računalniki PODROBNEJE Prenosni do 300.000 tolarjev. stran 44 Prenosnik z imenom ali brez njega? Računalnik za študente. Notesniki in linux oktober 2005 številka 10, letnik 21 cena 980 SIT KILO KRUHA IN TELEVIZOR, PROSIM! Slovenski trg so preplavili poceni izdelki! Se jih splača kupiti? Kakšne težave lahko imate, če se tak izdelek pokvari ali ne deluje tako, kot pričakujete? Kaj morate v tem primeru zahtevati od prodajalca? Stran 18 TENOMICHI 3D EDIT GOLD V3  Nov, revolucionaren program za obdelavo videa, ki za to uporablja kar grafično kartico. Posebej za Moj mikro � funkcionalno in časovno neokrnjena različica na mikroCD-ju, za bralce Mojega mikra pa še 20-odstoten popust pri nakupu zmogljivejše različice. Stran 74 EKSKLUZIVNO IN PRVIČ V SLOVENIJI: ATI CROSSFIRE Najboljše vzporedno procesiranje v grafičnem svetu. Stran 54 NOVI POTNI LISTI � TEHNOLOŠKA NEUMNOST?  Fotografije bodo najprej zajeli in nato zapekli v čip � namesto da bi razpis zahteval tudi izdelavo celovitega informacijskega sistema, ki bi močno olajšal in pospešil pridobitev te listine. Trkamo se po prsih, da bomo biometrične potne liste imeli, molčimo pa o tem, da jih bomo preplačali. Stran 32 PRILOGA HEKERSKE METODE Nadaljujemo izredno dobro sprejeto akcijo: preverjanje (ne)varnosti slovenskih spletnih trgovin. Stran 24 NA JURIŠ! (Hladna) vojna ponudnikov hitrega 2005 ZELO PRAKTIČNO  dostopa do interneta. Pretep ali le iskrice številka 10 DELO S FILMI: kopiranje DVD-jev, DivX v DVD, DVD v DivX in podnapisi. Stran 82 SKYPE: z malce truda brezžično telefoniranje s Skypom po vsem stanovanju Stran 88 FOTOGRAFIJA: oprema fotografov pri popotni fotografiji Stran 67 med branjevci? Prava konkurenca je na trgu od 1. oktobra, ko smo dobili ponudnika tehnologije VDSL. KAZALO UVODNIK GLAS ZA KRANJSKO KLOBASO AKTUALNO 6 Novice 17 V precepu 18 Kupujemo poceni? KONKRETNO 24 Varnost spletnih trgovin (2. del) 25 Slovenski iskalniki in imeniki 28 Desetletje spletnega oglaševanja 32 Kaj prinaša čip v potnem listu 35 Spletni brskalniki 36 Napadi na Windows NT 41 Slovenska podjetja � DISS PODROBNEJE: Prenosni računalniki 44 Prenosno je zakon 46 Znane in neznane blagovne znamke 48 Procesorji v prenosnih računalnikih 49 Nakup prenosnega računalnika 50 Prenosni računalniki in Linux PREIZKUSILI SMO 54 ATI CrossFire 56 Sony PSP Palm LifeDrive Logitech G5 57 Toshiba Qosimo F10-136 Lenovo ThinkPad X41 Tablet HP Compaq nx6125 58 Level One FCS-1030 Toshiba TDP-P75 in TDP-TW300 60 Nec MultiSync 2170NX in 2070NX Samsung 193P+ 61 US Robotics MAXg in USB Fritz!BOX DSL FRITZ!BOX Fon 62 Delkin USB Bridge Canon Lide 25 HP Photosmart 8250 63 Sapphire Radeon X550 Silent Club 3D Radeon X800 RX Nvidia Geforce 7800GT 64 Novi digitalni fotoaparati 67 Fotografska oprema 68 Wacom Graphire 3 XL in Volito 2 70 Corel Paint Shop Pro X in Photo Album 6 DE 72 Panda WebAdmin Antivirus 73 Microsoft Digital Image Suite 2006 74 Tenomichi 3D Edit Gold V3 76 AGS-scena 77 Boiling Point – Road to Hell V PRAKSI 78 Podatkovne zbirke 80 Excelove funkcije 82 Delo s filmi 88 Skype in lokalna mobilnost 92 Naravni viri 95 Glasbena produkcija 96 Računalništvo in šah 97 Nagradna križanka R Piše : Zoran Banović zoran.banovic @ mojmikro.si eferendum je mimo in v času tega pisanja je bil rezultat tak, da je tesno zmagala vladna stran. Ljudstvo je spregovorilo in njegovo voljo je treba spoštovati, pa naj bo to komu všeč ali ne. Takšna pravila smo si zastavili in zdaj moramo z njimi živeti. Ne glede na to, ali nam je rezultat všeč ali ne, pa ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki na našo sončno deželico mečejo luč, ki si je verjetno ne želimo. K razmišljanju me je vzpodbudil pamflet, ki smo ga pred referendumom dobili v poštne nabiralnike, njegovi avtorji pa so bili »bili ZA«. Pamflet je bil v obliki mini časopisa, v katerem so privrženci spremembe zakona pisali, zakaj so ZA. Stvar me sama po sebi ne bi motila, saj nas ima v demokraciji očitno vsak pravico zasuti s svojimi pogledi in nas »neuke« poučiti, zakaj je za eno ali drugo opcijo. Zbodlo me je dejstvo, da na naslovnici piše, da je v pamfletu tudi nagradna križanka, v kateri uspešnim reševalcem ponujajo žrebanje, glavne nagrade pa so televizijski sprejemniki. Prosim? Dajte mi glas in morda boste dobili televizijo! Smo na to padli? In kdo je zadevo sponzoriral? Gorenje, Sony, politične stranke? Prosim vas lepo! Ali naša demokracija res pomeni, da je mogoče glas kupiti? Kupiti s televizorjem? S kranjsko klobaso? Smo Slovenci res tako neumni in primitivni? No, ker nisem ne vem kako političen človek in v življenju še nisem bil na političnem shodu, sem najprej misli, da pač česa ne vem in da je to v naši demokraciji pač normalno. A se je zadeva nadaljevala. Kak dan za tem sem poslušal radio in slišal reklamo privržencev iste opcije. V oglasu so nam povedali, da so ZA zato in zato. V redu. A na koncu so se pod oglas še »podpisali« in rekli, da zakon podpirajo te in te stranke. Hmm! Žal mi je, ampak glede na izkušnjo s pamfletom sem prišel do istega sklepa – »Hej, Slovenčki, saj ni važno, če razumete, za kaj gre, važno je, da veste, da smo to podprle zmagovite stranke in zato veste, kako je treba glasovati!«. Moram reči, da sem bil malce jezen, a rekel sem si, da imamo pač to, kar smo si izvolili, in s tem moramo pač živeti. A zadeva še ni bila končana. Iz pogovora s prijateljem sem izvedel še za en dogodek, ki mi je res dvignil tlak. Dijaki mariborske škofijske gimnazije so se morali udeležiti zahvalne maše, namenjene proslavljanju vrnitve denacionaliziranih nepremičnin Cerkvi. OK, naj. A na slavnostni maši je župnik, ki je maševal, vse prisotne tudi opozoril, da morajo glasovati za zakon. Prosim? Saj vem, da so v cerkvah pred vsakimi volitvami agitirali za določene politične opcije, a za zakon o RTV ...? Mar nimamo pri nas Cerkve in države ločene? Ko sem nazadnje bral ustavo, je bilo tako. Ali pri nas ne obstajajo pravila, kako se financirajo podobne kampanje? Je v znesek, namenjen kampanji, vključeno tudi to, kar dela Cerkev? Smo Slovenci res tako neumni, nezainteresirani in voljni, da se z nami manipulira? Če zmagovalci na volitvah rečejo ZA, če nam za ta ZA dajejo televizijo in če je ZA rekel tudi lokalni župnik, potem pa res moramo biti ZA. Četudi pojma nimamo, o čem je bil govor. In kakšno zvezo ima zadeva z informatiko, s katero se ukvarjamo? Pravzaprav veliko. Če namreč vladajoča struktura jemlje večino svojih volivcev za neuke preprosteže, ki jih je mogoče s kranjsko klobaso prepričati, da je to, kar dela, prav, se res sprašujem, kako nas bodo vodili v novo informacijsko dobo. Leto dni je, odkar so na oblasti, informacijsko ministrstvo so ukinili, ker je bilo neučinkovito, naloge razdelili med druge, zdaj pa čakamo. Čakamo, da se nekaj zgodi. Pa bi se moralo …  MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 3 vsebina ok tober 2005, š tevilka 10, letnik 21 32 Biometrija KAJ PRINAŠA ČIP V POTNEM LISTU Medtem ko se izteka razpis za izdelavo biometričnih potnih listin, ki ga je objavili ministrstvo za notranje zadeve, smo se v Mojem mikru odločili pogledati v tehnološko ozadje biometrije. Kako nastane biometrični potni list ali drug biometrični dokument? Kakšni so tehnično-varnostni standardi? In končno, kaj lahko pričakujemo od prve generacije teh digitalnih dokumentov? 18 44 Kupujemo poceni? KILO KRUHA IN PLOSKI TELEVIZOR, PROSIM Podrobneje: prenosni računalniki PRENOSNO JE ZAKON Slovenski trg računalniške in opreme zabavne elektronike so preplavili ceneni izdelki, ki se jim je težko upreti. Ko skočimo v nakupovalno središče po živila, mimogrede v voziček potisnemo še akcijsko ugodni DivX-predvajalnik ali ploski televizor. Gre pri tem za dober ali slab nakup? NA JURIŠ! (Hladna) vojna ponudnikov hitrega dostopa do interneta. Pretep ali le iskrice med branjevci? Prava konkurenca je na trgu od 1. oktobra, ko smo dobili ponudnika tehnologije VDSL. Kdaj naslednja generacija lokalizacijskih storitev? Zakaj slovenske zavarovalnice ne zavarujejo pred »visokimi telefonskimi računi«? Zakaj vsi kažejo s prstom na Telekom, pozabljajo pa na lastno krivdo in krivdno ponudnikov dostopa v internet? Kako smo v praksi razbili šifriranje WEB v brezžičnih omrežjih. Kje so dobri stari robustni mobilni telefoni, po katerih se marsikateremu uporabniku milo stori? Zadnja leta je mogoče opaziti rast prodaje prenosnih računalnikov na račun namiznih. Zakaj tako? Razlogov je veliko. Prenosniki so manjši, zasedejo manj prostora doma, kljub temu pa zadoščajo za normalno delo, razen če se ukvarjate z zares zahtevnimi opravili. So prenosni, vedno z nami in omogočajo kakšno delo opraviti tudi doma, brez potrebe po prenašanju podatkov v pisarno na posebnem mediju. So čedalje cenejši, čeprav ne tako poceni kot primerljivi namizni računalniki. So moderni in se lahko z njimi pohvalimo. 88 Skype in lokalna mobilnost INTERNETNI MOBILNIK V STANOVANJU Minilo je že skoraj dve leti, odkar smo prvič resneje pisali o Skypu kot predstavniku telefonije VoIP. V tem času je iz praktično popolne anonimnosti prišel do ravni, ko je pometel z marsikaterim resnim konkurentom. Domača uporaba je lahko z njim z nekaj triki še priročnejša. 54 ATI CrossFire � ekskluzivni prvi test v Sloveniji! V NAVZKRIŽNEM OGNJU Kot prvi in edini v Sloveniji smo dobili priložnost preizkusiti ATI-jev najnovejši izdelek CrossFire! Dobili smo celoten sistem � matično ploščo Radeon Xpress 200 CrossFire, na kateri se bohoti nov vezni nabor Express200, ter dve grafični kartici, ki omogočata medsebojno navezo! Komponente prihajajo na prodajne police, zato smo preverili, kako se odrežejo v kruti realnosti. Ali menite, da je Nvidia 7800 GTX ogrožena? K A Z ALO OGL AŠEVALCEV Naslovnica: I.N. in Moj mikro ALP AGENCY 23 ANNI 11, 13 DELO REVIJE 4 EMAIL 71, 73 FMC 2 FUJI 65 HP 2, 59 INEA 47 IZID 33 KFM 27 LESTRA 9 LUKVEL 48 MCA 77 MERKUR 45 MICROSOFT 75 MIKROPIS HOLDING 97, 99 MEDINET 43, 96 MOBITEL 91 NOVIFORUM 16 RIBERA 69 SIEMENS telekomunikacije SLOGA TEAM 55 SOPHOS 21 SOFTWIN 15 SONY ERICSSON telekomunikacije TECH TRADE 7, 89 TIFT 79 ZAGREBAČKI VELESEJAM 88 ZAK 85 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 5 NOVICE novice FLOCK ZA DRUŽABNO SPLETNO BRSKANJE ČISTITE RAČUNALNIK? O tem, da ne smete pozabiti občasno očistiti računalnika, kako lahko umazan računalnik povzroči težave in kako se pravilno lotiti opravila, obstajajo v tujini celo knjige. Zbrali smo nekaj najpomembnejših nasvetov. Vsi niso očitni na prvi pogled in marsikateri uporabnik lahko z napačnim čiščenjem naredi več škode kot koristi. Najprej se lotite čiščenja tipkovnice, ki je običajno tudi najbolj umazana. Umazanija med tipkami lahko povzroči slabše delovanje (zatikanje) tipk, da ne govorimo o občutku, ko sedete za takšno tipkovnico, in dejstvu, da se na tipkovnici zadržujejo različne bakterije, ki povzročajo bolezni. Načeloma lahko za čiščenje tipk uporabite čistila, ki jih imate doma – no, ne ravno varikine ali podobne zadevščine za uničevanje zadrtih madežev. Najpriporočljivejša je vlažna bombažna krpica. Čeprav je večina tipkovnic zaščitena pred vdorom tekočine do elektronike, vseeno predlagamo pazljivost. V škaf vode je ravno ni treba potopiti. Imamo pa praktičen nasvet: tipkovnico najprej fotografirajte in nato odstranite vsako posamezno tipko. Dajte jih v pomivalni stroj in zaženite program, kjer temperatura ne preseže 30 stopinj Celzija. Ko stroj opravi svoje, namestite tipke nazaj, pri tem pa si pomagajte s prej posneto fotografijo. Čistiti je treba tudi miške, optične malo manj, tiste s koleščkom pa pogosto. Prah, ki se nabere v notranjosti, vpliva na njeno delovanje, zato jo morate odpreti in očistiti notranjost ležišča za kolešček. Na enak način, torej z vlažno krpo očistite tudi ohišja naprav. Če so madeži odpornejši, uporabite kakšno ne preveč aktivno čistilo za čiščenje posod. Pazljivejši morate pri čiščenju zaslona. Zaslon klasičnih monitorjev lahko očistite z nežno krpico (takšno, ki ne poškoduje površine stekla), pri čemer lahko uporabite katerokoli komercialno čistilo za steklo. Obstajajo tudi posebna čistila za monitorje, a ta so, verjemite, veliko dražja kot tista, kupljena v nakupovalnih središčih. Pazljivejši boste morali biti pri čiščenju ploskih zaslonov. Tu nikar ne uporabite jedkih čistil (luge, baze), saj lahko te poškodujejo površino zaslona (plastični zaščitni premaz). Zadnje, kar vam predlagamo, je odstranitev prahu iz notranjosti računalnika. Tu je treba biti pazljiv, saj nekateri prodajalci prepovedujejo odpiranje računalnika, ko je ta pod garancijo (zaščitna nalepka). Predvsem je to lahko težava pri izdelkih s triletno garancijo, saj se v tem času v računalniku nabere veliko prahu. Ta lahko negativno vpliva na delovanje ventilatorja in računalnik se lahko pregreje. Nikakor pa notranjosti računalnika ne smete čistiti s krpami (vlažni ali suhimi). Vzemite raje sesalnik in pazite, de ne poškodujete kakšnega elementa v računalniku s tem, da preveč grobo sesate. Sesalec lahko »posesa« tudi kak del, ki ni dovolj dobro pritrjen. Zato predlagamo, da sesalno odprtino prekrijete z najlonsko nogavico (veliko ceneje kot nakup posebnega sesalnika za čiščenje računalnikov), ki dopušča odstranitev prahu, ne pa tudi drugih delov. Matične plošče in druga vezja pa raje pustite pri miru. Če se že lotite čiščenja, potem lahko le nežno odstranite prah s čopičem. Pametno je, da se pri tem opravilu tudi ozemljite, da vaša statična elektrika morebiti ne bi poškodovala čedalje občutljivejše čipe. Za čiščenje optičnih pogonov, kjer se tudi rad nabira prah, pa je najboljši (ali celo edina možnost) čistilni CD. 6 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 V začetku tega meseca naj bi bila na voljo beta različica odprtokodnega brskalnika Flock, ki je narejen na osnovi Firefoxa. Od slednjega ga razlikujeta in mu dajeta svojevrstno unikatnost dve funkciji: vdelana orodja za spletne dnevnike (bloge) po načelu »kar vidiš, to dobiš« (WYSIWYG) in možnost urejanja spletnih strani v lastno zbirko. Slednje zahteva nekaj dodatne razlage. Gre za podobno zadevo, kot je spletna storitev del.icio.us. Ta omogoča preprosto dodajanje spletnih strani v lastno zbirko povezav, njihovo razvrščanje (urejanje) na podlagi ključnih besed, na voljo pa jo lahko damo tudi drugim uporabnikom. Po registraciji na omenjeno storitev ta nadgradi obstoječi spletni brskalnik z novimi funkcijami, ki takšno urejanje omogočajo � to pa ima Flock že vdelano neposredno v brskalnik. V primerjavi s klasičnimi brskalniki, ki so umerjeni zgolj v krmarjenje po spletu, Flock vključuje »dvosmerno filozofijo«, torej filozofijo interneta 2, kjer se bo vse vrtelo okoli dogodkov, ljudi in povezav. S funkcijo Watchlist lahko spremljate zbirke uporabnikov ali skupin uporabnikov, ki jih želite spremljati, podpira pa tudi vire RSS. Testni uporabnika pa so najbolj navdušeni nad orodji za bloge, ki so vključeni v brskalnik in jih ni treba dodatno namestiti (prenesti iz spleta). Ker gre za funkcije, ki jih morate običajno dodatno namestiti, naj bi bila zadeva stabilnejša in verjetno tudi preprostejša za uporabo. www.flock.com PALEC NAMESTO KLJUČA Če imate dovolj pod palcem, lahko slednjega namesto ključa uporabite za vstop v svoj dom. O sistemih, ki prstni odtis uporabljajo za odklepanje vrat, smo pred časom (letom dni) že pisali. Sistem TOCAHome pa je vbudil našo radovednost, predvsem zaradi razmeroma dostopne cene, kar doslej pri teh sistemih ni bil običaj. 99 tisočakov, kolikor velja osnovna različica, po našem mnenju še vedno ni dovolj nizko, da bi si vsi omislili takšno »ključavnico«, je pa vsaj malce manj stresno kot 200 tisočakov. Sistem sestavljata dve enoti, notranja in zunanja. Prek notranje vnašamo prstne odtise oseb, ki jim dovolimo vstop, in brišemo tiste, ki do tega niso več upravičeni. V pomnilnik lahko shranite do 99 prstnih odtisov, kar je mogoče zato, ker se vanj ne shrani slika prstnega odtisa, temveč njegove edinstvene posebnosti, otočki, prehodi, bifurkacije v obliki binarne kode. Po zagotovilih proizvajalca je to dovolj in zlorabe niso mogoče. Pametno je, da shranite več prstnih odtisov različnih prstov iste osebe, preprosto za to, da je vstop vedno mogoč (če se recimo urežemo in imamo prst oblepljen). Sistem je mogoče namestiti povsod tam, kjer že zdaj uporabljate električne ključavnice, saj ga priklopite neposredno nanjo. V nasprotnem primeru boste morali klasično ključavnico zamenjati. www.lindempa.si/ekey NOVICE NAMESTO BELEŽNICE Z GESLI Znano je, kako je, ko si moramo zapomniti goro uporabniških imen in gesel za različne storitve. V pomoč nam je »črna knjižica«, v katero jih zapišemo in upamo, da nam je ne ukradejo, ali datoteka v računalniku, ki je ali pa ni dodatno zavarovana in šifrirana. Ne eno ne drugo ni najboljša rešitev. Prav tako ne idealna, a vseeno boljša kot prejšnji dve je storitev Just1Key. Zelo preprosto. Za mesečno naročnino 2,5 dolarja (500 tolarjev) dobite na voljo prostor, v katerega zapisujete uporabniška imena, gesla, povezane spletne strani in beležke. Vsi ti podatki so shranjeni v strežniku in varovani z 2048-bitnim šifriranjem. Do njih je mogoč dostop od koderkoli, potrebujete le povezavo v internet, šifriranje pa zagotavlja, da podatkov ne morajo videti niti zaposleni v podjetju, ki skrbi za omenjeno storitev. Do svojega »računa« pridete z uporabniškim imenom in geslom, no, tega si le morate zapomniti, prenos v druge storitve pa je urejen prek »odložišča«. Gesla na zaslonu ne vidite, vidite zgolj niz ***********, kar pomeni, da tudi če vam kdo diha za ovratnik, gesla ne more ukrasti. Poleg klasične spletne različice storitve (ta je najbolj varovana) je na voljo tudi različica, namenjena mobilnim uporabnikom – dostop do storitve prek mobilnega telefona. Glede na uporabljeno tehnologijo varovanja lahko ocenimo, da je storitev dovolj varna in ne dopušča zlorab. Njena šibka točka je tudi njena prednost – gesla, zbrana na enem samem mestu. Če vam nepridiprav ukrade ali s pomočjo »socialnega inženiringa« ugotovi uporabniško ime in geslo te storitve, je bogato nagrajen. Na pladnju dobi vsa gesla za vse storitve, ki jih uporabljate. www.just1key.com ODPRTA KODA VRAČA UDAREC Pravila licenciranja odprtokodne programske opreme (GNU � General Public License) so bila napisana pred 14 leti, ko problem patentiranja programske opreme in metod še ni bil tako izrazit, kot je danes. Tipičen zgled je Amazonov patent »nakupa za enim klikom«. Ker ima to podjetje omenjeni patent, to pomeni, da te metode drugi programerji ne smejo uporabiti v svojih rešitvah, nikjer pa ni prepovedano, da na primer Amazon uporablja odprtokodno opremo za svoje rešitve. Bistvo odprte kode je v tem, da lahko opremo vsakdo pregleduje, kopira, spreminja in tako naprej. Nova pravila, ki jih pripravljajo, pa naj bi rešila ta zaplet. Ali drugače povedano, podjetja ali posamezniki, ki patente uporabljajo proti odprti kodi, bodo izgubili pravice, ki jim jih danes še zagotavlja GNU – to pa je uporabo odprte kode v svojih rešitvah in njihovo distribucijo. Pravično! PRISLUŠKOVANJE TIPKANJU Raziskovalci so prišli do zanimive, lahko bi celo dejali šokantne ugotovitve. Že s poslušanjem pritiskanja na tipke tipkovnice in s posebno opremo lahko razberemo, kaj oseba dejansko piše. V namene preizkusa so 10 minut snemali zvoke tipkanja, nakar so zagnali sistem za prepoznavanje. Ta je prepoznal 96 odstotkov vseh znakov, ki jih je uporabnik vnesel, pri čemer algortima niso motili šumi okolice (na primer zvonjenje telefona). Ima pa sistem »napako«, ki mu močno zmanjša pomen. Algoritem se ne zanaša zgolj na zvoke pritiska na tipke (če bi se zanašal le na to, bi prepoznal le 60 odstotkov znakov), temveč upošteva tudi strukturo angleškega jezika (statistiko, katere črke si z največjo verjetnostjo sledijo) in tako z visoko verjetnostjo ugiba, kaj je uporabnik dejansko tipkal. Na koncu so prek dobljenih rezultatov spustili še čisto običajni črkovalnik, ki je pripomogel k tako visokemu rezultatu. To pa je skrb zbujajoče in marsikdo se boji, da bi na primer hekerji metodo uporabili za pridobivanje gesel za vstop v varovane sisteme. Čisto tako preprosta zadeva le ni. Dejansko ima pritisk na tipko svoj unikatni zvok, vendar ta ni enak pri vsaki tipkovnici in pri vsakem uporabniku, kar seveda preprečuje izdelovanje preprostih univerzalnih naprav za prisluh. Potrebno bo več truda in izdelati napravo s sposobnostjo samodejnega učenja. Takšna naprava lahko dlje časa »posluša« tipkanje uporabnika in se s pomočjo poznavanja strukture jezika in dodatnih podatkov, kaj uporabnik tipka, počasi uči. Po preteku določenega časa in seveda pod pogojem, da je bil proces učenja (umerjanja) učinkovit, pa to kljub vsemu pomeni, da je mogoče razbrati, kaj uporabnik tipka, le prek skritega mikrofona. Predstavljajte si industrijsko vohunjenje. Vohun se najprej zaposli v podjetju tarči in s seboj prinese ustrezne naprave. Ker mu sodelavci zaupajo, je proces »učenja« naprave za prisluh dokaj enostaven. Ko je delo opravljeno, da vohun odpoved in za sabo pusti zgolj preprost mikrofon. MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 7 NOVICE VARČNEJŠA TIPALA Razlog, da naš dom še ni v celoti omrežen z različnimi tipali za nadzor naprav, okolja in ljudi je preprost. Ne glede na to, katero tehnologijo prenosa podatkov uporabljajo, tipala bodisi potrebujejo kabel, kar je ovira pri nameščanju v stare objekte, ali pa so energijsko preveč požrešni, ko je govora o brezžičnih izvedenkah. Si predstavljate, da imate doma 100 tipal in da morate neprestano menjavati baterije? Kakšen strošek je to, vam verjetno ni treba razlagati. To naj bi se spremenilo, tako vsaj pravijo podjetja, združena v konzorcij ZigBee. Njihov cilj je predstaviti tipala, ki so dovolj enostavna, da niso predraga in da hkrati baterije zdržijo nekaj let. Prva namenska rešitev, Home Hartbeat podjetja Eaton Electronic, bo namenjena vgradnji v domove. Sistem sestavljajo bazna postaja (nadzorni center), prenosni zaslon in pripadajoča brezžična tipala. Ko eno od tipal zazna težavo, o tem obvesti nadzorno postajo, ki sproži akcijo. Tako na primer pri puščanja pipe tipalo zazna, da bi lahko prišlo do poplave, nadzorni center pa lahko takoj zapre glavni vodni ventila in prek telekomunikacijskega kanala (na primer mobilne telefonije) obvesti lastnika o težavah. Nič posebnega, bi lahko dejali, saj je podobnih rešitev na trgu veliko. ZigBeejeva tipala uporabljajo za prenos podatkov standard IEEE 802.15.4. Pri tem ne gre za hiter prenos podatkov (sliki,video, zvoka), temveč za razmeroma počasno povezavo (250 Kb/s), kjer tipala pošiljajo zgolj nekakšna kratka sporočila – lahko bi jih ocenili kot besedilna sporočila. Ravno zaradi tega imajo ta tipala tako dolgo avtonomijo, celo nekaj let, kajti znano je, da največ energije porabijo pri brezžičnem oddajanju podatkov. Zdržljivost baterij Kompleksnost Največje število vozlišč (tipal v omežju) Latenca Doseg Razširljivost (poznejše dodajanje tipal) Hitrost prenosa podatkov Varnost 802.11b ure zelo visoka 32 +3s 100 m možnost gostovanja 11 Mb/s Veliko možnosti Bluetooth dnevi visoka 7 + 10 s 10 m ne 1 Mb/s 64- ali 128-bitno šifriranje ZigBee leta nizka 64000 30 ms 70�300m da 250 Kb/s 128-bitno šifriranje Zanimivo je tudi, da bo omrežje tipal mogoče oblikovati v različne topologije. Najpreprostejša je zvezda, kjer je vsako tipalo neposredno povezano s centralno enoto. Poleg te je možna tudi drevesna struktura. Tipala so združena v grozde (vsak grozd nadzira potencialni dogodek), skupaj pa so povezana s centralno enoto. Obstaja tudi kombinirana oblika, torej s tipali povezanimi s centralo in grozdi tipal za podrobnejši nadzor. Pri grozdni strukturi več preprostih tipal (ta so običajno lahko cenejša) zamenja eno zmogljivejše. Posamezna tipala v grozdu podatke pošiljajo osrednjemu tipalu na krajših razdaljah, slednje pa te posreduje centralni enoti. www.zigbee.org PALICA ZA LETALCE Podjetje Trust je predstavilo igralno palico GM-250, ki je še posebej primerna za simulacije letenja. Poleg nadzora po oseh x in y namreč omogoča tudi nadzor po osi z, kar je izvedeno s tako imenovano HAT-tipko. S pritiskom na to tipko lahko na primer pogledamo preko ramena, natančneje, v osmih smereh. Palica ima 12 dodatnih gumbov, dajejo veliko dodatnih možnosti nadzora, priklopimo pa jo prek 1,8 metov dolgega kabla v USB-vmesnik. (promocijska novica) www.trust.com, www.trion.si DRŽAVA MED BIOMETRIJO IN EKONOMIJO Veliko o slovenskih biometričnih potnih listih lahko najdete v samostojnem članku v tej številki Mojega mikra, tukaj bomo omenili zgolj zaplet ali rahlo nerodnost, ki si jo je država privoščila pri razpisu za ponudnika. Predmet razpisa ni bil zgolj izbor izdelovalca potnih listin, temveč tudi izbor ponudnika programske opreme za zajem fotografije, prstnega odtisa in podpisa. Problem pri vsej zadevi je izredno preprost. Tisti, ki izdeluje potne listine, ni nujno primeren za izdelavo programske opreme oziroma kar celotnega sistema za upravne enote, ki naj bi hkrati bil povezan z drugimi državnimi informacijskimi sistemi. Še večji hec je, da zaradi narave razpisa ni bilo moč izbrati dveh ponudnikov, enega za izdelavo potnih listin in drugega za programsko opremo. Načeloma lahko en sam ponudnik ponudi oboje, a je zelo vprašljivo, ali bo v takem primeru programska oprema omogočila vse možne funkcije sistema ali zgolj tiste najnujnejše – da le zadosti zahtevam iz razpisa. Morda se sliši kot reklama za podjetje Hermes Softlab, pa to nikakor ni naš namen, toda to podjetje je po naročilu HP-ja razvilo sistem NIS. Preprosto povedano gre za aplikacijo, neodvisno od strojne opreme (digitalni fotoaparat, bralnik), ki jo je mogoče povezati z centralnimi registri podatkov in omogoča zajem in varen prenos podatkov od mesta zajema do izdelovalca potnih listin oziroma drugih dokumentov z biometričnimi podatki. Sistem bo pod svojim imenom tržil HP, a to še ne pomeni, da se zanj ne more odločiti tudi naša država. Vprašanje je le, koliko se je zavezala v omenjenem razpisu. Državljani namreč pričakujemo, da če nam država že zapoveduje zamenjavo dokumentov, potem naj obstoječi sistem nadgradi do te mere, da bo za nas čim cenejši in hitrejši. To pa med drugim pomeni, da ne želimo več hoditi k fotografom, da nam izdelajo ustrezno fotografijo, ki jo nato nekdo ponovno digitalizira, da jo sploh lahko natisnejo in vpišejo v čip. Po drugi strani bi pričakovali, da bo novi sistem omogočal tudi spletno naročanje potnih listin in tudi osebnih izkaznic, brez potrebe, da se oglasimo na upravnih enotah. To je vsekakor mogoče, a le če država za to nameni nekaj proračunskega denarja. MP3-PREDVAJALNIKOM VSTOP PREPOVEDAN! Kot je nekdo dejal, so prenosni MP3-predvajalniki »á la« iPod le veliki prenosni trdi diski in nič drugega. Prav to pa je razlog, da jih ne smete imeti v nekaterih Boeingovih tovarnah ali ameriškem ministrstvu za obrambo. Bojijo se namreč, da bi zaposleni na trde diske (ali druge pomnilnike) predvajalnikov preprosto prenesli tajne podatke in jih tako skoraj brez ovir prenesli iz podjetja oziroma organizacije. Vsakodnevni pregledi pomnilnika predvajalnika bi bili dokaj zamudni, kakšno besedico bi glede tega lahko dejali tudi zagovorniki človekovih pravic, in tudi skoraj nemogoči. Z nekaj spretnosti (steganografija) lahko tat podatke skrije, tako da vsaj na prvi pogled vsebina pomnilnika ne poraja sumov. Sicer novica niti ni tako pretresljiva in podobna prepoved se lahko zgodi tudi pri nas. Če so v nekaterih ustanovah prepovedali uporabo fotomobilnikov, je prepoved prenosnih predvajalnikov zgolj naslednji logični korak. 8 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 NOVICE VROČA ALI MLAČNA VISTA? O Microsoftovem operacijskem sistemu Windows Vista in paketu Office 12 v reviji namenoma še nismo pisali. Prepričani smo, in tako misli večina strokovnjakov, da je bolje počakati do različice beta 2, ko bo jasneje, kaj bo v novih programih in kaj ne. V svetu pa se že krešejo mnenja. Znan je Microsoftov optimizem, ki kar preveč zanosno pričakuje naval uporabnikov na novosti takoj, ko jih bodo poslali na trgovske police. Računajo namreč, da bo toliko novosti in toliko prednosti, da nihče ne bo ostal ravnodušen. Bolj kot na prodajo skupaj z novimi računalniki računajo na nadgrajevanje (nekaj milijonov) starejših. Še zlasti ker naj bi programi skoraj normalno delovali tudi v teh in vsaj na prvi pogled ne bo potrebe po nakupu nove strojne opreme. Analitiki pa kljub vsemu svarijo in predlagajo poslovnim uporabnikom, da dobro premislijo. Njihov pomislek je jasen. Računalnik naj bi uporabljali vsaj še dve leti po nadgradnji, sicer je slednja zaradi stroškov dela (nadgradnje) in licence neekonomska. Torej računalniki, ki jih kupujete danes, in upoštevaje, da velika podjetja nove programe pred odločitvijo testirajo vsaj 18 mesecev, niso primerni za nadgradnjo. Upoštevamo, da podjetja povprečno zamenjujejo strojno opremo po treh letih. Svoje nove različice programske opreme, napisane za operacijski sistem Vista in Office 12 bodo kaj kmalu predstavili tudi drugi proizvajalci programske opreme. Čeprav bo stara programska opreme še vedno delovala, bodo podjetja postavljena pred nov izziv, ali jo zamenjati. Vista in Office torej lahko sprožita nov ciklus naložb v informacijsko tehnologijo, kar proizvajalci želijo in tudi pričakujejo. Kako obsežne pa bodo naložbe, bo odvisno predvsem od prepričanosti kupcev, da so jim novosti v prid, kakor tudi od prepričljivosti prodajalcev. Sami smo o napovedanem »bumu« zamenjav malce skeptični. Morda ravno zaradi tega, ker obstoječi operacijski sistemi in programi delujejo dovolj stabilno, zaradi česar zamenjava ni potrebna. Večno je tudi vprašanje glede novih funkcij, ko že veliko obstoječih večina uporabnikov ne uporablja. Na primer, Wordove funkcije, ki jih uporablja večina uporabnikov, so bili na voljo že v različici 6. Morda bomo to pot prvič priča veliko bolj mlačnemu sprejemu novih različic, kot je bila navada doslej, kljub agresivnemu marketingu, ki poteka že danes. www.microsoft.com NOVA DRUŽINA PRENOSNIKOV NANOROBOTEK Da ne bomo vedno govorili bolj ali manj normalnih in človeškemu očesu vidnih robotih, to pot predstavljamo najmanjšega robota na svetu, ki ga je seveda mogoče upravljati. Kot kaže slika, je »robot«, oziroma boljši izraz bi bil struktura iz silicija, velik le nekaj več kot 100 mikrometrov (je manjši kot pika v tem stavku) in se premika s hitrostjo 200 mikrometrov na sekundo po izredno gladki površini. Energijo dobi prek mreže elektrod, nameščenih pod površinskim slojem, premika se zaradi asimetrične oblike, usmerja pa se z »veslom« na sprednji strani. Na neki način zadeva močno spominja na bičkarje, mikroorganizme, ki se premikajo s pomočjo »bička«. Vendar se ti in tudi prejšnji podobni »robotki« premikajo zgolj v tekočini, naš robotek pa, kot smo omenili, tudi po gladki površini. Njegova moč je dovolj velika, da pred sabo potiska zrnce prahu ali sebi enakega robota. Za premikanje ne potrebuje motorja. Pod površino je omrežna negativnih in pozitivnih zlatih elektrod. Nabita elektroda povzroči, da se ves robot »nabije« z nasprotnim nabojem. Robot in površina (naboj elektrode) povzročita, da se prvotna L-oblika robota raztegne. Da preide robot v prvotno obliko (Loblika) je dovolj izklop elektrode. V vsakem koraku se robot premakne za 12 nanometrov. OBVESTILO V prejšnji številki revije je pri članku Izgradnja podatkovnih skladišč na strani 60 pomotoma izpadla omemba soavtorja članka Damijana Milivojevića. Avtorju se opravičujemo. 10 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Podjetje Packard Bell je predstavilo novo družino prenosnih računalnikov EasyNote W, ki združujejo lastnosti PC-računalnikov in zabavnih centrov. EasyNote W je namenjen uporabnikom, ki si želijo prenosni računalnik za vse namene: večpredstavnost, igre, splet in kot osebni računalnik. Prva stvar, ki jo bodo uporabniki opazili, je 17-palčni širokokotni zaslon s Packard Bellovo tehnologijo Diamond View za izboljšanje slike. Vdelani TV-sprejemnik (DVB-T in analogni) omogoča, da uporabniki gledajo TV kjerkoli in kadarkoli. Programska oprema PowerCinema jim omogoča, da uživajo ob vseh medijskih datotekah z enostavno uporabno aplikacijo. Avdiofili se bodo zaljubili v vdelani zvočni sistem 2.1 z vdelanim globokotoncem in digitalnim priključkom za 7.1-kanalni izhod. Prenosnike poganjajo mobilni procesorji Intel Centrino ali AMD Turion. Sistemi na Intelovi osnovi omogočajo MXM-povezljivost z grafiko nVidia GeForce 6600 128 MB ali 256 MB video pomnilnika RAM. Sistemi na AMD-jevi osnovi pa so na voljo z grafiko ATI Radeon Xpress 200M z največ 128 MB vdelanega video pomnilnika RAM. Družina EasyNote W je na voljo s 512 MB do 2 GB RAM pomnilnika in do 120 GB trdega diska. Notesniki so opremljeni z DVD+R9-zapisovalnikom, ki je združljiv z eno- ali dvoplastnimi DVD-nosilci. Za največjo povezljivost je na voljo šest priključkov USB 2.0, eden IEEE-1394 (firewire), bralnik kartic 4-v-1 in reži PCMCIA. Za optimalno omrežno povezljivost v vsakem okolju poskrbijo kartica wi-fi za brezžično omrežje, kartica 10/100 LAN za širokopasovni internet in omrežni dostop in standardni 56K modem za klicni internetni dostop. Cene teh prenosnikov se začnejo pri 349.990 tolarjih. (promocijska novica) www.packardbell.com, www.izishop.net ZASLON IZ ELEKTRONSKEGA PAPIRJA Philips je ponudil prvi vpogled v bodoče naprave z vdelanim »fleksibilnim zaslonom«, kar je v tem primeru tehnologija elektronskega papirja,. Njihova zamisel je, da je naprava, ko jo prenašamo, čim manjša, torej se zaslon dobesedno potegne (odvije) z nje, ko želimo prebirati vsebino na zaslonu oziroma uporabljati napravo. Kot je razvidno iz slike, gre za majhno zadevo, ločljivost zaslona pa je 320 x 240 pik. www.philips.com NOVICE STOP NEŽELENEMU FOTOGRAFIRANJU Nekaj je že na tem, da smo novinarji vsaj občasno preveč vsiljivi in želimo pogledati in predvsem fotografirati (posneti) tudi zadeve, ki niso dovoljene. Temu naj bi kmalu naredil konec sistem, ki naj bi fotografu preprečil narediti posnetek tam, kjer to iz različnih razlogov ni dovoljeno. Prijemov je več, naj omenimo, da je podjetje HP patentiralo način za preprečevanje snemanja, ki pa zahteva vdelavo dodatne elektronike v digitalni fotoaparat ali kamero. Popolnoma neodvisna od tega pa naj bi bila ideja raziskovalcev iz instituta v Georgiji. Ideja sloni na dejstvu, da površina leč odbija svetlobo (je refleksivna). Sestavili so prototip naprave iz oddajnika in sprejemnika infrardeče svetlobe in čisto običajnega projektorja. Oddajnik v prostor odda infrardeči žarek, in če se ta odbije od površine leče – zaradi specifičnih lastnosti leče je menda mogoče razlikovati odboj od leče od odboja od očal, steklenice in drugih steklenih predmetov –, kar zazna sprejemnik, projektor v prostor odda močan, a usmerjen svetlobni blisk. Fotografija ali video sta zaradi tega neuporabna (saj je videti le svetlobo). Projektor projicira svetlobo, vse dokler je v prostoru pred njim mogoče zaznati fotoaparat ali kamero. Sistem je še daleč od praktične uporabe, saj je njegov praktični doseg zaznave zgolj 10 metrov, kar je v današnjem svetu mnogo premalo, hkrati pa ima tudi še veliko mrtvih kotov in možnosti, kako ga zaobiti. Če bo šel razvoj naprej, bi ti pasivni zaščitni sistemi lahko močno zagrenili delo fotografom. Namreč, če se že ne bi mogli zaščititi na javnih mestih, bi lahko zaščitili zasebnost naših domov pred posnetki skozi okno. Povpraševanje nad takimi sistemi je očitno veliko, saj jih sicer nihče ne bi razvijal. ISKALNIKI SE MNOŽIJO Ne mine mesec, ne da bi pisali o novih predstavitvah Googla. Tudi ta mesec je tako, saj so predstavili iskalnik, ki preiskuje spletne dnevnike (bloge). V primerjavi z drugimi iskalniki po spletnih dnevnikih lahko Google poleg tega, da so novi vpisi vidni skoraj takoj po nastanku, rezultate razvrsti po datumu nastanka ali pomembnosti. Pričakovati je, da bosta zgledu sledila tudi iskalnika Yahoo in MSN. Yahoo pa je prestavil »instant iskalnik« � Instant Search, ki že med vpisom iskalnega niza uporabniku ponuja možen zadetek (zgolj en sam). Ko v polje vpisujete na primer črko A, se vam v dodatnem oknu izpise možen zadetek APress itd. Če je predlagana stran prava, lahko uporabnik skoči neposredno nanjo in ni potrebe, da bi mu brskalnik izpisal vse zadetke. Iskalnik uporablja spletno tehnologija AJAX, ki zmanjša potrebe po povezavi med odjemalci (brskalniki) in spletnimi strežniki, in ker je trenutno vsa zadeva zgolj demonstracijske narave, lahko pričakujejo dodajanje novih možnosti. www.google.com www.yahoo.com MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 11 NOVICE STAR MICRONICS TSP100 Star je predstavil nov termični POS-tiskalnik TSP100, ki ga odlikuje bogata dodatna oprema. V primerjavi s ponudbo drugih proizvajalcev je zraven praktično vse, kar potrebuje uporabnik za samostojno delo, tudi oblikovanje izpisov. TSP100 podpira dve širini papirja, 80 in 58 mm, ter zna s posebnim papirjem tiskati tudi barvno. Na voljo so tri kombinacije papirja, črna-zelena, črna-modra in črna-rdeča. Hitrost tiska je 25 računov na minuto, ne glede na to, ali je uporabljena vdelana ali pisava TrueType. K hitremu izpisu pripomore tudi USB-povezava namesto standardne zaporedne. Gonilnik je na voljo za različne operacijske sisteme, poleg Windows sta podprta še Linux, Mac OS X in Java POS. Najzanimivejši del je priložena programska oprema, ki uporabniku omogoča celo vrsto možnosti. Med zanimivejšimi je prilagoditev izpisa, kar pomeni dodajanje grafike na začetek ali konec računa. To se naredi s preprostim uvozom bitne slike, s programom le določimo njeno mesto in velikost. To uporabniku omogoča izpis za posebne namene, recimo dodatne ugodnosti ali druga reklamna sporočila, ki bodo samodejno dodana vsakemu računu. Program omogoča tudi izpis črtnih kod v različnih formatih, vsega skupaj je na voljo 39 možnosti. Uporabna funkcija je obdelava besedila, ki omogoča zamenjavo določenega besedila z drugim ali vstavljanje besedila in grafike glede na označbe v besedilu. Gonilnik zna oponašati zaporedni vmesnik in lahko obrne besedilo na glavo, glede na postavitev tiskalnika. TSP 100 lahko že s priloženo programsko opremo povežemo z drugimi napravami, na primer blagajno, da se slednja odpre ob izpisu računa. Z vsemi temi možnostmi je nov tiskalnik namenjen predvsem tistim, ki ne želijo za vsako spremembo poklicati programerja, temveč bi raje to naredili sami. Obdelava izpisa je namreč dokaj enostavna in ne zahteva veliko znanja, le grafični del mora biti pravilno obdelan. Zanimiva je tudi cena, saj stane novinec 79.080 SIT z davkom vred. (ao) (promocijska novica) www.sloga-tim.si SEJEM, KI JE PREŽIVEL Ko imamo pri nas težave organizirati pameten sejem s področja informacijskih tehnologij, to uspeva Hrvatom. Uspe jim pritegniti tako razstavljavce, kar nekaj jih prihaja iz naše strani Kolpe, kot tudi obiskovalce. Teh pričakujejo okoli 50 tisoč. Tako kot vsako leto bo tudi letos med 8. in 12. novembrom potekala združena sejemska prireditev Info, Interliber in EducoPlus. Letošnja novost bo dogodek, povezan z večpredstavnostjo in fotografijo (multimedia & photo show), kjer se bodo na fotografskih seansah predstavljali njihovi umetniki in revije. (promocijska novica) www.zv.hr DA VAS NE PIČI BRAZILSKI PAJEK ... BOJ ZA (DIGITALNO) KULTURNO DEDIŠČINO Kim Boxwell, 24-letnica iz angleškega Newquaya, je avgusta letos v samopostrežnici kupila banane. Ko si je doma hotela eno olupiti, jo je nekaj grdo pičilo. Pogledala je in videla, da je iz »mesta nesreče« oddirjal pajek. Mesto ugriza je kmalu postalo rdeče in po telesu je dobila osip, zato so jo odpeljali v krajevno bolnišnico, kjer so ji dali sredstvo proti alergiji, več pa niso mogli narediti, ker niso vedeli, kakšen pajek je bil. Ker pajka v hiši niso našli, so se spomnili, da bi morda več informacij lahko našli v spletu. Prebrskali so ga in skupaj s Kim ugotovili, da jo je pičil brazilski sprehajalec (Phoneutria fera), eden najnevarnejših in najagresivnejših pajkov na svetu. Ime sprehajalec je dobil zato, ker sodi med tiste pajke, ki ne pletejo mreže, temveč se sprehajajo naokoli in čakajo na plen. Znano je tudi, da ta pajek, ki lahko zraste do 12 cm, rad zaide med banane in tako ga je »dobila« tudi Kim. Lastniki trgovine so se Kim opravičili, ji obljubili darilo za neprijetnosti, ki jih je doživljala, in hkrati dejali, da se kaj takega zelo redko zgodi, saj gredo banane skozi več strogih kontrol. O dejstvu, da Google digitalizira svetovno literarno dediščino predvsem v angleškem jeziku smo poročali že pred meseci. Kljub nekaterim težavam, povezanim z digitalizacijo besedil, za katera še veljajo avtorske pravice, gre projekt naprej in do leta 2015 nameravajo v digitalno obliko prenesti 15 milijonov del (knjig). Kar 8 tisoč avtorjev je že napovedalo, da bo Google tožilo zaradi kršenje njihovih avtorskih pravic. Podobno delo opravlja tudi Amazon, obe ameriški podjetji pa želita narediti spletno knjižnico, ki bo omogočala hitro in preprosto iskanje (po ključnih besedah) po ogromni zbirki. Kot na dlani je, da omenjeni podjetji tega dela ne opravljata zaradi humanitarnih vzgibov, saj je samo Googlov projekt ocenjen na 200 milijon dolarjev,. Tako ali drugače nameravata dolgoročno zaslužiti, če bo treba tudi tako, da omenjeni iskalnik ne bo brezplačen za uporabo. Morda se vse sliši banalno, češ, pa kaj, če Google digitalizira knjige. Predvsem Evropa pa je zelo skeptična, saj ji ni všeč, da bosta zasebni podjetji imeli pod nadzorom digitalizirano vsebino, pa četudi bi bila ta za uporabnika brezplačna. Pomislekov je kar nekaj. Najprej so se odzvali Francozi, ki se, jasno, bojijo za svoj jezik in prevlade literature v angleškem jeziku nad vsemi ostalimi. Skepsa ni tako iz trte izvita. Vprašljivo je, kako bo bodoči iskalnik razvrščal zadetke, ko je jasno, da bodo najbolje obiskani tisti, ki bodo prikazani na prvi strani. Dokazano je, da je digitalizacija del pri Amazonu dvignila prodajo kriminalk za 5 in stripov za 48 odstotkov. Drugače povedano, veliko bolje se bodo prodajali avtorji, katerih dela bodo dosegljiva tudi v digitalni obliki, kot tisti, katerih dela bodo le v knjižni obliki. Če bojazen pred Googlom ni iz trte izvita, potem je vprašanje kako, če sploh, se bo Evropa odzvala. Problem Evrope je razdrobljenost. Projekti digitalizacije že potekajo po nekaterih državah, na primer v Nemčiji, vendar med seboj niso povezani in verjetno rezultati tudi niso združljivi. Prav tako še ni projekta, ki bi naredil en sam iskalnik po sicer zelo bogati evropski kulturni dediščini. Morda bi v Evropi potrebovali evropski iskalnik, torej protiutež ameriškim iskalnikom, na pa da imamo morje lokalnih iskalnikov, ki med seboj niso povezani. In to v času, ko se Google prilagaja jezikovnim zahtevam posameznih narodov. Problem je tudi v pristopu k digitalizacijo, ki seveda stane. Brez zasebnega kapitala ne bo šlo, kar je ne nazadnje dokazal tudi Google. Lahko se vprašamo, kako se s digitalizacijo soočamo v Sloveniji. Nikakor, saj država za to nima ali ne najde denarja, zasebni kapital pa ne znamo ali zaradi majhnosti ne moremo pritegniti. Digitalizacija kulturne dediščine pa je naslednji korak v informacijsko družbo. Če je ne bomo izvedli sami, jo po nekoč naredil nekdo drug. Spletne knjižnice bodo nekoč postale profitne ustanove. 12 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 NOVICE SAMOPOSTREŽNI FOTOSTUDIO OLYMPUS S POLNO PARO Kioski za samostojno izdelavo fotografij so vse bolj priljubljen, čeprav je cena fotografij višja kot v fotolaboratoriju. Eno izmed rešitev je predstavilo podjetje KIS iz Francije. »Samopostrežni fotostudio« je sestavljen iz terminala, občutljivega na dotik, bralnika kartic, zapisovalne CD-enote in zmogljivega termosublimacijskega tiskalnika. Delujejo lahko na več načinov, kot samostojne enote ali le kot terminal za fotolaboratorij (brez tiskalnika). Postopek izdelave je enostaven: uporabnik vstavi pomnilniško kartico ali CD, izbere slike, če je treba, jih popravi, in po želji doda okraske. Kiosk mu izda potrdilo, s katerim plača izdelavo slik in jih nato prevzame v kiosku. Uporabnik lahko tudi prenese slike s pomnilniških kartic na CD. Možnih je več kombinacij izpisa, 15 x 10 cm ali z dodatnim tiskalnikom 13 x 18 cm oziroma 21 x 15 cm. Zakaj se uporabniki raje odločajo za tak način izdelave fotografij, lahko le ugibamo, eden od razlogov je gotovo nadzor nad izdelavo, drugi pa nemara možnost izdelave fotografij, ki niso namenjene javnosti. Cene takšnih kioskov se gibljejo od 768.000 SIT (terminal) do 1.656.000 SIT (skupaj s tiskalnikom), cena potrošnega materiala za 15 x 10 cm izpis pa je 36 SIT brez davka. Olympus je predstavil tretji fotoaparat za sistem 4/3, E-500. Ponaša se z 8-milijonskim tipalom, velikim 2,5-palčnim LCD-zaslonom in dokaj majhnim ohišjem. Po drugih tehničnih lastnostih je podoben modelu E300, ločita ga predvsem že omenjeno manjše ohišje in možnost uporabe pomnilniških medijev CompactFlash in xD Card. Najvišja hitrost zajema je 2,5 posnetka na sekundo do zmogljivosti pomnilniške kartice, če je stiskanje nastavljeno na srednjo kakovost. Skupaj s tem fotoaparatom je Olympus predstavil še tri nove objektive, med katerimi bo 17,5-45 mm f3,5�5,6 (ekvivalent 35�90 mm) naprodaj le z novim fotoaparatom. Ljubiteljem makro fotografije je namenjen novi 35 mm objektiv z zaslonko f 3,5, vsestransko uporaben pa je novinec z 10x spremenljivo goriščnico, 18�180 mm f 3,5� 6,3. O ceni novega fotoaparata in objektivov zaenkrat ni novic, vendar so nam pri Olympusu zatrdili, da bo zelo konkurenčna in s tem sprejemljiva za širok krog uporabnikov. E-500 bo na voljo v treh kompletih, le samo ohišje, skupaj z osnovnim objektivom in dodatno z objektivom 40�150 mm. www.meditrade.si www.olympus.si MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 13 NOVICE PHILIPSOVI TEHNOLOŠKI TRENDI Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si Kot vsako leto je Philips evropskim novinarjem na poletni tehnološki predstavitvi v domačem mestu Eindhoven na Nizozemskem spet omogočil vpogled v razvoj, slišali pa smo lahko tudi nekaj o strategiji podjetja in trendih, ki jih opažajo. Spotoma sem ugotovil, da pravzaprav presenetljivo malo Slovencev ve, da je Philips nizozemsko, torej evropsko podjetje. Eindhoven je mesto, ki živi popolnoma v navezi s Philipsom, podobno kot bi lahko pred nekaj desetletji rekli za Iskro in Kranj … V mestecu, ki daje vtis velikosti Ljubljane, živi okoli 200 tisoč prebivalcev, in Philips se lahko pohvali, da je skoraj iz vsakega gospodinjstva kdo tako ali drugače povezan z velikanom zabavne elektronike. Royal Philips Electronics je s preko 160 tisoč zaposlenimi po vsem svetu eno največjih elektronskih podjetij. Gre za konglomerat številnih podjetij, ki skupaj pokrivajo zelo širok spekter potreb in segajo na povsem različne trge. Philips je močno prisoten na trgu medicinske opreme, potrošniške elektronike, gospodinjskih aparatov in pripomočkov, osvetljave ter polprevodnikov. NORI RAZVOJ Mobile Natural Motion in Mobile Picture Plus Med razvojnimi projekti, ki se približujejo zaključku in čakajo na vključitev v nove izdelke, je tudi Mobile Natural Motion, algoritem, namenjen uporabi v prenosnih napravah, kot so dlančniki in mobilni telefoni. V teh napravah se ob predvajanju videa namreč srečujemo s problemoma majhnega prostora (nizke kakovosti videa) ter počasnega pretakanja živega videa prek mobilnega omrežja. Tak video je tipično nižje ločljivosti in nima polnega osveževanja – namesto 30 osvežitev slike na sekundo je tipično le 7�10 okvirov. Algoritem Mobile Natural Motion rešuje problem tako, da analizira zaporedne okvire, nato pa ustvari ter med posamezna zaporedna originalna okvira vrine še okvir ali dva – z ustreznimi premiki na novih okvirih. Rezultat je opazna sprememba prej ne tekočega videa, z opaznimi preskoki med posameznimi sličicami, v mehko tekoč video. Vse to ob ničelnemu povečanju potrebne pasovne širine, z izkoriščanjem procesne moči napravice. Drug algoritem, Mobile Picture Plus, izhaja iz algoritma Picture Plus, ki je v Philipsovih LCD-televizorjih prisoten že dve generaciji. Algoritem s filtriranjem in obdelavo poveča kakovost videa, odpravi kockasto sliko in poveča detajle in ostrino, prav tako pa poskrbi za izrazitejše barve. Algoritma sta dovolj optimirana, da delujeta tudi v zadnjih generacijah video mobilnih telefonov, ki so že na trgu, ter seveda v močnejših dlančnikih. Kdaj bomo rešitev videli v napravah na trgu, še ni znano, prav tako pa je še v prvi fazi razvoja tehnologija LifeVibes, ki je namenjena lažjemu sledenju recimo nogometne žoge na majhnem zaslonu (izrisuje sled). 3D LCD Tudi na področju trirazsežnega prikaza je Philips dosegel opazen napredek. Če smo še pred letom morali za doživetje globine prikazane slike/videa ali nositi posebna očala ali pa ob naprednejših tehnologijah sedeti točno pred zaslonom, saj je bil vidni kot le nekaj stopinj, je temu končno konec. Philips je prikazal LCD-televizor, katerega matrika (panel) je sestavljena iz mnogih plasti, kar omogoča 12-sektorski trirazsežni prikaz. S tem so dosegli 12 območij, iz katerih je moč doživeti globinsko sliko, s čimer je uporabnost glede na prejšnje izdelke večja. Nova tehnologija bo že jeseni na voljo v 40-palčnih LCD-televizorjih, namenjenih predvsem oglaševalski uporabi v nakupovalnih središčih in v drugih javnih prostorih. Namen je pritegniti in zadržati poglede mimoidočih opazovalcev. Philips Spatial Audio Coding � prostorski zvok povsod Brezžični prenos zvoka je danes stalnica. Vendar pa so skoraj vsi prenosi narejeni v stereo načinu. Ob tem nekateri avtomobili že vsebujejo tudi 13 zvočnikov, večina pa vsaj 6. Digitalno prenašanje stereo signala tipično zaseda 128 Kb/s, za prenos šestih HomeLab Pod nazivom HomeLab se skriva točno to – domači laboratorij. V Philipsovem kompleksu je ob eno izmed zgradb prislonjen izstopajoč prizidek, ki v dveh nadstropjih oponaša povprečno družinsko stanovanje oz. hišo. Vendar je HomeLab prav posebna hiša, saj se Philipsovi znanstveniki in raziskovalci v njej »izživljajo« in vanjo vgrajujejo nove tehnologije, ki so bodisi šele koncepti bodisi prototipi naprav prihodnosti. Med posameznimi prostori so votle stene, v katerih je v vsej hiši preko 100 računalnikov, ki bodisi krmilijo v hiši nameščene naprave/rešitve, ali pa zbirajo podatke o načinu interakcije med človekom in neko tehnološko novostjo. Čeprav je HomeLab razstavni prostor, namenjen »šminkanju«, pa je predvsem tudi laboratorij. Philips prostovoljcem (tudi družinam) omogoča ali nekajurno ali nekajtedensko preselitev v HomeLab, pri tem pa jih spremlja in analizira, kako se ljudje soočajo z novitetami, kakšni so odzivi, kjer se pojavijo težave, kje je dodana vrednost, uporabnost … S temi znanji in ugotovitvami Philipsovi raziskovalci hitreje razvijejo izdelke in ob tem upajo na boljšo prilagojenost potrebam in zahtevam kupcev. Sprehod po naslednjem desetletju V HomeLabu smo vkorakali v naslednje desetletje (tole pa ne zveni tako dramatično, kot »naslednje tisočletje«, kar smo lahko napisali še pred nekaj leti …) in sprehod po sobah stanovanjske hiše nam je odprl pogled na smeri, v katere Philips pelje svoj razvoj. V dnevni sobi je namesto oken vrsta velikih zaslonov, ki prikazujejo živo panoramsko sliko iz kateregakoli raja na zemlji, pa naj bo to gorska pokrajina ali obala tihomorskih otokov… Ob fotelju, ki nam med počivanjem meri EKG in EMG (napetost mišic) in zaskrbljujoča odstopanja takoj sporoči osebnemu zdravniku, sta nas pričakala tudi Dimi in iCat, 14 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 prototipna vmesnika, ki naj bi končala človeško prilagajanje napravam. Dimi je inteligentni služabnik � vmesnik za upravljanje stanovanja, organizacijo družinskih članov in prehod za dostop do medijskih vsebin. Dimi je v stolpič sestavljen niz osvetljenih panelov, kjer se zgornja dva premikata in sledita uporabnika. Odziva se na glasovne ukaze in zna vse: zagrne motorizirane zavese v hiši, obvlada koledarje domačih in odgovarja na vprašanje »kjer je mama?«, predvajanja novi znanstvenofantastičnega filma od scene, kjer vesoljska ladja strmoglavi na planet ... Malce manj pompozen je iCat, ki zna podobne stvari, a se z oponašanjem čustev tudi odziva na interakcije in se sproti uči ter ima in gradi celo svojo osebnost. Celotna hiša gradi na okoljski inteligenci, od upravljanja s svetlobo za optimalno počutje glede na stanje zunaj (zjutraj oponašanje sončnega vzhoda z mehkimi in postopnimi prehodi iz teme v osvetlitev), do nekaj kamer v vsaki sobi, ki sledijo članom gospodinjstva … V otroški sobi smo si ogledali interaktivne igrače, ki otroke po prvih študijah zamotijo in navdušujejo dlje kot običajne, zanimiv pa je bil tudi pogled na nahrbtnike in okrasne blazine z vdelanimi tekstilnimi svetlobnimi prikazovalniki različnih barv – ločljivost je dokaj nizka, a material lahko operemo, prepogibamo … V eno od blazin smo lahko celo poslali SMS-sporočilo, ki se je prikazalo na njej. Tudi kopalnica je bila zanimiva, saj vsebuje kopico senzorjev, recimo nevidno tehtnico in laserski meter na položaju pred interaktivnim ogledalom – na njem lahko sledimo, kako uspešno hujšamo ali rastemo. Med umivanjem si lahko na ogledalu, za katerim so skriti LCD-monitorji, ogledamo vremensko napoved, stanje cest ali pa s pomočjo kamer preverimo našo pričesko od zadaj. Povečava bo prav prišla ob britju ali ličenju, v navezi z garderobno omaro pa nam pomaga pri izbiri oblačil, ki gredo dobro skupaj. Ogledalo krmilimo z gestami rok, brez dotikanja! NOVICE IZDELKI V LETU 2006 kanalov DVD-kakovosti (5.1) pa bi tako potrebovali prepustnost 300 Kb/s. Vse več je tudi prenašanja v mobilne naprave, bodisi prek wi-fija, pogosteje pa kar prek mobilnega omrežja GPRS, EDGE oz. UMTS. Žal smo s pasovno širino tu precej bolj omejeni. Philips z novim kodekom omogoča prenos stereo kanalov, obogatenih z dodatnimi informacijami, na podlagi katerih lahko sprejemnik, ki pozna kodek, zgradi ostale kanale in reproducira veren prostorski zvok. Novi kodek je del novega standarda 3GPP, prenos informacij, potrebnih za reprodukcijo prostorskega zvoka pa poveča potrebno pasovno širino za manj kot 10 odstotkov. Dobra plat rešitve je, da če sprejemnik kodeka ne pozna, dodatne informacije še vedno ne motijo sprejema stereo signala. Philips BaryBass � resonančni nizkotonec Reprodukcija nizkih tonov že od nekdaj zahteva veliko prostornino zvočnika, kar pa je predvsem v majhnih napravah lahko velika ovira. BaryBass uporablja in deluje na resonančni frekvenci, vsi nizki toni od 20 do 120 Hz pa so preslikani nanjo. Kakovost tako reproduciranega zvoka je sicer zelo, zelo povprečna, vendar pa so basi veliko zaznavnejši. Pri tem pa je Philipsu uspelo spraviti še vedno verno in predvsem močno basovsko reprodukcijo tudi v nekaj centimetrov velike naprave. Zvočnik BaryBass je lahko zato skoraj poljubne oblike, predvsem pa zasede do desetkrat manj prostora kot klasični nizkotonec. Philips vidi uporabo v prenosnih predvajalnikih glasbe ter v LCD-televizorjih. Kaj lahko pričakujemo na prodajnih policah v prihodnjem letu? Na področju domače zabavne elektronike gre vse v povezavo – celo radijski sprejemnik oz. predvajalnik glasbe (CD, MP3) iz palete Streamium sta zdaj popolnoma brezžično povezljiva. Centralna enota WACS700, nameščena v dnevni sobi in povezana v internet, zna poleg vsega tudi digitalizirati naše glasbene CD-je (v navezi z spletno zbirko CDDB nam skladbe tudi poimenuje) in hraniti glasbo, ki jo lahko nato iz manjših predvajalnikov WAS700 po drugih sobah tudi predvajamo. Glasba nam lahko tudi sledi, medtem ko se premikamo po hiši, naprave pa obvladajo tako MP3 kot WMA. Sočasno s predstavitvijo je Philips že poslal na trg tudi novo generacijo LCD-televizorjev v družini Cineos FlatTV, ki se pohvalijo s tehnologijo PixelPlus 2 HD in z osvetlitvijo okolice glede na sliko Ambilight 2. Novi modeli med prvimi podpirajo HDTV-format 1080p. Prihaja tudi osvežitev DVD-videorekorderjev in SA-CD-predvajalnikov v družini Cineos 9000. Novi videorekorder bo imel vdelan 400 GB disk, na katerega bo lahko zapisal 650 ur posnetkov, podpiral pa bo GUIDE Plus+ ter dvoslojne DV- medijem. Novosti sta vdelana tehnologija Pixel Plus za boljši video zapis ter vmesnik HDMI za priklop na HDTV. Piko na i doda kombinacija analognega in digitalnega sprejemnika. Krmiljenje množice elektronskih naprav doma utegne biti težavno, zato Philips ponuja univerzalni pametni daljinski upravljalnik. Stvarca je podobna Logitechovim upravljalnikom (nastavitve za napravo si snamemo iz zbirke v internetu), a je po obliki veliko elegantnejša in ima velik barvni LCD-zaslon, na katerem lahko preko vdelanega omrežja wi-fi prikazujemo celo fotografije iz domače medijske knjižnice. MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 15 V PRECEPU POBUDA GENI � NOVI INTERNET? Piše : Bojan Amon bojan.amon@mojmikro.si V prašanje, kakšna je prihodnost interneta, je čedalje aktualnejše, saj število uporabnikov nenehno narašča, skladno s tem pa postaja omrežje nasičeno z nekoristno, vsiljivo in za omrežje obremenjujočo vsebino. Zagotovo očetje interneta v šestdesetih letih niso niti sanjali, da se bo plod njihovega zanesenjaštva in kreativnosti razvil v vseobsežno omrežje, ki bo ob sicer megalomanski količini koristnih in ažurnih informacij vsebovalo vsaj nekajkrat tolikšno količino balasta. Neželena elektronska pošta, pojavna okna, vohunsko programje, oglasi na tisoč različnih načinov in ne nazadnje virusi in druga zlonamerna programska oprema so le nekatere komponente tega naraščajočega »redundantnega bita«. S premikanjem ekonomije in izobraževanja v internet, čemur bodo bržkone sledile tudi druge institucije tradicionalne družbe, postaja vse bolj ključna tudi zahteva po varnosti, zanesljivosti, da o zasebnosti, ki smo jo s prvim klikom najverjetneje že izgubili, niti ne govorimo. Da bi internet vsaj približno ohranil svojo funkcijo brez resne izgube učinkovitosti, bo potrebna korenita redifinicija ključnih standardov in storitev, ki bodo vzdržali nadaljnjo rast števila uporabnikov in njihovo heterogenost. O tem razmišljajo tudi umi v ameriški organizaciji National Science Foundation (NFS), saj so se odločili podpreti pobudo, ki utegne pripeljati do popolnega preoblikovanja konceptov interneta, njen plod pa bo nova arhitektura, znotraj katere se govori o podpori za vseprisotne senzorje in brezžične komunikacijske naprave. Pobuda GENI (Global Environment for Networking Investigations) bo vključevala raziskovalni program, v sklopu katerega bodo zasnovane in preizkušene nove arhitekture v posebnem raziskovalnem objektu. Po izjavah navedenih organizacij za javnost, naj bi bil projekt GENI zasnovan z namenom »raziskovanja novih arhitektur v realnem merilu«. Pri NFS-ju so dejali še, da bo njihovo raziskovanje »pripomoglo k zmanjševanju razkoraka med fizičnimi in navideznimi svetovi z vključevanjem mobilnih, brezžičnih in senzornih omrežij.« Slikovite medijske izjave nam torej dajejo slutiti, da bi se lahko  Ilustracija: Marko Škerlep Projekt »novega interneta« GENI temelji na podobnih vrednotah kot prvotne računalniške subkulture in omrežne skupnosti: souporaba virov, zaupanje, zasebnost, odgovornost do skupnega omrežja ... kaj kmalu srečali s temami, ki smo jim ponavadi priča v futurističnih filmih: popolna preslikava fizičnega sveta v navidezni svet bitov ter popolno omreženje planeta. Vprašanje je, kako v praksi izpeljati GENI-jevo vizijo »čistega interneta«, kot so jo poimenovali snovalci. Slednji zato prisegajo na oblikovanje novih omrežnih oblik, s katerimi bi lahko uspešno kljubovali »virtualni nesnagi«, ki smo ji priča že danes in ki bo v prihodnosti bržkone zavzela še druge oblike. Ključni dejavnik, ki je prispeval k razvoju današnjega stanja na spletu, je diametralno nasprotje kultur – tiste, v kateri je internet nastajal, in današnje kapitalistične družbe. Razvoj interneta je potekal v razmeroma majhnih subkulturah, saj je bil dostop do računalniške tehnologije izrazito omejen in strogo usmerjen. Te majhne razvojne krogi, kjer je ključno vlogo igralo znanje (ter radovednost), je odlikovala visoka stopnja zaupanja, medtem ko od začetka komercializacije interneta to poganja vse akutnejša želja po zaslužku. Prav te kulturne razlike so bile odločilne pri varnostnem delu internetnega omrežja, saj v kulturi zaupanja ni resnične potrebe po varnostnih ukrepih in tehnologijah, kjer pa kraljujeta denar in pohlep, pa so zaščitni in varnostni mehanizmi še kako potrebni. Prav zato GENI podpira razvoj omrežnih arhitektur, ki naj bi uravnotežile zasebnost in odgovornost ter ponudile raznolike zaščite, temelječe na razlikah in lokalnih vrednotah. Ena od pomembnejših vrednot pobude je zasebnost, katere ponovna opredelitev in vrednostno »oplemenitenje« bosta bržkone igrala ključno vlogo pri razvoju novega interneta. Sodelujoči pri projektu vidijo potencialne težave pri ravno pravšnji meri zasebnosti, saj bi nadaljnje pomanjkanje zasebnosti še naprej najedalo že tako razrahljano zaupanje v storitve elektronskega poslovanja. Po drugi strani pa bi prevelika zasebnost onemogočila pravočasno in dovolj obsežno zaznavanje napadov in drugih težav v omrežju. GENI-jev raziskovalni projekt bo v preizkusne namene povezan tudi z že obstoječim omrežjem internet 2. Pobuda GENI bo po trditvah sodelujočih tudi blizu uporabnikom, saj bodo številni povabljeni k udeležbi in preizkušanju novih aplikacij. S tem naj bi GENI uresničil poslanstvo zmanjševanja razkoraka med trenutnimi preizkusnimi širokopasovnimi omrežji in običajnimi internetnimi uporabniki. Nadaljnja altruistična poteza pobude GENI je omogočanje souporabe ekvivalentnih strežniških in omrežnih virov. Sodeč po vrednotah in ciljih pobude bi lahko rekli, da se zgodovina ponavlja, saj GENI temelji na podobnih vrednotah kot prvotne računalniške subkulture in omrežne skupnosti. Souporaba virov, zaupanje, altruizem, zmanjševanje razlik, oplemenitenje zasebnosti in odgovornost do skupnega omrežja so le nekatere. Zanimivo vrednostno vzporednico najdemo na področju gibanja OpenSource, kjer zelo podobna načela vodijo razvoj programske opreme. Vprašanje je, kako bodo na to reagirale vodilne državne institucije in države nasploh, saj bodo zaradi arhitekturnih posebnosti »novega interneta« bržkone različni tudi mehanizmi nadzora.  MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 17 AKTUALNO Kupujemo poceni? KILO KRUHA IN PLOSKI TELEVIZOR, PROSIM Slovenski trg računalniške in opreme zabavne elektronike so preplavili ceneni izdelki, ki se jim je težko upreti. Ko skočimo v nakupovalni center po kilo kruha, mimogrede v voziček potisnemo še akcijsko ugodni DivX-predvajalnik ali ploski televizor. Gre pri tem za dober ali slab nakup? Pišeta : Marjan Kodelja in Zoran Banović marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si Z a kupca je vsekakor veliko bolje, če za izdelek plača deset tisočakov kot nekaj deset tisočakov. Poceni ponudba stavi na karto, da kupec pozabi na rek »Nisem tako bogat, da bi kupovali poceni« in se raje odloča na podlagi trenutnega nagiba. Ne zanima ga, ali je izdelek dovolj kakovosten za njegove potrebe niti ali bo imel težave, če ali ko se bo izdelek pokvaril. Zahtevana cena ga navdaja z lažnim prepričanjem, da to niti ni pomembno. »Če se bo izdelek pokvaril, bom  kupil novega. Saj stane le deset tisočakov. In če bom hotel imeti boljšo kakovost, bom pozneje kupil kakovostnejši izdelke«, razmišlja. To razmišljanje je po svoje dobro in tudi logično, a ga ne gre uporabiti v vseh primerih. Še zlasti ko ne gre za nakup poceni predvajalnika, temveč za nakup računalnika, ki ga bomo veliko več uporabljali in pri katerem se bodo njegove slabosti veliko usodneje pokazale. KAJ JE DOBER NAKUP Dober nakup je, ko za svoj denar oziroma najmanj denarja dobimo največ. V naši reviji smo že nekajkrat omenili oziroma predlagali, da pri nakupu računalniške opreme preverite Tudi neznane blagovne znamke so lahko kakovostne, po drugi strani pa se včasih za njimi skrivajo izdelki na meji uporabnosti ali celo namenjeni reševanju reklamacij. 18 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 akcijske ponudbe, kjer je morda najugodneje kupiti določen izdelek. Pri teh akcijah gre običajno za razprodajo zalog, nastop novega ponudnika ali podobno. Tega ne smemo enačiti s prodajo poceni izdelkov neznanih blagovnih znamk. Če gre za nekoliko večjo stvar, je najprej treba v miru premisliti, kaj sploh hočemo imeti in katerim kakovostnim in funkcionalnim merilom mora izdelek zadostiti. Če je le mogoče, določimo celo proizvajalca in model izdelka, ki bi ga najraje imeli, nato pa preverimo, tako doma kot v tujini ter v klasičnih in spletnih trgovinah, kdo ga ponuja po najnižji ceni in z največ dodatnimi ugodnostmi. A vedno to ni mogoče. Zato se je treba zadovoljiti vsaj z določitvijo kategorije izdelka in znotraj nje narediti selekcijo. Vzelo bo sicer nekaj časa, a na koncu bomo vsaj zadovoljni z nakupom in na podstrešju se ne bodo nabirali poceni kupljeni izdelki, ki jih ne potrebujemo oziroma niso zadostili pričakovanjem. ZNANE BLAGOVNE ZNAMKE PONUJAJO VEČ? Za kupca je dobro, če je ponujena garancijska doba čim daljša. V idealnem primeru, torej brez tržnih trikov, bi iz tega lahko potegnili neposredno povezavo: izdelek z daljšo garancijsko dobo je kakovostnejši od tistega s krajšo. Če gre za funkcionalno enaka izdelka, to pomeni, da ima prvi vdelane kakovostnejše sestavne dele, ki so manj podvrženi okvaram. Vzemimo na primer osebni računalnik. V dražjega so vdelani boljši trdi diski, boljši optični pogoni, več časa in denarja je proizvajalec namenil testiranju izdelkov pred pošiljanjem na trg in zagotavljanju kakovosti in bolj je preučil medsebojni vpliv sestavnih delov. V zadnjem času to ne velja vedno, vsaj pri tistih izdelkih ne, ki so podvrženi zakonitostim množičnega trga, kjer sta najpomembnejši cena izdelka in hitrost njegove predstavitve na trgu. Hkrati konkurenčni boj od proizvajalcev zahteva, da neprestano zmanjšujejo stroške, kar privede do klestenje denarja za dodaten nadzor kakovosti ali celo selitve proizvodnje na področja, kjer je delovna sila cenejša. Vzročna povezava je lahko tudi v slabši kakovosti izdelkov priznanih blagovnih znamk. V večji ali manjši meri se ponujene daljše garancijske dobe lahko izrabljajo v namene tržnega boja. Proizvajalec ali prodajalec lahko s podaljšanjem garancijske dobe kratkoročno pridobi konkurenčno prednost na določenem trgu. Recimo, da ima kupec na voljo dva cenovno popolnoma enaka izdelka (dva računalnika z enakimi značilnostmi), razlika je le v garancijski dobi. Nagonsko se bomo v takem primeru odločili za izdelek prodajalca, ki nam ponuja daljšo garancijo. Ne zanima nas oziroma se nas tudi ne tiče, koliko je ta doba rezultat kakovosti izdelka in koliko zgolj preračunano tveganje prodajalca oziroma proizvajalca. Da je temu tako, priča tudi dejstvo, da imajo isti izdelki enega proizvajalca različne garancijske dobe na različnih trgih. Na primer v Nemčiji je doba 3 leta, pri nas pa zgolj eno leto. Ni pa nujno, da je razlog za razliko zgolj v tem. Lahko da je prodajalec v Nemčiji pač na račun daljše AKTUALNO Kupujemo poceni? garancije pristal na višjo nabavno ceno kot ta v Sloveniji. PREPLAČANA BLAGOVNA ZNAMKA Konkurenčni boj proizvajalcev in velika ponudba cenejših in kakovostno skoraj (ali celo popolnoma) primerljivih izdelkov proizvajalcev iz daljnovzhodnih držav, je povzročila, da v ceni izdelkov priznanih blagovnih znamk ni več tako velik delež »blagovne znamke«. Izjema so morebiti računalniki podjetja Apple, ki še vedno stavi na svoje ime. Tisto, kar do neke mere še velja je, da priznani proizvajalci vseeno več časa in denarja namenijo kakovosti izdelkov. V proizvodnji določenega izdelka vedno obstaja določen odstotek izdelkov, ki so tako slabi, da ne ustrezajo minimalnim zahtevam oziroma so ravno na meji. Kaj z njimi? Načeloma bi jih moral proizvajalec uničiti. A jih ne. Po izredno ugodnih cenah in pod drugo blagovno znamko jih pošlje na trge z milejšo zakonodajo o varovanju potrošnikov (ali pa te sploh ni). Navodila v slovenskem jeziku Zakon predvideva, da so izdelki, ki so naprodaj v Sloveniji, opremljeni z vsemi potrebnimi navodili v slovenskem jeziku. Tisto, kar običajno dobimo poleg izdelka − izstopajo predvsem izdelki zabavne elektronike in bele tehnike −, pa bi težko ocenili kot lično in uporabno. Zmečkane fotokopije izredno slabe kakovosti na par listih in polne slovničnih napak in nesmislov, pri čemer so črke tako male, da za branje potrebujete mikroskop, po našem mnenju ne morejo biti odlika prodajalcev. Pa je tako. Da ne govorimo o prevodih, kjer se še kako vidi, da prevajalec ali ni bil naše gore list ali pa preprosto ni vedel, kaj točno prevaja. Razumemo, da prevodi stanejo in da pri poceni izdelkih ni toliko dodane vrednosti, da bi se lahko plačal dober prevajalec, a to, kar najdemo včasih pri naših izdelkih, je pod vsako kritiko. Poleg izdelka dobimo lično knjižico z navodili v vseh mogočih jezikih in opremljeno s slikovnimi dodatki, zraven pa slabe fotokopije čez palec narejenih prevodov, ki so tu zato, da zadostijo zakonskim normativom, ne pa da koristijo uporabniku. Kajti zakon govori le o tem, da morajo bili slovenska navodila, ne pa tudi, kakšne kakovosti morajo biti. je število reklamacijskih izdelkov že pošlo. A proizvajalci običajno pravilno ocenijo verjetnost okvar in s tem število reklamacijskih izdelkov, zato je verjetnost, da se bo zgodilo kaj takšnega, razmeroma majhna. Bistveno verjet-  Pri nakupu računalniške opreme preverite akcijske ponudbe, kjer je morda najugodneje kupiti določen izdelek. Tega pa ne smete enačiti s prodajo poceni izdelkov neznanih blagovnih znamk. In ker potrošniki tako ne vedo, kdo je te izdelke dejansko izdelal, si s tem proizvajalec ne umaže ugleda svoje lastne blagovne znamke. Ali lahko v ta segment umestimo tudi izdelke, ki se po izredno ugodnih akcijskih cenah prodajajo v naših trgovinah in slišijo na imena nepoznanih blagovnih znamk? To bi zelo težko dokazali. NEZNANE BLAGOVNE ZNAMKE Nove, neznane blagovne znamke so zadnje čase tržno dokaj uspešne. A ne zgolj zaradi nizke prodajne cene, saj ne gre nujno tudi za nekakovostne stvari. Pri teh izdelkih je na primer zanimiv način, kako uvoznik oziroma distributer poskrbi za svoj trg. Pri tem mislimo predvsem na to, kako poskrbi za odpravljanje težav, ki bi se lahko pojavile z izdelki. Vzemimo na primer distributerja v Sloveniji. Ta od proizvajalca iz Tajvana naroči in plača recimo 10 tisoč DivX-predvajalnikov. Ker gre za poceni izdelek, katerega popravljanje običajno ni ekonomično, proizvajalec pošlje kupcu 11 tisoč predvajalnikov. Presežek 1000 izdelkov je namenjen reševanju morebitnih reklamacij, s katerimi proizvajalec nima več nič. Ideja morda niti ni tako slaba, saj se izdelki ne popravljajo, temveč menjajo, kar je hitreje in ceneje in tudi kupec je zadovoljnejši, če dobi takoj nov izdelek namesto pokvarjenega. A nastanejo lahko tudi težave. Kaj če se v času veljavne garancije pokvari več kot 1000 izdelkov? Ker je pogodba sklenjena tako, kot je, padejo vsi stroški popravil na pleča prodajalca. Kaj pa, če prodajalec recimo nima rezervnih delov za to napravo? Nekaj sicer lahko nadomesti iz vrnjenih, vsega pa verjetno ne. V takšnem primeru se lahko opečejo tudi kupci. Predvsem tisti, ki se jim je izdelek pokvaril, ko nejša je možnost, da bo prodajalec v Sloveniji postal pohlepen. Pohlepen do te mere, da teh reklamacijskih izdelkov ne bo obdržal za namene menjave, temveč jih bo poslal na trg. To pa je povsem realen scenarij. Pred časom je bilo recimo ugotovljeno, da je neko podjetje prodajalo programsko opremo, ki jo je dobilo od proizvajalca v testne namene. Te pakete, ki so bili jasno označeni z etiketo, na kateri je pisalo »Not for resale«, torej takšne, ki so bili namenjeni novinarjem in predstavitvam zmogljivosti programa, je to podjetje prodajalo, in to po polni ceni kot za »pravi« paket. In če se je lahko zgodilo to, zakaj se ne bi tudi prodaja izdelkov, namenjenih reševanju reklamacij. Prav zaradi takšnih možnosti in slabih izkušenj v preteklosti, veliko kupcev prisega na znane blagovne znamke. Nekaj gre pripisati tudi navajenosti na določeno ime in neobveščenosti, a tega je vse manj, zlasti pri domačih uporabnikih. Res pa je tudi, da znane blagovne znamke ne pomenijo več tako velike cenovne razlike, kot so jo še do pred kratkim. Če smo včasih morali za računalnik uglednega proizvajalca plačati tudi dvakrat več, je ta razlika zdaj minimalna ali pa je sploh ni. Toda to ni posledica dobrodelnosti tega proizvajalca, ampak prilagajanje stanju na trgu, ki jih je v to prisilil. In kdo je bil ta, ki jih je prisilil? Ravno neznani proizvajalci, ki so za bistveno manjši denar ponudili kakovostno primerljive izdelke.  Visoka cena ne zmanjša nujno povpraševanja V svetu računalništva in digitalne fotografije je že kar postalo pravilo, da imajo novi modeli boljše tehnične lastnosti in nižje cene kot starejši. Prodajne cene so običajno celo nižje od tistih, ki so jih napovedovali pred izidom izdelka. A tokrat se bo, kot kaže, zgodilo nasprotno. Canon je konec avgusta predstavil nov zrcalnorefleksni fotoaparat z oznako EOS 5D. Gre za tretji njihov model, ki ima tipalo iste velikosti, kot je površina 35 mm filma. Po tehničnih lastnostih je aparat malce nad modelom 20D in krepko pod 1D, predvsem kar zadeva hitrost zajema in možnosti ostrenja. Zaradi velikega števila pik (13 milijonov) in velikega tipala je kljub temu požel veliko zanimanja fotografske srenje. Marsikdo namreč ne potrebuje osmih posnetkov na sekundo, zadošča pa mu tudi devet točk ostrenja. Velika pričakovanja so bila predvsem kar zadeva ceno novinca. Pred njegovo napovedjo so bila ugibanja, da bo ta nekje med 2000 in 3000 evrov, kar bi bilo celo v dosegu marsikaterega amaterskega ljubitelja fotografije. A napovedana cena je precej višja − 3500 evrov. Vendar to ni ustavilo zanimanja. Pri Canonu so očitno pravilno ocenili, da na tem področju nimajo prave konkurence. Da višja cena ne bo zaustavila povpraševanja, je bila očitno dobra ocena. Vprašanje je le, ali bo Canonu uspelo nasititi lačni trg. Drugi, Nikon, Olympus, Konica Minolta in Pentax se zaenkrat usmerjajo na široko potrošnjo, torej na modele nižjega cenovnega razreda. Trenutno stanje je torej dokaj neugodno za resne uporabnike, ki morajo krepko poseči v žep za svoje delovno orodje. Po drugi strani močno pada cena fotografij, kar še dodatno omaja odločitev za nakup novega modela. MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 19 AKTUALNO Kupujemo poceni? Garancija kupljene opreme POZNATE SVOJE PRAVICE? Zakon o varstvu potrošnikov predpisuje pravice in dolžnosti kupcev in prodajalcev. V njem je tudi del, ki govori o garanciji na kupljeno blago. Ali vemo dovolj o dolžnostih in pravicah kupcev in prodajalcev? Pišeta : Marjan Kodelja in Zoran Banovič marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si O garanciji kupci ne razmišljamo veliko. Na vrsto pride takrat, ko se zadeva pokvari. Praksa kaže, da veliko kupcev ne pozna pravic in dolžnosti prodajalcev, kar zadeva servisiranje izdelka v garancijskem roku in se zanaša na profesionalnost, poštenost in etičnost serviserja. S tem ni težav, dokler ne naletimo na serviserja, ki se ne drži pravil tako, kot bi se moral. Ne trdimo, da so serviserji goljufi, ki želijo »nategniti« neukega kupca. A občasno se, tako kot v vseh sferah življenja, pokaže kakšna črna ovca, ki hoče malce zaobiti zakon ali si ga vsaj po svoje razlaga. Kaj torej prodajalcem nalaga zakon? KAJ PRAVI ZAKON »Garancija je jamstvo proizvajalca, da bo brezplačno odpravil napake ali zamenjal okvarjeni izdelek za novega, če kupljeni izdelek določen čas (garancijski rok) ne bo brezhibno deloval. Pravice iz garancije lahko kupec uveljavlja bodisi od prodajalca ali proizvajalca (z njim je izenačen uvoznik ali predstavništvo proizvajalca v Sloveniji). V primeru vrednejših izdelkov je priporočljivo, da potrošnik o okvari izdelka nemudoma pisno obvesti tudi prodajalca, čeprav je izdelek dal v popravilo pooblaščenemu servisu. Opozoriti je namreč treba, da kupec pri uveljavljanju garancije nima direktnih zahtevkov do servisa. Če izdelek ni popravljen v 45 dneh ali če se napaka ponavlja in je ni možno odpraviti, mora zahtevati zamenjavo izdelka od prodajalca ali proizvajalca in ne od servisa. Če mu prodajalec izdelka ne popravi ali ga noče zamenjati, lahko kupec zahteva vrnitev kupnine ali pa znižanje cene in odškodnino, če je nastala zaradi tega, ker izdelka ni mogel uporabljati. Vse stroške popravila izdelka nosi proizvajalec in ne kupec. Če mu proizvajalec ali serviser za čas popravila ne zagotovi brezplačnega nadomestnega izdelka, ima potrošnik pravico do odškodnine za morebitno škodo, ki je nastala zaradi neuporabe izdelka. Podaljšanje garancijskega roka Pravilo o podaljšanju garancijskega roka za čas, ko je bil izdelek v popravilu, vsebuje obligacijski zakonik. Če pa je bil izdelek zamenjan ali bistveno popravljen, začne teči garancijski rok znova od zamenjave izdelka oziroma od vrnitve popravljenega izdelka« (Vir: Brošura Pravice potrošnikov po zakonu o varstvu potrošnika) PRODAJALCI KRŠIJO ZAKON? Če zgornjo razlago preberete natančno, boste hitro videli, da se zakonska pravila na področju prodaje računalniške opreme in naprav zabavne elektronike na veliko kršijo. Ne bomo razpravljali, ali je zakon preveč rigorozen do prodajal- 20 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 cev, to je stvar predlagatelja zakona, torej vlade, niti ne, ali se takšna praksa pojavlja tudi v tujini. Dejstvo je, da zakon velja in se ga je treba držati. In prodajalci niso izjeme. Največ težav se pojavlja pri zamenjavi okvarjenega izdelka. Dogaja se namreč, da kupec ob reklamaciji ne dobi novega izdelka, temveč starega, obnovljenega ali izdelek, ki ga je reklamiral nekdo drug in je bil popravljen. Skratka takšnega, ki ga je pred njim nekdo že uporabljal. Pri tem je težava v tem, da običajno ni na prvi pogled vidno, da izdelek ni nov. Še več, prodajalec (oziroma njegov pooblaščeni serviser) lahko na zamenjani izdelek nalepi identifikacijsko nalepko starega in tako za zamenjani izdelek trdi, da gre v bistvu za popravljenega. Vse to je kršenje zakona. Pri zamenjavi ali bistvenem popravilu bi moral znova začeti teči garancijski rok. Dogaja pa se, da na to podrobnost preprosto pozabijo in kupec ostaja pri starem garancijskem roku. Zakon sicer ne predpisuje, kaj je bistveno popravilo, vendar nam tu lahko pomaga zdrava kmečka logika. Če v osebnem računalniku zamenjajo procesor, matično ploščo ali v prenosnem računalniku zaslon, to verjetno sodi v to kategorijo. Če vam torej garancijskega roka ne priznajo znova, je to kršitev zakona. Če to kršitev zaznate, se je treba pritožiti. V večini primerov boste tudi dosegli svoje, čeprav vas bodo morda prodajalci malce postrani gledali. NADOMESTNI IZDELEK 20. člen 1. Proizvajalec mora zagotoviti, da pooblaščeni servisi razpolagajo z vsemi potrebnimi nadomestnimi deli za odpravo okvar in pomanjkljivosti, da takoj sprejmejo blago v popravilo in da napake odpravijo najkasneje v skupnem roku  Pri zamenjavi ali bistvenem popravilu mora znova začeti teči garancijski rok. Dogaja pa se, da na to podrobnost preprosto pozabijo in kupec ostaja pri starem garancijskem roku. 45 dni od dneva, ko je dajalec garancije oziroma pooblaščeni servis prejel zahtevo za brezplačno odpravo okvare in pomanjkljivosti izdelka. Če proizvajalec tega v tem roku ne stori, mora potrošniku brezplačno nadomestiti tak izdelek z enakim novim in brezhibnim izdelkom. 2. Proizvajalec oziroma pooblaščeni servis lahko potrošniku za čas popravila blaga, za katerega ta uveljavlja garancijo, zagotovi brezplačno uporabo podobnega izdelka. 3. V primeru, da proizvajalec oziroma pooblaščeni servis tega potrošniku ne zagotovi, ima potrošnik pravico do povračila škode, ki jo je pretrpel zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve. Zakon predvideva, da je izdelek v garanciji Kdaj garancija ne velja Prodajalci in proizvajalci si včasih poglede na to, kdaj garancija velja in kdaj ne, razlagajo po svoje. Ker v zakonu ne more pisati vse, kar se lahko zgodi, so v njem seveda le načelne določbe, ki opisujejo, da garancija ne velja pri okvarah, nastalih zaradi nepravilne uporabe, malomarnega ravnanja, mehanske poškodbe in okvar v primeru višje sile (na primer strela). Prav tako garancija preneha veljati, če je v izdelek posegla nepooblaščena oseba. Takšna ohlapna določila seveda puščajo precej prostora različnim razlagam. Kako dokazati nepravilno uporabo ali malomarno ravnanje z izdelkom? In kako dokazati, da nepravilne uporabe ali malomarnega ravnanja ni bilo? Kupec lahko trdi eno, prodajalec drugo. Problematična, čeprav razumljiva, je tudi zapoved, da naprave uporabnik ne sme odpreti in da v takem primeru garancija preneha veljati. Servisiranje izdelka je strošek in v konkurenčnem boju je treba stroške oklestiti, kjer gre. In če je na izdelku vidno, da je bil odprt, serviser ne more vedeti, ali je kupec zadevo odprl zato, ker ga je zanimalo, kako je videti »drobovje«, ali pa je eksperimentiral in stvar pokvaril. In ker je pri odprtem izdelku verjetnejše, da ga je pokvaril kupec, bo tudi na njegova pleča padlo dokazovanje, da ni kriv za okvaro. To pa je lahko boj z mlini na veter. Zato vam odsvetujemo, da sami posegate v izdelek, za katerega še vedno teče garancijska doba. Tudi če bi radi le pogledali, kako je videti od znotraj. AKTUALNO Kupujemo poceni? Garancija kupljene opreme treba popraviti najpozneje v skupnem roku 45 dni, kjer se čas večkratnega odpravljanja iste težave sešteva. Po našem skromnem mišljenju je to za računalniško opremo (in verjetno tudi za kaj drugega) občutno preveč. Večina servisov zadeve popravi veliko prej, a vsaj zakonsko so za nestandardne primere kriti. Zdaj se lahko vprašamo, kako to vpliva na kupce. Kupili ste osebni računalnik za domačo uporabo, z njim opravljate tudi popoldansko obrt. Ker ga ne morete uporabljati tistih nekaj dni, vam izostane pričakovani prihodek, torej lahko od prodajalca zahtevate povrnitev nastale škode. Vprašanje je le, kako to škodo dokazati in kako jo od prodajalca izterjati. Večina nas o tem niti ne razmišlja in ne ve, da to zakonsko določilo velja oziroma raje potrpimo, kot da bi zahtevali nadomestni izdelek. VRAČILO KUPNINE IN POSEGI V NAPRAVO V skladu s pravili garancije je v primeru okvare treba prodajalcu dati najprej možnost, da v zakonsko predpisanem roku okvaro odpravi. Če tega ni sposoben lahko kupec zahteva oziroma mu prodajalec ponudi možnost zamenjave izdelka z novim, brezhibnim izdelkom. Če tudi to ni mogoče in šele tedaj, lahko kupec odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kupnine. Kupec lahko že prej zahteva zamenjavo, na primer ko večkrat prinese izdelek na servis z isto okvaro in je jasno, da jo servis ne zna ali more odpraviti. Svojevrsten problem je nadgrajevanje računalnikov. Ti so opremljeni z nalepko, ki se pri odprtju računalnika pretrga, hkrati pa je v navodilih za uporabo zapisana prepoved nepooblaščenega posega v izdelek. Dostikrat predvsem računalniško bolj izobraženi uporabniki sami nadgradimo računalnik s kakšno kartico ali diskom, saj se nam zdi za malo, da smo vezani zgolj na ponudbo in s tem ceno teh delov pri prodajalcu, ki nam je računalnik prodal. Običajno velja, da v tem primeru garancija brezpogojno preneha veljati. A po zakonu ni čisto tako. Prodajalec lahko v primeru okvare ugovarja in za- Staro za staro Nekdo je meseca maja kupil nov digitalni fotoaparat, ki že takrat ni brezhibno deloval. Večkrat je namreč »zmrznil« in edina rešitev je bila odstranitev baterije in njena ponovna namestitev. Seveda ga je odnesel na servis. Po enem tednu so mu iz servisa sporočili, da so odpravili napako in da je bilo nekaj narobe z vdelanim zaslonom. Šele doma je podrobno pogledal, kaj je ob prevzemu podpisal in bil nemalo presenečen. Pisalo je namreč, da so mu fotoaparat zamenjali. Nič posebnega pri današnji tehniki, ko je vse tako kompaktno narejeno, da kaj dosti popravljanja sploh ni mogoče. Hec pa je, da je kupec dobil isti model fotoaparata, vendar je bil ta starejši (in tudi že rabljen) kot izdelek, ki ga je prinesel na servis. Večina kupcev tega ne bi opazila, naš kupec pa je. Z zadevo se je najprej sprijaznil, ko pa je malo premislil, je vseeno zahteval nov fotoaparat. In ga tudi dobil. Pa čeprav je praksa skregana z zakonom o varstvu potrošnikov, kjer piše, da če popravilo ni mogoče, mora prodajalec izdelek zamenjati z novim in nikakor ne starim. Pri omenjenem primeru je še ena težava. Na zamenjani fotoaparat je bila nalepljena nalepka s serijsko številko starega fotoaparata, hkrati pa garancijskega roka niso podaljšali. Zakon o varstvu potrošnikov namreč pravi, da ob menjavi garancija velja od začetka z dnem menjave. Pri takšni praksi imajo lahko kupci dodatne težave, morda ne pri digitalnih fotoaparatih, temveč pri katerih drugih izdelkih, kjer so identifikacijski podatki naprave zapečeni v njen spomin. Gre namreč za to, da bi pri morebitnih težavah lahko represivni organ ugotovil, da je nekaj narobe, saj se serijska številka na nalepki ne ujema s podatki v napravi. To seveda poraja sum, da je izdelek ukraden. trdi, da je za okvaro kriv nepooblaščeni poseg v izdelek. Čisto na ledu pa kupci le nismo, če nam uspe dokazati, da poseg sam po sebi ni razlog za okvaro. A dokazovanje je lahko tudi mučna zadeva, gordijski vozel, ki se v skrajnem primeru lahko razveže šele na sodišču. GARANCIJSKI LIST ALI RAČUN? Načeloma moramo imeti oboje, čeprav se da tudi zgolj z enim ali drugim. Kupec lahko zahteva uveljavljanje garancije tudi, če mu prodajalec tako ali drugače ni izdal garancijskega lista za izdelke, za katere zakon predpisuje, da je garancija obvezna. Računalniška oprema je v zakonu zapisana. V tem skrajnem primeru je dovolj, da kupec predloži račun, na katerem je jasno zapisano, kdaj in kateri izdelek je kupil Naleteli smo recimo na primer, ko je kupec garancijski list dobili mesec dni po nakupu izdelka po pošti, saj v času nakupa prodajalec ni imel garancijskih listov. Na naknadno poslanem garancijskem listu pa ni bilo označeno, kdaj je bil izdelek kupljen. Izdelek se je pokvaril in kupec ga je odnesena servis skupaj z garancijskim listom, a brez računa, saj ga je izgubil (izdelek je bil kupljen skupaj s kruhom in drugimi življenjskimi potrebščinami). Le sreči je bilo pripisati, da je serviser izdelek obravnaval kot nekaj, kar se je pokvarilo v garancijskem roku. In še to le zato, ker je vedel, da izdelka pred letom dni, kolikor je bila zanj predpisana garancijska doba, še ni bilo v prodaji, torej ga tudi kupec ni mogel kupiti zunaj garancijskega roka. Kaj pa bi se zgodilo, če bi bil izdelek v prodaji več kot eno leto? V tem primeru bi se kupec lahko obrisal pod nosom. Primer kaže na to, da moramo biti kupci še kako previdni, ko prevzamemo izdelek, in moramo obvezno preveriti tudi takšno podrobnost. Če vam nekdo reče, da garancija velja z računom, ga vseeno prosite, naj vam na garancijski list pritisne pečat prodajalca in vpiše datum, saj se s tem lahko izognete težavam, ki bi jih lahko imeli, če izgubite račun.  MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 21 AKTUALNO Kupujemo poceni? Nakup programske opreme BLIŽNJICE DO ZMERNEJŠIH CEN li pa so novega, ki bo tudi v bodoče kupoval nadgradnje. Da ne bo pomote. Ne govorimo teoretično, saj smo na primeru prej omenjenega programa trik samo preizkusili. Treba pa je vedeti, da tak postopek ni najbolj legalen, saj uporabnik ni kupil programa, ampak le pravico do njegove uporabe, ki pa je ne sme prodajati. A tako pač je in po našem mnenju je to neprimerno »manj nelegalno« od uporabe piratskih različic. Nakup programske opreme, če ne gre ravno za tisto najosnovnejšo, torej operacijski sistem, je lahko za domače uporabnike, ki recimo pisarniškega paketa ne bodo uporabljali v pridobitne namene, zelo velik problem. Pri ceni sto ali več tisočakov tudi tiste najbogatejše vsaj delno zaboli glava. Je mogoče legalne cene vsaj nekoliko znižati in jih narediti zmernejše? Pišeta : Marjan Kodelja in Zoran Banovič marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si P roizvajalci programske opreme zelo neradi priznajo, da je zahtevana cena za njihovo programsko opremo previsoka za večino svetovnega prebivalstva. Proizvajalci cenovno politiko sicer prilagajajo kupni moči v posameznih državah, a se ta ocena v veliki meri nanaša na kupno moč podjetij v tej državi in ne sosedovega Janeza. Zadnji primer tega je Microsoftov »lažji« operacijski sistem Windows XP, namenjen Filipincem. Da se drugi ne bi preveč razburjali, te različice nimajo nekaterih funkcionalnosti, ki jih imajo običajne, a so vseeno čisto uporabne. A to je le operacijski sistem. Kaj pa drugi programi? Ti imajo precej zasoljene cene in le redki domači uporabniki si lahko privoščijo nakup res vsega, kar bi želeli uporabljati. Kaj nam torej preostane? Ena možnost je, da poskusimo uveljaviti tako imenovane študentske cene, če imamo v družini kakšnega člana, ki se še ali že šola. Če tega nimamo, lahko poskusimo najti kak odprtotokodni program, ki ga ni treba plačati. In če oboje odpove, nam preostane le nelegalna uporaba. Ali obstaja kak način, kako vsaj zmanjšati strošek programske opreme, če ga že ne moremo izničiti? PREK SPLETA CENEJE Možnosti seveda obstajajo, vendar je treba malce preštudirati cenovno politiko posameznega proizvajalca. Ti običajno nagrajujejo lojalne uporabnike tako, da jim nakup nove različice omogočijo po nižji ceni v obliki nadgradnje stare različice. To je večinoma mogoče tudi v primeru, ko se nova različica od 22 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 POSTANITE ŠTUDENT stare bistveno razlikuje, tako da gre za skoraj nov izdelek. Če lahko torej nekako pridemo do stare različice programa, nam bo nova cenovno lažje dosegljiva. Podobno velja tudi za tako imenovane konkurenčne nadgradnje. Nekateri proizvajalci ponujajo posebne popuste za tiste uporabnike, ki so pripravljeni preiti z izdelka konkurenčnega podjetja. Če na primer uporabljate program X podjetja Y, lahko kupite izdelek Z podjetja U, ki je konkurenca izdelku X, po bistveno nižji ceni. In kako je to videti v praksi? Prejšnji mesec smo v članku o programu Photoshop omenili možno bližnjico, ki jo je moč razširiti tudi na nekatere druge programe. Adobe dovoljuje nadgradnjo na novo različico svojega Photoshopa, če imate staro do različice 5. Slednjo dobite na eBayu za nekaj evrov, za različico 6 boste plačali malce več. Naslednji korak je seveda nakup nadgradnje, najceneje je zopet prek interneta in to kar v Adobovi spletni trgovini. Ker med državami ne morete izbrati Slovenije, vam preostanejo druge iz skupnosti EU, vendar bodite pozorni, cene so različne. Med cenejšimi je recimo Irska, plačate s kreditno kartico in uradna različica najnovejšega Photoshopa je vaša. Vse skupaj vas bo stalo okoli 60 tisočakov ali celo manj, kar je bistvena razlika glede na uradno ceno pri nas, ki je krepko nad 200 tisočaki.. V tabeli lahko vidite, zakaj je trik mogoč. Razlika med polno ceno in ceno nadgradnje je drastična, več kot polovična, hkrati pa je stare različice mogoče kupiti preko spleta izredno ugodno, saj jih prodajalci ne potrebujejo več in bi se jih radi znebili. Hkrati tudi proizvajalec programa ni oškodovan, bolj so oškodovani le prodajalci, saj tisti, ki prodaja staro različico, ni več in ne bo njihov uporabnik, pridobi- Do nižjih cen programske opreme so upravičeni tudi študentje. Termin študent se da v nekaterih primerih raztegniti na vse šoloobvezne državljane. Razlog za obstoj teh različic je dokaj preprost. Ponudniki še kako dobro vedo, da kar se »Janezek nauči, to Janez tudi zna«. Velika verjetnost je, da se bodo ti uporabniki navadili na določen program in ga bodo uporabljali pozneje, ko bodo dokončali šolanje in bodo postali »polni plačniki«. Pri teh različicah velja prepoved. Študent programa ne sme uporabljati za pridobitno dejavnost, saj tako krši pravila napisana v licenčni pogodbi. ALI KUPITE V KOMPLETU Ko kupujete računalnik, digitalni fotoaparat ali podobno računalniško opremo, se splača pri izbiri izdelka pogledati, katero programsko opremo vam v kompletu ponujajo prodajalci. Tako ne morete dobiti programa, kot je Adobe Photoshop, lahko pa dobite drugega, ki je prav tako soliden. Tipičen primer so nakupi snemalnikov, torej tako imenovanih »pekačev«, kjer je v kompletu dostikrat tudi program za snemanje CD-jev in DVD-jev, ki v polni različici stane kar precej. Program Nero celo 60 ali 70 evrov, odvisno od vrste paketa. Podobno velja tudi za nakup programov, kot je paket MS Office v kompletu z računalnikom. Zastonj ga ne boste dobili, a vseeno nekoliko ceneje, kot če bi ga kupili pozneje samostojno. Na splošno pa tudi pri nakupu programske opreme velja preveriti ponudbo v tujini in pri nas. Dejstvo je, da cene niso enake pri vseh prodajalcih, pa tudi ne v vseh državah. Če je mogoče, in če prodajalec v tujini to dovoli, se splača program kupiti prek spletnih trgovin tam, kjer je zahtevana cena najnižja. Pošiljanje programa po pošti ni tako velik problem, da bi bila to omejitev pri nakupu. Paziti je treba le to, da ni morda kupljeni program lokaliziran za tamkajšnji trg in bi nam na primer PhotoShop v nizozemščini povzročal preveč težav pri uporabi. Zato velja pravilo: če program kupujete v tujini, kupite standardno angleško različico. Seveda če vam angleščina ne dela težav. Program Adobe PhotoShop CS2 Adobe Acrobat 7 Adobe Illustrator CS2  Polna cena 202.680 193.080 199.800 Nadgradnja 57.480 64,680 68.280 AKTUALNO Kupujemo poceni? Vprašanje kakovosti FALIČNI SIMBOLI Avtomobil je za mnoge statusni simbol, računalnik pa zgolj orodje. Je res tako? Ali našega mesta v družbi ne opredeljujejo tudi računalniki, mobilni telefoni in nove naprave zabavne elektronike? Pišeta : Marjan Kodelja in Zoran Banovič marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si P oglejmo si zastavljeno vprašanje zgolj z enega zornega kota − denimo Applovega iPoda. Popolnoma jasno je, da je za njegov prodajni uspeh močno zaslužno dejstvo, da se je mu je uspelo pozicionirati kot statusni simbol. »Moram ga imeti, ker ga imajo vsi, ki kaj pomenijo. Nočem kakšnega izdelka ‚plastik fantastik‘ iz Tajvana.« V normalnem razvoju dogodkov, ko bi odločalo zgolj razmerje med ceno in kakovostjo, ki jo omenjeni izdelek nesporno ima, nikoli ne bi dosegel tako očitno prevladujočega položaja na trgu. Raje bomo torej izbrskali še nekaj denarja in kupili iPod, kot da bi šli in kupili funkcionalno, tehnično in kakovostno povsem primerljiv izdelek, ki je seveda cenejši. V glavi imamo, da si z nakupom iPoda ne kupujemo zgolj izdelka, temveč tudi mesto v družbi, kjer kolikor imaš, toliko veljaš. Če odmislimo na primer nesramno drage izdelke zabavne elektronike, ki jih lahko kupijo zgolj bogati ljudje, je šlo v tem primeru prvič za vdor statusnega dejavnika na področje računalniških izdelkov, namenjenih množičnemu trgu. Zadeva pa se danes le še stopnjuje. KAKO HITREGA IMAŠ? Status je malo manj, a kljub vsemu prisoten, tudi pri nakupu računalniške opreme. Pri računalnikih statusa ne definira sama oblika izdelka, ki je v ozadju, temveč gola moč. Pri mladih fantih se že pojavlja vprašanje, kako velikega, pardon, kako hitrega imaš. Včasih smo se torej ubadali z vprašanjem, katere cunje obleči, da nas okolica na zavrže in označi za »šminkerja« ali »frika«, danes pa to vlogo postopoma prevzemajo domači računalniki. Pa sploh ni važno, ali takšno moč pod pokrovom domače zverine potrebujemo (izstopata zmogljivost procesorja in grafične kartice) ali ne, pomembno je, da je boljši in močnejši od drugih. Če nam ga uspe še malce »nafrizirati«, toliko bolje. Včasih smo frizirali Tomosove mopede, da so bolj »prdeli« in šli par metrov na uro hitreje od drugih, danes pa mularija frizira računalnike. Če kdo meni, da računalnik ČE GA NIMAM, ME BO DRUŽBA ZAVRGLA! Podoben statusni simbol, če da pri nekoliko mlajših uporabnikih, so igralne konzole. No, tu je konkurenca dokaj izenačena, čeprav je Sonyju uspelo svoje konzole veliko bolj vtisniti v glave kupcev. PlayStation je zakon! Sicer je mogoče najti tudi kaj boljšega, a Sony je vseeno zakon! In zato slišimo vrtoglave številke prednaročil, ko izdelka sploh še ni na trgu. Spet znani vzorec − moram ga imeti, drugače me bo družba zavrgla. Pa ni važno, koliko stane. Kdor doseže, da je njegov izdelek označen za statusni simbol, se lahko v miru »zlekne« v naslonjač in se smeji. In tu je tisti presežek, ki definira tržno ceno izdelka. Vrnimo se malce na iPod. Znano je, da je tega nameraval pod svojo blagovno znamko tržiti tudi HP, pa je od ideje odstopil. Po našem  Včasih smo se ubadali z vprašanjem, katere cunje obleči, da nas okolica na zavrže in označi za »šminkerja« ali »frika«, danes pa to vlogo postopoma prevzemajo domači računalniki. ni statusni simbol, naj si iz oči odstrani konjske plašnice in pogleda okoli sebe. Še bolj kot morda lastniki namiznikov, so na status mahnjeni lastniki prenosnih računalnikov. Spet gre za presežek. Računalnik doma ima že skoraj vsak, a prenosnik, to je tisto, kar nas povleče iz sivega povprečja. Ne verjamete? Poglejte malce raziskave trga in videli boste, da je ravno prodaja prenosnikov gonilo. In vseh prenosnikov res ne pokupijo tisti, ki brez te lastnosti prenosnosti ne bi mogli. Veliko jih kupi tudi zaradi tega, da pokažejo da so »in«. KOLIKO MEGAPIK IMA? Še en izdelek pridobiva težo kot statusni simbol, kar v analognih časih, ni bil − digitalni fotoaparat. Tudi pri njem smo spet pri vprašanju moči – a to pot v pikah. Kaj se pogovarjamo? Koliko megapik ima fotoaparat! Ne morebiti o optiki, signalnem procesorju in podobno, četudi je slednje pomembnejše. Pike so dokaj hvaležna kategorija, saj jih niti razumeti ni treba. Uveljavilo se je razmišljanje, da več ko je pik, boljši je aparat. In potem gredo s ferrarijen na tržnico… mnenju je hitro dojel, da kljub vsemu njegov izdelek, pa čeprav bo le natisnil svoj logotip nanj, ne bo Apple. Miselni proces v glavah kupcev je jasen. Apple pomeni iPod, drugo so le neki ne tako zanimivi izdelki. Vsi napori, da bi Appla izrinili, so obsojeni na propad. Če seveda konkurenci ne bo uspelo narediti podobno kot on in tudi svoje izdelke pozicionirati kot statusne simbole. Smo pač ovce, ki nasedamo trikom potrošniške družbe. Pri statusnih simbolih cena ni v ospredju, morda se potrudimo in preverimo, kje je mogoče isti izdelek najceneje dobiti, a še vedno gre za isti izdelek. Je to dobro? Ni, a nasprotni argumenti o optimalnih nakupih, torej kupimo, kar potrebujemo in nič več, danes zvodenijo v prazno. Bolj smo obremenjeni z malomeščansko miselnostjo, da je važno le, kaj o nas mislijo drugi. Kakovost je pri tem na drugem mestu. Pomembnejše je, da drugi vidijo, kaj imamo.  MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 23 KONKRETNO varnost spletnih aplikacij v Sloveniji: spletni trgovski portali TESTIRANJE � KORIST ALI NADLOGA? Naš pregled varnosti spletnih aplikacij nadaljujemo s spletnimi trgovskimi portali. Ogledali pa si bomo tudi, kako poskrbite za varnost spletnega strežnika. Namen teh člankov je povečati varnost slovenskega spletnega prostora in opozoriti na varnostne pomanjkljivosti, še preden bo to namesto nas storil kdo z nepoštenimi nameni. Neznanje je sovražnik št.1! Piše : Tomaž Bratuša tomaz.bratusa@mojmikro.si V arnost spletnega strežnika lahko razdelimo v dve široki kategoriji: testiranje strežnika na splošne občutljivosti in testiranje spletne aplikacije. V našem primeru preverjamo samo varnost spletnih aplikacij, zato vam vsekakor priporočamo, da preverite tudi varnost spletnega strežnika. SKRB ZA VARNOST SPLETNEGA STREŽNIKA Preden se odločite za postavitev spletnega strežnika v internetu, vam priporočam, da zagotovite vsaj: - varno omrežno konfiguracijo: požarni zid in druge naprave omejujejo dohodni promet samo nujno potrebnim priključkom 80 in 443); - varno konfiguracijo operacijskega sistema: zlasti prisotnost modernih varnostnih dodatkov, ki omogočajo preverjanje dostopov in te omejujejo na skrbnike; - varno konfiguracijo spletnega strežnika: pregledati je treba privzete vradnosti pri čemer zlasti odstranimo testne datoteke, navodila ipd. Nato strežnik zaženemo pod omejenim uporabniškim računom). Ta kratek seznam ne pokriva specifikacij Apache/PHP ali podrobnosti vsake namestitvene postavke IIS-a, a vam lahko kljub temu rabi kot temelj za izgradnjo varnostno odpornega spletnega strežnika. Spletni strežniki, kot so Apache, iPlanet in IIS, namreč v svoji evoluciji prehajajo skozi mnoge revizije in varnostne posodobitve. Za uspešno odkrivanje varnostnih pomnajkljivosti spletnega strežnika pa so napadalcem običajno pri roki tudi avtomatizirana orodja, ki so večinoma sestavljena iz dveh delov: skenerja in kataloga. Katalog vsebuje seznam skupnih datotek, datotek z znanimi pomanjkljivostmi in zbirko izkoriščevalnih scriptov (exploits). Tako lahko skener varnostnih pomanjkljivosti spletnega strežnika med drugim išče varnostne kopije datotek in pri tem poskuša izkoristiti imeniški prehod, kot je npr. ..%255c..%255c. Spletni strežniki namreč varnostne kopije datotek pogosto shranjujejo tako, da npr. default .asp preprosto preimenujejo v default.asp.bak. Tovrstne pomanjkljivosti najlaže odpravite z namestitvijo varnostnih popravkov in čiščenjem imenikov. 24 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 KORISTNO ORODJE � WHISKER Whisker je prvo orodje za preverjanje varnosti spletnih strežnikov, ki omogoča tudi izogibanje sistemom IDS. Orodje je pravzaprav enostaven skript, napisan v perlu, v katerega lahko dodajamo sposobnosti odkrivanja novo odkritih varnostnih pomanjkljivosti že samo z uporabo urejevalnika besedila. Osnovna uporaba skenerja Whisker je videti takole: $ whisker.pl -h 192.168.2.10 -vv whisker / vl.4.0+SSL / rain forest puppy / www. wiretrip.net -( Bonus: Parallel support ) Loaded script database of 2045 lines = Host: 192.168.42.27 Cookie: PREF=ID=28bd8b28723a3f00: TM=1014183574:LM=1014183574:S=iaEPbCBRdvA Server: IIS/5.0 + 200 OK: GET /robots.txt Če nameravate Whisker uporabiti za en sistem, morate uporabiti stikalo –h, medtem ko lahko s stikalom –H seznam tarč pridobite tudi iz datoteke. Stikalo –vv omogoča zapisovanje rezultatov skeniranja, stikalo –w pa po končanem skeniranju ustvari obširno HTML-poročilo. Whisker omogoča poleg izogibanja sistemom IDS tudi skeniranje prek SSL-a, za kar moramo uporabiti stikalo –x: $ whisker.pl -x -h 192.168.2.10 -vv -W tee whisker443 192.168.2.10.html.raw Dobra stran orodja Whisker je še zlasti njegova prilagodljivost, saj lahko med drugim skeniramo tudi točno določen tip sistema, ki ga določimo s stikalom –S: $ whisker.pl -h 192.168.2.10 -vv -W -S “IIS/5.0” Zgornji primer prisili Whisker na preverjanje izključno za IIS specifičnih pomanjkljivosti, zajetih v njegovi zbirki podatkov. Dokaz za to, da je Whisker izredno uporabno orodje, je tudi njegova sposobnost preverjanja odpornosti uporabniških imen in gesel z uporabo stikala –a: $ whisker.pl -h 192.168.2.10 -vv -W -a “heker:geslo” Če pa nameravate preveriti sposobnosti svojega sistema IDS, lahko to storite preprosto z uporabo stikala –I, kar bo povzročilo uporabo posebej generiranih zahtev URL, s čimer bo Whisker obšel zaznavanje sistemov IDS na pod- lagi podpisov. Izogibanje sistemom IDS omogočite takole: $ whisker.pl -h 192.168.2.10 -vv -W -13 Kot sem že večkrat poudaril, je za sisteme IDS skrajno težko nadzirati promet SSL, zato napadalci največkrat posegajo ravno pa tovrstnih napadih tudi s pomočjo orodij, kot je Whisker. Ker nam pri testiranju trgovin ni šlo za izogibanje zaznavanja in prikrivanje naše dejavnosti, smo udeležence o naših namerah celo vnaprej obvestili. Tako kot pri varnostnem testiranju, opisanem v prejšnji številki Mojega mikra, so se nekateri odzvali z ogorčenjem, drugi pa z navdušenjem. REZULTATI http://www.nama.si/ http://enaplus.com/ http://www.gluhi.com/ http://www.kompas-mts.si/shop/ http://www.spletna-trznica.com/ http://www.trgovec.net/ http://www.e-sejem.net http://www.modraptica.com/ http://www.estoritve.si/ http://www.supercena.com/ http://www.bauhaus.si/ Spletne trgovine, obarvane rdeče, imajo varnostno pomanjkljive spletne aplikacije, medtem ko so zeleno obarvane trgovine na višji stopnji varovanja spletnih aplikacij (redno posodabljanje OS-a in aplikacij ter čiščenje aplikacij). Druge slovenske spletne trgovine so nekje v zlati sredini, pri tem pa bi opozoril, da tovrstne varnostne ocene temeljijo izključno na varnosti spletne aplikacije. O varnosti celotnega informacijskega sistema v ozadju lahko tako le ugibamo. Veliko spletnih trgovin se je na naše testiranje odzvalo izredno pozitivno in so na podlagi našega svetovanja pomanjkljivosti nemudoma odpravile. Zadnja spletna trgovina s seznama nam testiranja ni dovolila, zato si lahko glede njene varnosti mnenje ustvarite sami. Kot rečeno, pa dvomim, da bi kdorkoli od vas privolil v vožnjo z letalom, katerega proizvajalec poprej ni pristal v varnostno testiranje.  KONKRETNO slovenski iskalniki in imeniki ZRCALCE V SPLETU POVEJ, KDO NAJVEČJI ... Kakšne so razmere na trgu iskalnikov in imenikov v Sloveniji? Slovenski spletni uporabniki se morajo zadovoljiti z enim iskalnikom, dvema večjima imenikoma in precejšnjim številom manjših imenikov, ki z dodatno vsebino iščejo svoj prostor pod soncem. Iskalnik Najdi.si je nesporni vladar slovenske spletne scene, Mat’kurja je zvezda v zatonu, nagrado za vztrajnost in stalno kakovost storitve si zasluži imenik Slowwwenia.com, toda kaj, ko mu obisk iz leta v leto vztrajno pada. Piše : Radoš Skr t rados.skrt@mojmikro.si IMENIKI VS. ISKALNIKI Ker verjetno vsi bralci ne vedo, kakšna je razlika med iskalniki in imeniki, je prav, da že uvodoma razjasnimo nekaj osnovnih pojmov. Osnovna razlika med iskalniki (search engines) in imeniki (directories), je v tem, da je pri imenikih ključen človek v vlogi urednika, pri iskalnikih pa računalnik. V primerjavi z imeniki (npr. Slowwwenia.com, Matkurja), katerih vsebina se bogati z ročnimi vpisi strani, urednik pa jo pregleda in razvrsti v urejene kategorije, se podatki v iskalnikih (Najdi. si) zbirajo s pomočjo programskih robotov, ki križarijo po spletu in za potrebe iskalnikov indeksirajo vse spletne dokumente, ki jih najdejo na svoji poti. Ko uporabnik vpiše iskalno frazo v iskalniku, mu ta iz celotne zbirke indeksiranih dokumentov na podlagi zapletenih algoritmov posreduje iskalne zadetke (naslov strani, kratek opis oz. del besedila z iskano ključno besedo, URL-povezavo) , ki so razvrščeni po relevantnosti. Uporabniki lahko tako prek iskalnikov iščejo po vseh razpoložljivih spletnih straneh, ki so jih indeksirali iskalni roboti, ne pa samo po vsebinsko urejenih vpisih spletnih strani, kot je to običajno pri imenikih. Slabost imenikov je ravno v tem, da imajo v zbirki shranjene samo naslove, opise in ključne besede spletnih strani, ki so jih posredovali uporabniki. Skratka, ko uporabnik vpiše v iskalno polje iskalno frazo, bo iskalnik imenika pregledal samo besede v naslovu, opisu in ključnih besedah, iskalnik pa bo pregledal celotno besedilo spletne strani. Razlika je več kot očitna. Iskalnik vam bo posredoval veliko več zadetkov, ki bodo povrh vsega še veliko bolj relevantni kot rezultati iskanj pri imeniku. Dodatna slabost imenikov je tudi ta, da so podatki o vpisanih spletnih straneh pogostokrat neažurni (nedelujoče povezave, opisi in naslovi niso več aktualni oziroma se nanašajo na vsebino, ki se je že zdavnaj spremenila). Med redkimi prednostmi, ki jih imajo imeniki pred iskalniki pa izstopata predvsem večja urejenost (vse spletne strani so urejene po kategorijah) vpisanih strani in pa preglednost izpisanih rezultatov iskanj (vsaka spletna stran svoj pomenski naslov in opis). Največjo slabost iskalnikov gre iskati v obsežnosti zbranih podatkov, saj se lahko zaradi samodejnega načina gradnje v zbirko podatkov zapiše ogromno nekoristne vsebine. Iskalniki pač nimajo uredniškega nadzora tako kot imeniki, kjer uredniki pregledajo vsak vpis, ga po potrebi slovnično in vsebinsko popravijo ter razvrstijo v ustrezno kategorijo. Uredniška politika odloča tudi o tem, kolikokrat bo spletna stran lahko vpisana v imenik (ali se lahko vpiše samo osnovna stran, ali se lahko vpiše neome- hitrega naraščanja števila strani, je razlika med iskalniki in imeniku tako vsako minuto večja. Vpisane spletne strani v imenikih so tako samo majhna podmnožica spletnih strani, do katerih lahko dostopamo prek iskalnikov. Če želimo, da je spletna stran vidna v imeniku, jo moramo vanj lastnoročno vpisati, če pa želimo da bi bila spletna stran sploh indeksirana in tako vidna tudi v iskalnikih, je treba poskrbeti, da jo bodo pajki iskalnikov sploh lahko obiskali v celoti. Pri tem si lahko pomagamo z vpisom strani v najpomembnejše imenike, saj jo bodo iskalni roboti hitreje našli ali pa z uporabo ustreznih metaoznak, ki so definirane v glavi dokumenta HMLT spletne strani. Z metaoznako robots lahko namreč povemo iskalnemu robotu, kaj naj naredi z obiskano stranjo. Če želimo, da robot indeksira našo spletno stran in sledi vsem povezavam, ki jih najde na strani, uporabimo ukaza index,follow, ki ju lahko nadomestimo z ukazom all. Če za določen dokument v v strežniku, ne želimo da je dostopen širši javnosti, uporabimo ukaz none. Delo iskalnih robotov je tako definirano z naslednjimi ukazi: index − indeksira in shrani dokument v zbirko; follow − sledi povezavam; noindex − ne indeksira strani; nofollow − ne sledi povezavam na strani. Zgled pravilno zapisane meta oznake bi se tako glasil .  Legedarni imenik Mat'kurja, še pred petimi leti nesporna številka 1 v Sloveniji, je, resnici na ljubo, postal pravcati kokošnjak najrazličnejše vsebine in je po obiskalnosti zdrsnil na 5. mesto. jeno število podstrani) ali se bodo posebej lahko vpisovale in objavljale novosti na spletnih straneh, kako dolgo se bodo hranili vpisi ipd. Vpisane spletne strani v imenikih so razvrščene po različnih tematskih področjih v nekaj glavnih kategorij in na večje število podkategorij (npr. Posel in Gospodarstvo > Finance in investicije > Banke). Vsaka vpisana spletna stran ima svoj zapis, ki je opredeljen z naslovom in opisom spletne strani, URL-povezavo ter ključnimi besedami in kontaktnimi podatki, ki pa jih pri pregledovanju imenika oziroma pri izpisu rezultatov iskanj ne vidimo. Ko smo pri izpisu vpisanih strani, naj povemo, da lahko uporabniki uporabijo dva načina iskanja spletnih strani po imeniku, in sicer z iskalnikom ali pa se iskanja lotijo tako, da spletne strani iščejo z brskanjem med različnimi kategorijami in podkategorijami. Takšno iskanje je lahko po eni strani precej zabavno, po drugi strani pa tudi precej zamudno, saj je potrebno kar nekaj klikov in časa, preden pridemo do iskane spletne strani (če sploh). KAKO POSKRBIMO ZA VIDNOST STRANI... Iskalniki imajo v količini indeksiranih podatkov ogromno prednost pred imeniki, saj njihovi iskalni roboti neprestano križarijo po spletu in indeksirajo nove strani. Medtem ko je proces polnjenja zbirke pri iskalnikih samodejen, je pri imenikih vse odvisno od dobre volje posameznikov, ki vpisujejo svoje strani. Zaradi KDO NAJVEČJI V DEŽELI JE TEJ? Če je na globalnem trgu iskalnikov in imenikov konkurenca zelo ostra (MSN, Google, Yahoo), pa tega ne bi mogli trditi za Slovenijo, kjer je Najdi.si daleč pred vsemi in pravzaprav sploh nima resne konkurence. To so potrdili tudi rezultati letošnjega merjenja obiskanosti spletnih strani (MOSS), ki je potekalo pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ). Po tem merjenju je Najdi.si s 650.000 uporabniki daleč najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji. Mat'kurja je bila med spletnimi stranmi, ki so sodelovale v raziskavi, na 5. mestu z 18 % rednih uporabnikov (doseg 210.000). Medtem ko se je v zadnjih treh letih število obiskovalcev na Najdi.si več kot podvojilo (leta 2002 so imeli 282.000 uporabnikov, vir: CATI), se je število obiskovalcev Mat'kurje zmanjšalo za skoraj 20 %, kar je pomenilo tudi zdrs na absolutni lestvici, in sicer iz 2. na 5. mesto. Poleg nespornega kralja Najdi.si in zvezde v zatonu Mat'kurje se med elito iskalnikov in imenikov uvršča le še žalska Slowwwenia.com, ki pa iz leto v leto izgublja mesta na lestvici obiskanosti. Po podatkih raziskave RIS (www.ris.org) je Slowwwenia.com v absolutni konkurenci s 6. mesta leta 2003 padla na 12. mesto v preteklem letu. Ali so padanje pri drugem največjem slovenskem imeniku zaustavili ali ne, ne moremo vedeti, saj se Slowwwenia.com poleg nekaj drugih večjih spletnih medijev (Obala.net, RTVSlo.si, SiOL) letošnje raziskave MOSS ni udeležila. MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 25 KONKRETNO slovenski iskalniki in imeniki Mat’Kurja Najdi.si www.najdi.si Prednosti: Odličen iskalnik Slabosti: Razen kritik, ki letijo na uredniško politiko in njihov odnos do strank, jih praktično ni. Najdi.si je nesporen kralj slovenskega spleta. Poleg kakovostnega iskalnika, ki med drugim omogoča iskanje različnih sklonov besed, lahko uporabniki uporabljajo tudi spletni imenik, ki vsebuje okoli 41.000 povezav (veliko jih je pridobljenih iz imenika Mat'kurje?!), pošiljajo e-voščilnice, pregledujejo male oglase in katalog avtomobilov, se nasmejijo ob prebiranju šal in gledanju karikatur itd. Poleg že omenjenih iskanj omogoča Najdi.si tudi iskanje po slikah s spletnih stani, elektronskih naslovih, iskanje pravnih oseb po poslovnem registru ter iskanje po aktualnih novicah, ki združujejo podatke iz največjih slovenskih virov, kot so Delo. si, Dnevnik.si, Večer.com, 24ur.com in RtvSlo.si. Novice delujejo tako, da sodelujoči mediji izvažajo svoje vsebine v zapisu RSS ali XML, ki ga vsakih nekaj minut obišče »novičarski pajek«, zapiše nove vsebine (naslov novice, kratek povzetek in morebitno sliko) ter jih kategorizira v zbirko novic Najdi.si. Po dobrih treh letih delovanja na slovenskem trgu je lani Najdi.si začel tudi izvažati znanje in tehnologijo, saj je odprl nov spletni iskalnik na Hrvaškem, kjer ga je mogoče najti pod imenom Pogodak.hr. Svojo prisotnost na trgih bivše Jugoslavije so razširili 1. aprila letos, ko je začela delovati spletna stran www.pogodak.co.yu, namenjena internetnim uporabnikom v Srbiji in Črni gori. Pri podjetju Novi Forum, ki je lastnik iskalnika, se pripravljajo tudi na prodor na trge EU-ja in Jugovzhodne Evrope. Kot je povedala Ksenja Klepec iz Najdi.si se je vzpostavitev iskalnikov v Bolgariji, Romuniji in na Madžarskem zaradi različnih dejavnikov prestavila na naslednje leto. »Bomo pa letos startali z iskalnikoma v Bosni in Makedoniji«, je pojasnila Klepčeva. Najdi.si sicer uporablja po ocenah okoli 85 % slovenskih uporabnikov interneta. Mesečno beležijo v povprečju 24 milijonov iskalnih poizvedb, dnevno pa okoli 800.000 (dnevni rekord je bil dosežen 15. marca 2005, ko so zabeležili 1.076.000 iskanj. Rekord glede obiskanosti so dosegli maja letos, ko so imeli v enem dnevu 170.000 različnih obiskovalcev. Od spletnega oglaševanja je imel Najdi.si v preteklem letu okoli 300 milijonov tolarjev prometa, kar je dvainpolkrat več kot leta 2003 in trikrat več kot v letu 2002. Po besedah Ksenje Klepec načrtujejo v letošnjem letu okoli 600 milijonov tolarjev prometa. Poleg nesporne kakovosti, ki jo Najdi.si ima, tiči velik del njihovega uspeha tudi v znanju in številu zaposlenih. Kako konkurirati »Najdiju«, ko pa vsi njegovi tekmeci ne zaposlujejo skupaj toliko ljudi, kot jih je na plačilnem seznamu pri Najdi.si? Podjetje Novi Forum ima namreč 48 zaposlenih in 22 honorarnih sodelavcev, od tega jih je 17 zaposlenih pri Najdi.si. 26 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 www.matkurja.com Približno 30.000 vpisov in seznam vseh organizacij Prednosti: Največji slovenski spletni imenik Slabosti: Neenotna grafična podoba Za najstarejši slovenski imenik bi lahko rekli, da je kljub prijetni osvežitvi celostne podobe in veliko večji preglednosti v zadnjih letih nekoliko izgubil kompas. Še pred petimi leti nesporna številka 1 v Sloveniji, je zdaj je resnici na ljubo postal pravi kokošnjak najrazličnejše vsebine. Kako se naj izrazimo drugače, ko pa se je Matkurja zaradi sodelovanja s številnimi spletnimi servisi (mali oglasi – Bolha.com, zmenki − Onaon.com, potovanja − Adriatica.net, zaposlitev – Mojedelo.com, nagradne igre – Cikcak.si, e-vstopnice – Esiti.com) odrekla svojemu lastnemu jazu s tem, ko je v svoje spletne strani, ki so narejene zelo korektno in všečno, vkomponirala šest popolnoma različnih oblikovnih podob in navigacijskih sistemov. Upajmo, da nas ne bodo pri Matkurji presenetili še tako, da se bo namesto njihovega imenika prikazala stran Najdi.si. Zaenkrat so na dobri poti, da se zgodi tudi to, vsaj še sodimo po izbiri Iskanje po spletu, ki jo najdemo v zavihku Iskanje. Omenjena možnost ni namreč nič drugega kot preusmeritev uporabnika na Googlovo spletno stran. Nekoč paradni slovenski internetni konj si takšne razprodaje ugleda vsekakor ne bi smel dovoliti. Le kje so tisti časi, ko je bila spletna stran s podobo kure v slovenski narodni noši, ki jo je leta 1996 narisal naš poznani ilustrator Tomaž Lavrič (nekateri ga bolj poznate po liku Diareje iz Mladine), v ponos vsem slovenskim internetnim uporabnikom. Namesto da bi v letih, ko so bili pri Mat'kurji še zelo uspešni, vlagali v razvoj in razvili lastne storitve, je vse, kar je ostalo od stare kure, v zavihku Katalog, ki omogoča brskanje po kategorijah, vpis strani v katalog in pregledovanje novih vpisov. Vzroke za padanje obiska, ki ga Matkurja beleži že nekaj let, gre iskati tudi v dogodkih, povezanih z njeno »divjo privatizacijo«. Mat'kurja je namreč iz varnega akademskega okrilja Inštituta Jožefa Štefana prišla v roke Eona, ki ga je vodil takrat preveč ambiciozni bivši zunanji minister Zoran Thaler. Ko je Eon po nekaj letih neslavno propadel, je Mat'kurjo pred dokončnim pogrebom vsaj za nekaj časa rešil Telemach, ki velja za vodilnega ponudnika televizijskih storitev in širokopasovnega interneta v Sloveniji. Slowwwenia.com www.slowwwenia.com Približno 25.000 vpisov Prednosti: Preglednost, kakovostni servisi (e-voščilnice, mali oglasi, itd), enotna grafična podoba. Slabosti: Precej manj vpisanih strani kot pri Mat'kurji Slowwwenia.com, ki deluje pod okriljem podjetja Nova Vizija, d.o.o., iz Žalca, je ena najstarejših slovenskih internetnih blagovnih znamk, saj je na trgu že od leta 1998. Svoj vrhunec je doživela tako kot Mat'kurja v zlati dobi spletnih imenikov pred 4−5 leti. Vendar je leta 2002 mimo obeh imenikov s svetlobno hitrostjo švignil Najdi.si, ki je z iskalnikom prinesel med slovenske spletne uporabnike povsem nove razsežnosti uporabe spletnih storitev. Ker se Slowwwenia zaradi finančnih in kadrovskih omejitev ni mogla spopasti z novim tekmecem, se je z majhno razvojno ekipo posvetila izdelavi uporabnih servisov, ki bi bili v prvi vrsti funkcionalni in enostavni za uporabo. Tako se je Slowwwenia počasi iz imenika spremenila v portal z obilo dodatne vsebine in kakovostnih servisov, med katerimi izstopajo: pretvornik valut, mali oglasi, e-voščilnice, angleško-slovenski prevajalnik in dnevno sveže in s slikami opremeljene novice iz petih različnih virov (STA, Delo, Finance, RTV SLO, Menart). Slowwwenia.com pa je kot že rečeno tudi slovenski spletni imenik z obsežno, urejeno in dnevno posodabljano zbirko podatkov, v kateri so naslovi in opisi spletnih strani kot tudi novosti na že vpisanih straneh. Iskalnik na Slowwwenia.com omogoča iskanje med približno 25.000 zapisi, ki so jih v zadnjih 7 letih posredovali lastniki spletnih strani, kot tudi iskanje med novicami in iskanje po vsebini malih oglasov. Pri Slowwwenia.com, kjer že nekaj časa napovedujejo novo celostno podobo in vzpostavitev iskalnika, ki bi iskal po vseh dokumentih slovenskega spleta, upajo, da bodo lahko ambiciozne cilje uresničili s pomočjo precej povečane razvojne ekipe še pred koncem leta. Je to napoved konkurence iskalniku Najdi.si? Potencial je velik, še zlasti ker bi Slowwwenia. com ob napovedanemu iskalniku in že obstoječem in urejenem imeniku ter vseh dodatnih spletnih servisih, ki jih že zdaj ponujajo (mali oglasi, voščilnice, novice ...), lahko postala osrednji slovenski portal in po obisku resen tekmec iskalniku Najdi.si. Raziskovalec www.raziskovalec.com Približno 13.500 vpisanih strani Prednosti: Simpatična oblikovna podoba, pregledno krmarjenje Slabost: Krajevna omejenost Raziskovalec.com velja za imenik spletnih strani krajevnega pomena. Od drugih imenikov razlikuje v tem, da so vpisi spletnih strani lokalizirani glede na občino, na katero se spletna stran navezuje. »Ideja o lokalizaciji spletnih strani ne nasprotuje osnovnemu namenu interneta, ki je 'imeti na dlani ves svet', temveč mu dodaja novo komponento, to je 'imeti na dlani svojo okolico'. S tem izzivom so se v zadnjih letih začeli spopadati tudi največji svetovni iskalniki, kot so Google (http://local. google.com/) in Yahoo«, pravi Sašo Žigon, urednik imenika. Imenik, v katerem je nekaj več kot 13.000 lokaliziranih vpisov, razporejenih v 193 slovenskih občin oz. 12 slovenskih regij, je še zlasti KONKRETNO slovenski iskalniki in imeniki uporaben pri iskanju informacij krajevnega pomena, npr. obrtnikov, trgovin, šol, apartmajev ... Ker so ključne besede, prek katerih obiskovalci dostopajo na spletno mesto www.raziskovalec. com, izrazito krajevnega pomena, se za oglaševanje na spletnem mestu, ki dnevno pritegne 4000 do 5000 različnih obiskovalcev, zanimajo predvsem podjetja ali posamezniki, ki ponujajo storitve v svoji okolici. Kot pravi Sašo Žigon, pa oglaševanje na Raziskovalcu zaenkrat še ne pokriva stroškov vzdrževanja in razvoja spletnega mesta. Raziskovalec poleg brezplačnega filtra neprimernih vsebin ponuja še eno zanimivo storitev, in sicer možnost vpisa spletne strani v 15 manjših slovenskih imenikov (www.raziskovalec. com/vpisovalec.htm), kar prihrani precej časa, saj lahko z enega mesta v nekaj sekundah razpošljemo vpis na več naslovov. Obiskovalcem sta na voljo tudi foruma, in sicer iskalni forum, ki je podprt z mrežo svetovalcev z najrazličnejših področij, ki zgledno odgovarjajo na vprašanja obiskovalcev, ter forum krajevnega pomena, kjer lahko občani posamezne občine razpravljajo o aktualnem dogajanju v svojem okolju. »V prihodnosti načrtujemo sodelovanje z večjim številom lokalnih portalov v Sloveniji, ki bodo na svojih straneh lahko ponujali iskanje po njihovi občini. Nekaj portalov tovrstno iskanje preizkusno že izvaja«, je o načrtih za prihodnost povedal Žigon. Aaunique www.aaunique.com 11.000 vpisanih strani Prednosti: Ogromno najrazličnejše vsebine in storitev Slabosti: Nepregledno krmarjenje, neprofiliranost Po številu vpisov spletnih strani v imenik je Aaunique največji iz sklopa nepreglednih in neprofiliranih portalov, ki imajo težavo s tem kaj, še sploh objaviti. Kot zanimivost naj povemo, da portal ponuja praktično vse, in sicer od divjih rastlin, lepote, kvizov, tečajnih list do GSM-logotipov in kuharskih receptov. Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli. V kaosu najrazličnejše vsebine je poglavitno vprašanje, kateri ciljni skupini je takšna vrsta portalov sploh namenjena. Imenik, ki bi naj vseboval 11.000 povezav, je precej skrit, saj do njega vodi povezava prek kategorije Zabava in podkategorije Povezave. Uporabniki imenika imajo pregled nad obiskom vpisanih strani, ki jih lahko tudi ocenjujejo. portal.com) je AnVip po oblikovni plati malce bolj dodelan, toda kaj ko tudi oni ponujajo vse, kar je mogoče (novice, forume, galerije, možnost prenosa datotek, igre, šale, oglase, sporede, grafite, razglednice ...). Oglejte si dolžino uvodne strani (merjeno z uporabo navpičnega drsnika), po kateri so absolutni zmagovalci med vsemi iskalniki in imeniki. To je žal samo še dokaz več, kako zmedene, nepregledne in uporabniku neprijazne so takšne strani. StudioFACA Portal www.studiofaca.com Približno 6600 vpisanih strani Prednosti: Veliko iger in ozadij Slabosti: Neprofiliranost Portal, ki ponuja prek 16.000 ozadij za namizja, številne brezplačne igre, forum, galerije slik ipd., je med drugim tudi iskalnik, za katerega se pravzaprav sploh ne ve, po kakšni zbirki podatkov išče. Uporabniki imajo sicer možnost vpisa strani, toda kaj ko se imenika nikjer ne vidi. Skratka, še en amatersko zasnovan portal brez repa in glave, ki v osrednjem delu vstopne strani ponuja tudi dve leti stare novice. Zdi se, da je največja težava tovrstnih portalov ravno v tem, da imajo preveč idej in bi se radi na hitro lotili kar vseh naenkrat. Dokaz za to je tudi izjava urednika strani Staša Repšeta, ki pravi: «Idej nam vsekakor ne zmanjka. Lahko bi se reklo, da jih je več, kot bi nam dopuščal čas za njihovo uresničitev!