november 2007, številka 11, letnik 23, cena 4,09 EUR/980,13 SIT

Modre diode LED
povzročajo motnje v spanju
in bolezni! Stran 10

ZMOGLJIVI IN
VARČNI
Kateri prenosniki spadajo v
to kategorijo? Podrobno o
osvetlitvi zaslona z diodami
LED, zaslonski tehnologiji
OLED in diskih SSD. Kakšne
so njihove prednosti
in slabosti? Napotki,
kako iz prenosnika
»iztisniti« daljšo
avtonomijo! Stran 25
Napad glasbene industrije na male ljudi

stran 16

ZASTRAŠEVANJE UPORABNIKOV P2P!

Preberite si, koliko glasbenih datotek bi morali dati v skupno rabo
na storitev P2P, da bi bili kazensko odgovorni in kakšna bi bila na
osnovi naše zakonodaje odškodnina v primeru civilne tožbe lastnikov
pravic. Kdaj bo pri nas vložena prva civilna tožba, da bi ustrahovali
bogaboječe uporabnike nelegalnega prenosa datotek?
Pasti nakupovanja in prodaje po spletu
stran 70

BREZŽIČNI VMESNIK USB (WUSB)

SLOVENCI NA MUHI
SPLETNIH GOLJUFOV

Prek spletnih oglasnikov smo naročili
nekaj izdelkov, za katere smo vedeli, da so ponarejeni.
Nato smo od prodajalcev zahtevali, da svoj oglas umaknejo
in zagrozili s policijo. Pazite, komu prodajate po spletu. Žrtev
goljufije skoraj tudi mi ... Kako smo sledili ponarejenemu čeku.

Kdo je kdo na sliki

POLARNA VRTNICA

stran 52

Kot beta preizkuševalci smo preizkusili storitev Polar Rose, kjer
uporabniki v fotografije, ki jih med brskanjem najdejo v spletu,
vpisujejo ime in priimek oseb na njih. Ali lahko to v prihodnosti
postane vir dodatnega zaslužka?
2007

številka

11

Naslednjo leto naj bi zaznamovalo prihod brezžičnega vmesnika USB
v nove izdelke. Kakšne so njegove prednosti in slabosti in kako
je poskrbljeno za varnost?
stran 20

RECIKLAŽA
PO DOMAČE

Katere dele starih, morda
pokvarjenih kosov strojne opreme
lahko uporabite za kaj drugega?
Nekaj idej, kaj je z njimi moč
narediti z merico potrpljenja in
ročnih spretnosti.
stran 92

ALTERNATIVNI
PROGRAMI

Predstavljamo programe za urejanje
datotek PDF, ki so bodisi brezplačni
ali občutno cenejši od Adobovih
programov! Nov udarec za Microsoft
– brezplačen pisarniški paket
IBM Lotus Symphony!
stran 34

RAZMIŠLJATE O PREHODU NA LINUX? Kaj morate vedeti pred odločitvijo? Kako Linux preizkusiti in
ne izgubiti podatkov? Kako se pripraviti na popoln prehod? Kako so v Linuxu videti vsakdanja opravila - pregledovanje
datotek PDF, slik in video datotek. stran 84

INTEL CORE
2 QUAD
EXTREME
QX9650

Preizkusili smo najnovejši
Intelov procesor Core 2
Quad Extreme QX9650.
Izkazal se je za najhitrejši
procesor na trgu.
stran 38

EN BRILJANTNO ENOSTAVEN NA�IN
KAKO ZAUSTAVITI NEZAŽELENO POŠTO

IN TUKAJ
JE ŠE EN
NA�IN

Zanesljiva varnost elektronske pošte, ki jo je izredno enostavno uporabiti
Sophos Email Security Appliance-namenska naprava za varnost elektronske pošte, zaustavi
spam z 98,9% zanesljivostjo. Zaustavi pa tudi viruse, spyware, phishing, DDOS napade,
trojanske konje in druge nezaželene vsebine z enim samim integriranim preiskovalnim
procesom, z nalogo dostaviti �isto, varno in zaželeno elektronsko pošto. �e k temu dodamo
še Sophosovo unikatno spremljanje delovanja naprave z oddaljenega dostopa in proaktivno
podporo, življenje postane briljantno enostavno. Za ve� informacij in test naprave pokli�ite
SOPHOS d.o.o. na tel.: 07 393 5600 ali pošljite zahtevo na naslov slovenija@sophos.si
VEC KOT 100 MILIJONOV POSLOVNIH UPORABNIKOV V 150 DRŽAVAH ZAUPA VARNOSTNIM REŠITVAM PODJETJA SOPHOS

KAZALO

6
8
10
15

NE PREZRITE

Nazoren prikaz geografije interneta
Microsoft Surface ali »mizica, pogrni se!«
Je modra dioda res nevarna?
Ustvarite svojega klona

25
26
27
30
32
33

PODROBNEJE – Varčni prenosniki

Ekološki in varčni prenosniki
Komponente in poraba
Zaslonske tehnologije – LED in OLED
Hibridni in SSD-diski
Baterijske tehnologije in prihodnost
Kako iz prenosnika »potegniti« daljšo avtonomijo

46 Ahead Nero 8
BitDefender Total Security 2008
47 OpenOffice.org 2.3
48 IBM Lotus Symphony

DIGITALNI SVET

49 Naskok fotoaparatov srednjega razreda

GEEKFEST

POD LUPO

16 Vsi smo mali lopovi
20 Brezžični USB-vmesnik

4

34 Urejevalniki dokumentov PDF
38 Intel Core 2 Quad Extreme QX9650
Matična plošča MSI K9AGM2
40 HD DVD-predvajalnik Toshiba HD-XE1
Projektor Toshiba TDP-EX20
41 Prenosniki Packard Bell EasyNote SB86-P-020
SOLOnote S37S
SOLOnote 8222J
42 Televizor Mirai DTL-642E500
Televizor in DivX/DVD-predvajalnik
Xoro HTC-2200D
43 Monitor Chimei 222H
Zeleni trdi disk WD 10EACS
Pametni telefon HTC TyTN III
44 Zunanja točka LevelOne WAP-1001
Brezžični usmerjevalnik
LevelOne N-One WBR6000
Komplet za prenosnik Logitech Alto Cordless

52 Kdo je na fotografiji – storitev Polar Rose
54 Avtomobil kot resna e-igračka
56 Kvantni računalniki
60 Trženje z e-novicami
64 Funkcionalna ločitev kot priložnost
za telekomunikacijske operaterje
66 GNU Public License 3
68 Rešitve v slovenski informatiki:
Ten Square Studio
70
73
76
78
81

MREŽA

PREŽIVETI

Pasti nakupovanja in prodaje prek e-oglasnikov
Slovenija na muhi spletnih goljufov!
Podatki in naravne katastrofe
Izobraževalni programi
MSW Logo – programiranje za najmlajše

moj mikro | 11 | november | 2007

Piše : Zoran Banović
zoran.banovic@mojmikro.si

52

UVODNIK

Novi jasnovidci
Ljudje imamo radi zanesljivost. Radi imamo tisti varen občutek, ko vemo, kaj
nas čaka, saj se lahko tako ustrezno pripravimo. Zato se trudimo predvideti
dogajanje. A sodobne tehnologije takšnim pričakovanjem in načinu razmišljanja
niso ravno naklonjene. Stvari se tako hitro spreminjajo, da je pravzaprav
nemogoče predvideti, kaj se bo dogajalo v naslednjih letih.

V

časih je na novinarskih konferencah prav zabavno spraševati ljudi na visokih položajih v
tehnološki branži, kaj bo prinesla prihodnost. Ker bi večina rada pustila vtis, kot da jim je
povsem jasno, kaj delajo in kako se svet vrti, začnejo razlagati svoje vizije. Predvidevam, da bo
naslednje leto v tem času hitrost …, v kratkem bomo spodobni izdelati …, taka hitrost napredka
pomeni, da bomo najkasneje v petih letih … bla, bla, bla. Več ali manj brce v temo.

POLARNA VRTNICA
Kot beta preizkuševalci smo preizkusili storitev
Polar Rose, kjer uporabniki v fotografije, ki jih
med brskanjem najdejo v spletu, vpisujejo ime
in priimek oseb na njih. Ali lahko to opravilo v
prihodnosti postane vir dodatnega zaslužka?

60

TRŽENJE Z E-NOVICAMI
Kako lahko podjetje s pošiljanjem e-novic
pritegne kupce in poveča zaslužek?

V PRAKSI

82 Fotografiranje v praksi: arhitekturni motivi
84 Linux: Kaj je dobro vedeti
pred odločitvijo za prehod
87 Več sistemov v enem računalniku
90 Kako brisati, ko je disk poln
91 Hitro do filmov
92 Ponovna uporaba starih komponent
– koračni motorji
96 Žepni studio BOSS MICRO BR
97 Pozor, prihaja Zappa!
98 Spletni boj predsedniških kandidatov

K AZALO OGLAŠEVALCEV
ALTERNA INTERTRADE 7
CANON 51
DATALAB 23
DELL 33
EC 89
EGV 67
INEA 13
IZID 63
LESTRA 72
M & M 29
MIKRO ING TRADE 31
MIKROPIS HOLDING 19, 99
MOBITEL 2

NIVEA 45
NOTESNIKI 39
OLYMPUS 100
PARAMETICA 66
RADIO KRANJ 91
SI SPLET 75
SLOGA TEAM 57
SOCOMEC SICON UPS 59
SOPHOS 3
SOSED 14
STEBRI 28
TIFT 13
TRION 9, 11

Fotografija na naslovni strani: M. M.

A brcanje v temo ni nekaj novega. Dogajalo se je že v preteklosti. Pa si oglejmo nekaj zgodovinskih brc v
temo:
»Ta 'telefon', kot ga imenujejo, ima vse preveč pomanjkljivosti, da bi ga lahko jemali kot resen način
komunikacije med ljudmi. Ta naprava za nas nima nobene resne vrednosti.« − interna okrožnica
podjetja Western Union iz leta 1876
»Leteče naprave, težje od zraka, so nekaj nemogočega!« − lord Kelvin 1895
»Letala so sicer zanimive igračke, a nimajo nobene vojaške vrednosti!« maršal Foche, francoski
vojskovodja in profesor vojaške strategije na francoski vojaški akademiji, začetek 20. stoletja.
»Ta brezžična glasbena skrinjica res nima nobene komercialne vrednosti. Le kdo bi bil pripravljen plačati
z sporočilo, ki ni poslano nikomur …« − izjava sodelavca Davida Sarnoffa, pionirja komercialnega radia
in televizije, na zahtevo po investiranju v radio v 20. letih prejšnjega stoletja.
»Računalniki bodo v prihodnosti celo lažji od tone in pol!« − revija Popular Mechanic iz leta 1949.
»Na svetovnem trgu je morda prostora za pet računalnikov!« - Thomas Watson, predsednik IBM-a,
1943.
»Prav nobenega razloga ni, da bi ljudje hoteli računalnik v svoji hiši« − Ken Olson, predsednik, direktor
in ustanovitelj podjetja DEC.
»640 KB bi moralo biti več kot dovolj za vsakogar!« − Bill Gates , 1981.
»100 milijonov dolarjev za nakup Microsofta je odločno preveč!« − IBM, 1982.
»Prišel bo čas, ko se bodo moški in ženske med seboj razumeli!« − najstarejša napačna napoved.
Zgodovina je torej polna napačnih tehnoloških napovedi. Dogajanje v zadnjih desetletjih pa je zanimivo
zato, ker gre tehnologija tako hitro naprej, s tem pa tudi frekvenca predvidevanj. In statistika pove, da mora
biti zato tudi napačnih napovedi več.
A niso le predstavniki velikih podjetij tisti, ki so zadolženi za predvidevanja. Na začetku so bile to
analitske hiše. Te so nekoliko redkeje pihnile mimo, saj so, če ne drugega, imele na voljo kolikor toliko
relevantne podatke o stanju na trgu. In, kar je pomembneje, zavedale so se, da so dolgoročna predvidevanja
nemogoča, in so se omejile na predvidevanja, kaj se bo zgodilo v prihodnjem letu ali dveh, za daljša obdobja
pa le redko. A ljudje bi radi več! Radi bi objeli celotno prihodnost. In »trg prihodnosti« se je odzval.
Pred kakima dvema letoma so se začeli pojavljati »računalniški evangelisti«. Torej ljudje, ki
»poskušajo prepričati druge v svoja prepričanja in ideale«, a na računalniškem področju. Moram reči,
da sem jih nekaj poslušal, a mi niti eden ni ostal v spominu dlje od njegovega govora. Prvič zaradi načina
podajanja svojih prepričanj, drugič pa zato, ker so več ali manj sproščali svojo domišljijo in se šli znanstveno
fantastiko. Podobno kot Nobelov nagrajenec, strokovnjak za umetno inteligenco, dobitnik ameriške medalje
za znanost in kopice drugih nagrad, raziskovalec na področju računalništva, psihologije, ekonomije in za
nekatere utemeljitelj umetne inteligence, Herbert Simon, ki je leta 1965 napovedal: »Do leta 1985 bodo
stroji lahko delali vse, kar lahko dela človek!« Dragi Herbert, zakaj pa potem še vedno delamo kot črna
živina? Znanstvena fantastika! A tudi v znanstveni fantastiki je včasih kaj bodoče realnosti. Povsem drugo
vprašanje pa je tisti evangelistični del − ne maram verske blaznosti, ne glede na to, v kaj kdo veruje.
In očitno se je mojemu mnenju pridružilo še kar nekaj ljudi, saj zadnjih nekaj mesecev ne dobivam več
sporočil o tem, kako je ta in ta računalniški evangelist rekel to in to. A to še ne pomeni, da je ta napovedna
praksa mimo. Še zdaleč ne. Izraz evangelist je očitno preveč radikalen in fundamentalističen, zato so se ti
ljudje preimenovali. Najnovejša moda na trgu predvidevanja so zdaj »evangenirji«. Kdo je to? No, to je
kombinacija prej omenjenih računalniških evangelistov, ki pa so hkrati tudi tehnično usposobljeni. Torej so
inženirski evangelisti ali evangelistični inženirji, torej evangenirji. Uh.
Seveda se pri tem pojavi vprašanje, v čem se ti novi jasnovidci razlikujejo od že obstoječih. Pravzaprav se
ne. Na žalost so le marketinško orodje tistih, ki so jih najeli. So neke vrste sodobni prodajalci odpustkov, ki
pomagajo svojim delodajalcem, do večjega zaslužka, dejanska vrednosti njihovega dela pa je zelo vprašljiva.
Vsa čast izjemam, a na žalost je večina bolj malo vredna. 

5

NE PREZRITE
GEOGRAFIJA INTERNETA

Gostota internetnih priključkov po svetu.

Raziskovalni projekt DIMES je namenjen
preučevanju strukture in topologije interneta in
sloni na prostovoljcih, ki so pripravljeni v svoj
računalnik namestiti namenski program. Deluje
po enakem načelu kot projekt iskanja zunajzemeljske civilizacije (SETI@Home) in še nekateri
podobni znanstveni projekti.
Program (agent), ki ga namestite v svoj
računalnik, ne zahteva velike procesorske moči
računalnika ali pasovne širine povezave v internet.
Pomembnejša je lokacija uporabnikov – enakomerneje ko je ta razporejena po zemeljski obli,
natančnejša je simulacija zemljevida interneta. To,
kar agent dejansko počne, so meritve interneta,
kot sta sledenje povezav (trace route) in ping (ne
zasede več kot 1 KB/s pasovne širine), podatke
pa sproti pošilja v strežnik. V nobenem primeru
pa ne pošilja podatkov o aktivnosti uporabnika ali
osebnih podatkov, ki jih ima shranjene v svojem
računalniku. Uporabnik, poleg občutka, da sodeluje pri nečem pomembnem, lahko vidi, kakšen
je internet z njegove perspektive, obljubljajo pa
tudi, da bo kmalu na voljo možnost sprejemanja
lokalnih vremenskih napovedi.
Iz do zdaj pridobljenih podatkov se v grobem že
vidi, kakšna je struktura interneta. Grafični prikaz
relativne gostote dostopa v internet nazorno prikaže, kako so ti razporejeni po planetu. Svetlejša je
pika, večja je gostota. Severna Amerika in Evropa
sta svetli, medtem ko je preostali svet nekoliko
temnejši, kar kaže na znano dejstvo, da je večina
svetovnega prebivalstva še vedno prikrajšana, saj
nima dostopa do interneta. Prikaz pa ne pove,
kakšna je uporaba priključkov, saj temelji na
številu in ne upošteva, da lahko več ljudi uporablja en dostop. Podobno je moč sklepati tudi pri
predstaviti povezav med svetovnimi mesti, kjer se
nazorno vidi, kako močno sta povezani Severna
Amerike in Evropa, vendar je tudi prikazana
gostota prometa, ne pa število povezav. Tudi tu je
moč opaziti slabšo povezanost nekaterih predelov
za bolj razvitim Zahodom.

6

Internetne povezave med svetovnimi metropolami.

Slike objavljamo z dovoljenjem avtorja: Chris Harrison, Human-Computer Interaction Institute
Carnegie Mellon University

Internetne povezave med evropskimi mesti.

http://chrisharrison.net/projects/InternetMap/index.html, www.netdimes.org/
moj mikro | 11 | november | 2007

“

75% najuspešnejših
bank, trgovin in lekarn
uporablja Lexmark.
Kaj lahko torej Lexmark
stori za moje podjetje?

“

Lexmark je razširil linijo barvnih tiskalnikov z 8 novimi zmogljivimi izdelki...

Lexmark
Lexmark
C780n
����������
����

www.lexmark.si
www.alterna.si

Lexmark
Lexmark
C782n
����������
����

Prikazan model:
Lexmark C782dtn

Lexmark
Lexmark
C935dn
����������
�������

Lexmark
Lexmark
X500n
���������
�������������
����

Lexmark
Lexmark
X502n
���������
�������������
����

�����������������
�����������
��������

Lexmark
Lexmark
X782e
����������
����

Lexmark
Lexmark
X940e
����������
�������

Lexmark
Lexmark
X945e
����������
�������

�����������������
������
������������

NE PREZRITE
MICROSOFT SURFACE: MIZICA, POGRNI SE!
Po večletnem tajnem delu Microsoftovih
strokovnjakov se nam, kot kaže, v začetku
naslednjega leta obeta prava revolucija na področju interakcije z računalniki. Mojstri so pred
nedavnim javnosti predstavili rezultat večletnega
dela, poimenovan Microsoft Surface. Računalnik
v obliki mizice nam bo ponudil popolnoma nov
uporabniški vmesnik; nekaj medlo podobnega
sicer že poznamo iz sveta na dotik občutljivih
zaslonov, vendar gre tu za povsem novo tehnologijo. Zaslon dejansko ni občutljiv na dotik, v
njegovi notranjosti se namreč skriva vrsta mini
IR-kamer, ki vidijo, kaj je na površju zaslona in
tako omogočajo interakcijo z računalnikom na
način, ki nam je najnaravnejši, torej s preprostim dotikom. Prednost pred drugimi na dotik
občutljivimi tehnologijami je ta, da je vmesnik
večuporabniški in večprstni oziroma točkovni,
kar v praksi pomeni, da lahko napravo sočasno
uporablja več oseb, ki pri tem uporabljajo več
prstov. Skok naprej je tudi samodejno prepoznavanje združljivih naprav, ki jih položimo na
površje računalnika s tehnologijo Surface.
Zaradi novega načina interakcije, napredne brezžične povezljivosti in
prepoznavanja drugih naprav, bo sprva zaradi cene, ki se bo sukala med
5 tisoč in 10 tisoč ameriškimi dolarji, zanimiv predvsem za večja podjetja,
kot so T-mobile, razni kazinoji, hoteli ipd. Domači uporabniki pa bomo
lahko v nekaj letih, ko bodo cene naprav dosegljive domačim gospodinjstvom, računalnike Surface uporabljali doma v dnevni sobi kot interaktivno
površino, na kateri bomo lahko igrali družabne igre, si ogledovali in izmenjevali različne podatke, slike, video in glasbene vsebine med različnimi
napravami in namesto z daljinskim upravljalnikom upravljali z velikim
TV-zaslonom. Vdelan v kuhinjski pult nam bo olajšal pripravo hrane, saj
bomo lahko korak za korakom sledili postopku priprave svoje priljubljene
jedi. (u.f.)

 Ste lačni? V gostinstvu omogoča Surface napredno naročanje hrane in zanimiv
način plačevanja. Po obedu na površino zaslona preprosto položimo kreditno
kartico, ki jo računalnik seveda takoj prepozna, ob tem nam prikaže tudi fotografije
vse naročene hrane in pijače, s preprostim potegom fotografij na prostor, kjer je
plačilna kartica, naročeno plačamo. Če je gostov za mizo več, lahko vsak na svojo
kartico »povleče« tiste stvari, ki jih želi plačati.

8

 Združljiv fotoaparat
ob stiku s površino
naprava prepozna in
uporabniku naslednji
hip prikaže vsebino
pomnilnika. Fotografije,
zvočne in video
posnetke si lahko
tako brez truda na
površini »mizice« takoj
ogledamo. Ob tem jim
lahko spreminjamo
velikost, jih obračamo
ali razvrščamo. Seveda
pa jih s preprostim
potegom lahko shranimo
v drug dlančnik, mobilni
telefon ali digitalni
fotoaparat, ki smo ga
pred tem položili na
»mizico«.

 Posebno zanimiv
bo lahko tudi nakup
novega telefona. Svoj
stari telefon boste v
prodajalni samo položili
na računalnik Surface,
ta ga bo takoj prepoznal
in prikazal vse funkcije,
ki jih podpira. Od
prodajalca boste nato
zahtevali drug telefon
iz ponudbe, tudi tega
bo sistem prepoznal in vam postregel z njegovimi
zmožnostmi. Seveda vam bo sestavil tudi prednosti
enega in drugega in vam tako pomagal pri odločitvi.

Računalnik
oziroma
naprava Surface je
sestavljena iz klasičnega,
sicer grafično zmogljivejšega računalnika in vrste
IR-kamer, ki neprestano spremljajo dogajanje na
površini zaslona. Interakcijo uporabnikom ponuja
večtočkovni večuporabniški vmesnik, samodejno pa
prepozna in se brezžično poveže tudi z združljivimi
napravami, kot so mobilni telefoni, dlančniki in
fotoaparati. Sprva bo v prodaji v obliki mizice, oblika
in uporabnost tehnologije v prihodnosti pa je bolj kot
ne prepuščena domišljiji.
moj mikro | 11 | november | 2007

NE PREZRITE

Kar ste si želeli vedeti, pa ...

V ozadju spletne storitve
je algoritem (originalno ime:
seam carving), ki analizira
fotografijo piko po piko in
jo na zahtevo uporabnika
razširi ali skrči po navpični ali vodoravni ravnini.
Zelo preprosto povedano,
algoritem najde tiste pike
(običajno pike, ki so enake
barve kot sosednje), ki jih
lahko umakne, ne da bi to
vplivalo na kakovost fotografije. Podobno velja pri
raztegovanju, le da v tem
primeru pike dodaja tam, kjer to ne vpliva na spremembo barve ali vzorcev (motivov).
Storitev je izdelana v okolju Flash. Rezultat postopka je odvisen od motiva na fotografiji, po domače, nekatere fotografije so za raztegovanje ali stikanje primernejše kot druge. Kot je razvidno na
sliki, je storitev testno fotografijo kačjega pastirja razširila tako, da je žuželka nespremenjena, močno
pa sta širši (dodani) površini levo in desno od njega.
http://rsizr.com

PANORAMSKO NAMIZJE
Avstralsko podjetje
360desktop je izdelalo
panoramsko namizje, ki
klasično namizje v okolju Windows razširi in
spne v krog. V praksi to
pomeni, da je namizje
večje, z več prostora,
kamor postavimo svoje
odprte aplikacije, slike
ali ikone. Dodano je
grafično okno (na sliki vidno desno zgoraj) z majhno sliko celotnega namizje, ki rabi za navigacijo
po njem v slogu klikni in povleci. Premikanju po oknu se prilagaja osnovna slika namizja, tako da
se premika levo ali desno. Ko pridemo do levega konca okna, se znajdemo na njegovem desnem začetku. Ker bo (je) zadeva brezplačna, podjetje pa mora od nečesa živeta, je poseben kanal namenjen
prikazu oglasnih sporočil. www.360desktop.com

VARNOSTNA
POMANJKLJIVOST
SAMOPOSTREŽNIH
BLAGAJN
Vsa čast podjetju Mikropis, da se je lotilo
izdelave rešitve (strojne in programske),
ki kupcem v trgovini
omogoča, da sami
brez posredovanja blagajničarke plačajo nabrano blago. Vendar …
vedno je vendar ... morajo biti kupci dobro
seznanjeni o vseh bolj ali manj nevarnih pomanjkljivostih, ki še niso ustrezno rešene.
Pri lastnem nakupu smo postali pozorni na
brezgotovinsko plačevanje oziroma na kartice, ki »še« vedno zahtevajo kupčev podpis
na potrdilu o opravljeni plačilni transakcij v
papirni obliki. Podpis ima dve vlogi: blagajničarka na mestu vsaj načeloma lahko preveri, ali je lastnih kartice dejansko oseba, ki
ji jo je pomolila pod nos, tako da primerja
podpis na kartici s podpisom na potrdilu,
hkrati pa rabi tudi za reševanje morebitnih
kasnejših reklamacij. Pri kraji kartice lahko lastnik kartice pozneje na osnovi tujega
podpisa na potrdilu dokaže, da dejansko ni
on tisti, ki je plačeval. Ali mu v praksi to
lahko kaj pomaga, je že druga stvar.
Pri samopostrežni blagajni kupec vtakne
ali potegne kartico po ustrezni reži terminala, tiskalnik izpiše potrdilo, ki ga vrže v
poseben predal in se podpiše na majhnem
zaslonu, občutljivem na dotik. Predal se zapre, kupec pa iz tiskalnika vzame še njemu
namenjen izpis. Zanimalo nas je, kako sistem podpisa na zaslonu, kar je lepo urejena zadeva, poveže s potrdilom na papirju.
Uradnih podatkov kljub našemu vprašanju
nismo prejeli, zato se moramo zanašati na
nepotrjene informacije. Kot kaže, je podpis
le fiktiven in se še ne shrani v zbirko poda-

(Nadaljevanje na strani 11)

Levo - fotografija, kot jo je videl objektiv fotoaparata.
Spodaj fotografija, razširjena levo in desno.

Piše: Jan Kosmač, jan.kosmac@mojmikro.si

(Nadaljevanje na strani 11)

ŠIRJENJE IN KRČENJE
FOTOGRAFIJ

NE PREZRITE
PLAČUJEM IN RAČUNAM S PAYPALOM
Končno je tudi Slovenija prestopila še zadnji korak na poti k polnoletnosti v Internetnem svetu.
PayPal – največji svetovni plačilni procesni center je z 10. oktobrom omogočil sprejem internetnih plačil tudi za slovenske uporabnike. Naj spomnimo, do zdaj je PayPal Slovencem omogočal le
plačevanje spletnih nakupov, zdaj pa smo lahko končno tudi spletni prodajalci. Prav pri internetnem
poslovanju namreč PayPal uporablja največ svetovnih uporabnikov spleta, k čemer je verjetno v veliki
meri prispevala spletna dražba Ebay.com. Čeprav je PayPal največkrat uporabljen spletni plačilni procesni center, pa še zdaleč ni edini. Konkurenca je huda in drugi, recimo moneybookers.com je eden
tistih z boljšim ugledom, mu dihajo za ovratnik, že nekaj let pa svojo konkurenčno storitev razvija
tudi Google (a je zaenkrat omejena na ZDA). PayPal omogoča prejem plačil od drugih PayPalovih
uporabnikov ter tudi neposredno od uporabnikov, ki plačujejo s kreditnimi karticami (če bomo letno
prejeli več kot dve taki plačili, bomo morali račun nadgraditi iz osebnega v poslovnega, kar je brezplačno, a velja malce drugačen cenik storitev). PayPal je eden dražjih procesnih centrov, in čeprav je
pošiljanje denarja brezplačno, bomo za vsako prejeto nakazilo plačali (sicer odvisno od vrste našega
PayPalovega računa) 0,35 evra + 1,9 % do 3,4 %. Skupen strošek pri prejemu plačil je torej 0,35
evra fiksnih stroškov, k čemur moramo prišteti še ustrezen odstotek prejetega zneska. Ko želimo prejeta plačila »dvigniti«, si poljuben znesek nad 10 evrov nakažemo na kreditno kartico (kar nas stane
dva evra za vsako izvedeno plačilo, ne glede na znesek). (j.m.)

SPLETNA STRAN,
KI SE SAMA UNIČI
Na voljo imate zanimivo storitev, na žalost
nekoliko omejeno, za izdelavo preproste
spletne strani z omejenim rokom trajanja. Zanimive, lepe in funkcionalne strani tako boste
izdelali, lahko pa izdelate preprosto stran.
Poudarek je na preprosti in hitri izdelavi. Prijavite se, sistem vam da spletni naslov vaše
strani (roko na srce, zelo neuglednega) ter
geslo, s katerim lahko vstopite v urejevalnik.
Ta je preprost in nezahteven. Bistvo pa je, da
sami določite datum, do katerega želite, da je
stran aktivna (največ 90 dni). Po preteku tega
časa stran ni več vidna, še dva tedna pa je
v strežniku. Po tem jo tudi tam ni več. Gre v
»reciklažo«. Za kaj bi takšno potrebovali? Na
primer za spletno vabilo na rojstni dan.
http://disposablewebpage.com

SOSED DOBIL KOMPO
Konkurenca je vedno dobrodošla, tako tudi na
področju storitve računalniške pomoči na domu.
Cenovna politika obeh igralcev je podobna, le da
je novinec Kompa, razumljivo, ponekod cenejši.
Pričakovati je, da se bo temu tudi Sosed kmalu
prilagodil. Med Kompovo ponudbo se nam zdi
zanimiva legalizacija programske opreme. Namesto nelegalnih programov vam bodo namestili
odprtokodno alternativo.
Pri obeh ponudnikih pa nas moti, da delujeta
le v Ljubljani in bližnji okolici. Potencialni
uporabniki so povsod po Sloveniji in država je
razmeroma majhna, tako da bi jo bilo lahko
enostavno pokriti z nekaj sodelavci
zunaj Ljubljane. Vemo, vse je odvisno
od uspešnosti poslovanja. Kaj pa
cene? Cena je taka, kot jo oblikuje ponudba na trgu. Recimo,
da je solidna, čeprav bi lahko
bile nekatere postavke nižje.
www.kompa.si

10

V tabeli so le storitve, ki so pri
obeh ponudnikih enake!

Pregled računalnika
Odstranjevanje škodljivih programov
Izdelava varnostnih kopij
Omreženje računalnikov in opreme
Nadgradnja strojne opreme
Izobraževanje (urna postavka)

Sosed
19 €
45 €
39 €
25 €
39 €
39 €

Kompa
19 €
39 €
29 €
25 €
25 €
29 €

JE MODRA
DIODA RES
NEVARNA?
Svet je pol »teorij« o škodljivosti novih
tehnologij. Večina znanstvenikov še vedno
trdi, da elektromagnetno sevanje mobilnih
telefonov ne škodi zdravju, čeprav je študija
švedskih znanstvenikov pokazala, da pretirana
uporaba statistično poveča možnost nastanka
možganskega tumorja. Kaj pa modra LEDdioda ? Ali morda svetloba lahko povzroča
bolezni? V trditvah zagovornikov te »teorije« je
nekaj znanstvene logike, pa čeprav povezave
med modro svetlobo, ki se uporablja tudi v
terapevtske namene, in nastankom bolezni
še nikomur ni uspelo dokazati. Previdnost je
mati modrosti, tudi če ne verjamemo teoriji,
ni odveč, da naprav s temi diodami nimamo v
prostoru, kjer spimo!
Z modro diodo so se znanstveniki dolgo časa
mučili. Prvo je naredil Japonec Shuji Nakamura, ki je iznašal popolnoma nov, a hkrati tudi
zapleten in drag proizvodnji postopek. Temu
primerno je bila draga tudi dioda in le redki
proizvajalci so jo nameščali v svoje izdelke, pa
čeprav so z njo videti bolj tehnološko dovršeni
(kot izdelek visoke tehnologije). Čez čas so tehniko izdelave izpopolnili, danes je modra dioda
cenejša in to je razlog, zakaj jo srečamo skoraj
na vsakem novem izdelku. Če ne bi naredili
modre diode, tudi bele ne bi imeli. Bela LEDdioda namreč v sebi združuje vse tri diode treh
osnovnih barv (rdeča, zelema in modra)
Kaj je s to modro diodo? Ko pogledate vanjo,
imate občutek, da je svetlejša od diod drugih
barv. Prve modre diode so zaradi specifične
tehnike izdelave res svetile 20-krat svetleje, a
so danes na trgu modre diode z nižjo svetilnostjo (enaka svetilnosti drugih LED-diod).
Modra svetloba se nam zdi močnejša (morda
tudi moteča) ponoči ali v prostoru, kjer je dnevna svetloba manj intenzivna (učinek je znan
kot Purkinjejev premik). Zakaj je tako? Razlog
so vidni živci očesa, imenovani paličke (rods),
ki jih uporabljamo ponoči oziroma v okolišu s
slabšimi svetlobnimi razmerami. Ti živci zaznajo le svetlobo ene barve (monokromatske),
ne pa tudi posamezne barve, in so, tako vsaj
kaže, občutljivejši na zeleno-moder barvni
spekter. Ker je več teh živcev prisotnih na
robovih očesne mrežnice, smo tudi dovzetnejši
na zeleno-modro svetlobo, ki v oko sije s strani
(periferni vid). Kljub nasprotnemu prepričanju
nam modra svetloba ne omogoča boljšega
vida. Nasprotno, oko težje ostri podrobnosti v
modri svetlobi, kar povzroča večje naprezanje
oči in vpliva na občutek njihove utrujenosti,
pride pa tudi do učinke bleščanja in zaslepljenosti. To lahko preveriti tudi sami, tako da se
osredotočite na prižgano modro LED-diodo .
Zakaj naj bi bila modra svetloba nevarna
za zdravje? Po omejeni teoriji vpliva na našo
moj mikro | 11 | november | 2007

NE PREZRITE

Kar ste si želeli vedeti, pa ...

tkov sistema. Kot smo še izvedeli neuradno,
naj bi to pomanjkljivost kmalu odpravili.
Sodimo, da zaradi tega varnost plačevanja
prek samopostrežnih blagajn ni dosti manjša kot pri plačevanju pri blagajničarkah,
saj te le redko primerjajo podpisa, hkrati pa
tudi niso strokovnjakinje, ki bi znale ločiti
originalen podpis od ponarejenega, razen
če ne gre za v nebo vpijoče razlike. Zagovarjamo pa pravico, da je kupec tudi o tej
pomanjkljivosti obveščen.

V terapevske namene

Dokaz, da modra svetloba vpliva na našo notranjo uro, so terapije, ki jih uporabljajo za »zdravljenje« motenj spanca. Raziskave na prostovoljcih so pokazale, da je naša biološka ura najobčutljivejša na svetlobo valovne dolžine med 466 in 477 nanometri. Zanimivo je, da optični živci,
imenovani čepki (cones) , ki so zadolženi za sprejem modre svetlobe, pa tudi živci, imenovani
paličke (rods), »zaznajo« le valovanje do valovne dolžine 430 nanometrov. Svetlobe omenjene
valovne dolžine torej človek ne vidi, jo pa zaznajo celice, ki so tudi v našem očesu. Tako so posredno dokazali, da je oko detektor modrega neba. Oboroženi s tem znanjem so naredili študije,
ki so vključevali prostovoljce z motnjami v spanju. Dveurno »obsevanje« z rdečo svetlobo deset
dni zapored ni imelo vpliva, enako obsevanje s svetlobo modre LED-diode pa je prineslo rezultate. Prostovoljci so pozneje postali zaspani, spali so dlje in trdneje in se pozneje zbudili. Pozitivni
rezultati so se pokazali tudi v primeru, ko so to terapijo uporabili pri prostovoljcih, ki so trpeli za
»zimsko depresijo«. To kaže, da je modra svetloba neke vrste naravni kofein.
notranjo (biološko) uro posredno z vplivom na
izločanje hormona melatonina. Ko je nivo hormona visok, spimo, ko pade, se zbudimo. Modra
svetloba je neke vrste naravna budilka, kar je
razumljivo, saj naj bi se ljudje in živali zbudili, ko je nad njimi modro nebo. Na izločanje
omenjenega hormona vpliva le ozek frekvenčni
pas na modrem delu svetlobnega spektra okoli
popolne modre barve, glavni sprejemnik pa so,
kot kaže, omenjeni vidni živci. Dovolj je že mala

intenziteta modre svetlobe, da spodbudi živce,
to pa se pozna na nivoju »spalnega« hormona. Motnje v spanju pa niso nevarne samo za
to, ker se počutimo utrujene, temveč lahko
posredno prek oslabitve imunskega sistema
vplivajo na nastanek vrste bolezni. Zato ni
pametno imeti v prostoru kjer spimo, naprav
z modrimi LED-diodami, predvsem ne naprav,
pri katerih diode svetijo z večjo intenziteto,
kot bi bilo treba.

Kot potrošniki se
sem in tja znajdemo tudi v položaju, ko nam v času
trajanja garancije
tehnična naprava odpove. Poleg nepotrebnega zapravljanja časa in morebitne slabe
volje ob nemožnosti uporabe okvarjenega
izdelka, nas napaka v času garancije načeloma ne stane nič. Vse, kar potrebujemo,
je zgolj izpolnjen garancijski list z računom,
v nekaterih primerih pa zadostuje že račun
in že nam bo trgovec ali pooblaščeni servis
napravo popravil ali zamenjal za novo. Če
smo vesten gospodar, imamo omenjeno
ravno za takšne primere spravljeno na varnem mestu. A doleti nas lahko šok. Račun,
ki smo ga dobili ob nakupu, je natisnjen s
termičnim tiskalnikom in je sprva lepo berljiv, že po nekaj dneh pa vsebina vidno bledi, dokler nas čez nekaj mesecev na račun
spominjajo samo še oblika papirja in nekaj
nerazpoznavnih pack. Če se nam to zgodi,
seveda ne bomo mogli uveljavljati garancije. Da se izognemo takšnim nepotrebnim
težavam, račun ob nakupu fotokopirajmo ali še bolje skenirajmo in shranimo v
elektronski obliki. Tako nam ne bo zasedal
dragocenega prostora, ob morebitni potrebi, pa ga bomo lažje našli ter natisnjenega
trgovcu kot dokaz o nakupu pomolili pod
nos. (u.f.)

(Nadaljevanje na strani 52)

BREZ RAČUNA
NI GARANCIJE!

NE PREZRITE
RAČUNALNIŠKE LEGO KOCKE

Elektronsko napravo, če zanemarimo nivo
čipov, uporov, diod …. ter povezav med
njimi, sestavljajo funkcionalno zaključeni
deli. Na žalost jo vedno kupimo tako, kot jo
izdelajo, tudi če nekaterih njenih zmogljivosti
ne potrebujemo. Podjetje Bug Labs pa namerava stvari obrniti na glavo
in koncept odprtokodne programske opreme (open source) prenesti v svet
strojne opreme. Oziroma, tako zadevo vidimo mi, izdelati želijo »računalniške lego kocke za odrasle«.

KO ZARENČI
LEOPARD
Šestindvajseti oktober je dan, ko je Apple
iz kletke izpustil naslednjo divjo mačko −
leoparda. Gre za najnovejšo različico operacijskega sistema, namenjenega vsem Applovim
računalnikom, tako tistim, v katerih še rožljajo
procesorji PowerPC, kot tistim, ki predejo
na podlagi Intelovega čipovja. Med prve,
takoj opazne novosti sodi Applova opravilna
vrstica, poimenovana The Dock, ki tokrat
vstopa v svet treh dimenzij. Kot smo vajeni,
ne manjka grafičnih učinkov, ki pri Docku
pomenijo odsev ikon na platformi in diskretno
nameščene grafike LED-lučk, ki simbolizirajo
aktivno aplikacijo. Osveženo je tudi namizje,
ne le z novimi ozadji, temveč z novo funkcijo,
poimenovano Stacks, ki samodejno poskrbi,
da imamo namizje ves čas čisto. Že privzeto
ustvarjenim mapam, ki so na orodni vrstici in
se ob kliku simpatično animirano odpro, lahko
dodamo tudi svoje, v te pa sistem samodejno
razporeja datoteke (na primer:kar poberemo iz
spleta, samodejno leti v mapo Downloads).
Korenite adaptacije je bil deležen brskalnik
po datotečnem sistemu, saj so datoteke,
mape in ključne lokacije predstavljene z novimi ikonami. Površinski prenovi se pridružuje
dodaten pogled na datoteke, ki ga poznamo
že iz iTunesa − Coverflow. Gre za v vrsto
zložene povečane ikone aplikacij, datotek in
map, med katerimi lahko brskamo, kot bi s

12

Razvili so osrednjo enoto, imenovano Bug base, opremljeno s procesorjem tipa ARM, 128 MB pomnilnika RAM, vmesniki wi-fi, USB in ethernet,
baterijo, majhnim zaslonom in nekaj gumbi za osnovni nadzor naprave.
Operacijski sistem je seveda Linux. Bistvo so štirje priključki, prek katerih
na osrednjo enoto priključimo dodatne module, ter nadzorna programska
oprema, ki med drugim preprečuje sesutje sistema med vtikanjem in
iztikanjem modulov. Celotna zadeva je tudi oblikovna prilagojena »samogradnji«. Moduli, ki so polovične dolžine in enake širine, ne visijo na kablu
in opletajo sem ter tja, temveč jih pritrdite dva nad in dva pod enoto, kar
skupaj tvori tudi praktično in oblikovno uporabno napravo.
Priklop modula doda napravi funkcijo. Do konca tega leta naj bi bili na
voljo naslednji moduli: GPS-sprejemnik, digitalna
kamera oz. fotoaparat, na dotik občutljiv barvni
LCD-zaslon in tipalo gibanja (merilec pospeška).
V razvoju je tudi naslednja četverica, ta naj bi
bila na voljo prihodnje leto. Na dotik občutljivi
barvni LCD-zaslon dvojne dolžine (se pravi večji
in dimenzijsko enak osrednji enoti), tipkovnica,
zvočniki in …..Kaj so mislili pod teleporterjem,
pa se nam tudi približno ne sanja.
Kaj boste torej storili kot uporabniki? Kupili
boste srednjo enoto in module, ki jih boste potrebovali. Po priklopu bo enota module prepoznala, saj je opremljena z osnovno programsko
opremo za njihovo delovanje, prek vtiča pa dobijo tudi potrebno električno energijo. Aplikacije oziroma programe, ki bodo
napravi vdahnili pravo življenje, pa boste razvili sami (vse, kar je programskega, je odprtokodno) ali pa boste že razvite aplikacije prenesli iz spleta.
www.buglabs.net

prstom brskali med
papirji. Dodatnemu
pogledu, ki je lahko
zelo praktičen, je
dodana funkcija Quicklook, ki je integrirana
v Applov poštni odjemalec Mail. Gre za
sistemsko aplikacijo,
ki omogoča takojšen
(s tem res mislimo takojšen, saj nalaganja
praktično ni) pogled
v vsebino datoteke ali
priloge v elektronskem
poštnem sporočilu.
Naslednja novost je
Time Machine, ki bo
zagotovil, da izdelovanje varnostnih kopij ne bo
več tako zoprno in časovno potratno kot doslej.
Omenjena funkcija namreč − zgolj ob priklopu
zunanjega diska − napravi binarni posnetek
stanja vašega sistema, z vsemi preferencami,
datotekami in podobno, tako da se lahko ob morebitnem sesutju sistema ali nesrečnem izbrisu
podatkov s preprostim klikom vrnete v stanje
računalnika v izbranem trenutku.
Precejšnje osvežitve je bil deležen odjemalec za elektronsko pošto Apple Mail. Ta je
poleg Safarija (ta je prav tako doživel obnovo
in celo PC-obliko) po novem samostojen
RSS-odjemalec. Precej opazna je povezava z
drugimi aplikacijam, kot sta iCal in Addressbook, kar po vzoru Microsoftovega Outlooka

iz Maila naredi povsem samostojno aplikacijo
za elektronsko pošto s funkcijami upravitelja
osebnih informacij − PIM (Personal Information
Manager). Mail se tako po novem razume z
Microsoftovimi značilnimi prilogami (npr. povabilo na sestanek), ki se samodejno znajde v
iCalu. Znotraj Maila lahko dodajamo opravila,
ki so prepletena s tistimi v iCalu, imamo pa
tudi možnost izdelovanja zapiskov (te lahko
ustvarimo tudi iz elektronskih poštnih sporočil).
Ena od privlačnejših novosti je Stationary, ki
uporabniku omogoča pošiljanje bogato oblikovanih in z multimedijsko vsebino izpolnjenih
HTML-sporočil, ki so enakega videza tudi v
Microsoftovem Outlooku.
Bolj je poudarjen IM-odjemalec iChat, ki je žal
moj mikro | 11 | november | 2007

NE PREZRITE
LAHEK
IN VARČEN
Toshibin prenosnik
Portege R500 je najlažji
prenosnik (779 g) brez vdelanega optičnega pogona in
hkrati prvi tega proizvajalca
z diskom tipa SSD (64 GB).
Poleg modela brez optičnega
pogona je na voljo tudi model (konfiguracija z dvema
prostoroma za diske) z
vdelanim optičnim pogonom
debeline 7 mm. Namesto
diska SSD se lahko kupec
odloči tudi za bolj klasičen
trdi disk do kapacitete 120,
pri čemer so vsi opremljeni
z merilnikom gibanja, ki pri
padcu poskrbi, da so podatki
na disku varni. Novost je tudi
vdelani 12,1-palčni široki
LCD-zaslon z osvetlitvijo
LED, ki še nekaj malega prispeva k večji varčnosti.
www.inea.si

(promocijska novica)

ZVOČNIKI ZA IPOD

Ni dovolj, da ste le lastnik iPoda, potrebovali boste tudi kak dodatek zanj. Na primer
zvočnike Picoforte Three (50 W) s tehnologijo
Q. To pomeni, da so sposobni narediti najširšo
disperzijo zvoka pri najmanjši možni velikosti.
Ohišje zvočnikov kot tudi notranjost sta kovinski,
ohišje pa je črno ali belo. Dodatek je združljiv z
vsemi iPodi, prek avdio vtiča (3,5 mm) pa tudi
za drugimi predvajalniki.
www.tift.si (promocijska novica)
Ako ni drugače navedeno, je novice spisal Marjan Kodelja
(marjan.kodelja@mojmikro.si).

omejen na uporabnike Macov in storitve AIM.
iChat zna podlagi zmogljive sistemske grafike
na atraktiven način prikazati videokonferenco
(tu so celo grafični učinki), izjemno pa je izpeljano tudi sodelovanje z drugimi uporabniki,
na primer skupen ogled predstavitve Keynote
med klepetom.
Med opaznejše novosti sodi tudi Spaces,
ki je aplikacija na sistemskem nivoju. Gre za
virtualizacijo namizja, saj omogoča hkratno
uporabo več namizij, med katerimi lahko
kadarkoli preklopimo ali pa po njih poljubno
distribuiramo odprte aplikacije.
Novo različico, 3.0, je doživel Applov
brskalnik Safari, ki je v beta različici na voljo
tudi za uporabnike Microsoftovih sistemov,
prinaša pa nekaj simpatičnih funkcionalnosti.
Vse večje zlitje namizja in spleta nakazuje
možnost »Open this page in Dashboard«, ki
omogoča preprost izrez določenega segmenta spletne strani in njen prikaz na namizju.
Applova širitev tržnega deleža bržkone pomeni
tudi več mlajših uporabnikov, zato bo vključitev starševskega nadzora (Parental Controls)
dobrodošla. Ta omogoča omejevanje uporabe
računalnika ali posameznih dejavnosti, vezano
na uporabniško ime, nastavitve pa so sila
preproste.
Nazadnje naj med večjimi novostmi
omenim še Bootcamp, ki je v beta različici
na voljo že nekaj časa, omogoča pa preprosto
namestitev in zagon Microsoftovih operacijskih
sistemov kar v vašem Macu.
(b.a.)

13

V PRECEPU
Ustvarite svojega klona
Na ljudi naredi vtis in jim ostane v spominu zanimiva zgodba. In če ima izdelek zadaj
zgodbo, nam je še toliko zanimivejši in nas pritegne. Še bolj pa nas pritegne, če imamo
vpogled v dogajanje te zgodbe, preden je predstavljena drugim, ali če lahko sodelujemo
pri procesu nastajanja. Še zlasti če se nekje v zgodbi prepoznamo.

Piše : Tanja Čavlovič
tanja.cavlovic@mojmikro.si

Z

ato se zelo dobro prodajajo in tržijo tudi
tisti izdelki in storitve, ki morda sami po
sebi niso zanimivi, a jih dela zanimive
zgodba, ki stoji za njimi. Prav tako
izdelki, pri katerih lahko sami posegamo v del
nastajanja ali pa ga po svoje spreminjamo.
Zelo mi je bila všeč možnost, za katero
sem pred kratkim izvedela, kjer ustvariš svojo
animirano podobo za uporabo kot avatar v programčkih za neposredno komuniciranje. Že pred
leti mi je bila predstavljena možnost ustvarjanja
junaka za znano svetovno risanko. Zdaj sem
pa zase naredila nekakšno risano različico sebe,
ki jo uporabljam v GTalku in Skypu. Na voljo
sem imela celo nekaj risanih oblek, ki dejansko
obstajajo v moji pravi garderobi.
Skype ponuja možnost ustvarjanja junaka po
svoji podobi, imenovanega Klonie, in še drugo
možnost, ki se imenuje Weemee (www.skype.
com/intl/en/allfeatures/personalise/). Weemee je
slika nizke ločljivosti, in ko ustvarite svojo risano
različico, ima dokaj veliko glavo, tako da so bolj
poudarjene podrobnosti obraza in je res primerna
za avatarja. Ko ljudje, s katerimi komunicirate,
potujejo z miško po seznamu svojih stikov, se
jim bo pri vašem stiku prikazala vaša risana različica. Možnost Klonie pa omogoča ustvarjanje
junaka ali junakinje dokaj proporcionalnih velikosti vseh delov telesa, z veliko podrobnostmi,
pri katerih lahko z modnimi ali drugimi dodatki
predstavite sebe, s telesnimi značilnostmi, zraven
pa tudi svoje konjičke, najljubšo hrano ali pijačo.
Po definiciji je kloniranje proces ustvarjanja identične kopije originalnega
organizma ali reči. Z ustvarjanjem risanega klona seveda ne boste naredili
svoje identične kopije, lahko pa ustvarite simpatično bitjece, ki vas bo spominjalo na vas v svojih najboljših trenutkih, in če ste vedno resna oseba, bo
to malce omililo vaš vtis, ki ga naredite pri drugih.
Tisti, ki ste gledali risanko South Park, poznate glavne protagoniste. Tudi
pri njih lahko sami ustvarite še enega junaka, ki bo zelo podoben obstoječim,
vendar bo to nekdo drug, ki ga v risanki še ni bilo (http://images.southparkstudios.com/games/create/ ali http://www.sp-studio.de/).
Prav tako lahko ustvarite lastnega junaka iz družine Simpsonovih (www.
milkandcookies.com/link/41026/detail/ ali www.simpsonizeme.com). Pod
njegovo sliko dodate izjavo in nato natisnete. Na primer, naredite zamorjenega možiceljna in pod njega dopišete kak sarkastičen komentar v zvezi s
slabim razpoloženjem v službi.
Sitepal (www.sitepal.com/) je še ena možnost, kjer ustvarimo govoreči
lik za potrebe komunikacije s kupci podjetja ali strankami, ki so pripravljeni
izvedeti želene informacije brez stika z uradno osebo. Menim, da je nekaj
podobnega uporabila naša e-uprava, ko je ustvarila Vido, ki nam pomaga z
davčnimi zadevami. Takšne like lahko podjetje ustvari za potrebe povečanja
prodaje (komunikacija s strankami tudi v neuradnih urah) ali za odgovore na
najpogostejša vprašanja.
Zelo mi je všeč pristop, ki sta ga uporabila glavna slovenska mobilna
operaterja z reklamnima kampanjama Orto in Itak. Ko zaslišimo določeno

ilustracija: Marko Škerlep

melodijo, se nam vsem v
mislih narišejo Borči, DJ,
Jackie in »šubidu bejbe«.
Toda za razliko od kampanje Orto, kjer je nekaj junakov že določenih in imajo
določene vloge in zgodbe, v
katere ne moremo posegati,
lahko na spletni strani Itaq
ustvarimo svoj karakter, ki
ga opremimo z mobilnikom,
ki je najbližje našemu slogu,
dodamo svojo izjavo in ga
dodamo v zemljevid, ki je že
poln likov z raznimi izjavami. Če želimo, lahko tudi
naročimo majčko s svojim
likom ter svojo izjavo.
Vsak junak ima vlogo v
neki zgodbi. Vsak od nas je
zanimiva zgodba, ki je vsebovala že veliko zapletov in
razpletov. Če svojo risano
animacijo podkrepimo z
dodatkom, ki prikazuje naš
konjiček, naše interese,
kakšno stvar, ki nam veliko
pomeni, s tem ne odkrivamo
tistega o sebi, česar druge
mogorda ne bi zanimalo,
ampak odpiramo možnost,
da se naši prijatelji in znanci
obrnejo na nas glede stvari, ki pri nas še posebej vzbuja interes. Tako nas
lahko obvestijo o kakšni novosti na tem področju, nas povabijo na dogodek
v zvezi s tem, nam pošljejo smešen filmček na to temo ... To so malenkosti,
ki pa vseeno pripomorejo k temu, da ostajamo v stikih s tistimi, ki pogosto ne
najdejo časa za osebno srečanje, da se medsebojno zabavamo in da kakšen
interes podelimo ali še koga navdušimo za nekaj novega.
Možnosti marketinških prijemov s temi animiranimi liki je ogromno.
Če je ciljna skupina izdelka ali storitve mladina ali so to otroci, mladostniki,
risarji, animatorji ali računalniški navdušenci, lahko uporabimo to metodo za
interakcijo z uporabniki. Uporabniki nekega izdelka bi lahko prek aplikacije
na spletni strani ustvarili svoj klon, dodali kakšno izjavo ali napisali kaj
o sebi in podobno. Lahko bi naredili nagradni natečaj in na koncu izbrali
peščico najzanimivejših likov za nadaljnje aktivnosti v reklamni kampanji.
Za začetek lahko vsem seveda ponudimo možnost tiska njihovega klona na
kakšno majčko, kapo, izdelek podjetja ali kaj podobnega. Nato bi jih lahko
postavili v neko zgodbo, dogajanje in narisali strip. Morda bi bila dobra ideja
to dogajanje postaviti na podlagi dogodkov v njihovem realnem življenju, vse
skupaj malo napihniti, jih narediti za super junake, njihovim aktivnostim
dodati veliko večji pomen ter tako popestriti celotno dogajanje. Lahko bi naredili kratek animirani filmček, kolikor se le da smešen ali duhovit, ter ga za
začetek tržiti na spletni strani www.youtube.com. Ali pa kar serijo filmčkov.
Če bi bili dovolj dobri, bi se vse skupaj samo promoviralo naprej, brez velikih
investicij in truda tržnega oddelka podjetja. 

15

RAZKRITJE

pravni vidiki kraje avtorsko zaščitenih del
Bo Evropa bolj ščitila avtorje?
Spomladi je Evropski parlament opravil prvo branje predloga nove direktive IPRED2 (Second Intellectual Property Rights Enforcement Directive), ki bo bolje zaščitila avtorske in intelektualne pravice na področju Evropske unije. Ko bo direktiva
sprejeta, bodo države članice primorane prilagoditi svoje zakone!
Kritik, bolj ali manj upravičenih, je veliko (www.copycrime.eu). Največ novosti naj
bi direktiva prinesla na področju zaščite intelektualne lastnine oziroma patentov,
saj kršitve teh do zdaj niso bile obravnavane kot kriminalno dejanje, ampak je
bilo to področje civilnih tožb. Predlagana direktiva pa za kršitve v komercialnem
obsegu, pri čemer ne definira dovolj natančno, kaj to je, predvideva visoke kazni.
»Obsojenec« dobi prepoved poslovanja za vse večne čase, kriminalni dosje, zaplenijo premoženje podjetja in še kazen mora plačati, v skrajnem primeru tudi v
višini 100.000 evrov.
Kritiki so se obesili še na en termin v direktivi. Ta obravnava kot kršitev tudi spodbujanje h kršitvam intelektualnih pravic. Težava je, ker tudi ta termin ni dovolj
natančno razložen. Po eni dikciji, seveda kritikov − ki pa morebiti ni napačna,
saj je med največjimi zagovorniki nove direktive ravno glasbena industrija, katere
pravice so zaščitene že v dosedanjih zakonih −, lahko to pomeni cenzuro interneta.
Spomnimo se, da je ta industrija v preteklosti tožila izdelovalce videorekorderjev,
MP3-predvajalnikov in digitalnih video snemalnikov, kajti ti so ogrožali njihov (zastarel) prodajni model. Na srečo te tožbe niso bile uspešne. Po enaki logiki, podprti
z ustrezno zakonodajo, bodo po novem lahko tožili podjetja, ki po njihovem mnenju
spodbujajo kršitve. Na udaru se lahko znajdejo ponudniki programov odprte kode,
storitve tipa YouTube in pa ponudniki dostopa v internet. Da ne bo pomote: YouTube je na udaru že zdaj, vendar za konkretne primere,
ko objavijo avtorsko zaščitene video posnetke, in v skrajnem
primeru morajo tak video umakniti oziroma plačati odškodnino. Če pa bi YouTube tožili kot spodbujevalca in uspeli, bi
to pomenilo propad te in vseh sorodnih storitev. Podobna
usoda bi po tej teoriji »spodbujanja« lahko doletela tudi vse
tiste ponudnike dostopa v internet, ki ne bi hoteli svojim
naročnikom onemogočiti dostop do storitev izmenjave datotek (P2P).
Predlagatelji direktive seveda zanikajo, da je v ozadju ta
cilj. Sami pa vemo, kako je s tem! Če bodo imeli potencialni »tožniki« na voljo zakonodajo, ki vsaj teoretično omogoča tudi to, jim bo prav malo mar za skupno dobro in
bodo uporabili vse kar jim je omogočeno, da blokirajo vse,
kar jih vsaj malo ogroža.

16

Vsi
smo
mali
lopovi

moj mikro | 11 | november | 2007

RAZKRITJE

pravni vidiki kraje avtorsko zaščitenih del

KAJ ZAPOVEDUJE
VELJAVNA
ZAKONODAJA
Postavimo si hipotetično vprašanje. Kako bi razsodil sodnik
slovenskega sodišča, če bi moral odločati glede kazni za gospo
iz Amerike (glejte okvir »Hiša za dvajset skladb«) , a na osnovi
naše zakonodaje in dokazanih dejstev. Na voljo ima dva zakona.
Pišeta : Marjan Kodelja, Zoran Banović
marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si

I. KAZENSKI ZAKONIK

Po veljavnem kazenskem zakoniku se sodišče
v primeru kršenja avtorskih pravic opira na tri
člene:
Kršitev avtorske pravice
158. člen
1. Kdor s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do
enega leta.

2. Kdor skazi, okrni ali kako drugače neupravičeno poseže v tuje avtorsko delo, se kaznuje z
denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev.
3. Pregon se začne na predlog.
Neupravičena uporaba avtorskega dela
159. člen
1. Kdor neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko
vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.

2. Če tržna cena avtorskih del iz prejšnjega
odstavka pomeni veliko premoženjsko vrednost, se storilec kaznuje z zaporom do petih
let.
3. Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega
odstavka tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska korist in je šlo storilcu za
to, da sebi ali komu drugemu pridobi takšno
premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.
4. Primerki avtorskih del in naprave za njihovo
reproduciranje se vzamejo.
Kršitev avtorski sorodnih pravic
160. člen
1. Kdor neupravičeno reproducira, da na voljo
javnosti, razširja ali da v najem eno ali več
izvedb, fonogramov, videogramov, RTV oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna
cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se
kaznuje z zaporom do treh let.
2. Kdor neupravičeno reproducira, da na
voljo javnosti, razširja ali da v najem eno
ali več izvedb, fonogramov, videogramov,
RTV oddaj ali podatkovnih baz, katerih
skupna tržna cena pomeni veliko premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do
petih let.
3. Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega
odstavka tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska korist in je šlo storilcu za
to, da sebi ali komu drugemu pridobi takšno
premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od
enega do osmih let.

Hiša za dvajset skladb
Ameriška organizacija RIAA (Recording Industry Association of America), ki skrbi za avtorske pravice glasbenikov in založb, je pričakovano zmagala v sodni bitki
proti materi samohranilki. Dokazali so ji, da je imela
v svojem računalniku 24 skladb, ki bi jih lahko v svoj
računalnik prenesli vsi uporabniki spletne storitvi za
izmenjavo datotek Kazaa. In kazen? 220 tisoč ameriških dolarjev plus ocenjeno dodatnih 100 tisočakov
stroškov. V višini kazni ni prave logike, saj ta ni v povezavi z višino škode, ki jo je omenjena gospa povzročila
glasbeni industriji. Sploh ji namreč niso dokazovali, koliko prenosov iz njenega računalnika je bilo izvedenih.
Lahko da tudi nobeden. Skladbe so bile le na voljo. A
tudi če je vseh 24 skladb preneslo 10 uporabnikov,
je bila škoda 250 dolarjev, če sto, 2500 dolarjev, in
tako naprej. Za kazen, ki so jo nabil revici, bi moralo
vseh 24 pesmi sneti okoli 10.000 ljudi. Primer kaže
na »čuden« razvoj ameriške avtorske zakonodaje, ki je
na začetku ščitila avtorske pravice le omejeno in kratkotrajno, saj so vedeli, da pretirana zaščita negativno
vpliva na inovativnost, danes, ko v nekaterih primerih
zakon ščiti avtorje tudi 120 let, pa vsako kršitev kaznujejo z visoko globo (in) ali v nekaterih primerih celo
zaporom.
Pri vsej zadev je jasno, da je RIAA natančno vedela,
koga mora tožiti. Povprečnega Američana, ki nima veliko denarja, ki si ne more privoščiti dragih odvetnikov tako kot nogometne zvezde, in ki se mu bo zaradi
izrečene kazni v celoti podrlo življenje. To preprosto

dejstvo in pričakovanje, da bodo mediji »raztrobili« zadevo po vsem svetu (odrezali so se z odliko), so bili vodilo
omenjene organizacije. Cilj je strahovlada, zastraševanje
ljudi, češ: »Glej kaj se vam bo zgodilo, v kolikor boste počeli podobne stvari. Dobili vas bomo, kar sploh ni težko,
potem pa boste kazen plačevali vse življenje. Samohranilka gor ali dol.«
Kaj delajo na drugi strani Atlantika nas načeloma ne zanima, dokler ni nevarnosti, da takšna politika pljuske
tudi na našo stran. Je to mogoče? Nekatere skrbi nova
direktiva zaščite avtorskih pravic, ki je v proceduri. A ne
glede na to, ali bo sprejeta ali ne, obstaja razlika med evropskim in ameriškim pravnim
redom glede načina reševanja tovrstnih težav. Ameriški sistem je usmerjen
k povrnitvi škode, ki je
nastala v primeru nekega dejanja, evropski
pa v preventivo, da
se zaradi strahu tako
dejanje ne bo več ponovilo. Zaradi tega
so razlike med
odškodninami za
enako zadevo
enormne!

Kazen,
ustrezno
povečana za
sodne stroške,
je presegla
vrednost
solidnega
doma!

17

RAZKRITJE

pravni vidiki kraje avtorsko zaščitenih del
4. Primerki izvedb, fonogramov, videogramov,
RTV oddaj ali podatkovnih baz in naprave za
njihovo reproduciranje se vzamejo.
Kazenski zakonik loči dva primera: eno je neupravičena raba avtorskega dela, torej da prenesete skladbo in jo poslušate, drugo pa je, če to
skladbo bodisi zavestno daste v sistem ali pa jo
po prenosu pustite v skupni rabi vsem uporabnikom storitve izmenjave datotek, omogočite
torej, da jo prenesejo tudi drugi. V obeh primerih je jasno, da ne gre za kaznivo dejanje, preganjano po uradni dolžnosti, ampak mora oškodovanec podati prijavo, na osnovi katere se nato
lahko, ali pa tudi ne, izvede preiskava.
Kako razumemo zakon?
Sum kaznivega dejanja je treba dokazati,
kar pomeni, da mora sodišče zahtevati in zaseči osumljenčev računalnik (predvajalnik in
sorodne naprave), dokazati, da so v njem nelegalno pridobljena avtorska dela (neizbrisana
in morda obnovljena že izbrisana). Iz najdenih
podatkov je treba izluščiti vzorec uporabe interneta, torej dokazati, da je bil osumljeni prijavljen v storitev za izmenjavo datotek, koliko
časa je bil tam prijavljen, koliko podatkov
je bilo preneseno iz računalnika in vanj ter
še kaj. To je naloga računalniške forenzike.
Kot je znano, o tem smo namreč pred kratkim
pisali, je slovenska policija glede teh kadrov
in tudi opreme močno »podhranjena«. Glede
na zapisano se nam obiska policije na domu,
če nismo ravno glasbeni »diler« na veliko,
ni treba bati. Pa tudi če bi nas obiskali in bi
nas celo obtožili, bi nas lahko dober advokat,
glede na stanje računalniške forenzike pri nas
(tako pravijo strokovnjaki), brez posebnih težav opral krivde.

