marec 2006, številka 3, letnik 22, cena 980 SIT, 4,09 EUR DVOJEDRNI PROCESORJI Kako primerni so za vdelavo v prenosne računalnike? Stran 54 Kako si zagotoviti »popolno anonimnost« v spletu? Kaj storiti, če vam ukradejo računalnik z vsemi zaupnimi podatki? Izkušnja iz prve roke z vsemi podrobnostmi težav, ki kraji sledijo. Največ lahko naredimo sami, tako da se nevarnosti zavemo in je ne podcenjujemo, češ, »meni se to ne more zgoditi«. Stran 18 TUDI SLOVENCI SMO V SPLETU OGROŽENI ZAŠČITA OTROK PRED NEVARNOSTJO SPLETA Čerem in nevarnostim v spletu so najbolj izpostavljeni otroci. Kaj moramo in kaj lahko ukrenemo sami, da preprečimo - v skrajnem primeru - hude duševne posledice? Stran 24  NE VEŽITE SE NA ENEGA PONUDNIKA DOSTOPA V INTERNET Na trgu še ni optimalne ponudbe, ki je po našem mnenju 1 Mb/s v obe smeri. Takšen paket bi moral biti najcenejši! Stran 6  DOMAČA OMREŽJA Ne le suhoparna tehnologija. Napotki, kako  PREHOD NA EVRO izbrati potrebne naprave Kaj bomo morali postoriti v svojem računalniku, da bo ta podpiral evro v začetku in kako se lotiti postavitve prihodnjega leta? Tudi o tem, koliko dela (denarja) bo projekt zahteval od majhnih omrežja. Ožičeno, brezžično podjetij, ki bodo morala posodobiti svoje sisteme. Stran 27 ali kombinirano. Stran 54 2006 številka 3  USTVARITE SI SVOJE MULTIMEDIJSKO SREDIŠČE Računalnik lahko prevzame vlogo naprav zabavne elektronike. Kako to narediti z malo truda in malo denarja? Stran 82 dejstvo in dejstvo je ������������������� ����������������� ����������������� Sophos nikoli ne spi Novi virusi lahko preplavijo svet v nekaj minutah in pustijo za sabo ogromne koli�ine uni�enih podatkov, onesposobljena omrežja in tako prekinejo normalno poslovanje. Na�in, kako lahko ti hitro množe�i se virusi infiltrirajo vaše omrežje-kadarkoli, podnevi ali pono�i-radikalno spreminja tudi na�in kako zaš�ititi vašo organizacijo pred njimi. Sophos integrirana rešitev protivirusne zaš�ite zagotavlja zanesljivo preventivo in zaš�ito na vseh nivojih in vhodih v vaš sistem. Pridružite se zato ve� kot 35 milijonom poslovnim, državnim in akademskim uporabnikom v 150 državah, ki že zaupajo varnost svojih mrež podjetju Sophos. Vsa dejstva o tem najdete na www.sophos.com/moj Sophos d.o.o. Tel. 07/3935-600 www.sophos.si UVODNIK Kako bomo uničili kreativnost Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si P o svetu bi težko našli absolutni zakon, ki zapoveduje vse in rešuje vse potencialne težave. Zakoni so stvar, kjer ne izbiramo med dobrim ali slabim, temveč poskušamo izbrati najboljšega med slabimi. Ali bolje rečeno, najmanj slabega med slabimi. In eden takšnih je recimo prenovljeni zakon o medijih. Še zlasti ker ga je pripravil znani tandem Grims − Simoniti. Zakon bo, glede na dosedanje dogajanje v našem parlamentu, vsekakor sprejet, saj si naši oblastniki ne dovolijo »soliti pameti«, posebej pa ne s strani stroke, na katero se zakon nanaša. In ker bo zakon sprejet, se ga bomo pač morali držati. Dokler seveda ne ugotovijo, da zadeva nima nobenega smisla in da prinaša več težav kot koristi, in ga potem predelajo. Do takrat pa bomo žvižgali tako, kot piše v zakonu. Gospod Grims in gospod minister Simoniti mislita, da obvladata prav vse, česar se lotita, in da sugestij ne potrebujeta. Torej se ne obnašata nič drugače, kot so se vsi politiki doslej, ne glede na strankarsko pripadnost. Morda le za odtenek bolj prepotentno. Na predloge ali pripombe odgovarjata na znan in že viden način. Na meji med žaljivim in ciničnim, če pa to ne deluje, pa se iz rokava potegne kak podatek, s katerim se želi nasprotno stran tako ali drugače kompromitirati. Pa če je to povezano z vsebino pogovora ali ne. Občutek imam, da vsebina in tehtnost pripomb sploh nista pomembni. Pomembno je, na katerem političnem bregu so sogovorniki. In ker me tak način komunikacije moti, podzavestno odbijam vse, kar ta dva gospoda predlagata, četudi se v nekaterih točkah z njima delno strinjam. Srž problema novega zakona so popravki oziroma nova pravila igre, ki jih bomo morali uredniki po novem spoštovati. A kot ponavadi so zakoni, ki jih sprejema naša vodilna garnitura, spet narejeni tako, da vnašajo uravnilovko. Uravnilovko, ki nikakor ne more delovati. Strinjam se, da imajo mediji veliko moč in lahko naredijo veliko škode tako posameznikom kot tudi institucijam. Oglejte si samo kak novonastali rumeni dnevnik. Medijski popravki, kot jih določa prenovljeni zakon, so v smislu prikaza nasprotnih dejstev, ki celotno zadevo prikažejo v bistveno drugačni luči, hvale vredni. Postavlja pa se vprašanje: Ali je to zadeva, ki jo mora rešiti zakonodajalec, sodišča ali profesionalnost novinarjev in urednikov? Nikakor se ne morem znebiti občutka, da vsa zadeva ni namenjena zaščiti »malih ljudi«, v celofan katerih je zavita, temveč predvsem političnim akterjem. Ti bodo lahko za vsako malenkost zahtevali popravke, v njih tvezili na dolgo in široko in se igrali pingpong z uredništvi, kadar koli bodo ta objavila kakšno kritično na račun kogar koli. In ker mora biti popravek objavljen na »enakovrednem« mestu in v »primerni« dolžini, si kaj lahko predstavljam, kako bo to videti. Dnevni časopisi bodo imeli prvo stran polno popravkov, revije bodo imele popravkov toliko kot oglasnik oglasov, televizijske in radijske oddaje pa bodo na začetku nekaj minut objavljale pisma »prizadetih«. Bo tako? Seveda ne. A ne zato, ker pretiravam in se delam norca, ampak zato, ker noben medij tako na bo preživel na trgu. In ker ne bo preživel, se bo pač uklonil in ne bo pisal ničesar, kar bi lahko bilo kritično. Niti nič takega, kar bi lahko nekdo narobe razumel. A Moj mikro je strokoven medij, ki ni namenjen politiki. Če ta politika seveda s svojimi odločitvami ne posega v informacijsko tehnologijo. A ker je to redko, me vsa zadeva ne bi smela skrbeti. Pa me! In to zato, ker lahko zakon po sedanji dikciji vpliva tudi na 4 dogajanje v strokovnih medijih. O čem govorim? Vzemimo, da v Mojem mikru zapišemo, da kak tiskalnik po našem mnenju, ki se opira na znanje in izkušnje testiranja velike palete različnih tiskalnikov, ni najboljše kakovosti. Bo imelo podjetje, ki je izdelek poslalo na test, po novem možnost ugovora? Kaj pa, če avtor v članek vključi tudi kakšno subjektivno oceno, kjer napiše, da se mu položaj nekega gumba ergonomsko ne zdi ravno posrečeno postavljen? Podjetje, ki to napravo trži, lahko v naslednji številki zahteva objavo popravka, kjer piše, da to ni res. Preprosto bodo našli preizkus enakega izdelka v računalniški reviji iz Afganistana, kjer so pohvalili izdelek, in to bomo morali objaviti tudi mi. Lahko bomo sicer pod določenimi pogoji objavo popravka zavrnili, a kdo bo natančno vedel, ali je zavrnitev v takem primeru zakonita ali ne. Podjetje nam bo namreč poslalo besedilo, ki izdelek osvetli v drugačni luči. In to piše v zakonu. Do zdaj je bila zadeva urejena tako, da je bilo treba objaviti popravek le v primeru, če smo naredili napako. Ta se je, če se je, zgodila največkrat pri opisu tehničnih podatkov, in to smo vedno tudi ustrezno popravili. Zdaj pa se lahko stvari zapletejo. In glede na poznavanje razmer na tem trgu, kaj hitro. Druga težava je v tem, da predlog zakona določa tudi mesto in način objave popravka, ki morata biti primerna »izvirnim grehom«. Naše dosedanje načelo je bilo, da smo morebitne popravke, pa če smo bili zakonsko do njih zavezani, ali pa smo le sklenili, da je prav, da jih objavimo, to naredili na vidnem mestu med novicami na začetku revije. Tako smo imeli najmanj težav z vsakomesečnim sestavljanjem revije. Po novem naj bi morali popravek objaviti na istem mestu kot besedilo, na katero se ta nanaša. Ko gre za preizkuse, to pomeni v ustrezni rubriki. Če bo popravek enako dolg kot osnovno besedilo, nam bo »pojedel« prostor za en preizkus, če bo popravkov več, pa še za več. In to zato, ker je lahko tolmačenje zakona takšno ali drugačno in ker je vsakomur prepuščena razlaga, ali je upravičen do popravka ali ne. Če se to zgodi, bo to neposredno vplivalo na našo strokovno avtonomnost, na osnovi katere smo zadnja leta gradili revijo. In ne le mi. Enako se trudi ves strokovni tisk, naj bo računalniški ali drug. Zgoraj omenjeni politični tandem se na moje skrbi zelo verjetno požvižga, saj smo zanju kot medij popolnoma nezanimivi. In v tem je na neki način tudi srž problematike takšne uravnilovke. S kakšno pravico nas mečejo v isti koš z mediji, zaradi katerih so sploh šli v spreminjanje zakona? Kateri so ti mediji, je tudi jasno, saj ne nazadnje politiki na oblasti že nekaj let tarnajo o politični nepluralnosti v slovenskih medijih. Kako malo je mar politikom ne samo za strokovne revije, temveč tudi za informatiko kot celoto, kaže tudi primer dokumenta »Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji«. V njem je recimo stavek, v katerem predlagajo odprtje pisarne v »Silikonski dolini«. Kot kaže, bodo naši politiki dvigovali blaginjo nas Slovencev prek umetnih jošk, ki jih izdelujejo v neki neznani dolini. Meni kot informatiku, je znana le Silicijeva dolina. Pa to ni edina stvar! Ste že slišali za »Microsoft Virtual Basic«? Jaz še nisem. Slišal sem le za Visual Basic. A v dokumentu ministrstva za javno upravo, kjer je opisana primerjava med programsko opremo Microsoft Office in OpenOffice.org, je tako napisano. Dragi bralci, mene to vsekakor skrbi. Ne znam si namreč predstavljati, kje bomo čez leto dni, če bomo napredovali preko silikona in virtualnih programskih jezikov.  moj mikro | 3 | marec | 2006 KAZALO vsebina V SREDIŠČU 6 17 18 21 22 Ne prezrite IP-mobilniki namesto klasičnih Zakrivanje spletnih sledi Spletna anonimnost za kogarkoli Kaj storiti, ko vam ukradejo računalnik. 24 27 29 31 32 37 38 41 44 Internetna vzgoja mladostnikov Prehod na evro Zaprta koda, drugič Pravilna uporaba tehnologij Razcvet iskalnega marketinga Zaščita pred neželenimi uporabniki! Odgovori na hekerski napad v živo Praktični zgled odgovora na napad Portal Centra za heterogeno procesiranje IT - MOZAIK PODROBNEJE O: Domača omrežja 46 Kako zgraditi domače omrežje 50 Napredne funkcije usmerjevalnikov POD LUPO 46 DOMAČA OMREŽJA Kako se lotiti izgradnje domačega omrežja? 18 ANONIMNOST V SPLETU 24 ZAŠČITA OTROK 54 »DVOJEDRNI« PRENOSNIKI 84 3D-fotografija K A Z ALO OGL AŠEVALCEV ALTERNA INTERTRADE 9 ANNI 2 CANON 59 DELO REVIJE 95 HEVREKA 35 HP 19 IMAGE & INFORMATION 65 IZID 49 KFM 81 MANPOWER 88 MICROSOFT 75 MCA33 MIKROPIS HOLDING 29, 99 MOBITEL 16 PODJETNIK 43 RADIO KRANJ 83 REDOLJUB 13 SI SPLET 45 SLOGA TEAM 85 SOPHOS 3 TAURUS 49 54 Dvojedrni procesorji v prenosnikih 56 Seagate Momentus 5400.3 WD Raptor 1500ADFD 57 Sapphire Ivory Canon Pixma iP6600D HP OfficeJet Pro K550 58 Packard Bell EasyNote A8500 Prestigio Visconte 130 HP iPAQ hw6915 60 Chili DVD-7200X CU KISS VR-558 61 Xoro HVR-5500 Imation DiscStakka Dacal CD Library II dc300 62 Edimax SB-2200G Netgear XE104 63 Allied Telesyn WA7400 Trendnet TBW-1030 MAG PS-976K 64 Digitalni fotoaparati: Pentax Optio A10, HP E327 in Fujifilm F460 66 Več dela, a boljši nadzor nad sliko 67 Izbor fotografskih torb 69 Kako je nastajala knjiga »Ustvarjalna Slovenija« 72 Corel WordPerfect X3 SE 73 Norton Internet Security 2006 FolderSizes 3.5 74 MS IE 7 Beta 2 Olympus Master 76 MS Encarta 2006 Premium Directory Opus 8 77 Amiga Forever 2005 78 Skype 2 TNT Screen Capture 2.1 79 Igre Flash TIFT 87 VOLJATEL 100 ZAK 86 80 82 84 86 89 92 95 96 98 Podatkovne zbirke PC kot multimedijsko središče 3D-fotografija Šola video snemanja Mala šola TCP/IP-ja (3. del) Zasloni SED Glasbena produkcija Računalništvo in šah Nagradna križanka V PRAKSI 5 NE PREZRITE INTERNET NA »KILE« Odslej uporabnikom na področju dostopa v internet ne bo več treba razglabljati o tehnologijah, kar je edino prav, temveč zgolj o hitrostih prenosa podatkov in cenovni ponudbi operaterjev. Odločitev, kateremu ponudniku zaupati, je še vedno na plečih uporabnikov, a vsaj glede tehnologije operaterji ne bodo več »mešali megle«. Še več, prav tako ni več pomembna infrastruktura, kabelska ali telefonska. Uporabnik se mora le odločiti, kako hiter dostop potrebuje, si ga želi in si ga lahko privošči − če je tak seveda mogoč. Sledi primerjava med ponudniki: kdo je cenejši, kdo ima ugodnejše pogoje priklopa, kdo vam lahko po potrebi pomaga nastaviti vašo opremo in kdo ponuja optimalen nakup ustrezne opreme (modemi). Edina težava je ta, da vsa ponudba še vedno ni in žal še nekaj časa ne bo na voljo vsem Slovencem. Naložba v lastno opremo (razveza zanke) je dokaj velik zalogaj, in razen T2 in Siola bodo drugi bolj počasi gradili svoje »omrežje«. Uporabniki pa moramo biti dokaj previdni, ko se odločamo med ponudniki. Sami še vedno trdimo, da vezava na obdobje (običajno) 24 mesecev nikoli ni najboljša odločitev. Bolje je plačati zahtevani znesek priklopa in opreme oziroma kupiti ustrezen modem v trgovini (torej zunaj paketa), kajti tako smo veliko svobodnejši in lahko menjamo operaterja, kadar želimo. Boj med ponudniki se bo v tem letu, kot kaže, bil na področju cen, saj T2 ni več najcenejši glede paketov storitev. Tu smo še vedno pred veliko dilemo − storitev »trojček« ali običajni paketi »po delih«. Čeprav smo že pred meseci opozorili, da je trojček cenejši od treh posameznih paketov (internet, telefonija, televizija), pa predvsem internetna telefonija in televizija še nista preboleli poporodnih težav. S tem se splača še malce počakati in se odločati v drugi polovici tega leta, ko bo možen prenos številk tudi v fiksni telefoniji. Glede na trenutno ponudbo hitrega dostopa v internet vam svetujemo in polagamo na »dušo«, da se ne odločate za manj kot 1 Mb na sekundo v smeri k vašemu računalniku. Prav tako v dobi digitalne fotografije, ko fotografije vse preveč radi pošiljamo prijateljem in znancem, ni nepomembna niti hitrost v nasprotni smeri. Univerzalna hitrost za povprečnega Slovenca je v tem trenutku po našem mnenju simetrična, 1 Mb/s v obe smeri. To bi moral biti tudi najcenejši paket na trgu, kar pa trenutno še ni. Bo pa to naslednji korak ponudnikov, kajti nove tehnologije, na katere vsi prisegajo, simetrijo hitrosti omogočajo. Še na nekaj bi radi opozorili, kar le na prvi pogled ni pomembno. Radi pozabljamo na svojo varnost in tudi na varnost svojih podatkov. Različni varnostni paketi ponudnikov dostopa v internet niso odveč, še zlasti če zaradi tega mesečna naročnina ni višja. Pogrešamo pa še eno storitev, ki bi lahko prišla do izraza, če bi bila varna, zanesljiva in ne bi pomenila vdora v zasebnost uporabnikov. V mislih imamo neke vrste elektronski arhiv (virtualni trezor oziroma prostor v strežniku ponudnika), kamor bi lahko shranjevali svoje podatke. Če bi nam računalnik ukradli ali bi se ta tako pokvaril, da bi to povzročilo izgubo podatkov, bi te še vedno imeli. Tak prostor bi moral biti ustrezno varovan, kar bi preprečilo krajo podatkov. Za dodatno varnost bi bili podatki šifrirani, tako da do njih ne bi mogel niti ponudnik storitve niti represivni organi, ki bi jih morebiti od njega zahtevali. Kaj takega tehnološko ni nemogoče, saj se v svetu pojavljajo takšne storitve, namenjene poslovnemu svetu (outsourcing). Vprašljiva je le cena storitve, ki bi morala biti dovolj nizka, da bi bila primerna vsem. Zadeva ima potencial, kar vprašajte kakšnega znanca, ki so mu pred kratkim ukradli računalnik. Dokler pa resen in vsem dostopen elektronski arhiv ni na voljo, vam preostane »trik iz malhe«. O tem, kako za ta namen uporabiti Googlovo poštno storitev Gmail, smo pisali v decembrski številki revije. Ponudnik Siol Amis Volja T2 Telemach Paket 1 Mb/s in 256 Kb/s Polna razveza 5000 - Skupna razveza 7200 6950 3990 3500 6990 (1536/384 kb) Paket 1Mb/s in 1Mb/s Polna razveza 6000 - Skupna razveza 4500 - Opombe: Upoštevane so le cene razveze, kar pomeni, da operater ne preprodaja Telekomovih storitev, temveč uporablja lastno opremo. Te cene so najnižje, žal pa ti paketi niso dostopni vsem. Siolova in Amisova ponudba temelji na uporabi Telekomove opreme. Polna razveza: Telefonski priključek in dostop do interneta vam zagotovi ponudnik dostopa v internet Skupna razveza: Povezavo v internet zagotovi ISP, telefonski priključek pa Telekom. www.siol.net, www.amis.net, www.volja.net, www.t2.net 3D-NAVIGACIJA Podjetje Siemens je razvilo navigacijski sistem, ki omogoča prikaz zemljevida (prostora, v katerem smo) v treh razsežnostih. Sistem ima določeno prednost v urbanih predelih, kjer so ceste v več nivojih, kar današnji navigacijski sistemi težje prikažejo na vsem razumljiv in enostaven način. V sistem bodo vključeni tudi podatki o visokih stavbah in drugih orientirnih točkah na višjih mestih, ki so v stvarnem svetu hitro opazne in torej že danes pomagajo pri našem orientiranju. Ker prikaz v treh razsežnostih zahteva veliko več podatkov, kot jih potrebujejo današnje navigacijske naprave, bo v napravo vdelan trdi disk dovolj visoke zmogljivosti. 3D-navigacija temelji na štirih nivojih podatkov o prostoru, v katerem se želimo orientirati. Osnova je digitalni model prostora (relief) s podatki o nadmorskih višinah različnih točk. Na relief nato »naložijo« digitalizirane satelitske slike. Tretji nivo vsebuje digitalne podatke o objektih v prostoru (stavbe) v vseh treh dimenzijah. Četrti nivo pa so podatki o cestah in poteh (vektorizirani). Slednji je že danes osnova za uporabno navigacijo. Komercialni izdelek je napovedan za leto 2008, ko bo »pokritih« sto evropskih mest. Sistem pa ni primeren zgolj za navigacijo v cestnem prometu, temveč tudi za rekreativce, ki hodijo v hribe ali se vozijo s kolesom po neznanih terenih. Vizualno predstavljeni podatki o terenu pred nami v vseh treh razsežnostih pridejo še kako prav. www.siemens.com 6 moj mikro | 3 | marec | 2006 NE PREZRITE PANORAMSKI FOTOAPARAT Digitalni fotoaparat na sliki je namenjen preprostemu »slikanju« panoramskih fotografij (360 stopinj). Tehnološko se v ničemer ne razlikuje od bolj običajnih fotoaparatov, le njegovo ohišje je v obliki valja. Tako ga je moč držati le z eno roko in hkrati pritiskati na sprožilec. Tudi v tem primeru panoramska fotografija nastane z združevanjem posameznih fotografij, saj izdelek nima 360-stopinjskega objektiva, kar je običaj pri nekaterih podobnih, a dragih izdelkih (vdelanih na primer v robotska vozila, ki raziskujejo površje Marsa). Da lažje posnamemo ustrezno število fotografij, je izdelek opremljen z merilnikom nagiba (inklinacijski kompas) in prikazovalnikom kota. Tako končamo fotografiranje točno na mestu, kjer smo začeli, pri čemer se zavrtimo okoli svoje osi za 360 stopinj. www.cedrictay.com ISKALNIK ZA PROSTO KODO Programerjem prosta koda preprečuje, da bi vsakič znova »izumljali toplo vodo«. Namesto tega najdejo primerno programsko kodo, jo »dopolnijo« in nato uporabijo v svojih programih. Tako pravi teorija, praksa pa ni tako rožnata. Ponovna uporaba že napisane kode ni tako pogosta, saj večina programerjev težko najde primerno kodo. V pomoč jim bo nov iskalnik, imenovan Krugle, ki naj bi uradno začel delovati ta mesec. Iskalnik razvrsti (indeksira) programsko kodo in ustrezno dokumentacijo, ki jo najde v prostokodnih skladiščih,vključuje pa tudi programerjem namenjene spletne strani (storitve). V indeks, takšne so vsaj obljube, bo vključenih 100 milijonov strani. Ali drugače povedano: na dan, ko bo na voljo, bo zajemal med 3 in 5 terazlogov (TB) programske kode. Kruger ne bo prvi iskalnik po tako specifični vsebini, se bo pa od obstoječih ločil (na primer Koders) po tem, da bo omogočil programerjem dodajanje komentarjev, postavljanje oznak (bookmarks) in shranjevanje rezultatov iskanja. Shranjeno iskanje ima specifičen spletni naslov, tako da lahko programer sodelavcu pošlje shranjeno iskanje z vključenimi komentarji v obliki spletne povezave. www.krugle.com OBČUTLJIVEJŠI ZASLONI ZA NOVE IPODE? Na Univerzi v New Yorku so razvili uporabniški vmesnik za osebne računalnike z zaslonom, občutljivim na dotik. Video predstavitev si lahko ogledate na spodnjem spletnem naslovu. Drugače kot večina na dotik občutljivih zaslonov novi prototip dopušča sočasen dotik na več mestih (multiple touch points). Tako na primer oseba sliko skrči, tako da prste stisne (prsti še vedno počivajo na zaslonu) oziroma poveča, tako da jih razpre. Ali pa sliko povleče preko zaslona, tako da jo najprej zagrabi in nato premakne roko prek zaslona. Zanimivo je, da vmesnik deluje v operacijskem sistemu OS X in od tod govorice, da naj bi bil ravno ta osnova za nove iPode in tablične računalnike, za katere je Apple pred kratkim vložil kar nekaj patentnih prijav. Predvsem je veliko govora o novem »pravem video iPodu« z zaslonom, ki se bo raztezal po njegovi celotni površini. Zaslon bo tako imel diagonalo skoraj devet centimetrov. Upravljanje takšne naprave bo možno z digitalnim »kolescem« namesto s pravim. Znani upravljavski mehanizem naj bi bil pri novem »narisan« na zaslonu. Če so govorice točne, bo novi iPod uradno oznanjen v nekaj mesecih. www.youtube.com/watch?v=zp-y3ZNaCqs HD-VIDEO IN OBSTOJEČI RAČUNALNIKI Prah, ki ga je dvignil spopad standardov za naslednika DVD-plošče, je zameglil pogled na celotno problematiko z vidika zaščite avtorskih pravic (DRM). Preprečevanje nelegalnega presnemavanja vsebin je filmskim studiem pomembnejše od tega, kateri standard bo zmagal. S predvajanjem zaščitenih DVD-jev v samostojnih predvajalnikih ne bo težav (te naprave bodo opremljene s potrebnimi programskimi dodatki in protokoli), te se lahko pojavijo, če bomo želeli film predvajati na obstoječih računalnikih, nadgrajenimi z novimi pogoni. Končni rezultat bo slika, ki ne bo tako kakovostna, kot bi pričakovali od videa visoke ločljivosti na novih DVD-jih. Največkrat je povezava med računalnikom in monitorjem izpeljana prek analognega vmesnika (tipično VGA), ki ne podpira digitalne zaščite. Vse več novejših računalnikov in s tem tudi monitorjev je opremljenih z digitalnimi vmesniki (DVI), ki omogočajo prenos slike v digitalni obliki. To pomeni grožnjo filmskim studiem, ki so izrabili svojo moč in, kot je razumeti, so celo prepričali Microsoft, da v svoj naslednji operacijski sistem Vista vključi funkcijo »izklopa« digitalnega vmesnika, če v računalniku ni nameščene zaščite HDCP (High-bandwith Digital Content Protection). Problem je, ker pri tem ne gre za standard, ki bi deloval z vsemi strojnimi konfiguracijami in operacijskimi sistemi. Pred nakupom filmov na nasledniku DVD-ja se bo treba naprej vprašati, ali ga naša obstoječa oprema sploh lahko dovolj kakovostno predvaja. 7 NE PREZRITE GLASBENI PORTAL ZA VAŠO SPLETNO STRAN INOVA GAMING − NOV USPEH ŠTUDENTOV Slovenski študentje ekipe EthnoCon, ki je lani zmagala na tekmovanju ImagineCup v Vzhodni Evropi in dosegla odličen uspeh tudi na svetovni ravni, so se v zmanjšani zasedbi (Boris Krivonog, Miha Lesjak in Simon Jurič) udeležili delavnice Pospeševanje inovacij, ki sta ga skupaj organizirala Microsoft in britanski telekom v sodelovanju s podjetjem Ubiquity Software. Ideja delavnice je bila, da študentje svoje projekte iz tekmovanja Imagine Cup razširijo z najnovejšo tehnologijo in s pomočjo različnih strokovnjakov iz njih naredijo tržno zanimive rešitve. Slovenski študentje zaradi težje realizacije projekta EthnoCon niso nadaljevali njegov razvoj v polni meri. V nasprotju z drugimi skupinami so od začetka razvili nov sistem imenovan Inova Gaming, s katerim so si prislužili nagrado sodnikov in priznanje za najboljše poznavanje in uporabno naprednih tehnologij, kot so SIP, Connected Services Framework ter BT’s Common Capabilities. Inova Gaming je odprta osnova, ki omogoča razvoj in igranje iger za več uporabnikov (multiplayer games), in sicer na vseh napravah, ki podpirajo protokol SIP. Gre za veliko paleto naprav, od mobilnih aparatov z različnimi operacijskimi sistemi do osebnih računalnikov. Inova Gaming je sestavljena naslednjih komponent: • Inova Client SDK: Programske knjižnice, ki omogočajo razvijalcem iger, da svoje igre prilagodijo za igranje v večigralniškem načinu za uporabo na osnovi Inova Gaming. • Inova Server: Vsebuje lastno izvedbo igralnega strežnika (Gaming Server), ki skrbi za prenos podatkov, potrebnih za igranje večuporabniških iger. Prav tako prenaša zvok in sliko uporabnikov (kjer naprave to omogočajo), tako da se lahko igralci med igro pogovarjajo in se tudi vidijo). Prav tako je na strežniški strani tudi napisan SIP-vtičnik, ki upravlja SIP-sporočila, namenjena igranju iger (obveščanje igralcev o igri, vzpostavitev seje, prijava v igre …). SIP-vtičnik je integriran v Ubiquity SIP A/S. Trenutno stanje igralnega strežnika je dostopno prek spletnih storitev, s katerimi je mogoče videti, katere igre se trenutno izvajajo v strežniku, celoten nabor iger, najboljše igralce, iskanje primernih igralcev… (seznam je prikazan v diagramu). Zaradi narave spletnih storitev se lahko te uporabljajo na spletnih portalih, kot da bi prikazovali navadne novice. Prav tako se je možno v igro vključiti prek izbire na spletnem portalu. Študentje so zraven osnove razvili še lasten SIP-vmesnik za mobilne naprave z operacijskim sistem Microsoft Mobile, ki je zaradi zahtevnega dela požel občudovanje vseh sodnikov. Prav tako so za predstavitev razvili večigralska igra, ki je predstavila prednosti in uporabo te osnove. Inova Gaming je kot kompleksna rešitev, razvita v tako kratkem času, vzbudila veliko zanimanje in interes podjetij v njeno tržno realizacijo. Pomoč drugim danes žal ni ne vrlina ne dolžnost. Velja le, koliko denarja je kdo kar se da hitro zaslužil, o kakšnem družbeno aktivnem delovanju pa ne duha ne sluha. Zato vsaka informacija, ki govori drugače, najde mesto v naši reviji. Pred kratkim smo od bralca izvedeli, da Glasbeni portal omogoča gostovanje uveljavljenim in neuveljavljenim skupinam in posameznim glasbenikom. Z drugimi besedami, v njihovem strežniku lahko gostuje vaša spletna stran. Poleg tega naslov strani vpišejo v domenski strežnik in dodelijo brezplačen e-poštni naslov. Obiskovalcem portala pa je na voljo vrsta uporabnih informacij. www.glasbeniportal.com DREVO ŽIVLJENJA Projekt, ki so ga začeli zaradi izmenjave podatkov med znanstveniki, zdaj prerašča akademske okvire in vabi vse uporabnike spleta, da pomagajo pri rasti spletne strani Drevo življenja (The Tree of Life). V osnovi gre za rodovnik (genealogijo) življenja na našem planetu, podkrepljen s podatki o značilnostih in povezavah med posameznimi organizmi (vrstami) ali skupinami organizmov. Drevo življenja sestavlja prek 4 tisoč spletnih strani, na vsaki strani pa je razložena skupina organizmov. Strani so med seboj hierarhično povezane in tvorijo evolucijsko drevo. Začenši pri koreninah in nato prek določenih vej do na koncu živalskih oziroma rastlinskih vrst, kar ilustrira njihovo genetsko povezavo. Tako nastaja obširna zbirka znanja, ki pride prav pri učenju biologije ali le za potešitev radovednosti. http://tolweb.org/tree info@inova.si. 8 moj mikro | 3 | marec | 2006 NE PREZRITE ROGLIT 2006 POVSOD PRISOTNI RFID Razvoj radijskih indentifikacijskih oznak (RFID) gre s hitrimi koraki naprej in prve že prodirajo v naše življenje. Spet si je nekaj prostovoljcev dalo pod kožo vstaviti oznake in hočeš nočeš bomo konec tega leta dobili potne liste z brezkontaktnim čipom. Kaj pa je to, če ni RFID? Raziskovalci podjetja Philips so demonstrirali tanek plastični RFID velikosti poštne znamke, ki ga je moč »natisniti« na objekt. Razmeroma poceni čip deluje na standardni frekvenci 13,56 MHz in lahko kmalu zamenja danes običajne črtne kode. Še manjši RFID so razvili japonski znanstveniki. Njihova oznaka meri 150 mikronov, kar je nekajkrat manj od pike na koncu tega stavka, »debela« pa je 7,5 mikrona (desetkrat manj od debeline človeškega lasu). Ta čip bo moč vdelati v izdelek med proizvodnim procesom. Vse manjše oznake RFID pa pomenijo tudi nepričakovane težave. Namreč, manjši ko je čip, težje je zagotoviti varnost vanj shranjenih podatkov. Profesor na Weizmannovem inštitutu zatrjuje (naredil pa je tudi demonstracijo), da lahko spretna oseba z mobilnim telefonom in veliko znanja, razbije kodo podatkov, shranjenih na RFID-ju. Toliko glede varnosti osebnih podatkov, ki bodo v prihodnje shranjeni na našem novem biometričnem potnem listu. Letos je podjetje Unistar LC, d.o.o., že četrtič zapored organiziralo seminar v slovenskem smučarskem letovišču Rogla. Seminar RoglIT, kot so ga poimenovali, je bil zaprtega tipa, kar pomeni, da so organizatorji udeležence povabili. Tako so omejili število na 250, kar je razmeroma veliko za kapacitete hotela na Rogli. Seveda pa je bil tridnevni dogodek zato bolj domač in sproščen. Za ustrezno kakovost predavanj so poskrbeli različni vabljeni predavatelji, ki so strokovnjaki na svojih področjih. Glavna tema seminarja je bila Varnost in nadzor v informacijski tehnologiji. Tako smo se srečali z novimi rešitvami na področju strojne in programske opreme. Seznanili smo se z demo centrom Unistar TSSC (Total Storage Solution Center ), virtualizacijo pomnilniških zmogljivosti, delovanjem naprednih funkcij pomnilniških sistemov, pripravo lokacije za varnostno kopiranje (back-up) ter izvedbo postopka obnovitve po katastrofi (disaster recovery). Na področju virtualizacije smo spoznali prednosti razpoložljivosti in zanesljivosti strežniške infrastrukture z virtualizacijo strežniškega okolja, strojno opremo Citrix Acess Suite in Citrix Access Gateway. Na delavnici so nam predstavili korake pri gradnji centra za pomoč uporabnikov, sodobne tehnološke rešitve za brezžično lokalno zanko in kriterije za izbor primernega Help Deska. Veliko zanimanja je bilo za delavnice, na katerih se udeleženci prek živih aplikacij dobili povsem praktičen vpogled v najzahtevnejše sistemske rešitve. 3D-TURIZEM (promocijska novica) www.unistar.si PETLETKA MINIATURIZACIJE ČIPOV Programi, kot sta Google Earth in NASA World Wind, kar kličejo po tehnologijah, ki bi še izboljšale navidezno popotovanje »s prstom po zemljevidu«. Nemški strokovnjaki so razvili 3D-monitor, ki so ga prvič pokazali na sejmu Cebit, in kot pravijo, je kot naročen za turistične agencije. Kupec aranžmaja si lahko destinacijo ogleda v treh dimenzijah, preveri, kaj se splača ogledati in kaj lahko pričakuje, vse potrebne podatke pa sistem pridobi iz nekoliko prilagojene aplikacije NASA World Wind. 30-palčni zaslon ločljivosti 1600 x 1200 pik je opremljen s kamero, s katero določi položaj gledalčevih oči in sliko prilagodi kotu gledanja. Premikanje po tako ustvarjeni navidezni podobi resničnega kraja je izvedeno prek na dotik občutljivega zaslona. Toshiba, Sony in IBM so sklenili naslednje petletno zavezništvo, v katerem bodo s skupnimi močmi razvili zmogljivejše procesorje in druge čipe, ki jih kar mrgoli znotraj osebnih računalnikov. Skupaj se bodo lotili temelj- www.hhi.de 10 moj mikro | 3 | marec | 2006 NE PREZRITE E-SVINČNIK NA E-PAPIRJU »BREZŽIČNE« KRAJE PODATKOV Tako imenovana tehnika »pharming«, o kateri smo v reviji že pisali, vključuje napad na domenske strežnike in spreminjanje naslovov spletnih strani. Namesto da uporabnik pristane na strani svoje banke, ga preusmerijo na kopijo te strani, narejeno izključno z namenom, da vam ukradejo vaše geslo in uporabniško ime. Kot je nam znano, pri nas pharminga še ni bilo, ga pa je nasploh težko zaznati in preprečiti. Ameriško podjetje RavenWhite predlaga uporabo »aktivnih piškotkov«, ki so učinkoviti tudi pri dveh novih nedavno odkritih tehnikah napadalcev. Ena od teh tehnik omogoča napadalcu, da »ugrabi« skoraj vsako brezžično (wi-fi) povezavo z namenom, da uporabnika preusmeri na lažno spletno stran. Kot kaže, tehnika deluje v brezžičnih javnih omrežjih, torej tam, kjer so uporabniki brezžično povezani v splet, te pa napada ne morejo zaznati. Tudi druga tehnika je za iste namene, zahteva pa spreminjanje (menda je dokaj enostavno izvedljivo) cenejših usmerjevalnikov za domačo rabo. Tudi v tem primeru je uporabnik preusmerjen na lažno spletno stran in ne ve, da je napaden. Če bodo napadalci pogosteje uporabljali tovrstne tehnike, se bodo uporabniki bali uporabljati brezžična omrežja in kupovati opremo pri neznanih prodajalcih (spletnih trgovinah ali spletnih dražbah). www.ravenwhite.com nih raziskav polprevodniških tehnologij, ki bodo omogočile izdelavo 32- (ali celo manj) nanometrske čipe. Trenutno je večina čipov izdelanih z 90-nanometrsko tehnologijo, najzmogljivejši pa so narejeni s 65-nanometrsko tehnologijo, ki kljub nekaterim težavam počasi izpodriva starejšo tehnologijo. Vprašanje, na katero želijo najprej odgovoriti, je, ali so tako majhni elementi (večinoma tranzistorji) na čipu sploh mogoči, ne da bi prišlo do prevelikih težav zaradi medsebojnih vplivom med njimi, oziroma kje je meja miniaturizacije. Poleg tega, da je z zmogljivejšo tehnologijo mogoče na omejeno površino stisniti več elementov, je lahko čip zaradi manjših medsebojnih razdalj zmogljivejši. Medtem pa je Intel že naredil prvi čip (pomnilnik SRAM), pri katerem je uporabil 45-nanometrsko tehnologijo. Veliko se nas preprosto ne more ločiti od svinčnika in papirja in ju zamenjati z računalnikom. Pisanje in risanje po papirju ima svoje prednosti, predvsem pa smo tega bolj vajeni. Obstaja elektronski ekvivalent klasičnemu priboru − zaslon, velik skoraj kot list papirja A4 (podjetja iRex) in pisalo (Wacom), ki nima kabla in za delovanje ne potrebuje baterij. Kljub temu pa pisalo prepozna 256 stopenj pritiska na podlago, vdelano pa ima tudi radirko, seveda elektronsko. Baterije niso potrebne, saj »komunikacija« med podlago oz. zaslonom in pisalom poteka prek elektromagnetnih signalov. Tako lahko na primer premikamo »kazalec« po zaslonu tako, da pisalo držimo in premikamo, ne da bi se to dotaknilo zaslona (pisalo lebdi nad zaslonom). Napravo je moč povezati v brezžično računalniško omrežje in prek tega prenesti v računalnik vse, kar smo naredili na elektronskem papirju. www.wacom.com VEČJA VARNOST BREZ DODATNIH NAPRAV Pod okriljem organizacije RSA v Ameriki vsake toliko časa potekajo konference, posvečene varnosti elektronskega poslovanja. Zadnje čase sta poglavitna ameriška problema kraja identitet in tudi pomanjkljiva varnost elektronskega bančništva, saj ta v večini primerov še vedno sloni na uporabniškem imenu in geslu. Uporaba dodatne naprave za ustvarjanje časovno omejenih gesel (tak sistem pri nas uporablja na primer banka SKB) ni priljubljena, saj je draga in zahteva od uporabnika, da jo nosi s seboj. Kako doseči višjo stopnjo varnosti brez zahteve po dodatnih napravah ali digitalnih potrdilih? Podjetje PassMark Security predlaga preverjanje naprave (računalnika), iz katerega se v storitev prijavi uporabnik, pri čemer med drugim prebere njen IP-naslov in pridobi podatke od piškotka ali programa Flash, ki ga je banka prej namestila v uporabnikovo napravo. Če uporabnik uporabi svoj običajni računalnik, zadostuje zgolj geslo. Če pa sistem zazna, da uporabnik uporablja drug računalnik, drug spletni brskalnik ali je v drugem časovnem pasu (morda je šel v tujino), mora za uporabo storitve odgovoriti na preizkusno vprašanje, in sicer z odgovorom, ki mu ga je sistem podal pri zadnji odjavi iz sistema. Tako je možna uporaba sistema tudi iz drugih računalnikov, pri čemer je dodatna zaščita nujna. Zelo podoben sistem predlaga tudi podjetje Cyota, ki poleg »trdih« podatkov (IP-naslov, piškotki) analizira zgodovino uporabe storitve in na podlagi te odloča, ali uporabniku dovoli uporabo storitve ali ne. Zanimiv predlog, ki ne zahteva dodatnega truda uporabnikov, predlaga podjetje BioPassword. Njihov drugi varnostni nivo preverja način, kako uporabnik »natipka« geslo. Kot pravijo, gre v tem primeru za biometrični podatek, ki ga je težko ponarediti. Predvsem pa ga je moč spremeniti, česar ne moremo reči za prstne odtise. Če spremenimo geslo, se ustrezno spremeni tudi »ritem tipkanja«, ki je osnova za identifikacijo uporabnika. Dodatna prednost je tudi ta, da sistem ne pusti uporabiti storitev opitemu uporabniku, ko si lahko nevede nakoplje dodatne težave. www.rsa.com 11 NE PREZRITE BRALNIK E-KNJIG PO POTI IPODA? Vsi bi radi tako ali drugače kopirali Applov uspeh na področju digitalne glasbe. Ta je bil plod sinergije med ponudbo strojne opreme (poceni predvajalniki iPod) ter vsebinami. Na področju digitalnih knjig sinergije doslej ni bilo. Na voljo je sicer veliko najnovejših besedil tudi v digitalni obliki, toda prodaja teh močno zaostaja za prodajo knjig v tiskani obliki. Tudi bralniki so na voljo, tako v obliki programske opreme za osebne računalnike ali dlančnike, kakor tudi v obliki namenskih naprav (tako imenovane e-knjige). Bodisi zaradi visoke cene ali zahtevnejše uporabe pa dosegljiva vsebina ni vplivala na prodajo naprav in tudi nasprotnega procesa ni bilo mogoče zaznati. Sony želi začarani krog prekiniti z napravo Reader. Gre za bralnik digitalnih knjig z vdelanim zaslonom na elektronsko črnilo (e-ink) in z mehanizmom za zaščito avtorskih pravic. Ko je znano, ima ta zaslon pred zasloni na tekoče kristale določene prednosti pri prikazu besedil (kot tudi preprostih in črno-belih slik) – prikazano besedilo na takem zaslonu je skoraj enako besedilu, natisnjenem na običajni papir. Bralnik meri 12 x 18 centimetrov, kar je primerljivo z nekaterimi knjižnimi formati, pri čemer vsebino (knjigo) lahko menjamo. Natančna cena naprave še ni znana, pričakovane cene se gibljejo med 60 in 80 tisočaki, poleg knjig v Sonyjevem formatu BBeB pa lahko prikaže tudi besedila v formatu PDF in vsebino, pridobljeno iz virov RSS. Zanimivo je tudi, da bo Sony omogočal nakup knjig v digitalni obliki prek svoje elektronske knjigarne. In ravno zaradi slednjega pričakujejo, da bo tudi prodaja knjig v digitalni obliki poskočila in začela slediti prodaji digitalne glasbe. www.sony.com E-PARTICIPACIJA Spletni portal E-participacija je namenjen krepitvi e-sodelovanja in e-soodločanja državljanov v demokratičnih procesih na lokalni in globalni ravni, povezovanju slovenskih akterjev na področju e-demokracije ter strokovni in javni promociji e-participacije pri nas in v svetu. Na njem zbirajo in urejajo spletne povezave na institucije, naslove in strani, ki državljanom omogočajo posredovanje mnenj na predloge dokumentov in politik, podpisovanje e-peticij, sodelovanje v spletnih posvetovanjih, forumih, razpravah. Del portala je tudi digitalna knjižnica člankov, analiz in študij s področja e-demokracije in e-participacije ter krajših kritičnih besedil, komentarjev, intervjujev o tekočih dogodkih in novostih. Spletni portal je projekt sodelavcev Centra za e-demokracijo na Inštitutu za ekologijo v Ljubljani, ki se od ustanovitve leta 2002 ukvarja z raziskovalnimi, aplikativnimi in izobraževalnimi projekti na področju e-demokracije. Vzporedno z začetkom delovanja portala pripravljajo tudi pobudo »Partnerska mreža za razvoj e-demokracije v Sloveniji«, katere cilj je povezati posameznike, institucije, organizacije in medije pri promociji, obveščanju, izobraževanju in aplikativnemu uveljavljanju e-demokracije pri nas in v svetu. www.e-participacija.si V ZNAMENJU KOMPAKTNIH FOTOAPARATOV Letošnji sejem PMA zaradi jesenske Photokine ni prinesel veliko novosti, kajti proizvajalci bodo z najudarnejšimi raje počakali na slednjega. Tako je za prvega ostala nepregledna množica kompaktnih fotoaparatov in le malo zrcalnorefleksnih modelov. Velika večina proizvajalcev predstavlja predvsem nadgradnje, ki večinoma ne prinašajo veliko novosti. Fujifilmov Finepix F30 kaže na to, da se ločnica občutljivosti med kompaktnimi in zrcalnorefleksnimi fotoaparati počasi briše. Ta malček namreč zmore ISO 3200, kar je bilo doslej rezervirano le za zrcalnorefleksne fotoaparate. Canon je odgovoril na Nikonov D200 z modelom 30D. Ohišje je glede na 20D doživelo le malenkostne spremembe, enako je ostalo tipalo. Glavni spremembi sta točkovno merjenje svetlobe in možnost spreminjanja hitrosti zajema, 3 ali 5 posnetkov na sekundo. 12 Večja zanimivost je nov objektiv, EF-S 17-55 mm f2,8 IS, ki je prvi Canonov svetlobno močan objektiv za fotoaparate z manjšimi tipali. IS seveda pomeni umirjevalnik slike. Pentaxove novosti so tako sveže, da nekatere niti nimajo imena. Dva nova zrcalnorefleksna fotoaparata, prvi verjetno naslednik serije *istD bo imel tipalo z 10 milijoni pik, drugi, 645 Digital pa spada v srednji format, kar pomeni še večje tipalo. Nikonove novosti so predvsem kompaktni fotoaparati, posebna zanimivost pa je nov makroobjektiv z vdelanim umirjevalnikom slike. Tja, kjer je pred časom vladal Olympus, se zdaj spušča Panasonic, ki ponuja kompaktne fotoaparate z 10x oziroma 12x spremenljivo goriščnico. Lumix TZ-1 je med najmanjšimi, umirjevalnik slike je seveda vključen. Kaj več pa po sejmu, ko bodo proizvajalci predstavili še zadnje adute. moj mikro | 3 | marec | 2006 NE PREZRITE RiSK 2006 V kongresnem centru hotela Habakuk v Mariboru je bila 22. in 23. februarja 2006 konferenca o elektronski varnosti, RiSK 2006, ki jo je več kot uspešno organiziralo podjetje Real Security, d.o.o. iz Maribora. Po besedah organizatorja so na konferenci pričakovali okoli 50 udeležencev, ki jih varnostna problematika neposredno zanima. Na koncu se je izkazalo, da se v podjetjih zavedajo, kako pomembna je varnostna problematika in želijo poskrbeti za varnost svojih podatkov, saj konferenca privabila okoli 100 udeležencev, kar je bilo očitno nad pričakovanji. Konferenca je bila namenjena vodjem informatike, varnostnim inženirjem kot tudi direktorjem podjetij, saj je današnja uspešnost podjetij na trgu tesno povezana tudi z neprekinjenim in nemotenim poslovanjem podjetij. Dandanes zaščita pred računalniškimi virusi in s požarnimi pregradami ne zadostuje več za nemoteno delovanje podjetij. Veliko je poskusov vdorov v omrežja, kraj identitet, kraj uporabniških imen in gesel, zlorab internetnih servisov v podjetjih, izpadov strežnikov in izgub podatkov, od industrijske vohunjenja pa tja do neželene pošte oz. spama, ki ovirajo poslovanje vsakega podjetja. Direktor podjetja Renato Uhl je v uvodnem govoru ob otvoritvi konference poudaril, da so konferenco RiSK 2006 organizirali na željo nekaterih podjetij in partnerjev ter z željo, da prizadevanja slovenskih podjetij v boju proti škodljivi kodi in drugimi nevarnostmi interneta podprejo z rešitvami in tehnično pomočjo strokovnjakov. Na konferenci so predavali večinoma tuji strokovnjaki, ki so svoja spoznanja delili z udeleženci konference tako v formalnem delu s predavanji kot tudi na okrogli mizi, katere tema je bila »Do kakšne mere zaščiteni?« Okrogla miza je bila dobro obiskana in tudi obiskovalci konference so tuje predavatelje dodobra »namučili« z neposrednimi in provokativnimi vprašanji. ČRV V JABOLKU Tudi Applovi računalniki niso več imuni na viruse in drugo škodljivo kodo. V laboratoriju podjetja Sophos so prejšnji mesec odkrili virus Leap-A, ki napada računalnike z operacijskim sistemom Mac OS X in se širi prek storitve neposrednega sporočanja iChat (prenaša se kot datoteka latestpics.tgz). Ko kliknete datoteko, se virus skrije za grafično ikono tipa jpg, tako da uporabnik misli, da gre za nedolžno zadevo. Virus je zanimiv zaradi dejstva, da gre za prvi znan napad te vrste na Applove računalnike. (promocijska novica) www.sophos.com (ms) (promocijska novica) 13 NE PREZRITE OBISKALI SMO SEJEM IGRAČ V NÜRNBERGU Tina Mele tina.mele@mojmikro.si Nürnberg je bil tokrat že sedeminpetdesetič prizorišče največjega evropskega sejma, namenjenega igračam. Petdnevna »norija«, sicer zaprta za splošno javnost, izčrpa tako razstavljavce kot druge obiskovalce (distributerje, novinarje, zastopnike in prodajalce), ki si želijo ogledati »vse, kar je novega«. Toda zakaj bi Moj mikro sploh želel obiskati sejem igrač? Glavno vprašanje, na katerega smo iskali odgovor, je, kako daleč je prišla med igračami tehnologija. Splošna ugotovitev je, da je med proizvajalci ogromno razlik, saj so nekateri proizvajalci že zelo daleč, drugi pa o tem niti še ne razmišljajo. Na sejmu smo mimogrede opazili kar sedem slovenskih proizvajalcev igrač, kar nas je prijetno presenetilo. Sicer pa se nihče od njih ne ukvarja z našo tematiko. Sicer pa smo bili dokaj razočarani, saj smo igrač, ki smo jih iskali, videli bolj malo. Po vsem lahko sklepamo, da je trend tudi pri igračah vračanje k naravi in druženju – to je stran od računalnikov in druge elektronike. Zelo veliko je bilo lesenih igrač, igrač za ustvarjanje in družabnih iger. Veliko je opaziti »križancev« − zunanjih igral ter različnih otroških fitnes koles, povezanih s konzolo oz. priklopom na televizor, kjer »čim vztrajnejše gonjenje« spodbuja navidezno dirkaško tekmovanje z drugim rekreativcem oz. računalnikom. Kljub temu pa je našo pozornost pritegnilo nekaj proizvajalcev z »zanimivimi igračami«... Lego Mindstorms NXT Največja zanimivost sejma je bila vsekakor druga generacija sestavljivega in programirljivega robota Lego Mindstorms NXT, ki si je tudi prislužil nagrado za najboljšo tehnično novost sejma. Robot je sestavljiv iz več majhnih sestavnih lego delov ter nekaj senzorjev in motorjev v veliko različnih oblik. Seveda mu moramo za pravi užitek dodati tudi 32-bitne mikroprocesorske »možgane«, ki jih lahko programiramo iz računalnika prek priključka USB ali pa kar prek mobilnega telefona oziroma dlančnika po povezavi bluetooth. Robotek se lahko pohvali z naborom senzorjev, zaradi česar lahko čuti, vidi, sliši in je občutljiv na dotik. Vse te senzorje lahko uporabimo pri njegovem premikanju, je pa opremljen tudi z 14 mikrofonom, prek katerega prepoznava glasove. Programsko opremo zaenkrat še dograjujejo, obljubljajo pa, da se bo robot na prodajnih policah pojavil že letošnjo jesen. Stal naj bi okoli 250 evrov, pri nas pa ga zaenkrat še ne napovedujejo. Vsekakor bomo zadevi sledili in vam podroben test pričarali, ko bo izdelek na voljo. http://mindstorms.lego.com Bioloid Bioloid je ravno tako sestavljiv program, iz katerega lahko sestavite robota v poljubni obliki. Gradimo lahko iz posebnih kock, ki so sicer veliko bolj pustih barv kot pri robotu Lego, pa vendar smo videli robote v obliki kače, dinozavra, želve, pajka, psa ali pa v obliki vozil in podobno. Preko računalniškega programa ga lahko naučimo različnih vedenj, lahko pa ga samo vodimo prek daljinskega upravljalnika. Možno bo kupiti različne pakete, od začetniških pa do zahtevnejših, v katerih bodo različni senzorji, moduli, baterije in vse potrebno za sestavo svojega robo ljubljenčka. Bioloid je lahko opremljen z IR-senzorjem, zvočnim senzorjem, brezžično povezavo z računalnikom, kamero in podobnim. Korejsko podjetje Robotis, ki program proizvaja, obljublja, da so njihovi roboti korak bliže realnosti (v precej čudni angleščini). Kaj to pomeni, si lahko podrobno pogledate na spletni strani. Žal se cena osnovnega kompleta humanoidnega sestavljivega robota začne pri 990 EUR. www.robotis.com RoboNova 1 Ameriško podjetje HiTech Robotics pa je premierno prikazalo svojega novinca Robonova 1. To je »popoln« robot, ki zna hoditi, teči, delati salte, plesati, predvsem pa ga je moč enostavno programirati. Robot bo na voljo še letos, cena pa bo okoli 840 evrov za že sestavljenega in sto evrov manj za sestavljivo izvedbo. Prikazani prototip je prekašal vse doslej videne izdelke! Zelo zanimivo! www.hitecrobotics.com Robosapien, Robopet, Roboraptor Precej dostopnejše so »igrače«, ki tudi delujejo bolj kot igrače. Podjetje WowWee je navdahnil Sonijev mali plastični kuža, ki pa ga je poševnooki gigant prodajal po nekaj tisoč dolarjev. WowWee je takoj ugledal tržno nišo in tako že nekaj let prodaja male robote različnih oblik. Tudi na slovenskih prodajnih policah je bilo moč videti humanoidnega robotka RoboSapien, modrih oči, odetega v zaščitno beločrno barvno kombinacijo. Na sejmu je WowWee prikazoval naslednjo generacijo, RoboSapien v2. Novi humanoid zna tudi kegljati, žal pa mu ni šlo ravno najbolje, saj je imel veliko težav s prepoznavanjem ukazov zaradi motenj iz okolice. Drugi novosti sta RoboRaptor in Robo Pet, majhen kužek, ki vztrajno sledi svojemu gospodarju in se mu mota okoli nog. Oba robota sta opremljena s senzorji za dotik, gibanje, svetlobo in glas, v njih pa se skriva nekaj ducat že nastavljenih programov, s katerimi lahko zabavamo obiskovalce ali se z malimi roboti igramo sami. Robo Raptor se lahko iz nevarnega dinozavra prelevi v prav prijazno domačo žival. Zanimiva je kombinacija dveh robotov, saj RoboRaptor prepoznava ukaze svojega prijatelja RoboSapiena in tako ima tudi robot lahko svojo domačo žival. Da pa roboti niso preveč prepuščeni sami sebi, jih lahko vodimo tudi prek daljinskih upravljalnikov, ali pa jih preprosto »damo spat«. Cene se gibljejo od 100 do 250 ameriških zelencev. www.wowwee.com Tamagoči, tretja generacija Se še spomnite živalic, ki smo jih morali hraniti in voziti na sprehod ter se z njimi igrati, živeli pa so kar v obesku za ključe. Moj mali Tamagoči je pred nekaj leti od samega dolgčasa umrl kar v predalu moje pisalne mize. Pa vendar se male prijazne živalice vračajo, seveda pa so zahtevnejše, kot so bile. Kratek čas bodo preganjale tako, da se bodo igrale ena z drugo, kar pomeni, da morate poiskati svojega prijatelja, ki na obesku za ključe nosi njegovega prijatelja. Še prej pa morate poslati malega Tamagočija v njihovo virtualno mesto Tamagotchi v internetu, kjer bo lahko za svojega novega prijatelja kupil darilo, ki je ob spoznavanju prijateljev še kako pomembno. Tam lahko poleg nakupovanja počne še veliko drugih zanimivih zadev, kot je igranje iger in podobno. Morda bomo poskusili ponovno?! Prenosni računalniki kot igrače Čedalje več je zaslediti poučnih interaktivnih igrač, kot je prenosni računalnik, s katerim si otrok lahko krajša čas. Z njimi lahko posluša glasbo, igra igre, se z njimi uči brati in pisati ali pa se celo uči matematike ali geografije …. Vsekakor je iz leta v leto opaziti večji prodor računalnikov in robotike v igrače, razveseljivo pa je, da nove igrače odpirajo nove možnosti, nižajo cene tehnologije in predvsem – otrokom dajejo nov poligon za izkazovanje njihove ustvarjalnosti in idej. Žal bo slovenski trg zaradi majhnosti spet prikrajšan za kar nekaj funkcij, ki so vezane na jezik, saj se lokalizacija pri nas očitno ne splača …  moj mikro | 3 | marec | 2006 NE PREZRITE VARNOST NI VEČ LE DOMENA IT-ODDELKOV Simon Perry je kot podpredsednik strategije za varnost v CA EMEA eden vodilnih evropskih strategov za varnost. Je priznan strokovnjak in govornik na področju varnosti in želi na podlagi tesnega sodelovanja s strankami podjetja CA razviti pravila, postopke in sisteme za boljše upravljanje varnosti znotraj celotnega okolja IT. Pred kratkim je bil sprejet v skupino Permanent Stakeholder Group Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA) pod okriljem Evropske unije. Predstavil nam je naslednjih pet smernic, ki bodo po njegovem letos prevladovale na varnostnem področju informacijske tehnologije. 1. Hibridni napadi kot posledica združevanja virusov in vohunske programske opreme Do leta 2005 je vohunska programska oprema veljala zlasti za nevarnost za uporabnike. Mnenje se je spremenilo, ko se je vohunska programska oprema močno razširila, in ko so v podjetjih ugotovili, da so njihovi podatki ogroženi. Vohunska programska oprema se razvija tako, da se skrije v drugo računalniško programsko opremo in potem zavede uporabnika spletnih strani, da prenese in namesti programsko opremo v svoj računalnik. Naslednji logičen korak razvoja je križanec med virusi in vohunsko programsko opremo, ki uporablja tehnike množičnega inficiranja in širjenja »tradicionalnih« črvov oziroma virusov, njegova koristna vsebina pa ima lastnosti »vohunske programske opreme«, zato je njen prvotni namen takšen, da se za dalj časa potuhne in zbira informacije. Najboljša obramba proti tej novi grožnji je združena obrambna strategija. 2. Združene obrambne strategije za varnost Poleg hibridnih se v zadnjem času pojavlja veliko dvostopenjskih napadov. Najprej se izoblikuje veliko »zombijevsko« omrežje, ki običajno poišče domače naprave, potem pa se za drugo stopnjo napada obrne proti poslovnemu omrežju. Če se želijo organizacije uspešno zavarovati pred takšnimi dvostopenjskimi nevarnostmi, potrebujejo združeno obrambno strategijo, ki jih bo izločila in tako proaktivno zaščitila njihove sisteme. Tak pristop od organizacije zahteva, da hkrati odpravi nevarnosti za delavce v podjetju in doma, in sicer z združenim pristopom k licenciranju in tehnologiji. To lahko na primer učinkovito stori nabavni oddelek, in sicer tako, da osebju priskrbi nakup dodatnih licenc po nižjih cenah za uporabo v domačih računalnikih. Tako se ne bi le bolj zavedali nevarnosti v internetu, ampak bi tudi večkrat posodobili varnostne programe. V letu 2006 se bo vse več uporabnikov odločalo za ta skupni pristop, vodilni v podjetjih pa se bodo bolj posvetili splošni varnosti pri uporabi interneta v podjetjih in zunaj njih. 3. Modeli upravljanja povezanih identitet Povezava (federation) temelji na zaupanju med skupino izbranih organizacij, najpomembnejših na svojem področju. Vsaka domena znotraj skupine ima lasten seznam overjanja, ki predstavlja svojo skupnost. Člani konzorcija si zaupajo, da bodo ustrezno identificirali svoje skupnosti, tako da ne potrebujejo neposrednega dostopa do seznamov uporabnikov drugih članov. Do danes je upravljanje povezanih identitet oviralo pomanjkanje povezovalnih standardov (oziroma standardov nasploh), ki bi opisali tehnično delovanje nelastninskih rešitev. S tem se zdaj v veliki meri ukvarjajo različne delovne skupine (OASIS, Liberty in druge). V letu 2006 se bodo podjetja posvetila utrjevanju in certificiranju svojih obstoječih zmožnosti upravljanja identitet, pripravljenih za povezovanje. Priča bomo velikemu številu projektov za upravljanje identitet, ki bodo kot del strateške pobude dopolnjevali povezovanje do njegove dokončne izpopolnitve v letu 2007. 4. Poslovne in IT-integracije, ki temeljijo na zaupanju Z izjemo vpliva ključnih pravil, kot so Sarba- ne-Oxley (SOX), je bila varnost do zdaj domena IT-oddelkov, ne pa celotnih podjetij. Vendar se stanje spreminja, saj se podjetja bolj zavedajo posledic slabe varnosti, ki vpliva na vrednost blagovne znamke in uniči zaupanje med strankami in organizacijo. Če na primer izbirate med dvema bankama, ki ponujata enake proizvode in storitve, kot je e-bančništvo, igra pri izbiri zaupanje stranke v varnost banke odločilno vlogo. Varnost lahko torej organizacijam pomeni tveganje ali – kar je pomembneje – priložnost, da privabi stranke. Varnost tako ne bo več le domena IT-oddelkov, temveč celotnega podjetja, z njo pa morajo upravljati prodajni in komunikacijski oddelki. Leto 2006 bo pomenili prelomnico in vse več podjetij bo postalo dovzetnejših za soočanje s tveganji ter, kar je še pomembneje, odkritejših glede načinov zmanjševanja tveganj. Če tega ne bodo storila, ne bodo le ogrozila zaupanja strank, ampak utegnejo napadalcem sporočiti, da kaj skrivajo. 5. Prilagodljiv obseg določa končno raven varnosti Vodilne organizacije, ki uporabljajo združene strategije za varnost, bodo v letu 2006 lahko prilagajale obseg varnosti. Ugodnosti dela doma danes dobro razumemo in sprejemamo. Rezultat tega je, da se vse več ljudi odloča za delo doma, kar je razvidno iz večjega števila prodanih prenosnih kot osebnih računalnikov. Do nedavnega so organizacije domnevale, da so prenosni računalniki, priključeni v omrežje podjetja, samodejno zaščiteni pred nevarnostmi iz interneta, kadar zaposleni delajo zunaj fizičnih meja varnostnega obsega. Vendar v resnici ni tako. Dejstvo je, da največjo nevarnost podjetjem pomenijo zaposleni, ki uporabljajo prenosne računalnike kot domače osebne računalnike. Brez varnega požarnega zidu organizacije so njihovi prenosni računalniki izpostavljeni vsem vrstam virusov in vohunske programske opreme. V naslednjem letu se bodo organizacije odzvale na to težavo s prilagodljivimi obsegi varnosti – raven varnosti se bo zvišala, ko bodo zaposleni delali zunaj varnega omrežja ali uporabljali računalnike za osebno rabo, in se znižala, ko bodo spet znotraj fizičnega obsega varnosti. Prilagodljivi obsegi bodo podjetjem prinesli veliko prednosti – ljudje bodo lahko delali na oddaljenih lokacijah in delo prilagajali različnim okoliščinam, ob tem pa jim ne bo treba skrbeti za varnost. (Milan Simčič) RAZPOLOŽENJSKI PREDVAJALNIK Podjetje Disney je vložilo zahtevo za patentiranje ideje, ki so jo imenovali razpoloženjski predvajalnik digitalnih vsebin. Gre za običajen predvajalnik, opremljen s tipali, ki merijo lastnikovo telesno temperaturo, znojenje in srčni utrip. Na podlagi rezultatov postopoma gradi lastnikov (razpoloženjski) profil, kakšno glasbo najraje posluša ali kakšne filme gleda, ko mu je vroče ali hladno, ko se močno poti ali se sploh ne poti, oziroma ko ima hiter ali počasen srčni utrip. Predvajalnik pozneje sam predlaga, kaj naj uporabnik posluša ali gleda, spet glede na podatke omenjenih tipal, bodisi najde vsebino v svoji knjižnici (shranjene v pomnilniku naprave) ali pa jo, če je to mogoče, najde in prenese iz spletnih storitev, ki so na voljo. Če se uporabnik s predlogom ne strinja, si to predvajalnik zapomni in tako posodablja razpoloženjski profil oziroma se uči na napakah. Kot pravijo, sčasoma predvajalnik čedalje pogosteje ugane uporabnikovo razpoloženje in mu predlaga želeno vsebino. www.disney.com 15 V PRECEPU IP-mobilniki namesto klasičnih? Pritegnil me je intervju, objavljen na spletni strani www.networkworld.com, v katerem izvršni direktor rastočega distribucijskega podjetja napoveduje nekaj prav zanimivega. Po njegovem bodo veliko mobilnih telefonov zamenjale mobilne brezžične naprave, ki bodo povezane prek interneta in bodo omogočale klice prek Skypa ali podobnih sistemov. D odal je, da bo kar nekaj korenitih sprememb v tehnologijah in v podjetjih, ki zdaj mislijo, da sedijo na čistem zlatu. Ali je s tem mislil mobilne operaterje? Če to reče človek, ki tako dobro pozna razmere in upošteva, da se obseg prodaje slednjih vsako leto poveča za 20 do 41 %, potem mora biti nekaj na tem. Prav temu človeku se moramo zahvaliti, da je distribucijski liniji našega podjetja omogočil uvažanje VoIP-telefonov in podobnih pripomočkov že takrat, ko sem morala vsakemu posebej razlagati, da je Skype nekaj podobnega kot MSN, in nagovarjati poslovne partnerje v tujini, naj se priključijo, da bomo laže komunicirali in hitreje uredili kakšne projekte. Presenetila pa me je neka malenkost v času, ko smo začenjali z VoIP-komunikacijo. Ko mi je programček potegnil vse stike iz adresarja, je bil med njimi znanec iz Slovenije, ki ga pa ne poznam tako dobro. Skoraj takoj je stopil v stik z mano in kmalu sem izvedela, da je po novem vladni uslužbenec, da dela na ministrstvu za notranje zadeve in da tam vsi že kar nekaj časa uporabljajo VoIP-telefonijo. Uau! Naša birokracija! Pa tolikokrat smo se pritoževali čeznje in njihovo mentaliteto. Prehiteli so dobršen del mojih prijateljev računalnikarjev. No, računalnikarji so tako posebna vrsta, da če kdo med njimi ne uporablja VoIP-telefonije, je to najbrž zato, ker mu ni všeč ali ker ima druge razloge. Zagotovo pa ne zaradi tega, ker je ne bi poznal. Skypu konkurenčen program, ki je pa tudi brezplačen, se imenuje OpenZoep (izgovarja se kot »open soup«). Ponudili so ga Nizozemci, podjetje Voipster. Namenjen je predvsem IP-komunikaciji med računalniki, ima pa tudi dodatek, ki omogoča komunikacijo kar prek Firefoxa. Pri namestitvi programa preseneti izbira jezikov, v katerih ga lahko uporabljate: češki, angleški, madžarski, poljski in slovenski! Ne slovaški, prav slovenski! In samo pet jih je. Ni dolge mednarodne lestvice, kot jo imajo razni Microsoftovi programi. Stavim, da v tistem nizozemskem podjetju dela kak Slovenec. Sem že naletela na veliko Balkancev pri komuniciranju z raznimi skladišči računalniških komponent na Nizozemskem. Teh pet jezikov zame morda pomeni tudi to, da se bodo vsaj na začetku priljubljenosti tega programa (dokler ga ne naredijo tudi v drugih jezikih) zmanjšale snubitvene ponudbe strastnih uporabnikov Skypa z Bližnjega vzhoda, ki vedo, da če nekje na svetu najdejo stik z imenom Tanja, je to najbrž ženska. (Posledica nekajkratne omembe v ameriških filmih in nadaljevankah). Zato upam, da jih bo tokrat moje ljubkovalno ime Tanči, ki se ne konča na a, pustilo v dvomih. In da mi ne bodo več sredi delovnega dneva med komuniciranjem prek Skypa s poslovnimi partnerji pošiljali eksplicitnih slik svojih intimnih delov telesa. Menim, da v tem trenutku sloni na VoIP komunikaciji kar dobršen del razvitega sveta in da bi morala slovenska podjetja začeti razmišljati o poslovanju in ponudbi storitev, ki so v povezavi s tem. No, morda jih veliko že dela na ta način, vendar ne dobivam takih informacij. Pri nas se oglašujejo samo osnove, v slogu: »Ponujamo IP-telefonijo!