TEMA Zaton VHS - Vse, kar potrebujete MESECA: za selitev video zbirke z VHS na DVD stran 46 februar 2005 številka 2, letnik 21 cena 980 SIT Koliko lahko privarčujete in na kaj morate biti pozorni? Previdnost na ameriških spletnih straneh in v njihovih trgovinah. Stran 16 KJE KUPITI CENEJE? Trg domen.si. Kako bomo prodajali splošno dobro in iz tega kovali dobiček? Kakšne neumnosti krožijo po elektronski pošti. Stran 24 Stran 27 Podatkovna skladišča NAS, narejena za majha podjetja, so našla nov trg. Možnosti tudi za domača omrežja. Stran 56 Znate pravilno uporabljati bliskavico? Kako so se obnesle v našem testu. Stran 70 V Avstriji smo preizkusili storitev »pritisni in govori!« (push to talk)? 2005 številka 2 RAČUNALNIKI KOT USTVARJALNO ORODJE:   Uporabnost storitve IP TV. Kako gledati programe na televiziji in kako izrabiti obstoječo opremo za prenos slike z računalnika na televizor. Kako omiliti problem in omogočiti spremljanje programa na več televizorjih? Z DivX na DVD! Stran 82 UVODNIK KRTEK KUPUJE ČEZ MEJO Piše : Marjan Kodelja marjan.kodelja @ mojmikro.si M oj fantič »tripa« na Krtka, saj veste legendarni češki risani film, ki sem ga, priznam v svojih mladih letih z navdušenjem gledal tudi sam. Še zdaj ga rad pogledam, če ne zavoljo drugega zato, ker v njem ni toliko nasilja kot v drugi legendarni risanki, Tom in Jerry. Pa tudi Loleka in Boleka rad pogledam, le da sta se fanta amerikanizirala in spremenila imeni. A krtek je vseeno car. In smo romali v trgovino, da kupimo DVD. Zaskelelo me je, saj sem zanj moral odšteti skoraj tri tisočake. In to je za DVD-filme še celo nizka cena. Toda tri tisočake le za 80 minut risanke (37,5 tolarja za minuto!), brez kakšnih koli dodatnih vsebin, ki jih običajno DVD-ji omogočajo. Da ne govorimo o tem, da se na daleč vidi, da gre le za prenos vsebine iz formata VHS na format DVD. Dodali so zgolj menijski del, v katerem izberete risanko, ki bi jo radi najprej pogledali, in dodatno risanko o nekem kužku, ki pa jo moj mulc sovraži. Pa s tem zgodbe o Krtku ni konec. Obstajajo trije naslovi, ki jih moj junak seveda hoče imeti. Torej minus deset tisočakov. Nato pridejo na vrsto zbrana dela Toma in Jerryja − pet DVD-jev po pet tisočakov. In potem bo hotel še »A je to«, pa Loleka in Boleka in tako naprej. Mene bo pa glava bolela. »Sine dost’ imaš, oči je bakrotiral«. Kaj pa jaz in moja draga? Navsezadnje bi tudi midva rada kdaj v miru pogledala kak film doma, namesto da bi šla v kino. Tu so cene še višje kot pri risankah! Aktualnejši kot je film, dražji je. Poleg tega filmska industrija filma ne izda takoj na DVD-ju, saj najprej počaka, da pokasira od predvajanja v kinodvoranah, šele nato pride na vrsto pobiranje smetane s prodajo DVD-jev. Najprej v Ameriki (regija 1) in šele nekoliko pozneje tudi drugod. Hmm ... Tu nekaj ne štima. Prvič − zakaj bi čakal? Drugič − zakaj bi plačeval smešno visoke zneske? Tretjič − ali mi z nakupom DVD-ja ponudijo nekaj, česar v internetu v zakonitih spletnih trgovinah ali nezakonitih servisih ne morem dobiti? Razen lepega ovitka. Smešno je, da je na primer prijatelj vse tri dele Gospodarja prstanov kupil v Londonu. Zakaj, sem ga vprašal. Zato, ker je veliko ceneje kot pri nas. Briga ga za slovenske podnapise. Če ti sploh obstajajo. Ko tole pišem, sem preveril cene. Prijatelj je v Londonu za vse tri filme dal veliko manj, kot pri nas stane zadnja razširjena izdaja tretjega dela »Stolpov« z darilom (18 tisočakov). Če ne verjamete, poglejte na Amazon.com, koliko trenutno stanejo ti filmi v Ameriki. Predvsem poglejte, koliko stane komplet vseh treh delov, in nato seštejete, koliko bi to stalo pri nas. V tujini niso cenejši zgolj DVD-ji, temveč tudi tehnika. A obstajajo zanimive anekdote. Neki evropski uporabnik je Applov računalnik naročil v Ameriki in ga dobil po pošti. Sledila je pirotehnična akcija in veliko dima, saj je bil računalnik prilagojen zgolj za ameriško električno infrastrukturo. Zakaj se iMac G5 v najosnovnejši različici splača kupiti preko luže? Ker boste zanj tam odšteli 1300 dolarjev, v Veliki Britaniji pa 1430 dolarjev.Vprašamo se lahko tudi o mentalnem zdravju tega uporabnika, ki česa tako očitnega ni znal preveriti. Težje pa je preveriti nekaj drugega. Nekateri novi HP-jevi tiskalniki ne delujejo, če vanj vtaknete črnilnike, ki niso bili kupljeni v isti regiji kot tiskalnik. Regije, ki jih poznamo iz sveta DVD-jev, prihajajo tudi na področje periferije, kot so tiskalniki. Ali pa igralne konzole Nintendo, ki imajo na ameriškem trgu zgolj ameriški napajalnik. Kaj je narobe z opevano globalizacijo, ki naj