TEMA Sistemi popolnega elektronskega plačevanja cestnin stran 18 MESECA junij 2005 številka 6, letnik 21 cena 980 SIT POČITNIŠKO FOTOGRAFIRANJE Kateri digitalni fotoaparat izbrati iz pestre ponudbe, saj smo jih na policah našli skoraj sto? Kaj pa pomnilniške kartice, dodatne baterije in samostojni diski? Kako kupiti dober fotografski objektiv? Preizkusili smo jih v naravi, da so rezultati stvarnejši. Stran 48 in 68 Spletni napadi »pharming«  stran 38 Najprej so nas ogrožali ribiči, zdaj še farmarji! Kako hekerji napadajo spletne aplikacije  stran 38 Dvojedrni procesorji Pentium  Stran 58 Boj operacijskih sistemov:  Apple Tiger vs. 64-bitni Windows vs. SuSE Linux stran 76 2005 ZELO PRAKTIČNO:  Za sladokusce: Kako se lotiti fotografiranja akta? stran 71  Kako elegantno prenesti glasbo s starih plošč in kaset na CD stran 82 6  Zakaj je pri paketih za dostop do interneta statični IP boljši od dinamičnega? stran 86  Nadzorovanje naprav v domačem omrežju s Syslogom stran 88 številka UVODNIK 1+1+1=0 Piše : Marjan Kodelja E marjan.kodelja @ mojmikro.si načba v naslovu nima z matematiko nič skupnega. Človek bi pričakoval, da bo ideja o združitvi treh sejmov v enega prinesla koristi. Seštevek števila obiskovalcev, razstavljavcev in splošnih koristi. Dogodilo se nič od naštetega, skupni rezultat limitira k ničli. Sejem, namenjen informatikom, bi moral imeti v državi, v kateri menda manjka oziroma nam bo manjkalo 6000 strokovnjakov, družbeno pomembno vlogo. Pa se je zadeva obrnila v »kar nekaj«, kar nikomur ne koristi. Samoooklicani vodilni sejem na področju Južne Evrope je kot famozna »sanjska« ženska: rada bi seksala, a hlačk ne bi slekla. Prva »brca v temo« sejma Hevreka, o katerem govorimo, je povezana z izborom termina, na kar smo, roko na srce, opozarjali že pred meseci. Organizirati sejem maja, ko kar mrgoli različnih prireditev, je milo, rečeno neumno, in »politično nekorektno«. Teden pred tem je bila NT konferenca, v istem terminu pa konferenca javne uprave. Torej dve zanimivi zadevi s področja informatike, na katerih so se predstavljala vsa podjetja s področja informatike, tako domača kot tuja, ki v našem prostoru kaj pomenijo. Podobno velja tudi za področje telekomunikacij s konferenco Vitel, kakor tudi za srečanje energetikov v Mariboru. Na teh prireditvah so ljudje, ki podjetjem prinašajo prihodke, zato je jasno, da so svoje male marketinške budžete raje usmerili tja kot na Hevreko. Opozorila tradicionalnih razstavljavcev na sejmu Sodobna elektronika so izzvenela v prazno. Njim prilagojen termin v začetku jeseni je bil očitno neprimeren za organizatorje (za enega prav gotovo). Zakaj ravno maja, pa nikomur ni popolnoma jasno. Sami sumimo, da so organizatorji ocenili, da jim je v tistem terminu Zagrebški sejem Info preveč konkurenčen, in so ga hoteli prehiteti. Dragi organizatorji, konkurence nimate zunaj Slovenije, ampak doma! Organizatorji še vedno menijo, pri čemer ne moremo mimo misli na famozni programski odbor, da so sami sebi dovolj. Živijo na lovorikah starih časov, ko so dejansko s svojimi prireditvami orali ledino in so imeli družbeni status in strateško nalogo popularizirati računalništvo, ki je bilo takrat bavbav. Takrat jim je to odlično uspevalo in imeli smo srečo, da se je nekdo tega spomnil. A se je svet spremenil, Slovenija tudi, oni pa niti za ped. Če hočeš ljudi pritegniti, jim je treba nekaj dati. Če hočeš pritegniti zanimive razstavljavce, ki imajo kaj pokazati, jim moraš obljubiti veliko zanimivih obiskovalcev. Začarani krog, v katerem so se znašle tudi tuje prireditve in iz katerega se bolj ali manj uspešno poskušajo izkopati. Velika podjetja, kot so Microsoft, Oracle in IBM, so že davno ugotovila, da je bolje, če sami organizirajo svojo prireditev in poskušajo pritegniti njim pomembne stranke. In to jim tudi uspeva. Oznaka »neodvisen« danes ne pomeni ničesar. Ljudje so dovolj pametni, da sami ločijo zrnje od plev. Vzemimo na primer NT konferenco. Ta je pritegnila kar četrtino ljudi, ki se ukvarjajo z Microsoftovimi tehnologijami. Zakaj državne uprave na Hevreki ni bilo, verjetno ne bomo izvedeli. Lahko razpredamo, da novi politični garnituri niso všeč organizatorji, ki jim morda pripisujejo navezanost na stare garniture, ali pa so pragmatično ugotovili, da potencialni vložek ne bo povrnjen. A če pogledamo tuje sejme, je razvidno, da te močno podpirajo tamkajšnje vlade. Zakaj po vzoru nemškega premiera našega mikro Cebita ni recimo odprl predsednik vlade? Hkrati so elektronske storitve javne uprave tisto, kar po eni strani zanima ljudi, po drugi strani pa država ne najde načina, kako jim jih ustrezno in predvsem množično predstaviti. Kakšna žolčna debata o stanju na tem področju pri nas, na kateri bi bili prisotni ljudje, ki lahko kaj spremenijo, ne bi bila odveč. Rekli boste, da je po bitki lahko biti general. Morda. A je bila strokovna javnost očitno general že pred bitko, saj je večkrat opozarjala, da bo Hevreka brca v temo. Je bila kaj drugega? Škoda, saj ideja sama po sebi ni napačna, predvsem kar zadeva vzporedne dogodke in predavanja. Monopola nad informacijami v času interneta načeloma ni več. Zadeve, ki jih lahko vidimo na sejmih, že poznamo in vemo vse o njih. V internetu jih le potipati ne moremo. Pričakovati, da bodo na Hevreki prikazali ekskluzivne novitete, je utopija prve vrste. Ljudje pričakujejo kruha in iger. Zakon trga je trd in nihče ne more več pričakovati, da bodo ljudje k njemu drli le na podlagi velikopoteznih obljub in stare slave. Tako kot pri drugih zadevah je tudi Hevrekin položaj močno odvisen zgolj od preprostega dejstva: bodisi jim je uspelo narediti profit ali pa so zabredli v izgubo. Kako naprej? Po mojem mnenju je treba najti način, kako pritegniti čim več obiskovalcev – če je treba tudi z brezplačnim vstopom. Narediti je treba gnečo in popolnoma napolniti Gospodarsko razstavišče. Poleg predavateljev, ki so v javnosti neznani, je treba pritegniti znane in zanimive osebnosti, ki bodo tudi kaj zanimivega povedale. Tuje in domače. In predvsem nehati živeti v utopiji, da je bolje imeti oznako strokoven kot zanimiv in zabaven. Potrebna je prava mera obojega. Ljudje se bodo sami odločili, ali bodo stali pred mično hosteso in napenjali oči ali pa bodo šli na kakšno zanimivo predavanje. Predvsem pa je treba pritegniti razstavljavce, ki so za zanimivi za običajne ljudi. Teh je letos močno primanjkovalo. junij 2005, š tevilka 6, letnik 21 18 Tehnologije informacijske družbe v prometu ELEKTRONSKO CESTNINJENJE ALI »VIDIM TE, JANEZ« Do leta 2008 naj bi po optimističnih napovedih v Sloveniji zaživel sistem elektronskega plačevanja cestnin. Brez zastojev in plačilnih mest in na najbolj pravičen način. Plačati natančno toliko, kot porabimo, in ne vsote, določene čez palec. Realnost ali pobožne evropske želje? 24 Spletni napadi: pharming ZA RIBIČI GESEL ŠE »FARMARJI« Tako kot se neprestano veča število internetnih kriminalcev, ki se želijo dokopati do uporabniških računov, številk kreditnih kartic in drugih pomembnih informacij, od katerih bi se lahko finančno okoristili, tako se veča tudi število novih prevar, metod in napadov, od katerih se najnovejši imenuje pharming. Naslovnica: M.T. in Moj mikro  4 vsebina MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 KAZALO AKTUALNO 6 Novice 17 V precepu 18 Tehnologije informacijske družbe v prometu KONKRETNO 24 Spletni napadi: pharming 26 Internetne seksualne afere 29 Firefox 32 Rešitve v slovenski informatiki: ZRCola 33 Virtualna učilnica Moodle 35 Uvrščanje spletnih strani v iskalnikih 38 Napadi na spletne aplikacije 42 Internetne domene in evrodomena 46 Podatkovne zbirke 48 Digitalni fotoaparati DIGITALIZACIJA SLOVENSKIH GOSPODINJSTEV Kmalu praktično ne bo več gospodinjstva, ki ne bi imelo digitalnega fotoaparata, saj prodajne številke iz leta v leto skokovito rastejo. A digitalni fotoaparat ni vse. Imamo dovolj velike pomnilniške kartice? Kako je z delovanjem baterij? Ali naj si omislimo dodatni prenosni disk kot skladišče posnetih fotografij? TEMA MESECA : 48 Digitalni fotoaparati: razredi in ponudba 49 Pomnilniške kartice 52 Prenosni diski 54 Baterije in drugi dodatki 29 Firefox V ENEM LETU DESETKRAT VEČJI Ko smo pred kakšnim letom v Mojem mikru pisali o začetku vzpona novega resnega tekmeca Microsoftovemu brskalniku, si nismo upali napovedati, da bo Firefox v tako kratkem času kar podeseteril svoj tržni delež. Od skromnega odstotka vseh uporabnikov je temu brskalniku uspelo doseči deset odstotkov v slabih dvanajstih mesecih. Takšen uspeh pa si že zasluži obravnavo pod drobnogledom. 82 33 Moodle VIRTUALNA UČILNICA Delo v »učilni zidani« verjetno vsi poznamo. Poglejmo si še načine dela, ki jih ponuja sodobna virtualna učilnica, grajena na sistemu Moodle. S plošče in kasete na CD REŠEVANJE STARE DOBRE AVDIO ZBIRKE Vinilne plošče in kasete z magnetnim trakom počasi odhajajo v zasluženi pokoj. Nadomeščajo jih drugi mediji. Ali to pomeni, da bodo kupi plošč, ki smo jih dolga leta zbirali, in kaset, ki smo jih kupovali in snemali, konec? Ali ni škoda vse te dobre glasbe? Jo je mogoče kako rešiti? K A Z ALO OGL AŠEVALCEV ALP AGENCY 71 ALTERNA INTERTRADE 7 CANON 73 DELO REVIJE 99 EMAIL 29, 31 FMC 2 FOTO GRAD 56 FOTO TABOR 55 FUJI 57 HP 11 IZID 88 KFM 95 MEDITRADE 1, 69 MICROSOFT 43 MIKROPIS HOLDING 41, 100 MIŠKA 77 MOBITEL 16 MOTIF 91 POŠTA SLOVENIJE 13 SLOGA TEAM 75 SIOL 3 TIFT 89 ZAK 63 ZRCALO 97 YELLOGISTICS 67 PREIZKUSILI SMO 58 Intel Pentium D 840 60 Olympia Cordless DUALphone WinFast NFPIK8AA Gigabyte GV-3D1 in GA-K8NXP-SLI 61 Packard Bell EasyNote R7160 TroNote A45-SCX Toshiba Satellite Pro M30-114 62 Toshiba TDP-MT200 Pioneer DVR-720-HS Waitec Vision HRX 64 Philips DVDR16LSK Logitech MX-518 ATI X800 XL 512MB 65 Remote Logitech Harmony 655 in H688 Seagate Pocket Hard Drive 66 Fujitsu Siemens SonicView P19-2 Olympus WS-100 in WS-200S Teac MP-200 1000 MB 67 Olympus m:robe MR-500i in MR-100 MPIO HD300 68 Test fotografskih objektivov 71 Fotografiranje v praksi: Akt kot sporočilo 74 IBM WebSphere (3. del) 76 Microsoft Windows XP x64 78 SuSE Linux 9.3 Professional 79 Apple Mac OS X v10.4 80 Inspector Parker: Be Trapped 81 Silverfast 6 Al Studio V PRAKSI 82 S plošče in kasete na CD 86 Dinamični ali statični IP-naslov? 87 PoE - podatki in napajanje hkrati 88 Nadzor naprav v domačem omrežju s Syslogom 92 Nanotehnologije (3. del) 95 Glasbena produkcija 96 Računalništvo in šah 98 Nagradna križanka MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 5 NOVICE novice E-BLEBETANJE DRŽAVE? Veliko visokoletečih besed smo že slišali o pomenu e-storitev javne uprave tako za državljane kot tudi za učinkovitejšo in predvsem cenejšo države. Kot smo že navajeni, je resničnost popolnoma nekaj drugega kot dejansko stanje. Poglejmo si primera, na katera sem sam naletel prejšnji mesec, ki bi bila lahko že zdavnaj urejena – a seveda nista. Osebna izkaznica in potni list. Mojemu otroku je potekel potni list. Ker bomo kmalu morali imeti nove biometrične potne liste in ker osebna izkaznica velja dlje, sem se odločil za slednjo. Na portalu javne uprave je dovolj informacij o tem, kako pridobim omenjeni dokument. Zelo preprosto. Slikam otroka, odnesem sliko na upravno enoto (seveda skočim v vrsto v službenem času ali si omislim dopust za urejanje teh zadev), plačam takso in nato bom zadevo dobil po pošti v doglednem času. Porabljeni čas: najmanj ena ura (skupaj s fotografiranjem), in to le, če ni gneče. Scenarij, ki sem ga pričakoval in si ga tudi želel, pa bi moral potekati nekako takole. Z ustreznim digitalnim potrdilom, ki me ustrezno identificira, vstopim na elektronsko storitev naročanja osebnih dokumentov. Tam prek ustreznega registra preverijo, ali je otrok res moj, torej ali sem njegov zakoniti zastopnik in imam pravico v njegovem imenu naročati dokumente zanj. Fotografij svojega otroka imam, kolikor hočete, zato eno, ki se mi zdi primerna, naložim v strežnik. Ne nazadnje tudi klasično fotografijo v postopku optično zajamejo in natisnejo na dokument (in ne več lepijo, kot je bil običaj v preteklosti). Vdelani samodejni mehanizem mi takoj pove, ali je fotografija primerna ali ne, in v slednjem primeru tudi pove, kakšna fotografija je dovolj dobra. Meni je v interesu, da pošljem fotografijo svojega otroka, kajti v nasprotnem primeru kršim zakon in bom imel težave, recimo na meji. Upravno takso in strošek izdelave plačam z bančno kartico ali po povzetju, in to je to. Za ves postopek potrebujem nekaj minut. Očitne so prednosti tako zame kot tudi za državo. Enako velja tudi za registracijo osebnega vozila, če ni treba opraviti tehničnega pregleda. Minister za javno upravo je prejšnji mesec napovedal, da bo to opravilo še letos mogoče opraviti prek spleta. Ni pa mi popolnoma jasno, kako si to v spremenjenem postopku zamišlja. Ko sem sam zadnjič podaljšal prometno dovoljenje, so mi vanj pritisnili pečat. Osovražene nalepke so namreč ukinili. Ali to pomeni, da bomo morali po opravljeni spletni registraciji in plačilu ustreznih dajatev obstoječe prometno dovoljenje prinesti na upravno enoto ali ga tja poslati prek običajne pošte? Ali bodo zopet kaj spremenili glede dokazila, da je vozilo res registrirano? Ko so bile nalepke še aktualne, bi bilo zadevo veliko preprosteje izvesti. Ni mi tudi jasno, za kaj niso vseeno pustili nalepk za tiste uporabnike, ki si jih želijo, torej kot drugo možnost. Kdor hoče, naj jo ima, kdor pa ne, naj se odloči za žig. Takih primerov je še nekaj. Vsak od nas ima prej ali pozneje opravka z državno upravo in si želi imeti na voljo več možnosti. Torej ne zgolj obiska upravne enote, temveč tudi elektronsko storitev. S statističnega vidika imamo kar nekaj e-storitev javne uprave, tistih res uporabnih in predvsem življenjskih pa je bolj malo. Se bo to letos kaj spremenilo? www.gov.si VIRTUALNA LABORATORIJSKA MIŠ SLOVENIJA NA KLIK Laboratorijske testne živali, na katerih preizkušajo nove snovi oziroma nova zdravila, bodo nekoč zamenjale navidezne živali, »živeče« znotraj računalnika. Ameriško združenje sladkornih bolnikov in biofarmacevtsko podjetje Entelos sta naredila prvi korak v tej smeri. Navidezno laboratorijsko miš, na kateri bodo preizkušali nove metode zdravljenja in nova zdravila za sladkorno bolezen (tip 1). Navidezna miš je primerna za preizkušanje učinkov zdravil na posamezne celice, tkivo, organe in tudi na obnašanje živali (psihološki procesi), saj tudi sama »boleha za omenjeno boleznijo« V celoti se raziskovalci ne bodo mogli izogniti uporabi pravih živalih v vseh fazah predkliničnih testov, bo pa teh veliko manj. Izdelana je tudi simulacija, s pomočjo katere ocenijo, kako bi testno zdravilo (glede na rezultate testiranja na navidezni miši) učinkovalo na človeka. Osnova za izdelavo navidezne miši so bili podatki, ki so jih v preteklosti pridobili s poskusi na pravih miših. To pomeni, da je mogoče izdelati tudi kakšno drugo navidezno žival (in za kakšno drugo bolezen), če obstaja dovolj potrebnih podatkov. Do izdelave navideznega človeka pa je še dolga pot, saj o nas samih vemo veliko manj kot o miših. Danes znamo narediti računalniške simulacije delovanja manj zapletenih sistemov (na primer respiratorni sistem) ali jeter (slovensko podjetje Navidez), ne znamo pa še izdelati bolj zapletenih sistemov in vse skupaj povezati v celoto. Kljub nekaterim optimističnih napovedim pa bo preteklo še veliko vode, da bodo prave laboratorijske živali postale preteklost. Pri Mladinski knjigi Založbi je izšel novi Interaktivni atlas Slovenije, na katerem so zemljevidi, opisi in zvočni zapisi. Osnovni del CD-ja je potovalni zemljevid Slovenije, ki ga odlikuje tudi enostavno krmarjenje. Na zemljevidu je že opisanih 159 najzanimivejših krajev. Vsi opisi so opremljeni s povezavami na ustrezne spletne strani. Posebnost je možnost dodajanja lastnih oznak, komentarjev in opisov. Lahko merimo tudi razdalje med točkami. Novi interaktivni atlas se imenuje IAS – Sestavljanka, ker ga lahko sami dopolnjujemo in sestavljamo. Čez čas ga bomo lahko uporabljali kot potopis in album. www.entolos.com 6 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 NOVICE BIOMETRIJA ŠČITI DVD-JE Ameriški znanstveniki v službi multinacionalk bi radi še bolj zaščitili vsebine na DVD-jih, ne zgolj proti presnemavanju, temveč želijo preprečiti, da bi svoj DVD z najnovejšim filmom, ki ste ga seveda legalno kupili, posodili znancem in prijateljem. V ta namen naj bi bili DVD-ji opremljeni z identifikacijsko oznako RFID – zgolj v izvedbi za kontaktno branje. Ti čipi so zanimivi, saj imajo dokaj velik pomnilniški prostor, na katerega je mogoče le enkrat zapisati marsikaj. Mogoč scenarij je naslednji: V trgovini bi vas prodajalec zaprosil za izbrano geslo ali še boljše vaš biometrični podatek, prstni odtis ali sliko očesne šarenice, kar bi nato »zapekel« na oznako. Doma bi imeli predvajalnik, ki bi znal prebrati biometrični podatek (bralnik prstnih odtisov) in nato odčitek preveriti s prej zapisanim oziroma bi omogočal vnašanje gesla. Le takšen predvajalnik bi tudi znal pravilno prebrati podatke na DVD-ju, ki bi bili ustrezno kodirani. Stvar ni le teorija, saj bodo prototip predstavili letos poleti. Načeloma je na voljo vsa potrebna tehnologija. Veliko težje bo prepričati uporabnike, da bodo sprejeli to obliko varovanja intelektualnih pravic. Nekaj pa je kot na dlani. Če vam ukradejo DVD z zaupnimi podatki, bi takšna zaščita prišla še kako prav. Naslednji korak je torej preprečiti, da bi v filmu ali glasbi uživali prijatelji, ki bi jih povabili na zabavo. Bodo predvajalniki skenirali prostor in iskali nelegalne gledalce? SELITEV PIRATOV V USENET Ker so klasična omrežja P2P pod vse večjim nadzorom represivnih organov, pirati iščejo nove načine distribucije nelegalnih vsebin, pri katerih bi ostali anonimni. Zanimivo je, da se je kot precej dobra rešitev izkazala dokaj stara storitev Usenet. Po nekaterih podatkih se dnevno prek forumov Usenet razpošlje za več kot 60 GB kompletnih DVD-jev (filmi, glasba ali programi). Obšli so tudi omejitev dolžine enega sporočila na 10 tisoč vrstic. Datoteko je treba zgolj razbiti na več delov, ki jih uporabnik na drugi strani sestavi in tako dobi celotno datoteko. A to ni tako enostavno, kot se zdi. Datoteko dolžine 700 MB (na primer film v obliki DivX) tvori več tisoč koščkov. Dovolj je, da pozabimo le na enega, in filma se ne boste mogli ogledati. Ta problem rešuje odprtokodna tehnologija oziroma format datotek NZB, ki omogoča samodejno združevanje delov datotek v celoto. Podpirajo ga nekateri najnovejši odjemalci. Zanimive so tudi prednosti takšnega objavljanja datotek. V omrežjih P2P je običajno tako, da ponudnik, ki ni priključen, datoteke ne morete dobiti. Ko je datoteka objavljena v Usenetu, je vedno dostopna, vsaj dokler je ne izbrišejo iz strežnika, ko želijo pridobiti pomnilniški prostor. Prav tako uporabnikom ni treba dati del diska v skupno rabo, kar je običaj pri storitvah P2P. Ne smemo pa pozabiti, na žalost nekaterih, da je v okviru Useneta veliko lažje ostati anonimen. Vsaj dokler ne bo zadeva postala prevelika grožnja lastnikom intelektualnih pravic in bodo tudi za ta problem našli rešitev. GOOGLE IZBOLJŠUJE ZVER V ŠKATLI: XBOX 360 Poleti naj bi na prodajne police ZDA, Evrope in Playstation še daleč, ga bomo zaenkrat pustili pri miru. ISKANJE Japonske prišel nov model igralne konzole Xbox, Prevečkrat se je namreč že zgodilo, da so bile obljube Google zadnje časa vse večkrat patentira kakšno tehnologijo, ki jo nato tudi razmeroma kmalu vključi v svojo storitev. Zadnje izmed teh tehnologij zadevajo iskanje novic in njihovo čim bolj pametno razvrščanje. Trenutno so novice razvrščene glede na čas nastanka (najmlajše na vrhu) ali njihovo pomembnost. Kot pravijo Američani, lahko tako novica, ki jo je objavil CNN, izpade s prve strani zgolj zato, ker je nekoliko starejša. Pri tem gladko predvidevajo, da so CNN-ove novice vedno najboljše in najbolj relevantne. Patentirana tehnologija naj bi odpravila ravno ta problem, saj predvideva izdelavo zbirke podatkov o virih novic (agencije). Vire bi ocenjevali glede na to, koliko novic izdajo, povprečno dolžino novic, koliko ljudi imajo zaposlenih, količino prometa na njihovi spletni stran in koliko uporabnikov iz različnih držav jih obišče. Ustrezno obteženi podatki skupaj z že obstoječimi podatki za razvrščanje ( čas nastanka in pomembnost), bi tako pomenili novo osnovo za razvrščanje novic. Nasprotniki tega pravijo, da je zadeva še bolj subjektiva kot obstoječe razvrščanje. www.google.com 8 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 imenovan Xbox 360. Pravzaprav je naziv igralna konzola neustrezen, saj pri podobnih napravah že nekaj časa ne gre več le za nekaj, s čimer se igramo, temveč za multimedijsko središče, ki je sposobno tudi predvajanja filmov, glasbe in še česa. In kaj prinaša novi Xbox? Pravzaprav gre za pravo malo računalniško zver. Poganja ga IBM-ov procesor PowerPC, zgrajen posebej za Xbox. Njegova značilnost je, da ima tri jedra, od katerih vsak deluje s taktom 3,2 GHZ in ima vdelan en megabajt drugonivojskega predpomnilnika. S takšno močjo naj bi procesor zmogel 9 milijard operacij DPO (Dot Product Operations)v sekundi. In ker en DPO sestavlja pet operacij s plavajočo vejico (tri množenja in dve seštevanji), naj bi procesor zmogel kar 45 milijard operacij s plavajočo vejico (45 GFLOP) v sekundi. Če to primerjamo recimo s procesorjem Pentium 4 in taktom 3,8 GHz, ugotovimo, da je pravi počasnež s svojimi 15,2 gigaflopi. Povsem drugače pa je zadeva videti, če jo primerjamo z novo različico konzole Playstation. Ta bo delovala s celičnim procesorjem, ki bo vseboval osem vzporednih enot, kar bi pri taktu 4 GHz pomenilo kar 256 GFLOP. Ker Playstation 3 letos najverjetneje še ne bo na trgu, lahko o končni različici le ugibamo, a tudi če bi delovala pri taktu 2 GHz, bi bila naprava še vedno trikrat hitrejša od Xboxa. A ker je velike, končni izdelek pa bistveno manj zmogljiv. In kaj bo vse mogoče delati z novim Xboxom? Vsekakor igrati igre, ki bodo zaradi večje procesorske moči lahko še bolj realistične. Te igre bo mogoče igrati tudi prek interneta, saj bo imela naprava vdelan Gamer Guide, ki pomeni nekakšna vrata v svet igranja, komuniciranja, glasbe filmov in snemljivih vsebin. Nova naprava bo omogočala tudi prilagajanje sistema tako, da bo zanimivejši. Na kratko to pomeni, da bo mogoče spreminjanje preoblek (skins). Z dostopom do interneta bo mogoče seveda nadgrajevati igre, dokupovati dodatke, igrati z ljudmi na drugi strani zemeljske krogle in še marsikaj. Poleg igranja bo Xbox 360 omogočal tudi poslušanje glasbe, gledanje fotografij, predvajanje filmov in televizijskega programa, pa tudi filmi na DVD-ju seveda ne bodo izjema. Z vdelanim trdim diskom bo omogočal shranjevanje digitalnih fotografij, presnemavanje glasbe s CD-jev, prek povezovanja v omrežje pa tudi predvajanje multimedijskih datotek, shranjenih v MP-predvajalniku, digitalnem fotoaparatu ali računalniku. www.xbox.com NOVICE VRNITEV BESANE Podjetje Amebis je po dobrem desetletju spet izdalo pionirski, zdaj posodobljeni slovnični pregledovalnik Besana, ki bo v pomoč vsem, ki veliko pišejo. Večina uporabnikov pozna v Wordov črkovalnik, ki preveri pravilnost vsake beseda posebej, ne pa tudi pravilnosti besednih zvez, stavkov. Besana odkriva slovnične in slogovne napake v slovenskih besedilih. V njih poišče najznačilnejše napake in največkrat tudi predlaga, kako jih popraviti. Pri obvestilih o napakah prikaže razlago, kaj naj bi bilo narobe. Uporabljate ga lahko na dva načina (dva uporabniška vmesnika). Prvi je znotraj urejevalnika besedil Word med pisanjem oziroma na zahtevo. Črkovalnik besede, ki so napačne, podčrta z rdečo valovito črto, Besana pa z zeleno. Preverjanje slovnične pravilnosti izvede po končanem stavku. Pri drugem načinu je vmesnik neodvisen od Worda, besedilo pa vanj prenesemo s funkcijo lepljenja. Pri slednjem načinu uporabe so vse napake označene nekako tako, kot so jih označevale »tovarišice« v šolah, ko so popravljale naše spise. Namestitev programa je hitra in enostavna, zahteva pa registracijo s posebno kodo prek interneta. To je narejeno zato, ker programa ne morete kupiti, temveč ga lahko zgolj »najamete«. Strošek uporabe za eno leto znaša 25 tisočakov, kar ni veliko za profesionalne uporabnike, po drugi strani pa odločno preveč (glede na letno naročnino) za domače uporabnike. Zato v podjetju razmišljajo v dveh poteh: izdelati osiromašeno različico Besane, kjer uporabnik bi za nižjo ceno dobil nekoliko manj, ali pa se dogovoriti z ustreznimi državnimi ustanovami za subvencioniranje uporabe tega orodja za učence, dijake in študente. Na slednje sami ne bi ravno stavili. Škoda, saj gre za uporabno orodje, ki bi ga marsikdo želel imeti v svojem računalniku. www.amebis.si EVROPSKA KNJIŽNICA Spletni portal Evropske knjižnice je rezultat projekta, ki ga je vodila Britanska nacionalna knjižnica (The British Library) v sodelovanju z osmimi nacionalnimi knjižnicami, med katerimi je tudi naš NUK. Vse knjižnice upoštevajo metapodakovne standarde in so omogočile dostop do svojih podatkovnih zbirk. Portal vsebuje več kot 11 milijonov digitaliziranih in izvorno digitalnih dokumentov in vsebin, ki so dostopne vsem. Evropa pa odgovarja tudi na Googlovo idejo o izdelavi svoje spletne knjižnice, o čemer smo poročali pred meseci. Nacionalne knjižnice 19. evropskih držav so podpisale namero o ustanovitvi Evropske digitalne knjižnice, v okviru katere bi koordinirali dejavnosti posameznih knjižnic. ADIJO, ISDN! Kar nekaj zanimivosti se je zadnji mesec dogodilo na področju telekomunikacijskega trga, še več pa lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti. Siol je predstavil storitev Triple Play, ki združuje dostop do interneta, internetno telefonijo (IP-telefonijo) in sprejem TV-programov prek priključka ADSL. Logično vprašanje je, zakaj uporabnik, ki se bo za to odločil, potrebuje tudi klasično telefonijo (analogno ali ISDN). Na naše neposredno vprašanje so nam odgovorni v obeh podjetjih odgovorili, da s to storitvijo merijo na uporabnike, ki doslej ne uporabljajo ničesar od tega, torej na nove objekte, in ne pričakujejo selitev uporabnikov. S tem se posredno sproži še več vprašanj. Namreč, če bo temu tako, bosta morala Siol ali Telekom do teh novih objektov kljub vsemu potegniti kable in jim omogočiti uporabo priključka ADSL– z naročnino na klasično telefonijo ali brez nje. Možnost pridobitve priključka ADSL brez telefonije so na Telekomu zanikali in hkrati potrdili, da bodo kmalu (še letos) umaknili pogojevanja tega priključka z ISDN-jem. Nekaj ur pozneje je to od Telekoma zahtevala tudi Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS, saj sodi, da so alternativni ponudniki dovolj usposobljeni za ponujanje priključka ADSL na osnovi analognega priključka (PSTN). In če greste na Siolovo spletno stran, boste opazili, da je to podjetje spet spremenilo svojo naročniške pakete ADSL. Celo pocenili so se, saj je najcenejši, Solo, 6600 tolarjev. Višje hitrosti po novem niso samostojni paketi, pač pa nadgradnje osnovnih (za ustrezno plačilo). Pri Solu (dostop do interneta) paketu je ISDN še vedno pogoj, ni pa tako pri drugih paketih Duo (internet in IP telefonija) in Trio (dodana tudi IP televizija). Lahko so s priključkom ISDN ali brez, kar se odraža pri mesečni naročnini. Razlika v cenah je primerljiva z razliko med naročninama za analogni in ISDN-priključek. Po naših podatkih sta vsaj dva operaterja s Telekomom sklenila pogodbo o razvezi lokalne zanke, torej o kolokaciji opreme. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo ti lahko v prostore Telekoma, ki so najbližji uporabnikom, namestili svojo opremo in za ponujanje svojih storitev uporabljali zgolj potrebne bakrene kable (do uporabnikov). Ko se bo to zgodilo, bodo vsaj na komercialno zanimivejših področjih (kjer je koncentracija uporabnikov visoka) nehali kot osnovo za svojo storitev uporabljati Telekomovo opremo. Letošnja jesen utegne biti na tem področju še kako zanimiva. www.telekom.si www.siol.si PRODAJA FOTOAPARATOV V LETU 2004 Lani se je po vsem svetu prodalo preko 73 milijonov digitalnih fotoaparatov. Največji kos pogače sta si odrezala Canon in Sony, presenetljivo pa jima sledi Kodak. Kaže, da so se njegovi delničarji odločili pravilno in niso opustili proizvodnje digitalnih fotoaparatov. Sledi Olympus, ki je zdrsnil za eno mesto, za njim pa sta Nikon in Fujifilm. Na sedmem in osmem mestu najdemo dve za analogno fotografsko srenjo netipični imeni, Hewlett-Packard in Casio, oba sta prehitela Konico Minolto in Panasonica. Zanimivo, med prvimi desetimi po številu prodanih kosov ne najdemo nekaterih zvenečih imen, kot je na primer Pentax. Marsikoga bo morda presenetil Sony na drugem mestu in to celo tik za petami Canonu, a mu je uspelo na račun druge zabavne elektronike in kakovostnih fotoaparatov priplezati na drugo mesto. Letošnja številka se bo približala 100 milijonom, in če od svetovnih številk odmislimo nekaj ničel, dobimo slovenske številke prodanih fotoaparatov. Lansko leto se je v Sloveniji prodalo okoli 70.000 digitalnih fotoaparatov, v letos pa naj število naraslo na preko 100.000 kosov. Tudi tu sta prvi dve mesti enaki, sledi Olympus, daleč zadaj pa so vsi drugi, tako da so tržni deleži prvih treh pri nas veliko večji. www.theeuropeanlibrary.org MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 9 NOVICE SPOPAD NOVIH MOBILNIH NAPRAV Na področju mobilnih naprav je trenutno zanimivo vprašanje, kdo bo spodnesel Appla z njegovega trona. Zgodovina se ponavlja. Kot je bilo pred leti veliko predstavnikov konceptualno čisto različnih dlančnikov, (ostala sta Palm in Microsoft) je danes tako na področju mobilnih naprav. Tistih s poudarkom na predvajanju mobilnih vsebin z več ali manj funkcijami dlančnikov. Skupno vsem je, da želijo biti predvajalniki čim bolj univerzalni, torej zmožni predvajanja vsega, kar je zapisano v digitalni obliki, in ne zgolj na primer digitalne glasbe, in s podporo različnim standardom brezžičnih omrežij (wi-fi in bluetooth). Morda celo najtežje pričakovani je LifeDrive podjetja PalmOne, ki ga prodajajo za preračunano okoli 100 tisočakov. Opremljen je s 4 GB mikropogonom, režami za dodatne kartice in zaslonom ločljivosti 320 x 480 pik (3,5 palca). Temu primerno je tudi majhen. Ni zgolj predvajalnik, saj omogoča tudi branje elektronske pošte. Veliko zmogljivejši in dražji (okoli 160 tisočakov) je PepperPad, ki je opremljen z operacijskim sistemom Linux. Predvaja digitalne vsebine, omogoča brskanje po internetu in uporabo elektronske pošte ter se lahko prelevi v univerzalen daljinski upravljalnik naprav zabavne elektronike (z ustrezno programsko opremo in IR- vmesnikom). V primerjavi s prej omenjenim LifeDrivom ima večji zaslon (8,4 palca) ločljivost 800 x 600 pik in 20 GB trdni disk. Še najmanj podatkov pa je na voljo o podobnem izdelku iz Microsoftovih logov. Gre za ultrakompaktni tablični računalnik z zaslonom velikosti 7 palcev. Sklepamo, da gre za funkcijsko podobno napravo, saj bo tudi njena cena primerljiva. www.palmsource.com www.pepper.com www.Microsoft.com TROJANEC ŠIFRIRA, HEKER IZSILJUJE Hekerji, ki vdirajo v informacijske sisteme podjetij, postajajo čedalje podjetnejši. Nova ideja je banalno preprosta. Po uspešnem vdoru trojanec ne ukrade ali uniči datotek, temveč jih šifrira z dovolj velikim ključem, da je postopek odšifriranja prezahteven. Ko je trojanec Trj.PGPCoder.A nameščen v računalniku, ustvari zapise v registrski mapi: enega, da zagotovi zagon ob vsakokratnem zagonu računalnika, in drugega, da nadzoruje napredek trojanca V okuženem računalniku tako, da šteje datoteke, ki jih je zlonamerna koda analizirala. Ko se zažene, trojanec nadaljuje svoje poslanstvo, ki je šifriranje vseh datotek v računalniku s končnicami v svoji kodi, pri čemer uporablja digitalni šifrirni ključ. Končnice vključujejo DOC (Microsoft Wordovi dokumenti), HTML (spletne strani), JPG (slike), XLS (preglednice Microsoft Excel), ZIP in RAR (običajna formata zgoščenih datotek). Na koncu svojega dela trojanec v vsakem imeniku pusti datoteko z navodili, kaj narediti. Napisan je enaslov, na katerem naj bi uporabniki zahtevali dešifriranje svojih datotek, po tem ko plačajo odkupnino 200 dolarjev. To je nova hekerska grožnja, s katero se že ukvarja tudi ameriška agencija FBI. 10 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 DISK »V TRDEM STANJU« Podjetje Samsung želi tehnologijo bliskovnih (flash) pomnilnikov razširiti in jo uporabiti tudi za kaj drugega kot zgolj za pomnilniške kartice. Z združevanjem več pomnilniških čipov (NAND) so izdelali nekaj, kar so imenovali »disk v trdem stanju« (Solid State Disk). V tem disku, ki je dimenzijsko primerljiv z 1,8-palčnim trdim diskom, so združili 16 čipov zmogljivosti 8 GB in tako dobili 16 GB disk SSD. Če uporabijo čipe zmogljivosti 4 GB pa dobijo 8 GB disk SSD. Hitrost branja je 57 MB na sekundo in pisanja 32 MB na sekundo. Prednost diska je tudi v tem, da ne vsebuje gibljivih delov in je temu primerno vsaj teoretično primernejši sestavni del mobilnih naprav (prenosniki, predvajalniki in podobno). www.samsung.com TISKALNIŠKI STREŽNIKI TROY200 Tiskalniški strežniki družine Troy200 so namenjeni priklopu tiskalnikov in risalnikov brez omrežnega priključka v računalniška omrežja – ožičena ali brezžična. Modeli se med seboj razlikujejo po tem, katere tiskalniške vmesnike (vzporedni, zaporedni ali USB) podpirajo, in v podpori različnih tipov omrežij. Velja posebej omeniti brezžični model, ki podpira standarde brezžičnega omrežja 802.11 a/b/g , saj to pomeni, da deluje v dveh frekvenčnih omrežjih (2,4 in 5 GHz), Zagotovljena je podpora za vse uporabljene protokole in operacijske sisteme. Za uporabnike sta morebiti še najpomembnejša preprosta namestitev in upravljanje prek znanih programskih orodij za to opravilo (na primer HP Web JetAdmin). Pri brezžičnih modelih je poudarek tudi na varnosti prek podpore nekaterim varnostnim mehanizmom. Primerni so tako za pisarniška kot tudi industrijska okolja. www.ares-comp.si NOVICE MERILNA NAPRAVA ZA DLANČNIK CELOVITA PROTIVIRUSNA ZAŠČITA Podjetje Eset je izdalo novo različico protivirusnega programa Nod32 v2.5. V program je po novem vključena aktivna zaščita za zaznavanje ogroženosti pred vohunskimi programi, klicalniki, reklamnimi sporočili in zlonamerno kodo. Z drugimi besedami to pomeni, da za isto ceno (cena licence ostaja nespremenjena) poleg zaščite pred virusi dobite tudi zaščito pred vohunskim (spyware) in reklamnim (adware) programjem. Podobno kot nekateri konkurenčni izdelki ima Nod32 vdelano na hevristiki temelječo tehnologijo TreatSense. To je proaktivni sistem za odkrivanje še nepoznanih virusov in druge zlonamerne kode. Po podatkih proizvajalca je uspešnost te tehnologije 92-odstotna. Sistem TreatLab prek spletnega vmesnika online komunicira z uporabniki in zbira podatke o različnih grožnjah, kar omogoča, da so popravki virusnih definicij na voljo v čim krajšem času. Na primer, program v operacijskem sistemu Windows Server 2003 pregleduje pogone s hitrostjo 19 MB na sekundo. Nova različica vsebuje še napredno preiskovanje samorasteznih arhivov (SFX), zaščito dokumentov MS Officea, zaščito proti spletnim vsebinam s sumljivo vsebino in novi modul Emon za pregledovanje elektronske pošte. Pregledovalnik na zahtevo ima izboljšano rabo pravil, nove ukazne parametre, ponuja informacije o datoteki, ki je povzročila infekcijo, ter izboljšano iskanje po datoteki glede na pripono. Izboljšan je tudi modul Xmon za strežnike MS Exchange. Za slovenske uporabnike pa ni brez pomena informacija, da bo kmalu na voljo tudi poslovenjena različica programa. Uporabniki, ki se bodo do takrat odločili za tujejezično različico programa Nod32 2.5, bodo deležni brezplačne nadgradnje. (promocijska novica) www.nod32.si TRETJINA PROGRAMSKE OPREME JE PIRATSKE Vmesnik oz. kartico NI CF-6004 lahko vtaknete v katerikoli dlančnik z režo za kartice tipa CompactFlash in oblikujete ročni merilni instrument za zajem in obdelavo podatkov; če je dlančnik opremljen z notranjim modulom GSM/GPRS, pa tudi za brezžično povezavo z drugimi napravami. Kartica je 14-bitni večfunkcijski vmesnik za zajem podatkov in omogoča enokanalno vzorčenje s hitrostjo 200 KS/s na štirih analognih vhodnih kanalih, vsebuje pa tudi štiri digitalni vhodno/izhodne (I/O) linije za kontrolo in merjenje signalov LVTTL ali LVCMOS. Grafično programsko orodje LebView je namenjeno razvoju aplikacij za dlančnike. Prednost tega pristopa je možnost spreminjanja namembnosti merilnega orodja, saj so tradicionalni ročni instrumenti običajno namenjeni zgolj ozkemu naboru nalog. Hkrati je rešitev dlančnik – kartica cenovno ugodnejša od rešitve prenosni računalnik – ročni merilni instrument. Predvsem je rešitev zaradi malih mer in teže zanimiva v aplikacijah nadzora in diagnosticiranja dislociranih sistemov na terenu, svoje mesto pa lahko najde tudi laboratorijih in izobraževalnih ustanovah. (promocijska novica) www.ni.com/slovenia Podjetje IDC je izdalo najnovejše poročilo o piratstvu v svetu. Raziskava kaže, da se v svetu okoli 35 odstotkov programske opreme še vedno uporablja nelegalno. Stopnja se je v letu 2004 sicer zmanjšala za eno odstotno točko, kar je na prvi pogled obetavno, vendar pa podatki o finančnih izgubah zaradi piratstva kažejo drugačno sliko. Te so v enakem obdobju zrasle z 29 na 33 milijard dolarjev, kar vsekakor ni spodbuden podatek. Stopnja piratstva se je v letu 2004 zmanjšala v 37 državah, povečala v 34 državah, v 16 državah pa je ostala približno na enaki ravni kot leta 2003. Najhujši kršitelji so bolj ali manj isti. Najvišjo stopnjo piratstva ima po navedbah protipiratske organizacije BSA Vietnam (92 %), sledijo pa mu Ukrajina (91 %), Kitajska (90 %), Zimbabve (90 %) in Indonezija (87 %). Med najbolj »pridne« države pa sodijo ZDA (21 %), Nova Zelandija (23 %), Avstrija (25 %), Švedska (26 %) in Velika Britanija (27 %). A odstotki piratskih programov so lahko dokaj zavajajoč podatek. Bistveno nazornejši je podatek o denarnih izgubah zaradi piratstva, kjer je slika povsem obrnjena. ZDA imajo po raziskavah najnižjo stopnjo piratstva, a na drugi strani tudi največjo izgubo zaradi njega. Ta je kar 6,6 milijarde dolarjev, kar je izredno veliko v primerjavi z recimo Kitajsko, ki ima 90 odstotkov nelegalne programske opreme, a izgubo »le« 3,5 milijarde dolarjev. Kako pa se je v raziskavi odrezala Slovenija? Pri nas je stopnja piratstva po raziskavi BSA 51-odstotna, kar je za odstotek manj kot leto poprej, vrednost nelegalne programske opreme pa je okoli 37 milijonov USD, kar je za pet milijonov več kot leta 2003. Glede na to lestvico so v EU-ju za nami Ciper, Estonija, Grčija, Latvija, Litva in Poljska, pri drugih državah pa je odstotna stopnja nižja. Največji »izgubarji« na področju Evropske unije so Francozi, ki so v letu 2004 z nelegalno programsko opremo izgubili skoraj dve milijardi dolarjev pri 45-odstotni stopnji piratstva, najmanj pa Malta, kjer naj bi izguba znašala le 3 milijone USD pri stopnji piratstva 47 odstotkov. SLOVENSKI ŠTUDENTJE USPEŠNI NA TEKMOVANJU ICAMES 2005 Akademsko in kulturno srečanje študentov tehničnih smeri ICAMES 2005 je potekalo med 7. in 14. majem v Istanbulu. Tokrat se je srečanja udeležilo 20 držav s petih celin. Slovenijo so zastopali študentje 4. letnika smeri Avtomatika Matej Gašperin, Rok Gajšek in Uroš Legat. Pod mentorstvom mladega raziskovalca Simona Oblaka so izdelali in predstavili projekt z naslovom Simulation and control of a helicopter pilot plant (Simulacija in vodenje modelnega helikopterja). Po ocenah dvajsetčlanske mednarodne komisije so zasedli prvo mesto. Vodenje helikopterjev je izjemno zahtevno zaradi nelinearne narave sistema in nestabilnega delovanja. V projektu so poleg klasičnih pristopov predstavljene 12 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 tudi nekatere najnaprednejše metode multivariabilnega vodenja, kjer s pomočjo optimizacije v frekvenčnem prostoru načrtamo optimalne parametre regulatorjev. Za vrednotenje metod je bil razvit simulator v okolju Matlab/Simulink, rezultati pa so bili preizkušeni tudi na realni modelni napravi. »Pilot« upravlja s helikopterjem prek igralne palice, in izkazalo se je, da je v ročnem načinu vodenja helikopter praktično nemogoče stabilizirati. Z omenjenim sistemom vodenja pa lahko napravo vodimo po poljubni trajektoriji v katerikoli položaj, sistem pa je robusten tudi na motnje in udarce iz okolice, s katerimi simuliramo težavne vremenske pogoje (sunki vetra ipd.) http://www.msc.fe.uni-lj.si/icames NOVICE Microsoft Imagine Cup 2005 Microsoftova NT konferenca 2005 ETHNOCON BRIŠE JEZIKOVNE MEJE INVESTIRATI prebrati ne znamo. Za takšne namene ima Ethnocon vdelano funkcijo prepoznavanja in prevajanja napisanega besedila. Če imamo v dlančniku ali mobilnem telefonu kamero, lahko z njo fotografiramo meni in ga pošljemo strežniku Ethnocon. Ta fotografirano besedilo najprej pretvori v elektronsko, ga prevede in vrne uporabniku Priprava na nastop v Solunu Tako kot minulih nekaj letih je tudi letos pod okriljem Microsofta potekalo tekmovanje Imagine Cup. Tekmovanje poteka v različnih kategorijah, kot so razvoj programske opreme, kratki film, računalniško ustvarjena grafika, računalniški algoritmi, programiranje iger, razvoj rešitev na osnovi Office, izdelava poslovnega načrta za podjetje s področja informacijskih tehnologij ter poznavanje informacijske infrastrukture. Zmaga! Gremo na Japonsko! Tudi letos je v tekmovanju sodelovala tudi Slovenija, in to v kategoriji razvoja programske opreme. Geslo oblikovanega tako, kot je bil oblikovan original. tekmovanja je bilo »Zamislite si svet, kjer tehnologija Tretji, na pogled najbolj simpatičen del, je uporaben zabriše meje med nami«. Na nacionalnem tekmovanju je takrat, ko vse drugo odpove, torej takrat, ko za želeni jezik zmagala ekipa študentov Univerze v Mariboru in si priborila ne obstaja prevajalnik ali ko servis zaradi takšnega ali pravico nastopa na vzhodnoevropskem tekmovanju, ki je drugačnega razloga ni na voljo. Gre za sporazumevanje bilo sredi maja v grškem Solunu. Tja je pripotovalo devet s pomočjo v naprej definiranih sličic – piktogramov. Kar se ekip iz Ukrajine, Poljske, Madžarske, Grčije, Romunije, na prvi pogled zdi zapleteno, je v bistvu dokaj enostavno Bolgarije, Hrvaške, Srbije in Črne Gore ter Slovenije. Miha in simpatično, tako da z nekaj vaje in intuicije postane Lesjak, Simon Jurič, Tadej Gregorčič in Boris Krivonog so se s prav zabavno orodje, ki deluje celo tako, da lahko stavek svojo rešitvijo Ethnocon tudi tam odlično odrezali, saj so povemo, program pa ga sam prevede v piktograme. osvojili prvo mesto in se tako uvrstili v svetovni finale, ki Modulov oziroma rešitev znotraj Ethnocona je še precej, bo med 27. julijem in 1. avgustom v japonski Yokohami. saj omogoča tudi iskanje ljudi s podobnimi interesi in In kaj je Ethnocon? Fantje so se držali gesla tudi krmarjenje, kako priti do njih, omogoča iskanje tekmovanja in se odločili za poskus brisanja najočitnejših zanimivih lokacij v tujih deželah in podobno. Ekipa je meja – meja jezika. Izdelali so sistem, ki omogoča očitno prepričala žirijo v Grčiji, saj so jim dodelili prvo uporabniku možnost komuniciranja v tujem jeziku brez mesto, in to pred grško ekipo, ki je izdelala sistem poznavanja tega jezika. Kaj vse počne Ethnocon, je najbolje prevajanja znakovnega jezika nemih v besedilo, in prikazati na primerih. srbsko-črnogorske ekipe, ki je izdelala sistem obveščanja Vzemimo, da ste v tuji državi, jezika ne znate, radi pa bi krvodajalcev v primeru potreb po krvi. seveda komunicirali z ljudmi. In ker ti ne znajo nobenega Da je slovenska ekipa eden od favoritov, je bilo vidno od jezikov, ki jih govorite vi, nastane seveda problem. tudi po reakcijah drugih ekip pred predstavitvijo naših Problem, ki ga lahko reši tehnologija. Imeti morate fantov in po njej. Najzgovornejši je bil srbski predstavnik, le dlančnik ali pameten mobilni telefon, ki sta sposobna ki mi je rekel, da je vedel, da imajo slovenski fantje dobro povezave v internet. Ko bi radi sogovorniku nekaj povedali, rešitev, a da je tako dobra, si niti misliti ni mogel. Po to poveste v svojo mobilno napravo, nazaj pa dobite njegovem mnenju je bilo prvo mesto oddano takoj po besedilo v jeziku, ki ga izberete, naprava pa besedilo tudi slovenski predstavitvi. izgovori. Pri tem gre za tehnološko zanimivo rešitev, saj Svoje znanje pa je ekipa dokazala tudi z odličnim so morali fantje rešiti kar nekaj težav. Prva je bila stiskanje uspehom na tekmovanju Windows Embedded Challenge. Z zvoka v format MP3, saj je ta zaradi visokih stopenj nadgradnjo rešitve Ethnocon so se namreč uvrstili tudi stiskanja najprimernejši za pošiljanje prek interneta. v finale tega tekmovanja, ki bo 17. in 18. junija potekal Stiskanje so morali tudi izvesti v realnem času, saj bi na sedežu podjetja Microsoft v Redmondu. V finale sicer celotna operacija trajala predolgo in postopek bi se je uvrstilo 30 ekip z vsega sveta, na tekmovanje postal neuporaben. Poleg stiskanja so morali izvesti pa se jih je prijavilo okoli 300. Tekmovanje organizira tudi filtriranje zvoka, saj je pred obdelavo oziroma Microsoft v sodelovanju z organizacijo Institute of predvajanjem treba odstraniti šume in narediti zvok čim Electrical and Electronics Engineers, ekipe pa morajo čistejši, da bi bil prevod lahko uspešen. Zaenkrat sistem razviti računalniški sistem, ki rešuje težave iz resničnega deluje med angleščino in nemščino, uvajanje drugih življenja. jezikov pa je dokaj enostavno, saj se sistemi pretvarjanja Fantje so očitno naredili nekaj, kar veliko obeta. Eden zvoka v govor v svetu vsakodnevno razvijajo. od pokazateljev, da gre res za zanimivo zadevo, je tudi Včasih pa ni težava govorna, ampak pisana ta, da je na dan proglasitve zmagovalca, torej 16. maja, beseda. Recimo meniji v tujih restavracijah. Ne le, da nekdo registriral internetno domeno ethnocon.com. In to velikokrat ne razumemo napisanega, velikokrat še niso bili skupina Ethnocon. (z.b.) 14 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 BO TREBA VEČ! Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si Mesec maj je v Sloveniji že nekako tradicionalno povezan tudi z Microsoftom. V tem času se namreč začne »romanje« strokovnjakov za informacijsko tehnologijo proti morju, točneje v Portorož na NT konferenco. Letos je bilo teh strokovnjakov po navedbah Microsofta kar 2131. Deseta konferenca je spet pokazala, da največji dogodek na področju informacijskih tehnologij v Sloveniji to ostaja. Zanimivost takšnih rednih konferenc običajno niha glede na to, kaj je bilo novega v podjetju v preteklem letu. Letos je bilo novosti očitno veliko, tako da je tudi konferenca imela kaj pokazati. Že statistika je dovolj zgovorna – 220 predavanj, 142 domačih in tujih predavateljev, konference pa se je udeležila kar četrtina strokovnjakov, povezanih z Microsoftom. Microsoft je letošnji dogodek dopolnil z razširjenim naborom vsebin, saj je bilo večje število predavanj in razprav namenjenih tudi poslovnim uporabnikom in predstavnikom javne uprave, torej tistim, ki jih informatika zanima bolj strateško kot pa tehnično. In tako je tudi prav. Informatika ni samostojna gospodarska panoga, temveč strateški del celotnega gospodarstva. In kdo je največji uporabnik informacijskih tehnologij? Prav javna uprava, saj so informacije njen »repromaterial«. In zato je država oziroma javna uprava tudi največji uporabnik in kupec na področju informacijskih tehnologij. Tak položaj pa prednjo postavlja tudi veliko odgovornost za razvoj teh tehnologij. Več ko bo namreč investirala, več bo od tega imela sama, pa tudi celotno gospodarstvo. Tako je bil na konferenci niz predavanj o uporabi informacijskih tehnologij v javni upravi, ki so predstavljala usmeritev javne uprave za državljanom prijazne storitve in zagotavljanje sodelovanja med slovensko javno upravo, drugimi javnimi upravami v državah članicah Evropske unije in ustanovami Unije. Javna uprava prek svojih elektronskih storitev že omogoča pridobitev različnih potrdil, izpiskov iz evidenc in registrov, kot so sodni register, zemljiška knjiga, zemljiški kataster in matična knjiga, ter oddajo dohodninske napovedi. E-uprava je s prenovo registrov omogočila elektronske storitve tudi za potrebe svojih ustanov in s tem hitrejšo izmenjavo podatkov med ustanovami. Slovenija po razvitosti storitev e-uprave še vedno zaostaja za razvitejšimi upravami na področju elektronskih storitev za pravne osebe. Javna uprava se sicer trudi, da bi z informacijskimi povezavami, standardi za izmenjavo podatkov in osrednjimi informacijskimi storitvami postavila sistem, ki bi omogočil podjetnikom z enega mesta registrirati podjetje, prijavljati in odjavljati zaposlene in pridobivati potrdila za začetek poslovanja podjetja. Tako bi prek e-uprave vzpostavila prijazno okolje za razvoj podjetništva. Navkljub reorganizaciji na področju upravljanja z informatiko v javni upravi, ki naj bi prinesla predvsem učinkovitejše in cenejše delovanje informatike s poenotenjem in združevanjem naročil, pa je država v rebalansu proračuna za leto 2005 informatiki v javni upravi namenila več sredstev. NOVICE Slovenske slabosti Mrkaič: Pomemben je center idej in ne center kapitala. Portorož je pokal po šivih. Javna uprava bo svoje stroške dodatno zniževala s pomočjo podeljevanja koncesij, kot so na primer za kontaktni center, za podatkovno-komunikacijsko omrežje in digitalna potrdila za uslužbence. Poslovnim uporabnikom je bila namenjena predvsem predstavitev nove različice Navisiona, o katerem smo v naši reviji že pisali, poleg tega pa je bilo na konferenci še nekaj zanimivih poslovnih novosti. V okviru serije predavanj na temo poslovnih rešitev je bila predstavljena tudi rešitev za upravljanje odnosov s strankami Mmmmm Zelo zanimivo je tudi to, da je konferenca pokazala veliko mero kritičnosti do stanja v slovenski informatiki. O premajhnem vlaganju oziroma premajhnem deležu BDPja, ki ga namenjamo informatiki, smo že pisali, vendar to niso edine težave. Velika težava je tudi pomanjkanje kadrov. Strokovnjakov s področja informatike primanjkuje že zdaj, v naslednjih letih pa bo to pomanjkanje še izrazitejše. Do leta 2009 naj bi v Sloveniji potrebovali še 5800 novih ljudi na področju informacijskih tehnologij, kar je bistveno več, kot so sposobne »proizvesti« naše univerze. Zato bo treba strokovnjake uvoziti. To pa s seboj prinaša nove težave, saj bo treba nekaj narediti na področju možnosti zaposlovanja tujcev, prilagoditi plačno politiko in še kaj, sicer bo naša državica povsem zaostala za svetom. Tega bi se morala naša država še kako zavedati, saj gre za panogo, ki bo rasla bistveno hitreje kot druge, do leta 2009 pa naj bi prinesla skoraj 180 milijonov USD davčnih prihodkov in zaposlovala skoraj 25.000 ljudi. To pa je vsekakor podatek, ki ga država ne more in ne sme spregledati. Kaj bo leta 2006? Naveza Microsoft–HP je še vedno močna. Tisga ta velizga … Microsoft CRM 1.2. Gre za nadgradnjo rešitve, ki jo je Microsoft sprva predstavil samo v Združenih državah Amerike, po dobrem sprejemu med strankami pa je rešitev z dodatnimi nadgradnjami postala dostopna tudi v Evropi. Med najpomembnejšimi novostmi je tesna integracija rešitve z aplikacijami Microsoft Office 2003, kar uporabnikom omogoča, da preprosto sledijo pomembnim dopisom, posredujejo posamezne primere svojim nadrejenim ter iščejo podatke o strankah. Vsi ti podatki in postopki pa so dostopni neposredno iz aplikacij Officea 2003, kar odpravlja potrebo po stalnem preklapljanju med različnimi aplikacijami. Storilnost in učinkovitost zaposlenih povečuje tudi telefonska integracija, ki pomeni, da imajo uporabniki že ob klicu na voljo vse podatke o stranki in zgodovini stikov in dogodkov. Poleg teh izboljšav prinaša Microsoft CRM 1.2 tudi izboljšano integracijo z odjemalcem Outlook, orodja za preprostejšo selitev nastavitev ter nove možnosti na področju poročanja in razvoja poslovnih poročil. Predstavljen je bil tudi programski jezik BPEL (Business Process Execution Language), ki so ga skupaj razvila podjetja IBM, Microsoft in BEA in je namenjen za modeliranje poslovnih procesov. V osnovi je program, napisan v jeziku BPEL, spletna storitev, ki za svoje delovanje kliče in uporablja podatke iz drugih spletnih storitev. Tako lahko v grafičnem okolju uporabnik zasnuje poslovni proces, ki za delovanje uporablja različne storitve in aplikacije, ki so že sestavni del informacijskega sistema podjetja. Elvis is in town … In kaj lahko zamerimo NT konferenci? Veliko pravzaprav ne. Kakovost predevanj je bila takšna kot običajno. Seveda je na hodnikih mogoče zaslediti tudi ljudi, ki so nezadovoljni, a tudi takšne, ki so navdušeni. Zbog jedne divne crne žene …Jagode in čokolada Partnerska konferenca Konferenca je očitno prerasla okvire zgolj Microsofta, tako da je bila letos že partnerska. HP Slovenija je bil letos prvič partner konference in je z Microsoftom tesno sodeloval pri vsebinskih in organizacijskih vidikih, na konferenci pa je predstavljal tako novosti s področja strojne opreme kot tudi svoje storitve in rešitve za poslovna okolja. Mobitel je na konferenci sodeloval kot partner na področju mobilnih tehnologij. NT konferenca je vsekakor presegla raven dogodka, kjer se zbere nekaj tehnoloških zanesenjakov, ki na takšne dogodke pridejo zato, da se pogovarjajo z drugimi tehnološkim i zanesenjaki. Pravzaprav je odraz celotnega stanja v informacijski tehnologiji, ki počasi, a zanesljivo tudi v Sloveniji dobiva mesto, ki ji pripada. Na eni strani zato, ker zaposluje veliko število ljudi, na drugi strani pa zato, ker IT ni več le privesek oziroma servis proizvodnje, ampak njen integralni del. Pa ne le to. Informacijska tehnologija je postala nekaj, kar lahko za Slovenijo kot celoto pomeni gospodarski napredek ali pa zaostanek, če jo bomo obravnavali le kot privesek. O tem je bil govor na številnih okroglih mizah, ki smo jih novinarji imeli s predstavniki največjih in najmočnejših podjetij s področja informatike. Že na uvodni svečanosti so govorili o tem, da Slovenija premalo vlaga v informacijsko tehnologijo, kjer kar precej zaostajamo ne le za razvitimi državami, temveč tudi za nekaterimi novimi članicami Evropske unije. Ravno zaradi razmeroma zgodnjega razumevanja pomena informacijske tehnologije smo imeli pred časom še primerljivo prednost, ki jo zdaj hitro zgubljamo. ... kombinacija Tič-Đurić Za prijatelje … Pravzaprav je največja zamera to, da je bilo spet preveč ljudi. Zgodilo se je namreč, da nekateri niso mogli v predavalnico, ker je bila nabito polna. Nekatera predavanja so zato ponovili, vseh, za katere je vladalo več zanimanja, kot pa je bilo prostora, pa seveda ni bilo mogoče. In zato je nekaj ljudi bilo precej jeznih. A pri tolikšnem številu ljudi je nemogoče, da bi bili čisto vsi zadovoljni. Dejstvo pa je, da so ukrepi izpred nekaj let, s katerimi je Microsoft hotel malce zmanjšati število obiskovalcev in pritegniti res le najboljše od najboljših in najvplivnejše od najvplivnejših, zvodeneli. Portorož spet postaja premajhen. In kaj lahko naredijo? Selitev kam drugam ne pride v poštev, saj je edini kraj, kjer je dovolj prostora Ljubljana, kar bi bila neumnost. Edina rešitev je, da konferenca »razpade« v dva dela – del za razvijalce in poslovni del. In da ne bi razbijali tradicije, sta lahko oba dela še vedno v maju, a ne hkrati, ampak eden za drugim. A to spet pomeni oddaljevanje od tradicije »dela in zabave«, ki jo ima NT konferenca. Bi vsak del imel svoj zabavni program s pikniki, koncerti, ognjemetom in podobno? Ne vem, ali je to izvedljivo. Pri Microsoftu bodo morali dobro analizirati podatke, pridobljene na konferenci, in sprejeti nekaj težavnih odločitev, sicer bo konferenca, ki je bila doslej zanimiva mešanica dela in »sindikalnega turizma«, postala eno samo veliko prerivanje. No, bomo videli, kaj bo prineslo leto 2006.  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 15 V PRECEPU KJE SI, INFORMATIKA? M edtem ko se v slovenskih glavah krešejo mnenja o statusu nacionalne televizije, pri čemer se največ besed izgublja okrog izraza »neodvisna«, sem se zamislil, kaj mi pravzaprav ta televizija (in radio) prinašata drugega, česar ne vidim in slišim na drugih radijskih oziroma televizijskih postajah. OK, sem zelo subjektiven, nekatere stvari me zanimajo bolj, na druge se sploh ne spoznam, a resnica je hudo kruta. Nacionalni RTV je postal praktično enak komercialnim medijem, kar se še posebej pozna pri butastih oglasih in neverjetnih oglasnih blokih, ki jih je slišati po radiu ali videti po televiziji. Trajajo od nekaj pa tja do 30 minut! Tega si še komercialke ne dovolijo, ker govorjenje o enem samem izdelku/podjetju odganja poslušalce in gledalce. Vsem elektronskim medijem je skupna še ena stvar: preveč, veliko preveč politike in premalo, praktično nič govora o razvoju, o tehnologiji, ki prihaja; hm, o prihodnosti. Pomlad je ena od sezon pojavljanja najrazličnejših prireditev, povezanih z informatiko in komunikacijami. Res je, v Sloveniji jih je preveč, in srčno upam, da se bo njihovo število zmanjšalo. A kljub temu: na televiziji in radiu boste o kateri koli prireditvi s tega področja izvedeli sila malo. Praktično nič. Morda se kdaj pojavi kakšna komercialna napoved, v okviru katere pokličejo gosta ali dva, neodvisno pa o dogajanju na področju informatike ne povedo in pokažejo prav veliko. Ob tem ni odveč pripomniti, da je očitno, kako jim v televizijskem dnevniku nemalokrat zmanjkuje tem, da bi zapolnili dobrih pol ure programa, a na informatiko se ne spomni nihče. Razen ko zamenjajo direktorja katere od državnih firm, ki se ukvarjajo s poslom, predvsem telekomunikacijskim. Da bi kdaj to isto podjetje omenili, ko predstavi (med prvimi v svetu) kakšno novo storitev, ki so jo razvili sami, je samo želja, ki se ne bo tako kmalu uresničila. Saj vem, meja med komercialnimi in novinarskimi informacijami je na našem področju hudo tanka, a tu nismo edini. Pri politiki prav vsi gledamo novinarjem skozi prste, kar stranke in njihovi vodje zelo s pridom izkoriščajo. V medijih je polno zapisov in posnetkov s tiskovnih konferenc, na katerih ne povedo praktično ničesar ali pa se celo samo odzivajo na tiskovno konferenco »konkurenčne« stranke. Da ne govorim o političnih kongresih, ki vedno pridejo na prve strani časnikov in v prve minute poročil. Hkrati o teh kongresih razpravljajo že mesece pred začetkom, pa še kakšen teden pozneje. Halo? Ali nisem zapisal besede konkurenca? Politika je zelo podobna gospodarstvu: strank je omejeno število, vse skupaj naslavljajo omejeno število prebivalcev. Kdor pridobi glas, ga je tako ali drugače vzel drugi stran(k)i. Pri podjetjih velja enako: če kupim rešitev enega ponudnika, ne bom kupil rešitve drugega. Pa vendar je v medijskem svetu vse podrejeno politiki, o gospodarstvu nasploh se sliši samo, ko se zgodi kaj slabega, o informatiki navadno še takrat ne. Niti na nacionalki, kaj šele na komercialni televiziji nimamo konkretne oddaje o dogajanjih na tem področju, pa naj mi ustvarjalci legendarne Resnične resničnosti ne zamerijo, saj najbrž še sami ne vedo, kdaj bo na vrsti naslednja oddaja. Na tujih televizijah se vrti kar nekaj oddaj, ki se ukvarjajo z informatiko, vodijo Piše : Boš tjan Okorn bos tjano @ delo.si jih znani voditelji, ki radi priskočijo na pomoč, ko se zgodi kaj pomembnega in je treba to razložiti gledalcem osrednjih poročil. Pri nas takšnega televizijskega (ali radijskega) informatika pač ne poznamo. Zato tudi o informatiki nič ne slišimo v tako imenovanih gospodarskih poročilih, kjer na veliko naštevajo dogajanje na ljubljanski borzi, hkrati pa pozabljajo na dogajanja tam, kjer se denar zares ustvarja. In zato ni nič čudnega, če direktorji podjetij s področja telekomunikacijske in informacijske tehnologije venomer tarnajo, kako se celotna Slovenija obnaša, kot da ji je za sodobno tehnologijo malo mar, kot da je nihče ne uporablja. In, da zaključim: ker je malo reklame, je malo povpraševanja po študiju, povezanem z informatiko. Ne prav dober obet za prihodnost, se vam ne zdi? Sam vendarle ostajam optimist. Čeprav politika nezadržno vdira tudi na specializirane časnikarske strani, čeprav bi nekateri še naprej in venomer težili samo s testi strojne opreme, in čeprav mi kolegi očitajo, da sem preveč mehak do najrazličnejših informatikov, menim, da je pred njimi lepa prihodnost. K sreči so izdelki in rešitve vse boljši, čedalje razumljivejši in preprostejši za uporabo. Morda ravno zato o informatiki ni treba govoriti, ker tudi o zraku in vodi govorimo le takrat, ko sta umazana. Informatika je v zadnjih letih prešla mejo, ki je ločila običajne smrtnike od strokovnjakov. Zdaj njene sadove uživamo vsi in tudi v prihodnje jih bomo. Se pa ne bomo smeli spraševati, zakaj levji delež prihodka s tega področja uhaja v tujino. Vsaj dokler na prvih straneh ne bo govor o največjih informacijsko-telekomunikacijskih prireditvah, na naslednjih pa komentarji o najpomembnejših predavanjih tistega dne. Utopično?  