«' Na tujih internetnih straneh pa opažam vse več oglasov podjetij, ki ponujajo različne novosti v povezavi z VoIP- komunikacijo. Slovenski trg v tem trenutku najbrž daje veliko priložnosti Piše : Tanja Čavlovič tanja.cavlovic@mojmikro.si ilustracija: Marko Škerlep in odprtega prostora za nove storitve. Treba je malce brati tuje novice, to kombinirati z domišljijo ter nahecati naša ključna podjetja, naj pospešijo uvajanje širših brezžičnih internetnih omrežij. Upam, da bo tržno tekmovanje pripomoglo k hitrejšemu razvoju na tem področju. Med svetovnimi ponudniki programov in storitev VoIP-komunikacije sem zasledila veliko novosti, med njimi brezplačne videokonference za deset ljudi, Netgear je že izdal brezžične telefone za VoIP-telefonijo, moduli za delovanje v Firefoxu so tudi novost ... Kmalu bodo najbrž tudi v drugih internetnih brskalnikih. In pri iskanju sklepa za ta članek naletim na slovenske razvijalce programa, podobnega prvemu Skypu. Razložili so mi, da bodo zraven še moduli in dodatki za širšo uporabo programa, a ne verjamem, da se bodo končni uporabniki želeli s tem ukvarjati, saj bodo hoteli vse imeti že »servirano«. Ob pogovoru z njimi pa ugotovim, da ne vedo nič o dodatnih modulih za delovanje v internetnih brskalnikih in raznih malenkostih, ki so tržna niša podjetij, ki delujejo na svetovni ravni. Dajmo malo brati, ljudje, no … Preden začneš kak projekt, se moraš vedno pozanimati, ali že kdo dela kaj podobnega (v Sloveniji ali v svetu), ali obstaja konkurenca, kakšen napredek je že dosežen na tem področju in v kateri smeri gre vse skupaj, ali lahko kak modul ali kakšno malenkost tudi ti narediš in dodaš, kajne? Nekatere spletne strani so samo na to temo oziroma redno pišejo o njej. Seveda bom podjetju, s katerim sem se pogovarjala, redno pošiljala vse uporabne novice, do katerih se dokopljem, v upanju da izdelajo čim boljši izdelek, in če bo plačljiv, čim bolj konkurenčen! Sama že vem, da se bom na naslednjem potovanju v tujino z domačimi pogovarjala prek interneta z enim od teh programčkov in ne bom tratila denarja za mednarodne telefonske pogovore ali SMS-sporočilca. Moja 46-letna mami, ki živi 60 km stran od mene, že »chata« z menoj po internetu. Skoraj vsak hotel že v srednje razvitih državah ponuja internet. In ni me presenetilo, ko mi je moj dragi razložil, da so se svetovno znana podjetja, kot so Cisco, IBM in podobna, organizirala tako, da njihova celotna komunikacija med prodajnimi enotami po svetu poteka prek internetne telefonije. Ne odvajajo torej rednega mesečnega davka kakšnemu podjetju, telefonskemu operaterju, katerega najuspešnejša storitev je ta, da obsipava z reklamami. Kot naš monopolni Telekom, ki mu moramo plačevati že za najmanjše osnovne informacije iz elektronskega telefonskega imenika. To ni dodatna storitev, ki nam jo ponujajo in jo je treba zaračunavati, ampak varčevanje, saj porabijo manj sredstev za tisk debelih imenikov! Slaba stran vse te super tehnologije in cenejših pogovorov je sicer majhna, a utegne biti neprijetna: da ti zazvonijo vse naprave naenkrat! Človek postane preveč dostopen. Danes sem se v službi pogovarjala prek klasičnega telefona, kar naenkrat pa se je zaslišalo zvonjenje na Skypu, zapel pa mi je tudi GSM v torbici. Aaaa!! Komaj čakam, da se bomo vsi pogovarjali prek interneta in da bo to to. In da se internet ne bo sesuval raznim Siolom in T-2, ki ves čas oglašujejo svojo vrhunsko tehnologijo. In da mi ne bodo več neznanci pošiljali slik svojih neprivlačnih golih teles.  17 V SREDIŠČU anonimnost in identifikacija uporabnikov v spletu Zakrivanje spletnih sledi Dokaj normalen pogovor po IRC-ju: »Sem postavna plavolasa študentka z bujnim oprsjem, stara 22 let. In ti?« »Sem visok mišičast 25-letnik z rjavimi lasmi.« Nič kaj posebnega, bi rekli, a dokaj pogosto se za takšnimi pogovori skrivajo osebe, ki so vse prej kot to. Za plavolasimi študentkami se pogosto skrivajo najstniški fantje, ki bi radi preko interneta malo zabave. Je v internetu res mogoče biti tako anonimen? Pišeta : Marjan Kodelja in Zoran Banović marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si P ravzaprav je, še posebej v primerih, ko gre za dokaj nedolžno zabavo. Takrat namreč nihče ni ogrožen in je vpletenim čisto vseeno, ali je zapisano res ali ne. Povsem drugače pa je, ko je prava identiteta uporabnikov pomembna, ker gre za poslovno komunikacijo ali za odkrivanje nezakonitosti. Se je mogoče izogniti temu, da pridejo do nas, tudi če se predstavljamo kot nekdo drug? Če se v internet povežete prek svojega osebnega računalnika, izbrani ponudnik dostopa v internet (ISP) vedno ve, kdo ste. Nekateri mislijo, da v primeru, ko nimajo stalne IP-številke, ampak dinamično, ponudnik dostopa do interneta ne more vedeti, kdo so. A to ni res. Tudi v tem primeru lahko brez težav to ugotovi. Pa ne le to, kdo trenutno dostopa do interneta, pač pa tudi pretekle dostope. Podatki o dostopih se namreč hranijo, saj tako zahteva zakon, v bodoče pa naj bi se še dalj časa, če bodo obveljale zahteve, ki jih je slišati iz EUja. Ker ponudnik torej ve, kdo ste, lahko na zahtevo, zakon govori o veljavnem sodnem nalogu, zahtevane podatke izroči organom pregona. Znani so primeri vdorov v informa- 18 cijske sisteme ali podobna nelegalna početja v internetu, ko je policiji s podatki ponudnika dostopa uspelo najti osebo, ki je te izvršila. Vse to je mogoče, ker je šlo za amaterske poskuse, pri katerih se »hekerji« niso potrudili ali znali zbrisati sledi svojega početja. Če sodite med tiste, ki se paranoično bojijo še tako majhne verjetnosti nadzora nad vašim početjem, je edina možnost, da uporabljate računalnike v spletnih kavarnah. Druga trenutno »vroča« zgodba so podatki, ki jih hranijo spletni iskalniki. Ti običajno v vaš računalnik naložijo piškotek (cookie), ki izboljša storitev, hkrati pa pomeni določeno grožnjo anonimnosti. Dokler se ne prijavite v kakšno od storitev, ki jih iskalniki dodatno ponujajo (spletna pošta, takojšno sporočanje) podatki »piškotka« niso dovolj za enostavno identifikacijo uporabnika. Edina možnost v takem teoretičnem primeru je, da na podlagi golih podatkov (običajno IP-naslovi) vaše osebne podatke pridobijo od vašega ponudnika dostopa v internet. S primerjavo podatkov v zbirki iskalnika in tistimi v zbirki ponudnika dostopa v internet, je identifikacija sicer možna, a malo verjetna, če niste mednarodno iskan kriminalec ali terorist. Veliko preprosteje vas lahko ponudniki različnih spletnih storitev identificirajo, če ste jim sami pri registraciji zaupali svoje osebne podatke. V tem primeru je potem mogoče navideznega uporabnika spletnega iskalnika in njegovo početje povezati s konkretno osebo. POSTAVLJANJE MEJ Vdor v uporabnikovo zasebnost je zadnje mesece velik problem v zahodnem svetu, kjer je ta pravica ena od pridobitev (morda celo največja) demokracije. A tudi ta pravica ni nekaj absolutnega. Gre namreč za postavljanje mej, do katerih je nadzor mogoč oziroma ni mogoč. Večina se strinja, da ni nič narobe, če državni organi prek nadzora spleta preganjajo pedofilijo, kriminal in terorizem, za katere vsi sodimo, da so nekaj nesprejemljivega. Manj se strinjamo, da tako preprečujejo »krajo« nelegalnih vsebin, še manj pa, da nadzirajo vse »počez« z izgovorom, da se pač vsi strinjamo v prvem. Kot kaže, se ne bojimo toliko tega, da nas država dejansko nadzira, zagovorniki teorije zarote so s moj mikro | 3 | marec | 2006 V SREDIŠČU tem že zdavnaj razčistili, kolikor tega, da je nadzor tehnološko mogoč. In če je nekaj tehnološko mogoče, potem pot do dejanske uporabe ni več tako daleč, paranoiki pa hitro dobijo vtis, da so nadzorovani, pa če je to upravičeno ali ne. Zgodovina totalitarnih in »demokratičnih« režimov je zlorab nadzora namreč polna. Internet je prava Meka za tiste, ki bi radi kršili določila o spoštovanju zasebnosti, zato se z razlogom pojavi vprašanje, kako se proti temu bojevati oziroma kako učinkovito zagotoviti nadzor tistih, ki nas nadzorujejo. DALJŠA POT, MANJ NADZORA Poleg zapovedanega načela, da je treba paziti, kaj počnemo v spletu, je zadnje časa govor tudi o tehničnih pomagalih, ki lahko potencialno zagotovijo nekoliko višjo stopnjo anonimnosti. Pri problematiki anonimnosti ne gre zgolj za prisluh vašemu prometu, temveč tudi za sledenje njegove poti od točke, kjer ste nekaj izvedli, do računalnika, ki ga je mogoče povezati z vami. Za kaj pri tem gre? Ko ste v spletu, iz vašega računalnika »tečejo« paketki podatkov prek različnih strežnikov do končne točke, kjer je spletna stran ali storitev, ki ste si jo zaželeli. Recimo, da na neki spletni strani počenete nekaj, kar vzbudi radovednost tistega, ki nadzira obnašanje uporabnikov. Ta ne poskuša prebrati vsebine prometa, temveč rekonstruira pot v realnem času ali, če ta stran oziroma storitev beleži promet (log) tudi pozneje (metoda analize prometa). Želi priti do podatka o izvornem računalniku, kjer je promet nastal in prek katerega je pozneje moč pridobiti identiteto uporabnika. Torej zelo podobno, kot lahko vidimo v filmih, ko želijo ugotoviti, prek katerega telefonskega aparata kliče ugrabitelj ali drug nepridiprav. KAKO DELUJE ANALIZA PROMETA Metodo analize prometa podatkov je moč uporabiti za ugotavljanje, kdo se s kom »pogovarja« znotraj javnega omrežja (interneta). S poznavanjem izvora in cilja prometa je mogoče spremljati obnašanje in interese posameznika. Metoda sama po sebi ni uporabna zgolj za nadzor, moč jo je uporabiti tako v pozitivne kot negativne namene. Tipičen primer so cene izdelkov v spletnih prodajalnah, kjer lahko spletni trgovci te prilagajajo s pomočjo podatka, iz katere države prihaja spletni kupec. Če so cene nižje, bi lahko rekli, da gre za pozitiven primer, če so višje, pa negativen primer uporabe te metode. V nekaterih primerih je lahko obremenjujoče za posameznika že poznavanje njegove lokacije (od kod oziroma iz katerega računalnika komunicira) brez poznavanja vsebine komunikacije, tudi v primeru, ko je ta šifrirana. Paket podatkov, osnova internetne komunikacije, sestavljajo zaglavje (header) paketa in seveda podatki. Namen zaglavja je pravilno usmerjanje poti paketa (da ta pride do cilja). Tudi če so podatki ustrezno zaščiteni (šifrirani) je iz zaglavja moč razbrati marsikaj − izvor, cilj, čas in dolžino –, v nekaterih primerih lahko prek tega tudi okvirno sklepajo, za kaj  anonimnost in identifikacija uporabnikov v spletu Internet je prava Meka za tiste, ki bi radi kršili določila o spoštovanju zasebnosti, zato se z razlogom pojavi vprašanje, kako se proti temu bojevati oziroma kako učinkovito zagotoviti nadzor tistih, ki nas nadzorujejo. gre. Zaglavja so osnovni problem pri zagotavljanju anonimnosti, še posebej če tisti, ki nadzira, pridobi osebne podatke o osebah, ki komunicirajo (ISP, spletne storitve). Preprosta metoda analize prometa pomeni »sedenje« na komunikacijski poti med dvema sogovornikoma in prebiranje ter analiziranje podatkov v zaglavju sporočila. Bolj sofisticirane metode pa vključujejo spremljanje več prometa in uporabo statističnih metod za spremljanje vzorca komunikacije med posamezniki ali organizacijami. PORAZDELJENO OMREŽJE SISTEMA TOR Sistem (projekt) Tor, ki nastaja pod pokroviteljstvom organizacije Electronic Frontier Foundation (www.eff.org), za katero bi težko Zadeva v praksi poteka takole. Koraki si sledijo od zgoraj navzdol. V prvem koraku odjemalec uporabnika iz strežnika prebere seznam dosegljivih Torovih vozlišč. V drugem koraku izbere naključno pot (paketov podatkov) prek vozlišč, ki so na voljo, do izbranega spletnega mesta. Ko želi preiti na drugo spletno stran, odjemalec najde novo naključno pot. Na sliki je vidno, katere povezave so šifrirane (zeleno polno) in katere ne (rdeča prekinjena puščica). 19 V SREDIŠČU anonimnost in identifikacija uporabnikov v spletu  Sistem Tor zmanjša možnost, da bi vas našli, saj preusmeri promet prek večjega števila naključno izbranih strežnikov v omrežju, kar metodo analize prometa močno oteži, če ne celo prepreči. dejali, da je podpornica nelegalnega početja oziroma hekerjev, je namenjen zmanjševanju tveganja identifikacije uporabnikov s pomočjo preprostih in delno tudi kompleksnejših metod analize prometa. Trenutno gre za razvojno različico zbirke orodij, ki omogočajo anonimno brskanje po spletnih straneh, objavljanje vsebin, anonimno uporabo programov za neposredno sporočanje (IM), IRC in SSH in drugih programov, ki slonijo na protokolu TCP. Torov uporabnik je znotraj spleta »varnejši«, saj ta njegov promet preusmerja prek porazdeljenega omrežja »čebulnih« strežnikov (onion routers). Tor zmanjša možnost, da bi vas našli, saj preusmeri promet prek večjega števila naključno izbranih strežnikov v omrežju, kar metodo analize prometa močno oteži, če ne celo prepreči. Poleg tega, da smo načeloma varnejši, pa Tor zaradi načina delovanja omogoča tudi dostop do spletnih strani ali storitev, ki jih naš ponudnik vstopa v internet blokira. Vsa zadeva sloni na prostovoljcih, ki svoje strežnike vključijo v sistem. Enako velja za nadaljnji razvoj aplikacije, ki, kot pravijo, še ni na stopnji za dovolj zanesljivo zagotavljanje anonimnosti. CIKCAKANJE PO SPLETU Tor izdela »zasebno« podatkovno pot, tako da odjemalec (program), nameščen v uporabnikovem računalniku izbere naključno in zavarovano (šifrirano) pot prek dosegljivih strežnikov v porazdeljenem omrežju. Vsak strežnik ve zgolj to, iz katerega strežnika je paket prejel in komu ga mora posredovati, torej ne pozna celotne poti podatkovnega prometa (glej sliko). Uporabniški odjemalec se z vsakim strežnikom v omrežju »dogovori« za različne pare šifrirnih ključev, zaradi česar niti strežniki ne morejo slediti prometu, ki poteka prek njih. Varovalka je v sistem vključena zaradi preprečevanja, da bi kdo v omrežje prostovoljno ponudil svoj strežnik le za to, da bi preko njega vršil nadzor podatkovnega prometa. Prav tako sistem časovno omeji pot na minuto oziroma podobno kratek časovno interval, po preteku katerega vzpostavi novo pot, pri čemer zopet naključno izbere strežnike, prek katerih bo tekel promet. Aplikacijo Tor si lahko prenesete s spletnega naslova http://tor.eff.org, najdete pa jo tudi na našem MikroCD-ju. 20 Zakaj je anonimnost potrebna? Večini od nas ni vseeno, ali nas v internetu nadzirajo, a če ne delamo nič narobe, se nimamo česa bati. Vseeno pa so primeri, ko je dobro, da smo v anonimnost prepričani, pa čeprav delamo vse po črki zakona in vsaj formalno zaradi svojega početja ne pričakujemo negativnih posledic. Tipičen primer skupine ljudi, kjer je anonimnost še kako pomembna, so žrtve spolnega ali družinskega nasilja ter mladostniki pri uporabi interneta. Ne gre zgolj za prijavo nasilja prek spletnih strani ali, če hočete, telefona, temveč tudi za dostop do strani, kjer lahko pričakujejo pomoč, tako psihiatrično kot tudi pravno. Otroci so v spletu tarča, ne zgolj pedofilov, temveč tudi trgovcev, ki jim hočejo prodati vse, kar morejo. Jasno je, da je treba varovati njihovo anonimnost, in ne zgolj zakonsko, kajti ko je škoda storjena, je ne more odpraviti nihče. Po drugi strani so na udaru tudi novinarji pri komunikaciji z anonimnimi viri informacij, kjer je zaščita vira pomembna. Zopet nič ne pomaga v zakonu demokratičnih držav zapisana pravica do svobode govora, kajti ko postane vir znan, ima lahko težave. In če to postane rutina, ne bo nihče več novinarjem posredoval »vročih« informacij. Prav tako veliko stavijo na anonimnost politični disidenti, ki delujejo v, na primer, do svobode posameznika ne tako prijaznih režimih. Tudi pri njih je pomembno, da jih, če objavljajo svoje misli v spletu, nihče ne more izslediti kot avtorje. Ko ščitimo anonimnost vseh uporabnikov interneta, nevede ščitimo tudi tiste, ki počnejo zadeve, s katerimi se večina od nas ne strinja. Če hočete − od kriminalcev do teroristov. Zanimivo pa je, da je do vseh problemov, povezanih z anonimnostjo, v zadnjem času prišlo ravno zaradi želje organov pregona po nadzoru interneta z namenom preprečevanja terorističnih dejanj. Gre za veliko bojazen, da bi poleg teh začeli nadzirati tudi vse nas. Kljub vsemu pa sistem Tor ne more rešiti problema vdora v zasebnost uporabnikov, saj je usmerjen zgolj na zaščito podatkovnega prometa. Pa še tu so problemi, saj se zanaša na dobro voljo posameznikov, ki so pripravljeni svoj strežnik vključiti v omrežje in ga ne nazadnje tudi brezplačno vzdrževati. Vprašanje je, ali bo teh dovolj. Sistem rešuje zastavljen problem le, če je strežnikov veliko in če so dovolj hitri, da se hitrost prenosa podatkov zaradi daljše poti preveč ne upočasni. Ne gre torej za sistem, ki bi bil uporabljan ves čas, temveč ga uporabimo le takrat, ko želimo preprečiti, da bi nadzorovali naš podatkovni promet. Anonimnost si lahko zagotovite le sami, z uporabo še drugih pomagal (strežniki proxy) in predvsem s svojim pametnim obnašanjem v spletu.  Bo Google vedel še več? Pretekli mesec je Google predstavil beta različico aplikacije Google Desktop 3, ki sicer prinaša nekatere izboljšave, hkrati pa, tako vsaj pravijo zagovorniki zasebnosti, lahko pomeni še večjo grožnjo. Ta se skriva v funkcije iskanja po računalnikih (Search Across Computers), ki je namenjena vsem uporabnikom, ki uporabljajo več računalnikov. Oblikovana je tako, lahko ti iščejo dokumente, ne glede na to, kje so in kateri računalnik uporabnik med iskanjem uporablja. Da je kaj takega sploh mogoča, funkcija pregleduje dokumente v vseh izbranih računalnikih (med drugim dokumente pisarniškega paketa in pdfje) in njihove kopije prenese in shrani v Googlovih strežnikih (zaščiteno in za dobo 30 dni). Ko so vaši dokumenti v njihovih strežnikih, je nevarnosti več. Že to, da nam nekdo ukrade uporabniško ime in geslo, pa naj si bo heker ali prijatelj, ki po naključju preko ramena zre v naš računalnik, ni nekaj, kar bi si ravno želeli. Še huje pa se lahko pripeti , če bo Google prisiljen »vse« svoje podatke (zadnje mesece se največkrat omenja zgodovina iskanja) zakonsko prisiljen predati ameriškim (pozneje pa morda tudi drugim) represivnim organom. Zaradi te možnosti v svetu odsvetujejo uporabo omenjene funkcije. moj mikro | 3 | marec | 2006 V SREDIŠČU Anonym.OS Spletna anonimnost za kogarkoli Končno je izvedljivo: anonimna in varna uporaba interneta, imuna na viruse, hekerske napade in predvsem brez uhajanja potencialno občutljivih osebnih podatkov. Enostavna in učinkovita rešitev, ki jo lahko uporablja tudi vaša babica, se imenuje Anonym.OS. Ker je na voljo brezplačno, bo zagotovo pritegnila veliko uporabnikov. Preverili smo, kako se obnese v praksi. Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si D o nedavnega so navkljub oblakom prahu, ki so jih občasno v zrak spustili goreči zagovorniki svobode posameznika, ljudje za svoje vsakodnevno delo in življenje uporabljali najpogostejša orodja in sisteme tudi v svetu računalnikov. Na pasti in nevarnosti, ki jih prinaša globalizacija − vladni nadzor nad vsemi in vsem pod pretvezo zaščite in preprečevanja terorizma −, večinoma najraje pozabimo, saj je tako življenje lažje. Lahko bi rekli tudi, da nam enostavno ni mar. Le redki še vedno ne zaupajo spletnemu trgovcu svoje kreditne kartice, ob množični uporabi internetnih storitev pa se vsakdo prepričuje, da je verjetnost, da se ravno njemu pripeti nevšečnost, izredno majhna, kar enačimo s tem, da je pravzaprav sploh ni. Največkrat se vsi skupaj zanašamo na to, da varnost ni zares tako slaba, kot to pogosto slišimo, in pod pretvezo draginje ali pomanjkanja časa ne poskrbimo dodatno za svojo varnost in zasebnost. KONČNO CELOVIT INTERNETNI VARNOSTNI PAKET No, sredi januarja so nam odvzeli tretji izgovor, neznanje. Skupina hekerjev, ki deluje pod imenom kaos.theory security research je izdala CD z operacijskim sistemom in zajetno zbirko aplikacij, ki za internetno komunikacijo izdatno izkoriščajo kodiranje in šifriranje in z uporabo katerih v internetu živimo varno in predvsem zasebno življenje. Vse vključene aplikacije so nastavljene za največjo mero anonimnosti, kar pa prinaša tudi posledice, na primer nedelovanje funkcij, kot je samodejna nadgradnja Mozille. Gre za prvo tako rešitev, ki temelji na sistemu OpenBSD 3.8, delujočem v striktnem varnostnem načinu (je popolnoma zaklenjen in zaprt ter nadgrajen z vsemi dosedanjimi znanimi popravki). Sistem je zato neprebojen za aktivne poskuse vdorov. UPORABA BREZ NAMESTITVE CD enostavno vstavimo v računalnik in z njega se naloži operacijski sistem, ki ga takoj začnemo uporabljati (torej brez namestitve). Ker na CD ni možno nadaljnje zapisovanje, lahko dodatne podatke zapisujemo bodisi na zunanji pomnilniški medij (USB-ključ ali disk), bodisi na računalnikov vdelani trdi disk, s čimer že puščamo razne informacije, priljubljene bližnjice ali druge zapise o svojem početju. Zagotovo pa je največja prednost sistema Anonym.OS izogibanje zapisovanju podatkov na disk (kjer lahko trajno ostanejo). To pride prav pri obiskovanju internetnih kavarn, uporabi interneta za osebne namene v tujih računalnikih (kjer so lahko nameščeni prestrezniki tipkovnice) ali pa preprosto pri početju, pri katerem ne želimo puščati nikakršnih sledi. Težava utegne biti le, če ni možnosti ponovnega zagona računalnika, kar je v med operacijskimi sistemi sicer razlikuje) dosegli, da je sistem na zunaj videti kot povsem običajen računalnik z Windows XP SP1. Vdelani spletni brskalnik Firefox izrablja anonimno omrežje, poznano pod imenom Tor. Tako ves izhodni promet šifrira in ga prek več kot 400 strežnikov omrežja Tor razpošilja proti končnim ciljem. Internetni promet je tako težje sledljiv, zaradi kodirana pa tudi varnejši. Velika težava uporabe tega omrežja je počasno delovanje, saj število strežnikov raste precej počasneje kot število uporabnikov. Tudi glede zabrisovanja sledi ima Tor nekaj pomanjkljivosti, vendar jih skrbniki sproti odpravljajo. PRED ZAČETKOM UPORABE Zagon sistema je enostaven. Ob začetku branja s CD-ja nam sistem v besedilnem načinu zastavi nekaj vprašanj, kjer nastavimo časovno cono, korensko geslo za tokratno sejo, izberemo omrežne nastavitve in se odločimo za ponarejanje MAC-naslova ... Tudi s privzetimi odgovori sistem deluje, smo pa na kar nekaj težav naleteli pri novih računalnikih, saj Anonym.OS v obliki datoteke .iso, ki vsebuje sliko CD-ja. in jo je moč zapeči s katerimkoli programom (recimo Nero), je moč prenesti z naslova http://theory.kaos.to/projects.html. Velikost trenutne različice je 562 MB. mnogih pisarnah ali internetnih kavarnah res omejeno. V ta namen avtorji Anonym.OS že razmišljajo o rešitvi, podobni TorParku (USBključ z navodili oz. brskalnik, ki izkorišča anonimno omrežje Tor z zasebnimi vmesnimi strežniki). VARNOST IN NEPREPOZNAVNOST Poleg varnosti sistema je poskrbljeno tudi za neprepoznavnost, saj sistem za prisluškovalce omrežnemu prometu deluje kot povprečen sistem Windows XP SP1. Avtorji so z uporabo različnih tehnik, od spoofinga do poseganja v omrežni TCP/IP-paket (katerega dolžina se gonilniki za nove osnovne plošče in grafične pospeševalnike še niso prav dodelani, tako da zadeva najlepše deluje v leto do dve starem prenosnem računalniku. Pred začetkom uporabe sistema moramo počakati kar nekaj minut, saj sta prebiranje s CD-ja in nalaganje dokaj počasna, pa tudi nato se aplikacije nalagajo utrujajoče počas. Ko pa so sistem in aplikacije, ki jih uporabljamo, naložen v pomnilnik, vse deluje hitro in udobno. Delovanje lahko najenostavneje preverimo z obiskom spletnih strani, ki pokažejo IP-naslov obiskovalca − če bo ob obisku dveh takih strežnikov zaznan različen IP-naslov, zadeva deluje!  21 V SREDIŠČU Kaj storiti, ko vam ukradejo računalnik? Po toči zvoniti ... Prenosni računalniki so čudovita stvar. Ne le, da je zmogljiv in vseh sodobnih tehnoloških čudes poln notesnik mokre sanje vsakega pravega računalniškega zanesenjaka, temveč se nad prenosnim mlinčkom današnje generacije zlahka navduši vsaka, tudi sicer popolnoma tehnofobično nastrojena gospodinja. In potem pridejo tatovi in mlinčka ni več. Puf! Konec pravljice. Piše : Vasja Ocvirk vasja.ocvirk@mojmikro.si T akole gre. Kupili ste notesnik, čudovit kos opreme »iz naslova« visoke tehnologije, ki jemlje dih tako na tehničnem kot na oblikovnem področju. V vas se prebudi otrok – najraje bi ga odnesli s sabo v posteljo, in to najbrž prvih nekaj tednov v veliko žalost in prikrito jezo zakonskega partnerja ali pogosteje, partnerice, tudi počenjate. Da bi dokončali sicer skrajno nepomemben dopis iz službe, da bi se poigrali z nastavitvami vsemogočnega stroja in, ne nazadnje, da bi v miru pregledali vso tisto elektronsko pošto dobrih ljudi, ki jo sicer mirne duše in brez premisleka izbrišete. Vaš najboljši prijatelj (oziroma prijateljica) vsem pubertetniškim dogodivščinam navkljub postane prenosnik. Jemljete ga vsepovsod. Na sestanke, na vikende, na dopust, brez njega vam živeti ni. Nato ga enkrat samkrat, samo za pet minut, pustite v avtu na obljudenem in ljudi prepolnem parkirišču. Ko se vrnete, vas čaka razbito okno na vozilu ter neizpolnljiva luknja na mestu, kjer ste ga pustili. Ah, ko bi le lahko vrnili čas nazaj in ne bi storili te napake! Vam je hudo zaradi vozila, zaradi katerega ste se pregrešno zadolžili in ga vsako nedeljo z neizrekljivo starševsko ljubeznijo perete na bližnji bencinski črpalki? Niti pod razno. Srce poči zaradi prenosnika. In podatkov v njem. S takšno ali podobno zgodbo se je v letu 2004 soočilo več kot 600.000 uporabnikov v ZDA. Lahko si predstavljamo, da je število na svetovni ravni krepko višje. Skoraj 60 odstotkov zlorab podatkov v ameriških državnih ustanovah, podjetjih in na univerzah so leto poprej zakrivile kraje prenosnikov. Pri nas so številke tudi v odstotkih manjše, lahko pa rečemo, da je trend rasti precej visok. In po podatkih FBI-ja kar 97 odstotkov ukradenih računalnikov nikoli ne pride nazaj v roke lastnikov. Uf. 22 KAJ PA POTEM? Tokrat namenoma ne bomo začeli s preventivo, ker preventiva praviloma ni zanimiva, dokler se nam ne zgodi usodni dan, če smo povsem iskreni, kajne? Recimo raje, da ste se znašli pred prazno mizo v kavarni, da gledate v razbito zadnje steklo avtomobila, ali pa da ste se na vlaku zbudili brez torbe z notesnikom. Kaj storiti? Če imate račun za ukradeni notesnik, pokličite 113. Če pa ste ga za sumljivo ceno kupili od lokalnega preprodajalca ali anonimneža, ki ste ga brez preverjanja našli v kakšnem oglasniku, upamo, da se vam bo posušila roka, s katero ste odšteli judeževe srebrnike za nakup. Kakorkoli že, krajo je treba seveda takoj prijaviti policiji. Čeprav je odstotek vrnjenih notesnikov zelo majhen, je še zmeraj veliko višji kot pa verjetnost, da boste zadeli na lotu, pa vas to ne odvrne od nakupa loterijskega listka, mar ne? Tako vsaj obstaja drobcena možnost, da bi ga nekoč morda le dobili nazaj. Že zaradi tega je vredno hraniti serijsko številko in račun. Na spletni strani slovenske policije (www.policija.si) lahko pozneje tudi preverjate, ali se morda vaš dragoceni mlinček ni znašel na seznamu najdenih predmetov. Kot že rečeno, ne pričakujte čudeža, vam bo pa v duševni stiski tovrstno poizvedovanje prišlo prav kot dobrodošla tolažba, če že nič drugega. ZLATA VREDNI PODATKI Zanimivo je, da se z izgubo dragocene igračke še nekako sprijaznimo. Ne nazadnje jo lahko nadomestimo z novejšim in zmogljivejšim računalnikom, ko nam osebni proračun to omogoči, morda pa smo jo celo zavarovali, o čemer bomo govorili malce kasneje. Tisto, kar običajno najbolj boli in peče, pa so izgubljeni podatki. Avtor tega zapisa si je ob tragični izgubi predragega mu prijatelja dovolil celo takšno neumnost, da je imel v torbi z notesnikom po naključju tudi prenosni zunanji disk, na katerem je imel varnostno kopijo vseh podatkov. O neprespanih nočeh in samoobtoževanju tokrat raje ne bi, vam pa lahko zatrdim, da česa takš- nega ne bom storil nikoli več. Sicer to ni bila edina varnostna kopija, nekaj starejših se je namreč našlo na CD-jih in DVDjih, so pa bile vse nepopolne, tako da je kar precej novejših podatkov šlo v nič. Sreča v nesreči je bila v tem, da na njem ni bilo varnostno občutljivih poslovnih podatkov, ki bi poleg vsega povzročili še poslovno škodo. Je pa zato kraja notesnika povzročila mrzlično spreminjanje gesel, preklic in obnovo certifikata za bančno poslovanje ter še kup drobnih, a zamudnih administracijskih opravil. Še zgovornejši je drug primer, ko je nesrečna lastnica ukradenega prenosnika v časopisnem oglasu prosila neznanega storilca, naj ji na CD vsaj zapeče diplomo, v katero je vložila več mesecev težavnega dela. Zgodbo sicer v neštetih različicah že poznamo v zvezi z okvarami trdih diskov, a vendar. In zdaj k glavnemu psihološkemu paradoksu tega zapisa. Se vam zdi zgodba poučna, vam utegne piščeva nemarnost kakorkoli pomagati, da se vam ne bi zgodilo kaj podobnega? Izkušnje kažejo, da ne. V mesecih, ki so sledili kraji, sem namreč izvedel, da marsikateri znanec še vedno pušča notesnik v avtu, vsi pa dosledno stojijo za isto logiko, za katero sem do nesrečnega dogodka stal sam, čeprav so bili seznanjeni z mojo zgodbo. Vsi smo namreč globoko v sebi prepričani, da se ne bo zgodilo nič, če bomo avtomobil pustili na obljudenem kraju, kjer je veliko ljudi, če bomo zgolj »skočili po opravkih za deset minut«, če bomo notesnik skrili za zadnje sedeže in ga pokrili s kosom obleke ter podobne kapitalne nebuloze. Hranjenje notesnika v prtljažniku je sicer veliko varnejše, saj ga vsaj nismo postavili na ogled, a kljub temu ne pomeni stoodstotne varnosti. Če nas bo namreč zmikavt videl, kako smo torbo spravili v prtljažnik, bo z ne prevelikim naporom odprl moj mikro | 3 | marec | 2006 V SREDIŠČU Kaj storiti, ko vam ukradejo računalnik? tudi to ključavnico. In profesionalci počnejo natanko to. Tudi zanašanje na prisotnost večjega števila ljudi v bližini avtomobila je enako neumno. Ali res menite, da bo kdo zaustavil tatu, ki je pravkar razbil šipo na avtomobilu in iz njega v naslednji sekundi potegnil torbo ter se pognal v dir? Če verjamete v to, potem vas moramo razočarati. Ah, da, še to: dedek Mraz in Božiček sta tudi izmišljeni osebi. Pa avtomobili niso edina šibka točka glede prenosnikov. Pravzaprav je bilo pri nas v preteklih letih razmeroma malo tovrstnih kraj. Notesnik je namreč idealen za krajo na javnih mestih, pa naj gre za kavarno, vlak, avtobus, da ne omenjamo primera, ko so zmikavti odnesli notesnik iz nezaklenjene pisarne. NAJBOLJŠI RECEPT Da bi se neljubemu in pogosto tudi zelo travmatičnemu dogodku kar se da na daleč izognili, moramo torej imeti vedno v mislih, da še tako kratek časovni okvir, v katerem bomo pustili notesnik brez nadzora, ne bo odvrnil morebitnega storilca od namere. Tudi preigravanje morebitnih scenarijev, po katerih zmikavt ne bo opazil notesnika ali mogel uresničiti tatvine, niti najmanj ne zagotavlja, da se nam to ne bo tudi zares zgodilo. Edina prava preventiva je namreč le ta, da imamo prenosnik ves čas na očeh, kadar smo na javnih mestih, da ga ne puščamo v lahko dostopnih prostorih in da preprosto nikdar ne pozabimo, da je prenosnik dobil ime ravno zaradi tega, ker ga je zelo lahko nositi naokrog. In torej tudi ukrasti. Podatki v notesniku so spet poglavje zase. Varnostne kopije so obvezne že zaradi morebitnih napak strojne ali programske opreme, ki jim moramo dodati tudi možnost kraje. Seveda močno odsvetujem, da bi varnostne kopije nosili kar v torbi s prenosnikom, saj se vam utegne zgoditi, da boste ravno takrat − enkrat samkrat − ko boste to storili, zgodilo prav tisto, česar ne boste pričakovali. Verjemite, občutek, ko se počutiš kot kronan osel, je kar se da neprijeten. Priporočljivo si je tudi omisliti kak elektronski naslov na Gmailu ali Yahooju, kamor si sproti pošiljamo tiste najpomembnejše dokumente, brez katerih bi se res počutili goli in bosi (članek o tem, kako spremeniti Gmail v »elektronski arhiv« smo objavili v decembrski številki Mojega mikra). Hkrati je treba paziti na varnostno občutljive podatke kot so gesla, certifikate in podobno. Če imate v notesniku nameščen certifikat za bančno poslovanje, imejte pri sebi vsaj telefonsko številko za preklic. S preklicem si boste sicer nakopali zamudno obnovo certifikata, toda vsaj do zlorabe ne bo prišlo. Morebitni seznam gesel imejte vedno šifriran, za vsak primer pa jih imejte še natisnjene na papirju in skupaj z ostalimi uporabniškimi podatki nekje zares na varnem, da jih boste lahko nemudoma zamenjali. Če že morate imeti zaupne dokumente na prenosniku, jih šifrirajte z enim od številnih brezplačnih programov. Tako boste lahko vsaj približno omejili škodo. Slaba novica pri vsem tem je, da se vam lahko še vedno zgodi črni scenarij. Lahko vam tudi vlomijo v stanovanje, kajne? Ker prenosniki praviloma niso poceni, je vredno razmisliti tudi o premoženjskem zavarovanju. Cena na letni ravni znaša nekje med sedmimi in osmimi odstotki celotne vrednosti opreme, kar morda res ni malo, je pa vsaj nekakšno jamstvo, da boste ob morebitni škodi dobili nazaj vsaj vložen denar, če že drugega ne. OKRADENEGA LASTNIKA TOŽBA Kljub vsemu pa denar ni vse. Ko smo prej govorili o duševni stiski, smo mislili povsem resno. Pri kraji tako osebne stvari, kot je notesnik, so podatki v njem običajno za lastnika še pomembnejši kot vse drugo. Gre za poseg v zasebnost in osebno integriteto, in stres, ki ga pri tem doživi oškodovanec, sploh ni zanemarljiv. Na spletni strani slovenske policije je tudi brošurica, kjer so razloženi simptomi potravmatske motnje (www.policija.si/si/preventiva/sociala/zrtev.html). Gre sicer za splošne informacije v primeru vseh kaznivih dejanj, toda dovolj je, da si jo v takšnem primeru pogledamo, se predvsem prenehamo obtoževati in se poskušamo čim prej sprijazniti z dejstvi. Nič nam ne bo namreč pomagalo, če bomo poleg vsega, kar se nam je zgodilo, še dolge tedne, nemara celo mesece, zamorjeni in depresivni. Položaj je namreč podoben kot pri virusih in okvarah diska, le da je praviloma še neprijetnejši. Mislili smo, da se kaj takega nam ne more storiti. Da se to dogaja drugim. Pa se je − in to ravno nam. Jadikovanje nad razbitim vrčem ne pomaga kaj dosti, bo pa pomagalo, če bomo v prihodnje pazljivejši. To bi bil lahko tudi sicer splošni nauk te basni o kronanem oslu in ukradenem notesniku, ki sicer nima najsrečnejšega konca, zato pa toliko večjo poučno vrednost. Za konec zgolj še nasvet lastnikom notesnikov. Še danes naredite varnostno kopijo vseh pomembnih podatkov in ne puščajte svojega prenosnika brez nadzora. Pa miren spanec.  Podatke zaščitite sami! Kraja računalnika ali naprave, v katero je moč shraniti podatke, ni zgolj materialno oškodovanje, temveč pomeni tudi veliko grožnjo zasebnosti oziroma takšnega ali drugačnega nadzora. Dejstvo je, da svoje zasebne ali poslovne podatke hranimo na vseh mogočih mestih, občasno tudi pozabimo, kje smo jih shranili. Pričakovati, da bo tat zgolj hotel preprodati ukradeno napravo in ne bo prebiral vaših podatkov, je bolj ali manj utopično. Če nič drugega, seveda če imate tudi to, se lahko v spletu pojavijo intimni posnetki vaših posteljnih spretnosti. Če je kdo pred leti želel priti do naših poslovnih podatkov, je moral vdreti v pisarno in ukrasti računalnik. Danes je dovolj, da nam ukradejo prenosni računalnik ali dlančnik in s tem pridejo ne zgolj do podatkov (dokumentov), temveč tudi do podrobnih informacij, kdaj, o čem in s kom smo se pogovarjali prek e-pošte. Podobno velja tudi za mobilne telefone, kjer so kradljivcu na voljo kratka sporočila SMS, vpisi v koledar, beležke in podatki iz imenika in o opravljenih klicih. Če seveda vsega tega ne brišete sproti. Podobno velja za krajo ali izgubo USB-ključev ali digitalnih predvajalnikov glasbe, ki se tudi v dobršni meri uporabljajo za hranjenje podatkov. Verjetno bi lahko našli še kakšno napravo in še kak tip podatkov shranjenih na njej, ki bi prav prišli za nečedne posle. Zavedati se je treba, da obstaja možnost, da nam napravo ukradejo in se pred tem ustrezno zaščititi. Računalnik na primer, lahko kupimo nov, ne moramo pa tako enostavno obnoviti podatkov, če ti niso prej shranjeni na varnem mestu v obliki arhiva. Pravilno in pravočasno arhiviranje podatkov ni le priporočeno, temveč tudi zapovedano. Če hranite v računalniku ali sorodni napravi kritične podatke o sebi, predlagamo, da zaščitite tudi te. Recimo s pomočjo kakšnega programa za šifriranje podatkov na podatkovnem nosilcu (disku), kot je program PGP Disk (najdete ga na MikroCD-ju). Ta omogoča, da zaščitite (šifrirate) določene dokumente, mape (imenike) ali celotno particijo diska. Podobno velja tudi za USB-ključe, pri čemer je na trgu moč dobiti tudi take, ki imajo zaščito podatkov že vdelano in to opravilo samodejno izvedejo (ni vam potrebno skrbeti zanj). Dodatna zaščita podatkov je tudi nakup prenosnega računalnika ali dlančnika, ki imajo vdelane sisteme zaščite, kot je na primer bralnik prstnih odtisov. V zadnjem času je veliko govora o sistemih za aktivno varovanje podatkov v primeru kraje naprav. Ideja je preprosta, sistem samodejno zbriše podatke, če zazna, da je naprava ukradena. Slabost tega sistem, ki še ni uveljavljen, je zahtevi, da je taka naprava stalno »online«, saj prek komunikacijske povezave dobi zahtevo pa tem drastičnem opravilu. Če pa ni druge možnosti, obstaja še ročno delo. To pomeni sprotno brisanje vseh podatkov, ki bi lahko pomenili varnostno grožnjo v primeru kraje. (Marjan Kodelja) 23 IT - MOZAIK internetna vzgoja mladostnikov Otroci so najbolj na udaru Piše : Radoš Skrt rados.skrt@mojmikro.si K ljub priljubljenosti in množičnosti uporaba interneta ne prinaša samo zadovoljstva in koristi, ampak tudi številne nevarnosti, ki se jih večina uporabnikov zaradi pomanjkanja znanja in premajhne osveščenosti žal niti ne zaveda. Nepravilna ali nepremišljena uporaba interneta ima lahko v skrajnem primeru tudi katastrofalne posledice, ki niso povezane zgolj z izgubo podatkov ali okvaro računalnika, temveč tudi s hudimi psihičnimi posledicami za uporabnike. Še zlasti so vsem čerem in nevarnostim pri brskanju po spletu in pri uporabi storitev, kot so klepetalnice, e-pošta in novičarske skupine, izpostavljeni otroci in mladostniki, ki veljajo zaradi svoje nepremišljenosti, radovednosti, neizkušenosti in naivnosti za najbolj ogroženo in ranljivo skupino internetnih uporabnikov. Če je ena izmed poglavitnih prednosti interneta ta, da ponuja neusahljiv vir najrazličnejših informacij, ki so lahko koristne pri učenju, pa lahko ravno ta ogromna količina informacij pomeni tudi slabost, saj je v internetu moč najti veliko nekoristnih in nezanesljivih informacij, ki jih lahko brez kakršnekoli cenzure objavi kdorkoli. Ker je veliko vsebine lažne, nerelevantne, pomanjkljive in zavajajoče, se morajo otroci zavedati, da ne morejo verjeti vsemu, kar preberejo. Ravno zaradi tega je treba otroke naučiti, kako razpoznati verodostojne vire informacij, katerim informacijam verjeti in katerim ne. Poleg težav, ki jih lahko povzroči neverodostojna vsebina, je treba opozoriti, da lahko mladostniki med brezskrbnim brskanjem po spletu naletijo tudi na številne škodljive vsebine, ki lahko spodbujajo nasilje, kriminalno dejavnost, pornografijo, pedofilijo ipd. ali pa zaidejo na spletne strani, katerih cilj je pridobivanje osebnih in zaupnih podatkov (npr. številke bančnih kartic) z namenom njihove poznejše zlorabe. Ena izmed oblik škodljivih vsebin so tudi t. i. sovražni govori, pri katerih 24 gre za izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi ksenofobične, diskriminatorne, rasistične in so običajno naperjene predvsem zoper razne manjšine. Ker obstaja tanka meja med svobodnim sovražnim govorom, je slednjega težko opredeliti in ga zaradi pomanjkanja zakonske regulative sankcionirati. Pri pregledovanju spletnih strani, je eden izmed problemov tudi ta, da lahko uporabnik naleti na sporno vsebino, ne da bi jo sploh sam iskal. Veliko spletnih strani npr. prikazuje pojavna (pop-up) okna s pornografsko vsebino, ki nikakor niso povezana z vsebino strani, ki jo je obiskal uporabnik. Ker je škodljivost določene spletne vsebine velikokrat odvisna od kulture in vrednot, ki veljajo v določeni skupnosti oz. državi, obstajajo med internetnimi uporabniki po vsem svetu različni pogledi na to, kaj je škodljivo in kaj ne. Za nekoga je tako lahko določena vsebina čisto normalna in moralno neoporečna, za uporabnika na drugem koncu sveta pa je ta ista vsebina lahko bogokletna. Ko že ravno omenjamo nevarnosti, na katere lahko naleti otrok pri pregledovanu spletnih vsebin, naj omenimo tudi to, da lahko radovednost otrok hitro ogrozi tudi varnost vašega računalnika, saj se jim lahko pri prenašanju filmov, glasbe ali programske opreme namesti v računalnik poleg uničujočih virusov tudi neželena vohunska programska oprema, ki lahko ohromi delovanje računalnika ali pa zmanjša vaš nadzor nad njim. Običajno je vohunska programska oprema, ki se namesti brez uporabnikovega privoljenja, namenjena prikazovanju oglasov, zbiranju osebnih podatkov ali spreminjanju konfiguracije računalnika. Če želite zmanjšati potencialno nevarnost, potem svetujte otrokom, naj ne prenašajo datotek iz neznanih virov v internetu, še bolje pa je, da jih prepričate, da se bodo pred vsakim morebitnim prenosom datotek posvetovali z vami. SPLETNO NADLEGOVANJE, PORNOGRAFIJA IN PEDOFILIJA Tako otroci kot starši so vse prevečkrat preveč zaverovani vase in mislijo, da so v internetu popolnoma varni in da jim uporaba inter- Vir slike: www.sxc.hu Čerem in nevarnostim pri brskanju po spletu in uporabi storitev, kot so klepetalnice, e-pošta in novičarske skupine, so še zlasti izpostavljeni otroci in mladostniki. Kaj lahko ukrenemo? neta ne more škodovati. Pa žal temu ni tako. Kot smo že omenili, se lahko otroci pri uporabi interneta zavestno ali pa čisto po naključju srečajo s pornografskimi, pedofilskimi in drugimi nespodobnimi vsebinami, v skrajnem primeru pa lahko postanejo žrtve pedofilov in pedofilskih mrež. V internetu se namreč zadržuje veliko perverznežev, spolnih neuravnovešencev in pedofilov, ki pod krinko anonimnosti ali izmišljene identitete prežijo na nič hudega sluteče uporabnike. Še zlasti pogosto prihaja do vznemirjanja in konkretnega spolnega nadlegovanja otrok pri uporabi elektronske pošte, klepetalnic, IRCa, forumov in novičarskih skupin. Otroci so še posebej lahka tarča v klepetalnicah, v katerih se pedofili z namenom lažje vzpostavitve kontakta izdajajo kot vrstniki svojih sogovornikov. Celotno njihovo delovanje in igranje je usmerjeno h končnemu cilju − srečanju z mladoletno osebo v realnem svetu. Med druge najpogostejše možnosti spolnega nadlegovanja sodijo še poštna sporočila z erotično vsebino, puščanje opolzkih sporočil na forumi in nagovarjanje k virtualnemu seksu pri vseh aplikacijah in spletnih servisih, ki omogočajo neposredno dvosmerno komunikacijo. V slovenskem Kazenskem zakoniku se pornografije dotika 187. člen, ki med kazniva dejanja uvršča proizvodnjo, distribucijo, razdeljevanjo, ponujanje, nakup in tudi posedovanje otroške pornografije z namenom širjenja. V omenjenem členu je med drugim zapisano, da kdor osebi, mlajši od štirinajst let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. ZASVOJENOST Starši in sociologi pri uporabi interneta opozarjajo še na eno veliko nevarnost – zasvojenost. Kratkotrajna uporaba interneta v koristne in poučne namene lahko zaradi množice vsebinsko najrazličnejših strani in storitev, ki so namenjene zabavi in krajšanju časa (klepetalnice, igre, P2P programi, IRC, ipd.), kaj himoj mikro | 3 | marec | 2006 IT - MOZAIK internetna vzgoja mladostnikov tro preraste v nenadzorano preživljanje vsega prostega časa v internetu, kar pripelje do pomanjkanje časa za komuniciranje z družinskimi člani, druženje z vrstniki, izpolnjevanje šolskih obveznosti ipd. Zasvojenost se velikokrat začne z mladostnikovim begom iz realnega v virtualni svet, kjer se lahko pod namišljenim psevdonimom spremeni v popolnoma drugo osebo in pod krinko spremenjene identitete izživlja lastne frustracije (žaljenje sogovornikov, navezovanje stikov, perverzno komuniciranje). Če menite, da tudi vaš otrok preveč časa preživi za računalnikom, vam priporočamo, da upoštevate nasvet, ki smo ga zasledili na Microsoftovi strani: »Če otrok kaže močne znake zasvojenosti z internetom, razmislite o posvetovanju s strokovnjakom. Prekomerna uporaba interneta je lahko simptom drugih težav, kot so depresija, jeza in slaba samopodoba.« AKTIVNA VLOGA STARŠEV IN UČITELJEV Če želimo svojim otrokom zagotoviti varno uporabo interneta, morajo aktivno vlogo pri njihovem izobraževanju in ozaveščanju igrati starši, šole in širša družbena skupnost. Da pa lahko omenjeni akterji sploh igrali aktivno vlogo pri usmerjanju mladostnikov k varni rabi interneta, pa je treba seveda poskrbeti tudi za njihovo ustrezno usposobljenost in obveščenost. Ker so v internetu edina stalnica spremembe, morajo tako šole kot tudi starši poskrbeti, da bodo seznanjeni z aktualno problematiko in da bodo imeli dovolj znanja, da bodo lahko otroke s tehničnega vidika naučili, kako skrbeti za varnost računalnika in kako varno uporabljati internet (splet, e-pošto, novičarske skupine, klepetalnice), in da jih bodo lahko gledano z vsebinskega vidika seznanjali s prednostmi in potencialnimi nevarnostmi interneta (npr. kako prepoznati škodljivo vsebino, kako se obvarovati pred zlorabami podatkov ipd.). KATERE PREVENTIVNE UKREPE NAJ IZVAJAJO STARŠI? Pred prvo uporabo interneta se z otrokom odkrito in temeljito pogovorite. Seznanite ga z osnovnimi znanji, ki so potrebna za pravilno uporabo računalnika, predstavite mu prednosti interneta ter osnovna pravila obnašanja in komuniciranja, opozorite ga seveda tudi na vse pasti in potencialne nevarnosti, ki jih prinaša uporaba interneta. Postavite jasna pravila igre. Določite, kaj se sme in kaj se ne sme početi, v internetu, z otrokom pa se dogovorite tudi o tem, koliko časa na dan lahko preživi v internetu. Priporočljivo je, da nekaj prvih internetnih uric preživite skupaj. Otroku predstavite spletne strani, ki so zanimive, informativne, poučne, skratka strani, ki so koristne za njegov razvoj. Za izhodiščno stran, ki se bo prikazala ob vsakem zagonu brskalnika mu nastavite stran, ki jo bo otrok največ uporabljal. Nekaj zanimivih strani mu lahko dodate tudi v zaznamke oz. med priljubljene povezave. Otroka je treba opozoriti tudi na pravila lepega vedenja in komuniciranja, ki niso v internetu nič drugačna kot tista v realnem svetu. Pri tem je priporočljivo nekoliko več pozornosti nameniti bontonu pri uporabi e-pošte (naslavljanje, jezik pisanja, podpisovanje, odgovarjanje, oblika sporočil, pripenjanje, gledanje tuje pošte), kot tudi opozoriti otroka na nevarnosti, ki jih lahko povzroči nepravilna uporaba epošte. Pri tem mislimo predvsem na lažna sporočila, ki so povezana s poskusi kraje osebnih podatkov (phishing in pharming), ter seveda na priloge, ki so lahko okužene z virusi. Otroku svetujte, naj ne odpira sporočil, ki pridejo z neznanih naslovov, kakor tudi ne sumljivih prilog v poštnih sporočilih (še posebej ne tistih, ki vsebujejo datoteke s končnico ».exe«, skripte s končnicami ».js«, ».vbs« ali ohranjevalnike zaslona s končnico ».scr«). Odsvetujte mu tudi klikanje na povezave v sporočilih, ki bi jih naj poslale banke, izdajatelji kreditnih kartic ter podjetja, ki se ukvarjajo z elektronskimi plačilnimi storitvami. V nadaljevanju navajamo še nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali zagotoviti večjo varnost pri otrokovi uporabi interneta: • Z otrokom vzpostavite iskren in zaupljiv odnos. To je namreč pogoj, da vas bo nemudoma opozoril na vse sumljive stvari, na katere bo naletel pri uporabi interneta. Strani s problematično vsebino je priporočljivo oznaniti pristojnim organizacijam, konkretne zlorabe pa prijaviti organom pregona. • Otroku pojasnite, zakaj ni priporočljivo posredovati osebnih podatkov (ime, naslov, telefon, fotografije) neznanim osebam. Z otrokom se skušajte dogovoriti, da bo pred posredovanjem kakršnikoli osebnih ali zaupnih podatkov dobil vašo privolitev. Pri registracijah, ki so velikokrat potrebne za uporabo določenih spletnih storitev ali programske opreme, mu svetujte, da si izbere takšno uporabniško ime in geslo, ki ne bosta razkrila nobenih osebnih informacij. Namesto pravega imena je priporočljiva uporaba izmišljenega vzdevka (nickname).  Osnovni korak pri zaščiti otroka pred neprimernimi spletnimi vsebinami je, da že v spletnem brskalniku nastavimo omejitve za določene vsebine. • Otrokom svetujte, naj nikoli ne odgovarjajo na nadlegujoča ali nespodobna sporočila. Odsvetujte pa jim tudi komunikacijo z osebami, ki jih ne poznajo. • Nikakor ne dovolite, da bi se vaš otrok srečal z osebo, ki jo je spoznal prek interneta in je ne poznate. Seveda mu pri tem pojasnite, da internetni prijatelji morda niso to, za kar se izdajajo, saj se lahko npr. za neko navidezno ustvarjeno podobo 14-letnika skriva pedofil. • Za vaš mirnejši spanec vam priporočamo, da vsake toliko časa preverite, katere spletne strani obiskuje vaš otrok. Pri tem opravilu si lahko pomagate z ogledom seznama Zgodovina v vašem internetnem brskalniku in z ogledom začasnih internetnih datotek ter piškotkov. • Priporočljivo, je da imate računalnik nameščen v dnevnem prostoru, ki ga uporabljate vsi, saj boste s tem imeli veliko večji nadzor nad tem, kaj počne vaš otrok. SAFE-SI Člani slovenske točke osveščanja o varni rabi interneta za otroke in mladostnike v Sloveniji, ki deluje pod imenom SAFE-SI, je 7.februarja v okviru dogodkov ob Dnevu varne uporabe interneta, so na Fakulteti za družbene vede pripravili okroglo mizo na temo Vzgoja in obnašanje mladostnikov v internetu. Sogovorniki, tako iz gospodarstva kot Udeleženci okrogle mize o vzgoji in obnašanje tudi iz šolstva, javnih mladostnikov v internetu zavodov in vladnih ustanov, so med drugim govorili o vzgoji otrok za internet, sovražnem govoru in nestrpnost v internetu (rasizem, diskriminacija, ksenofobija), spolnem nadlegovanju v internetu, spletni etiki, zasvojenosti z internetom in o varnostnih ukrepih in mehanizmih, ki lahko otroke obvarujejo pred potencialnimi nevarnostmi. Ena izmed pomembnih ugotovitev okrogle mize, ki je potekala tudi v obliki videokonference (www.arnes.si/video/vod/), je bila, da sta nujno potrebna medijska vzgoja kot tudi znanje o varnih načinih rabe interneta, če želimo, da se bodo naši otroci razvili v kritične uporabnike medijev. 25 IT - MOZAIK internetna vzgoja mladostnikov OMREŽJE INSAFE Poleg staršev in učiteljev so pri ozaveščanju o varni rabi interneta še kako pomembne tudi številne vladne in nevladne organizacije ter formalna in neformalna združenja. Tako denimo poteka pod okriljem evropskega omrežja Insafe (www.saferinternet.org), ki združuje 23 državnih točk ozaveščanja, projekt o varni uporabi interneta, ki med drugim skrbi tudi za ozaveščanje javnosti glede varne rabe interneta. Posamezne nacionalne točke v okviru omrežja Insafe medsebojno sodelujejo, izmenjujejo znanja in izkušnje, prav tako pa tudi načrtujejo skupne aktivnosti (npr. priprava aktivnosti ob Dnevu varne rabe interneta). V Sloveniji izvajata projekt Fakulteta za družbene vede in ARNES, financira pa ga Generalni direktorat za informacijsko družbo pri Evropski komisiji. Podrobnejše informacije o projektu kakor nasvetov o varni uporabi interneta in o tem kako obvarovati otroke pred škodljivimi vsebinami v internetu, boste našli na naslovu www.safe.si priporočljivo, da si vsake toliko časa izdelate rezervno kopijo vseh pomembnih podatkov in dokumentov. FILTRIRANJE IN BLOKIRANJE NEPRIMERNIH VSEBIN Osnovni korak pri zaščiti otroka pred neprimernimi spletnimi vsebinami je, da že v spletnem brskalniku nastavimo stopnjo prepustnosti za določene vsebine in tako otroku preprečimo dostop do spletnih strani z neželeno vsebino. Pri brskalniku Internet Explorer lahko ta postopek izvedete tako, da v meniju Orodja (Tools) izberete Internetne možnosti (Internet Options) in nato jeziček Vsebina (Content), kjer lahko pod možnostjo Svetovalec o vsebini (Content Advisor) nastavite stopnjo »vidnosti« strani, glede na uporabo grdega jezika, golote, nasilja in spolnosti. Uporabite lahko tudi dodatne varnostne mehanizme, saj lahko med drugim preprečite odpiranje spletnih strani z naslovov, za katere smatrate, da so neprimerni. POSKRBITE ZA VARNOST DRUŽINSKEGA RAČUNALNIKA Zaradi vseh nevarnosti, ki pri uporabi interneta pretijo na otroka, morajo poglavitno skrb za internetno varnost otrok prevzeti nase starši, ki morajo otroke naučiti, kako varno uporabljati računalnik in internetne storitve. Pri tem je priporočljivo, da imajo starši veliko potrpljenja, saj se morajo zavedati, da obstaja kljub številnim pogovorom in opozarjanjem na nevarnosti velika verjetnost, da otroci še vedno ne bodo vedeli, kaj je prav in kaj ne, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano. Zaradi tega je več kot priporočljivo, da starši poskrbijo za dovolj dobro zaščito in varnost domačega računalnika in da posežejo še po dodatnih preventivnih ukrepih, ki se nanašajo predvsem na uporabo dodatne programske opreme, ki jim bo omogočala nadzorovati otrokovo delovanje v internetu. Poleg uporabe protivirusnih programov, ki jih morate redno posodabljati z novimi definicijami virusov, in programov za odstranjevanje vohunske programske opreme (kot npr. Ad-Aware: www.lavasoftusa.com, SpySweeper: www.webroot.com, Spybot Search and Destroy: www.safer-networking.org) si povečanje obrambnih zmogljivosti vašega računalnika zagotovite tudi z nameščenimi najnovejšimi popravki operacijskega sistema (naložite si jih lahko na strani www.Microsoft.com/security/) ter s svežimi in z varnostnimi popravki in posodobljenimi različicami brskalnikov. Med preventivne ukrepe pri zaščiti domačega računalnika sodi tudi dodelitev lastnega uporabniškega računa otroku, prek katerega bo imel dostop do računalnika. Z ustreznimi nastavitvami uporabniškega računa boste namreč lahko otroku precej omejili možnosti pri nadzoru nad računalnikom, upravljanju z datotekami in nameščanju nove programske in strojne opreme. Ker pa ukrepi, povezani z zagotavljanjem varnosti računalnika, nikoli niso povsem zanesljivi, in ker tudi nikoli ne veste, kaj bo ušpičil vaš otrok za računalnikom, je 26 kom preprečili dostop do določenih spletnih mest. Povrh vsega boste dobili tudi vpogled v spletna mesta, ki jih obiskujejo vaši otroci, in poročilo o tem, koliko časa so preživeli v internetu in komu vse so poslali poštna sporočila. Kot dodaten preventivni ukrep pri varovanju otrok lahko starši uporabijo tudi filtre, katerih namen je zaščita uporabnikov pred škodljivimi vsebinami, s katerimi bi lahko prišli v stik pri uporabi interneta. Eden izmed takšnih filtrov deluje tudi v največjem slovenskem iskalniku Najdi.si, ki omogoča staršem, da svoje otroke obvarujejo pred neprimernimi, običajno pornografskimi, vsebinami. Družinski filter (www.najdi.si/help/faqff.html), ki je nastal v sodelovanju z Uradom RS za mladino, filtrira vsebino celotnega svetovnega spleta. Namenjen je uporabnikom spletnih brskalnikov Internet Explorer 5.0 in novejših, ki omogočajo namestitev Najdi. si orodne vrstice, katere del je Družinski filter. Filter deluje tudi, če poskuša uporabnik dostopati do spletnih strani s pomočjo drugih iskalnikov in portalov, kakor tudi če v orodno vrstico brskalnika sam vnese naslov spletne strani. Uporabnikom spletnih brskalnikov Netscape, Mozilla in drugih je na voljo okrnjena različica družinskega filtra Najdi.si, ki preprečuje dostop le do tistih strani z neprimerno vsebino, do katerih poskuša uporabnik priti prek iskalnika Najdi.si. Internet postaja najpomembnejši medij Američanov Določenim spletnim stranem lahko preprečimo prikazovanje. Za omejevanje odstopa do spornih vsebin in povečanje otrokovega nadzora pri uporabi interneta lahko uporabljate tudi specializirano programsko opremo. Nekateri programi lahko sledijo otrokovemu deskanju po internetu, drugi lahko snemajo pogovore otrok v klepetalnicah in starše prek e-pošte v primeru nevarnosti pravočasno obvestijo, tretji pa denimo lahko zaustavljajo elektronsko pošto s sporno vsebino. Pri izbiri programov, ki pomagajo spremljati in nadzirati otrokovo uporabo interneta, si lahko pomagate z naslednjimi spletnimi stranmi: NetNanny (www.netnanny.com), CyberPatrol (www.cyberpatrol.com), SafeSurf (www.safesurf.com) in Cybersitter (www.solidoak.com). Pri dobronamernem vohunjenju za vašim otrokom si lahko pomagate tudi s storitvijo MSN Premium (http://join.msn.com/premium/overview), za katero boste morali odšteti 9,95 dolarja mesečno. Poleg zaščite računalnika in dostopa do enciklopedije Encarta, boste lahko z omenjeno rešitvijo uporabljali tudi starševski nadzor, s katerim boste lahko otro- JupiterResearch poroča, da postaja internet najpomembnejši medij za velik del ameriške javnosti. Povprečni uporabnik interneta zanj nameni 14 ur tedensko, kar je enako kot za gledanje televizije. Tudi tisti Američani, ki sodijo med največje bralce časopisov in revij, izjavljajo, da za branje publikacij namenijo manj časa kot za internet in gledanje televizije. Internet prav tako zamenjuje druge medije, kot so radio, revije in knjige. Najbolj so prizadete knjige, saj kar 37 odstotkov uporabnikov interneta izjavlja, da zaradi uporabe interneta preberejo manj knjig. Internet pa nima vpliva samo na manjšo uporabo drugih medijev, ampak tudi da medčloveške odnose, saj so raziskave pokazale, da mladi zaradi interneta namenjajo vse manj časa druženju s prijatelji v realnem svetu. Vir: aNET Trud in čas, ki ga namenjate, da bi svojemu otroku omogočili varno uporabo interneta, naj bo vseskozi usmerjen k temu, da boste pomagali pri otroku razviti pravšnjo mero samonadzora, kritičnosti, discipline in odgovornosti pri uporabi interneta. Ko boste dosegli ta cilj, boste prav gotovo tudi lažje zadihali. Naj za konec še enkrat poudarimo, da je za zagotavljanje čim večje varnosti otrok pri uporabi interneta potrebno nenehno ozaveščanje staršev, učiteljev kot tudi mladostnikov o problemih in nevarnostih, ki jih prinaša uporaba novih tehnologij.  