�������������������
������������������
�������������

������������������ ������������������������������
�������������������������������������������������

�������������������������
��������

������������

�����������������
���������������������������
��������

�����������������������
� ���������������
�������������������������
���������������� ��������

��
��������������������������
��������

������������ � � ����������
��
����������

����
�����������������������

�������
�����

��������

������������
������������������������
� ������������� ����� ��
�������������������������������
����������������������������������
��������������������� ��������

������
�
�
�
�
�
��
�
�
��
�
��
�
�
�
�
��
����������
����������������������������������������������������
���������������������������������������������������
��������������������������������������������������

����

��������

���

�����������������������
���������������������������
�������������������
���������������������
������������������������������
���������������������� ��������
������������������������������
��������������������������������

������
������������������������
���������������������������������������������
��������� ��������

���������������������� �����������������������������������
 ���������������������������������� ��������������������������������
���������� ������������������������ �����������������������

���������������������������������������������
����������������������������������������
��������������� ���� ��� ������ ��� ������ ���� ������� ��������� ������������ ��� ���� �������
��������

�����������������������������������������������������������������������������
������� ��������� ����������� ��������� ��� �������� ��� ������ ������� ����������
��� ����������� ����������� �� ������� �������������� ������� �������������� ��� ���� �����
��������������������������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������������

�������

�����������������������������������������������

����

����

���

��������������������������

��

���

��

���

��
�

��

�����������������������������������������������
��������������
���������������������������������������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������������������������������������
������������������������������������������������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������������������������������
���������������������������������������������������������������������������������������������������
����������������������

��������

��
��

�� ����
�

�����€

������������

���€

����������������������

���������������������

�����������������������������
��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������€��
������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
�����������������������������������������������������������������������������������

��������������
��������������
�������

������������
������������
�������

��€

���������
���������������
�������������
�������

���€
���€

�������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������������������������������������������������������
����������������������������������������������������������������������������������������������������������

������������

���

�

KAZALO

15
16

Zaslužite s čečkanjem
Eksaktna znanost

NE PREZRITE
28
30
32
33
34

Kako ga kupiti?
Najceneje do igralne zverinice
Izbrati pravi monitor
Zunanji trdi diski
Brizgalnik ali laser?

36
37

Amebis BesAna 3.7
CyberLink PowerDVD 7 Deluxe
Pleomax PSP-5500
Linksys KiSS 1600
Leadtek WinFast PVR3000 Deluxe
JVC Everio GZ-HD7E
Panasonic SDR-H20
Samsung SyncMaster 940UX
Samsung CLX-2160
Linksys WAP200
Brother P-touch 2480
Leadtek nVidia 8800 Ultra
Pinnacle PCTV To Go Basic Ethernet
Lenovo ThinkPad X61s
Logitech Harmony 1000
USB-ključ A-Data in USB-zvočniki Pleomax
ZEN 300W
OCZ GameXStream 850W
RaidSonic IcyBox

38
39
40
41
42
43
18
22

4

Internet in etika
Tehnologija RGBW

V SREDIŠČU

PODROBNEJE
– DOMAČI RAČUNALNIKI

44

POD LUPO

45
46
47
49

RollBack Rx Professional 8
Acronis True Image 10 Home
Microsoft Expression Studio
PHP Designer 2007 Professional

54
56

Nekaj novih zanimivih fotoaparatov
Portrait Professional / MAX 5

58
60
62

Popfly
Šesti čut na cesti
Med genialnostjo in norostjo

66
69
70
74

Kako zaslužiti z blogom?
Kako se ne dela s kupci?
Napačne odločitve pri uvajanju IT-ja
OneSMART Web

76
79
82
84

Napad na Slovenijo?
Brezplačni programi
Računalniška forenzika
Na počitnice prek spleta

DIGITALNI SVET

GEEKFEST

MREŽA

PREŽIVETI

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

Piše : Marjan Kodelja,
marjan.kodelja@mojmikro.si

UVODNIK

Dober tek!

S

Digitalna
televizija

e vam je pripetil izpad električne energije zaradi nujnih vzdrževalnih del v prenosnem
omrežju? Ste bili o tem prej obveščeni in ste se nanj lahko pripravili? Morda, če poslušate
lokalne radijske postaje! Kaj pa če jih ne, ali še huje, tako kot jaz radia sploh ne poslušate?

Na kaj
morajo
kupci paziti?

Naročniške
kartice
v skupni
rabi
Joost – uporabna ali neuporabna storitev?

Pamet v slovenski dom
Demonstracijski pametni dom,
ki ga imajo nekateri »bogataši«.

Regulativa je obvezna
Ali res deluje, tako kot bi morala?

Uporabnost mobilnika na dopustu
Kaj pripravlja Mobitel
za prihodnje mesece?
86
90
93
98
99
100
104
105
106

V PRAKSI

Kako izboljšati počitniške fotografije?
Programiranje Excela
Resni in zabavni triki
Rootkiti napadajo
Izvozimo in arhivirajmo
Internet in navidezno zasebno omrežje
Zoom za različne priložnosti
Rybka – novi svetovni prvak
Ena o sodobni elektroniki

K AZALO OGLAŠEVALCEV
ALTERNA INTERTRADE 9
CHS 50
DELL 25, 57
DELO REVIJE 107
FOTO TABOR 85
IBM 31
INEA 12
INTRADE 2
IZID 65
ITIVI 3
LENOVO 13
MIKRO ING TRADE 47
MIKROPIS HOLDING 49, 108
MOBITEL 14

NAJDI.SI 103
PARAMETICA 98
PRO PLUS telekomunikacije
RADIO KRANJ 45
SI SPLET30
SLOGA TEAM 91
SOCOMEC SICON UPS 72
SONY ERICSSON telekomunikacije
STEBRI 21, 78
TEAL 35
TIFT 63
TRION 7,11

Fotografija na naslovni strani: Reuters in M. M.

Zgodba je silno preprosta! Kolegu iz vasi v okolici Ljubljane, mimogrede doma ima več
računalnikov in ti so osnova za njegovo poslovno delovanje, se je pripetil električni mrk,
napovedan zaradi vzdrževalnih del. Izvedel je, da Elektro Ljubljana poslovne uporabnike,
ti plačujejo elektriko po njim oblikovanem ceniku, o napovedanih izpadih obvešča s
kratkimi sporočili (s SMS). To je trenutno najprimernejša oblika obveščanja, saj imamo
mobilnik vedno pri sebi, torej je verjetnost, da takega sporočila ne bi prebrali, razmeroma
majhna.

Podjetje, ki da kaj nase, mora vsaj načeloma vse svoje stranke obravnavati enako. Jasno je, da
jih ne. Eni so zanje pomembnejši, saj prispevajo več denarja v njihove blagajne, drugi pač manj.
Meni ni všeč, če mi to dajo vedeti, kaj pa vam? Tudi ne! Torej, v slogu uvodne zgodbe, če so lahko
eni obveščeni s SMS, sem po naravi te logike lahko tudi jaz. Kje je tisti seznam, kjer se na storitev
naročim? Ni ga! Hojla, pripravljen sem za to storitev tudi plačati! Razumno ceno, seveda. Tudi
ne gre! Sistem pošiljanja kratkih sporočil ni namenjen gospodinjstvom. Kljub potrebi na trgu, sem
prepričan, da je na področjih, kjer so vzdrževalni »mrki« pogostejši, kar nekaj uporabnikov in bi
jim taka oblika obveščanja prišla prav.
Poleg obveščanja o vzdrževalnih delih na radijskih postajah Elektro Ljubljana obvestila objavlja
tudi na svoji spletni strani (www.elektro-ljubljana.si/default.cfm?Jezik=Si&Kat=0205).
Organizacija podatkov pa ni niti približno takšna, da bi jo lahko označil za uporabniku prijazno.
Nanizani so datumi v mesecu za teden dni naprej. Pod vsakim datumom se skrivajo obvestila,
ki veljajo za ta dan. Preveriti morate prav vse, pogledati, ali kakšno zadeva vas, in postopek
ponavljati vsak teden. Če seveda želite biti vnaprej obveščeni. Če pa želite preveriti, ali so vzrok
za trenutni izpad elektrike vzdrževalna dela, tega preproste ne morete. Če ni elektrike, tudi
računalnik ne deluje! Elementarno, logično, vsem jasno, morda le odgovornim v omenjenem
podjetju ne. In zakaj obvestil na svoji spletni strani ne uredijo nekoliko drugače, saj je taka
organizacija neprimerna, neumna in ... morda bi našel še kakšno oznako. Zakaj ni mogoče sistema
spremljati po geografskih področjih oziroma po organizaciji prenosnega omrežja? Denimo na ličnem
zemljevidu, kjer bi bile označene točke, kjer se skrivajo obvestila, recimo zelena, če obvestil za to
področje ni, in rdeča, če so. Barvi lahko tudi zamenjajo, spremenijo, vseeno mi je.
Vas pri tem še kaj moti? Mene zagotovo. Ali ne živimo v času informacijske revolucije, ko je na voljo
ogromno možnosti za komuniciranje s strankami in ki so precej boljše od obveščanja po radiu? Če ne
gre s SMS, bi lahko uporabnike, ki si to želijo, prej obveščali po elektronski pošti ali, še bolje, po
viru RSS. Uporabnik bi nastavil področje ali področja, ki ga zanimajo, in prejemal le tem področjem
namenjena obvestila. Predvidevam, da ima omenjeno podjetje vso potrebno programsko in tudi strojno
opremo za postavitev elektronskega sistema obveščanja. Obvestila, ki jih objavijo na spletu in razpošljejo
(morda po elektronski pošti?) radijskim postajam, nekje nastanejo. Nekdo jih vnese v računalnik in
nato pošlje naslovnikom. Vse, kar bi morali storiti, je, oblikovati spletni vmesnik, po katerem bi se
zainteresirani uporabniki na storitev naročali, in logiko v ozadju, ki bi določala relacijo med obvestili in
uporabniki (katera obvestila so namenjena uporabniku) ter oblikovala in razposlala sporočila. Lepo bi
bilo, če bi bila ta brezplačna, tako bi storitev uporabljalo več ljudi, a tudi plačljiva bi bila boljša kot nič!
Zakon o varovanju osebnih podatkov ne bi smel biti izgovor, zakaj take storitve še ni. Elektro
Ljubljana vzdržuje obsežno zbirko osebnih podatkov o svojih uporabnikih in mora imeti
vzpostavljene mehanizme njihovega varovanja. Če vedo, kje stanujem, poznajo moj fizični naslov,
zakaj potem ne bi poznali še naslova elektronske pošte?
Sprejeta pravila Evropske unije nam nalagajo, da odpremo trg distribucije električne energije, da bo
tudi na tem področju obstajala konkurenca, ne pa lokalni monopoli (kot je danes). Povedali so že,
da ta konkurenca ne bo prinesla nižjih cen. Kaj je narobe z obstoječimi cenami električne energije?
Nam uporabnikom so za zdaj še všeč! Težava je, ker so menda za četrtino pod povprečjem evropskih
držav. Ponudniki so obljubili, da do podražitve ne bo prišlo čez noč, namesto tega bodo cene dvigovali
postopoma, v daljšem časovnem obdobju.
Kaj potem lahko prinese konkurenca? Možnost za izbiro ponudnika in s tem njihov medsebojni
tržni boj pri zagotavljanju čim boljše in prijaznejše storitve? Kaj pa je, poleg konkurenčne
(nizke) cene prijaznejše in bolj dviguje lojalnost uporabnikov kot pravočasno obveščanje o nujnih
vzdrževalnih delih? V posmeh vsemu, mi ponujajo varčno žarnico. Kar se mene tiče, naj si jo
vtaknejo v … svoj SMS!



5

NE PREZRITE
JAHANJE NA LEOPARDU IN SAFARI!
Steve Jobs je z obsežnejšo predstavitvijo nove različice operacijskega
sistema, Mac OS X 10.5 Leopard, dvignil nemalo prahu. Leopard naj bi
prvotno izšel že poleti, a je bil potem, bojda zaradi preobsežnega dela z
iPhonom, prestavljen na oktober. Takrat naj bi šlo zares, saj v nekaterih
spletnih prodajalnah, npr. v Amazonu, že oglašujejo datum izida, možno
pa je tudi prednaročilo. Torej, kakšen je Applov odgovor na doooolgo
pričakovani Microsoftov Windows Vista? Operacijski sistem OSX ima že
nekajletno zgodovino, nekatere njegove značilnosti, kot je grafični uporabniški vmesnik, pa ostajajo nepresežene. Če je pri novemu Windows
najopaznejša sprememba vezana na vizualno podobo, se Leopard navzlic
kozmetični prenovi ponaša z obilico novih funkcij.
Prva prenova, ki jo bodo
opazili vsi uporabniki Mac
OS X, je vezana na namizje,
kjer je prenovljena orodna
vrstica, hkrati pa je grafično
bolj dodelan (3D-učinek)
tudi slavni Dock − vrstica z
bližnjicami do aplikacij. Ta
ima po novem tudi možnost
organiziranja podatkov z
namizja v začasne mape,
imenovane stacks, ki ob
grafično impresivnih učinkih
poskrbijo za to, da je vaše
namizje bolj urejeno.
Večje prenove je bil deležen
tudi sistemski brskalnik/urejevalnik datotek (Finder), kjer
so vse datoteke predstavljene
nazorneje, bolj dinamično in
tudi prijazneje očem. Skozi
mape in datoteke se je po
novem možno sprehajati v načinu Cover Flow, ki je uporabnikom znan že
iz glasbene aplikacije iTunes. Gre za animirano »listanje« med datotekami
z vlečenjem miške. Simpatično, a bomo še videli, kako uporabno. Zagotovo uporabna pa bo sistemska aplikacija Quicklook, ki omogoča takojšen
predogled praktično vseh datotek, brez da bi jih dejansko odpirali v za to
namenjenih aplikacijah (npr. hitro listanje datoteke PDF kar z namizja).
Nekaj svežine v sicer že zelo dodelan sistem prinaša tudi aplikacija
Time Machine, ki ob grafično dinamičnih učinkih ponuja takojšen skok
v prejšnje stanje računalnika − do obnovitvene točke. Gre za nekakšen
stalni arhiv, ki uporabnike rešuje skrbi stalne izdelave varnostnih kopij,
saj lahko z enim klikom prikličejo nazaj vse podatke iz preteklosti.
Uporabniki Linuxa bodo naslednjo funkcijo prepoznali takoj. Gre za t.i.
virtualna namizja, ki so jih pri Applu poimenovali Spaces. To je aplikacija na nivoju sistema, ki ustvari štiri sočasna namizja, med katerimi je
seveda možen takojšen preklop. To omogoča uporabo večjega števila
aplikacij hkrati, kjer lahko vsako namizje smiselno uredimo glede na

določene vrste aplikacij. Nič revolucionarnega, a vseeno silno uporabno.
Poleg opisanih in še številnih bolj skritih sistemskih novosti so pri Applu
prenovili tudi svoje uporabniške aplikacije. Veliko pozornosti je bil deležen
poštni odjemalec Mail, ki je glede na nabor funkcionalnosti vse bolj podoben Microsoftovemu Outlooku, saj po novem vključuje tesno povezanost
s koledarjem iCal, dodajanjem aktivnosti (to-do), zapiski ter grafično obdelavo poštnih sporočil na podlagi vdelanih predlog (stationery).
Poživljene so bile tudi številne večpredstavne aplikacije, kot sta iChat
(IM-odjemalec) in Frontrow. Prvi po novem omogoča številne grafične
učinke ter dodatne dejavnosti, na primer izvajanje predstavitve oddaljenemu uporabniku. Drugi pa je dobil podobo, ki veliko bolj spominja na
vmesnik Apple TV-ja.
Veliko prahu med uporabniki tako Applovega sistema
kot tudi sistemov Windows
pa je dvignil izid − zaenkrat
beta različice − slavnega Applovega spletnega brskalnika
Safari, ki ima po nekaterih podatkih med vsemi
brskalniki skorajda 5-odstotni
delež. Samo kot zanimivost
− Firefoxu gre veliko bolje,
saj je dosegel skorajda 25
odstotkov. Safari so imeli do
zdaj možnost uporabljati zgolj
Applovci, slovi pa po hitrosti,
zanesljivosti, odpornosti na
pojavna okna, spyware in vse
druge oblike spletne nesnage.
Hkrati je, razen občasnih nerazumevanj s predvajalnikom
Microsoftov Windows Media,
izredno spodoben kar zadeva večpredstavne vsebine (Quicktime, Flash
...). Safari 3 si je mogoče brezplačno prenesti z Applove spletne strani.
Sam vsak dan uporabljam brskalnik s svojim Applom, zato sem preizkusil beto na obeh platformah (OSX 10.4.9 in Windows XP SP2). Nabor
funkcionalnosti je bolj ali manj enak, medtem ko sem imel pri Windows
manj sreče s stabilnostjo − aplikacija se je namreč večkrat nepričakovano
sesula. Kmalu po izidu se je v spletu pojavil že prvi popravek, saj naj bi
Safari 3 vseboval morje varnostnih lukenj. Ne glede na to je v prvih 48
urah po izidu različice za Windows presnelo že več kot milijon uporabnikov. Zlobni jeziki so po spletu začeli širiti govorice, da Apple tako testira
Safarijeve težave pred izidom iPhona, ki bo vseboval isti brskalnik.
Slednji je kljub noremu navdušenju in evforiji povzročil tudi nekaj razočaranja, saj ne bo podpiral Adobovega Flasha. Prav tako pa pri Applu
niso predstavili razvojnega programskega paketa za aplikacije za iPhone,
ki so ga mnogi po tihem pričakovali.
(Bojan Amon) www.apple.com

BREZ STISKANJA FOTOGRAFIJ?
Kako delujejo današnji fotoaparati? Tako, da posnemajo lastnosti fotografskega filma. Pri fotoaparatu z ločljivostjo 4 milijone pik to pomeni, da
je v njem tipalo, v katerem je štiri milijone manjših tipal, ki vsako s številko predstavi svetlobo, ki pada nanje. Elektronika fotoaparata te podatke
stisne (običajno JPEG), kar pomeni, da dokajšnjo količino že pridobljenih
podatkov zanemari. Je možna drugačna pot? Richard Baraniuk in Kavin
Kelly iz univerze Rice že mislita tako. Uporabila sta preprosto tipalo, ki
zazna le minimalno potrebno število podatkov (nekaj odstotkov tistega,

6

kar zazna prej omenjeno tipalo), in ker je teh občutno manj, stiskanje
podatkov ni potrebno. Matematični algoritem iz teh podatkov po načelu
reševanja križank Soduku rekonstruira fotografijo v visoki ločljivosti tako,
da zapolni prazne prostore v veliki mreži (križanki) med podatki, ki jih
je fotoaparat posnel. Prvo praktično aplikacijo tega, kar sta poimenovala
zgoščevalna zaznava (compressive sensing) bo moč videti čez dve leti
(izboljšane naprave za magnetno resonanco), na to, da bo ta tehnologija
del fotoaparatov, pa bo treba počakati med pet in deset let.
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

NE PREZRITE
OBČUTLJIVEJŠE TIPALO
V Kodaku so pet let razvijali tipalo za zajem fotografij, ki boljših
rezultatov ne išče v smeri povečevanja pik na tipalu, temveč v smeri
njihovega redefiniranja. Večina današnjih tipal temelji na Bayernovem
vzorcu, ki ga je leta 1976 razvil Kodakov znanstvenik dr. Bryce Bayern.
Na posamezno osnovno barvo občutljivi elementi (podtipala) so na tipalu
razporejeni po natančno določenem vzorcu, polovica elementov »zajema« zgolj zeleno barvo, druga polovica pa je enakomerna razdeljena
med rdečimi in modrimi. Nova tehnologija trem osnovnim elementom
dodaja element, občutljiv na vse barve (pankromatičen). V tem je
Kodakov pristop podoben tehnologiji zaslonov PenTile, o kateri podrobno
pišemo v samostojnem članku. Ker so te nove »pike« občutljive na vse
valovne dolžine svetlobe, novo tipalo zazna več informacij o svetlobi, ki
pada nanj. V obeh primerih, torej pri starem in novem tipalu, fotografijo
glede na podatke, ki jih zagotovi tipalo, »izračuna« programska oprema.
Razlika je v tem, da je fotografija, ustvarjena pri slednjem, pri slabih
svetlobnih razmerah boljša oziroma dopušča hitrejše čase zaklopke (pri
fotografiranju premikajočih objektov). Konkretno je novo tipalo dva- do
štirikrat bolj občutljivo na svetlobo! Prvi fotoaparat z novim tipalom
lahko pričakujemo naslednje leto.
www.kodak.com

TESLA BI BIL PONOSEN
Znanstveniki na MIT-u so pokazali, da je mogoče brezžično
prižgati 60 W žarnico, oddaljeno dva metra od izvora električne
energije. Kako? Na tej medsebojni oddaljenosti so postavili dve
bakreni spirali premera 60 centimetrov. Na eno so priključili tok, na

drugo pa žarnico. Ko skozi
prvo spiralo steče tok, se
okoli nje ustvari magnetno
polje. Tega prejme druga
spirala, na njej se »pojavi«
električni tok in prižge žarnico. Podobno kot delujejo
transformatorji (sicer na
veliko krajših razdaljah), bi
dejal vsak, ki se vsaj malo
spozna na elektriko. A pri
transformatorjih gre za magnetno indukcijo, ki nima
tako velikega »dometa«. MIT-ovi znanstveniki so uporabili resonanco. Spirali
imata resonančno frekvenco 10 MHz. Ko tok steče prek prve spirale, ta
ustvarja 10-megaherčno magnetno polje. Ker ima tudi druga spirala enako
resonančno frekvenco, lahko »sprejme« magnetno polje, čeprav je razdalja
večja. Če bi druga spirala imela nekoliko drugačno resonančno frekvenco,
do brezžičnega prenosa energije na tej razdalji ne bi prišlo. Zaradi uporabe
spirale namesto antene, slednje širijo energijo v vse smeri, je prenos energije
tudi razmeroma učinkovit (45 odstotkov). Zakaj je zadeva zanimiva? Kot
način brezžične napolnitve praznih baterij mobilnih naprav, na primer.
www.mit.edu

NE PREZRITE
INTERAKTIVNI PAPIR
Skozi zgodovino so papir najprej uporabljali za
tiskanje knjig, nato tudi za zavijanje (pakiranje)
in nazadnje še za osebno higieno. Če so to tri
stopnje, kakšna bo četrta? Švedski znanstveniki
so razvili, kot so ga sami poimenovali, interaktivni
papir in naredili velik plakat, ki se z zvokom odziva na dotike opazovalca. Osnova je tri centimetre debel močan karton, na katerega so najprej
natisnili vzorec »žic« s prevodnim črnilom (v njem
so delci srebra). Tako so dobili sistem, zelo podoben tistemu v zaslonu, občutljivem na dotik. Na
to plast so nato natisnili sliko! Zadeva deluje po

RIM LETA 320

Deset let je trajal projekt na univerzi Virgina, da so v sodelovanju z
znanstveniki z vsega sveta, naredili virtualni tridimenzionalni model
antičnega Rima leta 320, ko je vladal cesar Konstantin. Kot zanimivost,
mesto je tedaj imelo milijon prebivalcev. Na spletni strani (še) ni sistema,
ki bi obiskovalcem omogočil prosto gibanje po mestu, na voljo so le slike in
video posnetki.
Podatke, potrebne za oblikovanje modela, so pridobili z laserskim
skeniranjem današnjega Rima (oziroma ruševin) in napotkov arheologov.
V model, narejen s programi, ki jih uporabljajo današnji arhitekti, je vključeno skoraj vse mesto, vključno
z 21-kilometrskim obrabnim obzidjem. Rekonstruirali so okoli 7 tisoč
zgradb, za 30 pa je na voljo tudi
rekonstrukcija notranjosti (med
njimi senat, kolosej, bazilika), ki
vključuje tudi freske in dekoracije.
Uspelo jim je celo ponovno zgraditi zgradbe,
ki so danes
le ruševine,
vendar nimamo
na voljo dovolj
podatkov o
tem, kakšne so
bile videti (na
primer Venerin
tempelj).
www.romereborn.
virginia.edu

načelu spremembe poti električnega toka, ki
se pretaka na mestu dotika, kar zazna preprosta elektronika (zraven je še izvor električnega
toka), ki predvaja, začne ponovno predvajati
ali zaustavi predvajanje glasbe. Na podoben
način so izdelali tudi zvočnik − s prevodnim
črnilom so natisnili elektromagnet, prek njega
pa »napeli« membrano iz papirja. Skoraj
ves plakat je narejen iz papirju podobnega
materiala, kar pomeni, da je njegova reciklaža
preprosta. Zakaj? Da bo Milka lahko izdelala
»pojoč« ovitek za svojo čokolado?

BELEŽNICA ZOHO

Spletne pisarne še niso prebolele porodnih
težav zato kljub svojim očitnim prednostim, še
niso resna grožnja bolj klasičnim pisarniškim
paketom (pa če so ti plačljivi ali brezplačni).
Drugače bo, ko bomo v celoti imeli in sprejeli
Splet 2.0. Nekateri deli spletnih pisarn pa imajo
določeno uporabno vrednost že zdaj. Zoho, igra
asociacije s kratico SOHO (mala podjetja, domače pisarne) je eden resnejših spletnih igralcev,
ki zadnje leto vsak mesec predstavi vsaj eno
spletno aplikacijo. Zadnji mesec je to spletna
beležnica Zoho Notebook. Zelo preprosto! Ko
brskate po internetu, si delate zabeležke! Ni nujno, da zgolj besedilo. V beležnico lahko shranite
slike, video, zvok, preglednico, nakar lahko te
zabeležke prenesete na svoje spletno mesto ali
jih daste v skupno rabo »potrjenim« prijateljem.
Zadeva je za uporabo brezplačna!
www.zoho.com

»VELIKI GOOGLE«
O tem, kaj vse o nas hrani v svojih zbirkah podatkov Google, sem že pisal.
Kot Slovenca me ne skrbi, da bi bile moje iskalne navade poznane ameriškim ali
katerim drugim tajnim službam. Ker sem se že pred časom registriral (Googlov
račun), vem tudi, da Google ve oziroma misli da ve, kdo sem, kakšne so moje
želje, potrebe in podobno. Ni pa mi všeč, da te podatke Google uporablja in jih
trži. Googlu je popolnoma vseeno, kaj si jaz ali vi mislite. Komercialni nameni
so očitno pomembnejši kot zasebnost uporabnikov. In Google to dela na dokaj
»pameten« način. Če vedo, kakšne so moje želje, potem mi enostavno servirajo
zgolj tiste oglase, ki so mi »pisani na kožo«. Zakaj vse to pojasnjevanje? Google
je najprej zavračal evropske zahteve po času hranjenja osebnih podatkov, zdaj
pa je nanje pristal. Vsi podatki v njihovi zbirki, starejši od 18 mesecev, postanejo neosebni, torej niti Google ne more več rekonstruirati podatkov in osebe,
na katero se nanaša (tako vsaj pravijo). Kar zadeva mene, je tudi 18 mesecev
občutno predolgo obdobje.

8

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

NE PREZRITE

iz sveta metamaterialov

Od metaleč
do nevidnosti
Rodger M. Walser je leta 1999
kompozitne materiale, ki svoje
lastnosti črpajo iz strukture,
ne pa iz lastnosti materialov, ki
jih sestavljajo, večinoma pa gre
za lastnosti, ki jih v naravi ne
zasledimo (na primer negativni
lomni količnik), poimenoval
metamateriali.
Piše : Jan Kosmač
jan.kosmac@mojmikro.si

Leta 2002 je nastala definicija, ki velja
še danes: »Metamateriali so s prostim
očesom vidni kompoziti, ki imajo umetno
narejeno tridimenzionalno, periodično celično strukturo, oblikovani za dosego optimalne, v naravi neobstoječe kombinacije
dveh ali več reakcij na določen dražljaj.«
Metamateriali veliko obetajo na področju
elektromagnetizma (optika, fotonika), recimo na področju hitrejših optičnih komunikacij, pri izdelavi zmogljivejših optičnih
mikroskopov, večji kapaciteti optičnih pogonov ter izdelavi še manjših tranzistorjev (fotolitografski postopek). Pomembno
je vedeti naslednje: da ima metamaterial
lastnosti, ki jih želimo, morajo biti njegovi
osnovni sestavni delci (celice, strukture)
enako velike ali manjše od valovne dolžine elektromagnetnega valovanja, katerega
naj bi spreminjal (manipuliral). Pri vidni
svetlobi to pomeni nanometrski velikostni
razred, zaradi česar metamateriale uvrščajo med nanotehnologije.

ZADNJI BOLJ ALI MANJ
TEORETIČNI USPEHI

Lani so znanstveniki objekt skrili pred
mikrovalovi. Letos naj bi jim uspelo izdelati metamaterial, ki je sposoben okoli
sebe upogniti svetlobo valovne dolžine
med zelenim in ultravijoličnim področjem

10

CHUNKYSPREAD
NAMESTO P2P?
Po nekaterih podatkih prenos videa iz spletnih
storitev tipa YouTube obsega 60 odstotkov vsega
podatkovnega prometa in, se morda čudite, še
vedno raste. Klasična arhitektura prenosa, ki jo
uporabljajo skoraj vsi, je drevesne oblike. Na vrhu
so strežniki ponudnika, v vejah po pod njim distribucijski strežniki in na koncu uporabniki. Zadeva
deluje, vendar ima nekaj slabosti. Če »izpade« en
distribucijski strežnik, pade cela veja. Promet gre
zgolj v eni smeri, kar je nerentabilno, saj so zmogljivosti uporabnikovega računalnika pri prenosu
v obratni smeri niso izkoriščene. In kar je menda
še najbolj moteče − vsak nov uporabnik v sistemu
zasede del njegovih zmogljivosti. Obstaja boljši
sistem, P2P, vendar ima ta prizvok uporabe v nelegalne namene. Njegova arhitektura je sploščena,
po domače povedano, ko uporabnik del vsebine
naloži v svoj računalnik, postane istočasno tudi distribucijski računalnik za vse druge, ki te vsebine še
nimajo. Tudi ta sistem ni brez slabosti. Najočitnejša je ta, da je del »čedalje dragocenejše« pasovne
širine uporabljen za prenos podatkov o tem (metapodatki), katere bloke vsebin uporabnik še potrebuje in katere že ima. Druga slabost je poslovne narave. Ponudniki storitve in dostopa v internet imajo
raje enosmerne tokove podatkov, saj lahko na pot enostavno namestijo števce za obračun prometa
(imajo možnost nadzora prometa). Rešitev Chunkyspread (razvijajo jo na univerzi Cornell) združuje
prednosti obeh arhitektur. Še vedno gre za drevesno arhitekturo, vendar si podatke lahko izmenjujejo
tudi uporabniki in tako razbremenijo posamezne veje. Namesto da bi bila vsebina razdeljena le na
bloke podatkov (bittorrent) je razdeljena tudi na rezine. Na primer, ena rezina vsebuje peti bit vsakega bloka – v tem primeru bloki vsebujejo po 20 bitov. Uporabniki določene veje se prej »dogovorijo«,
katere rezine (bite blokov) si bodo izmenjevali. Prvi uporabnik se dogovori z drugim, da mu bo poslal
vse pete bite, s tretjim za vse šeste bite blokov, ki jih bo prejel in tako naprej. Po domače povedano,
do zadnjega distribucijskega strežnika klasična drevesna struktura, ki omogoča nadzor na prometom,
nato pa izpopolnjen model P2P za vse člane veje drevesne strukture.

USMERJANJE SVETLOBE
Zakaj ne moremo
izdelati DVD-plošče
z več prostora,
zmogljivejši čip ali
optični mikroskop
večje ločljivosti?
Težava je v tem, da
prej ali slej trčimo
v omejitev leč.
Te imajo nalogo
usmerjati svetlobni
žarek v določeno
točko. To pa ne gre,
če je površina žarišča premera, manjšega od
polovice valovne dolžine svetlobe. V laboratorijih so sicer to omejitev presegli, vendar so
ti prototipi prezapleteni in preveč »lomljivi« za
konkretno uporabo. Zznanstvenika z univerze
New Harvard, Kenneth Crozier in Federico
Capasso, pa sta odkrila preprost proces, ki
to omogoča. Komercialno dostopni infrardeči
laser sta opremila z nečim, kar sta imenovala
nano (nanaša se na njihovo velikost) optična
antena in dosegla žarišče premera 40 nanometrov (ena dvajsetina valovne dolžine).
Kako? Na rob laserja (tam, kjer iz njega izstopa žarek) sta nanesla plast izolatorja, nanj pa

plast zlata. Tega sta nato skoraj v celoti odstranila (izrezljala) tako, da sta ostala majhna
pravokotnika velikosti 130 x 50 nanometrov
z medsebojno razdaljo 30 nanometrov. Kako
deluje ta tako imenovana antena? Ko žarek iz
laserja trči v pravokotnika med njima, na 30nanometrski razpoki nastane električno polje,
ki usmeri žarek na površino, ne manjše od
površine te razpoke. Kaj to pomeni v praksi?
Optične plošče s kapaciteto 3,6 TB podatkov
in cenejši proces fotolitografije pri izdelavi
čipov.

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

NE PREZRITE

iz sveta metamaterialov

KDAJ SERVISNI PAKET
ZA VISTO?
Iz Microsofta so v javnost pricurljale novice o tem, kdaj bo podjetje izdalo
prvi servisni paket za novi operacijski sistem Windows Vista. Beta različica
paketa naj bi bila na voljo konec tega leta, na končno različico kompleta popravkov in nadgradenj pa bo treba počakati do januarja 2008.
Napoved o izidu je Microsoft razkril na zasedanju z ameriškim pravosodnim ministrstvom, kjer so
se pogovarjali o pravnih težavah, ki jih ima velikan iz Redmonda s protimonopolnimi tožbami. Te
namreč niso obšle niti Visto. Ob izidu novega operacijskega sistema se je namreč pritožil Google. Ta
trdi, da funkcija Instant Search, ki je del sistema, druge ponudnike namiznih iskalnikov, kamor sodi
tudi Googlov izdelek Google Search, postavlja v neenakopraven položaj, saj uporabniki s tem, ko je v
sistem v naprej vdelan iskalnik, ne čutijo potrebe po kakšnem drugem. To pa naj bi bilo v nasprotju s
protimonopolnimi dokumentom, ki ga je Microsoft podpisal leta 2002.
Sodišče meni, da ima Google prav, zato bo Microsoft s prvim servisnim paketom med drugim
omogočil uporabnikom, da sami izberejo, kateri namizni iskalnik bodo uporabili. To pa tako, da bo na
namizje in v meni Start dodal bližnjice do želenega namiznega iskalnika. (z.b.)
www.microsoft.com

elektromagnetnega spektra. »Skrije« lahko
le mikroskopsko majhne objekte!
V institutu Caltech (Kalifornija) so izdelali
mikroskopsko majhno optično prizmo, ki
svetlobo zelenega valovnega spektra lomi
v nasprotni smeri, kot jo lomijo običajne
prizme. Kaj to pomeni v praksi? Izdelavo
leč, ki so po obliki popolnoma drugačne
od današnjih, na primer ploske leče.
Raziskovalci univerze Maryland so oblikovali lečo za »povečevanje« žarkov zelenomodrega valovnega spektra, ki jih oddaja
točka (izvor) s premerom 70 nanometrov.
Tako »točka« postane dovolj velika, da jo
je moč videti s pomočjo optičnega mikroskopa. Meja razvoja te tehnologije naj bi
bila na papirju pri 10 nanometrov velikih
točkah.

UPORABNA METALEČA?

KNJIŽNE NOVOSTI
Hitro po izidu
operacijskega
sistema Windows Vista je pri
založbi Pasadena izšla knjiga
iz Windows
Vista − Korak za
korakom. Knjiga
na 410 straneh
na pregleden in
razumljiv način
opiše delo z operacijskih sistemom od namestitve, aktiviranja pa vse do uporabe posameznih
komponent. Poleg podrobnega opisa posameznih funkcij ter njihove uporabe, vsebuje knjiga
tudi kratek povzetek najpogosteje uporabljanih
funkcij ter njihovo uporabo, tako da bralcu ni
treba iskati po celotni knjigi. Knjigi je dodan
CD, na katerem je mogoče najti elektronsko različico knjige v angleščini, datoteke z vajami ter
elektronske različice nekaterih drugih knjig.
Naslov: Windows Vista korak za korakom
Avtor: Joan Preppernau, Joyce Cox, ISBN: 9616361716,
Obseg: 410 strani, Cena: 24,95 EUR

Poleg knjige o
novem operacijskem sistemu je
izšla tudi knjiga
z naslovom
Ob praktičnih
primerih skozi
Microsoft Office
2007, slovenskih
avtorjev Petra
Baloha in Petra
Vrečarja. Knjiga
je namenjena tistim, ki bi radi na hiter in neboleč način usvojili novosti novega pisarniškega
paketa. Knjiga skozi primere, povezane s prakso,
predstavi novosti in načine uporabe vseh najpomembnejših orodij – Worda, Excela, Accessa,
PowerPointa in Outlooka. Knjigi je dodan CD
z vajami in praktičnimi primeri, s katerimi je mogoče tematiko, opisano v knjigi, tudi praktično
preveriti.
Naslov: Ob praktičnih primerih skozi Microsoft Office 2007
Avtor: Peter Baloh, Peter Vrečar, ISBN: 9616361842,
Obseg: 320 strani, Cena: 28,95 EUR
(z.b.)

Na univerzi Berkeley so izdelali lečo iz
metamateriala, jo kombinirali z običajnimi
lečami in tako izdelali optični mikroskop,
ki je sposoben razločiti (»videti«) dve 35
nanometrov dolgi črti z medsebojnim raz-

(Nadaljevanje na strani 12)

Priročnika za Windows Visto in Office 2007

NE PREZRITE

iz sveta metamaterialov

VELIKI PROŽNI
OLED-ZASLONI?

AMD-JI V TOSHIBAH
Podjetje Toshiba je napovedalo, da bo v
izbrane modele prenosnikov družine Satellite
začelo vdelovati tudi procesorje podjetja AMD.
S to odločitvijo bo Toshiba laže sledila zahtevam
kupcev, se podajala na nove trge in pridobila
nove partnerje. Prvi prenosnik z omenjenim
procesorjem bo na voljo v tretjem četrtletju tega
leta. V Sloveniji je pooblaščeni distributer prenosnikov Toshiba, podjetje Inea, d.o.o.
www.inea.si (promocijska novica)

IZ ZNAMKE
PLUS VISION
V TAXAN
Japonski proizvajalec
projektorjev podjetje Plus
Vision je z aprilom prodal
proizvodnjo projektorjev pod okrilje
japonskega podjetja Kaga Components in spremenil blagovno znamko Plus v Taxan. Sprememba zagotavlja hitrejši razvoj obstoječih Plusovih
multimedijskih projektorjev in dodajanje novih
modelov. Taxan bo v svojem prodajnem programu ohranil vse najbolj prodajane projektorje Plus,
na trg pa bo postavil tudi nove, visokokakovostne
in cenovno ugodne projektorje iz lastne proizvodnje. Med njimi je za poslovno rabo najzanimivejša
serija PS, ki jo sestavljajo trije prenosni projektorji:

(Nadaljevanje na strani 58)

Panda
Antivirus 2008
Diode, ki same izžarevajo svetlobo (OLED),
so zanimive iz več razlogov, a danes jih
najdemo le v razmeroma majhnih zaslonih. To pa zato, ker bistveni del, prozorna
plast elektrod, ki prižigajo zaslon, še ni
tak, kot bi moral biti. V bistvu sta v zaslonu dve plasti elektrod, vendar mora biti le
ene prozorna. Običajno je narejena iz indij-kositrovega oksida (ITO), ki pa je drag,
krhek in neprožen, zaradi česar je neprimeren za oblikovanje velikih zaslonov. Da
bi bila mera polna, ta lahko plast povzroči
razkrajanje plasti organskih diod.
Novo plast elektrod predlagajo na univerzi
v Michiganu in je v bistvu mreža visoko
prevodnih žic, tako tankih, da se skoznje
vidi (celotna plast je prozorna). Mreža je
iz srebrnih, zlatih in prevodnih žic debelin
med 150 in 200 nanometri. Razmak med
žicami, gledano navpično, je 10 mikrometrov, v drugi smeri pa 500 nanometrov.
Ker imajo žice visoko prevodnost, je električni upor celotne mreže le 5 omov, kar je
manj od upornosti plasti ITO.

12

Podjetje Panda Software
je predstavilo beta različico
programske opreme Panda
Antivirus 2008, najlažjo med
rešitvami za široko porabo. Ta različica ponuja
izboljšano sposobnost zaznavanja, nizkonivojsko odkrivanje rootkitov in blokiranje okuženih
spletnih strani. Je pa tudi združljiv z Windows
Visto (tudi 64-bitno). Pandini uporabniki bodo
imeli možnost brezplačne nadgradnje na to novo
različico ob obnovitvi licenc.
Povečana sposobnost odkrivanja škodljivih
kod, vključena v rešitev Panda Antivirus 2008,
je zaradi izboljšanega sistema procesiranja pod-

KOMPAKTNI
A3-TISKALNIK

OKI C8800 je kompaktni barvni tiskalnik
A3 s standardno vdelano
podporo za PCL/Postscript.
Hitrost tiska je do 26 strani
pri barvnem tiskanju, 32
pri črno-belem tiskanju
(prvo stran natisne v desetih sekundah). Pomnilnika
je 256 MB z možnostjo

PS100S, PS120X in
PS125X. Vse tri projektorje odlikujejo 2500 lumnov
svetilnosti, napredno
barvno kolo za izrazitejše
barve, funkcija hitrega vklopa
in izklopa, visoko kontrastno razmerje in 3-letna garancija. Projektorji
so »ultraprenosni«, saj tehtajo le 1,8 kg.
Poleg serije PS prihajajo na slovenski trg tudi
cenovno ugodni poslovni projektorji serije U6, ki
jo prav tako zastopajo trije modeli: U6-112, U6132, U6-232.
Ker so pri uvozniku, podjetju Lestra prepričani, da vas bo kakovost projektorjev prepričala
in se boste lažje odločili za nakup, vam bodo do
konca julija za projektorje Taxan odobrili 10-odstotni popust.
www.lestra.si (promocijska novica)
pisov, ki omogoča odkrivanje več škodljivih kod
brez vpliva na učinkovitost sistema. Ta kombinacija skupaj z najnovejšo generacijo tehnologije
»anti-rootkit« je sposobna nizkonivojskega (lowlevel) pregledovanja rootkitov.
Panda Antivirus 2008 beta vključuje tudi
dodatno zaščito pred spywareom in phishingom.
Vsebuje črno listo okuženih spletnih strani, ki
poskušajo prenesti spyware v računalnik, in
takih, ki so posebej narejene za on-line kraje. Če
skuša uporabnik odpreti kakšno od teh strani, bo
Panda Antivirus 2008 blokiral dostop in opozoril
na možna varnostna tveganja. Različica ima
izboljšano zaščito pred škodljivci, ki se širijo po
HTTP- prometu.
www.pandasoftware.com/download/beta/particulares/L08.htm

(promocijska novica)
razširitve na 768 MB. Dodatno je moč
namestiti kaseto za 530 listov (standardna
na modelu C8800cdtn) in trdi disk velikosti
40 GB. Tiska lahko na formate papirjev od
A6 do A3 in do 1,2 metra dolge napise s
specifično težo do 200 g/m2. Na voljo so
modeli C8800n (omrežni), C8800dn (dvostransko in omrežno tiskanje) in C8800cdtn
(dvostransko in omrežno tiskanje z dodatno
kaseto za papir in omarico). Priporočena
maloprodajna ceno se začne pri 2195 evrih
(promocijska novica)
www.mikroing.si

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

Ako ni drugače navedeno, je novice spisal Marjan Kodelja. (marjan.kodelja@mojmikro.si).

makom 150 nanometrov. Prek običajnega
mikroskopa sta obe videti kot ena sama
debelejša črta. S takšnim mikroskopom je
mogoče opazovati celične procese. Kako
pa je taka leča videti na zunaj?
Iz enega kristala kvarca (kremena) so
»izrezljali« delček oblike polovice votlega
valja (dobra prispodoba je oblika U-doline) in nanj nanesli 35 nanometrov debele
plasti srebrnega in aluminijevega oksida.
Zakaj? Zato, ker so hoteli videti svetlobo,
ki jo oddajo najmanjše podrobnosti opazovane površine. Ta svetloba se prehitro
razkroji, da bi jo lahko opazili z običajnim
optičnim mikroskopom. V takšni leči se
zaradi njene strukture ti žarki zadržijo dovolj dolgo, da se na njenih krivinah ojači
informacija (slika), ki jo nosijo. Zaradi oblike leče lahko zaznamo le podrobnosti, ki
potekajo vzporedno z robovoma U- doline.
Trenutno se trudijo z vprašanjem, kako izdelati »kupolasto« (običajno) lečo, s pomočjo katero bi lahko v trenutku zaznali
vse podrobnosti opazovane površine.

�������������������������������������������������

�����������������������
�������������������

�������������������������������
�����������������
�����������������
����������������������������������
��������������������
������������������������������������������������
���������������������������������������������
��������������������������

�������������������������������������������������
��������������������������������������������������

�����������������

V PRECEPU
Zaslužite s čečkanjem
Ali ste se že kdaj med kakšnim predavanjem zalotili, da čečkate po beležnici? Ali morda
rišete like z obrazom? Moj sošolec to pogosto počne. Nisem prepričana, ali riše vedno
isti lik ali vsakič novega. Vendar istemu liku lahko dodate različne frizure in druge
dodatke in ustvarite nove like. Potem pa preučite enega od risarskih programov, like
postavite v dogajanje, zgodbo postavite na svojo spletno stran in jo razvijate.

N

ekateri ljudje res radi kaj
narišejo. Če imate ideje in če
se vam da to početi pogosto,
lahko ustvarite nov internetni
strip ali pa začnete ustvarjati ilustracije.
Ciljno občinstvo za stripe v Sloveniji
dejansko obstaja. Prepričana sem, da se
ob uporabi humorja ciljna publika bralcev
razširi glede na določene teme. V Sloveniji
je veliko odraslih moških, ki so odrasli ob
tiskanih stripih. V času, ko sem še živela
v stanovanju s petimi fanti, je eden od
sostanovalcev risal strip, ki je bil neke vrsta
parodija na to, kar se je tiste dni dogajalo
v stanovanju. Sicer so bili liki izposojeni
iz obstoječe spletne strani za sestavljanje
stripov, toda zgodba je bila odlična in vsi
smo spremljali, kako bo naslednjič eden od
junakov rešil zaplet.
Svetovno znan in uporabljan izraz za
internetne stripe je webcomic. Nekateri
internetni stripi in grafični romani so
dosegli že svetovno slavo. O njih si lahko
preberete v Wikipedii, nekaj malega pa
tudi na strani slocartoon.net. Eden od teh
junakov stripa ima identiteto, povezano z
avtorjevim dogajanjem, in piše v prvi osebi
ednine. Napisal je kratek odlomek o tem, kdo vse ga prosi, da bi pri njem
oglaševal (ni jih malo) in o teh piše svoje mnenje. Če v Sloveniji ustvarimo
strip, ki doseže res veliko branost, sem prepričana, da bodo tudi njega
oglaševalci obsipavali s povpraševanjem po oglaševanju. Morda ne prav z
bannerji, za katere se v Sloveniji še vedno ne moremo odločiti, ali ustvarijo
kakšen rezultat ali ne. Ampak s tem, da pri kakšni zgodbi uporabi logotip
oglaševalca, ne vem ... junak stripa se ustavi na Petrolu in podobno. Bralci,
katerih delo ni v povezavi s trženjem, najbrž ne bodo opazili, da je to način
trženja, bodo pa opazili, da je tam na sliki njim znani Petrol. (Tu bi bila zdaj
priložnost za vsa podjetja, kjer lahko »tankate« in ki se ne imenujejo Petrol.)
Ilustracije pa največkrat zasledimo na ovitkih cedejev glasbenih izvajalcev.
(Tistih izvajalcev, ki se ne tržijo s svojim zunanjim videzom.) Eden od
postopkov je ta, da kraco narišete na navaden bel papir, jo skenirate in
potem v enem od risarskih programov dodate barve, sence ter tako in drugače
izpopolnite. Za nekatere od teh ilustracij vem, da so dosegle cene v nebo.
Ene od teh sem si ogledala, izvedela za njihovo ceno in bila skoraj zgrožena,
za kakšno packarijo je bil nekdo pripravljen res veliko plačati. Takoj nad tem
je seveda sledilo navdušenje: Vau, a s tem se da toliko denarja zaslužiti? To
je bil eden od podobnih primerov, kot kadar v galeriji vidite drago umetnino,
barvne čačke na sliki, in si rečete: pa to bi še jaz lahko naredil! Ja, lahko
bi. Zakaj pa ne? Po svetu so ilustracije zelo iskana umetnost. Zdaj, ko so
našli Slovenijo na zemljevidu, obstajajo dobre možnosti, da se jim slovenski
ilustrator dobro trži, in odkupujejo njegove umetnine v svoje promocijske
namene.
Pa poglejmo, kje vse se da zaslužiti, če avtor začne risati dobre
ilustracije ali pa dober strip. Za Mercatorjevega Lumpija ali Šparovega

Piše : Tanja Čavlovič
tanja.cavlovic@mojmikro.si
ilustracija: Marko Škerlep

Grizkota ste že slišali? Morda vašega junaka odkupi večja trgovska veriga
in ga uporabi v svoje oglaševalske namene. Morda vas razna podjetja
poprosijo, da zanje narišete junaka, ki bo maskota tega podjetja. Recimo, kot
so liki, ki predstavljajo dostavo hrane na dom in podobno. Slovenski bralci
in internetni surferji si želimo več humorja. Upam le, da bodo tisti, ki bodo
vaše krace odkupili, uporabili res tiste najboljše.
Lahko narišete junaka, ki ga bodo proizvajalci šolskih zvezkov in šolske
opreme uporabili na ovitkih zvezkov. Lahko sami oblikujete serijo voščilnic
in jo objavite na svoji spletni strani, kamor se bodo ljudje zatekli, ko bo treba
komu na hitro voščit. Lahko naredite serijo dodatkov za opremljanje. Recimo
sličice lika v različnih situacijah, ki jih je moč obesiti na vrata v stanovanju
ali hiši. Na primer sličica z junakom, ki se kopa ali tušira, za na vrata
kopalnice, sličica za moški in ženski WC ali pa sličica s kakšnim prizorom za
znak »Ne moti«. V Ljubljani in po svetu je veliko študentskih stanovanj in
njim bi kaj takega prišlo prav. Lahko naredite serijo trademark sličic za moški
in ženski WC in to prodajate po vsem svetu. Ali pa serijo znakov »Ne moti«
in prodate hotelom po vsem svetu. Sličice so mednarodna komunikacija.
Možnosti je še veliko.
Imam zaupanja v slovenski humor in slovenske ustvarjalce. Po tihem
upam, da bo nekdo ustvaril kakšno res dobro risanko, ob kateri bo odraslo
nekaj naslednjih generacij otrok. Tudi kar zadeva ilustracije, vem, da
zahtevajo veliko dela in tista izjava zgoraj »takšna visoka cena za tako
packarijo« je bolj za vzbujanje pozornosti. Vem, da lahko izdelava ene
ilustracije zahteva veliko dela in tudi te vrste umetnost znam ceniti. Še
posebej po tem, ko sem sama poskusila nekaj ustvariti. Upam tudi, da bo
kmalu svetovno znan ilustrator nosil slovensko ime. 

15

ZNANOST

eksaktna znanost

Je najti
»ta pravo«
nemogoče?
Piše : Zoran Banovič
zoran.banovic@mojmikro.si

M

oški se v primerih, ko nimajo
ravno sreče z nasprotnim spolom, sprašujemo, ali smo preveč
sramežljivi, premalo agresivni, je
nekaj narobe z našim nagovarjanjem žensk,
smo dolgočasni, smo predebeli ali presuhi, ali
pa smo le preveč grdi in neprivlačni za ženske.
Ker so odgovori na ta vprašanja zelo subjektivni, se pač sprijaznimo s tem, da »je z nami
nekaj narobe«.
A sam se s takšnim odgovorom nisem hotel
sprijazniti. Nekako mi ideja, da bom skozi življenje šel tarnajoč, da nimam sreče z ženskami, ni
všeč. Sicer priznam, da so moje možnosti pristati
v razumnem razmerju z nekom posebnim, izredno majhne, a ne priznam, da sem za to kakor koli
sam kriv oziroma da ima to kar koli opraviti z
menoj. Kot človek, ki se ukvarja z znanostjo, sem
prepričan, da je to stanje mogoče razložiti z nekaj
osnovnimi demografskimi podatki in elementarno statistiko. In to sem tudi naredil.
Pa da ne boste mislili, da sem ne vem kako izbirčen in da postavljam previsoke kriterije kar
zadeva ženske. Moja slika ženske, s katero bi
rad trajno razmerje, je takšna, ni nič posebnega.
Prvi kriterij je, da mora biti približno mojih let
– recimo 21 plus minus tri leta. Drugi kriterij je,
da mora biti lepa. S tem ne mislim na lepa kot
kakšna miss, ampak na lepoto v razumnih mejah.
Moški tako veste, o čem govorim. Tretji kriterij
je, da je kolikor toliko inteligentna. Tudi tu ne
pretiravam. Ne pričakujemo kakšnega »Mensamateriala«, ampak koga, s katerim je mogoče voditi razumen pogovor, ki je nekaj več kot odgovor
na vprašanja, ali je debela in ali mi je všeč njena
nova obleka. To so trije kriteriji. Pričakujem preveč? Mislim, da ne. No, pa si oglejmo, kakšne so
moje možnosti, da najdem takšno žensko.

ŠTEVILO LJUDI NA SVETU:
6.528.051.823

Najprej je treba naše možnosti demografsko
obdelati. Izhodiščna točka je svetovna populacija ljudi. Sicer nimam nič proti medplanetarnim
zvezam, a mislim, da je možnost, da najdem družico na kakem oddaljenem planetu tako majhna, da jo lahko pri svojem statističnem izračunu
zanemarim. Vsaka resna znanstvena kalkulacija
mora navesti vire podatkov. Moji so iz United
States Census Bureau. Po njihovih podatkih
je bilo leta 2006 na svetu 6.528.051.823 ljudi.
Torej nekaj več kot šest in pol milijarde.

16

Vsak moški v življenju
pride do vprašanja, ali
bo našel pravo žensko
zase. Odgovor na to
vprašanje v veliki večini
primerov ni enostaven.
Še zlasti če imamo
za seboj kakšno manj
prijetno izkušnjo.

… OD TEGA ŽENSK: 3.241.705.278

Prvi kriterij najprej odpiše dobro polovico
prebivalstva. Če je kdo spregledal, iščem namreč − žensko. Po danih podatkih je nekaj
manj kot polovica svetovnega prebivalstva
ženskega spola. Moja izbira se torej zoži na nekaj več ko tri milijarde.

.. V RAZVITEJŠIH DRŽAVAH:
622.927.210

Demografsko področje sem nato zožil na države »prvega sveta«, torej na razvitejše. Ne me
narobe razumeti. Nisem nikakršen snob, ki bi
na ekonomsko prikrajšane države gledal zviška,
a mislim, da je možnosti, da najdem kakšno
mačko iz Butana ali boginjo iz Gane, dokaj
majhna. In to tako v realnem svetu kot v internetu. Moja izbira se torej drastično zmanjša.
Je že na nekaj več kot šesto milijonih.

… KI BODO LETA 2006 STARE
MED 18 IN 25 LET: 65.297.576

Ker nisem ne pedofil ne geriatrofil (se tako
reče?), bi rad svojo družico izbiral med populacijo, ki je nekako moje starostne skupine.
Tu pa zadeve postanejo malce bolj zapletene.
Podatki, do katerih sem imel dostop, niso vsebovali starostne skupine 18 do 25 let, ampak le
od 15 do 19 (39.069.136) in od 20 do 44 (21-

2.764.168). V prvi skupini me zanimajo le dekleta, ki so starejša od 18 let. Če vzamemo, da
je starostna razporeditev med navedenimi leti
enakomerna, se bo račun za določanje števila
deklet, ki sodijo v prvo skupino in ki so starejša
od 18 let, torej so stara 18 in 19, glasil:

Na podoben način zdaj še iz podatkov o število deklet med 20 in 44 let izračunamo število
deklet, ki ustrezajo mojim kriterijem, torej da
so stare največ 25 let.

Če zdaj obe številki seštejemo, dobimo rezultat, ki pomeni, da je v razvitih državah več kot
65 milijonov deklet (65.297.576), ki ustrezajo
mojemu starostnemu kriteriju.

… KI SO LEPE: 1.485.520

Osebna privlačnost, tako telesna kot čustvena, je zelo pomembna. A lepota je izredno
subjektivna stvar, saj vsak »pada« na drugačne
stvari. Na srečo pa je statistika neosebna stvar
in verjetno lahko trdim, da bo pojmovanje
lepote normalno razporejeno med prebivalstvom. Pri svojem izračunu sem upošteval krimoj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

ZNANOST

eksaktna znanost

Foto: Diomedia

Naše otroštvo

terij, da bo neko dekle zame lepo, če bo vsaj
dve standardni deviaciji nad normalno krivuljo. Iz osnovne statistične teorije bo področje,
levo od normalne krivulje pri z=2 enako:

In to je številka, s katero moramo množiti
število deklet prave starostne skupine v razvitih državah. Število se zmanjša na skoraj milijon in pol (1.485.520).

… IN TUDI PAMETNE: 235.700

Tudi pamet oziroma inteligenca lahko različnim ljudem različno pomeni. In tudi tu lahko
z razumno logiko trdimo, da je pamet enakomerno razporejena med celotno populacijo. In
da ne bomo preveč zahtevni vzemimo, da je
dovolj le standardna deviacija nad normalo.

Izračun pove, da lahko odpišem še naslednjih 84,1345 % žensk, torej nam jih ostane še
235.700.

… KI SO ŠE SAMSKE: 117.850

Seveda ne nameravam kakšnemu svojemu sotrpinu hoditi v zelje in tudi tistih, ki imajo raje

Če bi upoštevali podatke, ki nam jih servirajo naši birokrati, in jim verjeli, potem mi, ki smo se
rodili v petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih prejšnjega stoletja, ne bi
smeli več biti med živimi. Zakaj?
 Naše lesene igrače so bile prebarvane s pisanimi barvami, narejenimi na svinčevi osnovi. Te
igrače smo že kot dojenčki veselo grizljali in lizali.
Na pokrovih za zdravila ni bilo zamaškov, ki jih otrok ne more odpreti, zapor na kuhinjskih elementih in mame se niso jezile, če smo se igrali s piskri in ponvami.
 Med vožnjo s kolesi nismo uporabljali čelad. Le japonke na nogah, med špice pa smo nastavili
izrezano ploščico jogurtovega lončka, da je lepo ropotalo.
 V avtomobilih se nismo pripenjali z varnostnimi pasovi v avtomobilih ni bilo zračnih blazin in
vožnja na prednjem sedežu je bila pravi užitek.
 Vodo smo pili iz pipe ali vrtne cevi, ne pa kupljene ustekleničene vode.
 Jedli smo kruh in mast, sendviče s klobasami, pili gazirane pijače z dosti sladkorja, a je bil le
redko kdo debel, saj smo večino časa preživeli zunaj, pri igri.
 Ure in ure smo sestavljali »gokarte« iz desk in starih kotalk, nato pa se spuščali po strmi cesti
in ugotavljali, da smo pozabili na zavore.
 Med počitnicami smo šli od doma zjutraj, se ves dan igrali in se vrnili domov šele pred temo.
Nihče ni vedel, kje smo in nas ni mogel priklicati.
 Nismo imeli Playstationov, X-boxov, Nintendov, 99 kanalov na televiziji, DVD-filmov, prostorskega zvoka, mobilnih telefonov, računalnikov in interneta. Imeli smo prijatelje. Šli smo ven in
jih našli.
 Padali smo z dreves, se porezali in si zlomili kak ud, pa ni nihče nikogar tožil. Imeli smo le nesreče. In iz njih smo se naučili, da je treba bolj paziti.
 Tudi stepli smo se, da smo bili modri in črni. A ni nihče nikogar tožil. Naučili smo se, kako iti
preko zamer.
 K prijateljem smo šli peš. Celo v šolo smo šli peš ali z avtobusom. Nismo imeli mamic in očkov,
ki bi nas vozili do šole, ki je bila skoraj za vogalom.
 Naša dejanja so bila naša. In tudi posledice. Ideja, da bi se starši postavili na našo stran, če smo
kaj ušpičili in prekršili zakon, je bila utopična. Pomislite!
 Če smo v šoli kaj ušpičili ali dobili slabo oceno, so starši verjeli učiteljem, posledice pa smo
nosili mi. Ja, ja!
In ta generacija je svetu dala nekaj največjih ljudi, ki so pripravljeni tvegati, ki znajo reševati težave in ki so
bili in so inovativni. Zadnjih petdeset let smo bili priča eni največjih eksplozij znanja, inovativnosti in novih
idej. Bili smo svobodni, želi napake in uspehe in naučili odgovornosti. Dobili smo orodja za življenje.
svoj spol, ne nameravam napadati. A težava je,
da statističnih podatkov o samskih ženskah ni.
Tu se je bilo treba opreti na opazovanje. Glede
na mojo okolico lahko trdim, da je v tej starostni skupini okoli polovica žensk še samskih. Torej takšnih, ki niso poročene in nimajo resnih
fantov. Torej smo pri številki 117.850.

… KI JIM BOM VŠEČ: 18.699

sopotnic. Na prvi pogled je ta številka dokaj
visoka. A če bi šel na zmenek enkrat tedensko
in bi imel na voljo vse te ženske in ob upoštevanju, da ima leto 56 tednov, bi potreboval skoraj točno 334 let, da bi spoznal vse. Tudi če bi
povečal število zmenkov na tri (petek, sobota,
nedelja), bi še vedno potreboval 111 let. Torej
lahko z vso resnostjo ugotovimo, da iskanje življenjske partnerice nima nobene zveze z nami
samimi ampak je odvisno le od sreče. Sreča pa
je opoteča, pravijo. Torej fantje, z vami je vse
v redu, le sreče nimate. Lahko pa se tolažite z
dejstvom, da tudi ženske niso nič kaj na boljšem. Če po enaki metodi in kriterijih izračunamo, koliko je na voljo moških, je ta številka
19.364, kar je še več, torej so njihove možnosti
še manjše in bi potrebovale najmanj štiri leta
več (tri tedensko), da »obdelajo« vse.

Seveda prejšnja številka še ne pomeni nič.
Če obstaja 158.800 žensk, ki ustrezajo vsem
kriterijem to še ne pomeni, da bom tudi njim
všeč jaz. A kako to izračunati? Vzemimo, da
je tudi medsebojna privlačnost normalno porazdeljena med prebivalstvom in da bo neko
dekle pristalo na zmenek s fantom, če bo ta
vsaj za eno standardno deviacijo nad normalo. Uporabimo lahko torej enak račun kot za
izračun inteligence in dobimo, da je teh deklet

le 15,8665 odstotIzračun števila možnih partnerjev
ka. Številka pade na
Moški
18.699.

SKLEP

Tako! Moja statistična analiza je pokazala, da je na svetu
18.699 mojih potencialnih življenjskih

Svetovna populacija 2006
V razvitih deželah
Starost 18-25 let
Lepi
Pametni
Samski
Potencialnih partnerjev

3.286.346.545
588.205.636
67.621.511
1.538.389
244.088
122.044
19.364

Ženske
3.241.705.278
622.927.210
65.297.576
1.485.520
235.700
117.850
18.699

17

RAZKRITJE

internetna etika

Čisto brez zavor?
Meje tolerance se žal spreminjajo. Kar je še pred časom veljalo za popolnoma
nesprejemljivo, postaja dejstvo oziroma v najslabšem primeru odpira nova
vprašanja, ki jih ne bi smelo biti. A otroška pornografija je kriminalno dejanje, v
kakršni koli obliki se pojavi!
Piše : Marjan Kodelja
marjan.kodelja@mojmikro.si

Biblijski izrek, »ne stori ničesar,
kar ne želiš, da drugi storijo
tebi«, je morda na prvi pogled za
časom, prav nič »frajersko«
in predvsem povezano z
religijo ...

Tudi zadnji krik mode, navidezni svetovi, so na udaru pedofilov. Tako nekako so se pred
meseci glasili udarni naslovi v nemških medijih. Za kaj je šlo? Avatarje, navidezno predstavitev
človeške podobe, so uporabljali za simulacijo seksa med otrokom in odrasla osebo. Neznanec,
ki ga zdaj iščejo nemški organi, je ponujal plačilo za nekaj, kar na daleč spominja na spolni odnos,
drugim avatarjem, in se je predstavljal za otroka. A to še ni vse - hkrati je ponujal (to pot bi
plačevali drugi) tudi otroško pornografijo.
Tega ne bi počel, če ne bi vedel, da so med uporabniki drugega življenja tudi pedofili. So torej ti
našli nov način, kako se srečevati, izmenjevati svojo kriminalno vsebino in hkrati ostali anonimni
in daleč od roke pravice? Takoj ko je zadeva prišla v javnost, so »nespodobneža« umaknili iz
navideznega sveta, se opravičili in obljubili, da bodo v bodoče poskrbeli, da se kaj takega ne bo
nikoli več ponovilo. Se res ne bo? Kako to preprečiti? Saj ni mehanizma, ki bi preprečeval, da bi ti
posamezniki bili uporabniki navideznih svetov. Anonimnost uporabnikov je njegova prva zapoved,
in tudi ta, ki je bil umaknjen, se lahko znova prijavi pod drugim uporabniškim imenom.
Navidezni svet združuje vse oblike internetne
komunikacije, spletne strani v tridimenzionalni
obliki, po katerih se po mili volji sprehajamo,
spletne forume, kjer, povemo kar želimo,
ekvivalent blogov, spletne socialne mreže in
neposredno sporočanje. Torej nekakšno simulacijo
načinov komunikacije in življenja v dejanskem
svetu. A še vedno so to le internetne storitve
in nič več in nič manj kot to. Ljudje smo tudi v
navideznem svetu še vedno le ljudje, torej veljajo
enaka pravila kot v normalnem svetu. Primer
iz uvoda kaže, da svet tudi na začetku ne more
obstajati brez pravil. Lahko sicer takega naredimo,
a se ne smemo čuditi, če gredo stvari svojo pot.
Po mojem mnenju morajo biti osnovni zakoni,
postulati, postavljeni že v začetku, pa čeprav s
tem nekoliko omejimo možne smeri razvoja spletne
družbe. V vodo pade izgovor, da so v bistvu želeli
postaviti svet brez pravil in potem videti, kaj bo
naredila evolucija. Nekakšen laboratorij torej, ki
bo napovedal, kaj se bo zgodilo s sodobno družbo
v prihodnje. Bo ta zamenjala oblike, ki danes
veljajo? Je to test ali je demokracija res to, kar bo
prevladalo? Glede na vzorce spletnega obnašanja
je moč pričakovati zgolj dvoje: spletni anarhizem,
žlahtni ali trdi, ali pa spletni komunizem. A
drugo življenje ni spletni eksperiment. Njegov pomen je čisto ekonomski in sploh ne znanstven. Je
zabava, način služenja denarja in promocijski prostor za izdelke podjetji. Če si torej nalijemo čistega
vina in zavržemo reklamne slogane o visokoletečih namenih, ki naj bi jih imeli snovalci, vidimo, da
gre za še enega od čisto navadnih komercialnih izdelkov. Izdelkov, ki se morajo držati pravil sodobne
družbe. In ta seveda pedofilijo uvršča med kriminalna dejanja. V njem torej ni mesta niti za
najmilejšo obliko pedofilije. Če sploh lahko pedofilijo delimo na bolj ali manj nevarno. Po mojem ne!
Dokler internet uporabljajo ljudje, ki sedijo za računalnikom, ta pa ni v nekem drugem
navideznem svetu tipa Matrice, tudi v njem veljalo pravila obnašanja, enaka kot v realnem
življenju. Torej, če bi spoštovali (pa tudi nadzirali) pravila obnašanja, potem do gornjega primera
ne bi prišlo. Še nisem videl risanke s pedofilsko vsebino. Morda celo obstaja, a televizije je ne
predvajajo. Risanka ali gornji primer - razlik ni. Oboje je fikcija, nesprejemljiva zaradi vsebine.
Kaže to na pomanjkanje etike pri uporabnikih interneta? Je internet za nekatere zgolj način
izživljanja svojih frustracij in začasen umik iz trdega, realnega sveta? 

18

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

RAZKRITJE

internetna etika

»Marš v p... m...«
Pišeta : Marjan Kodelja, Zoran Banovič
marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si

B

artol v svojem Alamutu, oziroma njegov glavni junak Hassan ibn Sabbah
je nad tem rekom. Ugotovil je, da
boga ni, nič ni res, torej je vse dovoljeno. Če bog je, ali pa ga ni, to pravilo nima
prav ničesar z njim. Prej bi lahko rekli, da gre
za lepilo, ki poskrbi, da družba ne razpoka po
vseh šivih, vsaj dokler se ga drži večina »ovac«.
Škoda, ker se ga ne držijo prav vsi, na primer
politične elite, saj v tem primeru ne bi bilo (toliko) vojn, lakote in siromaštva po svetu.
Od rojstva nas starši, učitelji in še kdo učijo
sprejemati družbena pravila. Ta so pomembna
zato, da se naučimo, kaj lahko počnemo in česa
ne, kaj je dovoljeno, sprejemljivo in kaj nas
lahko spravi za rešetke. A očitno je v ljudeh

le z besedami (stavki), temveč tudi s kretnjami, tonom glasu in mimiko obraza, ki lahko
spremenijo pomen povedanega. Verjetnost, da
sogovornik na drugi strani ne bo pravilno dojel, kaj smo hoteli povedati, je v navideznem
svetu torej večja kot v realnem. In to moramo
upoštevati in temu primerno oblikovati besedila. Spletna komunikacija ni nič drugačna od
pisanja člankov, knjig in podobnega, ko mora
avtor zelo paziti na strukturo stavko in upoštevati vse možne načine interpretacije bralca.
V internetu je ta nevarnost dodatno potencirana, saj ima moč združiti uporabnike z vsega
sveta, ki se pogovarjajo v jezikih, ki ni njihov
materin jezik in ga ne obvladajo v popolnosti,
hkrati pa prihajajo iz različnih kultur. Trditev,

Česar se Janezek nauči ...
Da se bomo v spletu drugače obnašali kot v realnem življenju je zavestna odločitev. V demokratičnem svetu je
to načeloma naša pravica. A ta pravica je v realnem svetu omejena. Seže namreč do meje, ki posega v pravice
drugih. A v internetu te meje ni. Kako se bomo obnašali v njem, je torej naša zasebna zadeva. Pa je res tako?
Lahko zagotovo zatrdimo, da je posameznik, ki se v internetu obnaša kot žival, v realnosti pohleven in prijazen
do vseh? Morda res lahko. Če se gremo svobodo, se gremo svobodo. A obstaja pa še druga plat medalje.
Pri spletnih »komunah« gre za interakcijo med uporabniki. Torej obnašanje posameznika vidijo tudi drugi
uporabniki. Ljudje, zlasti takšni z nižjo samopodobo, pa so nagnjeni k posnemanju. Posnemanju nečesa, kar
se jim zdi, da prav njim manjka. Pa naj, boste dejali! A težava je v tem, da so ti uporabniki lahko, in v večini
primerov tudi so, mladoletniki s še nezgrajenim odnosom do svoje okolice. Zanje pa ne moremo zagotovo zatrditi, da bodo znali trdno ločiti med navideznim in realnim svetom ter da priučenih vzorcev ne bodo prenesli
v realni svet in morda prišli v realni stik s tistimi spletnimi »učitelji«, ki so jim te vzorce vsilili. Potem bomo pa
govorili, kako grdo se obnaša današnja mladina in kako nespoštljivi so do nas.
še vedno nek pranagon, ki teži k negiranju teh
pravil. Včasih je te nagone v praksi izražalo le
malo ljudi, saj je bila želja po odstopanju manjša od strahu pred posledicami. A potem je prišel internet. Ta je prvič v zgodovini človeštva
omogočil »ponovno rojstvo«. In to v okolju,
kjer pravil ni ali pa so zelo slabo definirana.
In prav zato v internetu okovi padajo. Je torej
vse, kar se dogaja v njem, rezultat dejstva, da
smo v realnem življenju premalo svobodni in
nam torej rabi kot ventil za izpust nabranega
nezadovoljstva? Ali pa gre zgolj za to, da tako
kot Hassan ibn Sabbah verjamemo v dejstvo,
da v navideznem internetu svetu nič ni res, torej je vse dovoljeno?