Ilustracija: Marko Škerlep Vsem elektronskim medijem je poleg komercializacije je skupna še ena stvar: preveč, veliko preveč politike in premalo, praktično nič govora o razvoju, o tehnologiji, ki prihaja; hm, o prihodnosti. MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 17 AKTUALNO tehnologije informacijske družbe v prometu ELEKTRONSKO CESTNINJENJE ALI »VIDIM TE, JANEZ« Do leta 2008 naj bi po optimističnih napovedih v Sloveniji zaživel sistem elektronskega plačevanja cestnin. Brez zastojev in plačilnih mest in na najbolj pravičen način. Plačati natančno toliko, kot porabimo, in ne kar vsote, določene čez palec. Realnost ali pobožne evropske želje? Pišeta : Marjan Kodelja in Zoran Banovič marjan.kodelja@mojmikro.si, zoran.banovic@mojmikro.si B istvo zahteve izgradnje enovitega sistema elektronskega plačevanja cestnin je izboljšati mobilnost na področju Evropske unije in zmanjšati negativne vplive prometa na okolje. Obstoječi sistemi seveda niso takšni. Cestninske postaje so, kar zadeva mobilnost, bolj »protirešitev« kot rešitev. Vsi poznamo gnečo v času poletne selitve narodov. Vozniki se jezimo nad njimi, pa večina od nas niti nikoli ni stala v koloni pred avstrijskimi predori na romarski poti v obratni smeri. Če bi kolone povzročale le jezo udeležencev v prometu, bi še nekako šlo. Hudo je to, da stoječa vozila veselo spuščajo v okolje izpušne pline, kar jezi bližnje prebivalce in ne nazadnje tudi dodaja svoj kamenček v mozaik vpliva na klimatske razmere. Ne slepimo se − elektronsko cestninjenje nikakor ne bo odpravilo problema izpušnih plinov. Ti nas bodo dušili še naprej. Res pa je, da s preprečevanjem gneče na cesti preprečimo, da bi se ti plini naenkrat nakopičili v manjšem prostoru, kjer je gneča nastala. Povsem jasno je, da moramo od nekod vzeti denar za vzdrževanje avtocest in njihovo gradnjo. In jasno je tudi, da so cestnine velik vir 18 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 sredstev. In prav to, kako pobirati cestnine, da se pretočnost vozil ne bo zmanjšala, je težava, s katero se zdaj spopadajo strokovnjaki in »strokovnjaki«. Problem cestnin pa ni samostojna težava, ampak je le del veliko kompleksnejšega področja. Pa se ustavimo pri denarju. Vsi lastniki avtomobila poznamo letni pavšal, tako imenovano cestnino, ki jo plačamo ob registraciji vozila, njena višina pa je še vedno odvisna od prostornine motorja vozila. Večja kot je, bolj vas bodo udarili po žepu. Kot da je ta podatek kakorkoli povezan s tem, koliko se vozite in s tem, koliko obremenjujete tako ceste kot tudi okolje. Na neki sprevržen način gre za specifično »vinjeto«, le da jo plačujemo domačini za uporabo vseh javnih cest. Tudi tistih, ki so komaj primerne za vožnjo in luknjaste kot švicarski sir. Višina tega prispevka bi lahko bila oblikovana bolj življenjsko in povezana s konkretnimi dejstvi. Kolikor ste prevozili, toliko tudi plačajte. Ena ideja je recimo povezati obstoječe nadomestilo s ceno bencina. Ta namreč je neposredno povezana z voznimi navadami. In to tako osebnih kot tudi tovornih vozil. Več se voziš, več bencina porabiš. Bencinski (ali naftni) tolar, torej. In potem so na vrsti cestnine na avtocestah. V Evropi že danes obstaja nekaj sistemov elektronskega pobiranja cestnin, ki pa so v omejeni uporabi. Delujejo na omejenem prostoru ali pa so namenjeni zgolj eni kategoriji vozil. Ni še jasno, katera tehnologija ali kombinacija tehnologij bo temelj vseevropskega sistema elektronskega pobiranja cestnin. Potencialno sta najzanimivejša dva koncepta. Prvi temelji na opremi ob cestah in mikrovalovni tehnologiji (DSRC), drugi pa na avtonomni napravi v vozilu in tehnologijah satelitske navigacije in mobilne telefonije GSM/GPRS. Zanimivo bo tudi videti, ali bodo v sistem vključili tehnologijo prepoznavanja registrskih tablic. Predvsem zato, ker je ta sistem na določenih področjih že v uporabi in preizkušen. Zakaj ne bi na primer z enim mesečnim računom za avtoceste poravnali na primer tudi parkirnine in podobnih dodatnih plačil za uporabo prometne infrastrukture? PREPOZNAVANJE REGISTRSKIH TABLIC Identifikacija vozila s prepoznavanjem njegove registrske tablice Tehnologija branja registrskih tablic je osnova za sistem pobiranja pristojbine za vstop vozilom v mesto London. Za kaj gre? V tem mestu so se pred leti zavedli problema prevelike prometne obremenitve mestnega jedra v času prometnih konic. Vam to kaj diši po stanju v Ljubljani? Da bi razbremenili središče mesta, so sklenili, da morajo vsa vozila, ki želijo v mesto, za to plača- AKTUALNO tehnologije informacijske družbe v prometu ti, in kot je nam znano, ne prav malo. Mesečni pavšal (vinjeta) ne bi dosegel cilja, hkrati pa bi bilo malce čudno, če bi na vstopnih mestih postavili plačilne postaje. Tehnologija branja registrskih tablic je bila optimalna rešitev. Na primerna mesta so namestili videokamere, ki slike vstopajočih vozil pošiljajo v centralo, kjer vozila nato identificirajo in njihovemu lastniku izstavijo račun. Podoben sistem lahko vidite tudi pred plačljivi avstrijskimi predori. Oba sistema lahko zaradi jasnih razlogov (povezava vozila z njegovim lastnikom) uporabljajo le domačini. Ker je tujih vozil v Londonu bolj malo (vožnja po desni), je zadeva za lokalno prebivalstvo delujoča, tisti redki tujci, ki pridejo, pač vstopajo brezplačno. V Avstriji, kjer je tujcev veliko, pa plačevanje poteka na druge načine, torej prek klasičnih plačilnih mest. Kljub dobrim rezultatom in razvitih rešitvah (na primer www.tenzor.si) pa ta rešitev za elektronsko plačevanje na avtocestah ni ravno uporabna. Problem je zahteva za določeno hitrost premikanja vozila, pri kateri je prepoznavanje tablic še mogoče. Slika vozila se zajema prek kamere, ki zagotavlja prepoznavnost registrske dobroimetje na računu (anonimna metoda). Če bi hoteli z mikrovalovno tehnologijo DSCR zgraditi sistem za vse udeležence v prometu, bi bilo treba določiti skupni standard, ki bo veljaven po vsej Evropi (predlagano je frekvenčno območje 5,8 GHz). Velika prednost tehnologije je v tem, da je že preizkušena, poznamo pa tudi cene vse potrebne opreme. Tehnologija je primerna tudi pri odločitvi za cestninjenje na priključkih (uvozih na avtoceste), saj je obcestna oprema bistveno preprostejša od opreme, namenjene cestninjenju med priključki − gre namreč pretežno za enopasovne steze, na katerih je hitrost vozil nižja. V vozilu nameščene komponente so manj tehnično zahtevne, s tem tudi cenejše in enostavneje je zagotoviti anonimnost uporabnika. Po drugi strani pa ta tehnologija zahteva dokaj visoko naložbo v cestno infrastrukturo, hkrati pa je sistem težko razširiti na vse ceste v državi ali celo v Evropi. Preprosto prevelik strošek. Ali bo Evropa zapovedala to tehnologijo kot osnovo panevropskega sistema, danes še ni jasno. Želje so usmerjene na satelitsko tehnologijo, realnost pa je drugačna. Ker do leta 2008 po zadnjih informacijah evropski satelitski sistem  V Evropi že danes obstaja nekaj sistemov elektronskega pobiranja cestnin, ki pa so v omejeni uporabi. Delujejo na omejenem prostoru ali pa so namenjeni zgolj eni kategoriji vozil. tablice tako podnevi kot ponoči in ni občutljiva na vremenske razmere. Za to je treba zagotoviti, da razdalja med kamero in vozilom ni prevelika. Prepoznava registrske tablice deluje na podlagi tehnologije OCR (optično prepoznavanje znakov), ki je prilagojena prepoznavi avtomobilskih tablic. Prepoznati je mogoče tako enovrstične kot dvovrstične registrske tablice. Bo pa ta tehnologija našla svoje mesto v našem življenju. ZGledov njene uporabe je kar nekaj. Na primer samodejno plačevanje parkirnine, preprečevanje pobegov s bencinskih servisov ali nadzora vozil na mejnih prehodih. NAJBOLJ STVAREN ... Ko gre vozilo mimo tipala, se zabeleži in pošlje v center. Tudi sistem elektronske cestnine z uporabo mikrovalov je že mogoče srečati v praksi. Uporabljajo ga v sosednji Avstriji in rabi za zaračunavanje cestnine tovornim vozilom. Na osnovni ravni zadeva deluje zelo podobno kot pri nas poznani sistem ABC, le da v tem primeru govorimo o cesti brez fizičnih cestninskih postaj. Na plačljivih odsekih avtocest so na določenih razdaljah (oziroma strateških mestih) nameščena mikrovalovna tipala, povezana v omrežje, v vozilu pa je identifikacijska naprava. Prehod vozila se zabeleži v centrali, kjer izstavljajo račune (v tem primeru vozilo identificirajo) ali zmanjšajo Galileo še ne bo v celoti zgrajen, je po našem mnenju zelo mogoč naslednji scenarij. Do leta 2008 bo na plačljive avtoceste uvedena tehnologija DSCR, prehod na satelitsko tehnologijo pa po izveden pozneje in postopoma. ... IN NAJBOLJ VSEOBSEGAJOČ SISTEM Dovolj bi bilo le beleženje prevožene poti v vozilu. ožaji virtualnih točk). Če so vsa plačila izvedena in naprava v vozilu normalno deluje, bo ob prehodu vozila skozi kontrolno točko naprava iz vozila prek GSM-komunikacije v centralni nadzorni sistem sporočila le kategorijo vozila, medtem ko konkretne identifikacije naprave oziroma vozila ne sporoči. Če pa gre za kršitev (prazen račun), naprava sporoči vse potrebne podatke za uspešno identifikacijo vozila. V tem pogledu se zadeva močno razlikuje tudi od sistema ABC, kjer je stanje na računu zabeleženo v sistemu (omrežju oziroma strežniku operaterja) in ne v napravi v vozilu. Vse informacije in zgodovina se hranijo izključno v napravi v vozilu in vsebina se obravnava kot zaupni osebni podatki v posesti uporabnika vozila. EU še ni priporočila standarda, na osnovi katerega bi sistem deloval (to naj bi naredili predvidoma naslednje leto). Satelitska tehnologija še ni dovolj preizkušena in natančnost določanja položaja s sateliti ni dovolj velika. Tudi odstopanje nekaj metrov, ki jih navigacijske naprave z naloženimi vektoriziranimi zemljevidi preprosto zanemarijo, bi lahko pomenilo velik problem. Si predstavljate, da bi vozili po gozdni poti ali vzporedni cesti, ki je od plačljive avtoceste oddaljena le nekaj metrov, in nato prejeli račun? Prevoženi segmenti si morajo slediti v smiselnem zaporedju in vozilo ne more biti na nasprotnem voznem pasu, čeprav je fizično samo nekaj metrov stran. Prav tako vozilo ne more biti na spodnjem cestišču, ko čez most prečka drugo cesto. Ima pa satelitska tehnologija tudi prednosti. Veliko enostavneje jo je razširiti na vso cestno infrastrukturo, saj razen kontrolnih mest (ta so lahko tudi mobilna) ne zahteva izgradnje dodatnih elementov v cestni infrastrukturi. V praktičnem nemškem primeru je tovorno vozilo opremljeno z identifikacijsko napravo OBU (on board unit), ki sprejema podatke iz satelitov in tako določa svoj trenutni položaj. V napravo so vneseni vsi podatki o plačljivih odsekih cest, tako da ta sama zazna, ali je vozilo na plačljivi cesti ali ne. Ko vozilo plačljivo cesto zapusti, kar mu zopet pove preverjanje trenutnega položaja z naloženimi podatki, naprava v vozilu izračuna znesek, ki ga moramo plačati, in ta podatek takoj ali v prej določenih časovnih zamikih prek omrežja mobilne telefonije pošlje v obračunski center. Naprava v vozilu je torej tudi plačilna enota, ki s spremljanjem satelitov izračuna število prevoženih kilometrov (pri izpadu satelitskega omrežja si pomaga s podatki iz tahometra) in ga pomnoži s ceno za Sistem satelitskega elektronskega cestninjenja temelji na inteligentni napravi v vozilu, ki na osnovi sprejetih elektronskih snopov iz satelitske signalizacije vsak trenutek beleži položaj vozila. Od tu naprej je možnih več scenarijev, kako izvesti plačilo in kako zagotoviti anonimnost. Opisali bomo zgolj najverjetnejšega, saj omogoča najvišjo stopnjo anonimnosti. Ob prehodu vnaprej določene obračunske točke (virtualne cestninske postaje) naprava samostojno izvede operacijo obračuna in plačevanja. To z drugimi besedami pomeni, da morajo biti v pomnilniku naprave v vozilu tudi podatki o cestnem omrežju (pol- Nemški sistem plačevanja cestnine za tovorna vozila MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 19 AKTUALNO tehnologije informacijske družbe v prometu kilometer vožnje, ki je odvisna od vrste vozila. Vidimo, da je v tem konkretnem primeru v napravi vpisanih kar nekaj podatkov, ki enoznačno določajo vozilo, ceste in tudi ceno cestnine. Vsake toliko so na nemških cestah stalna ali premična tipala (kontrolne ročke), katerih naloga je zgolj preverjanje, ali so vozniki opremljeni s potrebno napravo, oziroma v primerih, ko se ti odločijo za vnaprejšnjo plačilo cestnine (samodejni plačilni avtomati), ali so cestnino poravnali. KOPICA TEŽAV Dokler sistem deluje znotraj ene same države, kjer se cene ne spreminjajo pogosto in kjer je že dolgo znano, katere ceste so plačljive in katere ne, je sistem dokaj enostavno zgraditi, ne glede na to, za katero tehnologijo se odločiti. Veliko bolj problematično je zgraditi sistem, ki bo deloval v celotnem področju Evropske skupnosti. Najprej je treba uskladiti kategorije vozil, tako da so te povsod enake. Nekaj ur birokratskih sestankov, kreganja in usklajevanja in stvar je urejena. S cenami pa je druga pesem. Še dolgo (morda tudi nikoli) ne bomo priča poenotenju cen po vseh državah Evropske unije. Eni bodo požrešnejši in bodo hoteli veliko denarja, drugi bodo hoteli Kaj pravi DARS omejiti le tovorni promet in bodo zasolili cene hteva (potreba) po vdelavi posebne naprave v za tovorna vozila, tretji bodo videli v povečanju vozila. Absurd je pričakovati, da bomo vozniki prometa druge možnosti in bodo cene spustili. pripravljeni v celoti kriti njihovo ceno, še zlaTehnološko gledano bi bilo mogoče tudi, da bi sti če bo v Evropi več samostojnih sistemov, ki imela naprava v svojem pomnilniku vse mogoče jih bo ta morala podpirati. Nekdo jih bo moral cene in podatke o plačljivih odsekih cest po Ev- subvencionirati. Država, če bo sama obračunaropi, vendar bi to vplivalo na njeno ceno. Pa še vala cestnine, ali zasebni koncesionar, ki bo prerešiti bi bilo treba problem, kako pravočasno in vzel ta posel. Privatizacija te storitve bi bila za po potrebi te podatke osvežiti v milijonih naprav državo verjetno ugodnejša, saj ne bi vlagala in v vozilih, tudi če ta niso na cesti, temveč parkira- nato vzdrževala določene organizacije (potrebno na v domači garaži. Med seboj po treba povezati opremo za zaračunavanje, reševanje sporov in tudi prej omenjene centre in doseči združljivost plačevanje ljudi), pa še koncesijo bi lahko vesesistemov in naprav v vozilu. Torej, če se Nemec lo pobirala. Rešiti bo treba še en na prvi pogled vozi po naših cestah, ne tako pereč in vsekakor naj uporablja napravo, rešljiv problem. Kdo bo ki jo je kupil v Nemporavnal stroške uporabe čiji, in tudi račun naj mobilnega omrežja za pomu pošlje tamkajšnji šiljanje podatkov, če bo ta center. Priča bomo kanal izbran za to nalogo? sporazumom o gostovanju v tujih cestnih LOV NA KRŠITELJE omrežjih, torej podoLjudje po naravi radi išbno kot v svetu mobilčemo bližnjice, kar pomeni, ne telefonije. da je treba rešiti tudi proSvojevrstno teža- Policija ali kdo drug bo lovil kršitelje blem nadzora potencialnih vo pomeni tudi za- s temu primerno opremo kršiteljev. Učinkovitost Družbi za avtoceste Republike Slovenije smo zastavili nekaj vprašanj o elektronskem plačevanju cestnin in dobili smo izčrpne odgovore. Kdaj v Sloveniji lahko pričakujemo začetek delovanja sistema elektronskega plačevanja cestnin? Se v praksi že kaj dela ali je to omejeno na izdelovanje študij? Elektronsko plačevanje cestnine poznamo že vsi uporabniki obstoječega sistema ABC, ki je zaenkrat omejen le na prvi cestninski razred. Možnost uvedbe cestninskega sistema za vse razrede v scenariju popolnoma elektronsko zaprtega sistema načrtujemo v več fazah. Če se na začetku omejimo zgolj na tehnologijo cestninjenja, je možno trditi, da trenutno v svetu zaenkrat še prevladujejo cestninski sistemi, ki temeljijo na tehnologiji t. i. mikrovalov kratkega dosega (Dedicated Short Range Comunications microwave technologies, DSRC), vendar vse več držav razmišlja tudi o uvedbi oziroma preverja upravičenost in tehnične in druge elemente sistema na osnovi satelitskega ugotavljanja položaja vozila in prenosa informacij prek visoko zmogljivih brezžičnih telekomunikacijskih omrežij (GPS/GSM). Pri nas je bila izvedena študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, kjer smo primerjali obe tehnologiji, ki sta se v tem trenutku izkazali še kot dokaj enakovredni. Treba je poudariti, da so tudi po tej študiji ostala določena odprta vprašanja, na katera bi bilo koristno odgovoriti pred odločitvijo o eni izmed tehnologij. Kako bo v prihodnosti, je poleg tega v veliki meri odvisno od smernic EU-ja, razvoja posameznih tehnologij in uvedb cestninskih sistemov v državah v regiji ter od rezultatov testiranj posameznih ključnih sklopov sistema v Sloveniji. (Navedeno študijo sta v skladu z vladno zadolžitvijo naročili prometno ministrstvo in takratno ministrstvo za informacijsko družbo; predlagamo vam, da se za podrobnejše rezultate študije obrnete na prometno ministrstvo − g. Dean Herenda, vodja projekta uvajanja elektronskega sistema.) Sicer pa ima uvedba elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku v državah članicah Evropske unije, torej tudi v Sloveniji, več mejnikov, med katerimi je leto 2007 določeno kot mejnik za definiranje in standardiziranje posameznih tehničnih sklopov obeh omenjenih tehnologij, leto 2009 kot mejnik za uvedbo za tovorna vozila itn. To, med drugim 20 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 določa konec aprila 2004 sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/EC o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v prostem prometnem toku. Elektronski cestninski sistemi, ki jih bodo države članice EU-ja uvajale po 1. januarju 2007, morajo temeljiti na eni od treh tehnologij, opredeljenih v navedeni direktivi, in sicer: s tehnologijo za satelitsko določanje položaja (GPS), tehnologijo za mobilne komunikacije, ki uporablja standard GSM-GPRS, in mikrovalovno DSRC tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz. Sedanji slovenski elektronski cestninski sistem je torej treba »nadgraditi« (sistem ABC, ki ga je družba DARS med prvimi v Evropi uvedla že leta 1995, deluje na mikrovalovni tehnologiji DSRC 2,45 GHz, za zdaj pa ga lahko uporabljajo le vozniki osebnih vozil, to je prvega cestninskega razreda) oziroma vzpostaviti vzporedni elektronski cestninski sistem, ki bo moral biti usklajen z navedeno direktivo EU o interoperabilnosti elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. Posebna strokovna skupina DARS-a trenutno pripravlja zasnovo za uvedbo novega sistema elektronskega cestninjenja. Kdaj lahko pričakujemo pilotski sistem za teste uporabnike? Pilotske projekte za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku bomo začeli izvajati že letos, testiranje posameznih sklopov pa načrtujemo do konca leta 2006. Katera tehnologija bo po vašem mnenju prevladala? Elektronsko plačevanje cestnine (»elektronski cestninski sistem«) imajo ta hip praktično v vseh evropskih cestninskih državah, razen na Hrvaškem ter v drugih državah nekdanje SFRJ. Povsod, razen v Nemčiji, uporabljajo mikrovalovno tehologijo, v Nemčiji (za tovorna vozila nad 12 ton) in Švici (za tovorna vozila nad 3,5 tone) pa satelitsko navigacijo. Vendar pa je le avstrijski cestninski sistem (za tovorna vozila nad 3,5 tone) popolnoma v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/EC o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v prostem prometnem toku. S satelitsko tehnologijo se torej trenutno nikjer ne cestnini vseh vrst vozil; kolikor nam je znano, se nikjer niti ne testira satelitska tehnologija za cestninjenje vseh vrst vozil. Oba sistema imata svoje prednosti in slabosti, kako pa se te prikazujejo, je v veliki meri odvisno od tega, ali se bo cestninski sistem (tudi v evropskem AKTUALNO tehnologije informacijske družbe v prometu  Potencialno sta najzanimivejša dva koncepta. Prvi temelji na opremi ob cestah in mikrovalovni tehnologiji (DSRC), drugi pa na avtonomni napravi v vozilu in tehnologijah satelitske navigacije in mobilne telefonije (GSM/GPRS). njanja podatkov, zapisanih v njej. Ker gre za neke vrste računalnik, se tega problema popolnoma ne moremo znebiti. Vedno se bo našel kak heker, ki mu bo uspelo prelisičiti sistem. mehanizmov za preprečevanje zlorab je treba gledati večplastno, in če hočemo, da bo učinkovit, tudi dokaj rigorozno. Na primer, vozilo brez napravice oz. vozilo, ki nima pravilno delujoče napravice, ne sme na cesto, tako kot ne sme brez delujočih luči ali smerokazov ali zavor ali veljavnega prometnega dovoljenja. Pokvarjeno napravico lahko popravi le pooblaščeni servis, ki je on-line povezan z nadzornim centrom. Krajo ali izgubo mora uporabnik sporočiti takoj. Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja ni možno pred uspešno zaključitvijo predhodnega obdobja v napravici (plačan morebitni dolg za nazaj). Si lahko privoščimo, da ljudje, ki ne bi hoteli imeti naprave v vozilu, ne bi smeli voziti? Tem ne smemo prepovedati, da se vozijo po plačljivih cestah, ali pa jih kaznovati, če naprav nimajo. Vzporedno bo treba izgraditi še dopolnilni sistem plačevanja. Vse naprave in sistemi, ki so povezani s plačevanjem, so tudi tarče vdorov in zlorab, kar je VELIKI BRAT – ČESA SE BOJIMO smiselno preprečiti. V kontrolnih točkah nadzorni center preverja le, ali naprava pravilno deluje. Ker so v napravi shranjeni podatki o vseh prejšnih plačilih, lahko z ustreznim »kripto izračunom« nadzorni center ugotovi ali naprava, ki jo trenutno kontrolira, pravilno deluje (in plačuje). Ves postopek preverjanja se lahko opravi anonimno. Šele če ugotovijo nepravilnost, se mora naprava iz vozila identificirati. Pri ugotovljeni nepravilnosti sledi »stroga« obravnava. Tako je na eni strani uporabnikom zagotovljena diskretnost gibanja, na drugi strani pa lahko operater odločno preprečuje izogibanje plačevanju. Naprava bi morala biti tudi močneje povezana v vozilo, kot so obstoječe kartice ABC. Gre za preprost problem, povezan z nacionalnim športom iskanja načinov, kako »nategniti« državo. Odpraviti bo treba možnost, da nekdo kupi napravo, namenjeno motociklom (najcenejša kategorija), in jo nato vdela v svoj poltovornjak. Onemogočiti bo treba tudi vdor v samo napravo zaradi spremi- merilu) uvajal zgolj na avtocestah ali v celotnem cestnem omrežju in za katera vozila (oz. cestninske razrede) se bo uporabljal. Prednost mikrovalovnega sistema je predvsem preizkušenost tehnologije, ki pa je zaradi fizične opreme, ki jo potrebuje za svoje delovanje, ni mogoče uvajati na širše območje (torej je primerna za uvedbo zgolj na avtoceste). Na drugi strani je prednost satelitskega sistema predvsem velika fleksibilnost, vendar pa je omenjeni sistem (razen v Nemčiji, kjer je zaenkrat edini med delujočimi sistemi, ki omogoča interoperabilnost ne glede na izbrano tehnologijo; v napravi za cestninjenje ima namreč tudi vmesnik za komunikacijo z mikrovalovnimi sistemi, kot je npr. avstrijski) še dokaj nepreizkušen v širšem evropskem prostoru. Vsekakor je treba v obeh primerih novi sistem v prehodnem obdobju uvajati postopno, izvesti vsa potrebna testiranja in spremljati dogajanja v EU-ju in regiji. Postopnost pri tako velikih investicijah je nujna, da v primeru investiranja v napačno tehnologijo ne pride do nepotrebnih finančnih obveznosti za državljane. Javni razpis, na podlagi katerega bo DARS izbral izvajalca za tehnološki del elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, bo omogočal izbiro katerekoli od tehnologij, določenih z navedeno direktivo. Vsekakor pa mora biti sistem primeren za enostavno vgradnjo bodočih tehnoloških in sistemskih izboljšav ter dosežkov, brez dragega ukinjanja starejših modelov in metod, stroški za gospodarske in zasebne uporabnike cest pa morajo biti neznatni v primerjavi s prednostmi, ki jih imajo tako posamezni uporabniki cest kot tudi družba v celoti. Poleg tega njegovo izvajanje v katerikoli državi članici EU-ja ne sme povzročati nikakršnega razlikovanja med domačimi uporabniki cest in uporabniki iz drugih držav članic EU-ja. Koliko bo predvidoma stal projekt? Koliko denarja bomo morali zbrati sami in koliko bo primaknil EU? V skladu z Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki jo je Državni zbor RS sprejel konec februarja 2004, je investicijska vrednost za elektronski cestninski sistem v obdobju 2007−2013 ocenjena na skupno 34,5 milijarde tolarjev. Kako bo zagotovljeno varovanje osebnih podatkov in preprečevanje potencialnih zlorab? Dejstvo je, da je osebne podatke lažje varovati v tehnologiji mikrovalov – tako je trenutno tudi v sistemu ABC −, pri satelitski tehnologiji pa je Nepoznavanje delovanja sistema v uporabnikih spodbuja odpor in v njem vidijo grožnjo. Zato bo treba rešiti problem varovanja osebnih podatkov. Spremljali smo debato na to temo v naših predvsem elektronskih medijih in zasledili veliko neresnic in neumnosti, ki še povečujejo bojazen in kažejo na veliko nepoznavanje problematike. Slišati je bilo na primer, da satelitski sistemi sami neprestano spremljajo vsa vozila. To je, milo rečeno, neumno. Obstoječi sistem GPS in tudi prihajajoči evropski sistem Galileo nimata in nikoli ne bosta imela tehničnih zmogljivosti, da bi sateliti aktivno in v realnem času spremljali milijone vozil, ki bodo opremljena s sistemom za elektronsko cestninjenje. Sateliti v eter pošiljajo zgolj signale, na podlagi katerih nato naprave na zemlji (naprave za satelitsko navigacijo) izračunajo svoj položaj v obliki zemljepisne širine in dolžine. Problem sledljivosti za nazaj poznajo tudi varovanje osebnih podatkov zelo problematično, in to ne glede na tehnologijo, ki jo uporabljamo za komunikacijo med vozilom in napravami za komunikacije in nadzor oz. centri za nadzor in obračun cestnine. V zgoraj omenjeni študiji se je izkazalo, da med zelo pomembne kriterije pri odločanju o investiranju v sistem cestninjenja sodita − poleg zaračunavanja cestnine za vozila vseh cestninskih razredov, določanja in kreiranja različnih tarif cestninskih pristojbin za vozila vseh razredov ter plačevanja glede na dejansko prevoženo razdaljo − tudi varovanje osebnih podatkov in preprečevanje možnosti prevar. Predvsem varovanje osebnih podatkov in preprečevanje možnosti prevar sta se izkazala kot najbolj kritični področji, na katerih je prek testiranj treba podrobneje preučiti delovanje posameznih sklopov bodočega elektronskega cestninskega sistema. Kot nadaljevanje študije je treba izvesti testiranja tehnologij, predstavljenih v študiji, in sicer predvsem tistih sklopov, ki so se izkazali za najbolj problematične. Veliko odprtih vprašanj je ostalo predvsem pri tehnologiji, ki deluje po načelu sprejemanja signalizacije zunanjega izvora. Opredelitev testiranja, ki je predmet razpisne dokumentacije, bo zasnovana na izhodiščih predlogov projektov pilotskih testiranj, ki so bila opredeljena v študiji. Ne glede na to, katera tehnologija bo prevladala v Sloveniji (mikrovalovna ali satelitska), bo treba to področje tudi zakonsko urediti; tako Avstrija kot Nemčija imata poseben zakon o cestninjenju in očitno ga bo morala imeti tudi Slovenija. Kdo bo pobiral denar oziroma ali se predvideva privatizacija (outsourcing) tega posla zasebnim koncesionarjem? Cestnino že od ustanovitve v letu 1994 pobira DARS, d.d., in pri tem ni predvidena nikakršna privatizacija. Cestnina je pomemben vir za izvedbo Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, saj je edini vir za upravljanje in vzdrževanje slovenskih avtocest in edini vir za poplačilo obveznosti iz kreditov za gradnjo novih avtocest, ki jih je DARS najel s soglasjem in poroštvom države (avtoceste so namreč javno dobro in kot take v lasti države, zato je ta z zakoni dala tudi poroštva za najete kredite). Cestnina je od 1. 1. 2004 v skladu z zakonom o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji prihodek družbe DARS. V skladu s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo plačuje DARS nadomestilo državi za upravljanje z avtocestami v obliki koncesijske dajatve.  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 21 AKTUALNO tehnologije informacijske družbe v prometu uporabniki obstoječega sistema ABC. Na Darsovi spletni strani lahko prek gesla kadarkoli preverite, prek katere cestninske postaje, katerega dne in ob kateri uri ste se peljali oziroma je peljalo vaše vozilo. Idealna rešitev s stališča varovanja osebnih podatkov bi bila, da se podatki o gibanju vozila in prehodih skozi obračunske točke sploh ne zbirajo. Tak sistem cestninjenja pa žal realno ni mogoč, saj ne bi bilo mogoče nadzirati plačevanja oziroma izogibanja plačevanja. A kompromis je mogoč. Podatki se evidentirajo, zbirajo in hranijo v vozilu. S tem so osebni podatki v lasti in posesti uporabnika vozila. Dokler uporabnik skrbi za nemoteno in pravilno delovanje in plačevanje cestnin ter seveda za varovanje svojega vozila in naprave v njem, so njegovi osebni podatki na varnem. Katera koli tehnologija bo osnova za sistem elektronskega cestninjenja, bo morala zagotoviti anonimnost čenim vpogledom zaposlenih (ali tretjih oseb v prostoru izdajatelja) v zbirko. Tako tehnološko kot tudi pravno je to že rešeno. Gre za osebne podatke, ki jih je treba ščititi, kar zapoveduje ustrezni zakon. To pa pomeni, da bo tudi policija (ali drug represivni organ) moral imeti ustrezen sodni nalog, na podlagi katerega bo zahtevane podatke lahko pridobil. Študije kažejo, da je, stroškovno in funkcionalno gledano, uvedba obeh tehnologij medsebojno primerljiva, s predpostavko, da je satelitsko tehnologijo veliko laže in predvsem hitreje razširiti na širše cestno območje. Eno ali drugo pa ni mogoče uvesti čez noč. Potrebno je premišljeno in postopno uvajanje. Predvsem zaradi uporabnikov samih, saj moramo, če nič drugega, tehnologiji zaupati in hkrati zaupati tudi organizaciji, ki bo skrbela za izdajanje računov oziroma za nameščanje ustreznih naprav v vozilo. V bo- Nov elektronski cestninski sistem Vlada Republike Slovenije je na 12. redni seji 24. 2. 2005 sprejela predlog letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005, v katerem je govor tudi o elektronskem cestninjenju. V letu 2005 je predvidena sprememba obstoječega sistema elektronskega pobiranja cestnine (ABC), ki je zdaj v uporabi samo za prvi cestninski razred, to je za osebna vozila. V sistemu bo treba nadomestiti sedanjo frekvenco mikrovalovne komunikacije 2,45 GHz z novo frekvenco 5,8 GHz, ki bo ustrezala standardizaciji po CEN TC 278 in bo usklajena z direktivo Evropske unije. V naslednji fazi, prav tako še v letu 2005, je predvidena razširitev uporabe sistema elektronskega pobiranja cestnine (ABC) na vse kategorije vozil. Oboje, nova frekvenca in razširitev sistema ABC na vse kategorije vozil, je osnovni pogoj za uvedbo interoperabilnosti našega sistema elektronskega pobiranja cestnine z drugimi evropskimi državami, ki imajo mikrovalovno tehnologijo pobiranja cestnine, prav tako pa bosta obe spremembi osnova za postopno uvedbo elektronskega pobiranja cestnine v prostem prometnem toku. Na podlagi zaključkov študije o možnostih vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku (naročnika študije sta bila ministrstvo za promet in ministrstvo za informacijsko družbo) je v letu 2005 predvidena izvedba pilotnega projekta pobiranja cestnine v prostem prometnem toku. V letu 2005 je tako skupna načrtovana vrednost naložb v posodobitev cestninskega sistema, prehod na frekvenco 5,8 GHz in pilotni projekt pobiranja cestnin v prostem prometnem toku ter izdelave projektno−tehnične dokumentacije ocenjena na 1,98 milijarde tolarjev. uporabnikov. To v praksi pomeni, da se bomo lahko zavestno odločili za plačevanje na podlagi mesečnih računov in bomo zato ustrezni organizaciji prostovoljno zaupali ustrezne osebne podatke. Vzporedno bo morala obstajati tudi popolnoma anonimna možnost, torej v obliki polnjenja računa. V tem primeru tako kot pri predplačniški mobilni telefoniji, kjer operater načeloma nima podatkov o uporabniku. Ko bomo priča panevropskem sistemu, bo tudi nadzor s strani represivnih organov potencialno večji. Iz podatkov bo mogoče razbrati, kje se je določeno vozilo gibalo v preteklosti. Pod pogojem seveda, da bo te podatke mogoče enoznačno povezati z določenim vozilom in njegovim lastnikom. Zadeva bo zelo podobna, kot je danes glede shranjevanja podatkov o opravljenih pogovorih prek omrežja mobilne telefonije. Z majhno izjemo, da lahko mobilni telefon izključite, »števca« v avtomobilu pa ne, če se premikate po plačljivi cesti. Izdajatelj računov bo te podatke moral zakonsko določen čas hraniti, saj bo na njihovi podlagi izdajal račune in reševal reklamacije. A ti podatki bodo morali biti absolutno zaščiteni, tako kot so zaščiteni podatki v zbirkah mobilnih operaterjev. Ne zgolj pred vdori iz interneta, temveč tudi pred nepooblaš- 22 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 doče bo torej treba še naprej razvijati obstoječi sistem ABC (ga razširiti na vse kategorije vozil) ter vzporedno preizkušati vitalne komponente satelitskega sistema elektronskega cestninjenja. Kak pilotski projekt tudi ne bi bil odveč! Hkrati je treba dodelati ustrezno zakonodajo in odkriti vse potencialne probleme, ki se lahko pojavijo. Gledano tako ali drugače. Naveličali smo se stati v kolonah pred cestninskimi postajami. Še več, naveličali smo se prilagajanja hitrosti vožnje, da kartica ABC lahko deluje. Hkrati nam je tudi dovolj plačevanja cestnin po uravnilovki (pri prehodnih postajah), polnjenja računa in razmišljanja, kako bomo cestnino plačali v tujini. Elektronski sistem bo napredek, še zlasti če jim ga bo uspelo zgraditi povsod po EU in vanj vključiti še na primer možnost plačevanja parkirnin in, zakaj ne, tudi bencina. Nato pa vse skupaj poravnati prek mesečnega računa. Bojazen, da bo sistem prinesel le večji nadzor nad našo zasebnostjo, je iz trte izvit. Zaradi njega ne bomo nič bolj nadzorovani, kot smo tako ali drugače že danes. Bo pa zato kakovost potovanja večja in manj obremenjujoča glede tega, kaj vse moramo imeti s seboj. Pa še plačali bomo dejansko zgolj toliko, kot smo prevozili!  INTELIGENTNA VOZILA V Evropi poteka nekaj testnih projektov, katerih cilj je izdelati sisteme za povečanje varnosti v cestnem prometu in določiti njihove prednosti in slabosti. Večina jih je že zaključenih oziroma so v fazi terenskih preizkusov (pilotski projekti). Rezultate, ki so jih pridobili, bodo lahko uporabili pri razvoju sistemov, ki jih bomo v bližnji prihodnosti srečali v nekaterih vozilih. K er pa gre za kompleksne in temu primerne drage zadeve, jih verjetno v običajnih avtomobilih ne bomo videli kmalu, obstajajo pa v demonstracijskih vozilih. Večina lastnikov avtomobilov se ne bo odločila za nakup dragega, a varnejšega vozila. Če ne bo pomoči s strani držav (subvencioniran nakup takšnega vozila ali oprostitve davka), jih bomo srečevali zgolj v avtomobilih višjega razreda in tovornih vozilih. Za državo bi bilo vsekakor dobro, če bi ji uspelo povečati varnost na cestah, saj bo tako manj stroškov povezanih s povračilom škode in zdravljenjem udeležencev. Kako torej bo? Bomo lahko dosegli manj nesreč le z represijo in morebiti izboljšano infrastrukturo ali bodo k temu pripomogle tudi nove tehnologije ADAS (Advanced Driver Assistance Systems) vdelane neposredno v vozilo. (www.adase2.net) TRESENJE VOZNIKA Da ne bi slučajno zatisnili oči! Utrujeni vozniki za volanom povzročijo veliko nesreč. Zato se razvija tudi oprema, ki bi nadzirala počutje voznika in po potrebi preprečevala, da bi ta »zadremal«. Sistem bo sestavljen iz dveh povezanih celot. Prva bo skrbela za diagnostiko počutja voznika v času vožnje. Danes se največkrat AKTUALNO tehnologije informacijske družbe v prometu omenja tehnologija spremljanja mimike obraza, iz katere s pomočjo algoritma določijo počutje voznika. Je ta normalen, malce utrujen in torej obstaja verjetnost, da bo zadremal ali pa celo že spi za volanom? Možni so tudi drugi načini, ki bolj posegajo v telo voznika, torej merjenje vitalnih funkcij oziroma kombinacija vseh možnih načinov. Drugi del sistema so naprave za vplivanje na stanje voznika. Te so največkrat usmerjene na spreminjanje jakosti avdio sistema ter svetlobnih in temperaturnih razmer v kabini vozila. Najučinkovitejša metoda je tresenje voznikovega sedeža preko vanj vdelanega »vibratorja«. Lahko gremo še korak dalje. Torej fizično preprečevanje vožnje in prisilni počitek na prvem temu primernemu mestu. Ali drugače: sistem bo toliko časa »težil« vozniku (ali celo sporočil policiji), naj ustavi in nato vozilo ne bo delovalo toliko časa, dokler sistem ne bo ugotovil, da je voznik primeren za nadaljevanje vožnje. Trenutno je največ naporov usmerjenih v izboljšanje programske opreme in odpravljanje lažnih alarmov. Mislimo si lahko, kako neprimerno bi bilo, če bi nas vozilo nehalo ubogati, pa čeprav bi bili popolnoma sposobni za vožnjo. Prav tako lahko spreminjanje razmer v kabini in neprestano tresenje sedeža povzročita jezo voznika in zmanjšanje njegove koncentracije na vožnjo. To pa lahko tudi povzroči nesreče. Najprej bi lahko sisteme za nadzor počutja vdelali v tovorna vozila, kjer njihova cena glede na celotno ceno vozila ne pomeni velik del. Po drugi strani je utrujenost voznika pri teh udeležencih v prometu najpogostejša težava, saj je znano, da marsikateri pretirava in vozi dalj časa, kot je dovoljeno. TIPALA PREISKUJEJO OKOLICO Poleg utrujenosti voznikov je velik razlog nastanka nesreče tudi slabša zaznava dogajanja v okolici. V urbanih središčih, kjer je ovir na cesti veliko, hitro spregledamo pešca, ki steče pred vozilo ali bližajoče se vozilo. Da ne govorimo o razmerah slabše vidljivosti. Tudi v teh primerih nam lahko pomaga tehnologija Vozila prihodnosti bodo v obliki tipal in siste- opremljena z vrsto tipal, mov za nadzor okoli- ki bodo vozniku v pomoč ce. Razvoj gre v več pri spremljanju dogajanju smereh. v okolici. Samodejni sistemi za obveščanje o potencialno nevarnem objektu v okolici vozila slonijo na tipalih, ki okolico pregledujejo z laserjem, mikrovalovi (radarjem) ali videokamereo, pri čemer pride do izraza računalniška prepoznava objektov v vidnem polju. Radar je optimalen, saj zazna večino objektov v prostoru ter izmeri njihovo oddaljenost, hitrost in smer premikanja (kot proti našemu vozilu) v vseh vremenskih razmerah. Predlagana radarska tipala delujejo v frekvenčnem območju 77 MHz, pri čemer je nji-  Evropski satelitski navigacijski sistem Galileo bo morda v bližnji prihodnosti osnova za navigacijo vozil po evropskih cestah, hkrati pa bo del elektronskega plačevanja cestnin in sistemov za iskanje ukradenih vozil. hov doseg 150 m oziroma 24 GHz za opazovanje bližnje okolice (do 25 m). Laserska tehnologija deluje slabše v megli, smogu, z videokamero pa zelo težko samodejno določimo razdaljo do objekta, njegovo smer in hitrost premikanja. Tipala sporočajo podatke sistemu, ta pa primerno obvesti voznika o potencialnih nevarnostih. Na primer z zvočnim signalom. Nadgradnja tega sistema gre v smeri ugotovitve neizbežne nesreče trenutek pred dejanskim trkom in prilagajanje drugim varnostnim sistemom. Tako bi lahko zračno blazino ali samodejno zategovanje varnostnih pasov sprožili v najprimernejšem trenutku, nekaj trenutkov pred trkom. Še bolj kot pri nadzoru stanja voznika je tu pomembno pravilno delovanje sistema, saj si nikakor ne moremo privoščiti, da bi se na primer blazine sprožile brez pravega razloga med čisto običajno vožnjo. Zadnje čase se veliko razmišlja tudi o vdelavi sistemov za nočno gledanje (gre za več ali manj elektronskega plačevanja cestnin in sistemov za iskanje ukradenih vozil. Razvojni projekti so umerjeni predvsem v izdelavo izboljšanih digitalnih zemljevidov in sistemov, ki bodo lahko te osveževali v realnem času. To pomeni, da bi navigacijski sistem v vozilu, ki se giblje na določeni relaciji, prek omrežja mobilne telefonije sproti sprejemal podatke o morebitnih dogodkih na cesti pred njim. Na primer, obvestil o zastojih, delih na cestah ali zaporah določenih odsekov. Nato bi lahko voznika pravočasno preusmeril na obvozne ceste, prek katerih bi hitreje prišel do cilja. Manj zastojev pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, kar je ena od prioritet v Evropi. Večja opremljenost vozil z informacijskimi in telekomunikacijskimi tehnologijami bo pomenila novo razsežnost boja proti kraji vozil. Že zdaj so predvsem draga vozila opremljena z bolj ali manj zanesljivi sistemi, ki omogočajo lokacijo odtujenega vozila. Nove tehnologije bodo Sloveniji sredstva v okviru prometnega koridorja Ten Kar EU zahteva, to vsaj delno tudi plača. Unija bo Sloveniji namenila 2,5 milijona evrov za sistem obveščanja na prometnih koridorjih in za uvedbo elektronskega cestninjenja. Sredstva so bila odobrena v okviru prometnega koridorja Ten, s katerim želi Evropska komisija pomagati članicam pri izboljšanju obveščanja voznikov in izboljšanju sistema upravljanja prometa. vojaško tehnologijo) v vozila. Taki sistemi bi bili v veliko pomoč voznikom med vožnjo ponoči ali v razmerah slabše vidljivosti (na primer megla). Kombinacija različnih tipal v celovit varnostni sistem bi še povečala stopnjo varnosti vseh udeležencev v prometu, obenem pa tudi zvišala ceno sistema. Še korak naprej je vdelava komunikacijske povezave. Tu lahko ločimo dve vrsti povezav: povezavo z omejenim dosegom, ki bo namenjena zgolj za prenos podatkov do bližnjih vozil (na primer do oddaljenosti enega kilometra), in povezavo prek omrežij mobilne telefonije ali omejeno pri satelitskem sistemu. Vozila v koloni bi lahko podatke pošiljala bolj ali manj oddaljenim vozilom, ki se jim bližajo. Voznik bi tako hitreje reagiral in bil dejansko vedel, kaj je pred njim. V našem primeru bi to pomenilo, da bi hitro premislil, kje se da na hitro zaviti na kakšno lokalno cesto on se izogniti koloni na Črnem kalu. No, uporabnejša bi bila takšna povezava (prek GSM-a, UMTS-a ali satelitske povezave) pri nesreči, saj bi vozilo samo obvestilo udeležence v prometu, reševalcem in policiji. Ti bi lahko prišli na kraj nesreče še hitreje in tudi v primeru, ko nihče od udeležencev ne bi bil sposoben poklicati pomoč. SATELITSKA NAVIGACIJA Evropski satelitski navigacijski sistem Galileo bo morda v bližnji prihodnosti osnova za navigacijo vozil po evropskih cestah, hkrati pa bo del pripomogle, da bo vozilo samo zaznalo, da ga nekdo hoče ukrasti, tisti trenutek, ko se bo dejanje zgodilo. Odziv policije in lastnika bo tako hitrejši, kar bo onemogočilo, da bi tat vozilo odpeljal v kakšno državo, iz katere ga nikoli več ne bo nazaj. Jasno pa je, da mora biti tak sistem preizkušen, verjetnost lažnih alarmov pa kar se da nizka. Sicer bo koristi bolj malo. Vse pa le ni tako lepo, kot bi lahko mislili na prvi pogled. Opisani sistemi bodo pripomogli k večji varnosti v cestnem prometu, po drugi strani pa so tudi velika grožnja za zasebnost posameznikov. Pred njihovo množično uporabo po treba odpraviti tako pravne kot tudi socialne ovire. Če želimo iz sistemov iztržiti največ, kar ti v svoji naravi omogočajo, je jasno, da bodo nekje nastajale zbirke podatkov, v katerih bodo zapisi o gibanju vozil. Že zagotavljanje delovanja tako velike zbirke podatkov utegne biti velik problem, kje je šele vpeljava mehanizmov, ki bi preprečili možnost zlorabe v takšne ali drugačne namene. Spet bomo uporabniki postavljeni pred znano dilemo: Smo zaradi potencialno večje varnosti pripravljeni zamižati na eno oko in žrtvovati delček svoje zasebnosti? Tolažimo se lahko z dejstvom, da razen elektronskega plačevanja cestnin drugih sistemov še lep čas ne bomo videli v svojih avtomobilih.  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 23 KONKRETNO spletni napadi: pharming ZA RIBIČI GESEL ŠE »FARMARJI« Tako kot se neprestano veča število internetnih kriminalcev, ki se želijo dokopati do uporabniških računov, številk kreditnih kartic in drugih pomembnih informacij, od katerih bi se lahko finančno okoristili, tako se veča tudi število novih prevar, metod in napadov, od katerih se najnovejši imenuje pharming. Piše : Radoš Skr t rados.skrt@mojmikro.si S pletne prevare in napadi so vse bolj sofisticirani, množični in tudi čedalje natančnejši. Krivdo za takšen porast internetnega kriminala lahko iščemo tudi v naglem večanju števila internetnih uporabnikov in v hitrem razvoju e-bančništva in spletnega nakupovanja, zaradi česar pridejo raznovrstne prevare in napadi še toliko bolj do izraza. Poleg napadov phishing (kratica za password harvesting fishing) se v zadnjem času vse več govori napadih, ki imajo prav tako čudno ime – pharming (skovanka iz farming in pharmacy; v biotehnologiji pomeni izraz vzrejo gensko spremenjenih živali). Da so nove oblike napadov, s katerimi poskušajo kriminalci izvabiti podatke od internetnih uporabnikov res v porastu, priča tudi poročilo neprofitne organizacije National Cyber-Forensics & Training Alliance (www. ncfta.net), ki je meseca marca napade pharming in phishing uvrstila na lestvico petih najpogostejših internetnih zlorab. od uporabnikov, ki so na lažni strani, ni težko izvabiti zaupnih podatkov, med katerimi so še posebej zaželene številke kreditnih kartic ter podatki, ki so potrebni za dostop in uporabo ebančnih storitev. DELOVANJE DNS-STREŽNIKOV Za lažje razumevanje napadov pharming je treba na kratko razložiti delovanje DNS-strežnikov, ki skrbijo za to, da pretvarjajo imenske DNS-strežnika, ki poskrbi za prevod spletnega naslova v ustrezen IP-naslov, sestavljen iz numeričnega niza (npr. www.imedomene.com = 1.1.1.1.). Na podlagi uporabnikove zahteve po ogledu določene strani DNS-strežnik preusmeri uporabnika na stran, ki jo želi obiskati. Če strežnik zahtevka ne more razrešiti, ker nima ustreznega zapisa v pretvorbeni tabeli, posreduje zahtevo do drugega strežnika. Zahtevki potujejo naprej tako dolgo dokler, ne dobijo prave- KAJ STA PHISHING IN PHARMING Če so napadi phishing temeljili predvsem na ponarejenih e-sporočilih, ki so na lažne spletne strani privabljali uporabnike z namenom, da si na protipraven način pridobijo njihova gesla, številke kreditnih kartic in druge zaupne podatke, pa napadalci zdaj vse bolj uporabljajo napade brez vabe. Pri napadih pharming gre namreč za neposredne napade na DNS-strežnike ali na datoteko o gostiteljih (hosts), ki je v uporabnikovem računalniku. Posledica tovrstnih napadov je ta, da so uporabniki, ne da bi to sploh vedeli, preusmerjeni na zlonamerne spletne strani, četudi v naslovno vrstico brskalnika pravilno vnesejo URL-naslov strani, ki bi jo radi obiskali. Ker so lažne strani največkrat popolne kopije originalnih, uporabniki sploh ne opazijo, da so na lažnem naslovu in da se v ozadju dogaja v bistvu nekaj škodljivega. Ravno na to karto nevednosti pa igrajo napadalci, saj 24 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Prikaz delovanja napada pharming naslove domen v specifične internetne IP-naslove. DNS-strežnike si lahko predstavljamo tudi kot nekakšne telefonske imenike za domene. Ko želi uporabnik obiskati določeno spletno stran, se zahteva po obisku posreduje od njegovega računalnika do najbližjega ga odgovora in dokler računalnik ne dobi nazaj ustrezen IP-naslov za spletno stran, ki jo želi obiskati. DNS-sistem (domain name system) je bil uveden predvsem zaradi tega, ker si ljudje laže zapomnimo spletna imena (npr. mojmikro. si), kot pa IP-naslove (npr. 193.77.122.36). KONKRETNO spletni napadi: pharming NAPADI NA DATOTEKO HOSTS Napadi pharming se lahko izvajajo lokalno (v posameznemu računalniku) ali pa neposredno v DNS-strežnikih. Medtem ko je za neposredne napade značilno, da prizadenejo vse uporabnike, ki dostopajo do napadenega strežnika, pa je za lokalne napade značilno, da so po eni strani nevarnejši in učinkovitejši od strežniških napadov, pa drugi strani pa tudi lažje izvedljivi, saj mora napadalec »le» spremeniti datoteko hosts v uporabnikovem računalniku v imeniku C:\WINDOWS\system32\drivers\ etc in ustvariti lažno spletno stran, na katero bo uporabnik preusmerjen. Napadalci pridejo do datoteke hosts na daljavo ali pa jo prepišejo s pomočjo različnih virusov ali trojancev (kot so npr. Bancos, Banker ali Banbra), ki jih največkrat dobimo prek e-pošte. Datoteka hosts je napadalcem zanimiva predvsem zaradi tega, ker lahko uporabnikovemu računalniku prihrani pot do DNS-strežnika, saj lahko vsebuje najpogosteje obiskane IP-naslove in njim pripadajoče URL-naslove. Če napadalcu uspe prepisati oziroma opremiti datoteko hosts z lažnimi naslovi, bo uporabnik tudi ob pravilnem vnosu URL-naslova preusmerjen na lažno stran, ki jo je ustvaril napadalec. Anonymizer � varovanje internetne identitete Podjetje Anonymizer je izdelalo programsko opremo, ki skrbi za varovanje internetne identitete in ščiti uporabnike pred pharming napadi. Oprema deluje tako, da poteka ves uporabnikov internetni promet prek varovanih Anonymizerjevih DNS-strežnikov, kar pomeni, da strežniki z varnostnega vidika pregledajo vsak uporabnikov zahtevek po obisku določene spletne strani. Podrobnejše informacije o programu so dosegljive na naslovu www.anonymizer.com/pharming. rusnih programov ne morete zagotoviti, saj se ustrezna orodja za odstranitev običajno pojavijo šele takrat, ko so virusi, črvi in trojanci že nekaj časa v obtoku. Za preventivo pred napadi pharming je priporočljiva tudi uporaba požarnega zidu, ki lahko napadalcem prepreči internetu uporabljate Internet Explorer, se vam mora v statusni vrstici na spodnji desni strani brskalnika pojaviti ikona z zaklenjeno ključavnico, kar pomeni, da ste na spletni strani, ki uporablja šifriranje (glej sliko). Z dvakratnim na ključavnico lahko preverite tudi, ali se na-  Napade pharming je zelo težko odkriti, zato so velika grožnja vsem uporabnikom interneta. ZASTRUPLJANJE DNS-STREŽNIKOV Neposredni strežniški napadi, ki se izvedejo s kompromitiranjem DNS-sistema, so poznani tudi pod imenom DNS poisoning ali zastrupljanje DNS-strežnikov. Ker so tovrstni pharming napadi usmerjeni v strežnik in ne na posamezne uporabnike, lahko v kratkem času dosežejo veliko žrtev, ki jih preusmerijo na zlonamerne strani. Če je DNS-strežnik, ki pretvarja spletne in e-poštne naslove v numerične nize, zastrupljen, pomeni, da vsebuje napačne povezave med imeni domen in pripadajočimi IP-številkami. Zaradi tega pride do nepravilnega razreševanja IP-naslovov in s tem do preusmeritev uporabnikov na napačne strani kljub pravilno vnesenimi URL-naslovi. Posledica zastrupitve DNS-strežnika je, da se imenskemu zapisu domene priredi lažna IP-številka (npr. www.imedomene.com = 9.9.9.9). Če bo zdaj uporabnik odtipkal naslov www.imedomene.com, bo, ne da bi to sploh vedel, preusmerjen na lažno stran 9.9.9.9, ki bo po izgledu videzu vsej verjetnosti popolna kopija originalne strani. Na tej lažni strani bo napadalec od uporabnika skušal izvabiti podatke, ki bi jih lahko pozneje zlorabil na originalni strani. KAKO SE OBVAROVATI PRED NAPADOM? Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je uporaba protivirusnih programov s posodobljenimi virusnimi definicijami osnovna preventiva, ki jo mora upoštevati vsak uporabnik računalnika. Protivirusni programi so lahko zelo učinkovito sredstvo ne samo v boju proti virusom, temveč tudi v boju proti napadom pharming, saj lahko preprečijo okužbo računalnika s trojanci, ki vam lahko spremenijo datoteko hosts. Resnici na ljubo pa si popolne zaščite računalnika žal niti z uporabo protivu- Netcraftova orodna vrstica je koristno orodje za preventivo pred napadi phishing in pharming. vstop v računalnik prek nezaščitenih komunikacijskih vrat in s tem spreminjanje sistema oziroma datoteke hosts. Za povečanje obrambnih zmogljivosti svojega računalnika imejte nameščene tudi najnovejše popravke operacijskega sistema (naložite si jih lahko na strani www.Microsoft.com/security/), nameščeno imejte zadnjo različico brskalnika, vključno z vsemi morebitnimi varnostnimi popravki, ter programe za odstranjevanje vohunskih programov (kot npr. Ad-Aware: www.lavasoftusa.com, SpySweeper: www.webroot.com, Spybot Search and Destroy: www. slov varnostnega certifikata ujema z naslovom spletnega mesta, kjer ste. Strokovnjaki z varnostnega področja pravijo, da bi se lahko proti napadom pharming obvarovali tudi tako, da bi internetni brskalniki podali avtentikacijo za identiteto spletne strani, ki jo želimo obiskati. Velik korak naprej na tem področju so naredili pri podjetju Netcraft, kjer so za Internet Explorer izdelali orodno vrstico Netcraft Toolbar (http://toolbar.netcraft.com), ki opozarja uporabnike na potencialno nevarnost napada phishing ali pharming tako, da prikaže, kdo je lastnik  Posledica napada pharming je, da je uporabnik brez svoje vednosti preusmerjen na lažno stran, ki je popolna kopija originalne, a je posebej narejena za zbiranje zaupnih podatkov z namenom njihove poznejše zlorabe. safer-networking.org). Za preventivo pred napadi pharming lahko poskrbite tudi tako, ne odpirate sumljivih prilog v poštnih sporočilih in da brez premisleka ne klikate na povezave v sporočilih, ki bi jih naj poslale banke, izdajatelji kreditnih kartic ter podjetja, ki se ukvarjajo z elektronskimi plačilnimi storitvami. Če dostopate do spletnih strani, kjer posredujete zaupne in občutljive podatke, nujno preverite, ali ste na spletni strani, ki uporablja šifriranje podatkov. URL-naslov v naslovni vrstici se mora začeti s https://. Če za brskanje po strežnika, v katerem je obiskana spletna stran, in v kateri državi je strežnik. Če bi npr. želeli opraviti določeno transakcijo v svoji spletni banki, bi verjetno dvakrat premislili, preden bi vtipkali uporabniško ime in geslo, če bi se vam na zaslonu prikazal podatek, da spletna stran banke gostuje v strežniku, ki je v Rusiji.  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 25 KONKRETNO internetne seksualne afere RAZGALJENA BIVŠA »JUGA« V SPLETU Lepšega prehoda v poletje si lani skorajda ni bilo mogoče zaželeti. Tisto, kar so bile zgolj nočne sanje vsakega libidnega moškega, je nepričakovano postalo resnično. Zgodil se je eden najodmevnejših seksualnih škandalov vseh časov. Za nas s področja Jugoslavije vsekakor največji in najslajši. Zgodila se je Severina! Piše : Radoš Skr t rados.skrt@mojmikro.si V se skupaj se je začelo lanskega 31. maja, ko je hrvaški portal Index.hr kot prvi objavil novico o Severininem 11-minutnem porno posnetku v javnost. Novico z naslovom »Ljudi, imamo pornić sa Severinom«, je opremil z nekaj fotografijami iz omenjenega filma, na katerih se ni videlo niti Severinino golo oprsje, kaj šele kaj drugega. Čeprav se je novica kot blisk razširila po medmrežju (kako tudi ne, saj gre za eno najprivlačnejših in greha željnih žensk nasploh), je malokdo verjel v resničnost informacije. Index.hr zavrnilo z utemeljitvijo, da posnetek njenega spolnega odnosa z bivšim partnerjem ni njeno avtorsko delo, tako kot je to Severina skušala prikazati, temveč, da gre samo za posnet seks dveh ljudi. Sodišče je razsodbo utemeljijo s tem, da bi moral imeti avtorski posnetek sce- SEVERINA JE PRIPOMOGLA K VEČJI RAČUNALNIŠKI PISMENOSTI V nekaj dneh so fotografije iz filma, dele filma ali pa celoten posnetek videli domala vsi internetni uporabniki na področju bivše Jugoslavije. Ker je bilo moč celoten film najlaže dobiti prek P2P-programov, se je veliko ljudi zaradi Severine sploh prvič seznanilo s P2Pomrežjem in z možnostmi ter načini njegove uporabe. Zelo se je povečala tudi uporaba novičarskih skupin, kjer so se iz ure v uro pojavljali novi spletni naslovi, od koder je bilo moč pretočiti video posnetek v računalnik. Severino bi lahko kmalu obtožili tudi za skorajšnji kolaps omrežja, saj je množično razpošiljanje e-pošte skupaj s pripetimi fotografijami Severininega seksa in krajšimi video posnetki popolnoma ohromilo omrežje. Povečani promet je povzročil veliko nevšečnosti tudi spletnim medijem, ki so objavljali novice, povezane z afero. Nekaterim medijem se je obisk povečal do te mere, da so pod pritiskom uporabnikov pokleknili celo njihovi strežniki. V ISKANJU ZADOŠČENJA Severina je skušala zadoščenje za pretrpljene duševne bolečine poiskati pred sodiščem, kjer je skušala dokazati, da je video posnetek njenega seksa njeno avtorsko delo, in na podlagi te trditve zahtevala odškodnino od portala Index. hr, ki je prvi objavil fotografije iz spornega filma. Severina je s tožbo grozila vsem medijem, ki so predvajali posnetke (med drugim je z več milijonsko tožbo grozila tudi naši nacionalki ter njeni največji komercialni konkurentki). Sodišče je Severinino tožbo Severine proti portalu 26 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 zgražanje širše javnosti. Škandal se zakuhala komaj 18-letna Puljanka , ko je v javnost prišel video posnetek njenega seksa s psom. Ker se je informacija med someščani hitri razširila, se je dekle pod težo sramote psihično zlomilo in si tudi poskušalo vzeti življenje. V majhnem in konzervativnem mestu, kot je Pula, se tudi starša nista mogla izogniti ogorčenju in preziru. Govorice, ki jih je moč najti v internetu, pravijo, da so očeta mladenke med sprehodi po mestu nekateri meščani ozdravljali kar po pasje s »hov, hov«. Uboga starša, ki sta, mimogrede, ugledna zdravnika, sta bila tako obupana in osramočena, da sta spakirala kovčke in se odselila v Italijo. Vso afero bi naj zakuhal bivši fant, ki se je kmalu znašel v preiskovalnem zaporu. SUZANA MANČIĆ Lani so prvo veliko internetno seks afero doživeli tudi v Srbiji. Nekaj mesecev po Severini je namreč med srbskimi internetnimi Suzana Mančić uporabniki začel kro- (Vir: www.balkanmedia.com) žiti petnajstminutni posnetek seksa, v katerem sta glavni zvezdi znana srbska TV-voditeljica Suzana Mančić in njen nekdanji mož. Film bi naj bil po Suzaninem zatrjevanju posnet že davnega leta 1991 in ne leta 2000, kot je označen datum snemanja na posnetku, ki je precej slabe kakovosti. Suzana, ki bi naj za objavo posnetka izvedela od nekdanjega moža, je bila seveda šokirana in prizadeta, saj je mislila, da je kaseta že zdavnaj uničena. Pozneje je v enem izmed intervjujev dejala, da je med adaptiranjem stanovanja vrgla v smeti več kaset starejšega datuma in da je bila med njimi očitno tudi kaseta z omenjenim posnetkom. Nekdo jo je moral tako izbrskati iz smetnjaka in jo spraviti v javnost. pogovor z mag. Boštjanom Makarovičem Vroča Dalmatinka (Vir: www.skopactel.com) narij, dialog in druge značilnosti originalnosti, česar pa ni zaslediti v Severininem filmu. Prav tako ni na koncu filma navedeno, kdo je avtor filma, kdo producent, v filmu pa ni niti nobene posebne scene niti avtorske glasbe. ŽIVALSKI SEKS MLADE ISTRANKE Hrvati so sproducirali še eno afero, ki pa je za razliko od Severinine naletela na ZASEBNOST JE ZAŠČITENA TUDI V INTERNETU O tem, kje so meje zasebnosti, kaj pravi zakonodaja in kakšne sankcije lahko doletijo kršitelje, smo se pogovarjali z mag. Boštjanom Makarovičem, ki velja za enega največjih domačih poznavalcev pravne problematike v internetu. Ali je dovoljeno objaviti avtorsko fotografijo gole sosede v internetu, brez njenega soglasja? Seveda ima na taki fotografiji avtor svoje pravice (reproduciranja, dajanja na voljo javnosti ipd.), vendar se te njegove pravice križajo z dekletovimi osebnostnimi pravicami. Če ni privolila v objavo ali jo je celo izrecno prepovedala, avtor fotografije ne sme objaviti, ne glede na svoje avtorstvo! KONKRETNO internetne seksualne afere MAJA BUGARIĆ � NOVA »PORNOZVEZDNICA« JUGO SCENE Zdi se, da se ena afera niti ne poleže, ko se že pojavi nova. Do pred dvema mesecema je bila 27-letna pevka in voditeljica lokalne srbske televizije Maja Bugarić slovenski javnosti popolnoma neznana. In tako bi verjetno tudi ostalo, če se ne bi v P2P-omrežMaja Bugarić ju pojavila skoraj enourna različica njenega amaterskega porno filma, ki je seveda doživela nesluteno pozornost. Kljub slabi kakovosti zvočnega in video zapisa, so bili ljubitelji pornografije še bolj navdušeni kot nad posnetki Severine in Suzane Mančić, saj se je Maja poleg striptiza v izzivalnem spodnjem perilu lotila tudi analnega seksa. TAJA Z BEŽIGRAJSKE GIMNAZIJE IN PAR IZ IDRIJE Da je bilo preteklo leto glede razkrivanja internetnih seksualnih afer res plodno, sta poskrbeli tudi dve sicer medijsko neznani slovenski dekleti. Pozornost internetnih uporabnikov je najprej v pomladanskih mesecih pritegnila t. i. »afera Idrija«. Fotografije idrijskega para bi naj prišle v javnost zaradi neprevidnosti pri izposoji službenega digitalnega fotoaparata, saj sta akterja pozabila izbrisati posnetke, ki sta jih naredili med vikendom. Govorilo se je, da bi naj glavna akterka zaradi razgaljenih fotografij, ki so bile med drugim posnete tudi v službeni pisarni, izgubila celo službo. Poletje nam je postreglo s fotografijami gimnazijke Taje, ki se je verjetno z namenom, da bi razveselila svojega fanta, fotografirala kar sama v svoji sobi. Tajini sošolci in drugi dijaki gimnazije (omenjali sta se Šubičeva in Bežigrajska gimnazija) ter še mnogi drugi internetni uporabniki po Sloveniji so se dolgo naslajali ob njenih slikah (dokaz za to so številne razprave na spletnih forumih) saj sta se v internetu z nekajdnevnim časovnim zamikom pojavila dva paketa Tajinih slik. O tem, kako so na gole fotografije dijakinje reagirali profesorji, nismo našli nobenih informacij. Tako idrijske kot Tajine fotografije so z uporabo primernih ključnih besed še vedno dosegljive s pomočjo P2P-programov (eMule, Kazaa ipd). Kot zanimivost naj omenimo še to, da je vseh Tajinih slik za več kot 110 MB, komplet fotografij iz Idrije pa je velik le 5 MB. ŠKANDAL, KI GA JE POVZROČILA MISS HAWAIIAN TROPIC Doslej najbolj odmevno domačo porno afero je sprožila bivša miss Hawaiian Tropic in playbojeva zajčica 22-letna Ines Juranovič. Konec februarja so se namreč v internetu pojavile njene gole fotografije, ki najprej sploh niso vzbudile pretiranega zanimanja, saj smo lahko Inesinine izzivalne fotografije občudovali že v lanski julijski številki Playboya. Pravi plaz se je sprožil šele čez dan ali dva, ko je nekaj slovenskih uporabnikov razposlalo v omrežje več kot 1000 fotografij, ki so jih našli na ameriški spletni strani KaruP´s (www.karupspc.com), kjer se je Ines predstavljala z umetniškim imenom Amanda. Vrhunec fotografij, na katerih je bilo moč videti Ines v vseh mogočih pornografskih položajih, je bila vsekakor serije foto- Kateri zakon ureja omenjeno problematiko? Odškodninske in prepovedne zahtevke s področja osebnostnih pravic ureja Obligacijski zakonik (OZ), avtorske pravice pa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Ali obstaja meja, kaj lahko objavimo in kaj ne? Razmere v internetu niso dosti drugačne kot v »fizičnem« svetu. Objava je objava in posega v osebnostne pravice ne glede na to, ali gre za internet ali za časopis, TV ipd. Je pa res, da bo stopnja duševnih bolečin oškodovanca verjetno večja, če se bo oseba znašla na prvi strani dnevnega časopisa kot pa če bo dostopna zgolj na »zakotni« spletni strani ali v P2P-omrežju. Temu primerno bo tudi odškodnina lahko ustrezno večja ali manjša. Kaj storiti, če nekdo objavi v internetu naš video posnetek brez naše privolitve? Odvisno od tega, za kakšen video posnetek gre. Če gre za video posnetek spolnega odnosa, družinskega življenja ipd., utegnete imeti prepovedni in odškodninski zahtevek po OZ. Ali so lahko uporabniki, ki razpečavajo sporno vsebino prek e-pošte ali P2P-omrežij, kaznovani? Na koga se sploh lahko obrnemo in kakšne postopke lahko izvršimo, če nekdo objavi naše erotične ali porno posnetke v internetu? Postopki varstva bodo navadno civilni, torej bo lahko prizadeti pred grafij, kjer naša zapeljiva misica seksa z gologlavim mladeničem. Govori se, da je Ines v fotografiranje privolila v zameno za nekaj sto dolarjev in z dano obljubo, da bi naj bile fotografije objavljene izključno Ines Juranovič v ZDA. To se na njeno nesrečo na žalost ni zgodilo. GORENJSKA UČITELJICA Afera zaradi posnetkov Ines Juranovič se še sploh ni polegla, ko je drugi vikend v aprilu odjeknila nova bombastična novica. V medmrežju so se pojavile porno fotografije Sanje Škofic, učiteljice razrednega pouka iz Tržiča. Avtor fotografij ni nihče drug kot Gregor Hvastja, ki je postal širši javnosti znan s pornografskimi fotografijami, ki jih je naredil z Ines Juranovič. Novice o bližajočem škandalu je bilo nekaj dni Glavna akterka gorenjske porno afere sodiščem zahteval prepoved, odstranitev ipd. objave in odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice. Kakšna je odgovornost medijev, v mislih imam predvsem forume, kjer lahko uporabniki brez kakršnegakoli cenzuriranja objavijo »sporno« vsebino? Ko govorimo o forumih, moramo biti previdni. Forumi niso nujno mediji, saj so mediji po Zakonu o medijih (ZMed) le publikacije z uredniško oblikovano vsebino. Če neki urednik dejansko »filtrira« forum, to najbrž ni več klasični forum, urednik pa bo odgovoren, kot so odgovorni uredniki medijev. Običajno bo imel forum le določeno tematiko, vsebine pa ne bodo ex ante filtrirane (čeprav jih bo administrator navadno lahko ex post odstranil). V tem primeru bo predstavljal forum le »storitev informacijske družbe« po Zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) in Direktivi 2000/31/ ES. Za ponudnike tovrstnih storitev pa velja specifično varstvo pred odškodninsko odgovornostjo: za vsebine, ki jih gostijo, odgovarjajo le, če se zavedajo protipravnosti vsebine ali okoliščin, iz katerih je njihova protipravnost očitna, ter vsebin ne odstranijo, ko tako vedenje o protipravnosti pridobijo. Seveda gre za konkretno vedenje: zgolj vedenje, da je mogoče, da bi kdo kaj žaljivega objavil, ne zadostuje. Prav tako od ponudnika tovrstnih storitev ni mogoče zahtevati, da bi redno spremljal vsebine in pazil na njihovo zakonitost. MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 27 KONKRETNO internetne seksualne afere prej zaznati na forumih, kjer je nekaj »raziskovalno usmerjenih uporabnikov« začelo objavljati sporne fotografije, ki so jih našli na istih spletnih straneh, kjer so že bile objavljene fotografije svetlolase prekmurke Ines. Sanja za razliko od Ines zadeve sploh ni želela prikriti, saj je takoj odkrito priznala, da se je fotografirala s svojim fantom, s katerim se namerava v kratkem poročiti, ter poudarila, da je to čisto njena zasebna stvar. April je bil za razgaljena slovenska dekleta res ploden mesec. Nekatera smo lahko občudovali tudi na več kot 1300 fotografijah. Medijsko sta največjo pozornost poželi še dve Playbojevi zajčici (očitno so ta dekleta pripravljena storiti marsikaj za denar). Najbolj šokantna je bila vsekakor novica, da bi naj 27-letna Mirjam Tratnik (lanskoletna aprilska »playmate«) prek avstrijske spletne strani Escort.at, kjer se je pojavljala z imenom Aleksa, ponujala svoje seksualne storitve predvsem starejšim moškim. Slike, opis njenih storitev in osebni podatki so bili kmalu (verjetno po njenem posredovanju) umaknjeni, ime Aleksa pa je ostalo v zbirki deklet. Publiciteto v javnosti si je po dobrih dveh letih ponovno zagotovila Anita Madžarič z afero »špediterka«, ki nam je prinesla več različnih serij svojih fotografij, na katerih nastopa pod umetniškim imenom Deeva. V času do zaključka redakcije se je v internetu pojavilo še precej fotografij razgaljenih Slovenk, ki pa jim ne bomo posvečali pozornosti, saj gre za medijsko Mirjam Tratnik, Playboyeva popolnoma nezajčica (Vir: www.playboy.si) znana dekleta. tografu Gregorju Hvastji znatno povečal promet zaradi afer, ki sta jih izvali Sanja in Ines. KAJ PRAVIJO ZAKONI? Verjemite ali ne, ena izmed številnih fotografij, ki zdaj krožijo po internetu, je bila lani objavljena na naslovnici Poleta. Takrat še ni nihče vedel, da je bila posneta serija trdoerotičnih fotografij, ki so Anito razgalila v celoti. da je mislila, da se njene pornografske fotografije ne bodo nikoli pojavile v javnosti. Izmed vseh izjav, ki so jih podale glavne akterke tega članka in ki so se nam najbolj vtisnile v spomin, pa je na prvem mestu prav gotovo Severina, ko je nekaj ur po objavi njenega domačega porniča v obupu izjavila naslednje: »Apeliram na vse, ki posedujejo sporni posnetek, da ga vrnejo ali uničijo in da ga ne razpošiljajo naprej...