bi bila v prid potrošnikom? Kje je logika takšnega početja? Veliko ceneje za proizvajalca bi bilo, če bi vse svoje izdelke opremil z enakimi univerzalnimi deli. Torej z napajalnikom, ki deluje povsod. A še zdaleč ni tako, saj ti (predvsem ameriški proizvajalci) želijo, da Evropejci kupujejo njihove izdelke v Evropi in z evri. Zakaj? Ker tako zaradi nizke vrednosti dolarja veliko več zaslužijo. Ne verjamete? Prihodek HP-ja, izražen v dolarjih, v njihovem prvem četrtletju poslovnega leta (to se je končalo lanskega oktobra) je v Evropi zrasel za 11,3 odstotka, v Ameriki pa padel za 0,3 odstotka. Se pa sprašujem, ali sem ovca. Prav nič me ne čudi razmišljanje onih, ki jih »briga« za plačevanje in bodo, dokler bo to možno, filme in druge vsebine iskali v internetu, tehniko pa kupovali tam, kjer je cenejša. Če se ob tem prav potihem smejite, češ, glej bedaka, ki hoče biti pošten, imate vsaj delno prav. Pa smo šli in preverili cenovna razmerja med cenami v Evropi in pri nas. Rezultati? Smo dražji! Preberite članek v tej številki Mojega mikra in izvedeli boste, koliko dražji. februar 2005, š tevilka 2, letnik 21 16 Zakaj so pri nas nekateri izdelki držji MOLZENJE SLOVENSKIH KUPCEV? Pred leti smo večkrat slišali stavek: »Saj nisem nor, da bom takšne stvari kupoval pri nas!« Seveda je bil govor o računalnikih in vseh pritiklinah, ki sodijo zraven. Te stvari so bile namreč takoj čez severno ali zahodno mejo precej cenejše, če pa smo sedli v avto in se odpeljali do Nemčije, pa še cenejše. Kako pa je s cenami zdaj? Je tujina še vedno računalniški Ponte Rosso? 27 Vsebine elektronske pošte Re: Fw: VSE PRILOGE E-POŠTE Če pošte ne bom poslal naprej, se mi ne bo dobro pisalo, mi grozijo. Vse pa bo drugače, če jo bom poslal: trem prijateljem – sreča en teden, petim prijateljem – sreča eno leto in desetim prijateljem – ena sama sreča vse življenje. Seveda je bila tisti dan v službi norišnica in pošte ni dobil niti en prijatelj. Vse je bilo narobe. Mobitel je padel v želvin akvarij, zlomil se je ključ od poštnega nabiralnika, na čevelj se mi je prilepil žvečilni gumi in dobitek na lotu ni zadel mene ... Naslovnica: epa in M.M.  4 vsebina MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 KAZALO AKTUALNO 6 Novice 15 V precepu 16 Zakaj so pri nas nekateri izdelki dražji 24 27 32 34 37 40 44 46 TEMA MESECA: Domači video na razpotju SELITEV ZBIRKE Z VHS-a NA DVD Videokasete, VHS, 8 mm in še kakšne se s časom obrabljajo, saj pri vsakem predvajanju za določen odstotek pade kakovost posnetka. Tega ne boste opazili takoj, z leti pa bodo posnetki postali skoraj neuporabni. Tudi če kaset ne predvajate z domačim videorekorderjem, bo kakovost posnetkov upadla zaradi staranja magnetnega traku. Z leti lahko ti postanejo popolnoma neuporabni. Posebno vprašanje je tudi, koliko življenjske dobe je še preostalo vaši VHS-napravi. Za servis boste pa prav gotovo odšteli več kot stane najcenejši DVD-predvajalnik. Zadnje čase so cene nekaterih modelov padle že pod deset tisočakov. Po drugi strani pa je na voljo medij, ki ga reklamirajo kot skoraj večnega. DVD, seveda. Večen ravno ni, daleč od tega, prav gotovo pa ima daljšo življenjsko dobo kot že ostareli magnetni trakovi. Pri predvajanju se medij ne obrablja, razen pač naključnih prask zaradi slabega ravnanja z medijem. Kopije digitalnih video posnetkov pa so, drugače kot pri kopiranju video kaset, popolnoma enake originalu. Torej je že skoraj skrajni čas, da prenesemo domače video posnetke z videokaset na nov medij. Sicer nam grozi izguba skrbno posnetih in pogosto nenadomestljivih posnetkov našega življenja. 56 NAS DOMAČE OMREŽNO SKLADIŠČE Večja podjetja so že pred časom ugotovila prednosti pomnilniškega sistema NAS (Network Attached Storage), kjer se pomnilniška enota, največkrat disk ali diskovno polje, priključi neposredno v omrežje. Zdaj se na trgu pojavlja vse več naprav, ki to ponujajo tudi domačim uporabnikom. Preprosta pot do prave telefonije v internetu Usmerjevalnik Vigor2900V Mobilnik za 0 SIT – pa kaj še! Zakaj operaterji subvencionirajo nakup mobilnega telefona Pritisni in govori (push to talk) Kako smo v Avstriji preizkusili storitev PTT Pred zagonom evropskega satelitskega sistema za globalno navigacijo Galileo Kako določiti položaj na nekaj centimetrov natančno Novi telefoni V znamenju tretje generacije in prilagajanja potrošnikom 82 IP TV v praksi SIOL TV IN PC Pred kabelsko televizijo ima IP TV prednosti in pomanjkljivosti. Poleg visoke kakovosti slike in zvoka ter skoraj neomejenih možnosti uporabe (video na zahtevo, igranje iger, uporaba interneta, veliko