Kaj pa mladoletniki?
V Republiki Sloveniji otroci ne morejo biti kazensko preganjani za kaznivo dejanje, omejeno
šele za več kot 14 let starosti. Pred tem letom se jim namreč ne sme izreči kazenska sankcija
(71. člen kazenskega zakonika). Prav tako niso civilno (odškodninsko) odgovorni do 14. leta
starosti, razen če se jim dokaže, da so bili pri povzročitvi škodi zmožni razsojati. V obeh primerih bodo za škodo, ki jo je povzročil otrok med 7. in 14. letom, odgovarjali njegovi starši,
razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde.
Ocena dejanske škode
Kako se tega lotiti? Če gre za neupravičeno
uporabo avtorskega dela, lahko preprosto preštejejo vse najdene nelegalne skladbe, številko
pomnožijo z njihovo vrednostjo (recimo 0,99
evra) in natančno določijo škodo. Verjetno nato
tožilec oceni, ali je škoda sploh dovolj visoka, da
se splača podati ovadbo.
Težje pa je oceniti škodo, ki nastane, če je
osumljenec dal glasbene datoteke v skupno
rabo. Tu se lahko zanašajo na podatke iz dnevnika uporabnikovega programa za izmenjavo
datotek, na primer število prenesenih bajtov
iz računalnika. Pridobljeno število x bi lahko
delili s povprečno velikostjo datotek, ki so bile
določene za morebitni prenos, in tako približno
ocenili, koliko prenosov je bilo. Je pa vprašanje,
ali bi bila ta ocena dovolj za sodišče, saj nikoli ne moremo trditi, da je bila iz računalnika
v celoti prenesena celotna datoteka ali zgolj
njen del (drugi deli pa iz drugih računalnikov
v omrežju). Vseeno pa bi dobili oceno, ali je šlo
za veliko ali malo prometa in temu primerno
veliko ali manjšo potencialno škodo. A pavšalna obsodba na osnovi dejstva, da je nekaj lahko
bilo preneseno, se nam zdi podobno, kot če bi
koga, ki ima nelegalno orožje, obsodili za hipotetični neizvršeni umor namesto za nelegalno
posedovanje orožja.

Hipotetična obsodba
Do ovadbe omenjene gospe iz Amerike na
našem sodišču po kazenskem zakoniku verjetno sploh ne bi prišlo. Kot je nam znano,
so ji dokazali potencialno možnost dajanja v
skupno rabo 24 skladb, ne pa tudi dejanskih
prenosov. Premoženjska korist v vrednosti 24
€ zaradi morebitne nelegalnosti teh skladb pa
je občutno prenizka, da bi se z njo ukvarjala
naša sodišča.
Postavlja se vprašanje, koliko skladb bi morali najti v osumljenčevem računalniku, da bi se
sodišča sploh zganila. Nekje smo zasledili, da je
meja, ko ne gre več za preganjanje po zakonu o
avtorskih in sorodnih pravicah, temveč po kazenskem zakoniku okoli 4000 evrov. To pomeni, da bi moral osumljenec imeti na računalnika
enako število skladb, kar mimogrede, če predpostavimo, da je njihova povprečna velikost 5
MB, znese približno 20 GB. Toliko skladb pa
imajo v svojih računalnikih resnično le pirati
in majhno število »računalniških hrčkov«, ki v
svoj računalnik shranjujejo vse, do česar pridejo,
pa čeprav večino tega sploh ne potrebujejo. Hitro pa bi ta znesek presegli, ko bi tožilcu uspelo
dokazati prenose, a to je malo verjetno, saj tega
v ameriškem primeru sploh niso poskušali dokazovati (obsodba je temeljila na možnosti in ne
dejansko izvedenih prenosih).

čja, ki uradno v tej trgovini ne moremo kupovati. Vsi drugi mirno lahko, le mi ne. Se počutite
zapostavljeno? Neumno, se strinjamo! iPodi so
priljubljeni tudi med Slovenci in če želimo vanj
legalno prenesti le eno skladbo, moramo kupi-

ti in »drago« plačati celoten CD (glasbeni album). O kakšnem legalnem nakupu ene same
skladbe slovenskega izvajalca pa lahko v večini
primerov mirno pozabite. Kruh prodajajo le v
kompletu ducata štruc različnih vrst (beli, črni,

»Nalaganje« o enakopravnosti
Se strinjate, da nam »nalagajo«? Dejstvo,
da se veliko Slovencev raje odloči za nelegalno presnemavanje glasbenih datotek, je
vsaj malenkostno povezano tudi z zapostavljenostjo našega trga s strani velikih spletnih glasbenih trgovin. Seveda to še zdaleč
ni glavni razlog, kajti če bi bil, potem ne bi
ugasnila glasbena trgovina »Zabavaj.se«,
ki, kot kaže, ni delovala po načelu »ekonomske logike«, a tudi če bi nekdo res
hotel kupiti kakšno skladbo, je iz
Slovenije – ne more.
Za primer lahko navedemo v svetu »oh in joj« opevano Applovo
glasbeno spletno trgovino iTunes. Zanje Slovenije sploh ni
na zemljevidu sveta, ne glede
na količino prodanih iMacov,
iPodov in drugih i-jev. Smo edini
prebivalci dežele z evro podroSamo posvečeni lahko
kupujejo v spletni trgovini
iTunes, pa še ti ne po istih cenah!

18

moj mikro | 11 | november | 2007

pravni vidiki kraje avtorsko zaščitenih del
II. ZAKON O AVTORSKIH IN
SORODNIH PRAVICAH

Lastnih avtorskih del lahko kršilca civilno
toži, ravno slednje se je pripetilo v Ameriki, na
osnovi zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Zakon je dolg, vendar po našem naš primer opisujeta sledeča člena.
Povrnitev škode in civilna kazen
168. člen
1. Za kršitve po tem zakonu veljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
2. Kršilec je dolžan plačati upravičencu odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak
dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali
nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
3. Če je bila pravica iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno
uporabo, povečanega do 200%, ne glede na to,
ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
4. Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne
kazni in odmeri njene višine sodišče upošteva
vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde
kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega
honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni.
5. Če je premoženjska škoda večja od civilne kazni, ima upravičenec pravico zahtevati razliko
do popolne odškodnine.
Denarno zadoščenje za nepremoženjsko
škodo
169. člen
Neodvisno od povračila premoženjske škode, pa

rženi, koruzni ...), in če želite le belo štruco,
preostalih enajst mirno vrzite v smeti!
Pojmo nazaj v prodajalno iTunes. Poleg držav
EU-ja minus dvanajst novink, imajo na stari
celini do nje dostop še Švicarji in Norvežani.
Predvidevamo, da vre tudi v njihovih glavah.
Vedo, da Američani za skladbo plačujejo
99 centov (tako imenovana cena osnovnih
skladb, cena novih ali bolj priljubljenih je nekoliko višja). Cena v Evropi je številčno enaka,
99 centov, vendar gre za evrocente. Ko smo
zadnjič preverili razmerje med dolarjem in evrom je bil slednji za 40 odstotkov dražji. Za
Evropejce je torej skladba 40 odstotkov dražja. Nobene logike ni v tem. Glasbe ni treba zapakirati v kontejnerje in jih z letalom ali ladjo
prepeljati v Evropo. Razlika nima ekonomske
podlage, gre le za različno oblikovanje cen za
različna področja sveta (veliko prstov imajo
pri tem založniki), kjer so Američani vedno na
boljšem. Prepričani pa smo, da bi se vsi vpleteni obnašali drugače, če bi bil namesto evra
dražji dolar. Takrat bi zagotovo popravili cene,
da sami ne bi bili oškodovani.

RAZKRITJE

tudi če premoženjske škode ni, lahko sodišče prisodi
avtorju ali izvajalcu pravično denarno odškodnino za
pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve njegovih
moralnih pravic, če spozna, da okoliščine primera,
zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje, to opravičujejo.
Laično gledano to po našem mnenju pomeni,
da mora tožnik čim natančneje dokazati nastalo škodo in ne more igrati na karto potencialno
nastale neocenjene škode. Kot smo pokazali v
primeru kazenskega zakonika, določiti vrednost
škode v primeru zgolj nelegalne uporabe skladb
ni velika težava, težje bo tožnik dokazal, koliko
uporabnikov je morebiti preneslo skladbo iz računalnika tožene oseba oziroma kolikšna je zaradi tega nastala škoda.
Hipotetična odškodnina
V tem primeru ima tožnik več možnosti, da
dobi odškodnino za nelegalno početje, vendar
mora dokazati višino škode, ki je osnova za izračun pravične odškodnine. Pravične do tožnika in
na neki način tudi do tožene strani. Vsekakor pa
v nobenem primeru kazen ne bi bila tako visoka
in nesorazmerna z nastalo škodo. Ima pa tožnik
v tem primeru možnost, da sam najame in tudi
plača forenzičnega strokovnjaka ali zasebnega
detektiva, ki mu pomaga priskrbeti dokaze, ki bi
jih sodišče morebiti lahko sprejelo!
Kaj lahko iz tega sklenemo? Verjetnost, da boste šli sedet zato, ker iz spleta vlečete nelegalne
glasbo in filme, je majhna. Policija ima premalo
ustrezno izobraženih strokovnjakov, ki bi znali
preiskati primer, sodišča so prezasedena z drugimi, bolj žgočimi primeri, in vprašanje je, kdo bi
vas sploh prijavil, pa tudi zakonodaja pri nas ni
tako stroga, da bi vas moralo biti ne vem kako
strah, če si s spleta snamete kakšno pesmico.
Globalno gledano vaše početje, pa čeprav načeloma ni razlike med krajo žvečilnega gumija v
trgovini ali skladbe iz spleta, ne povzroča velike
škode. Ne kaže prezreti niti tega, da je slovenski
trg za globalno glasbeno industrijo nepomemben.
Včasih je dobro, da nas ni na zemljevidu. Kaj pa
lokalna perspektiva? Prej ali slej bo vložena odškodninska tožba, ki jo bo vložil naš glasbenik
ali založba, če ne zaradi drugega zato, da prestraši
uporabnike storitev izmenjave datotek. Kdaj? To
je druga pesem. Najprej morajo najti uporabnika,
ki mu bodo lahko preprosto dokazali vse, kar zahteva zakon, in ki bo primeren, da bo rabil kot
opomin, pa tudi kak naš ansambel, ki ima toliko pesmi in je tako priljubljen, da se na ta način
lahko dokaže dovolj velika škoda, da se ga sploh
splača preganjati. Na srečo naša zakonodaja ni
tako radodarna in ne ščiti tako močno avtorjev
(beri: založb), kot je se to dogaja v Ameriki. Vsaj
za zdaj še ne?



19

TEHNOLOGIJE

brezžični USB-vmesnik

Baker naj poberejo »cigani«
Univerzalni zaporedni USB-vmesnik je postal prevladujoč
standard za komunikacijo med računalnikom in
dodatnimi perifernimi enotami. Skoraj ni naprave,
v katero ne bi bil vdelan. Bo podobno tudi
glede njegove brezžične različice, imenovane
W-USB (Wireless USB)? Večjo količino
naprav na evropskih trgih pričakujemo
naslednje leto! Kakšne so poglavitne
prednosti vmesnika? Je tudi ta preprost
za uporabo? Kako je poskrbljeno za
varnost?

Topologija
omrežja
W-USB

Piše : Marjan Kodelja
marjan.kodelja@mojmikro.si

Z

akaj sploh nov standard, ko imamo
vendarle dokaj soliden vmesnik bluetooth. Kot pomanjkljivost slednjega se
največkrat omenjata prenizka hitrost
prenosa podatkov, ki je morda dovolj hitra za
povezavo mobilnega telefona in računalnika,
ne pa za povezavo trdega diska nanj, in nezadostna varnost komunikacije. Dodajmo temu
še dejstvo, da se je po našem mnenju bluetooth
dobro prijel na področju mobilne telefonije, ne
pa tudi med izdelovalci dodatnih naprav, če zanemarimo brezžične tipkovnice in miške. WUSB tudi omogoča uporabo obstoječih USBnaprav prek brezžičnega zvezdišča (na primer
Belkin F5U302). Zvezdišče (hub) ima klasične
USB-vtiče za priklop USB-naprav prek kabla,
v računalnikov USB-vtič pa priključite brezžični vmesnik. To je kompromisna rešitev, ki
dejansko ne odpravi potreb po kablih, kar je
največkrat razlog, zakaj se odločamo za brezžične povezave. Prava prednost vmesnika pa se
bo pokazala takrat, ko bo ta neposredno vdelan
v računalnike in dodatne naprave in vmesni
člen potemtakem ne bo več potreben.
Vmesnik W-USB podpirajo nekateri največji
proizvajalci računalniških naprav, najglasnejši pa
je Intel. To daje upanje, da se bo stvar prijela.
Seveda obstajajo druge možnosti, vsaka s svojimi
prednostmi in slabostmi. Bluetooth je primeren,
a v trenutni različici prepočasen, vmesnik wi-fi,
ki ga najdete v nekaterih napravah, pa je prezahteven, predrag in porabi preveč energije.

VTIČEV NI NIKOLI PREMALO

WUSB je ena prvih rešitev, ki za brezžični prenos, ki uporablja tehnologijo ultraširokega spektra
UWB (glej samostojni okvir). Tisto, kar nas seveda zanima, je hitrost prenosa. Na razdalji do treh
metrov naj bi bila hitrost do 480 Mb/s, na skrajni
razdalji desetih metrov pa »le« še okoli 110 Mb/s.
A tudi najslabši prenos je hitrejši, kot ga trenutno
omogočajo komercialno dostopne različice blue-

20

tootha.
Topologijo
omrežja
WUSB bi lahko opisali kot »zvezdo«: gostitelj
(računalnik) je v sredini, naprave pa
okoli njega. Komunikacija je točka–točka, kar v
praksi pomeni, da naprave komunicirajo le z gostiteljem in nikoli neposredno ena z drugo.
Druga pomembna prednost je odpravljanje težav premajhnega števila priključnih mest. Ste se
že srečali s problemom, ko imate na računalniku
končno število vtičev (na primer štiri), nanj pa
želite hkrati priključiti pet USB-naprav? Reševanje zahteva nakup dodatnega USB-zvezdišča.
Vmesnik W-USB teh težav ne pozna, saj omogoča hkratni priklop do 127 naprav, veliko več,
kot so potrebe uporabnikov – pa če so ti še tako
zahtevni.
Vse pa vendarle ni tako rožnato, kot je videti
v primerjavi z bluetoothom. Slabosti se pokažejo že, če brezžični vmesnik primerjamo z njegovo ožičeno različico (USB). Prednost slednje je
v preprostem dejstvu, da napravi, priključeni v
računalnik prek kabla, dovaja za delovanje potrebno električno energijo. Tiskalniki, zahtevnejši optični bralniki in druge naprave zaradi
tega ne bodo trpeli, saj v večini primerov potrebujemo več energije, kot jim jo lahko zagotovi
USB-vmesnik. Kaj pa USB-ključi, predvajalniki,
zunanji diski, fotoaparati in druge mobilne naprave? Ti bodo morali imeti bodisi baterije ali pa
biti kako drugače priključeni na vir energije. Kar
pomeni, da raznih USB-ključev (WiQuest je prikazal W-USB-ključ) ne bomo uporabljali brezžično, temveč jih bomo še vedno raje vtaknili v
USB-vtič.

ključ).
Ker je tehnologija UWB
že v osnovi varnejša
od drugih tehnologij radijskega prenosa podatkov, to zadostuje.
Večja težava je lahko v načinu izvajanja prve povezave med napravo in gostiteljem. Preprosto povedano, obe napravi morata biti »prepričani«, da
sta to, za kar se izdajata. Uporabnik mora vedeti,
da napravo priključuje na gostitelja, ki ga je izbral,
in ne morebiti na drug računalnik v bližini, velja
pa tudi obratno, gostitelj mora poznati napravo.

Tehnologija
ultraširokega
spektra

G

re za novo/staro tehnologijo ultraširokega spektra, ki sliši na ime
UWB (Ultra Wide Band). Nova/
stara tehnologija zato, ker njen
razvoj poteka že od štiridesetih let prejšnjega
stoletja, a izključno v vojaške namene. Ame-

KAJ PA VARNOST?

Zagotavljanje varne povezave predvideva šifriranje signalov, ki v obliki radijskih valov potujejo
med napravami in gostiteljem (128-bitni šifrirni

Zvezdišče
Belkin F5U302
(WUSB-hub)
moj mikro | 11 | november | 2007

TEHNOLOGIJE

brezžični USB-vmesnik

Postopek brezžičnega prvega
priklopa naprave na izbranega
gostitelja (računalnik)

Po specifikaciji vmesnika sta možna dva načina.
Prvi je prek kabla, kjer uporabnik pritisne gumba,
ki sprožita začetek postopka prepoznave. Ta način
uporabite le prvič, napravi si izmenjata svoja unikatna ključa, ki ju nato obe uporabljata pri kasnejših prepoznavah (ko na primer naprava nekaj časa
ni priključena). Vzpostavljanje prve povezave na
brezžični način pa je nekoliko drugačno (glej okvir) in uporablja postopek, imenovan štirikratno
rokovanje. Za uporabnike je pomembno, da je
povezava med napravo in gostiteljem aktivirana,
to pa pomeni uporabna šele, ko se obe napravi
med seboj prepoznata in obe dovolita medsebojno
komunikacije. Postopek se izvede le na začetku,
ko želite napravo prvič priključiti, za kasnejše povezave, ko naprave nekaj časa niso bile aktivne
(beri: bile so ugasnjene), pa priklopi potekajo na
osnovi podatkov, ki jih napravi druga o drugi že
imata. 
riški regulatorni organ za telekomunikacije (
FCC – Federal Communications Commission)
je že pred leti dal zeleno luč za uporabo te tehnologije v civilne namene, vendar v zelo omejenem obsegu. Dovolil je uporabo v frekvenčnem prostoru od 3,1−10,6 GHz, pri zelo majhni
moči, kar pomeni doseg največ 10 metrov.

RADIJSKA TEHNOLOGIJA
BREZ NOSILCA

Signali UWB so elektromagnetni valovi, ki
istočasno in trenutno zasedejo pasovno širino,
večjo od 25 % centralne operativne frekvence
ali absolutno pasovno širino 1,5 GHz ali več.
UWB, poznan tudi kot impulzna radijska tehnologija oziroma radijska tehnologija brez nosilca, je brezžična komunikacijska tehnologija,
ki je edinstvena prav v tem, da doseže radijsko
komunikacijo tudi brez uporabe radijskega
nosilca. Namesto tega uporablja modulirane
impulze energije, ki trajajo manj kot 1 pikosekundo (10-12 s), pri čemer se energija impulza
razprostira čez zelo širok, lahko rečemo
skoraj ves frekvenčni prostor. S filtriranjem, pa tudi časovnim krmiljenjem trajanja impulza, lahko nato

KAKO SE POGOVARJAJO?
Tehnologija W-USB predvideva tri metode
šifriranja povezav oziroma načine povezav
naprav na gostitelja. Katera metoda bo izbrana, je odvisno od naprave same oziroma
njene zmogljivosti. Vsaka naprava bo omogočala le en način priklopa.
Spremenljivi šifrirni ključ
Za naprave, ki ne potrebujejo velike procesorske moči, povezava do njih pa mora biti
izredno varna, tehnologija W-USB predvideva spremenljivi šifrirni ključ. Primer takšne
naprave so recimo NAS – sistemi omrežnega shranjevanja podatkov. Pri spremenljivem

določimo, po kolikšnem frekvenčnem pasu naj
se energija impulza razprostre.
Recimo, da oddamo impulz, ki traja 200 ps.
To pomeni (Fourierjeva transformacija), da se
energija takšnega impulza razprostre po frekvenčnem pasu od 0 (DC) do 10 GHz. Seveda to ni popoln pravokotni impulz, ker svoje
doda tudi antena, ki je pri UWB-ju zelo
pomembna, je pa vseeno energija dovolj
enakomerno porazdeljena po frekvenčnem pasu. Sprejemnik nato zazna prisotnost energije impulza v času in
ne glede na določeno frekvenco.
To pomeni, da se impulzu priredi vrednost 1 ali 0 glede na to,
kje v času je umeščen, hkrati
pa to pomeni tudi, da motnja na določeni frekvenci, pa naj bo to radijska
(od kakšne dru-

šifrirnem ključu se prva povezava izvede ročno.
Uporabnik mora v prvem koraku na gostitelju
vnesti tako imenovani Connection Context (CC).
Ta vsebuje šifrirni ključ ter identifikacijske (ID)
številke gostitelja in priključne naprave. V drugem koraku uporabnik ta ključ prenese še na
napravo W-USB, kar sproži s šifrirnim ključem
šifrirano povezavo med računalnikom in napravo. Za tem sledi »štirikratno rokovanje«.
1. korak: Naprava iz naključnih števil gostitelja in naprave izračuna začasni ključ (PTK
– Pairwise Temporal Key), ki bo pozneje omogočal prenos podatkov.

ge naprave, ki oddaja na tisti frekvenci) ali pa
fizična (recimo železobeton ne prepušča vseh
frekvenc enako dobro), ne bo imela prav nobenega učinka na pravilnost sprejema UWB-signala , če bo le več kot 50 % gostote spektralne
energije impulza dospelo do sprejemnika. Najlepše pri vsem tem pa je, da je porazdeljena
energija impulza na katerikoli frekvenci

ThinkPad z
vmesnikom
W-USB

21

TEHNOLOGIJE

brezžični USB-vmesnik
Dosegi tehnologij

Tehnologija
Standard
Doseg
Hitrost
Zaščita
Frekvenca
Namen

Brezžični USB (W-USB)
IEEE 802.15.3
3m
480 Mb/s
128-bitna
3,1–10,6 GHz
Priklop periferije

Bluetooth
802.15.1
10 m
2,1 Mb/s
128-bitna
2,4 GHz
Za mobilne telefone

Wi-FI
IEEE 802.11
50 m
do 300 Mb/s (odvisno od različice standarda)
128-bitna
2,4 GHz
Brezžično omrežje
Razlike med posameznimi brezžičnimi
tehnologijami prenosa podatkov.

Bluetooth 3

2. korak: Ker obe napravi, torej gostitelj in
priključena naprava, poznata ključ seje (SDK
– Session Data Key), ga uporabita za šifriranje
prenosa podatkov med rokovanjem. Če ključ
ne ustreza, gostitelj povezavo prekine, če pa
ustreza, postopek steče naprej.
3. korak: Obe napravi preverite, ali je na voljo
ustrezen ključ PTK (iz 1. koraka).
4. korak: Naprava sporoči gostitelju, da dela s
kljujčem PTK in da je pripravljena na sprejem.
Povezava je tako vzpostavljena.
Stalni šifrirni ključ
V tem primeru je šifrirni ključ (FSK – Fixed
Simmetric Key) tovarniško nastavljen. Največkrat ga najdemo natisnjenega na spodnji strani
naprav, na primer pri usmerjevalnikih. Ta ključ

manjša od nivoja šuma, kar pomeni, da lahko
UWB-signali obstajajo skupaj z običajnimi radijskimi tehnikami, ki uporabljajo RF-nosilce
, pri čemer ne pride do opaznejše interference,
saj se UWB-signal na navadnih napravah kaže
le kot manjši šum. S tem se odpira ogromno
novih telekomunikacijskih možnosti, saj smo
pridobili izredno veliko frekvenčnega prostora na brezžičnem področju.

IMUNOST NA PRISLUŠKOVANJE
IN MOTENJE

Torej, UWB je resnično digitalna radijska
komunikacija, niz zelo kratkih elektromagnetnih impulzov, ki ne obstajajo le na eni točno
določeni frekvenci, ampak se porazdelijo po
celotnem frekvenčnem pasu. Lahko bi rekli,
da je le eksplozija elektromagnetnega šuma.
Ključ, da pridemo od šuma do komunikacije
in naprej do podatkov, je v natančnem časovnem zaporedju impulzov, kar razkrije kodo.
Da pridemo do informacije v tej kodi, pa mora
sprejemnik poznati natančno impulzno sekvenco, ki jo je uporabil oddajnik. Z drugimi
besedami povedano, če želiš pri UWB-ju kaj
slišati, moraš natančno vedeti. kdaj poslušati.
Torej morata biti sprejemnik in oddajnik med

22

Pričakovanja so, da bo naslednje leto v
znamenju tretje različice bluetootha, katere razvoj je potekal pod kodnim imenom
Seattle. Ta bo nadaljevala strategijo razvoja omenjenega vmesnika, vendar bo
kot nosilno radijsko tehnologijo uvedla
tehnologijo ultraširokega spektra (UWB).
Drugače povedano, njegove zmogljivosti
bodo primerljive zmogljivostim brezžičnega USB-ja. Spet bomo imeli dva enakovredna standarda, ki se bosta bojevala za
iste uporabnike!

uporabnik vnese v računalnik in na napravi
pritisne poseben gumb za povezavo. Tako se
vzpostavi varna povezava med napravama. V
naslednjem koraku sledi štirikratno rokovanje
kot pri spremenljivem šifrirnem ključu, s čimer
se izračuna začasni ključ PTK.
Postopek z javnim ključem
Najvarnejša metoda je pravzaprav najenostavnejša. Ta bo prišla v poštev pri digitalnih
fotoaparatih, tiskalnikih in podobnih napravah. Stvar je nekako podobna šifriranju PGP,
saj temelji na šifriranju z zasebnim in javnim
ključem. Stvar deluje takole: uporabnik na gostitelju in priključni napravi pritisne gumb za
povezavo, s čemer si napravi izmenjata javni
ključ. Uporabnik s klikom miškinega gumba

sabo natančno sinhronizirana. S tem je UWB
zelo varen način komunikacije, zaradi česar je
tudi zelo priljubljen pri vojski. UWB je tako
rekoč imun na prisluškovanje, interference in
načrtno radijsko motenje. Zaradi njegovega
širokega frekvenčnega obsega, ki vsebuje tudi
ultranizke frekvence, je uporaben tudi za komunikacijo s potopljenimi podmornicami (visoko frekvenčni signali se pod vodo ne razširjajo), z lahkoto se uporabi tudi v stavbah in celo
pod zemljo. Zaradi naključne narave časovnih
shem UWB pa se zdi, da dejansko ni nikakršne
omejitve v številu UWB signalov, ki si lahko
delijo isti frekvenčni pas.

PRIHRANKI

Z arhitekturnega vidika gledano so lahko
UWB-naprave veliko cenejše od današnjih
naprav, ki temeljijo na tehnologiji z nosilcem
RF. Tehnologije z nosilcem morajo modulirati
in demodulirati kompleksno analogno ovojnico in za to uporabiti dodatne elemente v
vezju. UWB na drugi strani pa ponuja resnično binarno obliko komunikacije, ki jo lahko
izvedemo že s štirimi komponentami. Prva je
oddajnik/sprejemnik, druga je UWB-antena,
ki je zelo pomembna za končno obliko signala,

potrdi povezavo. S tem se napravi povežeta
in povezavo šifrirata s svojimi javnimi ključi.
S tem dobimo varno povezavo oziroma Connection Context, kot je opisano pri spremenljivem ključu. Sledi štirikratno rokovanje kot
pri drugih dveh metodah.



tretja je digitalni procesor osnovnega pasu,
ki pregleduje podatke in posreduje popravke
napak, četrta komponenta pa so programi in
protokoli v ROM-u, ki upravljajo z digitalnim procesorjem osnovnega pasu. Dodaten
prihranek lahko pomeni tudi izredno majhna poraba energije, ki jo tehnologija UWB
omogoča in se meri v mikrovatih. Nekaj ironije je v tem, da je bila UWB tehnologija
še pred časom ekstremno draga za izvedbo,
dokler niso na trg prišli ceneni računalniški
čipi, zdaj pa bo postala ista tehnologija ekstremno poceni.
Tudi zasičenosti frekvenčnega prostora se
ni bati, saj se zaradi naključne narave časovnih shem UWB zdi, da ni prav nobene
omejitve glede števila UWB-signalov, ki
si lahko delijo isti frekvenčni pas. Tako se
zdi, da je edina slabost tehnologije UWB le
njeno razmerje med dometom in hitrostjo
prenosa podatkov, saj hitrost prenosa s povečevanjem dometa strmo pada.


moj mikro | 11 | november | 2007

����������
��

�������������������������

�����������������������������������������������������������������

��������������������
��������������������������������������������������������
����������������
�������������������
������������
�����������������
�������������������
����������������������
������������
�������������������������������
�����������������

�����������������������������������
������������������������������
��������������������������������
�����������������������������

�� �
� ��������������������������������������������
���������������������������������������������������
�� �������������������������������������
�� ����������������������������������������������
���������������������������������������������
�� �����������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������
�� ������������������������������������������
������������������������������������
�� ������������������������������������������������
�� ������������������������������������������������
������������������������������������

�����������������������
����������������������������
���������������������������������
�����������������������

������������
��������������������������������
��������������������������������
�������������������������������

PODROBNEJE O...

varčni prenosniki

Wi-fi in bluetooth:

SAMO

Poraba med delom: 5 −10 W
Poraba ob pripravljenosti: 2 W−5 W

LCD-zaslon

Poraba med delom: 5 −20 W
Poraba ob najnižji osvetlitvi: 3 −10 W

24

Pomnilnik

Poraba med delom: 1 −2 W
Poraba ob pripravljenosti: 0,01 −0,2 W

Grafika

Poraba med delom:
2 −15 W
Poraba ob
pripravljenosti:
1 −5 W

moj mikro | 11 | november | 2007

PODROBNEJE O...

ŠE MALO
ZDRŽI,
PROSIM!
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

Procesor

Poraba med delom:
10 −50 W
Poraba ob
pripravljenosti:
8 −25 W

Trdi disk
Poraba med delom
3 −5 W
Poraba ob
pripravljenosti:
0,1 −0,5 W

varčni prenosniki

Ekološki in varčni prenosniki
Že nekaj let mineva od dneva, ko se je največji proizvajalec mikroprocesorjev, Intel, odločil da močno podpre trg prenosnikov, ki je
tako dobil tehnološki zagon in se je v zadnjih nekaj letih iz orodja
poslovnega sveta preobrazil v najbolj vroč del računalniške branže.
Poleg pocenitve, ki je vsekakor igrala največjo vlogo, k uporabnosti
prenosnikov veliko dodaja tudi dolga avtonomija. Čeprav danes to
ni zelo očitno – premislite, koliko ljudi bi kupovalo prenosnik, če bi
moral biti še vedno neprenehoma priključen na električno omrežje
in če ga ne bi bilo moč uporabljati kjerkoli in kadarkoli vsaj nekaj
ur. In prav čas avtonomije prenosnika je tisti ločevalni dejavnik, ki
prenosnike deli v nižji, srednji in višji kakovostni ter s tem cenovni
razred.
Dandanes je povprečna avtonomija, ki jo ponuja najcenejši prenosnik okoli 2 do 3,5 ure; v srednjem cenovnem razredu se avtonomija
dvigne na 3 do 5 ur; v najvišjem (ali pa pri specializiranih modelih
tudi že v srednjem cenovnem razredu) pa se avtonomija povzpne do
7 ur – in več s priključitvijo dodatnih, pomožnih akumulatorjev.
Na začetku sem omenil Intel, ki je obljubil, da bo poslovni prenosnik (torej srednji do visoki cenovni razred) do leta 2010 omogočal 8
do 10 ur avtonomije, kar pokriva celoten delavnik.
Čeprav smo z določenimi modeli ultraprenosnikov, ki jih lahko opremimo s pomožnimi akumulatorji to območje že dosegli, pa je v
prenosnikih potrebnih še kar nekaj sprememb, ki bodo omogočile
njihovo nižjo energijsko porabo, da bi prenosnik ob (povečani) dani
kapaciteti akumulatorjev, lahko deloval čez celoten delavnik.
Vesel sem, da se je prav energijska učinkovitost zadnji dve leti izpostavila in prišla v ospredje. V prenosnikih, ki so tesno povezan
ekosistem mnogih vezij, komponent in procesorja je za daljšanje
avtonomije potrebno izboljšati vsakega izmed elementov, ne le enega, glavnega. Zato ne presenečajo spremembe na področju procesorjev, veznih naborov, trdih diskov (kjer prihajajo hibridni trdi diski
in diski iz bliskovnega pomnilnika SSD , sistemskega pomnilnika,
zaslonov (LCD počasi zamenjujeta osvetlitev OLED in LED ) in končno – akumulatorjev oz. baterij, kot jim pogosto rečemo (o gorivnih
celicah smo že pisali, a to je le ena izmed področij, kjer se odvija
hiter razvoj). Na naslednjih straneh si bomo ogledali, kje smo in kaj
lahko pričakujemo v naslednjih letih, s ciljem doseganja avtonomije
10 ur in več; poiskali pa smo tudi že prve znanilce tega obdobja
– modele prenosnikov, ki s tehnološkimi novitetami že dosegajo
najboljše rezultate na tem področju.

25

PODROBNEJE O...

varčni prenosniki

Komponente in poraba
samega operacijskega sistema) – spusti na dobro
polovico, torej na okoli 15-20 W. Odvisno od
uporabnika in njegovega načina dela to ob zmogljivosti današnjih akumulatorjev, ki se gibljejo
okoli 5500 mAh, to pomeni, da bo avtonomija
takega prenosnika okoli dve uri.
Zakaj take razlike pri porabi komponent? V
porabo energije na uvodnih straneh smo vključili podatke prenosnikov v obdobju zadnjega leta.



V prenosniku je
ključnega pomena
skupna poraba vseh
komponent, zato je edini
pravi način za doseganje
daljše avtonomije nižanje
porabe vseh in vsake posebej.

Zakaj mora biti prenosnik varčen? Vsa zmogljivost prenosnika, vsi gigaherci,
gigabajti in druge prestižne številke postanejo povsem nepomembni v trenutku, ko
se sprazni akumulator. Takrat še tako drag prenosnik postane le izredno predrag
obtežilnik za papir! Zmožnost delovanja na akumulator z vsako dodatno uro
veča uporabnost prenosnika, in četudi naše uporabniške navade mnogih ur ne
potrebujejo, se prej ali slej po Murphyju zgodi tista izjema …

Č

eprav bomo podrobneje pregledali
nove tehnologije na področju zaslona in shranjevanja, pa je pomembno
vedeti, da je v prenosniku ključnega
pomena skupna poraba vseh komponent, zato
je edini pravi način za doseganje daljše avtonomije nižanje porabe vseh in vsake posebej.
Nič ne pomaga če razpolovimo porabo procesorja in če razčetverimo porabo trdega diska – v
Proizvajalec
model
Zaslon
Procesor

Samsung
Q30-SSD
12,1”
Intel Celeron M 753

Pomnilnik

1 GB (DDR2)

Trdi disk
Teža
Avtonomija (standard / z dodatno baterijo)
Posebnosti

SSD, 32 GB
1,14 kg
8 ur
/

Cena

3100 EUR

26

celotni porabi se bo sprememba poznala le za dobrih 10 odstotkov in naredili nismo veliko.
Povprečna poraba prenosnika s 14-palčnim
LCD-zaslonom, ki je zasnovan na procesorju za
mobilno uporabo (AMD Turion, Intel Pentium
M oz. Intel Core Solo/Duo M modelov), se ob
polni obremenjenosti giblje okoli 30-35 W. Poraba se ob stanju pripravljenosti – ko prenosnik
deluje, a v njem ne teče noben proces (razen

Velik del razlike odpade tudi na različno velikost
zaslonov, ki ob večji dimenziji porabijo drastično
več energije; v odstotkih največji razpon pa je
opaziti pri grafični kartici. Tu najmanj porabijo
Intelove integrirane grafike, ki pa so hkrati tudi
največji <vstavi kletvico>, največ pa grafike
ATI/Nvidia, ki so šele v zadnjem letu za prenosnike predstavile tudi nizkoenergijske derivate
zmogljivejših vezij – in zdaj že ponujajo veliko
boljše razmerje med zmogljivostjo in energijsko
porabo. Če se ob vsem tem spomnimo še lanskega leta, ko so bili na voljo še poceni prenosniki
neznanih proizvajalcev prve generacije – torej
dejansko nadomestki namiznih računalnikov –
ki so uporabljali kar komponente iz namiznikov,
potem visoka poraba teh ni več skrivnost…

KDO PORABI NAJVEČ

Če odmislimo grafiko, ki je v igričarjem namenjenih modelih vsekakor večji porabnik, potem največji delež odpade na zaslon, procesor in
trdi disk (ter optične pogone, ki pa jih ne uporabljamo pogosto, zato jih bomo tokrat zavestno
postavili na stranski tir).
Ker je prav tu največ manevrskega prostora in
so že v odstotkih manjše pridobitve močno opaz-

Dell Latitude
D620 ATG
14,1”
Intel Core 2 Duo,
T7200, 2.0 GHz
1 GB (DDR2)

Dell Latitude
D430
12.1”
Intel Core 2 Duo,
U7600, 1,2 GHz
1 GB (DDR2)

Toshiba
Portege R500 SSD
12,1” LED
Intel Core 2 Duo
U7600, 1.2 GHz
1 GB (DDR2)

Sony
VAIO VGN-TZ18GN
11” LED
Intel Core 2 Duo,
U7600, 1,2 GHz
1 GB (DDR2)

Sony
VAIO VGN-TZ150N
11,1” LED
Intel Core 2 Duo
U7500, 1.6 GHz
1 GB (DDR2)

SSD, 32 GB
2,7 kg
7 ur
odporn na
vremenske razmere,
udarce, prah
2900 EUR

SSD, 32 GB
1,36 kg
9 ur
/

SSD, 64 GB
0,9 kg
8 ur
/

SSD, 32 GB
1,2 kg
11 ur / 18 ur
/

HDD, 100 GB
1,35 kg
7 ur
tanko ohišje manj
kot 2 cm)

2200 EUR

2500 EUR

2700 EUR

1900 EUR

Apple
MacBook Pro
15,4” LED
Intel Core 2 Duo
2.2GHz
2 GB (DDR2)
667Mhz
HDD, 120 GB
2,45 kg
6 ur
baterija Li-Poly

1800 EUR

moj mikro | 11 | november | 2007

PODROBNEJE O...

varčni prenosniki

ne pri porabi v vatih, se tudi vpletena podjetja
najbolj osredotočajo na ta področja.
Intel in AMD z vsako generacijo procesorjev
nižata največjo porabo. A večja težava je nižanje
porabe procesorjev v stanju pripravljenosti, še
posebej danes, ko imamo večjedrne procesorje.
Vse kaže, da bo AMD prvi, ki mu bo uspelo tu
znižati porabo, kar je že demonstriral na področju
strežniških in namiznih procesorjev, temelječih
na arhitekturi K9 (Barcelona) – procesorji znajo
porabo pri čakanju znižati z delovnih 80 W na
vsega 7 W, medtem ko Intelu v istem razredu ni
uspelo priti pod 25 W. Čeprav je zgodba pri mobilnih procesorjih precej drugačna, pa vse kaže,
da bo AMD z mobilnim derivatom Barcelone, ki
je napovedan za prihodnje leto, prvi, ki bo lahko neodvisno nižal porabo (in zmogljivost) posameznih jeder znotraj procesorja, prav tako pa
tudi posameznih komponent – recimo pomnilniškega krmilnika znotraj veznega nabora.
Večja težava so LCD-zasloni in trdi diski, kjer
pa so v zadnjem letu v široko potrošnjo prišle že
prve rešitve, ki nakazujejo smer razvoja.

NE LE VARČEN, TUDI EKOLOŠKI

Kaj kupiti danes, če potrebujemo varčen prenosnik, ki bo ponujal avtonomijo več kot sedem
ur, hkrati pa bomo s tem manj obremenjevali
okolje (tudi računalniška krama je odgovorna za
sproščanje CO2 v zrak – po nekaterih podatkih
smo ob zmanjšanju energijske porabe s 30 W na
15 W naredili toliko dobrega, kot če en mesec na
leto ne bi uporabljali avtomobila).
Če se omejimo na obstoječe modele, brez novincev, ki ponujajo hibridne trde diske, SSD- diske in LED/OLED-zaslone, ki jih pri nas še ni ali
pa so izredno težko dobavljivi, poleg tega pa je
cena abnormalno visoka, je izbira dokaj ozka:
Lenovo ThinkPad X61s ponuja s standardno
baterijo 6 ur, s priključitvijo pomožne pa skupaj
kar 10 ur avtonomije, ob tem pa ima od vseh, ki
smo jih našli za to kategorijo, najmočnejši dvojedrni procesor in je ultramajhen in lahek ter
odlično vsestranski. Težava je, ker ima majhen
zaslon standardne ločljivosti in ker nima vdelane
optične enote.
Drug zanimiv model je Sony VAIO VGNG118GN, ki ponuja avtonomijo kar 11,5 ure in
je izredno lahek, a hkrati najpočasnejši, saj gradi na nizkonapetosnem enojedrnem Intelovem
procesorju.
Trojico zaključimo s tudi pri nas dobro proda-

janim prenosnikom Toshiba R500 Portege, ki
ponuja tudi 11-urno avtonomijo, ob tem pa ima
dvojedrni nizkonapetostni Intelov procesor. Slaba plat je najvišja cena, ki je celo višja od pri nas
že tako ali tako dragih Sonyjev, tako da najboljši
nakup danes po našem mnenju ostaja Thinkpadov X61s (okoli 1600 evrov).
Nesporni rekorder v kategoriji pa je prenosnik
NEC VersaPro UltraLife VC VY10AC-4, ki
s svojimi 14,5 urami avtonomije ob sicer dokaj
skromni konfiguraciji (Core 2 Duo pri 1 GHz, 40
GB disk in le 1 GB pomnilnika) ponuja največ
za cestne bojevnike! Prenosnik je žal na voljo le
na japonskem trgu, cene pa nismo odkrili!

Zaslonske
tehnologije
– LED
in OLED

PREDNOSTI ODTEHTAJO CENO

Dejstvo je da so varčni prenosniki tudi dražji
od običajnejših. A prednosti zagotovo odtehtajo dražji nakup. Če ne drugega, bomo porabili
bistveno manj energije, poskrbeli pa bomo tudi
za bolj zeleno prihodnost. Pomembno se je zavedati, da lahko vsako, še tako majhno dejanje
posameznika pripomore k občutnemu izboljšanju
na globalni ravni. Če pa tega »ne kupite«, potem še eno dejstvo, iz lastnih opažanj: dražji in
energijsko učinkovitejši prenosniki se tudi manj
grejejo in so tako tišji. To pa je že podatek, ki bo
pomemben za vse, ki so se kdaj umaknili na vikend ali kakšno manj obljudeno lokacijo in želeli
tam v miru kaj narediti – pa jih je na vrvež mesta
in živčno okolje spomnil ventilator njihovega
prenosnika …



* Kar nekaj proizvajalcev je napovedalo prenosnike z
LED-osvetlitvijo zaslona in/ali SSD-diskom, a dejanskih
modelov ali podatkov še ni znanih (HP serije Compaq
2710p, 2510p, 6910p in 8000).
** Zaslone z osvetlitvijo LED najdemo tudi v ultramobilnem razredu naprav UMPC, kot so recimo naprave
družine Samsung Q1
*** Ker 90% prenosnikov ni dobavljivih na slovenskem
trgu, smo cene v tabeli preračunavali iz cen na globalnem trgu, ki smo jim prišteli vrednost DDV. Tako cene
pomenijo približno maloprodajno ceno.

ASUS
U1F
11,1” LED
Intel Core Duo
U2400, 1 GHz
1,5 GB (DDR2)

Dell
XPS M1330
13,3” LED
Intel Core 2 Duo
T7300, 2 GHz
2 GB (DDR2)

Fujitsu
S6410
13,3” LED
Intel Core Duo
T7300 , 2 GHz
1 GB (DDR2)

Fujitsu
Q2010
12,1” LED
Intel Core Solo
U1400, 1.2 GHz
1 GB (DDR2)

Fujitsu
P7230
10,6” LED
Intel Core U1400
Ultra, 1.2 GHz
1 GB (DDR2)

Toshiba
Portege R500
12,1” LED
Intel Core 2 Duo
U7600, 1.2 GHz
1 GB (DDR2)

HDD, 80 GB
1,35 kg
8 ur
/

HDD, 160 GB
2 kg
5,5 ur
/

HDD, 160 GB
1,9 kg
10 ur
/

HDD, 80 GB
1,1 kg
2 ure / 5 ur
/

HDD, 40 GB
1,5 kg
6 ur / 10 ur
/

HDD, 120 GB
0,9 kg
8 ur
/

1600 EUR

1800 EUR

1700 EUR

2400 EUR

1400 EUR

1700 EUR

Zaslon prenosnika je zagotovo
najpomembnejša in nepogrešljiva
komponenta, saj je neposredno
odgovorna za stik z uporabnikom.
Je tudi najpomembnejši dejavnik pri
nakupu prenosnika, kar je logično: naj
bo prenosnik še tako dober ali poceni,
če nam zaslon ni všeč, ali je celo moteč,
si z njim nimamo kaj pomagati. Zato so
prav spremembe na področju zaslonske
tehnologije največji izziv za industrijo.
LED in OLED sta rešitvi, ki trenutno
obetata največ!
ZASLONI SO ENERGIJSKO TRŠI OREH

Če je nižanje porabe procesorjev in diskov ter
drugih komponent razmeroma enostavno, saj je
moč uravnoteženje posameznih funkcij precej
ukriviti (počasnejši procesor = daljša avtonomija, in z avtomatiko ki, uravnava moč in porabo
procesorja glede na tekoča opravila in zagnane
aplikacije, znajo že danes na za uporabnika transparenten način podaljšati čas avtonomije ob na
videz konstantni zmogljivosti), pa so zasloni večja težava.
Pri trenutno najbolj razširjeni tehnologiji LCD
je namreč za dobro vidno sliko potrebna osvetlitev iz ozadja, za kar skrbi neonski podobna žarnica CCFL (cathode fluorescent lamp) oziroma pri
večjih zaslonih več teh žarnic. Odvisno od proizvajalca in velikosti zaslona je lahko med njimi

27

PODROBNEJE O...

varčni prenosniki

in mrežo tekočih kristalov še matirana prevleka,
ki razprši svetlobo, da bolj enakomerno pada na
mrežo kristalov, kar se odraža v boljšem vidnem
kotu takega zaslona (in manjši svetilnosti).
To takoj pojasni, da je znižanje moči take žarnice zelo delikatno, saj mora biti svetilnost zaslona
na ravni vsaj 150 cd/m2, če želimo uporabniku
pričarati sliko, ki bo vidna brez naprezanja oči.
Neposredno znižanje moči žarnice lahko za zadržanje zadostne svetilnosti za pred prenosnikom
sedečega uporabnika kompenziramo z odstranitvijo razpršilnika svetlobe in v takem primeru bo
dosežen rezultat zadovoljiv, a bo imel hkrati tak
zaslon zelo ozek vidni kot.
V nekaterih primerih je to
sprejemljivo (majhen oseben, poslovni prenosnik, v
katerega večino časa zre le
lastnik), pri večjih, multimedijskih prenosnikih ali
celo pri najbolj prodajanih
prenosnikih za množični
trg, ki ga uporablja vsa družina in v katerega je pogosto
usmerjenih več pogledov,
pa to ne bi delovalo. Večjo svobodo tu obljubljajo
nove zaslonske tehnologije,
vključno z LED- in OLEDzasloni, a so danes še redki
in dragi.

LED

Začetki LED-zaslonov segajo dobrih deset let
nazaj, ko smo jih ugledali na ulicah v obliki velikih reklamnih zaslonov. Ker so obstajale LEDdiode različnih barv (predvsem pa rdeča, zelena
in modra), ni bilo težko združiti velike količine
diod, in nastal je velik zaslon. Čeprav je bila
velikost »pike« centimetrska, pa je bila slika od
daleč videti dobra in svetla.
Ko govorimo o LED-zaslonih kot o tehnoloških naslednikih LCD-zaslonov, seveda ne mislimo na te ulične zaslone, čeprav ni rečeno, da
ne bi bil končni rezultat celo boljši. A težava
ostaja v miniaturizaciji LED-diod, saj je nekako
optimalna velikost pike 0,25 mm – pri tem pa ne
velja pozabiti, da moramo pri klasični tehnologiji

28

LED v eno piko spraviti pravzaprav tri LED-diode – vsake od osnovnih barv.
Ko danes torej govorimo o LED-zaslonih, so
to v bistvu še vedno LCD-zasloni, katerih sestavni je še vedno matrika iz tekočih kristalov,
in tudi vsa elektronika po večini ostaja enaka.
Edina sprememba je v zadnjem delu zaslona, kjer
klasične neonske CCFL-žarnice zamenjujejo nizi
LED-diod. V zadnjem letu se je »zeleno« nagnjenje prevesilo tudi na zakonodajalce, in žarnice
CCFL vsebujejo tudi nekaj živega srebra, zato je
industrija prisiljena k zniževanju oziroma nižanju
teh vrednosti. To je morda priložnost za tehnolo-

gijo LED-zaslonov, saj
bi jo ekonomija obsega hitro spustila na
množicam cenovno
dosegljive ravni.
Kako deluje
V večini novih modelov je CCFL-žarnica nadomeščena z mrežo
LED-diod, in čeprav nekateri proizvajalci že uporabljajo bele LED-diode, večina uporablja nabor
treh LED-diod osnovnih barv (morda, rdeča in
zelena), s katero pričarajo belo in s katerimi dosežejo po posamezni barvni zelo dobro ujemanje z
barvnimi filtri, kar poveča učinkovitost zaslona,
saj je v primeru, da je prikazana bela barva, s filtri
treba blokirati le majhen del oddane svetlobe.
Uporabo zaslonov
z osvetlitvijo LED v
prenosnikih smo najprej zaznali leta 2006,
ko sta prve modele
predstavila Sony in
Fujitsu Siemens. Letos
so sledili Dell, Apple
in Asus, prav zadnje
dni pa je prve modele napovedal tudi HP.
Razcvet se pričakuje
v prihodnjem letu, ko
bo na trg prišla tudi
osvetlitev z uporabo le
belih LED-diod, ki jo
je prav sredi letošnjega oktobra predstavil
Samsung. Tu se bo

poraba energije bistveno znižala, saj bo glede na
današnji LCD-zaslon dimenzije 15,4 palca rabil
kar 60 % energije manj. Ob tem Samsung navaja občutno povečanje kontrasta (10.000 : 1)
ob svetilnosti 300 cd/m2.
Prednosti in slabosti
Ti zasloni so še v povojih, a že prva generacija
ponuja veliko prednosti in le eno samo slabost
– občutno višjo ceno glede na klasične LCD-zaslone, še zlasti občutno danes, ko so LCD-zasloni
v polna jadra ujeli prednosti ekonomije obsega in
je cena na enoto padla na resnično nizko raven.
Poglavitna prednost osvetlitve z LED-diodami
je doseganje večjega barvnega razpona (celotno
barvno območje NTSC , medtem ko klasični
LCD-zasloni dosegajo le 70−80 % spektra), ki so
ga taki zasloni zmožni prikazati. To se bo v prvi
meri pokazalo pri LCD- televizorjih, a verjetno
hkrati tudi že pri prenosnikih. Za prenosnike je
zanimivejša takojšnja nazivna svetilnost, saj se
odvisno od zunanjih razmer (temperatura) obstoječa osvetlitev CCFL do polne svetilnosti
»ogreva« kar deset minut!
Težava pristopa z LED diodami je celovitost
osvetlitve, saj jo je teže
doseči kot pri klasični
osvetlitvi. Različni nivoji svetilnosti LEDdiod posameznih barv
ter staranje oziroma
različno hitro slabenje
(bolj ali manj obremenjenih) LED-diod sta
ključni oviri. Ker za
belo svetlobo potrebujemo vse tri barve, se s
staranjem lahko »premika« tudi bela barva,
saj se bo nagibala bliže manj oslabljenim diodam.
Čeprav je LCD-zaslon z osvetlitvijo LED po definiciji varčnejši od klasične osvetlitve, pa večina
LED-zaslonov prve generacije (ki smo jo videli
v prenosnikih) zaradi treh barvnih diod za belo
barvo porabi enako ali celo več energije kot klasični LCD-zaslon. To se bo spremenilo z uporabo
belih LED-diod, ki ponujajo precej nižjo delovno
napetost, kot je potrebna za današnjo osvetlitev
CCFL.
Osvetlitev LED bo zaradi močne svetilnosti
brez težav tudi močno povečala kontrast, kar
pomeni, da bo ta osvetlitev idealno prilagodljiva – v temačnih prostorih bo osvetlitev na nizki
ravni, pod soncem pa bo lahko dosegla nekajkrat višjo svetilnost kot CCFL, ob še vedno nižji
energijski porabi!
Cenovno se bo osvetlitev LED znižala v roku
dveh let, hkrati pa se bodo zagotovo pojavile tudi
nove rešitve. Z uporabo treh barvnih LED-diod
ostaja mnogo zaželenega pri energijski porabi
– pri uporabi belih LED-diod pa je vprašljivo
doseganje barvnega razpona zaslonov (po prvih
podatkih naj bi bila ta celo malce slabša kot pri
osvetlitvi CCFL).


moj mikro | 11 | november | 2007

PODROBNEJE O...

varčni prenosniki

KDAJ
OLED?
Sredi leta 2003 smo zapisali: »OLED
veliko obeta, te dni je predstavljen prvi
digitalni fotoaparat z OLED-zaslonom,
popolnoma komercializirana pa naj bi
bila tehnologija v dveh letih. Prednosti
so predvsem zelo velika odzivnost
zaslona za hitre spremembe, širok kot
gledanja in pa ugodnejša cena.«

O

LED (Organic Light Emitting Diode) je
tehnologija, stara slabih deset let. S
pogledom nazaj ugotavljamo, da smo
se zmotili v času napovedi prihoda
na trg, in te napake ne želimo ponoviti. Čeprav
se z današnjega zornega kota zdi, da je povsem
logičen čas za resničen komercialni prihod na trg
dve leti, dopuščamo možnost, da se zaradi očitno prihajajoče vmesne stopnje (LCD-zasloni z
osvetlitvijo iz belih LED-diod) čas premakne na
daljše obdobje. Vsekakor bomo OLED-zaslone v
višjem cenovnem razredu prenosnikov ugledali v
dveh letih, a cena ne bo nizka.
To potrjuje tudi septembra predstavljen prvi
OLED-televizor podjetja Sony. Malček z diagonalo 11 palcev (28 cm) se »ponaša« s ceno kar
1600 evrov, kar je popolnoma noro. A tehnološka novost je tu in velikost je sicer bolj kot za
televizijo primerna za prenosnike. A težava je v
ločljivosti, ki je le 960 x 540 pik, kar je premalo
za še tako osnovne prenosnike danes. Toda tudi
to očitno ni več težava, saj smo že konec lanskega leta videli LG-jev prototipni prenosnik z
OLED-zaslonom (ebook).
Velika prednost OLED-zaslonov je izredna
tankost zaslona, prav tako pa ni elektronike na
robu zaslona (kar je odgovorno za tisti rob okoli
LCD-zaslonov). Poleg tega porabi precej manj
energije, saj ne potrebuje osvetlitve iz ozadja. Ko

1. Katoda
2. Negativna plast, kjer se naberejo elektroni.
3. Pri »trku« elektrona in vrzeli se sprosti svetlobno valovanje (energija).
4. Prevodna plast, ki je pozitivna (vrzeli).
5. Anoda

na OLED-celice pripeljemo napetost, namreč zažarijo in oddajajo svetlobo. Tako odpravimo tudi
vrsto nevšečnosti današnjih LCD-zaslonov, recimo nezmožnost pričarati pravo črno barvo, saj je
osvetlitev iz ozadja vedno prisotna (in tako dobimo kvečjemu temno sivo). Prav problem črne
barve bodo delno rešili tudi z osvetlitvijo LED,
saj bo moč mrežo LED-diod inteligentno po delih ugašati … Dodatno prednost OLED-zaslonov
dobimo pri proizvodnji na polimerih temelječega
OLED-a, saj je moč OLED-mrežo »natisniti« oziroma »našpricati« na film, kar omogoči izdelavo
poceni fleksibilnih zaslonov, ki jih je moč prepogibati, zvijati …
Kakorkoli že, OLED je tista logična naslednja
izbira za prenosnike, saj ponuja idealne lastnosti.
Če prenosnik pogledamo kritično, se vsaj glede
zaslona namreč ni spremenil že od konca osemdesetih – saj vseskozi prevladuje tehnologija
LCD.
Nismo se še odločili, ali se veliki konglomerati pri novih tehnologijah poskušajo časovno

uskladiti, vse pa kaže, da neka revolucionarna
tehnologija ne more več »zaiti« na trg in presenetiti konkurente. Kot da industrija ne bi želela
pospeševati tempa (kar bi bilo verjetno dobro
za potrošnike, manj pa za dobičke firm). To potrjuje tudi dejstvo, da vse »nove tehnologije« v
obdobju zadnjih skoraj sočasno predstavijo vsi
veliki igralci – kako jim to uspeva, ni znano.
Morda industrijsko vohunjenje? Dvomimo, da
vsi raziskovalni oddelki razmišljajo in se premikajo z istim tempom v isto smer …

PRIHODNOST

Medtem ko čakamo na naslednjo veliko tehnologijo, velja omeniti nekaj izboljšav obstoječe.
Tu je v zadnjem času največ naredila Toshiba, ki
je s svojim prenosnikom Portege R500 že predstavila prosojno-odbojni zaslon, ki uporablja svetlobo okolja (luči, sončna svetloba) za dodano
osvetlitev LCD-matrike. S tem niža energijsko
porabo za osvetlitev.



29

PODROBNEJE O...

varčni prenosniki

HIBRIDNI IN SSD-DISKI
Čeprav je rdeča nit tokratnega pregleda trga in tehnologij
energijska učinkovitost in dolga avtonomija prenosnikov,
pa so klasični trdi diski, kot jih poznamo že vsaj
20 let, poleg visoke energijske porabe
najpogostejši krivci tudi za počasno
delo prenosnika ter na žalostnem
prvem mestu tudi pri razlogih za
izgubljanje podatkov.

Č

eprav ni mogoče reči, da trdi diski niso
tehnološko napredovali, pa so to v
osnovi še vedno mehansko-magnetne
naprave. V zadnjih letih so proizvajalci s pravokotnim (perpendikularnim) načinom
zapisovanja na magnetne plošče dosegli rešitev
za dodatno 10-kratno povečanje kapacitete v naslednjih letih, kar jim bo uspevalo ob nadaljnjem
manjšanju fizične velikosti diskov in, kot so nakazali z najnovejšimi izdelki, z optimiranjem delovanja tudi ob zmanjševanju energijske porabe.
Največja nevšečnost mehanskih diskov pa je
njihova občutljivost na tresljaje, udarce, padce
– kar je pri uporabi v prenosnih računalnikih in
navsezadnje tudi v prenosnih zunanjih diskih lahko ključnega pomena. Že leta imajo proizvajalci v
diske vdelane mehanizme za parkiranje glave, ko
je disk neaktiven (ugasnjen). Navajajo, da mehanizmi ščitenja zdržijo pospeške do več sto G, a vse
to ni vredno nič, ko vam disk z metra in pol (iz
rok) pade na trda tla. Udarec je prevelik in podatki so najverjetneje izgubljeni (ali pa je z njihovo
obnovitvijo vsaj veliko dela in stroškov).
Mehanskih diskov se želimo vsi znebiti še zaradi hitrosti, saj je splošno mnenje, da so ozko grlo,
kar je tudi res – ter seveda zaradi energijske porabe, kjer pa so tudi eden od večjih porabnikov.

ZELENI DISKI

V zadnjem mesecu se je veliko zgodilo tudi na
področju energijske varčnosti v trdih diskih, saj
so se proizvajalci zganili in na trg poslali tako imenovane zelene diske. Ti vsebujejo posebno logiko,
ki odvisno od bremena (ali uporabnik dostopa do
podatkov ali so samo občasne zahteve) prilagaja
hitrost vrtenja plošč ter s tem uravnava optimalno porabo energije. Če uporabnik začne z množičnim dostopanjem do podatkov, se plošče diska
začnejo vrteti z najhitrejšimi vrtljaji (7200 rpm),
sicer se upočasnijo na 5400 rpm.
Tehnologijo ponujata tako Western Digital kot
Hitachi, do konca leta pa si jo obetamo od vseh
proizvajalcev. Zanimivo je, da so prvi modeli ponujeni na področju namiznih računalnikov (3,5palčni diski), a ti diski so bili že od nekdaj precej potratnejši kot prenosni. Ni odveč poudariti,
da je rešitev posrečena (na sosednjih straneh si
lahko preberete praktičen preizkus takega diska),
saj zniža tudi segrevanje in šum delovanja takega
diska. Hkrati je dejanska hitrost diska dokaj blizu
navadnega diska.

30

HIBRIDNI
DISKI

Kocept hibridnih diskov se je pojavil z Intelovo
tehnologijo Robson, ki že dve leti napoveduje povezavo bliskovnega pomnilnika z matično ploščo. Glavni katalizator izrabe tehnologije flash pri
dostopu do mehanskih medijev naj bi bil sistem
Windows Vista, vendar se zdaj – dobrega pol leta
po njegovem prihodu – o tem govori manj kot
pred letom dni.
Razlogov je več, osrednji pa je ta, da rezultati
v praksi ne govorijo o drastičnem upadu energijske porabe oziroma o blazno hitrejšem delovanju
računalnika, nalaganju aplikacij in zaganjanju
operacijskega sistema – kar naj bi se sicer zgodilo. Vmes so svoj lonček pristavili še proizvajalci
trdih diskov in bliskovnega pomnilnika in tako
je avgusta svoj prvi hibridni trdi disk predstavilo
podjetje Seagate, še prej pa je precej glasno svoje
modele napovedoval Samsung.
Hibridni trdi disk (Vista je v ospredje porinila
naziv ReadyDrive) je običanji trdi disk, ki ima na
tiskanem vezju poleg 8 ali 16 MB hitrega predpomnilnika še 128−1024 MB bliskovnega pomnilnika. Tja beleži najpogostejše zapise oziroma
ob zaporednih sekvenčnih branjih podatkov,
vanj pred samo zahtevo naloži podatke, za katere
predvideva da jih bo sistem zahteval v prihodnosti. Če je ta sistem predvidevanja uspešen, se
lahko disk ustavi, in medtem ko uporabnik prazni
podatke iz bliskovnega predpomnilnika, varčuje
z energijo.
V praksi moramo hibridne diske še preizkusiti,
imeli pa smo priložnost že slišali nekaj »namigovanj« da je Microsoftu v Visti uspelo vse »zabluziti« in da »nimajo pojma, kako delati z zahtevami
podatkov, da bi optimirali proces« … kar daje
slutiti, da morda nadejanih rezultatov tudi tu ne
bo lahko doseči.

SSD-DISKI

Najbolj pričakovani mejnik v bližnji prihodnosti so torej diski, v celoti sestavljeni iz bliskovnega pomnilnika. Če so prve naprave
uporabljale pomnilnik tipa NOR, pa so se
kasneje zaradi nižje cene ter višje kapacitete in hitrosti premaknili na tip NAND.
Edina slabost slednjega je da ne omogoča neposrednega dostopa do katerekoli pomnilne lokacije, temveč se
je treba ukvarjati z bloki podatkov,
velikimi več tisoč ali milijonov bitov
… SSD-diski so zaradi svojih prednosti: neverjetna hitrost pri dostopu do naključnih podatkov, ter predvsem zanesljivost v težkih pogojih
(teren) že vrsto let prisotni v specializiranih nišah
(vojaška letalska in vesoljska industrija).
Prednosti
SSD-diski so manjši, neslišni, delujejo hladneje, so odporni na tresljaje, višino in pritisk, padce, magnetne motnje ter porabijo manj energije.
Omogočajo hitrejši zagon sistema, saj nimajo faze
zagona na delovne vrtljaje.
Slabosti
Cena in kapaciteta sta brez dvoma v ospredju. Medtem ko nas bo danes 32 GB SSD-disk
stal okoli 500 evrov, bomo za mobilni trdi disk
kapacitete 100 GB odšteli manj kot 80 evrov! To
pomeni, da je razlika v ceni na vsak megabajt kapacitete večja kot za faktor 15x!
Tudi glede kapacitete ima mehanski trdi disk
veliko prednost, saj jih bliskovni pomnilnik ne
bo ujel vrsto let. Proizvajalci trdih diskov so v
zadnjih letih pokazali, da so zmožni podvajati
kapaciteto vsakih 12 mesecev, in čeprav je pri
bliskovnem pomnilniku ta čas krajši, obstoječa
prednost mehanskih diskov zagotavlja vsaj štiri
leta prednosti (v tem času pa bodo proizvodnjo
bliskovnega pomnilnika zagnali tudi proizvajalci
mehanskih diskov! To je res in o tem že veliko
govorijo!).
Upoštevati pa velja tudi življenjsko dobo SSDdiska oziroma pomnilniške celice tipa NAND.
Ta (odvisno od kakovosti/cene) omogoča med
100.000 in 300.000 ciklov zapisa (branj je lahko
neomejeno), kar pomeni, da se tak medij po določenem času izrabi. Zato imajo vsi SSD-diski že
vgrajene algoritme, ki porazdeljujejo zapise, tako
da so vse celice obremenjene enako – po podatkih, ki jih ponuja SanDisk, lahko ob vsakodnevnem zapisu 100 GB podatkov tak disk deluje več
kot 10 let!
moj mikro | 11 | november | 2007

PODROBNEJE O...

varčni prenosniki

Slabost trenutne generacije SSD-diskov je tudi
hitrost zapisovanja na naključna mesta, saj je brisanje celih blokov podatkov razmeroma počasno.
SSD-diski so občutljivi na določene dejavnike:
nenadna izguba elektrike napajanja ter elektrostatični sunki in celo močna magnetna polja
(mehanski diski skrivajo podatke znotraj faradejeve kletke).
Današnja generacija SSD-diskov ne ponuja
veliko merljivih prednosti pred mehanskimi.
Tako je WD (dopuščamo možnost, da so rezultati
prilagojeni) izmeril, da je razlika v času nalaganja OS 8 %; pri avtonomiji baterije pa le nekaj
minut oz. 2 % ...
Izbira?
A prenosniki so specifični in za disk se ne odločamo le na podlagi kapacitete. Moje mnenje je,

da v primeru, da je SSD-disk
dražji, vsi drugi kriteriji z
izjemo fizične odpornosti
na udarce/tresljaje, pa so
približno na ravni mehanskih diskov – in
vzemimo, da sem poslovnež oziroma v
prenosniku nosim
podatke, ki so
mi pomembni
– takoj plačam premijo
500 evrov.
Navsezadnje je tudi 32 GB za poslovneža, ki na
disku nima filmov, MP3-jev ipd. dovolj, saj sam
sistem in osnovni programi in podatki ne porabijo niti približno toliko.
Do konca leta pa se bodo 32 GB SSD-diski poslovili, saj so bili že na Cebitu marca predstavljeni
64 GB modeli, nekateri agresivnejši proizvajalci
bliskovnega pomnilnika pa so napovedali tudi že
128 ter celo 320 in 640 GB modele!
Trenutni znani ponudniki SSD-diskov so:
Adata, SanDisk, SuperTalent, Transcend, pqi,
PNY, Samsung, SimpleTech …
Verjemite ali ne, le redke SSD-diske je moč
kupiti neposredno – več ali manj so na voljo le
prek OEM-kanala proizvajalcem računalnikov
oz. konkretneje prenosnikov. Modele z SSD- diski tako najdlje časa ponujata Samsung in Dell,
medtem ko drugi, vključno z večino azijskih pro-

izvajalcev, svoje ponudbe pripravljajo za naslednje leto, ko naj bi se vsaj tisti najmanjši uporabni
SSD-diski (32 GB) pojavili tudi v srednjem cenovnem razredu prenosnikov.
Uporabnost zunaj prenosnikov
SSD bo sčasoma prišel tudi v namiznike – nekaj izdelkov je že na voljo: Ameriško podjetje
Fusion-IO ponuja ioDrive ki ima kar 640 GB
prostora in je namenjen za zahtevne grafične in
video uporabnike.