« Škoda, da se lastniki tovrstnih strani ne zavedajo, da je ravno ta njihova želja po ekspanziji vsebine njihov glavni problem. Namesto, da bi se profilirali in usmerili na nekaj povezanih področij, ki bi se jim resno posvetili, jih izpilili do konca, kar pomeni da bi ponudili kakovostno, obširno in zanimivo vsebino, naredijo ravno obratno – ponudijo morje nedodelanih in površnih vsebin. Najportal www.NajPortal.com Blizu 3000 vpisanih strani Prednosti: Ogromno najrazličnejše vsebine in storitev Slabosti: Nepregledno krmarjenje, neprofiliranost Ali lahko spletni imenik, kuharske recepte, aktualne novice, vice, besedila skladb, verze, šale, galerije slik, forume, datoteke, misli, »plonk listke«, referate, horoskope  Po letošnjem merjenju obiskanosti spletnih strani (MOSS) je izvrsten iskalnik Najdi.si s 650.000 uporabniki daleč najbolj obiskana spletna stran in v Sloveniji. itd. spravite na skupni imenovalec? Pri portalu Najportal jim je uspelo ravno to. Toliko najrazličnejše vsebine, kot so jo zbrali na enem kupu, boste našli le malo kje. Če vam je dolgčas in ne veste, katero spletno stran bi obiskali, boste na Najportalu pravgotovo našli kaj zase. Imenik, ki vsebuje nekaj več kot 3.000 vpisov, je razdeljen na 14 glavnih kategorij in na 126 podkategorij. Uporabniki lahko izpisane vpise med drugim razvrščajo po naslovu, številu zadetkov in številu obiskov, poleg tega pa lahko komentirajo in ocenjujejo posamezne strani, kar poskrbi za dodatno interaktivnost spletnega imenika. »Naš portal v prvi vrsti ni spletni imenik. Ta je bolj ali manj le dodatna storitev. Z oglaševalskimi prihodki celotnega portala smo trenutno glede na pričakovanja zadovoljni, večje prihodke pa pričakujemo predvidoma po 1. 12. 2005, ko bo uradno predstavljena nova različica celotnega portala. Naš portal bi se naj razvijal v že utečeni smeri, s ciljem postati največji portal po številu obiskovalcev ter širokem spektru vsebin s področja informacij in zabave«, je precej optimističen Tadej Pešl, skrbnik portala. SloWWWenija.com www.slowwwenija.com Približno 4000 vpisanih strani Prednosti: Edini imenik v pravem pomenu besede Slabosti: Majhno število vpisov Jeseniško podjetje Domenca, d.o.o., je lastnik edinega »čistokrvnega imenika« v Sloveniji, saj poleg organizirane razvrstitve spletnih strani ne ponuja dodatnih vsebin ali storitev. Čeprav dobi imenik na račun podobnega imena s precej bolj poznanim Slowwwenia.com kar precej dodatnega obiska, pa se z zbirko vpisanih spletnih strani ne more ravno ponašati, saj vsebuje le dobrih 4000 zapisov. Anvip.com www.anvip.com Približno 6.000 vpisanih strani Prednost: Veliko zabavne vsebine Slabosti: Nepregledno krmarjenje, neprofiliranost V okviru imenika si lahko obiskovalci ogledajo sezname priljubljenih povezav, najbolje ocenjenih povezav in seznam dnevnih novosti. V primerjavi z vsebinsko podobnimi spletnimi stranmi (Aaunique.com, Studiofaca.com , NajMOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 27  in ne KONKRETNO nadnaslov Direktorij.net direktorij.net/imenik/ Približno 1.600 vpisanih strani Prednosti: preglednost in urejenost Slabosti: majhno število vpisov Enostavna, a simpatčna grafična podoba imenika, ki poleg preglednega, a skromnega seznama vpisanih spletnih strani (blizu 1600) v sklopu spletnega mesta ponuja še voščilnice, male oglase in vremensko napoved. Direktorij. net omogoča tudi pregledovanje najbolj priljubljenih in najbolje ocenjenih vpisov. Posameznim zapisom v imeniku lahko dodamo komentar in oceno. Zanimivost imenika je ta, da se ob kliku na naslov ne odpre spletna stran, temveč podrobnejši opis spletne strani, vključno s kategorijo, datumom vpisa in povprečno oceno obiskovalcev. V tem razširjenem pregledu ima uporabnik tudi možnost, da prijavi nedelujočo povezavo ali da spletno stran, katere opis pravkar pregleduje, priporoči kateremu izmed svojih prijateljev. Krajnc.net www.krajnc.net Prednosti: � Slabosti: Jih je preveč, da bi jih sploh naštevali. Grozna grafična podoba, nepreglednost in obilje najrazličnejših povezav so glavne značilnosti spletne strani Krajnc.net. V našem članku jo omenjamo samo zaradi tega, ker ponuja možnost vpisa v imenik, ki pa ga nato na spletni strani sploh ni moč najti. Obiskovalcem je tako omogočeno zgolj iskanje po zbirki vpisanih strani, ne pa tudi prek vsebinskih kategorij. Avenija.com www.avenija.com Približno 9.000 vpisanih strani Prednosti: � Slabosti: Neažurna in zastarela vsebina Ambiciozno postavljen portal, ki so ga pri podjetju Studio Moderna popolnoma zanemarili. Bolje bi ga bilo »ugasniti«, kot pa na njem objavljati novice o tem, kako je Bush odpravil sankcije proti Srbiji in Črni gori iz leta 2003. Zadnja vpisan novost v imeniku, ki vsebuje približno 9000 zapisov, sega v november 2004. Oloplan NEZADRŽNI BIKOV TREND Če je pred dobrim desetletjem le malokdo vedel za internet in ga tudi uporabljal, pa bi danes v razvitem svetu težko našli osebo, ki še ni slišala za internet. Še več, obstaja kar nekaj držav, kjer so uporabniki interneta večina prebivalstva. Piše : Radoš Skr t rados.skrt@mojmikro.si P o podatkih podjetja Nielsen//NetRatings je stopnja penetracije najvišja na Švedskem, kjer internet uporablja 74 % prebivalstva, na drugem mestu so ZDA z nekaj manj kot 70 %, Slovenija je z 41 % daleč za Nemčijo (56 %) in Avstrijo (57 %), a npr. pred Španijo (33 %) in Grčijo (34 %). Noben medij vse od črno-bele televizije ni tako hitro dosegel 50 % penetracije ameriških gospodinjstev kot ravno internet. Tako internet kot TV sta za ta dosežek potrebovala 8 let. (Pri internetu se začne komercialna uporaba z letom 1993 in rojstvom Mosaica kot prvega grafičnega spletnega brskalnika.) Radio je potreboval 9 let, videorekorder 10 let, osebni računalniki 17 let, kabelska televizija 39 let, telefon pa 70 let. Podobno hitro, kot se razvija internet (tako z vidika tehnologije kot z vidika števila uporabnikov), pa se razvija tudi njegov stranski produkt – spletno oglaševanje. OBDOBJE HITRE RASTI Pomemben korak pri razvoju interneta se je zgodil leta 1993, ko je bil razvit prvi grafični spletni brskalnik − Mosaic. Ta je povzročil, da se je besedilni način uporabe svetovnega spleta umaknil grafičnemu, s čimer so spletne strani dobile povsem novo podobo in razsežnost – postale so zanimive oglaševalcem. Grafični brskalnik je tako postavil temelje za rojstvo spletnega oglaševanja, ki se je dejansko zgodilo leto pozneje, in sicer jeseni leta 1994, ko je bila na spletni strani podjetja Hotwired (danes Wired News v lasti podjetja Lycos) prodana prva oglasna pasica Ena prvih spletnih pasic v zgodovini www.oloplan.com Prednosti: � Slabosti: Nedelujoč iskalnik Slika Oloplana je, milo rečena, porazna. Še toliko bolj zaradi tega, ker se je Oloplan oklical za slovenski iskalni stroj. Resnica in realnost pa je ta, da iskalnik sploh ne deluje in da lahko na omenjenem spletnem mestu poleg seznama dnevno vpisanih spletnih strani najdemo le še vremensko napoved, tečaje treh valut, štiri zastarele povzetke novic, vsebino zadnjih dveh oddanih oglasov in nekaj povezav. (banner). Podjetja, ki so prva razumela koncept oglaševanja v internetu in so v novem mediju videla priložnost za svoje poslovanje, so bila med prvimi oglaševalci. Med imeni prvih spletnih oglaševalcev se tako pojavijo podjetja, kot so AT&T, MCI, Sprint, Volvo. Prvi dve leti spletnega oglaševanja sta bili pravzaprav zelo zmedeni, saj je imela skoraj vsaka spletna stran svoje mere oglaševalskega Kombinirani model zakupa Zakup števila prikazov Zakup števila izvedenih akcij 1998 54 40 6 prostora, zaradi česar so se morali oglaševalci s svojimi kreativnimi rešitvami prilagajati vsakemu spletnemu založniku posebej, kar jim je seveda vzelo veliko dragocenega časa in energije, po nepotrebnem pa jim je zviševalo tudi stroške oglasnih akcij. Seveda ni preteklo veliko vode, da so tako spletni založniki kot oglaševalci prišli do spoznanja, da je treba na področju spletnega oglaševanja čimprej nekaj korenito spremeniti. Tako sta se decembra leta 1996 z namenom konsolidacije spletnega oglaševalskega trga in poenotenja velikosti oglasnih površin sestali organizaciji CASIE (Coalition for Advertising Supported Information) in IAB (Interactive Advertising Bureau) in sprejeli standarde, ki so opredelili možne velikosti oglasnega  Delež internetnih oglasov v celotnem oglaševalskem kolaču dosega v ZDA že 5,4 odstotka, pri nas pa skoraj petkrat manj. prostora, namenjenega pasicam. Z opredelitvijo standardnih mer spletnih oglasov, ki jih od takrat naprej določa standard IAB/CASIE (www.iab.net), so tako postavili temelje spletnemu oglaševanju, ki je z ureditvijo razmer doživelo nov zagon. Ob tem je treba poudariti, da uporaba standardiziranih pasičnih velikosti, ki se merijo v pikah (pixel) po načelu »širina x višina«, ni obvezna, je pa priporočljiva, saj večina spletnih medijev ponuja oglasni prostor, ki upošteva omenjene standarde. Med najbolj priljubljenimi so bile v tistem času pasice velikosti 468 x 60, sledile so jim pasice velikosti 233 x 30 in 120 x 60. Na spletnem trgu so se vzpostavili različni modeli zakupa oglasnega prostora, odvisno pač od ponudbe in cenovne politike posameznega spletnega medija. Tako so se lahko oglaševalci srečali z zakupom oglasnega prostora po fiksni ceni za določeno obdobje, z zakupom števila klikov na oglasno pasico (CNK − cena na klik) ali pa določenega števila prikazov oglasa (CNO − cena na ogled). Redkeje se je uporabljal model zakupa glede na učinek, kamor IAB poleg zakupa oglasov glede na število klikov prišteva tudi zakup glede na število izvedenih akcij na spletni strani naročnika oglasa (npr. prijava na novice, nakup izdelka, registracija uporabnika, izpolnitev ankete). 1999 52 41 7 2000 45 43 12 Deleži posameznih oblik zakupa oglasnega prostora od 1998-2004 Vir: IAB  28 desetletje spletnega oglaševanja MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 2001 42 45 13 2002 34 45 21 2003 20 43 37 2004 17 42 41 KONKRETNO desetletje spletnega oglaševanja Med modeli zakupa oglasnega prostora je v drugi polovici prejšnjega desetletja prevladoval z več kot polovičnim deležem kombinirani model (kombinacija zakupa po številu prikazov in klikov oz. akcij). Model zakupa oglasnega prostora glede na število prikazov je imel približno 40 % delež, le približno 5 % oglaševalcev pa je uporabljalo model zakupa glede na število klikov oz. izvršenih akcij na spletni strani. Za prvo petletko spletnega oglaševanja je značilno tudi do, da so med različnimi oblikami internetnega oglaševanja daleč najbolj prevladovale pasice, ki so zavzemale več kot 50 % delež, sledila so sponzorstva, ki so imela v povprečju 40 % delež. PORODNE TEGOBE SPLETNEGA OGLAŠEVANJA Kljub hitri rasti števila internetnih uporabnikov in spletnih strani ter naraščanju vrednosti spletnega oglaševanja pa je bilo začetno obdobje spletnega oglaševanja zaznamovano s številnimi težavami in za večino spletnih medijev sploh ni bilo tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. Do leta 1997 je bilo namreč kar tri četrtine oglaševalskega kolača porazdeljeno med 10 najbolj obiskanih strani. Zaradi nezrelosti trga, nepoznavanja interneta kot medija in pomanjkljivega znanja (oglaševalci denimo niso imeli pojma o tem, kako se naj lotijo spletnega oglaševanja) so se morali spletni mediji krčevito truditi, da so premaknili tradicionalne oglaševalce iz ustaljenih kalupov in da so jih prepričali, da se splača oglaševati v internetu. Pri tem je treba poudariti, da se tudi sami oglaševalci niso mogli kaj prida zanesti na svoje marketinške agencije, saj je bilo tudi pri njih več kot očitno nepoznavanje novega medija. Zaradi pomanjkanja znanja in nasploh zanimanja, da bi agencije preusmerile del svojih projektov v internet, je internetno oglaševanje potrebovalo toliko časa za svoj pravi zagon in rast. Potrebna sta bila namreč nenehno izobraževanje trga ter poudarjanje prednosti, ki jih internetno oglaševanje prinaša. Spletnim medijem so pri prepričevanju potencialnih oglaševalcev bili v veliko pomoč konkretni primeri in številne raziskave, ki so se ukvarjale s preučevanjem učinkovitosti spletnega oglaševanja. Na srečo so v tistem obdobju spletne oglaševalske akcije v primerjavi z zdajšnjimi časi dosegale nadpovprečno učinkovitost, merjeno v odstotkih klikov na oglas (click through rate − CTR), kar je pomenilo, da so imeli lastniki spletnih strani v rokah dobro vabo za pridobivanje oglaševalcev. SPLETNO OGLAŠEVANJE V ŠTEVILKAH Prva petletka spletnega oglaševanja je bila zaznamovana z obdobjem izjemne rasti, saj se je vrednost oglaševanja vsako leto za nekajkrat povečala (leta 1997 za 239 % v primerjavi z letom poprej, leta 1998 za 112 %, leta 1999 pa je bila za 141 % večja kot leta 1998). Kljub izjemni rasti pa je vrednost spletnega oglaševanja presegla prvo milijardo dolarjev šele leta 1998. Leto pozneje je bil dosežen prvi večji preboj, saj se je vrednost spletnega oglaševanja podvojila, in sicer s slabih 2 milijard dolarjev na 4,6 milijarde (glej sliko 3). vse daljšem času, ki ga uporabniki prebijejo v internetu, večjih oglaševalskih površinah, ki so prinesle v spletno oglaševanje nove razsežnosti, ter seveda v večjemu številu oglaševalcev. Če so se v prvi petletki spletnega oglaševanja podjetja spraševala predvsem »Zakaj sploh oglaševati v Gibanje vrednosti spletnega oglaševanja v letih 1997�2004 internetu?«, pa se podjetja Vir: PricewaterhouseCoopers z vse večjo integracijo interneta v trženjsko-komuV kontekstu podanih številk in njihove boljše nikacijski splet zdaj sprašujejo predvsem »Kako predstave so zanimivi izsledki raziskave podjetja nastopati v spletu in kako učinkovito izkoristiti DoubleClick, ki je primerjal oglaševalske prikomunikacijski, transakcijski in distribucijski hodke med tremi mediji: klasično televizijo, inpotencial, ki ga internet ponuja?«. ternetom in kabelsko televizijo. Pod lupo so vzeli Za leto 2004 bi lahko rekli, da se je spletno prvih deset let trženja oglasnega prostora za vsak oglaševanje dokončno izkopalo iz krize, celo več, posamezen medij, in sicer vrednost internetnev primerjavi z letom poprej je naraslo za 33 % ga oglaševanje v letih 1995−2004, televizijskega in konec leta s 9,6 milijarde dolarjev doseglo oglaševanja v letih 1949−1958 in oglaševanja rekordno vrednost v desetletni zgodovini. Poroprek kabelske televizije v letih 1980−1989. Pričilo organizacij IAB in PricewaterhouseCoopers merjava med mediji je pokazala, da je vrednost pravi, da se pozitivni trendi nadaljujejo tudi leinternetnega oglaševanje že po treh letih pretos, saj so podjetja v prvem četrtletju namenila segla kabelskega in da je internetno oglaševanje internetnemu oglaševanju 2,8 milijarde dolarjev potrebovalo pet let, da je doseglo vrednost teleoziroma 26 % več kot v istem obdobju lanskega vizijskega oglaševanja. leta. V Veliki Britaniji so po podatkih raziskave podjetij Interactive Advertising Bureau UK ZLOM PODJETIJ PIKAKOM in PricewaterhouseCoopers oglaševalci v letu IN PADEC OGLAŠEVANJA 2004 prvič v zgodovini porabili več sredstev za Začetek novega tisočletja je bil zaznamovan z internetno (3,9-odstotni delež v celotnem oglanadaljnjo rastjo vrednosti spletnega oglaševanja ševalskem kolaču) kot za radijsko oglaševanje (8 milijard ob koncu leta 2000), a s pomembno (3,8%). spremembo, saj se je trend po obdobju nenehne rasti konec leta obrnil navzdol. Gospodarska KLASIČNE PASICE IZPODRIVAJO OGLASI, recesija na prehodu tisočletja in prenapihnjen VEZANI NA KLJUČNE BESEDE internetni balon, sta povzročila propad številZaradi težnje oglaševalcev po večjih formatih nih internetnih podjetij in s tem seveda tudi oglasnih pasic, ki bi jim dopuščale večjo izbiro padec vrednosti oglaševanja. Negativni trend, kreativnih možnosti ter zagotavljale večjo opaki se je začel konec leta 2000, se je nadaljeval ženosti oglasov, in zaradi razvoja internetnih povse do druge polovice leta 2002, ko je po podavezav, ki so omogočale hitrejši prenos podatkov, tkih organizacij IAB in PricewaterhouseCoopers je v začetku letu 2001 organizacija IAB sprejela znašala letna vrednost internetnega oglaševanja priporočila za nove, večje formate spletnih pa6 milijard dolarjev, kar je za 15 % manj v primersic. Uveljavile so se predvsem navpične pasice, javi z letom poprej in 25 % manj kot leta 2000. imenovane nebotičniki (skyscrapers) velikosti Oglaševalski primat na spletnih straneh so zače120 x 600 in 160 x 600, jumbo pasice dimenla prevzemati večja podjetja. Medtem ko sta bili zij 250 x 250 in obogateni (rich-media) oglasi. leta 2000 med največjimi spletnimi oglaševalci Kljub opaznemu trendu večanja dimenzij oglasle dve podjetji s seznama 500 največjih podjetnega prostora na spletnih straneh so v prvih letih jih revije Fortune, je bila leta 2002 polovica od novega tisočletja še vedno prevladovale klasične 20 največjih spletnih oglaševalcev (med drugim oblike oglasov, dokler jih niso leta 2003 iz prepodjetja, kot so Amazon.com, Estee Lauder, SBC stola vrgle sponzorirane povezave v iskalnikih, Communications, General Motors in Barnes & na kar sta v največji meri vplivali izjemna priNoble) uvrščena na seznam Fortune 500. Zadnje ljubljenost in uporaba iskalnika Google. četrtletje leta 2003 je bilo z 2,2 milijarde prihodDelež klasičnih oglasnih pasic in sponzorstev kov sicer rekordno, a je na letni ravni vrednost je iz leta v leto občutno manjši. Hitro se povespletnega oglaševanja s 7,2 milijarde dolarjev še čuje oglaševanje, povezano s ključnimi besedavedno zaostajala za letom 2000 (glej sliko 2). mi, saj so oglaševalci spoznali, da gre za cenovno ugoden in učinkovit način oglaševanja. Medtem OBDOBJE PONOVNE RASTI ko se je delež oglaševanja po ključnih besedah Vzroke za »bikov trend« na področju spletnepovečal s 35 % v letu 2003 na 40 % v letu 2004, ga oglaševanja, ki se je začel pred tremi leti, gre so se oglaševalski prihodki, povezani z zakupom iskati predvsem v izhodu podjetij iz gospodarske ključnih besed, v istem obdobju povečali kar za recesije, vse večjem pomenu interneta, boljše50 % ,in sicer z 2,5 milijarde na 3,9 milijarde domu znanju s področja internetnega poslovanja, larjev. V zadnjih dveh letih se je podvojil tudi MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 29 KONKRETNO desetletje spletnega oglaševanja delež obogatenih oglasov, ki so imeli v preteklem letu 10 % delež (glej tabelo 2). Njihova vloga pa je dejansko veliko večja, saj so po podatkih podjetja Nielsen//NetRatings imeli kar 35% delež med vsemi prikazanimi spletnimi oglasi. Še posebej veljajo za priljubljeno obliko oglaševanja med telekomunikacijskimi podjetji in podjetji iz avtomobilske industrije, kjer imajo več kot polovičen delež med vsemi prikazanimi oglasi. Oglasne pasice Sponzorstva Mali oglasi (classified) Ključne besede Vrinjene strani (interstitial ) Oglaševanje prek e-pošte Obogateni oglasi (rich media) 1997 54 % 41 % � 1998 56 % 30 % � 2% 5% 1% � � 1999 56 % 27 % � � 4% 2% � pripada televiziji, ki je imela v lanskem kolaču 59-odstotni delež. Sledijo revije z 11 odstotki, dnevniki z 10 odstotki, 6 odstotkov ima radio, po 5-odstotni delež imajo plakati in priloge dnevnikov, odstotek manj časopisi, 1 odstotek dosega internet (leta 2002 je imel 0,8-odstotni delež, leta 2001 pa 0,4-odstotni). Bruto vrednost internetnega oglaševanja je tako lani znašala 750 milijonov tolarjev. 2000 48 % 28 % 7% 1% 4% 3% 2% 2001 36 % 26 % 16 % 4% 3% 3% 2% 2002 29 % 18 % 15 % 15 % 5% 4% 5% 2003 21 % 10 % 17 % 35 % 2% 3% 8% 2004 19 % 8% 18 % 40 % � 1% 10 % Deleži posameznih oglasnih oblik od leta 1997-2004 Vir: IAB Kakor v razvitem svetu se tudi v Sloveniji vse hitreje uveljavljajo naprednejši oglasni formati, saj se oglaševalci zavedajo, da je v neprestanem boju za pozornost potrošnikov tem treba vedno ponuditi kaj novega. Ker imajo povrh vsega naprednejši oglasi (raztegljivi oglasi, lebdeči oglasi, video oglasi …) tudi veliko večjo odzivnost, si tako spletni založniki kot oglaševalci prizadevajo stare oglasne oblike v največji meri zamenjevati z novimi. Po podatkih podjeta Iprom, specializiranega za spletno medijsko načrtovanje, organizacijo in izvedbo oglaševalskih akcij s spletnimi oglasi, so agencije in naročniki z uporabo programske opreme Iprom AD Server, ki mesečno po standardu IAB dosega v povprečju 850.000 uporabnikov slovenskih spletnih medijev, v prvi polovici leta 2005 izvedli 64 % spletnih oglaševalskih akcij s klasičnimi pasicami, 36 % oglasnih akcij pa z multimedijskimi oglasi (rich media, video oglasi). LE DROBTINA SLOVENSKEGA OGLAŠEVALSKEGA KOLAČA Če gledamo na spletno oglaševanje v vidika deleža v celotnem oglaševalskem kolaču, lahko rečemo, da se spletno oglaševanje v Sloveniji še vedno ni prijelo, saj prevladujejo med oglaševalci predvsem večja podjetja, ki namenjajo internetu le drobtino celotnega oglaševalskega kolača, in to kljub temu, da je doseg interneta že precejšen, da ponuja internetno oglaševanje precej velik razpon kreativnih možnosti in da je učinkovitost oglaševanja v internetu veliko bolj merljiva kot v klasičnih medijih. Problem slovenskega oglaševalskega trga je že zadnjih nekaj let zelo podoben. Kljub opaznemu napredku lahko še vedno govorimo o pomanjkanju znanja na področju spletnega oglaševanja in interneta nasploh. Manjši oglaševalci zaradi omejenih finančnih sredstev ne oglašujejo prek agencij in se oglasnih akcij lotevajo po najboljših močeh, kot vedo in znajo. To seveda prinaša v večini primerov skromne rezultate, kar vpliva na dodatno nezaupanje podjetij do internetnega oglaševanja. Po drugi strani so oglasne agencije v Sloveniji vsaj glede znanja, kreativnosti in produkcijskih zmožnosti v zadnjih letih precej napredovale, vendar se zdi, da za internetno oglaševanje niso kaj prida zainteresirane in se ga zaradi skromnih donosov raje izogibajo. Večino oglaševalskega kolača si tako kot v svetu tudi v Sloveniji razdelijo najbolj obiskane spletne strani. Če sta še pred štirimi leti večino oglaševalskega denarja pobirala Matikurja in Siol, pa zdaj temu ni več tako. Trend obiskanosti pri Mat'kurji je namreč že nekaj časa obrnjen Delež internetnega oglaševanja v celotnem oglaševalskem kolaču v ZDA vztrajno raste. Medtem ko je leta 1999 dosegal 2 % delež, je imelo internetno oglaševanje v preteklem letu že 5,4 % odstotni delež, kar je skoraj petkrat več kot v Sloveniji, kjer je delež internetnega oglaševanja na prav mizerni ravni; približno takšni, kot so jo imeli Američani pred sedmimi leti. Da pa se ne bi ves čas primerjali samo z ZDA pa omenimo, da znaša delež spletnega oglaševanja v oglaševalskem kolaču na Švedskem že slabih 8 odstotkov. Lani je po podatkih Mediane (www.mediana.si) bruto vrednost oglaševanja v Sloveniji znašala dobrih 77 milijard tolarjev, kar je za 18 odstotkov več kot leto poprej in 32 % več kot leta 2003, ko je bila bruto vrednost oglaševanja 58 milijard SIT. Podobno kot v preteklih letih največji kos oglaševalskega kolača Delež spletnega oglaševanja v ZDA in Sloveniji (neto vrednost) Vir: Httpool 30 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 navzdol, kar se kaže tudi v vse manjših oglaševalskih prilivih. Daleč pred vsemi je Najdi.si, ki je zaradi kakovostnega iskalnika in s tem velike obiskanosti, dobre trženjske ekipe in sredstev, ki jih vlaga v razvoj, daleč najbolj priljubljen med oglaševalci, tako da si odreže največji kos oglaševalske pogače. Med spletne strani, ki se lahko pohvalijo s solidnimi oglaševalskimi prihodki prav gotovo sodita 24ur.com in Siol.net. Veliko spletnega oglaševalskega denarja poberejo tudi specializirani mediji (še posebej Financeon.net), saj lahko na njih oglaševalci natančneje dosegajo svoje ciljno občinstvo. ŠIROKOPASOVNE POVEZAVE IN CILJNO OGLAŠEVANJE Če smo še pred nekaj leti merili hitrost povezav v kilobitih na sekundo (Kb/s) , pa se danes velik delež internetnih uporabnikov že pogovarja o tem, s koliko megabitno povezavo dostopajo do interneta. Po podatkih podjetja Nielsen//NetRatings je v ZDA decembra leta 2004 že 54 % gospodinjstev z dostopom do interneta uporabljalo širokopasovno povezavo. Ravno naraščanje hitrosti internetnih povezav je pripeljalo do tega, da ni več problem pretočiti v računalnik  Klasične oglasne pasice in sponzorstva se umikajo, nadomeščajo jih obogateni oglasi, zlasti pa prodira oglaševanje, povezano s ključnimi besedami, ki je poceni in učinkovito. nekaj 100 KB velik video oglas v nekaj sekundah, ne da bi bilo pri tem kakorkoli moteno uporabnikovo pregledovanje spletne vsebine. In še en podatek je zelo pomemben za oglaševalsko industrijo: uporaba širokopasovnih povezav je namreč prinesla tudi veliko daljše čase, ki jih uporabniki preživijo v internetu, saj jim ni več treba meriti časa in stroške telefonskih impulzov. Po podatkih podjetja DoubleClick preživijo uporabniki širokopasovnih povezav v povprečju skoraj 50 % več časa v internetu kot uporabniki modemskih povezav. Video je v spletne oglase vpeljala družba Unicast (www.unicast.com), ki je v začetku leta 2004 predstavila novost na trgu oglaševanja – 30-sekundne celozaslonske video oglase (Video Commercial), ki so internetno oglaševanje popolnoma približali televizijskemu. Poleg uporabe širokopasovnih internetnih povezav, večjih oglasnih površin in novih oglasnih formatov, je spletna tehnologija napredovala že do takšne mere, da omogoča razvoj učinkovitih oglaševalskih akcij in praktično neomejenih kreativnih rešitev, ki temeljijo na video, avdio in interaktivnih učinkih. Prihod videa v internet pa pomeni, da bodo tako spletne vsebine kot oglasi lahko postali veliko zabavnejši in čustveni. Po podatkih družbe Jupiter Research so oglaševalci v ZDA lani porabili 77 milijonov dolarjev za spletne video oglase, do leta 2009 pa naj bi se ta znesek povečal za več kot osemkrat − na 657 milijonov dolarjev. Poleg vse večjih mer spletnih oglasov in vse KONKRETNO desetletje spletnega oglaševanja nehno naraščanje števila spletnih medijev in naprav za dostop do spletnih vsebin je pripeljalo do tega, da sta načrtovanje in zakupovanje spletnega medijskega prostora ter časa postala izredno težavna in zapletena. Zaradi mobilnosti potrošniAvtomobilisti imajo radi predvsem obogatene oglase. kov, obsežne izbire medijev in poplave želenem času in prek pravega medija oziroma vsebin postaja donaprave. Razvoj 'inteligentnih' programov, ki seganje ciljnih upoSponzorirane povezave imajo so najbolj priljubljena oblika spletnega oglaševanja v realnem času uporabnikom različnih medijev rabnikov vse težje. posredujejo oglasna sporočila, glede na to, kaj V prihodnosti se bo oglaševanje s spletnimi oglasi lahko zanašalo ti gledajo in kako se na vsebine odzivajo, je na večji vlogi videa v spletnih oglasih, poteka razvoj le na avtomatske sisteme, ki ugotavljajo, kako neustavljivem pohodu.« spletnega oglaševanja tudi v smeri čimbolj nain določeni osebi 'dostaviti' ustrezen oglas ob tančnega ciljanja in osebnega pristopa. Podjetja  se namreč vse bolj zavedajo, da ponuja spletno oglaševanje pred klasičnimi mediji številne prednosti, med katerimi velja izpostaviti mož1994 Oktobra se na spletni strani HotWired.com odvrtijo prvi spletni oglasi. nost natančnih meritev, sledenje uporabnikom, Med prvimi spletnimi oglaševalci se pojavijo AT&T, MCI, Sprint, Volvo. možnost natančnega ciljanja ter interakcijo z 1995 Forrester Research poroča, naj bi znašal letni obseg spletnega oglaševanja 37 milijonov dolarjev. uporabnikom. Pri spletnih oglasih ni prednost InfoSeek in Netscape začneta prodajati oglasni prostor glede na število prikazov oglasa. samo v tem, da lahko oglaševalci natančno 1996 AT&T začne prvo oglaševalsko akcijo z animiranimi oglasnimi pasicami. spremljajo obisk. Vedo celo to, odkod je prišel Microsoft plača za sponzoriranje spletne strani, namenjene finalu ameriškega nogometa, obiskovalec na njihovo spletno stran in kam je 200.000 USD. odšel. V skladu z obnašanjem obiskovalcev lahko Yahoo! dovoli podjetju Proctor & Gamble, da zakupi oglasni prostor po modelu CNK oglaševalci ponudijo takšne oglase, ki natančno (cena na klik). merijo na prave ciljne skupine. Tako je ena od Organizacija CASIE v sodelovanju z IAB-om objavi standarde za oblike in velikosti spletnih vročih tem internetnega oglaševanja v zadnjem oglasov. času tudi ciljanje glede na obnašanje spletnih Podjetja namenijo spletnemu oglaševanju 301 milijon dolarjev. obiskovalcev (behavioral targeting). Gre za to, Prva uporaba Flasha, na podlagi katerega je 9 let pozneje izdelanih 98 % vseh obogatenih da se določenemu obiskovalcu postrežejo le tisti (rich media) spletnih oglasov. oglasi, ki so vezani na njegovo obnašanje med 1997 Povprečna stopnja klikov na spletne oglase pade na 1 %. obiskovanjem spletnih strani. Vrednost internetnega oglaševanja se približa milijardi dolarjev. 1998 Ustanovljena je organizacija IAB Europe. PERSPEKTIVE SPLETNEGA OGLAŠEVANJA Oglaševanje s pasicami ima s 56 % najvišji delež med oblikami internetnega oglaševanja Z integracijo interneta v klasični medijski Iskalnik GoTo.com (pozneje Overture) uvede sponzorirane povezave. splet bo počasi tudi spletno oglaševanje dobilo 2000 Prvi vrhunec spletnega oglaševanja, ki ustvari 8 milijard dolarjev prometa. delež, ki mu pripada. Večji oglaševalci namreč Zlom podjetij dotcom. po podatkih Ameriškega oglaševalskega združeIAB predstavi nov format pasice: spletni nebotičnik (120 x 600). nja in družbe Atlantic Media namenjajo interGoogle.com predstavi oglaševanje s ključnimi besedami. netnim oglasom povprečno 8 odstotkov oglašeSlovenija dobi prvo spletno oglaševalsko mrežo Iprom, ki ji kmalu zatem sledi Httpool. valskega proračuna, v treh letih pa naj bi se ta 2001 Standardizacija obogatenih oglasnih formatov. delež povečal na 17 odstotkov. Analitiki napoVrednost internetnega oglaševanja prvič doslej pada v vseh četrtletjih leta. vedujejo, da bodo gonilne sile nadaljnje rasti in2002 Negativni trend padanja vrednosti internetnega oglaševanja se zaustavi v drugi polovici leta. ternetnega oglaševanja predvsem vse večja razPod okriljem podjetja Iprom začne oktobra delovati prva slovenska večpredstavna spletna širjenost širokopasovnega dostopa do interneta, oglaševalska mreža Media Iprom, prek katere Citroen Slovenija izvede prvo multimedijsko odmik oglaševalcev od tradicionalnih tiskanih spletno oglaševalsko akcijo z lebdečim oglasom v Sloveniji. in elektronskih medijev ter vse večja uporaba 2003 Pasice standardne velikosti (468 x 60) zavzemajio s 58 odstotki še vedno največji delež med spletnih obogatenih oglasov (rich media), ki so spletnimi oglasi v DoubleClickovem omrežju. skorajda enaki kot TV-oglasi. Forrester Research Oglaševalci so namenili internetnemu oglaševanju 7,2 milijarde dolarjev, kar pomeni petino ocenjuje, da bo spletni oglaševalski kolač do leta več kot v letu 2002. 2010 vreden že 26 milijard dolarjev, kar pomeni, 2004 Oglaševalci namenijo oglaševanju po ključnih besedah več sredstev kot oglaševanju v da naj bi dosegel osemodstotni delež v celotnem kinematografih. prihodku od oglaševanja. Krepitev deleža bi naj Ameriški spletni oglaševalski trg doživi po štirih letih znova rekordno vrednost, ki se ustavi pri bila posledica padca oglaševanja v revijah, direk9,6 milijarde dolarjev. tni pošti in časopisih. Na rast spletnega oglaševaUnicast predstavi video oglasni format Video Commercial, ki prekrije celoten zaslon. nja bi naj vplivali predvsem sponzorirani zadetki V Veliki Britaniji ima internetno oglaševanje v celotnem oglaševalskem kolaču večji delež kot pri iskanju ter video oglasi. radijsko oglaševanje O tem, kako bi se naj spletni oglaševalski 2005 Junija CNN odpre prej plačljive video vsebine – poslovni model je oglaševanje! trg razvijal v naslednjih letih, je Simon Cetin, V Sloveniji doseže Merkurjev spletni oglas rekordno, 15-odstotno opaznost. direktor podjetja Iprom, dejal naslednje: »Ne- Kratka kronologija spletnega oglaševanja MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 31 KONKRETNO biometrija KAJ PRINAŠA ČIP V POTNEM LISTU Medtem ko se izteka razpis za izdelavo biometričnih potnih listin, ki ga je objavili ministrstvo za notranje zadeve, smo se v Mojem mikru odločili pogledati v tehnološko ozadje biometrije. Kako nastane biometrični potni list ali drug biometrični dokument? Kakšni so tehnično-varnostni standardi? In končno, kaj lahko pričakujemo od prve generacije teh digitalnih dokumentov? Piše : Vasja Ocvirk vasja.ocvirk@mojmikro.si O smiselnosti, upravičenosti, etičnih vprašanjih in vplivu biometrije na naša življenja, varnosti na eni in zasebnosti na drugi strani tokrat ne bomo razpravljali. Kot rečeno, nas trenutno bolj zanima tehnologija, ki stoji za tem. Vendar velja najprej razjasniti pojem biometrije nasploh. Izraz biometrija zajema načine za samodejno prepoznavanje fizičnih ali vedenjskih značilnosti žive osebe. Tako vsaj v svojih uradnih dokumentih definira biometrijo skupina NTWG (New Technology Working Group), ki deluje znotraj organizacije ICAO (International Civil Aviation Organisation) in velja za alfo in omego biometrije, kakršno poznamo danes. V preprostem prevodu biometrija pomeni, da lahko naše telesne značilnosti prepoznamo in zapišemo v digitalni obliki ter jih nato zahtevam primerno uporabimo za identifikacijo in prepoznavanje oseb. In ker je biometrija v luči svetovnega dogajanja v zadnjih petih letih postala nadvse pogosto uporabljana beseda, ne nazadnje prav zaradi zahtev ZDA in EU-ja, je prav, da poznamo vsaj nekatere njene tehnološke osnove. KAJ JE BIOMETRIJA? Trenutno se biometrija nanaša zgolj na tri fizične značilnosti: obrazne poteze, prstni odtis in šarenico. Vedenjskih značilnosti, pa tudi glasu ali celo DNK-zapisa, ki jih lahko tako pogosto zasledimo v znanstvenofantastičnih filmih, zaenkrat še ni zaslediti v praktični rabi in tudi vprašanje je, kdaj jih lahko pravzaprav sploh pričakujemo. Odgovor na vprašanje iz uvoda, torej, kateri podatki bodo shranjeni v čipih digitalnih potnih listov prve generacije, ki se nam kmalu obetajo, smo poiskali v celjskem Cetisu, kjer že dlje časa pospešeno celovito razvijajo biometrične metode in dokumente. Mimogrede, v času nastanka tega besedila je bil na razpisu za biometrične potne liste izbran prav Cetis, a postopek ni bil končan, saj je še tekel rok za morebitno pritožbo konkurenčnega Miragea. Ne glede na zmagovalca razpisa pa so znane tehnične značilnosti potnih listov, kakor tudi stopnje uvedbe posameznih biometričnih dejavnikov v potne listine. Vladimir Tkalec, vodja R&R programa IT v Cetisu, nam je povedal, da bosta zajem in zapisovanje biometričnih podatkov potekala fazno: »V prvi fazi se bo od biometrik zapisovala le podoba obraza imetnika (slika in ne vzorec), prstni odtisi (slika in ne vzorec) pa se bodo začeli biometrično zapisovati v potne listine v roku 36 mesecev od sprejema tehničnih specifikacij v skladu z Uredbo sveta (ES) št. 2252/2004, z dne 13. 12. 2004.« Kaj to dejansko pomeni v praksi? Na prvi pogled skoraj nič, vsebinsko pa kar precej. Potni list bo po obliki še naprej zelo podoben današnjemu, le da bo imel v platnici vdelan čip, v katerem bo shranjena digitalna fotografija v formatu JPEG 2000. Toda to je zgolj eden izmed treh delov, ki sestavljajo celoten sistem. To fotografijo bo treba namreč najprej zajeti in jo, v skladu z logično podatkovno strukturo, zapisati na čip. Hkrati pa bo na drugi strani, na primer na mejnem prehodu, letališču ali drugi nadzorni točki moč te podatke strojno prebrati in jih z ustrezno programsko opremo preveriti, primerjati in avtorizirati. Podatki se prenašanjo brezkontaktno, čip pa nima lastnega napajanja, saj energijo prejme od bralnika oziroma zapisovalnika. Programska oprema na nadzorni točki lahko preverja avtentičnost potnega lista pri izhodu in vhodu v državo s primerjavo med fotografijo, shranjeno v čipu potnega lista, in fotografijo, ki je bila vložena ob izdaji tega dokumenta in je v podatkovni zbirki. Primerja lahko tudi fotografijo v čipu s fotografijo osebe, ki jo posname ustrezna oprema na nadzorni točki. Dodatno preverjanje je možno tudi s primerjavo vseh treh naštetih virov in skenirane podobe fizične fotografije v dokumentu, na voljo pa je tudi klasična neelektronska primerjava dobljenih rezultatov s fizično fotografijo na potnem listu. Vse naštete metode so namenjene predvsem za preverjanje pristnosti potne listine in hkrati njenega nosilca, je pa fotografijo moč uporabiti tudi za  Biometrija pomeni, da lahko telesne značilnosti oseb prepoznamo in zapišemo v digitalni obliki ter jih nato zahtevam primerno uporabimo za identifikacijo in prepoznavanje. 32 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Organizacija obveznih in podatkovnih elementov v logični podatkovni strukturi za zapis na biometrični čip (LDS - Logical Data Structure) KONKRETNO biometrija primerjavo s podatki iz podatkovne zbirke sumljivih oseb, kar je še zlasti občutljivo vprašanje, a ga, kot smo že omenili, tokrat ne bomo obravnavali. AH, TI STANDARDI Pri prepoznavanju fizičnih značilnosti programska oprema izlušči biometrični vzorec (biometric template), ki zajema ključne poteze in ga je moč primerjati z drugimi vzorci, kar postopek precej pohitri, toda zaenkrat bodo v čipih shranjene fotografije. Zakaj? Ali ne bi bilo lažje ali vsaj idealno, če bi v čip shranili samo biometrični vzorec in ne fotografije? Ali pa celo oba? Vzorec je tudi z vidika zasebnosti manj občutljiv kot sama fotografija, tako, da ne bi šlo zgolj za hitrost. Tkalec meni, da gre za neusklajenost med posameznimi državami, ki so vsaka zase razvile svoje programske rešitve za prepoznavanje obraznih značilnosti in seveda ščitijo avtorstvo, tako da je fotografija pač tisti najmanjši možni skupni imenovalec, ki zadošča sicer precej strogim standardom. Pri prstnem odtisu bo stvar podobna, vendar se bo za digitalni zapis uporabljal enoten standard WSQ, ki ga je postavil FBI. V prihodnosti pa morda lahko pričakujemo standardizirano podobo biometričnih vzorcev, ki jih bodo lahko posamezne države neboleče uvedle v svojo programsko opremo, ne da bi se zaradi tega spuščale v licenčne vojne. Najbrž ste medtem že pomislili, da lahko spreten ponarejevalec poleg fotografije in fizične po- Kremenčkovi Nikomur ni popolnoma jasno, zakaj se je država odločila za tako hiter javni razpis za biometrične potne liste, ko je znano, da so Američani nekoliko omilili svoje časovne roke. Razpis poleg fizične izdelave zajema tudi ustrezno opremo za digitalizacijo osebnih podatkov, te pa je treba tudi preveriti in spremeniti v obliko, primerno za vnos na čip. S tem pa utegne biti nekaj težav oziroma natančneje, zaradi izdelave novih potnih listin državljanom nikakor ne bo olajšan postopek pridobivanja novih potnih listin. Idealno bi namreč bilo, če bi bile upravne enote opremljene z ustrezno opremo. Uradnica bi nas slikala z digitalnim fotoaparatom, bralnik bi prebral naš podpis na listu papirja ter ga pretvoril v digitalno obliko in na koncu bi prst še postavili na bralnik prstih odtisov. Te podatke bi uradnica dobila v svoj osebni računalnik skupaj s podatki o državljanu, pridobljenimi iz centralnih registrov, hkrati bi v ozadju tudi stekel proces preverjanja. V pozitivnem primeru ste tako opravili z vlogo. Biometrične podatke bi sistem le še ustrezno šifriral in jih po varni elektronski poti poslal izdelovalcu potnih listin. Kot kaže, pa ne bo tako. V začetku izdelave potnih listin bo na čip zapečena zgolj podoba vašega obraza in, kot kaže, boste v upravno enoto še vedno morali prinesti fotografijo. Seveda boste prej morali obiskati fotografa in za to, da vam bo digitalno fotografijo natisnil na papir (fotografi uporabljajo večinoma le še digitalne fotoaparate), ustrezno plačati. Upravna enota bo tako kot zdaj po klasičnih kanalih fotografijo poslala izdelovalcu, ki jo bo tako kot sedaj skeniral in vnesel v čip. Prstnih odtisov na začetku v čipu ne bo, razpis predvideva, da se ta podatek doda najpozneje v roku 36 mesecev. V tem času pa bodo tudi upravne enote morali opremiti z ustrezno programsko in strojno opremo. (Marjan Kodelja) dobe potnega lista ponaredi tudi čip in, jasno, vse podatke na njem. Če bi bilo vse tako preprosto, kot smo pravkar opisali, bi bilo to resnično otročje lahko, pa tudi digitalni potni listi ne bi bili stvar tega trenutka, temveč daljne prihodnosti. Pri pripravi tako imenovanega evropskega potnega lista, ki je sad dolgoletnih prizadevanj in številnih resolucij, so namreč upoštevali priporo- čila za minimalne varnostne zahteve pri strojnem branju podatkov. Na voljo je več varnostnih metod in rešitev, pri nas pa bo v skladu z evropskimi priporočili uvedeno asinhrono šifriranje z javnimi ključi oziroma IJK ali Infrastruktura javnih ključev (PKI − Public Key Infrastructure). Poleg šifriranja podatkov bo omogočeno tudi digitalno podpisovanje izdajatelja (država, upravna eno- MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 33 KONKRETNO biometrija ta), kar bo morebitnemu ponarejevalcu še dodatno zagrenilo življenje. Branje čipa se lahko izvaja na oddaljenosti do 10 centimetrov, ker pa obstaja možnost, da bi lahko podatke brali tudi z večje razdalje (tudi do 10 metrov!), je predviden še en varnostni mehanizem, ki zagotavlja, da nam našega potnega lista nepridipravi ne bi mogli prebrati kar iz žepa. Dostop do čipa je namreč možen le takrat, ko je sistem na nadzorni točki prebral (poskeniral) OCR-vrstico, na podlagi katere je izračunal ključ za dostop do samega čipa. Mimogrede, OCR-vrstica že obstaja na potnih listih, prepoznali pa jo boste po malce nerazumljivem zapisu znakov. Pravzaprav gre za dve vrstici, vendar to na tem mestu ni pomembno. Kakorkoli že, biometrični potni list moramo najprej odpreti in ga položiti na bralnik, šele potem se lahko vzpostavi seja med sistemom in čipom. Pomembna je tudi standardizaacija zapisa na čipu. Predstavljajte si, da bi imela vsaka država podatke v potnem listu zapisane v svojem formatu. Zmedi ne bi bilo konca, točneje, zadeva sploh ne bi delovala. Zato je ICAO oziroma NTWG izdelal standard za zapis podatkov LDS (Logical Data Structure), ki zagotavlja skupno uporabnost (interoperatibilnost) celotnega sistema, upošteval pa je standarde ISO (International Organisation for Standardization). To pomeni, da bodo lahko naš potni list prebrali povsod po svetu, kjer podpirajo strojno branje biometričnih podatkov. TEHNIKALIJE Še nekaj podatkov v zvezi z logično strukturo, standardi in priporočili ICAO. Čip mora podpirati standard ISO 7816-4. Priporočena uporaba brezkontaktnega čipa pomeni dvojno prednost, saj je ravnanje s to tehnologijo za uporabnika najenostavnejše, hkrati pa so brezkontaktni čipi v osnovi hitrejši od kontaktnih, ko gre za prenos podatkov. Podatki, shranjeni na čipu, morajo imeti obstojnost približno 5 let (v nekaterih državah tudi do 10 let). Z napredkom pri uporabi brezkontaktnih tehnologij se je tehnologija v za- 34 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Legenda: RFID (Radio Frequency IDentification tag) - biometrični objekt (čip z anteno) MRZ (Machine Readable Zone) - OCR vrstica, podatki v tiskani obliki, primerni za branje z optičnim bralnikom in programsko opremo za prepoznavanje znakov Diagram tipičnega poteka branja biometrične potne listine dnjih nekaj letih razvila do te mere, da je s standardnih 8 K prišla na zmogljivost 64 KB. Z novimi pomnilniškimi moduli flash in FRAM je moč doseči zmogljivosti med 512 in 1024 KB. To med drugim pomeni tudi, da bodo lahko šifrirni ključi veliko večji, kar bo povečalo varnost in zmanjšalo možnost poneverbe. Standard LDS je nastal zaradi zagotavljanja shranjevanja različnih tipov biometričnih elementov, skupaj z več vzorci istega elementa, kot tudi zaradi shranjevanja viz ter podatkov o potovanjih. Države, ki se bodo odločile, bodo lahko dodajale druge biometrične elemente v poznejših fazah (ob ponovni izdaji potnega lista ali med vmesnimi fazami). Čip mora zato ponuditi nekaj več prostora, da bo v prihodnosti moč dodajati nove podatke. Razširljivost je tako ključnega pomena za LDS. Trenutno mora prostor na čipu (ne šteje prostor, na katerem je nameščen OS) obsegati vsaj 64 KB (za sliko, dva prstna odtisa, besedilne podatke in metapodatke). Proizvajalcev čipov je več, omeniti pa velja Philips, Infineon in Sharp. Čip potrebuje še anteno, tako da nastane polproizvod, imenovan inlay ali tudi prelam (proizvajalci so Smartrac, Pav Card, Melzer itd). Tu so še proizvajalci operacijskih sistemov za čipe,kakor tudi aplikacije (Gemplus, Axalto, G&D, Masktech in še mnogo drugih). Na voljo so tako namenski operacijski sistemi kot tudi odprti, kot so recimo Sunov Java Card Operating System. Torej bi lahko v potnem listu imeli Java Card OS in applet LDS. Namenski operacijski sistemi pa so podobni DOS-u. Vdelava čipa v listino je zopet znanost zase. Zaščita pred zunanjimi fizičnimi vplivi mora biti dovolj močna, da ne pride do poškodb ali zamenjave čipa. Tu je seveda še grafična zaščita, ki pa že ne sodi več v domeno digitalnega zapisa podatkov. KAKO DO BIOMETRIČNEGA POTNEGA LISTA Če povzamemo celotno tehnološko ozadje in ga primerjamo s postopkom pridobitve novega potnega lista in njegove uporabe, je razlika navzven skoraj zanemarljiva. Pri izdaji biometričnega potnega lista bomo namreč na upravni enoti prav tako kot do zdaj predložili fotografijo, s to razliko, da bo morala sama fotografija ustrezati predpisanim biometričnim standardom. Na mejnem prehodu ali drugi točki nadzora pa bomo potni list zgolj položili na bralnik (skener), morda za trenutek pogledali v kamero in stvar bo opravljena. Tisti, ki poznajo zamudna preverjanja na letališčih, utegnejo biti nad novostjo navdušeni. Če izvzamemo možnosti zlorabe osebnih podatkov s strani države, o kateri, kot rečeno, tokrat nismo govorili, obstaja tu zgolj še skrb zaradi morebitnih tehničnih napak ali napačnih prepoznav (false negative, false positive). Prav temu bo treba v prvih letih uvajanja biometrije v naš vsakdan nameniti največ pozornosti. KDAJ JIH LAHKO PRIČAKUJEMO ZDA so zaradi znanih razmer postavile rok v oktobru 2005, kar pa se zaradi tehnološko zahtevne vpeljave očitno ni izšlo, kar je povsem smiselno. Tako je ta rok prestavljen za eno leto, torej na oktober 2006. Z novimi tehnologijami ne gre hiteti, kadar gre za tako občutljivo področje, kot je biometrija. O posegu države v zasebnost in ravnotežju med slednjo ter varnostjo osebnih podatkov državljanov pa kdaj drugič.  KONKRETNO spletni brskalniki VEČ UPORABNIKOV, VEČ NEVŠEČNOSTI Microsoftov Internet Explorer je še vedno tržni vladar med brskalniki, a v zadnjem času pridobivajo delež tudi »alternativni« brskalniki, ki s tem postajajo zanimivejši tudi za izdelovalce vohunskega programja ... Piše : Bojan Amon bojan.amon@mojmikro.si V elika večina uporabnikov, ki se prvič sreča z uporabo interneta oziroma brskanjem po spletu, doživi svoj spletni krst s še vedno najbolj razširjenim spletnim brskalnikom Microsoft Internet Explorer. Internet Explorer je že od sistema Windows 95 naprej vdelan v operacijski sistem, zato njegova pogosta uporaba ne preseneča. Po zadnjih podatkih (http://www. w3schools.com/browsers/browsers_stats.asp) naj bi avgusta 2005 Internet Explorer uporabljalo 74,8 odstotka vseh uporabnikov. Preostali uporabniki v različnih odstotkih uporabljajo enega od alternativnih spletnih brskalnikov, kot so Firefox, Netscape, Opera, Safari ipd. Velika večina uporabnikov se pri brskanju po spletu srečuje s t.i. vohunskim programjem (spyware), ki prek brskalnika pridobiva podatke o uporabnikovem računalniku, navadah, nameščeni programski opremi in podobno. Dežurni krivec za odprtost računalnika tovrstnim nevšečnostim je ponavadi kar najbolj uporabljani spletni brskalnik – Internet Explorer, ki zaradi domnevno nezanesljive in nezaščitene zasnove pušča sistem odprt za raznovrstne prikrite dejavnosti. Veliko uporabnikov se je po bolj ali manj uspešnem srečanju s posebnimi programi, ki so namenjeni zaznavanju in odstranjevanju vohunskih programov – seveda v skladu s priporočili računalniških gurujev – odločilo za menjavo svojega spletnega brskalnika. K predsodku proti Microsoftovemu Internet Explorerju je bržkone prispeval tudi (ne)ugled operacijskega sistema Windows, ki je (vsaj do različice XP) veljal za pretežno nestabilnega in ranljivega. Tako je veliko uporabnikov za svoje novo brskalno orodje izbralo Firefox, Netscape ali Opero, ki so vse prosto dostopne aplikacije. Podatki kažejo, da Firefox, ki postaja vse bolj priljubljen, uporablja že blizu 20 % uporabnikov. To je veliko, če verjamemo raziskovalnemu podjetju ClickZ Network, da bo ob koncu leta 2005 na svetu že 1,07 milijarde uporabnikov interneta (www.clickz.com/stats/ sectors/geographics/article.php/151151). Kaj to pomeni za ustvarjalce vohunskih progra- Odstotek uporabnikov po brskalnikih, avgust 2005 Internet Explorer 6 Internet Explorer 5 Firefox 68,7 % 6,1 % 18,7 % Mozilla 2,4 % Netscape 7 0,4 % Opera 8 0,8 % Opera 7 0,3 % mov ? Nov izziv. Izkazalo se je namreč, da predvidevanja o povezavi varnostne neustreznosti Internet Explorerja in količini/usmerjenosti vuhunskega programja ne vzdržijo empiričnega testa. V zadnjem letu je namreč skokovito naraslo število vohunskega programja, ki se prebije do uporabnika tudi prek alternativnih spletnih brskalnikov. Isto velja tudi za pojavna (pop-up) okna. Oglaševalci in avtorji vohunskega programja namreč delujejo na podlagi enostavne logike in proizvedejo največ izdelkov za največji trg – torej za uporabnike Internet Explorerja. Ker pa so se (in se še naprej) pojavljajo novi trgi – večje število uporabnikov alternativnih brskalnikov – je stekla tudi »proizvodnja« izdelkov za ta trg. To bodo hitro opazili predvsem uporabniki Firefoxa, ki je edini resni konkurent Internet Explorerju. Podoben razvoj lahko pričakujemo tudi na področju elektronske pošte, kjer Mozilla ponuja alternativo Microsoftovemu Outlooku – Thunderbird. Tudi tu lahko ob večjem številu uporabnikov (kljub dobremu filtrirnemu mehanizmu) pričakujemo oblikovanje novega, naprednejšega spama. Eden od razlogov, zakaj je vohunsko programje vse bolj razširjeno tudi pri alternativnih internetnih brskalnikih, je dejstvo, da posebni zaščitni programi, pisani za Internet Explorer, pri drugih brskalnikih niso učinkoviti. Ne glede na to so ti zaščitni programi prav zaradi velikega števila uporabnikov Internet Explorerja povzročili upad števila pojavnih (pop-up) sporočil.  MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 35 KONKRETNO hekerske metode NAPAD NA WINDOWS NT Windows NT je kljub zastarelosti še vedno široko zastopan tako v zasebnih kot tudi javnih omrežjih. Za ta sistem je znanih toliko varnostnih pomanjkljivosti in tehnik napadov, da postanejo hekerji ob pogledu nanj kar »penasti«. Kakšne nevarnosti grozijo in kako se jim izogniti? Piše : Tomaž Bratuša tomaz.bratusa@mojmikro.si V prašanja varnosti tega Microsoftovega izdelka je prvi izpostavil heker, znan pod imenom Hobbit, predvsem pomanjkljivosti v datotečnem sistemu CIFS (Common Internet File System) in bloku za strežniška sporočila SMB (Server Message Block). Sledili so plazovi napadov na sisteme Windows NT. Microsoft je na odkritja varnostnih težav vztrajno odgovarjal, zato varnost sistemov Windows NT ne bi smela biti manjša kot pri drugih operacijskih sistemih. Problem, s katerim se je srečal Microsoft, je edinstvena kompaktna struktura tega sistema, ki vključuje spletni strežnik IIS, daljinsko upravljanje itd. Zaradi prepletenosti vseh teh komponent obstaja velika verjetnost, da bo napadalec odkril slabo točko, prek katere bo vstopil v sistem. Na drugi strani pa lahko dober poznavalec Windows NT napravi tovrstni sistem varen v tolikšni meri, kot so varni tudi vsi sistemi Unix. Zakaj se torej ne moremo v popolnosti zanašati na NT? Obstajajo trije razlogi: potreba po združljivosti s prejšnjimi izdelki, enostavna uporaba in prepletanje mnogih komponent. Kot boste videli v nadaljevanju, se NT za omreževa- 36 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 rezultat skeniranja dobite odprta vrata 135 in 139, je ciljni sistem najverjetneje Windows. Kadar pa odkrijete samo vrata 139, je sistem najverjetneje Windows 9x ali pa Unix Samba. Verjetno se kdo od bralcev čudi, zakaj sem Windows NT ločil od Windows 2000. Razlog za njuno ločeno obravnavanje so seveda razlike. Vsekakor pa so vse tehnike, opisane v tem delu, uporabne tudi s sistemi Windows 2000, kar še posebej velja za konfiguracije z že nastavljenimi parametri. LOV NA SKRBNIKA Prvo pravilo NT-varovanja je to, da napadalec ne pomeni nevarnosti, če ni pridobil dostopa do skrbniškega (administratorskega) ali sistemskega računa. Zapomnite si tudi to, da NT brez dodatnih orodij ni sposoben izvrševati ukazov v procesorskem prostoru oddaljenega računalnika. Tudi v primeru, ko je NT tega sposoben, je interaktivno prijavljanje v NT-strežnike rezervirano samo za skrbnika. Navadnemu uporabniku so s tem omejene možnosti za poškodovanje sistema z oddaljene lokacije. Seveda pa imajo tudi navadni uporabniki možnost poškodovanja sistema, če zlorabijo znane varnostne pomanjkljivosti. V tem delu bomo torej krožili okrog skrbnika, kot to počnejo morski psi pred izbiro žrtve. UGIBANJE GESEL NA DALJAVO nje še vedno naslanja na protokole NetBIOS in CIFS/SMB, pri čemer je šifriranje gesel zasnovano na starem algoritmu LanManager (LM). Ta dva elementa napadalcem v veliki meri olajšata popisovanje sistemov in dešifriranje gesel. Na videz enostavno delovno okolje deluje neizkušenim skrbnikom zelo privlačno. Na podlagi izkušenj lahko povem, da pogosto tudi izkušeni skrbniki ne uporabljajo odpornih gesel in sistemov ne nastavljajo na osnovi temeljnih varnostnih načel. Zato obstaja verjetnost, da bo vsaj v enem strežniku ali delovni postaji NTomrežja obstajalo skrbniško geslo, ki bo prazno. Verjetnosti se še povečajo, ko pomislimo na lahkoto vzpostavljanja testnih NT-sistemov in njihove sposobnosti povezovanja. Varnost sistema Windows NT je na udaru kritikov, saj naj bi bila vzroka težav nerazumno veliko število programov in ogromna koda, ki je zadolžena vse te programe držati skupaj. Zapletenost in medsebojna povezanost programov pa sta dejavnika, ki povzročata varnostne pomanjkljivosti. Tako, doslej smo problem Windows NT videli s ptičje perspektive, zdaj pa se bomo spustili v podrobnosti. Od tega mesta naprej predpostavljamo, da so bile pred napadom na Windows NT napravljene vse »hekerske« priprave (izbira cilja, popisovanje, skeniranje …). Če kot Kadar se na vratih 139 javlja NetBIOS-ova storitev Session Service, je najučinkovitejšo vdor v NT-sistem ravno ugibanje gesel z oddaljene lokacije. To pomeni, da se bo napadalec s preizkušanjem različnih uporabniških imen in gesel, poskušal dokopati do vaših sredstev v skupni rabi (IPC$ ali C$). Za uspešno odkrivanje gesel bo napadalec nujno potreboval seznam veljavnih uporabniških imen. V prejšnjih člankih sem vam že predstavil nekaj učinkovitih metod za odkrivanje veljavnih uporabniških imen, zato na hitro obnovimo uporabo programa DumpSec oz. DumpACL. DumpSec je eno najboljših orodij za pridobivanje podatkov o uporabnikih sistema, najdete pa ga na naslovu www.systemtools.com/cgi-bin/ download.pl?DumpAcl. DumpSec je sposoben odkrivanja uporabniških imen, skupin kot tudi sistemskih pravil za delo oz. uporabnikove privilegije. V naslednjem primeru bomo z DumpSecom ustvarili datoteko s seznamom uporabnikov oddaljenega sistema. Za delo programa DumpSec je neizogibna poprejšnja anonimna prijava v žrtvin računalnik. Seznam veljavnih uporabniških imen KONKRETNO hekerske metode Še ena v vrsti možnosti pridobivanja veljavnih uporabniških imen je uporaba programov, kot sta sid2user in user2sid. Obe orodji sta namenjeni za delo iz ukazne vrstice in odkrivata uporabnike na osnovi njihovega SID-a oz. obratno. Programa najdete na spletnem naslovu http://evgenii.rudnyi.ru/programming. html#sid2user . Iznajdljivi napadalec bo po odkritju veljavnih uporabniških imen najverjetneje uporabil Network Neighborhood (za sisteme v krajevnem omrežju) oz. Find Computer in IP-naslov, če sistem ni povezan v krajevno omrežje. Namesto odkrivanja globalnih uporabniških računov v računalnikih, ki upravljajo z NT-domenami, se napadalci veliko raje lotevajo odkrivanja gesel v posameznih NT-strežnikih in delovnih postajah. Drugače kot pri strogih pravilih ustvarjanja gesel, ki navadno veljajo za organizacije, ima napadalec veliko več možnosti pri preverjanju lokalnih uporabniških računov, ki odražajo varnostno strategijo posameznega uporabnika. Poleg tega omogočajo delovne postaje (NT Workstation) interaktivni pristop vsakemu uporabniku (uporabnik Everyone se lahko prijavi lokalno), kar olajša izvrševanje oddaljenih ukazov. Če napadalcu uspe odkriti geslo za uporabnika, kot sta Administrator ali Domain Admin na primarnem upravljalcu domen (PDC), ima v lasti celotno domeno (po možnosti pa tudi domene, s katero je prevzeta domena vzpostavila odnose zaupanja). Načeloma se napadalcem splača poiskati PDC in z neagresivnimi metodami preizkusiti glavne račune, hkrati pa s skeniranjem celotne domene odkriti sisteme, v katerih je geslo uporabnika Administrator prazno. Če se boste lotevali varnostnega testiranja, se pred preizkušanjem odpornosti gesel najprej prepričajte, ali je sistem nastavljen tako, da po nekaj napačnih poskusih preprosto onemogoči prijavo uporabnika, katerega račun je tarča poskusov. V praksi lahko verjetnost zaklepanja računov preverite z orodjem, kot je Enum, s katerim boste spoznali pravila za delo z gesli oddaljenih uporabnikov. S trojanskim konjem okuženo različico Enuma najdete na spletnem naslovu www.mwtechs.com/download.htm. Naj vas zaščita datoteke z geslom ne preslepi, saj je to priljubljena tehnika »skriptnih otročajev (script kiddies), s katero poskušajo preslepiti protivirusni program. Za pridobitev nedotaknjenih različic vam priporočam da uporabite Google. Glede izbiranja odpornih gesel smo povedali že kar nekaj zato vas bom raje napotil na spletni naslov www.thenetworkadministrator.com/ hack/defaultpw.htm , kjer boste našli obširen seznam že nastavljenih gesel različnih sistemov. SAMODEJNO UGIBANJE GESEL ZA WINDOWS NT Avtomatizirano ugibanje gesel lahko nastavimo z ukazno vrstico in ukazom FOR, ki ga povežemo s standardno sintakso ukaza NET USE. Najprej moramo seveda izdelati datoteko, v kateri bodo zajeta najverjetnejša uporabniška imena in gesla. V ta namen ustvarimo navadno datoteko .txt, ki naj bo videti nekako takole: Geslo Uporabniško ime Password administrator Admin administrator Administrator administrator administrator Za razdvajanje uporabniškega imena in gesla sem uporabil znak tabulator, pri tem pa bodite pozorni, da pri vnosih praznega gesla poleg uporabniškega imena ni ničesar. Zdaj lahko našo datoteko z gesli (gesla.txt) vključimo s parametrom FOR: C:\>FOR /F “tokens=1,2*” %i in (gesla.txt) do net use \\tarčin_IP\IPC$ %i /u:%j na omrežni kartici, ki sistem povezuje v internet, medtem ko lahko med sistemi v krajevnem omrežju NetBIOS nemoteno uporabljate. Opozorilo! Windows 2000 uporabniku ravno tako omogoča izključitev NetBIOS-a na omrežnih karticah, a kot boste videli v naslednjem članku, to ni popolna rešitev. V tem primeru je najboljša rešitev popolna izključitev storitve datotek in tiskalnikov v skupni rabi. Če vaš NT-sistem deluje kot strežnik datotek, vam verjetno dosedanji nasveti ne pomagajo ravno veliko. V teh primerih morate uporabiti tradicionalne načine zaščite, kot so: • zaklepanje uporabniških računov po nekaj neuspelih poskusih prijavljanja, • vztrajanje pri izbiri odpornih gesel, • beleženje neuspelih poskusov prijavljanja v povezavi z rednim pregledovanjem dnevnikov. Če pri pregledovanju varnostnih dnevnikov (security logs) naletite na vrsto dogodkov pod šifro 529 (napaka pri prijavi/odjavi) ali 539 (zaklenitev uporabnika), je to zanesljiv znak, da ste bili žrtev avtomatiziranega napada na gesla. Zgornji ukaz analizira datoteko gesla.txt, iz nje vzame prvi dve besedi iz vsake vrstice ter jih vstavi kot spremenljivki %i (geslo) in %j (uporabniško ime) v standardni ukaz net use, s katerim se računalnik poveže na sredstva v skupni rabi (IPC$) tarčinega sistema. Za podrobnejša navodila o uporabi ukaza FOR, ki je za hekerje eden najuporabnejših, vpišite v DOS-ovo ukazno vrstico FOR/?. Obstaja vrsta specializiranih programov, s katerimi lahko samodejno ugibamo gesla. Najbolj znana sta Legion in NetBIOS Auditing Tool (NAT), ki oba omogočata skeniranje IP-naslova in napad na gesla s pomočjo slovarja. Dober program za odkrivanje praznih gesel je tudi NTInfoScan (NTIS), ki najdete na spletnem naslovu www.packetstormsecurity.org/NT/audit/ index2.html. NTIS je enostavno orodje, ki deluje v DOS-ovi ukazni vrstici in je namenjeno prever- Uporabniški vmesnik programa L0phtCrack 4 in nastavitvene možnosti janju internetnih in NetBIOS-ovih naslovov ter odkrivanju upoPraviloma bo v dnevniku zabeležen tudi narabnikov in uporabniških računov, ki niso zapadalčev sistem, vendar je tukaj Microsoft navarovani z geslom. pravil napako. NT in Windows 2000 ne beležijo IP-naslova napadalca, temveč samo njegovo OBRAMBA PRED NAPADI NA GESLA ime NetBIOS. Seveda ni nič lažjega od tega, Obstaja kar nekaj obrambnih prijemov, ki da napadalec redno spreminja ime NetBIOS lahko odstranijo oziroma zmanjšajo možnosti računalnika in s tem pred preiskovalce postavi uspešne uganitve gesla. Najprej vam svetujem, dodatne ovire. da NT-sisteme, ki ne bi smeli odgovarjati na Premislite tudi o orodjih za lažje pregledovazahteve po sredstvih v skupni rabi, zavarujete nje varnostnih dnevnikov in sistemih za odkritako, da blokirate dostop do TCP- in UDP-vrat vanje in preprečevanje napadov. 