TV-programov ...) je tudi cenovno primerljiv s cenami kabelske televizije. Velika pomanjkljivost pa je nezmožnost spremljanja več TV-programov istočasno, kajti za kaj takega je ADSL s svojimi 8 Mb/s preprosto preozko grlo. Dejstvo je, da za storitev potrebujemo izredno kakovostno linijo ADSL, ki omogoča polno hitrost 8 Mb/s, sicer storitev na našem priključku, čeprav centrala, prek katere smo povezani v svet, to podpira, ne bo možna. Tako naletimo na problem, če imamo v hiši najstnico, ki bi ves čas plesala in popevala ob zvokih glasbenih programov, najstnika, ki se navdušuje nad veliko izbiro znanstvenih in športnih programov, in mamo, ki je srečna, ko se na TVzaslonu pojavi priljubljena »žajfnica«. K A Z ALO OGL AŠEVALCEV ALPE PAPIR 91 ALTERNA INTERTRADE 7 ANNI 33 BAKUS telekomunikacije COMTRON 2 DELO REVIJE 99 EC 51 ERICSSON telekomunikacije KONICA MINOLTA 63 KFM 95 LUKVEL 87 MICROSOFT 31 KONKRETNO Trg domen .si Vsebine elektronske pošte Podatkovne zbirke: varnost podatkov Hekerska orodja (4.del) Trendi spletnega oblikovanja Prihodnost spletnega oglaševanja Rešitve v slovenski informatiki: AKC Elaborat TEMA MESECA 46 VHS počasi odhaja v muzej 48 Selitev zbirke z VHS-a na DVD PREIZKUSILI SMO 56 NAS – domače omrežno skladišče 58 Brezžična kartica Senao Trdi disk Seagate Barracuda MP3-predvajalnik Canyon 59 LCD TV XSound LCD-monitorja Samsung in Neovo 60 Laserski multipraktik Samsung Tiskalnik HP PhotoSmart Philipsove slušalke 62 Projektorji Mitsubishi, IBM, Optoma in Hitachi Optični pogon Plextor 65 Prenosni računalniki in dlačnika HP in Dell 67 Digitalni fotoaparati: pik ni nikoli dovolj 70 Fotografiranje z bliskavico 71 Preizkus bliskavic 72 Zgodovina fotografije: Canon 74 Igre Flash 75 Nero PhotoShow Elite 76 Pinnacle Studio MediaSuite 78 NetSupport DNA 2 Borland JBuilder 2005 Enterprise 79 Macromedia Captive 1.0 80 FSecure Internet Security 2005 Adobe Encode 1.5 81 Norton SystemWorks 2005 & Internet Security 2005 V PRAKSI 82 Računalnik kot ustvarjalno orodje: IP TV na računalniku 86 Računalnik kot ustvarjalno orodje: z DivX-a na DVD 84 Sam svoj mojster: Rešitev za navidezna zasebna omrežja OpenVPN 92 3D-monitorji 95 Glasbena produkcija 97 Bukvarna in 10 let 98 Nagradna križanka MIKROPIS HOLDING 83, 100 MIŠKA 61 MLACOM 23 MOBITEL 3 NOVIFORUM 39 RIBERA 13 SIEMENS telekomunikacije TRION 43, 70 USPEH 11 ZAK 5 XENON FORTE 89 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 5 NOVICE novice PREPROSTO ŠIFRIRANJE E-POŠTE Šifriranje sporočil elektronske pošte bo postalo nujnost, zato je še kako pomembno, da je varnostni mehanizem (program) preprost za uporabnike oziroma da ga lahko uporabljajo tudi tisti s skromnim računalniškim znanjem. Preprost za uporabo, a zmogljiv, robusten in varen program Ciphire Mail so izdelali Nemci, beta različica pa je dosegljiva na spodnjem naslovu. Program je združljiv z večino odjemalcev elektronske pošte. Program namestimo v osebni računalnik uporabnika, torej je njegovo mesto med odjemalcem (na primer Outlookom) in poštnim strežnikom. Uporabnik vnese svoje geslo, na podlagi katerega program generira uporabnikov javni in zasebni ključ (uporabljen je varnostni mehanizem zasebnih in javnih ključev PKI). Javni ključ program pošlje v strežnik Ciphire, zasebni pa ostane v računalniku uporabnika. Nadaljnje delo je popolnoma avtomatizirano in za uporabnika nevidno. Program prestreže naša odhodna sporočila, preden ta zapustijo računalnik, in dohodna sporočila, preden jih vidimo v odjemalcu. V odhodnem načinu program samodejno preveri v omenjenem strežniku, ali je v sistemu tudi naslovnik sporočila, torej ali tudi on uporablja program, in če je, potem sporočilo šifrira, sicer pa ne. O tem obvesti tudi uporabnika. V dohodnem načinu sprejeto šifrirano sporočilo odšifrira tako, da v strežniku najde javni ključ pošiljatelja. Poleg šifriranja program sporočilo s ključi tudi digitalno podpiše, tako da je prejemnik prepričan o avtentičnosti pošiljatelja. Trenutno je Ciphire Mail na voljo za operacijske sisteme Windows, Apple in, kar je še zlasti zanimivo, tudi za Linux. V razvoju pa sta še dva programa, in sicer s funkcijo poštnega prehoda (mail gateway) in zastopniškega (proxy) strežnika. Na voljo naj bi bila še letos. www.ciphirebeta.com/ SPLETNO POKOPALIŠČE Od aprila bo na voljo spletni ekvivalent pokopališča. Spletno pokopališče bo z vsemi možnostmi, ki jih ponuja internet, uporabnikom ponujalo objavo fotografij, informacije o življenju in delu pokojnika, možnost izbire nagrobnikov, prižiganje svečk ob pomembnih pokojnikovih obletnicah, družinsko grobnico, najljubšo