnikov, kot so Exchange
2007, Operation Manager 2007 in drugi, PowerGUI nameščen prav na strežniku. Ne zna
namreč potegniti skriptov od tam in jih tam tudi
zagnati. Sicer pa je podpora za vse že tu. Končna različica bo izšla verjetno ob izidu Windows
Serverja 2008. 
Microsoft PowerShell
Namenjen: Sistemskim skrbnikom za kakovostnejše delo
Spletni naslov proizvajalca: www.microsoft.com/windowsserver2003/technologies/management/powershell/
default.mspx

PowerGUI for PowerShell Beta
Namenjen: Urejanju in hitremu vzdrževanju spisane
skriptne kode
Za: Preprost pregled s kopico dodatkov
Proti: Vse različice ne delujejo na vseh sistemih; slabosti
dela na daljavo
Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: www.microsoft.com/windowsserver2003/technologies/management/powershell/
default.mspx
http://powergui.org/

45

POD LUPO

Sandboxie 3

File Shredder 2

Varen peskovnik Terminator
datotek
Varnost je še vedno ena poglavitnih vrednot. Pa naj gre za
vaše osebno premoženje ali samo »običajno« delo z osebnim
računalnikom. Tako je žal nujno treba imeti v računalniku
tudi razne »anti-« programe, ki vas branijo pred različnimi
nadlogami, grozečimi v omrežju.
Piše : Aleš Farkaš

Če želite svoj trdi disk uničiti oziroma ga predati drugi osebi,
pri tem pa ne želite, da pridejo vaše stare datoteke v roke
nepooblaščenim, nimate v samem sistemu Windows nobene
možnosti, da to naredite.

ales.farkas@mojmikro.si

Piše : Aleš Farkaš

J

ales.farkas@mojmikro.si

a, seveda, predpostavimo, da ne živite na kakšnem izoliranem otoku.
Običajno je računalnik
»samo« povezan do lokalnega distributerja prek
vašega internetnega priključka neposredno v svet.
In ponavadi kar vpije: Tu
sem, vzemi me! Če ne znate
poskrbeti zase ali zanj, si bo
treba omisliti kak program,
ki vam bo to omogočil.
Sandboxie ni običajen
program za čiščenje računalnikov. Je preventivni varovalec vašega sistema. Deluje pa za odtenek
drugače kot drugi tovrstni programi. Zasnova je taka, da več ali manj vse
programe poganja v tako imenovanem izoliranem okolju. Povedano drugače, vsi programi tečejo skozi nekakšno virtualno področje, ki je in ni del
sistema. Vsi podatki gredo najprej čez te virtualne dele, šele potem se zapišejo oziroma izvedejo opravilo na disku. Čeprav je to »virtualno« področje
res že del vašega sistema, pa se škodljiva opravila še ne izvršijo. Napadalci
ponavadi ne čakajo na tovrstno oviro, in tukaj ste v prednosti.
Če to orišemo še s praktičnim primeru, je to videti recimo takole: od nekod poženete aplikacijo, ki mora nujno nekaj zapisati v registrsko datoteko.
Seveda, ker program tega ne dovoli, se ustvari virtualna registrska datoteka,
v katero se zapišejo vse potrebne stvari, ki so kopija originala. Resda na
koncu te ne bodo vpisane v originalno datoteko, pa tudi virtualna datoteka
bo ob ponovnem zagonu izginila, s tem pa tudi vsi napadalci. Edini problem
pri tem je, če kaj od tega potrebujete. Potem boste morali dovoliti zapisovanje, vendar poskusite to narediti takoj in pri »čistem« računalniku.
Sam program je načeloma zelo preprost in živi v sistemski vrstici − v
pomnilniku. Večino operacij lahko opravite prek enostavnega vmesnika,
vse, kar boste dodatno potrebovali, pa lahko uredite tudi s skripti. Sandboxie vam, skratka, omogoča, da poganjate različne programe, kot da bi
delovali v realnem sistemu. Šele ko jih preizkusite, jih dejansko spustite
v sistem.
Skozi programski del lahko tako poleg preverjanja tudi pogledate, kaj naj
bi se zapisalo na disk, v programe, dnevniške datoteke, spominske registre
... Potem lahko kar neposredno povlečete program in ga poženete v virtualnem okolju, seveda ga pa lahko nastavite, da za vse operacije deluje kar
tam. Nezanemarljiv dodatek so tudi obvestila ob napadu ali napaki.
O programu Sandboxie bi se dalo napisati še marsikaj, ker pa prostor ne
dopušča, naj ponovim, da se odlično obnese v okolju, kjer morate najprej
preizkusiti določene prograSandboxie 3
me in jih šele po tem spustiNamenjen: Preprečevanju in zgodnjemu odkrivate v omrežje oziroma v svoje
nju varnostnih groženj
lokalne računalnike.



46

Za: Varnostni mehanizem, ki ne dopušča izjem.
Proti: −
Cena (brez davka): 25 USD
Spletni naslov proizvajalca: www.sandboxie.com

S

amo brisanje namreč datoteke ne pobriše »fizično« z diska, ampak pobriše samo kazalec v datotečni tabeli na to datoteko. Vsi
malce boljši programi tovrstno brisanje brez težav obnovijo. No,
nekateri so celo tako dobri, da jim to uspe, tudi ko že formatirate
disk. Če želite svoj disk vsaj malo zaščititi, pa morate uporabiti naprednejši program, kakršen je File Shredder.
Okolje pri zagonu je sila preprosto, tako da se niti novinci ne bodo izgubili v njem. Na levi strani je vse, kar program premore − in to je dodajanje datotek in map. Te se potem prikažejo v desnem, večjem delu. Upam,
da se ne boste
»domislili« in na
začetku označili
mapo Windows,
saj boste ostali
brez sistema. Program pozna tudi
metodo povleci
in spusti, tako da
vse datoteke kar
premaknete na
mesto za brisanje
iz operacijskega
sistema.
File Shredder pozna več načinov oziroma algoritmov za brisanje. Privzeti je DoD 5220-22.M. Sicer pa lahko uporabite tudi eno- ali dvobesedne, varnostnobrisalne algoritme s sedmimi besedami ali kar Guttmanov algoritem, ki prepiše vsako besedo kar 35-krat.
Program se dobro poveže v okolje Windows. Tako z desnim miškinim
gumbom dobite tudi možnost varnega brisanja, možnost za varno brisanje pozneje ali samo za zagon programa. Seveda se da to v menijih tudi
izklopiti, če koga moti.
Majhen, a ne zanemarljiv dodatek je tudi urejanje prostora. Program
namreč pobriše s celotnega diska vse, kar bi že moralo biti že pobrisano,
in vam tako sprosti prostor. Tudi tukaj lahko izbirate med petimi algoritmi za prepisovanje in brisanje. Dobra stran pa je, da tega poženete
občasno in imate dejansko »prazen prostor prazen«.
File Shredder ni revolucionaren program, a dejansko počne to, kar
bi načeloma moralo že samo brisanje datotek: datoteko uniči in jo naredi neberljivo. In za povrh je še brezplačen. Program je res vrhunski,
in čeprav ima tudi kakšno pomanjkljivost, v svojih okvirih deluje brezhibno.


File Shredder 2
Namenjen: Varnemu brisanju datotek
Za: Enostaven in hiter, odličen brisalnik
Proti: −
Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: www.fileshredder.org

moj mikro | 2 | februar | 2008

POD LUPO

SteadyState

Ukročeni »kioski«
V urejenem delovnem okolju naj
sistemski administratorji ne bi
imeli večjih težav za ureditev javnih
računalnikov. Več ali manj se da vse
urediti prek pravil in domenskih
nastavitev. Večja težava pa so
računalniki, ki stojijo na javnih mestih
in so namenjeni točno določenemu
opravilu.
Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si

N

o, saj se da tudi to urediti prek sistemskih (lokalnih) pravil, a je
večkrat manj uspešno. Pa tudi nadzora nad njimi nimate, ko enkrat
računalnik dostavite na izbrano mesto. Kar pomeni, da boste imeli veliko dela samo z vzdrževanjem teh. Do zdaj so bile rešitve, ki bi vam
računalnik povrnile v osnovno stanje, bolj ali
manj le strojne narave. Kartice, ki so to omogočale, so bile dokaj drage. Pa tudi vedno ni
vse delovalo tako, kot bi moralo.
Microsoft se verjetno zaveda teh svojih težav.
Zato pa so pred kratkim uporabnikom ponudili
rešitev. Imenuje se SteadyState. Resda ta program zamenjuje prejšnjega, imenovanega Shared Computer Toolkit. Vendar to le ni samo
zamenjava, pač pa popolna nadgradnja. Žal rešitev deluje le v okolju Windows XP. Vendar
je to še vedno odličen operacijski sistem. Sam
SteadyState ima tri glavne funkcije: urejanje
nastavitev, zaklepanje uporabniškega namizja
in zaščita diska pred spremembami. Namenjen
pa je v osnovi prav javno dostopnim točkam
(internetne kavarne, javne točke) ter izobraževalnim ustanovam, kjer mora vse vedno
delovati, tako da ne moti procesa.

KAKO UPORABNIKOM
»PRISTIČI PERUTI«

Pri urejanju uporabnikov imate na voljo
osnovne nastavitve. Pazite, da se vsaj enkrat
prijavite, preden zaklenete disk pred pisanjem,
saj bo sicer pri vsaki prijavi uporabnik nekaj
časa čakal, da se ustvari njegov profil. Vsakemu
uporabniku lahko nastavite različne varnostne
profile, ki so že definirani ali pa si nastavite
svoja pravila. Vsa pravila se dajo tudi izvoziti, tako da pri naslednjem računalniku nimate
več težav s ponovno konfiguracijo nastavitev.
Uporabniške nastavitve gredo v smeri boljšega
nadzora uporabe programske opreme. Se pravi, prek pravil nadzorujete, kaj bo uporabnik
s programi lahko počel. Še večja pridobitev je
nadzor uporabe Internet Explorerja, kjer lahko
posameznemu uporabniku zaklenete malodane

vse (in to je potem pravi kiosk model). Če ne
drugega, pa lahko na vsakem profilu definirate
vse mogoče varnostne pogoje.
Vse skupaj poteka prek zavihkov in klikanja
gumbov. Vse je enostavno dokumentirano in
nobene možnosti ni, da bi naredili kaj, česar
ne želite. Tako recimo ne morete kar zakleniti
sistemskega administratorja. S skupinskim pravilnikom (Group policy) ste to lahko naredili
v enem koraku.
V osnovi imate že definirane vse akcije, ki
vam omogočajo zaklepanje sistema. Vse skupaj
lahko pripeljete do tega, da uporabnik res ne
more početi skorajda nič, razen pognati točno
določeno spletno stran. Edina zamera programu v tem delu je da recimo ne morete določiti,
kaj bi dovolili zagnati iz menija Start in česa
ne. Pri polni omejitvi lahko uporabnik recimo
še vedno poganja Outlook Express in Internet
Explorer, kalkulator in še nekatere čisto osnovne stvari. Druga največja zamera programu je,
da recimo ne morete dodati svojih želja glede
drugih programov, ki so nameščeni in niso iz
Microsoftovega okrilja.

SERVISIRANJE IN ZAKLEPANJE DISKA

membnega. Seveda za
to potrebuje prostor
na disku. Ta kopija se
naredi prvič, ko to določite. Na voljo imate
več možnosti. Recimo,
po vsakem zagonu naj
se datoteke postavijo tako, kot so v tem
trenutku, preden ste
pognali zaščito diska.
Lahko pa tudi nastavite, da se ob določenem
trenutku vse datoteke same postavijo na
vrednost nič. Se pravi
se ponastavijo na stanje zaklepa. Zadnja
možnost je, da pač
sprejmete tudi spremembe.
Vse skupaj je dobro dokumentirano v pomoči. Pa tudi opisi so preprosti tudi za manj vešče
uporabnike. SteadyState je za povrh brezplačen, tako da ga lahko, če se odločate za tovrsten program, v praksi dodobra preizkusite.
Kolikokrat se je že zgodilo, da ste nastavili
delovno okolje, pa ste po nekaj dnevih ugotovili, da je v njem kopica čudnih programov,
virusov ter skladišče datotek. Verjetno kar pogosto, a s programom StadyState naj bi bilo
tega konec.


SteadyState
Namenjen: Urejanju in zaklepanju sistema, da uporabniki lahko počnejo le tisto, kar ste jim namenili.
Za: Enostaven in prepotreben dodatek za določeno skupino uporabnikov.
Proti: Za res odlično delo bi bilo treba dograditi še
kakšno funkcijo; spet ozka navezanost na določene
Microsoftove izdelke.
Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: www.microsoft.com/windows/products/winfamily/sharedaccess/default.mspx

Drugi del programa je urejanje servisnih popravkov pri
polno zaklenjenem
disku. Prej to ni bilo
izvedljivo. Zdaj recimo samo določite,
kdaj naj se popravki
uredijo in se bodo
namestili ter seveda
po ponovnem zagonu
tudi spet zaklenili računalnik.
Tretji del programa pa je zaklepanje
diska. S to funkcijo
Windows sam naredi kopijo vsega, kar
je v računalniku po-

47

POD LUPO

FreeComander

Revo Uninstaller 1.42

Poveljnik
brez plače

Temeljito
odstranjevanje

Urejanje datotek in vzdrževanje datotečnega sistema je
nujno potrebno delo za vse, ki imate radi red. Na trgu je
v ta namen na voljo kar nekaj komercialnih programov,
konkurenco pa jim delajo tudi brezplačni.

Tako kot v realnem svetu tudi v virtualnem svetu, iščemo
najboljše in tudi najcenejše stvari. Vendar s tem polnimo
pomnilnik, registrske datoteke in še marsikaj drugega. Resda
tisti vestni potem to za sabo tudi počistijo, večina pa le ima s
tem težave. In te težave poskušajo na neboleč način odpraviti
programi, kot je Revo Uninstall.

Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si

F

reeCommander je,
kot že ime pove,
»brezplačen
komandant« – oziroma še en klon legendarnega Norton Commanderja.
FreeCommander ima tako
kot vsi kloni (mimogrede,
vsi so že naprednejši od originala, ki so ga nehali delati) zaslonsko področje razdeljeno na dva dela.
V vsakem je lahko drevesna struktura izbranega pogona. Med temi pogoni
enostavno kopirate, premikate in urejate datoteke. Vse hitre tipke so bolj
ali manj urejene tako, kot smo vajeni tudi pri konkurenčnih programih.
FreeComander, kot ste že ugotovili, deluje le v okolju Windows. Je izjemno majhen, tako da je primeren tudi za uporabo v prenosnih medijih.
Roko na srce, USB-ključi so z leti postali zelo prostorni, tako da tudi to ni
problem. In kaj je dejansko njegova prednost?
V okenskem okolju kronično primanjkuje dobrih programov, ki bi imeli večino pomembnejših opravil skritih pod svojim okriljem. Nekaterim
predvsem ni všeč, da morajo vlačiti datoteke med okni ali si lomiti prste,
da prekopirajo podatke. To je v FreeComanderju rešeno elegantno. Drug
kamen spotike je, da recimo ne morete preprosto oziroma brez vzporednih
programov primerjati map oziroma datotek med sabo. FreeComander to
zna. Prav tako imate v program dodane različne pregledovalnike. Izostal pa
je kak dober HEX- urejevalnik, čeprav zna datoteke v tej obliki prikazati.
Dobrodošel je tudi delilnik datotek. To je del programa, kjer veliko datoteko preprosto razdelite na več delov in jih potem razpošljete po elektronski
pošti. Določite lahko, koliko delov naj ima, ali največjo dovoljeno količino
v Kb/MB. Te razdeljene dele lahko potem na uporabnikovi strani sestavite
tudi s samostojnim programom za sestavljanje. Seveda, če uporabnik na
drugi strani nima FreeComanderja, je treba poslati tudi izvršilno datoteko,
ki to postori namesto njega. Odpira in ureja tudi datoteke zip in cab, rar pa
samo pregleduje. To pa so tudi vse poglavitne stisnjene datoteke zadnjega
časa. Samo stiskanje je dovolj preprosto in temelji, kot tudi vse drugo, na
pogovornem oknu.
Med drugimi značilnostmi naj omenimo možnost uporabe ukazne vrstice,
podporo večjezičnosti (slovenščini žal ne), ustvarjanje in testiranje validacije MD5, pa še marsikaj bi se našlo. Glede na konkurenco, roko na srce, še
zaostaja glede dodelanosti in nekaterih funkcij, vendar je zato brezplačen.
Uporabniki bodo veseli možnosti prilagoditve delovnega okolja po svojih
potrebah. Vse nastavitve (zamenjava položaja, določitev začetnih map, pregledovalni deli in tudi ikoFreeComammnder
ne) se je mogoče prirediti.
Namenjen: Pregledovanju, urejanju in marsičemu
Kot povedano, FreeCodrugemu v datotečnem sistemu Windows
mander ni nič posebnega.
Za: Brezplačen nadomestek za Raziskovalca
Če tovrstni program poProti: V strukturi ne vidimo Koša, ni ukaza za
trebujete, je za osnovno
vračanje, počasnejši od konkurence
delo čisto dovolj zmogljiv,
Cena: Brezplačen
zanj pa ne boste odšteli niti
Spletni naslov proizvajalca: www.fileshredder.org
evra. 

48

Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si

N

o, roko na
srce, imajo
vse zadnje
različice
operacijskega sistema
Windows to funkcijo
že dodano. Vendar če
se v njo poglobite, kaj
hitro opazite, da vsi
programi pa se le ne odstranijo v popolnosti, nekateri se pa sploh nočejo
več odstraniti.
Program je minimalen in se namesti v trenutku. Na začetku morate počakati le, da si program naredi seznam nameščenih programov. Pri tem pa
ne pokaže nameščenih dodatkov in popravkov operacijskega sistema. Kar
je v redu saj teh ponavadi ne odstranjujemo, če le ne gre kaj narobe. Imamo
pa zato znotraj operacijskega sistema druge funkcije.
Z malce raziskovanja ugotovite, da program s svojim delovanjem le ne izkorišča običajnih mehanizmov za odstranjevanje programov, ki so vam postali odveč na disku. Z desnim klikom dobite še več možnosti. Prva je ta, da
vse o programu najdete kar neposredno v Googlovem iskalniku. Če obstaja
možnost, vam je ponujena tudi kot dodatna pomoč izbranega programa. Se
pravi, za izbrani progam se prestavite na proizvajalčevo spletno stran s pomočjo. Lahko se zapeljete neposredno v nameščeno mapo in pogledate, kaj
vse je oziroma česa ni pobrisal program, ali pa pogledate njegove registrske
ključe. Slednji so tudi največji krivec za počasnost sistema, saj programi
ponavadi za sabo te dele zelo slabo počistijo.
Že če bi program obvladal samo to, bi ga imeli za dobrega. Vendar pa zna
tudi več. Že pogled na orodno vrstico odkrije, da se zadaj skriva še kaj več. Izstopata področji optimiranja in sledenja. V prvo skupino bi z lahkoto uvrstili
orodja za dopolnitev sistema oziroma njegovo izboljšavo. Tu najdete optimiranje procesov ter predvsem odstranjevanje že pozabljenih datotek. Na
enem mestu so zbrana tudi vsa orodja za optimiranje in izboljšanje delovanja
sistema, ki so Microsoftove branže in izhajajo iz operacijskega sistema.
Sledenje je morda malo čudno poimenovano, vendar se pod tem imenom
skrivajo: brisalnik predpomnilnika spletnega brskalnika, brisalnik datotek
Microsoft Office, okenski brisalnik, brisalnik iz koša ter seveda brisalnik že
pobrisanih datotek, vendar samo iz začetnih zapisov.
Bolj za šalo kot zares pa je tu »tarča«. Tarčo zapeljete do določene ikone.
Potem program zbere informacije o programu, njegovih zakonitostih in področju. Po tem vpraša, ali res želite določen program odstraniti. No, zadeva
je zanimiva, a je še vedno le v razvoju. Včasih namreč le ne deluje vse tako
preprosto.
Revo Uninstall 1
Po vsem tem me
Namenjen: Varnemu odstranjevanju programov
čudi, da se zelo malo
Za: Dobro počisti tisto, kar bi v osnovi moral že OS.
slovenskih uporabniProti: −
kov odloči pomagati,
Cena: Brezplačen
da bi program posloSpletni naslov proizvajalca: www.revouninstaller.com/
venili. 
moj mikro | 2 | februar | 2008

����������������������������������������������������

�
�
�
��

��������
�����

��������� ��
�
��������� �� �������
��
����������� ��������������
�������
����������

��������

DIGITALNI SVET

novi fotoaparati

Predsejemske
uganke
Počasi se bliža eden prvih letošnjih
vrhuncev foto scene, sejem PMA.
Novice so zelo skope in proizvajalci zelo
pazijo, da jim kaj ne »uide«.
Pišeta : Alan Orlič Belšak, Jure Frelih
alan.orlic@mojmikro.si, jure.frelih@mojmikro.si

Z

aradi tega nam bolj ali manj preostane le
ugibanje. Bo Sony res predstavil fotoaparat s tipalom polnega leica formata? Bo
Canon pokazal naslednika dve in pol leti
starega modela 5D? Ali bo ...? Na vse te odgovore
bo treba počakati do sredine februarja. Zato smo
tokrat v razmišljanju raje odpravili na področje videa, ki se s fotografijo čedalje močneje prepleta.

NAJPREJ JE BIL VIDEO

Zgodovina pravi, da se je vse začelo z videom,
šele nato je bila fotografija. Prvi digitalni fotoaparati so nastali na osnovi videokamer oziroma CCDvezij, ki so jih vzeli od tam. Temu primerna je bila
tudi ločljivost, ki pa se je sčasoma večala. Video se
je nato za nekaj časa poslovil od fotoaparatov, nato
pa prišel nazaj in danes praktično ni več kompaktnega fotoaparata, ki ne bi zmogel vsaj 320 x 240
pik pri 15 posnetkih na sekundo. Pri slednjih se
umika optično iskalo, ker ga skoraj nihče ne uporablja, saj vsi gledajo v zaslone. Razlog je preprost:
na slednjem je slika večja, tudi nadzor je boljši.
Zaradi tega ni čudno, da se živ pregled slike seli v
svet zrcalnorefleksnih fotoaparatov. Imajo ga skoraj
vsi, razen Sonyja, Pentaxa in Samsunga. Pa še ti ga
bodo pokazali na sejmu PMA.
Ob tem sledi vprašanje, zakaj sploh ta možnost?
Iskalo v kompaktnih fotoaparatih je praviloma
zelo majhno, pokaže le okoli 80 % slike in praviloma ne daje informacij o samem fotografiranju.
Vse je na LCD-zaslonu, zato je njegova uporaba
smiselna. Prav nasprotno je pri zrcalnorefleksnih
modelih, kjer iskalo praviloma pokaže vsaj 95
% slike in vsebuje vse pomembne informacije.
Kljub temu pride živ pregled slike zelo prav, predvsem pri fotografiranjih z različnih položajev, kjer
je gledanje skozi iskalo oteženo. Od tu pa je do
snemanja videa le majhen korak.
Pojdimo zdaj še po drugi poti. HDTV-video
zmore 1920 x 1080 pik ali, drugače povedano,
2 milijona pik. Na prvi pogled malo, a za večino
dnevnega časopisja ali objave slik v internetu
več kot dovolj. Poleg tega je tu kar 30 posnetkov
na sekundo in je izbira pravega še lažja. Če torej
HDTV-kamere zmorejo spodobno fotografijo,
zakaj ne bi še zrcalno refleksni fotoaparati zmogli spodoben video? Vprašanje je le, kdo bo prvi:
morda Sony, ki se želi dokazati, ali bo to morda
zopet Olympus, ki je znan po inovacijah? Casio
je že stopil na to področje in predstavil Exilim

50

EX-F1, ki je sicer
kompakt, a zmore
snemanje v polni
ločljivosti HDTV,
poleg tega zmore
60 posnetkov na
sekundo pri ločljivosti 6 milijonov
pik. Vsekakor bo
to zanimivo leto, ki
bo postreglo z novimi možnostmi, ne le
višjo ločljivostjo.

Canon
Powershot SX100

N

ova moda je tu, kompaktneži z 10x spremenljivo goriščnico, ki gredo brez težav v
večji žep. Z njo je začel Panasonic, sledil Sony,
zdaj se je pridružil še Canon. Prvo, kar opazimo,
je dokaj veliko ohišje, ki je večje kot pri drugih.
Tudi oblika je drugačna in še najbolj spominja
na po širini stisnjen model S3 oziroma S5. Ko
fotoaparat vklopimo, se objektiv dokaj iztegne in
kar naenkrat ni več majhen. Objektiv ima 10x
spremenljivo goriščnico in vdelan umirjevalnik
slike. Zanimivo je, da so snovalci obdržali klasično AA-baterijsko napajanje in niso šli na litijeve akumulatorje. Poleg tega fotoaparat potrebuje
le dve bateriji za napajanje, kar je dodatna prednost. Zaradi tega je desni del rahlo odebeljen in
daje dobro oporo za držanje. Gumbov je kar neProizvajalec in ime modela Canon
Powershot SX100
Skupna ocena

Razmerje cena/kakovost

www.canon.com
Spletni naslov
294
Cena
objektiv, AA-baterije
Za
velikost
Proti
Tehnični podatki
3648 x 2736
Najvišja ločljivost
Ločljivost tipala in velikost 10 M, 18 x 13,5 mm
Olympus AF bajonet
Objektiv (mm)
15 s-1/2500 s
Razpon časa
80–1600
Občutljivost ISO
f2,8 -4,3
Zaslonka
SD Card
Pomnilniška kartica
USB
Vmesnik
316 g
Teža
2 x AA
Baterije
Tamron AF 28-300 mm f3,5-6,3
Objektiv
XR Di VC LD Aspherical [IF] MACRO
Tamron
Proizvajalec
28–300 mm
Goriščnica
f3,5–6,3
Zaslonka

kaj, zelo dobro je izveden glavni smerni gumb, ki
je obenem vrtljiv. Če želimo uporabiti bliskavico, jo moramo dvigniti ročno. Marsikomu se bo
to zdelo nepotrebno, a tako se zagotovo izognemo njeni neželeni uporabi. SX100 se ponaša z
dobrim naborom fotografskih možnosti. Ima vse
glavne načine fotografiranja, tudi ročno nastavljanje časa in zaslonke je med njimi. Dobro mu
gre tudi prepoznavanje obrazov, ki je v zadnjem
času že tako rekoč stalnica med novimi modeli.
Ostrenje bi bilo lahko malce hitrejše, prav tako
pripravljenost na naslednji posnetek. Kakovost
slike je dobra, čeprav smo opazili, da je včasih pri
visoki ISO-občutljivosti veliko več šuma, kot bi
ga pričakovali.
SX100 odpira pri Canonu nov razred fotoaparatov, ki bo v prihodnosti morda nadomestil
serijo S. Če so tokrat začeli s klasiko, bo morda
naslednji model že dodal širši kot in s tem za zahtevnejše uporabnike zanimivejšo možnost.
Sony
Alpha 200

Nikon
D300







www.sony.com

www.nikon.com
1899
Hitrost, avtomatsko ostrenje

vdelan umirjevalnik
iskalo
3872 x 2592
10 M, 23,6 x 15,8 mm
Sony AF bajonet
30 s–1/4000 s
100–3200
Compact Flash
USB
532 g
Li ion
Nikkor AF-S 14-24 mm f2,8 G ED

4288 x 2848
12 M, 23,6 x 15,8 mm
Nikon AF bajonet
30 s–1/8000 s + B
100–6400
Compact Flash
USB
925 g
Li ion

Nikon
14–24 mm
f2,8

moj mikro | 2 | februar | 2008

DIGITALNI SVET

novi fotoaparati

Sony
Alpha A200

B

o to leto dobro za zrcalnorefleksne fotoaparate? Zagotovo, če bo nadaljevanje takšno
kot začetek. Tokrat zobe kaže Sony, ki se je odločil prenoviti vstopni model. A200 prihaja na trg
dobri dve leti po spremembi lastništva med velikanoma, Konico Minolto, ki se odločila zapustiti
svet fotografije, in Sonyjem, ki bi rad na tem področju odigral vidnejšo vlogo. Novinec prihaja
ob pravem času, malo pred sejmom PMA, kjer

bo predstavljeno kar nekaj
novih fotoaparatov.
Po obliki je precej
podoben predhodniku, razlike
so dokaj majhne, če izvzamemo večji LCDzaslon.
Tudi
gumbi so malce
drugače razporejeni, na zadnji
strani je zdaj
gumb za hitri dostop do nekaterih
nastavitev. Zanimivo pri A200 je
to, da je večina tehničnih lastnosti ostala
tako rekoč nespremenjenih
v primerjavi z A100. Tipalo z 10 milijoni pik, iskalo, devettočkovno avtomatsko
ostrenje in še kaj bi se našlo. Glavna sprememba se skriva v samem fotoaparatu, v procesorju za
obdelavo signala. Ta namreč sedaj omogoča višjo
občutljivost, ISO 3200 v primerjavi z ISO 1600
pri predhodniku, in seveda boljše odstranjevanje šuma. Vdelana bliskavica se ne dvigne prav
visoko, so pa zato malce povečali njeno moč. Sonyju je pri novincu uspelo narediti še en korak
naprej, pri umirjevalniku slike. Ta zdaj omogoča
večje območje umirjanja slike oziroma uporabo
daljših časov. Med nastavitvami ni velikih novosti, zanimiv je način 16 : 9 namesto klasičnega 3
: 2. Žal je pomoč v iskalu za pravilno oceno kadra
dokaj slaba, lahko bi naredili podobno, kot so že
pred leti imeli fotoaparati APS, da se je del iskala
preprosto zakril. Sicer pa lahko sliko v formatu 3
: 2 še vedno brez težav obrežemo s programom v
računalniku. Med nastavitvami smo pogrešali način ročnega ostrenja po končanem avtomatskem
ostrenju, ki je bil prisoten pri prejšnjih modelih.
Že omenjena višja občutljivost utegne priti prav,

še posebej v slabših svetlobnih razmerah. Šum je
sicer viden, a še vedno ne preveč moteč.
Če primerjamo A200 z drugimi, podobnimi
fotoaparati ni opaziti presežkov, lahko rečemo,
da gre predvsem za evolucijo. Izboljšan vmesnik
in boljša kakovost slike sta predvsem magneta za
nove kupce, za lastnike A100 je vprašanje, ali
bodo veliko pridobili.

Nikon
D300

N

ikon D200 se je po dveh letih poslovil, in
to kako! Model, ki je bil prelomnica po
Nikonovi stagnaciji in ki je tekmecem pokazal,
kako mora biti narejen fotoaparat v polprofesionalnem razredu, je bil prodajna uspešnica.
Razvoj gre žal v današnjem času naprej s takšno
hitrostjo, da včerajšnji junaki padajo in zamenjujejo jih novi heroji. Iz Nikonovega »hleva« so
pripeljali novega paradnega konja, ki bo očitno
uspeh prejšnjega modela nadgradil, presegel in
blagovno znamko Nikon še močneje zasidral na
vrhu med proizvajalci fotografske opreme.
Nikon D300, ki so ga javnosti predstavili v
septembru, je bil najprej manjši šok, saj so tehnične specifikacije nakazovale nekaj, čemur niso
verjeli niti najbolj zagreti Nikonovi uporabniki.
Aparat je bil na papirju podoben profesionalnemu modelu Nikon D2Xs, ki je bil do nedavnega
orodje za profesionalce, danes pa spoznavamo, da
se je tehnologija iz profesionalnega razreda preselila v polprofesionalni, ljubiteljski rang. Nikon
je hkrati z modelom D300 predstavil tudi Nikon
D3, stroj za reporterje, o katerem bomo podrobneje pisali kdaj drugič. naj omenimo le, da je
preskok na višje standarde pri tem aparatu podoben kot pri manjšem bratu, D300.
Eden redkih sklopov pri aparatu D300, ki ni
bil deležen revolucije, je ohišje aparata. Magnezijeva zlitina, ki je uporabljena pri tem apa-

51

DIGITALNI SVET

novi fotoaparati

ratu, daje ohišju izredno trdnost, obenem pa je
material zagotovilo za lahkost ohišja. Oblika je
pridobila nekaj bolj zaobljene linije, ergonomijo
in razpored tipk pa so povzeli po modelu D200.
Zakaj menjati nekaj, kar je dobro? Inženirji so
na zadnjo stran dodali
le izredno velik zaslon
z ločljivost 920.000
pik, ki omogoči izjemno natančen
predogled posnetih fotografij in
nič drugega. Vse
tipke so na istih
mestih, tako da
smo seznanjanja z
novostmi deležni
v šele v notranjosti aparata.
V aparatu se
skriva 12-milijonsko tipalo
CMOS formata
DX, za katerega
smo upali, da se
bo izkazal bolje
od tistega v aparatu
D2Xs, ki mu je po velikosti enak. Pozitivna presenečenja so redka, a tokratno je
bilo izredno: tipalo in z njim najnovejši procesor
(EXCEED), predvsem pa algoritmi, ki skrbijo za
verno predstavitev posnetkov, omogočajo izredno
detajlne posnetke, ki so tudi kljub šumu tipala pri
višjih ISO-vrednostih polni podrobnosti, barvno
bogati in celo pri občutljivosti tipala ISO 3200
brezpogojno uporabni. Bliskavica pri Nikonovih
aparatih ni več tako nujen kos opreme!
Aparati zadnje generacije so vsi do zadnjega
pridobili tudi pri hitrosti. Novi procesorji nam
kažejo že prav neverjetne zmožnosti. D300 zmore posneti šest posnetkov v sekundi, z dodatnim
baterijskim držalom in baterijo, ki jo poznamo že
iz aparata D2Xs, pa celo osem. Tudi če snemate
v formatu RAW (skoraj 20 MB ena fotografija),
zmore D300 posneti preko 20 posnetkov naenkrat, odvisno od nastavitev.
Zgodba o hitrosti se nadaljuje tudi pri AF-modulu CAM3500, ki si ga D300 deli s pro ohišjem

52

OBJEKTIVI

Tamron AF 28−300
mm f3,5−6,3
XR Di VC LD
Aspherical [IF] Macro

S

čedalje hitrejšim tempom ne prihajajo
le fotoaparati, ampak tudi objektivi. Tokrat smo preizkusili Tamronovega posebneža
z 10,7x spremenljivo goriščnico, kar sicer
ni posebnost, skrito orožje je tokrat vdelani
umirjevalnik slike. Začetna goriščnica da
vedeti, da je objektiv predvsem namenjen
fotoaparatom s tipalom polne velikosti leica
formata oziroma dobri stari klasiki za tiste, ki
še vztrajajo in jim za digitalno ni mar.
Tamron ima še dva objektiva, 18−200 mm

D3. Ostrenje je izredno natančno in hitro. Brez
težav lahko rečemo, da vsaj tako, če ne boljše,
kot je bilo v aparatu D2Xs. 51 AF-točk za samodejno ostrenje zagotavlja, da bo večina posnetkov pravilno izostrenih. Jasno, tu ne moremo
mimo šibkejšega člena: fotografa. Dejstvo je, da
so aparatu edina omejitev fotografovo znanje in
izkušnje. V 3D-načinu ostrenja, ki omogoča izredno hitro AF-sledenje premikajočemu se motivu, se CAM3500 resnično izkaže.
Preverjanja zmogljivosti aparata kot celote
smo se tokrat lotili v izredno zahtevni nalogi.
Odnesli smo ga v naravo. Predvsem smo bili
navdušeni nad robustnostjo ohišja, saj mu niso
prišli do živega ne izreden mraz, sneženje, dež −
nič od tega, kar lahko doživite v zimskem dnevu
v visokogorju. Aparat je deloval brezhibno pri
-8 stopinjah, ki jih je dodatno začinil izredno
močan veter. Ena od večjih zamer pri aparatu
D200 je bila poraba energije, ki je omogočala le
300−400 posnetkov z enim polnjenjem. V hudem zimskem mrazu se je to odražalo še toliko
izraziteje. Za D300 lahko rečemo le to, da energija ni več vprašanje, saj baterija deluje in deluje
zaradi vsaj 30 % manjše porabi aparata. AF je deloval brezhibno tudi v zelo nekontrastnem sivobelem dnevu, ki ga nam pričarata sneg in megla.
Predvsem smo spoznali, da za slabe posnetke ne
moremo valiti krivde na tehniko. Aparat je enostavno zmogljiv! V skrivnosti nastavitev, ki se
bohotijo v menijih, v tokratnem opisu ne bomo
šli, saj so le za slednje pri Nikonu spisali več kot
200-stranska navodila, zato naj le pripomnimo,
da aparat lahko individualno prilagodimo še tako
zahtevnemu uporabniku.
Pravzaprav se uporabniku ves čas fotografiranja poraja vprašanje, kaj ostaja velikim. Jasno,

da so v profesionalnem razredu ohišja bolj robustna, AF-moduli še zmogljivejši, kakovost fotografij na še višji ravno, a to, kar smo do včeraj
hvalili pri aparatu D200 in celo D2Xs, je s prihodom modela D300 pozabljeno, saj so se karte
premešale in nove zgodbe inženirjev, ki delajo za
nas, se bodo verjetno vrtele v nove smeri. Prvi
vtis, da današnje kamere zmorejo vse, bodo proizvajalci demantirali že s prihodom naslednikov.
Tako kot je D300 odpihnil modela D200 in
D2Xs, bo tudi njemu rok trajanja pisal marketinški oddelek v korporaciji Nikon. zdaj pa se z
njim veselimo in uživajmo v fotografiranju, ki je
postalo še za stopnjo enostavnejše.
Nikon D300 v tem trenutku v svojem razredu nima konkurence. A že kmalu bo sledil napad ....


moj mikro | 2 | februar | 2008

DIGITALNI SVET

novi fotoaparati

ter novejšega 18−250 mm, namenjena
fotoaparatom z manjšimi tipali. Velikost
in zunanjost novinca zelo dobro skrivata
milimetre, saj je dokaj kompaktnih mer.
Raztegnemo ga z obračanjem obroča, kar
je natančnejše kot sistem »povleci-porini« (push-pull). Kljub temu se objektiv,
če je obrnjen navzdol, zaradi lastne teže
sam raztegne. Zaradi tega je Tamron dodal
poseben gumb, ki ga zaklene pri 28 mm. Imen
za umirjanje slike počasi zmanjkuje, pri Tamronu so ga poimenovali Vibrant Compenzation.
Deluje enako kot drugi umirjevalniki, vdelani
v objektiv, s premikanjem leč. Sistem se dobro
obnese, zlasti pri dolgih goriščnicah. Čeprav za
ostrenje uporablja klasične motorje, je objektiv
hiter, kar gre predvsem na račun premikanja
notranjih leč. Tamron je presenetil še z eno malenkostjo, makro načinom. Objektiv namreč
omogoča makro način pri 300 mm z razmerjem
1 : 3, kar bo zadovoljilo marsikaterega ne prezahtevnega uporabnika. Za konec smo pustili še
kakovost slike. Pri 28 mm je lepo viden sodček,
posledica kompromisa za tak razpon goriščnice.
Vinjetiranje in mehčanje na robovih sta vidna
pri odprtih zaslonkah, a ni preveč moteče.
Tamronu je uspelo narediti objektiv, ki je
lahko brez težav edini za vse, ki ne bi radi preveč menjavali objektivov in bi radi nosili s seboj čim manj dodatkov.