KAJ PRIDE PO SSD-DISKIH

Že vrsto let se govori o hologramskem zapisovanju, in čeprav je precej narejenega, gre v
glavnem za namen arhiviranja (kot optični disk)
in ne neposrednega dostopa, kot je to potrebno v
primeru trdih diskov. Zelo obetavna za čas med
5 do 10 let pa je tudi organska nanotehnologija
– veliko se je pred leti že govorilo o tehnologiji
živih »nanokončičev« – ki bi jih v primeru, da želimo na mesto zapisati enico, osvetlil z blagim laserjem in tako povzročil rast, ko pa bi želel zapisati ničlo, bi z močnejšim laserjem zažgal končič…
Stvar je še vedno v eksperimentalni fazi, igrajo pa
se tudi z molekulami bakterij in virosov in podatke že uspešno prenašajo tudi preko več generacij
potomcev. Vse metode dosegajo neverjetne kapacitete in hitrosti zapisovanja. Očitno padci in
udarci prenosnikov ne bodo več problem – dokler
ga ne boste pomotoma zalili s substralom …



31

PODROBNEJE O...

varčni prenosniki

Baterijske tehnologije
in prihodnost
Če že kje, potem prav pri baterijskih
tehnologijah napredek poteka
najpočasneje. Proizvajalci in
snovalci so že vnaprej omejeni s
fiziko, oziroma dejansko kapaciteto
akumulatorja, ki ne glede na
različne mešanice (Li-ion, Ni-MH) v
povprečju dosega le 5 % letno rast
kapacitete. Zato se mnogo raziskav
odvija na alternativnih področjih in
vsi iščejo tisto naslednjo tehnologijo,
ki bo omogočala dolgo avtonomijo,
bo poceni ter v zadnjih letih
predvsem – varna.

P

o tem ko smo bili priča eksplodirajočim baterijam najprej v mobilnih telefonih, končno pa v začetku tega leta
tudi v vrsti prenosnih računalnikov, ki
so uporabljali Sonyjeve baterije, in ko je sledilo kar nekaj vpoklicev na zamenjavo, je postalo jasno, da gre za žgoč problem.
Žalostno, vendar resnično – danes so prav baterijski akumulatorji ena izmed kritičnih dejavnikov kratke avtonomije prenosnikov, vprašljiva
pa je tudi njihova življenjska doba. Tako marsikje ob nakupu prenosnika dobimo dve- ali večletno garancijo na prenosnik, na baterijo pa le za
6-mesečno obdobje.

GORIVNE CELICE

Če so proizvajalci in industrija kot celota še
pred dvema letoma videli prihodnost v prodoru
gorivnih celic, pa so se v vmesnem času, zlasti po
9/11, varnostne razmere na svetu tako zaostrile,
da s potencialno eksplozivno snovjo nihče noče
imeti opravka.
Že leta 2003 je NEC kazal prototipe gorivnih
celic, ki so s kančkom etanola (takrat ne najbolj
energijsko varčen) prenosnik napajale več kot
5 ur. Žal pa je eksplozivna narava sproščujočih
plinov mobilnemu računalništvu dodala pridih
avanturizma. Če ne drugega, bi morale gorivne
celice poskrbeti za zmanjšanje števila kadilcev
med mobilnimi uporabniki – ali na lastno pobudo ali pa po bolj dramatičnem zaključku.
Po tem ko je etanol zamenjal metanol, smo
videli tudi druge poskuse gorivnih celic, ki so
delovale na naravni plin in na druga ekološko
prijazna tekoča goriva. Čeprav smo še daleč od
hladne fuzije, ki je ultimativna rešitev za sisteme,
kot smo jih gledali v filmih Nazaj v prihodnost.
Največja težava gorivnih celic je potencialna
nevarnost, ki jo prinaša gorivo. Poleg tega si ne

32

Kako
iz prenosnika
»potegniti«daljšo
avtonomijo
znamo predstavljati, kako bomo steklenico metanola prenesli skozi policijsko kontrolo na letališčih, prav tako pa na letalih še dolgo ne bi bilo
pričakovati polnilne postaje – pa čeprav bi leteli
v prvem razredu. Če tehnologija ni uporabna za
letala, to pomeni, da taka tehnologija ni primerna za poslovne rešitve – torej je isto, kot da je
ni. Edini drugi del trga, ki bi jo lahko prevzel je
množični trg in igričarji, ki pa tu ne vidijo dovolj
velike motivacije, saj jim avtonomija ni velikega
pomena.

NOVE MEŠANICE

Na tehnoloških sejemskih prireditvah je moč
vsako leto videti nove obetajoče poizkuse dviganja kapacitete in nižanja prostornine baterij.
Eden takih poskusov je tudi nova mešanica alkalnega cinka, za katerem stoji podjetje Zinc
Matrix Power, in v katerega je lani investiral
tudi gigant Intel. Podjetij, ki razvijajo različne
novosti na področju akumulatorjev, je še veliko.
Mnogo jih stavi tudi na mešanico Li-poly (litijevi polimeri), ki smo jo že pred časom videli tudi
v mobilnih telefonih, in katere prednost je predvsem poljubna oblika baterije (Li-ion je omejen
na škatlasto obliko ravnih robov). Zanimivo so
tudi poskusi podjetja Competitor Pionicsm, ki
razvija napredne rešitve na obstoječi tehnologiji
Li-ion (litijevi ioni) ...
Vsi prototipi rešitev, ki temeljijo na kovinskih
mešanicah v funkciji katode in ki že delujejo, pa
imajo pred seboj še večji izziv – kako mešanico
kovin, uporabljeno v katodi, proizvesti v množični proizvodnji na način, ki bi bil cenovno
učinkovit.

ALTERNATIVA

Čeprav so Li-ionsko tehnologijo akumulatorjev odpisovali že pred leti, pa je dejstvo da je še

Vsak uporabnik prenosnika ve, da je moč
polno napolnjeno baterijo »porabiti« v
nazivnih dveh urah ali pa tudi v polovico
krajšem času. Sčasoma se avtonomija polno
napolnjene baterije krajša. Je to neizogibna
nevšečnost ali se da tu kaj narediti?
Vsaj boljši prenosnik je opremljen tudi z »nadzornim« programom, ki uporabniku omogoča
vpogled v trenutno energijsko porabo in vsaj
preklapljanje med različnimi profili. V profilih je
moč nastavljati raven osvetlitve zaslona, hitrost
vedno tu. Nedavno smo bili priča delujočemu
prototipu Toshibe, ki je Li-ionske aumlatorje
preobrazila v pametne Li-ionske akumulatorje in
tako čas polnjenja dramatično zmanjšala. Danes
proces polnjenja povsem prazne prenosnikove
baterije traja okoli tri ure, nekateri proizvajalci
ponujajo hitro polnitev (do 80 % kapacitete) v
eni uri, Toshibina tehnologija pa bi akumulator
povprečne kapacitete do polnega napolnila v
pičlih treh minutah (da, 180 sekund).
Videli smo Toshibin interni video posnetek
tehnologije, tako da ta zagotovo obstaja, in tudi
s cenovne plati tehnologija podraži izdelavo baterij le za okoli 30 %, pa še to na račun mnogih
senzorjev in mikroprocesorjev, ki uravnavajo in
pohitrijo proces.
Razlog, zakaj tehnologije še ni zunaj, pa naj bi
se skrivala v političnih odločitvah – oziroma v
pritisku na Toshibo s strani velikih partnerjev,
med katerimi so tudi naftne družbe. Nočemo namigovati na teorijo zarote, a včasih je to najlažji
izgovor …


moj mikro | 11 | november | 2007

PODROBNEJE O...

varčni prenosniki

procesorja, čas, po katerem se izklopi trdi disk,
delovanje posameznih modulov, hitrost optične
enote … Seveda pa je prav v vsakem prenosniku
moč večino teh parametrov nastavljati tudi »ročno« prek nadzorne plošče, če seveda proizvajalec
ne ponuja ustrezne nadzornega programa (včasih ga ni nameščenega, ga pa lahko brezplačno
snamemo s spletnih strani proizvajalca – velja
preveriti).
Kaj torej narediti, za podaljšanje avtonomije prenosnika? Rešitev je več, najboljše rezultate pa
bomo dosegli ob njihovi skupni in redni uporabi.

KAJ NAREDITI

Redno defragmentirajte trdi disk. Hitreje ko bo
trdi disk opravil svoje delo, krajši čas bo porabnik energije. Povečanje učinkovitosti trdega diska
dosežemo z rednim defragmentiranjem (seveda
pa le takrat, ko smo priključeni na omrežno napajanje).
Vedno prilagodite svetlost zaslona. Nekateri novejši prenosniki imajo že vdelan senzor zaznavanja svetlobe okolice in temu primerno prilagodijo
tudi svetilnost zaslona. Starejši in cenejši prenosniki pa te možnosti nimajo, zato velja prilagoditi
osvetlitev zaslona na najnižjo še sprejemljivo za
trenutno delo.
Zmanjšajte število aktivnih programov. Programi, ki delujejo v ozadju, prispevajo k skupni porabi procesorja. iTunes, Google Desktop Search,
Skype, MSN in podobni programi so takrat, ko
delamo z baterijo, pogosto nepotrebni. Če nismo
povezani v omrežje, velja izklopiti tudi protivirusni program …
Dodajte več pomnilnika. To je vedno dobra ideja, saj omogoča računalniku, da aktivne informacije in programe izvaja iz pomnilnika RAM in ne
posega v virtualni pomnilnik, ki je pravzaprav datoteka na trdem disku (kar dodatno obremenjuje
trdi disk, ki je energijsko nekajkrat potratnejši od
pomnilnika).
Izključite zunanje naprave. USB-naprave,

vključno z miško ter vse radijske povezave, kot
sta wi-fi in Bluetooth izključimo za daljšo avtonomijo – napajajo se namreč iz skupne baterije
prenosnika. Nekatere na USB priključene naprave (MP3-predvajalniki) se tako tudi polnijo – kar
hitro sprazni akumulator prenosnika.
Poganjajte aplikacije s trdega diska namesto s
pogona CD/DVD. Čeprav je poraba trdih diskov
visoka, je stanje še slabše, če programe poganjamo z optičnih diskov. Če programa ni moč
presneti ali namestiti na disk, razmislite o programih, ki ustvarijo sliko CD/DVD-ja ter znajo
sliko pripeti v navidezni pogon (Daemon-toolz;
Alcohol; PowerISO…)
Uporabljajte mirovanje namesto pripravljenosti. Ko moramo prenosnik odložiti za daljši čas
bomo z uporabo funkcije mirovanja (hibernation)
shranili stanje, nato pa se bo prenosnik povsem
ugasil. Iz stanja pripravljenosti (stand-by) se bo
prenosnik resda zbudil hitreje, a bo v vmesnem
času za njegovo vzdrževanje potreboval kar nekaj
energije.
Očistite kontakte baterije. Priporočamo, da vsakih nekaj mesecev odprete predel z baterijo in
s krpo, namočeno v alkohol, očistite kontakte
baterije. S tem bo pretok energije iz baterije učinkovitejši in izgube manjše.
Razgibajte baterijo. Napolnjene baterijo ni dobro
puščati nerabljene dlje časa, priporočeno je da jo
uporabimo vsaj dvakrat tedensko. Če želite preprečiti spominski učinek s popolno izpraznitvijo
baterije, bodite pozorni na to, da imate starejšo
Ni-MH baterijo, saj so novejše Li-Ion imune na ta
učinek, hkrati pa jim škodi popolna izpraznitev!
Poskrbite za hladno delovanje prenosnika. Prenosnik, ki deluje hladno, potrebuje manjšo napetost, hkrati pa prezračevalni sistemi ne delujejo
s polno paro. Tako vedno postavite prenosnik
na ravno podlago, kjer lahko spodaj in s strani
»diha«. Vsake toliko očistite prezračevalne poti
– v ventilator (računalnik ugasite!) zataknite
kakšno paličico ali izvijač, nato pa ga očistite s

sesalnikom (če vetrnice ventilatorja ne zataknete jo lahko zračni tok preobremeni in okvari
ležaje)!
Nastavite in optimirajte upravljanje z energijo.
Preverite, ali so možnosti upravljanja z energijo
v nadzorni plošči Windows usklajene z vašimi
željami.
Ne poganjajte več aplikacij sočasno: Ko prenosnik deluje na baterijo, je priporočljivo delati le eno stvar naenkrat. Več opravil hkrati
namreč zahteva večjo obremenite procesorja,
diska in pomnilnika, kar veča porabo ...
Ne zahtevajte preveč od prenosnika: Več ko
zahtevate od prenosnika, hitreje bo porabil baterijo. Branje e-pošte ali pisarniško delo je veliko manj zahtevno od predvajanja DVD-filma,
igranja iger ali kodiranja glasbe MP3 …
Kupite zmogljivejši prenosnik: Če stvari delujejo prepočasi in baterija ne traja dovolj dolgo,
je morda čas da razmislite o zamenjavi baterije, morda dokupu dodatne pomožne baterije,
če prenosnik to podpira, ali pa celo o nakupu
novega prenosnika.
Znižajte grafične nastavitve: Če imate v prenosnik vdelan grafični pospeševalnik, morda
velja pogledati v nastavitve grafike in izključiti 3D-zmožnosti, znižati ločljivost ali globino
barv. Pomagala bo tudi nastavitev črne barve
za ozadje namizja.
Izključite samodejno shranjevanje v pisarniških aplikacijah. Pisarniške aplikacije so nastavljene tako da vsakih 5 ali 10 minut brez
posredovanja shranijo trenutno odprte dokumente. Če z diskom ne delamo, to povzroča
periodično zaganjanje diska, kar utegne hitreje
sprazniti baterijo. Seveda pa bodite pozorni, da
ne boste izgubili svojega dela in datotek, ko se
baterija popolnoma izprazni.
Izključite zvok. Če kolikor ne gledate filmov ali
poslušate glasbe, velja v nastavitvah prenosnika zvok nastaviti na nemo (mute).



33

POD LUPO

urejevalniki dokumentov PDF

Ceneje do PDF-jev
Infix2 PDF Editor 2

I

Dokument, pretvorjen v obliko PDF, je standard in bo to še lep čas tudi ostal. Vsak
uporabnik interneta se je že gotovo srečal z njim. V službah, šolah in vseh drugih
ustanovah obračate dokumente, ki so večinoma narejeni z istim programom −
Adobovim Acrobatom ...
Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si

V

endar ko se podjetje odloča za nakup
licenc, kaj hitro ugotovi, da paket le
ni tako poceni. Težava se lahko pojavi tudi, ko ugotovite ali tvegate, da
ste na napačni strani zakona.
Adobe pušča svoj pečat na vsakem dokumentu (metapodatki), tako da je moč kaj hitro
ugotoviti, ali ste uporabili legalno ali nelegalno različico. Seveda se lahko vprašamo, zakaj
ne uporabljamo katerega od precej cenejših, a
prav tako zmogljivih programov. Morda so kriva podjetja, ker podpirajo velikane, morda tudi
naša lenoba, da ne preizkusimo česa novega.
Vprašamo se lahko tudi, zakaj si tisti, ki hoče
pregledovati naše dokumente, ne omisli raje

34

pregledovalnika dokumentov. No, če bi bilo
tako, bi imeli vsi na disku zelo veliko pregledovalnikov in spet bi bili na začetku. Sprejetje
enega standarda, v katerega bi znali zapisati
vse dokumente, bi bilo zelo nujno. Dokler pa
ni tako, bo treba delati po svoje. Acrobat je
postal eden od teh standardov. Le redko boste
našli računalnik brez nameščenega bralnika
PDF-jev. Zakaj ta ni že del sistema, vedo samo
nekateri.
Za vas smo zbrali kopico urejevalnikov dokumentov PDF. Podani so v naključnem vrstnem redu. Še prej pa naj omenim, da Microsoft v novem sistemu Office 2007 že omogoča
shranjevanje dokumentov v obliko PDF. Žal so
vam potem onemogočene dobrote popravljanja PDF-jev. Za to bo še vedno treba uporabiti
katerega od programov, ki to znajo.

nfix2 ni tipičen urejevalnik besedil. Njegova
težava je, da iz »normalnega« dokumenta ne
zna narediti dokumenta PDF. Se pravi, dokument PDF morate že imeti, da ga lahko potem
urejate. Seveda če dokument PDF to omogoča.
Prav tako pri namestitvi ne dobite zraven pretvornika oziroma možnosti tiskanja dokumenta v obliko PDF. Za kaj takega je treba poskrbeti naknadno. K sreči obstaja na trgu kar nekaj
tudi brezplačnih »emulatorjev« tiskalnikov, ki
tiskajo v obliko PDF. Sicer pa bo treba poseči
tudi po pravem pretvorniku.
Infix ima preprost uporabniški vmesnik,
tako da tudi za tiste manj vešče uporabnike ne
bo težav z navajanjem in urejanjem. Sicer pa zna
urediti kar nekaj stvari. Spreminjanje črk, tudi
velikosti in barve, je samoumevno. Strani je mogoče preurejati. Omogočeno je tudi kopiranje
med dokumenti, grupiranje objektov, skrivanje
in zaklepanje ...
Infix ima vsebuje tudi zelo osnovna orodja za
risanje (linija, elipsa, krog, poligon). Vsakemu
objektu lahko določite položaj na oknu, prav
tako ustvarite nov blok. Omogočeno vam je tudi
vstavljanje delov iz drugega dokumenta PDF, reorganizacija strani, ustvarjanje, brisanje, rezanje
ter vstavljanje slik JPEG, TIFF in PNG .
Med orodji sta tudi iskanje in zamenjevanje
besedila. Črkovanje je na voljo samo v angleščini. Dodana je priročna beležnica, kjer si lahko
delate zapiske. Na voljo je tudi dodajaje spletnih povezav, kontrolnik različic, kjer spremljajte spremembe ... Manjkajo pa recimo zapiski za
skupinsko delo.
Strani lahko zaklenete z geslom. Določite lahko tudi, kaj lahko uporabnik sploh ureja, v kakšni kakovosti tiska in podobno.
Infix zna izvoziti besedilo v navadni besedilni
obliki, HTL 3-4 s podporo CSS-u, kot RTF, TIFF
ali JPEG oziroma novi PDF. Prav omogoča urejanje, vstavljanje in izdelovanje grafične detajlov.
Skratka, gre za zelo dober in napreden urejevalnik. Pri vsej zadevi me je zelo motilo le to, da
je zelo dolgo izrisoval posamezne elemente. Pri
tem nikoli ni osvežil samo popravljenega dela,
pač pa celoto. Sicer pa so bili dokumenti na testni strani v skladu s pričakovanji.

Cena brez davka: 99 USD
Spletni naslov proizvajalca: www.iceni.com
moj mikro | 11 | november | 2007

POD LUPO

urejevalniki dokumentov PDF
Kaj je PDF?
PDF (Portable Document Format – prenosna oblika dokumentov) je definiran in standardiziran format zapisa za prikaz fiksnih dvodimenzionalnih dokumentov, popolnoma neodvisen od naprav in ločljivosti. Povedano drugače, PDF je elektronska oblika zapisa
datoteke z nespremenljivo postavitvijo. Slednje je tudi njegova največja kakovost. To,
kar je narejeno, in to, kar vidite na zaslonu, dobite tudi na papir oziroma datoteke med
ogledom, tiskanjem in manipulacijo v različnih napravah ohranijo prvotno obliko.
Vsaka datoteka PDF vsebuje popoln opis vseh objektov, ki vključuje besedilo, pisavo,
slike in dvodimenzionalne vektorske grafične elemente. Prav zato je mogoče izdelani dokument uporabljati s katerim koli računalnikom, ki ima naloženo podporo za dokumente.
Najpomembnejše od vsega je dejstvo, da lahko kdor koli napiše in prodaja programe za
manipulacijo z datotekami PDF, saj si Adobe ne lasti tega formata. Na začetku je Adobe
prodajal in zaračunaval licenco tako za bralni kot tudi za »pisalni« del. Vendar so sčasoma
ugotovili, da ne bo šlo, zato so bralniki zdaj brezplačni, »pisalniki« pa še vedno stanejo.
Danes je tak program osnova za kakovostno izmenjavo podatkov, pripravo za tisk in marsikaj drugega. Seveda morate imeti nameščen vsaj bralnik dokumentov PDF, ki pa ni del
operacijskega sistema.

Foxit PDF Editor 1.5

F

oxitPDF že ima gonilnik za tiskanje dokumentov v obliko PDF. Zna tudi odpreti
dokumente v obliki PDF.
Grafični vmesnik je po eni strani zelo preprost,
po drugi pa zelo zapleten. Ogledal sem si že tudi
novo različico 2, ki je glede tega precej napredovala. Vendar je bila v času pisanja tega članka na voljo
le beta različica, ki ni delovala najbolj suvereno.
Urejevalnik je zelo zmogljiv. Zna narediti čisto nov dokument »iz nič«. A pri tem se boste
namučili precej bolj, kot recimo v kakšnem pisarniškem urejevalniku. Zato je boljše dokument
spisati in urediti v kakšen urejevalniku besedil,
ki vam je ljubši, in ga potem izvoziti kot PDF.
Urejevalnik deluje po načelu »kar, vidiš, to dobiš«, in to je tudi čar PDF-jev.
Z besedilom lahko počnete skorajda vse − ga
vstavljate, brišete, vrtite, kopirate, lepite ... Prav
tako lahko manipulirate z grafičnimi objekti. Če
Foxit, recimo, ne pozna določenih pisav in jih
potrebujete, lahko namesti kar sistemske. To je
uporabno, če imate kak novodobni sistem ali
svoje znake, ki jih uporabljate v besedilu. PDF
vse te nastavitve nosi s sabo. Delo z grafičnimi
deli je podobno kot z besedilnimi, pri čemer ima
Foxit svoj urejevalnik slik. Stvar je dobrodošla
in prav tako izboljšana v novi različici, tako da o
tem ne bi izgubljal besed. Delo z grafiko zajema
tudi osnove risanja (krog, linija, elipsa).
Na spodnjem del zaslona so dodatne informacije o izbranem delu besedila oziroma slike ali
objekta. Med drugim izveste tudi, kje točno je
kaj. Težava je v tem, da zadeva zaseda četrtino
zaslona, da je uporabna. in se je ne da premakniti
drugam − razen skriti, vendar si potem ob kopico
informacij. Na srečo bo tudi to v novi različici
odpravljeno.
Uvozite lahko dele dokumentov ali celoto.
Za vsakega lahko določite, kam (pred, za) naj
se namesti. FoxitPDF zna urejati vse standarde
Adobove formate. Podpira tudi večjezične dokumente in ima optimizator dokumentov.
Manjkajo predvsem iskanje, zamenjava, črkovalnik ter delo s komentarji. Tudi delo z objekti
bi bilo lahko boljše. Za vse je treba vnašati para-

metre, nikjer teh ni moč v celoti določiti z miško.
Na srečo tudi tu prihaja izboljšava. V programu
sem pogrešal ttudi urejevalnik za nivoje in še kak
»lovilnik« poligonov. Preklicati oziroma ponoviti se da le zadnje dejanje. Varnosti tFoxitPDF udi
ne pozna. »Vsi vse« je njegovo pravilo.
Če boste program preizkusili, le posezite po
različici 2, ki je odpravila večino pomanjkljivosti
postala dober tekmec vsem drugim.

tipa DOC, RTF, TXT, HTML, XML. Ne pa tudi
novih DOCX iz Officea 2007. Prav tako dobro zna
izvažati v datoteke DOC, TXT in HTML. Seveda zna shraniti tudi obliko PDF, vendar PFD-jev
ne zna neposredno odpreti, kar je tudi največja težava programa. Na disku si morate ustvariti
nekakšne njegove projektne datoteke, v katerih
hranite vse ključne in uporabljene elemente.
Delo poteka skoraj kot v kakšnem urejevalniku besedil, upoštevati morate le, da zdaj delate
po plasteh.
MicroAdobe zna prebrati, ustvariti in urediti
tudi tabele, slike ter urediti zaznamke in pregled po
straneh. To je tisto, kar boste v dokumentih redko
videli, če le niso narejeni z Velikim bratom.
Tudi za varnost je poskrbljeno. Dokument
lahko zaklenete z geslom za pregledovanje, odpiranje, prav tako za tiskanje in urejanje. Omogočite lahko kopiranje iz dokumenta. Žal pa MicroAdobe ne podpira uporabe certifikatov. Orodje
za iskanje in zamenjevanje je dovolj zmogljivo.
Enostavno je tudi delo z glavo in nogo. Črkovalnika program nima.
Kot rečeno, je MicroAdobe za navadno pisarniško delo brez naprednih funkcij zelo dober in
zmogljiv urejevalnik in pretvornik. Poleg tega je
cena naravnana nenavadno nizko. Z dodatkom
PDF Converter Pro pa postane tako zmogljiv,
da zna izvoziti čez 100 različnih formatov neposredno v PDF.
MicroAdobe je izjemen pri delu z besedili, saj
zna postoriti skorajda vse, vendar šepa na področju grafike, kjer je lahko tudi nesramno počasen.
Res pa je, da zna odpreti vse znane formate slik
(BMP, TIFF, WMF, PNG, JPEG, GIF). Dobrodošlo je tudi tiskanje s predogledom. Na to marsikdo pozabi.

Cena brez davka: 99 USD
Spletni naslov proizvajalca: www.foxitsoftware.com

MicroAdobe PDF
Editor 6.4

M

icroAdobe me je zelo prijetno presenetil
v vseh pomenih besede. Grafični vmesnik za urejanje »nesramno« spominja na tistega iz starega Microsoftovega Officea, zato sem
se pri tem počutil kot doma. Nič napornega
iskanja, kaj je katera ikona, nič iskanja, kje je
kaj v menijih. Vse je lepo in logično zloženo v
smiselno celoto.
Takoj na začetku sem se vprašal ali sploh še
potrebujem Word. Hiter pogled mi je dal do znanja, da ima skorajda vse, kar sem kdaj uporabil v
Wordu. Se pravi, pisanje besedila, morda kak dodatek, tabele ... No, zahtevni uporabniki ne bodo
zadovoljni, saj zraven ni Visual Basica, vendar si
za svojo ceno urejevalnik besedila kakor tudi
PDF-jev zasluži oceno super odlično!
Program zna že v osnovi prebrati dokumente

Cena brez davka: 29,95 USD
Spletni naslov proizvajalca: www.microadobe.com/

PDF Creator Plus

T

udi ta program prinaša neposredno shranjevanje na disk, a še vedno tudi prek emulatorja tiskalnika. Vendar vam omogoča, da različne dokumente shranite v en dokument PDF,
za kar je resda potrebno malce telovadbe. Poleg
shranjevanja PDF-jev zna PDF Creator prav
dobro shraniti tudi v slikovno obliko JPEG in
TIFF. Poleg standardnih lahko izvozite še v datoteke BMD ali EMF. Naredite lahko tudi nov
dokument, a boste to možnost to zaman iskali
pri izdelavi dokumenta, ker je zadeva nelogično
skrita pod možnostjo »vstavi prazno stran«.
Čeprav je grafični vmesnik precej enostaven,
zasedajo trije glavni gumbi preveč delovnega

35

POD LUPO

urejevalniki dokumentov PDF
prostora. Imel sem občutek, da se bo s tem programom bolj izvažalo, kot urejalo. Tudi samo
delo je precej zmedeno. Vse skupaj urejate, kot
če bi urejali slike. Morda je to komu všeč, a meni
bolj leži, če lahko delam skoraj po »domače«.
Tudi urejevalnik ni vsemogočen, boste pa z
malce truda lahko naredili skorajda vse, kar si zaželite, seveda v skladu s pravili. Večina grafičnih
orodij je tudi prisotnih, prav tako delo z besedilom. Deluje v skladu s pravili Acrobata 5. Pozna
več vrst šifriranja dokumentov, 40- in 128-bitni
ključ. Prav tako je mogoče uporabnikom onemogočiti spreminjanje, kopiranje, dodajanje in
tiskanje dokumentov. Tudi PDF Creator še ni slišal za certifikate. Manjkajo mu tudi iskanje in zamenjava besedila, črkovalnik ter skupinsko delo.
Dodajanje zapisov, kot so opisi slik in opombe,
pa je nekaj, kar ima malokateri tekmec.
Zna pa PDF Creator iz Wordovih dokumentov
urejati glave, noge, spletne povezave in nivoje.
V predogledu lahko uredite tudi dodatne zapise
in zaznamke oziroma priljubljene. Delo s postavitvami je lahko ter tekoče. Tudi spremembe se
ne ustvarjajo v neskončnost, pač pa se prekrije in
prikaže samo sprememba.
S PDF Creatorjem lahko urejate, dodajate in
brišete stran, kombinirate iz aplikacij različne
elemente in urejate formate. Ne morete pa neposredno odpreti PDF-ja. Spet se vsi vaši ustvarjeni
deli shranjujejo v projektno mapo, od koder jih
potem preberete in ponovno urejate.

se VeryPDF obnese zelo dobro. »Kratek« pa je pri
risanju, saj pozna samo puščico, linijo, pravokotnik in elipso. Ni vrtenja slik. Ni niti črkovalnika,
s programom ni mogoče izdelati povsem novega
dokumenta. Pogrešal sem tudi urejanje varnostnih nastavitev. .
Ima pa VeryPDF zato zelo dobro urejene komentarje. V dokumentu jih lahko ustvarite na
katerem koli mestu ter posredujete drugim. To se
mi je zdela največja odlika programa. Komentarje je mogoče samostojno uvoziti. Če recimo večja
skupina komentira isti dokument, boste namesto
pregledovanj vseh uvozili samo vse komentarje.
Prav tako lahko komentarje tudi izvažate.
Urejati je mogoče tako besedila kakor tudi grafične elemente. Program presenetljivo dobro zaokroži posamezne znake, tako da je delo preprosto.
Edina težava so spletne strani, kjer je polno čudnih
znakov in jih VeryPDF obravnava kot sliko.

Cena brez davka: 34,95 USD
Spletni naslov proizvajalca: www.verypdf.com/

BlueBeam PDF
Revu 5.5.1

vseh vsebini dokumenta. Nad dokumenti lahko
izvajate tudi izreze in jih vključujete drugje. Vrteti je mogoče tako posamezen list kot vse skupaj
ali posamezne objekte in besedilo.
Tudi glede varnosti je program spodoben. Certifikatov sicer ne morete uporabiti, lahko pa vam
zaklenete dokumente za branje in tiskanje ali
kopiranje. Dobrodošel dodatek je tudi primerjanje dokumentov, kjer je mogoče spremembe
poljubno označiti. Izberete lahko tudi, katere posamezne strani naj se primerjajo. Odlična je tudi
»revizija«, kjer se odstranijo vse stare spremembe, ki so še vedno nekje zapisane, in dobite nov
dokument brez vsega prejšnjega kracanja.
PDF-je odpre neposredno tudi prazne, lahko
pa uvozite besedilo iz skorajda vseh mogočih
formatov. Prav tako je s slikami, kjer pozna večino pomembnih. Škoda je le, da program nima
črkovalnika oziroma ne zna koristiti tistega iz
Officea.
Iskanje in zamenjevanje v programu sta med
boljšimi na tokratnem testu. Tu mislim predvsem
na zmožnosti iskanja kakor tudi na hitrost. Tudi
pri delu z grafičnimi elementi je BlueBeam na
vrhu. Pozna vse bolj ali manj uporabljane modele za obdelavo.
Obdelane dokumente lahko takoj pošljete na
poštni naslov oziroma jih posredujete v strežnik.
Pri skupinskem delu bi si človek želel še kakšno
možnost, a očitno je BlueBeam namenjen bolj
posameznikom.
Ne vem, koliko je v naših logih zanimiva uporaba programa za tablične računalnike, vendar
zna BlueBeam uporabljati tudi to.

N
Cena brez davka: 34,95 USD
Spletni naslov proizvajalca: www.peernet.com

VeryPDF PDF Editor 2.2

V

eryPDF nesramno spominja na prejšnjo različico Acrobatovega urejevalnika. Tega mu
seveda ne kaže zameriti, saj bodo s tem uporabniki preprosto prišli do cenejših, morda malo manj
zmogljivih, a vseeno legalnih različic dobrega
urejevalnika. VeryPDF ne zna ustvarjati novih
dokumentov, shrani jih pa čisto normalno.
Njegovo delovišče je predvsem Microsoftov
Office, saj se z njim tudi dobro razume. Tako
zna odpreti vse dokumente, spisane z Wordom,
Excelom, PowerPointom, Projectom in Visiom.
Poleg tega zna odpreti datoteke TXT, HTML in
WSP . Izvoziti zna kot sliko (BMF, TIFF, GIF)
ali kar v PDF. Pri slikah pa pozna in zna odpreti
EMF, BMP, WMF, JPEG, GIF, TIFF, PNG, TGA
in PCX.
Kopiranje v odložišče deluje enako kot pri Acrobatu. Prav tako program omogoča vračanje na
osnovno datoteko ali korak nazaj, če ste naredili
napako. Iskanje in zamenjava sta dokaj napredna
glede na konkurenco. Tudi pri urejanju obrazcev

36

a začetku naj povem, da je BlueBeam najdražji program na našem testu. Vendar se
njegova cena še vedno ne odraža premo sorazmerno Acrobatu − vsaj v zmožnostih. Program
je, preprosto povedano, odličen. Nima še novodobnega vmesnika (generacije Windows Viste in
Officea 2007), a se bodo tudi tukaj z novo različico stvari postavile na mesto. Kakorkoli že, grafični vmesnik je na osnovi starih pisarn. Vendar
je vse tu, vam že znano.
Na prvi pogled zna program vse. Odprtih ima
lahko do 16 dokumentov, med katerimi se premikate prek jezičkov. Vse dokumente, ki niso zaklenjeni omogočajo urejanje, lahko urejate preprosto, kot da bi delali s pisalnim strojem.
Kot dodatek lahko uporabljate tudi beležke in
»oblačke« za dele besedila. Tega lahko preprosto
oblikujete. Prav vam utegne priti tudi »flomaster« za risanje prek besedila oziroma podčrtovanje. Vendar to ni navadno podčrtano besedilo,
pač pa besedilo, ki malce drugače izstopi. Z radirko potem samo te dele tudi urejate. Poleg kopice
že pripravljenih pečatov si lahko uredite svoje.
Težava pri že pripravljenih pečatih je, da v svojih dokumentih verjetno ne želite videti besede
»approved«, ampak ustrezen slovenski izraz −
»odobreno«. Znotraj programa je tudi zelo dober
urejevalnik teh pečatov.
Seveda BlueBeam pozna tudi spletne povezave
in zaznamke, ki jih lahko s pridom uporabite po

Cena brez davka: 149 USD
Spletni naslov proizvajalca: www.bluebeam.com/

Aloaha PDF
-Suite Light Version

A

loaha ni čistokrvni PDF-urejevalnik. Namenjen je bolj urejanju spletnih obrazcev
v elektronski obliki. Kar pa še ne pomeni, da ne
zna postoriti tudi še česa drugega.
Sam uporabniški vmesnik ni nič posebnega.
Lahko bi rekli, da je precej siromašen. Vendar to,
za kar je namenjen, dobro opravlja. Vse bolj ali
manj uporabne možnosti so na desni strani zaslona v obliki ikon.
Za razliko od večine programov na tem testu
Aloaha pozna digitalne podpise (avtor in prejemnik). Spremljanje dokumenta lahko uredite
tudi z DRM-jem (Digital Rights Management).
Izredno dobro se obnese pri urejanju podpisov.
Potem samo še spustiš dokument skozi bralnik,
moj mikro | 11 | november | 2007

POD LUPO

urejevalniki dokumentov PDF
ga odpreš v Aloahi in program te digitalno podpiše oziroma dodaš svoj podpis (pečat).
Ker je namenjen urejanju obrazcev, zna seveda
to zelo dobro postoriti v obstoječih dokumentih.
Vendar poleg tega omogoča dodajanje oblik in
novih polj. S tem pa že posežemo v urejanje vsebine. Zaznamki seveda ne manjkajo, prav tako so
tu notacija za vsako besedilo, urejanje spletnih
povez izbranega besedila ter dodajanje priveskov
k dokumentom.
Dodajati (vstavljati) je možno tudi slike, reorganizirati liste oziroma strani, brisati strani ...
Strani lahko kopiramo v obliko EMF in jih shranimo lokalno na disk. Z že dodanim programom
Image 2 PDF Aloaha omogoča tudi pretvorbo
slik (BMP, JPG, GIF, PNG, TIFF, EMF, WMF)
v obliko PDF .

vraga vedno preverja, ko odpira isti dokument.
Solidno delujeta iskanje in zamenjava. PDFFill
omogoča tudi preslikovanje dokumentov iz
optičnega bralnika neposredno v program. Vendar manjka dodajanje pečatov.
Od risarskih orodij so mu znane večinoma vse
bolj ali manj uporabljane (puščice, krogi, pravokotniki, elipse). Zna odpreti tudi večino slik.

mezne strani ali dela datoteke v novo datoteko.
Slednje je še posebej koristno, ko želimo denimo
komu pokazati izbrani članek Mojega mikra v različici PDF, internetna povezava pa nam omejuje
pošiljanje 20 in več MB dolge datoteke.
Datotekam PDF lahko s programom PDFTools dodamo tudi »vodni« žig v obliki besedila ali
slikovne datoteke. Na voljo je tudi preurejanje
dokumentov, tako lahko spravimo dve ali več
strani na eno samo ali zamenjamo vrstni red. Za
nameček nam avtor ponuja tudi zmogljiv pretvornik, s katerim XML-datoteke prevedemo v
PDF. Če vam je avtor s svojim brezplačnim programom pomagal, ga lahko nagradite z donacijo.

Cena brez davka: 19,99 USD
Spletni naslov proizvajalca: http://pdfill.com/

PDFHammer

Č
Cena brez davka: 29 EUR
Spletni naslov proizvajalca: www.aloaha.com/

PDFFill 5

Č

eprav je del imena programa beseda Fill,
ni to le »polnilnik«, pač pa čistokrvni
urejevalnik dokumentov PDF. Tako kot se
spodobi, zna shraniti ter seveda tudi odpreti
čisto nov dokument PDF.
Uporabniški vmesnik je standarden kot pri
večini konkurentov. Vidi se mu, da ni namenjen
samo izpolnjevanju obrazcev, tako da lahko z
njim postorite tudi kaj drugega – urejate besedilo. Podatke, ki ste jih urejali, lahko tudi izvozite
kot besedilo v obliki CVS, Excel ali presledkovno besedilo.
Prav z lahkoto nove dokumente tudi urejate
– dodajate nove oblike na obstoječe (besedilo,
radijski gumb, spustno polje itd). Enako dober je
PDFFill pri spreminjanju besedila. Strani in objekte lahko poljubno premikate, tudi vrtite.
PDFFill 5 brez težav odpira druge dokumente,
ima tudi zaznamke in priljubljene ter možnost
njihovega urejanja. Podpira veliko jezikov, a slovenščine ni med njimi. Tako seveda tudi ne deluje slovenski črkovalnik, angleški pa kar v redu.
Na voljo je tudi zmogljiv urejevalnik komentarjev, tako da se boste v skupinski korespondenci laže znašli. Zraven je celo dodatek, da določene
dele posnamete v film in jih takšne posredujete
sodelavec. Lahko pa tudi samo s flomastri označite bolj poudarjeno besedilo, tako da takoj pade v
oči. Resda je to recimo pri BlueBeamu, solidneje
izpeljano, a slednji nima dodatnih možnosti, kot
je snemanje filma.
Varnostne nastavitve so izdatne, a certifikatov
vendarle ni med njimi. Malce počasen je PDFFill
pri odpiranju, nisem pa mogel ugotoviti, kaj za

e smo do zdaj predstavili programe, ki
delujejo samostojno na lokalnem disku,
je PDFHammer »urejevalnik«, ki deluje prek
spleta. Program je še globoko v beta različici,
pa tudi nekako ne sodi v to kategorijo. Omenjamo ga samo zaradi tega, ker ima nekakšen
potencial.
Ker je še vedno na preizkusni stopnji, delujejo
samo prestavljanje strani, brisanje strani in dodajanje drugim dokumentom. Dodali naj bi še
nadzor in zaklepanje z elektronskim podpisom
ter vrtenje dokumenta. PDFHammer naj bi bil
tudi bodoča neposredna konkurenca Adobovemu spletnemu pretvarjanju dokumentov, s to
razliko, da je PDFHammer brezplačen − če mu
bo seveda uspelo prilesti do končne različice.
Za vsak dokument, ki je v skladu s starimi
PDF-smernicami, omogoča shranjevanje in odpiranje. Težava je, če imate dokument novejše
različice in ga »kladivo« ne prepozna.
Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: www.pdfhammer.com/

PDFTools 1.3

Cena: brezplačen
Spletni naslov www.sheelapps.com/

ZA KONEC

Kot vidite, obstaja konkurenca tudi na področju ustvarjanja in urejanja dokumentov
PDF. Adobe sicer narekuje tempo, a s tem tudi
spodbuja druge. Po drugi strani pa je vprašanje,
kdo sploh potrebuje vse te neštete dodatke, ki
samo otežujejo delo (le redki ga res izboljšujejo), če jih potem še nekaj let nihče ne uporablja.
Vsi programi na testu so na voljo kot preizkusne različice. Zatorej poskusite katerega in
preglejte če vam res ustrezajo. V vsakem primeru ne pozabite na BlueBeam, ki je izredno
dober ter nadvse zmogljiv. Vendar cena ni premo sorazmerna z zmogljivostjo, glede na Acrobata, pač pa predvsem dosti nižja. PDF je trenutno popoln standard in kot takšen bo ostal
še kar lep čas. Konkurenca sicer je na vidiku,
vendar da pridejo do soglasja ter potem polne
uporabe v takšnem obsegu je še dolga računalniška doba. 

B

rezplačen programček, ki ga je avtor preprosto predstavil pod imenom PDFTools,
najdete na spletni strani www.sheelapps.com.
V paketu, velikem le 3 MB, se skriva orodje
s kar nekaj koristnimi funkcijami. Po nezahtevni namestitvi lahko s programom šifrirate
in dešifrirate datoteke PDF. Tako lahko svoje
vsebine z uporabo 128- ali 40-bitnega šifriranje
varno objavite v internetu ter uporabnikom
omogočite delovanje samo tistih možnosti, za
katere se sami odločite. Onemogočite lahko
denimo funkcije, kot so dostop do vsebine, tiskanje, kopiranje, urejanje vsebine itd.
Program omogoča tudi preprosto spajanje posameznih datotek PDF v skupno datoteko. Na voljo
pa je tudi nasprotna možnost: shranjevanje posa-

37

POD LUPO

procesor

matična plošča mini-ATX

Intel Core 2 Quad Extreme
QX9650

MSI K9AGM2

ZA: Intel je konec oktobra obelodanil

svojo novo generacijo procesorjev, ki
sovpada tudi z novim proizvodnim
procesom v 45 nm. Čeprav smo prve
procesorje, ki delujejo s pohitrenim
prednjim vodilom pri 1333 MHz
videli že pred nekaj meseci, pa
nov proizvodni proces pomeni
tudi novo revizijo jedra oziroma
manjše spremembe mikroarhitekture. Poleg nekaj manjših
popravkov pri optimiranju arhitekture bo največja sprememba kar 12 MB
vključenega predpomnilnika
L2, kar pomeni 50 % povečanje količine
– in tako ima vsako jedro po 3 MB. Novinec,
znan pod imenom Yorkfield ali uradno ozna-

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.msi.com.tw
Cena: 79,50 €
Tehnični podatki
Vezni čip: AMD 690G, SB600
Platforma in CPU: AMD AM2, 1 CPU
Pomnilnik: 2 reži DDR2-800, do 4 GB
Razširitvene reže: 2x PCI, 1x PCIE x16, 1x PCIE x1
Integrirane funkcije: 6x vrata USB 2.0, vrata FireWire, krmilnik Serial ATA, 3 GB/s, gigabitni omrežni
adapter, osemkanalni zvok, 7.1, HDMI+VGA
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.intel.com
Cena: še ni znana
Tehnični podatki
Delovna frekvenca: 3 GHz
Prednje vodilo: 1333 MHz
Število jeder: 4
Predpomnilnik: 3 MB na jedro

nVidinih veznih naborov i650/680. Sami smo
ga preizkusili na MSI-jevi kombinirani plošči
P35 Combo s pomnilnikom DDR3 in Windows Visto. V testih, ki podpirajo večnitnost,
smo dosegli vidno boljši rezultat – od 7 do 20
odstotkov (recimo pri kodiranju DivX z najnovejšo različico Divx.com ki podpira SSE4).
ko QX9650, se ponaša še z integracijo novega
nabora večpredstavnih ukazov SSE4. Procesor
sestavlja kar 820 milijonov tranzistorjev, kar
je najkompleksnejši namizni procesor. Intel je
celo uradno »odstranil« zavoro pri dviganju
zmogljivosti prednjega vodila in takta in le nekaj dni pozneje smo lahko z azijskega dela sveta
že slišali novico, da so procesor (ob ustreznem
hlajenju) stabilno uporabljali pri taktu 6 GHz!
To priča o odličnosti 45 nm proizvodnega procesa in o tem, da se lahko kmalu nadejamo tudi
novih modelov z višjim taktom (čeprav Intel
ponavadi najprej predstavi najmočnejši model,
sledijo pa počasnejši in cenejši). Procesor naj
bi deloval na vseh novih matičnih ploščah, ki
podpirajo 1333 MHz FSB, torej Intelovih P35
in X38, ter P/G33 kakor seveda tudi na paleti
Test
PCMark 2005 (CPU)
3Dmark 2006 (CPU)

Intel Core 2
Extreme QX9650
11.102
4.530

Intel Core 2 Quad
QX6850
9.656
4.106

PROTI: Za popoln izkoristek novincev bomo

potrebovali hiter in trenutno še vedno drag in
skoraj butični pomnilnik DDR3. Že na začetku so se pojavile govorice, da procesorji na določenih (Intelovih!) ploščah veznega nabora
X38 in P35 ne delujejo, tako da previdno! Pograjati velja tudi še vedno 130 W nivo energijske porabe, kar je za 45 nm preveč in namiguje
na to, da navkljub le 214 mm2 velikosti vezja
(kar pomeni da bi lahko v ležišče LGA775 brez
težav spravili dva – torej skupaj osemjedrnik)
kaj kmalu ne bomo videli modelov s taktom
krepkeje čez 3 GHz! Tudi cena bo še lep čas na
ravni preko tisočaka ameriških dolarjev.

Jaka Mele

Intel Core 2 Duo
E6750
6.843
2.411

Intel Core 2 Duo
E4300
4.632
1.605

Intel Core 2 Duo
E6700
6.774
2.385

Rezultat sintetičnih testov Futuremark 3Dmark 2006 in PCMark 2005; rezultat je indeksni,
večja številka pomeni boljši rezultat.

38

ZA: Ko izbiramo matično ploščo za dnevno-

sobni računalnik, so pomembne čisto druge
funkcije kot ob izbiri plošče za namizni računalnik. Ena izmed glavnih prednosti nove
MSI-jeve plošče K9AGM2, ki gradi na AMDjevem veznem naboru 690G, je vdelana dokaj
zmogljiva grafika X1250, ki ponuja tako Dsub kot HDMI-izhoda (HDCP podprt). Sicer
je plošča zlato povprečje med ceno in funkcijami. Na omejenem prostoru (miniATX) ponuja
še razširitveno režo PCIE x16 ter dve PCI reži.
Z dvema mestoma za pomnilnik DDR2-800
lahko naslavlja do 4 GB pomnilnika. Med drugim integriran vezni nabor ponuja še gigabitno
omrežno povezavo, 4 vrata SATA 2 ter vrata
FireWire. Pohvaliti velja pasivno hlajenje vseh
modulov matične plošče, kar pomeni, da je delovanje neslišno. Poleg programske podpore in
funkcij, kot so DualCoreCell, DOT express,
ponuja MSI uravnotežen in vrhunsko izbran in
integriran nabor funkcij, ki bo zadovoljil vse, ki
iščejo kakovost ob ugodni ceni. Skoraj spregledan, a nič manj pomemben je tudi integriran
zvočni procesor Creative Sound Blaster Audigy. Plošča podpira specifikacijo AMD Live!

PROTI: Dobra plošča, ki ji težko karkoli zamerimo.
Jaka Mele

POD LUPO

HD DVD-predvajalnik

videoprojektor

Toshiba HD-XE1

Toshiba TDP-EX20

ZA:

Skupna ocena:

Toshibin HDRazmerje cena/kakovost: 
XE1 je naslednik
Spletni naslov: www.toshiba.si
pred slabim letom
Cena: 869 €
predstavljenega moTehnični podatki
dela E1. Poglavitni
Podprti mediji: HDDVD, DVD-+R(W), CD-R(W)
razlog, zakaj bi si žePredvaja:
MPEG-1, DVD video
leli novinca, je pri(MPEG-2),
avdioCD,
HD
MPEG-4
kazovanje slike do
Video izhodi: komponentni video, kompozitni video,
ločljivosti
1080p.
S-video, HDMI
Enota je izdelana
Avdio izhodi: digitalni optični, digitalni koaksialni, 6x
kakovostno in spada
RCA, 2x RCA
v kategorijo odlično
Regijsko zaščiten DVD: da
izdelanih naprav za
Daljinski upravljalnik: da
visoko ceno (ki se
Mere in teža: 438 x 344 x 75 mm; 6,2 kg
ponavadi pojavljajo
Drugo: omrežni vmesnik RJ45, RS-232, 2x vrata za
kot znanilci novih
razširitve
tehnologij). Enota
je odeta v matirano
kovinsko ohišje, na sprednji strani je po vsej dolžini enaka linija, ki
se v zgornjem delu odpre v LCD-zaslon in vrata predvajalnika, v spodnjem pa so pod pokrovom skriti osnovni gumbi. O kakovosti priča tudi
priložen daljinec, saj je eden večjih in bolje izdelanih, poleg sloga pa
ponuja še večbarvno lastno osvetlitev, tako da je tudi v temi delo z njim
prijetno. Enoto smo prek priloženega HDMI-kabla priključili na fullHD LCD-TV in si ogledali nekaj celovečercev. Priznati moram, da smo
bili vsi udeleženi pri testiranju navdušeni. Slika je bila fenomenalna,
barve polne in naravne, enota pa tiha in ubogljiva. Drugače kot pri testu
pred slabim letom se tokrat med predvajanjem ni nič zatikalo – doživeli smo odlično, popolno gledalsko izkušnjo. Na zadnji strani sta poleg
HDMI-izhoda še komponentni in kompozitni izhod, poleg tega pa za
vse avdiofile še optični in koaksialni digitalni izhod. Za vse opremljene
z ojačevalci in več zvočniki pa bodo dobrodošla novost vdelani
dekodirnik Dolby Digital in direktni izhodi za priklop 6 kanalov. SCART-a ni več. Predvjalnik obvlada zvok Dolby
Digital Plus in Dolby True HD in DTS HD. Na prednji
strani najdemo skrita dva priključka (na moč podobna
USB), prek katerih bodo lahko lastniki nekoč razširili funkcije. Pohvaliti velja omrežni priključek, s
katerim lahko prevajalnik povežemo v internet in
v navezi s podprtimi HD DVD-filmi dostopamo do
večpredstavnih funkcij, verjetno pa bo uporaben
tudi za nadgradnjo strojne kode.

PROTI: Cena enote je še vedno zavidljivo visoka,

a tabor HD DVD že do konca tega leta napoveduje
kitajske predvajalnike s ceno pod 300 evrov. Toshibi
zamerimo le nekaj težavic pri izbiri podnapisov, ki pa
bodo verjetno odpravljene s popravkom strojne kode.
Jaka Mele

40

ZA:

Skupna ocena:

Toshiba je koRazmerje cena/kakovost: 
nec septembra predSpletni naslov: www.toshiba.si
stavila novo paleto
Cena: 1740 €
videoprojektorjev,
Tehnični podatki
kjer močno izstopa
Tehnologija in ločljivost: DLP, 1024 x 768
model EX20. Gre za
Svetilnost: 2300 ANSI-lumnov
enega redkih projekKontrast: 2000 : 1
torjev, ki je zmožen
Življenjska doba žarnice: 2000 ur (3000 ur v
prikazati veliko proekonomičnem načinu)
jekcijsko sliko 3 meVmesniki: kompozitni video, S-video, 2x DSUB,
tre po diagonali že
avdio izhod (1) in vhod (2)
na razdalji 1,52 meMere in teža: 337 x 265 x 118 mm; 4,2 kg
tra. To mu omogoča
Daljinski upravljalnik: da
izredno širokokotna
Dodatno: omrežni priključek: LAN in wi-fi
leča, po zaslugi katere je že na razdalji pol
metra projicirana slika diagonale skoraj metra! Slika je na tako kratkih
razdaljah še svetlejša in jasnejša, zato je celoten vtis boljši od projektorja
podobnih tehničnih lastnost, ki sliko projicira iz običajne oddaljenosti.
Tudi sicer je projektor opremljen na visoki ravni. Srce je 0,55-palčni
DLP-čip vodilnega proizvajalca Texas Instruments, ki z dodatno elektroniko in obdelavami slike – te se skrivajo pod nazivi Brilliant Colour in
NCE 4 (Natural Colour Enhancer) − prikaže živo in svetlo sliko. K enostavnejši uporabi projektorja pripomore še omrežno delovanje – projektor omogoča tako žični kot brezžični priklop v omrežja brez nakupa
dodatnih modulov! Piko na i pa doda zmožnost predstavitev neposredno prek USB-ključa (predstavitev mora biti shranjena kot datoteka
JPEG). Projektor deluje tiho, v ekonomičnem načinu pa je v večjem prostoru že skorajda neslišen.
Prvo srečanje s projektorjemm pusti pozitivno izkušnjo, saj je delo s projektorjem
intuitivno, menijski sistem je intuitiven, krmilni gumbi na ohišju pa so
postavljeni v krogu ter jasno označeni. V ohišju projektorja sta tudi 1
W zvočnika. Napravo v glavnem
krmilimo prek odličnega daljinskega upravljalnika, ki je hkrati
še laserski kazalnik. V kompletu
je še mehka prenašalna torba.

PROTI:

Cena. Pogrešali smo
priključka DVI ali HDMI (ter
HDCP).
Jaka Mele

moj mikro | 11 | november | 2007

prenosni računalnik

prenosni računalnik

Packard Bell SOLO
EasyNote note
SB86-P-020 S37S
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.packardbell.com
Cena: 1499 €
Tehnični podatki
Procesor: Intel Core 2 Duo T-7300; 2,0 GHz
Pomnilnik: 2048 MB DDR-2, 667 MHz
Trdi disk: 2x 160 GB
Vgrajene pomnilniške enote: DVD+-R(W)/DL
Zaslon: 17 palcev, 1440 x 900 pik
Grafična kartica: nVidia GeForce Go 8600, 512MB
Vmesniki: DVI-I, 4 x USB 2.0, 56K modem, 10/100
LAN, avdio, 1x ExpressCard, bralnik pomnilniških
kartic SD, Wi-Fi 802.11a/g/n, E-SATA, IEEE 1394,
stereo zvočniki, HDMI, Bluetooth, spletna kamera
Delovanje baterij: 2:50; BatteryMark
Mere in teža: 405 x 286 x 37 mm, 3,4 kg
Drugo: daljinski upravljalnik, TV-sprejemnik
Programska oprema: Windows Vista Home Premium (sl.)

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: alpha.elkotex.si/156.php
Cena: 1139,90 €
Tehnični podatki
Procesor: Intel Core Duo T7250, 2.0 GHz
Pomnilnik: 2048 MB DDR-2; 667 MHz
Trdi disk: 160 GB SATA, 5400 obratov/min
Vdelane pomnilniške enote: bralnik pametnih kartic,
DVD-+RW(DL)
Zaslon: 13,3-palčni, 1280 x 800 pik
Grafična kartica: GeForce Go 8400, 256 MB pomnilnika
Vmesniki: VGA, 3 x USB 2.0, FireWire, E-SATA, 56K
modem, 10/100/1000 LAN, Wi-Fi 802.11a/g/n,
zvočniki, ExpressCard, SP/DIF-izhod, vrtljiva spletna
kamera 2 Mp, Bluetooth 2.0, bralnik prstnih odtisov
Delovanje baterij: 3:35; BatteryMark
Mere in masa: 326 x 258 x 28 mm, 2,5 kg
Programska oprema: −

POD LUPO

prenosni računalnik

SOLO
note
8222J
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: alpha.elkotex.si/156.php
Cena: 960 €
Tehnični podatki
Procesor: Intel Core Duo T7250, 2.0 GHz
Pomnilnik: 2048 MB DDR-2; 667 MHz
Trdi disk: 160 GB SATA, 5400 obratov/min
Vdelane pomnilniške enote: bralnik pametnih kartic,
DVD-+RW(DL)
Zaslon: 15.4 palcev, 1280 x 800 točk
Grafična kartica: Intel GMA X3100, do 256 MB
deljenega pomnilnika
Vmesniki: VGA, HDMI, 4 x USB 2.0, FireWire, 56K
modem, 10/100/1000 LAN, Wi-Fi 802.11a/g/n, zvočniki, ExpressCard, SP/DIF izhod, spletna kamera 1,3 Mp
Delovanje baterij: 3:05; BatteryMark
Mere in teža: 360 x 265 x 35 mm, 2,8 kg
Programska oprema: −

ZA: Novi Packard Bell še najbolj spominja ne ZA: Močnejši SOLOnote se skriva pod ozna- ZA: Tudi SOLOnote je osvežil paleto svojih
lansko leto predstavljen in tudi pri nas dobro
prodajan model MV86. SB86 je lepši, večji in
udobnejši za delo, poleg tega pa je nabit z najnovejšimi tehnologijami in dobrotami za predvsem
domačega uporabnika. Tipkovnica ima vrsto
svetilnih estetskih elementov, ki lepo zaokrožujejo prenosnik, čeprav ne dodajajo funkcionalne
vrednosti. Velik, 17-palčni zaslon ponuja »le«
ločljivost 1440 x 900, kar pa pomeni, da je pika
precej velika in je delo z zaslonom res udobno tudi
za malce starejše oči. SB86 v sebi skriva Intelov
Core 2 Duo pri 2 GHz ter kar 2 GB hitrega pomnilnika DDR2. Za grafični del prenosnika tokrat
skrbi nova predstavnica nVidiine grafike s podporo DirectX 10, ki jo v prenosnih srečamo prvič. Iz
povprečja vsekakor izstopa tudi naveza dveh 160
GB trdih diskov, ki dajeta več prostora, kot ga bo
povprečen uporabnik potreboval oziroma lahko
tudi ščitita drug drugega (za kar pa je potrebna ponovna namestitev sistema). Pohvalno je, da ima
prenosnik vdelan digitalni video izhod DVI, kar
še vedno ni stalnica, tokrat pa PB tudi prvič ponuja še dodatni izhod HDMI, ki ga bodo veseli
lastniki ploščatih televizorjev… Tudi komunikacijsko je prenosnik odlično pokrit, saj vključuje novo generacijo brezžičnega Wlan 802.11n
(poleg a in g) ter Bluetooth 2.0. Prenosniku je
priložen še kartični daljinski upravljalnik, ki ga
lahko pospravimo v režo ExpressCard! Znotraj
prenosnika se namreč skriva tudi TV-sprejemnik
in s priloženim vmesnikom lahko nanj hitro priključimo TV-anteno ter gledamo televizijo…

PROTI: Želeli bi si popolnejši bralnik pomnilniških kartic, nižjo ceno in morda kakšno
priloženo torbo. Jaka Mele

ko S37S. Že na prvi pogled je lepši, saj je odet
v zelo prijetno belo-bež ohišje, s posebnim,
rahlo vidnim vzorcem. Kakovost izdelave prenosnika je boljša od drugih B-znamk. Po konfiguraciji je podoben modelu 8222J, glavne
razlike pa se skrivajo v podrobnostih. Tako za
grafiko v tem modelu skrbi namenski GeForce
go z 256 MB lastnega pomnilnika, ki vseh 128
0x 800 pik prikaže na manjšem, a prav tako
odsevnem zaslonu. Boljša je tudi 5200 mAh
baterija, ki daje dobre tri ure avtonomije. Med
posebnosti zagotovo lahko prištejemo vrtljivo
spletno kamero, ki ima boljši senzor s kar 2 Mp
ločljivosti. Kamero lahko obrnemo tako, da
snema osebo pred ali za prenosnikom. Na robu
prenosnika najdemo tudi priključek E-SATA,
kar smo tokrat prvič ugledali v prenosniškem
svetu, omogoča pa hiter prenos podatkov z
zunanjimi diski. Med obema tipkama sledilne
ploščice najdemo bralnik prstnih odtisov, ki
pospeši prijavljanje v sistem. Razširljivost je zagotovljena z režo ExpressCard. Prenosnik deluje dokaj tiho. Glede komunikacij je prenosnik
dobro opremljen, saj ima tako bluetooth 2 kot
802.11a/g/n (draft N). Garancija dve leti na
prenosnik in pol leta na baterijo je klasična.

prenosnikov. SOLOnote M8222J je prenosnik,
namenjen namizni rabi ter le občasnemu prenašanju. Z zaslonom, ki je prevlečen z odbojno
prevleko in tako poudarja barve in kontraste, na
prostem navsezadnje nimamo kaj početi. Prenosnik je odet v kombinirano sivo-srebrno ohišje.
Gradi na veznem naboru 965G, njegovo srce pa
je 2 GHz Intel Core 2 Duo Mobile. Kar dva
gigabajta pomnilnika in DVD+- snemalnik sta
zagotovilo za polno funkcionalnost, ki ga zaokrožajo še prostran disk in komunikacijske zmožnosti 802.11a/g/n. Za grafiko skrbi le intelova
integrirana rešitev, kar pomeni da smo omejeni
na aplikacije, saj iger ne bo prebavljal dolgo.. A
zato ponuja dvojni izhod – VGA in HDMI. Integrirana je tudi spletna kamera, ki bo omogočala
videotelefonijo. Posebnost je tudi zvočna kartica
z izhodom SP/DIF, ki ga v prenosnikih nismo
vajeni. Za razširitev je na voljo reža ExpressCard,
pohvaliti velja pa vdelani bralnik pomnilniških
kartic, saj bere vse vrste na trgu.

PROTI:

Odlično zaokrožen prenosnik, ki
nima večjih pomanjkljivosti. Želeli bi si le
zmogljivejšo baterije, saj vdelana zadostuje le
za dobre tri ure. Še lepše bi prenosnik deloval,
če slovenskih črk ne bi imel vgraviranih v zeleni barvi. Cena glede na odsotnost OS bi bila
lahko nižja.

SOLOnote je namenjen najširši
populaciji. Čeprav je funkcionalno dobro zaokrožen, pa nekaj malenkosti le ne moremo
spregledati. Tako je zanimiva odločitev o tem,
da ni vmesnika bluetooth, povprečno baterijo
z avtonomijo komaj 3 ure pa je dandanes tudi
že moč preseči. Čeprav imamo na tipkovnici
hitre tipke, pa velja pograjati kakovost tipkovnice, saj ob hitrejšem tipkanju »pleše« pod prsti, pa tudi glasna je. Za ceno bi težko zapisali,
da je konkurenčna računalnikom z »imenom«,
pa še brez operacijskega sistema ga dobimo.



Jaka Mele

PROTI:

41

POD LUPO

LCD TV polne HD-ločljivosti

LCD TV in DivX/DVD-predvajalnik

Mirai DTL-642E500

Xoro HTC-2200D

ZA: Mirai je pri nas

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.mirai.eu
Cena: 1631 €
Tehnični podatki
Velikost diagonale: 42 palcev (107 cm)
Ločljivost: 1920 x 1080
Barvna globina: 16,7 milijona
Svetilnost: 500 cd/m2
Kontrast: 1200 : 1
Odzivnost: 6,5 ms
Zorni kot: 176°/176°
Mere in teža: 1053 x 798 x 319 mm; 29 kg
Dodatki: vdelani zvočniki, dva analogna sprejemnika
Vmesniki: TV-antena, analogni D-sub,2x HDMI, 2x
SCART, RCA-avdio vhodi in izhodi

še vedno dokaj neznana blagovna znamka,
a v ozadju gre za enega največjih proizvajalcev LCD-panelov
na svetu, podjetje Chi
Mei Optoelectronics
(CMO).
Ogledali
smo si največji model
v paleti LCD-televizorjev in edini, ki
ponuja polno HDločljivost. Televizor
je z diagonalo 107 cm
res ogromen in postavitev v testno okolje
dnevne sobe, kjer je prej kraljeval 72 cm katodnik, je šokantna. Prvih
nekaj dni se je treba privajati na ogromen zaslon, na velikanske podnapise (in žal tudi na veliko opaznejši šum nekakovostne TV antene), a že
po nekaj dneh uporabe ga vzamemo za svojega in povsem normalnega.
Mirai je prijeten za uporabo, slika pa je več kot dobra. Kot na vseh velikih LCD-jih bomo v TV- signalu videli šum, cvetoče pikice in podobno,
a ob preklopu na IPTV-signal ali kabelsko anteno, je tega bistveno manj.
Videz televizorja je dokaj asketski, saj ni okrašen, temveč samo »je« in
paše pravzaprav kamorkoli. Daljinski upravljalnik je pregleden in se dobro prilega v roko, dostopne in pregledno označene so vse funkcije. Na
zadnji strani televizorja najdemo dva HDMI-vhoda in dva SCART, pogrešamo pa komponentni in kompozitni video. A prek VGA-vhoda lahko priključimo računalnik (ali z vmesnikom komponentni video signal)
in slika je skoraj tako dobra kot preko HDMI-ja. Napredna TFT-matrika,
ki s časom osveževanja 6,5 ms ne izstopa glede na tekmece, pričara odlične barve, zavoljo dobrega kontrasta pa so tudi prehodi med odtenki
brezmadežni. Največja prednost televizorja je zagotovo prikaz 1080p, kar
bomo okusili šele s priklopom HD-DVD/blu-ray predvajalnika ali pa novodobne igralne konzole. Hkrati TV z dvema vdelanima sprejemnikoma
omogoča prikaze slike v sliki, oz. razdelitev zaslona med dva vira! Prehodi
med vhodnimi viri so hitri, listanje kanalov tudi. Menijski sistem je dodelan in jasen. Vsekakor odličen izdelek za sprejemljivo ceno!