« in s tem dala tudi vedeti, kako dobro razume delovanje interneta. Ob tem se lahko samo vprašamo, kaj za vraga si mislijo dekleta, ko se za nekaj sto ameriških zelencev in ob dani obljubi organizatorjev teh foto seans, da so fotografije namenjene izključno ameriškim spletnim stranem, slečejo in povrh vsega še poseksajo pred fotografskim objektivom. So res tako naivna kot se skušajo prikazati v javnosti? Ali res ne vedo, da je internet globalna vas, v kateri se ne morejo kar tako skriti slovenskim internetnim uporabnikom? MLADA DEKLETA ISTOVETIJO Z ZVEZDNIKI Naša dekleta si lahko ogledate na strani Amkingdom.com. ŠOK IN »NAIVNOST« »Šokirana sem!« je ponavadi prva izjava dekleta, ko izve, da so internet preplavili njeni posnetki. Takoj zatem skoraj vsaka izpostavi naslednje: »Sploh mi ni jasno, kako je lahko posnetek prišel v javnost«. Seveda gre zgolj za blef, saj je v nekaterih primerih več kot očitno, da so se dekleta zavestno in namensko slikala za tuje porno spletne strani. Tudi gorenjska učiteljica se ni mogla izogniti temu tipičnemu vzorcu, saj je medijem precej naivno povedala, 28 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Zanimivo teorijo je razvila seksipilna srbska turbofolk pevka Ceca, ki pravi, da je Severina idol mladoletnikom, ki snemajo porniče. »Od objave Severininega porno posnetka so mladoletniki začeli drugače doživljati seksualno svobodo. Severina je glavni krivec, da se srednješolci pojavljajo v vse večjem številu v porno filmih«, je za enega srbskih časopisov izjavila Ceca. Da pa tudi Ceca ne bi izpadla tako nedolžno, je poskrbel srbski psiholog prof. Marić, ki je dejal: »Če je Ceca na Marakani pred stotisočglavo množico pela brez spodnjih hlačk, ima to velik vpliv na razvoj in obnašanje deklet.« O tem, kako velik vpliv imajo na mladino dejanja estradnih zvezdnic, govori tudi 40-letni srbski amaterski porno fotograf Milan Milojević Mićara: »Po porničih s Severino in Suzano mi je pri delu in pri pridobivanju deklet veliko lažje. Tabuji so razbiti, saj se mladi vedno bolj istovetijo s poznanimi osebnostmi. Razmišljajo v slogu − če lahko Severina, lahko tudi jaz.« Prav zanima nas, ali se bo tudi slovenskemu fo- Pri medijsko izpostavljenih osebah se lahko novinarji, še zlasti ob aferah, ki jih obravnavamo v tem članku, znajdejo med dvema poloma: ali izrabiti pravico do obveščanja ali pa prikriti škandal, ker moramo upoštevati osebnostne pravice, zlasti pravico do zasebnega življenja. Gre torej za konflikt dveh pravic: pravice do svobode obveščanja in osebnostnih pravic človeka. O tem, kje je meja, ki jo mediji lahko prestopijo, da zadostijo pravici do obveščenosti, vam žal ne moremo dati točnega odgovora. Za osebnostne pravice velja, da so: vezane na osebo, neodtujljive, neprenosljive in nepremoženjske pravice, ki pa uživajo tudi premoženjskopravno varstvo, kar pomeni, da lahko v primeru njihovih kršitev sledi kazenska ali civilnopravna odgovornost. Poseg v dobro ime in čast je torej hkrati kaznivo dejanje in civilni delikt. Na civilnopravnem področju ureja omenjeno problematiko zlasti zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ter še nekateri drugi predpisi. Kršitve osebnostnih pravic, ki imajo za posledico zlasti nepremoženjsko škodo, obravnava ZOR v 134. členu, kjer je zapisano, da ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poseg v zasebnost, dostojanstvo in osebnostne pravice je mogoče pravno zavarovati na več načinov. Poleg kazenskih sankcij je na voljo tudi odškodninski zahtevek. V petem poglavju OZ, ki obravnava povrnitev nepremoženjske škode, je v 179.členu namreč zapisano, da je mogoče zahtevati denarno odškodnino zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti. KAJ STORITI, DA SE TUDI VAM NE BO ZGODILO KAJ PODOBNEGA? Zasebnost v internetu je lahko ogrožena tudi in predvsem zaradi lastne malomarnosti in nepazljivosti. Sporne datoteke lahko npr. po nesreči presnamemo v mapo, ki je namenjena skupni rabi datotek z uporabniki P2P-omrežij, in še preden boste ugotovili, da ste fotko svoje žene shranili na napačno mesto, se bo ta pojavila v omrežju. Če nimamo ustrezno zaščitenega računalnika, se nam lahko zgodi, da nam bodo vsebino računalnika prečesali hekerji ali pa bo računalnik napadel trojanski virus, ki bo začel iz našega računalnika razpošiljati naključne dokumente na naslove, ki jih imamo v adresarju e-poštnega odjemalca. Če nikakor ne morete brez tega, da bi imeli žgečkljivi material spravljen v računalniku, prek katerega dostopate tudi v internet, potem morate morebitno žgečkljivo vsebino zavarovati z ustrezno programsko zaščito svojega računalnika. Skratka bodite nadvse previdni, da ne boste nekoč od nekega daljnega znanca prejeli v vaš poštni predal golo fotografijo vam nadvse poznanega telesa.  V ENEM LETU DESETKRAT VEČJI Ko smo pred kakšnim letom v Mojem mikru pisali o začetku vzpona novega resnega tekmeca Microsoftovemu brskalniku, si nismo upali napovedati, da bo Firefox v tako kratkem času kar podeseteril svoj tržni delež. Iz skromnega odstotka vseh uporabnikov je temu brskalniku uspelo doseči deset odstotkov v slabih dvanajstih mesecih. Takšen uspeh pa si že zasluži obravnavo pod drobnogledom. Piše : Vasja Ocvirk vasja.ocvirk@mojmikro.si V Če pred sedmimi leti, ko je v vojni brskalnikov Microsoft porazil Netscape, velika večina uporabnikov niti ni dobro dojemala koncepta interneta in svetovnega spleta in je hkrati imela do njiju zelo omejen dostop, imamo danes dovolj osveščene uporabnike, ki znajo poiskati informacije in jih tudi uporabiti. Tega pa ne morejo več storiti brez brskalnika. Še več, veliko poslovnih aplikacij deluje prek spletnih vmesnikov, kar pomeni, da uporabniki v po- zroki za tako hiter vzpon priljubljenosti slonijo predvsem na dveh ključnih področjih. Prvo zadeva varnost, enostavnost in stabilnost, ki jo je Firefox ponudil nasproti Internet Explorerju, kakor tudi sodobnejšo zasnovo. Ker pa uporabniki ne menjajo za karsibodi tako pogosto uporabljanega programa, kakršen je spletni brskalnik, bi vse to ne zadostovalo, če Internet Explorer poleg samega Firefoxa ne bi imel še enega ključnega nasprotnika: Microsofta. Da, sliši se paradoksalno, toda največ zaslug za Firefoxov uspeh ima, takoj za Mozillino odprtokodno ekipo, prav Microsoft, ki po tem, ko je uspešno zlomil Netscape v vojni brskalnikov davnega leta 1998, ni več ponudil ničesar pretresljivega in novega v svojem Internet Explorerju. Različici 5.5 in 6.0 sta sicer vnesli povečano stabilnost in nekaj vsebinsko ne tako pomembnih izboljšav, toda glavni problem sta bila in sta še pred- Število razširitev za Firefox se naglo veča. Od trenutka oddaje vsem varnost in pa odsotnost novih članka v redakcijo do trenutka, ko je nastal ta posnetek, je minilo funkcionalnosti. Nenehni popravki le nekaj ur, a se je seznam že povečal za tri nove dodatke. operacijskega sistema Windows, v katerega je IE tesno vdelan, k celotni sliki niso slovnih okoljih za delo dostikrat ne potrebujeprinesli večjega zaupanja uporabnikov, čeprav jo več specializiranih odjemalcev, narejenih za je Service Pack 2 (SP2) že pomenil pomemben točno določeno nalogo, temveč do vseh funkcij korak naprej. A vendar. Internet Explorer še daposlovnih aplikacij dostopajo prek brskalnika. nes pomeni precejšnje varnostno tveganje, saj Prav tako informatizacija vsakdanjega življenja z novim pomanjkljivostim kar nekako noče biti e-upravo vred vodi v smer družbe, v kateri bomo konca. Da ne bo pomote: tudi Firefox ni brez vsa bistvena opravila, ki so danes še tesno povevarnostnih lukenj, tako kot najbrž noben tozana s »papirologijo«, opravljali prek interneta. vrstni program, toda teh je pri Firefoxu manj, In uporabniški vmesnik za ta opravila bo, jasno, občutno manj kot pri IE-ju. Vsaj zaenkrat. brskalnik. Pri Microsoftu so tako stavili na karto inerciZAKAJ FIREFOX je uporabe brskalnika. Preprosto povedano, po Toda zakaj se sploh ukvarjamo z brskalnikom, zmagi nad Netscapeom so se odločili, da svojega ki zaseda komaj deset odstotkov trga brskalnibrskalnika ne bodo več bistveno posodabljali do kov (po nekaterih ocenah celo zgolj sedem!) in naslednjega novega operacijskega sistema Longzakaj nas zanima, kaj to pomeni za Microsoft? horn, počivanje na lovorikah pa se jim je mašOdgovor je na dlani: spletni brskalnik je poleg čevalo. To strategijo so medtem v Redmondu že poslovnih aplikacij postal eno izmed najbolj zamenjali in kmalu bi naj na trg prišel že novi uporabljanih programskih orodij, ne glede na in izboljšani IE, toda škoda je storjena, veliko področje uporabe. Uporabljamo ga na delovnem uporabnikov pa je več kot zadovoljnih z alternamestu, doma, za zabavo, pri študiju, praktično tivnimi brskalniki, med katerimi je zastavonoša povsod, kjer pridemo v stik z računalnikom. seveda Firefox. Ker smo alternativne brskalni- KONKRETNO Firefox ke v Mojem mikru predstavili že pred časom, se bomo tokrat posvetili Firefoxu in vzrokom, zakaj mu je sploh uspelo na nehvaležnem trgu brskalnikov. Zakaj nehvaležnem trgu? Najprej zato, ker mora biti brskalnik brezplačen. Microsoft je postavil standard, da pride brskalnik IE v paketu z operacijskim sistemom, in to brezplačno. Uporabniki so to zadevo takrat hvaležno sprejeli in vsakršna resna konkurenca mora torej ponuditi svoj izdelek brezplačno, kajne? Nehvaležnost trga se kaže tudi v tem, da je lani ob približno istem času ta brskalnik uporabljalo 96 odstotkov vseh uporabnikov interneta. Da bi resno posegel na tako monopolno nasičen trg, moraš imeti v rokavu res dobre adute. PISALA SE JE ZGODOVINA Sicer pa je Firefox nekakšno posmrtno maščevanje Netscapea Microsoftu. Ko se je namreč Netscape znašel na kolenih, je ustanovil odprtokodni projekt Mozilla in predal programsko kodo za Netscape Communicator v domeno odprte kode. Tako se je lahko s kodo poigraval vsak programer, ki je imel čas, še največ dela pa so imeli navdušeni koderji s popravljanjem številnih napak, ki jih je imela takrat absolutno preobsežna aplikacija. Mozilla Foundation je nastala z ločitvijo od AOL-a, ki je po Microsoftovi zmagi prevzel Netscape, sicer pa je Firefox nastal nekaj let pozneje, kot drastičen poseg v prenapihnjeno Mozillino kodo. Leta 2002 sta namreč Blake Ross in Dave Hyatt objavila, da sta oklestila Mozillino kodo in iz nje potegnila zgolj jedro aplikacije. Mimogrede, če boste kje zasledili nenavadno besedo Gecko, vedite, da je govora prav o tem jedru. Kakorkoli, osnovna ideja je bila, da bi naredila tak brskalnik, ki na osnovi ne bi imel obešenih nekaj tisoč dodatnih funkcionalnosti in bi ga znali brez težav uporabljati tudi njuni starši. Seveda ne smemo pozabiti Bena Goodgerja, brez katerega Firefox danes ne bi bil to, kar je. Goodger je namreč kot vodja razvoja prinesel nov zagon v takrat ne preveč obetaven projekt. Od tu naprej so postali cilji veliko jasnejši, čeprav pri Netscapeu in tudi Mozilli najprej niso razumeli, zakaj bi nekdo sploh naredil brskalnik, ki bi bil enak kot že obstoječi, le da bi imel manj možnosti. Toda filozofija »manj je več« se je sčasoma izkazala kot pravilno. UPOR PROTI MONOPOLU Pomembno je predvsem omeniti, da je Firefox, tako kot vsi odprtokodni programi, delo v nenehnem razvoju, za njegovim uspehom pa nikdar ne stoji zgolj peščica ljudi, temveč množica domala brezimnih programerjev in navdušencev, ki so v veliki ali majhni meri prispevali svoj del mozaika. Toda tudi ta slika je varljiva. Pri tej množici ljudi ne gre zgolj za mozoljaste najstnike, ki do zgodnjih ur gledajo v programsko kodo, namesto da bi streljali navidezne hudobce v najnovejši prvoosebni igralski uspešnici. Gre za ekonomski, skorajda politični upor proti monopolu, ki mu do danes nobeno sodišče ni bilo zares kos. Firefox sta skozi razvojne oddelke, 30 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 namenjene izključno razvoju tega brskalnika, podprla IBM in Sun Microsystems, Google je oglaševalsko podprl promocijo novega brskalnika, v svojih prostorih je gostil Mozillino konferenco, Firefox je bolj kot s čim drugim povezan z Googlovim iskanjem in podobno. Nič čudnega torej, če je Microsoft na hitro spremenil svojo politiko glede razvoja zastarelega brskalnika, Tako se v Firefoxu s programskim dodatkom Sage za branje RSS-virov prikažejo ki naj bi ga v Longnovice RTV Slovenije. hornu menda zamenjalo spletno deskanje znotraj samega namizja. Firefox pa se od drugih odprtokodnih proKo bo seveda napočil čas. Ta pa je za mnoge jektov močno razlikuje še po eni pomembni pouporabnike še nekaj podatkovnih kalvarij in drobnosti. Celoten videz, uporabniški vmesnik ponovnih namestitev celotnega sistema stran. in uporabniška izkušnja so zelo prijazni očesu, Tudi govorice, da Google pripravlja svoj brskalkazalcu in duši povprečnega uporabnika. Za odnik, ki naj bi zrasel na Firefoxovih temeljih, in prtokodne projekte namreč velja pregovor, da še bolj futuristična ugibanja o Googlovem lastso jih naredili računalnikarji za računalnikarje. nem operacijskem sistemu Billu Gatesu in SteFirefox pa se lahko od bratov in sester pohvali z veu Balmerju najbrž niso olajšale spanca. izjemno prijaznim in intuitivnim uporabniškim ter ne nazadnje oblikovalsko dovršenim vmesniLAHEK, ZANESLJIV IN VAREN kom. Tudi to je eden izmed vzrokov, zakaj ga je Naj bo tako ali drugače, Firefox je po poroddo danes vsaj 50 milijonov uporabnikov sprenih težavah postal sinonim za lahek, zanesljiv jelo s takšnim navdušenjem. in varen brskalnik, ki je povrhu vsega še nadgradljiv. Na voljo je za uporabnike Windows, JE FIREFOX RES TAKO VAREN? Maca in Linuxa, našli pa bi se še kakšni drugi Seveda bo trezen opazovalec pripomnil, da se operacijski sistemi. Bistvenega pomena za njeiz Firefoxa ne cedita le med in mleko. Čeprav gov uspeh pa je možnost brskanja z zavihki, ki je Firefox dosleden pri spoštovanju spletnih so ga medtem in že tudi pred tem usvojili najbrž standardov, ki jih je postavil konzorcij očeta vsi drugi brskalniki − razen Internet Explorerja, svetovnega spleta, Tima Bernersa-Leeja, World seveda. Zavihki namreč omogočajo odpiranje Wide Web Consortium, Internet Explorer pa novih oken znotraj brskalnika, kar močno pone, lahko pri nekaterih straneh opazimo poenostavi preklapljanje med različnimi spletnimi manjkljivosti pri prikazu kode HTML. Toda strani, ki jih odpre uporabnik. Blokiranja naupali bi si staviti, da gre v veliki večini primerov dležnih dodatnih (pop-up) oglasov in odpiranja vzroke za takšne napake pripisati nepravilnemu novih oken najbrž tudi ni treba posebej omenjaprogramiranju spletnih strani, ki izhaja iz dolgoti, kajne? Slednje je sicer tudi izrazito varnostno letne prakse prilagajanja kode za IE kot za kaj vprašanje, kar so pri Microsoftu rešili z paketom drugega. SP2, toda mar ni lepo namestiti brskalnika, pri Upoštevati je treba tudi zakon velikih števil. katerem ni treba najprej dodati še vrste popravFirefox je ne glede na bliskovito rast še vedno kov, da bi dobili vsaj približno spodobno stopnjo pravi malček v primerjavi z Internet Explorervarnosti? jem. Pisci škodljive kode bi mu gotovo posvetili Nadgradljivost je tretji Firefoxov adut. Kot več časa, če bi vedeli, da bo ta koda prizadela, že rečeno, je njegova osnovna funkcionalnost denimo, polovico celotne internetne populacipreprosta in osredotočena na brskanje po svetoje, ne pa zgolj desetino. Zato so luknje v Firefoxu vnem spletu, kar je tisti najmanjši možni skupni in njihove posledice za digitalne malopridneže imenovalec, ki mu daje šarm preprostosti, s tem temu primerno manj privlačne − in tudi medijpa tudi hitrosti in robustnosti. To pa še ne pomesko manj zanimive. Hkrati je treba resnici na ni, da se te funkcionalnosti ne da krepko razširiti. ljubo omeniti, da je poleg sistemsko neodvisneZa to poskrbijo programski dodatki, ki jih lahko ga programa za občutno manjše število znanih po želji preprosto in poljubno namestimo vanj. varnostnih lukenj v Firefoxu morda krivo tudi S tem mislimo na bralnike RSS-virov, novičarto, da je kot še včerajšnji outsider deležen manjskih skupin, vremenskih napovedi, organizacijo šega sovraštva v računalniškem podzemlju kot prenosa datotek, podporo blogom, zaznamkom, Microsoftov brskalnik. razvijalskim orodjem, iskanju in podobno. ŠteTreba pa je priznati, da je krpanje lukenj v vilo teh razširitev zaradi odprtokodnega načela Firefoxu trenutno v romantičnem obdobju, saj naglo narašča, trenutno pa jih je že 450. je po odkritju vsake ranljivosti v kodi celotna Brskanje z zavihki v Firefoxu � stara pogruntavščina, ki jo bo Internet Explorer usvojil šele v različici 7. Desno zgoraj je iskalno okno, kamor neposredno vpišemo iskalni niz. Privzeti iskalnik je Google, po želji pa lahko dodamo tudi druge vire. nasprotno. Hja, Internet Explorer se nam lahko še celo zasmili. Seveda, če nismo že prav zaradi njega kdaj formatirali trdi disk, potem ko smo prek brskalnika spremenili računalnik v gnezdo vohunskega programja ali trojanskih konjev. In tu se pojavi zanimivo vprašanje. Je Firefox sploh lahko imun na vse te bolezni? Gotovo ne, toda dokler pomeni občutno izboljšanje trenutnega stanja, mu bomo uporabniki rade volje sledili. Tako kot smo pred leti sledili Internet Explorerju. STRAH IMA VELIKE OČI Tudi če bi se morda izkazalo, da je bilo Firefoxovih deset odstotkov najvišji vrh, ki ga je lahko dosegel na trgu, je vloga, ki jo trenutno igra, neprecenljiva. Poglejmo: uporabniki smo KAKO SE JE KALIL FIREFOX Dejstva • Firefox v prepoznavni obliki ugleda luč sveta v septembru leta 2002 kot Phoenix 0.1. • Kot Phoenix se zadnjič pojavi v različici 0.5, nato dobi novo ime, Firebird, a le do različice 0.7.1, ko si morajo avtorji zaradi konflikta avtorskih pravic omisliti novo ime. • V začetku februarja 2004 pride na plano Firefox 0.8. • Junij 2004: Obvestilo o novi luknji v Internet Explorerju povzroči tudi do 200.000 prenosov Firefoxa 0.9 na dan. Firefox je prenesel en odstotek uporabnikov. • V septembru 2004 izide Firefox 1.0 − načrtovanih milijon prenosov v desetih se zgodi že v prvih petih dnevih. Zgodovina • Firefoxov dedek je Netscape Navigator, ki ga leta 1994 ustvarijo bivši študenti Univerze v Illinoisu, potem ko se naveličajo akademskega okolja in ravoja brskalnika Mosaic. Kodno ime Navigatorja je Mozilla, kar je skovanka iz besed »Mosaic« in »killa«, kar bi v prevodu iz računalniško-gangsterskega besednjaka v slovenščino pomenilo »ubijalec Mosaica«. • Navigatorju sledi Communicator, ki ga leta 1998 v vojni brskalnikov skupaj z Netscapeom zlomi Microsoft s takrat neprekosljivim Internet Explorerjem 5.0, ki je boljši kot vsi drugi brskalniki na trgu, pa tudi brezplačen je, kar dokončno prepriča tudi največje »billomrzce«. Netscape prevzame AOL, Communicatorjeva programska koda pa roma na področje odprte kode. Nastane projekt Mozilla. • Mozilla postane sinonim za odprtokodni brskalnik. Vsi pravi hekerji uporabljajo izključno in samo Mozillo. Čeprav je iskanje v zavihkih staro skoraj toliko kot brskalniki sami, z Mozillo prvič doseže širše občinstvo. Staro novost pograbijo skoraj vsi, razen Internet Explorerja. • Leto 2002: Blake Ross in Dave Hyatt oklestita Mozillo. Nastane brskalnik Phoenix. Manj postane več. Leta 2003 se jima med drugimi pridruži Ben Goodger, Phoenix se za kratek čas preimenuje v Firebird, nato leto pozneje izide prvi Firefox. • Kmalu po izidu različice 1.0 se pojavijo prva poročila o varnostnih luknjah. • Maj 2005: vsaj 50 milijonov uporabnikov je namestilo Firefox v svoje računalnike. odprtokodna skupnost z ramo ob rami napako odpravila največ v nekaj dnevih, česar si Microsoft kljub vsemu bogastvu niti pod razno ne more privoščiti. Tu namreč govorimo o tisočih programerjev, ki vsakokrat mrzlično iščejo vzroke in načine, kako zakrpati najnovejšo luknjo v Firefoxu. In teh je v primerjavi z Explorerjevimi luknjami bolj malo. Ne gre se torej čuditi temu, da so bile vse do zdaj odkrite napake tako hitro odpravljene. Če na razmerje med Davidom in Goljatom za povrh pogledamo še iz perspektive preizkuševalcev programske opreme, pridemo do presenetljivega razmerja med tistimi, ki iščejo in izkoriščajo napake, in tistimi, ki jih odpravljajo. Medtem ko ima Firefox v tem trenutku malo tistih, ki so pripravljeni iskati luknje ali jih celo izkoristiti, in hkrati ogromno število prostovoljcev, ki so jih pripravljeni zakrpati, lahko za IE trdimo prav po dolgem, dolgem času dobili brskalnik, ki mu lahko zaupamo. Microsoftov dinozaver je dobil brco v zadnjico, kakršno bi si moral dati sam že pred petimi leti. Odprtokodna skupnost je dobila nov zamah in zgolj pri Mozilli sta na voljo že nova uporabna programa za osebno rabo − »poštar« Thunderbird in koledar Sunbird. In ne nazadnje: deskanje po svetovnem spletu je po zaslugi vedno novih razširitev v Firefoxu spet postalo nekaj vznemirljivega. Po eni strani bo zelo zanimivo po vsem medijskem pompu in bliskovitih spremembah opazovati, kako bo z varnostjo v Firefoxu in kakšen bo Internet Explorer 7, ki bi naj luč sveta ugledal že to poletje. Sliši se kot napoved novih modnih trendov, kajne? Ko smo že pri modi − zdi se, kot da bi internet spet pridobil nekaj tistega blišča, ki ga je imel pred velikim zatonom ob prelomu tisočletja.  KONKRETNO rešitve v slovenski informatiki: ZRCola TEHNOLOGIJA OHRANJA JEZIKOVNO DEDIŠČINO Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so razvili sistem za preprosto vnašanje dialektoloških znakov, s katerimi je mogoče zapisovati različne oblike črk za različna narečja, ki jih ni na običajnih tipkovnicah. Napredna rešitev je postala pomemben del mednarodnega projekta zajetja narečij vseh slovanskih jezikov. Piše : Jaka Žor ž jaka.zorz@mojmikro.si S lovanski lingvistični atlas je ambiciozen poskus zajetja narečij vseh slovanskih jezikov, v katerem sodelujejo znanstvene ustanove vseh slovanskih držav, med njimi tudi Slovenija. Ta obsežni projekt izhaja iz popisa izbranih besed in oblik (vprašalnik obsega 3450 vprašanj) v slovanskih narečjih (zapisovalnih točk je 840), kar omogoča natančen vpogled v razvoj in spremembe, ki so se v preteklih stoletjih zgodile v posameznih jezikih. Za natančen zapis glasov govorjenega jezika je potreben precejšen nabor posebnih znakov, ki doslej bodisi niso dostopni v eni sami pisavi bodisi je bilo za njihov vnos treba poznati težko dostopne kombinacije in bližnjice, ki otežujejo delo in jemljejo energijo. »Doslej je bil digitalni vnos za Slovanski lingvistični atlas napravljen s približno desetimi neenotno zasnovanimi pisavami, s katerimi je bilo besedila zelo naporno vnašati, po njih pa se sploh ni dalo iskati. Prvi izziv je bil poenostaviti vnos, drugi pa zagotoviti, da bodo posamezni posebni znaki ohranjeni ne glede na to, ka-  ZRCola, ki omogoča preprost zapis sestavljenih znakov – te se da dobiti tako, da se osnovnemu znaku dodajo posebni znaki, tako imenovana ločevala, ki ga natančneje določajo. tero pisavo ali jezikovne nastavitve uporablja vnašalec ali pregledovalec v katerem koli od 13 nacionalnih središč, v katerih se pripravlja Slovanski lingvistični atlas,« je povedal dr. Peter Weiss iz dialektološke sekcije Znanstvenoraziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. »Gre namreč za sestavljene znake, kot so na primer črke s kakšnim znakom zgoraj in hkrati tudi 32 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 pis sestavljenih znakov – te se da dobiti tako, da se osnovnemu znaku dodajo posebni znaki, tako imenovana ločevala, ki ga natančneje določajo. Bližnjice do večine ločeval in pogostih narečnih znakov, kot je recimo polglasnik, so prav tako vdelane v ZRColo. Vnašalec vnese sestavljeni znak z vsemi ločevali, ki stojijo nad osnovnim, pod njim, ob njem ali pa so zapisana čezenj. Z makri, ki so prav tako del ZRCole, pa lahko po potrebi nize znakov združi v končni znak in tako ustvari besedilo, primerno za tisk. »Postopek deluje v obe smeri, kar pomeni, da je mogoče sestavljene znake razstaviti nazaj v osnovni znak in ločevala,« je povedal Weiss. »Rešitev je izvedena v programu Microsoft Word in omogoča tudi razstavljanje tistih znakov, ki jih je uporabnik vnesel na drugačen način, na primer z bližnjicami, privzetimi v Wordu.« Vnašanje osnovnih znakov in ob njih določujočih sestavin je izredno učinkovito tudi iz drugih razlogov. Tako lahko namreč uporabniki preprosto iščejo tudi posamezne nize, ki stojijo za osnovnimi znaki. »Uporabnik tako veliko laže poišče vse znake, ki vključujejo na primer krativec in piko spodaj, sploh če ne ve, ob katerih osnovnih znakih se pojavljata ti dve ločevali,« je pojasnil Weiss. »Pri že sestavljenih znakih tako iskanje ni mogoče, kar zmanjša raziskovalno vrednost pripravljenih besedil.« LATINICA IN CIRILICA spodaj in čez, težave pa lahko določenim uporabnikom dela tudi vnos šumnikov č, š in ž, ki so prav tako sestavljeni znaki.« ENOSTAVNO ZAPISOVANJE SESTAVLJENIH ZNAKOV Weiss je za digitalni zapis posebnih narečnih znakov brez posebnega znanja računalništva razvil rešitev ZRCola, ki omogoča preprost za- Projekt ZRCola pa vsebuje še eno napredno možnost, s katero je Weiss razširil uporabnost Worda za vnašanje posebno zapletenih besedil tudi v vseh jezikih, ki se pišejo v latinici in cirilici, in prilagojenih znakov. Za potrebe projekta so namreč razvili tudi posebno pisavo 00 ZRCola, v katero so vključeni potrebni znaki iz Unicoda, nabor razpoložljivih znakov pa je razširjen z dodatnimi znaki, ki jih je mogoče najti na področju zasebne rabe Unicoda. »Vključili smo dodatne sestavljene znake za narečne zapise, zaradi cirilično pišočih uporabnikov tudi v cirilici, ter znake, ki niso vključeni v noben standardizirani nabor znakov,« je razložil Weiss. Tako se da vnašati KONKRETNO Moodle nekdanje slovenske črkopise, kot so na primer bohoričica, dajnčica in metelčica. »S tem ZRCola omogoča vnašanje starih besedil, kar doslej v digitalni obliki ni bilo mogoče,« je povedal Weiss. Ob tem podpira delovanje različnih tipkovnic, poleg slovenske še srbske, češke, nemške, francoske in angleške. ZRCola je uspešen projekt, s katerim so raziskovalci izkoristili razširljivost orodja Microsoft Word. ZRCola se je že izkazala za uspešno v okviru Slovanskega lingvističnega atlasa, še razširjeno bo mogoče uporabiti za pripravljajoči se Slovenski lingvistični atlas, za zapis narečij pa jo bodo uporabili tudi v Bosni in Hercegovini. »Med vojno je bilo v Bosni in Hercegovini izgubljeno skoraj celotno gradivo za Slovanski lingvistični atlas, zapisano v zvezke,« je povedal Weiss. »Zdaj bodo ZRColo uporabili za ponovno zapisovanje narečij, saj bodo s tako nadgrajeno programsko opremo lahko delo opravili veliko učinkoviteje in hitreje.« NAMESTITEV Programček ZRCola se enostavno prenese prek spleta s strani http://zrcola.zrc-sazu.si/ in namesti s pomočjo čarovnika za namestitev. Ob ponovnem zagonu Worda se po namestitvi v menijski vrstici prikaže meni ZRCola s tremi ukazi: Sestavi vse, za sestavljanje osnovnih znakov in dodanih ločeval, ter Razstavi vse, ki posebne znake razstavi na niz znakov v pisavi Unicode 00ZRCola, ter ukaz za odstranjevanje programa. Pri pogosti uporabi narečnih znakov je najbolje nastaviti pisavo ZRCola kot privzeto, s tem pa se pridobi tudi vse oznake, s katerimi se prek kodne tabele ustvarjajo sestavljeni znaki. Ob namestitvi ZRCole se v zagonskem meniju namestijo dokumenti z navodili za uporabnika. Programček se lahko odstrani neposredno iz Worda, menija za zagon programa v Windows ali prek programa za nameščanje in odstranjevanje programske opreme. ZRCola deluje v vseh različicah programa Word od 6.0 naprej.  VIRTUALNA UČILNICA Delo v »učilni zidani« verjetno vsi poznamo. Poglejmo si še načine dela, ki jih ponuja sodobna virtualna učilnica, grajena na sistemu Moodle. Piše : Alja Sulčič alja.sulcic@mojmikro.si K predmeta. Moodle ponuja tri različne oblike dela: tedensko, tematsko in družabno. Pri tedenski obliki se predmetu določi poljubno število tednov trajanja. Za vsak teden nato učitelj določi dejavnosti. Tematska oblika je podobna tedenski, le da tedne nadomestijo teme, ki niso časovno omejene. Družabna oblika je zelo ohlapna in se odvija okoli skupnega foruma, ki ni niti nujno v sklopu predmeta. Z družabno obliko lahko Moodle omejimo na odlagališče dokumentov in forum, kar je verjetno zanimivejše za srednje šole, na katerih se ni mogoče izogniti izvajanju predavanj »v živo«. Na višjih in visokih šolah ter v podjetjih pa lahko tedenska in tematska oblika že nadomestita del ali celotna predavanja pri določenem predmetu oziroma vsebinah. ot za vsa druga e-področja je tudi za e-izobraževanja na voljo več različnih učnih okolij. V Sloveniji so med najbolj uporabljenimi sistemi WebCT, domači izdelek ECHO in Moodle. Vsak izmed navedenih sistemov ima svoje prednosti in slabosti, vendar sistem Moodle od drugih dveh ločita pomembni značilnosti: brezplačnost in odprta koda sistema. Predvsem brezplačnost zveni zelo privlačno za šole in podjetja, ki jim vedno zmanjkuje sredstev za uvajanje novih izobraževalnih tehnologij. V nadaljevanju bomo videli, da sistem Moodle ponuja veliko več kot zgolj cenovno ugodnost. Delovanje sistema Moodle si lahko ogledate in preizkusite na strani uradni strani (www.moodle.org). Namestitev sistema v strežnik s podatkovno zbirko in podporo za PHP je enostavna. Poleg osnovnega paketa Moodle lahko nadomestimo različne dodatke. Slovenski uporabniki bomo verjetno najprej posegli po dodatku za slovenski jezik. Čeprav je podpoPogled na prvo stran predmeta Digitalna ekonomija in e-poslovanje, ki ga izvaja ra za slovenski jezik Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem s pomočjo sistema Moodle. dobra novica, velja opozorilo, da trenutni slovenski prevod ni brez Pri vsakem predmetu je moč nastaviti tudi napak. Ker je Moodle odprtokodni sistem, za dostopnost. Predmet lahko pustimo odprt za prevode skrbijo uporabniki sami. Žal v trenutvsakogar, lahko dovolimo vstop gostom (s ponem slovenskem prevodu tako najdemo nekaj sebnim geslom predmeta ali brez), lahko pa je drobnih slovničnih napak, pa tudi nepravilnopredmet za javnost zaprt in v njem sodelujejo sti s šumniki. Najbolj moteče je to, da datoteke le učenci, ki jih vnese učitelj. Če je pri določeza pomoč še niso prevedene. Tudi dokumentanem predmetu veliko prijavljenih študentov, je cija za postavitev Moodla in podpora uporabmožna razdelitev v manjše ločene skupine, kar nikom sta zaenkrat le v angleškem jeziku. olajša preglednost in omogoči, da učenci laže pridejo do besede. UREDITEV VIRTUALNE UČILNICE Moodle pozna tri nivoje uporabnikov: adKo je Moodle nameščen v strežnik, se lahko ministratorje, učitelje in učence. Administrazačneta urejanje in oblikovanje virtualne učiltor učilnice ima popoln nadzor nad obliko in nice. Za videz učilnice je na voljo nekaj vnavsebino učilnice. Administrator določi položaj prej pripravljenih tem, ki se jih po potrebi da vsebin na strani in ureja dovoljenja drugih upozelo enostavno prilagoditi. rabnikov. Administrator je seveda lahko tudi Vsebinska osnova virtualne učilnice so predučitelj, vendar ni nujno vsak učitelj tudi admimeti, ki se v njej izvajajo. V eni učilnici lahko nistrator. ustvarimo poljubno število predmetov, ki jih razPri delu z virtualnimi učilnicami je namreč delimo v kategorije. Za vsak predmet ima Moozelo priljubljen mentorski pristop. Mentor je dle vrsto nastavitev. Najpomembnejša je oblika oseba, ki pomaga, svetuje in motivira učence, MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 33 KONKRETNO Moodle ni pa nujno odgovoren za vsebino predmeta. Učitelj administrator si tako na primer lahko določi mentorje pomočnike, ki nimajo možnosti urejanja učilnice, lahko pa spremljajo dejavnosti učencev in jih ocenjujejo. Učenci v virtualni učilnici sodelujejo pri enem ali več predmetov. Učenci seveda ne morejo spreminjati vsebine in oblike predmeta, lahko pa aktivno sodelujejo v predpisanih dejavnostih za določen predmet. Za učitelje in mentorje je gotovo zelo zanimiva Moodlova funkcija natančnega spremljanja aktivnosti učencev. Pri tem se v zbirko zapisujejo vsi dostopi učencev do učilnice. Učitelj ima na voljo natančen seznam števila dostopov do aktivnosti in podobno natančno statistiko. Učenci so ponavadi s tem tudi seznanjeni, tako da je zanje to tudi dodatna spodbuda, da si res preberejo vsa navodila, saj učitelj natančno vidi, ali in kdaj so jih učenci prebrali. Spremljanje aktivnosti v slogu »Velikega brata« seveda bistveno pripomore k rasti velikosti podatkovne zbirke učilnice, vendar je za učitelje dragocen pripomoček. Eden izmed pogledov na statistiko učenca Uporaben pripomoček za vse uporabnike je funkcija koledarja. Na koledar lahko vsi udeleženci dodajajo dogodke na več nivojih: globalni, predmetni, skupinski in nivo uporabnika. Dogodek je viden seveda na nivoju, ki mu pripada. VIRTUALNE IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI V osnovni različici Moodle ponuja raznovrstne dejavnosti, ki jih lahko učitelji uporabijo za doseg želenega izobraževalnega cilja. Najosnovnejša dejavnost je forum, na katerem potekajo razprave. Nove forume ustvarjajo učitelji, teme pa lahko odpirajo tudi učenci. Za posamezen forum lahko izberemo možnost obveščanja o novih objavah bodisi prek elektronske pošte bodisi prek tehnologije RSS. Zelo uporabna je možnost, da lahko posameznim sporočilom na forumu pripenjamo datoteke. Velika pomanjkljivost Moodlovega foruma je omejenost moderatorskih funkcij. Najbolj moti pomanjkanje možnosti zaklepanja in preimenovanja tem. 34 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005  Moodle je celovit sistem za eizobraževanje, ki ponuja ogromno različnih funkcij, je brezplačen, govori slovensko in je razširljiv do meja domišljije. Za razpravo v živo ponuja Moodle klepetalnico, ki seveda zahteva istočasno prisotnost uporabnikov v virtualni učilnici. V Moodlu lahko seje klepeta shranimo, da jih nato vsi uporabniki po želji preberejo. Osnova izobraževanja so učni viri, ki jih v Moodle vstavljamo na poljuben način. Lastna gradiva lahko učitelji enostavno naložijo v kateremkoli formatu ali dodajo povezave na zunanje vire, ki se odprejo v okviru virtualne učilnice. Nujno zlo pri formalnem izobraževanju je seveda ocenjevanje. Osnovna aktivnost, ki jo je v Moodlu možno ocenjevati, je preizkus znanja. Učitelj lahko sestavi test, pri katerem se lahko omeji čas in število reševanj. Pomanjkljivost te aktivnosti v Moodlu je, da so vprašanja v testu pri vsakem reševanju ista, kar seveda pomeni možnost zlorab. Dobrodošla razširitev te aktivnosti bi bila funkcija, ki bi iz zbirke vprašanj za vsakega reševalca generirala vprašanja. Za ocenjevanje se lahko uporabi tudi aktivnost oddajanja nalog, ki omogoča, da učenci oddajo zadano nalogo, ki jo nato učitelj oceni in poda komentar. Vse ocene oziroma točke, ki jih učenci dobijo pri različnih aktivno- pri slovarju in Wikiju lahko učitelj posamezne prispevke ocenjuje. Razvijalci lahko aktivnosti dodajajo z izkoriščanjem Moodlove odprte kode ali z vključevanjem vsebin, ki so razvite v skladu z vse bolj priljubljenim standardom za e-izobraževanje SCORM. UPORABNOST Moodle je torej poln različnih aktivnosti in funkcij. Kako pa se navadni uporabniki znajdejo v novem virtualnem učnem okolju? Praksa je pokazala, da učenci nimajo večjih težav pri uvajanju v delo z učilnico. Moodlov sistem je dovolj intuitivno narejen, da se ga hitro osvoji. Težje delo imajo predvsem učitelji, ki morajo gradiva in navodila prilagajati spletnemu mediju ter obvladati nove metode dela, ki jih Moodle ponuja. Kar vsi obiskovalci virtualne učilnice cenijo, je to, da so svobodni glede časa in prostora, s katerega se vključijo v virtualno učilnico. Pri virtualni učilnici vsekakor odpadejo problemi zaradi prisilnega zgodnjega vstajanja, pa še kavo lahko spijemo kar medtem, ko smo v virtualni učilnici. Ker Moodle ponuja toliko raznovrstnih aktivnosti, je sistem primeren tudi za zelo različne izobraževalne vsebine. Lahko ga uporabimo le kot oglasno desko, lahko pa izvedemo popolno izobraževanje s kombinacijo različnih metod. Aktivnosti, ki jih Moodle ponuja, spodbujajo skupinsko delo in aktivno sodelovanje, kar pripomore tudi k boljšim učnim rezultatom. Veliko uporabnikov sistema Moodle poroča tudi o rahli »odvisnosti« od virtualne učilnice, saj si vedno znova želijo pogledati, če je kaj novega. Na splošno so tako učitelji kot študenti z rezultati dela s sistemom Moodle zelo zadovoljni, čeprav imajo oboji več dela kot pri tradicionalnem izvajanju predmetov. Učenci si vendar kljub temu večinoma želijo, da bi imeli več možnosti za izobraževanje. Moodle je torej celovit sistem za e-izobraževanje, ki ponuja ogromno različnih funkcij, je Slovenske izobraževalne ustanove, ki uporabljajo Moodle • Gimnazija Ptuj • Gimnazija Velenje • Fakulteta za management, Univerza na Primorskem • Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru • Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor • Višja strokovna šola Postojna stih, se seveda seštevajo. Vsak učenec ima tako vedno na voljo vpogled v svoje stanje točk ali ocen. Poleg najosnovnejših aktivnoti ima Moodle vrsto inovativnih in naprednih aktivnosti, kot je na primer skupinska delavnica. V tej skupine opravljajo nalogo in na koncu ocenjujejo delo drugih skupin na različne načine. Zanimivi aktivnosti sta tudi slovar in Wiki, ki omogočata izdelavo definicij pojmov, ki se uporabljajo pri določenem predmetu, na interaktiven način, pri katerem sodelujejo vsi učenci. Tudi brezplačen, govori slovensko in je razširljiv do meja domišljije. Trenutno najopaznejše slabosti so pomanjkljiva podpora za slovenski jezik, moderatorska omejenost foruma in premalo razvit sistem za izdelavo preizkusov znanja. Razvijalcem bi tako svetovali, da pred uvajanjem novih, kompleksnih dodatnih aktivnosti poskrbijo za izboljšanje osnovnih aktivnosti in seveda za celovito jezikovno podporo, kar bi gotovo še dodatno izboljšalo uporabniško izkušnjo.  KONKRETNO uvrščanje spletnih strani v iskalnikih KLJUČNA BESEDA PRAVO MESTO NAJDE S pravilno uporabo ključnih besed boste izboljšali uvrstitev v iskalnikih, s tem pa pritegnili več obiskovalcev na svojo spletno stran in ne nazadnje izboljšali tudi prodajne rezultate. Piše : Radoš Skr t rados.skrt@mojmikro.si P ravi izbor ključnih besed je pomemben predvsem z vidika priprave spletne strani za iskalnike. Pri tem imamo v mislih seveda uvrščanje strani v iskalnikih in doseganje optimalnih rezultatov glede na iskanja uporabnikov. Spletna stran mora biti ob upoštevanju različnih parametrov optimirana tako, da se bo prikazala med prvimi zadetki v iskalnikih, če bo uporabnik v iskalno polje vnesel eno izmed ključnih besed, ki smo jih opredelili kot najpomembnejše za poslovanje podjetja. To so tiste besede, ki najboljše opredelijo podjetje, njegovo dejavnost, najpomembnejše izdelke in storitve, skratka to so besede, ki vam morajo prinesti čim več ciljnih strank na svojo spletno stran. Ključne besede, ki jih boste izbrali, morajo biti razumljive in smiselne, kar pomeni, da morajo biti povezane z vsebino na spletni strani. Izberite takšne besede, s katerimi boste pritegnili na spletno stran prave obiskovalce. Cilj pri izboru ključnih besed je, da pritegnete pozornost obiskovalcev in da na spletno stran pripeljete tiste, ki iščejo ravno to, kar ponujate, pa naj gre za prodajo izdelkov ali ponudbo brezplačnih nasvetov. Pravilnost izbora ključnih besed se bo odražala v deležu obiskovalcev, ki bodo hkrati pomenili tudi vašo ciljno populacijo. Optimalnejši kot bo izbor besed, manjša je verjetnost, da boste na stran privabili takšne obiskovalce, ki bodo spletno stran zapustili po nekaj sekundah, ker bodo ugotovili, da jim ne ponuja tistega, zaradi česar so jo obiskali. Nepravilen izbor besed lahko namreč na spletno stran pritegne množico obiskovalcev, od katerih ne boste imeli nikakršne koristi, lahko pa se tudi zgodi, da zaradi slabega izbora besed uporabniki sploh ne bodo našli vaše strani. NAPRAVITE SEZNAM KLJUČNIH BESED Kako se sploh lotiti izbora ključnih besed? Priporočamo vam, da v prvem koraku napišite na list papirja seznam besed in besednih zvez, ki najbolje opredeljujejo vsebino na vaši spletni strani ter dejavnost, storitve in izdelke vašega podjetja. Pri tem opravilu naj sodeluje čim več sodelavcev, še zlasti tistih iz marketinškega oddelka. Dobljene rezultate primerjate med seboj in poskušajte sestaviti optimalen seznam. Pri izboru ključnih besed se nikar ne omejite samo na posamezne besede. Tudi pri iskanju knjig v knjižnici verjetno ne napišete samo npr. »prehrana«, temveč zaradi obilja zadetkov malce bolj podrobneje specificirate svoje iskalne potrebe. Podobno je tudi z iskanjem spletnih strani, kjer z dodajanjem novih besed in skladno z rezultati zadetkov ožite področje iskanja. Trditev je podkrepljena z dobro leto dni staro raziskavo Onestat.com, ki je pokazala, da velika večina uporabnikov (blizu 80 %) uporablja pri iskanju kombinacijo dveh ali več besed oziroma besednih zvez. Tako npr. z dvema besedama išče 32,6 % uporabnikov, s tremi 25,6 %, s štirimi 12,8 % in s petimi 5,6 %. Če se ukvarjate denimo z izdelavo spletnih strani, bi lahko bile vaše ključne besede »izdelava spletnih strani, izdelava internetnih strani, oblikovanje, design, internet«. Če se ukvarjate s prodajo izdelkov, je koristno, da med ključne besede vključite imena blagovnih znamk, imena izdelkov, pa tudi specifične lastnosti izdelkov, če smatrate, da so pomembne. Vzemimo za primer trgovca, ki se ukvarja s prodajo LCD-zaslonov. Poleg generičnih imen kot so npr. »monitor, zaslon, LCD zaslon« bi moral trgovec med ključne besede uvrstiti tudi imena blagovnih znamk, npr. »Samsung, Philips, Sony« ter poglavitne značilnosti zaslonov (19”, 17”, 21” ipd.). Če so vaši izdelki že uveljavljeni na trgu in jih potrošniki poznajo, se pri izboru besed in optimiranju spletne strani osredotočite tudi na samo ime izdelka (npr. Samsung SyncMaster LCD). Pri izboru besed upoštevajte tudi sopomenke ter edninske in množinske različice besed. KLJUČNE BESEDE IN FAZE NAKUPNEGA CIKLA Obiskovalce spletne strani lahko glede na to, v kateri fazi nakupovalnega cikla so, razdelimo v tri skupine in temu primerno tudi opredelimo ključne besede. Za prvo fazo nakupovalnega cikla je značilno, da uporabniki raziskujejo trg in zbirajo splošne informativne informacije o izdelkih in storitvah, ki jih zanimajo. V tej fazi se pri iskanju spletnih strani uporabljajo splošne, generične besede. Če prodajamo npr. tiskalnike, bo za uporabnike v 1. fazi naku- povalnega procesa dovolj, da je spletna stran optimirana za besede kot so tiskalnik, tiskalniki, laserski, iglični, brizgalni. V naslednji fazi imajo uporabniki zaradi pridobljenih informacij že splošen pregled nad stanjem na trgu. Takrat se običajno lotijo iskanja ustrezne znamke in izbire najugodnejših ponudnikov. Pri tem procesu se splošnim besedam pridružijo tudi bolj specifične besede, kot npr. Epson, Canon, Hewlett Packard, prenosni, barvni. Ker v zadnji, nakupni fazi uporabniki običajno že točno vedo, kaj bodo kupili, si pri iskanju pomagajo že kar s točnim imenom izdelka ali pa z naštevanjem njegovih poglavitnih lastnosti. V našem primeru bi tako lahko uporabili kar naslednjo iskalno frazo »Canon tiskalnik PIXMA iP4000«. Iz navedenega primera lahko zaključimo, da moramo vedno izbrati takšne ključne besede, ki bodo zadostile potrebam uporabnikov v vseh fazah nakupovalnega procesa. SPOZNAJTE SVOJE OBISKOVALCE … Pri izboru besed se postavite v kožo uporabnikov in se poskušajte približati njihovemu načinu razmišljanja, saj morate ugotoviti, katere besede bi uporabniki uporabili pri iskanju, da bi našli določen izdelek ali storitev, ki jo ponujate na svoji strani. Koristen pripomoček pri preučevanju vedenja uporabnikov so analize obiskov, ki med drugim vključujejo tudi podatke o besedah, ki so jih uporabniki uporabili v iskalnikih, da so prišli do vaše strani. Če lahko uporabniki na vaši spletni predstavitvi uporabljajo iskalnik, analizirajte lastne iskalne dnevnike (logs) in ugotovite, katere besede so največkrat vpisali v iskalno polje. Končno oceno uspešnosti vašega izbora vam bodo podali uporabniki, saj so oni tisti, ki morajo prek iskalnikov najti vašo spletno stran, in ne vi. Tudi ob še tako dobrem izboru besed se vam bo skoraj gotovo zgodilo, da bodo imeli uporabniki v mislih takšne kombinacije ključnih besed, ki vam pri sestavljanju seznama niti na misel niso prišle. Vendar zaradi tega ni treba zganjati panike. Vsem potrebam in željam uporabnikom tako ali tako ne boste mogli nikoli v celoti zadostiti. Dovolj bo, če se boste osredotočili na svoj najpomembnejši segment uporabnikov. ... IN KONKURENCO Pri izboru besed si lahko pomagate tudi s spletnimi stranmi svoje neposredne konkurence. Ko boste pometli pred svojim pragom, analizirajte spletne strani konkurence in ugoMOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 35 KONKRETNO uvrščanje spletnih strani v iskalnikih tovite, katere ključne besede uporabljajo. Poglejte v njihovo kodo HTML spletnih strani in v glavi dokumenta (med oznakama in ) preverite, ali imajo v metaoznakah definirane ključne besede, in seveda katere. Po vsej verjetnosti boste našli nekaj takšnih besed, za katere bi bilo koristno, da jih uporabite tudi sami; hkrati pa lahko z analizo konkurenčnih spletnih strani pridete tudi do koristnih ideje za izboljšanje svoje strani. Seznam ključnih besed, ki jih uporablja vaša konkurenca, je smiselno nadgraditi z analizo njihovih uvrstitev v iskalnikih. Preveriti, kakšne uvrstitve dosegajo konkurenčne spletne strani za posamezne ključne besede. Pri tem opravilu si lahko pomagate z aplikacijo za ugotavljanje uvrstitve spletne strani, ki je na naslovu www.webmaster-toolkit.com/searchengine-position-checker.shtml. Poskušajte ugotoviti, zakaj je konkurenca pri določenih besedah pred vami in kaj bi lahko na svoji strani izboljšali, da bi si pridobili boljšo uvrstitev v iskalnikih. KLJUČNE BESEDE IN VSEBINA SPLETNE PREDSTAVITVE Vsebina spletne strani je najpomembnejši del spletne predstavitve. Od nje je namreč odvisno, ali bo sploh pritegnila pozornost obiskovalcev in kakšna dejanja (če sploh) bodo obiskovalci izvedli na strani. Zavedati pa se moramo še enega pomembnega dejstva: vsebina spletne strani ima velik vpliv na uvrstitev strani v iskalnikih. Zaradi robotov in pajkov, ki za potrebe iskalnikov indeksirajo vsebino na spletni strani, in seveda zaradi algoritmov, na podlagi katerih delujejo iskalniki, je še posebej pomembno, kje znotraj vsebine se pojavljajo izbrane ključne besede ter kolikokrat se ponovijo. (Z gostoto ključnih besed, angl. keyword density, opredelimo delež ključnih besed v besedilu, ki ga preučujemo). Vsebina spletne strani mora biti napisana tako, da pritegne in zadrži uporabnikovo pozornost in da uporabnika spodbudi k določeni akciji. Pri podajanju vsebine je priporočljivo, da se upoštevajo posebnosti medija. Besedila naj bodo kratka, berljiva in uporabnikom razumljiva. Pomembno je, da že na začetku vsebujejo čim več ključnih besed, za katere je, kot že rečeno, priporočljivo, da se večkrat ponovijo tudi znotraj vsebine. Ker prebere večina uporabnikov le nekaj prvih besed na spletni strani, je izbor pravih besed, s katerimi nagovorimo uporabnike, še toliko pomembnejši. Poskrbite, da bodo izbrane ključne besede povezane z vsebino na vaši strani. S tem si boste zagotovili veliko večjo verjetnost, da boste na spletno stran pritegnili svojo ciljno populacijo. Če bodo uporabniki na vaši strani tudi našli tisto, kar so iskali, se bo v njihovih očeh povečala verodostojnost vaše strani, kar se bo nazadnje poznalo tudi v vaših poslovnih rezultatih. Pisanje besedil, ki morajo poleg marketinške učinkovitosti upoštevati še dejavnike, ki so pomembni za uvrstitev spletne strani, lahko posta- 36 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005  Za uspešnost vaše spletne predstavitve je bistveno to, da je vsebina pisana za uporabnike, ne pa za vaš ego. ne zahtevno opravilo, če jih moramo prilagoditi za tri ali več povezanih iskalnih fraz. Tako npr. z besedno zvezo »revija Moj mikro« ni problema začeti stavka ali pa jo uporabiti nekje sredi povedi. Malce drugače je, če bi želeli vključiti v besedilo npr. naslednjo besedno zvezo »knjige internet marketing«. Nikar pa se pri pisanju besedil ne osredotočite izključno na ključne besede, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste napisali slaba besedila, ki ne bodo dosegli želenega učinka. Poskušajte najti optimalno ravnotežje med privlačnostjo besedila in pravilno uporabo ključnih besed. Za uspešnost vaše spletne predstavitve je bistveno to, da je vsebina pisana za uporabnike, ne pa za vaš ego. Zaradi tega ne utrujajte uporabnikov z nepomembnimi informacijami. Objavite res samo tisto, kar bi naj bilo za uporabnike pomembno in koristno. Osredotočeni bodite na kakovost objavljene vsebine in ne na njeno količino. Kako izbrati prave ključne besede?  Določite cilje, ki bi jih radi s spletno stranjo dosegli.  Naredite analizo objavljene spletne vsebine in jo po potrebi optimirajte.  Pri izboru ključnih besed se posvetujte s pisci vsebin in s strokovnjaki posameznih poslovnih področij v vašem podjetju, ki sodelujejo pri pripravi vsebine.  Ugotovite, s katerimi besedami dostopajo uporabniki na vašo stran in kaj na njej iščejo.  Preučite spletne strani konkurence (katere ključne besede uporabljajo, kakšne uvrstitve dosegajo v iskalnikih).  Napišite vse besede, za katere menite, da so pomembne z vidika vašega podjetja.  Naredite prioritetni seznam besed.  Preverite priljubljenost izbranih besed v iskalnikih.  Na podlagi svojega izbora še enkrat optimirajte vsebino na vseh podstraneh svoje spletne predstavitve in vse elemente (metaoznake, naslovi, imena povezav, opisi slik), ki vplivajo na uvrstitev vaše strani v iskalnikih. PREVERITE PRILJUBLJENOST BESED Preden se lotimo optimiranja spletne strani z vidika ključnih besed, je treba izbrane besede še temeljito analizirati z vidika njihove priljubljenosti. Vzemimo za primer angleško spletno stran, ki prodaja letalske karte do Dublina. Izbor ključnih besed bi lahko bil naslednji: »low fares, Dublin, Ireland« ali pa podobna različica, ki se glasi »cheap flights, Dublin, Ireland«. Za katero različico bi se odločili: »low fares« ali »cheap flights«? Če bi naredili raziskavo, bi bili zelo presenečeni, če že ne šokirani nad rezultatom. Marca letos so po podatkih podjetja Overture uporabniki z iskalno frazo »low fares« opravili 5613 iskalnih poizvedb, z iskalno frazo »cheap flights« pa kar 488.659 poizvedb. Zakaj je razlika med sicer zelo podobnima iskalnima pojmoma tako velika? Besedna zveza low fares se uporablja znotraj letalske industrije, besedna zveza cheap flights pa je jezik množic, jezik potrošnikov. Za lastnika spletne strani, ki se ukvarja s prodajo letalskih kart, je lahko ta podatek vreden suhega zlata, saj mu lahko pravilen izbor ključnih besed pripelje nekaj desetkrat več uporabnikov, kot bi jih imel pri napačni uporabi besed. Omenjeni primer je še en dokaz več, kako pomemben je pravilen izbor besed in kako pomembno je temeljito poznavanje uporabnikovih navad. Zaradi tega ni odveč poudariti, da se potrudite kar najbolj spoznati uporabnike na svoji spletni strani: kdo so, kaj potrebujejo, kaj želijo storiti na vaši strani, zakaj so nanjo sploh prišli in kako. Pri podajanju vsebine in pri izbiri ključnih besed uporabljate tiste besede, ki jih pri iskanju uporabljajo uporabniki, saj bodo vašo spletno stran prej in laže našli, s tem pa tudi v večjem številu izpolnili naloge (nakup, naročilo na e-novice, sodelovanje v nagradni igri), za katere pričakujete, da jih opravijo na vaši spletni strani. Primerjava rezultatov iskanj s podobnimi iskalnimi poizvedbami za marec 2005 british university 1521 ireland vacation packages 15.668 vacation 687.421 car rental ireland 6029 web design 476.389 UK university 9.325 irish vacation packages 64 holiday 716.631 ireland rental car 413 internet design 3568 Vir: Keyword Selector Tool (http://inventory.overture.com) IMENA POVEZAV, IMENIKOV, DATOTEK, NASLOVOV, SLIK Najpomembnejše ključne besede ponovite tako v naslovu strani (Title oznaka v html kodi), v naslovih znotraj vsebine (priporočljiva je uporaba heading oznak), med samo vsebino, v povezavah, v imenih in opisih slik, v imenu same .html datoteke. Ključne besede morate obvezno vključiti v naslednje metaoznake (title, description, keywords). Pri tem vam toplo priporočamo, da za vsako podstran posebej določite metaoznake. Besede, ki jih boste uporabili v metaoznakah, se morajo nujno pojaviti tudi v vsebini strani! Ključne besede v naslovu (metaoznaka Title) umestite tako, da bodo tekle od specifičnega k splošnemu (npr. Pozicioniranje spletnih strani – Nasvet.com). Ker se vrednost besed manjša s številom uporabljenih besed, naj naslov ne obsega več kot 5 besed. KONKRETNO uvrščanje spletnih strani v iskalnikih Ugotavljanje priljubljenosti iskalnih poizvedb Zelo koristen pripomoček za ugotavljanje priljubljenosti besed, ki se uporabljajo pri iskanju, boste našli na naslovu http://inventory. overture.com. Še podrobnejše in statistično bolj podkrepljene rezultate pa boste dobili na naslovu www.123promotion. co.uk/ppc/, kjer boste lahko z vnosom besede ali besedne zveze v iskalno polje boste ugotovili, kolikokrat je bila izbrana beseda vpisana v iskalno polje v različnih časovnih intervalih (ura, dan, mesec, leto) in v različnih državah, poleg tega pa boste dobili tudi število iskalnih poizvedb za besede, ki so v povezavi z izbrano ključno besedo. Podroben pregled največkrat uporabljenih iskalnih poizvedb, ki vključujejo besedo Slovenia V dveh ali treh stavkih opišite vsebino svoje podstrani (metaoznaka description).Verjetno ni treba posebej poudarjati, da mora opis vsebovati ključne besede, ki so za določeno podstran pomembne. Če želite z uvrščanjem strani doseči dobre rezultate, potem morate izbrati tiste ključne besede (metaoznaka keywords), ki jih pri iskanju uporabljajo uporabniki. Izklopiti morate svoje možgane in se čim bolj približati mišljenju uporabnikov. Če želite, da vas uporabniki najdejo, potem morate uporabljati njihove besede, ne svojih. Priporočljivo je, da se besedila začnejo s ključnimi besedami, ki so za vas najpomembnejše. To je še zlasti pomembno zaradi tega, ker bodo uporabniki že po nekaj prebranih besedah ugotovili, ali so našli vsebino, ki jih zanima, in temu primerno sprejeli tudi odločitev o tem, ali jo bodo prebrali do konca. Poleg tega tudi iskalniki dajejo večjo težo besedam, ki so na začetku stavka. Če se boste resno lotili optimiranja svoje strani, vam bo prav prišla tudi informacija, da je uporaba fraz in kombinacij besed boljša kot uporaba posameznih besed, saj si velika večina uporabnikov pri iskanju pomaga z najmanj dvema besedama. Kot smo že omenili, je priporočljivo, da se izbrane besede v besedilu večkrat (recimo na vsakih 100 besed) ponovijo, saj bodo tako iskalniki kot tudi sami uporabniki sodili, da je vsebina, v kateri se določena ključna beseda večkrat ponovi, Ugotavljanje priljubljenosti iskalnih poizvedb Podobnega orodja, ki bi analiziral iskalne navade slovenskih uporabnikov, žal še ni. Upravljavci najbolj obiskanega slovenskega iskalnika Najdi.si še ne omogočajo vpogleda v mesečno oziroma dnevno število iskanj za izbrane ključne besede kakor tudi ne podatkov o priljubljenosti posameznih iskalnih poizvedb (npr. najem vozila : rent a car; letalske vozovnice : letalske karte ipd.), ki bi vam lahko zelo pomagali pri optimiranju spletnih strani. Rešitev, ki bo založnikom omogočala celovitejšo optimiranje (več podatkov, natančnejša pojasnila glede uvrščanja, vpogled v najbolj iskane pojme po kategorijah) bo predvidoma na voljo do konca letošnjega leta. bolj relevantna, seveda v smislu tematike, ki jo beseda pokriva. Na uvrstitev spletne strani v iskalnikih lahko vplivate tudi z imenom domene. Če je ime domene enako vaši ključni besede, obstaja večja verjetnost, da boste za izbrano besedo dosegli boljšo uvrstitev v iskalnikih. Registrirate si lahko več različnih domen, ki se nanašajo na vaše ključne besede, in si tako poskušate še dodatno izboljšati uvrstitev svoje strani v iskalnikih. Ključne besede vključite tudi v imena imenikov, datotek in objavljenih povezav. Tako je npr. povezavo http://www.mojmikro.