BRANI SVOJA STALIŠČA! TODA ...

Prvo pravilo obnašanja v internetu je: »Vedno se postavi zase in brani svoja stališča, a pri
tem ne prizadeni drugih uporabnikov.« Torej
nekakšna izpeljanka biblijskega izreka z začetka tega sestavka. Komunikacija prek internetna je v večini primerov neosebna, delno tudi
anonimna, predvsem pa zreducirana večinoma
le na besedilo. V realnem svetu se ne izražamo

ki pri prijateljih v Sloveniji sproži salve smeha,
lahko na smrt užali nekoga iz muslimanskega
sveta ali nasprotno, pa čeprav tega niste želeli.
Pri komunikacije prek interneta ne smemo
zanemariti, da so na drugi strani »žice«
ljudje iz mesa in krvi, pa četudi jih ne vidimo in niso blizu tistemu, kar razumemo in
dojamemo kot naš osebni prostor.

... Z ARGUMENTI

Komunikacija prek interneta spominja na
vožnjo z avtomobilom. V prometu vozniki
trobijo, kažejo prste in delajo čudne grimase
drugim voznikom, za katere sodijo, da pojma nimajo o vožnji. Počutijo se nedotakljive
v školjki svojega stroja. Najzanimivejše pa je
to, da se doma ali v službi tako ne obnašajo.
Je računalniški zaslon enako varen tehnološki
balonček, v katerem se počutimo nedotakljive,
najpametnejše in nad vsemi drugimi? Na prvi
pogled je. Celo bolj od avtomobila. V internetu nihče ne bo stopil iz zaslona in nas namlatil,

19

RAZKRITJE

internetna etika

ker smo mu pokazali sredinec. Zato razmislite
in sledite odgovoru na naslednje vprašanje: Bi
to, kar mislite povedati prek interneta, povedali osebi v obraz, če bi ta stala blizu vas? Če
odgovorite negativno, potem preoblikujte misel v primernejšo obliko.
Svoja stališča morate ustrezno argumentirati. Kdor bere forume, pozna vpise, kot je
»ti pojma nimaš«. Če ste kdaj komu kaj podobnega napisali, obstaja velika verjetnost, da
ste prav vi prenapet »idiot«. Vam ta etiketa ni
všeč? Seveda ne, a če bi svoje stališče ustrezno argumentirali, bi bila zadeva popolnoma
drugačna. Pokazali in dokazali bi, da poznate dejstva in stojite za tem, kar ste povedali.
Obnašanje in to, kar poveste v internetu, se
vedno nekje shrani in v skrajnem primeru vas
lahko doletu, da vas začne izrečeno preganjati
v realnem svetu. Tako ali drugače se vedno vse
vrne!

ENAKA PRAVILA

Vprašanje je, zakaj se posamezniki v spletu
obnašajo drugače kot v realnem življenju. Večina nas je v realnem življenju »zakona boječih se« državljanov. Zakaj? Ker so nas naučili,
da verjamemo v zakone in razumemo njihov
pomen in ker vemo, da si pravila moramo postaviti, sicer bomo nosili posledice. Bolj slednje! Zakoni so sicer res omejevanje svobode, a
boljši način, kako narediti družbo funkcionalno, nam pač ni padel na pamet. Dobra stran
je, da smo imeli veliko časa, da ta pravila kolikor toliko dodelamo, čeprav je stanje še zelo
daleč od idealnega. In ker idealnega stanja v
realnem svetu ni, si ga nekateri pač poskušajo
narediti v navideznem. Dovolj smo pametni
in se zavedamo, da je verjetnost, da bomo pri
svojem početju v internetu ujeti, razmeroma
majhna. Dejansko je večja, kot se zavedamo,
in je sorazmerna z nevarnostjo, ki jo naše početje prinaša.

Prilagajaj se
Verjetno vam je jasno, da sprožanje govoric o nečem različno deluje na uporabnike.
Če to storite v kakšnem splošnem zabavnem forumu je popolnoma drugače, kot
če nepotrjeno govorico objavite na resnem
novičarskem spletišču (če vam kaj takega
sploh dovolijo). Splošno načelo je, da ko
vstopite v vam nov in nepoznan internetni
prostor, najprej preverite, kako se obnašajo tam dlje živeči uporabniki in temu
primerno prilagodite svoje obnašanje. A
nikoli naj obnašanje ne bo nižje od pravil,
veljavnih v realnem življenju.
Velja nekakšno kolektivno dojemanje, da je
raven obnašanja v internetu nižja od tistega v
realnem svetu. In v večini primerov je celo res
tako. A pravila niso enaka v vseh internetnih
storitvah. Storitve, namenjene mladim, imajo drugačna pravila obnašanja od onih, ki so
namenjene starejšim, toda v nobenem prime-

20

ru pravila obnašanja ne bi smela biti na nižji
ravni od pravil, ki jih uporabljamo vsak dan.
Etika v spletu ni povezana s trditvijo, da je dovoljeno vse, kar gre »skozi« in drugi z večjo ali
manjšo jezo sprejmejo. Eno tako etično pravilo
je, da če uporabljate programe tipa shareware,
plačajte tisto malo kar zanje zahtevajo (običajno donacijo), saj tako avtor dobi plačilo za svoj
trud in bo hkrati imel več interesa program
nadgrajevati ali napisati še kak uporaben programček. Ste kdaj že plačali tistih nekaj evrov,
ki bi jih avtorji želeli? Verjetno ne.
Če ste pred etično dilemo v navideznem
svetu, predlagamo, da storite enako kot bi v realnem svetu. Predvsem pa tudi v navideznem
svetu, pa če ste še tako prepričani v svojo anonimnost, ne kršite zakonov!

ALI SPOŠTUJEMO DRUGE?

Vsi nimajo toliko časa ali tako hitrega dostopa v internet kot vi, pa četudi se vam to zdi
čudno in nenormalno. Živimo v družbi, kjer je
poleg vode čas druga najbolj kritična splošna
dobrina. Prav čudiva se, kako potem nekateri
ure dolgo presedijo pred računalnikom in, kot
bi dejali starejši in modrejši, čas mečejo stran.
Spoštujte čas drugih. Ko nekaj objavite kjerkoli v internetu, naj ima to dejansko težo. Najslabše je, če tisti, ki se pretolče čez vaš besedni
umotvor, na koncu ugotovi, da gre za čisto bedarijo in popolno izgubo njegovega časa. Hiter
prelet slovenskih forumov pokaže, da se tega
pravila večina udeležencev ne drži. Bolj jih zanima olimpijsko načelo, pomembno je sodelovati, kot kaj drugega!
Enako velja za pošiljanje velikih prilog v
sporočilu elektronske pošte. Saj vemo, da ima-

te polno novih fotografij, toda ali morate res
poslati vse. V največji ločljivosti? Predstavljajte si, da vam nekdo pošlje tako sporočilo, ki ga
niste zahtevali in ga ne potrebujete, nato pa
čakate »malo stoletje«, da računalnik to pretoči na disk. Naslednje pa je tako ali tako že
vsem jasno: elektronska pošta ni sistem takojšnega sporočanja, zato ne pričakujte in ne zahtevajte takojšnega odgovora. Prišel bo, ko pač
bo, pa če boste še tako nestrpni in jezni!

BODITE LEPI?

Pa ne v slogu lepotnih tekmovanj. V internetu vas v večini primerov sogovornik ne vidi,
torej vas ne more soditi po tem, kakšni ste videti. In v tem je čar in nevarnost hkrati. Lahko
ste Greta Garbo ali Greta z grbo. Kakor želite.
A frustracije, ki nastopijo pozneje, ko in če se
boste s takšnim popravljavcem lastnega videza srečali v realnem življenju, si pripišite sami.
Saj veste – vse se vrača …
Internet pa ima eno velikansko prednost,
prav kar zadeva videz. Namesto po videzu vas
v njem sodijo po tem, kaj in kako napišete.
Najprej je bila ideja oziroma beseda, ki je naredila svet ... Tako je, bralec najprej presodi,
kaj imate povedati. Ko to »prebavi«, njegova
sodba še ni dokončna. Sledi seciranje sloga pisanja in včasih tudi slovnice, s čemer si bralec
ustvari mišljenje o piscu. Nič novega, saj ne
nazadnje tako sodimo tudi pisce leposlovja. Če
smo z njegovim romanom zadovoljni, nas na
koncu ne moti več, da pisec v realnosti ni ravno lepotec. Pomaga, če veste, ste prepričani v
trditve, ki jih podajate. Pisanje kar v tri dni, če
niste ravno pisec znanstvene fantastike, vam
ne bo prineslo lokalne slave. Ali se to dogaja?
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

RAZKRITJE

internetna etika

Seveda se, splet je preplavljen s polresnicami,
ne dovolj argumentiranimi trditvami in preprosto lažmi. Ko nekaj objavite v blogu, forumu ali kje drugje, poleg tega, da zadevo vsaj še
dvakrat preberete in popravite vse slovnične
napake (lahko pa plačate lektorja), dobro premislite, ali sami verjamete v napisano.

NESEBIČNOST

Treba se je vrniti v preteklost, čeprav je splet
v dobršni meri že izgubil svoj prvotni namen.
Hladne vojne je, četudi nekateri tega ne verjamejo, konec, in prvotna naloga interneta −
omogočanje komunikacije v primeru jedrskega
spopada − nima več pravega pomena. Drugače je s spletom. Njegov oče Tim Berners-Lee
je imel v mislih narediti skladišče svetovnega znanja, vsak vnos poveča svetovno znanje,
dostop do tega pa naj bi imeli vsi. No ja, vsaj
tisti z dostopom do elektrike, računalnika in
komunikacijske infrastrukture. Danes v internetu prevladuje bolj ali manj primerna zabava,
torej vse prej kot »svetovno znanje«. A osnovna ideja se še ni v celoti izgubila. Če pri svojem
potepanju po spletu naletite na neodgovorjeno
vprašanje in poznate odgovor nanj, naj vas ne
bo sram tega povedati. Sebičnost, tako vsaj
mislimo optimisti, ne sodi v splet. Tega pravila
se uporabniki do neke mere držijo, saj v nasprotnem primeru Wikipedia ne bi bila taka,
kot je. Kot pa lahko vsak opazi, je v njenem
slovenskem delu glede na nekatere primerljive
narode (na primer Hrvati) še vedno neprimerno manj vsebin. Smo Slovenci bolj sebični in
svoje znanje raje zadržimo zase ali se preprosto
bojimo negativnih odzivov na našo vsebino?
Glede na poznavanje klasičnih medijev se bolj
nagibava k slednjem razlogu.

PREPREČIMO POŽAR!

Nič ni narobe, če je vaš nastop v internetu
poln čustev. Manjši ogenjček pogreje, velik pa
povzroča požar. Nihče si ne želi požara v obliki
obmetavanja s čustvenimi in nekontroliranimi
vnosi. Na vnos namreč običajno sledi enako
čustven odziv, sledi odgovor in sproži se verižna reakcija, ki na koncu nima nič skupnega s
prvotnim namenom. Gre le še za to, kdo bo
koga bolj namočil ali užalil. Kako preprečiti
veriženje? Pametni odneha. Ko vidite, da zadeva prerašča normalno komunikacijo, se preprosto nehajte odzivati. Nima smisla, raje zatrite čustva, ki vrejo v vašem telesu, saj je težko
napovedati, ali boste na koncu obstali kot zmagovalec! Pa tudi če bi, od tega verjetno, razen
morda lastnega kratkotrajnega zadovoljstva,
ne boste imeli veliko.

PRAVICA DO ZASEBNOSTI!

O ja, imamo jo. Spomnimo se afere, ko so
HP-jevim vodstvenim delavcem dokazali in zaradi tega so bili kaznovani, da so sistematično
brali sporočila elektronske pošte med njihovimi
zaposlenimi in nekaterimi novinarji. To se ne
spodobi, bi lahko dejali. Dejstvo je, da večini
niti na kraj pameti ne pade, da bi brskali po
sodelavčevemu predalu, malo manj zavor pa

Celota!
Pred vami je še eden iz serije člankov o obnašanju v internetu in o tem, kako internet vpliva
na zdravstveno in duševno stanje uporabnikov. Tematika je v času, ko vse več uporabnikov
ure in ure preživi v spletu, žgoča in aktualna, čeprav pravila in zakonske osnove niso novost.
Tudi če mislite, da veste in znate vse, da ste največji »frajer« pod svobodnim soncem, se ni
odveč zamisliti nad svojim početjem! Ker vsi članki sestavljajo logično celoto, smo jih objavili
na naši spletni strani, so pa tudi na našem DVD-ju v preteklih številkah revije (v obliki datotek
pdf). O čem smo torej pisali?
Revija
Članek
Januar 2007 Pravice in dolžnosti pri pisanju blogov. Kaj smemo,
česa ne, kakšne so zakonske osnove in kakšna
pravila obnašanja?
April 2007 Pravila objave video posnetkov. Kaj lahko in česa ne
in kaj pravi o tem zakon?
April 2007 Internet in varnost družine. Katere so nevarnosti, ki
prežijo na vaše otroke in kako se jim izogniti?
Maj 2007
Delo z računalnikom je stresno. Kako računalnik
stres povzroči in kako ga pomaga omiliti?
Junij 2007 Zasvojenost z internetom. Ali obstaja zasvojenost,
kakšni so njeni znaki in kako se je znebiti?

Spletni naslov
www.mojmikro.si/articles/012007_blogi.pdf

www.mojmikro.si/articles/042007_objava%20videa.pdf
www.mojmikro.si/articles/042007_varnost.pdf
www.mojmikro.si/articles/052007%20stres.pdf
www.mojmikro.si/articles/062007_zasvojenost.pdf

In zakaj pišemo o tem zdaj? Še nikoli ni tako veliko ljudi uporabljajo različnih internetnih
storitev (ne zgolj brskanja po spletu in elektronske pošte) kot danes, in ker so te vse bolj
raznolike in zahtevajo večjo dejavnost uporabnikov. Iz zgolj opazovalcev so se ti prelevili v
dejavne udeležence, kar je še posebej očitno pri navideznih svetovih. Zanimivo pa je tudi
dejstvo, da čeprav gre za vsebine, ki zadevajo veliko uporabnikov računalniške tehnologije,
ostaja Moj mikro edini medij, ki se je zadeve lotil celovito in povezano.
imamo pri branju njegove internetne komunikacije. To se, blago rečeno, ne spodobi. Kjerkoli
naletimo na podatke o drugih uporabnikih, ki
zadevajo zgolj nje same, moramo spoštovati njihovo pravico do zasebnosti. To ne velja zgolj za
uporabnike, temveč vse akterje v internetu, ki
zaradi zakonsko predpisanih zahtev zbirajo podatke o svojih uporabnikih. Je v praksi res tako?
Kaj pa Google, okoli katerega se spet pletejo
»teorije zarot«, če so le teorije? Njihova zbirka podatkov o iskanju prek iskalnika še kako
zanima ameriške oblasti in to je zaskrbljujoče
dejstvo. Po drugi strani je napovedanih vse več
novih tehnologij, ki temeljijo na zbiranju osebnih podatkih uporabnikov pod pretvezo boljše
storitve. Prišel bo čas, ko bo v spletu moč dokaj enostavno najti vse mogoče o konkretnem
posamezniku in to ni
razveseljivo dejstvo!

bilo toliko spama, kot ga je, pa tudi skrbniki
forumov ne bi brisali vpisov, ki so resnični, a
jih ne kažejo v najlepši luči. In še čisto za konec: ona druga, manj vešča, a večinska skupina
uporabnikov, dela napake. Njihovo besedilo je
polno napak ali pa postavlja za vaše znance
smešno vprašanje. Zadnje, kar bi ti uporabniki
želeli, je, da jih postavijo na sramotilni steber
in se iz njih delajo norca. S tem se vračamo na
univerzalno pravilo. »Ne storite tistega, česar
ne želite, da drugi storijo vam.« Tako preprosto
je to! A večini internetnih uporabnikov je to
malo mar. Zato ne bodite presenečeni.



NISMO VSI
ENAKI

V internetu, pa
čeprav nam govorijo
drugače, kljub vsemu
nismo vsi enaki. Tisti, ki vedo ali znajo
več, so močnejši od
drugih. Pravilo, ki izhaja iz tega dejstva,
je dokaj enostavno
– ne zlorabljate svoje
moči nasproti drugim. No, tega se zagotovo skoraj nihče
ne drži, saj sicer ne bi

21

TEHNOLOGIJE

tehnologija RGBW

Rdeča, zelena, modra
− in še bela pika!

Piko na ploskem zaslonu sestavljajo tri »podpike«, vsaka za eno od treh osnovnih
barv. Je barvni model RGB, ali rdeče, zeleno, modro, res najprimernejši? Izboljšan
model RGBW, ki trem pikam doda še četrto, belo, obljublja predvsem svetlejše in
varčnejše zaslone!
Piše : Marjan Kodelja
marjan.kodelja@mojmikro.si

T

ehnologija oziroma barvni model
RGBW ni novost, saj ga že uporabljajo za posebne namene, na primer za
zaslone, nameščene v letalih. Njegova
slabost je nezmožnost prikaza realne slike, torej
take, kot bi morala biti. Delno, ne pa tudi v celoti, je to težavo omililo podjetje Clairvoyante
(www.clairvoyante.com). Pričakujejo, da bodo
zasloni, izdelani po njihovi tehnologiji PenTile, na voljo že v začetku prihodnjega leta.
To je vprašljivo, saj do zdaj še nismo zaznali,
da bi kak večji proizvajalec zaslonov oziroma
panelov iz tekočih kristalov, napovedal takšne
izdelke. A pustimo se presenetiti. Odgovor bo
kmalu na dlani.

V čem je trik? Vzemimo na primer matriko
4 x 4 pike po klasičnem modelu RGB. Vsako
piko sestavljajo tri »podpike«, skupaj jih je
torej 48. Na fizično enako veliki površini ima
model RGBW matriko 2 x 4 pike, ker pa je
vsaka sestavljena iz štirih podpik, ki so tudi
večje, je njihovo skupno število manjše (32
podpik). Iz slike 1 je razvidno, in to je bistveno, da podpike niso vedno enake barve, kot
pri modelu RGB, kjer so barve vedno v enakem zaporedju. Tu se barvne podpike glede na
vrstice premikajo, kar pomeni, da po vertikali
barvne podpike niso vedno enake, temveč so
zamaknjene za dve mesti. Enaka je torej vsaka
druga vrstica.
V vrstici je torej za tretjino manj podpik,
kar banalno pomeni, da je ločljivost zaslona v
podpikah temu primerno nižja, po drugi stra-

Evolucija vida kot podlaga
Čutilo vida se je z evolucijo razvilo do te mere, da je občutljivejše na spremembe jakosti
svetlobe (svetilnosti) kot odtenkov barv. Iz te ugotovitve izhaja osnova za tehnologijo PenTile!
Predvsem pa je popolnoma nepomembno, na podlagi katere tehnologije tekočih kristalov jo
uporabijo. Možna je na vseh.

ni pa manj podpik pomeni tudi manj tranzistorjev, ti so lahko zato večji, robustnejši in
vzdržljivejši. Pa še nekaj je. Na sliki je vsaka
podpika obrobljena s črnim robom. Narisati
je seveda mogoče marsikaj, papir prenese veliko, vendar ta črni rob pomeni realnost. Vsaka
podpika na zaslonu ima okoli sebe neprozoren
rob, ki preprečuje pot svetlobi. Tu nastopi pomen razmerja med neprozornimi in prozornimi površinami zaslona (aperture ratio). Ker so
podpike pri tehnologiji PenTile večje, jih je na
dani površini manj, sorazmerno manj je tudi
»črnih robov« in razmerje je višje. Prek površine podpike gre več svetlobe, torej so kar glede
svetlobe učinkovitejše.

Iz signala RGB v RGBW
Zasloni, tipala fotoaparatov, kamer, grafične kartice ... Vsa ta tehnologija je prilagojena barvnemu modelu RGB. Zato so
pri snovanju tehnologije PenTile vključili
tudi algoritem procesiranja slike, ki, po
domače povedano, spremeni signal RGB v
RGBW, hkrati pa izvede vse potrebno, da
je prikaz slike optimalen.
Bistvena prednost tehnologije je v manjši
porabi energije. Ploski zasloni na tekoče kristale ne veljajo za velike porabnike energije, so
torej že v osnovi energetsko učinkoviti, vendar

slika
2

Na matriki 3 x 3 pike želimo, da je pika v drugi vrstici in drugem stolpcu bela. Belo barvo
dobimo tako, da v celoti »prižgemo« vse podpike treh osnovnih barv. Pri tehnologiji RGBW pa isti učinek
dosežemo z aktiviranjem več pik, a z manjšo intenziteto.

slika
1

Razlika med v razporeditvi in velikosti »podpik« pri klasični
tehnologiji RGB (levo) in tehnologiji PenTile RGBW
(desno). Poleg dejstva, da je dodana še bela pika, so
pike treh osnovnih barv po širini za 30 odstotkov večje. Zaradi tega je
manj neprosojnih površin okoli pik, kar pozitivno vpliva na prikaz slike! Res pa
je tudi, da je po širini podpik na enaki površini manj.

22

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

TEHNOLOGIJE

tehnologija RGBW

lahko po drugi strani v svetu mobilnih naprav podatka o ločljivosti, ko govorimo o pikah in
vsaka izboljšava pomeni daljši čas avtonomne ne podpikah, to pomeni, da je glede na orgauporabe. Še zlasti ker so ravno zasloni pri mo- nizacijo podpik, navpična »pikovna« ločljibilnih napravah najbolj »energetsko požrešen« vost enaka, vodoravna pa za polovico manjša
del. Zakaj pa mislite, da imajo mobilni telefoni (namesto štirih pik sta le dve). Torej ena pika
(in druge mobilne naprave) vdelane funkcije RGBW zavzame površino dveh pik RGB. Kaj
za prilaganje osvetljenosti zaslona oziroma iz- to pomeni v praksi? Poglejmo si primer, kjer
ključevanja zaslona pri določenem času ne- se zanašamo na to, kar je povedal proizvajalec.
uporabe. Poglejmo si konkreten primer. Zaslon Ko prižgemo vse podpike, dobimo popolnoma
ločljivosti 240 x 320 pik zahteva izvor svetlobe bel zaslon. Nato želimo prikazati kar se da ve(svetlobni izvor v zadnjem
delu zaslona za panelom
Druge prednosti
tekočih kristalov), sestavljen iz dveh »zmogljivih«
Kje naj bi bile poleg varčevanja energije prednosti tehnologije
belih LED-diod, ki vsaka
PenTile? Pravijo naslednje: bela barva je bolj bela, črna neporabi 50 mW, večji zakoliko temnejša in besedilo je ostrejše, kar je še posebej poslon ločljivosti VGA (480
membno pri malih zaslonih.
x 640) pa potrebuje med 8
in 10 belih LED-diod.
Pri tehnologiji PenTile, je trem osnovnim liko črnih črt, tako navpičnih kot vodoravnih.
pikam dodana še četrta, bela. V bistvi gre za Zaradi različne organizacije podpik oba zaslona
prozorno površino, ki prepušča svetlobo sko- prikažeta identično sliko. Čeprav nista enake
raj brez izgub, za razliko od drugih pik, kjer gre ločljivosti v podpikah, je vizualna ločljivost,
svetloba še prek barvnih filtrov. Poglejmo si, tisto kar dejansko vidimo, enaka. Čisto matekaj to pomeni v praksi pri matriki 3 x 4 pike matično pa je ločljivost nižja! Zakaj je temu
modela RGB in površinsko enaki matriki mo- tako? Poglejmo si prikaz (slika 4) para bele
dela RGBW (slika 2). Najprej želimo popol- in črne navpične črte. Razvidno je, da so zanoma »prižgati« piko v drugi vrstici in drugem radi drugačnega vzorca razporeditev barvnih
stolpcu (mimogrede, dobimo popolnoma belo podpik pri tehnologiji PenTile potrebni štirje
piko). Pri tehnologiji PenTile enako doseže- stolpci, medtem ko model RGB za isto porabi
mo z aktiviranjem večjega števila podpik, kot šest stolpcev.
kaže slika. V drugem primeru storimo enako,
Načeloma ima tehnologija dve osnovni,
le da to pot aktiviramo piko v tretji vrstici med seboj povezani prednosti: svetlejši zaslon
in drugem stolpcu in v tretjem prižgemo obe pri enaki porabi ali manjšo porabo pri enaki
piki. Kaj to pomeni v praksi? Zaslon ločljivo- svetilnosti. Tam, kjer ni težav z energijo, pri
sti VGA, narejen po tehnologiji RGBW, je pri računalniških monitorjih ali ploskih zaslonih,
uporabi enakega števila belih LED-diod za sto bo do izraza prišla prva, v mobilnem svetu pa
odstotkov svetlejši od zaslona RGB oziroma druga prednost. Ni pa odveč še nekaj. Do zdaj
je enako svetel pri pol manjšem številu diod. smo govorili o matrikah enake velikosti. TehPol manj diod pa pomeni občuten prihranek nologija PenTile dopušča tudi izdelavo fizično
energije, kar je očitno.
širšega zaslona z istim številom podpik.
Očitno je, da je podpik na enaki površini za
tretjino manj. Glede na običajno razumevanje


TEKOČI KRISTALI −
»KRATKA ZGODOVINA ČASA«

Za vse je kriv Otto Lehmann, ki je leta 1904
izdal svoje delo o tekočih kristalih. Kaj pa so
sploh so tekoči kristali? Snov, ki ni ne v trdnem
in ne v tekočem stanju, temveč nekje vmes
– je na prehodu med enim in drugim. Na prvi
pogled je kot tekočina, vendar so v njej tudi
večje urejene molekule. Kako vemo, da neka
snov kaže značilnosti tekočih kristalov? Tako,
da jo pogledamo pod mikroskopom s polarizirano svetlobo, hkrati pa jo še segrevamo. Če
so v snovi kristali (molekule v kristalni strukturi), se svetloba na njih lomi, kar vidimo!
Otto jih je torej odkril, Charles Mauguin pa leta
1911 tudi opisal strukturo in lastnosti tekočih
kristalov. Obstaja več vrst tekočih kristalov,
vendar je za izdelavo zaslonov primerna zgolj
ena. Tekoči kristali se delijo na dve skupini,
na termotropske, ki reagirajo na spremembo
temperature in včasih pritiska, in liotropske,
pri katerih je njihova reakcija odvisna od raztopine, v katero jih damo. Termotropski tekoči
kristali se še nadalje delijo na izotropske in
nematske. Pri prvih je struktura kristalov popolnoma naključna, pri drugih pa razporejena
v prepoznavne vzorce. Slednje delijo še naprej.

slika
4

Še primer, ko sta beli obe piki: Ker tehnologija PenTile ne zahteva »100-odstotne«
prepustnosti svetlobe iz vira svetlobe v
ozadju zaslona, to pomeni dvoje. Pri enako močni osvetlitvi je prikazana slika svetlejša oziroma potrebujemo manj
zmogljivo osvetlitev. Zaslon je energetsko varčnejši!

slika
3

Enako storimo s
piko v drugi vrstici in
tretjem stolpcu.

23

TEHNOLOGIJE

tehnologija RGBW

Za izdelavo LCD- zaslonov
so uporabne tiste vrste neStruktura LCDja
matskih tekočih zaslonov,
ki imajo lastnost stalne razporeditve molekul in je moč
predvideti njihov odziv na
električno napetost.
Odbojna
Prvo praktično uporabo tepovršinska plast
kočih kristalov je leta 1936
patentiralo podjetje MarVodoravni
coni Wireless Telegraph,
polarizacijski filter
in sicer svetlobni ventil na
tekoče kristale (The Liquid
Steklena plast z elektrodami
Cristal Light Valve). Nato
se kar nekaj časa ni dogaVečplastni sloj tekočih kristalov
jalo nič pametnega. Do leta
1962, ko dr. George W.
Gray izdal delo z naslovom
»Molekularna struktura in
Steklena plast z elektrodami
lastnosti tekočih kristalov«.
Prve tekoče kristale, priNavpični polarizacijski filter pred (za) izvorom svetlobe.
merne za izdelavo zaslona
(cyanobiphenyl), najdejo
leta 1960 v laboratoriju univerze v Hullu. Kar tlobe, sledi steklena plošča z polarizacijskim žarki svetlobe, ki valujejo v pravi ravnini, gredo
bi lahko imenovali prvi zaslon, izdelajo Ameri- filtrom, nato je plast elektronike, v sredini plast skozi drugi filter, pika je bela, drugi pa ne, pika
čani leta 1968. Ti so krivi še za en mejnik. Leta nematskih tekočih kristalov, razporejenih v več je črna. Obe plasti elektronike skrbita za spre1972 Peter Brody izdela prvi zaslon z aktivno slojev, spet plast elektrod in na koncu še ena minjanje vzorca v »pikah« tekočih kristalov in
matriko. Od takrat gre razvoj zaslonov na tekoče steklena plošča s polarizacijskim filtrom, ki je s tem, kar se na zaslonu prikazuje. Tu pride
kristale skokovito naprej!
orientiran pod drugačnim (točno določenim) ko- do pomena odziv nematskih tekočih kristalov
tom glede na prvi filter.
izpostavljenosti električnemu polju. Električni
KAKO DELUJE LCD
Kako nastane slika na zaslonu, sploh ni tako tok spremeni vzorec razporeditev molekul v
»Božanskosti« zaslonov na tekoče kristale ne zapleteno, ko poznate sestavo LCD-zaslona. slojih plasti tekočih kristalov, s tem pa se sprebi bilo, če ne bi veljale nekatere osnovne za- Svetloba od izvora potuje prek prvega polariza- meni tudi ravnina valovanja izhodne svetlobe.
konitosti: svetlobo je mogoče polarizirati (niha cijskega filtra (tu postane polarizirana) do sloja Različno temne pike (odtenke sivine) dosegaoziroma valovi v določeni ravnini), tekoči kri- tekočih kristalov. Molekule vsakega sloja tekočih mo s spreminjanjem jakosti električnega polja
stali lahko prenašajo ali spreminjajo polarizi- kristalov svetlobo prepuščajo do naslednjega slo- na elektrodah, saj tako lahko dosegamo tudi
rano svetlobo, strukturo tekočih kristalov lahko ja, a ji pri tem spremenijo ravnino valovanja tako, stanja, v katerih celoten sistem svetlobo le despreminjamo s pomočjo električnega toka (s da se ta ujema z njihovo lastno postavitvijo. Ko loma prepušča.
tem pa vplivamo na prejšnjo zakonitost) in ne- svetloba doseže konec plasti tekočih kristalov, je Kaj pa barvni zaslon? Podobno, le da je vsaka
kateri tekoči kristali prevajajo električni tok.
njeno valovanje zreducirano le še na valovanje, ki pika, razdeljena na tri podpike. Pred vsako je
Na čisto osnovni in teoretični ravni je vsak LCD se ujema s postavitvijo zadnjega sloja tekočih kri- barvni filter, ki prepušča zgolj valovanja dolosestavljen iz več slojev. V ozadju je izvor sve- stalov pred drugim polarizacijskim filtrom. Tisti čene valovne dolžine, s tem pa tudi barve. 

slika
6

slika
5

Ločljivost v podpikah je pri tehnologiji PenTile pri
enaki površini zaslona sicer nižja, vendar to ne vpliva
na »ločljivost« zaslona. Pa tudi! Zaslon z enakim številom podpik
kot pri RGB zaslonu, je lahko širši!

24

Kljub
manj
podpikam je ločljivost,
kot jo razumemo
v praksi, enaka.
Primer kaže
prikaz navpičnih
in vodoravnih
črt. Navpična
ločljivost v podpikah je enaka,
pri vodoravni pa
eno belo oziroma
črno piko prikažeta dve podpiki.
Rezultat: oba
zaslona imata
enako ločljivost.

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PODROBNEJE

domači računalniki

CENE PADAJO,
Monitor:Kot vedno

poudarjamo, je treba monitor
kupovati z očmi. Vedno si delujoč
monitor oglejte v primerjavi z
drugimi (cenovno primerljivimi) v
kakšni bolje založeni trgovini. Oči
namreč vidijo različno, in ker bodo
vaš monitor nato gledale le vaše,
jim dajte možnost izbire.

Tiskalnik:

Laserji, tudi barvni, so
postali cenovno dostopni,
kakovost in hitrost
izpisa brizgalnih naprav
pa je dohitela lasersko
tehnologijo.

Zunanji disk: Zunanji

diski so ob poplavi podatkov tako rekoč
edina alternativa klasičnim medijem za
shranjevanje, poleg tega imajo pred njimi
kar nekaj prednosti, predvsem v hitrosti
dostopa do informacij.

26

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PODROBNEJE

TODA ...

domači računalniki

Piše : Marjan Kodelja
marjan.kodelja@mojmikro.si

Računalnik: Če

potrebujemo domači računalnik
le za osnovno delo (internet,
pisarniška opravila, pisanje
in šolske dejavnosti, osnovno
delo z digitalno fotografijo),
potem lahko posežemo po
najosnovnejših konfiguracijah
domačih računalnikov ali pa po
najosnovnejših konfiguracijah
prenosnikov, namenjenih
zamenjavi namiznikov.

Graf zahteva razlago. Najprej o cenah. Te so v dolarjih, vendar veljajo za slovenski trg,
preprosto za to, ker analitska hiša IDC, ki je številke izračunala, uporablja omenjeno valuto.
Kakršno koli preračunavanja nima smisla, saj je tečaj dolarja proti evru preveč spreminja in
bi se v tem primeru izgubila primerjalna vrednost med cenami na določena časovna območja.
Cene tudi se tudi ne nanašajo na konkreten računalnik določene konfiguracije, temveč gre za
povprečne cene oziroma preprosto za deljenje vrednosti vseh prodanih računalnikov oziroma
prenosnikov v določen obdobju s številom prodanih enot. Velja pa pripomniti naslednje.
Razvidno je, da padec povprečnih cen ni zelo izrazit, gibanje gor ali dol je minimalno, kar
pomeni, da kupujemo čedalje zmogljivejše računalnike. Oziroma da smo za x dolarjev pred
letom dni dobili manj zmogljiv računalnik, kot ga za isti denar dobimo danes.
Kljub temu je opazen trend padanja, predvsem pri prenosnikih, kar seveda pomeni, da se
skozi čas računalniška oprema ceni. Še nekaj je razvidno iz grafa. Povprečne cene prenosnikov so še vedno bistveno višje od cen namiznih računalnikov, kar je možno tolmačiti takole:
večja prodaja prenosnikov ni rezultat izenačitve cen, temveč dejstva, da so cene teh postale
primerne kupni moči!
Kaj pa prihodnost! Kot kaže, večjih pocenitev ni na obzorju! Kdo je krivec? Pravijo, da
Windows Vista, to pa zato, ker ta zahteva zmogljivejši računalnik, da kolikor toliko normalno deluje. Pomeni, da se bo »povprečna« zmogljivost računalnikov prodanih v prihodnjih
dveh letih zvišala.

PRENOSNIKI − GROŽNJA ZDRAVJU?

So prenosni računalniki nevarni za zdravje uporabnikov? Poškodbe, ki jim jih pripisujejo,
so povezane z ergonomijo, natančneje siljenje v držo, ki naj bi škodovala telesu. Tako trdijo
kiropraktiki, ki dodajajo, da so najdovzetnejši za poškodbe mladostniki!
Težave, ki se kažejo v bolečinah, v skrajnem primeru pa tudi poškodbah hrbtenice, vratu
in ramen, so povezne z načinom, kako največkrat uporabljamo prenosnik. Položimo ga na
kolena, nato pa sklonimo gornji del telesa, da je prenosnik mogoče kolikor toliko normalno
uporabljati, ko miza ni pri roki. Pri tem vztraja telo v drži, ki povečuje napetost v nogah,
vratu in hrbtenici. Pri neki dvanajstletni deklici so ugotovili poškodbo živca, ker pa je do nje
prišlo po tem, ko so ji starši kupili prenosnik in ga je nekaj časa uporabljala, so posumili, da
je ta glavni krivec. Ni pa povezava med prenosnikom in nastankom omenjene poškodbe še
v celoti dokazana!
Zakaj so težave diagnosticirali šele zdaj? Ker še nikoli prej ni tako veliko število posameznikov uporabljajo prenosnikov, predvsem pa to niso bili mladi. Cene prenosnikov so se približale cenam namiznih računalnikov, nič neobičajnega ni, da imamo doma zgolj prenosnik,
ali pa tega kupimo kot drugi računalnik svojim otrokom.
Že od malih nog so nas učili, kako pomembna je za zdravja pravilna drža, ni pomembno, ali pri hoji ali pri sedenju. Zatorej lahko verjamemo, da lahko nepravilna
uporaba prenosnika, ki je povezana z njegovim načinom uporabe, povzroči opisane
težave. Rešitev je enostavna. Na tak način
prenosnika ne uporabljajte. Tudi ko imate
doma zgolj prenosnik kot zamenjavo za namizni računalnik, vam svetujemo naslednje:
dokupite tipkovnico, miško in monitor ter
prenosnik uporabljajte tako, kot velevajo
pravila ergonomije. Več o tem najdete na
spletnem naslovu: www.mojmikro.si/articles/5-2006%20v_srediscu-17-23.pdf.
Graf: Dosedanje in predvideno
gibanje povprečnih cen namiznih
računalnikov in prenosnikov.

27

PODROBNEJE

nakup domačega računalnika

Namizni računalnik − da ali ne?
Ko prelistavamo prodajne kataloge
slovenskih trgovcev, se na prvi
pogled zdi, da res ni več velikih
razlik med prenosnimi in namiznimi
računalniki. Kaj izbrati za domači
računalnik? Na kaj je treba biti
pozoren ob prehodu iz namiznega
na prenosni računalnik, pa so dileme,
na katere uporabniki dobijo odgovor
šele po nakupu in tednih uporabe.
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

K

er za večino to ne bo prvi računalnik
v gospodinjstvu, temveč drugi ali celo
tretji – od katerih je zagotovo eden že
namiznik, velja razmisliti, ali morda ne
bi bilo ceneje nadgraditi obstoječi računalnik.
Prav možnost nadgradnje oziroma zamenjave
določenih sestavnih delov (komponent) je prednost, ki jo ponujajo izključno namizni računalniki. Pri prenosnikih te možnosti v takem obsegu
in prilagodljivosti nimamo.
Če je računalnik mlajši od treh let in če želimo
le skočiti na trenutno optimalno konfiguracijo,
bo to verjetno tudi cenejša in boljša možnost. Če
pa želimo konfiguracijo, ki bo najboljša ta hip, je
najbolje, da pozabimo na staro škatlo in vse skupaj
kupimo na novo. Mešanje komponent različnih
časovnih obdobij, je – čeprav standardi in združljivosti lahko trdijo drugače – milo rečeno, tvegano.
Tak računalnik se lahko zaradi neznanega razloga
začne obešati, blokirati ali delovati počasneje, kot
bi moral, vse to pa vodi v nezadovoljstvo, in reševanje je mučen in dolg proces, če nam sploh uspe.
Če nadgradnja ne pride v poštev, smo znova
pred dilemo, ali se odločiti za vstop v svet prenosnikov. Temu botruje zlasti cena, ki se je v
zadnjih dveh letih spustila krepko pod magično
mejo 500 evrov, še posebej v zadnjih mesecih pa
lahko tudi pri nas opazimo prodajne akcije, kjer
je cena še občutno nižja.

PRENOSNIK ALI NAMIZNIK?

Čeprav so prenosniki in namizne zverine tehnično primerljive, pa je krog uporabnikov ki ga
danes naslavljajo, še vedno izredno različen. Pa
vendar – ali je prenosnik prava izbira za drugi (ali
celo prvi) računalnik v gospodinjstvu, v družini?
Verjetno je varno predvidevati, da v kontekst
nadomestka domačega računalnika ni treba vključevati prenosnikov, ki merijo na zahtevne poslovne
uporabnike ali na veliko potrebo po mobilnosti,
kjer so glavne odlike čas avtonomije (koliko časa
prenosnik deluje z vdelanimi akumulatorji, brez priključka na omrežno napetost, ter teža prenosnika.
Pri prenosniku, ki bo zamenjava namiznega
računalnika, najpogosteje največjo vlogo igrajo

28

cena, zmogljivost ter funkcionalna zaokroženost
(vmesniki, udobje dela, priložena programska
oprema) …

ZAKAJ PRENOSNIK

Glavni prednosti prenosnika sta seveda majhnost in mobilnost. Prenosnik imamo lahko, ko
ga ne potrebujemo, pospravljenega v predalu
ali na polici, medtem ko bo namizni računalnik
vedno zavzemal mizico ali svoj kot, kjer bo postavljena škatla, pa monitor pa tiskalnik in druga
periferija. Če želimo, lahko prenosnik uporabljamo tudi na poti: otroci lahko na zadnjih sedežih
avtomobila na njem gledajo risanke, lahko ga
vzamemo na obisk k prijateljem, da jim pokažemo slike z morja …
Med prednostmi je tudi vdelana baterija, ki
rabi kot sistem UPS (sistem neprekinjenega napajanja – če zmanjka elektrike). Kot sem odkril
v zadnjih letih, je, če živimo zunaj glavnih mest,
prav UPS izredno pomembna stvar, saj Elektro
Slovenije za kakovost storitev še ni slišal.
Prenosniki so zaradi uporabe varčnih, za mobilno delo prilagojenih komponent tudi precej energijsko varčnejši kot namizni računalniki, kar za
seboj potegne tudi hladnejše in tišje delovanje.

ZAKAJ NAMIZNIK

Največja slabost prenosnikov je vsekakor dejstvo, da so v povprečju še vedno manj zmogljivi
kot cenovno primerljivi namizniki. Če smo zahtevnejši uporabnik ali pa želimo v računalniku igrati novejše igre, pa je za zmogljivostno in
funkcionalno konfiguracijo, primerljivo z namiznim računalnikom treba osnovnim modelom
prišteti še najmanj 200 evrov.
Namizniki ponujajo tudi popolno prilagodljivost
in odprtost kar zadeva nadgradnjo. Star računalnik
smo lahko namreč odprli in z novejšimi zamenjali
posamezne stare komponente, kar pa je pri prenosniku praktično nemogoče, saj omogoča le menjavo
oz. nadgradnjo pomnilnika in trdega diska.
Kot omenjeno, namizni računalniki za nižjo

ceno ponujajo več tudi za igričarje, o čemer na
širše pišemo na sosednjih straneh. Nismo omejeni ne z velikostjo monitorja, ne s kapaciteto.
V prenosniku še nismo zasledili več kot 2 GB
sistemskega delovnega pomnilnika, niti trdega
diska, večjega od 200 GB. Oboje se da v namiznikih vsaj podvojiti, oziroma pri diskovju z navezo več diskov preseči tudi kak terabajt.
Največja, takoj vidna razlika pa je pri monitorju, saj so cene samostojnih LCD-monitorjev
dozorele in 19 -ali 20-palčnega dobimo že za 200

Konfiguracija 1 (400 EUR)
Apple
Comtron
DELL
FujitsuSiemens
HP
Lenovo
PackardBell
PcPlus
Pcx
SOLO

Mac mini Core Duo 1,66 GHz
Tron 5227 DB
Optiplex 320 MT
Esprimo P2510 CD-352
Dx2300MT/E4300
ThinkCentre A55 CD-351
Imedia 2350
Gamer
Exand X6
Pro

658 €
428 €
399 €
464 €
480 €
479 €
571 €
467 €
399 €
445 €

Konfiguracija 2 (800 EUR)
Apple
Comtron
Dell
FujitsuSiemens
HP
Lenovo
PackardBell
PcPlus
Pcx
SOLO

Mac mini Core Duo 1,83 GHz
Tron CS 9967 DEX
Optiplex 745 MT
Esprimo Q5000 T2300E
Dc7700 E6600
3000 J110
Imedia 9304
White Business
Xtian Theta
Pro Plus

880 €
862 €
834 €
844 €
888 €
790 €
751 €
829 €
670 €
736 €

Konfiguracija 3 (1500 EUR)
Apple
Comtron
Dell

iMac 20” Core 2 Duo 2,16 GHz
Tron CS 9977 Ultima
Dimension 9200

1.615 €
1.335 €
2.034 €

Opomba: Podatki so s spletnih strani treh domačih najpopularnejših spletnih
trgovin. Pred nakupom preverite modele in cene, saj je možno, da trgovine ne
oglašujejo celotne ponudbe. Za pravilnost podatkov ne odgovarjamo.

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PODROBNEJE

nakup domačega računalnika

evrov, medtem ko se 21- do 22-palčni gibljejo
tam pri okoli 300 evrov in naprej. Na drugi strani bomo pri prenosnikih težko našli zaslon večji
od 17 palcev, če pa že, bo cena takega prenosnika
vsaj dvokratnik celotnega namiznega stroja.

KAJ JE ZAME?

Če potrebujemo domač računalnik le za osnovno delo (internet, pisarniška opravila, pisanje in
šolske dejavnosti, osnovno delo z digitalno fotografijo), potem lahko posežemo po najosnovnejših konfiguracijah domačih računalnikov ali pa
po najosnovnejših konfiguracijah prenosnikov,
namenjenih zamenjavi namiznikov. Najverjetneje bomo z obema zadovoljni, upoštevajoč
prednosti in slabosti vsakega.
Pred nakupom tako ostane še vprašanje konfiguracije in pa proizvajalca računalnika. V
nadaljevanju bomo predstavili nekaj naših priporočljivih konfiguracij ter primerjali prednosti
in slabosti računalnikov domačih proizvajalcev
in tistih, na ohišjih katerih se bohoti globalno
znana računalniška firma.

KAKŠNA KONFIGURACIJA

V osnovnem računalniku, ki ni namenjen posameznim specializiranim opravilom, pa naj bo
to obdelava video posnetkov oz. montaža, ali pa
igričarskim podvigom v najnovejših igrah, velja
nameniti pozornost predvsem delovnem pomnilniku ter procesorju in trdemu disku. To so
namreč tri komponente, ki bodo v naslednjih
treh letih, življenjske dobe takega računalnika
najbolj na udaru.
Čeprav je že težko kupiti manj kot 1 GB pomnilnika, pa nekateri to napako vztrajno ponavljajo. Medtem ko je v sistemu Windows XP veljalo,
da smo z 512 MB lahko še shajali, pa v Windows
Visti priporočamo najmanj 1 GB pomnilnika.
Pri procesorju izberite vstopne modele Intel ali
AMD. Za AMD bomo, tako kot sicer v vseh
cenovnih razredih, plačali manj, a tudi dobili
manj. A ker nam je cena pomembna, velja vseeno izbrati AMD še zaradi enega razloga – cenejše platforme oz. matične plošče. Matične plošče
za AMD, točneje z vmesnikom AM2, so namreč
precej cenejše od LGA775. Vse matične plošče
podpirajo vsaj 2, najpogosteje pa 4 GB pomnilnika, tako da je možna tudi poznejša razširitev.
Naše priporočilo za nakup prenosnika namenjenega, zamenjavi namiznega računalnika, je,
da izberete prenosnik, ki je sestavljen iz dobrih
in zmogljivih komponent, za ceno, ki ne odstopa zelo od podobnega namiznega računalnika.
Pri tem tipu računalnika proizvajalec ni kritičen.
Pozorni bodite na velikost zaslona, da ne boste
ugotovili, da je premajhen za vaše udobno delo
(ali črke predrobne za udobno branje). Če želite
varčevati, izberite malce starejša procesorja Intel
Pentium M ali AMD Turion, če pa želite največ,
posezite po procesorju Intel Core 2 Duo.

PRIZNAN ALI NEPRIZNAN
PROIZVAJALEC

Kot povsod drugod, se tudi pri računalnikih
odločamo med množico proizvajalcev, kjer je
poleg znanih proizvajalcev, kot so HP, IBM/Le-

PRIPOROČENE KONFIGURACIJE
Predstavljamo konfiguracije računalnikov, ki jih za ciljne skupine priporoča uredništvo Mojega
mikro. Ker se cene iz tedna v teden spreminjajo, jih jemljite zgolj kot približek. Konfiguracije
smo sestavili po delih ter za vsak del v času pisanja poiskali najnižjo ceno. Velja opozoriti,
da programske opreme namerno nismo uvrstili na seznam in da potrebujete vsaj operacijski
sistem (Windows XP, Windows Vista), kar bo končni nakup podražilo za vsaj 100 evrov.

Zmogljiv domači računalnik »HD«
− približno 1500 evrov
1x matična plošča EVGA 680i (Intel)
1x Intel Core 2 Duo E6600
4x 1 GB DDR2-1066 (Corsair)
1x ATI HD 2900XT
1x Seagate 750 GB
1x ohišje s kakovostnim 800 W napajalnikom z aktivnim faktorjem moči (OCZ)
1x DVD-zapisovalnik NEC 7173A

Vsestranski domači računalnik
»za v dnevno sobo« − približno 800 evrov
1x matična plošča MSI P35 Neo Combo (Intel)
1x procesor Intel Core 2 Duo E4300 BOX
1x grafična kartica Nvidia 7900GT / ATI 1950 (pasivno hlajena)
2x 1 GB DDR2 800 (OCZ)
1x ATI TheatriX (Sapphire, dodaten TV-radio sprejemnik z daljincem)
1x Seagate 500 GB (HDD, Media Center Editon, tih)
1x ohišje s kakovostnim 500 W napajalnikom z aktivnim faktorjem moči (Akasa)
1x DVD-zapisovalnik NEC 7173A

Domači/pisarniški internetni računalnik
»namesto pisalnega stroja« − približno 400 evrov
1x matična plošča Asrock NF6G (AMD AM2, integrirana grafika)
1x AMD Athlon64 X2 4000+
2x 1 GB DDR2-800 (A-data)
1x trdi disk Seagate 200 GB
1x ohišje s 350 W napajalnikom
1x DVD-zapisovalnik NEC 7173A
novo, Packard Bell, Dell in drugi, na voljo še
ogromno računalnikov podobnih značilnosti, ki
pa se od prvih ločijo predvsem po neprepoznavnosti imena in bolj ali manj po ceni. Po funkcijah in specifikacijah so si vsaj na papirju računalniki »nevarno« podobni in marsikdo se ne
zna več odločiti. Če smo še pred letom zapisali,
da univerzalnega odgovora ni, saj smo tudi sami
naleteli na primere, ko je računalnik neznanega
proizvajalca delovala veliko dlje in bolje kot podoben model priznanih proizvajalcev, hkrati pa
je seveda še pogosteje tudi obratno, pa smo letos
zaradi izenačitve cen drugačnega mnenja.
Dejstvo je, da vse komponente ne delujejo enako dobro z drugimi in da je za stabilnost in uglašenost računalnika potrebno ne le skrbno izbiranje,
ampak tudi testiranje komponent in sestavnih delov. Zaradi sredstev, izkušenj in odlične povezave s
proizvajalci, imajo tako znani sestavljavci računalnikov tu prednost. Ker se je cena v zadnjem letu
izenačila s ceno »doma sestavljenih« računalnikov

oziroma je razlika minimalna, hkrati pa je občutek
varnosti bistveno višji, oziroma je moč poleg računalnikov (tako prenosnik kot namiznih) kupiti
še vrsto storitev (razširitev garancije, zavarovanja
…), poleg tega pa pri priznanih proizvajalcih dobimo še zagotovljeno podporo, urejene gonilnike
in profesionalno servisno mrežo, tako predlagamo
resen premislek in primerjavo ponudb tudi s priznanimi imeni računalnikov.
Pa vendarle nas ne razumite narobe. Čeprav je
lahko napisati, da so prednosti večjih tudi nadzor
kakovosti in uporaba kakovostnih komponent
pri priznanih proizvajalcih, je znano dejstvo, da
še vedno vsi uporabljajo komponente kitajskih
proizvajalcev. Tako ostane pravilna izbira stvar
posamične presoje od primera do primera, zagotovo pa ne morete zgrešiti, če obiščete servis
proizvajalca in »malo povohljate« oziroma če se
odločite za proizvajalca, ki ponuja najdaljšo garancijsko dobo (ta je od 1 do 3 let).



29

PODROBNEJE

domači računalnik za igre

Kako najceneje do igralne
»zverinice«
Je vaš mulec uspešno zaključil šolsko leto in
je zdaj na vas, da izpolnite obljubo? Morda
pa je to samo pretveza, da očka končno
pride do novega računalnika? Kakorkoli
že, izbira je velika in poglejmo si,
kaj danes zahteva računalnik za
igranje iger in kako lahko do njega
pridemo najceneje.
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

Z

a razliko od razširjenega prepričanja,
da igričarski računalnik stane celo premoženje in da so igričarske konzole
zato boljša izbira, bomo tokrat pokazali, kako povsem pripraven igričarski računalnik
sestavimo že za dobrih 600 evrov. OK, v ceno
bomo všteli le računalnik, brez miške, monitorja in tipkovnice − kar povečini že imamo doma
oziroma lahko »podedujemo« od starega računalnika.
Ko govorimo o igričarskem računalniku, ugotovimo, da prav ta pojem industrija neprestano
zlorablja, saj je igričarstvo dejansko gonilna sila
vsega napredka računalniške strojne opreme zadnjih nekaj let, zato bi »igričarski računalnik«
če bi ga sestavili iz »best-of« komponent in delov, zlahka dosegel ceno več tisoč evrov.
A povsem spodoben igričarski računalnik (ki
bo poganjal vse najnovejše in prihajajoče igre
brez težav v najvišji ločljivosti našega monitorja, z učinki za boljšo sliko in glajenje robov …)
bomo sestavili, kot obljubljeno, za 600 evrov.
Pri tem bomo »stisnili zobe« in preživeli brez
30-palčnih monitorjev ter brez v naveze povezanih najnovejših kartic, strojno združljivih z
DirectX 10, ter brez najnovejših zvočnih kartic

30

s prostorskim zvokom. Vsega tega namreč za užitek v igranju ne potrebujemo, a hkrati ne škodi,
če imamo …

KAJ SPLOH POTREBUJEMO

Kaj sploh definira igričarski računalnik? Enostaven odgovor, ki je pravilen v devetih od desetih
primerov je – namenska grafična kartica. Da je
res tako, pričajo tudi naše konfiguracije, kjer smo, z
željo izbrati močnejšo grafiko, varčevali pri drugih
komponentah, ki niso tako kritične za igričarja.
Računalnik
Večinoma bomo osebni računalnik, namenjen igričarjem, morali sestaviti sami, saj so tisti, kupljeni s polic tehničnih ali drugih večjih

trgovin, povečini zasnovani tako, da niso zares
igričarski, ali pa gredo v drug ekstrem in proizvajalci vanje zbašejo vse, kar je možno, in tako
dobimo povsem predrag stroj.
Računalnik bomo začeli graditi pri procesorju
in matični plošči, saj sta to osnovna gradnika sistema, ki deloma narekujeta tudi nadaljnje komponente. Hkrati gre za, poleg grafike, najdražja
kosa železnine, zato je pravilna izbira osrednjega
pomena.
Procesor
Če je AMD še lani ponujal več od Intela, pa
je razmerje letos obrnjeno, saj je Intel s svojim

Igričarski prenosniki
Stanje je podobno kot pred letom: igričarski prenosniki obstajajo, vendar je njihova cena vsaj
1500 evrov, če pa imamo posebne zahteve (večji monitor, videli smo tudi že 19-palčne) pa
še ustrezno več. Ljubitelji iger na prenosnikih bodo tako z modeli, ki imajo vdelane malce
močnejše grafike – recimo ATI-jev X1600 in mVidiin GeForce Go 7600 – lahko odigrali
marsikatero igro, le najagresivnejših grafičnih nastavitev in vseh bonbončkov verjetno ne
bodo mogli izkoristiti …

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PODROBNEJE

domači računalnik za igre

procesorjem Core 2 Duo cenovno, zmogljivostno in termalno premagal konkurenco. Če
bi se omejili in gledali samo na zmogljivost, bi
v nekaterih primerih sicer lahko z AMD-jem še
privarčevali, a smo se zaradi Intelovega nedavno
predstavljenega Core 2 Duo za nižji cenovni segment – E4300 premislili in bomo tako gradili na
platformi Intel. Procesor, ki stane okoli 100 evrov, je namreč odličen tako v stabilnem in hladnem delovanju kot pri potencialnem navijanju
− ki gre z igričarstvom z roko v roki…
Čeprav mnogi mislijo, da je za igričarski računalnik najpomembnejši osrednji procesor, pa
ni tako. Daleč največ odpade na grafično kartico, zato je izbira te najpomembnejše dejanje v
sestavljanju računalnika. Kar zadeva procesor
– seveda, tudi ta doda svoje. A razlika med najmočnejšimi in srednjimi pri celotni sliki je le 3
do 8 odstotkov. To pa je tako malo, da ni potrebe
po najzmogljivejšem procesorju, ki ga je moč dobiti. Poglavitno pri igričarskem računalniku je,
da je procesor dvojedrni, saj vse več iger že ločuje preračunavanja umetne inteligence (vodenje
likov, taktike nasprotnika …) od same grafične
obdelave in drugih delov igre.
Matične plošče in vezni nabori
Ker smo se odločili za platformo Intel, bo treba paziti na izbiro veznega nabora – matične
plošče za Intel so namreč zadnjih nekaj let dražje
od AMD-jeve platforme. Ker smo si izbrali dokaj
osnoven procesor, lahko gradimo tudi na matični plošči srednjega razreda in z izbiro ne najnovejšega veznega nabora 965P (ki pa še vedno
podpira vse najnovejše pritikline – pomnilnik
DDR2, grafični vmesnik PCIE x16 in prostorski zvok 7.1 Dolby), smo prihranili kar nekaj
novcev. Ponudba plošč na omenjenem naboru
je velika − ASUS, MSI, GigaByte … Izbrali smo
najcenejšo ploščo 965P, ki smo jo našli, in to je
Gigabytov GA-965P-S3, čeprav bi se z malce
truda našel še cenejši Foxconn ali AsRock.
Grafika
V zadnjih petih mesecih smo na dolgo in široko pisali o grafičnih karticah in o novi generaciji knjižnice DirectX 10, a v naši konfiguraciji
bomo vseeno gradili na starejših grafikah. Razloga sta dva. Prvi je cena, drugi pa dejstvo, da z

PRIPOROČENE KONFIGURACIJE
Sestavili smo konfiguracijo optimalnega igričarskega računalnika, ki bo brez težav še leto do
dve poganjal tudi prihodnje igre. Ker se cene iz tedna v teden spreminjajo, jih jemljite zgolj
kot približek. Konfiguracije smo sestavili po delih ter za vsak del v času pisanja poiskali najnižjo ceno. Velja opozoriti, da programske opreme namerno nismo uvrstili na spisek in da
potrebujete vsaj operacijski sistem (Windows XP ali Windows Vista), kar bo končni nakup
podražilo za vsaj 100 eur.

Igričarski računalnik
– približno 625 evrov
1x matična plošča Gigabyte GA-965P-S3 (105 €)
1x procesor Intel Core 2 Duo E4300 (110 €)
2x 512 MB DDR2-800 (50 €)
1x PCIE-grafika ATI X1950 Pro 256 MB (165 €)
1x trdi disk Seagate 160 GB (60 €)
1x ohišje z Akasinim zelenim napajalnikom 80+, 500 W (100 €)
1x DVD zapisovalnik NEC 7130A (35 €)

Gre tudi za 500 evrov
Če bi se odločili, da namesto platforme Intel gradimo na AMD-ju, bi lahko na matični
plošči podobnih zmožnosti privarčevali še 40 € (a se izbira zoži na Foxconn in Asrock),
ter približno toliko še na procesorju (povsem spodoben AMD X2 3800+ dobimo že za
85 €). Če se odločimo še za poceni ohišje in napajalnik, privarčujemo dodanih 60 € in
se tako približamo skupni vsoti pod 500 €!
novimi grafikami v obdobju vsaj enega leta ne
bomo pridobili nobenih kritičnih prednosti (recimo ekskluzivno delovanje nekaterih iger). Vsi
snovalci iger te pišejo tako, da bi delovale na kar
se da širokem krogu strojne opreme, zato nove
grafike ne bodo pogoj prav nikjer. Oklevali smo
sicer, ali bi izbrali nVidiino množično grafiko
GeForce 8600GTS, vendar za isti denar dobimo
precej hitrejšo in zmogljivejšo ATI X1950Pro
oziroma, če smo bolj privrženec nVidie, GeForce 7900GS. Obe grafiki ponujata tudi vezavo v
dvojno vprego, a zavoljo cene in bolj smiselnega
prehoda v DirectX 10, te verjetno ne bomo izrabili. Proti grafikam, ki strojno podpirajo DirectX
10, govori še dejstvo, da gre (tako pri nVidii kot
pri AMD/ATI-ju) za prvo generacijo grafik in da

bomo letos videli še precej izboljšav in novosti.
Če ne drugega, pridejo v času vašega branja teh
vrstic na trg AMD-jeve grafične kartice za množični segment – HD 2600XT, za katere AMD
obljublja, da bodo ponujale več kot GeForce
8600GTS, za nižjo ceno. Če bo AMD obljubo
uresničil, velja premisliti o njej.
Pomnilnik
Izberemo že omenjeni DDR2, a v primerjavi
s pisarniškimi računalniki posežemo po hitrejšemu DDR2-800. Čeprav je cena pomnilnika
padla, bomo šele ob končnem izračunu videli,
ali si ga lahko privoščimo 1 ali 2 GB. Če smo
omejeni s financami, lahko začnemo z 1 GB in
dodatnega dokupimo pozneje!

31

PODROBNEJE
Shranjevanje
Trdi diski še vedno kraljujejo. Letos so dosegli 1 TB v klasični velikosti 3.5 palca, vmesnik
SATA 2 pa je postal standard. Zavoljo cene
bomo izbrali 160 GB disk z 8 MB predpomnilnika – proizvajalec ni pomemben, saj škarta na
tem področju na trgu že nekaj časa ni več.

Kaj pa monitor in zvočniki?
Če potrebujete tudi nov monitor, veljajo
priporočila iz sosednjega članka. Danes
so za igranje primerni pravzaprav vsi LCDmonitorji, saj so že dovolj hitri da ne povzročajo sledenja in drugih artefaktov. Velja
premisliti o razmerju stranic 16 : 10, saj
nove igre prinašajo kinematske vložke in
tudi igranje samo je naravnejše na »razpotegnjenem« zaslonu
Pri zvoku bodo povsem zadostovali zvočniki 2.1, vsekakor je potrebna basovska
enota, saj vas bo to bolj kot karkoli drugega prestavilo »v dogajanje«. Če imate dovolj prostora za namestitev zvočnikov okoli
sebe razmislite tudi o konfiguracijah 5.1,
načeloma pa se šele pri teh lahko začnemo ukvarjati z idejo o nakupu samostojne zvočne kartice – morda kak Creative
XiFi, namenjen prav igričarjem. Če igrate
le s slušalkami (za spletne ekipne igre priporočamo take z mikrofonom), in stereo
zvočniki, pa bo na matično ploščo vdelana
kartica povsem zadostovala.
Optične enote
Še vedno smo v času DVD-jev. Pri izbiri enote ni treba posebej paziti, če pa se da, bi izbrali
enoto SATA (te so še precej sveže), čisto zaradi dejstva, da se izognemo širokim in nerodnim
kablom, s čimer bo naše ohišje tudi bolj zračno.
Zapisovalne enote, temelječe na modrem laserju
(Blu-ray in HD DVD), navkljub lanskim napovedim še vedno niso prispele na množični trg.
Ohišje in napajalnik
Zadnji kos računalnika, ki pa mora biti pravzaprav prvi, saj ga sicer ne moremo sestaviti, je
ohišje, z njim pa je povezan napajalnik. Če bi
morali navesti en sam razlog, zakaj ne bi za igranje kupili že sestavljenega računalnika znanega
proizvajalca, ta tiči tukaj: prodajalci največkrat
uporabijo poceni napajalnike, ki sicer delujejo, a
v mejnih primerih, kot je recimo stabilnost vročega sistema (pod polno obremenjenostjo grafične kartice, do katere v domačem in pisarniškem
okolju ne pride nikoli), ali pa pri navijanju (spet
se v normalnih razmerah to ne dogaja), se pojavijo razlike med slabimi in dobrimi napajalniki. Zato smo izbrali Akasin zeleni napajalnik,
ki z 80 % učinkovitostjo jamči tudi za energijsko
varčno delovanje! Lahko bi izbrali tudi kak drug
napajalnik znanega proizvajalca, kot so Chieftec, Enermax, OCZ, Tagan, Thermaltake …

domači računalnik in monitorji

KUPUJTE Z OČMI
Monitorji se na videz niso spremenili že nekaj let, odkar je na trg množično prišel
LCD. A če se poglobimo v novosti novih modelov, v njihove tehnične značilnosti
in navsezadnje, če pogledamo sliko, vidimo, da so razlike ne le opazne, temveč
prav neverjetne. Kako torej danes kupiti monitor, ki bo dober, ne predrag in,
najpomembneje, ki nam bo služil več let?
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

K

ot vedno poudarjamo, je treba monitor
kupovati z očmi. Ne glede na to, kaj
preberete v revijah ali na internetnih
testih, vedno si delujoč monitor oglejte
v primerjavi z drugimi (cenovno primerljivimi)
v kakšni bolje založeni trgovini. Oči namreč
vidijo različno, in ker bodo vaš monitor nato gledale le vaše, jim dajte možnost izbire.
Za domači računalnik bomo dandanes izbirali
med LCD-monitorji, vedeti pa je treba, da se
tudi ti med seboj razlikujejo. Glavni del vsakega
televizorja je LCD-matrika, te pa se med seboj
razlikujejo po specifikacijah, proizvajalcih in po
nosilni tehnologiji. Prav tu se poleg elektronike
pojavljajo največje razlike med proizvajalci in
modeli ter tudi cenami. Razlike bomo opazili pri
enakomernost barv/osvetlitve, očesu prijetni in
kontrastni sliki ter pri vidnem kotu. Danes prevladujejo štiri tehnologije: TN+film, MVA, PVA
in IPS (S-IPS).

KAKO IZBRATI?

Preko 80 % ponudbe na trgu temelji na matriki TN+film, saj je najcenejša za proizvodnjo in
hkrati dosega veliko hitrost osveževanja. Žal izstopa ozek vidni kot in tudi kontrast ni močna
plat te matrike. Med vsemi štirimi je omenjeni
najbolj omejen tudi s prikazom barv, a razlike so
tu že manjše.
MVA in PVA gradita na matriki TN+film,
a jima je z rahlo spremembo tehnologije uspelo
doseči neverjetno – veliko stvarnejšo črno barvo
in s tem bolj žive barve in boljši kontrast, odlika
pa je vidni kot take matrike.
Najnaprednejša pa tudi najdražja tehnologija je
IPS, ki daje najboljše rezultate s polnim barvnim
razponom 16,7 milijona ter širokimi vidnimi koti
in enakomerno sliko. Zelo dobra sta tudi svetlost
in kontrast, vidni kot pa je le odtenek slabši kot
Model

My Book
1U 500Gb
Proizvajalec Western Digital
178,50 €
Cena
Kapaciteta 500 GB
USB
Priklop
Velikost
Napajanje
Opombe

My Book
1U 320 GB
Western Digital
125,86 €
320 GB
USB

My Book
1C
Western Digital
209,70 €
500 GB
FireWire

pri najnovejši generaciji zaslonov PVA.
Na zadnjem Cebitu in nedavnem Computexu
smo videli tudi še nenapovedane monitorje, ki
prinašajo možnost prikaza večjega barvnega razpona – saj namesto z največ 10 biti naslavljajo
barve z do 14-imi. Novost, ki pa je že vidna v
svetu LCD-televizorjev, pa je tudi 100 Hz prikaz slike, kar so dosegli s podvojitvijo hitrosti
izrisovanja. To pride prav predvsem pri ogledu
filmov oz. igranju iger s hitrimi spremembami
kadrov, a hkrati pozitivno vpliva na svetilnost
in kontrast. Še ena novost, ki si jo obetamo še
letos, je struktura matrike RGBW, ki bi prinesla
kopico izboljšav in o kateri pišemo na sosednjih
straneh ...

NA KAJ PAZITI

Če smo se še lani osredotočali le na hitrost
osveževanja, svetilnost in kontrast, velja letos
dodatno pozornost nameniti še velikosti in vmesnikom monitorja. Hitrost osveževanja je namreč dosegla svoj vrh, in ne glede na tip matrike
je tudi video slika dovolj tekoča, ostra in brez artefaktov, da bi bila hitrost še naprej pomembna.
Svetilnost in kontrast utegneta biti na papirju
zavajajoča, še posebej ker imajo danes mnogi
monitorji t .i. dinamični kontrast, kjer navajajo številke 2000 : 1 ali celo 3000 : 1. Praviloma
izberite zaslon z vsaj 1000 : 1 ter s svetilnostjo
vsaj 260 cd/m2.
Glede na dejstvo, da so LCD-monitorji danes
cenovno dostopni tudi do velikosti 24 palcev,
velja razmisliti o tem, kakšno velikost potrebujemo. Poglavitna razlika med lanskimi in letošnjimi modeli in cenami je padec cen 20- in
21-palčnih modelov. Če smo le osnovni domači
uporabnik in uporabljamo internet in pisarniške
aplikacije, nam bo verjetno dovolj že 19-palčni,
a zaradi podobne cene velja morda razmisliti tudi
o 20-palčnem modelu. Če pogosto gledate filme,
razmislite o modelu z razmerjem stranic 16 : 10.
Igričarji in naprednejši uporabniki bodo posegli

My Book
2T
Western Digital
500,86 €
1000 GB
FireWire, USB

170,5 x 141 x 170,5 x 141 x 170,5 x 141 x 175 x 160 x
57,2 mm
57,2 mm
57,2 mm
104 mm
lastno
lastno
lastno
lastno

My Book
World II
Western Digital
494,86 €
1000 GB
Ethernet

Teac
400 GB NAS
Teac
234,00 €
400 GB
USB, Ethernet

Teac
500 GB
Teac
171,00 €
500 GB
USB

PX-SO80U

175 x 160 x
104 mm
lastno

136 x 60 x
208 mm
lastno

136 x 44 x
222 mm
lastno

74,2 x 128,6 x
12,5 mm
USB

Plextor
110,90 €
80 GB
USB



32

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PODROBNEJE

domači računalniki in prenosni diski

Podatki
z menoj
Zunanji diski so ob poplavi podatkov
tako rekoč edina alternativa klasičnim
medijem za shranjevanje, poleg tega
imajo pred njimi kar nekaj prednosti,
predvsem v hitrosti dostopa do
informacij.
Piše : Alan Orlič Belšak
alan.orlic@mojmikro.si

M
po 21- ali 22-palčnih modelih, ki se cenovno začnejo tam pri dobrih 400 evrih. Le najzahtevnejši uporabniki oziroma uporabniki s specifičnimi
potrebami pa bodo posegli po večjih, od 24- do
30-palčnih monitorjih, kjer so cene še vedno
astronomske.