pokojnikovo melodijo, sporočilno desko in obvestila svojcem. Poleg tega bodo lahko uporabniki izbirali med javnim ali zasebnim dostopom do grobov. Načeloma se lahko vprašamo, čemu je to potrebno. Nekateri se morda zgražate. A po drugi strani, zakaj pa ne? Navidezni grob je veliko preprosteje obiskati (velja tako ali tako razmišljanje o pokojniku in ne kraj, kjer to počnemo) in ga vzdrževati. Rože in sveče so navidezne, a imajo svoj učinek. www.cemeteryonweb.com POMNILNIKI Z ZASLONOM Pomnilniški modul Xpert ima vdelan mikrokrmilnik, v katerega so povezana tipala za merjenje napetosti, temperature in delovne frekvence modula. Podatki so prikazani na preprostem alfanumeričnem zaslonu, s katerim je modul opremljen in prek katerega lahko takoj vidimo, ali so vse razmere za delovanje znotraj predpisanih. Hkrati je na zaslonu mogoče prikazati poljubno besedo oziroma besedilo (omejitev je 68 znakov). Slednje je mogoče prek programa Memory Dashboard, ki deluje v operacijskem sistemu Windows XP in ki deluje tudi kot konzola, na kateri so izpisani podatki o tipalih. Vprašamo se lahko, čemu zasloni na pomnilniških modulih, saj so tako zgolj dražji od običajnih. Pri sistemih, kjer je zanesljivo delovanje največjega pomena, lahko upravljavec tako hitro vidi, kateri modul ne deluje tako, kot bi moral, hkrati pa tako lahko označi module, ki so bili pred kratkim zamenjani ali podrobneje pregledani? Zanimivo, bomo videli, ali se bo stvar prijela. Moduli Xpert so na voljo že od konca prejšnjega meseca. www.corsairmemory.com RFID ZA VSAK ŽEP? Da bi lahko uporabili radijske identifikacijske oznake (RFID) v vseh porah našega življenja, proti čemer se vsaj delno upravičeno borijo zagovorniki človekovih svoboščin, morajo te postati kar se da poceni. Podjetje PolyIC, katerega solastnik je tudi podjetje Siemens, si, kot kaže, veliko obeta od bodoče proizvodnje teh oznak, predvsem tistih, narejenih na osnovi polprevodnih organskih polimerov. Pred kratkim so naredili oznako (tag) s frekvenco delovanja mikrokrmilnika 600 kHz ter radijskim delom (signalom) pri frekvenci 125 kHz. Cilj razvoja naj bi bila delovanje radijskega dela pri frekvenci 13,56 MHz ter proizvodni proces, ki bo omogoči množično in s tem tudi ceneno izdelavo. Vse to do leta 2006. www.polyic.com 6 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 NOVICE P2P MED USB-KLJUČEMA Pred enim letom smo v Mojem mikru pisali (članek najdete tudi na naši spletni strani) o brezžični tehnologiji prenosa podatkov UWB. Ta bo omogočila hiter prenos podatkov (480 Mb na sekundo) na razdaljah do 10 metrov. Tehnologijo je še vedno preizkušajo oziroma standardizirajo, pojavile pa so se že prve zamisli, kako bi jo bilo moč uporabiti. V oči nam je padla nam ideja podjetja Memsen � UWB naj bi namestili v pomnilniške USB-ključe. Ko sta ključa dovolj blizu, si lahko izmenjata v njunem pomnilniku shranjene podatke. Na primer: v svojem ključi imate najnovejšo skladbo, ki bi jo radi dali svojemu prijatelju. Namesto, da bi prenos opravili z osebnim računalnikom in nekaj klikanja, si lahko skladbo izmenjata takoj in kjerkoli. Poleg prenosa podatkov med ključi bi lahko podatke brezžično prenesli tudi v osebne računalnike oz. iz njih ali iz javnih informacijskih terminalov. Nadaljevanje zamisli je brezžično oglaševanje. Ključ bi lahko vseboval podatke o lastniku, med drugimi tudi, kaj ga zanima. Ko bi uporabnik prišel v doseg ponudnika poosebljenih informacij (npr. oglasov, delov glasbeni datotek ...) bi podatke po meri samodejno dobil v svoj ključ. Rešiti bo treba probleme, povezane z varnostjo osebnih podatkov, in informacijskim onesnaževanjem. Možnosti je torej veliko, ideja je zanimiva in utegne, če bo kdaj tudi komercialno zaživela, precej vplivati na mobilno delo. Bomo videli, ali bo iz te moke kraj kruha. www.memsen.com ZA TRETJINO MANJŠI JPEG Ameriško podjetje Allume System trdi, da lahko njihova nova tehnika (algoritem) stiskanja slik Stufflt zmanjša velikost datotek JPEG za 30 odstotkov brez zmanjšanja kakovosti slike. Podjetje več o tem še noče povedati, saj želi zaščiti intelektualno lastnino. Kakor koli že, nekateri strokovnjaki so skeptični, saj tako veliko razlika ni mačji kašelj, in dokler ne bodo videli algoritma in njegovega rezultata, je dvom razumljiv. Format so poimenovali SIF (Stufflt Image Format). Z njim želijo konkurirati formatu JPEG predvsem na področju digitalne fotografije (stiskanje datotek RAW s 24-bitno barvno globino), ki je trenutno izredno priljubljena. Če je obljubljena izboljšava resnična, to pomeni, da bi na obstoječe pomnilniške