135−139 na obodnem požarnem zidu omrežja. Poleg tega bi bilo dobro onemogočiti povezavo PRISLUŠKOVANJE GESLOM V OMREŽJU odjemalca WINS (nastavitev TCP/IP) za vsako Ker uganitev pravega gesla ni lahka naomrežno kartico, ki je povezana z javnim omrežloga, je veliko učinkovitejši način, da geslo jem. Tako lahko onemogočite NetBIOS samo preprosto zajamemo medtem, ko potuje prek MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 37 KONKRETNO hekerske metode omrežja. Specializirano orodje, s katerim lahko zanimiva NetBIOS-ova gesla zajamemo tudi v omrežju, se imenuje L0phtcrack, ki ga lahko prevzamete s spletnega naslova www.atstake. com/products/lc/. Da bi lahko uspešno uporabil L0phtCrack, mora napadalec najprej pridobiti kopijo šifrirane datoteke z gesli, ki je v sistemih Windows shranjena v zbirki podatkov, imenovani SAM (Security Accounts Manager) in je posebnih orodij praktično neberljiva. Datoteka SAM je v imeniku\WINNT\system32\config. Če boste poskušali datoteko SAM kopirati, boste prejeli obvestilo o napaki, ki pravi, da je datoteka v uporabi in kopiranje ni mogoče. Ne obupajte! Windows namreč shranjuje kopijo SAM-a v imenik \WINNT\repair\ včasih pa tudi v imenik \WINNT\repair\RegBack\. Oba imenika sta privzeto berljiva s strani vseh uporabnikov sistema. Naslednja v vrsti možnosti je tudi ta, da LophtCrack pridobi gesla iz lokalnih in tudi oddaljenih sistemov z orodjem PWDump, kar pa zahteva v tarčinem sistemu dostop na ravni skrbnika. Pridobivanje gesla na daljavo zahteva pravilno prijavo NetBIOS-a, kar lahko za vas opravi LophtCrack ali pa to naredite ročno tako, da v ukazni vrstici vpišete: C:\net use \\žrtev\admin$ * /u:Administrator Type the password for \\localhost\Admin$: The command completed successfully. Naj omenim še eno v vrsti možnosti, ki jih uporabljajo napadalci s fizičnim dostopom do tarče. Najpogosteje sistem zaženejo v DOS-u ali Linuxu (s CD-ja, z diskete ali USB ključa), pri čemer lahko nemoteno prekopirajo zbirko SAM, ki je običajno v imeniku /windows/system32/config. Ker DOS ne zna brati particij NTFS, bo moral napadalec za uspešno izvedbo naloge uporabiti tudi program, imenovan NTFSDOS, ki je za branje particij NTFS ustrezno strokovno »podkovan«. Prav tako ima L0phtCrack možnost pridobivanja gesel z vohljanjem (sniffing) omrežja, saj vsebuje orodje SMB Packet Capture. S to sposobnostjo postane kraja datoteke z gesli odvečna, saj bo L0phtCrack prestrezal overjevalne pakete »izziv-odgovor« (challenge-response), kadarkoli se bo uporabnik prijavil v krajevno omrežje ali ob dostopu do datotek v skupni rabi. Overjanje izziv-odgovor namreč temelji na uporabnikovem geslu in L0phtCrack je pravi naslov za njegov zlom in s tem pridobitev gesla. Namestitev prisluškovalne programske opreme (sniffer) pa ni tako majhen zalogaj, saj vključuje zavzetje strateško pomembne točke v omrežju. Da bi si napadalci olajšali delo, so se domislili metode, s katero pridejo žrtve same do njih in jim nevede predajo potrebne informacije. Napadalec pri tem uporabi metodo »socialnega inženiringa« s tem, da žrtvi pošlje e-pošto, v kateri med drugim navede povezavo File://ime_računalnika_napadalca/share/sporočilo.html Ko žrtev sledi omenjeni povezavi, poskuša dostopati do datotek v skupni rabi v napadalče- 38 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 vem računalniku, kar povzroči overjevalni proces izziv-odgovor. Ker pa je napadalec poprej v svojem sistemu zagnal program L0phtCrack, bo ta prestregel overjevalne podatke. Za dokončanje napada mora napadalec prestrežene podatke vnesti v L0phtCrack orodje in z lomljenjem pridobiti geslo za dostop do žrtvinega sistema. Omenjeni primer prikazuje domiselnost in uporabnost kombiniranih metod (socialni inženiring, vohljanje in lomljenje gesel), ki jih v napadih pogosto uporabljajo najbolj znani hekerji. Učinkovitost odkrivanja šifriranega gesla, ki ga kaže orodje SMB Packet Capture v kombinaciji z razbijalnikom gesel glavnega programa L0phtcrack, je tolikšna, da z njuno pomočjo prevzamemo skrbniško geslo že po nekaj dneh prisluškovanja omrežju. Slišite kako varnosti vašega omrežja odbijajo zadnje ure? LOMLJENJE GESEL Po uspešni pridobitvi šifriranih gesel ta prenesemo v program L0phtCrack, kjer izberemo način lomljenja (slovar, groba sila, hibridno) in kliknemo Run Crack. Na zaslonu lahko nato spremljamo napredovanje in odkrita gesla v realnem času, kot smo videli na sliki 2. Z gledišča hekerskih tehnik, kot je npr. preusmerjanje s protokolom ARP, nam pred prisluškovanjem tudi tako imenovana komutirana omrežja ne dajejo zadostne zaščite. POSREDOVANJE ŠIFRIRANEGA GESLA Še ena v vrsti hekerskih metod in napadov na NT-sisteme je tudi posredovanje šifriranega gesla, ki ga napadalec prej pridobi s prisluškovanjem prometa SMB ali iz ukradene NT-datoteke z gesli. Lokalni varnostni podsistem LSASS (Local Security Authority Subsystem) varuje prijavne seje in z njimi povezane identifikatorje uporabnika. Znani so postopki menjave tovrstnih vrednosti v pomnilniku, kar napadalcem omogoči lažno predstavljanje in vstop v sistem s pomočjo šifriranega gesla. Orodja za tovrstne napade niso široko razprostranjena in jih zaenkrat uporabljajo predvsem svetovalna podjetja. Obramba: Microsoft je z izdajo servisnega paketa 4 (SP4) za NT 4.0 v sistemski register dodal ključ, ki preprečuje identifikacijo LanMan. Ključu: HKEY_LOCAL_MACHINE\System\CurrentControlSet\Control\LSA dodajte značilnost LMCompatibilityLevel tipa REG_DWORD, vrednosti 4. Vrednost 4 onemogoča upravljalcu domene sprejemanje zahtev LM. Žal se starejši sistemi (Win 9x, Windows for Workgroups …) po tovrstni spremembi ne bodo več sposobni prijaviti v omrežje. Opisana modifikacija zato ni uporabna v podjetjih, kjer uporabljajo raznovrstne starejše sisteme Windows. Microsoft je v Windows 2000 sisteme dodal nov sistem podpore prenosa podatkov, ki jih sistemi Win9x pošiljajo v identifikacijske namene. Novi sistem se imenuje Directory Services Client (DSClient), ki je kot sistemska datoteka Dsclient.exe na namestitvenem CD-ju Windows 2000. Uporabniki sistemov Win9x lahko s spremembo nastavitev v registru sistem prisilijo, da pri povezovanju uporablja samo varnejšo NT-šifro. ZLORABA WINDOWS NT NA DALJAVO V tem delu članka se bomo pozabavali s položajem, ko napadalci v tarčinem sistemu niso uspešno odkrili gesla. Napadalci v tem primeru nimajo veliko izbire (razen napadov na ravni storitev, kot so npr. napadi na IIS). Ena izmed možnosti je tudi uporaba notranjih varnostnih pomanjkljivosti NT-arhitekture, med zadnjimi sredstvi pa sta uporaba orodij za zavrnitev storitve − DoS (Denial of Service) in onesposobitev tarčinega sistema. PREKORAČENJE MEDPOMNILNIKA NA DALJAVO Razširjeno mnenje je, da imajo sistemi Windows NT številne prehode, namenjene oddaljenemu dostopu na ravni skrbnika. Doslej je bilo odkritih samo nekaj tovrstnih varnostnih lukenj, ki so vse po vrsti temeljile na pomanjkljivostih posameznih aplikacij in ne v samem operacijskem sistemu. Najpogubnejša izmed tovrstnih varnostnih pomanjkljivosti je prav gotovo prekoračenje medpomnilnika (buffer overflow), do katerega pride, kadar aplikacije ne preverijo vrsto in število vnesenih podatkov. Presežek podatkov se zaradi tega prelije na izvršilni del procesorja, kjer se izvršijo. Če napadalec modro izbere vnesene podatke lahko v sistemu izvrši poljubno kodo. Prekoračenja medpomnilnika v grobem delimo na lokalne in oddaljene napade. Tovrstni napadi so v zadnjem času pri hekerjih izjemno priljubljeni, saj napadalcu omogočijo vstop v sistem, hkrati pa ponujajo veliko možnosti nadzora ranljivega sistema. Tovrstni napadi so znani že vrsto let, pravcati razcvet pa so doživeli z objavo članka Smashing the Stack for Fun and KONKRETNO hekerske metode Profit, ki je bil objavljen v spletnem hekerskem časopisu Phrack št. 49. Vsak sestavni del operacijskega sistema je lahko ranljiv za tovrstne napade, prav tako slabo napisana aplikacij. Z raziskovanjem takšne aplikacije ali operacijskega sistema lahko napadalec v sistemu izvrši arbitrarne ukaze, s katerimi prevzame sistem. Predstavljajte si položaj, v katerem lahko napadalec v vašem strežniku, delovni postaji ali prenosnem računalniku izvrši ukaz ali dva. Odvisno od ravni dostopa lahko napadalec doda novega uporabnika, spremeni gesla, konfiguracijo sistema in podobno. V vseh primerih napada s prekoračitvijo medpomnilnika je metoda naslednja: - Napadalec vnese v aplikacijo več podatkov kot pa ima aplikacija rezerviranega prostora. S tem napadalec prepiše lokalne spremenljivke s strojno kodo, pri čemer se sistem ne ustavi ob koncu izvrševanja lokalnih spremenljivk, temveč naloži procesorju tudi izvršitev dodane strojne kode. - Procesor izvrši dodano strojno kodo in s tem želeni arbitrarni ukaz napadalca (zadnja vrata so s tem odprta). Ves problem je v tem, da določena funkcija aplikacije ne preveri količine vnesenih podatkov. Zdaj pa si poglejmo vrste ukazov, ki jih napadalci v večini primerov uporabijo. Pri operacijskem sistemu Unix je običajno najuporabnejši način, da v sistemu zaženemo ukazno lupino (command shell). Prek ukazne lupine (/ bin/sh) lahko izvedemo katerikoli ukaz ali aplikacijo, nameščeno v sistemu. Pri operacijskem sistemu Windows NT/2000/ XP napadalci najpogosteje uporabijo prekoračitev medpomnilnika tako, da ta omogoči izvršitev specifičnih datotek DLL (Dynamic Link Library). Datoteke DLL so programčki, ki jih uporabljajo različne aplikacije v sistemu za izvršitev različnih opravil. Ena izmed najučinkovitejših datotek DLL je prav gotovo WININET. dll, ki omogoča napadalcu pošiljanje zahtev in pridobitev informacij od napadenega sistema. Napadi s prekoračitvijo medpomnilnika so odvisni od vrste procesorja in operacijskega sistema, ki teče v tarčinem sistemu. Zato se tehnike napada razlikujejo od sistema do sistema. Napad zoper sistem Linux na procesorju X86 tako ne bo deloval pri sistemu Windows XP in procesorju Alpha itd. V večini sodobnih aplikacij uporabnik vnese podatke v temu namenjen vnosni prostor. Na lokalnih sistemih uporabnik vnaša ukaze v grafični uporabniški vmesnik (GUI) ali v ukazno vrstico, medtem pri programih, do katerih dostopa uporabnik prek omrežja, podatki vstopajo skozi vrata, na katerih aplikacija posluša. Za raziskavo prekoračitve medpomnilnika bo napadalec vnesel podatke v GUI ali v ukazno vrstico ali pa bo prek omrežja poslal posebej predelane podatke, v katerih bo vključena tudi strojna koda. Tako formuliran vnos bo nato povzročil, da bo aplikacija posredovala škodljivo strojno kodo procesorju, ki bo ukaz izvršil in s tem napadalcu omogočil vstop v sistem. Napadalci odkrivajo ranljive aplikacije na več načinov, med njimi pa so najpogostejši: - pregled izvirne kode programa, kjer iščejo vnose, kot so fgets, gets, getws, memcpy, memmove, scanf, sprintf, strcat in strncpy; - izvajanje ranljivega programa v laboratoriju s posebno programsko opremo, ki vnaša velike količine podatkov z namenom razkritja podrobnosti prekoračitve medpomnilnika (opis tovrstnega načina najdete na www.eeye.com/ html/). Zaradi velikosti in zapletenosti kode Windows NT obstaja verjetnost, da se v njej skriva poleg opisanih še veliko več tovrstnih pomanjkljivosti. Če vas zanima raziskovanje tovrstnih napadov, lahko podrobnosti izbrskate na spletnem naslovu www2.packetstormsecurity.org. ZAVRNITEV STORITVE Napadi DoS (Denial of Service) izkoriščajo ranljivosti izvedbe IP-protokola, zaradi česar delujejo na vseh osnovah, od Unixa do Windows. Najboljši predstavnik takšnega napada je napad LAND, ki onesposobi več kot 20 operacijskih sistemov. Še en razlog več, da je treba sistema izčrpa na dva načina: • Po odzivu strežnika s paketom SYN-ACK strežnik običajno čaka na tretji del vzpostavljanja povezave, pri čemer je običajno nastavljen iztečni čas (timeout) daljši od minute. Odjemalec preprosto zapolni pomnilnik strežnika s tako imenovanimi polodprtimi povezavami, pri čemer tretjega dela povezave ne opravi. Da lahko odjemalec izvede učinkovit napad, uporabljajo orodja SYN ponarejanje IP-naslovov, ki v internetu ne obstajajo oz. so neodzivni. To je pomembno zato, ker takšni neodzivni IP-naslovi ne bodo ustvarili tretjega dela povezave. Če bi napadalec uporabil obstoječe odzivne IP-naslove, bi tak naslov poslal kot odgovor na zahtevo SYN-ACK preprosto paket RST (reset), s čimer bi omenjeno povezavo zavrnil in tako zaključil trojno usklajevanje in s tem sprostil pomnilnik tarčinega strežnika. • Druga možnost napada SYN je položaj, ko ima strežnik na voljo ogromno pomnilnika, pri čemer napadalec tega ne more v popolnosti poplaviti. Napadalec lahko v tem primeru zasede celotno komunikacijsko povezavo in tako izri-  Pred preizkušanjem odpornosti gesel se prepričajte, ali je sistem nastavljen tako, da po nekaj napačnih poskusih onemogoči prijavo uporabnika, katerega račun je tarča poskusov. napade DoS vzeti resno, saj je njihova uporaba enostavna tudi za »skriptne otročaje« z minimalnim znanjem programiranja. Vsak sistemski skrbnik bi moral dobro poznati vsaj nekaj najpogostejših napadov DoS. Čeprav so DoS napadi označeni kot »low-level« napadi je lahko skrajno sramotno, če z enim takšnih napadom za nekaj časa izgubimo celotno omrežje podjetja. Tipični predstavnik orodij DoS je prav gotovo WinNuke, ki onesposobi starejše sisteme Windows (Windows 95, 98 in NT), tarča pa je prisiljena na ponovni zagon (reboot) sistema. Program je prilagojen za uporabo na večini operacijskih sistemov , njegov opis in binarno različico pa najdete na: http://techrepublic.com. com/5100-6313-1054537.html SYN Flood je naslednji tipični predstavnik, ki za delovanje izkorišča pomanjkljivosti TCPpovezav. Vsaka TCP-povezava namreč vsebuje tako imenovano trojno usklajevanje (threeway handshake), to pa se začne s paketom SYN, ki ga odjemalec pošlje strežniku na določena odprta vrata. Ko strežnik prejme paket SYN, si ta zapomni izvorno sekvenčno številko in na podlagi te generira odziv SYN-ACK. Strežnik mora za to, da bi si lahko zapomnil sekvenčno številko odjemalca, rezervirati določen del pomnilnika, saj lahko le tako sledi tej polodprti povezavi. Napad SYN Flood celoten postopek zlorabi tako, da strežniku pošlje ogromno količino paketov SYN, pri čemer se začne napadeni strežnik utapljati v poplavi novo nastalih polodprtih povezav. Rezultat tega napada je položaj, ko strežnik ni več sposoben prejemati povezav od drugih legitimnih uporabnikov. SYN Flood lahko komunikacijske vire napadenega ne ves legitimni promet v strežniku. Za tovrstni napad je pogoj, da ima napadalec zmogljivejšo povezavo v internet, kot pa jo ima tarča. Poleg tega mora imeti napadalec tudi sposobnost ustvarjanja paketov v količini, ki bo zapolnila celotno pasovno širino tarče. Zgled je položaj, ko ima tarča povezavo T1, ki deluje pri hitrosti 1,544 Mb/s. V tem primeru bi moral imeti napadalec povezavo 1,544 Mb/s (in nekaj bitov več), da bi lahko zasedel celotno povezavo. Napadalec bo nedosegljivost strežnika ohranjal, vse dokler bo pasovna širina strežnikove povezave zasedena. Prva obramba pred napadi SYN Flood je zagotavljanje dovolj velike pasovne širine in zagotovitev dodatnih redundantnih povezav za vse kritične sisteme. Z zagotovitvijo dodatnih rezervnih internetnih povezav boste lahko pri napadu promet hitro preusmerili po novi poti. Za posebej občutljive sisteme, ki morajo biti neprestano povezani v internet, bi bilo dobro zagotoviti povezljivost prek vsaj dveh različnih ISP-jev. Različni proizvajalci operacijskih sistemov so se napadov SYN lotili na različne načine, pri čemer se nekateri nagibajo k povečevanju pomnilnika, rezerviranega za povezave, medtem ko drugi skrajšujejo čas, v katerem sistem čaka na polodprte povezave. Seznam proizvajalcev in varnostnih popravkov najdete na naslovu www. nation-wide.net/$taleph1/FAQ . Redno nameščanje varnostnih popravkov je ključnega pomena tudi v obrambi pred tovrstnimi napadi, namestitev sodobnega požarnega zidu pa prav gotovo igra ključno vlogo v obrambi pred tipičnimi predstavniki tovrstnih napadov. MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 39 KONKRETNO hekerske metode RAZŠIRJANJE POOBLASTIL Praktični nasveti za 99-odstotno varnost GetAdmin To je majhen program, ki ga je napisal Konstantin Sobolev in vam omogoča prodor v skrb- Če boste upoštevali naslednje nasvete, boste iz svojega okolja Windows NT odstranili 99 % vseh varnostnih tveganj. Vseeno pa bodite pozorni na preostali odstotek možnosti, čeprav jih doslej ni še nihče zlorabil. 1. Blokirajte dostop do vrat TCP in UDP 135−139, s čimer boste onemogočili večin oddaljenih napadov. Vsekakor vam priporočam, da to storite na svojih mejnih usmerjevalnikih in požarnih zidovih, poleg tega pa vam priporočam tudi redno pregledovanje. 2. Ustrezno nastavite ključ RestrictAnonymous v registru. 3. V User Managerju odstranite skupino Everyone iz možnosti Access this computer from network. 4. Namestite najnovejše varnostne popravke in premislite o nadgradnji sistema. 5. Uporabljajte kompleksna gesla in redno preverjajte njihovo odpornost z opisanimi hekerskimi orodji. 6. Spremenite ime računu Administrator in izključite račun Guest. 7. Aktivirajte nadziranje sistema in redno pregledujte dnevniške datoteke za primeri neuspešnih prijav v sistem. 8. Onemogočite vse storitve, ki jih v strežniku nujno ne potrebujete. 9. Redno spremljajte področje informacijske varnosti, še zlasti pa berite članke v Mojem mikru. Vzemimo, da je napadalcu na začetku napada uspelo odkriti uporabniško ime in geslo, vendar ne gre za uporabnika s skrbniškimi pravicami. V NT-okolju je tovrstni položaj samo kanček ugodnejši od položaja, ko dostopa sploh nimate. Vsekakor pa tudi v tem primeru poznamo orodja, s katerimi lahko svoja pooblastila razširite vse do skrbniške ravni. Najpreprostejši način spoznavanja tovrstnih možnosti vašega sistema je ta, da se vanj povežete kot navaden uporabnik in nato poskušate pridobiti skrbniške pravice po receptih, ki sledijo v nadaljevanju.  Čeprav so napadi DoS označeni kot »low-level«, je lahko skrajno sramotno, če z enim takšnih napadom za nekaj časa izgubimo celotno omrežje podjetja. niško skupino. Program uporablja metodo, bolj znano kot DLL-vbrizganje (DLL Injection), s čimer ugrabi proces, imenovan winlogon. Edina pomanjkljivost tega programa je dejstvo, da se mora program izvajati lokalno v tarčinem sistemu. Ker večina uporabnikov nima možnosti lokalne prijave v NT-strežnik, je program uporaben samo, če poznate geslo uporabniškega računa, pod katerim teče internetni strežnik (običajno IUSR_ime_računalnika). Obramba pred programom GetAdmin je mogoča z namestitvijo varnostnih popravkov SP3 za NT. Oddaljeni napadi s programom GetAdmin niso ravno lahki, saj so za kakršnokoli daljinsko delo potrebna skrbniška pooblastila. Da bi bilo to izvedljivo, je treba zagotoviti dvoje: - napadalec mora imeti sposobnost izvajanja programov in - vpisovanje podatkov v obstoječe imenike.. V nadaljevanju vas bom seznanil, kako je to uresničljivo. Sechole deluje podobno kot GetAdmin, saj napadalcu omogoča premaknitev obstoječega uporabnika med skrbnike (administratorje) tarčinega sistema. Popolno kodo za napad z orodjem Sechole in podroben opis njegovega delovanja najdete na naslovu www.windowsitpro.com/Article/ArticleID/9269/9269.html. Podobno kot GetAdmin se mora tudi Sechole izvršiti lokalno, a če je v tarčinem sistemu nameščen strežnik IIS (Internet Information Server), lahko napadalec izvede napad tudi z oddaljene lokacije. Napad, ki vam ga bom predstavil, napadalcu omogoči vstop v skupino Administrators oz. Domain Admins. Napad je zasnovan tako, da napadalec v strežniku IIS odkrije imenik, v katerega lahko vpisuje in ki mu istočasno omogoča izvrševanje programov. Na zadovoljstvo napadalcev je Microsoft v sistemu NT 4.0 priskrbel kar nekaj tovrstnih imenikov. Vsi virtualni in fizični imeniki, prikazani v nadaljevanju, imajo tovrstne sposobnosti: 40 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 /W3SVC/1/ROOT/msadc /W3SVC/1/ROOT/News /W3SVC/1/ROOT/Mail /W3SVC/1/ROOT/cgi-bin /W3SVC/1/ROOT/SCRIPTS /W3SVC/1/ROOT/IISADMPWD /W3SVC/1/ROOT/_vti_bin /W3SVC/1/ROOT/_vti_bin/_vti_adm /W3SVC/1/ROOT/_vti_bin/_vti_aut Zgoraj navedenim virtualnim imenikom ustrezajo naslednji fizični imeniki: msadc c:\program files\common\system\msadc News c:\InetPub\News Mail c:\InetPub\Mail cgi-bin c:\InetPub\wwwroot\cgi-bin scripts c:\InetPub\scripts iisadmpwd c:\WINNT\System32\inetsrv \iisadmpwd_vti_bin Preslikovanje ni mogoče, če niso nameščene razširitve programa FrontPage. Na podlagi tovrstnih pooblastil bo strežnik izvršil vsako izvršilno datoteko, ki jo bo našel na teh mestih našel. Napadalcu bo edini problem način, kako v te imenike prestaviti zlonamerno kodo. V resnici to ni tako težko, kot je na prvi pogled videti. Za pošiljanje datotek se lahko uporabijo diski v skupni rabi, nepravilno ugnezdeni FTP-imeniki, ki se prekrivajo s prej opisanimi imeniki, telnet, metoda HTTP PUT in tudi komponente programa FrontPage za lažje urejanje spletnih strani. Napadalcu je treba zlonamerno kodo izvršiti samo enkrat, nato pa postane pošiljanje datotek mačji kašelj tudi ob nameščenem požarnem zidu. Vzemimo, da je napadalcu uspelo odkriti vhod v sistem in v enega od izvršljivih imenikov prenesti orodje Sechole in ustrezne datoteke .dll. Kaj pa zdaj? Ker se napad Sechole izvaja iz ukazne vrstice, mora napadalec v tarčin system dostaviti tudi tovrstno okolje (cmd.exe je v sistemih WINDOWS NT nahaja v imeniku %windir\system32). Kot smo ugotovili, Sechole doda trenutnega uporabnika v skupino lokalnih ali domenskih skrbnikov. Če bi sechole.exe izvršili prek brskalnika, bi v skupino skrbnikov dodal uporabnika IUSR_ime_računalnika. Takšen prijem napadalcu ne bi preveč pomagal, saj sistem za tovrstnega uporabnika samodejno ustvari skrito geslo. Ali se skupini skrbnikov lahko doda nov uporabnik z uporabo gesla, ki ga bo izbral napadalec? Zadeva postane izvedljiva z ukazom net localgroup, zato napadalec izdela izvršilno datoteko dodaj_uporabnika.bat, ki vsebuje naslednjo vrstico: C:\>net user heker geslo /add && net localgroup administrators heker /add Ko napadalec v ciljni sistem uspešno dostavi vse elemente (sechole.exe, DLL, cmd.exe in dodaj_uporabnika.bat), lahko napad izvede prek brskalnika tako, da v brskalnik vnese ime imenika, v katerega je prenesel kodo, in na koncu doda še sechole.exe. Napadalec se bo stvaritve novega skrbnika lotil tako, da bo brskalnik usmeril na: www.zrtev.com/scripts/cmd.exe?/c%20c:\ inetpub\scripts\dodaj_uporabnika.bat Znak %20 brskalnik razume kot presledek in ukaz, da v tarčinem sistemu izvrši ukaze, ki presledku sledijo. Cmd/c posreduje ukaze iz datoteke dodaj_uporabnika.bat v ukazno vrstico, ki se po končanem delu samodejno odstrani iz pomnilnika. Napadalci ponavadi po uspešni pridobitvi dostopa na ravni skrbnika ustvarijo še en skrbniški račun, nakar je usoda spletnega strežnika v celoti v njihovih rokah. Obramba pred opisanim napadom sta vsekakor namestitev varnostnih popravkov in preverjanje stanja imenikov (onemogočite izvrševanje).  KONKRETNO slovenska podjetja – DISS RAZUMEVANJE LOKALNEGA TRGA JE KLJUČ DO USPEHA Podjetje DISS je drugi največji distributer računalniške opreme v državi. V petih letih so prodajo povečali za 14-krat, lani pa ustvarili za več kot 9 milijard tolarjev prihodkov. V preteklem mesecu so bili imenovani za najboljše hitro rastoče podjetje v osrednji Sloveniji. Podjetje od ustanovitve uspešno vodi direktor Janez Bregar, s katerim smo se pogovarjali o izzivih in pasteh te dejavnosti, načinih vodenja ter trendih na področju informacijskih tehnologij. Piše : Tomaž Lukman alizirana podjetja, ki razvijajo rešitve. Takšna ureditev je tipična za razvitejše trge. Vendar pa se kupci za zdaj še premalo zavedajo, da morajo poiskati podjetje, ki ustreza rešitvi, ki jo potrebujejo. Kupec namreč vedno išče neko rešitev, pa četudi gre samo za pisarniško poslovanje s pomočjo prenosnika. Vseeno gre za rešitev, ki jo mora nekdo namestiti in vzdrževati. Nekaterim kupcem je pomembno, da je servis v njihovem kraju, spet drugim, ki veliko potujejo, da velja mednarodna garancija. Na takšna vprašanja si je dobro odgovoriti, preden se odločamo o nakupu, morda še preden obiščemo prvo trgovino. Vse rešitve so danes še premalo znane, zato se je dobro posvetovati s kom, ki nam bo znal pomagati. Morda lahko pravilen odgovor najdemo kar v spletu, kjer je na voljo precej ponudb. tomaz.lukman@mojmikro.si Kakšno je razmerje med distributerji v Sloveniji? So se ta razmerja z vstopom v EU kakorkoli spremenila in ali ste v DISS-u občutili še kakšne druge spremembe? Naša distribucija ni le to, kar v naši panogi pomeni veleprodajo, pač pa je tudi usmeritev v prodajo blagovnih znamk in njihovih izdelkov, ki se prodajajo takšni, kot so. Pri nas namreč računalnikov ne sestavljamo, predelujemo ali spreminjamo. Naša dodana vrednost je v tem, da znamo kupiti računalnike, ki ustrezajo našemu trgu, da imamo ustrezno zalogo in da je ves čas dosegljiva našim kupcem. Razmerja med distributerji računalniške opreme v Sloveniji so že dalj časa enaka. Uspešen distributer, kar mislim, da smo tako mi kot druga podjetja, ki se s tem ukvarjajo, je moral biti v Evropi že leta 2001. Za vsa podjetja so bili pogoji poslovanja z EU-jem transparentni, marže so bile določene, zato smo se morali nanj pripraviti že prej in uvesti način dela, kakršen velja v Evropi. Od lanskega maja, ko smo se polnopravno pridružili, se torej ni veliko spremenilo. Kako si pridobiš zaupanje računalniških korporacij in postaneš njihov največji distributer na slovenskem trgu? Potrebuješ jasno usmeritev in poslovni načrt, ki je dovolj pregleden, da ga lahko predstaviš korporaciji. Pomembno je, da razumeš razmere na trgu. Ključnega pomena je to, da veš o trgu več kot sama korporacija. Ko uvidijo, da poznaš svoj trg, postaneš zanje zanimiv, ker sami tega ne zmorejo oziroma to niti ni njihov osnovni interes. Razumevanje njihovih interesov pa je osnovni pogoj, da te izberejo za največjega distributerja. Vedeti moraš, kakšni so njihovi cilji v Evropi in zunaj nje, na primerljivo razvitih trgih. Raziskati je treba, katera podjetja in katere vrste izdelkov so njihov resnični interes. Če zna nato distributer poiskati simbiozo med potrebami trga in globalnim interesom podjetja, ki je včasih različen od lokalnega, potem postane zanje veliko vreden. Ali bolje rečeno, vreden dovolj, da postane njihov ključni distributer. Zelo pomembno je poznati potrebe partnerjev, še posebej pa potrebe njihovih strank. Ključ do uspeha je natančno opredeliti segment trga, kjer je naš partner zares močan. Gre za tako imenovano kombinacijo »win-win«. Kakšna je prihodnost podjetij, ki se ukvarjajo z IKT-jem? Vemo, da so v ospredju telekomunikacije, še pred njimi pa programiranje in svetovanje. Nesporno je dejstvo, da se bo ta panoga v Sloveniji še močno razvila. To je vprašanje  Danes imamo zelo specializirana podjetja, ki razvijajo rešitve, a kupci se še premalo zavedajo, da morajo poiskati podjetje, ki ustreza želeni rešitvi. Kakšni so vaši kriteriji pri izbiri blagovnih znamk, ki jih nameravate distribuirati? Trenutno delate z največjimi na svojih področjih. Načrtujete morda še katere? uspešnosti posameznega podjetja. Določeni izdelki se v Sloveniji ne prodajajo, ker ni povpraševanja, drugi pa zato, ker ni rešitev, ki bi potrebovale takšne izdelke. V Sloveniji tudi ni določenih storitvenih izdelkov, ki so nujni za razvoj podjetništva v Sloveniji. Ne predstavljam si uspešnega podjetja, kjer informacijska in telekomunikacijska tehnologija ne dobita večje vloge. To ni odvisno od posameznikov, pač pa je skupna vizija prihodnosti. Če samo pogledamo, kaj se trenutno dogaja v telekomunikacijah z dostopom do interneta, je jasno, da to pomeni velik napredek za domače uporabnike. S tem se bodo razvile paketne storitve, vezane na internet. Nekdo bo moral izvesti priključek, zanj skrbeti in ga vzdrževati. Morda celo na daljavo. Takšne storitve so za panogo prihodnost. Če bo večja uporaba računalnikov, bo tudi povpraševanje večje. Kako ocenjujete slovenski računalniški trg v primerjavi z obdobjem pred nekaj leti, ko je doživljal prvi pravi razcvet? Nameravate na področju telekomunikacij še širiti svojo dejavnost? Seveda si želimo distribuirati nove znamke, vendar je to predvsem odvisno od lokalnih pogojev. V Evropi obstajajo standardi, da moraš imeti določeno količino prometa na zaposlenega, da je to distribucijsko sploh mogoče. Če temu pogoju ni zadoščeno, tega praviloma ne delamo. Ključno pri naši izbiri določene blagovne znamke je to, da bodoči partner razume našo dodano vrednost. Enkratni posli, naj so še tako veliki, niso v našem interesu. Za določen izdelek mora zanimanje pokazati več kot sto partnerjev, da mi v takšni vrsti distribucije vidimo dodano vrednost. To seveda v precejšnji meri omejuje število možnih distribucij. Takšnemu partnerju svetujemo, da poišče drugačen model prodaje v Sloveniji. Če ni distribucijski, za nas absolutno ni primeren. Današnji trg je mnogo bolj urejen. Včasih je vsak delal vse, danes pa imamo zelo speci- Zaenkrat zagotavljamo podporo za nas strateško najpomembnejšemu trgu malih in srednje velikih podjetij. To je trg, ki je bil vrsto let MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 41 KONKRETNO slovenska podjetja – DISS zapostavljen, tako doma kot v tujini. Danes je v tujini največje gonilo novih zgodb o uspehu. Distribuiramo torej znamke, ki ustrezajo potrebam tega trga. Seveda si želimo na telekomunikacijskem področju doseči več, vendar je ta trg že v precejšnji meri razdeljen. Pri tem imajo veliko vlogo pomembni igralci na trgu, kot je Telekom, ki že vrsto let prisegajo na znamke, ki so prisotne v Sloveniji. Kolikšen je delež prenosnikov v vašem prodajnem programu in kakšni so trendi za prihodnje leto? Delež prenosnikov je vse večji. V zadnjem času prodamo enako število prenosnikov kakor namiznih računalnikov. Zaradi višje cene prenosnikov pa so prodajne številke vsaj dvakrat višje. Opažamo, da se ti trendi nadaljujejo. Število prenosnikov se še povečuje, po drugi strani pa namizni računalniki postajajo vse bolj namenski. Specializacija računalnikov je čedalje izrazitejša. Dejstvo je, da imajo namizni računalniki še vrsto prednosti pred prenosniki. Slednji so bolj namenjeni kombinirani poslovno/domači uporabi, študentom in ljudem, ki veliko potujejo. V pisarnah še ne bodo povsem nadomestili namiznih računalnikov. Ste na dobri poti, da postanete »zlata gazela 2005«. Kaj bi vam ta naziv lahko prinesel? Po nekaterih podatkih so raziskave v ZDA pokazale, da ima kar četrtina hitro rastočih podjetij resne težave leto dni po objavi uspešnosti ... Kako komentirate to trditev? Zgodbe o hitro rastočih podjetjih oziroma gazelah so nastale med leti 2000 in 2004. Danes smo praktično v zadnjem četrtletju leta 2005 in z veseljem lahko povem, da še vedno rastemo. To priznanje dokazuje, da smo delali dobro in da so tudi drugi to opazili. Vsaka rast pa seveda prinese dodatne izzive, včasih tudi težave. Ne dvomim, da bodo doletele tudi nas, saj se jim tudi doslej nismo mogli izogniti. Težave smo imeli tako s pridobivanjem sredstev za nadaljnjo rast kot s kupci, ki so v tem času  Premalo se zavedamo reka: Informatika je preveč pomembna, da bi jo prepuščali informatikom. Vsak direktor bi moral vedeti, s kakšno opremo se lahko izvajajo njihove rešitve. obljube, češ da ni problemov. Problemov je veliko in rešujemo jih v skladu z našo strategijo posvečanja pozornosti podrobnostim. Če stremimo k temu, da je kupec zadovoljen, moramo v vsaki podrobnosti, od ponudbe naprej, skrbeti, da bo temu res tako. Seveda se zgodi, da nam kdaj kupca ne uspe zadovoljiti. Pomembno je, da se tega zavedamo in da vsi skupaj poiščemo način, kako bomo tega kupca naslednjič zadovoljili in ne izgubili. Skozi leta postane nabor partnerjev pomemben v smislu priznanja za naše delo, zato si ne želimo nobenega izgubiti. Naše glavno vodilo je, da morajo zaposleni v vsakem trenutku vedeti, kaj morajo narediti, da bodo naši kupci zadovoljni. Znati moramo biti nezadovoljni s svojim delom, če z njim niso zadovoljni partnerji. V DISS-u je na začetku delalo pet ljudi, trenutno jih zaposlujete prek 40. Kakšna je vaša politika zaposlovanja? Kako zagotavljate rast zaposlenih? Rast podjetja je povezana z rastjo njegovih zaposlenih. S svojimi delavci imam redne pogovore, ki so ključni pri razumevanju našega dela. Zaposleni morajo razumeti, da je od njih veliko odvisno. Tistim, ki so pri nas že dlje časa, nekateri že od začetka pred sedmimi leti, ponujamo redna izobraževanja. Tu gre tako za specialistične tečaje v zvezi s poslovanjem v naši panogi kot tudi za splošno izobraževanje. Številni zaposleni so ob delu pridobili srednješolsko ali univerzitetno izobrazbo. Zaradi takšnega odnosa ljudje bolj občutijo pripadnost podjetju in razumejo svojo vlogo v njem. Seveda mora biti zato šolanje dovolj kakovostno in nanj ne gledamo kot na strošek, pač pa na vložek tako v posameznika kot v podjetje.  Naša dodana vrednost je v tem, da znamo kupiti računalnike, ki ustrezajo našemu trgu, da imamo ustrezno zalogo in da je ves čas dosegljiva našim kupcem. propadli in nam prinesli izgubo. Na težave moramo biti ves čas pripravljeni. Če se navežem na pridobljeni naziv, lahko rečem, da mora gazela včasih tudi spremeniti smer svojega teka. Moja vloga v DISS-u je, da se težavam izognemo pravočasno. Poslujete z več kot 300 partnerji. Kako vam uspe zadovoljiti njihove potrebe? V čem je vaš način dela drugačen od konkurence? Kako se odzivate na njihovo morebitno nezadovoljstvo? V naših odnosih do partnerjev želimo biti zelo odprti in jim hkrati povedati, kakšne so naše zmožnosti. Se pravi, da jih ne prepričujemo, da lahko pričakujejo od nas več, kot jim lahko ponudimo. To se mi zdi zelo pomembno, kajti v Sloveniji je še prisoten spomin na pretekle čase, ko so bile v ospredju predvsem 42 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Kakšen je vpliv zaposlenih v podjetju? So zadovoljni z delovnimi razmerami oziroma kako rešujete morebitno nezadovoljstvo? V osnovi poskušamo zagotoviti najboljše tehnične razmere za delo. Računalnik je pri nas osnovno delovno orodje, zato skrbimo, da so dovolj sodobni za nemoten potek dela. Za primere okvar imamo ves čas na voljo rezervno opremo. Ker je za naše poslovanje internet ključnega pomena, imamo tri redundančne povezave – prek 90 odstotkov dokumentov s partnerji izmenjamo prek interneta. Vsa tehnična orodja morajo biti urejena, da delo poteka normalno. Osebni dohodki so pri nas nadpovprečni. V večini primerov so vezani na osebne plane, v katere so vključene dodatne stimulacije za doseganje dobrih rezultatov. Stimulirani so tudi tisti, ki niso prodajalci in ne vplivajo neposredno na rezultate poslovanja podjetja. Podjetje DISS vodite že od začetka. Kakšen način vodenja vam najbolj ustreza? Imamo aktiven nadzorni svet, kar pomeni, da ga sklicujemo vsaj enkrat na četrtletje. Na njem obravnavamo rezultate in prihodnje usmeritve podjetja. Enkrat na leto te usmeritve zelo podrobno obravnavamo in izluščimo tri ključna področja, na katera se bomo osredotočili v naslednjem letu. Imamo tudi kolegij, kot dovolj neformalen organ, kjer so navzoči vsi vodje oddelkov. Na njem vsak mesec pregledamo, kaj je dobro in kaj ne, pretehtamo izpeljavo vsakega mesečnega plana. Ne nazadnje pa imamo še vrsto neformalnih sestankov, na katerih odpravljamo trenutne težave. Sem pač take vrste vodja, ki želi biti obveščen o vsem, dajem tudi napotke, vendar želim, da se na operativni ravni zaposleni odločajo sami. Sčasoma je to postal sistem dela, ki ne obremenjuje preveč niti mene niti zaposlenih. Nujno pa je, da vsi vemo veliko o vsakodnevnem poslu. DISS namreč vsak dan dobavi za 30 do 50 milijonov tolarjev blaga. Vedeti moramo, ali so kupci z nami zadovoljni ali ne. Glede na to moramo ustrezno reagirati. Na nezadovoljstvo z odpravljanjem napak, na zadovoljstvo pa s čim več ponovitvami podobnega posla. Kako osebno sledite razvoju računalniške tehnologije? Razvoju sledim predvsem na področju rešitev. Čeprav nismo prodajalci rešitev, pač pa samo orodij za njihovo izvajanje, se mi zdi pomembno razumeti, čemu je določen izdelek namenjen. Potem je samo še vprašanje, ali podpira določeno rešitev ali ne. Slediti tehnologiji na tej ravni ni zahtevno. Mislim, da bi moral direktor kateregakoli podjetja vedeti, s kakšno opremo se lahko izvajajo njihove rešitve. To je pravzaprav zelo dober pogajalski argument pri kupovanju računalniške opreme ali rešitev. In takih direktorjev je v Sloveniji bistveno premalo. Obstaja rek, ki se ga premalo zavedamo: Informatika je preveč pomembna, da bi jo prepuščali informatikom. V svetu obstaja veliko podjetij, ki so uspela zaradi informatike, čeprav je ne prodajajo. Na primer Google ali Yahoo. Tudi v Sloveniji so takšna podjetja, na primer slovenske banke, ki so na tem področju zelo dobro organizirane. Zavedanje o pomembnosti informatike je ključnega pomena.  PODROBNEJE O .... prenosni računalniki PRENOSNO JE ZAKON Zadnja leta je mogoče opaziti rast prodaje prenosnih računalnikov na račun namiznih. Zakaj tako? Piše : Zdenko Frangež zdenko.frangez@mojmikro.si R azlogov je veliko. Prenosniki so manjši, zasedejo manj prostora doma, kljub temu pa zadoščajo za normalno delo, razen če se ukvarjate z zares zahtevnimi opravili. So prenosni, vedno z nami in omogočajo opraviti kakšno opravilo tudi doma, brez potrebe po prenašanju podatkov v pisarno na posebnem mediju. So čedalje cenejši, čeprav ne tako poceni kot primerljivi namizni računalniki. So moderni in se lahko z njimi pohvalimo. Sliši se hecno, ampak vsi ti in še več razlogov je, zakaj se uporabniki odločajo za nakup prenosnika. Dejstvo je, da gre za sila uporabne napravice, ki omogočajo našemu delu in podatkom potrebno mobilnost, ki je zadnje čase tako cenjena. Pa poglejmo grobe podatke, ali je rast prodaje p CENE PADAJO Med večjimi krivci za večjo rast prodaje prenosnih računalnikov je prav gotovo cena, ki se je v zadnjem letu pošteno znižala. To spet izhaja iz večjega povpraševanja, večjih izdelanih serijah in vsega, kar gre zraven. Tudi naše dojemanje prenosnikov se je spremenilo in se še spreminja. Iz naprave za direktorje je prenosnik postal običajen računalnik. Kaj pa je direktorje brigalo, koliko stane prenosnik. Saj ga je plačalo podjetje in z napravo so se lahko pohvalili. Precej časa je bil prenosnik tudi statusni simbol. Prenosniki za širši trg pa ne morejo biti več drage in redke naprave. Seveda je padla tudi cena namiznih računalnikov, a v glavnem so to še vedno sila nerodne naprave, ki zahtevajo posebno mizico in prostor v stanovanju. Na tej mizici navadno ustvarimo pravcati ustvarjalni kaos (svinjarijo, bi rekla moja žena) in kar naenkrat bi vso zadevo najraje skrili pred pogledi obiskovalcev našega domovanja. Saj prenosnik tudi lahko stoji na posebni mizici, a se to redkeje dogaja, in če ga uporabljamo na klubski mizici, bomo s 44 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 prenosnikom pospravili tudi vse drugo in naše domovanje bo kot iz škatlice. ZVITOST TRŽNIKOV K sedanjemu stanju so veliko pripomogli tudi filozofija in izračuni tržnikov največjih proizvajalcev prenosnikov. Pred približno dobrima dvema letoma mi je eden vodilnih tržnikov enega največjih proizvajalcev prenosnikov razlagal, da mu je uspelo prepričati stranke v nakup nekaj sto prenosnikov za vse zaposlene z naslednjo filozofijo: Zaposleni ne želijo več preživeti vsega dneva v službi, temveč so raje z družino. Ko jim ostane delo, ga pač s prenosnikom odnesejo domov. Popoldan je rezerviran za družino, zvečer pa opravijo, česar niso zmogli v službi. In tako iz dneva v dan. Pa še srečni so, ker jim je podjetje »podarilo« prenosnik. Zdaj ni treba kupiti namiznega modela za dom. In čeprav je pregovor, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe, sila koristen, tukaj pogrne na celi črti. Zaposleni delajo doma, ur opravljenega dela pa si ne morejo pisati. Nič več nadur, nič več stroškov pisarn z obljudenostjo popoldne in zvečer. In so izračunali, da se podjetju nakup splača v manj kot šestih mesecih. In če računamo, da je uporabna doba prenosnika vsaj dve leti, potem je podjetje z vsakim kupljenim prenosnikom prihranilo denarcev za naslednje tri. To pa ni malo denarja, posebej v velikih podjetjih. Ali lahko tako politiko podjetja gledamo kot nateg zaposlenih? Seveda, pri čemer se zaposleni še srečno režijo kot pečeni mački. Saj ne pravim, da se moramo temu upreti. Vsak ima svoje koristi, tako zaposleni kot tudi podjetje. Kakor koli, prenosniki so z nami in vse raje jih imamo. Iz različnih razlogov. Ker so lepi, koristni in v sedanjem času brez težav nadomestijo namizni računalnik. TRG PRENOSNIKOV Če velja trg računalniške opreme za sila dinamičnen, potem je na področju prenosnih računalnikov pravcata dirka. Vsi se na vse kriplje trudijo ponuditi najboljše, najhitrejše, najbolj avtonomne in kaj še vem kakšne prenosnike. Medtem ko kupujete prenosni računalnik in ga plačujete, skozi zadnja vrata trgovine že prinašajo nove modele. Skoraj tako. In če čakamo na najugodnejši model, nakupa ne opravimo nikoli. Prednost hitrega razvoja in velikega PODROBNEJE O ... prenosni računalniki števila modelov in ponudnikov je vsekakor dejstvo, da se za vsakogar najde primeren in njemu všečen model. Poglejmo, v kakšnih oblikah in namembnostih najdemo prenosnike. Prenosniki za pisarno V službi potrebujemo zmogljiv računalnik, če je prenosen, še toliko bolje. Tako navadno v teh prenosnikih najdemo procesorje Intel Pentium 4 ali AMD, največkrat niti ne modelov za prenosnike. Zmogljivost je odvisna od dela, ki ga opravljajo zaposleni. Za pisarniške programe ni potrebna prav huda zmogljivost. LCD-zaslon je klasičen, ker je tak najprimernejši, in navadno meri 15 palcev. Niso najmanjši in najlažji, ker to preprosto ni potrebno. Celo poudarek je na robustni izdelavi, saj podjetje ne želi kupovati novih modelov prepogosto. Vzdržljivi morajo torej biti. Če tehtajo štiri kilograme, to niti ni tako nadležno. Avtonomija je navadno skromna, saj je dovolj, če prenosnik vzdrži brez napajanja dobro uro. Tako premostimo morebitni izpad električne energije ali prenos v drugo pisarno. Prenosniki za dom Zahteve so navadno podobne rabi v pisarni, le da doma želimo tudi nekaj več multimedijskih zmogljivosti. Tako ni redkost, da za dom izberemo prenosnik z zaslonom v razmerju 16 : 10, saj je sila primeren za ogled filmov. Zmogljivost je odvisna od tega, ali naši malčki igrajo  Prenosniki so z nami in vse raje jih imamo � ker so lepi, koristni in v sedanjem času brez težav nadomestijo namizni računalnik. In za nameček so čedalje cenejši. računalniške igre in ali želimo s pomočjo prenosnika obdelati domače video posnetke. Za domači prenosnik želimo čim več priključkov za vse mogoče naprave in opravila. Tudi smo že nekoliko občutljivejši na videz prenosnika, saj bo vendar krasil naš dom. Seveda ne posegamo po najdražjih modelih, ker tega družinski proračun navadno ne prenese ali pa nas vsaj žena grdo gleda, če preveč zapravimo. Ali nasprotno. Avtonomije navadno ne potrebujemo pretirane, razen tisti, ki želijo prenosnik uporabljati tudi na dopustu, seveda za igranje igric in ogled filmov. Računalniki pač zasvojijo uporabnike, prenosniki pa še toliko bolj. Dejansko povprečen uporabnik doma ne potrebuje veliko. Večidel doma brskamo po svetovnem spletu in si dopisujemo prek elek- tronske pošte. Za ta in podobna opravila pa je dovolj že najcenejši prenosnik, ki ni dražji od nekoliko boljšega namiznega modela. »Prenosni prenosniki« Čeprav se hecno sliši, je to posebna kategorija. Namenjena je uporabnikom, ki dejansko delajo tudi na poti. Ti ne želijo največjega zaslona, tudi ne najzmogljivejšega procesorja, temveč najboljše razmerje med zmogljivostjo in prenosnostjo. Tako so ti prenosniki lažji, manjši in se pohvalijo predvsem z avtonomijo. Tehnologija Centrino, torej, in zmogljive baterije. Na poti navadno ne potrebujemo optičnih enot, tako so ti prenosniki »oskubljeni« in še lažji. Če tehtajo do dobrega kilograma so ultraprenosni, veliko preko dveh kilogramov pa MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 45 PODROBNEJE O .... prenosni računalniki znane in neznane znamke »BRAND NAME« PROTI »NO NAME« že neprijetni za delo na poti. In kaj sploh počnejo uporabniki s prenosnikom na poti? Hja, če se v službo vozite z avtobusom ali vlakom, lahko med potjo opravite kar veliko dela. Potem so tukaj vsi mogoči potujoči zastopniki, pa zavarovalni agentje, ki pisarno prenašajo s sabo, ker navadno druge sploh nimajo in lahko opravijo vse potrebno pri vas doma, ko se odločate za to ali ono storitev. In uporabnikov potujočih pisarn je vse več. Piše : Zdenko Frangež zdenko.frangez@mojmikro.si S Posebna kategorija takšnih prenosnikov so tablični računalniki. Ti so šele prenosni. Pri njih je vse naravnano na delo na poti ali celo med hojo. Nekoliko večji premorejo tipkovnico. Tako so lahko prenosniki, če jih na poseben način zapremo, pa ostane viden le na dotik občutljiv ali podoben zaslon. Seveda lahko potem s posebnim pisalom pišemo po zaslonu kot v vsako beležnico. Tako bomo natisnili rokopise, uporabili med pisanjem prepoznavo pisave ali navidezno tipkovnico. Ti modeli so še kljub vsemu nekoliko nerodni in težki, a naslednji korak je tablični računalnik v pravem pomenu besede. Tak tudi tipkovnice nima in lahko tehta približno toliko kot nekoliko večji rokovnik. In kdo to potrebuje? Že kdo, bi bil najpreprostejši odgovor. Skladiščniki, pa zdravniki med vizito, študentje in dijaki med predavanjem, profesorji, ki si tako pripravijo zapiske in jih imajo vedno pri roki. Pa nadzorniki gradenj in vsi, ki delajo na terenu in sicer potrebujejo goro papirnih projektov ali načrtov. Ali pač vsi, ki tekajo po svetu z rokovniki ali notesi. Se pa zadeva bolj kot ne nekako ne prime. Razloga sta verjetno nekoliko višja cena in vajenost na tipkovnico. Morda tudi čedalje zmogljivejši dlančniki, ki jih po uporabi vtaknemo v žep in večini uporabnikov, ki bi želeli ali morajo delati takole stoje, popolnoma zadoščajo. Zadeva pa se lahko še obrne in praktično nemogoče je napovedati, ali bodo tablični računalniki osvojili trg ali pa neslavno propadli. Sam si ne upam poteka dogodkov napovedati niti za leto naprej, kaj šele za več časa. Prenosniki, takšni in drugačni, so med nami in tukaj bodo tudi ostali. Postali bodo še bolj dostopni in razširjeni. Kakšni pa bodo čez leto, bomo videli takrat.  46 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 eveda je razlika. HP recimo proizvaja prenosnike že dolgo in prav veliko denarja namenja tako razvoju kot tudi preizkušanju komponent, ki bodo delovale brezhibno v vseh razmerah. Ponujajo tudi nekoliko boljše servisne storitve in pač vsega, kar je potrebno za trženje prenosnikov. OGRODNI IN SESTAVLJENI PRENOSNIKI Po drugi strani pa denimo Comtron ne prodaja prenosnikov, ki bi jih sam izdelal iz kopice komponent in osnovnih surovin. Po svetu je veliko podjetij, ki so znana tudi po svojih prenosnikih, ponujajo pa tudi ogrodne (barebone) prenosnike. Torej takšne, ki imajo ohišje in vse, kar je nekakšna osnova prenosnika. Uporabnik ali podjetje se odloči, kako bo napolnil drobovje. Navadno je treba le še vdelati procesor, trdi disk, pomnilnik, optično enoto, izbrati baterijo in morda grafično kartico. Tako je mogoče na isti osnovi izdelati kopico prenosnikov, ki se bodo razlikovali po zmogljivosti in možnostih, na zunaj pa bodo enaki. Ponudniki takšnih »praznih« prenosnikov so lahko podjetja s svojo blagovno znamko ali brez. Vse vdelane komponente so lahko boljše ali slabše, toda tudi Western Digital je »brand« ime, pa ATI s svojimi grafičnimi karticami, pa Samsung z optičnimi enotami seveda tudi. Naštevali bi lahko še dolgo. Zdaj pa poglejmo tako sestavljen računalnik. Vsebuje lahko enako osnovo, kot kateri koli prenosnik z uveljavljenim imenom. Vdelane komponente so vse znanih proizvajalcev, saj drugih že skoraj ni več. Toda prodaja se pod imenom TroNote. Ali je zato slabši od prenosnika Toshiba? Težko. Lahko je slabši, lahko je celo boljši ob upoštevanju razmerja med ceno in ponujenim. Gre za to, ali zaupamo podjetju, kot je Comtron. Comtron je le dober primer in ne namerno izpostavljeno podjetje. NI RAZLOGA ZA NEZAUPANJE Ali jim zaupamo? Ni razloga, da jim ne bi. Vsaj pametnega ne. Poslujejo že dolgo in za svoje izdelke ponujajo še daljšo garancijsko dobo kot velika imena med proizvajalci prenosnikov. Torej sami zaupajo svojim izdelkom, sicer se jim poteza ne bi splačala. Vsaj dolgoročno ne. Nič Pri vseh elektronskih in drugih napravah, pri prenosnikih pa toliko bolj, poslušamo o prednostih prenosnika z »imenom« ali brez. Razlika je v tem, ali je prenosnik izdelalo in ga ponuja podjetje, kot so IBM, Dell, Toshiba, HP, ali denimo Comtron oziroma katero od »garažnih« podjetij. pa ne kaže, da bi se približevali propadu. Torej v resnici ni razloga za nezaupanje in gre bolj za predsodek kot kaj drugega. Tudi TroNote je že na neki način blagovna znamka ime. Vsaj pri nas. Tudi za Dell ni nihče slišal, ko so se pojavili na trgu, pa jih zdaj cenimo in poznamo po vsem svetu. Morda domača podjetja celo nekoliko bolje razumejo in vedo, kakšne prenosnike potrebujejo naši uporabniki. Ne bom trdil, da je to nekakšna univerzalna resnica, lahko pa je. Seveda je odvisno do spretnosti podjetja, kako in kakšne prenosnike bo sestavilo. Glede kakovosti in cene, seveda. Zatakne pa se pri trženju. Če jim ne zaupamo, ne zadoščajo vse njihovo znanje in dobri nameni. Prav je, da smo previdni. Čas vedno pokaže, kako se zadeve obnesejo. Tudi pri nas se je to že pokazalo. Spomnimo se pojava imena Gericom. Na drugi strani meje so z vso ihto kupovali njihove prenosnike že pred recimo dvema ali tremi leti. Pri nas pa se niso prodajali prav na veliko. Razlika je bila bolj v filozofiji. Bili smo zadaj za severnimi sosedi. Pri njih so te prenosnike kupovali študentje in drugi uporabniki. Ti nimajo veliko denarja in pač kupijo, kar je najcenejše. Pri nas so takrat prenosniki spadali v domeno premožnih in vodilnih mož v podjetjih. Kot smo že ugotovili, imajo ti več denarja, pa še podjetje jim je mnogokrat kupovalo te naprave. Saj potreba po poceni prenosnikih je bila, samo trgovci še niso prav zavohali tržne niše. Pa ne samo oni. Niso vedno vsega krivi trgovci. Morda smo k razširjanju »neznanih« znamk pripomogli tudi mi s testi, ki so pokazali, da takšni prenosniki niso čisto zanič, temveč se med njimi najdejo sijajni modeli. In danes je Gericom seveda postal ime, znano blagovno ime, torej brand. Dejstvo je, da se tudi uveljavljene znamke med seboj razlikujejo. Tudi če se ne, pa bo vedno dovolj uporabnikov, ki bodo trdili, da samo ta ali drugi proizvajalec ponuja dobre prenosnike. Pred precej časa smo v naši reviji opravili supertest prenosnikov. Takole šest mesecev smo jih preizkušali in uporabljali vsak dan za vsa primerna opravila. Seveda sem tudi sam dobil v test prenosni računalnik (no, nekaj računalnikov). In to ravno enega od manj znanih. PODROBNEJE O .... znane in neznane znamke Prva reakcija je bila nevoščljivost kolegom, ki so pobrali zveneča imena. Na koncu pa sem imel najlažje delo. Hitro sem namreč ugotovil, kako malo je potrebno, da je prenosnik koristen in dovolj dober za vsakodnevno delo.Tudi na pomanjkljivosti se navadimo in na koncu niso tako neznosne, kot se lahko zdi na prvi pogled. In ko potegnemo črto, se je prenosnik »brez imena« celo izkazal kot zelo dober. Še večji je bil razkorak med ponujenim in ceno neznanega in znanega proizvajalca. Takrat je bila razlika v ceni dobrih sto tisočakov za primerljiv model, kar ni mačji kašelj. Danes so te razlike manjše, saj so tudi razlike v kakovosti med znanimi in neznanimi prenosniki v večini primerov manjše. IBM ALI LENOVO? Drug zgled je lahko IBM-ov prenosnik Think Pad. To je znano in cenjeno ime med prenosniki. Kaj pa Lenovo? Nikoli slišali? Morda pa le, saj imajo prenosniki Lenovo enake oznake kot ThinkPadi podjetja IBM. Hja, podjetje se je odločilo prodati proizvodnjo in tako zdaj na Kitajskem sestavljajo prenosnike Lenovo. Ali bomo temu novemu imenu zaupali? Zakaj ne in zakaj da? Če za vsem stoji še vedno enaka pamet kot za Think Padi ali vsaj enako vodilo in kakovost, potem da. Ampak saj ne vemo, kaj se bo zgodilo. Lahko da bodo prenosniki Lenovo popoln »kakec«. Ali pa tudi ne. Ali pač. Kdo bi vedel vnaprej. Bomo videli. V nebo povzdigovanje znanih proizvajalcev in zaničevanje neznanih je vsaj po mojem skromnem mnenju nesmiselno, saj lahko neznan proizvajalec že čez noč postane sila znan in cenjen. Obratno je sicer manj verjetno, ampak kaj pa vemo kakšna bo politika podjetij jutri. Torej tudi Brand kot tak počasi in zanesljivo izgublja pomen.  48 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 prenosni računalniki: procesorji PROCESORJI V PRENOSNEM SVETU V preteklih letih smo v svetu prenosnikov videli najrazličnejše procesorje, ki so se med seboj razlikovali po hitrosti, podprtem naboru ukazov, količini predpomnilnika, načinu delovanja ali celo po arhitekturi. Veliko je bilo nazivov in imen ter marketinških pranj možganov uporabnikov, a dejstvo ostaja: »konec dneva« nas zanimajo energijska poraba ter zmogljivosti. Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si Z agotovo največji hit zadnjih dveh let je Intelova mobilna tehnologija Centrino, ki jo mnogi napačno povezujejo s procesorjem za prenosne računalnike. Centrino kot tehnologija oz. platforma označuje skupek treh stvari: procesorja (Pentium M), veznega nabora (Intel 855 ali novejši, kot je 915 Express) ter integriranega brezžičnega omrežnega vmesnika (802.11b/g, zdaj tudi 802.11a/b/g). Centrino je postal prodajni hit predvsem zaradi vdelanega brezžičnega omrežnega vmesnika, kar je zaradi ekonomije obsega prineslo množične pocenitve in posredno množičnejšo dostopnost. Procesor, ki je trenutno v objemu Centrina najaktualnejši, je vsekakor Intel Pentium M. Prva generacija tega čipa se je imenovala Banias, trenutna je Dothan, zgodaj 2006 pričakujemo Yonaha. Spremembe prinašajo proizvodnjo v finejšem proizvodnem procesu, kar omogoča zvišanje takta delovanja procesorja in več vdelanega predpomnilnika in tehnologij, kar vse vpliva na zmogljivost in energijsko porabo. A vrnimo se na začetek. Danes je moč na trgu najti prenosnike s procesorji podjetij AMD, In- tel, Transmeta in VIA. Drugih v svetu x86 načeloma ni (Apple sodi v poseben razred). Intelov tržni delež je daleč največji, od preostalih treh pa še najbolje kaže AMD-ju. INTEL Starejši procesorji, ki se počasi že poslavljajo od trga, so vsekakor namizni procesorji Intel Pentium 4, ki so jih nekateri proizvajalci prenosnikov vdelovali v večje zelo zmogljive prenosnike. Procesor zahteva precej energije in se tudi segreva, zato avtonomija z njim ni vredna hvalisanja. Za cenovno najnižji razred ponuja Intel procesorje Celeron M, ki so posebna različica namiznih procesorjev Celeron z dodanimi tehnologijami za varčno delo z energijo, ki je bila sposojena kar iz Pentiuma M. Od tega se Celeron M razlikuje po manjši količini vdelanega predpomnilnika – le 1 MB namesto 2 MB. Najzmogljivejši ter avtonomno najboljši razred pa naslavljajo z že omenjenim Pentiumom M, ki je na voljo tudi v nizkonapetostni in ultranizkonapetostni različici ULW (ultra low voltage). Tega so na osnovi arhitekture Pentium III zasnovali v Intelovem izraelskem laboratoriju. Seveda najdemo poleg posameznih procesor- PODROBNEJE O ... prenosni računalniki: nakup skih družin še vrsto modelov, ki se v glavnem ločijo glede vsebovanega hitrega predpomnilnika in delovne hitrosti jedra, nekateri pa tudi glede vmesnika priklopa na matično ploščo. TRANSMETA Transmeta je bila velik up, saj je revolucionirala pametne procesorje, ki jim je pri izvajanju pomagala programska oprema. Rezultat je bila velika varčnost, vendar pa so bili ob konkurenci procesorji glede na dano zmogljivost predragi. Najpogostejši Transmetin procesor je Crusoe, ki ga lani zamenjal zmogljivejši Efficeon. Razen uporabnikom, ki jim je najvažnejša dolga avtonomija delovanja na akumulatorjih, Transmetinih procesorjev ne bi priporočali za običajno uporabo – so prepočasni oziroma predragi VIA VIA je bolj kot proizvajalec hitrih procesorjev znana po izdelavi majhnih platform ter energijsko učinkovitem procesiranju. Aktualni procesor, ki ga občasno najdemo tudi v prenosnikih na slovenskem trgu, je VIA C3. Žal je procesor glede na Intel in AMD tehnološko vsaj generacijo ali dve zadaj, zato tudi ne ponuja pričakovane zmogljivosti. Po drugi strani pa se prenosnikih s tem procesorjem najpogosteje zadržujejo v cenovno najnižjem razredu in jih najdemo tudi že za dobrih 100 tisočakov. PREMISLEK PRED NAKUPOM Včasih se je splačalo kupiti prenosni računalnik le tistim, ki redno potovali in morali na potovanju še kaj postoriti. Za prenosnost računalnika so morali žrtvovati katero od možnosti ali funkcij. Danes ni več tako. Prenosniki imajo prav vse, kar imajo veliki in včasih še kaj več, le ne tako zmogljivo. Ker je prenosnikov veliko in sila različni so, je odločitev o nakupu lahko težavna. Da vam olajšamo razmislek, še nekaj napotkov, na kaj je treba biti pozoren. Piše : Zdenko Frangež zdenko.frangez@mojmikro.si K ot pri vsakem računalniku je treba najprej premisliti, kaj sploh želimo in kaj potrebujemo. Globina žepa pa bo odločila, ali so želje uresničljive. AMD AMD priznava, da se do letos ni posebej posvečal mobilnemu trgu, kar se tudi pozna. Dosedanja AMD-jeva ponudba v tem segmentu je obsegala Athlon 64 Mobile in Sempron Mobile (naslednih Durona), nekateri proizvajalci prenosnikov pa so tako kot pri Intelu za večje namizne nadomestke posegali kar po polnokrvnih namiznih Athlonih…. AMD je pozno spomladi letos predstavil Turion 64, ki je pravzaprav Athlon 64 z vdelanimi tehnologijami varčevanja z energijo in zmanjšanim predpomnilnikom in hitrostjo delovanja. Turion naj bi se postavil ob bok Intelovemu Pentiumu M. Žal so prvi rezultati precej mešani – v ničemer pa izrazito ne prekaša Pentiuma M. Vsekakor je Turion 64 pomemben, saj je prav na račun tega procesorja AMD ponovno obnovil sodelovanje z večino proizvajalcev prenosnikov in si tako odprl vrata za naslednji korak. PRIHODNOST Tako Intel kot AMD sta za konec tega leta že napovedala dvojedrne mobilne procesorje, vsi pa bodo imeli podporo 64-bitnemu procesiranju. Po neuradnih napovedih naj bi AMD novinca predstavil hitreje, a kaj, ko sta pomembni tudi dobavljivost in predvsem cena. In prav pri ceni bo imel Intel, ki s koncem leta v proizvodnji prehaja na 65-nanometrski proces izdelave, s čimer občutno niža stroške, verjetno veliko več manevrskega prostora, kar je lahko v rokah enega največjih marketinških strojev v panogi (ok, pustimo Microsoft ob strani) za konkurenco smrtno nevarno.  