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4 veliko bolje spremeniti v obliko http://www.mojmikro.si/ novice/trdi_diski.php, ki je tudi uporabnikom razumljivejša. PREVERITE UVRSTITVE ZA IZBRANE BESEDE Teden ali dva po optimiranju spletne strani in njenem vpisu v vse najpomembnejše iskalnike in imenike začnite na najprometnejših iskalnikih (priporočamo Najdi.si in Google. com) preverjati uvrstitve svoje spletne strani glede na ključne besede, ki ste jih izbrali. Pri preverjanju uvrstitve svoje strani v iskalnikih, kot so Altavista, Excite, Google, Yahoo, HotBot in MSN, si lahko pomagate z brezplačnim orodjem, ki ga najdete na naslovu www.webmaster-toolkit.com/search-engine-position- checker.shtml. Glede na pridobljene rezultate optimirajte svoje besede in temu ustrezno opravite popravke na spletni strani (vsebina, povezave, naslovi, itd.). Omenjeni proces ponavljate v rednih in dovolj pogostih presled-  S poizvedbo v iskalnikih Google in Najdi.si smo ugotovili, da se v Sloveniji z uvrščanjem spletnih strani v iskalnikih resno ukvarjata samo Društvo za razvoj e-poslovanja in marketinga – Nasvet (www.nasvet.com) ter podjetje Tri-ex, d.o.o. (www.optimizacija-spletnihstrani.com). kih. Nikar naj vam ne bo žal časa, ki ga boste porabili za optimiranje spletne strani z vidika ključnih besed. Še zlasti ne zaradi dejstva, da lahko izgubite tudi do 80 % potencialnih obiskovalcev, če vas uporabniki po ključnih besedah, ki so za vas prioritetnega pomena, ne bodo našli na prvi strani med rezultati iskanj. Če vaše strani ni moč najti niti med prvimi tridesetimi zadetki, pa boste prek iskalnikov dobili na spletno stran le redke obiskovalce.  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 37 KONKRETNO hekerske metode NAPADI NA SPLETNE APLIKACIJE V tem članku se bomo posvetili napadom, ki so med hekerji vse bolj priljubljeni in pripomorejo k izkoriščanju spletnih aplikacij v zle namene. Piše : Tomaž Bratuša tomaz.bratusa@mojmikro.si V se več podjetij in organizacij v zadnjem času vzpostavlja spletne aplikacije, ki so namenjene vrsti storitev − od elektronskega trgovanja, pridobivanja informacij, storitev javne uprave pa vse do spletnega bančništva in borznega trgovanja. Zaradi kompleksnosti spletnih aplikacij in hitrega razvoja spletnih tehnologij prihaja do tega, da spletne aplikacije pred uvedbo niso temeljito varnostno preizkušene. Varnostno podjetje Zone-H poroča o 36-odstotnem povečanju števila napadov glede na leto 2003. Tako naj bi bilo leta 2004 uspešno napadenih in spremenjenih okrog 392.545 spletnih mest. Med temi je bilo 49 napadov na strežnike oboroženih sil ZDA in 3918 napadov na vladne spletne strani. Zone-H sodi, da je od 45 milijonov strežnikov v svetu dnevno uspešno napadenih okrog 2500 strežnikov. V večini uspešnih napadov gre za zlorabo katere od pomanjkljivosti v skriptiranju PHP ali pa preprosto za napad »SQL injection« (vstavljanje prikritih SQL-zahtev). Operacijski sistemi, na katerih tečejo spletni strežniki, napadalcem niso več pomembni, saj gre za napade na aplikacijski ravni neodvisno od osnove. KAJ LAHKO STORI VAŠE PODJETJE? Razvijalci in strokovnjaki za informacijsko varnost morajo biti predvsem sposobni odkrivati varnostne pomanjkljivosti tako v standardnih kot tudi namenskih spletnih aplikacijah. Le tako bodo lahko pomanjkljivosti razdelili po pomembnosti in omogočili učinko- 38 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 vito varovanje vašega podjetja v internetu. Za uspešno varovanje bo ključnega pomena ravno poznavanje hekerskega razmišljanja. ANATOMIJA NAPADA NA SPLETNO APLIKACIJO 1. Skeniranje: Napadalec v tem delu skenira vaše sisteme, poišče delujoče spletne strežnike in si hkrati ogleda morebitne spletne strani. 2. Zbiranje informacij: V tem delu napadalec pridobi informacije o vrstah strežnikov in logiki spletnih strani. Napadalec ravno tako pregleda kodo spletnih strani, v katerih išče dodatne informacije, kot so: komentarji in povezave do »zanimivih« datotek. 3. Testiranje: V tem delu napadalec preizkuša skripte in dinamične dele spletnih aplikacij, pri čemer išče napake, s pomočjo katerih bo lahko vstopil v zaščitene dele aplikacije. 4. Napad: Po odkritih varnostnih pomanjkljivostih se napadalec odloči, da jih bo izkoristil, in izvrši napad. 5. Rezultat: Uspešen napad na spletno aplikacijo ima lahko resne posledice tako za podjetje kot tudi njegove partnerje in stranke. V praksi gre najpogosteje za škodo v obliki izgube podatkov, spremembe spletnih strani in kopiranje podatkovnih zbirk z osebnimi in finančnimi podatki strank in poslovnih partnerjev. TEHNIKE VDOROV V SPLETNE APLIKACIJE Velika večina metod in postopkov, s katerimi sem vas seznanil v preteklih člankih, je uporabnih tudi pri vdoru v spletne informacijske sisteme. Obstaja pa nekaj dodatnih tehnik, ki so namenjene izključno vdorom v spletne aplikacije. V preteklosti sem analiziral veliko spletnih strani in večinoma naletel na spletne aplikacije, ki so ranljive na različne oblike pridobivanja dostopa, vse od miniranja sej, neavtoriziranega pridobivanja računov pa do pomanjkljivosti zbirk podatkov SQL, skriptiranja PHP itd. Vse oblike napadov, ki jih bom v tem članku opisal so lahko uporabljene tudi, če spletno mesto uporablja protokol SSL (secure sockets layer). Velikokrat lahko namreč slišimo trditve odgovornih, da je njihovo spletno mesto varno, ker uporablja SSL. SSL lahko veliko pripomore k varnemu overjanju spletnega strežnika in brskalnika ter lahko napadalcu v veliki meri oteži prestrezanje informacij. Ravno tako je lahko SSL uporabljen tudi za overjanje odjemalcev z uporabo certifikatov na njihovi strani. Vsekakor mora imeti vsako resnejše spletno mesto uveden SSL, a za učinkovito varovanje aplikacij samo SSL že dolgo ni dovolj. Še vedno namreč obstaja več vrst napadov, ki delujejo tudi preko SSL kriptografsko zaščitenih povezav. Omenil bi še dejstvo, da večina podjetij in organizacij ne nadzoruje spletnih dejavnosti na ravni spletne aplikacije. To pomeni, da večina poskusov napadov na spletne aplikacije mine brez vednosti žrtve, dokler ni prepozno in napadalcu vdor uspe. Spletna aplikacija tako napadalcu omogoča prost vstop skozi vrata 80 (običajni HTTP promet) ali 443 (SSL) in je idealno mesto za prečkanje požarnega zidu. Obstaja vrsta tehnik za napad na spletne aplikacije, med drugim: - manipulacija parametrov, - iskanje znanih datotek, - žetev računov (account harvesting) in - izkoriščanje sledilnih mehanizmov spletnih aplikacij. Manipulacija parametrov Zajema vnos nepravilnih podatkov v spletno aplikacijo, kar povzroči nepredvideno delovanje, pri čemer takšna aplikacija razkrije občutljive podatke o svojem aplikacije. V nekaterih primerih pa tovrstni napadi zajemajo tudi vnose prikritih SQL-zahtev, ki nato vrnejo podatke iz podatkovnih zbirk, do katerih napadalec ne bi smel imeti dostopa. Iskanje znanih datotek Vključuje iskanje datotek, ki ob namestitvi aplikacije in spletnega strežnika niso bile od- KONKRETNO hekerske metode stranjene. Tovrstne datoteke lahko razkrijejo občutljive podatke o aplikaciji in tako napadalcu v veliki meri olajšajo delo. Žetev računov (account harvesting) Z uporabo tovrstne metode lahko napadalec na ranljivi spletni aplikaciji ugotovi uporabnikov ID in geslo. Tovrsten koncept je precej enostaven in je usmerjen predvsem na proces overjanja, ko aplikacija zahteva vnos uporabniškega imena in gesla. Tehnika je uporabna predvsem pri aplikacijah, ki uporabljajo različna obvestila o napaki glede na to, ali je bilo vneseno napačno uporabniško ime ali napačno geslo. Na osnovi tega dejstva bo napadalec sestavil skript, ki bo v spletno aplikacijo samodejno vnašal različna uporabniška imena in vedno napačno geslo (npr. Z). Ker se aplikacija ob vnesenem pravilnem uporabniškem imenu odzove drugače, bo skript samodejno zabeležil veljavno uporabniško ime. Napadalec si tako pridobi veljavna uporabniška imena, nakar napad na isti način nadaljuje z odkrivanjem gesel. Če spletno mesto po nekaj napačno vnesenih geslih uporabnika ne blokira, obstaja velika možnost, da bo napadalec odkril pravilno geslo. V nasprotnem primeru, ko spletna aplikacija blokira uporabnikov račun po nekaj napačnih vnosih, bo napadalec povzročil stanje zavrnitve storitve (Denial of Service − DoS) in napravil aplikacijo praktično nerabno. Napad na sledilne mehanizme spletnih aplikacij (session hijacking) Veliko spletnih aplikacij ima pomanjkljivosti v pravilnem in nadziranem sledenju uporabnikovi seji. Napadalec je tako sposoben vzpostaviti sejo in pridobiti identifikator − ID, ki ga nato prilagaja v realnem času. Poenostavljeno povedano, lahko napadalec spremeni ID tako, da ta ustreza drugemu uporabniku, ki v istem trenutku uporablja spletno aplikacijo. Aplikacija preprosto »misli«, da je napadalec legitimni uporabnik, in pusti, da oba nadaljujeta izvajanje operacij. Težava je v tem, da je še vedno v uporabi precej spletnih aplikacij, ki ne zaznajo sprejemanja in procesiranja transakcij s strani dveh uporabnikov z istim ID-jem. Aplikacija s tovrstno ranljivostjo bo napadalcu dovolila vse, kar dovoljuje tudi legitimnemu uporabniku. To pomeni, da lahko napadalec v primeru spletnega trgovanja izvrši naročila na račun žrtve ipd. Napadalec mora pri tovrstnem napadu najprej ugotoviti identifikator seje drugega uporabnika. V ta namen se napadalec prijavi v aplikacijo s svojim računom in pri tem opazuje ID seje, ki mu je bil pri tem dodeljen. Napadalec je pozoren predvsem na dolžino identifikatorja in znake, ki so za njegovo generiranje potrebni. Napadalec nato izdela skript, ki se samodejno prijavlja v napadalčev račun spletne aplikacije in pri tem beleži različne dodeljene identifikacijske številke seje. Napadalec nato po pridobljenemu zadostnemu številu ID-jev te statistično analizira in ugotovi bodoče identifikatorje, ki bodo dodeljeni uporabnikom. Kako je videti identifikator seje? V naslovu http://www.varnastran.com/acctbal.asp?sid=56342323 je identifikator številka, ki sledi sid= (session ID). To seveda ni pravilo, saj lahko skrbnik spletne strani sid preimenuje praktično v karkoli, od sessionID naprej ... Identifikator je popolnoma neodvisen od povezave SSL, saj gre za podatke na aplikacijski ravni, ki jih generira aplikacija in so izmenjani med brskalnikom in strežnikom. Med potjo prek omrežja je identifikator ob uporabi SSL-a šifriran, vendar napadalca to ne ovira, saj s spreminjanjem identifikatorja na spletni strani v SSL praktično ne posega. Kako napadalec manipulira z identifikatorji seje? Identifikatorji so lahko na spletnih straneh uvedeni na tri različne načine: - sledenje URL-seji (URL session tracking), - skriti elementi (hidden form elements), - piškotki (cookies) Pri sledenju URL-seji je identifikator seje zapisan v URL-vrstico vašega brskalnika in bo ob vsaki zahtevi posredovan spletnemu strežniku, ki bo tako ugotovil, kdo je zahtevo poslal. Druga metoda vključuje vnos identifikatorja neposredno v kodo HTML spletne strani s pomočjo skritih elementov (hidden form elements). V tem primeru spletna aplikacija pošlje brskalniku v HTML skrite elemente, ki vključujejo tudi identifikator seje. Ob klasičnem ogledu spletne strani se elementov ne vidi, vendar se ti razkrijejo, če si spletno stran ogledamo tako, da v orodni vrstici brskalnika izberemo View /View source. Skriti element, ki ga bo napadalec iskal, bo videti v obliki: Najbolj široko uporabljan način sledenja uporabnikom pa so prav gotovo tako imenovani piškotki. Piškotek je enostaven HTTP-vnos, ki ga brskalnik shrani v račun spletnega strežnika. Piškotki vsebujejo podatke, ki jih v njih vstavi spletni strežnik, običajno pa gre za različne podatke o uporabniku in identifikatorju seje. Poznamo dve vrsti piškotkov: - začasne (per-session) - stalne (persistent) Začasni piškotki so shranjeni v brskalnikovem pomnilniku in se ob zaprtju brskalnika izbrišejo. Stalni piškotki pa se ob zaprtju brskalnika zapišejo v lokalni datotečni sistem in se nato ob ponovnem zagonu brskalnika izvršijo znova. Stalni piškotki se ponavadi shranjujejo z namenom hranjenja podatkov o uporabniku za daljše obdobje. Ker pa imajo mnoge spletne aplikacije težave pri sledenju uporabnikom, si bomo pogledali, kako so tovrstni sledilni sistemi lahko zlorabljeni. Kako napadalec manipulira z URL-identifikatorjem seje, smo si že ogledali, zdaj pa si poglejmo, kako bi bilo to izvedljivo s skritimi elementi. V tem primeru bo napadalec shranil spletno stran v svoj lokalni sistem, kjer bo spletno stran odprl v urejevalniku HTML-kode in ustrezno spremenil identifikator seje. Nato bo napadalec predelano spletno stran naložil v brskalnik in jo poslal spletnemu strežniku, s čimer bo prevzel identiteto drugega uporabnika. Pri uporabi stalnih piškotkov lahko napadalec preprosto preuredi piškotek, ki je shranjen v njegovem lokalnem datotečnem sistemu. V Netscapovih brskalnikih so tako piškotki shranjeni v datoteki cookies.txt, medtem ko so v Internet Explorerju shranjeni v imeniku Cookies. Preurejanje piškotkov je mogoče s prepro-  Za učinkovito varovanje aplikacij samo protokol SSL že dolgo ni dovolj, saj več vrst hekerskih napadov deluje tudi preko povezav s kriptografsko zaščito SSL. stim urejevalnikom besedila, kot je Beležnica. Po končani obdelavi piškotkov bo napadalec ponovno odprl brskalnik in vstopil v spletno stran pod drugo identiteto. Stalne piškotke brskalnik shrani in prebere samo ob zaprtju in ponovnem zagonu brskalnika. Kot vidimo, je pridobivanje in urejanje piškotkov zelo enostavno opravilo, ki pa postane malo bolj zapleteno pri začasnih piškotkih. Začasni piškotki so namreč shranjeni v brskalnikovem pomnilniku in zato po mnenju nekaterih izdelovalcev spletnih strani praktično nedostopni. Ravno zaradi takšnega mnenja se tovrstni izdelovalci spletnih strani v tolikšni meri ne posvečajo zaščiti informacij, ki so shranjene v začasnih piškotkih. Tovrstni programerji spletnih strani mislijo, da uporaba SSL-a in začasnih piškotkov, ki se ne shranjujejo na uporabnikov disk, napadalcu onemogočajo njihovo spreminjanje. Na njihovo nesrečo pa obstajajo tehnike, s katerimi lahko napadalci manipulirajo tudi s tovrstnimi začasnimi sledilnimi mehanizmi. Achilles Je eno najboljših orodij za urejanje začasnih piškotkov in dosegljiv na spletnem naslovu www.mavensecurity.com/achilles. Program je pravzaprav spletni posredniški (proxy) strežnik. Napadalec bo v ta namen nastavil svoj brskalnik tako, da bo vse informacije (HTTP in HTTPS) pošiljal prek posredniškega strežnika − Achillesa. Achilles bo nato napadalcu dovolil urejanje podatkov HTTP/HTTPS vključno z začasnimi in stalnimi piškotki ter prej opisanimi skritimi elementi (slika 1). MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 39 KONKRETNO hekerske metode Zapomnite si Napadalec ne more neposredno urejati informacij znotraj začasnih piškotkov! Kakorkoli že, pa lahko napadalec to stori, če med spletni strežnik in brskalnik vrine posredniški strežnik, ki bo prestrezal vse njune informacije. Napadalec lahko brskalnik in Achilles zažene v enem samem sistemu, s čimer si v veliki meri poenostavi delo. Achilles nato prestreže podatke, ki jih pošiljata brskalnik ali strežnik, pri čemer napadalcu omogoča preureditev podatkov, preden jih posreduje naprej strežniku. Kot sem že povedal, Achilles podpira tudi prestrezanje prometa HTTPS. V ta namen Achilles odpre dve povezavi SSL: eno od brskalnika k Achillesu in eno od Achilessa do strežnika. Achilles dobimo celo v paketu z digitalnim certifikatom za lažjo vzpostavitev povezave s spletnim brskalnikom. Spletni strežnik tako nikoli ne izve, da je v varno povezavo vrinjen posrednik. Napadalčev brskalnik bo sicer opozoril, da certifikat strežnika ni podpisan s strani CA, vendar pa napadalca to ne bo motilo, saj upravlja tako z brskalnikom kot tudi z Achillesom. Pozor! Achilles je na strežniški strani videti kot običajen brskalnik! METODOLOGIJA SPLETNIH NAPADOV Napade na spletne aplikacije lahko v grobem razdelimo na: 1. izkoriščanje statičnih pomanjkljivosti in 2. izkoriščanje dinamičnih pomanjkljivosti. I.STATIČNE POMANJKLJIVOSTI Napadi pri statičnih pomanjkljivostih izkoriščajo: - znane pomanjkljivosti in - možnost številčenja imenikov. Znane pomanjkljivosti Na njih temeljijo napadi, ki so med hekerji splošno znani in izkoriščajo slabo programirane aplikacije kakor tudi napake v konfiguraciji aplikacije. Tovrstne pomanjkljivosti hekerji dnevno objavljajo na svojih spletnih straneh in jih je dobesedno na tisoče. Napadalec lahko tako za napad na vašo spletno aplikacijo preprosto uporabi eno izmed teh pomanjkljivosti. Tako lahko napadalec uporabi npr. RDS Exploit, Code Red Exploit ali pa preprosto virus Nimda. Prvi korak v obrambi pred znanimi pomanjkljivostmi je prav gotovo namestitev vseh varnostnih popravkov za vašo aplikacijo. Če varnostni popravki za vašo aplikacijo ne obstajajo, bi bilo dobro premisliti o analiziranju kode in odkrivanju morebitnih pomanjkljivosti.  Veliko spletnih strežnikov vsebuje pomanjkljivosti, ki jih napadalec lahko izkoristi že z ustrezno zahtevo, vneseno v internetni brskalnik. Številčenje imenikov Je napad, pri katerem napadalec poskuša ugotoviti strukturo celotnega spletnega mesta, vključno z imeni skritih imenikov, ki so skriti pred pogledom javnosti, a kljub temu dostopni, če napadalec odkrije njihovo ime. Tovrstni imeniki ponavadi zajemajo strani za upravljanje in občutljive informacije, s pomočjo katerih se napadalec lahko prebije v notranjost aplikacije. Obramba: Pred tovrstnimi napadi je se ubranimo s preprostim čiščenjem imenikov, ki naj vsebujejo samo tisto, do česar ima javnost lahko dostop. Če potrebujete skrite imenike, prej poskrbite, da so ti zaščiteni z ustreznimi mehanizmi overjanja. Veliko spletnih strežnikov vsebuje pomanjkljivosti, ki jih napadalec lahko izkoristi že z ustrezno zahtevo, vneseno v internetni brskalnik. Takšne pomanjkljivosti lahko napadalcu med drugim omogočijo tudi nepooblaščen vstop v sistem. Obramba: Če je za vaš spletni strežnik do- stopen varnostni popravek, ga vsekakor namestite, saj sicer dobesedno silite v težave. DINAMIČNIH II.IZKORIŠČANJE POMANJKLJIVOSTI Napade prek dinamičnih pomanjkljivosti delimo na: - prečkanje povezav, - drobljenje poti, - prikrite spletne poti, - izkoriščanje Jave in vzvratnega inženiringa, - preverjanje vnosov in prekoračenje medpomnilnika, - preverjanje pogostih imen datotek, - skriptiranje prek spletnih mest, - vstavljanje SQL-zahtev. To je področje, kjer večina orodij za preverjanje varnosti spletnih aplikacij zataji. Večina varnostnih orodij se namreč zanaša na odkrivanje znanih pomanjkljivosti, pri čemer odkrivajo pomanjkljivosti v imenikih in datotekah z znanimi imeni. Primer: Standardna orodja za odkrivanje statičnih pomanjkljivosti bodo pomanjkljivosti iskala npr. v imeniku /cgibin/formmail.pl. Kaj pa če je ranljiva datoteka formmail.pl v imeniku /scripts/mail/? Napadalec bo skript formmail.pl odkril ne glede na to, v katerem imeniku je, in izkoristil njeno pomanjkljivost, medtem ko vam varnostna orodja pomanjkljivosti ne bodo odkrila. Obramba: Nujni so pregled imenikov in lociranje ter odstranitev vseh ranljivih delov spletne aplikacije. Prečkanje povezav Prečkanje povezav (link traversal) je začetna stopnja napada, s katero napadalec pridobiva informacije o logični strukturi spletnega mesta, v kateri odkriva povezave do spletnih strani, ki so bile premaknjene ali pa ne obstajajo več. Obramba: Pozorno preverite povezave in odstranite vse neobstoječe in nepotrebne. Razdrobitev poti V tem načinu si napadalec poskuša ogledati celotne imenike, ne le posameznih datotek spletnega strežnika. V ta namen se napoti recimo na spletni naslov http://www.trgovina. com/customers/id/993/details.html, nato pa to pot razdrobi na /customers/id/993/, za tem na /customers/id/ in na koncu še na imenik /customers/. Če spletni strežnik nima nameščene w w w.mojmikro.si FORUM NOVICE ČLANKI PREIZKUSILI SMO 40 ensko informacijsko Več novic tako ali drugače povezanih s slov tni strani! srenjo lahko najdete na naši sple MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 prednastavljene spletne strani v istem imeniku in so konfiguracijske datoteke nepravilno nastavljene, bo napadalec lahko pregledoval vse datoteke v opisanih imenikih. Napadalec si s tem pridobi dodatne informacije o strukturi spletnega mesta. Prikrite spletne poti Napadalec med pregledovanjem kode HTML in komentarjev odkrije poti do zaščitenih delov spletnega mesta, kot na primer: Obramba: Da se izognete, podobnim napakam, vedno odstranite komentarje, preden premestite spletno stran iz testnega strežnika v internet. Java in vzvratni inženiring Včasih lahko zasledimo uporabo Jave kot mehanizma overjanja za dostop do uporabniških spletnih strani. Tovrstne rešitve niso najpametnejše, saj hekerji uporabljajo tako imenovani postopek vzvratnega inženiringa (reverse engineering), s katerim pregledajo javansko kodo in na podlagi tega odkrijejo poti in povezave, s pomočjo katerih pridobijo nepooblaščen dostop. Preverjanje vnosov in prekoračenje medpomnilnika Ogromno varnostnih pomanjkljivosti obstaja zgolj zaradi tega, ker razvijalci spletne aplikacije niso predvideli vseh možnosti vnosa podatkov s strani uporabnikov. Napadalci tako v aplikacijo vnašajo različne podatke in posebne znake dokler ne odkrijejo neobičajnega obnašanja oz. odziva aplikacije. Več o tovrstnih metodah ste lahko prebrali v članku o napadih s prekoračenjem pomnilnika (buffer overflow). Preverjanje pogostih datotek Eden izmed načinov vdora v spletno aplikacijo je lahko pregledovanje spletnega mesta in odkrivanje pogostih datotek, značilnih za posamezne aplikacije. Veliko skrbnikov spletnih strani uporablja za urejanje spletnega mesta program WS-FTP. Vendar pa WS-FTP v strežniku pusti datoteko WS_FTP.LOG, ki jo napadalec izkoristi za nadaljnjo kompromitacijo strežnika. Obramba: Odstranite vse tovrstne datoteke, preden spletno stran postavite v internet. in tako dostopa do osnovnega strežnika, v katerem lahko izvede poljubne ukaze. Navkljub enostavnosti preprečevanja tovrstnih napadov je v spletu še vedno ogromno ranljivih aplikacij. Obramba: Ustrezno filtrirajte vnose uporabnikov. POVZETEK Ped leti je bil edini način, na katerega so hekerji »kompromitirali« vaš računalnik, prek okužene diskete. To je bila doba »antivirusov«. Z razvojem interneta je vse več podjetij in posameznikov začelo uporabljati omrežja vseh vrst in oblik. To nas je pripeljalo v tako imenovano obdobje »omrežne varnosti«. Zdaj so podjetja in posamezniki odkrili prednosti spletnih aplikacij in nenadoma smo prestopili v obdobje »aplikacijske varnosti«. Spletne aplikacije srečujemo v številnih oblikah, od informacijskih portalov do iskalnikov, forumov, spletnih trgovin, intranetnih in ekstranetnih aplikacij ... Vse tovrstne aplikacije so v ozadju povezane z računalniškimi sistemi, ki vsebujejo več ali manj varnostnih ranljivosti. Napadalci se tega dobro zavedajo! Nove oblike e-poslovanja (odnosi s strankami, oskrba, podpora, širitev trgov ...) zahtevajo od podjetij nove prijeme aplikacijske varnosti. Danes se v Sloveniji velika večina podjetij in zaposlenih zadovolji že z dejstvom, da jim spletno mesto, intranet in elektronsko poslovanje kolikor toliko nemoteno delujejo. Žalostno dejstvo je, da je večina največjih internetnih podjetij (Yahoo!, E-trade ...) in velikih vladnih agencij, kot sta NASA in CIA, v preteklosti že bilo žrtev zlorabe spletnih aplikacij in vdorov v njihove sisteme. Kako pa si v vašem podjetju predstavljate varnost spletnih aplikacij? Vam gre na smeh? Meni že. Poznavanje osnovnih tehnik in napadov na spletne aplikacije postaja čedalje pomembnejše, če hočete svoje spletno mesto obdržati korak pred profesionalnimi hekerji. Ta članek je namenjen izključno predstavitvi osnovnih tehnik in metod, s pomočjo katerih hekerji pridobivajo dostop do spletnih strežnikov in zbirk podatkov. V naslednjih člankih se bom usmeril v vsakega izmed naštetih načinov in vas seznanil s podrobnostmi in bližnjicami do večje varnosti spletnih aplikacij.  Skriptiranje spletnega mesta Napadalec v teh primerih (cross-site scripting) prisili spletni strežnik, da izvrši javaskriptno kodo, ki ne izvira s spletne strani, temveč jo je dodal napadalec prek brskalnika. Obramba: Onemogočite vnos kode HTML v svojo spletno aplikacijo. Vnos SQL-poizvedb To je tehnika zlorabljanja spletnih aplikacij, ki ne filtrirajo uporabnikovih vnosov. Napadalec pri tovrstnih napadih v spletno aplikacijo vnese SQL-poizvedbo (SQL-injection) MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 41 KONKRETNO internetne domene E-HIŠNA ŠTEVILKA Vsaka hiša, stolpnica, poslovna zgradba ima ponavadi naslov s hišno številko, ki enolično določa lokacijo stavbe in, kar je najpomembnejše, enostavno si ga zapomnimo. Podobno vlogo naslova v internetu ima domena. Piše : Uroš Gruber uros.gruber@mojmikro.si V sak računalnik, ki je priključen v internet ima enoličen IP-naslov, sestavljen iz številk, ločenih s pikami, v računalniškem žargonu pa je to 32-bitna številka, razdeljena na štiri 8-bitne kose (193.2.1.91, 10.0.0.1 ipd.). Ker si je te številke težko zapomniti, si je bilo treba zamisliti nekakšno zamenjavo teh številk s simboli, ki si jih uporabnik lažje predstavlja oz. pojmuje. Sistem za domenska imena − DNS (Domain Name System) omogoča, da namesto številk uporabljamo tudi črke, ki jih sestavljamo v besede oz. domene (imenski naslov). KDO SKRBI ZA DOMENE Ideja uporabe domen in njihovega dodeljevanja sega že v leto 1970, danes pa ima glavno vlogo mednarodna neprofitna organizacija ICAAN (Internet Corporation For Assigned Names and Numbers), ustanovljena leta 1998. Njihove glavne naloge so skrb za celoten IP-naslovni prostor, nadzor, dodeljevanje in koordinacijo pri distribuciji t.i. krovnih domen (TLD – Top Level Domain) ter upravljanje glavnih korenskih (root) domenskih strežnikov. Leta 1980 so definirali sedem generičnih krovnih domen (gTLDs – Generic Top Level Domain) − .com, .edu, .gov, .int, .mil, .net in .org, do leta 2002 pa so jim dodali še sedem novih (.biz, .info, .name, .pro, .aero, .coop in .museum). Poleg generičnih krovnih domen so definirali tudi 246 domen, ki označujejo domenski prostor posamezne države (ccTLD - Country 42 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Code Top Level Domain) − na primer .si, .de, .at, .it .... Poleg ICANN-a imajo pomembno vlogo tudi registri, ki jih je ICANN pooblastil za upravljanje posameznih generičnih krovnih domen. Zahtevali so tudi, da vzpostavijo sistem registrarjev, prek katerih je možno opraviti registracijo. Tako na primer Verisign skrbi za krovni domeni .com in .net, medtem ko je za .org zadolžen Public Interest Registry. Enako velja za registre nacionalnih krovnih domen, ki so sledili zgledu generičnih registrov. V Sloveniji je vlogo registra prevzel Arnes, ki je sistem registrarjev vzpostavil šele 4. aprila letos. Register določa osnovna pravila in pogoje uporabe domen, medtem ko je registrar zadolžen za komunikacijo in svetovanje z nosilci domen, zbiranje potrebnih podatkov ter posredovanje vlog za registracijo in podaljšanje registru. V Sloveniji registrarjev za generične krovne domene zaenkrat še ni, saj so cene za pridobitev licence astronomske (podeli jo ICANN), zato vsi ponudniki igrajo vlogo preprodajalcev. KAKO DELUJE PRESLIKAVA Ali verjamete, da je za pravilno delovanje interneta ključnih trinajst glavnih, korenskih DNS-strežnikov, ki jih nadzira ICANN? Ti Organizacijska shema strežniki vsebujejo podatke o tem, kdo je pooblaščen za posamezno domeno. Ko strežnik dobi zahtevo za domeno www.mojmikro.si, v svoji zbirki najprej poišče pooblaščene strežnike za krovno domeno .si, dobljeni seznam pa kot odgovor vrne odjemalcu. Odjemalec ponovi postopek in posreduje vprašanje enemu izmed poprej dobljenih pooblaščenih DNS-strežnikov. DNS-strežnik tokrat poišče domeno mojmikro. si, rezultat iskanja pa sporoči odjemalcu. Zadnji izmed DNS-strežnikov preveri celoten imenski naslov www.mojmikro.si, kot odgovor pa odjemalcu pošlje IP-naslov, ki se skriva za to domeno.  Za pravilno delovanje interneta je ključnih trinajst glavnih, korenskih DNS-strežnikov, ki jih nadzira organizacija ICANN. Celoten postopek se sliši precej počasen (rekurzivno poizvedovanje), zaradi česar si je bilo treba zamisliti nekakšen predpomnilnik (cache), ki pripomore k hitrejšemu delovanju in zmanjša število korakov med pridobivanjem IP-naslova. Laično rečeno je v predpomnilniku shranjen podatek, da domeni www.mojmikro. si pripada ta in ta IP-naslov. Ta podatek mora biti vedno enak tistemu, ki ga hrani pooblaščeni DNS-strežnik za to domeno. Če pride do spremembe IP-naslova (ob morebitni zamenjavi ponudnika spletnih storitev ali če ponudnik gostovanja spremeni lokacijo strežnikov), morajo vsi odjemalci podatke osvežiti. Kako pogosto se ti podatki osvežujejo, je odvisno od nastavitev v pooblaščenem DNS-strežniku. Pri spremembah IP-naslovov je zato treba biti pazljiv, sicer se lahko zgodi, da nam začasno preneha delovati spletna stran. Vidimo lahko da imajo DNS-strežniki precejšnjo vlogo pri delovanju spletnih storitev. In kaj sploh je DNS-strežnik? Fizično je to računalnik z nameščeno programsko opremo, ki KONKRETNO internetne domene hrani podatke o domenah in zna odgovarjati na vprašanja, kot so: »Kakšen IP-naslov ima domena mojmikro.si?« ali »Kateri strežnik je zadolžen za podatke o domeni mojmikro.si?«. Vsaki domeni, za katero je zadolžen izbran DNS-strežnik, pripadajo t.i. DNS-zapisi, ki so razdeljeni glede na tip, nekateri najpomembnejši pa so: • A-zapis (določa IP-naslov za domeno ali poddomeno), • MX-zapis (določa IP-ali imenski naslov strežnika, kateremu se naj dostavi elektronska pošta, • NS-zapis (s tem podatkom lahko upravljanje nad domeno dodelimo drugemu DNS-strežniku), • SOA-zapis (vsebuje informacije o življenjski dobi, času osveževanja, elektronskem naslovu upravljavca DNS-strežnika ...). Seveda lahko DNS-strežnik vsebuje tudi podatke o vseh poddomenah (primer: www.mojmikro.si, mail.mojmikro.si itd.). Organizacijo domen si torej lahko predstavljamo kot veliko drevo. In ker vsako drevo raste iz korenin, se tudi pri domenah uporablja razreševanje IP-naslova v obratni smeri, kot je zapisan, torej od krovne domene .si pa vse do www. Naj tem mestu bi dodali, da obstaja tudi t.i. obratno (reverse) razreševanje, kjer sprašujemo, katera domena pripada iskanemu IP-naslovu. Tukaj velja poudariti, da se za enim IP-naslovom skriva vedno en imenski naslov, medtem ko je lahko za večjim številom imenskih naslovov isti IP-naslov. Ta princip preslikave s pridom izkoriščajo spletni strežniki in tako na enem IPnaslovu ponujajo več spletnih strani. Pogosto je obratno razreševanje uporabljeno tudi pri preverjanju pristnosti identitete pri pošiljanju e-pošte, prijavljanju v sistem ipd. KAKO DO SVOJE DOMENE Marsikdo se sprašuje, zakaj je potrebno toliko časa, da lahko začnete uporabljati domeno. Razloga sta porazdelitev podatkov na posamezne nivoje kot tudi uskladitev prek celotnega interneta. Tukaj mislim predvsem na posredovanje podatkov od registrarja do registra in do krovnih DNS-strežnikov, kot tudi na sinhronizacijo podatkov med vsemi DNS-strežniki. Zaradi tega so reklamni oglasi »Registriraj si domeno v petih minutah« še kako neresnični in zavajajoči. Preden začnete z registracijo, si je treba izbrati krovno domeno (.com, .net, .org, .si ...), pod katero bi želeli registrirati svojo lastno domeno. Prav tako velja nekaj osnovnih pravil pri izbiri imena domen (dovoljeni so vsi znaki angleške abecede, cifre od 0 do 9 in znak “–”; drugi znaki niso nedovoljeni, prav tako pa se ne razlikuje med velikimi in malimi črkami). Ker registracija domen deluje po načelu kdor prvi pride, prvi melje, se vam lahko zgodi, da izbrana domena ni več prosta (zasedenost domene lahko v vsakem trenutku preverite pri kateremkoli registrarju). Vsak registrar bo od vas poleg imena domene zahteval še kontaktne podatke in naslov DNSstrežnikov. Vašo vlogo bo posredoval registru, 44 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005  Preden začnete z registracijo, si izberite krovno domeno, registrar pa bo od vas poleg imena domene zahteval še kontaktne podatke in naslov DNSstrežnikov ter vašo vlogo posredoval registru. ki se bo odločil, ali je ime domene v skladu s pogoji, zato se lahko v redkih primerih tudi zgodi, da bo vloga zavrnjena. Registracija domene se zaključi z vpisom vaših podatkov v glavni register, kjer se hranijo podatki o vseh trenutno registriranih domenah. Opozoriti velja, da vas lahko kljub uspešni oddaji vloge registrarju, kdo prehiti, saj je izbral registrarja, ki je bil hitrejši pri posredovanju podatkov registru. Ko je domena aktivna, so podatki vidni prek servisa WHOIS (http://www. arnes.si/whois.html). Primer odgovora whois Request: delo-revije.si whois server for *.si is whois.arnes.si ... connected to whois.arnes.si [193.2.1.72:43] ... domain: DELO-REVIJE.SI registrar: ARNES registrar-desc: Registracije po starem sistemu registrar-url: http://www.arnes.si/domene/ created: 1995-12-11 00:00:00 created-by: ARNES updated: 2005-04-08 12:11:42 nameserver: ns.delo-revije.si (193.77.122.35) nameserver: ns1.siol.net nameserver: ns.select-tech.si (193.77.122.2) registrant: G3571 source: ARNES Ko je domena uspešno registrirana, sama kot taka nima uporabne vrednosti, podobno kot če bi imeli hišno številko brez hiše in poštnega nabiralnika. Zato si je treba izbrati ponudnika spletnih storitev. Precej registrarjev poleg registracije domen ponuja vrsto različnih paketov gostovanja, ki pa se med seboj precej razlikujejo (količina prostora, možnosti dostopa, odzivni čas...). S širitvijo ponudbe širokopasovnega interneta pa se marsikateri uporabnik odloči za lasten spletni strežnik, nad katerim lahko ima največji nadzor. V tem primeru si mora urediti tudi DNS-strežnik. Zaradi določil registrov, ki so pri nacionalnih registrih strožja in določajo uporabo vsaj dveh DNS-strežnikov, so v pomoč brezplačni ponud- niki DNS-storitev (www.zoneedit.com, www. everydns.net, www.dnspark.com ...). Poleg gostovanja spletnih strani si je treba urediti še poštne predale, kamor se bo dostavljala elektronska pošta za našo domeno. Tudi v tem primeru je več možnosti. Najenostavnejša je seveda preusmeritev v že obstoječi predal (ta je ponavadi brezplačno in od uporabnika ne zahteva dodatnih nastavitev v odjemalcu elektronske pošte), predale lahko odprete pri ponudniku gostovanja spletnih strani ali si tudi za to storitev postavite strežnik za elektronsko pošto (fizično je to lahko isti strežnik kot za spletne strani). Slednja dva seveda zahtevata pravilno nastavljen odjemalec elektronske pošte, navodila za to pa najdemo pri domala vseh ponudnikih. Kakšen je vaš elektronski naslov, je odvisno od vas. Edini podatek, ki ga ni moč več spremeniti je ime domene (tisto, kar je za simbolom @). PRIHODNOST Domene bodo v prihodnost igrale zelo pomembno vlogo. S prihodom novih tehnologij na področju telekomunikacij se bo zahteva po številu prostih IP-naslovov drastično povečala. Zaradi tega v nekaterih državah (Kitajska, Japonska) že uporabljajo novi protokol IPv6, ki omogoča neverjetne 4 milijone enoličnih IPnaslovov na površini kvadratnega metra. Predstavitev tolikšnega števila IP-naslovov zahteva spremembo zapisa, ki si ga precej težje zapomniti (primer IPv6-naslova: FEDC:BA98:7654:3210: FEDC:BA98:7654:3210). Verjamem, da ste ga pozabili v trenutku, ko ste prešli na ta stavek. Zaradi tega bo imensko poimenovanje IPnaslovov v prihodnosti še pomembnejše, česar se zaveda tudi ICANN, ki namerava ponuditi precej novih namenskih generičnih krovnih domen. Ena izmed njih, na katero že vsi nestrpno čakamo, je domena .eu. V času pisanja tega članka smo na spletni strani www.whois.sc/internet-statistics/ zasledili podatek, da je trenutno v okviru generičnih krovnih domen registriranih že 51.788.446, številka pa iz dneva v dan raste. Če se želite pridružiti množice in biti »in«, pohitite in si registrirajte domeno po svoji želji. Slovarček kratic in pojmov whois − podatek o lastniku domene, veljavnosti in še kaj uporabnega bi se našlo. TLD – vrhnja ali krovna domena v hierarhiji domenskega prostora. V domeni to predstavlja črke, ki so najbolj desno za zadnjo piko. Večkrat se uporabljajo oznake gTLD in ccTLD. root servers – korenski strežniki; vsebujejo naslove strežnikov, ki so zadolženi za posamezne TLDje, njihovi podatki so ključnega pomena, zato je tukaj varnost in obramba pred napadi na prvem mestu. RIR (Regional Internet Registry) – skupno ime za neprofitne organizacije (trenutno so 4), ki skrbijo za dodeljevanje in distribucijo IP-naslovov lokalnim ponudnikom interneta in registrom ISP (Internet Service Provider) − ponudnik internetnih storitev (tisti, ki vas priključi v internet) RGP (Redemption Grace Period) − to je čas (30 dni), ki je namenjen za reševanje najrazličnejših sporov ali težav, ki so nastale pri registriranju, brisanju, prenosu domene. Domena je takrat neaktivna, vendar je ni možno registrirati, po preteku tega časa pa se šteje domena kot prosta za prodajo in ponovno registracijo. KONKRETNO domena .eu EVRODOMENA KONČNO PRED VRATI Pet let po prvem konceptu, ko se je februarja 2000 Evropska unija zavzela za idejo o skupni vrhnji domeni .eu, je organizacija ICANN na sestanku konec marca končno prižgala zeleno luč za novo domeno. Upravljanje domenskega prostora znotraj domene .eu je bilo dodeljeno organizaciji EURid. Prve registracije se bodo začele še letos! Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si Č eprav internet ponavadi združuje in povezuje področja, kjer do sprememb prihaja najhitreje, pa to v nobenem primeru ne velja za organizacije in birokracijo, ki skrbijo za regulative in predpise v ozadju. PETLETNO MLETJE BIROKRATSKIH MLINOV Po tem ko so se v komiteju EU-ja februarja 2000 odločili za skupno domeno .eu, so izdelali delovni dokument in ga odprli za komentarje javnosti. Že julija istega leta so predlog predstavili Evropskemu parlamentu. Sočasno je komite EU-ja organizaciji ICANN poslal uradno pismo, v katerem ga je naprosil, da sproži postopek za uvedbo nove vrhnje domene v sistem mednarodnih domen. Proces so želeli izvesti do konca leta. Nato se je začelo zapletati. ICANN seveda ni bil ravno navdušen, da mu EU diktira, kako in kaj naj počenja, vendar je obljubil, da bo stvar vodil z višjo prioriteto. Čeprav je bilo na ICANN-ovo počasnost računati, pa so glavno upočasnitev zakrivili kar Evropi lastni birokratski mlini. Evropski parlament je poročilo o dogajanju dobil julija 2000. Predlog regulative je pred parlament prišel decembra 2000, nato pa je trajalo do junija 2001, da so med vladami EU-ja izoblikovali in sestavili skupno mnenje do vprašanja. Vendar se je to skozi prihodnje mesece še dodatno spreminjalo in postalo zares skupno sprejemljivo šele novembra 2001. Od tega trenutka dalje se je začelo delo na ogrodju domene .eu. Aprila 2002 je nastal prvi regulativni dokument, 733/2002. Potrebni sta bili skoraj dve leti, da smo dobili dokument, katerega sporočilo je v bilo bistvu »domena .eu je dobra ideja«. Septembra 2002 je EU končno odprl debato o tem, kdo bi bil zainteresiran voditi domenski prostor .eu (registrator). Presenetljivo, nekaj odziva je bilo in že po »kratkih« osmih mesecih je padla odločitev – register domenskega prostora .eu je postala organizacija EURid. To je konzorcij registrarjev, ki delujejo v Belgiji, Italiji in na Švedskem. Šele praksa bo pokazala, ali je dobro, da so izbrali registratorja, ki ima veliko izkušenj iz prakse. To namreč ni nič pomagalo pri naslednjem delu procesa – pogajanjih o tem, kako bo EURid vodil domeno. Proces pogajanj je trajal neverjetnih sedemnajst mesecev. Nato se je končno tudi uradno potrdila pogodba z EURidom, 12. oktobra 2004 ga je potrdila regulativa 874/2004. Od tega datuma dlje je EURid lahko začel pogajanja z ICANN-om in uradno zaprosil, naj v sistem vrhnjih DNS-strežnikov uvede domeno .eu in sprejme EURid za register te domene. ICANN-u je v petih mesecih uspelo urediti vse, vključno z glasovanjem svojih članov, in potrdil je EURidove predloge. Če povzamemo – birokracija EU-ja je potrebovala  sta se lahko zainteresirana podjetja prijavijo za opravljanje dejavnosti registrarjev pod vrhnjo domeno .eu. NAJPREJ VLADE, NA KONCU SMRTNIKI ... In nato bo vrhnja domena .eu končno zaživela. Proces delovanja se bo pričel z dvema obdobjema »vzhajanja« (sunrise), kjer bodo lahko domene registrirali le vladne ustanove in podjetja, lastniki blagovnih znamk. Po tem dvakrat dvomesečnem obdobju, pa naj bi se pogoji sprostili in svojo domeno .eu naj bi lahko registriral vsak smrtnik. V prvi fazi vzhajanja (začela naj bi se v zadnjem četrtletju tega leta, predvidoma pa bo to kar december) bodo lahko registrirali domeno lastniki blagovnih znamk Evropske skupnosti, lastniki mednarodnih registracij in lastniki blagovnih Avgusta se lahko zaiteresirana podjetja prijavijo za opravljanje dejavnosti registrarjev pod vrhnjo domeno .eu. u .e 51 mesecev, ICANN za isto stvar 5. V prihodnjih mesecih se pričakuje še podpis pogodb med ICANN-om in EURidom. Pogodba bo podobna pogodbi o državni domeni, zatrjuje ICANN, in tako naj ne bi bilo razlogov za nadaljnja zavlačevanja. znamk iz katere koli države EU-ja. Druga faza vzhajanja bo možnost registracije razširila na vsa podjetja, registrirana v EU-ju. Ko bodo zahteve sproščene, bo lahko domeno registrirala vsaka fizična oseba s stalnim prebivališčem v državah EU-ja. NA VRSTI SO PRAVILA PODELJEVANJA KAJ PA CENE? Žal pa tega ne moremo reči za pravila podeljevanja domen znotraj vrhnje domene .eu, ki jih mora EURid še izdelati in pred začetkom delovanja doseči še soglasje z EU-jem. Če pogledamo slovenski primer Arnesa, kjer so pred nedavnim uveljavljena pravila snovali kar nekaj let, smo lahko pesimistični. EURid v nasprotju z vsem, kar se je dogajalo (in koliko let se je dogajalo), še vedno optimistično načrtuje, da bo proces trajal le 4 mesece. Avgu- Cenovna politika, povezana z domenami znotraj .eu, še ni izdelana. Po vsem, kar smo videli, lahko polno sprostitev pravil pričakujemo najhitreje aprila 2006, ko bomo končno izvedeli, ali si sploh kdo želi domeno znotraj prostora .eu. Podrobnejše informacije in spremljanje dogajanja lahko najdete na spletnem naslovu http://www.eurid.eu. Še dobro, da živimo v Sloveniji in imamo glede birokracije debelo kožo, saj smo navajeni vsega!   Prva dva meseca bodo lahko domene registrirale le vladne ustanove, naslednja dva meseca podjetja, zatem pa naj bi lahko svojo domeno .eu registriral vsak smrtnik. MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 45 KONKRETNO podatkovne zbirke MIMO ČERI POIZVEDOVALNIH STAVKOV V JEZIKU PL/SQL Tokrat se bomo lotili obravnavanja poizvedovalnih (select) stavkov v jeziku PL/SQL, kakšne trike lahko tukaj uporabimo in kako se vnaprej izognemo težavam, ki lahko celo ustavijo izvajanje programa, oziroma lahko celoten informacijski sistem zaide v stanje, ki je nekonsistentno. Piše : Darko Jagarinec darko.jagarinec@mojmikro.si Zelo podobno je pri stavku SQL update, kar pomeni popravljanje obstoječih zapisov v tabeli oseba, kar je prikazano na sliki 3. K aj kmalu se pri programiranju v PL/SQL-u srečamo s funkcionalnostjo, kjer potrebujemo podatke iz podatkovne zbirke; ne samo, da jih potrebujemo, tudi spreminjati in brisati jih je treba, odvisno od zahtev poslovnega procesa. Pred nekako letom dni sem predstavil uporabnost vmesnikov ODBC (Open Database Connectivity), zatorej bom tukaj uporabljal tehnologijo, kjer imamo dostop do podatkov v kodi kar v tabelah, ki jih informacijski sistem vidi kot lokalne, in ne dostopimo do njih iz oddaljene lokacije − torej ne prek vmesnika ODBC. VRSTE STAVKOV SQL V jeziku PL/SQL lahko uporabljamo (skoraj) vse funkcionalnosti, ki jih pozna že sam SQL. Pregledali bomo, kako se izvajajo vsi ukazi DML (ukazi, ki spreminjajo podatke) in stavki tipa select, torej samo poizvedovalni stavki. Primeri bodo preprosti in jih ne bom podrobno razlagal, ker lahko vsak sam poskusi, kako stvar dejansko deluje, poudaril pa bom, na katere stvari je treba biti pazljiv, da se program ne bo ustavil zaradi naših (programskih) napak. Pri PL/SQL-u torej pogosto potrebujemo podatke iz tabel, saj se dejansko logika v PL/SQL izvaja nad podatki, ki jih imamo shranjene v podatkovni zbirki. Na naslednjih slikah sem predstavil nekaj rutin, ki jih bom posebej komentiral. Na sliki 1 vidimo, kako enostavno lahko programiramo svojo rutino, ki bo vstavljala imena in priimke v tabelo OSEBA (primer je zelo poenostavljen). Opazili boste, da pri klicu rutine test_insert ne uporabljam neposrednega prirejanja podatkovnih tipov spremenljivkam, ampak jim priredim takšen tip, kot ga imajo v tabeli (sklic prek tabela.stolpec%type); to smo se že naučili prejšnji mesec. Slika 3: Uporaba stavka update v PL/SQL-u Glede osnovnih operacij DML se enostavnost konča približno tukaj, saj je na vrsti primer, ko beremo podatke iz tabele s pomočjo poizvedovalnega stavka − select. Pri tem pa je položaj lahko zelo drugačen, kar bomo spoznali v nadaljevanju. Na sliki 4 opazimo, da v lokalno spremenljivko l_ime polnimo polje Ime iz tabele OSEBA. Na prvi pogled je čisto pravilno in čisto razumljivo, da se stvari lotimo tako. Vse, kar moramo vedeti, je, da je treba pri stavkih select vedno vrednost prirediti v neko (lokalno) spremenljivko, nato pa nadaljujemo z izvajanjem programske logike. Vendar se, praviloma skoraj vedno, zelo uštejemo, če mislimo, da je temu res tako. Kdo nam zagotavlja, da ne bomo našli več vrednosti glede na pogoj … where priimek = p_priimek? Če je sistem še tako dober, se nam lahko zgodi, da pri tem stavku select naletimo na težavo, če najdemo več kot en zapis. Če najde program več kot en zapis, se izvajanje zaključi z napako na sliki 5. Vse funkcije imamo zapisane v paketu z imenom test (v tabeli OSEBA pa več oseb s priimkom Jagarinec), zato na sliki 5 jasno vidimo, da je program našel več zapisov kot samo enega, in to povzroči ustavitev izvajanja kode – posledice si pa kar predstavljajte. Slika 1: Uporaba stavka insert v PL/SQL-u Za potrjevanje vnosa novega zapisa ali kakršnekoli spremembe v tabeli OSEBA (commit) ne skrbim na tem mestu, ker je ponavadi celotna programska logika na zadnjem koraku potrjena z ukazom ‘commit’, kar pomeni, da shranimo spremembe v podatkovno zbirko. Na sliki 2 imamo primer, kako preprosto brišemo podatke iz tabele OSEBA glede na vhodne spremenljivke. Tudi tukaj vidimo, da stavek SQL delete samo prepišemo v PL/SQL in zadeva deluje. Slika 4: Uporaba stavka select v PL/SQL-u Slika 5: Primer napake, če select vrne (pre)več zapisov. RAZLIČNI PRIJEMI Slika 2: Uporaba stavka delete v PL/SQL-u 46 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Prišli smo do točke, kjer je treba že imeti malce prakse, kaj pravzaprav storiti, ko imamo opravka s stavki select v PL/SQL-u. Pogledali si bomo več prijemov, od samega postopka pa je odvisno, katerega bomo upora- KONKRETNO podatkovne zbirke bili. Poudarjam še enkrat, da bomo zelo enostavno pregledali, kako se stvari lotiti pravilno, popolnoma odvisno pa je, kaj dejansko poslovni proces na določenem mestu pričakuje od informacijskega sistema in s tem od programske logike. V nadaljevanju na sliki 6 je zelo poenostavljen primer, kako se vseeno zanašati na to, da bomo našli samo en zapis, obenem pa izdelamo logiko za obravnavanje napak, ki bo o morebitni napaki znala sama razbrati, kaj naj naredi ob takih primerih. Uporabljamo t. i. izjeme (exceptions) in za vsak tip napake obstaja določen tip izjeme. Kaj nam pade najprej na misel, ko iščemo s stavkom select na sliki 6? Kaj se zgodi, če najdemo več oseb z istim priimkom? Kako se obvarovati, da ne bo prihajalo do takih napak, ki so mimogrede lahko rušilne za celoten informacijski sistem − lahko se ustavi delovanje ali pa celo nekaj časa ne opazimo, da se nekje v dnevnikih izvajanja (logs) stalno zapisujejo kritične napake, vendar tega nihče ne opazi?! Obstajajo torej izjeme, ki jih v PL/SQL naštejemo za rezervirano besedo exceptions. Vnaprej lahko predvidevamo, da: − ne najdemo nobenega zapisa, − najdemo preveč zapisov, − najdemo točno en zapis. Izjema, da najdemo en zapis, niti ni izjema, temveč se program nadaljuje na delu, ki je označen z ostala koda ‘ (Slika 6), kadar ne najdemo podatkov, se bo izvedlo procesiranje za delom kode when no_data_found then’; če pa bomo dobili preveč podatkov, se bo izvedlo procesiranje za delom kode ‘when too_many_rows’ in podobno. Na tem mestu smo se torej odločili, da bomo previdni in ne bomo prepustili naključju samo izvajanje programske kode, temveč bomo vnaprej predvideli, kaj vse bi lahko bilo narobe. In ravno na tem mestu so zelo pomembne izkušnje, da vsakič, ko pomislimo na stavek select v PL/SQL-u, sočasno pomislimo tudi na obravnavanje napak (error handling). spremenljivki l_rec, naredimo izpis na zaslon, lahko pa bi z vsako vrstico stavka select naredili tisto, kar bi poslovni proces od nas pričakoval. Naredil sem najpreprostejšo stvar pri predstavitvi, enostavno sem na zaslon izpisal vrednost Ime= l_rec.ime , Priimek = l_rec.priimek, kjer je v l_rec trenutna vrstica stavka select. Slika 7: Preprosta uporaba implicitnega kurzorja Prav preveč se tukaj ne bi ustavljal, ker že sama tehnika kurzorjev presega obseg enostavne razlage. Kurzorji so zelo pogosto in zelo uporabno ogrodje obravnavanja podatkov, ko se v PL/SQL-u »sprehodimo« prek zapisov, ki so določeni s stavkom select, nato pa sproti vsak zapis posebej obravnavamo. Sam kurzorje uporabljam v programski kodi, saj pravzaprav drugega orodja kot obravnavanje več vrstic stavka select niti ni, zato lahko uporabljamo kurzorje za ogromno programskih trikov (preglejte splet s ključnim nizom: Oracle cursor, implicit cursor). KAKO SE IZOGNITI TEŽAVAM Rešitev, kako se izogniti težavam zaradi stavkov select v PL/SQL-u, je lahko veliko, in vsaka je na svoj način pravilna. V novejših različicah PL/SQL-a sem opazil, glede na starejše različice, da vse več dela prevzemajo sami ukazi PL/SQL. Še pred nekaj leti je bilo treba kurzorje posebej definirati, jih odpreti, preverjati, ali je še kakšna vrstica v kurzorju, izvesti procesiranje in na koncu zapreti kurzor. Zdaj so te stvari popolnoma transparentne in se uporabljajo t.i. implicitni kurzorji – tukaj vso arbitražo dela podatkovna zbirka sama oziroma sistem za upravljanje podatkovne zbirke. Zaenkrat smo spoznali dva načina, kako se izogniti prevelikemu številko podatkov ali pomanjkanju podatkov. PRAKSA Slika 6: Kodo dopolnimo z obravnavanjem izjem. Obstaja pa še druga tehnika, pri kateri je zopet odvisno od informacijskega sistema oziroma od poslovnega procesa, če tako tehniko sploh potrebujemo. V prejšnjem primeru, ko se moramo »pripraviti«, na možnost, da do napake lahko pride, se lahko z drugo tehniko temu takoj na začetku izognemo in predvidimo, da bomo skoraj zagotovo dobili vedno več kot en zapis (pa čeprav vemo, da bomo dobili, če bo vse v redu, »samo« en zapis). V tem primeru pa bomo uporabljali t. i. kurzorje (cursor). Po slovensko bi lahko rekli kazalce, a se ne trudim podomačiti tega termina, ker je v žargonu kar pogost in edini pravilen za sporazumevanje med analitiki. Skratka, kurzorji so gradniki, ki v sebi nekako hranijo strukturo stavka select; ko pa ga začnemo izvajati, se iz kurzorja vrstico po vrstico izpisujejo vrednosti rezultata izvajanja stavka select. Na sliki 7 vidimo, da smo uporabili t. i. implicitni kurzor, kar pomeni, da ga prav posebej v kodi niti nismo omenjali, ker večino dela opravi prevajalnik PL/SQL sam. Drugače je v starejših različicah, kjer je treba posebej definirati kurzor in ga eksplicitno odpirati in zapirati; to v novejših PL/SQL (Oracle 9i, 10g) ni več potrebno. Tisti stavek select je pravzaprav sestavni gradnik, kako se kurzor pravzaprav zgradi. Sam kurzor ne pomeni nič, če se ne »sprehodimo« čez njegove zapise, ki so pravzaprav rezultat stavka select. Od tod zanka (loop), kjer za vsak zapis, ki je shranjen kar v V praksi sam največ uporabljam kurzorje za obsežne stavke select, kjer največ dela opravi sam PL/SQL, tako da sam ne skrbim za arbitražo kurzorja. Včasih se izplača prepustiti, da PL/SQL sam naredi tisto, kar zna narediti samodejno, mi pa se pri programiranju bolj ukvarjamo z vsebino. Pri tem igra ključno vlogo poznavanje problema, saj lahko hitro zaidemo v težave, če ne pomislimo, katere podatke (ko jih potrebujemo) bomo pravzaprav dobili iz podatkovne zbirke. Stavki select so še posebej občutljivi, zato jim je treba nameniti posebno pozornost. Kadar vnaprej vemo, da bomo vedno dobili natanko eno vrednost iz stavka select, recimo če iščemo podatek po primarnem ključu, takrat se izognemo kurzorjem in uporabimo enostaven stavek select x into spr from…, saj zagotovo vemo, da bomo v spremenljivki spr vedno dobili natanko eno vrednost (ker je x primarni ključ in ni podvojenih vrednosti), poleg tega pa moramo vedno upoštevati, da ne dobimo nobene vrednosti v stavku select. Po nekaj sprogramiranih paketih PL/SQL se hitro izoblikuje mnenje posameznika, katero tehniko bo uporabljal in kaj se mu zdi najhitreje. Kurzorji se pokažejo za zelo dobro orodje, kadar moramo »obdelati« veliko količino podatkov, pa jih ne moremo neposredno, ampak je v ozadju neka logika. V takih primerih si pomagamo s kurzorjem in obravnavamo vsako vrstico posebej in izvedemo programsko logiko, ki je potrebna na tistem koraku. Še posebej so zanimivi kurzorji, ki jih lahko sproti gradimo glede na vhodne parameter − o tem pa več prihodnjič.  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 47 TEMA MESECA digitalni fotoaparati: razredi in ponudba DIGITALIZACIJA SLOVENSKIH GOSPODINJSTEV Kmalu praktično ne bo več gospodinjstva, ki ne bi imelo digitalnega fotoaparata, saj prodajne številke iz leta v leto skokovito rastejo. paktnih modelov je, kolikor vam srce poželi, enako takšnih z morjem možnostmi. Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si L anskoletne napovedi o prodaji 80.000 digitalnih fotoaparatov v Sloveniji so se uresničile in letošnji skok na preko 100.000 ni torej nič presenetljivega. Po pričakovanjih se krepi predvsem nižji cenovni razred, pod 50.000 tolarjev. V srednjem, do 100.000 tolarjev najdemo že celo vrsto zelo spodobnih fotoaparatov, medtem ko višji cenovni razred kompaktnih digitalnih fotoaparatov, med 100.000 in 200.000 počasi izginja. Pritisk zrcalnorefleksnih je že precej močan in marsikateri zahtevnejši kupec se raje odloči in doda še nekaj denarja za nakup resnega zrcalnorefleksnega fotoaparata. Razlog je dokaj preprost: večina fotografov je še vedno navajena klasičnih fotoaparatov in jim daje prednost pred kompaktnimi digitalnimi, če to le dopušča denarnica. A včasih ta ni dovolj debela niti potrebe niso tako velike in v tem primeru je odločitev za kompaktni model več kot na mestu. DO 50 TISOČAKOV Če bodo cene še naprej tako padale, bomo lahko kmalu govorili celo o razredu do 30 tisoč tolarjev, čeprav se večina znanih proizvajalcev še vedno drži nad to ceno. A niso daleč, že do decembra nas utegnejo presenetiti. Kar lahko ponudijo tajvanski mojstri, lahko tudi japonski giganti. Če so bili fotoaparati v tem razredu še pred časom dokaj nebogljeni, danes lahko za večino trdimo, da več kot spodobno obvladajo družinsko fotografijo. Večina jih ima objektiv s spremenljivo goriščnico in ponuja kar nekaj zanimivih možnosti, med drugim tudi zajem videa z zvokom. Ohišje je plastično, baterije so tipa AA in trenutno ni modela, ki bi premogel litijeve ionske baterije. DO 100 TISOČAKOV Spodoben kompaktni digitalni fotoaparat s kopico možnostmi, med katerimi jih večino nikoli ne boste uporabljali, razen ko se boste z njim igrali, vam ne bo naredil prevelike luknje v denarnici. Od večjih do ultrakompaktnih ter takšnih z 10x spremenljivo goriščnico, vse se najde v tem razredu. Izbira pravega fotoaparata ne gre več po načelu, koliko imamo denarja, temveč kaj potrebujemo. Malih kom- DO 150 TISOČAKOV Lahko rečemo, da je to že meja za kompaktne fotoaparate. Za kar ste še pred letom dni morali odšteti okoli 250 tisočakov, danes dobite za 10 »cankarjev« manj ... Da, tako močno padajo cene. Nad to mejo se že začno prvi zrcalnorefleksni modeli in mnogi kupci raje posežejo po njih kot zmogljivih kompaktnih, čeprav tudi ti veliko ponujajo. V tem razredu so najzanimivejši modeli z 10x ali 12x spremenljivo goriščnico, ki so primerni za popotno in narovoslovno fotografijo zaradi razpona goriščnice. Praviloma imajo vdelan umirjevalnik slike, saj brez njega težko dobimo nestreseno fotografijo pri daljših goriščnicah brez uporabe stativa. Ko potujemo, nam vsak kilogram teže veliko pomeni, in stativ velikokrat ostane doma, tako da je umirjevalnik slike več kot dobrodošel. Veliko ponujajo tudi modeli za zahtevnejše uporabnike, ki namesto dolge goriščnice raje želijo široki kot ali boljšo zaslonko. ... IN NAPREJ V VIŠAVE Kompaktni modeli v tem razredu hitro kopnijo in zamenjujejo jih zrcalnorefleksni digi- Fotoaparati do 50.000 SIT Proizvajalec in ime modela Najvišja ločljivost Tip in ločljivost tipala Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Vmesnik Velikost aparata Teža Canon PowerShot A400 2048 x 1536 CCD, 3,2 M 45�100 mm 1 s�1/1500 s 50�400 f3.8 SD/MMC Card USB 107 x 53 x 37 mm 255 g HP Photosmart R507 2320 x 1744 CCD, 4,1 M 35�105 mm 16 s�1/2000 s 100�400 f2.6�f4.8 SD Card USB 90 x 59 x 28 mm 157 g Kodak EasyShare CX7300 2096 x 1560 CCD, 3,2 M 37 mm 1/2 s�1/3200 s samodejno f4.8 SD/MMC Card USB 104 x 65 x 40 mm 162 g Nikon Coolpix 2200 light 1600 x 1200 CCD, 2 M 36�108 mm 4 s�1/3000 s samodejno f2.6�f4.7 SD/MMC Card USB 88 x 65 x 38 mm 190 g Olympus C-160 2048 x 1536 CCD, 3,2 M 33 mm 2 s�1/800 s samodejno f2.8 xD Picture Card USB 110 x 62 x 38 mm 210 g Baterije Cena Informacije 2 x AA 40.990 SIT Avtera Li-ion 49.990 SIT HP Slovenija 2 x AA 35.000 SIT Meditrade 2 x AA 43.290 SIT Grafo 2 x AA 2 x AA 2 x AA 36.000 SIT 42.720 SIT 48.900 SIT Olympus Slovenija Olympus Slovenija Foto Beseničar 48 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Olympus C-310 Zoom 2048 x 1536 CCD, 3,2 M 38�114 mm 1 s�1/2000 s samodejno f2.9�f5.0 xD Picture Card USB 100 x 62 x 38 mm 200 g Pentax Optio 50 2560 x 1920 CCD, 5 M 32�96 mm 1/2 s�1/1000 s 50�200 f2.8�f4.8 SD/MMC Card USB 91 x 61 x 27 mm 180 g Praktica DC 3 2048 x 1536 CCD, 3,2 M 48 mm 1/2 s�1/4000 s 100 f2.8 SD Card USB 89.5 x 58 x 20 mm 105 g (brez baterije) Li-ion 22.990 SIT Eurovision Praktica DC 8 2048 x 1536 CCD, 3,2 M 48 mm 1/2 s�1/4000 s 100 f2.8 SD Card USB 89.5 x 58 x 20 mm 105 g (brez baterije) Li-ion 29.930,00 SIT Eurovision TEMA MESECA digitalni fotoaparati: pomnilniške kartice talni fotoaparati. Prednosti prvih praktično ni več, kajti drugi so postali prav tako majhni in ponujajo bistveno več možnosti za kreativno fotografijo. Marsikdo bo pripomnil, da imajo kompaktni aparati še vedno boljši razpon goriščnice, a to je tudi vse. Objektivi za zrcalnorefleksne fotoaparate so dokaj poceni, največji korak naprej pa je naredil Olympus z modelom E-300, kjer v kompletu dobite kar dva objektiva. Ta poteza je prepričala marsikaterega kupca, saj za zmerno vsoto dobi spodoben fotoaparat, in vse, kar mora dokupiti, je morda bliskavica, če mu vdelana ne zadošča. KAJ KUPITI? Razlika v primerjavi s prejšnjim letom je vsekakor večja raznolikost pri zrcalnorefleksnih modelih, saj praktično vsi pomembni igralci ponujajo modele s ceno okoli 200.000 tolarjev. Do konca leta se zna ta znižati krepko pod 150 tisočakov, in dilema, kupiti zmogljivega kompaktneža ali večjega brata z zrcalcem, bo postala še težja. Odgovor na to vprašanje je težaven, in velja predvsem naslednje: če kupujete kaj majhnega, potem vsekakor kompaktni digitalni fotoaparat, če pa bi radi iztisnili kar se da veliko, potem pa le v nakup zrcalnorefleksnega modela. Glavna hiba kompaktnih digitalnih fotoaparatov je velika globinska ostrina, ki je sicer zelo uporabna, a za resne uporabnike velikokrat moteča. Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da je možnost izbire že zelo raznolika. FOTOFONI MEŠAJO ŠTRENE? Si upamo napovedati številke za prihodnje leto? Zakaj pa ne, vsekakor bo število prodanih fotoaparatov še zraslo, predvsem zaradi poplave cenejših modelov. Z nekaj sreče pa jim bodo začeli mešati štrene telefoni s fotoaparatom − fotofoni, ki so zaenkrat še predragi in dajejo preslabo kakovost, da bi v tem trenutku konkurirali digitalnim fotoaparatom. A naslednje leto se to utegnejo spremeniti, saj na Japonskem in v Koreji že danes fotografirajo s fotofoni z visoko ločljivostjo, ki je čisto primerljiva s fotoaparati.  