kartice lahko shranili za tretjino več fotografij. Ovira novemu formatu bi lahko bila tudi takšno ali drugačno plačevanje lastniku avtorskih pravic ali patenta, JPEG je namreč kljub nekaterim drugačnim pogledom še vedno več ali manj zastonj. Pa še naslednik, JPEG 2000, je že dolgo napovedan. Vprašanje je tudi, kako bo novi format zapisa slik združljiv z drugimi formati in, kar je še pomembnejše, ali ga bodo podprli razvijalci grafične programske opreme (in vseh drugih programov) in proizvajalci digitalni naprav. Odgovora ni niti na vprašanje, koliko procesorske moči zahteva novi algoritem. Če je preveč, utegne to biti ovira na področju mobilnih naprav (dlančniki, pametni telefoni). Prvi izdelek, ki bo vključeval novo tehniko, bo Stufflt Deluxe 9, ki naj bi bil nared v prvi polovici tega leta. www.allume.com 8 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 ČUSTVENI TELEFONSKI POMOČNIK Program Emotive Alert, ki ga razvijajo na MIT-u (ZDA), lahko na podlagi govora kličočega razvrsti klic po pomembnosti. Takšnega pomočnika se ne bi branili operaterji klicev v sili, saj bi jim program samodejno razvrstil vse klice po prioriteti oziroma bi bili na vrhu najnujnejši klici, klici družinskih članov pa bi bili nekje na dnu. Program je lahko sestavni del klicnih centrov ali samodejnih odzivnikov. Takšen odzivnik lahko podatke pošlje uporabniku (prek SMSa) in jih opremi tudi z podatki o »razpoloženju« kličočega (jezen, uraden, vesel). Program deluje tako, da prvih deset sekund govora analizira glede na distribucijo jakosti, tona in hitrosti govorjenja. Dobljene rezultate nato primerja s shranjenimi »zvočnimi odtisi« osmih stanj; nujno–ne tako nujno, formalno–družabno, žalostno–veselo in umirjeno– razburjeno. Zanimivo je, da so do teh osmih univerzalnih odtisov prišli z učečim se programom, ki je analiziral veliko shranjenih telefonskih pogovorov. Praktični testi so nato pokazali, da program zelo uspešno prepozna stanja razburjen�umirjen in vesel�žalosten, pri drugih dveh parih pa je bilo veliko napak. POŠTA ZA E-DOKUMENTE Agencija EBA je elektronski ekvivalent pošte. Poslovno priložnost vidijo v distribuciji dokumentov v elektronski obliki od izdajatelja do naslovnika. Največkrat so to računi, lahko pa so tudi drugi elektronski dokumenti (naročilnice, dobavnice, strukturirane pogodbe), ki so v skladu z vsemi znanimi in sprejetim pravili. Pri nas naj bi pravila določil GZS prek svojega projekta E-slog, ki po našem mnenju še ni dal konkretnih rezultatov. Kdor želi prek omenjene agencije pošiljati dokumente, mora plačati letno naročnino v znesku 10 tisočakov, pošiljanje vsakega računa pa stane po 30 tolarjev. Pozneje v tem letu bo omogočeno tudi elektronsko pošiljanje po načelu priporočene pošiljke (45 tolarjev) in priporočene s povratnico (60 tolarjev). Stranka ima še enkratni strošek 10 tisočakov in strošek za namestitev večuporabniške različice zahtevane programske opreme. Prejemnik nima stroškov, s spletne strani EBE si le prenese za prejemanje dokumentov potrebno programsko opremo in jo namesti v svoj računalnik. Osrednje vprašanje pri tej storitvi je, ali se splača oziroma bolj, kdaj se splača. Recimo, da so stroški pošiljanja običajnega računa (tiskanje, kuverta in poštnina) 120 tolarjev. V tem primeru in ob upoštevanju letne članarine na storitev (zanemarili smo enkratni strošek namestitve programa) je elektronsko pošiljanje cenejše, če mesečno izdamo in pošljemo več kot 10 dokumentov (oziroma več kot 120 na leto). Več kot jih pošljemo, večji so prihranki. Ni pa v tem računu zajet morebitni strošek prilagajanja obstoječe poslovne programske opreme, da bo ta »znala« izdati pravilno oblikovani elektronski dokument in da bo združljiva tudi s programom za pošiljanje. Ves postopek mora biti kar se da samodejen in brez dodatnega dela. Drugo vprašanje je varnost uporabe storitve. Načelom je na dovolj visoki ravni saj je zahtevana uporaba digitalnega potrdila. Seveda smo agencijo vprašali tudi, kako je z varnostjo znotraj njihovega sistema. Zatrdili so nam, da je zagotovljeno fizično varovanje strojne opreme agencije. Varovanje vsebine posredovanih dokumentov pa je zagotovljeno z internimi pravili. Kdo od zaposlenih lahko upravlja sistem in kdo ne oziroma kdo ima dostop do kritičnih mest, kjer je moč prebrati dokumente. Gre torej za klasično zadevo, ko je osrednja skrb pridobitev zaupanja uporabnikov. Je pa storitev že verificirala davčna uprava (DURS). www.eba.si NOVICE E-STORITVE ZA PODJETNIKE Spletno orodje Davnapoved.net 2004 je namenjeno samostojnim podjetnikom, računovodjem in računovodskim