ZA:

Skupna ocena:

Na testu smo
Razmerje cena/kakovost: 
imeli zanimivo hiSpletni naslov: www.xoro.si
bridno
napravico,
Cena: 500 €
idealno za v otroško
Tehnični podatki
sobo, Xorov LCD TV
Diagonala zaslona: 22 palcev (56 cm)
z vdelanim predvajalLočljivost: 1680 x 1050
nikom diskov DVD/
Hitrost osveževanja: 5 ms
DivX. Čeprav je vse
Podprti mediji − branje: DVD+/-R(W), CD-R(W)
skupaj združeno v
Predvaja: MPEG-1, DVD video (MPEG-2), MPEG-4,
enem ohišju, se to na
DivX 3.11, DivX 4.x, DivX 5.x, XviD, (S)VCD, MP3,
prvi pogled sploh ne
JPEG-CD, avdio CD
vidi, saj je enota viPriključki: bralnik pomnilniških kartic, USB-vrata,
deti kot malce debeSCART, kompozitni video, S-video, vhod DB-15,
lejši LCD TV. Odeta
vhod za anteno
je v črno ohišje, na
Regijsko zaščiten DVD: ne
vrhu katerega je utor
Daljinski upravljalnik: da
za oprijem, kar pomaga pri prenašanju.
Sicer pa naprava ob vklopu deluje kot TV (in radijski) sprejemnik in
nas vodi tudi prek vseh menijev nastavitev in iskanja programov. Naprava vsebuje analogni in digitalni sprejemnik (žal le MPEG-2, tako da
ta pri nas ni uporaben). Na prednji stranici so še gumbi za hiter dostop
do najpogostejših funkcij. S pritiskom na tipko preklopimo v DVD predvajalnik (integracija je bolj kot ne omejena na eno ohišje in ne na
neopazno zlito funkcionalnost). Enota zna predvajati tako DVD- kot
DivX-ploščke, tudi s podnapisi. Daljinski upravljalnik je sicer na gosto
posejan s tipkami, a različne barvne oznake vsaj malo pripomorejo k
preglednosti. Enota deluje, kot mora, celo nekaj starejših zapisov XviD
je predvajala brez težav. Vdelana reža SD/MMC za pomnilniške kartice
omogoča predvajanje digitalnih fotografij, ki deluje podobno kot na
DVD-predvajalnikih bolje, če so te manjše; vse vsebine pa lahko predvajamo tudi z zunanjega USB-diska, priključenega prek USB-vrat. Prek
vrat DB-15 lahko monitor priključimo tudi na računalnik in delo pri
ločljivosti 1680 x 1050 je pri tej velikosti udobno.

PROTI: Televizor je večji od drugih v tem razredu in zavoljo debele- PROTI: Zaslon je nekoliko premajhen za udobno gledanje z oddaljega okvirja okoli slike tudi izredno težak! Pri tehnologiji korekcije slike
(analogni signal, hitro prikazovanje videa) je Mirai pričakovano vsaj
eno generacijo za vodilnimi (Philips, Sharp, Sony), a s tem mislimo na
drobne detajle, ki jih že z nekaj metrov oddaljenega kavča ali pa z boljšim (kablskim, IPTV signalom) zelo težko opazimo! Motila nas je le
jakost zvoka, ki je bila precejšnja že na najnižji stopnji. Jaka Mele

42

nosti več kot dober meter, zato bo bolj kot osnovni primeren za pomožni
televizor, ko potrebujejo starši mir pri gledanju poročil ... Pri uporabi
HTC-ja kot monitorja pogrešamo digitalni vmesnik DVI, saj bi bila slika prek njega še boljša. Cena je previsoka, da bi stvar brez strahu romala
v otroško sobo, če pa je občinstva več, se kmalu pokaže tudi omejitev
skopega 160-stopinjskega vidnega kota. Jaka Mele
moj mikro | 11 | november | 2007

LCD-monitor

pametni telefon

zeleni trdi disk

����

CHIMEI 222H

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.mirai.eu
Cena: 403 €
Tehnični podatki
Velikost diagonale: 22 palcev
Ločljivost: 1680 x 1050
Barvna globina: 16,7 milijona barv
Zorni kot: 170 stopinj vodoravno, 160 stopinj navpično
Svetilnost: 330 cd/m2
Kontrastno razmerje: 1200 : 1
Osveževanje: TFT, 5 ms
Vmesniki in priključki: D-sub, HDMI, S-video, komponentni, kompozitni, vmesnik za pomnilniške kartice
Zvočniki: 2x 5W

POD LUPO

��������

WD
GreenPower
10EACS
Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.wdc.com
Cena: 300 €
Tehnični podatki
Kapaciteta: 1000 GB
Hitrost vrtenja plošč: 5400−7200 rpm
Povprečen dostopni čas: 8,9 ms
Predpomnilnik: 16 MB
Vmesnik: Serial ATA 2
Drugo: NCQ

HTC TyTN III

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.htc.si
Priporočena cena: 866 €
Tehnični podatki
Procesor: Qualcomm MSM7200, 400MHz
Pomnilnik: 256 MB ROM, 128 MB SDRAM
Operacijski sistem: Windows Mobile 6 Professional
Fotoaparat: 3 Mp z avtofokusom in VGA
Zaslon: 2,8 palca, 240 x 320 pik, 65536 barv
Vmesniki: Wi-Fi (IEEE 802.11 b/g), Bluetooth 2.0 z EDR
Priključki: microSD, USB2.0, GSM-antena , GPS-antena
Telefon: GSM/GPRS/EDGE (850, 900, 1800 in 1900MHz), UMTS/HSDPA (850, 1900 in 2100MHz)
Baterija: 1350 mAh, Li-ion polimer, za 7 ur govorjenja po GSM-u
Mere in teža: 112 x 59 x 19 mm, 190 g

ZA: Če bi bilo vse po starem, bi se moral tale ZA: Western Digital je prvi na trgu predstavil ZA: HTC že nekaj časa ponuja nove modele
monitor pojaviti pod blagovno znamko Mirai, a
vrli Kitajci so se odločili, da gredo na svoje. CMO
je sicer eden večjih proizvajalcev LCD-matrik na
svetu in monitor z oznako 222H svojo bogato zaledje pokaže v polni (pozitivni) luči. Gre za 22palčni LCD-monitor, ki se ponaša z vrsto vhodov
in vmesnikov. Tako lahko na monitor priključimo računalnik prek D-sub ali HDMI-vmesnika.
Ta možnost je zlasti zanimiva za vse lastnike novih ATI-jevih grafičnih kartic s HDMI-izhodom,
saj bo prek teh v monitor prišla kristalno jasna
slika skupaj z zvokom – po enem samem kablu.
Monitor ima še kompozitni in komponentni
vhod, ne manjka niti S-video. Monitor je oblikovan prav všečno, linije so čiste in jasne – rob
okoli zaslona je presenetljivo ozek. Z ločljivostjo
1680 x 1050 smo zadovoljni, saj je velikost pike
ravno pravšnja za udobno delo. Tudi osvetlitev
in kontrast sta nadpovprečna in monitor prikaže
zelo dobro sliko, primerljivo z dražjimi monitorji.
Čeprav monitor gradi na TFT-matriki kar potrjuje tudi hiter, 5 ms čas osveževanja, pa je vidni kot
nepričakovano dober – boljši kot na monitorjih
z identično specifikacijo. Monitor ima vdelane
tudi zvočnike. Menijski sistem in krmilni gumbi
so izvedeni podobno kot na že preizkušenih Miraih, skriti za okvir monitorja. Sama matrika monitorja je predvajane filme in igre obdelala hitro,
brez kakršnihkoli opaznih artefaktov.

»zelene diske«, ki s svojim novim načinom delovanja porabijo od 40−50 odstotkov energije
manj kot sicer. WD, katerega novi disk je že sicer
najcenejši terabajtnež na trgu, se tako pohvali
še z vedno pomembnejšo funkcijo varčevanja z
vedno dražjo energijo. Z merilnikom električne
energije smo izmerili približne vrednosti energije
in razlike so resnično skoraj polovične! Seagatov
7200.10 tako v stanju pripravljenosti (idle) rabi
okoli 10 W energije, WD pa le 5 W; ob zagonu
diska, ko je poraba zavoljo pospeševanja vrtenja
plošč največja, pa so razlike med 30 W in 15 W
opazne že tudi za Gorenjce. Prednosti tehnologije IntelliPower, ki je odgovorna za nižjo porabo,
se odražajo tudi v tišjem delovanju in manjšem
segrevanju diska. Plošče diska se namreč vrtijo s
spremenljivimi obrati, od 5400 do 7200, hitrost
pa se pospešuje le ob dostopanju do podatkov.
Disk je med delovanjem, tako v stanju pripravljenosti kot ob zapisovanju in branju dejansko
neslišen. Šele ko smo nanj prislonili uho, se sliši
samo zapisovanje. Za vse, ki jim je to pomembna lastnost, je ta disk neprekosljiv zmagovalec!
Medtem ko je bil Seagate prevroč za daljši pritisk
prsta nanj, pa je bil WD sicer vroč, a smo ga lahko dlje časa držali v roki. Zmogljivostno naj bi bil
nov disk na ravni konkurence, saj naj bi se upočasnil le takrat, ko ne dostopamo do podatkov na
njem – to potrjujejo tudi izmerljivi podatki.

PROTI: Ob vseh priključkih in že udejanjeni

V Sloveniji sta zaenkrat z novo zeleno
tehnologijo opremljena le 750 in 1000 GB modela, a z visoko ceno. V praksi se nam je »zdelo«,
da je odzivnost celotnega sistema malce manjša,
kot smo je navajeni.

USB-povezavi do monitorja bi lahko monitor
ponudil še kakšno USB-zvezdišče. Za digitalni
priklop računalnika na monitor bomo potrebovali dodaten kabel HDMI-DVI, ki žal ni priložen. Cena ni med nižjimi. Jaka Mele

PROTI:



pametnih telefonov, s katerimi premika merila
zmogljvosti. TyTN II ima vse, kar bi hoteli imeti
pri sebi. Napravica v sebi združuje vse tisto, kar
najdemo pri sodobnem dlančniku, sprejemniku
GPS in mobilnem telefonu, je torej dlančnik,
žepni računalnik, mobilni telefon in GPSsprejemnik hkrati. Telefon med delovanjem
samodejno izbere najhitrejšo možnost prenosa
podatkov, ki je na voljo. Ima tudi možnost komunikacije po protokolu HSDPA. Komunikacija je
v tem primeru tako hitra, da deluje tudi Skype.
Glasovno izbiranje in uporaba slušalke bluetooth
sta pri HTC-jevih napravicah del klasičnega nabora funkcij. Če pa je na voljo brezžično omrežje
wi-fi, ste lahko nenehno povezani s svojim računalniškim omrežjem in na voljo lahko imate
vedno sveže podatke. Vdelani GPS-sprejemnik
je izredno hiter in občutljiv. Dlančniku je priložen program TomTom. Bezplačno je na voljo
zemljevid le za eno mesto, sicer pa je zemljevide
treba dokupiti. Ko dlančnik odpremo tako, da ga
po sredini izmaknemo, se bo pokazala tipkovnica
QWERTY. Če želimo natipkati kaj več kot kratko SMS-sporočilo, je to vsekakor dobrodošla novost. Ko dlančnik odpremo, se lega slike na zaslonu samodejno obrne. Fotoaparat ima ločljivost 3
Mp. Ko rahlo pritisnemo na sprožilec, objektiv
izostri sliko. S fotoaparatom zlahka slikamo tudi
objekt, oddaljen komaj nekaj centimetrov. Na
voljo je elektronski zum. Celotna napravica gre
brez težav še vedno v žep.

PROTI:

Do perfektnosti manjka le malo.
Morda daljša avtonomija in, če že lahko izbiramo, optični zum fotoaparata.
Zlatko Matič

43

POD LUPO

zunanja brezžična dostopna točka

brezžični usmerjevalnik MIMO

Level One
WAP-1001

LevelOne N-One Logitech
WBR6000
Alto
Cordless

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.level1.com
Cena: 292 €
Tehnični podatki
Frekvenca in hitrost: 2,4 GHz, 108 Mb/s
Podprti protokoli: IEEE 802.11g/802.11b
Načini upravljanja: spletni vmesnik
Število in tipi vmesnikov: 1x LAN RJ45 10/100
Možnost vdelave dodatnih modulov: ne
Priložena programska oprema: vmesnik za namestitev, navodila

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.level1.com
Cena: 134 €
Tehnični podatki
Frekvenca in hitrost: 2,4 GHz, 300 Mb/s
Podprti protokoli: IEEE 802.11g/802.11b/802.11n
Načini upravljanja: spletni vmesnik
Vmesniki: 4x LAN RJ45 10/100 Ethernet
Možnost vdelave dodatnih modulov: ne
Tehnologija MIMO: da
Dodatne funkcije: požarni zid, povečanje hitrosti na
300 Mb/s
Priloženo: programska oprema, vmesnik za namestitev, navodila

ZA: V sivo plastiko, velikosti vrteče se luči ZA: Level One je pri nas znan predvsem kot
na policijskih avtomobilih, je zapakirano vse
– dostopna točka in antena. Konstrukcija in
izdelava naprave sta odlični, saj se edini ethernetni kabel, prek katerega gre tudi napajanje,
pričvrsti nanjo s privijanjem (nastavek je priložen skupaj s 25-metrskim ethernetnim kablom), kar zagotavlja odpornost naprave v vseh
vremenskih razmerah. V kompletu je priložen
še napajalnik in pretvornik za PoE, v katerega
priklopimo napajalni kabel ter ga na eni strani
povežemo s stikalom oz. LAN-omrežjem, na
drugi pa s priloženim 25-metrskim kablom do
same dostopne točke. Ta podpira razširitev hitrosti na 108 Mb/s (Super G) ter že omenjeno
napajanje prek etherneta. Čeprav je naprava
zapakirana v neugledno plastiko, pa jo ta ščiti
pred vremenskimi vplivi in udari strel.. Sestavni del naprave je poleg elektronike in v plastiko vlitih priključkov še vdelana usmerjena
12 dBi antena, ki skrbi za veliko polje dosega.
V kompletu je tudi komplet za pričvrstitev naprave na zid oz. nosilec. Dostopno točko lahko tudi upravljamo prek spletnega vmesnika
− zna namreč delovati v dveh načinih – kot
dostopna točka ali kot ethernet prehod oz. ojačevalnik obstoječega signala.

PROTI: Dostopna točka z napajanjem prek

etherneta je odlična rešitev za zelo natančno
določene zahteve, ki pa jih ne moremo poimenovati nišne, saj bi prav taka rešitev rešila ozko
dosegljivost WLAN-a marsikje, tudi v mestnih
ulicah … Verjetno pa bi si ponudniki takega
dostopa želeli vdelane še module za zaračunavanje dostopa oz. komercialno podporo. Jaka Mele

44

poceni proizvajalec omrežne opreme, zato ne
preseneča, da smo ugledali tudi novo generacijo brezžičnega usmerjevalnika MIMO, imenovanega N-One. Gre za drugo generacijo naprav MIMO, in že sam pogled na prijetno in
elegantno oblikovan usmerjevalnik razkriva tri
večje antene, ki štrlijo iz njega. V našem standardnem testnem okolju smo dosegli hitrost
prenosov, ki je malce višja od konkurenčnih
izdelkov celo znanih proizvajalcev (Netgear),
kar pripisujemo predvsem zunanjim velikim
antenam. Signal je bil vseskozi močan, zveza
se med testom ni nikoli prekinila, kar je bolje
od večine drugih proizvajalcev poceni naprav.
Prenosne hitrosti pa v našem okolju niso bile
niti blizu oglaševanih, a še vedno približno
za slab faktor 1,6 boljši od običajne opreme
802.11g. Priključki na zadnji strani poleg vrat
WAN ponujajo še štiri stikalna 10/100 ethernetna vrata in to je to. Vsa konfiguracija poteka kot ponavadi prek spletnega vmesnika.
Med zanimivejšimi funkcijami, ki jih podpira
naprava, so še filtriranje spletnega prometa
glede na URL, demilitarizirana cona, sprožanje
prometa po trku na vrata (port triggering) ter
seveda virtualni strežniki v krajevnem omrežju. Tudi za varnosti je dobro poskrbljeno – podprti so 128-bitni standardi AES, TKIP in WEP
ter najnovejši WPA2. V škatli sta priloženi še
dva omrežna kabla, (precej velik) napajalnik
ter CD z navodili in dodatno programsko opremo…

PROTI: Škoda, da usmerjevalnik ne podpira
gigabitnega omrežnega stikala na strani LAN.

tipkovnica in nastavek za prenosnike

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.logitech.com
Cena: 102,50 €
Tehnični podatki
Nabor znakov: ameriški (US)
Povezava: 2,4 GHz
Material: kakovostna plastika
Ostalo: USB-zvezdišče
Garancija: 3 leta

ZA: Pred nekaj meseci je Logitech predstavil

»revolucionarno novost«, pisano na kožo vsem
lastnikom prenosnikov, namenjeni namizni
rabi. Strokovnjaki Logitecha so namreč ugotovili, da ti uporabniki povečini uporabljajo
zunanje tipkovnice, kajti po svojih prenosnikih težko tipkajo, saj jim gre tipkanje težko že
na navadni tipkovnici, kaj šele na pomanjšani
prenosnikovi. V kompletu Alto Cordless je
tudi »ploščad« za prenosnik, ki omogoča pokončno namestitev prenosnika oziroma dvig
zaslona do višine oči. S tem Logitech posega
v ergonomijo in poskuša pomagati uporabniku
do boljše drže in udobnejšega dela. Koliko je to
koristno, bo vsaj najbolje vedel zase. Dejstvo
pa je, da se komplet Alto prodaja dobro. Alto
Cordless je brezvrvična izvedenka kompleta,
saj lahko tipkovnico od »ploščadi« odnesemo
stran tudi nekaj metrov, medtem ko je sam priklop prenosnika na ploščad še vedno izvedena
preko USB-kabla. Osnovnemu delu kompleta
– podstavku žal ni moč nastavljati naklona, kar
pa niti ni namen, saj je v optimalnem položaju,
da se prenosnik še ne prekucne in da zaslonski
del seže najvišje (približno 15 cm višje). Podstavek rabi tudi kot USB-zvezdišče s tremi priključnimi mesti, za delovanje tipkovnice pa je
treba še priključiti napajanje prek napajalnika.
Sama tipkovnica je dokaj klasična, a deluje
bolj kompaktno in ima še nekaj za lastnike
prenosnikov zanimivih tipk − uravnavanje
glasnosti, izklop, hitra tipka …

PROTI: Ali je res potreben poseben komplet

za rešitev, ki jo lahko brez dodatnih stroškov
izvedemo z dvema zvezkoma telefonskega
imenika? Skratka, nič novega, razen da stvar
na mizi deluje zanimivo in predvsem drago.
Komplet je za vse, ki ga nameravajo prenašati
s seboj – precej težak in okoren. Uporabljen je
običajen 2,4 GHz radio. Plastična konstrukcija
kompleta bo zadostovala za 15-palčne prenosnike, za 17 in več pa verjetno ne. Jaka Mele
moj mikro | 11 | november | 2007

POD LUPO

Ahead Nero 8

BitDefender Total Security 2008

Urejanje digitalnih nebes Totalna
varnost
Nero je od nastanka do danes postal sinonim za »peko« digitalnih podatkov na
CD-DVD medije. Seveda se v računalništvu stvari spreminjajo, zato se spreminja tudi
Nero. Roko na srce, že prejšnje različice so bile polne vsega. Tale pa je še posebno.
Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si

V

endar peka ni vse, kar
Nero zna. Sčasoma je
pridobil še marsikateri uporaben ali neuporaben dodatek ter se prelevil
v pravcatega multimedijskega
velikana. Prav za to pa mu gre
tudi največja zamera. Iz preprostega programa, ki je na začetku
imel kar nekaj porodnih krčev,
je prerasel v nekaj, kar gre mnogim na živce. Veliko skrpucalo
bolj ali manj uporabnih dodatkov. Vendar ne za
vse. Nihče vam ne brani, da si ne naložite samo
Nera oziroma del za peko, vse drugo pa pozabite.
Spet je tukaj že dobro poznani Nero StartSmart − hiter zaganjalnik projektov in pomočnik
za hiter dostop do vseh ključnih delov in programov. Za moj okus preveč nadležen in požre preveč pomnilnika. Vendar je to spet moje osebno
mnenje. Raje kliknem na ikono Nero ali Nero
Express ter postorim to na hitro. Vse drugo, kar
omogoča program, počnemo veliko redkeje.

SODOBNO MEDIJSKO SREDIŠČE

Ker se spreminjajo tudi dnevne sobe, se spreminja tudi Nero. Tako boste vsi ponosni lastniki
konzol Xbox in PlayStation 3 to znali izkoristiti,
saj Nero kot z dodatkom Nero Media Center
poskrbi, da so vaši multimedijski podatki organizirani, prav tako za vas pošilja vse podatke in
video vsebine (tudi v visoki ločljivosti) v vse
prej omenjene naprave. Skratka, z njegovo pomočjo si lahko film ogledate tudi v drugi sobi.
Seveda so potem tukaj tudi nove možnosti
zapisovanja (Blu-ray, HD DVD, tudi DVD je z
dvojnim slojem), a za kaj takega bo treba počakati, da se cene tako medijev kot enot spustijo
na normalne ravni. Trenutno je vse skupaj še
precej zasoljeno za navadne smrtnike. Navdušenci pa so tako že dobili program, ki omogoča
shranjevanje na novodobne medije.
Poleg shranjevanja pa Nero zna tudi zapeči
in seveda tudi urejati video vsebine. Vse svoje
filmske posnetke lahko uredite. Če imate posnete oddaje, denimo televizijske filme oziroma
nanizanke, lahko z Nerom recimo pobrišete
reklame. Seveda je Nero deležen tudi neposrednega snemanja video vsebine s TV-kanalov.
Pretvorba zvočnih zapisov v MP3 je že bila na
voljo, zdaj pa Nero podpira tudi zvočne zapise za
specifikacijo 7.1.
Nemara so se nam v zadnjem času naložile lepe
zbirke digitalnih fotografij. Zaprte in skrite na disku ne pridejo v poštev. Zato ima Nero tudi ure-

46

Protivirusna zaščita in zaščita pred
vohunskimi programi je osrednji del
vsakega zaščitnega programa. Na tem
področju je BitDefender znan že nekaj
časa, a ne po tako obsežnih zaščitnih
orodjih, kot jih je združil v paketu
BitDefender Total Security 2008.
Piše : Zoran Banovič
zoran.banovic@mojmikro.si

jevalnike slik in celotnih zbirk. Poleg tega vam
omogoča tudi izmenjevanje datotek prek storitev
YouTube in My Space. Za nameček lahko Nerovi uporabniki med sabo pregledujejo vsebino.
Pretvorba s HD-ja na navadni DVD-format
je prav dobra, če vemo, da se izgubi količina
podatkov, ostane pa še vedno dosti boljša slika
kot pri kakšnem »rip« filmu. Omogočena vam
je tudi pretvorba v format MPEG-4, česar bodo
veseli vsi lastniki iPodov in PSP-jev. Poleg vsega zna tudi kopirati oziroma »preposlati« vsebino v katerega od teh malih predvajalnikov.
Varnostne kopije lahko shranite tudi na lokalne diske, priklopljene prek USB-ja ali »ognjene žice«. Nero vam pomaga zaščititi vse
varnostne kopije sistema, podatkov in še česa s
tehnologijo SecureDisc. Uporabite lahko geslo
ali pa diske le označite, da niso dovoljeni za presnemavanje.
Za vse uporabnike Windows Viste pa se zna
Nero namestiti tudi v SideBar. Tam zna žal
samo kopirati podatke na prenosne (CD, DVD
…) medije, a za začetek dovolj. Težava je, da
stvar ne deluje pri 64-bitni različici Viste.
Nero je kot programski paket že davno prerasel vse vrline zgolj pekača podatkov. Postaja
vse večji in za marsikoga, ki si želi res samo peči,
je prevelik in preveč požrešen glede sistemskih
sredstev. Tak naj ostane pri starejši različici. Drugi, ki boste s pridom izkoristili vse njegove dele,
pa le posezite po novi različici. Priporočam ga
tudi uporabnikom Viste, saj se boste s tem znebili
marsikatere nevšečnosti prejšnje različice. 
Nero 8
Namenjen: Predvsem »peki« ter izdelavi varnostnih kopij. Po novem naj bi Nero postal tudi multimedijski most.
Za: Še vedno odličen v vseh pogledih
Proti: Preobsežen. Določene dele bi bilo bolje prenesti v drug program.
Cena brez davka: 59,99 €
Spletni naslov proizvajalca: www.nero.com/eng/index.html

K

aj torej paket vsebuje? Poleg protivirusne in protivohunske komponente
so tu še zaščita proti phishingu, požarni
zid, filter neželene elektronske pošte,
starševska zaščita, komponenta za rezervno kopiranje, za nameček pa še zbirka orodij za izboljšanje delovanja računalnika. Vam je kaj znano?
Ja, nekaj podobnega ponuja Symantec Norton
360, le da je pri njem cena skoraj dvakrat višja.

PREPROST IN PREGLEDEN

BitDefender Total Security je, poleg prenove
in izboljšave komponent, tudi enostavnejši in
preglednejši za uporabo. Ker so zaščitni paketi
vedno bolj kompleksni, so se nekateri proizvajalce malce »zaplezali« in program naredili
tako čuden, da ga razume le strokovnjak. Pri
BitDefenderju so se tega dejstva očitno zavedli
in stvar kar se da poenostavili. S programom se
uporabnik »pogovarja« preko štirih oken – varnostnega (Security), strani za starševski nadzor (Parental Control), varnostnega kopiranja
(Backup) in okna orodij za izboljšanje delovanja sistema (Tune-Up). Za opozarjanje na nevarnosti so si zamislili štiri barvne gumbe, in če
kateri gumb ni zelene barve, je nekaj narobe.

SPROTNA ZAŠČITA

Pri varnostnih programih nas vedno zanima hitrost. Ker morajo takšni programi vedno
delovati vzporedno s sistemom, saj ga morajo
sproti nadzirati, je hitrost izredno pomembna.
Pri BitDefenderju so pregledovanje za virumoj mikro | 11 | november | 2007

OpenOffice.org 2.3

POD LUPO

Brezplačna pisarna
Nisem verjel, da v Sloveniji toliko ljudi uporablja brskalnik Mozilla. Mozilla ni toliko boljši ali
slabši od Microsoftovega Explorerja. Je pa osupljivo to, da je teh uporabnikov kar krepko čez
40 odstotkov. In ko sestaviš ena in ena, prideš do ugotovitve, da bi lahko vsi ti uporabniki iz
takšnih ali drugačnih nagibov uporabljali tudi pisarniško zbirko OpenOffice.org.
Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si
Ko ni vse zeleno, je potrebna intervencija

si in vohunskimi programi združili v enoten
pregledovalni način, ki deluje vsaj tako hitro
kot konkurenčni programi, pregledovanje
pa vključuje tudi tako imenovane rootkite.
Sprotna zaščita omogoča pregled datotek, do
katerih dostopa uporabnik, pregled sprejete in
poslane elektronske pošte in če naleti na škodljivo kodo, postane datoteka nedostopna. Celo
zbrisati je ni mogoče na običajen način.

IZBOLJŠANI POŽARNI ZID

Podrobno prenovo je doživel tudi požarni zid.
Ta lahko zdaj skrije vsa komunikacijska vrata
in naredi računalnik neviden za tako imenovane port-scannerje in seveda omogoča uporabniku, da nadzira dohodni in odhodni promet s
svojega računalnika, pri čemer je v seznam varnih vključenih okoli 1000 programov, tako da
vas ob namestitvi program ne bo vsako sekundo spraševal, ali dovolite kakšnemu programu,
da se poveže v internet. Zanimiva je na primer
zmožnost odkrivanja nezaščitenih brezžičnih
omrežij, ki se najprej prestavijo med omejena
mesta, šele po posebu uporabnika se lahko prestavi med dovoljena. Zanimiv je tudi igralski
način, namenjen tistim, ki radi igrajo igre preko spleta. V tem načinu program onemogoči samodejne nadgradnje, odpiranje neželenih oken
in opozoril. Sicer je stopnja varnosti nekoliko
nižja kot sicer, a bolje to, kot pa da je treba varnostni sistem popolnoma izključiti, kot je to pri
nekaterih drugih varnostnih programih.

KORISTNI DODATKI

Poleg klasičnih varnostnih elementov vsebuje paket tudi dodatek za rezervno kopiranje,
pa tudi dodatek v obliki orodij za izboljšanje
delovanja sistema, s katerim lahko brišete začasne datoteke, prevetrite register in tudi odstranite programe z diska do te mere, da jih ni
več mogoče priklicati. 
BitDefender Total Security 2008
Kaj: Varnostni paket z dodatki za optimiranje
Za: Vsebina, kakovost
Proti: Lahko bi bil hitrejši (lahko bi bili vsi)
Cena: 83,90 € letno za tri uporabnike
Spletna stran: www.parametica.si/
Delovanje zaščitnega sistema BitDefender Total
Security 2008 lahko preizkusite prek DVD-ja Mojega
mikra , najdete pa ga v rubriki Novosti.

Z

birko OpenOffice.org odlikuje to, da jo dela »skupnost«,
da je poslovenjena in da zna
vse, kar je znala prejšnja pisarna in še več. Najpomembnejše od
vsega pa je, da je tudi brezplačna, česar
ne gre zanemariti, vsaj pri večjih podjetjih. Seveda prehod, šolanje in še
marsikaj niso zastonj, a stvari delujejo.
Takoj ko bo sprejet odprt standard za
vse dokumente, bo stvar lahko zaživela tudi v polni uporabnosti. Do takrat se je treba znajti s pretvarjanjem, če dokumente dajete
v uporabo tudi drugim. Šolajoča populacija pri
nas je krepko navajena uporabljati Microsoftovo
programje, vendar bi se marsikdo lahko vprašal,
ali jih to hočejo naučiti ali prisiliti. Verjetno bi
se dalo delati z brezplačnimi programi, šolarji pa
naj si v podjetjih, ki se obnašajo do denarja brezbrižno, tudi naučijo uporabljati druge plačljive
pakete. Stanje na področju programske opreme
bi bilo seveda drugačno v tem primeru. OK, pustimo politiko drugim, mi pa se lotimo bežnega
pregleda kaj novega prinaša različica 2.3.

POPRAVKI IN IZBOLJŠAVE

OpenOffice.org je še vedno pisarna, sestavljena iz šestih glavnih programov, ki imajo v svojih
jedrih tudi druge povezovalne elemente. Nova
različica ni prinesla samo popravke prejšnjih, pač
pa tudi kar nekaj pomembnih izboljšav.
Z orodjem za grafikone Chart v Calcu je zdaj
lažje in bolj logično delati. To je tudi najvidnejša
uporabniška sprememba v celem paketu. Nova
je barvna paleta. Izboljšali so pozicioniranje po
oseh. Tudi 3D-grafi so popolnoma izboljšani in
pohitreno je delo z njimi. Predvsem tu izstopa 3D
exploded pies, kakor tudi urejevalnik podatkov.
Urejevalniku besedil Writer so dodali nov
filter za izvažanje dokumentov v format MediaWiki. Izboljšan je tudi prikaz različnih formatov slik. Prav tako vsako stran, kjer so shranjene
povezave HTML, zdaj urejate preprosto, ne kot
prej, ko se vam je s klikom na določeno povezavo
ta kar odprla. Tudi z možnostjo klika na izbrano
besedo in možnostjo privzetega oblikovanja (default formatting) dobite na zaslon privzete oblike
za določene oblike besed in stavkov.
Program za preglednice Calc zdaj podpira inline matrike – polja konstante in formule zanje.
Popravili so vsote, ki so zdaj prijaznejše do uporabnika in lažje za uporabo. Izboljšava je tudi prikaz napake v poljih. Prav tako so izboljšali združljivost z Excelom. Dodana sta boljša podpora in

nadzor nad tiskanjem tudi na več lokacijah.
Program za delo z zbirkami podatkov Base ostaja
samostojna aplikacija znotraj paketa OpenOffice.
org. Vsi deli – okna imajo svoj položaj na zaslonu in
se tudi poljubno premikajo. Graditelj poročil (Report Builder) je zdaj na voljo tudi kot razširitev.
Grafični program Draw zdaj podpira tudi format PNG, ko slike izvažate v formate HTML.
Pri predstavitvenem programu Impress so popravili ter dodelali animacije. Predvsem so tudi
vrnili možnost, da si sami določite potek objekta
po zaslonu.To je imela prejšnja različica 1.x, a
so jo iz neznanega razloga umaknili iz uporabe v
dvojki. To zmožnost so zdaj še razširili in ji dodali
boljše funkcijske elemente.
Tudi razširitve (Extensions) so doživele spremembe, prav tako njihov pregledovalnik in
»urejevalnik«. Writer, Calc, Draw in Impress
zdaj omogočajo tudi predogled dokumentov
v brskalniku, preden se pretvorijo v obliko
HTML. Varnost makrov je večja, tako da so
privzeto nastavljeni na največjo varnost, po potrebi pa lahko stopnjo varnosti znižate.

UPORABLJATI ALI NE?

Morda se bo komu zdelo, da je to vse skupaj premalo za novo različico. Vendar ni. Prenesite si jo s spletne strani in preverite sami.
Poskusite odpreti vse svoje dokumente, ki ste
jih naredili z Microsoftovim Officeom, in če
vam jih OpenOffice.org odpre več kot 90 odstotkov, se vam najbrž bolj splača uporabljati
brezplačno (in seveda legalno) različico. Doma
verjetno ne potrebujete ferarija zato, da spišete
kak manjši dokument ali da urejate pošto. 
OpenOffice org 2.3
Namenjen: Vsem, ki potrebujejo pisarniške programe.
Za: Brezplačen, izredno dobro delujoč, hiter, nič mu
ne manjka.
Proti: Slaba združljivost z Microsoftovim Officeom 2007
Cena: Brezplačno
Spletni naslov proizvajalca: sl.openoffice.org

47

POD LUPO

IBM Lotus Symphony

Vrnitev odpisanega
Beta razvojna različica je nekaj, česar se zelo redko lotimo.
Razlog je preprost - ker je program nedokončan in končnemu
uporabniku lahko potem pri raznih odločitvah povzroči sive
lase, saj nekako ni primerljiv s konkurenco.
Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si

L

epo pa zadeva nakazuje, v katero smer
se bo program razvijal. In če je vpleten
kateri od velikanov, kot je IBM, lahko
verjamemo, da bodo končne različice
še boljše. Tako je padla odločitev, da si namestimo različico nove IBM-ove pisarne, imenovane Lotus Symphony.
Trenutno je Symphony brezplačen, kako bo
v prihodnje, bomo še videli. Paket sestavljajo
trije ključni in povsem zadovoljivi deli: urejevalnik besedil, preglednica in predstavitveni
program. Več v pisarni tako ali tako ne potrebujemo, razen recimo bralnika pošte, ki pa ga
imajo v Notesovi hiši že dalj časa in je pod razvojem druge ekipe.

DOBRA STARA PISARNIŠKA LOGIKA

Po prvi namestitvi kaj hitro ugotovimo, da
program spominja na prejšnje različice Microsoftovega Officea in sedanjega OpenOfficea.
S tem ne mislimo na videz, pač pa na logiko
delovanja. Vse je še vedno v sliki in opisno.
Nič skrivanja in privajanja uporabnikov na
nove smernice. Videz je precej privlačen za
uporabnika. No, pritegnilo ga bo verjetno že
ime, če pa bo paket po kakšnem čudnem naključju še brezplačen, so na dobri poti, da tekmujejo s konkurenco. Roko na srce, spali so
malo predolgo in zdaj bodo, z eno ali dvema
različicama, težko konkurirali svojim brezplačnim tekmecem.
Uporabniški vmesnik je pri vseh programih
poenoten. Tudi če delate z več programi, so vsi
odprti znotraj enega okna. To so dosegli z jezički, ki se prikazujejo na vrhu zaslona. Žal se pri
menjavi pisave besedilo ne prikazuje dinamično, kot recimo v novem Wordu. Se pa zato prilagaja desna orodna vrstica glede na element,
ki je označen. Tam tudi dobite večino dodatnih možnosti, ki jih še lahko uredite. Sicer dela
urejevalnik besedil dobro tudi s tabelami, kazali, slikami in drugim besedilom, ki ga boste
potrebovali. Ne pričakujte pa, da boste dobili
zraven urejevalnik makrov. Trenutno te možnosti ni, kako bo v prihodnje, bomo še videli.
Ker Symphony ne deluje v slovenščini, domačih slovničnih in pravopisnih pripomočkov
tukaj ne boste deležni, seveda pa so na voljo
v angleščini. Sicer pa urejevalnik besedil vsebuje vse, kar potrebujete normalno za pisanje.
Za pisanje dokumentov tako ali tako redko
kdo obvlada in uporablja več kot 50 odstotkov
zmožnosti programov. Morda bo za uporabnika

48

drugače to, da se zdaj
na desni strani prikazujejo tudi že lastnosti besedila oziroma
objektov, s katerimi
dela, in jih lahko s
tem tudi dinamično
zamenjuje.
Tudi predstavitvenemu programu skorajda nič ne manjka
v primerjavi s PowerPointom 2007.
Če ste seznanjeni z
delovanjem in logiko
tovrstnih programov,
vam bo takoj vse
jasno. Stvari se preprosto nanašajo in
obdelujejo. Čeprav
sem imel kar nekaj
težav z odpiranjem
in obdelavo slik. Nekaterih formatov kar
ni hotel prebrati. Ne
bom povedal, katerih, sam mislim. da
je to stvar beta različice. Prav tako še
nisem našel možnosti
dodajanja zvočnih in
video zapisov. Skorajda dvomim, da tega ne bo
v končni različici, sicer bodo nekatere stvari
pri uporabnikih deležne kritike.
Preglednica ima tudi pomanjkljivosti, predvsem ni na voljo številnih formul. Vendar za
osnovno uporabo čisto zadošča. Prav tako je
v preglednici precej manj možnosti grafične
obdelave in grafikonov. Z malce iznajdljivosti pa vendarle postorite vse, kar potrebujete.
Preglednica je v vsakem pogledu še vedno zelo
dobra za tiste, ki delate preračune bolj poredko oziroma teh ni ne vem kako veliko. Ima pa
preglednica kar nekaj boljših rešitev od konkurence, zlasti glede hitrosti in priročnosti.

IGRA MAČKE Z MIŠJO

Symphony podpira Microsoftov Office z
odpiranjem in shranjevanjem dokumentov
do različice 2007. Prav dobro obvlada format
ODF (Open Document Format), zna pa seveda
tudi shraniti tudi v obliko PDF. ODF je privzeti format, ne zna pa Symphony recimo prebrati Microsoftove odprte kode (Open-source).
Microsoft na žalost ne podpira formata ODF,
tako da je igra mačke z mišjo še vedno odprta.

Uporabniki ne bodo nikoli na dobrem.
Še nekaj besed o funkcionalnost programa.
Takoj na začetku opazimo da ni nikjer že pripravljenih predlog. To bodo verjetno odpravili
oziroma sčasoma dali na svoje strani tudi kaj
za prenos. Celoten program je del razvojnega
orodja Eclipse. In za svoje delovanje mora
imeti nameščeno Javo, kar pa se pri hitrosti
skorajda ne pozna. Na disku zasede samo 315
MB, kar ni nič v primerjavi s konkurenco.
Od IBM-a še vedno pričakujemo da bo končna različica zelo dobro dodelana. Saj ne da bi
bila sedanja napačna, preprosto določene zadeve ne delujejo. Prav tako bi človek od končne različice pričakoval, da se bodo dinamično
popravljale tudi knjižnice Eclipsa. Vendar se
pustimo presenetiti in počakajmo na pisarno,
ki tudi obljublja, da bo dosegla svoj cilj.


IBM Lotus Symphony
Namenjen: Domačemu pisarniškemu delu in
ljudem, ki vedo, da ne potrebujejo vsega, kar ponuja
konkurenca.
Spletni naslov proizvajalca: http://symphony.lotus.com/
moj mikro | 11 | november | 2007

DIGITALNI SVET

novi fotoaparati

Naskok srednjega razreda
Tokrat nam je uspelo preizkusiti kar
dva novinca iz srednjega razreda,
Canonovega 40D in Sonyjevega
A700. A da vam ne bi že na
začetku pokvarili vsega, zapišimo
le: boj za kupce bo hud.
Piše : Alan Orlič Belšak
alan.orlic@mojmikro.si

K

Olympusu. Po štirih letih in pol
je »Ivan« (E-1) končno dobil
naslednika. E-3 ponuja vse, kar
je danes aktualnega. Če 10-milijonsko tipalo ni več nič posebnega glede ločljivosti, so se zato potrudili pri samodejnem ostrenju, ki
ima 11 točk, vse so križne in dvojne. Živ pregled
slike je že v standardni opremi, če se izrazimo v
avtomobilskem žargonu, prav tako samodejno odstranjevanje šuma. Povečali so iskalo, ki pokaže
100 % slike, pohitrili zajem na 5 posnetkov na
sekundo ter povečali občutljivost tipala na ISO
3200. Po tehničnih lastnostih zelo spodoben fotoaparat, bomo videli, kako se bo obnesel v praksi.

Sony A700

S

dosegljivi, le navaditi se
treba, kje so. Slednje
seveda pride »v
prste« z uporabo. A700 ima
dva vrtljiva
koleščka, enega pred sprožilcem in drugega na zadnji
strani. Slednje
pride zelo prav
v ročnem načinu,
saj z enim nastavljamo čas, z drugim pa zaslonko.
Na zadnji strani fotoaparata najdemo
še smerni gumb, ki malce spominja na pomanjšano »veselo palico« (joystick po domače).
Z njim si pomagamo pri navigaciji po menijih oziroma izbiramo točke ostrenja. Teh je 11, sredinska
pa se ponaša z dvojnim križnim tipalom. Slednje
pomeni natančnejše ostrenje v slabih svetlobnih
razmerah, kar pride velikokrat zelo prav.
To seveda ni edina novost, ki jo je Sony pripravil. Če se vrnemo na LCD-zaslon − ta se ponaša
s kar 940.000 pikami! To je štirikrat več, kot jih
imajo fotoaparati drugih proizvajalcev. Zaradi tega
je ocena ostrine slike veliko lažja in praktično ni
potrebe po pregledovanju s povečavo.
Sony ne bil zvest svojemu imenu, če ne bi dodal
nekaterih svojih posebnosti. Na oranžno barvo na
obroču in fotoaparatu smo se čisto lepo navadili
in lahko celo zapišemo, da je nekaj posebnega. Se
pa sprašujemo, zakaj ima fotoaparat izhod HDMI
oziroma koliko fotografov sploh uporablja video
izhod na svojem zrcalnorefleksnem fotoaparatu?
Pri kompaktnih modelih je to še nekako razumljivo, a kaže, da bo to postala stalnica tudi pri teh
fotoaparatih.
Glavna novost je seveda novo tipalo, ki poleg višje ločljivosti prinaša boljše odstranjevanje
šuma. Kar drugi počno naknadno, Sony naredi

onyev novinec v prvi vrsti meri na zamenjavo
za zdaj že dokaj ostarelo Konico Minolto 7D.
Nekatere značilnosti so ostale podobne, drugje se
pozna, da želi novi lastnik narediti stvari drugače,
po svoje. Začnimo kar pri ohišju. Slednje se drži
še starih Minoltinih pravil, kar preprosto pomeni,
da je zelo ergonomično oblikovano. V rokah se
odlično drži, desni odebeljeni del je še dodatno
prilagojen držanju in občutek je res dober.
Naslednje, kar pade v oči, je pomanjkanje vrtljivega gumba na desni strani. Namesto tega je nekaj
gumbov, ki se na veliki površini kar izgubijo, saj
A700 nima dodatnega
Proizvajalec
Sony
zaslona z informacijami.
in ime modela
A700
Slednjim je namenjen
Sony Slovenija
Informacije
kar glavni zaslon, kjer
www.sony.com
Spletni
naslov
lahko izbirate, koliko
Cena
informacij hočete imeti
umirjevalnik, odličen
Za
izpisanih. To je po svoje
LCD-zaslon
dobro, saj je zaslon velik
nima gornjega zaslona
Proti
in s tem preglednejši, poleg tega ima fotoaparat
Tehnični podatki
tipalo za kot držanja foto4272 x 2848
Najvišja ločljivost
aparata in izpis prilagaja
12 M, 23,5 x 15,6 mm
Ločljivost
tipala
in
velikost
orientaciji. Zaslon se saSony AF bajonet
Objektiv (mm)
modejno izklopi, ko foto30 s−1/8000 s + B
Razpon časa
aparat približamo očesu,
100−6400
Občutljivost
ISO
za kar poskrbi posebno
Zaslonka
tipalo poleg okularja.
Compact Flash, Memory
Pomnilniška kartica
Prazen prostor je nekaj,
Stick
na kar se je treba naUSB
Vmesnik
vaditi, a je bolj ali manj
768 g
Teža
postranskega pomena.
Li ion
Baterije
Gornji gumbi so dobro

Canon
40D
Avtera, d.o.o.
www.canon.com
1359
živ pregled

že na samem tipalu in s tem prihrani čas ter dodatno zmanjša šum. Zato so si lahko tudi dovolili
in dvignili občutljivost na spoštljivih ISO 6400.
Šum je sicer že lepo viden, a ga ni veliko in posnetek je uporaben tudi za večje povečave. Za primerjavo: kompaktni fotoaparati pokažejo tak šum
pri ISO 400. Fotoaparat ima vdelan umirjevalnik
slike, tako kot predhodniki. Obnese se zelo dobro,
saj lahko z malce truda fotografirate pri bistveno
daljših časih, a posnetek še vedno ne bo stresen.
Nastavimo si lahko tudi možnost, da fotoaparat
začne ostriti takoj, ko ga približamo očesu. To je
sicer uporabno, a fotoaparat bo začel ostriti tudi
v primeru, če ga imamo naslonjenega na telo. S
petimi posnetki na sekundo A700 ni med najhitrejšimi, a zadošča tudi za resno uporabo. Marsikomu bo prišla prav možnost izbire treh posnetkov
na sekundo, na primer na porokah, kjer dogajanje
vseeno ni tako hitro. V menijih se najde še vrsta
možnosti, ki uporabniku omogočajo prilagajanje
fotoaparata, na voljo so tudi tri mesta za lastne hitre nastavitve. Ne smemo pozabiti niti na ohišje,
ki je narejeno iz magnezijeve zlitine ter odporno
na slabše vremenske razmere. Paziti morate le, da
je tudi objektiv enako zaščiten.
Za konec naj omenimo še objektiv, ki bo na
voljo poleg fotoaparata. Sonyjev 16−105 mm z zaslonko f3,5−5,6 se je izkazal kot odličen izdelek,
saj pokriva od širokega kota do teleobjektiva. Primeren je tako za družinsko kot za reportersko rabo,
čeprav bi tam prišlo prav še malce več svetlobe.
Ostrenje je notranje in je zelo hitro, čeprav objektiv nima lastnega motorja, ampak ga premika
fotoaparat. Najbližja razdalja je 40 cm, kar sicer
ni dovolj za resen makro, a temu objektiv niti ni
namenjen.
Sonyu je uspelo narediti dober komplet, ki bo
brez težav navdušil tudi profesionalne uporabnike,
s ceno pa je še vedno dosegljiv amaterjem. Slednje je za prodajo tudi najpomembnejše. Vsekakor
dober odgovor na druge novince, kot je recimo
Canonov 40D ali Nikonov D300.

Canon
Ixus digital 860 IS
Avtera, d.o.o.
www.canon.com
451
Široki kot

Olympus
mju 830
Olympus Slovenija, d.o.o.
www.olympus.com
378
objektiv, obdelava slike

Praktica
DCZ 7.3
Eurovision, d.o.o.
www.praktica.de
150
barve, oblika

ne omogoča ostrenja med slaba vrednost zaslonke v določene funkcije skrite
živim pregledom
teleobmočju
v meniju

hitrost delovanja

3888 x 2592
10 M, 22,2 x 14,8 mm
Canon EF bajonet
30 s−1/8000 s + B
100−3200
Compact Flash

3264 x 2448
8 M, 1/2,5“
28−105 mm
15 s−1/1600 s
80−1600
f2,8−5,8
SD

3248 x 2436
8 M, 1/2,5“
36−180 mm
4 s−1/2000 s
80−1600
f3,3−5,0
xD Picture

3072 x 2304
7 M, 1/2,5“
38–114 mm
8 s−1/2000 s
50−400
f2,8−5,6
SD Card

USB
822 g
Li ion

USB
165 g
Li Ion

USB
125 g
Li Ion

USB
140 g
2 x AA

49

DIGITALNI SVET

novi fotoaparati

Canon 40D

P

o temeljitem preizkusu Canonovega
novinca lahko že na začetku zapišemo, da jim
je v veliki meri uspelo
narediti to, kar smo
pričakovali že od njegovega predhodnika,
z dodatkom nekaterih
novosti, s katerimi je
še zanimivejši. 40D je
zunanjo podobo bolj ali
manj podedoval po predhodniku, modelu 30D.
Zrasel je sicer še za nekaj milimetrov, a se tega
na prvi pogled ne opazi. Ohišje je po novem zatesnjeno in odporno na dežne kaplje, kar pomeni,
da ga lahko uporabljate tudi v težjih vremenskih
razmerah. Glavna sprememba je na zadnji strani
fotoaparata, kjer kraljuje ogromen LCD-zaslon.
Zaradi tega so morali prestaviti gumbe, ki so bili
prej na levi strani, pod zaslon, saj bi sicer zmanjkalo prostora za vrtljivi kolešček. Dodali so mu
še gumb, ki omogoča izbiro med različnimi načini obdelovanja posnetkov v samem fotoaparatu
(Picture Style). Slednje zanimivo predvsem za tiste fotografe, ki snemajo posnetke v načinu JPEG.
Picture Style utegne prihraniti čas pri obdelavi,
poleg tega si lahko naredite svoje nastavitve. Pomembno spremembo je doživelo iskalo, ki je zdaj
večje in s tem tudi preglednejše. V njem je tudi
nova informacija, občutljivost tipala.
V notranjosti se skrivata novo tipalo in nov
procesor za obdelavo signala. Snovalci so zvišali
število bitov pri zajemu z 12 na 14 po barvnem
kanalu, kar zna priti prav predvsem pri obdelavi
posnetkov RAW. Obenem lahko fotoaparat pri
zapisu v format JPEG pazi na pretemne oziroma
presvetle dele, ki so še posebej kritični. Novinec
ima tudi zaščito proti prahu na tipalu, ki vsakič, ko
fotoaparat vklopimo, strese poseben filter in tako
odstrani prašne delce. S to tehnologijo je prvi začel Olympus, od katerega si je Canon sposodil še
eno stvar − živ pregled slike. Marsikdo se bo ob
tem vprašal, ali to ni korak h kompaktnim fotoaparatom, a se izkaže za zelo uporabno. Živ pregled
slike pride še posebej prav pri natančnem ostrenju, saj omogoča do 10-kratno povečavo in s tem
dober nadzor nad ostrino. Živ pregled slike pride
prav tudi pri fotografiranju z različnih kotov, predvsem nad glavo in iz žabje perspektive.
V meniju se skriva vrsta informacij, med njimi
posebne možnosti za krmiljenje nove bliskavice
580EX II. Fotoaparatu se vidi, da meri ne le na
zahtevnejše amaterje, ampak tudi na profesionalne uporabnike. Hitrost zaporednega snemanja je
visoka, 6,5 posnetka na sekundo, kar je več kot
uporabno tudi za športne dogodke. Temu sledijo
tudi točke za ostrenje, ki so vse izboljšane, centralna pa posebej prilagojena za hitre objektive z zaslonko f2,8 ali manj. Snovalci so se potrudili tudi
pri tipalu. Šum ostaja nizek, kakovost pa visoka,
kar je že od nekdaj Canonova dobra lastnost.
Konkurenca dela čudeže. Canon je pripravil
resno orožje, ki konkurira Nikonu D300 in Sonyju A700. Čeprav ima vsak od njih ima svoje po-

50

sebnosti, so si v marsičem zelo
podobni. Zatesnjeno oziroma
nepremočljivo ohišje, večje iskalo, število posnetkov nad 5 na sekundo ter
izboljšano ostrenje pri tej
trojici so glavne skupne
točke. A posebnosti, kot so
živa slika in samodejno čiščenje tipala (Canon), umirjevalnik slike (Sony) ali 8 posnetkov na sekundo in 51 točk
za ostrenje (Nikon) jih delajo samosvoje in s
tem zanimivejše za kupce. Pravi boj se je končno
razplamtel, zmagovalec pa bo enkrat eden, drugič
drug proizvajalec.

Canon
Digital Ixus 860 IS

P

roizvajalci so
potrebovali kar nekaj
časa, da so
sprejeli
široki kot
pri kompaktnih fotoaparatih.
Zadnji med njimi je Ixus 860 IS. Že iz imena je
razvidno, da ima vdelan umirjevalnik slike, ki je
pri nekaj dražjih modelih postal stalnica. Canon,
Sony in Panasonic to rešujejo s premikanjem leč,
preostali praviloma s premikanjem tipala. Delovno območje objektiva je zelo uporabno, od 28
do 105 mm, če ga primerjamo s klasiko. Malce
bode le slaba svetlost pri najdaljši goriščnici, a na
srečo umirjevalnik prispeva k manj stresenim posnetkom. Po zunanjosti novinec ni nič posebnega,
gumbi so dobro razporejeni in ga lahko upravljamo le z eno roko. Od programov za fotografiranje
so tu seveda prisotni le avtomatski in scenski, kar
je pričakovano. Za tiste zahtevnejše so dodali izpis
časa in zaslonke, kar utegne pomagati pri odločitvi o tem, katere nastavitve uporabiti.S kakovostjo
slike smo bili zadovoljni, seveda pa ne pričakujte
preveč, predvsem pri višjih občutljivostih. Ixus
860 je zrel predstavnik svojega razreda, ki ponuja
veliko tako za manj zahtevne kot tudi za zahtevnejše uporabnike.

Olympus mju 830

N

ič ni
prepuščeno
naključju,
tudi logotip je poseben. Vse
je podrejeno le enemu cilju,
eleganci. Je to nov ali stari model? Razlika je le v
napisu in višji številki, ki seveda pomeni tudi višje

število pik. Kakorkoli, novinec je tu. O obliki smo
izgubili že dovolj besed, zato se raje posvetimo razporeditvi gumbov. Slednje so snovalci dobro preučili in fotoaparat je zelo preprosto vodljiv. Pri
pod/nadosvetlitvi pa je nekdo doživel razodetje, v
pozitivnem smislu. Fotoaparat namreč prikaže več
sličic v realnem času, ki prikazujejo del slike podoziroma nadosvetljen. Ugibanja, za koliko popraviti sliko, ni več. Umirjevalnik slike je že znana
stvar, tu je tudi hitro dostopna možnost posvetlitve temnih delov slike (shadow adjustment).
Slednje deluje zelo dobro, malo na račun daljšega
časa, večinoma na račun dodatne obdelave slike
v fotoaparatu. Vsekakor uporabna funkcija. Petkratna goriščnica je sicer uporabna, a želeli bi si
nekaj drugega, predvsem široki kot. Tega področja Olympus v primerjavi z drugimi proizvajalci v
svoji prestižni seriji še ni osvojil. Kakovost slike je
dobra, in čeprav je šum pri višjih občutljivostih
lepo viden, ga rešuje način obdelave, ki zelo spominja na klasični film. Olympus myu 830 je fotoaparat, ki lovi konkurenco. Je dovolj zanimiv tako
za tiste, ki želijo od fotoaparata kaj več kot za začetnike, oziroma tiste, ki jim je najpomembnejša
zunanjost. Vse to namreč ponuja novi predstavnik
iz te serije. Za konec pa le majhen nasvet: v temi
ugasite luč in opazujte fotoaparat. Česa vsega se ne
spomnijo, mar ne?

Praktica DCZ 7.3

V

ečina proizvajalcev
ima v svoji
zbirki
modele s celotne palete,
od poceni do
dragih fotoaparatov. Med
bolj
znanimi
imen
izstopa le Praktica, ki stavi predvsem na kupce s
tanjšo denarnico. S tem pravzaprav ni nič narobe, saj so ravno ti modeli gonilo prodaje. Novinec med njimi se med drugim ponaša z zanimivo
barvo ohišja, ki je zagotovo posebna in izstopa −
kovinsko oranžno. Oblika je dobro zastavljena,
desni, odebeljeni del omogoča enostavnejše držanje in upravljanje z eno roko. Gumbov ni veliko,
zanimive so predvsem njihove funkcije. Namesto
pod/nadosvetlitve so se snovalci raje odločili za
pomoč pri fotografiranju. Slednje je morda zanimivo za prve korake, a pri daljši uporabi praktično
neuporabno. Od malčka ne pričakujte preveč polavtomatskih ali ročnih fotografskih načinov, poseči je treba po scenskih nastavitvah. Teh ima kar
nekaj in utegnejo olajšati fotografiranje. Pri fotografiranju je aparat dokaj počasen; če ostrenje še
opravi razmeroma hitro, mu malce sape vzameta
obdelava in shranjevanje. Slika je dobra, čeprav
malce mehka, zato je včasih potrebno malce dodatnega dela v programih za obdelavo posnetkov.
Pri najvišji občutljivosti je šuma že malce preveč, a
za družinsko fotografijo čisto uporabno. Dodajmo
še eno malenkost − fotoaparat uporablja klasične
AA-baterije.


moj mikro | 11 | november | 2007

(Nadaljevanje s strani 11)

GEEKFEST

Kar ste si želeli vedeti, pa ...

Polar Rose

POTEPTANE
PRAVICE?

Kdo je kdo?

Serviserji so včasih čudni patroni. Poglejmo
si konkreten primer. Po laični razlagi uporabnika se je računalnik samodejno prižigal in ugašal. Razlogov za to je lahko več,

od okvarjene strojne opreme, težav s programsko opremo nameščeno v njem, pa do
škodljivih kod (virusov ...), ki so se v njem
razpasli. V računalniku je nameščen operacijski sistem licence OEM, računalnik pa je
v garanciji, kar pomeni, da je sistem že pri
nakupu nameščen na trdi disk, kupec ima
licenco, vendar ne tudi medijev, s pomočjo
katerih bi ga po potrebi sam ponovno namestil. Priznamo, da v tem primeru ne vemo
vsega, vemo pa, da lahko serviser popravlja
le tisto, za kar je pooblaščen in kar mu je
naročil kupec. Za viruse, če je bil to problem, serviser ne more odgovarjati. Torej!
Serviser je odprl računalnik, izpihal prah,
očistil kontakte (kolikor je to lahko težava pri
dveletnem računalniku), preizkusil računalnik, verjetno tako da ga je prižgal in pustil
prižganega (ne pa tudi delal z njim) ter računal eno servisno uro (približno 40 evrov).
Ni težav, če bi potem računalnik deloval. Pa
je? Nekaj ur, nakar se je napaka ponovila.
Kaj se lahko naučimo iz tega? Osnovna težava, zaradi katere je bil računalnik prinesen k
serviserju, ni bila odpravljena, zato ta nima
pravice do omenjenega zneska. Kupcu mora
denar povrniti ali pa popraviti računalnik (če
je to v njegovi moči), že plačani znesek pa
obračunati pri novem plačilu.

PAZITE
NA PRAVI KODEK!

Agencija za pošto in elektronske
komunikacije Republike Slovenije, po domače APEK, v katere resorju je tudi radiodifuzija, je spet objavila opozorilo vsem
kupcem, naj bodo pazljivi pri kupovanju
televizorjev in drugih sprejemnikov televizijskih programov, ki jih kupujejo v tujini.
Problematični so predvsem trgi, kjer že
uvajajo digitalno televizijo in kjer so sprejemniki prilagojeni tamkajšnjem standardu (vmesniki STB, televizorji z analognim
in digitalnim sprejemnikom, digitalni snemalniki in podobne naprav). Kupec mora

52

Polar Rose, po
naše polarna
vrtnica, je švedska
spletna storitev, ki
prepoznavanje oseb na
fotografijah prepusti
kar uporabnikom.
Storitev želi na
eleganten način
premostiti težavo, ki se
je pojavila hkrati s prvo
objavo fotografije v
spletu. In to je odgovor
na vprašanje: Kdo je
na njej?

Iskalnik, prek katerega lahko iščete slike oseb.

Piše : Jan Kosmač
jan.kosmac@mojmikro.si

O

dgovor na vprašanje je toliko težji,
če podatka ni v imenu fotografije
oziroma v njenem spremnem besedilu, in tudi če je, kateri je Janez,
kateri Blaž in kateri Zoran ... na gasilski fotografiji zadnjega norega žura. Vedno obstaja vsaj
en posameznik, ki pozna ljudi na fotografiji,
treba mu je omogočiti, da osebe identificira na
način, da se vnesena imena vežejo na osebe na
fotografiji, ne na fotografijo.

VRTNICA NA SLIKI, POVEJ ...

dvodimenzionalne fotografije izdelajo tridimenzionalni (3D) model. To kaže na možnost razvoja
tehnologije v smeri, ko bo sistem znal, potem
ko bo uporabnik osebo identificiral, samodejno
preveriti, ali je ta oseba še na kakšni drugi dosegljivi fotografiji. Po tem, kar smo lahko sami
preizkusili, tega storitev še ne zna.

BO MOGOČE S TEM SLUŽITI?

Več ko bo identificiranih oseb in fotografij
(ko tole pišemo, je bilo v zbirki več kot 26 tisoč oseb), zanimivejša bo storitev za uporabnike
(tudi za komercialno uporabo) in več bodo od
nje imeli njeni snovalci. Storitev sloni na uporabnikih (prostovoljcih), ki prepoznavajo osebe
na fotografijah. Ko in če bo storitev prinesla komercialni uspeh, se utegne zgoditi, da bodo njeno snovalci prisiljeni del svojih prihodkov preliti
tudi na uporabnike. Tako da bo vsak uporabnik,
ki bo vpisal novo osebo ali pa bo nedvoumno
ugotovljeno, da ima njegov vnos vrednost, izraženo v denarju, dobil svoj delež. Če bodo seveda želeli, da se storitev še naprej razvija in raste.
Drugače: za zasvojenega uporabnika interneta
lahko to postane zanimiv vir dodatnega zaslužka.
Če … seveda. Kaj pa varovanje osebnih podatkov? Uh! 

»Beta testerji« smo v svoj računalnik prenesli
dodatek za brskalnik Firefox, ki »pregleduje«
fotografije, prikazane v brskalniku. Če na kateri od prikazanih fotografij prepozna obraz, poleg
njega prikaže ikono stilizirane vrtnice v oranžni
barvi. Klik nanjo odpre vpisno polje, v katerega
vpišemo ime osebe (najbolje je kar ime in priimek). Ta fotografija, skupaj s vnesenimi podatki
o osebah na njej, je na voljo vseh obiskovalcem
spletne strani www.polarrose.com oziroma iskanju po zbirki že identificiranih slik. Vsi uporabniki z nameščenim dodatkom imajo še eno
možnost: kjerkoli naletijo
na fotografijo, ki so jo že
identificirali, oziroma na
fotografijo, ki jo je identificiral kdo drug, postane
ikona vrtnice rdeča, klik
nanjo pa prikaže podatke
o osebi.
V ozadju storitve je
tehnologija prepoznavanja, ki so jo Švedi razvili
na eni izmed tamkajšnjih
univerz. S pomočjo te
tehnologije iz originalne
Primer z veliko fotografijo. Blizu glav vidite stilizirano vrtnico.

moj mikro | 11 | november | 2007

Polar Rose

GEEKFEST

Kar ste si želeli vedeti, pa ...

vedeti, čemu določeno napravo kupuje.
Če želi prek svojega antenskega sklopa
spremljati na primer digitalni program
avstrijske televizije, mora biti oprema prilagojena tamkaj uporabljenemu kodeku
za kodiranje signala MPEG-2. Znano je,
da bo pri nas uveljavljen kodek MPEG-4,
torej te naprave čez približno dve leti ne
bodo primerne za sprejem našega digitalne programa. Podobno velja za sprejem
hrvaških televizijskih programov, le da je
južna soseda še v fazi pilotskih projektov.
 Najdene slike s podatki o uporabniku, ki je osebo
prepoznala..

KAKO IZBRATI
VELIKOST TELEVIZORJA?

Trd oreh za računalnik

 Izsek s spletne
strani smrklja.si.
Tudi tu so vidne
vrtnice povsod tam,
kjer je program
ocenil, da gre
morda za sliko
osebe.

Najkrajša in najdaljša
razdalja gledanja pri
televiziji razmerja 4 : 3

Najdlje (m)

Ploski televizorji znajo na
1,09
različne načine »raztegniti« 67
77
1,25
sliko 4 : 3 čez vso površino
87
1,42
zaslona, vendar so to vedno
106 1,75
pozna na sliki. Bodisi je celotna slika raztegnjena, v tem 120 1,95
primeru krog postane elipsa, 128 2,08
ali pa raztega le lev in desni 141 2,28
del slike, razmerja v sredini 154 2,48
pa ostanejo ista, zaradi česar 166 2,67
običajno izgubimo del zgornjega in spodnjega roba. Preizkusili smo vse načine in
iz prakse vam lahko povemo, da je najbolje potrpeti in zanemariti črne robove levo
in desno ter gledati televizijske programe
v njihovem originalnem razmerju (4 : 3). Tudi če je zaradi tega efektivna diagonala
nekoliko manjša.