Praktica DCZ 5.4 2560x1920 CCD, 5 M 35�105 mm 8 s�1/1000 s samodejno f2.9�f4.8 SD Card USB 108 x 56 x 38 mm 140 g (brez baterije) 2 x AA 48.990 SIT Eurovision Sony DSC-P41 2272 x 1704 CCD, 4 M 33 mm 2 s�1/1000 s 100�400 f2.8 Memory Stick/PRO USB 106 x 58 x 40 mm 180 g 2 x AA 49.900 SIT Sony Slovenija Z VEČ POMNILNIKA NA POČITNICE Takšnih in drugačnih pomnilniških kartic je veliko. Srečujemo jih v različnih napravah, kot so dlančniki, digitalni fotoaparati in pametni telefoni. Nekako smo jih najbolj vajeni ravno v digitalnih fotoaparatih, kjer je poleg prostornine pomembna tudi hitrost, s katero se podatki pretakajo med kartico in gostiteljem. Piše : Zdenko Frangež zdenko.frangez@mojmikro.si H itrost je še posebej pomembna pri fotoaparatih, ki omogočajo shranjevanje posnetkov v surovem (RAW) formatu, saj ti dosegajo vrtoglave velikosti. Hitrost prenosa je pomembna tudi pri želji zajeti veliko število zaporednih posnetkov ali video posnetkov z visoko ločljivostjo, hitrim osveževanjem in kakovostnim zvokom. PRILJUBLJENI TIPI POMNILNIŠKIH KARTIC Najbolj priljubljeni tipi pomnilniških kartic so Secure Digital (SD), CompactFlash (CF), Smart Media (SM), Memory Stick (MS), Multi Media Card (MMC) in xD Picture Card (xD). Kateri tip kartice uporabljate, vam narekuje digitalni fotoaparat. Kartice so tako po velikosti kot tudi po lastnostih tako različne, da je zamenjava nemogoča. Secure Digital in MultiMediaCard Od, recimo, tega leta je najbolj priljubljena ravno kartica SD. Kartici SD in MMC sta na zunaj skoraj popolnoma enaki, po lastnostih pa se malenkost razlikujeta, tako da zamenjava ni vedno mogoča. V nekaterih napravah pa je to le mogoče. Zamenjava pa ni ravno vedno smiselna, saj je kartica SD veliko hitrejša kot so kartice MMC. Glavni prednosti kartice SD sta prav gotovo majhen format, saj je mogoče kartico zriniti v še tako majhno napravo, in majhna poraba, kar je seveda tudi zelo zaželena lastnost. Po ceni se skoraj ne razlikujejo od kartic CompactFlash, le največja prostornina je še občutno nižja. Pri nas so dosegljive kartice s prostornino 2 GB, kar zaleže že za zahtevne fotografe. Najhitrejše kartice tega tipa pa dosegajo 80x hitrost prenosa podatkov. Na voljo so tudi že kartice miniSD, ki pa so v glavnem v rabi v mobilnih telefonih in MP3-predvajalnikih. Samo vprašanje časa pa je, kdaj jih bomo zalotili tudi v digitalnih fotoaparatih. CompactFlash Kartice CompactFlash, če že niso več najbolj priljubljene, so pa še vedno najbolj razširjene. Kartice vsebujejo poleg pomnilnika tudi krmilnik. Fotoaparati, ki jih uporabljajo, lahko uporabljajo kartico skoraj poljubne prostornine, tako vsaj velja za prostornine do 1 GB, kmalu že tudi do 2 GB, brez posebnih težav. Nad to prostornino kartice uporabljajo datotečni sistem FAT 32, ki ga pač mora biti digitalni fotoaparat sposoben prebrati. Največje prostornine teh kartic dosegajo 8 GB, po njih pa seveda v glavnem posegajo profesionalni fotografi. Hitrosti kartic CompactFlash so se še pred kratkim gibale nekje do 45x, zdaj pa so na voljo že nove kartice Lexar CF z 80x hitrostjo. Kartice CF so na voljo v dveh tipih − I in II. Fotoaparati, ki podpirajo kartice CF I, ne podpirajo uporabe kartic tip II, fotoaparati, ki podpirajo kartice CF II, pa odpirajo tudi uporabe kartic CF I. Na zunaj se razlikujejo le po tem, da so CF II malenkost debelejše. Nekateri fotoaparati podpirajo tudi kartice IBM/Hitachi Microdrive, ki so v enakem ohišju in so zmogljivosti do 4 GB. Čeprav so bile včasih najprostornejše pa se zdaj bojujejo za preživetje, nekaj tudi zaradi hitrosti, ki jim ni ravno najboljša lastnost. xD Picture Card Fuji in Olympus sta bila največja uporabnika kartic Smart Media. Obe podjetji zdaj v fotoaparate vdelujeta pomnilniške kartice xD in sta tudi med redkimi, ki to počno. Kartice xD so majhne, tanke in dosegajo prostornino do 1 GB, načrtujejo pa tudi modele s prostornino 8 GB. Zaradi možnosti širjenja tega formata kartic v vse vrste fotoaparatov so izdelali tudi adapterje za CF, adapterje za dve kartici v eni pomnilniški reži in še kakšnega bi lahko našli. Memory Stick Podjetje Sony je že leta 1999 ponudilo svoje pomnilniške kartice, ki jih še danes vdeluje v vse vrste svojih naprav. Danes dosegajo prostornino do 2 GB, v pripravi pa so že tudi kartice s prostornino 4 GB pod imenom MS Pro. Te kartice niso združljive s fotoaparati, izdelanimi pred letom 2003, razen fotoaparata Sony Cyber Shot F717, ki lahko uporablja oba tipa kartic. Karti- MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 49 TEMA MESECA digitalni fotoaparati: prenosni diski ce MS so izredno hitre in dopuščajo prenosne hitrosti do 160 Mb/s. Ker pa so kartice nekoliko velike, so izdelali tudi kartico z imenom MS Duo, ki meri le polovico dolžine navadne kartice. So združljive z večjimi, le poseben adapter je potreben zaradi globine reže. KJE IN ZA KOLIKO? KO SO POMNILNIŠKE KARTICE PREMALO Cene pomnilniškim karticam so v zadnjem času drastično padle in v prihodnosti lahko pričakujemo še dodatne pocenitve. Kljub temu so glede na velikost pomnilnika še vedno razmeroma drage v primerjavi s trdimi diski, ki so še bistveno cenejši ... In v katerih digitalnih fotoaparatih najdemo katere kartice? Podjetje SanDisk je pripravilo odlično preglednico na naslovu www.sandisk. com/retail/compatibility.asp, kjer je mogoče po- Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si datke pregledati po različnih kriterijih. In cene? Te so zadnje čase dokaj izenačene. oleg tega se ločljivost digitalnih fotoVelja pa, da je hitrejša kartica tudi dražja. Priaparatov stalno povečuje in tudi večje merjava med tipi se močno razlikuje od podobne pomnilniške kartice zadostujejo le za primerjave pred letom dni. Cene so dokaj pookoli 100 posnetkov v surovem formaravnane, vsaj kar glede kartic Secure Digital in CompactFlash. Nekaj dražje so kartice Memory tu. Zaradi tega so se mnogi proizvajalci spomStick, kartice xD pa se po ceni že približujejo nili na trde diske, predvsem tiste iz prenosnih glavnima konkurentoma. Na koncu pa tako o nakupu odloči zagledanost v doTa podatek ni ravno na široko znan, čeprav ga proizvajalci pomločen digitalni fotoaparat nilniških kartic navajajo na svojih spletnih straneh. Zadeva je − kartice v njem pa so pač hecna in dokaj logična po svoje. Ker niso vedeli, kako označiti takšne, kakršne so, in s tem izdelek, so vzeli kar kriterij, veljaven za zapisljive CD-je. Torej je je treba živeti. 1x hitrost enaka 150 KB/s.  P Kaj je 1x hitrost pomnilniških kartic? računalnikov in še manjše. Vdelali so jih v posebna ohišja, dodali čitalnik kartic, baterijo in dobili za sprejemljivo ceno napravico, ki je glede na enoto pomnilnika bistveno cenejša kot pomnilniške kartice. Proizvajalcev je kar nekaj, med njimi tudi znana imena. Tokrat smo preizkusili dva, Epson P-2000 in Nikon Coolwaker MSV-01. Epson P-2000 Pred časom smo v Mojem mikru že preizkusili model P-1000, a za naslednika lahko rečemo, da je svetlobna leta nad predhodnikom. Hitrejši prenos podatkov, povezava USB 2.0 in še boljši zaslon, če naštejemo le nekaj najosnovnejših. Epsonu je uspelo narediti napravo, ki je več kot le dodatna prenosna pomnilniška Fotoaparati do 50.000 do 100.000 SIT Proizvajalec in ime modela Najvišja ločljivost Tip in ločljivost tipala Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Canon PowerShot A510 2048 x 1536 CCD, 3,2 M 35�140 mm 15 s�1/2000 s 50�400 f2.6�f5.5 SD/MMC Card Vmesnik Velikost aparata Teža USB USB USB USB USB USB USB USB USB 91 x 64 x 38 mm 91 x 64 x 38 mm 86 x 53 x 21 mm 87 x 58 x 23 mm 88 x 61 x 33 mm 75 x 62 x 21 mm 113 x 81 x 79 mm 105 x 63 x 34 mm 123 x 85 x 85 mm 230 g 230 g 150 g 171 g 218 g 180 g 378 g 260 g 500 g Baterija Cena Informacije 2 x AA 54.990 SIT Avtera 2 x AA 74.990 SIT Avtera Li-ion 99.990 SIT Avtera Li-ion 99.990 SIT Tobos 2 x AA 98.990 SIT Tobos Li-ion 84.000 SIT Image &Information 4 x AA 93.900 SIT Image &Information 2 x AA 99.900 SIT Image &Information 4 x AA 74.990 SIT HP Slovenija Proizvajalec in ime modela Najvišja ločljivost Tip in ločljivost tipala Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Olympus IR-500 2288 x 1712 CCD, 4 M 40�112 mm 4 s�1/1000 s samodejno f2.9�f4.8 xD Picture Card Olympus [mju:] MINI digital S 2560 x 1920 CCD, 5 M 35�70 mm 4 s�1/1000 s samodejno f3.5�f4.9 xD Picture Card Olympus [mju:] 500 digital 2560 x 1920 CCD, 5 M 35�105 mm 4 s�1/1000 s 64�500 f3.1�f5.2 xD Picture Card Olympus C-55 Zoom 2592 x 1944 CCD, 5 M 38�190 mm 15 s�1/2000 s 80�400 f2.8�f4.8 xD Picture Card Olympus C-765 Ultra Zoom 2288 x 1712 CCD, 4 M 38�380 mm 16 s�1/1000 s 64�400 f2.8�f3.7 xD Picture Card Olympus C-770 UZ Movie 2288 x 1712 CCD, 4 M 38�380 mm 16 s�1/1000 s 50�400 f2.8�f3.7 xD Picture Card Panasonic DMC-LZ2 2560 x 1920 CCD, 5 M 37�222 mm 8 s�1/2000 s 80�400 f2.8�f4.5 SD/MMC Card Pentax Optio WP 2560 x 1920 CCD, 5 M 38�114 mm 1 s�1/2000 s 50�400 f3.3�f4.0 SD/MMC Card Pentax Optio S5n 2560 x 1920 CCD, 5 M 35�107 mm 4 s�1/2000 s 80�400 f2.6�f4.8 SD/MMC Card Vmesnik Velikost aparata Teža USB USB USB USB 95 x 71 x 26,7 mm 95 x 56 x 28 mm 99 x 55 x 31 mm 110 x 67 x 47 mm 172 g 165 g 200 g 245 g (brez baterije) Li-ion Li-ion Li-ion 4 x AA 67.200 SIT 83.900 SIT 93.600 SIT 89.900 SIT Olympus Slovenija Olympus Slovenija Olympus Slovenija Olympus Slovenija Baterija Cena Informacije 50 Canon PowerShot A520 2272 x 1704 CCD, 4 M 35�140 mm 15 s�1/2000 s 50�400 f2.6�f5.5 SD/MMC Card Canon Digital IXUS 50 2592 x 1944 CCD, 5 M 35�105 mm 15 s�1/1500 s 50�400 f2.8�f4.9 SD/MMC Card MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Casio Exilim EX-Z50 2560 x 1920 CCD, 5 M 35�105 mm 4 s�1/200 s 50�400 f2.6�f4.8 SD/MMC Card Casio QV-R61 2816 x 2112 CCD, 6 M 39�117 mm 4 s�1/2000 s 64�500 f2.8�f4.9 SD/MMC Card Fujifilm FinePix F450 2592 x 1944 CCD, 5 M 38�130 mm 2 s�1/2000 s 80�400 f2.8�f4.9 xD Picture Card Fujifilm FinePix S5500 2272 x 1704 CCD, 4 M 37�370 mm 15 s�1/2000 s 64�400 f2.8�f3.1 xD Picture Card Fujifilm FinePix E550 2848 x 2136 CCD, 6 M 32.5�130 mm 3 s�1/2000 s 80�800 f2.8�f5.6 xD Picture Card HP Photosmart 945 2608 x 1952 CCD, 5 M 37�300 mm 16 s�1/2000 s 100�400 f2.8�f3.1 SD/MMC Card USB USB USB USB USB 105 x 60 x 69 mm 105 x 60 x 69 mm 101 x 64 x 33 mm 102 x 51 x 22 mm 83 x 52 x 21 mm 310 g 310 g 224 g 135 g 120 g Li-ion Li-ion 2 x AA 86.400 SIT 99.600 SIT 96.120 SIT Olympus Slovenija Olympus Slovenija Aroba Li-ion 76.900 SIT Foto Beseničar Li-ion 79.900 SIT Foto Beseničar TEMA MESECA digitalni fotoaparati: prenosni diski shramba. Velik LCD-zaslon omogoča kakovosten ogled slik in lahko ga izkoristimo kot foto album ali za pregled posnetega materiala. P-2000 namreč prebere tudi nekatere datoteke RAW, a le zapis JPEG v njih, kar je čisto zadovoljivo za osnovni pregled. Vdelan ima čitalnik za pomnilniške kartice tipa SD/MMC in CompactFlash I/II. Branje podatkov je dokaj hitro, če mu izklopimo preverjanje podatkov, sicer pa poteka skoraj dvakrat dlje. Tudi prenos v osebni računalnik je zelo hiter, saj je bila povprečna hitrost okoli 15 MB/s. Na preizkusu smo imeli že hitrejše, a v primerjavi s pomnilniškimi karticami je to dvakrat hitreje. P-2000 omogoča tudi tiskanje neposredno na Epsonove tiskalnike, ki podpirajo možnost DirectPrint. Žal ni podprt standard PictBridge, za kar Kodak CX7430 2408 x 1758 CCD, 4 M 34�102 mm 1/2 s�1/1400 s 80�400 f2.8�f4.6 SD/MMC Card Kodak EasyShare DX4530 2580 x 1932 CCD, 5 M 38�114 mm 4 s�1/1700 s 130�200 f2.8�f5.1 SD/MMC Card Konica Minolta DiMAGE G530 2592 x 1944 CCD, 5 M 34�102 mm 15 s�1/2000 s 50�400 f2.8�f4.9 SD/MMC Card, Memory Stick/PRO USB USB USB 103 x 65 x 38 mm 111 x 66 x 39 mm 93.5 x 55.5 x 23 mm 198 g 210 g 145 g (brez baterije) 2 x AA 2 x AA Li-ion 82.700 SIT 91.000 SIT 82.990 SIT Meditrade Meditrade Eurofoto upamo, da se bo zgodil pri kateri od naslednjih nagradenj vdelane programske opreme. Epson s to napravo ne meri le na resne uporabnike, ampak tudi na amaterje in tiste, ki niso vešči uporabe osebnega računalnika. Možnost neposrednega tiskanja smo že omenili, dodajmo še ustvarjanje albumov in samodejnega prikazovanja podprtega z glasbo. Da ne bi bili omejeni le na LCD-zaslon, ima P-2000 tudi video izhod, tako da ga lahko priklopimo na TV ali LCD-projektor. Omenimo še uporabniški vmesnik. Narejen je preprosto in se ga hitro navadimo. Tudi nastavitve so pregledne in z njihovo pomočjo si ga lahko priredimo po svoje. Zanimive možnosti ponuja samodejno pregledovanje slik, za glasbeno podlago lahko izbiramo med različnimi možnostmi, žal svojih ne moremo dodati. Naprava zna poleg JPEG in surovih datotek (RAW) pregledovati tudi video posnetke, narejene z digitalnimi fotoaparati, v formatu MPEG4 in MJPEG, ki ga uporablja večina modelov. Rabi vam lahko tudi kot MP3-predvajalnik, vendar nima veliko možnosti za predvajanje. Snovalci so dobro poskrbeli tudi za baterijo, ki je sicer litijeva ionska, a jo lahko hitro in enostavno zamenjamo. Za potovanje je rezervna vsekakor priporočljiva. Če bi imel P-2000 še podobno možnost za Nikon Coolpix 4100 2288 x 1712 CCD, 4 M 35�105 mm 4 s�1/3000 s samodejno f2.8�f4.9 SD/MMC Card trdi disk, bi si zaslužil še višjo oceno. Epson se je svojega prenosnega pomnilniškega medija lotil temeljito in prehitel marsikaterega drugega proizvajalca. Edino, kar bi lahko motilo nove uporabnike je njegova cena, ki je višja kot pri drugih podobnih napravah. Če ne potrebujete LCD-zaslona za pregledovanje slik, si lahko podobne naprave omislite za več kot polovico vsote Epsonovega modela. A čar velikega in preglednega zaslona bo marsikoga potegnil. Nikon Coolwalker MSV-01 Nikonova napravica je dokaj podobna zgoraj opisani Epsonovi. Ohišje je narejeno zelo robustno. Ob strani je dodatna guma, da nam Coolwalker Konica Minolta DiMAGE X50 2592 x 1944 CCD, 5 M 37�105 mm 4 s�1/1000 s 50�400 f2.8�f5.0 SD/MMC Card Konica Minolta DiMAGE Xg 2048 x 1536 CCD, 3 M 37�115 mm 4 s�1/1000 s 50�400 f2.8�f3.6 SD/MMC Card Nikon Coolpix 4800 2288 x 1716 CCD, 4 M 36�300 mm 4 s�1/2000 s 50�400 f2.7�f4.4 SD Card Nikon Coolpix 5600 2592 x 1944 CCD, 5 M 34�102 mm 4 s�1/3000 s samodejno f2.8�f4.9 SD Card USB 83.5 x 62 x 23.5 mm 125 g (brez baterije) Li-ion 99.900 SIT Eurofoto USB USB USB USB USB USB 86 x 67 x 20 mm 88 x 65 x 38 mm 106 x 66 x 54 mm 85 x 60 x 35 mm 106 x 56 x 36 mm 105 x 61 x 36 mm 155 g 190 g 295 g 180 g 190 g 190 g Olympus C-500 2560 x 1920 CCD, 5 M 38�114 mm 15 s�1/2000 s 50�250 f2.8�f4.9 xD Picture Card Li-ion 82.950 SIT Eurofoto 2 x AA 71.400 SIT Grafo Li-ion 99.990 SIT Grafo 2 x AA 74.990 SIT Grafo 2 x AA 2 x AA 52.560 SIT 65.400 SIT Olympus Slovenija Olympus Slovenija Sony DSC-W12 2592 x 1944 CCD, 5 M 38�114 mm 30 s�1/1000 s 100�400 f2.8 – f5.6 Memory Stick/ PRO USB 91 x 60 x 36 mm 189 g (brez baterije) 4 x AA 84.000 SIT Sony Slovenija Pentax Optio X 2560 x 1920 CCD, 5 M 36�107 mm 4 s�1/2000 s samodejno f2.6�f4.8 SD/MMC Card Praktica LM 4008 2274x1704 CCD, 4 M 40�320 mm 8 s�1/1000 s 50�400 f2.8�f3.4 SD Card Praktica LM 6003 2848 x 2136 CCD, 6 M 37�111 mm neznana 50�400 f2.6�f3.4 SD Card Sony DSC-L1 2304 x 1728 CCD, 4 M 32�96 mm 1 s�1/2000 s samodejna f2.8�f5.1 Memory Stick Duo/PRO USB USB USB USB 112 x 54 x 18 mm 120 x 82 x 85 mm 85 x 65 x 37 mm 95 x 44 x 26 mm 145 g 395 g 240 g 152 g Sony DSC-P120 2592 x 1944 CCD, 5 M 38�114 mm 30 s�1/1000 s 100�400 f2.8 – f5.6 Memory Stick/ PRO USB 108 x 52 x 26 mm 183 g Sony DSC-P200 3072 x 2304 CCD, 7 M 38�114 mm 30 s�1/1000 s 100�400 f2.8�f5.2 Memory Stick/ PRO USB 104 x 52 x 28 mm 180 g Sony DSC-S90 2304 x 1728 CCD, 4 M 39�117 mm 30 s�1/1000 s 80�400 f2.8�f5.6 Memory Stick/ PRO USB 97 x 64 x 40 mm 253 g Sony DSC-T33 2592 x 1944 CCD, 5 M 38�114 mm 1 s�1/1000 s 100�400 f3.5�f4.4 Memory Stick Duo/PRO USB 99 x 61 x 21 mm 150 g Li-ion 94.900 SIT Foto Beseničar 4 x AA 72.990 SIT Eurovision 2 x AA 72.990 SIT Eurovision Li-ion 94.800 SIT Sony Slovenija Li-ion 92.990 SIT Sony Slovenija 2 x AA 73.800 SIT Sony Slovenija Li-ion 99.500 SIT Sony Slovenija Li-ion 75.990 SIT Sony Slovenija Olympus C-480 2288 x 1712 CCD, 4 M 38�114 mm 15 s�1/2000 s 50�320 f2.8�f4.9 xD Picture Card MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Sony DSC-W17 3072 x 2304 CCD, 7 M 38�114 mm 30 s�1/1000 s 100�400 f2.8 – f5.2 Memory Stick/ PRO USB 91 x 60 x 37.1 mm 197 g (brez baterije) 2 x AA 90.900 SIT Sony Slovenija 51 TEMA MESECA digitalni fotoaparati: prenosni diski ne drsi iz rok. Na prvi polovici ohišja najdemo 2,5-palčni LCD-zaslon s 117.600 pikami, pod njim pa še 4 gumbe za upravljanje. Pri LCD-zaslonu smo bili nekoliko razočarani nad kakovostjo prikaza slike. Ta je namreč slabša, kot smo je vajeni pri digitalnih aparatih. Slike so »vlekle« nekoliko preveč na zeleno. Prav tako je posledica slabše kakovosti število pik LCDzaslona. Dobra stran pri zaslonu pa je možnost spreminjanja svetlobne jakosti. Stopenj jakosti pa imamo kar nekaj. Zelo pomembna pri prenosnih napravah je baterija. Nikonov model uporablja baterijo EN-EL6 (3,7 V 2000 mAh), ki se polni nekaj več kot tri ure, trajanje pa je odvisno od uporabe diska. Pri predvajanju slik je aparat zdržal uro in 47 minut. Pri 100-odstotni uporabi diska pa uro in 22 minut. Po 20-minutni uporabi se disk in baterija zelo segrejeta in slika na LCD-zaslonu se začne malenkostno tresti. Na zaslonu je vselej prikazano stanje baterije, kar je treba pohvaliti, saj je kazalnik zelo natančen. Ko je baterije konec, nas aparat na to opozori in izpiše, da se je prenos slik končal. Pri prenosnih diskih je zelo pomembna tudi velikost diska ter hitrost prenesenih podatkov. V navodilih je napisano, da nam aparat ponuja 30 GB diska. Žal pa temu ni tako. Ob vklopu nam pod informacijami lepo piše, da imamo na voljo malo manj kot 28 GB prostora. Še Fotoaparati do 100.000 do 200.000 SIT Proizvajalec in ime modela Najvišja ločljivost Tip in ločljivost tipala Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Canon PowerShot S1 IS 2048 x 1536 CCD, 3,2 M 38�380 mm 15 s�1/2000 s 50�400 f2.8�f3.1 Compact Flash I/II Canon IXUS 700 3072 x 2304 CCD, 7 M 37�111 mm 15 s�1/2000 s 50�400 f2.8�f4.9 SD/MMC Card Canon PowerShot S70 3072 x 2304 CCD, 7 M 28�100 mm 15 s�1/2000 s 50�400 f2.8�f5.3 Compact Flash I/II Canon PowerShot G6 Casio EXILIM EXP700 3072 x 2304 3072 x 2304 CCD, 7 M CCD, 7 M 35�140 mm 33�132 mm 15 s�1/2000 s 60 s�1/2000 s 50�400 80�640 f2.0�f3.0 f2.8�f4.0 Compact Flash I/II SD/MMC Card Vmesnik Velikost aparata Teža Baterija Cena Informacije USB 111 x 78 x 66 mm 469 g 4 x AA 109.990 SIT Avtera USB 90 x 57 x 27 mm 200 g Li-ion 119.990 SIT Avtera USB 114 x 57 x 39 mm 300 g Li-ion 139.990 SIT Avtera USB 105 x 73 x 73 mm 467 g Li-ion 169.990 SIT Avtera USB 98 x 68 x 45 mm 275 g Li-ion 147.990 SIT Tobos Proizvajalec in ime modela Najvišja ločljivost Tip in ločljivost tipala Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Konica Minolta DiMAGE Z2 2272 x 1704 CCD, 4 M 38�380 mm 15 s�1/2000 s 50�400 f2.8�f3.5 SD/MMC Card Konica Minolta DiMAGE Z5 2560 x 1920 CCD, 5 M 35�420 mm 4 s�1/1000 s 50�320 f2.8�f4.5 SD/MMC Card Kyocera Finecam M410R 2272 x 1704 CCD, 4 M 37�370 mm 2 s�1/2000 s 100�800 f2.8�f3.1 SD/MMC Card Olympus C-70 Zoom Vmesnik Velikost aparata Teža Baterija Cena Informacije USB 110 x 78 x 80 mm 410 g 4 x AA 117.600 SIT Eurofoto USB 109 x 80 x 84 mm 435 g 4 x AA 117.000 SIT Eurofoto USB 107 x 73 x 87.5 mm 340 g 4 x AA 117.600 SIT Trion USB 109 x 59 x 42 mm 280 g Li-ion 127.800 SIT Olympus Slovenija Olympus C-7070 Wide Zoom 3072 x 2304 CCD, 7 M 27�110 mm 16 s�1/4000 s 50�400 f2.8�f4.8 xD Picture, Compact Flash I/II USB 116 x 87 x 66 mm 480 g Li-ion 154.800 SIT Olympus Slovenija 2592 x 1944 CCD, 5 M 38�190 mm 15 s�1/2000 s 80�400 f2.8�f4.8 xD Picture Card Fujifilm Finepix F810 Fujifilm Finepix S7000 2848 x 2048 2848 x 2048 CCD, 6 M CCD, 6 M 32.5�130 mm 35�210 mm 3 s�1/2000 s 15 s�1/10000 s 80�800 160�400 f2.8�f5.6 f2.8�f3.1 xD Picture Card xD Picture, Compact Flash I/II USB USB 110 x 54 x 29 mm 121 x 82 x 97 mm 250 g 590 g Li-ion 4 x AA 114.900 SIT 129.990 SIT Image&Information Image&Information Fujifilm Finepix S20 Pro 2848 x 2048 CCD, 6 M 35�210 mm 15 s�1/10000 s 160�400 f2.8�f3.1 xD Picture, Compact Flash I/II USB, Firewire 121 x 82 x 97 mm 597 g 4 x AA 191.990 SIT Image&Information Panasonic DMC-FZ5 Pentax Optio 750Z Sony DSC-P150 2560 x 1920 CCD, 5 M 36�432 mm 8 s�1/2000 s 80�400 f2.8�f3.3 SD/MMC Card 3056 x 2296 CCD, 7 M 37.5�187.5 mm 15 s�1/2000 s 80�400 f2.8�f4.6 SD Card 3072 x 2304 CCD, 7 M 38�114 mm 30 s�1/1000 s 100�400 f2.8�f5.2 Memory Stick/PRO USB 108 x 68 x 85 mm 326 g Li-ion 121.390 SIT Aroba USB 100 x 62 x 42 mm 255 g Li-ion 139.990 SIT Foto Beseničar USB 108 x 52 x 27 mm 180 g Li-ion 109.600 SIT Sony Slovenija Fotoaparati nad 200.000 SIT Proizvajalec in ime modela Najvišja ločljivost Tip in ločljivost tipala Objektiv (mm) Razpon časa Občutljivost ISO Zaslonka Pomnilniška kartica Canon PowerShot Pro1 3264 x 2448 CCD, 8 M 28�200 mm 15 s�1/4000 s 50�400 f2.4�f3.5 Compact Flash I/II Canon EOS 350D 3456 x 2304 C MOS, 8 M / 30 s�1/4000 s 100�1600 / Compact Flash I/II Canon EOS 20D 3504 x 2336 C MOS, 8 M / 30 s�1/8000 s 100�3200 / Compact Flash I/II Canon EOS-1D Mark II 3504 x 2336 C MOS, 8 M / 30 s�1/8000 s 50�3200 / Compact Flash I/II, SD Card Canon EOS-1Ds Mark II 4992 x 3328 C MOS, 16 M / 30 s�1/8000 s 50�3200 / Compact Flash I/II, SD Card Fujifilm FinePix S3 Pro 3024 x 2016 CCD, 6 M / 30 s�1/4000 s 100�1600 / xD Picture Card, Compact Flash I/II Kodak DCS SLR 4500 x 3000 C MOS, 14 M / 2 s�1/6000 s 160�800 / Compact Flash I/II, SD/MMC Card Konica Minolta DiMAGE A200 3264 x 2448 CCD, 8 M 28�200 mm 30 s�1/3200 s 50�800 f2.8�f3.5 Compact Flash I/II Konica Minolta Maxxum 7D 3008 x 2000 CCD, 6 M / 30 s�1/4000 s 100�3200 / Compact Flash I/II Vmesnik Velikost aparata Teža Baterija Cena Informacije USB 118 x 72 x 90 mm 640 g Li-ion 209.990 SIT Avtera USB 127 x 94 x 64 mm 540 g Li-ion 219.990 SIT Avtera USB 144 x 106 x 72 mm 770 g Li-ion 399.990 SIT Avtera USB, Firewire 156 x 158 x 80 mm 1565 g Li-ion 1.164.990 SIT Avtera USB, Firewire 156 x 158 x 80 mm 1565 g Li-ion 1.799.990 Sit Avtera USB, Firewire 148 x 135 x 80 mm 930 g 4 x AA 503.000 SIT Image &Information USB, Firewire 137 x 149 x 76 mm 1000 g Li-ion neznana Meditrade USB 114 x 80 x 115 mm 579 g Li-ion 200.700 SIT Eurofoto USB 150 x 106 x 78 mm 800 g Li-ion 385.700 SIT Eurofoto 52 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 TEMA MESECA digitalni fotoaparati: prenosni diski vedno pa je ta zmogljivost zadovoljiva, čeprav nam zdaj proizvajalci ponujajo veliko večjo. Zadovoljen sem bil s hitrostjo prenosa podatkov s kartice CompactFlash na prenosni disk. Uporabil sem 1 GB kartico Sandisk Ultra II, polno slik. Prenos je trajal 11 minut in 13 sekund in vse slike so bile naložene na prenosni disk. Prav tako sem bil zadovoljen s prenosom slik iz prenosnega diska v računalnik, saj prenosni disk uporablja povezavo USB 2.0. Tako Kodak EasyShare DX7630 2872 x 2160 CCD, 6 M 39�117 mm 64 s�1/1400 s 100�800 f2.8�f4.8 SD/MMC Card Kodak EasyShare DX7590 2576 x 1932 CCD, 5 M 38�380 mm 16 s�1/1000 s 80�400 f2.8 SD/MMC Card USB 100 x 69 x 40 mm 270 g Li-ion 126.000 SIT Meditrade USB 97 x 81 x 80 mm 400 g Li-ion 132.000 SIT Meditrade Konica Minolta DiMAGE G600 2816 x 2112 CCD, 6 M 39�117 mm 15 s�1/2000 s 50�400 f2.8�f4.9 SD/MMC Card, Memory Stick USB 94 x 56 x 30 mm 235 g Li-ion 119.990 SIT Eurofoto Sony DSC F717 Sony DSC-V1 Sony DSC-V3 2560 x 1920 CCD, 5 M 38�190 mm 30 s�1/2000 s 100�800 f2.0�f2.4 Memory Stick/PRO 2592 x 1944 CCD, 5 M 34�136 mm 30 s�1/2000 s 100�800 f2.8�f4.0 Memory Stick/PRO USB 162 x 124 x 68 mm 659 g Li-ion 182.100 SIT Sony Slovenija USB 99 x 65 x 57 mm 298 g Li-ion 117.000 SIT Sony Slovenija 3072 x 2304 CCD, 7 M 34�136 mm 30 s�1/2000 s 100�800 f2.8�f4.0 Memory Stick/PRO, Compact Flash I/II USB 120 x 63 x 72 mm 390 g Li-ion 159.700 SIT Sony Slovenija Nikon Coolpix 8400 3264 x 2448 CCD, 8 M 24�85 mm 8 s�1/3000 s 50�400 f2.6�f4.9 Compact Flash I/II Nikon Coolpix 8800 3264 x 2448 CCD, 8 M 35�350 mm 8 s�1/3000 s 50�400 f2.8�f5.0 Compact Flash I/II Nikon D70s 3008 x 2000 CCD, 6 M / 30 s�1/8000 s 200�1600 / Compact Flash I/II Pestra izbira na policah Na slovenskem trgu najdemo kar nekaj prenosnih diskov z vdelanim čitalnikom kartic. Med zanimivejšimi je Image Tank G2 OTG, ki ga lahko kupite tudi brez trdega diska, če imate doma recimo starejši disk iz svojega prenosnika. Archos ima v svoji zbirki kar nekaj različnih modelov, nekateri z zelo podobnimi možnostmi, opisanimi pri Epsonu in Nikonu. Zanimiv je tudi Sitechov DB Storage, ki nima bralnika kartic, temveč ga priklopimo neposredno v digitalni fotoaparat. Na našem preizkusu je bil med najhitrejšimi tako pri branju kot tudi pri pisanju. Izbira je vsekakor pestra in priporočamo vam, da se dobro razgledate in premislite, kaj potrebujete. Priporočamo, da si namesto dveh pomnilniških kartic velike zmogljivosti kupite dve manjši in katerega od prenosnih diskov, saj je to najcenejša možnost. Če vzamemo na primer 2 GB pomnilniške kartice, vas ena bo stala okoli 50 tisočakov, torej dve okoli sto tisoč tolarjev. Če vzamete raje dve 1 GB in prenosni disk (na primer Image Tank G2), vas bo oboje skupaj stalo približno enako, le da boste v prvem primeru dobili 4 GB pomnilnika, v drugem pa 42 GB. Je razlika dovolj očitna lahko prenesete za 7,4 GB slik na prenosni disk, potem pa počasi zmanjka baterije. Meni za uporabo prenosnega diska je zelo enostaven, a bil sem presenečen, saj ponuja številne nastavitve. Za ogled imamo dve možnosti: predvajanje slik iz mape ali ogled določene slike. Posamezno sliko je moč povečati za 4x ali 8x, kot smo tega vajeni pri digitalnih fotoaparatih. Malce zahtevnejši uporabniki bodo lahko videli tudi histogram slike ter pregledali celotne podatke EXIF. Možen je tudi neposreden priklop v tiskalnik. V paketu je priložen daljinski upravljalnik, ki deluje na razdaljo do 5 metrov. Možen je tudi priklop v TV-sprejemnik. Kot lahko razberete, vam Coolwalker ponuja veliko. Žal pa bo večino odvrnila cena. Ta Model Ocena Skupna ocena: Cena Za Proti Zmogljivost Čitalnik kartic Baterija Zaslon Izhod Dodatki Nikon D2X 4288 x 2848 C MOS, 12 M / 30 s�1/8000 s 100�3200 / Compact Flash I/II namreč skupaj s 30 GB diskom znaša 129.990 tolarjev. Po ceni sodeč je razvidno, komu je prenosni disk namenjen. Morda je pri tem pomemben še en podatek. Coolwalker namreč podpira tudi Nikonove datoteke RAW. Tako imamo odgovor na dlani: novi Coolwalker je narejen predvsem za Nikonove privržence, ki bodo izdelek kupili, če ga bodo le potrebovali. Tukaj so mišljeni uporabniki, ki uporabljajo Nikonove modele DSLR. Drugi uporabniki pa boste morali pogledati po kakšnem drugem izdelku, če boste želeli priti ceneje »skozi«. Sandi Pelko, sandi.pelko@mojmikro.si  Epson P2000   132.600 SIT zaslon, predvajanje razmeroma visoka cena 40 GB SD/MMC, CompactFlash I/II Li-ion, zamenljiva 3,8-palčni video, avdio, USB � Olympus C-8080 Wide Zoom 3264 x 2448 CCD, 8 M 28�140 mm 15 s�1/4000 s 50�400 f2.4�f3.5 xD Picture Card, Compact Flash I/II Nikon Coolwaker MSV01   129.990 SIT podpora Nikonovim formatom RAW zaslon vleče na zeleno 30 GB CompactFlash I/II Li-ion 2,5-palčni video, avdio daljinski upravljalnik Sony DSC-F828 3264 x 2448 CCD, 8 M 28�200 mm 30 s�1/3200 s 64�800 f2.0�f2.8 Memory Stick/ PRO, Compact Flash I/II USB USB USB USB USB USB USB, Firewire USB USB, Firewire USB 113 x 82 x 75 mm 116 x 85 x 121 mm 140 x 111 x 78 mm 158 x 150 x 86 mm 124 x 85 x 99 mm 147 x 85 x 64 mm 141 x 104 x 81 mm 125 x 93 x 66 mm 152 x 120 x 79 mm 134 x 91 x 156 mm 470 g 680 g 679 g 1150 g 724 g 624 g 735 g 605 g 950 g 906 g Li-ion Li-ion Li-ion Li-ion Li-ion Li-ion Li-ion 4 x AA 4 x AA Li-ion 219.990 SIT 249.990 SIT 234.990 SIT 1.199.900 SIT 214.800 SIT 218.400 SIT 234.000 SIT 199.900 SIT 329.900 SIT 214.800 SIT Grafo Grafo Grafo Grafo Olympus Slovenija Olympus Slovenija Olympus Slovenija Foto Beseničar Infocona Sony Slovenija Olympus E-300 3264 x 2448 CCD, 8 M / 60 s�1/4000 s 100�1600 / Compact Flash I/II Olympus E-1 2560 x 1920 CCD, 5 M / 60 s�1/4000 s 100�3200 / Compact Flash I/II Pentax *ist DS 3008 x 2008 CCD, 6 M / 30 s�1/4000 s 200�3200 / SD/MMC Card Sigma SD10 2268 x 1512 CMOS, 3.4 M / 30 s�1/6000 s 100�1600 / Compact Flash I/II MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 53 TEMA MESECA digitalni fotoaparati: baterije SAMO DA NE »CRKNEJO« ... Baterije so eden pomembnejših delov digitalnega fotoaparata in ponavadi se tega zavemo takrat, ko se nam ob odločilnem trenutku izpraznijo in ostanemo brez fotografij. Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si N emalokrat se zgodi, da kupec pri nakupu digitalnega fotoaparata upošteva le njegovo ceno, na obvezne dodatke pa preprosto pozabi. Trgovci velikokrat naredijo pakete, v katerem sta še dodatna pomnilniška kartica in akumulatorske baterije. Pri nakupu jih je kar pametno preveriti, kajti če je to vaš prvi fotoaparat, imate tako rekoč vse za začetek fotografiranja. Predvsem pri cenejših modelih proizvajalec ponavadi priloži navadne, alkalne, ki jih ne moremo ponovno napolniti. Dražji modeli imajo velikokrat litijeve ionske baterije in seveda priložen polnilnik, velikokrat predvsem manjši modeli, ki zaradi velikosti ne prenesejo AA- baterij, še manjše, AAA, pa imajo premajhno zmogljivost. NAVADNE ALI AKUMULATORSKE BATERIJE? Litijeve baterije imajo to lepo lastnost, da jih lahko oblikujemo po svoje in so zmogljivejše kot akumulatorske AA-baterije. A še preden se odločimo za nakup digitalnega fotoaparata, je dobro razmisliti, v kakšnih razmerah in kje bomo fotografirali. Navadne AA-baterije so zelo razširjene in jih dobimo praktično za vsakim vogalom. Veliko večji problem so litijeve akumulatorske baterije, ki jih boste s težavo našli tudi sredi kakšnega večjega turističnega središča, če boste doma pozabili polnilnik. Težavo vam utegne povzročati že navadna vtičnica, katere velikost ni standardizirana niti v Evropi, kaj šele drugje po svetu. Dovolj je, da greste v Veliko Britanijo ali Italijo, in že ste so- očeni s težavami. Kakšen fotoaparat torej izbrati: takšnega, ki lahko uporablja-AA baterije, ali takšnega, ki ima le litijeve akumulatorje? Izbira vsekakor ni lahka. Med redkimi proizvajalci, ki je svoje čase ponudil več možnosti napajanja, je bil Samsung. A zadnje čase od njega ne slišimo veliko novosti, čeprav bo za poletje pripravil KAKO DO IZBRISANIH SPOMINOV Pred kratkim sem zaradi trenutne nepazljivosti po nesreči ostal brez vseh slik, ki so bile shranjene na SDkartici digitalnega fotoaparata ... Prvotno nemoč nad položajem sta nekoliko omilili dve dejstvi: prvič, da vem nekaj malega o načinu shranjevanja/brisanja podatkov, in drugič, da obstaja velika možnost, da dobim svoje slike nazaj, seveda pod pogojem, da na omenjeno kartico ne zapisujem ničesar več, saj bi tako prepisal obstoječe, sicer navidezno izbrisane podatke. Torej, čimprej sem strica Googla (www.google.com) povprašal, ali pozna način, kako povrniti izbrisane slike. Odgovori so bili obetavni, vendar je kar nekaj programov odlične rezultate le obljubljalo, ko pa naj bi prišlo do akcije, so zatajili. Nato sem naletel na program podjetja CrockWeare po imenu Recover My Photos. Recover My Photos vam povrne slike, posnete z digitalnim fotoaparatom, ki ste jih po nesreči izbrisali ali pa ste morda medij celo formatirali. Program je zmožen povrniti slike z vseh vrst pomnilniških medijev: Smart Media, Compact Flash, Memory Stick, prav tako s trdega diska, diskete ali iz USB-ključev. Postopek reševanja izbrisanih podatkov je povsem preprost. Po namestitvi programa, ki ga pretočimo s spletne strani www.recover-myphotos.com/, priključimo digitalni fotoaparat v osebni računalnik ali pa vtaknemo kartico v za to namenjen bralnik in zaženemo program. Ta nas povpraša, s katerega medija želimo reševati podatke, zato si izberemo ustrezni medij – našteti so vsi trenutno v računalnik priklju- 54 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 čeni pogoni: USB-ključi, trdi diski, diskete, pogoni Zip in drugo. Program po nekaj minutah dela pokaže rezultat. Slike, ki mu jih je uspelo rešiti, lahko tudi vidimo, vendar jih ne moremo shraniti, vse dokler pravega interesa ne dokažemo s številko kreditne kartice. Nakup nas bo stal 27 ameriških zelencev, a kaj je to proti povrnjenim spominom! Ko se izkažemo s kreditno kartico, nam program omogoči, da rešene slike tudi shranimo na poljubno mesto. Strah, da boste še kdaj ostali brez lepih spominov, je tako odveč. Dobro pa je vedeti, da so podatki kljub brisanju še vedno na pomnilniškem mediju, vse dokler jih ne prepišemo z drugimi podatki, takrat so izgubljeni za vedno. Torej, če ste izbrisali slike, kartico v žep in hitro domov, kjer jih boste rešili . KAJ PA DRUGE IZBRISANE DATOTEKE? Program Recover My Photos nam torej pomaga rešiti izbrisane fotografije. Kaj pa če po nesreči izbrišemo kakšno drugo datoteko, recimo seminarsko nalogo, MP3-album ali morda celo film? Tu nam priskoči na pomoč program – Recover My Files (www.recovermyfiles.com) . Ta nam omogoča, da poleg slikovnih datotek rešimo še kopico drugih. Programa sta si glede načina delovanja izjemno podobna, glede na prednosti programa Recover My Files je višja tudi cena, ki znaša 67 ameriških dolarjev. Uroš Florijančič TEMA MESECA digitalni fotoaparati: dodatki vsaj eno presenečenje v obliki digitalnega fotoaparata za zahtevnejše uporabnike. Naš predlog je preprost, v vsakem primeru si zagotovite dovolj rezervne energije, imejte s seboj polnilnik (po možnosti univerzalnega, ki deluje tako pri 100 V kot 220 V) in univerzalni vtikač, če potujete v bolj eksotične kraje. PRAKTIČEN PREIZKUS ZMOGLJIVOSTI Pri baterijah smo preverili še eno pomembno stvar − ali tisto, kar proizvajalec napiše o zmogljivosti, tudi res. Litijeve baterije smo lahko preizkusili le s fotoaparati, medtem ko smo akumulatorske baterije tipa AA preizkusili tako s fotoaparatom kot tudi s testno opremo. Pri litijevih baterijah se težave ne pokažejo takoj, zato jih je težje preizkusiti, poleg tega je potreben kar lep čas. Izkazalo se je, da so se originalne baterije obdržale dlje in tudi po daljšem času uporabe obdržale lep del začetne zmogljivosti. Ko kupujete neoriginalne litijeve akumulatorske baterije, bodite torej previdni. Preizkus akumulatorskih baterij tipa AA smo izvedli s pomočjo Foto Beseničarja, ki nam je pomagal s tehnično opremo in samim preizkusom. Pod drobnogled smo vzeli baterije proizvajalca Sanyo, GP, Albinar, Unomat in Hahnel. Preizkusili smo tudi baterije Digital, a smo pri dveh različnih paketih naleteli na težave in smo jih raje umaknili iz testa. Digitalni fotoaparat, s katerim smo preizkušali, je bil Canon A510, ki za delovanje potrebuje dve AA- bateriji. Vdelan ima pretvornik iz enosmerne v enosmerno napetost, ki poskrbi, da ima naprava vedno pravo napetost za delovanje, tudi če na baterijah ta pade pod delovno napetost. Pretvornik v tem primeru poveča tok iz baterij in fotoaparatu tako omogoči delovanje s pravo napetostjo. To ima še eno pomembno prednost, baterije se popolnoma izrabijo in s tem se izognemo tudi pomnilniškemu učinku, čeprav naj ga baterije Ni MH ne bi imele. V vsakem primeru je najbolje, če polnimo prazno in ne napol prazno baterijo. Drugi del preizkusa je potekal testnem okolju z bremenom. Rezultate boste najbolje razbrali iz grafa, kažejo pa na to, da so razlike med proizvajalci dokaj velike. Tudi tu se vam ne splača varčevati in kupovati najcenejših baterij, temveč je bolje kupiti znano znamko. Zelo dobro so ose odrezale baterije proizvajalca Sanyo, ki so kljub manjši zmogljivosti brez težav konkurirale drugim z večjimi. POČASNO, HITRO IN »PAMETNO« POLNJENJE Za konec se posvetimo še polnilnikom. Razdelimo jih lahko v tri večje skupine, navadne, hitre in »pametne«. Navadni polnijo dokaj dolgo, ponavadi preko 10 ur. Hitri polnilniki ta čas skrajšajo do petkrat, odvisno od zmogljivosti baterij. Večina jih zna polniti vsako baterijo posebej in zna prekiniti napajanje, ko je baterija polna. Zadnja skupina so pametni polnilniki, ki imajo mikroprocesor za nadzor nad polnjenjem. Čas je tu še krajši, od 15 minut do ene ure, odvisno od zmogljivosti baterij. Zaradi hitrega polnjenja imajo velikokrat ventilatorje, ki hladijo baterije, sicer bi se zaradi pregretja poškodovale. Pri izbiri priporočamo zadnji dve skupini, kajti tako boste baterije dolgo obdržali pri življenju.  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 55 TEMA MESECA digitalni fotoaparati: dodatki ZAŠČITA IN USTVARJALNOST Ko včasih gledamo fotografije, se sprašujemo, ali je bilo v tistem trenutku in kraju res tako čudovito ali je imel avtor na voljo dodatna sredstva, s katerimi je izboljšal izdelek. prečimo neželene odbleske. Ima še dodaten učinek − barve dodatno nasiči in naredi nebo modrejše, kar je uporabno pri pokrajinski fotografiji. Podoben učinek ima tudi navaden polarizacijski filter, a vam priporočamo, da se ga izogibate. Krožno polarizacijski filter namreč na vhodu svetlobo polarizira, na izhodu pa jo zopet depolarizira oziroma razprši. To pomaga večini fotoaparatov, da pravilno izmerijo svetlobo, kajti polarizacija ima tudi stranski učinek − prepušča manj svetlobe skozi objektiv in posledica uporabe navadnega polarizacijskega filtra so ponavadi podosvetljene fotografije. lahko naredite osupljive barvite prehode. Filtri omogočajo tudi infrardečo fotografijo, ki utegne biti zaradi drugačnih barv zelo zanimiva. A glavno težavo povzročajo trenutno sami proizvajalci digitalnih fotoaparatov, ki vdelujejo pred tipalom čedalje boljše filtre, ki ne prepuščajo infrardeče in ultravijolične svetlobe. Tipalo ima namreč širši vidni spekter svetlobe kot človeško oko. Zvezdni filter je uporaben predvsem pri nočni fotografiji, saj iz točkovnih virov svetlobe naredi lepe zvezdice, ki dodatno okrasijo fotografijo. Prehodni sivinski filtri so uporabni, če je del slike svetlejši oziroma bolj osvetljen, na primer želimo fotografirati oblačno nebo in gozd. Brez filtra se moramo odločati, ali bomo imeli pravilno osvetljeno nebo in pretemno pokrajino oziroma preosvetljeno nebo in pravilno osvetljeno pokrajino. Prehodni sivinski filter pomaga odpraviti to razliko, na voljo je v različnih izvedbah, glede na moč zatemnitve. V to kategorijo lahko uvrstimo še barvne prehodne filtre, ki pa v dobi digitalne fotografije izgubljajo svoj pomen, saj jih lahko ustvarjamo s programi za obdelavo fotografij. Kljub temu bo marsikateri uporabnik segel po njih, saj je njihova uporaba enostavnejša. Sončni zahodi bodo tako še barvitejši in iz neuglednega oblačnega vremena mask in še kaj bi se našlo. A zanimivejše so predleče, predvsem makro, širokokotne in tele. Prve za vse fotoaparate, zadnji dve predvsem za kompaktne. Makro predleče približajo objekt, in čeprav imajo nekateri kompaktni digitalni fotoaparati najbližjo razdaljo ostrenja le nekaj centimetrov, so kljub temu zanimive za uporabo. O širokokotnih in tele predlečah smo v Mojem mikru že obširno pisali, zato tokrat omenimo le najnovejšo Cokinovo pogruntavščino, magnetno pritrjevanje. Vrsta kompaktnih fotoaparatov nima možnosti, da bi nanj neposredno pritrdili predleče. Cokinovi inženirji so to rešili dokaj preprosto: poseben kovinski obroček prilepimo na fotoaparat, nanj pa magnetno pritrdimo posebne predleče ali celo nastavek za filtre. Z uporabo filtrov in predleč lahko torej marsikaj postorite za zanimivejšo in bolj všečno fotografijo.  PREDLEČE Kreativnih filtrov je še cela vrsta, od »mehčalcev« ostrine (soft focus) do raznih prizem, Piše : Alan Orlič Belšak alan.orlic@mojmikro.si O dgovor ni preprost, a marsikaj se da urediti s pomočjo filtrov. Razdelimo jih v dve skupini: zaščitne in kreativne. ZAŠČITNI FILTRI Zaščitni filtri imajo to nalogo, da objektiv ščitijo pred nevšečnostmi. Sem se največkrat prištevajo nevtralni, Skylight in UV. Če ima vaš fotoaparat oziroma objektiv to možnost (predvsem zrcalnorefleksni in zelo redki kompaktni modeli, na primer Olympus C7070 in C5060), naj bo to obvezen nakup. Prednja leča je dokaj izpostavljena vsem mogočim težavam in čiščenje, menjava filtra je pa enostavnejša in bistveno cenejša kot servisni poseg. Filter lahko tudi reši objektiv pri padcu ali drugimi nezgodami. Izguba kakovosti slike je tako majhna in neopazna, da ni vredno razmišljati o tem, da zaščitnega filtra ne bi uporabljali. KREATIVNI FILTRI S kreativnimi filtri lahko naredite korak naprej na svoji fotografski poti, a velja zelo preprosto pravilo: ne pretiravajte z uporabo. Med zanimivejšimi v tej kategoriji so krožno polarizacijski, zvezdni in prehodni sivinski. Vsa odbita svetloba je polarizirana in pri fotografiji nam v določenih primerih povzroča težave, predvsem odbleski. To težavo odlično odpravlja krožno polarizacijski filter, ki tudi polarizira svetlobo. Ko ga navijemo na objektiv, je še vedno vrtljiv in nam tako omogoča, da si ga nastavimo po svoje in pre- 56 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 STROJNA OPREMA preizkusili smo URE JA : JAK A MELE jaka.mele @ mojmikro.si Konja na e3 S trojno opremo kroji množični trg. Vstop na množični trg obvladuje zakon ekonomije obsega. Kako torej prodati nekaj milijonov kosov opreme, kar bo zagotovilo nizko proizvodno ceno, če pa je nizka cena prvi pogoj za množično prodajo? Kura in jajce? Brez vlageteljev in vizionarjev vsekakor. Pa vendar se vrti: Microsoft je predstavil novo generacijo igralne konzole, Xbox 360. Le nekaj dni pozneje je v bran skočil Sony, ki je razkril svojo skrivnost – tehnološke podrobnosti konzole PlayStation 3. Zagotovo vas uvodne besede niso ogrele. Verjamem. Predvidevam, da vas, tako kot mene, bolj kot igre zanima uporabna stran računalništva, aplikacije, rešitve,. Tudi sam konzolam prihodnosti nisem posvečal pozornosti, vse dokler nisem prebral naslednjega: Microsoft Xbox 360 bo imel tri simetrične procesorje PowerPC (IBM), ki bodo tiktakali pri 3,2 GHz. Vsak procesor bo strojno poganjal dve niti (torej ne le virtualno kot Intelov Hyper-Threading). Skupna sistemska zmogljivost bo 1 teraflop (glede na seznam Top 500, www.top500.org, ima današnji najzmogljivejši superračunalnik, IBM BlueGene 91 teraflopov, drugi, superračunalnik Nase skoraj 52 teraflopa, tretji, NEC-ov Earth Simulator na Japonskem, 36 teraflopov. Šesti, HP ASCI Q, jih premore le še 14, dvajseti, IBM ASCI White, se ponaša z dobrimi 7 teraflopi, že 124. na seznamu ima manj kot dva teraflopa, 399. pa manj kot 1 teraflop!). Xbox 360 prinaša še grafični pospeševalnik izpod okrilja kanadskega ATI-ja, ki bo prinašal zmogljivost izrisovanja pol milijarde trikotnikov oz. kar 48 milijard operacij senčenja vsako sekundo (približno 2x več od danes najmočnejšega grafičnega procesorja). Seveda bi vsi na sejemski prireditvi E3 govorili le še o Microsoftu, če ne bi kot strela iz jasnega usekal Sony. Odkrili so tančico, ki je skrivnostno zakrivala podrobnosti konzole, ki bo sicer na trg prišla z okoli štirimesečno zamudo za Xboxom 360 (tega pa bomo lahko kupili še letos), a za to ponuja: sedem (7) procesorjev Cell (temeljijo na arhitekturi PowerPC) s taktom 3,2 GHz. Skupna procesna moč je neverjetna 2 teraflopa. Grafična rešitev (Nvidia) bo dosegala procesno moč plavajoče vejice 1,8 teraflopa ter omogočala najkakovostnejše izrisovanje (z mehčanjem ipd.) na dva sočasno priključena zaslona z ločljivostjo HDTV 1080. PlayStation 3 bo prinesel tudi optično enoto Blu-ray, s čimer se začenja konec DVD-ere. Si predstavljate, kako bodo padle cene ta hip izredno dragim procesorjem, pomnilniku, enotam Blu-ray …, ko nekdo sprožil milijonsko naročilo za te komponente. Vedno smo govorili, da igre skrbijo za napredek PC-tehnologij. Vse kaže, da bodo vlečni konj tehnologij postale konzole! Igrajmo se!  58 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Intel Pentium D 840 3,2 GHz ALI DVE SRCI DASTA DUŠO? Pa smo ga prav zares dočakali. Prvi dvojedrni procesor za namizne računalnike je prispel v Slovenijo v začetku maja. Intel je v pomembnem tržnem segmentu prehitel AMD, saj slednji svoj namizni dvojedrni procesor Athlon X2 šele pošilja na trg, začetek prodaje naj bi bil konec junija. In kako se obnese 3,2 GHz Intel Pentium D 840? Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si I ntel je skupaj z novim procesorjem predstavil tudi družini veznih naborov, potrošniški i945 in resnejši i955X Express. Novinca smo preizkusili na osnovi Intel D955XBK, ki je zasnovana na veznem naboru i955X Express. Nova vezna nabora pravzaprav ne prinašata drugih novosti kot podporo dvojedrnim procesorjem. Vse druge tehnološke dobrote je že predstavil i925XE, ki je bil potreben za delovanje do tega trenutka najzmogljivejšega namiznega Intelovega procesorja 3,73 GHz Pentiuma Extreme Edition. NOVA MATIČNA PLOŠČA VSAKE TRI MESECE? Zadnje čase pri Intelu kaže, kot da je za vsak nov procesor treba zamenjati tudi matično ploščo. Ni mi jasno, ali se fantje toliko iščejo ali pa dejansko želijo zaslužiti na vsakem koraku. Do neke mere je upravičeno menjati osnove zaradi tehnoloških novosti, na recimo leto dni. Drugo pa je vsake tri mesece predstaviti novo, drago osnovo − nov vezni nabor, novo matično ploščo –, namenjeno najzmogljivejšim procesorjem, nato pa jo čez nekaj mesecev nadomestiti z niti ne zmogljivejšo, temveč le dopolnjeno za nov procesor, in jo na novo zaračunati… Smešna politika, ki morda na dolgi rok ne bo uspešna. KAJ PRINAŠA i955X EXPRESS Kakorkoli že, nova osnova i955X Express zagotavlja podporo 800 in predvsem 1066 MHz prednjemu vodilu ležišča LGA775. Plošča i95- 5XE podpira dvojedrne procesorje, tehnologija Hyper-Threading pa doda še dva navidezna. Intel zamenjavo osnove upravičuje z vdelavo inteligentne strojne podpore za izvajanje in upravljanje z do štirimi izvršnimi nitmi sočasno. Nabor podpira tudi nekaj tehnologij za optimiranje zmogljivosti: Intel Memory Pipeline Technology (Intel MPT), do 8 GB naslovljivega pomnilnika za 64-bitne aplikacije in podpora pomnilniku ECC. Plošča ima vdelan dvokanalni krmilnik za pomnilnik tipa DDR2 (do 667 MHz), med novostmi pa je treba omeniti še krmilnik RAID z dobro zvenečim PREIZKUSILI SMO ... Intel Pentium D 840 3,2 GHz imenom Matrix Storage Technology, ki zdaj na diskih SATA (3 Gb/s) podpira tako RAID 0, 1, 0+1, 5 in 10. Zanimivo je, da ima plošča D955XBK kar dve reži PCI Express x16, vendar se je po podrobnejšem preverjanju druga izkazala za električno le PCIE 4x s 16x vmesnikom. Verjamemo, da bo Intel v hipu, ko bo presodil, da so dvokartične grafične rešitve ne le posebnost Nvidie, temveč trend, v katerega bo kmalu vstopil tudi ATI, aktiviral drugo režo in omogočil SLI-povezave grafičnih kartic. Nova osnova prinaša tudi druge, manj dokumentirane novosti. V našem primeru je to potreba po novem napajalniku. Da, prav ste slišali. Običajni napajalnik, pa četudi v našem še ne pol leta star, odličen (in drag) 450 W Enermax ni bil dober. Plošča se je sicer obnašala kot da deluje – ventilatorji so se vrteli, disk se je aktiviral – vendar pa se ni začel izvrševati BIOS oziroma nalagati sistem. Hkrati se tudi na zaslonu seveda ni nič izpisalo, in marsikdo bi sklepal, da je najverjetneje plošča pokvarjena. Nato smo slovenske ekipe dobile iz tujine namig, da nova osnova zahteva 24-nožični napajalni kabel (običajni priključek ATX je 20-nožični). Sposodili smo si Taganov 480 W napajalnik, ki je resnična »špica« (test pričakujte naslednji mesec v strojni opremi). Priključili smo vseh 24 nožic napajalnega kabla ATX; in še nekaj – se spomnite 4-nožičnega priključka P4, ki se je na matičnih ploščah tudi dokaj potihoma pojavil pred nekaj leti? No, tudi ta se je razširil − na skupno osem nožic! Poanta novih priključnih mest je stabilnejša dobava električnega toka, še zlasti pomembno zaradi visoke porabe novega procesorja (v konicah skoraj 100 W). DVE JEDRI NA PREIZKUSU Procesor je na zunaj videti kot vsak drug Intelov procesor zadnjih nekaj let. Uporablja vmesnik LGA775. Ponovno opozarjamo, da Intel procesorje označuje zelo kriptično in da z odčitavanjem šifer na procesorju ni več moč ugotoviti, za kateri model gre. Zato predvsem takrat, kadar imate skupaj več procesorjev, pazite, da se vam ne zamešajo. Da bi izvedeli, kateri je kateri, je namreč treba procesorje zložiti v računalnik in ga zagnati, druge poti ni. Poleg plošče smo dobili že na videz prenovljen hladilni element. Intel še vedno prisega na izdelavo iz aluminija, čeprav je središčni bakreni del veliko večji kot v predhodnikih. Tudi število reber hladilnika se je povečalo. Ventilator je spremenjen, saj ima širše lopatice, čez ventilator pa je bolj kozmetična zaščitna ograjica, ki naj bi verjetno preprečevala da se ne bi v pot vetrnice po nesreči pripeljala kakšna žička iz okolice. Čeprav tokrat sistema nismo dobili na test prvi (ker se ni mudilo in ker smo tako zelo prijazni) in je že bil v dveh konkurenčnih revijah, kjer se hvalisajo z groznimi laboratoriji in znanjem, smo očitno edini preverili BIOS in našli njegov nekaj tednov star popravek. Dolg seznam popravkov naj bi odpravil nekaj znanih težav in izboljšal skupno zmogljivost sistema. Ko smo sistem končno uspešno zagnali, smo smo začinili tako, da smo procesor(ja) dodatno obremenili s procesorsko zahtevnim enojnim ali dvojnim stiskanjem podatkov (WinRAR, WinZIP). ZA POLOVICO HITREJE OD »HITREJŠEGA« PENTIUMA 4 Dvojedrni Intel Pentium D je tako v najzahtevnejšem testu prehitel frekvenčno hitrejši 3,4 GHz Pentium 4 za več 50 odstotkov. Drugje so bile razlike manjše. Rezultati in splošen vtis potrjujejo odlično zmogljivost novega dvojedrnega procesorja, vendar samo v scenarijih, kjer ali dejansko deluje več procesno intenziv-  Dvojedrni Intel Pentium D je v najzahtevnejšem testu prehitel frekvenčno hitrejši 3,4 GHz Pentium 4 za več kot 50 odstotkov. bili v hipu preseljeni na letališče, vsaj tak občutek smo dobili ob zvoku ventilatorja. V BIOS-u smo po hitrem postopku omogočili samodejno regulacijo ventilatorja in nova pridobitev procesorjev, tehnologija SpeedStep, je stopila v akcijo. Ker procesor ni bil obremenjen, kar pomeni, da se ni segreval, je samoregulacija skoraj povsem ustavila ventilator. Naša ušesa so nadvse hvaležna napredku tehnologije! Procesor smo preizkušali v sistemu Windows XP s servisnim paketom 2. Zavestno smo se odločili proti preizkusu s 64-bitnim Windows XP, saj ostaja tam veliko nedorečenega glede gonilnikov, pa tudi nekateri programi ne delujejo tako, kot bi morali. Prav programi za preizkus zmogljivosti so znani po tem, da so občutljivi na strojno opremo in dobro podporo gonilnikom. Test PCMark2004 WinRAR + PCMark2004 WinRAR+WinZIP+PCMark2004 3DMark2005 WinRAR+3DMark2005 Intel Pentium D 6174 5159 4503 3159 3086 nih aplikacij sočasno ali pa pri večnitno pisanih aplikacijah, ki pa se šele napovedujejo in jih pred koncem leta v širši prodaji ne pričakujemo. Predvidevamo, da bi bile razlike še večje, če ozko grlo testa ne bi bil trdi disk. Pohvaliti velja tudi upravljanje z energijo in toploto. Novi ventilator je pri najvišjih obratih res, oprostite, ampak »svinjsko« glasen, a se tudi izredno odzivno prilagaja na trenutno stanje. Ob prenehanju polne obremenitve (konec testa) je potreboval le petnajst sekund, da je intervalno prešel na najpočasnejše obrate – enako hitro pa zna tudi pospeševati. Intel Pentium D je torej odličen procesor, ki ga je Intel ponudil celo precej pod sprva pričakovano ceno. Najšibkejša različica (z le dvema jedroma, in izključenim HyperThreadingom) pri 2,8 GHz bi moral pri nas stati pod 70 tisočaki, hitrejši, a prav tako le Intel Pentium 4 3,4 GHz dvonitni 3,0 GHz okoli 80 4917 tisoč, najmočnejši model 3202 840, ta hip tudi edini zmo2987 žen izvajanja štirih niti, pa 3102 bo verjetno veljal krepko 2978 preko 120 tisočakov. Ko smo v nedavnem intervjuju z šefom prodaje Intelovih izdelkov za Srednjo in Jugovzhodno Evropo debatirali o dvojedrnih procesorjih, nam je na vprašanje, kdo bodo sploh prvi uporabniki novih procesorjev, odgovoril zanimivo: »Zahtevni profesionalni uporabniki in najbolj zagrizeni entuziasti, torej igričarji«. Zato se je zdelo smiselno sistem preizkusiti ne le z naborom klasičnih aplikacij, temveč v scenariju, ki nam največkrat popolnoma upočasni mlinčke. Testa PCMark 2004 in 3DMark2005 sta prikazovala zmogljivost računalnika v klasičnem naboru aplikacij (PCMark 2004) ter med igranjem iger (3DMark 2005), teste pa IMETI ALI NE IMETI ... Ali je dvojedrni procesor smiselno imeti? Če ga znate izkoristiti, vam ga toplo predlagamo, če se vam ne mudi, pa raje počakajte na test AMD-jeve rešitve oziroma še bolje na drugo leto, ko bo Intel prenovil arhitekturo P4 in predstavil večjedrne procesorje, ki bodo kurili manj energije in se manj segrevali. Prav tako proti koncu 2006 pričakujemo tudi večjedrne procesorje za prenosnike, na zmogljivi arhitekturi Pentium M ...  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 59 PREIZKUSILI SMO ... brezžični kombinirani telefon Skype matična plošča Olympia Cordless DUALphone WinFast NFPIK8AA Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: CHS, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.olympia-life.com Cena: 32.880 SIT Tehnični podatki Vmesnik: USB Tip: Brezžični, mono Domet: 300 m Frekvenčni pas: 1880�1900 MHz, DECT Telefonija: Stacionarna (analogni priklop), internetna Dodatno: Osvetljen zaslon, klasična tipkovnica ZA: Dočakali smo tudi prvi brezžični telefon Skype. Pravzaprav so bili pri Olympii prebrisani in vzeli klasični brezvrvični telefon DECT za priklop na analogno telefonsko linijo ter mu vdelali brezžično računalniško povezavo. Bazo telefona priključimo na telefonsko linijo s kablom RJ11 ter v računalnikova USB-vrata. Namestimo poseben programski vmesnik, ki telefonu omogoča krmiljenje in uporabo programa Skype, in to je to. S telefonom (ogledali smo si edini model 9211 IP) lahko pregledujemo, kdo od naših stikov je prijavljen v Skype, ter klicarimo in sprejemamo klice. S storitvijo SkypeOut lahko prek omrežja Skype opravljamo tudi cenejše klice v tujino, kmalu pa bomo lahko s storitvijo SkypeIn prek interneta sprejemali tudi klice iz navadnih telefonov … Sočasno smo venomer dosegljivi za klice, ki bi prišli prek navadnega telefona. Bazna postaja podpira do 4 slušalke, prenos govora pa je kodiran. Domet telefona je okoli 100 m (na odprtem). PROTI: Telefonski aparat je dokaj povprečen, ima 5 različnih zvonjenj in imenik za 160 vpisov. Če želimo telefon uporabljati za klice prek Skypa, mora biti računalnik, v katerega je priključen telefon, neprekinjeno vklopljen. Podprti so le sistemi Windows 2000, XP in 2003. Škoda, da ne obstaja tudi ISDN-različica telefona. Cena telefona se nam je zdela pretirana, še posebej ker ta nima kakšnih močnih dodatnih funkcij, kot bi bila recimo konferenčna zveza med telefonskim in omrežjem Skype … ZA: Foxconn je največji proizvajalec matičnih plošč na svetu. Do leta 2004 smo njihove izdelke kupovali prek drugih blagovnih znamk. Zdaj Foxconn napada tudi sam. Konec lanskega leta so kupili podjetje WinFast (to je delalo grafične kartice) in novo blagovno znamko s pridom izkoriščajo. Ker so z matično ploščo za povezavo dveh grafičnih kartic malce zamudili, so na trg poslali zanimivo nevsakdanjo rešitev. Plošča NFPIK8AA gradi na veznem naboru nForce 4 Pro, namenjenem profesionalnim postajam in strežnikom, saj podpira vodilo Socket 940 oziroma procesor AMD Opteron. Na ploščo lahko damo Opteron serije 100 ali 200. Sicer je to dokaj klasična SLI-plošča, izpostaviti velja izredno količino dodatkov, kablov in razširitvenih priključkov, priloženih plošči. Na obeh čipih − na južnem in severnem mostu – sta nameščena ventilatorja, s čimer plošča kaže, da meri na najbolj zagrete entuziaste, igričarje in navijalce. Plošča ima še osemkanalni zvok in dva gigabitna ethernetna vmesnika. Za hitro povezavo med veznim naborom in procesorjem skrbi tehnologija HyperTransport 2000 MT/s. Prvi dvojedrni procesor iz AMD-ja bo prav Opteron , in ta plošča bo, ker ne bo sprememb podnožja, prav tako podpirala! PROTI: Zaradi Opreronov je obvezna uporaba dražjega, registiranega pomnilnika DDR400. To pa še dodatno dvigne že zaradi te matične plošče visoko ceno sistema. Jaka Mele Jaka Mele 60 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Acord-92 d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.foxconnchannel.com Cena: 42.990 SIT Tehnični podatki Vezni čip: Nvidia nForce4 PRO 2200/2050 Platforma in #CPU: AMD Socket 940, 1 CPU Tip in max. konfiguracija pomnilnika: 4 reže DDR400, do 4 GB Število in tip razširitvenih rež: 1x PCI, 2x PCIE x16, 1x PCIE x4, 2x PCIE x1 Integrirane funkcije: 10x vrata USB 2.0, 2x vrata FireWire, krmilnik Serial ATA 3 GB/s, 2x Gigabitni omrežni adapter, osem kanalni zvok 7.1, dvokanalni krmilnik za pomnilnik MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 matična plošča in dvoprocesorska grafična kartica Gigabyte GV-3D1 in GA-K8NXP-SLI Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: JAE, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.gigabyte.com Cena: 138.360 SIT Tehnični podatki Vezni čip: Nvidia nForce4 SLi Osnova in CPU: AMD Socket 939, 1 CPU Pomnilnik: 4 reže DDR400, do 4 GB Razširitvene reže: 2x PCI, 1x PCIE x1, 2x PCIE x16, 2x PCIE x4 Funkcije: 8x vrata USB 2.0, 2x vrata firewire, krmilnik Serial ATA 3 GB/s, 2x gigabitni omrežni adapter, osemkanalni zvok 7.1, priložena wi-fi kartica 802.11g, dvokanalni krmilnik za pomnilnik Drugo: grafična kartica PCIE, 2x Nvidia 6600 GT, 256 MB GDDR3, DVI ZA: Gigabyte je prvi na trg pripeljal grafično rešitev, o kateri se je do takrat le šušljalo. Videli smo že uporabo dveh grafičnih kartic PCI Express na matičnih ploščah z dvema vmesnikoma PCIE, a uporaba dveh grafičnih procesorjev na eni kartici je predvsem cenejša, kot je pokazal test, pa tudi hitrejša. Matična plošča je klasična plošča z veznim naborom Nforce 4 SLI. Plošča ima mnogo dodatkov in razširitev, v paketu najdemo celo modul, ki doda brezžično funkcionalnost. Grafična kartica 3D1 deluje impresivno, na sebi pa ima veliko hladilno jedro in dva ventilatorja – ki presenetljivo nista prehrupna. Med dodatki najdemo tudi dvojni napajalni stabilizacijski sistem, ki ga GigaByte uporablja že dlje časa, ter dve igri in nekaj klasičnega programja. PROTI: Žal koncept SLI ne dopušča uporabe dveh grafičnih kartic z dvema procesorjema (in učinkovito uporabo štirih). Prav tako pa je v praksi vprašljiva zmogljivost dveh grafičnih kartic (samostojnih ali na eni fizični grafiki) v navezi SLI, saj mora tako uporabo podpirati igra (oz. aplikacija). Marsikoga bo zmotila precej zasoljena cena kompleta, saj za ta denar dobimo dobro plošče in najmočnejšo konkurenčno grafiko, ki zmogljivostno ne zaostaja – prehiti pa opisano rešitev v posebej neprilagojenih igrah. Jaka Mele Test Nvidia 6600 GigaByte 3D1 3D Mark 2005 1024 x 768 x 32 3116 6376 Nvidia 6600 SLI 6024 prenosni računalnik prenosni računalnik Packard Bell EasyNote R7160 TroNote A45-SCX Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: IZID, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.packardbell.com Cena: 299.880 SIT Tehnični podatki Procesor: Intel Pentium M 725; Dothan 1.6 GHz Pomnilnik: 512 MB DDR, 333 MHz Trdi disk: 60 GB Vdelane pomnilniške enote: DVD+-R(W)/DL Zaslon: 15,4”, 1280 x 800 pik Grafična kartica: ATI Radeon Mobility 9600, 64 MB Vmesniki: VGA, 3 x USB 2.0, 56 K modem, 10/100 LAN, avdio, 1x PCMCIA, bralnik pomnilniških kartic 4v1, wi-fi 802.11b/g, S-video, IEEE 1394 Delovanje baterij: 2:07; BatteryMark Mere in masa: 355 x 250 x 30 mm, 2,9 kg Programska oprema: Windows XP Home, Light Winter 04 ZA: Packard Bell je s slovenskega trga izginil pred mnogimi leti, a vsaj prenosniki se počasi vračajo. Ogledali smo si vstopni model R7160, ki gradi na veznem naboru 855GME in procesorju Pentium-M (Dothan) pri taktu 1,6 GHz. Prenosnik je igrivo oblikovan, saj daje pridih mladosti in razgibanosti, s kombinacijo črnih in sivih delov ohišja pa deluje moderno in všečno. Posebnost prenosnika je bogata oprema, ki se začne pri 512 MB pomnilnika, dvoslojnem DVD+-R(W) pekaču in nadaljuje z izredno bogato programsko opremo, v kateri najdemo tako urejevalnik besedil Word kot tudi programe za predvajanje in urejanje videa, peko optičnih medijev, protivirusni program ... Skratka, veliko tega, kar uporabnik potrebuje za začetek dela, je že nameščeno. Prav pride tudi bralnik pomnilniških kartic, ki pozna kartice SD, MS, MS Pro in MMC. PROTI: Avtonomija je slabša od povprečja razreda. Pogrešali smo brezžično povezavo bluetooth. Ponovno smo pogrešali trojni w-fi vmesnik 802.11a/b/g. Teža prenosnika preprečuje dolgotrajno prenašanje; precej plastično ohišje pa ne obljublja trpežnosti. Žal je priložen le okrnjeni sistem Windows XP home, prav tako pa za grafični del skrbi rahlo starejši procesor Radeon 9600 (in ne novi serije X300). Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Comtron, d.o.o. Spletni naslov: www.comtron.si Cena: 156.702 SIT Tehnični podatki Procesor: AMD Sempron 3000+ Pomnilnik: 256 MB DDR400 SODIMM Trdi disk: 40 GB 5400 Drugi pogoni: CD-RW /DVD combo Zaslon: 15”, 1024 x 768 pik Grafična kartica: VIA K8N800 do 64 MB Vmesniki: 10/100, modem 56K, TV-izhod, bralnik pomnilniških kartic 2 v 1 (SD/MMC), IrDa, vzporedni, zaporedni, 2x USB 2.0, avdio vhod in izhod, VGA, PCMCIA Delovanje baterij: 1:39 Battery Mark Mere in teža: 329 x 275 x 36,5 mm, 3,1 kg Programska oprema: Windows XP Professional ZA: Že na prvi pogled pade v oči za tako poceni prenosnik izredno solidno in trdno grajeno ohišje. Tipkovnica je že znana iz drugih modelov TroNote in je prav tako solidna, čeprav malenkost pretrda, kot je to že v navadi pri teh modelih. Zvočniki in avdio priključki so na sprednji strani ohišja. Tako so priključki lahko dosegljivi, zvočnikov pa ne prekrijemo z roko, vsaj neposredno ne. Vdelani zmogljivi procesor AMD Sempron 3000+ zadostuje za poganjanje zahtevnih pisarniških aplikacij, 256 MB pomnilnika pa je za sedanje razmere komaj dovolj. Na srečo je nadgradnja za še en enak pomnilniški modul sila poceni. Grafična kartica še zmore pisarniške programe, za igranje iger pa prav gotovo ni primerna. Preseneti vdelani bralnik pomnilniških kartic SD/MMC. Zaslon je primeren in dovolj kakovosten za ta cenovni razred. Skupni vtis je še ugoden, zlasti če upoštevamo resnično nizko ceno. Prenosnik je prav gotovo primeren za vse, ki večinoma delajo s pisarniškimi programi in želijo poceni prenosni računalnik. PROTI: Ob večji obremenitvi se vključijo dokaj hrupni ventilatorji, tako bo v pisarni z manj šuma v ozadju delo kar nekoliko neprijetno. Sledilna ploščica je natančna, čeprav malenkost preveč hrapava na otip. Avtonomija prenosnika je skromna in je na testu BatteryMark dosegla le uro in devetintrideset minut. Zdenko Frangež PREIZKUSILI SMO ... prenosni računalnik Toshiba Satellite Pro M30-114 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: INEA, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.toshiba.com Cena: 446.400 SIT Tehnični podatki Procesor: Intel Pentium M 745; Dothan 1,8 GHz Pomnilnik: 512 MB DDR; PC2700, 333 MHz Trdi disk: 80 GB Vdelane pomnilniške enote: DVD+-R(W)/CD-R(W) Zaslon: 15.4”, 1280 x 800 točk Grafična kartica: NVidia FX Go5200, 64 MB DDR Video RAM Vmesniki: VGA, 3 x USB 2.0, 56K modem, 10/100 LAN, avdio, PCMCIA, bralnik SD-kartic, wi-fi 802.11b/g, Svideo, vzporedni LPT, i.LINK (IEEE 1394), zvočniki Delovanje baterij: 2:31; BatteryMark Mere in masa: 360 x 270 x 36 mm, 2,78 kg Programska oprema: Windows XP Pro, MS OneNote 2003 ZA: Toshibin prenosnik Satellite Pro M30 je odet v trdno ohišje iz polikarbonatne plastike ABS M30, gradi na veznem naboru Intel 855 in izkorišča prednosti nove generacije osnove Centrino. Procesor Pentium-M (Dothan) pri taktu 1,8 GHz in s 400 MHz prednjim vodilom bo v navezi s spodobno grafiko NVidia FX Go5200, ki je za faktor 2 boljša od tiste, ki jo Intel vdelano ponuja v osnovi 915, navdušil tudi igrive po duši. Grafična kartica ima celo 64 MB svojega pomnilnika, s čimer ne zaseda sistemskih 512 MB. Slednje zadošča tudi za zahtevnejšo uporabo, vdelani zvočniki Harman/Kardor pa ponujajo tudi kakovostne glasbene užitke. Na strani prenosnika so celo gumbi za neposredno krmiljenje predvajanja glasbe. Velik zaslon 16 : 10 je svetel in kontrasten, ločljivost 1280 x 800 pa je zadovoljiva tako za vsakdanje delo, kot za gledanje filmov ipd. Prenosnik ima kot vsi Toshibini modeli že nameščeno odlično upravljavsko programsko opremo s sistemskimi, varnostnimi orodji. Na prednji strani ima tudi tipke za predvajanje. V ceno sta vključeni torbica in brezžična USB-miška. PROTI: Spet to, kar je tipično za nadomestke namiznih računalnikov – dokaj nizka avtonomija, a bi človek glede na težo pričakoval boljše rezultate. Čeprav osnova Sonoma podpira wi-fi 802.11a/b/g, model M3 še vedno uporablja starejši 802.11b/g, poleg vsega pa je manjkal še bluetoooth. Jaka Mele MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 61 PREIZKUSILI SMO ... video projektor hi-fi DVD-snemalnik hi-fi DVD-snemalnik Toshiba TDP-MT200 Pioneer DVR-720-HS Waitec Vision HRX Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: TIFT, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.toshiba.com Cena: 348.000 SIT Tehnični podatki Tehnologija in ločljivost: SVGA DPL, 854 x 480 Svetilnost: 750 ANSI-lumnov Kontrast: 2500 : 1 Življenjska doba žarnice: 2000 ur, (3000 ur v ekonomičnem načinu) Vmesniki: kompozitni video in komponentni video, S-video, D-SUB, DVI-D/HDCP Mere in teža: 276 x 298 x 102 mm; 2,8 kg Daljinski upravljalnik: Da ZA: Toshibin novi projektor MT200 je namenjen predvsem domačemu kinu, čeprav ga mnogi uporabljajo tudi kot poslovni projektor. Ponuja uravnoteženost kakovosti in funkcij. Projektor je potrdil primernost za domačo uporabo predvsem z izredno tihim delovanjem, kar smo v testu domačih projektorjev, objavljenem pred nekaj meseci, zelo pogrešali. Sicer je projektor med manjšimi, oblikovno pa daje dokaj zadržan vtis. Projektor uporablja tehnologijo DLP, ki mu omogoča kontrastno sliko, do razmerja 2500 : 1. Najvišja delovna ločljivost je do 1024 x 768, podprt je tudi prikaz slike 16 : 9. Projektor omogoča malenkostno digitalno popravljanje trapeznega popačenja slike po višini, ne pa tudi po širini. Podpira tako vir PAL kot NTSC, celo HDTV-sliko zna brez težav prikazati (načini 1080i, 720p, 576i) – prisoten je tudi HDCP-vhod. Slika je izjemno kontrastna, predvsem pa je opazna povsem črna »barva«, za kar je zaslužen DarkChip2 podjetja Texas Instruments. Tudi prikaz videa je tekoč, saj mu pomaga čip True Vision istega proizvajalca. Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: JAE, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.pioneer-eur.com Cena: 159.000 SIT Tehnični podatki Podprti mediji, pisanje: DVD-R(W) Podprti mediji, branje: DVD+R(W), DVD-R(W), CD-R(W) Predvaja: DVD, VCD, SVCD, avdio CD/DVD, MP3, Picture CD, JPEG CD/DVD Video vrata: 2x SCART, 2x S-video, 2x kompozitni video, 2x antenski priključek Avdio vrata: 1x optični S/PDIF, 2x RCA (stereo) Regijska zaščita: Da Daljinski upravljalnik: Da Dodatno: DV-.vhod (iLink), disk 160 GB Mere in teža: 420 x 340 x 60 mm, 4,7 kg ZA: Pioneerjeva nova generacija DVD-zapisovalnikov ima vdelan 160 GB disk. Enota je tako po teži kot po videzu povsem resna hi-fi enota, daljinski upravljalnik je nabito poln. Zaslonski meniji so prijetni, čeprav na prvi pogled delujejo kompleksno. Izstopajo pa nekatera opravila, kot je recimo ustvarjanje programov za snemanje – enostavnejših in preglednejših še nismo videli, kar bo zagotovo razveselilo vse, ki imajo bojazen pred tem opravilom. Opravilo bo lahko kar pogosto, saj zna enota zajemati v več kakovostnih načinih − FINE,SP,LP,EP in MN, s katerimi na vdelan disk spravimo od 34 do preko 200 ur vsebin. Enota zna zapisovati na DVD-R(W) medije, iz diska lahko na DVD-medij zapišemo vsebino s pritiskom na en sam gumb. Vklopi se šestih sekundah in na disk lahko začne zajemati program že dve sekundi zatem. Možno je tudi urejanje posnetkov − brisanje, rezanje, združevanje … Najuporabnejša funkcija pa je zamaknjeno predvajanje ob sočasnem snemanju. Enota na prednji strani omogoča neposreden zajem iz videokamere (firewire oz. DV-vhod), priključkov pa ne primanjkuje niti na zadnji strani. PROTI: Projektorju se pozna majhna svetilnost, saj je res jasno sliko prikazal le v zatemnjenem prostoru, kar je sicer razumljivo za projektor za domači kino. Z razdalje dveh metrov, zna projektor ustvariti sliko s premerom okoli dobrega metra, kar je podpovprečno. Za domači projektor sicer nismo zahtevali omrežnega delovanja ali vdelanega vsaj osnovnega zvočnika, a boljši daljinski upravljalnik z vsaj osvetljenimi tipkami bi že lahko dobili. Izredno zapleten daljinski upravljalnik, ki pa se ga po nekaj urah dela privadimo. Enoti lahko očitamo šum, saj ima očitno vdelan ventilator, ki hladi notranjost komponente. Če je v sobi tiho (ko recimo naprava snema po programu in je TV ugasnjen), delovanje opazno moti. Tudi cena naprave bi bila lahko nižja; regijsko je zaklenjena. Pioneer v svojih DVD-snemalnih napravah še vedno ne omogoča predvajanja vsebin Divx/MPEG-4, kar ga žal pred kitajskimi tekmeci dela še bolj nekonkurenčnega. Jaka Mele Jaka Mele PROTI: 62 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Acord-92, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.waitec.com Cena: 59.900 SIT Tehnični podatki Podprti mediji, pisanje: DVD+R(W) Podprti mediji, branje: DVD+R(W), DVD-R(W), CD-R(W) Predvaja: DVD, VCD, SVCD, avdio CD/DVD, MP3, Picture CD, JPEG CD/DVD, MPEG4, DivX, Xvid, LPCM Video vrata: 2x SCART, 1x komponentni video, 2x S-video, 2x kompozitni video, antenska priključka Avdio vrata: 1x koaksialni digitalni, 1x optični, S/ PDIF, 6x činč (stereo RCA / 5.1 AC3 izhod), 2x činč (downmix RCA) DVD Regijsko zaščiten: Ne Dekodirnik za DolbyDigital: Da Daljinski upravljalnik: Da Dodatno: S-video, DV (firewire) in kompozitni video vhodi na prednji strani Mere in teža: 430 x 303 x 48 mm, 3,4 kg ZA: Tudi Waitec je pripravil svoj DVDsnemalnik, ki je hkrati tudi hi-fi DivXpredvajalnik. Enota je lepo oblikovana, ima prijetne gumbe, ki so pametno razporejeni. Daljinski upravljalnik je sicer poln tipk, a so barvno in pomensko ločene, tako da je uporaba prijetna. Tudi menijski sistem je hitro dojemljiv. Enoto ob prvi namestitvi popeljemo skozi nastavitve, ki so standardne in enostavne – samodejno iskanje kanalov, nastavitve ure, datuma … Naprava se vklopi hitro in tudi snemanje na medij se začne že drugo sekundo po pritisku na gumb. Vdelani dekodirnik za Dolby Digital omogoča 6-kanalne izhode oziroma združitev na stereo zvočnike. Progresivno izrisovanje videa jamči dobro sliko. Uporaba HRX-a je preprosta in tudi programiranje snemanja je moč opraviti hitro in enostavno. Enota zna zapisovati na DVD+R(W) medije, če gre za DVD+RW je moč posnetke na mediju tudi urejati, brisati, rezati, spajati … Enota snema v standardnem formatu DVD+VR in pozna več načinov kakovosti (HQ,SP,EP,LP,SLP), pri katerih na en medij spravi od 1 do 6 ur vsebin. Vision HRX na prednji strani omogoča neposredni zajem iz videokamere (DV, vhod firewire). PROTI: Izredno moteč je šum oz. hrup enote, ki ga oddaja majhen in izredno hitro vrteči se ventilator na zadnji strani, ki še pospeši delovanje, ko vložimo DVD-medij. Zaradi tega je enota prav zoprna, saj moti okolico. Želimo si, da bi bila enota neslišna in da bi se vanjo dal vdelati disk. Jaka Mele NOVOSTI PRI IZDELAVI MEDIJEV DVD VIDEO Progressive encoding: Z vklopom te možnosti poteka osnovno vračunavanje v zapis MPEG-2 namesto v načinu Interleave, kjer se vsaka polovica slike vračunava posebej, z enkratnim vračunavanjem celotne slike. V progresivnem načinu narejen in prikazan video nam v veliki meri odpravi nadležno žagasto sliko, ki se zelo rada pojavi, če gledamo MPEG-2 ali DVD-video na računalniku. Znatno pa tudi izboljša kakovost in ostrino slike pri predvajanju videa in samostojnega DVD-predvajalnika, če imamo tudi tam možnost vklopiti progresivno predvajanje (Progressive Playback). Z naraščanjem števila HD TV-sprejemnikov bo v bodoče tudi to edina izbira za najkakovostnejši prikaz naših video posnetkov. Always re-encoding entire movie: Preden kot razumemo omenjeni ukaz, se je treba vrniti v osnovne nastavitve programa. Pod izbiro Setup / Edit je podana izbira za sprotno vračunavanje in prikaz zahtevnejših filtrov in prehodov. Tu so tri možne izbire: brez vračunavanja, predogledna kakovost in optimalna kakovost. Če izberemo zadnjo možnost, potem načeloma ni treba dodatno oz. ponovno vračunavanje pri izdelavi DVD-ja ali MPEG-2. Program Studio te, že vračunane odseke enostavno preskoči ter s tem skrajša čas izdelave končnega posnetka. Ker pa se pri nekaterih posnetkih zaradi tega pojavijo težave s sinhronizacijo ali cukanjem posnetka, je priporočljiva uporaba ukaza »re-encoding«. Omenjeno možnost sicer ni treba imeti vseskozi vklopljeno za vse izdelane DVD-je, temveč samo za tiste, pri katerih ugotovimo kakšne napake, oziroma tudi pri posnetkih, ki imajo slabo izvorno kakovost. Kaj je slaba izvorna kakovost, sem pisal že pred časom. Enforce Strict DVD Compatibility: Merila za zapis menijev, poglavij ter samega DVD-ja na medij so s strani DVD-konzorcija točno določena in ne dovoljujejo odstopanj, če želimo pravilno izvajanje ukazov na daljincu predvajalnika in prikaz videa. Vklopljeni ukaz sicer ne pomeni, da so nam dovoljene napake pri izdelavi menijev ali delo z nestandardno video in avdio bitno hitrostjo (bitrate). Pomeni le prilagajanje na različne DVD-predvajalnike. Ker je na trgu zelo veliko DVD- predvajalnikov takih in drugačnih kakovosti, nam izklopljeni ukaz lahko npr. omogoči premikanje med različnimi poglavji s tipko Naprej na daljincu. To v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče (ker tudi predvajalnik ni narejen po standardu), temveč bi bilo treba uporabiti numerične tipke s številko poglavja. Pri že omenjenih osnovnih nastavitvah Setup /Edit opažam, da uporabniki programa pogosto spregledajo nastavitev When adding a menu… Tovarniška nastavitev je ta, da program sicer vpraša, ali uporabnik želi samodejno izdelavo poglavij (Ask if chapters should be created), nakar se zgodi, da po pritisku na OK program sam izdela poglavje na vsakem rezu. Rezultat je nepregledno število poglavji v enem meniju. Priporočljiva je nastavitev Dont create chapters, nakar jih sami izdelamo tam, kjer jih potrebujemo. IZDELAVA DALJŠEGA VIDEA NA DVEH DVD-jih Če imamo daljši video, kot gre normalno na en medij, si pomagamo tako, da ga posnamemo na dva medija. Samo po sebi to ni zahtevno, pač razdelimo video na dva dela in posnamemo. Če pa želimo malce bolj profesionalen videz, ne bo odveč naslednji postopek. Ko je projekt gotov, a še brez menijev, ga shranimo dvakrat pod različnima imenoma. Nato odpremo prvi projekt ter odrežemo in vržemo v koš zadnji del, tisti, ki ga ne želimo na prvem DVD-ju. Postavimo in naredimo meni z poglavji, ki jih želimo v prvem delu. Točke »Set return« še ne postavimo! Zdaj si iz albuma izberemo novo predlogo za meni in jo postavimo neposredno za prvim menijem. Tega z ukazom Edit Menu spremenimo tako, da iz njega izbrišemo vse okvirje za poglavja ter spremenimo napis v »Vstavi drugi DVD«. Šele nato pod označenim drugim menijem (M2) postavimo »Set return« na koncu prvega dela videa. Tako se bo na koncu prvega DVD-ja prikazal napis »Vstavi drugi DVD«, ki se bo vrtel v zanki toliko časa, dokler ne vstavimo zahtevani DVD. Če želimo možnost izhoda iz zanke, lahko pri izdelavi menija pustimo en okvir za poglavje, kjer vpišemo npr. ponovni ogled od začetka ter to povežemo z ustrezno točko v videu. Video lahko zdaj posnamemo na medij. V nadaljevanju odpremo drugi poprej shranjeni projekt, odrežemo in vržemo v koš prvi del videa. Sledi isti postopek izdelave menija, to pot za drugi del kot običajno, le da tu ne postavimo menija z obvestilom kot v prvem delu. Priporočljivo je, da si med rezanjem na prvi in drugi del zapišemo natančno minutažo, kje smo to storili, saj se tako izognemo nadležnemu iskanju točke reza in zmanjšamo verjetnost, da bomo kak del videa izgubili. propagandna informacija V zadnji različici programa Pinnacle Studio 9 Plus z oznako 9.4 je bilo dodanih Andrej Žlindra, ZAK, nekaj novih nastavitev d.o.o., Ljubljana za izdelavo medijev DVD video, zato je bilo kar nekaj vprašanj o njihovem pomenu. Poglejmo si najpomembnejše nove nastavitve. PREIZKUSILI SMO ... DVD-zapisovalnik Philips DVDR16LSK Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: PC.Hand, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.philips.com/pcstuff Cena: 22.620 SIT Tehnični podatki Tip: DVD+-R/W Hitrost branja/pisanja/prepisovanja DVD: 16x / 16x(8) / 4x(4) Zapisuje dvoslojne medije: Da, 2,4x Hitrost branja/pisanja/prepisovanja CD: 40x / 40x / 24x Količina predpomnilnika: 2 MB Preverjanje zapisovanja: Da Dodatki: LightScribe, kabel Priložena programska oprema: Nero SmartSuite ZA: Philips, izumitelj formata DVD in CD, je dal na trg novo zapisovalno enoto, ki zna seveda zapisovati tako medije DVD+ kot DVD (kar še do pred kratkim od Philipsa, kot izumitelja in glavnega zagovornika tabora DVD+R(W) ni bilo pričakovati niti v sanjah). Enota je klasično Philipsova, kar pomeni da je tako uporabniško prijazna kot tudi simpatična. Ima velik gumb za izmet pladnja, hkrati pa ima na prednji strani tudi svetlobni senzor s katerim sporoča, ali se ukvarja z DVD- ali s CD-medijem in s kakšno hitrostjo ga zapisuje/bere. Glavna posebnost nove enote pa je zagotovo podpora tehnologiji LightScribe, s katero je moč vgravirati napis ali grafiko na gornjo stran (posebnih) CD/DVD-medijev. Ti morajo namreč imeti posebno plast. Največja hitrost pisanja je 16x, prepisovanja pa 4x. Enota podpira tudi pisanje na dvoslojne medije DVD+R DL. Dostopni časi okoli 140 ms pri DVD-delu ter okoli 120 pri CD-načinu so zgolj povprečni. Enota je delovala neslišno, zapis pa je bil venomer zelo kakovosten. V paketu je priložen še celotni nabor programske opreme Nero. PROTI: Enota je sicer po zmogljivostih zgolj povprečna, saj z 2 MB predpomnilnika in hitrostmi, ki sicer dosegajo 16x v DVD+R, a hkrati ne dosegajo največjih v drugih načinih dela, dvoslojnega DVD-R DL pa ne pozna… Hkrati moti visoka cena, ki glede na recimo NEC-ovo odlično enoto, ki je venomer v tehnološki špici, ni upravičena. Tudi tehnične specifikacije pri CD-delu ostajajo malce zadaj, saj je največja hitrost pisanja zgolj 40x. LightScribe sicer deluje »fancy«, a kdo si bo tri sekunde dela s flomastrom nadomestil z vsaj petimi minutami oblikovanja in zapisovanja? Jaka Mele 64 optična miška grafična kartica Logitech MX-518 gaming-grade ATI X800 XL 512MB Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: IZID, d.o.o. Spletni naslov: www.logitech.com Cena: 13.700 SIT Tehnični podatki Vmesnik: USB in PS2 Optični senzor: Da Laserski senzor: Ne Brezžična povezava: Ne Število tipk/programirljivih: 8/8 Ločljivost senzorja: Dinamična, 400/800/1600 dpi Potrebna posebna podlaga: Ne ZA: Da Logitech posluša svoje uporabnike, bi bilo težko dokazati, če ne bi ta švicarski proizvajalec vedno znova na trg pripeljal izdelke, o katerih so nekateri le sanjali. Lep zgled je nova optična miška, ki je namenjena predvsem igričarjem. Prav v igrah namreč pogosto pride do menjave situacije, kjer je včasih potrebna velika natančnost, včasih pa le gola hitrost. Ker je miška povečini glavni vmesnik oz. krmilnik, potekajo med igričarji vroče debate o tem, katera je boljša, odzivnejša, hitrejša … Logitech je v novi MX-518 povečal občutljivost senzorja na 1600 dpi, hkrati pa uvedel 5 stopenj ločljivosti senzorja. Še več, z mehanskih preklopom ločljivosti senzorja, nad katerim ima prek dveh tipk nadzor uporabnik, lahko uporabnik zunaj nadzornega programa oz. v igri preklaplja med tremi prej določenimi stopnjami odzivnosti/natančnosti. Miška namreč s pritiskom na gumb nad kolescem poveča ločljivost zajema, in obratno, gumb pod kolescem ločljivost zniža. Ker je miška za igralce, ji bomo povsem oprostili žično povezavo, na koncu katere je USB-priklop (v škatli pa še vmesnik PS2). Pohvaliti velja tudi redno osveževani Logitechov krmilni program z gonilniki. PROTI: Miška je evolucijska nadgradnja že tako dobro sprejetega predhodnika. Žal pa bi lahko z nekaterimi dodatki, kot je recimo že pri modelu MX-1000 viden sredinski kolešček, ki ga je moč zdaj premikati tudi levo in desno, možnosti igričarjem še povečali. ZA: Še pred kratkim se nam je zdelo 256 MB grafičnega pomnilnika zvrhan koš, ki ga v aplikacijah in igrah niti nismo nikoli porabili. Pa vendar, igre so napredovale in tudi teksture so čedalje lepše, podrobnejše in seveda – večje. ATI je predstavil novo različico kartice, temelječe na seriji X800 in vodilu PCI express, tokrat s 512 MB pomnilnika GDDR3. Kartica ima dva DVI-izhoda ter vrata VIVO za TV-izhod in zajemanje videa. Sicer je na kartici večje hladilno jedro z zdaj že standardnim ventilatorjem, ki je dokaj tih. 512 MB je sicer več kot v povprečnem slovenskem računalniku, a vseeno. Potrebo po 256 MB in več pomnilnika so sprožile igre, ki so prišle na trg v zadnje pol leta – Doom 3, Half Life 2, Far Cry. V najvišji kakovosti prikaza so namreč teksture teh iger narasle in za dobro zmogljivost izrisovanja (hitrost) je postalo 128 MB premalo. Kartica z 512 MB pomnilnika je tako bolj kot za doseganje boljših rezultatov danes usmerjena v prihodnje igre. Po naših testih (3DMark 2005) se kartica ni obnesla nič bolje kot podobna predhodnica z 256 MB RAM-a. So pa se razlike pojavile pri igranju v najboljši grafični kakovosti pri visoki ločljivosti 1600x1200. PROTI: Če se je večina zahtevnih uporabnikov oz. igričarjev že preselila na LCD-zaslone, kjer ločljivost ne gre nad 1280 x 1024, potem danes izboljšav z uporabo kartice s 512 MB pomnilnika ne bodo videli. Čez pol leta utegne biti stanje drugačno, vendar bo takrat na trgu naslednja generacija grafičnih procesorjev, tako ATI-jevih kot tudi Nvidiinih. Jaka Mele Test Jaka Mele MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: PC h.and, d.o.o. Spletni naslov: www.ati.com Cena: okoli 130.000 Tehnični podatki Grafični procesor: ATI R430 Pomnilnik: 512 MB GDDR3 Hitrost procesorja/pomnilnika: 450/500(1000) MHz Vodilo: PCIE 16x Dodatni priključki: 2x DVI, VIVO X700, 256 MB 3D Mark 2005 1024 x 768 x 32 3185 X850 XT, 256 MB X800, 512 MB 5540 4686 pametni daljinski upravljalnik pametni daljinski upravljalnik Remote Logitech Harmony 655 Remote Logitech Harmony H688 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: IZID, d.o.o. Spletni naslov: www.logitech.com Cena: 27.200 SIT Tehnični podatki Vmesnik: USB Delovanje: IrDA Število naprav: do 15 Možnost učenja: Da Možnost makrov: Da Osvetlitev tipk: Da Zaslon: Da, LCD ZA: Logitech je svoj osvajalski pohod v dnevno sobo napovedal že lani s hibridno miško MediaPlay. Ta je bila hkrati optična miška in priročen daljinski upravljalnik za medijski center oziroma PC. Logitech je že lani kupil podjetje Harmony, ki se je ukvarjalo s snovanjem in proizvodnjo pametnih daljinskih upravljalnikov. A svetu njihovi izdelki postajajo znani šele letos. Harmony se od drugih daljincev loči predvsem po zasnovi, kako daljinec učimo in kako se obnaša. Medtem ko je klasične pametne daljince treba naučiti vsake posamezne funkcije, kar utegne biti že pri petih napravah čista nočna mora (in ker ni moč vseh tipk »zmapirati« 1:1, si moramo še zapomniti, pod kaj smo shranili katero funkcijo), je Harmony premeteno ubral elegantnejšo pot. Harmony, torej Logitech, ima ogromno spletno zbirko raznovrstnih naprav, za krmiljenje katerih so namenjeni infrardeči daljinski upravljalniki. Uporabnik novi daljinec enostavno prek USBvrat priklop v računalnik, se poveže na spletno stran, se registrira in izbere svoje naprave ter programe prenese v daljinec. Postopek smo preverili in brez težav smo našli množico eksotičnih naprav, kot so DivX hi-fi predvajalniki, TV-komunikator Siol TV-ja ipd. PROTI: Starejše naprave niso vedno podprte (če Logitechova ekipa naprave ne more dobiti …), posebna težava pa so tudi lokalni proizvajalci opreme, recimo Gorenje, Iskra … Teh namreč ne bomo našli. Daljinec je dokaj plastičen. Ker proizvajalci očitno naredijo več naprav pod istim modelom, oziroma evolucijsko spreminjajo kode IrDA, je treba za pravilno detekcijo pri nekaterih napravah z originalnim daljincem poslati Harmonyju 3 do 4 ukaze. Jaka Mele Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: IZID, d.o.o. Spletni naslov: www.logitech.com Cena: 36.800 SIT Tehnični podatki Vmesnik: USB Delovanje: IrDA Število naprav: Do 15 Možnost učenja: Da Možnost makrov: Da Osvetlitev tipk: Da Zaslon: Da, LCD ZA: Dražji model se od osnovnega 655 razlikuje po manjših razširitvah. Podpira namreč tudi digitalne video naprave in ima za ta namen nekaj več fizičnih gumbov (hitro premikanje naprej, nazaj). Glavna razlika pa je prenovljeni in veliko elegantnejši videz. Medtem ko je LCD-zaslon ostal enak, je pri H688 umaknjen v notranjost, kar ga ščiti pred »brutalnostjo« dnevne sobe, hkrati pa so tipke bolj gumijaste in manj plastične, predvsem pa lepše in bolj logično razporejene. Tako kot H655 pa tudi H688 podpira makre oziroma akcije. To pomeni, da imate en sam gumb za glavna opravila, ki jih počnete v dnevni sobi. To so: »poslušaj radio«, »glej filme«, »glej TV« … Tako za ogled filma ta akcija v ustreznih časovnih zamikih sproži signal TV-sprejemniku, DVDpredvajalniku in ojačevalcu Dolby Digital, s čimer enote vklopi in prestavi na ustrezne kanale oz. ustrezne vhode. PROTI: Moti skoraj za polovico višja cena od osnovne enote, čeprav funkcionalno velikih razlik ni. Petnajst enot je, čeprav se na prvi pogled zdi veliko, morda za moderni dom celo premalo. Moti dostop do manj pogostih funkcij, saj moramo listati ukaze prek LCD-zaslona in njegovih 6 dinamičnih gumbov. Jaka Mele PREIZKUSILI SMO ... prenosni trdi disk Seagate Pocket Hard Drive Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: ASBIS, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.seagate.com Cena: okoli 30.000 SIT Tehnični podatki Zmogljivost: 5 GB Hitrost vrtenja plošč: 3600 rpm Povprečen dostopni čas: 12 ms Predpomnilnik: 2 MB Vmesnik: USB 2.0 ZA: Seagate je na trgu ponudil simpatični prenosni trdi disk, vdelan v plastično okroglo ohišje s premerom dolžine vžigalnika. Isti tip diska v prenosne predvajalnike digitalne glasbe vdelujejo tudi Apple in drugi. Uporabni pripomoček je namenjen prenašanju arhivov slik (nanj spravimo v povprečju 2300 slik), glasbenih datotek (80 ur) ali digitalnega videa (13 ur − ali seveda mešanico vsega in za nekaj pisarn podatkov oz. datotek … Uporaba prenosnega diska je izredno enostavna, saj iz napravice izvijemo skrit in spravljen USB-kabel in ga vtaknemo v računalnik. Napravica se napaja prek tega edinega kabla, tako da nimamo opravka ne z napajalniki ali z baterijskimi vložki. Da bi preprečili izklop naprave med pisanjem ali branjem je v sredini njenega ohišja še modra kontrolna lučka. Disku Seagate prilaga še gonilnike za Windows 98 (drugi sistemi ga prepoznajo sami) ter nekaj uporabnih programčkov, združenih v Seagate Toolkit. Ta komplet uporabniku pomaga narediti disk zagonski (bootable), je vmesnik za urejanje particij, omogoča hitro formatiranje diska; hkrati pa ponuja nekaj varnostnih funkcij, kot so zaščita diska pred pisanjem (brisanjem), zaščita podatkov na disku z geslom … Disk je dovolj hiter za udobno delo, saj 100 MB datoteko zapišemo nanj v 17 sekundah, branje pa je še hitrejše. Napravica je ob nedelovanju odporna proti tresljajem in udarcem, tako da je povsem prenosna. PROTI: Cena je glede na večje diske morda visoka. Lepo bi bilo imeti tudi vmesnik firewire. Jaka Mele MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 65 PREIZKUSILI SMO ... LCD-monitor digitalni diktafon prenosni MP3-predvajalnik Fujitsu Siemens SonicView P19-2 Olympus WS-100 in WS-200S Teac MP-200 1000 MB Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Fujitsu Siemens, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.fujitsu-siemens.com/ Cena: 121.300 SIT Tehnični podatki Velikost diagonale: 19 palcev Ločljivost: 1280 x 1024 @ 70 Hz Barvna globina: 16,7 milijona barv Zorni kot: 178 stopinj vodoravno, 178 stopinj navpično Svetilnost: 280 cd/m2 Kontrastno razmerje: 1000 : 1 Osveževanje: 8�13 ms Vmesniki in priključki: D-sub, DVI ZA: SonicView P19-2 podjetja Fujitsu Siemens je eden najboljših zaslonov, ki smo jih preizkusili v zadnjem času. Gradi na najnovejši tehnologiji matrike S-PVA, ki omogoča širok zorni kot, ki se približuje 180 stopinjam, ob tem pa prikazuje izredno kontrastno in hitro sliko. Zaslon ima nazivno hitrost 13 ms, vendar ta ni primerljiva s 13 ali celo 8 ms zaslonov, zgrajenih na cenejši tehnologiji TFT. P19-2 namreč tudi pri preklapljanju pik med različnimi odtenki sive to opravi v največ 8 ms, medtem ko TFT-zasloni tam porabijo tudi več kot 30 ms. Zaslon je ergonomsko odlično zastavljen, črnobež kombinacija kakovostnega izdelanega ohišja daje vtis elegance. Omogočeno je naravnavanje tako po višini kot bočno, možen je zasuk zaslona v pokončno obliko. Napajalnik je vdelan v zaslon. Naprava omogoča priključitev tako prek analognega kot digitalnega DVI-vmesnika. Slika je dobra, dovolj svetla, pohvaliti pa velja barvno nastavljanje in različne profile. Predvsem je to očitno v profilu sRGB, kjer šele med gledanjem filmov ali fotografij opazimo barve, ki jih prej nismo videli. Zaslon ima premaz proti bleščanju. Težav pri interpolaciji v nižji ločljivosti nismo zaznali. Zaslon je odličen za gledanje filmov in igranje hitrih iger. Možna je tudi montaža na zid, vdelani pa so tudi zvočniki. PROTI: Funkcionalno bogatemu monitorju bi do popolnosti manjkala še senzor za samodejno prilagajanje svetlosti in kontrasta glede na osvetlitev okolice ter morda malce močnejša svetilnost. Tudi cena je precej visoka, a vsekakor upravičena. Jaka Mele 66 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Olympus Slovenija, d.o.o. Spletni naslov: www.olympus.com Cena: WS-200S 31.440 SIT; WS-100 25.920 SIT Tehnični podatki za WS-200S: Vdelani pomnilnik: 128 MB Načini snemanja: SHQ 4 ure in 20 minut, HQ 8 ur in 50 minut, SP 17 ur in 25 minut, LP 54 ur in 50 minut Oprema: Zvočnik, vhod za mikrofon in izhod za slušalke Vmesnik: USB 2.0 Hi-speed Mere in teža: 94 x 40 x 15,1 mm; 54 g Baterije: 1x AAA-baterija; za približno 13 ur Tehnični podatki za MR-100: Vdelani pomnilnik: 64 MB Načini snemanja: HQ 4 ure in 20 minut, SP 8 ur in 40 minut, LP 27 ur in 20 minut Oprema: Zvočnik, vhod za mikrofon in izhod za slušalke Vmesnik: USB 2.0 Hi-speed Mere in teža: 94 x 40 x 15,1 mm; 54 g Baterije: 1x AAA-baterija; za približno 13 ur ZA: Glavni prednosti in novosti pri obeh modelih sta oblika in seveda USB-priključek, ki je kar na ohišju. Praktično je diktafon kar USB-ključ z dodatno funkcijo diktafona, čeprav so pri Olympusu razmišljali ravno nasprotno. Narediti diktafon, ki bo imel USBpriključek kar na ohišju. Tako odpadejo vsi kabli in bazna postaja. Polnimo pa ga kar prek USB-priključka, če imamo seveda akumulatorsko baterijo. Diktafona shranjujeta datoteke v formatu WMA, ki je standarden in ga brez težav prepozna MediaPlayer. Imata tudi novejšo programsko opremo, ki je bila doslej domena večjih in dražjih bratov. Tu mislim predvsem na večje število map, ki jih podpirata (5 map, v vsaki je lahko do 199 datotek), posnetke lahko predvajamo pri različnih hitrostih in podobno. Velika prednost obeh diktafonov so tudi izredno majhne mere. Uporabljamo ju lahko tudi kot USB-ključ, čeprav imata za tovrstno rabo nekoliko premalo pomnilnika. PROTI: Ker diktafona nista namenjena profesionalni, temveč široki potrošnji, bi pričakovali, da podpirata tudi format zapisa MP3. Tako bi dobili za razmeroma malo denarja kakovosten diktafon in MP3-predvajalnik. Po njem bi lahko segli tudi študentje, saj bi jim bil učni pripomoček in hkrati tudi MP3-predvajalnik. Skratka, tako bi bil nepogrešljiv sopotnik podnevi in ponoči. Milan Simčič Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: RoLAN, d.o.o. Spletni naslov: www.teac.com Cena: 31.450 SIT Tehnični podatki Teža: 24 g Mere: 71 x 32 x 15mm Vmesnik: USB Interni pomnilnik: 1 GB Izpis informacij ID3 na zaslon: Da Osvetlitev zaslona: Da Izenačevalnik zvoka: Da Napajanje: 1 x AAA baterija Navedeni čas avtonomnosti: Do 10 h Podprti glasbeni formati: MP3, WMA Možnost diktafona: Da Radijski sprejemnik: Da, kot nadgradnja Dodatne funkcije: Da, prenosni USB-pomnilnik ZA: Teac je izdelal simpatično napravico, ki pa je narejena nekoliko nerodno. Seveda je to čisto subjektivna ocena in pri oceni izdelka ne bo vplivala. Nekaterim bo všeč. MP3-predvajalnik je sestavljen iz predvajalnika in nadzorne naprave. Se pravi, imamo predvajalnik, kos kabla z nadzorno enoto, ki je res miniaturna, in spet kabel do slušalk. Prednosti seveda so. Tako je mogoče nadzorno enoto, ki tehta praktično nič, pripeti na majico ali drugo oblačilo, predvajalnik pa varno spraviti v žep. Kakovost prevajanja MP3-glasbe je več kot dobra in ni mogoče najti zamer, vsaj hitro ne. Predvajalnik premore tudi radijski sprejemnik, ki ga aktiviramo s posebno nadgradnjo programske opreme s spletne strani www.teac.de. Zakaj tega ne vdelajo takoj, je skrivnost, ki jo bo še treba raziskati. In če ima ta naprava prednosti pred drugimi, sta to prav gotovo prostornost in cena. Za ceno konkurenčne naprave s 512 MB pomnilnika ponuja Teac napravo z 1 GB pomnilnika. To je pa že prostornost. Sicer boste podatke prenašali le po kablu in bo ta vedno potoval z vami, a toliko že potrpimo. Posebnost predvajalnika je tudi poseben avdio vhod, prek katerega lahko snemamo glasbo iz vseh naprav, ki imajo enak izhod, in to so praktično vsi predvajalniki vseh mogočih glasbenih medijev. Kaj se z napravo dogaja, pa je mogoče prav lepo nadzirati prek dokaj velikega dvobarvnega OLED-zaslona, ki lahko prikazuje tudi besedilo. PROTI: Zahtevana nadgradnja za radijski sprejemnik, na voljo ni izenačevalnika zvoka z osebnimi nastavitvami, le prednastavljene so na voljo. Zdenko Frangež PREIZKUSILI SMO ... predvajalnik zvoka in slik Olympus m:robe MR-500i in MR-100 ZA: Težko se je odločiti, ali je m:robe predvajalnik glasbe z možnostjo prikazovanja slik ali obratno. Verjetno je na prvem mestu predvajanje glasbe, saj je čistost zvoka izvrstna. Nisem še slišal tako kakovostnega zvoka na prenosnem predvajalniku glasbe. 20 GB oziroma 5 GB na manjšem modelu je povsem dovolj za vse glasbene datoteke, ki jih želimo shraniti. Razlika v količini trdega diska gre na račun tega, da ima model MR-500i vdelano tudi kamero, ki se sicer ne more primerjati z digitalnimi fotoaparati, čeprav so slike kakovostnejše od tistih, ki jih posnamemo z večino telefonov. Večji model ima razmeroma velik zaslon, na katerem z lahkoto pregledujemo slike, čeprav bomo na soncu imeli nekoliko težav. Ikone na zaslonu so dovolj velike, da med njimi izbira- mo kar s prsti. Nekaj hitrih funkcij pa je tudi na daljincu, ki je na kablu za slušalke. Posebnost je tudi predvajalnik slik, ki jih lahko prikazujemo na TV-zaslonu. MR-500i ima priloženo tudi programsko opremo m:trip, ki omogoča predvajanje datotek WMA in MP3 ob hkratnem predvajanju slik. Tako lahko posnamemo tudi svoj spot. Cena se bo morda zdela previsoka, a če pomislimo, koliko pomnilnika dobimo za to ceno in m:robe uporabimo tudi kot modni dodatek, potem pa je cena v mejah normalne. PROTI: Od tako zmogljive napravice bi pričakoval tudi vmesnik za snemanje pogovorov, saj je Olympus znan po diktafonih. M: robe nima niti mikrofona niti vhoda za zunanji Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Olympus Slovenija, d.o.o. Spletni naslov: www.olympus.com Cena: MR-500i 122.400 SIT, MR-100 57.600 SIT Tehnični podatki za MR-500i: Pomnilnik: trdi disk. 20 GB Velikost zaslona: 3,7-palčni zaslon zmore 640 x 480 pik in je občutljiv na dotik Vdelana kamera: 1,2 milijona pik Vmesnik: USB 2.0 Hi-speed Mere in teža: 109,4 x 73,4 x 21,2 mm; 210 g Baterije: Vdelane, 1126 mAh; za približno 8�9 ur Tehnični podatki za MR-100: Pomnilnik: Trdi disk. 5 GB Velikost zaslona: 1,7 palca, monokromatski Vmesnik: USB 2.0 Hi-speed Mere in teža: 90 x 52 x 14,9 mm; 100 g Baterije: Vdelane, 700 mAh; za približno 12 ur mikrofon. Moti tudi to, da napravice ne moremo uporabljati kot daljinca pri predvajanju slik na TV-zaslonu, saj postane takrat zaslon neobčutljiv na dotik. Vdelane akumulatorske baterije so sicer dovolj zmogljive, a je za tovrstne napravice bolje, da delujejo na standardne baterije, ki jih lahko kupimo kjerkoli. Za polnjenje m:roba moramo s seboj na potovanje vzeti tudi polnilni podstavek. Morda ne bi bilo slabo, če bi m:robe imel vdelan tudi radijski sprejemnik. Z odpravo naštetih pomanjkljivosti pa bi bil m:robe predvajalnik, ki bi sodil prav v vrh ponudbe. Milan Simčič prenosni predvajalnik glasbe MPIO HD300 ZA: Napravice, katerih plaz je sprožil Ap- plov iPod, zdaj pritekajo na trg z vseh koncev. Zanimivejšo je pred kratkim predstavil MPIO. V kakovostno robustno plastično ohišje imitacije kovine je vdelan 20 GB disk, vmesnik za komunikacijo z računalnikom pa je USB 2.0. Naprava je težka in veliko prav toliko kot iPod, zanimiv pa je tudi način krmiljenja, ki je poteka prek drsnika, podobnega tistim na prenosnih računalnikih, in nekaj gumbov. Modrikasto osvetljen zaslon prikaže do 8 vrstic besedila. Sicer pa napravica omogoča veliko – od pestrih nastavitev do diktafonskih funkcij in celo zajema signala iz radia ali drugega vira. Poleg predvajanja glasbe, kjer je treba pohva- Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: JAE, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.mpio.com Cena: 60.120 SIT Tehnični podatki Vmesnik: USB 2 Interni pomnilnik (MB): 20 GB Izpis informacij ID3 na zaslon: Da Osvetlitev zaslona: Da Izravnalnik: Da (SRS, WOW) Napajanje: Li-ion Navedeni čas avtonomnosti: 16 h Podprti glasbeni formati: MP3, WMA, ASF, OGG Možnost diktafona: Da Radijski sprejemnik: Da Dodatne funkcije: Ura, alarm, branje e-knjig ... Mere in teža: 104 x 60 x 17 mm; 159 g (z baterijo) moramo v USB-pogon ), kar pomeni, da lahko kjerkoli odpiramo svoje pisarniške datoteke – pohvalno! PROTI: Delo z napravico prek drsnega vmesnika in pod membrano skritimi gumbi je včasih nadležno, saj kak gum enostavno ne prime. Pri preklapljanju med predvajanjem in snemanjem se sliši delo diska. Napravico je treba napajati prek priloženega napajalnika, prek USB-ja pa to ni mogoče. Jaka Mele liti podporo kar štirim pogostim formatom, in izenačevalnika zvoka s funkcijami WOW in SRS (skupno 9 že nastavljenih profilov) lahko v enoto damo še besedilne datoteke oz. e-knjige, ki jih lahko prebiramo. Vdelan je tudi radio. V škatli so priloženi še slušalke in plastični etui z zatičem za pas. Zanimiva je izbira priložene dodatne programske opreme – dobimo namreč program ThinkFree Office, ki naj bi bil združljiv z dokumenti MS Office (namestiti ga MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 67 PREIZKUSILI SMO ... fotografski objektivi KAKO KAKOVOSTEN JE VAŠ OBJEKTIV? Vsak resen fotograf si želi vedeti, kako kakovostni so njegovi objektivi, kaj lahko z njimi doseže, kje so njihove omejitve. Kakovosten objektiv je zelo širok pojem, lahko bi rekel celo subjektiven. Vsak objektiv je namreč seštevek velikega števila različnih dejavnikov, ki skupno vplivajo na njegovo končno kakovost. Piše : Borut Furlan paj pa je moč prikazati s krivuljami MTF (Modulation Transfer Function). Graf MTF ri določenih objektivih so močne strani je podan pri različnih eni dejavniki, pri drugih spet drugi, foto- frekvencah črtic (nagraf pa se mora odločiti, s kakšno zvrstjo vadno 5, 10, 20 in 40 fotografije se bo ukvarjal in kaj je za njega lp/mm tangencialno pri objektivu najpomembnejše. Govor je seveda in sagitalno), in sicer o profesionalnih fotografih in resnih amaterjih, kot odstotek od idealki svoje slike povečujejo prek A4- formata. Za ne preslikave. Na os množice »nedeljskih« amaterjev, ki slikajo le za X se nanaša razdaljo družinski album in nikoli ne naredijo slike, več- od središča slike proti je od A4 formata, so dovolj dobri praktično vsi vogalu slike, na os Y objektivi, ki so danes na trgu, vključno s »čudež- pa posamezne vrednonimi« zumi z največjimi razponi goriščnic (npr. sti MTF kot odstotke 28−200/3,5−5,6). za različne frekvence. V nadaljevanju bom na kratko opisal dejavni- Načeloma se za vsako Distorzija je popačenje ravnih linij, ki se vbočijo ali izbočijo glede na robove slike. ke, ki vplivajo na kakovost objektiva. zaslonko posebej pri- V našem primeru je horizont izbočen. kaže svoj graf (v prakOSTRINA IN KONTRAST si je dovolj le pri nekaterih vrednostih, od tega DISTORZIJA Najpomembnejša dejavnika, ki odločata o obvezno pri najbolj odprti), pri zum objektivih Krivulje MTF niso dovolj, da bi lahko v celoti kakovosti objektiva, sta njegova ostrina in kon- pa tudi za različne goriščnice. sodili o kakovosti objektiva. Eden od dejavnitrast. To sta sicer različna pojma, a sta močno poOstrina in kontrast sta nižja pri najbolj odprtih kov kakovosti je tudi distorzija (popačenje) obvezana med seboj. zaslonkah in naraščata z zapiranjem zaslonke. Pri jektiva. Ta pove, kako se pravokotnik v naravi bolj zaprtih zaslonkah preriše na zapisovalni medij. V večini primerov pa ponovno padata se nekoliko popači (tako da so njegove stranice (linearno z zapiranjem nekoliko upognjene navznoter, navzven ali kako zaslonke) zaradi uklo- drugače simetrično ukrivljene), kar pomeni, da na svetlobe na lame- ima objektiv distorzijo. Na splošno so zum oblah zaslonke. Kako- jektivi in širokokotniki bolj nagnjeni k distorziji. vostni objektivi imajo Distorzija je zelo moteča predvsem za arhiteknavadno višek svoje turne fotografe. Objektivi, ki namenoma niso Odlična ostrina Slaba ostrina, Slaba ostrina, optične kakovosti pri korigirani na distorzijo, se imenujejo ribje oko in kontrast odličen kontrast slab kontrast zaslonki, ki je za dve (fish-eye). stopnji bolj zaprta od Ostrina (ločljivost) objektiva pove, koliko največje (npr. pri f5,6, če je največja f2,8), manj REFLEKSIJE IN »DUHOVI« parov črnih in belih črtic na milimeter (line kakovostni pa pri bolj zaprtih zaslonkah. Svetloba mora pri prehodu skozi objektiv pairs oz. lp/mm) lahko objektiv še loči. OstriKakovost objektiva se spreminja tudi z ostre- velikokrat skozi mejo steklo-zrak ali steklona se navadno spreminja od središča slike proti njem in je navadno boljša, kadar je objektiv steklo (pri sestavljenih lečah), zaradi česar vogalom (na sredini je navadno največja) in naravnan na neskončno. Za makro objektive se majhen delež svetlobe odbije od površine je odvisna tudi od smeri črtic. Črtice so lahko seveda velja ravno obratno, ker so optimirani za leč, kljub v zadnjem času zelo kakovostnim usmerjene sagitalno (od središča proti voga- fotografiranje od blizu. protiodsevnim oblogam. Slika sicer kakolom) ali tangencialno (v koncentričnih kroNa splošno so glede ostrine in kontrasta kako- vostnega objektiva lahko zaradi te svetlobe, gih okoli središča, torej so v vsaki točki slike vostnejši normalni objektivi in teleobjektivi, ki ki se nenadzorovano razprši po notranjosti pravokotne na sagitalne). Za širokokotnike so preprostejše optične konstrukcije, medtem objektiva, postane precej nekontrastna. Ta je denimo značilno, da njihova ostrina pre- ko so konstrukcijsko bolj zapleteni zumi in širo- pojav je še posebej izražen, kadar slikamo cej pada od središča proti vogalom, sagitalna kokotniki nekoliko slabši. v izvor svetlobe, in lahko povzroči nepriostrina pa je navadno večja od tangencialne. Posebna oblika optične napake objektiva je jetne like na sliki, ki so projekcija zaslonke Kontrast objektiva pove, kako kakovostno kromatska (barvna) aberacija, ki je posledica (»duhovi«). Za ta pojav so posebej občutzmore objektiv reproducirati črno in belo črtico različnega gorišča objektiva za različno valovno ljivi zumi, širokokotniki in drugi objektivi z na zapisovalni medij (film ali digitalni senzor). dolžino (barvo) svetlobe. Pri povečavi slike jo velikim številom leč. Črtici se nikoli ne reproducirata kot 100 % be- opazimo tako, da se robovi predmetov, predvsem lina in 100 % črnina, temveč kot bolj ali manj tam, kjer mejita črna in bela površina, mavrično VINJETIRANJE svetlo oz. temno siva barva. Bolj ko je objek- obarvajo. Kromatska aberacija je pogosta predTo je pojav, kadar objektiv neenakomerno tiv kontrasten, bolj se barva črtic približa beli vsem pri širokokotnikih in cenenih zumih in osvetli zapisovalni medij, in sicer tako, da je slika oz. črni barvi. Kontrast objektiva je včasih po- skoraj linearno narašča od središča proti vogalom proti vogalom nekoliko temnejša. Pojav je spet membnejši dejavnik od same ostrine, oba sku- slike. bolj izražen pri širokokotnikih in zumih. borut.furlan@mojmikro.si P 68 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 PREIZKUSILI SMO ... fotografski objektivi BARVNA URAVNOTEŽENOST Nekateri objektivi niso sposobni popolnoma nevtralno reproducirati barv, ker so določene vrste stekla, iz katerih so sestavljene leče, nekoliko obarvane. Zato lahko nekateri objektivi dajejo nekoliko toplejše ali hladnejše slike. Pojav, kadar objektiv nariše temnejšo sliko na vogalih, imenujemo vinjetiranje. Navadno se pojavi pri odprti zaslonki in ga dobro odpravimo z zapiranjem zaslonke.  Refleksije in »duhovi« se navadno pojavijo, kadar fotografiramo v vir svetlobe.  BOKEH Bokeh (izgovori: boke) je japonska beseda in pomeni stopnjo »kakovosti« neostrine na sliki. Neostri deli slike se lahko narišejo kot neprijetno neenakomerno ozadje z razmeroma ostrimi prehodi (slab bokeh) ali pa kot mehki in enakomerni prehodi med različno osvetljenimi deli, ki so prijetnejši za oko (dober bokeh). Bokeh je še posebej pomemben pri teleobjektivih in makro objektivih, kjer imamo v slikah veliko neostrih površin. Bokeh lahko proizvajalci objektivov izboljšajo s tem, da izdelajo lamele zaslonke tako, da dajejo pri zapiranju čim bolj okroglo luknjo. Tako se svetli in neostri predmeti v ozadju namesto kot mnogokotniki narišejo na sliki kot krogi (projekcija odprtine zaslonke), ki so prijetnejšega videza. KONSTRUKCIJSKA KAKOVOST OBJEKTIVA Konstrukcijska kakovost objektiva je na prvi pogled nepomembna za samo sliko, a je v resnici zelo pomembna za profesionalnega fotografa ali resnega amaterja. Kakovostno in trdno sestavljen objektiv je pogoj, da bo njegova optična ka- MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 69 PREIZKUSILI SMO ... fotografski objektivi Kromatska aberacija je vidna predvsem na robovih slike. Pokaže se kot mavrično obarvanje na meji med svetlimi in temnimi ploskvami. Z zapiranjem zaslonke je ne moremo odpraviti. stev (torej niso »podkupljeni« s strani podjetij) in jo spoznavajo skozi dolgoletno rabo. Pri tem tudi objektivno ocenijo, kako se oprema obnaša v različnih razmerah rabe in kako se dejansko kakovost spreminja ob dolgotrajni uporabi. Takim kritikam sam še najbolj zaupam. Kljub temu pa se ne strinjam vedno z vsem, kar je tam napisano, ker me včasih lastne izkušnje pripeljejo tudi do drugačnih sklepov. KAKO SAMI PREIZKUSIMO OBJEKTIV kovost ostala nespremenjena tudi po daljši rabi. Nekateri cenejši objektivi neodvisnih proizvajalcev so lahko optično precej kakovostni, ko so še novi, vendar z rabo njihova kakovost oslabi, ker se natančno nameščene leče sčasoma nekoliko premaknejo. Na splošno so zumi, ki so zapletene optične in mehanske sestave, občutljivejši glede spreminjanja kakovosti s časom, in zlasti pri cenenih »plastičnih« izdelkih lahko pričakujemo, da se bodo z daljšo rabo »iztrošili«. Ne nazadnje je treba omeniti še razlike med posameznimi primerki iste vrste objektivov, ki lah-  Če imamo možnost, da si objektiv pred nakupom izposodimo, je najbolje, da ga testiramo sami. Pri tem upoštevajmo čim več dejavnikov kakovosti in razmer. ko po kakovosti precej variirajo, še posebej pri bolj zapletenih objektivih (spet najbolj pri »nesrečnih«zumih). Zato bi morali za objektiven test preizkusiti večje število primerkov in rezultate podati kot povprečje, oziroma še boljše kot razpon med najslabšim in najboljšim primerkom. TESTI OBJEKTIVOV O tem, ali je določen objektiv kakovosten ali ne, lahko presodi le izkušen strokovnjak na podlagi obsežnih testov. Najbolj znanstveni pristop k temu so meritve krivulj MTF, vendar nam dajo le informacijo o ostrini in kontrastu objektiva. Dejansko pa je treba objektiv preizkusiti v praksi s fotografiranjem v različnih razmerah in primerjanjem slik. To je dolgotrajno in zamudno početje. Ne nazadnje je pomemben dejavnik tudi rokovanje z objektivom − kako leži v rokah, kako je »uravnotežen« skupaj s fotografskim aparatom, kako se vrtijo posamezni obroči (pretrdo ali premehko) ... Šele ko so upoštevani vsi ti dejavniki, si lahko ustvarimo sliko o posameznem objektivu. V internetu je bilo že veliko napisano o testih objektivov, vendar so si rezultati pogosti zelo nasprotujoči in izključujoči. Neizkušen obiskovalec se lahko dokaj hitro izgubi v tej množici podatkov, ki jih najde v spletu. Kljub temu pa se z izkušnjami da izluščiti objektivnejše strani in si ustvariti kolikor toliko realno sliko o objektivu, ki nas zanima. Od fotografov, ki po spletu pišejo ocene (reviews) objektivov, se moramo izogibati predvsem tistim, ki jih plačujejo podjetja in jim podarijo tudi material za testiranje. Taki testi so povsem 70 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 neobjektivni in nas lahko hitro zavedejo v napačen nakup. Spoznamo jih predvsem po tem, da v testih ni opisane praktično nobene slabe lastnosti predmeta, ocenjevalec pa pogosto pravi, da se je že na prvi pogled »zaljubil« v objektiv, ki ga preizkuša. Tudi testom, ki so objavljeni v raznih fotografskih revijah, ne zaupam največkrat. Vse prevečkrat se na testih dobro »odrežejo« tisti objektivi, ki so tudi pogosto reklamirani v isti reviji. Poleg tega ocenjevalci vedno testirajo nove objektive in iz testov ne moremo razbrati, kako se bodo obnesli po nekaj letih intenzivne rabe. Tu imajo veliko prednost konstrukcijsko trdnejši objektivi, o čemer pa testi malo pišejo. Revije tudi zelo rade ocenijo razmerje med kakovostjo in ceno, kar je po mojem mnenju povsem zgrešeno. Mene zanima samo absolutna kakovost, sodbo o tem, ali bom za objektiv pripravljen plačati njegovo ceno, pa naj prepustijo meni! Tako se lahko zelo kakovostni objektivi, ki so seveda dragi, ocenijo razmeroma nizko, po drugi strani pa dobijo ceneni plastični zumi visoke ocene in jih pogosto opremijo z nalepko »best buy«. V internetu obstajajo tudi strani, kjer uporabniki opreme vpisujejo svoje ocene. Žal pa gre v večini primerov za amaterske fotografe in njihovi komentarji so dokaj nestrokovni in pristranski v slogu »vsak berač svojo malho hvali«. Tako so tudi ocene na splošno (pre)visoke. Tudi te strani rabijo zgolj za bežno orientacijo in jih nikakor ne smemo vzeti kot referenco za nakup. Najbolj objektivne kritike pišejo profesionalni fotografi, ki si opremo kupujejo iz lastnih sred- Če imamo možnost, da si objektiv pred nakupom izposodimo, je najbolje, da ga testiramo sami. Kadar kupujemo rabljen objektiv, je to skoraj nujno potrebno. Če testiramo s filmom, moramo uporabiti kakovostne barvne diafilme in slike gledati pri močni povečavi. Najbolje je uporabiti lupo z močno povečavo ali celo mikroskop pri majhni povečavi. Če imamo možnost, lahko diapozitive tudi skeniramo pri visoki ločljivosti in jih med seboj primerjamo na računalniškem zaslonu, kar je še najudobnejše. Pri testiranju moramo upoštevati čim več različnih možnih situacij. Fotografiramo pri čim več različnih zaslonkah (vsaj pri vseh bolj odprtih, ker se pri bolj zaprtih zaradi uklona svetlobe na lamelah zaslonke objektivi večinoma precej podobno obnašajo), pri zumih pa pri čim več različnih goriščnih dolžinah. Kadar testiramo z digitalci, si rezultate ogledujemo na monitorju pri 100 % povečavi. Ostrino lahko testiramo tako, da pri različnih zaslonkah fotografiramo na steno prilepljen časopis. Pri tem mora biti fotografski aparat na dobrem stativu, njegova optična os pa čim bolj pravokotna na sredino časopisa. Če nam fotografski aparat dopušča, fotografiramo pri predhodno dvignjenem zrcalcu, da čim bolj zmanjšamo njegove tresljaje. Predmet fotografiranja (časopis) mora biti čim bolj enakomerno osvetljen. Pri vsakem posnetku si natančno zabeležimo parametre slikanja (zaslonka, čas, goriščna dolžina, razdalja do objekta − digitalci večino teh podatkov zapišejo sami). Ostrino in kontrast ugotavljamo tako, da pri veliki povečavi gledamo, kako so se črke zapisale na film. Opazujemo ostrino zapisa črk in kontrast barve med črko in podlago. Pri tem testu lahko ugotavljamo tudi stopnjo kromatske aberacije. Opazujemo črke v vogalih in preverjamo, ali je rob med črko in podlago mavričen. Za ta test je najbolje, če so črke črne na beli podlagi (ali obratno). Distorzijo testiramo tako, da fotografiramo pravokoten predmet, pri čemer so robovi predmeta čim bližje robovom slike. Lahko fotografiramo tudi neometano steno iz zidakov. Pri zumih preverjamo distorzijo pri različnih goriščnih dolžinah. Vinjetiranje testiramo tako da z odprto zaslonko slikamo čim bolj enakomerno obarvano površino, npr. zid ali modro nebo. »Duhove« in refleksije testiramo tako, da slikamo v izvor svetlobe. Bokeh pa najlaže testiramo tako, da naredimo sliko s čim bolj neostrim ozadjem, ki vsebuje zelo svetle točke, npr. zrcaljenje sonca na rahlo valoviti vodni površini. Bokeh ocenimo glede na to, kako se te neostre svetle lise zabeležijo na medij.  PREIZKUSILI SMO ... fotografiranje v praksi AKT KOT SPOROČILO Izmed vseh tematik fotografskega izražanja in ustvarjanja je verjetno ena težjih ženski oz. moški akt, ki je v nekaterih primerih lahko interpretiran tudi kot erotična fotografija. Piše : Tomaž Berčič tomaz.bercic@mojmikro.si A kt korenini v evropskem slikarstvu, kjer so se ga, seveda z drugačno tehniko, lotili skoraj vsi veliki mojstri čopiča. Osnovna želja oziroma motiv je pri fotografiji večinoma enak kot pri klasičnem slikarstvu: zabeležiti človeško telo v svoji naravni interpretaciji, se pravi odkrito, brez obleke − balasta, ki nam zakriva pogled na telo, ki ima svoje poteze ravno tako kakor človeški obraz, vsak je drugačen in na svoj način lep. Golo ali napol golo telo nam je kakor ogledalo duše, ki v njem prebiva, s svojo neposrednostjo nam odkriva drugačen, intimnejši pogled na človeka. sliki se lahko pojavi pornografski pridih oziroma preveč grobo izražena seksualnost modela. Ta je sicer lahko včasih dobrodošla, če smo si zamislili tak koncept, a to zahteva veliko vaje, občutka ter prefinjene uporabe tehnik pri nastanku. Prav tako se je treba izogniti puhlosti in obrabljenosti določenih prijemov, ki so lahko preveč klišejski in nam skazijo celotno podobo, čeprav je fotografija tehnično popolna, model pa primeren. Temu se lahko izognemo tudi tako, da opazujemo in spremljamo dela priznanih avtorjev, lahko na fotografskem kakor tudi na slikarskem področju. Seveda tukaj ne mislim, da bi morali dobesedno kopirati tehnike in igro svetlobe, temveč doumeti sporočilnost, ujeto na papir ali platno, in jo upodobiti s svojo idejo. HOJA PO TANKI ČRTI Seveda pa ne moremo vsako upodabljanje golega telesa, pa naj bo to žensko ali moško, postaviti v okvir umetniškega izražanja. Akt kot umetnost hodi po zelo tanki črti, ki nam jo postavljajo naš občutek za estetiko in splošno sprejete moralne vrednote. Kaj hitro se lahko zgodi, da nam je golota vodilo pri ustvarjanju slike in zapademo v banaliziranje subjekta. Da bi imel tak gol potret svojo estetsko in umetniško vrednost mora biti v prvi vrsti neizumetničen in močnejši po svoji sporočilnosti kakor druge vrste fotografij. Zato merilo dobre akt fotografije ni vedno popolno telo, kakor tudi ne tehnično dovršena fotografija – pomembno je, da ima fotograf občutek za celoto in zgod- SORODNOSTI S PORTRETOM bo, ki stoji za objektom oz. subjektom. Pri fotografiranju akta se lahko pojavijo tudi druge nevarnosti. Zaradi detajlnega pristopa k Tehnično je fotografiranje golega telesa pravzaprav zelo podobno portretni fotografiji: pred nami je živo bitje, ki nam s svojim telesom govori zgodbo. Podobnost se izraža tudi v tehnikah, MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 71 PREIZKUSILI SMO ... fotografiranje v praksi rabimo en sam vir svetlobe, lahko je to studijska bliskavica, reflektor ali naravna sončna svetloba, ki nam sije skozi okno v prostor. Tukaj se lahko uporabimo tudi zelo trdo svetlobo, ki pa mora padati pod določenim, ponavadi strmim kotom glede na kamero, da nam ustvari kontrastno, skoraj grafično podobo, ki so ji odvzeti skoraj vsi vmesni toni. Če se spuščamo v fotografiranje detajlov človeškega telesa, moramo upoštevati tudi nekaj pravil: podobno kakor pri fotografiranju portretov mora biti izrez čist, brez motečih elementov v ozadju. Dobrodošlo je, če uporabljamo tako imenovano tehniko Hikey ali Low-key, lahko je osvetljen tudi samo delček modela, ki pa mora s pravo kompozicijo ustvariti harmonijo in pravilen odnos svetloba−tema. Tudi tukaj sta pomembna opazovanje, menjava kotov svetlobe ali kamere, da dosežemo želeni učinek. Za interpretacijo detajlov na telesu, zlasti če fotografiramo model v precejšni perspektivi, lahko uporabimo tudi kratko globinsko ostrino − tako bomo izluščili v sliki določen detajl, drugo pa zameglili in dosegli podoben učinek kot separiranje detajlov s svetlobo. Seveda je treba tudi tukaj paziti na ozadje, ker moramo detajl tudi svetlobno izolirati. Oba omenjena prijema seveda nista edina in se lahko marsikje tudi prepletata med seboj, zato enostavnih pravil pri tehniki fotografiranja aktov ni. Pridobiti si je treba notranji občutek za estetiko in vložiti veliko dela v razvoj svojega pristopa. ki se uporabljajo pri tovrstnem upodabljanju. Kakor pri portretu je tukaj še vedno velik poudarek na črno-beli tehniki, predvsem zato, ker nam tudi tukaj v veliko primerih niso toliko pomembne barve, temveč oblika, ki jo najlaže in najlepše začutimo skozi enobarvno dojemanje. Tako opazovalca barve ne obremenjujejo, bolj se posveča obliki in sporočilnosti, kot avtor pa smo z uporabo te tehnike v manjši nevarnosti, da izpade fotografija banalna ali celo pornografska. POSTAVITVE MODELA V PROSTOR Ker uporabljamo za objekt fotografiranja človeško telo, se tukaj lahko odločimo za več različic postavitve modela v prostor. Največkrat se odločimo za dva različna prijema. Če gradimo sporočilnost fotografije z določeno zgodbo ali intrepretacijo občutkov, ki jih opazovalcu sugeriramo, lahko model postavimo v primerno okolje, ki bo skupaj z njim tvoril celoto ali pa mu bo kontrasten. Tukaj nam tudi nista tako zelo pomembni forma in linija človeškega telesa, temveč bolj njegov odnos glede na okolico in zgodbo, ki jo tvorita skupaj. V tem primeru laže uporabimo človeško telo kot celoto, ker nam detajli niso toliko važni; model lahko vključimo v npr. industrijsko ali urbano okolje, ki nam že svojo mrtvo naravo in grobimi, trdimi linijami ustvarja kontrast in napetost. Uporabimo torej nasprotje: mrtvo–živo ali trdo–mehko, veliko–majhno ... Seveda sta tudi tukaj pomembni ustvarjalnost in kompozicija, kakor pri vsaki drugi fotografiji, sam gol model nam prav nič ne pomaga pri zanimivosti fotografije, če ne vemo, kam ga postaviti oziroma kaj naj v trenutku fotografiranja počne. Model se barvo ali tonsko ne sme zliti z ozadjem, pred katerega ga postavimo − čeprav lahko na fotografiji zavzema manjši del izreza, mora biti še vedno v središču dogajanja. Poznati mora- 72 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 MODELI mo tudi pravila pri določanju svetlobe, ki je v tem primeru večinoma sončna, zato izkoristimo naravne vire, ki nam pričarajo igro senc. Lahko uporabimo tudi kombinirano naravno-umetno svetlobo, a to je tema, ki je preobsežna za nekaj vrstic. Če se omejimo na sončno svetlobo, je ob jasnem vremenu vsekakor bolje počakati na pozno popoldansko ali jutranjo svetlobo, ki je mehkejša, pada pod bolj poševnim kotom in nam tako omogoča boljšo interpretacijo krivulj in oblik telesa. Pri uporabi barvne tehnike pa je sploh primernejša, ker ima spekter pomaknjen bolj proti rdeči in nam človeška koža ne deluje trdo in sprano, temveč včasih kar zažari. Zelo dobra je lahko tudi difuzna svetloba v oblačnem vremenu, ki nam zmehča linije in omogoči bolj homogeno osvetlitev fotografiranih objektov in modelov. Drug pristop k fotografiranju akta pa je vezan bolj na detajle in igro svetlobe na telesu. Ta prijem je bolj vezan na telo kot obliko in zato sta tukaj domišljija in znanje pri izbiri svetlobnih virov pomembnejša. Če hočemo doseči močne kontraste in izrazite linije, ki nam bodo pričarale mehkobni relief in poudarile formo, lahko upo- Zaradi človeške sramežljivosti in moralnih vrednot, ki so vsajene v naši vzgoji, se marsikomu zdi nepredstavljiva že misel stopiti gol pred fotoaparat. Veliko ljudi se obenem sramuje svojega telesa, ker enostavno mislijo, da je grdo, nevredno upodobitve in razkazovanja skozi tak medij. Seveda pa (na vso srečo fotografov) najdemo tudi ljudi, ki jim je njihovo telo kljub morebitni nepopolnosti lepo, saj je edinstveno in samo njihovo, in so pripravljeni s pravo mero samozavesti posoditi svoje telo v umetniške namene in se z njim na določeni ravni izraziti. Zelo pomemben je tudi odnos fotograf–model, ki je večkrat kar ključnega pomena za nastanek dobre fotografije, kajti med fotografom in modelom mora vladati brezpogojno zaupanje, model mora biti pri fotografiranju sproščen in zadovoljen in pripravljen na komunikacijo s fotografom. Tudi telo se s togostjo in nenaravno držo odzove na nelagodje, ki morda spremlja ves proces. Ker akt fotografija seveda večini primerov ni voajerizem, je model aktiven element v nastajanju fotografije in moramo to upoštevati in spoštovati. Fotograf mora modelu predstaviti svojo vizijo izdelka, ki nastaja, kajti če hočemo priznati ali ne, fotografijo ustvarita oba.  