VMESNIKI

Poleg klasičnih vmesnikov, analogne in digitalne povezave, čedalje pogosteje, predvsem
pri večjih monitorjih srečujemo tudi nov tip
vmesnika, imenovan HDMI. Ta prek enega kabla omogoča prenos slike tudi v HD-ločljivosti,
skupaj z do 8-kanalnim zvokom. Podpirale in
zahtevale ga bodo prihajajoče naprave, kot so
Blu-ray in HD DVD-predvajalaniki. Je nazaj
združljiv z DVI-D (obstajajo tudi pretvorniki iz
enega na drugega). Podpira tudi nestisnjen digitalni video in ima vdelano podporo za HDCP
(beri naslednji odstavek). Bodite pozorni na to,
da je vmesnik HDMI različice 1.3 ali novejše, saj
je standard šele v tej različici omogočil prenos progresivne slike ločljivosti 1920 x 1080. Konektorji
so podobni širšemu USB- priključku, prednost pa
je ta, da jih ni treba vijačiti v priklopna mesta.

Če želimo v monitorju uživati več let, predlagamo nakup takega, ki bo podpiral Intelov
standard zaščite video signala HDCP (Highbandwidth Digital Content Protection), ki vsebine varuje pred nepooblaščenim kopiranjem. Za
delovanje potrebuje vmesnik DVI ali HDMI. Če
HDCP ne prepozna pooblaščenega zaslona, na
zaslonu prikaže sliko v znatno nižji ločljivosti ali
pa je sploh ne prikaže (odvisno od informacij, ki
jih dobi od vira – iz TV signala oz. zapisa na HD/
Blu-ray filmskemu ploščku). Če vam na namizju
pride prav priključitev več USB-naprav, poglejte
še, ali ima monitor vdelano USB-zvezdišče.

Trdi diski so ponavadi 3,5-palčni, slednje srečamo v osebnih računalnikih, ali 2,5-palčni, ki
so praviloma v prenosnikih. Kapaciteta prvih
je seveda večja in so praviloma tudi hitrejši pri
prenosu podatkov, a zahtevajo lastno napajanje.
Nekateri proizvajalci uporabljajo tudi 1,8-palčne trde diske, ki so med najmanjšimi in imajo
tudi majhno porabo energije, kar je zanimivo
predvsem za uporabnike prenosnikov. Med najmanjše enote spadajo trdi diski Micro drive, ki
so po velikosti primerljivi s pomnilniškimi mediji CompactFlash. V zadnjem času so jih s kapaciteto dohiteli USB-ključi, zato ji srečamo le
še poredko.

Ne glede na zahteve boste danes na slovenskem trgu našli monitorje več proizvajalcev, od
najbolj znanih imen do tistih manj znanih. Izbira naj ne bo glede na ime proizvajalca ali ceno,
temveč kot že zapisano, glede na vaše oči, saj je
pogosto med popolnoma neznanimi proizvajalci
moč najti bisere – in obratno, znano ime proizvajalca ni garancija za kakovost vsakega njihovega
modela!

MOŽNOSTI PRIKLOPA

Na računalnik lahko naprave priklopimo prek
vodila USB ali Firewire, nekatere imajo celo
oba. To seveda prispeva k ceni, a vmesnik Fi-



WD
Passport
Western Digital
136,90 €
160 GB
USB

JetFlash
V10
Transcend
81,90 €
8 GB
USB

198 x 125 x
33 mm
lastno

15 x 129,8 x
79,8 mm
USB

64 x 21 x 10 mm 64 x 21 x 10 mm 136 x 65 x 217
USB
USB-ključ

VELIKOSTI

KAJ TOREJ KUPITI?

External Storage
3,5”
Yakumo
99,00 €
320 GB
USB

USB
USB-ključ

JetFlash
V30
Transcend
20,90 €
2 GB
USB

ed te naprave lahko štejemo oboje, ohišja z vdelanim trdim diskom
ter USB-ključe. Slednji namreč že
dosegajo kapacitete preko 4 GB,
kar je že zelo spodobna količina pomnilnika.
Enote s trdimi diski imajo še stokrat višje kapacitete, 500 GB oziroma najnovejše do 1 TB.
Za primerjavo: povprečni diski v osebnih računalnikih imajo kapaciteto od 160 do 320 GB, v
prenosnikih pa od 60 do 120 GB. Zunanje trde
diske lahko razdelimo po kapaciteti, velikosti
in načinu napajanja. Vse to je ponavadi povezano med seboj, večja kapaciteta pomeni večjo
enoto in s tem lastno napajanje.

Maxtor Shared
Strorage
Maxtor
229,84 €
300 GB
USB, Ethernet

lastno

Maxtor
OTF III TE
Maxtor
256,70 €
600 GB
USB, FireWire

Integral
P2
Akasa
42,00 €
USB

WLAN
HDD
Asus
74,62 €
USB, LAN, W-iFi

Icy Box
IB-351US
Raid Sonic
53,58 €
USB

Cruzer Titanium
U3
Sandisk
29,98 €
2 GB
USB

Cruzer
U3
Sandisk
56,95 €
4 GB
USB

Cruzer
Profile
Sandisk
35,73 €
1 GB
USB

136 x 65 x 217
mm
lastno

218 x 123 x
33 mm
lastno
le ohišje

-

-

-

-

-

lastno
le ohišje

lastno
le ohišje

USB
USB-ključ

USB
USB-ključ

USB
USB-ključ z biometričnim bralnikom

33

PODROBNEJE

domači računalniki in prenosni diski
rewire veliko manj obremenjuje računalnik pri
prenosu podatkov, kot USB, tudi Applovi osebni računalniki se z njim bolje razumejo. Nekatere naprave omogočajo priklop v računalniško
omrežje in za delovanje ne potrebujejo priklopa
v osebni računalnik. Tako imenovane naprave
NAS (Network Attached Storage − omrežni
hranilnik) so zanimive za tiste uporabnike, ki bi
radi do istih podatkov dostopali iz več računalnikov in so v stalni uporabi. Za hiter dostop je
pomembno tudi samo omrežje, a načeloma so ti
zunanji diski počasnejši kot tisti, ki jih priklopimo neposredno v osebni računalnik.
Priklop zunanjega diska je v vseh novejših
operacijskih sistemih zelo enostaven, pravzaprav
so vsi v razredu »priklopi in uporabljaj«. Pazljivi
moramo biti le pri izklopu naprave, kjer je zaradi
zapisovanja podatkov pametno uporabiti varno
odstranjevanje zunanjih medijev. S tem operacijski sistem ve, da
naprava več ne bo
v uporabi in zapre
vse odprte datoteke oziroma počaka
toliko časa, da se
prenos podatkov zaključi

domači računalnik in tiskalniki
ša ohišja, predvsem uveljavljenih proizvajalcev
(IBM, Dell, HP) tega ne dopuščajo. Zaradi velike
kapacitete so še posebej primerni za hranjenje fotografij ali video posnetkov. Čeprav so trdi diski
dokaj varen pomnilniški medij, vam toplo priporočamo, da še vedno izdelujete varnostne kopije na DVD/CD-medije. Če vam zunanji disk
pade po tleh, še zlasti če se to zgodi med delom,
imate veliko možnosti, da disk oziroma podatki
na njem ne bodo preživeli. Za fotografije je priporočljivo, da si ustvarite imenik oziroma organiziran arhiv za lažje iskanje. Čez leta vam ne bo
žal, ko boste brskali po starih fotografijah in jih
boste lahko s ključnimi besedami ali urejene po
imenikih hitreje našli.

DELOVNO OKOLJE V USB-KLJUČU

Seveda je aktualno še eno vprašanje. Kakšno
kapaciteto sploh potrebujemo? Včasih je dovolj
že pomnilniški (USB) ključ s kapaciteto 2 do 4
GB ali kar MP3-predvajalnik, ki nam
tako združi več naprav v eni. Če gre le
za pisarniške dokumente, lahko ta kapaciteta zadostuje za nekaj let ali celo več.
Poleg tega so USB-ključi dovolj majhni,
da jih lahko brez težav nosimo v denarnici ter tako prenašamo dokumente, kar

OHIŠJE

Pri zunanjih diskih moramo biti pozorni še na eno stvar,
na ohišje. Predvsem
se večji diski z lastnim
napajanjem segrevajo, zato je ventilator,
ki poskrbi za hlajenje,
zelo dobrodošel. To pride
prav pri zunanjih diskih, ki so stalno priklopljeni v osebni računalnik. Višja temperatura namreč krajša življenjsko dobo trdega diska.
Zunanje diske lahko kupimo kot celoto, lahko
pa kupimo le ohišje in vanj vstavimo lastni trdi
disk. Že sestavljena enota je sicer cenejša, a če
disk že imamo ali pa smo v osebnem računalniku
zamenjali trdi disk, je taka rešitev nadvse priročna. Pozorni moramo biti predvsem na vmesnik,
saj so diski SATA dandanes pogostejši, v starejših računalnikih pa se še vedno vrtijo klasični
diski ATA. Tudi tu je priporočljivo, da izberete
ohišje z dodatnim hlajenjem, ki bo sicer malce
dražje, a zato primernejše za disk.

ARHIVIRANJE

Proizvajalci včasih poleg zunanjega diska dodajo tudi kak program za arhiviranje, ki se ga
da s pridom uporabiti. Kadar koli priključite napravo v osebni računalnik, slednji poskrbi, da
se podatki samodejno prenesejo. Tako imamo
narejeno preprosto varnostno kopijo, ki nam je
vedno na voljo in je hitro dostopna. Če program
ni priložen, se v internetu najde vrsta rešitev,
marsikatera je zastonj in odlično deluje. Ker so
zunanji diski hitri, jih lahko brez težav uporabimo tudi za normalno delo. V tem primeru je
sicer bolje razmisliti o navadnem disku, ki ga namestimo v osebni računalnik, a nekatera manj-

34

smo včasih počeli z dobro staro disketo. Pri dovolj veliki kapaciteti (1 GB) si lahko omislimo
celo lastno delovno okolje, kot sta PortableApps
ali U3. Slednji je že naložen v nekaterih enotah
(predvsem Sandisk), medtem ko moramo PortableApps sami naložiti na USB-ključ. U3 je sicer
varnejši in ima na voljo več aplikacij, a po drugi
strani je PortableApps enostavnejši in v celoti
zastonj. Med programsko opremo velja omeniti
urejevalnik AbiWord Portable, ki je odličen nadomestek klasičnega Worda, zasede pa 15 MB.
Če vam ta ni dovolj, si lahko omislite OpenOffice Portable, a ta zasede krepko več prostora, okoli 200 MB. Med aplikacijami U3 se najde tudi
Skype, v PortableApps pa je za konverzacijo na
voljo Gaim oziroma Miranda. Če obrnemo zadevo še drugače: za to, da boste imeli v drugem
računalniku svoje delovno okolje, je vse, kar potrebujete, USB-ključ.
Kakšen zunanji disk si boste omislili, je torej
predvsem odvisno od vaših zahtev oziroma potreb. Za prenos večje količine podatkov oziroma
arhiviranje na eni strani do oblikovanja lastnega
delovnega okolja oziroma shranjevanja dokumentov. Velikokrat celo oboje, a najpomembnejše pri tem je, da zavarujete svoje podatke. So
namreč veliko vrednejši kot cena same naprave.



Brizgalnik
ali
laser?
Izbira tiskalnika za mala podjetja
ali domačo rabo nas postavi pred
dilemo − kupiti brizgalno ali lasersko
napravo? Nekoč je veljalo: če želite
hiter izpis ostrega in kakovostnega
besedila, posezite po laserju, če pa
imate omejen proračun in hkrati
potrebujete še barvni izpis, se ozrite
po brizgalniku.
Piše : Uroš Florjančič
uros.florjancic@mojmikro.si

D

anes tako preprosta razlaga ni več
mogoča, saj se je ostra meja med tehnologijama z napredkom otopila. Laserji, tudi barvni, so postali cenovno
dostopni, kakovost in hitrost izpisa brizgalnih
naprav pa je dohitela lasersko tehnologijo. Kaj
torej izbrati, toner ali črnilo, debata o tem je
nesmiselna in brez konca. Odgovor pa je kljub
vsemu dokaj preprost, za napravo se odločimo na
podlagi svojih zahtev in pričakovanj in ne nazadnje denarja, ki smo ga pripravljeni vložiti v
nakup in vzdrževanje.

KAJ IN KOLIKO BOMO TISKALI?

Pred izbiro si postavimo vprašanje ali imamo
potrebo po tiskanju fotografij. Če je odgovor
pritrdilen, je odgovor povsem jasen − brizgalni
tiskalnik. S kakovostjo izpisa fotografij brizgalnih
naprav cenovnega razreda 100 evrov se lahko
primerjajo le najdražji barvni laserski tiskalniki.
Če tiskamo predvsem besedila, tu in tam kakšno predstavitev in podobne manj zahtevne dokumente in je barva manj pomembna, je odločitev
nekoliko težja. Brizgalni tiskalniki so običajno
precej cenejši od laserskih, a je zaradi višjih cen
barve izpis z njimi dražji kot pri laserskih tiskalnikih. A ti so seveda že sami dražji. Za kaj se torej
odločiti? Vstopni modeli barvnih laserskih tiskalnikov, ki za nekaj več kot 200 evrov ponujajo
dober kompromis med ceno naprave, ceno izpisa
na stran ter kakovost, niso več redkost. Z njimi
ne boste tiskali fotografij, so pa več kot dobrodošli za hitro izdelavo brošur, tiskanje dokumentov z
barvno grafiko, kot so vabila, poročila in podobno. Kako torej ugotoviti, kaj je za nas primerno?
Vse je odvisno od tega, kaj in koliko tiskamo.

TEKOČI STROŠKI

Naj vas ob nakupu novega tiskalnika ne zavedejo nizke cene brizgalnih naprav, ki jih dobite
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PODROBNEJE

domači računalnik in tiskalniki
brizgalnik, saj tudi desetkrat dražji barvni laserski tiskalnik ne bo kos poceni 80 evrov vrednemu
brizgalnemu tiskalniku, oboroženemu s fotokartušo in namenskim papirjem. Seveda svoje povesta spet cena in hitrost natiskane strani. Če vam
bo fotografijo brizgalnik tiskal tudi pet minut, bo
že vstopna barvna laserska naprava to delo opravila pod minuto, seveda na račun kakovosti. A
pri tiskanju fotografij hitrost ni na prvem mestu,
saj jih ne tiskamo v velikih količinah. Tam je pomembna kakovost.
Pri tiskanju besedila je brizgalna tehnologija
naredila ogromen napredek, a kljub vsemu je izpis tudi na pogled pri laserskih napravah ostrejši,
kar je še zlasti opazno pri manjšem besedilu. Ne
glede na podatke proizvajalcev nikar ne nasedite
deklarirani hitrosti izpisa strani na minuto, ki
pri nekaterih brizgalnih izdelkih dosegajo tudi
30 in več strani. Ti podatki so malce prirejeni
in veljajo za najslabšo kakovost tiska. Laserski
tiskalnik je še vedno prava izbira za hitro tiskanje
besedilnih dokumentov pri največji kakovosti.

OMREŽJE

že pod 50 evrov. Takšni tiskalniki imajo ponavadi največje stroške vzdrževanja in ceno na
natisnjeno stran. Takšni tiskalniki običajno ne
vsebujejo ločenih kartuš za barve in moramo zato
ob zasušitvi ali izrabi ene barve zamenjati celotno kartušo, shramba za barvo je načeloma manjša od dražjih modelov in pomeni višji strošek na
mililiter črnila. Vse to pa zvišuje ceno izpisa, ki
je lahko pri poceni brizgalnih tiskalnikih v primerjavi z laserskimi tudi do petkrat višja. To pa
že upraviči nakup vstopnega laserskega modela
ali malo dražjega brizgalnika.
Če tiskamo zgolj nekaj strani na mesec, je nakup vstopnih brizgalnih modelov morda prava
rešitev, če pa tiskamo vsakodnevno, pa se raje
spoglejmo vsaj z malo boljšimi brizgalnimi tiskalniki, po možnosti z ločenimi barvnimi shrambami, katerih cene se gibljejo od 100 evrov navzgor.
Kadar tiskalnik potrebujemo za tiskanje deset
in več strani na dan, je čas, da začnemo razmišljati o laserskem modelu. Kakovosten črno-beli
laserski tiskalnik najdemo že od 100 evrov dalje,
barvni laserski pa za dvakratno ceno monokromatskega. Kot rečeno, vstopni barvni laserski
modeli niso primerni za tiskanje fotografij, so pa

vsekakor dobrodošli tako doma kot v pisarni za
tiskanje barvnih dokumentov, brošur, internetnih strani, poročil in podobno. Za takšna opravila so seveda primerni tudi brizgalni tiskalniki
srednjega razreda, ki naštete naloge opravijo za
šalo, vendar je cena izpisa v primerjavi z laserskimi do trikrat višja. Brizgalnik srednjega razreda
naj bo torej izbira manj zahtevnih uporabnikov,
ki tiskanje potrebujejo le občasno, nakup barvnega laserja obrestuje ob večji uporabi, saj pogosta menjava barvila v brizgalnih tiskalnikih
skupaj z začetno naložbo hitro preseže stroške
nakupa barvnega laserskega tiskalnika.

POCENI, KAKOVOSTNO, HITRO

Ali res nimamo na izbiro poceni tiskalnika, ki
bi bil primeren za celoten razpon uporabe? Žal
ne. Poceni brizgalni tiskalnik nam bo fotografijo
kakovostno natisnil, vendar bo za to potreboval
malo več časa in drago barvo. Barvni laserski
tiskalnik nam bo natisnil čudovite barvne fotografije izredno hitro, vendar bomo za tak model
potrebovali celo premoženje. Izbira je torej na
vaši strani, kompromis med ceno, kakovostjo,
hitrostjo in potrebo.
Za tiskanje kakovostnih fotografij je nuja

Ker imamo doma in v malih podjetjih ponavadi vsaj dva ali več računalnikov, je izbira tiskalnika z vdelanim omrežnim vmesnikom morda
že nuja, saj tako zagotovimo vsem uporabnikom
nemoteno tiskanje kar prek omrežja. Na trgu se
najdejo tudi modeli z vdelano wi-fi podporo, ki
omogoča brezžično tiskanje tudi lastnikom prenosnikov in PDA-naprav. Če izbrana naprava
nima omrežnega vmesnika, si lahko pomagamo
z usmerjevalniki (routerji) s podporo USB-vodilu, prek katerega lahko v večini primerov uradno ali neuradno priključimo tudi tiskalnik in ga
tako damo v skupno rabo omrežnim uporabnikom. Pri zahtevnejših uporabnikih morda ne bo
odveč nakup modela s funkcijo dvostranskega
tiskanja, navsezadnje lahko tako privarčujemo
pri času in papirju, oboje pa seveda pomeni prihranek denarja.
Če vas mikata hitrost in cena izpisa laserske
tehnologije, hkrati pa se niste pripravljeni odreči
domačemu tiskanju fotografij, je morda rešitev
nakup obeh naprav. Ob ceni izdelave fotografij v
foto studiih pa je včasih smiselno tiskanje fotografij prepustiti prav njim. Na koncu še nasvet
vsem, ki vsaj občasno potrebujete fotokopirni
stroj, optični bralnik morda celo faks. Spoglejte
se z večnamenskimi napravami, na voljo so tako
tiste z brizgalno kot tudi z lasersko tehnologijo,
pri izbiri pa upoštevajte zgornje vrstice. 

35

POD LUPO

Amebis BesAna 3.7

Digitalni lektor
Se morda motite pri pisanju predlogov? Imate težave s sklanjanjem? Mora vsa vaša
besedila nekdo lektorirati? Bentite nad Microsoftom, ker slovnično preverjanje še ni
vključeno v slovenski Office? No, nekaj lahko zase storite že danes.
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

S

eveda, poleg učenja slovenske slovnice ... Podjetje Amebis, ki je za Microsoftov slovenski Office in pozneje tudi
za slovenski odprtokodni OpenOffice
izdelalo in prispevalo modul za preverjanje
besed (črkovalnik), ima namreč tudi drug del
sestavljanke, modul za preverjanje slovnične
pravilnosti. Tega trži pod imenom BesAna, ki
je pravzaprav zloženka od »besedna analiza«.
Različica 3.7 ima zbirko skoraj 6 milijonov besed (300.000 besed lastnega besednega zaklada, zapisanih v 20 oblikah), vključuje pa tudi
pravila slovenskega pravopisa. Besedni zaklad
in slovnična pravila se stalno posodabljajo in
prilagajajo jezikovnim spremembam.

POZOR, RDEČE IN ZELENO!

Program odkriva slovnične in slogovne napake v slovenskih besedilih ter hkrati največkrat tudi predlaga, kako jih popraviti. Podobno
kot smo tega vajeni pri črkovalniku v Wordu,
se ob pisanju besedila prikazujejo rdeče podčrtane napake črkovanja in nato zeleno označene
slovnične oziroma slogovne napake. Program
lahko nastavimo tako, da preverja samo slovnico in povezane slovnične napake (neustrezno
postavljene ali manjkajoče vejice, nepravilna
uporaba predlogov ali preglasov, napačen spol,
napačne besede, sklanjatve …), ali da preverja
tudi slog. Preverjanje sloga je zanimiva funkcija, kjer BesAna za napisano poišče in predlaga primernejšo besedo na podlagi slovenskega
pravopisa. Ob kliku na oznako o napaki se prikažeta razlaga in predlog za popravek.
Čeprav BesAna ni namenjena popolni nadomestiti lektorja, pa je odlično orodje za piljenje sloga in pisanja, pa tudi lektor nam bo
ob manjšem delu (in odsotnosti ponavljajočih
se napak) hvaležen. Z uporabo obeh možnosti,
torej tako črkovalnika kot slovničnega pregledovalnika, se hkrati učimo slovenske slovnice,
črkovanja in sklanjanja ter drugih jezikovnih
prvin.
Amebis BesAno neprestano razvija in razširja seznam znanih napak. Nova različica tega
programskega paketa omogoča delo v doslej
znanih okoljih. Prvo je znotraj urejevalnika
besedil Word in tako tudi v Outlooku (BesAna
za Word), možno pa je tudi delo z odložiščem,
kar je zlasti primerno za vse programe, ki nimajo možnosti oz. podpore za neangleške jezike
in integracija ni možna. Novost je pregibnik
besedil, ki za vsako znano besedo prikaže vse
možne sklanjatve in bo v veliko pomoč tako
šolarjem kot piscem.

36

Navdušenje novopečenega uporabnika BesAne je primerljivo z vzkliki ob ogledu prvih
filmov, kjer je bilo moč videti, kako računalnik
v angleški različici Worda samodejno popravlja slovnico, in kjer si
je marsikateri Janez
le pihnil v brk in pomislil na »holivudska« pretiravanja …

BESANA MINI

BesAna Mini je samostojen program, ki
ga za delo ni potrebno
vključiti v, recimo,
pisarniško
zbirko.
Program slovnično
preverja odložišče,
bodisi neprestano bodisi na zahtevo. Program ponuja kopico
možnosti, od prikaza
v ospredju do finih
nastavitev. Simpatično je prikazano tudi
preverjanje besedila,
saj je na listu papirja, podobnem kot v
šolskem zvezku, prikazano besedilo, na
njem pa so z rdečo
ročno pisavo vneseni
BESANA ZA WORD
slovnični znaki, ki bodo slehernika vrnili v dni
Najbrž bo tistim, ki redno pišejo besedila in osnovne šole in ur slovenščine.
dopise, najprej padla v oko aplikacija BesAna
BesAna 3.7 je verjetno najkoristnejši proza Word. Gre za natanko tisto funkcionalnost, gram, ki ga je za Slovence napisal slovenski
ki jo sicer pogrešamo že leta, saj je funkcija avtor. Program brez težav deluje tako pod
preverjanja slovnice na voljo le za svetovne je- Windows Visto kot z novim Officeom 2007.
zike, angleščino, nemščino, francoščino, špan- Ob tem nam ni jasno, zakaj programa še ne
ščino in druge. Pregledovalnik deluje dovolj uporabljajo vse osnovne in srednje šole, pa
nemoteče in neopazno, in če imamo računal- navsezadnje tudi javni sektor. Sodeč po dopinik mlajši od dveh let, tudi brez opaznih za- sih, ki jih prejemamo tako iz političnih krogov
kasnitev. Nastavitve BesAne upravljamo prek kot iz raznih javnih zavodov in organizacij, bi
Wordovega menija. Preverjamo lahko hkrati jim BesAna lahko le koristila.
z vnosom ali pozneje na zahtevo. Preverjamo
Očitno je, da je program sad dolgoletnega
lahko tudi le dele besedila, ki smo jih ročno dela, ki ga ni nikoli konec, saj ga je treba neoznačili. BesAna podčrtuje napake, in ob kli- nehno obnavljati, kajti jezik je živ. A cena je
ku nanje pregledujemo sporočila in napotke. za povprečnega uporabnika previsoka, licenca
Uporaba programa je preprosta in intuitivna, pa je vezana na letne osvežitve. Prepričani
učenje ali izobraževanje za delo s programom smo, da bi ob nižji ceni, ki bi bila primerljiva
ni potrebno.
z letnimi licencami protivirusnih programov,
BesAno uporabljali
veliko več. TrenutPodarjamo vam štiri mesece BesAne
na letna naročnina
Na tokratnem MikroDVD-ju boste našli polno različico programske
za eno uporabniško
zbirke BesAna 3.7, ki bo namesto enega testnega meseca delovala
licenco znaša 115,20
kar do 1. novembra. Na spletni strani podjetja Amebis so na voljo
evra, omrežne in večtudi video predstavitve in navodila za uporabo programa. Celouporabniške različice
ten postopek namestitve z DVD-ja in registracije s testno licenco
pa ponujajo popuste.
mojmikro je preprost. Po namestitvi programa je treba za aktiviranje izdelka le vpisati licenčni ključ: 740-298-330-531-101.



Čeprav BesAna ni namenjena popolni
nadomestitvi lektorja, pa je odlično
orodje za piljenje sloga in pisanja, pa tudi
lektor nam bo hvaležen za manj dela.


moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

POD LUPO

CyberLink PowerDVD 7.3 Deluxe

prenosni hi-fi zvočniki in iPod-priključek

Pripravljen tudi
na HD-video

Pleomax
PSP-5500

Pri predvajanju DVD-filmov z računalnikom smo v zadnjih letih dodobra spoznali
in prisegali na dva programa −WinDVD in PowerDVD. Slednji je pod zaporedno
številko 7.3 doživel novo osvežitev, ki je v najmočnejši izvedbi Deluxe pripravljena
tudi za predvajanje HD-vsebin s prihajajočih medijev Blu-ray in HD-DVD.
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

ZA: Čeprav smo na program najpogosteje na-

leteli v obliki okrnjene različice, ki je bila priložena grafičnim karticam ali nekaterim DVDpogonom, pa svoje prave prednosti in vrednost
PowerDVD pokaže šele v popolni različici. Ta
namreč prinaša podporo najnovejšim strojnim
tehnologijam, ki izboljšujejo sliko in prelagajo
delo ob dekodiranju videa na strojno opremo,
recimo najnovejše procesorje grafičnih kartic.
Novi PowerDVD 7 Deluxe gradi predvsem na
HD-videu, ki ga podpira v popolnosti. Poleg vseh že poznanih funkcij prinaša popolno
podporo za predvajanje filmov Blu-ray in HD
DVD, predvajanje v naprednih kodekih stisnjene video (H.264, CLEV-2, CLPV, AVD) ter
avdio zapise (CLMEI-2, Dolby Pro Logic IIx,
CLVS, Dolby Virtual Speaker, CLHP,
Dolby Headphone,
Dolby Digital EX
7.1, Dolby Digital
5.1, MLP, DTS 5.1,
DTS 96/24, DTS-ES
Matrix in DTS-ES,
AAC). Seznam je
dolg in popoln, pomeni pa, da predvaja
vse medije in vse računalniške formate,
vključno s H.264,
DivX in Divx Pro,
WMV-HD, CPRM,
VCPS,
DVD-VR,
D V D - R A M / RW,
DVD+VR, IFO ...
Med novostmi
različice Deluxe so funkcije nižje energijske
porabe med predvajanjem, kar pride prav
predvsem lastnikom prenosnikov (na strojni
opremi, ki to nudi), ter svojevrstna funkcija
See-It-All, ki med predvajanjem filma preračuna energijsko porabo oz. preostanek baterije
prenosnika, in na podlagi tega malce pohitri
(za 5 do 10%) predvajanje filma (skoraj neopazno), tako da lahko film pogledamo v celoti še preden zmanjka energije. Ob tem lahko
v kotu filma vidimo tudi stanje baterije. Posebnost je tudi gledanje več podnapisov hkrati
– recimo za dva različna jezika, ali pa prosto
premikanje podnapisov (tudi ko si ti »zapeče-

ni« v video tok), s čimer lahko film raztegnemo v celozaslonski način. Povsem nova je tudi
podpora za predvajanje video vsebin drugim
napravam v našem omrežju, prek protokola
UPnP.
PowerDVD 7 je med drugim dobil priznanje
CES Innovations 2007, kar priča o tehnološki dodelanosti predvajalnika. Vse testne datoteke, ki smo jih vtaknili v predvajalnik, je
ta predvajal brez težav. Program je brez težav
deloval tudi pod sistemom Windows Vista. Pohvaliti velja tudi na novo zasnovane uporabniške vmesnike, da, kar pet jih je – tako da bo
svoj popoln predvajalnik našel še tako izbirčen
uporabnik.

PROTI: Predvajalnik smo hoteli preizkusiti

s predvajalnikom Blu-ray ali računalniškim
predvajalnikom HD DVD, a slednjih v Slove-

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.pleomax.com
Cena: 64,80 €
Tehnične lastnosti
Konfiguracija: 2.1
Število satelitov: −
Aktivni nizkotonec: −
cektifikat THX: ne
Daljinski upravljalec: ne
Moč: 2 x 5 W (RMS)
Drugo: zibka za iPod, povezava prek vmesnika USB
ali FireWire

ZA: V oči nam je padel nov zanimiv izdelek

niji še vedno ni moč dobiti. Predvajanje filmov
DivX bomo še vedno prepustili specializiranim
predvajalnikom, kot je recimo BSPlayer, saj
PowerDVD sam po sebi ne zna prikazati doma
narejenih podnapisov.


CyberLink PowerDVD 7.0 Deluxe
Kje: www.cyberlink.com
Za: Odličen predvajalnik video vsebin, s podporo za
DVD in Blu-ray ter filme HD-DVD.
Proti: Le angleški vmesnik
Cena: 69,95 USD

podjetja Pleomax. Gre za preprost namizni
zvočnik, ki ima v enem, elegantno oblikovanem in kakovostno izdelanem sivo-črnem,
kockastem ohišju (cca 10 x 10 x 10cm) vdelana stereo zvočnika moči 5 W. Sam zvočnik ne
bi bil nič posebnega, če ne bi na zgornji strani
enote našli še reže za priklop prenosnega MP3
predvajalnika iPod. V kompletu najdemo še
plastične nastavke, vmesnike še za iPod nano,
mini, s katerimi dobimo zvočnik še za novejše
izvedenke predvajalnikov iPod. V kompletu so
tudi vsi potrebni kabli (za napajanje ter za povezavo enote z računalnikom za komunikacijo
z iTunes …). Zvok, ki ga od sebe spravi majhna
zvočna kocka, ni slab, vsekakor pa ne tih. Zaradi velikosti in teže je to odličen zvočnik za
spremljevalca na potovanjih. Na voljo je tudi
model enakega videza, ki pa nima priklopa za
iPod in tudi ne potrebuje zunanjega napajanja,
saj se napaja prek USB-kabla iz računalnika,
medtem ko signal dobiva po običajnem kablu,
vezanem na zvočniški izhod PC-ja.

PROTI: Žal ni priložen daljinski upravljal-

nik, vendar bomo morali, tudi ob predvajanju
datotek iz iPoda, vsekakor biti nekje v bližini
… Jakost zvoka in visoke in nizke tone krmilimo z gumbi na prednji strani naprave. Cena
napravice je zaradi povezave z iPodom pretirana (opažamo, da vsi, ki so vezani na Apple,
lepo služijo) a je osnovna različica brez tega
precej cenejša. Jaka Mele

37

POD LUPO

medijski predvajalnik

hibridni TV-sprejemnik

Linksys KiSS 1600

Leadtek WinFast
PVR3000 Deluxe

ZA: Linksys KiSS 1600 je kljub novemu go-

spodarju, strojni in programski opremi po srcu
še vedno dobri stari KiSS z vsemi prednostmi
in slabostmi. Zdaj govori slovensko in lahko
predvaja celo vrsto video in avdio formatov z
različnih medijev (USB-ključ/disk, CD/DVD
ter 802.11g brezžično in žično omrežje). S podporo standardu UPnP in z uporabo programa
Windows Media Connect ali priložene programske opreme PC Link nam pripelje želene
vsebine v našo dnevno sobo. Z izdatno podporo izhodnim AV-standardom, bo zadovoljil
še tako zahtevne uporabnike. Raznovrstna
podpora različnim kodekom pokriva formate
DVD, WM9, WM9HD, MPEG1-4, DivX/
XviD, H.264 AVC in Nero Digital. Če naletite
na format, ki ga naprava ne predvaja, vam pomaga priložena programska oprema Nero Recode, ki poskrbi za popolno združljivost z vsemi
možnimi video formati. Predvajalnik brez težav predvaja tudi zvočne zapise v formatih, kot
so Ogg Vorbis, AAC-LC, AC3, MP3, WMA,
WMA9-Pro in WAVS kombinacijo internetne povezave in predvajalnika, pa v vaši dnevni sobi ne bo nikoli več primanjkovalo glasbe,
saj na vas neprestano čaka več tisoč internetnih radijskih postaj, prek interneta pa lahko
svoj prosti čas preživljate tudi z igranjem iger,
branjem novic in uporabo drugih spletnih aplikacij. S predvajalnikom si boste lahko ogledali tudi fotografije z dopusta, jih povečevali in
poljubno obračali.
Linksys KiSS 1600 je rešitev vse v enem, ima
veliko prednosti, odlično podporo AV-povezavam ter odlično podporo različnim AV formatom. Omogoča tudi pretvorbo DVD-vsebin v
format visoke ločljivosti (do 720p), kar je ob
trenutnem pomanjkanju slednjih prava poslastica. Predvajanje HD-vsebin poteka brez zatikanj, če pa naletimo na vsebino z DRM-zaščito, bo predvajalnik zatajil, pomagamo si lahko z
Windows Media Connectom. Ob pomanjkanju
nekaterih funkcij je dobrodošla možnost posodobitve programske opreme predvajalnika prek
interneta. Upravljanje z naravo je preprosto in
po zaslugi nove programske opreme, ki temelji
na »firmwaru« KNAS dokaj stabilno. Predvajanje AV-vsebin preko omrežja ali USB-vhoda deluje brez težav in je povsem primerljivo s
predvajanjem vsebin z DVD/CD-medijev.

38

Skupna ocena:

Razmerje cena /kakovost: 
Cena: okoli 350 €
Tehnični podatki
Omrežni vmesniki: brezžični 802.11b/g z WEP/WPA,
Ethernet 10/100
Podprti video formati: DVD, WM9HD, WM9, H.264/
AVC, MPEG, MPEG-2, MPEG-4, DivX 3.11, DivX 4,
DivX 5, Nero Digital, XviD
Podprti avdio formati: CDDA, WMA, WMA9, WMA9Pro3, MP3, MPEG, MPEG-2, AAC-LC, WAVE, Ogg
Vorbis
Podprti slikovni formati: JPEG, PNG, BMP, GIF
Video izhodi: HDMI 1.2 z HDCP, SCART –RGB,
kompozitni in komponentni video ter S-Video
Avdio izhodi: analogni stereo, optični, koaksialni ter
S/PDIF
Drugi vmesniki: USB 2.0, Ethernet RJ45, 2 priključke za wi-fi antene

PROTI: Predvajalniku lahko zamerimo,

da tudi v tej izvedbi nima gumba za izklop/
vkop naprave in se tako tudi v stanju pripravljenosti močno segreva. Podvojene funkcije
posameznih tipk na daljinskem upravljalniku
otežujejo uporabo, hkrati bi lahko dodali še
kakšno tipko (ogled videa po sličicah), nekatere neuporabljene (erase) pa odstranili.
Močno pogrešamo funkcijo »zoom« pri vseh
vrstah video vsebin, le upamo lahko, da bo v
prihodnjih različicah programske opreme pomanjkljivost odpravljena, prav tako ni možen
ogled videa po sličicah. Pri hitrem predvajanju videa moramo v večini primerov kar nekaj dolgih sekund čakati na ponoven prehod v
klasično predvajanje. Tudi pregledovanje fotografij je za resno uporabo prepočasno (rešitev
je zmanjšanje ločljivosti, kakovosti in velikosti slik). Video vsebine lahko opremimo s slovenskimi podnapisi, ki pa jih žel ne moremo
sinhronizirati, povečati ali premikati po zaslonu. Vdelani HDMI 1.2 omogoča optimalen
prikaz HD-vsebin, vse do 1080i.Tudi Linksys
KiSS 1600 se ni otresel že tradicionalnega napovedovanja kasnejše nadgradnje funkcij, ki v
prejšnjih predvajalnikih nikoli niso zagledale
luči sveta − predvsem gre seveda za video na
zahtevo.
Uroš Florjančič

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.leadtek.com
Cena: 84,20 €
Tehnični podatki
Priključki: TV-antenski vhod, IR-vhod za daljinski
upravljalnik, vhod za FM-anteno, izhod za zvok,
komponentni video, S-video, kompozitni video
Programska oprema: lastni gonilniki, zajem videa,
zakasnjeno predvajanje
Drugo: daljinski upravljalnik radio, analogni sprejemnik

ZA:

Windows Vista prinaša tudi priložnost
za osvežitev strojne opreme in Leadtek je eden
prvih, ki je za novi operacijski sistem ponudil
osveženo paleto kartic za sprejem in prikaz televizijskega signala. Pod imenom WinFast PVR3000 Deluxe se skriva (le) analogni TV-sprejemnik, ki pa mu je dodan še radijski sprejemnik.
Kartica je podobna predhodnicam, še vedno pa
je zasnovana na vodilu PCI (čeprav bi bil PCIE
x1 povsem dovolj) in okoli čipa Conexant 23416. Ta podpira strojno kodiranje v MPEG-2,
kar je že videno. Za kakovost slike skrbi ločen
NEC-ov čip in prav kakovost prikazane slike je
edina odlika tega izdelka. Slika je namreč odlična, tudi ob hitro se premikajočih kadrih ni
opaziti šuma ali motenj, ki smo jih bili vajeni iz
sveta internih TV-kartic. Programska oprema
kartice je tista, ki edina prepriča v nov nakup,
saj poleg že videne časovne zakasnitve snemanja (sočasnem predvajanju) ter programiranega začetka snemanja (tudi prižiga računalnika iz stanja S3/S4) in programskega zajema v
MPEG-1, 2 in 4 končno omogoča še tokovno
pakiranje programa oz. lastnih posnetkov, ki jih
lahko predvajamo v internet, ter zajem videa iz
zunanjih virov (kamera, DVD …). Priložen je
še programski paket Orb, ki omogoča pretvorbo
posnetega videa v format, primeren za poznejši
ogled na dlančniku ali telefonu, ter snemanje
videa na DVD. Seveda je podprt tudi teletekst.

PROTI: Daljinski upravljalnik bi bil lahko ve-

liko kakovostnejši. Škoda, da kartica omogoča
le sprejem analogne televizije, saj konkurenca
ponuja tudi digitalno in celo sprejem HDTVprogramov. Strojno pospešen zajem je moč le
v format MPEG-2, kar ostaja vsaj pet let stara tehnologija.. Kartica je združljiva s programi
Microsoft Media Center, ne pa tudi certificirana. Skratka, nič zares novega. Jaka Mele
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

POD LUPO

videokamera v polni HD-ločljivosti

videokamera

JVC Everio GZ-HD7E

Panasonic SDR-H20

ZA: JVC je eden prvih, ki je v vide-

Skupna ocena:



Razmerje cena/kakovost: 
okamerah ponudil snemanje na trdi
Spletni naslov: www.jvc.com
disk, a žal tudi tisti, ki je bil zaradi
Cena: 1599,90 €
padca kakovosti na ta račun vedno
Tehnični podatki
v ospredju. Ali so se porodne težaTip senzorja: 1/5” 3CCD
ve končale, smo preverili z novim
Ločljivost senzorja: 3 x 570k pik
modelom kamere Everio, tokrat z
Snema na: trdi disk (60 GB); kartica SD HC
vrhom ponudbe, s prvo Full HD- kaZum: 10x
mero, modelom GZ-HD7E. Kamera
Zvok: stereo
v primerjavi s Panasonicovimi in SoStabilizator slike: da, optični
nyjevimi modeli za zajem HD-videa
Zaslon: barvni, 2,8 palca, 207k pik
ne uporablja novega, na MPEG-4 zaVmesniki: poleg video izhoda, še FireWire, USB 2.0
snovanega H.264 oz. AVCHD, temin HDMI 1.2
več ostaja zvesta MPEG−2. Je edina
Mere in teža: 70 x 73 x 120 mm, 750 g
kamera, ki snema v polni HD-ločljiDrugo: daljinski upravljalnik, standardni nastavek za
vosti 1920 x 1080, medtem ko večdodatke in vhod za mikrofon
ina konkurence goljufa in zajema le
v 1440 x 1080. Kakorkoli že, vdelani
60 GB disk zadošča za 5 ur posnetkov v največ- no interpoliran (1080i). Priložena
ji kakovosti, to pa lahko tudi zmanjšamo (tudi Cyberlinkova programska oprema
ločljivost). Kamera, tako kot se spodobi za to omogoča zapisovanje na diske Bluceno, ponuja precej ročnih nastavitev, piko na ray (za srečneže, ki jih imajo), sama
i pa dajeta ročno ostrenje in gumb FocusAs- montaža pa je precej otežena. Preko
sist. Na ohišju so ločeni gumbi za nastavljanje vmesnika FireWire nam z nobenim
zaslonke (F1.8 do F8) in časa (1/2 do 1/4000 standardnim programom ni uspesekunde). Na voljo je pet programov in štirje lo zajemanje videa, ob priklopu na
učinki. Krmiljenje poteka prek krmilne paliči- USB smo sicer datoteke TOD po
ce na LCD-zaslonu in dveh sosednjih gumbov. preimenovanju v MPG lahko predOsvetlitev LCD-zaslona je moč nastavljati. vajali z Windows Media Playerjem,
Posnetki, narejeni ob sončnem dnevu, so od- a ne Ulead Video Studio ne Adolični, barve so polne . Pri posnetkih v slabši be Premiere nista hotela odpreti za
svetlobi je opaznejši šum, čeprav barve po za- montažo, delo izključno s PowerDislugi sistema AGC (Automatic Gain Control) rectorjem pa ni nekaj, kar bi pričaostajajo polne.
kovali v tem razredu.

PROTI:

Previsoka cena. Le 10x optični
zum. Kamera malce nerodno leži v roki, saj je
precej široka. Manjka izhod za slušalke, tako
da ne moremo nadzirati tona. Nastavljanje
osnovnih možnosti preko menija zahteva razmišljanje, saj v nobenem trenutku ni jasno,
kaj bomo s kakšnim gumbom naredili. Že na
papirju za namen Full HD vdelani CCD-senzorji s po 3 x 570k pik ne obetajo nič dobrega,
saj bi potreboval štirikrat toliko za polno HDločljivost. Kmalu izvemo, da tudi JVC malce
goljufa, saj z metodo zamikanja pik (senzorji
različnih barv so malce zamaknjeni) dobi dovolj informacij za polni HD, a zapis je še ved-

Jaka Mele

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.panasonic.co.jp
Cena: 510 €
Tehnični podatki
Tip senzorja: 1/6” CCD
Ločljivost senzorja: 680 K pik
Snema na: trdi disk (30 GB); kartica SD HC (512 MB priložena)
Zoom: 32x
Zvok: stereo
Stabilizator slike: da, optični
Zaslon: barvni, 2,7-palca, 123 K pik
Vmesniki: poleg video izhoda, še USB 2.0
Mere in teža: 70 x 73 x 120 mm, 450 g

ZA: Panasonicove video kamere že nekaj let slovijo kot

dobre, in čeprav je bilo podjetje v preteklosti hitro pri predstavljanju novih modelov (prvi z SD-kartico), so si pri razkritju ponudbe z zmožnostjo snemanja na trdi disk kar vzeli
čas. Ogledali smo si vstopni model, ki že na prvi pogled deluje solidno, saj je kamera SDR-H20 majhna, lepo v roko
se prilegajoča in kompaktna. Tudi cenovno je postavljena
precej konkurenčno, in je ena redkih, ki v tem cenovnem
razredu ponuja optični stabilizator slike in optični zum do
32x. Ta kamera videa SD-kakovosti (standardni video) snema na 30 GB vdelani disk, ki je tudi zaščiten pred udarci oz.
se izklopi pri tresljajih, tako da so posnetki kar najvarnejši.
Odvisno od kakovosti zajema lahko nanj shranimo med 7 in
27 ur posnetkov v zapisu MPEG-2. Kamera je izredno lahka
in odlična za začetnike, saj je ena najenostavnejših, kar smo
jih videli. Nastavljanje osnovnih možnosti preko menija je
preprosto. Krmiljenje poteka prek krmilne paličice in sredinskega potrjevalnega gumba. Kamera ponuja neposreden
zapis filmov na DVD in ima priložen programski paket za
montažo videa. Možno je tudi nastavljanje osvetlitve LCDzaslona, kar bo prišlo prav na neposredni sončni svetlobi.
Kamera obvlada tudi nočno barvno snemanje. Video posnetki, narejeni ob sončnem dnevu, so odlični. Pohvaliti
velja avtonomijo baterije, saj smo brez težav naredili nekaj
ur posnetkov pred potrebo po polnjenju.

PROTI: Pogrešali smo daljinski upravljalnik, ki bo prav

prišel pri predvajanju posnetkov na televizorju. Kakovost
videa je v slabše osvetljenih prostorih drastično padla, kakovost fotografskega dela pa je slaba v vseh razmerah. Za
oboje krivimo zelo osnovni 1/6-palčni CCD-senzor, ki bo
zadovoljil le popolne začetnike, ki ne pričakujejo veliko,
kar je škoda, saj je kamera sicer zelo prijetna za delo. Kamera tudi nima vdelane luči. Jaka Mele

39

POD LUPO

LCD-monitor

večfunkcijska laserska naprava

Samsung SyncMaster 940UX

Samsung
CLX-2160

����

������������

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.samsung.com
Cena: 340 €
Tehnični podatki
Velikost diagonale: 19 palcev (48 cm)
Ločljivost: 1280 x 1024 @ 75 Hz
Barvna globina: 16,7 milijona barv
Zorni kot: 160 stopinj vodoravno, 160 stopinj
navpično
Svetilnost: 300 cd/m2
Kontrastno razmerje: 1000 : 1 (2000 : 1)
Osveževanje: TFT, 5 ms
Vmesniki in priključki: D-sub, DVI-D, USB

ZA: Samsung 940UX je nekaj povsem nove-

ga. Gre za prvi monitor, ki poleg že znanih analognih in digitalnih vhodov (D-sub in DVI)
prinaša še novo priključno tehnologijo DisplayLink. Z njo je moč priključiti monitor v
katerikoli računalnik vmesnikom z USB 2.0,
hkrati pa imamo lahko v en računalnik priključenih do 6 takih monitorjev (skupaj z dvema navadno priključenima, torej 8). Tudi ergonomično je monitor na vrhuncu evolucijske
lestvice, saj obvlada vse nastavitve, vključno s
sukanjem zaslona v pokončen položaj. Pogrešali smo le možnost nastavljanje višine zaslona.
Monitor je tudi sicer eleganten poslovnež odet
v sivo črno kombinacijo in izdelan vrhunsko.
Menijski sistem je že poznan in preverjen, ne
prinaša pa posebnih novosti. Namestitev po-

40

teka hitro in enostavno,
monitor
se hitro pojavi na
seznamu priključenih, nato pa lahko
nanj raztegnemo
obstoječe namizje
ali ga uporabimo
za kopijo primarnega zaslona.
Ker je grafična
logika vdelana
v sam zaslon,
se vse procesiranje slike odvija
v monitorju, zato je USB le pretočno grlo, gonilnik pa poskrbi za
vse drugo. Končno je lahko monitor od računalnika oddaljen tudi
10 metrov, saj je monitor brez težav
deloval prek dveh 5-metrskih USBpodaljškov. Monitor je opremljen s
t.i. dinamičnim kontrastom, kar pomeni da prilagaja svetilnost glede
na prikazano sliko. Vdelano je tudi
USB-zvezdišče z dvema priključnima mestoma, kar pride prav, a hkrati
še zmanjša pasovno širino za prenos
slike. Slika monitorja je odlična za
pisarniško delo, za kaj več pa zgolj
povprečna. Svetlost in kontrast sta
že s privzetimi nastavitvami dobri,
čeprav bi si želeli »bolj črno črno
barvo«, matrika s 5 ms deklariranim
časom osveževanja pa se je izkazala
po pričakovanjih – brez opaznih težav, artefaktov ali sledenja.

PROTI:

Gonilniki za priklop v
USB so ta hip na voljo le za sistem
Windows 2000/XP, Samsung pa že
dva meseca obljublja tudi gonilnike
za Visto in druge sisteme. Opazili
smo, da USB kot kanal za prenos
podatkov na trenutke doseže svoje
omejitve, še zlasti ko gre za predvajanje HD-filmov (720p in naprej),
katerih predvajanje se zatika. Za
moderen monitor manjka tudi podpora specifikaciji HDCP na digitalnem vhodu, saj bi bil s tem monitor
združljiv s predvajalniki HD-filmov.
Zaslon žal ne podpira palete sRGB.
Žal monitor temelji na dokaj povprečni matriki TFT z zgolj povprečnim vidnim kotom.
Jaka Mele

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.samsung.com
Cena: 530 €
Tehnični podatki
Ločljivost (tiskanje, skeniranje, kopiranje): 2400 x 600 dpi,
1200 x 600 dpi
Hitrost tiskanja: 16 (čb), 4 (barvno)
Format papirja: A4
Vmesniki: USB 2.0, Ethernet
Pomnilnik: 128 MB
Gonilniki za: MS Windows
Cena izpisa ene strani: 0,02 € čb: 0,1 € barvna
Kapaciteta vhodnega in izhodnega predala za papir: 150 + 1 / 100
Mere in teža: 413 x 353 x 333 mm, 16,5 kg

ZA:

Samsungova ekonomična različica večfunkcijske
naprave za domače uporabnike v obliki barvnega laserskega tiskalnika je vsekakor zanimiva stvar, ki prej ko ne
nakazuje trend. Vsekakor je CLX-2160 najmanjši barvni
laserski tiskalnik, kar smo jih videli, saj je samo ohišje
kompaktno in prijetno zaobljeno – tako da naprava ne
spominja strogo na delovno okolje. Tiskalnik ima na zgornjem delu tri velike in pet manjših gumbov ter monokromatski LCD-zaslon. Takoj nad nadzorno ploščo se začne
diskretno zakrit pokrov optičnega bralnika (programska
največja ločljivost 4800 x 4800), le nekaj centimetrov
pod robom pa se skriva (pre)ozka odprtina izhodnega
predala za papir. Tiskalnik smo namestili hitro, gonilniki
poznajo tudi Windows Visto. Kakovost tiska je solidna,
čeprav je že z velikostjo (miniaturne barvne kartuše velikosti jogurtovih lončkov) kartuš jasno, da je tiskalnik
namenjen predvsem črno-belim izpisom, barvnim pa le
občasno. Delo z napravo je sicer pregledno in hitro, gumbi so postavljeni logično. Zanimiv je USB-priklop na
sprednji strani, prek katerega lahko tiskamo dokumente
tudi iz USB-ključev, diskov, ali fotoaparatov …

PROTI:

Najbolj smo pogrešali samodejni podajalnik
listov, ki bi ob tudi odsotni enoti za dvostransko tiskanje
tiskalnik spremenil iz zanimivega v zelo uporabnega družabnika vsake domače pisarne. Tudi faks bi bil lahko prisoten, če se Samsung že gre večfunkcijsko napravo. Zagon
tiskalnika od vklopa do prve kopije traja slabo minuto, od
tega kar nekaj časa odpade na segrevanje oz. pripravljanje
na delo – kar smo v svetu normalnih dražjih laserjev odpravili že pred časom. Zamera bo ob kratki življenjski dobi
barvnih tonerjev padla tudi na ceno natisnjene strani (čb
toner 2000 strani, barvni tonerji pa le 1000 strani – cena
za komplet vseh novih tonerjev je okoli 200 evrov), kar
nakazuje, da stroški vzdrževanja kmalu prerastejo ceno tiskalnika. Ob tem se lahko vprašamo le – ali tudi laserji
prehajajo v svet HP-jevih brizgalnikov? Jaka Mele
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

POD LUPO

brezžična dostopna točka

prenosni tiskalnik etiket

grafična kartica

Linksys
WAP200

Brother P-touch
2480

Leadtek nVidia
8800
Ultra

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.linksys.com
Cena: 140 €
Tehnični podatki
Frekvenca in hitrost: 2,4 GHz, 54 Mb/s
Podprti protokoli: IEEE 802.11g/802.11b
Načini upravljanja: spletni vmesnik, SNMP
Vmesniki: 1x LAN RJ45 10/100
Možnost vdelave dodatnih modulov: ne
Tehnologija MIMO: da
Dodatne funkcije: QoS, PoE, 2 zunanji anteni,
802.11F
Priloženo: programska oprema, vmesnik za namestitev, navodila

ZA: Linksys WAP200 je nova zanimiva dostop-

na točka, namenjena predvsem manjšim podjetjem oziroma pokrivanju področij, kamor prej
brezžičen signal ni prodrl. Deloma ji to uspeva z
tehnologijo RangeBoost, ki sicer ni nič posebnega in ne dela čudežev (čeprav Linksys obljublja
dvakratno povečanje področja delovanja in 35
% višje hitrosti). Dostopna točka dela bolje kot
druge zato, ker ima dve močni dipolni anteni, ki
ju interno naslavlja kot polje MIMO 2x1 in ki
ju poleg vsega lahko tudi odstranimo in zamenjamo z močnejšima. Edini žični vhod sprejema
tudi napajanje prek omrežja, tako da lahko napravico namestimo dejansko povsod, do koder
spravimo ethernetni kabel. Zanimivo je, da dostopna točka aktivno podpira tudi mehanizem za
zagotavljanje kakovosti storitve (WMM QoS je
nadgradljiv na 802.11e), s čimer bo tudi IP-telefonija brez težav delovala brezžično, velikokrat pa
bo prav prišla tudi možnost ločevanja brezžičnih
omrežij, saj naprava podpira do štiri BSSID hkrati, poslovnim uporabnikom pa bo koristila tudi
preslikava 802.1Q VLAN na SSID. Med novosti
štejemo tudi podporo najnovejši tehniki šifriranja prometa, 256-bitnemu protokolu WPA2, ter
podporo brezžičnemu roamingu (802.11F), avtomatski izbiri kanala in porazdeljevanju bremena
med različnimi paralelnimi prenosnimi potmi.
Dostopna točka, ki je več kot le to, poleg osnovnega obvlada še delo kot ponavljalnik (repeater)
ali prehod (gateway).

PROTI: Škoda, da radijski del še ni nadgra-

jen na zadnjo različico 802.11n, ki bi v navezi
z antenami MIMO omogočal precej večjo pokritost in hitrost. Jaka Mele

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.p-touch.com
Cena: 186,85 €
Tehnični podatki
Ločljivost tiskanja: 180 dpi
Hitrost tiskanja: 10 mm/sekundo
Format papirja: 6, 9, 12, 18 ali 24 mm, dolžina ni
omejena
Vmesniki: USB
Pomnilnik: ni podatka
Gonilniki: za MS Windows
Mere: 238 x 127 x 76 mm, 1 kg

ZA: Brother je pred časom kupil podjetje P-to-

uch, ki proizvaja tiskalnike etiket. Ogledali smo
si prenosni tiskalnik etiket PT 2480. Priročna
napravica, ki bo prišla prav vsem profesionalnim
službam, ki delajo na terenu in pri tem označujejo naprave, prostore, dele … Robustna, v gumo
odeta napravica velikosti starejšega ročnega
POS-terminala ima na prednji strani 56 tipk, poleg krmilnih in menijskih tudi celotno abecedo.
Naprava se napaja prek šestih AA-baterij. V
napravo vtaknemo kaseto s samolepilnim papirjem, na voljo je več širin papirja, do največje 2,4
cm. Tiskalnik zna tiskati monokromatsko, polne ali votle črke, na voljo pa so tudi simboli in
slovenske črke. Napravo lahko preko USB-vrat
priključimo v računalnik in besedila pišemo tudi
prek priložene programske opreme, lahko pa
vanjo naložimo tudi lastne simbole in grafike.
Tiskamo lahko črtno kodo, spreminjamo oblike
in velikosti črk, dodajamo slike ... Naprava tiska
hitro, s pritiskom na gumb pa trak tudi odreže.
Natisnjena nalepka je odporna na vodo in tudi
takoj po tisku napisanega ni moč zdrgniti ali
zmazati. Zato so tako narejene etikete idealne
predvsem za trajno označevanje tudi v vremensko izpostavljenih razmerah. Tiskalnik dela neslišno. Napravo dobimo v plastičnem kovčku, v
katerem so še potrebni kabli, navodila in baterije
ter dva koluta samolepilnega traku.

PROTI:

Naprava ponuja le monokromatski
tisk. Vmesnik in tipkovnica sta v nemščini. LCDzaslon ali tipkovnica nimata lastne osvetlitve, tako
da je delo v temačnih razmerah težko. Jaka Mele
3D Mark 2006
8800 Ultra
(1280x1024x32)
3D Mark 2006 (SM2)
5533
3D Mark 2006 (SM3 HDR) 5536

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.leadtek.com.tw
Cena: 767 €
Tehnični podatki
Grafični procesor: G80
Pomnilnik: 768 MB GDDR3
Hitrost procesorja/pomnilnika: 612/1080(2160) MHz
Vodilo: PCIE 16x
Dodatni priključki: 2x DVI, VIVO
Drugo: dve priloženi igri

ZA: nVidia je model 8800 Ultra napovedala že

maja, ko je bilo treba pokvariti napovedi konkurenta, a v prvem mesecu je bilo v vsej Evropi
na voljo le nekaj deset grafičnih kartic, kar priča
o morebitnih težavah, oziroma (pre)visoki ceni.
Več kot mesec dni pozneje se je prva Ultra končno pojavila tudi v Sloveniji. Leadtekova grafika
preseneti z dvema lastnostma – je nepričakovano
dolga (27 cm), in hkrati začuda lahka. Grafika
je namreč daljša od AMD-jeve HD2900XT, a
hkrati tudi vsaj polovico lažja. To priča o hladnem delovanju GPU-ja, kar tudi pri tej hitrosti
priča, da je proizvodni proces vseeno dozorel.
Ultra pravzaprav gradi na podobnem procesorju kot 8800 GTX, a je ta pridobil pri hitrosti,
precej pa je povečana tudi hitrost pomnilniškega
dela, ki zdaj – še vedno na GDDR3 – presega 2
GHz, kar je svojevrsten rekord! Hitrost so uspeli
povečati tudi vsem 128 pretočnim procesorjem,
ki zdaj delujejo pri 1,5 GHz (prej 1,35 GHz),
skupna pasovna širina pomnilniškega pretoka
pa se je povečala na 101,3 Gb/s. Kartica se med
delovanjem obnaša bolje kot predhodnice, saj
deluje hladno in tiho. Kartica obvezno potrebuje
dodatno napajanje, ki ga dovedemo preko dveh
priključkov molex. Pri testu 3D mark 2006 smo
dosegli za 15 % boljše rezultate od najhitrejše
predhodnice, kar je lep uspeh in nakazuje, da se
razvoj gonilnikov počasi le stabilizira. Leadtek v
kompletu prilaga še dve igri, SpellForce 2 Shadow Wars in UFT Joint Task Force.

PROTI: Cena. Igre za DirectX 10 lahko prešte-

jemo na prste ene roke – preštel bi jih lahko celo
mesar, ki je imel nekaj nesreč z roko. Že za jesen
lahko pričakujemo osvežitev na prestolu – namiguje se na dvoprocesorsko 8950GX2 Jaka Mele

8800 GTS320 8800GTX

8800GTS

NV 7950GX2 NV 7950GT

3704
3704

3680
3656

3587
3869

4521
4647

2039
2090

ATI X1950XTX
(CrossFire)
2436 (4343)
2735 (4615)

Testiranje v programu 3Dmark 2006. Rezultat je indeksni, večja številka pomeni boljši rezultat. Platforma Intel: matična
plošča Intel 975XBX2, procesor Intel Core 2 Duo E6700, pomnilnik Corsair 1024 GB DDR2-800 MHz.

41

POD LUPO

digitalizator analognega videa

ultralahki prenosni računalnik

Pinnacle PCTV To Go

Lenovo ThinkPad
X61s

ZA:

Ste si že kdaj
zaželeli neprestan dostop do vsebin svojega
CATV- ali IPTV-ponudnika prek osebnega računalnika? Prek
računalnika upravljaSkupna ocena:

ti stari VHS- ali novi
Razmerje cena /kakovost: 
DVDsnemalnik?
Cena: 229 €
Ne glede na lokacijo,
Tehnični podatki
je to z napravo PinNamen: digitalizacija analognega videa
nacle PCTV To Go
Omrežni vmesnik: RJ-45 Ethernet
Basic Ethenet zdaj
Podprti formati: MPEG-2, MPEG-4
mogoče!
Analogni
A/V-vmesniki: RCA video, SVHS, 2 x RCA avdio, 2
video, ki ga posredux SCART
jemo prek priključka
Dodatki: IR Blaster
SCART, SVHS ali
RCA, namreč naprava z vdelano strojno podporo za realnočasovno stiskanje v format MPEG-2
in MPEG-4 digitalizira in ga prek omrežnega priključka posreduje odjemalcem v domačem žičnem ali brezžičnem omrežju (če imamo brezžično
dostopno točko), posredovanje pa je možno tudi prek interneta, vendar
le v formatu MPEG-4 z največjim skupnim tokom podatkov 1048 Kb/s.
Distribucija digitaliziranega videa v krajevnem omrežju poteka pri polni
ločljivosti PAL. V PCTV To Go lahko priključimo dejansko katerokoli
napravo z analognim video izhodom, prek priložene programske opreme
in IR Blasterja pa takšno napravo upravljamo tudi na daljavo prek računalnika. Izbiramo lahko med vrsto že vnesenih naprav, že pa želene na
seznamu ni, lahko v programski daljinski upravljalnik ročno prenesemo
vse ukaze originalnega daljinskega upravljalnika. V PCTV To Go priključimo še IR Blaster in ga postavimo v neposredno bližino sprejemnika izvora analognega videa (VHS, STB). V praksi se je izredno dobro obnesel
priklop STB-naprave IPTV-ponudnika, ki nam je omogočil spremljanje
IPTV-vsebin, v vseh omrežnih računalnikih, brez dodatne strojne opreme.
V prid napravi lahko štejemo posredovanje videa v načinu multicast v
krajevnem omrežju (če video vsebino sočasno spremlja več uporabnikov
hkrati, je vsebina pri vseh enaka), zaradi omejitev programske opreme,
ki je najverjetneje posledica poskusa »varovanja« avtorskih pravic, pa
sprejem videa prek interneta deluje le v načinu unicast, kar v praksi pomeni, da je spremljanje video vsebine omejeno na sočasni sprejem enega
uporabnika. Če poteka distribucija videa v krajevnem omrežju v formatu
MPEG-2, se ta med spremljanjem prek interneta, prelevi v MPEG-4, ki
nam pri 1048 Kb/s ob nekoliko kovinskem zvoku daje popolnoma sprejemljivo kakovost. PCTV To Go je povsem združljiv tudi z Windows Media
Centrom in Visto. Ker naprava digitalizira analogni video in omogoča njegovo shranjevanje, je povsem uporabna tudi za digitalizacijo starih video
posnetkov. Če želimo distribucijo videa opravljati tudi prek brezžičnega
omrežja, se lahko odločimo za Pinnacle PCTV To Go Wireless, ki nam za
dodatnih 60 evrov ponuja funkcijo. Distribucija videa preko wi-fi omrežja
ima enake omejitve kot distribucija preko interneta, zato sta morda bolj
smotrna nakup cenejše različice in uporaba brezžične dostopne točke (ko
jo morda že imamo v lasti), ki omogoči distribucijo videa po brezžičnem
omrežju pod enakimi pogoji kot v ožičenem delu. Delo z napravo je izjemno preprosto.

PROTI: PCTV To Go brez pardona zamerimo nezmožnost nastavitve

urnika snemanja. Trenutno snemanje je možno samo z izbiro funkcije
v programu, tudi omejitev širine podatkovnega toka distribucije videa
prek interneta, je ob današnji dostopnosti hitrih internetnih povezav
nerazumljiva. Prav tako bi snovalci naprave brez težav dodali tudi možnost internetnega ogleda videa z zamikom in shranjevanja za kasnejši
ogled. Omejitev širine podatkovnega toka pri kodiranju v MPEG-4. Čeprav naprava ni ravno poceni, se ob uporabi vseh funkcionalnosti na
ceno ne bomo velikokrat spomnili. Uroš Florjančič

42

����

������������

ZA:

Podjetje Lenovo je po tem, ko
je pred dobrim mesecem napovedalo
osvežitev modelov v
vseh družinah prenosnikov, prve dobave v Sloveniji tudi
končno
uresničil.
Med prvimi novinci,
ki so že na voljo, je
tudi ultraprenosnik
X61s. Ker gre le za
osvežitev modelov,
saj platforma prehaja na Intelovo naslednjo
generacijo
Santa Rosa (nabor
Skupna ocena:

GM965 Express), je
Razmerje
cena/kakovost:

tako ohišje kot večSpletni
naslov:
www.lenovo.com
ina funkcij ostala
Cena: 1700 €
nespremenjena. To
Tehnični podatki
pomeni, da imamo
Procesor: Intel Core 2 Duo L7500, 1,6 GHz
še vedno prenosnik
Pomnilnik: 1024 MB DDR2; 533 MHz
s težo 1.7 kg in z ulTrdi disk: 120 GB
tradolgo avtonomijo,
Vdelane pomnilniške enote: bralnik pomnilniških
ki zavoljo sprememb
kartic SD
v platformi in malce
Zaslon: 12.1«, 1024 x 768 točk
učinkovitejšega proGrafična kartica: Intel X3100, do 256 MB deljenega
cesorja Core 2 Duo
pomnilnika
zdaj z osnovno, 8Vmesniki: VGA, 3 x USB 2.0, 56 K modem,
celično baterijo, že
10/100/1000 LAN, mikrofon,
presega 6 ur! Ohišje
PCMCIA, Wi-Fi 802.11a/g/n, zvočniki, Bluetooth
prenosnika je še ved1.2, FireWire, biometrični senzor, Intel Turbo
no izdelano iz karmemory 1 GB
bonskih vlaken, kar
Delovanje baterij: 6:35; BatteryMark
pozitivno vpliva tako
Mere in teža: 274 x 244 x 32 mm, 1,7 kg
na težo kot konstrukProgramska oprema: Windows Vista Business
cijsko trdnost. X61s
ohranja vse tehnološke prednosti ThinkVantage, vdelan ima dober bralnik prstnih odtisov, tu je še vedno aktivni sistem varovanja trdega diska. Tipkovnica
ostaja odlična in ena najboljših lastnosti Thinkpadov! Komunikacijski
del se zavoljo Santa Rose in 4965AGN širi in zdaj vključuje z antenami
MIMO 802.11n oziroma njegovo delovno različico. Za hitrejše delo že
tako hitrega 7200 rpm in 120 GB velikega diska priskoči na pomoč še
Intel Turbo (bivši Robson) z 1 GB bliskovnega pomnilnika. Na voljo
sta tudi dodatna baterija, ki čas avtonomije približa dvanajstim uram;
ter priklopna postaja z vdelanim DVD-zapisovalnikom. Odliko si spet
zasluži zaokrožena in popolna programska podpora prenosnika, ki naslavlja varnost, zaščito in storilnost v celotnem življenjskem ciklu.

PROTI: Lenovo za začetek leta 2008 načrtuje popolno prenovo serije

X, kar najverjetneje pomeni nov model, torej X70 ali celo X80. Dodatna baterija hitro poveča skupno težo prenosnika. Integrirana Intelova
grafična kartica je spet ozko grlo, a v tem razredu ne bomo gnjavili s potrebo po samostojni (potratnejši) grafiki. Konkurenca je tudi v ultraprenosnem razredu zmožna v prenosnik vdelati optično enoto, Lenovo ne.
Cena za ponujeno ostaja visoka. Vdelani zvočnik je le mono! Čeprav je
zasnova odlična, pa zaslon razmerja stranic 4 : 3 in ločljivosti le 1024
x 768 počasi postaja zastarel; pa tudi bralnik pomnilniških kartic s podporo če SD (4 v 1) je nekaj let stara zgodba … Jaka Mele
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

POD LUPO

pametni daljinski upravljalnik

drobni pripomočki

Logitech
Harmony
1000

trpežni USB-ključ A-Data
in nenavadni USB-zvočnik
Pleomax
Skupna ocena: USB-ključ A-Data

Razmerje cena/kakovost: USB-ključ A-Data

Skupna ocena: USB-zvočnik Pleomax

Razmerje cena/kakovost: USB-zvočnik Pleomax 
Spletni naslov: www.adata.com.tw, www.pleomax.com
Cena: 19,90 €; 24,50 €

USB-ključ A-Data

ZA:

ZA: Logitech nepre-

Skupna ocena:



Razmerje cena/kakovost: 
stano razvija družino
Spletni naslov: www.logitech.com
Harmony in končno
Cena: 349 €
je do nas prišel tudi
Tehnični podatki
na Cebitu napovedaVmesnik: USB
ni model Harmony
Delovanje preko: Ir-DA
1000. Gre za spreŠtevilo naprav: do 15
membo oblike, ki smo
Možnost učenja: da
je pri univerzalnem
Možnost makrov: da – Smart State Technology
daljinskem upravljalOsvetlitev tipk: da
niku vajeni, saj ta ni
Zaslon: barvni 3,5-palčni (9 cm) LCD-zaslon
po vzoru klasičnih daMere: 140 x 105 x 15 mm
ljincev, temveč gre za
ploščato, za velikosti
škatlice CD-jev veliko napravico, odeto v imitacijo brušene kovine, preko večjega dela katere se razteza barvni, na dotik občutljivi LCD-zaslon.
Poleg zaslona ostaja 8 osnovnih gumbov za upravljanje z meniji, potrjevanje, vračanje, premik naprej nazaj, med kanaloma in nastavljanje glasnosti. Vse druge funkcije upravljamo prek zaslonskega menija, ki sočasno
prikaže šest velikih ikon, oziroma vrsto razpoložljivih ukazov. Prikličemo
lahko še pomoč, tipkovnico, shranimo določene ukaze v hitro dostopen
meni priljubljenih … Poleg aktivnosti, ki jih že poznamo, so tudi ukazi posameznih naprav še vedno porazdeljeni po strukturiranemu meniju.
Harmony 1000 v sebi skriva vse napredne funkcije predhodnika, povečana
pa je tudi avtonomija vdelane litijeve akumulatorske baterijo. V kompletu
dobimo še elegantno, črno polnilno postajo, v katero ploščati daljinec postavimo, tako da nas pričaka v pokončnem položaju. Kot smo že vajeni,
lahko z napravo upravljamo do 15 naprav, nastavljanje naprave pa poteka
prek priklopa v PC, kjer nato v navezi s spletnimi zbirkami Logitecha
poiščemo svoje naprave ter njihove profile naložimo v daljinec. Tudi ta
upravljalnik lahko programiramo neposredno. Oddajani infrardeči signal
je močan, tako da daljinca ni treba usmerjati neposredno proti napravam.
Kot dodatni nakup je na voljo RF Extender, ki omogoča krmiljenje naprav v drugem prostoru.