moj mikro | 3 | marec | 2006 IT - MOZAIK prehod na evro Veliki pok na naš račun? Prehod na evro konec tega leta po moji oceni ne bo tako preprost, kot je bil prehod na slovenski tolar. Pred petnajstimi leti namreč še zdaleč nismo bili tako odvisni od informacijskih tehnologij. Kaj vse bomo morali postoriti sami in kaj podjetja, da bo vse teklo gladko? Začenjamo aktualno tematiko, najprej na splošno, podrobneje pa v naslednjih številkah revije. Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si K o sem začel razmišljati o tem, kaj vse bo treba postoriti konec tega leta, se mi je vse, kar sem »pogruntal«, zdelo dokaj banalno. Najbolje bo, da grem na silvestrovo spat, in ko se zbudim, preklopim na nov denar. To od nas nenazadnje tudi pričakujejo in zato so se odločili za metodo »velikega poka«. Na novo označevanje cen se bomo postopoma privadili v času dvojnega označevanja, vse drugo pa bodo postorila podjetja in predvsem prodajalci poslovne programske opreme. Ti bodo s tem nekaj zaslužili. Morda bo kakšno podjetje posege v svoj sistem zaradi prehoda na evro izrabilo tudi za prenovitev informacijskega sistema v celoti. Če že kopljemo, pa prekopljimo vse. In spet bo nekdo nekaj malega zaslužil. Kdo ve, morda bomo letos zato priča večji rasti prodaje informacijskih izdelkov in storitev. Bo res vse potekalo brez težav? (NE) OBNAVLJANJE PODATKOV Čisto in popolnoma s prvim januarjem prihodnjega leta ne bomo mogli preklopiti na novo denarno enoto. Če nič drugega, bomo morali tudi naslednjo davčno napoved (torej za letos) še vedno izpolniti v tolarjih. Doplačila ali povrnitve sredstev pa bodo že v evrih. Kaj pa vse drugo? Kaj storiti z dokumenti, ki jih imate v računalniku in ki vključujejo tolarje? Odvisno od tega, kaj bi z njimi radi počeli. Če nimajo več prave vrednosti in jih hranite zgolj po naključju, naj ostanejo taki, kot so, ali še bolje, zbrišite jih in si tako malce spraznite prostor na trdem disku. Tudi če te dokumente še vedno potrebujete – oddajate stanovanje ali kaj podobnega −, zgolj preračunajte vrednost v evro. Če tega že zdaj ne počnete, kajti saj veste, da se o najemninah skoraj vedno govori v evrih. Hvala bogu, vsaj najemodajalci prehoda ne bodo mogli izkoristiti za tiho podražitev. Morda pa je nekaj med vami tudi »čudakov«, ki spremljate porabo težko prisluženega denarja, podatke pa spravljate v finančne programe (na primer MS Money, ali pa v zbirko Access ali preglednico Excel) in si krajšate čas z izdelavo analitičnih primerjav o tem, koliko ste lani porabili za kruh in koliko za pivo v primerjavi z letom prej. Imate dve možnosti, lažjo in težjo. Po lažji pač soglašate, da se vaša finančna zgodovina začne leta 2007, in vse, kar se je zgodilo prej, ni več pomembno, saj sodi v neko drugo prazgodovinsko časovno obdobje, ki vas ne zanima več. Verjemite mi, to je najenostavneje. Če bi vseeno želeli stare podatke preračunati v evro, po zdravi pameti tega ne morate storiti s tečajem na dan sprejetja evra. Pravilno bi bilo, da vsak vnos preračunate s tečajem, ki je veljal na dan vnosa. Dela bo toliko, kolikor vnosov imate. Na srečo ima Banka Slovenije arhiv tečajnih list, le iskanje po njih je kamenodobno. Velika besedilna datoteka za vsako leto z nanizanimi tečaji in oznakami valut. Pa srečno, če se boste odločili za to pot! KAJ BO Z ZBIRKAMI »ZA NAZAJ« Več dela in stroškov pa bodo s prehodom imela oziroma že imajo podjetja. Že zahteva po dvojnem označevanju cen, pri čemer so 27 IT - MOZAIK prehod na evro nekatera (predvsem manjša) podjetja izvzeta, jim povzroča precejšnje dodatne, a ne nepričakovane stroške. V tem grmu tiči zajec, zakaj je gospodarstvo nasprotovalo dvojnemu označevanju oziroma so hoteli ta čas skrajšati na minimum. Koliko je nasprotovanju botrovalo upanje na tiho podražitev izdelkov in storitev, je težje oceniti. Vsekakor dvojno označevanje povzroča dodatna opravila znotraj poslovne programske opreme, najmanj, kar je treba storiti, je vključitev funkcije za vpis tečajnega razmerja in prikaz cene na vseh zahtevanih mestih in v zahtevani obliki (računi, prikazovalniki na blagajnah in podobno). Je pa dvojno označevanje cen pomembno za nas kupce, ki se bomo tako lažje privadili na nov denar. Tudi po »dnevu D« se bodo podjetja znašla pred dilemo, kaj storiti s starimi zbirkami podatkov in vanje vpisanimi cenami v tolarjih. Te stare zbirke morajo tako ali drugače arhivirati v obstoječi obliki, saj tako zahteva pravni red in jih imeti zakonsko predpisan čas. Z naslednjim letom in z novo zbirko bodo pač do neke mere prenovili programsko opremo (zamenjali valuto) in začeli na novo. Tako kot vsi mi. Problem se pojavi pri vseh tistih podjetjih, ki na podlagi podatkov iz preteklih let delajo poslovne analize in na njihovi osnovi sprejemajo poslovne odločitve (analitična programska oprema). Recept zanje je spet dvojen, pozabiti na vse pred letom 2007 in začeti na novo ali pa stare podatke pretvoriti v evre. Kako se bodo odločili, je bolj ali manj odvisno od njih samih oziroma od njihovih potreb. Utegne pa biti pretvarjanje starih podatkov zopet zamudno opravilo, pa še ročno ga je v večini Pretvorba v evro Kot primer tega, kako bo Microsoftova programska oprema podpirala prehod na evro, lahko pogledamo Excelovo orodje Euro Conversion. Če tega ne vidite v orodni vrstici, ga morate aktivirati. Kliknite Orodja, nato Dodatki in na koncu še Orodja za evro. Po opravljenem se orodje pojavi v meniju Orodja. S tem orodjem lahko eno ali več polj z vpisi s starimi valutami pretvorimo v novo, pri čemer je menjalno razmerje fiksno (razmerje, ki ga določi EU). Orodja ne moremo uporabiti, ko želimo pretvarjati zneske na podlagi tečaja, ki je veljal na dan njihovega nastanka. Trenutno ni na voljo pretvarjanja iz tolarjev ali v tolarje, lahko pa nostalgično pretvarjamo v nemške marke, šilinge oziroma vse zastarele valute držav, ki so sprejele evro ob njegovi uvedbi. Dokler ne bo na voljo popravka za omenjeno funkcijo, da bo ta vključevala tudi tolarje, morate preračunavanje izvesti ročno, tako da sami napišete ustrezno matematično formulo. Trenutno je menjalno razmerje, ki ga uporabljajo pri dvojnem označevanju cen, 239,60 tolarja za evro. Pri preračunavanju je strogo prepovedano uporabljati inverzna menjalna razmerja (na primer 1 tolar je 0,00417 evra). Z drugimi besedami to pomeni, da moramo vse zneske v tolarjih deliti z 239,60 (ne pa množiti evre s 0,00417), da dobimo zneske v evrih. Upoštevajo se največ (a ne manj) dve decimalni mesti, pri rezultatu točno na sredini (0,50) se ta zaokroži navzgor. Podobno velja za preračunavanje v obratni smeri, kjer zneske v evrih množimo z 239,60, rezultat pa zaokrožimo na najbližjo podenoto (stotin).  Najpreprosteje je, če se odločite, da se vaša finančna zgodovina začne leta 2007. Če pa želite stare podatke spremeniti v evre, velja izdelati ali si priskrbeti ustrezno programsko opremo. primerov nemogoče izvesti. Dokaj enostavno pa je možno izdelati programsko opremo, ki bi z upoštevanjem podatkov o tečajih tolarja in evra na določen datum izvedla samodejno pretvorbo. žav), bo namesto njega natisnjen okvirček. Tiskalnik lahko nastavite tudi tako, da ne bo uporabljal tiskalniških pisav. V nastavitvah za tiskalnik poiščite možnost »Natisni pisave kot grafiko«. PODPORA EVRU E-BANČNIŠTVO Velika večina ali skoraj vsa komercialna programska in strojna oprema, izdelana po letu 2000, evro podpira. To pomeni, da je simbol za evro vključen v operacijski sistem in da je do njega moč priti s pritiskom ene ali več tipk na tipkovnici. Ko bomo sprejeli evro, boste morali v sistemu Windows (pri drugih operacijskih sistemih je ta procedura drugačna) nastaviti evro kot nacionalno valuto. V Nadzorni plošči boste izbrali področne nastavitve in nato z malce telovadbe spremenili valuto, ne da bi spremenili tudi druge nastavitve (jezik, datum ...). S tem boste oznako SIT prestavili v zgodovino. Nekaj težav imate lahko s tiskalnikom, če ta nima znaka za evro v stalnih pisavah (novejši tiskalniki s tem nimajo te- 28 Pri storitvah elektronskega bančništva načeloma ni pričakovati težav, vendar ... NLB pravi, da bo potrebno več kot 200 prilagoditev njihovega informacijskega si- stema. Upajmo, da bodo to pot pri testiranju uspešni in se nam ne obeta Sigma 2. Šalo na stran. Potrebno bo veliko obvestil in dodatnih varnostnih mehanizmov, ki bodo odpravili vse morebitne težave ali nevšečnosti. Kaj imam v mislih? Večina uporabnikov te storitve ima že nastavljene obrazce za pogosta oziroma periodična plačila. Do 31. januarja bodo ta v tolarjih, nato pa v evrih. Paziti bo treba, če storitev zadnje shranjene spremembe (vrednostno) ne bo samodejno pretvorila v evre (da se izognemo še tako majhni možnosti nastanka težav), da ne bomo računa za mobilno telefonijo plačali namesto 10 tisoč tolarjev, 10 tisoč evrov. Bomo pa pozneje tega leta (ko bo znanih več konkretnih in natančnih podatkov) o tem še pisali.  Koristne povezave Pretvornik med denarnimi enotami članic EU-ja: www.sysmod.com/eurocalc/eurocalc.php Arhiv tečajev v stisnjeni obliki (ZIP). Na žalost so podatki v tekstovni datoteki in je iskanje dokaj oteženo. www.bsi.si/html/financni_podatki/arhiv/ Vse o evru in dvojnemu označevanju cen: www.zps-zveza.si/ZPSstrani/zpsV1.0.nsf/VSE/K47E8262A85066158C12570DD002D7193/$file/koledar%20za%20internet1.pdf moj mikro | 3 | marec | 2006 država, informatika in odprta koda IT - MOZAIK Zaprta odprta koda, drugič Prejšnji mesec smo bili dokaj kritični do odnosa države do informacijske tehnologije. Še posebej kar zadeva odprto kodo in skrivanje študije, ki naj bi upravičila podpis nove pogodbe med državo in Microsoftom. Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si P o peripetijah, opisanih v prejšnji številki, nam je študijo, imenovano »Politika Vlade RS pri razvijanju, uvajanju in uporabi programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi«, uspelo dobiti. Še več, pred kratkim je ministrstvo za javno upravo zadevo objavilo tudi v spletu. Je to naša zasluga? Morda! A to ni niti najmanj pomembno. Pomembno je, da je dokument v javnosti in da je zdaj mogoče ovrednotiti početje naše državne uprave, ki navsezadnje upravlja z našim denarjem. Seveda nas je zanimalo, kaj meni država o pisarniških zbirkah, kako ocenjuje dogajanje na tem področju in ali je študija pokazala kakšne spremembe glede na prejšnjo, ki je bila narejena pred dobrimi tremi leti. In kaj govori študija? Upošteva tiste delovne postaje, ki so v uporabi v javni upravi in bodo vključene v novo pogodbo o licenciranju med Microsoftom in državno upravo RS. Gre za 11.800 delovnih postaj in 160 organizacijski enot, kjer je 20 % zahtevnih in 80 % nezahtevnih uporabnikov, upoštevana pa je tudi 10 % fluktuacija delovne sile v državni upravi v letih 2007−2008, in ker gre za oceno skupnih stroškov lastništva, tudi zamenjava 30 % računalnikov pri povprečni ceni 180.000 tolarjev. • Za daj še ni jasno, kako avtomatizirati prenos dokumentov med obema zbirkama, kar je tudi težava. Nato so ocenjena tveganja prehoda z MS Officea na OpenOffice.org, čeprav bi lahko temu rekli tehnične in uporabniške težave. Najmanjša težava so končni uporabniki, ki bodo zaradi navajenosti na Microsoftove izdelke pogosto klicali tehnično pomoč in nepoznavanje oziroma neznanje enačili z napakami programa. Večja težava je prenosljivost. Avtor ugotavlja, da  Vladna študija upošteva 11.800 delovnih postaj, ki so v uporabi v javni upravi in bodo vključene v novo pogodbo o licenciranju med Microsoftom in državno upravo RS. UGOTOVITVE VLADNE ŠTUDIJE V študiji avtor oziroma podpisnik Boris Butina ugotavlja: • Obe zbirki sta primerni za uporabo, saj ponujata več funkcionalnosti, kot jih povprečen uporabnik v državni upravi potrebuje, • Zbirka OpenOffice.org je zahtevnejša, kar zadeva pomnilnik, in se opazno počasneje nalaga, kar je manjša pomanjkljivost. • Največji problem je prenosljivost dokumentov – kjer je čutiti kritiko Microsofta, ker uporablja lastne formate, ki niso nikjer javno objavljeni in obrazloženi, in le v majhni meri podpira berljivost formatov drugih proizvajalcev, in je zato prenosljivost vprašljiva, • OpenOffice.org zagotavlja le delno prenosljivost obstoječih dokumentov in ne podpira makrov iz »Virtual Basica«. še ni možno avtomatizirati prenosa, posebej zahtevnejših dokumentov, in bo zato treba organizirati posebno službo za pomoč pri prenosu med obema formatoma. Še pred njo pa bo treba izvesti množično pretvorbo obstoječih dokumentov, kar bo samodejno mogoče le v manjši meri. Ker gre za »tisoče, če ne celo milijone dokumentov«, bo to precej drago. Tretja težava je tehnična podpora. Zagotoviti je namreč treba ustrezen nivo tehnične podpore, kar je lahko notranje ali pa pomočjo zunanjih partnerjev. Pri lastnih je težava, ker jih trenutno ni, pa četudi bi jih imeli, ne vedo, kako jih obdržati v državni upravi. Zunanji so težavni v tem, ker v Sloveniji bojda ni podjetja, ki bi imelo izdelano poslovni načrt in ustrezne izkušnje pri podpori OpenOffice.org, saj teh potreb v Sloveniji do zdaj še ni bilo. Sledi nekaj tabel izračunov skupnih stroškov lastništva po različnih scenarijih. Iz teh scenarijev je razvidno, da je OpenOffice.org opazno dražji, če bi obveljal verjetnejši scenarij težav pri prehodu. Sledi sklep, naj se država za na- 29 IT - MOZAIK država, informatika in odprta koda slednja tri leta odloči za MS Office, da pa naj se intenzivira delo na odprtokodnih rešitvah in naj se država aktivneje vključi v odprtokodne projekte znotraj projekta IDA. NEJASNOSTI IN NELOGIČNOSTI Študiji na prvi pogled ni kaj zameriti. Pove, kaj je dobro in kaj ni, na kakšne težave lahko pri prehodu z enega pisarniškega paketa na drugega naletijo, vse skupaj je podprto s številkami, na koncu pa je podana ocena, ki odprtokodnim rešitvam sicer pušča odprta vrata in jih celo spodbuja, a ugotavlja, da se še ne splačajo. Pretvorba dokumentov A pod prvim pogledom se skriva marsikaj nejasnega oziroma nelogičnega. Pa se najprej lotimo največje težave, to je pretvorba dokumentov. Samodejnega sistema naj ne bi bilo, kar naj bi pomenilo ročno pretvorbo vseh dosedanjih dokumentov. To drži le v majhni meri. Obstaja namreč vrsta makrov za OpenOffice. org, ki omogočajo pretvorbo dokumentov, in tudi takšni so, ki omogočajo paketno pretvorbo. Ker gre v 80 odstotkih za enostavne dokumente, pretvorba niti ni potrebna, saj jih lahko uporabniki odprejo brez poprejšnje pretvorbe, jih spremenijo, nato pa shranijo v novem ali starem formatu. Drugi očitek je glede makrov. To je dejansko težava, saj OpenBasic in Visual Basic (in ne Virtual) for Applications nista neposredno združljiva. A po ocenah iz prve študije (v drugi te ocene ni), naj bi bilo v državni upravi 0,02 makra na uporabnika. To pomeni, da jih je na 11.800 uporabnikov celih 236. In to verjetno ne različnih, ampak se podvajajo. A tudi če bi bili različni, to ne pomeni ravno velike težave, saj gre za razmeroma preproste zadeve, ki jih je mogoče z malce programerskega znanja hitro predelati. Večje težave se lahko pojavijo recimo pri zelo zapletenih Excelovih tabelah (vrtilne tabele in podobno) ali pa podatkovnih zbirkah v Accessu, čeprav podatkovne zbirke niso nikjer omenjene, saj govorijo le o besedilih, elektronskih preglednicah in predstavitvah. Izračuni stroškov Še zanimivejše so številke oziroma izračuni. Ti so bili bojda narejeni za dva scenarija, in to za nizko in visoko stopnjo tveganja. Pri nizki stopnji tveganja, torej če bi šlo vse kot po maslu, bi Slovenci s prehodom na OpenOffice. org privarčevali dobrih 485 milijonov tolarjev. Verjetnejši naj bi bil scenarij z visoko stopnjo tveganja. Izračuni kažejo, da bi v tem primeru bil OpenOffice.org dražji oziroma bi bila neto sedanja vrednost za leto 2005 pri njem višja za slabih 555 milijonov tolarjev. In v tem grmu tiči zajec. Ta vrednost je namreč sestavljena iz notranjih in zunanjih stroškov. Ker ti v študiji niso obrazloženi, smo si pomagali z razlago iz študije iz leta 2002, kjer piše, da so zunanji stroški tisti, ki jih mora država plačati zunanjim izvajalcem (torej tudi za licence), pri notranjih pa ne gre za izdatke proračuna, ampak vrednost dela ljudi znotraj državne uprave in zmanjšanje 30 produktivnosti zaradi prehoda. Če to zdaj primerjamo z »izračuni« (v narekovajih zato, ker je zapisana le številka brez utemeljitev) vidimo, da bi pri prehodu na OpenOffice.org iz proračuna morali odšteti 1,4 milijarde tolarjev manj kot za MS Office, bi pa bili zato notranji stroški (torej tisti, ki skoraj dobesedno pomenijo več dela za informatike znotraj državne uprave) za 1,9 milijarde večji, kar daje omenjeno razliko 555 milijonov. Če zadevo banaliziramo, lahko rečemo, da bi slovenski davkoplačevalci lahko privarčevali milijardo in pol, če bi informatiki v državni upravi več delali. A to še ni vse. V študiji tudi piše, da je v EU-ju dana pobuda za standardizacijo formata zapisa, ki naj bi bil ODF (Open Document Format), ki ga zaenkrat na trgu podpira le OpenOffice.org. Dokumente bo torej v vsakem primeru treba pretvoriti, ne glede na to, za katero pisarniško zbirko se bo odločila država. To pa pomeni, da ocena notranjih stroškov prehoda na OpenOffice.org ni realna, saj v njej notranji stroški pomenijo tudi stroške pretvorbe v odprt format, ki jo bo v vsakem primeru potrebno izvesti. V študiji piše, da se, kar zadeva pobude za prehod na ODF, že celo leto ni nič zgodilo in da čakajo ustrezne tehnološke rešitve. Kakšne tehnološke rešitve? Ali pričakujejo, da jim bodo v EUju pisali makre za pretvorbo formatov? ODF je definiran in nanj naj bi se prešlo. Kako? O tem pa naj se država odloči sama, saj ima svoje ustrezno usposobljene službe. Tehnična podpora Tretji očitek zbirki OpenOffice.org je pomanjkanje tehnične podpore in ekspertize v Sloveniji. S tem se lahko strinjamo. Takšna kot za MS Office vsekakor ni. A treba se je vprašati, zakaj? Predvsem zato, ker se država drži ustaljene prakse in je ne spreminja. Zakaj ima Microsoft tako dobro dodelan in uspešen sistem tehnične podpore? Zaradi majhnih Janezov in Mick vsekakor ne. Ima ga zato, ker so se za njegove izdelke odločili država in velika podjetja. Če teh ne bi bilo, tudi sistema tehnične podpore ne bi bilo. Iz tega je jasno: če hočemo alternativo sedanjemu sistemu, je treba zanjo najprej pokazati interes in vanj nekaj vložiti. Sama od sebe ne bo prišla. In prav to je težava odprte kode. Pri licenčni programski opremi velja, da so licence dokaj drage. In ker država in velika podjetja zanje odštejejo precej denarja, hočejo to svojo investicijo zavarovati. In zaradi tega nastane sistem tehnične podpore in vse drugo, kar se suče okoli njih. Licence in njihova cena so gonilo. Pri odprti kodi je drugače. Tam tega gonila ni. In ker ga ni, marsikomu zadeva ne gre v glavo. Poleg poznavanja ekonomske logike je namreč treba imeti tudi sposobnost odprtega in drugačnega razmišljanja. Pri odprti kodi licence ne stanejo nič in zato ni treba varovati denarja, vloženega vanje. Treba pa je plačati za tehnično podporo. Logika je torej ravno obratna – pri licenčnem programju dobimo tehnično podporo skupaj z licenco, pri odprti kodi pa dobimo licenco skupaj s tehnično podporo. Končni učinek pa je pravzaprav isti. Primerjave z Evropo Gospod Butina v študiji tudi omenja dogajanje po Evropi in za primer jemlje München. Ta bo v 1. četrtletju letos prešel na v celoti na odprtokodno programsko rešitev, za kar so potrebovali cela tri leta. V isti sapi pa pove, da gre tam za prehod na odprtokodni operacijski sistem in pisarniško zbirko, kar je verjetno precej zahtevnejše od prehoda le na drugo pisarniško zbirko. Pove tudi, da druge administracije tudi podpirajo odprto kodo, jo preverjajo, testirajo in tudi uvajajo, a predvsem v izobraževalnih sistemih, saj naj ne bi znale oceniti vse prednosti, slabosti, stroška in tveganja prehoda, pa tudi tehnološke ekspertize in podpore. Kaj pa pri nas? Projekt prehoda na OpenOffice.org vrhovnega sodišča sicer je, a je to odločno premalo. Kaj pa izobraževanje? Pobude učiteljev iz prejšnjih let so bile ne le pozabljene, ampak se je krepko trudilo, da ne bi zaživele. Argument? NEIZPOLNJENA PRIČAKOVANJA Žal mi je, a od študije, za katero sem se toliko trudil, da bi jo dobil, sem pričakoval mnogo več. Pa ne le v slovničnem smislu, kjer sem pričakoval poznavanje sklonov, in v vsebinskem, kjer je bilo pričakovati, da avtor ve, kaj je recimo Visual Basic. To so lahko le tipkarske napake, ki pa se, če bi bila študija narejena tako, kot je treba, ne bi smele zgoditi, saj bi jo verjetno lahko pregledal kak lektor in nekdo recimo redigiral. A to se očitno ni zgodilo in zato upravičeno sumimo, da je študija nastala na hitro, morda celo po podpisu pogodbe EA, čeprav nosi datum 14. november 2005. Da nekaj ni ravno v najlepšem redu, je tudi sklicevanje na avtorsko zaščito izdelka. Podpisal jo je gospod Butina in predvidevam, da jo je izdelal v okviru svojih del in nalog, kar vsekakor ni zadosten razlog, da je avtorsko zaščitena. Če pa jo je izdelal honorarno, potem bi verjetno moral za takšno nalogo obstajati razpis. Ne, razlog za poskus neobjave je v tem, da je študija zelo pomanjkljiva. Postavlja namreč veliko vprašanj. Več, kot pa je v njej odgovorov. Spet bo nekdo rekel, da udrihamo po Microsoftu in drugih ponudnikih licenčne programske opreme. To sploh ni res. Razlog za to pisanje je v tem, da je na tako kritičnem področju, kot je informatika, nujno imeti možnost alternativ. In trenutno jih, kot je tudi v tej študiji zapisano, nimamo. No ja, imamo, le ne upamo si. Se moramo zato vdati v usodo? Po mojem mnenju ne. Če lahko dobimo alternativo vsaj na področju pisarniške zbirke, jo pozdravljam. Nikakor ne trdim, da je treba zavreči MS Office in preiti na OpenOffice.org. Trdim le, da je potrebno nepristransko in kakovostno oceniti, kaj je v določenih primerih pametneje, in to narediti. S poudarkom na narediti, ne pa na čakati na to, kar nam bodo rekli drugi in potem to ponavljati kot papige. Želim si torej le, da bi naša država imela voljo in jajca nekaj narediti. moj mikro | 3 | marec | 2006 IT - MOZAIK pogovor z Darkom Pretnarjem, direktorjem podjetja Avtenta.si Pravilna uporaba tehnologije je pomembnejša kot tehnologija sama V Sloveniji je malo podjetij, ki premorejo toliko znanja, kot ga je bilo nakopičeno v podjetju Repro MS. Spomladi leta 2003 je podjetje Repro MS postalo Avtenta.si. Po dveh letih, poleti 2005, pa so dobili drugega lastnika. Od Avtotehne jih je odkupil Telekom. O tem smo se pogovarjali z Darkom Pretnarjem, direktorjem podjetja Avtenta.si. Piše : Milan Simčič milan.simcic@jmikro.si Izstopili ste iz skupine Avtotehna. Zakaj ste se za to odločili? Ste podjetje, v katerem je nakopičeno precej znanja. Vsi bi si želeli imeti tako podjetje pod svojim okriljem. So vas pri Telekomu snubili ali vas je Avtotehna odprodala kot podjetje, ki ne proizvaja neposrednega dobička? To vprašanje je namenjeno lastnikom. Bom pa povedal svoje videnje. V poslovanju Avtotehne z Avtento.si ni bilo več pravih sinergij v razmerju distributer vs. sistemski integrator. Za Telekom Slovenije pa je to normalen proces, ki ga srečujemo pri večini naprednih telekomunikacijskih operaterjih v svetu. In normalno je, da so izbrali podjetje z nekaj znanji, ki jih v svoji razvojni strategiji potrebuje Telekom. Tako postaja Telekom moderen javni operater telekomunikacijskih storitev, svojo ponudbo bo lahko razširil na segment poslovnih uporabnikov in se bo približal njihovim potrebam in zahtevam. Katere storitve in tehnologije obvladujete sami in katere prepuščate poslovnim partnerjem kot »outsourcing«? Kdo so vaši ključni poslovni partnerji? Outsourcing bi radi poimenovali po slovensko, pa se je pojavilo kar nekaj izrazov, ki opisujejo to dejavnost. Recimo zunanje izvajanje storitev ali gostovanje. V Avtenti.si, smo se odločili za ta poslovni model iz več razlogov: za trženje storitev potrebuješ velike kritične mase znanja za veliko posebnih področij. Kupci pa niso pripravljeni plačevati veliko za to delo. Zato na splošno kakovost pada. Podjetja pa potrebujejo kakovostno storitev, zato je ta poslovni model primeren in se že kar dobro uveljavlja v tujini. V Avtenti.si trenutno obvladamo dejavnost podpore delovnim mestom (PC, delovne postaje, IP-telefonija), IT-infrastruktura (strežniška tehnika, arhiviranje in varnostno kopiranje), pripravljamo pa celovito rešitev za podporo procesom brezprekinitvenega poslovanja, to je tako imenovani BPM (Business Process Management). Naš partner je seveda Telekom Slovenije, ki za celovito rešitev omogoča najkvalitetnejše varne povezave in večkrat tudi varne prostore. Za IT-tehnologije pa se dogovarjamo z nekaterimi slovenskimi specializiranimi podjetji, s katerimi bi lahko v bodoče gradili sinergijo v znanju in na trgih tudi zunaj Slovenije. Z vašim podjetjem se pogosto pojavlja izraz slovenski trg sistemske integracije. Kaj pojmujete pod tem? Mi smo sistemski integrator poslovnih rešitev in povezujemo (tele)komunikacijski in informacijski svet za večjo poslovno učinkovitost  V načrtih imamo postavitev IT-akademije, ki bo poleg tehnoloških znanj usposabljala slušatelje tudi glede organizacije in upravljanja IT- procesov, saj menimo, da je pravilna uporaba tehnologije pomembnejša kot tehnologija sama. podjetij. Menimo, da je to poslovna in tehnološka niša na trgu, kjer smo najboljši. Jasno pa danes delujemo samo v Sloveniji, saj sistemski integrator drugače težko uspeva. Možnost uspeha zunaj regije obstaja le, če imaš lastne produkte, to je lasten razvoj z veliko (nenadomestljivo) lastno dodano vrednostjo, ali pa če imaš velikega strateškega partnerja, s katerim napadata tuje trge. Slednje skupina Telekom vsekakor je, in tukaj vidimo našo možnost nadaljnje rasti. Avtenta.si pa je v svojo strategijo zapisala zavezo o lastnem razvoju produktov, ki dopolnjujejo našo ponudbo globalnih proizvajalcev. In ta strateška odločitev že kaže uspehe, saj svoje multimedijske rešitve v povezavi z IPtelefonijo že tržimo tudi v tujini. Kolikšen segment vašega poslovanja zajema šolanje uporabnikov na različnih področjih? Microsoft, Cisco ... Se boste usmerili bolj v tržni segment ali izobraževanje? Ne vem, ali sem povsem razumel vprašanje, a bom poskusil odgovoriti. Naši strokovnjaki imajo z Microsoftovih in Ciscovih področij najvišje možne certifikate in temu seveda namenjamo veliko pozornost − ohranjanje visoke ravni znanja. Ta znanja potem tržimo na različne načine: izobraževanje drugih uporabnikov na prostem trgu, načrtovanje in projektiranje omrežij in IT-rešitev s poudarkom na Microsoftovih tehnologijah, svetovanje podjetjem za vzpostavitev ustrezne IT- in komunikacijske infrastrukture za poslovanje. Izobraževanje pa je pomemben del naše prodaje, saj od nas enostavno zahteva več znanja, ki ga lahko potem tudi na druge načine unovčimo. Seveda pa s trženjem izobraževanja pridobivamo tudi ugledu v okolju, kjer delamo. V načrtih imamo postavitev IT-akademije, ki bo poleg tehnoloških znanj usposabljala slušatelje tudi glede organizacije in upravljanja IT- procesov, saj menimo, da je pravilna uporaba tehnologije pomembnejša kot tehnologija sama. Kaj je podjetje Avtenta.si pridobilo kot član skupine Telekom? Avtenta.si je tehnološko podjetje z številnimi znanji, za katere je v razpršenem povpraševanju in ponudbi v Sloveniji težko najti dovolj posla. Treba se je specializirati. S priključitvijo skupini Telekom prihajamo do jasne opredelitve, kaj Avtenta.si je, kaj zna in kaj hoče v bodoče. Recimo, da je pomembna pridobitev tudi poslovni model outsorcinga, ki se ga včerajšnja Avtenta.si ne bi lotila. Mislim pa, da je tu treba govoriti o sinergijah, ki se sproščajo v okviru celotne skupine Telekom. Kdaj bo Telekom ponudil internetno telefonijo, VoIP, za domače uporabnike? Veliko uporabnikov Telekoma to že uporablja, in sicer v okviru ponudbe Siola, ki je »zadolžen« za rezidenčne uporabnike. Sicer pa vam bodo na to vprašanje odgovorili pri Telekomu.  31 IT - MOZAIK spletno oglaševanje prek iskalnikov Razcvet iskalnega marketinga Spletni iskalniki danes ponujajo podjetjem pestro paleto oglaševalskih možnosti, zato doživlja »iskalni marketing« v zadnjih letih pravcati razcvet tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Pri tem imajo pomembno vlogo zlasti sponzorirane povezave in optimiranje spletnih strani za čim boljšo uvrstitev v iskalnikih. Piše : Radoš Skrt rados.skrt@mojmikro.si Č e so internetni uporabniki še pred nekaj leti za iskanje informacij po spletu uporabljali spletne imenike tipa Yahoo, Matkurja ipd., pa so s pojavom kakovostnih iskalnikov, kot sta na primer Google in Najdi.si, drastično spremenili svoje iskalne navade. Iskalniki jim namreč poleg velikega prihranka časa, ki je povezano s takojšnjo vrnitvijo rezultatov poizvedb, zagotavljajo tudi veliko bolj relevantne zadetke. Kako velik vpliv imajo iskalniki na internetne uporabnike, priča tudi dejstvo, da sta najbolj priljubljeni spletni strani med Slovenci ravno Google in Najdi.si Dejstva, da so postali iskalniki izhodiščna točka za brskanje po svetovnem spletu, se zavedajo tudi oglaševalci, ki preusmerjajo v iskalnike vse več oglaševalskih sredstev. Posledica priljubljenosti iskalnikov, ki dosegajo v primerjavi z drugimi spletnimi stranmi rekordne obiske in rekordne dosege med internetnimi uporabniki, je tudi ta, da se podjetja vse bolj premišljeno in načrtno lotevajo oglaševanja v iskalnikih. V to jih na neki način silijo tudi iskalniki sami, saj jim ponujajo pestro paleto oglaševalskih možnosti. V zadnjem času se tako še posebej veliko govori o iskalnem marketingu, ki ga tvorita dve večji obliki spletnega oglaševanja: oglaševanje, vezano na ključne besede, in optimiranje spletnih strani, ki pripomore boljši uvrstitvi organskih zadetkov na iskalnikih. OGLAŠEVANJE PO KLJUČNIH BESEDAH Oglaševanje po ključnih besedah lahko razdelimo na dva dela, in sicer na oglaševanje s sponzoriranimi povezavami in na klasično 32 oglaševanje s pasicami, kjer je prikaz oglasa vezan na zakup določene ključne besede. Oglaševanje, vezano na ključne besede, velja za eno najučinkovitejših oblik spletnega oglaševanja, saj omogoča oglaševalcem, da se njihovi besedilni ali slikovni oglasi prikažejo samo takrat, ko uporabnik išče informacije na iskalnikih prek besed, ki jih je zakupil oglaševalec. Na podlagi iskanih ključnih besed se torej lahko na strani rezultatov iskanj prikaže pasica ali sponzorirana povezava, lahko pa tudi oboje hkrati. Ker je prikaz oglasne pasice ali sponzorirane povezave pri tovrstnem načinu oglaševanja v tesni povezavi z iskano vsebino, obstaja velika verjetnost, da ga bo uporabnik opazil in tudi kliknil nanj. VPLIV KLASIČNEGA OGLAŠEVANJA NA ŠTEVILO ISKALNIH POIZVEDB Pomen iskalnega marketinga se kaže tudi v podatku, da so iskalne aktivnosti takoj za prebiranjem e-pošte druga najpogostejša oblika aktivnosti med internetnimi uporabniki. Ker je velik del iskanj povezan z nakupnimi procesi, je za vsa podjetja še kako pomembna opaženost v iskalnikih. Rezultati raziskave, ki so jo leta 2004 izvedli pri iskalniku Najdi.si, so pokazali, da 74 % anketirancev poišče v internetu podrobnejše informacije o izdelkih ali storitvah; 60 % je takšnih, ki jih k iskanju podrobnejših informacij v internetu spodbudi oglas v klasičnem mediju, 58 % anketirancev razreši dilemo o nakupu z dodatnimi informacijami, ki jih dobi prek interneta, isti delež jih meni, da je internet odličen vir informacij, kadar se odločajo o nakupu, 49 % anketiran- cev pa večkrat v spletu preverja cene istih ali sorodnih izdelkov. Vsi ti izsledki še bolj potrjujejo dejstvo, da postajajo iskalniki eden izmed ključnih parametrov nakupovalnem procesu. Za vsa podjetja, ki oglašujejo v klasičnih medijih, je več kot zanimivo tudi dejstvo, da intenzivna marketinška kampanja v klasičnih medijih poveča število iskanj, povezanih z oglaševalcem, v iskalnikih. To so potrdile tudi statistike Najdi.si, ki so pokazale, da močna medijska izpostavljenost določenega izdelka, storitve ali osebe zelo poveča iskanje v iskalnikih. Lep zgled za omenjeno trditev se je zgodil lanskega avgusta, ko je Telekom sprostil trg telekomunikacij, o čemer se je veliko govorilo v vseh medijih. Ker sta se v istem času začeli tudi močni oglaševalski akciji podjetij Amis in Voljatel, so v iskalniku Najdi.si zaznali skoraj štirikrat večje število iskanj z besedo ADSL. Še zanimivejši je primer Debitela, ki je lansko pomlad izvedel večjo oglaševalsko akcijo v tisku, na radiu, na zunanjih oglasnih površinah in v internetu. V času akcije je Debitel v iskalniku Najdi.si zakupili tudi ključne besede, ki so se vezale na oglaševane telefone v akciji. Število iskanj na telefone v akciji se je v tistem obdobju povečalo kar za trikrat v primerjavi s povprečjem. Če pri Debitelu ne bi opravili omenjenega zakupa, bi si lahko naredili pravo medvedjo uslugo, saj bi se namesto povezave do njihove spletne strani na prvem mestu z rezultati iskanj prikazala Mobitel ali Simobil, ki ravno tako ponujata telefone, ki jih je takrat oglaševal Debitel. Neposredna konkurenca bi tako na preprost in brezplačen način prevzela potencialne kupce telefonov. Oba navedena moj mikro | 3 | marec | 2006 IT - MOZAIK spletno oglaševanje prek iskalnikov zgleda dokazujeta, da je prisotnost v iskalnikih nujna, če oglašujemo v drugih medijih. PRODOR ISKALNEGA MARKETINGA Iskalni marketing doživlja v zadnjih letih tako v svetu kot tudi v Sloveniji pravcati razcvet. V ZDA ima največjo rast med vsemi oblikami spletnega oglaševanja. Z več kot 40 % tržnim deležem je že močno prehitel klasične spletne oglase, spletna sponzorstva in spletno oglaševanje z naprednimi oglasi. Po podatkih IAB-a dosegajo besedilni oglasi na ključne besede več kot 80 % delež vseh vloženih sredstev v iskalni marketing. Zanimiv pa je tudi podatek o skokoviti rasti vloženih sredstev v optimiranje spletnih strani, ki je leta 2004 dosegla že 12 % delež v celotnem kolaču iskalnega marketinga. V Sloveniji naj bi iskalni marketing po nekaterih podatkih obsegal že dobro tretjino vseh naložb v spletno oglaševanje, ki v celotnem oglaševalskem kolaču po podatkih podjetja Mediana IBO zavzema 1,3 % delež. Levji delež naložb v iskalni marketing zavzemajo sponzorirane povezave, precej manjši je delež slikovnih oglasov, ki se prikazujejo na ključne besede, delež, ki ga namenjajo podjetja za SEO (optimiranje spletnih strani za čim boljšo uvrstitev pri organskih rezultatih iskanj v iskalnikih), pa je trenutno še neznaten, vendar se glede na trenutne trende temu segmentu obeta lepa rast, saj se bodo tudi domača podjetja prej ali slej začela zavedati pomembnosti svojih uvrstitev v iskalnikih. V iskalniku Najdi.si, kamor se prelije večino slovenskega spletnega oglaševalskega kolača, so sponzorirane povezave, oglaševanje na ključne besede in sponzorirane novosti v letu 2005 imele že dvotretjinski delež med oglaševalskimi prihodki. Kot zanimivost naj omenimo še to, da je Najdi.si septembra lani naštel kar 347 oglaševalcev (v istem obdobju leta 2004 so zabeležili 200 različnih oglaševalcev), ki so mediju prinesli okroglih petdeset milijonov neto prihodkov. klikov v iskalnikih zgodi na prvi strani z rezultati iskanj, zato lahko zaradi svoje »nevidnosti« izgubite ogromno potencialnih strank, ki bi lahko prek iskalnikov prišle na vašo spletno stran, to pa pomeni tudi veliko izgubo potencialnih prihodkov. Za uspeh vaše spletne strani je torej bistvenega pomena uvrstitev pri vrhu prve strani rezultatov iskanj, saj si lahko le tako zagotovite dovolj veliko opaženost in zadostno število klikov na vašo povezavo. ZAKAJ JE POMEMBNA OPAŽENOST V ISKALNIKIH? Če se vaša spletna stran ne prikaže na prvi strani rezultatov iskanj za besede, ki so ključnega pomena za vaše poslovanje, potem izgubljate ogromno. Številne raziskave kažejo, da se skoraj 80 % vseh Slika1: Prikaz sponzorirane povezave v Googlu 33 IT - MOZAIK spletno oglaševanje prek iskalnikov Visoko uvrstitev na iskalnikih si lahko zagotovite na dva načina: z optimiranjem spletne strani za čim boljšo uvrstitev v iskalnikih ali z zakupom sponzorirane povezave. Medtem ko lahko uvrstitev na podlagi optimiranosti strani zaradi vpliva številnih dejavnikov precej variira, pa si z zakupom za svoje poslovanje najpomembnejših ključnih besed zagotovite stalno mesto za ves čas trajanja oglaševalske akcije na prvi strani rezultatov iskanj, in sicer nad organskimi rezultati iskanj ali pa na desnem delu strani, kot je to pri Googlu (glej sliko 1). OGLAŠEVALCI SE VSE BOLJ ZAVEDAJO POMENA SPONZORIRANIH POVEZAV Sponzorirane povezave omogočajo oglaševalcu poleg ciljnega oglaševanja tudi stroškovno učinkovito izvedbo oglasnih akcij, saj oglaševalec ne glede na število prikazanih oglasov plača dejansko le klike na oglas. Tako so stroški oglasne akcije vezani zgolj na število uporabnikov, ki se s klikom na povezavo odzovejo na oglas, kar so pri televizijskem, radijskem, plakatnem in podobnem oglaševanju le pobožne sanje. Pri sponzoriranih povezavah gre torej za natančno ciljno oglaševanje, ki je plačano po učinku. Ker se oglasi prikazujejo tistim uporabnikom, ki iščejo informacije v povezavi z izdelki ali storitvami oglaševalca, je tudi odzivnost na sponzorirane povezave (razmerje med številom prikazov in številom klikov na sponzorirano povezav) znatno večja kot pri drugih oblikah spletnega oglaševanja. Številne raziskave kažejo, da so sponzorirane povezave za eno najučinkovitejših sredstev direktnega marketinga, saj je strošek pridobitve novega kupca znatno manjši kot pri klasičnih oblikah oglaševanja. Pri sponzoriranih povezavah gre v bistvu za besedilni oglas, ki ima isto strukturo kot običajni organski rezultati iskanj. Sponzorirana povezava je namreč sestavljena iz naslova spletne strani, njenega kratkega opisa ter povezave do oglaševalčeve spletne strani. Bistvena prednost, ki jo dobi oglaševalec z zakupom sponzorirane povezave pa je ta, da je veliko opaznejša od organskih zadetkov in da se prikaže neposredno nad njimi. Cena zakupa sponzorirane povezave temelji na ceni na klik(CNK). Medtem ko je ta v iskalniku Najdi.si fiksna in znaša 90 tolarjev, pa je pri Googlu precej spremenljiva, saj je odvisna od trenutnega zanimanja oglaševalcev za določeno besedo. Ker bomo o dejavnikih, ki vplivajo na ceno sponzorirane povezave, povedali več v nadaljevanju tega prispevka, naj na tem mestu omenimo zgolj to, da je izhodiščna cena pri Googlu znatno nižja kot pri Najdi.si, saj je začne že pri dveh tolarjih, je pa tudi res da lahko doseže tudi nekajkrat višjo ceno kot pri slovenskem konkurentu. IZBOR KLJUČNIH BESED Seveda ne smemo pozabiti, da je učinkovitost sponzorirane povezave še kako odvisna od izbora ključnih besed. Oglaševalec namreč za določen čas zakupi ključne besede, poveza- 34 DO SPONZORIRANE POVEZAVE V GOOGLU V 6 KORAKIH 1. Izdelava akcije Ustvarite akcijo in skupino oglasov ter jih ustrezno poimenujte. 2. Določitev ciljnih strank 3. Izdelava oglasa Določitvi kriterijev ciljanja sledi ustvarjanje vsebine sponzorirane povezave. Za naslov imamo na voljo 25 znakov, za opis oglasa pa dve vrstici po 35 znakov. Ker ste z razpoložljivim prostorom precej omejeni, naj bo vsaka beseda premišljeno izbrana. Naslov naj bo udaren, vsebina oglasa pa razumljiva. Priporočljivo je, da oglas poziva uporabnika k izvršitvi določenega Izberite jezik, ki ga govorijo vaše stranke, in njihovo lokacijo ter tako določite, kdo videl vaš oglas. Pri izbiri lokacije se lahko odločite za posamezne države, regije in mesta (ta izbira pri Sloveniji ni mogoča) ali pa se odločite za določitev lokacije po meri, kar pomeni, da lahko na primer določite, da se bodo vaši oglasi prikazovali ob vseh iskanjih uporabnikov, ki so na določeni razdalji od vaše izbrane lokacije (na primer, oglas se prikazuje vsem uporabnikom v radiju 300 km okoli Slovenije). Pri izbiri jezika bodite še posebej previdni, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da se zaradi napačnih nastavitev vaš oglas ne bo prikazal želenim uporabnikom. Če se namreč ciljni jezik, ki ga boste izbrali za svojo akcijo, ne bo ujemal z jezikovnimi nastavitvami uporabnika, se vaš oglas ne bo prikazal. Slika 2: Določitev geografskega ciljanja ne z njegovim poslovanjem oz. ponudbo in za katere verjame, da mu lahko na spletno stran prinesejo kar največ potencialnih strank. Če vzamemo za primer spletno trgovino s čevlji, bi se lahko odločili za zakup naslednjih ključnih besed: čevlji, škornji, sandali, obutev, copati, spletna trgovina ipd. Pri izboru ključnih besed velja opozoriti, da presplošen izbor ključnih besed prinese veliko prikazov sponzorirane povezave in zelo malo klikov, saj se prikazuje premalo natančno izbrani ciljni skupini uporabnikov. Če na primer prodajate opremo za golf, ni dobro izbrati ključne besede golf, saj se bodo vaši oglasi prikazovali tudi ljudem, ki iščejo zadeve, ki niso povezane z vašim poslom (na primer golf igrišča, tečaje za golf, tekmovanja o golfu ipd.). Namesto splošnih besed raje izberite bolj opisne in specifične izraze za svoje izdelke oz. storitve (na primer palice za golf, torbe za golf, putterji ipd.), tako da se bodo oglasi prikazovali tistim uporabnikom, ki iščejo ravno tisto, kar vi ponujate. Pri izboru ključnih besed je priporočljivo tudi to, da na seznam besed dodajte tudi množinske različice besed, sopomenke in sorodne izraze. Slovenski ponudniki sponzoriranih povezav Zakup sponzorirane povezave omogočajo naslednje slovenske spletne strani: Najdi. si, Matkurja in Slowwwenia.com. Cena zakupa je od 70 do 90 tolarjev na klik. SPONZORIRANE POVEZAVE V NEKATERIH PRILJUBLJENIH ISKALNIKIH Iskalniki imajo za sponzorirane povezave različna pravila in orodja. Oglejmo si jih nekaj. Pravila postavitve sponzorirane povezave v Najdi.si Pri postavitvi sponzorirane povezave v našem najbolj priljubljenem iskalniku je treba upoštevati nekaj pravil in omejitev: • Ključna beseda, na katero je vezana sponzorirana povezava, ne sme biti lastno ime tretje osebe (na primer, podjetje Krka ne more zakupiti iskalne poizvedbe »Lek«). • Sponzorirana povezava mora ustrezati pričakovanju uporabnika, kar drugače povedano pomeni, da se pri zakupu besede upošteva: o načelo večje priljubljenosti (na primer, Festival Lent 2001 je pomembnejši in bolj znan od agencije Lent 2001, zato slednja ne more zakupiti sponzorirane povezave na iskalno poizvedbo »Lent 2001«); o načelo pozicioniranja (na primer KD Group ne more zakupiti sponzorirane povezave pod iskalno poizvedbo »banka«; lahko pa to stori Nova Ljubljanska Banka). • Naslov sponzorirane povezave ne sme presegati 45 znakov; besedilo pod naslovom pa lahko vsebuje največ 174 znakov. • Besedilo sponzorirane povezave mora ustrezati iskalni poizvedbi in vsebini oglaševane spletne strani. moj mikro | 3 | marec | 2006 IT - MOZAIK spletno oglaševanje prek iskalnikov dejanja (na primer »Registrirajte se na brezplačne e-novice«, »Kupite odlične DVD-predvajalnike«) ali pa da mu ponuja jasne informacije (na primer »20 % popust pri nakupu fotoaparata«, »Akcijska ponudba izdelkov bele tehnike«). Če želite doseči kar najboljšo učinkovitost svojih oglasov, vam priporočamo, da ustvarite več različnih oglasov za isto akcijo in tako preverite, Slika3: Vzpostavitev sponzorirane povezave v Googlu kakšni naslovi in kakšna sporočila najbolje delujejo. Pri izdelavi oglasa moramo določiti tudi URL, ki se bo prikazal v oglasu (dolg je lahko največ 35 znakov) in ciljani URL (naslov, na katerega bodo prispeli uporabniki ob kliku na oglas, naj vodi neposredno na podstran oglaševanega izdelka ali storitve). 4. Izbira ključnih besed Določimo ključne besede, na podlagi katerih se bo izpisala sponzorirana povezava. Ključne besede naj odražajo naravo vašega posla, prodajnega programa in storitev, ki jih opravljate. Pri izbiri ključnih besed vam je lahko v pomoč tudi orodje Predlagalnik ključnih besed, ki vam na podlagi vaše vnesene besede predlaga še Slika4: Predlagalnik ključnih besed sorodne izraze, ki vam bodo morda koristili pri priklicu vaših oglasov, ali pa izraze, ki nimajo zveze z vašo dejavnostjo in jih lahko blokirate. Z določanjem načina ujemanja ključnih besed, ki bodo sprožile vaš oglas, lahko akcijo usmerite na večjo ali ožjo množico. Pri ujemanju ključnih besed poznamo štiri načine ujemanja: • Približno ujemanje. Če v svoj seznam ključnih besed vključite ključne besede ali besedne zveze, na primer digitalni fotoaparat, se bodo vaši oglasi prikazali, ko bodo uporabniki iskali digitalni in copati v kakršnemkoli vrstnem redu in po možnosti skupaj z drugimi besedami. • Ujemanje po besedni zvezi. Če vnesete svojo ključno besedo med narekovaja, na primer “digitalni fotoaparat”, se bo vaš oglas prikazal, ko bo uporabnik iskal besedno zvezo digitalni fotoaparat v tem vrstnem redu, in morda skupaj z drugimi besedami v poizvedbi. Na primer, oglas se bo prikazal pri canon digitalni fotoaparat, ne pa tudi pri fotoaparat digitalni canon. • Natančno ujemanje. Če ste vaše ključne besede dali v oglate oklepaje, na primer [digitalni fotoaparat,], se bodo vaši oglasi prikazali, ko bodo uporabniki iskali določeno frazo digitalni fotoaparat, v tem 35 IT - MOZAIK spletno oglaševanje prek iskalnikov vrstnem redu in brez drugih besed v poizvedbi. Tako se vaš oglas ne bo prikazal pri poizvedbi canon digitalni fotoaparat. • Negativno ujemanje. Če sta vaši ključni besedi digitalni fotoaparat in če pred ključno besedo vtipkate vezaj: -canon, se vaš oglas ne bo prikazal pri poizvedbi canon digitalni fotoaparat. 5. Določitev zneskov Googlov AdWords vam omogoča popoln nadzor nad stroški oglasne akcije. Poleg dnevnega zneska, ki ga nameravate nameniti za akcijo, lahko določite tudi najvišjo ceno na klik (CNK), ki ste jo pripravljeni plačati, ko uporabnik klikne na vaš oglas. Minimalna cena je v sistemu že vnaprej določena, in sicer na podlagi tržne vrednosti izbranih ključnih besed in pregleda zgodovine učinkovitosti besed iz preteklih akcij. Tako dnevno porabo kot najvišjo ceno na klik lahko kadarkoli poljubno spreminjate. Kot pomoč pri opredelitvi oglaševalskega proračuna vam lahko rabi Ocenjevalnik prometa, ki bo na podlagi vnesenih ključnih besed in vašo najvišje cene na klik izračunal povprečno uvrstitev oglasa za vsako izmed ključnih besed, predvideno dnevno število klikov, povprečno ceno na klik ter predvideno dnevno porabo. Povprečni CNK je lahko višji ali pa nižji od vašega CNKja, odvisno pač od števila drugih oglaševalcev, ki se zanimajo za isto besedo in od njihove cene. Če bo pri določeni besedi vaš CNK nižji od Ker so za prikaz sponzoriranih povezav na voljo le tri mesta, lahko določeno besedo zakupijo največ trije oglaševalci hkrati. Zato se seveda ne gre čuditi, da so nekatere najbolj iskane besede vseskozi razprodane in da so nekateri oglaševalci precej nejevoljni, saj zaradi zasedenosti nekaterih zanje najbolj ključnih besed sploh ne dobijo možnosti, da bi zakupili sponzorirano povezavo. S tega vidika se zdi Googlov sistem AdWords veliko pravičnejši, saj ima možnost zakupa sponzorirane povezave prav vsako podjetje, ki v zadostni meri odveže svoj oglaševalski mošnjiček. Tisti, ki da za določeno besedo več denarja, bo pač lahko izkoriščal prednosti, ki jih lahko prinese objava sponzorirane povezave v iskalniku. Googlov sistem AdWords V zadnjem času lahko v najbolj priljubljenem svetovnem iskalniku zasledimo vse sponzoriranih povezav v slovenskem jeziku, ker je seveda povsem razumljivo, saj sodi Google v vrh spletnih strani po dosegu, ki ga ima med slovenskimi spletnimi uporabniki. Google v primerjavi s številnimi drugimi imeniki in iskalniki ne predpisuje minimalnega proračuna vaše oglaševalske akcije niti cene, ki jo morate plačati za klik. Cena se namreč ustvarja na prostem trgu, kar pomeni, da je odvisna zgolj od povpraševanja po določeni besedi. Bolj kot je določena beseda pomembna in priljubljena, več denarja bo treba odšteti za njen zakup. Ker se slovenska podjetja pri zakupu besed bolj ali manj srečujejo le z domačo konkurenco, so 36 povprečnega, vas bo sistem opozoril, da bo ta beseda nedejavna za iskanje, ker pomeni, da ne bo priklicala prikaza sponzorirane povezave. Za njeno aktiviranje boste morali ponuditi višji CNK. Če boste po nepotrebnem postavili previsok CNK, jo bo Googlov sistem samodejno znižal do zneska, ki bo le za en cent višji od najnižje cene, ki je potrebna, da ostanete na istem položaju na strani. vitosti, na primer dvignili ceno na klik (CNK) ali izboljšali razmerje med prikazi in kliki (CTR). Do položaja nad Googlovimi rezultati iskanj pa lahko pride oglaševalec le z dovolj visoko ceno na klik. Slika 5: Ocenjevalnik prometa vam omogoča natančnejše načrtovanje akcije. 6. Pregled vaših izbir V zadnjem koraku je treba vse elemente akcije še enkrat preveriti, jih po potrebi korigirati in nato akcijo shraniti. S tem je postopek izdelave sponzorirane povezave končan.  temu primerne tudi cene zakupa znatno nižje kot za istopomenske besede v najbolj razširjenih svetovnih jezikih. Drugače kot iskalnik Najdi.si omogoča Google popolnoma samostojno ustvarjanje in upravljanje oglaševalskih akcij s sponzoriranimi povezavami. Googlov oglaševalski sistem AdWords (https://adwords.google.com), namreč omogoča postavitev besedilnih in slikovnih oglasov tako v Googlu kot v Googlovi mreži, ki vključuje iskalnike, kot so America Online, CompuServe, Netscape ter številne druge spletne strani. Uporaba oglasnega sistema je možna takoj po opravljenem postopku registracije in po plačilu 5 dolarjev prijavnine. Takoj ko imate odprt uporabniški račun, pa lahko s pomočjo čarovnika v nekaj minutah vzpostavite sponzorirano povezavo v Googlu. Položaj sponzorirane povezave na Googlu Na Googlovi strani rezultatov iskanj se sponzorirane povezave prikazujejo na dveh mestih, in sicer na skrajni desni strani ali pa nad organskimi zadetki iskanj. Položaj oglasa med sponzoriranimi povezavami temelji na njegovi prednostni stopnji, ki jo določa naslednja formula: »najnižji CNK ključne besede oziroma skupine oglasov« x »indeks kakovosti ključne besede«, ki je določen z razmerjem med prikazi in kliki ključne besede (CTR – click through rate), relevantnostjo besedila oglasa, zgodovino učinkovitosti ključne besede in drugimi dejavniki relevantnosti. Iz navedene formule lahko razberemo, da se bo položaj vašega oglasa izboljšal, če boste izboljšali dejavnike učinko- Spremljanje akcij Googlov sistem AdWords vam poleg enostavnega ustvarjanja omogoča tudi enostavno spremljanje in upravljanje oglaševalske akcije ter nadzor stroškov v realnem času. Uporabnikom sistema so ves čas na voljo tudi podrobna statistična, konverzijska in finančna poročila. Med statističnimi poročili si lahko za vsako izmed vaših ključnih besed, oglasov, skupin oglasov, akcij ter računa ogledate povprečje dejanske cene na klik (CNK), kolikokrat so bili vaši oglasi prikazani (prikazi), kolikokrat so uporabniki kliknili na vaše oglase (kliki) in kolikšna so razmerja med prikazi in kliki vaših oglasov ter ključnih besed (RPK). Finančna poročila ponujajo vpogled v obračun vaših akcij, ki vključujejo datume faktur, številke faktur, posamezne in skupne cene oglaševalskih akcij ipd. Poročanje o konverzijah, ki je novost v sistemu AdWords, omogoča, da sledite številu uporabnikov, ki so po kliku na oglas kaj kupili, se prijavili na e-novice, opravili registracijo ... Podatke o konverzijah lahko spremljate na ravni posameznih ključnih besed, kar je pomembno za poznejše optimiranje akcije in za natančnejše ocene donosnosti naložbe. PRIHODNOST ISKALNEGA MARKETINGA Pravi razcvet iskalnega marketinga kot tudi samega spletnega oglaševanja v Sloveniji lahko pričakujemo šele takrat, ko se bodo podjetja začela zavedati, da jim lahko povečani vložki v spletno oglaševanje oz. prerazporeditev sredstev v medijskem kolaču prinesejo bistveno boljše rezultate kot klasično oglaševanje. Problem, ki je prisoten že vrsto let, je namreč ta, da je pri večini podjetij opazno pomanjkanje znanja o internetu in internetnem oglaševanju nasploh. S pomočjo dobrih uvrstitev v iskalnikih lahko namreč podjetja cenovno zelo učinkovito dosegajo svojo ciljno skupino ravno v tistem trenutku, ko uporabniki iščejo prav to, kar podjetje ponuja.  moj mikro | 3 | marec | 2006 IT - MOZAIK socializacija spletnih uporabnikov Zaščita pred neželenimi uporabniki! Doslej še nismo pomislili, da bi bili lahko tudi uporabniki spletnih strani obravnavani kot »spam«, a dočakali smo tudi to ... Piše : Bojan Amon bojan.amon@mojmikro.si V turbulentnem internetnem okolju smo navajeni na številne oblike raznovrstnih zaščit – pred virusi, neželeno pošto, nadležnimi vznikajočimi okni, zlonamerno programsko opremo in podobno – nismo pa se še srečali z omejitvami, s katerimi se v ZDA spogledujejo nekateri ponudniki internetnega dostopa in storitev. Gre za zaščito na strani operaterja oziroma ponudnika, ki bi na podlagi deklariranih ustreznih programskih in strojnih zahtev uporabnikom, ki teh ne izpolnjujejo, onemogoča dostop do storitve, spletne strani ali informacijskega servisa. »BELI« IN »ČRNI« UPORABNIKI Koncept je približno tak: Na strani ponudnika je postavljen »beli« seznam (whitelist), ki vključuje navedene »dovoljene« strojne in programske konfiguracije uporabnikovega računalnika, ki mu je dostop dovoljen. Če komponente ali programske opreme posameznikovega računalnika ni na tem seznamu, je uporabniku dostop onemogočen. Preverjevalni mehanizmi (access control agents) naj bi se zaganjali v uporabnikovem računalniku. TEHNIČNA, ETIČNA IN PRAVNA VPRAŠANJA Tovrstna zaščita, ki naj bi odpravile predvsem težave zaradi zlonamerne programske opreme in računalniških virusov, pa odpira kar nekaj tehničnih, etičnih in, ne nazadnje, tudi pravnih vprašanj. Internet kot omrežje vseh omrežij v svojem ideološkem tkivu vsebuje ideal združevanja, povezovanja in odprtosti ter je (vsaj v teoriji) popolno nasprotje ekskluzivizma in vertikalne strukture dostopa do raznovrstnih podatkov. Predlagane zaščite bi torej po definiciji izločile vse uporabnike, ki bodisi niso zmožni zagnati preverjevalnega mehanizma ali pa ne ustrezajo (povsem poljubno) postavljenim kriterijem, ki so jasno v interesu ponudnika. Skrajni primer: Microsoft lahko onemogoči dostop do svoje spletne strani vsem, ki nimajo nameščenega Internet Explorerja in njihovega zaščitnega paketa. Osrednja težava je v tem, da je nemogoče postaviti uniformne in splošno sprejemljive kriterije glede tega, kakšna strojna in programska oprema je »ustrezna«. Očitno oviro pomeni tudi časovni dejavnik, saj bo te »bele sezname« izjemno težko tako ažurno dopol-  hanizmom sporočala lažne podatke. Prav zato je smiselno tudi vprašanje o veljavnosti in zanesljivosti tovrstnih preverjanj, saj odsotnost fizičnega preverjanja na kraju samem pušča veliko prostora za raznovrstne prevare. Zagovorniki predlogov za te zaščite sicer trdijo, naj bi te ključno prispevale k zviševanju kakovosti strojne in predvsem programske opreme uporabnikov. Bržkone nas zato zbode očitna ironija ob dejstvu, da vodilno podjetje na področju programske opreme, Microsoft, nasprotuje predlaganim zaščitnim in omejevalnim mehanizmom. Ostri jeziki stroke trdijo, da ravno zato, ker bi se Microsoftovi Windows in Outlook prvi znašli na seznamu nedovoljene programske opreme, saj ne slovita kot varnostno zanesljivi rešitvi.Problematika se nadaljuje, tudi če pomislimo na izkoriščevalske potenciale Koncept izločanja neželenih uporabnikov temelji na seznamu dovoljene strojne in programske konfiguracije uporabnikovega računalnika, ki jo preveri ponudnik. njevati, da bodo neprestano omogočali dostop tudi tistim z najnovejšo strojno in programsko opremo. Neizogibno je tudi vprašanje avtoritete, saj je nemogoče zagotoviti popolno legitimnost glede tega, kdo bo odločal o ustreznosti in neustreznosti posameznih elementov. Sociološko problematiko predlaganega koncepta dobro opredeljuje pojem diskriminacije, saj bodo tako nekateri posamezniki imeli bolj omejene možnosti kot drugi. Predlagane zaščite bodo najverjetneje dvignile veliko prahu med aktivisti za zaščito človekovih pravic, saj gre do neke mere v poseg v zasebnost. Mnogi uporabniki se namreč ne zavedajo, kako pomembna informacija postaja za podjetja vrsta strojne in programske opreme, ki jo uporabnik uporablja. UPORABNIKI LAHKO »VRNEJO UDAREC« Najbolj ironično od vsega pa je dejstvo, da bi se (kot je to potekalo doslej) bržkone hitro našla skupina zavzetih »inovatorjev« in razvila programsko opremo, ki bi preverjalnim me- predlaganih mehanizmov. Nekatera (predvsem) bogatejša podjetja bi lahko umetno dvigala ugled svojih izdelkov, s tem da bi s takimi in drugačnimi sredstvi prisilila nadzorne mehanizme k blokadi konkurenčnih izdelkov. Slednje sicer že malce meji na teorijo zarote, a vseeno, ni na področju nemogočega. SE NAM OBETA BOJ ZA SVOBODEN DOSTOP? Kakorkoli že, ob morebitni izvedbi predlaganih preverjevalnih mehanizmov se nam obeta (drag) boj za svoboden in vsesplošen dostop. Upajmo le, da končni rezultat ne bo nov (digitalni) razkorak med uporabniki spleta znotraj obstoječega digitalnega razkoraka, ki se že nekaj časa vztrajno širi. Najbolj črn scenarij bi bilo razslojevanje uporabnikov interneta, kar bi bilo lahko za njegov nadaljnji razvoj celo usodno. Vir : Will ISPs Quarantine You From the lnternet? http://www.itarchitect.com/shared/article/showArticle.jhtml;?articleId=175001756 37 IT - MOZAIK hekerske metode: odgovori na napade v živo Tudi hekerji so ranljivi V tem članku vam bom predstavil metode in orodja, s katerimi si boste izdelali CD (za Windows) za odgovor na morebitne hekerske napade. Piše : Tomaž Bratuša tomaz.bratusa@mojmikro.si O dgovor v živo je tehnika, s katero zbiramo spremenljive podatke, ki bi se izgubili, ko bi napadeni sistem ugasili. Velikokrat je tovrstni prijem edina izbira, saj si žrtev preprosto ne more privoščiti izključitve strežnika, od katerega je nemalokrat odvisno marsikaj. Klasična uporaba orodij za odgovor v živo zahteva dostop na ravni administratorja, pri tem pa je pomembno, da podatke, ki jih bomo pridobili, prenesemo v varno delovno postajo, kjer jih bomo kasneje analizirali. Informacije bomo v delovno postajo, kjer jih bomo analizirali, prenašali z že znanim programom Netcat (www.vulnwatch.org/netcat/). V delovni postaji za analizo bomo Netcat nastavili z ukazom: c:\> nc –l –p > .txt, s čimer bomo dosegli, da bo Netcat sprejemal in pridobljene rezultate posameznega ukaza shranjeval v besedilno datoteko, ki bo imela ime določenega izvedenega ukaza. Znak vsebuje vsak v nadaljevanju opisan ukaz, ki se uporabi v žrtvinem sistemu, zato bomo pri prenosu informacij v žrtvinem sistemu uporabili naslednji ukaz: d:\> | D:\ nc Zadnji del zgornjega ukaza (D:\ nc ) je treba vstaviti v vse ukaze, ki jih omenjam v tem članku. To je namerno, da bi s tem ohranili koncept ukazov tako, kot smo se jih naučili, brez nepotrebnega ukvarjanja s sintakso za prenos podatkov. Seveda pa se na tem mestu ne bomo ustavili, saj tovrstne postopke pozna vsak malo bolje usposobljen administrator. V članku vam bom zato predstavil tudi možnosti za povračilne ukrepe in vdor v napadalčev sistem. Heker se mora namreč ob napadu na vaš sistem popolnoma odpreti in sprejemati vse podatke, ki mu jih vaš sistem postreže. Kdo pravi, da tovrstnega položaja ne bomo izkoristili in nadebudnemu hekerju servirali virus, trojanskega konja oz. se preprosto sprehodili po njegovem sistemu, zavarovali dokaze in hekerjev sistem onesposobili. CMD.exe Zamislite si, da ste v vlogi napadalca, pri čemer želite prikriti nepooblaščen dostop do datoteke z gesli.