PROCESOR IN POMNILNIK Nekako velja, da so procesorji za namizne računalnike zmogljivejši od primerljivih, izdelanih za prenosnike. Modra bo kdo trdil drugače, a tako kažejo številke. V prispevku o procesorjih je razloženo, za kaj je kateri primeren. Torej na kratko. Če želite hiter prenosnik, ki bo nadomestil namizni računalnik, je primeren tudi procesor za namiznik. Če želite več avtonomije, pa procesor za prenosnik in to je zadnji čas Centrino. Vsi procesorji, ki imajo manjšo zmogljivost, recimo Celeron, so primerni za večino opravil, zatakne pa se pri zahtevnih izračunih. Navadno se to najbolj opazi pri kodiranju video posnetkov in podobnih opravilih. Pregrevanje procesorjev je lahko tudi zelo nadležno, posebej v prenosniku. Na srečo lahko to preverite že v trgovini. Zahtevajte predstavitev obremenjenega prenosnika. Če se po določenem času pregreva, je tudi pomembno, kje so vroče točke. In če so tam, kjer so navadno vaše dlani vas bo to hudo motilo. Hkrati tako preverite tudi glasnost naprave. Pomnilnika ni nikoli dovolj. Saj vas bodo hoteli prepričati, da je za prenosnik dovolj 256 MB pomnilnika. Prenosnik pa ima naložen operacijski sistem Windows XP, kot je v vašem namiznem računalniku, in ni razloga, da boi v manjšem ohišju zahteval manj pomnilnika. Nekako velja, da je morda udobno uporabljati prenosnik s 512 MB pomnilnika, zahtevni uporabniki pa potrebujejo 1 GB. Saj zadeva deluje tudi z manj pomnilnika. Seveda bo več v uporabi trdi disk in ta je v prenosnikih sila počasen za sedanje čase. Tako pač ne boste izkoristili polne zmogljivosti prenosnika. ZASLON Pri zaslonu je treba izbirati med ločljivostjo, velikostjo in obliko oziroma razmerjem. Seveda velja, da je bolje, če je ločljivost večja. Težava pa se pojavi, ko se nam zdijo črke premajhne za branje v tako visoki ločljivosti. LCD-zasloni namreč ne izrisujejo niti približno lepo ničesar, kar je izrisano pod optimalno ločljivostjo, ki je hkrati tudi najvišja za zaslon. Torej le preverite, ali z lahkoto berete vse, kar je na zaslonu. Velikost zaslona je odvisna od tega, kar boste počeli. Če imate navado ali potrebo po zaslonu posejati več aktivnih oken ali delate s preglednicami, potem je velik zaslon seveda prednost. Oblika zaslona pa je zgodba zase. Klasično razmerje 4 : 3 je v navadi že iz časov CRT-monitorjev. Tega smo se privadili in lažje delimo zaslon z okni po višini kot širini. Pri zaslonu z razmerjem 19 : 10 je to težko ali nemogoče. Široki zasloni so pripravni za ogled filmov, za delo pa manj. Diagonala zaslona 15 palcev pri razmerju 4 : 3 pomeni čisto nekaj drugega kot pri 16 : 10. Z isto diagonalo bo širok zaslon širši., a bo tudi nižji. In potem deljenje zaslona po višini vsaj za resno delo odpade. PRIKLJUČKI Zadnje čase imajo prenosniki navadno več priključkov, kot jih v resnici potrebujete. Kljub vsemu pa se le pozanimajte, kaj premore model, za katerim pogledujete, in premislite, ali vam to zadošča. Najlažje je prešteti USB-priključke. Občasno boste uporabljali tudi USB-miško, pa pomnilniški USB-ključek, morda še USB-tiskalnik, in če ima prenosnik le dva ustrezna priključka boste morali razmisliti o USB-zvezdišču, ki je sicer poceni in majhno, a ga je kljub vsemu nadležno prenašati naokoli. Tudi razmestitev priključkov mora biti smiselna in omogočati mora lahko uporabo. TRDI DISK Za prenosnik je dovolj že skromen 40 GB velik trdi disk. Če nameravati naokoli prenašati kopico datotek, zlasti če bodo to filmi, pa je to hitro premalo. Torej le premislite, ali boste imeli na trdem disku red ali bi raje večji trdi disk, ki bo omogočal nekaj več svobode. MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 49 PODROBNEJE O .... prenosni računalniki: nakup BATERIJA Vsekakor je to eden pomembnejših delov prenosnika. Večini uporabnikov je sicer dovolj avtonomija nekako do dve uri. Tudi pri prenosnikih s Centrinom je to pogost pojav. Ker pač vdelajo manjšo baterijo, ki je lažja in cenejša, in ker večina uporabnikov več ne potrebuje. Kdor potrebuje več, bo kupil dodatno ali večjo baterijo, ki pa ni poceni. Če potrebujete več avtonomije, se odločite za prenosnik, ki že v osnovi omogoča štiri in do pet ur delovanja na baterijo. OPERACIJSKI SISTEM Navadno je ta že naložen, razen pri najcenejših prenosnikih, ki so poceni ravno na račun tega. Včasih je kateri od dražjih modelov v resnici cenejši, saj ima operacijski sistem že naložen, morda pa je naložena še kakšna dodatna programska oprema, ki mu vrednost še poveča. Seveda je treba tudi razmisliti, ali potrebujete operacijski sistem Windows XP Home Edition ali mora biti različica Professional. OPTIČNE ENOTE Zadnje čase je razlika v ceni CD- in DVDzapisovalnikov majhna. DVD-mediji so zadnje čase celo cenejši od CD-medijev. Torej se odločite raje za DVD-zapisovalnik, saj ponuja veliko več za razmeroma majhno razliko v ceni. TIPKOVNICA Najpomembnejši kos dodatne opreme je vsekakor tipkovnica, saj ste prek nje največ časa v stiku s prenosnikom. Kakovostna naj bo in vam naj ustreza. Seveda je tudi razlika, ali pri delu več pišete ali počnete druge stvari. Pisci člankov še kako poznamo pomembnost dobre tipkovnice, saj je v resnici naše orodje. Računalnik je le sredstvo, ki ponuja druge »usluge«, povezane s tipkovnico. GARANCIJA Garancijska doba prenosnikov je lahko eno, dve ali tri leta. Pač odvisno od proizvajalca. Pomembno je tudi prebrati garancijske pogoje, saj nekateri navajajo takšne, po katerih boste le stežka kaj reklamirali. Če kupujete prenosnik za dalj časa, pa se splača doplačati nekaj tisočakov za podaljšano garancijo, ki jo ponujajo nekateri trgovci oziroma proizvajalci. PRENOSNI ALI VENDARLE NAMIZNI? Pomemben razmislek zadnji čas je tudi, ali namizni računalnik nadomestiti s prenosnim. Če imate malo prostora in želite vsaj občasno prenašati računalnik naokoli, je to smiselno. Drugače pa ne. Za isto ceno je mogoče kupiti zmogljivejši namizni računalnik, ki ga boste lahko tudi nadgrajevali, vsaj nekaj časa, če boste želeli, seveda. Pri prenosnikih se ta zgodba večinoma konča že ob nakupu. Nadgradite lahko le nekatere komponente in še to z zelo omejeno izbiro. Kar boste kupili, boste imeli kar nekaj časa, saj povprečen uporabnik ne prodaja računalnika ravno vsako leto. Pa še splača se ne ravno, saj prenosnikom hitro padajo cene. Tehten razmislek bo gotovo povečal možnosti, da boste z izbrano napravo zadovoljni. In to je najpomembnejše.  50 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 prenosni računalniki in Linux LINUX KOT PRENOSNA ALTERNATIVA Marsikdo je že ugotovil, da je moč ceno prenosnika znižati za okoli 30 tisočakov, če namesto licenčnega operacijskega sistema Windows izbere katero izmed različic GNU/Linuxa. Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si S eveda pa cena še zdaleč ni poglavitni razlog, zakaj se mnogi poznavalci odločajo za Linux tudi v prenosniku – bistvenejši sta stabilnost in varnost sistema, pa tudi odpornost na viruse je prijetna lastnost. Med naprednimi uporabniki Linux v prenosnem računalniku že leta ni več nikakršen tabu. Vendar sta bila do nedavnega namestitev in uporaba sistema pretrd oreh za začetnika, celo mnogim povprečnim in naprednejšim uporabnikom se je zatikalo. Nato so se v bitki za namizje razvijalci Linuxa okoli lanskega leta končno zavedli, da Linux na namizje ne more priti drugače kot prek prenosnikov! O tem pričata tudi manjša rast prodaje namiznih računalnikov ter divja rast prenosnikov. Kako torej do svojega prenosnega Linuxa? PREDNAMEŠČEN SISTEM Zagotovo je najenostavnejša pot do prenosnika z operacijskim sistemom Linux nakup enote s prednameščenim sistemom. Žal nam mi uspelo najti podatka, ali tak sistem ponuja oz. prodaja kdorkoli v Sloveniji. Največ, kar smo dosegli, je pripravljenost prodajalca, da nam proda prenosnik brez operacijskega sistema Windows. V tujini je položaj popolnoma drugačen, saj so prodajalci začeli Linux prednameščati v računalnike predvsem zaradi takojšnjega znižanja stroškov in s tem ugodnejših cen na prodajnih policah. Ameriški supertrgovec Wal-Mart je tako konec preteklega leta pričel prodajati prenosne računalnike s prednameščenim Linuxom za ceno 498 USD (okoli 100 tisoč tolarjev). Že pred tem so nekateri proizvajalci, med katerimi zagotovo izstopa Dell, ponujali prenosnike z že naloženim sistemom Linux (RedHat) … ZAKAJ LINUX? Če že imamo prenosnik in želimo vanj namestiti Linux, je smiselno vprašanje, kaj s tem sploh pridobimo. Poleg že omenjene varnosti, tako omrežne kot tudi sistemske (popravki, luknje), je Linux veliko varnejši tudi glede virusov. Tako bo delo z internetom (e-pošta, spletno brskanje) tudi po straneh in vsebinah, ki so za uporabnika Windows smrtonosni, na Linuxu povsem nenevarno. Odvisno od distribucije Linuxa in oblike namestitve zmoremo (kar je zanimivo predvsem za starejše prenosnike) doseči tudi odzivnejše in hitrejše delo- vanje, še zlasti še gre za osnovno oz. pisarniško rabo. ZAKAJ NE? Če bi bilo vse lepo in rožnato, bi Linux zagotovo tudi v prenosnikih že uporabljali vsi. Vendar pa Linux še vedno prinaša vrsto vprašanj (kako namestiti to in ono, kako je s karticami PCMCIA, kaj storiti, če to in to ne deluje …), na katera mora uporabnik iskati odgovore, kar utegne pomeniti pogosto časovno potratno iskanje prek Googla ali brskanje po uporabniških forumih, specializiranih za to ali ono podporo … To bo odvrnilo večino povprečnih uporabnikov. Dodatno slabost so zakrivili sami proizvajalci strojne opreme, saj za prenekatere dele in funkcije ni gonilnikov zunaj sistema Windows, kar pomeni, da v Linuxu določenih funkcij pač ni. Tu imamo v mislih napredne funkcije, kot so recimo aktivna zaščita diska (IBM), obračanje zaslona (tablični prenosniki), določena stanja varčevanja z energijo ACPI, zelo pomanjkljiva programska podpora za dodatke (bralniki prstnih odtisov, zagon z USB-diskov, brezžične kartice PCMCIA …) KAKO ZAČETI? Če ste trdno odločeni, da je Linux prava stvar za vas in še nimate prenosnika, bodite pri nakupu izbirčni in pazljivi. Marsikateri nepoučeni prodajalec bo namreč zagotavljal, da je vsa strojna oprema prenosnika združljiva z Linuxom, kar pa se pozneje pogosto izkaže za neresnično. Zato bi bolj kot nakup brezimenskih doma sestavljenih prenosnikov svetovali nakup izbranega imenskega modela z zagotovljenim delovanjem v Linuxu (HP, IBM/Lenovo, DELL, Toshiba) … Piko na i doda še tehnična podpora proizvajalca, ki vključuje tudi vašo distribucijo Linuxa. Sicer pa pred nakupom velja prenosnik preveriti (procesor, grafični procesor, vezni nabor, brezžični vmesnik) s seznamom v Linuxu podprte strojne opreme. Tako imajo brezžični omrežni adapterji Centrino še vedno težave s podprtostjo v Linuxu, pa tudi grafični proizvajalec ATI še ni dosegel tako kakovostnega gonilnika, kot ga ponuja Nvidia. Vdelani modem je v večini primerov t. i. programski modem, ki deluje le v okolju Windows, zato je rešitev tu nakup modema PCMCIA, ki ima praviloma polne gonilnike za vse sisteme. Celoten seznam vzdržujejo na spletni strani Linux on the Road, na naslovu www.tldp.org/LDP/MobileGuide/html/index.html.  Avtera, d.o.o. www.hp.com 198.990 HP NC6110 PY501 Avtera, d.o.o. www.hp.com 289.998 Intel Pentium M 15” XGA 512 MB 60 GB 5400 DVD +/- RW Graphics Media 740 1,73 GHz 1024 x 768 DDR 333 rpm Accelerator 900 HP NX6110 PY535 Avtera, d.o.o. www.hp.com 281.880 Intel Pentium M 15” XGA 512 MB 60 GB 4200 DVD +/- RW Graphics Media 740 1,73 GHz 1024 x 768 DDR 333 rpm Accelerator 900 HP NX6125 PY418 Avtera, d.o.o. www.hp.com 264.990 AMD mobile 15” XGA 512 MB 60 GB Smart DVD +/- RW ATI Mobility Turion 64 ML- 1024 x 768 DDR 333 ATA Radeon X300 28 1,6 GHz do 128 MB HP NX6110 PY461 Avtera, d.o.o. www.hp.com 269.880 Intel Pentium M 15,1” XGA 256 MB 60 GB 730 1,5 GHz 1024 x 768 DDR 333 ThinkPad R50e UR0BWVK Lenovo ThinkPad (IBM) R50e C-M 360 Fujitsu Amilo PRO Siemens V8010 P-M 740 Asbis, d.o.o. www. ibm.com 229.998 Intel Pentium M 1,6 GHz Asbis, d.o.o. www. ibm.com 179.988 Avtera, d.o.o. www. 294.990 fujitsusiemens.com Fujitsu Amilo Siemens A-7645 Turion64 MT28 Fujitsu Amilo Siemens A-1650G Mobile Sempron 3300+ Solo SOLOnote (Intel) P1559-A 1,6 Avtera, d.o.o. www. 269.988 fujitsusiemens.com Avtera, d.o.o. www. 254.988 fujitsusiemens.com Lenovo (IBM) 15” 1024 x 256 MB 768 XGA DDR, 266 MHz Intel Celeron M 15” 1024 x 256 MB 360 1,40 GHz 768 XGA DDR, 266 MHz Pentium M 740 15,1” 1024 512 MB 1,73 GHz 2 x 768 XGA DDR2MB 533 MHz 533 Centrino Turion 64 15” 1024 x 512 MB MT28 1,6 GHz 768 XGA AMD Mobile Sempron 3300+ 40 GB 4200 CD-RW/DVD- Intel Extreme rpm ROM Graphics 2 40 GB 4200 CD-RW/DVD- Intel rpm ROM Extreme,DVMT 60 GB 5400 DVD-RW, rpm disketnik Intel g+Graphics Media Accelerator 900 do 128 MB 60 GB 5400 DVD +/- RW, SIS M760 do rpm disketnik 128 MB 15,4” WXGA 256 MB 60 GB 1280 x 800 Avtronic, d.o.o. 293.678 Intel Centrino 15,1” Pentium M 1,6 SXGA+, GHz 1400 x 1050 Solo (Intel) SOLOnote Avtronic, P1557-G d.o.o. 1,7 267.990 Solo (Intel) SOLOnote Avtronic, C1551A d.o.o. 1,3 209.988 Intel Centrino 15,1” Pentium M 1,7 SXGA+, GHz Ločljivost 1400 x 1050 Intel Celeron M 12,1 TFT 1,3 GHz LCD, WXGA 1280 x 800 Solo (Intel) SOLOnote Avtronic, P1558-A d.o.o. 1,3 231.368 Intel Celeron M 15,1” XGA+ 1,3 GHz 1024 x 768 DVD +/- RW Intel Media Graphics Accelerator 900 do 128 MB DVD +/- RW, ATI Mobility disketnik Radeon Xpress 200 do 128 MB Programska oprema NX6125 PY557 Vmesniki HP Intel Celeron-M 15,1” XGA 265 MB 40 GB 5400 DVD +/- RW Intel Media 370 1,5 GHz 1024 x 768 DDR 333 rpm Graphics Accelerator 900 do 128 MB Mobile AMD 15” XGA 265 MB 60 GB 4200 DVD +/- RW ATI Mobility Sempron 1024 x 768 DDR 333 rpm Radeon X300 3100+ do 128 MB Mere in masa Grafična kartica Drugi pogoni www.hp.com 205.900 Trdi disk Avtera, d.o.o. Pomnilnik NX6110 PY382 Zaslon Informacije Tehnični podatki Procesor Ime modela HP Cena v SIT Proizvajalec Spletni naslov PODROBNEJE O ... prenosniki do 300.000 SIT modem 56K, LAN 10/100, Firewire, 303 x 326 WLAN 802.11 b/g, Bluetooth, 2x USB x 267 mm, 2.0, VGA, 2x avdio, PCMCIA, IrDa 2,75 kg ni podatka modem 56K, LAN 10/100, Firewire, WLAN 802.11 b/g, 3x USB 2.0, VGA, 2x avdio, PCMCIA, 6 v 1 čutalec kartic, čitalec prstnih odtisov, IrDa modem 56K, LAN 10/100, Firewire, Bluetooth, 2x USB 2.0, VGA, 2x avdio, PCMCIA, IrDa modem 56K, LAN 10/100, Firewire, WLAN 802.11 b/g, 2x USB 2.0, VGA, 2x avdio, PCMCIA, IrDa modem 56K, LAN 10/100, Firewire, WLAN 802.11 b/g, Bluetooth, 3x USB 2.0, VGA, 2x avdio, PCMCIA, 6 v 1 čutalec kartic, čitalec prstnih odtisov, IrDa modem 56K, LAN 10/100, WLAN 802.11 b/g, Firewire, Bluetooth, 2x USB 2.0, VGA, 2x avdio, PCMCIA, IrDa 310 x 328 x 267 mm, 2,72 kg OS FREE DOS modem 56K, LAN 10/100, Intel PRO/ Wireless 2200BG, 2x USB 2.0, VGA, avdio, vzporedni port, IrDa, PCMCIA modem 56K, LAN 10/100, WLAN 802.11/b/g, 2x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA modem 56K, LAN 10/100, WLAN 802.11 b/g, 4x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA, 3 v 1 bralnik kartic, S-Video, VGA, modem 56K, LAN 10/100, WLAN 802.11 b/g,Firewire, 3x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA, 3 v 1 bralnik kartic, S-Video, VGA modem 56K, LAN 10/100, WLAN 802.11 b/g,Firewire, 4x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA, 3 v 1 bralnik kartic, S-Video, VGA ni podatka, Windows 3 kg XP PRO 256 MB 40 GB SATA- CDRW nVidia 6600 modem 56K, LAN 10/100, WLAN DDR II 150 5400 in DVD MXM 128 MB 802.11 b/g,Firewire, 3x USB 2.0, VGA, rpm kombiniran VRAM avdio, avdio optični, IrDa, PCMCIA, 2 v 1 bralnik kartic, S-Video, VGA, vzporedni, ExpressCard 256 MB 40 GB ATA- CDRW ATI M11 Radeon modem 56K, LAN 10/100, WLAN DDR II 100 4200 in DVD 9700 128 MB 802.11 b/g,Firewire, 3x USB 2.0, VGA, rpm kombiniran avdio, avdio optični, IrDa, PCMCIA, 2 v 1 bralnik kartic, S-Video, VGA, vzporedni 256 MB 40 GB ATA- CDRW Intel integrirana, modem 56K, LAN 10/100,Firewire, DDR 100 4200 in DVD do 64 MB 2x USB 2.0, VGA, avdio, avdio optični, rpm kombiniran IrDa, PCMCIA, bralnik kartic CF, S-Video, VGA, vzporedni 256 MB 40 GB SATA- CDRW Intel i900 modem 56K, LAN 10/100, WLAN DDR II 150 5400 in DVD integrirana PCI- 802.11 b/g,Firewire, 3x USB 2.0, VGA, rpm kombiniran ex 64 MB avdio, avdio optični, IrDa, PCMCIA, 2 v 1 bralnik kartic, S-Video, VGA, vzporedni, ExpressCard 328,6 x 267 x 30,3 mm, 2,7 kg 328,6 x 267 x 30,3 mm, 2,7 kg 31 x 328 x 267 mm, 2,7 kg Windows XP PRO slov. Windows XP PRO angl. Windows XP PRO angl., SLO Language pack 30,3 x 326 Free DOS x 267 mm, 2,75 kg ni podatka, Windows 2,8 kg XP PRO 33 x 339 x 270 mm, 2,7kg Windows XP PRO MUI 25,3 x 330 x Windows 272 mm, 2,7 XP Home, 5kg Works 8.0 35,9 x 390 Windows x 272 mm, XP Home, 3,2 kg Works 8.0 330 x 275 x 32,1~40,1 mm, 2,8 kg 326 x 270 x 30 mm, 2,68 kg 296 x 205 x 35 mm, 1,95 kg 330 x 275 x 32,1~40,1 mm, 2,8 kg MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 51 DVD-RW Toshiba SATELLITE Inea, d.o.o. www. 257.988 A50-106 toshiba.com CD-RW/DVD Acer Aspire 5022WLMi AMD Turion Aspire TravelMate 4152LMi Avtera, d.o.o. www. acer.com 274.998 Intel Celeron M procesor 340 1,5 GHz AMD Turion ML30 Avtera, d.o.o. www. acer.com 269.988 Pentium M 1,7 15˝ XGA 512 MB 60 GB 4200 DVD +/- RW GHz 1024 x 768 DDR RPM Aspire TravelMate 2312NLM Acer Aspire Travel Mate 2303 NLC Acer Aspire TravelMate 3002NLC Prestigio Nobile 1570 Avtera, d.o.o. www. acer.com 159.990 Avtera, d.o.o. www. acer.com 158.990 Intel Celeron M 360 (ni podatka) GHz Intel Celeron M 340 1,5 GHz Avtera, d.o.o. www. acer.com 149.988 AMD Sempron 15˝ XGA 256 MB 40 GB 4200 DVD/CD-RW Sis769GX do 2800+ 1024 x 768 DDR RPM 64 MB ASBIS, d.o.o. www. prestigio.si 292.722 Intel Pentium M 1,6 GHz 15” 1400 X 1050 SXGA+ Prestigio Nobile 1560 ASBIS, d.o.o. www. prestigio.si 249.900 Intel Pentium M 1,6 GHz 15” 1024 x 512 MB 40 GB SATA, 768 XGA DDR2 5400 rpm Prestigio Visconte 120 ASBIS, d.o.o. www. prestigio.si 249.990 Intel Pentium M 1,6 GHz 12.1” 1280 512 MB 60GB SATA, X 800 DDR2 5400 rpm WXGA Prestigio Nobile 150 ASBIS, d.o.o. www. prestigio.si 144.990 15¨ 1024 x 256 MB 40GB 5400 768 XGA DDR rpm Packard EasyNote Altech, Bell R4250 d.o.o. Power Cinema Comtron TroNote Comtron, M85 CXD d.o.o. www. 228.901 packardbell. com Intel Mobile Celeron M 1,3 GHz Intel Celeron M 350 1,3 GHz Acer Acer www. comtron.si 254.701 Comtron, www. d.o.o. comtron.si 155.331 Comtron TroNote Comtron, www. M45-CXD d.o.o. comtron.si 169.653 Comtron TroNote Comtron, www. M85Plus- d.o.o. comtron.si CSD 293.902 Comtron TroNote A45-SXC 52 15” XGA+ 256 MB 40 GB 1024 x 768 DDR 15,4” 512 MB 60 GB 4200 DVD +/- RW WXGA Acer DDR RPM CrystalBrite 15˝ XGA 256 MB 40 GB 4200 DVD +/- RW 1024 x 768 DDR RPM 15˝ XGA 256 MB 40 GB 4200 DVD/CD-RW INTEL modem 56K, LAN 10/100, 3x USB 1024 x 768 DDR RPM EXTREME 2 do 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA 64 MB 512 MB 60 GB SATA, DDR2 5400 rpm zaslon 15,4˝ 512 MB 50 GB v razmerju 16 : 9 365 x 275 x Windows 30/38 mm, XP Home 3 kg Edition 332 x 270 x Windows 28/36 mm, XP Home 2,67 kg Edition 338 x 274 x 27/38 mm, 2,7 kg 363 x 278 x 24/32,9 mm, 3,07 kg Windows XP Home Edition Windows XP Home Edition ni podatka, Microsoft 2,38 kg Windows XP Home US 364 x 279 Linux x 33,9/38,9 mm, 2,76 kg 364 x 279 Linux x 33,9/38,9 mm, 2,8 kg modem 56K, LAN 10/100, 3x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA 364 x 279 Linux x 33,9/38,9 mm, 2,8 kg DVD +/- RW nVidia GeForce modem 56K, Fast Ethernet, Intel 2915 270 x 326 6600 Go 128 A/B/G wi-fi mini PCI, Firewire, 4 v x 30 mm, MB 1 bralnik kartic, 3x USB 2.0, VGA, 2,8 kg avdio, optični avdio, IrDa, PCMCIA, PCI Express DVD +/- RW Intel i900 PCI modem 56K, Fast Ethernet, Intel 2915 270 x 32 Express do A/B/G wi-fi mini PCI, Firewire, 4 v 1 x 327 mm, 64 MB bralnik kartic, 3x USB 2.0, VGA, avdio, 2,7 kg IrDa, PCMCIA DVD +/- RW Intel Extreme modem 56K, 10/100, 3 v 1 bralnik 230 x 292 integ. do 64 MB kartic,Intel 2200 B/G wi-fi mini PCI, x 31,3 mm, Firewire, 2x USB 2.0, VGA, avdio, 1,9 kg optični avdio, IrDa, PCMCIA DVD/CD-RW nVidia GeForce modem 56K, Fast Ethernet, 4x USB 277 x 326 6600 Go 128 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA, PCI x 36 mm, MB Express 2,7 kg DVD +/- RW Intel 852 do modem 56K, 10/100,Wi-Fi 802.11b/g, 30 x 250 Windows 64 MB 3 v 1 bralnik kartic, 3x USB 2.0, VGA, x 355 mm, XP Home avdio, optični avdio, IrDa, PCMCIA 2,9 kg Edition Intel P4-M 740 15” 1024 x 512 MB 60 GB 5400 DVD +/- RW ATi M26 X700 modem 56K, 10/100/1000,Wi-Fi 1,73 GHz 740 768 XGA DDR2 rpm 128 MB 802.11b/g, 3 v 1 bralnik kartic, 4x USB 2.0, VGA, avdio, digitalni avdio 7.1, IrDa, PCMCIA, vzporedni Mobilni 15” 1024 x 256 MB 60 GB 5400 DVD +/- RW VIA K8N800 do modem 56K, 10/100, bralnik kartic, Sempron 768 XGA DDR rpm 64 MB 2x USB 2.0, VGA, avdio, digitalni avdio 2800+ 5.1, IrDa, PCMCIA, vzporedni Intel Celeronu 15” 1024 x 512 MB 60 GB 5400 DVD +/- RW Intel 852GM modem 56K, 10/100/1000,Firewire, M 1,5 GHz 768 XGA DDR2 rpm bralnik kartic, 4x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA, vzporedni Intel 15.0” 512 MB 60 GB 5400 DVD +/- RW ATi M26 X700 modem 56K, 10/100/1000,Wi-Fi Pentium M SXGA+ DDR2 rpm 128 MB 802.11b/g, 3 v 1 bralnik kartic, 4x 1400x1050 USB 2.0, VGA, avdio, digitalni avdio 7.1, IrDa, PCMCIA, vzporedni MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Programska oprema Intel Pentium M 15” XGA+ 512 MB 60 GB procesor 725 1024 x 768 DDR 1,6 GHz Intel 915GM do modem 56K, LAN 10/100, WLAN 128 MB 802.11 b/g,Firewire, 3x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA, 6 v 1 bralnik kartic, S-Video, VGA, vzporedni, iLink Intel 852GM do modem 56K, LAN 10/100, WLAN 64 MB 802.11 b/g,Firewire, 3x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA, 6 v 1 bralnik kartic, S-Video, VGA Intel modem 56K, LAN 10/100, 3x USB RG82855GM do 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA 64 MB ATI mobility modem 56K, LAN 10/100/1000, Radeon x600 WLAN 802.11 b/g, Firewire, 6 v 1 64 MB bralnik kartic, 4x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA ATI Radeon modem 56K, Fast Ethernet, WLAN X700 Mobility 802.11 b/g, Firewire, 3 v 1 bralnik 64 MB VRAM kartic, 3x USB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA int. grafika do modem 56K, LAN 10/100, 3x USB 64 MB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA Mere in masa SATELLITE Inea, d.o.o. www. 279.990 L10-193 toshiba.com Trdi disk Toshiba Pomnilnik DVD-RW Zaslon Intel Pentium M 15,4” 512 MB 60 GB procesor 730 SXGA+ DDR 1,6 GHz 1280 x 800 Vmesniki Grafična kartica Drugi pogoni Tehnični podatki Procesor SATELLITE Inea, d.o.o. www. 279.990 M40X-116 toshiba.com Cena v SIT Ime modela Toshiba Informacije Proizvajalec Spletni naslov PODROBNEJE O .... prenosniki do 300.000 SIT 329 x 275 x ni podatka 25 - 37 mm, 3,1 kg 329 x 275 ni podatka x 36,5 mm, 3,1 kg 328 x 288 x ni podatka 27 - 38 mm, 2,75 kg 329 x 275 x ni podatka 25 - 37 mm, 3,1 kg Comtron TroNote Comtron, www. T95-CWD d.o.o. comtron.si 277.101 Intel Pentium 15,4” WXGA 512 MB 60 GB 5400 DVD +/- RW ATi Mobility 4 M 735 1,7 1280 x 800 DDR2 rpm Radeon 9700 GHz Comtron TroNote T65-CXD Comtron, www. d.o.o. comtron.si 225.301 Intel Pentium 4 M 735 1,7 GHz Comtron TroNote A75-AXD Comtron, www. d.o.o. comtron.si 205.702 AMD Athlon 64 15” XGA 512 MB 60 GB 5400 DVD +/- RW VIA K8N800 3000+ Mobile 1024 x 768 DDR2 rpm Mobile AMD AthlonTM XP-M 2200+ Intel Pentium 4 mobile 2,8 GHz Intel Celeron M - 1,3 GHz NEC Versa C160 Acord 92, www. d.o.o. nec.com 264.467 DELL Latitude 100L Aldea, d.o.o. www. dell.com 214.560 DELL Latitude 110L Aldea, d.o.o. www. dell.com 179.880 DVD/ CDRW Anni, d.o.o. www. 159.900 gericom.com Intel Celeron M 15” XGA 256 MB 40 GB 1,4 GHz 1024 x 768 DDR DVD +/- RW Gericom Ego Anni, d.o.o. www. 159.900 gericom.com Intel Pentium 15” XGA 512 MB 60 GB M Centrino 1,5 1024 x 768 DDR GHz DVD +/- RW Gericom Excellent Anni, d.o.o. www. 179.990 gericom.com Intel Pentium 15,1” XGA 512 MB 60 GB M Centrino 1,5 1024 x 768 DDR GHz DVD +/- RW Gericom Overdose Anni, d.o.o. www. 156.900 gericom.com Intel Celeron 1,5 GHz DVD/CD-RW Gerynote Mobility XL Geri www. 209.900 1440 Computer gericomp-slo. d.n.o. com Mobilni Intel 15,1” XGA 512 Celeron M 1,4 1024 x 768 DDR-Ram GHz II 533 MHz Intel Celeron 12” 1024 x 256 MB M360 1,4 GHz 768 DDR 15,1” XGA 512 MB 40 GB 1024 x 768 DDR 329 x 275 ni podatka x 36,5 mm, 3,1 kg 330 x 268 ni podatka x 35 mm, 2,9kg ni natančnih ni podatka podatkov 2 x USB 2.0, WLAN 802.11b/g, modem, 10/100, 2 x USB 2.0, avdio, VGA, za ostalo ni natančnih podatkov 3 x USB 2.0, WLAN 802.11b/g, modem, 10/100, 2 x USB 2.0, PCMCIA, avdio, VGA, za ostalo ni natančnih podatkov Intel Extreme do TV-izhod, 4 x USB2.0, drsna ploščica, 64 MB VGA-izhod,PCMCIA Type II, 10/100, modem, (darilo WLAN PCMCIA kartica) ATI Radeon PCMCIA Type II, TV-izhod, 3x USB, mobility 9700 FireWire IEE 1394, vzporedna vrata, 64MB čitalec spominskih kartic 4v1, 10/100, modem, WLAN 2100 3B mini Intel 82852 PCMCIA Type II, TV-izhod, 3x USB, Share 64MB VGA-izhod, FireWire IEEE 1394, čitalec spominskih kartic, 10/100, modem, WLAN 2100 3B mini SIS do 64 MB TV-izhod, 4x USB, vzporedna vrata, VGA-izhod,10/100, modem DVDDVTM do 128 zapisovalnik MB 8x 40 GB CDRW/DVD ni podatka Combo 179.900 Twinhead Durabook Geri www. 15 BL Computer, twinhead. d.n.o. com 299.900 Intel Celeron M 15” 1024 x 512 MB 60 GB 1,4 GHz 768 DDR Twinhead Efio 12K64 Geri www. Turion Computer, twinhead. d.n.o. com 299.900 AMD MT-32 12” 1024 x 512 MB 60 GB (1,8 GHz , 25w) 768 DDR 64 bit Twinhead efio i12BL Geri www. Computer twinhead. d.n.o. com 239.900 Intel Celeron M 12” 1024 x 512 MB 40 GB 1,5 GHz 768 DDR Twinhead Efio 12K64 Geri www. Turion Computer, twinhead. d.n.o. com 265.000 AMD Turion MT-28 12” 1024 x 512 MB 40 GB 768 DDR Programska oprema modem 56K, 10/100, bralnik kartic, 2x USB 2.0, VGA, avdio, digitalni avdio 5.1, IrDa, PCMCIA integrirana, do modem 56K, 10/100, Firewire 3x USB 32 MB 2.0, VGA, avdio, IrDa, PCMCIA 40 GB trdi disk 5400 rpm 8 MB Geri www. Computer twinhead. d.n.o. com Mere in masa 360 x 273 ni podatka x 29,5 mm, 3,15 kg 15” XGA 256 MB 60 GB 5400 DVD/CDRW Direct AGP 1024 x 768 DDR rpm Video 64 MB DDR 15” XGA 256 MB 40 GB 5400 DVD/CDRW Intel 910GML 1024 x 768 DDR rpm Gericom Belagio Twinhead Efio 121i modem 56K, 10/100/1000,Wi-Fi 802.11b/g, 3 v 1 bralnik kartic, 3x USB 2.0, VGA, avdio, digitalni avdio 5.1, IrDa, PCMCIA modem 56K, 10/100,Wi-Fi 802.11b/g, 4 v 1 bralnik kartic, 3x USB 2.0, VGA, avdio, digitalni avdio 5.1, IrDa, PCMCIA 15” XGA 512 MB 60 GB 5400 DVD +/- RW ATi Mobility 1024 x 768 DDR2 rpm Radeon 9700 15” XGA 256 MB 40 GB 1024 x 768 DDR Vmesniki Grafična kartica Drugi pogoni Trdi disk Pomnilnik Zaslon Tehnični podatki Procesor Cena v SIT Spletni naslov Informacije Ime modela Proizvajalec PODROBNEJE O ... prenosniki do 300.000 SIT 329 x 275 x 25 mm, 3,1 kg ni podatka 37,2 x 330 x 268 mm; 2,96 kg ni podatka Linux 32 x 330 x 280 mm, 2,6 kg Windows XP Home Edition SLO 39 x 345 x 282 mm, 3 kg 39 x 345 x 282 mm, 3,3 kg TV-izhod, VGA, 4x USB 2.0, 56K 323 x 270 modem V.90, 10/100 Mb omrežna x 30 mm, kartica, avdio, PCMCIA, FireWire, 4 v 2,5 kg 1 bralnik kartic intel WLAN b+g, VGA, 3x USB 2.0, 220 x 200 modem, 10/100, avdio, PCMCIA x 33 mm, 1,95 kg Microsoft Windows XP Home angl. DVD-RW ATI Radeon mini PCI Wlan, S-Video, VGA, modem, 330 x 300 Microsoft dvoslojni 9700 Mobile 64 10/100, 3x USB 2.0, avdio, PCMCIA, x 33 mm, Windows MB DDR Firewire 3 kg XP Home angl. DVD-RW ATI Radeon Intel Wlan 802.11b/g, VGA, modem, 280 x 220 x Microsoft dvoslojni 9700 Mobile 64 10/100, 3x USB 2.0, avdio, PCMCIA 3 (nepopoln Windows MB DDR podatek) XP Home mm, 1,9 kg angl. DVDni podatka PS2, S-Video, VGA, modem, 10/100, 300 x 200 Microsoft zapisovalnik 3x USB 2.0, avdio, PCMCIA, IrDa x 25 mm, Windows 1,9 kg XP Home angl. kombiniran ATI Radeon Intel Wlan 802.11b/g, VGA, S-Video, 225 x 200 Microsoft 9700 Mobile 64 modem, 10/100, 3(?)x USB 2.0, avdio, x 20 mm, Windows MB DDR PCMCIA, IrDa 2 kg XP Home angl. * V tabeli so le prenosniki do 300.000 SIT. ** Zaradi kopice izvedenk istega modela je nemogoče natančno napisati, katere priključke ima prenosnik in ali ima disketni pogon. Tega večina trgovcev med podatki ne navaja. *** Zaradi kopice izvedenk modelov z malo razlikami so v tabeli le nekateri predstavniki MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 53 STROJNA OPREMA preizkusili smo URE JA : JAK A MELE jaka.mele @ mojmikro.si Najdražja komponenta računalništva P red nekaj dnevi nas je obiskal delavec Elektra (pa ne zato, da bi kaj povedal čez mojo kolumno – ugotavljam, da je razmišljanje tipa »če se delam, da nekoga ne opazim, potem kmalu tudi on ne bo več opazi mene«, kar gladko označujem za ignoranco, v Sloveniji očitno postal način življenja tudi zunaj političnih krogov), da bi odčital števec in preveril stanje. Preteklo leto smo namreč plačali več kot 150 tisočakov poračuna, letos pa naš pavšalni mesečni znesek znaša 16 tisočakov. To za hišo z dvema gospodinjstvoma niti ni tako veliko, a šokirala me je izjava uslužbenca Elektra, češ da bi morali, če bi bilo zdajle konec leta, že plačati 60 tisočakov novega poračuna. Madona! Začeli smo računati in razmišljati, primerjati obstoječe stanje s stanjem iz sosednjih hiš, stanovanj … Pa vendar me je zaskrbelo, da morda krivec nisem jaz, saj je poleg enega sicer starejšega računalnika, v katerem 24 ur na dan teče Linux, rabi pa kot ADSL-usmerjevalnik, požarni zid ter datotečni in poštni strežnik, skoraj neprestano vklopljena tudi moja »močna« mašina, občasno pa še kak tretji računalnik ali prenosnik. Letos sem stanje sicer izboljšal z naložbo v LCDzaslon, kjer sem privarčeval takojšnjo razliko v porabi 80 W, a stanje je vseeno zaskrbljujoče. Kar predstavljajte si: napajalnik sodobnega računalnika je v povprečju pripravljen na moč 400 W, od tega jih 100 W žre močnejši sodobni procesor, da dvojedrnih niti ne omenjamo. Med 80 in 100 jih žre dodatno vsaka grafična kartica – spet imamo v močnejših konfiguracijah lahko dve. Nato 19- do 21-palčni CRT-monitor s porabo med 90 in 140 W, LCD pa med 50 in 60 W. Z enim močnim računalnikom z velikim zaslonom, ki je vklopljen glavnino dneva, ter z drugim povprečnim brez zaslona, ki deluje 24 ur dnevno, ter še z nekaj periferije, kot so ADSLmodem, telefoni, stikala in druga komunikacijska oprema, se kmalu približamo porabi 1 kW, kar po povprečni ceni elektrike pomeni strošek čez 500 tolarjev na dan. Pomnožimo to s 30 in dobimo številko 17 tisočakov!!! Zdaj pa si predstavljajte podatkovne ali računalniške centre, kjer še močnejši stroji ali kar njihovi grozdi delujejo štiriindvajset ur dnevno. Kaj hitro bom razumel, zakaj proizvajalci procesorjev, grafičnih kartic in celotnih računalnikov ter delovnih postaj in strežnikov tako glasno poveličujejo vsakih nekaj deset privarčevanih vatov v svojem novem modelu. Pomnožite to z nekaj deset ali sto tisoč, kolikor jih je v večjem kraju, mestu ali pa v ameriški korporaciji, in na državni ravni nekaj hidroelektrarn ali celo nuklearka hitro postane odveč.  54 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 ATI CrossFire � ekskluzivni prvi test v Sloveniji V NAVZKRIŽNEM OGNJU Kot prvi in edini v Sloveniji smo dobili priložnost preizkusiti ATI-jev najnovejši izdelek CrossFire! Dobili smo celoten sistem � matično ploščo Radeon Xpress 200 CrossFire, na kateri se bohoti nov vezni nabor IXP450, ter dve grafični kartici, ki omogočata medsebojno navezo! Komponente prihajajo na prodajne police, zato smo preverili, kako se odrežejo v kruti realnosti. Ali menite, da je Nvidia 7800 GTX ogrožena? Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si Ž ivimo v letu, v katerem je Nvidia nadvladala konkurenco v svetu hitre grafike. Nvidia je namreč po letih izmeničnega mesarjenja z ATI-jem tako rekoč z ukano prevzela grafično krono, saj je namesto izdelave »dokončno« boljšega grafičnega procesorja enostavno vstopila v vzporedno grafično procesiranje in s povezavo dveh grafičnih kartic skupno dosegla skoraj dvakrat boljši rezultat! Čeprav je bila rešitev sprva na voljo le v višjem cenovnem razredu, je Nvidia s svojo rešitvijo SLI opremila tudi grafične kartice v srednjem cenovnem razredu, dodatno pa je služila mastne denarce še kot (edini) prodajalec veznih naborov za podporo SLI izdelovalcem matičnih plošč. Ideja in tehnologija vzporednega procesiranja v grafičnem svetu nista novi, saj ju je že pred dobrimi petimi leti v potrošniškem segmentu izvajal takrat nepremagljivi 3Dfx (ki ga je pozneje kupila prav Nvidia in z njim prišla tudi do te tehnologije). Zanimivo je da ima tudi ATI že dolgoletne izkušnje s paralelizmom, a le v industrijskem delu grafičnega sveta, kjer ima kar nekaj referenc s sistemi s po 128 in več vzporedno delujočimi grafičnimi procesorji, predvsem za namene vojaških simulacij. RAZLIKE V PRISTOPU Če pogledamo zgolj tehnološko, je Nvidiin pristop SLI dokaj omejen, saj za delovanje potrebujemo identični grafični kartici (isti model, isti proizvajalec), prav tako pa mora biti 3D-aplikacija (igra) prilagojena (popravljena) za izkoriščanje višje zmogljivosti (kar pa se da izvesti tudi v grafičnem gonilniku, če razvijalec igre tega ne bi hotel podpreti znotraj aplikacije same). Nvidiin vezni nabor SLI na matične plošče sicer prinaša dve razširitveni reži PCI Express, vendar le ena deluje s polno prepustnostjo 16x, medtem ko je druga omejena na le 4x. ATI-jev pristop je veliko bolj sproščen in oba kanala PCI uporab- ljata za prenos podatkov polno širino enakovredno 8x. Zaradi omejene komunikacijske poti prek PCI Expressa Nvidiina rešitev SLI zahteva še strojno povezavo med obema grafičnima karticama, kar je v večini primerov izvedeno s »hčerinsko« kartico, mostičkom, ki povezuje obe grafiki. ATI CrossFire tega ne potrebuje, a ima za to povezavo izvedeno zunaj škatle – poseben tritočkovni kabel povezuje obe kartici in se konča v tretjem kraku, kjer je priključek, na katerega pritrdimo monitor. Ker gre za povezave med digitalnimi vmesniki, ne prihaja do motenj in slabitve signala, prednosti pa so v porazdeljenem procesiranju med obema karticama, kar se pozna pri višji kakovostih možnega mehčanja in različnih možnostih sodelovanja (pol−pol, šahovnica, izmenični okvir) … MATIČNA PLOŠČA ATI ponuja dve vrsti veznega nabora in s tem dva tipa matične plošče Xpress 200. Prva z oznako P na koncu je identična preizkušeni, druga, brez dodatne oznake, pa ima integrirano grafiko. Ta bo omogočala nekajkrat višje grafične zmogljivosti, kot jih ponujajo klasične (Intelove) integrirane grafične rešitve – po pričakovanjih pa bo na ravni prihajajoče Nvidiine rešitve nForce 400. Oba tipa naborov sta na voljo tako za AMD-jeve kot Intelove platforme, kar je velika prednost, ki jo je Nvidia izkoristila dokaj pozno (šele v zadnjih mesecih). Seveda je logično, da se je ATI ob snovanju veznega nabora Xpress 200 moral potruditi in iz osnove iztisniti največ. Nikakor se namreč ne bi počutili dobro v koži, kjer bi se njihova nova osnova, predstavljena pol leta po Nvidii nForce 4 Sli, v praktič- nih sistemskih testih zmogljivosti odrezala slabše. Tudi sami smo preizkusili obe osnovi in ugotovili, da so rezultati praktično identični – kar je še en dokaz, da se je nVidia z naborom nForce 4 resnično potrudila in dokazala svojo podkovanost tudi na tem področju. Xpress 200 na isti osnovi in z istimi komponentami namreč dosega nič kaj odstopajoče rezultate, ki so za 20 promilov (0,2 odstotka) boljši od nForce 4 SLI! (Test PCmark 2005) Preizkušena matična plošča se ponaša še s šestimi priklopi SATA, ethernetom in 6.1-zvočnim krmilnikom, USB-jem, firewireom in dvokanalnim pomnilniškim krmilnikom. Nič novega torej, hkrati pa nič pogrešenega. Na južnem mostu je pasivni hladilnik, na severnem pa majhen ventilator, ki utegne sčasoma postati glasen. GRAFIKA Par kartic na arhitekturi X850 XT se na zunaj loči le, če pogledamo na zadnjo stran s priključki Model Frekvenca jedra Cevovodi za pike Senčniki modelov Tip pomnilnika Velikost pomnilnika Frekvenca pomnilnika Širina vodila Priporočena cena nVidia GeForce 7800GTX 430 MHz 24 8 GDDR3 256 MB 600 (1200 MHz) 256-bitna 599 USD neposredni primerjavi med karticama X850 XT CrossFire in GeForce 6800 Ultra SLI v večini testov in iger ATI prehiteva za 5−10 odstotkov, kar je lep dosežek! Testi potrjujejo , da je ATI CrossFire najboljše vzporedno procesiranje v grafičnem svetu. Treba je vedeti, da je CrossFire zgolj odgovor na SLI in še ne napada Nvidiino novo generacijo grafike 7800 GTX ... SKLEP Velja priznati, da je ATI-ju uspelo še pred nekaj meseci zgolj »papirno tehnologijo« spraviti v odlično delujoč izdelek, ki prinaša prednosti super mehčanja (celozaslonsko 12x in 16x anizotropno filtriranje) ter zmožnosti povezave dveh različnih kartic X800 ali boljših (edina zahteva je povezava dveh enakih modelov, torej X800 z X850 ne gre, ter enaka količina video pomnilnika)! O prevzemu grafične krone pa je še prezgodaj govoriti. Verjamemo, da ima tudi Nvidia, ki je imela Radeon X850 XT 550 MHz 16 6 GDDR3 256 MB 560 (1120) MHz 256-bitna 499 USD nVidia GeForce 6800 Ultra 400 MHz 16 6 GDDR3 256 MB 500 (1000) MHz 256-bitna 499 USD Tabela 1: Razlike med karticami GeForce 7800 GTX, konkurenčno ATI X800 XT in predhodnico GeForce 6800 Ultra. X850 XT CrossFire 3D Mark 2003 21.133 3D Mark 2005 9978 Test X850 XT, 256 MB 12.874 6057 GF7800GTX, 256 MB 15.186 7829 SLI 29.583 11.242 GF6800 Ultra, SLI 256 MB 12.183 20.594 5871 9132 Tabela 2: Testiranje s programom 3Dmark 2005. Rezultat je indeksni, večja številka pomeni boljši rezultat. Platforma Intel: matična plošča Intel 925X, procesor Intel Pentium 4 3,6 GHz, 1024 GB DDR2-566 MHz. Platforma AMD: matična plošča ATI Xpress200, procesor AMD Athlon 64 3700+, 1024 DDR 400. (konektorji). Kartica X850 XT CrossFire (master) ima namreč le en DVI-izhod ter poseben, doslej neznan priključek z 59 kontakti. Vanj priključimo povezovalni kabel, ki gre v DVI-priključek običajne X850XT (suženj) ter sočasno še v tretji krak kabla, kjer je priključek za zaslon. Sicer je na tej kartici viden tudi poseben čip, ki prevzame funkcijo sestavljanja slike. Obe kartici potrebujeta klasično dodatno napajanje, ventilator oz. hladilno telo pa zavzema dve reži. S tem po namestitvi v plošči ostane prostor le še za priklop ene PCI-naprave. Opremljeni s kartico X850 XT CrossFire Edition in dodatno X850 XT smo izvedli tudi standardni nabor testov in preverili, kako ATI konkurira že uveljavljeni rešitvi Nvidia SLI. V od predstavitve 7800GTX kar tri mesece časa za priprave na dan R (520), še skrite zaloge (beri: 7800 Ultra). R520 naj bi imel tehnološko gledano 32 cevovodov, in če je verjeti govoricam, naj bi jih pri ATI-ju že takoj od začetka namesto predvidenih 24 aktivirali le, če bo konkurenca v tistem trenutku premočna. Prepričani smo, da se bo R520 pokazal z 32 cevovodi. Vse bo jasno začetek oktobra, ko bo ATI na Ibizi predstavil svoj novi biser, »slavni« R520, imenovan tudi Fudo. Tam bomo za vas tudi mi. Do izida revije bomo že nazaj, tako da vas vabim na spletne strani www.mojmikro.si, kjer si boste ob branju teh vrstic lahko tudi že prebrali prve vtise o R520, katerega test lahko v Sloveniji najprej pričakujte v Mojem mikru!  MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 55 PREIZKUSILI SMO ... igralna konzola Sony PSP Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Bofex, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.sony.com Cena: 59.990 SIT Tehnični podatki Procesor: Sony PSP CPU, 333 MHz Pomnilnik: 32 MB Zaslon: 480 x 272 pik, TFT LCD 4,3”, 16,77 milijona barv Razširitvene reže: Pogon UMD, MemoryStick Duo Pro Funkcije: Igre, MP3- in video predvajalnik, spletni brskalnik Vmesniki: Wi-Fi 802.11b, Infrardeč Programska oprema: Sony PSP OS Velikost: 170 x 74 x 29 mm Teža: 280 g ZA: Kdo še ni slišal za kralja igralnih konzol – Sonyjev PlayStation? Od letošnjega poletja pa je na trgu tudi nova prenosna igralna konzola PlayStation Portable, PSP. Novinec se spušča na nov tržni segment, ki so mu v preteklih letih kraljevale ročne konzole Nintendo in Sega, desetletja nazaj pa preproste video igrice. In če so bile zanimive takrat, zakaj ne bi bile danes? Seveda je tehnološki preskok neverjeten. Glavni podatkovni kanal za PSP je pogon UMD. Gre za Sonyjevo pogruntavščino, kar trenutno drugim onemogoča razvoj združljive strojne opreme, čemur bi najverjetneje sledilo nedovoljeno razmnoževanje tako filmov kot iger, ki jih je moč kupiti le na teh medijih. Sicer PSP obvlada tudi pomnilniško kartico MemoryStick Duo, vendar je njen namen bolj shranjevanje stanj in uporabnikovih podatkov. PSP ima avtonomijo skoraj tri ure, ter velik 11-centimetrski zaslon, ki je zmožen prikazati 16,77 milijona barv, zaradi kontrasta je prekrit s temnim steklom. Stereo zvok je odličen, krmiljenje pa tudi. Čeprav je to prvenstveno igralna konzola, ima tudi brezžično povezavo in prek nameščenega internetnega brskalnika je moč tudi popolnoma uporabno brskati po spletnih straneh (po prevelikih spletnih straneh se je treba premikati po kosih). PROTI: Napravica je elegantna, in čeprav ima priloženo torbico, se vse prehitro naberejo praske in tudi sicer ne deluje dovolj robustno za današnje najstnike. Vpisovanje črk s premikanjem izbirnika po tipkovnici na zaslonu je mučno in počasno (izbira spletnega naslova ali recimo vpisovanje nastavitev za wi-fi). Največjo grajo pa si zasluži zaslon, saj ne le na soncu, temveč ob povsem povprečni dnevni svetlobi slike več ne vidimo. PSP bo torej pomagal naše otroke, pardon, zombije zadrževati v temi. Mimogrede, igre in filmi za to konzolo so »svinjsko« dragi! JM 56 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 dlančnik igričarska laserska miška Palm LifeDrive Logitech G5 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: CHS, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.palm.com Cena: 119.880 SIT Tehnični podatki Procesor: Intel XScale PXA270, 416 MHz Pomnilnik: 165 MB (sistem) in 3,8 GB (uporabnik) Zaslon: 3,8-palčni TFT, 320 x 480 pik (VGA), 65.536 barv, občutljiv na dotik Razširitvene reže: Pomnilniška kartica SD Komunikacija: Wi-Fi (802.11b), Bluetooth (1.1), IrDA Drugo: Mikrofon, zvočnik Mere: 120 x 73 x 19 mm, 193 g Baterija: 1660 mAh, Li ion Garancija: 2 leti Operacijski sistem: PalmOS 5.4 Garnet ZA: Ohišje je kompaktno, a malce debelejše od predhodnikov. Barvni zaslon je odličen, svetel in kontrasten ter odlično viden predvsem v temi, dokaj dobro pa tudi na sončni svetlobi. Vsi, ki Palm že poznajo, se bodo hitro počutili doma, nekaj novih funkcij, kot je zaklep zaslona (senzorja dotika), pa še izboljša izkušnjo. LifeDrive imenujejo tudi mobilni upravitelj, saj naj bi z vdelanim 4 GB diskom ponujal dovolj prostora za prenašanje in upravljanje z vsemi tipi medijskih zapisov od slik, filmov do zvočnih zapisov ter seveda raznih pisarniških dokumentov. Vse aplikacije so tu, popolna pa je tudi podpora delu z dokumenti Microsoftovega Officea. Pohvaliti velja odlično podporo brezžičnemu povezovanju prek wi-fija in bluetootha. Sinhronizacija med PC-jem in LifeDrivom je izboljšana in ohranja tudi strukturo prenesenih datotek. Odličen snemalnik zvoka, do katerega pridemo s pritiskom na eno tipko, zagotavlja hitro snemanje, ko je to potrebno! Slike iz digitalnega fotoaparata lahko, če uporablja SD-kartice, prenesemo neposredno v LifeDrive. Reža za SD nudi tudi razširitvene module, kot je recimo GPS-dodatek. Prikazovanje slik in videa je odlično, v dosegu domačega brezžičnega omrežja, pa smo uživali tudi ob poslušanju internetnega radia. PROTI: Palm LifeDrive je odličen dlančnik, ki pa ga žal pestijo težave, do katerih je Palm brezbrižen že dolga leta. Tako Palm še vedno ne podpira šumnikov oz. tujih jezikov in je treba za rešitev tega poseči po tretjih programih. Pohvalno je, da kupcem distributer CHS ponuja dostop do tega programa brezplačno (Piloc). Glede na dlančnike PocketPC smo v LifeDriveu pogrešali vdelano kamero. Razočarani smo nad kakovostjo predvajanja datotek MP3, saj je zvok šumeč. Tudi litijeva baterija je v dlančnik vdelana in je ni moč menjati. Žal programa, prenesenega iz interneta, ni moč namestiti neposredno v LifeDrive, temveč nameščanje poteka vedno prek PC-ja. JM Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: IZID, d.o.o. Spletni naslov: www.logitech.com Cena: 18.850 SIT Tehnični podatki Vmesnik: USB Optični senzor: Ne Laserski senzor: Da Brezžična povezava: Ne Število pogramirljivih tipk: 6 Ločljivost senzorja: 2000 dpi Potrebna posebna podlaga: Ne ZA: Ko smo bili že prepričani, da so miške dosegle raven, kjer je odkrito že vse in kjer si novega razvoja ne moremo več obetati, nas je Logitech ponovno presenetil kot strela z jasnega. S predstavitvijo nove družine mišk za igričarje, imenovane G (gaming), so predstavili nekaj novosti, o katerih se običajnemu uporabniku sploh ne sanja. G5 gradi na laserskem senzorju ki je zmožen obdelati 6,4 megapike na sekundo in pravilno opisati premikanje do pospeškov 20 g. Pomembno je poudariti, da je Logitech skoraj pol leta preživel z najzahtevnejšimi igričarji po svetu – sponzoriral kar nekaj prireditev »LAN party« ter tako prišel do želja in kritik tistih z največ izkušenj. Najprej je treba pohvaliti obliko, ki sicer gradi na seriji MX, a jo v posameznih detajlih daleč preseže. Zgornja ploskev, imitacija kovine je ročno obdelana, kar pomeni, da niti dve miški nista povsem enaki. Preostali plastični del ohišja, kjer ponavadi miško držimo oz. jo vodimo, je namesto gladke plastike prešel v fini raster, ki preprečuje zdrsavanje še tako potnih rok. V spodnjem delu miške je prostor za majhno kaseto, ki jo lahko napolnimo z osmimi utežmi, kar omogoča posamezniku, da si uravnoteženost miške prilagodi svojim potrebam in željam. Drsna podlaga, kjer je miška v stiku z mizo, uporablja nove materiale, ki so glede na predhodnike superdrsni in miška resnično kar leti po mizi. Sredinski kolešček je moč premikati tudi levo in desno ter tako hitro premikati vsebino v premajhnem oknu … Hkrati je sredinski kolešček na željo igiričarjev trši, tako za vrtenje kot pritiskanje ob dvakratnem kliku. Miška omogoča dinamično prilagajanje ločljivosti med igranjem. Kabel za priklop miške je odet v pletenico in še doda k dobremu občutku. PROTI: Miška ima le 6 programirljivih gumbov in le vmesnik USB. Cena je visoka. JM prenosni računalnik tablični prenosni računalnik Toshiba Qosmio F10-136 Lenovo ThinkPad X41 tablet Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: INEA, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.toshiba.com Cena: 488.592 SIT Tehnični podatki Procesor: Intel Pentium M 735; Dothan 1.7 GHz Pomnilnik: 512 MB DDR; PC2700, 333 MHz Trdi disk: 80 GB Vdelane pomnilniške enote: DVD+-RW/CD-RW Zaslon: 15,4”, 1280 x 800 pik Grafična kartica: Nvidia GeForce FX Go5700, 128 MB Vmesniki: VGA, digitalni video izhod (D-video), 4 x USB 2.0, 56K modem, 10/100 LAN, avdio, PC Card tip II, bralnik pomnilniških kartic 5v1, Wi-Fi 802.11b/ g, S-Video vhod in izhod, 1x Dolby AC3 digitalni izhod (S/P DIF), 1x vhod za anteno, Bluetooth v1.2; i.LINK (IEEE 1394), stereo zvočniki Delovanje baterij: 2:20; BatteryMark Mere in masa: 373 x 285 x 43 mm, 3,77 kg Programska oprema: Windows XP Home, MS OneNote 2003, Norton Internet Security Suite, QosmioPlayer Dodatno: Daljinski upravljalnik MCE ZA: Novinec iz Toshibinih vrst je nekaj posebnega že na prvi pogled. Izstopajo teža in mere prenosnika, hkrati pa ob nadpovprečni avtonomiji za ta razred Qosmio F10 odkrito meri na domače uporabnike, ki kupujejo prenosnik kot nadomestek za namizni računalnik. Posebnosti se ne nehajo, saj Qosmio prinaša še multimedijski center, zabaviščni PC v malem, dostop do tega je prek funkcije QosmioPlayer možen tudi ob ugasnjenem računalniku. S pritiskom na gumb se prenosnik v trenutku spremeni v TV, prek vdelanega TV-sprejemnika ponuja gledanje televizije in predvajanje DVD-filma, ima tudi vhode za priklop kamere in igralne konzole, ne manjka pa niti digitalni video izhod ... Slika na 15,4-palčnem zaslonu s stranicami razmerja 16 : 10 je odlična, saj tehnologija Clear SuperView s podvojeno osvetlitvijo zaslona dosega svetilnost 600 cd/m2. Tudi nabora tehnologij za izboljšavo prikaza videa (odstranjuje sledi, prepletanje in šum, izboljšuje kontrast, barve in ostrino, mehča robove), zavitega v ime QosmioEngine, se ne bi branili niti najzmogljivejši LCD-televizorji. Dodatna prednost prenosnika je še močna grafika GeForce Go5700, vhod in izhod S-video pa bodo cenili vsi, ki se bodo lotili domače videomontaže. Ravnodušnost odpravljajo tudi zvočniki Harman Kardon s tehnologijo prostorskega zvoka SRS. Prenosnik ima odlično že nameščeno upravljavsko programsko opremo s sistemskimi, varnostnimi in optimirnimi orodji. PROTI: Tipkovnica bi bila lahko zavoljo obilice prostora manj stisnjena v sredino. Čeprav je kontrast zaslona zavoljo blestečega premaza povečan, se tudi odboji svetlobe na zaslonu na ta račun povečajo. JM Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Lenovo Slovenija, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.lenovo.com Cena: 692.484 SIT Tehnični podatki Procesor: Intel Pentium M 758, 1.5 GHz Pomnilnik: 512 MB DDR; PC2700, 333 MHz Trdi disk: 60 GB Vdelane pomnilniške enote: Bralnik pomnilniških kartic SD Zaslon: 12,1”, 1024 x 768 pik Grafična kartica: Intel 915 GM, 128 MB Vmesniki: VGA, 3 x USB 2.0, 56K modem, 10/100/ 1000 LAN, mikrofon, PCMCIA, Wi-Fi 802.11a/b/g, zvočniki, Bluetooth 1.2 Delovanje baterij: 3:30; BatteryMark Mere in masa: 274 x 242 x 33 mm, 1,61 kg Programska oprema: Windows XP Pro Tablet edition ZA: ThinkPad X41 tablet je prvi izdelek, ki ga je novo podjetje predstavilo pod imenom Lenovo, čeprav še vedno nosi tudi napisa IBM in ThinkPad. V razred ultralahkih prenosnikov se X41 Tablet uvršča s svojimi 1,61 kilograma ter 3,5 ure avtonomije z osnovno 4-celično baterijo. Prenosnik ohranja vse prednosti tehnologije ThinkVantage, vdelan ima bralnik prstnih odtisov, aktivni sistem varovanja trdega diska (senzor gibanja izklopi trdi disk pri pospešenem premiku oz. padcu) … Hkrati je to prvi tablični računalnik iz družine ThinkPad in, roko na srce, tablični del se z možnostjo hitrega beleženja, skiciranja in komentiranja oz. popravljanja dokumentov izkaže za izjemno koristen in uporaben. Odličen zaslon, ki je svetel in ima velik vidni kot, lahko zavrtimo okoli osi in tako izbiramo med prenosnikom oz. tablico. Tipkovnica ni nič manjša, kot smo sicer vajeni iz serije X. Pohvaliti velja komunikacijski del, saj imamo gigabitni ethernet, brezžični vmesnik 802.11a/b/g ter vmesnik bluetooth. Z dodatnimi baterijami se lahko prenosniku podaljša avtonomija tudi preko 10 ur. Preizkušeni komplet je vseboval večjo 8-celično baterijo (5,5 h) ter priklopno postajo z vdelanim CDRW/DVD-bralnikom (žal ne tudi DVDzapisovalnikom). Odliko si spet zasluži zaokrožena in popolna programska podpora prenosnika, ki naslavlja varnost, zaščito in produktivnost v celotnem življenjskem ciklu. PROTI: Dodatne baterije zelo hitro večajo tudi skupno težo prenosnika. Pogrešali smo dodatno programsko opremo, recimo One Note. Integrirana Intelova grafična kartica žal ne bo kos grafično zahtevnejšim nalogam ali novejšim igram, a seveda prenosnik temu ni namenjen. Novi ThinkPad je oblikovno zelo resen in tudi za poslovneže preveč enoličen in pust. Konkurenca je tudi v ultraprenosnem razredu zmožna v prenosnik vdelati optično enoto. Morda je cena za ponujeno malce previsoka. JM PREIZKUSILI SMO ... prenosni računalnik HP Compaq nx6125 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: HP Slovenija, Ljubljana Spletni naslov: www.hp.com Cena: 280.000 SIT Tehnični podatki Procesor: AMD Turion 64 Mobile, 2,2 GHz Pomnilnik: DDR SDRAM, 512 Trdi disk: 60 GB Vdelane pomnilniške enote: DVD+–RW, bralnik pomnilniških kartic 6v1 Zaslon: 15-palčni SXGA+, 1400 x 1050 pik Grafična kartica: ATI Mobility Radeon X300 Vmesniki: 3x USB 2.0, VGA, izhod/vhod za zvok, 1394, RJ-11, RJ-45, S-video TV-izhod, 56 K modem; gigabitni Ethernet, PCMCIA, ExpressCard, 802.11a/b/g, vmesnik Bluetooth Delovanje baterij: 2:30; BatteryMark Mere: 328 x 267 x 31 mm, 2,72 kg ZA: Podjetje HP je predstavilo nov prenosnik, ki uporablja nov mobilni procesor AMD Turion 64, z 1 MB vgrajenega hitrega drugostopenjskega predpomnilnika. Glede zmogljivosti in porabe energije se procesor uvršča malce pod tehnologijo Intel Centrino. Prenosnik gradi na veznem naboru ATI PCI Express Radeon XPRESS 200M in ponuja visoko zmogljivost vodila PCI Express. Vdelani je grafični pospeševalnik PCI Express ATI Mobility Radeon X300. Za varnost je poskrbljeno z biometričnim bralnikom prstnih odtisov, ki zagotavlja, da nepooblaščeni ne bodo mogli brati podatkov s trdega diska. Glede varnosti in zmogljivosti je dobro poskrbljeno saj priloženi pripomočki in orodja, med njimi HP ProtectTools in HP DriveLock, pokrivajo celoten spekter uporabe. Prav bo prišel tudi vgrajen bralnik pametnih kartic. Prenosnik ima tudi novo ohišje, ki tehta zgolj 2,72 kg kljub 15-palčnemu zaslonu. Tipkovnica pa je odporna na razlitje tekočin. Dodatno vrednost nudijo tudi komunikacijske zmožnosti, saj sta vgrajena brezžični vmesnik 802.11b/g ter adapter bluetooth. Dve radijski anteni sta vgrajeni v zaslon računalnika. Cena prenosnika je še toliko sprejemljivejša, ker so uporabili procesor AMD Turion namesto Celerona, ki je nekoliko dražji in manj zmogljiv. PROTI: Grafična kartica ATI Mobility Radeon Express 200M si deli 128 MB sistemskega pomnilnika, kar je treba upoštevati ob nakupu. Morda je bolje kupiti že v osnovi nekoliko več pomnilnika. MS MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 57 PREIZKUSILI SMO ... omrežna videokamera LevelOne FCS-1030 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Digital Data Comunications d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.level1.com Cena: 42.000 SIT Tehnični podatki Ločljivost: 640 x 480 Vmesniki: Ethernet 10/100BaseT Pomnilnik: 16 MB Format zajema: MPEG 4 Drugo: Napajalnik, stojalo za montažo, detektor gibanja, mikrofon. ZA: Omrežne IP-kamere so se razvile s trga, ki so ga oblikovali napredni uporabniki spletnih kamer. Omrežne kamere so tako po tehničnih specifikacijah le kanček nad spletnimi, vendar pa se razlikujejo po vmesniku, ki je skoraj vedno ethernet, ponekod pa je na voljo še brezžična povezava. Tudi LevelOne FCS 1030 je klasična omrežna kamera, primerna za video nadzor doma ali pisarne. Omogoča zajem 30 slik na sekundo pri ločljivostih 160 x 120 in 320 x 240 ter 10 slik na sekundo pri polni ločljivosti 640 x 480. Za kodiranje uporablja videokamera kodek MPEG 4, Poleg videa kamera zajema tudi zvok, ki ga zna tudi zelo uspešno sinhronizirati s sliko. Dostop do kamere je možen prek spletnega vmesnika ali posebnega programa LevelOne, ki je kameri tudi priložen in omogoča zajemanje in nadziranje z do 16 kamer hkrati. Kamera podpira 4x digitalni zum, prek programa LevelOne pa je moč določiti še snemanje le pri zaznanem premikanju, lahko pa v takem primeru nastavimo še obveščanje nadzornika ob dogodku prek e-poštnega sporočila. Prav tako lahko program signale vseh kamer shranjuje neposredno na trdi disk ali pa določi le zajem posameznih posnetkov na časovni interval. Kamera ima ethernetni vmesnik 10/100 in vhod za napajanje. Namestitev kamere je preprosta, priloženi program jo poišče v omrežju in že se lahko povežemo v spletni strežnik, vdelan v kamero. Kamera pozna celo dinamični DNS, s čimer lahko do nje z vedno istim domenskim naslovom pridemo tudi prek ADSL-linij. PROTI: Napajalnik ima le dober meter in pol dolg kabel, kar je lahko problematično, če hočemo kamero namestiti na višje mesto, od koder bi pokrivala večji kot. Kamera je primerna le za namestitev v notranjosti prostorov, saj ni odporna na vremenske vplive. Tudi ločljivost in osvežitve kažejo, da gre za dokaj osnovni model. JM 58 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 videoprojektor videoprojektor Toshiba TDP-P75 Toshiba TDP-TW300 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: TIFT, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.toshiba.com Cena: 588.000 SIT Tehnični podatki Tehnologija in ločljivost: XGA DPL, 1024 x 768 Svetilnost: 2300 ANSI-lumnov Kontrast: 2000 : 1 Življenjska doba žarnice: 2000 ur, (3000 ur v ekonomičnem načinu) Vmesniki: 1x kompozitni video, 1x S-Video, 1x D-Sub, 2x avdio (mini jack), izhod za monitor Mere in teža: 245 x 86 x 183 mm; 1,9 kg Daljinski upravljalnik: Z laserjem in miško Dodatno: Torbica ZA: Toshibin novi projektor P75 je namenjen prenosni rabi, saj s slabima dvema kilogramoma in majhnimi merami (v torbici) kar vabi k prenašanju. Vendar ne pustite, da vas majhnost zavede – projektor ima za ta razred izredno visoko svetilnost, saj je slika tudi v svetlem prostoru zelo kontrastna in svetla. Reprodukcije barv so dobre. Projektor ponuja uravnoteženost kakovosti in funkcij, kjer med drugim premore navpično odpravo trapeznega popačenja slike. Na razdalji dveh metrov je diagonala projekcijske slike dober meter in pol, kar je za ta razred odlično. Projektor ima pregledne in prijazne zaslonske menije, ostrino in povečevanje pa je treba nastaviti ročno. Tudi drugi gumbi so na ohišju razporejeni logično in so primerno označeni. Med delovanjem je projektor dokaj tih. Najvišja delovna ločljivost je do 1024 x 768, podprt je tudi prikaz slike 16 : 9, projektor pa podpira tudi vir PAL in NTSC, celo HDTV-sliko zna brez težav prikazati (načini 1080i, 720p, 576i). Daljinski upravljalnik ima laser, moč pa ga je uporabljati tudi kot brezžično računalniško miško. Projektor ima vdelan zvočnik. PROTI: Pogrešali smo vhod HDCP, cena je sicer visoka, a na ravni konkurence v tem razredu. JM Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: TIFT, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.toshiba.com Cena: 948.000 SIT Tehnični podatki Tehnologija in ločljivost: XGA 1x 0,7” DPL , 1024 x 768 Svetilnost: 3000 ANSI-lumnov Kontrast: 2000 : 1 Življenjska doba žarnice: 2000 ur (3000 ur v ekonomičnem načinu) Vmesniki: 1x kompozitni video in 1x komponentni video (5x bnc),1x S-video, 1x D-sub, 1x DVI-I, 2x RCA (stereo), 3x avdio in (mini jack) Mere in teža: 340 x 115 x 329 mm; 4,9 kg Daljinski upravljalnik: Z laserjem Dodatno: Ethernetni priključek, brezžična 802.11b/g kartica, izhod za monitor, krmiljenje preko RS232, prikaz dveh virov sočasno (split screen), stereo zvočnika 2 x 4 W, moč žarnice 300 W, torbica ZA: Toshibin TDP-TW300 je osvežitev najvišjega kakovostnega razreda. Velik projektor je namenjen rabi v velikih dvoranah, torej institucionalni oz. poslovni rabi. Gradi na predhodniku T250, s katerim si deli identično ohišje in nekaj konkurentom nepoznanih funkcij, kot je prikaz dveh slik sočasno (iz dveh virov), kjer se zaslon bodisi razdeli na polovico bodisi je prikaz slike v(na) sliki – kar odpira nove možnosti zanimive rabe, recimo v šolstvu ali pri predstavitvah … Sliko zna prikazati tudi prek žičnega in brezžičnega omrežja, ima možnost projekcije na šolske table (barvne podlage − projektor ustrezno kompenzira in ustvari sliko pravih barv). Projektor ima visoko zmogljivost tako kontrasta kot svetilnosti, slika pa je bila na dveh metrih velika okoli 2 metra, kar je odličen rezultat. Slika je izredno jasna in svetla tudi ob svetlobno neugodnih razmerah, barve so verne, naravne, za kar gre zasluga novemu čipu NCE. Optična motorizirana povečava do faktorja 1,5x je gladka, prav tako motorizirano pametno učenje. Projektor se s pritiskom na gumb za enostavno nastavitev samodejno nastavi, samodejno popravi trapezno popačenje slike po višini, po širini pa ga je treba ročno. Krmiljenje projektorja je enostavno. Na zadnji strani ima bogat nabor vmesnikov ter režo PCMCIA. Prepriča tudi množica vhodov in izhodov. Zanimiv je daljinski upravljalnik, ki lahko upravlja še funkcijo preproste računalniške miške in ima vdelan izredno močan laserski kazalnik. PROTI: Prav bi prišel vmesnik HDVI (za HDTV). Cena je precej zasoljena, še zlasti ker so na pohodu LED-projektorji, ki bi utegnili razmerja moči in cene v vseh razredih kmalu znižati. JM PREIZKUSILI SMO ... LCD-monitor LCD-monitor LCD-monitor Samsung 193P+ NEC MultiSync 2170NX NEC MultiSync 2070NX Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Acord-92, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.nec-mitsubishi.com Cena: 229.900 SIT Tehnični podatki Velikost diagonale: 21,3 palcev Ločljivost: 1600 x 1200 @ 60 Hz Barvna globina: 16,77 milijona barv Zorni kot: 176 stopinj vodoravno, 176 stopinj navpično Svetilnost: 300 cd/m2 Kontrastno razmerje: 900 : 1 Osveževanje: PVA, 8 ms Vmesniki in priključki: D-Sub, DVI-I, DVI-D, USB-zvezdišče ZA: Monitor NEC 2170NX je najnovejši in hkrati tudi največji predstavnik družine NX, ki s kakovostjo meri na množičnejši potrošniški trg, ki ga sicer bolj specializirani zasloni NEC prej cenovno niso naslavljali. Zaslon se navkljub 21,3 palca diagonale na mizi zdi manjši, za kar se gre verjetno zahvaliti prijetnemu ohišju v kombinaciji črne barve in tankega srebrnega okvirja zaslona spredaj. Gumbi so kot vsi v seriji NX neopazno postavljeni v spodnji del zaslona. Za ergonomijo je poskrbljeno, saj se monitor nastavlja tako po višini kot po navpičnem kotu, enostavno pa ga je moč tudi obračati levo in desno. Napajalnik je vdelan v zaslon. Zaslon omogoča priključek tako prek analognega kot digitalnega vmesnika DVI. Uravnoteženje slike je samodejno, brez potrebe po nastavljanju uporabnika, možno pa je tudi ročno nastavljanje temperature barv. Zaslon podpira paleto sRGB in barve so odlične. Matrika z deklariranim časom osveževanje 8 ms je dovolj hitra za gledanje filmov in igranje hitrih iger. Brez nadaljnjega lahko priznamo, da je razvoj matrik PVA v zadnjem letu dosegel preboj, saj sta tako čas osveževanja kot barvna predstavitev odlična! Funkcija Dynamic Visual Mode (DV) omogoča uporabniku hitre preklope med barvnimi profili, namenjenimi igram, videu in slikam – možne pa so tudi uporabnikove nastavitve. PROTI: Žal monitorja ni moč zasukati v pokončen položaj. Vidni kot je sicer dober, a bi bil lahko boljši – že pri vodoravnem kotu 45 stopinj barve zbledijo. Pogrešali smo NEC-ovo tehnologijo za samodejno prilagajanje kontrasta in svetilnosti delovnim razmeram. USB-zvezdišče ponuja le dvoje vrat. JM 60 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Acord-92, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.nec-mitsubishi.com Cena: 209.900 SIT Tehnični podatki Velikost diagonale: 20 palcev Ločljivost: 1600 x 1200 @ 60 Hz Barvna globina: 16,77 milijona barv Zorni kot: 176 stopinj vodoravno, 176 stopinj navpično Svetilnost: 250 cd/m2 Kontrastno razmerje: S-IPS, 700 : 1 Osveževanje: 16 ms Vmesniki in priključki: D-Sub, DVI, USB-zvezdišče ZA: Srednji izmed velikanov, NEC 2070NX, je na videz sicer podoben večjemu bratu, vendar gre v bistvu za povsem drug zaslon. Ta namreč gradi na matriki S-IPS, ki z deklariranim časom osveževanja sicer dosega 16 ms, a je teh 16 ms skoraj konstantnih v vseh barvnih in sivinskih prehodih. Zaslon se lahko pohvali z odličnim vidnim kotom, ki je, čeprav na papirju enak kot pri 2170NX, v resnici še boljši. Monitor je podobno ergonomsko oblikovan, testni model pa je bil odet v klasično belo oz. bež barvo. Menijski sistem in krmilni gumbi so enaki kot pri večjem bratu in vseh zaslonih razreda NX. Enako je tudi z ergonomijo, monitor se nastavlja po višini, po navpičnem kotu … Tudi tu je napajalnik vdelan v zaslon, poleg tega pa je tu USB-zvezdišče s 4 priključki za naprave. Monitor omogoča priklop prek analognega in digitalnega vmesnika DVI. Slika je dobra, svetla in barve so odlične. Pri analognem priklopu tehnologija NTAA samodejno nastavi optimalno sliko. Seveda je podprta tudi paleta sRGB, ki razširja količino prikazanih barv in omogoča enostavnejšo uskladitev barvnih tonov med različnimi napravami. Zaslon podpira DV, Težav pri interpolaciji v nižji ločljivosti nismo zaznali. Zaslon je zaradi verne predstave barv zanimiv za oblikovalce, zaradi hitrosti in stalnosti osveževanja pa tudi za igralce in filmofile. PROTI: Žal monitorja ni moč zasukati v pokončen položaj. Pogrešali smo NEC-ovo tehnologijo za samodejno prilagajanje kontrasta in svetilnosti na delovne razmere. Razpon med zelo svetlimi in zelo temnimi toni na isti sliki bi bil lahko boljši, nekatere druge tehnologije matrike S-IPS že prehitevajo pri kontrastu …. JM Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Avtera, d.d., Ljubljana Spletni naslov: www.samsung.com Cena: 129.900 SIT Tehnični podatki Velikost diagonale: 19 palcev Ločljivost: 1280 x 1024 @ 60 Hz Barvna globina: 16,7 milijona barv Zorni kot: 178 stopinj vodoravno, 178 stopinj navpično Svetilnost: 250 cd/m2 Kontrastno razmerje: 1000 : 1 Osveževanje: PVA, 8 ms Vmesniki in priključki: D-Sub, DVI-D ZA: Nedavno je Samsung v svoji profesionalni liniji LCD-monitorjev predstavil osvežen model 193P plus, ki je na videz podoben izvirniku 193P (stojalo zaslona je spremenjeno), a se ponaša z drugo LCD-matriko. Vsekakor gre za trenutno Samsungov najboljši model. Poleg ergonomije in videza – treba je priznati, da gre za enega najlepših