PROTI: Cena, ki je še 100
evrov višja od prej najdražjega modela, verjetno ne
bo privabila veliko kupcev. Ob tem nekateri
konkurenčni daljinci
omogočajo nastavljanje prek wi-fi omrežja,
česar Harmony ne zna.
Jaka Mele

A-Data je eden
večjih proizvajalcev pomnilnika na svetu, zato nas
ni čudilo, ko smo prejeli 2
GB USB-ključ z oznako RB19.
USB-ključki seveda niso nič več
posebnega in ob kapacitetah 8 in več
GB ta 2 GB model ne bi bil nič posebnega − če seveda ne bi bil razširjen s podporo za Windows Vista ReadyBoost, obenem pa je strukturno ojačen,
tako da je odporen na udarce in na vodo. Ključek je namreč odet v
gumijasto prevleko, ki ga ščiti pred vodo, bliskovni pomnilnik pa je že
tako ali tako odporen na tresljaje in udarce. Podpora za ReadyBoost je le
marketinška kampanja, saj so načeloma vsi pomnilniški mediji združljivi
s tehnologijo (celo na firewire priključkih!), edini pogoj je (zaradi pogostega pisanja in prepisovanja) dolga življenjska doba takega pomnilnika
(bliskovni pomnilnik ima različno življenjsko dobo, cenejši moduli le
nekaj sto prepisovanj, dražji pa nekaj deset tisoč). Cena na ravni drugih
enot je dodaten kriterij, ki nas prepriča, in tudi hitrost zapisa je spodobna (100 MB datoteko zapišemo v manj v 24 sekundah (Seagatov disk pa
je za to porabil 17), branje pa dosega 5,1 MB/s.

PROTI: Izvedba gumijaste zaščite bi bila lahko boljša, saj je moč z
nohtom gumo privzdigniti in takrat napravica verjetno ni več neprepustna za vodo. A »življenjska« garancija je dovolj, da se s tem ne bomo
ubadali.

Zvočnik Pleomax

ZA: Kdorkoli na mizi zagleda nov zvočnik pod-

jetja Pleoxmax, ga večinoma ne prepozna kot
zvočnik. Pleomax nadaljuje svoj koncept stereo
zvočnikov v enem ohišju. Tokratni model je oblikovan kot stolp, ki ima gumb za vklop/izklop
prikladno nameščen kar kot pokrov, kar pomeni,
da ga le potrepljamo in ugasimo … Še več, ko je
vključen, v notranjosti pod malce dvignjenim pokrovom diskretno sije oranžna topla svetloba, ki
malce razsvetli popolnoma temno sobo. Ohišje ponuja še hitro nastavljanje jakosti zvoka ter jakosti
visokih in nizkih tonov – vse kot krožni drsnik,
nameščen kot del ohišja. Pametno in uporabno.
Zvočnike priklopimo na avdio izhod računalnika,
napajajo pa se prek USB-kabla.

PROTI: Sam zvok ni nič posebnega, takšnega
bomo dosegli kjerkoli v tem najnižjem cenovnem razredu. A če potrebujete zvočnike ravno
toliko, da jih imate, potem bodo ti eni lepših,
zagotovo pa najbolj izstopajočih na vaši mizi.
Jaka Mele

43

POD LUPO

napajalnik

napajalnik

zunanji ohišji za trdi disk

ZEN 300W

OCZ
GameXStream
850W

RaidSonic IcyBox
in Akasa Integral

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.fsp-group.com
Cena: 81,90 €
Tehnični podatki
Izhodna moč (W): 300 W
Tip priključka: ATX12V Rev:2.0
Mere: 150 x 86 x 140 mm, 4,5 kg
Vhodna napetost: 200-240 VAC
Hlajenje: brez ventilatorja, glasnost 0 dB

ZA: FSP Group je v Sloveniji popolnoma ne-

znan proizvajalec, čeprav v svetu veljajo za vodilne inženirje na področju zahtevnih napajalnikov. Po letu od zadnjega testa podobne naprave
smo se odločili ponovno pobližje ogledati za nas
vedno zanimivo temo – neslišni napajalnik. V
tekmi pripraviti računalnik na delovanje s čim
manj hrupa ostajata nepremagljivi oviri predvsem hlajenje napajalnega dela in šum delovanja trdih diskov. Napajalnik ZEN je na moč
podoben zadnjemu preizkušenemu modelu Micase LR350, a tokrat je odet v modro barvo in
ima vrsto izboljšav. Poglavitna razlika je v teži
napajalnika, saj je ZEN s skoraj petimi kilogrami dvakrat masivnejši. Večji del te teže odpade
na hladilne elemente in na novo konveksno
zasnovo, ki toploto oddaja iz ohišja, namesto v
vse smeri, kot so to počeli do zdaj. Čeprav je nazivna moč le 300 W, pa je ZEN tudi prvi tovrstni
napajalnik, ki ima dve ločeni kretnici, s čimer
je stabilnost sistema precej boljša od preteklih
izvedb, manj težav pa je tudi ob konicah (vklopi računalnikov), ki jih ZEN preživi uspešno. Z
uporabo pametne zasnove je ZEN tudi »ultraučinkovit«, saj se ponaša s kar 89 % odstotki
učinkovitosti, zaradi česar se tudi manj segreva.
Podobno kot predhodniki obvlada aktivno korelacijo faktorja moči, ima pa tudi vrsto zaščit
pred kratkim stikom, pregrevanjem, padci in konicami vhodne napetosti, preobremenitvijo…
Ponuja potrebne kable za priključitev najnovejših Intelovih platform, vključno z napajalnimi
priključki za naprave Serial-ATA. Med delovanjem je zadeva delovala brezhibno.

PROTI: Omejitev moči na 300 W in moči po

obeh 12 V kanalih na 14 A in 8 A pomeni, da
napajalnik ni primeren za močnejše dvojedrne
ali celo štirijedrne sisteme ali vzporedne konfiguracije grafičnih kartic, saj enostavno nima dovolj
moči. Pogrešali smo tudi večji nabor najmodernejših priključkov, recimo za grafične kartice…
Napajalnik bo odlična izbira za dnevnosobne in
osnovne domače in pisarniške sisteme, za zahtevnejše konfiguracije pa žal ne. Jaka Mele

44

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost: 
Spletni naslov: www.ocztechnology.com
Cena: 169,90 €
Tehnični podatki
Izhodna moč (W): 850 W
Tip priključka: ATX12V Rev:2.2
Vhodna napetost: 100−250 VAC
Hlajenje: tih 12 cm ventilator
Garancija: 3 leta

ZA:

Čeprav podjetje OCZ večina pozna po
pomnilniških modulih in opremi za navijanje,
pa OCZ močno in pogumno vstopa tudi v svet
napajalnikov in hladilnikov. Podjetje pripravlja
kar nekaj zanimivih in, obljubljajo, revolucionarnih rešitev, ki bodo na trgu že konec leta.
Da to niso prazne obljube namiguje tudi nedavni
nakup podjetja PC Power & Cooling. Do takrat
pa si poglejmo osnovni gradnik ponudbe napajalnikov, 850 W tih in zelen napajalnik GameXStream. Napajalnik je običajnih mer, odet v črno
ohišje, na spodnji strani (ki gleda proti drobovju
računalnika) zagledamo velik 12-centimetrski
ventilator, iz katerega ob vklopu zasije modra
svetloba. Napajalnik se ponaša s 83 % izkoristkom, kar ga uvršča v najvišji razred, hkrati pa z
obilico moči (v konicah napajalnik vzdrži do 900
W) zagotavlja stabilno delovanje tudi v najmočnejših konfiguracijah s štirijedrniki, množico trdih diskov, v paru delujočih grafičnih kartic. Med
delovanjem je napajalnik skoraj neslišen, za kar
skrbi zelo kakovosten ventilator, ki ga na podlagi
termalnih senzorjev vodi inteligentno vezje. Napajalnik ima dve ločeni 12 V kretnici in vse priključke, ki bi jih utegnili ugledati v današnjih računalnikih (20/24-nožični napajalni priključek,
dva 4-nožična priključka za napajanje procesorja, napajanje za grafike PCIE in diske SATA …).
Napajalnik je zaščiten pred kratkim stikom in
prenizko/previsoko vhodno napetostjo. Obvlada
aktivno korelacijo faktorja moči in se samodejno
prilagaja vhodni napetosti, ki je lahko med 100
in 250 V. Napajalnik nosi certifikacijo nVidia
SLI-Ready. Triletna garancija je močan kazalec,
da OCZ ne bo izginil čez noč.

PROTI: Želeli bi si malce nižjo ceno.Morda
manjka modularna zgradba za priklop dodatnih kablov po potrebi. Jaka Mele

Skupna ocena:
RaidSonic IcyBox

Akasa Integral

Razmerje cena/kakovost:
RaidSonic IcyBox

Akasa Integral

Spletni naslov:www.raidsonic.de, www.akasa.com.tw
Cena: okoli 50 €, 44,90 €
Tehnični podatki
Število diskovnih mest: 1
Priključek za disk: SATA
Vmesnik: USB 2.0, eSATA
Mere, teža: 218 x 123 x 33 mm, ~300 g

ZA: Nemško podjetje RaidSonic že poznamo, saj

je na našem trgu prisotno že dlje časa, medtem ko
je Akasa pri nas še vedno novinec. Ogledali smo
si dve primerljivi ohišji za zunanje diske s priklopom SATA. IcyBox, ki smo ga preizkusili, je po
sestavi in zgradbi podoben prednikom – opaziti je
poenostavitev v procesu izdelave, saj so zdaj stene
ohišja (aluminijasta mreža) le zataknjene v nosilce, a sama konstrukcija s tem ni nič slabša. Disk je
treba kar natakniti na fiksna priključka za SATA
in napajanje, nato pa ga lahko še privijačimo v
ohišje in ga s tem fiksiramo. Ker je disk tako rekoč
pričvrščen na dno, nas je skrbelo segrevanje, a se
prek stranskih mrežic dovolj hladi, da nismo naleteli na težave. Podobno, a precej trdneje in s tem
žal tudi nepredušno, je skonstruirano Integralovo
ohišje, ki pa je precej lepše na pogled. Z le dvema vijakoma ga je tudi lažje odpreti in v izvlečni
nosilec pritrditi disk. Verjetno največja prednost
obeh napravic je dvojni komunikacijski kanal,
saj je moč disk povezati z računalnikom bodisi
prek USB 2.0 bodisi preko novejšega in precej hitrejšega vmesnika e-SATA. Slednjega še ne podpirajo vsi računalniki (oz. matične plošče), a je
izredno uporaben, saj ponuja hitrost SATA brez
upočasnitev (USB, firewire) in brez nepotrebnega procesiranja in premeščanja podatkov iz enega
vodila na drugo. Obe napravi lahko ležita na mizi
ali pa s priloženim podstavkom stojita pokončno.

PROTI: Pri obeh napravah nas je zmotil velik

zunanji napajalnik, ki je s transformatorjem povezan z debelim nerodnim kablom, ki je venomer
v napoto (priznati je treba, da je Akasin malce
ožji). Pri Akasi je treba na ohišju preklopiti med
prenosom USB in eSATA, medtem ko RaidSonicov priključek zazna samodejno (ne moreta pa
biti oba hkrati). Čeprav lahko na noge ohišja
pričvrstimo gumijaste podstavke, pa ohišje ne
daje disku nikakršne zaščite pri udarcu ali padcu
z mize, zato svetujemo, da ga namestite v varen
kot mize pri steni, stran od rok in robov. Jaka Mele
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

POD LUPO

RollBack Rx Professional8

Naprej v preteklost
Windows System Restore je gotovo ena boljših pogruntavščin. Vrne nas nazaj v
čas in nam pomaga rešiti težave z računalnikom, ko naložimo slab gonilnik, virus in
podobno. A orodje je pomanjkljivo, saj ne deluje, dokler se ne naloži Windows. Prav
tako varuje le sistemske datoteke, naših »izdelkov« pa ne. Tu nastopi Rollback RX, ki
z osmo različico izpopolnjuje svoj revolucionarni pristop k vračanju v čas (zavedati
se moramo seveda, da revolucije niso vedno prinesle samo pozitivnih sprememb).

občutki. Po eni strani omogoča zanesljivo vračanje nazaj v čas, izdelavo slik sistema, deluje tudi
če sesujemo Windows, iz »preteklosti« lahko
»rešimo« tudi posamezne datoteke in podobno.
Po drugi strani pa smo pri zagonu in aktivnem
delu računalnika opazili počasnejšo odzivnost
računalnika, vračanje slik v sistem je zapleteno,
varovanje pa omejeno na sistemski disk.
Za tiste, ki radi »podremo sistem« in veliko
nameščamo/odstranjujemo, je orodje zelo priročno, čeprav bodo nekateri raje vsak teden naredili
sliko s konkurenčnimi orodji, za trenutno varo-

Piše : Jernej Pečjak
jernej.pecjak@mojmikro.si

P

odatki na papirju
razkrijejo
skoraj
neverjetne
lastnosti
programa:
Vračamo se lahko v čas, za
shranjevanje sprememb pa
ne potrebujemo skoraj nič
prostora. Zakoni matematike in fizike nam seveda
govorijo, da kaj takega ni Rollback Rx 8 je program za varovanje
mogoče. Podrobna preuči- sistema z zmožnostjo »vrnitve v
tev sistema, ki ga program čas«, kar zna rešiti marsikatero slabo
uporablja, razkrije, da res ni namestitev programov.
vse zlato, kar se sveti.
Sama aplikacija je sodobna, dostop do varnih dobrega, če nismo
točk je možen prek koledarja ali seznama. Toč- uporabljali še drugih Novost različice 8 je shranjevanje slik na zunanji medij, kar
ke se ustvarjajo samodejno glede na nastavitve, varovalnih
metod, omogoča vračanje sistema tudi pri okvari trdega diska.
lahko pa jo ustvarimo tudi ročno. Sistem lahko kot jih ponuja provrnemo na katerokoli točko, iz nje pa lahko gram True Image ali Ghost, torej izdelave slik vanje svojega dela pa uporabili namenski propoiščemo tudi datoteke, ki smo jih po pomoti sistema, ki je spravljen nekje na ploščah DVD gram (denimo AJC Active Backup). 
izbrisali ali uničili. Posebnega datotečnega revi- ali dodatnih diskih. No, Rollback 8 se skuša uveRollback RX Professional 8
zijskega shranjevanja RollBack RX ne omogoča, ljaviti tudi na tem področju. Največja novost
Kaj: Program za varovanje sistema z možnostjo pridatoteke shrani le v okviru varnih točk.
»osmice« je možnost, da iz vsake varne točke v
klica prejšnjega stanja.
Rollback namreč ne uporablja klasične me- času naredi sliko sistema in jo shraniti na zuZa: Pregleden vmesnik, hitro shranjevanje varnih
tode preslikave spremenjenih podatkov na drug nanji medij. Uporaba dodatnih programov tako
točk, ne potrebuje sistema za vrnitev v čas.
razdelek, ampak se postavi med trdi disk in Win- ni več potrebna. Omeniti pa velja, da je rešitev
Proti: Podatke shranjuje le s sistemskega diska na
dows ter spremembe le navidezno izbriše. De- precej špartanska, saj je postopek izdelave zasistemski disk, zapleteno vračanje slik, počasnost
nimo, da smo narediti t.i. »varno točko«, torej gonskega CD-ja, s katerim lahko sliko spet sprepri delu.
trenutek v času, na katerega se lahko vrnemo. Po menimo v sistem, zelo zapleten. Sneti je treba
Operacijski sistem: Windows 98−Vista.
tem izbrišemo neko namestitev, denimo Office nekaj orodij in izdelati zagonski disk, brez tega
Cena: 69 dolarjev.
2003, in ponovno naredimo »varno točko«. Ves nam slike ne pomagajo kaj dosti, saj jih ni moProizvajalec in spletni naslov: Horizon DataSys Inc.,
postopek res potrebuje le nekaj sekund, a prostor goče odpreti iz programskega vmesnika v Winwww.horizondatasys.com
na trdem disku, kjer je bil nameščen program, dows. Avtorji obljubljajo, da bodo v prihodnjih
v resnici ni izbrisan. Rollback ga zaznamuje kot
različicah naredili
zasedenega, čeprav Windows »pisarne« ne vidi
zagonski CD, ki bo
več. Hitrost takega načina varovanja je res zelo
temeljil na Linuxu,
velika, prostora na disku pa je seveda vse manj,
ne več na Windows
saj Rollback prostor, ki je spremenjen ali izbri(zaradi licenc morasan, ne dovoli več uporabljati (z namenom, da ga
mo uporabniki CD
lahko hitro sprosti, če želimo nazaj). Z dolgotrajnarediti sami).
no uporabo tako dobimo veliko neizkoriščenega
Pomanjkljivost je
prostora, in ko brišemo prejšnje »varne točke«,
tudi ta, da moramo
je smotrno opraviti defragmentacijo, torej poimeti sistem na prstopek s katerim se vrne neizkoriščen prostor
vem razdelku trdega
sistemu. Ideja seveda ni slaba, če poznamo njene
diska (po domače
omejitve.
povedano,
sistem
Dobrodošla lastnost je tudi zapis na sistemski
mora imeti oznako
sektor, kar omogoča, da se vrnemo v čas, tudi
C), sicer se Rollback
če odpove sistem. Vseeno pa je potrebna poRx ne bo namestil.
zornost. Rollback varuje le sistemski trdi disk,
Rollback nas je
in če nam ta fizično odpove, se nam ne piše nič
pustil z mešanimi

45

POD LUPO

Acronis True Image 10 Home

Preprosto do rezervnih kopij
Doma za svoje računalnike ponavadi skrbimo sami ali kak bližnji prijatelj. Prav zaradi tega, ker ni kakšne predpisane procedure
za izdelavo rezervnih kopij, pa se nam dogajajo tudi izgube podatkov in dolgotrajna vzpostavljanja sistema na novo.
Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si

S

eveda je doma vsak svoj gospodar, in
če je uporabnikov več, je ponavadi
tudi vsak administrator. To lahko kaj
hitro privede do kolapsa sistema, nato
pa jokanja in tarnanja. Vendar rešitve obstajajo. Danes, v času vse cenejših zunanjih diskov
pa so nam še toliko bolj na dosegu roke.
Program Acronis True Image smo si pred
kakšnim letom že ogledali. Takrat v različici za
strežnike, danes pa ste na vrsti domači uporabniki. Zato tudi oznaka Home. Tako kot večina
novodobnih aplikacij tudi Acronis že zna delati z Windows Visto, čeprav je sam uporabniški
vmesnik prilagojen staremu dobremu XP-ju.
Acronis True Image bo poskrbel za celovito »zaščito« vašega računalnika oziroma podatkov. To mu seveda uspeva na več načinov.
Celoten sistem preprosto prekopira v sliko
(stisnjen zapis v eni datoteki). To stori po načelu sektor po sektor. To je le eden od načinov,
najpreprostejši in najučinkovitejši, ko gre kaj
narobe. Če se sistem iz takšnih ali drugačnih
vzrokov sesuje, lahko dobite nazaj stanje na
dan izdelave kopije. Sliko približno 100 GB
diska vam bo program izdelal v 10 do 11minutah. Kar je zanemarljivo glede na čas, ki bi
ga morali pozneje porabiti za ponovno nalaganje vseh bolj ali manj nepotrebnih programov.
Sama obnovitev z vzpostavitvijo sistema pa
lahko traja kakšno uro, ne več.
Seveda je naslednja rešitev izdelava slike
samo kritičnih podatkov. Se pravi dokumentov, e-pošte, celotnih lokalnih nastavitev in še
česa. Vendar pozor. Uporabniki ponavadi pozabljajo, da uporabljajo tudi certifikate. Teh
vam ne bo povrnil v stanje delovanja nihče, če
ne boste izdelali kopije nekam na disk (vključno z zasebnim ključem). Razen če seveda ne
zmorete obnoviti celotnega sistema. Kot zadnjo možnost pa vam program ponudi izdelavo
kopije samo poštnih sporočil. Žal zna sodelovati samo z družino Outlook in njenimi deli
– nastavitvami, uporabniki, stiki.
Program seveda tudi ni vsemogočen. Pri
shranjevanju lokalnih nastavitev se opira na
privzete nastavitve, ki jih ima v svoji zbirki,
malo pa tudi pogleda v registre. Če česa ne
najde, vam ne ostane drugega, kot da naredite
popolno varnostno kopijo. Prav tako pri shranjevanju »samo moji podatki« ne zna pogledati malo širše. Se pravi v kakšno drugo mapo,
razen Moji dokumenti. Kar precej uporabnikov svoje podatke shranjuje anarhično vsepovsod po disku. Se strinjam, da so si potem
sami krivi, če jih morajo poiskati in odkljukati.
Program zna tudi iskati po določeni priponi in,

46

glej ga zlomka, tudi po omrežnih diskih.
Shranjevanje podatkov v sliko poteka po
načelu celotne nove slike. Se pravi, da imate v
sliki zapečeno samo zadnjo različico. Potem pa
po načelu povečevanja, se pravi, vse novejše
različice se zapišejo v drugo datoteko. Seveda
morate že prej imeti narejen popolno varnostno kopijo. Težava tega je, da hoče program
imeti stare podatke »na dosegu roke«. Kar pomeni, da odpade izdelava na CD ali DVD. Prav
tako morajo biti vsi arhivi v eni mapi. Možnost
je seveda še po načelu različnosti. Shranijo se
samo spremenjene različice. Za kar porabite
več prostora, a so vse spremembe prej vidne
in na voljo.
Naslednja možnost pri izdelavi kopij so dodatne nastavitve, zaklepanje arhiva z geslom,
izvrševanje določenih ukazov pred izdelavo
kopije in po njej (recimo ustavljanje določene
storitve, ki drži datoteko v »zraku«). Potem sta
tu še stopnja stiskanja podatkov in prioritetna
izdelava varnostne kopije v sistemu. Torej, če
lahko sistem počne poleg varnostnega kopiranja še kaj drugega ali pa ima ta proces najvišjo
prioriteto in z drugimi skorajda ni mogoče delati v času izdelave kopije. Ne manjka niti izdelava kopije na več datotek, ki so prilagojene
vašim CD/DVD-pekačem.. Potem je tukaj še
obveščanje o koncu in morebitnih napakah po
e-pošti ali po drugih sporočilnih sistemih. Kot
se šika, pa lahko preveri tudi arhiv po koncu
oziroma ali je z datotekami vse v redu.
Seveda si vse skupaj lahko pripravite tudi s
časovnim zamikom in varnostno kopiranje se
bo lahko izvršilo, ko boste odsotni. Prav tako
ne manjka niti pregledovalnik dnevniških datotek, kjer lahko zveste, ali je bilo kopiranje izvršeno oziroma zakaj je prišlo do napak in kje.

Če vam je disk postal
premajhen, ga lahko klonirate na večjega. Seveda
bo treba nekaj telovadbe in nastavitev particij.
Vendar stvar deluje, pa
tudi sistem se potem lepo
postavi nazaj z vsemi starimi nastavitvami.
Ker pa ima vsaka akcija
za posledico reakcijo, je
včasih treba podatke povrniti v prvotno stanje.
Dovolj je že, da poznate
lokacijo svojih arhivskih
datotek in Acronis vam
bo med že obstoječe diske
stisnil še enega, virtualnega. S pregledovalnikom se
potem premikate po sliki
prejšnjega stanja in obnovite kos ali kar velik del sistema. S čarovnikom lahko določite, da se pred vzpostavitvijo
sistema najprej zažene Acronisov pomočnik,
ki vam pomaga obnoviti celoten sistem. Verjetno mi ni treba poudarjati, da se najprej
kopija ne bo naredila na primarni disk, kakor
tudi s tega ne bo potekala obnovitev, saj bi
bile sicer stvari prepisane.
ZAcronisom si lahko pripravite tudi varovano področje diska, na katerega potem sistem ne bo imel vpliva. Ta del vam bom rabil
kot skladišče vaših kopij.
Kot sem že omenil, zna Acrosnis True Image delati varnostne kopije na različne medije.
Poteg CD/DVD-enot so tukaj še tudi prenosni
diski na vodilih USB (1.0 in 2.0) in FireWire
ter drugih pomožnih karticah. Prav tako lahko vse skupaj zapečete na magnetno-optične
diske, če jih premorete. Če imate domače
omrežje, pa se kopije lahko hranijo tudi tu.
Zadnja, a najmanj priporočljiva možnost pa
je, da kopije hranite kar znotraj računalnika
na drugem disku.
Čeprav doma najbrž ne hranite na tone poslovno kritičnih dokumentov, aplikacij in še
česa, vam priporočam da čas, ki bi ga zabili
pred računalnikom za vzpostavitev sistema na
novo oziroma obnovitev podatkov, raje namenite za prijatelje in bližnje.


Acronis True Image 10 Home
Namenjen: Izdelavi takšnih ali drugačnih kopij
podatkov
Za: Hiter, pregleden, enostaven.
Proti: Malenkosti, ki so zanemarljive.
Cena: 49,99 €
Spletni naslov proizvajalca: http://eu.acronis.com
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

POD LUPO

Microsoft Expression Studio

Spletna dinamika v paketu
Narediti spletne strani, da bodo v skladu z najmodernejšimi smernicami. Podjetja, ki se s tem ukvarjajo profesionalno,
imajo v svojih vrstah različne profile ljudi, ki za svoje delo potrebujejo tudi različna orodja ni enostavno.
Piše : Aleš Farkaš
ales.farkas@mojmikro.si

M

icrosoft je verjetno po nekakšni
analizi ugotovil, da teh orodij nima
in da mu konkurenca odjema skorajda ves tržni delež. Prav tako so
njihova obstoječa orodja postala »stara« in uporabna le še s kopico drugih. Zato je bil že čas, da
prenovijo tudi te. In ustvarili so družino Expression, skupek štirih programov, kjer vsak skrbi za
svoje področje. Web je za urejanje spletnih strani, Blend za izgradnjo dinamičnih vsebin, Media za organizacijo in urejanje digitalnih slik ter
Design za risanje z vektorsko grafiko. Kot vidite,
so s celotnim paketom krepko posegli na teren
Adoba in njegovih res vrhunskih orodij, po drugi
strani pa nekaj tudi na stran Corela.

WEB

Edino Microsoftovo orodje za urejanje spletnih strani, FrontPage, je postal malce vsakdanji
in ne dovolj zmogljiv. Zato so šli v izdelavo (predelavo) novega ter ga poimenovali Web. Zelo
domiselno, vendar bodo zdaj uporabniki vsaj vedeli, kaj je za kaj. Web je v osnovi namenjen oblikovanju v vizualnem načinu ter urejanju, ki naj
bi bilo čimbolj enostavno in prijazno. Izdelane
strani pa so prijazne tudi do drugih – konkurenčnih brskalnikov.
Web nima spremenjenega grafičnega okolja v
tolikšni meri kot Office, pač pa se drži starih, preverjenih smernic z meniji in hitrimi stranskimi
vrsticami. V primerjavi s predhodnikom boste
zdaj deležni tudi pladnjev, ki rabijo za urejanje

kode, slogov in raznih nastavitev. Sicer pa je na
prvi pogled tukaj vse, kar potrebujete za hitro
delo.
Če je bil FrontPage po definiciji usmerjen
na statične strani, pa se Web že v celoti spozna
na miselnost .net. Tako so tukaj tudi dinamične predloge – strani, ki so navzven kot HTML,
vendar se s pomočjo metapodatkov spremenijo v
dinamične. Niso pozabili niti na povezavo s podatkovnimi skladišči ter navigacijo po spletnih
straneh, uporabniške kontrolnike (HTML, ASP.
net) ter seveda XML in CSS, ki z .netom postaja
prevladujoči element. Novinci ne boste razočarani, hitro se da ustvariti strani in kodo že samo z
vlečenjem in metanjem na strani. Urejanje pride
na vrsto pozneje. Ločevanje konteksta strani od
navigacije, barvanja in drugih elementov vam bo
omogočilo hitro in pregledno urejanje strani. CSS
postaja standarden za vsako stran, ki jo ustvarite.
Seveda boste kot uporabniki veseli tudi tehnologij IntelliSense in Code Snipper kakor tudi
takojšnega preverjanja kode. Potem je tukaj še

urejevalnik slogov, ki je velik napredek glede
na prejšnjega, ima pa tudi v redu izdelan predogledni panel. Prav tako boste vse svoje obstoječe projekte lahko prebrali, pa naj si bo to prek
razširitve za FrontPage, WebDAV-a, protokola
HTTP, FTP-ja ali kar z diska. Zaradi združljivosti
za nazaj sta tukaj tudi urejevalnika za JScript in
VBScript kakor tudi urejevalnik makrov. Zraven
pride kar nekaj predlog, ki bodo koristile predvsem domačim uporabnikom in manjšim podjetjem, da sploh začnejo.
Poročila po nivojih so dodelana le malenkost.
Kakšne znatne informacije tu še vedno ne pričakujte. Enako je s povezavami, kjer pa so strani
le prikazane v več nivojih, a še vedno zelo nepregledno. Le kako ne znajo narediti normalne
drevesne strukture?
Če ste morda poznavalec Dreamweaverja boste preprosto znali delati tudi z Webom. Vendar se
morate tako kot vsi, ki bodo prešli s FrontPagea,
le pripraviti na učenje in navajanje, če ne drugega drugačne strukture strani z drugačno filozofijo
za seboj. Web je soliden program za ustvarjanje
precej dobrih spletnih strani na osnovi specifikacije Web 2. Porazna pa je pomoč, kjer bodo
novinci imeli kar precej težav.

BLEND

Je interaktivni urejevalnik, ki naj bi bil »ubijalec Flasha«. Grafični vmesnik je nov in dosedanjim uporabnikom, vajenih bele podlage, drugačen. Vse je črno in če so smernice takšne tudi
za naprej, se ne bomo branili. Blend je mogoče
preprosto uporabiti za ustvarjanje spletnih ali namiznih video animacij, kakor tudi za spreminja-

47

POD LUPO

nje uporabniških vmesnikov ter še za marsikaj
Za delovanje uporablja novo knjižnico Windows Presentation Foundation ter na XML-u
temelječ jezik XAML (Extensible Application
Markup Language), ki je mimogrede zapečen
skoraj v vse dele paketa.
Uporablja tako vektorsko kot točkovno grafiko, seveda pa zna uporabiti tudi avdio zapise in
besedilne podatke. Se pravi vse na enem mestu.
Urejevalnik je narejen v slogu, kar vidiš, to dobiš. Podobno kot v Flashu se obnašajo tudi druge
zadeve, časovnice, animacije ... Blend podpira
tudi HD-video zapise oziroma lahko svoje animacije prilagodite temu formatu. 3D- modele
lahko urejate kar v Blendu ali jih preprosto uvozite od drugod. Tako lahko potem popravljate
položaj kamer, svetilnost, materiale in drugo. Na
voljo je tudi precej kontrolnikov, od najosnovnejših gumbov do že naprednih in programsko
nastavljivih vmesnikov. Dobrodošlo bo povezovanje s spletnimi servisi tudi brez pisanja kode
kakor tudi »živi« predogled narejenega.
Blend se dobro poveže tudi z Visual Studiom, kjer je njegova naloga predvsem izdelava
podlage za razvijalce. Vendar zna tudi drugače
prisostvovati izgradnji. Predvsem je v tej smeri
pomembna uporaba formata XAML. Odlično
se znajde tudi pri skupinskem delu, pa naj si
bodo to razvijalci ali kreativci. Slednje se mi zdi
še kako pomembno, saj do zdaj še nisem videl
enih ali drugih, ki bi obvladovali oba sveta. V
pripravi je že tudi »dvojka«, ki naj bi odpravila
določene pomanjkljivosti in izboljšala delo.

MEDIA

Microsoft je pred kakšnim letom kupil program
iView podjetja MediaPro
in Expression. Media je
nastal iz tega programa.
Spremenili so grafično podobo in jo poenotili z uporabniškim vmesnikom programa Design in Blend.
Osnovna značilnost je
upravljanje digitalnih vsebin na enem mestu. S tem
postanejo digitalne vsebine obvladljive. Mogoče je
izdelati katalog iz različnih
digitalnih medijev. Iskalnik je tukaj predvsem po-

48

memben in ve, kaj mu je storiti. Prav
dobro deluje tudi z izmenjevalnimi
mapami, ki so včasih lahko tudi nedosegljive. Svojo vsebino potem prenese na pravo v trenutku, ko postane
mapa dosegljiva. Sam program ni nekakšna revolucija, saj obvladuje več
ali manj vse osnovne možnosti, ki jih
tovrstni programi ponujajo (vrtenje,
razširitev, barvno urejanje).
Med bistvenimi lastnostmi je treba
poudariti hitro pretvarjanje vsebine
med različnimi formati zapisov. In Media jih obvlada čez 120. Prav tako vas
bo program vodil prek čarovnikov za
ustvarjanje galerije ali filmov. Za razliko od drugih
delov paketa pa Media pozna tudi Macovo okolje.
Pri branju različnih vsebin iz prenosnih medijev se vam bo samodejno dodal tudi zapis EXIF.
Te podatke lahko pozneje tudi urejate. Prav tako
sta na voljo skriptna pretvorba določenih elementov in večje količine datotek ter seveda arhiviranje. Media Encoder je dodatek, s katerim
boste obstoječim video vsebinam dodajali svoje
elemente ali te optimirali te za predvajanje na
različnih platformah in napravah. Posega pa tudi
na področje predstavitev, saj zna narediti iz vseh
obstoječih elementov vizualno odlične predstavitve. Precej je tudi že dodelanih predlog.

DESIGN

Design poskuša združiti tako bitno kot vektorsko grafiko. Če pomislim, da sta mu glav-

na konkurenta Photoshop in Illustrator, in to
v enem paketu ... Z združevanjem dobite nekakšen hibridni dokument. Vendar stvar kar
deluje.
Naštel bom čisto osnovne stvari, ki jih poleg vsem znanih funkcij Design premore, saj
bo več podrobnosti v samostojnem članku.
Prebrati zna večino vektorske grafike. Prav
tako zna izvoziti to, kar se pač da. Za sodelovanje v skupini pa je pomembno, da zna
izvoziti v kodo XAML. Uporabniški vmesnik je kar se da enostaven, vendar zmogljiv.
Seveda orodje ni namenjeno nepismenim v
računalniški grafiki, pač pa profesionalcem.
Design za svoje delovanje že potrebuje okolje .Net 3.0. Vsi drugi deli paketa pa »samo«
2.0.
O vsaki od naštetih aplikacij bi se dalo pisati
še na dolgo in široko. Gotovo sem tudi kaj izpustil zaradi omejenosti prostora, poskusil sem
vam podati vsaj približno sliko tega, kar lahko
pričakujete. Dobrodošlo je, da si je možno posamezen program ali kar vse skupaj prenesti z
Microsoftove spletne strani ter preizkusiti, preden se odločite za prehod oziroma uporabo.
Največja težava je seveda cena posameznega
izdelka. Vendar se Microsoft drži v konkurenčnih vodah. Studio kot komplet je cenovno
najugodnejši.
Dvomim pa, da bodo kar vsi zdaj začeli prehajati na novi paket. Zato bo potreben čas,
pa tudi Microsoft bo moral izdati še kak popravek in dopolnitev. Po drugi strani pa, če se
jim bo uspelo vsaj nekoliko približati konkurenci,
bodo tudi njihova orodja
postala dostopnejša navadnim smrtnikom. Saj v
tem pa je čar konkurence. Microsoft Expression
Studio navsezadnje ni kak
»nadnaravni« programski izdelek. Funkcionalno
je nekje tam, kjer je tudi
konkurenca. Morda ima
kakšno možnost več, a
pravo vojno lahko šele
pričakujemo z nadaljnjimi
razvojem tako na eni kot
na drugi strani. Dokler pa
Microsoft vsega paketa ne
bo ponudil tudi za Macovo okolje, bo kraljeval
Adobe, ki je tukaj tradicionalno najboljši.


Microsoft Expression Studio
Namenjen: Razvijalcem, kreativcem, multimedijskim
ustvarjalcem ...
Za: Novo, sveže, sodelovanje med programi, skupinsko delo, določeni deli zelo inovativni, združevanje
več različnih programov po eno streho …
Proti: Paket je še svež, počakati bo treba na nadaljnji
razvoj.
Cena: 599 USD
Spletni naslov proizvajalca: www.microsoft.com
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

POD LUPO

PHP Designer 2007 – Professional

Več kot le urejevalnik
kode
PHP Designer je
zmogljivo razvojno
orodje (IDE)
za začetnike in
profesionalce, ki ne
podpira le jezika PHP,
ampak tudi HTML,
MySQL, XML, CSS,
Javascript, VBScript,
Java, C#, Python in
Ruby, pogrešali smo le
Microsoftov ASP.NET
PHP Designer 2007 Professional je zmogljivo razvojno orodje
za različne spletne jezike, s poudarkom na PHP-ju.

Piše Jernej Pečjak
jernej.pecjak@mojmikro.si

P

oenostavljeno povedano, je PHP Designer 2007 v svoji osnovi urejevalnik
kode, a še mnogo več kot to. Samodejno zaključevanje kode, poudarjanje
sintakse, možnosti vnosa celotnih funkcij in
delov kode, podpora najnovejši različici PHP
5.2, nasveti pri pisanju in podobnonaredijo
program zelo uporaben tako za tiste, ki se s
PHP-jem šele spoznavajo, hkrati pa pospešijo
delo tistim, ki jezik dobro obvladajo. Glavna
lastnost, ki ga loči od preprostih urejevalnikov
je tako imenovani razhroščevalnik (debugger), ki sporoča napake v izvajanju PHP-kode.
Seveda moramo imeti za uporabo te možnosti
nameščen PHP, v računalniku pa mora teči
vsaj osnovni spletni strežnik.

Delo s programom je zelo preprosto, po zaslugi informacij o več kot 3000 PHP-funkcijah, ki jih dobimo s pritiskom na gumb. Tudi
Unicode je polno podprt.
Nova različica 2007 vsebuje pomembne novosti, ker omogoča sintaksno označevanje glede na lokacijo kode. V praksi to pomeni, da
del, ki je napisan v PHP-ju, spozna kot takega
in ga označi z ustreznimi barvami, del, ki je v
HTML-ju prav tako prepozna kot drug jezik in
ga primerno označi.
Omeniti velja tudi zmogljiva orodja, kot je
PHP Code Beautifier. Ta modul lahko izboljša
preglednost naše kode z dodajanjem presledkov,
odstavkov in zamikov, kjer je to potrebno.
Za vse, ki programirajo v jeziku PHP, je PHP
Designer eno boljših razvojnih orodij. Če se zdi
39 evrov previsoka cena, je na voljo tudi brezplačna različica, ki ima nekaj funkcij manj. 

PHP Designer 2007 - Professional
Kaj: Razvojno orodje za programerje v PHP-ju in
drugih spletnih jezikih.
Za: Veliko prepoznanih jezikov
Proti: Pogrešali smo ASP in ASP.NET.
Operacijski sistem: Windows XP/Vista.
Cena: 39 EUR.
Spletni naslov proizvajalca: www.mpsoftware.dk

49

Novell
in Linux
Novell se je med uporabniki informacijskih
tehnologij trdno zasidral kot ponudnik
infrastrukturne programske opreme.
Jack Messman, Novellov izvršni
predsednik, je podjetje na kratko označil
kot nekoga, ki omogoča da stvari
medsebojno – delujejo. Delujejo na ravni
medsebojne komunikacije med napravami,
kar je v sodobnem svetu potreba in nujnost.
A to ni dovolj. Potrebno je nekaj več.

PROMOCIJSKA PRILOGA

Novell – naš spremljevalec
skozi omrežni čas

50

Podjetje se je prvih nekaj let svojega obstoja ukvarjalo z izdelavo računalnikov in operacijskega sistema zanje. Operacijski sistem se je imenoval ShareNet, njegovo jedro pa je bil omrežni operacijski sistem. Že takrat so spoznali,
da prava vrednost računalnika, četudi gre le za osebni računalnik, ni v njegovi
samostojnosti, ampak je pomembna povezljivost.
Razlog za željo po povezljivosti se je nanašal predvsem na povezavo podatkov na takrat zelo dragih trdih diskih. A ideja se je pokazala za odlično tudi za
medsebojno sodelovanje povezanih računalnikov in leta 1983 je Novell izdal
prvo različico zdaj že legendarnega omrežnega operacijskega sistema NetWare. To je bil prvi komercialni operacijski sistem za omrežja osebnih računalnikov, kar je svetu informatike pravzaprav predstavilo pojem krajevnega omrežja
(LAN – local area network). NetWare je omogočal funkcionalnost, ki je bila
takrat na področju osebnih računalnikov novost. Poleg povezljivosti posameznih delovnih mest je namreč omogočal tudi nadzor dostopa, delitev datotek in
tudi delitev tiskalnikov. Modra in enkratna odločitev je bila tudi odločitev za neodvisnost od strojne osnove – NetWare je deloval tako preko omrežij Ethernet
kot tudi preko ARCnet in Token Ring.
Ideja je bila tako dobra, da so krajevna omrežja začela rasti kot gobe po dežju. Brez Novella verjetno ne bi bili priča izrednemu razmahu uporabe osebnih
računalnikov v osemdesetih in devetdesetih letih. Še več – krajevna omrežja
so našla pot tudi v poslovne sisteme in pojem LAN se je za vedno ugnezdil
v računalniško zgodovino. Novell je z nakupom nekaterih podjetij, ki so izdelovala omrežne vmesnike, dosegel tudi to, da so se cene omrežne opreme
znižale, kar je pomenilo še dodatno spodbudo razvoju krajevnih omrežij. Ta so
od LAN začela rasti v širša omrežja WAN, ki so omogočala poenotenje poslovnih sistemov. In prav Novell je to znal najbolje, saj je obvladoval trg omrežnih
operacijskih sistemov s skoraj 70-odstotnim tržnim deležem.
S pojavom interneta so se razmere na omrežnem področju precej spremenile
Novell je leta 1997 nanje odgovoril s sistemom NetWare 5, ki je podpiral tudi
protokol IP in s tem stopil na dokaj novo pot ...

S

tanje na trgu se je na prelomu tisočletja začelo
hitro spreminjati in Netware ni bil več dovolj. Pri
Novellu so svojo priložnosti videli v vzhajajoči
zvezdi – Linuxu. Odločili so se, da omrežne servise,
ki so jih imeli v svojem Netwareu 5, torej datotečne,
imeniške tiskalniške in komunikacijske storitve, vključijo v Linux. Izdelovalci strojne opreme so bili nad idejo navdušeni, saj so pogrešali koga, ki bi trgu ponudil
nekaj, kar bi uporabnike privabilo h kupovanju strojne
opreme. A pri tem sta nastopili dve težavi – na trgu
ni bilo dovolj programske opreme, ki bi delovala na
Linuxovem jedru, hkrati pa je manjkal tudi kdo, ki bi
ponujal podporo, servis in pomoč za to programsko
opremo in omogočal vodjem informatike lažji spanec.
In Novell se je videl prav v tej vlogi.
Možnost za dosego
tega cilja je bila izdelava
lastne distribucije Linuxa. Ker je takrat SCO
trdil, da je Linuxova koda
»kontaminirana« z Unixovo kodo, katere lastnik
je bil SCO, so se pri Novellu začeli igrati z idejo, da bi
naredili lastno distribucijo. Poimenovali bi jo Cleanex,
kar naj bi označevalo, da je njihova koda »čista« in
da z njo ne bo težav z avtorskimi pravicami. V svoja
razmišljanja so vključili tudi velike igralce na področju
informacijskih tehnologij. In takrat je prišlo do, zdaj že
lahko rečemo zgodovinskega sestanka v Chicagu, na
katerem se je zbralo nekaj velikih proizvajalcev strojne
in programske opreme. Namen sestanka je bil položiti temelje za, poleg distribucij Red Hat in SuSE,
tretjo veliko distribucijo Linuxa. A namen sestanka se
je sfižil. In to v pozitivno smer. Proizvajalci opreme so
namreč rekli, da jim ni do treh velikih distribucij. Imeti
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

pomembnejša je ta, da je s prevzemom
SuSE pridobil enovito platformo, ki ima
skupno programsko osnovo na celotni črti
− od namizja preko strežnikov do velikih
mainframe sistemov. Ker gre pri Linuxu
za odprt sistem, je Novell dobil priložnost, da vanj vključi tudi svoje izdelke in
več kot dvajsetletne izkušnje z omrežnimi
servisi. Ker gre pri Novellu za veliko in izkušeno podjetje, se je to zlahka prilagodilo novim razmeram in lahko ta sistem
tudi vzdržuje, ponuja tehnično pomoč in
vse drugo, kar tak sistem potrebuje. To
podporo lahko ponuja preko že izdelane
mreže, ki vključuje tako izobraževanje kot
tudi sodelovanje na krajevnem nivoju preko prodajne mreže in tudi mreže prodajalcev z dodano vrednostjo (VAR).
Tak način razmišljanja se je tudi obrestoval. Novell
zdaj zaposluje več kot 650 ljudi samo v tehnični podpori, kar je več, kot ima Red Hat zaposlenih, hkrati pa
ponuja rešitve več kot 50.000 podjetjem v 43 državah po svetu.

Vse na enem mestu

Vse, kar je bilo opisano v uvodni predstavitvi podjetja in o njegovi usmeritvi k Linuxu, lepo ponazarja
izdelek, ki nosi ime Novell Open Workgroup Suite.
Na kratko bi ga lahko opisali kot rešitev, ki omogoča
podjetjem varno, zanesljivo, stroškovno učinkovito in
uporabnikom prilagojeno IT-infrastrukturo, skupaj s
preizkušenim naborom storitev za skupinsko delo. Je
prilagodljiva programska oprema, ki dosledno deluje
na osnovi standardov, ki veljajo v informacijski tehnologiji. Gre za kompletno infrastrukturno in produkcij-

sko rešitev, ki vključuje vse komponente za strežniški
del potrebne programske opreme in po želji še polno
funkcionalno rešitev za delovne postaje.
Open Workgroup Suite je torej Novellova rešitev
vrste vse na enem. Namenjena je gradnji programskega okolja sodobne pisarne, saj vključuje vse, od
najpomembnejših strežniških storitev do funkcionalnega in zmogljivega operacijskega sistema za delovne
postaje. Organizacijam zagotavlja varno, prilagodljivo
in stroškovno učinkovito infrastrukturo ter preizkušeno

Kratka dejstva o Novellu











1,2 milijarde USD prometa
Več kot 100 pisarn po svetu
Več kot 5000 zaposlenih
Lastnik več kot 421 patentov po vsem svetu
3200 partnerjev – ponudnikov rešitev
800 partnerjev na področju tehnologij
900 partnerjev na področju izobraževanja
Prvi proizvajalec omrežne programske opreme
Ključni dejavnik pri razvoju jedra Linux
Vodilno podjetje pri sprejemanju odprtih
standardov

zbirko storitev za delovne skupine. Strežniški
del sestavljajo Open Enterprise Server, GroupWise 7 ter ZENworks 7, odjemalski oziroma pisarniški del pa pisarniška zbirka
OpenOffice.org ter namizje Novell Linux Desktop.

Open Enterprise Server
– najboljše omrežne storitve za poslovna okolja

Novell Open Enterprise Server je varna zbirka storitev za visoko raven razpoložljivosti, ki zagotavlja preizkušene omrežne storitve ter storitve za komuniciranje
in sodelovanje. Gre za odprto in za uvajanje preprosto
okolje. Za razliko od drugih strežniških platform, ki
zahtevajo vezavo na določenega ponudnika ali niso
podprte v tolikšni meri, kot to zahtevajo poslovni uporabniki, Open Enterprise Server ponuja najboljše lastnosti odprtih rešitev in poslovnih rešitev za omrežja
vodilnih ponudnikov.
Open Enterprise Server združuje NetWare, rešitev

PROMOCIJSKA PRILOGA

le Red Hat je premalo, saj bi se ta lahko začel monopolno obnašati, če pa bi imeli tri ali več distribucij, bi
to pomenilo prevelike stroške na strani proizvajalcev
opreme. Ti proizvajalci so bili tudi veliki investitorji, in
vedeli so nekaj, česar Novell takrat ni – da je SuSE
naprodaj. Predlagali so, da je bolje iti v nakup tega
podjetja kot pa izdelati še eno konkurenčno distribucijo. Novell je priložnost hitro zgrabil in januarja 2004
je SuSE postal Novellov.
S tem nakupom je Novell ubil več muh naenkrat. Naj-

51

‘

PROMOCIJSKA PRILOGA

Izberite
tehnologijo, ki
najbolj ustreza
vašim poslovnim
potrebam.

52

’

za varne omrežne storitve, in SuSE Linux Enterprise
Server, odprto platformo za zagotavljanje poslovnih
aplikacij. Kaj lahko torej podjetje pridobi s strežnikom
Open Enterprise Server? Pravzaprav marsikaj pove
že njegova sestava – vse možnosti in storitve, ki jih
ponuja omrežni operacijski sistem Netware, vse kar
ponujajo SuSE Linux Enterprise Server ter zmogljiva
skupna upravljavska orodja, ki omogočajo sodelovanje
in upravljanje vseh podprtih platform. Torej pri strežniku Open Enterprise Server ne gre le za standardna
orodja, ki so na voljo v operacijskem sistemu Linux,
pač pa za mnogo več.
Nova različica Open Enterprise Server 2 prinaša še
nekatere novosti:
 popolna podpora 64-bitnim procesorjem in to tako
enojedrnim kot tudi dvo- in večjedrnim, ne glede na
to, ali jih je izdelal Intel ali AMD;
 omogoča tudi virtualizacijo strežnikov, kar pomeni, da je na enem fizičnem strežniku mogoče
zaganjati več namenskih
strežnikov v virtualni obliki;
 v sistem je vgrajena
tehnologija dinamičnega shranjevanja podatkov (Dynamic Storage
Technology). Ta znatno
zmanjša stroške upravljanja shranjevanja podatkov, saj onemogoča
redkeje
uporabljanim
podatkom
zasedanje
prostora v najdražjih in najzmogljivejših napravah za
shranjevanje podatkov. Skrbnikom sistema namreč
omogoča določanje, kateri podatki so aktivni in kateri ne, in glede na ta pravila se določita tudi mesto
shranjevanja teh podatkov in interval rezervnega kopiranja. Aktivni in bolj kritični podatki se varujejo pogosteje, manj kritični pa redkeje:
 domenski servisi za Windows, ki omogočajo strežniški način avtorizacije uporabnikov, ki se lahko prijavijo
tudi v Novellove strežnike, in to s protokoli, ki so lastni
sistemom Windows. Sistem hkrati omogoča medsebojno avtentikacijo med Microsoftovim sistemom Active Directory in Novellovim eDirectory, kar omogoča
še lažjo medsebojno integracijo sistemov;
 omogočen je prehod iz obstoječe infrastukture DNS
in DHCP iz sistema Netware v sistem Linux, pri čemer sistem administriranja ostaja enak kot je bil pri
Netware;
Z Open Enterprise Serverjem podjetja torej dobijo
skupna orodja za upravljanje, storitve, ki temeljijo na
identiteti, in celoten ekosistem Novellove podpore.
Največja vrednost Open Enterprise Serverja je zmožnost ponuditi vse storitve tudi v kompleksnih, distribuiranih okoljih.

GroupWise 7
– varna in zanesljiva rešitev za sodelovanje

GroupWise 7 je rešitev za sodelovanje, ki s podporo za različne platforme pomaga organizacijam zagotoviti varne komunikacije s potrjevanjem pristnosti,
tako znotraj poslovnega okolja kot tudi s podjetji in
posamezniki na drugi strani požarnega zidu. Rešitev
deluje s klasičnimi spletnimi in brezžičnimi odjemalci,

uporabnikom pa zagotavlja integrirane možnosti za epošto, neposredno izmenjavo sporočil in časovno načrtovanje ter ponuja možnosti za upravljanje opravil,
stikov in dokumentov. Enako pomembne so tudi varnostne zmožnosti in preizkušena zanesljivost, ki osebju za IT zagotavljajo miren spanec.

ZENworks 7
– orodje za upravljanje sistemov s podporo
za različne platforme

ZENworks 7 omogoča preprosto uvajanje, upravljanje
in vzdrževanje sredstev IT v sodobnih raznolikih okoljih
IT. Ponuja integrirano zbirko orodij s podporo za različne platforme, ki omogočajo avtomatiziranje upravljanja
v celotnem življenjskem ciklu namiznih sistemov, prenosnih računalnikov, strežnikov in ročnih naprav. ZENworks omogoča poenostavitev upravljanja in znižanje
stroškov IT. Zagotavlja sredstva IT, ki jih uporabniki
potrebujejo in ko jih potrebujejo, pri tem pa dostop temelji na identiteti. Prav omenjene lastnosti so tiste, ki
so do zdaj v uporabo prepričale več kot 40 milijonov
uporabnikov, ki upravljajo z več kot milijon sistemi Linux. Zanimivo je tudi dejstvo, da je kar 60 odstotkov
novih uvedb ZENworks na sistemih Windows.
ZENWorks vsebuje več različnih servisov, ki skrbnikom sistemov olajšajo vsakdanje delo.
ZENworks Desktop Management znižuje skupne
stroške lastništva namiznih sistemov in prenosnih
računalnikov, tako da skrbnikom omogoča avtomatizirano in pregledno konfiguriranje, posodabljanje in
odpravljanje težav z delovnimi postajami s katerega
koli mesta, tako z notranje kot tudi z zunanje strani
požarnega zidu.
ZENworks Patch Management je zmogljiva avtomatizirana rešitev za upravljanje popravkov, namenjena različnim platformam. Po zaslugi popolne podpore
za popravke za Novell NetWare in Microsoft Windows
lahko skrbniki hitro ugotovijo, kateri popravki so pravi
za njihovo organizacijo, in jih samodejno uporabijo v
celotnem poslovnem okolju.
ZENworks Server Management znižuje stroške
upravljanja različnih strežnikov, tako da z uporabo
avtomatizacije, ki temelji na pravilnikih, poenostavi
rutinska opravila pri upravljanju strežnikov. ZENworks
Server Management odpravlja odvečna skrbniška
opravila ter omogoča skrbnikom upravljanje in konfiguriranje geografsko razpršenih strežnikov ali skupin
strežnikov, ki temeljijo na različnih strežniških platformah, vključno z Windows, Linux in NetWare, tako
z notranje kot tudi z zunanje strani požarnega zidu
organizacije.
ZENworks Linux Management je zmogljiva in varna
rešitev za upravljanje programske opreme za Linux, ki
omogoča organizacijam centraliziran nadzor nad konfiguracijami programske opreme za Linux v celotnem
poslovnem okolju. Avtomatizirane inteligentne analize
odvisnosti paketov za Linux, razreševanje sporov, nadzor nad podrobnostmi in načrtovanje so funkcije, ki
zagotavljajo enostavno nameščanje programske opreme ter hkrati znižujejo stroške in poenostavljajo upravljanje posodobitev programske opreme za Linux.
ZENworks Handheld Management znižuje stroške
lastništva, zvišuje raven varnosti in povečuje storilnost
uporabnikov napravic, kot so Palm, Windows CE, PocketPC in RIM BlackBerry. Skrbniki lahko zdaj avtomatizirano in z enega mesta uvajajo programsko opremo in vsebino za mobilne napravice.
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

ZENworks Data Management avtomatizira usklajevanje, varnostno kopiranje in dostop do uporabniških podatkov ob vsakem času, pa naj bo to v pisarni,
doma, z uporabo prenosnega računalnika brez povezave ali prek spleta. Podatki se samodejno varnostno
kopirajo, tako da so datoteke in podatki vedno zavarovani in jih je mogoče v primeru izgube lokalnih podatkov enostavno obnoviti.

OpenOffice for Windows
– odprtokodna pisarniška zbirka

Novell Linux Desktop
– odprtokodno namizje

Novell Linux Desktop je okolje, ki omogoča večjo
storilnost končnih uporabnikov in je zasnovano tako,
da spodbuja organizacije k uporabi Linuxa in odprtokodnih rešitev. Novell Linux Desktop je mogoče uvesti
kot platformo za namizje za splošne potrebe ali prilagoditi uporabi za informacijske kioske, terminale v

klicnih središčih ali kot postaje za občasne uporabnike PC-jev. Poleg tega Novell Linux Desktop ponuja
tudi odlično alternativo dragim delovnim postajam,
ki temeljijo na sistemih Unix. Uporabniki, ki se želijo
pri namiznih sistemih izogniti rešitvam, pri katerih so
vezani na določenega ponudnika, lahko brez težav sodelujejo z uporabniki sistema Windows, tako znotraj
organizacije kot tudi med organizacijami.



PROMOCIJSKA PRILOGA

OpenOffice je pisarniška zbirka s podporo za različne platforme in jezike. Vključuje urejevalnik besedil z
vsemi funkcijami, program za ustvarjanje predstavitev
in delo s preglednicami, urejevalnik HTML, risarsko
orodje in podatkovno zbirko. OpenOffice ponuja številne podprte oblike zapisa datotek, tudi dokumenti
zbirke Microsoft Office, zato lahko uporabniki svoje
datoteke preprosto delijo z uporabniki drugih platform.
Uporabniški vmesnik programske opreme je vedno na
voljo v jeziku države, v kateri je uporabnik. To velja
tudi za Slovenijo, za katero je na voljo tudi integrirani
odprtokodni slovar za preverjanje črkovanja.

53

DIGITALNI SVET

novi fotoaparati

Poletna brezskrbnost

Se želite podati na dopust z novim fotoaparatom? Predstavljamo nekaj novih
zanimivih modelov.
Piše : Alan Orlič Belšak
alan.orlic@mojmikro.si

Olympus E-510

K

aj vse se lahko stisne v majhno ohišje? Veliko, med drugim tudi umirjevalnik slike.
Olympus je to leto začel po eni strani skromno,
a po drugi zelo ofenzivno. Na sejmu PMA so
predstavili kar dva zrcalnorefleksna modela, za
jesenski čas pa napovedali dolgo pričakovanega
naslednika E-1. Tokrat preizkušeni novinec že
nakazuje, kaj lahko pričakujemo, a do takrat je
še nekaj mesecev. Na prvi pogled nič pretresljivega, a podrobnosti se skrivajo v drobovju. Ohišje se zelo dobro prilega roki, tudi gumbi so dobro
razporejeni. Žal je veliko nastavitev dosegljivo le
prek menija, a ker je fotoaparat namenjen amaterski rabi, to niti ni tako pomembno. Ima pa zato
gumb, ki mu lahko nastavimo funkcijo in imamo
tisto, kar največkrat uporabljamo takoj pri roki.
Še ena malenkost − majhno in dokaj temno iskalo. Pozabite na ročno ostrenje, ker se je zelo težko
zanesti nanj, razen pri makro posnetkih, kjer se
še da kolikor toliko oceniti razdaljo. Zato pa ima
E-510 živ pregled slike, podobno kot Panasonicovem modelu DMC-L1 ali Canonovem 1D
mark III. V primerjavi z modelaom E-330, ki ima
dodatno tipalo v prizmi, tu vidimo točno tisto,
kar bo na posnetku saj gledamo sliko iz tipala.
Če hočemo fotografirati v tem načinu, moramo
biti malce potrpežljivejši. Fotoaparat po pritisku
na sprožilec najprej spusti zrcalce nazaj v osnovno lego, poišče ostrino ter nato zajame posnetek.
Zelo uporabno predvsem za fotografiranje z žabje
ali ptičje perspektive. Drug pomemben dodatek
je umirjevalnik slike, ki premika tipalo, podobno
kot to imata Pentax in Sony. Tako je tudi Olym-

54

pus kot zadnji izmed velikih stopil na »umirjena«
tla. Umirjevalnik deluje zelo dobro in si lahko
dovolite veliko daljše čase, kot bi si jih sicer. Zna
delovati tudi v tako imenovanem načinu potega
(panning), ko se ena smer umirjanja izklopi ter
umirjevalnik deluje le po eni osi. Olympus se je
potrudil tudi pri kakovosti slike, ki je boljša, kot pri predhodnikih. Tudi pri visokih
ISO-občutljivostih se fotoaparat dobro
obnese in je konkurenčen tekmecem.
Glavno področje, kjer bo moral
Olympus še dohiteti druge, je avtomatsko ostrenje, saj v slabših svetlobnih razmerah začne delovati počasneje oziroma ne najde prave točke
ostrenja. Lahko bi recimo dodali na
objektive oziroma v fotoaparat možnost, da v ročnem načinu sporoči razdaljo, na katero je nastavljen. S tem
bi zelo olajšali ročno ostrenje. Kljub
temu je Olympusu uspelo narediti zelo
dober fotoaparat, ki ima pred konkurenco kar nekaj prednosti. Ali bo to dovolj
za prepričevanje kupcev, pa bomo še videli.

Fujifilm F40fd

M

edtem ko večina proizvajalcev stavi na
umirjevalnik slike, gre Fujifilm svojo pot
z visoko občutljivostjo. Model F40fd je zadnji iz
te serije, a po funkcijah je korak nazaj glede na
F31fd. Oblika je ostala podobna, kar pomeni,
da ga boste brez težav imeli vedno s seboj. Tudi
objektiv se ni veliko spremenil, 3x spremenljiva goriščnica je kar stalna praksa pri tej seriji.
Glavna novost je seveda večje število pik, ki
jih je po novem 8 milijonov. Kljub temu je snovalcem uspelo ohraniti kakovost slike, kar mar-

sikateremu drugemu proizvajalcu ne uspe. F40fd
je zopet čisto klasični kompaktni fotoaparat,
kajti v primerjavi z F31fd nima polavtomatskih
programov, ampak le avtomatske in scenske nastavitve. Med slednjimi je zanimiv način za fotografiranje ljudi, namreč naredi dva posnetka,
enega z ibliskavico in drugega brez nje. Katera
je boljša, lahko presodimo kasneje. Snemanje
videa Fujifilmu nikoli ni povzročalo težav, tudi
ta model zmore 640 x 480 pik pri 30 posnetkih
na sekundo. Žal pri tem ne moremo spreminjati
goriščnice, tako da se moramo znajti drugače.
Samodejno prepoznavanje obrazov je možnost,
na katero stavijo tako rekoč vsi, tudi Fujifilm.
Uporabna je predvsem pri fotografiranju ljudi
pred ozadjem, ki rado zmede avtomatsko ostrenje. Za konec pa še k umirjanju slike, ki ga F40fd nima, ima pa zato občutljivost ISO 1600, ki
je čisto uporabna. Seveda ni primerljiva z zrcalnorefleksnimi fotoaparati, a je veliko boljša, kot
pri večini drugih kompaktnih. Idealna bi bila
kombinacija obojega, a na tak fotoaparat bomo,
kot kaže, še čakali.
Fujifilmu je uspelo narediti spodoben kompaktni fotoaparat, ki bo kljub pomanjkanju
naprednejših funkcij zadovoljil tudi zahtevnejše uporabnike, na svoj račun pa bodo prišli tudi
tisti, ki jim je modna oblika pomembnejša od
vsebine.

Fujifilm S5 Pro

J

aponci imajo številko 4 za nesrečno, zato se
je marsikateri proizvajalec pri poimenovanju
svojih modelov preprosto izogiba. Med njimi je
očitno tudi Fujifilm, ki je v seriji S Pro skočil kar
na 5. Ali pa so menili, da je skok tako velik in
šteje za dodaten korak naprej? Vsi dosedanji fotoaparati so imeli za osnovo Nikonovo ohišje, S5
Pro ni izjema. Le da jim je tokrat končno uspelo
dobiti osnovo, ki je vredna notranjosti. Pri prejšnjih modelih je bil osnova za ohišje Nikon F65,
tokrat pa je kar enako, kot ga ima Nikon D200.
O njem nam ni treba zgubljati veliko besed, ker
med je najboljšimi, tako glede ergonomije kot
možnosti nastavitev. Vse pomembne funkcije
so hitro dostopne, v menijih pravzaprav nimamoj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

DIGITALNI SVET

novi fotoaparati

tudi preko 1.000
posnetkov na
eni poroki, je
to zelo dobrodošlo. Tudi
strahu, da bo
bela poročna obleka le
bela lisa ni.
Fujifilm S5
Pro je fotoaparat, ki
je bolj tržna
niša kot resen
konkurent drugim, in tisti, ki
vedo, kako ga izkoristiti, jim ne bo žal za nov model. Hitrost delovanja in predvsem novo spodobno ohišje so več
kot zadovoljiv razlog za nakup.
mo kaj iskati. Pograjamo lahko le preklopnik
za avtomatsko oziroma ročno ostrenje, ki se ob
nepazljivem rokovanju hitro premakne v način
ročnega oziroma stalnega ostrenja. Meni je v celoti posvečen nastavitvam slike in ga lahko nastavite po svojih željah. Med drugim zna S5 Pro
oponašati klasične fotografske filme, povečamo
mu pa lahko tudi dinamični obseg. Pri slednji
možnosti je opazna razlika predvsem v svetlih
delih, saj nimajo tako imenovanih prežganin.
K temu največ pripomore dodatna manjša pika,
ki zajame manj svetlobe in lahko s tem določi
vrednost. Tudi nastavitev fotoaparata je veliko,
podobno kot pri Nikonu D200. A da so snovalci vseeno kaj pustili, ima S5 Pro omejitev hitrosti na dva posnetka oziroma en posnetek na
sekundo. Z njim pač ne boste delali zahtevnejše
športne fotografije, ampak bo treba poseči po
hitrejšemu modelu. O kakovosti slike smo že
nekaj malega zapisali, zato je čas, da se ji polno
posvetimo. Tipalo ima res 12 milijonov pik, a
so v resnici podvojene, druga polovica odpada
na manjše pike, ki so poleg velikih in skrbijo za
povečan dinamični obseg oziroma predvsem za
svetle dele. 12 milijonov pik se sicer sliši lepo,
a v resnici je uporabnih le polovica, čeprav Fujifilm interpolira na to velikost. To sicer opravi
dobro, a je vidna razlika med takim in klasičnim
12-milijonskim tipalom, seveda v korist slednjega. Snovalci so na srečo krepko zmanjšali datoteko RAW, ki je bila pri prejšnem modelu velika
36 MB, sedaj pa znosnih 10 MB, če ne vklopimo povečanega dinamičnega obsega. S šumom
fotoaparat dobro opravi, tako da lahko brez težav slikate tudi pri višjih občutljivostih, do ISO
3200. Odlično se zna spopasti tudi s samodejno
izravnavo beline, kjer praktično nismo bili razočarani. Ko vse skupaj zaokrožimo, bistvenih
razlik med tem fotoaparatom in Nikonom D200
ni, razen seveda v tipalu in obdelavi posnetkov.
Poleg tega je D200 še cenejši, kar ni ravno voda
na Fujifilmov mlin. Glavna prednost je v sami
obdelavi posnetkov v fotoaparatu, kajti končni
rezultat v JPEG-u je zelo dober. Pravzaprav niti
ne potrebuje kaj dosti dodatne obdelave, in če
pomislimo na poročne fotografe, ki poslikajo

Sony DSC H9

piti dodatno (seveda dražjo) baterijo. Objektiv
je res pridobil nekaj milimetrov, a kar bi bilo za
marsikoga še posebej uporabno, lahko bi imel
širši kot. 31 mm je sicer veliko bolje kot 35, še
kak milimeter več ne bi škodil. H9 ima paleto
različnih možnosti za fotografiranje, zelo dobro
je poskrbljeno za video, ki je tekoč, prav tako
lahko spreminjamo goriščnico med snemanjem. Za ljubitelje posnetkov v temi ima poseben nočni način, s katerim lahko fotografirate
oziroma snemate v popolni temi. Ima namreč
svoj izvor infrardeče svetlobe, kar mu omogoča
pogled v čisti temi. Pri kakovosti slike lahko
zapišemo le to, kar že ves čas opozarjamo, z višanjem števila pik ta pada. Pod drobnogledom
je namreč možno opaziti šum že pri nižjih občutljivostih, ISO 3200 pa je bolj ali manj le
za zelo nezahtevne uporabnike. Tako novinec
kljub nekaterim izboljšavam ne prinaša revolucije. Vseeno pa je dovolj zanimiv in za prihajajoče počitniške dni dober spremljevalec ter
beležnik spominov. 

R

evolucija, ki jo je začel Olympus, se počasi širi tudi med drugimi proizvajalci. Drugače povedano,
12x spremenljiva goriščnica
je preteklost, sedaj so modi
vsaj 15x. S tem se ponaša tudi Sonyev novinec,
ki prinaša še eno novost
v primerjavi s predhodnikom − gibljiv zaslon. Ne
moremo ga sicer vrteti v
vse smeri, a že to, da si
ga lahko prilagodimo pri
fotografiranju iz ptičje
ali žabje perspektive, je
veliko. Oblika je ostala
klasična in ne izstopa od
drugih iz serije H. Ima pa
zato po novem litijevo baterijo namesto dveh AA,
kar je po eni strani dobro,
zaradi kapacitete, a za popotnike to pomeni, da morajo kuProizvajalec in ime
modela
Skupna ocena:
Razmerje cena/kakovost
Spletni naslov
Cena
Za
Proti
Tehnični podatki
Najvišja ločljivost
Ločljivost tipala in velikost
Objektiv (mm)
Razpon časa
Občutljivost ISO
Zaslonka
Pomnilniška kartica
Vmesnik
Teža
Baterije

Olympus
E-510

Fujifilm
F40fd

Fujifilm
S5 Pro

Sony
DSC H9

   
   
www.olympus.com
940 €
umirjevalnik slike
iskalo

www.fujifilm.com
320 €
kakovost slike
le 3x spremenljiva
goriščnica

www.fujifilm.com
1890 €
kakovost slike
cena

www.sony.com
539 €
goriščnica, možnosti
baterija, šum v sliki

3648 x 2736
10 M
bajonet Olympus
60 s−1/4000 s + B
100−1600
xD, CompactFlash
USB
490 g
Li ion

3296 x 2472
8 M, 1/1,6”
36−108 mm
3 s−1/2000 s
100−2000
f2,8−5,1
xD, SD
USB
181 g
Li ion

4256 x 2848
23 x 15,5 mm
bajonet Nikon AF
30 s−1/8000 s + B
100−3200
CompactFlash
USB
920 g
Li ion

3264 x 2448
8M, 1/2,5”
31−465 mm
30 s−1/4000 s
80−3200
f2,7−4,5
Memory Stick Duo
USB
440 g
Li ion

55

DIGITALNI SVET

Portrait Professional/MAX 5

Brez ličila, le nasmeh, prosim!
Ste se kdaj
spraševali, ali so
lepotice v oglasih
res tako lepe
ali jim pri tem
pomagajo maskerji,
fotografi in
oblikovalci? Koliko
je res naravne
lepote in koliko
je popravljanja z
računalnikom?
Piše : Alan Orlič Belšak
alan.orlic@mojmikro.si

S Photoshopom se da narediti čudeže, le nekaj znanja in veliko časa si je potrebno vzeti.
Seveda se da to narediti tudi v katerem od
drugih programov, a je potrebno še več časa.
Tu nastopi program Portrait Professional,
ki opravi to zamudno delo. Zasnovan je zelo
preprosto. Najprej izberemo portret, ki bi ga
radi popravili. Naslednji korak je označevanje
glavnih točk obraza, oči, nosu ter ustnic. Sledi
natančno nastavljanje teh točk, v naslednjem
koraku pa že imamo popravljeno sliko! Preostane nam le še poigravanje z detajli, recimo
Portrait Professional 5
Založnik: Anthropic Technology
Spletna stran: www.portraitprofessional.com
Cena: 50 USD
Za: Enostavna raba
Proti: Dnevna raba le za tiste, ki si s tem služijo
kruh.