Če v žrtvin sistem namestite prilagojeno (rootkit) različico ukazne lupine, ki bo pred administratorjem uspešno prikrivala omrežne povezave, lahko svoj napad nevidno razširite tudi na druge sisteme. Ker je moč ukazno vrstico prilagoditi, ji v žrtvinem sistemu preprosto ne moremo zaupati. V ta namen bomo iz imenika C:\windows\system32\cmd.exe prekopirali ukazno lupino na naš CD namenjen incidentnemu odgovoru. Uporaba: Po prijavi v žrtvin sistem vstavite svoj medij za odgovor na napad, izberite Start−Run ter vtipkajte naslednji ukaz: D:\cmd.exe Vsi ukazi, o katerih bo v tem članku govor, se bodo izvajali znotraj te lupine, ki ji lahko zaupamo. FPort FPort je eden prvih ukazov, ki jih običajno uporabimo v kompromitiranem strežniku. FPort je brezplačen program podjetja Foundstone, ki 38 ga lahko prevzamete na spletnem naslovu www.foundstone.com . Orodje nam prikaže trenutno odprta TCP- in UDP-vrata žrtvinega sistema. Orodje je naravnost idealno za odkrivanje zadnjih vrat, ki si jih napadalci običajno zagotovijo za lažji dostop. Uporaba: D:\>fport FPort v2.0 - TCP/IP Process to Port Mapper Copyright 2000 by Foundstone, Inc. http://www.foundstone.com Pid Process Port Proto Path 744 svchost - 135 TCP C:\WINDOWS\system32\svchost.exe 4 System - 139 TCP 4 System - 445 TCP 792 svchost - 1025 TCP C:\WINDOWS\System32\svchost.exe 1652 navapw32 - 1027 TCP C:\PROGRA$t1\NORTON$t1\navapw32.exe 1860 inetinfo - 1031 TCP C:\WINDOWS\System32\inetsrv\inetinfo.exe 1880 msmsgs - 1226 TCP C:\Program Files\Messenger\msmsgs.exe 2736 iexplore - 2162 TCP C:\Program Files\InternetExplorer\iexplore.exe 956 - 5000 TCP 1416 NC - 62875 TCP C:\InetPub\Scripts\NC.exe 1880 msmsgs - 13863 TCP C:\Program Files\Messenger\msmsgs.exe 2736 iexplore - 123 UDP C:\Program Files\InternetExplorer\iexplore.exe 744 svchost - 135 UDP C:\WINDOWS\system32\svchost.exe 1332 SecureCRT - 137 UDP C:\Program Files\SecureCRT\SecureCRT.exe 2664 SecureCRT - 138 UDP C:\Program Files\SecureCRT\SecureCRT.exe 4 System - 445 UDP 792 svchost - 500 UDP C:\WINDOWS\System32\svchost.exe 2524 SecureCRT - 1028 UDP C:\ProgramFiles\SecureCRT\SecureCRT.EXE 1860 inetinfo - 1032 UDP C:\WINDOWS\System32\inetsrv\inetinfo.exe 1880 msmsgs - 1033 UDP C:\Program Files\Messenger\msmsgs.exe 2812 wsftppro - 1035 UDP D:\tools\wsftppro.exe 956 - 1543 UDP 1652 navapw32 - 1561 UDP C:\PROGRA$t1\NORTON$t1\navapw32.exe 4 System - 1610 UDP 1880 msmsgs - 1900 UDP C:\Program Files\Messenger\msmsgs.exe 2736 iexplore - 3336 UDP C:\Program Files\InternetExplorer\iexplore.exe 2812 wsftppro - 3456 UDP D:\tools\wsftppro.exe 1880 msmsgs - 9356 UDP C:\Program Files\Messenger\msmsgs.exe Poglejte podatke, ki nam jih je vrnil FPort! Med podatki lahko opazite proces št. 1464, ki ima odprta TCP-vrata 62875 in je videti precej sumljivo, saj teče iz imenika c:\inetpub\scripts\nc.exe. Vsekakor gre za netipičen primer, ki si zasluži nadaljnjo analizo, kljub temu pa imejte v mislih dejstvo, da lahko napadalec orodje Netcat (nc.exe) preimenuje tudi v manj sumljivo obliko. Če hočete, da vam FPort prikaže rezultate po številki vrat, uporabite stikalo /p (fport /p). Če vam je lažje rezultate pregledovati po imenih aplikacij, lahko uporabite stikalo /a (fport /a). moj mikro | 3 | marec | 2006 IT - MOZAIK hekerske metode: odgovori na napade v živo Netstat Netstat prikazuje omrežne informacije in daje vpogled v trenutno stanje povezav tarčinega sistema. Gre za nepogrešljivo orodje pri odkrivanju napadalčevih zlobnih namenov, najdemo pa ga lahko v imeniku c:\windows\system32\netstat.exe. Uporaba: Uporaba orodja Netstat je povsem enostavna, saj je ukaz, s katerim prikažemo IP-naslove in vrata omrežnih povezav, naslednji: D:\> netstat –an Active Connections Proto Local Address TCP 0.0.0.0:135 TCP 0.0.0.0:1025 TCP 0.0.0.0:1029 TCP 0.0.0.0:5000 TCP 192.168.1.4:62875 TCP 192.168.1.4:62875 UDP 0.0.0.0:500 *:* UDP 0.0.0.0:1035 *:* UDP 0.0.0.0:1037 *:* UDP 0.0.0.0:1134 *:* UDP 0.0.0.0:1136 *:* Foreign Address 0.0.0.0:0 0.0.0.0:0 0.0.0.0:0 0.0.0.0:0 0.0.0.0:0 192.168.1.2:2953 State LISTENING LISTENING LISTENING LISTENING LISTENING ESTABLISHED S pomočjo zgornjih informacij lahko vidimo, da so TCP-vrata 62875 odprta, pri tem pa gremo še korak dlje, saj lahko vidimo tudi, da je IP 192.168.1.2 trenutno povezan v sistem žrtve. Napadalec je torej ravnokar v žrtvinem sistemu. Oba IP-naslova sta znotraj krajevnega omrežja, kar lahko pomeni, da je napadalec nekdo od notranjih uporabnikov omrežja ali pa je zunanji napadalec uspešno vdrl v katerega od računalnikov v krajevnem omrežju in zdaj širi napad na druge sisteme. Druga hipoteza ni preveč spodbudna! Nbtstat Nbtstat je orodje za NetBIOS, ki ga ravno tako najdemo v vseh sistemih Windows. Nbtstat.exe nam lahko priskrbi obilo informacij, vendar pa bomo v našem primeru zainteresirani predvsem za informacije glede povezav prek protokola NetBIOS (Microsoft Windows File and Print Sharing). Običajno dobimo prek Nbtstata informacije o stanju povezav NetBIOS v zadnjih 10 minutah. Uporaba: V našem primeru bomo orodje uporabili tako, da vtipkamo: D:\> nbtstat –c Stikalo –c nam omogoča prikaz vseh NetBIOS-ovih imen, ki so trenutno povezana z žrtvinim sistemom. ARP Tabela ARP (Adress Resolution Protocol) preslika fizične naslove računalnikov oz. tako imenovane MAC (Media Access Control) naslove omrežnih kartic in jih povezuje z dodeljenimi IP-naslovi. Ker v nekaterih krajevnih omrežjih ne uporabljajo stikal (switch), lahko napadalec spremeni vnose v ARP-tabeli posameznega računalnika in s tem povzroči prenekatero težavo. Najpogosteje smo tovrstnim primerom priča v krajevnih omrežjih podjetij, kjer se posamezni zaposleni maskira kot eden izmed sodelavcev. Uporaba ukaza arp nam omogoča vpogled, kateri MAC-naslov je bil v zadnjih petih minutah povezan s katerim IP-naslovom. Tovrstne povezave in sklepi pa nam običajno hitro pomagajo odkriti storilca. Orodje ARP se namesti skupaj z operacijskimi sistemi Windows NT, 2000, XP in ga najdemo v imeniku C:\windows\system32\arp.exe. Uporaba: Orodje ARP nam bo ob uporabi naslednjega ukaza vrnilo vsebino ARP-tabele: D:\> arp –a Naslednji rezultat je prinesel ukaz arp, izveden v žrtvinem sistemu: Interface: 192.168.2.2 --- 0x5 Internet Address Physical Address Type 192.168.2.1 00-30-bd-f4-7b-66 dynamic Fizični MAC-naslov za 192.168.2.1 je 00-30-bd-f4-7b-66, na podlagi česar bi v podjetju fizično izsledili računalnik in odkrili storilca. Opozorilo! Kot smo opisali v prejšnjih člankih, lahko storilec MAC-naslov omrežne kartice (in s tem tudi IP-naslov) spremeni. Tovrstne spremembe so mogoče tako v sistemih Windows kot tudi UNIX. PsList Eden izmed pomembnih korakov pri odkrivanju vdorov in storilcev je prav gotovo tudi tabela procesov. Vpogled v sumljive procese in delovanje napadalca nam ponuja orodje PsList. Vsebuje številne možnosti, ki so za naprednega administratorja sistema izjemno koristne. Podrobne opise in seznam ostalih koristnih orodij najdete na spletnem naslovu www.sysinternals.com/Utilities/PsTools.html . Uporaba: D:\> pslist Naslednja tabela prikazuje rezultate ukaza pslist, izvršenega v žrtvinem sistemu: PsList 1.26 - Process Information Lister Copyright (C) 1999-2004 Mark Russinovich Sysinternals - www.sysinternals.com Process information for TAMPON-ZONA: Name Pid Idle 0 System 4 smss 636 csrss 1180 winlogon 1364 services 1560 lsass 1588 svchost 1968 svchost 228 svchost 848 rundll32 2024 slserv 724 firefox 2956 cmd 4076 cmd 2056 cmd 3200 nc 3108 pslist 1484 Pri 0 8 11 13 13 9 9 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 13 Thd Hnd Priv 1 0 0 56 882 0 3 19 164 10 555 1836 23 445 6316 16 304 2060 19 347 3820 5 122 1376 10 346 1864 57 1264 11936 4 64 2204 3 20 288 10 212 23832 1 32 1980 1 32 2020 1 28 1948 1 40 532 2 86 768 CPU Time 0:39:17.718 0:00:04.265 0:00:00.031 0:00:03.562 0:00:01.031 0:00:02.359 0:00:00.515 0:00:00.062 0:00:00.281 0:00:01.609 0:00:00.046 0:00:00.046 0:02:36.562 0:00:00.062 0:00:00.140 0:00:00.046 0:00:00.031 0:00:00.046 Elapsed Time 0:00:00.000 0:00:00.000 0:47:26.656 0:47:19.906 0:47:16.593 0:47:13.500 0:47:13.250 0:47:09.046 0:47:07.359 0:47:06.937 0:46:47.109 0:46:32.656 0:41:52.703 0:22:46.578 0:21:18.453 0:05:47.640 0:00:27.906 0:00:00.171 Med rezultati vidimo, da je NC zagnan kot proces 3108, ker pa smo že prvotno ob uporabi orodja FPort videli celotno pot uporabljenega orodja, lahko z razlogom postanemo sumničavi. Administrator sistema prav gotovo ni postavil orodja Netcat v imenik spletnega strežnika (C:\inetpub\ scripts). Zaradi tega imamo dober razlog, da nadaljujejo preiskavo v tej smeri, po vsej verjetnosti pa bomo omenjeni proces želeli tudi odstraniti. Kill Če želimo proces 3108 zaustaviti (z uporabo orodja Netstat smo namreč videli, da se je napadalec uspešno povezal nanj), lahko to storimo z ukazom kill. Orodje Kill dobimo skupaj z Windows Resource Kitom, ki ga distribuira Microsoft. Uporaba: D:\ kill Preden uporabite Kill, vsekakor razmislite o uporabi katerega od vohljačev (sniffer), kot so tcpdump, WinDump, Ethereal ipd. Z vohljanjem prometa boste namreč dobili poglobljen vpogled v delovanje napadalca, po drugi strani pa se s tem izpostavite tudi nekaterim dodatnim tveganjem. Izbira je vaša! 39 IT - MOZAIK hekerske metode: odgovori na napade v živo D:\> ntlast –s Administrator ZRTEV ZRTEV Fri Jan 06 07:54:58am 2006 Administrator ZRTEV ZRTEV Fri Jan 06 07:54:57am 2006 Administrator ZRTEV ZRTEV Fri Jan 06 07:54:54am 2006 Administrator ZRTEV ZRTEV Fri Jan 06 07:54:53am 2006 Administrator ZRTEV ZRTEV Fri Jan 06 07:54:45am 2006 Za pregled neuspešnih prijav v sistem bomo uporabili stikalo –f: D:\> ntlast –f Administrator Admin Slika1: Slika prikazuje stanje povezav NetBIOS, kar nam omogoča orodje Nbtstat. Dir Ddir pravzaprav ni orodje, saj gre za ukaz, ki se interpretira v okviru ukazne lupine (cmd.exe). Ukaz je pomemben predvsem zaradi pridobivanja informacij, kot so: zadnji dostopi, zadnje spremembe, in kreiranje oznak timestamp iz datotek žrtvinega sistema. Uporaba: Čas in datum zadnjega dostopa pridobimo z uporabo naslednjega ukaza, ki nam bo omogočil listanje vseh imenikov v sistemu: D:\> dir /a /t:a /o:d /s c:\ Stikalo /a nam omogoča prikaz vseh datotek, tudi tistih skritih. Stikalo /t :a nam omogoča prikaz zadnjih časov dostopov do posameznih datotek, ker pa zgornji ukaz pridobiva podatke samo z diska C, boste morali za več diskov uporabiti ukaz večkrat. PsLoggedOn Ena izmed koristnih informacij je prav gotovo tudi ta, kdo je trenutno prijavljen v žrtvin sistem. Ker obstaja več različnih možnosti napadalčevega vstopa, vam priporočam uporabo orodja PsLoggedOn, ki bo zajelo tako vstope prek NetBIOS-a, spletnega strežnika ipd. PsLoggedOn najdete na spletnem naslovu www.sysinternals.com. Uporaba: D:\> psloggedon PsLoggedOn v1.31 - Logon Session Displayer Copyright (C) 1999-2003 Mark Russinovich Sysinternals - www.sysinternals.com Users logged on locally: 06/01/2006 07:54:47 ZRTEV\Administrator No one is logged on via resource shares. Zgornji rezultat prikazuje, da je edina oseba, ki se je v sistem prijavila lokalno ali oddaljeno, administrator. Vsekakor pa bodite pozorni na to, da pri vstopu napadalca v sistem skozi zadnja vrata orodje tovrstne prijave ne bo zabeležilo. NTLast Informacija o trenutno prijavljenih uporabnikih je vsekakor dobrodošla, vendar pa vam v primeru, ko storilec ni trenutno aktiven v sistemu, ne bo kaj dosti koristila. V ta namen obstaja orodje, imenovano NTLast, ki vam omogoča vpogled v pretekle prijave. Orodje najdete na spletni strani www.foundstone.com. Uporaba: Da bi lahko pregledali uspešne prijave v sistem bomo NTLAst uporabili s stikalom –s: 40 ZRTEV ZRTEV ZRTEV ZRTEV Sat Dec 31 01:58:54pm 2005 Fri Dec 30 03:00:58pm 2005 Dump Event Log (Dumpel) Edino orodje, ki se namesti skupaj z osnovnim opercijskim sistemom Windows NT, 2000, XP je Pregledovalnik dogodkov oziroma Event Viewer. Gre za orodje GUI (Graphical User Interface), zato ni potrebe za njegovo uporabo. Tovrstna orodja namreč komunicirajo z vrsto sistemskih datotek, s tem pa spreminjajo njihove čase in datume zadnje uporabe. Najboljša metoda za pridobivanje seznama sistemskih dogodkov je uporaba orodja Dump Event Log, ki teče iz ukazne lupine. Orodje dobite na spletnem naslovu www.Microsoft.com/windows2000/techinfo/reskit/ tools/existing/dumpel-o.asp. Uporaba: V Windows operacijskih sistemih NT, 2000 in XP se hranijo tri skupine sistemskih dogodkov: sistemski, aplikacijski in varnostni. Dumpel uporabimo za pridobitev sistemskih dogodkov na naslednji način: D:\ dumpel –l system Naslednji ukaz nam prikaže dogodke v povezavi z aplikacijami: D:\ dumpel –l application Slednji ukaz pa nam omogoča pregled varnostnih dogodkov: D:\ dumpel –l security Regdmp Register je prava zakladnica informacij, saj nam daje odgovore na vprašanja, kot so: • zadnja mesta, s katerih se je povezovalo na žrtvin sistem preko telneta; • zadnji uporabljeni MRU dokumenti programov; • lokacije, na katerih se začnejo izvrševati trojanski programi ob zagonu OS. Register se na sistemih hrani v obliki, iz katere ga je ob delujočem sistemu skoraj nemogoče pridobiti. Tako pravijo »forenziki«, ki so pri svojem delu omejeni na komercialna orodja. Mi bomo seveda uporabili orodje Regdmp, s katerim je misija nemogoče še kako mogoča. Orodje bo podatke iz registra pridobilo v besedilni obliki, zato bo iskanje podrobnosti mogoče z urejevalnikom besedil, kot je npr. WordPad. Uporaba: D:\> regdmp Sfind Napadalci ponavadi na datotečnih sistemih NTFS svoja orožja skrijejo z mehanizmom, imenovanim file streaming oz. pretok datotek. Kadar so podatki skriti tako, se velikosti datotek, za katerimi so podatki skriti, ne menjajo. Orodje Sfind najdete na spletni strani www.foundstone. com . Uporaba: D:\> sfind c:\ Zgornji ukaz bo poiskal vse skrite datoteke, ki jih lahko pozneje prenesete v delovno postajo za podrobnejšo analizo.  moj mikro | 3 | marec | 2006 IT - MOZAIK hekerske metode: praktičen zgled odgovora na napad v živo Ko lovec postane plen Poglejmo si praktičen zgled napada na spletni strežnik Windows 2000 Server, ki je ranljiv in dostopen iz interneta, in odgovora v živo na napad. Piše : Tomaž Bratuša tomaz.bratusa@mojmikro.si G re za tipičen spletni strežnik s statično HTML-vsebino, ki ga administrator že nekaj časa ni obiskal. Pozoren je postal šele ob naslednji prijavi v sistem, ko je opazil sumljivo e-pošto. Kot pri večini vdorov je sum takoj padel na vrata 80, do katerih je požarni zid dovoljeval promet. Seveda v takšnem primeru vaši nadrejeni ne verjamejo, da je njihov strežnik postal žrtev vdora in od vas zahtevajo dodatna dejstva in dokaze. Kopiranje celotnega diska mora biti v takšnem primeru ena vaših prvih misli, v tem primeru pa boste raje uporabili interno preiskovanje s pomočjo znanja, pridobljenega v tem članku. Zakon pride na prizorišče nekoliko pozneje! Rezultate, pridobljene z opisanimi orodji, boste prenesli v varen sistem oz. na ustrezen zunanji medij. S tem boste v napadenem sistemu pustili podatke v nedotaknjene, zato uporabite že omenjeni Netcatov ukaz: c:\> nc –l –p > .txt. Če boste za prenos podatkov uporabili omrežje, imejte v mislih tudi možnost, da bo heker napadel sistem, v katerega boste podatke prenašali. Vedno uporabite ustrezne varnostne ukrepe in dobro zavarujte sistem, kamor boste podatke prenesli. Na kompromitiranem strežniku bomo po zagonu ukazne lupine, ki ji verjamemo, izvršili naslednji Netcatov ukaz: d:\> | D:\ nc . Po končanem izvajanju ukaza v ukazni lupini pritisnite CTRL-C, kar bo omogočilo prenos podatkov prek omrežja v besedilno datoteko .txt v delovni postaji za analizo. Eden izmed prijemov, s katerimi si bomo olajšali delo, je tudi izdelava paketne (batch) datoteke odgovor. bat, ki bo omogočila samodejno izvajanje ukazov in na koncu njihovo tiskanje. Ustrezno oblikovano paketno datoteko, ki vam bo omogočila avtomatizirano pridobivanje podatkov, lahko prevzamete s spletnega naslova www.teamintell.com/batch.html . V našem primeru je IP-naslov žrtve 192.168.1.100, medtem ko je naslov delovne postaje za analizo 192.168.1.200. Da bi lahko uporabili skript, morate v žrtvinem sistemu izvesti ukaz: D:\> odgovor.bat | D:\nc 192.168.1.200 6666 Da boste lahko na delovni postaji sprejeli podatke, pa morate uporabiti: C:\>nc –l –p 6666 > odgovor.txt Na podlagi pridobljenih rezultatov, ki so vam bili predstavljeni v tem članku, lahko upravičeno sklepamo, da ima napadalec v našem sistemu pravo hekersko oporišče. Nedvomno je čas, da pokličete policijo! PROTINAPAD Za trenutek se zamislite in se postavite v vlogo hekerja. Dvignite zaslon svojega prenosnega računalnika in vtipkajte IP-naslov vaše najno- vejše žrtve. Naenkrat gredo stvari hudo narobe, saj ste pravkar vi postali žrtev. Angleži bi rekli: »And the hunters become the haunted!« Postali ste lahek plen, saj ste dokaj neprevidno stopili na sovražnikovo ozemlje, ker si pred napadom niste temeljito ogledali tarčinega sistema. Ker poprej niste pridobili dovolj informacij glede programske opreme tarče, vas tarča zdaj opazuje in spremlja vaše početje. Sistem, ki se vam je še pred minutami zdel lahek plen, vas lahko v tem trenutku okuži z virusom, črvom ali trojanskim konjem, saj so vaši napadalni programi in skripti pripravljeni sprejeti, karkoli jim tarčin sistem ponudi. Zavedajte se, da boste vsakokrat, ko boste zaplesali valček po tujem omrežju, lahko hitro postali tarča povračilnih ukrepov. Zdaj pa spet obrnimo stvari in si zamislimo, da je naše omrežje tarča napada. Vsak od napadalcev, ki se poveže na katerakoli TCP- vrata vašega sistema, se dobesedno odpre za protinapad. Kako? Ena izmed izvrstnih tehnik se imenuje izkoriščanje ranljivosti odjemalca (client-side exploit). ODJEMALCI KOT TARČE NAPADOV Odjemalci (clients) so programi, s katerimi komuniciramo s strežniki. Hekerji pogosto uporabljajo spremenjene različice standardnih odjemalcev ali pa vzpostavijo s strežniki kar neposredno povezavo. Varnost strežnika naj ne temelji na odjemalcu! Strežnik ne sme nikoli popolnoma zaupati odjemalcu. Če strežnikova varnost, temelji na varnosti odjemalca (client-side security), je to vabilo k težavam. V tem članku ne bomo pisali o tipičnih ukrepih za zagotavljanje varnosti strežnikov, temveč bo govor o zlonamernih strežnikih, ki bodo za vdor zlorabili varnostne pomanjkljivosti odjemalca. Odjemalni program je namreč pogosto edina linija obrambe med zlonamernim strežnikom, odjemalčevim datotečnim sistemom in krajevnim omrežjem. Kadar je strežnik sposoben prodreti skozi odjemalni program, lahko povzroči okužbo z virusom, črvom, trojanskim konjem, dostopa do uporabnikovega datotečnega sistema itd. Opisana ideja obrne varnostni model, ki temelji na varovanju strežnika in žrtvovanju odjemalca. Vedno bodite pozorni na to, s kakšnim strežnikom vzpostavljate komunikacijo in predvsem, katero različico odjemalca boste za to uporabili! STREŽNIK NADZIRA ODJEMALCA Na začetku »on-line« sistemov so odjemalci običajno pomenili terminal, povezan z bolj ali manj oddaljenim strežnikom. Takšni terminali so bili dolgočasni zato so uporabniki zahtevali poleg zeleno obarvanega besedila tudi večbarvnost in določeno stopnjo nadzora. Za doseganje takšnih ciljev so inženirji ustvarili »kontrolne kode«, s katerimi je lahko strežnik komuniciral z odjemalcem. Tovrstne kontrolne kode so strežni- 41 IT - MOZAIK hekerske metode: praktičen zgled odgovora na napad v živo kom omogočile povzročati dogodke na strani odjemalca, kot so različni piski, vstavljanje papirja, brisanje vsebine zaslona ipd. Kontrolne kode so bile definirane za različne vrste terminalov, kot so npr. vt100, vt200, adm5, ANSI ipd. Tovrstne specifikacije določajo način, na katerega se bo terminal odzival na določene kode, ki mu jih bo posredoval strežnik. Danes so odjemalci prisotni v spletnih brskalnikih, aplikacijah, predvajalnikih in različnih omrežnih napravah. Odjemalci so se razvili v splošnonamenska orodja, v katera je vključenih veliko različnih tehnologij, od kode C/C++ do skriptnih jezikov (Visual Basic, Perl, tcl/tk …) in Jave. Odjemalni programi postajajo vse bolj zapleteni, poleg tega pa nam je splet prinesel še HTML, SGML, AML, ActiveX, Javascript, VBScript, Flash in podobne dobrote. Vsi našteti jeziki so lahko uporabljeni na strani strežnika za nadzor odjemalcev. Danes lahko strežnik pošlje odjemalcu poseben skript, ki se bo nato v njem izvršil in s tem opravil nameravano operacijo. Današnji odjemalci vsi po vrsti vsebujejo razširitve, prek katerih je mogoče izvršiti tako imenovano mobilno kodo (mobile code). Tovrstne tehnologije dajejo hekerjem ogromno moč! Nasvet! Kot uporabniki javnih on-line sistemov se zavedajte, da obstajajo uporabniki, s katerimi si tovrstne sisteme delite. Kadarkoli obiščete katero od spletnih strani, lahko v bistvu prebirate podatke, ki jih je pred tem vnesel kdo od drugih uporabnikov sistema. Vaš odjemalni program v takšnih primerih prebira podatke neznanega vira, ki mu ne gre kar zaupati. Ste se že kdaj vprašali, zakaj je odkrivanje spletnih vojaških sistemov tako lahka naloga? Poskusite s skeniranjem katerega od ruskih ali ameriških omrežij in kmalu boste naleteli na »vojaške strani«. Za tovrstne strani se zdi, da vsebujejo tehnične informacije, vendar je njihova naloga nekaj povsem drugega. Obveščevalne službe so namreč že pred časom dojele, da so tovrstne vabe dober vir IP-naslovov in spletnih navad obiskovalcev oz. hekerjev/vohunov. Poznavanje podrobnosti, ki zanimajo vašega nasprotnika, je namreč tudi na tem področju zelo dobrodošel podatek. Ne bodite presenečeni, ko si bodo po vašem obisku tujih »vojaških« strani sledila različna skeniranja, poskusi vdorov itd. Vprašajte se raje: »Zakaj skeniranje?« Na tem mestu bi bilo namreč odjemalca (vohuna hekerja) mogoče okužiti z virusom, črvom ali trojanskim konjem že ob obisku spletne strani. S tem bi si varnostne sile močno olajšale iskanje sovražnega elementa in pridobivanje informacij s povračilnim napadom od znotraj. Tovrstno taktiko že dlje časa v podobni obliki uporablja vohunska programska oprema (spyware), ki v tarčinem sistemu največkrat povzroči določene težave, zaradi katerih žrtev opazi, da se z njenim sistemom dogaja nekaj neobičajnega. Bojmo se časov, ko podobni zlonamerni programi ne bodo imeli neželenih kontraindikacij. Takrat večina uporabnikov ne bo vedela, da je njihov sistem uporabljan še za kakšne bolj temačne namene. ZLONAMERNI SKRIPTI Celotna komunikacija med odjemalcem in strežnikom je torej zasnovana na logiki, da podatke, ki prihajajo k strežniku, pošilja uporabnik, medtem ko je uporabnikov sistem prepričan, da podatke, ki jih sprejema, dobiva s strani strežnika. Poglejmo si primer, v katerem zlonamerni uporabnik objavi sporočilo v spletnem forumu, pri čemer sporočilo vsebuje zlonamerni javascript. Administrator sistema se nato čez nekaj dni prijavi v sistem, pri čemer med ogledom kritičnega sporočila izvrši tudi zlonamerni javascript, ki pošlje podatke napadalcu (reflection problem). Najbolj znana tovrstna pomanjkljivost vključuje Hayesov modemski protokol, pri katerem odjemalec s pošiljanjem izhodnih znakov +++ath0 povzroči prekinitev internetne povezave. Tovrstno pomanjkljivost je izredno lahko zlorabiti, saj mora napadalec poslati žrtvi samo ustrezen paket ping. Ta bo nato vrnil podatke, ki so bili prej poslani (+++ath0), in s tem povzročil prekinitev povezave. Modernejši napadi, ki zlorabljajo tovrstne pomanjkljivosti, se imenujejo skriptiranje prek spletnih mest (cross site scripting − XSS). Skriptiranje prek spletnih mest (XSS) Pri skriptiranju XSS bo namesto terminala odjemalec kar spletni brskalnik, ki ima sposobnost izvrševanja kode javascripta. Napad se izve- 42 de tako, da napadalec vstavi zlonamerni javascript v podatke, ki jih prebere in izvrši drug uporabnik ranljivega strežnika. Najbolj priljubljene tarče »skriptnih otročajev« (script kiddies) so predvsem spletni forumi, medtem ko se izkušenejši napadalci lotevajo predvsem spletnih trgovin in drugih bolj dobičkonosnih tarč. V nekaterih primerih lahko napadalec zlonamerno kodo prenese tudi prek povezave, kot je: . V tem primeru je vir pridobljen iz zunanjega sistema, pri čemer je končna različica skripta izvršena v kontekstu prvotne ranljive spletne strani. To nam pove že samo ime »cross-site«, ki namiguje na to, da je zlonamerna koda pridobljena iz zunanjega vira, ki ni vreden zaupanja. ZGLEDI IZ PRAKSE Eden izmed primerov, ki ga v skupini Team Intell (www.teamintell. com) uporabljamo za ugotavljanje ranljivosti XSS na spletnih straneh, je tudi vnos naslednje kode v vnosna polja na strani spletne aplikacije: Če je spletna stran ranljiva, se bo v kontekstu ranljive spletne strani prikazalo okno v katerem bo pisalo: »Team Intell TEST.« Vse, ki vas zanima področje hekerskih metod in vdorov, vabim na katerega od seminarjev, ki jih najdete na spletnem naslovu www.teamintell.com/seminar.html. Predstavljajte, da napadalec podobno zlonamerno kodo dostavi žrtvi v obliki spletne povezave, vključene v elektronsko sporočilo. Bolj prefinjena taktika pa vključuje tudi dostavo povezave do ranljive spletne strani v naslednji obliki: klikni me!klikni mealert(`Zivjo!`). Žrtev z ogledom sporočila povzroči izvršitev kode znotraj brskalnika. V internetu lahko precej hitro pridemo v stik s podobnimi vsebinami, ki nam na zaslonu prikažejo sporočila, v katerih nas nepridipravi obveščajo, da je naš računalnik okužil spyware ipd. Nedavno tega je bila žrtev tovrstnih napadov tudi spletna stran ICQ priljubljenega servisa za neposredno sporočanje. Opisani primeri so samo kaplja v morje, saj obstaja še vrsta napadov XSS: v zaglavjih HTTP, datotekah MP3, razpredelnicah in nekaterih programih, kot so MS Word, Excell, Internet Explorer ... Prihajamo v obdobje, ko bodo tovrstne pomanjkljivosti vse bolj sposobni izkoriščati tudi internetni črvi, virusi, trojanski konji, e-poštni vohljači in orodja za napad na podatkovne zbirke Napadi na ranljive odjemalce so postali stvarnost. Če pri svojem delu uporabljate standardne odjemalce (Internet Explorer, Outlook, Office, Adobe ipd.), bi bilo skrajno priporočljivo, da se tovrstnih možnosti zavedate. Še posebej je to pomembno, če uporabljate standardne odjemalce pri varnostnem preizkušanju omrežij in spletnih aplikacij.  moj mikro | 3 | marec | 2006 ������������������������������������������������������������������� FENOMENI V SVETOVNEM MERILU ����������������������������������������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������������ ����������������������������������������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������������������������������������� ��������������������������������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������������������ ���������������������������������������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������������������ ��������������������������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������������������������ ������������������������������������������������������������������������������������������� KDO BO TOKRAT SPREJET V DRUŽBO NAJBOLJŠIH? IT - MOZAIK rešitve v slovenski informatiki: portal Centra za heterogeno procesiranje FERI v Mariboru Za celovit nastop podjetij in organizacij v spletu Podjetja in organizacije, ki želijo s svojimi portali in storitvami uporabnikom ponuditi čim kakovostnejšo spletno izkušnjo in njim prilagojene storitve, imajo v Centru za heterogeno procesiranje izkušenega partnerja na področju informacijskih portalov. Tomaž Lukman, bin, njihovo vstavljanje, spreminjanje in brisanje, prav tako pa lahko spreminja strukturo področij. Delo mu poenostavi program, ki enkrat dnevno preverja povezave in o odstopanjih od prejšnjega stanja obvešča skrbnika, neveljavne povezave pa odstrani tudi sam. Za natančnejše upravljanje je vzpostavljen hierarhični sistem, kjer ima lahko vsako področje svoje skrbnike, ki upravljajo tudi vsa podpodročja. Program v strežniku omogoča samodejno brisanje vsebin, če jim poteče datum. Izbrati je mogoče tudi možnost »spečega stanja«, ko vsebine niso več vidne obiskovalcem portala, na aktiviranje pa tomaz.lukman@mojmikro.si C enter za heterogeno procesiranje (CHP) Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) v Mariboru se ukvarja z razvojem kompleksnih aplikacij, ki se izvajajo v sistemih, sestavljenih iz računalnikov različnih proizvajalcev in uporabljajo različne operacijske sisteme, povezuje pa jih računalniško omrežje. Namen njihovega dela je predvsem učiti študente računalništva in informatike profesionalnih metod dela pri razvoju, tega pa se najlaže naučijo pri razvoju aplikacij, ki jih naročijo podjetja ali druge organizacije. Pri tem sodelujejo z različnimi informacijskimi podjetji, ki jim dajejo strojno, programsko in izobraževalno podporo. Portal, ki so ga razvili v Centru za heterogeno procesiranje ima že vrsto referenc, namenjen pa je integraciji informacij in storitev, ki jih ponujajo organizacije ali podjetja. Portalna infrastruktura pomaga ustvarjati, povezovati in upravljati informacijske vsebine, s čimer se poveča učinkovitost poslovanja, saj uporabniki večji del časa namenjenega iskanju informacij lahko porabijo za njihovo uporabo in analizo. Zaradi enostavne zasnove tudi skrbniki porabijo manj časa za pomoč uporabnikom in več za upravljanje s portalom, ki tako pridobi kakovost. S portalom je omogočen nabor integriranih storitev, ki podpirajo pretok informacij in podatkov med aplikacijami, uporabniki in procesi. Portal omogoča vrsto funkcionalnosti, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, njegove glavne prednosti pa so cenovno dostopnejša in celovita rešitev, enostavno prilagajanje in vključevanje storitev portala ter upravljanje z njimi. Komercialno dostopni izdelki ne omogočajo podobne rešitve, za kar potrebuje uporabnik več različnih izdelkov, ki jih je treba združiti, kar zahteva več časa in stroškov. Rešitev je primerna za mala, srednje velika in tudi velika podjetja, ki se želijo ustrezno predstavljati v spletu, uporabniški vmesnik pa je v celoti v slovenskem jeziku. Tipično število uporabnikov portala je 200, za uvedbo pa CHP potrebuje največ trideset dni. 44 STRUKTURA PORTALA Portal se izvaja v strežnikih Microsoft Windows 2000 Server ali Microsoft Windows Server 2003. Strežnik mora imeti nameščen Microsoft SQL Server in Microsoft Internet Information Server, overjanje uporabnikov pa lahko poteka prek lastnega avtentikacijskega sistema ali pa z imeniško storitvijo Microsoft Active Directory. Portal je zasnovan tako, da shranjuje strukture povezav in dokumente v hierarhično strukturo področij, ki se povezujejo tudi navzkrižno. Vsako področje ima lahko več tematskih sklopov, vsak tematski sklop pa več povezav. Če je portal zasnovan v več jezikih, se lahko področja, povezave in tematski sklopi razlikujejo, pojavljajo pa se tudi v različnih strukturah, znotraj ene same tudi večkrat. Ker v portal lahko integriramo tudi storitve, omogoča dva tipa področij. Prvo imenujejo navadno področje, v njem pa se izpisujejo podpodročja, tematski sklopi, povezave in dokumenti, drugo pa je področje storitev, ki zagotavlja povezavo na zunanje storitve in z njimi nadomesti izpis. Program v ozadju spremlja evidenco obiskov povezav in jih razvršča glede na relativno število klikov na povezavo v zadnjem mesecu. Skrbnik ima na voljo celotno upravljanje vse- čakajo v zbirki podatkov. Ker je portal namenjen različnim medijem (internet, infoterminali, mobilniki in dlančniki), je mogoče določiti, katere vsebine so na voljo v katerem mediju. LASTNOSTI PORTALA Ključni del portala je učinkovito upravljanje z dokumenti, ki omogoča hitro in enostavno spreminjaje ter upravljanje z vsebino portala. V zgradbo portala je mogoče vstavljati katerikoli tip večpredstavnih dokumentov; besedilne datoteke, slike ali video. Program poskrbi za pretvorbo Wordovih dokumentov v format XHTML, neobdelane slike pa samodejno pretvori v vnaprej nastavljene oblike in velikosti ter jim doda učinke. Prav tako je omogočeno sledenje različicam dokumentov, njihovim popravkom in kdo jih je spreminjal. Vsebine, predvidene za objavo, lahko čakajo na avtorizacijo, obenem pa jim je mogoče nastaviti interval vidnosti. Varovanje dokumentov je izvedeno tako, da se lahko onemogoči dostop določenim uporabnikom oziroma skupinam uporabnikov. Vsak uporabnik lahko se v sistem prijavi samo enkrat, na voljo pa so mu vsebine, za katere ima pooblastilo. Statistika dostopov beleži število dostopov do posameznih vsebin, iz katerih računalnikov so prihajali zahtevki, pa tudi iz katerih držav. moj mikro | 3 | marec | 2006 IT - MOZAIK rešitve v slovenski informatiki: portal Centra za heterogeno procesiranje FERI v Mariboru Najprej je portal omogočal samo overjanje (avtentikacijo) na podlagi uporabniškega imena in gesla, kasneje pa so jo razširili na digitalna potrdila SIGEN-CA. CHP je dinamičnost svojega portala povečal z možnostjo povezovanja hierarhične strukture na zunanje storitve. Slednje so dostopne prek vnaprej definiranega vmesnika, opisanega po standardih CORBA IDL, Microsoft COM IDL, WSDL in v XML ter protokolov IIOP, DCOM, SOAP in XML-HTTP. Uporabniku je komunikacija s portalom in storitvijo skrita, sistem jo samo spremeni, da ustreza ciljnemu uporabniškemu vmesniku v računalniku, dlančniku, mobilnem telefonu ali infoterminalu. podobne informacije, in jim jih ustrezno filtrirane tudi posreduje. Portal CHP ima tudi celovit sistem obveščanja prek elektronske pošte ali sporočil SMS, na katera se lahko uporabnik naroči ali pa so mu posredovana po potrebi. V profilu posameznika so zapisane vsebine, za katere želi prejemati obvestila, in kako jih bo prejel. REFERENCE Najodmevnejši uporabnik portala CHP je intranetni portal Nove kreditne banke Maribor, kjer so v portal vključene storitve bančnega informacijskega sistema. Bančni uslužbenci prek njega dostopajo do podatkov informacijskega sistema, se izobražujejo, ga uporabljajo kot odločitveni sistem in sistem za interno komunikacijo. Portal CHP uporablja tudi Univerza v Maribo- DOSTOP DO VSEBIN PREK RAZLIČNIH MEDIJEV Uporabniki lahko do vsebin in storitev dostopajo prek interneta, mreže infoterminalov, dlančnikov ali mobilnih telefonov. Število medijev, v katere se bodo prenašali podatki, ni omejeno, vnašati pa jih je mogoče tudi v programe iz zbirke MS Office. Razvijalci portala so  Portal, ki so ga razvili v Centru za heterogeno procesiranje, je namenjen integraciji informacij in storitev, ki jih ponujajo organizacije ali podjetja, in ima že precej odmevnih referenc. uporabili večslojno arhitekturo, ki zajema naslednje ravni: uporabniški vmesnik za različne tipe medijev, transformacijske prilagodilnike za posamezne skupine naprav in strežnik dokumentov. Slednji sprejema zahteve in jih posreduje ustreznim dobaviteljem dokumentov, ki na osnovi podatkov iz zbirke informacijskega sistema sestavijo dokument XML. Tega pa sistem pretvori v obliko, primerno mediju. POOSEBLJANJE PORTALA Uporabnikom je na voljo prilagajanje videza portala kakor tudi dostopa do informacij. Tako si lahko na primer naročajo določene periodične vsebine. Portal omoboča, da si uporabnik sam prilagodi videz vsebin, do katerih najpogosteje dostopa, lahko pa se mu te prilagajajo samodejno glede na njegove spletne navade. Sistem uporabnike razvršča v skupine, ki jih zanimajo ru, vanj pa so vključili storitve informacijskega sistema univerze. Te so na voljo prek spleta, mobilnih telefonov in univerzitetnih infoterminalov. Poleg tega pa portal uporabljajo še občine Maribor, Koper, Radovljica, Sežana in druge.  45 PODROBNEJE O... domača omrežja Računalniška omrežja so še ne tako dolgo tega veljala za domeno velikih podjetij, ki brez tega pač ne morejo. Pošte, banke in še kdo. Manjša podjetja so že kazala manj zanimanja za tovrstno povezovanje kopice računalnikov. Resnici na ljubo, ponekod še dandanašnji ne zapopadejo prednosti takšnega povezovanja. Dejstvo pa je, da je to rešitev prav poceni in s pridom mogoče uporabiti tudi v naših domovih. Piše : Zdenko Frangež zdenko.frangez@mojmikro.si N ekoč smo za povezovanje več računalnikov v omrežje potrebovali poseben računalnik, ki je poskrbel za povezavo med temi računalniki. Sedaj so takšni »računalniki« že dolgo na voljo v obliki usmerjevalnikov (router). Ti navadno zmorejo preklapljati povezave med štirimi računalniki in za nameček še nekaj brezžičnimi WiFi (802.11) napravami. In to že za dobrih ali slabih dvajset tisočakov, če gre za brezžični usmerjevalnik, in nekaj tisoč tolarji za takšnega, ki ne ponuja brezžične dostopne točke. TOREJ, ZAKAJ? Zato, ker v omrežje povezani računalniki omogočajo prav veliko. Najprej se seveda spomnimo dostopa v internet iz več računalnikov hkrati. Potem je mogoče tako povezanim računalnikom določiti trde diske ali njihove particije v skupno rabo. Bodisi določene ali vse, odvisno od tega, kaj želite početi in kaj deliti z uporabniki drugega računalnika. To je koristno že zato, ker je mogoče brez sprehoda med računalniki prenašati vse vsebine. Datoteke vseh vrst in velikosti. Pomembnim datotekam je mogoče izdelati varnostne kopije v drugem računalniku ali določiti celo omrežni trdi disk za skupno rabo. Po drugi strani pa se lahko izognemo podvajanju datotek. Otroci bi radi poslušali v računalniku isto glasbo, kot jo imate na svojem trdem disku. Ni težav, saj jo lahko poženejo kar z vašega trdega diska, če je računalnik vklopljen. Potem lahko vsi uporabljajo isti tiskalnik, optični bralnik, spletno kamero, CD- ali DVD-zapisovalnik. Prav vse naprave je mogoče deliti z drugimi. Ali pa tudi ne. Kakor se odločite. 46 OMREŽI ME NEŽNO NAČINI POVEZAVE Računalnike lahko povežete na več načinov, pač odvisno od tega, ali jih želite povezati žično ali brezžično. Pa različne kombinacije so tudi na voljo. Tako recimo najverjetneje ne boste brezžično povezali z usmerjevalnikom računalnika, ki je nameščen v neposredni bližini usmerjevalnika. Je preprosteje in ceneje povezavo izvesti z omrežnim kablom. Oddaljene računalnike, posebej prenosnike, ki so lahko enkrat v enem drugič v drugem prostoru, pa bo bolj smiselno povezati brezžično kot pa povsod za sabo vlačiti kabel. Navsezadnje tako lahko delate tudi na balkonu, terasi ali, kot si predstavlja kolega višek udobja, pod češnjo, ko ravno zorijo. Pa poglejmo nekaj primerov. stopne točke so, kot rečeno, precej cenejši, če jih še kje najdete v prodaji. Vendar nižja cena navadno ne odtehta vrtanja. Tudi nekoliko daljši kabli niso čisto zastonj. Tako je tak način povezave nekoliko vprašljiv, razen glede varnosti. Takšno omrežje je brez dvoma nekoliko varnejše kot brezžično. Brezžično omrežje Žično omrežje Kot je videti na sliki, so vsi računalniki z usmerjevalnikom povezani z omrežnimi kabli. Če pač ne želimo brezžičnega usmerjevalnika ali je dovolj udobno izvesti žično povezavo. Usmerjevalniki brez možnosti brezžične do- Popolnoma brezžično omrežje je prav tako redkost. Navadno je usmerjevalnik nameščen na mizo ali zid ob računalniški mizici z vsaj enim računalnikom. Seveda je smiselno vsaj lokalni računalnik z usmerjevalnikom povezati z omrežnim kablom. V stanovanjih je že tako. V hišah je takšno rešitev mogoče srečati pogosteje, saj je v veliko primerih razdelilna omarica s telefonskimi priključki na enem mestu v hiši, pogosto na podstrešju. V takšnem primeru je to idealno mesto za namestitev brezžičnega usmerjevalnika. Tako nameščena dostopna točka v največ primerih pokrije vso hišo, razen morda najnižjih, recimo kletnih prostorov. moj mikro | 3 | marec | 2006 PODROBNEJE O... domača omrežja Mešano omrežje Takšna pa je videti najpogostejša rešitev v zadnjem času. Lokalni računalnik je, kot sem že omenil, povezan s kablom, druge naprave pa so na dosegu brezžične dostopne točke. In še pogostejši ali bolj priporočljiv primer, kjer vsi uporabniki delijo en sam tiskalnik. Takšna rešitev tiskalniških storitev je brez dvoma sila poceni. Kupovati je treba samo eno vrsto kartuš ali tonerjev, papir pa tudi vlagamo v samo en tiskalnik. Seveda pa tiskalnik ni vedno pri roki in nekateri se bodo po svojo kopijo dokumenta morali odpraviti v sosednji prostor. Pa tak sprehod vseeno ni tako hud, kot če bi za vse potrebe nekoliko večje družine z otroki šolarji nakupili ločene, po možnosti še različne tiskalnike. Tako ali tako prej ali slej komu zmanjka barve in potem hodi tiskat pač k tistemu, kjer je tiskalnik še vedno opremljen z vsem potrebnim. Opisani primeri pa niso edini in to, kako boste povezali računalnike v omrežje je povsem odvisno od vas in tega, kje in kako so postavljeni posamezni domači ali pisarniški računalniki. PRIKLJUČITEV USMERJEVALNIKA S tem zadnje čase ni več težav. Večina usmerjevalnikov za domačo rabo je opremljena z izčrpnimi navodili, navadno pa tudi z ustrezno programsko opremo, ki namesto vas postori prav vse. Ali skoraj vse. Navadno so v paketu tudi vsi potrebni kabli. Je pa dobro pred priključitvijo prebrati navodila, saj večina naprav zahteva najprej namestitev programske opreme in šele nato po korakih priključitev usmerjevalnika. Tako vas lahko program v besedi in sliki vodi skozi vse faze prehoda na uporabo usmerjevalnika. Takšno skrb za uporabnika je treba pohvaliti, saj lahko brez vsakršnega predznanja priključite novo napravo. Operacijski sistem Windows XP pa je tudi že tako zastavljen, da omogoča povezavo več računalnikov v omrežje s pomočjo čarovnika, ki poišče naprave, jih poveže v omrežje in potem je potrebno treba še določiti, kaj gre v skupno rabo. Za žično povezane računalnike velja naslednji postopek. Izberite: START / Nadzorna plošča / Omrežje in internetne povezave / Čarovnik za namestitev omrežja. Od tukaj naprej vas lahko mirne vesti prepustim čarovniku za namestitev. Od vas bo za- hteval izbiro omrežne kartice, opozoril vas bo, če kabel še ni povezan z usmerjevalnikom ali drugim računalnikom, in podobno. Postopek ni zapleten, le skrbno sledite navodilom. Seveda je postopek treba ponoviti za vse računalnike, priključene na usmerjevalnik. določimo IP-naslove ročno. To ni tako zapleteno, kot se zdi. Nadzorna plošča-razdeljeno po kategorijah. Omrežne povezave Lahko pa izberete tudi drugo možnost, če vam je bolj všeč ali se vam zdi primernejši način. Pri vsem vam bo pomagal čarovnik in vi boste le odgovarjali na vprašanja. Popolnoma enake možnosti izbire so na voljo tudi, če je nadzorna plošča preklopljena v klasičen pogled. Edina razlika je le v pogledu. Ikone niso razdeljene po kategorijah, temveč so nanizane vse po vrsti. Treba je poiskati tisto z imenom Čarovnik za namestitev omrežja in zadeva je tako daleč kot v zgornjem primeru. Tukaj najdemo seznam vseh omrežnih povezav, če jih je več. Izberemo tisto, ki smo jo ravno priključili in uporabili čarovnika za povezavo z usmerjevalnikom. V posebnem oknu sta na voljo jezička Splošno in Podpora, kjer najdemo informacije o naši omrežni povezavi.  Seveda je treba najprej pokukati v nadzorno ploščo. Izberemo Omrežje in internetne povezave nato pa Omrežne povezave. Če je kaj narobe, bo namesto izpisanega uporabljenega IP-naslova kraljevalo obvestilo, da povezava deluje omejeno ali pa sploh ne. Na lističu Splošno na dnu najdemo gumb z imenom V omrežje povezani domači računalniki vam omogočajo marsikaj: preprosto prenašanje datotek, skupno rabo dostopa v internet, skupno rabo medijskih datotek, tiskalnika, optičnega bralnika, CD- ali DVD-zapisovalnika ... Lastnosti. Pomaknemo se na dno seznama v novem oknu, izberemo Internet Protocol (TCP/ IP) in ponovno pritisnemo gumb Lastnosti. Nadzorna plošča-klasičen pogled. Operacijski sistem Windows XP pa je včasih trmast ravno pri postavljanju računalniškega omrežja. Pogosto se zgodi, da vse deluje, dokler ne izključimo računalnika. Ob ponovnem vklopu pa operacijski sistem nekako ne najde več pravega IP-naslova. Temu se lahko izognemo, če posameznim računalnikom v omrežju Ponovno je pred nami novo okno. Navadno je označen izbirni gumb za Samodejno pridobi IP-naslov, treba pa je označiti Uporabite ta IPnaslov ter vpisati IP-naslov svojega računalnika, masko in prehod. 47 PODROBNEJE O... domača omrežja Najprej seveda preberemo v navodilih, kakšen IP-naslov ima usmerjevalnik. Navadno je ta v določenem razponu, primernem ravno za takšne povezave, in je pogosto zelo blizu naslova 192.168.0.1. Različni proizvajalci sicer določajo usmerjevalnikom različne IP-naslove, pa to sploh ni težava. Vedno lahko določite računalnikom IP-naslove kar v zaporedju, ne glede na to, kakšna so prva tri mesta IP-naslova usmerjevalnika. Bo tudi preglednejše in lažje si boste zapomnili, kam spada kateri naslov. Torej: 192.168.0.2, 192.168.0.3 ... Vsem je treba določiti kot prehod naslov usmerjevalnika, torej 192.168.0.1 in masko 255.255.255.0. Kot je videti tudi na sliki. Seveda je to treba določiti le za računalnike ki so v omrežje povezani z omrežnim kablom. Brezžične povezave so po svoje še preprostejše. Tudi za brezžično povezavo je na voljo v operacijskem sistemu Windows XP ustrezen čarovnik. Začetek je enak kot pri namestitvi žičnega omrežja: START / Nadzorna plošča / Omrežje in internetne povezave / Namestitev brezžičnega omrežja kot ste ga določili v usmerjevalniku. Naprej vas bo peljal čarovnik skozi nekaj možnosti, ki pa so dokaj razumljive in preproste. Vse to pa je navadno celo nepotrebno, saj brezžično dostopno točko nastavite v usmerjevalniku. Kot je videti na sliki, so na voljo vpisna mesta za ime omrežja, kodo WEP in še kaj. Videz te strani pa ni enak pri vseh usmerjevalniku. Dostop do nastavitev usmerjevalnika je prek IPnaslova, torej za to uporabimo MS Internet Explorer. Kot naslov je treba vpisati IP-naslov, ki ga definira proizvajalec v navodilih. Brez navodil torej ne bo šlo. Navadno pa je dovolj, če se držimo navodil za hitro vzpostavitev vseh funkcij usmerjevalnika. Vse naprave za brezžično povezovanje, ki jih uporabite pri namiznih in prenosnih računalnikih, ali pa so vanje že vdelane, imajo svoje gonilnike in program, ki vam pomaga pri povezovanju v brezžično omrežje. Navado je treba le vključiti napravo, zagnati gonilnik oziroma priložen program, potem pa vam ta prebrska vse kanale in izdela seznam dostopnih brezžičnih omrežij. Treba je le izbrati svoje. Saj ime poznate, ste ga sami določili v usmerjevalniku. Po prvi vzpostavitvi povezave pa si bo program zapomnil vaše želje in se vedno vključil v to omrežje, če bo le na voljo. Sicer vam bo ponudil katero drugo, ki je na voljo. Nič čudnega ne bo, če bo program zaznal več omrežij. Brezžične usmerjevalnike uporabljajo tudi vaši sosedje, potem so na voljo javne dostopne točke in še kaj. Zaščita brezžičnega omrežja pa je seveda še kako potrebna, če ne želite da po vašem omrežju brskajo tudi sosedje. Tudi njihove naprave bodo verjetno zaznale vaše omrežje. Izberite Moja omrežna mesta / Entire Network / Microsoft Windows Network / Workgroup. Tukaj najdete vse računalnike, priključene v omrežje. Še vedno pa nimate dostopa do vsebin. Da bi imeli tudi to, pa je treba v Raziskovalcu poiskati disk ali mapo, ki jo želite dati v skupno rabo. Postopek je več kot preprost. Mapo označite s kazalcem, kliknite desni miškin gumb in izberite Lastnosti. Odpre se okno, v katerem je več razdelkov, vas pa zanima ta trenutek le eno, in sicer Skupna raba. Na listu najdete več možnosti. DODELJEVANJE NAPRAV V SKUPNO RABO Ko so vsi vaši računalniki tako ali drugače povezani z usmerjevalnikom so že tudi povezani med seboj, prav tako pa imajo vsi uporabniki že dostop v internet. Vse tako povezane računalnike lahko vidite, s prek brskalnika. Označiti je treba možnost Daj to mapo v skupno rabo in vpisati ime omrežnega sredstva. Ime izberite tako, da bodo vsi vedeli, v katerem računalni- Povezava ne deluje več? Zažene se čarovnik, ki vas pelje skozi nekaj možnosti. Najprej zahteva ime brezžičnega omrežja, kar pač določite poljubno oziroma tako ime, kot ste ga določili v usmerjevalniku za svoje brezžično omrežje. Potem lahko izbirate med tem, ali bo operacijski sistem sam dodelil ključ (WEP) ali ga boste vpisali sami. Treba je izbrati slednjo možnost in vpisati enak ključ, 48 Nemalo uporabnikov pri prvi uporabi usmerjevalnika tarna, da se računalnik noče povezati v internet. Seveda, saj poskušajo zadevo priklicati tako kot pred namestitvijo usmerjevalnika. In ta stari način bo vedno postregel s sporočilom, da to ni mogoče. Pri uporabi usmerjevalnika pa se je treba zavedati, da se zdaj povezuje v internet usmerjevalnik in tega ni treba več početi z zagonom omrežja na klic ali kako drugače če gre za drugo vrsto povezave. Ker se usmerjevalnik poveže ob vključitvi, je treba le zagnati spletni brskalnik in že lahko brskate po spletnih straneh. moj mikro | 3 | marec | 2006 PODROBNEJE O... domača omrežja ku je. Uporabnikom pa lahko dovolite ali pa tudi ne spreminjanje datotek. Kot rečeno, sta lahko v skupni rabi mapa ali celoten trdi disk oziroma ena od njegovih particij. Če uporabljate tudi požarni zid, je treba omogočiti dostop do vašega računalnika vsem ali določenim uporabnikom v omrežju. Postopek se ponovno razlikuje od primera do primera. Če uporabljate požarni zid operacijskega sistema Windows XP, najdete na dnu lista, kjer ste določili sredstva v skupno rabo, tudi možnost ogleda nastavitev. Navadno vas nad dnom lista že čaka obvestilo, da je program samodejno spremenil nastavitve požarnega zidu, in vaše ukrepanje v tem primeru ni potrebno. Če uporabljate požarni zid drugega podjetja, pa je treba najti možnost ustvarjanja prehoda skozi požarni zid z določitvijo IP-naslova. Tam navedete, kateri računalniki s katerimi IP-naslovi lahko dostopijo do vašega diska. Brez tega bo požarni zid ljubosumno varoval vsa vaša sredstva, ki ste jih sicer namenili v skupno rabo. Seveda je treba postopek ponoviti z vsemi računalniki. Tako bodo vsa sredstva v skupni rabi tudi vedno vidna v področju Moja omrežna mesta. Na voljo pa je še dodatno olajšanje dela, in sicer tako, da boste v Raziskovalcu vedno videli diske ali mape v skupni rabi, ki so sicer v drugem računalniku. V Raziskovalcu poiščite Moja omrežna mesta / Entire Network / Microsoft Windows Network / Workgroup in tako naprej. Ko ste izbrali enega od diskov, v skupni rabi v Raziskovalcu izberite Orodja / Preslikaj omrežni pogon. Določite mu lahko zaporedno črko pogona in ime pogona. Tudi tukaj izberite ime, ki kaže na to, kje je disk. Se bo lažje orientirati med delom. Tako vedno vidite črko in ime diska, le ikona se malo razlikuje in nakazuje na to, da gre za omrežni disk. Če je računalnik, v katerem je ta disk, izključen, boste videli ime in črko diska, bo pa označen z rdečim križcem kot nedosegljiv. Vse skupaj ponovite z vsemi računalniki v omrežju in že je zadeva zaključena. V skupno rabo je mogoče, kot rečeno, dodeliti vse mogoče naprave. Če vaš novi usmerjevalnik omogoča priključitev tiskalnika, USB-trdega diska, kamere ali česa podobnega, je to mogoče storiti kar v usmerjevalniku, saj vsebuje tudi vso potrebno programsko opremo. Potem deluje usmerjevalnik tudi kot na primer tiskalniški strežnik. Ker imajo različni usmerjevalniki različne programe, je nemogoče reči, kako boste to opravili. Vse boste našli v priloženih navodilih, navadno pa je vdelan tudi čarovnik za lažjo izbiro in določanje potrebnih parametrov. Če želite iz vseh računalnikov omogočiti dostop do tiskalnika, ki je priključen v enega od računalnikov, pa morate tudi temu določiti možnost skupne rabe. Zadeva je več kot preprosta. Seveda počnete to v računalniku, v katerega je priključen tiskalnik. sti in jeziček z imenom Skupna raba. Treba je le še označiti možnost Daj tiskalnik v skupno rabo in mu dodeliti ime, ki ga bo ločilo od morebitnih drugih tiskalnikov. Na enak način lahko dodelite v skupno rabo tudi druge tiskalnike v pisarni. V tem primeru je seveda dovolj en sam tiskalnik za vse uporabnike. Mogoče pa je tako dati v skupno rabo laserski tiskalnik in barvni brizgalni tiskalnik. Tako bodo vsi uporabniki lahko tiskali črnobele ali barvne dokumente, vsakega na ustreznem tiskalniku. Določanje skupne rabe CD/DVD-zapisovalnikov, kamer ali drugih naprav, je popolnoma enako. Le ustrezno napravo izberete v Raziskovalcu ali Nadzorni plošči in določite možnost skupne rabe. Tako, zadeva je zaključena. Omenili smo kar nekaj možnosti, kako in zakaj uporabljati usmerjevalnike, kako se lotiti nastavitev in povezovanja v omrežje. Če se komu zadeva še zdi zapletena, jo mora samo še preizkusiti v praksi. Prvi poskusi bodo morda malce nerodni, pri nastavitvah drugega računalnika pa boste že zelo samozavestni. S tem nikakor ne morete uničiti kakšne naprave. Morda se boste kje zaplezali, pa ne bo delovalo v prvem poskusu. Ponovite vse opisane korake in zadeva bo prav gotovo delovala. Ostane vam le še raziskovanje novih možnosti, ki vam bodo prihranile kar nekaj sprehodov po pisarni ali vam olajšale uporabo več domačih računalnikov.  