Nikkor AF-S 14-24mm
f2,8 G ED

S

kupaj z novima aparatoma D300 in D3 je Nikon avgusta 2007 napovedal tudi nove pro
objektive, med katerimi je bil Nikkor AF-S 1424mm f2.8 G ED.

Prvi ultraširoki 14
mm zum objektiv z fiksno zaslonko 2,8 se je na
našem testu odlično obnesel. Najprimernejši
je za uporabo na 35 mm oziroma »full frame«
aparatih, saj le tu dobimo 114- stopinjski kot
pogleda. Za podoben kot bi na aparatih DX potrebovali objektiv z 9,3–16 mm goriščnice. Ker
je to G-leča, ki nima obroča za ročno nastavitev
zaslonke, objektiv ni primeren za ročno ostrenje
kamere.
Zgradba objektiva je odlična. Z merami 98 x
131,5 mm in kar 1 kg teže se na aparatu D3 lepo
uravnovesi. Na D300 in sorodnih pa kar prevladuje nad aparatom in zahteva prvi pogled opazovalca.
Na filtre lahko kar pozabite, tudi sistemski tu
ne bodo uporabni, enako dodatna sončna zaslonka. Tudi že vdelana zaslonka bolj rabi zaščiti
objektiva kot pa blokiranju sonca. Zaradi današnje obdelave stekla in vseh premazov pa sonce
niti ni več tak problem. Milimetrska skala je
vgravirana, in ne tiskana, motor SWM (Silent
Wave Motor) omogoča hitro in tiho ostrenje,
spreminjanje gorišča v načinu M/A (Manual/
Automatic) je z vrtenjem obroča takojšnje, brez
zamika, popolnoma ročni način pa je dosegljiv z
enim klikom. Obroča za nastavljanje goriščnice
in zumiranja sta gumirana, primerno postavljena

in enostavna za uporabo.
Objektiv je sestavljen iz
14 elementov v 11 skupinah. Dve skupini sta
sestavljeni iz ED-stekla
(Extra-low
Dispertion;
zmanjšuje kromatsko aberacijo in je tudi trše od običajnega flouridnega stekla, zato je
lahko uporabljeno tudi kot zunanji
element), notranji element pa je premazan
z Nikonovim posebnim nanopremazom, ki
zmanjšuje odboj svetlobe s senzorja znotraj
aparata. Zaslonko 2,8, ki je dosegljiva čez vso
goriščnico, je moč zapreti do f22. Pri 29 cm
minimalne razdalje ostrenja pa je objektiv primeren tudi za kak bližinski posnetek. O makro
funkciji tu ravno ne moremo govoriti, saj je
največje razmerje slike 1 : 6,7.
V navezi z Nikonom D300 se je objektiv odlično obnesel. Slike so bile ostre in kontrastne
od čisto odprte zaslonke naprej, od roba do
roba, pri vseh gorišnicah. Kromatske aberacije
praktično ni bilo, le pri redkih primerih jo je
bilo mogoče opaziti, a nič takšnega, česar poznejša obdelava v računalniku ne more odpraviti. Bokeh je pri tako širokokotnih objektivih
redkeje opazen, ker je globinska ostrina pač
veliko večja, pa je vseeno zaradi zaokroženih
lamel lep na pogled. Vinjetenja ni bilo opaziti,
o popačenju pa niti ne moremo govori, ker gre
pač za ultraširoki objektiv.
Nikonov novi objektiv z zaslonko 2,8 čez
vso zum območje je vsekakor dobrodošla pridobitev, primerna tako za reportersko kot za
ljubiteljsko delo. Zgradba in velikost omogočata enostavno in samozavestno uporabo, od
opazovalcev in posnemovalcev pa enostavno
zahteva spoštovanje. (Matic Kos)

53

GEEKFEST

Kar ste si želeli vedeti, pa ...

Halo Collaboration Studio

(Nadaljevanje s strani 11)

»Fotografiranje«
elektronov

Ferenc Krausz, 2007
Hitrost zaklopke sto deset atosekund (110 x 10-18)

Da bi dosegli še manjše čase osvetlitve,
so dodatno izboljšali tehniko izpraševanja – raziskovanja, tako da so uporabili
fotone, ki nastanejo, ko elektron najprej
vzburijo, da zapusti svojo krožnico, nato
pa trešči nazaj na orbito okoli atomskega
jedra. To je dovolj hitro za meritve premikanja drugih elektronov. Če za prvi dve
zadevi lahko rečemo, da gre za fotografiranje v pravem smislu te besede, pa pri
zadnjih dveh ni tako. V teoriji je res fotografiranje, torej svetloba osvetli medij,
ki je nanjo občutljiv, vendar gre v praksi
bolj za izvedbo meritev v svetu majhnih
delcev.

Fotografiranje hitrih objektov je tudi
umetnost, posebna veja fotografija, ki
zahteva drugačno (tudi dražjo) opremo
ter obilico potrpljenja. Ne gre samo za
tehnične zmogljivosti fotoaparata (hitrost
zaklopke), temveč tudi odgovor na vprašanje, kako ujeti pravi trenutek – zamrzniti dogodek v času. Tu pride do izraza
drug podatek, ki govori o dodatni opremi
za proženje (zvočno, svetlobno ali drugo
proženje) in (ali) koliko fotografij v sekundi lahko fotoaparat posname. Že ujeti
kapljico vode je težko, kaj šele zamrzniti
kapljico v času, ko ta pade z jamskega
stropa in se razpoči na površini kapnika.
Fotografije takih dogodkov pa so zanimive, zato ne čudi, da se motivi dostikrat
pojavljajo na plakatih, ki jih kupujemo
in z njimi olepšamo zidove v svojih domovih.

54

Halo? Kaj pa je to?
Bi kozarec vode?
Tup! Grem jaz zapret
vrata? Aaah! Vam
pomagam priključiti
računalnik? Aja! ...
vse to so »klasični
primeri halo«, kot jim
pravijo pri HewlettPackardu (HP), kjer
so pred dvema
letoma začeli ponujati
konferenčno sobo
Halo Collaboration
Studio ali krajše: Halo.
In kaj pol milijona
dolarjev vredna
konferenčna soba še
lahko ponudi več kot
spletna kamera za
nekaj deset dolarjev?

Piše : Blaž Kovšca
blaz.kovsca@mojmikro.si

Z

agotovo ne tako smešnih trenutkov, ko se sogovorniki
zaradi tako realistične izkušnje spozabijo, da so nasproti
njih le slike na zaslonu, ne pa osebe za isto (konferenčno)
mizo. Vsi sodelujoči (do šest na eni strani) so namreč zbrani v eni sobi na dveh različnih koncih sveta. Halo namreč obrača
filozofijo komunikacij, ki vse po vrsti skušajo povezati lokacije ali
osebe, medtem ko želi Halo združiti vse sogovornike na enem mestu – ne glede na to, kje so.
Projekt je bil namreč neposredni odgovor na potrebe enega podjetja. Ne. Ni bil HP, pač pa svetovno znani studio Dreamworks
Animation (Shrek, Madagaskar), pri katerem so želeli razbremeniti zaposlene in zmanjšati potovalne stroške osebja, ki je z najrazličnejših koncev sveta sodelovalo pri njihovih projektih. Preizkusili
so praktično vse sisteme na svetu, a ostali razočarani. Zato so se
na prelomu tisočletja obrnili na HP, ki jim je priskrbel predvsem
znanja s področij komuniciranja prek najsodobnejših tehnologij,
njihove uporabe in ponudbe tovrstnih storitev.

KJE SE SKRIVA POL MILIJONA?

A potrebna so bila še tri leta napornega preizkušanja neštetih prototipov, preden so bili tako prvi kot drugi zadovoljni. In
po navdušenju največjih podjetij sodeč, so navdušeni tudi sedanji
uporabniki. Kako tudi ne, ko pa jim soba Halo daje občutek, da sogovornik sedi na nasprotni strani mize (prikaz v naravni velikosti),
katere oprijemljivi del je le njegova polovica popolnoma enake
mize. Skrbno premišljeni so tudi vsi drugi detajli.
Soba je na »obeh straneh« popolnoma enako, svetlorjavo tapecirana čez najkakovostnejšo zvočno izolacijo, ki jo preizkušajo
izredno kakovostni zvočniki, v popolnem sozvočju tako z osvetlitvijo kot velikimi zasloni, s katerih gledajo sogovorniki. Razvijalci so šli pri ustvarjanju občutka resničnosti celo tako daleč, da
so v sistem nameščene posebne žarnice, ki »naravno« poudarijo
polt sogovornikov, ki bi bili sicer na zaslonu lahko videti sivkasti
moj mikro | 2 | februar | 2008

GEEKFEST

Kar ste si želeli vedeti, pa ...

Jedrska eksplozija

Harold Edgerton, 1952
Hitrost zaklopke deset nanosekund (10 x 10-9)

Halo
Collaboration
Studio
- posebna soba z
odlično zvočno izolacijo in posebno
osvetlitvijo,
- »direktorska« miza,
- 3 visokokakovostne
kamere za sogovornike,
- visokokakovostna
kamera za prikaz
podatkov,
- 4 plazemski zasloni; 3 za prikaz sogovornikov in eden
za prikaz podatkov,
- nameščeni
na
ukrivljeno prednjo
steno,
- 6
»direktorskih«
konferenčnih stolov
Aeron,
- 3 studijske mize,
- 3 zvočniki,
- 7 stropnih luči,
vključno s (posebnimi) žarnicami,
- dodatna podporna
strojna in (HP-jeva
licenčna) programska oprema,
- poseben komunikacijski kanal za sodelovanje, vključno
s priklopom VGA za
predvajanje vsebin
neposredno s prenosnika,
- 550.000 dolarjev,
okvirna cena sobe,
- 18.000 dolarjev,
mesečna uporabnina.

ali bledi. K temu pripomoreta celo skrbno izbrana barva in lak
mize!

KDAJ SE POVRNE?

Glede na vložek približno pol milijona dolarjev in visoko mesečno uporabnino, tako ne preseneča, da sobe Halo v Sloveniji ni.
Čeprav jih v svoji mreži uporabljajo tudi Novartis, AMD, Pepsico,
Procter&Gamble … in seveda Dreamworks, kjer so izračunali, da
se jim je naložba v sobe Halo povrnila že v pol leta. Pa ne le v stroških in dnevnicah zaposlenih, ki tako veliko manj potujejo, ampak
predvsem v njihovi učinkovitosti oziroma spočitosti. Ni namreč
slabšega kot utrujeni zaposleni, ki mu povrh vsega od prejšnjega
potovanja ostane le še spanje na letališču na novi službeni poti.
In zato ni boljše rešitve kot soba Halo, ki omogoča tako komunikacijo kot tudi predstavitve med več mesti, razpršenimi po
vsej zemeljski obli.

Američani niso želeli le videti opustošenja,
ki ga je za sabo pustila eksplozija atomske bombe, temveč so želeli videti tudi
eksplozijo samo. Harold Edgerton je v ta
namen izumil posebno »hiter« fotoaparat
(kamera rapatronic). Fotoaparat sestavljata dva polarizacijska filtra in tako imenovana Kerrova celica, s čimer je premostil
omejitve mehanične zaklopke. Filtra sta
postavljena pod kotom 90 stopinj drug na
drugega in v tem položaju preprečujeta,
da bi svetloba prišla so fotografskega filma. Kerrova celica med filtroma spreminja
njuno polarizacijo, in ko je pod napetostjo,
prevzame nalogo zaklopke. Ves proces se
zgodi v hipu, film je pravilno in ob pravem
času osvetljen, kar je omogočilo izdelavo
gornje fotografije.
Kerrov elektrooptični efekt je sprememba
lomnega količnika materiala kot odgovor
na električno polje, v katerem je. Odkril
ga je Škot John Kerr leta 1875. Efekt je
opazen pri vseh materialih, še zlasti pa je
intenziven pri nekaterih tekočinah.

RES NEPOSREDNOST?

No, skoraj. Sogovorniki namreč ne gledajo v vas, ker med
pogovorom seveda ne gledajo v kamere, nameščene nad zasloni,
ampak v zaslon sam. Občutek je torej tak, kot bi vam vseskozi
buljili v vaše zapiske oziroma naročje, manjka pa tudi tisto najpomembnejše: toplina medsebojnega stiska rok in morda pozneje
izmenjava vizitk in kakšnih lahkotnih besed. Gre torej za dober približek medsebojne komunikacije, ki pa kljub najboljši in najdražji
tehnologiji žal še vedno ostane le približek. Osebni stik namreč ostaja neprecenljiv. K sreči.



55

GEEKFEST

tehnologije v vozilih

Avtomobili letijo v nebo

Avtomobilska tehnika napreduje,
ni kaj. A pred leti tako opevanega
cilja, da bi se štirikolesniki dvignili
v nebo (k sreči?) še nismo dosegli.
Resnici na ljubo se o tej možnosti
na avtomobilskih salonih niti ne
govori – vsaj na glas ne. No, za to, da
sanje postanejo resničnost, ponavadi
poskrbijo v ZDA. Tudi tokrat so.
Predstavljamo vam leteči avtomobil, ki
sliši na ime PAL-V, kupiti naj bi ga bilo
mogoče prihodnje leto …
Piše : Boštjan Okorn
bostjan.okorn@mojmikro.si

R

esnična« zgodba o uporabi revolucionarne novosti je vseeno že pripravljena.
Med vrsticami je mogoče razbrati številne podrobnosti, ki jih bo treba upoštevati, če se boste odločili za PAL-V. Najprej dovoljenja: poleg vozniškega (za vožnjo avtomobila,
čeprav naj bi bil PAL-V v Evropi homologiran
kot motocikel) boste potrebovali še dovoljenje
za upravljanje z lahkim letalom (JAR-VLR), kot
je predpisano v uredbi, izdani leta 2003. Preden
se boste dvignili v zrak, bo treba pridobiti še licenco za zasebnega ali neprofesionalnega pilota
(PPL ali RPL). Vse skupaj naj bi veljalo približno
2500 evrov, tečaj pa traja 10 do 20 ur – odvisno
od izkušenj in sposobnosti tečajnika.
Tako, zdaj se lahko začnete pripravljati na
svoj prvi polet. Sosedov z vzletom ne boste presenetili, saj boste za to potrebovali prostor, velik
vsaj 100 krat 100 metrov. Odpeljati se bo torej
treba do najbližjega heliodroma ali celo letališča.
Vmes lahko že poskušate vzpostaviti stik s kontrolo letenja, saj vas bodo sicer prej ali slej sklatili
na tla – ne pozabite: tam zgoraj veljajo drugačna,
bolj profesionalna in stroga pravila kot na trdni
zemlji, kjer si jih vsakdo kroji malo po svoje.
Ko dobite dovoljenje za vzlet (khm, čisto brezplačno to ni), se začne preobrazba: pritisk na

56

gumb transformer zložena rotorja postavi v delovno lego, na sprednjem delu se pojavi propeler, iz
zadka zrastejo krilca. Sledi preverjanje delovanja
vseh sklopov, šele nato ste zares pripravljeni, da
se dvignete v nebo. Menda naj bi ta procedura
trajala približno 5 minut.
V zraku se PAL-V premika s hitrostjo do 200
km/h na višini do 1500 metrov nad tlemi – povsem dovolj za lep razgled, še zlasti na avtocestne
kolone. Jasno je, da ne boste smeli leteti nad ožjimi mestnimi središči, letališči in vojaškimi oporišči. Pred pristankom bo treba vzpostaviti stik
z želenim letališčem, plačati ustrezne dajatve in
pot boste nadaljevali bo cesti. Lahko sami, lahko
tudi s sopotnikom. PAL-V ima namreč dva sedeža, postavljena enega za drugim.
Prav zato je bolj mešanec med motociklom
in helikopterjem, kratica v imenu pa ponazarja

osebnost (P-personal) ter možnost uporabe v zraku (A-air) in na zemlji (L-land). Že prej omenjena največja višina poleta (1500 metrov) ga postavlja v prostor, ki je namenjen komercialnemu
letenju, hkrati pa pred poletom ni treba izpolniti
načrta letenja. Za pogon skrbi avtomobilski motor, bencinski ali dizelski, ki naj bi tudi na tleh
poskrbel za najvišje hitrosti blizu 200 km/h, v zraku pa tehnologija autogyro omogoča gospodaren
in učinkovit polet. Ta tehnologija med drugim
ponuja tudi varnost, saj zaradi njene uporabe
PAL-V pristaja podobno kot helikopter, ob morebitni okvari motorja pa naj ne bi padal z nosom
naprej. Poleg tega naj bi zagotavljala optimalno
stabilnost v zraku.
Poleg novih pravil za zračna plovila, ki so jih
v zadnjih petih letih sprejeli v Evropi in ZDA,
je bilo treba za leteči avtomobil izpolniti še nekaj praktičnih zahtev. Že
hiter pogled na mala poslovna letala razodene, da
je njihova skrivnost tudi v
vitkosti, kar pa je na cesti
prej slabost, saj se ozek in
visok avtomobil hitro prevrne. Pri PAL-V so to težavo rešili z uporabo posebne
moj mikro | 2 | februar | 2008

GEEKFEST

tehnologije v vozilih

tehnologije nagibanja, ki so jo razvili pri podjetju
Carver in v ovinku obdrži potniško kabino v pokončnem stanju, nagiba pa se samo podvozje.

ZAMETKI ZRAČNIH AVTOCEST

Optimizem med razvijalci ima še eno osnovo.
V ZDA so namreč že predstavili program zračnih
avtocest (HITS – higway in the sky), s katerim
naj bi poenostavili osebni zračni promet. Podobne pobude zorijo tudi na tej strani Atlantika,
tako da naj bi za tovrstne prevoze regulativa
kmalu postala prijaznejša sleherniku.
O tem, koliko je vse skupaj zanimivo za naše
razmere, bi se lahko pogovarjali na dolgo in ši-

NA KRATKO
Avtomobil med elektroniko

Svoj čas so na ljubljanskem Sejmu elektronike razkazovali tudi
najnovejše dosežke na področju jedilnega pribora, v ZDA so se
pač bolj prilagodili času, v katerem živimo. Na lasvegaškem
sejmu zabavne elektronike CES se je General Motors namreč
pohvalil s konceptnim avtomobilom Provoq. Saj veste: današnji avtomobili imajo vsaj toliko elektronike kot spodobne delovne postaje pred 15 leti, zagotovo pa več kot kakšni glasbeni stolpi ali video rekorderji. No, Rick Wagoner, šef GM-a je
svoje vozilce predstavljal predvsem kot prijazno zeleno vozilo prihodnosti, saj se ponaša s
pogonom na vodik, hkrati pa ima vgrajene baterije za doseganje večjih zmogljivosti (končna
hitrost 160 km/h, pospešek do 100 km/h v manj kot 9 sekundah) in avtonomije – kljub ne
ravno nežni pojavi naj bi Provoq brez dotakanja zmogel vsaj 500 kilometrov. In še poslastica:
baterije je mogoče polniti kar prek domačih vtičnic, vsa v avtomobil vdelana elektronika pa
energijo dobi iz sončnih celic, pritrjenih na streho. Provoq je morda samo provokacija, s katero naj bi utišali kritike, ki ameriškim avtomobilskim tovarnam očitajo, da jim je prav malo
mar za alternativo (čeprav je GM lani napovedal električnega Volta), a včasih se iz takšne
poteze razvije tudi kaj dobrega. Bomo videli …

Etanol iz lesnih (in drugih) odpadkov

Biogoriva so resda prijazno nadomestilo običajnim fosilnim poganjalcem motornih vozil,
hkrati pa se je izkazalo, da kmalu ne bomo imeli česa jesti, če bodo na vseh poljih kulture
gojili le zato, da ne bomo odvisni od zalivske nafte. Morda pa gre tudi drugače: podjetje Coskata iz zahodnega predmestja Chicaga je namreč prikazalo tehnologijo, s katero je mogoče
etanol pridobivati kar iz lesnih sekancev, trave in smeti (celo odpadnih pnevmatik) za vsega
en dolar za galono (manj kot 0,2 evra za liter), kar je občutno manj kot stane biogorivo, izdelano iz koruze, ki je v ZDA glavna surovina za etanol. Coskata pri predelavi uporablja tako
termokemične kot biološke procese, medtem ko se dosedanji načini omejujejo le na enega
od teh procesov. Menda naj bi nova tehnologija porabila tudi manj energije in vode. Že res,
da je trenutno vse skupaj še v laboratoriju, a kmalu naj bi dokončali pilotske zmogljivosti za
izdelavo več kot 150.000 litrov goriva letno, do konca leta pa bi za komercialno rabo zmogli
letno izdelati že skoraj 400 milijonov litrov biogoriva. Če bo zanimanje pri potencialnih vlagateljih dovolj dobro, seveda.

Zložljivi mestni avtomobili

roko, pri PAL-V Europe pa o prihodnosti razmišljajo nadvse pozitivno. V zraku naj bi bilo
namreč vse več tovrstnih letečih avtomobilov,
zaradi česar bo bržkone treba sprejeti tudi kakšna
pravila obnašanja, ko bo promet narastel nad določeno mejo. Pri tem naj bi bila v veliko pomoč
satelitska navigacija, s katero bi tovrstna plovila
sledila navideznim koridorjem, kot da bi vozila po cestah. Če bo potrebno, naj bi vse skupaj
nadgradili še z radarji in tako zmanjšali možnost
trčenj v zraku.
Ali se nam torej res obeta doba domačih pilotov? O tem bo poleg zneska, ki ga je treba odšteti
za licenco, odločala tudi vsota, ki jo bodo zahtevali za leteče avtomobile. PAL-V bo nalepko s
ceno predvidoma dobil že letos, menda naj ne bi
bila grozeče visoka, saj bodo za izdelavo uporabili
standardne dele. Prav tako naj bi jim uspelo brzdati stroške vzdrževanja, pri katerem ni nujno, da
bodo sodelovala samo podjetja, ki so certificirana za vzdrževanje običajnih letal. Točenje goriva
naj prav tako ne bi povzročalo nobenih težav, saj
je vgrajeni motor standardni avtomobilski, Nizozemci, ki stojijo za vsem, pa poudarjajo še, da bo
treba za registracijo PAL-V odšteti toliko kot za
avtomobil nižjega razreda.
Ste torej pripravljeni vzleteti? 

Inženirji slovite bostonske univerze MIT so zanimivo razrešili problem natrpanosti mest s pločevino.
Celo v Evropi se avtomobili daljšajo in tako zasedajo vse več dragocenega prostora. Dejstvo je tudi,
da je med dvema parkiranima avtomobila veliko
zapravljenega prostora, ki ga zdaj nikakor ni mogoče zapolniti. Koncept CityCar bi lahko bistveno
spremenil videz ozkih mestnih ulic. V osnovi gre za
kratko dvosedežno vozilce, ki ga poganja elektrika, njegova poglavitna prednost pa se pokaže,
ko je parkiranega mogoče zložiti na približno polovico prvotne dolžine, hkrati pa lahko tik za
njim parkira še eno takšno vozilo. Seveda tistega v sredini ni mogoče preprosto odpeljati, zato
se zdi CityCar še najprimernejši kot vozilo za izposojo, denimo na železniških postajah, z njim
bi se zapeljali v mesto, od tam pa nato prišli z drugim vozilom. Še dve zanimivi podrobnosti,
ki bosta morda kdaj našli pot v serijsko proizvodnjo: kabina CityCara se lahko obrne za 360
stopinj (podobno kot pri Nissanovem konceptu Pivo), namesto marsikomu odvečnih varnostnih pasov pa so vgradili posebne sedeže, ki potnika zadržijo, če pride do nesreče.

Motocikel z močjo 24 VŽ

Kdor se je zgrozil ob pogledu na naslov, naj se zamisli: že res, da moč uradno merimo v kilovatih, a
v avtomobilskem svetu še najraje uporabljamo sicer nedovoljeno enoto konjska moč (KM). In zakaj
ne bila oslovska moč (OM), moč majhnega otroka
(MMO) ali dvigalca uteži (MDU)? Tokrat smo za
merilo vzelo motocikel, ki so ga zanesenjaki predelali tako, da ga poganja motor 24 verižnih žag
(odtod VŽ). Nekoč je bil to Harley Davidson, zdaj
pa strahota, ki je vse prej kot okretna, a na cesti
(dobesedno) pokaže zobe: največja moč namreč doseže 125 kW (168 KM), navora pa je za
konkretnih 400 Nm. Pa naj še kdo reče, da verižne motorne žage niso uporabne …

57

GEEKFEST

nanotehnologije

Pod plaščem nevidnosti
Leto 2007 je bilo
leto nanotehnologije.
Nanožice in nanocevke
so se potrdile kot
dragocene za proizvodnjo
in skladiščenje energije.
Raziskovalcem je uspelo
pridobivati električno
energijo iz vibracij nanožic
ali jo ustvarjati iz svetlobe,
z nanocevkami pa
pridobiti več energije iz
poceni sončnih celic ...
Piše : Esad Jakupović
esad.jakupovic@mojmikro.si

N

anotehnologija je omogočila tudi
bistveno izboljšanje baterij. Raziskovalci z MIT-a so iz virusov, prevlečenih s funkcionalnimi materiali, naredili vlakna, ki naj bi vodila do oblek,
sposobnih akumuliranja energije sonca, njenega pretvarjanja v elektriko in tudi skladiščenja
za čas, ko bo potrebna. Na koncu leta pa so
raziskovalci iz Stanforda objavili rezultate, ki
dokazujejo, da so nanožice sposobne v baterijah povečati kapaciteto skladiščenja.

LETO V ZNAMENJU »NANO«

Teoretiki so napovedali nov razred materialov, ki lahko naredijo predmete nevidne.
Osnova delovanja materialov je interakcija s
svetlobo na nenavadne načine. Zdaj raziskovalci začenjajo pretvarjati svoje teorije v prakso, z
izdelovanjem zaenkrat nepopolnih »plaščev nevidnosti«, ki bi jih upravljale mikro- in nanostrukture v materialih. Poleg tega, da bi stvarem
omogočili navidezno izginotje, bi bili tovrstni
materiali koristni tudi za vzorčenje majcenih

obrazcev na računalniških čipih ali za načrtovanje miniaturnih anten za komunikacije. Tudi
teflonsko ponev je lahko očistiti, novi samočistilni nanomaterial pa povsem odstrani olje in
ga celo odbije.
Drug material, ki je prozoren, omogoča oknu,
da se ne megli in ne umaže. Nekateri raziskovalci razvijajo superlepilne materiale. Zaenkrat so
izdelali strukture iz ogljikovih nanocevk, ki so
podobne gekonovi nogi, ki tem kuščarju omogoča plezanje po zidovih. Izdelali so tudi lepilo,

Nanostroji v nanosvetu
Nanotehnologija je zgled izjemnega multidisciplinarnega sodelovanja
znanstvenikov, posvečenih preučevanju sveta tako majhnih dimenzij, da
jih ni mogoče videti niti pod optičnim mikroskopom. Za opazovanje nanodelcev ali nanostrojev je potreben mikroskop na atomsko silo ali elektronski mikroskop na tunelski efekt. Nasploh velja, da se nanotehnologija
ukvarja z merami znotraj 1 in 100 nanometrov (nm); nižje mere od tega
razpona sodijo v atomske razmere, višje od 100 nm pa v mikrorazmere.
Nanometer je milijardinka (10-9) metra, kar je 100.000-krat manj od
premera človeške dlake in celo manj od valovne dolžine vidne svetlobe.
Velik je le v primerjavi z atomskimi merami, ker je premer atoma okrog
0,1 nm, jedro atoma pa le 0,00001 nm. Nobelovec dr. Horst Störmer je
napisal, da je nanosvet veliko zanimivejši od atomskega, ker lahko v njem
atome povezujemo v nekaj koristnega. Eden izzivalnih vidikov nanorazmer je vloga kvantne mehanike. V resničnem svetu se ne moremo teleportirati skozi zid, v nanosvetu pa lahko elektron naredi ravno to – učinek
se imenuje elektronski tunelski učinek. Zaradi kvantnega učinka lahko v
nanosvetu izolator postane polprevodnik
Proti točki izginotja: Primerjava nekaj
velikosti v mikro in nanosvetu

58

moj mikro | 2 | februar | 2008

GEEKFEST

nanotehnologije

podobno proteinom, ki omogoča školjkam, da se
lepijo kjerkoli pod vodo.
V laboratoriju so že prikazali elektroniko, naneseno na upogljivo podlago, ki lahko rabi za rolo
zaslone ročnih naprav. Takšni izdelki bodo kmalu
v prodaji, saj v dveh tovarnah že načrtujejo proizvodnjo. V znanstvenih ustanovah raziskovalci
že razvijajo postopke za proizvodnjo fleksibilne
elektronike, v podjetjih, kot sta NetCrystal in
Kovio v Kaliforniji, razvijajo še naprednejše oblike upogljive elektronike z višjimi zmogljivostmi.
V tovarni PolymerVision pa so že začeli proizvodnjo naprav z upogljivim zaslonom. Naprednejši
pristopi skladiščenju podatkov bodo pripeljali do
pomnilniških čipov, več stokrat kompaktnejših
od današnjih naprav. Med njimi so materiali, ki
spreminjajo strukturo, in tudi žice, tanke le nekaj
atomov, ki rastejo pod delovanjem slabega električnega signala. Novejši pristopi k skladiščenju
podatkov bodo lahko pripeljali do pomnilniških
čipov, ki bodo novoodkrite mehanizme izkoriščali za zagotavljanje poceni hitre alternative trdim
diskom in bliskovnim pomnilnikom.

STRAH PRED SAMOKOPIRANJEM

Nanotehnologija izhaja iz raziskav na različnih
področjih pred nekaj desetletji. V tistih časih je računalniško vezje postajalo vse manjše, kemikalije
čedalje kompleksnejše, biološke raziskave so odkrivale vse več o molekularnih osnovah organizmov, mehanično
inženirstvo pa je
postajalo čedalje
natančnejše. V
letu 1959 je ameriški fizik Richard Feynman
Pionirja nanotehnologije:
(1918−1988)
Fizik Richard Feynman
predlagal mož(1918−1988) in inženir
nost gradnje miEric Drexler (rojen 1955)
niaturnih strojev z atomsko
natančnostjo. Njegovo delo »Veliko je prostora
na dnu« običajno štejejo za prvo razpravo o nanotehnologiji. Feynman je med drugim napovedal skladiščenje informacij z ogromno gostoto.
Ameriški inženir Eric Drexler (rojen 1955) je
začel razvijati tisto, kar danes imenujemo »molekularna proizvodnja«. Odkril je namreč, da lahko
molekularni stroji nadzirajo kemijsko proizvodnjo
kompleksnih izdelkov, vključno z novimi sistemi
za proizvodnjo, kar pa je lahko izjemno močna
tehnologija. V letu 1986 je prvič uvedel izraz »nanotehnologija« v svoji knjigi »Motorji ustvarjanja«, s ciljem, da opiše možnosti tovrstne proizvodnje in njene posledice.
Raziskovalec je leta 1992 objavil knjigo »Nanosistemi«, v kateri je opisal proizvodnjo izjemno zmogljivih strojev iz rešetke molekularnega
ogljika (diamondoida). Ideje, povezane z nanotehnologijo so že od začetka povzročale veliko
skrbi, med drugim zaradi možnosti samokopiranja nanosistemov. Kot je razložil Dexler, bi lahko
plaz bilijonkratnega samokopiranja nanorobotov
(»nanoboitov«) požrl celoten ogljik iz ekosfere
in pripeljal do zamenjave organskega materiala
z umetnimi nanonapravami. Računalniški znan-

Nanožice in nanocevke
Za raziskovalce sta danes najzanimivejši dve strukturi, narejeni iz ogljika – nanožice in nanocevke. Nanožice so žice z zelo majhnim premerom, ponekod tudi samo 1 nm. Znanstveniki
se trudijo iz narediti tranzistorje za nanočipe in druge elektronske naprave. Zadnje čase so postale še pomembnejše nanocevke. Ogljikova nanocevka je cilinder nanovelikosti. Lahko si jih
zamislimo kot list, sestavljen iz šesterokotnikov, ki smo ga zvili v cilinder. Lastnosti nanocevke so odvisne od načina »zvitja« oziroma
od načina povezovanja posameznih
atomov. Odvisno od
razvrstitve atomov
so lahko nanocevke
več stokrat močnejše in šestkrat lažje
od jekla. Inženirji
načrtujejo uporabo
nanocevk na primer
za letala in avtomobile. Z ustrezno
razvrstitvijo atomov
so lahko nanocevke
primerne za polprevodnike, nekoč pa
bodo tudi za mikroprocesorje in drugo Več stokrat močnejše od jekla: Značilnosti nanocevk so odvisne
elektroniko.
od razvrstitve ogljikovih atomov.

Elektrika iz nanovibracij: Poenostavljena risba nanogeneratorja raziskovalcev inštituta
Georgia Tech

Nanotehnologija v naslednjih 15 letih
Kako se bo nanotehnologija – manipulacija z materiali in stroji v nanorazmerah – razvijala
v naslednjih 15 letih? Revija The Futurist je pred kratkim objavila napovedi za naslednja tri
petletna obdobja. Čez dve leti do pet let bodo nanotehnologi proizvajali gume, ki bodo potrebovale kontrolo zraka samo enkrat letno, celotna medicinska diagnostika se bo opravljala
na enem samem čipu, zbiralniške naprave pa bodo proizvajale pitno vodo iz zraka. Čez pet
do deset let bomo močan računalnik nosili kar v svoji denarnici, uporabljali bomo zdravila, ki
bodo spremenila AIDS in rak v bolezni pod nadzorom, ter gradili stavbe s sposobnostjo samodejnega stabiliziranja pri potresu ali bombardiranju. Čez 10 do 15 let bo umetna inteligenca
tako prefinjena, da je prek telefona ne boste razlikovali od človeka, računalniški in video zasloni za zabavo bodo izdelani z barvanjem, »nasilna« kirurgija pa bo odpravljena, ker bo telo
opazovano in popravljano skoraj izključno znotraj.

59

GEEKFEST

nanotehnologije

stvenik Bill Joy je v svojem članku »Zakaj nas
prihodnost ne potrebuje« to možnost komentiral,
kot da smo lahko le en »ops« daleč od uničenja
celotne biosfere. Kemik in dobitnik Nobelove
nagrade Richard Smiley je Drexlerja obtožil, da
»straši otroke s pošastmi, kot je samokopirajoči
se mehanični nanobot«. Drexler pa je Smileyu
odvril, da poskuša negirati njegovo delo »z napačnim prikazovanjem«. Nedavno sta Drexler
in znanstvenik Chris Phoenix v skupnem delu
»Varna eksponencialna proizvodnja« še natančneje razložila vprašanja molekularne proizvodnje
in nevarnosti nekontroliranega samokopiranja.