56

določanje, koliko naj se oči svetijo, zglajenost
kože in poudarjenost ustnic. Vse to opravimo z
drsniki. Z obraza izgine večina gubic, koža po-

stane gladka in brez barvnih lis, program zna
popraviti tudi belino zob. Popravi tudi geometrijo obraza, ga po potrebi malo stisne ali razširi, rezultat je lepša oblika. Vse to je opravljeno
v, verjemite ali ne, dobri minuti. Če je na sliki
več oseb, ki bi jih radi popravili, lahko izberemo možnost popravljanja druge osebe oziroma,
če nam je rezultat všeč, ga shranimo.
Program je tako preprost, da ga lahko uporablja vsakdo, ne le tisti, ki imajo veliko izkušenj v programih za obdelavo posnetkov. Zanimiva je tudi cena, saj stane osnovna različica
le 50 USD, različica Max, ki ima to prednost,
da bere tudi datoteke RAW, pa slabih 100 zelencev. Snovalci so se namreč potrudili, da je
cena nizka in je tako program dostopen širokim množicam, a za to je treba plačati majhno
ceno − za obdelavo obraza se namreč poveže s
spletnim strežnikom, ki preveri licenco ter pomaga pri nastavitvah
za popravljanje obraza. Snovalci so nam
zatrdili, da program
pošilja le osnovno obliko obraza, brez bitne
slike, kajti drugo bi
bilo že zelo vprašljivo. Končni rezultat
je odličen. čeprav bo
marsikdo pripomnil,
da je preveč podoben
mladenkam iz oglasov
ali moških revij. Tako
mimogrede, program
dobro opravi tudi z
moškimi obrazi. A
nanj se ne zanašajte
preveč, če je fotografija slaba, Portrait
Professional ne bo veliko pomagal. Z malce truda pa lahko navdušite
svojo boljšo polovico in jo pomladite za nekaj
let. Če nič drugega, vsaj na fotografijah. 

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

GEEKFEST

(Nadaljevanje s strani 12)

iz sveta metamaterialov

Popfly

BOLJŠI
SILICIJEV LASER?
Šele leta 2004 je znanstvenikom uspelo
»prepričati« atom silicija, da odda foton,
pa čeprav so že dlje časa poznali postopek
oziroma tip laserja (Raman), ki je na kocu
to omogočil. Prej so preprosto mislili, da
iz silicija, ki je osnovni gradnik vsakega
mikroelektronskega vezja (čipa), laserja ni
moč narediti.
Laserji, ki jih dobite v trgovini in se več ali
manj uporabljajo za prikazovanje pik na
bolj ali manj primernih mestih, so iz polprevodnikov, ki električni tok pretvarjajo
v svetlobo (ko elektron zaradi toka zamenja orbito, se pri tem sproti foton). Takega
laserja iz silicija ni mogoče narediti. Edina
možnost je postopek, ko silicij obsevajo z
intenzivno svetlobo, zaradi česar začnejo
njegovi atomi nihati. Energijo nihanja pa
je moč spremeniti v fotone. Nastane tako

imenovana sekundarna svetloba, ki pa je
drugačne valovne dolžine od tiste, s katero so spodbudili njen nastanek. Zakaj
bi se sploh trudili? Odgovor je preprost.
Silicijev laser daje svetlobo uporabne valovne dolžine (ki jo je sicer težje pridobiti), pa še v čipe je tak laser preprosto
»vgraditi«.
Prvi silicijevi laserji niso dobro delovali,
dajali so zgolj impulze svetlobe in veliko
fotonov je absorbiral material sam, še preden so prišli iz njega. Zaradi absorpcije
so imeli težave s segrevanjem laserja. Že
leta 2004 je Intel izdelal silicijev laser,
ki je lahko oddajal nepretrgan žarek. To
so naredili tako, da so na »silicij« dodali
»svetlobni tunel« (wave guide ), ki je dovoljeval, da je svetloba skakala sem ter
tja in tako pridobila jakost (intenzivnost).
Na vsaki strani tunela je dioda, ki, ko je
vključena, »izsesa« iz tunela odvečne
elektrone, ki običajno motijo razširjanje
svetlobe.
Letošnji Intelov dosežek pomeni dodatno izboljšanje silicijevega laserja,
ki je energetsko učinkovitejši in hkrati
oddaja izjemno barvno čisto svetlobo
(svetlobo le iz ozkega intervala iz spektra valovnih dolžin) blizu infrardečega področja. Izboljšali so »delovanje«
svetlobnega tunela, tako da so njegove
površine prevlekli z materialom (borovo
fosfornatovo silicijevo steklo), ki preprečuje izgubljanje svetlobe in izboljšali
delovanje diod pri odstranjevanju odvečnih elektronov.

58

Na začetku je prazna delovna površina, na desni strani so nanizani dosegljivi bloki (izvori podatkov).

Srebrna
svetloba
in račke
Microsoftov Silverlight je osnova
spletne storitve Popfly, ki že vzbuja
veliko pozornosti, čeprav je šele v
alfa različici.
Piše : Jan Kosmač
jan.kosmac@mojmikro.si

A

dobov Flash je povsod tam, kjer znotraj spletnega brskalnika potrebujemo večpredstavnost in interaktivnost. Microsoftov Silverlight je isto,
le da so nekaj bistvenih delov razvojnih orodij
izdali pod licenco Shared Source, kar pomeni,
da lahko programerji zanj izdelujejo aplikacije
v katerem koli programskem jeziku. Silverlight
je osnova spletne storitve Popfly

KAJ JE POPFLY

Poplfy je trenutno v alfa različici, a iz te je
že mogoče sklepati o zmogljivosti tehnologije
Silverlight. Omogoča kanaliziranje, združevanje in mešanje virov spletnih vsebin (mashup
spletne strani ali aplikacije) skozi filtre, ki jih
uporabnik sam določi. Glede tega je Popfly
podoben Yahoojevi storitvi Pipes, le da ponuja atraktivnejše 3D-okolje. Uporabnik ima
na voljo 25 MB pomnilnika in poleg »sestavljenk« lahko izdeluje tudi spletne strani (web
page creator). Morda najbolj bistvena pri vsej
zadevi je želja po vzpostavitvi spletne skupnosti uporabnikov, ki se znotraj Popflya zabavajo
in izmenjujejo svoje stvaritve.

PREPROST VMESNIK

Uporabniški vmesnik je enostaven, saj malce
spominja na Windows Visto, oblikovanje spletne strani pa deluje po načinu »kar vidite, to dobite«, s poudarkom na enostavni uporabi. Večina dela poteka preko načina povleci in spusti,
tako da je uporabniku prepuščeno na eni strani
veliko svobode, na drugi strani pa mu omogoča
izdelavo spletne strani tudi v primeru, ko se mu
o jeziku HTML še sanja ne. Podobnih čarovnikov, storitev za oblikovanje spletnih strani je v
spletu veliko. Popfly ni edina, pa tudi verjetno
najboljša ne. Smisel storitev dobi, ko želimo
narediti sestavljanko − mashup.

Kaj je mashup
Sestavljanka ali po angleško mashup je spletna stran, aplikacija ali dodatek (gadget), ki
prikazuje oziroma manipulira s podatki, pridobljenimi iz različnih virov podatkov.

KAKO SESTAVLJAMO

Tudi pri mashupu, torej sestavljanki, je poudarek na preprosti izdelavi, brez znanja programiranja. A saj veste, kaj pravijo Američani: ni
zastonj kosila, vse ima svojo ceno! Podobno velja
tudi tu. Nič ni tako enostavno, da ne bi zahtevalo vsaj nekaj znanja. Tudi v konkretnem primeru
morate vedeti, kaj želite narediti. Na desni strani so nanizani dosegljivi izvori podatkov v obliki
3D-kock, ki jih povlečete na osrednje delovno
polje in nato med njimi rišete relacije. Te povedo, kakšno funkcijo bo sestavljanka izvajala.
Za ilustracijo vzemimo primer, ki ga korak za
korakom predlaga storitev. Najprej povlečete blok
Twitter − to je spletna storitev, ki vrne nekaj zadnjih sporočil uporabnikov (kaj so povedali). Sledi
blok VirtualEarth, ki naj bi prikazal, kje je uporabnik, ki je sporočilo poslal. Potreben je še blok
GeoNames, ki zna iz podatkov prvega izračunati
geografske podatke, ki jih potrebuje drugi. Vse, kar
je še treba storiti, je povezati bloke med seboj in
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007



Popfly

Spletna povezava:
www.popfly.com

Na delovno površino prenesemo potrebne bloke …

preveriti pravilnost povezav, rezultat pa
vidimo na zemljevidu.
Je res tako enostavno? Dejali smo,
da Popfly zahteva od uporabnika predvsem to, da ve, kaj želi storiti. Vedeti
mora tudi, kako zadeva deluje. Blok je
namreč le črna škatla, ki ima vhode
(prek njih dobi podatke) in izhode (iz
njih daje podatke). Če blok zahteva
vhodne podatke, pa mu tega niste zagotovili, se znotraj njega prikaže opozorilni znak (klicaj). Pogledati morate,
kaj mu manjka. Enostavno povečate
blok in prek spustnih menijev optimirate njegovo dejanje. Blokov je več,
eni »dobavljajo« podatke z različnih
spletnih mest, drugi spreminjajo ali
filtrirajo podatke, tretji pa izvajajo določeno nalogo (na primer prikaz fotografij na navidezni krogli).

POMEMBNA JE IDEJA

... jih med seboj povežemo ...

Oblikovanje sestavljanke je enostavno, kar je po svoje dobro. Ideja je
namreč tisto, kar odlikuje izdelek. V
konkretnem primeru to pomeni, da
dobre ideje zaradi neznanja ne bodo
več ostale neuresničene. Omejitev sta
le domišljija in kreativnost uporabnikov, kako dobra je njihova ideja, pa
bodo prek možnosti glasovanja povedali vsi drugi uporabniki Popflya.

Kako zadevo uporabiti?
Najprej se morate prijaviti na
čakalni seznam in počakati, da
vas povabijo med preizkusne
uporabnike. Šele nato lahko pogledate, ali vam je zadeva všeč!
... in rezultat je pred nami.

GEEKFEST

iz sveta metamaterialov

BREZ ODBIJANJA
SVETLOBE!

Neželen odboj (refleksija) svetlobe omejuje zmogljivosti naprav, kot so na primer
sončne celice, leče fotoaparatov in OLEDdiod. Pri ploskih monitorjih se veliko svetlobe zaradi odboja ujame v notranjosti,
zaradi česar je zaslon manj energetsko
učinkovit. Pred kratkim sta institut RPI
(Rensselaer Polytechnick) in podjetje Crystal s skupnimi močmi razvila prevleko iz
nanostrukture (metamaterial), ki skoraj v
celoti odpravi odboj svetlobe. Drugače kot
običajnejše prevleke (na primer tiste na
sončnih očalih), ki preprečujejo odboj svetlobe ozkega dela valovnega spektra (ene
barve), nova prevleka preprečuje odboj na
širšem svetlobnem spektru (skoraj ves
vidni spekter in del infrardečega spektra)
in iz več smeri oziroma večjega vpadnega
kota svetlobe.
Da bi naredili manjšo refleksijsko površino, so strokovnjaki izdelali večplastno porozno prevleko, ki svetlobi olajša prehod iz
zraka v trden material oziroma obratno pri
LED-diodah. Pri prvem primeru vsaka naslednja plast nekoliko bolj lomi svetlobo,
pri drugem pa ravno nasprotno, nekoliko
manj. Plasti prevleke sestavljajo nanovalji
(angl. nanorods), kako lomijo svetlobo, pa
je odvisno o kota, pod katerim so ti postavljeni. Prva plast prevleke ima lomni
količnik 1,05, kar je blizu količnika zraka,
vsaka naslednja pa nekoliko več, tako da
je količnik zadnje nekoliko nižji od količnika snovi, na kateri je prevleka (aluminijev
nitrit, na katerem so prevleko poizkusili,
ima količnik 2,05). V konkretnem primeru
ima prevleka pet plasti.

Blok povečate, če želite spreminjati njegove nastavitve!



59

GEEKFEST

tehnologije v vozilih

Šesti čut na cesti
Preidimo iz teorije v prakso! Na Madžarskem smo preizkusili delovanje
sistema za komunikacijo med avtomobili, pa tudi med avtomobili in
obcestno infrastrukturo. Ni kaj, vse skupaj prav zares deluje. Že danes. Do
dejanskega začetka uporabe v vsakdanjem prometu je vseeno še dolga pot.
Piše : Boštjan Okorn
bostjan.okorn@mojmikro.si

PROBLEM

Na cestah se vsakodnevno ubije več kot tisoč
ljudi, kar sicer le redke gane, a to kruto številko je
treba čimprej zmanjšati. Ker smo ljudje bolj kot
ne egoistična bitja in se preredko vedemo racionalno in razumno, v povečanem prometu boljših
rešitev od sodobne infrastrukture skorajda ni več.
Z najrazličnejšimi sistemi je mogoče predvideti,
da bo na cesti prišlo do težav in nanje opozoriti
voznike pravočasno in predvsem na pravi način.
Da bo novi sistem uporaben, mora biti vdelan
v čimveč vozil. Prav zato tudi največji optimisti
ne predvidevajo, da bi ga začeli redno uporabljati
prej kot v letu 2012. Do takrat si bodo v okviru
številnih projektov, ki jih izvajajo na temo komunikacije v cestnem prometu po vsem svetu,
prizadevali predvsem doseči standardizacijo
vmesnikov in opreme, ki bi jo nato začeli vgrajevati v vse novo izdelane avtomobile.

V2V

General Motorsov projekt V2V (Vehicle to
Vehicle) je torej le eden od mnogih, a hkrati dobro nakazuje, kaj vse se bo v prihodnsoti dogajalo med vožnjo. Prva naloga razvijalcev je čimbolj
zmanjšati vpliv najrazličnejših sporočil na zbranost voznika. Zato je sistem inteligenten in začne opozarjati šele, ko se avtomobil zares približa
nevarnemu odseku.
Glavni gradnik sistema je osrednja enota, v kateri se zbirajo vse informacije, pridobljene s strani
drugih vozil in cestne infrastrukture. Prav ste prebrali: osrednjega sistema v projektu V2V ni, vse
se dogaja na cesti, komunikacija poteka priložnostno (ad hoc), med posameznimi udeleženci, ki
informacijo nosijo s seboj, dokler je to potrebno.
Za prenos podatkov je uporabljen standard wifi, a se hekerji ne smete veseliti prekmalu: jasno
je, da v avtomobile ne bodo vgrajevali podpore
že znanim protokolom a, b ali g, ki jih uporabljamo za povezovanje v računalniška omrežja, pač

60

pa bo šlo za bolje varovan in zaščiten protokol
802.11p. Poleg tega bo moral imeti vsak avtomobil vdelan sprejemnik GPS, saj je ugotavljanje lokacije bistveno pri določanju, kakšno opozorilo bo posredovano vozniku.

V2V pa avtomobila komunicirata med
seboj, ob nameravani spremembi smeri pa
sistem ugotovi, da brez nezgode ne bo šlo in na
to voznika opozori z lučko na vratih v višini zunanjega vzvratnega ogledala (na notranji strani,
seveda). Vozniku ob tem zavibrira sedež na strani, kamor je želel zaviti.

PREIZKUS

Da bi novinarjem čimbolj plastično prikazali,
kako sistem deluje, so pri General Motorsu razvili sedem scenarijev, ki ponazarjajo vsakodnevno
dogajanje na cestah. Sistem je deloval v štirih
avtomobilih znamk, ki sodijo pod okrilje General Motorsa, ustrezne oddajnike so postavili še na
simulirano gradbišče in z njimi opremili policijsko vozilo.
Prikaz delovanja smo začeli z opozorilom na
mrtvi kot. Kdor vozi avtomobil višjega razreda,
morda takšno opozorilo že pozna, a gre v tem primeru za sistem, ki je vdelan v avtomobil in (denimo s kamero) zaznava, ali je ob njem še kakšno vozilo. Pri opozarjanju na mrtvi kot v okviru

Ne ravno vsakodnevno, a prav lahko se vam
na poti zgodi, da šele tik pred zdajci ugotovite,
da avtomobil pred vami na cesti stoji – denimo
zaradi okvare. Tudi v tem primeru lahko komunikacija med voziloma prepreči nalet: voznika
opozori z zvočnim signalom, grafiko na zaslonu
in vibriranjem sprednjega dela sedeža. Na oviro
je avtomobil pozoren že dosti prej, saj mu informacijo prenesejo nasproti vozeči. Tu bi lahko izkoristili tudi podatke s tipal, ki so v avtomobilih,
denimo zavornega sistema ABS, saj se ta navadno vključi ob močnem zaviranju zaradi nenadejanega zastoja na cesti.
Podobno bi se obnesel tudi signal s tipal, ki
skrbijo, da sistem za nadzor stabilnosti ESC (ponavadi ga označujemo tudi z ESP) prepreči zdrs
vozila. V običajnih okoliščinah se ESC vključi
ob prehitri vožnji skozi ovinek, lahko pa tudi
zaradi spolzkega ali ledenega cestišča – v tem
primeru bi bili nasproti vozeči avtomobili hitro
obveščeni o lokalni nevarnosti (ne pozabimo, v
avtomobilih so predvideni sprejemniki GPS), to
informacijo pa bi nato prenesli še do tistih vozil,
ki se vozijo v isti smeri kot vozilo, ki je imelo
težave s stabilnostjo.
Zanimiv je bil prikaz delovanja sistema, ko je
v bližini avtomobila vozilo s prednostjo (rešilno, policijsko ali gasilsko vozilo). Že res, da nanj
opozarja vključena sirena, a dejstvo je, da se
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

GEEKFEST

tehnologije v vozilih

NA KRATKO

mnogo voznikov zmede, ker ne vedo natančno,
od kod prihaja zvok. Če vozila komunicirajo med
seboj, to ni težko ugotoviti: smer prihoda in oddaljenost vozila s prednostjo se zariše na zaslon in
voznik lahko sam oceni, kako hitro oziroma ali se
sploh mora umakniti.
Kot dodatek smo se lahko zapeljali še po simuliranem gradbišču, na katero smo bili pravočasno obveščeni (pa čeprav je bilo za ovinkom),
na zaslonu se je točno zarisalo, da se bo treba premakniti na sosednji voznik pas, ob tem je bila
dodana informacija o veljavni omejitvi hitrosti.
Predvsem pred gradbišči se dostikrat dogaja, da
prihaja do nenadnih zastojev, zato ni bilo odveč
preveriti, kaj se zgodi, ko vozniki pred teboj začnejo divje zavirati. Postopek je podoben kot
pri na voznem pasu ustavljenem vozilu: sistem
opozori zvočno in na zaslonu, doda vibriranje
sprednjega dela sedeža, hkrati pa začnejo utripati zadnje luči spredaj vozečega (ali že stoječega)
vozila. Informacij, da gre nekaj narobe, je torej
več kot dovolj, njihovo neupoštevanje pa skoraj
neopravičljivo.

PRIHODNOST?

Ob vse večjem prometu in vse bolj raznolikih
udeležencih se postavlja vprašanje učinkovitosti
tovrstnih sistemov. Vedeti namreč moramo, da
vse skupaj ne bo poceni, hkrati pa se bodo morale
avtomobilske tovarne potruditi in takšen sistem
vgraditi tudi v najcenejša vozila, kar pomeni, da
ga končnim kupcem ne bodo smele prav drago
zaračunavati. Seveda bo najprej treba določiti
skupne standarde, saj bo morala komunikacija
brez težav potekati med vsemi avtomobilskimi
znamkami, vključiti se bodo morali tudi izdelovalci (ob)cestne opreme.
Projekt V2V bo v prihodnjih mesecih zaživel
na običajnih cestah v okolici Frankfurta, kjer
bodo med trajanjem preizkusa sodelovali tudi z
lokalnimi radijskimi postajami in tako zagotovili
javno obveščanje tudi tistim, ki sistema nimajo. Tako bi avtomobili z V2V lahko poročali o
dolžini kolone, nevarnosti naleta, slabih voznih
razmerah (megla, spolzko cestišče in podobno),
seveda pa bi v tem primeru za realno obveščanje
potrebovali podoben signal z več avtomobilov,
saj bi le to lahko zagotovilo točnost informacije.
Verjamemo, da bodo po koncu testiranja objavili
izsledke, takrat pa bomo tudi bolj natančno izvedeli, kdaj in kako se bodo lotili projekta komuniciranja med vsemi avtomobili.



Za še več podatkov (in udobja)

Check Temp dodatno obvešča potnike v avtomobilu že dovolj časa, da so zdaj razvili tretjo
generacijo naprave, ki je navzven razpoznavna
predvsem z zaslonom – ta zdaj lahko sveti v
beli, modri, rdeči ali zeleni barvi. Vse skupaj
meri 5 cm v širino in 3,35 cm v višino, zato
naj bi bilo prostora za zaslon dovolj na vsaki
armaturni plošči. Poleg prikaza temperature v
notranjosti in zunanjosti avtomobila (zdaj tudi
z zvočnim in vidnim opozorilom na nevarnost
poledice) zna Check Temp III prikazati uro in
datum, ima osnovne funkcije potovalnega računalnika, zelo zanimiva pa bi bila lahko funkcija samodejnega vklopa/izklopa sicer ročne
klimatske naprave. Prav zato velja biti pazljiv
pri vgradnji in jo prepustiti strokovnjaku.

Pametni telematski sistem
v sodobnih Toyotah

Na Japonskem lahko kupci Toyotinih avtomobilov naročijo novo telematsko storitev, ki
so jo poimenovali G-book mX. Gre za nadgradnjo dosedanjega sistema, ki med drugim
omogoča samodejno posredovanje spremenjenih podatkov zemljevidov v avtomobilske
navigacijske sisteme. Hkrati omogoča predvajanje prometnih informacij iz drugih vozil,
ki uporabljajo novo storitev. Storitev je na
voljo v dveh različicah. Osnovna je brezplačna in standardno priložena novemu navigacijskemu sistemu s trdim diskom, profesionalna pa ponuja še dodatne storitve, denimo
varnostno in pogovor z operaterjem. V obeh
primerih Toyota zagotavlja zemljevide teden
dni po odprtju nove cestne smeri, pri profesionalni različici se nadgradnja izvede samodejno. Pozneje bodo dodali tudi možnost
prenosa posodobljenih podatkov ne samo
neposredno v avtomobil (za to uporabnik potrebuje povezavo v mobilno omrežje), pač pa
tudi v računalnik, od koder bi jih uporabnik v
sistem prenesel na disku CD. G-book mX vsebuje še podporo bluetoothu in glasbeni paket
G-sound z 900 prednaloženimi skladbami, ki
so na voljo takoj, ko uporabnik naloži kodni
ključ. Pri Toyoti načrtujejo, da bodo G-book
mX kmalu ponudili še na Kitajskem, o Evropi
pa trenutno še ne govorijo.

navzven ni kazal kakšne posebnosti. Podroben pogled pa je razkril nekaj, zaradi česar
bi večina hitro odskočila s ceste za kakšno
čimbolj trdno ograjo: v avtomobilu ni bilo nikogar! Junior, kot so vozilo poimenovali na
stanfordski univerzi, se je kljub vsemu lepo
izkazal: trikrat se je samostojno peljal do
vnesenega cilja, na poti pa je lepo upošteval
pravila v križišču, kjer imajo vse smeri znak
stop. Seveda se študentje in njihovi profesorji projekta niso lotili samo za lastno zabavo,
pač pa predvsem za sodelovanje na posebni
dirki Urban Challenge, na kateri lahko nastopajo samo vozila brez človeške posadke. Projekt naj bi pripeljal do varnejših avtomobilov,
ki bi se znali sami
prilagajati trenutnim razmeram na
cesti. Znanstveniki že razmišljajo,
da bi to dodobra
spremenilo temelje družbe, a tudi
omogočilo
bolj
optimalno vožnjo
od točke A do točke B. V Juniorja
so vgradili podobno tehnologijo
kot pred dvema
letoma v njegovega predhodnika: samostojnega
premikanja
je
sposoben po zaslugi sprejemnika
GPS in številnih laserjev, kamer in druge
opreme. Seveda so zdaj vse skupaj dodobra
izpopolnili: laserji (vdelanih je osem sistemov Lidar) vidijo dlje, tisti na strehi celo 100
metrov naprej, podatke obdelujeta dva Intelova 2,3 GHz procesorja s po štirimi jedri.
Podatki z natančnega sprejemnika GPS so
dopolnjeni s tipali, ki merijo zavrtljaje koles
in določajo smer premikanja – vse skupaj
omogoči, da je Juniorjev položaj določen na
30 cm natančno. Pomembna novost je večja
inteligenca, ko je treba obdelovati podatke iz
okolice, kot so križišča ali drugi udeleženci v
prometu. Vdelanih je približno 500 različnih
verjetnostnih algoritmov, ki na osnovi podatkov s tipal v manj kot 300 milisekundah
zagotovijo izvedbo najboljše možne operacije v danem trenutku. To je dovolj hitro za
upočasnitev vožnje ali zamenjavo voznega
pasu, če se pred Juniorja vrine drugo vozilo.
Juniorja bodo naslednjič preizkusili oktobra,
tekmovanje Urban Challenge pa bo v začetku
novembra letos.

Glej, mama, kar brez voznika!

Volkswagen passat, ki se je oni dan vozil po
parkirišču v kalifornijskem Mountain Viewu



61

GEEKFEST

ideje za podjetja prihodnosti

Med genialnostjo
in norostjo

Piše : Esad Jakupović
esad.jakupovic@mojmikro.si

M

ed informacijskimi tehnologijami,
ki jih raziskovalci stalno razvijajo,
obstajajo tudi takšne, ki jih imajo
eni za brezplodne in nesmiselne,
drugi pa za pametne in obetavne. Nekatere
takšne zamisli, ki nihajo med neumnostjo in
genialnostjo, obljubljajo, da bodo pretresle
temelje podjetij bližnje prihodnosti. Nenavadne tehnološke ideje, od katerih njihovi
iznajditelji ali razvijalci pričakujejo, da bodo
premaknile meje verjetnega, hitro pritegnejo
našo radovednost, njihovi predlagatelji pa postanejo predmet občudovanja ali tudi posmeha.
Ko poskušajo s čudnimi idejami reševati velike
probleme stvarnega sveta, se takšni »svobodni misleci« pogosto gibljejo po zelo ozki vrzeli
med čudaškim in vizionarskim. Ko pa njihove
»nore« zamisli potrdi tehnološki napredek, ki
preoblikuje naše pojmovanje sveta, se nezaupanje pretvori v občudovanje.
Inovativne ideje, ki prinašajo napredek, ko
jih uporabimo za scenarije resničnega sveta,
potiskajo naprej informacijske tehnologije kot
industrijo v stalni aktivnosti, vrenju in plimovanju. Seveda ne prinaša vsaka revolucionarna
zamisel novega plamena v IT. Toda na vsak ducat »izpahnjenih« idej, kot je pomnilniška naprava, zasnovana na papirju, ki naj bi na veli-

62

V IT-svetu obstaja vrsta zamisli,
namenjenih podjetjem prihodnosti.
Nekateri jih imajo za neumne, drugi za
genialne. Kaj o najbolj znanih tovrstnih
idejah pravi današnja znanost?
kosti DVD-plošče hranila do 450 GB podatkov
po desetkrat nižji ceni in bi namesto računanja z
enicami in ničlami uporabljala geometrijske oblike in barve, pride tudi kak ARPAnet in znova
napiše zgodovino informacijskih tehnologij, temelječih na internetu. Devetim idejam, o katerih pišemo, je skupno, da so namenjene tudi ali
ravno podjetjem in so bile ali so še zmeraj predmet čudenja in dvomov. Kljub temu je mogoče,
kot bomo videli, »podjetniški potencial« vsake
od njih oceniti tudi z vidika znanosti.

nalništvo najdlje ohranilo. V IBM-u so začeli tovrsten program v šestdesetih letih in ga prekinili
kakih 20 let pozneje. Na Japonskem je ministrstvo za trgovino in industrijo začelo razvijati
superprevodni glavni računalnik v devetdesetih
letih in projekt opustilo nekaj let pozneje. V
obeh programih je raziskovalcem uspelo priti do
delovnih frekvenc reda nekaj gigahercov.
Kljub temu so sanje ostale v obliki programa
HTMT (Hybrid Technology Multi-Threaded),
v katerem so izkoristili napredek na področju suprevprevodne hitre enofluksne kvantne logike,
ki naj bi pripeljala do delovnih frekvenc reda 100
GHz. V predloženi arhitekturi NUMA (Non-

SUPERPREVODNO RAČUNALNIŠTVO

Superprevodno vezje brez trenja in ustvarjanja toplote bi delovne frekvence procesorjev za
vselej osvobodilo pritiska segrevanja. Toda kdo
ima toliko denarja, da bi hladil vezje s tekočim
helijem? Še huje, kako bi ustvarili skrajno zapletene sheme, nujne za povezovanje takšnega vezja s komponentami računalnika, delujočega pri
sobni temperaturi? Od vseh zamisli, predlaganih
v zadnjih 50 letih, se je superprevodniško raču-

Zaenkrat daleč od uporabe:
Superprevodniški čip za kvantni računalnik
z več sto kvantnih bitov podjetja D-Wave.
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

GEEKFEST

ideje za podjetja prihodnosti
Uniform Memory Access) so pri iskanju zmogljivosti reda petaflopsov uporabljali superprevodne
procesorje in polprevodne predpomnilnike, polprevodne predpomnilnike cryo-SRAM (statični
RAM), polprevodni glavni pomnilnik DRAM
in optično holografsko skladiščenje. Glavni
problem je bil delovni cikel, ki je bil krajši od
časa, potrebnega za prenos signala skozi celoten
čip. Torej ne pričakujte hitrih koristi od superprevodnega računalništva, razen če ste agencija
NSA (National Security Agency), ki je zahtevala 400 milijonov dolarjev za razvoj prototipa,
zasnovanega na HTMT. Potencialna korist za
podjetja pa je zaenkrat enaka ničli.

POLPREVODNIŠKI
TRDI DISKI

Mnogi so imeli polprevodniške pomnil- Pohod
niške naprave – tako SSD
tiste, zasnovane na diskov:
RAM-u, kot tudi 1,8-.palčni
tiste, temelječe na polprevodniški
bliskovnem (flash) 32 GB trdi disk
pomnilniku NAND podjetja Sandisk
–za potencialno dobro zamenjavo za konvencionalne trde diske,
čeprav so spet drugi o tem dvomili. Njihova
integracija v IT pa bo mogoča šele takrat, ko bo
ta tehnologija razvila ves potencial in postala
»glavni tok« (mainstream). V zadnjem desetletju sta Ahilova peta naprav, temelječih na
zunanjem pomnilniku samo za branje (RAM),
neobstojnost podatkov v pomnilniku in visoki
stroški proizvodnje. Mnogi prihajajo s standardnim pomnilnikom DIMM (Dual In-line
Memory Module), baterijami in morebiti trdim diskom, pri čem je vse povezano na vodilo
SCSI. Naprednejši modeli lahko brez napajanja
delujejo dovolj dolgo, da se podatki z RAM-a
prenesejo na zunanje diske brez izgub. Pri teh
zelo dragih napravah lahko zdaj pričakujemo
izboljšanje hitrosti, zaradi katere je doslej izgubljala boj s hitrejšimi diski SCSI in SAS.
Podobno kot pri polprevodniških napravah,
zasnovanih na bliskovnem pomnilniku, so ostale zgodnje težave– nizka hitrost zapisovanja in
omejeno številko zapisov po sektorju. Napredek v
bliskovnih tehnologijah je slabosti zmanjšal. Naprave, zasnovane na NAND-u, zdaj prihajajo v
velikostih, ki omogočajo uporabo za prenosne računalnike in celo strežnike. Najnovejša ponudba
Samsunga in nekaterih drugih proizvajalcev vključuje SSD (polprevodniške disk) pogone v velikosti 32 GB in 64 GB. z vmesniki IDE in SATA.
S ceno 1800 dolarjev za različico 32 GB zaenkrat
niso poceni, a se bodo cene s povečevanjem proizvodnje precej znižale. Hitrosti takšnih trdih diskov
niso niti blizu svojim zelo hitrim tekmecev RAM,
a je hitrost branja dokaj višja kot pri standardnih
trdih diskih. Diski SSD sicer še niso pripravljeni
za širitev po podjetjih, kot se nekaterim zdi, a so
vendarle bližje, kot menijo dvomljivci.

Ideja
avtonomnega
računalništva:
V kompleksnih
heterogenih
sistemih lahko
samostojno
delovanje zmanjša
rastoče število
človeških napak in tudi stroške lastništva.

lo za računalniške ekvivalente srčnega utripa,
telesne temperature in drugega − tako je IBM
opisal zadevo, ko je leta 2001 predstavil svojo
pobudo avtonomnega računalništva. Od štirih
stebrov ideje – samokonfiguriranja, samooptimiranja, samozaščite in samozdravljenja
– je to zadnje spodbudilo največ govoric.
Zamisel je bila, da bi IBM posul s čarobnim prahom avtonomnega računalništva vrsto svojih izdelkov, ki
bi potem delovali skupaj, s ciljem
zmanjšanja stroškov vzdrževanja in
optimiranja uporabe podatkovnega središča
brez posegov človeka.
V IBM-u še zmeraj zanikajo, da je avtonomno računalništvo mrtvo. Verjetneje je, da vas
bodo prepričali, da so njihova izboljšanja izdelkov (DB2, WebSphere, Tivoli) ali standardov
(Web Services Distributed Management, IT
Service Management) pravzaprav del razvoja s
stopnjevanjem avtonomnosti. Če pa bomo po-

gledali globlje, bomo videli tudi izdelke, kot je
IBM-ov Log and Trace Analyzer, ki bi jih res
težko povezali z avtonomnim delovanjem. V
bistvu je virtualizacija ukradla dober del vrednosti pobude avtonomnega računalništva, na
primer optimiranje virov ali učinkovito upravljanje navideznega strežnika. Vse to pa še zmeraj
vključuje človeka. No, roko na srce: ali bi sploh
katero podjetje dovolilo resnično avtonomnost
podatkovnega središča?

ENOSMERNO NAPAJANJE

Inženirji podatkovnih središč si že dolgo prizadevajo zmanjšati izgubo energije, do katere
prihaja pri pretvarjanju izmeničnega toka, ki ga
imamo v steni, v enosmerni tok, ki ga uporablja
naša elektronika. Izguba je pogosto dvojna: prvič
pri poganjanju opreme, v kateri prihaja do segrevanja oziroma sproščanja toplote, in drugič pri
poganjanju opreme za hlajenje. Nekateri vidijo
rešitev v ustvarjanju osrednjega napajanja, ki bi
zagotavljalo enosmerni tok za omare računalnikov. Ali bi izključitev pretvornikov zares pomenila varčevanje? Raziskovalci oddelka za energijo
pri Nacionalnem laboratoriju Lawrence Berkeley so naredili prototip omare računalnikov, ki
jih je poganjal enosmerni tok s napetostjo 380
V. Sistem je porabil 15 odstotkov manj energije
kot ekvivalent zelo učinkovitih strežnikov.
Prihranek v podjetjih bi bil še večji, ko bi
bili zamenjani starejši modeli. Pravzaprav bi
bil prihranek še večji, ker bi se za 15 odstotkov

AVTONOMNO RAČUNALNIŠTVO

Podatkovno središče z lastnim umom ali, še
natančneje, z možganskim deblom, ki bo skrbe-

63

GEEKFEST

ideje za podjetja prihodnosti
Varčevanje
z energijo:
Sodobni sistem
za napajanje
računalnika z
enosmernim
tokom

zmanjšale tudi potrebe po hlajenju. V drugih
raziskovalnih središčih razvijajo tudi druge postopke varčevanja z energijo. Ena rešitev je sistem, sestavljen iz mreže solarnih panelov na
strehi, in računalniške strojne opreme, napajane
z enosmernim tokom. Tako so zmanjšane izgube energije pri pretvarjanju sončne energije
v izmenični tok in potem znova v enosmerni v
sami računalniški opremi. Sistemi za enosmerno napajanje računalnikov so očitno rešitev, ki
zmanjšuje porabo energije.

HOLOGRAFSKO SHRANJEVANJE
PODATKOV

Današnje fantazije o terabitnem obesku na
vratu postajajo resničnost jutrišnjega dne po
zaslugi pomnilnika s »spremembo faze« (phase-change) in holografskega shranjevanja.
Tehnologija shranjevanja podatkov na podlagi

dvoslojne optične pogone in neposredno uvedli
holografske pomnilnike. In-Phase že ponuja inženirske prototipe holografskih plošč s 60-krat
večjimi kapacitetami od današnjih plošč DVD.
Uvedba 3D-optičnega shranjevanja napoveduje
novo obdobje pošiljanja kopij celotnih podjetniških podatkovnih zbirk. Lahko si zamislimo,
kaj vse bo prineslo holografsko shranjevanje
na področju uporabe osebnih podatkov, kjer
bo lahko ID- kartica vsebovala, na primer, vse
medicinske podatke. Ne glede na to, katera tehnologija bo prišla prva, bodo podjetja od obeh
imela ogromne koristi.

RAZVOJ UMETNE INTELIGENCE

Malo je izrazov s tolikšnim čustvenim in tehnološkim pomenom, kot je umetna inteligenca
(artificial intelligence – AI). Medtem ko pisatelji znanstvene fantastike raziskujejo metafizične
meje umetne inteligence, raziskovalci prinašajo
praktične rezultate. Morda nimamo robotov
za vsa opravila, imamo pa mobilne telefone,
ki se odzivajo na naš glas, podatkovna orodja,
ki optimirajo celotna podjetja, in tisoče drugih merljivih vplivov računalniških izboljšav z
umetno inteligenco na celovito delovanje podjetij. Umetna inteligenca sama po sebi ostaja
neobvladljiva, je pa definiranje njenega mesta
na lestvici podjetniške uporabnosti pravzaprav
odvisno od mesta, na katerem si zastavimo cilje. Medtem ko so računalniki omejeni na uporabo predlog in natančno določenih teoremov
za skupine podatkov z natančnimi definicijami,
so postali zelo »izkušeni« v uporabi statistike za
ocenjevanje sveta. Čeprav programska oprema
za prepoznavanje glasa še ne zmore poslušati
resničnih sporočil, karkoli naj to bilo, vedo, da
določeni obrazci zvoka in frekvenc skoraj brez
izjem ustrezajo posamezni besedi.

Prihaja na trg: Holografski pogon Tapisery
200R s 405 nm laserjem in hitrostjo prenosa
20−160 Mb/s ter medij velikosti 13 cm s
kapaciteto 300 GB in trajanjem 50 let

spremembe faze, ki jo razvijajo podjetja In-Phase Technologies, IBM, Macronix in Qimonda,
bo prinesla okrog 500-krat večje hitrosti in red
velikosti, manjši od tradicionalnih »plavajočih
vrat« bliskovne tehnologije. Medtem ko bliskovni pomnilnik vključuje ujetje elektronov,
pomnilnik s spremembo faze doseže svojo hitrost
s segrevanjem zmesi halogenida, spreminjajoč se
iz kristalnega stanja v amorfno. Tehnologija se
utegne pokazati kot kritična za vdelane računalniške aplikacije, saj je degradacija pomnilniških celic prisilila razvijalce naprav k dodajanju
dragega NVRAM-a, to je neobstojnega RAM-a
(NV prihaja od besede nonvolatile – neobstojen) s ciljem shranjevanja informacij o konfiguraciji, da ne bi tvegali prezgodnjih napak bliskovnega pomnilnika.
Takšna razvita tehnologija lahko pripelje do
dramatičnega zmanjšanja cen naprav in razvoja novih zmožnosti, pomembnih za podjetja.
Holografski spomin pa lahko spremeni naš pristop do optičnih plošč CD in DVD tako hitro,
da bodo podjetniški arhivi preskočili počasne

64

Uporaba inteligence: Integrirani
diagnostični sistem (IDS) zbira podatke
v realnem času iz različnih virov, kot so
sistemi za diagnostiko na letalih, zapisi o
intervencijah, podatki o razpoložljivosti
delov in podobno, s čimer tehnikom
pomaga pri popravkih.

Raziskovalci so prej verjeli, da morajo reševati probleme tako, da razumejo, kako jih
rešujejo ljudje, in potem napišejo program, ki
bi naredil tisto kar delajo ljudje. Takšna metodologija je pripeljala do velikih uspehov, a

tudi manj prefinjeni statistični algoritmi, ki
jih učijo ugibanj, postajajo čedalje natančnejši. Nekateri od najboljših algoritmov za prepoznavanje predmetov in slik, na primer, iščejo
pomembne značilnosti, dokler ne prepoznajo
dovolj ključnih detajlov. Takšni algoritmi lahko denimo prepoznajo avtomobil ford sedan
z različnih kotov, ne zmorejo pa uporabiti te
uporabiti izkušnje, da bi prepoznali na primer
chevrolet. To je šele napoved inteligence, a je
že uporabna na mnoge načine. Podjetja bodo
zagotovo že kmalu izkoriščala podobne računalniške paradigme, navdihnjene z umetno
inteligenco.

ELEKTRONSKE
KNJIGE
Biti ali ne biti:
Sony Reader bi
lahko prišel
tudi v podjetja,
če bo uporaba
elektronskih knjig
izboljšana in poenostavljena.

Ali se še spomnite razvpitega koncepta brezpapirne pisarne? Če se, lahko prikličete v spomin
tudi bližnjega sorodnika – elektronske knjige. Te
so obljubljale dostop do celotnih knjižnic v lahko berljivih formatih, kar bi zelo koristilo podjetniškim »delavcem z znanjem«. Tako kot mnoge druge ideje iz časov napihovanja »pikakom«
(.com), je zamisel na tej ravni spektakularno propadla. Toda ali so elektronske knjige res mrtve?
Če obiščete Sonyjevo spletno mesto Connect
eBooks (ebooks.connect.com), boste videli, da
ideja še kako živi. Na Sonyjevi internetni lokaciji lahko za 350 dolarjev dobite napravo Sony
Reader in začnete izbirati med 11.000 naslovi
knjig. Toda kaj ima knjiga Michaela Crichtona
v vašem žepu opraviti s podjetji?
Podobno kot pri uvajanju mnogih drugih naprav v današnjih mobilnih podjetjih bo tudi faza
»dokazovanja koncepta« elektronske knjige odigrala svojo vlogo na potrošniški sceni. Morda bosta
dolgotrajno prihodnost e-knjige prej določili zaščita avtorskih pravic in regulacija distribucije
kot pa recimo sama debata »papir proti ploskim
zaslonom«. Poleg visokih stroškov in okorne narave e-dokumentov njihovi prihodnosti grozi tudi
obveza podpisovanja ogromnega števila pogodb,
še preden e-knjiga sploh pride na sceno. Pojavlja se namreč problem ne le pravic uporabnika,
temveč tudi založnika glede na lastnika avtorskih
pravic. Če takšni problemi ne bodo zmanjšani,
trgu elektronskih knjig sploh ne uspelo pritegniti
naložb, potrebnih za premagovanje tehnoloških
težav in izboljševanje uporabnosti e-knjig.

PROJEKT ČRNA ŠKATLA

Prenosno podatkovno središče se nam lahko
zdi kot »golob na strehi«, torej nedosegljiva ideja, vendar pa Sun Microsystems že razvija Project Blackbox, ki ga je poimenoval kar »prvo
navidezno podatkovno središče«. V prvih komentarjih je koncept opisan kot »očarljiv«. Gre
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

GEEKFEST

ideje za podjetja prihodnosti

za kontejner, velik okrog 6  Podatkovno
m, opremljen z integrira- središče za vse
nim hlajenjem, dodatnimi čase: Project
priključki za vročo in mrz- Blackbox podjetja
lo vodo, izmeničnim 208 Sun Microsystems
V napajanjem, omrežjem
ethernet, integriranimi tipali, alarmnim sistemom
in napravo GPS. Znotraj je
nameščenih osem 19-palčnih omar strežnikov – 120
Sun Fire T2000 ali 250
Sun Fire T1000 – s skupaj
tisoč procesorskih jeder, 7
TB pomnilnika in še 2 PB
prostora za shranjevanje.
Konfiguracija lahko po Sunu istočasno podpre
10.000 računalnikov brez kakršnegakoli administriranja in se lahko namesti kjerkoli: na streho, v garažo, v skladišče. Sistem je moč pripeljati
kamorkoli – na prizorišče kakšnega velikega dogodka ali katastrofe. Po Sunu stane podatkovno
središče Project Blackbox desetkrat manj kot
standardno podatkovno središče, pa še ga je moč
zagnati ali konfigurirati v enemu dnevu. Če torej
podjetje nima možnosti zgraditi, napajati ali hladiti podatkovnega središča, ki bi ustrezalo informacijskim potrebam njegove rasti, ali pa mu je
potrebno podatkovno središče za oddaljeno lokacijo ali za selitve z ene lokacije na drugo, tedaj je
lahko rešitev, kot je Project Blackbox, najboljša.

KVANTNO RAČUNALNIŠTVO

Na morebitno manipuliranje podatomskih
delcev na kvantni ravni mnogi računalnikarji še
zmeraj gledajo zviška, čeprav so v računalništvo

Nekoč v prihodnosti
tudi v podjetjih:
Umetniška vizija
kvantnega računalnika,
ki bo največje
probleme reševal z
neverjetno hitrostjo.

še vključeni različni pristopi kvantne mehanike
z različnimi stopnjami uspeha. Najrazvitejše je
področje kvantne kriptografije, nekoliko nesrečno poimenovane veje kriptografije, ki nima
nobene povezave s tradicionalnimi kodami in
šiframi. Namesto zaklepanja podatkov v »matematični trezor«, tehniki v tem primeru uporabljajo za njihovo šifriranje spreminjanje kvantnih lastnosti fotonov: 1 se lahko spremeni v
foton z »levim« vrtenjem, 0 v foton z »desnim«
vrtenjem. Postopek zagotavlja varnost, saj je odkritje vrtenja fotona nemogoče brez njegovega
uničenja ali znatne spremembe. Pri poskusu
dešifriranja bo vsak potencialni »dešifrator«
sporočilo enostavno uničil ali ga tako spremenil, da bo to sprejemnik takoj vedel. Vodilna na
tem področju sta IBM in Los Alamos National
Laboratory, ki sta zgradila delujoče naprave in
prikazala prenos fotonskih tokov po optičnih
vlaknih ali tudi po zraku.

Kvantno računalništvo kot druga tehnologija, zasnovana na načelih kvantne mehanike,
poskuša modelirati računalništvo na osnovi
kvantnih stanj. To področje daje presenetljive
teorijske rezultate, ki kažejo, da bi tovrstni računalnik lahko skoraj v trenutku rešil nekatere od
najbolj zapletenih problemov našega časa, kot
je faktoriranje izredno velikih števil. Kvantno
računalništvo je daleč od tega, da bo vplivalo
na delo laboratorijev ali podjetij, razen na področju kvantne kriptografije. Nihče še ni zgradil
uporabnega kvantnega računalnika, kljub dejstvu, da so nekatera raziskovalna središča razvila »stroje«, ki delajo z enim ali dvema bitoma.
Neka skupina je nedavno objavila, da gradi stroj
za reševanje problemov, za katere je potrebno
okrog 1000 bitov, da bi jih opisali. Kakorkoli že,
tudi to bo pomemben korak v razvoju kvantnih
računalnikov.



65

mreža

blogi in oglaševanje

Kako zaslužiti z blogom
in iskalnike. Medtem ko
lahko v največjem slovenskem iskalniku poskrbimo
za vpis strani v nekaj preprostih korakih, saj moramo posredovati le naslov,
kratek opis in povezavo
do bloga, pa povezave na
Google ne moremo neposredno dodati. Če se
želimo pojaviti v Googlu,
moramo poskrbeti, da Googlovi iskalni roboti sploh
najdejo našo spletno stran.
Če boste spletno stran vpisali v Najdi.si, bodo Googlovi roboti kaj hitro našli
vašo stran in jo vključili v
Googlovo zbirko indeksiranih strani. V naslednjem
koraku je priporočljivo poskrbeti tudi za vpis v druge večje domače in tuje
spletne imenike (Matkurja.com, Slowwwenia.com,
Dmoz.org).

V SVOJEM BLOGU
IMEJTE RSS-VIR

Še tako vsebinsko dober in
oblikovno všečen blog je brez
finančne vrednosti, če nima
obiskovalcev. Prvi korak na poti
k »monetizaciji« bloga je torej
pritegnitev obiskovalcev na
spletno stran, kar je osnovni
pogoj, da postane blog zanimiv
tudi oglaševalcem.
Piše: Radoš Skrt
rados.skrt@mojmikro.si

V

sak pisec bloga si
prej ali slej postavi vprašanje, kako
privabiti internetne uporabnike na svojo spletno

66

stran. Ker moramo najprej
poskrbeti za »vidnost« bloga, torej za to, da bo dostopen prek iskalnikov, kot
sta Google in Najdi.si, je
poglavitna naloga pri promociji bloga njegov vpis v
najpomembnejše imenike

Blogorola
Blogerski agregat Blogorola.com ponuja poleg podrobnejšega pregleda blogosfere nekdanje skupne
države tudi ocenjevanje zapisov in spremljanje priljubljenosti slovenskih, hrvaških, bosanskih in srbskih blogov.

Poskrbite, da bo vaš blog ob
vsaki objavi novega prispevka
samodejno ustvaril RSS-vir
(RSS feed) − običajno je ta
funkcionalnost že vključena
v blogerske platforme −, na
katerega se bodo lahko prijavili obiskovalci vaše spletne
strani. Velik korak naprej za
promocijo svojega bloga pa
boste naredili, če boste svoj
RSS-vir vpisali v čim večje število RSS- imenikov in
če boste poskrbeli, da se bo
vsak nov prispevek samodejno razposlal na blogerske
agregate, kot so: www.siblogs.
com, www.sloblogi.net, www.
blogorama.si, www.blogorola.
com,
www.technorati.com
in podobno. Če uporabljate
WordPress, vam priporočamo, da si priskrbite seznam
povezav do RSS-imenikov
(enega izmed tovrstnih seznamov najdete na naslovu
www.optiniche.com/blog/113/
update-services/) in ga vnesite
v polje Update Services, ki
je pod možnostjo Options/
Writing. WordPress bo nato
samodejno ob objavi novega prispevka tega razposlal

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

na vse naslove iz seznama.
Tistim uporabnikom, ki ne
uporabljajo WordPressa, pa
svetujemo uporabo servisa
Pingomatic (http://pingomatic.com/), prek katerega boste
izbrane iskalnike in imenike
opozorili na nov prispevek in
na svoj RSS-vir.

SOCIALNI
ZAZNAMKI

Glavni namen spletni
servisov, namenjenih socialnim zaznamkom (social
bookmarks) je, da lahko
uporabniki dostopajo do
svojih priljubljenih zaznamkov, ki jih imajo shranjene
v svojem računalniku, tudi
prek spletne strani, in da
lahko hkrati te iste zaznamke delijo tudi z drugimi uporabniki. Ker lahko vsebino
spletnih strani, ki jih dodamo med zaznamke, opredelimo z dodatnimi oznakami
(tags), ki so nekakšne ključne besede izbrane strani,
lahko drugi uporabniki razmeroma enostavno iščejo
zaznamke tudi po besedah,
za katere ni nujno, da so v
imenu zaznamka. Na servisu
del.icio.us, ki med drugim
omogoča shranjevanje in
označevanje spletnih strani, si lahko tako na primer
s premeteno uporabo tagov,
ki vsebujejo tako splošne
kot specifične ključne besede, ki se nanašajo na objavljen prispevek na vašem
blogu, povečate dotok obiskovalcev na spletno stran.

Do dodatnih obiskovalcev,
predvsem pa do dodatnih zunanjih povezav, ki so sila pomembne za uvrstitev spletne
strani v iskalnikih, lahko pridete tudi tako, da pod vsak
prispevek, ki ga objavite v
blogu, dodate ikone (glejte spodnjo sliko), ki bodo
uporabnikom
omogočale,
da si bodo lahko dodali prispevek v kateregakoli izmed
ponujenih servisov za shranjevanje socialnih zaznamkov, kot so Digg.com, Del.

icio.us, Reddit.com, Furl.
net, Rojo.com, Technorati.
com in drugi. Če je vaš blog
postavljen na WordPressovi
platformi, vam priporočamo
namestitev dodatka »Social
Bookmarks« (www.dountsis.
com/wordpress/social-bookmarks-32.php), ki bo pod
vsak objavljen prispevek dodal ikone s povezavami do
servisov za socialne zaznamke, ki jih boste sami izbrali.
Naj omenimo še to, da se
kakovost tovrstnih servisov
velikokrat gradi na tem, da
imajo uporabniki možnost
ocenjevanja vseh zaznamkov, ki jih obiščejo. Bolj relevantni kot so zaznamki za
uporabnike, višjo oceno dobijo. Višje kot so zaznamki na

lestvici priljubljenosti, večje
število klikov dobijo. In več
klikov ko dosegajo zaznamki,
večji je pritok obiskovalcev
na spletno stran.

PODPISI V
FORUMIH, BLOGIH
IN POŠTNIH
SPOROČILIH

Do dodatnih zunanjih
povezav, ki so pomembne
predvsem za uvrstitev spletne strani v iskalnikih, lahko
pridete tudi tako, da dodate

“
”

blogi in oglaševanje
Glavni namen spletni servisov, namenjenih
socialnim zaznamkom (social bookmarks),
je, da lahko uporabniki dostopajo do
svojih priljubljenih zaznamkov, ki jih imajo
shranjene v svojem računalniku, tudi prek
spletne strani, in da lahko hkrati te iste
zaznamke delijo tudi z drugimi uporabniki.

tev vašega bloga med izpisi
rezultatov iskanj v iskalnikih. Če je blog posvečen
optimiranju spletnih strani,
bi bilo najboljše, da bi vaš

Kreiranje podpisa na forumu

Kreiranje podpisa na blogu

Del.icio.us – eden najpriljubljenejših servisov za
shranjevanje zaznamkov

povezavo do svojega bloga
v svoj podpis pod vsakim
sporočilom, ki ga napišete
na forumih, ali pa nad objavo komentarja v blogih. Pri
tem je vsekakor koristno, da
na povezavo nalepite ključno besedo oziroma besedno
zvezo, ki je najpomembnejša
za vaš blog, saj boste s tem
vplivali tudi na višjo uvrsti-

podpis vseboval besedno
zvezo »optimiranje spletnih
strani«, ki bi bila povezana
z vašim blogom. V praksi bi bilo to videti takole:
<a href=«http://www.domena_vasega_bloga.com«>Optimiranje spletnih strani</a> .
Priporočamo vam, da ste
aktivni tudi v sami blogosferi. Pri tem ne mislimo samo

na prebiranje blogov, temveč
tudi na aktivno sodelovanje
s komentarji na objavljene
prispevke. Če boste v blogih
puščali komentarje s podpisi,
ki bodo vsebovali povezavo
do vašega bloga, boste povečevali število zunanjih povezav do svojega bloga, kar
ponovno pozitivno vpliva na
uvrstitev vašega bloga med
prikazanimi iskalnimi rezultati v iskalnikih. In ne samo
to − z relevantnimi komentarji na objavljene prispevke
lahko prepričate mnoge obiskovalce bloga, v katerem ste
pustili komentar, da se splača
obiskati tudi vaš blog.
Ko smo že pri podpisih,
naj omenimo, da lahko na
svoj blog opozorite tudi vse
prejemnike svojih sporočil, ki jih posredujete prek
e-pošte. Vse, kar morate
narediti, je to, da si v svojem poštnem odjemalcu
ustvarite podpis s povezavo
do svojega bloga. Če na primer uporabljate Microsoftov
Outlook, kliknite v orodni
vrstici Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options).
V oknu, ki se vam bo odprlo, izberite jeziček Podpisi
(Signatures). Kliknite Nov
(New) poimenujte podpis in
v okno, ki se vam po odprlo,
vpišite na primer pozdravno
sporočilo, svoje ime in povezavo do svojega bloga.

PRIDOBIVANJE
IN IZMENJAVA
POVEZAV
Z BLOGERJI

Ker ena izmed vaših ciljnih skupin tudi drugi blogerji, mora biti eden izmed
ključnih ciljev pri promociji
vašega bloga tudi pridobitev
čim večjega števila povezav s
strani vaših blogerskih kolegov. Poleg klasičnih izmenjav
povezav lahko uporabite tudi
naslednji recept: v svojih pri-

67

mreža

blogi in oglaševanje
spevkih komentirajte druge
bloge in objavljate tako imenovane sledilne (trackback)
povezave do njihovih strani.
Prek sledilnih povezav boste
opozorili lastnike blogov, da
ste objavili prispevek s povezavo do njihove strani. Običajno boste dobili s sledilno
povezavo, ki jo pri WordPressu vnesete v polje »Send
Trackbacks To« (slika 1),
tudi objavo med komentarji
na prispevek, na katerega se
navezujete, kar pomeni, da
boste dobili zunanjo povezavo do svojega bloga, ki lahko
pripelje dodatne obiskovalce
na vašo stran.
Kako sploh priti do sledilne
povezave? Običajno je ta pod
vsebino in nad komentarji

prispevka, na katerega se navezujete (slika 2). Sicer pa
vam pri uporabi WordPressa načeloma sploh ni treba
iskati sledilnih povezav, saj
ima WordPress funkcijo z
imenom pingbacks, ki omogoča, da že z zgolj z vnosom
neposredne povezave v prispevek opozorite drug blog.
Vse, kar morate storiti v tem
primeru, je to, da omogočite
izvajanje pinganja URL-naslovov v objavljenih prispevkih. V meniju Options
/ Discussion imejte označeno
naslednjo možnost: Attempt
to notify any Weblogs linked
to from the article (slows
down posting.).
Poleg omenjenega vam
lahko objavljanje povezav
do drugih blogov prinese še
eno korist. Ker bo lastnik
bloga dobil informacijo o
tem, da je bil objavljen prispevek s povezavo do njego-

68

vega bloga, obstaja namreč
precejšnja verjetnost, da si
bo lastnik bloga ogledal vašo
spletno stran oz. konkreten
prispevek, v katerem je povezava do njegove strani. Če
bo lastnik bloga sodil, da je
vaš blog »cool«, se lahko kaj
hitro zgodi, da bo v svojem
blogu dodal stalno povezavo
do vaše strani.

RAZMIŠLJATE O
ZASLUŽKU?

Šele ko boste res dobro
poskrbeli za promocijo svojega bloga in ko boste imeli
vsaj nekaj sto različnih obiskovalcev dnevno, lahko
začnete resno razmišljati o
trženju oglasnega prostora
v svojem blogu. Načeloma

velja naslednje pravilo: več
unikatnih
obiskovalcev
imate oz. večji je doseg vašega bloga, večje so možnosti za zaslužek. Ker večina
oglaševalcev plačuje oglasni
prostor po ceni na prikaz,
je zelo pomembno tudi to,
koliko prikazov ustvari vaša
spletna stran na dnevni in
mesečni ravni.
Kakšne naj bodo mere
oglasov in kje na spletni
strani se bodo ti prikazovali, je popolnoma odvisno
od oblikovne podobe in
strukture vaše strani. Vsekakor vam priporočamo,
da namenite potencialnim
oglaševalcem takšen prostor
na spletni strani, ki ga bodo
obiskovalci strani opazili in
od katerega bodo imeli tudi
oglaševalci največ koristi.
Nikakor ne bo zgrešeno, če
boste npr. oglasno pasico velikosti 468 x 60 namestili na

sredino zgornjega dela strani,
pasico velikosti 160 x 600 pa
v zgornji desni kot strani.
Zavedati se morate, da boste
s pravilno in logično postavitvijo oglasov povečali njihovo učinkovitost, kar pomeni, da boste povečali tudi
zadovoljstvo oglaševalcev.
To vam mora biti vsekakor
poglavitni interes, zlasti če
si želite dolgoročnega so-

Nič lažjega. Če objavljate
prispevke v slovenskem jeziku, stopite v stik s spletnimi oglaševalskimi mrežami
ToboAds, Central Iprom in
Httpool, če pa objavljate prispevke v angleškem jeziku,
pa je najboljše, da si odprete
račun Google AdSense, prek
katerega začnete objavljati v
svojem blogu oglase podjetij, ki sodelujejo v Googlovi

ToboAds
S priključitvijo v oglasno mrežo ToboAds lahko dobi
lastnik spletnega mesta za vsak obiskovalčev klik
0,12 evra, ki oglaševalca stane 0,25 evra. Zanimivo je, da je med oglaševalci tudi mnogo blogerjev, ki
svoj zaslužek od prikazovanja oglasov neposredno
pretvorijo v oglaševanje svojega bloga.

delovanja in stalnega priliva oglaševalskega denarja.
Učinkovitost oglasov, ki je
v veliki meri odvisna tudi od
njihove postavitve na spletni strani igra še pomembno
vlogo v primerih, ko prodaja lastnik spletne strani svoj
oglasni prostor po ceni na
klik. Ker je pri tem modelu
zakupa oglasnega prostora
vaš zaslužek premo sorazmeren s številom klikov, je še
zlasti pomembno, da obiskovalci klikajo na oglase. Na
klike pa poleg privlačnosti
oglaševane ponudbe in kreativnosti oglasa vpliva tudi
umestitev oglasov na spletni
strani (večje pozornosti so
deležni oglasi, ki so v vidnem
polju zaslona) ter vsebinsko
ujemanje oglasa s spletno
stranjo.
Zdaj bo verjetno marsikdo
rekel: »Vse lepo in prav, toda
kako priti do oglaševalcev?«

oglaševalski mreži. Pri AdSensu je še zlasti privlačno
to, da je lahko vrednost klika, od katere dobi založnik
spletne strani določen delež,
nekajkrat višja od cene na
klik pri slovenskih oglaševalskih mrežah. Cena klika
je namreč odvisna predvsem
od povpraševanja po določenih ključnih besedah, s katerimi oglašujejo oglaševalci
v Googlovi oglaševalski
mreži. Več kot je zanimanja
za določeno ključno besedo,
večjo ceno doseže klik na
oglas, kar pomeni, da je posledično večji zaslužek spletne strani, ki prikazuje oglase.
Do oglaševalcev lahko pridete tudi prek partnerskih
oz. posredniških (affiliate)
programov, pri katerih ste
nagrajeni z določenim odstotkom od vrednosti prodaje. V Sloveniji se lahko tako
na primer povežete s spletno
stranjo Enaa.com, ki omogoča pristop tako podjetjem
kot posameznikom, ki imajo
spletno stran.
Nekaj dodatnih evrov si
lahko prislužite tudi z objavo
povezav do spletnih strani
oglaševalcev. Vrednost povezave je odvisna predvsem
od dveh dejavnikov: če je
poglavitni interes oglaševalcev pridobivanje zunanjih
povezav zaradi potrebe uvrščanja v iskalnikih, jim bo
pomemben predvsem Page
Rank strani (večji PR po-

meni višjo ceno);. če je poglavitni interes oglaševalcev
pridobivanje neposrednih
obiskovalcev, jim bo pomemben predvsem obisk
strani (večji kot je obisk, višja je lahko cena sponzorirane
povezave).
Nekateri blogerji pridobivajo oglaševalske cekine
tudi z objavo posebnih PRprispevkov, ki so v angleškem jeziku poznani tudi
pod imenom sticky posts.
Potencialnim oglaševalcem
lahko namreč v zameno za
plačilo ponudite možnost
objave prispevka v katerem
bo izpostavljeno oglaševano
podjetje ter njegovi proizvodi oziroma storitve, in ki
se bo prikazal kot prvi zapis
med vsemi objavljenimi prispevki na vašem blogu.

SPREMLJANJE
OBISKANOSTI

Za konec se bomo dotaknili še teme, ki bi jo pravzaprav morali omeniti že na
začetku. Še pred aktivno
promocijo bloga je namreč
več kot priporočljivo, da si
priskrbite primerno orodje oz. programsko opremo
za spremljanje obiskanosti
svojega bloga. S spremljanjem dejavnosti in z analiziranjem podatkov boste
lahko npr. vsak trenutek
vedeli, koliko obiskovalcev
je v izbranem časovnem
obdobju obiskalo vaš blog,
kateri prispevki so med obiskovalci najbolj priljubljeni, prek katerih iskalnikov
in prek katerih besed pride
na vaš blog največ obiskovalcev, in ne nazadnje boste
lahko natančno ovrednotili
tudi to, koliko novih obiskovalcev ste pridobili na
račun povečanega oglaševanja. Da z iskanjem ustrezne
programske rešitve ne bi po
nepotrebnem izgubljali preveč dragocenega časa, vam
toplo priporočamo uporabo
brezplačnega in pred dobrim mesecem dni posodobljenega orodja Google
Analytics.



moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

Adobe Dreamweaver CS3 − izkušnja kupca

Kako se ne dela z legalnimi
kupci programov
Ali kako sem usposabljal Dreamweaver,
namesto da bi ga testiral ...
Piše: Milan Simčič
milan.simcic@mojmikro.si

Z

animivo, kako se stvari
z leti spreminjajo. Ne
spomnim se, katera je
bila prva različica programa
Macromedia Dreamweaver,
ki sem jo preizkušal. Mislim,
da je bila štirica. A tako kot
se dan spremeni v noč, tudi
nič drugega ni večno. Lansko
leto je Adobe odkupil Macromedio, s tem je dobil tudi vse
njihove programe. Če konkurence ne moreš uničiti, jo
kupi, je splošno uporabljeno
pravilo. GoLive pač Dreamweaverju ni prišel do gležnjev
pri izdelavi spletnih strani.
Kot prvo programa ni bilo
mogoče naročiti prek spletne
strani. Naročilo elektronske
različice iz ZDA ne deluje,
treba se je bilo prijaviti iz
»Vzhodne Evrope«. Kjer
sem bil hitro obveščen, da
moram program naročiti pri
podjetju Mediji, d.o.o. Torej
pri našem zastopniku (medtem so že dodali možnost
elektronskega naročanja iz
Slovenije). A še vedno je
težava pri ceni. Poglejmo za
Dreamweaver, a podobno
razmerje velja za vse izdelke
iz paketa Adobe CS3. Cena
polne različice v ZDA je 304
€, nadgradnje pa 152 €, naročilo s spletne strani (»Vzhodna Evropa«) nas bo olajšalo
za 579 € za polno različico
oziroma 240 € za nadgradnjo.
Polno različico torej v Evropi
plačamo 90 % dražje kot v
ZDA. Slovenci plačamo še
poseben »davek«. Pri Mediji, ki naj bi bili Adobov partner, je polna različica 634 €,
nadgradnja pa 279 €, Torej
je spletna cena še zasoljena.
Resnici na ljubo pri nas dobimo »škatelno različico«,

iz interneta pa le datoteko.
Ampak ... to škatlo plačamo
precej drago (16 % več), če
pomislimo, da je v škatli le
CD in nobenih navodil. Seveda je nakup iz ameriške
spletne trgovine (ki ima precej nižje cene) nam onemogočen, Adobova trgovina je
očitno precej »naprednejša«,
kot je bila Macromediina.

NI NATISNJENIH
NAVODIL ...

Prva stvar, ki človeka pogreje, je, da ni več natisnjenih navodil. Ni jih! Je pa
PDF, ki ga lahko natisnem in
dam v knjigoveznico, da mi
ga zvežejo.

... NAMESTITEV
PA NE DELUJE!

Težave se s samim nakupom niso končale, ampak
šele začele. Kot sem ugotovil,
v svoj računalnik ne morem
namestiti nobenega programa iz paketa CS3. Namestitveni program pač počepne
in se sesuje. Sledi iskanje
tehnične pomoči pri Adobu
in prek forumov, kjer se hitro
opazi, da ima velik odstotek
uporabnikov iste težave. Ne
glede na to, ali uporabljajo
Windows XP ali Visto, ne
morejo namestiti programov.
Odgovori tehnične pomoči
so neuporabni (ponovno namestiti Windows − kot da
je to početje za pet minut!),
ker je z mojim računalnikom
očitno nekaj narobe. Halo!
Programe preizkušam vsak
mesec in še nikoli nisem imel
težav z namestitvijo. Napaka
naj bi bila pri meni, čeprav
so novi Adobovi programi
edini, ki jih ne morem namestiti? Zdrava pamet pravi,
da je nekaj narobe s programom za nameščanje. V re-

viji ni prostora, da bi
opisoval, kaj vse sem
v tednu dni preskusil.
Na koncu mi je uspelo,
ampak ne na način, ki
bi ga priporočil povprečnemu uporabniku
(nameščanje prek drugega
računalnika).

KRIŽEV POT
AKTIVIRANJA
IZDELKA

Novost različice CS3 je ta,
da je potrebno aktiviranje,
kar sicer ni nič novega v programski opremi velikih. Nekaj dni po tem dogodku sem
dobil večji trdi disk, starega
pa sem presnel na novega.
Ko sem vse zamenjal, me je
čakalo neljubo presenečenje.
Ponovno aktiviranje Dreamweaverja. Ko sem nekaj
dni pozneje zagnal Dreamweaver, sem spet naletel na
znani prizor: Potrebno je aktiviranje. Kako, saj je že aktiviran? E, nič več. Ampak tokrat
avtomatika prek interneta ni
delovala, ker sem porabil vsa
dovoljena aktiviranja, ki sta
dva. Prvič ga nisem odstranil,
drugič pa je aktiviranje odneslo neznano kam. Ker se
mi mudi, se najprej obrnem
na Adobovo tehnično pomoč, ki me usmeri na Medijo, ki so njihov zastopnik za
Slovenijo. Ti mi le odpišejo,
da me ne morejo aktivirati
(poskrbeli so za provizijo, a
ne za možnost aktiviranja),
poklicati moram v angleški
center. Zaradi nedosegljive
številke sem na koncu končal
pri 40 minutah telefonskega
pogovora z ZDA in njihovim
centrom za aktiviranje. Čeprav me niso obravnavali kot
kriminalca, sem se počutil
podobno. Kaj se je zgodilo, v
koliko računalnikih imate na-

meščeno opremo in podobno
so bila vprašanja, nato pa so
mi le povedali kodo, po tem,
ko sem jim narekoval serijsko
številko in kodo mojega računalnika. In glej ga zlomka, izbrisali so mi le eno izgubljeno
aktiviranje, drugega pa ne,
in ko sem želel program namestiti v prenosnik (tokrat
je uspelo že prvič), programa
spet nisem mogel aktivirati.
Tokrat klic v Anglijo in spet
spoved, kaj sem delal in koliko imam računalnikov ...
In spet porabljeni impulzi. Iz
Slovenije pač ni brezplačne
številke. Nazadnje sem jih
vprašal še, kaj pa v primeru ko imam tri računalnike,
namestim pa lahko le v dva,
nakar sem dobil ne prav prijazen odgovor, da sem prebral
licenco EULA, kjer lepo piše,
da smem imeti le dva.