servisom. Gre za program, ki ga uporabljamo prek spletnega brskalnika (in internetne povezave) in ga ni treba namestiti v računalnik. Ker je tako preprostejša tudi nadgradnja, uporabnik ve, da vedno uporablja najnovejšo in z davčnimi pravili izpopolnjeno različico. Prednost uporabe storitve pred ročnim vnosom je predvsem večji nadzor pravilnosti vnosa, saj ima vdelane logične in računske kontrolne mehanizme. Na roko lahko v določeno polje napišemo, karkoli želimo, pri uporabi storitve pa le tiste, ki so vnesene v sistem. Napake so še vedno možne, je pa verjetnost zanje manjša. Opazen je tudi prihranek pri času, saj podatke vnesemo le enkrat, nato pa sistem opravi potrebne izračune in ustvari vse potrebne obrazce za Durs in Ajpes, v fizični (izpisi na papirju) ali v elektronski obliki. Ker je elektronske dokumente potrdila davčna uprava, jih je moč uvoziti v državne spletne storitve (e-davki). Storitvi je dodana tudi možnost simuliranja poslovnega in davčnega rezultata med letom oziroma ob koncu leta. Da ne bi kupovali mačka v žaklju, lahko storitev brezplačno preizkusite, tako da se registrirate na spodnjem spletnem naslovu. www.davnapoved.net HURA! IN MIKROPIS Trgovinska dejavnost je vsekakor najbolj konkurenčna gospodarska panoga. Prav zato se tisti, ki se z njo ukvarjajo, na vse kriplje trudijo optimirati delovne postopke in s tem znižati stroške ter povečati učinkovitost. Informatika je vsekakor tista, ki k temu krepko pripomore. Eno od rešitev, ki močno pripomore k zniževanju stroškov in večji učinkovitosti, je izdelalo podjetje Mikropis. Lotili so se projekta programske podpore verige Mercatorjevih diskontov Hura!. Na osnovi Windows Small Business Server 2003 so izdelali rešitev za podporo trgovinskemu poslovanju, ki omogoča centralizirano izvajanje poslovnih funkcij, operacij in izdelavo analiz za vse lokacije v prodajni verigi. Operativne naloge, kot so vnosi cenikov ter administracija šifrantov in cen, se izvajajo na sedežu podjetja, kar zmanjšuje stroške poslovanja in čas, potreben za izvajanje nalog. Rešitev funkcionalno pokriva celotno trgovinsko poslovanje, od vodenja zalog in finančnega poslovanja do naročanja blaga ter prodaje. V omrežje so povezane tudi vse poslovalnice (prek ADSLomrežja z VPN-zaščito), s čimer sta zagotovljena stalna izmenjava podatkov in obveščenost uprave podjetja. V diskontih Hura! ocenjujejo, da se jim bo naložba povrnila v 12 mesecih, čas administracije sistema pa se je zmanjšal za 50 %. Z uvedbo tehnološke podpore poslovanju je podjetje tudi pohitrilo poslovanje, saj se je čas, potreben za izvajanje transakcij, skrajšal za 30 %. www.mikropis.si (promocijska novica) PONOVNO E-POBOTI Ta poslovna elektronska storitev je za uporabnike brezplačna. Žal je pri nas veliko nelikvidnih podjetij. Najuspešnejši mehanizem za rešitev tega težave so večstranska pobotanja obveznosti in terjatev poslovnih subjektov. Že doslej elektronski poboti potekajo prek Ajpesa, vendar le enkrat mesečno. Predstavljena storitev pa deluje ves čas in poleg enostavnega vpisovanja, vodenja, pregleda in zaključevanja pobotov omogoča tudi vpis v zbirko terjatev podjetij. V storitev vdelani algoritmi poiščejo optimalne verige večstranskih pobotov, zapiranje obveznosti pa je enkrat tedensko, načeloma ob petkih. Zagotovljeno je tudi varno delovanje, saj je storitev varovana s protokolom SSL (128-bitni šifrirni ključ) – podatki med uporabnikom in storitvijo so šifrirani. www.e-poboti.com OPERA ZASTONJ ZA ŠOLE IBM SPROŠČA PATENTE Podjetje Opera Software je omogočilo brezplačno licenciranje svojega spletnega brskalnika z istim imenom vsem izobraževalnim ustanovam. Za te ustanove je torej uporaba tega programa brezplačna, razen če se ne odločijo za kakšno plačljivo dodatno storitev. Edino, kar morajo narediti, je registracija na Operini spletni strani. Ta poteza Opere je povezana z vse večjim nezadovoljstvom uporabnikov brskalnika IE ali drugih brezplačnih spletnih brskalnikov. Očitno so tudi pri Operi ugotovili, da »kar se Janezek nauči, to Janez zna � in uporablja tudi pozneje«. Zakaj pa mislite, da Microsoft ponuja popuste izobraževalnim ustanovam pri nakupu svoje programske opreme? IBM je po prodaji svojega oddelka za osebne računalnike Kitajce spet presenetil z napovedjo o sprostitvi več kot 500 svojih programskih patentov, zaščitenih kot intelektualna lastnina. Da bi njegovemu koraku sledili drugi, Microsoft ali Oracle, zaenkrat ni verjetno, pa čeprav slednji zelo poudarja svojo navezanost na odprtokodno srenjo. S programskimi patenti je tako ali tako velik križ, saj si mali