NANOMATERIALI IZ VIRUSOV

Čeprav so potenciali nanotehnologije velikanski, je večina komercialnih aplikacij še
zmeraj omejena na »prvo generacijo« pasivnih
materialov. Med njimi so na primer nanodelci
iz titanovega dioksida v sredstvih za sončenje,
kozmetiki in nekaterih vrstah hrane, srebrni nanodelci v pakiranju hrane, oblekah, razkužilih in
hišnih napravah, nanodelci cinkovega oksida v
kozmetiki, površinskih prevlekah, barvah, premazih za zunanje dele pohištva, nanodelci cerijevega oksida v katalizatorjih goriva in podobno.
Petnajst let po iznajdbi nanocevk znanstveniki
odkrivajo vse več možnosti za izkoriščanje njihovih izjemnih lastnosti. Nanocevke so med
drugim sposobne tisočkrat večje prevodnosti kot
v bakru. Zakaj pa je njihovo manipuliranje tako
kompleksno, je razumljivejše, če vemo, da je premer nanocevk 350.000-krat manjši od pike na
koncu tega stavka. Raziskovalcem v Avstraliji je
uspelo izdelati »plahto«, ki pa je tako tanka, da

Kmalu desetkrat daljša uporaba baterij:
Silicijeve nanožice pred (levo) in po
absorpciji litija (desno), pod enakim
povečanjem.

ima skoraj polovica hektarja maso le nekaj več
od 100 gramov, »plahta« pa zdrži pritisk skoraj
2500 kg na cm2.
Profesor Zhong Lin Wang in njegovi kolegi iz
inštituta Georgia Tech so lani razvili nanogenerator, ki ultrazvočne vibracije pretvarja v elektriko. Majceni generator izkorišča piezoelektrično
lastnost nanožic iz cinkovega oksida in ustvarja
istosmerni tok. Pomemben dosežek raziskovalcev
je tudi konstrukcija generatorja, ki omogoča zbiranje tokov iz nanožic. Rešitev bo med drugim
rabila za vsajanje bioloških tipal za merjenje biomarkerjev raka, pH krvi, glukoze in drugih dejavnikov. Profesorica Angela Belcher z MIT-a je odkrila nov način proizvodnje nanomateriala, ki bo
omogočil izdelavo baterij sončnih celic, vdelanih
v obleko. Proizvodnja materiala je alternativna,
saj Angela Belcher in kolegi uporabljajo viruse,

60

Nano(ro)boti proti lakoti
V TV-nadaljevanki Zvezdne steze velikokrat »nastopa« stroj, ki lahko ustvarja različne predmete, od žarčne pištole do skodelice priljubljenega čaja. Morda je zdaj pravi čas, da replikator iz
področja znanstvene fantastike pride v resnični svet. Nanovizionarji menijo, da je replikator le
dober zgled bodoče molekularne proizvodnje, ki bo nekoč stvarnost in bo v veliki meri vplival na
naše življenje. Milijoni in milijarde nanostrojev bodo v prihodnosti sposobni manipulirati na ravni
posameznih atomov in molekul, ki se držijo skupaj z dopolnjevanjem, ter tako ustvarjati želene
infrastrukture. Za tovrstne manipulacije je potreben nanoskopski stroj, poimenovan »sestavljalnik«, za katerega prof. Richard Smiley verjame, da bi potrebovali milijon let za montažo česa
smiselnega. Da se čas skrajša, bi bilo treba imeti bilijon nanoskopskih strojev, ki bi delali istočasno. Po Ericu Drexlerju bi tak stroj najprej podvajal sam sebe, dokler ne bi po eksponencialni rasti
dobili potrebnega števila. Potem bi bilijoni sestavljalnikov, ki jih lahko poimenujemo tudi replikatorji, v prostornini, veliki kubični milimeter začeli skupaj samodejno izdelovati želeni predmet.
Tako bi vsak predmet lahko proizvedli v obilju, pa še boljši in močnejši bi bil. Na koncu bi bili
tako sposobni izdelovati karkoli, celo diamante,
vodo ali hrano. Takšni stroji bi lahko izkoreninili
lakoto. Nanotehnologija bo imela veliki vpliv na
zdravljenje ljudi. Pacienti bodo, denimo, spili
tekočino skupaj z nanoboti, programirani, da
napadejo in rekonstruirajo molekularno strukturo rakavih celic ali virusov. Podobni nanoboti
bi lahko upočasnili proces staranja. Obenem bi
še operirali tisočkrat natančneje od ljudi, brez
poznejših brazgotin. S kozmetično kirurgijo bi
izboljševali videz oseb. Nanotehnologija bi lahko tudi izboljševala naše okolje. Nanoboti bi
obnavljali ozonski sloj, očistili onesnaževalce
iz podzemnih vod ali ostanke nafte iz okolja.
Tudi v proizvodnji bi nanotehnologija prispevala
zmanjšanju onesnaževalcev. Z nanotehnologijo Z nanotehnologijo do novih
pa bil lahko rešen tudi problem nezadostnih predmetov: Replikator iz nadaljevanke
zalog nafte, ker bi jo lahko nanoboti sami pro- Zvezdne steze omogoča pridobivanje
izvajali.
hrane, pijače, orodja ali orožja »iz nič«.
Vidna svetloba
iz nanosveta:
Prenos energije iz
tankih nanoslojev
kvantnih izvirov
v nanokristale
nad njimi
povzroča svetenje
nanokristalov.

ki se v raztopini držijo skupaj v obliki šopastih
vlaken. Viruse pravzaprav spodbudijo k samoorganiziranju v vlaknih z genetskim inženirstvom.
Programirani virusi se z materiali baterije, tranzistorskih struktur ali sončnih celic povezujejo v
kristalne strukture, ki bodo ponujale izboljšane
zmogljivosti v skladu z namenom.

NANOŽICE ZA BATERIJE

Raziskovalci iz Stanforda pod vodstvom profesorja za znanost o materialih Yi Cuia pridobijo

desetkrat več energije iz obnovljivih litijevih
ionskih baterij. Prenosnik, ki je lahko prej na
baterije deloval dve uri, zdaj s preurejenimi baterijami zdrži kar 20 ur. Kot pravi Cui, ne gre za
malo izboljšanje, temveč za revolucionaren napredek. Kapaciteta baterije je omejena s količino
litija na anodi, ki je običajno narejena iz ogljika, silicij ima višjo kapaciteto od ogljika, a tudi
svojo slabo stran. Silicij v bateriji nabrekne med
absorbiranjem pozitivnih litijevih atomov, med
uporabo (prenosnika, na primer) pa se spet skrči,
ko se litij izloči iz silicija. Cikli širjenja in krčenja
tipično povzročajo razpadanje silicija, ki je v obliki delcev ali tankega filma, s tem pa tudi zmanjševanje zmogljivost baterije. Problem pa lahko
reši nanotehnologija. V rešitvi Cuijeve ekipe je
litij uskladiščen v »gozdu« majcenih silicijevih
nanožic premera tisočinke debeline lista papirja. Ko se nanožice »napijejo« litija, nabreknejo
na štirikratno debelino, a pri tem ne prihaja do
pokanja in zlomov. Do proizvodnje nanožičnih
baterij ostaja le korak, ki bo verjetno pomenil
ustanovitev skupnega podjetja z enim proizvajalcem baterij.
Raziskovalci so lani med drugim začeli uporabljati materiale, ki lahko pripeljejo do naprav
za izboljšanje izdelave tranzistorjev, skladiščenja
podatkov in tudi optične mikroskopije. Znano
je, da način prenosa svetlobe skozi materiale
omejuje možnosti videnja pod optičnim mikroskopom, skladiščenja podatkov na DVD-plošči
moj mikro | 2 | februar | 2008

GEEKFEST

nanotehnologije

in tudi proizvodnje tranzistorjev. Nove raziskave
na področju metamaterialov na Stanfordu vključujejo tudi nove optične lastnosti s kombiniranjem več vrst materialov v strukturah, manjših
od posameznih vrst elektromagnetnih valov, ki
so lahko mikrovalovi ali valovi vidne svetlobe.
Manipulacija vidljivih valovnih dolžin se izvaja
z združevanjem kovin (zlata ali srebra) z drugimi
materiali v natančnih nanoslojih. Ena od raziskav je posvečena metamaterialom, ki lahko
naredijo predmet neviden za mikrovalove. V
drugi raziskavi je ekipi z Univerze v Berkeleyu
z uporabo metamaterialne leče, združene s konvencionalno optično lečo, uspelo prikazati prej
nevidne podrobnosti, kot sta na primer dve 35nanometrski vrsti na medsebojni razdalji 15 nm.
Takšni mikroskopi bodo dragoceni za preučevanje procesov v celici.

KAKO POSTATI NEVIDEN

Da postane predmet neviden, mora bodisi
ukriviti svetlobo okoli sebe, kot da ga ni, ali pa
preprečiti njen odboj. Ker predmeti ponavadi
tega niso sposobni, jim mora na pomoč priskočiti
nanotehnologija. Prof. Vladimir Shalaev z Univerze Purdue s kolegami je odkril način za ukrivljanje svetlobe z nanomaterialom z negativnim
indeksom lomljenja. Ravno indeks lomljenja je
lastnost, ki narekuje način gibanja svetlobe skozi medij (spomnite se svojih »zlomljenih nog«
v vodi). Shalaev je kolegom prikazal teoretično
možnost oblikovanja strukture iz zelo tankih pre-

Pomemben predor v svet
nanotehnologij: Nove Intelove procesorje
Penryn izdelujejo s 45-nanometrsko
tehnologijo (na sliki je detajl 30centimetrske rezine, ki vsebuje okrog
200 čipov).

vodnih žic, ki vplivajo na električno in magnetno
polje mikrovalov ter s tem povzročajo lomljenje
na nenavaden način. Rezultate sta podprla s svojimi raziskavami David Smith in David Schurig
z Univerze Duke. Ponavljanje eksperimenta z
vidno svetlobo pa je bil večji problem, ker so bile
za material potrebne komponente velikosti le 40
nm. Shalaev je uporabil dizajn s tesno naloženimi iglicami nanožic s premerom 10 nm, dolgih
60 nm. Zaenkrat mu je uspelo »prikriti« predmet, osvetljen z rdečo svetlobo valovne dolžine
632,8 nm, a teoretično je mogoče variirati dizajn

tudi za druge valovne dolžine. Večji problem bo
odstranitev preostalih manjših odbojev, ker lomljenje zaenkrat ni idealno.
Konec leta 2007 je prinesel tudi dobre novice glede novega procesa tiskanja tranzistorjev za
pomnilnike in tudi analogne radijske naprave.
Podjetje Kovio, ki je bilo ustanovljeno za trženje
tehnologije, razvito v MIT-ovem Media Labu,
je svojo rešitev zaenkrat zasnovalo na tiskanju z
brizgalnim tiskalnikom, kar bo zagotovilo nizko
ceno proizvodnje visokozmogljivih mikročipov.
Prvi izdelek Kovia bodo verjetno pametne kartice za javni prevoz, ki so že v proizvodnji, a bo
tehnologija našla uporabo na številnih drugih
področjih. Rešitev Kovia temelji na zamenjavi
konvencionalne litografije s tiskanjem. V takšnem postopku zaradi manjše natančnosti seveda ni mogoče proizvesti čipa z več sto milijoni
tranzistorjev, ampak le z nekaj tisoč. Za potrebe
potrošniške elektronike razvijajo postopke tiskanja čipov namesto litografije tudi druga podjetja,
vendar je Kovio namesto organskih uporabil neorganske polprevodne materiale (silicij). Stroški
so nekoliko višji, a so tudi čipi stokrat ali celo
tisočkrat zmogljivejši. V osnovi procesa je uporaba polprevodniških nanodelcev, ki omogočajo obdelovanje pri nižjih temperaturah, ki bolj
ustrezajo tudi uporabi upogljivih plastičnih substratov. Nanotehnologija, ki jo uporablja Kovio,
naj bi na koncu pripeljala do čipov s ceno od
enega samega evra.



61

mreža

SugarCRM

Brezplačno
»sladkanje«
strank

Piše: Jan Kosmač
jan.kosmac@mojmikro.si

N

a vsakem koraku
nam ponujajo (kot
domačim potrošnikom in poslovnim uporabnikom) kopico potrebnih in
nepotrebnih reči. Ob tem se
nam dobrikajo, vabijo in obljubljajo prav posebne, samo
za nas primerne in potrebne
reči. Posebej nam godi, če
kakšno reklamno sporočilo
odkrije našo šibko točko:
»Prav takšen avto je primeren za mlade gospodične,
kot sva jaz in tale lepotica
na reklami.« Če smo včasih
težko porabili majhne kupčke denarja, moramo danes
bistveno večje kupčke krčevito braniti pred agresivnimi
prodajalci.

ZA VAS OSEBNO

Tisti, ki drgnete službene klopi
in služite lasten denar že vsaj
deset let, ste prav gotovo opazili
korenite spremembe, ki so se v
prodaji in marketingu zgodile v
zadnjem desetletju. Če se še medlo
spomnimo večmesečnih čakalnih
vrst na priljubljene »jugote«
(avtomobil Zastava Yugo) ali
bogato izbiro dveh pralnih praškov,
se danes ozrite po časopisih,
nabiralnikih, televizijskih reklamah,
reklamni pošti v podjetju, spletu ...
62

Še posebej so zanimivi polni predali elektronske pošte,
ki nam vsakodnevno prinašajo elektronska sporočila z
vse bolj osebno obliko.
»Spoštovani Jože! Ob vašem rojstnem dnevu vam želimo obilo sreče in osebnega
zadovoljstva ter da bi še dolgo
uživali v svojem priljubljenem
hobiju pohodništvu. Ob tem
vam naše podjetje podarja bon
za 20 evrov, ki ga lahko koristno uporabite ob nakupu novih
pohodniških čevljev na naslovu
Čevlji. Odlična dopolnitev vetrovki, ki ste jo pred dnevi kupili
v naši spletni trgovini.
Ob obisku naše spletne ali
običajne trgovine, prodajalki
prišepnite kodo: JOŽE423 in
prihranek je vaš.
Vaš svetovalec Smiljan!«
Znano? Morda še ne vsakdanje, a vsekakor spodbudno.
Mnogo bolje kot stati v vrsti
za yugo ...
Ali pa:
»Halo? Gospod Jakopin?
Prejšnji četrtek ste poklicali
naše podjetje in se zanimali za
nakup pisarniškega pohištva za
vaše nove pisarne. Na podlagi
vaših želja smo vam pripravili
ponudbo in jo poslali na vaš
elektronski naslov. Upam, da
je dovolj zanimiva za vas. Pohištvo je enak model kot oprema
konferenčne sobe, ki ste jo pri

moj mikro | 2 | februar | 2008

SugarCRM
nas kupili pred dvema letoma
poleti. Takrat ste omenili, da
se izvrstno ujema tudi z barvo
opreme na hodniku. Seveda
vam kot stari stranki ponujamo
enak popust kot za konferenčno
sobo in odlog plačila, saj vemo,
da ste reden plačnik. Hvala
lepa za naročilo!«
Vsekakor sta to primera
dobrega komuniciranja s
kupci in osebnega pristopa
ter seveda učinkovite uporabe informacijske podpore za
odnose s kupci (CRM – Customer Relationship Management).

ODNOSI
S PARTNERJI SO VSE
POMEMBNEJŠI

Današnje poslovanje je na
srečo kupcev in potrošnikov
vse bolj usmerjeno v zadovoljevanje njihovih želja,
potreb ali »potreb«. Vsakodnevno jim različni prodajalci rinejo v domove, avtomobile ali pisarne s ponudbo,
ki je nikakor ne smejo spregledati ali zamuditi
Za podjetja in njihov menedžment postaja čedalje po-

membnejše, kakšni so njihovi
odnosi s partnerji, tako kupci
kot dobavitelji. Kakovost odnosov in vpetost v poslovne
tokove so vse odločilnejši in
pomenijo pomemben kapital
podjetja.
V preteklih desetletjih so
se podjetja usmerjala predvsem v izboljšave izdelka ali
storitve in po svojih močeh
in znanjih so izpopolnjevala svojo ponudbo. V novem
tisočletju pa se pozornost
usmerja h kupcem, k tržnim
zahtevam. Danes so zapovedi
sodobnega in uspešnega marketinga in prodaje: Kaj kupci
potrebujejo (ali se jim zdi da
potrebujejo), kaj pričakujejo
in kaj so pripravljeni plačati. Za uspešno prodajo mora
biti kupec res kralj, in to ne
kar kakršen si že bodi, ampak
prav poseben in edini Kralj.
To pa zahteva nenehen
stik s kupci in partnerji,
ustvarjanje dobrih poslovnih
in osebnih odnosov ter prilagajanje ponudbe povpraševanju. Kopico informacij iz različnih virov, ki so podjetjem
marsikdaj na voljo, je treba
skrbno zbirati, urejati in slika

naših kupcev se počasi sestavlja v slikovito celoto.

PROGRAMSKA
OPREMA CRM

Gradnja odnosov s partnerji oziroma upravljanje odnosov s strankami (Customer
Relationship Management −
CRM) je celovit poslovni
proces, ki mora temeljito
»zlesti pod kožo« vsem zaposlenim v podjetju. Le
pozitiven pristop vseh zaposlenih lahko prinese končne
rezultate.
Takoj za tem pa je bistvenega pomena informacijska
podpora CRM – programska
oprema in novi poslovni procesi, ki omogočajo zbiranje
in urejanje informacij o partnerjih. Te nastajajo v vseh
stikih podjetja s partnerji:
marketinški podatki – poslane reklamne ponudbe in
obvestila, vabila na dogodke, osebni podatki, zbrani
iz osebnih stikov; prodajni
podatki – ponudbe, telefonski pogovori, sprejeta in
poslana e-pošta, zapisniki sestankov, načrtovane nabave,
priložnosti; finančni podatki
– računi, plačila. Ogromno
podatkov se skriva tudi v glavah ljudi, ki so vsakodnevno
v stiku s partnerji.
Tako zbrani in urejeni
podatki in informacije nam
omogočajo, da ob vsakem
stiku s partnerjem poznamo
tudi najmanjše podrobnosti iz preteklega poslovanja
ali prodajnih aktivnosti, da
poznamo tudi tiste majhne
podrobnosti, ki mnogokrat
ustvarijo domačno vzdušje in
preprečijo odpor pred »prodajalci«.
V času interneta so vse
pomembnejše elektronske
komunikacije s partnerji,
pošiljanje elektronskih sporočil, ki so namenjen točno
določenim
prejemnikom,
prilagojenih naslovnikom s
posebno ponudbo. Ob tem
je vedno zanimivo, kaj so naslovniki prebrali, katero vsebino na naši spletni strani so
prebrali in kaj jih je zanimalo
na naši spletni strani. Ali je
Jože pogledal ponujene čevlje in kaj ga je še zanimalo v
naši spletni trgovini?

novice
KAKO VIDIJO PRIHODNOST SPLETA
Bili smo na delavnici
Envision v Pragi, ki jo
je organiziral Microsoft
in katere skriti namen,
brez tega vendarle ne
gre, je približati tehnologijo SilverLight razvijalcem spletnih rešitev.
Govorili so o prihodnosti in ne sedanjosti! Kje
leži prihodnost spleta?
Kateri so bistveni poudarki? Ni nujno, da so točni, a
glede na slišano, jih lahko strnemo v tri točke.
Prvič: Vključevanje načela enostavnosti v spletne
projekte. Kaj to pomeni? Na kratko: da ima spletna
stran le toliko elementov, kolikor jih potrebuje, da
izpolni svojo naloge. Niti enega več kot toliko, pa
tudi manj ne.
Drugič: Grafični uporabniški vmesnik (GUI) bo postopamo zamenjal »naravni« vmesnik (NUI). Zakaj
bi po mizi vozili miško, ko je veliko enostavneje in
predvsem naravneje, da se, česar pač želimo, dotaknemo s prstom. Pa če je to snovno ali imaginarno.
Tretjič: Vključevanje čustev v oblikovanje. Spletna
stran, ki pri obiskovalcu ne sproži navala čustev, ni
vredna počenega groša!?
Več na blog.mojmikro.si

ZA VSAKOGAR NEKAJ
Nasuatec je predstavil tri nova barvne laserske tiskalnike SPC220N/SPC221N/SPC222DN. Ker
imajo modeli majhen tloris, so primerni za postavitev blizu uporabnikove mize. S tihim delovanjem pa
ta serija pripomore, da se uporabniki osredotočijo
na delo, in ne na
glasnost. Poraba
energije je manj
kot 1,3 kW, kadar
ni v delovanju pa
okoli 15 W. Ločljivost tiskanja je
2400 x 600 dpi.
Na osnovi teh naprav so predstavili
tudi družino večnamenskih naprav z enakim oznakami. Osnovna
različica, Nashuatec SPC220S, omogoča polno
barvno A4-kopiranje, tiskanje in skeniranje. SPC221SF/SPC222SF pa poleg osnove različice omogoča še faksiranje in možnosti večjih zalog papirja.
Standardna oprema PCL/PostScript/omrežje pa pri
modelu SPC222SF zaokroži vse potrebe za vsa
manjša podjetja ali manjše delovne skupine. Hitrost
tiskana pri osnovnem modelu je 16 strani na minuto, tako črno-belo kot barvno, SPC220S z lahkoto
opravi z vsemi dokumenti, pri obeh zmogljivejših pa
naraste na 20 strani na minuto. Čas prehoda iz stanja mirovanja v stanje delovanja znaša 51 sekund,
prvo stran pa natisne v 14 sekundah.
www.nashuatec.com (promocijska novica)

63

mreža

SugarCRM
Vse to nam omogočajo
rešitve CRM. Skupina programske opreme, ki jo imenujemo s to kratico postaja vse
bolj znana in široko uporabljana. Ponudba komercialnih
rešitev je velika, ob stroških
licenčnin pa vse večji strošek
pomenijo tudi storitve namestitve in implementacije, kot
učeno rečemo postopkom
uvajanja in priprave na uporabo CRM (in drugih orodij)
v podjetju.
Uporab
učinkovitih
CRM-orodij je vse večja priložnost in nuja tudi za manjša in srednja podjetja, ki pa si
marsikdaj ne morejo privoš-

čiti nakupa uveljavljene komercialne rešitve. Licence in
storitve uvajanja lahko prerastejo tudi vrednost manjšega službenega avtomobila,
zato se je smotrno ozreti po
alternativah.
Ena izmed najprivlačnejših alternativ so odprtokodne poslovne rešitve, kjer
se v zadnjem času veliko
dogaja prav na področju poslovne programske opreme.
Odprtokodni CRM-sistemi
že tekmujejo med seboj in
zmogljivostim, v primerjavi
s komercialnimi vzorniki, ni
ničesar več očitati.

SugarCRM

Najvidnejši predstavnik
odprtokodnih CRM-programov je na prizorišču že več
let in v zadnjih različicah
(SugarCRM 5.0) je dosegel
funkcionalnost in popolnost,
ki se je ne sramujejo največji
komercialni tekmeci. Za nameček je brezplačen, prosto

64

na voljo in preveden v slovenščino!
Koncept večine CRMprogramov je podoben in
SugarCRM ni izjema.
Partnerji so vsa podjetja, s katerimi sodelujemo.
Tako kupci kot dobavitelji
in seveda tudi konkurenca.
Nabor podatkov je širok in
mogoče jih je povezati s podatki v računovodskem ali
ERP- programu. Seveda se
je treba izogniti podvajanju
podatkov, povezujemo pa
lahko podjetja med seboj in
tako sledimo kapitalskim ali
lastniškim povezavam.
Osebe, s katerimi sodelu-

kampanje, bodisi klasične
(časopisi, mailing, telefonske
akcije) kakor tudi elektronske (množična pošta, spletni
oglasi) so pomembno orodje,
s katerimi lahko upravljamo,
vodimo in tudi ocenjujemo
uspešnost marketinško prodajnih akcij. Omogočajo
nam na primer spremljanje
akcij, ki jih sestavlja serija
tiskanih oglasov, spletnih pasic in telefonskih prodajnih
akcij. Poročila nam ponujajo
sprotni vpogled v uspešnost
in rezultate posameznih prodajnih kanalov. Obenem
lahko spremljamo tudi uspešnost dela prodajnikov.

posameznega uporabnika.
Ena takšnih lastnosti je
meni, ki je razdeljen po modulih (Partnerji, Kontakti,
Priložnosti ...) ali pa omogoča razvrščanje po poslovnih
funkcijah (Prodaja, Marketing, Podpora, Aktivnosti, Sodelovanje, Orodja,
Poročila). Za običajnega
uporabnika odločno preveč
možnosti, veščemu administratorju pa omogoča odlično zadovoljitev uporabniških zahtev.
SugarCRM se enostavno
povezuje tudi v druge programe, pomembna je možnost
tesne povezave s programi za

KONKURENCA

jemo v podjetjih zunaj njih,
imenujemo kontakti (stiki).
Njihovi podatki so običajno
popolni in številni (naslovi, telefoni, elektronski naslovi), vključno z rojstnim
dnevom, hobiji in imenom
nadrejenega.
Potencial so prav tako
osebe, s katerimi pa še ne sodelujemo, podatki o njih so
le delni. Nekakšna čakalnica
za kontakte, kamor jih preselimo ob prvem stiku.
Prodajne priložnosti so
najpomembnejša informacija za prodajnika. Tukaj se
zbirajo vse mogoče informacije na zanimanjih kupcev.
Opisi priložnosti, kontakti,
zadolženi za nabavo, arhiv
komunikacije (elektronske
pošte, telefonski klici, poslane ponudbe). Prodajno priložnost, opremljeno z vsemi
potrebnimi podatki, lahko
kadarkoli prevzame tudi drug
prodajnik.
Prodajne in marketinške

Vedno so na voljo poročila
ali prodajni lijaki za posamezne prodajalce ali celotno
podjetje.
SugarCRM vključuje tudi
dodelana orodja za podporo
skupinskemu delu, vključujoč koledar in e-pošto,
ki popolnoma nadomestijo
namenske rešitve za skupinsko delo. Omogoča tudi
vodenje manjšega arhiva
dokumentov, ki je dostopen
vsem uporabnikom glede na
pravice.
Za bolj projektno usmerjena podjetja je na voljo modul
Projekti, ki združuje omenjene informacije o projektih.
SugarCRM je klasična
spletna rešitev, ki na strani odjemalca zahteva samo
spletni vmesnik (Firefox,
Internet Explorer, deluje
pa tudi z drugimi manj pogostimi brskalniki). Odlika
je velika prilagodljivost, saj
omogoča spremembe videza, natančno določitev dostopa do posameznih modulov in prilagoditev menijev,
modulov, oken potrebam

elektronsko pošto, ki omogoča neposredno shranjevanje
sporočil v SugarCRM ali
uporabo podatkov iz SugarCRM-a.
Ena lepših lastnosti SugarCRM je prevedenost v
slovenski jezik, s čimer se ne
morejo pohvaliti tudi nekateri največji komercialni ponudniki programske opreme.
Druga, pri odrtokodnih rešitvah redko srečana lastnost
je ponudba profesionalnih
storitev svetovanja pri uporabi, storitev namestitev in
uvajanja ter izobraževalnih
programov za uporabnike
SugarCRM.
SugarCRM (www.sugarcrm.com)je na voljo v več
različicah, brezplačno je na
voljo različica Open Source,
plačljive pa ponujajo nekatere dodatne prednosti, kot je
podpora zbirki Oracle.
Za slovensko različico,
podporo in izobraževanje
skrbi Agenda, d.o.o.(www.
agenda.si/poslovne-resitve/
crm-upravljanje-odnosov-sstrankami/sugar-crm.html)

Za razliko od komercialnih
rešitev so prosto dostopne
(vsaj osnovne različice) in
jih lahko uporabljamo brez
omejitev. Ponujajo vse funkcionalnosti, ki jih potrebuje
povprečno malo ali srednje
podjetje.
SugarCRM je prav gotovo
ena najzanimivejših rešitev,
saj je zrel izdelek, z obilico
funkcionalnosti, ki pokriva vsa področja upravljanja
odnosov s partnerji. Z nekoliko tehničnega znanja,
vztrajnosti in prostega časa
je SugarCRM močna in poceni alternativa mnogokrat
nedosegljivim komercialnim
rešitvam.
S ponudbo storitev svetovanja in izobraževanja, ki
so na voljo tudi v Sloveniji,
lahko temeljito izkoristimo
vse zmogljivosti in v kratkem
času vpeljemo delujočo rešitev SugarCRM. Seveda cena
ni več ničelna, odločitev pa
je vaša!

Še nekaj drugih uspešnejših odprtokodnih rešitev, ki
pa (zaenkrat) še niso poslovenjene in nimajo lokalne
podpore v Sloveniji
Vtiger (www.vtiger.com)
openCRX (www.opencrx.
org/)
XRMS (http://xrms.sourceforge.net/)
ConcourseCRM (www.
concursive.com)

MOČNA IN POCENI
ALTERNATIVA

Odprtokodne CRM-rešitve so dobro razvite, zmogljive, enostavne za uporabo.



moj mikro | 2 | februar | 2008

RoglIT 2008

Govoriš ITIL?
V Hotelu Planja na Rogli je med 17. in 19 januarjem
potekal informacijski seminar z naslovom »Govoriš
ITIL«. Tradicionalno srečanje je eno izmed redkih
tovrstnih strokovno-poslovnih dogodkov s področja
informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri nas.
Piše: Milan Simčič
milan.simcic@mojmikro.si

T

okratni že šesti zaporedni RoglIT je privabil več kot 300 udeležencev, ki so imeli na voljo
tri programske sklope, in sicer
dvodnevno konferenco za direktorje in vodje informatike, tradicionalne delavnice
in letošnjo novost, plenarna
predavanja. RoglIT je s teka
vidika nekaj posebnega, saj
se na delavnicah in predavanjih srečujejo tako vodilni
direktorji v podjetjih kot tudi
informatiki, ki poskrbijo, da
v podjetjih informacijska
tehnologija deluje brez težav.
Med odmori in na družabnih
srečanjih je tako ogromno
možnosti za sproščen pogovor in izmenjavo mnenj med
vodilnimi informatiki v podjetju in sistemskimi inženirji.
V takih neformalnih pogovorih, ki so v podjetju včasih
težko izvedljiva, se najdejo
izvrstne rešitve, še zlasti če
se v pogovor zaplete tudi kak
komercialist.
Glavna organizatorja dogodka sta podjetji Unistar
LC in Palsit. Za komentar
dogodka smo povprašali direktorja prodaje in razvoja v
podjetju Unistar LC. Matej
Florjanič je povedal, da ga
izredno veseli, da so letos
na Roglo privabili številne
partnerje in potencialne
kupce. S tem so seminarju
zagotovili prepoznavno širino, ki ga uvršča med najpomembnejše informacijske
dogodke v regiji. Osredotočili so se na povečanje kakovosti strokovnih vsebin,
zato so uvedli tudi plenarna

predavanja, ki partnerjem
zagotavljajo ustrezen obisk
njihovih predstavitev.
Konferenca za direktorje
in vodje informatike v celoti
povzema rdečo nit seminarja.
V okviru konference sta potekali dve okrogli mizi, zvrstila
so se tudi predavanja na temo
obvladovanja zunanjega izvajanja storitev IT ter obvladovanja tveganj na področju
varovanja informacij. Konferenca podaja vpogled v dobre
prakse pri izvedbi priporočil
ITIL ter standarda varovanja
informacij ISO/IEC 27001:
2005, ki sta glavna vzvoda za
obvladovanje kritične vloge
informatike za poslovanje.
Na seminarju poleg številnih izobraževalnih delavnic
poteka tudi razstava, kjer
lahko udeleženci preizkusijo
številne novosti, ki so jih pripravila domača IT podjetja
ter zastopniki svetovnih ponudnikov informacijskih izdelkov in rešitev.

Unistar prejel
certifikat za standard
ISO/IEC 27001:2005

Slovenski institut za kakovost in meroslovje SIQ
je podjetju Unistar LC v
okviru spektakularne otvoritve letošnjega informacijskega seminarja RoglIT' 08
slavnostno podelil certifikat
sistema vodenja varovanja
informacij ISO/IEC 27001:2005. S prejemom tega
certifikata, ki ga je sprejel
direktor podjetja Miran
Boštic, je Unistar dokazal
urejenost poslovanja tudi z
vidika celovitega obvladovanja varnostnih tveganj,
kar pomeni za podjetje do-

datno prednost pri ponudbi
zunanjih informacijskih storitev.
Potrditev poslovanja v
skladu s sistemom vodenja
varovanja informacij ISO/
IEC 27001:2005 pomeni
veliko prednost za stranke
podjetja Unistar LC, saj po
eni strani zagotavlja bistveno zmanjšanje tveganj pri
najemu zunanjih storitev
kakor tudi lažje vključevanje teh storitev v lastne varnostne politike. Certifikat
je podelil Slovenski institut
za kakovost in meroslovje v
sodelovanju z dunajsko certifikacijsko hišo Certification & Information Security
Services. »Standard sistema
varovanja je za vsako podjetje velika pridobitev, saj
izkazuje, da je podjetje sposobno sistemsko obvladovati tveganja pri varovanju
informacij, ki so vse bolj
ključnega pomena za sodobno poslovanje,« je povedal
Igor Likar, direktor Slovenskega instituta za kakovost
in meroslovje.

Center za podporo
uporabnikom
v UKC LJ

Kot zanimivost naj poudarimo tudi predstavitev
centra za podporo uporabnikom v ljubljanskem
Univerzitetnem kliničnem
centru. Center po štirih mesecih delovanja potrjuje cilje uvedbe, saj so z njim v tej
vodilni zdravstveni ustanovi
pridobili celovit pregled nad
delom servisnih ekip in izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti izvajalcev ter hitrejše in standardizirano re-

ševanje problemov z IT-viri.
Center za podporo uporabnikom je podprt z vodilno
programsko opremo za storitvene centre Axios Assyst
in kot zunanja storitev deluje v podjetju Unistar LC. V
centru za podporo uporabnikom obvladujejo podatke o
prek 7200 uporabnikih ter
več kot 3500 kosih računalniške opreme. Postopki dela
v centru za podporo uporabnikom so v celoti skladni z
najboljšimi praksami, ki jih
priporoča ITIL ter vodilni
standard na področju varnega obvladovanja informacijskih storitev ISO 20000.

Kratka zgodovina
seminarja RoglIT

Korenine informacijskega
seminarja RoglIT segajo v
leto 2003, ko je podjetje Unistar LC s partnerji priredilo
prvi RoglIT. Ta dogodek, ki
je na Roglo privabil 40 udeležencev, predvsem strokovnjakov, je temeljil na praktičnih
delavnicah s področja obvladovanja varnosti v informacijskih omrežjih in sistemih.
Že naslednje leto je število udeležencev preseglo
mejo 100, pri čemer je seminar ohranil programsko
usmeritev glede praktičnih
delavnic. Leta 2005 je Unistar razširil programske vsebine s strokovnimi predavanji, število obiskovalcev pa
se je že približalo meji 200,
čeprav je seminar ohranil
enako strukturo udeležencev
kot prejšnji dve leti.
RoglIT leta 2006 je pomenil pomemben preskok
v programu, saj je v okviru
tridnevnega seminarja prvič

potekala enodnevna konferenca za direktorje in vodje
informatike. Ta konferenca
je imela bistven vpliv na
spremembo strukture udeležencev kakor tudi na poslanstvo dogodka samega. Ta namreč odtlej ni bil namenjen
ozko le IT-strokovnjakom,
temveč je postal pomemben
vir znanja in izkušenj tudi za
vodilne zaposlene v organizacijah. Število udeležencev
je preseglo mejo 250.
Zaradi velikega uspeha,
ki ga je požela konferenca
za direktorje in informatike
na RoglIT '06, je Unistar k
organizaciji lanskoletnega
dogodka povabil podjetje
Palsit, ki je uveljavljen ponudnik izobraževalnih vsebin in dogodkov na področju IT. Palsit je organiziral
dvodnevno konferenco za
vodstvene zaposlene na področju IT z dvema okroglima
mizama in plenarnimi predavanji. Naslov dogodka »RoglIT '07 – Več kot varnost«
je nakazoval zorenje vsebin,
saj se je dogodek posvečal
celovitemu obvladovanju
IT-ja, vključno z zunanjimi
storitvami. RoglIT '07 je v
celoti zapolnil konferenčne zmogljivosti na Rogli in
v Zrečah, saj se je dogodka
udeležilo 392 obiskovalcev
iz 140 podjetij in ustanov.
Seminarski program je združil 40 praktičnih delavnic,
nastopilo pa je 43 predavateljev, 17 na konferenčnem
delu in 25 na delavnicah.



65

mreža

javni razpisi

Prašički, prisesani na svinjo?
Javna uprava je daleč največji
kupec informacijskih in
telekomunikacijskih tehnologij.
Lansko leto je po dosegljivih
podatkih »zapravila« vsaj 88
milijonov evrov. Znesek ni
dokončen, saj se nekaj opreme
(verjetno) kupi tudi mimo
javnih razpisov kot nakup
manjše vrednosti!
Pišeta: Marjan Kodelja, Zoran Banović,
marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si

K

ako pa je z razpisi pri
nas, je znano že dlje
časa. Vedno so križi in
težave, kar je povsem razumljivo. Marsikatero podjetje
v Sloveniji, ki se ukvarja z
informatiko, ne bi preživelo leta, če ne bi dobili tudi
kakšnega državnega posla. In
zato tudi toliko hrupa s strani tistih, ki »padejo skozi«.

ŽGOČA VPRAŠANJA

Kar nekaj je vprašanj, na
katera bo morala javna uprava prej ali slej jasno odgovoriti, če naj obljuba o transparentnosti javnih razpisov ne
bo le mrtva črka na papirju.
Prvo in še najbolj žgoče
vprašanje oziroma vprašanja: Kdo in kako pripravlja
katalog standardne opreme,
kdo priporoča in usklajuje
opremo? Kje so določeni
tipi, zmogljivosti, cene računalnikov, tiskalnikov ..., ki
jih državna uprava kupuje.
Napaka ali premalo gospodaren izbor v tem procesu
se na koncu pozna v neoptimalnem nakupu. To je vendar jasno. Ni pa popolnoma
jasno, kaj pri tem prevlada.

66

Želja po čim cenejšem nakupu, ki običajno odmeva
v javnosti ali tisti drugi del,
stroški lastništva (TCO), ki
je imaginaren in težko določljiv, a precej pomembnejši in
velikokrat prezrt? Ker država
vodi posebni postavki za investicije, kamr sodi nakup
nove opreme, in za stroške,
kjer govorimo o TCO-ju, je
slednje pri izboru ponudnika
zelo nepriljubljen kriterij.
Težko bi na primer rekli,
da je po katerem koli kazalcu
optimalen naslednji nakup:
Na enem od ministrstev so
konec lanskega leta kupili
(vsaj) en računalnik, v katerem se bohoti grafična kartica Geforce 8800 gtx. Na prvi
pogled nič posebnega, a poznavalec računalniške opreme in hkrati poznavalec dela
v javni upravi bo hitro videl,
da tu nekaj ni v redu. Kartica
namreč ni poceni, saj stane
okoli 500 evrov, uporabljajo
pa jo za poganjanje res »hudih« grafičnih aplikacij in še
»hujših« računalniških iger.
Ker vemo, da prvega na tem
ministrstvu ne počnejo, drugega pa ne smejo početi, gre

Kako je drugod?
Na Hrvaškem imajo enkrat do dvakrat letno razpis CRO-IT, kjer razpišejo nabavo opreme. V prvi fazi izberejo opremo v elektronski katalog (s pomočjo inštitutov in neodvisnih strokovnjakov), ministrstva vpišejo potrebe (elektronsko), potem na razpisu −
1. izberejo ustrezne ponudnike, 2. licitirajo najnižjo ceno na javni licitaciji. Tak sistem
sicer ni v skladu z EU-jem (neenakopraven položaj dobavitelja), je pa učinkovit.
V EU-ju in novih članicah so aktualne elektronske dražbe (odprti, časovno daljši načini
popravljanja ponudb glede na konkurenco) pogoj za funkcioniranje so pravilni in enoumni kriteriji, ki določajo potrebe opreme, ne pa potrebe po protežiranju ponudnikov.
za res »čuden« nakup. Kupili
so predimenzionirano napravo, v kateri tečejo aplikacije,
ki porabijo komaj nekaj odstotkov zmogljivosti, ki je
na voljo. Je ostalo še nekaj
denarja v »budžetu«, ki ga je
bilo treba čim prej »popucati«, da ga ne bi vzel kdo drug?
Ali pa so si le izmišljevali, kaj
bi radi, njihovih zahtev pa ni
nihče preveril in ugotovil, da
takšnega računalnika tam ne
potrebujejo, zatorej ga tudi
ne morejo kupiti.
Po naši oceni je država lansko leto za
nakupe informacijske
in telekomunikacijske
opreme ter storitev
porabila več kot 100
milijonov evrov.