zaslonov −zaslon tudi funkcionalno in kakovostno izstopa. Vsi priključki so skriti v spodnjem delu zadnje strani stojala, kar bo zmanjšalo štrlenje kablov. Monitor je moč obračati v vse smeri, možen je tudi zasuk v pokončen položaj. Moč ga je pritrditi tudi na steno, celo konzola je že priložena. Gumb za vklop je občutljiv na dotik. Drugih gumbov na monitorju ni, saj se zaslon upravlja kar s programom MagicTune. To je po svoje za uporabnika tudi preprosteje, vendar smo omejeni na operacijski sistem Windows. V zaslon je vdelana tudi tehnologija MagicBright II, ki optimira sliko za različna opravila. Prikazana slika ima žive barve, dobra pa so tudi razmerja med svetlimi in temnimi toni na isti sliki. Odzivni čas 8 ms zadovolji tako igralce kot uživalce ob filmskem programu. Barve in svetlost so razporejene enakomerno. Zaslon ima dober vidni kot. PROTI: Bodite pozorni, da pomotoma ne kupite starejšega modela 193P. Monitorju zamerimo, da je zmožnost nastavljanja po višini dokaj omejena Čeprav je cena modela 193P+ dokaj visoka, pa pada,in še bo, saj je Samsung že napovedal naslednika, 194T. Ta bo prinesel izboljšave predvsem pri kontrastnih razmerjih. JM dostopna točka ADSL VoIP-usmerjevalnik US Robotics MAXg FRITZ!Box DSL Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: CHS, d.o.o. Spletni naslov: www.usr.com Cena: Usmerjevalnik 20.700 SIT; vmesnik USB 14.900 SIT Tehnični podatki Frekvenca in hitrost: 2,4 GHz, 54 Mb/s Podprti protokoli: IEEE 802.11g/802.11b Načini upravljanja: Spletni vmesnik Dodatne funkcije: Povečanje hitrosti na 128 Mb/s, MaxG povečanje dosega, WPA2 (802.11i), Qos 802-11e Priloženo: Programska oprema, vmesnik za namestitev, navodil ZA: US Robotics, ki imamo vsi v dobrem spominu kot enega najboljših proizvajalcev modemov, se je po porastu širokopasovnih povezav interneta preusmeril v proizvodnjo vseh vrst omrežne opreme. Brezžična dostopna točka MAXg, model 5451, in brezžični USB-modul MAXg, model 5421, z uporabo naprednega procesiranja radijskih signalov obljubljata 50 % povečan domet in višje hitrosti prenašanja podatkov. V ta namen uporabljata izboljšan način pospešenega prenosa do 125 Mb/s (ter XPressov 54g+). Samo izboljšano procesiranje naj bi povečalo občutljivost sprejemnega dela, ki naj bi iz okolja s šumom bolje interpretiral še bolj oddaljen brezžični signal. Normalna brezžična omrežna oprema pri povečanem razmerju med signalom in šumom kaj hitro preklopi na počasnejšo prenosno hitrost, kjer pa po rezultatih našega testiranja MAXg do neke mere stvari obrne na bolje. Vendar pa je obljuba o 50 % povečanem dometu, brez kakršnihkoli povečanj zmogljivosti sicer popolnoma korektne 2 dBi antene, pretirana. Priznati je treba, da je moč anteno odviti in jo nadomestiti z močnejšo. Dostopna točka je sicer prijetna za konfiguracijo, spletni vmesnik je zelo enostaven. Resnično velja pohvaliti vključitev novega varnostnega standarda, 802.11i, imenovanega tudi WPA2, ki si sicer šele utira pot v naslednjo generacijo brezžične opreme. Oprema pozna tudi standard 802.11e za zagotavljanje kakovosti storitve (zagotovljena pasovna širina za protokole, ki jim določimo prioriteto). Uporaba WPA2 zahteva isti standard tudi pri sprejemniku, in v navezi z brezžičnim USB-vmesnikom je povezava šifrirana močneje, kot je bilo to možno doslej, in tako omrežje je resnično varnejše pred grožnjami iz okolice in interneta. PROTI: Dostopna točka glede na predhodno generacijo brezžične opreme US Robotics ponuja premalo možnosti, prav tako pa v resnici ne izpolnjuje obljub o večji hitrosti in daljšem dometu kot pri opremi z antenami MIMO. JM Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Alterna intertrade, d.d. Spletni naslov: www.avm.de Cena: 28.700 SIT Tehnični podatki Načini upravljanja: Spletni vmesnik Število in tipi vmesnikov: 1x priklop za kabel DSL, 2x LAN 10/100; 1x USB Priložena programska oprema: Vmesnik za namestitev, navodila Podprti protokoli: TCP/IP, PPPoE, PPPoA, DHCP Modem: Vdelan, Annex B ADSL 2/2+ Virtualni strežniki: Da Selektivni požarni zid: Da Prepustnost IPSec/VPN: Da (IPSec-ESP Tunnel mode, L2TP, PPTP) Nadgradljiva strojnoprogramska oprema: Da ZA: AVM je v Nemčiji z družino izdelkov Fritz! doživel velik uspeh, saj so skoraj vsi veliki telekomunikacijski operaterji svojim naročnikom prilagali opremo tega proizvajalca. Box DSL je najosnovnejši predstavnik družine Fritz!, gre pa za ADSL-modem z vdelanim usmerjevalnikom in mini stikalom. Tako v eni škatli združuje vse, kar potrebuje manj zahteven uporabnik. Modemski del je združljiv s specifikacijo ADSL 2+, s čimer je naložba varna tudi za bližnjo prihodnost. Uporabnik lahko računalnik priklopi v enega izmed dveh ethernetnih priključkov ali pa neposredno v USB-priključek. Slednji je namenjen tudi priklopu posebnih naprav, kot sta igralna konzola (Xbox ali PlayStation 2) ali prenosni računalnik. Vsa konfiguracija te preproste napravice se odvija prek spletnega vmesnika, za osnovno delovanje ADSLa pa ni potrebno nikakršno nastavljanje. Napredni uporabniki bodo vsekakor v »ekspertnem« zavihku našli dovolj možnosti, kot so virtualni strežniki ipd. Pohvaliti je treba sodelovanje med nemško državo in AVM-jem, saj radi poudarijo, da je vdelani požarni zid preveril TÜV, in uporabniki to jemljejo kot pozitivno (ne upam si ugibati, kako bi to vzeli pri nas). Zanimivi funkcionalnosti, ki ju nismo našli nikjer drugje, sta merilnik aktivnosti, ki beleži tako čas kot omrežni promet in s tem pomaga uporabniku nadzirati svoj internetni račun, ter upravljalnik s pasovno širino, ki omogoča omejevanje posameznih omrežnih aktivnosti. Pohvalno je tudi to, da je škatli priloženo dovolj omrežnih kablov, tudi daljših. PROTI: Čeprav gre za osnovno napravico, bi lahko vanjo vdelali vsaj še dve ethernetni vrati. Če imamo več računalnikov, je namreč treba priklopiti še stikalo ali razdelilnik. JM PREIZKUSILI SMO ... ADSL VoIP-usmerjevalnik FRITZ!Box Fon Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Alterna intertrade, d.d. Spletni naslov: www.avm.de Cena: 45.360 SIT Tehnični podatki Načini upravljanja: Spletni vmesnik Število in tipi vmesnikov: 1x priklop za kabel DSL, 1x LAN 10/100; 1x USB, 1x ISDN/analogni telefon, 2x POTS za analogni telefon Priložena programska oprema: Vmesnik za namestitev, navodila Podprti protokoli: TCP/IP, PPPoE, PPPoA, DHCP, G.711, G.723.3, G.729, SIP Modem: Vdelan, Annex B ADSL 2+ Virtualni strežniki: Da Selektivni požarni zid: Da Prepustnost IPSec/VPN: Da (IPSec-ESP Tunnel mode, L2TP, PPTP) Nadgradljiva strojnoprogramska oprema: Da ZA: Naprednejši model AVM-jeve napravice FRITZ!Box se v primerjavi z modelom Box DSL pohvali z vdelanim prehodom glasovne telefonije prek internetnega protokola IP (VoIP). V osnovi gre za enako enostavno napravico, ki je tudi enakih mer in oblikovno identično odeta v kombinacijo bordo rdeče in sivega ohišja. Gre za kombinacijo ADSL-modema z usmerjevalnikom s funkcionalnostjo telefonske centrale, kamor je moč priklopiti tako ISDN kot analogni telefonski priključek ter izkoristiti še prednosti, ki jih prinaša internetna telefonija. Usmerjevalniški del ADSL ohranja vse funkcije, ki so na voljo pri osnovnem modelu Box! Takojšnja prednost VoIP-a je uporaba internetne telefonije brez vklopljenega računalnika, hkrati pa vse klice, tako internetne kot klasične oz. ISDN sprejemamo prek istega obstoječega telefona (ali več telefonov). Inteligentni sistem za upravljanje s pasovno širino in prometom zagotavlja dobro kakovost internetnih telefonskih klicev, saj ob telefonskem klicu omeji hitrost podatkovnih prenosov in da prednost telefonskemu prometu, ob preveliki zasedenosti internetne linije (že aktivnem klicu) pa klicoči dobi zaseden signal. Naprava omogoča tudi priključitev in funkcije internetne telefonske centrale, vključno s posredovanjem klica, čakajočim klicem, konferenčnim klicem ... Kakovost prenosa govora je bila ob preizkusu odlična, saj naš sogovornik ni zaznal, da bi bilo ob klicu karkoli drugače. PROTI: Čeprav enota ponuja vse, kar obljublja, za uporabo ene same škatle v našem bivališču spet pogrešamo vsaj štiri priključke LAN ter brezžični del – delovanje kot dostopna točka (AVM je že napovedal naprednejši model FRITZ! Fon Wlan). JM MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 61 PREIZKUSILI SMO ... USB-most optični bralnik foto tiskalnik Delkin USB Bridge Canon LIDE 25 HP Photosmart 8250 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Meditrade, d.o.o. Spletni naslov: www.delkin.com Cena: 15.000 SIT Tehnični podatki Hitrost prenosa: 0,5 MB/s Napajanje: 2 x AA Vmesnik: USB 2, 1.1 Mere: 82 x 63 x 19 mm ZA: Majhna, a enostavna napravica, ki zna vzpostaviti most med digitalnim fotoaparatom in prenosnim diskom. Trije gumbi, en vhod, en izhod USB in nekaj lučk, ki nam povedo, kaj napravica počne. Uporaba je sila preprosta: na eni strani priklopimo digitalni fotoaparat, na drugi prenosni disk, jo vklopimo, pritisnemo gumb za prenos in počakamo, da se podatki prenesejo. Če želimo biti prepričani, da so se pravilno prenesli, pritisnemo še gumb za preverjanje in počakamo. Podatke lahko prenesemo iz vrste naprav, od digitalnih fotoaparatov do MP3- predvajalnikov in pomnilniških USB-ključev. Prvi so seveda najzanimivejši, saj nam tam najpogosteje zmanjkuje prostora. Deluje z različnimi modeli, tudi s Canonovimi, ki praviloma potrebujejo gonilnike WIA za prenos podatkov. PROTI: Prenos podatkov je dokaj počasen, saj smo izmerili le okoli 0,5 MB/s. Drugih omejitev praktično ni, le zunanji disk mora biti formatiran v datotečnem sistemu FAT32. Podatke lahko shranjuje tudi na prenosne diske CD/RW oziroma DVD/RW, pomnilniške USBključe in že skoraj pozabljene diske ZIP. Vsekakor zanimiva napravica, če že imate prenosni disk in želite povečati zmogljivost pomnilniških kartic v svojem osebnem računalniku. JM Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Canon Adria, d.o.o. Spletni naslov: www.canon.si Cena: 19.990 SIT Tehnični podatki Ločljivost: 1200 x 2400 dpi Barvna globina: 48-bitna Hitrost (strani na minuto): � Možnost branja prosojnic/dia: Ne/ne Samodejni podajalec: Ne Vmesnik: USB 2.0 Gonilniki za: Windows, MAC ZA: Novi Canon LIDE 25 je eden najmanjših in elegantnejših optičnih bralnikov na trgu. Zaradi majhnosti je zelo primeren sopotnik prenosnim računalnikom. Povezava USB 2 ga oskrbuje tudi z energijo, tako da ni potrebe po dodatnem napajalnem kablu, s čimer je omogočeno delovanje tudi na terenu. Bralnik je tih in natančen – med testiranjem nismo zapazili nobenih težav. Zajemi sivinskih in barvnih slik ter črnega besedila so potekali z odličnimi rezultati. Delo z bralnikom je enostavno, programska oprema je odzivna ter preprosta. Bralnik obvlada način zajema MultiMode, kjer programska oprema poskrbi za ločeno shranjevanje skupaj zajetih dokumentov. Vdelana je tudi tehnologija QARE (Quick Automatic Retouching and Enhancement), ki zmanjša posledice praha in prask na dokumentih (predvsem se to vidi na fotografijah). Na ohišju so trije programirljivi gumbi za hiter dostop do funkcij. Pokrov bralnike je moč prilagoditi na različno višino zajemanih objektov (knjiga). PROTI: Šibka plat bralnika je hitrost oziroma počasnost, saj je treba za predogled zajema A4 čakati skoraj 20 sekund. Tudi zajem poteka počasneje, kot smo vajeni pri večjih bralnikih. Pri tako majhnem bralniku niti ne moremo pomisliti na dodatke, kot so moduli za zajem iz filma ali prosojnic. JM 62 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: HP Slovenija, d.o.o. Spletni naslov: www.hp.com Cena: 56.910 SIT Tehnični podatki Število barv: 6 Najvišja ločljivost: 4800 x 1200 dpi Izmerjena hitrost izpisa: 15 x 10 cm 33 sekund, A4 največja kakovost 3 minute Dodatne možnosti: PictBridge, LCD-zaslon, bralnik kartic Vmesnik: USB 2 Mere in teža: 447 x 385 x 160 mm, 8,5 kg ZA: Čakali smo ga dolgo, a le dočakali − HPjev domači tiskalnik z ločenimi barvnimi kartušami. Photosmart 8250 spada v skupino foto tiskalnikov in za tiskanje uporablja 6 barv, kot večina drugih v tej skupini. Ima dve ločeni vložišči za papir, prvega za 15 x 10 cm, drugega za velikost A4. Med njima zna izbrati samodejno, glede na zahtevano velikost pri tiskanju. Poleg tega ima vdelano prepoznavanje papirja, kar bo za mnoge uporabnike olajšanje, saj se ne more zgoditi, da bi na kakovosten papir dobili izpis v slabi (draft) kakovosti. Podobno kot večina drugih tiskalnikov iz tega razreda ima tudi Photosmart 8250 vgrajen bralnik kartic in LCD-zaslon za neposredno tiskanje iz pomnilniških kartic. Zna celo odpraviti učinek rdečih oči in tiskati posamezne sličice iz video zapisa v formatu MJPEG ali MPEG. Temu so dodali podporo standardu PictBridge, tako da je tiskalnik še bolj vsestranski. Barvne kartuše ima zanimivo zasnovane, oblikovane so tako, da ne moremo vstaviti kartuše v napačno ležišče. Tiskalnik ima za vsako barvo še poseben rezervoar, tako da lahko kartušo menjamo med delom in pri tem ne bomo pokvarili izpisa. Črna kartuša ima od drugih večjo zmogljivost, tako da je tiskalnik primeren tudi za pisarniško rabo. PROTI: Hewlett-Packard navaja, naj bi za velikost izpisa 15 x 10 cm porabil le 14 sekund, no, v našem preizkusu je bil ta čas dvakrat daljši. To je še vedno veliko bolje od prejšnjih modelov, ki so za to porabili okoli ene minute. Hitrejši je tudi pri tiskanju na papir A4 v polni velikosti in kakovosti, v primerjavi s Photosmartom 7690 je kar dvakrat hitrejši, a še vedno porabi za to 3 minute. Kljub temu je ravno zaradi ločenih kartuš in bistveno hitrejšega izpisa zanimiv za širok krog uporabnikov. AO grafična kartica grafična kartica PREIZKUSILI SMO ... grafična kartica Sapphire Radeon X550 Silent Club 3D Radeon X800 RX Nvidia GeForce 7800GT Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: PC.Hand, d.o.o. Spletni naslov: www.sapphiretech.com Cena: 24.000 SIT Tehnični podatki Grafični procesor: ATI X550 Pomnilnik: 256 MB DDR Hitrost procesorja/pomnilnika: 400/500 MHz Vodilo: PCIE 16x Dodatni priključki: DVI, D-sub, TV-izhod Drugo: Pasivno hladilno jedro ZA: Sapphire je predstavil pomladitev svoje brezšumne družine grafičnih kartic. Pretekla generacija je temeljila na grafičnemu procesorju ATI X300, nova pa je X550. Kartica, ki je hlajena samo s pasivnim hladilnikom, je opremljena še z 256 MB DDR pomnilnika ter ima poleg digitalnega priključka DVI in analognega D-sub še izhod za priklop na televizijo. Seveda novinec temelji na vodilu PCI express. X550 Silent sicer cenovno spada v vstopni razred, a hkrati ponuja več zmogljivosti od modela X300 HyperMemory. Poglavitna prednost X550 je pomnilnik, dodan na kartici, kar manj obremenjuje sistemski pomnilnik in vodila, hkrati pa omogoča višjo zmogljivost. Procesor X550 ima 4 cevovode za obdelavo pik ter dva za obdelavo tekstur. Kartica strojno podpira knjižnico DirectX 9. Med poganjanjem zmogljivostnih testov se je kartica dodobra segrela – hladilno jedro je bilo izredno vroče, a kartica je delovala brez težav, kar potrjuje robustnost rešitev. Kartica bo zanimiva predvsem za sistemske ponudnike, saj bodo kartice našle prostor tam, kjer je potreba po tišini in močnejši zmogljivosti. Ker smo X300 pogosto srečali v medijskem računalniku v dnevni sobi, X550 z dvigom zmogljivosti tu čaka lepa prihodnost. V paketu sta priložen še PowerDVD in Sapphirov navijalni program TriXX, ki s postopnim dviganjem frekvence ter nenehnim testiranjem poišče najzmogljivejši še zanesljivi prag delovanja kartice, kar je dobrodošlo. PROTI: Kartica se med delovanjem precej segreje, zaradi česar je priporočljivo, da v ohišju skrbi za pretok zraka drug ventilator oziroma da kartica ni preblizu drugi na vročino občutljivi komponenti. JM Test Ločljivost, globina X550 X300 Silent 3D Mark 2003 1024 x 768 x 32 3536 2558 3D Mark 2005 1024 x 768 x 32 1781 1101 X700, 256MB 6931 3185 Testni sistem: Procesor Intel P4 3,8 GHz, matična plošča MSI P4N Diamond, pomnilnik 2 x 512 MB Corsair DDR2-566, Windows XP. Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Nvidia Spletni naslov: www.nvidia.com Cena: okoli 115.000 SIT Tehnični podatki Grafični procesor: G70 Pomnilnik: 256 MB GDDR3 Hitrost procesorja/pomnilnika: 400/500(1000) MHz Vodilo: PCIE 16x Dodatni priključki: 2x DVI, VIVO Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: IZID, d.o.o. Spletni naslov: www.club-3d.com Cena: 47.900 SIT Tehnični podatki Grafični procesor: ATI R480 Pomnilnik: 256 MB GDDR3 Hitrost procesorja/pomnilnika: 475/490(980) MHz Vodilo: PCIE 16x Dodatni priključki: 2x DVI, VIVO ZA: Club 3D je predstavil novo grafično kartico, ki temelji na grafičnemu procesorju R480. Osnovna vrlina kartice, imenovane X800 RX, je odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno, saj se kartica cenovno uvršča v srednji razred, hkrati pa ponuja visoko zmogljivost. Zanimivo je, da v specifikacijah piše, da kartica temelji na čipu R480, ki naj bi bil čip iz serije X850 XT, kjer deluje z šestnajstimi cevovodi. Vse kaže, da je Club 3D prišel do serije čipov s težavami pri delovanju vseh 16 cevovodov, zato jih je osem preprosto izključil in ponudil kartico pod nazivom X800 RX. Dodatna prednost je tudi nova zasnova kartice, ki je zmožna dvojnega delovanja z dodatno kartico Crossfire. Sicer je kartica po vseh drugih merili dokaj klasična – ima 256 MB grafičnega pomnilnika GDDR3, 2 DVI-izhoda, ter vrata VIVO za TV- izhod in zajemanje videa. Hladilno jedro s ploskim ventilatorjem, ki zaseda le eno režo, je zmaga trenutne generacije ATI-ja glede na konkurenco. V škatli so priloženi še vmesnika RAMDAC 400 MHz za priključitev analognih monitorjev, vsi potrebni kabli za delo z videom, program PowerDVD ter igra na DVD-ju Collin McRea Rally 2005. Glede na zmogljivostne teste 3D Mark je razlika med rezultati modelov RX ter X800 PRO in X800 XT manjša, kot smo predvidevali, kar pomeni, da je ob polovični ceni glede na X800 XT kartica res ugoden nakup. Poleg tega se nikoli ne ve – morda lahko nadebudneži z nekaj igračkanja odprejo še kak cevovod in iz kartice iztisnejo še nekaj odstotkov zmogljivosti. PROTI: S prihodom prvih kartic, ki bodo temeljile na čipu X800 GTO se zna razmerje med zmogljivostjo in ceno še izboljšati. Seveda pa ne velja pozabiti, da smo pred predstavitvijo naslednje generacije grafičnih kartic ATI – R520, o čemer bomo več pisali prihodnjič! JM Test Ločljivost, globina X800 RX X800 PRO X850 XT 3D Mark 2003 1024 x 768 x 32 8851 10.101 12.253 3D Mark 2005 1024 x 768 x 32 4038 4686 5540 Testni sistem: Procesor Intel P4 3.8 GHz, matična plošča MSI P4N Diamond, pomnilnik 2 x 512 MB Corsair DDR2-566, Windows XP. ZA: 7800GT je nova kartica, ki gradi na sedmi generaciji grafičnih procesorjev GeForce. Po pričakovanjih izgubljeni X na koncu oznake pomeni nekaj manjšo zmogljivost glede na prvega, 7800 GTX. Sicer je grafični procesor enak – G70, ki ga sestavlja več kot 300 milijonov tranzistorjev. Glede na zmogljivejšega brata je procesor 7800GT počasnejši za 30 MHz, pomnilnik pa za 100 MHz (skupaj zaradi DDR to znese 200 MHz). Namesto 24 senčilnikov pik jih ima GT le dvajset, senčilnikov modelov pa le sedem namesto osem. Vse to vpliva na zmogljivost, kot smo po pričakovanjih izmerili tudi v testih, a pomembne stvari – nove tehnologije ostajajo prisotne v celoti! Tako GT uporabniku ponuja vse bonbončke tehnologij HDR in Shader Model 3 iz nabora DirectX 9.0. V primerjavi s kartico 7800GTX, ki je glede na predhodne generacije grafik že opazno energijsko varčnejša in zaradi manjšega segrevanja in hlajenja tišja, se 7800 GT glede vsega še bolje odreže. Ob najvišji obremenitvi porabi 85 W energije, njen hladilni element, katerega ventilator se prilagaja trenutni obremenitvi in temperaturi in je prijetno tih, pa zaseda eno samo režo. PROTI: Žal Nvidia še vedno ni popravila gonilnikov za SLI. Podporo dveh kartic, temelječih na različnih procesorjih, bo, kot kaže, treba počakati še nekaj mesecev, do zime. Čeprav GT prinaša nižjo ceno za Nvidiino najnovejšo generacijo, pa še vedno željno pričakujemo novega predstavnika za srednji cenovni razred, ki ga trenutno nadomeščajo cenejši 6800. Prav tako je vprašljivo, ali 100 evrov razlike v ceni upravičuje nakup kartice 7800 GT namesto GTX. JM Test Ločljivost, globina 3D Mark 1024 x 2003 768 x 32 3D Mark 1024 x 2005 768 x 32 7800 7800 X800 X850 XT GT GTX PRO 15.135 16.701 10.101 12253 6805 7553 4686 5540 Testni sistem: Procesor Intel P4 3.8 GHz, matična plošča MSI P4N Diamond, pomnilnik 2.x.512 MB Corsair DDR2-566, Windows XP. MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 63 PREIZKUSILI SMO ... novi digitalni fotoaparati JESENSKE DOBROTE Jesen nam zopet prinaša vrsto novosti, ki so jih proizvajalci predstavili v poletnem času. Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si Konica Minolta Dynax 5D V boj za kupce zrcalnorefleksnih fotoaparatov se je med zadnjimi spustila Konica Minolta. Lansko leto predstavljenemu modelu 7D se je letos pridružil 5D, namenjen predvsem amaterskim uporabnikom. Naj vas to ne zavede, gre za zelo spodoben fotoaparat. Ohišje je zelo masivno in je med težjimi v svojemu razredu. Oblikovano je zelo dobro, saj se lepo drži v roki, snovalci so poskrbeli tudi za dobro razporejene gumbe. Prek njih dosežete vse pomembne nastavitve, ne da bi za to morali posebej v meni. Zaslon za pregledovanje slik je velik, podobno kot pri 7D, v bližini je tudi gumb za umirjanje slike. Ta možnost je ena izmed tistih, ki utegne tehtnico pri kupcu prevesiti na stran Dynaxa 5D, saj namreč vsak objektiv dobi s tem možnost umirjanja slike. Kljub malce drugačni logiki, ki jo ima Konica Minolta, je fotoaparat zelo enostaven za uporabo, tudi na račun že prej omenjene dostopnosti nastavitev. Izravnavi beline so namenili kar vrtljiv gumb, poleg že nastavljenih možnosti in ročne nastavitve pozna Dynax 5D tudi nastavitev v Kelvinih, od 2500 do 10.000 v korakih po 100 Kelvinov. V menijih se skriva še vrsta dodatnih možnosti, ki nam omogočajo prilagoditi fotoaparat po svojih željah. Novinec se je zelo dobro obnesel tudi pri kakovosti slike, ki je med boljšimi v svojemu razredu. Šuma je zelo malo, celo pri ISO 3200. Če ga primerjamo z drugimi, se po ergonomiji in kakovosti slike brez težav prebije prav v vrh v razredu amaterskih zrcalnorefleksnih fotoaparatov. Konica Minolta se torej vrača na stara pota slave in kmalu bomo videli tudi to, kako se bo obnesla naveza s Sonyem. 64 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Kodak EasyShare C360 Ali se bo Kodakova usmeritev v kompaktne fotoaparate obnesla, bomo videli čez čas, trenutno je za petami Canonu in Olympusu. Zadnji fotoaparat v seriji C je model 360, ki je po osnovnih značilnostih zelo podoben sorodniku C340. Ohišje je malenkost bolj odebeljeno in drugače zaobljeno, tudi nekaj novih gumbov se najde. Različnih fotografskih programov je še nekaj več, 17 v primerjavi s 13, kolikor jih ima C340. Izboljšan je tudi način snemanja videa, ki zmore spodobnih 24 posnetkov na sekundo pri ločljivosti 640 x 480 pik. Za format so zapisa so izbrali kar MPEG 4, ki je praktično omejen le z velikostjo pomnilniške kartice. Največja dolžina, ki jo lahko posnamete v enem kosu, je do 80 minut. C360 pozna kar nekaj načinov merjenja svetlobe, med drugim točkovno merjenje. Ima tudi povečano občutljivost do ISO 800, a le pri nižji ločljivosti. Kljub temu s šumom odlično odpravi, kar je seveda uporabnikom najpomembnejše. C360 se je izkazal za zanimiv fotoaparat z nekaterimi naprednimi možnostmi, ki so nad pričakovanji v tem razredu, in pomeni dobro konkurenco drugim znamkam. Canon Digital Ixus 750 Se sprašujete, kaj lahko še ponudi fotoaparat velikosti škatlice vžigalic? Čedalje več, kar potrjuje tudi zadnji novinec iz serije Ixus. Prvo, kar boste opazili, ko ga boste prijeli v roke, je velik LCD-zaslon na zadnji strani fotoaparata. Zaradi tega so se vsi gumbi umaknili na desno stran, kar zahteva malo več spretnosti pri uporabi z eno roko. Fotografiranju so namenjene tri osnovne možnosti: samodejni, scenski in ročni način. Slednjega ne jemljite dobesedno, le dopušča nastavitve, ki so v samodejnem zaklenjene, na primer nastavitev ISO-občutljivosti in pod/nadosvetlitve. Malce so preuredili tudi štirismerni gumb, predvsem kar glede dosegljivosti nastavitev. Tako je v ospredje prišla nastavitev ISO, kar utegne biti zelo priročno. Ixus 750 se je izkazal kot zelo hiter malček, za vklop porabi le okoli ene sekunde. Ostri dokaj hitro, v slabših svetlobnih razmerah si pomaga z dodatno osvetlitvijo. Kakovost slike je zelo dobra, tudi pri višjih ISO-občutljivostih. Če zaključimo, to je spodoben in zmogljiv malček, ki bo kos tudi resnejšim uporabnikom. Za piko na i bi lahko Canon poskrbel z daljšo ali širšo goriščnico, a za to bomo počakali na naslednji model. Canon Powershot A410 Canonov vstopni model je nekoliko pridobil pri mišicah in, kot je že v navadi, je cenejši od predhodnika. Oblika ostaja podobna, tudi pri gumbih ni velike razlike. LCD-zaslon je seveda med najmanjšimi, zadošča pa za ogled in nastavitve. Morda ravno zaradi tega snovalci pri tem modelu še vztrajajo pri navadnem iskalu, ki ga v seriji Ixus praktično ni več. Možnosti za fotografiranje je kar nekaj, v osnovi so zelo podobne tistim iz Ixusa 750, čeprav jih je nekaj manj. Tako recimo manjka ISO 400, zato pa ima na voljo ročno nastavitev izravnave beline. Pri fotografiranju se je dobro obnesel, pozitivno nas je presenetila samodejna izravnava beline. Če upoštevamo, da gre za vstopni model, ponuja fotoaparat vse tisto, kar je za nezahtevno rabo potrebno, in še kaj več, kar bo zadostilo radovednosti in nadaljnjim zahtevam. Konica Minolta Dimage X1 Kar se da narediti veliko, se da tudi manjše, so rekli razvojniki in uspešno vstavili sistem za umirjanje slike na tipalu v žepni model, Dimage X1. Fotoaparat niti ni tako majhen, če ga primerjamo s predhodnikom, delno tudi na račun velikega LCD-zaslona. Oblikovalci so ga lepo vstavili v ohišje, tudi preostali del fotoaparata sledi modernemu oblikovanju. Za uporabo X1 ni ravno najprijetnejši, večina nastavitev je dosegljiva le v meniju, kar pomeni nekaj več rokova- PREIZKUSILI SMO ... novi digitalni fotoaparati nja s fotoaparatom. A po drugi strani fotoaparat omogoča nastavitev štirismernega gumba, ki mu lahko določimo lastne nastavitve. Uporaba fotoaparata je dokaj enostavna, najbolj moti zamik med pritiskom na sprožilec in zajemom fotografije. Je namreč občutno večji kot pri obeh preizkušenih Canonovih fotoaparatih. Kakovost slike je sicer dobra, a pri ISO 200, ki je, mimogrede, tudi najvišja občutljivost, dokaj zrnata. Škoda, saj bi bil lahko to sicer zelo spodoben fotoaparat, ki ga rešuje predvsem vdelani umirjevalnik slike. Fujifilm Finepix S9500 Nova tehnologija tipal se je dobro obnesla že v modelu F10, čas je tudi za resnejše modele. Z naslednikom S7000 so pri Fujifilmu čakali kar nekaj časa, a se je to splačalo. S9500 je namreč v mnogih pogledih čisto drug fotoaparat, le podobne oblike. Ta je zelo podobna klasičnim zrcalnorefleksnim fotoaparatom, tudi po velikosti ne odstopa veliko. Odebeljeno držalo na desni strani zelo pripomore k stabilnemu držanju fotoaparata. Objektiv je pridobil tako na širokem kot tele območju in zmore spodoben razpon od 28 do 300 mm. Malce je utrpela zaslonka, ki je bila pri prejšnjih modelih v tele območju za skoraj celo stopnjo boljša. Objektiv je pridobil še nekaj − ročni obroč za spreminjanje goriščnice. Med njim in ohišjem fotoaparata je še obroč za ročno ostrenje. ki pa mu močno manjka prikaz Proizvajalec in ime modela Skupna ocena: Razmerje cena/kakovost Informacije Spletni naslov Cena Za razdalje v metrih. Ta težava se sicer pri Fujifilmu vleče že od prvega fotoaparata iz serije S, v pomoč je le dvakratna povečava na zaslonu. Uporaba je dokaj enostavna, vse pomembne funkcije so dosegljive prek gumbov in skakanja po menijih ni veliko. Ostrenje je dokaj hitro, v slabih svetlobnih razmerah si pomaga z lučko oziroma nam preostane ročno ostrenje. Kakovost slike je dobra, lahko bi bila še kanček boljša. Še boljša stvar je velik razpon ISO, ki se konča pri vrednosti 1600. Fotografija je v tem primeru že dokaj »šumeča«, a še vedno uporabna. Korak naprej, ki bo prepričal marsikaterega uporabnika v to, da so kompaktni fotoaparati še vedno uporabni. Če strnemo, je Fujifilmu uspelo narediti fotoaparat, ki bo zanimiv za široko paleto uporabnikov. Olympus FE-120 Majhen, zmogljiv, hiter − to je Olympusov novinec v treh besedah. Pojdimo še po daljši poti. FE-120 je del oblike pobral iz serije myu, a na svoj način. Rahlo odebeljen desni del, malce bolj oglato, a kljub temu elegantno ohišje. LCD-zaslon ni med večjimi, zato je zadnja stran kar malce prazna, so pa zaradi tega gumbi toliko laže dosegljivi. FE-120 ponuja kar nekaj možnosti za fotografiranje, predvsem samodejnih in scenskih načinov. Zanimivo je, da nima možnosti ročne nastavitve ISO-občutljivosti, so pa zato še vedno na voljo pod/nadosvetlitev in druge pomembne možnosti. Uporaba je preprosta, preseneti dokaj hitro ostrenje, ki dobro deluje tudi v slabših svetlobnih razmerah. Temu dodajmo še dobro kakovost slike in dobimo vse, kar povprečen uporabnik potrebuje za vsakda- nje fotografiranje. Olympusu je uspelo dobro oceniti, kaj potrebuje povprečen uporabnik, in ta pričakovanja FE-120 v celoti izpolnjuje. Kodak EasyShare V550 Trud, vložen v razvoj kompaktnih modelov, se pri Kodaku počasi obrestuje in njihova paleta je že lepo polna. Serija V je namenjena tistim, ki jim je pomembna tudi zunanjost. Kovinsko ohišje in zanimivo razporejeni gumbi so glavna značilnost modela V550. Nekaj jih najdete na vrhu, kjer so snovalci namestili glavne možnosti za fotografiranje, drugi so na zadnji strani. Glavna težava je v tem, da so dokaj majhni in jih bo nekdo z večjo »šapo« le stežka dosegel. Torej ciljna skupina je znana, predvsem ženske. Pomemben del je namreč namenjen prikazu fotografij, ki jih, pazite zdaj, lahko shranimo v posebno mapo v fotoaparatu. Tako ga spremenite v okvir za slike, ki vam jih nato lepo vrti po vrsti. Le zakaj bi na delovno mizo postavljali slike svojih najdražjih, če jih lahko prikazujete kar na digitalnem fotoaparatu? S tem namenom je zraven priložena posebna postaja, ki rabi poleg predvajanju fotografij še polnjenju in povezavi z osebnim računalnikom. V550 je dokaj preprost za uporabo, poleg samodejnega načina ponuja še vrsto scenskih nastavitev, od fotografiranja hrane do fotografiranja v muzeju. Delovanje je hitro, predvsem ostrenje, najpočasnejši del pa je shranjevanje fotografij na pomnilniško kartico. Kakovost slike je zelo dobra, tudi pri višjih ISO-občutljivostih. Vsekakor zanimiv fotoaparat, ki ponuja veliko tudi zahtevnejšim uporabnikom.  Konica Minolta 5D   Konica Minolta Dimage X1 Canon Digital Ixus 750     Canon Powershot A410   Fujifilm Finepix S9500   Kodak EasyShare V550   Eurofoto, d.o.o. Eurofoto, d.o.o. Avtera, d.o.o. Image & Information, d.o.o. Accord, 92 d.o.o. www.konicaminolta.com www.konicaminolta.com www.canon.com 199.990 SIT 103.990 SIT 119.990 SIT umirjanje slike, možnosti umirjanje slike, tanko hitrost, slika ohišje omejen prikaz informacij kakovost slike, velikost nekoliko visoka cena www.canon.com 39.990 SIT enostavna raba, oblika www.fujifilm.com 167.976 SIT razpon goriščnice, ISO www.kodak.com 88.260 SIT ohišje, ostrenje ISO le do 200 velikost majhni gumbi 3264 x 2448 CCD, 8 M 37�111 mm 3072 x 2304 CCD, 7 M 37�111 mm 2048 x 1536 CCD, 3 M 41�131 mm 3488 x 2616 CCD, 9 M 28�300 mm 2690 x 1944 CCD, 5 M 36�108 mm Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica 3008 x 2000 CCD, 6 M objektivi KM AF, 1,5x faktor 30 s�1/4000 s + B 80�3200 CompactFlash I, II 1 s�1/2500 s 50�200 f 3,5�3,7 SD Card 15 s�1/2000 s 50�400 f 2,8�4,9 SD Card 1 s�1/2000 s 50�200 f 2,8�5,1 SD Card 8 s�1/1500 s 80�400 f 2,8�4,8 SD Card Vmesnik Teža Baterije USB 670 g Li ion USB 185 g Li ion USB 185 g Li ion USB 165 g 2 x AA 30 s�1/4000 s 80�1600 f 2,8�4,8 CompactFlash I, II, xD Card USB 745 g z baterijami 4 x AA Proti Tehnični podatki Najvišja ločljivost Tip in ločljivost tipala Objektiv (mm) 66 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Avtera, d.o.o. USB 160 g Li ion PREIZKUSILI SMO ... fotografska oprema KAKO NA POT? Fotografija pozna mnogo različnih slogov in načinov »risanja« s svetlobo. Popotna fotografija tu ni izjema. Pri tem ima oprema fotografov pomembno vlogo. Piše : Iz tok Bončina iztok.boncina@mojmikro.si Č e bi bliskovito preleteli milijonsko množico turistov in popotnikov, ki po svetu lovijo motive s svojimi fotoaparati, bi naleteli na zelo različne prijeme. Nekateri na hitro poslikajo okolico s svojimi »trotli« in hitijo dalje, drugi si vzamejo čas, opazujejo motiv, postavijo stojalo, uporabljajo odsevnike ali bliskavico, si celo pomagajo z asistenti itd. V fotografiji brez dvoma drži pregovor, da »ni pomembno, kakšen fotoaparat imaš, temveč kaj znaš z njim narediti«. Vendar pa je na potovanju marsikateri posnetek občutno boljši in lepši, če imamo kakovostno in za določen motiv primerno opremo, ki jo seveda znamo uporabljati. Oglejmo si nekaj osnovnih in priporočljivih primerov fotografske opreme, ki nam na potovanjih omogoča posneti skoraj vsak motiv v različnih raznerah. Ker so ideje in želje pa tudi finančne zmožnosti popotnih fotografov različne, razdelimo opremo na dve kategoriji − recimo jima začetna, amaterska in »ta resna«, profesionalna. Kodak EasyShare C360   Meditrade, d.o.o. www.kodak.com 72.000 SIT zajem videa majhen razpon ISO 2690 x 1944 CCD, 5 M 34�102 mm 4 s�1/1200 s 80�160 f 2,7�4,6 SD Card USB 170 g 2 x AA vir dodatne svetlobe, bo kupil močnejšo bliskavico. Ker ima bliskavica močno in ostro svetlobo, jo je koristno nekoliko zmehčati z dodanimi razpršilci svetlobe iz različnih materialov. FOTOAPARATI Zadnje raziskave so pokazale, da se brez fotoaparata zelo težko fotografira. Amater bo imel pri sebi preprost, cenejši, a obvezno zrcalni fotoaparat (analogni ali digitalni), ki omogoča ročno nastavljanje želenih funkcij. Za resno fotografijo pozabite na »trotle«. Profesionalni fotograf si bo seveda priskrbel boljšega, dražjega, s seboj pa bo nosil vsaj še enega rezervnega. Dodatni fotoaparat te reši iz stiske, če se prvi pokvari, lahko pa ga uporabljaš tudi istočasno, vendar z drugim objektivom, drugačnim filmom itd. OBJEKTIVI Popotni fotograf začetnik se bo zadovoljil z enim objektivom, običajno kakšnim super zumom, ki bo pokrival razpon npr. 28−200 mm. Bolj izkušen fotograf bo »raztegnil« mere objektivov od zelo uporabnih 17 ali 19 mm pa vse tja do 300, 400 mm in več. In to ne z enim objektivom ampak vsaj s tremi klasičnimi − širokokotnim, navadnim in teleobjektivom. Za povrh pa bo v njegovi torbi tudi kakšen makro objektiv za bližnje posnetke, morda »shift« za arhitekturo, ribje oko in še kaj. STOJALO Takoj za fotoaparatom je dobro stojalo naslednji najbolj priporočljiv in uporaben kos opreme. Slaba, majava, lomljiva in zapletena stojala so stran vržen denar (žal je na trgu kar nekaj takšnih). Tu tudi amaterjem svetujem, naj ne bodo preveč skopuški in si kupijo dober in močan trinožnik. Tudi če je manjši in lažji (npr. za pohode v gore) mora biti dovolj trden in uravnotežen, da zdrži težo fotoaparata s kakšnim daljšim teleobjektivom. Samo pomislite, kolikokrat fotografiramo v slabih svetlobnih razmerah, z manj občutljivimi filmi, v večerni luči itd. Za glavo stojala, na katero pritrdimo fotoaparat, priporočam tisto z bunko. BLISKAVICA Bliskavica je zelo koristna v številnih primerih − za »odpiranje senc« pri raznih motivih, dodajanje iskric v oči ljudem in živalim, navidezno zaustavljanje gibajočih se predmetov in še in še. Lahko se zadovoljite z manjšo napravo ali celo bliskavico, vdelano v fotoaparat, vendar vam to že pri razdalji nekaj metrov do motiva ne koristi kaj prida. Kdor zna ceniti dober FILTRI Tako kot pri bliskavici je tudi pri uporabi filtrov najboljši posnetek tisti, pri katerem nihče ne ugotovi, da smo jih uporabljali. Pri popotni fotografiji je le nekaj filtrov resnično uporabnih, ostali so bolj »umetniški« dodatek. - UV in skylight filtri so zelo koristni predvsem za zaščito sprednje leče objektiva. - Polarizator zbriše neljube odseve s svetlečih površin, nekoliko poudari barve in pod določenim kotom (90 stopinj glede na sonce) zatemni modro nebo in izpostavi bele oblake. Uporaben je tudi kot nevtralni sivi filter, ki zmanjša količino svetlobe, - Topli oranžni filtri so različno močni (imajo tri osnovne stopnje − blago, srednjo in močnejšo) in dodajo toplejši, rumeno/oranžni ton posnetkom, - Hladni modri filtri − tako kot topli imajo tudi modri tri osnovne stopnje. Posnetke prevlečejo z bolj ali manj rahlim modrikastim odtenkom, - Nevtralni sivi filtri v celoti ali samo do polovice zmanjšajo količino svetlobe, ki pada na film oziroma svetlobni senzor, ne vplivajo pa na barve. Z njimi lahko npr. zatemnimo presvetlo nebo, zmanjšamo prevelik kontrast med nebom in temnejšo pokrajino in tako dosežemo boljšo osvetlitev. DRUGE DROBNARIJE - Dober čistilni pribor (ščetke, krpice …) bo podaljšal življenjsko dobo fotoaparatu in objektivom. Še zlasti če ste zvesti obiskovalec puščavskih dežel. - Če vam je makro objektiv predrag, si lahko pomagate s cenejšimi makro obročki ali makro lečami. - Enako lahko tudi iz npr. 200 mm objektiva naredite 400 mm, če uporabite telekonverter, ki dvakrat poveča gorišče objektiva. Seveda pa gre to nekoliko na račun ostrine in svetlobne moči. - Ko fotografiramo s stojalom, je vsekakor bolje, če uporabljamo sprožilno vrvico. Pritisk s prstom na sprožilo lahko strese fotoaparat in posnetek je neoster. - Pri natančnem merjenju svetlobe nam včasih svetlomer našega fotoaparata ne da prave vrednosti. Takrat je dobro imeti pri sebi sivo karto pa tudi ročni svetlomer je lahko v veliko pomoč. - Odsevniki iz blaga ali močnega papirja dodatno osvetlijo izbrani motiv. Lahko tudi zmehčajo svetlobo ali jo rahlo obarvajo v srebrnih oziroma zlatih tonih. - Vso »orožarno« bomo lažje prenašali v močni, trpežni foto torbi ali nahrbtniku. Tudi oprema bo varnejšaa pred poškodbami, udarci, dežjem, snegom, prahom ...  MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 67 PREIZKUSILI SMO ... Wacom Graphire 3 XL in Volito 2 PRITISK IN NATANČNOST Tokrat smo preizkusili dve Wacomovi grafični tablici, namenjeni amaterski rabi. Serija Volito je dokaj nova, a je že dobila drugo različico. Tudi serija Graphire se je pomladila, tokrat že s tretjo različico. Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si P o tehničnih značilnostih sta si seriji Volito in Graphire dokaj podobni, razlike so predvsem pri peresu, kjer Volito nima dodatnega gumba, občutljivega na pritisk, na vrhu peresa in v tem, da Volito nima priložene miške. Poleg tega je serija Graphire na voljo v več različicah, tako po velikosti kot dodatni programski opremi. Wacom Volito 2 Začnimo torej z manjšo in novejšo tablico, Volito 2. V paketu dobite poleg tablice še pisalo in nekaj programske opreme, s katero lahko takoj začnete delati, tudi risarski program je priložen. Nastavitev je enostavna in hitra, začetnikom je namenjeno tudi interaktivno uvajanje. Gonilnik je dokaj konico, ki se ugrezne. Občutek je dober in omogoča boljši nadzor nad pritiskom. Čeprav gre za vstopni model, Volito pokaže veliko, predvsem tehnološko. Tablica je natančna, prav tako pritisk. Prednost Wacomove tehnologije je v tem, da pisalo ne potrebuje izvora energije in je s tem lahko še natančnejše. Wacom Graphire 3 XL Čeprav je Graphire namenjen predvsem amaterski rabi, jo razen malce bolj »plastične« izdelave ne loči veliko od Wacomovih profesionalnih izdelkov. V kompletu so tablica, miška, pero in programska oprema. Tablica je oblikovana tako, da pero shranimo v preprost in ne ponuja prav veliko nastavitev. utor, kar je uporabno predvsem za prenašanje, Spreminjamo lahko nastavitve gumbov, tip na primer za uporabo s prenosnimi računalnipritiska, razdaljo med dvakratnim klikom ter ki. Delovna površina je velikosti A5 in je zelo sledenje peresu. Dodatne možnosti so še na- udobna za delo. V primerjavi z Volitom, ki ima stavitve delovne in aktivne površine ter način delovno površino velikosti A6, ima tukaj roka sledenja peresu. Ta pozna absolutne ali relativ- več dela, a je zato tablica še natančnejša. Gone koordinate. Možnosti za nastavitev je manj, nilnik ponuja vrsto možnosti, izkoristimo lahkot pri malce zmogljivejši seriji Graphire, a ko celo naklon pisala, če to programska opremarsikateremu uporabniku niti niso pomemb- ma omogoča. Namestitev in priprava za delo ne. Pisalo ima dva gumba namesto enega in sta zelo preprosta in hitra. Nekaj časa potrebujemo, da osvojimo odziv in veliWacom Wacom kost same plošče. Predvsem zdaj Volito 2 Graphire 3 Classic XL bolj aktiviramo tudi levo roko Ocena   (velja za desničarje), še zlasti Skupna ocena   če uporabljamo pero. Z njo vpiZa natančnost natančnost, možnosti sujemo parametre, ki jih potreProti omejene možnosti cena v primerjavi s bujemo, ne da bi izpuščali pero. konkurenco Desna roka pa je izrazito manj Splet naslov www.wacom.com obremenjena, saj za delo s pereInformacije Gregor d.o.o. som potrebujemo le nežne dotiCena 13.200 SIT 50.400 SIT ke na ploščo. Brezžična miška je Aktivna površina 127,6 x 92,8 mm 208,8 x 150,8 mm sicer dobrodošla pridobitev, venLočljivost 1016 dpi 2032 dpi dar ni nepogrešljiv pripomoček. Pritisk 512 stopenj 512 stopenj Predvsem se je izkazala plošča in 68 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 uporaba svinčnika pri natančnem retuširanju in izrisovanju v programu Photoshop. Tu hitro opazimo prednosti, ki nam jih pounja. Čeprav še nismo obvladali gibov in natančnosti, nas je rezultat retuširanja presenetil. Izbrali smo sliko očesa, v kateri je bilo polno motečih žilic. Če bi retuširali z miško, bi kar naprej morali spreminjati območje in jakost retuširanja. S peresom pa le z različno jakostjo pritiska pridobimo želeni učinek. Hkrati nismo izgubili strukture in različnih tonov v očesu, kar daje naraven videz očesu tudi po retuširanju. S peresom se lahko zelo lepo izriše najrazličnejše grafične oblike, ki jih potrebujemo. Plošča je zanimiva tudi za prave slikarske izdelke. Pod prosojni del plošče lahko položimo skico in čez njo s peresom prenesemo motiv v digitalno obliko. Skratka, plošča je dobrodošel pripomoček za vse, ki želijo svoje delo opravljati s slikarsko natančnostjo. UPORABA Poglejmo si obe grafični tablici še z vidika uporabe. Večja delovna površina je vsekakor dobrodošla, saj je delo kljub večjemu premikanju roke natančnejše in udobnejše. Manjša površina zahteva natančnejše gibe, ki sčasoma postanejo naporni, če veliko delamo s tablico. Kot smo že omenili, je uporabnost miške dokaj omejena, predvsem zaradi tega, ker si s pisalom delita isto delovno površino. Preprosteje je uporabljati klasično miško, oziroma če se pisala dovolj navadimo, le slednjega. Je namreč odlična zamenjava za miško, pogrešali jo boste le v kakšnih igrah, kjer si z njim ne morete veliko pomagati. Z grafično tablico je večji del obdelave fotografij veliko hitrejši, predvsem tam, kjer moramo kaj popravljati, rezati ali retuširati. Večja natančnost in tudi do petkrat hitrejše delo sta glavni prednosti pred miško. Primerna je tudi za slikarsko delo, saj je na voljo kar nekaj programov, ki znajo oponašati tako rekoč vse možne slikarke tehnike in celo različne papirje. Seveda ima večja delovna površina prednost pri takšnem delu. Če torej radi naknadno obdelujete in popravljate svoje fotografije, so grafične tablice vsekakor vredne razmisleka.  rešitve podjetja Panda Software P anda Software je v svoje rešitve za podjetja vključil funkcionalnost za upravljanje varnosti v računalnikih zunaj podjetniških omrežij (roaming). Vključevanje tovrstnih storitev odgovarja na zahteve trga z vse večjimi potrebami po upravljanju varnosti mobilnih delavcev, bodisi da so povezani od doma, hotela ali v pisarnah strank, ne da bi bili odvisni od lokalnih varnostnih kontrol. Rast mobilnosti je očitna: prodaja prenosnikov je leta 2003 narasla za 85 odstotkov v primerjavi z 11-odstotno rastjo trga namiznih računalnikov. Brezžični dostop Wi-Fi je zdaj vključen v 25 milijonov prenosnikov in po ocenah bo v manj kot treh letih 60 odstotkov uporabnikov dostopalo do interneta prek mobilnih povezav. Danes imajo nekatere vodilne države na tehnološkem trgu prav koliko lokalnih brezžičnih omrežij kot tradicionalnih omrežij in ta trend se bo, kot je videti, nadaljeval. Jasno je, da zagotavljanje dostopa z mobilnih naprav omogoča kakovost globalnih storitev, ki jih omogoča podjetje. Zato naj bi varnostne pobude sledile smeri upravljanja računalnikov v tovrstnih omrežjih. Panda Software v svoje nove rešitve za podjetniška okolja vključuje storitev (roaming), ki uporabnikom zunaj domene podjetja omogoča posodabljanje datoteke s podpisi in celo pridobiti poročila o stanju zaščite. To omogoči prek aplikacijskega strežnika, na sistemih Windows ali Linux, znotraj ekstraneta podjetja, ki ponuja spletno storitev (prek protokola HTTP) za posodabljanje in nadzor računalnikov, ki se ne morejo posodobiti iz repozitorija, saj so zunaj podjetja. Z enostavno namestitvijo odjemalca na mobilno napravo se lahko uporabniki povežejo do storitev in ostanejo posodobljeni in sinhronizirani s podjetjem ne glede na to, kje so. To jamči obema stranema varnost in integriteto z zaščitnim sistemom podjetja. Nevtralizira eno najpomembnejših lukenj v varnosti podjetja – mobilne uporabnike. Ta enostaven sistem pomaga ustvariti varno delovno okolje z nizkimi stroški vzdrževanja. Poleg tega sistem roaming ni odvisen od strojne opreme ali programskih konfiguracij namestitev, saj uporablja multiplatformsko arhitekturo, kar zagotavlja veliko fleksibilnost v podjetjih s številnimi računalniki. Kako se zaščititi pred vohunskimi programi Da se zaščitite pred vohunskim programjem, je pomembno imeti varnostni paket, ki prepoznava tako znane kot tudi neznane vohunske programe. Toda zavedajte se, da nobena rešitev ni nezmotljiva, zato naj način uporabe interneta prav tako postane sredstvo za zmanjšanje verjetnosti srečanja z neželenimi programi. 1. Ker veliko vohunskih programov vstopi v računalnike z izkoriščanjem ranljivosti, je pomembno namestiti najnovejše varnostne popravke, ki jih zagotavljajo prodajalci programske opreme. 2. Skrbno preberite uporabniške licence vseh programov, ki jih nameščate na svoj računalnik, še posebej za brezplačne in preizkusne programe. Tovrstni programi pogosto namestijo vohunski program (v zameno za uporabo aplikacije). 3. Bodite previdni pri vpisovanju naslovov v svoj brskalnik. Nekateri avtorji vohunskih programov uporabljajo spletne strani (posebej narejene za pretakanje vohunskih programov) s podobnimi imeni znanih spletnih mest (tak primer je googkle.com). Njihov namen je seveda izkoristiti prednost tipkarskih napak za nameščanje vohunskih programov v računalnike. 4. Ne nalagajte piratskih programov, glasbe, filmov ipd. Ne glede na pravne zadržke so tovrstne datoteke bogat vit za vse vrste škodljivih programov, vključno z vohunskimi. 5. Izogibajte se podtalnim spletnim mestom (povezanim z nelegalnim nalaganjem programov, hekerskimi orodji in tehnikami ipd). Ne samo, da so taka spletna mesta pogosto narejena za samodejno nalaganje vohunskih programov, temveč lahko vsebujejo tudi aplikacije, ki lahko v sisteme spustijo vse vrste neželenih programov. Zaščita pred drugo nadlogo 1. Ne obiskujte spletnih strani prek povezav v neželeni e-pošti in bodite pazljivi pri nalaganju česarkoli z dvomljivih spletnih mest. 2.Vzdržujte sisteme posodobljene, posebej brskalnik, da preprečite samodejne namestitve trojancev. 3. Prepričajte se, da imate varnostno rešitev, ki ponuja dodatne metode za boj s škodljivimi programi. Dobra zaščita vključuje: • stalne posodobitve, vsaj enkrat dnevno, da zagotovite zaščito pred novi mi zlonamernimi programskimi kodami, ki se stalno pojavljajo; • proaktivno blokado za odkrivanje in ustavljanje novih, še neznanih škodljivih programov, za katere še niso dostopne rutine prepoznavanja; • zaščito pred neželeno e-pošto (anti-spam) kot prvo obrambno vrsto pred pošto, ki lahko uporabnike pripelje do nevarnih spletnih mest; • odkrivanje skript, ki izkoriščajo ranljivosti, da se prepreči napade na spletnih mestih, ki poskušajo samodejno namestiti trojance; • zaščito pred »ribarjenjem podatkov«, saj narašča število napadov, ki uporabljajo trojance za krajo podatkov o bančnih računih spletnih bank in drugih storitev. SPYXposer Panda Software je izdala novo spletno brezplačno orodje za pregledovanje na zahtevo, SpyXposer, namenjeno za uporabnike, ki želijo pregledati svoj računalnik, ali vsebuje vohunsko programje (spyware), največjo varnostno nevarnost zadnjih mesecev. Lahko se uporablja popolnoma prosto in tako pogosto, kot je potrebno. Vsebuje vse tehnologije Pande Software pri odkrivanju vohunskega programja in se posodablja vsak dan. Orodje je moč najti na spodnjem spletnem naslovu. Vse kar uporabniki potrebujejo, je povezava v internet in z enostavnim klikom lahko izvedejo pregled. SpyXposer hitro in učinkovito odkriva vohunske programe, tako da ga lahko uporabniki uporabijo tudi kot »drugo mnenje«. Panda Software je začelo kampanjo »nič več vohunskega programja«. www.pandasoftware.com Panda VPNSecure Panda Software predstavlja Panda VPNSecure, rešitev »preglej in blokiraj« za preprečevanje vdora škodljivega programja in hekerjev v podjetniška omrežja med povezavami v navideznih zasebnih omrežjih VPN (Virtual Private Network). Nova rešitev Pande Software varuje povezave VPN po obeh protkolih � IPSec in SSL. Rešitev zagotavlja, da sistemi, ki niso del podjetniškega omrežja, izpolnjujejo vzpostavljene varnostne pravilnike. Različica Panda VPNSecure zahteva VPN-1 Pro podjetij Check Point Software Technologies, Cisco, Stonesoft. Certifikati ICSA Imajo jih naslednji programi podjetja Panda Software: Panda ExchangeSecure Antivirus, Panda ClientShield s tehnologijami TruPreventTM Certifikati CM Panda DominoSecure Antivirus, Panda ClientShield s tehnologijami TruPreventTM, Panda SambaSecure Antivirus MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 69 promocijski članek Panda Software Slovenija VARNO UPRAVLJANJE ZA MOBILNE UPORABNIKE PROGRAMSKA OPREMA preizkusili smo Ureja : Milan Simčič milan.simcic @ mojmikro.si Oraclov odprti svet P rede kratkim sem se vrnil s srečanja Oracle OpenWorld v San Franciscu. Nič posebnega, boste rekli. Morda res, a kaj če vam povem, da se je konference udeležilo 35.000 ljudi? Si predstavljate − kar za manjše mesto! Torej, najprej me je presenetila množica ljudi, ki se je konference udeležila. Drugič pa se človek vpraša, kakšno podjetje je Oracle, da pride na njihovo konferenco toliko ljudi? To seveda pomeni, da so vsi ti ljudje tesno povezani s programsko opremo, ki jo Oracle prodaja ali piše. Kljub vsem zadnjim nakupom bolj ali manj konkurenčnih hiš je to velika številka. Zanimivo je bilo opazovati ljudi, ki prišli so na to konferenco. Že na otvoritvi je množica 11.000 ljudi z zanimanjem prisluhnila Charlesu Phillipsu, ki je predsednik podjetja in je svečano odprl konferenco. Tudi njega samega je tolikšno število udeležencev presenetilo in prav videlo se je, kako je ponosen na to. Tako velik obisk so dosegli z združitvijo več dogodkov. Poleg srečanja Oracle OpenWorld sta bili pod isto streho še konferenci PeopleSoft Connect in Retek World. Nehote se mi vsiljuje primerjava s slovensko NT konferenco, na kateri se zbere 2000 obiskovalcev in smo vsi zaprepadeni nad tolikšnim zanimanjem. Seveda, boste rekli, na Oracle Open World so prišli ljudje z vsega sveta, nas Slovencev pa je le dva milijona. Torej je primerjalno 2000 dober rezultat. Sploh ne gre za to! Človeka preprosto prevzame tolikšna množica ljudi iz IT-sveta, ki se zbere na enem mestu, da sliši, kaj je novega. Seveda me je prevzela tudi ogromna gneča, ki se ji praktično ni mogoče izogniti. Si predstavljate logistiko za tak dogodek? Vsi ti ljudje morajo jesti, pred stranišči ne sme biti vrst, zagotoviti je treba dovolj wi-fi točk, da lahko ljudje prebirajo elektronsko pošto, precej računalnikov pa je bilo na voljo tudi za tiste, ki so prišli brez notesnikov ali dlančnikov. Seveda mi ni treba posebej govoriti o linijah in komunikaciji, ki je potekala brez težav. Da me ne bo kdo razumel narobe, nisem želel povedati, da naša NT konferenca ni nič posebnega niti ne želim zmanjševati pomena tega dogodka, rad bi le povedal, da se je udeležiti tako velikega dogodka v IT-svetu res nekaj posebnega.  70 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Corel Paint Shop Pro X STUDIO IN ALBUM V PAKETU Paint Shop Pro je bil do lanskega leta izdelek podjetja Jasc, nova različica pa je že izpod »peresa« novih lastnikov � Corela, ki je že sicer najbolj znan po grafičnih programih. Piše : Jernej Pečjak jernej.pecjak@mojmikro.si T Paint Shop Pro v deseti različici prinaša popolnoma prenovljen uporabniški vmesnik ter nekaj novih možnosti, ki bodo navdušile začetnike in zadovoljile profesionalce. Zraven dobimo tudi standardno različico Corel Photo Album 6. isti, ki Paint Shop Pro že poznajo, bodo verjetno prvi trenutek neprijetno presenečeni, saj je uporabniški vmesnik precej drugačen, kot so ga navajeni. Ko se nekoliko navadimo na drugačno podobo, kmalu ugotovimo, da je uporabnost programa enaka, Corel je le izboljšal všečnost programa. Ta je po novem privlačnejši za začetnike in navdušence digitalnih slik, čeprav bodo tudi profesionalci našli dostojno konkurenco dražjemu Photoshopu. UČNI CENTER Najopaznejša sprememba je gotovo Learning Center, ki je na levi strani vmesnika in se spreminja glede na funkcije, ki jih uporabljamo. Je kot nekakšen meni, ki se prilagaja uporabi. Na prvi stopnji denimo izberemo, ali želimo uvoziti slike, jih spreminjati, dodajati učinke, tiskati ipd. Druga stopnja je odvisna od prve. Denimo, da izberemo obdelovanje slik. Odpre se novo besedilo z izbiro rotacije, spreminjanja velikosti ipd. Ko izberemo ustrezno, se pojavijo nova navodila, ki nas vodijo do želenega rezultata. Zelo privlačno za začetnike, a nemoteče za naprednejše, saj lahko center tudi ugasnemo. Na dnu zaslona najdemo zelo priročno paleto, s katero brskamo po slikah (Browser Palette), ki je prav tako močno prenovljena in vključena v vmesnik. NOVE FUNKCIJE Precej je tudi novih funkcij. Ukaz Smart Photo Fix združuje najpogosteje uporabljene učinke in filtre za izboljšavo digitalnih fotografij v enem samem koraku. Poleg orodja za kloniranje objektov lahko zdaj te tudi odstranjujemo. Odstranjevalec rdečih oči je danes prisoten že skoraj v vsakem tovrstnem programu, s posebnim svežnjem orodij Makeover pa dodatno olepšamo še subjekte. V ta namen rabi kar nekaj filtrov: Toothbrush, Blemish Fixer in Suntan Brush. Če torej želimo na sliki osebke z zdravim zobovjem in dovolj zagorele, je dovolj le nekaj klikov. Corel Paint Shop Pro X Kaj: Grafični program Za: Odličen vmesnik, nov »učni center«, ogromno možnosti. Proti: Photo Album 6 je zgolj okrnjena različica, vmesnik utegne zmotiti dolgoletne uporabnike. Operacijski sistem: Windows 2000�XP Cena: 129 dolarjev. Spletni naslov proizvajalca: www.corel.com. Sicer pa je vdelanih učinkov toliko, da jih je težko že pregledati. Temu je namenjen poseben brskalnik po filtrih, ki poleg vsakega prikaže tudi predogled naše slike po izbiri določenega filtra. Profesionalci bodo gotovo veseli možnosti uporabe 16 bitov barvne globine po kanalu kot tudi podpore slikam zapisa RAW, ki so pogoste v fotoaparatih višjega razreda. Photo Shopu je priložena tudi standardna različica novega Photo Albuma 6, kar se je do zdaj zgodilo prvič. Tako postaja paket konkurenčen programu Adobe Photoshop Elements, saj je namenjen isti ciljni skupini. Medtem kot je Paint Shop Pro nekoliko zmogljivejši od Adobove konkurence, Corelovi standardni različici Photo Albuma manjka marsikaj.  Corel Photo Album 6 Deluxe Edition Photo Album 6 je na voljo v dveh izvedbah − klasični, ki je priložena programu Paint Shop Pro X, in Deluxe, ki jo moramo kupiti posebej. Medtem ko je Paint Shop Pro doživel precejšnje spremembe glede vmesnika, je Photo Album 6 precej bolj podoben svojemu predhodniku. Gre za program, ki poleg obdelave digitalnih fotografij omogoča tudi shranjevanje teh v foto albume in naknadno urejanje. Sem sodijo iskanje slik, tiskanje, pošiljanje po elektronski pošti, urejanje zbirk ipd. Takoj ko priključimo digitalni fotoaparat v računalnik, se samodejno sproži novi Corelov Photo Downloader, s katerim slike naložimo v računalnik ter jih po potrebi zbrišemo iz fotoaparata, vmes pa se prikažejo sličice, ki kažejo predogled posnetkov. Uporabnik lahko kadarkoli prikliče zadnjih deset prenosov, torej vidi, kaj je bilo novega naloženega iz fotoaparata. Nova možnost je tudi samodejno iskanje slik kat, revijo, video CD ali spletno galerijo. Slike lahko natisnemo, pošljemo po e-pošti ali pa jih nastavimo kot ozadje namizja. Programu so dodane nove predloge za večino teh kategorij. Novost je tudi samodejno shranjevanje slik z varnostnimi kopijami na plošče, kar ni nič posebnega, saj ne omogoča snemanja na druge diske (plošče je namreč treba menjati, kar ni samodejen proces). Orodje PhotoRecovery pa omogoča priklic izbrisanih fotografij. Skupaj s programom dobimo še dodatno orodje RawShooter podjetja Pixmantic, ki omogoča prevajanje fotografij zapisa RAW v druge zapise. Program res ni odveč, saj Photo Album ne zna brati zapisa RAW, kar je velik minus! Corel Photo Album 6 ponuja kar precej za tiste, ki še niso uporabljali tovrstnih programov. Primerjava s konkurenco (Picasa 2, Photoshop Elements) pa ga pusti nekoliko zadaj tako po možnostih obdelave slik kot tudi Corel Photo Album 6 Deluxe je zadovoljiv program za nalaganje, urejanje in obdelavo slik, čeprav je za zahtevne uporabnike na trgu tudi nekaj zanimivejših izbir. po diskih našega računalnika in dodajanje v datumsko urejene zbirke. Slike iščemo po hierarhično urejenih ključnih besedah, ki jih moramo seveda vnesti, pri tem opravilu ne pomaga nobena umetna inteligenca. Takšen program seveda ne more biti brez orodij za obdelovanje slik. Teh je kar nekaj, čeprav smo pričakovali več kot le osnovna orodja, med katere sodijo Quick Fix, ki po svoji presoji popravi sliko, spreminjanje svetlosti, ostrine, odstranjevanje rdečih oči, dodajanje okvirja in robu ipd. Nič pretresljivega na tem področju. Tudi možnosti izvoza so klasične. Lahko izdelamo foto album, voščilnico, koledar, certifi- po izvozu. Čudno, glede na to, kako dobre korekcijske filtre ima Corel Paint Shop Pro X, ki tudi zapis RAW podpira neposredno. Morda bi veljalo oba programa nekoč združiti?  Corel Photo Album 6 Deluxe Kaj: Program za urejanje digitalnih fotografij. Za: Enostavnost, dobre možnosti izvoza, Corel Downloader, samodejni pregled diskov. Proti: Ne podpira neposrednega nalaganja zapisa RAW, slabe možnosti obdelave slik. Operacijski sistem: Windows 2000�XP Cena: 49 dolarjev Spletni naslov proizvajalca: www.corel.com. PREIZKUSILI SMO ... Panda WebAdmin Antivirus RAZBREMENITEV IT-OSEBJA Pogledali smo si posebno različico protivirusnega programa Panda Antivirus, ki je primerna zlasti za podjetja in večja okolja z več računalniki na več lokacijah. Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si P anda WebAdmin Antivirus omogoča centralizirano upravljanje s protivirusno zaščito z enega mesta za vse računalnike v omrežju, delovni skupini oz. domeni. Tako je od trenutka namestitve protivirusnega programa ciljni računalnik zaščiten, uporabniku pa ni treba skrbeti za nič več, saj tako nadzor kot tudi prenašanje popravkov in vzdrževanje potekajo samodejno. Upravljavec vse delo opravlja prek spletnega vmesnika, z enega mesta, brez potrebe po fizični prisotnosti ob ciljnih računalnikih. Namestitev in začetek dela s programom sta preprosta. Upravljavec prek spletnega vmesnika najprej določi varnostne pravilnike oz. način obnašanja, preverjanja in čiščenja virusov, nato vzpostavi skupine, v katere razporedi uporabnike oziroma računalnike, ter določi način namestitve programa v računalnike: namestitev lahko »potisne« do računalnikov (kar pomeni, da ni potrebe po posegu končnega uporabnika) oziroma uporabnik klikne na spletno povezavo in sproži omrežno namestitev ali pa si prenese celotni namestitveni program. Ob pošiljanju namestitvenih žetonov uporabnikom lahko določimo tudi datum veljave (če niso porabljeni, je upravljavec obveščen) namestitve in število licenc, ki si jih lahko uporabnik (podružnica) namesti. računalnikih je pregledno, v povprečju program zaseda okoli 30 MB delovnega pomnilnika, ščiti pa tako trenutni dostop do datotek kot tudi elektronsko pošto in dokumente pisarniških aplikacij … Vsa komunikacija s strežnikom WebAdmin, kot so prenosi po- in s poljubnimi filtri. WebAdmin podpira več različic programa Panda Antivirus, s čimer je upravljanje nastavitev še vedno centralizirano. SAMO ZA INTERNET EXPLORER? PREGLEDNOST IN PRILAGODLJIVOST Upravljanje prek spletnega vmesnika je pregledno, nastaviti je moč veliko parametrov. Za različne skupine uporabnikov lahko določimo različne pravilnike (profile), kjer lahko izberemo, ali bo delovanje protivirusa uporabniku sploh prikazano (ikona v statusni vrstici), nastavljamo interval osveževanja protivirusnih informacij, nastavljamo interval poročanja računalnika nazaj v spletno zbirko (iz katere ima upravljavec pogled na varnostno stanje vseh računalnikov). Poleg že znanih nastavitev, kot so preiskovanje stisnjenih datotek in tipi datotek, ki se preiskujejo, Pandin Webadmin omogoča v varnostnem pravilniku še nastavitev, ali se obvestilo o zaznanem virusu uporabniku prikaže (skrbnik je obveščen v vsakem primeru), moč pa je sestaviti tudi seznam datotek ali map, ki jih ni treba preiskovati. V pravilniku se določi tudi interval za ponavljajoči se polni pregled sistema, možno pa je za posamezne (ali vse) računalnike programiranje opravil (sprožiti virusno preiskovanje na zahtevo) na daljavo. Delovanje Panda Antivirusa v varovanih 72 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 pravkov in nadgradenj, poteka prek protokola HTTP, s čimer niso potrebna prilagajanja požarnega zidu. Sistem tudi samodejno preverja to komunikacijo, in če pride do napake med prenosom novih protivirusnih knjižnic, do uspešnega prenosa ponovno uporablja stare. Tudi poraba pasovne širine za prenose popravkov in nadgradenj je minimalna, saj le ena postaja v skupini oz. krajevnem omrežju prenese popravke iz Pandinih strežnikov, nato pa jih po samodejnem postopku P2P (peer to peer) prenese do drugih. Upravljavec ima prek spletnega vmesnika vedno dostop do vseh podatkov, vključno s tem, kdo je program kdaj namestil, in povratne rezultate preiskovanja posameznih računalnikov – kdaj so bila ta opravljena in ali so bili odkriti virusi. Spletna poročila je moč izdelovati in pregledovati tudi za poljubno obdobje Žal spletni vmesnik deluje samo v brskalniku Internet Explorer, medtem ko v Mozillinem Firefoxu ne. Za veliko varnostno podjetje, kot je Panda je to že smešno, saj je bil prav Internet Explorer še do nedavnega najbolj na udaru črvov in napadov, ki so izkoriščale luknje v njem. RAZBREMENITEV IN ZMANJŠANJE STROŠKOV WebAdmin je odlično orodje, ki je zmožno dnevno obremenitev IT-osebja glede ponavljajočih se opravil (obiski računalnikov, nadgradnje antivirusa, tedensko preverjanje diskov) z izjemno prilagodljivostjo (namestitev je moč opraviti tudi v prenosni računalnik, čeprav je ta na drugi strani sveta) zmanjšati na nekaj minut dnevno, kar vsekakor vpliva tudi na skupne stroške! Morda ravno zato cena Pandinega WebAdmina ni med najnižjimi, saj se cena enoletne licence začne pri okoli 60 evrih na računalnik, a nato s količino pada. Tako pri 30 računalnikih stane že manj kot 50, pri 2000 postajah pa 26 evrov.  