PROGRAMSKA OPREMA preizkusili smo Ureja : Milan Simčič milan.simcic @ mojmikro.si Pamet je, vlagateljev ni ... V zadnjem tednu sta nas presenetili dve študentski ekipi. Prva prihaja z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, druga pa z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Ljubljanska ekipa četrtega letnika avtomatike je sodelovala v Carigradu na študentskem tekmovanju ICAMES. V ostri konkurenci so zmagali s projektom simulacija in vodenje modela helikopterja. Ekipa mariborskih študentov pa je na vzhodnoevropskem regionalnem finalu tekmovanja Imagine Cup 2005 premagala vso konkurenco in osvojila prvo mesto. S tem so se absolventi s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko uvrstili v svetovni finale tekmovanja Imagine Cup 2005, ki bo v Yokohami. Uvrstili so se tudi v finale tekmovanja Windows Embedded Challenge. Programska rešitev eThnocon, ki so jo razvili mariborskih študentje, je popolnoma prilagojena uporabniku, saj jo je mogoče uporabljati v osebnem računalniku ali prenosni napravi in omogoča vzpostavljanje videokonferenc, prevajanje slik besedila, dostopanje do informacij o lokalni kulturi glede na trenutno lokacijo ter preprost dostop do navigacijskih podatkov in načrtovanje izletov z uporabo naprednih zemljevidov. Med najnaprednejšimi možnostmi, ki jih ponuja rešitev, sta tudi prevajanje v realnem času s podnaslavljanjem ter možnost uporabe preproste znakovne pisave za primere, ko drugih možnosti ni mogoče uporabiti. Tovrstni projekti zahtevajo poleg dela, znanja in veliko ur študija tudi precej finančnih sredstev. Na tem mestu pa se običajno vse konča. Žal v slovenskem prostoru ni veliko podjetij, ki bi vlagala v nadarjene in pridne študente, ki si poleg študija nabirajo znanje in izkušnje tudi na tovrstnih tekmovanjih. Fakultete imajo omejena sredstva in nemalokrat se zgodi, da zmanjka denarja za raziskovalno opremo in potne stroške za pot na tovrstna tekmovanja. Seveda se lahko upravičeno sprašujemo, ali imajo študentje že kakšne ponudbe za službo po končanem študiju. V tujini bi se podjetja za tako sposobne in nadarjene študente kar stepla. Kaj pa pri nas?  74 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 IBM WebSphere (3. del) KLJUČ DO POSLOVNE RASTI � INTEGRACIJA Če bi morali danes z vidika informacijske tehnologije z eno besedo opisati ključ do zdrave rasti poslovanja, bi bila to nedvomno integracija. Kako nam lahko pri tem pomaga IBM-ova rešitev WebSphere? Piše : Milan Simčič milan.simcic@mojmikro.si P o podatkih IBM-ove raziskave se direktorji podjetij in vodje informatike dobro zavedajo, da je ključ do odličnosti poslovanja in rasti prihodkov doseganje boljše odzivnosti in prilagodljivosti podjetij in ustanov, oboje pa je odvisno od učinkovitosti poslovnih procesov. Te izvajajo zaposleni, ki v medsebojni interakciji izmenjavanja informacij dosegajo večjo ali manjšo učinkovitost. Optimalna učinkovitost zaposlenih in njihovega delovnega toka je torej ena od temeljnih prvin, s katerimi organizacije danes tekmujejo. In kaj je to drugega kot integracija v najširšem pomenu besede: zaposlenih, poslovnih partnerjev, uporabniških naprav, podatkov in informacij, aplikacij, procesov ter informacijskih osnov, če vemo, da povezovanje obstoječih sistemov pomeni kar 70 % vseh stroškov pri razvoju novih? IT-INTEGRACIJA OMOGOČA POSLOVANJE NA ZAHTEVO Doseči čim učinkovitejšo medsebojno integracijo informacijske tehnologije in povezanost njenih uporabnikov med seboj je zato najpomembnejši izziv za večino vodij. S poslovnega vidika integracija ne pomeni samo zagotoviti, da se vsak podatek ali informacija  vnese samo enkrat in se ne izgubi, prav tako ne gre samo za dostop oddelka do informacij v drugem oddelku, temveč gre tudi za takojšnjo povezavo vseh interakcij med podjetji, kupci in dobavitelji ali z drugimi besedami – za poslovanje »na zahtevo«, kot rečejo pri podjetju IBM najbolj povezanemu, torej odzivnemu in učinkovitemu poslovanju. Brez takšne integracije se lahko še tako idealen sistem »obriše pod nosom« glede poslovanja na zahtevo. IBM WEBSPHERE KOT POJEM IT-INTEGRACIJE Stanju na področju informacijske tehnologije in zahtevam uprav, s katerimi se soočajo vodje informatike, se IBM prilagaja z družino programske opreme WebSphere. Zaradi svojih sposobnosti na področju integracije obstoječih programskih rešitev ter možnosti povezovanja in hitrega ustvarjanja podpore novim ali prenovljenim poslovnim procesom je WebSphere IBM WebSphere prevzema del funkcij posameznih aplikacij, s čimer omogoča, da delujejo še naprej vsaka zase, pa vendar dajejo rezultate, kot da so polno povezane med seboj.  V prispodobi rečeno je WebSphere celovit avtomatizirani sistem velikega števila prodajalcev v hipermarketu. sčasoma postal izjemno celovit integracijski sistem. To je mogoče zaradi inovativnega pristopa, plod katerega je nastanek t. i. vmesnega programja (ang. middleware), ki je ločeno od uporabniških aplikacij. Vmesno programje, tudi IBM WebSphere, prevzema del funkcij posameznih aplikacij, s čimer omogoča, da delujejo še naprej vsaka zase, pa vendar dajejo rezultate, kot da so polno povezane med seboj. Težav z medsebojno združljivostjo posameznih aplikacij ni več, saj ne prihajajo v neposreden stik. Zaradi tega aplikacije nimajo težav pri medsebojnem sporazumevanju, povezovanju ali celo nadgradnji. Ker se ne ukvarjajo s tem, kako bodo komunicirale druga z drugo, so (tudi obstoječe) aplikacije zanesljivejše in varnejše in zato učinkovitejše. PRISPODOBA: IDEALNO NAKUPOVANJE Ker je serija prispevkov o rešitvi IBM WebSphere oblikovana nekoliko bolj za poslovneže kot za informatike, si lahko zaradi lažje ponazoritve pomagamo s prispodobo. Če primerjamo hitrost nakupovanja v veliki samopostrežni trgovini z nakupovanjem v mali trgovini, kjer nam streže prodajalec preko pulta, lahko ugotovimo, da bomo v hipermarketu zagotovo porabili več časa za nakup. Zakaj? Hitrost našega nakupovanja je odvisna od tega, kako velika je trgovina in kako dobro se bomo znašli med policami. Skratka, kot kupci, ki točno vemo, kaj iščemo, se moramo med nakupovanjem ukvarjati še s tem, kje in kako bomo to dobili. Medtem ko bomo hiteli od police do police, pa se bomo vsaj malo »zaletavali« z drugimi kupci, ki bodo v istem trenutku počeli isto kot mi. Po drugi strani je v hipermarketih izbira neprimerno večja in vedno najdemo parkirni prostor. Če želimo pravilno ponazoriti mesto vmesnega programja v tej prispodobi, potem moramo reči, da je WebSphere pravzaprav celovit avtomatizirani sistem velikega števila prodajalcev, ki dostavlja naročeno blago v hipermarketu (in ne v mali trgovini s pultom) in točno ve, kdo in kaj naroča in kje ali pri kom je naročeno mogoče dobiti in kako. Skratka, uporabljati WebSphere je tako, kot če bi združili objektivne prednosti male trgovine s pultom, kjer smo takoj postreženi (če ni vrste, seveda), z objektivnimi prednostmi velikega hipermarketa in zraven še kaj dodali. Če bi v prispodobi nakupovali v – recimo temu hipermarketu WebSphere – bi imeli vedno na voljo smerokaz do prostega parkirišča ravno za nas, izjemno veliko izbiro izdelkov in nakup, opravljen v najkrajšem času. Pravzaprav nam hipermarketa ne bi bilo treba niti obiskati: nakup bi lahko opravili prek telefona ali interneta in dostavljalec IBM WebSphere bi nam to prinesel na dom ob dogovorjeni uri, čas, ki bi ga sicer porabili za nakup, pa bi lahko porabili za druge stvari. Tako bi se izognili nevarnosti izgube dragocenega časa za tiste stvari, ki jih znamo najbolje opraviti, morebitni prometni nesreči in podobno, skratka, svoje delo bi opravljali hitreje, učinkoviteje in zanesljiveje. TEHNIČNO OZADJE Tako celovita integracija je seveda večplastna. Da je mogoča znotraj ene samo programske družine, je potrebno več aplikacij, ki delujejo v ozadju (WebSphere Business Integration Server Foundation − WBISF, WebSphere Studio Application Developer Integration Edition − WSADIE, WebSphere Business Integraton Modeler) na podlagi veliko tehničnega znanja ter uporabe in nadgradnje vseh najbolj razširjenih standardov, ki jih potrebujemo pri integraciji, npr. ustvarjanje in uporaba spletnih storitev (XML, HTTP, SOAP, UDDI, WSDL, SOA) ter opisovanje poslovnih procesov (BPEL, WSFL, XLANG). Vsi standardi se srečujejo v storitvenem vodilu (ESB), ki je presečišče vse komunikacije ter središče transformacije in prenosa informacij: v njem sistem prenosa sporočil in sporočilni posrednik skrbita za hitro, napredno, na pravilih temelječe razpošiljanje in preoblikovanje vsebine v okolje, ki ga sprejema in oddaja, ter za sodelovanje med aplikacijami v različnih sistemih. S SIMULACIJAMI DO POSLOVNE PREDNOSTI WebSphere pa vendarle ni samo to – avtomatizirano hiter in natančen »poliglotski«dostavljalec sporočil in naročil. Omogoča tudi načrtovanje ter razvijanje aplikacij za celotne poslovne procese, saj si menedžerji lahko s preprostimi orodji ne samo zamislijo novosti, temveč jih tudi preizkusijo s simulacijami in rezultate ovrednotijo s poslovnega vidika. Ko se poslovni proces v simulaciji izkaže za učinkovit, je mogoče ta okvirni načrt preliti v programsko ogrodje dejanskih poslovnih procesov, s čimer se skrajša čas razvoja programske opreme in poveča prožnost poslovanja. Zaradi takšnega standardiziranega komponentnega pristopa sta lahko upravljanje in načrtovanje aplikacij in procesov veliko učinkovitejša in v skladu s poslovnimi cilji. To pa je tudi najpomembnejše, mar ne?  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 75 PREIZKUSILI SMO ... Microsoft Windows XP x64 KAJ PRINESE DODATNIH 32 BITOV? Microsoft je sredi maja končno izdal uradno, dolgo pričakovano različico operacijskega sistema Windows XP s podporo 64-bitnim procesorjem. Zanimiva odločitev, da paket lastnikom obstoječih Windows XP ponudijo kot brezplačno nadgradnjo, je bila sprejeta z odobravanjem. Pogledali smo si, kakšen je prenovljeni sistem v praksi in ali je prehod smiseln. Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si A MD ponuja 64-bitne procesorje za namizne računalnike in prenosnike že od 2003, Intel pa je prve modele predstavil letos. Microsoft je 64-bitno različico Windows pripravljal lep čas, med katerim je bilo moč dobiti kar nekaj preizkusnih razvojnih različic. Sistema Microsoft ne bo prodajal kot škatelno različico prek prodajalcev, temveč le kot OEM-različico za integratorje. Cena bo  64-bitni operacijski sistemi so nedvomno prihodnost, a zaradi pomanjkanja 64-bitnih aplikacij in predvsem gonilnikov je trenutna uporabnost Windows XP x64 vprašljiva. enaka ceni 32-bitne različice; določen čas pa zanesljivost sistema. Sistem lahko zdaj naslovi lahko lastniki obstoječih sistemov brezplačno več kot 4 GB pomnilnika in tudi omejitev 2 nadgradijo sistem v 64-bitno različico. GB za posamezno aplikacijo ni več ovira. Zanimivo je, da se x64 od trenutno aktualZNANA NAMESTITEV nega Windows XP Pro z nameščenim servisIN UPORABNIŠKI VMESNIK nim paketom 2 razlikuje po jedru, ki je bilo 64-bitnega sistema Windows XP Pro (x64) žal zanj vzeto iz aktualnega »resnejšega« sistema ne moremo namestiti kot nadgradnjo obstoje- Windows 2003 Server SP1. čega sistema, možna je le namestitev na novo. Zaradi pomanjkanja 64-bitnih aplikacij in Namestitev je v večji meri enaka namestitvi predvsem gonilnikov je trenutna uporabnost klasičnega XP-ja, opazna razlika je le nekaj pre- sistema vprašljiva. Zanimivo je, da celo nekanovljenih zaslonov, kjer je dopisano »x64 Editi- tere aplikacije znotraj novega sistema delujejo on«. Po namestitvi x64 se znajdemo v znanem v 32-bitnem načinu (Windows Media Player, uporabniškem vmesniku oziroma na namizju, ki Outlook Express ...). Jedro x64 sicer brez težav nam je popolnoma domače – edina opazna raz- izvaja tudi 32-bitne aplikacije, a se v večini lika je le odsotnost nekaterih ikon (vklopimo jih opazi malenkostna, nekaj odstotna upočasnilahko pozneje). tev. Poglavitna sprememba je dokončna odstranitev podpore za 16-bitne aplikacije, ki POGLAVITNE SPREMEMBE jih sistem tudi ne zna več izvajati. Med poglavitnimi izboljšavami najdemo podporo funkciji DEP (Data Execution Preventi- TEŽAVE V PRAKSI on), ki pri procesorjih s podporo za NX (NonMed preizkušanjem smo naleteli na kar neExecute bit) preprečuje izvajanje zlonamernih kaj težav, saj mnogih gonilnikov za strojno oz. sumljivih delov kode (črvov ipd.) ter preko- opremo v 64-bitni izvedbi še ni moč najti (kaj račenje predpomnilnika (buffer overflow). hudiča so počeli proizvajalci opreme med skoIzvajanje 32-bitnih programov poteka v loče- raj dveletnim testiranjem Windows x64, mi ni nem pomnilniškem delu, s čimer je povečana jasno), osnovne pa je nadomestil Microsoft s 76 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 svojimi različicami. Tako v nekaj aplikacijah, ki za delo zahtevajo napredne funkcije gonilnikov, naletimo na težave. Veliki proizvajalci, kot so Canon, Brother, Epson, Lexmark, so gonilnike za x64 že izdelali , drugi jih napovedujejo za do konca leta. Poleg 32-bitnih gonilnikov, ki jih enostavno ni moč uporabljati (sistem jih enostavno ne prizna), je težava tudi v programih. Težava so tudi protivirusni programi, ki le redko delujejo. Od najbolj znanih nam je brez težav deloval le AVAST – celo brezplačna različica. Zanimivo pa je, da je Internet Explorer prisoten tako v 32- kot 64-bitni različici. Težava je namreč, da večina modulov oziroma vtičnikov za 64bitno še ni pripravljena (ne delujejo Flash, Java, Windows Upgrade), zato se takrat delo preusmeri na 32-bitno različico. Pravih, uporabnih 64-bitnih različic programov še ni. Še huje, veliko 32-bitnih programov ima 16-bitne namestitvene programe, s čimer so v novem sistemu neuporabni, saj ni načina kako bi jih namestili. Če res ne moremo brez njih, je edina možnost namestitev v virtualni računalnik s programi, kot so MS Virtual PC oz. VmWare. Prav smešno je, da 64-bitne različice MS Virtual PC še ni na obzorju, medtem ko novi VMWare 5 deluje brez težav … Jasno pa mi je, da so uporabniki sistema Windows x64 dejansko testni zajčki, na katerih se bodo proizvajalci in tudi sam Microsoft učili, da bodo za svoj res pomemben naslednji korak, sistem Longhorn, zadeve uredili, kot bi morale biti urejene že zdaj. PRIHODNOST JE 64-BITNA, A ... Ni dvoma, 64-bitni operacijski sistemi so prihodnost, saj bodo pomnilniško lačne aplikacije končno lahko naslovile več pomnilnika in predvsem obdelovale in zajemale podatke hitreje kot doslej. V prvi fazi bodo prinesle neposredne koristi uporabnikom aplikacij CAD/ CAM, 3D-modeliranja in drugih visokonivojskih orodij. Povprečnim uporabnikom ali celo zahtevnim uporabnikom in entuziastom, igričarjem pa novi Windows do prihoda aplikacij in iger, ki bodo dodatnih 32-bitov izkoriščale, ne pomeni nič − le še eno težavo in oviro pri vsakodnevnem delu. In prav ta težava s združljivostjo danes močno pretehta potencialne izboljšave in pohitritve posameznih aplikacij. Zato je treba napisati, da nadgradnjo na 64bitno različico Windows odsvetujemo vsem, razen najbolj zagrizenim entuziastom, ki vedo, kaj počno.  PREIZKUSILI SMO ... SuSE Linux 9.3 Professional ODLIČNO POD NOVELLOVO TAKTIRKO SuSE nima kar tako lovorike »najpogosteje osveževana Linuxova distribucija«. To je sicer dobro, a hkrati tudi slabo, saj pomeni pogosto delo za vzdrževalce več resnih strojev, obenem pa ti vedo, da imajo v vsakem trenutku najnovejši in najboljši sistem. In zdaj že lahko rečemo, da SuSE pod Novellovo taktirko nadaljuje z odličnim delom, in da so strahovi, da bi novo ameriško vodstvo lahko kaj pokvarilo, odveč. Piše : Jaka Mele jaka.mele@mojmikro.si S uSE je namreč res prevzelo komercialno podjetje, a hkrati je sam od Novella prevzel odličen tim in organizacijo uporabniške podpore, ki zdaj končno ni več vezana na (v glavnem nemško govoreče) forume. SuSE večjim organizacijam že nekaj časa ponuja svoj SuSE Linux Enterprise Server (SLES), ki neposredno konkurira sistemu RedHat Enterprise Linux. Izdelek SuSE Linux Professional pa še vedno meri na domače in manjše poslovne uporabnike. Z osvežitvijo dvakrat letno nam spet daje občutek, da je bil oktober 2004, ko smo si ga ogledali nazadnje, le pred nekaj tedni. KAJ DOBIMO V ŠKATLI SuSE 9.3 v eni škatli ponuja vse, kar večina uporabnikov, pa naj si bodo začetniki ali zahtevni uporabniki, danes potrebuje in zahteva od svojega računalnika. V paketu sta dva DVD-ja in pet CD-plošč. Na prvem DVD-ju, ki je celo dvoslojni, sta popolna namestitev za 32- in 64-bitne sisteme (tako AMD kot Intel). Drugi DVD vsebuje izvorno kodo, CD-ji pa ponujajo osnovno namestitev tudi za vse, ki še niso nadgradili na DVD-enote. V paketu sta še dva priročnika, zajeten Administration Guide in tanjši User Guide. Tokrat oba napisana prav za sistem in orodja SuSE Linux 9.3 in sta zelo pregledna, na prvi pogled pa tudi uporabna. NAMESTITEV BREZ PRESENEČENJ Namestitev je delovala brez presenečenj, po že videnem in ustaljenem kopitu. Grafično okolje namestitvenega programa YaST (ki je po končani namestitvi tudi okolje za nastavljanje in prilagajanje sistema) je enostavno in pregledno, zelo logično je moč izbrati napredne funkcije ali prilagajanje namestitve. Privzeto se namesti sistem z okoljem KDE in aplikacijo OpenOffice, zavzema pa dobra 2 GB prostora. Sistem smo namestili tudi pod emulatorjem virtualnega računalnika VMWare in tudi tu je deloval brez težav. Sistem je brez težav prepoznal vso strojno opremo našega testnega računalnika (Intel 78 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 P4 3,4 GHz EMT64). Prav ta del namestitve je zanimiv in vse pohvale vreden, saj SuSE že zadnjih nekaj različic brez težav prepoznava poprej v svetu Linuxa dokaj »problematično« strojno opremo. Tipični predstavnik slednje so brezžične omrežne kartice, pa naj si bodo PCMCIA v prenosnikih ali PCI v namiznih računalnikih. Po uspešni zaznavi je bilo do delovanja treba vpisali le ključ SSID in WPA(WEP) in omrežje je delovalo! Po namestitvi in prvem vpisovanju v sistem je sledil prenos popravkov iz omrežja. Vmesnik za nadgradnjo YOU (YaST Online Upgrade) je zdaj prenovljen in preglednejši. Popravki in novosti so razporejeni med kritične, sistemske in druge. Po tem ko smo v seznamu izbrali »Everything« in odšli na kavo, se je vse dogajalo tako, kot je treba, in pričakal nas je osvežen sistem. PAKETI IN PROGRAMI Suse 9.3 nadaljuje na jedru 2.6, točneje na 2.6.11, drugi pomembnejši paketi pa so raz- ličice: KDE 3.4, GNOME 2.10, GCC 3.3.5, glibc 2.3.4, MySQL 4.1.9, PostreSQL 8.0 … Med zanimivejšimi vključenimi paketi je še razvojna različica zbirke OpenOffice 2.0 (ki samodejno shranjuje in odpira datoteke iz Microsoftovega Officea), beta različica poštnega odjemalca Evolution. Za interakcijo z spletom skrbi Firefox, za grafično okolje pa X.Org 6.8.2. Tu sta še grafični urejevalnik GIMP 2.2 in organizator digitalnih vsebin F-Spot, za združljivost s pogostimi oblikami internetnih vsebin pa sta na voljo še Adobe Acrobat Reader 7.0 in RealPlayer 10. Podprte so tudi animacije Flash. V večini primerov gre v času pisanja tega članka za zadnje različice, druge pa smo prek orodja za nadgradnjo že nadgradili. Posebno pozornost velja nameniti tudi vključenima paketoma XEN in Beagle. XEN je virtualizacijski program, ki je podoben že omenjenemu VMWareu. Je program odprte kode, ki ga snujejo na univerzi v Cambridgeu v Angliji in obeta veliko. Omogoča, da znotraj SuSE Linuxa poganjamo virtualne računalnike z, recimo, sistemom Windows XP, njegova glavna prednost pred konkurenčnimi, tudi komercialnimi paketi pa je, da omogoča neposreden dostop do particij gostiteljskega računalnika, kar sicer ni običaj. Beagle je indeksni iskalni mehanizem podoben Googlovemu oz. Yahoojevemu Desktop Searchu, le da je uporabniški vmesnik intuitivnejši in prijaznejši. SuSE 9.3 je prva komercialna distribucija, ki je vključila omenjeni orodji. SuSE še vedno precejšnjo pozornost namenja tudi prenosnim računalnikom. Jasno je postalo, da za boj s sistemom Windows ni pomemben trg namiznih računalnikov, temveč trg prenosnikov. Zato je izredno dobrodošlo, da SUSE 9.3 podpira tudi Applov prenosni predvajalnik glasbe iPOD.  SuSE Linux 9.3 Professional Namenjen: Podjetjem, ki potrebujejo zmogljiv strežnik, in zahtevnejšim domačim uporabnikom. Za: Nove funkcije, novi programi, podpora za 64bitne procesorje, enostavna namestitev, priložena DVD-različica, dobra priložena literatura. Proti: Vse večja strojna zahtevnost. Pogrešamo nekatere že uveljavljene dele paketa (predvajanje DVD-videa …) Cena: 22.788 SIT Prodaja: Agenda, d.o.o., Maribor Spletni naslov proizvajalca: www.novell.com/linux/suse PREIZKUSILI SMO ... Apple Mac OS X v10.4 KO ZARJOVE TIGER Jaguar, Panther ... so skorajda že samosvoja blagovna znamka operacijskega sistema Mac OS X. 29. aprila se je krdelu divjih mačk pridružila morda najbolj poskočna in odrasla različica Applovega sistema, poimenovana Tiger. Piše : Bojan Amon bojan.amon@mojmikro.si Z a tiste, ki imajo raje številke, naj povemo, da je zadnja različica 10.4. Prvi popravek zanj naj bi se pojavil že maja, kar pa ne meče niti malo sence na blišč novega sistema. Lepotnih popravkov je v primerjavi s starimi sistemi 9.x in 10.x seveda manj, kar je jasno vidno iz zgoraj omenjene številko različice. Če kar takoj zanikamo lepotni imperativ, lahko priznamo da novi sistem prinaša kar nekaj uporabniško učinkovitih in bolj ali manj izvirnih dodatkov. Na nekatere se bomo navadili takoj, spet drugih niti opazili ne bomo. Kljub deklarirano manjši nadgradnji so vse jedrne aplikacije, kot sta spletni brskalnik Safari in »poštar« Mail, kot tudi večpredstavni Quicktime poskočili do nove različice. Skoraj istočasnega popravka je bil deležen priljubljeni iTunes, tako da je bil Applov zmagoviti nabor izpolnjen. V SOJU ŽAROMETA Prve vizualne spremembe bo tudi ne precej pozoren uporabnik opazil že v orodni vrstici, ki je v celoti prekrita s posebno senco, ki pričara videz blišča. Applova različica gumba start, torej sličica jabolka, je lepše zaobljena in pobarvana malce drugače. Leva stran orodne vrstice je torej dokaj nespremenjena, zato so dobrote na desni strani toliko bolj razveseljujoče. Na okroglem pobarvanem ozadju je zarisana sličica povečevalnega stekla, ki simbolizira nov Applov sistemski iskalnik Spotlight. Program se izkaže za sila uporaben pri že čisto običajni rabi sistema, kaj šele če smo zgubljeni med kupi podatkov. Iskanje poteka tako na ravni trdega diska kot tudi aplikacij. Če na primer vnesemo ime datoteke, ki smo jo prejeli po elektronski pošti, bo iskalnik med rezultatom izpisal, da je našel datoteko na trdem disku (kamor smo jo shranili), kot tudi datoteko znotraj prilog v programu za elektronsko pošto. Slaba stran tega je, da pri iskanju datoteke, poimenovane s kakšnim pogostim računalniškim izrazom, prejmemo preveč rezultatov, saj program kot rezultate vrne vsako vsebino, znotraj katere je. ARMATURNA PLOŠČA Iskreni zagovorniki avtorskih pravic bodo nad naslednjim Tigrovim dodatkom malce povzdignili obrvi. Gre za informativno-aplikacijski dodatek Dashboard (armatura), ki nam ob pritisku na gumb prikaže nabor programčkov, ki uporabniku prikazujejo različne informacije (npr. čas, vremensko napoved, koledar ...) ali pa olajšajo dostop do drugih aplikacij (npr. zmanjšani uporabniški za glasbeni program iTunes, ki vsebuje je najnujnejše tipke. Tovrstno funkcionalnost in podobo je uporabnikom ponujal že komercialni program Konfapa prepusti programu. Na primer, če želimo vse slike iz določenega imenika prilagoditi na velikost 800 x 600 pik, to v programu določimo, ta pa se ponavljajoče izvaja brez posegov uporabnika. Program je sila priročen prav zaradi dejstva, da omogoča sestavljanje teh navodil za rutinska opravila. QUICKTIME Z OMEJITVAMI Applov večpredstavni prvenec QuickTime je v nasprotju z omenjenimi bulator. Ne moremo zanikati, da je Dashboard dokaj jasna kopija Konfabulatorja. Oba omogočata dodajanje teh aplikacij kot tudi ustvarjanje lastnih. Dodajanje lastnih funkcionalnosti omogoča tudi iskalnik Spotlight. OBOGATENI SAFARI Spletni brskalnik Safari, ki bo nekaterih raziskavah postaja precej priljubljen, je bil prav tako deležen sprememb. Najopaznejša je namestitev podprograma za RSS kar v sam brskalnik, ki sam zazna, ali je na določenem spletnem naslovu že RSS-vložišče, in ga prikaže z enim samim klikom na gumb. Prav tako so se malce spremenila določena imena funkcij (npr. Save linked file as v Download Linked File), na katera pa se bo vsak uporabnik nemudoma navadil. Applov klepetalni prvence iChat, ki že nekaj časa podpira tudi protokol AIM, omogoča nove možnosti za t.i. video klepet, malce pa ima spremenjeno tudi grafično podobo. Izjemna povezanost v sistem je pri tem programi verjetno najboljša lastnost. POMOČ ZA LENOBE Če se malce pošalimo, bo tistim bolj lenim uporabnikom Appla prav prišel program Automator. Kot že samo ime pove, program »nekaj dela sam od sebe, namesto vas«. Automator uporabniku omogoči, da si poenostavi izvajanje ponavljajočih se, rutinskih in nezanimivih opravil, tako jih opredeli, izvajanje širitvami postal bolj omejen, vsaj kar zadeva brezplačno uporabnost. Osnovna različica (obstaja še Pro) je namreč omejena na eno samo predstavitveno okno, zato npr. ne moremo odpirati več oken z različnimi posnetki hkrati. Prav tako so omejene (podobno kot doslej) tudi npr. izvozne funkcionalnosti programa. Posodobitve je bil deležen tudi usklajevalni program oziroma storitev .Mac, s katero lahko uporabnik zrcali vsebino svojega diska na splet. Dodatna sistemska integracija omogoča objavljanje vsebine koledarja iCal v spletu in sprejemanje pošte svojih psevdonimov .Mac znotraj programa Mail. POSODOBLJENI POŠTAR Dobršne prenove je bil deležen poštni program Mail, ki se lahko pohvali tudi z novo grafično podobo uporabniškega vmesnika. Med omembe vrednimi funkcionalnostmi najdemo ustvarjanje t.i. pametnih map, ki se samodejMOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 79 PREIZKUSILI SMO ... Apple Mac OS X v10.4 no osvežujejo. Ustvarite lahko npr. mapo, kjer bodo vseskozi le sporočila, stara 3 dni, sistem pa poskrbi za celotno dinamiko. V poštni program je dobro vključena tudi podpora za fotografije, saj je možno znotraj programa spreminjati velikost slik ali celo zagnati predstavitev fotografij. Z vdelanim starševskim nadzorom lahko program ustrezno nastavimo, da bodo morebitni mlajši uporabniki zaščiteni pred škodljivimi vsebinami. Seznam izboljšav in dodatkov pa se vsekakor ne konča pri najvidnejših. SISTEMSKE SPREMEMBE V Tigru bodo uporabniki opazili tudi več sistemskih sprememb, ki niso vezane konkretno na katero od aplikacij. Tako lahko na primer pod sistemskimi nastavitvami (System Preferences) desno zgoraj opazimo iskalno okno kamor vpišemo želeni termin, ki ga pod nastavitvami iščemo. Sistem bo ikone sistemskih nastavitev, ki so v skladu z iskanimi pojmi, osvetlil in obkrožil, druge pa posivil. Funkcija se bo bržkone izkazala za izjemno priročno pri novih uporabnikih, ki na sistem še niso navajeni. RIŠEMO, PIŠEMO GOVORIMO ... Za malce svobodnejše ustvarjalce, ki jim miška in tipkovnica nista edino orodje so pri Applu razvili sistemski dodatek Inkwell, ki omogoča priklop risalnih podlog in digitalnih peres, ki omogočajo tudi upravljanje z računalnikom. Modul Speech je Applov prispevek na področju prepoznave govora in do neke mere že omogoča glasovno izvrševanje ukazov računalniku. Dodatek VoiceOver bo koristen predvsem za slabovidne uporabnike, saj s tem dodatkom računalnik glasovno opisuje dogajanje na zaslonu. Od sistemskih nadgradenj naj omenimo še novo različico FontBooka, ki skrbi za upravljanje s pisavami, in dodatek k privzetim programom, Dictionary (gre za angleško-angleški slovar). SKUPNI VTIS Apple svojih uporabnikov ni razočaral. V dobrem letu je iz Pantherja (različica 10.3) nastal Tiger, ki ponuja dovolj novosti in hitrejše delovanje sistema. Navzlic nekaterim negativnim odzivom na spletnih forumih lahko rečemo, da gre za dovršen izdelek, ki bo ljubiteljem Applov olajšal delo in zabavo.  80 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Inspector Parker: Be Trapped (NE) UJEMITE SE V PAST Be Trapped je najnovejša dogodivščina inšpektorja Parkerja, detektiva, zadolženega za umore. Tako kot prvi del, je tudi tole igrico flash ustvarila Jane Jensen, širši publiki bolj znana kot avtorica mega pustolovščin iz sredine devetdesetih let. Več o njej in njenih igrah smo zapisali v opisu igre Inspector Parker v prejšnji številki Mojega mikra, tokrat si oglejmo nadaljevanje. Piše : Matej Frece matej.frece@mojmikro.si T ako kot njena prejšnja igra, je tudi Be Trapped poskus gospe Jensen, da bi se uveljavila na področju priložnostnih iger in občasnega igranja. Saj veste, to so tako imenove »igre za odmor« oz. igre, ki se igrajo po pisarnah, med službenih časom oz. med časom, ko si nekateri privoščijo skodelico kave ali »čik in dvajset«. Tretji pa si pregorele možgane sprostijo ob takšnih kratkih, a sladkih igricah. MINOLOVEC V DETEKTIVSKI PREOBLEKI Tako kot je bil Inspector Parker le na novo narejena igra Clue! oz. Sherlock izpred nekaj desetletij, obogatena z grafiko in razkošnim zvokom, tudi Be Trapped temelji na zelo znani in priljubljeni igrici minolovec (Minesweeper). Da, prav ste prebrali. Ker pa gospa Jensen ni tako neumna, da bi v svoji igri ponudila le minolovca z boljšo grafiko, ga je, kot se za seznam njenih uglednih iger spodobi, uporabila le za osnovo, ki je dodala kopico stvari in nadgradenj. Se pravi, da gre za evolucijo. Zgodba je tipična za romane Agathe Christie. V angleškem gradu Ravencourt se je zgodil umor. Osumljencev je mnogo in zdi se, da ima vsakdo od njih dober motiv za umor. Inšpektor Parker mora priti zadevi do dna, preden se zgodi naslednji umor. Kajti vse kaže, da bo naslednja žrtev mlada naslednica gradu in imetja, za katero pa nihče ni vedel, da sploh obstaja, dokler niso odprli žrtvine oporoke. Da je zato mnogo ljudi jeznih nanjo, ne preseneča. Nekdo se je hoče znebiti, zato je v vse prostore gradu in okolice namestil ogromno življensko nevarnih pasti. In ravno te pasti mora naš junak najti in razorožiti. Tu je tisti del, kjer se bomo šli minolovca. Vsako sobo gradu moramo najprej očistiti pasti, šele potem se lahko razgledamo naokoli, pobiramo predmete, se pogovarjamo z liki in rešujemo uganke. Igra je razdeljena na več poglavij, na koncu pa morate odgovoriti na več vprašanj – s pravilnimi odgovori seveda razkrinkate morilca. Ko ste sobo očistili, lahko vanjo ponovno stopite kadarkoli s klikom na priročni zemljevid. Da pa ne bi šlo le za klasično igro minolovca, je gospa Jensen konceptu te igre dodala še nekaj novosti. Recimo, nekatere pasti so nevidne in jih ni mogoče opaziti prej, preden stopite nanjo. Toda ker delujejo z zamudo, morate v delčku sekunde stopiti z nje, sicer je po vas. Spet druge pasti so tempirane. Morate jih najti v določenem času, recimo v 60 sekundah, sicer ste opleli. In nekaterih pasti, tudi ko jih najdete, ne morete onemogočiti na licu mesta, temveč morate v ta namen sprožiti kakšno drugo past, ki nevtralizira prvo. Zaradi takšnih in podobnih dodatkov k osnovnim pravilom minolovca je Be Trapped precej popustljivejši do igralca. Tudi če se kdaj zmotite in vas past ubije, vam ne bo treba začeti igrati znova. V vsaki sobi imate na voljo kar pet življenj, poleg tega pa še pet možnosti za napačno označitev pasti. To je več kot dovolj, da se skozi igro sprehodite, ne da bi jo nepovratno zavozili. ŠIBKOSTI Čeprav igri s tehničnega gledišča ne gre očitati prav ničesar (odlična grafika, odlični zvočni učinki, odlična glasba, ki bi jo bilo lahko malce več, itd.), pa se malce zalomi pri dizajnu igre. Razumemo, da današnji časi niso več naklonjeni visokoproračunskim pustolovščinam, kakršne zna gospa Jensen zelo dobro ustvarjati in zato tudi razumemo, zakaj se podaja na področje mini iger. Pravzaprav z igro Be Trapped ne bi bilo prav nič narobe – če bi bila brezplačna oz. vsaj za polovico, ali še bolje, za tri četrtine cenejša. Demo različico lahko igrate eno uro, za celotno igro pa bo treba odšteti kar 20 dolarjev, nakar boste igro dokončali v enem dnevu, pravzaprav v nekaj urah, kar pa je za to ceno absolutno premalo. Resda se tudi veliko »pravih« iger da končati v treh dneh, toda tudi tam se ne strinjamo z njihovo kratkostjo, mar ne? Skratka, gospe Jensen polagamo na dušo, da je Be Trapped prav luštna igra (čeprav predraga), prav tako tudi Inspector Parker, a hkrati ugotavljamo, da je čas še kako zrel, da bi nam počasi spet postregla s kakšno pravo igro, pustolovščino, kot jih zna ustvarjati samo ona. Srčno upamo, da bo njen prekinjeni projekt Grey Matter kmalu spet našel dovolj vlagateljev, da bo zaživel luč dneva.  PREIZKUSILI SMO ... Silverfast 6 AI Studio POSODOBIMO SVOJ BRALNIK Pri nakupu optičnega bralnika smo bolj ali manj obsojeni na programsko opremo, ki jo dobimo zraven. Resnici na ljubo je pri bralnikih spodnjega razreda ta ponavadi precej nekakovostna, tudi v srednjem razredu najdemo cvetke. Ali ne bi bilo lepo, ko bi lahko to opremo nekako nadgradili? Piše : Jernej Pečjak jernej.pecjak@telemach.net S prihodom novih bralnikov proizvajalci ponavadi ne nadgradijo programske opreme za prejšnje modele. Primer: SCSI-bralnik Epson GT-8500, ki je pred več kot desetimi leti veljal celo premoženje in je še danes odličen (če odštejemo, da ima največjo gostoto točk 400 dpi), je praktično neupo- Silverfast je odličen program za optično branje, ki »razume« nekaj sto optičnih raben. Gonilnik de- bralnikov, iz katerih zna iztisniti vse, kar zmorejo. luje z Windows 3.1 in nima praktično nobenih sodobnih nastavitev. Vendar se nam ponuja poceni rešitev: SilverFast 6 AI. UNIVERZALNI PROGRAM ZA OPTIČNO BRANJE SilverFast 6 AI je univerzalni program za optično branje. Deluje v dveh različicah: v obliki gonilnika Twain in kot samostojen program. Podpira več kot sto različnih bralnikov, tudi starejših modelov, kot je denimo zgoraj omenjeni Epson. Vsak bralnik ima svojo različico programa, tako da se lahko pojavijo zapleti (ponovni nakup ali nadgradnja), ko zamenjamo opremo. Vsi bralniki niso enako dobro podprti, HP in Canon sta denimo slabše, gonilniki za Epson pa so na voljo skoraj za vse modele. SilverFast celo prilagajo nekaterim kakovostnejšim bralnikom, žal pa gre ponavadi za okrnjeno različico SE. SilverFast 6 AI omogoča toliko vsega, da je nemogoče vse omeniti. Na prvi pogled gre za preprost program, saj grafični vmesnik v ospredju ponuja orodja, ki jih najpogosteje uporabljamo. Program deluje z 48-bitno barvno globino pri bralnikih, ki jo podpirajo (sicer pa s 24-bitno). Seveda lahko delamo tudi s črnobelo ali sivo barvno lestvico. Med filtri najdemo poleg preprostih, kot je samodejno ostrenje, tudi zahtevnejše, kot sta USM in Descreening (odpravljanje črt, ki nastanejo pri zajemu tiskanega materiala). Naenkrat lahko zajamemo tudi več kot eno sliko na strani, kar omogočajo okvirji, ki jih postavljamo po strani. Da bodo slike kar najbolj podobne izvirnikom, skrbijo predloge za posamezne bralnike. Pri zajemu revij prideta prav možnosti USM in Descreening, saj iz posnetka odstranita črte, ki nastanejo zaradi interakcije med ločljivostjo zajema in ločljivostjo, s katero je bila natisnjena revija. Naravnamo jih posebej za prikaz na zaslonu ali tiskalniku. Ker se bralne glave pri enakem modelu med seboj malenkostno razlikujejo, za najnatančnejši prikaz uporabljamo umerjanje IT8, pri kateri zajamemo posebej izdelano barvno predlogo, ki jo program uporabi za izdelavo korekcijske matrike, torej ICC-profila. SilverFast ima za zahtevne uporabnike veliko možnosti za korekcijo barv. Tako s spreminjanjem barvne temperature in osvetljenosti pa vse do natančne korekcije posameznih barv, barvnih razponov in celo spreminjanja določenih barv. Vsako točko lahko natančno določimo z merilcem gostote (densitometer), ki območje slike, v katerem smo, prikaže močno povečano. V program so vdelani različni moduli, ki po- magajo pri zajemanju. Digitalni ICE odstranjuje praske in poškodbe na negativih pri bralnikih, ki podpirajo to funkcijo, v nasprotnem primeru pa uporabimo programski odstranjevalnik SRD. Omeniti velja, da se SilverFast odlično izkaže pri delu z negativi, kjer imamo pogosto opraviti z velikimi datotekami. Tehnologija HiRePP poskrbi, da lahko v realnem času delamo celo z datotekami, večjimi od 500 MB. Vse slike lahko izvozimo kot TIFF, EPSF, DCS ali JPEG. Možnost zapisa CIE-LAB je vozovnica v prihodnost, saj pomeni barve, neodvisne od naprave. RAZLIČICA STUDIO Različica Studio je nadgradnja osnovnega programa. Novosti je pravzaprav malo, a niso nepomembne. Oglejmo si jih. AACO je kratica za optimiranje kontrasta in je primerna za temne dele fotografij, saj jih posvetli brez izgube detajlov. Deluje samodejno, lahko pa sami določimo predel v fotografiji, ki ga želimo popraviti. Izboljšano je tudi tiskanje, saj lahko iz želenih slik sami postavimo stran za tisk. Kloniranje je novo orodje in omogoča, da sliko obdelamo brez pomoči zunanjih programov. Med orodji omenimo tudi USM, ki omogoča več nadzora nad ostrenjem fotografije. Dodana je podpora zapisu JPEG2000, v sliko pa lahko zapišemo komentarje, in sicer po standardu ITPC. Zadnja nadgradnja, SilverFast 6 AI Studio, omogoča tudi večkratno zajemanje (Multi-Sampling), s čemer uspešno odstrani šum v slikah. Nekateri bralniki imajo to možnost vdelano že v sami napravi, Studio pa zdaj omogoča tudi drugim, da se znebijo šuma v slikah. Zajemamo lahko 4-, 8- ali 16krat. Čim večkrat, tem zanesljiveje se bo odstranil šum. Cenovna politika prodaje SilverFast je takšna, da je cena odvisna od različice, torej od tega, kateri bralnik imamo. Nadgradnja na Studio sicer stane 59 dolarjev, kar ni veliko za tiste, ki potrebujejo zgoraj omenjene možnosti. Že navadna različica pa iz našega bralnika iztisne precej dobre slike. Nekaterim starim bralnikom, kot je denimo Epson GT-8500, pa omogoča podaljšano življenjsko dobo.  Silverfast 6 AI Studio Kaj: Program za optično branje dokumentov Za: Ogromno možnosti Proti: Cene za nekatere bralnike so precej visoke Operacijski sistem: Windows 98�XP Cena: Odvisno od modela in vrste optičnega bralnika; nadgradnja na Studio 59 dolarjev Spletni naslov proizvajalca: www.silverfast.com MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 81 V PRAKSI uporabno računalništvo: s plošče in kasete na CD REŠEVANJE STARE DOBRE AVDIO ZBIRKE Vinilne plošče in kasete z magnetnim trakom počasi odhajajo v zaslužen pokoj. Nadomeščajo jih drugi mediji. Ali to pomeni, da bodo kupi plošč, ki smo jih dolga leta zbirali, in kaset, ki smo jih kupovali in snemali, konec? Ali ni škoda vse te dobre glasbe? Jo je mogoče kako rešiti? Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si M ožnosti je kar nekaj. Ena je, da poskusimo najti ponatise plošč in kaset na CD-jih in vso glasbo ponovno kupiti. Hmmm! Druga možnost je poiskati to glasbo v kakšnem omrežju P2P. Hmmm! In tretja možnost je presneti plošče in kasete v računalnik, jih obdelati in shraniti na CD, DVD ali podoben sodoben medij. Ja, to bi pa šlo. A kako? Postopek presnemavanja lahko razdelimo na štiri korake: 1. povezava zvočnega vira in računalnika, 2. presnemavanje zvoka v računalnik, 3. obdelava zvoka, 4. snemanje na CD, DVD … PRIKLJUČEVANJE Če hočemo nekako plošče in kasete v računalnik, moramo naprave nekako med seboj povezati. Tu lahko nastopijo težave. Težave zato, ker je vse odvisno od našega glasbenega stolpa oziroma priključkov, ki jih ta ima. Najprej se malce posvetimo gramofonu. Najpomembnejša stvar pri presnemavanju vinilnih plošč v računalnik je gramofonska glava. Ta mora namreč fizične tresljaje pretvoriti v električni signal. Če se boste torej lotili res »profesionalnega« presnemavanja plošč na CD, naj bo vaša pozornost predvsem namenjena gramofonski glavi. Gramofon sam ima pri kakovosti prenosa manjšo vlogo, še manjšo pa zvočna kartica v računalniku. Zvočne kartice so že dolgo kar predobre za kaj takega in bodo brez težav »požrle« vse, kar jim boste poslali. Dober zvok je seveda odvisen od kopice stvari, vendar je gramofonska glava najpomembnejša. Kolikor toliko dobra glava zna izvesti kakovostno pretvorbo v območju od 20 do 20 kHz, kar za predojačevalnike kot tudi za zvočne kartice in programsko opremo ni nič posebnega. Sam gramofon naj bo tak, da bo čim bolje kompenziral tresljaje. Dobra gramofonska glava lahko namreč zazna tudi te in zvok ne bo tak, kot ga res občutljivo uho pričakuje. Če imate recimo gramofon z direktnim pogonom, ki dobro kompenzira tresljaje, se ti pri končnem izdelku ne bodo poznali. Tretja stvar, ki jo je treba upoštevati, je predojačevalnik. Za dobre rezultate bo treba poseči po takšnem, ki ima razmerje signal/šum najmanj 60 dB, če pa imate boljšega (recimo 90 dB), pa toliko bolje. No, potem so tu še kabli in priključki, s katerimi boste po- 82 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 vezali gramofon in predojačevalnik. Kabli naj bodo čim krajši in oklopljeni, da se zmanjša šum, priključki pa naj bodo čim kakovostnejši. Za najboljše rezultate naj ima predojačevalnik zunanji napajalnik, ki naj bo od gramofona čim bolj oddaljen. Uh! Kaj pa kasetofon? Zanj je zadeva dokaj podobna in velja, da kakovostnejši kot je, kakovostnejši bo presneti material. Seveda pa je vse skupaj odvisno od kakovosti posnetega materiala. Vse skupaj se na prvi pogled zdi dokaj zapleteno. A to je za tiste, ki imajo na eni strani občutljivo uho in perfekcionistično dušo, na drugi strani pa zelo dobro ohranjene plošče, ki ne prasketajo. Za bolj običajne smrtnike, ki imamo še glasbeni stolp, na katerem sta gramofon in kasetofon, obstaja preprostejša metoda, ki pa lahko da povsem dobre rezultate. Posebej še če se s posnetki malce poigramo, kot bomo opisali v koraku Obdelave. Najpreprostejši način povezave glasbenega stolpa in računalnika v primeru, da stolp nima drugega izhoda, je preko izhoda za slušalke. Tega povežemo s priključkom Line-In (svetlo moder) na računalniku oziroma zvočni kartici. Za to običajno potrebujemo le kabel, v najslabšem primeru pa še majhen vmesnik, ki bo prilagodil izhod za slušalke običajnemu stereo kablu. Vse skupaj stane manj kot 1000 tolarjev, kar res ne pomeni pretirane naložbe. Za povezavo glasbenega stolpa in računalnika potrebujemo v najslabšem primeru kabel z dvema »bananama« in vmesnik za prilagoditev priklopa za slušalke in kabelskega vtiča. jih boste našli tudi na tokratnem MikroCD-ju. Po načinu dela so si ti programi dokaj podobni, vsaj kar zadeva osnovne operacije zajema zvoka in shranjevanja v katerega od znanih digitalnih zapisov (wav, MP3 …). Prave razlike se opazijo šele pri obdelavi, torej odstranjevanju šumov, filtriranju in podobnem, kjer gre za obdelavo signalov in dokaj zapletene matematične algoritme. In prav ti algoritmi so tisti, ki programom postavljajo ceno in jih označujejo za kakovostne ali nekakovostne. A o tem nekoliko pozneje. Najprej povejmo, kaj imajo ti programi skupnega in kako zvok sploh zajamemo. Najprej je treba v programu, ki ga bomo uporabili ugotoviti, kako se z njim sploh snema. Pri nekaterih lahko kar pritisnete gumb za snemanje, pri drugih pa je treba najprej odpreti novo datoteko in ji določiti nekatere parametre. No, večinoma je to le eden, in to je frekvenca vzorčenja, ki naj bo nastavljena na CD-kakovost oziroma 41 kHz. Več skoraj ni potrebno, posebej če vemo, da iz gramofona več kot 20 kHz skoraj ne dobimo. Nato je treba nastaviti še vir snemanja oziroma vrata, ki jih bo program »poslušal« in iz njih snemal zvok. Včasih se nekatere zvočne kartice malce čudno obnašajo, zato je najbolje, če odprete Nadzorno ploščo in v njej zaženete Zvoki in avdio naprave. V okencu se postavite na jeziček Avdio in v okvirju Snemanje zvoka pritisnete gumb Glasnost. Odprlo se bo okno z nastavitvami glasnosti snemanja. Tam preverite, ali sta med napravami nahajata tudi Aux in Line In. Če ju ni, izberite Možnosti/Lastnosti in ju dodajte. Nato najprej pri Aux označite Izberi in zaženite program, s katerim boste snemali. Okna z nastavitvijo glasnosti še ne zaprite, saj ga boste še potrebovali. Zdaj bi zadeva načeloma morala biti pripravljena za prvi test. Na gramofon postavite ploščo ali v kasetofon kaseto in sprožite predvajanje. Glasnost na glasbenem stolpu naj bo nastavljena na, recimo, tretjino jakosti, lahko pa še manj. Nato pritisnite gumb za snemanje v programu in opazujte in poslušajte dogajanje. Če boste videli, da je zvok »ponorel« in da krivulja skače v skrajnost, zmanjšajte nastavitev glasnosti snemanja v okencu, ki ga imate še vedno ZAJEMANJE Če smo predojačevalnik ali izhod za slušalke uspešno povezali z računalnikom, smo prvi korak uspešno končali. Zdaj se lahko spravimo k snemanju. Za to potrebujemo ustrezen program. Zvok sicer res lahko posnamemo tudi s snemalnikom, ki ga dobimo skupaj z Windows, a vam tega ne priporočam, saj bo treba vsak zvok pozneje še malce obdelati, česar pa snemalnik ne omogoča in je zato neuporaben. Programov, ki omogočajo snemanje in poznejšo obdelavo zvoka je veliko. Omenili jih bomo le nekaj, veliko pa Izbira vhodov Line-In in Aux. V PRAKSI uporabno računalništvo: s plošče in kasete na CD odprto. Če se krivulja premika le malo, potem seveda glasnost snemanja zvišajte. Vse skupaj lahko regulirate tudi prek glasnosti glasbenega stolpa, a vam tega ne priporočam najbolj. Če zvoka sploh ni, potem v nastavitvah glasnosti izberite Line-In namesto Aux in preverite, če zdaj signal je, njegovo jakost pa nastavite na enak način kot prej. Nekateri programi omogočajo tudi samostojno nastavitev vrat, s katerih se bo zvok zajemal, tako da bo treba malce čarati in eksperimentirati, dokler zadeva ne bo delovala tako, kot je treba. Ko boste posneli ta prvi posnetek, ki naj ne bo predolg, zaustavite snemanje in ustavite predvajanje plošče oziroma kasete. Nato zaženite predvajanje posnetka, da ugotovite, kakšne kakovosti je – ali je preglasen ali pretih. Nato se še nekoliko poigrajte z nastavitvami glasnosti, da dobite zvok, ki je blizu najglasnejšega, ne prebije pa meje 0 dB. Nekateri programi (recimo Adobe Audition, prej znan kot Cool Edit Pro), to lepo pokažejo. Ko je vse skupaj nastavljeno, lahko začnete snemati. Postopek je enak kot pri testnem posnetku – vključite gramofon ali kasetofon, nato pa pritisnete gumb za snemanje v računalniškem programu, ki ga uporabljate. Nekateri programi omogočajo snemanje celotne kasete ali plošče (no, ja – ene strani), nato pa sami zaznajo, kje se določena skladba začne ali konča. A temu ne verjemite preveč, saj se utegnejo motiti. Kljub temu pa ni treba snemati vsake skladbe posebej, temveč lahko posnemate celo stran, delitev pa opravite čisto na koncu, ko bo stvar obdelana. In zakaj na koncu? Zato ker boste tako dobili enako glasnost vseh skladb in tudi šume boste enakomerno odpravili. OBDELAVA No, zdaj smo pa pri najobčutljivejšem delu celotne operacije, pri katerem bo potrebno kar nekaj eksperimentiranja in spoznavanja programa, s katerim zvok obdelujete. In zakaj je zvok sploh treba obdelati? Vinilne plošče, zlasti če so stare in ste jih veliko poslušali, precej šumijo in prasketajo. In tega šumenja in prasketanja bi se radi znebili. Kako to narediti? Hja, univerzalnega recepta ni, saj različni programi ponujajo različne načine. Pri tem gre dejansko za matematiko oziroma bolje rečeno analizo in obdelavo signalov, ki je precej zapletena znanost, ki bi zahtevala poseben članek. Za uporabnika teoretična razlaga ni toliko pomembna, zato bomo le na zgledih nekaterih programov prikazali, kako se šuma in prasketanja znebiti. Za opis bomo uporabili brezplačen program Audacity, CoolEdit Pro (zdaj Adobov Audition), Sonyjev SoundForge 8 (Sonic Foundry SoundForge), GoldWave in Nerov Wave Editor, ki ga dobite v paketu Nero 6. V rubriki Nujno na MikroCD-ju boste našli še kopico drugih programov, ki jih lahko preizkusite in poiščete tistega, ki vam bo najbolje rabil. Še preden pa se lotimo opisa zmanjševanja šumov in prasketanja, povejmo nekaj še o različnih prijemih, ki jih uporabljajo ti programi. Odstranjevanje neželenih zvokov vsekakor ni tako lahko in samo po sebi umevno delo, kot to vidite v nekaterih filmih, kjer junaki le pritisnejo gumb in »izolirajo« določen zvok iz na videz nemogoče kakofonije. Pravzaprav bi lahko zelo (res zelo) poenostavljeno rekli, da je zvok sestavljen iz želenega in neželenega dela. Naša naloga je odstraniti neželen del. A to ni najpreprostejše, saj program, pa naj bo še tako dober, sam ne more vedeti, kaj je želeno in kaj ne. Zanj je zvok le zvok. Kaj je za nas neželeno, lahko ugotovi na dva načina. Eden je ta, da mu povemo, kateri zvok je neželen, drugi pa, da ima v sebi že nastavljene nekatere parametre, ki najpogosteje določajo neželeno komponento zvoka. Pri tem pa naletimo na težavo – neželeni zvok vedno vsebuje tudi del želenega in obratno. Zato je treba vedeti, da bomo z izbrisom neželenega dela izgubili tudi nekaj želenega. Torej moramo sklepati kompromise oziroma najti način, kako Naš vzorec, s katerim smo preizkušali programe narediti čim manj škode želenemu zvoku. za obdelavo zvoka. Zgornji dve stezi prikazujeta Omenili smo dve metodi. Obe imata dobre neobdelan zvok, kjer so štirje kitarski akordi komaj in slabe strani. Pri nekaterih programih pote- vidni, spodnji dve pa rezultat filtriranja, s katerim smo ka odstranjevanje šuma (noise removal) tako, odstranili večino prasketanja in šumov. da najprej najdemo samo šum, ki si ga program zapomni, nato pa ga poskuša odstraniti iz celo- celo stran plošče in obdelujete vso datoteko, tnega zvoka. Tak šum pri vinilnih ploščah reci- na posamezne skladbe pa jo razdelite šele takrat, mo najdemo v tišini med dvema skladbama. Ta ko odpravite šume in prasketanje. Tako boste je načeloma najbolj značilen in je bolj ali manj dobili enako kakovost zvoka skozi ves album, konstanten na vsej plošči, razen če ta nima pa tudi glasnost bo povsod enaka. Predlagam dodatnih prask. Zadeva pri bolje ohranjenih tudi, da najprej izvedete test na manjšem delu ploščah deluje zelo dobro, pri bolj opraskanih datoteke, ki ga prekopirate iz svojega posnetka pa ne, saj je ta »vzorčni« šum tako močan, da (to omogočajo vsi programi za obdelavo zvoka). vsebuje tudi veliko »koristnega« zvoka. Pri bolj Na majhnem vzorcu, ki naj ne bo daljši od deopraskanih ploščah je boljša metoda uporaba že set sekund, bo najlažje najti nastavitve, ki nam nastavljenih možnosti, ki jih ponujajo programi ustrezajo, hkrati pa ne bomo obremenjevali raoziroma uporaba več filtrov. Z njimi večinoma čunalnika z dolgotrajnim računanjem. Ta vzorec ne bomo odstranili vseh šumov, a tudi želene- naj vsebuje recimo konec ene skladbe, pavzo in ga zvoka bo ostalo več. Kako zadeva deluje, si začetek druge. bomo ogledali na primerih. Za testiranje programov za obdelavo zvoka Audacity smo uporabili precej opraskano, več kot 30 let Najprej si bomo ogledali brezplačen staro vinilno ploščo s pravljico Cesarjeva nova program Audacity. Kar zadeva odpravljanje šuoblačila. Obdelovali smo le glasbeni uvod, ki je mov program sodi med tiste, ki za opravljanje dela sestavljen iz štirih akordov na akustični kitari. potrebujejo vzorec tega šuma, ki ga nato »izfiltriZa tak vzorec smo se odločili zato, ker je eks- rajo« iz zvoka. V programu najprej poiščemo znatremen, saj vsebuje mnogo šuma, želeni zvok pa čilen šum (v našem primeru je to na začetku) in ga je dokaj enostaven in je lepo slišati, koliko ga označimo. Nato izberemo Effects / Noise Removal naše čiščenje »onečedi«. Na MikroCD-ju v ru- in v oknu, ki se odpre, izberemo Get Noise Profile. briki Mikro na mikro najdete tudi neobdelan in Tako smo programu pokazali, kaj v našem zvoku obdelan zvok v obliki wav, tako da se lahko sami je šum oziroma kaj je to, česar nočemo. Nato izbeprepričate, kako zadeva deluje. Pri tem povej- remo celoten zvok (Ctrl+A) in spet izberemo Efmo, da smo kot testni zvok vzeli res precej poškodovano ploščo, ki je komaj delovala brez preskakovanja. Če so vaše kolikor toliko dobro ohranjene, bodo rezultati neprimerno boljši, kot tisti, ki jih boste slišali na posnetkih na MikroCD-ju. Pri odpravljanju šumov je najzanesljivejši postopek ta, da Audacity je brezplačen program, ki se pri bolje ohranjenih ploščah dobro obnese, pri najprej posnamete bolj poškodovanih pa nekoliko manj. MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 83 V PRAKSI uporabno računalništvo: s plošče in kasete na CD fects / Noise Removal. Ker nas najprej zanima, kaj bo program naredil, izberemo Preview in zaslišal se bo filtriran zvok, torej tak brez zajetega šuma. Z drsnikom lahko nivo še malce popravimo, če ugotovimo, da je šuma še vedno preveč ali da je naše filtriranje »pojedlo« preveč koristnega zvoka. Wave Editor Podobno enostaven in pogojno celo brezplačen (saj je del paketa za uporabo »prek« optičnih medijev), je Nerov Wave Editor. Tudi ta je enostaven za uporabo in glede na zmogljivosti boljši od Audacity. Je pa res, da se utegne tu in tam nepričakovano »zrušiti«. Nero ima kar nekaj filtrov, s katerimi je mogoče odstraniti praske (click, crackle) in šume (noise). Pri tem velja pravilo, da najprej odstranjujemo praske in šele nato šum. Wave Editor je za uporabo malce čuden. Težava je namreč v tem, da je treba pri uporabi filtrov najprej označiti celo datoteko, nato izbrati filter, ta pa se izvede šele takrat, ko datoteko shranimo. Res pa je, da vsi filtri omogočajo predogled, tako da približno vemo, kaj bomo dobili. In kako se lotimo odstranjevanja neželenih prask in šumov? Najprej izberemo celotno datoteko in v meniju Enhancement izberemo Declicker. Odpre se dokaj špartansko okno, v katerem lahko izberemo že nastavljene filtre za odpravo večjih prask (click) in prasketanja (crackle). Izberemo lahko kar Remove clicks and crackle in pritisnemo gumb Preview in poslušamo, kakšen bo učinek. Pozorni moramo biti predvsem na to, ali se še slišijo poki. Če se, se lahko z gumbi v okencu Declicker poigramo z gumbi Detection Treshold in Maximum Lenght, da dobimo čim boljši rezultat. Nato pritisnemo gumb OK in datoteko shranimo pod drugim imenom. Ko odstranimo poke in prasketanje, se lahko spravimo nad šum. Tudi Nero sicer ima vdelane nekatere že nastavljene filtre, a z njimi ne boste dosegli prav veliko, še zlasti če gre za bolj poškodovano ploščo. Zato je bolje uporabiti funkcijo, ki omogoča ročno določanje šuma. V zvoku označimo del, kjer vemo, da je tišina (zato je pomembno, da vzorec vsebuje tudi pavzo med dvema skladbama) in izberemo Enahncement / Noise Analysis. Nero vas bo opozoril, da si je vzorec shranil. Nato izberemo ves zvok (Ctrl+A) in iz menija Enhancement izberemo Noise Reduction. Ker gre za določen vzorec šuma, v oknu ni treba ničesar nastavljati, le OK pritisnemo. Ko datoteko shranimo, lahko poslušamo, kaj je Nero naredil. Rezultati so običajno dokaj dobri. Če metoda ne da dovolj dobrega rezultata, se lahko malce poigramo še z nastavitvami v Noise Reduction. Declicker v programu Nero Wave Editor odstrani večje poke in prasketanje. 84 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Sound Forge Zelo znan je tudi program Sound Forge. Do različice 7 je bil v lasti podjetja Sonic Foundry, z različico 8 pa je prešel v Sonyjevo last. Gre za izdelek, ki je cenovno precej višje od GoldWava, saj stane okoli 250 USD. Seveda višja cena ni iz trte izvita. Nekaj pove že to, da mu nekateri pravijo »Photoshop zvoka«. Sound Forge je izNero Wave Editor vsebuje tudi funkcijo zmanjševanja šuma (Noise redno zmogljivo orodje, ki Reduction), ki lahko posnetek precej popravi. ga sicer lahko uporabljajo začetniki, a je bolj pisan GoldWave na kožo profesionalcem. Seveda ga manj vešči Tretji program, ki ga bomo opisali, in s teorijo obdelave signalov podkovani upoje GoldWave. Gre za precej star prorabniki ne bodo kupili, morda pa bodo kakšno gram, ki je na trgu že precej časa. Je razmeroma različico dobili skupaj s kakšnim kosom strojpoceni, saj stane okoli 45 ameriških dolarjev, ne opreme, profesionalci pa ga bodo vsekakor kljub temu pa je izredno zmogljiv. A pri progra- dobro pogledali. mih za obdelavo zvoka je podobno kot pri tistih SoundForge je med drugim znan po tem, za obdelavo slike. Dražji in zmogljivejši ko so, bo- da zanj obstaja vrsta dodatnih filtrov. Na lje je treba poznati tematiko in dlje časa se bomo MikroCD-ju je zato v imeniku, kjer je Soundučili delati z njimi. A za odpravo vsega, o čemer Forge, še orodje SoundForge Presets Manager, ki govorimo, ne bo treba ne vem koliko truda. Kot omogoča uvoz filtrov v program, poleg njega pa smo rekli, se najprej posvetimo odpravi klikov še paket filtrov DigitalFAQ.com. Filtre uvozimo in prasketanja. Postopek je popolnoma enosta- tako, da v Presets Managerju odpremo datoteven, saj izberemo Effects / Pop/Click in že smo na ko filtrov in jih z miško potegnemo v okno Sypravem mestu. Program že ima nastavljenih ne- stem, nato pa program zapremo. Na strani www. kaj možnosti, ki jih lahko preizkusimo tako, da digitalfaq.com najdemo tudi kopico nasvetov jih izberemo in pritisnemo gumb za predvajanje. in napotkov, kako te filtre čim bolje uporabiti. Če smo s slišanim zadovoljni, pritisnemo OK in Filtre si namestite le, če res veste, kaj delate, filter se izvede. Pri praskah izredno učinkovito. Če potrebujete samo obdelavo zvoka, posneteNo, odpravljanje šuma pa je malce neprijet- ga z vinilnih plošč, bo sam program tudi dovolj. nejše opravilo. Program sicer omogoča izbiro Tako, zdaj pa k stvari. šuma in njegovo fitriranje tako, da izberemo V programu seveda najprej odpremo datoteko, šum, ga kopiramo (Edit / Copy) v odložišče, ki jo bomo obdelovali in izberemo Tools / Audio nato pa uporabimo Effect / Filter / Noise reduc- Restoration. Funkcija omogoča tako odpravljation in izberemo Use clipboard. A pri tem ni nje prasketanja kot tudi odstranjevanje šuma. najuspešnejši, saj »pobere« preveč koristnega Prednastavljeno ima le eno nastavitev, imenozvoka. Vse skupaj pa vsekakor ni tragično. Ob- vano General Restoration, ki bo kar uporabna. V stajajo namreč tudi druge metode. Ena je upo- oknu nastavitev je tudi nekaj drsnikov, s kateriraba že nastavljenih filtrov, s katerimi se lahko mi lahko dodatno nastavljamo parametre filtra, poigramo. To so Hiss removal, Remove hum in s katerimi se lahko malo poigramo. Ker funkcija še kakšnega lahko najdemo v seznamu Presets omogoča sproten predogled rezultata, je iskanje rubrike Noise Reduction. Posebej zanimiva je pravih nastavitev dokaj preprosto. Ko jih najhitra Fourierjeva transformacija (FFT), ki jo demo, sprožimo izvajanje funkcije in shranimo tisti, ki ste se kdaj ukvarjali z obdelavo signalov, datoteko. že poznate. Označite celoten zvok in povečajte vrednost FFT size na recimo 14. Že samo to bo krepko zmanjšalo šum. GoldWave ima še vrsto drugih funkcij, ki so vsekakor vredne ogleda. Goldwave je poceni in izredno zmogljiv program za obdelavo zvoka. V PRAKSI uporabno računalništvo: s plošče in kasete na CD  Ko imate na trdem disku vse posnetke v obliki wav, lahko iz njih naredite zvočni CD, lahko pa jih pretvorite v obliko MP3 in shranite na CD ali DVD kot običajne datoteke. Sound Forge 8 velja za »Photoshop zvoka« in med drugim omogoča popravljanje zvoka z vinilne plošče ali magnetnega traku v enem koraku. Adobe Audition Zadnji program, ki je na trgu tudi že dolga leta, je do pred kratkim slišal na ime CoolEdit Pro, zdaj pa na Adobe Audition. Gre za program, ki je najdražji v našem izboru, saj stane okoli 290 USD. A za ta denar dobimo res veliko. Njegova najpomembnejša prednost je večstezno obdelovanje zvoka, tako da s programom lahko delamo tudi na način, ki smo ga poznali iz obdelave video materiala. Omogoča namreč sestavljanje zvokov, določanje prehodov in še vrsto drugih zadev. Nič čudnega, če CoolEdit uporablja tudi veliko radijskih postaj in zvokovnih profesionalcev, saj gre za eno najbolj znanih orodij. Za CoolEdit obstaja tudi gora brezplačnih in plačljivih dodatkov v obliki vtičnikov (plugins), ki še razširjajo že tako ogromne zmožnosti programa. Pravzaprav bi si CoolEdit bolj zaslužil vzdevek, ki ga ima Sound Forge. Kot rečeno, že osnovna različica programa omogoča ogromno in zadošča tudi profesionalnim uporabnikom. Za našo uporabo obdelave presnetega materiala bomo tako uporabili le malenkosten del celotnega nabora funkcij. Kot smo omenili že prej, je najbolje najprej odstraniti to, kar se najbolj sliši – pokanje. To naredimo tako, da uporabimo funkcijo Click/Pop eliminator, ki jo najdemo v meniju Effects/Noise Reduction. V nastavitvenem oknu lahko izbiramo med vnaprej nastavljenimi parametri, programu lahko ukažemo, naj sam najde to, kar naj bi bilo »viška«, lahko pa seveda vse skupaj nastavimo tudi ročno. Ko odpravimo pokanje, se lahko posvetimo šumu. Tudi CoolEdit omogoča določanje, kaj je šum in nato filtriranje celotnega zvoka glede na ta vzorec, kar da res dobre rezultate. V zvoku najprej izberemo del, kjer ni glasbe (pavza med skladbama), izberemo Effects / Noise Reduction / Noise reduction, in pritisnemo gumb Get profile from selection. Nato okno zapremo s Close (ne z OK), izberemo vso skladbo, Adobe Audition (prej CoolEdit Pro), je eden najzmogljivejših programov za obdelavo zvoka.  ponovno izberemo isto funkcijo, le da zdaj ne pritisnemo Get profile from selection, ampak le pritisnemo OK. Program bo zvok obdelal tako, da bo iz celotnega posnetka odstranil šum, ki ga daje »tišina« med dvema skladbama. Seveda lahko tudi tukaj ročno nastavljamo vrsto parametrov in s tem filter bolj prilagodimo svojim trenutnim potrebam. Vzorec šuma lahko tudi shranimo za poznejšo uporabo. Cool Edit Pro omogoča celo neposredno delo s frekvenčno krivuljo, saj je mogoče posamezen del povečati do te mere, da lahko recimo večji klik ročno »potegnemo« navzdol in ga s tem odstranimo. To je sicer dokaj mučno delo, a perfekcionisti se ga boste vsekakor lotili. Na koncu povejmo še to, da je treba po odstranjevanju neželenih »primesi« zvok še spraviti na konstantno jakost. Filtri, ki smo jih uporabili, namreč zvok nekoliko utišajo oziroma zmanjšajo njegovo jakost. Če hočemo imeti konstantno glasnost, moramo izvesti še tako imenovano normalizacijo zvoka. Prav vsi opisani programi jo imajo, le poiskati je treba, kje je funkcija Normalize in nastavitev postaviti na 0 dB. Funkcija je zelo primerna tudi pri snemanju datotek MP3 na optične medije. Če datoteke snemamo iz interneta, so namreč velikokrat različno glasne, kar funkcija normalizacije popravi. Vsak od naštetih programov lahko opravi svoje delo. Nekateri bolje nekateri slabše, nekateri preprosto drugi bolj zapleteno. Z malo vaje in eksperimentiranja jih boste kar hitro osvojili. Pa še enkrat povzemimo postopek. Najprej iz zajetega zvoka iz plošče ali kasete izberemo desetsekundni del, v katerem bodo konec ene skladbe, pavza in začetek druge skladbe. Ta del prekopiramo in ga shranimo kot samostojen zvok, na katerem bomo eksperimentirali. Nato s programom za obdelavo zvoka poskusimo naš vzorec karseda dobro obdelati, da dobimo čim boljše rezultate. Vsak korak sproti posnamemo in si zapišemo, kako je nastal. To pa zato, da bomo pozneje lahko postopek ponovili na originalnem posnetku. Ko dobimo dovolj dober rezultat, enak postopek izvedemo še nad zajetim zvokom. To lahko traja kar precej časa, posebej še, če smo uporabili različne filtre. Končni izdelek nato razrežemo po skladbah in odstranimo morebitne pavze pred in za njimi. Tako narejene skladbe lahko nato posnamemo na optični medij, torej na CD ali DVD. SNEMANJE Ko imamo na trdem disku vse posnetke v obliki wav, lahko iz njih naredimo zvočni CD, lahko pa jih pretvorimo v obliko MP3 in jih shranimo na CD ali DVD kot običajne datoteke. Če ste res avdiofil, boste verjetno naredili kar oboje – glasbeni CD kot medij, s katerega boste glasbo poslušali, in MP3 kot rezervno kopijo, če se »originalu« karkoli zgodi. In kako narediti glasbeni CD? Verjetno to za večino ni nobena skrivnost več, a vseeno na kratko opišimo, kako narediti zvočni CD s programom Nero. Ko ga zaženemo, mu povemo, da bomo naredili glasbeni CD. Odprlo se bo okno, kjer bo na eni strani naš prazen CD, na drugi pa brskalnik po datotekah. Z brskalnikom poiščemo datoteke wav, ki smo jih izdelali, in jih z miško prenesemo v okno CD-ja. Vse drugo bo naredil program sam, tako da moramo le sprožiti snemanje.  