Morda je vse skupaj na
prvi pogled nepomembno,
saj gre za nekaj sto evrov,
kar je pljunek v morje državnega proračuna. A kako
se najbolj varčuje? Tako da
se v parlamentu pregovarjajo o res velikih nakupih,
pa se potem nič ne zgodi,
ali pa da se uvede nadzor
nad vsakim, še tako majhnim nakupom. »Kamen na
kamen palača, zrno na zrno
pogača«, pravi slovenski
pregovor. V času, ko moramo vsi zatiskati pas, premisliti o vsakem nakupu
življenjskih potrebščin, da
ne govorimo o luksuznih
izdelkih, o katerih lahko
velik del prebivalstva le
sanja, bi varčevanje pričakovali tudi od države. To pa
tako, da je vsak njen nakup
optimalen, pa naj gre za ra-

dirko, računalnik ali oklepno vozilo.
Drugo vprašanje: Kako
kupovati? Večkrat smo
slišali iz ust različnih ministrov te vlade, torej to vedo,
da je bolje enkrat kupiti
več kot po večkrat manj.
Pa čeprav je skupno število
kupljenih kosov na koncu
enako. Po podatkih, ki so
botrovali nastanku tabele,
je razvidno, da država še
vedno, morda zaradi zmede
in slabega načrtovanja, kupuje večkrat po malo, in še
to zelo pisano. Sprašujemo
se, ali ne bi bilo bolje, če
bi država povedala, da bo
računalnike, tiskalnike kupovala le enkrat letno (ali
pa na dve leti, če že imamo
dvoletni proračun). Dejali bodo, da to ni mogoče.
Po našem mnenju je, res

moj mikro | 2 | februar | 2008

javni razpisi
javijo med tem. To pa ne
pomeni, da ko uporabnik
oceni, da nujno potrebuje
nov računalnik, tega tudi
takoj dobi. Če stara oprema ne zmanjšuje njegove
storilnosti, jo torej lahko
še vedno uporablja, če pa
gre za to, pa je v gori opreme v javni upravi verjetno
z nekaj spretnosti moč najti

Minister Gregor
pa nič ...

pa je, da to zahteva dobro
načrtovanje predvidenih
potreb po opremi v naslednjem obdobju in pametno
reševanje zahtev, ki se po-

Z izborom opreme se
je nekoč ukvarjal Center vlade za informatio
(CVI), ki pa je zdaj
pod Javno upravo.
Pri ministru Gregorju
Virantu je sekretariat,
ki se ukvarja z javnimi
naročili. Pri njih je vse
idealno, samo večina
razpisov pade, ker se
ponudniki pritožujejo.
Zakaj? Ker je razpis
slabo napisan (slabe
specifikacije in nerodni izborni kriteriji). Obljubljajo tudi elektronske razpise. Kdaj in
kakšni bodo?

primernejšo, ki je nihče ne
uporablja (torej nekje leži)
ali pa jo nekdo uporablja, pa njenih zmogljivosti
sploh ne potrebuje. Gornji
primer nakupa računalnika
kaže ravno na to.
Državni
uslužbenci,
predvsem »nabavniki«, se
morajo tudi v službi obnašati tako, kot se obnašajo
doma. Dvomim namreč, da
ko kupujejo za svoj denar,
ne razmišljajo kot dober
gospodar. To pa pomeni za
čim manj denarja kupiti
potrebne naprave ali pa za
določen znesek, ki je na
voljo, kupiti največ. To pa
pomeni, da morajo upoštevati tudi stroške uporabe
kupljenih izdelkov. Običajno je tako, da nižja začetna
cena izdelkov pomeni večje
stroške pozneje, in obratno. Tisti, ki izbira opremo,
mora izbirati na način, da
upošteva oba kriterija in na
koncu res kupi optimalno
napravo, ki morda v začetku ni bila najcenejša.



Kdo je najbolje »sedel«?
Če pogledamo zneske razpisov s področja informacijske tehnologije države v letu
2007, vidimo kar nekaj zanimivih reči.
Prva je vsekakor ta, da so razlike med najvišjimi zneski izredno velike. Telekom
Slovenije je z dobrimi 18 milijoni evrov na prvem mestu dobil posle, vredne skoraj
dvakrat več kot SRC.SI na drugem. Ta je dobil skoraj dvakrat več kot S&T Slovenija na tretjem, ta pa dvakrat več kot Liko Pris na četrtem. To seveda nujno ne
pomeni, da katero od teh podjetij protežirajo, saj je vse odvisno od narave poslov.
A razlike so res velike. Ko smo že pri Telekomu – zanimivo je, da sta ponudnika
mobilnih storitev Mobitel in Simobil na tako nizkih mestih, saj zasedata po zneskih šele 57. (okoli 171.000 evrov) oziroma 74. mesto. (okoli 98.000 evrov).
Ker govorimo o informatiki, nas seveda zanima, kako visoko so velikani svetovne
informacijske tehnologije. Pravzaprav niso nič kaj veliki: Oracle je 26., IBM 33.,
Microsoft 38, HP 76. Je to slabo? Ne, nasprotno. To je dobro. Ta podjetja delajo
v veliki meri prek partnerjev, kar pomeni, da se s tem pospešuje razvoj lastne
pameti, znanja in iznajdljivosti. Tudi velikih distributerjev na seznamu ni najti, kar
pomeni, da se držijo distributerskih pravil in ne segajo v posle prodajalcev. Tudi
to lahko recimo pohvalimo.
Ne moramo pa pohvaliti odnosa država−univerze. Med 121 podjetji, ki so na
seznamu tistih, ki so dobili posle na področju informatike, je na 110. mestu le
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je dobila posel, vreden kot
srednje dober avto – okoli 18.000 evrov. Iz zneska sicer res ne moremo razbrati,
ali gre za to, da država ne razpiše ničesar takšnega, kar bi lahko zanimalo kakšno
univerzo, ali pa so univerze tiste, ki se ne odzovejo, a znesek se mi zdi premajhen.
Mar pri nas res nimamo projektov na področju informacijskih tehnologij, kjer bi
lahko sodelovale univerze? Če jih nimamo, je nujno treba stakniti glave, saj je
znanja, ki ga imajo te ustanove, vsekakor škoda. In to v časih, ko se primanjkljaj
informatikov v Sloveniji meri s štirimi številkami …

Ponudnik

Telekom Slovenije
SRC.SI
S&T Slovenija
Liko Pris
Genis
Acord 92
Voljatel
Hermes Softlab
ZZI
Gambit trade
Gorenje
Unistar LC
Iskratel
Comtron
Lancom
Marand
SIMT
Smart Com
NIL
Gemplus, Francija
Adacta
EMG
Audio Video Consulting
Gessellschaft
Cetis
Oracle Software
Mides International
FMC
Arba plus
Igea
Cosylab
ISA.IT
IBM Slovenija
Mojdenar
Siemens
Gisdata
3 TAV
Microsoft
Sophos
Normacom
Xenya
Konica Minolta Slovenija
Asist.
TSE
Elektronabava
Birotehna
E-NEP
Iskra Sistemi
Sinfonika
ART
Bron
Kron Telekom
PNZ
Piradel
Anderwald
S&T Slovenije
Mobitel
Alterna Intertrade
RRC Računalniške storitve
Teal
Hardstore
Kapion
Pikanet

Vrednost
na razpisih
pridobljenih
poslov (v €)

18.082.877
10.507.590
5.704.888
3.133.204
3.124.312
2.766.612
2.718.336
2.714.269
2.624.318
2.483.644
1.879.024
1.689.976
1.676.304
1.617.676
1.523.536
1.478.858
1.468.296
1.367.076
1.329.941
1.329.375
1.011.364
1.010.613
996.490
928.209
817.478
740.824
718.731
547.071
468.805
414.800
413.750
391.428
380.324
374.907
356.834
339.081
334.258
330.000
314.610
267.060
242.954
242.531
241.439
239.992
227.477
222.360
218.407
215.215
210.615
208.000
207.343
195.200
192.125
190.000
184.832
171.326
156.048
152.570
147.784
136.999
136.999
136.999

Ponudnik

Vrednost
na razpisih
pridobljenih
poslov (v €)

Softnet
136.999
Telprom
136.999
Trinet informatika
136.999
Infotehna
129.600
IT 100
117.500
AVC Group
112.136
Euro foto
110.532
Atlantis, S.R.L., Verona
108.018
IPMIT
102.000
Socomec sicon ups
101.015
Si.mobil
98.064
PINNA
94.693
Hewlett-Packard
93.333
IUS Software
92.016
Elektrotehnika Iztok Milošič, s.p.
90.764
Abakus plus
87.297
C&G
85.000
AskPro
81.244
Comland
80.600
T-2
73.748
Acros
68.070
Krim
66.758
CGS plus
64.000
Iskrateling
63.940
Četrta pot
60.909
EC
60.109
S-TMM sistemi
59.360
Sledenje
58.806
Avtenta.si
58.046
Monotek
52.216
ACS/Chemical Abstract
48.688
Services Division
ADD Com
45.304
Biring
43.273
Špica International
41.311
Slovenski inštitut za kakovost
40.000
in meroslovje
Eventus Sistemi
39.635
Setcce
36.592
Viris
35.775
Hermes Nova
31.891
Zelinka & sinovi
31.184
Vibor
30.306
UPC Telemach
24.960
Comware
24.351
AMS meding
23.657
Mollier
21.765
THOMY F.E.
18.500
Univerza v Ljubljani,
18.290
Fakulteta za elektrotehniko
Zeia
17.950
Renderspace
16.950
Inotim Ržišnik Perc
15.707
IS
14.160
Chip
13.491
Madison systems
11.771
Tift
11.349
Anni
8043
Pošta Slovenije
3841
Org.Tend
2583
IT Biro
2535
Rolan
1929
Skupaj
88.010.528

67

mreža

IT-trg malih in srednje velikih podjetij

Poslovna priložnost
z veliko posebnosti
Mala in srednje
velika podjetja
že nekaj let
pomenijo
pomembno in
rastočo poslovno
priložnost za
ponudnike
informacijske
tehnologije −
to velja tako na
trgih Zahodne
Evrope kot tudi
na razvijajočih se
trgih evropskega
Vzhoda.
Piše: Boštjan Klanjščak
bostjan.klanjscak@mojmikro.si

T

udi globalno je ta
trend − čeprav o njem
poslušamo in beremo
že dolgo, morda dlje kot o
kateremkoli drugem na hitro
se razvijajočem IT-področju
− še kako živ, saj analitska
hiša IDC v napovedih za
prihodnje leto predvideva,
da bo rast potrošnje za IT
v malih in srednje velikih
podjetjih praktično po vsem
svetu (tako tudi v Sloveniji)
vsaj za dve do tri odstotne
točke višja kot rast v velikih
in največjih podjetjih.
Že v začetku desetletja
je bila velikost segmenta
malih in srednjih podjetij
(small and medium enter-

68

prise −SMB) v večini držav
srednje- in vzhodnoevropske (CEE) regije po velikosti primerljiva s tistim v
Zahodni Evropi. Podjetja
z manj kot 10 zaposlenimi
zaposlujejo več kot 90 %
vseh delavcev v gospodarstvu oziroma približno dve
tretjini celotne delovne sile,
prispevajo približno 60 %
skupnega prometa podjetij
in več kot polovico ustvarjene dodane vrednosti.

STATISTIČNO
POMEMBNI,
REALNO ZAOSTALI

Vendar omenjene številke same po sebi dajejo lažen občutek pomembnosti
sektorja SMB v regiji CEE.
Mala in (tako imenovana)
srednje velika podjetja so

namreč pogosto preprosto premajhna, da bi lahko
konkurirala v moderni ekonomiji, kjer vladajo zakoni
konkurence. To med drugim pojasnjuje tudi precejšnje število malih podjetij v
tradicionalnih dejavnostih,
kot je trgovina, pomanjkanje vertikalne integracije z
velikimi podjetji ter le redke horizontalne povezave
med podjetji SMB. Še večji
problem kot velikost je relativna tehnična in poslovna zaostalost prenekaterega
podjetja SMB v regiji. Tako
majhna podjetja namreč
bolj skrbi ohranjanje vrednosti premoženja kot pa
dobiček, zaradi česar so nepodjetna ter nenaklonjena
tveganjem. Omenjeni segment malih in srednje ve-

likih podjetij je igral še posebno pomembno vlogo v
razvoju sive ekonomije (še
bolj pa morda pri izogibanju
davkom) v marsikateri državi regije CEE.
Kljub temu tega ne gre posploševati. V regiji CEE, še
zlasti pa v bolj dinamičnih
gospodarstvih držav srednje Evrope namreč obstaja
majhen, a rastoč segment
sodobnejših in tehnološko
naprednejših podjetij SMB.
Ta vlagajo v rast in modernizacijo, tvegajo več ter se
osredotočajo na čim večji
dobiček. Del teh podjetij je
aktivnih na mednarodnem
trgu, kjer se ukvarjajo s prodajo končnim strankam,
medtem ko večina dobavlja
svoje izdelke nadnacionalnim podjetjem.

SVETI GRAL
ENOTNEGA
PRODAJNEGA
PRISTOPA

Čeprav je v večini vzhodno- in srednjeevropskih
držav dovolj prostora za nadaljnjo rast tudi v uporabniškem segmentu velikih
in zelo velikih podjetij, je
nedavna raziskava analitske hiše IDC (Central and
Eastern Europe (BU, CRO,
CZ, HU, PO, RO, SLK,
SLV) Opportunities in the
SMB Market) pokazala, da
je ravno segment SMB v
osmih državah regije CEE v
letu 2005 odtehtal več kakor
61 % celotne porabe za IT (v
Zahodni Evropi skoraj 10 %
manj), v letu 2006 pa se je ta
delež še povečal. Pričakovati
je, da bo ta delež rasel tudi v

moj mikro | 2 | februar | 2008

IT-trg malih in srednje velikih podjetij
prihodnje, saj se bodo (poleg
že omenjenega trenda višje
rasti v tem segmentu) zaradi
nasičenja v velikih podjetjih
ponudniki prisiljeni usmeriti tudi k malim, predvsem
njihovemu že omenjenemu
»sodobnejšemu« delu. Slednja so kljub precejšnji skupni potrošnji za IT s stališča
ponudnikov dokaj nehvaležne stranke, saj prihodkov od
prodaje izdelkov ali storitev
posameznemu malemu podjetju navadno ni prav veliko, medtem ko je potrošnja
človeških in finančnih virov
ob sedanjem modelu poslovanja velike večine IT-ponudnikov praktično enaka.
Takšno stanje kaže na to,
da bo treba spremeniti tako
prodajne kot marketinške
prijeme, s katerimi ponudniki »napadajo« segment SMB.
Ob tem je treba poudariti, da
zaradi različnih specifik malih in srednjih podjetij (ki so
si v regiji CEE zelo različna
po finančnih zmožnostih,
zahtevah ter odnosu do informacijske tehnologije, pač
glede na velikost podjetja,
sektor in državo) tako globalni kot lokalni ponudniki ne
bodo mogli uporabiti enovitega prodajnega pristopa na
celotnem segmentu SMB.
Na rast porabe v tem bodo
v prihodnje vplivali dejavniki na strani tako ponudbe
kot tudi povpraševanja, med
njimi potreba po širši dostopnosti osnovnih IT-izdelkov
in storitev, povečana finančna podpora za tehnološke
investicije s strani EU-ja ter
posameznih držav, hitra gospodarska rast in ne nazadnje
zahteva po povečanju konkurenčnosti segmenta SMB kot
posledica pridružitve EU-ju.

PALICA IN
KORENČEK

Kot smo videli, velik del
podjetij v EU-ju (tako v
gospodarstvih zahodnoevropskih kot novopridruženih
držav) pravzaprav spada v
segment SMB. Zato je presenetljivo dejstvo, da kljub
trudu EU-ja celo Evropska
komisija še vedno priznava,
da se morajo tako mala kot
srednje velika podjetja ob

konkuriranju na javnih razpisih EU-ja (letno vrednih
nekaj tisoč milijard evrov)
srečevati s težavami, kakršnih njihova konkurenca iz
vrst večjih in velikih podjetij
tako rekoč ne pozna ali pa jih
sploh ne opazi. Takšen primer
je recimo vsa »papirologija,«
ki mora biti brezhibna, kar
je seveda za mala podjetja ob
gori razpisne dokumentacije,
nezmanjšanih obsegih vsakodnevnih delovnih aktivnosti,
predvsem pa brez pomoči četice pravnikov in svetovalcev
(ki so v večjih podjetjih ponavadi redno zaposleni ali pa
je strošek njihovih storitev za
veliko podjetje malone zanemarljiv) skoraj neizvedljivo.
Tudi v takšnih primerih
je pravšnji IT-sistem v sozvočju z dobro zastavljenimi
poslovnimi procesi ter morda še učinkovitim sistemom
obvladovanja dokumentacije lahko ključnega pomena,
vendar je na trgu še vedno
čutiti že omenjeno precejšnje pomanjkanje prilagojenih rešitev – na potezi so
torej ponudniki.

KAJ PONUDNIKI
PRAVZAPRAV
POČNEJO NAROBE?

Najprej velja izpostaviti
dejstvo, da mala in srednje
velika podjetja v regiji CEE
pomenijo za ponudnike ITopreme in storitev velikansko
priložnost, še zlasti v trenutku, ko se segment velikih in
največjih podjetij bliža točki
nasičenja, predvsem v smislu
osnovne IT-infrastrukture in
rešitev. Seveda se ponudniki
tega zavedajo, kar je tudi cilj
čedalje številnejših enotnih
strategij, ki jih eno za drugim
predstavljajo največja ITpodjetja, denimo HewlettPackard in IBM (obe omenjeni strategiji sta še presveži,
da bi lahko realno ocenili
njun učinek), vendar ob tem
večinoma pozabljajo upoštevati naslednje dejavnike:
• V podjetjih SMB je še
vedno čutiti precejšnje pomanjkanje IT-veščin. Občuten del teh je zato treba
izobraziti o koristih ter izzivih uporabe informacijske tehnologije kot orodja

•

•

•

•

•

za poslovanje. Dobavitelji
storitev ter izdelkov IT lahko to izkoristijo za doseganje konkurenčne prednosti
z nasveti, načrtovanjem, izobraževanjem ter podporo
odločanju o IT-ju.
Ker so podjetja SMB cenovno zelo občutljiva, morajo dobavitelji ponuditi že
nastavljene, preskušene in
dovolj kakovostne rešitve
po primerni ceni, hkrati pa
vzdrževati konsistentnost
teh za zagotovitev donosnosti naložbe (return of
investment − ROI).
Potrebno je paziti na razlike med podjetji SMB iz različnih dejavnosti. Rast bo
zaradi povečanih zunanjih
prilivov še posebej visoka
v malih in srednje velikih
zdravstvenih ter vladnih
ustanovah, zato segmentacija trga ostaja ključna zahteva za IT-ponudnike.
Prilagajanje ponudbe specifičnim vertikalnim trgom
postaja čedalje pomembnejše, še zlasti za srednje
velika podjetja. Specifične
industrijske aplikacije so
med najpomembnejšimi
prioritetami podjetij SMB.
Zunanje izvajanje storitev
je med srednje velikimi
podjetji čedalje bolj priljubljeno. Ustanavljanje
manjših lokalnih in regionalnih podjetij za zagotavljanje zunanjega izvajanja
storitev malim podjetjem
bo ključnega pomena,
prav tako širjenje partnerske mreže s pravšnjim naborom kompetenc.
Prisotnost lokalnih in regionalnih partnerjev z veščinami, vezanimi na določene vertikalne trge, je zelo
pomembna, saj je treba
razumeti »lokalne« potrebe
podjetij SMB in jih vključiti v ponujene rešitve.

Žal se namreč pogosto
dogaja, da ta podjetja nimajo zaposlenega, ki bi skrbel
samo za IT, če že, pa je ponavadi informatik ali vodja
IT- polno zaseden z osnovno računalniško podporo,
sistemsko administracijo in
skrbjo za omrežje. (Pre)malo
časa ostane za strateško pove-

IDC SMB konferenca
V Ljubljani bo v organizaciji analitske hiše IDC
aprila prvič potekala
neodvisna konferenca,
posvečena izključno
tehnološkim (in s temi
povezanim strateškim)
potrebam podjetij iz
segmenta SMB.
zovanje prednostnih poslovnih nalog in IT-nalog– prav
to pa je ključno za ohranjanje konkurenčnega položaja
podjetja.
IDC-jeva konferenca bo

posvetila pozornost prav
temu problemu in skušala
pomagati vodstvenemu osebju in vodjem informatike v
srednjih in malih podjetjih,
da pridobijo čim več informacij in stikov na enem mestu ter se tako laže posvetijo
strateškim odločitvam.
Konferenca bo med drugim forum, na katerem bomo
s srednjimi in malimi podjetji
razpravljali, kako lahko čim
bolje izkoristijo IT-rešitve, ki
jih ponavadi povezujemo z
velikimi podjetji, in kako kar
najbolj učinkovito uporabiti
rešitve, že prilagojene srednjim in malim podjetjem. 

INTEL V ZELENEM
Zelena gradnja:
Novi Intelov
razvojni center v
Haifi, ki bo kmalu
končan (zgoraj
levo je obstoječi
center, povezan z
novim nadzemnim
hodnikom).

Intel zadnja leta vse več vlaga v razvoj tehnologij, ki v
kar največji meri upoštevajo okoljevarstvene zahteve.
To se predvsem nanaša na razvoj nizkonapetostnih
procesorjev, ki varčujejo z energijo v milijonih računalnikov po vsem svetu, pa tudi z uvajanjem proizvodnih
procesov, ki v čim manjši meri škodujejo okolju. Svoja
ekološka prizadevanja je Intel pred kratkim nadgradil še z novim pristopom gradnji tudi neproizvodnih
zgradb. V Haifi so evropskim medijem predstavili novi
razvojno-raziskovalni center, ki ga gradijo v neposredni bližini že obstoječega Intelovega razvojnega centra
(IDC), v katerem so proizvajali ali se še zmeraj izdeluje
blizu 50 različnih izdelkov. IDC je med drugim znan po
prvih procesorjih 8088, matematičnem koprocesorju,
procesorjih i860 XP, komunikacijskih ethernetnih čipih ter predpomnilniških in pomnilniških krmilnikih.
Nova R&R stavba je registrirana kot »zelena zgradba«
(Green Building) po ameriškem standardu LEED in
izraelskem SI-5281. Zeleni dizajn novega centra pokriva pet področij: načrtovanje vzdržljive lege, zaščito
vode, energetsko učinkovitost, ohranitev materialov in
virov ter kakovost notranjega zraka. Zgradba je inovativna tudi kar zadeva integracijo socialnih in okoljevarstvenih ciljev, zagotavljanja bolj zdravih in udobnejših notranjih prostorov ter uveljavljanja ekonomskih
ciljev. Kljub zahtevnim ciljem in angažiranju strokovnjakov bo stavba po Intelovih standardih dražja le en
sam odstotek. Rešitev vključuje materiale z vrhunsko
izolacijo, maksimalno uporabo dnevne svetlobe, samodejni nadzor luči, kontrolo mikroklime za vsakega
zaposlenega kar z računalnika, regulacijo zraka le v
toku uporabe prostorov, domorodne rastline z zmanjšano porabo vode ter ne nazadnje recikliranje vode in
drugih snovi. (E.J.)

69

mreža

rešitve v slovenski informatiki: e-Fotograf
in jih bo mogoče uporabljati
za vse vrste osebnih dokumentov, vse dokler ne bodo
zastarale. Sistem e-Fotograf
bo omogočil tudi vzpostavitev naprednih storitev, na
primer da bo lahko stranka
prek spleta sama oddala
svojo fotografijo, ki bo preverjena in na voljo uslužbencem upravnih enot.

POMANJKLJIVOSTI
OBSTOJEČEGA
SISTEMA

Preverjanje kakovosti
osebnih fotografij
za biometrične listine
Ministrstvo za notranje zadeve bo z osrednjim odložiščem fotografij
poenostavilo sistem za sprejemanje vlog za osebne dokumente.
Piše: Tomaž Lukman
tomaz.lukman@mojmikro.si

S

postopno uvedbo
biometričnih zaščit v
uradne listine RS se je
postopek za njihovo pridobitev precej zapletel, kar je razlog več za nezadovoljstvo državljanov, ki jih dolgotrajne
birokratske procedure v javni upravi vedno znova odbijajo. Ministrstvo za notranje

70

zadeve se je tokrat lotilo projekta, ki bo skrajšal postopke
pridobivanja potnih listin
in drugih biometričnih dokumentov, poleg tega pa bo
razbremenilo delo javnih
uslužbencev upravnih enot
in hkrati zmanjšalo stroške.
Fotografije oseb so v postopku izdaje številnih javnih listin na ministrstvu za
notranje zadeve bistvenega
pomena, zato je pri spreje-

manju vloge in izdelavi takšnega dokumenta pomembno
zagotoviti njihovo kakovost.
Sistem e-Fotograf, ki ga bo
v obliki spletne aplikacije
za sprejem in preverjanje
ustreznosti fotografij izdelalo, dobavilo in namestilo
podjetje Genis (www.genis.
si), bo tako poenostavil obstoječi sistem za sprejemanje
vlog za osebne dokumente.
Z e-Fotografom bo vzpo-

stavljena tudi možnost elektronskega prenosa fotografij
od fotografov s pridobljenim
certifikatom na upravne
enote. Pri tem bo postopek
zajemanja, preverjanja, odlaganja in uporabe fotografij
na upravnih enotah potekal
v skladu s tehničnimi specifikacijami za preverjanje
ustreznosti glede na standarde ICAO. Fotografije bodo
shranjene na upravni enoti

Danes je treba pri izdaji
potnih listin na upravno
enoto prinesti fotografijo, izdelano po posebnih mednarodnih smernicah za biometrične fotografije. Z lokalno
aplikacijo SIZID se fotografijo optično prebere skupaj s
podpisom stranke, pri tem se
preveri njeno ustreznost in
se jo prenese v centralni informacijski sistem POTN.
Sistem deluje od avgusta
2006, vendar pomeni ozko
grlo postopka. Fotografija
pri postopku digitalizacije
izgubi pri kakovosti, opravilo pa je poleg tega zamudno tako za uslužbence na
okencih kot za stranke. Če
se pri preverjanju ugotovijo
pomanjkljivosti, mora stranka znova k fotografu in vse
skupaj ponoviti.

HITREJŠA IN
ZANESLJIVEJŠA POT

Genisov e-Fotograf predvideva uvedbo osrednjega
odložišča fotografij, ki omogoča pošiljanje fotografij v
elektronski obliki od fotografov na upravne enote. Za
ta namen bodo vzpostavljeni poseben spletni servis in
avtentikacijski mehanizmi,
ki bodo omogočili varen
prenos fotografij. Osrednji
sistem v odložišču bo preveril ustreznost fotografij prek
posebnega modula za preverjanje v skladu s standardom ISO 19794-5 in ICAO
DOC 9303 ter priporočilom
in navodilom za biometrično fotografijo s strani MNZ.
Program za centralno preverjanje fotografij pa zagotavlja
bodisi ročno bodisi samodejno preverjanje kakovosti
osebnih fotografij v skladu z

moj mikro | 2 | februar | 2008

rešitve v slovenski informatiki: e-Fotograf
ustreznimi standardi.
Po preverjanju bo fotografiji izdana unikatna serijska
številka, ki jo bo fotograf izdal stranki, ta pa jo bo kot
identifikacijo predala na
upravni enoti. Postopek izdaje se bo bistveno skrajšal,
postal pa bo tudi cenejši, saj
bo na upravni enoti treba
zajeti le še druge podatke,
kot so podpis stranke prek
podpisne tablice in podatke
iz uradnih evidenc. V ta namen je Genis razvil biometrično delovno mesto, ki še
dodatno poenostavlja delo
uslužbencev. Vsi potrebni
podatki bodo nato po elektronski poti posredovani iz-

“
”

Sistem e-Fotograf
bo poenostavil
obstoječi sistem
za sprejemanje
vlog za osebne
dokumente,
omogočal pa bo
tudi elektronski
prenos fotografij
od stranke ali
fotografov na
upravne enote..

delovalcu listin. Do sistema
bo mogoče dostopati prek
interneta z uporabo kvalificiranih spletnih digitalnih
potrdil.
»Genis je v okviru sistema e-Fotograf javni upravi
ponudil optimiranje delovnih postopkov pri sprejemanju vlog za potovalne
dokumente ter uporabo najsodobnejših tehnologij pri
delu na upravnih okencih,«
je poudaril Stane Štefančič,
direktor Genisa. »Izračunali
smo, da bi z uporabo Ge-

SUSE, različice 9.
Sistem za biometrično
delovno mesto omogoča
povezavo z obstoječimi
državnimi registri, kot so
Register potnih listin, Register tujcev, Azilni register in
Integracija beguncev. Prav
tako bo povezan z bodočimi registri osebnih izkaznic,
voznikov in orožnih listin.
Povezovanje je lahko izvedeno prek spletnih servisov
ali prek lokalnega modula
za zajem in preverjanje fotografije SIZID.



nisovih inovacij postopek
sprejemanja vloge za en potovalni dokument z današnjih 10 minut skrajšali na
samo eno minuto.«
Ministrstvo za notranje
zadeve načrtuje, da bo sistem uporabljalo pri izdelavi
druge generacije biometričnih potnih listov, osebnih
izkaznic, tujskih dokumentov, vozniških dovoljenj in
orožnih listov.

BIOMETRIČNO
DELOVNO MESTO

Genisovo
biometrično
delovno mesto poleg osebnega računalnika obsega še
digitalno podpisno tablico
ter poseben bralnik za zajem prstnih odtisov, črtnih
kod ter znakovnih zapisov
z obstoječih dokumentov.
Prek tipkovnice z bralnikom
kartic pa se lahko zajamejo
podatki z magnetnega traku
ali čipa na karticah. Rešitev
je namenjena povečanju
učinkovitosti zaposlenih na
upravnih okencih in skrajšuje postopek zajema oseb-

nih podatkov stranke.
»Genis se po več letih
uspešnega razvoja informacijskih rešitev za podjetja in
javne uprave vrača k svojemu izvornemu poslanstvu
in to je, da z inovacijami v
poslovnih procesih in delovnih postopkih ter z uporabo
zadnjih dosežkov industrije
informacijskih tehnologij
organizacijam pomagamo
pri izboljšanju poslovanja,«
dodaja Štefančič.
Biometrično delovno mesto omogoča razširitev uporabe na različne segmente
okenskega poslovanja, na
primer v bankah, zavarovalnicah, zdravstvenih ustanovah in poštah.

TEHNIČNA
ZASNOVA

Aplikacija deluje v 3-nivojski spletni arhitekturi
na osnovi tehnologij Oracle, z uporabo namenskih
programskih in strojnih
modulov za prepoznavanje
fotografije obraza, prstnega
odtisa, ročnega podpisa in
prepoznavanja znakov.
Uporabljeni so aplikacijski strežnik Oracle iAS
10g Standard Edition, podatkovna zbirka Oracle 10g
in strežnik Apache za potrebe strežbe statičnih datotek.
Navedeno deluje v okolju
Unix/Linux. Aplikacijski
strežnik iAS je uporabljen
za sprejem slik in povezavo
s strežnikom Oracle z operacijskim sistemom Linux

ISL Groop
Xlabov novinec, namenjen sodelovanju s komerkoli,
kjerkoli in v resničnem času, odpira vrata neomejenemu testiranju. Gre za spletno storitev, ki omogoča
izvedbo sestankov prek spleta. S pogonom lahkega odjemalca se spletni sestanek začne takoj brez
priprav računalnika. Na spletnem sestanku si lahko
udeleženci na virtualni tabli izmenjavajo ideje, v souporabo lahko dodelijo aplikacijo ali celotno namizje in skupaj oblikujejo dokumente. Poleg bogatega
nabora pripomočkov za sodelovanje sta na voljo
tudi videokonferenca ter besedilni klepet.
ISL Groop je del svetovno priznane skupine produktov ISL Online, ki se ponaša z referencami, kot so
avtomobilski velikan Daihatsu, vodilni na področju
varnosti Norman in zavarovalniški gigant Kurnia,
uporablja pa jo tudi slovenska e-uprava.
Na spletni strani ISL Groop je mogoče brezplačno preizkusiti delovanje sistema, in to tako, da se pridružite
demonstracijskemu sestanku ali pa ustvarite lasten sestanek in vanj povabite tudi sodelavce ali prijatelje.
www.islgroop.com (promocijska novica)

STORITEV ZA POSLOVNEŽE
Petnajstega februarja
2008 bo začela delovati
nova spletna aplikacija
GBcontact.com (Global
Business Contact). Namenjena je poslovnim
stikom in oglaševanju
gospodarskih družb ter samostojnih podjetnikov,
kakor tudi fizičnim osebam (menedžerjem, umetnikom, posameznikom ...). Aplikacija bo v svetovnem
spletu delovala predvidoma v 22 jezikih (na začetku
zgolj v angleščini, nemščini in slovenščini). Vizija
spletne aplikacije je iskalcu omogočiti enostaven in
neposreden dostop do želenih podatkov (brez odvečnih in neželenih zadetkov) oglaševalcu pa omogočiti reklamo in dostopnost na globalni ravni, in to
le za 20 evrov na leto.
www.gbcontact.com (promocijska novica)

71

PREŽIVETI ...

promocija spletnih strani, namenjenih igram

Kako zaslužiti z igrami?
Beseda »igre« je ponovno na vrhu lestvice najbolj iskanih besed, ki jo je objavil
iskalnik Najdi.si za leto 2007. Igre so s 3.500.000 iskanj prepričljivo osvojile prvo
mesto pred iskalnimi poizvedbami 24ur, vreme, avto.net, email, google, bolha,
sex, telefonski imenik, horoskop.
Piše : Radoš Skrt
rados.skrt@mojmikro.si

P

oglejmo, kakšen potencial za zaslužek
pravzaprav pomenijo igre. Če smo s
spletno stranjo, ki je optimirana za
besedo igre, uvrščeni na prvo stran
rezultatov iskanj na Najdi.si, lahko upamo,
da bomo dobili kos kolača, ki je vreden približno 2.800.000 obiskovalcev na letni ravni.
Raziskave so namreč pokazale, da se približno
80 odstotkov vseh klikov v iskalnikih zgodi
na prvi strani rezultatov iskanj. Izsledki raziskave Eyetracking, ki je analizirala obnašanje
obiskovalcev Googla, pa so pokazali, da prvi
trije rezultati iskanj pritegnejo glavnino pozornosti obiskovalcev, saj generirajo približno
80 odstotkov vseh klikov na prvi strani. Zato
bi lahko rekli, da vrhunske uvrstitve v iskalniku Najdi.si pritegnejo na letni ravni približno 2.200.000 klikov tistih uporabnikov,
ki v iskalno polje vpišejo besedo igre. Prevedeno na mesečno raven bi to pomenilo več

72

kot 183.000 klikov. Ker večina uporabnikov v
iskalnikih klikne na vsaj dva ali tri izpisane rezultate iskanj, lahko z dokaj veliko verjetnostjo rečemo, da bo prvi izpisani rezultat dobil v
povprečju vsaj 180.000 obiskovalcev mesečno
prek iskalnika Najdi.si. To je seveda zelo lepa
številka, ki pa še zdaleč ni dokončna, saj ima
Google med slovenskimi uporabniki podoben
doseg (okoli 70 %) kot Najdi.si. Seveda nikakor ne smemo pozabiti, da generira spletna
stran obisk tudi prek drugih iskalnikov, imenikov in spletnih strani kot tudi prek oglaševalskih akcij.

rate težiti k istemu cilju − vaša spletna stran se
mora prikazati čim višje na prvi strani rezultatov iskanj v iskalnikih. Boljšo uvrstitev kot bo
imela stran, večji bo njen potencial za zaslužek.
Eden izmed najhitrejših in najenostavnejših
načinov postavite spletnih strani je uporaba
brezplačnega WordPressa (www.wordpress.
org), ki omogoča enostavno postavitev, urejanje in vzdrževanje spletnih strani. Ker je
WordPress v osnovi blogerska platforma, bi ga
bilo najbolj smotrno uporabiti za pisanje bloga
o igrah. Ga pa lahko brez težav uporabite tudi
tako, da v objavljene prispevke vključite kodo
za igranje določene igre, ki jo dobite na specializiranih igričarskih straneh, in tako omogočite svojim obiskovalcem igranje igre prek
vaše spletne strani, ki ste jo postavili z WordPressom.
Druga možnost je postavitev strani v lastni
režiji. Pristopi so lahko seveda precej različni,
odvisni predvsem od tega, kakšne tehnične in
oblikovne apetite želimo zadovoljiti. Postavite
lahko na primer popolnoma statične strani s
preprosto oblikovno podobo, ki ne bodo omogočale dodajanja iger prek spletnega vmesnika,
temveč bodo zahtevale ročno izdelavo vsake
posamezne podstrani. Zahtevnejši ko bomo
s svojimi željami tako glede videza kot glede
funkcionalnosti za uporabnike in administratorja, več časa in finančnih sredstev bomo porabili za izdelavo spletnih strani.
Projekta igričarske spletne strani pa se lahko
lotimo tudi tako, da poiščemo primernega ponudnika, ki ponuja skript za igre. Tako lahko
npr. prek strani Av Arcade (www.avscripts.
net/avarcade/) prenesemo v svoj računalnik
brezplačen skript za igranje iger, ki povrh vsega vključuje nekaj brezplačnih (roko na srce
– zelo povprečnih) oblikovnih predlog in tudi
100 iger. AV Arcade omogoča preprosto izdelavo kategorij in dodajanje iger na spletno
stran (žal ne omogoča dodajanja povezav do
iger na drugih straneh) ter njihovo urejanje.
Za začetek je lahko to zelo primerna osnova,
še zlasti če imamo toliko znanja, da sami malce
preuredimo dizajn in strukturo elementov na
spletni strani.

POSTAVITEV STRANI

Če ste v zgoraj navedenih številkah prepoznali potencial, ki bi ga lahko uporabili sebi v prid,
je najboljše, da se čim prej lotite izdelave spletne strani, namenjene igram, ki bo optimirana
za ključno besedo »igre«. Ne glede na to, ali se
boste odločili za postavitev vsebinskega bloga
na temo iger ali na primer za postavitev igričarskega portala z brezplačnimi online igrami, mo-

Stran igrice-igre.net je postavljena s
skriptom Av Arcade
moj mikro | 2 | februar | 2008

PREŽIVETI ...

promocija spletnih strani, namenjenih igram
spletni strani, saj je vključena v dizajn strani,
na katero smo vstavili kodo.