2,15
2,51
2,81
3,47
3,89
4,13
4,22
4,95
5,35

Najdlje (m)

 Dodatek za
brskalnik nariše
stilizirano vrtnico,
prek katere
vpišemo ime osebe
(iskanje slik v
Googlu).

Najbližje (m)

Najkrajša in najdaljša
razdalja gledanja pri
televiziji razmerja 16 : 9

Najbližje (m)

Zgoraj
običajna
fotografija
in desno
na njeni
osnovi
narejen
3D-model.


Diagonala (cm)

Kako velik televizor kupiti, je odvisno od
prostora, ki vam je na voljo. V tabeli smo
zbrali priporočila glede optimalnih razdalj
gledanja različno velikih televizorjev.
Starejši televizorji so prilagojeni razmerju
stranic slike 4 : 3. Če na njem gledate film
v razmerju 16 : 9, se to pozna v dveh črnih
pasovih, nad in pod sliko. Nekatere to moti,
hkrati pa tako ni v celoti izrabljena površina
zaslona. Vzemimo na primer televizor razmerja 4 : 3 z diagonalo 72 cm. Pri filmu v
razmerju 16 : 9 je dejanska diagonala le 66
cm. Podobno velja tudi v obratnem primeru, ko imamo televizor prilagojen razmerju
16 : 9, le da v tem primeru govorimo o neizrabljenih robovih levo in desno od slike.
Na primer, diagonala 106 cm pade na 86
centimetrov efektivne diagonale.

Diagonala (cm)

Prepoznavanje oseb na fotografiji je za računalnik
izziv. Človek fotografijo le pogleda in brez pretiranega napora določi položaj oseb na njej (kje so obrazi
ljudi). Računalnik pa je butast, nič mu ni samo po
sebi umevno. Fotografijo mora najprej analizirati na
nivoju posameznih pik in z večjo oziroma manjšo verjetnostjo izračunati, katera skupina pik pomeni obraz.
Največje ovire za računalniško podprto prepoznavanje
so spremembe v osvetlitvi obraza, »čustva« osebe in
različni koti, pod katerim je oseba fotografirana.

33
48
51
61
69
81
91
102

0,85
1,25
1,32
1,58
1,88
2,11
2,37
2,64

1,72
2,5
2,64
3,17
3,56
4,22
4,88
5,28

53

GEEKFEST

tehnologije v vozilih

Avtomobil kot resna e-igračka
»Da bi avtomobili tudi v 21. stoletju
ostali enako zanimivi za kupce kot v
20., bodo morali izdelovalci vložiti veliko
truda, ne samo v udobje in veselje
pri vožnji, pač pa tudi v varnost in
okoljevarstvo.«
Piše : Boštjan Okorn
bostjan.okorn@mojmikro.si

C

itat, ki bi ga poslušalci povsem spodobno sprejeli na katerem koli avtomobilskem sejmu, so lahko slišali vsi,
ki so bili prisotni na prireditvi Ceatec
2007, največjem japonskem dogodku s področja
informacijske tehnologije. Ja, tudi avtomobili so
postali del vrveža na podobnih prireditvah.
Kot pokrovitelj je tokrat nastopal Nissan,
katerega podpredsednik je na uvodnem govoru
poleg zgoraj omenjenih besed poudaril tudi, da
v avtomobilu že danes s seboj prevažamo bolj
vredno elektroniko, kot jo imamo doma: kar
tretjino vrednosti sodobnega vozila naj bi tvorile najrazličnejše elektronske komponente. Niste
vedeli zanje? No, kakšen del te elektronike je dobro viden tudi očem potnikom, a v resnici je še
veliko več skritega pod motornim (in še katerim
drugim) pokrovom.

že vozijo po cestah.
Vse skupaj se pri tem
vrti okrog navigacijskega
sistema Carwings, katerega
funkcionalnost smo v tej
rubriki že predstavili. Najnovejši dodatek omogoča
spremljanje
prometnega

NAVIGACIJA NOVE GENERACIJE

Že v bližnji prihodnosti naj bi sodobna tehnologija tudi v avtomobilu postala vidnejša, poleg
potovalnih računalnikov se bodo zagotovo uveljavile še navigacijske naprave, a ne čisto običajne: zmogle bodo številne funkcije, ki bodo voznika obveščale o trenutnem dogajanju na cesti,
hkrati pa poskrbele tudi za varno in celo varčno
vožnjo. Da bo imela vmes prste tudi komunikacijska oprema, je najbrž vsakomur jasno …
Nissan je na Ceatecu tako pokazal opozorilni
sistem, katerega osnova sta (vsaj) tretja generacija mobilnih storitev in sprejemnik GPS. Namenjen je predvsem preprečevanju trkov med
avtomobilom in pešcem, saj poseben strežnik
sprejema trenuten položaj udeležencev v prometu, pri obdelavi podatkov pa je pozoren na
morebitno možnost bližnjega srečanja, denimo,
v nepreglednem ovinku ali za visoko zgradbo.
Sistem je trenutno še v fazi preizkušanja, strokovnjaki se ukvarjajo predvsem s številnimi podrobnostmi, od tega, kdaj je nevarnost trka zares
dovolj visoka za opozorilo, do tega, kakšno naj bo
to opozorilo in kako prikazano, da voznika (morda pa tudi pešca) ne bi preveč zmotilo.

TEHNOLOGIJA ZA VARČNO VOŽNJO

Kot se spodobi za leto, v katerem je Nobelovo
nagrado za mir (?) dobil človek, ki je razkril našo
brezbrižnost do narave in njenih procesov, so se
lotili vprašanja varčevanja z gorivom. V primer-

54

javi z drugimi pri Nissanu ne govorijo o hibridnih
pogonih, čudežno varčnih motorjih ali podobnih
domislicah (čeprav tudi sami pripravljajo električno vozilo za začetek prodaje v naslednjem
desetletju), pač pa so se odločili, da z uporabo
tehnologije zmanjšajo porabo tudi vozilom, ki se

toka v realnem času in
temu prilagaja tudi optimalno pot med dvema točkama. Sama navigacijska
naprava seveda ni dovolj,
pomembni so tudi podatki
neposredno s ceste, ki jih v
strežnik pošiljajo kar navigacijske naprave same.
S tem so zagotovili neodvisnost od cestne infrastrukture, v velikih mestih pa se hitro najde dovolj voznikov, da so podatki res točni.
Še najbolje je pri tem sodelovati s taksisti ali
podjetji, ki opravljajo javne prevoze. Pri Nissanu

Trirazsežna navigacija – ali to res potrebujemo?
Ne, to ni tista trirazsežnost, ki nam jo prodajajo v sedanjih navigacijskih napravah in nas pravzaprav zavajajo, saj gre bolj za ptičjo perspektivo kot kaj drugega. Pioneer je Ceatecu dokazal,
da je izraz 3D nekaj čisto drugega: prav zares predmeti (denimo, zanimive stavbe, oznaka za
parkirišče in podobno) »skačejo« iz zaslona. Zato, da bi lažje našli cilj, seveda. Slika je podobna
hologramu, pri iskanju bližnjega parkirišča je treba lebdeči P zgolj prenesti na drug zaslon in tam
se nato zariše vse, kar je dovolj blizu. Na sejmu je rešitev doživela topel sprejem, a tam ne sediš
za volanom in ne voziš v koloni. V premikajočem se vozilu bi bilo takšno igračkanje kaj hitro lahko nevarno: ljudje so namreč med upravljanjem nenehno strmeli v lebdečo oznako. Uporabnejša
je zato druga rešitev: navigacija na enem zaslonu nenehno prikazuje, kaj je v bližini (trgovine,
križišča, bencinski servisi in podobno), iskani cilj pa je posebej označen, s čemer je voznik opozorjen, da je zelo blizu. Včasih se zdi, da so preproste stvari najboljše. Še zlasti v avtomobilu.
moj mikro | 11 | november | 2007

GEEKFEST

tehnologije v vozilih

so se v testni fazi odločili za prve, kot poskusni
poligon pa uveljavili kitajski Peking. Rezultati so
pravzaprav neverjetni. Ne samo, da je povprečni
avtomobil v zrak vsak dan spustil kilogram ogljikovega dioksida manj. Taksisti, ki sodelujejo v
projektu, so na cesti za petino manj od njihovih
kolegov, kar seveda pomeni, da pot med dvema
točkama prevozijo bistveno hitreje.
Da bo tovrstna rešitev prišla v širšo uporabo,
bomo morali še počakati, zagotovo pa bodo do
leta 2010 vsi Nissanovi avtomobili opremljeni s
posebnim prikazovalnikom, kjer bo voznik lahko
spremljal, kako varčno vozi. Podatek bo odvisen
ne samo od trenutne hitrosti, pač pa tudi od načina vožnje (ali je veliko pospeševanj in divjih zaviranj, denimo), menda naj bi na ta način sčasoma
voznike naučili varčnosti, še bolj pa bo k temu
pripomoglo dejstvo, da je podatke o vsaki poti
mogoče shraniti in prenesti v računalnik ter jih
nato primerjati z ostalimi vozniki. Tekmovanja za
najvarčnejšega voznika bodo rešila naš planet.

PARKIRANJE S PTIČJE PERSPEKTIVE

Ob vseh na videz zapletenih, a še kako uporabnih dodatkih, se bo treba v Nissanih očitno navaditi še na prav poseben prikaz pri parkiranju. Do
zdaj so se kamere na zadku vozila izkazale bolj kot
ne za neuporabne, saj je pogled, milo rečeno, čuden, menda pa je vse skupaj povsem drugače, če si
lahko položaj ogledate – iz zraka. Za to poskrbijo

NA KRATKO

Tudi Bentley dobi hibrid
Če komu ni mar za ceno goriva in porabo, potem so to zagotovo bogataši, ki si lahko privoščijo superprestižne limuzine tipa Bentley. A časi se očitno spreminjajo. Britanska znamka, ki
je že nekaj let pod okriljem nemškega Volkswagna, se bo namreč od leta 2010 ponašala s
hibridnim motorjem v takrat prenovljenem modelu Arnage. Novica je še toliko presenetljivejša, če vemo, da sedanji model poganja 6,75-litrski V8 (kajpak, bencinski), katerega korenine
segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja – od takrat so ga samo deloma posodabljali, nikoli
pa zares korenito spremenili. Motor bo sicer še vedno na voljo tudi v novem Arnagu, a dodali
bodo možnost hibridnega sistema, ki ga sicer razvijajo za Audijevega terenca Q7. Vprašanje
je le, ali v obeh primerih ne gre zgolj za metanje peska v oči: tako Bentley kot Q7 pač ne veljata za najbolj zeleno rešitev prevoza od točke A do B in tako bo bržkone ostalo tudi v hibridni
različici. Še ena kost za glodanje v naslednjih mesecih prihaja iz Volkswagna: hibridni pogon
naj bi vgrajevali celo kot dopolnilo 16-valjnemu motorju v Bugattiju, ki razvije skoraj 1000
konjskih moči. Upajmo, da ga potem ne bodo označili za varčen avtomobil …

Motocikel? Ne. Avtomobil? Ne, Tesseract.
Yamaha je predstavila zanimivo prevozno
sredstvo, ki se menda pelje kot motocikel, a
ima štiri kolesa namesto le dveh. Nagibalno
motorno kolo je videti, kot da bi dva motorista
parkirala svoja konjička zelo blizu eden drugemu, osnovno idejo pa so prevzeli od Piagga, ki po Evropi zelo uspešno prodaja tricikel
MP3. Tesseract je trenutno še koncept, pri
Yamahi pa trdijo, da parkirnih težav z njim
ne bi smelo biti in da za pogon skrbi hibridni
sistem iz motorja V-Twin in elektromotorja.
Prvi so si ga lahko ogledali Japonci in ostali obiskovalci tokijskega avtomobilskega salona.

Fisker ne bo samo ponavljal
Kalifornijski garažni izdelovalec superprestižnih športnih avtomobilov Fisker bo na
avtomobilskem salonu v Detroitu na ogled
postavil svoj novi model, ki pa ne bo samo
paša za oči, pač pa tudi napoved avtomobila, ki naj bi na trg prišel že čez dobro leto.
Posebnost tokratne novosti ni kakovostna
predelava Mercedesa ali BMW-ja, kar Fisker sicer najraje počne, pač pa dejstvo, da ga bo
poganjal priključni hibrid. To pomeni, da bo običajnemu motorju dodan elektromotor in da
bo baterije mogoče polniti tudi iz domače vtičnice. Na vročem soncu ne bi bilo napak postaviti še sončno elektrarno, da bo vožnja zares zelena …

Hlad brez slabe vesti

širokokotne kamere (180 stopinj), nameščene
na sprednjem, zadnjem in bočnem delu avtomobila, ki pričarajo ptičji pogled na vozilo. Da bi bili
popolnoma prepričani, so še vedno vgrajena piskajoča tipala na sprednjem in zadnjem delu.
Na zaslonu se pokaže slika avtomobila iz zraka,
zraven nje pa običajna slika dogajanja za avtomobilom, voznik pa se lahko namesto ptičje slike
odloči tudi za bližnji pogled dogajanja neposredno ob boku avtomobila. Avtomobili s takšnim
sistemom bi bili lahko načeloma celo brez zunanjih vzvratnih ogledal, seveda pa se moramo
vozniki navaditi na drugačen zorni kot pogleda.
V ZDA bo prvi avtomobil s tovrstnim sistemom
naprodaj decembra letos. 

Kdor je gledal Ala Gora, se je morda letos poleti nalašč potil pod razgreto pločevino. Da,
vključena klimatska naprava ne prispeva prav
nič k varčnejši vožnji, varnost pa je težko izračunati oziroma bo moral zanjo kaj narediti
kakšen drug Al Gore. Skratka, da bi v hladu
uživajoči (in varno vozeči) vozniki zadostili
tudi zahtevam okoljevarstvenikov, bo najbrž
že v bližnji prihodnosti morala poskrbeti drugačna oskrba klimatskih naprav z energijo.
Chun-Yen Tsao je v ta namen razvil napravo
Psychro-ray, ki jo menda nekako pritrdite na
okno, kjer srka moč sončnih žarkov, nato pa s
prejeto energijo ohladi notranjost avtomobila.
Glede na videz naprave jo priporočamo predvsem, ko avtomobil stoji, tako da boste prihodnje poletje vedno sedli na hladen sedež.
Ker vas morda še nismo prepričali, dodajmo,
da čudni stvor zmore tudi očistiti zrak in se
ponaša z elektrostatičnim zbiralnikom prahu.

55

GEEKFEST

kvantni računalniki

Kubiti na pohodu
Kvantni računalniki, »sveti gral računalništva«,
so še zmeraj zunaj našega dosega, a s prvim
komercialno dobavljivim »strojem« postajajo
nekoliko bližji resničnemu svetu.
Piše : Esad Jakupović
esad.jakupovic@mojmikro.si
Računalništvo
za vse čase:
Duhovita
simbolična
predstavitev
kvantnega
računalnika.

O

d letošnjega februarja do danes vsake
toliko časa naletimo na kakšno novo
informacijo o »prvem komercialno
dosegljivem kvantnem računalniku«, poimenovanem Orion, ki ga naj bi razvilo
kanadsko podjetje D-Wave. Kljub tolikšni medijski odmevnosti pa je dejstvo, da vse, kar lahko

Orion izračuna, vključno z ugankami Sudoku,
bistveno hitreje opravi tudi najslabši navaden
računalnik na naši mizi. Nekateri Orion hvalijo,
drugi se iz njega norčujejo, najbolj skeptični pa
še zmeraj dvomijo in ne verjamejo, da bodo uporabni kvantni računalniki sploh kdaj zgrajeni.

PRVI »KVANTNI«ZASLUŽEK

Kvantni računalniki so prvič teoretično omenjeni v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V

Kvantni računalnik z rojem kubitov

Kvantni računalnik s stanjem roja:V »tradicionalnem«
kvantnem računalniku se manipulira s štirimi kubiti
(skrajnja leva vrsta na večji risbi), do izračuna pa pride
postopoma, korak za korakom. V stanju roja, ki je na
risbi prikazan kot mreža, vsaka vrsta kubitov predstavlja
enega od korakov ali vrsto izračuna, z leve na desno,
dokler niso pridobljeni odgovori (skrajnja desna vrsta na
risbi). To pomeni, da je že pred izračunom treba nastaviti vse povezave oziroma vozle (glej manjšo sliko).
Metoda povezovanja (v vozle): Vsak kubit (1 ali 0) reagira
na laserski žarek (ki se na manjši risbi ne vidi) s pošiljanjem fotona (0) ali brez tega (1). Da povežemo dva izmed
kubitov, postavimo cepilec žarka in detektor tako, da pri
pošiljanju samo enega fotona ne vemo, kateri kubit ga je poslal. Foton s katerega koli od dveh detektorjev lahko namreč pride skozi cepilec ali se z njega odbije. S tem postopkom priprave oziroma
trikom omogočamo istočasno uporabo velikega števila kubitov oziroma kompleksne izračune.

56

osnovi njihovega delovanja so enice (1) in ničle (0), enako kot v navadnih računalnikih, le da
jih v tem primeru predstavljajo elektroni, ki preskakujejo med normalnim (0) in vzbujenim (1)
energetskim stanjem. Vsak od teh kvantnih bitov
(k-bitov ali kubitov, angl. qubit) pravzaprav lahko
obstaja v nekakšnem vmesnem stanju, istočasno
se obnašajoč kot 1 in 0. Zaradi te lastnosti lahko
kubiti preizkušajo istočasno vse možnosti in tako
teoretično rešujejo tudi skrajno kompleksne probleme, kot je ustvarjanje simulacij kvantnih stanj,
ki obstajajo v naravi. Orionov procesor sestavlja
16 majhnih prstanov, po eden za vsaki kubit, ki so
ohlajeni skoraj do absolutne ničle (-273 stopinj),
da lahko elektroni tečejo skozi brez upora. Medtem ko znanstveniki že več kot pol leta razpravljajo o tem, ali bo Orion pripeljal do resničnih
procesorjev z več tisoč kubiti, torej ali je to sploh
kak mejnik, se D-Wave pripravlja na komercialno
oddajanje uporabe Oriona že do konca leta.
Zaenkrat ne vemo, ali je kdo sprejel ponudbo,
če pa je, bo šlo za prvi primer, da je kdo kaj zaslužil
s kvantnimi računalniki. Uporabo več kubitov so
že prej poskusila podjetja, kot sta IBM in NEC, a
ne z velikim uspehom, saj niso mogli uporabiti več
kot prgišča kubitov. V podjetju D-Wave so problem rešili z uporabo redke kovine, imenovane niobij, pri komaj pet tisočinkah stopinje nad absolutno ničlo. Vodje podjetja so obljubili povečanje
števila kubitov s 16 na 1000 že do konca leta.
Nekateri znanstveniki so uspeh podjetja
D-Wave sprejeli optimistično. Tako inženir
mehanike na MIT-u Seth Lloyd pravi, da je
»konkretni dosežek potencialno soliden«. Nekateri drugi znanstveniki pa so bolj skeptični.
Fizik John Martins z Kalifornijske univerze v
Santa Barbari poudarja, da je »kvantno stanje v
sistemu podjetja D-Wave povsem minimalno«
(kubiti morajo namreč delovati v enotnem skupnem kvantnem stanju, doseganje skladnosti pa je
problematično).
moj mikro | 11 | november | 2007

kvantni računalniki

GEEKFEST

Vesolje kot kvantni računalnik
Življenje v Matrici:
Teorija kvantne zanke
bo morda pripeljala do
pojasnila, da je vesolje
le velikanski kvantni
računalnik.

»NAPIHNJENI« SISTEMI

V filmih, kot je Matrica, in znanstvenofantastičnih romanih,
kot je Kultura, avtorja Iana Banksa, se osebe sprehajajo skozi
vesolje navidezne resničnosti, v katerem je vse iluzija. Resničnost je pravzaprav le informacija v računalniškem svetu, ki
se norčuje iz njihovih čutil. Fiziki namreč že dolgo poskušajo
razviti »teorijo vsega«, ki bi v osnovi stvarnost – torej, prostor,
čas, gravitacijo in lastnosti delcev kot so elektroni in nevtrini,
torej vse – opisala na enostaven matematični način. Fiziki
imajo zaenkrat le niz ločenih teorij za različne dele stvarnosti,
kot je Einsteinova relativnostna teorija. Tudi sam Einstein se
je zaman trudil najti enotno teorijo vsega. Najnovejša »teorija
vsega« se imenuje »gravitacija kvantne zanke« oziroma »teorija kvantne zanke«, izhaja pa iz Einsteinove relativnostne
teorije in ideje, da je vse zgrajeno kot mreža odnosov, zapletenih v klobko. Tudi delci so pravzaprav klobčič. Še bolj nenavadna teorija je, da je vesolje pravzaprav samo orjaška mreža
informacij, samo velikanski računalnik. Teorija kvantne zanke
je obetajoča, ker lahko zagotovi opise prostor-časa in delcev,
ki ustrezajo stvarnosti. Ali lahko ponudi tudi odgovore na vse
ostalo, zaenkrat ni znano. Morda bo ponudila odgovore tudi na
vprašanja o življenju in vesolju. Morda bo končni odgovor, da
je vesolje samo orjaški kvantni računalnik.

Ustanovitelj podjetja D-Wave pa se ne da:
»Zgradili bomo kvantne računalnike in videli, ali
se obnašajo kot je treba.« Orion pa ni prvi primer kakršnega koli uspeha v zvezi s kvantnimi
računalniki. Leto prej, marca lani, je David Deutsch, fizik na Univerzi v Oxfordu, o skeptikih
glede kvantnih računalnikov zapisal: »Trdili so,
da tega ne bo mogoče narediti, trdili so tudi, da
to ne bo praktično – in so se motili.« Deutsch
namreč verjame, da bomo »kmalu« dočakali resnične kvantne računalnike, ki bodo nenavadne
lastnosti kvantne mehanike uporabljali za opravljanje zahtevnih izračunov več milijonkrat hitreje

od najmočnejših superračunalnikov našega časa.
Takšne naprave bodo, verjame Deutsch, preobrazile kriptografijo in številna druga področja ter revolucionirale industrijo računalnikov. Oxfordski
fizik se ne ozira preveč na skeptike, ki opozarjajo,
da imajo raziskovalci kljub »bleščečim napovedim« zaenkrat le napihnjene kvantne sisteme,
»sposobne reševati matematične probleme, ki jih
tudi otroci v glavnem rešujejo na pamet«.
Naj opomnimo, da je tudi sam Deutsch, ki je
leta 1985 narisal prvi načrt kvantnega računalnika, še leta 2005 govoril, da smo od uporabnih
kvantnih strojev oddaljeni najmanj 20 let. Poleti
2005 pa mu je Simon Benjamin, tudi sam raz-

Kubiti pod nadzorom
Japonska skupina raziskovalcev iz podjetja NEC, japonskega ministrstva za znanost in tehnologijo (JST)
in Inštituta za fizična in kemijska raziskovanja (RIKEN) je maja letos dosegla pomemben napredek.
Čeprav so uporabili samo dva kubita (v primerjavi s
16 v projektu Orion kanadskega podjetja D-Wave),
je uspeh resničen preboj, ker so raziskovalci zgradili
dvokubitna logična vrata. To pa je lahko osnova za
Z nadzorom do kvantnega
elektronski tokovni krog (oz. vezje) in lahko na koncu
računalnika: Del japonske ekipe,
pripelje do resničnih močnih polprevodniških kvantpo dva strokovnjaka iz NEC-a in
nih računalnikov. Sedanji kvantni računalniki (čeprav
RIKEN-a.
jih nekateri raziskovalci nočejo priznati) delujejo na
podlagi manipulacije s kvantnim stanjem kubita v časovnem nizu, nadzorovanem od zunaj. Za izvajanje tovrstnih manipulacij pa je treba nadzirati:
1. stanje posameznih kubitov, 2. stanje obeh kubitov (logična operacija) in 3. sposobnost
vključevanja oz. izključevanja združevanja kubitov. Japonski raziskovalci so zgradili dvokubitni logični tokovni krog in prvič v svetu zagotovili nadzor nad združevanjem kubitov. Za to so
uporabili originalen mehanizem: še en kubit med dvema, namenjenima za sparitev. Povezovalni kubit se obnaša kot svojevrstni nelinearni transformator, v katerem se za nadzor uporablja mikroval. Pri tem se sparitev izvaja brez krajšanja življenjske dobe kubita. S ponavljanjem
združevanja dvokubitne enote se zagotavlja tudi njena skalabilnost, ki je nujna funkcija za razvoj bodočih kvantnih računalnikov. Ekipa raziskovalcev iz NEC-a, JST in RIKEN-a namerava
uvesti obsežnejše kvantno izračunavanje na poti do resničnih kvantnih računalnikov.

57

GEEKFEST

kvantni računalniki

iskovalec na Oxfordu, predstavil svojo zamisel o
»stanjih roja« (cluster state), ki bi lahko rešila
poglavitne težave, s katerimi se srečuje kvantna
skupnost. Gre za drugačno določanje načina, na
katerega kvantni računalnik obdeluje informacijo, pri čemer najprej poskrbi za najnezanesljivejše bite izračunov. Omogočeno pa je tudi bistveno zanesljivejše povečevanje sistema s ciljem
izvajanja vse večjih izračunov. Glede na takšne
obljube je razumljivo, da je Benjaminova zamisel
spremenila Duetschevo vizijo, ki je na podlagi
novih argumentov svojih »najmanj 20 let« pretvoril v »največ 10 let«.

SCHRÖDINGERJEVA MAČKA

Pričakovane prednosti kvantnih računalnikov
pred klasičnimi že dolgo navdušujejo fizike. Tradicionalni računalniki predstavljajo informacije
kot bite, ki imajo vrednost 1 ali 0. Biti se v resničnem svetu prikazujejo kot električni naboji
ali ravni napetosti. Kvantni biti oz . kubiti pa obstajajo v superpozicijskem stanju, istočasno kot
1 in 0. Šele kadar kdo poskuša meriti stanje kubita, se bo kvantni bit ustalil v enemu stanju. To
je podobno primeru pregovorne Schrödingerjeve
mačke v škatli, ki je obenem živa in mrtva, vse
dokler kdo ne odpre škatle. Nekdo je to prednost
kvantnega računalništva – da vsebuje obe vrednosti – opisal kot »pridobitev dveh izračunov za
ceno enega«. To seveda ni vse, saj kvantno računalništvo izkorišča tudi fenomen »vozlov«, to
je povezovanja dveh ali več kubitov, s čimer se
povezujejo tudi njihove lastnosti.

Računalnik iz prstanov
in kvantnih točk
Tudi nizozemski raziskovalci želijo prispevati razvoju kvantnega računalništva. Le
mesec dni po uspehu japonske ekipe je
raziskovalna skupina s Tehnološke univerze v Delftu pod vodstvom Keesa Harmansa in Hansa Mooija izvedla izračun z
dvema kubitoma, kar je tudi pomemben
korak v razvoju polprevodniških kvantnih
računalnikov. Raziskovalci so s pomočjo
tehnologij, ki se uporabljajo pri proizvodnji
mikroprocesorjev, razvili dva tipa kubitov
– v obliki polprevodniških prstanov in v
obliki »kvantnih točk«. Skupina iz Delfta
je potem uspešno opravila poskus s polprevodniškimi logičnimi vrati.
Na osnovi elektronov: Umetniška
predstavitev kvantnega računalnika,
sestavljenega iz elektronov (modre
ploščice), ki lebdijo na tekočem heliju.

V tretjih so uporabili vrtenje delov jedra znotraj
molekul kloroforma ali vrtenje elektronov v nanokristalih, znanih po imenu »kvantne točke«.

PRIPRAVA JE POL IZRAČUNA
Korak za korakom: Čip s polprevodniškimi
prstani skupine raziskovalcev s Tehnološke
univerze v Delftu

Ne glede na poreklo kubitov se zmeraj pojavlja
isti problem: izjemno težavno je izvajati izračune
in vzdrževati vozle »pri življenju«. Vozli se običajno ohranjajo z laserskimi impulzi, ki tudi omo-

Zgodovina računalnikov
− spremembe fizične
izvedbe: Razvoj
od zobnikov preko
relejev in ventilov do
integriranega vezja
je omogočil gradnjo
čipov, velikih le del
mikrometra, in pripeljal
do logičnih vrat v
velikosti nekaj atomov.

Kubite je mogoče tako manipulirati, da je
eden zmeraj 0
če je drugi 1; ali
tako, dasta oba
1. Z uporabo
superpozicije in
povezovanja lahKvantni bit (kubit):
ko kvantni račuRumeno-črna 3D-struktura
nalniki izvajajo
predstavlja kubit, ki
izračune z veliko
ga proizvaja kvantno
več številk kot
nalaganje stanj 0 in 1.
dosedanji »klasični« računalniki. S samo nekaj sto kubitov, povezanih v vozle
je mogoče istočasno predstaviti bistveno več
številk, kot je atomov v vesolju. Vsaj teoretično, namreč, ker se razvoj kvantnih računalnikov
šele začenja. V dosedanjih modelih so raziskoval-

58

Kaj lahko prinesejo
kvantni računalniki
Klasični računalniki ne zmorejo rešiti nekaterih problemov v razumnem času. Kvantni
računalniki pa bi lahko ponudili trike, s katerimi bi reševali naslednje naloge:
- iskali po velikanskih skladiščih podatkov,
- izvajali simulacije s subatomskimi delci,
- izračunavali statistiko velikih populacij,
- prepoznavali kompleksne obrazce in slike,
- opravljali zapletene sheme šifriranja, kot je
RSA, za potrebe varnih transakcij v svetovnem spletu.
ci med drugim uporabljali energetske nivoje
ionov, ujetih v električnem polju., ki so tako
rabili kot kvantne enice ali ničle. V drugih
primerih so kubite iskali v polarizaciji fotonov.

Prva uporaba kvantnega računalnika:
Dr. Isaac Chuang iz IBM-a in Constantino
Yannoni iz MIT-a sta za kvantno
izračunavanje uporabila interakcije spinov
jedra znotraj posebej oblikovane molekule.

gočajo njihovo manipuliranje. Če pa so kubiti
gosto pakirani, je težko komunicirati s katerim
koli kubitom, ne da bi pri tem motili sosedje kubite. Motenje na eni strani lahko pokvari vozle,
na drugi pa lahko prisili kubit, da izbere vrednost
(0 ali 1). Raziskovalci lahko zaenkrat istočasno
manipulirajo deset kubitov, kar ni ravno veliko.
Stanje roja lahko bistveno izboljša možnosti izračunavanja. Metodo sta predložila v letu 2001 raziskovalca Robert Raussendorf in Hans Briegel z
Univerze v Münchnu. Po njuni ideji se vsi vozli
nastavijo na začetku izračunavanja – postopek se
imenuje »enosmerno izračunavanje«. Raziskovalca sta do ideje prišla po vzoru na optično rešetko,
v kateri mreža laserjev ulovi nenabite elektrone
v past na presečnih točkah. S pomočjo laserskih
moj mikro | 11 | november | 2007

kvantni računalniki
Kandidati za kvantne računalnike
Kateri fizični sistem je najboljši kandidat za kvantni računalnik prihodnosti? Trije vodilni kandidati za kvantne bite (kubite) so:
Ionske pasti: Kubiti se shranjujejo prek različnih energetskih nivojev ionov. Ioni med seboj prenašajo informacije prek vibracij v
elektromagnetnem polju, s katerimi je mogoče upravljati v »ionski
pasti«. Raziskovalcem z jonskimi pastmi uspeva ustvariti in povezati v vozle nekaj kubitov hkrati, a delo s tisočimi ionov v pasti je
lahko nerešljiva naloga. Nekateri raziskovalci predlagajo za prenos
informacij med skupinami vzdrževanje ionov v številnih ločenih pasteh in premikanje posameznih ionov med pastmi.
Kvantne točke: Za shranjevanje kubitov raziskovalci upravljajo stanje elektronov, ujetih v polprevodniških nanokristalih oziroma kvantnih točkah, z manipuliranjem vrtenja (spina) elektrona ali s spodbujanjem elektrona, da zapusti svojo normalno vrtenje v kristalu.
Za to uporabljajo laserje ali pošiljanje električnih nabojev v točke.
Razi8skovalci zdaj iščejo boljše postopke povezovanja dveh ali več
kubitov, da bi jih »prisilili« v izvajanje izračunov in jih naredili stabilnejše. Če jim bo uspelo, bo omogočena uporaba veliko več kubitov in
tudi uporaba že obstoječih postopkov proizvodnje polprevodnikov.
Polprevodniki: Polprevodniški kubiti temeljijo na kvantnih lastnostih polprevodniških snovi, ki nimajo električnega upora mas pri
zelo nizkih temperaturah. Tovrstne kubite, ki so izdelani so iz dveh
polprevodnikov z izolacijo med njima , je mogoče kodirati z uporabo
električnega naboja, smeri električnega toka in kvantno lastnostjo, imenovano »faza«. S tem postopkom je omogočena uporaba
obstoječih tehnologij in kvantne komponente se lahko integrirajo
z navadnimi elektronskimi komponentami. Raziskovalci lahko pripravijo posamezne kubite, a še zmeraj jih čaka razvoj postopkov
povezovanja v vozle velikega števila kubitov in izvajanje enostavnih
algoritmov z njimi.
žarkov se kubiti lahko med
sabo približajo, pri čemer
je olajšano ustvarjanje večkratnih vozlov.
V tem primeru pa je
bistveno težje premikanje posameznih kubitov
znotraj vrste, kar omejuje
uporabo optične rešetke v
kvantnem računalništvu. V
stanju roja se zato namesto
izvajanja večkratnih zaporednih operacij na isti skupini kubitov izvaja več
izračunov na različnih skupinah (kolonah) kubitov. Na primer, namesto uporabe petih operacij
na isti skupini se kot kvantni računalnik uporabi
rešetka s petimi skupinami s po štirimi kubiti,
pri čemer vsaka skupina pomeni eno operacijo.
Povezovanje v vozle v vrsti predstavlja časovno
zaporedje operacij, medtem ko povezovanje v
skupini predstavlja operacije med skupinami kubitov. Izračunavanje v rešetki se začenja z merjenjem stanja kubitov (0 ali 1) v prvi skupini, sledi
uravnavanje naslednje skupine, potem merjenje
kubitov in tako do konca do rezultata izračuna.
Z uporabo stanja roja se najtežji del problema
»reši«, še preden se začne izračun, ki potem ne
traja dolgo. Kakorkoli že, na voljo so tudi drugi
postopki, ki jih razvijajo pri Hewlett-Packardu,
na singapurski Nacionalni univerzi, na Univerzi
na Dunaju in v drugih ustanovah v svetu. Pohod
kubitov se je začel. Mnogi verjamejo, da bo to
tudi pohod kvantnih računalnikov. 

Kvantni računalnik
podjetja D-Wave
izvaja izračune
z upravljanjem
magnetnih polj.

GEEKFEST

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

�������������������������������������������

�������������������������������������
���������������������������������������������������������������
�����������������������������������������������������������������
����������������������������������������������
�����������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������
������������������������������������������������
������������������������������������������������������������
�����������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������

mreža

trženje z e-novicami

Kako pridobite
zveste obiskovalce
in dodatne stranke

Izdajanje e-novic je lahko učinkovito prodajno orodje, seveda če ga uporabljamo na
pravi način. Kje pravzaprav začeti in kako se lotiti trženja prek e-pošte?
Piše: Radoš Skrt
rados.skrt@mojmikro.si

O

snova je seveda
spletna stran, na
katero bomo povabili prejemnike e-novic,
pa naj bodo te v obliki ečasopisa, nasvetov, kratkih
informacij, izdelčne ponudbe, obvestil o aktualnih
dogodkih ... Poleg spletne
strani in primerne vsebine potrebujemo vsaj še
e-naslove, na katere bomo
novice pošiljali. Na prvi
pogled se zdi proces izdajanja e-novic sila preprost.
Pa seveda temu ni tako. Če
malce podrobneje razdelamo tokokrog procesov, ki
jih je treba izvesti, če želimo izdajati e-novice, bomo
kaj hitro ugotovili, da moramo poiskati odgovore na
kar nekaj vprašanj, recimo: Katere cilje želimo z
izdajanjem e-novic doseči?
Ali bodo e-novice namenjene splošni populaciji ali
skrbno izbranemu ciljnemu
segmentu? Kakšno vsebino

60

objaviti na spletni strani in
kako pogosto jo osveževati,
da bo sploh smiselno izdajati e-novice? Kakšen stil
pisanja in kakšno kreativo
uporabiti pri e-novicah?
Kako bomo prišli do e-naslovov prejemnikov? Kakšno programsko opremo
potrebujemo za učinkovito razpošiljanje e-novic?
Kako bomo merili njihovo
učinkovitost?

CILJI IN POTI
IZDAJANJA E-NOVIC

Končni cilj izdajanja enovic, za katerega ni nujno,
da se zgodi na spletni strani,
je bolj ali manj isti – to je
prodaja izdelkov ali storitev. Poleg primarnega cilja
ima lahko podjetje še nekaj
sekundarnih ciljev, kot so
povečanje obiska na spletni
strani, vzdrževanje dolgoročnih odnosov s strankami,
promoviranje novih izdelkov, zbiranje prednaročil,
obveščanje o aktualnih dogodkih in podobno.
Do različnih ciljev vodijo

seveda tudi različne poti, ki
se odražajo predvsem v tipu
in periodiki novic, ki jih
pošiljamo. Tako se lahko denimo odločimo za informativen, izobraževalen, zabaven
ali pa prodajno usmerjen
tip novic. Podjetje, ki se
denimo ukvarja s prodajo
računalniške opreme, lahko
prek e-novic posreduje aktualne informacije s področja
računalništva, ponudi lahko uporabne nasvete, ki se
nanašajo na uporabo računalniške opreme in seveda
tudi opozori na nove izdelke
ali promocijske ponudbe.
Na voljo imamo res velik
spekter različnih vsebinskih
možnosti, če k temu dodamo
še možnost strukturnega in
kreativnega
prilagajanja,
dobimo velik nabor idej, ki
jih lahko uporabimo pri izdajanju e-novic.

dejavnikov, ki jih bomo
podrobneje razčlenili v
nadaljevanju: od baze na-

slovnikov do naslova sporočila, kreativnosti, vsebine in ponudbe.

DEJAVNIKI
UČINKOVITOSTI

Učinkovitost izdajanja
e-novic je v veliki meri
odvisna od naslednjih

Zgled privlačnih in učinkovitih e-novic o izdelkih

moj mikro | 11 | november | 2007

trženje z e-novicami
Pravi seznam
naslovnikov
Pravi oglas je treba posredovati pravemu občinstvu ali
drugače povedano, bolj ko se
bo seznam naslovnikov ujemal z značilnostmi ciljnega
občinstva, večji učinek e-novic na prodajne rezultate lahko pričakujemo. Če imamo
zbirko naslovov nadgrajeno
še vsaj z imeni in priimki,
lahko poskrbimo tudi za poosebljenost sporočil, s čimer
lahko še dodatno povečamo
odzivnost prejemnikov na
e-novice. Z osebnim naslavljanjem (npr. »Dragi g. Janez
Novak«) lahko namreč vplivamo na večje zadovoljstvo
strank, kar se nenazadnje
pozna tudi pri večji prodaji.
Skratka, natančneje ko bo
izbrana ciljna skupina in bolj
ko bo sporočilo prilagojeno
prejemniku, boljši odziv prejemnikov na posredovano
sporočilo lahko pričakujemo.
Kreativnost
E-novice so v večini primerov videti kot nekakšna
mini spletna stran, saj izkoriščajo kreativne možnosti,
ki jih ponuja koda HTML, s
katero so zgrajene. Večja kreativna svoboda pri izdajanju
e-novic pa pomeni tudi večjo možnost napak, še zlasti za
tista podjetja, ki v proces izdelave novic ne vključijo oblikovalcev in kreativno plat
prepustijo lastni iznajdljivosti in lastnemu okusu za estetiko. Končni rezultat takšnega pristopa so velikokrat prav
obupno narejene e-novice, ki
lahko podjetju naredijo več
škode kot koristi. Pomislite
samo, kaj bi si o vas mislili
prejemniki, če bi jim poslali
sporočilo, ki bi bilo zaradi
uporabe različnih velikosti
in tipov pisav, številnih poudarjenih delov in slabih fotografij videti kot novoletna
jelka? Zavedajte se, da lahko
slogovno preveč raznoliko
sporočilo izpade popolnoma
amatersko in neestetsko, kar
nima ravno ugodnega vpliva
na vašo verodostojnost in
podobo v očeh prejemnikov.
Zato je še kako pomembno,
da poskrbite, da bo oblikovna podoba novic všečna,

kar pomeni, da bo barvno
in slikovno usklajena ter da
bo uporabljala grafične elemente tako, da bomo lahko
za celotno sporočilo rekli, da
je korektno narejeno in privlačno za oko.
Naslov sporočila
Verjemite ali ne, zgolj nekaj besed v naslovu velikokrat odloča, ali bodo uporabniki sploh odprli in pogledali
dostavljeno sporočilo. Slabo
napisani oziroma premalo

“
”

Natančneje ko
bo izbrana ciljna
skupina in bolj
ko bo sporočilo
prilagojeno
prejemniku, boljši
odziv prejemnikov
na posredovano
sporočilo lahko
pričakujemo.

udarni naslovi sporočila,
žal ne pritegnejo pozornosti
prejemnikov, zaradi česar
obstaja velika verjetnost, da
bo sporočilo romalo naravnost v koš, še preden ga bo
prejemnik sploh odprl.
Vsebina
Podobno kot za naslove
velja tudi za vsebino, da
mora biti zanimiva, relevantna in aktualna. Poleg
tega mora biti tudi podana
na prav način, kar pomeni,
da lahko npr. različne tematske sklope predstavimo
v e-novicah z zanimivimi
naslovi, kratkimi povzetki
in povezavami do spletne
strani, kjer je objavljena podrobnejša vsebina. Ker ponavadi prejemnik že po nekaj sekundah in prebranih
besedah vidi, ali ga poročilo
zanima ali ne, je pomembno,
da so začetni stavki kar se da
učinkoviti in udarni. Nikar
ne uporabljajte dolgih besedilnih sklopov in naj nikar
ne bodo tudi vaše e-novice
kot celota besedilno preobsežne. V večini primerov velja pravilo »manj je več«.

Ponudba
Za čim večjo učinkovitost novic je zaželeno, da
prejemnika sporočila spodbujate k določeni akciji, ki
se lahko odraža v pozivanju
k neposrednemu nakupu,
vzbujanju zanimanja za izdelek, pozivanju k nakupu
prek spletne strani, spodbujanju posredne prodaje preko fizične trgovine in podobno. Bistven pogoj za takšno
motiviranje prejemnikov pa
je, da je ponudba primerno
predstavljena tudi v e-novicah, pri čemer imamo v
mislih predvsem aktualnost
ali cenovno ugodnost ponudbe. Za prejemnike lahko
npr. pripravimo ekskluzivno
ponudbo (določen popust,
brezplačna dostava, časovno
omejena ponudba), opozorimo na nove izdelke ali pa
zgolj pripravimo izbor izdelkov. Če spodbujamo nakupe
prek spletne strani, je priporočljivo, da je prejemnik
s klikom na povezavo, ki je
ob izdelku, preusmerjen neposredno na predstavitveno
stran izdelka, kjer lahko takoj doda izdelek v košarico
in opravi nakup.
Zbiranje naslovov
Večina podjetij zbira e-naslove izključno prek obrazca
za prijavo na e-novice, ki je
objavljen na spletni strani in
v katerega lahko uporabniki
vnesejo svoj e-naslov. Priporočljivo je, da je obrazec
za prijavo na e-novice objavljen na vidnem mestu in
na vseh straneh spletne prestavitve, saj se s tem znatno
poveča možnost, da bodo
obiskovalci obrazec opazili
in posredovali svoj e-naslov.
Poleg e-naslovov je smiselno
zajemati tudi nekaj drugih
podatkov obiskovalcev (npr.
ime, naslov, rojstni datum,
naslov ...), saj nam lahko ti
podatki pridejo še kako prav
pri ciljnem trženju, ko pošiljamo sporočila, prilagojena
vsakemu izbranemu segmentu prejemnikov posebej, ali
pa v primerih, ko pošiljamo
poosebljena sporočila.
Seveda pa zgolj takšno pasivno zbiranje ni dovolj, če
želimo zgraditi vsaj spodobno

PRESTIŽNI NAGRADI ZA PROJEKTORJE

Začetek oktobra je v Londonu potekala podelitev
prestižnih nagrad s področja razvoja in proizvodnje
avdio/video tehnologije AV Awards 2007. Na podelitvi, ki velja za eno najpomembnejših na svetu z
omenjenega področja, je dve nagradi prejel norveški
proizvajalec projektorjev ProjectionDesign. Njihove projektorje odlikujejo visoke osnovne ločljivosti,
kontrastna razmerja ter dobre svetilnosti. Vsebujejo
najnaprednejše tehnologije, med katere sodita predvsem tehnologija DarkChip in BrilliantColor, ter različne možnosti barvnih koles, vertikalni premik slike,
sistem dveh žarnic, zamenljivih med delovanjem, in
zmožnost neprekinjenega delovanja 24 ur na dan.
Uporabnikom v medicini je na voljo tudi Dicom Clearbase in kalibracija Dicom Bluebase za ogled oz.
projekcijo rentgenskih slik.
ProjectionDesign svojim kupcem pomaga tudi po nakupu, saj so razvili program izobraževanja uporabnikov, za katerega so prejeli vse potrebne certifikate.
www.lestra.si (promocijska novica)

NAJ E-PODJETJE
»Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije
(JAPTI) je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije – Združenjem za informatiko in telekomunikacije in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo - Direktoratom za informacijsko družbo
pripravila izbor za nagrado Naj e-podjetje. Kriteriji
za izbor naj e-podjetja so se nanašali na celovito in
uspešno vpeljavo procesov in tehnologije e-poslovanja v svoje vsakodnevno poslovanje. Do prijavnega
roka se je prijavilo 16 podjetij, in sicer sedem v kategoriji malih podjetij in devet v kategoriji velikih podjetij. Nagrajenci letošnjega izbora za Naj e-podjetje
so v kategoriji mala podjetja e-Študentski servis, v
kategoriji velika podjetja Gorenje in v kategoriji za
Naj e-rešitev MinimaX podjetja SAOP.«
Je podeljevanje takih nagrad potrebno? Kot je dejal
starosta slovenske informatike, prisoten na podelitvi: »Ali vas mati pohvali vedno, ko greste na veliko
potrebo?« E-poslovanje je, to je ugotovila tudi prisotna ministrica, nuja in ne pomeni več konkurenčno
prednost. S tem se vsekakor strinjamo! Ni pa odveč,
da se podeljujejo take nagrade. Tisto, kar nas res
moti, je način izvedbe! Ker je bila nagrada podeljena
prvič, javni poziv k samoprijavi ni primeren. Zunaj
kroga kandidatov je še veliko podjetij in rešitev in
med njimi so verjetno tudi boljša od nagrajenih. Se
niso prijavila? Namesto vabljenja bi morali, to lahko
naredijo prihodnje leto, angažirati »skavte«, ki bi hodili naokoli in iskali podjetja ter rešitve, ki so dobra
na področju e-poslovanja. Podeljevanja nagrad na
»vzorcu« 16 prijavljeni podjetij pa po našem mnenju
še zdaleč ne odraza stanja v gospodarstvu.

61

mreža

trženje z e-novicami
veliko bazo naslovov. Najmanj kar lahko naredimo,
da spodbudimo uporabnike
k prijavi na e-novice, je to,
da jim v zameno za posredovanje e-naslova ponudimo
poleg rednega obveščanja še
kaj konkretnega, na primer
udeležbo v nagradnem žrebanju, dostop do ekskluzivne
ponudbe izdelkov, določen
popust pri nakupu izdelkov,
brezplačno e-knjigo in podobno. Veliko spletnih mest
pridobiva e-naslove tudi prek
registracije, ki je potrebna, če
želi uporabnik izvesti nakup,
prenesti v računalnik brezplačne programe ali posredovati komentar na forumu.
Med naprednejše in najučinkovitejše načine pridobivanja e-naslovov sodijo
nagradne igre, ki temeljijo

“
”

Poskrbite, da bo
oblikovna podoba
novic všečna, kar
pomeni, da bo
barvno in slikovno
usklajena. .

na virusnem marketingu.
Bistvo tovrstnih iger je v
tem, da uporabniki sami priporočajo nagradno igro prijateljem, saj jih organizator
igre motivira z dodatnimi
točkami ali glasovnicami,
s katerimi si uporabniki, ki
priporočajo igro, povečajo
možnost za pridobitev nagrad. In kakšno zvezo ima to
s pridobivanjem e-naslovov?
Običajno so igre nastavljene
tako, da je sodelovanje v nagradni igri pogojeno z oddajo
e-naslova in s privoljenjem,
da se sodelujoči strinja, da
mu lahko organizator igre na
posredovani naslov pošilja epošto. In ne samo to, v zbirko e-naslovov se vpišejo tudi
vsi tisti e-naslovi prijateljev,
ki so pristopili k nagradni
igri. Z opisano metodo, dobrimi nagradam in ustrezno
izpostavljenostjo nagradne
igre si lahko podjetje v zelo
kratkem času pridobi nekaj
tisoč e-naslovov. To, kako
kakovostna je ta zbirka za
nadaljnje trženje, pa je seveda že povsem druga zgodba.

62

nih naslovov, polnih poštnih
predalov prejemnikov ali
različnih filtrirnih mehanizmov tako v strežnikih kot pri
samih uporabnikih. Pri vzdrževanju zbirke e-naslovov
vsekakor ni odveč opozorilo,
da mora biti seznam prejemnikov vedno ažuren. Naj se
vam nikar ne pripeti, da bi
zaradi neurejenega seznama
poslali sporočilo uporabniku,
ki se je že odjavil od prejemanja novic, saj vas lahko tako
kaj hitro doleti obisk tržnega
inšpektorja zaradi pošiljanja
nezaželene pošte.

MERJENJE
UČINKOVITOSTI

Zgled nagradne viralne igre

Ob prijavi na e-novice
nikar ne pozabite uporabnike seznaniti s tem, kaj jim
boste pošiljali, v kakšnih
časovnih presledkih in kako
boste hranili osebne podatke, ki so jih posredovali. Če
se želite izogniti zlorabam
pri posredovanju e-naslovov (npr. uporabnik prijavi
na prejemanje e-novic koga
drugega) in nevšečnostim s
tržnim inšpektoratom, vam
priporočamo, da vzpostavite takšen prijavni sistem, ki
bo po vpisu e-naslova, naslovniku samodejno poslal
sporočilo o prijavi, ki jo bo
moral prejemnik s klikom
na povezavo še potrditi oz.
avtorizirati. Šele s potrditvijo prijave na e-novice se
bo e-naslov vpisal v seznam
naročnikov e-novic.
Razpošiljanje
Preden razpošljete e-novice prejemnikom z vašega
poštnega seznama, obvezno
preverite sporočilo, ki ga nameravate poslati, v različnih
poštnih odjemalcih, saj se
sporočila velikokrat različno
prikazujejo. Šele takrat, ko
boste prepričani, da sporočilo ne vsebuje slovničnih,
vsebinskih in oblikovnih

napak, se lotite razpečevanja sporočila na e-naslove,
ki so v vašem seznamu.
Z ustrezno programsko
opremo poskrbite za hitro
in nemoteno razpošiljanje
sporočil ter za spremljanje
odzivov prejemnikov. Pri
pošiljanju sporočil na večje
število izbranih naslovov je
priporočljiva uporaba specializirane programske opreme
za množično razpošiljanje
(npr. SendBlaster − www.
sendblaster.com; SmartSerialMail − www.jam-software.
com/smartserialmail/ ), ki
omogoča samodejno razpošiljanje sporočila na vsak izbrani naslov posebej ter po
možnosti tudi personaliziranje sporočil. Uporabo Mic-

rosoftovega Outlooka vam
odsvetujemo, saj se lahko
pri množičnem pošiljanju epošte kaj hitro zgodi, da bodo
nekateri strežniki prepoznali
takšno pošiljanje kot spam,
kar pomeni, da sporočilo ne
bo prišlo na vse naslove.
Ko imamo zbranih nekaj
100 e-naslovov, moramo
začeti razmišljati tudi o programski opremi, ki nam bo
omogočala upravljanje z
e-naslovi (kot npr. PHPlist
− www.phplist.com; Email
Marketing Director - www.
arialsoftware.com).
Običajno se kaj hitro zgodi, da
začne razlika med številom
poslanih in dostavljenih
sporočil precej naraščati. To
je običajno posledica napač-

Kaj pravi zakonodaja
Zakon o varstvu potrošnikov, ki v 45.a členu obravnava pošiljanje nezaželene elektronske pošte, določa,
da lahko podjetje uporablja elektronsko pošto samo
z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika,
ki mu je sporočilo namenjeno. Prvi pogoj za izvedbo
kakršnekoli akcije prek e-pošte je torej dovoljenje za
pošiljanje, ki nam ga mora posredovati prejemnik sporočila. Pri komuniciranju prek e-pošte je pomembno
tudi to, da ima prejemnik sporočil ves čas nadzor nad
komunikacijo, kar pomeni, da lahko vsak trenutek odpove prejemanje sporočil.

Eden izmed najenostavnejših načinov za ugotavljanje učinkovitosti e-novic
je primerjanje obiskanosti
spletne strani pred pošiljanjem in po pošiljanju ter
ugotavljanje razlike v obisku. Če pa želimo uporabiti
e-novice resnično sebi v
prid, je potrebna uporaba
specializirane programske
opreme, ki vam bo znala
prikazati število poslanih
sporočil, število odprtih in
zavrnjenih sporočil, število
uporabnikov, ki so prek sporočil prišli na spletno stran
pošiljatelja, in morda celo
to, koliko izdelkov je bilo
prodanih prek e-novic.
Ker se boste pri tovrstnih
analizah slej ko prej srečali
tudi z določenimi kraticami,
ki ponazarjajo kazalnike učinkovitosti, je prav da na tem
mestu omenimo tiste najbolj
poznane: DR ali Delivery
Rate − stopnja dostave, OR
ali Open Rate − stopnja odpiranja, CR ali Conversion
Rate − stopnja konverzije,
CTR ali Click Through Rate
- stopnja klikov, CTOR ali
Click Through Open Rate
– delež uporabnikov, ki so
odprli sporočilo in kliknili na
eno izmed povezav.

TESTIRANJE

Za čim večjo učinkovitost
posredovanih sporočil je primerno, da testirate različne
vsebinske in oblikovne različice posredovanih novic, s čimer lahko dokaj hitro pridete
do optimalne različice, ki bo

moj mikro | 11 | november | 2007

novice
pri prejemnikih dosegla največji učinek. Priporočljivo je
recimo, da izberete testni seznam in ga razdelite na toliko
enakih delov, kolikor različnih
spremenljivk želite istočasno
testirati (npr. dva različna naslova, tri različne postavitve
sporočila in podobno). Na
podlagi analize testnega vzorca, ki vam bo dal odgovor na
to, katera testna različica je
najučinkovitejša, boste nato
razposlali sporočilo še vsem
preostalim prejemnikom.
V daljšem obdobju pošiljanja, analiziranja in testiranja boste prav gotovo
spoznali, kaj deluje in kaj
ne. Nikakor ne bo odveč, če
vas opozorimo, da je uspešnost testiranja odvisna tudi
od pravilne interpretacije
podatkov, ki so povezani z
merjenjem učinkovitosti.
Podatkov ne smemo obravnavati parcialno. Če ima
npr. neko sporočilo visok
CTR, še ne pomeni, da je
bilo dejansko učinkovito.
Kar šteje na koncu delovnega dneva, je namreč to,
koliko smo zaslužili. Po tej
analogiji je bolj kot to, koliko sporočil je bilo pregledanih in koliko obiskovalcev
smo prek e-novic zvabili na
spletno stran, pomembneje,
koliko želenih akcij (nakup
izdelka, prijava na e-novice
...) so obiskovalci izvršili.

UČINKOVITEJŠE
BREZPREKINITVENO NAPAJANJE
Podjetje Socomec, pri nas poznano po brezprekinitvenih napajalnikih (UPS), nam je pokazalo svojo
novo tovarno, kjer med drugim proizvajajo družino
UPS-ov Masterys MC. Načrtovanje proizvodnje naprav je narejeno po japonskem modelu, ki predvideva »vlečenje proizvodov iz proizvodnje«. Vlečenje
pomeni, da se načrtovanje proizvodnje začne pri,
lahko bi dejali, koncu proizvodne verige, pri naročilih, in od tu nadaljuje do nabave potrebnih surovin
in sestavnih delov. Prednost te metode je minimalno skladiščenje na
obeh koncih (skladišče izdelkov in
skladišče surovin) in
s tem boljši nadzor
stroškov kar privede
do konkurenčnih cen
izdelkov na trgu.
V družini izdelkov Masterys sta nova dva modela,
100 in 120 kVA, oba pa sta primerna za napajanje
najnovejših generacij strežnikov. Odlikujejo ju nizki
stroški lastništva (TCO), saj je njuna učinkovitost
96-odstotna. Vsak UPS za delovanje porabi nekaj
energije , podatek o učinkovitosti pa nam pove, koliko vhodne energije je na voljo bremenu, priključenem na UPS. »Izgubo« energije lahko pretvorimo
v denar in dva odstotka nižja učinkovitost (94 %)
pri povprečni ceni električne energije v Evropi, pomeni med 1500 in 2000 evrov višji letni račun za
električno energijo. Odlikujejo ju tudi majhen tloris,
možnost postavitve poleg zidov in oblika, podobna
drugim napravam v podatkovnih centrih.
Veliki del stroška UPS-a pomenijo baterije. Izdelki
omenjene družine imajo algoritem za upravljanje z
baterijami (EBM), ki podaljšuje njihovo življenjsko
dobo. Preprosto povedano, ta nadzira temperaturo baterij med polnjenjem, in če ta preseže limit,
se polnjenje za krajši čas prekine. Ker baterije niso

skoraj nikoli »pregrete«, je manj korozije na elektrodah, zato bolje delujejo in trajajo dlje.
Izdelka sta opremljena z zaslonom za prikaz stanja
in vmesnikom za krajevno omrežje LAN ter podpirata običajne komunikacijske protokole (združljiva sta
tudi z Windows Visto). Možen pa je tudi oddaljeni
nadzor naprave s strani proizvajalca, pri čemer v
napravi vdelajo modul za mobilno omrežje GSM.
www.socomec.com

IZ GARAŽE V SVET
Družba Datalab je na konferenci PANTHEON 2007,
ki je potekala od 4. do 6. oktobra v Opatiji na Hrvaškem, potrdila svojo vlogo v razvoju poslovnih
programskih rešitev v regiji. Letošnje, 4. konference
PANTHEON se je udeležilo več kot 300 uporabnikov poslovnoinformacijskega sistema PANTHEON in
Datalabovih poslovnih partnerjev. Družba Datalab s
konferenco zaznamuje 10. obletnico uspešnega delovanja, ko je iz garažnega podjetja z dvema zaposlenima prerasla v mednarodno podjetje z mrežo več
kot 120 partnerjev v 7 državah. Glavni poudarek
konferenčnega dogajanja so zmožnosti in prednosti
letos predstavljene izdaje sistema PANTHEON 5.5
ter nove storitve, ki jih je Datalab oblikoval z novimi
strateškimi partnerji.
Z novimi informacijskimi storitvami Datalab izkazuje prodornost v razumevanju informacijskih potreb
malih in srednjih podjetij ter hkrati povečuje dodano
vrednost poslovnoinformacijskega sistema PANTHEON 5.5 za ves svoj poslovni ekosistem. »V Datalabu
se zavedamo, da mala in srednja podjetja potrebujejo informacijske rešitve, ki se tesno prilegajo njihovim poslovnim potrebam,« je povedal Andrej Mertelj,
izvršni direktor družbe. »Z novimi strateškimi partnerstvi smo uporabnikom letos zagotovili kakovostne
storitve, ki dodajajo vrednost poslovnoinformacijskemu sistemu PANTHEON in še povečujejo njegovo
konkurenčno prednost.«
www.datalab.si (promocijska novice)



63

mreža

funkcionalna ločitev kot priložnost za telekomunikacijske operaterje

Britanski Telekom
je sprožil plaz

Konec letošnjega junija je z mesta direktorja britanske družbe BT
Wholesale odstopil dr. Paul Reynolds. Bil je eden ključnih poslovnih
voditeljev v ozadju BT-jevega 10 milijard funtov vrednega projekta
izgradnje novega omrežja, imenovanega 21CN (Twenty First Century
Network). Odgovoren je bil tudi za izgradnjo širokopasovnega
omrežja po vsej Veliki Britaniji ...
Piše: Dušan Caf
dusan.caf@mojmikro.si

D

r. Reynolds je voditelj svetovnega
formata in zaželen
udeleženec najprestižnejših gospodarskih srečanj na
svetovni ravni, kakršnega
v Sloveniji ne premoremo.
Med njegovimi najbolj izpostavljenimi projekti, ki
je bil deležen številnih kritik med največjimi evrop-

64

skimi operaterji, je ustanovitev družbe Openreach
v začetku leta 2006, ki je
prevzela upravljanje BT-jevega dostopovnega omrežja. S prvim oktobrom je dr.
Reynolds prevzel vodenje
novozelandskega Telekoma.
Z ustanovitvijo Openreacha je BT kot prvi evropski
telekomunikacijski operater
dokazal, da je funkcionalna
ločitev dela telekomunika-

cijskega omrežja lahko odlična poslovna poteza tudi
za samega operaterja. Koristi
pa so mnogo širše. Funkcionalna ločitev, ki jo je izpeljal BT, je okrepila razvoj
konkurence na britanskem
telekomunikacijskem trgu
ter spodbudila hitrejše uvajanje širokopasovnih omrežij in storitev. Po mnenju
britanskega Ofcoma je bila
tudi najpomembnejši razlog
za podvojitev števila najhi-

trejših širokopasovnih priključkov v Veliki Britaniji.

VERTIKALNA
INTEGRACIJA
JE OVIRA ZA
KONKURENCO

Funkcionalna razdelitev
nekdanjih nacionalnih telekomunikacijskih operaterjev
je letos v središču razprav o
spremembi pravil, ki krojijo
razvoj evropskih telekomunikacijskih trgov. Vlade, ne

samo v EU-ju, ampak tudi
drugod po svetu, so vse bolj
nezadovoljne s hitrostjo, s
katero se razvija konkurenca na telekomunikacijskih
trgih. Uvajanje širokopasovnih omrežij in storitev je
prepočasno. Vzroke za počasnost vidijo v vertikalni
integraciji nekdanjih nacionalnih operaterjev. Zato je
vse več držav, ki so sprejele
ukrepe ali o njih razmišljajo,
s katerimi bi novim operaterjem zagotovile nediskriminatoren dostop do omrežij
nekdanjih monopolistov.
V članicah EU je bila nekdanjim monopolistom že
pred leti naložena obveznost
ločenega računovodstva. A
praksa je pokazala, da regulatorji s tovrstnimi ukrepi
pogosto niso uspeli preprečiti diskriminatornega ravnanja vertikalno integriranih
nekdanjih nacionalnih operaterjev. Zato sedaj iščejo

moj mikro | 11 | november | 2007

funkcionalna ločitev kot priložnost za telekomunikacijske operaterje
nove modele regulacije, med
katerimi ima osrednjo vlogo
prav funkcionalna ločitev.

BRITANSKEMU
ZGLEDU SLEDIJO
DRUGI

Britanskemu zgledu sledita
italijanski regulator Agcom
ter švedski PTS, ki prav tako
razmišljata o funkcionalni
razdelitvi vertikalno integriranih operaterjev (Telecom Italia in TeliaSonera),
s katero bi upravljanje dostopovnega omrežja izločili
v ločeni družbi, ki bi storitve
prodajali vsem udeležencem
na trgu pod enakimi pogoji.
Italijanski parlament utegne
že kmalu sprejeti zakonsko
podlago za funkcionalno
ločitev. Sočasno z zakonodajnim postopkom potekajo

“
”

Funkcionalna
ločitev ne pomeni
skrajnega ukrepa,
saj predvideva le
vertikalno ločitev
konkurenčnih
storitev od
omrežne
infrastrukture.

javna razprava in pogovori
z operaterjem. Podoben postopek poteka na Švedskem.
Med novimi članicami EUja o funkcionalni razdelitvi
nekdanjega nacionalnega
operaterja zaenkrat razmišljajo le na Poljskem.
Britanske pozitivne izkušnje in njihovo posnemanje v
drugih članicah EU-ja ter po
svetu je v ozadju sprememb
regulatornega okvira za področje elektronskih komunikacij, ki jih pripravljajo pod
vodstvom evropske komisarke za informacijsko družbo
Luksemburžanke Viviane Reding. Komisarka je odločna in
jasna: poenotiti želi stanje na
notranjem trgu EU-ja in vsem
nacionalnim
regulatorjem
dati možnost, da nekdanjim
nacionalnim operaterjem naložijo ukrep funkcionalne ločitve, če drugi ukrepi (ločeno
računovodstvo in nediskriminacija) ne bodo učinkoviti.

NEKATERI
LOČUJEJO SAMI

Funkcionalna ločitev ne
pomeni skrajnega ukrepa,
saj predvideva le vertikalno ločitev konkurenčnih
storitev od omrežne infrastrukture. Obe dejavnosti se
odvijata v ločenih podjetjih
z ločenimi organi upravljanja, ki pa sta lahko lastniško
še zmeraj povezani. Veliko
strožja je strukturna ločitev,
ki vključuje tudi lastniško
ločitev. Primer strukturne
ločitve je razbitje ameriške
družbe Bell Systems v letih
1983 in 1984.
V telekomunikacijski industriji funkcionalna ločitev,
ki jo zagovarja Redingova, ni
novost. Prvi jo je na lastno
pobudo že leta 1994 izvedel
ameriški operater Rochester
Telephone. Šest let kasneje
je prostovoljno ločitev veleprodajnih in maloprodajnih
dejavnosti v okviru načrta
prestrukturiranja napovedal
tudi britanski BT. Ločitev bi
po mnenju BT-ja zmanjšala
raven regulacije njegovih
maloprodajnih dejavnosti,
kar bi odtehtalo stroške ločitve. Pozneje je sicer ugotovil, da bi bili stroški vertikalne ločitve integriranih
dejavnosti večji od koristi,
zaradi česar je odločitev o
funkcionalni ločitvi začasno
preklical. Ponovno je o njej
pričel razmišljati leta 2004
in jo v sodelovanju z britanskim regulatorjem Ofcomom
kot prvi evropski operater
izvedel leto pozneje.