Microsoft Digital Image Suite 2006 ČAROVNIJE S FOTOGRAFIJAMI Na trgu je moč zaslediti kar precej programskih paketov za organiziranje fotografij z domačim računalnikom. Kaj nam ponuja Microsoftov paket? Piše : Milan Simčič milan.simcic@mojmikro.si V zadnjem času je precej v porastu prodaja digitalnih fotoaparatov in ljudje fotografirajo precej več kot so pred časom. Poleg tega so fotografije praktično brezplačne in na voljo takoj. Edina slabost je, da njihova količina raste iz dneva v dan, kar pomeni, da jih je treba smiselno organizirati, saj se sicer kaj hitro izgubimo. Microsoftov Digital Image Suite 2006 je paket orodij, ki nam bodo pomagala pri urejanju naših zbirk fotografij. Programski paket je tipičen Microsoft izdelek, saj nas skozi vsak korak vodijo čarovniki, da se le ne bi izgubili. Včasih se mi res zdi, da imajo nas uporabnike pri Microsoftu za tepce. No, morda pa nisem tipičen Microsoft uporabnik. Skratka tudi in predvsem tisti, ki se na računalnike ne spoznajo, bodo v tem paketu našli močno orodje za shranjevanje slik, njihovo obdelavo in vse, kar sodi zraven. DIAPROJEKCIJA SLIK Zelo močno orodje je recimo Photo Story 3.1, s katerim naredimo diaprojekcijo iz svojih fotografij. Spet nas skozi program vodi čarovnik. Najprej izberemo slike, nato program po potrebi odstrani črne robove. Izberemo še prehode med slikami, dodamo glasbeno spremljavo in filmček shranimo, recimo v formatu wmf. Lahko pa seveda izberemo format tudi glede na uporabo − če ga bomo, recimo, predvajali na dlančniku. Skratka, v nekaj korakih dobimo zelo kakovosten izdelek. KNJIŽNICA FOTOGRAFIJ Digital Image Library je program, ki poskrbi, da so naše fotografije in tudi filmi urejeni kot je treba. Slike lahko prenesemo neposredno iz fotoaparata. Program pozna tudi format zapisa RAW, kar pride prav zahtevnejšim fotografom. Pri vsaki fotografiji lahko pri značilnostih (Properties) pogledamo, kakšne so bile nastavitve fotoaparata in objektiva. Dodamo lahko »nalepke«, s katerimi določimo kam in v katero kategorijo slika spada. Slikam lahko dodelimo do 5 zvezdic, z različnimi zastavicami pa si naredimo opomnik, kaj je s sliko še treba narediti, kaj je treba popraviti. Ob koncu si lahko naredimo tudi arhiv na CD-ju ali pa prek elektronske pošte pošljemo slike drugim. Seveda se tudi v tem primeru odpre čarovnik, ki poskrbi, da poslane slike ne bodo prevelike. UREJANJE SLIK Tretje orodje pa je Digital Image Editor, ki je tudi zelo močan pripomoček s kar nekaj učinki, ki jih redko najdemo pri drugih programih. Eden takih je zagotovo Smart Erase. Iz fotografije lahko izrežemo segment, program pa luknjo nadomesti z ozadjem iz okolice. Seveda so tu še vsa tista standardna orodja za odstranjevanje rdečih oči, izravnavo beline in podobno. Za zahtevnejše pa so na voljo tudi panoramski posnetki, ki jih sestavimo iz več fotografij. Spet se odpre čarovnik, prek katerega izberemo fotografije, program pa jih sam zloži skupaj. Zares enostavno. V VESELJE ZAČETNIKOM Digital Image Suite 2006 je programski paket z veliko potenciala. Še najbolj se ga bodo razveselili začetniki, ki se s fotografijo še seznanjajo. Tisti zahtevnejši pa bodo dobili občutek, da jih vsi tisti čarovniki precej omejujejo pri kreativnosti. Res je, da tudi čarovniki puščajo kar nekaj kreativnosti in svobodne izbire, vendar si včasih človek želi narediti tudi kaj brez pomoči. Zaradi podpore formatu RAW, bi lahko uvrstili paket tudi med tiste, namenjene zahtevnejšim amaterjem, ki svojo kreativnost izražajo prek teh formatov. Sicer pa orodje priporočam vsem, saj bodo zelo hitro in na enostaven način, brez prevelikega truda prišli do dovolj dobrih rezultatov. Vprašanje je, ali tudi kdo izmed zahtevnejših fotografov ne bo posegel po tem orodju za preproste operacije, saj so profesionalna orodja glede tega precej zamudna.  PREIZKUSILI SMO ... Tenomichi 3D Edit Gold V3 UREJANJE VIDEA Z GRAFIČNO KARTICO Vrzite proč specializirane pospeševalnike za urejanje videa, v mesto je prišel nov igralec, ki spreminja teorijo in prakso dosedanjega dela! Program 3D Edit podjetja Tenomichi namreč za realnočasovno urejanje videa, dodajanje prehodov in učinkov izkorišča kar procesno moč modernih grafičnih kartic. Je gola procesna moč dragih grafičnih kartic končno našla uporabo zunaj najnovejših iger? Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si T enomichi 3D Edit, katerega polno funkcionalno, posebno različico najdete tudi na tokratnem Mikro CD-ju, za svoje delovanje potrebuje grafično kartico, ki je zmožna strojno pospeševati nabor ukazov zbirke DirectX 9.0. Pri svojem delu se program namreč opira na senčilni model 2 (Shader Model 2), kjer vsak 3Dprehod oz. učinek izvaja v svojem senčilniku. Ker je tudi celoten uporabniški vmesnik pravzaprav 3Dmodel, je moč tudi predogled videa ali posamezna okna, menije hitro povečati čez ves zaslon. DOVOLJ JE ŽE »NAVADNA« KARTICA ... Seveda je hitrost izrisovanja odvisna od moči grafične kartice, vendar naj bi normalno delo omogočale že kartice iz srednjega cenovnega razreda, ki se prodajajo najbolj množično (ATI 9550 oz. X300 in zmogljivejše ter Nvidia 5700 in zmogljivejše). Celoten seznam združljive opreme je na voljo na naslovu www.tenomichi.com/Compatible.htm. Sama moč kartice pri delu nima pomembne vloge, edini kriterij sta strojna podpora knjižnici DirectX 9.0 in število cevovodov. Seveda pa bo tudi grafični vmesnik videti veliko lepše, če boste v nastavitvah svoje grafike izbrali mehčanje robov in druge dobrote. Program namreč izrablja vse prednosti 3D-vmesnika (mimogrede, v to smer bo šel tudi prihajajoči Windows Vista). Tudi najmočnejša igralca v svetu urejanje 74 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Pozor! Popust za bralce Mojega mikra! Pri nakupu programa Tenomichi 3D Edit Gold V3 imajo bralci Mojega mikra 20odstotni popust. Več informacij najdete na spletni strani www.tenomichi.com/ mojmikro. Ob prijavi uporabite uporabniško ime: »BeremMojMikro« in geslo: »3DEMojMikro«. TUDI FILTRIRANJE IN ZAJEM VIDEA Program omogoča urejanje in montiranje videa prek osmih video in treh avdio stez. Urejanje poteka po ustaljenem prijemu časovnega traku, kjer pa smo pogrešali večjo natančnost, saj je bilo v nekaterih primerih težko izbrati že- Kako namestiti 3D Edit Sledite navodilom v priloženi besedilni datoteki: uporabniki sistema Windows XP morajo pred namestitvijo naložiti servisni paket 2, prav tako pa je za normalno delovanje programa potreben predvajalnik Microsoft Media Player 10 (prost prenos z Microsoftovih spletnih strani). Če SP2 ne morete ali nočete namestiti, zadošča namestitev grafične knjižnice DirectX 9.0c (prost prenos). Za namestitev dvakrat kliknite na datoteko 3DEditGoldV3SE.msi in sledite navodilom. Pred uporabo programa se povežite v internet, saj program samodejno preveri, ali so na voljo posodobitve. Nadgradnja s posebne na polno različico V3 Edina omejitev posebne različice programa je majhen napis podjetja Tenomichi v obliki vodnega žiga na vašem končnem izdelku. Tega odpravi nadgradnja na polno različico V3, v ceno pa je vključen tudi dostop do večjega števila prehodov in učinkov. videa, Canopus in Pinnacle sta v zadnjem letu naredila nekaj korakov v smer izkoriščanja procesne moči računalnikovega procesorja in grafične kartice, kar je videti tudi v programih Pinnacle Liquid Edition 6 in Canopus Edius. A Tenomichi je šel korak dlje in grafični procesor izrabil za celotno delovanje, saj je popolnoma vse procesiranje prenesel v strojno pospeševane senčilnike DirectX. Najnovejše grafične kartice ATI in Nvidia imajo tudi 16 in več cevovodov, kar pomeni, da lahko sočasno izrisujemo in procesiramo toliko 3D-prehodov oz. učinkov. »NABIT« UPORABNIŠKI VMESNIK Čeprav se zdi uporabniški vmesnik na prvi pogled nepregledno nabit in skorajda kičast, pa po spoznavanju in raziskovanju kmalu postane zelo priročen. Nekatere gumbe oziroma orodne vrstice lahko namreč vrtimo (3D-vmesnik, obračamo valj z gumbi) in hitro dostopamo do sorodnih funkcij. Žal sta v povprečju za izvedbo določene funkcije potrebna vsaj dva klika. Seveda pa je moč videz vmesnika z že uveljavljenim konceptov preoblek oz. kož tudi zamenjati. Program vsebuje tudi deset uvajalnih videov, ki uporabnika vodijo skozi osnovne in nadaljevalne koncepte in način dela. Za resnejše delo bo treba prebrati navodila v formatu HTML. leni okvir. Program zna uvoziti razne video zapise, vključno z Windows Media Video HD (1440 x 1080), izvoziti pa tudi v datoteko DV AVI. Poglavitna prednost, ki 3D Edit loči od konkurence, pa je sistem za filtriranje videa, pogon Shaderman. Ta namreč uporablja povsem samosvoj način dela. Shaderman prek krmilnih gumbov omogoča nalaganje in spreminjanje filtrov, barvnih popravkov, uporabo barvnega ključa (chroma keying) in popoln nadzor nad vsemi njihovimi parametri. Razveseljivo je to, da ima 3D Edit priložen tudi program za zajem videa. Gre za povsem ločen program, ki omogoča zajem bodisi iz DV − vira (digitalne kamere) prek vmesnika firewire ali iz WDM-vmesnika grafičnih kartic (analogni viri, kot so starejše video kamere, videorekorderji …). Slednji omogoča tudi več nastavljanja in prilagajanja, medtem ko ob zajemu iz DV − vira ni moč (in ni potrebe) veliko spreminjati. Uvoženi video je moč shraniti v katerikoli kodek, nameščen v računalniku, vendar za nadaljnjo obdelavo priporočamo format DV ali M-JPEG. Pri delu s programom za zajem videa ostaja še veliko odprto, a Tenomichi se pomanjkljivosti zaveda in jih namerava kmalu odpraviti z brezplačno nadgradnjo.  Tenomichi 3D Edit Gold V3 Za: Izraba moči grafičnih kartic, hitrost, enostavnost, funkcionalna odličnost, ki v delih premaga celo najdražje profesionalne programe. Proti: Sprva kompleksen vmesnik – delo z datotekami je sploh grozno, majhno število prehodov in učinkov. Cena: 93 EUR PREIZKUSILI SMO ... igre Flash: AGS-scena KDOR Z MALIM ZADOVOLJEN NI ... V prejšnji številki smo zelo na hitro opisali eno izmed najboljših orodij za tovrstno kreativno dejavnost: Adventure Game Studio. Dotaknili smo se tudi največjega razloga, zakaj večina ljudi kmalu dvigne roke nad razvojem iger: ker je postopek predolg in prezapleten. Zaradi tega je kmalu po prihodu AGS-a, »trg« preplavil val kratkih iger ... Piše : Matej Frece matej.frece@mojmikro.si Č loveška kreativnost je neuničljiva. Človek kot bitje mora biti nenehno v pogonu, nenehno nekaj početi, razmišljati, ustvarjati, biti v gibanju – sicer se zamori in vse bolj nagiba k samouničenju. Toda če se kakšna zadeva izkaže za prevelik zalogaj (kot je recimo ustvarjanje iger) mnogo nadebudnežev raje ne odneha, temveč si privoščijo le manjši zalogaj. Takšnega, ki ga zmorejo prežvečiti. Zaradi tega je kmalu po prihodu AGS-a, »trg« iger preplavil val kratkih iger. To so bile zgodbice, polne ugank, ki se jih je dalo rešiti v nekaj minutah oz. za najdaljše ste potrebovali tam do dve ali tri ure. Danes si bomo ogledali nekaj boljših tovrstnih iger. Avtorjev je bilo sprva sramežljivo malo. Izdelki so bili grafično borni (večinoma narisani v MS Paintu), zvoka skoraj ni bilo, zgodba in dialogi pa neverjetno leseni, nedorečeni, skratka vse skupaj je bilo videti precej neuporabno. Šlo je za igre, ki so recimo imele naslov Pobeg iz moje hiše in podobno. Skratka, nezanimivo, nenavdušujoče. Toda kmalu je iz te sive množice avtorjev pokukala glava, ki je bila kot rojena za ustvarjanje kratkih iger. NA SCENO STOPI BEN CROSHAW Ben Croshaw, takrat še sedemnajstletnik, je že v teh svojih rosnih letih pokazal, da ima izjemen občutek za pisanje duhovitih zgodb, iskrivih dialogov, ciničnih in absurdnih vicev, hkrati pa je imel dober talent, da je vse to s smiselnimi ugankami vred zapakiral v všečno igro. Pisati je začel že pri 12-ih, najprej tako, da je iz naslovnic pisanih vestern romanov sestavljal svoje stripe (www.fullyramblomatic.com/cowboys.htm), potem se je lotil iger, toda razcvetel se je šele, ko je začel ustvarjati z AGS-om. Začel je s serijo iger Rob Blanc (trije deli), od katerih je zadnja še najboljša. Gre za variacijo na temo vesoljske komedije, podobne, kot je bil včasih Sierrin Space Quest. Naslednja stvar, ki jo je Ben naredil, je bila precej zanimiva. Ustvaril je projekt Reality On The Norm (skrajšano RON). Čeprav je bila to tudi istoimenska igra (humorna, kajpada), v bistvu ni šlo toliko za igro, kot pa za idejo oz. koncept. Ben je RON predstavil kot skupinski projekt. Ustvaril je osrednje okolje (mestece v RON), nato pa ga dal javnosti na voljo. Tako je lahko vsak ustvaril svojo igro, ki se dogajala v okolju RON in tako 76 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 dodal »nadaljevanje« prejšnjim igram drugih avtorjev. Tako je nastala neke vrste »knjiga« med seboj neodvisnih, toda smiselno povezanih poglavij. Recimo, če ste v kakšni izmed iger RON naleteli na zanimiv stranski lik, ste lahko ustvarili svojo igro RON, kjer je bila ta oseba glavni junak. Trenutno obstaja okoli iger 30 RON, ki jih je ustvarilo preko 20 avtorjev. Najdete jih na http://ron.the-underdogs.org/games.php Ben Croshaw pa se tu ni ustavil. Ker je imel humornih zadev dovolj, je začel ustvarjati resne grozljivke. Igri 5 Days A Stranger ter 7 Days a Skeptic sta lep primer krvavih trilerjev, ki pa zaradi svoje okorne grafike seveda ne delujeta tako šokantno. Ben še danes velja za enega najbolj plodovitih avtorjev najboljših kratkih iger – upajmo, da se mu kmalu uresniči želja po sponzorju, ki bi financiral razvoj prave, dolge, komercialne igre. Do takrat pa vse njegove izdelke najdete na www.fullyramblomatic.com/games.htm. Vsekakor vredno ogleda. CIRQUE DE ZALE A AGS-scena se z Benom seveda ne konča. Obstaja še milijon drugih naslovov, nekaterih boljših, nekaterih slabših. Od njih velja omeniti recimo Cirque De Zale, ki v marsičem spominja na legendarno Secret of Monkey Island, ne samo po zgodbi, smešnih dialogih, odbitih ugankah, temveč tudi po grafiki, ki je nekje na ravni prvih dveh delov Opičjega otoka. Zgodba se vrti okoli mladeniča, ki bi moral rešiti ugrabljeno princeso. Ampak komu mar za človeka v stiski? Vi boste raje poskusili postaviti cirkus in zaslužiti mastne denarce ... Igro najdete na www. reloaded.org/game.php?GameID=3. APPRENTICE Še ena posrečena igra je Apprentice, ki se lahko pohvali z govorjenim besedilom, ki amaterskim igralcem navkljub sploh ne zveni tako napačno. Pravzaprav obstajata kar dva dela, s to razliko, da drugi del že skoraj spada v kategorijo »dolgometražnih« iger. V vlogi čarovnikovega vajenca mora izpolnjevati vse učiteljeve kaprice in želje, pri tem pa boste marsikdaj morali pokazati večje spretnosti od njega. Luštno. http:// herculeaneffort.adventuredevelopers.com/apprentice.html LARRY VALES Ena izmed prvih iger, narejena z AGS-som, je Larry Vales iz leta 2000, a je še danes precej zanimiva za ogled. Seveda, grafika ni ravno na ravni Da Vincija, toda humor, prežet z neštetimi referencami na takratno pop kulturo, je še danes aktualen. Larry Vales je prometnik v mestecu Stagnant (Zastalo mesto) in živi svoje povprečno življenje. Toda lokalni zlobnež dr. Semprini je izumil robota, ki naj bi nadomestil prometnike. Seveda ima robot majceno napako – za napačno parkiranje meščane kaznuje s smrtno kaznijo, ki jo na mestu dogodka tudi izvrši (vsebina podobna Robocopu 2). Igro in njeno še boljše nadaljevanje najdete na www.phil-reed.com/games/. SEZNAM AGS-IGER Glede drugih iger velja omeniti spletno stran www.bigbluecup.com/games.php, kjer najdete seznam domala vseh iger, ustvarjenih z AGSom. Lepo so kategorizirane po dolžini igranja, najdete tudi občasna tekmovanja za najboljšo igro, celo v precej čudnih kategorijah, kot je npr. igre s samo eno sobo itd. Vsekakor si velja ogledati tiste, ki so bile izbrane za igro meseca, med njimi, recimo, Permanent Daylight ali serijo iger o Benu Jordanu, detektivu paranormalnega... Skratka, dobrih iger je za prihajajoče dolge zimske noči več kot dovolj in kar je najlepše – vse so popolnoma zastonj. V naslednji številki si bomo pogledali, kaj zanimivega nastane, ko se za razvoj igre odloči skupina amaterjev z neskončno zalogo potrpežljivosti ... in talentom.  PREIZKUSILI SMO ... Boiling Point � Road to Hell NA TOČKI VRELIŠČA Če še niste očka, potem si to teže predstavljate. Namreč, vašo ljubo hčerko so v zakotnem koncu sveta ugrabile nebodigatrebe, in edini, ki jo lahko reši, ste vi ... Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si P oskusimo zgodbo še malce zaplesti. Namesto, da bi se vaša draga hčerka ukvarjala z dekliškimi dejavnostmi, recimo obiskovanjem nakupovalnih središč, raje zahaja v tiste dele sveta, kjer se ljudem dogajajo krivice in o tem napiše člančič ali dva. A nekega dne gredo stvari narobe in dva neznanca sta odločena, da ji bosta pokazala še tiste manj obiskane turistične zmogljivosti prelepega karibskega otoka. Tu seveda stopi v igro naš dragi ata, ves v skrbeh za svoj biser. Med potjo na otok se sprašuje, kaj je naredil narobe. Se je morda preveč ukvarjal s službo? Ali ni poskušal narediti zanjo največ, kar očka lahko? So bila kriva vsa tista službena potovanja? Mimogrede, gospod je bivši član francoske tujske legije in različna orožja mu niso prav nič tuja. Celo pilotirati zna, brez težav se skobaca v pilotsko kabino helikopterja in naredi z njim nekaj krogov nad otokom, da o vožnji drugih vozil ne zgubljamo besed. Skratka, pred seboj imamo imamo gospoda, ki ve, kako se vojaškim veščinam streže in misijo, rešiti njegovo hčer. Kraj dogajanja, izmišljen tropski otok, nekje v Južni Ameriki. AKCIJSKA PUSTOLOVŠČINA Programerji so se potrudili in naredili zelo velik virtualni otok, kar 250 km2, na katerega imamo pogled iz prve osebe, kot je v navadi pri strelskih igrah od Dooma dalje. S to razliko, da tu ni v ospredju le streljanje, temveč predvsem pustolovščina. Z različnimi liki skozi igro se lahko pogovarjamo in tako pridobivamo informacije. Ti imajo o nas na začetku nevtralno mnenje, ki se lahko skozi igro spremeni v pozitivno ali negativno. Ker na naši misiji nimamo neomejeno sredstev, poleg tega nekateri želijo za informacije protiusluge, se lahko zaposlimo v kateri od tovarn po otoku, in ko je naš lik utrujen, mu lahko privoščimo nekaj virtualnega spanca. Naloge so različne in reševanje dekleta postane postranska zadeva. NERODNOSTI Boiling Point ima odlično idejo, ki pa zvodeni ob težavah in nedorečenosti. Prva stvar, ki morate narediti po nastavitvi igre, je poiskati najnovejše popravke, sicer se boste sredi dogajanja znašli v drugem virtualnem svetu, ki sliši na ime Windows. Pri nastavitvi popravkov bodite previdni, da boste našli prave, saj se nam je zgodilo, da igra ni več hotela delovati. Pripravite se tudi na to, da boste po nastavitvi igre ostali brez okoli 3 GB prostora na trdem disku. Atariju je mešanica med pustolovščino in strelsko igro predvsem zaradi tehničnih težav uspela manj, kot bi pričakovali od tako znanega založnika.  Boiling Point � Road to Hell Kaj: Prvoosebna strelska igra s primesmi pustolovščine Za: Pogovor z liki, grafika Proti: Tehnično nedodelana, težave s programom in popravki Cena: Posodil: Spletna stran: www.atari.com V PRAKSI podatkovne zbirke OLAP IN PODATKOVNA SKLADIŠČA Vloga tehnologije OLAP je predvsem iz obilice podatkov izluščiti pravila ali dejstva, ki jih na prvi pogled ne opazimo. Primerna je za obravnavanje velike količine ustrezno pripravljenih podatkov iz sistema OLTP. Piše : Darko Jagarinec darko.jagarinec@mojmikro.si V prejšnji številki Mojega mikra smo spoznali poglavitne razlike med tehnologijo OLTP (On-Line Analytical Processing) in transakcijskim sistemom OLAP (OnLine Transaction Processing). Pri tem imajo ključno vlogo urejeni podatki, ki se iz sistema OLTP prenesejo v podatkovno skladišče. Uporaba tehnologije OLAP v transakcijskem sistemu OLTP nam ne bi prinesla zadovoljivih rezultatov, niti ne pravilnih. Zato se tehnologija OLAP skoraj vedno uporablja nad podatki v podatkovnem skladišču. PODATKOVNO SKLADIŠČE Podatkovno skladišče si lahko predstavljate kot vnaprej dogovorjeno in urejeno množico podatkov. Podatki se v določenih časovnih intervalih prenašajo iz sistema OLTP in se lahko ob neuspelem prenosu ponovno prenesejo, ker se podatki v podatkovnem skladišču ne uporabljajo za tekoče pregledovanje stanja transakcij ali poslovanja, temveč vedno za določeno časovno obdobje nazaj. Zelo preprost primer bi bil, da vsako dan po polnoči prenesemo po točno določenih procedurah podatke iz sistema OLTP v podatkovno skladišče. Če prenos ne uspe, ga lahko ponovimo pozneje čez dan, vendar v tem primeru že lahko obremenimo in upočasnimo delovanje sistema OLTP. Zato je najbolje prenašati te podatke med sistemoma v času najmanjše obremenjenosti, ponavadi ponoči. Ko so podatki preneseni v podatkovno skladišče, lahko uporabimo programska orodja, ki uporabljajo tehnologijo OLAP, in naš prvi korak je, da preverimo preteklo poslovanje. Razumljivo je, da bi to lahko izvedli tudi na sistemu OLTP, vedeti pa moramo, da je sistem OLTP že dovolj obremenjen. Če spremenimo kriterije za iskanje podatkov, se že prvič pokaže prednost uporabe tehnologije OLAP. Ker ta tehnologija uporablja podatke, ki so ločeni od transakcijskega sistema OLTP, lahko izvajamo najrazličnejše analize in poizvedbe nad podatki v podatkovnem skladišče, ne da bi s tem motili trenutno delovanje sistema OLTP. Idealno bi lahko rekli, da se »igramo« s podatki, ne da bi s tem motili tekoče poslovanje in obremenjevali transakcijski sistem. OLAP IN PODATKOVNO SKLADIŠČE Polnjenje podatkovnega skladišča je bistvenega pomena. Pri tem moramo podatke: - prečistiti (prenašamo samo kakovostne podatke, ne nepopolnih; kaj storiti s praznimi polji (prazne vrednosti), kaj s podobnimi vred- 78 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 skladišče iz več virov, je treba za vsak vir določiti odgovornega. Zakaj? Predvsem zato, da so v tem primeru določeni ljudje, ki nadzorujejo vire in sproti obveščajo, do kakšnih sprememb lahko pride na viru. Če skrbnik procesov ETL dobi te informacije, se lahko vnaprej pripravi in že vnaprej dopolni procedure ETL, in potem ni nobenega presenečenja, ko se vir dopolni ali spremeni – vse poteka transparentno. V nasprotnem primeru proces ETL ponoči ne uspe in treba je raziskati, kaj je problem – to pa nam ponavadi vzame veliko časa in temu se moramo izogibati v največji možni meri. Sam sem že imel take izkušnje, ko sem porabil kar nekaj časa za odkrivanje napak na viru, ki so se pozneje izkazale kot izboljšave na viru – vendar te informacije nisem dobil in nisem mogel vnaprej popraviti (dopolniti) procedur ETL za polnjenje podatkovnega skladišča. Že en dan pozneje pridobljena informacija lahko pomeni dva dni dela – ne samo dopolnjevanje procedur ETL kot prenašanje ogromne količine podatkov sredi dneva, ko OLTP sistem že delujejo s polno paro. Posebej se taki problemi izkažejo v sistemih, kjer se vsako noč s procesom ETL prenaša nekaj sto milijonov vrstic v relacijskih tabelah. nostmi polj in podobno), - pretvoriti med različnimi podatkovnimi tipi (pretvoriti znak v številko, besedilo v datum), - povezati skupaj z različnimi OLTP (iz zbirk Access, Oracle, dBase, SQL 2000). Ta proces imenujemo ETL – Extract(ion), Transform(ation) & Load (pridobi, pretvori in naloži oz. prenesi). Proces je ključnega pomena tudi pozneje zaradi uporabe tehnologije OLAP saj se nad podatki, ki se v tem procesu prenašajo iz OLTP-ja v podatkovno skladišče, izvajajo analize. Skratka, na tem mestu določimo, katere podatke bomo analizirali pozneje z OLAP-om, saj podatkov, ki jih v procesu ETL ne prenašamo, ne moremo vključevati pozneje v nobene analize. Najtežje delo je ravno na tem mestu, saj odločitev, kaj, kako in zakaj prenašati, velikokrat odloča o »usodi« podatkovnega skladišča. Podatki, še zlasti če vstopajo v proces ETL iz različnih virov, morajo biti po končanem procesu med seboj uparjeni oziroma se morajo med seboj pravilno povezovati, sicer nimajo pomena. Znano je, da ravno povezovanje podatkov iz različnih virov obsega približno 80 % celotnega projekta izdelave tipičnega podatkovnega skladišča, kar je pravzaprav logično. Veliko večino dela in časa porabimo ravno pri odločanju, urejanju in oblikovanju, katere podatke bomo prenašali in analizirali. Pri prenosu podatkov iz različnih virov, urejanju in prenašanju imamo idealno priložnost po- Slika 1: Podatkovno skladišče in dostop do podatkov enotiti metapodatke in si izdelati podatkovni slovar oziroma repozi- KAKO UČINKOVITO UPORABLJATI OLAP torij (repository). Metapodatki so podatki o poPo procesu ETL napolnimo podatkovno datkih, kar pomeni, da metapodatki opisujejo, skladišče v določenih časovnih intervalih. kaj pomenijo podatki. Na primer, metapodatki Privzemimo, da imamo v podatkovnem sklaso definicije, kaj pomenijo ime, priimek, na- dišče vse podatke kakovostne in urejene, tako slov, zvestoba kupca, razred, v katerega kupec da je naše delo le še analiziranje. Pri tem je »pade«, in podobno. Brez metapodatkov pozne- tehnologija OLAP kot nalašč za to delo, saj v je pri uporabi tehnologije OLAP nad podatki v osnovi ponuja pogled na agregirane podatke z podatkovnem skladišče preprosto ne gre. Le od več dimenzij. Za primer vzemimo poslovanje kod bomo pri analizah vedeli, kaj pomeni vsako multinacionalnega podjetja po svetu. Če hopolje tabele, oziroma kako bomo vedeli, kako čemo analizirati prodajo tega podjetja, moramoramo narediti analizo prodaje po mesecih in mo najprej vedeti, za kateri kraj bomo gledali prodajnih enotah, če pa ne vemo, katera polja (celina, država, mesto), naziv trgovine (kratmoramo uporabljati za prodajno enoto? ko ime, dolgo ime), čas nakupa (leto, mesec, Pomembno pri procesu ETL je tudi določitev dan, ura), stranko (poštna številka, priimek) odgovornosti za vire. Če polnimo podatkovno in izdelek/storitev (kategorija, tip, kakovost). V PRAKSI podatkovne zbirke Torej lahko na prodani izdelek gledamo z več dimenzij, kot so dimenzije časa, kraja, stranke in podobno. Temu strokovno pravimo, da gledamo na podatke v podatkovnem skladišče večdimenzionalno – z več vidikov naenkrat. To še ne pomeni, da moramo vedno za vsak izdelek upoštevati vse dimenzije (vidike), ravno nasprotno, v analize vključimo tiste dimenzije, ki nas trenutno zanimajo in so zanimive za analiziranje. Kaj gledamo prek dimenzij? Ponavadi gledamo neko opravljeno transakcijo (nakup, prodaja, najem in podobno); za vsako transakcijo pa določimo, kaj od tega bo merljivo oziroma števno. Pri nakupu je to cena izdelka, pri telefonskem klicu je to dolžina klica, vrednost klica in podobno. Vedno moramo vnaprej določiti glede na katero merljivo količino bomo pregledovali podatke prek več dimenzij. Najbolj klasičen primer je na sliki 2, kjer je prikazana prodaja izdelkov glede na kraj in čas. Za vsak izdelek (jabolka, hruške, banane, pomaranče) lahko določimo, kje je bil prodan (Ljubljana, Celje, Maribor, Koper) in v katerem četrtletju je bil prodan (Č1, Č2, Č3, Č4), torej gledamo nakup skozi tri dimenzije – izdelek, kraj in čas. Kje pa se pravzaprav skriva cena nakupa 5 kg jabolk, ki so bila prodana v Kopru v 1. četrtletju? Ta vrednost je merljiva vrednost, skriva pa se v presečišču dimenzij kraja, časa in izdelka (900 SIT, 5 kg). Tabel, v kateri shranjujemo po- Id časa 1 2 3 4 Čas 2004-Č1 2004-Č2 2004-Č3 2004-Č4 kg sadja je bilo prodano in kakšna je skupna prodajna vrednost tega sadja v tolarjih. Prav tako lahko obrnemo pregledovanje in želimo analizirati, katero sadje se je najbolj prodajalo v prvem četrtletju leta 2004 in v katerem kraju. Zdaj že počasi prehajamo na bistveno lastnost uporabe tehnologije OLAP − Tabela 2: dimenzija krajev Id izdelka 1 2 3 4 Izdelek jabolka hruške banane pomaranče Tabela 3: dimenzija izdelkov Id kraja Id časa 4 1 1 4 Id izdelka Cena [SIT] Količina [kg] 1 900 5 2 400 3 Tabela 4: tabela dejstev glede na podatke, ki jih imamo v podatkovnem skladišču, lahko izvajamo različne analize. Če je dimenzij še več, so analize lahko toliko zanimivejše in kompleksnejše. Zelo preproste so tudi analize primerjave prodaje istega sadja po istih mesecih v več letih, ko hočemo primerjati med seboj prodajo jabolk v januarju v letih 2000−2005. Tehnologija OLAP na tem mestu upraviči svoj obstoj in uporabnost. To bi se sicer dalo z nekaj truda narediti tudi z uporabo  S tehnologijo OLAP lahko izvajamo najrazličnejše analize in poizvedbe nad podatki v podatkovnem skladišče, ne da bi s tem motili trenutno delovanje sistema OLTP. stavkov SQL, vendar ne pozabimo, da je lahko jezik SQL razmeroma težaven za uporabo že pri navidez enostavnih analizah. S tehnologijo OLAP pa to pomeni nekaj klikanja pri uporabi čarovnika in analiza je že pripravljena. OLAP V SVETU Tehnologija OLAP je v svetu večinoma v velikih koncernih nepogrešljivo orodje. Za pregled orodij lahko v spletu poiščete ključni besedi »OLAP tools / OLAP orodja« in našli boste kopico orodij OLAP. Velikokrat je pri izgradnji podatkovnega skladišča dobro razmišljati tudi o orodju, ki se bo pozneje uporabljalo pri analiziranju podatkov – ne smete pa se preveč usmeriti na zmogljivosti orodja OLAP, ki ga boste pozneje uporabljali, ker si lahko še premislite. Nekatera orodja ponujajo dodatke, ki jih druga orodja ne vsebujejo, zopet odvisno od tega, kako kompleksne analize boste potrebovali. V osnovi pa so vsa orodja OLAP enaka, razlikujejo se predvsem po prikazu podatkov in možnostih izrisovanja grafov, jedro orodja pa je za orodja OLAP več ali manj enako.  Slika 2: Kocka: dimenzije kraja, časa in izdelka ter dejstva datke, pravimo tabela dejstev (fact table). Merimo torej težo in ceno kupljenih izdelkov – to so dejstva. Časovno dimenzijo lahko s hierarhijo razdelimo na leto, mesece, dneve, del dneva, uro, minuto; dimenzijo kraja pa lahko na celino, državo, mesto, kraj; izdelek pa lahko glede na tip izdelka, kategorijo izdelka in podobno. Zdaj vemo, kaj so dimenzije in kaj je tabela dejstev − oboje skupaj pa lahko preprosto poimenujemo kocka, kar je dobro vidno na sliki 2. V tabelaričnem pogledu bi bilo to videti, kot je prikazano v tabeli 4. Najprej so v tabelah 1–3 prikazane vse dimenzije, v tabeli 4 pa so vpisana dejstva, ko jih prikazuje kocka na sliki 2. Id kraja Kraj Tabela dejstev v 1 Ljubljana našem primeru pri2 Celje kazuje prodajo sadja 3 Maribor glede na čas, kraj in 4 Koper vrsto sadja. Za doloTabela 1: čeno četrtletje lahko dimenzija krajev analiziramo, koliko MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 79 V PRAKSI Excelove funkcije FUNKCIJE PO MERI Excel vsebuje več kot 300 funkcij. Prištejemo lahko še mnoge v dodatkih (add-ins). Kljub vsej tej nepregledni množici funkcij potrebujemo tudi lastne funkcije. V tem članku bomo predstavili tri. Vsaka pokriva enega od razlogov, ki nam narekujejo razvoj lastnih funkcij. Piše : Samo Rubin samo.rubin@mojmikro.si F unkcija Uporabnik bo zapolnila vrzel, ki so si jo privoščili razvijalci Excela, ko vanj niso dodali funkcije, ki vrne ime uporabnika. Specifične potrebe našega okolja bo predstavljala funkcija DelovniDan, ki bo odgovorila, ali je v funkciji posredovani datum delovni dan v Sloveniji. Poenostavitev uporabnikovega dela in skrajšanje formul pa bomo prikazali s funkcijo CeNapaka. Izdelava lastnih funkcij je za povprečnega programerja lahko opravilo. Težave pa povzroča kopica malenkosti, ki jih moramo poznati, da je uporabnost funkcij taka, kot si želimo. Ker je učenje najučinkovitejše, če temelji na stvarnih zgledih, se lotimo razvoja prve funkcije Uporabnik. Funkcija Uporabnik Odprimo nov zvezek in ga shranimo pod imenom LastneFunkcije.xls. Funkcije pišemo v urejevalniku VB (Visual Basic). Urejevalnik najhitreje prikličemo s kombinacijo tipk Alt+F11. Nato kliknemo na ime delovnega zvezka v oknu Project – VBAProject ter vstavimo nov modul (Vstavljanje/Modul, Insert/Module). V desno prazno okno vtipkamo kodo funkcije Uporabnik. Function Uporabnik() ' Funkcija vrne ime uporabnika Uporabnik = Application.UserName End Function Slika 1: Lastne funkcije izdelujemo v urejevalniku VB. Preizkusimo delovanje funkcije. Urejevalnik VBA zapremo, a ostanemo v delovnem zvezku LastneFunkcije.xls. V poljubno celico, na primer v celico A1, vnesemo =Uporabnik(). V celici A1 imamo poslej ime uporabnika. Gre za ime uporabnika, ki je definiran kot uporabnik programa Excel, in ne za uporabniško ime, pod katerim je uporabnik prijavljen v krajevno omrežje. Funkcijo 80 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Uporabnik pogosto uporabljamo pri pripravi poročil, kjer je na koncu naveden podatek o pripravljavcu poročila. Če smo imeli v celici A34 zapisano besedilo »Poročilo pripravil(a): Marko Poročnik« in smo vsakokrat preverili oz. posodobili ime uporabnika, lahko zdaj s funkcijo Uporabnik delo popolnoma avtomatiziramo. V celico A34 vnesemo =«Poročilo pripravil(a): » & Uporabnik(). V Excel vdelane funkcije so dosegljive prek menija Vstavljanje\Funkcija (Insert\Function), ki prikliče pogovorno okno, kjer so funkcije razvrščene glede na zvrst, v katero sodijo. Naša nova funkcija sodi v zvrst Lastne (Custom), a je prikazana v seznamu le, če imamo odprto datoteko, kjer smo jo shranili. Da lastnih funkcij ni smiselno shranjevati v »navadni« Excelovi datoteki, nas dokončno prepriča način uporabe. Pri preizkusu naše nove funkcije smo si lahko privoščili v celico A1 zapisati =Uporabnik(), saj smo funkcijo uporabili v tistem delovnem zvezku, kjer smo jo tudi definirali. Če funkcijo uporabljamo v drugih delovnih zvezkih, moramo pred njenim imenom zapisati še ime delovnega zvezka, torej =LastneFunkcije.xls!Uporabnik(). In to še ni vse. Imenu delovnega zvezka je treba dodati še celotno pot, če delovni zvezek ni odprt. Dodatki (Add-ins) Dodatek je k Excelu pripeta datoteka, ki povečuje obseg Excelovih funkcionalnosti. Dodatek je datoteka s končnico .xla. Izdelamo jo iz običajne (.xls) datoteke. Za izdelavo ne potrebujemo dodatnih programskih orodij. Lastne funkcije shranjujemo v dodatkih. Razlogi so številni. Naštejmo najpomembnejše: • V dodatkih shranjene funkcije lahko uporabljamo v poljubnem delovnem zvezku zgolj z navedbo imena funkcije. • Lastne funkcije so dosegljive prek menija Vstavljanje\Funkcija (Insert\Function). • Dodatek se preprosto namesti prek menija Orodja\Dodatki (Tools\Add-Ins). Ko je dodatek nameščen, se samodejno odpre ob zagonu Excela, pri čemer ni pomembna lokacija, kjer je dodatek shranjen. • Dodatki so »nevidni«. Vsi listi delovnega zvezka so pri dodatkih skriti in jih ni mogoče razkriti, kar pri uporabnikih začetnikih preprečuje zmedo. • Dodatki na podlagi zaščite z gesli omogočajo enostavno omejitev dostopa do izvorne kode funkcije. Izdelajmo iz datoteke LastneFunkcije.xls dodatek LastneFunkcije.xla. Vse, kar moramo storiti, je, da ob shranjevanju spremenimo končnico v imenu datoteke iz xls v xla. Sledi namestitev, ki je, kot smo opisali že pri razlogih za izdelavo dodatkov, preprosta. V pogovornem oknu Dodatki (Add-ins), ki ga prikličemo iz menija Orodja\ Dodatki (Tools\Add-Ins), uporabimo gumb Prebrskaj (Browse) in odpremo datoteko xla, v našem primeru datoteko LastneFunkcije.xla. S tem smo dodatek LastneFunkcije vključili v seznam Excelovih dodatkov. Dodatek je v uporabi, če je pred njegovim imenom kljukica. Slika 2: Pogovorno okno Dodatki z vključenim dodatkom LastneFunkcije Funkcije izbiramo v pogovornem okno Vstavi funkcijo (Insert/Function) ali Prilepi funkcijo (Paste/Function) − ime se v različicah Excela razlikuje − do katerega pridemo prek menija Vstavi funkcijo (Insert/Function). V oknu so funkcije razvrščene glede na zvrst, v katero sodijo. Lastne funkcije so privzeto vključene v zvrst Lastne. Poglejmo, kako jih uvrstimo v ustreznejšo zvrst. Prej pa odpravimo še drugo pomanjkljivost. Naša funkcija Uporabnik namreč nima opisa. Način podajanja opisa lastni funkciji je nenavaden. Prek menija Orodja/Makro/Makri (Tools/Macro/Macros) prikličemo pogovorno okno Makro (Macro). Okno prikazuje makre (sub procedure), zato funkcij v seznamu ne najdemo. V polje Ime makra (Macro name) vnesemo ime funkcije in kliknemo na gumb Možnosti (Options). Prikaže se pogovorno okno Možnosti za makre (Macro Options), kjer v polje Opis (Description) vnesemo opis funkcije. Če je način podajanja opisa lastni funkciji nenavaden, a vseeno izvedljiv prek menijev, je uvrščanje lastnih funkcij v ustrezno zvrst rešljivo tako nerodno, da uporabnik željo po razvrščanju pogosto opusti. Lastnih funkcij vendarle nimamo na pretek in marsikdo V PRAKSI Excelove funkcije je zadovoljen, če ostanejo vključene v zvrst Lastne. Zvrst funkciji določimo z makrom z naslednjo vsebino: Sub Auto_Open() ' Makro za uvrstitev funkcije v določeno zvrst Application.MacroOptions Macro:=«Uporabnik«, Category:=9 End Sub Zvrst določa lastnost Category, ki ji priredimo ustrezno število. Število razberemo kar iz vrstnega reda naštetih zvrsti v pogovornem oknu Vstavi funkcijo (Insert/Function), pri čemer število 0 pripada zvrsti Vse (All), 1 zvrsti Finance (Financial), 2 zvrsti Datum in čas (Date & Time),… Makro z imenom Auto_Open se izvede vedno, ko uporabnik odpre datoteko, v kateri je makro shranjen. Najprikladneje je makro shraniti kar v dodatek, v našem primeru torej v datoteko LastneFunkcije.xla. Marsikateremu uporabniku ni po volji, da Excel ob zagonu proži »nepotrebne« makre. Dovolj je, da makro zaženemo samo enkrat, da Excel prerazporedi lastno funkcijo. Pogosto pa lastne funkcije razvijamo za več uporabnikov, ki niso vsi vešči poganjanja makrov. V tem primeru smo se prisiljeni zateči k makru Auto_Open. Uredimo še nekaj malenkosti pri dodatku LastneFunkcije.xla. V urejevalniku VB v levem oknu Project–VBAProject izberemo naš projekt VBAProject (LastneFunkcije.xla) in prikličemo okno za urejanje njegovih lastnosti iz menija Orodja/VBAProject-Lastnosti (Tools/VBAProject-Properties). Vnesemo novo ime projekta ter kliknemo na zavihek Zaščita. Ker ne želimo, da bi uporabniki spreminjali oziroma si ogledovali kodo naših funkcij, bomo dodatek zaščitili. To storimo s potrditvijo polja Zakleni projekt za ogledovanje (Lock Project for Viewing) in z vnosom gesla (dvakrat). Koda ostane vidna. Excel bo geslo za ogled kode zahteval ob naslednjem odpiranju datoteke. Ob tem je treba vedeti, da Excel ni orodje, ki bi zagotavljajo visoko stopnjo varnosti, in čeprav sta različici Excela XP in 2003 na področju varnosti izboljšana, je mogoče tovrstno zaščito razbiti. Funkcija DelovniDan Excel ne vsebuje funkcije, ki bi odgovorila na vprašanje, ali je datum, posredovan kot element funkcije, delovni dan. Izdelali bomo funkcijo DelovniDan(Datum As Date) As Boolaen, ki bo vrnila True, če je njen element Datum delovni dan v Sloveniji, oziroma False, če pomeni nedelovni dan. Nedelovni dnevi so sobote, nedelje in prazniki. Vsi prazniki v Sloveniji, razen velikonočnega ponedeljka, so na isti dan v letu. Ker avtorju članka niso poznani datumi velikonočnih ponedeljkov po letu 2008 in pred letom 1999, ima funkcija omejitev v delovanju. Deluje, če je posredovani datum večji od 1. 1. 1999, in manjši od 1. 1. 2009. Za povečanje obsega delovanja funkcije moramo, na mesto, označeno s komentarjem, dodati datume velikonočnih ponedeljkov. Koda funkcije DelovniDan: Function DelovniDan(Datum As Date) As Boolean ' Funkcija DelovniDan vrne TRUE, če je njen element Datum delovni dan v ' Sloveniji oz. FALSE, če predstavlja nedelovni dan. ' Funkcija ne deluje, če je element Datum manjši od 1.1.1999 in večji od 1.1.2009. ' Obseg povečamo z vnosom datumov velikonočnih ponedeljkov Dim Dan As Integer Dim Mesec As Integer Dan = Day(Datum) Mesec = Month(Datum) If Datum < 36892 Or Datum > 39813 Then DelovniDan = 1 / 0 ' Sprožimo napako, ker je datum izven obsega ElseIf WeekDay(Datum, vbMonday) = 6 Then 'Sobota DelovniDan = False ElseIf WeekDay(Datum, vbMonday) = 7 Then 'Nedelja DelovniDan = False ElseIf Dan = 1 And Mesec = 1 Then DelovniDan = False '1.1 ElseIf Dan = 2 And Mesec = 1 Then DelovniDan = False '2.1 ElseIf Dan = 8 And Mesec = 2 Then DelovniDan = False '8.2 ElseIf Dan = 27 And Mesec = 4 Then DelovniDan = False '27.4 ElseIf Dan = 1 And Mesec = 5 Then DelovniDan = False '1.5 ElseIf Dan = 2 And Mesec = 5 Then DelovniDan = False '2.5 ElseIf Dan = 25 And Mesec = 6 Then DelovniDan = False '25.6 ElseIf Dan = 15 And Mesec = 8 Then DelovniDan = False '15.8 ElseIf Dan = 31 And Mesec = 10 Then DelovniDan = False '31.10 ElseIf Dan = 1 And Mesec = 11 Then DelovniDan = False '1.11 ElseIf Dan = 25 And Mesec = 12 Then DelovniDan = False '25.12 ElseIf Dan = 26 And Mesec = 12 Then DelovniDan = False '26.12 ' Velikonočni ponedeljki ElseIf Datum = 36255 Or Datum = 36640 Or Datum = 36997 Or Datum = 37347 Or _ Datum = 37732 Or Datum = 38089 Or Datum = 38439 Or Datum = 38824 Or _ Datum = 39181 Or Datum = 39531 Then DelovniDan = False Else DelovniDan = True End If End Function mo iz »Vrednost celice je« v »Formula je« , v drugo polje zapišemo funkcijo =DelovniDan($B5)=FALSE in nazadnje še določimo obliko (na primer sivo ozadje). Po potrditvi imamo pogojno oblikovano območje B5:D5, zato moramo oblikovanje tega območja še preslikati čez celotno preglednico s podatki. Funkcija CeNapaka Če funkcija ne more pravilno izračunati rezultata, Excel izpiše vrednost napake (npr.: #VREDN!, #N/V, #IME?,..). Oznaka za napako je lahko zelo moteča in včasih tudi povsem odveč. Vzemimo, da s funkcijoX prikazujemo podatke o trenutnem stanju zalog svojih poslovnih partnerjev. Primer predvideva, da občasno nimamo stanja za katerega od poslovnih partnerjev. Excel takrat izpiše napako #N/V (ni vrednosti). Uporabnik dobi občutek, da je uporaba funkcijeX napačna. Kako doseči, da bo Excel v takšnih primer izpisal obvestilo »Ni podatka«. Rešitev smo predstavili Uporabnost fukcije DelovniDan bomo prikazali na kompleksnejšem zgledu. Funkcijo bomo uporabili v pogojnem oblikovanju. Zgled na sliki prikazuje preglednico, ki vsebuje podatke o porabi plina za zadnjih 14 dni. V stolpcu B imamo datum, v stolpcu C stanje števca in v stolpcu D porabo. Preglednica je avto- Slika 3: Lastne funkcije lahko uporabljamo tudi pri pogojnem oblikovanju. matizirana. Datumi se vsak dan povečajo za en dan in stolpca C in v prejšnji številki Mojega mikra. Videti je bila D se ustrezno posodobita. Ker je poraba plina takole: =If(IsError(funkcijaX);Y;funkcijaX). Z v veliki meri odvisna od tega, ali je dan delo- uporabo funkcij If in IsError dosežemo, da Excel vni, želimo vrstice, ki pomenijo nedelovne dni, vrne Y (npr. besedilo »Ni podatka«), če Funkcioznačiti. Seveda pa mora biti tudi označevanje jaX vrača napako, sicer vrne rezultat FunkcijeX. avtomatizirano. Rešitev je dobra, ima le to napako, da prvotno Uporabimo pogojno oblikovanje. Označimo funkcijo zapišemo dvakrat. S tem pa lahko poeno vrstico v preglednici (na primer območje stane že prej zelo dolga funkcija nepregledna. B5:D5) in prek menija Oblika/Pogojno oblikovaLastna funkcija CeNapaka nam poenostavi nje (Format/Conditional Formating) prikličemo delo. Vsebuje dva elementa. Prvi element je pogovorno okno Pogojno oblikovanje (Conditio- prvotna funkcija, drugi element pa poljubno nal Formating). Vsebino prvega polja spremeni- nadomestilo, ki ga funkcija CeNapaka vrne, če MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 81 V PRAKSI Excelove funkcije je rezultat prvotne funkcije napaka. Če prvotna funkcija ne vrne napake, funkcija CeNapaka vrne rezultat prvotne funkcije. Koda funkcije CeNapaka : Function CeNapaka(FunkcijaX As Variant, Nadomestilo As Variant) ' Če FunkcijaX vrne napako, je rezultat funkcije CeNapaka element Nadomestilo ' Če FunkcijaX ne vrne napake, funkcija CeNapaka vrne rezultat funkcije FunkcijaX If IsError(FunkcijaX) Then CeNapaka = Nadomestilo Else CeNapaka = FunkcijaX End If End Function Slika 4: Zgled kompleksnejše funkcije, ki jo z uporabo lastne funkcije skrajšamo za polovico. Zgornja slika prikazuje zgled izdelave poročila Aktualno stanje privilegiranih poslovnih partnerjev, ki smo ga izdelali v prejšnji številki Mojega mikra, ko še nismo imeli na voljo lastne funkcije CeNapaka. Zdaj lahko vsebino celic D8, D9 in D10 poenostavimo. Vsebina celice D9 se tako iz =IF(ISERROR(VLOOKUP(B$5;[Poročilo. xls]Podatki!A:J;MATCH(B8;[Poročilo.xls]Podatki!A$2:J$2;0);0));«Ni podatka«;VLOOKUP(B$5;[Poročilo.xls]Podatki!A:J;MATCH(B8;[Poročilo.xls]Podatki! A$2:J$2;0);0)) poenostavi v =CeNapaka(VLOOKUP(B$5;[Poročilo.xls]Podatki!A:J;MATCH(B9; [Poročilo.xls]Podatki!A$2:J$2;0);0);«Ni podatka«). FUNKCIJE NISO VSEMOGOČNE Za sklep velja ponoviti, da funkcije vedno vračajo zgolj rezultat. Z njimi ne moremo izvajati akcij na Excelovih objektih. Uporabniki pogosto želijo funkcijo, s katero bi oblikovali celice. Takšne funkcije ni mogoče napisati. Za oblikovanje celic uporabimo pogojno oblikovanje, kjer lahko uporabimo vse (Excelove, v dodatke vključene in lastne) funkcije.  82 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 v praksi: delo s filmi IZ ENEGA V DRUGO IN NAZAJ Pred slabim desetletjem je bil glavni hit MP3. Kje dobiti pesmice, kako jih najbolje stisniti, kako jih predvajati in podobno so bile zelo pogoste teme pogovorov. Nato se je ta »tehnologija« preselila v svet filma. In zdaj smo spet pred vprašanji, kje dobiti filme, kako jih stisniti, kako predvajati … Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si V začetku je bilo podobno kot pri vsaki novi tehnologiji – programi za tovrstno delo s filmi so bili po zmogljivosti zelo skromni, hkrati pa je bilo za delo z njimi potrebno veliko znanja. Novi načini stiskanja podatkov so namreč vsebovali kup parametrov, ki jih je uporabnik moral vnesti, če je hotel dobiti kak rezultat. A stvari so šle naprej. Razvijali so se novi kodirniki, ki so filme bolje stisnili, hkrati pa ohranjali kakovost, ki je zdaj včasih že primerljiva z DVD, nastajali pa so tudi vedno novi programi, ki so omogočali izdelavo filmov zadovoljive kakovosti tudi uporabnikom, ki ne obvladajo teorije. In kje smo zdaj? Pravzaprav zelo daleč. Brezplačno ali za plačilo je mogoče dobiti programe, ki znajo prekopirati DVD, iz DVD-ja narediti DivX, iz DivX-a narediti DVD, urejati podnapise in še kaj. O vsem tem smo že pisali, a ker se je v zadnjih mesecih marsikaj spremenilo, smo se odločili spet pogledati, kako in kaj. DVD V DVD preden je bila zaščita kot taka uveljavljena s strani založnikov. Kako torej prekopirati DVD? Orodij za to je veliko in če boste vprašali naokoli, katero orodje je najboljše, boste dobili veliko različnih odgovorov. Nekdo bo hvalil DVD Decrypter, drugi bo stavil na CloneDVD, tretji na … No, naša izbira je DVD Shrink. Program že nekaj časa ni doživel sprememb, tako da je trenutno aktualna različica 3.2.0.15 znana že nekaj časa. In zakaj smo se odločili za DVD Shrink? Razlogov je več, najpomembnejša pa sta dva: svoje delo dobro opravi in je enostaven za uporabo. Kako torej prekopirati DVD z DVD Shrinkom? Najprej je program seveda treba namestiti, kar lahko storite prek našega MikroCD-ja, kjer ga boste našli v rubriki Mikro na Mikro. Nato ga seveda zaženemo. V pogon vstavimo DVD, ki bi ga radi prekopirali, in v programu izberemo Open Disc, kjer določimo, v katerem pogonu je naš DVD. Program ga bo prebral, nato pa prikazal njegovo vsebino. No, zdaj pa je potrebno nekaj malega teorije oziroma poznavanja razlike med kupljenim DVD-jem in medijem, na katerega bomo prekopirali naš DVD. Osnovna razlika je v količini podatkov, ki jih je mogoče shraniti nanje. Na medije DVD-R je mogoče shraniti okoli 4,5 GB podatkov. To je dvakrat manj kot pa je zmogljivost natisnjenih medijev, ki jih kupimo. Kupili smo film na DVD-ju. Ker tudi takšne plošče niso večne, zlasti če jih v roke dobijo otroci, smo se odločili, da naredimo rezervno kopijo. Toda kako? Čeprav zakon, ki ščiti avtorske pravice, dovoljuje izdelavo varnostnih kopij, če smo lastniki originala, to vedno ni najlažje. Zakon sicer res dovoljuje izdelavo kopij, a se s tem najbolj ne strinjajo založniki oziroma lastniki avtorskih pravic. Ker imajo slabe izkušnje, so se odločili požvižgati na to določilo in uvedli različne načine zaščite, ki naj bi onemogočile kopiranje. A kot vedno v podobnih primerih je bil način, kako to zaščito zaobiti, objavljen, še DVD Shrink – z odstranjevanjem odvečnih zvokov lahko privarčujemo nekaj prostora. V PRAKSI v praksi: delo s filmi Osnovna naloga vseh programov za kopiranje DVD-jev je v tem, kako film skrčiti na velikost medija DVD-R. Ena metoda je odstranjevanje odvečnega materiala. To je na primer zvok (zvočni tokovi) v različnih jezikih. Na DVD-jih je običajno poleg originalnega zvoka tudi eden ali več sinhroniziranih v drugih jezikih. Če nam je na primer dovolj original, lahko odstranimo vse druge. A to še ni dovolj. Največ prostora namreč ne zasede zvok, ampak slika. To pa je mogoče zmanjšati le s ponovnim kodiranjem, kjer se uporabi manjši pretok podatkov in se s tem privarčuje pri prostoru. In vse našteto dela DVD Shrink. Ko program pregleda disk, nam v okencu Compression settings prikaže elemente diska, hkrati pa tudi izračunano odstotno vrednost zmanjšanja hitrosti pretoka podatkov. Izračun je narejen tako, da bo končni izdelek vedno poln medij DVD-R. Če torej odvzamemo kak zvočni tok, s tem naredimo več prostora za sliko, kar pomeni večjo kakovost končnega izdelka. V seznamu je torej smotrno pustiti označeno le to, kar res potrebujemo. Ko to določimo, pritisnemo Backup!. Pojavi se okno, kjer določimo cilj našega kopiranja. To je lahko kar nov prazen medij, lahko je priprava za snemanje s programom Nero, lahko je običajna slika diska (ISO) ali slika diska za snemanje z DVD Decrypterjem, lahko pa je mapa na disku. Izberemo lahko, kar nam najbolj ustreza. Zelo smotrno je izbrati mapo na disku, saj lahko tako pred dejanskim snemanjem preverimo, ali je vse v redu. DVD Shrink bo namreč izdelal DVD na trdem disku, ki ga lahko nato preverimo s kakšnim programskim DVD-predvajalnikom. Če nam je izdelek všeč, ga lahko »zapečemo« na prazen DVD-medij. Izberemo torej tvorjenje DVD-ja v mapo na disku in to mapo tudi določimo. Nato je treba le še potrditi izbor in zadeva steče. Čez kakšno uro ali več, odvisno od zmogljivosti računalnika in dolžine filma, bo zadeva nared. Če je s filmom vse v redu, ga lahko posnamemo na DVD. Kako? Najlažje kar s programom Nero. V njem izberemo DVD-Video in prenesemo mapi Audio_ts in Video_ts, ki jih je izdelal DVD Shrink, na DVD. DVD V DIVX Zdaj smo pa že v malce bolj kalnih vodah. DivX! Mar ni to piratsko? Pravzaprav ne. Če delate varnostno kopijo svojega filma, ni med kopijo v formatu DVD in kopijo v formatu DivX nobene razlike. Kopija je kopija. Zakaj pa imajo nekateri toliko povedati proti DivXu? »Težava« DivX-a je v tem, da je datoteka, ki je narejena s tem načinom kodiranja, bistveno (res bistveno!) manjša kot tista v formatu DVD. In ker je datoteka bistveno manjša, je tudi primernejša za pretakanje prek omrežij, kot je na primer internet. In ker se to seveda množično dogaja, se formata DivX in njemu sorodnih drži oznaka, da so piratski, čeprav to že dolgo ne drži več. DivX je le način stiskanja podatkov, enako kot MPEG, ki se uporablja pri izdelavi DVD-jev. Kakovost FairUse – iz DVD-ja v DivX v nekaj korakih. Kljub enostavnosti programa pa je morda nekaj le treba povedati. Glede kodekov je stvar takšna, da program podpira tiste, ki so nameščeni v računalniku. Če na primer nimate kodeka DivX, vam program ne bo ponudil možnosti stiskanja v tem formatu. Tudi pri DivX-u velja: večji ko je pretok podatkov, bolj kakovostna bo slika in večja bo datoteka. V programu FairUse ne nastavljamo hitrosti pretoka podatkov, temveč določamo, kako velika naj bo datoteka s filmom. Če hočemo film velikosti enega CD-ja, lahko nastavimo velikost 770 MB, priporočljivejše pa je nastaviti velikost 1440, torej dveh CD-jev, saj bo slika bistveno boljša. Ko nastavimo vse potrebno, pritisnemo Naprej in kodiranje bo steklo. Seveda bo trajalo kar precej časa, odvisno od dolžine filma in seveda zmogljivosti vašega računalnika. slike seveda ni takšna kot pri DVD-ju, ponuja tudi manj možnosti, a če vemo, da je mogoče film stisniti iz velikosti enega DVD na velikost enega CD-ja, je marsikdo pripravljen sprejeti kompromis. Kako torej iz DVD-ja narediti film v formatu DivX, XviD ali podobnem? Seveda z ustreznim programom. Katerim pa? Pri pretvorbi filma iz DVD v DivX-ovo druščino velja enako kot pri presnemavanju DVD-jev. Programov je veliko in za enega se je pač treba odločiti. Mi smo se odločili za FairUse Wizard. Trenutna različica je 2.1a, moč pa jo je dobiti v brezplačni »lahki« različici ali plačljivi polni. Razlika med njima je v tem, da polna različica omogoča izdelavo filmov, daljših od 700 MB, hitrejše kodiranje, in večjo Subtitle Workshop ponuja tudi možnost prevajanja obstoječih podnapisov. izbiro nastavitev, kar vsekakor odtehta 11 dolarjev, kolikor stane. In rezultat? Na disku se bo pojavila datoteka In zakaj je FairUse dober? Predvsem je enosta- tipa AVI, ki bo velika približno toliko, kot ste ven, saj je narejen v obliki čarovnika, ki nas po- določili. pelje skozi celoten postopek, hkrati pa je zmogljiv, saj v polni različici omogoča veliko možnosti KAJ PA PODNAPISI? in končen izdelek je prav všečen. Ko program zaNo, z njimi je lahko križ. Ena možnost je, ženemo, moramo najprej svojemu projektu dati da jih najdemo v spletu in prilagodimo svojeime, nato pa določiti, kje imamo film. Program mu »ripu«, ki smo ga izdelali na opisani način. ga prebere, analizira, nato pa pridemo do faze Uporabimo Subtitle Workshop ali podoben nastavljanja parametrov. V program so avtorji program in podnapise časovno prilagodimo filnatlačili res to, kar uporabnik potrebuje. Naj- mu. prej določimo velikost filma, ki lahko ostane Kaj pa, če v spletu ne najdemo podnapisov v nespremenjena, lahko pa jo tudi spremenimo v slovenskem jeziku? Kaj pa, če jih ne najdemo katerega od znanih formatov (4 : 3, 16 : 9 …). v nobenem jeziku? V obeh primerih rešitev obSledi nastavitev odstranjevanja prepletanja in staja, le da zahteva precej dela. na koncu še določitev vrste stiskanja (DivX, Najprej si oglejmo primer, ko najdemo recimo XviD, x264 – za vse moramo imeti nameščene srbohrvaške podnapise. Za prevod lahko uporakodeke), velikosti datoteke, vrsto zvoka in podo- bimo Subtitle Workshop, ki vsebuje tudi prebno. Nastavitve niso nič posebnega oziroma nič, vajalni način. A ne veselite se preveč – modul česar ne bi razumel povprečen uporabnik. ne zna sam ničesar prevesti. Ponuja le priročen MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 83 V PRAKSI v praksi: delo s filmi način, kako to narediti ročno. V njem odpremo podnapise v tujem jeziku, vključimo prevajalni način (Edit / Translation / Translator mode) in prevajamo vsak podnapis posebej, pri čemer nam ni treba skrbeti, ali bodo podnapisi časovno dobro usklajeni. Če je usklajen »original«, bo tudi prevod. Kaj pa, če podnapisov v spletu ne najdemo? Potem jih moramo pač nekako potegniti z DVD-ja. Če so na njem tudi slovenski, je zadeva opravljena v nekaj minutah, če ne, pa jih je potrebno prevesti. Vzemimo najbolj zapleten primer, ko na DVD-ju nimamo slovenskih podnapisov, le na Z DVD Decrypterjem spravimo film na trdi disk. primer angleške in španske. Tak primer je pogost, ko kupimo DVD v Ameriki in je regije 1. Podnapisi na DVD-ju niso shranjeni v besedilni, ampak slikovni obliki. Vsak podnapis je torej slika. To pa pomeni, da je za prevajanje treba podnapise najprej pretvoriti iz slikovne v besedilno obliko in jih potem prevesti. Kako to narediti? Vsekakor s pomočjo ustreznega programa. Tudi tu je zadeva takšna, da vsak prisega na kaj drugega. Mi smo si izbrali brezplačen program DVD Subripper, ki ga najdete tudi na MikroCD-ju. Da pa bi program lahko uporabili, je treba najprej DVD spraviti na trdi disk. Ena od možnosti je uporaba brezplačnega programa DVD Decrypter, ki ga tudi najdete na MikroCD-ju. Ideja postopka je v tem, da najprej spravimo DVD na trdi disk, nato z DVD Subripperjem podnapise spremenimo iz grafične v besedilno obliko, jih shranimo v formatu SRT, SUB ali podobnem, tega pa nato odpremo v Subtitle Workshop in prevedemo. Kako poteka prevajanje smo že opisali, zato se bomo posvetili prvemu delu. Najprej moramo torej spraviti DVD na disk. Zadevo bi seveda lahko izvedli tudi z DVD Shrinkom, vendar to predolgo traja, saj program dejansko ponovno kodira film. V te namene je boljši DVD Decrypter, saj ta film le prekopira na disk in odstrani zaščito. Program torej zaženemo, izberemo pogon, v katerem imamo film na DVD-ju, v okvirju Destination pa izberemo mapo, v katero bomo shranili datoteke. Nato pritisnemo sličico, ki označuje pretvorbo in počakamo, da program opravi delo. 84 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 lahko prevedemo v slovenščino. V podnapisih bo nekaj vrstic, ki bodo v oglatih oklepajih. Teh načeloma ni treba prevajati, saj so oznake za ljudi s težavami s sluhom. V njih običajno piše, da nekdo poje, da škripajo gume in podobno. AVI V DVD Program DVD Subripper omogoča pretvorbo podnapisov iz DVD-ja v podnapise besedilnega formata. Zdaj je na vrsti DVD Subripper, s katerim bomo iz filma »izluščili« podnapise. Program pravzaprav ni nič drugega kot majhen sistem optičnega prepoznavanja besedila (OCR). Delo s programom je precej enostavno. V osnovnem oknu prek gumba Add VOB izberemo prvo datoteko s filmom (običajno VTS_01_1.VOB), nato pa prek gumba Load IFO še datoteko IFO (običajno VTS_01_0.IFO). Nato se prestavimo na razdelek Processing in pritisnemo gumb Start. V okencu LBA bodo začele teči številke, ki se bodo ustavile pri prvem podnapisu, kjer se bo program ustavil in nam ponudil tri možnosti barv. Izbiramo med 1, 2 in 3, dokler ne vidimo belih črk na črnem ozadju (ne le belega orisa črka). Takrat pritisnemo gumb I See WHITE test on Black. S tem programu povemo, da je kontrast med črkami in ozadjem največji in da lahko steče postopek prepoznavanja besedila. Ta poteka prek učenja, tako da moramo na začetku (a le prvič) biti malce potrpežljivi, saj nas bo program za vsako črko vprašal, katera je. A le enkrat, saj bo vsako naslednjo prepoznal sam. Na začetku gre zadeva nekoliko počasneje, pozneje pa hitro. Pri tem povejmo, da če gre za film v angleškem jeziku, so v njem tudi podnapisi v angleščini, namenjeni ljudem s težavami s sluhom, zato bo v podnapisih včasih tudi kakšna oznaka glasbene note, s čimer je nakazano, da nekdo poje ali se sliši glasba. Ko pri učenju program naleti na noto, lahko pritisnete Ignore in program je ne bo pretvarjal v besedilo. Ko bo postopek pretvorbe končan, se premaknemo v razdelek Output in poleg seznama Save As izberemo format zapisa, ki ga želimo (na primer Subrip.out, če želimo zapis v formatu srt) in pritisnemo gumb Save As. Datoteki damo ime in izberemo mesto, kamor jo bo program shranil. Z opisanimi postopki smo iz DVD-ja dobili dokaj dober film v formatu AVI in podnapise v formatu DVD, ki jih s Subtitle Workshopom Vzemimo, da imamo originalen DVD, ki se je poškodoval in postal neuporaben. Če imamo varnostno kopijo v formatu AVI in podnapise v katerem od znanih formatov, lahko DVD ponovno usposobimo. Kakovost sicer ne bo takšna, kot je v originalu, a film bo čisto gledljiv. Kako torej iz datoteke AVI (DivX, XviD in druščin) in podnapisov SRT, SUB in podobnih, izdelati DVD? Brez ustreznega programa tudi tu ne bo šlo. Programov, ki to znajo ali se vsaj hvalijo, da jim gre to dobro od rok, je veliko, a le nekaj je takšnih, ki to res znajo. Eden od njih je The FilmMachine, ki smo ga v naši reviji že opisovali, od zadnjega opisa pa je izšla že različica 1.5, ki ponuja nekaj novosti. Program je dokaj enostaven za uporabo, rezultati, ki jih dosega, pa so čisto uporabni. Njegova filozofija je dokaj enostavna, saj temelji na že uveljavljenih programih, ki jih najdemo v spletu. Razlika je v tem, da so ti programi običajno namenjeni le posameznim opravilom in ne izdelavi novega DVD-ja. In da uporabnikom ne bi bilo treba iskati petih ali šestih programov in jih spoznavati, so to naredili snovalci programa The FilmMachine, ki so vse skupaj spravili v enotno orodje. Njegovo delovanje temelji v večini primerov na brezplačnih programih, razen za kodiranje v MPEG. Program nam namreč omogoča izbiro kodirnika, ki ga želimo uporabiti oziroma ki ga imamo nameščenega v računalniku. Izbiramo lahko med Cinemacraft Encoderjem in Canopus Procoderjem, ki sta komercialna, ter kodirnikoma QuEnc in HCEncoder, ki sta brezplačna. Komercialni dajejo seveda boljše rezultate in so praviloma hitrejši (posebej