OPTIMIRANJE STRANI

Zgled spletne strani, postavljene s skriptom
GameSiteScript

Vmesnik Admin skripta Flash Game Script
je kljub številnim funkcionalnostim zelo
preprost za uporabo.

Ko imamo spletno stran postavljeno, jo je za
dosego želenih ciljev treba še optimirati. Kako
se na področju, kjer vlada velika konkurenca,
sploh prebiti med top rezultate v iskalnikih?
Edini odgovor je: s tehničnim in vsebinskim
optimiranjem spletne strani ter z gradnjo zunanjih povezav. Na tem mestu vas moramo takoj
opozoriti, da morate biti v procesu optimiranja
spletnih strani zelo potrpežljivi, saj uspešnosti
uporabljenih metod ni mogoče sproti preverjati, poleg tega pa je treba na prve rezultate običajno počakati vsaj nekaj tednov.
Najmanj, kar lahko storimo, če želimo stran
optimirati za besedo »igre«, je to, da omenjeno
besedo vključimo v vse najpomembnejše elemente, ki vplivajo na uvrstitev strani v iskalnikih. Začnemo lahko pri naslovu strani (title
oznaka), v katerega lahko poleg besede igre



Projekta postavitve
igričarske spletne
strani se lahko lotimo
tudi tako, da poiščemo
primernega ponudnika, ki
ponuja skript za igre.

V spletu najdemo seveda tudi plačljive
skripte, med katerimi velja omeniti predvsem
Vzdrževanje strani za igranje iger je lahko
naslednje:
časovno precej potratno opravilo (zlasti ko
• GameSiteScript (www.gamesitescript.com). prevajamo vsebino v slovenščino), saj obisCena osnovne različice je 50 USD; za 145 kovalci pričakujejo, da se bodo nove igre doUSD dobimo poleg skripta še 4 oblikovne dajale na stran vsaj enkrat tedensko. Če želimo
predloge, dodatek za objavo rezultatov naj- imeti stalen pritok obiskovalcev, si lahko poboljših tekmovalcev ter 1250 iger). Po 20 magamo z nakupovanjem paketov iger ali pa
USD stanejo različni paketi z 250 igrami ali preprosto tako, da na spletno stran vključujevideo posnetki.
mo kodo iger z dru• Game Script (www.gamescript.net). Uporab- gih spletnih strani,
niki pravijo da gre za eno izmed boljših skript pri čemer postanemo
za igranje iger ta trenutek. Osnovna različi- odvisni od hitrosti
ca stane 80 USD. Če dodamo še 270 USD, prenosa podatkov in
pa bomo dobili 4 oblikovne predloge, 1550 od delovanja zunaiger ter nekaj drugih ugodnosti. Za 300 USD nje strani. Načeloma
nam prodajo paket 2000 video posnetkov, ki pa lahko rečemo, da
jih lahko prek njihove aplikacije prav tako obiskovalec sploh ne
vključimo na spletno stran.
bo opazil, da je igra Zgled kode, ki jo vključimo na spletno stran, če želimo, da se igra
• Flash Game Script (www.flashgamescript. dejansko na drugi »servira« z zunanje spletne strani.
com). Cena osnovne
različice, ki stane 99
vključimo še npr. naslednje besede: brezplačne
USD, vključuje tudi paigre, akcijske igre, online igre ali kaj podobneket 350 iger in 240 viga. Optimiran naslov, ki naj ne bi presegal 60
deo posnetkov. Tako kot
znakov, bi bil videti nekako takole: <title>Igre
prejšnja dva omenjena
- brezplačne akcijske in erotične igre</title>.
skripta tudi ta ponuja
Besedo igre moramo vključiti tudi v metaoznaklasične funkcionalnoko description, ki opredeljuje opis strani. Omesti, kot so: enostavno
njena metaoznaka je pomembna, saj se velikourejanje in dodajanje
krat izpiše pod naslovom strani v iskalnikih.
iger, komentiranje iger,
Primer metaoznake: <meta name=«descriprangiranje, priporočanje
tion« content=«Igre za vse okuse. Akcijske
iger prijateljem, izdelava
igre, strelske igre in arkadne igre.«>
lestvic najuspešnejših
Igre se naj večkrat pojavijo tudi v povezavah
tekmovalcev in največv meniju, kar ne bi smelo biti problem, saj lahkrat odigranih iger ...
ko stran kategoriziramo v na primer: akcijske
• www.phparcadescript.
igre, zabavne igre, miselne igre, arkadne igre
com (30 USD, 150 iger,
ipd. Poskrbimo, da se bodo igre pojavile tudi v
precej povprečen diimenih dokumentov (npr. akcijske_igre.html),
zajn)
v imenih slik (npr. igre_pacman.jpg), v imenih
• www.getmyownarcade.
in opisih povezav (<a href=«http://www.miselcom (48,80 USD, 1600
ne-igre.com«>miselne igre</a>), v oznakah
iger in video posnetAv Arcade omogoča preprosto dodajanje iger prek spletnega
heading <h1>Akcijske igre</h1> ter v samem
kov)
vmesnika.
besedilu, objavljenem na spletni strani.

73

PREŽIVETI ...

promocija spletnih strani, namenjenih igram
Poleg »on-site« optimiranja moramo poskrbeti še za tako imenovano off-site optimiranje,
ki se nanaša na pridobivanje zunanjih povezav.
Prvi korak pri pridobivanju teh je ta, da spletno
stran vpišemo v najpomembnejše imenike in
iskalnike. V naslednjem koraku si lahko pomagamo z vpisom spletne strani na razne spletne
lestvice (ww.lestvica.si, www.izmenjava.com,
www.najsplet.com, www. toplestvica.org), ki
v zameno za vpis običajno zahtevajo povratno
povezavo do njihove strani. Do dodatnih povezav lahko z več ali manj truda pridemo razmeroma hitro tudi z izmenjavo povezav, z aktivnim udejstvovanjem na forumih in blogih, kjer
lahko pod vsakim prispevkom objavite podpis
s povezavo do svoje spletne strani, z objavo
PR-prispevkov in avtorskih člankov na drugih
spletnih straneh, s socialnimi zaznamki (kot
npr. www.digg.com in del.icio.us), s pomočjo
partnerskih programov in podobno. Pri gradnji
povezav se je treba zavedati, da bo uspešnost
optimiranja odvisna predvsem od števila in
kakovosti pridobljenih povezav. Več povezav s



Najenostavnejši način
za začetek trženja
oglasnega prostora na vaši
strani je, da pristopite k eni
izmed slovenskih spletnih
oglaševalskih mrež.
tematsko sorodnih strani, ki bodo imele povrh
vsega še dovolj visok PR (recimo od 4 naprej),
boljše bo za vašo uvrstitev v iskalnikih.

OBJAVA OGLASOV
NA SPLETNI STRANI

Najenostavnejši način za začetek trženja
oglasnega prostora je, da pristopite k eni izmed
slovenskih spletnih oglaševalskih mrež (Central Iprom − www.centraliprom.com, Httpool
− www.httpool.si, ToboAds − www.toboads.
si). Glave razlike med mrežami so predvsem
v modelu trženja oglasnega prostora in v tem,
da ToboAds ne ponuja oglaševanja z oglasnimi
pasicami, temveč kontekstualno oglaševanje.
Iprom izplačuje spletnim stranem delež prihodkov, ki ga ustvari prek cene na klik. Znesek,
ki ga dobi lastnik spletne strani, je odvisen tudi
od dosega njegove strani. Večji kot je doseg,
večja je cena na klik. Tako npr. strani, katerih
doseg je manjši od 5000, dobijo 0,07 evra na
klik, najbolj obiskane strani z več kot 500.000
mesečnega dosega pa imajo skoraj trikrat višje
izhodišče, saj dobi založnik od vsakega klika
na oglas 0,19 evra. Ker je Htpoolov model
zaračunavanja oglasnega prostora po ceni na
prikaz za večino podjetij, ki podrobneje analizirajo učinke oglaševalskih akcij, predrago,
ima Httpool problem z zmogljivostjo serviranja plačljivih oglasov. Bolj kot plačljivi oglasi
se namreč vrtijo samopromocijski oglasi medijev, ki so v njihovi mreži. ToboAds, ki je po
Googlovem vzoru ustvaril prvo kontekstualno

74



Raziskave so pokazale, da se približno 80 odstotkov
vseh klikov v iskalnikih zgodi na prvi strani rezultatov
iskanj, zato je optimiranje spletne strani za čim višjo
uvrstitev v iskalnikih ključnega pomena.
oglasno mrežo v Sloveniji, uporablja kombiniran model, saj poleg cene na klik zaračunava
tudi ceno na prikaz. Založniki v ToboAdsovi
mreži prejmejo polovico neto zneska, ki ga plača oglaševalec, in sicer za vsak veljaven klik
in prikaz oglasa na njihovi spletni strani. Cena
besedilnega oglasa se izračuna po naslednji formuli: (št. klikov x 0,2 EUR) + (št. prikazov x
0,0002 EUR). Cena izložbenega oglasa, ki vsebuje sliko za večjo opaznost pa znaša: (št. klikov x 0,3 EUR) + (št. prikazov x 0,0003 EUR).
Nov model obračuna pomeni, da je zaslužek po
novem odvisen tudi od števila obiskovalcev,
ne pa zgolj od njihove zainteresiranosti, da
kliknejo na objavljene oglase.
Za spletne oglaševalske mreže in založnike bi
bilo z vidika finančnih prihodkov najboljše, ko
bi lahko ves oglasni prostor prodali po ceni na
prikaz, katere povprečna vrednost na trgu znaša vsaj 0,004 evra. Na žalost so to zgolj pobožne želje. Stvarnejša je možnost, da vstopimo v
Ipromovo ali ToboAdsovo spletno oglaševalsko mrežo, kjer temelji obračunavanje oglasnega prostora po modelu cene na klik. Seveda
lahko tržimo oglasni prostor na spletni strani
tudi brez pomoči oglaševalskih mrež, vendar je
to precej zahtevno opravilo, ki pa je na koncu lahko poplačano z veliko večjimi oglasnimi
prihodki.

POTENCIALNI PRIHODKI

Predlagam, da za prikaz oglaševalskega potenciala, ki naj bi ga imela spletna stran z
igrami, operiramo le s številkami, ki smo jih
omenili že v uvodnem delu tega članka. Skratka, če dobi stran 180.000 obiskovalcev in če
v povprečju vsak obiskovalec obišče še vsaj 4
strani v sklopu spletne predstavitve, bi to pomenilo, da bi dosegli 720.000 prikazov strani
na mesečni ravni. Če bi imeli na vsaki strani
spletne predstavitve na voljo dve mesti za prikaz oglasnih pasic, bi lahko oglaševalcem servirali skoraj 1,5 milijona oglasov na mesečni
ravni. Ta številka pa seveda pomeni precejšen
potencial za oglaševalski zaslužek. Seveda le
v primeru, ko nam bi uspelo iztržiti celoten
oglasni prostor.
Če bi bila pokritost s plačljivimi oglasi 100odstotna in ob predpostavki, da bi oglasi dosegli vsaj 0,15-odstotno odzivnost (razmerje med
kliki in prikazi), bi lahko na mesečni ravni generirali 2250 klikov, za katere bi dobili plačilo.
Naj spomnimo še enkrat – govorimo zgolj o
obiskovalcih, ki bi prišli na spletno stran prek
Najdi.si. Glede na naš primer, bi se na Ipromu uvrstili v 6. razred (doseg od 100.000 do
200.000), kar pomeni, da bi za vsak klik dobili
0,15 evra. Mesečni zaslužek bi tako znašal 337,50 evra (0,15 EUR x 2250 klikov). Poglejmo
še, koliko zaslužka bi nam lahko prinesli bese-

dilni oglasi, servirani prek omrežja ToboAds:
50 % x ((2250x 0,2 EUR) + (1.500.000 x 0,0002 EUR))  50 % od (450 EUR + 300 EUR)
= 375 EUR.
Za čim boljši izplen je več kot priporočljivo,
da so spletni oglasi premišljeno postavljeni na
vaših spletnih straneh. Preveč jih nikakor ne
sme biti, pa tudi preveč skriti in neopazni ne
smejo biti. Treba je najti tisto pravo ravnotežje
med velikostjo in mestom izpostavitve, ki bo
generiralo največ prihodkov. Vse pa žal ni v
vaših rokah. Odzivnost na oglasne pasice je
običajno v največji meri odvisna od njihove
kreative in same ponudbe, ki je predstavljena
v oglasih.

STROŠKI

Če ocenjujemo potencialni zaslužek celotnega projekta, se nikakor ne smemo izogniti
tudi analizi stroškov. V kalkulacijo moramo
vzeti stroške, ki se nanašajo na: registracijo
domene, gostovanja spletne strani, postavitev
spletne strani in optimiranje spletne strani.
Registracija domene pri ponudniku GoDaddy (www.godaddy.com) stane 7 USD, osnovni
paket gostovanja, ki ponuja 5 GB prostora,
uporabo baze MySQL in 250 GB transferja,
pa 4 USD mesečno. Če plačamo gostovanje
za leto dni vnaprej, dobimo še nekaj dodatnega popusta, tako da je končni strošek samo
45 USD oziroma 30,50 evra. Ugodno, ni kaj.
Vendar. Če imamo v strežniku nekaj tisoč iger
in dober obisk strani, lahko kaj hitro računamo na povišanje stroškov, ki nam jih povzroči
prekoračitev dovoljenega prometa. Tej težavi
se lahko izognemo tako, da datotek z igrami
nimamo nameščenih v strežniku, ampak da v
spletne strani vključujemo kode za prikaz igre,
ki se nato nalagajo z drugih spletnih strani. Če
za nakup skripta za vzpostavitev strani z igrami
namenimo 50 USD in če dokupimo v letu dni
še vsaj štiri pakete z igrami, za katere bomo
odšteli 80 USD, se naša naložba povzpne na
175 USD (zaokroženo na 120 EUR). Za plačilo strokovnjaka, ki nam bo opravil temeljito
optimiranje spletne strani, moramo računati
na vsaj 200 evrov stroška. Če pod vse skupaj
potegnemo črto, lahko rečemo, da bi minimalna naložba znašala 320 evrov. K temu bi morali
prišteti tudi oportunitetne stroške vašega časa,
ki ga boste namenili projektu. Končni obračun
pokaže, da se nam naložba lahko povrne že v
mesecu dni. Seveda le v primeru, da se nam
uspe s spletno stranjo prebiti prav na vrh izpisanih rezultatov iskanj v iskalnikih s ključno
besedo »igre«.


moj mikro | 2 | februar | 2008

PREŽIVETI ...

temna plat iger

Ko od igre postanemo odvisni
Množične večigralne omrežne igre
so po uspehu Everquesta leta 1999
postale vir zaslužka za marsikatero
igralno korporacijo.
Piše : Primož Novak
primoz.novak@mojmikro.si

L

eta 2004 je luč sveta ugledal World
of Warcraft, ki omogoča tako obsežno igranje, da ni videti konca. Število
uporabnikov vsako leto zraste za nekaj
milijonov, trenutna številka uporabnikov se
vrti pri več kot 9 milijonih. Dodatek za World
of Warcraft − Burning Crusade so prodali v
2,7 milijona izvodih. Korporacije, ki ponujajo
omrežne igre, se na odvisnike ne ozirajo. Osredotočene so predvsem na zaračunavanje mesečne naročnine in izdajanje
dodatkov.

ZAKAJ ODVISNOST?



Mnogi odvisniki niso zadovoljni
s svojo resnično podobo,
zato si ustvarijo podobo, ki naj bi
predstavljala njeno nasprotje.

V vseh igrah je treba doseči
določen igralni nivo. Z vsakim
dodatkom za igro se nivo igranja poveča. Pri World of Warcraft se poveča s
60 na 70, kar pomeni še obsežnejše in težavnejše
igranje. To je pa le dodatna motivacija, da postanemo odvisni. Neskončno avanturo in raziskovanje v igri je mnogo igralcev vzelo preveč resno.
Čeprav omrežne igre temeljijo na nabiranju izkušenj in opravljanju nesmiselnih nalog, se igralci
na to ne ozirajo. Igre ne jemljejo kot hobi, ampak
kot resno delo. Mnogi zapravijo toliko časa za igranje, da izgubijo čut za realnost. Povprečen uporabnik porabi več kot 20 ur tedensko za igranje.
Bolj zavzeti uporabniki pa porabijo tudi po 40 ur
za igranje, vendar ta delež zavzema le 8 odstotkov
igralcev.
Problem pa niso samo mladoletniki, ampak
tudi odrasli, ki imajo urejeno družinsko življenje, vendar ga začnejo zanemarjati zaradi igre.
Dr. Maressa Orzack je opozorila, da je od igre
World of Warcraft odvisnih kar 40 % igralcev,
kar je okoli 3,6 milijona igralcev.

KAJ KAŽEJO PSIHOLOŠKE
RAZISKAVE

Psihološke raziskave so pokazale, da imajo
igralci različne motive za igranje: zabava in lagodje, čustvena sprostitev, pobeg od realnosti,
zadovoljitev medosebnih in socialnih potreb,
potreba po dosežku, potreba po vznemirjenju
in izzivu in potreba po moči. Odvisniki od iger
pravijo, da bi bilo njihovo življenje temno in
dolgočasno, če ne bi igrali. Nekateri igralci iščejo samopotrditev v anonimnem, sproščujočem in zavarovanem okolju. Mnogi odvisniki
niso zadovoljni s svojo resnično podobo, zato
si ustvarijo podobo, ki naj bi predstavljala njeno nasprotje. Zavzeti, pa tudi tisti manj zavzeti
uporabniki čutijo do svojega namišljenega lika

čustveno povezanost. Mnogi, ki se v socialnem
življenju počutijo ponižanega, imajo v igri dominantno funkcijo v kakšni skupini.

POSLABŠANJE PSIHIČNEGA
IN FIZIČNEGA STANJA

Raziskave so pokazale, da se pojavljajo različni simptomi fizične in psihološke odvisnosti.
Psihološki simptomi odvisnosti:
 občutek evforije pred računalnikom,
 nezmožnost prenehanja igranja,
 preživljanje vse več časa pred računalnikom,
 zanemarjanje družine in prijateljev,
 občutek praznosti, depresije,
 razdražljivost zunaj igralnega časa,
 laganje sodelavcem in družini glede igranja,
 težave s službo ali šolo.
Fizični simptomi odvisnosti:
 sindrom karpalnega tunela,
 suhe oče,
 migrene,
 bolečine v hrbtu,
 neuravnovešena prehrana,
 pomanjkanje osebne higiene,
 motnje v spanju – spremembe v bioritmu.

TEŽAVE Z ODVISNIKI
NA KITAJSKEM IN V JUŽNI KOREJI

Kitajska ima več kot 31 milijonov uporabnikov omrežnih iger, kar je kitajska vlada opredelila kot družbeni problem. Uporabnike obravnava podobno kot odvisnike od drog. Samih
odvisnikov pa je okoli 2,3 milijona. Mnogim
igralnim korporacijam je bilo naročeno, naj vpe-

ljejo program, ki bo igralce opozoril, da se začenja
njihov »nezdravi igralni čas«. Druga skrajnost pa
so zaposleni, ki igrajo World of Warcraft in druge
večigralne omrežne igre in pomagajo drugim za
napredek. Nekateri prodajajo orožja in svoje račune celo za pravi denar. Od marca 2007 Kitajska
prepoveduje odprtje novih internetnih kavarn,
ki bi mladini omogočale igranje. Leta 2005 so na
Kitajskem porabili 500 milijonov ameriških dolarjev za nakupovanje omrežnih iger.
Problem se je pojavil tudi v Južni Koreji, ki
ima zelo visoko povprečje internetnih uporabnikov. Uporabnikov omrežnih iger naj bi bilo
kar 2,4 milijona. Tamkajšnji odvisniki ne hodijo v šolo, samo da bi lahko igrali. Nekateri pa
so od same izčrpanosti umrli.

CENTROV ZA ZDRAVLJENJE
JE VSE VEČ

Prvi center za zdravljenje odvisnikov od iger
je Kitajska odprla že pred dvema letoma. Ustanova uporablja za zdravljenje igralcev elektrošok in psihoterapijo, kar imamo lahko za precej
krut način zdravljenja.
Letos se je odprl center za zdravljenje tudi v
Južni Koreji. Po dogovoru s korejsko vlado pa se
je odprlo kar 140 rehabilitacijskih centrov. Na
zdravljenje so se nekateri prijavili sami, ki so
ugotovili, da so postali odvisni. Nekatere so pa
prijavili starši, ki so ugotovili, da njihov otrok
presedi preveč časa pred računalnikom. Odvisniki, ki se tam zdravijo, ne smejo imeti računalnika. Vsak dan lahko opravijo le eno uro klicev
na mobitel, kar jim onemogoča, da bi poskusili
igrati prek mobitela. Zdravljenje poteka na različne načine: odvisnike učijo lončarstva, igranja bobnov, poudarek pa je tudi na športnih
dejavnosti, ki potekajo bolj po vojaško.
Poleg Kitajske in Južne Koreje so centre
za zdravljenje odvisnikov od iger odprli še v
ZDA, Avstraliji, Nemčiji … Ker je uporabnikov omrežnih iger vsako leto več, se povečuje
tudi število centrov za zdravljenje. 

75

PREŽIVETI ...

programi za opremljanje prostorov

POVSEM
ENOSTAVNO.
ZAČNITE NA
ZAČETKU. PRI
ZAMISLI, VIZIJI.
Piše : mag. Andrej Božin,
univ.dipl.inž.arh.
andrej.bozin@gmail.com

Opremiti lastno stanovanje, hišo »je kakor
ustvariti vesolje, vendar bolj zapleteno. Navsezadnje, ko je bilo vesolje ustvarjeno, ni bilo nikogar, ki
bi se pritoževal.«
Michael J. Hernandez,
Database Design for Mere Mortals
Pri opremljanju stanovanje je najbolje najeti arhitekta, ki vam bo pomagal do konca izoblikovati idejo in to materializirati. Kot sem
že ugotovil, opremiti stanovanje, hišo … vsekakor ni lahko, kajti treba je uskladiti vse želje,
potrebe, hotenja; vizije in ideje, ki se porajajo
iz dneva v dan, iz ure v uro, odkar smo začeli
razmišljati o novi opremi, ne samo svoje temveč tudi ideje moža, otrok, tašče … in vseh
okoli nas, ki so polni nasvetov in izkušenj.
»In kje začeti, vaša Visokost?« je vprašal.
»Začni na začetku,« je dejal Kralj resno, »in
nadaljuj, dokler ne prideš do konca: nato se ustavi.«
Lewis Carroll, Alica v čudežni deželi
Lahko bi dejal, da se interier oblikuje na
podlagi petih načel (Bruegge B. in Dutoit A.
H.: Object-oriented Software Engineering,
Pearson Education, New York, 2004):
Praktična izkušnja − je posledica predhodnih izkušenj.
Reševanje problema − zastavljeni problem
je treba rešiti. Ne moremo reči, da je kakšna
rešitev pravilna ali napačna. Rešitev je lahko
glede na postavljene zahteve le boljša ali slabša.
Omejeni viri − saj vemo, kakšne so cene.
Eno so želje, drugo pa so zmožnosti.
Interdisciplinarnost − sodelovanje z obrtniki (vodovod, električar, keramičar …).
Komunikacija − sodelovanje med arhitektom in naročnikom. Treba je preveriti različne
možnosti, različice, ki jih preveri tako arhitekt
kot naročnik.
Poglavitna razlika med profesionalnimi programi in ljubiteljskimi je v njihovi kompleksnosti.
Profesionalni programi omogočajo predvsem različne nastavitve in uporabo knjižnic
že narejenih elementov, ki jih naložimo za po-

76

samezne potrebe glede na problem, ki ga je treba
rešiti. Elemente knjižnice pa lahko po potrebi
še naprej nastavljamo in spreminjamo. Mnogi
znani proizvajalci pohištva ponujajo svoje elemente opreme, ki se uporabljajo v arhitekturni
risbi tako v 2D- kot v 3D-prostorski predstavitvi.
Posamezni deli opreme pa se lahko spreminjajo
po potrebi. Prav tako kot lahko v trgovini izberemo različno barvo kakega kosa pohištva, različne
noge, kljuke ali zaključke, vse detajle nastavimo
v programu in dobimo popolno virtualno sliko
rešitve problema.
Kompleksnost programa pa zahteva tudi kompleksno uporabnikovo znanje, pa tudi stroški nabave tovrstnih programov niso zanemarljivi, saj
niso namenjeni občasni uporabi.
Programi, namenjeni laični uporabi so načeloma enostavnejši, s »prijaznejšim« uporabniškim
vmesnikom. Že naložene knjižnice niso tako
kompleksne, pa tudi možnosti individualnih nastavitev ni toliko. Njihova prednost je predvsem
v njihovi dostopnosti. Množice nastavitev laični
uporabnik niti ne potrebuje, saj je osredotočen
na reševanje konkretnega problema, ki je bolj ali
manj enkratnega značaja. Možnost izbire različnih barv in materialov, tako pohištva kot gradbenih elementov pa tudi zadostuje.
Pomen laičnih programov in njihova splošna
uporabnost pri opremljanju prostora (tudi gradnji objektov) ni toliko v možnosti izbire različnih barv ali izbiri različnih materialov, temveč v
prostorski predstavitvi, ki si jo laični uporabnik
lahko sam ustvari in s svojega zornega kota zlahka preveri variante prostorskih konceptov, ne

glede na svojo izobrazbo.
Različne prostorske postavitve(ki jih lahko
raziskuje in razvija na monitorju ali na papirju)
pomagajo laičnemu uporabniku razumeti prostor in ustrezno oblikovati svoje želje in potrebe
glede na zahteve in zmožnosti prostorskih pogojev, ki so na voljo. V bistvu gre za pomoč pri
izoblikovanju prostorskega koncepta, ki najbolje ustreza potrebam in željam uporabnika.
Velik pomen laičnih programov pa daje
njihova pravilnost risanja 2D-dimenzij (torej
tlorisnih dimenzij), pa naj se to kolikor hoče
čudno in nesmiselno sliši. Po izkušnjah vedoč,
ko se rišejo skice različnih konceptov prostorskih ureditev, se tlorisne dimenzije elementov
zmeraj narišejo premajhne, tako da se v prostor lahko namesti več elementov, kot je dejansko možno. Tovrstni programi so v svojem
bistvu zelo uporabno orodje za razvijanje in
oblikovanje prostorskega koncepta uporabnika, ki na primer želi opremiti dnevno sobo ali
kopalnico.
Vendar, »se moramo zavedati, da zmeraj obstajajo razhajanje med konceptom in realnostjo
(Torej med zamislijo in med izvedbo.), kajti prvi je
statičen, slednja pa dinamična in spremenljiva.«
Robert Pirsig, Lila
Tako je kljub velikim zmožnostim različnih
laičnih programov najbolje »končati na koncu«. Torej, če smo začeli z mislijo o konceptu
prostorske razporeditve elementov, je najbolje
končati z arhitektom, ki vam bo pomagal pri
materializaciji vašega prostorskega koncepta.
moj mikro | 2 | februar | 2008

PREŽIVETI ...

Ljubo
doma,
kdor
CAD
ima

programi za opremljanje prostorov
Tam nekje sredi 80. let so po naših domovih sicer kraljevali Spectrumi in
Commodorji, a gospodinjstva, ki so si lastila te hišne mlinčke, so bila v primerjavi
z današnjo razširjenostjo računalnikov zelo, zelo redka. Zato ni čudno, da me
je širša družina kot nekoga, ki zna delati z računalnikom, s to čudno in na prvi
pogled nekoristno, a v daljni prihodnosti menda obvezno zverino, kmalu začela
obravnavati kot nekakšnega genijalca, čeprav resnici na ljubo, na svojem C64 nisem
znal drugega kot naložiti Turbo Tape in potem še kakšno igro.
Vprašanje je seveda retorično. Programi vsekakor obstajajo in v nadaljevanju članka si
bomo ogledali nekaj takšnih, ki jih je izvrgel
Google, ko smo vanj vnesli preproste iskalne kriterije tipa »3D interior design freeware
shareware,« ali »home design free.« Kot se zadnje čase vse pogosto izkazuje, se je tudi tokrat
najprej prikazala kopica plačljivih programov.
Navkljub kriterijem, da iščemo zastonj programe, znajo zadnja leta izdelovalci plačljivih programov svoje spletne strani oblikovati tako, da
jih Google izvrže prej kot tiste, ki jih dejansko
iščemo. Včasih zaradi tega dobimo napačen
vtis, da za kakšno področje zastonj programske
opreme enostavno ni – kar se je zgodilo tudi
tokrat. A daljše okopavanje iskalnih rezultatov
je vseeno rodilo peščico zanimivih naslovov.

ZASTONJ KOSILA
Piše : Matej Frece
matej.frece@mojmikro.si

Z

ato sem se prijel za glavo, ko je neki
sorodnik, ki je ravnokar gradil hišo,
izrazil željo, da bi si »na računalniku«
rad oblikoval prostore in jih opremil
s pohištvom. Kaaaaj? A je nor? S svojim morjem neznanja se nisem mogel izogniti neprijetni posledici, da je moj resda nezaželen ugled
bistrega računalnikarja v očeh sorodstva začel
počasi upadati. Navsezadnje, pisalo se je leto
1986, kaj pa sem takrat vedel.
Danes, leta 2008, živimo tako rekoč v prihodnosti. Resda po nebu ne letijo leteči krožniki, a hladilniki, ki uporabnika opozarjajo na
pomanjkanje mleka, že obstajajo, da o pretoku
pošte in filmov po žicah ne govorimo. Čista
znanstvena fantastika. S tega stališča so tudi
programi za notranje opremljanje že prešli v
sfero vsakdanjega življenja računalniško pismenega slehernika.
Teoretično gledano ste si lahko kopalnico
oblikovali že v programih, kot je AutoCAD.
Omogočali so (in še vedno) tako natančno
oblikovanje, da ste polagalcu ploščic lahko
pripravili natančno število ploščic, ki jih bo
potreboval in mu celo napovedali, za koliko
centimetrov bo moral skrajšati zadnjo vrsto
(resnična zgodba). Toda programi, kot je AutoCAD, so za povprečnega uporabnika preveč
zapleteni. Postavlja se vprašanje: ali so danes
na voljo že namenski, kratki, preprosti in po
možnosti brezplačni programi za tovrstno oblikovanje vaših bivalnih prostorov.

Najprej v oči pade toplo ime Sweet Home
3D, kar bi z malce pesniške svobode lahko prevedli kot Ljubo doma 3D. Najdemo ga na sweethome3d.sourceforge.net. V tlorisu preprosto
definiramo velikost sobe, njeno namembnost
(dnevna soba, kuhinja, kopalnica ...), nato pa
vanjo z miško vlečemo želene elemente, od
pralnih strojev, kavčev, oken, televizij, ploščic

in kar je še podobne šare, s katero opremljamo naše bivalne prostore. Delo je preprosto in
intuitivno, seveda z obveznim končnim prikazom naše sobe v 3D-obliki. Od zastonj programov verjetno še najboljši približek tistega, kar
iščemo. Zelo prijazno omogoča uvoz elementov iz drugih programov, tudi komercialnih in
celo s spleta, kamor navdušenci oddajajo svoje
pohištvene vektorske umotvore.
Malce drugačen pristop ponuja Mavericks
Plan. Ker gre za brezplačen odprtokodni program, je seveda v večnem beta stanju, a kljub

temu deluje brez težav. Najdete ga na www.mavericksplan.com/mavericks. Namestitveni paket je
velik vsega 2,3 MB, uporabnik pa se bo hitro počutil kot doma (sic), saj delovno okolje na moč
spominja na Office 2007. Bolj kot opremljanju
prostora s pohištvom je namenjen ustvarjanju
tlorisov. Rišemo kar z miško, vendar ne v slogu
prostega čopiča, temveč zaradi tehnične narave
izdelka določamo kontrolne točke, med katere
program samodejno doda izbran element (zid,
okno, vrata ...). Natančnejše opredelitve dimenzij lahko seveda vnašate tudi preko vnosnih polj.
3D-pogleda ne omogoča, a saj ga za zidove in
stropove niti ne potrebujemo.
Z zgoraj omenjenima programoma je vse lepo
in prav, toda prostora je še dovolj za dodatne
možnosti. Nekaj jih ponujajo na spletni strani slovenskega pohištvenega podjetja Alples
−
http://www.alples.si/02_Web_slovenski/3d.
html − kjer najdemo licenciran program Gaston Home Edition. Lahko si ga namestimo
po običajni poti (v tem primeru nas čaka 176
MB velik namestitveni paket) ali prek interneta. V tem primeru osnovni program zahteva
le 13 MB prenosa, vsi drugi pohištveni elementi iz Alplesovih aktualnih ponudb se snamejo
po potrebi. Iz nekega razloga spletna različica
zahteva tudi namestitev
certifikata. Program omogoča razmeroma preprosto opremljanje prostora s
pohištvom in celo takšnimi »malenkostmi«, kot
so plazemski TV ali zidni
elementi tipa okno, pipa,
vtičnica, ventilator, klima
... Med sestavljanjem se
za predmete iz Alplesove
ponudbe sproti izračunava
cena, tako da je program
namenjen tudi oz. predvsem izdelavi predračuna.
Delamo v pogledu na tloris,
ker je tako najpreprosteje,
na koncu pa si sobo svojih sanj lahko ogledamo
tudi v 3D-različici. Uporabniški vmesnik je za
današnje standarde malce okoren, pa tudi sicer
brez občasne uporabe priročnika ne bo šlo.
Le kaj najdemo na spletni strani enega izmed
največjih izdelovalcev pohištva na svetu, IKEA?
Kopico programov iz serije IKEA Homeplanner, seveda. Za nas sta zanimiva predvsem Homeplanner Bedroom in Homeplanner Kitchen
za opremljanje kopalnic in kuhinj. Gre za enak
koncept kot pri Gastonu, le da je narejen bolj
intuitivno. Izvedba »povleci in spusti« ter okleš-

77

PREŽIVETI ...

programi za opremljanje prostorov

čenje programa na nekaj ikon in štiri korake prispevata k temu, da še tako neuk uporabnik iz ponujenih artiklov IKEE precej hitro sestavi sobo
po svoji želji, kjer ga ob koncu čaka skupna cena
uporabljenih artiklov.
Envisioner Express 4.5 – čeprav gre za plačljiv
program, lahko dobite okoli 42 MB zajetno brezplačno različico, le registrirati se morate na naslovu www.cadsoft.com. Že demo različica prikaže,
da med zastonjskimi in profesionalnimi programi
obstaja ogromno kakovostno brezno. Envisioneer je videti kot kakšna dobra stara kitajska ali
japonska namizna igra: naučite se ga hitro, toda
obvladati ga je težko. Če želite iz njega potegniti
najboljše, boste potrebovali ogromno časa, a trud
bo vsekakor poplačan. Seveda ponuja vse, kar je
bilo do zdaj omenjeno (v neprimerno boljši izvedbi), in še več, saj omogoča izdelavo animacije, v kateri se sprehodite skozi svoje prostore ali
kar okoli hiše. Da podpira uvoz datotek iz drugih
najbolj znanih tovrstnih programov, verjetno ni
treba poudarjati. Ta odličnost ima seveda svojo
ceno, in sicer zajetnih 1200 dolarjev. Samo za
tiste, ki se z načrtovanjem hiš in opremljanjem
stanj preživljajo.
Če malce izstopimo iz okvira strogo namenske
programske opreme, lahko v te namene uporabimo tudi tiste programe, ki prvotno niso bili
mišljeni za opremljanje prostorov. Na tak način bi lahko, recimo, »zlorabili« slavni Googlov
program SketchUp (www.sketchup.com), ki je s
svojim vmesnikom primeren za gradnjo kakršnih
koli predmetov, ki jih lahko zreduciramo na skupek kock, valjev in krogel, torej tudi pohištvenih
elementov – čeprav je res, da bomo za to tvorbo
pohištva potrebovali več časa. Lažje ga je »zlorabiti« za ustvarjanje modela svoje (bodoče) hiše
in urejanje bližnje okolice.
Današnja prihodnost ne bi bila prihodnost, če
ne bi bilo možno stanovanja opremljati tudi v
spletu. Na naslovu www.seemydesign.com najdemo zanimivo, čeprav precej rudimentarno spletno
storitev: vnaprej oblikovani sobi določamo osnovno pohištvo in barve tal, stropa in kar je še tega.
Velike uporabnosti sicer ni, toda več kot dovolj,
da vidite, kako se skladajo različni materiali in
barve.