Z LOČITVIJO
DO VEČJE
VREDNOSTI
DRUŽBE

Nekateri operaterji se
odločajo za izvedbo funkcionalne ločitve, čeprav jih
regulator v to sploh ne sili.
Takšen je primer irskega eircoma, čigar lastnik, finančni
sklad Babcock in Brown, želi
s funkcionalno ločitvijo povečati vrednost družbe in s
tem svojega premoženja. V
procesu funkcionalne ločitve bodo v eircomu celotno
omrežje ločili od prodajnih
aktivnosti, dostop do omrežja pa odprli vsem malopro-

dajnim ponudnikom storitev pod enakimi pogoji. S
tem bodo zagotovili jasnejšo
poslovno strategijo ter večjo
učinkovitost in dinamičnost
ločenih družb. Funkcionalna ločitev naj bi zmanjšala
tudi poslovna tveganja, ki
so posledica »komunalne«
miselnosti in neučinkovitosti pri upravljanju omrežja v
tradicionalnih telekomunikacijskih operaterjih.
Pričakovanja eircomovih
lastnikov potrjujejo dosedanje izkušnje iz Velike Britanije in drugih držav, kjer
so vlagatelji pokazali veliko
zanimanje za nakup ali celo
prevzem izločenih podjetij,
ki upravljajo z deli omrežja.
Če se bo transformacija
eircoma izkazala za uspešno,
bi to lahko bil pomemben
vzor za razdelitev nekdanjih
monopolnih
operaterjev
in drugih večjih evropskih
operaterjev. V tem primeru
bi funkcionalna ločitev lahko postala osrednji trend v
telekomunikacijski industriji. To je še toliko bolj verjetno, ker temelji na sinergiji
regulatornih zahtev po nediskriminatorni regulaciji in
možnosti povečanja vrednosti lastništva omrežja.

NEKATERI SE
LOČITVI KRČEVITO
UPIRAJO

Najnovejši primer funkcionalne ločitve poteka v
Novi Zelandiji, kjer je vlada
nekdanjemu nacionalnemu
operaterju 26. septembra letos naložila funkcionalno ločitev v tri ločene dele – fiksno omrežje, veleprodajne
in maloprodajne storitve –,
ustanovitev neodvisne nadzorne skupine, ki bo nadzirala proces funkcionalnega
ločevanja, ter dosledno enakopravno obravnavanje vseh
operaterjev pri ponujanju
telekomunikacijskih storitev.
Vlada meni, da je zaradi dosedanjega nekonkurenčnega
delovanja novozelandskega
Telekoma to nujen ukrep.
Skrajni datum ločitve je 31.
marec prihodnje leto, vse
storitve pa naj bi bile izločene v štirih letih. Za morebitno kršitev naloženih ukrepov

in pravil funkcionalne ločitve bo moral operater plačati
10 milijonov dolarjev kazni.
Telekom je imel 20 delovnih
dni časa, da je pripravil in
vladi predložil pripombe.
Drugače kot BT, ki je ločitev izvedel prostovoljno,
novozelandski Telekom ločitvi ves čas ostro nasprotuje. Spremembo v poslovni
kulturi
novozelandskega

“
”

in zagotoviti ravnotežje med
konkurenčnostjo in vlaganji
v razvoj. Predvsem pa bodo
morali imeti pred očmi interese uporabnikov.

NAJVEČJE KORISTI
BODO IMELI
UPORABNIKI

Gradnja širokopasovnih
omrežij in konkurenčno
okolje prinašajo največ

Z ustanovitvijo podjetja Openreach je
BT kot prvi evropski telekomunikacijski
operater dokazal, da je lahko funkcionalna
ločitev dela telekomunikacijskega omrežja
odlična poslovna poteza, ki hkrati koristi
celotnemu telekomunikacijskemu trgu.

Telekoma pa utegne prinesti
svež veter, ki bo zavel s prihodom dr. Paula Reynoldsa.
Analitiki pričakujejo, da
bo pospešeno izvedel vladne ukrepe, da se bo družba
lahko v čim krajšem času
posvetila ustvarjanju novih
prihodkov in rasti.

REGULATORNI
UKREPI MORAJO
BITI PREMIŠLJENI

Konkurenca na telekomunikacijskih trgih je pomembna, a skrajni ukrepi bi
lahko zavrli nadaljnja vlaganja v izgradnjo infrastrukture in širokopasovnih omrežij
naslednje generacije. Med
prihodki, ki se ustvarjajo na
širokopasovnih omrežjih,
se hitro povečuje delež prihodkov od vsebin in storitev, medtem ko se delež prihodkov od samega dostopa
manjša. Z izločitvijo omrežja
in njegovim odpiranjem
konkurenci bi operaterji
lahko začeli hitreje izgubljati prihodke od vsebin in
storitev, saj bodo morali biti
konkurenčni na področjih
vsebin in storitev, ki niso
njihova osnovna dejavnost.
Spodbujanje učinkovite
in trajne konkurence na
vseh ravneh telekomunikacijskih storitev je osnova za
inovacije in prihodnji razvoj
telekomunikacijske industrije. A regulatorji bodo morali
v prihodnje zelo skrbno pretehtati regulatorne ukrepe

koristi
za
uporabnike,
državljane in gospodarstvo.
Uporabniki imajo na voljo
širši nabor produktov, ki
pokrivajo različne razpone
cen, hitrosti, vezave storitev
ter kakovosti in ravni podpore uporabnikom. V zadnjih letih so se drastično
znižali njihovi stroški telekomunikacijskih storitev.
Danes so na konkurenčnih
evropskih trgih na voljo
paketi, v katerih uporabniki za 30 evrov dobijo
širokopasovni dostop do interneta s hitrostjo na primer
15 Mb/s (ADSL 2+), IP TV
ter vključene vse klice v
državi ter znotraj Evrope in
v ZDA ali optično povezavo
do interneta s hitrostjo 100
Mb/s v smeri proti uporabniku in 50 Mb/s v smeri od
uporabnika. Pred leti so bile
takšne ponudbe nepredstavljive.
Regulatorji s svojimi
ukrepi odločilno vplivajo
na razvoj in konkurenčnost
trgov. Z njimi morajo
zmanjševati interes operaterjev s pomembno tržno
močjo za nekonkurenčno
delovanje in hkrati zagotavljati spodbude za
učinkovite naložbe v gradnjo širokopasovnih omrežij.
Ali bo med ukrepi tudi zahteva po funkcionalni ločitvi,
bo v veliki meri odvisno od
operaterjev samih.



65

mreža

GNU Public License 3

Konec revolucije?
Po šestnajstih letih od objave licence GPL2 leta
1992 je luč dneva ugledala nova, tretja različica
GNU Public License, ki jo že sprejemajo ali
ignorirajo programski projekti po vsem svetu.
Končno različico so pozdravili velikani, kot so
IBM, Red Hat in Novell.
Piše: Boštjan Klanjščak
bosjtjan.klanjscak@mojmikro.si

V

ideti je, da se je v teh
nekaj več kot dvajsetih letih zgodil velik
korak naprej od začetnih
sanj Richarda Stallmana in
drugih entuziastov. Vendar
ni vse zlato, kar se sveti, saj
se nekaj nepovezanih skupin hekerjev (začuda) tokrat

66

združno z nekaterimi korporativnimi velikani upira
posodobitvi licence. Ta ima
namreč kar nekaj delov, ki
kot ponavadi niti približno
niso všeč tistim, ki podpirajo
odprtokodni sistem licenciranja, denimo podpornikom
pobude OSI (Open Source
Initiative). Med slednjimi je
nad osnutki GPL3 negodoval tudi boter Linuxa Linus

Torvalds, saj naj bi bila preveč restriktivna in politična.
In zakaj je bila nova različica
GPL, ki, mimogrede rečeno,
sploh ni izpadla ravno restriktivno, sploh potrebna?

NOVOSTI TRETJE
RAZLIČICE GPL

V šestnajstih letih od objave GPL2 so programerji
velikih ponudnikov komer-

cialne programske opreme
namreč skupaj s svojimi
gospodarji, »fevdalno gospodo programja,« kot jih
imenuje Stallman, našli kar
precej načinov zaobhajanja
in zmanjševanja svoboščin
uporabnikov, ki jih zagovarja GPL. Ne nazadnje ima
fundacija FSF (Free Software
Foundation) na zalogi vedno
precej pripomb na račun pobude OSI, in to ne vedno
tehtnih. Ob tem pa je težko
ne opaziti, da z GPL3 FSF ni
ravno kakovostno opravila
pometanja pred svojim pragom, saj nova različica licence ne prinaša prav revolucionarnih sprememb, kakršne
je bilo moč pričakovati glede
na prvotne osnutke. Richard
Stallman je morda res velik
idealist, vendar je pragmatik
v njem sprevidel, da je bolje
še naprej voditi gibanje in
doseči nekaj ciljev, kot pa
zaradi vseh ciljev postati (licencirani) Don Kihot.
Spremenjeni pogoji za
DRM (Digital Restrictions

Management) so menda tisto, kar je najbolj novega v
GPL3. Kar je bilo v osnutkih
videti kot precej neformalno pisanje, se zdaj bere kot
vladno poročilo, vključno z
navajanjem določil WIPO
(World Intellectual Property
Organization) o zavarovanju
avtorskih pravic. Prejšnje različice GPL-a niso predvidevale prav nobene zaščite pred
spremembami kode s strani
uporabnikov, kar v nekaterih
primerih prav gotovo ni dobro (denimo pri medicinskih
napravah). Omejitve te različice GPL-a pa se eksplicitno
osredotočajo tudi, denimo, na
potrošniško elektroniko ter
pri tem uporabljajo izraze, kot
je »normalna raba v zasebne,
družinske ali gospodinjske namene«, kar bo prav gotovo
povzročilo še veliko zmede ter
novih zaslužkov za odvetnike.
Določila patentiranja so
ostala pomensko enaka, kar
pomeni, da se vsi, ki svojo
kodo licencirajo z GPL(3),
eksplicitno
odpovedujejo

moj mikro | 11 | november | 2007

GNU Public License 3
VERJETNI ODZIVI
IN POSLEDICE

Licenca GPL3 bo bržčas
sprejeta z zelo mešanimi
odzivi. Končni uporabniki
je ne bodo »sprejemali«
uradno, po vsej verjetnosti pa tudi ne bodo prepovedovali rabe na ta način
licencirane kode. Tako bo
koda, licencirana z GPL3,
počasi našla svojo pot v

“
”
svojim pravicam iz naslova
tega patenta pri končnih
uporabnikih te kode. Ena
od novosti je tudi svojevrsten odgovor na dogovor
Novell−Microsoft, saj prepoveduje diskriminatorne patentne licence tretjih strank.
Kar je dobro, saj je prej omenjeni sporazum ščitil uporabnike, ne pa tudi razvijalcev. Z
vidika končnih uporabnikov
je ena bolj privlačnih lastno-

sti nove licence dejstvo, da
dobesedno pravi, da omrežna
raba programa, zaščitenega z
GPL3, ne pomeni, da je treba zato ponujati tudi izvorno
kodo. V osnutkih GPL3 je
bilo to eno bolj problematičnih določil, saj si velika večina ponudnikov ne bi nikoli
dovolila, da bi se znašli v položaju, ko bi morali izvorno
kodo tako rekoč deliti končnim uporabnikom, strankam

in celo zaposlenim.
Še eno izmed omembe
vrednih določil je, da organizacije lahko posredujejo
izvorno kodo »tretjim osebam,« ki zanje razvijajo programsko opremo, ne da bi
bilo to opredeljeno kot razkrivanje kode. V preteklosti
je bilo to področje precej
nedorečeno, nova različica
licence pa se obenj prvič temeljito obregne.

licencirane po GNU GPL3,
ter jedro Linuxa, licencirano
pod GNU GPL2.

EVOLUCIJA,
NE REVOLUCIJA

Nova različica GPL-a
pomeni evolucijo, niti približno pa ne revolucije, ki
so jo pomenile predhodne
različice. Večina organizacij
bo mirno prebavila nova do-

Določila patentiranja so ostala pomensko
enaka, kar pomeni, da se vsi, ki svojo kodo
licencirajo z GPL(3), eksplicitno odpovedujejo
svojim pravicam iz naslova tega patenta pri
končnih uporabnikih te kode.

produkcijsko
infrastrukturo. Nekateri ponudniki
tehnoloških rešitev jo bodo
začeli uporabljati, spet drugi, predvsem v segmentu
t.i. »embedded« rešitev, pa
se bodo sprejetju, upirali
kolikor bo mogoče dolgo,
morda celo z razdelitvijo izdelkov na tiste, licencirane
pod GPL2, ter tiste, licencirane pod GPL3.
Linux se po vsej verjetnosti ne bo premaknil proti
GPL3, saj obstaja precej
praktičnih težav za licenciranje jedra z GPL3. Če se
razvijalci Linuxa torej odločijo ostati pri licenci GPL2
(kar se bo po vsej verjetnosti
tudi zgodilo), bo GNU/Linux vseboval pakete GNU,

ločila ter jim sledila brez posledic za dejavnost, s katero
se ukvarjajo. Velik del tistega, zaradi česar se je organizacija FSF s Stallmanom na
čelu sploh lotila nadgrajevanja licence, je v končni
različici (ki je upoštevala
tudi komentarje, izšle iz 18mesečnega obdobja, določenega za pripombe in komentarje) namreč razvodenel,
kar je ne nazadnje kar prav.
Konec koncev izid nove licence ne bo niti pospešil niti
zavrl pohoda odprtokodne
programske opreme, ki je
dandanes prav gotovo eden
najpomembnejših trendov
na tem področju.



67

mreža

rešitve v slovenski informatiki: Ten Square Studio

Iz (virtualne) garaže
do zgodbe o uspehu
Slovenija na področju računalniških iger nikoli ni veljala za
pomembnejši dejavnik, pa vendar v teh krajih nikoli ni manjkalo
zanesenjakov, ki svoje obsežno računalniško znanje uspešno
uveljavljajo na tem zahtevnem in konkurenčnem trgu.
Piše: Tomaž Lukman
tomaz.lukman@mojmikro.si

N

ašteti je mogoče nekaj podjetij in razvijalskih ekip, ki so v
tem razvejenem poslu pustile
svoj pečat. Med njimi je tudi
mlado podjetje Ten Studio,
ki svoje storitve s področja
računalništva in vizualnega
komuniciranja opravlja pod
nazivom Ten Square Studio.
Današnje računalniške igre
zahtevajo vse večje denarne
vložke in proračuni največjih založb obsegajo večmilijonske zneske, kljub temu pa
so na trgu svoj prostor našli
tudi manjši studii, ki odlične
rezultate dosegajo z veliko
manjšimi vložki. Ker pa dela
ni nikoli dovolj, se tovrstna
podjetja tako pri nas kot po
svetu usmerjajo še na druge
trge, na katerih lahko unovčujejo svoje programersko
znanje in izkušnje.
Ustanovitelja
podjetja
Ten Studio, Matjaž Štuklek
in Aleš Potočnik, oba iz
bivšega razvijalskega studia
računalniških iger Arxel Tribe, sta leta 2004 uresničila
idejo pod eno streho združiti
ustvarjalnost in brezmejnost v grafiki ter najnovejše
standarde na področju tehnologije. Njihovi izdelki in
storitve so strogo usmerjeni
v interaktivno in virtualno
prihodnost, podjetje pa deluje na področjih produkcije iger (PC, Xbox, mobilne,
Flash), virtualnih svetov ter
animacije. Posebno mesto v

68

podjetju ima 3D-grafika, ki
obsega klasične vizualizacije,
reklamne spote, animacije
likov ter izdelavo vse grafike
za potrebe podjetja.

INTERAKTIVNOST
KOT POSLANSTVO

Ten Square Studio se
ukvarja s storitvami in razvojem izdelkov, ki po stopnji

interaktivnosti najbolj izstopajo, torej računalniške in
mobilne igre, interaktivne
vizualizacije ter namenske
aplikacije in spletne rešitve.
»Interaktivnost zahteva precejšnje poznavanje tehnologije, in zahtevno načrtovanje
aplikacij, saj mora biti prav
vsak dogodek v virtualnem
svetu izdelan in predviden,
cilj pa je prav to predvidljivost skriti pred očmi uporabnika in mu vsakič znova zagotoviti edinstveno doživetje,«
pojasnjujejo v Ten Studiu.
Da bi ohranili konkurenčno
prednost, v svoje storitve in izdelke ves čas integrirajo najnovejše standarde, strankam pa
kakovost zagotavljajo z ekipo
odličnih poznavalcev stroke.
V svojem obsežnem naboru
izdelkov imajo lasten grafični

pogon 2D Framework, ki jim
omogoča izdelavo univerzalnih grafičnih aplikacij ali iger
za mobilno platformo J2ME
(MIDP 2.0, CLDC 1.0), ki
jih ni treba prilagajati posameznim napravam. Z realnočasovnim grafičnim pogonom
3D Framework, imenovanim
Orenji, izdelujejo virtualne
aplikacije in vizualizacije brez
potrebe po kupovanju dragih
licenc za podobne izdelke. Z
obvladovanjem lastne tehnologije posegajo v vrh izdelave
interaktivnih aplikacij, njihova prednost pa je, da pod isto
streho združujejo tehnični del
produkcije in kreativno ter
grafično enoto. S tem svoje
storitve ohranjajo vedno na
enaki visoki ravni, tako po
tehnični kot tudi po vizualni
plati.
Na področju animacij ima
Ten Studio marsikaj pokazati, saj ima za seboj vrsto projektov, kot so TV-oglasi za
mariborski študentski servis,
3D-scene za animirani film
za ameriški studio Luminetik, 3D-animacije za koncerte Radia City in 3D-model
letošnjega Viktorja za potrebe televizijskega prenosa
prireditve. Tudi junak televizijskih zaslonov Umko je
njihovo delo.

IZHAJAJO IZ
RAČUNALNIŠKEGA
SVETA

Vodstveni del Ten Studia
je del nekdaj zelo uspešne
slovenske industrije računalniških iger, zato imajo

vse aspekte razvoja iger tako
rekoč v malem prstu. Na začetku delovanja so se usmerili v razvoj mobilnih iger,
ki zahtevajo manjše vložke,
obetajo pa kljub temu dobre
rezultate. Lotili so se tudi
razvoja iger za Microsoftovo
spletno storitev XBLA, ki
manjšim studiem omogoča
doseči višjo mero prepoznavnosti in prodreti na priljubljene igralne konzole. Cilj
XBLA je namreč ustvariti trg
cenovno ugodnih in lahko
dostopnih iger za Xbox in
Xbox 360. Vsaka igra, ki se
uvrsti na seznam XBLA, je
potrjena s strani Microsofta
kot kakovostna, zabavna in
inovativna.
»V tem vidimo našo priložnost, kajti moč naših iger
ni v milijonskih proračunih
in dragih tehnologijah, pač
pa kakovostni izdelavi in zabavnosti,« poudarjajo v Ten
Studiu. »Kljub vsemu so
vložki v razvoj iger tolikšni,
da ves čas iščemo morebitne
investitorje ali strateške partnerje, ki bi bili pripravljeni
podpreti slovensko igričarsko sceno in jo povzdigniti
na svetovno raven. Večina
zgodb o uspehu v tej industriji pa je tako ali tako nastala v manjših ekipah z malo
denarja, tako imenovanih
garažnih timih.«
Med njihovimi referenčnimi projekti je nedvomno
Jade Wolf, 3D- realnočasov-

moj mikro | 11 | november | 2007

rešitve v slovenski informatiki: Ten Square Studio
na prvoosebna strelska igra,
ki so jo kot tehnični demo
predstavili podjetju Arxel
Tribe za njihovo PC-uspešnico. Istoimenskemu podjetju
so pomagali pri razvoju Hannibala, ki pa ni nikoli ugledal
prodajnih polic. Ko smo pisali te vrstice, je bila pri znani
časopisni hiši predstavljena
zabavna spletna igra v tehnologiji Flash na temo volitev.
Pripravljajo tudi več interaktivnih iger za tuje naročnike,
na ravni koncepta pa trenutno nastaja nova igra XBLA.
Realnočasovne
vizualizacije
Tehnologija iger je danes
na tako visoki ravni, da se
jo vse več uporablja tudi v
industrijskih panogah, kot je
arhitektura. Napredek računalništva je v zadnjih letih
omogočil uporabo 3D-grafike v kombinaciji s tehnologijami iger za realnočasovne
arhitekturne vizualizacije, ki
imajo mnogo prednosti pred
klasično animacijo.
Najpomembnejši vidik je
znova interaktivnost, saj z
njo stranki omogočijo pristno in neverjetno realistično
izkušnjo njihovega sanjskega
objekta. Prednost vizualizacij
je dejanski ogled in preizkus
še tako majhnih podrobnosti,
ki bodo v realnosti vplivale
na njihovo zadovoljstvo. Za
primer navajajo preizkus
prostornosti garažnega objekta za različne tipe vozil,
prevoznosti cestnih križišč,
avtocest ali mostov. V vizualizacije je mogoče vključiti
dodatne funkcionalnosti, kot
je izbira barve pohištva in
ostalih predmetov, spreminjanje okolice ter objektov,
nenazadnje pa lahko vplivamo tudi na letne čase.
S to tehniko sodelujejo pri
mariborskem projektu, ki bo
nakupovalno središče Europark prek brvi čez Dravo povezal z mestnim središčem.

igre, ki jih dnevno igra tudi
po 10 milijonov uporabnikov. Takšnih številk Second
Life še lep čas ne bo dosegal,
poudarjajo v Ten Studiu, če
drugega ne, mnoge uporabnike odbija neprestano bombardiranje z oglaševanjem, ki
ga v omrežnih igrah ni.
Tehnologija za razvoj virtualnih okolij je skoraj popolnoma enaka tehnologiji
računalniških iger, zato Ten
Studio svoje znanje uspešno
uporablja tudi na tem po-

dročju. Zaradi večletnih izkušenj pa prav dobro vedo,
kakšno vrsto zabave ljudje v
virtualnih skupnostih iščejo.
V Ten Studiu so nam zaupali,
da za stranko, ki ne želi biti
imenovana, pripravljajo bolj
ali manj resničen virtualni svet, ki bo postavil nova
merila v žanru in ne bo ostal
neopažen.
»Trenutni vodilni projekt
Ten Studia združuje večino
tehnologij in znanj, ki jih

KRITIČNO DO
DOMAČEGA TRGA

VIRTUALNI SVETOVI

Pri omembi virtualnih
svetov ni mogoče mimo medijsko napihnjene virtualne
skupnosti Second Life, ki
dejansko ni novost, saj deluje podobno kot omrežne

premoremo: interaktivnost,
izdelavo iger, animacijo, 3Dgrafiko in stabilno delovanje,
vendar ga zaradi same narave
projekta ne moremo pobližje

predstaviti še vsaj do začetka
prihodnjega leta, ko bo projekt zaživel na enem največjih sejmov na svetu,« so nam
razkrili.

Ten Studio se pri svojih
projektih ne osredotoča na
porabljen čas, stroške in hitrost izdelave projekta, pač
pa na izdelavo kakovostnega
izdelka na rok. Njihov odnos
do dela s strankami je sodoben, saj postane naročnik
tudi del projektne ekipe, z
njim pa želijo vzpostaviti
trajen partnerski odnos. Zavedajo se, da je kupec kralj,
zato mu skušajo ustreči v vseh
pogledih in mu pomagati s
strokovnimi nasveti. Nekaj
nezadovoljstva jim povzroča

dejstvo, da v Sloveniji kakovost izdelave in cena večjih
projektov nista odločilna, saj
se odločitve o izvajalcu projekta sprejemajo na podlagi
zvez in poznanstev. Morda se
sliši neverjetno, vendar je v
tako majhni deželi tudi zemljepisna bližina nosilca projekta lahko odločilna.
»V tujini sta naše delo in
strokovnost pristopa k projektom zelo cenjena, in prav
lahko se zgodi, da bo še ena
zgodba o uspehu iz Slovenije
zaživela v tujini!«



69

PREŽIVETI ...

pasti nakupovanja in prodaje prek e-oglasnikov

Si ti tud’ noter padel?
Čeprav ima kupovanje prek
spletnih oglasnikov veliko
prednosti, lahko tako kupci
kot prodajalci nemalokrat
naletimo na težave.

Piše : Uroš Florjančič
uros.florjancic@mojmikro.si

U

poraba malih oglasov za nakup in
prodajo rabljenih naprav je v nemalo
primerih koristna zadeva. Prodajalec
se tako znebi opreme, ki je ne potrebuje več, kupec pa privarčuje kak evro, ker mu
ni treba kupiti novega izdelka. Ker pa naj bi se
v zadnjem času vsi tudi bolj ekološko obnašali,
lahko s prodajo in z nakupom rabljene opreme nekaj prispevamo tudi k ohranitvi našega
planeta. Z nakupom rabljenih se izdela nekaj
manj novih izdelkov, s tem pa imamo tudi manj
odpadkov. Čeprav ima kupovanje prek oglasnikov veliko prednosti, pa lahko tako kupci kot
prodajalci nemalokrat naletimo na težave.

PRODAJALCI, POZOR!

Ko se nam doma nabere kup stvari, ki jih ne
potrebujemo a so hkrati še povsem uporabne
(stara grafična kartica, MP3-predvajalnik, star
monitor …), je čas, da obiščemo e-oglasnik. Oddaja oglasa je načeloma izredno preprosta in od
uporabnika zahteva zgolj osnovno znanje uporabe interneta, zato ni bojazni, da bi se ustavilo pri
tem opravilu. Ko naši predmeti najdejo morebitne bodoče lastnike, se z njimi jasno in glasno
dogovorimo o ceni, stroških pošiljanja, morebitnem preizkusu pred nakupom in načinu plačila.
Preizkus prodajanih artiklov pred nakupom je
koristen tako za kupca kot za prodajalca. Ker se
večina zadev proda po sistemu videno – kupljeno, se tako kupec kot prodajalec tako zaščitita.
Kupec lahko pred nakupom izbrani predmet vidi,
ga preizkusi in se na podlagi tako zbranih informacij dokončno odloči za nakup. Prodajalec pa

70

Kupci , pozor!
Če se v svet malih oglasov podajate kot kupec, bodite pri sklepanju kupčij previdni. Tako kot
drugje so med prodajalci vsekakor tudi osebki, ki niso najbolj pošteni. Ljudje smo pač takšni,
da nam denar v veliko primerih pomeni več kot vse drugo in − kako lažje in hitreje zaslužiti kot
z goljufijo? Samo za vas smo se podali na lov za goljufi in kot boste videli, ne brez uspeha.
se izogne morebitnim poznejšim sporom, ki so v
praksi lahko prav zoprni.
Vzemimo, da prodajate internetni usmerjevalnik in najdete kupca, ki ga naroči. Ko pošiljko
prejme, vsebino paketa zamenja z istim modelom
usmerjevalnika, ki ga je pred kratkim poškodovala strela, in nam sporoči, da zadeva ne deluje
in da želi nazaj denar. Ker ste prepričani, da naprava deluje, mu vrnete denar, on pa vam napravo. Nato pa ugotovite, da res ne deluje − tega, da
vrnjena naprava sploh ni vaša, pa niti ne veste..
V praksi se pojavljajo tudi goljufije, povezane
z denarjem, tako bodite ob predaji prodajanih
predmetov pozorni na plačani znesek. Vedno
skrbno preštejte denar in preverite, ali ni morda natisnjen, morda kar z domačim tiskalnikom.
Sicer boste lahko za svoj sicer 400 evrov vreden
prenosni računalnik iztržili le nekaj koščkov obarvanega ničvrednega papirja. Ob predaji predmetov večje vrednosti se na dogovorjeno točko
ne podajajte sami, poprosite prijatelja, naj vam
dela družbo. Če boste ogoljufani, se ne zanašajte
na to, da boste v stik s kupcem še kdaj prišli, epoštni naslov, ki ga je uporabil, da je prišel v stik
z vami, najbrž ne obstaja več, prav tako se za 10
evrov kjerkoli kupi nova telefonska številka. Kot
prodajalec vrednejših predmetov ste lahko zanimivi tudi kot žrtev ropa. Potencialni kupec natančno ve, kje in kdaj se dobita, in seveda tudi,

kakšen bo izkupiček ob uspešno izpeljanem ropu.
Zato se za preizkus in predajo vrednejših predmetov vedno dogovorite na javnih mestih in, če je
le mogočem ob spremstvu prijateljev.

NA LOVU ZA GOLJUFI

Ker je v slovenskem internetnem prostoru tudi
nekaj spletnih oglasnikov, smo se oboroženi z evri
in dobro voljo odpravili po nakupih. Ker je bil prvotni namen nakupa odkriti morebitne goljufije,
se nismo odločili za točno določen izdelek, ampak
smo sprva samo pregledovali oglase. Izmed vseh
oglasov nam je bil še najzanimivejši tisti, ki je ponujal hiter USB-ključek velikosti kar 32 GB, za
sicer verjetno, a vseeno smešno nizko ceno 80 evrov. Nekaj klikov in že je bilo e-sporočilo s poizvedbo poslano lastniku oglasa. Povprašali smo, ali
gre res za model s kar 32 GB prostora, ali ponuja
garancijo in ali je možno izdelek pred nakupom
preizkusiti. V odgovoru sta bila tako velikost kot
cena potrjena, testiranje pa zaradi »’zasedenosti
prodajalca« ni bilo možno, prav tako ne osebni
prevzem. Nam je pa možakar obljubil, da ob morebitnem nezadovoljstvu povrne denar. Pa smo ga
naročili! 32 GB USB-ključek za 80 evrov. Že naslednji dan ga pripelje dostavna služba. Odkupnini smo morali prišteti še stroške pošiljanja in tako
za paket odšteli 8,29 evra. Precej denarja, a vseeno
ugodno, saj 32 GB ključki ne rastejo po drevesih.
moj mikro | 11 | november | 2007

PREŽIVETI ...

pasti nakupovanja in prodaje prek e-oglasnikov

Prepričljiv oglas na Bolhi nam poleg poceni
USB-ključkov ponuja tudi hiter zaslužek.

Že ko smo odprli paket, smo bili rahlo razočarani. Ključek je bil sicer pričakovano neznane izdelave, v plastičnem ovitku z vstavljenim
kartončkom, na katerem so bile osnovne informacije. Po hitrem pregledu smo ugotovili, da so
informacije za ključke velikosti od 16 do 512
MB. Kar pa nekako ne sovpada z naročenim
32 GB velikanom. Vse, kar je kazalo na to, da
je ključek morda res velikosti 32 GB, je bila dodatna nalepka »32 GB« na zunanji strani embalaže. Tudi sam ključek je z velikim vijakom, ki je
držal pas pokrovčka, je deloval povsem ceneno.
Za trenutek smo celo oklevali, ali naj ga vtaknemo v USB-režo računalnika, no, pa smo ga
vseeno. Windows XP je ključek takoj prepoznal
in nam sporočil, da je naša nova strojna oprema
32 GB USB-naprava, namenjena shranjevanju.
Še vedno skeptični smo zadevo formatirali in
ugotovili, da je velikost ostala nespremenjena.
Sledil je prenos podatkov, označili smo 28 GB
video posnetkov in opazovali dogajanje. Prve
tri 700 MB velike datoteke so se prenašale pri
povprečni hitrosti 2 MB/s. Ko se je ključek napolnil do približno 2 GB, pa se je hitrost precej
povečala, celo do 10 in več MB/s. Nadaljnji prenos je tako potekal hitro in čakanje na zaključek prenosa nam ni ukradlo preveč časa. Ko se
je prenašanje zaključilo, smo zagnali prvo video
datoteko z USB-velikana, povsem pričakovano
je brez težav delovala. Pustili smo se presenetiti
in celotno vsebino USB-ključka prenesli v novo
mapo na trdem disku računalnika. Prenos je potekal izredno hitro, tudi 15 in več MB/s. Sledil
pa hladen tuš. Nobena izmed datotek, ki so bile
Najverjetneje je
lastnik tega oglasa
ključke v upanju
na hiter zaslužek
poceni kupil in
jih podjetniško
ponudil trgu po
več kot 100 % višji
ceni. Vprašanje je,
ali sploh ve, kaj
prodaja.

na ključku za prvih 2 GB prenesenih podatkov,
ni delovala. Poskusimo predvajati še datoteke na
ključku. Prva in druga delujeta brez težav. Tretja
in vse preostale ne delujejo. Računalnik sporoči
napako branja in zadeva se zaključi. Ker smo z
nakupom samo preverili svoj sum, nad ugotovitvijo nismo bili preveč šokirani. Pa poglejmo, kaj
smo sploh kupili.
USB-ključki različnih kapacitet so zaradi vsestranske uporabnosti, velike kapacitete, majhne
fizične velikosti in razmeroma nizke cene izredno
priljubljeni. To so izkoristili nepridipravi. Ker
so ključki predvsem nižjih kapacitet že smešno
poceni, so se domislili načina, s katerim obirajo naivneže. Preprost recept za izdelavo 32 GB
USB-ključka se glasi nekako takole. Kupimo
poceni USB-ključek poljubne kapacitete (bolj
kot kapaciteta tu igra vlogo cena, ki pa je ob nakupu več tisoč enot še veliko manjša kot sicer).
Kupljenemu ključki z ustrezno programsko opreme spremenimo strojnoprogramsko opremo
− »firmware«, tako da se naprava računalniku
predstavi z večjo kapaciteto od stvarne, v našem
primeru z 32 GB namesto resničnih 2 GB. Z dodatno modifikacijo programske opreme strojnega
dela prepričamo še samo USB-napravo, da se je
njena kapaciteta neverjetno povečala. In rezultat je tu: 32 GB USB-ključek, ki se je tako videti
in se tako obnaša, a to ni. Ponovite vajo na vseh
nekaj tisoč kupljenih primerkih in jih prodajte.
Ne preveč ugodno, ker bo sumljivo, a še vedno za
ceno, ki bo prinesla precejšen dobiček.

Sistem modificiran ključek prepozna kot 32
GB zverino. A stvarnost je na žal drugačna.

V našem primeru je
bil torej modificiran 2
GB pomnilnik, ki se je
predstavljal kot 32 GB
velikan. Če se novopečeni lastnik ne zaveda
možnosti zlorabe, bo
sprva z nakupom zadovoljen. Pravilno nazivno velikost pomnilnika (v našem primeru 2

GB), bo lahko celo nemoteno uporabljal in sprva
sploh ne bo ugotovil, da je kaj narobe. Ko pa zapolnil prvih 2 GB podatkov, bo v nadaljevanju
podatke shranjeval na prostor, ki sploh ne obstaja,
in izgubil bo vse tako »shranjene« podatke. Ker
je bil ključek kupljen prek oglasnika, prodajalec
zanj ne ponuja garancije, goljufijo pa je tudi težko



Prerekanju, slabi volji
in vračanju denarja se
lahko izognete zgolj z osebnim
prevzemom blaga in preizkusom
− razen če poslujete z ljudmi,
ki jim zaupate.
dokazati, saj ne moremo dokazati, da je prodajalec
vedel, kaj prodaja, pa tudi okvare USB-ključkov
se v praksi dogajajo. Tako se bo sicer sprva ugoden
nakup izkazal za slabega in poleg tega, da boste
kupili izredno drag 2 GB USB-ključek, boste še
ob vse svoje dragocene podatke, ki jih v nemalo
primerih ne moremo oceniti v denarju.

TUDI GOLJUF JE LAHKO ŽRTEV

V našem primeru je prodajalec držal obljubo
in nam ob opisu »težave« vrnil kupnino. Še pred
tem nam je ponudil, da nam namesto denarja pošlje še en tak ključek. Ali pa da za obstoječi ključek plačamo samo 30 evrov. Seveda smo se odločili za vrnitev celotne kupnine. Kot se je pozneje
izkazalo, je bil naš trgovec zgolj ena izmed žrtev,
ki je poceni kupil nekaj takšnih ključkov ter jih
v prepričanju, da je njihova kapaciteta dejansko
32 GB, po precej večji ceni prodajal naprej.
Zato smo še malo pobrskali po spletu in našli
še »ugodnejši« oglas. Tokrat nam je lastnik oglasa ponujal 10 USB-ključkov kapacitete 32 GB
za 430 evrov. Izredno ugodno, če bi šlo za pravo
stvar. Seveda so se prodajali enaki ključki kot v prvem primeru, in ker smo vztrajali, da želimo pred
nakupom ključek preizkusiti, je prodajalec pristal
na testiranje. Ko smo se pred njegovimi očmi prepričali, da gre za ponaredek, se je zdel presenečen
in po naši oceni tudi dejansko ni vedel, da ne prodaja pravih 32 GB ključev. Po drugi strani pa je
morda bil le dober igralec … O dogajanju smo seveda obvestili tako tržni inšpektorat kot policijo.
Z vidika uporabnika bi bil za nas dovolj velik
dosežek že to, da se omenjeni oglasi odstranijo
iz slovenskega spletnega prostora in ne vabijo
predvsem mladih naivnežev v neprijetne posle.
Čeprav da je v naše roke prišel USB- ključek neznanega proizvajalca, pa lahko brez težav naletite
tudi na ponaredke priznanih znamk, zato imejte
pri nakupih zunaj trgovin oči »na pecljih«!

UKRADENO BLAGO, PONAREDKI ...

Pri nakupih prek oglasnikov, predvsem v primerih, ko prodajalcev ne poznamo osebno, se
nam poleg goljufivega USB-ključka lahko zgodi
še marsikaj. V oglasnikih tako najdemo oglase,
ki nam ponujajo originalne kartuše po smešno
nizkih cenah. V večini primerov gre res za pravo stvar, zanimivo pa utegne biti poreklo. Če bi
se dokopali do izvora takšne kartuše, bi kmalu

71

PREŽIVETI ...

pasti nakupovanja in prodaje prek e-oglasnikov
ugotovili, da prihajajo iz zanimivih lokacij. Tako
zaposleni v takšnih in drugačnih podjetjih svoji
plači s krajo tuje lastnine dodajo tako priljubljeno »dodano vrednost«. Kot kupec cenejše kartuše sicer ne boste oškodovani, vprašanje pa je,
kako boste spali ob misli, da podpirate tatove.
Naslednja past, ki nas lahko doleti ob nakupu
kartuš, je nakup neoriginalne, napolnjene ali
kartuše z manjšo kapaciteto, kot je nazivna.
Če smo računalniški laik, pa želimo prek oglasnika kupiti računalnik, vzemimo sabo prijatelja,
ki se na zadeve spozna, preveri naj, ali je grafična
kartica res tista, ki je navedena v oglasu, ali procesor ni morda »navit« in ali velikost trdega diska in
količina pomnilnika ustrezata ponudbi. Prav tako
moramo biti pazljivi pri nakupu druge opreme, saj
v nemalo primerih črka ali dve v imenu nakazujeta bolj ali manj zmogljivo izvedbo naprave.

RAJE OSEBNO KOT PO POŠTI

Tudi sicer moramo biti pri nakupih pazljivi.
Kadar je to izvedljivo, se raje kot za pošiljanje po
pošti odločimo za oseben prevzem blaga. Predvsem pri elektronskih napravah pogosto ni dovolj fizičen ogled, zato prodajalcu izrazimo željo,
da napravo pred nakupom praktično preizkusimo. Pri naročanju po pošti vam lahko pošiljatelj
kupljeno zapakira malomarno, posledica je poškodba med dostavo, lahko pa vam pošlje napravo v okvari, nato pa se izgovarja na dostavno
službo. Tako vam lahko barabin denimo proda
prenosni računalnik s poškodovanim zaslonom.
Prerekanju, slabi volji in vračanju denarja se lah-

72

Spletni ali tiskani oglasi?
Do nedavnega smo želene predmete kupovali in prodajali prek tiskanih medijev in oglasov, danes
pa je praksa nekoliko drugačna. Oglasom v tiskanih medijih se je pridružila poplava spletih oglasnikov, ki ponujajo vsem uporabnikom interneta hitro in kakovostno iskanje in oddajo oglasov, ne
glede na namembnost prodajanega artikla. Uporaba namenskih spletnih oglasnikov nam poleg
brezplačnega objavljanja in pregledovanja oglasov, daje tudi lažji pregled nad povpraševanjem in
ponudbo. Uporabniki imamo tako možnost iskanja želenega blaga prek različnih dejavnikov, kot
so cena, starost, zmogljivost ... Oddani oglas lahko »oplemenitimo« z internetno povezavo do
spletne strani proizvajalca, slikovno ali zvočno vsebino in seveda z načeloma neomejeno dolgim
besedilnim opisom, ki naj poleg splošnih informacij o prodajanem predmetu vsebuje še opis morebitnih poškodb, pomanjkljivosti in skrite napake. Seveda nikakor ne pozabimo na ceno, način
predaje (če predmete pošiljate po pošti, potencialnim kupcem sporočite tudi, kdo krije stroške
pošiljanja) in kontaktne informacije. Ena večjih prednosti e-oglasnikov v primerjavi s tiskanimi je
ažurnost. Vesten uporabnik oglasnika bo oglas ob prodaji artikla odstranil in tako uporabnikom
omogočil hitrejše iskanje konkurenčnih izdelkov. Spletni oglasniki so zaradi svoje preproste uporabe zanimivi tudi za klasične trgovce, kar se kaže tudi po ogromni prisotnosti oglasov.
ko izognete zgolj z osebnim prevzemom blaga ali
če poslujete z ljudmi, ki jim na podlagi prejšnjih
izkušenj zaupate.

ZAUPANJE LAHKO ZNIŽA STROŠKE

Ker nekatere dostavne službe dodatno zaračunavajo pošiljanje pošiljk z odkupnino, se lahko
začetni znesek, ki je pri našem nakupu znašal 80
evrov, precej zviša. Cena našega paketa je skupaj
s stroški pošiljanja tako narasla za več kot 6 evrov,
kar ob prvotnem znesku ni zanemarljiv podatek.
Tem stroškom se lahko izognemo na zanimiv način, ki pa od nas zahteva nekoliko več zaupanja.
Pošiljanje paketa bo bistveno cenejše, če bo brez

odkupnine. Kupec lahko tako privarčuje kak
evro in dobi možnost preizkusa opreme pred dejanskim plačilom. Rešitev pa ni preveč zanimiva
za prodajalce, saj obstaja možnost, da bodo ostali
brez prodajanega predmeta in denarja.
Če prodajalcu zaupate, mu lahko preko sodobnih bančnih poti že vnaprej plačate naročeno,
ko preveri stanje na računu, pa vam kupljeno
tudi pošlje. Tako kot prvega načina ne marajo
prodajalci, pa slednji ni preveč zanimiv za kupce. Lahko zatrdimo, da vam bo pošten prodajalec
brez slabih izkušenj, ki nič ne skriva, poslal blago
brez odkupnine in v praksi takšne »izmenjave«
tudi dejansko lepo tečejo. 

moj mikro | 11 | november | 2007

!
R
Slovenci na muhi
O
Z
PO spletnih goljufov!
PREŽIVETI ...

spletne goljufije: osebna izkušnja

Pred nekaj tedni sem na slovenskem spletnem portalu avto.net oddal oglas za prodajo osebnega avtomobila. Čez nekaj dni
se je name po e-pošti obrnil »Robert Smith«, ki se je izdajal za potencialnega kupca iz Anglije. V vrsti e-poštnih sporočil, ki
sva jih izmenjala, je z vprašanji ustvarjal vtis resnega kupca, in ko se je odločil, da vozilo vzame in pokrije celotne transportne
stroške, se mi to ni zdelo nič sumljivega. Dokler nisem čez nekaj tednov prejel ček z veliko previsokim zneskom ...
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

V

se skupaj se je, kot rečeno, začelo z
oglasom na »samo« slovenskem portalu rabljenih avtomobilov. Očitno
nismo več tako lokalni, kot si mislimo. V prvem e-poštnem sporočilu, na katero
sem odgovoril bolj iz radovednosti kot iz upanja, da bom avtomobil prodal, me je pošiljatelj
spraševal po namenih prodaje, ohranjenosti
vozila, zadnji ceni, slikah … skratka, vse skupaj je zvenelo verjetno. Navsezadnje smo v
EU-ju in imamo prost pretok blaga in storitev.
Na pošto sem odgovoril z želenimi podatki, sledilo je še nekaj izmenjanih sporočil, dokler me
ni čez slab teden Robert obvestil, da živi v Dublinu in se ukvarja s prodajo vozil, da je svoji
stranki, ki išče tako vozilo, pokazal moje odgovore, in da se ta strinja za nakup za vrednost,
ki sem jo navedel (3000 evrov). Obvestil me
tudi, da bo glede transporta vse uredil kupec,
saj da bo ceno transporta dodal k ceni vozila.
Skratka da mi bo stranka poslala ček (poziva
me, naj mu sporočim točen naslov in telefonsko številko). Vesel sem odgovoril z želenimi
podatki …

ZAPLET

Čez nekaj dni sem dobil e-pošto, v kateri me
je Robert (smithrobby35@yahoo.co.uk) obvestil, da je bilo plačilo poslano in naj mu sporočim takoj, ko ček dobim. Zanimivo se mi je
zdelo, da v dobi elektronskih nakazil (wire) še
vedno operiramo s čeki, toda − kaj pa Angleži
vedo, kajne? Vseskozi me je motilo še nekaj, pa
nisem znal čisto pokazati s prstom, kaj točno ...
Nato sem čez nekaj dni prejel iz Dubaja (!)
hitro pošto preko TNT-ja. V kuverti je bil le
in samo ček za 8500 evrov, brez kakršnih koli
priloženih dopisov. Še bolj sumljiv se mi je zdel
ček francoske banke FORTIS. Kaj za vraga
ima Dubaj z angleškim oziroma irskim kupcem? Poleg tega je bil na čeku naveden račun
nekega francoskega podjetja:
TOURISME ET TRANSPORT
INTERNAT
9 ROUTE PRINCIPALE DU PORT
92230 GENNEVILLIERS
TOURISME ET TRANSPORT
INTERNAT
Oziroma kot mi je pozneje pomagal Google
Translate, »šole za turizem« iz okolice Genne-

villiersa v Franciji. Kam pa k tej zadevi sodi
Francija in kam ta šola?
A ček je deloval pristno, na njem so bili
moji podatki ... Pisal sem Robertu in ta mi je
potrdil, da je to ček, ki sem ga čakal. Ko sem ga
povprašal, zakaj je na njem znesek 8500 evrov,
če pa sva se dogovorila za prodajno ceno 3000
evrov, mi je pojasnil, naj unovčim ček, nato pa
naj 3000 evrov zadržim zase kot plačilo, iz preostalih 5500 evrov pa naj krijem transportne
stroške. Saj naj bi izbrano transportno podjetje (s katerim je že on uredil vse podrobnosti)
zahtevalo plačilo od pošiljatelja pred prevzemom tovora. In da me bodo iz transportnega
podjetja že obvestili in mi razložili …
Še isti dan sem z novega e-poštnega naslova
prejel dopis »transportnega podjetja«, kjer je
med drugim navedeno, da bodo prišli po avtomobil in da se mi bojo identificirali z ustreznimi papirji, da pa naj pred tem prek bančnega
sistema nakazil Western Union nakažem dogovorjenih 5500 evrov na neki račun oz. neki
osebi v Združenih Emiratih (ha! Pa smo spet
v Aziji!).
Od domnevnega transportnega podjetja se
mi je oglasila predstavnice Amanda Anna (globalgmtshippingagency@asia.com) , kjer so med

73

PREŽIVETI ...

spletne goljufije: osebna izkušnja
drugim navodila da naj 5500 evrov nakažem na
njihov račun prek Western Uniona s podatki:
SENIOR ACCOUNTANT
NAME:TALABI FUNSHO BANDELE
ADDRESS:BUR DUBAI, DUBAI
UAE 00971
UNITED ARAB EMIRATES
Naslov podjetja pa naj bi bil: Global Gmt
Shipping Agency, Centre mathings cross, belvis road, abu dhabi, UAE. Tel 04 545 8884 …
Verjetno je odveč povedati, da so zdaj v moji
glavi že utripale rdeče luči. To je pa sumljivo! Zakaj bi nekdo kupil avtomobil za 3000 evrov, za
transport zanj pa plačal več kot še enkrat toliko?
Ob tem velja poudariti, da prodajano vozilo ni nič
posebnega, nobena redkost ali oldtimer, in verjetno bi jih v Nemčiji, če že ne na Otoku, dobil več
in še ceneje. Zakaj se torej ukvarja z menoj?

ODKRIVANJE

Obrnil sem se na nekaj slovenskih bank in
se pozanimal, kako je z unovčevanjem čekov.
Razložili so mi, da v večini primerov ček izplačajo, vendar pa da se mora prinašalec zavezati,
da v primeru, da ni kritja oz. se izkaže, da je kaj
narobe, banki jamči s tem zneskom (ga vrne).
Končno sem doumel kako poteka goljufija:
1. Kandidat prejme ček.
2. Kandidat ček unovči v svoji banki in dobi
denar.
3. Del denarja prek Western Uniona nakaže
nekam v tujino.
4. Morda celo odda predmet nakupa.
5. Banka ga obvesti, da je ček ponarejen/napačen znesek − skratka nekaj narobe.
6. Kandidat mora banki vrniti denar.
7. Kandidat ostane brez denarja (in če so goljufi hitri, še brez predmeta prodaje).
Pošiljanje denarja prek Western Uniona je
namreč zelo enosmerno dejanje. Denar lahko v
ciljni banki dvigne kdorkoli, ki pozna »geslo«
− tega pa naj bi po nakazilu sporočil »transportnemu podjetju«.

PRIJAVA IN REŠEVANJE

Takoj po prejetju čeka se mi je vse skupaj
zdelo zelo čudno, zato sem po internetu iskal
morebitne podobne primere, čeke te banke, podobne zgodbe. Le stežka sem našel nekaj podobnih zgodb, v glavnem z iskanjem po ključnih
podatkih (pošiljatelj čeka, banka, kraj), saj se je
izkazalo da je večina zadetkov oz. informacij v
francoščini. Po pomoči z orodjem Google Translate sem izluščil želene informacije o podobnih
zgodbah in seznam in slike ponarejenih čekov
(celo na ček istega izdajatelja), zato sem bil že
takoj prepričan da gre za morebitno goljufijo.
Ta sum se mi je še potrdil, ko sem na SKB
banki pokazal ček in povprašal, ali jim je to kaj
znano. Na oddelku za čekovno poslovanje s tujino so mi povedali, da so imeli že več primerov
in da se ponavadi izkaže, da gre za ponarejen
ček oziroma del čeka − največkrat znesek. Na
mojo zahtevo so se v SKB banki obrnili na banko FORTIS (banka izdajateljica čeka), kjer so

74



Če se je komu zgodilo kaj podobnega, vas vabim, da
pokomentiramo dogajanje na naših forumih www.
mojmikro.si – kjer bom na željo objavil tudi celotna prejeta epoštna sporočila in slike čekov …
potrdili, da je ček ponarejen in da je bil račun
pošiljatelja denarja zaprt 16. februarja letos.
Ob ponovnem pregledu e-sporočil, ko sem
se odločal za prijavo poskusa goljufije, mi je
končno kliknilo, kaj se mi je že vseskozi zdelo
čudno in sumljivo. Angleščina je bila izredno
slaba, polna slovničnih napak, napačno črkovanih besed ... Sprva, navajen posebnosti internetnega komuniciranja in krajšanja besed,
temu pač nisem pripisoval veliko pozornosti.

kriminaliteto. Poklical sem jih in prijazno so mi
razložili, da je bolje, da se obrnem kar na Sektor
za gospodarsko kriminaliteto, da jih bodo oni
kontaktirali po potrebi (da pa se sicer bolj ukvarjajo z vdori, nelegalnim razpečevanjem programske opreme in kršenjem avtorskih pravic) …
Podal sem se na Sektor za gospodarsko kriminaliteto in 2. oktobra podal prijavo. Takrat
»Robertu« nisem več odgovarjal na e-pošto z
namenom ne preplašiti ga, da bi združbi policisti in preiskovalci laže prišli na sled. Na moje
DETEKTIVSKO DELO
popolno presenečenje pa je SGK vse skupaj
Ker so vsa e-poštna sporočila prihajala od vzel bolj birokratsko kot zares. Sicer prijazen
zastonjskih e-poštnih ponudnikov (yahoo. gospod, ki je bil tisti dan ravno dežuren za
co.uk, asia.com), je iskanje identitete pravega sprejem strank, si je vse zapisal v zvezek (na
pošiljatelja izredno težavno, če ne nemogoče. papir!), sprejel moje natisnjene dokumente in
Vse, kar sem imel, je bil zabeležen IP-naslov kopije čeka ... in preveril pri kolegih, ki naj bi
prvega komentarja, ki mi ga je »Robert« poslal se bolj spoznali na »mojemu« podobne primer,
kar prek sistema avto.net – zabeležena sta bila kaj narediti. Zvedel ni nič, razen tega, da so
IP-naslov in čas:
vsaj enega Slovenca pred časom na enak način že »nategnili« , baje za
IP obiskovalca :195.131.84.202
okoli 20 verskih tisočakov
Datum in ura oddaje :29.8.2007 1:51:09
(kolikor sem razumel med
vrsticami – saj mi ni bilo
Na ripe.net sem preveril, od kod je ta IP, in ugotovil,
ravno razlagano stanje −
da izvira iz Rusije. Presenečenje…
postopek naj še ne bi bil
% Information related to ‘195.131.84.192 - 195.131.84.255’
zaključen). Ko sem po treh
inetnum: 195.131.84.192 - 195.131.84.255
tednih obupal, da bo kdornetname: WEBPLUS
koli sploh naredil karkoli
person:
Michael V. Vasiliev
(in pri internetu in odkriaddress:
ZAO WebPlus, 29 Kolomenskaya
vanju sledi štejejo minute
address:
191119, Saint-Petersburg
in ure, ne pa dnevi in tedaddress:
Russia
ni!) sem po 20. oktobru od
phone:
+7 812 3269020
SGK-ja prejel dopis, da so
fax-no:
+7 812 3269029
mojo prijavo odstopili v
reševanje lokalni policijski
postaji Ljubljana Bežigrad.
Oborožen z osnovnimi informacijami sem se
Takrat mi je vse »padlo dol«. Pa ne da bi
obrnil na Arnesov Si-CERT, kjer pa za podo- dvomil o sposobnostih policistov na postaji
ben primer pri nas še niso slišali..
LJ-Bežigrad. Toda − kakšne reference pri reKer bi me, če ne bi bil pazljiv, gladko napeli ševanju internetnih goljufij, kakšne vzvode za
(verjetno po vozilo ne bi bilo nikogar, a bil bi sodelovanje z mednarodnimi policijskimi silaob 5500 evrov), sem se odločil podati prijavo mi pa imajo tam? Pred desetimi leti sem tam
poskusa goljufije proti neznanemu storilcu. prijavil krajo običajnega kolesa − do danes ga
Ker vem, da je sledenje internetnim komuni- niso našli … Bodo lahko stopili na sled spletkacijam v času, ko imamo anonimne prehodne nim goljufom iz Rusije? Očitno nekomu ni bilo
strežnike (proxy, TOR), brezplačne e-poštne nič jasno ali pa je srečno naključje, da so poračune in ko je možno dobiti in se oglašati na skusili ogoljufati napačnega in jim to ni uspelo,
angleško telefonsko številko prek Skypa prak- našim policistom signal, da se jim s tem ni treba
tično kjerkoli na svetu, v najboljšem primeru ukvarjati.
težko, sem se hotel obrniti kar na Interpol. A
Ne glede na neuspeh prijave imam občutek,
njih najti pri nas je težko (izognil se bom ko- da bo podobnih goljufij zdaj, ko smo del EUmentarjem spletnih strani policije in MNZ-ja) ja, čedalje več in da se moramo tudi Slovenci
– povem naj le to, da za kontaktni številke in predvsem seznaniti s tem. Glede na mlačnost
informacije, ki bi državljanom olajšale komu- obravnavanja naših organov pregona pa le zlonikacijo z njimi, še niso slišali …
bna pripomba: če ste brezposeln informatik,
Nato sem po izgubljanju po organigramih na je spletno goljufanje očitno še »varen« način
www.policija.si le sklenil, da se moram verjetno ropanja ljudi po svetu, saj vam nihče ne more
obrniti na Sektor za gospodarsko kriminaliteto nič …
(SGK) oz. na njegov Oddelek za računalniško

moj mikro | 11 | november | 2007

����������

�������������������
���������������������
�������������������������������������
����������������������������������������
��������������������������������
�����������������������������������
�����������������������������������
��������������������
��������������������������������������
������������������������������������
�������
���������������������������������������
������������������������������������
�����������������������������������������
�������������������
����������������
������������������������ �����������
�����������������������������
����������������������������
��������������������������������
�������������������������������������
����������������������������
������������
�����������
�����������������������
���������������������
�����������������������
���� �����������������
���� ��������

���������������������������
����������������������������������������������������������������������������

PREŽIVETI ...

podatki in naravne katastrofe

Izognimo se poslovni škodi in stresu
Le kdaj bi bil primernejši trenutek za
razmišljanje o varnosti premoženja,
dokumentov in podatkov kot zdaj,
po naravnih katastrofah, ki so se
zgodile to poletje. Direktorji in
lastniki podjetij so v teh dneh najbrž
razmislili o možnem scenariju, ko jim
odplakne vse računovodske podatke
ali arhiv. Čisto mogoče je tudi, da so
te novice gledali, kot da se to dogaja
komu drugemu ...
Piše : Tanja Čavlovič
tanja.cavlovic@mojmikro.si

Č

e izvzamemo morebitne ponesrečence, so prva posledica takšnih katastrof stroški. Neposredni stroški so
tisto, kar vidimo, potrebna bo nabava nove pisarniške opreme, treba bo vzpostaviti električno omrežje, računalniška omrežja
in drugo infrastrukturo. Posredne stroške pa
si lahko le predstavljamo. So kot vrh ledene
gore. Izguba posla, izpad dobička in druge nočne more − ni treba niti naštevati. Predstavljajte si, kakšne bi bile posledice, če bi izginila
vsa dokazila o lastništvu nepremičnin, vpisu v
zemljiško knjigo ali kataster.

Kaj bi raje plačali?
Zdaj si pa predstavljajte kot strošek to ledeno goro ali pa nekaj tisočakov, ki jih odštejete, da se vsi vaši podatki in dokumenti
spravijo v hitro dostopno elektronsko obliko
in nato v hrambo na tri različna mesta. Kaj
bi raje plačali? Poslovanje se lahko ustavi
tudi za nekaj tednov ali mesecev, če prej
ni poskrbljeno za vsaj delno funkcioniranje
podjetja ob takšnih scenarijih.
Stroški v milijonih ali tisočih so odvisni od
velikosti in prometa podjetja. Varnost se lahko
začne z malim. V malem podjetju je dovolj že sef
− protipotresna, protipoplavna in protipožarna
škatla s številčno kombinacijo, v katero shranimo vse lastniške papirje, overjene pogodbe in
veliko drugih dokumentov, shranjenih v elektronski obliki, morda na DVD-ju ali na mikrofilmu. Srednje veliko podjetje si lahko za prvo silo
omisli protipožarno kovinsko omaro, v kateri
je dovolj prostora za vse fascikle s pomembnimi
dokumenti, pogodbami, originali posebnih dokumentov in podobno. Večina kovinskih protipožarnih omar na trgu pa je le ognjevzdržnih in
ne ognjevarnih.
Na srečo imamo v Sloveniji nekaj podjetij, ki

76

ponujajo storitve arhiviranja v klasični obliki ali
na mikrofilmu, storitve zajema gradiva v e-obliko, elektronsko hrambo, e-vložišče, elektronsko
obdelavo velikih formatov in še mnogo drugih
storitev, ob katerih bi bil stres precej manjši v
primeru kakšne naravne katastrofe. Eno od teh
podjetij je MFC-2, ki ima središče za obnovo v
primeru katastrof − Disaster Recovery Center.
To je protipotresni, protipoplavni in protipožarni prostor, kjer se podatki shranijo v elektronski
obliki in se tam dolgoročno hranijo. Dostop do
teh je pa dobro organiziran in v primeru nesreč
je možen hiter dostop.

KLASIČEN ARHIV

Čeprav je aprila 2006 stopil v veljavo Zakon o
varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva
in arhivih, ki celovito ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v fizični in elektronski obliki, veliko podjetij še vedno prisega na
klasično arhiviranje. V veliki meri zato, ker veliko podjetij nima tako obsežnega poslovanja in
po nekaj letih gredo lahko določeni dokumenti
že v uničenje. Hramba se lahko opravi v prostorih podjetja ali v prostorih podjetij, ki ponujajo
to storitev, saj njihovi arhivski prostori ustrezajo
zakonskim predpisom in priporočilom za klasično hrambo. Torej imajo ustrezno vlažnost, svetlobo in temperaturo, ki omogočajo trajno hrambo in ohranitev dokumentacije. Strokovnjaki v
teh podjetjih pred hrambo poskrbijo, da je dokumentarno gradivo zaključeno, klasificirano in
prečiščeno. Torej brez odvečnih kopij. Arhivira
se skupaj s pripadajočimi evidencami po notranjih pravilih naročnika, opremi se z roki hrambe,
v elektronskih evidencah pa se uredijo podatki o
iskanju, izposoji ter izročanju lastniku, seznamih
za izločanje, vodi se tudi dnevnik vpogledov. Ta
del je ključen zaradi potrebe po nadaljnji uporabi, iskanja ključnih informacij ter hitrega dostopa do podatkov. Zahtevana stopnja varnosti.
za katero se odloči naročnik. je ključen dejavnik
pri načrtovanju in tehnologiji arhiviranja, s tem

pa tudi pri končni ceni arhiviranja dokumentarnega gradiva.

DIGITALNI ZAJEM GRADIVA

V Sloveniji smo poslovanje že pripeljali na
to raven, da redno uporabljamo informacijske
sisteme, ki omogočajo hiter dostop do informacij in podatkov. Ker so nas zakoni in izobrazba
uporabnikov še do pred kratkim omejevali s potrebo po papirnatem poslovanju, si lahko danes
podjetja že privoščijo medsebojno poslovanje z
dokumenti v elektronski obliki. Pretvorba gradiva v digitalno obliko pospeši dostop in iskanje informacij, omogoči vpogled na daljavo in
s tem vzpostavi nekakšen neomejen nadzor,
obenem poveča varnost ter ponudi več prostora
za hranjenje dokumentov. Podjetja, ki se s tem
ukvarjajo, vzpostavijo dober in celovit sistem arhiviranja. Preden se podjetja odločijo za digitalni
zajem gradiva, je treba narediti tako imenovano
študijo ekonomske upravičenosti, kar pomeni,
da se ne pretvarjajo v elektronsko obliko kar vsi
dokumenti po vrsti, ampak se dokumente, ki jih
je treba hraniti samo dve leti, hrani kar v klasičnem arhivu. To je smiselno narediti, če v dokumentacijo ni velikega števila vpogledov. Ko je
ta študija upravičenosti utemeljena in se potrdi
odločitev za digitalni zajem in elektronsko hrambo, je na vrsti selekcija dokumentarnega gradiva,
nato sledi priprava dokumentov za elektronsko
obdelavo, kjer se jih izloči iz registratorjev ali
map ter se jim odstrani sponke. Sledi skeniranje, nato pa sta na vrsti zajem in vnos metapodatkov (ročno ali avtomatsko indeksiranje), po
katerih bomo lahko pozneje našli dokument v
dokumentnem ali arhivskem sistemu, postopek
pa se konča s kontrolo pravilnosti indeksiranih
dokumentov.
Digitalni zajem gradiva ni omejen samo na
dokumente A4-formata, torej tipično poslovno dokumentacijo, kot so računi in pogodbe.
moj mikro | 11 | november | 2007

PREŽIVETI ...

Čeprav svet nekako stoji na medsebojnem
poslovanju, pa ne smemo pozabiti dokumentacije, ki ni komercialne narave. Bistvenega pomena je tudi digitalni zajem in hramba tehnične dokumentacije velikih formatov. Prostorski
podatki za geografske informacijske sisteme in
tehnične informacijske sisteme so malce zahtevnejši za hrambo in za te so potrebne roke
strokovnjakov.
Na voljo že imamo možnost skeniranja kartografske in tehnične dokumentacije, geolociranja
prostorskih podatkov (transformacija rastrskih
datotek v realni, zemeljski koordinatni sistem),
podjetja ki opravljajo tovrstne storitve, pa ponujajo tudi vektorizacijo grafičnih podatkov
kakor tudi natis zemljevidov in načrtov. Star,
zapacan, navidezno raztrgan gusarski zemljevid
s starinskimi oznakami in simboli na sodobnem
visokokakovostnem papirju z brezhibnimi robovi
je lahko krasno darilo za navdušence zgodovine
ali pomorščake. Morda pa večji vtis naredi, če si
predstavljamo konflikte med lastniki posestev ob
morebitni ujmi, potresu ali podobni katastrofi,
ko odplakne kos zemlje in morebiti uniči ključne
zemljevide v lokalni upravni enoti. Tudi v podobnih primerih je treba priti stvarem do dna. Zato
slovenska podjetja, ki omogočajo digitalizacijo
večjih formatov in imajo vso potrebno opremo,
ponujajo tudi izpis ali izris teh dokumentov.



podatki in naravne katastrofe

V Sloveniji je nekaj podjetij, ki
ponujajo storitve arhiviranja v
klasični obliki ali na mikrofilmu, storitve
zajema gradiva v e-obliko, elektronsko
hrambo, e-vložišče, elektronsko obdelavo
velikih formatov in drugo.