V nadzorni plošči poiščite področje Tiskalniki in druga oprema, izbirete Tiskalniki in poženite vmesnik za tiskalnik. V meniju izberite Lastno- 49 PODROBNEJE O... domača omrežja Napredne funkcije usmerjevalnikov Moderni usmerjevalniki oziroma naprave, ki jih še vedno uvrščamo v to družino, se od najosnovnejših modelov ločijo predvsem po dolgem seznamu funkcij, ki jih ponujajo. Število lokalnih omrežnih priključkov niti nima pravega pomena, pomembnejše so razširitev na brezžične uporabnike ter funkcije internetne telefonije, televizije, naprednih storitev ... Piše : Jaka Mele čarovnik. Boljši usmerjevalniki tudi v cenovno nižjem razredu že ponujajo obe funkciji. PODPORA IP-TUNELOM Glede osnovne funkcionalnosti usmerjevalnika imajo skoraj vsi modeli poleg osnovnega usmerjanja prometa med zunanjimi in notranjimi vmesniki še osnovno požarno pregrado ter zmožnost prepuščanja šifriranega prometa IP-tunelov (PPTP, IPsec). Le boljši modeli pa ponujajo zaključevanje IP-tunelov, in dražji ko je usmerjevalnik, več sočasnih tunelov podpira. IP-tunele potrebujemo, kadar želimo notranje omrežje povezati z določenim omrežjem nekje v internetu tako, da so podatki na poti skozi javno internetno omrežje šifrirani in torej zaščiteni tako pred krajo kot pred spreminjanjem. Če naš usmerjevalnik tega ne podpira strojno, mora za funkcijo skrbeti končni računalnik ali pa dodatna specializirana vmesna naprava; oboje pa je povezano z dodatno obremenitvijo, prvo s procesorskim časom, ki gre v ta namen, drugo s ceno. temu, kar pričakuje zahodni uporabnik. Med zelo redko videnimi, a osnovnimi funkcijami, boljši usmerjevalniki omogočajo neposredno nadgradnjo strojnoprogramske opreme (firmware) kar iz upravljavskega vmesnika. Novi uporabniki se bodo veliko lažje znašli, če ne bodo prepuščeni sami sebi, temveč jih bo preko najobičajnejših scenarijev rabe usmerjevalnika vodil jaka.mele@mojmikro.si P ri tem je seveda cena zelo povezana z naborom storitev, ki jih usmerjevalnik omogoča. Če ostanemo osredotočeni na opremo za domačo rabo in za manjša podjetja, potem večja imena (Cisco) že takoj odpadejo. Vendar pa kmalu vidimo, da ustaljena imena podjetij, ki proizvajajo usmerjevalnike za naš ciljni segment, ponujajo le nekaj modelov, ki se med seboj po funkcijah bolj malo razlikujejo. Med najbolj priljubljenimi izdelovalci so LinkSys, Netgear, D-Link, Buffalo … Sledi B-razred, predvsem v Aziji temelječih podjetij. Da ne bo pomote – dandanes tudi zgornji štirje proizvajajo v Aziji, a nadzor kakovosti, funkcionalnost in logika so v teh izdelkih skoraj vedno bliže OBLIKOVANJE PROMETA Tudi oblikovanja prometa (shaping) ne srečamo v vsakem usmerjevalniku. Gre za mehanizme, s katerimi lahko Proizvajalec in ime modela Asus Asus WL-500g DeLuxe WL-530g Asus WL-550 GE CANYON CN-BR1 CANYON CN-WF514 D-Link ADSL DI-624 D-Link DI-634M D-Link DI-614+AirPlus XtremeG+ Informacije Comtron, d.o.o. Comtron, d.o.o. Comtron, d.o.o. Asbis, d.o.o. Asbis, d.o.o. Avtera, d.o.o. Avtera, d.o.o. Avtera, d.o.o. Spletni naslov Cena Tehnični podatki Omrežni vmesnik WAN Omrežni vmesnik LAN Dostopna točka Wi-Fi Standard www.asus.com www.asus.com www.asus.com www.canyon-tech.com www.canyon-tech.com www.dlink.com www.dlink.com www.dlink.com 20.900 SIT 15.990 SIT 21.990 SIT 6.790 SIT 11.700 SIT 23.990 SIT 35.089 SIT 14.043 SIT 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 1x 10/100 4x 10/100 ne - 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 54 Mb/s + tehnologija Afterburner za do 35 % hitrejše prenose na prostem do 400 m, v stavbi do 100 m da 54 Mb/s 54 Mb/s + tehnologija Afterbourner za do 35 % hitrejše prenose na prostem do 800 m, posebna možnost povečevanja dosega da - 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g, 802.11b, 802.3, 802.3u do 108 Mb/s 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11b Hitrost prenosa podatkov Wi-Fi 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g, 802.11b, 802.3, 802.3u do 108 Mb/s Domet Snemljiva antena na prostem do 60 m, v stavbi do 25 m da 54 Mb/s na prostem 300 m, na prostem 400 m, ni podatka v stavbi 100 m v stavbi 100 m ni podatka da Dodatne možnosti 2 x USB-priključek (USB-disk, FTPstrežnik, USBtiskalnik ali USBkamera) - priključek za USB- tiskalnik vdelan tester omrežnih kablov Mere ni podatka ni podatka ni podatka 190,5 x 116,84 x 35 mm 50 131 x 29 x 43 mm, 27g ni podatka 22 Mb/s ni podatka da 2x notranja in 2x da zunanja MIMO - ni podatka ni podatka moj mikro | 3 | marec | 2006 PODROBNEJE O... domača omrežja RAČUNALNIK KOT USMERJEVALNIK Predvsem pred nekaj leti, ko še ni bilo samostojnih usmerjevalnikov, namenjenih domači uporabi in malim podjetjem, je bilo smiselno in zelo cenovno učinkovito usmerjevalnik ustvariti kar iz kakšnega malce starejšega osebnega računalnika, ki je ležal naokoli. Ali se danes ta rešitev še splača? Nižja cena in več manevrskega prostora Verjetno glavna razloga za odločitev, da usmerjevalnik naredimo kar iz (odsluženega) starega računalnika sta bila donedavna cena usmerjevalnikov, predvsem pa njihova omejenost. Še danes veliki večini predvsem »doma« postavljenih usmerjevalnikov botruje potreba po naprednih funkcijah, ki smo jih opisali. Vsekakor pa bi bili ob dejanskih podatkih o številu takih postavitev najverjetneje presenečeni, saj predvidevam, da take rešitve tvorijo večinski del IT-infrastrukture v manjših do srednje velikih podjetjih. Računalnik nam de facto ponuja veliko več svobode in manevrskega prostora kot katerakoli namenska naprava, ali bomo to izkoristili in predvsem kako, pa je odvisno od nas samih. Oprema in funkcije Odvisno od naših želja in potreb dodamo v računalnik ustrezno število omrežnih kartic in morda celo brezžično omrežno PCI-kartico, s katero priklopimo druge brezžične odjemalce. V računalnik vdelani disk poleg operacijskega sistema ponavadi ponuja dovolj prostora tudi za omrežni disk; seveda pa odvisno od procesne moči lahko tak računalnik opravlja še druge funkcije. Usmerjevalnik se lahko zaradi presežka diskovnega prostora in procesne moči poleg prevajanja naslovov (NAT/PAT) uporablja še za strežnike elektronske pošte, spletnih strani, FTP… Poleg tega je moč z dodatnimi programi vzpostavljati in zaključevati šifrirane IPtunele navideznih zasebnih omrežij ter segmentirati krajevno omrežje v navidezna krajevna omrežja. Tudi priklop dodatnih diskov, tiskalnikov (USB) in druge krame, do katere si želimo dostop prek brezžičnega omrežja tudi iz prenosnika, je možen. Tudi če ne potrebujemo dodatnih funkcij, pa že osnovna postavitev operacijskega sistema GNU/Linux ali BSD za namen usmerjevalnika omogoča vzpostavitev napredne požarne pregrade, katere prednost je velika prilagodljivost in predvsem zmožnost pregledovanja velike količine prometa v stvarnem času. Rešitev lahko z malce domišljije in programerske žilice ali nekajurnega brskanja po Googlu spremenimo tudi v strežnik za izdelavo varnostnih kopij celotnega krajevnega omrežja, imamo na njem napredni požarni zid z zaznavanjem vdorov… Omejeni smo le s procesno močjo (in, ne boste verjeli, s pomnilnikom, ki ima ključno vlogo) ter našo voljo. Programske rešitve Dejstvo je, da je na programski strani za izvedbo takega projekta na voljo več rešitev. Od samostojnih projektov, kot je minimalistični Freesco (www.fresco.org), ki za delovanje potrebujejo skromno osnovo, ponujajo pa praktično vse, do namestitev odprtokodnih operacijskih sistemov, temelječih na Unixu. Zanje je na voljo ogromno večinoma proste programske opreme in razširitev ter rešitev, s katerimi pokrijemo skoraj vsako potrebo in željo. V sistemu GNU/Linux poleg osnovne namestitve in konfiguracije omrežnih kartic za osnovno delovanje usmerjevalnika ni treba posegati po dodatnih programih. Omrežni sloj je v novih jedrih 2.6 napisan tako, da ga lahko z uporabo aplikacije iptables poljubno nastavimo in blokiramo želeni promet ali pa samo prepovemo njegovo posredovanje v LAN. Tudi vse dodatne strežniške storitve so vključene v sistem, za napredne funkcije IP-tunelov pa je ena boljših aplikacij OpenVPN, ki ima odjemalce tudi za vse operacijske sisteme. Izbira distribucije nima velikega vpliva na končni sistem, čeprav je res, da za razširjanje funkcionalnosti s tretjimi aplikacijami pomaga, če imamo distribucijo, ki ni najbolj eksotična. Večina razširitev je na voljo v obliki z izvorno kodo. D-Link DI-714P+ Level One Level One Level One Level One ADSL WBR-3400 ADSL WBR-3403 ADSL WBR-3405 FBR-1417TX TX Print server TX Avtera, d.o.o. Avtera, d.o.o. Avtera, d.o.o. www.dlink.com Digital Data Digital Data Digital Data Digital Data Digital Data Avtera, d.o.o. Communications d.o.o Communications d.o.o Communications d.o.o Communications d.o.o Communications d.o.o www.levelone.si www.levelone.si www.levelone.si www.levelone.si www.levelone.si www.linksys.com www.linksys.com www.linksys.com 25.920 SIT 22.237 SIT 33.130 SIT 21.240 SIT 15.990 SIT 8.988 SIT 21.450 SIT 27.600 SIT 37.868 SIT 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11b 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g/b 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g/b 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g/b 1x 10/100 4x 10/100 Ne - 1x 10/100 4x 10/100 ne - 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g/b 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g/b 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g/b 22 Mb/s 54 Mb/s 54 Mb/s 108 Mb/s - - 54 Mb/s 54 Mb/s 54 Mb/s ni podatka ni podatka na prostem 150 m, na prostem 300 m, v stavbi 50 m v stavbi 100 m - ni podatka ni podatka ni podatka da ni podatka ni podatka - - ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka Level One FBR-1418TX Linksys WRT54GL Linksys WRT54GS Linksys WRT54GX vzporedni priključek za tiskalnik vzporedni priključek za tiskalnik 1x vzporedni in 1x USB-priključek za tiskalnik - - do 35 % pospešitev MIMO (prenos po prenosov dveh kanalih hkrati), povečan domet 233 x 35 x 165 mm ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka 243 x 284 x 66 mm, 900 g ni podatka ni podatka 284 x 241 x 88 mm, 1360 g 51 PODROBNEJE O... domača omrežja KAKO SOSEDA BREZŽIČNO POVEZATI V SVOJ ŠIROKOPASOVNI DOSTOP Verjetno vsakdo, ki plačuje mesečno naročnino za širokopasovni dostop do interneta, pomisli, kako bi svojo širokopasovno linijo − ki jo roko na srce, večine časa ne izrablja v celoti – delil z bližnjimi sosedi in morda tako pokril del svojih stroškov. Ponavadi je najenostavnejša rešitev, vleka kablov, prevelika prepreka, in treba je poseči po brezžični rešitvi. Reklame in stvarnost Najenostavnejša rešitev je nakup namenskega usmerjevalnika z vdelano brezžično dostopno točko. V idealnih razmerah bo od priklopnega mesta širokopasovnega priključka, kjer namestimo usmerjevalnik, do odjemalca, ki je lahko naš prenosni računalnik ali sosedov računalnik, prišlo dovolj brezžičnega signala, da bo taka povezava vzpostavljena in nato vzdrževana z normalnimi prenosnimi hitrostmi. Žal izven reklam za omrežno opremo v resničnem svetu v večini primerov ni tako, saj največkrat razdalja presega 100 metrov, pa še ovire (stene, drevesa) so vmes, vse to pa drastično vpliva na prodiranje brezžičnega signala, ki že tako uporablja za nosilno frekvenco 2,4 GHz frekvenčni prostor, v katerem delujejo brezžični telefoni, mikrovalovne pečice in druga elektronska krama. Vse to smeti frekvenco in pomeni še dodatno otežitev vzpostavitve kvalitetne omrežne povezave. Če imamo signal na meji zadovoljivega sprejema, lahko poskusimo z menjavo kanala. Na opremi pod specifikacijo 802.11b/g in torej frekvenčnem pasu 2,4 GHz so kanali tako skupaj, da so zaradi prekrivanja povsem ločeni le trije: 1, 6 in 11; medtem ko uporaba omrežne opreme 802.11a na frekvenci 5 GHz ponuja kar 12 v celoti se neprekrivajočih kanalov in tako ponuja več možnosti. Žal pa je slednja oprema v EU-ju redka, saj je frekvenčni prostor 5 GHz EU v ta namen sprostil šele sredi 2002. V vsakem primeru velja, da je brezžični opremi, kupljeni v EU-ju, oddajna moč omejena na 100 mW. Tudi to utegne biti eden od razlogov, da signal ne pride do cilja z želeno močjo. Velja pa povedati, da obstaja kar nekaj rešitev, kot recimo na sosednjih straneh predstavljeni ojačevalnik brezžičnega signala, s katerim lahko to omejitev delno premagamo (čeprav to ni priporočljivo). Veliko pomaga tudi napredni antenski sistem MIMO, ki inteligentno sestavlja in oddaja signal prek več anten. Priporočljivo je ob izbiri brezžične opreme pozornost nameniti tudi možnosti zamenjave originalnih zunanjih anten z močnejšimi (ali specializiranimi usmerjenimi). Težave z »agresivnim« sosedom Če za tako delitev širokopasovnega dostopa uporabimo preprost brezžični usmerjevalnik, pa velja opozoriti na vrsto odprtih vprašanj oziroma potencialnih težav, ki jo ta rešitev prinaša. Odjemalce brezžičnega omrežja običajni usmerjevalniki obravnavajo enako kot lokalne omrežne priključke, kar pomeni, da lahko nepazljivi brezžični »sosed« nekontrolirano posega tudi v našo omrežno rabo, uporablja diske, tiskalnik … Druga težava je nezmožnost spremljanja in nadziranja pasovne širine, ki ga takim uporabnikom dajemo na voljo. Teoretično lahko »agresivni« uporabniki z neprestanimi prenosi datotek zasedejo naš širokopasovni dostop v internet do te mere, da naši strani na hitrost občutljive storitve delujejo problematično (IP-telefonija, transakcijski programi). Rešitev teh težav je nakup ali izgradnja naprednega usmerjevalnika, kjer lahko promet tudi oblikujemo in posameznim uporabnikom omejimo trenutno največjo hitrost ali mesečno kvoto prenesenega prometa (traffic shaping). Kaj, če je signal prešibak? S posebno težavo pa se srečamo, če je signal brezžičnega oddajnika prešibak oziroma je do odjemalca prevelika razdalja ali pa je na njej preveč ovir, da bi se zveza sploh vzpostavila. V takem primeru je treba dodati vmesno brezžično dostopno točko, ki deluje kot podaljšek omrežja, kar v svetu brezžičnih omrežij pomeni kratica WDS (Wireless Distribution System). Čeprav gre do neke mere za standardizirano rešitev, pa je priporočljiva uporaba brezžične opreme istega proizvajalca. Proizvajalec in ime modela Linksys WRT54GX-EU Linksys WRT54GC TP-Link TLWR642G NetGear WGT624 komplet NetGear WGR614 + WGB111 NetGear WGR614 NetGear ProSafe Print server FR114P NetGear ProSafe FWG114P USB Informacije Avtera, d.o.o. Avtera, d.o.o. mimovrste Domex, d.o.o. Domex, d.o.o. Domex, d.o.o. Domex, d.o.o. Domex, d.o.o. Spletni naslov Cena Tehnični podatki Omrežni vmesnik WAN Omrežni vmesnik LAN Dostopna točka Wi-Fi Standard www.linksys.com www.linksys.com www.tp-link.com www.netgear.com www.netgear.com www.netgear.com www.netgear.com www.netgear.com 39.174 SIT 16.915 SIT 16.157 SIT 24.182 SIT 24.856 SIT 17.172 SIT 22.572 SIT 39.367 SIT 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g/b 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g/b 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g Hitrost prenosa podatkov Wi-Fi 54 Mb/s 54 Mb/s 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g, 802.11b, 802.3, 802.3u 108 Mb/s 108 Mb/s 54 Mb/s 54 Mb/s 54 Mb/s 54 Mb/s Domet ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka Snemljiva antena ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka da da Dodatne možnosti MIMO (prenos po dveh kanalih hkrati), povečan domet, samodejna prepoznava kabla povečan domet povečan domet dodan Wi-Fi USBključ - vzporedni priključek USB-priključek za za tiskalnik tiskalnik, RS 232, 2 sočasna VPN-tunela Mere 284 x 241 x 88 mm, ni podatka 1360 g 186 x 146 x 44 mm ni podatka ni podatka 175.3 x 27.94 x 119.4 mm, 300 g 33 × 187,5 × 12,4 mm, 820 g 52 32 x 188 x 124 mm, 640 g moj mikro | 3 | marec | 2006 PODROBNEJE O... domača omrežja vplivamo na različne tipe IP-prometa, ki potekajo prek usmerjevalnika. Če želimo vplivati na kakovost storitve, lahko promet, ki je posledica internetne telefonije, recimo Skype, spustimo skozi linijo prednostno in s tem preprečimo zatikanje ali slabo delovanje telefonije. Ves drug promet, kot so recimo podatkovni prenosi, pa tako zavzema vso preostalo pasovno širino, ki ostane. Tako bo govorna telefonija potekala brez zatikanja (saj se tu vsaka sekunda zakasnitve ali preskakovanje pozna), podatkovni prenos datoteke pa se bo v najslabšem primeru končal nekaj sekund pozneje, česar ne bomo niti opazili. napredno varovanje z opisovanjem prometa, ki ga želimo preprečiti ali dovoliti. Promet opisujemo s protokolom in dvema IP-naslovoma (kjer lahko IP-naslov opisuje posamezno lokacijo, skupino računalnikov ali pa zajema kar ves promet). Take rešitve omogočajo tudi sledenje IP-prometu – kar pomeni, da usmerjevalnik razume, kakšen promet gre prek njega in kateri aplikaciji pripada. Skupaj s seznamom vnaprej definiranih besed ali pa z naročnino na katero izmed spletnih zbirk, lahko usmerjevalnik tudi prepove oz. zapre ves promet, ki je usmerjen na določene spletne strani, ali vsebuje specifično vsebino (pornografija ali spletne igralnice), kar pride izredno prav za varovanje otrok, ali pa v podjetjih za preprečevanje zapravljanja delovnega časa za zasebna opravila … PREPOZNAVANJE NAPADA Prepoznavanje napada (Intrusion Detection System − IDS) je funkcija, ki je bila do nedavno rezervirana za usmerjevalnike in specializirane naprave najvišjega cenovnega razreda. Taka naprava spremlja ves promet, in če prepozna zaporedje bitov, ki ustreza znanemu napadu, opisanemu v zbirki, ali pa gre za sumljivo zaporedje, ki ne ustreza normalnemu prometu, takoj prekine povezavo. BESEDILNI TERMINALSKI VMESNIK Besedilni terminalski vmesnik je sicer stvar preteklosti, a prenekateri usmerjevalnik omogoča neposredno konfiguracijo z ukazi v besedilnem načinu, do katerega pridemo s povezavo na zaporedni vmesnik ali preko aplikacije telnet. PODPORA E-POŠTI IN STORITVAM P2P FILTRIRANJE PROMETA Še redkejši usmerjevalniki omogočajo filtriranje prometa, kar je pravzaprav funkcija razširjenega požarnega zidu. Ponekod je omogočeno NetGear WPN824 NetGear DG834GTB NetGear RP614 Belkin Pre-N Belkin HighSpeed Belkin F5D7230 Domex, d.o.o. Domex, d.o.o. Domex, d.o.o. www.netgear.com www.netgear.com www.netgear.com Anni, d.o.o., Alterna Intertrade www.belkin.com Anni, d.o.o., Alterna Intertrade www.belkin.com Anni, d.o.o., Alterna Intertrade www.belkin.com 34.452 SIT 35.983 SIT 9.990 SIT 36.990 SIT 14.988 SIT 18.270 SIT 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g 1x 10/100 4x 10/100 ne - 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11b/g/n 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g, 802.3 in 802.3u 1x 10/100 4x 10/100 da IEEE 802.11g/b 108 Mb/s 108 Mb/s - 108 Mb/s 125Mb/s 54 Mb/s ni podatka ni podatka - ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka - ni podatka ni podatka ne MIMO (prenos podatkov po dveh kanalih hkrati), 7 integriranih anten samodejno prepoznavanje kablov - dodatna kartica Wi-Fi PCMCIA - - ni podatka ni podatka 223 x 153 x 31 mm, 175,3 x 27,9 x 119,4 28 x 175 x 118 mm, ni podatka 500g mm, 300 g 300g Zelo zanimiva je tudi pred kratkim prvič videna funkcija usmerjevalnika, ki vsebuje tudi strežnik za elektronsko pošto in nekatere storitve, kot je recimo prenašanje datotek prek omrežij P2P. To bi namreč marsikateremu uporabniku omogočilo, da svoj glavni računalnik, ki je sicer vklopljen zaradi prenašanja datotek iz omrežij P2P (Bit Torrent, E-Mule), ponoči brez skrbi ugasi. USB-STREŽNIK Popolnoma trivialna je tudi funkcija USBstrežnika, ki omogoča, da v usmerjevalnik priključimo tiskalnik in ga delimo med računalnike v našem omrežju, ali pa zunanji USB disk ki ga uporabljamo kot omrežno shrambo podatkov. BREZŽIČNA DOSTOPNA TOČKA Za domačo uporabo pa je verjetno najuporabnejši usmerjevalnik z vdelano brezžično dostopno točko, ki v lokalno stran omrežja poveže tudi oddaljen prenosnik ali dlančnik in druge brezžične naprave, ki so del digitalnega doma. Pri teh funkcijah boljši sistemi prinašajo napredni antenski sistem MIMO, višje dostopne hitrosti (802.11n) ter 802.11i – zaščito vstopa in šifriranje podatkov po specifikaciji WPA2 (edina, ki danes še nima znanega načina vdora). Cene za ponujeno nihajo, redki pa so usmerjevalniki, ki bi združevali vse naštete funkcije. Kot povsod drugod se je treba odločiti, kaj resnično potrebujemo in kaj nam je pomembno, drugo pa morda žrtvovati, najverjetneje predvsem na račun cene.  53 POD LUPO Ureja: JAKA MELE | jaka.mele@mojmikro.si novi procesorji za prenosnike Vojne in bitke … so se zmeraj bile zaradi prostora, kajne? Tudi v računalništvu ni nič drugače, saj poka na kar nekaj frontah. Proizvajalci trdih diskov obračunavajo med seboj in v tem danes rekordno rastočem poslu predstavljajo nove tehnologije, kot je perpendikularno snemanje, medtem pa se giganti dajejo s podporo standardoma HD-DVD oz. Blu-ray. Tik za mejami vidnega pa svoje če te zbirajo prvi hologramski pogoni, ki bodo udarili še letos … In kje bi bili brez vojn in spopadov? Hočeš nočeš s seboj prinašajo razvoj in napredek, predvsem ko enkrat obračunajo z nasprotnikom. Seagate, ki je decembra lani kupil in pripojil Maxtor, tako prevzema večinski delež, premierno pa je predstavil tudi novo perpendikularno tehnologijo snemanja, katere prvi izdelek, 160 GB miniaturni disk za prenosnike, smo preizkusili prav v tej številki. Pri doslej uporabljeni longitudinalni tehnologiji so proizvajalci naleteli na težavo s povečevanjem gostote zapisa, saj so pregosto postavljeni biti zaradi fizičnih lastnosti magnetizma vplivali drug na drugega in tako zgubljali originalno stanje in s tem podatke. Perpendikularna tehnologija, o kateri smo že pisali v septembrski številki, omogoča desetkrat gostejšo porazdelitev bitov, saj zapisovanje in s tem polariteta bitov nista več vertikalna, pač pa navpična (od tod izraz). Teoretično tehnologija omogoča desetkrat višje gostote, kot je to možno danes (torej to pomeni brez siceršnjega napredka okoli 5 TB diske). Na optični fronti velike korporacije še vedno podpirajo enega izmed prihajajočih formatov modrega laserja, medtem pa sta v zadnjem mesecu tehnološki vodji, NEC in Samsung že predstavila delujoči zapisovalni enoti HD-DVD in Blu-ray, ki naj bi jih v trgovinah ugledali aprila. Velika ovira ostaja nedorečena zaščita DRM za diske Blu-ray, zaradi česar formata noče podpreti Microsoft. Hkrati pa obljube podjetij, ki razvijajo hologramsko zapisovanje, da bodo še letos dosegli 200 GB, še vedno držijo. Vsak mesec na dan pronica kakšna podrobnost več, in vse kaže, da bo kmalu vse pripravljeno za množično proizvodnjo, kar je glavna težava novincev. Očitno se bo torej med vročim poletjem zgodila hladna vojna! 54 Dvojno srce prenosnikov? Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si Namen prenosnih računalnikov je iz meseca v mesec manj jasno opredeljen. Nekateri v njih vidijo napredne dlančnike, ki so sicer nerodno veliki za prenašanje v srajčnem žepu, a v njih ni omejitev glede zmogljivosti in programov; drugi jih uporabljajo na svojih pisalnih mizah namesto namiznih računalnikov. Tudi pri nas pa so se pojavili prvi modeli z dvojedrnim procesorjem, in dilema, kaj izbrati, je večja kot kdaj prej. V nekdaj enotnem razredu prenosnih računalnikov, ki se je jasno ločil od dlančnikov na eni in ter namiznih in strežniških rešitev na drugi strani, dandanes široka ponudba vse bolj briše meje in se vztrajno prepleta z nekdaj ločenima kategorijama. Intel je pred letom dni prenovil svojo mobilno platformo Centrino, osnovo Sonoma pa nadomestil s strojno povsem nadgrajeno Napo. Ta je prinesla napredek iz namiznega segmenta tudi v mobilni svet (PCI Express, dvokanalni pomnilniški krmilnik DDR2, Serial ATA ...). Za to generacijo je bilo značilno povečanje zmogljivosti prenosnikov, hkrati pa se je čas avtonomije ohranil na dobrih dveh urah. NAPA Z OSVEŽENO DRUŽINO PROCESORJEV Platforma Napa pa z manjšimi popravki ostaja aktualna tudi letos, ko je Intel zanjo predstavil tudi osveženo družino procesorjev. Nekdanji Pentium M in nato osveženi Dothan sta začrtala smer, ki jo je Intel uradno obelodanil na jesenskem Intel Development Forumu. Več zmogljivosti z nižjo energijsko porabo! Premik proizvodnega procesa na 65 nanometrov je pripeljal tretjo generacijo mobilnega procesorja, imenovanega Yonah. Ta že ponuja dovolj prostora za izvedbo dvojedrnih procesorjev. Velikost najmočnejšega procesorja je 90 mm2, sestavlja pa ga 151 milijonov tranzistorjev. Na procesorju je tudi 2 MB hitrega predpomnilnika L2. PRVI PRENOSNIKI Z INTELOVIM DVOJEDRNIM PROCESORJEM Tako smo pretekli mesec na trgu že ugledali prvi prenosnik z Intelovim sicer nič več novim dvojedrnim procesorjem (na namiznem trgu smo prvi dvojedrni Pentium 8xx preizkusili že pred več kot štirimi meseci, različico Pentium 9xx, proizvedeno v 65 nm, pa dva meseca pozneje), ki zdaj v malce okrnjeni in frekvenčno počasnejši različici napoveduje novo in slavno obdobje v prenosnem svetu. Intel je sočasno predstavil tudi nova vezna nabora Intel 945 PM in GM (z vdelano grafiko), ki moj mikro | 3 | marec | 2006 POD LUPO novi procesorji za prenosnike podpirata nove 65-nanometrske dvojedrnike. Južni most ICH7M ne prinaša bistvenih novosti. Intelovi prenosni novinci, ki se prodajajo pod blagovno znamko Core Solo in Core Duo, sicer zmogljivosti ne dvigajo drastično, a zavoljo izboljšanih tehnologij upravljanja z energijo prinašajo v tipičnem prenosniku kar štiriurni čas avtonomije. Tudi v razmerju med zmogljivostjo in energijsko porabo prinaša novinec kar nekaj prednosti, saj najvišja teoretična energijska poraba znaša 31 W, kar je le 4 W več od enojedrnega Dothana (Pentium M 780 porabi 27 W) in torej pomeni velik napredek! Dve jedri prinašata kar nekaj težav, recimo pri dostopu do pomnilnika, zaradi česar se je Intel odločil povišati hitrost prednjega vodila s 133 na 166 MHz. Yonah oziroma platforma Napa prinaša tudi podporo za hitrejši 667 MHz pomnilnik DDR, medtem ko je Sonoma podpirala le DDR2-533. Medtem ko imajo namizne dvojedrne različice 2 x 2 MB predpomnilnik, pa si mobilne izvedenke zaenkrat delijo le skupnih 2 MB. V ta namen je Intel predstavil arhitekturo Smart Cache, ki skrbi, da je predpomnilnik po dejanski potrebi proporcionalno razdeljen med jedri. Posebno nadgradnjo je doživelo upravljanje z energijo, saj je dosedanji Enhanced SpeedStep za dvojedrni procesor doživel celovito prenovo. Po novem je zamenjano tudi ime: Dynamic Power Coordination. Tehnologija omogoča, da jedri znižata delovno napetost in frekvenco delovanja tako, da jedro, ki trenutno procesira največjo obremenitev, določi tempo, ki mu lahko sledi manj zasedeno jedro, to pa v danem trenutku ne sme opravljati večjega dela. Sinhronizacija varčnih načinov pa se ne nadaljuje tudi, ko obe jedri dosežeta najnižjo delovno hitrost in nimata dela. Takrat algoritem, imenovan LFM, prvo jedro prebudi v stanje C0, drugo pa potisne v stanje spanja C2. Stanja si sicer sledijo: C0, C1, C2 (power saving), C3 (deep sleep), C4 (deeper sleep) in DC4 (enhanced deeper sleep). Ni pa možno še globlje spanje drugega jedra, medtem ko bi prvi aktivno procesiral breme. vostno bodo namreč prihodnji in sedanji pro- (z originalnih dveh), in to tudi če v računalnik cesorji primorani pokazati, saj prav v tistem ni priključena naprava USB 2.0. času pričakujemo tudi naslednika operacijskeTako v popravljenih hi-end sistemih že vidiga sistema Windows XP – Visto. mo avtonomijo, ki presega 4 ure, kar gre predDejstvo je, da večina aplikacij še vedno ni vsem na račun izklapljanja posameznega jedra pisana za večnitno izvajanje, kar pomeni, takrat, ko ni aktivno, hkrati pa na račun nižje da dve jedri ne prineseta velikih prednosti. skupno delovne hitrosti obeh. Seveda se v računalniku Procesor Oznaka Hitrost jedra Cena pri 1000 kosih vedno izvaja več opravil Intel Core Duo T2600 Dual 2,16 GHz 637 USD in programov hkrati (od Intel Core Duo T2500 Dual 2,00 GHz 423 USD protivirusnih, poštnih, Intel Core Duo T2400 Dual 1,83 GHz 294 USD internetnih, do pisarniIntel Core Duo T2300 Dual 1,66 GHz 241 USD ških), a vse to je doslej Intel Core Solo T1300 Single 1,66 GHz 209 USD brez večjih težav upravIntel Core Duo LV L2400 Dual 1,66 GHz 316 USD ljal en sam procesor. Prvi Intel Core Duo LV L2300 Dual 1,5 GHz 284 USD preboj so pokazali pisci računalniških iger, ki so Tabla 3: Različni modeli procesorjev Yonah grafične računske operacije prepustili enemu jedru, umetno inteli- MANJ HRUPA IN UČINKOVITEJŠE genco in potek igre pa drugemu. K temu so HLAJENJE pripomogli tudi pisci gonilnikov za grafične Tudi (ne)slišnost delovanja novih procekartice. sorjev in sistemov je treba pohvaliti, saj zaradi Kaj točno prinaša dvojedrni procesor, je vdelanih termalnih diod poleg vročih con v vprašanje, na katerega bomo izvedeli odgo- obeh jedrih procesor zlahka prilagaja hitrost vor do konca leta. Trenutno Intelovo upanje, delovanja temperaturnim razmerah. Tako lahda nova ponudba dvojedrnikov prinaša nižjo ko zelo točno upravlja tudi hladilno telo oz. energijsko porabo in s tem daljšo avtonomijo ventilator, zaščiten pa je tudi pred samouni- Intel Banias Intel Dothan Delovna frekvenca 1−1,70 GHz 1,2−2.26 GHz L2-predpomnilnik 1 MB 2 MB Proizvodni proces 130 nm 90 nm Prednje vodilo (MHz) 400 400/533 64 bitov ne ne Tabela 1: Razlike med različnimi mobilnimi procesorji Procesor Intel Core Duo Intel Dothan AMD Turion 64 Nabor ukazov MMX, SSE, SSE2, SSE3 MMX, SSE, SSE2 MMX, 3DNow!, SEE, SSE2, SSE3, x86−64 Tabela 2: Razlike med nabori ukazov KAJ PRINAŠATA DVE JEDRI Intel za jesen, ko namerava predstaviti celotno družino procesorjev s prenovljeno arhitekturo, obljublja preboj meje 5 ur avtonomije v povprečnem prenosniku. Vprašanje pa je, ali bo Intelu to uspelo z dodajanjem več jeder, ki bodo imela hkrati nižji delovni takt. Zmoglji- Intel Yonah 1,5−2,16 GHz 2 MB 65 nm 667 ne AMD Turion 64 1,6−2,20 GHz 512 KB / 1 MB 90 nm 400 da (po kakšni logiki že?) se je spreobrnilo v polomijo, a hvala bogu za Intel, se je črni oblaček sramote zbral nad Microsoftom, ki je v gonilnikih za USB 2.0 za novo Intelovo platformo zaredil nemarnega hrošča. Kot se je izkazalo pri iskanju vzroka, pa je napaka gonilnikov za USB 2.0 prisotna v vseh Microsoftovih operacijskih sistemih (če ima računalnik le vhode USB 1.1, je na napako imun). Ko smo preizkusili sicer ta hip še neuraden in neobjavljen popravek (Microsoft obljublja, da ga bo v javnost dal takoj, ko ga dodobra preizkusi) tudi na platformi Sonoma, smo dosegli dvig avtonomije na skoraj tri ure čenjem (pri okvari ventilatorja ali zaprtja poti kroženja zraka). Žal tudi nizkonapetostna modela L2x00, z največjo porabo okoli 10 W, potrebujeta aktivno hlajenje, kar bo onemogočilo uporabo procesorjev v povsem neslišnih prenosnih napravah. Yonah se je torej izkazal, a opozoriti velja, da je to procesor, katerega življenjska doba bo po našem prepričanju ena izmed najkrajših. Korenita sprememba arhitekture, ki jo Intel načrtuje za jesen in ki se bo raztezala preko vseh procesorjev, sočasno z prihodom 64-bitnega Windows Vista prav tako pred zimo, združeno z dejstvom, da AMD-jev Turion že zdaj ponuja 64-bitne ukaze, je dejstvo. Vse to ni slišati optimistično za dolgo življenje Intelove najnovejše silicijeve rezine. Pa dober tek!  55 POD LUPO trdi disk za prenosnike trdi disk Seagate Momentus 5400.3 WD Raptor 1500ADFD ���� ����� Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: ElkoTex, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.wdc.com Cena: okoli 86.400 SIT Tehnični podatki Kapaciteta: 150 GB Hitrost vrtenja plošč: 10.000 rpm Povprečen dostopni čas: 4,6 ms Predpomnilnik: 16 MB Vmesnik: Serial ATA 2 Drugo: NCQ ZA: Seagate je kot prvi predstavil trdi disk visoke zmogljivosti odet v 2,5-palčno ohišje, namenjeno vdelavi v prenosne računalnike. Kar neverjetno majhen disk ponuja neverjetnih 160 GB prostora, plošče pa se vrtijo s hitrostjo 5400 obratov na minuto. Novi disk lahko že kmalu pričakujemo v najvišjih modelih novih prenosnikov, med prednostmi pa je poleg velike zmogljivosti (ki jo kot eden prvih diskov dosega z uporabo perpendikularnega načina dela) verjetno najpomembnejše hitro in dokaj hladno delovanje. Čeprav se podatkovne plošče vrtijo s hitrostjo 5400 obratov na minuto, je zaradi strukturnih sprememb, ki jih prinaša perpendikularnost, dostop do podatkov pohitren za okoli 40 odstotkov, hkrati pa poraba energije ostaja na ravni počasnejše iz- Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Asbis, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.seagate.com Cena: 88.600 SIT Tehnični podatki Kapaciteta: 160 GB Hitrost vrtenja plošč: 5400 rpm Povprečen dostopni čas: 12,5 ms Predpomnilnik: 8 MB Vmesnik: Ultra ATA-100 vedenke. Preizkušeni model temelji na še vedno prevladujočem vmesniku Ultra ATA 100, medtem ko namerava Seagate sredi leta ponuditi tudi različico Serial ATA z NCQ. Disk je glede na običajne namizne modele izredno tih, kar dodatno izboljšuje še tehnologija QuietStep. Tudi vibracij je izredno malo. Prav želimo si podobne diske videti tudi v namiznih računalnikih, kjer so diski danes odgovorni za veliko mero hrupa. Diske razreda Momentus vdelujejo v prenosne MP3-predvajalnike, kopirne naprave in drugo samostojno periferijo tudi mnogi proizvajalci, saj privlači relativna varnost – neaktiven disk brez slabih posledic vzdrži šok do pospeška 900 G, med delovanjem pa še vedno zavidljivih 360 G. ZA: Western Digital je predstavil že tretjo generacijo izredno hitrega diska Raptor, katerega podatkovne plošče se vrtijo s hitrostjo kar 10.000 obratov na minuto. Namen serije Raptor je z vmesnikom Serial-ATA konkurirati cenejšim diskom SCSI, še zlasti pa prihajajoči strežniški specifikaciji SAS, ki bo združljiva s Serial ATA. Posebna prednost za velika poslovna okolja, in strežniško uporabo je podpora razširitvi specifikacije Serial ATA 2, imenovani NCQ (Native Command Queuing), ki optimira sekvenco podatkovnih zahtev sistema, kar pripomore k višji zmogljivosti. Seveda pa po Raptorju vse bolj posegajo tudi zanesenjaki, saj gre za najhitrejši namizni trdi disk na svetu! Kot na prehodu s prve na drugo generacijo tudi tokrat podvaja kapaciteto še vedno aktualnega Raptorja 740. Mehanika diska je prava umetnina, s tehnologijo RAFF (Rotary Acceleration Feed Forward) pa tudi v vibracij polnem okolju (strežniška ohišja in diskovna polja) preprečuje nastajanje okvar. Disk v nedelovanju brez posledic vzdrži šok do pospeška 250 G, med delovanjem pa do 65 G. Disk je med delovanjem presenetljivo tih, s programom HD Tach smo izmerili povprečno hitrost branja 65,3 Mb/s, pisanja pa 74 Mb/s. Ob največji obremenitvi se je disk segrel na 47 C. PROTI: Cena. Konkurenca v diske že vde- PROTI: Visoka cena. Kmalu se obeta per- 56 luje 16 MB predpomnilnika, tudi tu se ga ne bi branili. pendikularna tehnologija tudi v seriji Raptor, vmes pa sledi še identični model z atraktivnim prozornim ohišjem. V strežniškem okolju so diski SCSI še vedno hitrejši. Jaka Mele Jaka Mele moj mikro | 3 | marec | 2006 prenosni MP3-predvajalnik Sapphire Ivory Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: ACORD-92, d.o.o. Spletni naslov: www.sapphiretech.com Cena: še ni znana Tehnični podatki Teža: 44 g Mere: 65 x 50 x 17 mm Vmesnik: 2.0 USB Interni pomnilnik (MB): 512 Izpis informacij ID3 na zaslon: Da Osvetlitev zaslona: Da Izenačevalnik zvoka: 11 nastavitev Napajanje: Litijev ionski akumulator Naveden čas avtonomnosti: 35 h Podprti glasbeni formati: MP3, WMA, ASF Možnost diktafona: Da Radijski sprejemnik: Ne Dodatne funkcije: USB-disk, sistem za karaoke, podpora e-knjigam osebni fototiskalnik Canon Pixma ip6600d Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Canon Adria, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.canon.si Cena: Še ni znana. Tehnični podatki Ločljivost: 9600 x 2400 dpi barvno Hitrost tiskanja: 17 (barvno) / 18 (čb) Format papirja: A4 Vmesniki: Hitri USB 2.0, PictureBridge, IRDA 1.2, CompactFlash, Microdrive, SmartMedia, Memory Stick, Memory Stick Pro, SD Card, Multimedia Card Pomnilnik: − Gonilniki za: MS Windows, MAC OS Cena izpisa ene strani: Barvna okoli 45 SIT (5 % pokritost), čb 11 (5 % pokritost) Kapaciteta vhodnega in izhodnega predala za papir: 150+150 / 100 Mere in teža: 429 x 304 x 183 mm, 7,2 kg Drugo: Tiskanje na optične medije, dvostransko tiskanje, 3,5-palčni zaslon, Dodatno: Enota bluetooth POD LUPO pisarniški barvni brizgalni tiskalnik HP OfficeJet Pro K550 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Hewlett Packard, d.o.o. Spletni naslov: www.hp.com Cena: 84.410 SIT omrežna različica, skupaj z dodatno kaseto in obračalnikom Tehnični podatki: Teža: 2,1 kg Mere: 496 x 403 x 212 mm Vmesnik: USB, omrežni vtič Ločljivost: 4800 x 1200 dpi Format papirja: do A4 Hitrost tiskanja: do 30 čb/barvnih strani na minuto pri grobem izpisu, fotografije cca 3 minute za eno stran Gonilnik: MS Windows Število barv: 4 ZA: Izdelki podjetja Sapphire so bili doslej po- ZA: Canon Pixma iP6600d je nov 1-pikolitrski ZA: K550 je pravi pisarniški delavec. Izmerjena znani predvsem po ATI-jevih grafičnih karticah, na področju avdio predvajalnikov pa so novinci. Mali belo-srebrni Ivory se nam je prikupil predvsem zaradi veliko zabavnih možnosti. Med drugim nam na osemvrstičnem monokromatskem zaslonu omogoča igranje igric (prednaložen je tetris) ter branje e-knjig v šestih vrsticah med poslušanjem glasbe. Opremljen pa je tudi s sistemom za karaoke, tako da lahko s priklopom zunanjega mikrofona ali pa kar prek že vdelanega mikrofončka posnamete svoj glas in ga poslušate v originalni pesmi. Enota ima 512 MB polnilnika, na katerega lahko shranimo do 200 pesmi. Vdelani akumulator se hitro napolni kar prek USB-vmesnika (2,5 h), nato pa omogoča neverjetnih 35 ur avtonomije. Kakovost zvoka je dobra, lahko pa s enajstimi načini izenačevalnika zvoka, tremi zvočnimi učinki (okolji) ter dodatno s svojimi nastavitvami prilagodimo barvo po svojem okusu. Predvaja tako zapise MP3 kot tudi WMA in ASF. Snemalnik zvoka obvlada napredne funkcije, kot so VOR, možno je nastavljanje občutljivosti … tiskalnik, namenjen predvsem tiskanju fotografij, vendar nas ni razočaral niti kot večnamenski tiskalnik. Da je namenjen predvsem za tiskanje fotografij, nam pove tudi barvni 3.5-palčni zaslon, ki rabi za obdelavo fotografij, kadar tiskamo neposredno iz fotoaparata oziroma dlančnika, telefona ali pomnilniške kartice. Tiskanje je možno prek infrardečega vmesnika, USB 2.0 vhoda, vhoda PictBridge ali neposredno prek dveh vhodov za pomnilniške kartice. Prenovljena tiskalniška glava s tehnologijo FINE in velikostjo kapljic 1 pl omogoča še boljšo natančnost. Tiskalnik oblikovno nadaljuje slog družine Pixma, pohvali pa se lahko tudi s samodejnim dvostranskim tiskom, možnostjo tiska na optične medije ter enostavnim tiskanjem manjših formatov fotografij s podajalcem papirja. Upravljanje funkcij prek menijev v tiskalniku je zelo enostavno, tako lahko iz pomnilniške kartice sliko najprej obdelamo( obrežemo, odstranimo rdeče oči …) in nato natiskemo brez večjih težav. Dvostransko tiskanje poteka hitro in brez težav. PROTI: V paketu ni priložene vrvice ali etuija PROTI:Tiskalnik v primerjavi s predhodniza prenos enote, ravno tako ni priložena priponka za pripenjanje okoli roke, kar je še zlasti moteče pri uporabi med športom. Gumb z dvema funkcijama hitro sproži funkcijo, ki je nismo želeli. Čeprav so meniji dokaj enostavno narejeni, niso ravno prijazni za uporabnika. Konkurenčne enote imajo po večini vdelan tudi radio. Tina Mele kom 5200R porabi kar 50 % več časa za tisk barvne ali črno-bele strani. Čeprav ima tiskalnik dva razširjena vhoda za branje pomnilniških kartic, še vedno ne podpira vseh tipov kartic. Meniji so v angleškem jeziku. Cena tiskalnika ne bo nizka. Cena barvne fotografije je visoka. Tina Mele hitrost tiskanja ni veliko odstopala od podanih tovarniških podatkov, ki veljajo za izpise pri najnižji kakovosti. Pri normalni boste težko ločili njegov izpis od laserskega, saj ni nobenih napak, ki bi izdajale njegovo brizgalniško poreklo. Kljub le štirim barvam se je odlično obnesel tudi pri izpisu fotografij, seveda na ustrezen papir. To pomeni, da boste z njim brez težav izpisovali v fotografski kakovosti, tudi črno-bele fotografije.K boljšemu vtisu za pisarniško delo pripomoreta dodatni predal za papir, obračalnik in omrežno tiskanje. Tako je lahko v enem predalu navaden, v drugem pa papir za barvne izpise. Gonilnik je narejen preprosto in omogoča praktično vse, kar je potrebno. Med drugim tudi združevanje več strani na eno, posebna možnost je namenjena nadzoru nad barvami. K550 je na voljo v dveh omrežnih različicah, UTP in brezžični. Katera je uporabnejša, je odvisno od uporabnikov; če vam kabli povzročajo težave, pa je druga seveda primernejša. PROTI: Glede na ceno barvnih laserskih tiskalnikov in ceno barvila K550 ni več tako poceni, vendar je namenjen predvsem manjšim pisarnam, kjer ni velike mesečne potrošnje, barve pa so pomembne pri izpisu. Poleg tega je kakovost barvnih izpisov še vedno boljša, kot pri barvnih laserskih tiskalnikih. Obračalnik papirja je sicer uporabna reč, vendar morate za hitrejše delo dati čas sušenja na minimum, sicer boste za en izpis predolgo čakali. Alan Orlič Belšak 57 POD LUPO prenosni računalnik prenosni računalnik dlančnik Packard Bell EasyNote A8500 Prestigio Visconte 130 HP iPAQ hw6915 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: IZID, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.packardbell.com Cena: 375.900 SIT Tehnični podatki Procesor: Intel Pentium M 740; Dothan 1,73 GHz Pomnilnik: 1024 MB DDR, 333 MHz Trdi disk: 100 GB Vdelane pomnilniške enote: DVD+-R(W)/DL Zaslon: 13,3", 1280 x 800 pik Grafična kartica: Intel Extreme Graphics 2 Vmesniki: VGA, 3 x USB 2.0, 56K modem, 10/100 LAN, avdio, 1x PCMCIA, bralnik pomnilniških kartic 5v1, Wi-Fi 802.11b/g, S-video, IEEE 1394, stereo zvočniki Delovanje baterij: 2:50; BatteryMark Mere in masa: 309 x 221 x 34 mm, 2,0 kg Programska oprema: Windows XP Home, PowerProducer, PowerCinema, Norton Internet Security FE 2004, RecordNOW ZA: Novi Packard Bell je odet v prisrčno črno-srebrno ohišje, v sebi pa skriva 13,3-palčni zaslon DiamondView. Prednost zaslona je posebna prevleka, s katero zna prikazati bolj kontrastne barve, in je tako z razmerjem stranic 16 : 9 primeren tudi za oglede filmov. Majhnost celotnega računalnika je privlačna, saj je s težo 2 kg primeren za izdatno prenašanje tudi za šibkejše, vdelane pa so tudi vse funkcije, ki jih nomadska uporaba potrebuje, ob za to težo spodbudni avtonomiji ki je dosegla skoraj tri ure. Pri roki so tudi že ustaljeno brezžično omrežje ter vsi omrežni priključki, poleg tega pa še bralnik pomnilniških kartic, ki pokriva tudi vse bolj priljubljeni format xD. Optična enota zna zapisovati vse trenutne formate, vendar pa vdelani kar 100 GB disk ne bo narekoval pogoste uporabe. Tudi izhodov in povezav ne manjka. Vdelani zvočniki zvenijo zadovoljivo, priložene pa je tudi kar nekaj programske opreme, čeprav bi lahko nosila kakšno novejšo letnico. Skratka, Packard Bell je izdelal odličen računalnik za mobilne uporabnike in uporabnice. Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Asbis ,d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.prestigio.si Cena: 289.900 SIT Tehnični podatki Procesor: Intel Pentium M 740; Dothan 1.73 GHz Pomnilnik: 512 MB DDR; 333 MHz Trdi disk: 60 GB Vdelane pomnilniške enote: DVD+-R(W)/DL Zaslon: 13", 1280 x 768 pik Grafična kartica: Intel Extreme GMA Extreme 3 Vmesniki: VGA, 3 x USB 2.0, 56 K modem, 10/100 LAN, avdio, 1x PCMCIA, bralnik pomnilniških kartic 4v1, Wi-Fi 802.11b/g, S-video, 1x IEEE 1394, stereo zvočniki Delovanje baterij: 2:55; BatteryMark Mere in teža: 316 x 224 x 35 mm, 2 kg Programska oprema: Brez operacijskega sistema ZA: Preizkusili smo novi Prestigio Visconte 130, ki pa niti ni tako nov, saj je proizvajalec prav v času testiranja že napovedal novinca z dvojedrnim procesorjem Intel Core Duo. Prenosnik, ki je podobnih mer kot novi Packard Bellov EasyNote, je odet v črno-srebrno kombinacijo ohišja, ki pa, ko ga odpremo, deluje malce špartansko ali pa dolgočasno. Podobno kot EasyNote ima nameščena nad tipkovnico tudi dva hitra gumba. Pohvaliti pa je treba težo in mere prenosnika v navezi z avtonomijo, ki tudi tu dosega skoraj 3 ure, za kar gre zahvala 6-celični litijevi ionski bateriji. Prenosnik ni slabo opremljen, saj ima dvoslojni DVD-zapisovalnik, vmesnik za pomnilniške kartice in vse druge danes želene vmesnike in vhode. Za malce zmogljivejšo grafiko, ki pa še vedno ni primerna za karkoli nad osnovnimi igrami, skrbi Intelova vdelana grafika GMA 3, ki ji lahko namenimo do 128 MB sistemskega pomnilnika. PROTI: Ob vseh akcijah in ponudbah pod PROTI: Čeprav platforma Sonoma podpira 200 tisočaki bi si želeli nižje cene. Bleščeči zaslon prinaša tudi veliko odbojev, ki postanejo kmalu moteči. Ali pa tudi ne, saj prenosnik tako po merah kot po videzu apelira na ženski del populacije, ki jim utegne prav odboj koristiti za hitre popravke makeupa ali pričeske, ko ogledalce ni pri roki … Gumba ob sledilni ploščici sta malce glasna. Jaka Mele 58 W-Fi 802.11a/b/g, tudi Visconte 130 ne ponuja standarda 802.11a. Tipkovnica bi bila lahko zavoljo obilice prostora manj stisnjena v sredino, pogrešali smo slovenske znake. Tudi pri Prestigiu prevleka zaslona povzroča veliko odbojnost, kar pomeni, da se nam vse odseva in blešči od zaslona. V osnovno ceno ni vključen operacijski sistem. Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: HP, d.o.o. Spletni naslov: www.hp.com Cena: Še ni določena. Tehnični podatki: Procesor: Intel PXA270, 416 MHz Pomnilnik: 192 MB, od tega je 64 SDRAM-a in 128 MB ROM-a, uporabniku je na voljo 64 MB Programska oprema: Microsoft Windows Mobile 5.0 Phone Edition Zaslon: 3,5-palčni TFT, QVGA, 65.536 barv Razširitvene reže: SD/MMC, Mini SD Vmesniki: Bluetooth 1.2, IrDa, GSM/GPRS/EDGE, USB 1.1, WLAN 802.11b, RS232, mikrofon, zvočnik, priključek za slušalke, GPS-sprejemnik Fotoaparat: SXGA, 1,3 mio pik, ločljivost 1280 x 1024, bliskavica Baterija: 1200 mAh Li-ion Mere: 118 x 71 x 18 mm Teža: 175 g ZA: Prejšnji različici smo očitali, da nima WLAN-vmesnika, kar popravlja iPAQ hw6915. Z vidika mobilnosti imamo za današnji čas popoln dlančnik, ki se lahko povezuje praktično na vse možne načine. Vse skupaj pa dopolnjuje še GPS-sprejemnik, ki poskrbi, da se nikoli ne bomo izgubili. GSM-signal dlančnik prepozna na vseh celinah, kar je sicer za klasični telefon nekaj povsem normalnega, pri dlančnikih pa je bilo doslej nekoliko drugače. Hitrejši procesor odpravlja pomanjkljivosti in nekoliko počasnejše delovanje dlančnika hw6515, ki smo ga preizkušali s slovenskimi zemljevidi. Nekaj je novosti tudi pri sprejemanju pošte in vsem, kar je povezano z Outlookom (elektronska pošta, stiki, koledar). Imamo namreč možnost, da se nam vse spremembe takoj prenesejo tudi v dlančnik, seveda pod pogojem, da smo povezani v internet. Čeprav ima novi dlančnik precej več pomnilnika, ga veliko zase porabi operacijski sistem, kar seveda kaže, da bodo novejši dlančniki z novim operacijskim sistemom potrebovali več pomnilnika. Kmalu lahko pričakujemo tudi prve dlančnike s 512 MB pomnilnika. PROTI: V tem trenutku je največja slabost tega dlančnika/telefona njegov operacijski sistem. Poleg tega, da je novi OS požrešen do pomnilnika, so tudi težave z nekaterimi programi. Zgodi se, da določeni programi, ki so v prejšnji različici delovali brez težav, ne delujejo več. Pograjamo lahko tudi kamero, ki je po značilnostih enaka tisti iz serije hw6515. Boljše delovanje gre po mojem pripisati programski opremi. Milan Simčič moj mikro | 3 | marec | 2006 Multifunkcijski domaËi foto studio Canonov FOTO papir Multifunkcijska naprava PIXMA www.canon.si Canon Adria d.o.o.,Dunajska 128A, 1000 Ljubljana DomaËi foto studio POD LUPO hi-fi DivX/DVD-predvajalnik hi-fi DVD/DivX-predvajalnik Chili DVD-7200X CU KISS VR-558 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: ElkoTex, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.umax-europe.com Cena: 12.610 SIT Tehnični podatki Podprti mediji branje: DVD+/-R(W), CD-R(W) Predvaja: MPEG-1, DVD-video (MPEG-2), MPEG-4, DivX 3.11, DivX 4.x, DivX 5.x, XviD, (S)VCD, MP3, JPEG-CD, avtio CD Video vrata: 1x SCART, 1x kompozitni video, 1x komponentni video, 1x S-video Avdio vrata: 6x RCA (5.1 Dolby Digital 5.1 in stereo), digitalni S/PDIF izhod (koaksalni) Ostalo: USB 1.1 vhod, bralnik pomnilniških kartic MMC, SD in MS Regijska zaščita: Ne Daljinski upravljalnik: Da Mere in teža: 410 x 38 x 230 mm, cca 2 kg ZA: Novi Chilijev Dvd/DivX-predvajalnik 7200X nas je med preizkušanjem pozitivno presenetil. Poleg novosti, vmesnika USB, prek katerega lahko nanj priključimo zunanje naprave, kot so trdi diski, optični bralniki, vmesniki za delo s pomnilniškimi karticami, digitalni fotoaparati, namreč nismo pričakovali večjih sprememb notranjosti. Pa smo se ušteli, saj enota gradi na novem procesorju, ki delo z videom MPEG-4 opravlja brez kakršnegakoli zatikanja ali čakanja. To je še zlasti opazno pri hitrem premikanju (previjanju) prek video vsebine, ki poteka izredno tekoče (do hitrost 20x ali upočasnjeno do 1/6) in med katerim lahko preklapljamo hipno. Ko priklopimo USB-disk ali drugo napravo, enota preleti vsebino in jo sama porazdeli v tri skupine (glasba, video ter slike). Vdelan je tudi osnovni bralnik pomnilniških kartic. Na daljinskem upravljalniku nismo našli gumba za izklop, iz česar sklepamo, da je lahko enota ves čas vklopljena. To potrjujeta tudi hladno delovanje in nizka poraba (8 W). PROTI: Enota ima le številčni zelenkast LCD-zaslon, kjer žal ne vidimo besedila (ID3 pri MP3 skladbah), zaradi česar mora TV ostajati vključen tudi pri predvajanju glasbe. Motijo predvsem gumijasti pokrovčki preo USB ter kartičnih vhodov. Tudi pladenj za medije je zaprt z vseh strani, zato je iz njega težko dvigniti medij. Vdelan je le bralnik treh vrst pomnilniških kartic, in to ne tistih najpogostejših. Enota ob vklopu zunanje pomnilniške enote USB ne najde vseh datotek, moteča je omejitev na 30 imenikov, prav tako pa ne zna predvajati formata WMV, težave so tudi pri XviDu. Tudi zvok ni popoln, saj v nekaterih primerih kodiranja AC3 sploh ne slišimo ničesar (kar je stara dobra Yamada 6700 predvajala brez težav). Upamo, da bodo katere od teh težav odpravili z novimi strojnimi kodami. Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Avtera, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.kiss-technology.com Cena: 194.990 SIT Tehnični podatki Podprti mediji: DVD+/-R(W), CD-R(W) Predvaja: MPEG-1, DVD Video (MPEG-2), MPEG-4, DivX 3.11, DivX 4.x, DivX 5.x, XviD, (S)VCD, MP3, JPEG-CD, avdio CD, Nero Digital, WMA, WMA Pro Video vrata: 2x SCART, 3x kompozitni video, 3x S-video, 2x komponentni video Avdio vrat: 4x stereo RCA, 1x koaksialni digitalni, 1x optični digitalni Regijska zaščita: Da Daljinski upravljalnik: Da Dodatno: Omrežna povezava, predvajanje vsebine iz računalnika, predvajanje radia iz interneta, napredne spletne vsebine ZA: Nov dizajn ter veliko dodatnega prostora na zdaj kar 300 GB velikem disku sta edini razliki, ki napravo ločita od zelo podobnih enot DP-558 ter VR-558. Na disk lahko shranite kar do 450 ur posnetkov. Če vam v računalniku zmanjka prostora, lahko filme/glasbo preprosto prek protokola FTP ali programa Kiss PC Link prenesete v enoto ali pa posnet TV-program v nasprotno smer. Z vdelanim omrežnim vmesnikom omogoča enota tudi druge zanimive funkcije, med katerimi izstopajo internetni radio, predvajanje vsebine neposredno iz omrežnega računalnika, igranje online iger ter vpogled v dogajanje na borzi in vremenske napovedi. Paketu je priložena programska oprema Nero Digital, s katero lahko DVD-filme prek računalnika pretvorimo na velikost CD-medija (700 MB) in nato predvajamo z enoto. Vse skupaj izredno enostavno in brez opazne izgube kakovost. Enota tudi omogoča predvajanje z zamikom (time shift) in nastavljanje snemanja na daljavo prek mobilnega telefona, dlančnika ali računalnika. Pohvaliti pa velja izdatno podporo podnapisom (utf, sub, smi, srt, rt, txt, ssa, aqt, jss). PROTI: KISS VR-558 je zaklenjen na regijo 2. Za pre- biranje medijev potrebuje veliko časa. Daljinski upravljalnik je dokaj nepregleden. Izpisovanje na sicer velikem besedilnem zaslončku enote je pomanjkljivo, tako v določenih trenutkih sploh ne vemo, kaj enota trenutno počne. Še vedno pogrešamo vdelan dekodirnik za Dolby Digital, tako pa ostajamo za prostorski zvok vezani na zunanjo enoto. Jaka Mele 60 moj mikro | 3 | marec | 2006 POD LUPO hi-fi DVD-snemalnik knjižnica optičnih medijev Xoro HVR-5500 Dacal CD Library Imation II dc300 DiscStakka Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: IZID, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.xoro.si Cena: 82.411 SIT Tehnični podatki Podprti mediji − pisanje: DVD+R(W) Podprti mediji − branje: DVD+/-R(W), CD-R(W) Predvaja: MPEG-1, DVD Video (MPEG-2), MPEG-4, DivX 3.11, DivX 4.x, DivX 5.x, XviD, (S)VCD, MP3, JPEG-CD, avdio-CD Video vrata: 2x SCART, 2x kompozitni video, 1x komponentni video, antenski priključek, 2x S-video, DV(firewire) in USB-vhod Avdio vrata: 1x 5.1 Dolby Digital ,2x DTS izhod (koaksialni in optični), 2x činč (stereo RCA), Regijska zaščita: Da Daljinski upravljalnik: Da Mere in teža: 430 x 48 x 308 mm, cca 4 kg Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: E - PLUS d.o.o. Spletni naslov: www.dacal.com. Cena: 29.900 SIT Tehnični podatki Kapaciteta shrambe: 150 12-cm medijev (med seboj lahko povežemo do 127 enot) Vdelana optična enota: Ne Povezava: USB Drugo: Programska oprema, USB-kabel, napajalnik Mere in teža: 380 x 185 x 385 mm, cca 2,6 kg ZA: V preizkus smo dobili nov hi-fi DVD- ZA: Druga generacija Dacalovih shranjevalsnemalnik Xoro HVR-5500 z vdelanim 60 GB diskom. Poleg elegantnega videza nas je pozitivno presenetila tudi vsestranska uporabnost. Nanj lahko shranimo do 32 ur filma v največji kakovosti ali več kot 200 ur filma najmanjše kakovosti. Izbiramo lahko med šestimi stopnjami stiskanja posnetega videa, odvisno od želene kakovosti posnetka, ter velikost prostora, ki ga želimo porabiti. Zelo uporabna funkcija je zamaknjeno predvajanje ob sočasnem snemanju. Ima tudi vse potrebne vhode in izhode za povezavo s sodobnimi večpredstavnimi napravami. Enota na sprednji strani omogoča neposredni priklop digitalne videokamere in s tem neposreden zapis videa na DVD. Trenutno največja pridobitev pa je USB-priključek, v katerega lahko priključimo zunanji disk in nam tako filmov ni več treba snemati na medije, da bi jih lahko predvajali. PROTI: Enoti lahko očitamo zelo počasen zagon, saj za to potrebuje kar nekaj časa, pa tudi moteče glasna je. Žal je tudi ta snemalnik regijsko zaklenjen in tako predvaja le regijo 2. Pri neposrednem predvajanju slik iz fotoaparata prek USB-priključka je opaziti slabo interpolacijo slik. Slabost predvajanja filmov z zunanjega diska pa so motnje pri hitrem premikanju zaradi počasne USB-povezave (kar je pri Chiliju 7200 navkljub identičnemu vmesniku USB 1.1 mogoče!). Nadejamo se popravkov strojne kode, ki bodo težave odpravili! Jaka Mele nikov 12 cm medijev se je na trgu pojavila v novi, izpopolnjeni obliki. DC300 je motoriziran shranjevalnik medijev brez vdelanega čitalnika, s podporo programske opreme, ki nam omogoča vodenje evidenc. Vanj lahko shranimo do 150 medijev, med seboj pa povežemo 127 enot, vendar ne več kot tri v višino. Opremljen je s številčno tipkovnico, ki nam omogoča dostop do medija brez vklopa računalnika. Poleg zaščite z geslom, ki jo lahko določimo za vsak medij posebej, lahko zaklenemo tudi celotno enoto s ključem. Zaradi temne plastike in pokrovov preko vseh odprtin so mediji zaščiteni tudi pred sončno svetlobo, praskami ter prahom. Enota deluje hitro, saj se vrti v obe smeri in tako se mora v najslabšem primeru zavrteti za 180 stopinj, kar ji skupaj s poravnavo medija vzame približno 5 sekund. Programska oprema je pregledna in nam omogoča vnos mnogih iskalnih kriterijev ter slik za lažjo prepoznavo medijev. S čitalnikom v računalniku lahko v zbirko podatkov shranimo celotno drevo z vsemi podimeniki in si tako omogočimo lažje iskanje. PROTI: Za postavljanje enot eno na drugo ni varnostnih sponk, so le štiri nožice, ki naj bi obdržale en shranjevalnik na drugem. Ključavnica je slabe kakovosti, saj jo lahko odklenemo s skoraj vsakim ploščatim predmetom. Shranjevalnik je treba priklopiti na električno omrežje, kar utegne biti problem, kadar imamo več enot. Enota je med delovanjem glasna. Tina Mele knjižnica optičnih medijev Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: RAM-2, d.o.o. Spletni naslov: www.imation.com Cena: 39.900 SIT Tehnični podatki Kapaciteta shrambe: 100 12-cm medijev (med seboj lahko povežemo preko 500 enot) Vdelana optična enota: Ne Povezava: USB Ostalo: Programska oprema, kabel USB Mere in teža: 340 x 172 x 350 mm, cca 1,8 kg ZA: Na našem trgu se je pojavil nov shranje- valnik CD in DVD-medijev, imenovan Disc Stakka. V eno enoto lahko shranimo do sto 12 cm medijev, med sabo pa lahko v stolp povežemo do 5 enot (z zunanjim USB-razdelilnikom). Iz enega računalnika lahko vodimo preko 100 takih stolpičev, kar pomeni več kot 50.000 medijev. Na videz dokaj plastično enoto je enostavno namestiti, saj je treba le naložiti programsko opremo in enoto prek USB-vhoda priklopiti v računalnik. Priklop v električno omrežje ni potreben, kar je velik plus, kadar imamo več enot. Pri vstavljanju medija lahko vsebino zapišemo prek čitalnika v računalniku in nam je tako ni treba vpisovati ročno. Program se zažene sam, kadarkoli vstavimo medij v enoto ali čitalnik v računalniku. Ko vstavimo medije v shranjevalnik, jih lahko s preprostim iskalnikom prek več kriterijev (naziv, vsebina, komentarji) zopet najdemo. Za lažjo prepoznavo medija, lahko določimo tudi sliko, kot je na primer slika z ovitka albuma najljubšega glasbenega izvajalca. Program je možno nadgraditi iz standarne v različico pro, katere uporaba je priporočljiva predvsem, kadar imamo več stolpov. Omogoča nam še tri dodatne funkcije (uporaba, dostop, varnost), s katerimi lahko nadziramo količino prostora na posameznih ponovno zapisljivih medijih, določimo gesla posameznim medijem, ter preprečimo dostop do skrivnih podatkov. V programu pa je mogoče določiti tudi, za koliko časa je lahko medij zunaj shranjevalnika. PROTI: Enota ne omogoča odpiranja ali al- ternativnega dostopa do medijev razen prek računalnika. Tina Mele 61 POD LUPO ojačevalec brezžičnega signala električni omrežni vmesnik Edimax SB-2200G Netgear XE104 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Domex, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.netgear.com Cena: 28.600 SIT Tehnični podatki Hitrost: 85 Mb/s Nosilec: Električno omrežje Drugo: Zvezdišče za 4 naprave, kabli, gonilniki, navodila Napajanje: Iz električnega omrežja Mere in teža: 96 x 74 x 55 mm, 150 g ZA: Konec leta 2004 smo preizkusili prve omrežne naSkupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: ElkoTex, d.o.o. Spletni naslov: www.edimax.com.tw Cena: 15.200 SIT Tehnični podatki Frekvenca in hitrost: 2,4 GHz Podprti protokoli: IEEE 802.11 b/g Načini upravljanja: − Vmesniki: 2x priključek RP-SMA Dodatni moduli: Možna zamenjave antene Priloženo: Napajalnik, navodila ZA: Novi Edimaxov izdelek je, vsaj po naših podatkih, edini te vrste. Preprosto gre za napravico, ki ojači signal, ki potuje od brezžičnega usmerjevalnika oz. dostopne točke proti anteni. Pogoj za uporabo je, da ima naprava zamenljivo zunanjo anteno in priključek RP-SMA. Ta tip priključka uporablja resnejša brezžična oprema, sami pa smo za testni poligon izbrali Allied Telesynovo dostopno točko, opisano na sosednjih straneh. Edimaxova naprava je izredno enostavna, saj ima poleg priključka za zunanje napajanje le še RF-izhod in RF- vhod. Na vhodna vrata z priloženim antenskim kablom pripeljemo signal iz dostopne točke, na izhodna vrata pa privijemo anteno. V škatli je 2 dBi antena, za namen testa pa smo uporabili kar Allied Telesynovo 5 dBi anteno. 62 Edimax ponuja dva modela naprave, šibkejši SM-2100g ojača signal le na izhodnih 100 mW, močnejši, ki smo si ga ogledali tudi sami, pa ima stikalo, prek katerega izberemo 100, 200 ali 500 mW izhodno moč. Napravo smo preizkusili in presenečeni ugotovili, da deluje, in to celo nad skeptičnimi pričakovanji. Dostopno točko (802.11g, 54 Mb/s) smo namestili sredi hiše, sprejemnik pa postavili na vrt in ga oddaljevali, dokler ni bil na meji sprejema signala (okoli 100 metrov). Ob vklopu ojačevalca in nastavitvi 100 mW je signal povezave ostal pri nizki vrednosti, a je bil stabilen; pri 200 mW je signal skočil na srednjo vrednost, hitrost povezave pa s 5,5 na 11 MB/s; pri 500 mW pa je signal postal zelo močan, hitrost povezave pa je ostala pri stabilnih 11 Mb/s. PROTI: Dvig izhodne moči nad 100 mW utegne negativno vplivati na ljudi ali občutljivejšo elektronsko opremo v okolici. Regulativa EU-ja omejuje izhodno moč brezžičnih naprav na 70 mW! Jaka Mele prave, ki so omogočale prenašanje podatkov prek električnega omrežja stavbe. Gre torej za krajevno omrežje, katerega domet je omejen z električnimi števci oz. fazami oz. transformatorji. Tipična uporaba je torej znotraj stanovanja ali hiše, kjer se tako izognemo vrtanju lukenj ali uporabi brezžične opreme; mnogi poslovni uporabniki pa jo uporabljajo za vzpostavitev podatkovne povezave z oddaljeno brezžično dostopno točko, do katere tako ni treba vleči ethernetnega kabla. Čeprav je bilo že na lanskem Cebitu moč videti tudi naprave, ki so obljubljale prenosne hitrosti preko 150 Mb/s, pa je edinole Netgearu uspelo na trg spravili drugo generacijo naprave, ki delujejo pri nazivni hitrosti 85 Mb/s. Že sama naprava je opazno naprednejša od predhodnic, saj v bazi združuje tudi 4-vratno zvezdišče, ki omogoča na lokaciji priklop do štirim napravam. V omrežje lahko povežemo do 4 lokacije (električne naprave XE104), prenosne hitrosti pa nihajo glede na oddaljenost, motnje v omrežju … Priklopna naprava je velikosti polnilca za akumulatorske baterije. Klasični vtikač na eni strani, na drugi pa ethernetno zvezdišče. Naprava je prijetno oblikovana, odeta v modro-belo kompaktno plastiko. Naprava je primerna tako za 110 kot 220 V omrežja. Pohvaliti velja izvedbo, saj je omrežje začelo delovati brez kakršnegakoli dodatnega nameščanja. Priložena je tudi programska oprema, ki šifrira promet med napravami. PROTI: Največji minus je še vedno počasnost omrežja, saj smo v povprečju dosegali prenose, ki niso presegli hitrosti 8 Mb/s, da pa bi sledili nazivni vrednosti, bi morali doseči desetkrat večje. Cena naprave, ki se prodaja posamezno, je še vedno dokaj visoka. Jaka Mele moj mikro | 3 | marec | 2006 brezžična dostopna točka brezžični in bluetooth USB-vmesnik Allied Telesyn WA7400 Trendnet TBW-1030 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: DISS, d.o.o. Spletni naslov: www.alliedtelesyn.com Cena: 99.100 SIT Tehnični podatki Frekvenca in hitrost: 5 GHz + 2,4 GHz, 54 Mbs Podprti protokoli: IEEE 802.11a/b/g Načini upravljanja: Spletni vmesnik Vmesniki: LAN RJ45 10/100 Možnost vdelave dodatnih modulov: Možna menjava anten Priložena programska oprema: Vmesnik za namestitev, navodila ZA: Allied Telesyn je eden vodilnih proizvajalcev poslovne omrežne opreme, ki pa pri nas še ni tako prisoten kot v Ameriki. Naprava je odeta v srebrno plastično ohišje, ki ne deluje nič posebnega, na prednji strani ima diode, ki prikazujejo delovanje na frekvenčnih območjih. Na zadnji strani sta nameščeni zunanji anteni, ki jih je moč nadomestiti tudi z močnejšimi. WA7400 stopa iz povprečja zaradi dveh radiev, s čimer točka omogoča sočasno dvojno delovanje na dveh frekvenčnih območjih. Poleg osnovnih funkcij se lahko WA7400 pohvali z vrsto poslovnih funkcij, kot so množično avtomatizirano upravljanje, podpora navideznim VLANomrežjem (označevanje prometa, podpora za več BSSID). Prisotni so napredni varnostni mehanizmi 802.11i (WPA2), naprava zna ignorirati skeniranje SSID, zaznavati druge neavtorizirane dostopne točke. Omogočeno je združevanje več naprav v skupine in deljenje bremena (prometa) med njimi. Možno je nastavljati tudi izhodno moč. Podprt je WDS, ki ga lahko odlično izrabimo v navezi z dvojnim radiem, saj po eni frekvenci poteka hrbtenični, po drugi pa uporabniški promet. Edini LAN-vmesnik seveda podpira napajanje prek etherneta (PoE). Montaža dostope točke je domiselna, saj lahko poleg privitja na steno s spremembo nožic (priložene so magnetne) napravo brez posegov pričvrstimo na katerokoli kovinsko površino. Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: EC, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.trendnet.com Cena: 12.500 SIT Tehnični podatki Standardi in protokoli: 802.11 b/g, Bluetooth v1.2, Class 2 Največja hitrost prenosa: 54 Mb/s; 1 Mb/s Največji domet: 100 m / 10 m Dodatna znanja antena: Ne Priložena programska oprema: Gonilniki LCD-monitor MAG PS-976K Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Acord-92, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: − Cena: 69.900 SIT Tehnični podatki Velikost diagonale: 19 palcev Ločljivost: 1280 x 1024 @ 75 Hz Barvna globina: 16,7 milijona barv Zorni kot: 150 stopinj vodoravno, 130 stopinj navpično Svetilnost: 280 cd/m2 Kontrastno razmerje: 500 : 1 Osveževanje: TN+film, 8 ms Vmesniki in priključki: D-sub, zvočniki ZA: Vmesnike bluetooth danes proizvaja in ZA: Nekdaj priznani proizvajalec monitorjev prodaja že vsak. Pa vendar se napravice medsebojno razlikujejo. Pod prste nam je prišel novi Trendnetov USB-vmesnik, ki je zanimiv že na prvi pogled, saj ima izvlečno anteno, ki poveča domet predvsem vdelanega wi-fi dela. Trendnet je minimiral že videno in tako imamo v enem samem USB-ključu združena bluetooth in WLAN 802.11 b/g. Uporabljamo lahko samo eno ali obe omrežji hkrati. Napravica ima v načinu bluetooth majhno porabo energije ter standardni domet 10 metrov, zato je namenjena predvsem povezovanju uporabnikov/naprav v istem prostoru. Povezljivost WLAN ne prinaša ničesar novega. Priloženi gonilniki za bluetooth (BlueSoleil) so delovali brez zapletov, uporabniški vmesnik je prijazen. PROTI: Ni nam jasno, zakaj Trendnet ni sle- dil temu, kar so že obvladali, točneje, integracijo pomnilnika v USB-ključ in namestitev gonilnikov od tam. Še vedno gre za bluetooth 1.2, čeprav je različica 2.0 že precej razširjena. Tako pa kot vsi vmesniki bluetooth, ki temeljijo na 1.2, ponuja le eno sočasno povezavo, medtem ko so druge aktivne (do 7) in pasivne (do 8) v stanju pripravljenosti. Povezavi WLAN lahko očitamo, da še ne podpira varnostne specifikacije WPA 2. PROTI: Model je star že skoraj eno leto, ven- dar je na evropski trg prišel šele nedavno, a z osveženimi funkcijami. Jaka Mele POD LUPO Jaka Mele dandanes očitno le še prodaja drugje izdelane zaslone pod svojim imenom. Novi 19-palčni MAG je namreč popolnoma običajen monitor, ki ne izstopa ne v dobrem ne v slabem. Odlikuje ga odlična cena za ta razred, sicer pa gradi na matriki TN+film, s katero dosega 8 ms čas osveževanja. Zaslon je odet v srebrno ohišje, je tanek, moč pa ga je vzeti s simpatičnega podstavka in ga namestiti neposredno na steno (nosilec ni priložen). Zaslonski del se da premikati le po vertikali, medtem ko se zaslon obrača levo/desno s premikom celotnega monitorja s podstavkom vred. Monitor ni težak, čeprav ima napajalnik vdelan v zaslon. Gumbi za nastavljanje so nameščeni na sredini spodnjega sprednjega dela okvira in se oblikovno dobro zlivajo z celoto. Menijski sistemi so povprečno (ne)pregledni. Monitor je hiter in s hitrostjo osveževanja slike nismo ugotovili težav. Kakovost slike je zgolj povprečna, svetilnost in kontrast tudi, a za pisarniško delo nista moteča. Sicer celotna slika malce vleče na modro, česar nismo v celoti odpravili niti z nastavitvami. PROTI: Med poceni monitorji žal ostaja pra- vilo, da ergonomija ni pomembna, saj se ne da nastavljati niti višine zaslona, kaj šele da bi zaslon obrnili v pokončni položaj. Monitor ima le analogni vhod D-Sub. Vidni kot je po specifikacijah med slabšimi, a v praksi presenetljivo ne deluje tako katastrofalno, kot smo to že imeli priložnost videti. Jaka Mele 63 POD LUPO digitalni svet: novi fotoaparati Burno leto Sejem PMA je že za nami in z njim zopet toča novosti. Vprašanje, ki smo si ga zastavili že pred časom, je čedalje aktualnejše: Lahko uporabniki sploh še sledijo vsem spremembam? tev, ki svoje delo opravijo zelo dobro, le izbrati jih je treba. Zanimiva je možnost »fotografiraj in primerjaj«, ki pride prav pri panoramskih načinih ali le kot primerjava med različnimi načini slikanja. Kakovost slike je dobra, tudi šuma pri višjih ISO-občutljivostih ni veliko. SP700 zna biti odličen sopotnik, saj kljub velikemu zaslonu ne zasede veliko prostora, zaradi objektiva, ki je ves čas na varnem, pa utegne biti zanimiv tudi za mlajše uporabnike, saj je zaradi tega bistveno manj poškodb. Piše : Alan Orlič Belšak Pentax Optio A10 Novi modi, umirjanju slike je podlegel tudi Pentax. Problema so se lotili podobno kot pri Konici Minolti, kar pomeni, da fotoaparat glede na tresljaje ustrezno premika tipalo. Ker so pod tem sistemom podpisani Pentaxovi inženirji, se utegne umirjanje slike znajti tudi v razredu višje, pri zrcalnorefleksnih fotoaparatih. A najprej se posvetimo novincu. Objektiv je že star znanec, Pentaxov posebnež, ki del leč zaradi varčevanja s prostorom shrani nad druge. Ohišje je, kot se za fotoaparat višjega kompaktnega razreda spodobi, alan.orlic@mojmikro.si Olympus SP700 Nova serija SP je dobila še enega zanimivega člana, ki meri predvsem na nezahtevne in bolj modno usmerjene uporabnike. Odstopanje od serije myu je očitno, a zaradi tega oblikovalsko nič slabše. Kovinsko ohišje, maloštevilni gumbi ter objektiv, ki ostane v ohišju, so nekatere glavne značilnosti. Pogled na zadnjo stran preseneti, veliki zasloni se namreč selijo v male fotoaparate. A čeprav bo marsikoga na prvi pogled to pritegnilo, nima velike uporabniške vrednosti, saj naenkrat postane omejen prostor za tipke in držanje. SP700 ni namenjen zahtevnim uporabnikom, zato pa ga bodo toliko bolj veseli tisti, ki jim fotografija pomeni dokumentiranje dogodkov. Ima vrsto scenskih nastaviProizvajalec in ime modela Skupna ocena Razmerje cena/kakovost Informacije Spletni naslov Cena Za Proti Tehnični podatki Najvišja ločljivost Ločljivost tipala in velikost Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Vmesnik Teža Baterije 64 Olympus SP700 Pentax Optio A10 Hewlett Packard E327       2816 x 2112 6 M, 1/2,5” 38−114 mm 4 s−1/2000 s ISO 64−400 f3,3−4,0 xD Card USB 180 g Li ion 3264 x 2448 8 M, 1/1,8” 38−114 mm 4 s−1/2000 s ISO 50−400 f2,8−5,4 SD Card USB 145 g Li ion 2560 x 1920 5 M, 1/2,5” 46 mm 2 s−1/2000 s ISO 100−400 f3,5 SD Card USB 110 g 2 x AA Olympus Slovenija, d.o.o. www.olympus.com 91.200 SIT enostavna raba zaslon jemlje preveč prostora Foto Beseničar, s.p. www.pentax.com še ni znana umirjevalnik slike napredne funkcije HP Slovenija, d.o.o. www.fujifilm.com 37.152 SIT enostavna raba počasno shranjevanje slik kovinsko, na zadnji strani prevladuje velik LCD-zaslon. Gumbov ni veliko, na zgornji strani najdemo poleg sprožilca in gumba za vklop še enega za stalno delovanje sistema za umirjanje slike. Zelo dobrodošla je bližnjica do nekaterih nastavitev, ki jih lahko priredimo po svoje. Za fotografiranje ima poleg samodejnega le scenske načine, a kljub temu dovoljuje kar nekaj svobode. Najbolj omejujoč je najdaljši čas v samodejnem načinu, ki je skromno četrtino sekunde. Za daljše čase je treba poseči po načinu za nočno fotografiranje. Pri ostrenju v slabših svetlobnih razmerah si pomaga z lučko, ima pa tudi ročno ostrenje. Čeprav smo imeli na preizkusu predproizvodni model, smo bili s kakovostjo slike zadovoljni. Šum je viden šele pri najvišji občutljivosti, pa še tam ni preveč moteč. A10 se je na preizkusu dobro izkazal, tudi umirjanje slike. Vendar ne pričakujte čudežev, velikokrat pomaga le stojalo ali nekaj, na kar lahko naslonimo fotoaparat oziroma roke. Hewlett Packard E327 Malček z objektivom s stalno goriščnico se je izkazal več kot zadovoljivo. Pravzaprav take fotoaparate kar pogrešamo, saj sta njihova enostavna raba in iskanje zanimivih motivov brez obremenjevanja s tem, ali mu bo uspelo najti pravo ostrino, nekaj, kar je zanimivo tudi za izkušenejše fotografe. Ohišje je namreč dovolj majhno, da je fotoaparat lahko vedno poleg. Drsni pokrov ščiti objektiv in obenem služi za vklop fotoaparata. Žal ne omogoča pregledovanja slik brez vklopljenega fotoaparata, kot nekateri drugi modeli, temveč moramo tudi za to operacijo premakniti drsni pokrov. Kot se za vstopni model spodobi, nima veliko gumbov, večino nastavitev opravimo v meniju. To velja tudi za pod/naFujifilm Finepix F460 dosvetlitev, za katero bi si  sicer želeli, da bi bila lažje  dosegljiva. Objektiv ima Image&Information, d.o.o. poleg stalne goriščnice še www.fujifilm.com stalno ostrino, na makro 73.900 SIT način preklopimo kar s ergonomija posebnim gumbom. Ta počasno delovanje je pravzaprav edina slaba točka, saj je najbližja razdalja za makro fotografira2592 x 1944 nje kar 0,6 metra! Zamik 5 M, 1/2,5” od pritiska na sprožilec do 35−105 mm zajema slike je kar opazen, 2 s−1/1500 s a ni tako moteč. Poleg saISO 64−400 modejnega načina so tu še f2,8−4,9 športni, portretni in dva xD Card načina za pokrajine, druUSB gi je namenjen sončnim 122 g zahodom. Kakovost slike Li ion je zadovoljiva, enako vemoj mikro | 3 | marec | 2006 POD LUPO digitalni svet: novi fotoaparati pogovor s fotografom Christopherjem Andersonom Več dela, a boljši nadzor nad sliko lja za zajem videa. Kot smo že omenili, E327 ni zanimiv le za družinsko fotografijo, temveč tudi za fotografe, ki bi radi fotografirali čimbolj enostavno, a vseeno imeli dobre posnetke. Ni vse v vrhunski tehniki, tudi preproste reči so lahko zanimive. Fujifilm F460 Kompaktni fotoaparati čedalje bolj merijo na uporabnike, ki jim je pomembna enostavno fotografiranje, tehnologija pa jih pri tem ne zanima. Na to stavijo tudi pri Fujifilmu z novincem F460, ki ima poleg tega še privlačen videz. Kovinsko ohišje je oblikovano zelo ergonomsko, z rahlo odebeljenim sprednjim in rahlo ugreznjenim zadnjim delom, kjer fotoaparat držimo. S tem so preprečili, da bi prsti zdrseli čez LCD-zaslon. Enostavnosti so se držali tudi pri fotografskih načinih in možnostih, večina jih je namreč skritih v menijih. So pa mislili na sončne dni, in možnost, ki dodatno posvetli zaslon, je dosegljiva prek gumba. Kar najbolj manjka novincu, je hitrost delovanja, saj je v primerjavi z modelom F10 krepko počasnejši. Poleg tega je najvišja občutljivost le ISO 400, kar je v primerjavi z drugimi njihovimi modeli dokaj nizko. A po drugi strani se odkupi z dobro sliko in razmeroma malo šuma. F460 je torej pravi družinski fotoaparat, dovolj majhen, da je lahko vedno pri roki, in enostaven za uporabo, tudi za tiste, ki jim digitalna fotografija ne diši preveč.  Model Mini Trekker AW Proizvajalec LowePro LowePro Tip torbica nahrbtnik Razpoložljiv prostor 7 x 3,5 x 12, 5 cm 28 x 12,5 x 37 cm Posodil Cena 66 D-Pods 30 Sting M, d.o.o. 2.900,00 SIT Sting M, d.o.o. 29.900,00 SIT V Sloveniji se je v okviru Emzinovega natečaja Fotografija leta 2005 mudil ameriški fotograf Christopher Anderson, Kanadčan, ki večinoma dela v Združenih državah. Ob robu njegovega zanimivega predavanja smo z njim malce pokramljali. Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si Z ačel je z delom za manjši časopis v Coloradu, pozneje se je pridružil fotografski agenciji Aurora. To je močno vplivalo na njegov razvoj. Naročniki so postali številnejši, med njimi sta bili reviji Life in National Geographic Adventure. Vse bolj ga je zanimala socialna tematika, kot je na primer posledica gospodarske krize v Rusiji. Med drugim se je spustil v takšne pustolovščine, kot je potovanje z emigranti s Haitija z ladjo, narejeno iz odpadnega lesa. Če jih na temu potovanju ne bi rešila ameriška obalna straža, verjetno o njem ne bi več slišali. Prejel je več nagrad, med njimi zlato medaljo Roberta Cape, Kodakovo nagrado za mladega fotografa in nagrado zlata visa na največjem evropskem festivalu novinarske fotografije Visa pour L'image v francoskem Perpignanu. V Ljubljani se je mudil kot eden od žirantov Emzinovega natečaja, njegov čas pa so izkoristili še za njegovo predavanje o reportažni fotografiji. Dvorana je bila skoraj premajhna za vse fotografe, ki so ga želeli poslušati in tam smo ga tudi ujeli za zelo kratek intervju. Z digitalnim fotoaparatom ste prvo reportažo delali v Afganistanu, leta 2001. Kako je bilo? Zelo neučinkovito in težavno. Prvi modeli digitalnih fotoaparatov so imeli dve glavni težavi, prva je bila zakasnitev od pritiska na sprožilec do zajema fotografije, druga pa počasen zagon fotoaparata. Ko se je ta postavil v način varčevanja z energijo in ko si ga zopet hotel uporabljati, je porabil nekaj sekund, da je bil pripravljen na delo, in pravi trenutek za fotografijo je bil mimo. Tako sem zamudil kar nekaj posnetkov, delo je bilo res težavno. Poleg tega so imeli prvi modeli težave s svetlimi deli slike, ki so bili pogosto prežgani in tako neuporabni, na primer, luna je bila le svetla pika, poleg tega barve preprosto niso bile prave. Danes je drugače, digitalni fotoaparati imajo boljši dinamični razpon, občutljivost pri ISO 1600 je odlična, po potrebi uporabim še katerega od programov za odstranjevanje šuma, in to mi omogoča, da fotografiram stvari, ki jih prej preprosto nisem mogel. Kakšne posege si dovolite pri uporabi programov za obdelovanje fotografij, le popravke svetlosti in barv ali tudi kaj retuširate, na primer izbrišete kaj iz kadra? Ne, retuše ne uporabljam, kar dobim v kader, to dobim. Če je notri kaj odvečnega, moram za to poskrbeti prej, preden pritisnem sprožilec. Nekateri delajo čudeže pri obdelavi fotografij, vendar to ni zame. Ostajam le pri osnovnih popravkih, kot so svetlost, barve in kontrast. Zdaj, ko večinoma delate digitalno, kaj to pomeni za vas, imate več dela? Je več dela, vendar mi to mogoča, da oddam takšne slike, kot si želim. Največ dela je bilo v prehodnem obdobju, ko smo filme skenirali. Takrat je bilo treba film razviti, poskenirati in uporabiti veliko retuše, ker so bili prašni ali opraskani. Najlažje je bilo pred digitalno dobo, filme si preprosto odnesel časopisu in so sami razvili ter obdelali fotografije. Dela je več, vendar mi je všeč, da imam nadzor nad obdelavo, pravzaprav popoln nadzor nad sliko. Še zadnje vprašanje, kateri fotoaparat uporabljate? Moj sponzor je Olympus, sam pa sem si kupil Canona 5D. Je resnično osupljiv fotoaparat in odgovor na vse moje molitve.  Mini Trekker Classic LowePro nahrbtnik 28 x 12,5 x 37 cm Nature Trekker AW II LowePro nahrbtnik 29 x 15 x 42,5 Nova 1 AW Nova 3 AW Nova 5 AW LowePro torbica 19,5 x 10 x 16,5 cm LowePro torbica 23 x 15 x 19 cm LowePro torbica 35,5 x 15 x 21,5 cm Stealth Reporter 300 AW LowePro torbica 27,5 x 17 x 19, 5 cm Sting M, d.o.o. 24.900,00 SIT Sting M, d.o.o. 69.900,00 SIT Sting M, d.o.o. 9.900,00 SIT Sting M, d.o.o. 14.900,00 SIT Sting M, d.o.o. 19.900,00 SIT Sting M, d.o.o. 36.900,00 SIT moj mikro | 3 | marec | 2006 POD LUPO digitalni svet: fotografske torbe Zaščita za milijone Zaupamo ji milijone, pomembne spomine, prenesti mora padce in udarce, v sebi pa mora ostati čista. To je naša sopotnica − fotografska torba, da ne bo pomote. Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@jmikro.si P o svoje gre za nekaj čisto vsakdanjega, čemur ni treba posvečati veliko pozornosti. Po drugi strani pa od torbice pričakujemo, da bo dobro zaščitila fotoaparat, po možnosti pred udarci in vremenskimi pojavi, bila pa naj bi tudi dovolj prostorna za vse naše potrebe. Kaj moramo torej paziti pri nakupu? Za začetek, nam je bolj všeč torbica ali nahrbtnik? Slednjega lažje nosimo, medtem ko je torbica lažje dostopna. Morda se vam bo zdelo čudno, a če veliko fotografirate, je najbolje imeti oboje. Za določena opravila so boljše torbice, predvsem za reportersko delo, medtem ko so za fotografiranje narave veliko primernejši nahrbtniki. Ramena vam bodo zelo hvaležna, predvsem pri daljših sprehodih. Fotografske torbice in nahrbtniki morajo izpolnjevati kar nekaj pogojev. Ti so različni od načina dela, vendar imajo kljub temu nekaj skupnih imenovalcev. V prvi vrsti je prostor, ki je na voljo za opremo. Predvsem pri zrcalnorefleksnih fotoaparatih moramo misliti na prihodnost oziroma na bodoče dodatke, ki bodo morali najti svoje mesto. Zato ni dovolj, da izpolnjuje le sedanje potrebe, ampak naj bo na voljo tudi nekaj prostora za prihodnje razširitve. Pomnilniške kartice in dodatne baterije so postale del fotografskega vsakdana, zato naj imajo svoje, po možnosti lahko dostopno, a vseeno varno mesto. Slednje velja predvsem za fotoreporterski način dela, kjer nobenega ne sme zmanjkati oziroma mora biti hitro dosegljivo. Pri sprehodih v naravi je glavna nevšečnost lahko vreme, kar pomeni, da mora torba ali nahrbtnik prenesti vsaj krajši naliv brez posledic za vsebino. In ne nazadnje, da se zopet vrnemo k prostoru, predvsem pri sprehodih v naravi je zaželeno s seboj vzeti še kaj, ne le fotografsko opremo. Morda dodaten kos oblačila, pijačo ali kaj tretjega, kar bomo potrebovali. Tudi to moramo shraniti, kar seveda pomeni, da torbica ali na- hrbtnik praktično nikoli nista dovolj velika. V skrajnosti vsekakor ni treba iti, dober premislek pred nakupom pa utegne pomagati pri lažji izbiri. Proizvajalcev in modelov je toliko, da se med njimi preprosto izgubimo. Za začetek smo si pogledali dva najbolj znana, Lowepro in Tamrac. Pri obeh smo preizkusili nekaj zanimivejših modelov, pri prvem več nahrbtnikov, pri drugem več torbic. Lowepro D-Pod 30 Najmanjša torbica iz LoweProjeve serije je dovolj velika za srednje velik kompaktni fotoaparat. Dodatni žepek zadostuje za pomnilniško kartico in dodatno baterijo. Posebnost je nepremočljiv material, a to še ne pomeni, da lahko torbico brez posledic pomočite v vodo. Lowepro Mini Trekker AW in Classic Po velikosti sta si oba nahrbtnika praktično enaka, razlika je le v materialu. Oznaka AW pomeni, da ima zaščito proti dežju in je zato primernejši za sprehode v naravo. Poleg osnovnega prostora, ki ga lahko razdelimo na različne prostore, je na voljo še velik zunanji žep, v katerega lahko shranimo različne dodatke, tudi za kak kos oblačila je dovolj prostora. Če vam to ni dovolj, si lahko omislite dodatne torbice, ki jih navesite na nahrbtnik. Lowepro Nova 1 AW, 3 AW, 5 AW Tudi ta serija torbic za digitalne fotoaparate ali videokamere je narejena iz materiala, ki je vremensko odporen. Najmanjša, Nova 1 je dovolj velika za zrcalnorefleksni fotoaparat z dvema manjšima objektivoma in bliskavico, dodatki gredo v zunanji žep. Nova 3 je še malce večja, medtem ko je Nova 5 dovolj velika za dva fotoaparata z nekaj manjšimi objektivi. Lowepro Nature Trekker AW II Najmanjši iz serije profesionalnih nahrbtnikov je še vedno dovolj velik, Vest Harness SF 5206 Sub Compact Photo LowePro Tamrac pas torbica po meri 6 x 3 x 9 cm 5490 Superlight 90 Tamrac torbica 10 x 6 x 11 cm 5214 T4 Digital Photo Bag Tamrac torbica 8 x 3 x 11 cm 5627 Pro digital Zoom 7 Tamrac torbica 24 x 18 x 25 cm MX 5378 M.A.S. Lens Case Tamrac torbica za objektive 9 cm premera x 15 cm Sting M, d.o.o. 14.900,00 SIT Eurovision, d.o.o. 2.890,00 SIT Eurovision, d.o.o. 2.490,00 SIT Eurovision, d.o.o. 12.790,00 SIT Eurovision, d.o.o. 4.090,00 SIT Eurovision, d.o.o. 1.690,00 SIT da sprejme velik zrcalnorefleksni fotoaparat, nekaj večjih objektivov in kakšen dodatek v obliki bliskavice bi našel svoj prostor. Vremensko odporen material v kombinaciji z nepremočljivimi zadrgami je dobra garancija za zaščito pred dežjem in prahom. Nature Trekker AW II ima dovolj mest, kamor lahko dodamo dodatne torbice za objektive ali druge dodatke, tudi za stativ je dobro poskrbljeno. 5547 Adventure 7 Tamrac nahrbtnik 25 x 13 x 24 cm, spodnji 27 x 16 x 17 cm Eurovision, d.o.o. 24.990,00 SIT 5575 Expedition 5 Tamrac nahrbtnik 28 x 13 x 34 cm 5265 Cyberpack Express Tamrac nahrbtnik/voziček 29 x 15 x 41 cm Eurovision, d.o.o. 38.990,00 SIT Eurovision, d.o.o. 88.690,00 SIT 67 POD LUPO digitalni svet: fotografske torbe Lowepro Stealth Reporter 300 AW Reporterska torba s serijo dodatnih žepkov je namenjena predvsem fotografom, ki veliko delajo na terenu. Dodatna zgornja zadrga omogoča dostop do notranjosti brez odpiranja celotne torbe, prav tako je zanimiva zaščita le za zgornji del pri nenadnem dežju. Je dovolj prostorna za velik zrcalnorefleksni fotoaparat z vsemi potrebni dodatki, ki so nujni za terensko delo. Lowepro West Harness SF z dodatki pas. Dva dodatna prostora sta zaščitena z zadrgami, prvi je manjši in namenjen predvsem pomnilniškim karticam, v večjega pa gredo brez težav tudi AA-baterije. Tamrac 5214 T4 Digital/Photo Bag Največja od malih torbic bo sprejela tudi večjega kompakta s 3−4x spremenljivo goriščnico. Za razliko od 5490 nima zaščitnega pokrova, ampak z zadrgo odpremo del torbice. Dodaten prostor je dovolj velik za dva kompleta AA-baterij in dodatne pomnilniške kartice. Tamrac 5627 Pro Digital Zoom 7 Večji kompakti in manjši zrcalnorefleksni fotoaparati z enim objektivom zahtevajo več pros- tora, tudi za razne dodatke. Torbica je oblikovana tako, da je zgoraj širša, v spodnjem delu pa se zoži. Taka oblika omogoča dobro stabilnost fotoaparata. Zapremo jo lahko na dva načina, z zadrgo in zaponko. Če želimo fotoaparat hitro potegniti iz torbe, je to zelo priročno. Ima dva dodatna predalčka, v večjega lahko shranimo kopico stvari, v manjšega pa predvsem pomnilniške kartice. Torbica se ponaša še s posebnima nosilcema, ki omogočata pritrditev manjših torbic, v katere lahko shranimo objektive, bliskavice ali plastenko z pijačo. Tamrac MX 378 Large Lens Case Tok za objektive ni mišljen kot samostojna torbica, temveč kot dodatek Zakaj uporabljam različne foto torbe in foto nahrbtnike Posebnost Loweprojevega programa je pas, na katerega lahko navesimo različne dodatne torbice, predvsem za objektive ali druge dodatke. Namenjen je predvsem terenskemu delu, ko na primer ne potrebujemo celotne vsebine torbe ali nahrbtnika in bi nas ta le oviral pri delu in gibanju. Lahko pa jima je tudi dodatek, predvsem zaradi hitrejše dostopnosti. Tamrac 5206 Sub Compact Photo Najmanjša torbica je namenjena predvsem zares majhnim fotoaparatom, kot je na primer Canonova serija Ixus. Nima pasu, da bi jo lahko obesili na rame, ampak le zaponko za pas. Stranski žepek je majhen in je dovolj velik le za tanjšo litijevo ionsko baterijo ter dodatno pomnilniško kartico. Tamrac 5490 Superlight 90 Je malce večja kot 5206, a vanjo še vedno ne boste mogli dati debelejšega fotoaparata. Zato pa ima pašček in možnost pritrditve na 68 Kot profesionalni fotograf sem vedno namenil svoji fotografski opremi ustrezno zaščito. Za to sta dva poglavitna vzroka. Kot prvo je pri že tako dragi opremi še kako pomembno, da je ustrezno zaščitena, če jo hočemo uporabljati daljše obdobje. Tu mislim na zaščito proti udarcem, prahu, vročini in seveda tudi vlagi. Ne nazadnje je profesionalni fotograf primoran delovati v različnih vremenskih in delovnih razmerah. Seveda se lahko amater temu izogne, a ga lahko kljub temu preseneti vreme, in takrat sta lahko oprema ali fotoaparat hitro izpostavljena vremenskim vplivom. Drugi vzrok pa je primeren transport različne opreme, ki naj bo čim bolj udoben in praktičen, še zlasti na daljših popotovanjih. Zato imam za vsak namen svojo kombinacijo opreme in ustrezno torbico, torbo ali nahrbtnik. Aluminijasti kovčki so primerni za daljša potovanja z avtomobilom v zahtevnejša področja z različnimi klimatskimi pogoji. Tu izberemo modele s tesnjenjem proti prahu in vlagi in v nevpadljivi zeleni ali rjavi preobleki. Srebrna barva namreč kar vleče poglede in oznanja, da je v kovčku dragocena oprema. Za običajen izlet v planine in gore mi zadostuje za kompaktno kamero originalna ali ustrezna torbica. Za DSLR pa torbica trikotne oblike, v katero gre samo fotoaparat z standardnim zumom, in ima še dodaten žep za pola-filter. V nahrbtniku sta lahko še teleobjektiv in rezervna baterija. Torbica naj bo primerno tapecirana, za zaščito proti udarcem in vročini, zato imejte pri nakupu s seboj fotoaparat za pravo mero. Kadar se odpravljam na delo ali pa na priljubljeni fotolov, pa je treba vzeti že večjo torbo ali nahrbtnik. Tu je spet odvisno, koliko časa bomo nosili opremo, ali jo bomo samo vozili v avtomobilu. Že doma se moram odločiti, kaj bom snemal in kakšno opremo bom potreboval. Zato imam tri nahrbtnike različnih velikosti, in tudi torbe treh velikosti. V najmanjšo torbo gredo samo kamera, osnovni zum objektiv in bliskavica. V srednjo osnovna oprema in dodaten teleobjektiv ali širokokotni objektiv, spet odvisno od motivov oziroma od delovne naloge. V največjo torbo ali nahrbtnik pa gre vsa oprema, od širokega kota do teleobjektiva, bliskavice, razni konverterji, filtri, dodatni svetlomer in v zadnjem času še image-tank. Nemalokrat tudi rezervno ohišje, polnilnik ali rezervne baterije za bliskavico in kamero. Pri snemanju živali v narodnem parku Bavarski gozd pa si fotografi pomagajo tudi z vozički raznih konstrukcij, da to težko opremo vlačijo za seboj, kar je dosti lažje, kot pa nositi jo na hrbtu. V gorah to seveda ne gre, tam pač opremo prilagodimo tudi svojim fizičnim sposobnostim ali pa si najamemo pomočnika nosača. Pomisliti moramo tudi na nošnjo primernega stativa, katerega nosimo posebej ali že kar pritrjenega na foto nahrbtnik Zelo pomembno pri izbiri torb in nahrbtnikov pa je pravilna razporeditev opreme, kar nam omogočajo tudi prestavljivi prekati. Za katero znamko se bomo odločili, je stvar osebnega okusa in potreb, seveda pa tudi kakovost materialov in priporočila drugih fotografov, ki že imajo tovrstne izkušnje. Nahrbtnik naj ima spredaj tudi večji žep za malico, rezervno oblačilo ali zaščito za dež. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je oprema še vedno draga in da nakup ustrezne torbe ali nahrbtnika običajno pomenita le majhen delež v primerjavi z drago opremo. (Oskar Karel Dolenc) moj mikro | 3 | marec | 2006 POD LUPO Kako je nastajala knjiga Ustvarjalna Slovenija k drugim. Namenjen je objektivom ali drugim dodatkom, vendar naj vas ime Large ne zavede. Velika je namreč le 17 cm, tako da malce večji objektivi hitro odpadejo. Na večjo torbico jo hitro pritrdimo, za večjo varnost je poskrbljeno z oprijemajočim se blagom in zaponkami. Tamrac 5547 Adventure 7 Photo Backpack Včasih ni dovolj, da je v nahrbtniku prostor le za fotografsko opremo, temveč ga mora biti na voljo še za kaj drugega. Model 5547 je razdeljen na dvoje, spodnji del je namenjen fotografskemu delu, zgornji drugim stvarem. Prostora je dovolj za srednje velik zrcalnorefleksni fotoaparat z dvema manjšima objektivoma ali bliskavico, dodaten prostor zagotavlja zunanji žep, ki ima dovolj prostora za pomnilniške kartice in baterije. Fotografsko opremo lahko damo tudi v gornji del nahrbtnika, vendar tu ni tako dobro zaščitena kot spodaj. Dobra rešitev sta še dodatna stranska žepka, kamor lahko damo plastenke s pijačo. Tamrac 5575 Expedition 5 Čeprav ta nahrbtnik ni med največjimi v Tamracovi ponudbi, lahko vanj shranimo pravcato malo orožarno. Sem štejejo eden ali dva večja objektiva, nekaj manjših in še za kakšno bliskavico bi se našel prostor. Prostorčkov za pomnilniške kartice, baterije, filtre in drugo opremo je več kot dovolj, tudi za stativ. Če vam to ni dovolj, lahko na nosilce obesite dodatke, kot je zunanja torbica za objektiv. A pomembnejše je dejstvo, da ima ta nahrbtnik vse zadrge zavarovane proti dežju, seveda je tudi sam material nepremočljiv. A to še ne pomeni, da bo preživel plavanje, le ploha mu ne bo prišla do živega. Tamrac 5265 Cyberpack Express Za daljše poti ali resnejša fotografiranja opreme nikoli ni dovolj, pa še pošteno težka postane. Prav pride tudi kak prenosni računalnik in skupna teža je lahko hitro preko 20 kg. Zato ima ta nahrbtnik dodatna koleščka, kot večji potovalni kovčki. Kljub temu ga lahko še vedno spravimo na hrbet, če je potrebno. Prostora v njem je več kot dovolj, sprednji žep je dovolj velik za prenosni računalnik srednje velikosti. Zanimivo je, da dodatnih prostorov za malenkosti ni toliko, ker je bolj namenjen prenosu opreme kot delu na terenu.  Tristo fotografij v treh mesecih Slovenski etnolog dr. Janez Bogataj je pred kratkim izdal še eno v seriji svojih knjig z naslovom Ustvarjalna Slovenija. Projekt, ki sem mu žrtvoval pretežni del poletnih počitnic, je nadaljevanje uspešnice dr. Bogataja »Mojstrovine Slovenije«, ki jo je izdala založba Rokus. Piše : Iztok Bončina iztok.bončina@mojmikro.si K njiga je neke vrste etnološki vodnik po slovenskih obrteh, kulinarični in gastronomski kulturi, pa tudi po kulturnih in naravnih posebnostih Slovenije. Moja naloga je bilo fotografiranje pretežnega števila motivov in tem, ki se pojavljajo v knjigi. KRATEK ROK Razlika med tem in drugimi podobnimi projekti je bila v tem, da je založnik, glede na idejno zasnovo, ceno in format »bodoče« knjige, pričakoval izid knjige dobre tri mesece po začetnih dogovorih. In ker sem dobil naročilo za približno tristo fotografij s praktično vseh slovenskih pokrajin, je bilo treba kar pošteno pljuniti v roke. Kdor bo prelistal knjigo, bo takoj opazil glavno značilnost tega velikega kupa fotografij. Namreč tematsko precej različne motive. Tu so posnetki rokodelcev pri delu, široki plani gostiln in restavracij, bližinski posnetki hrane, industrijska proizvodnja, vinske kleti, panoramski posnetki narave, nočne fotografije, celo zračni posnetki pokrajine. Vsa ta dinamika fotografiranja je seveda zahtevala tudi prilagodljivost opreme, a o tem nekoliko pozneje. ZAHTEVNA LOGISTIKA Najprej morda par besed o samem sistemu in načinu fotografiranja tega projekta. Verjetno bi se vse skupaj precej bolj zavleklo, oziroma bi imel kar dvojno delo, če ne bi bilo pomoči urednice Nine, ki je iz »glavnega štaba« vodila vso logistiko. Dogovarjala se je z množico ustvarjalcev, gostilničarjev, birokratov, skrbela za dovoljenja, prestavljala urnike in vmes še urejala knjigo. Tu nama je prvič prišla na pomoč sodobna tehnologija. Ker sem bil nenehno na terenu in med delom nedosegljiv, so mi vsake toliko piskala SMS-sporočila s potrjenimi (ali odpovedanimi) dogovori. Za zahtevnejše fotografije, npr. ambient restavracije s pripravljeno hrano sem si vzel nekoliko več časa, ki se je seveda po tipični fotografski navadi še raztegnil, posnetki kakšnega lepega razgleda pa so včasih nastali tudi mimogrede. Ker je knjiga nastajala sredi poletja, se je marsikateri »model« javil s počitnic na morju, zato sem se v določene kraje vozil večkrat, tudi trikrat ali štirikrat. Pa vča- sih motil Kraševce pri večernem počitku, Notranjce pri nedeljskem kosilu in Dolenjce pri opravilih v vinogradu. In razen morda v enem ali dveh primerih, povsod in vedno naletel na skrajno prijazne ljudi, pripravljene sodelovati in pomagati. Že to je bilo zelo prijetno doživetje. TONA OPREME Druga velika izkušnja pa je bilo samo fotografiranje. Vemo, da si fotografsko kilometrino najhitreje in najlažje nabiramo na terenu. Ali kot so rekli pametni ljudje, kilogram prakse je enak toni teorije. No, jaz sem imel tisto tono kar v praksi, če računam vso fotografsko kramo, ki je z mano prekrižarila Slovenijo. Fotografiral sem z digitalnim Canonom D20 in občasno z analogno trojko, uporabljal pa štiri objektive, največ 11−18 mm in 19−35 mm, malo manj 28−105 mm in še najmanj 75−300 mm. To je bila manjša torba. Večja je vsebovala množico stojal, studijske bliskavice (1200 ws in 600 ws), navadne bliskavice, odsevnike, ozadja, filtre, kilometre kablov, itd. Moj mali punto je bil zatrpan kot kakšen arabski kamion, ki prevaža tropsko sadje. Res je, da najlepše fotografije običajno nastajajo ob dnevni svetlobi, vendar 69 POD LUPO Kako je nastajala knjiga Ustvarjalna Slovenija Preprosto sem preverjal posnete fotografije na zaslonu ali prenosniku in sproti popravljal slabe kadre. Da ne omenjam sproščenega občutka, ko ni več treba šteti posnetkov in računati, koliko stroškov s filmi si še lahko privoščiš, ampak samo pritiskaš na sprožilec, dokler se fotoaparat ne začne že nekoliko smoditi. KLASIKA ŠE VEDNO POMAGA Navdušenje nad digitalno tehnologijo pa je občasno zamenjala poplava dokaj grdih besed, ki jih ni primerno omenjati v spodobnih revijah. Kljub mnogim prednostim, ki jih ponuja digitalni fotoaparat sem za vsak primer tovoril s seboj tudi vrečo filmov in preizkušeno Canonovo trojko. Odločitev je bila pravilna. Na terenu so se mi dvakrat ali trikrat, sredi najhujšega dela spraznile če obiščeš rokodelca ob enajstih zvečer, ker ima le takrat čas ali pa če ga fotografiraš v njegovi kleti, kjer si sveti z namizno svetilko, je pač treba vzeti zadostno količino svoje svetlobe. Potem pa po najboljših močeh poskušaš v prostoru, velikem kot manjša zaporniška celica in natrpanem z raznimi predmeti, postaviti svoje bliskavice z »marelami« in zraven še ujeti kak spodoben kader. Ni čudno, da mi je nekajkrat le za las uspelo ujeti padajočo bliskavico na stojalu, ko so se neprevidne noge zapletle v klobčič zvitih kablov. No, enkrat mi to ni uspelo, in po stiku s trdim betonom in srce parajočem zvoku je pač romala na popravilo. DIGITALNE ODLIKE V TEŽAVNIH RAMERAH Digitalni fotoaparat je v takih, dokaj oteženih delovnih razmerah pokazal vse svoje prednosti, ki so v marsičem olajšale fotografiranje. Odpadlo je recimo zamudno merjenje svetlobe z ročnim svetlomerom, ki je pri fotografiranju s filmi nujno potrebno. Preprosto sem nekajkrat sprožil in na zaslonu fotoaparata preveril kakovost posnetka. Če nisem smel uporabljati bliskavic (npr. v restavraciji, kjer je bila množica gostov, ki niti slučajno niso želeli, da jim neki nori fotograf med kosilom bliska v krožnik), se je nastavitev beline pri umetni svetlobi izkazala za zlata vredno. Kot tudi fotografiranje v slabših svetlobnih razmerah, kjer sem pač mirno zavrtel gumb na 400 in celo 800 ISO, kar je D20 prenesel brez omembe vrednega šuma. Predvsem pa je odpadlo marsikatero ponavljanje posnetkov (beri: tudi nadlegovanje ljudi in ponovna vožnja čez hribe in doline), ki bi ga bil pri fotografiranju na film zagotovo deležen. 70  sprožilec fotografija konča, pri digitalni pa se šele začne. Pa jih kot običajno nisem poslušal. Zato me je vsak večer, ko sem se z razbolelimi mišicami in že napol vnetimi očmi privlekel do računalnika, čakala še gora posnetkov v popolnoma neobdelani obliki RAW. Običajno je šlo število nekam tja proti tisoč. To goro je bilo Velika dinamika fotografij − posnetki rokodelcev pri delu, široki plani gostiln in restavracij, bližinski posnetki hrane, industrijska proizvodnja, vinske kleti, panoramski posnetki narave, nočne fotografije, celo zračni posnetki pokrajine − je zahtevala prilagodljivo opremo. baterije pri shranjevalcu posnetkov, priljubljeno imenovanem image tank (Alan, ti gotovo poznaš kak slovenski izraz ...). Obe kartici do vrha polni (seveda samih pomembnih fotografij), pa jih nimaš kam izprazniti. Takrat sta pač vskočili zvesti Velvia in Provia. Nekaj filmov Velvia sem poslikal tudi za primerjavo z digitalnimi posnetki, predvsem pri pokrajinskih motivih. In kar nekaj truda in časa me je stalo, da sem iz digitalnih posnetkov v Photoshopu potegnil kolikor toliko podobne in nasičene barve, kot jih je pričaral ta znameniti film. RAWSANJE S POSTPRODUKCIJO Če smo že pri Photoshopu seveda ne morem mimo še enega digitalnega križa, ki si ga navlečeš na hrbet tisti trenutek, ko postaneš ponosni lastnik digitalnega fotoaparata. Dobil je zelo znanstveni naziv »postprodukcija«. Po domače bi temu rekli obdelava fotografij za domačim računalnikom. Poznavalci so mi lepo govorili, da se pri analogni fotografiji s pritiskom na treba najprej shraniti na par CD-jev, potem pa iz nje izbrati najboljše fotke, jih sortirati, obdelati, filtrirati, retuširati, kopirati, zmanjšati v mali format (da jih je urednica pred zajtrkom lahko dobila po elektronski pošti), pa ponovno shraniti na disk itd. In je šlo še pol noči v maloro. Ampak kaj hočemo, tehnologija gre naprej in mi (čeprav včasih s stisnjenimi zobmi) z njo.  moj mikro | 3 | marec | 2006 KUPEC JE KRALJ - WWW.ROLAN.SI. Le malo spletnih trgovin v Sloveniji se lahko ponaša s tem, da kupcu ponuja široko paleto izdelkov. Zato mora uporabnik oziroma kupec izdelek iskati na različnih mestih. Internet res omogoča enostavno iskanje, saj je dovolj, da v iskalnik vpišemo ključne besede, a to še zdaleč ni vse. Spletne trgovine se namreč med seboj razlikujejo, zato se mora uporabnik najprej v njih znajti, nato ugotoviti, ali je ta izdelek sploh na voljo, nato pa preveriti še načine, kako ga lahko kupi, plača in dobi; če pa ga zanimajo podatki, ki jih na spletni strani ni, pa mora najti še način, kako komunicirati s spletnim trgovcem. Vse to seveda zahteva določen čas. Zakaj ne bi imeli vsega na enem mestu? BOGATA MULTIMEDIJSKA PONUDBA NA ENEM MESTU In prav to je glavna odlika spletne trgovine RoLAN (www.rolan.si). Ta se ponaša prav s tem, zlasti kar zadeva multimedijske naprave in dodatke. Kupcu namreč ponuja paleto različnih izdelkov vseh najbolj znanih blagovnih znamk, pa naj gre za digitalno fotografijo, video, avdio-vizualne naprave, računalništvo ali pa dodatke za te kategorije naprav. Spletna trgovina je izdelana pregledno, saj lahko uporabnik zelo hitro najde to, kar ga zanima, hkrati pa o teh izdelkih dobi izredno podrobne informacije, ki so pospremljene tako s slovenskimi opisi kot tudi z originalnimi dokumenti proizvajalcev v obliki PDF. Bežen pogled na trgovino pove, da gre verjetno za eno najboljših ponudb v Sloveniji: 135 modelov kompaktnih in 20 modelov zrcalno-refleksih fotoaparatov različnih proizvajalcev, skoraj 40 modelov videokamer, 40 modelov projektorjev, skoraj 50 modelov MP3-predvajalnikov, 20 modelov predvajalnikov DVD/DivX, da ne govorimo o DVD-snemalnikih, enotah hi-fi, več kot tridesetih modelov televizijskih sprejemnikov, več kot 50 izdelkov s področja avtoakustike, skoraj 20 modelov plazemskih zaslonov, če dodatkov in razširitvah za digitalno fotografijo posebej ne omenjamo. In pri tem smo našteli le izdelke s področja multimedijev, kjer se računalništva nismo niti dotaknili. PREGLEDNI PODATKI IN PRIMERJAVE IZDELKOV Podatki o posameznih skupinah izdelkov so organizirani tako, da jih lahko pregledujemo glede na proizvajalca, tehnologijo ali pomembno tehnično značilnost, kot je na primer ločljivost tipala digitalnega fotoaparata. Izdelke lahko preprosto med seboj tudi primerjamo. Tehnične značilnosti so namreč za izdelke posamezne vrste podane enovito, stran pa ponuja možnost izbire več izdelkov in njihovo medsebojno primerjavo, tako da preprosto ugotovimo, kako se med seboj razlikujejo. Ko najdemo izdelek, ki bi nas utegnil zanimati, ga lahko prestavimo v posebno tabelo, ki ji nato lahko dodajamo še druge izdelke. Pred našimi očmi tako nastane zanimiva primerjalna tabela, kjer je lepo vidno, kako se izdelki med seboj razlikujejo. S tem lahko vsak uporabnik sam pride do kakovostne odločitve, kateri izdelek je zanj najprimernejši. NASVETI STROKOVNJAKOV TUDI PO TELEFONU promocijski članek Ker gre za specializirano trgovino, lahko kupci dobimo nasvet od strokovnjakov za posamezna področja, kar pomeni, da bomo lahko dobili to, kar potrebujemo in si želimo, tudi če se na tehnologijo ne spoznamo, hkrati pa smo deležni tega, kar nudi klasična trgovina - torej tudi servis in podporo za izdelke, kar je v primeru klasičnih spletnih trgovin včasih težavno. Na spletni strani se lahko naročimo tudi na novice, ki jih bomo prejeli dvakrat tedensko. Z njimi nas bo podjetje RoLAN obveščalo o novostih. A ne o novostih zunaj naših meja ampak tistih, ki so že dobavljive tudi v Sloveniji. In prav ta osebni odnos in nepristransko svetovanje je tisto, po čemer je podjetje RoLAN znano kupcem na področju Maribora, spletna trgovina pa omogoča, da bodo tega deležni tudi kupci iz vse Slovenije. 71 POD LUPO Ureja: MILAN SIMČIČ | milan.simcic@mojmikro.si DOKLEJ ŠE PAPIRNATA VOJNA RAČUNOV? K sem zadnjič prek interneta plačeval položnice sem razmišljal, koliko časa in denarja porabimo za ta opravila, ki se periodično ponavljajo. Običajno si mislim, da pač ne gre drugače, in tako iz meseca v mesec ... Tokrat pa mi ni dalo miru in o tem sem razmišljal tudi, ko sem vse položnice že plačal. Sprašujem se, zakaj mi vsa podjetja, s katerimi tako ali drugače sodelujem, pošiljajo račun samo v papirni obliki? Zakaj moram vsak mesec ročno prepisovati zneske in sklice na računih? Ali se tega ne bi dalo poenostaviti? Vsi podatki so enkrat že v elektronski obliki, nato jih natisnejo oziroma »pretvorijo« v papirno obliko, zatem pa jih še enkrat prepišemo in »pretvorimo« v elektronsko obliko. Odvečno delo. O tem smo že veliko govorili. Vsi vemo, da pri vsaki pretvorbi lahko pride do napak. In tudi tukaj je tako. Lahko se zmotimo pri sklicu, malo manj pa je verjetno, da se bomo zmotili pri znesku. Če lahko podjetja med seboj poslujejo elektronsko (B2B), zakaj ne bi mogla poslovati tako tudi z menoj oziroma, če posplošimo, z občani. Račun se lahko pošlje kar po elektronski pošti. Seveda boste rekli, da elektronski naslov ni zanesljiv. Res je, ni stoodstotno zanesljiv. A dostava po pošti pa je? Ne trdim, da je elektronski nabiralnik boljši. Trdim pa, da je vsaj toliko zanesljiv kot klasična pošta. Trdim tudi, da je neprimerno cenejši, saj poštna znamka stane in tu se zgodba začne. Položnice, poslane na elektronski naslov, bi morale biti tudi nekoliko cenejše. Moja ocena je, da za kakšnih sto tolarjev. V letu dni se nekaj malega nabere, ali ne? Odšteti moramo poštnino in obrazce, kuverte. Račun bi moral biti v takšni obliki, da bi ga vsi programi za elektronsko bančništvo prepoznali. V tem primeru bi bilo tudi manj težav z urejanjem osebnih financ, seveda ob predpostavki, da uporabljamo enega izmed programov za vodenje osebnih financ. Morda bi na tem mestu razmislili tudi o elektronskih naslovih. Država bi lahko poskrbela, da bi vsako gospodinjstvo dobilo elektronski naslov: ime.priimek@ulica.hisnastevilka.mesto.si ali pa ulica.hisnastevilka@mesto.si ali kaj podobnega. Stvar dogovora. Ti podatki bi bili javni, kot je javni telefonski imenik. Tako bi vsa podjetja lahko komunicirala s prebivalci kar v elektronski obliki. Odpade nadležno telefoniranje in prevezovanje od enega referenta do drugega. Torej, preiti je treba na elektronsko poslovanje. Tisti, ki pa to ne želijo, pa lahko še vedno uporabljajo »stari« dosedanji način in zaradi dodatnih stroškov plačujejo nekoliko več. Podobno kot je s plačevanjem položnic na bančnem okencu v primerjavi s plačevanjem prek elektronskega bančništva. 72 Corel WordPerfect X3 Standard Edition Zimzelene pisarne Po tem ko je Microsoft napovedal, da bo konec tega leta izdal prenovljeno različico svoje pisarne, so se seveda tekmeci potrudili in s precej manj pompa izdali vsak svoj pisarniški paket. Zadnji je svojega predstavil Corel. Pisarniški paket se seveda imenuje po nekoč paradnem konju − WordPerfectu. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si V paketu, ki je 13. zapovrstjo (zato oznaka X3), dobimo urejevalnik besedil WordPerfect, odlično preglednico QuattroPro predstavitveni program Presentations. To so trije glavni sklopi paketa. Vse drugo je vzporedno in se nekako ne ujema s temi programi po obliki in izvedbi. Žal manjka podatkovna zbirka Paradox, vendar strogo domačemu ali pisarniškemu paketu ta tudi ni namenjena. Office Application), ki ga konkurenti že. Pri delu z dokumenti je posodobljena vrstica stanja. Zdaj vidite liste na dnu, kar vam omogoča hitro prehajanje med njimi. Za vse, ki iščete dokumente po Yahooju, je omogočeno iskanje neposredno iz urejevalnika besedil. Za to vam torej pisarne ni treba zapustiti. Iskani nizi pa se odprejo kar v brskalniku. Ker je stvar lahko komu nadležna, jo je moč tudi izklopiti. Po novem program za vsako pomembno opravilo (oblikovanje in podobno) čaka na uporabnikovo potrditev in nič ne naredi sam od sebe. Zelo pomembna stvar je tudi to, da zna shraniti dokumente brez metapodatkov. TUDI ODJEMALEC ZA E-POŠTO V celotni zbirki so dodobra spremenili grafični vmesnik. Obljubljena je bila tudi boljša podpora za večjezične znake. No, slovenščina je delovala in deluje zavidljivo. Tu sta tudi stari makro jezik PerfectScript in novi WordPerfect XML Designer, pa še kaj bi se našlo. Največja novost je seveda lasten odjemalec za pošto WordPerfect Mail. Oblika je precej klasična. Uporablja pa orodje SmartGroup, ki mu rabi kot organizator sporočil. Odjemalec podpira tudi RSS. Najboljša lastnost je, da indeksira kar vse povprek in s tem pripomore k odličnemu in hitremu iskanju in razvrščanju sporočil. Koliko je WordPerfect »čustveno navezan« na stare različice in konkurenco, pove že pri zagonu, saj vpraša, v kakšni obliki naj se prilagodijo meniji (klasičen WordPerfectov, nov ali Wordova oblika). Seveda zna shraniti dokumente tudi v MS Office 2003 obliki. Vendar sem pri testiranju naletel na nekatere nepravilnosti pri oblikovanju besedila. Dokler bodo konkurenti samo posnemali Microsoft, ne bo prišlo do drastičnih sprememb v igri pisarniških izdelkov. PODPORA FORMATU PDF Pomembno pri vsej stvari je, da zna Corel Office izvoziti kot tudi uvoziti dokumente PDF, tako da lahko te dokumente tudi urejate. Vendar vse le ni tako rožnato. Prihaja namreč do napak v vseh porah oblikovno zahtevnih dokumentov (slike, dolga besedila itd.) Pri nezahtevnih pa težav ni. Prav tako ne podpira formata OASIS (Open Document Format for Kaj pa šefe zanima, kaj si mislite o njih, medtem ko pišete dokumente!? Kopiranje dokumentov iz spletne strani opravi program točno v takšni obliki, kot je na spletni strani in ne zahteva od uporabnika, da stvari popravlja ali dodatno oblikuje. Corel je spodoben pisarniški paket. Nikoli ni lahko loviti zaostanka za sorodnimi izdelki. Vseeno bi se lahko pri Corelu bolj potrudili pri preizkušanju vsaj tistih stvari, ki jih propagirajo kot novosti. Sicer pa: tisti, ki ga uporabljate, ga boste gotovo še naprej, za druge pa si ne bi upal trditi, da boste čez noč prešli nanj.  Corel WordPerfect Office X3 Namenjen: Pisarniškemu in domačemu delu Za: Končno odjemalec za e-pošto; branje in pisanje dokumentov PDF; brisanje metapodatkov Proti: Nenatančna pretvorba dokumentov Cena: 299 USD Spletni naslov proizvajalca: www.corel.com moj mikro | 3 | marec | 2006 POD LUPO Norton Internet Security 2006 FolderSizes 3.5 Internetna zaščita na vsej črti Vaši diski v sliki in besedi Industrija različnih rešitev proti virusom in drugim programskim škodljivcem je ena najbolj dobičkonosnih. Skorajda ne znamo in ne moremo več živeti brez teh programov. Tega se zavedajo tudi izdelovalci, zato na trg pošiljajo nove in nove različice, ki so včasih dobre, včasih pa samo našminkane. Tudi Symantec je predstavil je svoj posodobljeni varnostni paket. Operacijski sistem Windows ponavadi že vsebuje vsa potrebna osnovna orodja. Res pa je, da je vse skupaj narejeno bolj špartansko, in za nekatera se je mora uporabnik posebno potruditi, da jih najde in uporabi. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si S ymantec ponuja za preprečevanje »bolezni« vašega hišnega računalniškega ljubljenca več rešitev, a le ena vsebuje vse skupaj. To je seveda Norton Internet Security. V paketu so združeni programi za varovanje vašega računalnika pri internetnih dejavnostih, med njimi tudi programa proti virusom in spamu. Takoj po namestitvi se morate odločiti, koliko nadzora boste prepustili Nortonu. Seveda bi ta najraje prevzel vse niti v svoje roke, a dopušča tudi možnost, da si deli nadzor z Microsoftovimi programi. Vse možnosti so preprosto nastavljive, predvsem po zaslugi preprostega in razumljivega vmesnika. Manj vešči uporabniki naj kar pustijo nastavitve takšne kot so, drugi pa si jih lahko prilagodijo po željah. PROTI VOHUNOM IN »RIBIČEM« Norton IS ima gumb, za katerim se skriva možnost celovitega pregleda računalnika. Na koncu seveda predlaga rešitev za odkrite vsiljivce ali težave oziroma odpravo morebitnih varnostnih pomanjkljivosti. Največja novost je odkrivanje in zaznavanje vohunskih programčkov (spyware). To je odlična novost, ki bo preprečevala tej čedalje bolj razširjeni nadlogi, da okuži računalnik. Sicer pa preventivno deluje še samodejni filter za spam in »ribarjenje« (phishing), ki skrbi da vaš e-poštni nabiralnik ne bi prišel v stik z okuženo vsebino. Program pregleda vso dospelo pošto, tudi priloge, vendar ne šifriranih. SKRIVANJE PRED NAPADALCI Norton seveda zna odstranjevati tudi viruse, trojanske konje in črve, prav tako pa onemogoči vsiljivce pred vdori in krajo identitete. Zanimivi možnosti sta skrivanje računalnika pred napadalci ter nadzor celotnega internet- nega vhodnega in izhodnega prometa. Program blokira pojavna sporočila in reklamne vrstice. Dobrodošel je tudi starševski nadzor možnosti brskanja otrok po spletnih straneh. Prav velike revolucije v programu ni bilo pričakovati. Vse bolj opažam, da vsak nov protivirusni program požre več sistemskih sredstev, je počasnejši in vsiljivejši. Tovrstna industrija je očitno postala nasičena in dokler ne bo poštenega programa, ki bi stvari opravljal nevidno in hitro, za uporabnika ne bo revolucije. Žal pa takega ni na vidiku. Če ste s svojim starim programom zadovoljni, raje podaljšate licenco še za eno letno in stvari bodo delovale tako kot prej. V bodoče pa se bodo morali ponudniki tovrstnih programov bolj potruditi, saj bo novi Microsoftov operacijski sistem že vseboval večino njihovih funkcij.  Norton Internet Security 2006 Namenjen: Vsem, ki niste kako drugače zaščiteni. Za: Paket orodij za preprečevanje in obrambo pred nevšečno kodo. Proti: Počasnost in odsotnost novosti Cena: 69,99 USD Spletni naslov proizvajalca: www. symantec.com Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si F olderSizes je analizator diskovnega prostora v lokalnem računalniku kot tudi na omrežnih diskih. Vsak bo rekel: Nič posebnega, saj to imamo. Res je, vendar koliko časa traja, da operacijski sistem najde vse datoteke, kaj šele da bi vam izpisal poročila v slikovni obliki in pregledal kaj drugega na disku. FolderSizes je progam, ki zbira informacije o mapah in datotekah ter vse skupaj tudi predstavi v obliki vizualne analize in poročil. Celotno poročilo lahko potem izvozite v obliko XML ali HTML, ga natisnete in seveda dokažete finančnikom, da je čas za nakup novega diska. Poročil je kar 8 vrst in vsa se dajo prikazati kot besedilo ali graf. Predstavite lahko značilnosti diska ali map, poleg tega pa še, komu pripada določena datoteka. Seveda na omrežnih diskih ni nikoli dovolj prostora, zato je krivce za polnjenje diska tako najlažje najti. To vam omogočajo filtri in seveda iskanje v globino po strukturi sistema. Program zna prikazati tudi vsebino skritih map. Po izbrani strukturi zna uporabiti tudi regularne izraze za določeno iskano datoteko ali mapo. Vendar pa iskanje in predstavitev ni vse, kar bi tovrstnega od programa pričakovali. Dober je tudi pri brisanju podvojenih map ali datotek kot tudi iskanju in brisanju prevelikih datotek, starih začasnih map in seveda začasnih datotek, ki jih sistem naredi pri brskanju po spletnih straneh. FolderSizes je izdalo podjetje Key Metric Software. Deluje na vseh sistemih Windows. Sam program res ni nič revolucionarnega. Bo pa dobrodošel za vsakega sistemskega skrbnika, ki ima neprestane težave z velikostjo diskovnega prostora, saj nadebudni uporabniki nikoli ne pazijo, kaj počnejo.  FolderSizes 3.5 Namenjen: Vsem, ki imate težave s prostorom, sistemskim skrbnikom Za: Odličen, hiter program z dodelano predstavitvijo Proti: − Cena: 34,95 USD Spletni naslov: www.foldersizes.com 73 POD LUPO Microsft Internet Explorer 7 Beta 2 Olympus Master Vrnitev odpisanega Mojster za 3-D fotografije Veliko špekulacij je bilo o tem, kako in kaj se bo zgodilo z novim Internet Explorerjem. Bila so namigovanja, da ga niti v novem sistemu Windows Vista še ne bomo uzrli. Potem pa so se pri Microsoftu odločili in obelodanili sedmo različico, za zdaj še beta. Večina programskih paketov, ki so na voljo uporabnikom digitalnih fotoaparatov določenih znamk in jih proizvajalci podarjajo ob svojih digitalnih fotoaparatih, ima bolj ali manj standardno množico funkcij: prepisovanje iz fotoaparata, urejanje in razvrščanje, obdelavo posnetkov, priprava projekcij in albumov in podobno. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si T orej, zdaj je pred nami prenovljena, našminkana in »nabildana« različica tega internetnega brskalnika. Pogoj za uporabo je servisni popravek številka 2 za Windows XP ali novi Windows Vista. Brez tega ne bo šlo. IE se je spremenil na vsej črti. Zamenjal je vmesnik, na kar se bomo morali še navaditi. Precej se je približal novo nastajajočemu okolju Viste. PODPORA JEZIČKOM IN DRUGE NOVOSTI Ljudje seveda z brskalnikom največ brskamo po svetovnem spletu. IE ima v ta namen končno dodano podporo jezičkom. Tako boste imeli na zaslonu pregled nad vsemi odprtimi okni v enem samem. Če vam to ni dovolj, si lahko vsa odprta okna z možnostjo Quick Tabs pregledate v pomanjšani obliki. Jezičke se da tudi razvrščati in še kaj bi se našlo. Celotna orodna vrstica je spremenjena. Vse skupaj so skrčili na najnujnejše in oziroma tisto, kar uporabnik res potrebuje. Vse drugo je »nekje« skrito. Po vzoru na konkurenco je iskanje po spletu mogoče neposredno iz orodne vrstice. Izboljšali pa so tudi tiskanje, saj zna IE prilagoditi večjo stran tako, da se bo na tiskalniku prikazala celotna stran, ne le del. Nič manj zanemarljivo ni niti povečevanje posamezne strani. Pri tem ne boste povečali samo besedila, temveč tudi slikovno gradivo. In končno je tu še podpora RSS-bralniku. VEČJA VARNOST IE prinaša novo varnostno arhitekturo, nove varnostne rešitve, ki vas bodo varovale pred nevarnimi kodami (malware), ter boljšo zaščito pred krajo zasebnosti in zasebnih podatkov (phishing). Spomniti je treba na zaščito pred URL-napadi, zaščito komponent ActiveX, za kar bo skrbel ActiveX Opt-In, ki vam ne bo dovolil poganjati nevarnih in nepredvidljivih skript. Poskrbljeno je tudi za zaščito pred meddomenskimi skriptnimi napadi. IE zdaj deluje v »zaščitenem« načinu in ne dovoljuje dostopa do sistema. Novo je tudi varnostno obvestilo v orodni vrstici o tem, ali ste v varni (SSL) povezavi. Obveščeni ste tudi o vseh mogočih napakah in možnostih vdorov. Sistem bo tudi samodejno brisal zgodovino in predpomnilniški prostor. Precej novosti je tudi za razvijalce. Izboljšana je podpora za CSS in RSS. Sistemski skrbniki bodo veseli celovite podpore za že obstoječe okolje AD. Več o tem, ko bo stvar delovala v končni obliki. Pri preizkusnih različicah nikoli ne veš, kaj bo še spremenjeno v končni različici. Upajmo, da bo Microsoft ohranil vse, kar je naredil, in dodal še kaj, čeprav mu prevlade vsaj v tem segmentu v naslednjem desetletju najbrž ne bo odvzel nihče. Sicer pa je novi IE že zdaj osvežitev med brskalniki. Vdelane ima vse Microsoft Internet Explorer 7 beta 2 že tako prepotrebne Namenjen: Uporabi spleta in internetnih možnosti varnostne mehanizme Za: Končno posodobljen z vsemi značilnostmi, ki jih in še kaj bi lahko natekmeci že imajo. vedli, a za začetek bo Proti: − dovolj. Cena: Tako kot predhodniki brezplačen. Spletni naslov proizvajalca: www.microsft.com 74  Piše : Zlatko Matič zlatko.matic@mojmikro.si U porabniki Olympusovih digitalnih fotoaparatov in spremne programske opreme so poleg običajnega nabora funkcij doslej imeli na voljo še možnost izdelave panoramskih posnetkov, pri katerih je program sam znal združiti dva posnetka. Lastniki novih, hitrih pomnilniških kartic formata xD dobijo ob nakupu kartice kodo, ki v programu Oympus Master »vključi« uporabo novih funkcij, s katerimi uporabniki priredijo svojim posnetkom nov videz. Sem sodijo predelava posnetka v narisano sliko, akvarel ali oljno sliko ter izdelava tridimenzionalnih posnetkov. Avtorji progama se zavedajo, da je lahko nekaterim ob gledanju takšnih fotografij slabo, zato opozarjajo, da se ob občutku nelagodja delo s takšnimi posnetki takoj preneha. To še posebej velja pri gledanju posnetkov s pogledom navzkriž. Zanimivo je, da zna program Olympus Master narediti 3D-posnetek na temelju samo enega posnetka, ki ga s fotoaparatom naredimo v panoramskem načinu. Oddaljenost posameznih predmetov od objektiva program določi glede na oblike senc, ostrine robov, mehkobe posameznih površin itd. Na podlagi teh analiz program nato oceni, kaj je na posnetku v ospredju in kaj v ozadju, in nato naredi še drugi del 3D-posnetka, ne glede na to, za kakšen tip 3D-posnetka gre (anaglifni, 3Dfotografijo na stojalu, za pogled naravnost ali pogled s prekrižanimi očmi). Če imate morda Olympusov fotoaparat in želite v celoti uporabiti zmogljivosti tako nove različice programskega paketa kakor tudi hitrih kartic xD, se vsekakor pred tem prepričajte, ali vaš fotoaparat lahko izOlympus Master 1.41 rabi vse zmogljivosti Kaj: Pomožni program za manipulacijo s digitalnimi nove dvojice.  