ZASTONJ KOSILA NE OBSTAJAJO

Za konec si še zelo na hitro poglejmo peščico
plačljivih programov, ki ponujajo brezplačne preizkusne različice.
SmartDraw sicer stane samo 200 dolarjev,
a je toliko bolj omejen. 3D-pogleda ne omogoča, kaj šele animacije. Namenjen je le izde-

78

lavi tlorisa in je temu
primerno videti kot
kak program za urejanje dokumentov z
dodatkom za tovrstno tehnično dokumentacijo. Prednost
brezplačne različice
je majhnost namestitve, toda slednja se
z uporabo veča, saj se
elementi snamejo s
na osnovi milijona parametrov, ki jih mora uporabnik vnesti. Kot takšen je precej zapleten, zato
se njegova uporabna vrednost pokaže šele, če ste
prekaljen mizar z dobrim znanjem angleščine.
Bolj kot za povprečnega uporabnika, ki bi se rad
malce vizualno igračkal z »lego« kockami, gre za
podaljšek mizarske obrti, kjer se bodo ob veliki
uporabnosti programa tem obrtnikom kar zasvetile očke, medtem ko bomo navadni uporabniki
le zabodeno gledali. Načrt morate že prej imeti
v glavi ali vsaj skiciranega in šele potem s tem
programom ustvarite čuda – če znate. Namenjen
je profesionalcem in kot tak ni zastonj: stane 20
spletne strani sproti ob uporabi
v programu. Brezplačno različico
lahko uporabljate teden dni −
www.smartdraw.com
ConceptDraw Floor Plan
– čeprav je zastonj, gre pravzaprav le za knjižnico elementov,
ki so namenjeni tvorbi tlorisov
in opremljanju sob. Krovni program, ConceptDraw, je namenjen grafičnemu oblikovanju,
podobno kot CorelDraw, in stane 300 dolarjev.
Kot zadnjega v poplavi omenimo še EZ-Architect. Gre za enega cenejših
programov, saj stane le 20 dolarjev. Brezplačno
demo različico lahko uporabljate neskončno
dolgo in ponuja vso funkcionalnost, le treh
najpomembnejših možnosti ne: shranjevanja,
izvoza in tiskanja. Na prvi pogled se zdi, kot da
smo se znašli v malce naprednejši različici Slikarja, ki omogoča zelo popreproščeno vektorsko risanje. Niti sledu o kakšnih sobah, zidovih, oknih in pohištvu, tudi v menijih ne. Šele
ob podrobnejšem iskanju se izkaže, da v levem
spodnjem kotu tiči nekaj ikonic, ki ponazarjajo pohištvene elemente. Čeprav sramežljivo
skrite, vsebujejo dokajšnje število različnih
gradnikov, da se znebimo začetnega kislega občutka, da gre za program, ki ima arhitekturo le
v svojem imenu. Najdete ga na www.theliquidateher.com/ez-architect.html.
Čeprav tehnično gledano ne spada v kategorijo
programske opreme za oblikovanje in opremljanje bivalnih prostorov, pa vseeno velja kot manjšo anomalijo omeniti program Cabinet Planner.
Namenjen je oblikovanju omar in drugih večjih
pohištvenih elementov. Je precej zapleten in ima
pravzaprav precej špartanski uporabniški vmesnik. Rudimentarna vektorska grafika se izriše le

dolarjev, demo različica omogoča 10 zagonov
programa. www.cabinetplanner.com

SKLEP

Specializiranih programov za notranje opremljanje je razmeroma dovolj, čeprav jih je velika večina plačljivih. Nasploh velja načelo,
da je tovrstna dejavnost v programski opremi
opredeljena kot podaljšek ali podzvrst kakšnega programa za izdelovanje grafov in diagramov
ali da gre za podvrsto programov CAD, v nekaterih primerih celo programov za obdelavo 2Dgrafike (ConceptDraw). Programov, ki bi bili
ozko specializirani le opremljanju prostorov, je
razmeroma »malo«, a še vedno več kot dovolj,
da pokrijejo vse vaše potrebe – navsezadnje za
to potrebujete le en (dober) program. Če se
malce pošalimo, bi si kakšni izbirčnejši uporabniki v prihodnosti hoteli omisliti še opcijo za
samodejno postavljanje pohištva glede na orientacijo sobe, in sicer po pravilih feng šuija.
Ob vsem povedanem se ne morem znebiti dileme, ali je sorodnik pred 22 leti tisto vprašanje
zastavil zato, ker ni imel pojma o računalnikih
ali pa je, nasprotno, bil precej velik vizionar,
tako rekoč pred svojim časom. Hm. 
moj mikro | 2 | februar | 2008

PREŽIVETI ...

vedeževanje prek spleta

Pogled v prihodnost
– malce drugačen
Če vaša lepša polovica finance zapravlja za razne prerokovalke, astrologe,
numerologe in podobne, si lahko prihranite 80 evrov in več, tako da jo napotite,
da si prebere to besedilo, in si vse informacije, ki jih potrebuje, najde v internetu.
Številne spletne strani vsebujejo zanimive sisteme za hiter izračun informacij
glede na vnesene podatke o rojstvu.
Piše : Tanja Čavlovič
tanja.cavlovic@mojmikro.si

S

te pred podpisom večje pogodbe ali
uvedbo nove veje posla? Policisti in reševalci dobro vedo, da je ob polni luni
zelo povečan obseg posla (torej zločinov, poškodb ...) in veliko uspešnežev se k prerokovalkam obrača po nasvet, kdaj je najugodnejši čas za kak začetek. Ste se kdaj s kakšnim
projektom mučili več dni, potem ko je vmes
minil vikend, pa ste v ponedeljek vse nekako
preprosto rešili, kot bi se naredilo samo? Ali
ste vedeli, da je Hitler pred vsako bitko hodil k
prerokovalki? S hitrim klikom na ogled položaja Lune, se lahko odločite, da rešitev problema
odložite za kak dan in nato se bo zadeva rešila
skorajda sama od sebe.

KITAJSKI HOROSKOP

Še vedno smo nekako na začetku leta, 7. februarja se začne kitajsko leto podgane. Začne
se po drugi mladi luni, tako da je vsako leto
drugačen datum. Če poslujete s Kitajsko ali
Tajvanom, jim lahko na ta dan pošljete kakšno
e-voščilnico. Podgana je prinašalka materialne
blaginje in razcveta posla ter napredka v službi.
Odpirajo so nove možnosti, zato je ugodno, da
pogodbe podpišete ali z novimi posli začnete
po 7. februarju, v tem letu bo prišlo tudi veliko
novih priložnosti. Pravkar premišljujem če je
letos treba izkoristiti tudi vse priložnosti za kopičenje denarja, da bo ta na voljo takrat, ko bo
leto kakšne druge živali, ki pa prinaša izgube.
Več o tem, kaj ste po kitajskem horoskopu in
kaj vas čaka v tem letu, si lahko preberete na
www.e-horoskop.si/kitajski-horoskop/.

NUMEROLOGIJA

Numerologija je ena najstarejših znanosti, z
njo se je ukvarjalo že veliko pomembnežev v
zgodovini (na primer Pitagora), in to je razlog,
da se veliko ljudi preimenuje, preseli nekam
daleč in podobno. Dan rojstva vas lahko zaznamuje in vsako leto, lokacija, ime in avtomobil imajo lahko za vas različne vplive. Če je
vaš avtomobil pogosto žrtev vandalov ali imate
z njim veliko manjših nesreč in okvar, je seštevek številk in črk vaših registrskih tablic zagotovo 4 ali 6, kar ne pomeni nič dobrega. Bistvo
numerologije je, da skuša vse besede in datume, predvsem osnovne podatke posameznika

(ime in priimek ter datum rojstva), pretvoriti
v število. Vsaki črki pripada določena številka med 1 in 9. Seštevamo posamezne številke
v podatku, dokler ne dobimo enomestne številke. Vsako število ima posebne lastnosti in
razlaga lahko pripomore k lažjemu poznavanju
dogajanja v posamezniku in njegovi okolici,
pa naj gre za ta trenutek ali za čas, ki prihaja.
Spomnite se, kaj vam je najbolj dalo misliti v
prejšnjem letu, in poglejte, kaj vas čaka v naslednjem na spletni strani www.numerologija.
net.

LUNIN VPLIV

Ali je danes dober dan za podpis pogodbe,
obisk frizerja ali ljubezenski sestanek? To lahko vsakodnevno preverimo in se odločimo,
kaj bomo storili. Če imamo na voljo nekaj
tednov za učenje za pomemben izpit, se lahko odločimo, da se bomo učili samo tiste dni,
ki so ugodni za učenje, in tako bomo z manj
porabljenega časa dosegli več. Vsi smo se že
kdaj na vse pretege učili, ker je bil pač naslednji dan izpit, a kakšnega podatka si nikakor
nismo mogli zapomniti. Glede na to, da se zaradi lune zgodita plima in oseka, baje naj bi
vplivala na tsunamije, poplave in vremenska
neravnovesja, morda ni tako slaba ideja. Po
luni se ravnajo ribiči, mornarji, pa tudi mnoga
ljudstva. Če vam kdaj kakšno delo res nikakor
ne steče in se začnete spraševati za trenuten
vpliv lune, skočite pogledat lunino stanje na
www.lunin.net ali pa na spletno stran www.
moonconnection.com/.

ASTROLOGIJA

Rojstna ali natalna astrološka karta je pregled postavitve planetov v trenutku, ko ste se
rodili. Pomembno je, da poznate svoj datum,
kraj in uro rojstva. Ti naj bi vplivali na vašo
osebnost, vaše sposobnosti, tam naj bi bilo
celo zapisano, s čim v življenju naj bi se ukvarjali oz. kaj vam je v največje veselje, včasih
tudi, kje boste spoznali sorodno dušo, kje so
kraji primerni za upokojitev, vaše osebnostne
lastnosti in pogled v bližjo prihodnost. Kdo si
upa? Ni vam treba poznati znakov in njihovih
položajev, le kliknete na vsak znak ali črto in
odpre se vam celoten opis vpliva postavitve
tega planeta. Izbirate lahko osebni portret, obnašanje v odnosih, kariera in poklic, dnevni
horoskop, kakšni ste bili kot otrok, ujemanje s

partnerjem in kratka napoved za nekaj let naprej.
Veliko ljudi to naredi enkrat v življenju. Če
ne drugače, takrat ko so pred največjimi razpotji in se ne morejo odločiti, kam naprej, ko se
jim zgodi kaj šokantnega ali pa ko dobijo preveč ponudb. Lahko pogledajo, na katerih geografskih področjih jih čaka sreča, kje se bodo
najbolj spočili, kje jih bodo najbolj cenili, s
katerimi telesnimi organi bi utegnili imeti težave in tako naprej. Zanimivo je, da so pri moji
rojstni karti na tistem delu, kjer so ponazorili
moje aktivnosti na geografskem področju Evrope, črte prav tam, kjer sem v resnici dejansko
že bila. So pa tudi razpotegnjene čez druge dele
zemlje, med drugim čez rajske otoke, kamor,
kot kaže, bom še šla. Zdaj tudi vem, da če bi
šla uspet v Hollywood, da bi bila prevarana in
se ne bi končalo dobro. Na vsako črto, ki je na
zemljevidu, kliknete in odpre se vam razlaga
vpliva planetov na dogajanje na tistem področju – če bi šli vi tja.
Pregled rojstne karte utegne kar drago stati
pri raznih gospeh, ki potem največ besedičijo
o osebnostnih lastnostih (ki jih, roko na srce,
poznamo tudi sami) in presenetljivo veliko
sprašujejo namesto govorijo, zato ste v prednosti, če razumete angleško, saj boste lahko to
spletno stran raziskovali dolgo časa. Če vas bo
to veselilo, seveda. Lahko pogledate, kaj pravi za vaše otroke, ali so pred kakšnimi odločitvami glede izobrazbe in vas povprašujejo za
nasvet. Dejansko smo za vsakega odraslega, za
katerega smo pogledali v karto, ugotovili, da se
ukvarja točno s tistim, v čemer naj bi bil najboljši oziroma kar mu je namenjeno. Končno
vam bo jasno, kaj pomeni če imate Sonce v
prvi hiši, kaj pomeni kakšna stvar v kateri hiši,
kakšen vpliv ima planet Jupiter in tako dalje.
Izzivam vas, poglejte v film svojega življenja na
www.astro.com . Nekaj je na tem.



79

V PRAKSI

fotografiranje v praksi

V zakulisju
športne fotografije
Ob pogledu na fotografije
s športnih prireditev in
športnikov, se ponavadi ne
sprašujemo, kako je nastala
takšna fotografija. Ne
zanima nas, kaj vse je bilo
že prej treba postoriti in na
kaj je moral biti pozoren
fotograf. Dejstvo je, da je
ta zvrst fotografije ena od
najzahtevnejših, tako z vidika
opreme kot tudi fotografiranja.

Piše : Bojan Stepančič
bojan.stepancic@mojmikro.si

A

traktivne fotografije ne nastanejo
zgolj po naključju, temveč zahtevajo
veliko znanja in dela ter dolgoletnih
izkušenj fotografa. Bistvo športne fotografije je ujeti določen trenutek pri športnem
dogodku. To zahteva od fotografa precejšnjo
zbranost in predvsem poznavanje športa in navade športnikov, ki jih fotografira. Pomembno
je, da fotograf točno ve, kaj dela, in da obvlada celoten potek fotografiranja. Obvladovati
mora opremo, ki jo uporablja pri fotografiranju,
in upoštevati vsebinski ter fotografski vidik.
Pri fotografiranju dogodka ni časa za ukvarjanje z opremo. Ni časa za iskanje kadrov in
merjenje svetlobe. Fotograf se mora na takšno fotografiranje zelo dobro pripraviti že veliko pred samim dogodkom. Ogled terena in
poznavanje športa sta ključnega pomena za
uspeh fotografiranja. Kadre in postavitev opreme na terenu že vnaprej skrbno določimo, prav
tako način fotografiranja in izbor objektivov,
ki bodo potrebni pri fotografiranju.

HITRO, OSTRO, KAKOVOSTNO

Fotografska oprema za fotografiranje športnih dogodkov se precej razlikuje od običajne.
Fotoaparati, ki jih uporabljajo športni fotografi, so zmožni posneti veliko zaporednih
posnetkov v sekundi. Najnovejši digitalni

80

zrcalnorefleksni fotoaparati naredijo tudi do
11 posnetkov v sekundi. Neprekinjeno zajamejo več kot 100 posnetkov v seriji, preden
se ustavijo in začnejo shranjevati fotografije na
kartico.
Sistem samodejnega ostrenja ali avtofokus
(v nadaljevanju AF) je veliko bolj izpopolnjen
kot tisti, ki jih najdemo v kompaktnih digitalnih aparatih. Opazna je predvsem razlika

v hitrosti in odzivnosti ostrenja, kar pa je še
posebej zaznati v slabih svetlobnih razmerah.
Natančno in ostro sledenje športniku med
gibanjem pa omogoča veliko število AF-točk
v aparatu, ki so zelo občutljive in natančne.
Profesionalni zrcalnorefleksni fotoaparati imajo še mnogo drugih funkcij in parametrov, ki
vplivajo na delovanje AF-sistema in jih je
moč prilagoditi razmeram fotografiranja. Tako
je mogoče v posebnih menijih nastaviti odzivnost gorišča na objekte, ki niso v gorišču in
se gibljejo mimo točke, kjer ostrimo. V takih
primerih lahko AF-sistem popolnoma ignorira
ali pa prenese ostrino na tak objekt. Izbiramo
lahko tudi število AF-točk, ki bodo aktivirane,
in določimo avtomatiko, ki v danih razmerah
zaklene gorišče, ob nenadnem premikanju pa
ponovno aktivira sledenje gorišča motivu.
Za športnega fotografa pa je predvsem pomembno, da ima aparat s katerim fotografira,
zelo kratek čas zatemnitve zrcala. Pri športni
fotografiji je bistvo ujeti točno določen trenutek, in predolga zatemnitev v iskalu fotoaparata bi pomenila, da lahko fotograf ta trenutek
zamudi.
Največji napredek pri zrcalnorefleksnih digitalnih aparatih je opaziti pri kakovosti fotografij, posnetimi z visokimi ISO-nastavitvami
občutljivosti. Visoka ISO-nastavitev omogoča
zelo kakovostne posnetke pri fotografiranju v
slabih svetlobnih razmerah. Določeni aparati,
namenjeni za športno fotografijo, imajo možmoj mikro | 2 | februar | 2008

V PRAKSI

fotografiranje v praksi
nost nastavitve do 12.800 ali celo 25.600 ISO,
pri tem pa je kakovost posnetka zadovoljiva.
Visok ISO pride do izraza ter omogoča ostre
fotografije pri športih, ki se odvijajo v slabih
svetlobnih razmerah in kjer uporaba bliskavic ni mogoča. Z visoko ISO-nastavitvijo in z
uporabo svetlobno močnih objektivov dobimo
zelo kratke zaklopne čase, ki na fotografiji »zamrznejo« gibanje športnika.

jektiv, zazna drobne tresljaje in premike ter v
delčku sekunde izvrši korekcije. Tresljaji se izničijo, fotografija pa je kljub daljšim zaklopnim
časom in premikom objektiva ostra. S takšnim
sistemom stabilizacije lahko fotografiramo iz
roke brez uporabe stativa s 3−4 stopnje daljšimi
časi kot sicer, pri tem pa dobimo ostre fotografije. Res pa je, da vsa ta tehnologija občutno podraži tovrstne objektive, tako da so ti dostopni
večinoma profesionalnim fotografom.

ZATESNJENA OHIŠJA

Ohišja profesionalnih fotoaparatov so po
pravilu zatesnjena proti vodi in prahu. Zatesnitve so tudi na vseh gumbih in premikajočih
delih , ki preprečujejo, da bi voda in kondenz
prišla v notranjost aparata. Športne prireditve
se odvijajo v vseh vremenskih razmerah, zato
mora biti tudi vsa druga fotografska oprema
prilagojena fotografiranju v različnih vremenskih razmerah.

BLISKANJE NA DALJAVO

Obvezna oprema športnih fotografov so tudi
bliskavice. Pri večini proizvajalcev opreme
najdemo brezžične bliskavice, ki jih je moč
postaviti daleč stran od mesta, kjer stoji fotograf, ta pa jih lahko proži na daljavo prek aparata in oddajnika.

FOTOGRAFIJE LETIJO V NEBO

OD TELEOBJEKTIVOV DO RIBJIH OČI

Zelo pomemben del fotografske opreme pri
športni fotografiji so objektivi. Objektivi, ki
jih uporabljamo pri športni fotografiji, so ponavadi večjih goriščnic, da bi se lahko s fotografijo čim bolj približali motivu. Odvisno od



Bistvo športne fotografije je ujeti
določen trenutek pri športnem dogodku,
kar zahteva dobro poznavanje tako opreme
kot tudi športa.
športe panoge se ponavadi uporabljajo teleobjektivi z goriščnicami, večjimi od 200 mm
(300,400, 600 in več mm). Pri fotografiranju
športov, kjer se objekt premika z veliko hitrostjo, uporabljamo objektive z zelo velikimi
goriščnicami. Razlog je predvsem ta, da večja
razdalja med fotografom in motivom »ubije«
hitrost premikanja, zato ima fotograf več možnosti, da ujame zanimiv trenutek in pri tem
dobi ostre fotografije, hkrati pa ima AF-sistem
v aparatu tudi več možnosti, da nastavi ostrino
pri določenem posnetku.
Dobra lastnost teleobjektivov, ki jo v športni
fotografiji s pridom uporabljajo pa je tudi stiskanje perspektive. Teleobjektivi povzročijo,
da je ozadje na fotografijah vidno bližje kot v
resnici. S tem se ustvarijo večje enakomerne
ploskve v neostrem zadnjem planu. Tako je
manj možnosti, da bi nebistveni detajli v ozadju vplivali na kompozicijo fotografije. Velika
odprtina zaslonke in večje goriščnice pri teleobjektivih tudi lepo zameglijo ozadje. Glavni
motiv tako izstopi iz kadra in s tem pritegne
vso pozornost nase.
Velik vpliv na ostrino fotografij pa ima poleg že omenjenega tudi AF-sistem ostrenja v
objektivu. Profesionalni objektivi imajo tako
imenovani ultrasonični ali USM (pri Canonu)
AFS (pri Nikonu) sistem premikanja skupine
leč, ki nastavljajo ostrino znotraj objektiva. Ta
sistem ima pogon za premik leč vdelan v objektiv in je veliko hitrejši ter natančnejši od kla-

sičnega pogona, ki je
ponavadi v aparatu.
Seveda v športni
fotografiji ne uporabljamo samo teleobjektivov. Čeprav je
večina fotografij posneta na tak način, pa
v določenih športnih
panogah uporabljajo
predvsem širokokotne objektive, zlasti pri
novejših trendovskih
športih, ki vključujejo tudi precej akrobatskih
elementov in skokov. Velikokrat vidimo fotografije s takšnih športnih prireditev, ki so bile
narejene s posebnimi ultraširokokotnimi objektivi ali fish eye objektivi, ki zajamejo vidni kot
180 stopinj. Narava motiva je pri teh športih
takšna, da je treba športnika prikazati skupaj z
okoljem, v katerem nastopa. Ker so takšni športi
precej trendovski, so objavljene fotografije zelo
specifične in poskušajo podajati tudi »life style«
športnikov. S tem pa se razširi vpliv športne fotografije tudi na druga področja življenja.

HOP, CEFIZELJ ...!

V zadnjem času imajo skoraj vsi profesionalni objektivi vdelan sistem za stabilizacijo slike. Ta odlično deluje tudi takrat, ko z aparatom
sledimo premikajočemu se motivu. Ta sistem s
pomočjo majhnih žiroskopov, vdelanih v ob-

Na vsak pomemben športni dogodek (kot
je recimo velika nagrada formule 1) velike
svetovne agencije
pošljejo ob svojih
še neodvisne (freelance) fotografe,
ki pokrijejo vsak
delček proge. Tako
nastane velika količina fotografij, tudi
po več deset tisoč.
Vsi posnetki gredo v
računalniško postprodukcijo,
kjer
fotografije izberejo
in obdelajo. Pri fotografiranju dvoranskih športov je vse
bolj v rabi sistem za
brezžični prenos podatkov iz fotoaparata v računalnik, kjer
jih lahko že takoj
pogledajo, naredijo
izbor in pošljejo naprej v uredništvo. V
prodajni izbor pride
vsega 200–300 fotografij. Prodaja tako nastalih
posnetkov več kot pokrije visoke stroške produkcije. V tem poslu ni prostora za naključja in
oprema ne sme biti šibak člen.
Vsa ta napredna tehnologija od fotografa
zahteva podrobno poznavanje opreme. Ob
običajnih fotografskih znanjih mora fotograf
danes vsaj do neke mere obvladati tudi stvari,
ki včasih niso bile neposredno povezane z fotografijo. Vsekakor je športna fotografija postala
tehnično veliko bolj prefinjena in obsežna. S
fotografiranjem velikih športnih dogodkov se
tako ukvarja velik tim ljudi. Njihova skrb je,
da do nas pridejo samo najboljše fotografije, s
tem pa postavljajo na področju športne fotografije čedalje višje standarde.



81

V PRAKSI

obdelava fotografij: ločljivost in velikost slike

PPI, DPI, izrez, interpolacija ...
Slika je premajhne ločljivosti, je premajhna, premalo dpi .. in podobne izraze velikokrat
srečam na raznih fotografskih forumih. Kaj sploh so ločljivost, ppi, dpi, interpolacija?
Vse je povezano z velikostjo naše slike tako v digitalni kot natisnjeni obliki.
Piše : Matic Kos
matic.kos@mojmikro.si

Velikost slike oziroma ločljivost

Gotovo ste videli že nešteto reklam in oglasov
za fotoaparate s 3, 6, 10, 12 megapikami! No, ta
podatek je pri fotoaparatu velikokrat manj pomemben, je pa priljubljen pri marketinškem oddelku podjetja. Pove pa nam, kako veliko sliko
je določen aparat zmožen zajeti oziroma kakšna
je površina te zajete slike. Za domačo uporabo
zadoščajo že 3 megapike (trije milijoni pik oz.
slikovnih elementov − pikslov), čeprav nas prodajalci vneto prepričujejo, da potrebujemo več.

Vzemimo aparat s 6 milijoni pik. Slika v
razmerju 3 : 2 bi bila tako velika 3000 x 2000
pik. To nam pove, da ima ena stranica 3000,
druga pa 2000 pik. Če to pomnožimo, dobimo
površino 6 milijonov pik. Velikost slike v Photoshopu pogledamo prek menija Image / Image
Size (Alt + Ctrl + I).

DPI IN PPI

Glede oznak DPI in PPI je velika zmeda, velikokrat pa smo za to krivi tudi sami, ker uporabljamo napačen termin.
Tiskalnik sestavlja sliko iz okroglih pik.
Medtem ko so pike na monitorju kvadratne

in poravnane druga ob drugi, so
pike pri tisku okrogle in se pokrivajo ali odmikajo med seboj
ter tako sestavljajo sliko. Večji
kot je razmak med pikami, svetlejša je slika in obratno. DPI
(dots per inch) označuje število
pik oziroma razmak med njimi v
enem palcu (1 palec = 2,54 cm),
kot jih je zmožen določen natisniti tiskalnik.
PPI (pixels per inch) pa označuje število oziroma gostoto pik
na palec v digitalni sliki. 100 ppi
pomeni 100 pik v dolžini enega
palca, 50 ppi pomeni 50 pik v dolžini enega palca ... Pri pripravi digitalne slike pripravlja tisk
se digitalne pike (piksli) spremenijo v tiskalne
pike. 300 ppi je potrjeno število za optimalen
tisk fotografskih slik. Težave pa nastajajo, ko
želijo tiskarji (in drugi) fotografije s 300 dpi, čeprav dejansko mislijo 300 ppi. Tako je v praksi
izraz dpi zamenjal ppi, čeprav to ni pravilno.
Načeloma je za optimalno kakovost tako priporočenih 300 pik na palec (300 ppi). Več sicer
ne bo škodilo, vendar pri klasičnem tisku tudi ne
bo vidnejših izboljšav, pozna se le pri »teži« (KB/
MB) datoteke. Enako pa ne velja za nasprotno
smer. Če ppi nižamo, izgubljamo tudi pri kako-

vosti oziroma ostrini slike. Skrajna minimalna
meja je težko določljiva. Vse je odvisno od slike
in uporabe končne natisnjene slike ter od vsakega posameznika. Jumbo plakati dimenzij 3 x 4 m
se tiskajo tudi pri 30 ppi, a zaradi razdalje gledanja tega ne opazimo. Če tak plakat pogledamo z
razdalje enega metra, pa so barvne točke (raster)
že močno vidne. Zanimiv je tudi test, pri katerem
so izvajalci natisnili tri slike iz aparata z 1 M, 3 M
in 6 M pik na dimenzijo 20 x 30 cm. 90 odstotkov ljudi je razliko med 1 M in 3 M takoj opazilo,
samo 10 odstotkov pa jih je opazilo razliko med 3
M in 6 M. Po tem bi lahko sklepali, da je za normalno uporabo 200 ppi še sprejemljiva kakovost;
manj kot to pa že ni priporočljivo.

TISKAJMO

Pa pustimo teorijo, poglejmo raje prakso.
Število pik na palec (ppi) in ločljivost sta tesno povezana. Večja kot je ločljivost, večjo sliko
bomo lahko natisnili pri zadovoljivi kakovosti
(visoka številka ppi). Poznamo velikost slike,
zdaj pa izračunajmo, kako veliko sliko lahko
natisnemo. (tabela spodaj)

Kaj pa LPI?
Tiskarji uporabljajo tudi izraz LPI (lines
per inch), ki označuje število pik na število
vrstic. 150 LPI pomeni 150 vrstic s 150
pikami na palec. 150 LPI je že dolgo standard za tisk kakovostnejših tiskovin, kot
so knjige in kakovostne revije. Časniki, za
primerjavo, uporabljajo 85 LPI, zato so v
časopisju pri slikah tiskarske pike (raster)
jasno vidne.

82

moj mikro | 2 | februar | 2008

obdelava fotografij: ločljivost in velikost slike
Formula za izračun vrednosti ppi je stranica slike v pikah, deljeno s končno velikostjo
natisnjene slike v palcih. Dobljeni rezultat je
vrednost ppi.

Lahko pa izračun obrnemo in izračunamo
optimalno velikost slike. Stranico slike delimo
z želeno gostoto pik (ppi), dobljeni rezultat je
velikost natisnjene slike v palcih.

z interpolacijo analizira pike v sliki ter vrine
nove pike z barvnimi vrednostmi, ki so podobne sosednjim pikam..
Čeprav obstaja kar nekaj samostojnih programov za interpolacijo,
pa to mirno storimo
tudi s Photoshopom.
Ponovno je meja še
kakovostne povečave
težko določljiva, odvisna tako od vsebine slike
kot namena uporabe. Načeloma lahko sliko interpoliramo do 150 % originalne velikosti, brez
večjih posledic. Čeprav imajo zadnje različice

Vse omenjene izračune pa nam samodejno izvede tudi Photoshop. V oknu Image Size (Image / Image Size; Alt + Ctrl + I) so vsi potrebni
elementi za izračun in pripravo slike za tisk.

Photoshopa zmogljivejše algoritme za povečavo, pa je sliko vseeno priporočljivo povečevati
v 10-odstotnih intervalih.

V prvem delu imamo navedeno ločljivost oziroma velikost naše slike v pikah. V drugem delu
so navedeni podatki o velikosti natisnjene slike z
upoštevanjem tretjega podatka – ppi. Da bi spremenili vrednost ppi, moramo obvezno omogočiti
izbiro Resample Image. Ko vnesemo novo vrednost
v okno ppi, nam Photoshop samodejno izračuna
dobljeno natisnjeno velikost slike. Lahko pa tudi
vpišemo želeno dimenzijo natisnjene slike in Photoshop nam izračuna vrednost ppi pri tej dimenziji.
Za optimalno kakovost nastavimo ppi na
število 300. Photoshop nam izračuna, kako
veliko sliko bomo pri tej vrednosti lahko natisnili. Če je ta dimenzija večja od tiste, ki jo
želimo, lahko sliko mirno pomanjšamo, saj
s tem prihranimo prostor na disku in čas pri
prenosu slike v laboratorij. Resample Image
omogočimo in zmanjšamo dimenzijo na želeno
vrednosti. Vrednost ppi ostane pri tem nespremenjena. Tako je slika pripravljena za izpis.

Slike v Photoshopu interpoliramo preko
okna Image Size (Image / Image Size; Alt +
Ctrl + I). Tokrat izbiro Resample Image pustimo omogočeno (odkljukano). Najprimernejši
način interpolacije pri povečavah je Bicubic
Smoother. Spremenimo enote iz pik v odstotke ter vnesemo vrednost 110 % (tako sliko povečamo v 10-odstotnih intervalih, kot smo že
prej zapisali). Potrdimo. To ponavljamo, dokler
ne dobimo želene velikosti slike. Ko imamo sliko primerne velikosti, jo shranimo in pošljemo
v tisk. Če nismo pretiravali, na natisnjeni sliki
ne bomo opazili (večje) izgube kakovosti.

INTERPOLACIJA
Kakšne so naše
možnosti, če je
slika premajhna
za želeni tisk? Ena
od možnosti je
umetna povečava oziroma interpolacija. Program

V PRAKSI

IZREZ

Na začetku članka sem napisal, da je za normalno uporabo in tisk fotografij pri dimenziji do
20 x 15 cm dovolj že 3 Mp velika kamera, pa
vendar obstaja tudi izjema tega pravila – izrez
(crop). Izrez nam omogoča, da sliko obrežemo
na želeno velikost, odrežemo moteče elemente
ali spremenimo razmerje velikosti. V Photoshopu to najenostavneje naredimo z uporabo orodja
Marquee. Z orodjem naredimo izbor slike, ki jo
želimo obdržati, ter prek menija Image / Crop
odrežemo nepotrebne dele. Če odrežemo večji
del slike, nam večja originalna slika z več pikami
omogoča ohranitev zadostnega števila pik za kakovosten izpis tudi po izrezu. Tu nam 6, 7 in več
milijonov pik velika slika še kako prav pride. 

83

V PRAKSI

GNU/Linux v praksi

Preprosta izdelava datotek MP3
Še ne tako dolgo tega so na naših policah kraljevali CD-ji, dandanes pa nas
verjetno kar lepa večina hrani svojo glasbo v precej razširjenem in priljubljenem
formatu MP3. Zato si bomo pogledali, kako lahko v okolju GNU/Linux svojo
glasbo z zvočnih CD-jev pretvorimo v datoteke MP3, ki jih lahko uporabljamo v
priljubljenem predvajalniku, avtoradiu ali mobilnem telefonu.

dirnik (in s tem format izhodne datoteke) ter
bitno hitrost (kakovost izhodne datoteke).

Piše : Robert Klinc
robert.klinc@mojmikro.si

N

aloge se lahko (kot vedno) lotimo
na več načinov. Uporabniku najmanj prijazni postopki opravijo
pretvorbo s programi brez grafičnega vmesnika, pri čemer se vse opravi besedilno
v ukazni vrstici. Na našo srečo se lahko temu
izognemo, saj tudi v okolju GNU/Linux najdemo programe, kjer se lahko vse potrebno
postori na uporabniku prijazen način (prek
uporabniškega vmesnika in z nekaj kliki). Eno
izmed takšnih orodij je RipperX (http://sourceforge.net/projects/ripperx/).

RipperX

RipperX je preprosto orodje za zapis in pretvorbo zvočnih sledi s CD-jev v enega izmed
stisnjenih zvočnih formatov (Ogg, MP3, FLAC
…). Deluje na vseh operacijskih sistemih Linux,
Unix, BSD in podobnih, saj temelji na knjižnicah GTK in je na voljo brezplačno (izdano z
licenco GPL – GNU General Public License).

Seznam skladb in osnovne informacije o
skladbah na CD-ju.

Vidimo, da vloženi CD ni vseboval podatkov o
skladbah, zato nam je v pomoč zbirka CDDB. Pritisnemo na gumb CDDB (tretji z leve) in počakamo. Če zbirka CDDB, s katero se program poveže,
vsebuje podatke o našem ploščku, se nam prosta
mesta v našem grafičnem vmesniku zapolnijo.

Nastavitvene možnosti na jezičku MP3

Opomba. Če na seznamu ni na voljo nobene
od naštetih možnosti, to pomeni, da na našem
operacijskem sistemu ni nameščen noben kodirnik (encoder), zato ga moramo namestiti.
Po opravljenih nastavitvah je pred začetkom postopka pretvorbe potrebna le še izbira skladb, ki jih
želimo pretvoriti. Lahko izberemo vse (kar storimo
s pritiskom na gumb Select all tracks) ali pa vsako posamezno skladbo (kar storimo s pritiskom na gumb,
ki je nahaja med podatkoma o dolžini in naslovu
skladbe, po pritisku pa se spremeni v kljukico). Pretvorbo začnemo s pritiskom na gumb Go!!!.

Glavno okno orodja RipperX

Z NEKAJ KLIKI DO MP3-ALBUMA

Rokovanje je zares preprosto. Za pretvorbo celotnega albuma je potrebno le nekaj klikov, RipperX omogoča hkratno zapisovanje in pretvorbo
(skrajša čas postopka), za nameček pa podpira
tudi dopolnjevanje informacij o naših datotekah
s podatkovno zbirko CDDB (Compact Disc DataBase − to je spletna zbirka s podatki o CD-ploščah, od koder orodje pridobi podatke o naslovu
plošče, izvajacu/izvajalcih, naslovih skladb in podobno). Pa si poglejmo uporabo praksi.
V pogon vstavimo glasbeno zgoščenko in
program zaženemo. Ob zagonu program CD
prebere in prikaže glavne podatke.

84

Seznam skladb po uporabi funkcije CDDB

Preden sprožimo pretvorbo, je dobro, da preverimo nastavitve programa in parametre, ki
vplivajo na format, kakovost in velikost želenih datotek. Prav tako lahko nastavimo mapo,
kamor se bodo datoteke shranile, označimo, da
želimo ohraniti vmesne datoteke wav in podobno. Do nastavitvenih možnosti pridemo s pritiskom na gumb Config (prvi z leve). Dobro je
preveriti vsaj jezička General (kjer nastavimo
ciljno mapo ter določimo želeni način zapisa
imena datoteke) in pa MP3, kjer izberemo ko-

Status pretvorbe
moj mikro | 2 | februar | 2008

V PRAKSI

triki in nasveti

RipperX nas med postopkom snemanja in
pretvorbe vseskozi obvešča o tem, kaj se dogaja.Če je vse v najlepšem redu, nas kaj kmalu
razveseli obvestilo o končanem procesu.

Slike, navigacija,
varnost in še kaj
Z računalnikom lahko počnemo marsikaj. In to tudi delamo. A včasih
naletimo na težavo ali nevšečnost, iz katere ne vidimo izhoda. Takrat
pridejo na pomoč triki Mojega mikra.
Piše : Zoran Banović
zoran.banovic@mojmikro.si

MANJŠANJE SLIK
Obvestilo o končani pretvorbi

V ciljni mapi nas po končani pretvorbi pričakajo izbrane skladbe v izbranem formatu, za
nameček pa je prisotna še datoteka m3u s seznamom in pravilnim vrstnim redom pretvorjenih skladb (kot so bile zapisane na CD-ju).

Ustvarjene datoteke

Pretvorbo smo tako opravili, datoteke pa so
pripravljene na uporabo.

G

otovo se vam je že zgodilo, da ste hoteli
komu poslati fotografije, pa ste naleteli
na težavo. Ta je v tem, da sodobni fotoaparati
naredijo fotografije, velike tudi dva megabajta in več. To je, kar zadeva kakovost in možnost obdelave sicer zelo dobro, za pošiljanje po
elektronski pošti pa ne najbolj. In to iz dveh
razlogov. Prvi je hitrost. Večina uporabnikov
interneta pri nas ima povezave od sebe bistveno
nižje hitrosti od povezav k sebi. In zato pošiljanje fotografij lahko traja in traja. Drugi razlog so
omejitve poštnih predalov. Zadnje čase prostor
v poštnih predalih sicer ni več tako žgoča zadeva kot je bil včasih, a nekatere omejitve vseeno
obstajajo. Pri pošiljanju priloženih datotek, torej tudi pri fotografijah, je težava v tem, da ima
mnogo poštnih strežnikov omejitve glede na
velikost posameznega poštnega sporočila. Tudi
če imate poštni predal velik več gigabajtov, vam
to pri pošiljanju fotografij ne bo koristilo, če je
posamezno sporočilo omejeno na, recimo, velikost pet megabajtov. Seveda je mogoče sestaviti
več sporočil, a to spet ni ravno priročno.
Drug primer: imate kopico fotografij, pa bi jih
radi objavili v spletu. Težava je enaka kot prej
– slike so prevelike.
V obeh primerih je treba fotografije pač nekako
zmanjšati. Zmanjšati tako, da ne bodo zasedale
toliko prostora. Možnosti je kar nekaj. Fotografije lahko odpremo v kakšnem urejevalniku slik in

Priloge shranimo in fotografije so pripravljene na pošiljanje ali objavo v spletu.

vsako posebej zmanjšamo na ustrezno velikost. To
je sicer izvedljivo, a precej zamudno. Zato nekateri urejevalniki omogočajo tudi tako imenovano
paketno pretvorbo (batch conversion), ki omogoča izvajanje določenih funkcij na več datotekah
zapored, torej v paketu. To je že bližje uporabnosti. A za to je treba imeti urejevalnik fotografij in
ga tudi znati uporabljati. Spreminjanje velikosti
fotografij je namreč povezano s ponovnim vzorčenjem (resample), s čimer lahko fotografijo krepko
pokvarimo, če ne vemo, kaj počnemo.
Obstaja pa možnost, ki je preprosta za uporabo, hkrati pa daje dobre rezultate. In to je
sprememba velikosti s pomočjo Microsoftovega
Outlooka. Da, tistega Outlooka, s katerim se
greste elektronsko pošto. Ta namreč vsebuje posebno funkcijo, ki je namenjena lajšanju težav z
velikostjo pri pošiljanju fotografij. In s preprostim trikom lahko te zmanjšane fotografije tudi
shranimo. Kaj torej naredimo?
Najprej v Raziskovalcu poiščemo fotografije,
ki bi jih radi »poslali«, v resnici pa zmanjšali.
Označimo jih, kliknemo z desno tipko in izberemo Pošlji/Prejemnik pošte. In Outlook, če ga imate
nastavljenega kot privzeti program za delo z elektronsko pošto, vas bo kar takoj vprašal, kaj naj
naredi. Odprlo se bo namreč okence, kjer vas bo
vprašal ali naj fotografije pomanjša, z izbiro Pokaži
več možnosti pa dobimo na voljo tudi izbiro velikosti ciljnih fotografij. Izberemo eno od velikosti in
potrdimo izbiro. Odprlo se bo okno novega sporočila, v katerem bodo kot priloge naše fotografije,
vendar pomanjšane na velikost, ki smo jo želeli.
In zdaj trik, ki v bistvu ni trik – iz menija Datoteka
izberemo Shrani priloge in shranimo pripete datoteke. Pazimo le, da ne prepišemo originalov.
Tako lahko preprosto zmanjšamo veliko število fotografij in jih pripravimo bodisi za pošiljanje
po elektronski pošti bodisi za objavo v spletu. In
to kar brez urejevalnika fotografij.