Pomnilniški sistem EMC
za upravljanje fiksne
vsebine

Optični bralnik za stara knjižna gradiva

KNJIŽNIČNO GRADIVO

Knjižnično gradivo, stari zemljevidi, stari izvodi časopisov z dolgo tradicijo, zemljiške knjige,
matične knjige in podobna gradiva so bistvenega pomena za nekakšno ohranjanje nadzora
nad tokom zgodovine (čeprav jo utegnejo ravno
ti spreminjati) in so bistvenega pomena za dokazovanje dejanskega stanja. Z digitalizacijo se
jim poveča ohranjenost, kajti po opravljenem
zajemu v elektronsko obliko je do njih mogoč
stalen dostop brez fizične obrabe, poškodb in propadanja. Z razpoložljivostjo informacij teh gradiv
v digitalni obliki se omogoči virtualni obisk v
preteklost, obenem pa se poskrbi za podaljšanje
življenjske dobe gradiv.

MIKROFILM ŠE ŽIVI

Mikrofilmi so 16, 35 ali 70 mm široki filmski
trakovi, ki vsebujejo posnetke dokumentov,
primerne za hrambo, branje, tiskanje in uporabo. Ponavadi gre za slike strani dokumentov s
25-kratno pomanjšavo, ki so po vrsti, eden za
drugim posneti na filmski trak. Vsi posnetki se
lahko pretvorijo v pozitive ali negative. To možnost shranjevanja smo velikokrat videli v filmih
in še danes ohranja status najzanesljivejše oblike
dolgoročne hrambe informacij. Imajo zelo majhen obseg in lahko nadomestijo veliko število
registratorjev. Če se odločite podatke prenesti na
mikrofilm, lahko pridobite kar 95 % prostora, ki
so ga prej zasedali registratorji. Tudi tega lahko
hranite v tistem sefu manjšega podjetja, omenjenega zgoraj. Tudi slovenska sodišča priznavajo
mikrofilmane dokumente kot uradne, zato gredo
klasični dokumenti po tovrstni obdelavi na uničenje. Enake mikrofilme je treba hraniti na več
različnih mestih hkrati.

Klasično arhiviranje z regulacijo
temperature in vlažnosti

Skeniranje Slovenskih novic iz leta 1869

UNIČENJE IZVIRNIH DOKUMENTOV

Po digitalizaciji gredo dokumenti v papirni obliki pogosto na uničenje. Ne glede na to, kako
preprosto to sprva zveni, pa mora biti opravljeno
po posebnih predpisih. Narejena morata biti popis uničenega gradiva in zapisnik. Uničiti pa se
ne sme arhivska gradiva, trajno dokumentarno
gradivo, letne obračune in drugo gradivo, pri
katerem tako določajo predpisi. K ponudnikom
te storitve ahko tudi sami pripeljete dokumente
in gredo neposredno v uničenje, čeprav niso bili
arhivirani v njihovih prostorih.

VARNOST

V podjetju MFC-2 je za varnost poskrbljeno
v vsaki fazi obravnave dokumenta. Ob prihodu
dostavnega vozila v nekakšen garažni oz dovozni
prostor se spusti varnostna mreža. V tem primeru
ne pride do nepričakovanega prihoda nepooblaščenih oseb v ta prostor, kadar se dokumenti prelagajo iz transportnega vozila, in tako ostanejo
podatki o naročniku zaupna informacija. Sistem
izhoda oz. vhoda v garažni prostor od zunaj in iz
drugih prostorov podjetja je urejen tako, da so
hkrati lahko odprta le ena vrata in ni možen pre-

hod v druge prostore npr. v trenutku, ko so odprta mrežna vrata za dovoz. Vstop v prostore je
omejen in mogoč le z ustrezno dostopno kartico.
Zaposleni v podjetju imajo dostop samo do tistih
prostorov, ki so v skladu z njihovim delovnim
mestom. V prostore, kjer zaposleni delajo na projektih z višjo varnostno stopnjo, drugi zaposleni
nimajo dostopa. V vseh arhivih je prisotna dobra
opremljenost proti požarom, vzpostavljen je gasilni sistem z internim gasilnim plinom – inergenom, ki ni škodljiv niti za ljudi niti za gradivo. V
klasičnem arhivu je vzpostavljen sistem za ohranjanje primernih klimatskih razmer v prostoru.
Vstop v Disaster Recovery Center je možen samo
skozi impresivna, ogromna vrata, kakršne vidimo
samo v filmih ali v vojaških objektih. Objekt pa
je nadzorovan s 24-urnim video nadzorom okolice stavbe in vstopom v delovne prostore.
Disaster Recovery Center vsebuje pomnilniškee sisteme, namenjene vsebinsko naslovljivemu shranjevanju in upravljanju tako imenovane
fiksne vsebine (CAS – content addressed storage), ki bistveno poenostavlja sistemsko planiranje in upravljanje shranjenih vsebin (tudi v velikosti do nekaj terabajtov ali celo petabajtov).
Sistemi ne uporabljajo običajnih datotečnih
sistemov za shranjevanje vsebin, prav tako pa
aplikacijam ni več treba beležiti fizičnih lokacij
shranjenih podatkov, saj se tem na podlagi posebnih atributov določi enotni identifikator, ki
aplikacijam omogoča lažji priklic. 

77

PREŽIVETI ...

didaktični programi

leg staršev in se skupaj poigrali s programom,
namenjenem nekoliko starejšim, saj si skoraj
vsak otrok želi biti velik.
V vsaki kategoriji je opis izbranega izdelka,
ki je brezplačen, in se poleg tega posebej odlikuje še z uporabno vrednostjo. S tem ni rečeno, da je ta izdelek v svoji kategoriji najboljši,
saj je vse odvisno od tega , kaj potrebujemo
- pomeni pa, da na neki način izstopa in da
njegov preizkus priporočam vsakomur, saj ta
nič ne stane. Poleg tega je priloženih še nekaj
drugih povezav, ki si jih lahko ogledamo.

ZGODNJI ZAČETEK JE POL USPEHA

Psihilogi nam že nekaj desetletij neumorno
trobijo, kako strašansko pomembno je, da se izobraževanje začne zgodaj. In gotovo imajo prav
– otrok ima v prvih mesecih in letih življenja
sposobnosti, o kakršnih lahko odrasli samo sanjamo. Od nesluteno hitrega in učinkovitega
učenja tujih jezikov in matematike do plavanja, smučanja in vseh drugih motoričnih sposobnosti. Kdor misli, da motoričnim sposobnostim uporaba računalnika kaj dosti ne pomaga,
se pošteno moti – mnoge študije so pokazale,
da so mladi ljudje neprimerno bolje pripravljeni na upravljanje vozil in strojev, in celo na izvajanje endoskopskih operacij, kot so bili pred
desetletjem, dvema, tremi ali štirimi. Odgovor
na vprašanje, zakaj je tako, je na dlani: video in
računalniške igrice, od najneumnejših arkad
in strelskih iger dalje, trenirajo tako otrokove
reflekse kot njegovo sposobnost orientacije in
ročne spretnosti. S tem ni rečeno, da morajo
otroci vse ure svojega prostega časa presedeti
pred računalniki in drug drugega streljati v danes že omreženih in grafično izjemno naprednih igricah, vendar ima zdrava doza igričarstva
pomembno vlogo pri razvoju spretnosti.
Uporaba računalnikov v izobraževalne namene še ne dosega obsega, ki bi ga lahko,
Še bolj pa lahko računalnik pripomore k razvoju
bolj intelektualnih in ustvarjalnih talenše več, morala dosegati. Zakaj? Če verjamemo ali ne, žal je še vedno večini ljudi
tov. Takih programov in programskih paketov
izobraževanje tista stvar, ki jim je najbolj odveč, in tega se zavedajo tudi razvijalci
kar mrgoli, saj največ razvijalcev izobraževalizobraževalnih programov - neizpodbitno dejstvo je, da se z dobro 3D »streljačino« nega programja meri prav na najmlajše. To je
tudi precej logično, kajti multimedijsko učenje
zasluži dosti več kot z didaktičnim programom.
s podporo zvoka, slike in besedila je za otroke
še posebej primerno.
Piše : Špela Šalamon
Navidez se tu pojavi težava, saj je večina teh programov v angleščini
spela.salamon@mojmikro.si
in in marsikdo bi pripomnil, da otroci vendar ne znajo angleško. Res je,
da ne znajo, a ne zato, ker se ne bi mogli naučiti. Največkrat starši nimajo dovolj znanja ali časa, da bi otroku čimprej približali ta dandanes nado gre za globalno ponudbo, se ne moremo izogniti angleščini, vse potreben mednarodni jezik, ki je pomemben predvsem zato, ker je
ki je v internetu nedvomno lingua franca. V rabi so predvsem jezik interneta. Brez interneta pa ni življenja, kot vam bo povedal vsak
izrazi »educational software«, »eduware«, »edu-software« in informacijsko osveščen človek. Predvsem mlada generacija, ki se inten»edutainment«. Mnogo teh programov se trudi, da bi bili za- zivno izobražuje, pa je brez njega gola in bosa (tudi starejša generacija bi
bavni, in so marsikdaj zamaskirani v obliki igric. Predvsem tisti, name- bila, če bi se prav tako intenzivno izobraževala, kar bi praviloma morala
njeni najmlajšim. V ponudbi izobraževalnega programja bomo našli vse početi, pa pustimo to debato ...). Naša televizija in kinematografi temu
- od programov, namenjenih devetmesečnim dojenčkom, do tistih, ki problemu dodano prilivajo olje na ogenj z razmahom sinhronizacije vsaso napisani za študente, podiplomce in celo profesorje. Včasih je meja ke risanke in filma, namenjenega mlajšemu občinstvu. Prav programi, ki
med izobraževalnim in uporabniškim programom zabrisana, kar je seve- jih opisujemo, bodo otroku približali angleščino in tudi druge jezike, kar
da logično.
mu bo v šoli in tudi pozneje v življenju pošteno olajšalo naporno učenje.
Pričujuči članek to množico programov razdeli na tri kategorije: tisto Zavedati se je treba, da je osvojitev novih fonemov za kogarkoli, ki ni
za predšolske in zgodnješolske otroke, drugo za starejše osnovnošolce, več predšolski otrok, velika težava, medtem ko je v zgodnjem otroštvu
dijake in študente, in tretjo, v kateri so predvsem programi za odrasle mala malica. Poglejmo si torej primer programa, ki bi nam lahko pri izin populacijo vseh starosti. Seveda pa moramo vedeti, da je ta delitev obraževanju naših nadobudnežev prišel prav, velja pa si zapomniti, da je
zelo groba in da bodo tudi radovedni odrasli našli kaj zase v kategorijah aplikacij podobnega kalibra v internetu za izvoz in se pogumno podati
za tiste, ki še hodijo v šolo; in obratno, otroci bodo zelo radi sedli po- na iskanje.

Iskanje igle v kopici sena

K
78

moj mikro | 11 | november | 2007

PREŽIVETI ...
GCompris

Tisti, ki ste vešči francoščine, ste verjetno prepoznali besedno igro,
ki sestavlja naslov tega programskega paketa. »J’ai compris« namreč po
francosko pomeni »razumem«, kar naj bi bil tudi namen didaktičnega
programja. GCompris je zelo obsežen paket, ki ga sestavlja prek sto možnih aktivnosti, in otroka vpelje v svet računalništva, algebre, znanosti,
zemljepisa, branja, in še mnogih drugih koristnih znanj. Med njimi so
poznavanje na uro, risanje, šahiranje, povezovanje oblik ... Večina teh
aktivnosti je narejena v obliki igric in poskuša otroka zabavati.
Lepo je tudi, da so razvijalci priredili program tako, da deluje v skoraj
vseh računalnikih, tudi tistih, ki ne dohajajo več današnjih štitiinšestdesetbitnih, dvojedrnih in ne vem kakšnih vse še računalniških silakov
(zahteva najmanj 233 MHz, 64 MB RAM-a, 100 MB prostora na disku).
Spodbujajo tudi uporabo Linuxa, saj je za Linux kompleten programski
paket brezplačen. Prav tako deluje v okolju Windows in MacOS-u, čeprav je v tem primeru treba za nekatere aktivnosti doplačati.



didaktični programi

Že zelo zgodaj lahko računalnik
pripomore tako k razvoju motoričnih
sposobnosti kot tudi bolj intelektualnih in
ustvarjalnih talentov.
toliko, kot bi se lahko. Vse kar potrebujemo, je primeren strežnik − to je
lahko velik univerzitetni stroj na stomegabitni liniji ali pa učiteljev star
Pentium na poceni kabelskem internetu – odvisno od števila uporabnikov
oz.učencev, saj je na voljo prosto programje, ki opravlja vse funkcije virtualnega učnega okolja. Seveda obstajajo tudi komercialni programi (najbolj
priljubljen je verjetno Blackboard), ki rabijo istemu namenu, vendar so
brezplačne alternative popolnoma zadovoljive. E-izobraževanje ne le dopolnjuje klasično in pomaga pri njegovi organizaciji, ampak ga lahko v
določeni meri tudi nadomesti. To pomeni večje udobje tako za učitelje kot
za učence, ki lahko svoje obveznosti opravljajo v udobju svojega doma,
prihranek časa in denarja za logistiko, zlasti pa bolj individualen in samostojen način učenja. Učenca, dijaka ali študenta spodbuja k samostojnemu
delu in raziskovanju z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij.

Moodle

Pisani in prijazni GCompris
Namenjen: Šolam, vrtcem, otrokom, starim 2−10 let
Za: V osnovi brezplačen, nizke strojne zahteve, simpatičen, veliko število in raznolikost aktivnosti
Proti: Različica za Windows ima omejeno število aktivnosti, nekoliko zastarel
Cena: Osnovna različica brezplačna
Spletni naslov proizvajalca: http://gcompris.net/
In še ...
www.babywow.com/ − Za tiste res najmlajše, od devetih mesecev do treh let.
www.synergycreations.com/yesican/index.html − Tudi ko še ne znamo brati, znamo
razmišljati (Mac).
www.flixprod.com/software.html − Bogata izbira programčkov za izobraževanje otrok.
www.knowledgeadventure.com/jumpstart/ − Matematika, branje, logika.
www.knowledgeadventure.com/mathblaster/ − Zabavna matematika.
www.terc.edu/work/423.html − Zoombinis, serija izobraževalnih igric.
www.mobygames.com/game-group/carmen-sandiego-series − Znamenita Carmen
Sandiego nas je zabavala že v osemdesetih.
www.heartsoft.com/− Več kot 70 različnih programov.
www.inspiration.com/ − Učenje vizualnega načina razmišljanja in informacijske
pismenosti.
www.adventus.com/products/cmj.php − Vstop v svet glasbe.
www.helpme2learn.com/products.htm − Branje in številke.

TA ŠOLA ...

Mnogo ljudi misli, da se uporaba didaktičnega programja konča z
usvojitvijo osnovnih znanj, ki jih pridobimo v otroštvu. Nič ne bi moglo
biti dlje od resnice. Vsak resen študent že ve, da vsi večji učbeniki poleg
knjige vsebujejo CD ali DVD z bolj ali manj uporabnimi dodatnimi vsebinami – filmčki, animacijami, interaktivnimi programčki in podobnim.
To žal v srednješolskih učbenikih še ni prešlo v splošno prakso, vendar se
približujejo tudi časi, ko bodo pisci učbenikov za dijake »izumili« optične medije. Vsaj upamo lahko na takšen napredek.
Če bi se tu odločila za opis kateregakoli takšnega programa, bi vsem
drugim napravila krivico. Zato raje predstavljam nekaj, kar se mi zdi še
pomembnejše – sistem za virtualno učenje. E-izobraževanje je dandanes
že kar dobro poznan pojem, žal pa se v praksi ne uporablja niti približno

Moodle (Modular Object-Oriented Dynamic Learning Environment,)
je pametna pogruntavščina izpod prstov množice programerjev z vsega
sveta, s središčem v Avstraliji. Je brezplačna, odprtokodna platforma
za e-izobraževanje (Course management system, Learning management
system). Ima kar zajeten krog uporabnikov – več kot deset milijonov. Še
celo veliki Amazon.com mu zaupa izobraževanje svojih zaposlenih.
Med drugim podpira forume, besedila, bloge, wiki, ankete, klepet,
koledarje dogodkov, galerije, učenci si lahko prenašajo domače naloge in gradiva in nazaj pošiljajo opravljene naloge. Učiteljem omogoča
urejanje različnih tečajev in učnih programov, njegovo funkcionalnost
pa lahko tudi po mili volji razširimo z uporabo vstavkov (plugin), ki so
prav tako brezplačni. Najboljše pri tem sistemu je prav to, česar si želimo
še marsikje drugje – modulska zgradba. Tako mu lahko kdorkoli dodaja
funkcije, in to v končni fazi pomeni, da lahko izberemo točno to, kar potrebujemo, in nam ni treba za seboj vlačiti balasta, kot se to rado dogaja
s komercialnimi programi.
Tako kot mnogo odprtokodnih programov, Moodle ni izbirčen pri
operacijskih sistemih – ustrezajo mu Unix, Linux, FreeBSD, Windows,
MacOS X, NetWare in skoraj karkoli drugega, kar podpira PHP.
Resnično ni razloga, zakaj učitelji in učenci ne bi uporabljali tako
uporabnega, enostavnega in povrh še brezplačnega orodja. Ne glede na
to, ali gre za osnovnošolsko »tršico« ali pa za univerzitetnega profesorja.
Morda se kdo boji uporabniške neprijaznosti orodja, ki je odprtokodno.
Brez skrbi, če bi bila namestitev in uporaba tako zamotana, ga ne bi
uporabljalo deset milijonov ljudi po vsem svetu. Moodle ni le enostaven
in pregleden za uporabo, ampak ima tudi nadvse simpatičen uporabniški
vmesnik. Ta ne bo ugajal samo računalniškim navdušencem in navdušenkam med študenti, učenci ali dijaki, ampak tudi njihovim najbolj
punčkastim sošolkam, ki vztrajno trdijo, da računalniki že niso zanje.
In koliko je stvar velika? Prenesli si bomo datoteko, veliko okrog deset
megabajtov. Če imate še vedno zaprta usta, nimate srca.
Takole je videti
online tečaj,
narejen v Moodlu.
Namenjen: Učiteljem in profesorjem
vseh vrst in njihovim
učencem
Za: Brezplačen, odprtokodni, modulski,
prijazen, enostaven,
praktičen, majhen
Proti: Težko kaj.

79

PREŽIVETI ...

didaktični programi

Morda mu manjka elegance in mestoma stabilnosti komercialih alternativ.
Spletni naslov proizvajalca: http://moodle.org/
In še ....
www.amath.com/ − Nepogrešljiva matematika.
www.atlasofworldhistory.com/ − Atlas sveta skozi stoletja
www.agri-ed.com/ − Program za kmetijsko izobraževanje
www.cybered.net/ − Naravoslovje za osnovno in sredjno šolo
www.factsonfile.com/ − Še en naravostovni komplet
www.crocodile-clips.com/phys.htm − Fizika
www.shatters.net/celestia/ − Astronomija. Priporočam vsem, ki jih zanima vesolje.
www.18software.com/products.htm − Geologija, obča geografija
www.acesxprt.com/products.html − Spet matematika
www.geogebra.org/cms/ − Matematika s poudarkom na geometriji. Odličen brezplačen program.
www.adventus.com/products/etc.php − Program za urjenje posluha in učenje teorije
glasbe

KONEC ŠOLANJA, KONEC UČENJA!

Ali pač? Tudi tisti, ki jim usvajanje novih znanj ni eden od priljubljenih načinov preganjanja odvečnega časa, se dandanes ne morejo več
izogniti dodatnemu izobraževanju. Je že tako, da se svet danes vrti z drugačno hitrostjo, kot se je pred stotimi leti. Vsakdo, ki iz varnega zavetja
izobraževalnih ustanov splava v kruto realnost, kaj hitro spozna, da je
njegovo znanje s fakultete bolj malo vredno, predvsem pa s svetlobno
hitrostjo postaja zastarelo. Kaj storiti? Seveda se rednemu poseganju po
knjigi ni moč izogniti, prav tako nikomur ne bo prihranjeno brskanje
po internetu. Pa vendar nam didaktično programje tudi po zaključku
našega šolanja ponuja nekaj možnosti, da si usvajanje novih znanj popestrimo.
Spet je na voljo kopica programov. Po katerih bomo posegli, je odvisno predvsem od tega, kakšno znanje želimo pridobiti oziroma kaj nas
zanima.
V veliko pomoč nam je lahko spletna stran www.educational-software-directory.net/. Kot že njen naslov pove, je stran imenik didaktičnega
programja različnih vrst. Nekaj podobnega je tudi stran www.edu-soft.
org/index.php, ki nam poleg vsakega programa postreže še z vrsto licence,
ceno, velikostjo in datumom izida, žal pa je zelo malo programov na
strani brezplačnih.



Približujejo se časi, ko bodo tudi pisci
učbenikov za dijake »izumili« optične
medije, šole pa v svoje programe vključile
tudi e-izobraževanje.
Ker po končani šoli že marsikaj vemo, ali pa si vsaj tako mislimo, nam
zelo prav pridejo razna referenčna orodja, kot so slovarji in enciklopedije. S temi si lahko pošteno pomagamo, če vemo, kaj iščemo. V nasprotnem primeru pa se znajdemo v škripcih, iz katerih nas lahko reši samo
program, ki ima obliko klasičnega izobraževalnega programa in nas vodi
vso pot do pridobitve novih znanj. K sreči tudi v tem primeru nismo
na suhem. Ker je obseg znanj, ki jih utegne potrebovati odrasel človek,
milo rečeno, neskončen, se zatekam k opisu programskega paketa, ki
vsebuje kup različnih programčkov.

KDE Edutainment

Uporabniki Linuxa z namizjem KDE po vsej verjetnosti že poznajo
KDE Edutainment, ki v osnovni različici vsebuje programe: KHangMan
(vislice), KEduca (orodje za ponavljanje snovi in pripravo na izpite),
KLatin (program za interaktivno učenje latinščine, KLettres (program
za učenje jezikov, namenjen otrokom in začetnikom), KTouch (učitelj
desetprstnega ali slepega tipkanja), KMessedWords (program, s katerim
urejamo črke v besede). Še več tovrstnih programov nam je na voljo na
njihovi spletni strani.
Programčki KDE Edutainment so primerni tako za odrasle kot tudi za

80

otroke, z njihovo pomočjo pa se pridobivamo znanja z mnogo različnih
področij: številnih tujih jezikov, matematike in geometrije, zemljepisa,
desetprstnega tipkanja, kemije, fizike in astronomije in tako dalje. Vsebuje pa tudi mnogo drugih uporabnih orodij in zabavnih igric. Vsi programi so oblikovani tako, da so privlačni, pisani in zabavni, in gotovo ne
bodo dolgočasili ne vas in ne vašega naraščaja.
Tisti, ki nimate v računalniku nameščenega Linuxa z namizjem KDE,
boste žal morali s pomočjo emulatorja Cygwin (www.cygwin.com/) poganjati KDE v okolju Windows, ali pa počakati na podporo KDE-ju v
Windows, kar naj bi se po obljubah razvijalcev zgodilo kaj kmalu (vsi
vemo, kaj te besede pomenijo, ko jih slišimo od razvijalcev strojne opreme).
Eden od ciljev ekipe projekta KDE Edutainment je tudi uporaba v
šolah, za kar so ti programčki zaradi svoje brezplačnosti, nizkih strojnih
zahtev in možnosti prilagajanja (projekt je seveda tudi odprtokodni)
idealni za uporabo v srednjih in osnovnih šolah, določeni od programov
pa bi bili primerni celo za vrtce. Prav v tem je čar KDE Edutainment –
razumejo ga lahko tako otroci kot odrasli, in najlepše bi bilo videti, da za
računalnik sedejo in se igrajo skupaj. Namesto pred televizijo lahko vsa
družina preživi marsikateri zabaven in poučen večer ob računalniku.

Nekaj programčkov iz zbirke KDE Edutainment v teku.
Namenjen: Vsem, ki bi se radi naučili kaj novega, otrokom, staršem, učiteljem,
šolam ...
Za: Brezplačen, odprtokodni, vsebuje veliko različnih programov, nizke strojne
zahteve, zabaven
Proti: Ni na voljo za Windows
Spletni naslov proizvajalca: http://edu.kde.org/
In še ....
http://en.wiktionary.org/wiki/Main_Page − Wiki slovar
www.m-w.com/ − Merriam−Webster, imenovan »princ med slovarji«
http://foldoc.org/ − Slovar izrazov, povezanih z računalništvom
http://en.wikipedia.org/ − Nečesa ne veste? Brez skrbi. Wikipedija ve.
www.britannica.com/ − Še ena dobra enciklopedija.
http://encarta.msn.com/ − Enciklopedija, bogato opremljena z multimediji.
www.verbix.com/ − Programček za učenje glagolov v vseh možnih jezikih.
www.adventus.com/products/psp.php − Bi se radi naučili igrati na klavir? Začnete
lahko tu.
www.mackiev.com/ − Uporabniki Macintoshev lahko tu najdete 3D- vremenski
globus, bogato opremljeno multimedijsko enciklopedijo, in nekaj izobraževalnih
programčkov za vaše otroke, da vam bodo dali mir.
www.spacejock.com/yBook.html − Morda vas ta »emulator papirja« ne bo naučil
mnogo, gotovo pa vam bo olajšal branje e-knjig.
www.goldenstarebooks.com/royalculinarypackage/ − Želite postati kuharski mojster?
S tem programom boste gotovo postali boljši kuhar ali kuharica.

moj mikro | 11 | november | 2007

PREŽIVETI ...

didaktični programi: MSW Logo

Programiranje za najmlajše
Logo je programski jezik, ki je nastal z namenom, da omogoči
zgodnje učenje računalništva. Pri njegovi zasnovi je Seymor
Papert sodeloval s pedagogi in strokovnjaki s področja
umetne inteligence in računalništva.
Piše : Jasna Lampe
jasna.lampe@mojmikro.si

I

me logo izvira iz grške besede logos, ki pomeni beseda ali misel. Avtorji loga so ustvarili jezik, ki povezuje način programiranja in način
človekovega razmišljanja.
V Slovenijo je logo prišel sredi osemdesetih let s hišnimi računalniki
Spectrum in Commodore 64. Na Institutu Jožef Stefan so v okviru skupine
RRT na Odseku za uporabno matematiko z računalniškimi krožki pričeli s
spoznavanjem loga že leta 1985.
Programski jezik logo otroke spodbuja, da probleme rešujejo z razstavljanjem na manjše in lažje rešljive enote. Z logom lahko rešujemo vse vrste
problemov, njihovih osnov pa se najlažje naučimo s pomočjo »želvje grafike« oziroma želvice, s katero rišemo, hkrati pa za to ne potrebujemo matematičnih in drugih znanj. Otroci lahko z enostavnimi programi ustvarijo
privlačne slike.

KAJ JE MSW LOGO

MSW Logo je program, ki
deluje v grafičnem okolju MS
Windows. Zanj ni potrebna
nova strojna oprema, zadostuje
že osebni računalnik s procesorjem 386, okoljem MS Windows
3.1 in 150 MB trdim diskom.
Orodja MSW Loga, uporabljena v tem članku, so primerna
predvsem za predšolske otroke in otroke v prvi triadi osnovne šole, saj
omogočajo uspešno rabo tudi tistim, ki še ne znajo brati. Program MSW
Logo je prosto dostopen v internetu. Ko si ga uspešno namestimo v računalnik, si na namizju ustvarimo ikono Logo, ki si jo otroci hitro zapomnijo. S klikom nanjo se nam odpre okno, kjer v ukazni vrstici vpišemo
msp in pritisnemo Enter. Odpre se nam novo okno, ki nam ponuja štiri
orodja.

ORODJE MSR

S pomočjo orodja MSR sestavljamo programe za risanje.
Program je zanimiv, saj lahko z
enostavnimi programi ustvarimo privlačno sliko. Rišemo s pomočjo želvice. Želvica je majhen
trikotnik, ki je usmerjen v smeri
puščice in se pojavi v oknu, ko
sprožimo orodje MSR.
Orodje nam odpre okno s posameznimi ukazi, številkami za štetje korakov, koti in ukazi za izvajanje. Če kliknemo na nastavitve, najdemo tam
ukaze za nastavitev debeline peresa, (pripravljenih je osem različnih debelin peresa 1, 2, 3, 4, 6, 8, 32, vmesne dobimo s premikom drsnika), barve
peresa, barve lika in barve ozadja.
Želvica je na začetku v izhodišču na sredini zaslona in gleda proti zgornjemu robu. Premikamo jo z različno dolgimi koraki naprej in nazaj, z izbranimi koti jo obračamo levo in desno, želvica pri tem za seboj vleče črto
in ustvarja sliko. Spreminjamo lahko debelino peresa, ki ga po potrebi tudi
dvignemo, lahko pa tudi barvamo. Želvico lahko vedno vrnemo v izhodiščni položaj z ukazom Domov.

ORODJE MSG

Prav tako kot MSR tudi orodje MSG poženemo s klikom na
gumb. S pomočjo tega orodja
lahko napišemo računalniški
program za glasbo. Po kliku se
nam odpre okni s klavirskimi
tipkami in gumbi za izbiranje
not, tempa ter ukazi za izvajanje.
V grafičnem oknu nam želvica
slikovno predstavi izbrane note (višino tona z barvo, dolžino tona pa z višino stolpca). Tone na klavirskih tipkah in ukaze izbiramo s kliki na gumbe.
Program sestravimo, vedno kliknemo na gumb Konec.
S pomočjo tega programa otroci spoznajo, da zna želvica tudi igrati na
klavir, spoznajo, da so pesmice sestavljene iz različno visokih in različno
dolgih tonov.

ORODJE MSZ

S pomočjo tega orodja otroci poglabljajo in razširjajo znanje za risanje
enostavnih zgodb, pri katerih so uporabljali orodje MSR. Tu otroci sestavljajo računalniške programe, s
katerimi želvica izdela risane
zgodbe.
Program MSZ odpre okna z
gumbi, na katerih so ukazi (Naprej, Nazaj, Nova vrsta, Slika1,
Slika2, Slika3, Besedilo, Zgodba in Konec), okno Koraki
(številke od 1 do 10, 15, 20,25,
in 30) in okno Risba s tremi
gumbi (1, 2, 3).
Z orodjem MSZ lahko sestavimo računalniški program, s katerim bo želvica izdelala risano zgodbo z največ tremi različnimi sličicami. Orodje MSZ
nam pomaga pri sestavljanju računalniškega programa za risano zgodbo,
tako da napišemo module za risanje slik s pomočjo programa, ki je podoben
orodju MSR. Program poskrbi, da potem, ko želvica nariše sliko, gleda v
pravo smer in da je pero dvignjeno, ko se želvica premika po besedilu ali
slikah.

ORODJE MSA

Orodja MSA odpre okno z
gumbi, na katerih so ukazi (Premikanje levo, Premikanje desno,
Premikanje dol, Premikanje gor
In Konec), okno Sestavljanje
programa za risanje slike s tremi
gumbi (Nariši sliko, Povečaj sliko, Pomanjšaj sliko).
Z orodjem MSA lahko sestavimo računalniški program, s katerim bo želvica izdelano sliko premikala v
izbrani smeri. Program MSA nam pomaga pri sestavljanju računalniškega
programa za animacijo tako, da napišemo modul za risanje slike s pomočjo
programa, ki je podoben orodju MSR.
Program logo nam poleg programiranja ponuja tudi vrsto didaktičnih
programov, o tem pa več v naslednji številki.
Literatura:
Rovtar, B., Poljšak, S., 2000: Računalniški krožek Logo 1, Priročnik za
malo šolo, RRT: Ljubljana
Rovtar, B., Poljšak, S., 2000: Računalniški krožek Logo 4, Priročnik za
risane zgodbe in animacijo, RRT: Ljubljana



81

V PRAKSI

fotografiranje v praksi: arhitekturni motivi

Od koče
do nebotičnika
Med zanimive teme, ki so delo človeških rok, sodi tudi
fotografiranje arhitekture. Pod tem pojmom lahko
zajamemo več motivov, na primer mesta, vasi, zanimive
mestne trge, ulice ali četrti, posamezne stavbe, privlačne
arhitekturne detajle in še in še.
Piše : Iztok Bončina
iztok.boncina@mojmikro.si

F

otografiranje arhitekture ponuja nekaj
možnosti, ki jih lahko raziskujemo in
spoznavamo v večji meri kot pri drugih
motivih. Ena od teh je zelo različen kot
pogleda. Tudi pokrajino lahko ujamemo z raznih strani, a bo potrebno kar nekaj truda, da
bomo Karavanke fotografirali z leve, desne,
s sprednje in z zadnje strani … Arhitekturne
stvaritve pa so že v svojem bistvu objekti treh
razsežnosti, in če naletimo na čudovito gotsko
cerkev, se lahko mirne duše sprehajamo okoli
nje in iščemo najboljši pogled. Še več, pogosto
se lahko povzpnemo na zvonik in stavbo fotografiramo s ptičje perspektive ali pokleknemo
pod mogočnimi vhodnimi vrati in jo »pošljemo« v perspektivo proti nebu. In da prepričam
še zadnje dvomljivce − hiše, palače, cerkve,
gradovi in podobno imajo nekaj, čemur pravimo notranji prostori oziroma strokovno
interier. Ko vstopimo v stavbo, se nam odpre
popolnoma nov svet, ki je fotografsko zelo zanimiv, hkrati pa precej zahteven.

ŠTUDIJ KOMPOZICIJE

Arhitektura je lahko tudi dober »pripomoček«
za študij kompozicijskih prvin, ki nam izboljšajo
posnetke. Stavbe so namreč načrtovali in gradili
mojstri arhitekturne umetnosti, ki se običajno
spoznajo na svoj posel (no ja, so tudi izjeme
...), zato lahko pri mnogih poslopjih opazujemo
skladnost linij, urejenost določenih stavbnih

82



Arhitektura
je lahko
tudi dober
»pripomoček«
za študij
kompozicijskih
prvin, ki nam
izboljšajo
posnetke.
členov, ravnovesje med ploskvami, različna razmerja elementov in drugo.
Ni pa nujno, da se pri arhitekturi omejimo na
fotografiranje posameznih stavb. To zvrst fotografije lahko uporabimo tudi kot dodatek drugim
motivom. Če v prostrano pokrajino, kjer se pred
objektivom širijo polja žita, gozdovi ali morska
obala, vključimo še malo kočo na robu polja ali
ribiško hišico na obali, bo to vsekakor dobrodošel kontrast. Tudi ambicioznega poslovneža
bomo lepše prikazali, če bo v ozadju posnetka vi-

deti mogočno stolpnico, kjer si gospod služi svoj
vsakdanji kruhek.

MUHASTA PERSPEKTIVA

In ko že govorimo o nebotičnikih, bi tu veljalo omeniti verjetno najbolj tipično in izrazito
nevšečnost fotografiranja arhitekture, ki nam
jo zakuha perspektiva. To je navidezno padanje
linij v prostor. Tako kot se črte ulice ali ceste
navidezno stikajo v daljavi, tako tudi robovi visokih stavb ustvarjajo vtis približevanja oziroma
moj mikro | 11 | november | 2007

V PRAKSI

fotografiranje v praksi: arhitekturni motivi

nagibanja. Naše oči, ki so nekako enakovredne
50 mm objektivu, to zaznajo pri višjih poslopjih,
če pa imamo na fotoaparatu širokokotni objektiv
(24 mm, 19 mm, 16 mm …) je pojav viden že pri
nižjih stavbah.
Obstaja nekaj načinov, kako odpravimo ta
zoprni pojav (ki pa ni nujno naš sovražnik, če
ga znamo kreativno vključiti v sliko). Lahko se
nekoliko odmaknemo od stavbe in črte se bodo
počasi zravnale. Če nam uspe, se lahko povzpnemo na višjo točko nasproti želene arhitekture,
na primer v višje nadstropje sosednje stavbe, na
drevo, žerjav na gradbišču, obzidje … .(kdo pravi, da je fotografija konjiček za lene ljudi). Pomaga tudi, če zamenjamo objektiv in nataknemo
kaj daljšega od 50 mm, vendar bomo tako zožili
kot pogleda. Če pa bo postalo fotografiranje arhitekture vaš življenjski poklic, bi mordalo veljalo
razmisliti o nakupu posebnega objektiva, ki mu
strokovno pravimo PC (perspective control −
nadzor perspektive) ali tudi po angleško »shift«
(premakniti, obrniti). Ta objektiv nekoliko popravi padajoče linije in jih navidezno izravna.
Žal še niso izumili naprave, s katero bi popravili
ali izravnali visoko ceno tega objektiva. Res lahko naš končni rezultat nekoliko izboljša zvesti
Photoshop, vendar tudi ta kralj programov za
obdelavo fotografij ne zmore čudežev pri preveč
popačenih posnetkih.

ČE NAM MOTIV
NI VŠEČ ...

Slavni
fotograf
Robert Capa je nekoč dejal, da »če nam
motiv ni všeč, stopimo bližje«. Čeprav
je takrat verjetno
fotografiral
kakšno
privlačno lepotičko,
lahko ta izrek odlično
uporabimo pri fotografiranju arhitekture.
Odkrili bomo množico pisanih detajlov,
ki so včasih še zanimivejši kot sama stavba.
Okna, vrata, ograje,
balkoni, strehe, okrasi, vse to bo dober fotograf
podrobno opazoval in v mislih ustvarjal izreze, ki
jih bo potem zabeležil na film ali tipalo. Če je
stavba visoka ali oddaljena, si pri izrezih pomagamo s teleobjektivom.
Poleg razmišljanja o oblikah, linijah in njihovi
skladnosti, bomo pozornost usmerili tudi k primerni svetlobi. Svetloba, ki prihaja izza našega
hrbta, bo naredila sivo pročelje kraške hiše dokaj
neizrazito, v stranski svetlobi pa bo isto pročelje
zažarelo v vsej svoji hrapavi lepoti. Pri pokrajini

smo ugotovili, da je najlepša zgodnja dopoldanska in pozna popoldanska sončna luč. V ozkih
mestnih ulicah, med visokimi stavbami si s tako
svetlobo ne moremo kaj dosti pomagati. Raje
počakajmo, da bo sonce nekoliko višje in bo posijalo v pročelja stavb ter tako razsvetlilo ulico.
V nekaterih mestih je zelo lepa tudi kombinacija
rumenih ali belih uličnih svetilk, ki jih prižgejo v
mraku ter večernega, sivo-modrega neba. Paziti
pa moramo na primeren trenutek, da so luči že
prižgane, nebo pa še ni pretemno. 

83

V PRAKSI

GNU/Linux

Kaj je dobro vedeti
pred odločitvijo
za prehod
Razlogov, zakaj bi nekdo hotel zamenjati operacijski sistem, je lahko več.
Nekateri se pogumne poteze lotevajo ob nakupu novega računalnika,
drugi takrat, ko gre kaj hudo narobe (pa naj bo krivec za to virus,
strojna napaka ali pa kaj tretjega), iz gole jeze nad operacijskim
sistemom, ki je trenutno v uporabi, ali zgolj iz radovednosti.
Piše : Robert Klinc
robert.klinc@mojmikro.si

Č

e se vam zgodi karkoli od omenjenega, se pojavi idealna priložnost
za brezskrben preizkus katere od distribucij GNU/Linuxa. Vendar pa
menjavo operacijskega sistema, zlasti če ga
uporabljamo vrsto let, ponavadi spremlja nekaj strahu, zato bomo v tem članku poskusili
odgovoriti na osnovna vprašanja, ki si jih je v
takšnem primeru dobro zastaviti.

KAKO PREIZKUSITI
IN NE IZGUBITI PODATKOV?

Radovednemu uporabniku danes ni več težko
preizkusiti katere od različic GNU/Linuxa. Praktično vse pomembnejše distribucije ponujajo
tako imenovane žive CD-je (live CD), ki omogočajo, da operacijski sistem zaženete s CD-ja,
vaš trdi disk in primarni operacijski sistem, če je
nameščen, pa ostaneta nespremenjena in nedotaknjena. Tako se lahko na najboljši način in do
podrobnosti seznanite z morebitno novo pridobitvijo. Omeniti velja, da lahko z živo različico
dostopate tudi do datotek na trdem disku (lahko
poslušate glasbene datoteke, gledate video datoteke, pregledujete dokumente in podobno.),
pisanje na trdi disk pa praviloma (če na vašem
trdem disku počiva datotečni sistem NTFS) ni
možno. Tako je možnost, da bi šlo kaj narobe,
praktično nična.
Dodaten plus je dejstvo, da so distribucije GNU/
Linuxa praviloma brezplačne, zato lahko sliko
CD-ja (ali DVD-ja) brezplačno prenesete iz interneta in posnamete. Po uporabi lahko GNU/Linux
v računalnik tudi namestite (praviloma je dovolj
klik na ikono na namizju), če pa vam ni všeč, enostavno odstranite CD in računalnik ponovno zaženete. In že je vse vrnjeno v prvotno stanje.

KAKO JE S SLOVENSKIM JEZIKOM?

Da GNU/Linux do zdaj ni prav množično prišel
na namizja uporabnikov, sta v največji meri krivi
njegova zapletenost uporabe in neprevedenost. A
to se kar hitro spreminja. Sistem v zadnjem času
postaja do uporabnikov čedalje prijaznejši, zato ne
čudi, da govori tudi slovensko. Pri tem gre precej

84

dlje od prevoda sistema in namizja, saj je prevedena velika večina posameznih aplikacij, slovenski
jezik pa se namesti skupaj z izbrano aplikacijo (če
je prevod na voljo). Prav tako glede jezika nismo
omejeni in vsak uporabnik našega računalnika
lahko izbere jezik, ki ga želi.

KAKO SE
PRIPRAVITI
NA POPOLN
PREHOD?

Preden se odločimo
za selitev na drug operacijski sistem, se je
vedno dobro vprašati,
Orodna vrstica v
kako bomo v novem
slovenskem jeziku
okolju opravljali vsakdanje stvari in katera orodja bomo pri tem uporabljali. Že malce podrobnejši pregled ponujenih
orodij katere koli distribucije pokaže, da z vsakdanjimi opravki pretiranih težav ne bi smelo biti, saj
je za vsako nalogo na
voljo več rešitev.
Na prehod na GNU/
Linux pa se lahko začnemo pripravljati že
prej, saj so na voljo
programi, ki obstajajo
tako za operacijski sistem Windows ko tudi
GNU/Linux, Unix ali
MacOS. Če uporabljamo recimo sistem Windows, lahko poskusimo
namesto
brskalnika
Internet Explorer uporabljati brskalnik Firefox ali Opera, namesto
poštnega odjemalca
Outlook Express uporabljamo
Mozillo
Thunderbird, Microsoft Office pa nadomestimo z brezplačnim pisarniškim
paketom OpenOffice.
org. Vsem omenjenim
programom je namreč Evince

skupno to, da so na voljo tudi za GNU/Linux, in
če se delu z njimi privadimo že na sistemu, ki nam
je znan, bo prehod še toliko lažji.
Pa si poglejmo, kako se lahko s pomočjo orodij
GNU/Linux lotimo nekaterih vsakdanjih opravil.

PREGLEDOVANJE
DOKUMENTOV PDF

Pregledovanje dokumentov PDF je z GNU/Linuxom sila preprosto opravilo, pri tem pa lahko
uporabimo več rešitev. Če denimo uporabljamo
namizno okolje Gnome in se ne želimo ukvarjati

moj mikro | 11 | november | 2007

V PRAKSI

GNU/Linux

z nameščanjem dodatnih programov, lahko uporabimo privzeto nameščen pregledovalnik dokumentov, imenovan Evince. Ta omogoča pregled
dokumentov formatov PDF, PostScript, DJVU,
TIFF in DVI, cilj njegovih razvijalcev pa je, da bi
bil enotna rešitev za pregledovanje vseh formatov
dokumentov znotraj namiznega okolja Gnome.
Evince svojo nalogo opravlja dobro. Odpiranje datotek je hitro, iskalnik deluje dobro, prav
tako predogled strani na levi strani pregledovalnika, motijo le občasna zakasnitev prikaza strani
pri velikih PDF datotekah. Zelo podoben je tudi
preprost pregledovalnik datotek PDF ePDFView, ki se mu trudi biti kar se da podoben, le da
pri tem ne uporablja knjižnic Gnome.
Nekoliko drugačen je pregledovalnik xPDF,
ki ga odlikujeta izjemna hitrost odpiranja dokumentov in špartanski grafični vmesnik, ki
nekoliko spominja na čase Windows 3.11.
Teče na skoraj vseh operacijskih sistemih *nix,
njegova posebnost pa je, da je, čeprav originalna različica upošteva omejitve DRM (omejitev oziroma preprečevanje kopiranje, tiskanja
in pretvarjanja nekaterih dokumentov PDF),
ob pomoči določenih ‘popravkov’ zmožen te
tudi ignorirati. Poleg programa z grafičnim
vmesnikom vsebuje tudi nekaj podprogramov,
ki ne potrebujejo namiznega okolja, med njimi
program za luščenje slik iz datotek PDF in program za pretvorbo PDF-jev v PostScript.

Pregledovalnik slik Eye of GNOME

Njegova izrazita prednost je hitrost
nalaganja slik, slabosti pa sta pomanjkanje dodatnih funkcij (pričakovali
bi vsaj možnost spreminjanja velikosti slik in pa obrezovanja) in majhen
izbor podprtih formatov za shranjevanje. Čeprav je nabor možno razširiti, so privzeto podprti le BMP, ICO,
JPEG in PNG.
Naprednejših funkcij pa zagotovo
ne manjka urejevalniku fotografij FSpot, ki ga razvija podjetje Novell.
Ponuja namreč vse osnovne funkcije,
kot so obrezovanje, vrtenje in spreminjanje velikosti, kot tudi nekoliko
naprednejše: odstranjevanje rdečih
oči, upravljanje z različicami in popravljanje barv (svetlost, kontrast,
odtenke, saturacija, temperatura) ter
označevanje slik (tagging) in izvažanje
metapodatkov EXIF in XMP.
Fotografije lahko uvozimo tako s
trdega diska kot tudi neposredno iz
kamere ter celo iPoda, podpira pa
večino slikovnih formatov, med njimi
vse najbolj priljubljene. Njegova posebnost je sposobnost izvoza fotografij,
saj jih zna med drugim izvoziti tudi v

Pregledovalnik xPDF

Pri uporabi se obnese precej dobro. Odpiranje
je bliskovito, v primerjavi s programoma Evince
in ePDFView xPDF nima težav pri nalaganju velikih (in dolgih) dokumentov, prav tako dobro
deluje iskalnik. Praktično edina zamera gre zastarelemu vmesniku.

PREGLEDOVANJE SLIK

Namiznemu okolju Gnome je privzeto priložen
pregledovalnik slik Eye of GNOME. Program
se odlično obnese kot osnovni pregledovalnik,
čemur je tudi namenjen. Z njim lahko gledamo
tako posamezne slikovne datoteke kot tudi večje
zbirke bitnih slik, saj privzeto podpira celo vrsto
slikovnih zapisov, med njimi tudi vse najbolj priljubljene: BMP, GIF, JPEG, PNG, TIFF ter ICO.

Flickr in Google Picaso, pa
tudi na CD.
Kljub vsem priboljškom,
ki jih premore F-Spot, pa je,
kot kaže, glavni zmagovalec v tej kategoriji progam
gThumb. Ta omogoča brskanje po trdem disku, pregledovanje in združevanje
slik v kataloge, ali pa pregled fotografij kot samodejno predstavitev. Vse mape s
slikami in katalogi so lahko
označeni z zaznamki, slikam
lahko dodamo komentarje.
Vanj so vključene vse
osnovne možnosti urejanja
slik, kot so recimo vrtenje,
spreminjanje
velikosti,

Urejevalnik fotografij F-Spot

Pregledovalnik slik gThumb

obrezovanje, pa tudi spreminjanje barv, svetlobe in
kontrasta, če jih naštejemo
samo nekaj. Prav tako lahko kopiramo, prestavljamo,
brišemo in podvajamo slike, lahko jih tiskamo, povečamo, jim spremenimo
format, lahko pa jih tudi
paketno
preimenujemo.
Zelo uporabna je možnost
izvoza v spletne albume,
pri čemer lahko uporabimo
vnaprej pripravljene grafične predloge.
Program uporablja isto
podatkovno zbirko kot datotečni upravljalnik Nauti-

85

V PRAKSI

GNU/Linux

lus (privzet v namiznem okolju Gnome), kamor
shranjuje sličice predogleda in ne porablja dodatnega prostora, prav tako pa pohitri predogled
slik. Tako kot F-Spot zna uvažati slike neposredno iz fotoaparata in izvažati na CD- kot tudi na
DVD-medije.

OGLED VIDEO DATOTEK

Uradni predvajalnik video datotek namiznega
okolja Gnome je Totem. Kljub temu je zmožen
opravljati le osnovne naloge, kot so prikazovanje
seznama predvajanja, celozaslonski način prikaza, iskanje, predvajanje podnapisov, upravljati pa
ga je mogoče tudi prek tipkovnice.
Upravljati zna tako z DVD- kot tudi VCD- in
digitalnimi CD-nosilci, podpora video in avdio
datotekam pa je odvisna od naloženih kodekov.
Tako kot gThumb je povezan z urejevalnikom datotek Nautilus in skrbi za predogledne sličice filmov, prav tako uporablja isto podatkovno zbirko.



V primerjavi z drugimi operacijskimi sistemi so
praktično vsi programi na voljo brezplačno, povezljivost
je zagotovljena, sistem pa je popolnoma prilagodljiv.
Client) predvajalnik multimedijskih vsebin,
ki predvaja skoraj vse video in avdio zapise
(MPEG-1, MPEG-2, MPEG-4, DivX, MP3 in
OGG), DVD, VCD, prav tako pa lahko deluje
tudi kot strežnik za oddajanje tokov enemu ali
več sprejemnikom. Ker je prenosljiv, lahko praktično identičen program srečamo skoraj na vseh
operacijskih sistemih.
Pri predvajalniku VLC moti predvsem nekoliko okorno in zapleteno upravljanje, navduši pa
dejstvo, da je zmožen predvajati skorajda vsak
avdio in video zapis (neodvisno od naloženih
kodekov). Predvsem zaradi slednjega je eden od
predvajalnikov, ki ga moramo imeti, če ne kot
prvi pa vsaj kot drugi medijski predvajalnik.
Ne nazadnje pa je treba omeniti še MPlayer,
prvo izbiro mnogih uporabnikov GNU/Linuxa.
Tako kot VLC teče na mnogih sistemih in predvaja večino oblik zapisov (med njimi MPEG/
VOB, AVI, Ogg/OGM, VIVO, ASF/WMA/
WMV, QT/MOV/MP4, RealMedia, Matroska).
Gledamo lahko VideoCD, SVCD, DVD, 3ivx,
DivX 3/4/5 in celo WMV-datoteke, pomembna
značilnost pa je tudi široka paleta podprtih izhodnih gonilnikov.

Video predvajalnik Totem

Ni odveč podatek, da zanj obstaja vtičnik za brskalnike Mozilla, kar omogoča predvajanje video
datotek znotraj brskalnika, vendar pa ta, roko na
srce, ne deluje vedno najbolje. Sam predvajalnik
kljub temu deluje dokaj dobro, vseeno pa je treba
priznati, da včasih (denimo ob predvajanju določenih tipov datotek) iz nerazumljivih razlogov
odpove (in to kljub vključenim kodekom).
Ta problem rešuje naslednji na seznamu video predvajalnikov – VLC (nekoč VideoLAN
Predvajalnik MPlayer

Njegovi največji prednosti sta hitrost in robustnost, saj v večini primerov deluje precej bolje kot delujeta VLC in Totem.

ZA KONEC

Ogledali smo si nekaj programov, s katerimi
lahko na GNU/Linuxu listamo po dokumentih
PDF, pregledujemo slike in gledamo filme, ponudba pa je seveda še precej večja. Podobno kot
za opisana opravila velja tudi za drugo – poslušanje glasbe, računanje, pošiljanje e-pošte, brska-

Predvajalnik VLC

86



nje po spletu, tiskanje dokumentov, snemanje
ploščkov, ohranjanje stikov MSN Messengerja,
pisanje dopisov, sestavljanje predstavitev in podobno. Mnogokrat se zgodi, da je izbira celo prevelika.
Tudi z uporabo zunanjih diskov, USB-ključev
in digitalnih fotoaparatov načeloma ni težav. Z
razvojem aplikacij GNU/Linux so ta opravila postala trivialna – napravo le priključimo v USBrežo, operacijski sistem pa jo zazna in nam celo
ponudi, kaj z njo želimo storiti. Pri uporabi trdih
diskov je vseeno treba biti pozoren, saj se GNU/
Linux še vedno ne razume prav dobro z datotečnim sistemom NTFS (ki ga poznamo iz operacijskega sistema Windows) – datoteke z njega bere
brez težav, pisanje nanj pa praviloma ni možno
(čeprav so gonilniki že na voljo, a po večini privzeto še niso vključeni). Zato še vedno velja zlato
pravilo, da je priporočljiva uporaba datotečnega
sistema FAT32, če želimo zunanji disk uporabljati na različnih operacijskih sistemih.
Kljub vsemu pa ne bi bilo pošteno, če ne bi
omenili tudi težav. Največ jih lahko pričakujemo, če uporabljamo nestandardno strojno opremo (netipične omrežne kartice, težave s spletnimi kamerami, netipične naprave bluetooth,
bralnike prstnih odtisov in podobno). Vedno
velja, da je veliko večino težav možno rešiti, vendar pa potrebujemo nekaj znanja, potrpežljivosti,
iznajdljivosti in predvsem strpnosti, pri čemer se
ni možno izogniti konzoli in ročnemu vnašanju
sprememb, kar odvrne marsikaterega uporabnika. Veliko rešitev se najde v spletnih forumih
(obstajajo tudi slovenske spletne strani z navodili za reševanje pogostih težav), ogromno rešitev
se objavlja tudi na blogih, veliko pa se da postoriti tudi s samo pomočjo, priloženo posameznim
aplikacijam.
Prav tako bodo prikrajšani ljubitelji iger. Čeprav je na voljo ogromno naslovov, bodo tisti,
ki radi igrajo priljubljene igre, razočarani, saj za
GNU/Linux niso na voljo.
Če ste omenjene (in še kakšno zraven) pomanjkljivosti pripravljeni vzeti v zakup, potem
praktično ni ovir, da ne bi tudi vi poskusili srečo z GNU/Linuxom. Čeprav so časi, ko so ga na
svojih namizjih uporabljali le posebneži in ko je
bilo za poganjanje potrebno precej znanja, danes
že mimo, še vedno velja, da je filozofija uporabe
dokaj drugačna. V primerjavi z drugimi operacijskimi sistemi so praktično vsi programi (in igre)
na voljo brezplačno, programe je mogoče uporabljati na katerikoli distribuciji, povezljivost je
zagotovljena, sistem pa popolnoma prilagodljiv.
Če prištejemo še dejstvo, da je dokaj varen in
precej stabilen, pa smo povedali že skorajda vse.



Časi, ko so GNU/Linux na svojih namizjih
uporabljali le posebneži in ko je bilo za poganjanje
potrebno precej znanja, so že skoraj mimo.
moj mikro | 11 | november | 2007

V PRAKSI

triki in nasveti

En avto, več motorjev
Prehod na nov operacijski sistem je stresna zadeva. Tudi če
se prej pozanimamo, ali bodo delovale vse naprave, ki jih
imamo, in ali bo delovala vsa potrebna programska oprema,
se vedno najde kak kaveljc, ki nam zagreni življenje.
Piše : Zoran Banović
zoran.banovic@mojmikro.si

V

zemimo Windows Visto. Programi, ki jih
uporabljamo, več ali manj delujejo. Kaj
pa strojna oprema? Če nam ne bo delovala kamera, se ne bomo zelo jezili. Kaj pa
če na primer ne bo deloval bralnik pametnih kartic,
na katerem imamo shranjene certifikate za elektronsko bančništvo ali dostop do drugih varnostno
občutljivih strani? To pa že ni več zabavno …
Zato je prehod na nov sistem, ne le na Visto,
dobro izvesti nekako postopno. A kako? Tako, da
vsaj nekaj časa uporabljamo hkrati nov in star
sistem, in šele ko se prepričamo, da pod novim
res vse deluje tako, kot bi moralo, in da nam delo
z njim res ustreza, dokončno naredimo križ čez
starega. Kako? Imamo (vsaj) dve možnosti.
Ena je, da uporabimo kak program za virtualizacijo, in preko njega namestimo nov operacijski
sistem. Takšni programi so recimo VMWare, MS
VirtualPC in še kak bi se našel. Metoda je sicer
sprejemljiva, a ne čisto enaka, kot če bi imeli
sistem nameščen samostojno. Zakaj? Predvsem
zato, ker se pri virtualnih namestitvah uporabljajo
nekatere navidezne naprave, ki imajo navidezne
gonilnike, ki pa niso enaki kot gonilniki za realne
naprave. To pa pomeni, da lahko nekaj v navideznem svetu deluje, ko pa hočemo namestiti v
»pravi« računalnik, pa ne. Druga slabost virtualne namestitve operacijskega sistema pa je v hitrosti. V domačih okoljih bo navidezni računalnik
deloval vedno bistveno počasneje kot realni in če
bi sklepali po tem, se za nov sistem ne bi nikoli
odločili, saj bi bil za nas vedno prepočasen.
Druga možnost je izdelava večzagonskega sistema. Vsak operacijski sistem, ki je trenutno
na trgu, ponuja to možnost. Kaj pa je to? Gre za
sistem, ki ob zagonu računalnika omogoča izbiro operacijskega sistema, ki ga hočemo zagnati.
Vsak tak sistem je nameščen tako, kot da bi bil
edini, in tudi vse naprave, priključene na računalnik, uporablja na tak način. Z večzagonskim
načinom lahko imamo torej obstoječ sistem, recimo Windows XP, za katerega vemo, da nam vse
deluje tako, kot je treba, imamo pa tudi sistem
Windows Vista, ki ga še preizkušamo.

IMAM XP, HOČEM ŠE VISTO

No, pa najprej opišimo postopek, kako računalnik z že nameščenim sistemom Windows XP
preoblikovati tako, da bosta v njem tako Windows XP kot tudi Windows Vista.
Običajno imamo v računalniku en trdi disk,
ki je razdeljen na dva ali več delov, imenovanih
particije. Te se navzven obnašajo, kot da gre za

samostojne trde diske.
Največkrat je disk
organiziran tako, da
imamo eno particijo
za operacijski sistem
(običajno C:, eno pa
za podatke, D:, E …).
In tu naletimo na
pravzaprav največjo
DiskPart lahko poskrbi za spremembo velikosti particije.
težavo, ki jo moramo v
postopku izdelave večzagonskega sistema rešiti.
remo z ukazom select volume 1. Če je to particija
Vsak operacijski sistem, ki ga imamo namešče- z oznako 0, bo ukaz pač select volume 0. Zdaj vpinega v računalniku, zahteva svojo particijo, na šemo ukaz shrink. Program bo particijo, ki smo jo
kateri ne sme ob namestitvi biti nič drugega. No, izbrali, skrčil na približno polovico prejšnje velilahko je, a bo ob namestitvi šlo k vragu. Logika kosti. Z ukazom EXIT se vrnemo v ukazno vrstinam pravi, da bi lahko particijo pač skrčili in na co, nato ga vpišemo še enkrat in ukazna vrstica se
praznem mestu izdelali novo. In ta logika je čisto zapre. Zdaj lahko nadaljujemo z namestitvijo.
pravilna, le izvedba je malce težja.
A Murphy nikoli ne počiva… Kaj lahko se
Cilj je torej vzeto eno od obstoječih particij, vam zgodi, da bo vaš sistem odpovedal sodelovanajbolje tisto, na kateri imamo največ prostora, nje, ko boste hoteli uporabiti program DiskPart.
jo skrčiti, nato pa na praznem mestu narediti Sporočil vam bo, da vam ne dovoli dostopa, in
novo particijo, na katero bomo potem namestili ga v nasprotno ne boste mogli prepričati. V tem
naš operacijski sistem. Za tiste, ki vam bolj leži primeru pa je treba poseči po drugem orodju.
razlaga s črkami, bi se ta glasila nekako takole: če Programov, ki omogočajo spreminjanje particij,
smo imeli prej dva »diska« C in D, bomo zdaj D je kar nekaj, a večina je plačljivih. Ker pa bo to
nekoliko zmanjšali in naredili še disk E. A to ni postopek, ki ga bomo najverjetneje izvedli le enčisto enostavno. Najlažji način je, da uporabimo krat, takšnega programa verjetno ne bomo kupokar DVD z Windows Visto. Ta namreč vključuje vali. Zato se bomo poskusili znajti drugače. Recitudi program DiskPart, ki omogoča prav to, kar mo z živim CD-jem Gparted. Tega lahko najdete
želimo – spreminjati velikost particij in dodajati na strani SourceForge (okoli 50 MB), snamete
nove. Kako stvar izvedemo?
datoteko ISO in sliko »zapečete« na CD. S tem
V pogon vstavimo DVD z Windows Visto boste dobili brezplačen zagonski CD, s katerim
in računalnik ponovno zaženemo. Z Del, F1 ali boste lahko spremenili obstoječe particije. In
katero koli tipko že pozna vaš BIOS, skočimo v kako zadeva deluje? Računalnik zaženete enako
nastavitve (boot sequence ali kaj podobnega) kot prej z Vistinim DVD-jem, torej tako, da se
in izberemo kot prvo zagonsko napravo pogon sistem naloži s CD-ja in ne z diska. Zdaj seveda
DVD. Nato nastavitve shranimo in nadaljujemo ne boste nalagali Windows, ampak boste uporaz zagonom. Ta po zdaj stekel preko DVD-ja. Ko se bili živi Linux CD. A ne ustrašite se, nič takebo prikazalo prvo okno, izberemo ustrezen jezik in ga ni. Na začetku se bo prikazalo okno s kupom
izberemo Install now. Ko se prikaže okno, v kate- možnosti, a izberite kar samodejno konfiguracirega bi bilo treba vpisati številko izdelka, pritisne- jo (auto-configuration). Ko vas bo računalnik
mo Shift+F10, s čemer zaženemo ukazno vrstico. vprašal za jezik in razporeditev tipk, kar dvakrat
Prikazalo se bo staro DOS-ovo okno, v katerem pritisnite Enter in na zaslonu se bo prikazal gravpišemo ukaz diskpart. Računalnik bo malo »za- fični vmesnik, v katerem bodo vidni vaši diski.
mlel« nato pa se bo ukazna vrstica spremenila Označeni bodo z /dev/hda1/ in podobnim. Že iz
tako, da bo na začetku vrste pisalo Diskpart. Zdaj slike vam bo jasno, kateri disk boste preuredili.
vpišemo ukaz list volume in na zaslonu se bo pri- Na njem kliknite z desno tipko in izberite Resikazal seznam particij oziroma »trdih diskov«, ki ze/Move. Odprlo se bo novo okence, v katerem
so v računalniku. Zdaj se je treba odločiti, katero lahko velikost particije spremenite z drsnikom.
obstoječo particijo bomo skrčili. Najbolje tisto, Za Windows Visto si rezervirajte najmanj 10 GB,
na kateri imamo največ prostora. Če naš trdi disk lahko pa tudi več, in kliknite Resize/Move. S tem
ni bil razdeljen na particije, potem imamo tako še niste naredili ničesar, ampak ste spremembo le
ali tako na voljo le Volume 0 (disk C), če pa je napovedali. Šele ko boste kliknili Apply, se bodo
bil razdeljen, imamo na voljo Volume 0 (običajno spremembe dejansko zgodile. Ko bo program
C) in Volume1 (običajno D). Če bo tista, ki bi jo svoje opravil, izvrzite CD, v pogon vstavite DVD
radi skrčili, označena z Volume 1, jo najprej izbe- z Visto in ponovno zaženite računalnik.

87

V PRAKSI

triki in nasveti

razmeroma preprosto,
saj smo v primeru večzagonskega sistema le
odprli datoteko boot.
ini in v njej spremenili, kar je bilo treba
spremeniti. Zdaj, z Visto, pa datoteke boot.

liko na živce, da ga hočete na vsak način spremeniti, lahko uporabite program EasyBCD.
Gre za kratek programček, ki omogoča enostavno urejanje zagonskih lastnosti, med drugim tudi spreminjanje besedila prikaza operacijskega sistema. Tako lahko tisti »Earlier…«
spremenimo v Window XP Professional ali
karkoli že hočemo.

Z živim CD-jem Gparted je mogoče spremeniti obstoječe particije.

Z drsnikom particijo povečamo ali zmanjšamo.

S programom EasyBCD je mogoče narediti mnogo več.

Zdaj smo torej na točki, ki je odvisna od tega, ini več ni. Kako torej spreminjati zagonske naali je program DISKPART deloval ali ne. Če je, stavitve? Načeloma je to mogoče preko ukazne
potem je namestitev na točki, ko je treba vpisati vrstice in programa oziroma ukaza bcdedit, ki pa
številko izdelka, če pa DiskPart ni deloval in smo je za uporabo dokaj neroden. A rešitev obstaja.
uporabili Gparted, smo računalnik po sprememČe vam gre na živce le vrstni red zagona, torej
bi particij ponovno zagnali z Vistinega DVD-ja to, da je privzeti sistem Vista in da se ta zažene
in smo na isti točki – vpis številke. Namestitev po tridesetih sekundah, je to mogoče dokaj enood tu naprej ni več problematična. Paziti je treba stavno spremeniti. In to tam, kjer je bilo že v
le, da ko nas računalnik vpraša, kam naj namesti Windows XP. Če ikono Moj računalnik kliknete
Visto, odgovorimo: na nedodeljen prostor (una- z desno tipko in izberete Lastnosti in nato razdelocated space). Vse drugo je več ali manj samo- lek Dodatno pridete do okna, kjer je tudi gumb
dejno in ne zahteva posebne razlage.
za nastavitve zagona in obnovitve. Če v njem
Vista bo ugotovila, da je v računalniku še en kliknete Nastavitve, dobite možnost določanja
operacijski sistem in bo naredila vse potrebno za privzetega operacijskega sistema in določanja
to, da bosta dosegljiva oba sistema. Po končani časa samodejnega zagona.
namestitvi se bo ob zagonu računalnika na zaČe pa vam tisti »Earlier version…« gre toslonu prikazal seznamček,
kjer bo mogoča izbira med
Windows Visto in »Earlier
version of Windows«. Če
bomo izbrali slednje, se bo
računalnik zagnal v Windows XP, če pa Windows
Visto, pa v Visto.
Načeloma vse lepo in
prav, a pri celotni stvari nekaj moti. Moti tisti napis
»Earlier version of Windows«, kot da pri Microsoftu ne znajo iz sistema prebrati, za katero različico gre,
moti pa tudi to, da je privzeti sistem Vista in da se
po tridesetih sekundah sam
zažene. Kako to spremeniti? Prek Nadzorne plošče je mogoče spremeniti le vrstni red zagona
V Windows XP je bilo to in čas, po katerem se bo privzeti sistem samodejno zagnal.