fotografskimi posnetki in njihovo obdelavo Za: Manipulacije s posnetki, ki jih običajni programi ne ponujajo: sestavljanje v panoramo, predelava v umetniške slike, izdelava 3D posnetkov; program je v slovenščini. Proti: Brezplačen samo za lastnike novejših Olympusovih fotoaparatov, navodila v angleščini Operacijski sistem: Windows 98 SE, ME, 2000 Professional, XP, Mac OS X 10.2 ali novejši Cena: Brezplačen ob nakupu novega fotoaparate znamke Olympus Spletni naslov proizvajalca: www.olympus.si moj mikro | 3 | marec | 2006 V Microsoftu nenehno zagotavljamo nove priloÏnosti za posameznike in skupnosti po vsem svetu. Sodelujemo z lokalnimi in drÏavnimi ustanovami, nedrÏavnimi organizacijami in drugimi tehnolo‰kimi podjetji ter s prenosom znanja skrbimo za dvig skupne Ïivljenjske ravni. Veã informacij poi‰ãite na microsoft.com/slovenija/potencial. � 2006 Microsoft Corporation. Vse pravice so pridrÏane. POD LUPO Microsoft Encarta 2006 Premium Directory Opus 8 Priročna zakladnica podatkov Več kot le raziskovalec Microsoft nas je razveselil z novo različico Encarte, ki je v svetovnem merilu najbolj prodajana enciklopedija. Med drugim slovi po tem, da so podatki v njej izredno zanesljivi. Kje so že časi, ko si življenja nismo mogli predstavljati brez Norton Commanderja. Seveda je takrat kraljeval še DOS. Marsikdo več niti ne ve, kaj je to. Potem so prišla in z njimi grafični raziskovalec, ki pa mnogim ni bil všeč, zato so še vedno raje uporabljali in še uporabljajo druga orodja − posmenovalce starega Commanderja, seveda v modernejši podobi. Piše : Milan Simčič milan.simcic@mojmikro.si N ova različica je seveda še obsežnejša od prejšnje. Našli bomo preko 68.000 prispevkov, več kot 25.000 fotografij in ilustracij, čez 300 video posnetkov in animacij, preko 2500 zvočnih zapisov in ogromno zemljevidov. Vse to je na voljo ne glede na to, ali smo priključeni v splet ali ne. Uporabniki si lahko iz spleta prenesejo tudi novejše podatke in si tako enciklopedijo sproti posodabljajo. Posodobitve zagotavljajo, da bo Encarta ažurna zakladnica podatkov. Kot se za vsako enciklopedijo v elektronski obliki spodobi, ima tudi Encarta vrsto možnosti in ključev po katerih lahko podatke iščemo in razvrščamo. Ne gre le za ključne besede, ampak tudi za način, kako je podatek opisan. POMOČNIK ZA ISKANJE Po novem tudi ni potrebno, da imamo program Encarta odprt, če želimo na hitro poiskati kak podatek. Na našo željo se nam bo v orodno vrstico namestil poseben vmesnik Encarta Web Companion, ki je v bistvu iskalnik po Encarti. Žal pa to orodno lahko vrstico namestimo le v Internet Explorer. Morda ne bi bilo slabo, če bi bila na voljo tudi v paketu Office. Možno pa je Encartin iskalnik namestiti v orodno vrstico Windows, kar pomeni, da nam je na voljo v vseh aplikacijah. Kot zanimivost naj omenim tudi to, da nam lahko računalnik sam na glas prebira posamezne prispevke. Izkaže se, da je to zelo uporabno pri učenju slabovidnih in otrok, ki še ne znajo brati. Seveda s to pripombo, da obvladajo angleški jezik. TUDI ZA MALČKE Microsoft Encarta 2006 Premium Namenjen: Otrokom in odraslim za širjenje obzorja. Za: Dodatek za otroke je prilagojen njihovemu znanju. Proti: Žal Encarte še ni na voljo v slovenskem jeziku. Cena: XXX Proizvajalec: Microsoft Spletni naslov: www.microsoft.com/encarta 76 Poseben del Encarte je namenjen otrokom. Vmesnik je precej bolj živih barv, pa tudi vsi gumbi so precej večji, da lahko tudi manjši otroci klikajo z miško in se izobražujejo z Encarto. Žal bomo v tem primeru pogrešali Encarto v slovenščini. Vendar pa so kljub vsemu nekateri eksperimenti in pojmi tako dobro slikovno opremljeni, da težave z jezikom ne bodo prehude.  Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si D irectory Opus se na prvi pogled zdi kot Raziskovalec v novi preobleki. Seveda le na prvi pogled. Drugi pogled vam že da vedeti, da boste z njegovo pomočjo lahko pogledali v datoteke na svojem disku, omrežju ali FTP-omrežni povezavi in počeli še marsikaj. Skratka, nadzor nad dogajanjem na disku je spet tukaj. Directory Opus podpira vse standardne funkcije raziskovalca in ima dodanih kar nekaj novih. Bolj ali manj vsi pogrešamo sinhronizacijo map in datotek, iskalnik podvojenih datotek, popolno prilagodljivost ukazov in slogov ter še marsikaj drugega. Vse to in še milijon načinov za premikanje po strukturi diska vam bo dal Directory Opus. Kaj pa izbira vseh datotek na klik, označevanje samo določenih datotek, ne da bi nam bilo treba klikati po celotni strukturi kot neumni. Ste kdaj poskusili kaj pametnega početi s kopico slik, ki jih imate na disku? Ste pogrešali pretvorbo iz enega formata v drugega kar med pregledovanjem? Verjetno vsi ne, nekateri pa. Directory Opus vam bo to omogočil. Pozna vse najnujnejše formate − GIF, JPEG, BMP in PNG. Slike lahko tudi neposredno urejate in prilagajate. Če imate na disku kopico fotografij svojih ljubljenih, potem boste s prehodom kazalca preko slike takoj dobili tudi podatke, kdaj je bila slika ujeta, njeno velikost, oddaljenost posnetka, model kamere in še marsikaj drugega, kar vam utegne koristiti. Directory Opus tudi vdelan tudi SMTP-odjemalec za pošiljanje datotek in map kar iz pregledovalnika. Tudi tiskanje strukture mape in posameznega sklopa datotek vam je omogočeno. Vtičniki (plug-in) mu omogočajo da razširi svojo vrednost. Directory Opus lahko uporabljate z vsemi sistemi Windows. Zleze v opravilno vrstico in ga imate vedno hitro pri roki. Program je izdelalo podjetje GPSoftware Directory Opus 8 in ne dvomim, da bo Namenjen: Vsem ki se ne morete sprijazniti z tudi pri nas našlo kar okenskim Raziskovalcem, saj želite kaj več. nekaj uporabnikov.  Za: Odlično orodje, ki se približa popolnosti. Proti: Na začetku malo zmedeno delovanje vmesnika. Cena: 59,00 USD Spletni naslov proizvajalca: www.gpsoft.com.au moj mikro | 3 | marec | 2006 POD LUPO Amiga Forever 2005 Amiga še miga ... Računalniki Amiga, ki so svoj vrhunec doživeli pred petnajstimi leti, so danes za večino le še stvar preteklosti. Ljubitelji in radovedneži pa si jih lahko vendarle privoščijo kar v domačem PC-ju ... Piše : Jernej Pečjak jernej.pecjak@mojmikro.si N a svetu je nemalo uporabnikov, ki še uporabljajo stare Amige, saj so te zahvaljujoč svoje čase precej zmogljivemu večopravilnemu operacijskemu sistemu, še vedno zmožne marsičesa. Skoraj nihče več pa Amige ne uporablja kot primarni računalnik, le še ljubiteljsko. Manjkajo ji moderne aplikacije, kot so brskalniki, sodobni urejevalniki besedil ipd. Po propadu podjetja Commodore je šlo z Amigo le navzdol. Trg so preplavili nadomestni sistemi Amiga OS in uporabniki so se razdrobili. Stari računalniki se še vedno prodajajo (denimo prek Ebaya), a najbolj zagreti navdušenci jo uporabljajo še danes. Ker so Amige uporabljale drugo arhitekturo kot PC-ji (procesorje Motorola 68xxx in PPC), so imele tudi svojo strojno opremo. Emulacija tako nikoli ni bila preprosta stvar. To pa se je spremenilo z razvojem PC-jev, saj je surova moč novih procesorjev precej večja, kot so jo imele zadnje izdelane Amige. Vse to je klicalo po razvoju dobrega emulatorja, ki ga je trg dobilo v obliki brezplačnega WinUAE. Brezplačna emulacija pa ni dovolj, saj ROM, sistem in programi niso v javni lasti. Tukaj nastopi podjetje Cloanto, ki je ponovno izboljšal svoj izdelek Amiga Forever, ki ga izdaja že leta. VEČ KOT EMULATOR Amiga Forever ne vključuje le emulatorja WinUAE, ki ga lahko dobimo brezplačno. Je veliko več kot le emulator, kar opazimo že takoj, ko dobimo škatlo. Z nakupom Premium različice dobimo namreč eno CD- in dve DVD-plošči. Paket vključuje emulator WinUAE in, kar je najpomembnejše, tudi ROM različnih različic Amige in sistem Workbench. Uporabniki lahko tako preskusijo vse različne modele Amige. Na CD-ju dobimo že nameščen sistem z osnovnimi programi in različnimi aplikacijami podjetja Cloanto, denimo z legendarnim risarskim programom Personal Paint. Amiga Forever vključuje tudi programček Amiga Explorer, s katerim lahko v omrežje povežemo pravo Amigo in PC. Cloanto je vključil tudi poseben modul za samodejno po- (1994). Obe plošči sta izdelani do podrobnosti, filmi imajo podnapise in menije in so dvojne gostote, kar znese skoraj 18 GB podatkov. Poleg različice Premium sta na voljo še Online in Plus. Prva je najpreprostejša in vključuje le najnujnejše, kar sodi k sistemu, nima pa Amiga Explorerja in tudi zagnati je ne moremo kar s plošče. To omogoča izdaja Plus, ki je deset dolarjev dražja, a še vedno snemljiva prek interneta (235 MB). Amiga Forever bo orosil oči vsem Amiginim oboževalcem. Vsem drugim pa omogoča bodisi sodabljanje vseh komponent emulatorja. WinUAE, ki je pravzaprav jedro sistema, je koncem leta dobil pomembno nadgradnjo (www. winuae.net). Grafična emulacija v oknu Windows sistema je tako nekajkrat hitrejša in dosega hitrost pravih Amig. Procesorska moč pa je tako ali tako kar več desetkrat večja, kot jo je imela najzmogljivejša klasična Amiga (model 4000). WinUAE je znan po tem, da ima izredno natančno emulacijo, kar pomeni, da deluje tudi večina starih iger, ki v novejših Amigah niso več delovale. Če se odločimo za zagon WinUAE v polnozaslonskem načinu, je ne moremo več ločiti od prave. Deluje večina naprav, kot so tiskalniki, miške, bralniki, mrežna povezava z internetom, na Amigini strani pa se pojavijo tudi diski, ki jih imamo na PC-ju. Skratka, Emulator WinUAE je osrednji del paketa Amiga Forever. Amigin sistem WinUAE je precej deluje hitreje kot v pravi Amigi, predvsem pa stabilno in zanesljivo. Amiga popolna zadeva, ki ga Forever vsebuje še licenčni operacijski sistem in podporne programe. obogati še množica nastavitev, od tega, kakšno Amigo bomo uporabljali, spoznavanje s tem zgodovinskim računalnikom koliko pomnilnika ji bomo dodelili ipd. Uporabi- ali pa igranje iger, delo s programi in predvajanje mo lahko kar PC-jev datotečni sistem ali pa tudi demo animacij (Amiga je bila znana po njih). slike Amiginih diskov in celo prave diske, ki smo Amigin največji arhiv PD-programov Aminet jih imeli na Amigi. (www.aminet.net) še živi in tedensko dobiva Če ne želimo uporabiti Windows, lahko ra- nove programe, ki jih pišejo ljubitelji.  čunalnik zaženemo neposredno s CD-plošče in Amiga Forever 2005 preskusimo Amigo. V tem primeru je uporabljeKaj: Emulacija računalnikov Amiga. na Linuxova različica WinUAE, saj se pri zagoZa: Odlična in natančna emulacija Amige, hitrost, nu naloži sistem KX Light, ki je posebna inačica združljivost, izjemni video posnetki, dobra podpora in Debian Linuxa. ZGODOVINA AMIGE V MALEM Na DVD-ploščah najdemo več kot pet ur podpornega video materiala v povezavi z Amigo, npr. izdajo prve Amige (1985), govor Jay Minerja, njenega očeta ter dokumentacijo ob propadu Commodorja − The Deathbed Vigil veliko dodatnih aplikacij in sistemov. Proti: Različica Premium je nekoliko predraga. Operacijski sistem: Windows 2000−XP, Mac OS X 10.3/4 Cena: 30 dolarjev različica Online, 40 dolarjev Plus in 60 dolarjev Premium. Spletni naslov proizvajalca: www.amigaforever.com. w w w.mojmikro.si FORUM NOVICE ČLANKI PREIZKUSILI SMO ensko informacijsko Več novic tako ali drugače povezanih s slov tni strani! srenjo lahko najdete na naši sple 77 POD LUPO Skype 2.0 TNT Screen Capture 2.1 Tudi videotelefonija zastonj! Specialist za zajemanje zaslona Podjetje Skype Technologies je dokončalo projekt Skype 2.0, ki je bil kar nekaj časa na voljo v testni beta različici. In postreglo s prijetnim presenečenjem ... Piše : Milan Simčič milan.simcic@mojmikro.si O d nedavnega je na spletni strani na voljo polna različica, za katero je marsikdo pričakoval, da bo plačljiva. Če ne v celoti, pa vsaj videokonferenčni del. No, uporabniki smo hvaležni, da se to ni zgodilo, in že se lahko povezujemo z ogromnim številom uporabnikov po svetu tudi s sliko. KAJ JE BREZPLAČNO IN KAJ NE Nekateri bodo rekli, da žal videokonference delujejo le med Skypovimi uporabniki. Če sem pošten, zakaj bi sploh uporabljal drug program, če je ta zastonj in deluje odlično. Skype je na voljo tudi Macovim in Linuxovim uporabnikom. Po mojem mnenju ga bodo še najbolj veseli uporabniki naprav Pocket PC, ne glede na to, ali naprava ima GSM- sprejemnik ali ne. V tujini se Skype izkaže kot zelo koristen pripomoček za znižanje telefonskega računa. Priključimo se v internet prek vmesnika WLAN in že se lahko pogovarjamo s Skypovimi uporabniki doma. Za nekaj doplačila pa imamo na voljo tudi program SkypeOut, ki nam omogoča klice tudi v druga omrežja po načelu predplačniškega paketa. Cena pogovora v fiksnem slovenskem omrežju je 0,06 evra na minuto (z DDV-jem). Cena klica v mobilno omrežje pa znaša 0,275 evra na minuto. Tudi v tem primeru je davek že upoštevan. Nova različica nam ponuja tudi storitve telefonske tajnice, ki je tudi plačljiva. Znesek je fiksen, in sicer 5 evrov na tri mesece oziroma 15 evrov na leto. K ČISTEMU ZVOKU ŠE ČISTA SLIKA Skype 2.0 Kaj: Program za pogovor prek spleta. Za: Brezplačen program, ki je v marsičem boljši od konkurence. Proti: Cena: Brezplačen Spletna stran proizvajalca: www.skype.com 78 Če se še malce vrnemo k prejšnji različici, se bomo spomnili, da je govorna povezava, IP-telefonija delovala precej bolje od preostale konkurence. Pri Skypu so namreč napisali svoje algoritme. No, zdaj se zgodba ponavlja tudi pri video pogovorih. Slika je neverjetno čista in brezšumna. Novi algoritmi se izkažejo tudi pri videokonferencah, pri katerih se hkrati pogovarja več uporabnikov. Skype pri video pogovorih dosega nekako 15 slik na sekundo, kar je še vedno polovico manj kot zmorejo profesionalni programi, pri katerih je praviloma zvok sinhroniziran s sliko. Zavedati pa se moramo, da je Skype brezplačen in deluje zelo dobro z minimalnimi stroški. Potrebujemo le slušalke z mikrofonom in spletno kamero. Nekaj novosti je tudi znotraj programa Chat. Uporabnike lahko razvrščamo po skupinah, kar doslej ni bilo mogoče. Zelo dobro pa Skype 2.0 sodeluje z Outlookom, kar je še dodatna prednost za tiste, ki ta poštni odjemalec uporabljajo.  Že od nekdaj velja pravilo, da slika pove več kot beseda. Tudi uporabnika je lažje zadržati na enem mestu s sliko kot z besedo. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si V operacijskem sistemu Windows se uporabnik velikokrat srečuje s težavo zajemanja slike na zaslonu, čeprav sam sistem to omogoča. Žal se vedno pojavi tisti vendar. Stvar je v Windows namreč zamudna. Treba je zajeti sliko, jo potem nekam prilepiti ter in obdelati, saj to ni prikaz posameznega področja, temveč celotnega zaslona ali okna v njem. Ponavadi zato uporabniki po tem ne posegajo, saj se jim ali ne ljubi ali pa ne znajo obdelati in izluščiti delčka zaslona. Zato pa imamo kopico programov, ki to zmorejo. Veliko njih je že zajetih v drugih »slikarsko–obdelovalnih« programih, vendar so ti preveč potratni in seveda dragi, če bi radi le zajemali slike in jih olepševali. Tu nastopi program TNT Screen Capture, ki zmore prav to in samo to. ČAROVNIJE Z ZASLONOM TNT ima vse, kar potrebujete za zajemanje zaslona ali njegovih delov ter seveda osnovno obdelavo. Samodejno zazna obliko okna, tudi zaobljena okna v operacijskem sistemu Windows XP, in zajem prilagodi tudi s prozornimi robovi. Tega doslej niste bili vajeni. Izbirate lahko med kar nekaj oblikami okvirjev. Recimo, če želite imeti senčene slike, izberete tega. Če želite imeti starinske potrgane robote, tudi ne bo težav. Skozi osnovni zajem vas lahko vodi tudi čarovnik, ki v sliki in besedi svetuje kaj in kako. V osnovi vam že čarovnik ponudi možnost zajemanja, celotnega zaslona, regije po izbiri ali kar fiksnega dela, ki s ga izberete že prej. Vdelanih ima kar nekaj filtrov, ki vam bodo omogočili izdelavo fotorealističnih »posnetkov« zaslona. Po končani obdelavi pa lahko poskrbite še za dodatno ličenje zajema, saj so v program vdelali osnovna risarska orodja. Malce je podhranjen edino v formatih za shranjevanje slik. TNT Screen Capture je ustvarilo podjetje EC Software. Tudi ta program sodi v zakladnico malih dobrot, ki jih bodo uporabniki tovrstnih programov znali ceniti.  TNT Screen Capture 2.1 Namenjen: Zajemanju slik na zaslonu Za: Učinkovit in preprost Proti: − Cena: 44,90 USD Spletni naslov proizvajalca: www.ec-software.com moj mikro | 3 | marec | 2006 POD LUPO igre Flash Naprej v preteklost Če ste računalnikar »starejšega« kova, so se vam zagotovo že kdaj orosile oči ob spominih na igre, ki ste jih igrali pred dvema desetletjema ali več. Zdaj je čas, da si otrete oči ... dokaz, da so planeti okrogli. In da, res je, tudi za takšne igre se najde predelava za PC, in sicer na http://retrospec.sgn.net/game-overview. php?link=exolon Piše : Matej Frece matej.frece@mojmikro.si R ačunalniki, kot so Spectrum, C64, CPC Amstrad in podobni, so takrat naseljevali naš računalniški svet. Ob omembah naslovov, kot so Jet Set Willy, Pacman, Elite, Saboteur, Last Ninja, Head Over Heels in podobnih, pa marsikdo dobi za pest velik cmok v grlu. Če zgoraj omenjenih računalnikov nimate več, se vam morda zdi, da so te igre za vas stvar preteklosti. No, ni tako. Resda lahko ob nedeljah na bolšjem sejmu za drobiž še vedno najdete kakšena slonokoščenca brez tipke tu in tam ali črno radirko na pol staljeno od sonca, a vprašanje, ali so še v delujočem stanju. In tudi če so, le kje dobiti kasete z igrami zanje? PREDELAVE STARIH USPEŠNIC CVETIJO Obstaja dve rešitvi. Ena so emulatorji starih računalnikov (o njih bomo več povedali v naslednji številki) ali pa elegantnejša: predelave starih iger. Če so bile predelave še pred nekaj leti zelo redke, da bi jih lahko našteli na prste ene roke, lahko danes z zadovoljstvom ugotovimo, da jih je že skorajda nešteto, še več pa jih je v razvoju. Za slednje sicer ni pametno zadrževati diha, saj vemo, da mnogo projektov fanov (kar predelave brez dvoma so) nikoli ne ugleda luč dneva. Wings Of Fury Ste si želeli kdaj znova zaigrati Wings of Fury? Minimalistična igrica, toda človeka hitro zasvoji. Izšla je davnega leta 1987, tudi v različici za PC, toda slednja je bila v primerjavi z, recimo, Amigino, prav kriminalno zanič. Ne iščite dalje! Hitro na www.bytethebullet.tk/ kjer si lahko snamete različico 0.70. To sicer pomeni, da igra še ni končana, a tistih pet doslej funkcionalnih stopenj je prava poslastica za starejše igralce, ki danes v službah pišejo programe za delo s podatkovnimi zbirkami ali po službeni dolžnosti rišejo tortne grafikone v Excelu. Bruce Lee Se spomnite velehita Bruce Lee z začetka 80. let? Odlična igra, ki je za PC računalnike pred nekaj leti doživela kar dve predelavi. Prva (najdete jo na www.planetflibble.com/blitz/) je tako dobra, da je pravzaprav ni mogoče raz- likovati od originala, druga pa je posodobljena s sodobnejšo grafiko. Head Over Heels Aztec Challenge In da ne pozabimo Aztec Challenge – izjemno težavna in dolga igra, ki je bila morda ravno zaradi tega zelo priljubljena. Sestavljena iz petih stopenj, od katerih je bila že prva tako težavna, da je 90 % igralcev videlo začetek druge stopnje, nato pa so zafrustrirani odnehali. Brez skrbi, predelava ni prav nič lažja. Aztec Challenge in še na desetine drugih predelav najdete na spletnih naslovih, ki so osredotočeni le na tovrstne igre. Tako vam ni treba iskati spletne strani avtorjev predelav za vsako igro posebej, temveč se preprosto usmerite na tovrstne portale. »RETRO« PORTALI A predelav ne pišejo le v tujini. Head Over Heels, še ena izometrična legenda iz osembitnikov, je zaživela v barviti in polepšani PC-podobi izpod slovenskih prstov Tomaža Kaca pred letom ali dvema. Najdete jo na http://retrospec.sgn.net/games/hoh/ Quest For Tires Vam naslov Quest For Tires kaj pomeni? Če da, potem brž na http://browser.grik.net/http:// koti.mbnet.fi/~reafer/ in se potopite v nostalgijo svoje mladosti. Exolon Čeprav smo doslej našteli le peščico zimzelenih, iger pa predelave zadnjih let gredo še dlje. Za PC najdete predelane celo tako obskurne naslove, kot je recimo Exolon. Ta igra je bila svoj čas precej povprečen naslov za C64 v družbi stotniji podobnih. Gre za klasično od-leve-proti-desni strelsko arkado, ki vsebuje okoli 160 zaslonov. Ko končate zadnjega, se zopet znajdete na prvem, kar je na neki način lep Eden izmed največjih je vsekakor www.remakes.org. Čeprav je skrbnik in idejni vodja strani nenadejano umrl lansko poletje, stran še vedno živi. Stran ne vsebuje dejanskih iger, temveč je le imenik povezav nanje. Če vam naslovi, kot so Eagles Nest, Aufwiedersehen Monty ali Trap Door, karkoli pomenijo, brž obiščite zgornji naslov. Ogleda vredna je vsekakor tudi stran www. morseyremakes.co.uk kjer najdete še druge predelave iger iz nekoč priljubljene serije o Montyju (Monty on the Run, Monty Mole, Monty's Kids ...), da ne omenjamo biserov, kot so Impossible Mission ali Cops and Robbers. Omeniti velja še http://retrospec.sgn.net/, ki gostuje celo v slovenskih strežnikih. Igre so lepo kategorizirane glede tega, katere so že narejene do konca, katere pa so še v razvoju. Med njimi najdete tudi predelavo Deflektorja, včasih zelo znanega avtorja Coste Panaya. Pozorni obiskovalci bodo na teh straneh našli povezave do spletnih strani, kjer so arhivirane slovenske in jugoslovanske igre za različne osnove iz zgodnjih 80. let. Vsekakor vredno ogleda. Verjetno največja stran za predelave starih iger pa je http://remakeszone.com/. Čeprav je pisana v španščini, obilica slik ter naslovov starih iger govori dovolj nazorno, da ne boste imeli preveč težav pri krmarjenju skozi desetine iger. Ob mnogih igrah boste opazili, da je pomen besede »predelava« mišljen zelo na splošno. Predelava kot taka ne pomeni igre, ki bi bila do pičice enaka originalu, temveč gre v večini primerov za igre z enako zgradbo, stopnjami in notranjo logiko, a s posodobljenima zvokom in grafiko. Ker slednja najbolj vplivata na občutek igranja, boste verjetno ob prenekateri predelavi bodisi prijetno presenečeni ali pa enostavno razočarani, saj igra nima tistega »filinga«, kot se ga spominjate. A kot smo omenili na začetku, tudi za takšne zahtevne nostalgike obstaja zdravilo, o katerem pa več v naslednji številki ...  79 V PRAKSI podatkovne zbirke Skrivnosti izkopavanja podatkov Izkopavanje podatkov (data mining) o katerem smo govorili že zadnjič, je med drugim tehnika, kako z različnimi prijemi iščemo zakonitosti med na videz (ne)povezanimi podatki. Še pred tem moramo spoznati nekaj pojmov, da bomo lahko rezultate napravili pomensko in strukturno pravilne. Nato pa se bomo dotaknili zelo majhnih podatkovnih skladišč (ki to niso), imenovanih data mart. Piše : Darko Jagarinec darko.jagarinec@mojmikro.si K aj mislimo s tem, da so podatki pomensko in strukturno pravilni? V informatiki pravimo, da je podatek sintaktično pravilen, če ustreza vnaprej določenem obliki in natančnosti, semantično pa je podatek pravilen, ko resnično nekaj pomeni in dejansko nekaj predstavlja. Dokaj nazoren je primer, ko je podatek sintaktično pravilen, recimo datum nakupa 15.02.1899, ki ustreza formatu dan.mesec.leto, skrajšano v obliki DD.MM.LLLL. Vendar je s tem datumom pomensko, torej semantično, nekaj narobe, in sicer je datum nakupa malce prestar glede na to, da podjetje obstaja šele 5 let! V tem je razlika, da moramo vedno na podatke gledati z dveh vidikov. To je samo prva stopnja, saj moramo podatke že poznati, da lahko že na videz rečemo in ocenimo, da z njimi pomensko nekaj ni v redu, tako kot lahko na prvi pogled opazimo, da stranka v majhni trgovini ne more kupiti 1500 kg kruha, ampak 1,5 kg kruha. Tista večja številka bi ustrezala kvečjemu za kak diskont ali za veleprodajo oziroma trgovino na debelo. ČIŠČENJE PODATKOV V prejšnji številki sem omenil, da je pomembna količina podatkov, dodajam pa, da je še pomembnejša kakovost podatkov (data quality), saj sicer ne moremo računati na pravilne ali vsaj učinkovite analize, že v podatkovnem skladišču ne, kaj šele pri izkopavanju podatkov oz. podatkovnem rudarjenju. Čiščenje podatkov je zelo nehvaležno delo, saj je treba najprej podatke razumeti oziroma se nanje spoznati vsaj toliko, da vemo, v kakšni obliki naj jih pričakujemo na izvoru. Že iz izkušenj vem, da nikoli ne dobimo kot vir podatkov že tako pripravljene podatke, da bi jih lahko samo še naložili med procesom ETL, temveč jih je treba vedno pregledati in ovrednotiti. Za tako dejavnost pa moramo dobro vedeti, kaj podatki pravzaprav pomenijo. Če napako storimo tukaj, jo pozneje toliko težje odkrijemo, ker se »skrije« med druge podatke, še zlasti če podatke v podatkovnem skladišču agregiramo. Zato velja pravilo, da je treba podatke, še preden jih uporabimo, temeljito preveriti in analizirati. Posebej je potrebno paziti na ekstreme, nedefinirane vrednosti, negativne vrednosti in vrednosti napačnega formata. Nihče, ponavadi je tako, nam ne zagotavlja, 80 da se na izvoru kakšen podatek, za katerega pričakujemo da bo v formatu številke z dvomestno natančnostjo na decimalnem mestu, v resnici besedilno polje, kjer je pomotoma dodana še kakšna črka. Pretvorba besedilnega polja v takem primeru sporoči napako, zato se moramo odločiti, kaj bomo storili v takem primeru. ZAOKROŽEVANJE Kadar definiramo stolpce v tabeli kot številke (number, real, integer, double), mora biti izredno pazljivi pri zaokroževanju. Znani so bili primeri, ko so v bolnišnici medicinske sestre pravilno zapisovale telesno temperaturo pacientom, pri prepisu v informacijski sistem pa je prišlo do napake, saj se je tako temperatura 36,9 kot 37,1 zaokroževalo na 37. Lahko si kar predstavljate, kakšno škodo lahko naredimo, kadar se uporabljajo diagnostični programi oziroma še bolje rečemo ekspertni sistemi, kjer se celotna logika »uči« že iz prejšnjih primerov iz preteklosti, torej iz primerov, kjer imajo vsi pacienti enako telesno temperaturo, kar sploh ni res! Pri zaokroževanju se moramo vnaprej dogovoriti, kako natančno bomo delali s stolpci s številkami, saj lahko napačno definirana natančnost pokvari vsebino podatka, tako da je podatek sintaktično pravilen, semantično pa niti približno ne. Pri kakšnih drugih primeProblem Stolpec Pri čiščenju podatkov nam vsekakor delajo preglavice tako sinonimi kot homonimi. Vemo, da so sinonimi besede, ki imajo enak pomen kot kaka druga beseda (sopomenka), homonimi pa je beseda, ki je enako zapisana, a ima čisto drug pomen. Na to razliko je treba biti pozoren, saj lahko pri čiščenju podatkov mislimo, da delamo s podatkom, ki ga poznamo, vendar delamo na popolnoma napačnem podatku – zato je vedno dobro prebrati metapodatke o virih. Metapodaki so podatki o podatkih, kar v našem primeru pomeni, da so metapodaki opisi vseh stolpcev na različnih virih - in naša naloga pri tem je, da najprej preučimo za vse podatkovne vire, kaj določen stolpec pomeni. Šele nato, ko bomo to natančno obvladali, se lahko lotimo izločevanja sinonimov in homonimov; obenem pa je zelo priporočljivo, če pripravljamo svoje metapodatke, ki bodo za nas pomenili, kako smo združili več podatkovnih virov skupaj in kaj pomenijo novi stolpci, definirani pri prenašanju podatkov v podatkovno skladišče. Slab podatek rdatum=»05.13.1976« zap1=(ime=”Darko Jagarinec”, id=”123456”) zap2=(ime=»Janez Novak«, id=”123456”) Kršena povezava med atributi starost=22, rdatum=05.10.76 Odvisnosti Sestavljen zapis Zamenjava okrajšav Dvojni zapisi Izključujoči si zapisi Vir SINONIMI, HOMONIMI Neveljavna vrednost Kršen primarni ključ Manjkajoča vrednost Tipkarska napaka Združene vrednosti Zapis rih pa se celo zgodi, da moramo zaokroževati, a to delamo namenoma in tako, da s tem ne bomo spremenili vsebine podatka in poznejših analiz. Napačna referenca (tuj ključ) telefon=999-999-999 mesto=Lubjana ime= »Darko J. 05.10.1976 Ljubljana« kraj= »Ljubljana«, pošta= »2000« ime1=»D. Jagarinec« ime2=»Darko J.« zap1=(ime=»D.Jagarinec«,...) zap2=(ime=»Darko J,«, ...) zap1=(ime=”Darko Jagarinec”, rdatum=05.10.76); zap2=(ime=”Darko Jagarinec”, rdatum=05.11.76) zap1=(ime=»Darko Jagarinec«, oddelek=10) Razlog, opozorilo Mesec 13 ne obstaja. Primarni ključ je »id«, zato ne moreta dve osebi imeti istega primarnega ključa. Starost= današnji datum – datum rojstva Nimamo podatka. Napaka pri vnosu Več vrednosti v enem atributu Kraj in pošta morata biti skladna. Kadar dopuščamo prosti vnos za ime in priimek. Isti zaposleni je predstavljen dvakrat. Ista entiteta je predstavljena dvakrat z različnimi podatki. Oddelek 10 ne obstaja. Tabela 1: Najpogostejše napake (vir: Rahm, Hai Do: Data Cleaning: Problems and Current Approaches, 2. 2. 2006) moj mikro | 3 | marec | 2006 V PRAKSI podatkovne zbirke  Namesto takojšnje izdelave obsežnega podatkovnega skladišča lahko začnemo po korakih − z manjšimi področnimi podatkovnimi skladišči. PREGLED NAPAK Pri čiščenju napak si ponavadi naredimo seznam napak, ki so najpogostejše, če pa je teh več, jih poskušamo agregirati in najti skupine napak, ki jih potem obravnavamo skupaj. Najbolj tipične napake na virih, kadar zaženemo proces ETL, so podane v tabeli 1: Predstavil sem napake, ki se največkrat pojavijo. Morda ste opazili, da so te napake zelo realne, saj ponavadi pri več virih ne moremo vedno pričakovati, da je vsak vir že očiščen vseh nepravilnih vnosov. Prav gotovo bi se pojavil še kak drug tip napak, ki jih nisem opisal, predstavil pa sem predvsem tiste, ki so pogoste v praksi. OBLIKOVANJE PRAVIL Ko uspemo pridobiti več ali manj vse tipe napak, je treba te napake nekako »ujeti« in jih z določenimi pravili preoblikovati v nam ustrezne podatke, na kratko − prečistiti. liko množico tabel, ki so med seboj povezane prek ključev. Podatki v podatkovnem skladišču nikoli niso urejeni v normalizirani obliki, to je v 3 normalni formi, kar smo že spoznali. Če bi to hoteli narediti, bi pokvarili celoten smisel podatkovnih skladišč – intuitivnost in hitro pridobivanje podatkov. Podatki v podatkovnem skladišču so vedno zapisani v dimenzijskem modelu (dimensional model). V nadaljevanju moramo vedno imeti v mislih le to, da so podatki v podatkovnem skladišču zapisani v taki obliki, da so lahki za razumevanje in da z orodji za pridobivanje podatkov zelo preprosto pridobimo rezultate. Na tem mestu bi prešel na poglavje, kaj pravzaprav naredimo s podatki, ki so že prečiščeni. Na sliki 1 je prestavljena najbolj osnova shema, kako poteka celoten življenjski cikel podatkov in podatkovnega skladišča. KAJ JE DATA MART? Angleški izraz data mart najbolj približno prevedemo kot »področno podatkovno skladišče«, pravijo pa mu tudi informacijska tržnica Za kaj pravzaprav gre? Podatkovno skladišče si predstavljamo kot ogromno količino vseh podatkov, ki jih zajemamo iz vseh poslovnih področij – prodaja, nabava, finančna služba, kadrovska služba, marketing in drugi, skratka vsa področja, ki jih imamo v podjetju. V resnici je tako podatkovno skladišče zelo obsežno in težko razumljivo, ker je treba poznati vsa področja, kar je, zopet poudarjam, vse prej kot lahko. V ta namen si lahko pomagamo s področnimi podatkovnimi skladišči. Ideja je v tem, da ne izdelujemo celotnega podatkovnega skladišča, ampak začnemo po korakih (seveda če se uprava ne odloči drugače in že takoj začne uvajati podatkovno skladišče). To je sicer dober začetek, ko imamo za ta segment informatike predvidenih manj finančnih sredstev, podatke pa potrebujemo razmeroma hitro, pa tudi poslovanje se zelo hitro spreminja. Na tem mestu se moramo odločiti, kaj pravzaprav Imamo več možnosti, omenil pa bom najpogostejše oziroma najpreprostejše: - napako popravimo med prenosom podatkov v podatkovno skladišče; - sporočimo napako, jo izpišemo in ustavimo prenos podatkov; - sporočim napako, podatek vseeno zapišemo v podatkovno skladišče kot »neznan« ali »nedefiniran«, obenem pa seznam napak ob koncu prenosa podatkov predstavimo uporabniku. Za prvo alinejo poudarjam, da lahko kljub pripravi pravila za vse možne napake, ki jih vnaprej predvidimo, vedno pride do novega tipa napak, ki nam jih še ni uspelo zajeti v pravila ob pojavitvi nam neustreznega podatka. Najpriporočljivejša je tretja možnost, saj podatek vseeno prepišemo v podatkovno skladišče, vendar ga označimo kot »neznan« ali kaj podobnega, nato pa se pozneje odločimo, kaj bomo naredili s takim podatkom. Lahko ga označimo kot neveljavnega ali pa nam bo v pomoč pri sestavi novega pravila. Z drugo različico pa ne bi prišli daleč, saj je ponavadi pri prenosu podatkov in čiščenju podatkov vedno kaj takega, kar nam lahko prekine prenos, zato ga ne bi izrecno prekinjali ob vsaki napaki, pa tudi nesmiselno bi bilo, ker bi zaradi tega venomer morali zaganjati proces ETL od začetka – časa pa za ponoven zagon procesa ETL ponavadi nikoli nimamo, vsaj dovolj ne. Tipična struktura podatkovnega skladišča Potek je ponavadi razdeljen na tri področja: polnjenje podatkov, hranjenje podatkov in dostop do podatkov. Zdaj smo pregledali prvo področje, sledi pa pregled tega, kar se skriva na drugem področju, kjer je shranjena velika množica podatkov. Tretje področje, aplikacije OLAP, pa smo tudi že pregledali. bomo imeli − »glomazno« podatkovno skladišče ali pa bomo začeli s področnimi podatkovnimi skladišči. Kaj bomo izbrali in kakšne so pri tem smernice, pa prihodnjič.  KAJ IMA TUKAJ OPRAVITI PODATKOVNO SKLADIŠČE? Doslej sem vedno omenjal, da polnimo podatkovno skladišče. Tokrat bi začel že malce resneje predstavljati, kam pravzaprav podatki pridejo, ko so pravilno urejeni, oblikovani in nared za nadaljnjo obravnavo. Podatkovno skladišče si predstavljajte kot veliko, zelo ve- 81 V PRAKSI PC kot multimedijsko središče Veliko muzike za malo denarja Se odločate za nakup samostojnih komponent DVD, DVB-S, IPTV? Stroški niso zanemarljivi, zakaj torej ne bi uporabili kar domačega računalnika, hkrati nekaj privarčevali in si ustvarili zmogljivo multimedijsko središče! Piše : Uroš Florjančič uros.florjancic@mojmikro.si G otovo se spomnite nasvetov, kako lahko prek osebnega računalnika spremljamo ponudbo storitve IPTV (storitev v času pisanja članka poleg Siola ponuja tudi podjetje T2, obljubljajo pa jo tudi nekateri drugi ponudniki širokopasovnega dostopa do interneta), pisali smo tudi o poceni nadgradnji računalnika v zmogljiv digitalni satelitski sprejemnik, zmožen sprejema digitalnih televizijskih in radijskih programov, tako tistih brezplačno dostopnih vsem potencialnim gledalcem kot nekaterih, ki so namenjeni zgolj naročnikom. Z dodatno kartico, ki nam omogoči sprejem analognih televizijskih ter radijskih programov, pa bomo zadostili potrebam še tako zahtevnega TV-odvisneža, saj z eno samo napravo pokrijemo sprejem programov, ki jih v dom privabimo z uporabo klasičnih zunanjih ali sobnih anten, analogne kabelske televizije, internetne IPTV in satelitske DVB. Pri vseh treh izvedbah imamo možnost spremljanja programov ter shranjevanja oziroma snemanja tako televizijskih kot radijskih vsebin na trdi disk računalnika za obdelavo ali zgolj za kasnejši ogled. Tudi možnost ogleda z zamikom ni neznanka nobeni izmed omenjenih možnosti. Pri spremljanju televizije DVB-S se pobliže seznanimo tudi z uporabnim elektronskim programskim vodnikom (EPG). Skratka, z uporabo vseh treh načinov sprejema je izredno malo možnosti, da boste kdaj ostali brez priljubljenih televizijskih ali radijskih postaj. Če temu prištejemo še možnost ogleda vsebin DVD, DivX in drugih oblik avdio in video zapisa, ne bomo pretiravali, če trdimo, da nam je lahko dolgčas samo še takrat, ko zmanjka elektrike, kar pa lahko omilimo, če že ne preprečimo z uporabo bolj ali manj zmogljive UPS-naprave (naprava za neprekinjeno napajanje). MED ŽEPOM IN STVARNOSTJO Nadgradnja računalnika v multimedijsko vsestransko zmogljivo zverino nas po žepu udari z močjo najmanj trideset prešernov, odvisno od tega, za kakšno TV-kartico se bomo odločili. Če želimo enake storitve in možnosti uporabljati brez računalnika, pa je treba globlje seči v žep, saj nas bo že sam dodaten TV-komunikator (set top box) namenjen spremljanju IPTVja, stal blizu tridesetih tisočakov, kakovosten satelitski DVB-sprejemnik z nekaj več kot le osnovnimi možnostmi pa nas olajša minimalno za dodatnih petdeset tisočakov. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da za snemanje želenih vsebin potrebujemo še DVD-snemalnik, katerih cene se začno sukati okoli trideset tiso- 82 čakov. Ob tem pa ni odveč tudi dejstvo, da se kakovosten DVD-snemalnik, ki podpira tudi kakovostno predvajanje formata DivX, izredno težko najde, torej prištejemo še dvajset tisočakov za soliden DivX-predvajalnik. Kakšen je skupni znesek nakupa, si izračunajte sami, upam pa si trditi, da je za povprečnega uporabnika vse prej kot majhen. KAKO SI LAHKO POMAGAMO? Če nas ne moti, da nakup posameznih komponent nadomesti osebni računalnik, ga ustrezno nadgradimo, prek TV-izhoda priključimo v televizijski sprejemnik in poleg spremljanja digitalnih in analognih televizijskih ter radijskih vsebin, uživamo še pri ogledu vseh video in avdio formatov, ki jih je zmožen predvajati sodoben računalnik. V udobje dnevne sobe lahko tako povabimo tudi spletni video na zahtevo, si pogledamo internetne arhive televizijskih oddaj (RTV Slovenija, PoP TV), pri uporabi teh storitev pa seveda ne bomo zadovoljni brez hitre internetne povezave. Pogledamo si tudi novi DivX, pri čemer nas ne skrbi več, ali bo samostojni DivX-predvajalnik znal prikazati šumnike podnapisov, vsemu pa poleg mnogo drugih stvari prištejemo še možnost spremljanja tisočerih internetnih radijskih in televizijskih postaj. Seveda lahko na velikem zaslonu tudi igramo igre, si pogledamo elektronsko pošto in obiščemo priljubljeno spletno stran. Računalniku pa lahko tudi naročimo, da nam ob dogovorjeni uri shrani priljubljeno oddajo, ki bi jo sicer zamudili. UPRAVLJANJE IN POVEZAVE Upravljanje takšnega čuda izvajamo s pomočjo klasične miške in tipkovnice, ki pa ji zaradi udobja »porežemo« kablovje. Novo brezžično tipkovnico s pripadajočo miško dobimo že za pet prešernov, če malce pobrskamo po kakšnem oglasniku, pa morda še za manj. Če želimo več udobja, si omislimo daljinski upravljalnik, lahko izberemo univerzalnega računalniškega ali pa uporabimo namenske, ki so priloženi DVB- in TV-karticam. Te z malce iznajdljivosti in ustrezno programsko opremo spremenimo v univerzalne in jih tako pobratimo z VLC-jem, Windows Media Playerjem, BsPlayerjem in drugimi. Priročen v ta namen program se imenuje Girder, njegova dobra lastnost je, da zanj najdemo vtičnik (plug-in) za veliko paleto daljinskih vmesnikov, v praksi pa zanesljivo deluje z daljinskim upravljalnikom Pinnaclove PCTV-kartice. Krasno, bi rekli, če le ne bi bil računalnik preveč oddaljen od televizijskega sprejemnika in je tako možnost prenosa slike in zvoka skoraj nemogoča. A ovire so premostljive. Lahko namreč uporabimo ustrezne audio/video kable, če pa tega ne želimo zaradi fizičnih ali estetskih ovir, imamo na voljo še naprave za brezžični prenos audio/video in IR-signala. Naprave, ki stanejo od petnajst prešernov dalje, zadovoljivo delujejo znotraj prostorov, če pa imamo TV v drugem prostoru ali celo nadstropju, pa se bodo najverjetneje pojavile težave v obliki popačene slike in zvoka ali pa, če je razdalja prevelika, prenos sploh ne bo možen. V tem primeru nam poleg uporabe dragih video/avdio kablov ostane še možnost uporabe TV-modulatorja. To je naprava, ki nam skoraj poljubni avdio/video signal, v našem primeru sliko in zvok TV-izhoda računalnika, pretvori v obliko, primerno za »pošiljanje« po obstoječem koaksialnem kablu hišne TV-napeljave, ki jo zagotovo imate v vseh prostorih, kjer je TV. Tudi če koaksialnega kabla v prostoru, kjer želite spremljati sliko svojega mlinčka, nimate, je nakup veliko ugodnejši od nakupa ustreznega avdio/video kablovja. Prek TV-modulatorja si izberemo prost kanal, na katerem želimo spremljati sliko, nato pa ga na kanalniku TVsprejemnika poiščemo in uvrstimo med drugo programsko shemo. Cene modulatorjev so različne, od nekaj tisočakov za komplet »naredi si sam«, ki ga z nekaj spretnosti in spajkalnikom sestavimo doma, do nezavidljivih višav za profesionalne zadeve z mnogimi možnostmi, ki pa jih ne potrebujemo. Zato poiščemo modulator, ki stane okoli deset tisočakov, lahko pa uporabimo tudi delujoč VHS-snemalnik, ki ima modulator že vdelan, saj lahko tako VHS-naprave uporabljamo tudi s starejšimi TV-sprejemniki ali sprejemniki, katerih SCART in drugi audio/video vhodi/izhodi so že zasedeni. Torej, v SCART ali drug video/avdio vhod VHS pri- Namesto modulatorja lahko uporabimo tudi delujoč VHS-snemalnik. Računalnik nanj priključimo s prek kabla SCART, na desni strani slike lahko vidimo dva koaksialna kabla, po prvem do VHS-a pripeljemo signal CATV, po drugem pa ga skupaj z dodanim kanalom posredujemo TV-sprejemniku. moj mikro | 3 | marec | 2006 V PRAKSI PC kot multimedijsko središče ključimo video/avdio izhod računalnika, VHS prek koaksialnega kabla priključimo na TVsprejemnik, poiščemo pravi kanal (tudi večina VHS-naprav omogoča izbire kanala, na katerem želimo oddajati sliko), na VHS-u še izberemo prikaz pravega vhoda signala in že lahko spremljamo računalniško sliko na TV-zaslonu. Zgled preprostega in cenovno ugodnega TV-modulatorja, ki pa žal lahko prenaša zgolj mono zvok. Na sliki lahko vidimo, da je želeni kanal nastavljiv (Ch 39 do Ch 29), tako kot pri VHS-napravi pa imamo antenski vhod in izhod, ki signalu CATV-ali signalu klasične antene doda dodaten kanal. Dobra stran uporabe TV-modulatorja je ta, da dejansko ustvarimo »svoj TV-program«. Z malce iznajdljivosti ga lahko distribuiramo tudi v CATV-omrežje, če le to ni preveč sodobno, in tako omogočimo prijateljem ogled naših video posnetkov z dopusta, ne da bi zapustili udobje svojega doma. Dolžina koaksialnega kabla zaradi majhnih izgub in nizke cene ni problematična, problem se pojavi, ko zaradi oddaljenosti ne moremo več upravljati računalnika prek brezžične tipkovnice, miške in daljinskih upravljalnikov. Ker imamo srečo, da so na problem pred nami naleteli že drugi, lahko uporabimo že znano rešitev in kupimo prenašalec IR-signalov. Seveda moramo v tem primeru poskrbeti, da uporabljamo brezžično IR-tipkovnico in miško, kajti če se odločimo za radijsko, potem prenašalec žal ne bo prenašal oddanih signalov. Ta naprava deluje tako, da sprejme IR-signal, ga pretvori v radijskega in ga kot takšnega pošlje drugi enoti iz kompleta, ta ga ojači in pošlje sprejemniku. Ker je doseg radijskih valov veliko večji kot doseg IR-signala, pa tudi ovire, kot so stene, mu ne povzročajo preveč preglavic, je to za nas idealna rešitev. KAKO PRI »ZMRZOVANJU« Računalniki sem in tja »zmrznejo«, in ker tudi želje po neprestanem delovanju sistema že zaradi tekočih stroškov električne energije nimamo, v oddaljeno sobo ali celo drugo nadstropje pa se nam ob vsaki želji po televizijskem programu ne ljubi sprehajati, lahko računalnik vklapljamo s tipko brezžične tipkovnice, nastavljeno v biosu, ugašanje pa izvajamo na klasičen način (Start–Izklopi računalnik). Ob vsej multimedijski podprtosti imamo sem in tja na »sporedu« tudi obvezno sesutje sistema, in ker računalnika takrat ponavadi ne moremo ugasniti na klasičen način, lahko uporabimo trik. Na daljavo opravimo pravi »hard reset«. Za to potrebujemo do pet tisočakov, da si omislimo vtičnico, katere vklop/izklop kontroliramo s priloženim daljinskim upravljalnikom. Uporabimo jo kot vmesnik med električno vtičnico in električnim kablom računalnika. Ko se nam računalnik »obesi«, si tako prihranimo kak korak v drugo nadstropje. Daljinski upravljalnik naprave brez težav deluje na nekaj deset metrov razdalje. Po izklopu/vklopu vtičnice računalnik preprosto ponovno vklopimo z brezžično tipkovnico. Modulator, prenašalec IR-signalov in daljinsko upravljane električne vtičnice lahko kupimo v trgovinah, kot so Conrad, IC Elektronika, BauHaus, Obi in podobne, za nakup PREDNOSTI IN SLABOSTI RAČUNALNIŠKEGA MULTIMEDIJSKEGA SREDIŠČA Prednosti • uporaba obstoječega oziroma poceni koaksialnega kabla, • zaradi majhnih izgub in nizke cene praktično neomejena dolžina koaksialnega kabla, • z uporabo prenašalca IR-signala popolna kontrola oddaljenega računalnika, • predvajanje vseh znanih avdio/video formatov (omejitev je zgolj zmogljivost računalnika), • težave s podnapisi, kot jih poznamo pri samostojnih DivX-predajalnikih, so preteklost, • računalnik nam rabi kot sprejemnik IPTV, DVB, CATV, z dodano DVCkartico pa tudi kot sprejemnik digitalne CATV, • možnost ogleda z zamikom (timeshifting), • shranjevanje video vsebin na trdi disk, • spletni video na zahtevo, dostop do arhivov oddaj TV-postaj, uporaba internetnih RA- in TV-kanalov, • zmogljiv DVD-predvajalnik. Slabosti • zgolj stereo zvok, • z distribucijo signala v zunanje omrežje CATV brez dogovora z operaterjem si lahko nakopljemo težave, • vklop in izklop računalnika si olajšamo s tipkovnico, za resetiranje pa lahko uporabimo namensko daljinsko upravljano vtičnico, kar nam prinese nekaj dodatnih stroškov. Uporabna vmesna vtičnica, ki nam s pomočjo daljinskega upravljalnika prihrani kak korak. Ker ponavadi v kompletu dobimo več vtičnic, vse pa lahko upravljamo z enim upravljalnikom so priročne tudi za vklop/izklop svetil po stanovanju. računalniških razširitvenih kartic pa obiščite svojo lokalno računalniško trgovino. Kot vedno pa se za dodaten nasvet lahko obrnete name prek zgoraj navedenega elektronskega naslova.  Zgled radijskega prenašalca IR-signalov, s katerim podaljšamo domet IRnaprav. 83 V PRAKSI 3D-fotografija Z anaglifi do prostorskih slik Fotografija je klasičen dvodimenzionalni objekt, najpogosteje na papirju. Kako pa je s fotografijo možno ponazoriti tridimenzionalnost? Na pomoč bomo poklicali posebna očala in nekaj zvijač… Piše : Zlatko Matić zlatko.matic@ojmikro.si Z a našo orientacijo v prostoru je nujno treba znati oceniti razdaljo do posameznega predmeta v okolici. Ko predmet zagledamo, možgani, naš superračunalnik, z lahkoto opravijo nalogo in »izračunajo« razdaljo od oči do predmeta. Ravno zato lahko v prvem poskusu z roko primemo nitko, naredimo ravno prav visok korak, znamo kamen zalučati v tarčo. Da bi znali oceniti razdaljo do kakega predmeta, ga moramo torej opazovati z očmi. In kako vemo, kako daleč je predmet? Ker sta naši očesi razmaknjeni, vidimo z vsakim nekoliko drugačno sliko. Če pogled izostrimo na določenem predmetu, zenici tvorita določen kot. Iz razdalje med zenicama in kota, pod katerim oko vidi ta predmet, lahko z malce trigonometrije izračunamo, kako daleč je opazovani predmet. In prav to trigonometrično operacijo izvedejo naši možgani. Toda fotografija je dvodimenzionalen objekt. Predmeti na njej so vsi na isti ploskvi in naša percepcija razdalje med objekti je posledica izkušenj, zato je tridimenzionalnost le navidezna. Je mogoče na fotografiji ponazoriti pravo tridimenzionalnost? RAZLIČNA POGLEDA Ugotovili smo, da ima odločilni pomen pri ocenjevanju razdalj v prostoru dejstvo, da z vsakim očesom vidimo drugačno sliko. Če želimo imeti fotografski posnetek, ki bo ponazarjal tridimenzionalnost, moramo torej imeti dva posnetka: enega za levo in enega za desno oko. Primer opazovanja treh predmetov v prostoru, pri katerem je pogled izostren na srednji (prerezani stožec), lahko vidite na skici. Če smo v naravi sposobni določiti razdaljo med nami in v vrsto postavljenimi predmeti, tega pri tridimenzionalnem posnetku ne bo moč narediti. Posnetek je namreč narejen samo za »določeno globinsko razdaljo«. Zato se s pogledom ne moremo »sprehajati« po globini slike. Prave tridimenzionalosti zato ni mogoče narediti. Na voljo pa je kar nekaj zvijač, kako narediti kolikor toliko verno ponazoritev tridimenzionlnosti. Za vsako od zvijač je treba posebej pripraviti fotografije, ponekod dve, ponekod pa na poseben način pripravljeno eno samo. V podrobnosti se ne bomo spuščali, kajti predstavitev vseh možnosti bi zahtevala poseben članek. V tem prispevku bomo opisali eno od metod prikaza navidezne tridimenzionalnosti, imenovano anagliptični posnetek (anaglyph), ki ga lahko naredimo tudi sami. ANAGLIPTIČEN POSTOPEK Izdelava prostornih posnetkov z anagliptičnim (ali anaglifskim) prijemom je morda je najbolj razširjena različice izdelave prostorskih fotografskih posnetkov. Uporabna je za izdelavo tako fotografskih 3D-posnetkov kakor tudi za izdelavo 3D-filmov. Bistvo postopka je izdelava dveh različnih slik, ki naj bi pomenile dva različna pogleda na sliko oziroma simulirala pogled z dvema očesoma. En pogled je obarvan z rdečim odtenkom in pomeni pogled z levim očesom, posnetek za desno oko je narejen z modro ali modrozeleno barvo. Tako obdelana posnetka se nato združita v eno samo sliko, kjer sta malenkostno zamaknjena in ju lahko opazujemo na zaslonu ali barvno natisnemo na papir. Medsebojna lega obeh posnetkov bo določila »središče globinske ostrine«; to je tisto področje v prostoru, pred in za katerim so objekti, ki jih želimo videti, kot da bi bili v prostoru. Ko tako pripravljen posnetek natisnemo, tega področja ni več možno spremeniti. Še več, pri »slabo« izbranem motivu so lahko deli posnetka, ki so zunaj »središča« globinske ostrine, moteči, kajti rdeča in modra slika sta lahko med seboj preveč zamaknjeni. Del posnetka, ki je name- Levi, desni in tridimenzionalni posnetek. 84 moj mikro | 3 | marec | 2006 3D-fotografija Prikaz nastanka tridimenzionalnega pogleda in pogleda za vsako oko posebej.  Fotoaparati za 3-D fotografije naredijo za eno sliko dva posnetka, enega za pogled z levim in enega za pogled z desnim očesom, za prostorski vtis pri ogledu pa potrebujemo posebna, rdeče-modra očala. njen »izostritvi« pogleda, je lahko natisnjen v črno-beli ali barvni tehniki. Tako natisnjeno fotografijo (ali film v kinu) je treba gledati skozi za to namenjena očala, ki imajo na levi strani rdeč, na desni pa moder (oz modrozelen) filter. Ker sta rdeča in modra Na kaj paziti pri izdelavi posnetkov Ker je treba narediti dva posnetka z enim fotoaparatom, ni mogoče narediti posnetkov premikajočih se predmetov. Še več, če je na enem posnetku nekaj, česar na drugem sploh ni (npr. odstranjena vaza), bo to na posnetku moteče. Ne delajte 3D-posnetkov objektov, ki so zelo daleč (npr. gore), ker bosta posnetka praktično enaka. Če pa je slikani objekt zelo blizu (npr. pol metra), bosta ozadje in ospredje tega objekta preveč »raztresena«, kajti razdalja je primerljiva z medzenično razdaljo. Najbolje bo, če slikani objekt miruje. Naj bo nekaj objektov v ospredju in nekaj v ozadju. Objekt naj bo oddaljen kakšen meter. V PRAKSI barva komplemetarni, bo skozi rdeči filter opazovana modra barva oz. skozi modri filter opazovana rdeča barva videti črna. Tako bo vsako oko videlo »svoj« del posnetka. Če imate rdečemodra očala za gledanje anagliptičnih posnetkov, lahko izločanje barv vidite tudi na skici v tem članku. KAKO DO 3D-FOTOGRAFIJ Za izdelavo 3D-fotografij so namenjeni posebni fotoaparati, ki naredijo za eno sliko dva posnetka, enega za pogled z levim in enega za pogled z desnim očesom. Takšni fotoaparati imajo bodisi dva objektiva ali pa sta to dva fotoaparata, združena v enega. Pri vseh takšnih fotoaparatih je bistveno to, da je razdalja med objektivi približno enaka razdalji med zenicama, to je približno 65 do 70 mm. Če je ta razdalja manjša ali večja, dobimo slabše rezultate. Digitalni fotoaparati omogočajo neskončno igranje s posnetki. Zato si lahko tudi sami omislimo izdelavo 3D-fotografij. Najprej naredimo posnetek za eno oko, recimo levo. Nato fotoaparat prestavimo v desno za približno 60 do 70 mm in naredimo posnetek še za desno oko. Pri tem je nadvse pomembno, da fotoaparata ne zasučemo in ne spreminjamo nastavitev (npr. zuma, bliskovke, svetlobe …) ali premikamo po višini. Še najpreprosteje bi bilo bi bilo, če bi imeli v L oblikovano vodilo iz plastike ali pločevine, na njem pa označeno »medzenično« razdaljo. Med fotografiranjem tega vodila ne smemo premikati! Nato je treba posnetke obdelati tako, da posnetku za levo oko dodamo rdeči ton (oz. odvzamemo modri ton), posnetku za desno oko pa dodamo modri ton (oz. odvzamemo rdeči ton). To bi lahko naredili s kakšnim programom za obdelavo slik. Nekateri programi znajo Kaj pa očala? Do očal za gledanje anagliptičnih posnetkov je še najlažje priti na kakšnem sejmu blaga za široko potrošnjo, saj so pogosto del reklamnih paketov. Če malce pobrskate po internetu, jih v tujini ponujajo po približno dva dolarja ali evra. Če jih nimate, poskusite srečo pri naši reviji. Podjetje Olympus Slovenija nam je podarilo 15 očal, ki jih bomo poslali tistim, ki bodo zaprosili zanje. Petnajst najhitrejših bo taka očala prejelo po pošti. Namreč, s sodobnimi Olympusovimi digitalnimi fotoaparati, opremljenimi s hitrimi pomnilniškimi karticami (pomnilniške kartice formata xD, tip H), lahko ob pomoči Olympusovega programskega paketa Olympus Master (več o njem si preberite v rubriki Pod lupo) uporabnik poleg drugih umetnij naredi tudi 3D-fotografijo. Za gledanje anagliptičnih fotografij so potrebna rdeče-zelena očala, kakršna čakajo hitre in »firbčne« v naši redakciji. 85 V PRAKSI 3D-fotografija celo sami iz dveh posnetkov narediti anagliptično fotografijo. Če takega programa nimate, ni treba obupati. V internetu jih je brezplačno na voljo množica. Če v kakšen iskalnik vtipkate »free anaglyph software« bo možnosti nešteto. Na voljo so tudi galerije s številnimi anagliptičnimi posnetki. Sami smo se poigrali s programom Callipygian 3D, ki je na voljo na naslovu www.callipygian.com/3D/. Ne bomo rekli, da je najboljši, lahko pa dobro ponazori, kako do 3D-posnetkov. Kaj pa zdaj? Digitalni fotoaparat v roke in … prijetno zabavo.  Anaglif Anaglif (anaglyph) je lik, izdolben v plitkem reliefu. Ista beseda pomeni mirno sliko ali film, ki ga tvorita dva rahlo različna pogleda na isti objekt, na posnetku prikazana tako, da sta natisnjena v dveh komplemetarnih barvah. Običajno je en posnetek pobarvan z rdečim, drugi z modrozelenim odtenkom. Če imamo očala, dobimo pri gledanju takšnega posnetka občutek prostornosti. Mimogrede, pojem »glyph« najdemo tudi pri besedah »hieroglif« (v kamen vrezana staroegipčanska pisava), »gliptika« (umetniški izdelki iz poldragih kamnov, kovine ali stekla z vrezano ali reliefno podobo), »gliptoteka« (zbirka kiparskih del) itd. 86 šola video snemanja Tehnologija še ne dela mojstra Dandanes je video oprema dostopna že vsakomur. In nadebudni snemalci snemajo vsepovprek, pač na ravni, ki jim jo ponuja »full auto button«. Zakaj ne bi presegli te ravni, tudi če ste začetnik? V naši hitri šoli se boste lahko seznanili s teoretičnimi in praktičnimi osnovami za uspešnejše (re)kreativno video snemanje. Piše : Matjaž Mrak matjaz.mrak@mojmikro.si S kočimo za začetek malce v zgodovino. V času, ko sta bila starša še mojih let (govorim o 70. letih prejšnjega stoletja) je bilo zelo priljubljeno snemati s »super osmičko« in tako trajno zabeležiti dogodke (proslave, rojstne dneve, poroke ...). Toda, to je bilo tudi obdobje, ko je bil filmski trak dokaj drag in ko snemanje ni bilo (s tehničnega vidika) tako enostavno, kot se nam ponuja danes. Moj oče (nikoli se ni profesionalno ukvarjal s snemanjem, je pa vseeno posnel kar lepo število kakovostnih minut na super osmičko) je vedno, preden je pritisnil na sprožilec kamere, vsaj dvakrat razmislil in, če je bilo mogoče, se držal pravila 2 : 1 (dvakrat je kader potegnil »na suho« in šele nato pritisnil na sprožilec). To je bilo tudi obdobje, ko na raznih srečanjih (družinskih, klubskih …) ni bilo duhamorno pogledati katerega izmed takšnih izdelkov. Prav nasprotno, tajming je bil pravi, skoraj brez odvečnih kadrov (sekund, minut). Tako je na primer celotna sosedova poroka, ki je trajala prav tako kot danes (od jutra do jutra) zabeležena na filmskem traku v trajanju med 6 in 15 minutami. Tudi drugi dogodki, kot so proslava, odkritje pomnilniške plošče, sprejem ipd., niso presegali dolžine 10 minut. In najvažnejše: nič ni manjkalo – sporočilnost je bila jasna. Je sicer res, da je temu botrovala tudi cena filma, predvsem pa so to počeli ljudje, ki so nekaj vložili v to. In to ni bila le nabava opreme. Ne! Ti ljudje so poznali tako tehnološke postopke razvijanja filma kakor tudi gramatiko moj mikro | 3 | marec | 2006 V PRAKSI šola video snemanja to je tudi točka, kjer se vsa podobnost tudi konča. Kajti vedno, ko v naše oko vstopi določena količina svetlobe, se zenica odpre ali zapre in s tem kontrolira količino vstopne svetlobe. To se dogaja popolnoma nemoteno. Naš svet (pogled) ni nikoli pretemen ali presvetel. Težko bi opazili »zaostanek« spremembe padca količine svetlobe med pogledom na zelo svetlo polje in hitrim pogledom proti polju v senci. Naše oko to naredi popolnoma neopazno. Ali pa preusmerimo pogled s ZASLONKA − ZENICA Kot rečeno, ima objektiv kamere (prav tako fotoaparata) zaslonko (imenovano tudi iris, kar pa je pri očesu šarenica) tako kot naše oko zenico. Naloga zaslonke je, da z odpiranjem in zapiranjem kontrolira količino vstopne svetlobe. Naše oko samodejno odpira ali zapira zenico in s tem nadzira osvetlitev scene, ki jo gledamo. Lahko bi rekli »človeški full auto«. Seveda ima tudi kamera samodejno nastavitev zaslonke, ki se odpira ali zapira glede na količino svetlobe. Jasno pa je, da kamera ni sposobna tako hitrega, natančnega in nemotečega odzivanja na svetlobo kakor oko. Nasprotno, prav hitro so lahko naši posnetki pregoreli ali pa  Samodejno ostrenje kamere je v primerjavi z očesom zelo neprilagodljivo in okorno, zato raje uporabljajte ročno ostrenje, kar pa seveda zahteva nekaj vaje. filmskega jezika. Kreirali so zgodbe. Predvsem pa niso brez potrebe porabljali filmskega traku, kajti bili so časovno zelo omejeni (ena S8 film pri 24 slikah na sekundo je zadostoval za približno 3 minute, pri 18 slikah na sekundo (kar je večina uporabljala) pa je zadostoval le za slabih 5 minut). Pa tudi tako poceni ni bilo in še vedno ni (3 minute filma S8 stane približno 20 evrov). In danes? Oprema je dostopna tako rekoč vsakomur. Trgovci ponujajo obročna odplačevanja, kasete so dovolj dolge, večkrat uporabne. Kakovost zapisa zadostuje (pogojno!) TVstandardom. Sosedje, znanci, tako rekoč vsi so danes že »snemalci«. Tehnologija je dostopna vsem. Veste kaj pa se vedno sprašujem, ko opazujem »novokomponiranega« snemalca? Kdo bo sploh gledal vse te posnetke? Kdo je naslednji, ki bo primoran gledati triurno poroko? Pa dajte, no … Vse pogosteje dobim občutek, da se večini potrošnikom nove tehnologije dozdeva, da so s tem, ko so kupili kamero in jo razpakirali, istočasno prepakirali znanje v svojo glavo. Pa ni tako. »Full auto button« je prilagojen prav njihovi ravni. In zakaj ne bi te ravni presegli? predmeta v naši neposredni bližini na oddaljen predmet. Oko preostri brez kakršnega koli motečega učinka. Na našo žalost pa kamera ne more doseči ravni našega očesa. Kamera in objektiv ne vidita sveta, ko ga vidite vi. Kamera je unikat v svojem pogledu sveta, kar pomeni, da ima svoje zahteve, ki jih moramo znati upoštevati in kreativno uporabljati. pretemni. V kameri so nekakšne logične poti med objektivom in kamero (glavo), ki štejejo vsak primer posebej. »Možgani« kamere so v primerjav s človeškim očesom tako primitivni, da kakršnakoli tekmovalnost sploh ni mogoča. Recimo, da je svetel sončni dan in vključimo na naši kameri samodejno zaslonko za posnetek na soncu. Ko pa hitro obrnemo kamero s sončne strani v senco, lahko opazimo kako se OSNOVE VIDEA Naše oči imajo čudežno moč pri opazovanju sveta okrog nas. Sposobne so natančnega ločevanja barv, urejanja barvnih odtenkov, natančnega prilagajanja barvni temperaturi ( ne glede na del dneva − sončni vzhod ali ko je sonce v zenitu – bela barva je vedno bela), uravnavajo naše hitre zasuke in tresljaje med hojo, tekom, vožnjo, skakanjem, svet vidimo v treh dimenzijah (če gledamo z obema očesoma – če gledamo le z enim očesom izgubimo občutek za globino) in zelo hitro in nemoteče ostrijo naš pogled. Oči so naša povezava z možgani, ki nam omogočajo tolmačenje sveta skozi pogled. Naše oko je kakor kamerin objektiv, saj ima tako leče kakor tudi zaslonko (zenica). Toda 87 V PRAKSI šola video snemanja zaslonka v objektivu odpira in s tem prepušča dovolj veliko količino svetlobe, da vidimo tudi v senci. Kasneje lahko pri pregledovanju posnetkov opazujemo ta »kamerin reakcijski čas« − kako se je zaslonka odpirala. Kot gledalci (opazovalci) slike se ne moremo navaditi na počasnost in okornost kamere in objektiva pri prehodu s svetlega v temno območje. To je zelo nenaravno! V našem očesu se to zgodi zelo hitro, niti ne opazimo niti ne razmišljamo. Ta nemudna reakcija očesa je naš normativ. To je le eden izmed razlogov, da video zahteva nedvoumno količino resničnega »suspenza«. In zakaj so zakonitosti snemanja in montaže oblikovane tako, da se čimbolj približajo delovanju našega očesa in se še vedno razvijajo? Naj vam povem, da je prav lahko prelisičiti kamero in objektiv. Poglejmo primer. Recimo, da je naša zaslonka nastavljena na objekt, ki je v senci. Obrnemo se na osebo, ki stoji na soncu in je oblečena v svetla oblačila. Kamera bo imela težave s svetlobo. Avtomatika bo sicer odmerila povprečno količino svetlobe, toda ker je naša oseba oblečena v belo, ki odbija svetlobo, bo naša zaslonka še bolj zaprta. Najverjetneje bosta obraz in okolje veliko temnejša kot bi pričakovali. In to vse zaradi bele obleke. Ker ima naše oko mnogo večje območje (lestvico) in je neprimerno inteligentnejše, lahko veliko uspešneje obvladuje tudi zelo svetle predmete (v našem primeru osebe). To je le eden izmed razlogov, zakaj se ne moremo zanašati na avtomatiko (avtoosvetlitev). Seveda obstajajo tudi primeri, ko je avtomatika popolnoma uporabna, toda to zahteva že malce več  Amaterski video snemalci so nekoč delali varčne in učinkovite posnetke, obvladali so tudi gramatiko filmskega jezika, današnji nadebudneži pa vsepovprek snemajo »celovečerce« brez vsakršnega znanja. znanja in spretnosti ter poznavanja problema oziroma okoliščin, ki našo avtomatiko zbegajo. Vsekakor pa je ne priporočam. Če se odločimo nastaviti zaslonko ročno, se nam v iskalu pojavijo nekakšne vrednosti (največkrat od 1,8 pa vse do 22). Te številke prikazujejo nastavitev zaslonke znotraj objektiva. Pri najnižji številki 1,8 je zaslonka široko odprta, pri 22 pa je najbolj zaprta, da še prepušča dovolj svetlobe za zadovoljiv zapis na našem traku. Pri profesionalnih kamerah je na objektivu obroček, ki, če ga vrtimo proti desni, zapira zaslonko in dovoljuje tudi vmesne stopnje. Tako kot profesionalne imajo tudi amaterske kamere možnost nastavitve samodejne in ročne zaslonke. LEČE − OBJEKTIV Če pogledate na spodnjo vrstico tegale članka in hitro dvignete pogled preko lista skozi okno, vaše oko nemudoma preostri s približno 20 cm oddaljenega papirja na neskončni pogled v daljavo. Če pa ta isti gib ponovimo s kamero z ročno nastavljeno ostrino, pa se malce zaplete. Naša začetna nastavitev ostrine je na listu papirja, in ob srednje hitrem dvigu kamere, da bi videli oddaljen predmet, bo ta oddaljeni predmet popolnoma v neostrini, in sicer zato, ker je bila naša ostrina pripravljena za bližnji posnetek lista. Pri uporabi samodejnega ostrenja pa bo objektiv kamere po dvigu še nekaj časa iskal ostrino, kar je lahko zelo samodejnega ostrenja moteče. Večina profesionalnih kamer nima mož- nosti nastavitve samodejnega ostrenja, kar pa omogočajo tako rekoč vse amaterske kamere. Težava pri uporabi samodejnega ostrenja je v tem, da je selektivno in neprilagodljivo. Samodejno ostrenje deluje na majhno točko v središču kadra ali na svetlost predmetov ali pa na maso v kadru. Primer: Poskušamo ostro posneti novoletno jelko, pred katero stojijo ljudje. Domnevam, da je jelka vedno kadrirana v središču posnetka ali pa je najsvetlejši del v sliki. Če naš želeni predmet ni v središču posnetka, potem kamera ostri na tisti predmet, ki je v središču posnetka. Problem samodejnega ostrenja nastane takoj, ko hočemo ostrino prestaviti na t. i. drugi ali na tretji plan v kadru. S tem pa tudi onemogočimo doseganje navidezne tretje dimenzije (globine) v okvirju dveh dimenzij (širine in višine). Na drugi strani pa naše oko v delčku sekunde nastavi pravo ostrino, tisto, ki jo mi želimo. V bistvu kamera ne more tekmovati z očesom. S kamero lahko opazujemo vsako potezo iskanja, kaj je v središču, in razostritve oz. preostritve. Ko si ogledujete svoj video izdelek, se ostrina ves čas spreminja ob iskanju subjektov/objektov znotraj posnetka. Vse to pa deluje zelo dolgočasno in popolnoma nenaravno, saj smo navajeni hitrih in natančnih ter nezmotljivih sprememb ostrine našega očesa. Zatorej, tako kot pri zaslonki, tudi tukaj priporočam uporabo ročne nastavitve ostrine. Kar pomeni preostritev ob vsakem premiku snemanega subjekta ali pa ostrenje med premikanjem in snemanjem istočasno. Še en nasvet za preverjanje ostrine: Približajte (zoom in) čim bolj svoj objekt (ostrenje je nastavljeno na ročno) in izostrite. Če objekt ni oster, popravite ostrino, če pa je, ste jo tako ali tako nastavili pravilno. Ne obupajte že po prvih nekaj poizkusih ročnega ostrenja. Vse potrebuje čas, vajo, vajo in še enkrat vajo. (Se nadaljuje.)   