izdelovalci programske opreme ne morejo privoščiti niti preverjanja, ali morda s svojim programu ne kršijo kakega patenta, kaj šele morebitne tožbe. IBM pa bo obdržal še skoraj 3000 drugih patentov, tako da je vprašanje, koliko so sproščeni patenti sploh še aktualni. Glede spremembe patentne zakonodaje v EU-ju tudi še ni novih dejstev. www.opera.com/education www.ibm.com PLEXTORJEVA NADGRADNJA Podjetje Plextor je ponudilo nadgradnjo strojno-programske opreme (firmware) za pogon PX – 716. Gre za dvoslojni zapisljivi DVD-pogon. Nova programska oprema omogoča hitrejše zapisovanje. Različica 1.04 omogoča hitrosti zapisovanja 2x za DVD-R DL, 6x za DVD+R DL in 8x za medije DVD+RW. Predvidoma v začetku marca bo na voljo različica programa 1.06, ki bo omogočala šestkratno hitrost zapisovanja tudi na medije DVD-R DL. www.plextor-europe.com MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 9 NOVICE MICROSOFTOV ANTIVOHUN Za vsemi drugimi je svoj program, namenjen boju proti vohunskim programom (spyware), predstavil tudi Microsoft. Na voljo je beta različica, ki je brezplačna, ni pa še popolnoma jasno, ali bodo poznejše različice na voljo le za plačilo. Načeloma gre za izboljšano različico programa podjetja Gaint, ki ga je pred letom dni Microsoft kupil in tako pridobil ustrezne tehnologije. Od sredine januarja je na voljo tudi orodje za odstranjevanje škodljive programske opreme, kot so virusi ali črvi. Protivohunski program uporabnikom omogoča zmanjšanje negativnih učinkov vohunskih programov, kot so počasnost delovanja sistema, neželena oglasna okna, zloraba osebnih informacij in spremembe privzetih nastavitev dostopa do interneta. Slednje je pri nas po zadnjih podatkih še vedno dokaj velik problem, saj je Telekom napovedal možnost (na zahtevo uporabnika) blokiranja klicev v sedmo območje. Program je funkcijsko razdeljen na tri sklope. Pregledovanje oziroma iskanje v računalniku že nameščenih škodljivih programov (po nekaterih testih ta funkcija deluje hitreje kot pri konkurenčnih programih). Zaščita v stvarnem času preprečuje nameščanje škodljivih programov in s tem možnost, da bi računalnik postal zombi (ko brez uporabnikove vednosti postane vir spama) ter nadzira tudi nastavitve klicnih dostopov do interneta in omrežje WLAN. Pri slednjem je uporabnik obveščen o vdoru v to omrežje. Tu so še dodatne varnostne funkcije z zaščito osebnih podatkov. Slabost programa pa je slabše delovanje s spletnimi brskalniki in odjemalci elektronske pošte, ki niso iz Microsoftovih logov. FOTOAPARAT Z E-POŠTO V zadnjem času se veliko govori o izboljšavah digitalnih fotoaparatov s preprostim, hitrim in samodejnim prenosom fotografij v drugo napravo. Večinoma omenjajo brezžično omrežje WLAN (Wi-Fi), ki ga že podpirajo nekateri aparati. Sama podpora omrežju pa ni dovolj, če seveda želimo govoriti o veliko možnostih in preprosti uporabi. V katero smer bo šel razvoj, kaže Kodak, ki je za letos napovedal nov digitalnik EasyShare-One, z ločljivostjo 4 milijone pik in ceno, skupaj s brezžično kartico, preračunano okoli 140 tisočakov. Če je res, kar obljubljajo, naj bi bil to prvi fotoaparat, ki bo lahko poslal fotografijo neposredno prek brezžičnega omrežja kot sporočilo elektronske pošte. To pa pomeni, da bo imel tudi preprost odjemalec elektronske pošte in vse potrebno, da se lahko registriramo v javna omrežja WLAN in zato tudi plačamo. www.kodak.com www.Microsoft.com/spyware. KDAJ HDTV? Čeprav se o HDTV-ju govori že lep čas, pa pravi izdelki za »amatersko« rabo kar nočejo priti na trg. Med prvimi se je opogumil Sony in lani predstavil kamkorder HDR-FX1E, namenjen domači rabi, resnejši pa je namenil model HVR-Z1E. Oba podpirata novi standard HDV, ki zmore 1440 x 1080 pik, kar je v primerjavi s standardnim DV, ki zmore le 720 x 576 pik, štirikrat več. Na uradni slovenski predstavitvi, ki jo je pripravilo podjetje Raping, d.o.o., smo lahko videli profesionalno različico te kamere. Razlik med obema je kar nekaj, a so namenjene predvsem resnim uporabnikom in jih bodo amaterji zlahka pogrešali. Kamera snema na standarden DV-trak, kar bo olajšanje za vse uporabnike. Tudi pri prenos videa v osebni računalnik ni sprememb, saj uporablja klasičen vmesnik firewire oziroma za profesionalno rabo SDI. Profesionalna različica kamere zmore tudi pretvoriti signal HDV v signal DV, če recimo ni potrebe po visoki ločljivosti. In kje so glavne prednosti nove kamere? Čeprav se bo ta standard resno uveljavil šele čez nekaj let, se morajo produkcijske in TV-hiše nanj že počasi pripravljati. Zaradi visoke ločljivosti je zanimiv tudi za