ZAKAJ
MAČEHOVSKO
OBNAŠANJE?

Čeprav sem programe
pošteno plačal, se Adobe do
mene obnaša kot mačeha.
Čeprav sem le ena oseba, ne
smem programa uporabljati
v več kot dveh računalnikih (mislijo morda, da lahko
tipkam na tri hkrati), njihov sistem aktiviranja, ki ga
Macromedia ni izvajala, pa
je kot v posmeh legalnemu
uporabniku. Namen naj bi
bil zatiranje piratstva. Zato
naj bi legalni uporabniki pač
malce potrpeli.

Pa je temu
res tako? Malce
raziskovanja takoj odgovori
na vprašanje. Izdelovalec aktivacijskih kod je bil menda
na pravih kanalih na voljo
pred izidom programa, »popravljena« izvršna datoteka,
ki ne zahteva aktiviranja, pa
tudi. Toliko o tem, kako to
teženje z aktiviranjem omejuje nelegalne uporabnike.
Vprašal sem se tudi, ali ni
škoda vseh teh operaterjev
po svetu, ki noč in dan govorijo nove kode ... Koliko cenejši bi bil lahko program, če
bi to ukinili? Morda bi bil za
ta denar lahko priložen priročnik, ki ga tako prodajajo
posebej. Ker kot novinar veliko menjam opremo, me kar
stiska pri srcu, če pomislim,
kaj bo v primeru, da me že
jutri spet pričaka moja tempirana bomba − torej napis,
da moram aktivirati Dreamweaver, ali pa mi crkne disk,
dobim virus ... Skoraj sem
prepričan, da se bodo nekega
dne na drugi strani (drage)
žice naveličali mojih prošenj in bodo ocenili, da prav
gotovo trgujem z njihovim
programom, da sem ga že desetkrat aktiviral.
Preplačana
programska
oprema, izgubljen čas za namestitev, vse težave (tudi
denarne) z aktiviranjem ...
Človeka kar ima, da bi jih
prijavil na BSA zaradi piratstva nad legalnimi kupci. A
kaj ko BSA zastopa le svoje
člane. In Adobe je član, jaz
kot mali človek pa nisem.
Vse, kar ostane, je le, da se
ponižno privežem v vprego
in pač potrpim. Beeee ...



69

mreža

napačne odločitve pri uvajanju IT-tehnologij

Krivci so:
neznanje,
klientelizem
in korupcija!

Svetovalec ugledne mednarodne svetovalne
korporacije se je nedavno sestal z IT-direktorjem
velike slovenske gospodarske družbe. Direktor mu je z
iskrenim navdušenjem predstavil najnovejše dosežke
na področju informatike v družbi. Svetovalec je bil
v zadregi. Rešitve, ki jih v svoji dejavnosti vodilna
družba na slovenskem trgu uvaja danes, so na razvitih
evropskih trgih družbe uvajale pred petnajstimi leti in
so od takrat naredile že nekaj razvojnih korakov naprej.
Piše: Dušan Caf

P

odobna zgodba se je
ponovila v drugi veliki
družbi, prav tako vodilni na svojem področju v Sloveniji, kjer več let zamujajo
z informatizacijo ključnega
poslovnega procesa. V obeh
družbah je država lastniško
pomembno prisotna.
Opisana primera nikakor
nista osamljena. Primeri in analize opozarjajo na
resne probleme v slovenskem gospodarstvu. Ugodna gospodarska gibanja in
veliki uspešni projekti, kot
je vključitev v Evropsko
unijo, so potuha menedžerjem in prikrivajo dejansko
potrebo po korenitejših
spremembah, ki bi okrepile
mednarodno
konkurenčnost gospodarskih družb (v
nadaljevanju: družbe). To
še zlasti velja za družbe, v
katerih je država lastniško

70

prisotna. Po Ajpesovih podatkih se je od leta 2003 do
2006 že sicer majhno število
gospodarskih družb zmanjšalo kar za 10 %. Priča smo
tudi pospešenemu oblikovanju kapitalsko močnih skupin. Ker je država ključni
lastnik znatnega dela najpomembnejših slovenskih
družb, kaj hitro ugotovimo,
da postaja država v gospodarstvu vse pomembnejši
akter. Vzpostavljajo se razmere, ki olajšujejo oblikovanje mehanizmov prikritega
nadzora nad gospodarstvom
ter ključnimi dejavnostmi
znotraj tega, in to z razmeroma majhnim številom
»posvečenih« predsednikov
uprav, blizu vladi. Le redke
dejavnosti so izpostavljene
zdravi in močni konkurenci, zato lahko menedžment
s spretnim oblikovanjem in
manipuliranjem javne podobe ter ob podpori države kot

najpomembnejšega lastnika,
zamegljuje dejansko stanje
in nekonkurenčnost družb.

VELIKO DENARJA,
A MALO ZNANJA

Prepozna informatizacija
ključnih poslovnih procesov
ali uvajanje zastarelih rešitev
kaže na specifiko slovenskega gospodarstva. Gospodarske družbe za IT namenjajo velike vsote denarja, a
vprašanje je, ali so naložbe
modre in povečujejo njihovo konkurenčnost. Strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje znanja, ki je vzrok za
napačne odločitve, zgrešene
nakupe, zavožene projekte,
organizacijsko nezrelost in
nekonkurenčnost. A problem je globlji. Država, ki
obvladuje ključne slovenske
družbe, marsikje ni sposobna
zagotoviti kompetentnih poslovodstev z dovolj upravljavskega znanja, veščin

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

napačne odločitve pri uvajanju IT-tehnologij
in širine, ki bi naše družbe
preobrazila v mednarodno
konkurenčna podjetja. Neustrezno kadrovanje na višji
ravni se prenaša na nižje
ravni. Posledica so pomanjkanje znanja, nekompetentno vodenje ter ne nazadnje
neustrezen razvoj družb in
njihova nekonkurenčnost na
razvitih mednarodnih trgih.
Zelo razširjeni so nepotizem,
klientelizem in korupcija.

ŠALE, KI NISO
SMEŠNE

Med poznavalci krožijo
zgodbe in šale o slovenskih
družbah, ki kupujejo najdražje informacijske sisteme,
namenjene velikim mednarodnim korporacijam. Pri
tem pa sploh ne vedo, kako
jih bodo izkoristile. O tem
začnejo razmišljati šele po
njihovem nakupu in namestitvi. Z velikimi informacijskimi sistemi družbe sicer
lahko pokrijejo svoje celotno poslovanje, a ti pogosto
krepko presegajo njihove
dejanske potrebe. Velik del
informacijskih
sistemov
ostane neizkoriščen, enak
učinek pa bi družbe dosegle
z mnogo cenejšimi rešitvami.
Marsikatera družba je kupila
tako drage in neuporabne računalniške sisteme, kot bi si
raznašalec časopisa za opravljanje svojega dela kupil tovornjak, namenjen prevozu
večjih tovorov. Na koncu je
za vse težave zmeraj kriv informacijski sistem – le redko
poslovodstvo.

VEČ KOT LE
NEZNANJE
MENEDŽERJEV

Oglejmo si primer, kjer
neracionalna poslovna odločitev ni bila zgolj odraz
neznanja menedžerjev. Primer je izmišljen in je nastal
na podlagi pogovorov s svetovalci in kolegi o resničnem dogajanju v različnih
družbah. V večji slovenski
družbi je projektna skupina
v sodelovanju z ugledno tujo
svetovalno družbo na podlagi
poslovnih zahtev in temeljite analize poslovodstvu predlagala postopno uvajanje
kompleksnega informacij-

skega sistema. Odgovornemu
področnemu menedžerju pa
predlog ni ustrezal in si je pridobil mnenje drugih, manj
uveljavljenih svetovalcev, ki
so svetovali celovit pristop.
S svojimi najtesnejšimi sodelavci je področni menedžer
šikaniral in diskreditiral projektno skupino in svetovalno
družbo, ki sta predlagali racionalnejši, postopni pristop.
Poslovodstvo družbe je »pozabilo« na njihove nasvete in
na predlog področnega menedžerja sprejelo odločitev
o »celovitem« pristopu. Projekt je bil zaradi tega obsežnejši in odmevnejši, nakup
aplikacije pa občutno dražji.
Ker v družbi niso imeli dovolj
lastnega znanja, so za vodenje projekta najeli zunanjega
vodjo projekta. Po enem letu
se je pokazalo, da se je projektna skupina zaradi velike
kompleksnosti in zahtevnosti projekta ter ne nazadnje
tudi nepripravljenosti družbe
za uvedbo informacijskega
sistema, osredotočila le »na
del« prvotno predlaganega
segmenta, ki bi upravičeval
cenejši, postopni pristop.
Nadzor projekta ni bil ustrezen, zato poslovodstvo družbe
ni sprejelo nobenih ukrepov.
Na morebitne nepravilnosti
na projektu in oškodovanje
družbe so opozorili šele nekateri zaposleni, ki jih je poslovodstvo hitro utišalo ter
diskreditiralo in šikaniralo.
Poslovodstvo je preprečilo
tudi revizijo projekta. Nadzorni svet družbe, ki je bil
seznanjen z dogajanjem pri
projektu, ni ukrepal, čeprav
bi moral na podlagi ravnanja
poslovodstva sam sprožiti revizijo projekta.

SISTEMI PO SEBI
NISO REŠITVE

V slovenskih družbah ne
obvladajo procesov, projektnega vodenja in metodologij
za odločanje o kompleksnih
naložbah v IT. Menedžerji so
pogosto prepričani, da bodo
z nakupom dragih informacijskih sistemov rešili svoje
organizacijske težave in pridobili ustrezna tehnološka
in organizacijska znanja, kot
se je to dogajalo ob nakupih

proizvodnih strojev v industriji. A to je popolna zabloda. Sistemi sami po sebi ne
rešujejo problemov, niti ne
povečujejo konkurenčne sposobnosti družb. Zato nakup
sistemov, ki niso prilagojeni
potrebam, urejenosti in zrelosti organizacije, nikakor ne
more biti donosna naložba.
Izkušnje in raziskave kažejo, da slovenske družbe
organizacijsko zaostajajo za
družbami iz tujine. Prevladuje sektorska organiziranost s
»silosi«, ki družbam ne omogoča, da bi z uvedbo sodo-

“
”

Družbe, ki organizacijsko
niso pripravljene na uvedbo
sodobnih, procesno in storitveno usmerjenih informacijskih sistemov, bi se morala
uvajanja novih sistemov lotevati pilotno in postopno.
Prehod iz funkcijske v procesno organiziranost je velik
zalogaj za celotno družbo, zato
se mora na spremembo dobro
pripraviti. Izkušnje kažejo, da
bi morale družbe in organizacije pred uvedbo procesno
in storitveno usmerjenih informacijskih sistemov urediti
organizacijo in upravljanje

Dokler bo država igrala ključno vlogo
v gospodarstvu in ne bo zagotovila
mehanizmov za nadzor konkurence, dokler
se bosta bohotila klientelizem in korupcija,
vse dotlej pozitivnih sprememb ne bo.

bnih sistemov za upravljanje
virov podjetja (ERP) dosegla
enake učinke kot jih pridobi sodobno, procesno / projektno organizirana družba
v razvitem okolju. Slovenski
menedžerji nimajo ustreznih
organizacijskih znanj, ki bi
omogočala izkoriščanje prednosti informacijske tehnologije. Obsedeni z najnovejšimi
tehnologijami in rešitvami,
zadnji hit so na primer storitveno usmerjene arhitekture
(SOA), kupujejo opremo in
uvajajo rešitve, ki so več generacij pred njihovimi dejanskimi organizacijskimi znanji.
Pri uvajanju IT-tehnologij
iščejo bližnjice, namesto da
bi razvoj teh uskladili z organizacijskim razvojem.

NEGATIVNI UČINKI
ISKANJA BLIŽNJIC

Iskanje bližnjic in uvajanje
preveč naprednih informacijskih sistemov ima lahko
negativne učinke. Projekti
se hitro sprevržejo v nočno
moro, večkratno presežejo
zastavljene roke in proračun
ali pomenijo veliko tveganje
za poslovanje. Tipični primer
so projekti SOA v kritičnih
sistemih za odnose z uporabniki (CRM), ki pomenijo
veliko tveganje za delovanje
in ugled družbe, saj uporabniki in partnerji napake neposredno vidijo in občutijo.

poslovnih procesov ter integracijo poslovnih aplikacij.
Prav to pa je segment, ki ga
slovenski menedžerji najmanj
obvladajo. Zato ne preseneča
brezbrižnost, ki je posledica
pomanjkanja organizacijskih
in poslovnih znanj, s katero
se slovenske družbe lotevajo
uvajanja najnovejših informacijskih sistemov.

POUDAREK ZNANJU
IN KONKURENCI

Povečanje učinkov naložb
v IT in povečanje konkurenčnosti slovenskih družb
zahteva korenito spremembo odnosa do znanja.
Družbe bodo morale večji
poudarek dati upravljanju
razvoja organizacije in poslovnih procesov, metodologijam za razvoj in uvajanje
aplikacij, pripravi projektov
ter obvladovanju tveganj.
Teh stvari ni mogoče zgraditi čez noč, zato bo pot do
uspeha in zrelega IT-trga trnova. Najmočnejša gonilna
sila, ki lahko sproži korenite
spremembe, pa je zdrava in
močna konkurenca. Dokler
bo država igrala ključno vlogo v gospodarstvu in ne bo
zagotovila mehanizmov za
nadzor konkurence, dokler
se bosta bohotila klientelizem in korupcija, vse dotlej
pozitivnih sprememb ne bo.



71

Predstavitev nove serije izdelkov ITys

UPS-i od 1 do 10 kVA

Model
ITys
10 kVA

Model
ITys
PROMOCIJSKA PRILOGA
3 kVA

Model
ITys
1 kVA

G

lavni namen naprav UPS (Uninterruptible
Power Supply) za nemoteno napajanje je zaščita občutljivih in kritičnih porabnikov pred
električnimi motnjami, ki lahko ogrozijo pravilno delovanje njihovih naprav. Z izrazom električne motnje
pojmujemo nihanja električne napetosti in frekvence
napajanja, prenapetosti (surges), podnapetosti (sags),
šumi (noise), hitre napetostne sunke (spikes), izpade
električnega omrežja (blackuots), atmosferske razelektritve, elektrostatične razelektritve ...
Na trgu je prisotnih veliko naprav različnih svetovnih
proizvajalcev in najrazličnejših tehnologij z ozirom na to,
pred kakšnimi vrstami navedenih težav želimo zaščtiti
porabnike (off-line, line interactive, on-line). Tehnologija,
ki ščiti pred vsemi motnjami v električnem omrežji je online, kot jo opisuje standard EN 62040-3 VFI-SS-111.

TEHNOLOGIJA
OFF-LINE ALI »UPS V
PRIPRAVLJENOSTI«

PROMOCIJSKI ČLANEK

Med normalnim delovanjem so električni porabniki napajani neposredno
iz omrežja. Pri prekinitvi
omrežnega napajanja ali
pri podnapetosti/prenapetosti, se vključi UPS
, ki poskrbi za napajane
porabnikov z energijo iz
akumulatorjev. Tehnologija je primerna za UPS-e
malih moči.

72

LINE INTERACTIVE

Zanesljivo nemoteno
električno napajanje
za profesionalne
delovne postaje,
strežnike in omrežja,
podatkovna
skladišča, industrijsko
avtomatizacijo,
varnostne in
telefonske sisteme.

TEHNOLOGIJA ON-LINE
ALI »STALNO DELOVANJE UPS-a«

V normalnem delovanju je UPS stalno delujoč, kar
pomeni, da ves čas napaja porabnike prek usmernika in razsmernika (dvojna pretvorba energije, izmenična v enosmerno ter enosmerna v izmenično) ter
s tem zagotavlja idealno kakovost izhodne napetosti.
Samo pri nepredvidljivih napakah na omrežnem napajanju (vhodna napetost izven predvidenih toleranc,
frekvenčno nestabilna napetost ...) UPS-naprava brez
kakršnekoli prekinitve oskrbuje porabnike z energijo
iz akumulatorjev. Tehnologija on-line tako zagotavlja napetostno in frekvenčno stabilno napajanje porabnikov, kar je pogoj za napajanje kritičnih naprav
kot npr. v IT, telekomunikacijah, medicini, procesni
industriji ...

Tehnologija
Uporaba

Off-line
UPS malih moči; manj
pomembni el. porabniki

Line interactive
Priporočljivo za UPS-e
<2 kVA moči;
zahtevnejši el. porabniki

On-line
UPS srednjih in velikih moči;
kritični el. porabniki

Potreben preklopni čas ob
izpadu omrežne napetosti

da

da

ne

Frekvenčna neodvisnot
Napetostna nedvisnost
Flitriranje napetostnih špic

ne
ne
ne

ne
da
nekatere

da
da
popolno

Napajanje porabnikov ob
normalnem delovanju

iz omrežja

iz omrežja

iz UPS-a

Napajanje med izpadom
omrežne napetosti

iz akumulatorjev s preklopnim
časom <10 ms

iz akumulatorjev s preklopnim
časom <4 ms

iz akumulatorjev brez
preklopnega časa

Poznana je kot tehnologija »aktivne pripravljenost
UPS-a«. Med normalnim delovanjem so porabniki napajani iz omrežja, pri čemer UPS-naprava korigira vhodna
napetostna nihanja in s tem zagotavlja napetostno stabilno izhodno napetost. Pri prekinitvi omrežnega napajanja
se vključi UPS-ov razsmernik, ki poskrbi za napajanje
porabnikov z energijo iz akumulatorjev.

ITYS – NOVA BLAGOVNA ZNAMKA

Socomec Sicon UPS ponuja ITys, družino UPS-ov z
enofaznim izhodom. Že samo ime ITys pove, da so novi
UPS-i namenjeni napajanju naprav najrazličnejše informacijske tehnologije (IT). Gre za UPS-e moči od 1 kVA do
10 kVA, razvite v on-line tehnologiji z dvojno pretvorbo
energije in sinusnim zajemom električnega toka. Navedena tehnologija pomeni, da so porabniki vseskozi napajani
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

Socomec Sicon UPS, eden vodilnih proizvajalcev sistemov za nemoteno napajanje, se znova in znova predstavlja trgu z družinami inovativnih in zanesljivih UPSov. Pri svojih kupcih uživa ugled ponudnika zelo kakovostnih rešitev napajanja
z električno energijo. Zaradi tega tovarna izpoljnjuje tudi vrzel pri povpraševanju
tistih strank, ki jim je cena osnovnega pomena ob značilnostih, ki so še vedno
na visoki ravni.

2 kVA

prek naprave za nemoteno napajanje. Torej porabnik ni
podvržen tveganju zaradi napetostnega in frekvenčnega
nihanja napajanja ter preklopnega časa ob morebitnem
izpadu omrežnega napajanja. To pa seveda pomeni zanesljivo in stabilno sinusno izhodno napetost. Družina
ITys vsebuje skupno pet modelov (1, 2, 3, 6 in 10 kVA),
v pokončnem (tower) ohišju in integriranimi akumulatorji
z avtonomijo delovanja (back up time) od 10 do 15 minut pri 75 % nominalni moči. Glede na široko toleranco
vhodne napetosti (med 160 V in 300 V za modele 1, 2 in
3 kVA ter med 176 V in 276 V za modela 6 in 10 kVA) je
minimirano število nepotrebnih preklopov na akumulatorje, kar pripomore k daljši življenski dobi baterij.
Vsi modeli so opremljeni s samodejnim by-passom (sistem, ki pri trenutni preobremenitvi UPS-a oziroma nepredvidljivih napakah) brezprekinitveno preklopi porabnika neposredno na omrežno napajanje), modela 6 in 10 kVA pa
tudi z ročnim by-passom za lažje vzdrževanje in testiranje
naprave. Vdelana je tudi vhodna magnetno termična zaščita. Bistveno je tudi zmanjšanje mer naprav, ki so pomembne
za aplikacije predvidene za družino ITys. Nizki stroški na tej
družini izdelkov so posledica ponudbe z osnovnimi modeli v
definiranih konfiguracijah, ki ponujajo večino izbir kupcev.

ENOSTAVNA NAMESTITEV
IN LAHKA UPORABA

UPS-i ITys so pripravljeni za takojšen priklop z vgrajenimi in napolnjenimi baterijami. Funkcija samodejnega
ponovnega zagona zagotavlja takojšen ponovni zagon
tudi v primeru, ko UPS-naprava daljši čas ni bila priklopljena. Sama namestitev UPS-naprave ITys ne zahteva posebne priprave električne instalacije. Nadzorni
panel, nameščen na prednji strani UPS-a, je enostaven
za uporabo in zelo nazorno prikazuje pretok energije,
nivo obremenitve in stanja baterijskih akumulatorjev, kar
ustreza uporabnikom, ki zahtevajo enostavno in zanesljivo napajanje svojih porabnikov. Pri celotni družini naprav
je moč priključiti tudi programsko opremo (UniVision,
UniVision PRO ali Net Vision) za komunikacijo v omrežjih LAN ali za preprost nadzor prek omrežnih brskalnikov
ter za avtomatsko zaključevanje (shudown) v strežnikih

3 kVA

10 kVA

in priključeni opremi. Izbirno se lahko dogradi tudi vmesnik z breznapetostnimi kontakti, ki omogočajo posredovanje signalov o stanju UPS-a (kot npr. napaka UPS-a,
generalni alarm, režim by-pass, razsmerniški režim, izpad omrežja, skorajšnja izpraznjenost akumulatorjev ..)
zunanjim varnostnim napravam ali sistemu SCADA.
Tipični primeri uporabe predstavljene družine ITys so
za zaščito profesionalnih delovnih postaj, strežnikov, informacijskih omrežij, podatkovnih skladišč, v industrijski
avtomatizaciji, varnostnih in telefonskih sistemih ... Posebna pozornost je namenjena kupcem, ki potrebujejo
brezprekinitveno napajanje z UPS-i, kjer razen robustnosti in zanesljivosti niso zahtevane posebne lastnosti. Gre
torej za tržni segment, ki ga Socomec Sicon UPS do zdaj
ni pokrival v celoti, je pa zelo pomemben po obsegu. 
Izdelek
Moč VA/W
VHODNI DEL
Vhodna napetost (izmenična)

ITY-TW010B ITY-TW020B ITY-TW030B ITY-TW060B ITY-TW100B
1000 VA /
700 W

2000 VA /
1400 W

3000 VA /
2100 W

6000 VA /
4200 W

230 V (160÷300 V, do 110 V
pri 60 odstotni obremenitvi)

10000 VA/
7000 W

230 V (176÷276V)

Frekvenca
Faktor moči/izh. napetost
IZHODNI DEL
Izhodna napetost (izmenična)

50/60 Hz (nominalna)
0,98/sinusna
230 V ( nastavljiva na 220/240V) ± 1,5%

230 V ( nastavljiva na 220/240V)
± 1%

Stabilnost izhodne frekvence (50 Hz)

območje 46÷54 Hz (50±0,2 Hz baterije)

območje 46÷54 Hz (50±0,05 Hz
baterije)

Preobremenitev
do 150 % največ 30 sekund
Izkoristek
do 90 %
Vršni faktor toka
3:1
Vmesnik
RS 232 in vtič DB9
Avtonomija akumulatorjev v primeru:
50 % obremenitve (min)
20
30
18
75 % obremenitve (min)
10
17
9
100 % obremenitve (min)
7
11
6
DRUGI PODATKI
Hrup (na razdalji 1 metra)
45 dB
Mere (širina x globina x višina)
145 x 400 x 200
192 x 460 x 350
Teža (kg)
14
34
35

do 130 % največ 10 minut

26
13
9

18
9
6

55 dB
260 x 570 x 715
84
93

PROMOCIJSKI ČLANEK

1 kVA

Za več informacij o
družini naprav ITys
ali podjetju Socomec
Sicon UPS, d.o.o., ki
posluje kot podružnica
francosko italijanske
grupacije Socomec
Sicon in je zadolženo
za promocijo, prodajo
in tehnično podporo
navedenih izdelkov
v Sloveniji in celotni
Srednji in Vzhodni
Evropi, obiščite spletno stran www.socomec.si.

73

mreža

rešitve v slovenski informatiki: OneSMART Web in druge rešitve sistema Activa

Prihodnost
kartičnega
poslovanja

Zaradi stalnega razvoja in izjemne
inovativnosti se sistemu Activa v svetu
bančništva na globalni ravni priznava
status gonilne sile.

Bralnik XIsign 4500

Piše: Tomaž Lukman
tomaz.lukman@mojmikro.si

S

istem Activa, ki združuje več slovenskih bank
in je največji kartični
sistem v Sloveniji, je prejšnji
mesec na poslovni konferenci
v Portorožu praznoval 15-letnico delovanja in ob tej priložnosti premierno predstavil
rešitve, povezane s kartičnim
in bankomatskim poslovanjem. Prikazane nove storitve so povezane s pametnimi
karticami in z brezstičnim
poslovanjem, med njimi pa
sta tudi OneSMART Web za
varno shranjevanje in spletno
uporabo osebnih podatkov
na pametni kartici ter rešitev,
namenjena avtentikaciji za
slepe in slabovidne.

OneSMARTWeb Edit Profile

OneSMARTWeb

OneSMART Web

To storitev smo v njeni
razvojni fazi že predstavili v
lanski aprilski številki Mojega mikra, tokrat pa je pripravljena za komercialno
uporabo. Spletni pomočnik,
kot lahko aplikacijo še imenujemo, je namenjen internetno aktivnim uporabnikom pametnih kartic, ki za
dostop do spletnih storitev
uporabljajo različna gesla
in druge zasebne podatke.
OneSMART Web omogoča
varen in enostaven način
shranjevanja osebnih podatkov na pametno kartico,
ti so zato prenosljivi ter do-

74

stopni, kjerkoli jih uporabnik
potrebuje.
OneSMART Web sestavljata dva modula: aplikacija
na pametni kartici in odjemalec, nameščen v osebnem
računalniku. Kartična aplikacija omogoča šifriranje,
stiskanje in hranjenje uporabnikovih podatkov, ki zajemajo informacije o kreditnih
karticah, priljubljene spletne
povezave ter gesla za dostop
do zaščitenih spletnih strani.
Spletni vmesnik poskrbi za
dostop in urejanje podatkov
ter za, kar je še posebej priročno, samodejno izpolnjevanje
obrazcev na spletnih mestih.
Inteligentni vmesnik sam
prepozna obiskano spletno
stran in nam ponudi ustrezne podatke za prijavo vanjo
ter tako občutno poenostavi
spletno poslovanje.
Pametne kartice oziroma
podatki na njih so v osnovi
najvarnejše plačilno sredstvo
v sistemu brezgotovinskega
poslovanja, zato so podatki
v aplikaciji OneSMART
Web povsem varni. Podatki
so na kartičnem čipu zaščiteni z osebno številko PIN, ki
je hkrati tudi bankomatski
PIN, kar preprečuje njihovo
zlorabo. Ko je kartica vstavljena v bralnik, povezan z računalnikom, je treba številko
PIN vnesti prek bralnika, in
ne računalnika, kjer bi lahko
prišlo do tako imenovanega
keylogginga oziroma beleženja pritisnjenih tipk.
Spletni pomočnik dokazuje, da so možnosti uporabe
pametnih kartic v druge namene, kot sta samo plačevanje storitev oziroma brezgotovinsko poslovanje, odprte.
V sistemu Activa pa znova
dokazujejo, da je bila pred
leti sprejeta strategija razvoja
uporabnikom povsem prilagojenih rešitev prava in da
bodo v tej smeri nadaljevali
tudi v prihodnosti.

AVTENTIKACIJA ZA
LJUDI S POSEBNIMI
POTREBAMI

OneSMARTWeb myProfile

OneSMARTWeb myWallet

V Portorožu je bila prvič
na svetu v živo predstavljena rešitev, namenjena
avtentikaciji slepih in slabovidnih v neposrednem

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

novice
bančništvu. Rešitev deluje
na enak način kot navadna
avtentikacija, drugačen pa
je bralnik kartice, ki deluje
s tehnologijo »Chip-to-Speech«. Prvi tovrstni bralnik
na svetu, Xiringov Xi-SIGN
4500, razvit posebej za osebe s posebnimi potrebami,
ima prilagojeno tipkovnico
z večjimi in značilnimi tipkami, večji grafični zaslon
ter vdelan zvočni vmesnik,
ki prek slušalk posreduje vsa
sporočila, prikazana na zaslonu bralnika. Banke zaradi

“
”

avtentikacijo, je leta 2005 na
Tajvanu prva na svetu izvedla
medcelinsko transakcijo s pomočjo te tehnologije.
Funkcionalnost bralnika
tudi ni smela odstopati od
obstoječih bralnikov, ki so
v uporabi v sistemu Activa,
zato je njegova uporaba enostavna. Odslej je mogoče
standardno bančno kartico
uporabljati v različnih bančnih kanalih na daljavo na
povsem varen način. Članice
sistema Activa so med prvimi v svetu, ki uporabljajo to
rešitev v spletnem bančništvu, spletni trgovini, uvajajo pa jo tudi v telefonskem
bančništvu.

Pametne kartice
oziroma podatki
na njih so v
osnovi najvarnejše DRUŽBENA
ODGOVORNOST
plačilno sredstvo
Banka Koper, ki je rešitev
razvijala, bo za spoznavanje s
v sistemu
brezgotovinskega to novo tehnologijo bralnipaketa Maestral razdelila
poslovanja, zato so ka
medobčinskim zvezam za
podatki v aplikaciji slepe in slabovidne ter neOneSMART Web kaj uporabnikom na dom.
Programska oprema bralnika
povsem varni.
trenutno omogoča samo ko-

porasta spletnega in telefonskega bančništva potrebujejo
avtentikacijo na daljavo za
vse uporabnike, ne glede na
njihove omejitve. V Evropi
namreč velja zakon o nediskriminaciji ljudi s posebnimi potrebami (Disability
Discrimination Act – DDA),
ki daje ljudem s posebnimi
potrebami pravico dostopa
do vsakdanjih storitev, ponudnikom storitev pa veleva
razumne prilagoditve njihovim potrebam.
Zahteve članic sistema
Activa so bile slepim in slabovidnim omogočiti varno
uporabo sodobnih plačilnih
instrumentov in storitev ter
na enak način kot drugim
uporabnikom. Bralnik je zato
skladen s standardom CAP
(Chip Authentication Programme), ki zagotavlja močno
avtentikacijo (Strong Autenthication) in pomeni svetovni
standard MasterCarda in Vise.
Avtentikacija dveh faktorjev,
kot jo še imenujejo, zahteva
kartico in edinstven PIN, ki
ga pozna samo imetnik kartice. Banka Koper, ki je med prvimi na svetu uvedla močno

munikacijo v angleškem jeziku, če pa jo bo Zveza slepih
in slabovidnih potrdila, bo
druga faza projekta zajela tudi
poslovenjenje
govornega
vmesnika. Članom zveze, ki
so tudi komitenti Banke Koper, pa je brezplačno na voljo
naprednejši paket Burja, ki
s tehnologijo javnih in zasebnih ključev (Private Key
Infrastructure – PKI) poleg
dodatno varovanega dostopa
do spletne banke omogoča
shranjevanje treh digitalnih
potrdil in naprednejše poslovanje. »Pričakujemo, da bosta v bližnji prihodnosti prav
tehnologija digitalnih potrdil in močna avtentikacija
omogočili predvsem slepim
in slabovidnim enakopravnejše vključevanje v družbo
z uporabo spletnih storitev
v elektronskem bančništvu
in spletni trgovini in tudi na
drugih področjih in jim tako
olajšala tegobe dnevnega življenja, saj bodo vrsto storitev
lahko samostojno opravili na
daljavo,« je pojasnil Gojmir
Nabergoj, poslovni svetovalec za kartično poslovanje
Activa v Banki Koper. 

NConstruct
23. maja je podjetje Biro M&T izdalo prvo različico
programskega orodja NConstruct, ki je namenjeno
hitremu razvoju poslovnih informacijskih sistemov
na platformi Microsoft .NET. S pomočjo programa
NConstruct, ki analizira relacijsko podatkovno zbirko, dobi razvijalec v izredno kratkem času − navadno
zadostuje nekaj minut − celotno izvorno in izvršno
kodo aplikacijskega strežnika ter Windows ali spletnega odjemalca, ki se lahko samodejno ustvari na
podlagi pridobljenih informacij podatkovnega modela. Izdelek je uporaben kot prototip, za takojšnje
delo, kot tudi za nadaljnjo morebitno nadgradnjo.
V informacijski sistem se samodejno integrirajo določeni administrativni moduli (avtentikacija, vloge in
pravice uporabnikov, način zaklepanja objektov, sistemsko prijavljanje ...) in obilo
splošnih funkcionalnosti odjemalca, tako da razvijalec razvija le še specifično poslovno logiko, dele grafičnega vmesnika za posebne namene in druge posebne
zahteve naročnika. Razvijalec lahko v odjemalcu zelo enostavno uporabi svoje
priljubljene grafične komponente, čeprav celoten sistem deluje tudi brez teh, ali
izdela poljubno število jezikovnih različic informacijskega sistema.
Izvorna koda je v celoti generirana v jeziku C# in ASP.NET (za .NET Framework
2.0) in jo lahko razvijalec poljubno spreminja ali dopolnjuje. Zasnovana je po
najsodobnejših konceptih objektnega programiranja in arhitekture informacijskih
sistemov (MDA, Design Patterns, NHibernate O/R mapping, AJAX ...), kar naredi
končni izdelek profesionalen ne le po videzu, temveč tudi v drobovju.
www.nconstruct.com.

30 let Zorka
2. junija 2007 je malodane neopazno minilo 30 let od izdaje igre, ki v industriji iger
velja za podoben mejnik kot Vojna zvezd
v filmu, a je zaradi pregovorno hitrejšega
razvoja v računalniški industriji dandanes
videti kot film, ki so ga posneli pred 100
leti: igre se spominjajo le še zgodovinarji.
Medtem ko so junija 1977 pred kinematografi stale množice ljudi, so v zakotnem
delu slavnega MIT-a štirje mladeniči prav
tako spreminjali zgodovino, čeprav veliko
tišje. Industrija, v kateri so delovali, je desetletja pozneje zasenčila glamurozno filmsko industrijo. Gre seveda za industrijo računalniških iger.
Marc Blank, Tim Anderson, Bruce Daniels in Dave Lebling so neumorno ustvarjali igro po imenu Dungeon. Šlo je za še eno različico praigre Adventure, ki pa so jo
pozneje zaradi spornega imena na zahtevo podjetja Dungeons and Dragons morali
preimenovati. Odločili so se kar za delovno ime: Zork (beseda sicer nima pomena). Ta fantazijska igra je računalniške pustolovščine približala širokim množicam
ljudi. S tega vidika je Zork ena izmed ključnih iger, ki je v marsičem pripomogla
oblikovanju industrije računalniških iger.
Zork so napisali v jeziku MDL (MIT Design Language), ki je bil izpeljanka LISP-a,
in sicer z računalnikom PDP-10. Ne pozabimo, to je bilo v časih, ko so si tovrstne
»superračunalnike« lahko privoščile le univerze, korporacije in vladne organizacije z globokimi žepi. Fantje so v teh časih, ko je bilo trženje računalniških iger
tako rekoč nesmiselno, ustanovili podjetje Infocom, toda preteči so morala še tri
debela leta, preden je Zork pristal v prvem hišnem mikroračunalniku – šlo je za
TRS-80 Model I. Neobstoječemu trgu navkljub se je Zork izjemno dobro prijel. V
naslednjih treh letih je pravzaprav pristal na skoraj vsaki tedaj obstoječi računalniški platformi: Atari, Commodore, Apple, TRS-80, Texas Instruments, IBM PC in
ducat drugih, celo na CP/M in Epson QX-10, zaradi česar so ga prodali kar milijon
izvodov – dosežek, ki je za zgodnja osemdeseta prav neverjeten in ki še danes,
ob neprimerno večjem trgu, velja za mnogokrat nedosežen cilj mnogih ustvarjalcev
iger. Takrat je bilo prvič priljubljeno biti računalnikar – navsezadnje je Playboy
igro Zork razglasil za izdelek leta (1982).

75

PREŽIVETI Z ...

kibernetski terorizem

Napad na Slovenijo?
Vročega
poletnega
dne v času
šolskih počitnic,
gneče na avtocestah
in letališčih pride
do nenadnega izpada
električne energije.
Istočasno nekje nad glavnim
mestom strmoglavi potniško
letalo, medtem ko se telefonski
številki 112 in 113 prenehata odzivati
na klice. Takrat se začnejo uslužbenci
obrambnega in notranjega ministrstva
spraševati, zakaj se njihova elektronska
pošta in telefoni čudno obnašajo in
občasno ne delujejo. ...
Piše : Tomaž Bratuša
tomaz.bratusa@mojmikro.si

... Na drugem koncu države se uslužbenci
jedrske elektrarne sprašujejo, zakaj se je začel
čudno obnašati centralni sistem SPDS (Safety Parameter Display Sistem), ki nadzira hladilni sistem, temperaturo reaktorjeve sredice,
senzorje za nadzor zunanjega sevanja. Med posameznimi incidenti se začne dogajanje seliti
tudi na borzo, kjer pričnejo tečaji drseti navzdol in med prebivalci pa narašča panika.
Opisano je še kako mogoče in se je tudi dejansko zgodilo, če izvzamemo strmoglavljenje
letala, elektronsko povzročen borzni zlom (ta se
občasno sesuje kar sama od sebe) ter nekaj podrobnosti iz nesreče nuklearke. Že leta 1997 je
namreč NSA (National Security Agency) najela skupino 35 hekerjev, ki so izvedli simultan
napad na elektronsko infrastrukturo ZDA.
Operacija je imela tajno ime Eligible Receiver,
med njo pa je hekerjem uspelo pridobiti »root«
dostop v 36 izmed 40.000 omrežij obrambnega
ministrstva. Napad je prav tako povzročil izklop delov elektro-energetskega sistema in številke za nujne klice 911 v okrožju Washington.
Hekerjem je poleg tega uspelo prodreti celo v
računalniški sistem ene izmed bojnih ladij, ki
je bila v tistem času na pohodu.
Rezultat tovrstnega testiranja je bilo odkritje, da kar dve tretjini vladnih računalnikov
vsebuje varnostne pomanjkljivosti.

76

IN BILA JE TEMA!

Pred časom je prišlo v Severni Ameriki do
tako imenovanega »električnega mrka«. Zanesljivih vzrokov za popoln izpad električne
energije niso nikoli odkrili, po dozdaj znanih
podatkih pa je bila glavni povzročitelj napačna
komunikacija med posameznimi elektrarnami
v ZDA in Kanadi. Napačno komuniciranje oz.
potvorjenje podatkov je povzročilo domino
učinek, v katerem so se preobremenili glavni
električni vodi, kar je privedlo do izpada električne energije širokega obsega.
Iz te zgodbe se lahko naučimo marsikaj uporabnega, predvsem pa to, da so posamezne
elektrarne, nadzorni centri in elektro podjetja
medsebojno povezani z najetimi telefonskimi
linijami kakor tudi s T1, brezžičnimi in optičnimi omrežnimi povezavami. Naslednji podatek pa je verjetno še pomembnejši, saj so
nekatera ameriška elektropodjetja (npr.FirstEnergy Corp.) povezana s svojimi pogodbenimi
partnerji (elektrarne) preko omrežij LAN, pri
čemer je med sistemi vzpostavljen visok nivo
zaupanja, kar pomeni, da požarni zidovi prometa med zaupljivimi sistemi ne filtrirajo tako
zavzeto.
V raziskavi nedavnega električnega izpada
pa je prišlo na dan tudi dejstvo, da so posamezni računalniki in njihovi operacijski sistemi
zastareli in niso redno posodabljani.
Do opisanih odkritij je med drugim prišlo,
ko je pred časom pustošila nova različica in-

Popolne zaščite ni
Namestitev požarnih zidov, protivirusnih
aplikacij in sistemov za odkrivanje vdorov
so načini, s katerimi običajno varujete svoja omrežja. Tovrstne aplikacije pa vas pred
vdori ne bodo nikoli 100-odstotno zavarovale. Kdor trdi, da je z uporabo teh tehnologij vaše omrežje 100-odstotno varno, ne
pozna bistva hekerjev. To so namreč ljudje, ki jim je premagovanje ovir v zabavo in
vse skupaj vidijo kot izziv. Skratka, več ovir
pomeni za njih več zabave in pri uspešnem
prodoru tudi pridobitev ustreznega spoštovanja in predvsem materialnih koristi.
ternetnega črva, imenovana Slammer. Črv je
vstopil v sistem podjetja FirstEnergy Corp.
prek omrežja ene od pogodbenih partneric, od
koder se je prek linije T1 prenesel v sistem jedrske elektrarne David-Besse. V elektrarni je
nato prišlo do preobremenitev omrežja in 5urnega izpada centralnega računalnika SPDS
(Safety Parameter Display Sistem), ki nadzira
hladilni sistem, temperaturo reaktorjeve sredice, senzorje za nadzor zunanjega sevanja itd.
Edino naključje, ki je rešilo podjetje FirstEnergy pred katastrofo, je bilo to, da reaktor ne
deluje od februarja 2002, saj so na reaktorjevi
lupini odkrili razpoke.
Drug podoben primer se je zgodil, ko so v
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PREŽIVETI Z ...

kibernetski terorizem

podjetju Neutralbit odkrili varnostno luknjo,
prek katere bi lahko napadalci ogrozili kritično nacionalno infrastrukturo. Pomanjkljivost
je bila namreč odkrita v strežniku NETxEIB
OPC, ki omogoča nadziranje ključnih sistemov SCADA (Supervisory Control and Data
Acquisition). Tovrstni sistemi sodelujejo pri
nadziranju: električnih omrežij, jedrskih elektrarn, vodnih zajetij, železniškega prometa,
naftnih rafinerij in letalskega prometa.
OPC (OLE for Process Control) je pravzaprav standard Microsoft Windows, ki programerjem omogoča enostavno izdelovanje
aplikacij GUI za nadzor sistemov SCADA.
Strežniki OPC so tako največkrat uporabljeni
za pridobivanje in nadzor podatkov terenskih
senzorjev ter njihovo primerjavo z drugimi
omrežnimi podatki. Ravno v tem grmu pa tiči
zajec, saj odkrita pomanjkljivost omogoča oddaljen napad na strežnik OPC, pri čemer lahko napadalec potvori podatke ali pa napravo za
nadzor preprosto onemogoči (DoS).

Med gibanjem podmornice je zaznavanje
predmetov s sonarjem moteno zaradi gibanja
vode ob trupu podmornice. Če bi si napadalec
Richard F Sylvestre prizadeval zgolj za potvarjanje podatkov in ne toliko za onesposobitev



računalniškega sistema, bi se lahko zgodilo, da
bi prišlo do trčenja med dvema jedrskima podmornicama. Ker se je napad zgodil v italijanski
vojaški bazi, v kateri je stacionirana ameriška 6.
flota, bi morebitno trčenje podmornic ogrozilo

Očitno se v ZDA zavedajo tovrstnih nevarnosti in se jih
trudijo preprečevati, medtem ko se pri nas odgovorni
obnašajo kot, da nimamo v lasti jedrske elektrarne in je testni
reaktor blizu Ljubljane le igrača za otroke.

ZASTARELOST KLJUČNIH SISTEMOV

Ker večina sistemov SCADA izvira še iz
časov, ko za Windows še nismo slišali, je varnostna problematika še toliko večja. Tovrstni
sistemi imajo namreč izredno pomanjkljive
avtentikacijske mehanizme, zaradi česar napadalcu največkrat sploh ni treba vdirati z izkoriščanjem varnostnih lukenj. Vse, kar mora
napadalec storiti, je to, da najde vstopno
točko v omrežje, v katerem delujejo sistemi
SCADA − od tam naprej pa se vam najbrž že
svetlika kako in kaj. Se sprašujete, kako bo pa
terrorist našel vstopno točko? Zelo enostavno! Nekatera naša podjetja namreč podatke o
posodobitvah informacijskih sistemov in podrobnosti glede nameščanja objavljajo kar na
svojih spletnih straneh. Ne verjamete? Poglejte si stran www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/
zeleznisko_omrezje/telekomunikacije/ in izvedeli
boste, kje se lahko priklopite na analogne linije, kje na optične povezave ...



Direktor podjetja Axcent
Technology, ki skrbi za
varnost Pentagonovih omrežij,
je pred kratkim izjavil, da
vsak dan zaznajo med 60 in
80 napadov, včasih pa tudi
nekajkrat več.
TUDI PODMORNICE NA UDARU

Še eden izmed vrste teh dogodkov. Pred meseci eden izmed pogodbenih partnerjev ameriške
mornarice v računalniški sistem, namenjen navigaciji podmornic, namestil zlonamerno kodo
in tako onesposobil tri izmed petih računalnikov. Podmornice imajo namreč med gibanjem
zelo omejeno zmožnost zaznavanja predmetov,
ki se nahajajo neposredno pred njimi zato so v
veliki meri odvisne od računalniškega omrežja.

Mobilniki so varni? Poglejmo dejstva!
Mobilni telefoni imajo vse bolj zmogljive procesorje, podporo za brezžično povezovanje, nekateri pa celo uporabljajo Javo. Po nekaterih ocenah polovica proizvedenih telefonov uporablja
eno od različic operacijskega sistema Symbian, ki pridobiva priljubljenost, saj ga uporabljata
tako Nokia kot tudi Sony Ericsson. Letos naj bi po nekaterih ocenah presegli številko 1,5
milijarde uporabnikov mobilnih tehnologij.
Okužba z mobilnim virusom prek tehnologije bluetooth je presenetljivo podobna okužbi človeka. Tovrstno širjenje namreč zahteva bližino naprav, kar istočasno pomeni tudi omejitev pri
končnem dometu virusa in njegovi učinkovitosti.
Prvi dokaz koncepta med mobilnimi virusi je bil znan junija 2004 pod imenom Cabir in je
napadal ravno prej omenjeni operacijski sistem Symbian. Cabir je za širjenje uporabljal tehnologijo bluetooth, pri čemer se je širil v vse vrste naprav z bluetoothom, med drugim tudi v
tiskalnike. Cabir razen tega, da je z neprestanim iskanjem naprav bluetooth občutno skrajšal
delovanje baterije, ni imel škodljivih funkcij. Nedavno so v Kaliforniji s pomočjo bluetootha
uspeli povezati mobilni telefon in prenosni računalnik na razdalji 1 km, kar zagotovo pomeni
nov mejnik v zmožnostih širjenja tovrstnih virusov, saj bo lahko potencialni napadalec tako
zajel mnogo več naprav.
S tem, ko postajajo mobilni telefoni čedalje pametnejši, se vse bolj bliža trenutek, ko bodo
virusi pridobili sposobnosti širjenja prek GPRS-a. Kaj motivira pisce tovrstnih virusov? Odgovor je: denar.
Novodobni virusi bodo imeli namreč poleg sposobnosti klicanja plačljivih telefonskih številk
tudi zmožnosti mobilnega nakupovanja (naenkrat boste postali srečni lastnik 100 novih
melodij zvonjenja, ozadij in iger). Prav tako številna podjetja razvijajo možnosti novodobnega
mobilnega marketinga, s pomočjo katerega se bomo znebili poštnih predalov, polnih papirja,
in še nekaj dreves bo verjetno preživelo.
Vsekakor bo na pravo epidemijo mobilnih virusov treba še nekaj časa počakati, saj uporabniki še
nismo dosegli tako imenovane kritične mase. Ta je namreč razlog, da je večina sedanjih računalniških virusov usmerjenih predvsem na sisteme Windows. S prevlado enega proizvajalca oz. operacijskega sistema pa se bo zgodba prav gotovo prenesla tudi med uporabnike mobilnih naprav.

77

PREŽIVETI Z ...

kibernetski terorizem

predvsem življenje na področju Sredozemlja.

Virusi, črvi in trojanski konji − kdo jih piše in zakaj

DEMOKRATIZACIJA HEKERSTVA

Računalniški strokovnjaki so preimenovali leto 2003 kar leto črvov. Že januarja je namreč pohod
črva imenovanega Slammer v desetih minutah okužil 75.000 ranljivih strežnikov, pri čemer je med
drugim onemogočil sisteme bankomatov in povzročil zamude na letališčih. Slammer je izkoriščal
ranljivost Microsoftovih SQL strežnikov, ki jih podjetja pogosto uporabljajo v povezavi z zbirkami
podatkov. Črv je izkoristil napad tipa buffer overflow (prekoračitev medpomnilnika), o katerih smo
govorili v prejšnji številki, in tako omogočil, da je uspešno okuženi strežnik širil črva naprej.
V poletnih dnevih istega leta se je pojavil črv Blaster, ki je za širjenje uporabljal ranljivost sistemov
Windows, pri tem pa je okužene računalnike uporabljal za napad na Microsoftove spletne strani.
Avgusta pa je na bojišče vstopil črv, imenovan Sobig.F, ki je za širjenje uporabljal elektronsko
pošto, pri čemer je okuženi žrtvi ukradel naslove elektronske pošte in se nato razposlal naprej. V
nekem trenutku je bil črv tako razširjen, da je bilo z njim okuženo vsako sedemnajsto elektronsko
sporočilo. Po nekaterih ocenah naj bi Sobig.F, vključno s stroški njegovega odstranjevanja in izgube storilnosti, podjetjem povzročil za 82 milijard dolarjev škode.
Ko smo mislili, da je najhujša kuga že za nami, pa je na sceno vstopil Mydoom.A, ki se je razširil
tako močno, da je bilo z njim okuženo vsako peto elektronsko sporočilo. Tudi ta škodljivec je okuženo žrtev zlorabil za napad na različne spletne strani.
Sledilo je nekaj aretacij in sodnih epilogov.
Kot odgovor je sledila prilagoditev piscev virusov, ki zdaj uporabljajo nov način razširjanja spletne
golazni. Škodljivo kodo, navodila za njeno širjenje in orodja za izdelavo namreč avtorji objavljajo
na različnih spletnih straneh, od koder jo prevzamejo manj izkušeni uporabniki. Takšni manj
izkušeni uporabniki nato sestavijo vsak svojo različico virusa in ji dodajo nekakšen osebni prizvok
(podpis). Nenadoma smo deležni epidemije različic istega virusa, kot je npr. Bagle od A do Ž in
naprej. Na koncu za rešetkami pristanejo posamezniki, ki niso pravi avtorji, temveč so zgolj žrtve
svoje neumnosti. Resnični pisci virusov se ob teh primerih samo nasmehnejo in ponavadi rečejo:
»Mi smo pošast samo ustvarili, vi pa ste jo spustili na prostost.«

Internet se je razvil do te mere, da trenutno obstaja okrog 30.000 hekerskih spletnih
strani, na katerih so dostopna raznovrstna
orodja, katerih namen je predvsem poenostavljeno ustvarjanje napadov. Stvari so prišle tako
daleč, da za napad ne potrebujete nikakršnega
programerskega znanja, temveč samo nekaj
prostega časa, dobre volje in klikanja z miško.
Bliža se demokratizacija hekerstva! Bližamo
se razmeram, ko nevarnost ne preži le s strani
tujih vlad in terorističnih skupin, temveč tudi
s strani hrčkov, veveric in kmetov ...

Nevarni kmetje, hrčki in veverice
Leta 1995 je nekemu kmetu v New Jerseyu uspelo prekiniti telefonske kable in onemogočiti 60 % lokalnega in mednarodnega
prometa mesta New York. Hkrati je onemogočil tudi sisteme za kontrolo letenja v
New Yorku, Washingtonu in Bostonu.
OK, kmete še razumem, kaj pa hrčki in
veverice? Leta 1996 je v mestu Palo Alto
v Kaliforniji hrček pregriznil kabel in s tem
Silicijevi dolini za več ur onemogočil dostop do interneta. Še ena od očitnih prednosti brezžičnega omrežja je ta, da lahko
vaš glodalec brezskrbno leta po stanovanju in grizlja kable. (Slednja marketinška
ideja je izključna last avtorja članka!)

INTERNETNO VOJSKOVANJE

Leta 1998 je direktor CIE priznal, da že nekaj časa razvijajo programsko opremo in orodja, s katerimi bi lahko izvršili internetni napad.
Vlada ZDA predvideva, da trenutno orodja za
internetno vojskovanje razvija okrog 120 držav. Med njimi so v ospredju poleg ZDA prav
gotovo Francija, Izrael, Rusija in Kitajska, ki
tovrstna orodja ravno tako že imajo.
Potrditev nam dajo napadi ruskih hekerjev
na Estonijo, pri čemer je šlo v bistvu za pravo
internetno vojno. To je pravzaprav vojna, ki
namesto na klasičnem orožju temelji na napa-

78

dih s pomočjo bitov in bajtov, nekaj rezultatov
pa lahko trenutno vidite na estonskem delu
interneta. Zadevi trenutno še ni videti konca
in nekateri pravijo, da gre celo za novo obliko
hladne vojne, saj so se vmešale tudi ZDA.
Zaradi posledic v estonskem gospodarstvu
naj bi NATO v Estonijo celo poslal svoje strokovnjake za informacijsko varnost, ki bodo poskušali ruske napade omejiti. Estonske banke
so npr. blokirale ves internetni promet, ki do
njih prihaja iz tujine, tako da lahko do spletnih bank trenutno dostopajo samo računalniki
znotraj Estonije. Napadenih je bilo več tisoč
spletnih strani, pri čemer so nekatere prejemale promet tudi po 1000 obiskov na sekundo
(prej so imele npr. 1000 obiskov na dan).
Kljub omenjenim ukrepom se bodo Estonci
po vsej verjetnosti morali za nekaj časa posloviti od spletnega bančništva, spletnih nakupov, obiskovanja
svetovnega spleta
in prebiranja pošte.
Rusija je namreč
velesila tudi na
področju kibernetske vojne, zato se
majhna odcepljena
republika, kot je
Estonija praktično
ne more učinkovito braniti.
Najbolj grozljivo
dejstvo pa je, da o
pravih in uspešno
izvedenih napadih
ne bomo nikoli
brali v časopisih,
saj se dogajajo v

strogi tajnosti, za njihovo razkritje pa tudi
ni motiva s strani žrtev. »Analyzer« je bil na
primer ujet potem, ko se je o svojem podvigu
hvalil na IRC-u. Bojimo se lahko tistih, ki se
o tovrstnih podvigih ne hvalijo, ob enem pa
spretno prikrivajo sledi svojega podtalnega delovanja. 

Pošten heker je (lahko) zlata vreden
Podjetja se pri nas še niso začela zavedati dejstva, da lahko z zaposlitvijo enega izmed etičnih hekerjev pridobijo večjo
varnost, kot pa bi jo z milijonskimi nakupi varnostne opreme. Avtor članka je
pred časom odgovorne na portalu www.
finance.si obvestili, da ima njihov portal
ogromne varnostne luknje, zaradi katerih
so v nevarnosti zlasti osebni podatki in
premoženje obiskovalcev portala. Na Financah se na opozorila sprva sploh niso
odzvali, pozneje pa so očitno ugotovili, da
morajo za varnost osebnih podatkov svojih
obiskovalcev le poskrbeti in so eno izmed
lukenj potihem odpravili. Ko so pozneje z
varnostnih novic obvestili urednika, da je
bila pomanjkljivost, na katero so jih opozorili, potihem odpravljena, vendar je zdaj
nastala nova luknja, jih je urednik napotil
na njihovega odvetnika. Hmm.
Očitno na Financah za varnost uporabnikov spletnega portala skrbi »njihov« odvetnik, ne pa programerji in strokovnjaki
za informacijsko varnost. Še ena potrditev
več, da moramo varnost zahtevati uporabniki, saj na drugi strani ponudnikom šteje
zgolj in samo dobiček.
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PREŽIVETI Z ...

brezplačni programi

brezplačni programi

Dosti za malo
Piše : Zoran Banović
zoran.banovic@mojmikro.si

Kupiti računalnik z operacijskim sistemom je eno, usposobiti
ga za vsakdanje delo pa nekaj čisto drugega. Operacijski
sistem namreč ponuja bolj malo. Ali je mogoče računalnik
opremiti z brezplačnimi programi, a kljub temu dobiti uporabno
napravo? Na enem mestu smo zbrali najboljše, kar ponuja svet
brezplačnega programja, in ugotavljali, ali je to dovolj.

N

aj kar takoj povem, da se na tem mestu ne bomo spuščali v epske boje
med operacijskimi sistemi in tudi ne
na dolgo in široko razpredali o smislih ali nesmislih uporabe licenčne ali brezplačne
programske opreme. Takšnih debat in razmišljanj
imate verjetno že preko glave. Ne. Tokrat se
bomo posvetili praksi in izdelali nekak pregled,
test ali nasvet, kakor koli pač želite, kjer bomo
sestavili seznam programov, ki jih je mogoče
Ime
programa

Namen

OpenOffice. Pisarniški paket
org

Mozilla
Firefox

brezplačno prenesti iz spleta in jih uporabiti pri
vsakdanjem delu z računalnikom. Tokrat tudi ne
bomo govorili o varnosti, torej ne bomo opisovali protivirusnih programov, požarnih zidov in podobnih, saj smo tudi o tem že veliko pisali. Tokrat
se bomo omejili zgolj na vsakdanjo uporabo.

SMISELNOST ZASTONJKARSTVA

A pred tem ne moremo mimo vprašanja, ali
je uporaba brezplačnih programov sploh smi-

Opis

Namen

7ZIP

Stiskanje datotek

Pisarniški paket, preveden v
slovenščino, ki vsebuje program
za urejanje besedil, elektronsko
preglednico, podatkovno zbirko,
program za izdelavo predstavitev
in še kaj. Gre torej za kompleten
pisarniški paket, ki se lahko v veliki
meri kosa z vsemi komercialnimi
izdelki. Vsebuje tudi slovenski
črkovalnik.
Obdelava zvoka

Dober brezplačen program za
obdelavo zvoka. Omogoča snemanje
zvoka v živo, prenašanje kaset in
plošč v digitalne posnetke ali na
CD, urejanje zvočnih datotek MP3,
Ogg in WAV, izrezovanje, kopiranje,
rezanje in mešanje zvokov,
spreminjanje hitrost ali višine tona
in še kaj. Tudi Audacity govori
slovensko.

Firefox je glavni konkurent
Internet Explorerju, ki ga dobimo
skupaj z operacijskim sistemom.
Firefox ponuja obilico dodatkov,
ki omogočajo enostavno in
učinkovito brskanje po spletu. Je
tudi poslovenjen, kar smo pri nas
očitno dobro sprejeli, saj naj bi
kar okoli 40 odstotkov slovenskih
uporabnikov uporabljalo Firefox.
FileZilla
Omogoča pošiljanje in sprejemanje
elektronske pošte, spremljanje
novičarskih skupin, virov RSS in
blogov. Je dober nadomestek za
Outlook Express, ki ga dobimo
skupaj z operacijskim sistemom. Je
tudi poslovenjen.

Opis

Program za delo z datotekami ZIP.
Ker se pri delu z računalnikom
velikokrat srečamo s stisnjenimi
datotekami, je program, kot je
7ZIP,nujno potreben. Omogoča
stiskanje v svoj format 7z, poleg
tega pa še ZIP, GZIP, TAR, odpira
pa še datoteke RAR, CAB, ISO in še
katerega.
Audacity

Spletni brskalnik

Poštni program
Mozilla
Thunderbird

Ime
programa

selna. Delujejo? So varni? So dovolj kakovostni? Pravzaprav je na vsa tri vprašanja mogoče
kar enostavno odgovoriti pritrdilno, a nekaj
besed je kljub temu treba povedati. Težava sodobnega uporabnika računalnikov je v tem, da
je razvajen in da v večini primerov uporablja
orodja, ki krepko, celo preveč, prekašajo raven uporabe. Poglejmo si primer – večina uporabnikov tako v svetu kot pri nas, uporablja
Microsoftov urejevalnik besedil Word. Z njim

Odjemalec FTP
Prej ali slej se je pri delu z
internetom treba spopasti tudi s
prenosi FTP. Brskalniki to načeloma
omogočajo, a vedno ne gre vse tako,
kot bi moralo. Zato je odjemalec
FTP vedno dobrodošla zadeva.

79

PREŽIVETI Z ...

brezplačni programi

ni nič narobe. Je dober, zanesljiv, funkcionalen
in pregleden. A kaj z njim delamo? V devet
od desetih primerov ga uporabljamo za pisanje
čisto navadnih besedil, v katera le redko vstavimo kakšno sliko, da o naprednih funkcijah,
ki jih ponuja program, niti ne govorimo. Že
pred leti je bila izdelana raziskava ki je pokazala, da povprečen uporabnik uporablja le nekaj
več kot deset odstotkov zmogljivosti Worda,
Ime
programa
FileZilla
Server

Namen

Free Mind

Miselni vzorci in diagrami

pri Excelu pa je ta številka še nižja. In zakaj
to počnemo? Je to logično? Pravzaprav ne.
Obnašamo se kot tisti Tim v nanizanki Home
Improvement, kjer glavni junak zadovoljno
kruli, ko dobi v roke najzmogljivejšo električno napravo. Ali res potrebujemo traktorsko
kosilnico za dvajset kvadratnih metrov zelenice? Ne! A prav to počnemo, ko govorimo o
računalniku. Trudimo se nabaviti najboljša in

Opis

Strežnik FTP

Ime
programa
InkScape

najzmogljivejša orodja, a od njih zahtevamo le
najosnovnejšo funkcionalnost.
Smo za takšno stanje krivi mi, uporabniki?
Ne, nismo. Kriva je marketinška strategija prodajalcev programske opreme, ki nas že dobri dve
desetletji bombardirajo s tem, kako so njihovi izdelki nekaj, brez česar ne moremo živeti. In smo
jim nasedli. Nasedli do te mere, da zdaj hočemo
vsi traktorske kosilnice, saj mislimo, da brez njih

Namen
Vektorska grafika

Zahtevnejši uporabniki bodo
svoje datoteke dali na voljo tudi
drugim. Sicer je to mogoče na
različne načine, tudi prek omrežij
P2P, programov za neposredno
sporočanje in še kako, a je
vzpostavitev strežnika FTP še vedno
najzanesljivejša možnost.

Program je namenjen delo z
vektorskimi slikami in je brezplačen
nadomestek za programe, kot so
CorelDraw, Freehand, Xara X in
podobni. Podpira standard SVG, ki
je priznan s strani W3C, podpira pa
tudi standarde XML in CSS, tako da
je res vsestranski.
Juice

Podcast
Program je namenjen spremljanju
tako imenovanih podcastov.
Podcasti so zvočni posnetki,
nekakšne radijske oddaje, ki jih
najdemo v internetu in čakajo na to,
da jih kdo posluša. Takšnih oddaj je
v spletu na tisoče in z Juiceom jih je
mogoče poslušati.

Program omogoča izdelavo miselnih
vzorcev, ki omogočajo lažje
učenje, saj z lahko njimi nazorneje
prikažemo razvejene tematike. Prav
bo prišel predvsem šolarjem, ki se
teh načinov učijo že v osnovni šoli.

Gimp

VirtualDub

Obdelava-bitnih slik

Obdelava filma
VirtualDub je eden najuporabnejših
programov za osnovno obdelavo
videa, njegova največja odlika pa je
možnost ponovnega kodiranja filmov
ter sprotna obdelava tako slike in
zvoka. Če spremljate našo rubriko
V praksi, ste verjetno že večkrat
zasledili, kako se s programom dela.

Gimp je eden najstarejših in tudi
najbolj dodelanih programov za
obdelavo bitnih slik. Kljub nekoliko
nevsakdanjem uporabniškem
vmesniku, se ga uporabniki hitro
navadijo in obdelajo slike tako, da
ustrezajo njihovim potrebam.

Paint
DotNet

Obdelava-bitnih slik

Handbrake

Pretvorba DVD

80

Media
Coder

Pretvorba medijskih datotek

Media
Player
Classic

Medijski predvajalnik

Program je namenjen pretvorbi
različnih vrst medijskih datotek, pa
naj gre za zvok ali video. Če imate
kak film, ki ga ne morete pogledati
na vašem predvajalniku, ga z Media
Coderjem lahko pretvorite v format,
ki ne bo delal težav. Podpira preko
40 različnih formatov, tako da lahko
res najdete tistega, ki vam najbolj
ustreza.

Tudi PainDotNet je namenjen
obdelavi bitnih slik, vendar gre za
program novejšega datuma. A to,
da je novejši ne pomeni, da je kaj
slabši. Z njim je prav tako mogoče
narediti vse, kar potrebujete za
polprofesionalno obdelavo slike.

Program Handbrake je brezplačen
pretvornik filmov DVD v formate
MP4, AVI ali OGM. Video zapis
lahko spremeni v MPEG-4 ali H.264,
zvočnega pa v AAC, MP3, Vorbis ali
AC3, kjer je omogočeno kodiranje
tudi več zvočnih stez. Omogoča tudi
odstranjevanje prepletanja, izrez
in spreminjanje velikosti slike ter
osnovno delo s podnapisi.

Opis

Gre za predvajalnik, ki je na zunaj
videti kot stari Media Player v
Windows, a je nekaj več. Zna
namreč »požreti« skoraj vse formate
datotek, vključno s podnapisi,
zraven pa je še popolnoma
enostaven, saj sploh ne zahteva
namestitve.

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PREŽIVETI Z ...

brezplačni programi

ne moremo. In če je ne moremo kupiti, jo pač
ukrademo. Tiči tu razlog za tako visoko stopnjo
piratstva? Ta je, zanimivo, zelo tesno povezana s
kupno močjo prebivalstva. Vredno razmisleka.
Druga stvar, o kateri je treba nekaj reči, je
filozofija programske opreme. Marsikje je razlog za uvedbo licenčne programske opreme, pri
čemer mislim predvsem na pisarniške pakete,
ki so najbolj univerzalen zgled, to, da ljudje razIme
programa

Namen

QuickTime
Alternative

Medijski predvajalnik

VLC Media
Player

Medijski predvajalnik

WinAmp

Medijski predvajalnik

mišljajo na način, da če v podjetjih uporabljajo
določen paket, potem je bolje, da ga uporabljamo tudi doma ali v šoli, saj se bomo potem laže
prilagodili na delovnem mestu. Takšna trditev
je morda logična, žal nima realne vrednosti.
Dejstvo je namreč, da so si pisarniški paketi zelo
podobni. Podobni zato, ker imajo vsi enako filozofijo. In če imajo vse podobno filozofijo, potem prehod sploh ne more biti težak. Če imajo

Opis

QuickTime Alternative omogoča
predvajanje datotek QuickTime brez
namestitve Applovega predvajalnika.
Z njim je mogoče predvajati
datoteke MOV, QT in 3GP, hkrati pa
se ugnezdi tudi v spletni brskalnik in
omogoča neposredno predvajanje iz
spletnih strani.

Program VLC je še eden
»multipraktikov«, ki zmore
predvajati vrsto multimedijskih
datotek, vključno z DVD, VCD in
tudi pretočnimi vsebinami. Poleg
tega ga lahko uporabite tudi kot
strežnik za te vsebine.

WinAmp je eden najstarejši
multimedijskih predvajalnikov
sploh. Začel je kot predvajalnik
MP3, nato pa so mu z leti dodajali
funkcionalnost in zdaj gre za enega
najpopolnejših predvajalnikov, ki
omogoča predvajanje vseh mogočih
multimedijskih datotek, izdelavo
datotek WAV za kasnejšo pretvorbo
v glasbeni CD, predvajanje pretočnih
vsebin ShoutCast in še kaj.
Postavitev spletnega strežnika
WebDeveloper
Server Suite

Pidgin

Zahtevnejši uporabniki, ki imajo
širokopasovne povezave v internet,
si večkrat zaželijo tudi izdelati lastno
stran. Zanjo potrebujejo le registracijo
domene in programsko opremo za
postavitev strani. Ena takšnih je WebDeveloper Server Suite, ki vsebuje
strežnik Apache 2.2, MySQL 5.0,
PHP5.2, Perl 5.8 ter kup aplikacij
in spletnih orodij, ki bodo uporabna
pri izdelavi tudi najobsežnejših in
zapletenih spletnih strežnikov.

Neposredno sporočanje
Pidgin je bil do pred kratkim na
voljo pod imenom Gimp. Gre za
program za neposredno sporočanje,
s katerim je mogoče z enim
samim programom komunicirati z
uporabniki storitev AIM, ICQ, MSN
Messengerja, Yahoo Messengerja,
Novell GroupWise, Lotusi Sametime
in še kom.

programi enake ali podobne ukaze, ki so le na
drugih mestih, je neumnost trditi, da je prehod
z enega na drugega težaven. Če uporabnik pozna osnove dela, se bo izredno hitro prilagodil.
Tudi v primeru, ko gre za napredne funkcije.
Če teh ni uporabljal v svojem vsakdanjem življenju, se jih bo v poslovnem moral naučiti ne
glede na to, kateri paket uporablja.
Iz zapisanega lahko sklepamo, da na poti brezplačne programske opreme ni nobenih ovir. A
ni čisto tako. Težava je v tem, da se vse, kar je
brezplačno, seveda ne sveti. Pravzaprav je tako,
da je v morju izdelkov težko najti tiste, ki izstopajo in ki so res dobri. Veliko jih je namreč
takšnih, ki v opisih obljubljajo vse mogoče, v
praksi pa te funkcije ne delujejo, programi se
»sesuvajo« ali pa delujejo, blago rečeno, čudno.
Prav zato smo se odločili, da poskusimo nekako
ločiti zrnje od plev. Vse opisane programe lahko seveda najdete tudi na Mikrovem DVD-ju.

BREZPLAČNA
NIRVANA?

Kaj povprečen uporabnik sploh počne z računalnikom? Seveda obdeluje različne vrste besedil, se zabava
z elektronskimi preglednicami,
obdeluje slike iz fotoaparata,
posluša glasbo, gleda filme,
sprehaja se po internetu,
prek interneta komunicira in še kaj. In kaj vse
potrebuje, da bi to lahko
počel? Marsikaj. Nekaj
tega mu ponuja že operacijski sistem, v našem
primeru bomo govorili
o Windows, nekaj programov ali bolje rečeno
programskih paketov pa
je treba namestiti naknadno. Kaj lahko torej
najdemo brezplačnega
in pametnega?
Poskusili smo zbrati
programe z različnih področij, od brskanja po spletu, programov za pisarniško
delo, obdelavo slik, komuniciranja in tako naprej. Naše
predloge smo spravili v tabelo.
Tak način se nam je zdel primernejši
od suhoparnega opisovanja. In prosim,
ne jemljite našega izbora kot nekaj, kar je
zapovedano. V spletu je še veliko drugih programov, tudi s področij, ki smo jih izbrali mi,
ki lahko opravijo zelo dobro delo. V seznam bi
lahko vključili na primer tudi programe za P2P,
pa pakete kodekov za predvajanje in stiskanje
različnih vrsta datotek, kakšno razvojno orodje, pa programe za tridimenzionalno modeliranje in še kaj. A kot smo že rekli – gre za množico programske opreme, kjer se je težko znajti in
kjer vsak lahko najde kaj za svojo »dušo«.