88 moj mikro | 3 | marec | 2006 V PRAKSI sam svoj mojster: mala šola TCP/IP Od teorije k praksi V preteklih številkah smo pridobili določena znanja, ki so potrebna, da uporabnik laže razume problematiko, povezano s področjem TCP/IP. Tokrat pa si bomo ogledali nekaj več praktičnih zgledov, ki se pogosto pojavljajo v vsakdanji rabi in si jih lahko uporabnik prilagodi svojim potrebam. Piše : Marko Koblar marko.koblar@mojmikro.si T ako kot pri drugih problemih velja tudi za področje TCP/IP, da je dober načrt vreden zlata. Pred postavitvijo omrežja si moramo odgovoriti na določena vprašanja, kot so: kakšno vrsto omrežja bomo vzpostavili in kaj od njega pričakujemo (storitve); kakšno in kje je obstoječe ožičenje, ki je na voljo oziroma kje ga je treba še vzpostaviti, če ga ni; kakšno vrsto in število vmesnikov potrebujemo glede na naprave, ki jih bomo v omrežje priključevali, in kako se bodo naprave povezovale med seboj ... Na taka vprašanja in še na marsikatero podobno si bomo laže odgovorili in jih razrešili z dobrim načrtovanjem. Za manjša okolja je lahko to že preprosta slika na listu papirja, na katerega lahko narišemo, kako se bodo naprave povezovale med seboj, dodamo pa še njihove IP-naslove in imena (s katerimi se bodo predstavljale). Dober načrt je koristen tudi zato, ker nam pri morebitnih težavah omogoča hitro osvežitev spomina na stanje v omrežju in tako hitrejšo odpravo morebitnih nepravilnosti. Vsekakor pa velja pravilo. Večje ko je omrežje, več reda in s tem povezano boljšo evidenco potrebujemo. Vprašanje redundanc lahko v domačem ali manjšem poslovnem okolju običajno zanemarimo, saj lahko morebiten izpad določene naprave razmeroma hitro nadomestimo z novo napravo ali izvedemo »improvizacijo«. DELI IN VLADAJ V DOMAČEM OMREŽJU O mini omrežju, ki ga lahko vzpostavimo z dvema računalnikoma brez dodatnih naprav s križnim povezovalnim kablom smo že pisali. Malo domače omrežje z ethernetnim stikalom pa že prinaša določeno »problematiko«, saj ima že nekatere lastnosti, kot jih imajo prava omrežja. Vse naprave, ki jih bomo v omrežje priključili, moramo povezati s kablom do ethernetnega stikala (izjema so naprave z brezžičnimi vmesniki WLAN). Ethernetno stikalo mora biti priključeno na napetost, zato je dobrodošlo, da je v bližini vtičnica z omrežno napetostjo 220 V. VSI RAZLIČNI, VSI ENAKOPRAVNI Naslovni prostor smo razdelili med naprave, ki jih priključimo v omrežje. Vsi naslovi so med seboj enakopravni (ali pa tudi ne, kot bomo lahko videli v nadaljevanju), pomembno je le, da so naslovi priključenih naprav pravilno izbrani (naslovni prostor) in unikatno razdeljeni. Najpogosteje so v omrežje priključeni osebSlika1: Shema omrežja (zasebni in javni IP-naslov) ni računalniki. Če želimo ročno vpisati IP-naslov, Dokler smo v domačem okolju LAN, v kate- storimo to takole (primer je za Windows XP, rega imamo priključene le osebne računalnike, za druge različice Microsoft Windows je poje smiselna uporaba statičnih IP-naslovov. Raz- dobno): Izberemo Moj računalnik (My Comlog je ta, da ne potrebujemo ves čas vkloplje- puter) / Nadzorna plošča (Control Panel) / nega računalnika, ki deluje kot strežnik DHCP Omrežne povezave (Network Connections), z za samodejno dodeljevanje IP-naslovov. Če pa desno tipko miške kliknemo ikono za ethernetimamo v omrežje priključeno kakšno drugo ni vmesnik pod razdelkom LAN in izberemo napravo (npr. dostopna točka WLAN, usmer- Lastnosti (Properties). Če da imamo ustrezjevalnik), ki lahko deluje kot strežnik DHCP, ne administratorske pravice, se odpre meni se lahko odločimo tudi za tovrstni način do- z nastavitvami vmesnika, kjer lahko vidimo deljevanja IP-naslovov. nameščene odjemalce, podprte storitve in naŽe v preteklih številkah smo spoznali, s meščeno podporo za posamezne protokole. Izkaterimi IP-naslovi lahko uporabniki sami beremo Internet Protocol (TCP/IP) in dvakrat razpolagajo. Za naše omrežje bomo izbra- kliknemo. Za ročni vpis kliknemo možnost li naslovni prostor 192.168.200.0 (ter ma- »Uporabi naslednji IP-naslov« in vnesemo posko 255.255.255.0). To pomeni, da imamo datke – IP-naslov (npr. 192.168.200.2), masko za uporabnike na voljo naslovni prostor od ( v našem primeru bo to vedno 255.255.255.0) 192.168.200.1 do 192.168.200.254. Prvi na- in privzeti prehod (vemo, da je v našem prislov (192.168.200.1) bomo, kot je običajno, meru to naslov 192.168.200.1). Kliknemo V uporabili za naslov usmerjevalnika – to je tudi redu in zapustimo nastavitve. Pri drugih računaslov privzetega prehoda. Naslovni prostor nalnikih v omrežju je edina razlika pri prvem od 192.168.200.2 do 192.168.200.199 bomo polju, IP-naslovu (npr. pri drugem 192.168.20rezervirali za uporabnike, ki jim bomo ročno 0.3, tretjemu 192.168.200.4 ...). Nastavitve vpisovali IP-naslove, IP-naslovi od 192.16- pod DNS zaenkrat pustimo nespremenjene. 8.200.200 do 192.168.200.250 so rezervirani Če vam je ljubši samodejni način dodeljevakot naslovni prostor za DHCP strežnik. Preo- nja prek strežnika DHCP in ga seveda imate stali naslovni prostor (od 192.168.200.251 do v omrežju, pustite nastavitve nespremenjene, 192.168.200.254) pa smo rezervirali za druge tako da ostane aktivirana možnost »Pridobi sistemske naprave. IP-naslov samodejno«. V tem primeru bo prvi računalnik dobil IP-naslov 192.168.200.200, drugi IPPovzetek: omrežje 192.168.200.0, maska 255.255.255.0 naslov 192.168.200.201 ... 192.168.200.1 – privzeti prehod (default gateway) − usmerjevalnik Jasno je, da lahko kadar192.168.200.2 – 192.168.200.199 (statično dodeljeni naslovi) koli preklopimo iz enega 192.168.200.200 − 192.168.200.250 (DHCP) načina naslavljanja na 192.168.200.251 −192.168.200.254 (rezervirano) drugega, manj pa je dela pri prehodu iz statičnega Jasno je, da je takšna razdelitev naslovnega načina na DHCP kot v obratni smeri. prostora ena od možnosti in je v vašem primeDostopnost do priključene naprave v omrežru lahko bistveno drugačna. Za »kombinirano« ju lahko preverimo z že večkrat omenjenim razdelitev smo se odločili zato, ker je uporaba ukazom ping. Ena od možnosti je, da gremo strežnika DHCP ugodnejša pri prehajanju do- na meni Start in izberemo ukazni poziv (Comločene strojne opreme (npr. notesnik, dlanč- mand prompt) ali pa izberemo možnost Zaženi nik) med različnimi omrežji. Pri takšni ali po- (Run) in vtipkamo cmd. V obeh primerih se dobni razdelitvi moramo paziti, da se naslovni odpre znano dosovsko okno. Vnesemo ukaz prostor ne prekriva. ping in IP-naslov naprave, do katere želimo 89 V PRAKSI sam svoj mojster: mala šola TCP/IP preveriti povezavo. Če želimo preveriti povezavo med računalnikom in usmerjevalnikom, bomo to storili z ukazom ping 192.168.200.1. Pri pozitivnem odgovoru dobimo sporočilo v smislu »Reply Slika2: Seznam vmesnikov from 192.168.200.1: bytes=32 time ...«, pri negativnem odgovoru pa sporočilo »Destination host unreachable«. Če usmerjevalnika še nimate priključenega, lahko izvedete ping tudi na kak drug naslov, ki ga uporablja druga naprava. Drugi odgovor še ne pomeni, da gre za napako. Eden od možnih razlogov za neuspešno »pinganje« je lahko tudi blokada paketov ping, ki jo administratorji razmeroma pogosto vzpostavijo pri WAN-vmesnikih usmerjevalnikov, priključenih v internet. Za potrebe zagotavljanja lokalne mobilnosti uporabnikov znotraj omrežja bomo v omrežje priključili dostopno točko WLAN. Ker gre za sistemsko napravo, ji bomo dodelili naslov 192.168.200.251. Dostopna točka ima v našem primeru privzet (tovarniško nastavljen) IP-naslov 192.168.0.1, zato moramo začasno enega od računalnikov spremeniti v omrežje 192.16- Slika3: Ročno vpisani parametri 8.0.0 (poljubno izberemo enega od naslovov 192.168.0.2−192.168.0.254). Tako lahko v skladu z navodili proizvajalca prek spretnega brskalnika dostopamo do dostopne točke in jo nastavimo za svoje potrebe. Radijski del nastavimo glede na zahteve (kar pa ni tokratna tema, zato tega dela ne bomo obdelali), LAN-vmesnik pa bomo prekonfigurirali na naše omrežje (napravi dodelimo naslov 192.168.200.251, določimo masko 255.255.255.0, kot privzeti prehod pa določimo 192.168.0.1). Ker lahko dostopna točka deluje tudi kot strežnik DHCP (v omrežju drugega nimamo), aktiviramo to možnost in določimo naslovni prostor, ki mu je namenjen (od 192.168.200.200 do 192.168.200.250). Po shranitvi parametrov in ponovnem zagonu bo dostopna točka vidna uporabnikom v omrežju. Ne pozabite, naslov računalnika, ki ste ga uporabljali za konfiguracijo (iz omrežja Slika4: Potrebne podatke dodeli strežnik 192.168.0.0 na omrežje 192.168.200.0), spre- DHCP. menite nazaj! Velikokrat se zgodi, da določene dostopne točke poleg funkcionalnosti WLAN ja vmesnika potekala podobno kot prej: Moj ponujajo funkcionalnost usmerjevalnika, po- računalnik (My Computer) / Nadzorna plošča žarnega zidu in ethernetnega stikala. Če funk- (Control Panel) / Omrežne povezave (Network cionalnosti usmerjevalnika ne potrebujemo, Connections, le da tokrat namesto Povezave lolahko ta del konfiguracije (usmerjevalniški kalnega omrežja (Local Area Connection) izbedel) preprosto ignoriramo in dostopno točko remo Wireless Network Connection (povezave povežemo prek enega od vdelanih LAN-vmes- brezžičnega omrežja). Ponovno izberemo Internikov z drugim delom omrežja. net Protocol (TCP/IP) in dvakrat kliknemo. Postavljeno imamo torej dostopno točko in Enako kot prej lahko izbiramo med ročnim ali ustrezno nastavljene parametre za radijski del. samodejnim dodeljevanjem IP-naslova. IP-naNovejši tipi prenosnih računalnikov in dlanč- slov, ki ga dodeljujemo temu vmesniku, mora nikov imajo WLAN-vmesnik že vdelan. Če biti drugačen kot pri »LAN-vmesniku«. ltega naš prenosnik nima, lahko tak vmesnik Vsi dlančniki pa nimajo WLAN- oziroma dokupimo za nekaj tisočakov kot PCMICA ethernet vmesnika, imajo pa pogosto vdelan (PC Card) ali kot napravo namenjeno priklopu ali dodan vmesnik bluetooth. Za take primere na vmesnik USB. Napravo namestimo v skladu smo enemu od računalnikov dodali USB/bluz navodili proizvajalca, omrežni del pa je enak etooth priključek. Zgodba se ponovi (Moj rakot prej. Spomnimo se, da je TCP/IP praktično čunalnik, Nadzorna plošča ...), le da tokrat izneodvisen od medija, zato bo tudi konfiguraci- beremo konfiguracijo vmesnika bluetooth. Da 90 bomo vmesnik lahko koristno uporabili, moramo zagotoviti računalnik, opremljen z vmesnikom bluetooth in omrežno kartico, ki bo po radijskem delu komuniciral z dlančnikom, ta promet pa bo moral prenašati po potrebi v drug del omrežja in obratno. Torej moramo poskrbeti le za prenašanje prometa med vmesnikoma. Zahtevana funkcionalnost močno spominja na premoščanje oziroma usmerjanje. Zato moramo sedaj vklopiti še delitev oziroma skupno rabo internetne povezave. Okolje Windows podpira to možnost od različice Windows 98 SE naprej. Najdemo je poleg omrežnih nastavitev za posamezen vmesnik, kot možnost »Enable internet connection sharing for this connection« (Windows 2000) oziroma Skupna raba internetne povezave (Windows XP). V prvem primeru najdemo to možnost pod zavihkom Sharing, v drugem pa pod Dodatno. Ker gre pri Microsoftovi skupni rabi internetne po-  Za manjša okolja je koristen načrt že preprosta slika na papirju, kamor narišemo, kako se bodo naprave povezovale med seboj, in dodamo IP-naslove in imena, s katerimi se bodo predstavljale. vezave (Internet Connection Sharing − ICS) za razmeroma uporabno zadevo za domače uporabniki, se bomo pri njej nekoliko ustavili. ICS je aplikacija, ki temelji na mehanizmu NAT. Uporabljamo ga lahko tako za skupno rabo klicev kot tudi širokopasovnih povezav. Računalnik, kjer je aktiven ICS, je za druge računalnike viden kot usmerjevalnik oziroma privzeti prehod. Nekoliko zoprno pa je dejstvo, da okolje Windows 2000 hoče po aktiviranju ICS-a na določenem vmesniku spremeniti tudi IP-naslov vmesnika, s katerim je računalnik priključen v krajevno omrežje. V našem primeru bo namesto IP-naslova iz omrežja 192.168.200.0 vsiljeval naslov 192.168.0.1. Gre za precej zoprno zadevo, saj lahko ob nepazljivem ravnanju izgubimo omrežno povezavo z drugimi napravami v omrežju. V nekaterih različicah (npr. Windows 98 SE) pa se lahko tovrstnim težavam elegantno izognemo. Enako bi lahko storili tudi z WLAN-kartico, ki bi jo v računalniku uporabili v vlogi dostopne točke. USMERJANJE Usmerjevalnik lahko imamo za namenski računalnik, ki ima svoj OS in vmesnike, s katerimi se priključuje v LAN oziroma WAN. O tako imenovanih »na PC-jih temelječih« (PC-based) usmerjevalnikih smo v preteklosti že večkrat pisali, tokrat pa bomo kot primer pogledali izdelek, nižjega cenovnega razreda, namenjen za priklop na CATV-modem oziroma ADSL (na obeh straneh, LAN in WAN, potrebujemo zato ethernetni vmesnik). Cena tovrstnih izdelkov je običajno primerljiva s moj mikro | 3 | marec | 2006 V PRAKSI sam svoj mojster: mala šola TCP/IP Slika5: Aktiviran ICS in dovoljene storitve Slika 6: Spremenjena ikona kaže aktivirano skupno rabo internetne povezave. ceno ethernetnega stikala (ethernet switch). V našem primeru smo izbrali usmerjevalnik z vdelanim ethernetnim stikalom in USB-strežnikom za priklop stikala. Priznati je treba, da od tako konfiguriranega usmerjevalnika ne boste imeli prav veliko. S takšno konfiguracijo usmerjevalnika boste lahko deskali po spletnih straneh in prebirali elektronsko pošto, ter skrili domače omrežje za enim IP-naslovom. Treba pa se je zavedati, da tudi mali usmerjevalniki zmorejo precej več. Večina med njimi ima tudi požarni zid (za nekaj tisočakov ne pričakujte čudežev !). Z njim lahko omejujemo dostop do omrežja oziroma iz njega. Kako lahko to storimo ? Omenili smo že, da lahko določenega uporabnika omejujemo glede na njegov dohodni/odhodni promet. V pretekli številki smo spoznali, da vsaka storitev uporablja določena vrata. Če ta vrata v požarnem zidu zapremo, ta določene vrste prometa ne bo spuščal. Nekatere najbolj priljubljene storitve so običajno že nastavljene in jih lahko samo aktiviramo, požarni zid pa bo odprl vrata, ki jih želena aplikacija uporablja. Če želimo odpreti požarni zid za aplikacijo, ki je »ne poznamo«, moramo informacije poiskati na spletnih straneh (npr. www.iana.org/assignments/port-numbers). Če ima aplikacija še vedno težave pri prehodu, lahko poskušamo ugotoviti lastnosti aplikacije s pomočjo omrežnega analizatorja (sniffer) v krajevnem omrežju, kjer ne bo težav s požarnim zidom. Podobno kot pri dostopni točki smo zaradi privzetih tovarniških nastavitev prisiljeni dati enega od računalnikov v »omrežje«, ki ustreza naslovnemu prostoru usmerjevalnika. V spletni brskalnik vnesemo IP-naslov usmerjevalnika ter uporabniško ime in geslo. Veliko usmerjevalnikov vodi uporabnika s čarovnikom skozi menije, da vnesejo minimum nastavitev, potrebnih za delovanje. Najprej spremenimo IP-naslov vmesnika na strani krajevnega omrežja na naslov 192.168.200.1. Ker uporabljamo masko Crazreda vnesemo še masko 255.255.255.0. Glede na način pridobivanja javnega naslova s strani ponudnika dostopa do interneta (ISP) izberemo Slika7: Parametri, potrebni, da usmerjevalnik zaživi. možnost dinamičnega pridobivanja naslova prek PPPoE (Get an IP Address Automatically - PPPoE) oziroma stalni IPnaslov (Static IP Address ). V tem primeru vnesemo javni IP-naslov, ki smo ga dobili od ponudnika dostopa. Vnesemo še uporabniško ime in geslo, ki smo ju dobili od ponudnika storitve. Nastavitve še Slika 8: Preusmerjanje vrat. Zahteva za spletni strežik bo shranimo v bliskovni posredovana na interni naslov 192.168.200.20 (flash) pomnilnik in usmerjevalnik resetiramo. Usmerjevalnik lah- saj se ne bodo poglabljali v finejše nastavitve, ko deluje tudi kot strežnik DHCP, vendar ga temveč bodo izkoristili možnost hitre nastavitne bomo aktivirali, ker je to vlogo v omrežju ve s pomočjo čarovnikov.  prevzela dostopna točka. Če vam povem, da je usmerjevalnik za najosnovnejše delo že nastavNASVETI ljen boste verjetno razočarani. Če želimo postaviti strežnik, ki bi bil javno Kdaj bo naprava v omrežju vidna dostopen, moramo poleg odprtja ustreznih vrat Da je naprava vidna v krajevnem omrežju, (npr. HTTP vrata 80 za spletni strežnik) na je nujno določiti le dva parametra: IP-naslov požarnem zidu poskrbeti, da se bo pri prehodu in masko omrežja. Za povezavo z drugim prek usmerjevalnika zahteva ustrezno usmerila. omrežjem moramo vnesti še vrednost privzeTo storimo tako, da vrata 80 preusmerimo na tega prehoda (IP-naslov usmerjevalnika). Naenega od zasebnih IP-naslovov (npr na naslov slov DNS-strežnikov pa nam doda možnost 192.168.200.2). Druga vrata (npr.SSH vrata 22) dostopa prek imen namesto IP-naslovov. lahko preusmerimo na drug IP-naslov. Držati se moramo le pravila: ena vrata, lahko usmerjamo Nastavitve usmerjevalnika na en interni IP-naslov, na en naslov pa lahko Osnovna konfiguracija usmerjevalnika je preusmerjamo več vrat. Nekateri usmerjevalniki nekoliko zahtevnejša. Interna stran usmerpodpirajo tudi tako imenovano demilitarizirano jevalnika (krajevno omrežje) se običajno cono (DMZ), v katero lahko postavimo računalenako konfigurira, glede na vrsto WANnik, do katerega dovolimo neomejen dostop. vmesnika pa imamo določene posebnoKot ste lahko spoznali, osnovno (!) konfigusti. Pri širokopasovnih povezavah (npr. riranje usmerjevalnikov in računalnikov za priusmerjevalniki ADSL/CATV) moramo za klop v TCP/IP-omrežje ni pretirano zahtevno. osnovno konfiguriranje vnesti parametre, Naslednjič pa bomo povedali kaj o VPN-povezakot so uporabniško ime in geslo (oba da vah, klicnem dostopu, protokolu IPv6 in še kaj. ponudnik dostopa do interneta), način dodeljevanja IP-naslova (statični – vnesemo Požarni zid podatek ISP-ja; dinamični – ga samodejUsmerjevalniki nižjega cenovnega razreda no dodeljuje ponudnik dostopa), IP-naslov imajo običajno tudi požarni zid, ki podpira LAN-vmesnika (največkrat zasebni naslov določene preprostejše funkcije. Manj zahtev– npr. 192.168.200.1) ... nejšim uporabnikom bodo verjetno ustrezali, 91 V PRAKSI zasloni LCD, PDP, OLED, LED, SED Ko elektronski top zamenja »baterija« Novi zasloni s površinskim oddajanjem (SED) bodo verjetno prelomnica v nadaljnjem razvoju televizorjev in monitorjev Eden največjih na svetu: 102-palčni plazmemski TV podjetja Samsung Piše : Esad Jakupović esad.jakupovic@mojmikro.si P loske zaslone, ki jih na trgu ponujajo z diagonalo od nekaj centimetrov do več kot meter, čaka svetla prihodnost. Večina analitskih podjetij namreč napoveduje visoko rast njihove prodaje. Podjetje za tržne raziskave iSuppli tako predvideva praktično podvojitev globalnega trga LCDtelevizorjev v treh letih. Prodaja bo z 8,9 milijarde dolarjev v letu 2004 predvidoma porasla na 17,1 milijarde v letu 2009. Analitiki največjo rast pričakujejo na področju zaslonov s tekočimi kristali (Liquid-Crystal Display, LCD), zaslonov s svetlečimi diodami (LightEmitting Diode, LED), organskih svetlečih diod (Organic Light-Emitting Diode, OLED) in plazemskih zaslonov (Plasma Panel Display, PNP). Skupni rasti bodo prispevali tudi elektroluminiscentni zasloni (Electroluminescent Display, ELD) in zasloni s površinskim oddajanjem (Surface-Emitting Display, SED), nekaj tudi ploski monitorji s katodno cevjo (Cathode-Ray Tube, CRT). NAJVEČJI TRG – MOBILNIKI V pričakovanju hitre rasti prodaje TV-zaslonov z diagonalo, večjo od 90−100 centimetrov (35−40 palcev), so proizvajalci LCD-zaslonov vložili milijone dolarjev v procese in tovarne naslednje generacije. Naložbe še vedno niso pripeljale do zaslužka. Podobno je z dobavitelji plazemskih zaslonov in mikrozaslonov za televizorje z odzadnjo projekcijo, ki se še vedno trudijo povrniti naložbe. Kljub še zmeraj skromnemu trgu se tehnološko napredovanje hitro nadaljuje. Samsung je tako lani predstavil TV-zaslon TFT LCD z diagonalo 82 palcev, ki omogoča gledanje televizije visoke ločljivosti (High Definition, HD) z najboljšim razmerjem kontrasta, koti gledanja in zasičenja barv. Podjetje je napovedalo proizvodnjo dveh takšnih zaslonov iz enega samega substrata. 92 Najbolj razširjena uporaba: Namizni računalnik Dell s ploskim LCD-zaslonom Osnovni problem s ploskim širokim TV-zaslonom je, da so stroški večji kot pri starem dobrem CRT-monitorju, ki se izboljšuje v tehnološkem smislu. Navkljub prevladi LCD-zaslonov na trgu SED: Za in proti Canon in Toshiba za svojo tehnološko rešitev SED obljubljata izjemno kakovost slike, manjšo prostornino, manjšo porabo. Spodaj navedeni podatki niso še potrjeni v neodvisnih preizkusih. Za: • hitrejši odziv pik(slov), to je manjša zabrisanost slike • boljše razmerje kontrasta, na ravni najboljših CRT-zaslonov pri direktnem gledanju • tanjša oblika, na ravni plazemskih zaslonov • široka kot gledanja • nižja poraba energije v primerjavi z zasloni LCD, PDP in CRT Proti: • visoka cena • »sežgana« slika pri nenehnem prikazovanju logotipa ali stalne scene ploskih televizorjev z velikim zaslonom, jih je kar 96 odstotkov namenjeno trgu, ki se zadovoljuje z diagonalo manj kot meter. Zadnje čase se stopnjuje povpraševanje po večji svetilnosti, višji ločljivosti in sploh boljši kakovosti slike ter manjši porabi energije. Največji posamezni trg LCD-zaslonov so mobilni telefoni, pri katerih prevladujejo 2,2-palčni zasloni in formati QCIF+ (176 x 220 pik) in QVGA (240 x 320 pik). Pričakovati je premik na 2,4-palčne zaslone in format VGA (480 x 640 pik), zatem pa po mnenju strokovnjakov več let ne bo premika k še večjim. LCD OGROŽA PLAZMO Razvoj plazemskih zaslonov (PDP) se nadaljuje, čeprav nekateri strokovnjaki za zaslone opozarjajo na njihov neizogibni umik pred tehnologijo LCD. Trenutno so največji komercialni ploski televizorji ravno PDP, z diagonalo 208 cm (82 palcev). Samsung je izdelal PDP-zaslon z diagonalo 305 cm (120 palcev). PDP-zasloni so izžarevalni, tako kot CRT, ker barve ustvarja fosfor. Sestavljeni so iz majcenih celic, postavljenih skupaj s slojem magnezijevega oksida med dvema ploščama stekla, elektronike in fosfornega sloja. Uporaba napetosti kjerkoli na steklenih ploščah spodbuja celice k oddajanju ultravijoličnih fotonov, ki vzbujajo fosforne pike določenih barv. H konkurenčnosti tehnologije PDP prispeva nižji nivo razprševanja moči pri višjih ravneh ločljivosti, na večje povpraševanje po PDP-ju pa bo vplivalo tudi nadaljnje povečanje svetlobnega toka (ki je zdaj 1 do 2 lm/W). Družba Advanced PDP Development Center je razvila prototip 43-palčnega PDP-zaslona s svetlobnim tokom 3,5 lm/W in 11-palčnega s 5,7 lm/W. Cilj strokovnjakov pa je 5 lm/W, kar naj bi dosegli z izboljševanjem fluorescentnih materialov, elektronike in mehanizma razelektrenja plina. V centru ocenjujejo, da se bo moj mikro | 3 | marec | 2006 V PRAKSI zasloni LCD, PDP, OLED, LED, SED s povečanjem svetilnosti na 5 lm/W zmanjšala poraba energije 40-palčnih PDP-zaslonov s 390 na 100 W. Podjetje Matsushita (Panasonic) je razvilo prototip 50-palčnega PDP-zaslona s progresivno ločljivostjo 1080 vrstic. S tem so dobili najmanjši PDP-zaslon, ki zagotavlja več kot 2 milijona pik (1920 x 1080) in premore enako raven svetilnosti kot komercialni Panasonicovi PDP-zasloni z ločljivostjo 1366 x 768 pik. Skupaj s podjetji Hitachi in Pioneer ter s podporo japonskega ministrstva za gospodarstvo, trgovino in industrijo razvija Matsushita PDP-zaslon, ki bo deloval s polovico moči sedanjih plazemskih zaslonov, na trgu pa se bo pojavil čez nekaj let. DALJŠE ŽIVLJENJE OLED-ZASLONOV Pohod LCD-zaslonov ni upočasnil razvoja OLED-zaslonov, ki jih mnogi vidijo kot bodoče »ljubljence« med ploskimi zasloni. Izvirno so bili načrtovani kot mali zasloni za prenosne naprave, vendar kažejo vse večje možnosti uporabe za računalniške monitorje in pozneje tudi televizorje. Povečujejo se njihova raznovrstnost kot tudi možnosti uporabe – od televizorjev HDTV do zamenjave za žarnice in fluorescentne svetilke. Samsung je pred kratkim predstavil 40-palčni izžarevalni zaslon OLED z amorfnim silicijem za ploske televizorje. Prototip vsebuje ločljivost WYGA (1280 x 800 pik). Seiko Epson je tudi prikazal 40-palčni OLED-zaslon, medtem ko je Universal Display skupaj s korejsko univerzo Na množičnem trgu: Kodakov digitalni fotoaparat z OLED-zaslonom Hyung Hee pokazal, da lahko OLED-zasloni dosežejo zelo visoko ločljivost. Za svoj zaslon z 200 pikami na palec so uporabili tehnologijo fosforescentnih organskih svetlečih diod (PHOLED). Prozornost zaslona napoveduje velike možnosti uporabe na vseh področjih, kjer potrebujemo delno prozornost ali pa obojestransko vidljivost. Aplikacije lahko zajemajo področja medicine, industrije, arhitekture, zabave, vojne uporabe, varnosti, reševalnih služb in podobno. Za nadaljnji razvoj OLED-zaslonov je nujno rešiti problem kratke življenjske dobe, še zlasti za modro barvo, pri kateri ne presega 1000 ur. Podjetju Cambridge Display Technology (CDT) je pred kratkim uspelo doseči 80.000 ur. CDT je lani razvil OLED-zaslone z modrim polimerom s trajanjem 100 tisoč ur z začetno svetilnostjo 100 cd/ m2. Podjetje Novaled je s svojo tehnologijo PIN razvilo OLED-zaslone s svetlobnim tokom 10 lm/ Kako deluje SED Zasloni SED delujejo na podobnih načelih kot katodna cev (CRT), le da se namesto enega samega »elektronskega topa« oziroma enega žarka elektronov uporablja toliko miniaturnih »topov« koliko je slikovnih elementov oziroma pik na zaslonu. »Elektronski top« je namreč vsak od tisočev emitorjev elektronov nameščenih pod fluorescentnim slojem. Vsaka od treh osnovnih pik (podpik) posamezne pike ima »svoj« emitor, ki izstreljuje elektrone ravno vanj, kot to narekuje slika. Za televizorje visoke ločljivosti (HDTV) bo potrebno 6 milijonov emitorjev oziroma pik(slov). Elektronski top bo, kot vidimo, zamenjala »baterija« majcenih topov, kakršne še ni bilo. Že prvi poskusi z delujočimi prototipi so pokazali, da je SED-televizor kljub zaenkrat skromni svetilnosti zagotovil dvakrat svetlejšo sliko visoke kakovosti. V simulacijah s pospešenim staranjem se je izkazalo, da emitor izgubi le 10 odstotkov moči po 60.000 urah uporabe, ker je praktično dvakrat daljša življenjska doba od pričakovane za zaslone SED. Načelo delovanja: Potem ko preskoči nanoodprtino, se elektron usmeri na osnovno piko (podpiko) v fluorescentnem sloju, istočasno s tisoči drugih elektronov, usmerjenih na druge osnovne pike. W ob svetilnosti 500 cd/m2, z življenjsko dobo 100 tisoč ur. Proizvajalci bi bili zadovoljni z dobo 50 tisoč ur, a je ta še zmeraj komercialno nedosegljiva. Alternativa barvnim OLED-zaslonom z aktivno matriko so beli zasloni, ki jih lahko proizvajalci kombinirajo s filtri za barve, s čimer je razrešen problem zasenčevalne maske pri sedanjem postopku ustvarjanju barv (pri RGB-»pikseliranju«). Uporaba belih OLED-zaslonov omogoča tudi višjo ločljivost. Beli zasloni so privlačna rešitev tudi za osvetljevanje. General Electric razvija OLED-panele, ki oddajajo 1200 lumnov. Philips in Novaled sta skupaj dosegla svetlobni tok 25 lm/W pri svetilnosti 1000 cd/m2. BELA LUČ V NANOKRISTALU Skokovit razvoj zaslonov seveda ni mogel mimo tehnologije svetlečih diod (LED), ki se zadnje čase izboljšuje tako glede materialov in »pakiranja« komponent kot tudi upravljanja toplote in obdelave signala. Tehnologija LED se med drugim uporablja za odzadnje osvetljevanje zaslonov LCD-monitorjev in televizorjev. Vse bolj aktualno je tudi področje osvetljevanja domov in pisarn, ki ga podpira tudi ameriška vlada. Bele LED-diode zadnje čase prevzemajo del trga, ki so ga tradicionalno zasedale žarnice in neonke. Podjetje iSupply napoveduje rast trga LED-svetilk s sedanjih 150 do 200 milijonov dolarjev na 900 milijonov v letu 2010. Na področju osvetljevanja s tehnologijo LED je lani laboratorij Lighting Research Center politehničnega inštituta Rensselaer dosegel pomemben preboj z razvojem tehnologije izločevanja razpršenih fotonov (Scattered Photon Extraction, SPE), ki bo omogočila proiz- Svetovni trg televizorjev: Aparati s katodno cevjo so še vedno vodilni, a ne več tako kot na diagramu, ki vsebuje podatke za leto 2004. vodnjo večje količine bele svetlobe brez dodatnih stroškov. Raziskovalci univerze Vanderbilt verjamejo, da bodo za izboljšanje osvetljevanja uporabili tudi tehnologijo kvantne točke. Pred kratkim jim je namreč uspelo proizvesti belo svetlobo v enem samem nanokristalu, ki so ga obsijali s komercialno dostopno svetlečo LED-diodo. Multimilijardni trg ploskih zaslonov zelo hitro raste, še zlasti po zaslugi širjenja širokopasovnih omrežij, digitalne televizije in mobilne telefonije kakor tudi pospešenega razvoja trga video vsebin in uvajanja televizije visoke ločljivosti. Zasloni postajajo vse boljši, večji in cenejši ter podprti z vse naprednejšimi tehnologijami. Na trgu ploskih zaslonov za monitorje, televizorje in druge namene danes prevladujeta tehnologiji LCD in PDP. Plazemski zasloni so cenovno ugodnejši, še zlasti pri večjih velikostih. Toda LCD-zasloni so močnejši pri manjših velikostih, ker podpirajo višje ločljivosti in omogočajo lažjo izmenjavo sistemov za reprodukcijo barv. Vodilni fronti za- 93 V PRAKSI zasloni LCD, PDP, OLED, LED, SED slonov LCD in PDP se priključujejo tudi zasloni LED in OLED. Zaradi inovacij se na trgu še vedno dobro držijo tudi ploski monitorji s katodno cevjo (CRT) in elektroluminiscentni zasloni (ELD), v igri pa so tudi druge tehnologije, kot so na primer zasloni z oddajanjem polja (Field Emission Display, FED), na katere med drugimi stavi Sony. SKRIVNOSTNA TEHNOLOGIJA SED LCD-zaslon in odvis- Primerjava tehnologije SED z vodilnimi zasloni LCD in PDP no od stanja tekočih Primerjava LCD Plazma SED kristalov prihaja ali Kontrast 8.000 : 1 10.000 : 1 100.000 : 1 ne prihaja na drugo Svetilnost (cd/m2) 800 1000 400 stran. (Ne)prepustRelativna poraba 1,8 2,3 1 nost je odvisna od stanja vsakega kristala, s Vir: Planet 3D Games, 2006 katerim upravlja tranzistor. Vsak slikovni element (pika ali piksel) je drugi polovici leta 2006 (skeptiki raje omenjajo pravzaprav sestavljen iz treh pik za tri osnovne začetek leta 2007). Canon je napovedal SED-tebarve (rdečo, zeleno in modro), od katerih vsako levizorje s 55-palčno diagonalo (140 cm). Cena upravlja tranzistor. Spremenljiva jakost svetlo- SED-televizorjev bo precej visoka, verjetno višja be v vsaki osnovni piki proizvaja barvne detajle kot za večje LCD-zaslone, čez 10.000 dolarjev. slike oziroma vsi skupaj ustvarjajo spremenljivo Takšna cena bo visoka, ne glede na boljšo kakosliko na zaslonu. Drugače kot pri CRT-moni- vost kot pri LCD- in plazemskih zaslonih. S potorju, kjer se vsaka pika osvetli samo takrat, ko večevanjem prodaje in pojavom drugih modelov vanjo trči žarek elektronov (25-krat v sekundi), se bodo cene postopoma zmanjševale. je na LCD-zaslonu vsaka pika fizično prisotna v vsakem trenutku. Stanje slikovnega elementa NOVA PRELOMNICA Včasih smo verjeli, da bodo LCD-zasloni povozili CRT-monitorje, kar se ni še zgodilo in se ne bo kmalu. Vmes pa prihaja novejša tehnologija, ki bo morda odpravila tako CRT- monitorje kot tudi LCD-zaslone. Vsaj tako napovedujeta podjetji Canon in Toshiba, ki sta lani napovedala in na nedavnem sejmu CES v Las Vegasu tudi predstavila prve delujoče modele televizorjev s tehnologijo zaslonov s površinsko-prevodnimi emitorji elektronov (Surface-Conduction ElectronEmitter Display, SED). Pravzaprav sta Canon in Toshiba raziskave SED začela v letu 1986, ko sta podpisala pogodbo o skupnem razvoju nove tehnologije. Pri tem sta združila Canonove tehnologije oddajanja elektronov in mikroproizvodnje ter Toshibine tehnologije proizvodnje CRT, proizvodnjo polprevod- Po vzoru na CRT: Tudi v SED-zaslonu se uporablja žarek nikov in množično proiz- elektronov, za vsako piko posebej. vodnjo zaslonov s tekočimi kristali. Bistvo nove tehnologije je, da uporablja trčenje elektronov s pikami fosforja oziroma fluorescentnega materiala, s katerim je prevlečen zaslon, ki zaradi tega oddajajo svetlobo. Konvencionalna katodna cev ustvarja sliko z oblakom elektronov, ki se osvobajajo s katode v prostor. Oblak se z veliko hitrostjo usmerja proti fluorescentnem zaslonu na nasprotni strani cevi Kakovostnejša slika: Tehnologija SED zaradi visokega pozitivnega naelektrenja (okoli zagotavlja bistveno razločnejše detajle. 25.000 V) mrežaste anode pred (pod) zaslonom. Negativno naelektren odbojni prstan v bližini se spremeni samo takrat, ko se mora spremenikatode pretvarja oblak v ozek žarek, ki pa se z ti kot detajl slike. Zato je slika na LCD-zaslonu dodatnimi elektrodami usmerja na zaslon tako, bistveno mirnejša, z boljšo geometrijo. Zaslon da na njem izpisuje vrste od zgoraj navzdol. Pri je manjši in lažji, komaj za tretjino velikosti in vsakem trčenju žarka elektronov s fluoroscent- mase CRT-ja, in tudi poraba energije je manjnim elementom nastaja na zaslonu vidljiva pika ša za okoli polovico. Svetlost in kontrast slike, na zaslonu televizorja, ki je lahko rdeča, zelena hitrost spreminjanja slike in kot gledanja so pri ali modra. Zelo natančno usmerjan žarek v eni LCD-zaslonih slabši kot pri CRT-jih. sekundi »izpiše« 25 celotnih okvirjev s po 625 Canon in Toshiba sta v oktobru 2004 ustanovrstic. Pri monitorjih se slika z žarkom elektro- vila podjetje SED Co. z namenom razvoja zaslonov izpisuje še hitreje. Za segrevanje katode in nov, ki bi kot kombinacija tehnologij CRT in druge potrebe so porabi precej energije. Med LCD izkoristili najboljše lastnosti obeh svetov pomanjkljivostmi CRT-zaslonov so tudi velike in odpravili njune pomanjkljivosti. Tako naj bo razsežnosti in masa, še posebej pri velikih tele- novi zaslon prav tako zasnovan na trčenju elekvizorjih. Dobre lastnosti pa so izjemno dobra sli- tronov s fluorescentnim slojem, le da bo namesto ka, širok kot gledanja, hiter odziv slike ter dobra ene katodne cevi vsaka pika (slikovni element) svetlina in kontrast. miniaturna »katodna cev«. Novo podjetje je začelo delovati v januarju 2005 in je že proti konNA TRGU ŽE LETOS cu leta napovedalo prve prototipne modele, ki Tehnologija zaslonov s tekočimi kristali sta jih potem Canon in Toshiba tudi predstavila (LCD) temelji na njihovi lastnosti (ne)pre- na sejmu CES v januarju 2006. Prva generacija puščanja svetlobe. Svetloba gre namreč skozi SED-televizorjev naj bi se v prodaji pojavila v 94 Prvič pred javnostjo: Canonov prototip SED-televizorja na sejmu CES v Las Vegasu. Življenjska doba zaslonov SED bo na začetku okoli 30.000 ur, kar ustreza pričakovanjem uporabnikov, a bo po obljubah dveh podjetij pozneje podaljšana. Canon in Toshiba sta napovedala naložbo 1,9 milijarde dolarjev v podjetje SED Co. Proizvodnja SED-televizorjev naj bi bila na začetku leta 2007 okoli 15.000 aparatov mesečno, pozneje v letu pa se povečala na 70.000 mesečno. Kako pa bo še pozneje, si ne upa nihče napovedati. Cene SED-televizorjev in monitorjev bodo čedalje bolj padale, tako kot vse druge, zato se bo konkurenčni boj v svetu zaslonov še bolj zaostril. To bo prineslo dokončen zaton klasičnih ploskih CRT-televizorjev in monitorjev. Lahko rečemo, da se bodo v naslednjih 20 letih na trgu razvijale različne rešitve – vse tiste, ki smo jih kratko opisali, vključno s tehnologijo SED, pa tudi nekatere, o katerih nismo širše govorili, ker so trenutno manj privlačne. Verjetno pa bo razvoj prinesel tudi povsem nove rešitve, ki se bodo šele pojavile v naslednjih letih. Katere od njih bodo najuspešnejše, bo odločal trg. SED-zasloni bodo prinesli nadaljnjo izboljšanje kakovosti slike in zmanjševanje mase televizorjev oz. monitorjev. Zato bo tehnologije SED v svetu zaslonov verjetno pomenila novo prelomnico.  moj mikro | 3 | marec | 2006 �������������������������� ���������������������������� ��������������������� ����������������������������� �������������������� ������� ������������������ ������������ ���������������������� ���������������� ����������������������� �������������������������� ���������������������������������� ������������������������� ������������������������������������������������������ ����������������������������������������� ��������������������������������������� ��������������� �������������� ���������������������������� �������������������������������������� �������������������������������������������������������������������������������� ��������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������ ��������������������������������������������������������������������������������� ��������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������ ��������������������� V PRAKSI računalniki in šah Rybka – presenetljivi zmagovalec Paderborna Računalniški oddelek univerze v Paderbornu je priredil 15. mednarodni turnir v računalniškem šahu, kjer je zasijala nova zvezda računalniškega šaha − program Rybka. Piše : Vojko Mencinger vojko.mencinger@mojmikro.si N a univerzi Paderborn deluje zelo močan računalniški oddelek. Med drugim je znan po odmevnem prispevku na področju paralelnega procesiranja. Dr. Ulf Lorenz je eden od sodelavcev na tem oddelku in poznan kot eden soavtorjev programa Hydra. Bil pa je tudi organizator 15. mednarodnega turnirja v računalniškem šahu – 15. IPCCC (International Paderborn Computer Chess Championship). Letos je sodelovalo na turnirju 12 programov, večinoma iz Nemčije. Zmagovalca so pred turnirjem napovedovali med programoma Zappa (aktualnim svetovnim prvakom) in Shredder. A je na koncu slavil novinec – program Rybka. »KDO« JE RYBKA? Beseda pomeni v ruščini ribica. Avtor programa je Američan češkega rodu Vaclav Rajlich. Rybka ni samostojen program, ampak zgolj analizni pogon za vmesnik UCI (Universal Chess Interface). UCI-pogone je možno uporabljati v programih, kot so Fritz, Chess Assistant, ChessBase, Chess Partner, Arena (slednji je edini brezplačni program; na voljo je na naslovu www. playwitharena.com/download/arena199beta2. zip). UCI-pogone je možno uporabljati tako za analizo kot za igranje. UCI v bistvu pomeni protokol, po katerem se »pogovarjata« grafični vmesnik in analizni pogon. UCI je izboljšana alternativa starejšemu protokolu Winboard. ZMAGA NAD SVETOVNIM PRVAKOM Naslednja partija je odločila zmagovalca turnirja. Zappa - Rybka [Damina indijka - E12] 1.d4 Sf6 2.Sf3 e6 3.c4 b6 4.a3 (Ta varianta v damini indijki je postala priljubljena po zaslugi Kasparova, ki jo je predvsem v 80. letih redno uporabljal in z njo dosegel številne lepe zmage.) 4…Lb7 5.Sc3 d5 6.cd5 Sd5 7.Dc2 Sc3 8.bc3 Le7 9.e4 0–0 10.Ld3 c5 11.0–0 Dc7 12.De2 Sc6 (Pogosteje se igra 12...Sd7 13.e5 Tfc8 14.h4 Sf8 15.h5 cd4 16.cd4 Dd7 17.Le3 Dd5 18.a4 Tc3 19.Tfb1 Ta3 20.Ta3 La3 21.Ta1 Le7 in črni ima solidno pozicijo.) 13.Lb2 Sa5 14.e5?! (Bolje bi bilo držati kmeta na e4 in d4 ter odigrati 14.Tfe1 Tac8 15.Tad1 Tfd8 16.Se5 Ld6 17.Sg4 cd4 18.cd4 Lf4 (Ni dobro 18...Sc4 zaradi vezave po c-liniji 19.Tc1 b5 20.e5 Le7 21.Se3 Ld5 22.Sd5 in beli ima prednost.) 19.g3 Ld6 20.Se3 De7 21.e5 La3 22.Lh7 Kh7 23.Dd3 Kg8 24.La3 Dg5 z enako pozicijo.) 14...cd4 15.cd4 Sb3 16.Lh7?! 96 (Beli osvoji nepomembnega kmeta in ostane brez prave igre. Bolje bi bilo 16.Tad1 Ld5 17.Se1 Tfd8 18.Dh5 h6 19.Sc2 Lc4 20.Se3 Ld3 21.Td3 Sc5 in pozicija je približno enaka.) 16...Kh7 17.Dd3 Kg8 18.Db3 Ld5 19.De3 Db7 20.Tfc1 b5 21.Se1 a5 22.f3 Tfc8 23.Sd3 b4 24.Sc5 Db6 25.Tc2 b3 26.Tc3 Tc6 27.Tac1 Tac8 28.h3 Db5 29.Kf2 a4 30.De2 Lh4 31.Kf1 Db8 32.Kg1 Lg5 33.Tb1 Db6 34.Lc1 Le7 35.Le3 Da5 36.Tcc1 Lh4 37.Kh1 T6c7 38.Ld2 Da7 39.Tc3 Le7 40.Le3 Tc6 41.Te1 Da5 42.Tec1 Tb8 43.Db2 Db5 44.Kh2 Ld8 45.Lf4 La5 46.Te3 Lb6 47.Tec3 Tbc8 48.Le3 Ld8 49.T3c2 Kh7 50.Td2 Kh8 51.Tdd1 Kg8 52.Te1 Db8 53.Kh1 Le7 54.Tg1 Db5 55.Tge1 (Obe strani sta manevrirali s figurami. Zdaj bo črni odprl pozicijo.) 55...f6!? 56.ef6 Lf6 57.Dd2 Lc4 58.Kh2 58…Tc5! (Lepa žrtev kvalitete, ki je prav tako ni na seznamu potez kandidatk večine programov!) 59.dc5 b2 60.Tb1 (Ne pomaga niti 60.Tcd1 La2 61.Dc2 Td8 62.Tb1 Td3 63.De2 Db8 64.g3 Lb1 65.Tb1 Ta3 66.Lf4 Dc8 67.Le5 Le5 68.De5 Tb3 69.Tb2 Tb2 70.Db2 Dc5 in črni je z oddaljenim prostim kmetom dobljen.) 60...Td8 61.Df2 Ld3 62.Lg5 Ld4 63.Le3 Le5 64.f4 Lb1 65.Tb1 Dd3 66.Dd2 Lf6 67.Dd3 Td3 68.Lg1 Td2 69.h4 Kf7 70.h5 Ke7 71.c6 Kd6 72.La7 Kc6 73.Lb8 Kd5 74.f5 ef5 75.Lf4 Td3 76.h6 gh6 77.Lc1 0–1 ZABAVNA MINIATURA Na koncu še ena zabavna miniatura programa Rybka. Rybka - Johnny [Španska otvoritev - C69] 1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lb5 a6 4.Lc6 (Menjalna varianta je bila svoje čase silno Fischerjevo orožje.) 4…dc6 5.0–0 f6 6.d4 Lg4 7.c3 Ld6 8.Le3 De7 9.Sbd2 ed4 10.cd4 0-0-0 11.h3 (Novost na tem mestu. V partiji Almasi – Marin je bilo igrano 11.Dc2 Te8 12.e5 Lb4 13.h3 Le6 14.Se4 Df7 15.a3 Lb3 16.Db1 in po 16…La5 bi bila črna pozicija boljša. Za belega je zaželeno, da obdrži centralna kmeta na 4.vrsti, saj s tem najbolje pokriva center.) 11…Lh5 (Lovec bi bolje stal na e6 kot na h5. Toda potem ne bi bilo več napada na centralna kmeta.) 12.Te1 Lb4 13.Tc1 Td7 (Možno je bilo osvojiti kmeta s 13…Ld2 14.Ld2 Lf3 15.Df3 Td4 toda po 16.Lc3 Td7 17.b4 Sh6 18.a4 Thd8 19.b5 ima beli več kot zadostno nadomestilo zanj.) 14.d5! (Te poteze večina programov sploh ne upošteva!) 14…cd5 (Zakaj ne gre 14…Td5? Zaradi 15.g4 Lf7 16.Lf4 in beli stoji premočno.) 15.ed5 Df7 16.Sc4! Le1 17.d6! c6 18.Dd4! (Po treh odličnih potezah je beli že dobljen.) 18…Lb4 19.Da7 Td6 20.Da8 Kd7 21.Sd6 1–0 VRSTNI RED Končni vrstni red na 15. turnirju IPCCC je bil takšenle: DOMAČI TEST Program Rybka sem tudi sam malce testiral. In sicer sem pod Fritzevim grafičnim okoljem odigral dvokrožni hitropotezni turnir osmih pogonov. Čas za razmišljanje je bil 3 minute + 2 sekundi na potezo. Za vse programe je bila uporabljena otvoritvena knjižnica programa Fritz 9, kar pomeni, da bi moral imeti ravno Fritz 9 prednost. Tudi pri meni se je Rybka v močni konkurenci odlično odrezal. In to beta različica! Vrstni red: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Rybka 1.0 Beta Fritz 9 Deep Fritz 8 Deep Junior 8 Junior 8 Chess Tiger 15 Shredder 8 Hiarcs 9 10,5 točke od 14 možnih 8,5 točke 8,5 točke 7,5 točke 7 točk 6 točk 4,5 točke 3,5 točke Program Rybka je mogoče naročiti ali pa v beta različici naložiti in preizkusiti na spletni strani www.rybkachess.com. Različica Rybka 1.2 je prva uradna različica, ki se trenutno prodaja za 34 evrov. Po napovedih avtorja naj bi bila precej boljša od beta različice – logično, kajne? SKLEP Dandanes so najboljši preizkuševalci šahovskih programov dopisni šahisti. Ti so že odkrili Rybko in jo bodo zagotovo začeli kmalu uporabljati poleg že obstoječih programov za analizo, kot so Fritz, Shredder, Junior, Hiarcs … Težko je že zdaj reči, da pomeni Rybka revolucijo, vsekakor pa je zanimiv izdelek, ki upošteva tudi mnoge takšne poteze, ki jih drugi »top« programi zavržejo. Zatorej dopisni šahisti in tudi drugi: preizkusite Rybko! GENS UNA SUMUS  moj mikro | 3 | marec | 2006 V PRAKSI glasbena produkcija Mešalne mize moderne dobe Tacsam FW-1082 kot zunanja podpora računalniškemu studiu Alesis MultiMix 16 Firewire − analogna mešalka z vmesnikom firewire Mešalne mizice, mize, ali konzole večjih razsežnosti za združevanje, obdelavo in distribucijo zvočnih signalov različnih vrst in oblik so v takšnih in drugačnih analognih oblikah znane že veliko desetletij. Precej mlajše so seveda digitalne mešalke, ki pa se v primerjavi z analognimi sestricami spreminjajo precej hitreje. Piše : Igor Matičič igor.maticic@mojmikro.si P roizvajalci današnjih mešalnih miz se namreč zavedajo, da povprečni ustvarjalec zvoka in glasbe danes vse pogosteje uporablja pri svojem delu računalnik, zato kar se da prilagajajo svoje nove izdelke tovrstnemu načinu dela in razmišljanja. Pri tem vse bolj sledijo spoznanjem, da večina končnih studijskih uporabnikov pravzaprav ne potrebuje vseh (večinoma zelo dragih) dodatkov in možnosti, ki jih ponuja mešalna miza kot avtonomna celota, pač pa potrebuje samo zvočni vmesnik in krmilnik že obstoječega sistema (v okviru lastnega računalnika). Povsem jasno je namreč dejstvo, da si najhitreje, najceneje in (z malce spretnosti) tudi razmeroma enostavno vsakdo lahko sestavi mini studio v okviru že obstoječega domačega računalnika. TASCAMOV ZGLED Zgled modernega večkanalnega zvočnega A/D-pretvornika z zmožnostjo učinkovitega krmiljenja računalniških zvočnih procesov je Tascamov FW-1082, ki mu vsaj površno gledano lahko rečemo tudi mikser. Ta vsebuje 4-kanalni mikrofonski predojačevalnik z napajanjem mikrofonov in dodatne 4 linijske (simetrične vhode), izhod in vhod SPDIF, seveda pa ne manjkajo motorizirani drsniki in drugi krmilniki za upravljanje različnih parametrov našega programskega studia. Seveda ne manjka niti MIDI-vmesnik. Klasične digitalne mešalke ponavadi vsebujejo zahtevno lastno programsko opremo in procesorje, ki omogočajo zahtevnejše združevanje in obdelavo zvočnih signalov. V našem primeru (Tascam) pa se te aplikacije dogajajo v računalniškem sistemu po lastni izbiri (npr. Windows XP s snemalnim programom Cakewalk Sonar). Ravno zaradi omenjenih dejstev so mešalke te vrste cenovno precej ugodnejše od klasičnih, poleg tega pa omogočajo združljivost s programsko opremo po lastni izbiri (Tascamu sta priložena različica programa Cubase LE in vzorčevalnik Gigastudio LE). Dodatna ugodnost manjša potrebe po kablih, saj se vsi večkanalni zvočni signali (vhodni in izhodni) prenašajo zgolj po enem kablu firewire v računalnik in iz njega. Verjamem, da se bo v prihodnosti pojavilo tudi več (nekaj jih je že) podobnih škatlic z vmesnikom USB 2.0, ki je v naših krajih trenutno pač bolj priljubljen. Sicer pa smo nekaj podobnega, vendar v manjši obliki že srečali pri cenovno ugodnem ponudniku Behringer (o tem smo že pisali v preteklih številkah Mojega mikra), zanimive izdelke podobne kategorije kategoriji imajo pa tudi M-Audio, Yamaha in drugi. Tascam ima na voljo tudi druge modele (večje in manjše). Imajo pa skoraj vsi po vrsti omenjeni eno veliko pomanjkljivost: odvisni so od povezave z računalnikom, torej ne morejo avtonomno delovati kot mešalka (razen nekateri, vendar z zelo omejenimi možnostmi). Dokaj kakovostna serija mizic te vrste je že znana Mackie ONYX, vendar si je zaradi še vedno zasoljenih cen marsikdo ne more privoščiti. Ker pa je tudi v tej kategoriji vedno več konkurence, pa omenimo, da nekaj podobnega, a za precej manj denarja, ponuja Alesis s svojo serijo mikserjev MultiMix FireWire (8-, 12- ali 16-kanalni mikser). V praksi je to popolnoma neodvisna analogna mešalna mizica podobnih zmogljivosti in kvalitet, kot jih že dolgo poznamo. Dodan je le večkanalni A/D (in stereo D/A) pretvornik signalov, ki se prek kabla firewire prenesejo v računalniški sistem. Tudi pri tem izdelku je zraven v paketu (lahko bi rekli že kar dežurna) programska oprema Cubase LE, da lahko ustvarjalec nemudoma preizkusi, kako tovrstno snemanje sploh deluje. In četudi novopečeni lastnik ugotovi, da mu računalniško ustvarjanje zvoka na ta način ne ustreza, lahko še vedno uporabi mešalko kot samostojno analogno enoto na klasičen način. Pomanjkljivost mešalke te vrste je namreč popolnoma drugačna kot pri prej omenjeni Tascamovi: razen pretvorbe (A/D in D/A) zvoka, nima ta prav nobene sposobnosti nadzora parametrov pri kasnejši obdelavi zvoka v okviru računalnika, saj drsniki in podobni krmilniki delujejo zgolj na analogni osnovi. Je pa po drugi strani dobrodošlo dejstvo, da bi lahko izkušen mojster zvoka z njo hkrati mešal živi zvok koncerta in s pomočjo priključenega računalnika večkanalno snemal odigrane parte koncertnega repertoarja. Dandanes si torej lahko glasbeni ustvarjalec sestavi vse poglavitne dele mešalke po lastnem okusu, saj se praktično vsi poglavitni deli dobijo kot posebne enote. Sicer pa, kolikor poznam razmere na trgu zvočne opreme, bi si upal (kljub pomanjkanju insiderskih informacij) trditi, da bo prvak med posnemovalci Behringer že v kratkem na trg poslal kak nov izdelek, podoben tem, o katerih smo tokrat pisali. Morda za polovico ceneje?  HIBRIDNI MODELI Za uporabo pri večkanalnem igranju v živo in hkratnem snemanju bo zato najverjetneje treba poiskati drugačen tip mešalke. Ker so analogne mešalke še vedno v večini (vsaj po enostavnosti uporabe) pri ustvarjanju žive glasbe, se je že kar nekaj proizvajalcev avdio opreme odločilo trgu ponuditi nekaj hibridnega: popolnoma analogno mešalno mizico z možnostjo priklopa digitalnega (računalniškega) sistema. Ta vmesnik se lahko prav tako kot pri prej omenjeni opremi priključi prek vmesnika firewire ali USB 2.0. 97 www.najdi.si e-pošta: info@najdi.si e-pošta: info@noviforum.si NOVICE POTOVANJE AVTOMOBILI E-RAZGLEDNICE POSLOVNI REGISTER SPLETNI IMENIK OGLASNA DESKA VICI-CITATI-KARIKATURE ANKETA Najbolj iskano na iskalniku Najdi.si v letu 2005 Najbolj obiskana slovenska spletna stran z večjim dosegom kot vodilni dnevnoinformativni časopisi v Sloveniji, objavlja lestvice najbolj iskanih besed. Slovenci še vedno prisegamo na igre, saj so s preko 1.5 mio iskanj prepričljivo prehitele vse ostale besede in besedne zveze. Igre so bile najbolj iskane tudi v letu 2004 s približno 700.000 iskanji. Drugo mesto je v letošnjem letu zavzel vedno bolj priljubljen avtomobilski portal Avto.net, ki je lansko leto zasedel sedmo mesto. Prav na vrh se je uvrstila tudi spletna stran 24ur.com, ki je lani ni bilo zaslediti med najbolj iskanimi pojmi. Sex je bil očitno nekoliko manj priljubljen, saj je iz lanskega tretjega mesta padel na osmo. Omeniti velja tudi besedo bar, ki je po letnem številu iskanj sicer zasedla 25. mesto, v mesecu novembru pa je bila druga najbolj iskana beseda. Najbolj iskana ženska je Ines Juranovič s kar 193.601 iskanji; njej sledita Severina s 118.000 in Pika Božič s 96.000 iskanji. Najbolj iskan moški v letu 2005 je bil Tomaž Humar, ki se je s preko 200.000 iskanji uvrstil pred Omarja Naberja in Fredyja Milerja. Le kdo je zmagovalec med športniki, glasbeniki, med avtomobilskimi blagovnimi znamkami, med športnimi panogami in klubi? Poiščite na www.najdi.si. Dobro je vedeti. izhaja vsak prvi torek v mesecu letnik 22, številka 3, marec 2006 IZDAJA: DELO REVIJE, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo-revije.si DIREKTOR: Andrej Lesjak UREDNIŠTVO: Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 82 61 faks: (01) 473 81 69, 473 81 09 e-pošta: mojmikro@delo-revije.si GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA: Zlatko Matić in Milan Simčič UREDNIK: Jaka Mele UREDNIK FOTOGRAFIJE: Alan Orlič Belšak LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar REDAKTOR: Slobodan Vujanović OGLASNO TRŽENJE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 11 faks: (01) 473 81 29 e-pošta: marketing@delo-revije.si KOLPORTAŽA: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 20 faks: (01) 473 82 53 NAROČNINE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24 faks: (01) 473 82 53 e-pošta: narocnine@delo-revije.si Posamezni izvod stane 980 SIT, 4,09 EUR. Cena revije v EUR je preračunana po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,640 SIT.  Izid žrebanja nagradne križanke iz 2. številke Mojega mikra - DOŽIVLJENJSKA GARANCIJA BELKIN 5 praktičnih nagrad - prenapetostno zaščito belkin - v vrednosti po 5.000 SIT podarja podjetje Alterna, d. d., Leskovškova 6, 1000 Ljubljana. Prejeli so jih: Mirko Andrič, Ob Sušici 17, 8350 Dolenjske Toplice, Slavka Gligič, Litostrojska 34, 1000 Ljubljana, Petra Kostadinov, Športna 20, 1000 Ljubljana, Aleš Lazar, Kolodvorska 25a, 9220 Lendava, Anton Tepina, Zgornja Bela 31, 4205 Predvor. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Ime in priimek: Naslov: __________________________________________ ___________________________________________________ ___________________________________________________ Davčna številka: ____________________________ GESLO: 98 Rešite križanko, črke z označenih polj vpišite v kupon. Dobite geslo, ki je rešitev nagradne križanke. Kupon izrežite in ga do 20. marca pošljite na naslov: Uredništvo revije Moj mikro, p.p. 29, 1509 Ljubljana - ČZP Delo Pripišite tudi svojo davčno številko. Rešitve lahko pošljete tudi po e-pošti: info@mojmikro.si Podjetje NOVIFORUM, d.o.o. bo petim izžrebancem, ki boste napisali pravilno geslo, podarilo praktično nagrado v vrednosti 5.000 SIT. Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina velja do vašega preklica. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša: 70 EUR, 111 USD, 161 AUD. Za vse informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ IN OSVETLJEVANJE PLOŠČ: Delo Repro, d. o. o. Dunajska 5, Ljubljana TISK: DELO TISKARNA, d. d. Dunajska 5, Ljubljana marec 2006 natisnjeno v 8 500 izvodih. moj mikro | 3 | marec | 2006 ���������������������������������������� ���������������������������������������������������������� �������������������� ��������������������������������������� ��������������������� ���������������� �������������������������������������������������� ������������������������������������������������ ���������������������������������������� ���������������������������� ���������������������������������������� ����������������������������������� ���������������������������������� �������������������������������� do 20 Mb/s ������������� ������������� �������� ������������������������������������� ������DSL paketi po vaši meri ��������������������������������������������������������������������������������������� ��������������������������������������������������������������������������� �������� od 2.990 SIT ���������������������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������� ��paketom Dobra Volja���������������������������������������DSL� ���������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������� ���������paket Dobra Volja�������������������������������������������� ���������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������� �����������������������paket Dobra Volja���������IP telefonijo�� ������������������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������� �������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������� Bodite dobre volje. nonstop 01/ 60 00 200 ������� ���������������� ��������������������������� ����������������� ������������������������� ��������������������������������������������������������������������������������� ����������������������������� ����������������������������������������������������������������������������������� ���������������������������� ����������������������������������������������������������� ������������������������� ��������������klicni center������������������������01 / 60 00 200�� �������������������24 ur na dan, 7 dni na teden� www.volja.net �������� ���� �������� � ������������������������������������������� ������������������������������������������������������������ �������������������������������������������������������