Outlook nas vpraša, kaj naj naredi s
fotografijami.

85

V PRAKSI

triki in nasveti

GEOGRAFSKE
KOORDINATE

Z

adnje čase postajajo geografske koordinate
čedalje pomembnejša zadeva. Ne le, da ima
vse več ljudi takšne ali drugačne navigacijske
naprave, geografske koordinate uporabljajo tudi
različne spletne storitve. Tako lahko z njimi na
primer krmilimo dogajanje v Google Earthu ali
pa dodamo geografske reference fotografijam,
kot je to pri storitvi Flickr. A za to potrebujemo
podatke v različnih oblikah oziroma formatih.
Prav zaradi te uporabnosti geografskih koordinat se pojavlja potreba po njihovem zapisu na
način, ki naj je blizu – torej stopinje, minute in
sekunde. A Excel na primer, tega ne zna. Zna sicer računati s temi kotnimi vrednostmi, a le če so
zapisane v decimalni obliki. Pa si malce oglejmo,
kako je mogoče s temi številkami »telovaditi«.
Sprememba stopinj, minut in sekund v decimalni zapis je pravzaprav preprost matematičen
postopek. Vzamemo število stopinj, mu prištejemo
število minut, ki jih delimo s 60 in število sekund,
ki jih delimo s 3600. Če bi to prevedli v »Excelovo
filozofijo«, bi bila zadeva videti tako: Vzemimo, da
imamo v celici A5 zapisane stopinje, v B5 minute
in v C5 sekunde. Če hočemo v celici E5 dobiti decimalni zapis teh vrednosti, moramo vnesti formulo:
=A5+B5/60+C5/3600

razdelek je simpatičen
zato, ker nam dovoljuje precej svobode
pri izbiri zapisa. V
vnosno vrstico vpišite
naslednji izraz:
[h]° mm’ ss,000’;@

Ko boste pritisnili
Enter, se bo v celici
prikazal zapis, kot ga
želimo. Če ne veste,
kje najti znak za stopinjo – običajno ga
dobite, če pritisnete
desni Alt+5.
Do tu vse lepo in
prav. Kaj pa pri napravah GPS? Tam
zapis večinoma ni v
obliki stopinje, minute in sekunde, pač
pa stopinje in decimalnega zapisa minut.
V tem primeru je postopek podoben, le da
moramo decimalno
vrednost deliti še z 60,
da dobimo minutni
zapis, nato pa seveda
ustrezno oblikovati

Excel časovne vrednosti shranjuje kot del dneva. Decimalni zapis
zato delimo s 24 in določimo pravo obliko zapisa.

Če hočemo imeti kombiniran zapis, kot ga poznajo naprave GPS, moramo
decimalni zapis deliti s 1440 (24 x 60) in določiti novo obliko zapisa.

Izračun decimalne oblike zapisa je matematično zelo preprost.

Tak zapis je uporabe za preračunavanja. Kaj pa
če bi radi zdaj ta decimalni zapis spremenili nazaj
v stopinje, minute in sekunde, a tako, da bi imeli
celoten zapis le v eni celici, in ne v treh kot na
začetku? Tudi to je mogoče. Najprej moramo izračunano decimalno vrednost deliti s 24, saj Excel
časovne vrednosti shranjuje kot del dneva. Če
imamo torej v celici E5 decimalni zapis, naš cilj
pa je imeti v celici G5 zapis v obliki stopinj, minut in sekund, moramo v celici G5 najprej deliti
vrednost celice E5 s 24, torej vpisati formulo:
=E5/24

Zdaj pa tisto najpomembnejše – kako Excel
pripraviti na to, da število zapiše v obliki stopinje, minute in sekunde. Pravzaprav ni potrebno nobenega računanja več, le obliko zapisa
podatka v celici je treba določiti. Na celici G5
torej kliknemo z desno tipko in izberemo Oblikuj
celice in v razdelku Številke izberemo Po meri. Ta

86

zapis. Če smo prej v
celici G5 imeli E5/24,
se bo zdaj celica glasila:
=E5/1440

Predelati moramo
tudi obliko zapisa, ki
bo zdaj:
[mm]° ss,000’;@

Tako lahko dobimo oba načina zapisa.
Prednost takšnih zapisov je tudi v tem, da je
mogoče nad njimi izvajati računske operacije
in tako Excel kot OpenOffice.org Calc bosta
pri tem uspešna.

V programu Calc iz zbirke OpenOffice.org je postopek popolnoma
enak, saj tudi ta neposredno ne podpira zapisa v obliki stopinje,
minute, sekunde.
moj mikro | 2 | februar | 2008

V PRAKSI

triki in nasveti

USMERJEVALNIK
– REŠITELJ

S

aj veste, zaupati je dobro, nadzirati še bolje.
Pregovor, ki vsekakor drži. A drži tudi pregovor, da so pravila za to, da se kršijo. Četudi se bomo
z otrokom še tako zatrdno dogovorili, katerih stvari na spletu ne bo počel in da bodo nekatere dejavnosti omejene na določene ure, to še ne pomeni,
da bo to res. Mladi nadebudnež ali nadebudnica
bosta poskušala najti način, kako ta pravila vsaj
malce omiliti, če jih že ignorirati ni mogoče.
No, v takšnih primerih pa pride prav domači usmerjevalnik. Ta je, poleg svojih osnovnih
funkcij omogočanja dostopa do interneta več
uporabnikom, tudi brezžičnim, zelo uporaben
tudi za določanje, kaj se v spletu sme početi in
česa ne, v veliko primerih pa je za to mogoče
določiti tudi čas. Druga dobra lastnost usmerjevalnika je, da ga ne gre ravno najenostavneje
pretentati. Razni programi za starševski nadzor
in programski požarni zidovi so sicer v redu, a
velikokrat so takšni, da jih bo naš vrli zanamec
kaj hitro »obrnil«. Če pa v usmerjevalniku, ki je
zaščiten z geslom, nastavimo kaj se sme in česa
ne, pa bo stvar malce težje prevarati. Ne nemogoče, težje pa.
Večina usmerjevalnikov vsebuje tudi požarni
zid in v njem nekatere nastavitve, ki nam pri
omejevanju otrokovih pravic v spletu pridejo še
kako prav. Imena funkcij se od usmerjevalnika

do
usmerjevalnika
nekoliko razlikujejo,
so pa podobna imenom »URL filter«
in »WAN & LAN
filter«. Prvi je namenjen določanju »neželenih« spletnih naslovov, drugi pa vratom,
katerih promet bi radi
omejili. Pa si oglejmo,
kako zadeva deluje
pri enem od Asusovih usmerjevalnikov.
Če imate kakšnega
drugega, bodo zadeve
podobne. Če se kje
ustavi, pač preberite
navodila. V njih bo
vse pisalo.
Najprej se je seveda treba prijaviti
v usmerjevalnik. To
večinoma naredimo Rubrika URL filter v usmerjevalniku omogoča izdelavo seznama
tako, da v spletnem »neželenih« spletnih strani.
brskalniku odpremo
stran http://192.168.1.1/. Nato nas usmerje- Spletne strani
valnik vpraša za uporabniško ime in geslo. To
Kako omejiti obisk nekaterih spletnih strani?
je običajno tovarniško nastavljeno tako, da se Vzemimo, da naš otrok preveč časa preživi na
oboje glasi admin ali kaj podobnega (navodila!). strani Glasuj zame. V usmerjevalniku bo med naNajprej je potrebno zamenjati geslo v nekaj, kar stavitvami požarnega zidu najverjetneje kakšen
naš zanamec ne bo takoj uganil.
razdelek, ki se bo glasil URL filter ali kaj podo-

87

V PRAKSI

triki in nasveti

bnega. Njegova uporaba je več kot preprosta, saj
je treba le vpisati spletne naslove, katerih obisk
bi radi preprečili. Pri »Glasuj zame« je to www.
glasujzame.com. Ali pa www.ii2.org, ki je zadnje
čase tudi priljubljena stran. Seveda to velja tudi za
Facebook, YouTube in še kaj. V teh nastavitvah
lahko torej izdelamo seznam strani, za katere ne
bi radi, da jih otrok obiskuje. Pri nekaterih usmerjevalnikih je mogoče celo določiti, za kateri računalnik v omrežju zadeva velja in za katerega ne,
včasih pa celo ure, kdaj je kaj dosegljivo in kdaj
ne. Vse to je odvisno od programske opreme, ki jo
usmerjevalnik vsebuje. Običajno je tako, da dražji
kot je, več možnosti ponuja. Ni pa nujno ...

stvar videti? Če bi radi omejili vse računalnike
znotraj omrežja, potem za številko IP (source IP
ali kaj podobnega) izberemo 192.168.1.*. Nato
določimo vrata. Ena od njih so 1863, torej to
številko vpišemo v rubriko Port range. Nato pa
še izberemo protokol TCP. In kaj vse moramo
zapreti? Marsikaj, vse pa je odvisno od različice
komunikacijskega programa.
- vrata 1863 protokola TCP,
- vrata od 6891 do 6901 protokola TCP,
- vrata 1503, 3389, 5004-65535 protokola UDP.

Vrata

Spletne strani so le ena od stvari, ki jih je
dobro nadzirati in omejiti. Druga je na primer
neposredna komunikacija preko različnih programov neposrednega sporočanja. Med mularijo
je najbolj priljubljen Microsoftov Messeneger z
vsemi svojimi smeški, drezljaji in kaj vem čem še
vse. Kako ga omejiti? No, tu pa je potrebno malce več »telovadbe«, saj je marsikaj odvisno tudi
od različice programa, ki se ga uporablja. Najprej
je dobro v prejšnjo rubriko, torej URL filter, dodati spletna naslova gateway.messenger.hotmail.
com in gateway.messenger, ki ju uporabljajo nekatere različice Messengerja. Nato se lahko posvetimo drugim parametrom. In to so vrata. S
teorijo, kaj to pomeni, vas ne bomo obremenjevali, saj ni toliko pomembna. Povejmo le, da gre
za način, kako nekateri programi komunicirajo
s spletom. Nastavitve največkrat najdemo pod
imenom WAN & LAN filter ali kaj podobnega.
Tudi tu je vse odvisno od programske opreme
znotraj usmerjevalnika. Nekateri že vsebujejo
seznam najpogosteje uporabljanih programov in
jih je le treba izbrati, nekateri pa takšnega seznama nimajo in je treba nastavitve vnašati ročno.
Seveda pa so tudi primeri, ko je seznam programov, ki bi jim radi preprečili dostop na voljo,
a stvar ne deluje, ker je med tem nastala nova
različica programa, ki deluje nekoliko drugače in
ga požarni zid v usmerjevalniku zato ne spozna.
Nekateri usmerjevalniki omogočajo tudi časovno določanje, kdaj je uporaba kakšnega programa mogoča in kdaj ne.
Pa se omejimo na to, kako mulcu preprečiti
dostop do Messengerja oziroma kako mu ga omejiti. V rubriki LAN to WAN filter boste našli
možnost določanja omejevanja vrat za nekatere
številke IP. Kaj to pomeni? Najprej številke IP.
Usmerjevalniki računalnikom v omrežju večinoma določajo številke, ki so višje od 192.168.1.1. To zaseda usmerjevalnik sam (navznoter),
računalniki pa dobijo številke 192.168.1.2, 192.168.1.3 in tako naprej, če seveda ne določimo
drugače. Zato je običajno čisto v redu, če rečemo, da veljajo pravila za vse računalnike znotraj
omrežja, torej 192.168.1.* (zvezdica pomeni
vse). Če pa smo računalniku, ki ga uporabljajo otroci, določili statično številko IP, potem pa
lahko pravila določimo le za to številko. In kako
poteka omejevanje prometa? Tako, da vpišemo
številko IP, številko vrat ali obseg ter protokol,
katerega »pogovor« bi radi omejili. Kako je torej

88

Je vse skupaj smotrno?

Govorim lahko le iz lastnih izkušenj. Ker se
mi je zdelo, da hčera malce preveč preždi na eni
od »socialnih« spletnih strani, sem ji, ne da bi
ji povedal, na usmerjevalniku stran dodal med
prepovedane. Kak dan se ni zgodilo nič, potem
pa je prišla k meni in me vprašala, kako je to
mogoče, da je lahko odpre vse strani, le ene ne.
Delal sem se neumnega in rekel, da ne vem in
da je morda kaj narobe z omrežjem. Po kakšnem
tednu se je stvar ponovila, potem pa zamrla in
zdaj stran ni več aktualna. Očitno gre tudi brez
nje … Saj vem, malce
hinavsko, a namen je
dosežen.

Filtriramo lahko tudi vrata in s tem onemogočimo oziroma
omogočimo uporabo nekaterih programov.

Nekateri usmerjevalniki ponujajo tudi možnosti omejevanja na določene naslove. Pri Messengerju lahko poskusite zadevo narediti tako,
da vsem notranjim naslovom IP onemogočite
dostop do naslova 207.46.104.20. Pri usmerjevalniku Dlink je stvar videti nekako takole:
DENY Source: LAN, 192.168.1.* -> Destination:
WAN, 207.46.104.20

BRISANJE VSEBINE,
NE PA MAP!

V

časih se nam zgodi, da bi radi zbrisali vsebino mape in njenih podmap, a obdržali
strukturo map enako, kot je bila. Imamo na
primer mapo Slike, v njej pa mape Original,
Kopija, Povečano, Zmanjšano in še kakšno.
V vsaki od teh map imamo datoteke, ki bi
jih radi zbrisali. Ker bi radi, da ostanejo mape
takšne, kot so, moramo vsako posebej odpreti
in izbrisati vsebino.
Ali ne gre preprosteje? Gre, a z dokaj zapletenim DOS-ovim ukazom, kar je nepraktično.
Lahko pa ta DOS-ov ukaz vključimo v priročni
meni in vse, kar moramo narediti, je, da ga izberemo z miško. Kako to narediti?
Pravzaprav je stvar čisto preprosta. Odpremo
register (Start/Zaženi – Regedit) in v njem poiščemo razdelek:
HKEY_CLASSES_ROOT\Directory\shell

Če boste naredili vse tako, kot je prav, bo
Messenger javil, da se ne more prijaviti.

Na oznaki shell kliknemo z desno tipko in izmoj mikro | 2 | februar | 2008

V PRAKSI

triki in nasveti

beremo Novo/Ključ in vpišemo ime, na primer
Počisti vsebino map. Zdaj z desno tipko kliknemo na tem novem ključu in mu dodamo nov
ključ z imenom command. Nato izberemo ključ
command in v desnem oknu dvojno kliknemo
na (privzeto). Odprlo se bo okence, v katerega
vpišemo ukaz:
cmd /c “cd /d %1 && del /s /f /q *.*

Ta ukaz naredi točno to, kar želimo – zbriše le
vsebino map, ne pa map samih. Ko vse skupaj
zapremo, lahko odpremo Raziskovalca ali Moj
računalnik, najdemo mapo, katere vsebino bi
radi zbrisali, in na njej kliknemo z desno tipko.
Poleg drugih možnosti bo zdaj na voljo tudi možnost Počisti vsebino map.

V registru moramo dodati ključ

V priročnem meniju izberemo Počisti
vsebino map in vsebina se bo zbrisala,
mape pa ostale.

LEPO LEPLJENJE

E

na od lastnosti sistema Windows je tudi ta,
da je mogoče podatke prenašati iz enega
programa v drugega prek odložišča. Največkrat
tako, da v enem programu označimo želene podatke, izberemo Urejanje/Kopiraj, se prestavimo
v drug program in v njem izberemo Urejanje/Prilepi. To je sicer zelo dobrodošlo, lepo in koristno,
a vedno ne prav praktično. Še zlasti v primeru,
ko prenašamo vsebino elektronske pošte, spletne strani, dokumente PDF ali kaj podobnega,
v Word. Tam se stvari dostikrat zapletejo, saj
Word iz osnovnega dokumenta »potegne« ne le
vsebino, ampak tudi oblikovanje. In tega se je
pogosto težko rešiti. Sicer med posebnim lepljenjem obstaja možnost uvoza kot navadno besedilo, a ta vedno ne deluje tako, kot bi si želeli,
poleg tega pa je pot do nje dokaj zamudna.
Obstaja metoda, s katero lahko v Wordove
dokumente lepimo neoblikovana besedila. Po-

vezana je z izdelavo makra, ki pa mu lahko dodelimo kombinacijo tipk in ga s tem naredimo
hitro in preprosto dosegljivega. Najprej moramo makro seveda izdelati. V Wordu izberemo
Orodja/Makro/Makri ali pa pritisnemo Alt+F8.
V polje ime makra vpišemo ime, na primer Izkljuci_oblikovanje in pritisnemo gumb Ustvari. V
oknu urejevalnika makrov vpišemo kratek programček, tako da je vse skupaj videti tako:
Sub Izkljuci_oblikovanje()
Selection.PasteSpecial Link:=False,
DataType:=wdPasteText, Placement:=wdInLine, _
DisplayAsIcon:=False
End Sub

To je vse, kar zadeva makro. Pritisnemo gumbek
z disketo, da ga shranimo, nato pa gumbek
z oznako Worda, da
zapremo urejevalnik
makrov in se vrnemo
nazaj v Word. Zdaj
moramo temu makru
dodeliti kombinacijo
tipk. Najbolje je, da
izberemo kar recimo
Alt+V. Kombinacija
Ctrl+V namreč pomeni Prilepi, tako da
je Alt+V nekaj, kar je
dokaj podobno in si kombinacijo lažje zapomnimo. Kombinacijo tipk ukazu ali makru določimo
tako, da izberemo Orodja/Po meri in v oknu, ki se
odpre, razdelek Ukazi. V seznamu Zvrsti poiščemo
Makri in pritisnemo gumb Tipkovnica. Odpre se
novo okno, imenovano Tipkovnica po meri, kjer
iz seznama Zvrsti spet izberemo Makri, izberemo
svoj makro in se postavimo v ukazno vrstico Pritisnite nove bližnjične tipke. Tam pritisnemo želeno
kombinacijo tipk, v našem primeru Alt+V. Če
kombinacija še ni zasedena (če je niste dodelili
kakšnemu drugemu ukazu), potem Word ne bo
protestiral in lahko boste izbrali gumb Priredi. In
to je vse. Ko boste od zdaj naprej poskušali prilepiti kak kos oblikovanega besedila, boste imeli
na voljo dve možnosti. Običajna, CTRL+V, bo
prilepila oblikovano, nova, Alt+V pa neoblikovano besedilo. 

VELIKE DATOTEKE
NA KLJUČKIH

T

ehnologija gre naprej in na trgu je moč dobiti že ključke USB, na katere je mogoče
shraniti tudi 8 GB. To je sicer lepo in prav, a
ka, ko na tak ključek ne moremo shraniti na
primer ISO-slike DVD-ja, čeprav ta zaseda le
slabih 4,5 GB. Zakaj?
Odgovor tiči v datotečnem sistemu, dodeljenemu ključkom USB. Ker so ti v večini primerov FAT32, naletimo na omejitve, ki jih ta
sistem prinaša, to pa je največja velikost datoteke, ki je 4 GB. Za vse, kar je več, bo sistem sporočil, da je disk (ključek) poln. Ali se tega lahko
rešimo? Logična rešitev bi bila ključek preformatirati na datotečni sistem NTFS, saj ta teh
omejitev nima. A to je lažje reči kot narediti,
saj nam Windows ob izbiri formatiranja ključka
te možnosti ne ponuja. Na voljo je le FAT32,
včasih pa še navaden FAT. Zakaj?
Težava povezave sistema NTFS in naprav, kot
je ključek USB je v tem, da sistem NTFS bistveno
aktivneje uporablja sistem predpomnjenja (caching) kot FAT32. To pa lahko ima za posledico
težave pri shranjevanju podatkov na ključek – če
namreč ključ odstranimo prehitro, se lahko zgodi,
da vsi podatki še niso shranjeni, čeprav je na prvi
pogled videti, da so. Zato so se pri Microsoftu odločili, da sistem NTFS raje kar »skrijejo«.
Kako torej na ključek shraniti datoteke, večje od 4 GB? Z datotečnim sistemom NTFS. To
»skrivanje« možnosti formatiranja v NTFS namreč ni ne vem kako globoko in ga je mogoče
dokaj preprosto odstraniti. To naredimo tako, da
ključek vstavimo v režo USB in pustimo, da ga
računalnik prepozna. Z desno tipko kliknemo
na ikoni Moj računalnik in izberemo Lastnosti ali
pa iz Nadzorne plošče izberemo Sistem. V oknu
odpremo razdelek Strojna oprema in izberemo
gumb Upravitelj naprav. Odprl se bo tisti stari
znani Device manager. V seznamu naprav bo med
trdimi diski (Disk drives) tudi ključek USB. Če
ga dvojno kliknemo, se odpre okno lastnosti in
v razdelku Policies dve možnosti. Izberemo možnost Optimize for performance. Po ponovnem
zagonu Windows bo formatiranje ključka s sistemom NTFS omogočeno.

Makru lahko dodelimo kombinacijo tipk in ga s tem naredimo hitro dostopnega.

89

V PRAKSI

triki in nasveti

Vendar pazite! Onemogočanje NTFS ima,
kot smo zapisali, svoj namen. Da se vam ne bi
zgodilo, da prehitro odstranite ključek in izgubite podatke, vedno najprej izberite ikono Varno odstranjevanje strojne opreme, ki jo imate v
desnem spodnjem kotu zaslona.

DOS DRUGJE

Č
Pred odstranitvijo ključka je dobro izbrati
funkcijo varnega odstranjevanja strojne opreme.

V Upravitelju naprav lahko določimo, da bo ključek mogoče formatirati v NTFS.

eprav je Windows operacijski sistem, kjer
veliko večino stvari naredimo v grafičnem
okolju, pa se vsake toliko časa pojavi potreba
kaj narediti tudi v stari dobri ukazni vrstici. V
ta namen ima Windows programček, imenovan ukazni poziv MS-DOS ali po starem DOSprompt. V njem lahko vpisujemo ukaze kot
pravi hekerji.
A ta DOS-ov ukazni poziv ima slabo lastnost. In ta je, da so ob zagonu vedno postavi
v mapo, imenovano %HOMEDRIVE%%HOMEPATH%, kar v jeziku sistema pomeni, da se
postavi na disk C:\Documents and Settings\{ime}, kjer je ‘ime’ vaše uporabniško ime. In potem moramo z ukazom CD to pot spreminjati,
dokler ne odpremo želene mape, kar je zoprno.
In če je nekaj zoprno in če o tem pišemo v
rubriki V praksi, to pomeni, da imamo zdravilo. V tem primeru je vse skupaj čisto preprosto.
V meniju Start poiščemo Ukazni poziv, na njem
kliknemo z desno tipko in izberemo Lastnosti. V
razdelku Bližnjica je kopica nastavitev in mož-

HITRO DO NOVE MAPE

V

erjetno delite moje mnenje, da je ena naj- in držimo tipko Ctrl
bolj zoprnih stvari pri delu z datotekami in to mapo odpeljemo
znotraj Windows tvorjenje nove mape. Kakor na želeno mesto. Tako
koli obrnete, je to opravilo zoprno. Še najlaž- bomo izdelali njeje jo naredimo tako, da na mestu, kjer bi radi no kopijo v poljubni
mapo kliknemo z desno tipko in izberemo mapi – in prav to žeNovo/Mapa. In kljub temu, da gre za precej limo. Namesto desne
pogosto opravilo, nam Microsoft v nobeni raz- tipke in Novo/Mapa
ličici Windows od 95 naprej, ni dal na primer imamo Ctrl in poteg.
gumba za to. Zakaj? Že vedo, zakaj…
Nekoliko bolje, a še
Kakor koli že, če ne more Mohamed h gori, ne optimalno.
bo pa obratno. Sicer neke res ergonomske in privlačne rešitve ni, razen recimo uporabe kakšnega Total Commanderja namesto Raziskovalca,
obstaja pa vsaj simpatičen približek. Njegova
ideja je v tem, da v vrstici hitrega zagona izS spremembo nastavitve izhodišča lahko DOS-ovemu
delamo prazno mapo, ki jo s pritisnjeno tipko
ukaznemu pozivu določimo mapo, v kateri se bo odprl.

Ctrl prenesemo na želeno
mesto, s čimer naredimo
nosti, nas pa zanima le tista z oznako Izhodišče.
njeno kopijo.
V njej je zapisano %HOMEDRIVE%%HOKako to narediti? PovMEPATH%. In to moramo spremeniti. Vzemisem preprosto. V mapi
mo, da bi radi Ukazni poziv zagnali tako, da se
C:\Documents and Setzažene v mapi Moji dokumenti na disku D. V
tings\{ime}\Application
tem primeru v okence namesto tistega čudnega
Data\Microsoft\Internet
zapisa vpišemo d:\Moji dokumenti. Vse skupaj
Explorer\Quick Launch,
shranimo z Uporabi, zapremo okno in zaženemo
kjer je namesto {ime} vaše
ukazni poziv. Vidimo, da se je odprl v mapi, ki
uporabniško ime, izdelate
smo jo nastavili. Seveda je ta lahko kaj drugega
novo mapo in ji daste ime
kot Moji dokumenti in tudi na drugem disku,
na primer Nova mapa. Ta se
kot je D.
bo takoj pojavila v vrstici
hitrega zagona.
In kaj smo s tem naredili?
Imamo pač mapo v vrstici
hitrega zagona. A ta mapa
ima to prednost, da je vedno pri roki. Če na primer
hočemo v neki mapi izde- Če v mapi Quick Launch tvorimo novo mapo, se ta pokaže v
lati novo mapo, pritisnemo vrstici hitrega zagona.


90

moj mikro | 2 | februar | 2008

Ko dobite vec,
kot ste pricakovali!
�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

Telemachov kabelski internet
je že pri vas doma,
le priklopiti ga morate!

Kabelska televizija, internet in telefonija že od 22 EUR na mesec.
���������������������������������������������������������
��������������������������������������������������
�������������������������������������������������������
��������������������������������������������������

�������������������������
�����������������������������������������������������������������������
�����������������������������������������������������������

�������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������
�������������

V PRAKSI

sam svoj mojster: optimiranje prenosnika ASUS Eee

»Easy« za delo, zabavo in denarnico
V času lanskega božiča je Asusov prenosnik Eee, imenovan tudi Easy3,veljal za eno
najbolj zaželenih daril na drugi strani Atlantika. Razlog je razumljiv, saj si vsakega
od treh e-jev (»easy« za učenje, delo in zabavo) resnično zasluži.
Piše : Marko Koblar
marko.koblar@mojmikro.si

Č

as bo pokazal, ali ideja o malem, nizkoproračunskem računalniku odpira
nov segment na področju računalniškega trga. Kot daje slutiti že ime, je
vodilo tako imenovanega projekta OLPC (One
Laptop Per Child − en prenosnik na otroka),
zagotovitev poceni računalnika (za okrog 100
USD), katerega osnovni namen je predvsem
izobraževalne narave. To pomeni, da takšen računalnik pri znancih ne bo vzbujal zavisti kot
zgled »špice in razkošja« strojne opreme, vsekakor pa naj zadošča manj zahtevnemu uporabniku za vsakodnevno rabo. In kakšna je ta ? Vsaj
v mojem primeru – urejanje besedil in elektronskih tabel, dostop do spletnih strani in predalov
elektronske pošte, komunikacija prek Skypa,
občasno pa uporabim računalnik tudi v vlogi
multimedijskega predvajalnika in pripomočka za izdelavo kakšne predstavitve ali za spreminjanje konfiguracije na drugi strojni opremi
... Priznam pa, da računalnika ne uporabljam v
vlogi igralne konzole, ki naj bi po možnosti kar
pokala od zmogljivosti strojnih komponent.
Kljub čedalje nižjim cenam prenosnih računalnikov pa je moj odnos do prenosnikov povezan z določeno zadržanostjo. Če je marsikdo
še pred kratkim kupoval prenosnik po načelu
»večje je (diagonala LCD-zaslona), boljše je«,
se vse pogosteje dogaja, da ponujajo precej
tudi malčki z diagonalami med 12 in 15 palci. Eden od razlogov je tudi ta, da so tovrstni prenosniki lažji in zaradi manjših dimenzij
»prenosnejši« kot njihovi večji sorodniki. Pogled na cene tovrstnih izdelkov pokaže, da so

92

NEKAJ RESNIC IN DEJSTEV

Asusova družina Eee bo vključevala več modelov (oziroma jih že), ki jih lahko najdemo na strani http://eeepc.asus.com/global/product.htm. Pogled
na tabelo modelov nam pokaže njihove skupne
lastnosti in razlike. Na našem trgu se je pojavil
model Eee PC 4G, ki ga od cenejših modelov ločimo po vdelani spletni kameri. Ta tip ponuja 512
MB delovnega pomnilnika in »disk« z velikostjo
4 GB. Cena tega model je (bila) na našem trgu
299 evrov in je v primerjavi s ceno tega modela na ameriškem tržišču dokaj ugodna. Asus Eee
daje vtis solidne izdelave, kar je zlasti opazno na
tipkovnici, ki je nekoliko manjša od običajne. Kje
se torej skrivajo malenkosti, ki omogočajo takšno
ceno tega 0,92 kg težkega malčka? Nekaj prihranka je nedvomno doseženega na račun trdega diska,
ki ga nadomešča bliskovni pomnilnik, in odso-

te celo višje kot pri
velikih modelih. Žal
sem eno od slabosti
prenosnikov že večkrat občutil tudi na
svoji koži. Zvečer še
živahen prenosnik Dostop do oddaljenega namizja
se naslednjega dne
ob zagonu preprosto
ni več zbudil. Razlog
− okvara na matični
plošči. Jasno je, da zaradi poteka garancije
in razmeroma velikega stroška, zamenjava
te ni bila smiselna. V
praksi se torej izkaže,
da okvara matične
plošče običajno pomeni tudi zamenjavo
računalnika. Glede
na ta dejstva in svoje
potrebe za prenosnik
nisem
pripravljen Nameščen Debianov paket Wireshark
odšteti prav veliko
denarja, saj to poleg nabave pomeni ne naza- tnosti optične enote (CD oziroma DVD). Manjdnje tudi bistveno večje stroške vzdrževanja ša kot pri običajnih prenosnikih je tudi količina
(podaljšanje garancije, morebitna zavarova- delovnega pomnilnika. Nižja poraba zahteva tudi
nja). Za sprejemljivo ceno pa bi ga vsekakor manj zmogljive baterije in napajalnik. Določen
imel, saj kljub vsemu tovrstne strojčke cenim prihranek je dosežen nedvomno tudi pri manjšem
zaradi njihovih prednosti. Ali že veste kam LCD-zaslonu (diagonala 7 palcev) in odsotnosti
»pes taco moli«? Seveda k Asusovemu Eeeju, IR- ter bluetooth vmesnika in modema. Ima pa
ki je nastal na podlagi ideje OLPC. No, cena Eee tri USB-priključke, ki jih lahko po potrebi izje nekajkrat višja kot pri navedenem projek- koristimo za priklop zunanjih naprav. Dobrodošla
tu in višja, kot so jo napovedali pri pri Asusu, je tudi možnost uporabe vdelanega bralnika SDvseeno pa je sprejemljiva.
kartic, a več o tem v nadaljevanju.
moj mikro | 2 | februar | 2008

V PRAKSI

sam svoj mojster: optimiranje prenosnika ASUS Eee
Ne pozabite, da sodi Asus med najpomembnejše proizvajalce tudi na področju matičnih
plošč. Zato ni čudno, da je Eee kljub nekaterim
posebnostim čisto pravi računalnik: dostopamo
lahko do njegovega BIOS-a, srce je pa je Intelov procesor Celeron M 353, ki naj bi po napovedih deloval pri 900 MHz, a se izkaže, da so
modeli, ki so prišli na trg, vsaj zaenkrat spuščeni
na »varnih« 630 MHz – to pa seveda ne pomeni, da boste ob njegovi hitrosti izgubljali živce.
Hitrost procesorja lahko povečate na dva načina. Prvi, za katerega so spletnih straneh mnenja deljena, je nadgradnja BIOS-a, ki omogoča
dvig hitrosti. Druga možnost je »navijanje« s
programi za spreminjanje parametrov konfiguracije (FSB). Kako to storimo v praksi, si bomo
ogledali v naslednji številki, priporočam pa, da
se v tovrstno početje spuščajo le izkušeni in da
tveganje za morebitne poškodbe strojne opreme
prevzame vsak sam. Nekaj rezultatov navijanja
najdemo na strani http://forum.eeeuser.com/viewpoll.php?id=8209. Med posledicami navijanja
sta lahko tudi povečana aktivnost ventilatorja
in krajša avtonomija pri baterijskem napajanju.
Pred navijanjem pa se je smiselno vprašati, ali
ga res potrebujete.

PREŽIVETI

ZANIMIVOSTI IN NASVETI
• Ideja projekta OLPC (One Laptop Per Child) je izdelava poceni računalnika, namenjenega
predvsem izobraževanju. Namen tovrstnega računalnika ni preseganje tehnoloških rekordov,
temveč optimiranje cene glede na strojno opremo. Računalniki, ki temeljijo na ideji OLPC,
imajo zato tudi nekatere drugačne tehnološke rešitve, kot smo jih vajeni pri prenosnih računalnikih, na primer bliskovni pomnilnik z velikostjo nekaj GB namesto trdega diska). Vdelani
bliskovni pomnilnik je hitrejši, kot smo vajeni pri običajnih pomnilniških karticah, ki jih uporabljamo v multimedijskih napravah.
• Asus Eee ima nameščen »standardni« OS, zato lahko nanj nameščamo tudi pakete, ki sicer
niso bili namenjeni zanj. Dodatne programske pakete lahko v Eee PC nameščamo na tri načine. Paket lahko prenesemo s spletne strani in ga ročno namestimo iz ukazne vrstice. Druga
možnost je uporaba ukaza apt-get iz terminalskega okna. Najlažje in uporabniku prijazno pa
je nameščanje prek grafičnega vmesnika za apt-get (Synaptic packet manager).
• Pri nameščanju paketov moramo paziti na pravilni vrstni red. Najprej ročno ali preko orodja
Synaptic (pripomoček za delo s paketi) v datoteko /etc/apt/sources.list vpišemo lokacijo, na
kateri lahko apt-get najde potrebne pakete. Nato izvedemo osvežitev z ukazom apt-get update.
Zatem lahko namestimo paket prek Synaptica ali ročno z ukazom apt-get install ime_paketa.

Asus Eee, vsaj v mojem primeru, pomeni možnost nakupa solidne strojne opreme za malo
denarja. Z namenom znižanja cene za končnega
kupca (licenčnina za Windows XP znaša skoraj
polovico cene Eee-ja z nameščenim Linuxom)
pošlje proizvajalec iz tovarne prenosnik z nameščenim Xandros OS (www.xandros.com/index.html.en). Gre za Linuxovo distribucijo, ki Dodan pozabljeni odjemalec telnet
je izpeljanka distribucije Debian (www.debian.
org/). Posledica je, da med obema distribucija- preuredimo datoteko xorg.conf, ki je v imeniku
ma ni popolne združljivosti, sorodstvene vezi /etc/X11. Odpremo jo lahko z urejevalnikom
med obema pa omogočajo, da lahko marsikateri (npr. ukaz nano) ali Midnight Commanderju
Debianov paket brez težav namestimo v Eee.
(ukaz mc). V datoteki poiščemo del
Priznam, še preden je Eee prišel v moje roke,
Section »InputDevice«
sem bil v skušnjavi glede namestitve novega
Identifier “keyboard”
operacijskega sistema − Ubuntu ali Windows
Driver “kbd”
XP? Prvi vtis ob zagonu pa me je prepričal in
Option “Corekeyboard”
malčku sem dal možnost, da se izkaže z že naOption “XkbRules” “xorg”
meščeno programsko opremo. Zagon sistema je
Option “XkbLayout” “us”
spodobno hiter, nameščene aplikacije so tudi
Option “XkbVariant” “intl”
dokaj odzivne – seveda ob realnih pričakovaEndSection
njih. Prva prednost že nameščenega sistema se
hitro izkaže v obliki optimiranja prostora, tako
je na voljo slabih 1,5 GB za dokumente in lastVrstico Option »XkbLayout« “us” spremenine aplikacije. Posebnih potreb po nameščanju mo iz vrednosti “us” v “si” in izbrišemo vrstico,
lastnih aplikacij ni bilo, saj so meni najpo- ki sledi − Option “XkbVariant” “intl”. Sprememembnejše že nameščene. Med njimi so spletni njeni del bo videti takole
brskalnik, odjemalec za elektronsko pošto, SkySection “InputDevice”
pe, pisarniški paket OpenOffice, multimedijski
Identifier “keyboard”
predvajalniki za glasbo in video.
Driver “kbd”
Ob zagonu pisarniškega paketa se izkaže, da
Option “Corekeyboard”
so tipke, namenjene specifičnim znakom naše
Option “XkbRules” “xorg”
abecede (čžš), res natisnjene, a še niso »aktiviOption “XkbLayout” “si”
rane«. Aktiviranje izvedemo prek ukazne vrstiEndSection
ce, do katere dostopamo prek FileManagerja,
ali s pritiskom na Ctrl+Alt+T. V ukazni vrstici
si moramo najprej pridobiti ustrezne pravice z
Popravljeno datoteko še shranimo in izvedeukazom su. Po vnosu administratorskega gesla, mo ponovni zagon računalnika oziroma grafički smo ga določili ob prvem zagonu sistema, nega vmesnika (Ctrl+Alt+tipka BackSpace).