Cinemacratfov), a tudi z brezplačnima je mogoče doseči dovolj dobre rezultate. Pred uporabo programa je torej najprej treba namestiti enega od naštetih kodirnikov MPEG 2 in šele nato zagnati The FilmMachine. Program je narejen na načelu čarovnika. Najprej nas vpraša za film, ki ga hočemo kodirati. Poiščemo ga na disku in izberemo. Program je celo tako »pameten«, da zna film, ki ga imamo v dveh ali več datotekah AVI, združiti v enega. Naslednja koraka sta izbira mape, v katero bo shranjen končni rezultat, in izbira, ali bomo izdelovali DVD ali SVCD. Nato sledi izbira kodirnika. Če pritisnemo gumb Options, lahko nastavimo nekatere parametre kodirnikov, ki pa so dokaj osnovni, tako da vam ni treba poznavati problematike, ki spremlja izdelavo DVD-ja. V razdelku Encoders, lahko določimo nekatere nastavitve, ki so lastne posameznim kodirnikom. V podrobnosti se ne bomo spuščali, saj zahtevajo preveč prostora, našteli bomo le tiste, ki izkustveno dajejo najboljše rezultate. Pri Cinemacratf Encoderju lahko določimo število kodiranj oziroma kolikokrat naj gre pro- V PRAKSI v praksi: delo s filmi gram »skozi« film. Najboljlahko uporabite to metodo. Druga možnost je ši rezultat boste dosegli pri Add borders, keep aspect ratio. Ta bo film obdržaštiripasovnem kodiranju, la v obstoječem razmerju, na dnu in na vrhu pa lahko pa preizkusite tudi bo črn trak, tako da bo vse skupaj, torej film in način RoBa OPV, ki vse trakovi, dalo razmerje 4 : 3. Ta možnost je najskupaj opravi v enem pasu uporabnejša in je priporočljiva vedno, ko oriin daje dokaj dobre rezulginalni film ni v razmerju 4 : 3. Tretja možnost tate in je tudi najhitrejši. je 'Crop video, keep aspect ratio'. Ta je uporabna Če z rezultatom niste zadov primeru, ko je film res širok in bi bili trakovi voljni, možnost izključite nad in pod njim tako veliki,d a bi se film težko in določite štiripasovno videl. V tem primeru lahko sliko na robovih nekodiranje. Pri Canopus Pred izdelavo DVD-ja lahko preverimo, kako bo ta videti. koliko obrežemo, s čimer izgubimo nekaj slike, Procoderju lahko nastavia je zato ta bolje vidna. te kakovost kodiranja s številom ponavljanj in Tako. Zdaj se vrnemo v osnovno okno in izPo kliku na Next se odpre okno, kjer nastavstopnjo kakovosti. Čisto dovolj je, če nastavite beremo kodirnik, ki ga bomo uporabljali. Na- ljamo medij, na katerega bomo zapisovali in Highest-Quality in dvopasovno kodiranje, če slednje, kar moramo nastaviti, je slikovno raz- nekatere druge parametre. Ker bomo izdelovali pa imate čas, pa lahko zadevo povečate na Ma- merje (Aspect ratio). Če bomo film gledali na DVD, ki bo zapisan na medij velikost 4,7 GB, stering Quality. Pri kodirniku Quenc vključite običajnem TV sprejemniku, določimo razmerje ta medij izberemo iz seznama in program bo sam možnost High Quality, Trellis Quant in dvopa- 4 : 3, če pa imate širosovno kodiranje, pri HCEncu pa kakovost na kozaslonski televizor, Best in matrico MPEG. pa 16 : 9. Nato je treV razdelku Paths moramo poiskati pot do Ci- ba v okencu Arrange nemacraft Encoderja in Canopus Procoderja, method določiti slisaj gre za samostojni komponenti in ne le ko- kovno razmerje. Podeke, zato program potrebuje informacijo o poti nujene so tri možnodo programov. sti. Fullscreen bo film V razdelku Other pravzaprav ni veliko nasta- raztegnil tako, da bo vitev, določite le, da boste delali v sistemu PAL, viden čez ves zaslon. ki ga uporabljamo v Evropi, dobro pa je tudi Če je originalni AVI vključiti možnost brisanja začasnih datotek, po- narejen tako, da je sebej še, če imate na disku, kamor boste shranili razmerje njegovih S programom The FilmMachine izdelamo DVD s pomočjo čarovnika, ki nas vodi končni izdelek, manj kot 20 GB prostora. stranic 4 : 3, potem skozi proces. MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 85 V PRAKSI v praksi: delo s filmi preračunal povprečno bitno hitrost, s katero bo kodiral film, da bo ta prave velikosti. V razdelku obstaja tudi možnost neposrednega zapisovanja na DVD, ki pa ni najpriporočljivejša, saj je bolje film prej pregledati, preden ga zapečemo na DVD, zato označimo možnosti Don't burn DVD. Naslednji korak je določanje podnapisov. Izberemo Use subtitles in izberemo Selectable subtitles, kar omogoča vključevanje in izključevanje Izdelava filmskega DVD-ja s programom Nero podnapisov na DVD-ju. Nato kliknemo v okencu Subtitle filename in izberemo datoteko s podnapisi, v okencu Language pa jezik podnapisov. Tudi tu lahko izberemo več datotek, če je seveda tudi film v več datotekah. Nato pritisnemo gumb s črko A in izberemo pisavo. Če gre za slovenske podnapise, pazimo, da izberemo kodno tabelo ISO-8859-2, pisava pa naj bo recimo Arial velikost 28 pik (če vam ni všeč, jo lahko seveda spremenite, pazite le, da izberete takšno, ki ima šumnike). Po pritisku na Next se prikaže zaključno okno, kjer s Preview Result preverimo, ali je vse tako, kot je treba in pritisnemo gumb Make DVD. Ker kodiranje in izdelava DVD-ja trajata precej časa, je najbolje, če pustite, da se računalnik z njim muči čez noč, ko vi sladko spite. Na opisani način seveda ne bomo izdelali DVD-ja z vsemi dodatki, kot so bili na originalnem, a film sam, ki je verjetno največji razlog, da ste DVD sploh kupili, bo ostal kljub izgubljenemu originalu. Tako, zdaj je treba naš film le še »zapeči« na DVD. V ta namen je najenostavneje uporabiti na primer program Nero, ki v novejših različicah omogoča tudi izdelavo DVD-jev, med drugim tudi filmskih DVD-jev. Zaženemo torej Nero Burning ROM in v čarovniku izberemo izdelavo DVD-ja, v seznamu vrst DVD-jev pa DVD-Video. V tem oknu nam pravzaprav ni treba narediti nič, le v razdelku Label lahko damo našemu DVD-ju ime. Nato pritisnemo gumb New. Pojavil se bo DVD, kjer bosta dva mapi – Audio_ts in Video_ts. Na disku poiščemo mapo Video_ts, ki jo je izdelal The FilmMachine, in njeno vsebino prenesemo v mapo Video_ts novega DVD-ja. Nato sprožimo peko in zadeva je nared. ZDRUŽEVANJE FILMOV IN PODNAPISOV DivX-predvajalniki so zadnje čase izredno poceni. Povsem solidno napravo je mogoče dobiti 86 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 že za slabih 15 tisočakov. Takšen predvajalnik zna predvajati vse mogoče formate zvočnih in filmskih datotek, pa tudi s podnapisi ni nekih večjih težav. Zato se vse več ljudi odloča svoje filme pustiti kar v formatu Divx, XviD ali podobnem in jih ne pretvarja v DVD, VideoCD in Super VideoCD pa sta tako ali tako že skoraj pozabljena. Filme DivX pa velikokrat dobimo v dveh delih oziroma razdeljene na dve datoteki velikosti enega CDja. Zakaj? Pri DivX-u velja podobno kot pri vseh drugih vrstah stiskanja zvočnih in filmskih podatkov: z več biti bomo opisali datoteko, bolj kakovostna bo. In pri stisnjenih podatkih, o katerih govorimo, se pojem »več bitov« nanaša na pasovno ši-  Brezplačno ali za plačilo je mogoče dobiti programe, ki znajo prekopirati DVD, z DVD-ja narediti DivX, iz DivX-a narediti DVD, urejati podnapise in še kaj. V internetu je mogoče najti kup programov, ki omogočajo tako združevanje kot deljenje filmov v več datotek. Najti je torej treba tistega, ki zna to narediti najbolje in najhitreje. Izbira je velika, mi pa smo se odločili, da ne bomo nič kaj zapletali stvari in za združevanje filmskih datotek uporabili kar program VirtualDub Mod, ki smo ga v tej rubriki že velikokrat opisovali, za združevanje datotek s podnapisi in prilagajanje podnapisov pa Subtitle Workshop. Pa na delo! Vzemimo, da imamo dve datoteki s filmom in dve datoteki s podnapisi, vse skupaj pa bi radi združili tako, da bi imeli le eno datoteko s filmom in eno s podnapisi. Najprej bomo združili filmski datoteki. V VirtualDub Modu odpremo prvo datoteko. Nato iz menija File izberemo Append Segment in odpremo še drugo. Ker bomo datoteki le združevali in ponovno kodiranje ni potrebno, v meniju Video izberemo Direct Stream Copy, nato pa projekt shranimo z novim imenom. In film je združen. A vedno ne gre tako lahko. Če je zvok v filmu formata AC3, težav običajno ni, če pa je v MP3, nam lahko VirtualDub Mod sporoči, da z zvokom nekaj ni v redu. Če je namreč zvok kodiran s spremenljivo paS predvajalnikom WinAmp je mogoče stisnjen zvok pretvoriti v format WAV. sovno širino (VBR), nam program sporoči, da se lahrino. Večja je pasovna širina, bolj kakovostna ko zgodi, da bo v končnem izdelku zvok nekoliko je slika. DivX in družina podatke res precej stis- zamaknjen. Spremenljiva bitna širina je, kar zanejo, a tako dobro spet ne, da bi lahko en celo- deva obdelavo filma, dokaj neuporabna za preravečerec stisnili na velikost enega samega CD-ja čunavanje. V razloge za to se ne bomo spuščali, v res dobri kakovosti. Zato je veliko filmov v povejmo le, da je v takšnem primeru treba zvok dveh datotekah. Sodobni predvajalniki omo- prekodirati v format s konstantno pasovno širigočajo predvajanje filmov DivX tudi z DVD- no (CBR). In kako to narediti? Načeloma bi bilo medijev. To pomeni, da je mogoče na en prazen mogoče vse skupaj narediti v VirtualDub Modu, DVD spraviti več filmov. V tem primeru pa je kjer bi določili le druge parametre kodiranja zvodeljenje filma v dve ali celo več datotek povsem ka, a se v praksi zadeva ne obnese. Veliko bolje nesmiselno. In kako datoteke združiti? je zvok shraniti v posebno datoteko, ga spremePri združevanju dveh ali več datotek v eno je niti v obliko wav, nato pa z VirtualDubom ali treba biti pozoren na vse tri elemente filma – sli- VirtualDub Modom vključiti v film in tam doko, zvok in podnapise. Postopek združevanja in ločiti stiskanje s konstantno pasovno širino. In prilagajanja poteka tako, da najprej združimo da- to bomo tudi naredili. toteke s filmom, nato datoteke s podnapisi, nato V VirtualDub Modu odpremo prvo datoteko pa podnapise še prilagodimo tej novi datoteki. in izberemo Stream / Stream list. Odpre se pogovorno okno, v katerem bodo zapisani vsi zvočni tokovi v filmu. Teh je namreč lahko tudi več, podobno kot pri DVD-ju, a boste na tak primer redko naleteli. Izberemo torek naš zvok in VirtualDub nas opozori na težave, ki bi se lahko pojavljale pri predvajanju zvoka. pritisnemo gumb Demux. V PRAKSI v praksi: delo s filmi Program nas bo vprašal, kam naj shrani datoteko. Določimo kar mapo, kjer imamo film, in sprožimo pretvorbo. Postopek nato ponovimo še z drugo datoteko. Na disku tako dobimo dve datoteki tipa MP3 (če je bil zvok zapisan v formatu MP3). Te je zdaj treba nekako pretvoriti v format WAV, torej naravni (native) nestisnjeni zvočni format sistemov Windows. To najlaže Združevanje podnapisov v programu Subtitile WorkShop naredimo kar s predvajalnikom WinAmp. Zaženemo ga, v njegovem oknu kliknemo z desno tipko in izberemo Options / Preferences ali pa pritisnemo kar Ctrl+P. V razdelku Plugins izberemo Output in v seznamu izberemo dodatek Nullsoft Disk Writer. Dodatek je prav zabavna zadeva, saj nam datoteke, ki jo zaženemo, ne predvaja prek zvočnikov, temveč »na disk«. Posledica tega je, da se na disku pojavi nova datoteka, ki pa ni več formata MP3, ampak kar WAV. To pa je točno to, kar hočemo. Izberemo torej dodatek in pritisnemo gumb Configure. Nastavljati ni treba nič drugega kot pot oziroma mapo, v katero naj program shrani datoteko WAV. Ko izberemo mapo, odpremo najprej prvo datoteko zvoka, ki smo jo dobili, nato pa še drugo. Ko je pretvorba končana (traja slabo minuto), v WinAmpu ne smemo pozabiti nastaviti izhoda nazaj na waveOut ali DirectSound. Če bomo namreč stvar pustili takšno, kot je, se bodo vse datoteke, ki jih bomo zagnali z WinAmp, pretvarjale v format WAV in iz zvočnikov ne bomo nič slišali. Tako, zdaj imamo na disku datoteki WAV, datoteki AVI in datoteki s podnapisi (SRT, SUB, TXT…). Datoteki MP3 lahko zbrišemo, saj nam nista več potrebni. Zdaj spet odpremo prvo datoteko s filmom. Program nas bo spet opozoril, da nekaj ni v redu z zvokom. Pogovornega okna ne zapirajte takoj, temveč si najprej prepišite vrednosti, ki jih boste našli v njem. Program namreč izračuna, s kakšno pasovno širino je treba kodirati zvok, da do zamikov ne bi prišlo. Številko si zapišemo, bo pa v formatu XXX ± xxx. Zdaj seštejemo obe vrednosti, torej XXX + xxx in dobili bomo pasovno širino, s katero naj bi se film ponovno kodiral. Nato izberemo Stream / Stream List. Spet se prikaže okno, v katerem so zapisani podatki o zvočnem toku v filmu. A tega zvoka zdaj več nočemo, zato ga izberemo in pritisnemo gumb Disable. Z gumbom Add dodamo nov zvok, to- rej prvo datoteko tipa WAV. Ker pa je ta da- po združeni datoteki in iskati, kje je prva vrstica toteka ogromna, jo moramo seveda stisniti. Na druge datoteke, lahko odpremo prvo datoteko in njej kliknemo z desno tipko in najprej izberemo si izpišemo čas ali zaporedno številko zadnjega Full Processing mode, s čimer vključimo možno- podnapisa. Nato spet odpremo združeno datotesti obdelave zvoka. Nato še enkrat kliknemo z ko in to vrstico poiščemo. Od prve vrstice drudesno tipko in izberemo Compression, saj mora- ge datoteke naprej bo treba podnapise časovno mo izbrati način stiskanja zvoka. Pokazal se bo zamakniti. Kako to narediti? Uporabiti bo treseznam kodekov, ki jih imamo v računalniku. ba uho. Najprej dvakrat kliknemo na zadnjem Izberemo takšnega, ki ga podpira tudi DivX- podnapisu prve datoteke in program se bo sapredvajalnik v dnevni sobi, in izberemo tudi modejno prestavil na mesto v filmu, kjer je ta pasovno širino. Ta naj bo čim bliže tisti, ki smo podnapis. Nato »vključimo« ušesa in sprožimo jo dobili pri seštevanju. In zakaj le seštevanju, predvajanje filma. Ko zaslišimo začetek besedila, če pa je bil v opozorili znak »plus minus«? Zato, ki ustreza naslednjemu podnapisu, pritisnemo ker tudi pri zvoku velja: večja ko je pasovna ši- pavzo. Zapišemo si čas, ki je zapisan ob podnapirina, večja bo kakovost zvoka. Uporabljen ko- su in čas v filmu, ko bi se ta podnapis moral pridirnik in pasovno širino si nekam zapišemo, saj kazati. Zdaj označimo ta podnapis in pritisnemo bomo oboje potrebovali še enkrat. Shift+End, da označimo vse podnapise do konca Tako, izbrali smo zvok, kodirnik in njegovo filma in izberemo Edit / Timings / Set Delay. Popasovno širino. Izbor potrdimo z OK in zapre- javi se okence, kjer lahko vpišemo, za koliko naj mo pogovorno okno zvoka. V meniju Video iz- podnapise časovno premaknemo naprej ali naberemo Direct stream Copy, saj s sliko ne bomo zaj. Ker imamo oba časa zapisana, lahko ta zamik ničesar počeli, in datoteko shranimo z novim izračunamo in tudi vpišemo v okence. Izberemo imenom. Postopek bo trajal okoli dvajset minut, odvisno seveda od zmogljivosti računalnika in dolžine filma. Zdaj ta postopek ponovimo še z drugo datoteko, uporabimo pa povsem enake nastavitve kot pri prvi. Če bomo karkoli spreminjali, bo združevanje neuspešno. Ko je končana tudi pretvorba druge datoteke, lahko spet sprožimo postopek združevanja – odpremo prvo datoteko, izberemo File / Append Segment in izberemo drugo. Označimo Video / Direct stream copy in datoteko shranimo z novim imenom. Tako, film je nared, zdaj je treba urediti še podnapise. Uporabili bomo program Subtitle Workshop, ki ponuja tudi funkciji združevanja podnapisov. Če so pod- Prilagajanje podnapisov zahteva pozorno poslušanje napisi v formatu SRT ali drugem časovnem formatu, potem v programu ni treba še, naj se sprememba uveljavi le za izbrane pododpirati tudi filma. Če pa imamo format SUB ali napise in ne vse ter pritisnemo OK. kakšnega drugega, ki se ne veže na časovno kodo, Zdaj še enkrat preverimo, ali je vse v redu, in temveč sliko, je treba pred odpiranjem datoteke datoteko shranimo pod enakim imenom, kot je z Movie / Open odpreti film, da se iz njega prebe- ime datoteki s filmom. To je potrebno zato, ker rejo podatki, potrebni za uspešno sinhronizacijo veliko predvajalnikov ne prepozna ustreznih filma in podnapisov. V programu nato izberemo podnapisov, če ti ne nosijo istega imena, kot je Tools / Join Subtitles. Z gumbom Add dodamo naj- ime filma. prej prvo datoteko s podnapisi, nato še drugo in Opisali smo več ali manj vse kombinacije, na izberemo ustrezen format zapisa združene datote- katere lahko naletimo pri delu s filmi. Seveda je ke, na primer SubRip za format SRT. Pritisnemo izbor programov lahko tudi drugačen, mi smo gumb Join in zadeva se izvede. pač izbrali tiste, ki nam najbolj ustrezajo in o A s tem postopka še ni konec. Preveriti je katerih je tudi na spletnih forumih največ gotreba, ali se združeni podnapisi res ujemajo z vora. V veliki večini primerov gre za brezplačne zvokom v filmu. Zato odpremo to novo dato- programe, le dobri kodirniki MPEG so običajno teko podnapisov in naš »združeni« film in se plačljivi programi. In to kar dobro plačljivi, saj sprehodimo po njem. Če se podnapisi ujemajo, na primer Cinemacraft Encoder stane skoraj je zadeva končana, če ne, pa je treba stvar pri- 2000 dolarjev. A mogoče je uporabiti tudi kakšlagoditi. Če so bili podnapisi v primeru dveh nega brezplačnega, ki je sicer bistveno počasdatotek lepo sinhronizirani, združeni pa ne, je nejši, a lahko da povsem zadovoljive rezultate. težava skoraj gotovo na »prehodu« iz prve v drugo datoteko. Da se nam ne bo treba sprehajati  MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 87 V PRAKSI sam svoj mojster: Skype in lokalna mobilnost INTERNETNI MOBILNIK V STANOVANJU Minilo je že skoraj dve leti, odkar smo prvič resneje pisali o Skypu kot predstavniku telefonije VoIP. V tem času je iz praktično popolne anonimnosti prišel do ravni, ko je pometel z marsikaterim resnim konkurentom. Domača uporaba je lahko z nekaj triki še priročnejša. Piše : Marko Koblar marko.koblar@mojmikro.si P o pričakovanjih se je zadeva iz razlogov, na katere smo takrat opozorili, bliskovito širila. Sam menim, da je eno od najpomembnejših gonil že dejstvo, da ga uporablja vse več ljudi. Skype je bil in ostaja brezplačen (program in njegova uporaba), seveda pod pogojem, da imate stalno širokopasovno povezavo, na primer ADSL, dostop prek omrežja CATV ali uporabljate enega od radijskih dostopov (npr. WLAN). Priznati pa moram, da sem kar nekoliko razočaran nad dejstvom, da se na trgu do danes ni pojavilo večje število terminalov, ki bi omogočali uporabo Skypa brez računalnika. V mislih imam prave telefone s podporo Skypu, ki jih je mogoče priključiti v krajevno 88 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 omrežje ali ustrezen (ADSL/CATV-modem). Gre za naprave, ki jih poznamo na področju VoIP-a in so na voljo za razmeroma nizko ceno (npr. vmesnik Grandstream HandyTone). Nameščen vmesnik bluetooth Skype nesporno opravlja svojo vlogo in zbližuje ljudi za nizke prijatelja, ki z družino živi onstran Atlantika, v stroške. Toda več ko ga uporabljate, bolj vas ZDA. Razumljivo je, da zaradi razmeroma visobodo prej ali slej motila nekatera dejstva. Eno ke cene mednarodnih pogovorov uporablja alod teh, zahteva po vklopu računalnika na obeh ternativne načine komunikacij (internet). Kot straneh je vsaj mene odvrnila od resnejše upora- mi je sporočil, v zadnjem času prisega na Skype. be, tako da danes prisegam predvsem na drugač- Iskal je rešitev, ki bi bila razmeroma poceni in ne rešitve in jih tudi uporabljam. bi omogočala lokalno mobilnost tistega, ki se Pred dnevi sem dobil elektronsko sporočilo pogovarja prek Skypa. Priznati moram, da je bil V PRAKSI sam svoj mojster: Skype in lokalna mobilnost najprej deležen mojega negodovanja in zmrdovanja nad Skypom, kljub vsemu pa se je hitro ponudilo nekaj rešitev. največkrat za vmesnike, pri katerih so v telefonu podobnem ohišju povezani zvočna kartica, mikrofon in zvočnik. KAKŠNE MOŽNOSTI SO NA VOLJO? Dvojni telefon Obstajajo pa tudi »pravi« tako imenovani dvojni telefoni (dual phone), ki podpirajo tako uporabo v običajnih telekomunikacijskih omrežjih kot tudi klice prek Skypa. Enega od teh najdemo na strani www.dualphone-us.com/. Ta dvojni telefon je po eni strani prek priključka RJ-11 povezan s telekomunikacijskim omrežjem (običajni telefonski priključek), na drugi strani pa prek USB-vmesnika z osebnim računalnikom. Rešitev je izredno elegantna, kupec pa je zato v ZDA lažji za slabih stoštirideset zelencev oziroma v Evropi za podoben znesek v evrih (približno 135 evrov). Podaljšanje priključnega kabla iz popolnoma praktičnih razlogov ne pride v poštev (ali pa vendarle?). Imamo pa veliko drugih možnosti. Žepni Skype Izredno zanimiva bi bila uporaba dlančnika, v katerega namestimo Pocket Skype. Gre za različico Skypa namenjeno dlančnikom Pocket PC. Pogoj pa je, da imamo dlančnik vsaj s sistemom Windows Mobile 2003, 400 MHz procesorjem in WLAN-vmesnikom (prek katerega se povezuje v krajevno omrežje oziroma internet). To možnost sem sam pogosto uporabljal pred časom, a je prijatelju sploh nisem predlagal. Ker verjamem, da dlančnika ne potrebuje, ga zato tudi nima. Siemensov Gigaset po domače Lastniki brezvrvičnih Siemensovih telefonov Gigaset lahko posežejo po vmesniku Gigaset M34. »USB-telefon« Seznam podprtih telefonov najdete na strani http:// Na trgu (tudi pri nas) je mogoče za nekaj communications.siemens.com/cds/frontdoor/0,2241tisočakov dobiti različne telefone, ki jih pri- ,hq_en_0_69566_rArNrNrNrN_variation%253Aključimo v USB-vmesnik. Dejstvo pa je, da gre 5_pageType%253Aproducts_imagePos%253A0,00. html. Gre za napravo, ki prek radijskega vmesnika (DECT) omogoča povezavo z osebnim računalnikom in jo uporabimo v vlogi »bazne« postaje za priklop v računalnik. Odgovor bi lahko bil enak tudi pri nas: »Ne pride v poštev, imamo drug telefon.« Brskanje po spletnih straneh pa me je pripeljalo tudi do doOddaljena naprava lahko uporablja računalnikov mikrofon in zvočnik mače predelave Sie- Uspešna prijava slušalk mesovega telefona. Opis najdemo na strani www. grynx.com/index.php/projects/siemens-skype/. Gre za preprosto predelavo/ brezžičnega telefona, ki jo lahko brez težav izvedejo vsi, ki imajo nekaj izkušenj z elektroniko. Ideja predelave je, da najdemo na bazni postaji vhodno in izhodno točko signala na tiskanem vezju. Ti prek priključnega kabla povežemo z vhodom in izhodom zvočne kartice na osebnem računalniku. Posledica je, da smo prek bazne postaje brezvrvičnega telefona »podaljšali« priklop slušalke in mikrofona na »ročko« prenosnega telefona. Slabost rešitve je, da je telefon uporaben le kot podaljšek mikrofona in slušalke, druge operacije izvajamo prek osebnega računalnika. Čeprav je rešitev opisana za Siemensov telefon, jo brez težav prenesemo tudi na telefone drugih proizvajalcev. V našem primeru smo predelavo že preizkusili na starejšem Panasonicovem telefonu. Prednost tovrstne predelave pa so minimalni stroški, saj se gibljejo med enim in dvema tisočakoma (dva priključka in kabel). Za predelavo lahko uporabimo tudi starejši telefon, ki ima poškodovano tipkovnico in je zaradi tega neuporaben. Običajni telefon in osebni računalnik Če vam predelava ne diši, uporabiti pa želite katerikoli (analogni!) brezvrvični telefon, so za- MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 89 V PRAKSI sam svoj mojster: Skype in lokalna mobilnost Nastavitve za slušalke in mikrofon Nastavitve v Skypu in povezava na test nimive rešitve, ko prek vmesnika povežemo običajni telefon in osebni računalnik. Gre za vmesnik, ki ima na eni strani USB-vmesnik, na drugi pa »telefonski« RJ-11. Takšno rešitev odlikujeta nizka cena in možnost »polne« uporabe telefona. Ena od možnosti je uporaba vmesnikov na strani www.cuphone.com/products/index.htm. Če želimo uporabljati vmesnik le za en telefon, izberemo model RJ-11 to USB Phone Adapter, za priklop v telefonsko centralo pa je primernejši model Personal Phone Gateway (PPG). Prednost Phone Adapterja je, da ga lahko uporabljamo (velikokrat, ne pa vedno !) tudi z drugimi aplikacijami. NE NAJCENEJŠA ALTERNATIVA, A … Ves čas pa se je zdela zanimiva, preprosta in najlaže izvedljiva možnost uporabe slušalk bluetooth in ustreznega vmesnika za osebni računalnik. Razloga za uporabo sta dostopnost obeh vrst naprav in možnost njihove uporabe tudi v drugih primerih. Predvideli smo uporabo slušalk GSM bluetooth (ki jih je ljubeznivo posodil urednik naše revije) ter bluetooth/USB-vmesnika za osebni računalnik, ki ga sicer sam uporabljam za povezavo s Siemensovim dlančnikom Loox. Zadeva bi načelno morala delovati, a kaj, ko se vrag skriva v malenkostih. Verjamem, da so tovrstne rešitve zanimive za širši krog bralcev. Nekoliko več pozornosti bomo zato namenili posameznim korakom tako, da bo postopek razumljiv tudi manj izkušenim. Najprej namestimo programsko opremo za vmesnik bluetooth. V našem primeru smo uporabili Jahtov JBT-2001U, ki ima domet do 100 m (lahko bi uporabili tudi drug model z manjšim dosegom – 10 m). Po ponovnem zagonu računalnika (Windows 2000) je računalnik vmesnik prepoznal brez težav. Ko je programska oprema vmesnika nameščena in bluetooth/USB-vmesnik priključen, lahko dobimo osnovno informacijo pri sistemskih informacijah (Nadzorna plošča – Sistem – Strojna oprema). Med informacijo o napravah moramo najti tudi podporo za zvok Uspešen test prek vmesnika bluetooth (bluetooh audio). Postopku namestitve sledi prijava naprave bluetooth v vmesnik. Vmesnik damo v stanje iskanja novih naprav; napravo, ki jo želimo prijaviti, pa z daljšim pritiskom na tipko (navodila !) postavimo v stanje prijave. V našem primeru smo uporabili Sony Ericssonove slušalke HBH602. Postopek prijave je enak, kot bi slušalke prijavili v mobilni GSM-telefon. Posebne programske opreme ali gonilnikov nismo potrebovali. Vnesemo še geslo za prijavo (0000) … in slušalke so skupaj z mikrofonom prijavljene v osebni računalnik. Če smo storili vse tako, kot je treba, lahko poženemo katerega od multimedijskih predvajalnikov (npr. Winamp) in predvajamo glasbeno datoteko. Pri morebitnih težavah (ni zvoka, prenizek nivo glasnosti, izključen mikrofon) je smiselno najprej preveriti nastavitve »nove zvočne kartice«. To storimo tako, da odpremo okno z zvočnimi nastavitvami. Gremo na možnosti/nastavitve in izberemo lastnosti. Med napravami izberemo bluetooth avdio vmesnik in pogledamo nastavitve za predvajanje in snemanje. Po potrebi vklopimo napravo in prilagodimo nivo signala. Če se vam zgodi (redko), da imate namesto Kratka navodila za vzpostavitev brezžične povezave Namestimo gonilnike in aplikacijo ter priključimo vmesnik bluetooth. Vzpostavimo povezavo med vmesnikom in slušalkami. Slušalke damo v način delovanja paring in jih prijavimo na vmesnik. V računalniku vnesemo še kodo (običajno 0000). 90 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 zvočnega signala le šum, največkrat pomagata izklop slušalke ter ponoven priklop (v našem primeru se je vedno obneslo). Ko slušalka bluetooth deluje, se lotimo še nastavitev znotraj Skypa. Po zagonu programa in prijavi v omrežje izberemo meni Tools – Options – Sound Devices. Nastavitve za Audio In, Audio out ter Ringing spremenimo na bluetooth Audio. Po želji lahko nastavimo še samodejno nastavitev nivoja in nastavitve shranimo. Po ponovnem zagonu programa so nastavitve aktivirane. Za preizkus uspešnosti lahko uporabimo tudi možnost Make a test call to Skype answering machine, s čimer lahko ugotovimo pravilnost delovanja (gre dejansko za neke vrste echo teste našega govora). Če imate pri roki katerega od telefonov Nokia z vmesnikom bluetooth, lahko preizkusite program Useful Skype Blueetooth PTT oziroma Useful Skype Bluetooth Phone. Seznam podprtih Nokiinih telefonov je skupaj s preizkusnima različicama programov na voljo na spletni strani www. useful-apps.com/. Gre za paket, ki omogoča povezavo GSM- telefona in osebnega računalnika prek vmesnika bluetooth. Tako lahko uporabljamo odjemalca Skype v osebnem računalniku prek mobilnega telefona. Paket sestavljata dva dela – strežniški (računalnik) in odjemalski (telefon). Slednji se namesti iz računalnika v telefon. Tovrstna uporaba je zanimiva zato, ker je celotna manipulacija s klici mogoča prek telefona (prek odjemalca je na primer mogoč dostop tudi do stikov). Vsekakor vredno ogleda, če imate katerega od podprtih telefonov. ZA KONEC Rešitev s slušalkami mobilnega telefona se v praksi solidno obnese. Klice lahko prevzemamo in prekinjamo neposredno prek slušalke, na kateri lahko nastavljamo tudi glasnost. Bluetooth je namenjen za krajše razdalje, zato ne smemo pričakovati čudežev. Z USB-razdelilnikom in s priključnim kablom smo dosegli ustrezno postavitev vmesnika in ustrezno polno pokritost v večjem stanovanju (nadstropje stanovanjske hiše). Razumljivo je, da kakovost zvoka ni na ravni hi-fi opreme, vsekakor pa je bistveno boljša od večine cenenih slušalk, namenjenih uporabi z osebnimi računalniki. Rešitev je cenovno razmeroma ugodna (10 do 15 tisočakov), še zlasti ker lahko obe komponenti uporabimo tudi za druge namene. Omenjeni vmesnik bluetooth smo brez težav uporabili hkrati z slušalkami in dlančnikom in razdelili »naložbo« vmesnika med dve uporabi. Ker gre za opremo, ki ni vezana na določen program, jo lahko uporabljamo tudi v drugih softphonih (npr. Xten, Sjphone). No, zdaj boste lahko v miru klepetali in se medtem sprehajali z metlo po stanovanju ...  V PRAKSI novi energijski viri in modeli LAKOTA PO ENERGIJI Naravne krize, spori in boji, povezani z nafto, vedno znova opominjajo tudi na nevarne posledice nenehne rasti prebivalstva in neomejene porabe naravnih energijskih virov. Piše : Esad Jakupović esad.jakupovic@mojmikro.si P red pol drugim stoletjem so v zahodnem svetu za razsvetljavo v hišah v glavnem uporabljali kitovo olje. Postopoma je povpraševanje po olju raslo brez ustreznega povečevanja ponudbe in cene so začele rasti. Kmalu se je, logično, pojavilo alternativno gorivo brez dima in vonja, parafinsko olje, ki je hitro osvojilo trg. Potem so v Pensilvaniji odkrili nafto, pa je že v enem letu pet šestin prejšnjih uporabnikov kitovega olja v ZDA prešlo na nove vrste goriva. Lahko bi rekli, da so lovci na kite ostali brez potrošnikov, še preden so ostali brez kitov. Danes smo morda v podobnem položaju z nafto, saj je uporabljamo preveč in zanjo porabimo okoli štiri milijarde dolarjev na dan. Analitiki že dolgo opozarjajo, da se lahko zgodi zvišanje cen do morda 100 dolarjev na sod (z današnjih približno 50). Pravzaprav je napovedati karkoli v zvezi z nafto izjemno težko, saj je 94 % rezerv v rokah držav, ki pa raje ne objavljajo podrobnih podatkov. ISKANJE ALTERNATIVE Naftna kriza, kakor bi lahko poimenovali vselej negotovo stanje s »črnim zlatom«, z njo povezana meddržavna trenja in celo občasne vojne, teroristična dejanja, nesreče s tankerji, nenehno zmanjševanje omejenih svetovnih rezerv in črnoglede napovedi so že mnoge navedli na iskanje alternativnih rešitev. Kljub razširjenemu mnenju, da bo svet brez (poceni) nafte težko preživel, strokovnjaki ponujajo različne rešitve varčevanja z nafto in njeno zamenjavo ter opozarjajo, da se moramo čim prej osvoboditi odvisnosti od fosilnih goriv. Alternativna goriva niso bila privlačna, ko je bila cena nafte precej pod 25 dolarjev, s to ceno pa so že postala sprejemljiva. S ceno od 50 dolarjev na sod so postali alternativni viri že tako privlačni, da jih nihče več ne more zanemarjati. S še višjimi cenami nafte bodo alternativna goriva dokončno postala toliko privlačnejša, da jih bodo praktično vsi uporabljali. To še zlasti velja za ZDA, ki so največji svetovni potrošnik nafte in med velikimi državami najmanj skrbijo za resne posledice onesnaževanja okolja. Kljub sedanji veliki porabi se lahko zgodi, da 92 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 bodo ravno ZDA do leta 2025 prepolovile rabo nafte in jo potem do leta 2050 povsem ustavile. Poraba bi se namreč dala znižati na polovico že »samo« s podvojitvijo učinkovitosti rabe fosilnih goriv. Za drugo polovico bi poskrbeli z zamenjavo fosilnih goriv z naravnim plinom (30 %) in vse boljšim biogorivom (20 %), delno pa tudi z drugimi alternativnimi viri. Morda bo cena nafte do leta 2025 pravzaprav padla na 26 dolarjev na sod, kot so napovedali v ZDA, a bi država celo tedaj z zamenjavo prihranila 70 milijard dolarjev. Cvetoča gospodarstva, kot sta indijsko in kitajsko, bi lahko padla v naftno past, kot so včasih ZDA, a je verjetneje, da bodo ubrala pot tehnološkega prilagajanja in uvajanja alternativnih virov. Podvojitev energetske učinkovitosti je bila predlagana še v časih naftnega embarga v letu 1973, a večina takratnih idej ni bila izkoriščena. Med njimi je, na primer, zamisel o zmanjšanju porabe goriva za lažja tovorna vozila na 3,6 litra na 100 km, za potniška vozila pa na 2,6 litra. Tak ekološko prilagojen avtomobil bi stal dodatnih 2550 dolarjev, kar pa bi se zaradi manjšo porabe splačalo že v dveh letih v ZDA in v enem letu v Evropi. MNOŽIČNA RABA BIOGORIVA Fosilno gorivo z »ničelnim oddajanjem«: Nove tehnologije lahko preoblikujejo premog v umetni plin za zagon plinskih turbin. Velike možnosti ohranjanja Spremembe avto- toplote: Termalni zemljevid mobilov, ki naj bi tipične hiše pripeljale do drastičnega zmanjšanja porabe goriva, vključujejo lahko jeklo in kompozitne materiale z dodatkom ogljika v motorju, ki vsrkavajo 6−12-krat več energije na kilogram mase. Druge inovacije se nanašajo na aerodinamično obliko, boljše pnevmatike, boljšo računalniško integracijo funkcij upravljanja, nadzora in delovanja. Za celotno odpravo nafte kot goriva bi v ZDA porabili okoli 180 milijard dolarjev – polovico za prilaganje vozil, polovico pa za izpopolnjevanje biogoriva. S tem bi, kot kažejo izračuni strokovnjakov, že do leta 2025 prihranili 155 milijard dolarjev, odprli milijon novih delovnih mest, prihranili še milijon obstoječih (ki bi drugače bila izgubljena) in zmanjšali oddajanje ogljikovega dioksida za 26 %. Podobne prednosti bi s podobnimi ukrepi ustvarili tudi v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. Države izvoznice nafte pa s tem ne bi trpele škode, ker bi se nafta potem uporabljala bolj zaradi vodika kot ogljikovodika. V samo dveh generacijah bi lahko nafta, ki je danes vir naše moči in postaja tudi vir naših težav, postala enako zastarela kot tiste »lampe« na kitovo olje. Množična uporaba biogoriva ni zamisel za prihodnost, temveč že delujoč sistem v nekaterih državah. Največji uporabnik tega vira je Brazilija, kjer danes deluje 320 tovarn etanola iz biološke mase sladkornega trsta, v naslednjih pet let pa bodo zgradili še 50 tovarn. Okoli 15 milijonov voznikov uporablja kombinirano gorivo, v katerem je 25 % etanola. Kmalu naj bi se začela proizvodnja nove generacije motorjev in avtomobilov s 100-odstotnim pogonom na etanol. V Braziliji je cena etanola dvakrat nižja od cene bencina ali dizla, biološko gorivo pa je na voljo povsod – tako v središčih velikih mest kot v pragozdu reke Amazonke. Brazilski tankerji razvažajo ogromne količine etanola po vsem svetu, zlasti energetsko lačnima Japonski in Južni Koreji. Velike svetovne družbe nameravajo v naslednjih petih let vložiti 6 milijard dolarjev v nove plantaže in destilarne. V ZDA proizvedejo približno enako količina etanola kot v Braziliji, kjer ga pridobijo iz koruze. S sedanjo količino v ZDA pokrivajo 3 % ameriških potreb po gorivih, po nedavni odločbi kongresa pa bodo količino podvojili. V PRAKSI novi energijski viri in modeli ZAMENJAVA ZA NAFTO Biogoriva proizvajajo v več kot 30 držav iz bioloških odpadkov in vzgajanih rastlin, kot so poleg sladkornega trsa in koruze tudi kokosova palma in soja – med drugim v Nemčiji, Indiji, Avstraliji, Venezueli, Indoneziji, Pakistanu ter na Kitajskem in Tajskem. Mnoge države spodbujajo in podpirajo proizvodnjo biogoriva zaradi zmanjšanja odvisnosti od vse dražje nafte, zmanjševanja oddajanja ogljikovega dioksida, izkoriščenja lastnih zmogljivosti in podobno. Dejstvo je, da tudi velike petrokemične družbe, kot sta Shell in British Petroleum, veliko vlagajo v proizvodnjo etanola in podobnih biogoriv ter nekatere tudi same že distribuirajo etanol, ki na svetovnem trgu prinaša že več kot 20 milijard dolarjev na leto. V številnih državah preučujejo tudi druge možnosti izkoriščanja dosežkov znanosti in tehnologije s ciljem proizvodnje novih in cenejših Izločanje ogljikovega dioksida Premoga je na Zemlji še vedno v zadostnih količinah. Evropska komisija napoveduje, da se njegova cena ne bo spreminjala do leta 2030. Ameriška vlada je 2002 sprejela »program čiste moči iz premoga«, ki predvideva, da bo vlada pokrila polovico investicijskih stroškov toplarn na premog v naslednjem desetletju. Edini pogoj je spoštovanje strogih okoljevarstvenih kriterijev in tudi kriterijev učinkovitosti. Težave z okoljem odpadejo, če se izkoristi postopek uplinjanja, ki omogoča uporabo trdega premoga v plinskih turbinah. Ena najprivlačnejših vrst energije je geotermalna, ki je dostopna po vsem svetu in je posebej »čista«. Če bi ocenjenih 5000 milijard ton ogljikovih virov zgorelo na isti način kot danes, bi se količina ogljikovega dioksida v ozračju povečala kar za 17-krat v primerjavi s količino v zadnjih 150 letih. Tudi izločitev CO2 iz izpušnih plinov je draga, stane okoli 30 do 42 evrov na tono. Strošek se bo v prihodnosti zmanjševal. Eleganten način njegovega izločanja je postopek uplinjanja pred izgorevanjem. Elektrarna mora biti opremljena s tehnologijo kombiniranega cikla z integriranim uplinjanjem (IGCC), pri kateri se gorivo izpostavlja delovanju zraka, obogatenega s kisikom in vodeno paro. Rezultat je sintezni plin, mešanica ogljikovega monoksida in vodika. Namesto neposredno v komore za izgorevanje se lahko plin najprej kombinira z vodno paro IGCC, da ustvari vodik in ogljikov dioksid, ki se potem lahko izloči kot vsak drug koncentrirani plin. Svetovna proizvodnja elektrike Proizvodnja električne energije v teravatnih urah: Uporaba premoga in nafte se bo zmanjšala, atomskih jeder stagnirala, medtem ko bo raba drugih virov rasla. Zmogljivosti elektrarn v gigavatih: Kot vidimo, raste uporaba vseh virov razen jedrskih in pare. bioloških goriv. Pravzaprav sta na začetku avtomobilskega obdobja med drugim tudi Henry Ford in Rudolf Diesel pričakovala, da bodo vozila uporabljala biogoriva, pridobljena iz rastlin, vendar je poceni nafta spremenila razvoj že od začetka. Dobro, lahko bi rekli, tudi sama nafta je nastala z ohranjanjem energije v živi snovi. Seveda je, le da je za to potrebovala nekaj milijard let. Nafta je žal samo del kompleksa težav, s katerimi se mora spopadati človeška vrsta zaradi zadovoljenja rastočih potreb po energiji. Svetovno prebivalstvo se bo po vsej verjetnosti povečalo na osem milijard do leta 2030. Visoka gospodarska rast v Aziji in drugih hitro rastočih območjih bo dodatno povečala povpraševanje po energiji, posebej električni, ki bi jo morali proizvajati z izpolnjevanjem tako ekonomskih kot tudi ekoloških in socialnih kriterijev. Komisija Evropske unije v poročilu iz maja 2003 poudarja, da se bo poraba primarne energije do leta 2020 povečala za 70 %. Po poročilu Mednarodne agencije za atomsko energijo (IEA) iz leta 2002 bo proizvodnja električne energije rasla bistveno hitreje kot svetovno prebivalstvo – to je 2,4 % proti 1 % letno. Svetovni svet za energijo v Londonu je skupaj z IEA ocenil, da se bo količina ogljikovega dioksida do leta 2020 povečala za 50 %, če ne bo to preprečeno z radikalnimi ukrepi. Tudi druge ustanove prihajajo do podobnih sklepov: da se bosta tako poraba energije kot tudi količina CO2 nenehno povečevali, razen če se nekako razveže povezava ekonomske rasti s svetovno porabe energije. PREPREČEVANJE IZPADA ENERGIJE V manjših mestih povsod po svetu so ljudje vajeni občasnih izpadov električne energije. V tako orjaškem mestu, kot je New York, pa seveda Kyoto in Evropska unija: Prikaz oddajanja CO2 v letu 2001, spremembe v prejšnjem desetletju ter odstotek načrtovanega zmanjšanja oddajanja plinov v letih 1999�2012. niso, in tak dogodek ima zelo resne posledice za milijone ljudi. Tisto, kar se ne bi smelo zgoditi, pa se je zgodilo 14. in 15. avgusta 2003 in je ostalo znano pod imenom Zatemnitev. Izpad je v bistvu daleč presegal sam New York, saj je šlo za zatemnitev ogromnega območja vse tja do Michigana in Kanade. Angažirani strokovnjaki Nemškega združenja za električne, elektronske in informacijske tehnologije (VDE) so odkrili, da je nesrečo zanetil ogenj, ki se je hitro razširil po grmovju in kmalu povzročil odpoved dveh elektrarn in pomembnega daljnovoda, dolgega 1000 km. Odpoved je pripeljala do preobremenitve drugih mrež in po »učinku domin« se je sesul celoten sistem MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 93 V PRAKSI novi energijski viri in modeli 94 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Atomska Premog Lignit Kombinirani cikel (naravni plin) Hidroelektrična Veter (obala) Fotonapetostni IGCC IGCC z izločanjem CO2 Kombinirani cikel z izločanjem CO2 1600 700 850 700 700 >1 >1 700 700 700 36 46 43.5 58 51 45 52 izredno stabilne in zanesljive, saj bi bila njihova zamenjava izjemno draga. V Siemensu so razvili magnetne ležaje, ki ne zahtevajo mazanja in jih ni treba vzdrževati. Prvo takšno samostojno podmorsko črpalko bodo namestili v letu 2007 na globino med 800 in 1000 m, 120 km od obale na podvodnem plinskem polju Ormen Lange, ki je zaradi neugodnega vremena dostopno samo pet mesecev na leto.  Ustvarjena moč (�ct/kWh) Da bi se sistem stabiliziral, bi se moralo zmanjšati trgovanje z elektriko ali vzpostaviti vzporedne, zelo drage prenosne linije. Ker ti rešitvi praktično nista realni, prof. Haubrich in njegova ekipa razvijata pametne programske modele, ki bi z merjenji temperature s pomočjo dodatnih senzorjev vzdolž linij omogočili povečevanje zmogljivosti prenosa pozimi. Poleti pa bi bila prva naloga preprečevanje osciliranja v mreži. Podobni modeli se uporabljajo tudi s ciljem razvijanja strategij energijskega varčevanja. V različnih državah strokovnjaki razvijajo pametne modele, ki bi omogočili zmanjševanje porabe morda na polovico. Pametna programska oprema lahko omogoči lokalnim podjetjem ali vladi optimiranje oziroma znižanje lastne porabe energije. Siemensovi inženirji, na primer, pomagajo uporabnikom odkriti slabe točke v sistemu in razviti rešitve za njihovo odpravo. V mnogih primerih se lahko tako stroški za električno energijo za zmanjšajo 20−40 odstotkov.. Skupine raziskovalcev po svetu preučujejo na- čine za zadovoljevanje rastočih potreb po energiji. Med njimi pomembno mesto zavzemajo zamisli o izkoriščanju ogromne rezerve nafte in plina z dna morja, z globine med 500 in 2000 metrov. Za to je treba zgraditi podmorske postroje s pomočjo robotov. Nekateri od njih bodo daljinsko upravljani z ladje, medtem ko bodo drugi delali avtonomno. Uporabljeni materiali bodo izpostavljeni izjemno visokem pritisku in korozivni morski vodi. Elektronske komponente bodo morale biti Investicija (�/kW) PODMORSKI ZAKLADI Pogled v prihodnost: direktorica podjetja »Energija za nas« Christine (v sredini) in predstavnik združenja UCTE (v ospredju) pregledujeta aktualne projekte in povezovanje ogromnih energetskih mrež v Evropi in Afriki Ur na leto (h) dela. Težava z UCTE-jem je, da ga je preveliko aktivno trgovanje z elektriko pripeljalo do meje, zaradi česar se lahko pri izpadu destabilizira. Tako se je septembra 2003 zgodila zatemnitev v Italiji, ki na veliko kupuje elektriko v Franciji, Nemčiji in na Poljskem ter s tem posebej obremenjuje daljnovod v Švici. Izpad 3000 megavatov na enem koncu mreže lahko povzroči gibanje toka v eni smeri, potem vzvratni udar in na koncu osciliranje, ki lahko sesuje sistem. Prof. Hans-Jürgen Haubrich z Univerze v Aachnu in njegova ekipa preučujejo sistem in razvijajo modele, ki naj bi preprečili potencialne nestabilnosti. Tudi čez pet ali deset let bomo večino svojih energetskih potreb zadovoljevali s fosilnimi gorivi. Vendar pa bo po zaslugi podjetij, kot je »Energija za nas«, precej izboljšana njihova učinkovitost, zelo pa bo razširjena uporaba obnovljivih goriv. V našem scenariju za leto 2015 gledamo sliko na velikem, na dotik občutljivem zaslonu v podjetju »Energija za nas«, na katere, direktorica podjetja Christine in njen gost iz združenja UCTE Arthur pregledujeta 3D-simulacijo novega parka vetrnic v bližini gorja Atlas v Maroku. Pred kratkim zgrajeni postroj bo proizvajal več električne energije kot v letu 2005 vetrni parki na področju Baltskega morja. Po zaslugi nedavne širitve mreže Zveze za koordinacijo prenosa elektrike (UCTE) iz Evrope prek Gibraltarja v Severno Afriko bo v bodoče omogočeno prenašanje energije iz Maroka tudi v evropske države. Tudi Rusija bo kmalu povezana v sistem prek Turčije in Bližnjega vzhoda. Podjetje »Energija za nas« razvija in gradi ekološko čiste elektrarne s tehnologijo kombiniranega cikla z integriranim uplinjanjem (IGCC) na podlagi premoga. (Kombinirani cikel je, mimogrede, učinkovitejši sistem za proizvodnjo elektrike, v katerem se odpadna toplota iz generatorja plinske turbine uporablja za ogrevanje vode v kotlu, ki poganja generator parne turbine.) Model IGCC podjetja »Energija za nas« omogoča izločanje CO2 ter skladiščenje energije iz vetrnic, geotermalnih postrojev in sončnih elektrarn. V sistem UCTE se bo kmalu vključila tudi Sirija, kar bo omogočilo gradnjo 1000 m visokega sončnega stolpa sredi orjaškega polja ogledal s premerom 7 km, z zmogljivostjo 200 MW. V projektu so bili upoštevani vsi parametri, kot so čas osvetljenosti, hitrost vetra, vpliv vremena, možnost pojava potresnih sunkov, onesnaževanje in podobno. Potem ko sta si ogledala 3D-simulacijo izvajanja projekta geotermalnih raziskav v Turčiji in gradnje sončnih elektrarn v Španiji, je Christine vprašala, ali namerava UCTE sprejeti v članstvo še koga. Arthur je potrdil, da potekajo pogovori s Kitajsko in Rusijo o njunem vstopu v združenje oziroma povezovanju njunih ogromnih energetskih mrež z mrežo UCTE. Učinkovitost (%) Vas prihodnosti: Sončni paneli na hišah bodo skrbeli za toploto, vetrnice za električno energijo, medtem ko bodo roboti obdelovali polja in gojili ribe. Energija brez meja Električni izhod (MW) z okoli 100 elektrarn v ZDA in Kanadi. V nekaj minutah so ga namreč zasule stotine sporočil o napakah, v sistemu pa ni bilo ustreznega inteligentnega sistema za analizo napak. Pred približno 50 leti so Francija, Avstrija in Nemčija ustanovile Zvezo za koordinacijo prenosa elektrike (UCTE). Zveza je bila kmalu sposobna aktivirati 3000 dodatnih megavatov (kar je enako moči nekaj elektrarn skupaj) v 30 sekundah. Z leti je UCTE prerasla v mednarodno električno avtocesto, ki pa je po širitvi EU-ja postala tudi svojevrsten trg električne energije. Danes UCTE pokriva območje od Poljske do Portugalske, od Nemčije do Italije in od Bolgarije do Grčije. Sistem, »nabit« z elektrarnami, je načeloma varen, ker je sposoben absorbirati okvaro ali izpad Primerjava učinkovitosti različnih virov 8000 7000 8000 7000 5000 2500 2400 7000 7000 7000 1700 700 750 400 1,800 700 6000 1300 1540 560 4,4 3.4 3,3 3,8 5,6 5,8 43,7 4,2 4,8 4,4 Opomba: Stroški so izračunani na podlagi predpostavljenega delovanja 30 let (50 let za atomsko energijo) s 70 % izposojenega kapitala. IGCC – Kombinirani cikel z integriranim uplinjanjem. (Vir: Siemens PG CS 4) V PRAKSI glasbena produkcija PIONIR SINTETIZIRANJA ZVOKA – BOB MOOG Tokratni sestavek bomo posvetili človeku, ki je ogromno prispeval glasbeni industriji pri odkrivanju priljubljenih (večinoma sintetiziranih) zvokov sveta zadnjih 40 let. Piše : Igor Matičič igor.maticic@mojmikro.si B ob Moog je bil namreč svojevrsten inovator, elektroinženir, doktor fizike, oblikovalec inštrumentov in zvoka, podjetnik, in, kot ga je označil neki glasbeni strokovnjak: Einstein glasbe. Sam pa se je največkrat počutil kot tehnični inženir v družini glasbenih zvezdnikov. Preminil je avgusta letos v starosti 71 let. Njegov pomen v svetu elektronskih glasbil bi lahko primerjali s tistim, kot ga imata ustanovitelja kitarskih velikanov Fender in Gibson na kitarski svet. Že kot mladenič se je precej ukvarjal z raziskovanjem in sintetiziranjem zvoka ter tako tudi občudoval in nadgrajeval do tedaj znane elektronske sklope, ki so proizvajali zvok. Posebno pozornost je namenil sintetizatorju Theremin, ki v prvi polovici 20. stoletja veljal za pravo čudo zvočne tehnike. Theremin (imenovan po njegovem tvorcu, ruskem fiziku Leonu Thereminu) je bil namreč prvi inštrument, ki za igranje ni potreboval fizičnega stika, pač pa je prek anten zaznaval premikanje osebka, ki je z gibi kontroliral igranje inštrumenta. Bob je skupaj z očetom kar nekaj let izdeloval različice teh sintetizatorjev, ki jih je ponujal tudi v obliki kompletov za sestavitev. To so bile pravzaprav osnove, na katerih je pozneje Bob Moog gradil svoje kasnejše, veliko bolj priljubljene zvočne izdelke. MODULARNI MOOG komponente še v 60-ih letih prejšnjega stoletja izredno drage zadevice. Večinoma so jih pri delu uporabljali skladatelji eksperimentalne glasbe, občasno pa tudi največji zvezdniki, kot na primer The Beatles na albumu Abbey Road (1969). MOOG ZA MNOŽICE Množični preobrat se je zgodil z modelom Minimoog D leta 1971, ki je postal prvi cenovno dostopni sintetizator zvoka. Nastal je sicer kot rahlo okleščena različica veliko dražjih modelov Moog Modular (večinoma narejeni po naročilu), vendar je postal najbolj prodajan analogni monofonski sintetizator do leta 1982, kar je za elektronski inštrument zavidljivo dolga doba. Seveda z današnjega vidika monofonski sintetizator s tremi oscilatorji, 44 tipkami in dvema kontrolnima ročicama ni nič posebnega (če odmislimo originalen, retro učinek), takrat pa je resnično pomenil revolucijo. ZA VSE ZVRSTI GLASBE Z množično uporabo se je začel tudi zelo obširen vpliv na različne glasbene zvrsti, kar v izjemni meri občutimo še danes. Če naštejemo so techno, electronica ipd. Med drugim je Moog znan po tem, da je kot standard analognih sintetizatorjev uvedel različne kontrole (logaritmična 1-voltna kontrola višine tona, pulzirajoče sprožanje signala ipd), oziroma drugače povedano: skoraj vsak sintetizator (tudi veliko tistih iz sveta programske opreme) današnjega časa je nadgradnja nečesa, o čemer je nekoč precej razmišljal Bob Moog … POSLOVNE AVANTURE Zanimivo je, da se na začetku Bob niti ni toliko posvečal poslovni plati, kot pa ga je vsekakor veselilo odkriti nekaj novega, zanimivega. Od tod morda tudi razlaga o tem, da je od začetkov ustvarjanja obstajalo nekaj podjetij v povezavi z Moogom, vendar pa niso bila vsa poslovno zelo uspešna (kakor bi zaradi inovativnosti izdelkov vsekakor lahko bila). Po dolgoletnih avanturah (oddaja lastništva in pravice do blagovne znamke) njegovega najbolj znanega podjetja Moog Music mu ga je pred nekaj leti uspelo spet pridobiti in začel je izdelovati novo različico uspešnice Minimoog – Voyager, seveda z znatnimi izboljšavami ter dodatnimi možnostmi. Bob Moog se je namreč v vseh preteklih desetletjih ukvarjal tudi z drugimi elektronskimi glasbili oz. pripomočki, kot so: bas pedal sintetizator Taurus, pedal z zvočnimi učinki Moogfoger, v zadnjih letih pa je tudi vpeljeval svojo tehnologijo v vtične (plug-in) zvočne učinke Bomb Factory. MOOG ZA VSE ČASE Čeprav fizično ni več med nami, pa je Bob Moog s svojo prisotnostjo na glasbenem prizorišču praktično nesmrten, saj lahko njegove izdelke (vsaj posredno prek vzorčenih Bob Moog v svojem zvokov sintetizatorjev) laboratoriju s slišimo vsakodnevno sintetizatorjem prek različnih medijev. Theremin Dodatno priznanje Moogu pa je dalo nekaj pobudnikov, ki so kmalu po njegovi smrti predlagali, naj bi se standardna enota za 1V/oktavo imenovala po njem: 1 Mg (Moog). Ta termin je namreč široko uporabljen pri oscilatorjih analognih sintetizatorjev, ki jih kontrolira napetost.  Moog je postal širše znan leta 1964, ko Minimoog za 21. stoletje � Voyager je takratni glasbeni srenji predstavil prvi modularni sintetizator samo nekaj glasbenih zvezd, ki so uporabljale Moog Modular, ki je precej hitro postal zani- (ali še vedno uporabljajo) Moogove sintetizamiv za znanstvene, torje, je takoj jasno, kakšen pečat v glasbi je zaakademske in eksperimentalne glasbene sfe- pustil Bob Moog: The Monkeys, Stevie Wonre tistega časa, tako da je Bob dobil kar precej der, Wendy Carlos, Yes, Herbie Hancock ... naročil. Torej imena zelo raznolikih glasbenih slogov, Vendar pa se je Bob Moog vse bolj trudil, pa med njimi niti ne omenjamo posebej tistih, da bi sintetizirani zvok naredil dostopnejši šir- ki so pozneje z Moogovimi sintetizatorji pravšim množicam, saj so bile tovrstne elektronske zaprav orali ledino novih glasbenih slogov, kot MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 95 V PRAKSI računalniki in šah PRODOR »AMATERJEV« Področje računalniškega šaha že dolga leta obvladujejo profesionalci � programerji in računalniške hiše, ki se s tem ukvarjajo »24 ur na dan«. To velja za programe, kot so Fritz, Shredder, Junior, Chessmaster, Chess Genius in drugi. Eden redkih programov, ki je nastal v »prostem času« je bil Hiarcs angleškega avtorja Marka Uniackea. Piše : Vojko Mencinger vojko.mencinger@mojmikro.si M orda je prevlada omenjenih programov tudi posledica bistveno večje promocijske aktivnosti, ki so jih deležni. Večino jih namreč promovira najuglednejše podjetje, nemški ChessBase. V današnjem času velja nepisano pravilo, da če te ne poznajo, te težko ocenjujejo in primerjajo. Posledica tega je zagotovo tudi trenutno veljavna rating lestvica šahovskih programov SSDF (Švedska računalniška šahovska zveza – v švedskem jeziku Svenska schackdatorföreningen). Na prvih desetih mestih so samo tri imena − Shredder, Junior in Fritz v več različicah. Če se spomnimo na- 96 MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 šega zadnjega članka (Zappa – novi svetovni prvak, Moj mikro 9/2005), je očitno, da na plan prihajajo doslej nepoznani programi – recimo jim »amaterji«, čeprav ta izraz ne ustreza njihovi šahovski moči in zagotovo tudi ne programski profesionalnosti, s katero so napisani oz. izdelani. Vsekakor se v njihovem jedru skriva skoraj vse, kar imajo tudi »veliki«. In očitno ponekod še več. RATING LESTVICA CSS Nemška revija CSS (Computer Schach und Spiele, www.computerschach.de), ki od janu- arja 2005 izhaja zgolj v spletni različici, pripravlja svojo rating lestvico. Testiranje poteka drugače kot pri zvezi SSDF – čas za partijo je 10 minut + 10 sekund dodatka na potezo (pri SSDF-ju imajo klasični turnirski čas za razmišljanje – 2 uri za 40 potez). To testerjem pri CSS omogoča, da odigrajo veliko več partij in s tem dosežejo veliko bolj verodostojne statistične rezultate. Spodnja tabela je dober pokazatelj, kako močno so se v računalniški šah zavihteli »amaterji«. Resda je Shredder tudi tukaj vodilni, toda poglejmo, kdo mu sledi. Program Fruit 2.1 francoskega avtorja Letouzeya je presenetil tudi na nedavnem svetovnem prvenstvu v Reykjaviku, kjer je osvojil drugo mesto. Zanimivo, da ima Fruit prav z vsemi nasprotniki pozitiven rezultat – tudi s Shredderjem. Toda Shredder je z drugimi dosegel več zmag, zato ima tudi boljši skupni rating. Na tretjem mestu pa je še večji »amater« – nemški program Spike 1.0a. NOVI NAČINI OCENJEVANJA POZICIJ Na podlagi ogleda partij je možno sklepati, da predvsem napreduje način ocenjevanja pozicij. Pri tem je dejansko še ogromno rezerve, še veliko možnosti in nejasnosti. Spomnim se šahistov (predvsem iz bivše »juge«), ki so v vsaki poziciji »stali boljše«!! Nepoboljšljivi optimisti! Oglejmo si dve dokaj nenavadni partiji. V prvi je Fruit 2.1 premagal Shredderja, čeprav je imel ta dolgo na videz boljšo pozicijo. Program 1 Shredder 9 UCI Različica in Avtor 20.01.2005 [UCI-�] S. Meyer-Kahlen (D) 2 Fruit 2.1 17.06.2005 [UCI] F. Letouzey (F) 3 Spike 1.0a Mainz 17.08.2005 [UCI] Schäfer, Böhm (D) 4 Fritz 8 Bilbao 24.08.2004 [Native-�] F. Morsch (NL/D) 5 Hiarcs 9 22.08.2003 [Native-�] M. Uniacke (GB) 6 The King 3.33 09.06.2004 [WB-�] J. de Koning (NL) 7 Junior 9 20.12.2004 [Native-�] A. Ban (ISR) 8 Chess Tiger 15.0 19.02.2003 [Native-�] C. Theron (F) 9 Ruffian 2.1.0 08.03.2004 [UCI-�] P. Valfridsson (SWE) 10 Gandalf 6.0 06.11.2004 [UCI-�] S. Suurballe (DK) Št.partij + 480 290 91 99 335,5 69,90% 2636 2782 480 252 146 82 325,0 67,71% 2637 2764 480 217 143 120 288,5 60,10% 2639 2710 480 228 119 133 287,5 59,90% 2639 2709 480 205 137 138 273,5 56,98% 2640 2689 480 193 154 133 270,0 56,25% 2640 2684 480 199 140 141 269,0 56,04% 2640 2683 480 186 149 145 260,5 54,27% 2641 2670 480 189 138 153 258,0 53,75% 2641 2667 480 195 124 161 257,0 53,54% 2641 2665 Fruit 2.1 - Shredder 9 [B90 – Sicilijanska obramba] 1.e4 c5 2.Sf3 d6 3.d4 cxd4 4.Sxd4 Sf6 5.Sc3 a6 6.Le3 e5 7.Sb3 Le7 8.f3 Le6 9.Dd2 Sbd7 10.g4 0-0 11.0-0-0 Tc8 12.h4 b5 (V tej poziciji so črni dosegali dobre rezultate.) 13.Df2 Se8 14.Kb1 Sc7 15.Th2 Te8 16.De1 Sa8 17.h5 Sab6 18.h6 g6 19.Ka1 Sc4 20.Lf2 Dc7 21.Lxc4 bxc4 22.Sc1 Tb8 23.S1e2 Db7 24.Tb1 d5 25.exd5 Lxd5 (Pozicija črnega se zdi precej boljša.) 26.La7 (Tako Shredder kot Hiarcs ocenjujete kot bolje 26.Sxd5 Dxd5. Zanimivo je, da se oceni Shredderja in Hiarcsa močno razlikujeta. Shredder: -1,48, Hiarcs: 0,18!) 26...Ta8 27.Sxd5 Dxd5 28.Df2 Dc6 29.Le3 a5 30.g5 Lb4 31.Th4 a4 32.a3 La5 33.Sc3 Lxc3 34.bxc3 (Po tej potezi Shredder še vedno misli, da ima premoč (-1,15), medtem ko Hiarcs že daje prednost belemu (+0,25).) 34...Tec8 35.Tb4 (Pozicija belega kralja je vsekakor varnejša kot pozicija črnega. Črni ima poleg tega slabega kmeta na c4, zato bi lahko rekli, da beli stoji bolje.) 35...De6 36.De2 Dd5 37.Thxc4 Txc4 38.Txc4 Sf8 39.Tc5 Db7 40.c4 e4 41.fxe4 Se6 42.Dd3 Sxc5 43.Lxc5 Tb8 44.Lb4 Db6 45.c5 Dc6 46.Dd4 f6 47.gxf6 Kf7 48.e5 Tg8 49.Dc4+ De6 50.De4 Td8 51.c6 Te8 52.c7 Dc8 53.Dd5+ De6 54.c8D Dxd5 55.Dc7+ Ke6 56.f7 Td8 57.De7+ Kf5 58.f8D+ Txf8 59.Dxf8+ Ke4 60.e6 Dxe6 61.Dg7 1-0 V naslednji partiji pa je drugi novinec Spike premagal Fritza. Partija ima zanimiv potek tudi za turnirske šahiste, saj kaže na zelo obetavno možnost za igro belega proti nadvse čvrsti obrambi Caro-Kann. = - Točke Rezultat Elo nasprotnikov Elo Spike 1.0a - Fritz 8 Bilbao [B12 – Caro-Kann] 1.e4 c6 2.d4 d5 3.e5 Lf5 4.h4 h6 5.g4 (To potezo je pogosto igral nekdanji svetovni prvak Mihail Talj in zanimivo v zadnji partiji dvoboja za naslov svetovnega prvaka Kramnik proti Leku!) 5...Lh7 (Leko je nadaljeval bolje s 5... Ld7 6.Sd2 c5 7.dxc5 e6 8.Sb3 Lxc5 9.Sxc5 Da5+ 10.c3 Dxc5 11.Sf3 Se7 in zdaj bi Kramnik z 12.h5 lahko dosegel majhno prednost.) 6.Ld3 (Najnovejša turnirska praksa kaže, da je na tem mestu zelo nevarno 6.e6! fxe6 7.Ld3 Lxd3 8.Dxd3 Dd6 9.f4 Sd7 10.Sf3 0-00 11.Se5 Sxe5 12.fxe5 in beli ima trajno prednost.) 6...Lxd3 7.Dxd3 e6 8.Sc3 (V poštev je prišlo tudi 8.Se2 c5 9.c3 c4 10.Dc2 h5 11.g5 Se7 12.Sf4 g6 13.Sd2 Sf5 14.Sf1 Sc6 15.Se3 Sce7 in beli ima več prostora.) 8...h5 9.gxh5 Db6 10.Lg5 Txh5 11.Sge2 Th8 12.00-0 Sh6 13.Kb1 Da6 14.Df3 Sd7 15.Dh5 Lb4 16.Sf4 Sf8 17.Th3 Th7 18.Sd3 Sf5 19.Dg4 Lxc3 20.Sc5 Db5 21.Txc3 b6 22.Sb7 Da6 (Bolje bi bilo 22....f6.) 23.Sd6+ Sxd6 24.exd6 Db7 25.h5 (Beli stoji precej bolje.) 25...Dd7 26.Le7 e5 27.De2 (Menjava dam ne pride v poštev.) 27...exd4 28.Txd4 Se6 29.Th4 a5 30.Te3 d4 31.Te5 a4 32.De4 Th6 33.f4 Ta5 34.Txa5 bxa5 35.f5 1-0 SKLEP »Amaterji« so bili v šahu vedno nevarni tudi profesionalcem – ne morda na daljši rok in v več partijah, temveč takrat, ko odloča ena sama partija, na primer partija zadnjega kola. Spomnim se, da je Nimcovič napol v šali napol zares dejal našemu Vidmarju, naj se raje posveti elektrotehniki, kot da igra šah. Vidmar je bil še posebej Nimcoviču zelo neugoden nasprotnik. GENS UNA SUMUS  MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 97 Zastopa in prodaja podjetje ALTERNA INTERTRADE, d.d., Leskoškova 6, Ljubljana. Pokličite jih in naročite izdelek na dom že danes: 01 52 02 852 izhaja vsak prvi torek v mesecu letnik 21, številka 10, oktober 2005 www.alterna-i.si Akcija BELKIN kompleta: torbica + miška+ hub CENA ZA KOMPLET 10.990 SIT z ddv IZDAJA: DELO REVIJE, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo-revije.si DIREKTOR: Andrej Lesjak UREDNIŠTVO: Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 82 61 faks: (01) 473 81 69, 473 81 09 e-pošta: mojmikro@delo-revije.si GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA: Zlatko Matić in Milan Simčič UREDNIK: Jaka Mele UREDNIK FOTOGRAFIJE: Alan Orlič Belšak LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar REDAKTOR: Slobodan Vujanović OGLASNO TRŽENJE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 11 faks: (01) 473 81 29 e-pošta: marketing@delo-revije.si KOLPORTAŽA: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 20 faks: (01) 473 82 53 NAROČNINE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24 faks: (01) 473 82 53 e-pošta: narocnine@delo-revije.si Posamezni izvod stane 980 SIT. K U P O N  Izid žrebanja nagradne križanke iz 9. številke Mojega mikra - GESLO: IZMENIČNA NAPETOST V AVTU 3 praktične nagrade iz prodajnega programa v vrednosti po 7.640 SIT podarja podjetje Alterna, d. d. Prejeli so jih: Goran Golubič, Debevčeva pot 2, 1351 Brezovica; Dejan Redja, Ljubljanska cesta 12, 1236 Trzin: Daša Zoc, Maistrova 3, 2000 Maribor. Ime in priimek: ___________________________________________________ Naslov: 98 ___________________________________________________ ___________________________________________________ Davčna številka: _______________________________ GESLO: MOJ MIKRO 10 OK TOBER 2005 Rešite križanko, črke z označenih polj pa vpišite v kupon. Dobite geslo, ki je rešitev nagradne križanke. Kupon izrežite in ga do 17 oktobra pošljite na naslov: Uredništvo revije Moj mikro, Dunajska 5, 1509 Ljubljana Pripišite tudi svojo davčno številko. Rešitve in zahtevane podatke lahko pošljete tudi na: info@mojmikro.si Podjetje Alterna Intertrade, d. d., Leskovškova 4, 1000 Ljubljana bo trem izžrebancem, ki bodo napisali pravilno geslo iz križanke, podarilo blagovno nagrado iz prodajnega programa v vrednosti po 7.640 SIT. Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina velja do vašega preklica. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša: 70 EUR, 127 USD, 167 AUD. Za vse informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ IN OSVETLJEVANJE: Delo Repro, d. o. o. Dunajska 5, Ljubljana TISK: Delo Tiskarna, d. d. Dunajska 5, Ljubljana oktober 2005 natisnjeno v 8 500 izvodih.