81

PREŽIVETI Z ...

računalniška forenzika

Stopiti na prste kiber
kriminalcem
Naša življenja se vse bolj digitalizirajo in v splet se
selijo kriminalci in kriminalne združbe. Kibernetski
prostor je zaradi nizkih stroškov, enostavne
uporabe in vsaj navidezne anonimnosti postal leglo
kriminalnih dejanj. Sodeč po raziskavi časopisa
Business Week je več kot 90 odstotkov sodobnih
podatkov ustvarjenih v elektronski obliki. Ti podatki
so čedalje pogosteje tarča, njihovi lastniki pa žrtve
računalniških kiber kriminalcev.
Piše : Zoran Banović, Mojca Simčič
zoran.banovic@mojmikro.si, mojca.simcic@mojmikro.si

K

atera kriminalna dejanja so najpogostejša? Vdori v informacijske sisteme, kraja
identitete, otroška pornografija, kršitve
avtorskih pravic, če jih naštejemo le nekaj … Vsa ta kriminalna dejanja puščajo v računalnikih sledove, preko katerih so bila storjena.
Z neželenim brskanjem po vsebini naših računalnikov se ukvarja računalniška forenzika, ki
je v Sloveniji še bolj v povojih. Slovenska policija na primer sploh še nima laboratorija za računalniško forenziko. Se pa z računalniško forenziko ukvarjajo nekatera podjetja, med katerimi je
na primer podjetje Sismentor, ki na dokaj nerazvitem in nepoznanem področju računalniške
forenzike orje ledino.

KDO, KAJ, ZAKAJ?

Poklic računalniški forenzik je pri nas še malo
poznan, vendar se znanost, ki se je razvila v Ameriki, prebuja tudi v Evropi. Izraz računalniška forenzična znanost so leta 1991 skovali ameriški
strokovnjaki prostovoljne neprofitne korporacije
ISTS, ki deluje v okviru organizacije strokovnjakov za računalniški kriminal.
Osnovni namen računalniške forenzike je
iskanje dokaznega gradiva v računalniških sistemih. Prvi certificirani računalniški forenzik v
Sloveniji, Marko Malovrh iz podjetja Sismentor
pravi, da je računalniška forenzika kombinacija
tehnologije in umetnosti. S pomočjo podatkov,
ki jih strokovnjak za računalniško forenziko pri
svojem delu analizira, lahko »zavrti čas nazaj« in
ugotovi namen uporabe sistema včeraj, pretekli
teden, mesec ali preteklo leto. Raziskuje, ali so
bili podatki spremenjeni oziroma zbrisani, pri
tem pa odgovarja na vprašanja, kdo, kaj in zakaj.
Na podlagi analize podatkov naredi poročilo, ki
ga lahko naročnik uporabi tudi kot dokazno gradivo na sodišču.
Prizor, ko preiskovalec s pritiskom na nekaj
tipk pride do obremenilnih dokazov, ki jih je
osumljenec zbrisal že pred leti, je le filmska in-

82

terpretacija realnosti. Oziroma, kot
pravi Marko Malovrh, bi ena nadaljevanka trajala bistveno dlje, če
bi sledila realnemu procesu forenzične
preiskave.



Prizor, ko
preiskovalec
s pritiskom na
nekaj tipk pride do
obremenilnih dokazov, ki
jih je osumljenec zbrisal
že pred leti, je le
filmska interpretacija
realnosti.

NA KRAJU ZLOČINA

Računalniški forenzik se mora pri svojem delu
držati istih pravil kot vsi drugi preiskovalci mesta zločina. Bistveno je, da se podatki ne izgubijo
ali kompromitirajo. Računalniški forenzik mora
pridobiti podatke iz elektronskega medija tako,
da postanejo izvorni podatki nespremenjeni.
Osumljenca mora obravnavati kot profesionalca, ki obvlada prekrivanje podatkov in pozna vse
ukane forenzičnih strokovnjakov. Z računalnikom mora ravnati tako, kot bi ravnal osumljenec
pri njegovi normalni uporabi. Majhna napaka
lahko začne uničevati podatke na disku.
Da mora biti znanje forenzika o programski in
strojni opremi na visoki ravni, je samo po sebi
umevno, opremo, ki jo preučuje, pa mora poznati
do popolnosti. Kot rečeno, cilj forenzika je ohranitev digitalnih podatkov, zato je zelo pomemben
potek raziskave. Najpomembnejši je prvi korak,
tj. dober načrt. Forenzik si mora odgovoriti na
vprašanja: katero opremo bomo uporabili, bo
strežnik med delom ugasnjen ali bo preiskava
potekala med delovnim časom, bomo kopirali
celoten disk ali samo določeno mapo … Ključen
pa je zajem podatkov – tu enostavno nič ne sme
iti narobe. Proces kopiranja podatkov mora biti
verodostojen, tako da je popolnoma nedvoumno,
da je kopija enaka originalu. To izvedejo z dvakratnim branjem, primerjanjem rezultatov med
sabo in uporabo posebnih algoritmov. Po koncu
kopiranja spravijo originalni disk na varno mesto,
kjer ima do njega dostop le omejeno število ljudi.
Trajanje forenzične preiskave je odvisno od
velikosti trdega diska in zahtev naročnikov, kaj
so pravzaprav naročili, da se išče − slike, podatkovne zbirke, elektronsko pošto … Za predsta-

vo: kompleksna preiskava na 100 gigabajtnem
disku traja okoli enega tedna.

PODATKI POVEDO VSE ...

Z računalniško forenziko se torej lahko izognemo izgubi ali okvari podatkov, možnosti, da podatki niso obnovljeni v celoti. Pridobimo možnost,
da bodo dokazi, pridobljeni z raziskavo, priznani
kot dokaz na sodišču ali v drugih postopkih, ter
se izognili tožbi, ker so bili pomembni podatki,
dokumenti ali oprostilni dokazi uničeni ali niso
bili najdeni. Da kdo naroči forenzično raziskavo,
mora imeti za to podlago: sodno ali podlago v
pravilniku podjetja, ki to dovoljuje. Vsakega raziskovalca pa obvezuje pogodba o nerazkrivanju
podatkov (NDA).
Prvi so začeli uporabljati računalniške forenzične raziskave organi pregona, torej policija in vojska. Potem pa se je preselila tudi v zasebno sfero.
Zavarovalnice prek nje dokazujejo primere prevar
pri odškodninskih zahtevkih, odvetniške pisarne
in pravniki z njimi razkrivajo primere goljufij, ločitve, nadlegovanja. Podjetja najemajo forenzike,
kadar sumijo na izdajo poslovnih skrivnosti, nadlegovanje na delovnem mestu, zlorabo položaja
ali notranjih informacij, uveljavljanje konkurenčne klavzule ali za dokončen izbris podatkov
s trdih diskov. Računalniške forenzične raziskave
so v pomoč tudi pravosodju pri dokazovanju različnih kaznivih dejanj, na primer poneverbe, finančne prevare, otroške pornografije …
Forenzika tudi pomaga pri izsleditvi pogrešane osebe. Forenzik lahko razišče vso elektronsko
pošto, ki jo je prejela ali poslala oseba, pregleda
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PREŽIVETI Z ...

računalniška forenzika

vso zgodovino mns-pogovorov. Iz glave pošte
se da o pošiljatelju prebrati ogromno podatkov,
vsa elektronska pošta pa je obnovljiva, vse dokler zbirka ni strnjena oziroma prepisana z drugo
vsebino. Forenzična preiskava računalniškega
sistema je koristna tudi pri sledenju pogrešanih
oseb – s kom so komunicirali, o čem, kako so razmišljali, so opravili kakšne nakupe prek spleta?
Vse te informacije lahko pomembno prispevajo
k razkrivanju ali celo osebo izsledijo. S forenzično raziskavo so preučevali tudi zadnje dneve
24-letne študentke Chandre Levy, ki je 30. aprila
2001 izginila v Washingtonu in so jo pozneje našli mrtvo v washingtonskem parku.

... IN SO TRDOVRATNI

Računalniški sistem je torej prava zakladnica
podatkov in informacij, saj brisanje datotek in
praznjenje koša še zdaleč ne pobrišeta datotek s
trdega diska. Računalniški sistem teh podatkov
fizično ne odstrani z diska, ampak odstrani le povezave do njih. Dokler jih ne prepišemo z novimi podatki, jih je mogoče z ustrezno programsko
opremo obnoviti. Prav tako je obnovljiva vsa elektronska pošta, če je nismo strnili oziroma prepisali
z drugo vsebino. Študenta s tehnološkega inštituta

iz Massashusettsa (MIT) sta pred leti zbirala stare
in zavržene trde diske in na njih iskala uporabne
podatke. Od 129 še delujočih diskov jih je 69
vsebovalo zbrisane datoteke, ki jih je bilo možno
obnoviti, na 49 pa sta našla celo osebne podatke
prejšnjih lastnikov. In še pornografsko vsebino,
ljubezenska pisma, podatke o zdravstvenih stanjih
in celo pet tisoč kreditnih kartic. Na to, da so podatki obnovljivi, je dobro pomisliti takrat, ko se
odrečemo staremu računalniku. Formatiranje ali
brisanje podatkov ne uniči. Podatke zbrišete šele,
če jih prepišete z novimi podatki.
Če pride star računalnik pod roke kiber kriminalcem, nam ti, vsaj hipotetično, lahko ukradejo identiteto, in prav kmalu lahko prejemamo
račune za stvari, ki jih nismo kupili. Najmanj!
Preden torej zamenjate star računalnik z novim,
dobro premislite, če ne zaradi drugega, vsaj zato,
da ohranite svojo zasebnost. 

Kaj pravi slovenska policija

LABORATORIJA NIMAMO,
STROKOVNJAKOV PA TUDI NE!
Seveda nas je zanimalo, kako je slovenska
policija pripravljena na tovrstne nove izzive.
Poslali smo jim nekaj vprašanj in odgovori so,
vsaj po mnenju avtorja, zaskrbljujoči. V naslednjih vrsticah preberite, kaj smo spraševali
in kakšne odgovore smo dobili. Odgovori so
objavljeni točno takšni, kot smo jih dobili, le
nekaj tipkarskih napak smo popravili.
Kako je slovenska policija opremljena na
področju? Kakšno strojno in programsko
opremo uporabljate in ali je te opreme dovolj?
Policija pri svojem delu uporablja zmogljivejše
standardne osebne in prenosne računalnike
z večjo kapaciteto trdih diskov in dodatnimi
zunanjimi trdimi diski. Razvoj na področju
strojne opreme je zelo hiter, zato strojno opremo občasno dopolnjujemo z dodatno strojno

opremo, vsake 2 do 4 leta pa zamenjamo obstoječo strojno opremo z novo. Uporabljena
programska oprema je kupljena pri različnih
proizvajalcih oziroma je rezultat lastnega razvoja. Pri nabavi strojne in programske opreme
smo vezani na državni proračun.
Ali je v Sloveniji na voljo dovolj strokovnjakov s tega področja?
Kriminalistov, ki se ukvarjajo s preiskovanjem
računalniške kriminalitete, primanjkuje. Razen na Policijski upravi Ljubljana, kjer imajo
kriminaliste zadolžene samo za preiskovanje
računalniške kriminalitete, so na vseh drugih
Policijskih upravah to kriminalisti, ki se poleg
svojega rednega dela ukvarjajo še s preiskovanjem računalniške kriminalitete.
Ali imamo v Sloveniji sploh kak zakon ali

ustrezen akt, ki ureja to področje, torej priznavanje izsledkov računalniške forenzike,
ali so definirana orodja in načini pridobivanja forenzičnih elektronskih podatkov, da
so ti priznani s strani sodišč?
Za področje preiskovanja računalniške kriminalitete se, kot za vsa ostala področja dela
policije, uporabljajo različni zakonski in podzakonski akti.
Ali imamo v Sloveniji definirano, kdo je
lahko sodni izvedenec na tem področju, jih
sploh imamo in koliko jih je?
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur.l. RS, št. 7/2002, 75/2003, 72/2005)
podrobneje ureja način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev oziroma sodnih cenilcev,
vsebino in način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa
znanja izvedencev oziroma cenilcev, tarifo za
plačevanje nagrade za izvedensko oziroma
cenilsko delo in povrnitev stroškov, ki jih je
izvedenec oziroma cenilec imel v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom. Seznam je
dostopen na spletni strani Ministrstva za pravosodje www.mp.gov.si/si/zbirke_podatkov/.
Zanima me tudi, ali bi si bilo mogoče ogledati forenzični laboratorij in ga tako pobliže
predstaviti bralcem.
Policija forenzičnega laboratorija za preiskovanje računalniške kriminalitete nima.
***
Iz odgovorov lahko torej sklepamo, da slovenska policija za forenzične raziskave uporablja le
običajne osebne računalnike, torej nobene dodatne namenske opreme, da se z računalniško
forenziko ukvarjajo kar običajni kriminalisti, ki
so jih »priučili« in da za to v naši državi sploh
nimamo nobenega laboratorija. Hmm. Stanje, ki ni ravno rožnato. Nekako si ne znamo
predstavljati, da bi z razpoložljivo opremo, še
manj pa z obstoječim znanjem, lahko našli in
morda celo obsodili kakšnega računalniškega
kriminalca. Z vsem dolžnim spoštovanjem do
kriminalistov namreč trdim, da nekdo, ki se je
računalniške forenzike priučil, ne more biti kos
sodobnemu računalniškemu kriminalu. Kdo je
kriv za takšno stanje? Policija? Ustrezno ministrstvo? Država? »Riba smrdi od glave« in zato
mislim, da Policije ne gre kriviti. Oni se verjetno
zavedajo, kaj imajo in česa ne. Če pa se država
ne zaveda, kaj pomeni računalniški kriminal,
pa je to zelo zaskrbljujoče. Na področju informatike zadeve potekajo zelo hitro in kaj lahko
se zgodi, da bo Slovenija zaradi pomanjkanja
razumevanja problematike s strani države postala center računalniškega kriminala.



83

PREŽIVETI Z ...

na počitnice prek spleta

Slovenski spletni
turizem leze iz povojev
Svetovni turizem je z razvojem in popolnim prodorom spletnega poslovanja doživel
nov razmah. Naokoli se še nikoli ni potepalo toliko ljudi, v zadnjih dveh letih obakrat
več kot 800 milijonov. Zanesljivo tudi zato, ker so vse informacije in predvsem
možnosti rezervacij in nakupov dostopne v e-obliki.
Piše : Matjaž Ropret

P

redvsem pa ljudje zdaj potujejo večkrat
in za krajše obdobje. Trend tako imenovanih »short break« počitnic je sicer posledica še nekaterih drugih dejavnikov,
a vsekakor so k temu veliko pripomogli rezervacijski portali, nizkocenovni prevozniki s spletnim
nakupom vozovnic in druge poenostavitve organizacije potovanj. Kako pa vsem tem trendom in
zahtevam sledijo slovenski turistični ponudniki?
Je tudi pri njih e-poslovanje že glavno? Poglejmo.

REZERVACIJE NAMESTITEV

slovenski turistični portal www.slovenia.info,
ki ga vzdržuje Slovenska turistična organizacija.
Na vstopni strani je na voljo hitro iskanje, obstaja pa še napredno, kjer se da določiti dodatne
kriterije in zožiti ponudbo. Če so sobe proste, jih
je mogoče z nekaj kliki rezervirati, v vsakem primeru pa lahko pošljete poizvedbo (request) in v
24-ih urah vas obvestijo, ali je soba prosta ali ne.
V Odiseju poudarjajo, da so zaradi večje razumljivosti zamenjali prvotni ikoni košarice in pisemca
z ukazoma Book in Request. Zdaj na srečo tudi
ni več dveh drsnikov za premikanje dol in gor.
Upravljavec priznava, da postopek rezervacije zahteva nekaj klikov preveč, a dodajajo, da je razlog
v zelo raznoliki ponudbi namestitev. CRS je namreč predvsem namenjen manjšim ponudnikom,
zato je kompleksnejši, kot če bi ponujal samo
hotelske sobe. Po pravilih njegovega delovanja
cene v njem ne smejo biti višje od tistih, ki jih
imajo ponudniki na svojih spletnih straneh. Za
kakršna koli vprašanja ali odpravo nejasnosti pa
ima upravljavec tudi klicni center. Zadeva torej
končno deluje, manjkajo le še nekatere izpopolnitve in popolnitev ponudbe.

NAKUP LETALSKE VOZOVNICE
CRS ali centralni rezervacijski portal
(slovenia.info)

Daleč največji in po mnenju vodilnih v slovenskem turizmu tudi najpomembnejši tovrstni
projekt v zadnjem času je začetek delovanja centralnega rezervacijskega sistema (CRS). Ta je
po vsaj dveh letih napovedovanj, zavlačevanj in
propadlih razpisov končno zaživel sredi januarja.
Namen 388 tisoč (proračunskih) evrov vrednega
projekta je seveda na enem mestu ponuditi vse
namestitve v naši državi in pozneje tudi drugo
ponudbo. Posebni izleti oz. paketi naj bi bili na
voljo kmalu, pozneje pa morda še najem avtomobila in drugo. Ta čas po navedbah upravljavca,
turistične agencije Odisej, CRS zajema nekaj več
kot 20 tisoč postelj, na začetku jih je bilo 13 tisoč,
do konca oktobra prihodnje leto pa naj bi bile v
njem vse turistične namestitve v državi (približno
65 tisoč). V prvih treh mesecih delovanja so imeli od 30 do 100 povpraševanj na dan, tehničnih
težav pa naj uporabniki ne bi imeli. Tehnološko
platformo za sistem je izdelalo avstrijsko podjetje
Feratel, ki je eden glavnih ponudnikov tovrstnih
sistemov, in ga je že pred tem postavilo za destinacijo Julijske Alpe. CRS je integriran v osrednji

84

Nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki so že
na začetku zaradi klestenja stroškov vozovnice
prodajali samo po spletu, Slovenija nima. Ima
pa svojega nacionalnega prevoznika, ki se trudi
biti nekaj med klasičnim in nizkocenovnim. Ob
tem, ko se počasi uveljavlja prava elektronska
vozovnica, je morala reagirati tudi Adria. Za
zdaj je e-vozovnico uvedla na nekaterih letih,
kjer je sistem za sprejem in odpremo potnikov
temu prilagojen. Še letos pa naj bi zadeva zaživela na vseh progah. Tako se bo verjetno tudi povečal delež tovrstnih vozovnic, ki so ga še konec
lanskega leta merili v enoštevilčnih odstotkih.

Nakup letalske vozovnice (Adria.si)

Kakšne prednosti pa e-vozovnica prinaša? Predvsem to, da je shranjena v strežnikih letalske
družbe, na let pa se prijavimo s potnim listom.
Še dodatna in prava prednost pa je prijava na let
(check in) že pred odhodom od doma, na letališču pa gremo lahko z natisnjenim kuponom za
let kar neposredno k varnostnemu pregledu. Če
imamo samo ročno prtljago seveda, z vsako večjo, pa se bo še vedno treba oglasiti pri prijavnem
pultu. Žal pa Adria času napredku ne sledi po
oblikovanju strani, rezervacije namreč še vedno
potekajo zgolj nekako v polovici okna, tako da
se je treba ves čas pomikati v vse smeri, da lahko
razberemo vse pomembne informacije. Skratka,
zelo nerodno in nepriročno. Da je spletna stran
prevedena samo v angleščino, pa niti ne preseneča, saj slovenski nacionalni prevoznik za tujce
ni posebej zanimiv.

NAJEM AVTOMOBILA,
VLAKI, AVTOBUSI

Je pa za tujce lahko pomembna zadeva najem
avtomobila. Še zlasti ker so naše železnice nekoliko za časom. Tako glede vlakov, pogostosti
njihovih voženj in usklajenosti z avtobusi kot
tudi glede spletne podpore. Vozni red, zadnji
podatki o zamudah in druge informacije so res
na voljo, toda spletne prodaje vozovnic ni.
Glede na to, da so razdalje kratke, da nočnih
vlakov praktično ni in da tudi polno razprodani
niso, to ni večja težava. Bilo pa bi vseeno lepo,
če bi se dalo od doma kupiti karto do Münchna, Dunaja ali Benetk. In če je e-prodajo lahko
uvedla Avtobusna postaja Ljubljana, tudi za
železničarski konglomerat najbrž to ne bi smela
biti prezahtevna naloga. Glede storitve renta-car je spletna podpora boljša. V Sloveniji
namreč delujejo podružnice večine največjih
svetovnih izposojevalcev avtomobilov, ki imajo e-rezervacije prilagojene tudi za našo državo.
Za manjše domače ponudnike pa je to očitno
prevelik zalogaj in še vedno uporabljajo konvencionalne poti.

SPLETNE TURISTIČNE AGENCIJE

Kaj pa klasična, agencijska ponudba? Seveda
se agencije zavedajo pomembnosti spleta, zato
na njem ponujajo vsaj informacije in slikovne
priloge o potovanjih, ki jih organizirajo. Večje
jasno ponujajo neposredno možnost rezervacije, medtem ko so iskalniki, sploh taki v smislu
rezervacijskega sistema, redki. Zanimiva je predvsem razlika med agencijama Odisej in Kompas,
pri obeh je namreč glavni lastnik hrvaška agencija Adriatica.net. Ta je še posebej poznana po
izvrstni spletni podpori, s tem je tudi uspela in
prav izboljšanje spletne ponudbe naj bi bil eden
glavnih razlogov, da so se lastniki Kompasa odločili za prodajo. Toda Kompasu se zaenkrat nič
ne pozna povezava s Hrvati, njegova stran je še
vedno taka kot pred prevzemom. Odisejeva pa,
podobno kot tista hrvaškega lastnika, temelji na
načelu iskalnika in ponuja podrobnejše informacije. Kakršne koli že so strani in rezervacijske
poti, pa je možnost, da vaša pričakovanja ne
bodo izpolnjena, približno enaka, kot če se zanašate samo na kataloge. Še vedno se je najbolje
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

PREŽIVETI Z ...

na počitnice prek spleta

Prekletstvo spleta?

Spletne turistične agencije (kompas.si)

pozanimati vsaj pri predstavnikih agencije, pa
seveda pri znancih in na spletnih forumih. Kajti
turist eno noč že potrpi v slabših razmerah, cele
počitnice pa teže.

Poznam prijatelja, ki po odločitvi za počitnice vse potrebno uredi prek spleta. Se mu pač to
ljubi. Sam sem bolj razvajen in če turistične agencije že zaposlujejo in plačujejo agente v svojih poslovalnicah, potem naj ti zaslužijo svojo plačo in naj mi bodo na voljo. Spletna ponudba
po mojem je zgolj nadgradnja klasične! V spletu pogledam, kaj je na voljo, izberem agencijo
ali dve, ki sta mi najbolj pri srcu, nato pa grem v poslovalnico z že oblikovano željo in goro
vprašanj. Tak sem pač! Staromoden in brez občutka za internet. Pa kaj še. Zelo dobro vem,
kaj splet omogoča in kakšne so njegove prednosti. Predvsem pa se mi ne da prek elektronske
pošte urejati plačilnih pogojev. Koliko popusta mi daste na takojšno plačilo, kako je s tem in
onim in tako naprej. Bi tudi to počel, a zgolj v enem primeru: ko bi bilo omogočeno neposredno sporazumevanje, ne le zgolj prek elektronske pošte. Saj poznate! Odgovor dobite, ko
ima oni na drugi strani žice čas in voljo za odgovarjanje.
Hrvaška spletna agencija adriatic.net se je po lastnih besedah odločila za nakup Kompasa
zato, ker ima ta večje število poslovalnic po Evropi. Zgovorno samo po sebi. Ljudje smo do
neke mere razvajeni in če ne poznamo kraja, v katerega želimo potovati, potem imamo goro
vprašanj, na katera želimo odgovor na štiri oči. Pa tudi če ta blefira in dejansko zgolj hvali
izbran turistični paket. (Marjan Kodelja)



Glede informacij je slovenski turizem v e-prostoru kar
dobro zastopan, glede e-poslovanja je tudi naredil že
nekaj korakov naprej, nekaj pa jih bo še moral.
DRUŠTVA IN DRUGI PONUDNIKI

Obstaja pa še na desetine strani turističnih
društev, lokalnih turističnih organizacij in
raznih ponudnikov (namestitve, gostinstvo,
adrenalinska zabava ...). Večina od teh ponuja
kar precej podrobne informacije in stike, kjer
lahko sprašujete naprej. Ne nazadnje pa so tu

tudi tematski portali (kolesarjenje, smučanje
…). Vse te strani utegnejo biti precej uporabne, kot vedno na internetu pa je treba upoštevati možnost, da informacije ne bodo povsem
točne ali ažurne. Glede informacij je torej
slovenski turizem v e-prostoru kar dobro zastopan, glede e-poslovanja je tudi naredil že nekaj

korakov naprej, nekaj pa jih bo še moral. Večji
ponudniki bodo morali strani prenoviti tako
oblikovno kot glede funkcionalnosti, medtem
ko bodo morali tudi manjši ponujati e-rezervacije, sami ali pa v okviru večjih sistemov,
kakršen je CRS. Seveda pa je še vedno glavno,
da bodo takrat, ko bo gost dejansko prišel, vsaj
izpolnili, če ne presegli njegova pričakovanja.
Konkurenca je v turizmu še posebej huda.



85

V PRAKSI

fotografiranje v praksi

Kako izboljšati svoje
počitniške fotografije?
Količina fotografij
se v času počitnic
močno poveča, saj
je priložnosti za
fotografiranje ogromno.
Večino pa jih bodo
posneli sveži lastniki
digitalnih kamer ali
začetniki, ki svet
digitalne fotografije
šele spoznavajo. Zato
pojdimo lepo po vrsti,
da bo jeseni in pozimi
pogled na počitniške
fotografije čim lepši.
Piše : Jure Frelih
jure.frelih@mojmikro.si

Fotografije : Alan Orlič
alan.orlic@mojmikro.si

N

aj vas najprej opozorimo na energijo. Energijo iz baterij, ki jo digitalni fotoaparati še kako potrebujejo,
saj so je več kot lačni. Zato se pred
odpravo na dopust v eksotične kraje temeljito
pripravite na to. Večini, ki se odpravljate v tujino bo zelo dobrodošel tudi adapter, ki bo rešil
nezdružljivost vašega vtikača z vtičnicami, ki
so lahko v tujini drugačne kakor v Sloveniji.
Tovrstni adapterji so poceni, a nujna rešitev,
če potujete že samo po Evropi, saj se spreminja
tudi moč električnega toka, zato bodite pozorni na to, da ima adapter možnost nastavljanja
moči od 100 do 240 voltov.
Drug tehnični vidik, na katerega morate biti
pozorni, je velikost pomnilniške kartice, ki jo trenutno uporabljate. Na dopustu, kjer bo lepih motivov obilo, se bo števec posnetkov še kako hitro
vrtel, zato se pred odhodom opremite z zadostno
količino pomnilniških enot. Lahko je rešitev nakup dodatnih pomnilniških kartic, še elegantnejša rešitev pa je naložba v razne naprave, združene
pod imenom Image Tank, ki vam bodo omogočile
shranjevanje ogromnih količin fotografij, saj se jih
večina pohvali z vsaj 40 GB pomnilnika.
Ob tehničnih težavah pa ne pozabite niti na
nastavitve v vaših kompaktnih kamerah, kajti
pravilne nastavitve so tudi osnovni pogoj za lepe
fotografije, ki vam bodo čez čas vzbujale spomine.

86

ISO-NASTAVITVE

V veliko kompaktnih kamerah je ISO-nastavitev nastavljena na »auto«, kar največkrat povsem zadovolji povprečnega uporab-

nika. Ker pa že samo ime pove, da je vmes
avtomatika, je velika verjetnost, da se bodo
aparatovi »možgani« v nekaterih okoliščinah tudi zmotili. Predvsem zvečer, ko javna

KAKO POPRAVLJATI FOTOGRAFIJE

Za začetek bomo naredili manjši izrez, da fantiča malce približamo, a še vedno povemo, kaj počne.
Ker je slika lepo osvetljena, se s tem ne ubadamo in gremo takoj v naskok na rdeče oči. Izberemo
orodje, označimo rdeče oči, pri tem pa smo pazljivi, da označimo čim manjši del in se osredotočimo
le na oči, (na vsako oko posebej). V nasprotnem primeru odpravljanje učinka ne bo učinkovito.

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

V PRAKSI

fotografiranje v praksi

Sončni zahodi so tipični za poletno fotografiranje, a če hočemo
narediti vtis, jih moramo narediti dramatične. Za začetek se
poigrajmo z izrezom, morja je na sliki občutno preveč in ne
prispeva ničesar k dobri sliki. Zato ga pustimo le tretjino v
spodnjem delu, s tem dobimo poudarek na oblakih in sončnemu

razsvetljava na ulicah daje vtis, da je svetlobe dovolj, se z ročno nastavitvijo ISO-vrednosti (vrednost 100−200 dvignite na 400)
lahko rešite pretemnih slik. Vendar pozor!

zahodu. Zdaj pa naredimo vse skupaj bolj dramatično, preprosto
premaknemo drsnike za osvetlitev svetlih in temnih delov
(oboje) ter tako povečamo kontrast na sliki. Ker želimo res
dramatične barve, povečajmo nasičenost, a pazimo, da pri tem ne
pretiravamo.

Pri večini kompaktnih kamer vrednost ISO
400 dostikrat močno pokvari kakovost zapisa, zato se na slikah pojavi dokaj moteč
digitalni šum v obliki prekomerno zrnate sli-

ke. Zato vsem, ki želijo posneti kakovostne
nočne posnetke, ne preostane drugega kot
fotografiranje s stativom pri ISO- vrednosti
100.

NASTAVITEV
BELINE

Hribi in polje oljčne repice so lep motiv, a je
nebo rahlo presvetlo. Za začetek bomo popravili
nasičenost barv (saturation), da bo rumena barva še

bolj izstopala. Zdaj izberemo orodje Gradient Tint,
ga postavimo na nebo, rahlo obarvamo modro in
delo je končano. Razlika ni drastična, a je vidna.

Ste opazili, da so vaše
fotografije pod domačo
svetilko rumeno obarvane?
Samodejna nastavitev beline (white balance − WB),
ki jo ima večina aparatov
standardno
vključeno,
večinoma deluje pravilno.
Težave nastanejo ob mešani svetlobi, na primer na
večerni terasi pred hotelom
ali na razsvetljeni ulici, kjer
se mešajo različne barvne
temperature, ki jih oddajajo različni viri svetlobe(
neonske žarnice, navadne
žarnice, javna razsvetljava,
reklamni panoji …). Zato
se je takrat najprimerneje
odločiti za ročno nastavitev beline. Večina aparatov
omogoča, da nastavitev
beline opravite tako, da posnamete referenčno fotografijo, kjer je treba posneti
fotografijo tako, da aparatu
dopovemo, da je tisto, kar

87

V PRAKSI

fotografiranje v praksi
ste mu pokazali (ponavadi bela stena) belo. Bodite pozorni, da pred naslednjim fotografiranjem
ne pozabite beline (WB ) nastaviti na standardno vrednost.

MERJENJE SVETLOBE

Pred nevihto so oblaki izjemno zanimivi za fotografiranje, tokrat smo imeli še srečo,
da imamo na sliki gospoda, ki jih zaskrbljeno opazuje. Z orodjem Shadows bomo
še dodatno poudarili grozeče oblake, nato pa sliko spremenili v črno-belo. Za to
bomo uporabili orodje Filtered B&W, za filter pa izbrali rdečo barvo. Sliko bomo še
malenkost potemnili in s tem povečali dramatičnost, za končni učinek pa jo z orodjem
Color Temperature, ki ga sicer uporabljamo za izravnavo beline rahlo obarvamo
modro. Nismo še končali, še malenkostni izrez, da poudarimo gospoda. Opravljeno.

V zelo kontrastnih okoljih, kot so poletno
morje in gore, se nam dostikrat zgodi še ena težava. Slike so ali presvetle na svetlih delih ali
pa povsem črne v sencah. Rešitve so tukaj različne, saj portret, posnet v nasprotni svetlobi,
lahko rešimo tako, da sredi belega dne uporabljate bliskavico, ko pa hočemo posneti na primer
pokrajinsko fotografijo, se nam lahko zgodi, da
bo pokrajina pretemna, medtem pa bo nebo presvetljeno. Dostikrat je rešitev kar točkovno merjenje svetlobe, ki jo večina aparatov omogoča. V
tem primeru aparat meri svetlobo na zelo majhni
površini fotografije, in to v središču motiva. Sami
le s polpritiskom na sprožilcu pomerite svetlobo
na motivu, ki je za vas pomemben, in s tem bo
tudi pravilno osvetljen.

SAMODEJNO OSTRENJE IN NEOSTRE
SLIKE

Aparat pogosto enostavno ne bo pravilno izostril motiva. Največkrat je težava ravno v tem,
da fotograf poskuša izostriti
aparat na napačnem motivu. Motiv, ki ga bo samodejno ostrenje (avtofokus)
pravilno zaznalo, mora biti
namreč kontrasten. Reševanja teh težav se lotite
tako, da si izberete bolj
kontrasten motiv, na katerem bo aparat natančno
ostril. Pozorni morate biti
le na to, da je motiv, na
katerem ostrite, na isti razdalji kot vaš prvotni motiv,
in z enostavno rekompozicijo bo glavni motiv tam,
kjer ga želite posneti, in to
ostrega!

»POST FESTUM«

Tukaj res nimamo veliko dela, pogled na Polhov Gradec je lep, moti ga le grmovje na desni strani. Brez tega
postane posnetek čistejši in prijetnejši na pogled. Če bi hoteli še popolnejšo sliko, bi v desni spodnji del
umestili pohodnika ali kolesarja, ki se razgleduje. A o tem je treba razmišljati že takrat, ko smo tam, ne doma.

Zdaj, ko znate posneti
tehnično brezhibno fotografijo, pa se »križev pot«
šele začenja. Nikar se ne
ustrašite, saj vam bomo pomagali z nekaj nasveti, ki

Za popravljanje perspektive je najprimernejše
orodje Crop (Izrez) v programu Photoshop
Elements. Za začetek označimo sliko tako,
da spodnji del zajame tisto, kar želimo, da na
sliki ostane. V našem primeru do roba obeh
klopi, drugo nas ne zanima. V orodju Crop
odkljukamo Perspective in zdaj lahko robne
točke premikamo po svoje. Premaknemo jih
proti sredini, tako da so linije poravnane, in
potrdimo naše spremembe.

88

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

V PRAKSI

fotografiranje v praksi
bodo pripomogli vašim počitniškim fotografijam
zasijati v vsem sijaju, kakor da jih je posnel profesionalni fotograf. Seveda za upoštevanje naših nasvetov potrebujete tudi orodje. Namreč,
digitalna fotografija nekako hodi z roko v roki z
računalnikom. Resda zato potrebujete še nekaj
evrov in znanja, a ni ga čez veselje, ko svoje fotografije obdelate po svojih željah, in to takoj, brez
čakanja na lokalnega fotolaboranta. Ker vam je
fotografija le konjiček, ne pa način služenja denarja, vam bomo svetovali uporabo zastonjskih
programov za obdelovanje fotografij, ne kakega
Adobe PhotoShopa, za katerega najprej potrebujete nekaj sto evrov in tudi obilo znanja. Naši
favoriti med zastonjskimi programi za obdelavo
fotografij so IrfanWiev, Google nam je dal programček Picasa 2, potem je tu še Gimp in še kar
nekaj uporabnih se najde.
Kaj nam omenjena orodja omogočajo? Predvsem enostavno obdelovanje fotografij, ki vam
ne bo povzročalo sivih las in vam jemalo dragocenega časa. Program Picasa 2, pa bo obenem
še zgledno urejen digitalni album, saj omogoča
res enostavno arhiviranje fotografij, obenem pa
poenostavi pošiljanje fotografij prek e-pošte, v
tiskalnik ali s spletno galerijo.



Veliki kontrasti povzročajo digitalnim
fotoaparatom težave − ali so temni deli
pretemni ali pa svetli deli presvetljeni.
Tu pride na pomoč orodje DRI (najdete
ga na našem DVD-ju), ki nam iz
presvetljene/podosvetljene slike sestavi
pravilno osvetljeno, kakor je fotoaparat
ne bi mogel posneti. Tega se lahko lotimo
na dva načina. Posnetek posnamemo v
formatu RAW in iz njega naredimo tri
slike − eno, ki ima pravilno osvetljene
temne dele, drugo, ki jo je fotoaparat
pravilno osvetlil, in tretjo, ki ima
pravilno osvetljene svetle dele (nebo). Za
drugi način potrebujemo stojalo oziroma
zelo trdno oporo, brez tega namreč ne
gre. Fotoaparat nastavimo v način Auto
Bracketing, ki zajame tri posnetke, pod-,
nad- in pravilno osvetljenega. Od tu
naprej je postopek enak: v program DRI
naložimo slike in ta nam jo sestavi tako,
da so vsi deli pravilno osvetljeni.

PIKA NA I VAŠIM POČITNIŠKIM FOTOGRAFIJAM!
Vsi ste že velikokrat opazili, da vašim fotografijam nekaj očitno manjka, saj niso tako
popolne, kakor jih videvate po raznih oglasih,
revijah, knjigah. Napake, kot so rdeče oči portretirancev, pod- ali preosvetljene fotografije,
postrani viseče hiše ali pa morski horizont, vse
to so težave, ki jih reši že enostaven program,
kot so Google Picasa 2, IrfanWiev in še mnogo
drugih. Za razred višje obdelave pa so potrebna druga orodja in na tem mestu vam jih bomo
nekaj predstavili. Jasno, vsi omenjeni programi so na priloženem DVD-ju, kjer lahko preizkušate svojo kreativno žilico do onemoglosti.
Vendar pozor! Dodatne učinke uporabljajte na
isti način kot začimbe v kuhinji − malo in z občutkom je dobro. S pretiravanjem boste fotografiji odvzeli njeno zgodbo in ji dodali le kič!

Nekaj koristnih vtičnikov
za Adobe PhotoShop

RPM Beautifier omehča in obogati fotografije,
da kar zažarijo, saj zna ustvariti izredno lepe
mehke (soft focus) ali infrardeče simulacije,
odlično pa se obnese tudi v fotografski tehniki high-key. Čudovito se izkaže pri poročni

fotografiji, portretih, dejansko kjerkoli si želite
ustvariti romantično vzdušje na fotografijah.
Face Control je vtičnik, ki vam bo omogočil
spreminjati izraze na obrazih portretirancev, ki
jih boste posneli z digitalnim aparatom. Program je ustvarjen za kreativne fotografe, ki
bodo znali iz portreta iztisniti maksimum, večini pa bo verjetno zanimivo predelovanje obrazov tudi v smislu šaljivih predelav. Program
je v razredu uporabniku prijaznih.
Filter Forge je v osnovi res samo PhotoShopov vtičnik, ki je zapolnjen s filtri, ki vam bodo
ustvarjali teksture, vizualne učinke, predelovale fotografije. Vendar so pa dodane tri pomembne stvari, s čimer je ta vtičnik izjemen:

1. Sami si lahko izdelate svoj filter. Filter For-

ge vsebuje urejevalnik, ki vam bo omogočil izdelavo lastnega filtra-teksture, distorzije, ozadja,
okvirja, karkoli si zamislite. Vsi filtri samodejno
podpirajo 16- in 32-bitni način v PhotoShopu.

2. Vsakomur je omogočeno naložiti svoj filter

v spletno zbirko Filter, od koder ga lahko drugi
uporabniki brezplačno uporabljajo. To pomeni:
več bo uporabnikov, bolje bo. Trenutno je v zbirki
blizu 2700 filtrov, ki so jih izdelali uporabniki.

3. Najbolj pridni dobijo Filter Forge za-

stonj. Naloženi filtri, če so dobri, postanejo
zelo priljubljeni, zato vas bodo izdelovalci
nagradili z zastonjsko kopijo Filter Forga. Sliši se preprosto, vendar ne pričakujte, da ga
vam bodo podarili, potrebno ga bo zaslužiti.
Za »mobilne« fotografe
Naj nadaljujemo s programi, in to najprej z izredno zanimivim za generacijo novodobnih uporabnikov telekomunikacijskih naprav, ki krepko
posegajo v svet fotografije. Čez dan telefonirajo,
poslušajo glasbo, igrajo igrice, zvečer na zabavi
fotografirajo, pošiljajo MMS-e, razglednice in se
predvsem zabavajo. Jasno, govorimo o uporabnikih mobilnih telefonov, in to predvsem mlajši
generaciji, ki bolj sledi novi tehnologijam. Fotografije iz mobilnikov so trenutno še bolj kot ne
informativnega značaja, a tudi to se spreminja,
saj vam predstavljamo program, ki tovrstnemu
fotografiranju daje tisto nekaj več.
Mobile Photo Enhancer je priročno in zelo
močno orodje, sposobno rešiti vse probleme
fotografiranja z mobilnikom, in to z nekaj kliki.
Preprosto poskrbi za izboljšavo kakovosti vaših
posnetkov s tem, ko vam odpravi digitalni šum
in zmanjša artefakte, izboljša ostrino posnetka,
kontrast in barve in celo odpravi težavo »temnih
kotov« vinjetiranja. Z močnim filtriranjem vam
bo program pretvoril posnetek, poln omenjenih
težav, v prav spodobno in uporabno fotografijo.
Čas je za Panorado Flyer! Vse več aparatov, ki
bodo v prihodnje prihajali na trg, bo omogočalo
zapis GPS-podatkov v specifikacijo EXIF vsakega posnetka. To preprosto pomeni, da bomo
lahko fotografije iskali po natančni lokaciji kraja, kjer je bil posnetek narejen. Panorado Flyer
vam omogoča vnos podatka o zemljepisni širini
in višini v EXSIF-u posamezne fotografije, kar
pa popolnoma nič ne vpliva na kakovost posnetka, saj se ne zapisuje v stisnjeni del datoteke JPEG. Program pa se bo zagnal takrat, ko
boste v Windows Explorerju na izbrani fotografiji JPEG izvedli desni klik z miško in s tem odprli
meni, kjer enostavno izberete »Panorado Flyer«
in nadaljujete delo v podmeniju.
Light Artist
To je zelo zanimiv program za naprednejšo obdelavo fotografij. Program zmore dodajati sicer
dolgočasnim fotografijam zanimive svetlobne
učinke, spreminjati barvo svetlobe, dodajati
več novih svetlobnih izvorov in še mnogo več.
Vsi ti učinki znajo iz takšnih fotografij ustvariti povsem nove in sveže občutke, saj delujejo
zelo realistično. Jasno, kot že tolikokrat omenjeno; ob pravi meri »začimb«. 

89

V PRAKSI

programiranje z jezikomVisual Basic for Applications za Excel

Od makrov
naprej ...
Večina srednje veščih uporabnikov Excela s pridom uporablja njegovo zelo koristno
funkcionalnost – samodejno snemanje makrov. Z uporabo makrov se rutinska
dela zelo poenostavijo in pohitrijo. Vseh opravil pa se ne da posneti, saj makri
omogočajo precej več kot zgolj ponavljanje uporabnikovih opravil. Za kaj več
moramo znati programirati v Visual Basicu.
Piše : Samo Rubin

TEMELJI JEZIKA VISUAL BASIC FOR
APPLICATIONS

R

azumevanje osnov
je koristno tudi
v primeru, ko želimo samodejno
posnete makre nekoliko
spremeniti.
Makre pišemo z urejevalnikom Visual Basic
Editor, ki je del Excela.
Prikličemo ga s kombinacijo tipk Alt+F11 oziroma prek menija Orodja\Makro\Urejevalnik
za Visual Basic. Nato kliknemo na ime delovnega zvezka v oknu Project – VBAProject ter
vstavimo nov modul (Insert/Modul). Na desni
strani urejevalnika se nam prikaže prazen bel
prostor. Funkcionalnosti urejevalnika bodo
predstavljene pozneje. Za najbolj neučakane
bralce raje napišimo prvi že legendarni začetniški primer, v katerem makro izpiše na zaslon
pozdravno sporočilo.

90

končnih uporabnikih, zato bomo poganjanju
makrov namenili posebno poglavje. Zaenkrat
spoznajmo še en način, to je poganjanje makrov iz menija: Orodja/Makro/Makri.
Makro je del Excelove datoteke, v kateri
smo ga napisali. Ali datoteka vsebuje makro,
lahko ugotovimo le tako, da jo odpremo in
prikličemo urejevalnik za makre. Excel 2007
prinaša novost, ki je do zdaj nismo poznali.
Datotekam, ki vsebujejo makre, se spremeni končnica v imenu datoteke. Namesto
končnice .xlsx (tudi osnovna končnica je pri
Excelu 2007 druga), imajo datoteke z makri
končnico .xlsm.
Kam makre shranimo, je odvisno od tega,
kdo bodo uporabniki makra, kako jih bodo poganjali (gumb v orodni vrstici, gumb na delovnem listu, samodejno izvajanje,...) in od tega,
kaj makri počnejo. Večinoma jih shranjujemo
v navadne Excelove datoteke. Te morajo biti
ob njihovem izvajanju odprte oziroma se ob
zagonu makra preko gumba v orodni vrstici samodejno odprejo. Odpiranju datotek za zagon
makrov se ne moremo izogniti tudi, če ji poganjamo prek menija Orodja/Makro/Makri, saj
nam priklicano pogovorno okno prikaže zgolj
makre v odprtih datotekah.
Za shranjevanje makrov je zelo primerna
datoteka Personal.xls. Datoteko shranimo v
mapo C:\Documents and Settings\uporabnik\Application
Data\Microsoft\Excel\
XLSTART. Njena značilnost je, da se ob zagonu samodejno odpre in ostane uporabniku
nevidna. V primeru, da je vidna, jo skrijemo
z izbiro Orodja\Skrij v meniju Excela. Makre
shranjene v datoteki Personal.xls imamo, ker
je datoteka odprta, tako vedno na voljo.
Makre, natančneje funkcije, je prikladno
shraniti tudi v obliki Excelovega dodatka, to
je posebna oblika datoteke s končnico “.xla”
(v Excelu 2007 s končnico “.xlam” ). O Excelovih dodatkih smo v reviji Moj Mikro že pisali
oktobra 2005.

Preden se posvetimo podrobnostim pisanja
makrov za Excel, poglejmo temelje.

Sub MojPrviMakro()
MsgBox(“Pozdravljen, svet!”)
End Sub

Makro poženemo s klikom gumba Run Sub/
UserForm. Gumb je na sliki označen z rdečo
puščico. Pred klikom gumba moramo biti s kazalnikom v makru, ki ga želimo pognati. Poganjanje makrov je eden ključnih dejavnikov,
ki odloča o tem, kako so makri sprejeti pri

Procedure in funkcije
Makre delimo na procedure in funkcije. Procedure pomenijo večino makrov v Excelu. Vsi
samodejno posneti makri so procedure. Procedure izvajajo akcije. Spoznamo jih po ključni besedi Sub pred imenom makra. Funkcije,
ki jih definiramo s ključno besedo Function,
vedno vračajo rezultat. Uporabljamo (kličemo) jih v drugih makrih. Kar pa ni vse, saj jih
lahko uporabljamo tudi kot običajne funkcije
delovnega zvezka.
Objekti
Objekti, prek 100 jih je, so gradniki Excela. Najbolj tipični primeri objektov so Chart,
Workbook, WorkSheet, Range, PivotTable
ipd. Objekti so urejeni v hierarhijo. Na vrhu
moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

programiranje z jezikomVisual Basic for Applications za Excel
hierarhije je objekt Application, ki predstavlja
Excel, vsebuje pa objekta Workbook in CommandBar.
Zbirke objektov
Zbirke objektov združujejo objekte istega
tipa. Poimenovane so tako, da je imenu objekta dodana končnica »s«. Ločevanje med zbirkami objektov in objekti je v začetku težavno.
Primer zbirke objektov je WorkSheets, ki združuje vse delovne liste v delovnem zvezku. Pri
pisanju makrov zbirke objektov pogosto uporabljamo. Če se želimo sklicevati na konkreten
list, to storimo z naslednjo sintakso: WorkSheets(“List1”), torej ime zbirke objektov in v
oklepajih in narekovajih določitev konkretnega objekta. Še nazornejši je naslednji primer,
ki določa sklic na List3 v delovnem zvezku
Test.xls: Workbooks(“Test.xls”).Worksheets(“List3”). Iz primera lahko razberemo tudi, da
objekt Workbooks(“Test.xls”) vsebuje objekt
WorkSheets(“List3”). Hierarhija se določa z
zapisom NadobjektPikaPodobjekt.
Lastnosti objektov
Lastnosti objekta najlaže razumemo, če nanje gledamo kot nastavitve objekta. Če želimo neki celici nastaviti vrednost, uporabimo
njeno lastnost Value. Če ji želimo nastaviti
pisavo, uporabimo lastnost Font. Nekaj zmede povzroča dejstvo, da kot ločilo med objekti
in njihovimi lastnostmi ponovno uporabimo
piko. Primer Range(“A1”).Value = “Testno
besedilo” zapiše besedilo v celico A1.
Čas je, da razbijemo teorijo s konkretnim in
uporabnim primerom. Excel kljub obilici funkcij
ki so na voljo prek gumba Vstavi funkcijo, nima
funkcije, ki bi vračala ime uporabnika, zato jo
bomo ustvarili sami. Zapišimo naslednjo kodo:
Function Uporabnik()
‘ Funkcija vrne ime uporabnika
Uporabnik = Application.UserName
End Function

Preverimo delovanje. V poljubno celico, na
primer v celico A1, vnesemo =Uporabnik().
V celici A1 imamo poslej ime uporabnika. Gre
za ime uporabnika, ki je definiran kot uporabnik programa Excel. in ne za uporabniško ime,
pod katerim je uporabnik prijavljen v lokalno
omrežje. Velja dodati opozorilo, da je funkcija Uporabnik na voljo le v delovnem zvezku,
kjer je makro, ki jo definira. Tovrsten makro
je smiselno shraniti v že omenjeno datoteko
Personal.xls ali v Excelov dodatek.
Metode
Metode so akcije nad objekti. Morda najpogosteje uporabljena metoda pri pisanju makrov
za Excel je metoda Select. Napišimo preprost
makro, ki označi List3.
Sub PrestaviList()
‘ Makro označi list3
Worksheets(“List3”).Select
End Sub

V PRAKSI

Že v prejšnjem makru smo uporabili komentar. Ker namen pisanja komentarjev v računalniški reviji poznamo, omenimo samo njegovo
značilnost oziroma omejitev. Komentar označimo z znakom ‘, kar je prikladno. Moteče pa
je dejstvo, da ni mogoče »zakomentirati« več
vrstic hkrati. Vsako posebej moramo označiti
kot komentar!
Standardni programski konstrukti
Visual Basic for Applications (v nadaljevanju tudi VBA) je sodoben programski jezik in
vsebuje vse, kar programski jeziki ponujajo in
kar bomo spoznali v nadaljevanju: zanke, spremenljivke, konstante, nize ...
Posebne lastnosti objekta
Application (=Excel)
Lastnosti objekta Application: ActiveWorkbook, ActiveWindow, ActiveSheet, ActiveCell, ActiveChart, Selection so zelo koristne,
pogosto uporabljene ter značilne za makre v
Excelu, zato smo jih uvrstili kar med temelje.
Z njihovo uporabo je naslavljanje aktivnih
delovnih zvezkov, oken, delovnih listov, celic,
grafov in poljubnih objektov zelo enostavno.
V naslednjem primeru z uporabo metode Clear
zbrišemo vsebino aktivne celice. Primer nam
pokaže tudi dejstvo, da lahko navedbo objektov, ki so hierarhično nad konkretnim objektom, izpustimo. Programiranje v Excelu je
namreč “ohlapno” in nam dopušča izpuščanje
določenih navedb.
Sub Brisi()
‘ Zbrišemo vsebino aktivne celice
ActiveCell.Clear
End Sub

Uporabnost omenjenih lastnosti objekta
Application ni zgolj v olajšanem naslavljanju
aktivnih objektov. Omogočajo tudi bistveno
večjo uporabnost makrov. Če bi se vrstica ActiveCell.Clear glasila Range(“A1”).Clear, bi
makro vedno zbrisal vsebino celice A1. Zgoraj
napisani makro Brisi pa zbriše vsebino celice,
ki je aktivna pred zagonom makra.
Pozorni bralci, ki boste v praksi preizkusili
makro Brisi, boste opazili, da potem, ko makro
zbriše vsebino aktivne celice, ni na voljo zelo
koristna funkcionalnost Razveljavi. Žal se tega,
kar naredi makro, ne da razveljaviti, pa četudi
makro izvede preprosto akcijo. Začetniki so razočarani tudi ob dejstvu, da se koda makrov ne
prilagaja spremembam, ki jih uporabnik opravi v
delovnih zvezkih. Če smo v makru PrestaviList
zapisali Worksheets(“List3”).Select in kasneje
list List3 preimenovali v Podatki, smo s preimenovanjem delujoč makro spremenili v nedelujočega. Da bo makro po preimenovanju lista
deloval, moramo popraviti kodo makra (ali preklicati spremembo). V našem primeru se mora
koda glasiti Worksheets(“Podatki”).Select.
Ker je naslednje poglavje, kljub obljubi iz
uvoda v članek, precej teoretično, se pomudimo še pri naslednjem primeru uporabe posebne lastnosti objekta Application – lastno-

91

V PRAKSI

programiranje z jezikomVisual Basic for Applications za Excel
sti ActiveWorkbook. Gre za uporaben način,
kako priti do informacij o aktivnem delovnem
zvezku. Uporabimo lastnost BuiltinDocumentProperties. Ta nam daje marsikatero zanimivo informacijo. V primeru nam bo makro
sporočil podatek o datumu zadnjega tiskanja.
Lastnost BuiltinDocumentProperties daje veliko koristnih informacij o delovnem zvezku.
Seznam informacij prikličemo s tipko F1 – ob
mora biti kazalec na omenjeni lastnosti.
Sub KdajNatisnjen()
‘Kdaj je bil delovni zvezek nazadnje natisnjen
Msgbox (ActiveWorkbook.BuiltinDocumentProper
ies (“Last Print Date”))
End Sub

Iz primera je razvidno, da imajo tudi lastnosti
svojo hierarhijo in da lahko tudi pri njih govorimo o t.i. zbirkah lastnosti, kjer je konkreten
primerek neke lastnosti določen z navedbo v
oklepajih in narekovajih.
Spremenljivke
Makri obdelujejo podatke. Podatki so shranjeni v Excelovih objektih (npr. celicah) ali
pa, kot pri vseh drugih programskih jezikih, v
spremenljivkah. Spremenljivko določata njeno
ime in njena trenutna vsebina, po želji pa ji lahko predpišemo tudi tip (vrsto). Visual Basic for
Applications od programerja ne zahteva napovedovanja spremenljivk. V primerih v članku
spremenljivke večinoma napovedujemo, saj so
s tem makri razumljivejši. V praksi pa je stanje
drugačno - spremenljivke se ne napovedujejo.
• Tipi spremenljivk
Spremenljivke napovedujemo z ukazom
Dim. Sintaksa je naslednja: Dim ImeSpremenljivke [As Podatkovni Tip]. Oglati oklepaji nakazujejo, da določitev podatkovnega tipa ni
obvezna. Pri pisanju makrov v Excelu imamo
na voljo naslednje tipe:
Številski tipi (Byte, Integer, Long, Single, Double, Currency, Decimal, pa tudi Boolean)
Datumski tip (Date)
Niz znakov (String)
Objekt (poljuben Excelov objekt, npr:
Workbook, WorkSheet, PivotTable, Chart,
Range, Cell, …)
Prilagodljivi tip – Variant. Spremenljivka
tega tipa lahko hrani vrednost kateregakoli

tipa. Kadar spremenljivki ne določimo tipa,
ji Excel samodejno priredi tip Variant.
• Prirejanje vrednosti spremenljivkam
Način prirejanja vrednosti spremenljivkam
je odvisen od tipa spremenljivke. Če je spremenljivka stevilo številskega tipa, ji priredimo
vrednost 15 s programskim stavkom: stevilo =
15. Spremenljivki naslov, ki naj ji bo za potrebe primera dodeljen tip niz znakov, priredimo
vrednost Slovenska cesta 111 s programskim
stavkom: naslov = “Slovenska cesta 111”. Iz
primera je razvidno, da vrednosti niza znakov
pišemo v narekovajih.
Prirejanje vrednosti spremenljivkam datumskega tipa skriva manjšo past. Začetniki
pogosto zapišejo datum = “25.05.2007”. To je
napačno, saj s tem spremenljivki datum dodelimo niz znakov “25.05.2007” in ne datuma. Ali
se napaka odrazi pri uporabi makra, je odvisno
od načina nadaljnje uporabe spremenljivke.
Oglejmo si naslednji primer.
Sub DatumskeSpremenljivke()
‘ Pravilno in napačno prirejanje
‘ vrednosti datumskim spremenljivkam
Datum1 = #05/25/2007#
Datum2 = “25.05.2007”
Datum1 = datum1 + 3
Datum2 = datum2 + 3
MsgBox Datum1
MsgBox Datum2
End Sub

Makro nam najprej izpiše pravilen rezultat
28.05.2007, nato napačen 25052010. Do napake ne pride, če spremenljivko Datum2 ustrezno
napovemo (Dim Datum2 As Date). Posebej še
velja opozoriti, da spremenljivkam datumskega tipa vrednosti vedno prirejamo s sintakso
#mm/dd/yyyy#, in to ne glede na krajevne nastavitve osebnega računalnika. Podobno velja
za decimalna števila, kjer za ločilo med celimi
in decimalnimi mesti vedno uporabljamo piko
in nikdar vejice.
Prirejanje vrednostim spremenljivkam, ki so
tipa Excelov objekt, se razlikuje od prirejanja
vrednostim spremenljivkam drugih tipov zaradi nujne uporabe ukaza Set. V makru UcenjeSet napovemo spremenljivko MojeObmocje
kot spremenljivko tipa Range, nato ji dodelimo
območje celic od B4 do B9 v listu Podatki in
na koncu območje označimo (»selektiramo«).
Sub UcenjeSet()
‘Primer uporabe ukaza Set
Dim MojeObmocje As Range
Set MojeObmocje = Worksheets(“Podatki”)
Range(“B4:B9”)
MojeObmocje.Select
End Sub

Posebnost izdelave makrov za Excel je v tem,
da spremenljivkam zelo pogosto priredimo
vrednosti, ki so zapisane v celicah delovnega

92

zvezka. Vrednost celice, na primer B5, priredimo spremenljivki podatek na dva načina. Prikazuje ju makro Priredi.
Sub Priredi()
‘Vrednosti celic prirejamo na dva načina
Dim Podatek As Variant
Podatek = Range(“B5”).Value
Podatek = Cells(5,2).Value
End Sub

Prvi način je lažje berljiv, drugi pa uporabnejši, kadar želimo vrstice in predvsem stolpce
označiti s spremenljivkami. Naj ne bo odveč
opozorilo, da je pri določanju celic z zbirko objektov Cells vrstni red označevanja stolpca in
vrstice v primerjavi z označevanjem z objektom Range zamenjan. Glasi se Cells(številka
vrstice, številka stolpca).
• Pretvarjanje tipov
Programer pogosto naleti na potrebo po zamenjavi tipa spremenljivke. Vzemimo za primer funkcijo &, ki združuje dva ali več nizov
znakov. Ponazorimo: “Moj” & “Mikro” nam
vrne “MojMikro”. Oglejmo si makro Pretvarjanje.
Sub Pretvarjanje()
‘Uporaba funkcij & in CStr
Dim Stevilka As Integer
Stevilka = 10
MsgBox(“Moj” & “Mikro” & CStr(Stevilka))
End Sub

V primeru želimo k nizoma “Moj” in “Mikro”
dodati še podatek o številki, ki pa je spremenljivka številčnega tipa, zato jo z uporabo ustrezne funkcije za pretvarjanje podatkovnih tipov
– CStr pretvorimo v niz znakov. Makro nam
izpiše “MojMikro10”. A še preden naštejemo
nekaj funkcij za pretvarjanje podatkovnih tipov, takoj poudarimo, da nam Excel omogoča
opuščanje njihove uporabe. Če v makro zapišemo MsgBox(“Moj” & “Mikro” & Stevilka),
dobimo enak rezultat. Excel se namreč »potrudi« in pretvorbo tipov naredi samodejno.
Imena funkcij za pretvarjanje podatkovnih
tipov se začnejo s črko C. Razlog za to je angleška beseda convert (=pretvori). Ker se na
samodejno pretvarjanje podatkovnih tipov ne
moremo v celoti zanesti, naštejmo najpogosteje uporabljene funkcije:
CStr – poljuben tip pretvori v niz znakov.
CDate – poljuben datumski izraz, ki ustreza
krajevnim nastavitvam, pretvori v datumski
tip.
CInt – izraz ali niz, ki predstavlja število,
pretvori v številki tip.
CVar – poljuben tip pretvori v tip Variant.

Tako, prebili smo se čez nujno teorijo. V naslednjem članku pa obljubljamo več zanimivejših in koristnejših primerov.


moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

V PRAKSI

triki in nasveti

Resno in zabavno
Tokrat smo se malce pozabavali z resnimi zadevami, kot je na primer Ganttov
diagram, za katerega ste nam pisali in spraševali, kako ga je mogoče izdelati. Da pa
vse ne bi bilo tako resno, smo vključili še nekaj potegavščin, ki bodo v poletnih,
lagodnejših mesecih prišle še kako prav, in nekaj zanimivih trikov, ki vam bodo
popestrili življenje poleg računalnika.

je nekaj videti. A to še ni končna slika, ki bi
jo želeli. Pritisnemo gumb Naprej in v naslednjem razdelku izberemo jeziček Legenda in v
njem odstranimo oznako Pokaži legendo, saj je
ne potrebujemo. Zdaj že lahko pritisnemo gumb
Dokončaj, saj bomo preostale operacije izvajali
neposredno na grafikonu.

Piše : Zoran Banović
zoran.banovic@mojmikro.si

GANTTOV DIAGRAM Z
EXCELOM…

Excel zna marsikaj, ne zna pa nečesa, kar bi
pri spremljanju dogajanja določenega projekta potreboval marsikdo, to je tako imenovani
Ganttov diagram. To je grafikon, kjer je vizualno prikazano dogajanje oziroma trajanje določenih nalog znotraj projekta. V takšnem grafikonu je bistveno lažje ugotoviti, kako bo potekal
projekt, kot pa s pregledom po datumih v tabeli.
Izdelava takšnih diagramov je sestavni del programov za vodenje projektov. Ga je mogoče izdelati tudi z Excelom? Seveda.
Najprej v vsakem primeru potrebujemo tabelo, v kateri imeli zapisane naloge, njihov začetek, trajanje in izračunan končni datum. Pa
izza primer izdelajmo takšno tabelo. Vsebovala
bo štiri stolpce - stolpec Naloge bo vseboval opis
naloge, stolpec Začetni datum, ki bo vseboval
datum začetka izvajanja naloge, stolpec Trajanje,
ki bo vseboval število dni, namenjenih izvedbi
posamezne naloge znotraj projekta, in še stolpec
Končni datum, kjer bomo kar sešteli vrednosti v
stolpcih Začetni datum in Trajanje.

Zaenkrat je naš grafikon videti tako.

Izberemo Naložen palični grafikon.

kliknemo v vrstico Vrednosti in v tabeli označimo
vse vrednosti v stolpcu Začetni datum. V našem
primeru imamo naslov Začetni datum v polju B3
na delovnem listu 1, torej se bo vnos v vrstici
Ime glasil =List1!$B$3. Naš seznam obsega osem
nalog, katerih začetni datumi so v stolpcu B, in
to od vrstice 4 do vrstice 11. Vnos v vrstico se bo
torej glasil =List1!$B$4:$B$11.
Zdaj na enak način dodamo drugi niz, ki bo
nosil ime Trajanje (dni), polje Vrednosti pa bo
vsebovalo področje trajanja, ki ga imamo v tabeli, v našem primeru C4 do C11, torej =List1!$C$4:$C$11.
Na dnu okenca je tudi vrstica Oznake osi kategorije (x), kjer označimo območje opisa nalog, v
našem primeru polja od A4 do A11.

Grafikon sicer imamo, težava pa je, da ni kaj
dosti podoben Ganttovemu diagramu. V njem
namreč ne potrebujemo začetnih datumov kot
dela vsebine diagrama. Zanima nas le trajanje.
Zato dvojno kliknemo na nizu začetnega datuma
na diagramu (v našem primeru modri del črt) in v
razdelku Vzorci izberemo Brez tako pri obrobi kot

Z nekaj oblikovanja
smo se približali
končnemu videzu
Ganttovega diagrama.

Za začetek izdelamo tabelo časovnega
dogajanja znotraj projekta.

Ko je tabela končana, lahko pristopimo k izdelavi diagrama. V tabeli izberemo prve tri stolpce,
torej izpustimo stolpec Končni datum. Izberemo
čarovnika za izdelavo grafikonov in med paličnimi grafikoni izberemo Naložen palični grafikon.
Pritisnemo gumb Naprej in v naslednjem oknu
izberemo razdelek Niz. V njem odstranimo obstoječi niz, namesto njega pa bomo dodali dva
nova. Pritisnemo gumb Dodaj in prikazali se bosta
dve vnosni vrstici – Ime in Vrednost. Kliknemo v
vrstici Ime, nato pa v grafikonu na naslov vrstice oziroma celico, kjer piše Začetni datum. Nato

pri področju. S tem bomo
naše začetne datume naredili nevidne in jih v grafikonu ne bo videti.
V grafikonu bi si tudi želeli imeti naloge razvrščene
od zgoraj navzdol, ne pa
tako, kot zdaj. Vrstni red
obrnemo tako, da dvojno
kliknemo na oznakah navZbrišemo obstoječi niz, ga nadomestimo z dvema novima in
pične osi, izberemo jeziček
dodamo oznake osi.
Merilo in v njem označimo
možnost Kategorije v obraNa sliki predogleda vidimo, da naš grafikon tnem vrstnem redu, v razdelku Pisava pa lahko še
že dobiva podobo. Na navpični osi so označene zmanjšamo velikost pisave, če je ta prevelika in
naloge, na vodoravni datumi in tudi v grafikonu na zaslonu ne vidimo izpisanih vseh opisov na-

93

V PRAKSI

triki in nasveti

log. No, zdaj pa je vse skupaj že podobno Ganttovemu diagramu. Na navpični osi imamo opise nalog, na vodoravni datume, v diagramu pa
označeno trajanje posameznih nalog.
A stvar še ni takšna, da bi bila res uporabna
in nazorna. Naš vzorčni projekt se začne 1. maja
in konča 7. avgusta, v grafikonu pa imamo datumski razpon od 27. februarja do 26. avgusta,
kar je nepotrebna potrata prostora. Če hočemo
natančneje prikazati dogajanje v našem projektu
oziroma se znebiti nepotrebnega prostora, moramo vedeti nekaj o načinu računanja datumov v
Excelu. Če v celico vpišemo datum 1. maj 2007
in celico oblikujemo kot število, se bo prikazala
vrednost 39.203. Če ne enak način oblikujemo
naš končni datum, torej 7. avgust 2007, se bo prikazala številka 39.301. In to so vrednosti, s katerimi operira Excel in jih je treba upoštevati pri
določanju merila prikaza. Če v grafikonu dvojno
kliknemo na oznakah vodoravne osi (tam, kjer
imamo zapisane datume), se odpre okno oblikovanja, v katerem nas zanima razdelek Merilo.
V njem za minimalno vrednost vpišemo številko,
ki je nekaj nižja od začetnega datuma, recimo
39.200, za maksimalno vrednost pa določimo številko, ki je nekaj višja od številke končnega datuma, recimo 39.305. To »rezervo« smo vzeli zato,
da bo naše področje grafikona nekaj večje od dejanskih vrednosti in bo s tem diagram lepši. V vrstici Večja enota lahko določimo tudi razmik med
datumi, ki se bodo prikazali na vodoravni osi, če
nam obstoječ izpis ni dovolj nazoren. Tako.

… in OpenOffice Calc

Na skoraj enak način je mogoče Ganttov
diagram izdelati tudi v programu OpenOffice.
org Calc. Najprej vpišemo tabelo dogajanja na
povsem enak način kot v Excelu – vpišemo imena nalog, začetne datume, trajanje in vstavimo
stolpec z izračunanimi končnimi datumi. Nato
enako označimo prve tri stolpce in izberemo
izdelavo grafikona. Izberemo palični diagram,
nato izberemo naloženi diagram, damo grafikonu ime, če želimo in izberemo Ustvari. Vse druge
prilagoditve bomo izvedli neposredno na grafikonu samem.

Merilo lahko vpišemo kar v datumski obliki.

ni treba nastavljati tistih
čudnih številk, pač pa je
dovolj, če vpišemo ustrezne datume. Sicer bi lahko
vzeli točne vrednosti začetka in konca, torej 1. maj in
7. avgust, a je pregledneje,
če merilo nastavimo kak
dan pred začetkom in kak
dan po koncu. Vzemimo,
da se bo naš diagram začel
28. aprila, končal pa 10.
avgusta. Tu dve vrednosti
vpišemo v razdelek Merilo – prvo vrednost v polje
Tudi v OpenOffice.org Calc je mogoče izdelati Ganttov
Minimum, drugo pa v polje
diagram in tudi tu je začetna slika malce čudna, zato jo je
Največ.
potrebno dodelati.
Zdaj bo grafikon že bližje
temu, kar bi radi. Tudi tu nas grafični prikaz začetnega datuma ne zanima, zato označimo del
diagrama, kjer so polja začetnih datumov (privzeto modri del črte), na njem kliknemo z desno
tipko in izberemo Lastnosti predmeta. V razdelku
Obrobe izberemo Nevidno, v razdelku Področje pa
Brez. S tem smo umaknili prvi del grafikona in
vidne so le črte trajanja, kot si želimo.

Določimo novo merilo, da bo naš diagram nazornejši.

Seveda lahko naš diagram še malce okrasimo,
da bo videti lepši, a to ne bo kaj dosti vplivalo
ne njegovo uporabnost. Uporabna vrednost je v
tem, da lahko grafično upodobimo dogajanje.
In iz takšne slike je mogoče videti marsikaj. V
našem primeru vidimo, da
se nekatere naloge prekrivajo, kar je lahko v redu,
lahko pa tudi ne. Vidimo
tudi, da se naloga 1 konča
prej, ko se začne naloga 2,
in tudi naloga 2 prej kot
naloga 3. Smo dobro načrtovali naš projekt?

Končni videz našega
Ganttovega diagrama.
Smo dobro načrtovali
naš projekt?

94

Dvojno kliknemo na diagramu, da pridemo
do možnosti urejanja, nato pa na seznamu nalog kliknemo z desno tipko in izberemo Os/Os
Y, saj bomo urejali navpično os. Prikaže se okno,
kjer nas najprej zanima razdelek Merilo. V njem
Ko odstranimo nepotrebne elemente, je
Ganttov diagram končan.