DODAM ŠE ...

V privzetem grafičnem vmesniku imamo
nameščeno programsko opremo razdeljeno
po področjih. V meniju Settings najdemo
pripomoček za dodajanje/odstranjevanje
programske opreme.
Pri praktični uporabi
se izkaže, da je ta možnost precej omejena,
saj se nanaša predvsem na posobobitve
že nameščenih paketov oziroma prenosnikovega BIOS-a. Zato se ponovno odpravimo
v svet ukazne vrstice, kjer za povečanje pravic
najprej vnesemo ukaz su. Naključno raziskovanje hitro pokaže, da je nameščenih bistveno več
pripomočkov, kot jih kaže namizje z bližnjicami.
Najdemo lahko odjemalca za oddaljeno namizje
(VNC, RemoteDesktop), ki ga poženemo z ukazom krdc oziroma krdc IP_naslov_strežnika. Nameščen je tudi strežnik, ki omogoča, da je v vlogi
oddaljenega namizja Asus Eee in da lahko z odjemalcem dostopamo do njega – z drugimi besedami, tokrat je vloga obrnjena, saj Eee prevzame
vlogo strežnika za oddaljeno namizje. Strežnik
za oddaljeno namizje zaženemo z ukazom krfb.
Obveščanje o možnosti dostopa do Eeejevega
namizja je lahko osebno ali prek elektronske
pošte. Seznam že nameščene opreme je torej precej bogat, zato svetujem, da pred nameščanjem
preverite, ali določen program ni morda že nameščen. Za dostop do oddaljenega namizja lahko
uporabimo rdesktop, ki omogoča tudi uporabo
parametrov (-f polno namizje, -g za definiranje
velikosti okna). Dostopamo lahko tako do namizja z Windows OS (vrata 3389) kot Linuxom
(kombinacija X11Forwarding in SSH)
Med kopico koristnih že nameščenih programov pa sem brez uspeha iskal pripomočke, kot
sta telnet ali FTP-odjemalec. V ta namen sem
si pomagal s prej omenjeno sorodnostjo z Debianovimi paketi ali kar je še varneje, z bližjim

93

V PRAKSI

sam svoj mojster: optimiranje prenosnika ASUS Eee
sorodnikom Xandros
Desktop Edition 4. S
strani http://packages.
debian.org/stable/ prenesemo preko spletnega brskalnika paketa,
ki jih potrebujemo
(http://packages.debian.org/stable/net/telnet
ter
http://packages.
debian.org/stable/net/
ftp). Namestimo ju
tako, da v ukazni vrstici v imeniku kjer
sta preneseni datoteki
vnesemo sudo dpkg Strežnik za dostop do namizja Eee
–i ime_paketa. Za oba
navedena paketa bi bilo videti takole:
ukazne vrstice (kot root oziroma su) z ukazom
wireshark. Na podoben način lahko posodosudo dpkg –i telnet_0.17-34_i386.deb oziroma
bimo tudi Skype, saj v tovarniško nameščeni
sudo dpkg –i ftp_0.17-16_i386.deb
različici še ne podpira uporabo vdelane spletne
kamere.
Takoj po namestitvi lahko zaženemo oba odjemalca. Pakete lahko namesto prek spletnega EASY GRE NA POLNO
brskalnika namestimo tudi z ukazom apt-get.
Vsaj meni se zdi privzeti grafični vmesnik
Pogoj je, da kot uporabnik root (oziroma su) nadvse simpatičen in sem ga hitro vzel za svojepreuredimo datoteko /etc/apt/sources.list. V ga. Res je, da delujejo ikone na namizju nekolinjej so navedeni spletni naslovi, na katerih bo ko »otročje« (moja hči ga je zato poimenovala
Eee iskal pakete za namestitev. Privzetima vrsti- kar Mali Vedi) in okorno, še posebej ob dejstvu,
cama lahko dodamo strežnike za katere vemo, da na LCD-zaslonu ni ravno na pretek prostora,
da imajo potrebne pakete (npr. deb, http://xnv4. popolnoma drugače pa je, če Eee priključimo
xandros.com/4.0/pkg xandros4.0-xn main contrib pri največji ločljivosti na zunanji LCD-zaslon
non-free). Vnos shranimo in aktiviramo po- (poskusite, ne bo vam žal!). Zato je dobrodošla
sodobitev z ukazom
apt-get update (pogoj
je povezava do interneta!). Če je paket
na voljo, izvedemo
njegovo namestitev z
ukazom apt-get install
ime_paketa.
Poglejmo si, kako v
praksi namestimo program Wireshark (sniffer). Najprej dodamo
standardno Debianovo zbirko (repository)
v upravljalnik paketov Synaptic. Synaptic je v resnici grafični Po dodajanju paketov je mogoč dostop do polnega namizja.
vmesnik za apt-get in
olajša delo, saj ni potrebno
poznavanje
sintakse, ki jo zahteva apt-get. Dodamo
naslov deb http://ftp.
us.debian.org/debian,
v vrstico Distribution
vpišemo stable, pod
Sections pa main nonfree contrib. Nato odpremo ukazno vrstico
in vnesemo su (geslo)
in apt-get update, ki
mu sledi ukaz aptget install wireshark.
Program zaganjamo iz Polno namizje KDE

94

možnost, ko namesto privzetega vmesnika Easy
preidemo v tako imenovani način polnega namizja (Full Desktop Mode). Ta spominja na
okolje namizja KDE in je dobrodošel za uporabnike, ki so vajeni tega namizja. Dostop do polnega namizja pridobimo z namestitvijo paketa
kicker (namizje KDE) in ksmserver (upravljalnik sej za KDE). To storimo podobno kot
prej. Najprej odpremo ukazno okno terminala
− Ctrl+Alt+T (odpremo ukazno vrstico). Prijavimo se kot su in vnesemo root geslo. Seznam
paketov osvežimo z ukazom apt-get update, ki
mu sledi še namestitev obeh paketov apt-get
install kicker (namestimo kicker) in apt-get
install ksmserver (namestimo paket ksmserver).
Skok v polni način izvedemo s skokom na področje Settings – Instant Shutdown. Kot lahko
vidimo, pridobimo možnost Full Desktop, ki
nam po ponovnem zagonu omogoča dostop do
namizja KDE.
Včasih pa se zgodi, da uporabnik iz takšnega ali drugačnega razloga zaide v slepo ulico, iz
katere ne najde več izhoda, ali pa želimo le ponovno namestiti sistem. Vsaj sam sem se že pred
mnogimi leti naveličal »periodičnega« nameščanja sistema in programske opreme, ki je izvajala standardne namestitve, zato imam osnovno
sliko trdega diska (image). Za tak primer lahko
na DVD-mediju najdemo program in sliko celotnega diska (natančneje, bliskovnega pomnilnika), kot pride s tovarniških trakov. Program,
s pomočjo katerega naredimo zagonski medij
in potrebno sliko, najdemo na DVD-mediju v
imeniku \Software\BootTool\BootTool (Asus
USB Linux Flasy Utility). Glede na velikost slike, ki znaša za DVD-mediju slabih 900 MB, smo
v našem primeru za obnovitev sistema uporabili
2 GB SD-kartico. Za pripravo te vstavimo SDkartico v bralnik, ki je priključen na računalnik
z nameščenim Windows. V imeniku \Software\BootTool\BootTool poženemo program
FreeOSTool. Z njim medij formatiramo in pripravimo za prenos slike bliskovnega pomnilnika. Ko je kartica pripravljena, Eee zaženomo
in v času pred nalaganjem sistema pritisnemo
tipko ESC. Pojavi se nam meni, na katerem
lahko s smernimi tipkami izberemo izmenljiv
medij (v našem primeru SD-kartico) in omogočimo zagon z njega. Ko potrdimo pravilnost
vnosa, se celotna vsebina »diska« zbriše (izguba
podatkov!), po nekaj minutah pa je sistem postavljen tako, kot je prišel iz tovarne.
Toliko zaenkrat, v naslednji številki pa si
bomo ogledali načine in poti za namestitev
Windows XP (ena od njih tudi brez neposrednega priklopa USB-optične enote) in kako ga
optimiirati. Povečali bomo hitrost delovanja
procesorja in, če bo prostor dopuščal, pokukali
še v notranjost ter si ogledali kakšno možnost za
domače mojstre.
(Se nadaljuje.)


moj mikro | 2 | februar | 2008

Želite vsak mesec prejeti svežo številko revije
s priloženim DVD-jem?

Naročite se
in si izberite praktično darilo!

1

Darilo za nove
naročnike:

RAČUNALNIŠKA
MIŠKA
2

���������

������������������������������

��������������
��������������

�����������������������������
����������������������������������
�������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������������������
�������� ��� ������� ��� ������� ������� ������� �� �������� �������� ��������� �������� ��
��������������������������������������������������������������������������
����������� ������� ������� ������ ��� ������������ ������� ������ ��� ���� ����������
���������������������������������

3
���������������
��������������
�����������������������������������������������������
���������������
�������
����������������������
��������
���������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������������������������
�������������������
�����������������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������������������������������������

V PRAKSI

glasbena produkcija

Mikrofonska klasika
Ob pogledu na
mikrofone, o katerih
bo tokrat tekla
beseda, bi se skoraj
gotovo oči zasvetile
tudi Elvisu Presleyu
in Franku Sinatri, na
žalost pa že vrsto let
nista več med nami.

Piše : Igor Matičič
igor.maticic@mojmikro.si

N

a priljubljeni zvok legendarnih vokalov imajo namreč neverjetno velik vpliv, saj nekateri originalni primerki svoje vrste opravljajo svoje
poslanstvo že več kot 50 let. Velikomembranski kondenzatorski mikrofoni na elektronke,
po domače lampe, so namreč krivi za večno
težnjo po boljšem zvoku pevcev, pa tudi drugih
glasbenih inštrumentov.

PRVA KLASIKA: NEUMANN

Prva klasika izmed omenjenih je vsekakor
Neumannov U-47, prvič predstavljen nekaj
let po 2. svetovni vojni in uporabljan na več
platinastih ploščah in zgoščenkah, kot si lahko
sploh zamislite. Snemalne tehnike in postavitve mikrofonov so bile v petdesetih in šestdesetih letih razvite do perfekcionizma, saj niso
poznali več kot štirih stez na kolutniku. Zato
pa so svojo vlogo odigrali vrhunsko zasnovani
mikrofoni, ki danes dosegajo cene neslutenih
razsežnosti, pa čeprav niti dva izmed njih ne
zvenita enako. Po tolikih letih uporabe in staranja se namreč v raznih delih mikrofona nabere
nesnaga (membrana), značilnosti elektronskih
delov se precej odmikajo od svojih toleranc,
pa tudi splošno ravnanje lastnika mikrofona se
od osebka do osebka lahko razlikuje kot noč in
dan. Ta model mikrofona so prenehali izdelovati sredi šestdesetih, vendar je iz teh osnov
kasneje nastalo precejšnje število različnih
Neumannovih modelov, vključno z M-147 in
M-149, ki naj bi bila danes zvočno nekako najbližje prej omenjenemu retro monstrumu.

AKG IN REINKARNACIJE

Poleg Neumanna seveda obstajajo tudi druge
klasike, kot je AKG-jev C-12, po zvoku malce
svetlejši od U-47, vendar podobnega koncepta
z elektronko in zunanjim napajalnikom. Tudi
tega so nehali izdelovati v šestdesetih, vendar
je pozneje doživel reinkarnacijo v AKG-jevem modelu C-12VR, ki tudi danes postavlja

96

standarde vokalnih mikrofonov. Sicer se je pa
podobno kot pri Neumannu iz tega modela razvila vrsta velikomembranskih, vendar zaradi
modernih tehnologij izdelave (manj ročnega
dela) tudi nekoliko cenejših mikrofonov. Zanimivo je, da so nekoč vse te mikrofone sestavljale pridne roke delavk, ki so vsak košček skrbno pregledale in pritrdile, medtem ko je danes
večina procesov avtomatizirana. Oba načina
lahko ponudita prvorazredne mikrofone, pa
je med njima kaj razlike v zvoku? Vprašanje je
podobno, kot če bi vprašali, ali je boljši sirov
zavitek stare mame ali tisti iz hitroprehranske
verige. Okusi so različni ...

CENA? »MALENKOST« ...

Če ste bili do zdaj radovedni glede cene
takšnih primerkov, naj vas potolažim: kot povprečen lastnik računalnika s solidno zvočno
kartico, verjetno takega mikrofona (še) ne potrebujete, saj vas še veliko pred tem čaka nakup razne druge opreme, da bi vsaj približno
dosegli omenjeni standard kakovosti. Cena se
namreč giblje nekje od 2000 do 4000 evrov
za modele v redni prodaji, medtem ko dobro
ohranjeni retro primerki dosegajo vrednosti
novega avtomobila srednjega razreda.

NA REALNIH TLEH

Skratka, spustimo se na realna tla in premislimo, kaj preostane navadnim smrtnikom, ki bi
radi dosegli podoben zvočni učinek, in to brez
velikega finančnega vložka ali celo ogrožanja
lastne eksistence.
Proizvodnja najmanj polovice današnjih
»tube« mikrofonov namreč temelji na posnemanju prej omenjenih klasik, ki pa se enim
posreči bolj, drugim manj. Nekateri gredo tudi
tako daleč, da po zunanjosti dobesedno skopirajo vsak detajl omenjenih germanskih klasik,
medtem ko jim pri zvoku ne sežejo niti do kolen. Seveda so to predvsem proizvajalci s Kitajske oziroma nekateri zahodni prodajalci, ki na

Zborček legendarnih mikrofonov
U-47, ki bi zlahka dosegel ceno
garsonjere v Ljubljani.

kitajske velikoserijske izdelke lepijo svoj dizajn
in blagovno znamko. Se pa najdejo med njimi tudi zelo solidni primerki, a zaradi nihanja
kakovosti ne bi posebej izpostavljal nobenega
izmed njih.
V mikrofonu so poleg membran in elektronk
pomemben dejavnik tudi specializirani kondenzatorji in transformatorji, ki precej pripomorejo k dodatnem lesku omenjenega zvoka.
Dober avdio transformator pa ni poceni stvar,
zato ima večina kitajskih kopij namesto tega
raje preprosto elektronsko vezje. Če je le mogoče, se pri izbiri mikrofona pozanimajte o kakovosti vdelanih komponent in morda boste z
malce sreče naleteli na soliden primerek, ki bo
komajda presegel ceno elastičnega vpetja prej
omenjenega Neumanna.
Na voljo pa so tudi izdelki uglednih zahodnih proizvajalcev (npr. Lawson), ki naj bi se
zvočno še bolj približali originalom. V mikrofone namreč vdelujejo vrhunske komponente
v slogu omenjenih klasik, zato pa so le za odtenek cenejše od današnjih različic Neumanna
in AKG-ja.
No, kljub vsemu pa tudi brez globokega poseganja v denarnico še ni vse izgubljeno. Teoretično bi želeni zvok mikrofonov lahko dobili s
kombiniranjem različne analogne (predojačevalniki) in digitalne opreme, obstajajo pa tudi
programska orodja za posnemanje zvokov različnih mikrofonov. Rezultat procesa bo seveda
najbolj naraven, če se bo zgodil čim bližje izvoru zvoka, a treba se je pač spustiti v lov za čim
boljšo kombinacijo omenjenih orodij. Če pa
se bo kdaj kateri izmed pevskih velikanov napovedal, da pride v vaš domači studio posneti
naslednji svetovni hit, potem pa le bodite pripravljeni na pretres družinskega proračuna ...


moj mikro | 2 | februar | 2008

V PRAKSI

računalniki in šah

Rybki zmanjkuje sape?!
Leto 2007 se je za program Rybka, sicer vodilnega na vseh lestvicah šahovskih
programov, končalo nekoliko slabše, kot se je začelo. Po tesnem porazu s programom
Zappa Mexico, bilo je 5,5 : 4,5 za Zappo, je tik pred novim letom po več kot enem
letu neprekinjenih zmag na različnih turnirjih zasedel »samo« drugo mesto.
Piše : Vojko Mencinger
vojko.mencinger@mojmikro.si

17. TURNIR IPCCC

To se je zgodilo na 17. turnirju IPCCC (International Paderborn Computer Chess Championship), ki se je odvijal od 27. do 30. decembra
2007. Igralo se je 7 kol, čas za »razmišljanje« je bil
dve uri na partijo. Po dolgem času je spet nastopil
program Hiarcs in, glej ga zlomka, presenetil vse
in zmagal. Kratica HIARCS pomeni v angleškem
jeziku Higher Intelligence Auto Response Chess
System. Avtor, Anglež Mark Uniacke očitno
svoj program še vedno vztrajno izpopolnjuje. Hiarcs je eden redkih programov, ki je na voljo tako
za računalnike PC kot tudi za Macintosh in tudi
za dlančnike Palm. Hiarcs Palm (zadnja različica
nosi številko 9.7) je že dolgo najboljši program za
dlančnike in prekaša vse druge, ki tečejo tako na
platformah Palm ali PocketPC. Nekoč je bil Hiarcs znan kot zelo dober pozicijski program, danes
pa je postal zelo nevaren predvsem v pozicijah,
kjer ob rokadah na različno stran pride do nevarnih napadov na kralja.
Poglejmo si eno odločilnih partij, kjer se
lepo vidi, kako Hiarcsu iz nejasne in dvorezne
pozicije uspe zmagati.
Hiarcs − Deep Shredder
[B63 - Siciljanka]
1.e4 c5 2.Sf3 d6 3.d4 cd4 4.Sd4 Sf6 5.Sc3
Sc6 6.Lg5 e6 7.Dd2 a6 8.0–0–0 Db6 (Redko
igrana varianta, ki jo je Stephan Mayer-Kahlen,
avtor programa Shredder, očitno pripravil prav za
ta turnir. Žal mu ni prinesla uspeha, saj je izgubil tudi z Rybko.) 9.Sb3 Le7 10.f3 0–0 11.h4
Td8 12.h5 d5 13.ed5 Sd5 14.Le7 Sde7 15.Ld3
h6 16.g4 f6 (Po 16...Sd5 17.g5 Sc3 18.bc3 hg5
19.Dg5 f6 20.Dg6 De3 21.Kb2 Dh6 22.Dh6 gh6
23.Thg1 Kf7 24.Tg6 ima beli lepo prednost.)
17.Kb1 e5 18.De1 Le6 19.De4 Kf8 20.Sa4
Da7 21.Sac5 Ld5 22.Dh7 b6 23.Se4 Sg8 (Na
prvi pogled je videti bolje 23...Sb4 24.Le2 a5,
toda po 25.a3 a4 26.Sc1 (Ni dobro 26.Sbd2 La2
27.Kc1 Sbd5 in črni je boljši.) 26...Sbc6 27.Sf6! gf6
28.Dh6 Kf7 29.Dh7 Ke8 30.c4 Lg8 31.Dh8 ni videti, kako lahko črni prepreči h6, h7.) 24.Thf1
Dc7 25.Sc3 Le6 26.Tde1 Sb4 27.Le4 Tac8
28.f4 Lc4 29.Se2 Te8
30.fe5 Te5 31.Sf4 Lf7
32.Td1 Dc4 33.Sg6
Lg6
34.Lg6
Sd5
35.Ld3 Dc7 36.Tfe1
Se3
37.Tc1
Td8
38.La6 Sg4 39.c3 Df7
40.Sd4 Tde8 41.Sf5!

(Ta odlična poteza odloči. Videti je treba vsaj še
dve naslednji izjemni potezi belega! Fritz 11 najde to potezo pri globini 20 polpotez.) 41...Te1
42.Lc4! T1e6 43.Td1! Dc7 44.a3! (Saj ni res,
pa je. Beli ima trdnjavo manj in kljub temu lahko
igra potezo z zaostalim robnim kmetom!!) 44...
T8e7 45.Se7 De7 46.Le6 De6 47.Td8 Ke7
48.Dg8 Dg8 49.Tg8 Kf7 50.Tb8 g5 51.hg6
Kg6 52.Tb6 h5 53.a4 1–0
O zmagovalcu turnirja ni odločil neposreden
dvoboj med Hiarcsom in Rybko, temveč poraz Rybke s Togo – to pot pod imenom Cluster
Toga.
Cluster Toga − Rybka
[B90 - Siciljanka]
1.e4 c5 2.Sf3 d6 3.d4 cd4 4.Sd4 Sf6 5.Sc3
a6 6.f3 e5 7.Sb3 Le6 8.Le3 (Danes ena najbolj
priljubljenih variant. Skoraj vsakdo, ki igra z belimi 1.e4 ali s črnimi siciljanko, igra to varianto!)
8...Le7 (Priljubljeno nadaljevanje Topalova na
tem mestu je 8...h5. V zadnji partiji na to temo,
ki jo je igral z Anandom v Wijk aan Zeeju, je
doživel hud poraz po 9.Sd5 Ld5 10.ed5 Sbd7
11.Dd2 g6 12.0–0–0 Sb6 13.Da5!? Lh6 14.Lh6
Th6 15.Kb1 Tc8 16.Db4! (Prefinjen Anandov občutek za pozicijo!) 16...Kf8 (po 16...Sfd5 17.Dd2
Th7 18.c4 Sf4 19.Sa5! in beli je boljši.) 17.c4
Kg7 18.g3 in beli ima majhno, a trajno prednost.)
9.Dd2 0–0 10.0–0–0 Sbd7 11.g4 b5 12.g5
Sh5 13.Kb1 Sb6 14.Sd5 Ld5 15.ed5 Dc7
16.Sa5 Sd5 17.Dd5 Da5 18.Ld3 Dd8 (Na tem
mestu je že bilo igrano 18...Tac8 19.Thg1 Dc7
20.Tg4 g6 21.a4 Sf4 22.Lf4 ef4 23.ab5 ab5 24.h4
Dc5 25.Dc5 in beli ima mikroskopsko prednost.)
19.h4 Dd7 20.The1 g6 21.Le4 Tad8 22.a3
Dc8 23.Dd2 Dc7
24.Df2 Tb8 25.c3 f6
26.Tg1 Kh8 27.La7
Tbc8 28.Le3 Tb8
29.Td2 Dd7 30.Tgd1
30…Dh3?! (Pravilno
je 30...Dc7 s približno
enako pozicijo. Črni gre
v odpiranje pozicije, kjer bo prišel do izraza lovski par belega. Logične poteze v šahu so vedno
najboljše!) 31.La7 Tbd8 32.Db6 Dh4 33.Da6
Sg3 34.Lf2 Dg5 35.Lc6 f5 36.Lb6 Tb8 37.Lc7
De3 38.Td3 Df2 39.Lb8 Tb8 40.Lb5 (Beli je
dosegel odločilno prednost, za zmago pa je potrebno še kar nekaj tehnike.) 40…Se2 41.a4
Dc5 42.Td5 Sc3 43.bc3 Da3 44.Dc6 Da4
45.T1d2 Da7 46.Ta2 Db7 47.Kc2 Kg7 48.c4
Kh6 49.Db7 Tb7 50.Ta6 Kg5 51.Lc6 Tc7
52.c5 dc5 53.Te5 Lf8 54.Kd3 Kf4 55.Td5
Kg3 56.Kc4 Lh6 57.Kc5 Le3 58.Kb5 Te7

59.La8 g5 60.Tf5 h5 61.Ta4 Te8 62.Ld5 Tb8
63.Kc4 Tb2 64.Kc3 Tb5 65.Kd3 Lf4 66.Taf4 gf4 67.Th5 Tb8 68.Ke4 Tb4 69.Kf5 Kf2
70.Kg4 Ke3 71.Te5 Kd2 72.Le4 Ke3 73.Td5
Tb8 74.Td3 Kf2 75.Kf4 Tf8 1–0
Kot
zanimivost,
kako različno programi ocenjujejo pozicije, si oglejmo pozicijo,
nastalo po 45.potezi
belega iz partije Rybka – Deep Shredder
(1:0).
V dani poziciji je Shredder odigral 45…Tc7
in daje oceno -0,85/17 (prednost črnega pri
globini 17 polpotez). Po oceni Rybke in Fritza
11 je bolje 45…Dd6, kar bi črnemu ohranilo
malce boljši položaj. Po 45…Tc7 pa je ocena
Rybke in Fritza 11 0,00 – se pravi popolnoma
izenačena pozicija.

Končni vrstni red:
Mesto
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.

Program
Hiarcs
Rybka
Cluster Toga
Jonny
Shredder
Spike
Diep
Gandalf
Isichess
ParSOS

Točke
5,5
5,5
5
4
4
4
2,5
2
1,5
1

Bhz.
25,5
24,5
25,5
24,5
23,5

Bhz. =
Buchholz,
dodatni kriterij
v primeru
enakega
števila točk.

Lepo presenečenje je tretje mesto programa
Toga. Pridevek Cluster izvira iz strojne opreme,
na kateri je tekel: 32 procesorjev, povezanih v
»grozd« (angl. cluster). Ker je Toga zelo močan
program, je na 32 procesorjih seveda še toliko
močnejši. Seveda pa je treba vse skupaj dobro
povezati, za kar poskrbi programska oprema.
Dokaj nizko se je uvrstil program Shredder,
ki se sicer ponaša kar s petimi naslovi svetovnega prvaka. Ob pregledu njegovih partij je
bilo opaziti, da je avtor programa Shredder dal
poudarek preizkusu redko igrane variante, ki
mu je potem prinesla dva poraza, kar pa je pri
tako kratkem turnirju preveč.

SKLEP

Tudi Rybka ne zmore več kar pomesti z
nasprotniki. Šah še vedno ponuja neskončne možnosti. To nas šahiste lahko še posebej
veseli. Trditev, da bodo računalniki naredili
šahovsko igro nezanimivo, ker bo možno z računalniki predvideti tok partij, je še daleč od
resnice. Še dobro!!
GENS UNA SUMUS



97

Inflacija,
cene in IT
Drugo polovico prejšnjega
leta, pa tudi uvod v 2008
je dodobra zaznamovala
tematika višanja cen
osnovnih živil.
Piše : Miha Rejc
miha.rejc@mojmikro.si

Ž

e hitro po uvedbi evra je bilo jasno, da se bodo
podražile gostinske storitve. Potem kruh, mleko in
vse drugo. Po televiziji smo spremljali že številne
okrogle mize o tem, kdo je dejansko kriv za dvig
cen. Pridelovalci oziroma proizvajalci, dobavitelji ali trgovci. Prvi se izgovarjajo na višje cene vseh vhodnih surovin
na globalnem trgu. Drugi so zaradi tega morali dvigniti
cene. Prav tako trgovci. Ta veriga je popolnoma jasna. Kar
je bistveno manj jasno, a hkrati toliko bolj sporno, je to,
kdo si je pri vsem tem odrezal še dodaten kos pogače.
Že hitra primerjava v cenah leta 2000 nam jasno pove,
da ne gre le za inflacijske korekcije cen, ampak je razlika
bistveno višja. Povprečen hlebec kruha je v tem letu stal
dvesto bivših slovenskih tolarjev oziroma 0,83 evra (če
naredimo preprosto primerjavo in zanemarimo razliko v dejanskem tečaju in tečaju menjave ob vstopu Slovenije v območje ERM II). Po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije je bila inflacija v obdobju od decembra 2000 do
decembra 2007 37,8 %. Če torej ceno hlebca kruha iz tistega obdobja prilagodimo na današnjo vrednost denarja, bi
bil ta isti hlebec kruha vreden 1,14 evra (0,83 + 37,8 %).
Dejanske cene pa so bistveno višje, čez dva (povečini 250odstotno zvišanje), najpogosteje pa kar več kot 3 evre – kar
je več kot 320 odstotkov več. Sam izdelek se v tem času ni
bistveno spremenil. Način izdelave je še vedno bolj ali manj
isti kot pred sedmimi, osmimi leti. Energijska vrednost tudi.
Stroški režije? Vprašajte peke, koliko so se jim v tem času
dvignile plače. Verjetno niti za 37,8 odstotkov ne.
V računalniški in IT-industriji pa se, zanimivo, dogaja
nekaj popolnoma nasprotnega. Če potegnemo vzporednice s
prejšnjo primerjavo: vzemimo prenosnik srednjega razreda,
za katerega je bilo treba leta 2000 odšteti okrog 300.000 tolarjev oziroma 1250 evrov. Leta 2008 je tipičen cenovni okvir
prenosnikov srednjega razreda med 700 in 1000 evri. Četudi
vzamemo zgornjo številko, je že na prvi pogled cena občutno
nižja. Če ceno iz leta 2000 s pomočjo podatka o inflaciji pretvorimo v cene leta 2008, dobimo 1722 evrov. Kar danes velja za prenosnike višjega razreda. Tudi če primerjamo izdelek
iz leta 2000 s sodobnim prenosnikom (ki je, kot smo ravnokar
ugotovili, skoraj pol cenejši) zelo težko rečemo, da gre za enakovredne izdelke. Leta 2000 se je govorilo o tretji generaciji
pentiumov, 128 megabajtih pomnilnika, nekaj gigabajtnih
diskih in bateriji, ki je le stežka zadostovala za dve uri dela.
Prva generacija platforme Centrino pa je bila oddaljena še tri
leta. Danes se pri prenosnikih istega razreda pojavljajo Centrino Santa Rosa, 2 GB pomnilnika, več sto gigabajtni diski,
optična bralno-zapisovalna enota, wi-fi, modri zob ... Če smo
pri kruhu lahko primerjali praktično identična izdelka, tu to
ni mogoče. A sklep je popolnoma jasen: danes nam je na

98

voljo bistveno boljši izdelek za občutno nižjo
ceno. Je ta industrija v
nasprotju z drugimi
doživela deflacijo?
Kaj pa programska oprema? Tu še najlažje primerjamo najbolj
razširjen operacijski sitem
– Microsoftov Windows.
Ob predstavitvi različice
XP oktobra 2001, je bilo
za polno različico XP Professional
treba odšteti 299 ameriških dolarjev. Če
upoštevamo inflacijo ameriškega dolarja
in to pretvorimo v leto 2006, ko je izšla Vista,
bi za isti operacijski sistem odšteli 341 dolarjev.
Windows Vista, različica Business (primerljiva z XP
Professional), je ob izidu stala 299 dolarjev, Ultimate
pa 399 več. Sicer je različica Ultimate dražja, a prinaša
bistveno več funkcionalnosti in bonbončkov. Zopet ne
moremo govoriti o primerljivih izdelkih. Lahko pa primerjamo nekaj: ceno Viste v Združenih državah Amerike
in v Evropi. Že omenjena različica Ultimate je čez lužo
nosila ceno 399 dolarjev, v Veliki Britaniji pa 350 funtov,
kar je več kot 600 ameriških dolarjev.
Nasploh pri ceni računalniške opreme ni pomembno
le časovno obdobje, o katerem govorimo, ampak tudi lokacija. To je postalo še zlasti opazno zaradi padajočega
tečaja ameriškega dolarja, ki se utegne še pospešiti zaradi
rekordne nezaposlenosti in napovedane recesije. Zgodba
je zopet navidezno preprosta. Večina največjih priznanih
proizvajalcev računalniške opreme ima sedež v ZDA. Ob
določanju cenovne politike imata pomembno vlogo domači trg in njegova kupna moč (ki še zdaleč ni majhna).
Sledi popolnoma fiktiven pogovor med člani podjetja X:
Oseba A: Koliko bomo računali za ta računalnik?
Oseba B: Ima našo najnovejšo tehnologijo xy, namenjen pa je čim širši ciljni skupini.
Oseba A: Potem recimo 1199 USD. Ob tem, da je
boljši izdelek od konkurenčnega, mu postavimo še nižjo ceno.
Oseba A: Se strinjam. Kaj pa cena za Evropo?
Oseba B: Dajmo kar enako ceno. Saj ni toliko drugačen trg
Oseba A: Enako, 1199 EUR?
Oseba B: Da, točno tako.
Pred nekaj leti, ko sta bila dolar in evro približno enakovredna, se je ta odločitev zdela popolnoma logična.
Danes, ko ima izdelek pri nas ali na drugi strani Atlantika
isto ceno, a v drugi valuti, je zgodba popolnoma drugačna. Preprosto povedano: ob današnjem menjalnem razmerju USD−EUR je nakup v ZDA nakup s približno 45odstotnim popustom v primerjavi z našimi, evropskimi
cenami. Pa poskusite kakega trgovca prepričati, da vam
odobri tak popust. Trenutno najugodnejši nakup računalniške opreme je torej v ZDA. Čeprav bo kakšna stvar
morala iti skozi carinski postopek, bo cenejša kot pri nas.
Še vedno pa lahko koga, ki ravnokar potuje čez lužo, poprosite, da vam prinese to ali ono.
V igri dražečih se osnovnih surovin, inflacije, menjalnih razmerij, spremenljivega svetovnega gospodarstva in
inflacije je torej IT-panoga dokaj imuna na vse te spremembe okoli nje. Eden glavnih dejavnikov je predvsem
stalno večanje trga in konkurence ter (pri strojni opremi)
uporaba novih, cenejših materialov. Kot nakazujejo predstavitve »ultrapoceni« prenosnikov (npr. ASUS Eee), se
bo trend v tej smeri še nadaljeval. 

izhaja vsak prvi torek v mesecu
letnik 24,
številka 2, februar 2008
www.mojmikro.si
ISSN številka: 0352-4833
IZDAJA:
DELO REVIJE, d. d.
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
www.delo-revije.si
DIREKTOR: Matej Raščan
UREDNIŠTVO:
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 82 61
faks: (01) 473 81 69, 473 81 09
e-pošta: info@mojmikro.si.
GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja
ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović
POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA:
Zlatko Matić in Milan Simčič
UREDNIK: Jaka Mele
UREDNIK FOTOGRAFIJE:
Alan Orlič Belšak
LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar
TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar
REDAKTOR: Slobodan Vujanović
OGLASNO TRŽENJE:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 11
faks: (01) 473 81 29
e-pošta: marketing@delo-revije.si
KOLPORTAŽA:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 20
faks: (01) 473 82 53
NAROČNINE:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24
faks: (01) 473 82 53
e-pošta: narocnine@delo-revije.si
Posamezni izvod stane
4,09 EUR
Naročniki imajo posebne
ugodnosti. Naročite se lahko
pisno (klasična in elektronska
pošta) ali telefonsko. Revijo
boste začeli prejemati po prvem
plačilu od tekoče številke naprej.
Naročnina velja do vašega
preklica.
Naročnina za tujino se poravnava
za eno leto vnaprej in znaša:
70 EUR, 124 USD, 158 AUD.
Za vse informacije v zvezi
z naročanjem edicije smo
na voljo na zgoraj navedenih
telefonskih številkah ali
elektronski pošti.
Nenaročenih besedil in fotografij
ne vračamo.
Fotografije: arhiv proizvajalcev,
Reuters, PhotoDisc, Diomedia,
SXC.
DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ
IN OSVETLJEVANJE PLOŠČ:
Delo Repro, d. o. o.
Dunajska 5, Ljubljana
TISK:
DELO TISKARNA, d. d.
Dunajska 5, Ljubljana
januar 2008
natisnjeno
v 8 500 izvodih.

moj mikro | 2 | februar | 2008

����������������������������������������
�������������������������������������������
����������������������������������������
White Paper #141 (WP-141)

Data Center Projects:
Project Management

"Data Center Projects:
Project Management"

€9500 ����������

White Paper #141

White Paper #37 (WP-37)

Avoiding Costs From
Oversizing Data
Center and Network
Room Infrastructure

"Avoiding Costs From Oversizing
Data Center and Network Room
Infrastructure"

White Paper #18 (WP-18)

The Seven
Types of Power
Problems

"The Seven Types
of Power Problems"

"Cooling Audit for Identifying
Potential Cooling Problems
in Data Centers"
White Paper #40

Monitoring Physical
Threats in the Data Center

White Paper #102

"Monitoring Physical
Threats in the Data Center"

€5500 ����������

"Network-Critical Physical
Infrastructure: Optimizing
Business Value"
White Paper #117

€9500 ����������
White Paper #6 (WP-6)

Determining Total Cost
of Ownership for Data
Center and Network
Room Infrastructure

€9500 ����������
White Paper #102 (WP-102)

White Paper #117 (WP-117)

Network-Critical
Physical Infrastructure:
Optimizing Business
Value

€5500 ����������
White Paper #40 (WP-40)

Cooling Audit for
Identifying Potential
Cooling Problems in
Data Centers

€9500 ����������

White Paper #18

"Ten Cooling Solutions
to Support High-Density
Server Deployment"

White Paper #42

€5500 ����������

White Paper #37

White Paper #42 (WP-42)

Ten Cooling Solutions
to Support High-Density
Server Deployment

"Determining Total Cost of
Ownership for Data Center and
Network Room Infrastructure"
White Paper #6

€5500 ����������
White Paper #82 (WP-82)

Physical Security
in Mission Critical
Facilities

"Physical Security in
Mission Critical Facilities"
White Paper #82

€9500 ����������

Zakaj ne bi preživeli nekaj minut z nami?
������������ ���� ��� �� ����������� ���
��������������������������������������������
����������������������������������������������
���������������������������������������������
�������������������������������������������
�������������������������������������

������������� ���� �������� ��������� ������ ���
��������������������������������������������

��������� ��� ���������� ��� ��� ���� ����������
����������� ������ �������� �� ������
������������ ������� ������ ������� ������������
���������� ������ ����������� ��������� ���
���� ��� ��� ��� ����� ���������� ������ ��������� ������� ����������� ������ ������ ��� ��� ���������
�������� �������� ��������� �������� ���� ����������������������������������

��������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������

l
re different types
Ess
The
tica tu
e
-Cri truc
Pow ntial
ork fras ncofy UPS systems
Req er Sy
Netwsical In reque ID)
s
F
F
Nex uirem tem
Phy adio on (R
e
R cati
r
Data t Gen nts fo
fo tifi
n
Cen eratio r
Ide tems
tres n
Sys

Wh

ite

Pap

er #

4

�
http://promo.apc.com ������������� 64481t
��������
��������� 0 800 80 165

����������������������������������������������������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

���������������������������������������������������������������������