88

IMAM VISTO, HOČEM ŠE XP

Kaj pa če smo s prehodom na nov operacijski
sistem preveč hiteli in starega prehitro odstranili,
potem pa ugotovili, da kakšna ključna stvar ne
deluje. Kaj pa takrat? Načeloma se lahko razjezimo, disk na novo formatiramo in Windows XP
namestimo nazaj, torej vzpostavimo staro stanje, a
potem ne bomo vedeli, kaj se dogaja v Visti in ali
je težava z našo programsko ali strojno opremo odpravljena. Zato bi bilo najbolje, če bi lahko Windows XP namestili poleg Viste. Ali to gre? Včasih
je bilo nameščanje starih različic poleg novih vražje opravilo. Je zdaj kaj lažje? No ja, malenkost.
Celoten postopek bomo izvedli tako, da bomo
najprej spremenili obstoječe particije tako, da
bomo imeli za Windows XP lastno particijo z dovolj prostora za namestitev sistema. Nato bomo
namestili Windows XP. Poigrati se bomo morali
še s »povoženim« zagonskim programom in še s
čim. Pa lepo po vrsti.
Spet se moramo najprej poigrati s particijami.
Če imate DVD Windows Vista, ga pripravite,
če pa medija nimate, ker ste kupili računalnik
s prednameščenim Windows, lahko uporabite
Gpart, torej zagonski CD z ustreznim programom
za delo s particijami. Pri Gpartu je postopek popolnoma enak kot v primeru, ko smo v računalniku imeli nameščen sistem Windows XP in smo
mu »dodajali« Visto.
Če imamo DVD z Visto, je postopek spreminjanja obstoječih particij nekoliko čuden.
Vzemimo primer, ko imamo eno samo particijo
(disk C:), na kateri je nameščen sistem Vista. To
particijo hočemo razdeliti na dva dela. In na enega namestiti Windows XP. Stvar poteka takole.
Najprej vstavite DVD Vista (ne Windows XP)
moj mikro | 11 | november | 2007

V PRAKSI

triki in nasveti

v pogon in računalnik zaženete z DVD-ja. Ko se
prikaže okno, izberite Namesti zdaj (Install now).
Ko bo računalnik vprašal za ključ izdelka, ga ne
vpisujte in tudi možnost aktiviranja izdelka preko interneta izključite. Izberite Naprej in ko vas
računalnik vpraša, ali res ne nameravate vpisati
ključa, odgovorite z Ne. Ker niste vpisali ključa,
sistem ne ve, katero različico Windows nameščate, zato vas o njej vpraša oziroma prikaže seznam,
iz katerega naj bi izbrali različico, ki jo nameščate. Ker Viste sploh ne boste nameščali, je pravzaprav vseeno, kaj izberete, vključitel e možnost
»Izbral sem različico, ki sem jo kupil« . Nato pritisnite Naprej, sprejmite pogoje, izberite Naprej in
iz seznama izberite Namestitev po meri (Custom
Installation). Prikazal se bo seznam, na katerem
boste ugledali razdelitev vašega diska. Ker smo
rekli, da govorimo o sistemu, kjer imamo le eno
particijo, ki zaseda ves disk, bo na seznamu le en
disk, označen z Disk 0 Partition 1. Vsa ta čudna
procedura je imela namen priti do tega okna. V
njem namreč lahko pritisnete Shift+F10 in s
tem pridete v ukazno vrstico. Zdaj je postopek
enak kot v prvem delu. Najprej zaženete program
DiskPart, v njem preberete diske z ukazom list
disk, izberete disk z select disk 0, nato pa z list
volume preberete informacije o particijah. Ker
imate le eno particijo, jo izberete z ukazom select
volume 0, nato pa jo z ukazom shrink razpolovite. Ko bo postopek končan, dvakrat vpišete ukaz
exit, s čimer se boste vrnili na okno namestitve
po meri. Če v njem izberete Osveži (refresh), se
bodo informacije o particijah osvežile in videli
boste, da imate zdaj eno particijo, poleg nje pa še
prazen oziroma nedodeljen prostor na disku.
Zdaj Vistinega DVD-ja ne potrebujete več.
Vzemite ga iz pogona in vanj vstavite CD z
Window XP. Nato ponovno zaženite računalnik
(s tipko reset). Ker v BIOS-u niste spreminjali
nastavitev, torej še vedno velja, da se računalnik zaganja s pogona CD (oziroma DVD), se bo
računalnik zagnal z XP-jevega CD-ja. Sledite
navodilom za namestitev in ko pridete do točke,

ko vas sistem vpraša, kam naj se namesti, izberite izbiri te povezave, se bo prikazalo okno, v katerem
neparticionirani prostor, ki ste ga prej naredili s bodo prikazani rezultati iskanja nameščenih sisteprogramom DiskPart ali Gpart. Nadaljujte na- mov Vista. Seveda mora biti na seznamu le eden.
mestitev tako, kot da na disku ne bi bilo Viste.
Ko bo namestitev prišla do točke, ko se bo računalnik prvič ponovno zagnal in se bo naložil
grafični uporabniški vmesnik namestitve, se lahko
zgodi, da bo računalnik sporočil napako, kjer bo
rekel, da je nekaj narobe z diskom in da naj pritisnete Ctrl+Alt+Delete. Če se to zgodi, potem o
načinu nadaljevanja preberite v posebnem okvirju. Razlog za to je pokvarjen zagonski program.
Ko se bo sistem ponovno zagnal, se na zaslonu ne bo prikazal zagonski meni. Windows XP
sicer ve, da na disku obstaja še ena particija, a
ne ve, da gre za Visto. Poleg tega Windows XP
ob namestitvi povozi zagonski meni Viste oziro- Zagonski meni je treba popraviti in s tem
ma tako imenovani Master Boot Record in na spet usposobiti Visto.
njegovo mesto postavi svojega. To pa pomeni, da
Viste sploh ne moremo več zagnati.
Izberemo naš sistem, ki ga hočemo popraviti,
No, ko bo namestitve konec, zaženite Razisko- in pritisnemo Naprej. Odprlo se bo novo okno,
valca in videli boste nekoliko čudno zadevo. V ra- označeno System Recovery Options, v katerem
čunalniku boste imeli disk C in disk E, kjer bodo je mogoče izbrati različne možnosti. Nas zanima
na disku C datoteke Windows Viste, na disku E pa popravilo zagona, zato izberemo Startup repair.
datoteke Windows XP. Na žalost je
tako, da je mogoče iz teh Windows
XP spreminjati datoteke na Windows Visti. To niti ne bi bilo tako
hudo, če ne bi nekateri programi,
ki jih nameščamo v Windows XP,
na vsak način želeli nekaj pisati na
disk C, čeprav to ni disk s pravim
Windows. To pa ni ravno simpatično.
Kakor koli že, zdaj imamo stanje,
ko imamo na disku dva operacijska
sistema, s tem da do enega ne moremo priti, saj je povožen zagonski
meni, ki bi omogočal dostop do Viste. Kako to popraviti? Spet z zagonom z Vistinega DVD-ja. Tokrat ne System Recovery Options omogoča popravilo različnih
bomo izbrali namestitve, ampak po- komponent sistema. Nas zanima zagon, zato izberemo
pravilo (Repair your computer). Po Startup Repair.

89

V PRAKSI

triki in nasveti

Ko bo postopek končan, lahko ponovno zaženemo računalnik. A glej ga zlomka, zdaj še vedno
nimamo zagonskega menija, računalnik pa se namesto v Windows XP zažene v Visti. No, ja … Vista oziroma njen zagonski program v tem primeru
ni najpametnejši. Zato mu je treba povedati, da
ima na disku še en sistem, ki ga je treba upoštevati. Windows XP bi bilo mogoče vključiti v zagonski meni s pomočjo čudnih ukazov, a je postopek
neprimerno lažji prek programa EasyBCD. Zaženemo ga in v njem izberemo Add/Remove Entries.
V razdelku Windows poiščemo oznako Windows
NT/2k/XP/2k3, v seznamu Drive izberemo particijo, na kateri imamo Windows XP, v okence Name
pa vpišemo ime sistema, recimo Windows XP Professional ali kaj podobnega. Nato pritisnemo Add
Entry in gumb Save, da shranimo spremembe. Ko
zdaj ponovno zaženemo računalnik, bomo imeli
na voljo oba operacijska sistema.

dvosistemskem okolju delati precej bolje kot XP.
Kaj mislimo s tem? Vzemimo, da imamo v računalniku dve particiji, ki jih Windows XP vidi kot
disk C in disk D. Nato naredimo novo particijo,
recimo E, in nanjo namestimo Visto. Windows
XP bo to particijo »videl« kot disk E, če pa sistem
zaženemo v Visti, pa bo ta E postal C, preostala
imena pa se bodo »premaknila« po abecedi navzdol. Torej bo vsak sistem sam sebe videl na disku
C, kar je za nameščanje programov in upoštevanje okoljskih spremenljivk bistveno bolje. Edino,
česar se bo treba navaditi, je ta abecedni premik
diskov, kar pa niti ni problematično. Torej: Vista
na XP – DA, XP na Visto – NE.

KAKO BRISATI SMETI?

Vsak uporabnik pride do položaja ko mu začne
zmanjkovati prostora na disku in mora začeti brisati datoteke, ki jih ne potrebuje prav nujno. A

Settings, v njej pa mapa Temp. In ta je to, kar
iščemo in kar je potrebno vsake toliko časa
očistiti. Kje pa je ta mapa? Najprej je treba
sistemu ukazati, naj jo prikaže. To naredimo
tako, da v Moj računalnik ali Raziskovalcu izberemo Orodja/Možnosti mape in v razdelku
Pogled izberemo Prikaži skrite datoteke in mape.
Ko to vključite, se bo na disku C prikazala
mapa Documents and Settings. V njej poiščite mapo s svojim imenom, v njej mapo Local
Settings in pobrišite vse, kar je v mapi Temp.
Pred tem je dobro, da zaprete vse odprte programe, da ti odstranijo morebitne začasne datoteke, ki jih imajo odprte. Če tega ne boste
naredili in boste imeli odprt recimo Word in
v njem kak dokument, datotek ne boste mogli brisati oziroma vam bo računalnik vedno
znova težil, da datoteke ne more zbrisati, ker
jo uporablja nekdo drug.

Windows XP je treba dodati naknadno.

VPRAŠLJIVA SMISELNOST

A kot rečeno, tak način, ko imamo najprej
nameščen Windows Visto in nato dodamo Windows XP, ni najboljša rešitev. Vsekakor moramo
biti zelo previdni ob nameščanju programov. Če
namreč ti programi ne znajo upoštevati spremenljivk okolja, torej tistih, ki med drugim določajo
mesto datotek sistema, potem lahko v računalniku kaj hitro nastane kaos. In to dvojni kaos, saj
se bodo stvari iz Windows XP pisale v Visto, kar
lahko pomeni, da jih sistem XP ne bo videl, hkrati pa bodo naredile zmedo v Visti. Poleg tega je
opisani »kuharski recept« namestitve Windows
XP v računalnik z Visto v enem sistemu deloval,
v drugem pa ga nikakor nismo mogli usposobiti.
Če torej ni ravno nujno, se namestitve Windows XP vsistem, ki ima nameščen Windows Visto, ne lotevajte. Če že hočete imeti oba sistema
in imate nameščeno Visto, je najbolje, da sistem
na novo postavite tako, da Visto odstranite, namestite Windows XP in nato dodate Visto. Tak
sistem deluje brezhibno, saj v njem ni težav z
»mešanjem« datotek. Vista namreč zna z diski v

90

katere so te datoteke?
Začasne TMP? Ja! Kje
pa so? Kaj še lahko naredim, da malo sprostim disk?
Najenostavneje je
povečati prostor na
disku tako, da zbriše- Če vključimo prikaz skritih datotek in map, bomo našli tudi mapo z
mo začasne datoteke začasnimi datotekami, ki je lahko precej napihnjena …
in začasne internetne
datoteke. Internetne lahko zbrišemo prek brČe ta postopek ponovite za vse uporabnike,
skalnika in njegovih nastavitev. Kaj pa začasne boste videli, da je na disku kar precej novega
datoteke, ki nastajajo pri drugih opravilih in prostora. Kaj pa, če to še vedno ni dovolj. Kaj
ne pri brskanju po spletu? Tudi teh je lahko kar naj pa potem brišem? Načeloma lahko odstraveliko. Kje pa so? Pravzaprav na dveh mestih. nite kak program, ki ga več ne uporabljate. Ali
Eno je v mapi Windows\Temp, a tam ni kdo pa kakšno igrico. A še preden posežete po čem
ve kaj. Karkoli je, pa lahko zbrišete.
tako rigoroznem, predlagam še eno možnost. Ta
Drugo mesto, ki je bolj skrito, pa včasih je povezana s 390 KB dolgim programčkom, imevsebuje pravo malo bogastvo začasnih dato- novanim List Large Files, ki ga lahko snamete
tek. Poleg tega pa ima tudi vsak uporabnik s strani www.delphiforfun.org/Programs/Utilities/.
računalnika svoje takšno mesto. Je se v mapi Ta program dela točno to, kar pove že ime – priDocuments and Settings, kjer ima vsak uporab- kaže velike datoteke. Deluje tako, da mu povenik svojo mapo, v tej mapi pa je mapa Local mo, kateri disk naj pregleda in koliko datotek
moj mikro | 11 | november | 2007

V PRAKSI

triki in nasveti

je torej izredno hiter – odpremo stran filma, film
ustavimo, kopiramo šifro, zbrišemo naslovno vrstico, vpišemo črko d in kopiramo šifro. Stvar je
Ob namestitvi Windows XP v sistem, kjer je že nameščen sistem Windows Vista, se lahko zgodi,
bliskovita …
da ob prvem ponovnem zagonu, ko bi namestitveni postopek moral preiti v grafični način, sistem
Podobno bližnjico si je mogoče izdelati tudi za
sporoči napako na disku in zahteva pritisk na tri magične tipke (Ctrl+Alt+Del). V tem primeru
stran http://stage6.divx.com. Tudi tam je vsak
ne bo pomagala ponovna namestitev ali zagon v tako imenovani Recovery Console in popravilu
film označen na dokaj nazoren način. Povezava
MBR. K sreči pa je namestitev sistema že tako daleč, da je treba usposobiti le možnost zagona
je namreč vedno http://stage6.divx.com/user/DJ_
iz particije, kjer imamo Windows XP, in namestitev se bo nadaljevala tam, kjer se je ustavila.
oNIOn/video/xxxxxxx/ImeFilma, kjer je namesto
In kako to narediti? Tako da računalnik zaženemo preko DVD-ja z Visto, izberemo popravilo
xxxxxx neka številka. In to številko je mogoče
računalnika (Repair your computer), sledimo navodilom in v oknu System Recovery Options
uporabiti na podoben način kot pri YouTube.
izberemo Startup repair. Po končanem postopku zaženemo računalnik, ki se bo zagnal v Visto.
Bližnjica naj se razlikuje od tiste za YouTube. Ime
Tam zaženemo EasyBCD in dodamo Windows XP kot nov sistem, kot je opisano v članku. Po
naj ima na primer Stage6 DL, mesto mora biti
ponovnem zagonu računalnika bomo dobili zagonski meni, v katerem bo tudi Windows XP. Če
točno http://video.stage6.com/%s/.divx, kot
ga izberemo, bo steklo nadaljevanje namestitve sistema.
ključna beseda pa naj bo na primer s. Ko bližnjico shranimo, lahko iz Stage6 snemamo spote
podobno kot iz YouTubea. Najdemo film,
ga ustavimo, prekopiramo številko, nato
pa v ukazno vrstico
vpišemo »s številka«,
kjer namesto številka
prilepimo oznako filma (seveda narekovajev ni). V tem primeru
se bodo na disk shranjevali filmi s končniIzdelamo lahko bližnjico do snemanja
co .divx.

Popravilo pokvarjenega
zagonskega menija

filmov iz Youtube.



Programček List Large Files je idealen za iskanje balasta na trdem disku.

naj prikaže, sam pa nato pregleda disk in razvrsti
datoteke od največje do najmanjše. Po seznamu
se lahko sprehajamo in če kliknemo na kakšno
datoteko, se odpre okno Raziskovalca, v njem pa
mapa, kjer je datoteka , kar olajša brisanje.
Če boste v stiski s prostorom ali pa vas le zanima, kaj vse imate na disku, vas rotim, preizkusite
ta programček. Prav presenečeni boste, koliko
balasta boste našli.

HITRO DO FILMOV

Obstaja način, kako izredno hitro sneti filme iz
YouTubea, če uporabljate brskalnik Firefox. Če
se na YouTube sprehajate med različnimi filmi,
lahko v naslovni vrstici brskalnika vidite, da so
si povezave med seboj dokaj podobne. Vse imajo
naslov http://www.youtube.com/watch?v=, za enačajem pa sledi šifra oziroma kombinacija številke
in črk. Te številke in črke so oznaka filma. In
zdaj lahko uporabimo trik. V Firefoxu izberemo
Zaznamki/Uredi zaznamke. Odpre se okno zaznamkov in izberemo izdelavo novega zaznamka.
Odpre se majhno okno, v katerem v rubriko Ime
vpišemo recimo Youtube DL, v rubriko Ključna
beseda vpišemo le črko d, v rubriko Mesto pa povezavo: http://cache.googlevideo.com/get_video?video_id=%s.

In to je vse. In kako
stvar deluje? Vzemimo, da smo na YouTubeu našli film, ki nam
je všeč. Na naš disk ga
lahko snamemo tako,
da v naslovni vrstici
označimo šifro filma,
torej vse, kar je za črko
v in enačajem, šifro
kopiramo s Crtl+C,
nato naslovno vrstico
zbrišemo in vanjo vpišemo »d šifra«, kjer
namesto šifra prilepimo šifro filma (seveda
narekovajev ni). Po
pritisku na Enter nas
bo računalnik vprašal,
kaj na naredi s filmom,
in ukažemo mu, naj ga
shrani, seveda pa mu
damo neko in končnico flv, saj bomo sicer
imeli na disku kopico datotek z imenom
get_video. Postopek

Do filma iz YouTube je mogoče priti le s črko d in šifro filma.

91

V PRAKSI

sam svoj mojster: nekaj idej za stare in pokvarjene komponente

Reciklaža po domače
Če so računalniške komponente pokvarjene, se jim
nekako še odpovem, stare pa mi, resnici na ljubo,
kar nekako ne gredo iz rok. Saj veste, z izgovorom,
da čez sedem let vse še prav pride ...
Piše : Marko Koblar
marko.koblar@mojmikro.si

T

udi sam dobro vem, da takšno razmišljanje v času nore potrošniške družbe, kjer
ima prednost le še tisto z oznako »novejše«, deluje skrajno zastarelo. Sodim
namreč v tisto generacijo, ki še pomni parne in
neparne dneve, redukcije pri porabi električne
energije ter občasno pomanjkanje določenih dobrin. Tudi zato še vedno poskusim popraviti kakšno igračo, saj vem, da bo sicer nova in poceni delovala najverjetneje manj časa kot tista starejša, ki
jo bom popravil.

PRODAJA ALI PA ...

Če je komponenta tako ali drugače še zanimiva (tudi starejše komponente so lahko zanimive kot rezervni deli ali za nadgradnjo), jo
lahko prodamo prek oglasa ali podarimo. Kaj
pa če je komponenta »tržno« nezanimiva ali pa
pokvarjena? Nekaj časa jo bo večina verjetno
še imela v predalu ali škatli, prej ali slej pa bo
zadeva romala na smetišče (oziroma v razgradnjo), kar je po mojem mnenju daleč najslabša
možnost. Zakaj? Ne da bi pretirano razmišljal,
lahko navedem vsaj dva razloga: prvič, določene elemente lahko koristno uporabimo; drugič,
z razstavljanjem posameznih komponent lahko
ugotovimo, kako komponenta deluje oziroma
primerjamo med seboj »enake« izdelke različnih proizvajalcev. Zanimivo je, da se lahko
navzven enaki izdelki med seboj bistveno razlikujejo po svoji notranjosti. To pa se kaže v
preprostem dejstvu, da komponente določenega tipa oziroma proizvajalca enostavno zdržijo
dlje kot konkurenčni izdelki. Jasno je, da nas
poznavanje mehanizmov delovanja lahko reši
iz marsikatere težave …

Koračni motor na 1,2 MB disketnem pogonu

POGLED V
DROBOVJE

Krmilno vezje

ZAČNE SE PRI VIJAKIH

O tem, kako lahko uporabimo star napajalnik
osebnega računalnika, smo v naši reviji pred časom
že pisali. Bolj ali manj uporabne pa so tudi druge
komponente. Začne se že pri tako vsakdanjih delih, kot so vijaki. Večine vijakov, še zlasti pa tistih
najmanjših, verjetno ne boste prav lahko našli
v običajnih trgovinah. Pravi cvet mehanike in
elektronike so tudi najrazličnejši pogoni (npr. trdi
diski, CD/DVD-pogoni). V njih najdemo odlične
ležaje, zobnike, osi, koračne motorje, krmilna vezja
in še kaj. Za najrazličnejše namene so uporabni tudi
močni magneti neodymium, ki jih najdemo v vsakem trdem disku … Z nekoliko drugačnim pogledom na dotrajane in pokvarjene komponente bo
marsikdo verjetno prej ali slej ugotovil, da je lahko
v določeni komponenti, tudi če ne deluje več, še

92

vedno uporabnih precej njenih delov – pravzaprav je le
redko katera zares popolnoma neuporabna.

Odstranjena vezja

Pogled v drobovje posamezne komponente je
lahko koristen tudi zato,
ker lahko včasih z razmeroma preprostim posegom
komponento oživimo brez
ekspertnega
poznavanja
elektronike
(popravimo
kratkostičnik, odstranimo
smet, popravimo spoj ...)
Kot običajno si bomo
ogledali nekaj bolj ali manj
preprostih zgledov, ki jih
je mogoče tudi ustrezno
nadgraditi glede na uporabnikovo znanje, potrebe
in seveda ideje. Če vam
slednjih primanjkuje, pa si
lahko pomagate z iskanjem
na spletnih straneh.
Pri razstavljanju posameznih komponent se, če se le
da, držim načela, da poskušam komponento razstaviti
tako, da se ne poškoduje.
Najprej zato odstranim vse
vijake. Z enako pazljivostjo
odstranim tudi priključne
kable. Sledi demontaža do
osnovnih gradnikov, za katere menim, da jih bom še
lahko uporabil (npr, krmilna vezja, motorji ...).
moj mikro | 11 | november | 2007

V PRAKSI

sam svoj mojster: nekaj idej za stare in pokvarjene komponente
OD PLINSKE MASKE DO ŽARA ...

Na spletnih straneh lahko najdemo ideje, od
katerih se zdijo nekatere tudi rahlo »odtrgane«
in bi lahko sodile tudi v rubriko »bolj za šalo kot
zares«. Ena od njih je izdelava plinske maske
(www.sorgonet.com/xtreme/gas-mask/). Sledi ji
ideja, da staro ohišje računalnika uporabimo v
vlogi priročnega žara za peko na sobotnem pik-

Trdi disk (magneti desno spodaj)

niku (www.techeblog.com/index.php/tech-gadget/
creative-uses-for-old-pc-parts). Na tej strani najdemo tudi namige, kam s tipkami stare tipkovnice ali neuporabno miško. Ohišje slednje lahko
z manjšo predelavo uporabimo tudi kot ohišje za
kakšno drugo vezje, na primer za majhnega robota (www.instructables.com/id/Mousebot-Revisited/?ALLSTEPS). Seznam idej bi lahko nadalje-

Novejši pogon z drugačnim motorjem

val, vendar si bomo raje ogledali nekaj možnosti,
ki bi lahko bile zanimive za širši krog bralcev.
Začnimo s starim HP-jevim optičnim bralnikom (ScanJet). Po »demontaži« sem dobil kar
nekaj koristnih komponent. Originalni napajalnik (v ohišju bralnika), ponuja že na svojih
priključkih več različnih napetosti, kot bi jih
dobili iz računalnikovega napajalnika. Precizna
mehanika z vodili je lahko zanimiva kot
osnova za projekt, ki potrebuje natančno
gibanje po oseh (npr. risalnik iz domače
garaže). Tudi žarnica, ki skrbi za osvetlitev, ni od muh. Z njeno pomočjo
lahko z ustrezno napajalno napetostjo naredimo namizno svetilko
(ideja http://hackdiy.blogspot.com/2007/08/scanner-into-printed-circuit-board-uv.html) ali pa jo uporabimo pri
spremembi videza računalnika − za
osvetlitev računalnikove notranjosti
(www.ovelha.org/pasteler0/2005/12/
27/howto-using-the-scanner-light-inside-your-computer/). Pri »plenjenju«
notranjosti seveda nisem pozabili na koračni
motor − kaj lahko storimo z njim, si bomo ogledali v nadaljevanju. Ko odstranimo vse komponente, lahko ohišje ponovno sestavimo in vdelamo vanj luč. Tako lahko dobimo osvetljeno
delovno površino ...
Naslednji mi je v roke prišel trdi disk starejšega tipa. Najprej sem pazljivo odstranil krmilno
vezje. To je lahko vredno »zlata« pri reševanju
podatkov z diska enakega tipa, ki mu je odpovedala elektronika. Glede na stanje diska se
odločam, kako dalje.
Kadar ima disk slabe
sektore ali poškodovano krmilno vezje,
iz njega odstranim
magnete neodymium,
mikrostikala, ležaje
in motor. Morda le še
informacija o magnetih: ti so največkrat
narejeni tako, da se
širša ploskev deli med
magnetna pola in da
so magneti prilepljeni
na kovinski okvir. Pri
odstranjevanju z okvirja je treba biti nadvse previden, sicer se
hitro zgodi, da magnet
poči.

POSLASTICA:
DISKETNE
ENOTE

Odstranjene nepotrebne komponente

Za disketne enote
lahko brez dvoma rečemo: starejša ko je,
boljša je. Preden pa
nadaljujemo, se spomnimo še na priključke,
ki jih ima disketna
enota:

Nožica
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10(*)
11
12(*)
13
14(*)
15
16(*)
17
18(*)

Ime/Signal Opis
Ground
-/REDWC
Density Select 1=Low/0=High
Ground
-N/C
Reserved
Ground
-N/C
Reserved
Ground
-/Index Pulse 0=Index
Ground
-/MOTEA
0=Motor Enable Drive 0 (A: Motor on)
Ground
-/DRVSB
Drive Select 1 (Drive select B:)
Ground
-/DRVSB
Drive Select 0 (Drive select A:)
Ground
-/MOTEB
0=Motor Enable Drive 1 (B: Motor on)
Ground
-/DIR
0=Direction Select
(Direction of movement)
19
Ground
-20(*) /Step
0=Head Step
21
Ground
-22(*) /WDATE
Write Data
23
Ground
-24(*) /WGATE
Floppy Write Enable, 0=Write Gate
25
Ground
-26
/TRK00
0=Track 00
27
Ground
-28
/WPT
0=Write Protect
29
Ground
-30
/RDATA
Read Data
31
Ground
-32(*) /SIDE1
0=Head Select
33
Ground
-34
/DSKCHG 1=Disk Change/0=Ready
(*) – označuje smer signala proti pogonu
ter
Napajanje
1 rdeča +5 V
2 črna +5 V zemlja
3 črna +12 V zemlja (enaka kot pr +5 V)
4 rumena +12 V

Kot lahko vidimo, po priklopu na napajalno
napetost disketno enoto krmilimo prek priključkov, ki jih imamo na voljo. Z ustreznim krmiljenjem lahko vplivamo na delovanje koračnega
motorja, ki se pri 5,25-palčnih enotah napajajo
običajno preko 12 V, pri 3,5-palčnih pa preko 5
V. Če ne poznate delovanja koračnih motorjev,
si opis lahko ogledate na strani http://en.wikipedia.org/wiki/Stepper_motor. Značilno za te motorje je, da se ne vrtijo, če jih priključimo na napajalno napetost. Vrtenje dosežemo s pomočjo
zaporedja ustreznih impulzov, s katerimi dosegamo »delne« obrate (korake) v želeni smeri in jih
sestavimo v vrtenje. Samo po sebi se postavlja
vprašanje, ali bi te lastnosti lahko izkoristili za
krmiljenje koračnega motorja prek osebnega računalnika ...
Pred časom smo si v naši reviji že ogledali,
kako lahko prek tiskalniških vrat vklapljamo in
izklapljamo naprave. Pogled na stran www.doc.
ic.ac.uk/~ih/doc/par/ nas spomni, da lahko za krmiljenje in vklop uporabimo priključke od D0
do D7. Za začetek delovanja zadošča, če na vmes-

93

V PRAKSI

sam svoj mojster: nekaj idej za stare in pokvarjene komponente
Zanimivosti in nasveti
• Ko odpremo določeno komponento, se lahko tudi sami prepričamo, zakaj so izdelki določenega proizvajalca cenejši ali zakaj določena komponenta zdrži več kot konkurenčna.
• Previdno pri priklopu, še zlasti zato, ker je vzporedni vmesnik že dolgo vrsto let integriran
na matični plošči!
• Če je le mogoče, se izognite skušnjavam neposrednega spajkanja na tiskana vezja, saj
lahko na vezju pride do poškodb in s tem do okvare komponente.
• Za domačo reciklažo ne potrebujemo prav veliko. Zadoščala bo že zbirka izvijačev ter univerzalni merilni instrument.
• Posebno mesto pri domači reciklaži imajo notesniki. V večini primerov bo akumulatorska
baterija neuporabna, druge komponente pa je smiselno odstraniti in jih prodati prek oglasov
po kosih, saj je njihova cena višja od primerljivih komponent v namiznih računalnikih.
Priklop vmesnika prek
vzporednega vmesnika

niku povežemo skupaj priključka 13 in 14 in ju
povežemo z maso (priključek 20) na vzporednihf
vratih. Vmesnik D0 povežemo s priključkom 20
(korak), D1 pa s priključkom 18 (smer). Gibanje
dosežemo s pošiljanjem ustreznih ukazov, ena od
možnosti je uporaba programa, ki ga prenesemo
s spletne strani www.codeproject.com/cs/system/
floppystepper/FloppyStepper_demo.zip. V našem
primeru smo uporabili obe vrsti pogonov. Prednost 5,25-palčnih je v močnejšem motorju, ki se
lahko praktično neomejeno vrti v obeh smereh,
medtem ko imajo novejši, 3,5-palčni pogoni šibkejši motor z osjo, na kateri je navoj. Za gibanje
tovrstnih pogonov med skrajnimi mejami potrebujemo približno 80 korakov.

Brezplačen in enostaven programček
Floppy Stepper Motor Control

94

SISTEM

Novejše različice okolja Windows (npr. Windows 2000/XP) imajo določene omejitve pri dostopu do vzporednega vmesnika. Če vam sistem
sporoči napako pri kakšnem od navedenih programov, je lahko razlog za težave tudi sam sistem.
Da se težavam izognemo, moramo paziti, da programsko opremo naložimo v skladu z zahtevami.
Za preizkus delovanja lahko pred priklopom



Prvi načeli, ki se ju
moramo pri igranju
s strojno opremo vedno
držati, sta natančnost
(da komponente ali delov
ne poškodujemo) in
previdnost.
naprave uporabimo tudi vezje s svetlečimi diodami, ki smo ga pred časom uporabili za testiranje vzporednega vmesnika. Ena od možnosti je
uporaba programa Parallel Port Control (www.
geocities.com/lalimparallel/index.html), ki problem
dostopa do vrat rešuje s posodobitvijo datoteke
mswinsck.ocx (v imeniku system oziroma system32), ki jo dodamo v sistem prek ukaza regsrv32
(natančen postopek je v priloženi datoteki pdf).
Druga možnost pa je, da datoteko prekopiramo
v imenik skupaj s programom. V vseh primerih
pa to ni mogoče, saj programska oprema zahteva
nameščene druge pakete .net framework 2.0 in
datoteko inpout32.dll.

ZA KONEC

TUDI DRUGJE

Koračne motorje, ki jih lahko uporabimo v
svojih projektih, najdemo tudi drugje (npr. tiskalniki, večfunkcijske naprave, telefaksi ...). V tem
primeru »krmilnega« vezja nimamo, koračnega
motorja ne moremo priključiti neposredno na
vzporedni vmesnik (pozor, neujemanje nivojev!).
Eno od možnosti za vmesniško vezje najdemo
na strani http://electronics-diy.com/electronics/stepper_motors.php. Kot lahko vidimo, potrebujemo
v tem primeru več priključkov na vzporednem
vmesniku. Razlog je ta, da v tem primeru vrtenje
dosežemo z neposrednim pošiljanjem napetostnih
impulzov na navitja koračnega motorja. Od teh
signalov je tudi odvisen način delovanja oziroma
natančnost koraka (cel korak, polovica koraka
...). Na omenjeni strani lahko dobimo tudi potrebno programsko opremo − Stepper Motor
Controller. Z manjšo prilagoditvijo zgoraj navedenega vezja lahko tudi v tem primeru krmilimo
motor le prek dveh podatkovnih priključkov (D0
in D1 na vzporednem vmesniku).
Kaj vse bomo s koračnimi motorji počeli, je odvisno predvsem od nas samih. Z njihovo pomočjo
lahko preprosto zavrtimo oddaljeno spletno ka-

nega vmesnika. Ena od možnosti je, da namensko
krmilno vezje napolnimo z vrednostmi, nato pa
jih prek ukaza naenkrat »stresemo« ven, podobno
kot pri vzporednem vmesniku.

Komercialni program Steper Motor
Controller je prilagodljivejši.

mero (http://hackedgadgets.com/2006/10/25/floppydrive-pan-cam/) ali pa se pozabavamo in naredimo
manjšo vetrnico, prek katere bomo lahko polnili
baterije (www.reuk.co.uk/Electricity-with-StepperMotors.htm). Tisti, ki imajo potrebo in možnost,
pa se lahko lotijo tudi izdelave kompleksnejših
naprav, kot je recimo računalniško numerično
krmiljeni obdelovalni stroj (CNC). Programske
opreme, ki jo uporabnik potrebuje, je na spletnih
straneh precej (npr. Turbo CNC − www.dakeng.
com/turbocnc.html) . Če se vam zdi, da CNCstroja ne potrebujete, pa je le korak od njega izdelava risalnika ali rezalnika. Čeprav smo tokrat
omenjali le vzporedni vmesnik, pa je jasno, da je
mogoče koračni motor krmiliti tudi prek zapored-

Seznam možnosti bi lahko še nadaljeval. S
»pravim« razstavljanjem komponent sem se začel ukvarjati bolj kot ne po naključju. Na spletni
strani www.otherpower.com/anemometer.html sem
dobil koristen namig kako iz neuporabnega CDpogona izdelamo merilnik jakosti vetra. Sledile
so demontaže magnetov iz trdih diskov za potrebe majhnega vetrnega generatorja, nato še ...
Prvi načeli, ki se ju moramo pri igranju s
strojno opremo vedno držati, sta natančnost
(da komponente ali delov ne poškodujemo) in
previdnost. Previdnost tako pri samem delu kot
pri priklapljanju posameznih komponent − vse
priklapljamo takrat, ko je računalnik izključen.
Dobro je, če se vsaj prvih eksperimentiranj/razstavljanj lotimo s starejšimi oziroma neuporabnimi komponentami, saj je takšno učenje bistveno
cenejše in manj stresno, kot če se ga lotimo na
svojem najnovejšem stroju.
Nekje s strani pa sem bil diskretno opozorjen,
naj omenim tudi to, da je zbiranje »stare krame«
lahko tudi pravi pekel za druge družinske člane,
če ostankov ustrezno ne shranimo. No, pa saj to
že tako ali tako vem tudi sam, a kaj ko je vse, kar
imam, še tako uporabno ... 
moj mikro | 11 | november | 2007

Želite vsak mesec prejeti svežo številko revije
s priloženim DVD-jem?

Naročite se
in si izberite praktično darilo!

1

Darilo za nove
naročnike:

RAČUNALNIŠKA
MIŠKA
2

���������

������������������������������

��������������
��������������

�����������������������������
����������������������������������
�������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������������������
���������� ��� ������������ ���������� ��� ���������� ����� �� ��� �� ��������� ���
�������������������������������������������������������������������������������
��� �������� �������� ���������� ���������� ������� ���� ����� �������� ��� ��������
�������������������������������������������������������������������������������
������ ������������ �������� ��� ������� ��� ������� ������� ������� �� �������� ��������
����������������������������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������������������������
��������������������

3
���������������
��������������
��������������������������������������������������������������������
���������������
�������
����������������������
��������
���������������������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������������������
�������������������
�����������������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������������������������������������

V PRAKSI

glasbena produkcija

Žepni studio BOSS MICRO BR
Če ste kitarist ali podobne vrste
glasbenik in vas muči dolgočasje, si
lahko za dobrih 200 evrov omislite
igračko, ki bi lahko postala pravšnje
zdravilo za vas.
Piše : Igor Matičič
igor.maticic@mojmikro.si

S

liši se precej banalno, vendar je kljub
vsem dobrinam, ki jih ponujajo današnje mini digitalije, težko določiti mejo
med igračko in resno glasbeno opremo.
Pa presodite sami, h kateremu polu se MICRO
BR bolj nagiba ...
V glasbenih krogih je že desetletja znano,
da je BOSS sinonim za eno boljših blagovnih
znamk kitarskih pedal efektov, kar je zlahka
dokazljivo tudi v praksi. Tudi sam imam BOSS
Phaser še iz časov osnovne šole in še danes deluje brez težav. Vendar je BOSS kot del Rolandove skupine posegel še na druga področja,
kjer tudi večstezni snemalniki dobivajo vse
večjo veljavo.

NAJMANJŠI VEČSTEZNI
DIGITALNI SNEMALNIK

MICRO BR je do zdaj najmanjši med njimi,
saj najdaljša stranica meri le dobrih 13 cm. Je
elegantno oblikovan, s sredinskim prikazovalnikom in lepo razporejenimi krmilnimi tipkami, od katerih tudi laik najprej prepozna tiste
transportne/snemalne. Za ugotavljanje funkcionalnosti drugih tipk pa bomo potrebovali
priročnik ali pa vsaj nekaj časa za poskušanje.
Ob strani so seveda tudi priključki za dodatne naprave, kot so inštrumenti (npr. kitara),
stereo mikrofon ali linijski vhod, USB-vrata
za povezavo z računalnikom, vhod za slušalke
in napajalnik. Slednji žal spada med dodatno
opremo, torej pripravite dodatne denarce zanj
ali pa vsaj za nove baterije.
In kaj napravica zmore? Je 4-stezni snemalnik (do 2 snemalni stezi hkrati), ki za medij
shranjevanja uporablja kartico SD (Secure Digital). Priložena kartica je zgolj kapacitete 128
MB, z njo lahko posnamemo okoli 64 minut
na eni stezi pri najboljši kakovosti (hi-fi). Obstajata še dve nižji kakovosti zapisa, s katerima
seveda privarčujemo pri prostoru (Standard in
Long). Ob vse večji dostopnosti in nižanju cen
kartic SD, pa za kolikor toliko resno delo ne
bi priporočal uporabe teh dveh. Snemalnik namreč pri vseh treh uporablja stiskanje zapisa,
ki sicer temelji na že dolgo znanih Rolandovih
VS snemalnikih. Ob uporabi hi-fi kakovosti
te pomanjkljivosti niso slišne, če pa kdo želi
z BOSS BR-jem avtentično posneti vrhunsko
dinamiko in frekvenčni spekter simfoničnega
orkestra, pa mu želim obilo zabave ...
Vdelani mikrofon je dokaj dostojen prime-

96

Žepni studio BOSS MICRO BR

rek svoje vrste, vendar bo kakovost posnetkov
logično boljša pri morebitni uporabi zunanjega
mikrofona. Pri BOSS-u so razmišljali tudi v tej
smeri, saj obstaja možnost direktne priključitve
zunanjega stereo mikrofona prek mini banane
in tudi njegovega napajanja. A napetost 2,5 V
pove, da je to bolj namenjeno amaterskim do
polprofesionalnim stereo mikrofonom. Za kaj
boljšega bi potrebovali napajanje 48 V in mikrofonski ojačevalnik, torej dodatno škatlico,
po možnosti nekajkrat večjo in dražjo. To bi bil
seveda nesmisel, saj je osnovni namen snemalnika prenosnost, ne pa vrhunska kakovost.

di16-bitne 44,1 KHz datoteke wav. Prek USBpovezave nam lahko prihrani nakup dodatnega
mp3 predvajalnika.
Če se vrnem k produkcijskim funkcijam
MICRO BR-ja, bi lahko omenil, da je shranjevanje songov, informacij in posnetkov prek
USB-vmesnika v računalnik ali nazaj dokaj
enostavno opravilo. Moti me edino dejstvo,
da še nisem zasledil programske opreme, ki bi
na enostaven način neposredno omogočala
nadaljnjo večstezno obdelavo celotnih »song
podatkov« okviru računalnika. Z malce iznajdljivosti pa je tudi to izvedljivo.

DODATNE MOŽNOSTI ZA KITARISTE

KORAK PRED TEKMECI

Vsaka izmed 4 snemalnih stez ima na voljo
po 8 različic (virtualnih stez), iz katerih potem
izberemo najboljše posnetke. Ker se pa kitarist
hitro začne dolgočasiti, če igra »na suho«, nam
MICRO BR ponuja tudi obilico kitarskih učinkov, emulacij kitarskih ojačevalnikov in tudi
spodobno ritem »mašino«. Ker je zdaj že očitno, da napravica favorizira kitariste, je povsem
jasno, da vsebuje tudi orodje za uglaševanje.

OD SNEMANJA
DO KONČNEGA IZDELKA

Celoten mini produkcijski snemalni proces
poteka v treh fazah. Snemanje je dogaja v načinu Normal, tukaj lahko posameznim stezam
dodajamo tudi zvočne učinke prek vtiča Insert . Ko imamo vse posnetke, je na vrsti faza
nasnemavanja (bounce), v kateri se dogaja
mešanje songa na stereo ali mono stezo. Tu
je na voljo tudi skupni zvočni učinek reverb.
Končna obdelava posnetka se zgodi v načinu
Master, kjer imamo na voljo tudi nekaj orodij
za ta namen.
Obstaja pa še en, MP3-način delovanja napravice, kar lahko imamo za dodaten bonus.
Podpira formate od 64 do 320 Kb/s kakor tu-

In kaj ima na izbiro konkurenca? Ne prav
veliko, saj je BOSS kljub poplavi različnih
snemalnikov po kompaktnosti trdno na prvem
mestu. V tej prvini mu je edini pravi konkurent že preverjeni Zoomov Palmtop Studio, ki
sem ga testiral pred letom dni. Vsak ima svoje
pluse in minuse. Zoom ima nekaj več kontrole s štirimi drsniki, omogoča pa tudi pritrditev
na mikrofonsko stojalo, kar BOSS-u manjka.
MICRO BR je namreč zaradi svoje lahkotnosti
(130 g) lahka tarča kitarskega kabla, ki bi ga
ob marsikateri priložnosti zlahka povlekel za
seboj. BOSS ima vdelano tudi orodje Trainer,
ki omogoča počasnejše predvajanje posnetkov,
kar je zelo dobrodošlo za kitariste, ki se radi
učijo zapletenih kitarskih rifov ... Zoom snema
na kartico SmartMedia in nima USB-vrat, kar
je precej manj sodobno kot BOSSova izbira
sd/usb.
Je torej MICRO BR igrača ali resna naprava? Kakor za koga. Vsekakor je sposoben izdelave solidnih demo posnetkov, kjerkoli vas
že zagrabi navdih, neodvisno od električnega
omrežja ali omembe vrednega proračuna.


moj mikro | 11 | november | 2007

V PRAKSI

računalniki in šah

Pozor, prihaja Zappa!
Mexico City je bil v septembru prizorišče turnirja za naslov svetovnega prvaka v
šahu. Na veliko veselje ljubiteljev kraljevske igre je to postal Indijec Viswanathan
Anand. Vzporedno z glavnim turnirjem pa je potekal tudi dvoboj dveh
računalniških programov – Rybke in Zappe.
Piše : Vojko Mencinger
vojko.mencinger@mojmikro.si

P

rogram Zappa nam je poznan iz leta
2005, ko je zmagal na svetovnem prvenstvu šahovskih računalnikov (WCCC −
World Computer Chess Championship)
s še vedno najboljšim rezultatom za tovrstna tekmovanja – 10,5 točke iz 11 partij. Na zadnjem
WCCC 2007 je bil drugi za Rybko. Avtor programa je Američan Anthony Cozzie, ki pripravlja
doktorsko disertacijo iz računalniških ved.

ZAPPA SPREJEL IZZIV RYBKE

Zappa vsebuje številne napredne algoritme s
področja umetne inteligence in paralelnega procesiranja. No, in Zappa je bil edini, ki si je upal
sprejeti izziv Rybke, ki je bil sicer predvsem namenjen Juniorju ali Fritzu. Po pričakovanju se
ne eden ne drugi nista odzvala, saj ni bilo pričakovati, da bi lahko kdorkoli od njiju premagal Rybko. Z nastopom in morebitnim hudim
porazom bi veliko izgubila pri ugledu, kar ne bi
bilo dobro za njuno marketinško promocijo, ki jo
nadvse spretno vodi podjetje ChessBase. Zappa v
tem primeru ni imel česa izgubiti.
Odigranih naj bi bilo 10 partij. Čas za razmišljanje je bil 60 minut + 20 sekund dodatka
na potezo. Nagradni sklad so s prvotnih 100.000
USD, kolikor je Rajlich ponudil Fritzu ali Juniorju, znižali na 10.000 USD. Te bi »razdelili«
po načelu »zmagovalec vzame vse«. Vse skupaj
se je dogajalo v prestižnem hotelu Hotel Centro
Historico Sheraton. Oba programa sta tekla na
identični opremi – 8-jedrni procesor z 1 GB delovnega pomnilnika z naloženimi zbirkami končnic petih figur in nekaterimi pozicijami šestih
figur – to v tem dvoboju sploh ni prišlo do izraza.
Hitrost delovanja Rybke bi lahko ocenili na preko milijon vozlišč na sekundo.

POTEK DVOBOJA

Po odigranih petih partijah je Zappa že odločilno vodil – bilo je 3,5 : 1,5 zanj. V prvi polovici
dvoboja izstopata predvsem 3. in 4. partija.
Zappa − Rybka [C91 - Španka] 3.partija
1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lb5 a6 4.La4 Sf6 5.0–0
Le7 6.Te1 b5 7.Lb3 d6 8.c3 0–0 9.d4 Lg4 10.Le3
(To varianto je svoje čase rad igral tudi čudežni deček iz Brooklyna – Bobby Fischer. V zadnjem času
jo je obudil ruski velemojster Griščuk.) 10…ed4
11.cd4 Sa5 12.Lc2 c5 13.h3 (Druga možnost je
13…cd4 14.Ld4 Lh5 15.g4 Lg6 16.Sh4!? Sc6 17.Sg6
hg6 18.Sc3 in beli ima minimalno prednost.) 13…
Lh5 14.g4 Lg6 15.Sbd2 Sc6?! (Po 15...Sd7 16.e5
de5 17.dc5 Dc7 18.Lg6 hg6 19.b4 Sc6 20.Db3 a5

21.a3 je beli boljši kot tudi po 15...d5 16.dc5 Se4
17.Se4 Le4 18.Le4 de4 19.Dd8 Tad8 20.Sd2 Lf6
21.Tab1!) 16.d5 Sa5?! (Umik skakača na rob ni
dober. Črnemu ni lahko najti polnega izenačenja
niti po 16...Sb8 saj sledi 17.Sh4! Te8 18.a4 Sbd7
19.g5 Sh5 20.f4 s precejšnjo prostorsko prednostjo belega. Po 16...Se5 17.Se5 de5 18.b3 Te8 19.a4
bo beli počasi izboljševal svojo pozicijo - predvsem
na račun močnega kmeta na d5 in pasivnega lovca
na g6.) 17.a3 Te8 18.b4
Sb7 19.a4! (Te poteze ne
vidita ne Rybka ne Fritz.
Ideja je v osvojitvi polja
d4 za skakača.) 19...cb4
20.Sd4 Sc5 21.Sc6 Dc8
22.f3 Sfd7 23.ab5 Lh4
24.Tf1 Lf6 25.Tb1 ab5
26.Tb4 Sb8 27.Sb8 Tb8 28.Db1 Dd7 29.Ld3
(Tukaj se šele Rybka zave, da je beli boljši.) 29...Sd3
30.Dd3 Tec8 31.Tfb1 Tc3 32.Tb5 Tbc8 33.De2
h6 34.Tb8 Kh7 35.Tc8 Dc8 36.f4 (Beli ima odločilno prednost. Preostanek je samo stvar tehnike
in komentar ni potreben.) 36...Kh8 37.Kg2 De8
38.f5 Lh7 39.Tb6 De5 40.Lf2 Tc2 41.Dd3 Ta2
42.Tb1 Df4 43.De3 De5 44.Sf3 De8 45.Db3
Ta8 46.Lg3 Dd8 47.Tc1 De7 48.Te1 Dd8
49.Tc1 De7 50.Tc4 Lg8 51.h4 Dd8 52.Tc6 Le7
53.g5 hg5 54.hg5 Tb8 55.Dc3 Ta8 56.Lf4 Lh7
57.Tc7 Tb8 58.Dc6 De8 59.De8 Te8 60.Sd2
Lg8 61.Kf3 g6 62.f6 Lf8 63.Sc4 Td8 64.Tc6 Ta8
65.Ld6 Ld6 66.Sd6 1–0

Zares lepa partija, sicer brez vratolomnih kombinacij toda z izjemnim občutkom za osvajanje
prostora in manevriranje.
Nenavaden je bil potek 4. partije. Vse do 27.
poteze je šlo vse po Rybkini knjižnici (Zappa je
bil v knjižnici do 24. poteze). Po razpletu je v
37.potezi prišlo do zanimivega materialnega neravnovesja – bela dama + 6 kmetov (ali skupaj
okrog 15 točk) proti dvema trdnjavama + lovcu
in dvema kmetoma (skupaj tudi okrog 15 točk).
Toda črni nima praktično nobene možnosti za
igro na zmago. Ocena pozicije je pri vseh programih krepko v prid belega – okrog +2,00. A pot
do zmage tudi za belega ni preprosta. No, potem
pa je nekaj zatajilo v algoritmu Rybke. Nastala
je skoraj mrtva remi pozicija. Operater Rybke je
predlagal remi, ki pa ga je operater Zappe zavrnil!
In po 180 potezah je Zappa partijo dobil! Zasluženo ali ne – to je drugo vprašanje.
Rybka - Zappa [C92 - Španka] 4.partija
1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lb5 a6 4.La4 Sf6 5.0–0
Le7 6.Te1 b5 7.Lb3 d6 8.c3 0–0 9.h3 Lb7 10.d4
Te8 11.Sbd2 Lf8 12.a4 h6 13.Lc2 ed4 14.cd4
Sb4 15.Lb1 c5 16.d5 Sd7 17.Ta3 c4 18.ab5 ab5
19.Sd4 Db6 20.Sf5 Se5 21.Tg3 g6 22.Sf3 Sed3

23.Le3 (Slabo je 23...Ld5? 24.Sh6 Lh6 25.Dh6 Df2
26.Kh2 Se1 27.Sh4 Sed3 28.Sg6 Dg3 29.Kg3 fg6
30.Dg6 Kf8 31.Df6 Kg8 32.Lh6 1–0 kot v partiji
Anand-Adams) 23…Dd8 24.Lh6 Df6 25.Dd2
Se1 26.Lf8 Sf3 27.Tf3 Kf8 (Do enake pozicije je
prišlo v 6.partiji, v kateri je Zappa nadaljeval 27…
gf5 28.Tf5 Dg6 29.Tg5 Dg5 30.Dg5 Kf8 31.Dh6 Kg8
in partija se je po 52.potezah končala z remijem. Kot
kažeta ti dve partiji, celotna varianta ne obeta prednosti belemu. Ekipa Rybke je v 8. partiji dvoboja
zato zamenjala otvoritev!) 28.Sh6 Dg7 29.Tf7 Df7
30.Sf7 Kf7 31.Db4 Ta1 32.Db5 Tb1 33.Kh2 Te7
34.Db4 Td7 35.Dd2 Kg8 36.Dc2 Ta1 37.Dc4
Ta8 38.b4 Tf8 39.f3 Tc8 40.Dd4 Tf7 41.h4
Tcc7 42.b5 Tc5 43.Db4 Kh7 44.b6 Td7 45.Da4
Te7 46.Kg3 Tc8 47.Db4 Td8 48.Kf4 Lc8 49.g4
Tf8 50.Ke3 Td8 51.h5
gh5 52.gh5 (Po analizi
nekaterih opazovalcev
naj bi Deep Fritz 10 na
tem mestu v samo šestih
sekundah našel najboljšo
in verjetno zmagovito
potezo 52.De1! Možno
nadaljevanje bi lahko bilo 52…Lg4 53.Dh4 Tde8
54.Dh2 z osvojitvijo kmeta na d6, kar bi ob dveh
vezanih prostih kmetih moralo voditi do zmage!)
52…Lb7 53.Db2 in partija se je po 180 (!!) potezah končala z zmago Zappe. Kot kaže, ima Rybka
programskega hrošča pri obravnavi pravila 50 potez.
Namreč, ker je Rybka ocenjeval, da ima boljšo pozicijo, je na vsakih 50 potez žrtvoval po enega kmeta?!? Kar je na koncu vodilo do poraza.

V 9.partiji se je pri Rybki pokazal še en hrošč. Igrana je bila otvoritev Caro-Kann in Rybka je s črnimi figurami počasi prevzemal niti igre v svoje roke.
Po 71. potezi belega je nastala naslednja pozicija:
Na tem mestu je Rybka (edini med programi,
ki sem jih preizkusil!!)
odigral
71... f4? (71…Ke7!
72.Lc3 Kd6 in šele potem, ko ni več možna
menjava trdnjav s Te5
črni napreduje z f-kmetom.) Po 72.Te5 Te5
73.Le5 f3 74.Ke3 je navkljub premoči treh
kmetov nastala remi pozicija.
Končni rezultat dvoboja:
Zappa Mexico 0,5 0
Rybka
0,5 1

1
0

1
0

1
0

0,5 0,5 0
0,5 0,5 1

0,5 0,5 5,5
0,5 0,5 4,5

SKLEP

Po tem porazu Rybke so se pojavile številne
špekulacije.
- Ali bi Rybka dosegel boljši rezultat na procesorju
z manj jedri?
- Kako to, da ima Rybka težave s pravilom 50 potez?
- Kako to, da ne zazna slabosti raznobarvnih lovcev?
- Ali ne ocenjuje nekaterih pozicij preveč optimistično zase?

Seveda, povsod so še možne izboljšave, tudi pri
Rybki. Ta poraz bo avtorju Rybke Vasiku Rajlichu zagotovo dober pokazatelj za izboljšave.
GENS UNA SUMUS 

97

politične kampanje 2.0
izhaja vsak prvi torek v mesecu
letnik 23,
številka 11, november 2007
www.mojmikro.si
ISSN številka: 0352-4833

Spletni boji
kandidatov
Snovalci političnih kampanj vse bolj prepričujejo
volivke in volivce tudi z uporabo novih
komunikacijskih kanalov.
Piše : Miha Rejc
miha.rejc@mojmikro.si

K

o opazujemo velike obcestne plakate, s katerih nas
pomirjujoče gledajo predsedniški kandidati in kandidatke, je nekaj jasno. Njihova podoba je brezhibna, videz popoln. Vse je tako dodelano in premišljeno, da se potenciala volivka ali volivec le stežka odloči, kateri
izmed kandidatov in kandidatk je primernejši oziroma ima
trdnejša stališča. V času, v katerem živimo, je vodenje politične kampanje obsežen posel. Ob vsem tem je odločitev, komu
podeliti svoj glas, težavna. Še težje pa je snovalcem kampanj,
ki se ukvarjajo z večnim vprašanjem: »kako oziroma s čim prepričati volivce«. Zdi se, da se je žarišče preusmerilo drugam
in da 2.0 različica tega vprašanja zveni: Kako aktivirati tiste
državljane z volilno pravico, ki se volitev ne udeležujejo, in jih
prepričati, da glasujejo za tega ali onega kandidata?
Odgovor je precej jasen: uporaba novih komunikacijskih
kanalov, ki omogočajo doseg in aktiviranje tudi pasivnega
dela volilnega telesa. Če so bile sfere demokracije, politike in
vodenja že od nekdaj domena starejših in modrih državljanov,
se danes žarišče premika na mlajšo, aktivnejšo populacijo.

OD MEGAFONA DO TELEVIZIJE ...

Vsi se verjetno spomnimo (ali poznamo iz filmskih zapisov)
predvolilnih propagandnih shodov, ko je kandidat s plakati in
megafonom hodil od kraja do kraja in nagovarjal peščico ljudi, ki se je zbrala pod provizorčnim govornim odrom. Tovrstne
akcije so bile sicer učinkovite pri sidranju stališč kandidata
– a krog prejemnikov je bil razmeroma ozek. Danes so tovrstna »osebna« srečanja z volivci sicer ostala, a bolj v podporni
funkciji. Bojišče za glasove se je preselilo na predvolilna soočenja kandidatov, ki jih organizirajo medijske hiše – predvsem
radijske in televizijske. Pa vendar je ob vsej moči televizije, ki
dogajanje v celoti posreduje izjemno velikemu številu sprejemnikov po državi, prenos komunikacij enosmeren. Zbrani
gledalci pred televizorjem kandidatu ne morejo zastaviti vprašanja (razen prek telefonskega klica v studio). Ne morejo ga
prositi za pojasnilo. Ne morejo torej vedeti, kako bi se odzval
na njihova dejanja.

... IN SVETOVNEGA SPLETA

In potem sta prišla internet in svetovni splet. Politične
stranke in njihovi kandidati pa nič. Vsaj na začetku. Kar nekaj časa je trajalo, da so se prve stranke opogumile in pripravile preproste spletne predstavitve, ki so v najboljšem primeru
vsebovale program in predstavitve najpomembnejših kadrov.
Morda je bil kje na strani objavljen še e-poštni naslov, ki je
pomenil komunikacijsko vez med državljani in strankami.
Sčasoma se je izkazalo, da je ta komunikacija zelo pomembno
vezivno tkivo med volivci in (potencialno) izvoljenimi, zato
je bilo elektronskih naslovov vedno več in tudi odgovori so
bili vedno pogosti. Naslednji logični korak je bil ustvarjanje
posebnih spletnih mest za kandidate na občinskih, parlamentarnih in predsedniških volitvah.

98

ZDA KORAK PRED DRUGIMI

Najočitnejša vpletenost spleta v politične kampanje se kaže
v Združenih državah Amerike. Čeprav so volitve oddaljene
še več kot leto dni, so vse aktivnosti kandidatov že v polnem
zagonu. Še pred dejanskimi izbori za prvega moža ali žensko
se bodo odvijali izbori znotraj strank (primaries), kjer se bodo
tako demokrati kot tudi republikanci odločili, kdo jih bo zastopal na volitvah naslednje leto.
Soočenja potekajo že skoraj vse leto, eno odmevnejših,
med vodilnima kandidatoma demokratov Barackom Obamo
in Hillary Clinton, sta julija letos organizirala CNN in YouTube. YouTubovci so ljudem omogočili, da posnamejo video
vprašanje za kandidata, ki je bilo potem v živo predvajano na
soočenju. Skoraj sočasno se je na YouTubu pojavil video posnetek avtorice Obama Girl naslovljen »I got a crush... On
Obama«. Privlačno dekle praktično poje hvalnico kandidatu,
v spremljajočem video materialu pa je polno propagandnega
materiala v njegovo podporo. Nekaj tednov za tem videom
sta se v spletu pojavila še video »Hot4Hill«, ki je namenjen
senatorici iz New Yorka Hillary Clinton, ter video »Ron Paul
Girl« (najverjetnejši kandidat republikancev), kjer dekle obljublja striptiz »full-monty«, če bo izvoljen Paul. Vsi omenjeni
kandidati so v intervjujih zanikali povezanost z ustvarjalci teh
posnetkov, o resnici pa naj vsak presodi sam.
Tudi spletna mesta vseh kandidatov so lahko pravi zgled. Iz
enega izmed komunikacijskih kanalov je splet postal osrednje
komunikacijsko središče sodobnih političnih kampanj. Pojavnost kandidatov ne vključuje le njihovih osrednjih spletnih mest, ampak tudi vključenost v razne skupnostne medije,
kot sta npr. MySpace in FaceBook, fotogalerije na Flickru in
videogalerije na YouTubu. Osebni blog kandidata pa je postalo tisto najbolj osebno sredstvo izmenjave informacij z volivci. Izmenjave zato, ker se pisanje bloga ne konča pri zapisu,
ampak se nadaljuje pri komuniciranju v komentarjih, kjer se,
ob konkretnem primeru, zelo jasno izrazijo stališča in vrednote kandidata oziroma določene politične opcije.

PREDSEDNIŠKI KANDIDATI LOVIJO KORAK

Ker je letošnja jesen tudi pri nas čas predsedniških volitev,
je zanimiva primerjava spletnih kampanj slovenskih kandidatov. Ob pregledu posameznih spletnih mest je očitno, da
najresnejši kandidati (z dobrimi volilnimi štabi), ne zaostajajo prav dosti. Enako kot v državi, po kateri se včasih radi
zgledujemo, so spletna mesta stičišče vseh komunikacij in
predvolilnih aktivnosti. Tisti najnaprednejši volilni štabi niso
pozabili niti na vključitev svojih kandidatov v skupnostne
medije, pripenjanje slikovnega gradiva in videoposnetkov na
različne video portale. Viralne kampanje niso stekle v obliki
video posnetkov vročih deklet, ampak so se pojavile v drugih,
zanimivih oblikah.
Vse kaže, da je splet postal osrednji medij za doseg volivk in
volivcev. Seveda so tu še vedno televizijska soočenja. In shodi.
In pojavljanje na pomembnih dogodkih. A to je minljivo. V
spletu pa nam je naš kandidat vedno dosegljiv, njegovi zapisi
vedno na voljo in komunikacijska vrata vedno odprta. Resnično se lahko poglobimo v podrobnosti ni preverimo, kako se
kandidat ali kandidatka odziva na naše konkretne potrebe. Ali
pa preprosto zapremo brskalnik s klikom na križec v zgornjem
desnem kotu in v trenutku vse izgine. Zdi se, da je s spletom
vsa moč izbire in potem odločanja v rokah volivcev. 

IZDAJA:
DELO REVIJE, d. d.
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
www.delo-revije.si
DIREKTOR: Andrej Lesjak
UREDNIŠTVO:
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 82 61
faks: (01) 473 81 69, 473 81 09
e-pošta: info@mojmikro.si.
GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja
ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović
POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA:
Zlatko Matić in Milan Simčič
UREDNIK: Jaka Mele
UREDNIK FOTOGRAFIJE:
Alan Orlič Belšak
LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar
TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar
REDAKTOR: Slobodan Vujanović
OGLASNO TRŽENJE:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 11
faks: (01) 473 81 29
e-pošta: marketing@delo-revije.si
KOLPORTAŽA:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 20
faks: (01) 473 82 53
NAROČNINE:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24
faks: (01) 473 82 53
e-pošta: narocnine@delo-revije.si
Posamezni izvod stane
4,09 EUR/980,13 SIT. Vrednost
v tolarjih je informativnega
značaja in je preračunana
po tečaju zamenjave, ki znaša
1 EUR = 239,640 SIT.
Naročniki imajo posebne
ugodnosti. Naročite se lahko
pisno (klasična in elektronska
pošta) ali telefonsko. Revijo
boste začeli prejemati po prvem
plačilu od tekoče številke naprej.
Naročnina velja do vašega
preklica.
Naročnina za tujino se poravnava
za eno leto vnaprej in znaša:
70 EUR, 124 USD, 158 AUD.
Za vse informacije v zvezi
z naročanjem edicije smo
na voljo na zgoraj navedenih
telefonskih številkah ali
elektronski pošti.
Nenaročenih besedil in fotografij
ne vračamo.
DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ
IN OSVETLJEVANJE PLOŠČ:
Delo Repro, d. o. o.
Dunajska 5, Ljubljana
TISK:
DELO TISKARNA, d. d.
Dunajska 5, Ljubljana
oktober 2007
natisnjeno
v 8 500 izvodih.

moj mikro | 11 | november | 2007

�������������� �����������������������������
������������������������������������������������

����������������
���������������������������
����������� ��������

�������������
�������
����������������������������
��������������������������
�����������������������������
���������������������������
���������������������������
���������������������
���������������������
�������������������
�������������������
��������������������

Naj si drugi fotografi
zapomnijo vaše ime.

��������������������������������������������������������������������������������

��������������������������������������������������������������������������
Popoln pregled: predogled žive slike Popolna varnost: stabilizator slike za vedno ostre posnetke
protiprašni filter Supersonic Wave Popoln. Narejen za vas.

������������������������������

Popolno napreden:

��������������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������
��������������������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������
����������������������������������������������������������������������������������

������������������ www.olympus.si

��

�����������������
�����������������

��

��������������������������������������
������ ���������� ��� ������� ���� �������� ��� ��� ������������
����������������������������������������������������������
�����������������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������������������������������������

���������������

������������������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������������
�������������������������������
����

��������

��

�����������������������������

������������������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������������
��������������������������
����������

����������
���������

��������������������������
���������������������������������
��������������������������������
��������������������������������
���������������������������������
������������������
����������

�������������
��������

�����������������������������������
�������������������������������������
��������������������������������
�����������������������������������
������������������������������
�������������������
����������

������������������������������� ��������������������������������������������������������������
�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
������������������������������������ ����������

�����������
�������
��������
������
���������������������������
������������������������
���������������������
�����������������������������
�����������������

���������