TABELA KOT SLIKA

Pisarniški paketi imajo to dobro lastnost, da
med seboj sodelujejo. Tako na primer lahko
Excelovo tabelo vstavimo neposredno v Word
in jo tam po potrebi tudi spremenimo. A včasih takšna funkcionalnost ni zaželena. Včasih bi
radi, da tabele ni mogoče spreminjati. Rešitev je
seveda shranjevanje tabele kot slike.
Najpogostejši način, kako to narediti je, da na
zaslonu prikažemo želeno tabelo v Excelu in pritisnemo PrintScreen. S tem zajamemo zaslonsko
sliko v odložišče, nato pa jo prilepimo neposredmoj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

V PRAKSI

triki in nasveti

no v Word, kar ni ravno najboljša rešitev, lahko ternet Explorerja nekako umakniti z namizja. To
pa jo prilepimo v kak program za obdelavo slik in naredimo tako, da na namizju kliknemo z desno
tam shranimo v kakšnega od grafičnih formatov tipko, izberemo Lastnosti in v oknu, ki se odpre,
in nato vključimo v Word. A tudi takšna rešitev pritisnemo gumb Prilagajanje namizja in v njem
je včasih bolj neuporabna. Velikokrat se namreč odstranimo kljukico ob Internet Explorerju.
zgodi, da je potem, ko
je stvar na papirju ali
zaslonu, vse skupaj neberljivo, zlasti če gre
za večje tabele. Kaj
lahko naredimo?
V Excelu obstaja
slabo dokumentiran
trik. V Excelu najprej
označimo tabelo ali
področje, ki bi ga radi
izvozili v Word. Nato
pri pritisnjeni tipki
Shift odpremo meni
Urejanje. V njem
se pokaže dodatna Najprej odstranimo obstoječo ikono Internet Explorerja.
možnost, imenovana
Kopiraj sliko. Če jo izberemo, se pokaže novo
Tako, ikona je z namizja izginila in zdaj lahko
okence, v katerem izberemo Kot na papirju. In naredimo novo. Na namizju kliknemo z desno
kaj smo s tem naredili? Excelu smo s tem ukazali, tipko in izberemo Novo/bližnjica. Odprlo se bo
naj označen del spravi v odložišče, a ne kot bese- okence, kjer vpišemo ukaz:
dilo ali zaslonsko sliko, ki ima razmeroma nizko
%windir%/system32/shutdown.exe -r -t 60
ločljivost, pač pa kot sliko, ki je ločljivosti enake
kot je privzeta nastavitev ločljivosti tiskalnika,
ki ga imamo nameščenega. Če zdaj takšno sliko
Ukaz bo pogledal v imenik Windows, v njem
prilepimo v Wordov dokument, bo neprimerno v imenik system32 in zagnal program shutdown.
boljše kakovosti kot običajna zaslonska slika in exe. Stikalo ‘-r’ pomeni, naj se računalnik potudi velikost bo točno tista, ki jo želimo in slike novno zažene, stikalo ‘–t 60’ pa, naj počaka 60
ne bo treba rezati na želeno velikost. Enako ve- sekund. Pritisnemo gumb Naprej in damo bližlja tudi za lepljenje v program za obdelavo slik, njici ime Internet Explorer.
saj bo tudi tam slika boljše kakovosti kot bi bila,
Tako, na namizju imamo novo ikono, ki pa
če bi jo enostavno zajeli s Print Screen.
še ni takšna, kot bi morala biti. Z desno tipko
kliknemo nanjo in
izberemo
Lastnosti.
V razdelku Bližnjica
v vrstico Komentar
vpišemo Internet Explorer, saj bi radi, da
je stvar videti avtentično, nato pa pritisnemo gumb Zamenjaj
ikono.
Računalnik
nas bo opozoril, da za
ta program nima ikone in vam predlagal,

Vstavljanje komentarja in izbira ikone.

Tako, šala je pripravljena. Ko bo nič hudega
sluteča žrtev hotela zagnati Internet Explorer, se
bo pojavilo okno, kjer se bo odšteval čas do ponovnega zagona, ki je nastavljen na 60 sekund.
Prav zanimivo bo opazovati paniko, ko bo žrtev
hotela kar koli klikniti, pa ne bo šlo – okence
namreč nima nobenega gumba, ki bi omogočal
preklic zaustavitve. Edini način, kako postopek
zaustaviti je, da se zažene okno ukaznega poziva
ali pa Start/Zaženi in vpis ukaza cmd, nato pa v
ukazno vrstico vpišemo ukaz:
shutdown -a

Stikalo ‘-a’ je okrajšava za Abort oziroma Prekini. Vstavljanje zamika ponovnega zagona je
zabavno, saj uporabnika običajno zajame panika
in potegavščina doseže še boljši učinek. Lahko
pa v bližnjici pri stikalu ‘-t 60’ zamenjamo 60 z 0
in računalnik se bo takoj znova zagnal.
Seveda pa moramo čez čas revežu povedati,
da smo ga nasankali in vse skupaj povrniti v prvotno stanje. To naredimo enostavno tako, da
ikono zbrišemo, pravi Internet Explorer pa povrnemo na enak način, kot smo ga odstranili.
2. Skrivanje programov
Druga zabavna reč je, da uporabniku skrijemo
vse ikone, ki jih ima na namizju in tudi vse programe v meniju Start.
Ikone na namizju skrijemo dokaj enostavno.
Na namizju kliknemo z desno tipko, izberemo

S pritisnjenim Shift dobimo v meniju
Urejanje dodatno možnost kopiranja.

NAGAJATI JE ZABAVNO

Bližajo se poletni meseci, ko smo vsi malce
bolj sproščeni in si lahko privoščimo tudi nekaj
zabave. In nagajati sodelavcem ali družinskim
članom je vsekakor zabavno. Tokrat vam bomo
predstavili nekaj nagajivosti, s katerimi se lahko
pošalimo s sodelavci.
1. Internet Explorer
znova zažene računalnik
Če vaši sodelavci uporabljajo Internet Explorer, lahko tega priredite tako, da ne bo zagnal brskalnika, ampak bo ponovno zagnal računalnik.
Najprej moramo seveda obstoječo ikono In-

Kot bližnjico do programa vpišemo ukaz za
ponovni zagon.

da si jo lahko izberete s seznama. Pritrdite in
prikazal se bo seznam, v katerem poiščite ikono
Internet Explorerja in potrdite izbiro.

Skrijemo datoteke v meniju Start

95

V PRAKSI

triki in nasveti

Razporedi ikone glede na, nato pa umaknemo oznako Prikaži ikone na namizju. In namizje bo prazno.
Za skrivanje vsebine menija Start/Programi
pa potrebujemo nekaj »telovadbe«. Zaženemo
raziskovalca ali Moj računalnik. Izberemo Orodja/Možnosti mape in v razdelku Pogled vključimo
Prikaži skrite datoteke in mape, da se prikažejo
tudi skrite in sistemske datoteke. Nato na disku
C poiščemo mapo Documents and Settings, v njej
mapo All Users in odpremo mapo Start Menu. V
njej označimo vse elemente (razen Desktop.ini,
če je prisoten), kliknemo z desno tipko, izberemo Lastnosti in označimo možnosti Skrito.
Če imamo skrbniške pravice, lahko pogledamo
še v mapo Documents and Settings in tam v mapo
z imenom uporabnika, ki bi mu radi nagajali in
tudi tam v mapi Menu Start skrijemo vse, kar
je v njej. In trik je končan. Ostane le še izklop
prikaza skritih datotek in map. Ko bo uporabnik
hotel delati z računalnikom, bo namizje prazno,
v meniju Start pa ne bo nobenega programa.

čimo atribut skrito, nato pa spet vključimo prikaz ikon na namizju.
3. Neuporabne ikone
Zelo zabavna je tudi potegavščina, ko uporabniku naredimo ikone na namizju neuporabne.
Ideja je v tem, da sliko ozadja namizja, ki jo ima
uporabnik, zamenjamo z zaslonsko sliko, kjer so
vidne ikone, dejanske ikone pa skrijemo.
Najprej moramo narediti zaslonsko sliko
uporabnikovega namizja. To naredimo tako, da
pritisnemo tipko Print Screen in sliko namizja
spravimo v odložišče. Nato odremo kak program
za obdelavo-bitnih slik in izberemo lepljenje
slike. Slika namizja se bo prikazala kot slika v
našem programu. Tu jo obrežemo tako, da odstranimo vrstico Start in jo shranimo.
Zdaj na namizju kliknemo z desno tipko in
skrijemo ikone kot smo to naredili v prejšnji potegavščini. Nato spet kliknemo z desno tipko in
izberemo Lastnosti. Izberemo razdelek Namizje in

Ozadje namizja zamenjamo z novim, ki
vsebuje tudi slike ikon.

Ko bo računalnik naložil sliko, bo zaslon videti kot prej, le da bodo zdaj vse ikone neaktivne.
Saj v bistvu niti niso ikone, ampak so del slike
ozadja. Prav zabavno bo opazovati nesrečnika,
ko bo klikal po ikonah, a se ne bo nič zgodilo.

ZANIMIVO OZADJE

Ozadja, ki jih dobimo z operacijskim sistemom
Windows so sicer zanimiva, a čez čas morda dolgočasna. Zato seveda obstaja možnost izdelave
lastnega ozadja. Način, kako se to naredi, je tako
nazoren in enostaven, da ga ne bomo posebej
opisovali. Obstaja pa še en trik, ki je prav zabaven. Trik, kako narediti zanimivo ozadje kar s
programom Slikar, ki je del Windows.
Prav zanimiv učinek dobimo, če v Slikarju
narišemo čisto majhno sličico velikosti 1 x 2
piki. Velikost slike v Slikarju določimo tako, da
izberemo Slika/Atributi ali pritisnemo Ctrl+E in
vnesemo širino in višino slike. V našem primeru
bo višina slike ena točka, širina pa dve.

Namizje in meni Start pred našo »operacijo« in po njej.

Verjetno bo prav zabavno opazovati nesrečnika, ko ne bo našel nobenega programa več.
Seveda moramo pozneje vzpostaviti prvotno
stanje. Vključimo pogled skritih datotek, izklju-

v njem najprej pogledamo, kaj ima uporabnik nastavljeno, da mu lahko kasneje stanje povrnemo v
takšno, kot je bilo. Nato s Prebrskaj poiščemo sliko, ki smo jo naredili in uporabimo kot ozadje.

Določimo velikost sličice 1 x 2 piki.

Kurja polt
Verjetno veste, kaj pomeni datum 11. september. Takrat sta se dve
letali zaleteli v newyorški svetovni trgovinski center in življenje je zgubilo veliko ljudi. Že v datumu samem je veliko simbolike – 911 je
klicna številka za pomoč v ZDA, 11. september je mednarodni dan
miru in še kaj bi se našlo. A stvari se ne končajo pri datumih. Obstaja
še ena zanimivost. Številka leta letala, ki se
je prvo zaletelo, naj bi bila Q33 NY. Številka
sama po sebi ne pomeni kaj dosti, vendar je
vseeno zgovorna. Zakaj?

96

Če v Wordu, Writerju ali podobnem programu napišemo besedilo
Q33 NY, nato pa pisavo spremenimo v Wingdings, rezultatu kar ne
moremo verjeti – namesto Q se prikaže letalo, namesto številke 3
nekaj, kar je podobno stolpnici, črka N se spremeni v piratski znak,
torej mrtvaško glavo in dvema prekrižanima kostema, Y pa se spremeni v Davidovo zvezdo. Kaj bi si torej lahko
predstavljali? Letalo, dve stolpnici ter smrt
Judom. Srhljivo.

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

V PRAKSI

triki in nasveti

Zdaj pogled na sliko kolikor je mogoče povečamo, izberemo najmanjši čopič in pobarvamo
desno točko v rumeno, levo pa v rdeče. Nato
sliko shranimo na disk v formatu bmp, nato pa
izberemo Datoteka/Shrani kot ozadje (na sredino). Zdaj pogledamo namizje in rezultat je prav
zanimiv.

Sličico shranimo kot ozadje in rezultat je
prav zanimiv.

Na podoben način lahko kombiniramo tudi
druge barve in opazujemo rezultat.

»ULTRASKRITA« MAPA

Včasih bi radi kakšne stvari skrili tako, da jih
ljudje ne bi našli. Tudi v računalništvu je tako.
Možnosti za to je več, opisali pa vam bomo eno,
ki je sicer malce čudna, je pa izvedljiva in morda
komu celo uporabna. Ideja je na namizju izdelati
mapo, ki ne bo vidna – skrito bo imela tako ime
kot tudi ikono. Kako?
Stvar je načeloma zelo preprosta. Najprej
na namizju tvorimo novo mapo. To naredimo
tako, da na njem kliknemo z desno tipko in
izberemo Novo/Mapa. Tej mapi ni treba dati
imena, saj sistem Windows sam dodeli mapi
ime Nova mapa. Zdaj na tej mapi kliknemo z
desno tipko in izberemo Lastnosti. Odprlo se bo

Tudi Microsoft ima pirate

okno, kjer izberemo
razdelek Po meri. V
njem izberemo gumb
Zamenjaj ikono in v
seznamu ikon poiščemo mesto, kjer so
trije prazni prostori
eden pod drugim.
Označimo enega od
njih in izbiro potrdimo.
Videli bomo, da
mapa nima ikone
oziroma je ta prozorna, tako da je ni
videti. Od naše mape
ostane torej le še
ime. In tudi tega je
treba nekako skriti. Izberemo prazno ikono.
Logično bi bilo, da
ime skrijemo tako, da mapo preimenujemo
tako, da je njeno ime le presledek. A to žal
ne gre. Če poskusimo nam bo računalnik javil,
da tega ne dovoli. Kaj narediti? No, namesto
presledka lahko uporabimo znak, ki se skriva
pod številko 0160. Mapo torej preimenujemo
tako, da kliknemo na imenu, kot da ga hočemo spremeniti, nato pa pritisnemo tipko Alt,
jo držimo in na numeričnem delu tipkovnice
odtipkamo številko 0160. Ko pritisnemo na
Enter, se bo besedilo skrilo in mapa na zaslonu Mapo najdemo tako, da označimo
ne bo več vidna.
območje na namizju in prikaže se majhen
A kako jo najdemo? Tako, da s pritisnjeno tip- pravokotnik.
ko miške označimo območje na namizju, kamor
smo postavili mapo in prikazal se bo majhen sicer viden le prazen prostorček, a če kliknemo
moder pravokotnik. Če na njem dvojno klikne- nanj, lahko mapo preimenujemo, zbrišemo ali
mo, se bo mapa odprla. Vanjo lahko shranimo odpremo. 
dokumente, za katere bi radi, da so skriti pred
očmi javnosti.
Vojna zvezd v Windows
No, tako hudo skrita mapa spet ni, lahko jo
V Windows XP se skriva tudi zanimiv, čenajdemo v mapi Documents and Settings/Upor_
prav malce čuden, film. A ni čuden le film
ime, kjer je namesto Upor_ime seveda uporabampak tudi pot do njega. Ta pa je takšna.
niško ime tistega, ki jo je izdelal. V tej mapi bo
Izberemo Star/Zaženi in v ukazno vrstico
vpišemo telnet. V DOS-ovskem oknu se

Pri
Microsoftu
imajo zelo striktno
politiko kar zadeva
uporabo nelegalne
programske opreme. Če koga od zaposlenih dobijo, bo
kar hitro »letel«. A
včasih se jim tudi
kaj zalomi. Dober
dokaz za to je na
primer
datoteka
wmpaud2.wav, ki
jo imamo uporab- Tudi pri Microsoftu znajo uporabiti piratske programe.
niki Windows XP v
mapi C:\WINDOWS\Help\Tours\WindowsMediaPlayer\Audio\Wav. Če to datoteko odpremo
v Beležnici in se z drsnikom pomaknemo na konec vidimo, da je bila datoteka narejena s
programom Sound Forge 4.5. A to ni nič posebnega, če poleg tega ne bi našli tudi zapisa
DeepZ0ne, ki je eden znanih »krekerjev« programov. Kako drugače si tega ne moremo
predstavljati.

V Windows XP lahko najdemo tudi
film Vojna zvezd.

zažene program Telnet, ki smo ga včasih
veliko uporabljali, zdaj pa vedno manj. Ko
se zažene programsko okno, vpišemo črko
o in pritisnemo Enter. Pojavila se bo vrstica, v kateri bo pisalo <To>, v katero
vpišemo naslov towel.blinkenlights.nl in
pritisnemo Enter. To je vse. In kaj dobimo? Dobimo celotno epizodo filma Vojna
Zvezd, a v malce drugačni obliki, saj je
narejena z računalniškimi simboli.

97

V PRAKSI

iz hekerskega sveta

Rootkiti napadajo
Zadnje čase se med pojmi, povezanimi s škodljivo programsko opremo, vse
pogosteje pojavlja pojem rootkit. Kaj je rootkit?
Piše : Zoran Banović
zoran.banovic@mojmikro.si

R

ootkit je po definiciji skupek programskih orodij,
katerih namen je
skrivanje delujočih procesov, datotek ali sistemskih
podatkov pred operacijskim sistemom. Rootkiti
so znani že dolgo in so dolgo tudi v uporabi, saj so bili
uporabljeni v celi vrsti povsem običajnih programov.
Včasih je pač bilo treba pred
sistemom kaj skriti, sicer ni
delovalo. A to dejstvo, da
je mogoče pred sistemom
kaj skriti, uporabljajo tudi
pisci zlonamerne kode, ki si
hočejo preko njih pridobiti
dostop do tujih sistemov,
ne da bi bili pri tem odkriti.
Prav zaradi svoje, v prvotni
fazi benigne narave, je rootkite mogoče najti v
skoraj vseh operacijskih sistemih, kjer običajno
spremenijo kak njihov del ali pa se namestijo kot
gonilnik ali modul jedra operacijskega sistema.
Pojem rootkit se je včasih nanašal na zbirko
predelanih Unixovih orodij tipa »ps«, »netstat«, »w« in »passwd«. Ta predelana orodja
so omogočala skrivanje sledi, ki bi jih ta orodja puščala ob normalni uporabi, hkrati pa so še
vedno omogočala vsiljivcu korenski (root) dostop. S časom se je pojem razširil tudi na druge
operacijske sisteme.

HEKERSKE SKRIVALNICE

Glavna naloga »sodobnih« orodij rootkit je
skrivanje datotek, omrežnih povezav, pomnil-

98

jedra in aplikacije, kje pa teče, pa pove že
ime.
Največja težava pri odpravljanju okužb sistemov, v katere se je naselil kak rootkit, je v tem,
da operacijskemu sistemu, ki teče, ne moremo
več zaupati. Če v takšnem sistemu zahtevamo
vpogled v zagnane procese ali datoteke, nam ta
ne bo dal realne slike, saj zlonamernih procesov
ne more prikazati. Zanj so namreč skriti. Edini
in najzanesljivejši način pregleda sistema je,
da računalnik ugasimo in ga znova zaženemo
s kakšnim drugim medijem (CD, USB-disk) in
pregledamo diske, na katerih imamo operacijski sistem. Rootkiti imajo k sreči to slabo lastnost, da če niso zagnani, se ne morejo skriti.
Če pa niso skriti, jih lahko zazna vsak dober
protivirusni program. Če bi pregledovanje s
protivirusnim programom sprožili na običajno
zagnanem sistemu, bi rootkit svojo prisotnost
skril, dokler pregled ne bi bil končan.

KAJ NAJ NAREDIMO?

niških naslovov ali vnosov v register, ne da bi
kakor koli kazali na prisotnost »tujca«. Enostavno povedano – ko zlonamernež vdre v kak
sistem, tam s pomočjo rootkita skrije svojo
prisotnost tako, da skrije vse, kar bi skrbnik
sistema lahko preveril, ali se je zgodilo kaj nepričakovanega.
Rootkitov je cela vrsta, ločimo pa jih glede
na to, kje oziroma na katerem nivoju tečejo. Tako poznamo firmware rookit, ki teče
v strojni programski opremi, virtualizirani
rootkit, ki spremeni zagonski vrstni red in se
naloži namesto običajnega nadzornega mehanizma, jedrni rootkit, ki se namesti v jedro
operacijskega sistema ali nadomesti kak njegov del, nato pa imamo še rootkit na nivoju

Na trgu obstaja kar nekaj protivirusnih programov, ki znajo odkriti tudi rootkite. A pri
namestitvi bodite potrpežljivi in ne preskočite
možnosti izdelave posebnega zagonskega medija. Ta vam bo omogočil prav to, o čemer smo
govorili – ponoven zagon računalnik z drugega medija ter pregled in odstranjevanje morebitne škodljive kode, vključno z rootkiti, iz vašega sistema. Če ste sistem na novo naložili ali
če zagotovo veste, da imate čist sistem, potem
je dobro uporabiti kak kriptografski program.
Pri tem ni toliko pomembno to, da ti programi
podatke šifrirajo, pomembneje je, da je z njimi mogoče narediti nekakšen »prstni odtis«
sistema. To v praksi pomeni, da se za sistemske
datoteke izračunajo posebna števila (hash), ki
so odvisna od vsakega bajta določene datoteke. Če pride do spremembe tega števila, je
nekaj narobe in poskus vdora je tako mogoče
hitro odkriti in ga tudi preprečiti.



moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

V PRAKSI

šola videa

V dosedanjih člankih
smo si ogledali nekaj
potencialnih rešitev za
bolj tekočo in dinamično
montažo našega projekta.
V tem času smo se prebili
čez vse sekvence in zdaj
je čas, da se posvetimo
izvozu projekta. Ker
je to naš izdelek in da
ga je treba arhivirati,
predlagam, da najprej
poskrbimo za arhiv.

Izvozimo
in arhivirajmo
Piše : Matjaž Mrak
matjaz.mrak@mojmikro.si

T

orej; kaj potrebujemo? Predvsem moramo na tem mestu misliti na dejstvo, da
nismo vseh ur posvetili projektu le za to,
da ga enkrat pogledamo, naredimo kopijo za prijatelje (naročnike) in shranimo projekt
na trdi disk ali (bog ne daj) na DVD.
Znano je, da niti trdi diski niti DVD-mediji
niso dovolj zanesljivi, da bi jih mirno uporabljali
za arhiviranje izdelkov. Prav hitro se nam lahko
zgodi, da le del medija odpove (sektor) in že smo
izgubili celoten projekt. Upoštevati moramo tudi
podatek, da imajo mediji, ki jih zapečemo doma)
življenjsko dobo približno pet let, mediji, ki so
natisnjeni (CD/DVD-ji), pa naj bi imeli življenjsko dobo približno deset let. Diskovni mediji so
primerni le za distribucijo.
Priznam, da je lahko biti »pameten«, a na svoji
koži sem že občutil, koliko zapletov in predvsem
slabe volje pomeni, ko sem moral v montažni
program ponovno vrniti surov material in se na
novo lotiti dela zaradi napake, ki sem jo naredil,
ker nisem pravilno arhiviral končnega izdelka.
Toda vseeno nekaj napotkov. Še prej pa se vrnimo k izvozu projekta.

(sliko, ton, zvok, učinke) združimo v en kader.
Preden svoj projekt pripravimo za gledanje na
DVD-jih, ga moramo shraniti v najboljšem formatu, ki ga nam ponuja naša programska oprema.
Torej, v meniju izberemo File − Export − Movie.
Najprej napišemo ime projekta in mu nastavimo
lokacijo shranjevanja na disku. Nato nas pot pelje
v nastavitve: označimo »File type MS DV AVI«
in še, da hočemo izvoziti celoten projekt (Work
area bar), ne le dane sekvence (entire sequence).
V istem oknu še označimo, da hočemo izvoziti sliko in ton, ter istočasno še, da nam program samodejno doda izvožen projekt, ko je končan. Toliko
opravimo v splošnih nastavitvah. Nato moramo
narediti nastavitve še za sliko in ton.
Pri sliki (video): za stiskanje izberemo DV
PAL, format slike pa D1/DV PAL (če smo snemali v slikovnem formatu 16 : 9, pa D1/DV PAL
widescreen 16 : 9). Nastavitve za ton (avdio),
Keyframe in Rendering lahko pustimo tako, kot
so nastavljene. Spreminjamo jih le, če smo jih
pred tem kakorkoli spreminjali. Ko imamo vse to
nastavljeno, je nam preostane le še, da kliknemo
Save in počakamo, da program naredi svoje.

IZVOZ PROJEKTA

ARHIVIRANJE KONČANEGA PROJEKTA

Na časovnici je ostal le še material, ki spada
h končnemu izdelku. Ton, zvok in slika so dovršeni. Vsi učinki položeni. Odjavna špica napisana … Na začetku in koncu filma je po nekaj
sekund teme. Torej, projekt je končan. Razlika
med tem in končnim (izvoženim) projektom je
le še v tem, da imamo na časovnici še vse kadre v
pravem zaporedju, izvoženi projekt pa je v enem
samem kadru. Z izvažanjem namreč vse skupaj

Ko imamo projekt izvožen, ga položimo nazaj
na časovnico in ga preverimo. Šele ko je izvoženi projekt identičen projektu, ki ga še vedno
hranimo na časovnici, lahko tega zbrišemo. Toda
še vedno je projekt na našem trdem disku. Sledi
še kopiranje projekta na arhivsko kaseto. V tem
primeru potrebujemo kamero ali rekorder, ki je s
kablom firewire povezan v računalnik, in arhivsko kaseto.

Pri izbiri kasete se pozanimajte, katere kasete so
res najboljše, in si takšno
priskrbite za »master« ali
arhivsko kaseto. Po končanem snemanju na kaseto
imate končni izdelek shranjen že na dveh virih. A
predlagam vam še tretjega.
Zakaj? Imate eno arhivsko
kaseto, ki se je načeloma ne
dotikate. Oziroma jo uporabite le takrat, ko na isto kaseto dodajate nov projekt.
Sicer pa to kaseto hranite v
suhem prostoru s konstantno temperaturo. Kaseta
mora biti postavljena pokonci in previta na konec.
Nekajkrat na leto jo previjte naprej in nazaj. Vsaj tako
predlagajo proizvajalci kaset. Pri takšnem ravnanju s
kaseto naj bi bila življenjska
doba te okrog 20 let. To v
primerjavi s filmom pomeni le 20 % celuloidne življenjske dobe. Ja, zelo malo.
A ker se sistemi zelo hitro
razvijajo, lahko življenjsko
dobo »umetno« podaljšamo tako, da vse svoje arhivirane projekte, posnete še v analognem sistemu
(VHS, SVHS, Video 8, Hi8) presnamemo na
enega izmed digitalnih sistemov (DV, DVCam,
DVCPro…). Če pa operiramo z malo več cvenka
v denarnici, potem predlagam presnemavanje v
format DigitalBete ali HDCam-a.
Končni izdelek je torej arhiviran tako na
kaseti kot na trdem disku. Vse druge avdio in
video datoteke, ki se nanašajo na naš projekt,
lahko mirno pobrišemo s trdega diska in tako
naredimo prostor za nove projekte. Predlagam,
da si tudi na trdem disku omislite kak način
arhiviranja. Morda si na disku naredite novo
particijo, na kateri hranite le končne izdelke,
ki jih lahko po mili volji prenašate po računalniku sem ter tja, ali pa le novo mapo, v kateri
so samo končani – izvoženi projekti. Al pa si
omislite dodaten prenosni trdi disk, ki rabi le za
arhiv. Odločitev je vaša.

KAJ Z DATOTEKO AVI?

Naš izvoženi projekt, ki ostaja na trdem disku,
lahko po mili volji uvažamo v druge programe
in ga prilagajamo za različne potrebe. Tako lahko s programsko opremo Nero naredite svoj
DVD. Ali pa že v Adobe Premieru izvozite projekt v kak drug kode, na primer v WMV, DivX,
MGEG-1… Lahko ga »zmanjšate« za toliko, da
ga lahko pošiljate po internetu.
Ves, kar počnete z datoteko avi naprej, je odvisno od vaših in/ali naročnikovih potreb. Moj
namen tukaj je bil, da izvozite projekt v najvišji možni kakovost in da istočasno razmišljate o
arhiviranju. Če ste to naredili, sem svoj namen
dosegel. 

99

V PRAKSI

sam svoj mojster: internet in navidezno zasebno omrežje

Omrežje za znoret
Svetovni splet je več kot le bogastvo informacij, možnosti
prenosov datotek ter elektronske pošte. Prinaša nam še obilo
drugih možnosti, na primer kot medij za domače omrežje.

DOBRODOŠLO ORODJE: HAMACHI

Piše : Marko Koblar
marko.koblar@mojmikro.si

I

nternet pomeni za marsikoga še vedno le
deskanje po spletnih straneh ter možnost
učinkovitega prenašanja elektronske pošte.
Naprednejši uporabniki pa so hitro ugotovili, da je lahko univerzalen medij, ki mu vsaj
za enkrat ni videti resnega tekmeca.
Ko govorim o »mediju«, imam v mislih neodvisnost od fizičnega medija. Vsi lahko komunicirajo z vsemi (seveda, če jim to dovolimo), iz enega omrežja v drugo lahko prehajamo
praktično transparentno. Z ustreznimi mehanizmi lahko prenašamo različne tipe aplikacij
tako, da danes skorajda ni storitve, ki je prek
interneta ne bi mogli bolj ali manj uspešno zagotoviti. Vse skupaj nam olajša tudi dejstvo,
da je nivo storitve ločen od nivoja dostopa,
kar pomeni, da za novo storitev načeloma potrebujemo le strežnik, ki omogoča novo storitev, samega omrežja pa ni treba posodabljati.
Vse skupaj pa bi bilo brez pravega smisla, če
storitve prek spleta ne moremo zagotoviti čim
večjemu številu uporabnikov na preprost način. Svetovni splet bi nesporno lahko opisali
kot − za vsakogar nekaj. Kljub vsemu pa velja
izpostaviti nekaj možnosti, ki so se prijele zaradi svoje uporabne vrednosti ali zaradi vtisa, ki
ga naredijo na uporabnike. Iz kopice možnosti
bom, zaradi omejenega prostora, izbral le nekatere in upam, da bo katera zanimiva oziroma
uporabna tudi za vas.

NE LE NAVIDEZNO

Ena najbolj priljubljenih možnosti je uporaba interneta v vlogi povezovalnega medija do
domačega omrežja. Gre za možnost, ko cenovno ugoden dostop prek javne infrastrukture
(internet) uporabimo kot orodje za postavitev
domačega oziroma zasebnega omrežja. Tovrstno početje največkrat opisujemo pod skupnim
imenom VPN (Virtual Private Network − navidezno zasebno omrežje), vsem pa je skupno
to, da z VPN-dostopom in ustreznih mehanizmov dosežemo enak rezultat, kot bi na oddaljeno točko »potegnili« omrežni kabel domačega
omrežja. Mehanizmi so različni (npr. IPSec,
SSL ...), podpora VPN-povezovanju pa je vdelana v novejših različicah priljubljenih operacijskih sistemov (Windows, Linux ...). Vse,
kar mora uporabnik storiti, je konfiguriranje
ustreznega dela opreme oziroma odjemalca, ki
omogoča povezavo z oddaljeno lokacijo. Domači uporabnik pa se pogosto srečuje s težavo,
saj različice operacijskih sistemov, namenjene
domači uporabi, nimajo strežniškega dela, ki
bi omogočal oddaljeni dostop ali pa je konfi-

100

Hamachi − mehanizem delovanja

guracija tega za povprečnega uporabnika
prezahtevna. Druga
možnost je uporaba
programske opreme,
ki omogoča vzpostavitev VPN-povezave (npr. OpenVPN;
http://openvpn.net/ ali

www.mojmikro.si/
?n=article&cat=47

Ena od možnosti je Hamachi (https://secure.
logmein.com/products/hamachi/default.asp). Z
njegovo pomočjo lahko prek interneta v navidezno zasebno omržeje povežemo dva ali več
računalnikov. Dobrodošlo je, da Hamachi ni
omejen le na eno storitev, kot na primer prenos datotek, temveč lahko s Hamachijem ustvarjeno
zasebno omrežje uporabimo
za različne storitve. Najlepše za običajnega smrtnika
pa je dejstvo, da za uporabo Hamacija ne potrebujemo posebnih datotek za
konfiguracijo. Določanje
posameznih parametrov pogosto zahteva določeno razumevanje
tematike, zato nevešč uporabnik hitro zaide v
težave. Zaradi posebnosti posameznih rešitev
je včasih treba v požarnem zidu opreti tudi določena vrata (port) Drugo pomembno dejstvo
je, da je uporaba Hamachija varna (varnost
zagotavljata šifriranje in overjanje uporabnika) in omogoča uporabo tudi pri prehodu prek
NAT-a.

PREPROSTO KOT PASULJ

Hamachi nam torej omogoča izgradnjo
krajevnega omrežja (LAN) prek javnega inVpis uporabnika
terneta. Temelji na uporabi tehnologije P2P
(peer-to-peer − vsak z vsakim), ki »omogoči«, da se
uporabniki med seboj najdejo. Začetek medsebojne
komunikacije omogočijo
tako imenovani mediacijski strežniki. Ko je komunikacija med končnimi
uporabniki vzpostavljena,
komunikacije prek mediacijskih strežnkov ni več.
Vsak od računalnikov v
navideznem omrežju, postavljen s pomočjo Hamacija, lahko deluje v vlogi
odjemalca ali strežnika.
Da je vzpostavitev navideznega
zasebnega
omrežja s Hamachijem
resnično preprosta, ponaVzpostavljanje omrežja in določitev gesel za dostop
zarja naslednji praktičen
primer. Prek VPN-povebost. Programska oprema vzpostavi navidezni zave želimo povezati dva uporabnika, ki sta
omrežni vmesnik, kiamor se pošilja ves promet priključena v različnih krajevnih omrežjih.
namenjen, VPN-povezavi − in se ustrezno šif- Obe omrežji imata prek usmerjevalnika in
rira. Za vzpostavitev tega navideznega vmes- požarnega zidu zagotovljen širokopasovni donika potrebuje uporabnik ustrezne pravice v stop (ADSL, CATV ...) do interneta. Če ste
sistemu, če pa teh nima,. mu vse znanje nič ne se kdaj poigrali s povezovanji uporabnikov za
pomaga.
NAT (Network Address Translation), dobro
Na srečo pa je VPN- povezavo mogoče vzpo- veste, da je treba za posamezno storitev odpreti
staviti preprosto in v nekaj omejitvah tudi brez vrata, ki jih določena storitev uporablja (npr.
navedenih omejitev.
SSH port 22), ki jih nato preusmerimo (port
). Žal pa ima tudi ta
način določeno sla-

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

V PRAKSI

sam svoj mojster: internet in navidezno zasebno omrežje
forwarding) na želeni IP-naslov v zasebnem
naslovnem prostoru. Uporaba Hamachija pa
je preprostejša. Uporabnik mora le prenesti in
namestiti program (https://secure.logmein.com/
products/hamachi/list.asp ali pa www.hamachi.
cc/download/list.php). Na voljo so različice za
operacijske sisteme Windows (podprte so različice od Windows 2000 dalje), Linux (jedro
2.4 ali novejše) in OS X. Žal na seznamu ni
podpore za katerega od operacijskih sistemov,
ki tečejo v dlančnikih (če seveda nimate v
njem Linuxa)
Po zagonu namestitvenega programa v okolju Windows program sam namesti Hamachijeve datoteke v imenik c:\program files\hamachi. Konfiguracijske datoteke se tvorijo

Uporabnik Plutom
je prijavljen, a
blokiran.

Uporabnik je
deblokiran.

Zanimivosti in nasveti
• Internet kot omrežje vseh omrežij omogoča razmeroma preprosto vpeljavo novih storitev.
Če nimamo časovno kritičnih aplikacij (prenos govora, video ...), lahko tudi brez dodatnih
mehanizmov za zagotavljanje kakovosti dosežemo odlične rezultate
• Varnostna previdnost in omejevanje uporabniških pravic v delovnih postajah nam včasih
onemogočata namestitev potrebne programske opreme in uporabo posameznih storitev.
Pri gostovanju v tujem računalniku je dobrodošlo, če lahko določeno orodje uporabljamo
tudi brez posebnih pravic ali posegov v sistemu. V takšnem primeru je okolje spletnega
brskalnika kot nalašč, saj ga najdemo praktično v vsakem računalniku
• Hamachi ni edina možnost za izgradnjo navideznega omrežja. Njegove nesporne prednosti
pa so preprosta namestitev, zanesljivo delovanje in cena
• S Hamachijem lahko prek interneta vzpostavimo navidezno krajevno omrežje, omogočimo varen
dostop do datotek in omrežnih pogonov ter zagotovimo varen dostop do oddaljenega namizja. V
požarnemu zidu tudi ni treba odpirati posebnih vrat, ki jih posamezna aplikacija uporablja.
• Tako kot pri drugih VPN-povezavah, lahko tudi Hamachi uporabimo v vlogi šifriranja prometa, ko sam program oziroma protokol ne omogoča varnega povezovanja med točkami.
Več o varnostnih mehanizmih, ki jih Hamacih uporablja, najdete na spletni strani https://
secure.logmein.com/products/hamachi/securityarchitecture.asp.
• Če vam bolj diši Linux, lahko namestite Hamachi tudi v računalnik z Linuxom. Hamachi uporabljamo iz ukazne vrstice, ukazi pa so primerljivi s kliki v okolju Windows – init, login, join
... Kljub vsemu pa bi težko rekli, da namestitev traja bistveno dlje kot v okenskem okolju.
• S Hamachijem lahko damo določene imenike tudi v skupno rabo. Vse, kar moramo storiti,
je, da na varen način obvestimo druge uporabnike o imenu omrežja in geslu, s katerim
dostopajo do njega.
glede na posameznega uporabnika same v
imeniku c:\documents and settings\<uporabnik>\application data\hamachi. Samodejno
se namesti navidezni omrežni gonilnik, ki si
sam določi potrebne nastavitve. Po namestit-

vi je priporočljiv ponovni zagon računalnika.
Ob prvem zagonu Hamachija vnesemo še svoje ime (oziroma ime računalnika), s katerim
bomo vidni drugim uporabnikom v omrežju
(npr. MojMikro), in pritisnemo gumb Create.

101

V PRAKSI

sam svoj mojster: internet in navidezno zasebno omrežje
Po prijavi nam omrežje dodeli Hamachi ID,
ki je IP -naslov, dodeljen s strani omrežja (to
opravimo le ob prvi prijavi!). V našem primeru
je omrežje dodelilo IP-naslov 5.177.6.X. V tem
trenutku dobimo tudi sporočilo, da je treba določiti še tako imenovano glavno geslo (master
password), ki je uporabno v izjemnih primerih
za obnovitev. Če želimo, lahko preizkusimo
delovanje Hamacijevega (VPN IP) naslova z
ukazom ping. Vidimo lahko, da se VPN-vmesnik obnaša tako kot drugi vmesniki.
V zgornjem delu Hamachijevega okna lahko
vidimo svoj IP-naslov ter ime v omrežju. Na
spodnji strani pa so gumbi (od leve proti desni)
za vklop/izklop, omrežne nastavitve ter sistemske nastavitve. Z gumbom za izklop lahko hamachi hitro (de)aktiviramo. Vseeno pa je v računalniku še vedno viden (z ukazom ipconfig,
ki ga vnesemo v ukazno vrstico; ukaz cmd).

Preizkus delovanja z ukazom ping

previden, saj v tem
primeru onemogočimo povezave prek
tega omrežja tudi
vsem drugim. To
možnost lahko uporabimo tudi takrat,
ko želimo prisotne v
svojem omrežju »prečistiti«.

SVOJE OMREŽJE
ALI SAM SVOJ GOSPOD

Svoje omrežje ustvarimo z nekaj kliki. Najprej kliknemo gumb za omrežne nastavitve.
Ker želimo narediti svoje navidezno omrežje,
izberemo možnost Create a new network. V
prvo vrstico vnesemo ime (npr. mojVPN), v
drugo geslo, s s katerim lahko drugi dostopajo
do tega omrežja (npr. 7e55l0). Uporabnik, ki
se želi pridružiti naši VPN-povezavi, bo naredil podobno. Po namestitvi Hamachija, določitvi svojega imena in prijavi v omrežje bo v
omrežnih nastavitvah namesto kreiranja novega omrežja izbral pridružitev že obstoječemu − z možnostjo Join an existing network.
Tako kot pri kreiranju omrežja vnesemo ime
omrežja, ki se mu uporabnik želi pridružiti, in
geslo omrežja. Uspešnost povezave kaže zeleno obarvana zvezdica, rdeča pika pred uporabnikom pa kaže, da je uporabnik blokiran.
Če uporabnik ni prisoten v omrežju (oziroma
ima Hamachi izključen), je obarvan s sivo
barvo.
Ko je povezava na obeh straneh omogočena,
lahko z ukazom ping preverimo vmesnik na
drugi strani. S postavitvijo miške na določenega uporabnika lahko vidimo trenutno stanje povezave, dejanski IP-naslov vmesnika in
vrata, uporabo šifriranje ter količino prometa
v posamezni smeri. Klik na desno tipko odpre
dodatne možnosti. Prek njih lahko neposredno
preverimo povezavo (ping), odpremo pogovorno okno (chat), povezavo začasno prekinemo
(block) ali pa uporabnika preprosto »vržemo
dol« (evict). Če se namesto na posameznega
uporabnika postavimo na omrežje, dobimo
informacijo o stanju navideznega omrežja ter
lastniku oziroma uporabniku, ki ga je ustvaril. Uporabnik, ki se je navideznemu omrežju
pridružil, ga lahko začasno zapusti (go offline)
ali pa omrežje zapusti. Lastnik navideznega
omrežja ima več možnosti. Poleg tega, da lahko omrežje začasno zapusti, lahko spremeni
geslo za dostop do omrežja (za tiste, ki so že del
omrežja, se osvežitev izvede brez njihove vednosti). Navidezno zasebno omrežje pa lahko
tudi izbriše. Pri tej možnosti pa je treba biti zelo

102

tor«. Do stanja na spletni
strani pridemo prek strani
http://my.hamachi.cc/status/, kjer kot parameter
dodamo še IP-naslov uporabnika, katerega stanje
nas zanima. Če nas recimo
zanima uporabnik z naslovom 5.177.6.172, dobimo
njegovo trenutno stanje
tako, da vnesemo v spletni brskalnik http://my.hamachi.cc/status/image.
php?5.177.6.172 oziroma
http://my.hamachi.cc/status/text.php?5.177.6.172

Stanje po meri
uporabnik

SPREMEMBE
PRIVZETIH
NASTAVITEV

Nastavitve
Hamachija lahko pustimo takšne, kot so, saj bo
že s privzetimi nastavitvami verjetno ustrezal
večini uporabnikov. V meniju z nastavitvami
najdemo možnost spreminjanja uporabniškega imena, pod katerim smo vidni drugim uporabnikom (npr. iz mojMikro v nasPepe). Ta
sprememba se žal ne osvežuje samodejno, ampak se moramo iz omrežja odjaviti in ponovno
prijaviti. Določimo lahko tudi način povezave
z internetom. Privzeta vrednost povezave kaže
na nastavitve spletnega brskalnika, lahko pa
jih spremenimo na prehod prek proxyja oziroma posameznih vrat TCP oziroma UDP.
Z vidika vzdrževanja in udobja pri delu je zanimiv pogled v meni System. V njem lahko
določimo možnost samodejnega zagona Hamachija, možnost samodejnega posodabljanja
z najnovejšo različico ali spremenimo glavno
(Master) geslo. Še uporabnejši pa je skok v
meni Security. Predlagam vam, da aktivirate
obe možnosti – s prvo blokiramo nevarne storitve, z drugo pa so privzeto blokirani tudi vsi
uporabniki, ki se prvič prijavijo v naše omrežje. V tem oknu lahko najdemo tudi javne ključe RSA.
Verjetno pa bo večino prepričal menu Presence. Z aktiviranjem možnosti »Online Presence (enable)« ter »Show peer status in the
main list (enable)« lahko uporabniki v omrežju
vidijo stanje drugih uporabnikov. Če uporabnik želi, lahko svoje stanje poljubno spremeni
z vpisom poljubnega besedila (npr. smo na ribarjenju) ali pa omogoči prikaz standardnega
stanja prek spletne strani. V tem primeru moramo omogočiti možnost »Web status indica-

ODPRETI DENARNICO ALI NE?

Meni s sistemskimi nastavitvami nas spomni, da lahko uporabnik izbira med brezplačno
in komercialno različico. Seznam možnosti, ki
jih ponujata brezplačna in komercialna različica (Premium), lahko vidimo na spletni strani
https://secure.logmein.com/products/hamachi/advantages.asp. Večini domačih uporabnikov bo
verjetno zadoščala brezplačna različica, vseeno
pa izpostavimo nekatere funkcionalnosti, ki
jih plačljiva različica ima, v brezplačni pa jih
ni. Pravzaprav gre pri plačljivi različici bolj za
storitev, ki nas stane mesečno blizu pet ameriških dolarjev (letno 39,95). Prek te storitve
lahko pošiljamo sporočila uporabnikom tudi
takrat, ko niso prijavljeni v omrežju, ali pošiljamo skupinska sporočila. Tudi pri varnostnih mehanizmih so vidne nekatere dobrodošle
možnosti. Ena od je ta, da omrežje naredimo
za zaprto skupino, v katero se ni mogoče prijaviti, tudi če uporabnik pozna ime omrežja
in geslo omrežja. Novi uporabniki imajo možnost polnega dostopa do omrežja šele, ko jim
administrator to dovoli. Nekatere bo verjetno
najbolj »bolelo« dejstvo, da le plačljiva različica omogoča zagon Hamachija kot sistemskega servisa. Pri plačljivi različici pa je gotovo
omembe vredna tudi možnost vdelanega spletnega proxy strežnika ...
Kljub vsem dobrotam komercialne različice
pa je pravladala žilica strica Skopušnika, tako
da vsaj za zdaj uporabljam brezplačno različico
tudi sam. Eden od razlogov je nesporno tudi ta,
da brezplačna različica preprosto ponuja preveč za svoj »denar«.
Kot smo lahko videli, je mogoče javni internet uporabiti v vlogi hitrega in cenovno
učinkovitega prenosnega medija. V naslednji
številki pa bomo spoznali, zakaj so spletne
»aplikacije« zanimive, in se seznanili z nekaterimi njihovimi možnostmi. Ugotovili boste,
da lahko nekatere zelo hitro dodamo na svojo
spletno stran. To možnost pogosto izkoristijo
tudi vsi tisti, ki se vsaj občasno »pasejo« po
tuji strojni opremi in ne želijo posegati v računalnik, ki so ga dobili v začasno uporabo. Pa še
iskati ni treba programske opreme, ki jo potrebujemo, saj nas čaka vedno v strežniku.
Se nadaljuje ...


moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

V PRAKSI

glasbena produkcija

Zoom za različne priložnosti
Pred nekaj več kot pol leta smo v tej rubriki podrobno predstavili Zoomov Palmtop
Studio PS-04, ki je nekakšen studio v malem, saj vsebuje vse od mikrofona,
snemalnika, mešalke pa vse do končnih zvočnih učinkov.
Piše : Igor Matičič
igor.maticic@mojmikro.si

T

a napravica je sicer v svojem razredu
še vedno v vrhu po prodaji, vendar
se je medtem pod blagovno znamko
Zoom pojavilo kar nekaj novih prenosnih snemalnikov, različnih kakovostnih,
uporabnih in cenovnih vrednosti.

Zoom Handy Recorder H4

Pa začnimo s Handy Recorderjem H4, ki
bi ob površnem pogledu lahko pravzaprav
bolj spominjal na kako specializirano orodje
za avtomehanike, a le od daleč. Gre namreč
za lično izdelan primerek mini snemalnika,
iz katerega na zgornjem koncu pod kotom 90
stopinj vsak iz svoje smeri gledata dva kondenzatorska mikrofona (stereo snemanje X-Y),
dokaj dobro zaščitena pred morebitnimi udarci
zaradi padcev. Snemalnik omogoča stereo snemanje visoke ločljivosti (24 bitov, 96 KHz),
ali 4-stezno snemanje (do dva hkrati) ločljivosti 16 bitov, 44.1 KHz. Tisti, ki jim vrhunsko vzorčenje pomeni manj od
rezerve v pomnilniku, pa lahko
uporabijo tudi format MP3 do
320 Kb/s. H4 za medij zapisa
uporablja kartice Secure Digital, vendar je v praksi bistveno
vprašanje, ali neposredna povezava z računalnikom obstaja, ali ne?
Da! S tem snemalnikom je Zoom naredil velik korak naprej, saj ima USBvmesnik, ki omogoča hiter in eleganten
prenos posnetkov v osebni računalnik. Naj
mimogrede omenim, da je bila moja edina
graja Palmtop Studiu prav pomanjkanje USBja. Sicer pa sta to dve dokaj različni mašinci:
Palmtop je celoten mini studio v malem, medtem ko je H4 zgolj stereo mikrofon-snemalnik,
vendar sposoben tudi kakovostnejših posnet-

104

kov. Če kakovost vdelanih mikrofonov ne
bo zadostovala, sta na voljo dva vtiča canon
s fantomskim napajanjem, torej gre za dokaj
resen kos opreme... Mimogrede – zadevica
lahko deluje tudi kot neposreden USB zvočni
vmesnik, priložen pa je tudi (že kar dežurni)
glasbeni program Cubase LE.

Zoom H2

Podobna napravica, a še malce manjša (tudi
malce nižjega cenovnega razreda) pa je novi
snemalnik Zoom H2. Ta je še en dokaz več,
da Zoom postavlja nove trende prenosnih
snemalnikov, saj tudi ta ponuja kombinacijo
mikrofonov (3), s katerimi lahko med drugim
simulira tudi stereo tehniko snemanja M-S
(mid-side). Ta se po zvoku precej razlikuje od
tehnike X-Y, ki je prisotna pri napravici H4,
saj zajema posebej levo-desno in pa centralno
smer. Z malce truda bi bilo to napravico mogoče učinkovito uporabiti tudi za snemanje prostorskega zvoka.

Zoom H2
– inovativen ročni snemalnik z
možnostjo snemanja v tehniki M-S.

Zoom MRS HD8
in HD16

Da pa prenosljivost pri Zoomu
ni zgolj domena teh ročnih napravic, nam dokazujeta dva nova
večstezna snemalnika na trdi
disk, ki nadgrajujeta že poznano
serijo snemalnikov MRS: HD8
in HD16. Nova oblika, boljša
funkcionalnost, pa tudi (glede
na konkurenco) dokaj dostopna cena.
Bistvena razlika med snemalnikoma je v številu snemanja
stez. HD16 je sposoben snemanja do 8 stez hkrati (skupaj
16), kar je vsekakor primerno
za snemanje glasbene skupine.
HD8 pa lahko snema največ 2
stezi naenkrat (skupaj 8) in je
morda zaradi tega precej manj zanimiv za potencialne uporabnike,

saj je v tem razredu konkurenca drugih proizvajalcev precej velika. Pri obeh pa navdušuje
nov ergonomski koncept, predvsem položaj
VU-metrov. Čeprav so majhni, so postavljeni
tako pregledno, da jih je opaziti tudi z večje
razdalje. Oblika HD-snemalnikov je namreč
malce drugačna od konkurence, saj je zadnji
del rahlo dvignjen, merilci pa so postavljeni
pokončno v slogu »meter bridgea« večjih mešalnih konzol.
Poleg velikega števila virtualnih snemalnih
stez (po 10 na kanal) imata snemalnika na
voljo široko izbiro zvočnih učinkov, namenjenih posameznim kanalom (310), 60 skupnih,
kot tudi 21 kombinacij za končni mastering.
Teoretično lahko s tem dosežemo kakovost
profesionalnih posnetkov. No, tako vsaj pravi
Zoomov propagandni material, v praksi pa bi
rekel, da bo treba do vrhunske kakovost pojesti še veliko »če«-jev.. Še posebno me namreč
moti dejstvo, da zapis snemalnih stez poteka
zgolj v kakovosti 16 bitov, čeprav so A/D-pretvorniki 24-bitni. Zaradi tega je na voljo precej
manj manevrskega prostora za nadaljnjo obdelavo posnetkov.
Kot najbolj dobrodošel pripomoček glede
uporabnosti lahko tudi tukaj imenujemo serijsko vdelan USB-vmesnik. Shranjevanje
podatkov, obdelava v računalniku in podobne
zadeve so zdaj tako rekoč na dlani. Uporabnik
ima celo na voljo, da privarčuje nekaj drobiža
na račun CD-enote, saj imamo na izbiro snemalnik HD8 in HD16 tudi brez nje. No ja,
malce zgrešeni koncept, bi lahko rekel. Danes
vsak resen kompakten snemalnik vsebuje vsaj
CD, če že ne DVD-enoto.
Kot izvrsten produkcijski pripomoček pa
HD8 in HD16 ponujata ritem in bas mašino z
bogatim naborom ritmov, zvokov in možnostjo
vzorčenja novih (do 66 s). To je vsekakor plus,
ki mimogrede izniči prej omenjeni minus.
Ljubitelji snemalne tehnike ob
pogledu na nove Zoomove snemalnike vsekakor ne bodo ostali
ravnodušni. Še zlasti ročna snemalnika sta zelo inovativni zadevici in H2 utegne biti celo
edini mini snemalnik z tehniko
snemanja M-S na trgu. Morda malce navdušenja zmanjka
pri oceni večjih HD-naprav,
saj zaradi pomanjkljivosti pri
vzorčenju (le 16-bitno) ne bosta dosegla tiste najvišje kakovosti posnetkov, ki jo konkurenca že ponuja.

Novi 16-stezni snemalnik
na trdi disk Zoom HD16


moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

V PRAKSI

računalniki in šah

Rybka – novi svetovni prvak
Že dolgo se je vedelo, »kdo najboljši na Zemlji
je tej«. Med šahovskimi programi, seveda.
Zdaj si je prislužil tudi krono svetovnega
prvaka za leto 2007. Rybka, seveda!
Piše. Vojko Mencinger
vojko.mencinger@mojmikro.si

V

Amsterdamu je bilo od 11. do 18.
junija 15. svetovno prvenstvo šahovskih računalnikov (WCCC) v organizaciji združenja ICGA (International
Computer Games Association). Hkrati so priredili tudi 12. računalniško olimpiado in delavnico
Computer Games Workshop 2007. Letos se je
15. prvenstva WCCC udeležilo 12 programov.
Manjkala sta Junior in Fritz, ki sta istočasno igrala
»President’s Cup« − dvoboj v Elisti. In to za mastne denarje predsednika FIDE Ilyumzhinova. To je
bila hkrati tudi taktična poteza firme ChessBase,
ki si je prilastila najbolje plačane računalniške
dvoboje za svoje programe, čeprav precej zaostajajo za programom Rybka. No, nič zato, so rekli
pri Rybki. Dokažimo, da smo najboljši. In jim je
uspelo. Povedati je treba, da je prva različice Rybke zagledala luč sveta šele
5. decembra 2005. In 18.
junija 2007 je že program
že postal svetovni prvak.
Izjemno, bi lahko rekli za
malo ekipo Vasika Raylicha. Sicer Američan s
poljskimi koreninami,
inženir računalništva z
nazivom mednarodnega mojstra v šahu, trenutno
živeč in delujoč v Budimpešti.

FASCINANTNIH 10 TOČK IZ 11 PARTIJ!

Rybka je poskušal že lani, a mu še ni uspelo
zmagati. Lani je bil vrstni red pri vrhu naslednji:
…
1
Junior
9
Rybka je imel lani
2
Shredder 8.5
tudi malce smole pri
3
Rybka
8.5
4
Zappa
7.5
žrebu, saj je proti
vsem favoritom igral s črnimi figurami. Odločilen je bil njegov poraz s Shredderjem.
Pogled na končno tabelo 15. svetovnega prvenstva šahovskih računalnikov pove vse. Rybka

prva s točko prednosti in fascinantnih 10 točk od
11 možnih – 9 zmag in 2 remija! Edini konkurent
Zappa , prvak iz leta 2005, je zaostal za točko. In
še to je kar nekaj partij dobil, ki so bili skoraj
»mrtev remi«. Shredder, petkratni svetovni prvak, je zaostal celo za dve točki in pol.
Odločilno in vsekakor najslajšo zmago je Rybka dosegel v zadnjem kolu proti Shredderju. Odlična teoretska priprava avtorja knjižnice Jeroena
Noomena je botrovala gladki zmagi.
Rybka - Shredder
[B97 - Siciljanka – Varianta Najdorfa]
1.e4 c5 2.Sf3 d6 3.d4 cd4 4.Sd4 Sf6 5.Sc3 a6
6.Lg5 e6 7.f4 Db6 8.Dd2 Db2 (Varianta »Zastrupljenega kmeta« − nekoč priljubljeno orožje Fischer-ja.)
9.Tb1 Da3 10.e5 (Moderna poteza. Avtor Rybkine
knjižnice, Nizozemec Jeroen Noomen, je to varianto
zelo podrobno pripravil posebej za spopad s Shredderjem!) 10…de5 11.fe5 Sfd7 12.Se4 h6 13.Lh4 Da2
14.Td1 Dd5 15.De3 De5 16.Le2 (Beli ima tri kmete
manj, črni pa katastrofalen razvoj figur daminega krila.) 16…Lc5 17.Lg3 Ld4 18.Td4 Da5 19.Td2 0–0
20.Ld6 Te8 21.0–0 f5?! (Sumljivo. Črni je nerazvit in
še dodatno slabi svojega kralja. Bolje je 21…Sc6 in na
22.Df4 Sd8! 23.Lc7 e5. Kot kaže, je bolje 22.Dg3, in na
22…Db6 23.Kh1 Se7 24.Le5 z nekaj malega prednosti
za belega.) 22.Dg3 fe4? (Odločilna napaka. Popolnoma enaka pozicija je nastala
v partijah Širov – Ftačnik,
Bundesliga 2006/7, in Junior – Fritz, 3.partija dvoboja v Elisti. V obeh je sledilo 22…Sc6 23.Dg6 Dd8
24.Lc4 Kh8 25.Sg5! Dg5
26.De8 Kh7. Širov je izbral
27.De6 in partija se je po 59 potezah končala z remijem.
Junior je igral bolje 27.Lf4! in po 27…Dg6 28.Dg6 Kg6
29.Le6 je imel beli majhno prednost, ki jo je pretvoril v
zmago.) 23.Dg6 Td8 24.Tf7 Dc3 25.Lg4 (Ta poteza
je po moji oceni še vedno plod domače analize. Namreč najnovejša različica Rybke, 2.3.2a, na tem mestu
tudi po 20 minutah iskanja ne postavi te poteze na prvo
mesto!) 25…Sf8 26.Lf8 Da1 (Nekateri komentatorji tukaj navajajo kot bolje 26...Tf8 27.Tf8 Kf8 28.Lh5
Da1 29.Td1 Dd1 30.Ld1 Sc6 31.Lh5 Ke7 32.Dg7. Po
moji oceni je pozicija objektivno dobljena za belega.)
27.Tf1 Df1 28.Kf1 Tf8 (Bela pozicija je premočna
in komentar ni več potreben. Rybka 2.3.2a pri globini
15 polpotez kaže +2,09. Stephan Mayer-Kahlen, avtor

programa Shredder, bi se lahko vdal vsaj deset potez
preje, kot se je!) 29.Tf2 Sc6 30.Lh5 Tf2 31.Kf2 Se5
32.De8 Kh7 33.Ke3 b5 34.Kf4 Lb7 35.De7 Ld5
36.Ke5 a5 37.g4 e3 38.g5 hg5 39.Dg5 Kg8 40.De3
Tf8 41.Le2 b4 42.Ld3 Tf3 43.Dg5 b3 44.Lg6 Tf6
45.Dh5 Tg6 46.Dg6 b2 47.De8 Kh7 48.Db5 Kh6
49.Db2 La8 50.Dc1 Kh5 51.Df4 Ld5 52.c4 Lc6
53.Df7 Kg4 54.De6 Kf3 55.Dc6 Ke3 1–0

Pozicija, ki je nastala po 21.0-0, je tako zapletena, da jo še tako hitri večprocesorski računalniki ne zmorejo dobro oceniti. Zato je potrebno
ure in ure dela otvoritvenega eksperta ob uporabi
različnih algoritmov. Eden takšnih algoritmov,
ki lahko pomaga dati pravilno oceno je »backsolving« − temu bi se po naše reklo »reševanje
nazaj«. In res gre za postopek, ko na primer najprej izbereš poteze kandidatke, greš najprej malo
naprej v varianto in ko vidiš, da ni dobra za določeno stran, greš nazaj in poskusiš z naslednjo
možnostjo. Obenem je treba imeti vključen
algoritem »Book learning«, kar pomeni, da se
knjižnica popravlja na podlagi izkušenj. Rybki
je tako pripadla »častna krona«, zlata medalja in
prekrasen Shannonov pokal.

IZZIV, VREDEN STO TISOČ DOLARJEV!

31. maja 2007, se pravi pred 15. svetovnim prvenstvom šahovskih računalnikov, je Vasik Rajlich na spletni strani www.rybkachess.com izzval
FIDE in njenega predsednika Ilyumzhimova, ki
je s 100.000 ameriškimi dolarji sponzoriral dvoboj med Fritzem in Juniorjem v Elisti. Zmagal je
Junior s 4 : 2 in se tako kvalificiral za dvoboj z
Rybko. Rajlichev izziv se glasi:
»Formalno dajem s strani Rybke ponudbo
FIDI, vredno 100.000 USD. Ta znesek bo dobil zmagovalec dvoboja »Finalni računalniški
šahovski dvoboj 2007«. Dvoboj naj bi trajal 24
partij po dve partiji na dan in to v Mexico Cityju
hkrati z igranjem kandidatskega turnirja v času
od 12. septembra do 1. oktobra 2007. Nasprotnikom dajem še dodatno prednost. Rybka mora za
zmago osvojiti 13 točk od 24! Nagradni sklad se
deli po načelu »zmagovalec vzame vse, poraženec
krije vse stroške.« Na podlagi sedanjih rezultatov
Rybke bo zanimivo videti, kaj bo iz te ponudbe
in ali bo do dvoboja sploh prišlo. Vsekakor bi bil
v korist računalniškemu šahu.
GENS UNA SUMUS 

105

ENA O SODOBNI ELEKTRONIKI
»Kaj,« je rekel sosed vseh
sosedov, »ti rečem, da tehnika
hudičevo napreduje.
»Hudičevo, ja !« sem rekel.
»Glej!« se je postavil pred
novo plastično škatlo na štirih
kolesih, si popravil kravato
in frizuro, medtem ko se je
zunanje ogledalo samodejno
obrnilo tako, da se je v njem
videl. Večjega, kot je bil v naravi.
Naslonil se je tako, na to
čudo tehnike, vzravnan kot
sveča, in mi jasno namignil:
»Ajde, greva en krog!«.
Videl sem, skrivaje, na eno
oko, da so se samodejno vključili brisalci, tako za trenutek.
Senzor za dež, sem si rekel,
sosed je vedno malo pljuval
med govorjenjem.
Tip pritisne na daljinca za
dviganje vrat, pa nič. Niti
škljoc. Ko ga čudno pogledam, reče, da se je zmotil. Na
daljinca ni pritisnil s kazalcem
in avto noče odpreti vrat. Ne
prepozna prstnih odtisov drugih prstov.
»Super,« mu pomežiknem,
on pa: »Proti kraji!«
Končno sedeva vanj. Sede-

ži samodejno poiščejo obliko
hrbtenice, se prilagodijo in
samodejno nastavijo.
Po pritisku na senzor (s
kazalcem seveda), se osvetli
armaturka s tisoče lučkami,
da bi ji zavidala še tako bogata novoletna jelka. In zasloni
tudi, seveda.
ABS, EBS, DCZ, RT,
STS, RTV…
»RTV?« ga vprašam.
Ali ni dovolj, da imamo
televizijo doma?«
»Regulacija telesnih vrednosti«, mi prišepne sosed in
pomembno pomežikne.
OK. Ko sem že mislil, da
se bova odpeljala lepi prihod-

Do you speak Engrish?
»You are invited to take advantage of the chambermaid.« −
Obvestilo v hotelu na Japonskem
»Specialist in women and other diseases.« – Znak pred zasebno ordinacijo v Rimu.
»Is forbidden to steal towels please. If you are not a person
to do such thing is please not to read notis.« – Znak v
hotelu v Tokiu.
»To more the cabin, push button for wishing floor. If the
cabin should enter more persons, each one should press a
number of wishing floor. Driving is then going alphabetically
by national order.« – Beograjsko dvigalo
»You are welcome to visit the cemetery where famous Russian and Soviet composers, artists, and writers are buried
daily except Thursday.« – Znak v moskovskem hotelu nasproti pravoslavnega samostana.
»Please to bathe inside the tub.« – Opozorilo v hotelski sobi
na Japonskem.
»Members and non-members only.« – Hotel Emporio, diskoteka Mandinga, Mexico City.
»Deposit: The owner asks for a deposit of 25.000 ptas as
a guarantee for the flat. This amount will be returned at the
end of your stay if any damage has been done.« – Hotel v
Španiji
»Caution Water On Road During Rain« – Prometno opozorilo v Maleziji.

106

nosti naproti, se oglasi kovinski glas: »Počakajte, prosim,
nalagam program.«
»Kompjutersko,« se nasmeje sosed.
Sediva tako kakih pet minut na vročem soncu, avto,
to čudo pa nič.
Na zaslonu napis: »Zaradi
nepravilne izključitve vozila
včeraj, je prišlo do resne napake.« In še: »Pošljem kodo o
napaki servisu ali pa obnovim
sistem?
Da, Ne?«
Začudeno pogledam soseda, ko ta pograbi miško tam,
kjer so običajno ročice menjalnika.
Sosed klikne.
Računalnik rikne.
»Obnovitev sistema ni
uspela. Imate namestitveno
disketo, CD ? Da, Ne?«
Sosed si zdaj že briše pot iz
čela, jaz pa se popraskam po
bradici.
Avto pa kar v tem slogu
naprej.
»Namestitvenega programa ni mogoče zaznati, ker
ni ustreznega programa. Prenesem program iz omrežja? −
Da, Ne?«

Po dvajsetih minutah tipkanja, sva že pošteno utrujena in preznojena. Klima ne
delujea, ker je treba resetirati
modem.
Končno avto starta. Sosed
olajšano nastavi temperaturo v tem čudu tehnike, ko se
na zaslonu spet izpiše: »Nastavitev trenutno ni mogoča,
ker je program zaznal virus v
sistemu. Vklopim protivirusni
program, Da, Ne?«
Sosed se že pahlja s priloženimi navodili. Rdeč kot kuhan
rak.
Ko avto končno poskenira
viruse, naredi defrag, obnovi
vse sisteme, končno spelje. Po
nekaj sto metrih pa spet mrk.
V konici prometne gneče se
ustavi.
»Sistem je sfrizal,« reče sosed. Zelen od jeze.
Takrat se zbudim. Bogu
hvala, da so to bile le sanje, si
rečem. Vstanem in se odpravim v svoj stari avto.
V njem ni računalnikov.
Tudi številnih virusov ne. Razen v času gripe in prehladov
…
Bojan Schwentner 

»This shop has been moved to the present place for 35
years.« – Reklama za trgovino s starinami v Tokiu.
»The flattening of underwear with pleasure is the job of the
chambermaid.« – Obvestilo v hotelski sobi nekje v Jugoslaviji.
»Ladies are requested not to have children in the bar.«
– Bar na Norveškem..
»Order your summers suit. Because is big rush we will execute customers in strict rotation.« – Krojaška delavnica na
Rodosu.
»The lift is being fixed for the next day. During that time
we regret that you will be unbearable.« – Avla hotela v
Bukarešti.
»It is strictly forbidden on our Black Forest camping site that
people of different sex, for instance, men and women, live
together in one tent unless they are married with each other
for that purpose.« – Znak v nemškem Schwarzwaldu.
»The manager has personally passed all the water served
here.« – Hotel v Acapulcu.
»Stop. Drive sideways.« − Prometni znak za obvoz na Japonskem
»You did not report yourself by the Alien police. You have
to do this in a short time, otherwise you get troubles! When
you don't come to our office, we demand you to come! And
when you don't come again, you maybe have to pay a fine,
and it is possible that you will be expanded.« − Grozilno
pismo, ki ga pošilja policija v Roterdamu, če se tujec ne registrira pri policiji. 

izhaja vsak prvi torek v mesecu
letnik 23,
številka 7/8, julij/avgust 2007
www.mojmikro.si
ISSN številka: 0352-4833
IZDAJA:
DELO REVIJE, d. d.
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
www.delo-revije.si
DIREKTOR: Andrej Lesjak
UREDNIŠTVO:
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 82 61
faks: (01) 473 81 69, 473 81 09
e-pošta: info@mojmikro.si.
GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja
ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović
POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA:
Zlatko Matić in Milan Simčič
UREDNIK: Jaka Mele
UREDNIK FOTOGRAFIJE:
Alan Orlič Belšak
LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar
TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar
REDAKTOR: Slobodan Vujanović
OGLASNO TRŽENJE:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 11
faks: (01) 473 81 29
e-pošta: marketing@delo-revije.si
KOLPORTAŽA:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 20
faks: (01) 473 82 53
NAROČNINE:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24
faks: (01) 473 82 53
e-pošta: narocnine@delo-revije.si
Posamezni izvod stane
4,09 EUR/980,13 SIT. Vrednost
v tolarjih je informativnega
značaja in je preračunana
po tečaju zamenjave, ki znaša
1 EUR = 239,640 SIT.
Naročniki imajo posebne
ugodnosti. Naročite se lahko
pisno (klasična in elektronska
pošta) ali telefonsko. Revijo
boste začeli prejemati po prvem
plačilu od tekoče številke naprej.
Naročnina velja do vašega
preklica.
Naročnina za tujino se poravnava
za eno leto vnaprej in znaša:
70 EUR, 124 USD, 158 AUD.
Za vse informacije v zvezi
z naročanjem edicije smo
na voljo na zgoraj navedenih
telefonskih številkah ali
elektronski pošti.
Nenaročenih besedil in fotografij
ne vračamo.
DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ
IN OSVETLJEVANJE PLOŠČ:
Delo Repro, d. o. o.
Dunajska 5, Ljubljana
TISK:
DELO TISKARNA, d. d.
Dunajska 5, Ljubljana
julij 2007
natisnjeno
v 8 500 izvodih.

moj mikro | 7/8 | julij/avgust | 2007

���������������������������������������������
����������������������������������������
��������������� ���� ��� ������ ��� ������ ���� ������� ��������� ������������ ��� ���� �������
��������

�����������������������������������������������������������������������������
������� ��������� ����������� ��������� ��� �������� ��� ������ ������� ����������
��� ����������� ����������� �� ������� �������������� ������� �������������� ��� ���� �����
��������������������������������������������������������������������������������
�������������������������������������������������������������������������

�������

�����������������������������������������������

�������������������
������������������
�������������

������������������ ������������������������������
�������������������������������������������������

�������������������������
��������

������������

�����������������
���������������������������
��������

�����������������������
� ���������������
�������������������������
���������������� ��������

��
��������������������������
��������

������������ � � ����������
��
����������

����
�����������������������

�������
�����

��������

������������
������������������������
� ������������� ����� ��
�������������������������������
����������������������������������
��������������������� ��������

������
�
�
�
�
�
��
�
�
��
�
��
�
�
�
�
��
����������
����������������������������������������������������
���������������������������������������������������
��������������������������������������������������

����

��������

���

�����������������������
���������������������������
�������������������
���������������������
������������������������������
���������������������� ��������
������������������������������
��������������������������������

������
������������������������
���������������������������������������������
��������� ��������

���������������������� �����������������������������������
 ���������������������������������� ��������������������������������
���������� ������������������������ �����������������������