w w w.mojmikro.si FORUM NOVICE ČLANKI PREIZKUSILI SMO ensko informacijsko Več novic tako ali drugače povezanih s slov tni strani! srenjo lahko najdete na naši sple MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 85 V PRAKSI uporabno računalništvo: IP-naslov pri skupni rabi internetne povezave DINAMIČNI ALI STATIČNI IP-NASLOV? Skupno rabo internetne povezave pri več domačih uporabnikih lahko uspešno izvedemo z namenskim računalnikom ali z nakupom usmernika. Oboje zahteva kanček znanja in potrpljenja pri nastavitvah, vsi uporabniki pa si nato delijo en IP-naslov. Piše : Uroš Florjančič uros.florjancic@mojmikro.si I dealno je seveda, če imamo mojstra, ki vzdržuje takšno omrežje, ga nadgrajuje ter hitro in kakovostno odpravi morebitne težave. Kaj pa če je mojster več dni odsoten ali se zanašamo na znanca, ki mu je počasi dovolj naših težav? Domači uporabniki se v veliki večini odločijo za stalni IP-naslov zaradi lažjega dostopa do računalnika z oddaljene lokacije, zaradi postavitve spletnih in FTP-strežnikov ter ne nazadnje zaradi »parkiranja« domene na svoj IP- naslov. Tako lahko prijateljem namesto zapletenega IP-naslova sporočimo samo ime domene in že lahko iz našega FTP-strežnika »potegnejo« slike z dopusta. Drugi razlog pa je, da je pri stalnem IP-naslovu naša povezava vzpostavljena ves čas, brez nadležnega prekinjanja na 24 ur, kakor je to urejeno pri dinamičnem IP-naslovu. Veliko prednost za uporabnike ima tudi dinamični IP-naslov, ker omogoča vzpostavitev do štiri seje PPPoE (podatek velja za Siol, Voljo in Amis). To za uporabnike pomeni, da za delitev internetne povezave ne potrebujejo več usmernika ali pravilno nastavljenega računalnika, ki mora biti tudi ves čas vklopljen. Zadoščata poceni stikalo ter nastavitev povezave ADSL v vsakem računalniku posebej. Uporabniško ime in geslo ostaneta za vse uporabnike enaka, internetno povezavo pa vzpostavljajo neodvisno drug od drugega. Je pa dobro vedeti, da si še vedno delijo skupno hitrost izbranega paketa. Lepo, boste rekli, vendar zdaj ne morem imeti lastne domene, oddaljeni dostop do računalnika pa postane brez poznavanja IP-naslova nemogoč. Kosobrin je že v davnih časih vedel, da za »vsako bolezen raste rož'ca«, zato bomo le potrdili to pravilo. Bolj ali manj kakovostnih servisov, ki nam ponujajo stalno internetno ime za naš spreminjajoči se IP-naslov je malo morje, delujejo pa z majhnim programčkom, ki mirno čepi v ozadju in v določenih intervalih sporoča naš IP-naslov svojemu ustvarjalcu. Ko določen uporabnik zahteva povezavo v naš strežnik, ki smo ga prej poljubno poimenovali glede na možnosti ponudnika storitve, in s prej omenjenim programom spremlja naš trenutni IP-naslov, ga storitev nanj preusmeri. Tako odpade poznavanje IP-naslova, da pa ne bomo preveč ovinkarili in odkrivali tople vode, tudi ne bomo iskali, kaj in za kakšen denar ponujajo ponudniki. Osredotočili se bomo zgolj na enega, ki ponuja kakovostno brezplačno storitev s slovensko podporo: gre za slovenskega ponudnika storitve www.gajba.net. REGISTRACIJA Da postanete uporabnik, se morate prej prijaviti (brezplačno), ponudnik od uporabnika zahteva le, da vpiše svoje resnične podatke in izbe- 86 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 re ime za svojo novo domeno. Seveda ne morete izbrati domene, ki je že v uporabi. Sistem potrebuje za aktiviranje domene nekaj minut, zato je to idealen čas, da si prenesete kratek program, ki bo namesto vas strežniku posredoval vaš IPnaslov. Podprti so tako sistemi Windows 9X, NT, 2000, XP kot tudi Linux/Unix. Izberite program, namenjen vašemu operacijskemu sistemu, in ga namestite. Namestitev je kratka in hitra. Novi program nam ponuja kar nekaj nastavitev. preprosto preverimo v Upravitelju opravil (Task Manager), kjer kot proces vidimo DynDNSManager.exe Tretji sklop nastavitev nam v primeru, ko je naš strežnik neaktiven, omogoča prePreusmeritev usmeritev na določen IP- ali HTTP-naslov. Prav tako lahko program z našo pomočjo občasno preveri, ali je na voljo kak popravek. Program in storitev sta brezplačna, ustvarjalci pa imajo za donatorje vedno posluh ... REGISTRACIJA DOMENE Namesto plačila vnesemo le resnične podatke in si izberemo prosto ime poddomene. V sklopu Povezava vpišemo ime prej izbrane domene oz. poddomene ter geslo. Če želimo na svojem dinamičnem IP-naslovu parkirati domeno, pa še ime domene, ki Vnos podatkov jo imamo v lasti; pred tem moramo za aktiviranje lastne domene izpolniti poseben obrazec, ki najdemo na spletnih straneh. NT Service Program ima krasno možnost, ki nam prihrani kako minuto časa pri vsakodnevni uporabi. Z možnostjo, ki naš program spremeni v NT Service, lahko po prvotni namestitvi na program kar »pozabimo«. Gre namreč za način, v katerem program deluje: za uporabnika je neviden, deluje v ozadju, zažene pa se že, preden se prijavimo v sistem. Tako nas ikona programa nikjer ne ovira. Če pa dvomimo, ali program v določenem Za nejeverne trenutku res deluje, to Če imamo registrirano domeno ali jo nameravamo registrirati, lahko v prej opisani možnosti to preusmerimo na svoj dinamični IP-naslov. Na straneh www.gajba.net poiščemo obrazec, vanj vnesemo podatke o domeni in kmalu boste po elektronski pošti dobili potrebne informacije za nastavitev DNS-strežnikov. Ko v okolju za upravljanje domene vpišete zahtevane podatke, boste ponosni lastnik domene, parkirane na vašem dinamičnem IP-naslovu. Poleg tega se tako izognemo plačilu vpisa domene v DNS-strežnik in prihranimo okoli 2500 tolarjev. Ne pozabimo tudi, da lahko vzpostavimo do 4 seje PPPoE, kar pomeni, da lahko imamo na enem priključku ADSL, ki ga uporabljajo do štirje uporabniki, do štiri različne domene, od katerih vsaka kaže na drug PC. Prav tako si lahko programček namestimo v prenosni računalnik in smo tako ne glede na našo lokacijo vedno, ko se povežemo v internet, dosegljivi na isti domeni. Prednosti je ogromno, nekaj je tudi slabosti, kaj uporabljate, je vaša izbira. Če ste že odločili za statični IP-naslov s povezavo ADSL, članek pa vas je prepričal v nasprotno, se lahko vsak trenutek odločite za vrnitev na dinamični IP-naslov. Vendar bodite pazljivi, saj je bil prehod na statični IP zastonj, ponovna sprememba pa pomeni poseg tudi v vašo denarnico. S storitvijo gajba.net smo združili uporabnost statičnega IP-naslova in prilagodljivost dinamičnega. Ostane nam samo še nadležno prekinjanje na 24 ur. To omilimo tako, da v nastavitvah povezave ADSL označimo možDinamični IP-naslov in nost »Kliči ponovno, če prekinjanje na 24 ur se linija prekine« (Redial if line iz dropped). Tako nam bo odjemalec ADSL v nekaj sekundah po prekinitvi ponovno vzpostavil povezavo.  V PRAKSI uporabno računalništvo: napajanje in podatki prek omrežja PoE - PODATKI IN NAPAJANJE HKRATI S e odločamo za postavitev brezžičnega omrežja? Za brezžično dostopno točko je pomembno, da je na mestu, ki je čim manj zaprto s stenami ali drugimi ovirami. Če želimo v omrežje vključiti še soseda, bo najbolje, da imamo dostopno točko na podstrešju. Torej, lokacijo smo si nekako izbrali, zdaj pa moramo do tja napeljati še omrežni in električni kabel. Dvojno delo za eno samo napravo? Ni treba, da je temu tako, v svetu se je razvila rešitev, ki jo imenujejo PoE (Power over Ethernet). Gre za uporabo neuporabljenih paric v kablu CAT5. Za omrežno povezavo 10/100 Mb/s ne potrebujemo vseh osmih žic, ki so v kablu CAT5, ampak le 4. Druge 4 žice so neuporabljene in se »dolgočasijo«. Zakaj jim ne bi dali malce dela? Namesto da do dostopne točke poleg kabla CAT5 vlečemo še električnega, uporabimo za to nalogo neuporabljene v CAT5. Naslednji opis deluje z vsako brezžično dostopno točko ali katerokoli drugo omrežno napravo, ki potrebuje za delovanje AC/DC-pretvornik. Rešitev omogoča da po kablu CAT5 (omrežnem kablu) prenašate tako podatke kot električno napetost. V kablih CAT5 sta dve parici (štiri žice) neuporabljene, tako da jih lahko uporabimo za prenos električne energije. Poleg električnih kablov boste tako prihranili tudi nekaj časa, ki bi ga sicer namenili napeljavi. Nekatere dostopne točke podpirajo PoE, a namesto da zapravimo goro denarja, lahko z majhnim popravkom sami predelamo svojo dostopno točko v napravo PoE. Navedeno velja samo za omrežja 100base-TX, saj gigabitna za delovanje potrebujejo vse štiri pare žic (vseh 8 žic). Standardna razporeditev in uporaba žic v kablu CAT-5: Št. 1 2 3 4 5 6 7 8 Standardna barva Bela in oranžna Oranžna Bela in zelena Modra Bela in modra Zelena Bela in rjava Rjava Ime /namen LAN (TX_D1+) LAN (TX_D1-) LAN (RX_D2+) neuporabljena neuporabljena LAN (RX_D2-) neuporabljena neuporabljena mo posebne klešče; če jih nimamo, si jih sposodimo ali jih kupimo za nekaj več kot dva tisočaka. Spoje žic, po katerih bomo prenašali električni tok, še ustrezno zavarujemo, da ne pride do kratkega stika. Uporabimo vroče lepilo in izolirni trak. Dovolj pa je tudi sam izolirni trak. Vrstni red priključkov KAKO DO KONČNEGA «IZDELKA« Postopek je povsem preprost, če vemo, kaj delamo. Vendar bodimo pazljivi − če uporabimo napačne žice, lahko uničimo uporabljeno opremo. Če se bomo držali pravila, da za električno napetost uporabimo na obeh straneh žice iste barve, nam gre zelo težko kaj narobe. Torej, v našem primeru imamo za prenos električne energije namenjene: belo-modro in modro ter belo-rjavo in rjavo žico. AC/DC-pretvornik ima dve žici, ponavadi je ena črna, druga pa ima na črnem ovoju še belo črto, tako ločimo + in -. Če ima naš AC/DC obe žici črni, ju najprej ločimo ter eno označimo na dveh mestih, kot kaže slika. Preden žico prerežemo, jo ustrezno označimo. Vmes ju prerežemo. Označba nam bo pomagala, da ne bomo zamenjali + in –, saj je za delovanje naprave to ključnega pomena. Ko smo žici prerezali, odstranimo približno 1 cm izolacije. Nato se lotimo omrežnega kabla. Tukaj najprej odstranimo približno 5 cm ovoja, da pridemo do osmih žic. Če se držite opisanega postopka in barv, boste ločili modro, rjavo, modro belo in rjavo belo žico od preostalih štirih. Tudi ločenim žicam, ki jih bomo uporabili za prenos električne napetosti, odstranimo okoli 1 cm izolacije. Preostale žice, namenjene prenosu podatkov, pa pustimo pri miru, nanje pozneje namestimo mikro priključek. Postopek ponovimo tudi na drugem koncu kabla. Prilagojena razporeditev za skupen prenos podatkov in električne napetosti: Št. 1 2 3 4 5 6 7 8 Standardna barva Bela in oranžna Oranžna Bela in zelena Modra Bela in modra Zelena Bela in rjava Rjava Ime /namen LAN (TX_D1+) LAN (TX_D1-) LAN (RX_D2+) PoE 1 PoE 1 LAN (RX_D2-) PoE 2 PoE 2 Kombinacije belo-modre in modre ter rjave in belo- rjave žice uporabimo za prenos električne napetosti, na druge žice pa po razporeditveni tabeli namestimo mikro priključek. Zdaj namestimo priključke RJ45. Če upoštevamo sliko priključka in tabele o razporeditvi žic, ne bo težav. Za spojitev žic in priključka uporabi- Končni izdelek, še brez izolacije vodnikov za prenos električne napetosti Končni izdelek na drugi strani UTP-kabla. Pred uporabo ne pozabite izolirati vodnikov za prenos električne napetosti, da ne pride do kratkega stika. Opisana rešitev ne velja samo za brezžično dostopno točko, temveč za vse omrežne naprave, ki potrebno energijo dobijo prek AC/DC-pretvornikov.  Razlika med 100base-T4 in 100base-TX Kabli 100base-T4 potrebujejo za delovanje 100 Mb/s omrežja vse štiri parice (vseh osem žic), pri takšni povezavi lahko uporabljamo kable CAT3, CAT4 ali CAT5. Če imate v domačem omrežju v katerem koli delu kable CAT3 ali CAT4, morate za delovanje 100 Mb/ s uporabiti vseh osem žic. Izvedba 100base-TX pa za delovanje potrebuje samo dve parici (štiri kable), toda uporabimo jo lahko samo v kombinaciji s kabli CAT5, CAT5E ali nadaljnjimi. Barvna shema v praksi ni pomembna za delovanje omrežja. Je pa res, da zaradi trenutne »lenobe« in s tem postavitve nestandardnega (vsaj po barvah) omrežja čez leto ali dve ne boste več vedeli, katera žica je za prenos podatkov in katera ni v uporabi. Priporočljivo se je torej ravnati po splošnih standardih. Pomembno je tudi, da se zavedate, da za gigabitno omrežje potrebujemo vse štiri parice v kablu (vseh osem žic), zatorej pred uporabo trenutno neuporabljenih žic za druge namene premislite o prihodnosti. Neuporabljene žice v omrežnem kablu lahko namesto za prenos električne energije uporabimo tudi za kaj drugega, recimo ISDN, navadno analogno telefonijo, morda za uporabo telefonske hišne centrale za domačo telefonijo, prenos IPTV ter krajevnega omrežja po ločenih omrežjih, a istem kablu (odpade nakup dodatnega stikala, tudi pri postavitvi IP-video nadzornega sistema je rešitev dobrodošla). Če niste ravno tehnični tip, si lahko po funkcionalnosti povsem identično rešitev omislite tudi v kateri izmed trgovin, če ne v naših, pa v kakšni tuji spletni trgovini. Lep zgled je D-linkov DWL-P100, ki nas bo stal okoli 7000 tolarjev, če prištejemo stroške poštnine, pa se že približamo deset in več tisočakom. MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 87 V PRAKSI sam svoj mojster: nadzor naprav v domačem omrežju s Syslogom POROČILA 24 UR DNEVNO Pred dobrima desetletjema smo imeli doma od telekomunikacijske in računalniške opreme le osebni računalnik in običajni telefon. Od takrat pa se je spremenilo marsikaj, zato potrebujemo za čedalje obsežnejšo opremo ustrezen nadzor. Piše : Marko Koblar marko.koblar@mojmikro.si V se se je dogajalo razmeroma neopazno in postopoma. Počasi je domače krajevno omrežje začelo rasti, analogni priključek smo nadgradili v ISDN in dodali hišno telefonsko centralo. Bolj zaradi udobja kot prave potrebe smo dodali brezžično Zeleno prijava ter rdeče ponovni zagon strežnika Samba (WLAN) dostopno točko in tako omogočili večjo lokalno mobilnost. Za hitrejši dostop do interneta je danes domače omrežje prek usmerjevalnika priključeno v ADSL-dostop, telekomunikacije pa smo povezali z internetom prek VoIP-prehoda … Da ne nadaljujem z nepotrebnimi malenkostmi – dejstvo je, da imam doma nekaj več telekomunikacijske in računalniške opreme, kot je značilno za običajnega uporabnika (lahko pa ste razmeroma blizu). Trendi na različnih področjih kažejo, da bo opreme, ki bo tako ali drugače priključena v ethernetno opremo, še bistveno več. Pogosto se zgodi, da uporabniku ne zadošča več le to, da oprema zagotavlja osnovno funkcionalnost. Še zlasti če gre v družini, domači pisarni ali manjšem podjetju za več uporabnikov (ki se med seboj razlikujejo po znanju uporabe opreme), mora za opremo nekdo skrbeti (lahko tudi na drugi lokaciji) in biti o morebitnih nepravilnostih pri delovanju ustrezno in pravočasno obveščen. To je tudi razlog, s katerim pri svojih odločitvah o izbiri opreme argumentiram zahtevo po podpori različnim mehanizmom upravljanja oziroma nadzora opreme (SNMP, Syslog ...); saj je jasno, da več ko poznam dejstev, laže odpravim napako. Večina opreme, ki je imam, ne opravlja le »pasivno« svoje osnovne naloge, temveč pri določenih dogodkih posreduje tudi ustrezna obvestila (npr. blokada določene storitve oz. ponovni zagon). Tako sem o težavah praktično takoj obveščen in lahko ustrezno ukrepam. SYSLOG NAMESTO PROTOKOLA SNMP O možnostih, ki nam jih ponuja protokol SNMP (Simple Network Management Protocol), smo pisali že v eni od preteklih številk Mojega mikra. Zgodi pa se, da cenejša oprema (namenjena domači uporabi) »namesto« te možnosti velikokrat podpira možnosti Syslog. Gre za preprost mehanizem, pri katerem strežnik Syslog sprejema sporočila Syslog prek UDP-vrat 514, jih ustrezno odkodira in beleži. Obveščanje prek sporočil Syslog je bilo najprej razvito za Unixove sisteme za beleženje informacij o delovanju sistema, aplikacij in 88 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 V PRAKSI sam svoj mojster: nadzor naprav v domačem omrežju s Syslogom NASVETI IN ZANIMIVOSTI Sporočila na zaslonu, v datoteki, na daljavo ... Sam operacijski sistem, procesi, ki tečejo, ter aplikacije lahko ob različnih dogodkih ustvarjajo različne vrste sporočil o določenih stanjih (statusih). Te informacije so kot nalašč za potrebe različnih vrst upravljanj in ugotavljanje razlogov težav. Sporočila Syslog lahko prikažemo le na zaslonu, shranimo jih lahko v lokalno datoteko ali pošljemo na oddaljeno lokacijo, kjer imamo strežnik Syslog ... Naprava pridobi IP-naslov prek strežnika DHCP Pošiljanje sporočil Syslog v druge strežnike S strežnikom Syslog lahko pošiljamo sporočila Syslog tudi v druge strežnike. Ena od možnosti, ki jo s tem pridobimo, je preoblikovanje/ dodajanje izvornega sporočila, ki je namenjen oddaljeni zbirki. V istem ali drugem omrežju Razberemo lahko podatke o napravi, programski opremi in še kaj. omrežja. Pozneje je bila ideja prenesena tudi na omrežne naprave, ki lahko tudi same generirajo ustrezna sporočila. Brez zunanjih aplikacij je danes Syslog vključen v Unix in Linux OS, ni pa vključen v MacOS ali Windows − v določenem pogledu bi lahko rekli, da gre za podobnost z mehanizmom, ki ga pozna okolje Windows z beleženjem dogodkov (EventLog). Tako kot pri podobnih sistemih velja tudi za Syslog ločitev vsebine od transportnega nivoja, kar zagotavlja možnost razširitve na vsakem nivoju (npr. razširitve določenega proizvajalca). Za delovanje Sysloga ni pomembno, ali in kako sprejete informacije shranjujemo. Naprava, ki pošilja sporočila Syslog, in sprejemnik sta lahko v istem ali različnem (med seboj povezanem) omrežju. LOG_EMERG Podpora jezika PHP – označuje izredne Tudi priljubljeni skriptni jezik PHP podpira ustvarjanje sporočil Sysrazmere; tovrstna log. sporočila se pošiljajo vsem uporabnikom, Ne le za večje uporabnike LOG_ALERT – Uporaba Sysloga ni omejena le na večje uporabnike. Sporočila Sysoznačuje dogodke, na log koristno uporabimo tudi takrat, ko smo naredili vse »prav« in katere je treba reagiiščemo razlog za težave. rati takoj (npr. okvara podatkovne zbirke), LOG_CRIT – kritične razmere (npr. napake LOG_NOTICE – razmere, ki sicer niso nana nivoju same strojne opreme), pake, lahko pa vanje vodijo, LOG_ERR – napake, LOG_INFO – informativna sporočila, LOG_WARNING – opozorilna sporočila, LOG_DEBUG – sporočila, ki vsebujejo KAJ JE TREBA UPOŠTEVATI Pri uporabi Sysloga se je treba zavedati določenih zakonitosti. Protokol Syslog ne predvideva nikakršnega mehanizma za potrditev prispetja/ dostave sporočila – pri Syslogu imamo v primerjavi z drugimi mehanizmi (npr. SNMP) vedno enosmerno komunikacijo. Naprave, ki pošiljajo sporočila Syslog proti sprejemniku, zato tudi ne dobijo povratne informacije, ali strežnik, ki mu pošiljajo sporočila, informacije zbira (collector) ali pa jih posreduje (relay) drugemu strežniku. Načeloma pa lahko do določene mere povečamo zanesljivost prispetja tudi tako, da naprava pošlje isto sporočilo več sprejemnikom. Strežniki lahko posredujejo vsa ali le nekatera sporočila, ki jih sprejmejo od naprav ali drugih »podrejenih« strežnikov. Sprejeta sporočila (vsa ali le določena), lahko strežnik shrani in/ali lokalno obdela. V tem primeru deluje kot strežnik, ki sporočila posreduje (relay), in kot strežnik, ki sporočila sprejema (collector). Podobno pa lahko tudi strežniki sami generirajo sporočila Syslog in jih posredujejo naprej. V tem primeru deluje hkrati kot oddajnik in posredovalni strežnik Syslog. NIVOJI SPOROČIL Tako kot v življenju tudi v sistemu vsa sporočila nimajo enake teže. Razdelimo jih glede na nivo (npr. informacija, napaka, nujno …) ter glede na vrsto »servisa«, na katerega se določeno sporočilo nanaša. Iz dokumentacije (www.ietf.org/), ki definira sporočila Syslog, lahko ugotovimo, da obstajajo različni nivoji sporočil: MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 89 V PRAKSI sam svoj mojster: nadzor naprav v domačem omrežju s Syslogom informacije z globino, potrebne za odpravo napak oziroma razhroščevanje. Protokol Syslog definira tudi polje z informacijo (SyslogFacility), ki se prenaša s Syslogovimi sporočili. Možnosti so različne, na primer: LOG_KERN − sporočila, ki jih generira jedro OS; tovrstnih sporočil ne Kdo kliče in kam more poslati noben proces, ki ga požene katerikoli uporabnik, LOG_USER – sporočila, ki jih je generiral uporabniški proces, LOG_MAIL – poštni sistem; LOG_DAEMON – sistemski prikriti procesi (daemoni, npr. ftpd), LOG_AUTH – avtorizacija dostopa do sistema (npr. su), LOG_LPR – sistem za tiskanje (npr lpd), LOG_LOCAL0 (do LOCAL7) − rezerviran za lokalno uporabo. Razhroščevalni nivo da še bistveno več informacij. KIWI SYSLOG DAEMON ZA WINDOWS Vse skupaj je morda na prvi pogled videti zapleteno. Iz doslej opisanega lahko ugotovimo, da potrebujemo dve komponenti: napravo, ki bo oddajala sporočila Syslog, ter strežnik Syslog, ki bo ta sporočila sprejemal (za začetek je lahko to isti računalnik). Na spletnih straneh najdemo različne strežnike. Za uporabo je izredno preprost brezplačni Mikrotik Syslog Daemon (www.mikrotik. com), tokrat pa si bomo pogledali po mojem mnenju enega najboljših tovrstnih izdelkov − Kiwi Syslog Daemon for Windows (www.kiwisyslog.com). Na voljo je v dveh različicah − plačljivi (cena 70 USD) in brezplačni; razliko med obema najdete na strani www.kiwisyslog. com/faq/syslog/syslog_features.htm. Strežnik lahko namestimo tako, da teče kot aplikacija oziroma storitev. Namestitev je izredno preprosta in za osnovno delovanje ne potrebuje posebnega konfiguriranja. 90 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Koristen je za razvrščanje/urejanje sporočil, uporabimo pa ga lahko tudi za prikaz podatkov v drugih zapisih (npr. CVS, HTML …). KAKO JE PRI LINUXU? Za začetek lahko v vlogi pošiljatelja uporabimo kar Kiwi Syslog Message Generator. Vse, kar moramo storiti, je, da v okno Target IP address vpišemo IP-naslov strežnika Syslog – v našem primeru je to računalnik (npr. 192.168.200.206 oziroma 127.0.0.1). Če vam strežnik Syslog teče, boste v tem oknu dobili naključno generirano sporočilo Syslog (datum in ura, prioriteta, IP strežnika, ki pošilja sporočilo, in sporočilo). Kiwi Syslog Deamon podpira različne načina prikazovanja sprejetih sporočil. Uporabnik ima na voljo do deset »navideznih« zaslonov. Na podlagi opredeljenih pravil lahko določimo, katere skupine sporočil bomo pošiljali na določen zaslon; ena od koristnih možnosti je, da npr. na privzeti zaslon pošiljamo le najbolj kritična sporočila. Druga zanimiva možnost je uporaba pravil, na podlagi katerih lahko sporočila obravnavamo. Opredelimo lahko do sto pravil, vsako pravilo pa lahko vključuje do sto dejanj oziroma filtrov. Dejanja so lahko različna (npr. pošiljanje sporočil po elektronski pošti, zvočni signal, zagon določenega programa, pošiljanje sporočila drugemu računalniku …). Kiwi Syslog Deamon pa lahko uporabimo tudi v vlogi »prevajalca«. Sporočila Syslog lahko sprejema tako prek protokola TCP kot tudi UDP. Še sladkorček: sporočila SNMP programu ne delujejo tuje in jih lahko pretvarja v sporočila Syslog. Pretvorba deluje dvosmerno. Možnosti je še veliko. Za konec izpostavimo le še možnost samodejnega arhiviranja in pregled sprejetih sporočil z zunanjim programom. Kiwi Syslog Deamon lahko samodejno ustvarja dnevnike sporočil periodičo (npr. dnevno, vsako uro …) ali na podlagi uporabnikove zahteve. Uporabnik lahko tudi sam določi »strukturo« sprejetih sporočil. Za pregled arhiviranih sporočil, ki smo jih zapisali s programom, lahko uporabimo brezplačni Kiwi LogFile Viewer. Ker je »Syslogging« del Linuxa, smo tokrat več pozornosti namenili uporabnikom, ki uporabljajo Windows OS. Vseeno pa si poglejmo, kako lahko pošiljamo sporočila iz računalnika, v katerem imamo nameščen Linux, v strežnik Syslog (npr. IP 192.168.200.206). To storimo tako, da v datoteko syslog.conf (/etc/syslog. conf) na koncu vpišemo vrstico *.* @naslov_syslog_strežnika (v našem primeru *.* @192.168.200.206) in datoteko shranimo. Spremembo aktiviramo s ponovnim zagonom storitve (npr. /etc/init.d/syslog restart). Preverimo še, ali zadeva deluje, npr. najprej napačna prijava v sistem kot koren (root), nato pa ponovni zagon (restart) datotečnega strežnika Samba. Če ste naredili tako, kot je treba, ste dobili ustrezna sporočila. POŠILJANJE SPOROČILA V PRAKSU Za konec si poglejmo še pošiljanje sporočila v praksi. Uporabljali jih bomo za nadzor VoIPadapterja. Informacije Syslog bomo uporabili v dveh primerih – za pridobivanje informacij in odkrivanje razlogov za težave. Vrsto prikazovanih informacij lahko določimo na več načinov. Najpreprostejša možnost je, da na napravi (če to omogoča) izberemo vrsto sporočil, ki jih ta pošilja (npr. INFO, DEBUG ...). Če to ni mogoče, lahko s pomočjo filtrov v strežniku Syslog filtriramo sporočila in prikažemo le tiste skupine, ki nas zanimajo. Kot bomo pozneje videli, lahko dobimo o napravi precej koristnih informacij. Ker imamo v omrežju že delujoči strežnik Syslog (tokrat na naslovu 192.168.200.2), moramo v našem primeru napravi le povedati, kakšno vrsto informacij mora pošiljati in kam. Naprava začne pošiljati sporočila Syslog praktično takoj po zagonu. Ugotovimo lahko IP- naslov, ki ga je naprava dobila prek strežnika DHCP (192.168.200.207), ugotovimo lahko, da gre za napravo Grandstream HandyTone 286 s programsko opremo 1.0.6.2, ki je priključena prek NAT-a in prijavljena v SIP-strežnik z naslovom 65.39.205.114 (Outbound Proxy: fwdnat.pulver.com: 5082). Uporabnik (Marko Koblar) s številko 547122 je poskušal poklicati določeno številko. Zveza pa se ni uspešno vzpostavila (ker vnesena številka ni bila pravilna – vnesen je bil en znak premalo!). Če nam nivo informacij ne zadošča, gremo lahko globlje. Primer izpisa z več informacijami (Debug informacije) lahko vidimo (nivo informacije vidimo v koloni Priority). Informacije so bistveno obsežnejše, zato se lahko ujamemo v past in informacijo, ki jo iščemo, nehote spregledamo. Uporaba Sysloga, kot lahko vidimo, ni omejena le na večje uporabnike, temveč lahko sporočila Syslog koristno uporabimo tudi takrat, ko smo naredili vse »prav«, pa nam naprave še vedno nočejo delovati tako, kot bi morale.  V PRAKSI življenje z nanotehnologijo DOBRODOŠLI V NANOSVETU Ministroji  So iz milijard atomov. Dokončani deli, tukaj prikazani znotraj preoblikovane spojke, so milimetrske velikosti.  Mikrostroji So tudi iz milijard atomov. Dokončani deli, tukaj prikazani zraven strjenih krvnih celic (levo in desno spodaj) ter zrnca peloda (v sredini), so mikrometrske velikosti. Različni načrti in programi za področje nanotehnologije napovedujejo predvsem povečevanje učinkovitosti tradicionalne industrije in tudi pojav radikalno novih vrst uporabe do leta 2015. Piše : Esad Jakupović Nanostroji  Njihovi deli so iz stotin atomov. Popoln, računalniško kontroliran stroj, je nanometrske velikosti. esad.jakupovic@mojmikro.si I ndustrijska trgovinska organizacija NanoBusiness Alliance je napovedala, da bo globalni trg za nanotehnološke izdelke v letu 2010 dosegel bilijon dolarjev. Po napo Kvantni stroji vedi analitskega podjetja So iz raztegnjenih delov Lux naj bi prihodek do leta posameznega atoma in merijo v o 2010 dosegel za polovico Prvi »nano« monitor: Motorola je v maju angstremih (1 A = 10-10 m). manj, 507 milijard dolar- predstavila prvi prototip nanoemisivnega jev. Nacionalni znanstveni zaslona (NED), zasnovanega na nanocevkah. Proti točki izginjanja: primerjava različnih nivojev strojev, spodaj običajnih meril sklad ZDA ocenjuje, da bo »nano« trg porasel na bilijon dolarjev v letu 2016 samo v ZDA, ki je na tem področju vodilV javnosti in medijih nanotehnologijo pogosto zamenjujejo s sorodnimi področji znanosti in na. V ZDA je večina zveznih držav ustanovila tehnologije, kot so mikro elektromehanski sistemi (MEMS) in molekularna elektronika. Med agencije za spodbujanje razvoja nanotehnoloomenjenimi področji zares obstajajo podobnosti, a tudi pomembne razlike, kot je razvidno iz prigije in pripravila programe razvoja. ložene preglednice. Mikro elektromehanski sistemi, na primer, se od nanotehnoloških sistemov razlikujejo za činitelj 1000 v linearnih dimenzijah oziroma 1.000.000.000, ko gre za prostornino, ŠTIRI »NANO« GENERACIJE kar zagotovo ni zanemarljivo. Poleg tega mikro elektromehanski sistemi niso cilj, temveč že deluZvezna vlada je nanotehnologiji dodelila stajoča tehnologija, ki vse hitreje postaja tudi resnična industrija. Do pomot pogosto prihaja tudi pri tus vprašanja »nacionalne varnosti«. V skladu s uporabi posameznih izrazov s področja nanotehnologije, kot so nanoreplikator (nanokopirnik), tem je sredstva, ki so bila v letu 2000 okoli 422 nanobot (nanorobot), nanoasembler (nanosestavljalnik), molekularna proizvodnja in podobno. milijonov dolarjev, povečala na 961 milijonov Nanosestavljalnik je mehanizem upravljanja kemičnih reakcij in nameščanja reaktivnega molekulani oziroma 3,8 milijarde za celotno obdobju larnega orodja s 3D-premikanjem segmenta, ki ga drži, podobno kot pri industrijski robotski roki. 2005−2008. Zvezna vlada ZDA je ustanovila Generični nanobot je lahko nanosestavljalnik ali vrsta robotskega mehanizma na nanoravni. Nacionalno pobudo za nanotehnologijo (NNI), Molekularna proizvodnja je proces nastajanja konstrukcije s kontroliranjem strukture raziskovalno-razvojni program, ki usklajuje de»atom za atomom«, pri čem je možna uporaba nanosestavljalnikov ali drugih še bolj specializilovanje 19 ministrstev in neodvisnih agencij na ranih mehanizmov za vodenje niza kemičnih reakcij. Če je nanosestavljalnik spakiran skupaj tem področju. NNI pričakuje, da bodo različni z mehanizmom za pogon, upravljanje in pripravljanje reaktivnih molekularnih orodij ter z raziskovalno-razvojni nanotehnološki programi vsemi navodili za vodenje konstrukcije mikroskopskega paketa, potem gre za jedro (ene vrste) do leta 2015 povečali učinkovitost v tradicionanoreplikatorja. Lahko rečemo, da je nanoreplikator pravzaprav kompleksen specializirani nalnih industrijah in skozi prihajajoče tehnolonanostroj. Osnova tehnologije molekularne proizvodnje je potencialno samokopirna, kar pa gije prinesli radikalno nove aplikacije. lahko izkoristimo na različne načine. Oče nanotehnologije dr. Eric Drexler je v svoji doktorPolovica novo razvitih naprednih materialov ski tezi 1992 napovedal in potem v knjigi »Nanosistemi: Molekularni mehanizmi, proizvodnja in proizvodnih procesov v letu 2015 naj bi vsein račun« 1996 obrazložil razvoj nanotovarn, programiranih za proizvodnjo široke palete mibovala vsaj eno komponento, zgrajeno z upravkroskopskih izdelkov, med njimi tudi delov za nove nanotovarne. Tako bi dobili nanotovarne, ljanjem na nanoravni. Silicijski tranzistorji sposobne, da se same kopirajo v vnaprej določenemu obsegu, teoretično brez omejitev, kar kaže bodo dosegli dimenzije reda 10 nanometrov tudi na morebitne nevarnosti pri okvari ali zlorabi. (nm) in bodo tako povezani z molekularnimi sistemi na nanoravni. Trpljenje zaradi kroničnih Znanost/tehnologija Izpopolnjevanje na atomski ravni* Kontrolirano gibanje atomov v 3D-prostoru bolezni se bo po zaslugi nanotehnologije precej Kemija Da, le lokalno D,a lokalno, ne v večjem obsegu zmanjšalo. Molekularna elektronika Ne Ne v večjem obsegu V letu 2015 se bo namreč po vsej verjetnosti Mikro elektromehanski sistemi Ne Da sposobnost odkrivanja in zdravljenja tumorjev Molekularna nanotehnologija Da Da izjemno povečala, muke obolelih pa zmanjšale, tako kot tudi odstotek umiranja za rakom. Zbli- Pomote z nanoterminologijo 92 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 V PRAKSI življenje z nanotehnologijo Nanotransporter: Mehanizem za prenašanje diamantnih kockic z enega traku na drugega (slika iz filma inženirja in animatorja Johna Burcha in pionirja nanotehnologije dr. Erica Dexterja) ževanje znanosti in inženirstva na nanoravni bo omogočilo uporabo in povezavo nanotehnologije z biologijo, elektroniko, medicino, izobraževanjem in drugimi področji. Znanost in inženirstvo nanobiosistema bosta postala bistvena za medicino in biotehnologijo. Nastala bo nova izobraževalna paradigma kot povezava narave in izobraževalno-raziskovalnih dejavnosti, v izobraževanju pa bo izveden »globinski« prehod z mikro- na nanonivo. Nanotehnološki posli in organizacije bodo preoblikovani v smeri povezave z drugimi tehnologijami, porazdeljeno proizvodnjo, neprekinjenim izobraževanjem in sorodnimi dejavnostmi, kar bo vplivalo tako na tradicionalne kot tudi prihajajoče tehnologije. ZBLIŽEVANJE »NANO-BIO-INFO« PODROČIJ S sposobnostmi sistematičnega nadzora in proizvodnje na nanoravni se po NNI-ju razvijajo štiri generacije novih izdelkov. Prva generacija se je pojavila v letu 2001 v obliki pasivnih nanostruktur, uporabljenih za oblikovanje lastnosti in funkcij na makroravni – nanostrukturnih prevlek, razprševanja nanodelcev ter tudi masivnih materialov, kot so nanostrukturne kovine, polimerji in keramika. Druga generacija ravnokar prihaja in vključuje aktivne nanostrukture za mehanične, elektronske, magnetne, fotonske, biološke in druge učinke, povezane v mikronivojskih napravah in pogonskih sistemih. Primeri druge generacije so novi tranzistorji, komponente, naprednejše od polprevodnikov CMOS, »ciljna« zdravila in kemikalije, umetno mišičje in prilagodljive strukture. Tretja generacija izdelkov, ki jo lahko priča- kujemo v letu 2010 in pozneje, bo vključevala nanosisteme s tridimenzionalnimi značilnostmi, z uporabo različnih postopkov sinteze in sestavljanja (kot je hierarhijsko organiziranje samosestavljajočih se robotov z začetnimi ele- elektronov, sestavljanja nanoelektromehanskih sistemov (NEMS) ter tudi zbliževanja nano-, bio-, info- in spoznavalnih platform. V četrti generaciji, ki bo prišla v letu 2015, lahko pričakujemo raznovrstne molekularne sisteme, v katerih bo imela vsaka molekula v nanosistemu posebno strukturo in vlogo. Molekule bodo rabile kot naprave. Iz njihove projektirane strukture in arhitekture bodo nastale radikalno nove funkcije, pomen pa bo pridobilo tudi oblikovanje novih atomskih in molekularnih sestavin. Nove funkcije vključujejo načrtovanje makromolekul, večnivojsko samosestavljanje nanostrojev s kvantno kontrolo, nanosistemsko biologijo za medicino, vmesnik med človekom in strojem na ravni tkiva ali živčnega sistema ter ne nazadnje nano-bio-info-spoznavalno zbliževanje. Nanozasloni in nanoplošče DVD Podjetje Motorola je na začetku maja predstavilo prvi prototip nanoemisivnega zaslona NED (Nano Emissive Display). V prihodnosti naj bi tako nastali velikih ploski zasloni, ki naj ne bi bili le poceni, temveč bi tudi zagotavljali višjo kakovost slike. Zaenkrat je to le 5-palčni zaslon, ki uporablja tehnologijo ogljikovih nanocevk (Carbon Nanotubes Technology, CNT). Po pojasnilu predstavnika Motorole je zaslon le del bodočega 42-palčnega zaslona, ki bo debel manj kot 2,5 cm in namenjen za HDTV z ločljivostjo 1280 x 720 pik. Zaslon je narejen s pomočjo »skalabilne metode rasti CNT neposredno na steklu«, cilj pa je energetsko učinkovit dizajn. Novi zaslon odlikujejo »visok sijaj, izredno enolična izdelava in čiste barve«, trdijo v Motoroli. Cene sicer ne omenjajo, a analitsko podjetje DisplaySearch napoveduje, da bi bila lahko cena 42-palčnega CNT-zaslona okoli 400 dolarjev. Prvi zasloni iz ogljikovih nanocevk bodo morda prišli na trg že konec leta. V podjetju Iomega napovedujejo, da bodo DVD-mediji morda še naprej konkurenčni novim formatom Blu-ray in HD-DVD zaradi dveh patentov s kombiniranjem nanotehnologije z optičnim shranjevanjem podatkov. Iomega je namreč zaščitila tehnologijo, metodo in opremo za dekodiranje podatkov iz večslojne površine DVD-ja s pomočjo odsevalne nanostrukture. Tehnologija, poimenovana AO-DVD (Articulated Optical-Digital Versatile Disk), potencialno omogoča shranjevanje 40- do 100-krat več podatkov s 5- do 30-krat hitrejšim prenosom kot z današnjimi DVD-ploščami. Druga tehnologija, ki je še v razvoju, je »nanostrukturno odkodiranje podatkov« − NG-DVD (Nano-Grating DVD), pravzaprav postopek nanobrizganja, namenjen odkodiranju večslojnih podatkov s pomočjo reflektivnosti, polarizacije, faze in multipleksiranja (razdeljevanja) s pomočjo usmerjanja odsevanja. menti vedenja) ter tudi evolucijskega pristopa. Raziskave vključujejo inženirstvo raznovrstnih nanostruktur in supramolekularnih sistemov – umetnega tkiva, senzorskih sistemov, kvantnih interakcij s sistemi na nanoravni, obdelavo informacij s pomočjo vrtenja fotonov ali Pametni prah: V projektu Smart Dust Univerze v Berkeleyu razvijajo miniaturne samostojne naprave, opremljene s procesorjem, elektroniko, tipali, oddajnikomsprejemnikom in napajanjem, ki bi bile povezane v velika omrežja za nadzor. MINIATURIAZACIJA ALI NANOTEHNOLOGIJA Vse večji pomen znanstvenih, vladnih in ekonomskih pogonskih mehanizmov, povezanih z nanotehnologijo, omogoča boljše razumevanje posledic naložb v novo industrijsko revolucijo. Danes je v nanotehnologijo vključenih več kot 1500 podjetij v svetu. Velika podjetja, kot so IBM, HP, Samsung, Cheveron Texaco, Dow in Dupont, vlagajo milijone dolarjev v razvoj nanoizdelkov. Vsaka razvita država ima svoj nanotehnološki program, pa tudi številne manj razvite države. Tehnologije miniaturizacije prispevajo k inovativnosti sektorja visokih tehnologij nasploh, vključno z biotehnologijo, komunikacijami, elektroniko, medicino, obrambo. Mnogi vladni in industrijski svetovalci vidijo mikro- in nanotehnologije kot vodilne dejavnike ekonomske in tehnološke tekmovalnosti. Razširjeno je mnenje, da nanotehnološko obdobje vodi v naslednjo tehnološko revolucijo. Nanotehnologija ostaja kljub svoji otipljivosti težko dojemljiva, ker gre za neverjetno majhne razsežnosti. MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 93 V PRAKSI življenje z nanotehnologijo Koliko je »nano«? Nanometer, po katerem je nanotehnologija dobila ime, je milijardinka metra. Vodikov atom, ki je najmanjši elementarni delec, ima premer okoli 1/10 nm, medtem ko ima človeška dlaka premer 75.000 nm. Tipična kompleksna molekula , kakršna se uporablja za nanotehnologijo, lahko vsebuje sto atomov in je velika od 1 do 10 nm. Ponekod na nanotehnologijo gledajo z nerazu- Nanomaterial prihodnosti: »Umazanija« na vsakem mevanjem, tudi zaradi njene teorijske preteklo- prstu prof. Alexa Zettla s Kalifornijske univerze so sti. Na začetku so namreč mnogi napačno ver- desetine ogljikovih nanocevk. jeli, da bo nanotehnologija ključ za izkoreninjenje boDo 15 terabajtov na kvadratni lezni in onesnaženja, razvoj centimeter: NASA raziskuje namiznih tovarn, v katerih nanosistem za shranjevanje bodo nanoroboti izdelovali z nalaganjem atomov na vse, kar si zamislimo, morda površino iz diamanta ali celo poskrbeli za navidezno silicija, kjer vrh iz ogljikovih nesmrtnost. Istočasno je nanocevk razlikuje med nanotehnologija marsikje ničlami (atomi vodika) in označena za potencialno enicami (atomi fluora). pošast, sposobna ustvarjanja neskončne armade nanorobotov, ki naj bi prekrili Skrb za zdravje »od znotraj«: »Nanopodmornica« Branilci v organizmu: Nano(ro)bot z laserskim planet z molekularnimi od- v krvotoku vbrizgava zdravilo v krvna zrnca. žarkom uničuje viruse in druge napadalce. padki ali izbrisali človeško raso. Nanotehnologija se seveda ne pretvarja ki proizvajajo koristne fizične lastnosti. Kljub notehnologijo razvija računalniške pomnilnike sama po sebi v raj ali pekel, ker o vsem odloča Dexterjevi želji se danes tudi izdelki, pridoblje- z bolj zgoščenim shranjevanjem podatkov. V človek. Pomote z nanotehnologije nastajajo tudi ni z miniaturizacijo, štejejo med nanotehnolo- njihovem postopku se shranjevanje podatkov glede pomenoslovja, ker je njena definicija od- ške. Sam trg je povzročil razširjenje izraza na opravlja na ravni molekul v postopku, podovisna od osebe, ki jo o tem vprašamo. »Oče« na- vse izdelke z dimenzijami do 100 nm in tudi bnem tistemu pri shranjevanju energije v živih notehnologije Eric Dexler si danes prizadeva za na mikro elektromehanske sisteme (MEMS), celicah. Postopek vključuje encime in metaboomejitev tega izraza na nanopredmete, v celoti ki jih izdelujejo s tehnologijo, sposojeno iz pro- lične procese, ki omogočajo samostojno poveizdelane iz molekularnih delcev, s čem so izklju- izvodnje čipov. Tudi sami čipi bodo na koncu zovanje molekularnih komponent. čeni predmeti, v izdelani le z miniaturizacijo. postali »nano«. Intel bo mejo 100 nm dosegel Podjetje Nantero iz Massachusettsa razvija v letu 2011, ko bo z 22-nanometrsko tehnolo- konkurenčni postopek, s katerim naj bi podSPREMINJANJE ŽIVLJENJA gijo zmanjšal tranzistorje v čipu s sedanje ve- vojili zmogljivost. V osnovi postopka je vrtenje Prva vrsta predmetov namreč temelji tudi likosti 50 nm, pridobljene z 90-nanometrskim elektronov v ogljikovih nanocevkah, kar povna nenavadnem delovanju kvantnih učinkov, procesom, na 10 nm,. Podjetje Zetta-Core z na- zroča tudi kvantne učinke. Vizije Erica Dexterja o molekularnih nanotovarnah so še vedno preveč fantastične (glej okvir), a potrošniški in drugi nanotehnološki izdelki že prihajajo na trg. Če se bodo uresničile sanje nanotehnologov, bo tovarna prihodnosti na enem samem čipu. Nekateri so to postali, še preden je sploh nastaIdejo je razvil oče nanotehnologije Eric Dexter. Skrčene roke nanorobotov so sestavljalniki lo ime nanotehnologija. Recimo, premog je pomolekul, ki vstavljajo atom za atomom ali molekulo za molekulo iste vrste v nanoračunalstal sestavni del avtomobilskih plaščev, še prenik, ki se premika na molekularnem tekočem traku mimo njih. Sestavljalnik potrebne atome den so odkrili, da njegovi nanodelci stabilizirajo ali molekule pobira iz tekočine v notranjosti. Ta delovni korak popolimere. Nekateri pravijo, da se je obdobje navlja milijonkrat na sekundo. Nanotovarna, ki bi proizvedla nanotehnoloških izdelkov začelo zaradi sonca. 10 milijonov nanoračunalnikov dnevno, po velikosti Podjetje Nanophase Technologies je namreč ustreza kotičku današnjega integriranega vezja. razvilo uporabo nanodelcev cinkovega oksida Montažna linija je visoka pičlih 100 naza odbijanje ultravijoličnih žarkov, medtem ko nometrov. Sestavljalniki vidljivo svetlobo povsem prepuščajo. Nekatera pa ne gradijo celotnih nanotehnološka odkritja so precej »eksotična«, nanoračunalnikov, temkot je na primer uporaba nanodelcev titanoveveč le sestavne dele, ki ga dioksida japonskega orjaka Nipona. Delci, so sestavljeni iz milijona dodani steklu, povzročajo njegovo odpornost atomov. Šele potem večNa koncu današnje verige: na umazanijo. Dodani barvi ubijajo bakterije, ji sestavljalniki iz njih miniaturna molekularna recimo v bolnišnici. Dodani kremi za sončenje sestavijo celoten račutovarna (spodaj), pa ščitijo pred ultravijoličnim sevanjem. Nanonalnik. nameščena na enemu tehnološka raziskovanja, razvoj novih izdelkov samem čipu (zgoraj), in njihov prihod na trg so postali resničnost sobo sposobna izdelati 10 dobnega sveta. In je to šele začetek obdobja, v milijonov nanoračunalnikov katerem bo nanotehnologija temeljito spremev enem dnevu. nila naše življenje.  Nanoračunalniki iz nanotovarne 94 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 V PRAKSI glasbena produkcija NAPOTKI ZA SESTAVO DOMAČEGA STUDIA Čeprav je danes izbira glasbenih in računalniških pripomočkov izjemno velika, pa se nam včasih zdi kar težko izbrati primerne zase. Glasbenih, snemalnih in podobnih zvočnih studiev je namreč kar veliko vrst in pri nakupih opreme bi morali že vnaprej vedeti, kaj lahko od nje zahtevamo in pričakujemo. Piše : Igor Matičič igor.maticic@mojmikro.si Š e najmanjši udarec po žepu je osebni glasbeni studio, ki deluje na osnovi sestavljanja že vnaprej posnetih zvočnih vzorcev in zank. Za povprečnega ljubitelja bo verjetno dovolj osebni računalnik s pripadajočo glasbeno programsko opremo, npr. Reason, zvočno kartico in zvočniki. Skladanje glasbe tako ni danes ni več tako vznemirljivo, kot je bilo ob pionirskih poskusih tovrstne programske opreme (programi iz dobe pred Reasonom). Priloženi zvočni vzorci in generatorji zvoka so večinoma dovolj kakovostni za izdelavo zahtevnejših elektroinstrumentalnih skladb, vendar je to lahko dvorezen meč: Na tisoče uporabnikov uporablja enake zvočne vzorce, torej brez nadgraditve (boljši ali lastni zvočni vzorci, vključevanje drugih zvočnih komponent, lastna kreativnost ipd.) ne boste ustvarili nič boljšega od omenjene množice »sample manijakov«. OSNOVNI SNEMALNI STUDIO Omenjeni sistem je namreč dokaj zaprt, saj ne vključuje snemanja zunanjega »organskega« zvoka, torej v osnovi to še ni snemalni studio. Da bi do njega prišli, je mnogokrat dovolj že namestitev ustrezne programske opreme, saj je dandanes v računalnik vdelana zvočna kartica z možnostjo vzorčenja že samo po sebi umevno dejstvo. Za začetnike na tem področju je priporočljiva katera izmed lažjih različic Steinbergovih ali Cakewalkovih sekvenčnih programov, ki omogoča tako večstezno zvočno kot tudi MIDI-snemanje, skupaj z osnovnim naborom orodij za obdelavo. Pravzaprav s tem najceneje spoznamo način dela, kot ga poznajo tudi v velikih snemalnih studiih. Zadevica pa postane »zanimiva«, ko ugotovimo, da na povprečno zvočno kartico ne moremo priključiti mikrofona (priključek canon), poleg tega je morda signal priključene električne kitare zelo šibak. Od tod naprej pa obstaja množica različnih rešitev, vendar nas vse po svoje udarijo po žepu. Na voljo imamo precej kakovostne zvočne kartice, ki – lahko tudi v pripadajoči zunanji škatlici − vsebujejo zahtevane priključke in tako zlahka odpravijo omenjene tegobe. Morda malo cenejši prijem bi bil zateči se h kateremu izmed manjših Behringerjevih izdelkov (mini mešalne mizice ipd.), o katerih smo pisali v aprilski številki Mojega mikra. Na tej točki velja opozorilo, da vas lahko nakupovanje zvočne opreme zasvoji prav tako kot brskanje po spletu, igranje igric in druge razvade. Ko si namreč priskrbite kakovosten kos zvočne opreme, kaj hitro lahko ugotovite, da preostali elementi studia ne sledijo več tej kakovosti, zato seveda sledi dodatna nadgradnja … Vsekakor pa si domači zvočni sistem zasluži precej boljše zvočnike, kot so plastični zvočniki v PC-kompletu iz bližnjega supermarketa. Le tako bo namreč slišna razlika v kakovosti drugih komponent, z večjimi basovskimi zvočniki pa bo omogočeno tudi poslušanje nižjih frekvenc zvočnega spektra, ki jih nemalokrat povsem zanemarimo. večstezno hkratno snemanje, kot tudi poslušanje (monitoring). To pa zgolj s preprosto stereo zvočno kartico ne bo mogoče. Potreben bi bil nakup vsaj enega večkanalnega A/D- in D/A- pretvornika, poleg tega je pa treba upoštevati še celo kopico drugih pripomočkov (več slušalk, mikrofonov ...), da o zagotovitvi primernega akustičnega prostora niti ne govorimo. Vsekakor bi bila smiselna tudi vključitev zunanje mešalne mize, če tega že nismo prej storili. Alternativa omenjenim sistemom bi lahko bili samostojni večkanalni snemalni studii, ki so nasledniki zdaj že več generacij starega Tascamovega Portastudia. Za takratnih nekaj tisoč nemških mark ste lahko dobili analogni štiristezni snemalnik in od zadovoljstva se vam je še smejalo lahko po vrhu (preverjeno). Za podoben denar danes dobite digitalni studio z večsteznim hkratnim snemanjem in nasnemavanjem, veliko orodij za urejanje posnetkov, ogromno zvočnimi učinki, orodji za mastering Od računalnika neodvisen snemalni studio Tascam 2488 KAKOVOSTNO SNEMANJE VEČJEGA ANSAMBLA Imate večji ansambel in bi ga želeli kakovostno posneti? To utegne biti cenovno in tehnično precej večji zalogaj kot prej omenjeni snemalni sistem, saj moramo omogočiti tako Motujev profesionalni večkanalni zvočni vmesnik 828 MK2 in podobno, vse to pa lahko zapečete na končni produkt − CD. In kar je morda najvažnejše: to se lahko zgodi, ne da bi se sploh dotaknili računalnika. Vsekakor idealna stvar za tiste, ki ne marajo ves čas gledati Windows ali pa morda potrebujejo za teren lahko prenosljivo enoto brez odvečne krame, kot je npr. računalniški monitor. To je bilo samo nekaj preprostih zgledov, ki vas lahko popeljejo do potešitve svojih glasbenoustvarjalnih navdihov. Vsekakor pa pri sestavi domačega studia lahko uberete čisto drugačno pot, saj nam pestra ponudba opreme danes omogoča, da je (poleg denarcev) edina omejitev pri izbiri naša domišljija..  MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 95 V PRAKSI računalniki in šah NAJBOLJŠI ŠAHIST V ZGODOVINI?! Provokativno vprašanje, porečete. Saj tega ni mogoče meriti, ko pa so najboljši šahisti od Steinitza, Laskerja, Capablance, Aljehina, Fischerja do Kasparova živeli v različnih časih. Med sabo se pač niso mogli pomeriti. A vendar, moderne statistične metode in računalniška obdelava so pripeljale do presenetljivih rezultatov. Piše : Vojko Mencinger vojko.mencinger@mojmikro.si Z adnje mesece se v svetovnem časopisju pojavljajo odmevne šahovske novice. Bobby Fischer je dobil islandsko državljanstvo in je po šestih mesecih lahko zapustil japonski zapor. To, da so ga sploh zaprli, je bila tipična ameriška farsa. Druga novica je bila objava umika Garija Kasparova iz svetovnega šaha – in to po zmagi na turnirju v Linaresu. Bojda se bo lotil politične kariere, saj se čuti poklicanega, da pomaga obubožanemu in izkoriščanemu ruskemu narodu. Za mnoge največji šahist vseh časov se umika iz aktivnega igranja šaha. Ob tej novici se je začelo še pogosteje pojavljati vprašanje, kdo je bil največji šahist v zgodovini šaha. Ali se to da izmeriti? Odgovor na to vprašanje je nekoliko težavnejši, saj ni povsem jasno, kdaj so se začeli uradni dvoboji za naslov svetovnega prvaka. Šahovski zgodovinarji prvemu svetovnemu prvaku Wilhelmu Steinitzu večinoma priznavajo le 8,2 leta vladavine, in sicer po drugi zmagi nad Zuckertortom leta 1886. Tako je svetovni prvak z najdaljšim stažem Emanuel Lasker, ki je vladal 26,9 leta, pri čemer bi mu morali odšteti štiri leta zaradi prve svetovne vojne. Tudi Aljehinu bi morali zaradi druge svetovne vojne odvzeti vsaj pet let. Tako bi bil Kasparov na drugem mestu s 15 leti vladanja. NAJVEČJA RAZLIKA MED ŠT. 1 IN ŠT. 2 NA SVETU CHESSMETRICS Jeff Sonas v šahovskem svetu ni poznan kot šahist. Poznan pa je kot odličen statistik, ki je izumil kopico metod za: • določanje ratinga, • določanje zgodovinskih ratingov – vse do leta 1843 in to po mesecih, • določanje kategorije turnirja. Svoje rezultate je objavil na spletni strani www. chessmetrics.com. Ogromno sistematičnega dela se skriva na teh straneh. Celo zase mi je uspelo najti svoj najboljši rezultat in najvišji zgodovinski rating. Za to, da se je Jeff lotil tega velikega dela, je bil poleg želje po določitvi najboljšega šahista vseh časov še en razlog – potreba po nadgradnji preveč statičnega sistema izračuna ratinga, ki ga uporablja mednarodna šahovska organizacija FIDE od leta 1970. Glavni očitek obstoječi metodi je, da neaktivnemu šahistu zadrži njegov zadnji rating. To se po metodi Sonasa ne more zgoditi. Neaktivnemu šahistu začne rating padati že po nekaj mesecih neigranja. Takšen način se na primer uporablja tudi pri tenisu, kar daje predlogu Sonasa toliko večjo težo. Oglejmo si nekaj najpomembnejših Sonasovih statističnih ugotovitev. Pri tem gre za vprašanje, kolikšna je bila največja razlika v ratingu med št. 1 in št. 2 na svetovni lestvici. Vidimo, da je daleč največjo razliko ustvaril Steinitz – kar 199 točk naskoka leta 1876. Pri tem gre večina na račun dejstva, da je bilo v njegovih časih silno malo pravih šahistov. Tukaj bi lahko šteli kot daleč največ vreden podatek za Fischerja iz leta 1971, ko je imel kar 146 točk prednosti pred Spasskim. Največja razlika do drugega na svetu, ki jo je dosegel Lasker, je bila 104 točke leta 1894, in največja razlika, ki jo je dosegel Kasparov, je bila 77 točk leta 1992. Pri tem je treba tudi upoštevati, da so bili dokaj redki dvoboji za svetovnega prvaka med št. 1 in št. 2 na svetovni lestvici. Večino jih je odigral Anatolij Karpov. ČAS TRAJANJA ŠT. 1 NA SVETU SVETOVNI PRVAK Z NAJDALJŠIM STAŽEM št. 1. Če pa bi ostal in igral še nekaj let, potem bi bil zagotovo prvi v tej preglednici. NAJVIŠJI RATINGI VSEH ČASOV Tu pa vse prekaša novi islandski državljan – Bobby Fischer. Njegov rating 2895 točk iz oktobra 1971 je za 9 točk višji od najvišjega dometa Kasparova iz marca 1993. Sonas je namreč izračunal ratinge mesečno!! NAJVIŠJI PERFORMANČNI RATING Zanimivo, da je najboljši rezultat na enem samem turnirju dosegel Anatolij Karpov, in sicer leta 1994 v Linaresu. Takrat je zmagal s fantastičnih 11 točk iz 13 partij in dosegel kar 2899 točk performančnega ratinga. Zanimivo, da celo zmaga Fischerja s 6–0 v dvoboju z Larsenom leta 1971 ni prinesla tako visokega performačnega ratinga – ta zmaga je pomenila 2887 točk. ŠTEVILO TURNIRJEV S PERFORMANČNIM RATINGOM PREKO 2820 TOČK Pri tem pregledu gre za čas, ko je bil kak šahist št. 1 na svetovni rating lestvici. Tu ima najboljši rezultat Lasker s 24,3 leta. Kasparov ima že zdaj 22,5 let, če upoštevamo, da je preglednica do oktobra 2004 in da je aprila 2005 še vedno 96 MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Ta preglednica kaže na število izjemnih turnirskih rezultatov in tudi prepričljivih turnirskih zmag. Performančni rating 2820 točk namreč pomeni zares nekaj izjemnega v šahu. To je nekaj podobnega, kot če v tenisu zmagovalec Wimbledona dobi finale z gladkih 3–0 v setih in z npr. 6−1, 6−2 in 6−3. Tukaj pa pokaže svojo superiornost Kasparov. Kar 17 takšnih deset let pozneje rezultatov je dosegel. Najbližji zasledovalec Lasker je dosegel zgolj šest takšnih. SKLEP Navkljub vsem tem statičnim ugotovitvam je še vedno težko dati pravi odgovor na vprašanje iz naslova. Po moji oceni imajo največjo težo čas, ko je bil šahist št. 1 svetovnega šaha, najvišji rating in prepričljivost turnirskih zmag. In upoštevaje te tri kriterije lahko mirno pritrdim Korčnoju in še mnogim še živečim šahistom: Kasparov je največji šahist vseh časov!! GENS UNA SUMUS  Bil sem že malce obupan, ko sem prelistaval junijsko številko. Tema za temo je bila namreč takšna, da današnjih bralcev najbrž ne bi pritegnila. Le koga neki zanima finančni brodolom računalniške družbe Commodore in lepši obeti za amigo? In tako dalje… Potem pa se mi je oko zaustavilo na črno-beli strani z naslovom »Opraskana patina« in na imenu avtorja tega članka. Le kaj neki ima Drago Kralj opraviti z računalniki, sem se vprašal. Drago Kralj je bil namreč znan novinar, specializiran za turizem, z Mojim mikrom pa ni imel nikoli opraviti. @ Pogled na nadnaslov članka je uganko že malo pojasnil: »Stoletnica ljubljanskega potresa«. In stvar je postala zanimiva. Potresna katastrofa je namreč odmevala na muzejski razstavi Narodne galerije v Ljubljani in ne nazadnje na CD-romu, ki ga je po naročilu NUK pripravilo podjetje ROSE. CD-ROM je predstavil izvirne fotografije, razglednice, časopisne strani, načrte in podobe Petra Grasselija in Ivana Hribarja, potresnega in popotresnega ljubljanskega župana. »Dokaj obsežno, kar pestro in lepo nanizano, z besedili zadovoljivo gradivo,« je poročal Drago Kralj. @ Tako torej! Tudi povsem neračunalniške stvari je mogoče predstaviti računalniško. Upajmo samo, da sodobni računalniki, ki že najmanj stokrat prekašajo tiste izpred desetih let, ne bodo kdaj pričali o novem potresu v Ljubljani! @ In koliko je bilo treba odšteti za CD-ROM? V usnjeni škatli je stal 7000, v platneni 6000, v navadni 4500 SIT. Morda koga še zanima, od kod neki se je vzelo podjetje ROSE. Bilo je iz Laškega. Nisem imel časa, da bi preveril, ali še obstaja. Upam pa, da ga v desetih letih ni tako pobralo, kot je potres pred 110 leti pospravil dobršen del Ljubljane. Vilko Novak-Čipči w w w.mojmikro.si FORUM NOVICE ČLANKI PREIZKUSILI SMO nsko informacijsko Več novic tako ali drugače povezanih s sloveni strani! splet naši na te srenjo lahko najde MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 97 Zastopa in prodaja podjetje ALTERNA INTERTRADE, d.d., Leskoškova 6, Ljubljana. Pokličite jih in naročite izdelek na dom že danes: 01 52 02 852 izhaja vsak prvi torek v mesecu letnik 21, številka 6, junij 2005 www.alterna-i.si Usmerjevalnik 18.990 SIT IZDAJA: DELO REVIJE, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo-revije.si DIREKTOR: Andrej Lesjak AKCIJAt!ica +kar Router o 125 Mb/s stj s hitro o 25.990 SIT za sam Kartica PCI 10.990 SIT Kartica PCMCIA za prenosnik 10.990 sit V internet, do elektronske pošte in do vašega izbranega omrežja lahko dostopate iz katerega koli prostora v vašem domu ali poslovnih prostorih. Vse brezžično! Gre tudi za povsem zanesljiv prenos datotek med računalniki, dostop do tiskalnikov in drugih aparatur. Vsi Belkinovi brezžični izdelki imajo zaščito WPA in WEP in so skladni z najsodobnejšimi varnostnimi standardi. UREDNIŠTVO: Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 82 61 faks: (01) 473 81 69, 473 81 09 e-pošta: mojmikro@delo-revije.si GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA: Zlatko Matić in Milan Simčič UREDNIK: Jaka Mele UREDNIK FOTOGRAFIJE: Alan Orlič Belšak LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar REDAKTOR: Slobodan Vujanović OGLASNO TRŽENJE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 11 faks: (01) 473 81 29 e-pošta: marketing@delo-revije.si KOLPORTAŽA: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 20 faks: (01) 473 82 53 NAROČNINE: DELO REVIJE, d. d. Marketing Dunajska 5, 1509 Ljubljana tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24 faks: (01) 473 82 53 e-pošta: narocnine@delo-revije.si Posamezni izvod stane 980 SIT. K U P O N  Izid žrebanja nagradne križanke iz 5. številke Mojega mikra - GESLO: BELKIN DOŽIVLJENJSKA GARANCIJA 3 praktične nagrade (prenapetostno zaščito belkin) podarja podjetje Alterna, d.d. Prejeli so jih: Jure Klakočar, Cankarjeva 4, 8290 Sevnica; Franc Pajnič, Polanškova 16, 1231 Ljubljana Črnuče; Miroslav Potisk, Heroja Bračiča 16, 2000 Maribor Ime in priimek: ___________________________________________________ Naslov: 98 ___________________________________________________ ___________________________________________________ Davčna številka: _______________________________ GESLO: MOJ MIKRO 6 JUNIJ 2005 Rešite križanko, črke z označenih polj pa vpišite v kupon. Dobite geslo, ki je rešitev nagradne križanke. Kupon izrežite, ga prilepite na dopisnico in ga najpozneje do 17 junija, pošljite na naslov: Uredništvo revije Moj mikro, Dunajska 5, 1509 Ljubljana Pripišite tudi svojo davčno številko. Rešitve in zahtevane podatke lahko pošljete tudi na: info@mojmikro.si Podjetje Alterna Intertrade, d.d., Leskovškova 4, 1000 Ljubljana bo trem izžrebancem, ki bodo napisali pravilno geslo iz križanke, podarilo blagovno nagrado iz prodajnega programa v vrednosti po 7.640 SIT. Naročniki imajo posebne ugodnosti. Naročite se lahko pisno (klasična in elektronska pošta) ali telefonsko. Revijo boste začeli prejemati po prvem plačilu od tekoče številke naprej. Naročnina velja do vašega preklica. Naročnina za tujino se poravnava za eno leto vnaprej in znaša: 70 EUR, 127 USD, 167 AUD. Za vse informacije v zvezi z naročanjem edicije smo na voljo na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronski pošti. Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo. DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ IN OSVETLJEVANJE: Delo Repro, d. o. o. Dunajska 5, Ljubljana TISK: Delo Tiskarna, d. d. Dunajska 5, Ljubljana junij 2005 natisnjeno v 8 500 izvodih. TEMA Sistemi popolnega elektronskega plačevanja cestnin stran 18 MESECA junij 2005 številka 6, letnik 21 cena 980 SIT POČITNIŠKO FOTOGRAFIRANJE Kateri digitalni fotoaparat izbrati iz pestre ponudbe, saj smo jih na policah našli skoraj sto? Kaj pa pomnilniške kartice, dodatne baterije in samostojni diski? Kako kupiti dober fotografski objektiv? Preizkusili smo jih v naravi, da so rezultati stvarnejši. Stran 48 in 68 Spletni napadi »pharming«  stran 38 Najprej so nas ogrožali ribiči, zdaj še farmarji! Kako hekerji napadajo spletne aplikacije  stran 38 Dvojedrni procesorji Pentium  Stran 58 Boj operacijskih sistemov:  Apple Tiger vs. 64-bitni Windows vs. SuSE Linux stran 76 2005 ZELO PRAKTIČNO:  Za sladokusce: Kako se lotiti fotografiranja akta? stran 71  Kako elegantno prenesti glasbo s starih plošč in kaset na CD stran 82 6  Zakaj je pri paketih za dostop do interneta statični IP boljši od dinamičnega? stran 86  Nadzorovanje naprav v domačem omrežju s Syslogom stran 88 številka