nizkoproračunske filme, kajti te ločljivosti ni težko prenesti na filmski trak. Predstavnik Canopusa, podjetja, ki se ukvarja z razvojem strojne in programske opreme za obdelavo videa, pa je opozoril še na eno zanimivost, namreč, kakovost signala pretvorjenega iz HDV-ja v DV je veliko boljša in je primerljiva z veliko dražjimi sistemi, ki so trenutno na voljo za format DV. Če želite obdelovati HDV-video, ni težav, saj večina programske in strojne opreme podjetij Adobe, Pinnacle, Avido, Canopus, Sony, Apple in drugih to že podpira oziroma bo v najkrajšem času. Canopus je trenutno edini, ki zmore obdelavo HDVvidea v stvarnem času, kako jim je to uspelo, pa njihov predstavnik ni želel razkriti. (a.o.) NAPRAVE NAS ZA DOMAČA OMREŽJA Domača omrežja uporabljamo večinoma za prenos datotek iz enega v drug računalnik, za skupno rabo zunanjih naprav, tipično tiskalnikov, in za dostop do interneta za vse računalnike v omrežju prek enega priključka.. Trend povezovanja naprav zabavne elektronike v omrežje in vse več multimedijskih vsebin bodo povzročili potrebo po večjih pomnilniških zmogljivosti. Zato analitiki za letos napovedujejo razcvet prodaje pomnilniških naprav z možnostjo neposrednega priklopa v omrežje (NAS). Te so razvite za omrežja malih podjetij, saj so cenovno ugodnejša kot druge obstoječe tehnologije podatkovnih skladišč in so zatorej primerna tudi za na cene občutljive domače uporabnike. Študije kažejo, da bo letos samo v Ameriki potencialnih kupcev 25 milijonov gospodinjstev, ki imajo oziroma bodo letos vzpostavila svoje domače omrežje. Kako pa je s tem pri nas? Pogledali smo, koliko naprav NAS lahko kupite pri nas in bili razočarani (poglejte članek v rubriki Preizkusili smo). Ponudba pri nas je slaba, nekoliko bolje pa je v EU-ju, katere del smo. 10 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 REŠITEV ZA NERED V PISARNI Koncept pisarne brez papirja je šel v zgodovino in vedno se ga bomo spominjali zgolj kot ideje. Resničnost je pač drugačna in vsi imamo radi papirnate dokumente. Kljub vsemu pa je dokumente znotraj računalnika veliko lažje in hitrejše iskati kot brskati po kupih papirja na pisalni mizi. Vprašanje, ki so si ga zastavili raziskovalci, je, kako združiti oba svetova, stvarni in navidezni, ter uporabljati prednosti obeh. Odgovor: s pomočjo videokamere, nameščene nad pisalno mizo, računalnika in programa, ki sledi vsemu, kar se na mizi dogaja. Prednost predlaganega sistema je v tem, da ne zahteva označevanja dokumentov z dodatnimi oznakami, ki bi služili rabili identifikaciji v navideznem svetu. Uporabili so druge metode računalniškega prepoznavanja. Sistem spremlja, kaj se dogaja na mizi. Ko uporabnik na primer premakne dokument z enega na drug kup, se to zabeleži v računalniku. Ko se dokument prvič pojavi pred očesom kamere, ta shrani njegovo sličico. Tako ni zahteve, da imamo na začetku mizo pospravljeno. Sistem beleži dokumente sproti in sčasoma so v sistemu vsi. Iskanje dokumenta je možno na več načinov � po sliki dokumenta, frekvenci uporabe ali po ključnih besedah. Ker ločljivost ni dovolj visoka, da bi sistem optično prebral vso vsebino dokumenta, je te treba vpisati ročno. Rezultat iskanja je predstavljen slikovno. Na zaslonu sistem na sliki (video) pisalne mize označi (rdeče obarva) kup, v katerem je dokument. Vse opisano je le prototip, bi pa lahko bila stvar zrela za uporabo v dveh do petih letih. NOVICE INTEL OSVEŽUJE CENTRINO Nabor tehnologij, ki sestavljajo priljubljeno navezo procesorja Centrino, optimiranega za uporabo v prenosnikih, veznega nabora in radijskega vmesnika WLAN, je sredi januarja doživel že jeseni napovedano osvežitev. Intel je s Centrinom naredil močan marketinški prodor, saj je danes vsak četrti prodan prenosnik opremljen z srčkastim vijolično modrim logotipom Centrina. Pomlajeni Centrino, imenovan Sonoma, bo prodajne rezultate po vseh pričakovanjih le še dvignil, prinaša pa izboljšave na treh področjih. Verjetno ključnega pomena je prehod na novo osnovo, kar zagotavlja vezni nabor, imenovan Alviso, uradno Mobile Intel 915 Chipset (oziroma njegove mnoge različice), ki v mobilni svet prinaša vse namizne tehnologije osnove 915, vključno z integrirano grafiko (Intel GMA 900 GM), podporo dvokanalnemu pomnilniku DDR2 in komunikacijskim režam PCI-Express, Intelovemu naprednemu zvoku High-Definition ter napravam Serial-ATA. Stari dobri Intel-855GME se lahko torej dokončno poslovi, čeprav verjamemo, da ga bomo še lep čas srečevali predvsem premaknjenega v cenejši razred prenosnikov. Pomembno vlogo imajo tudi močnejši procesorji (jedro Dothan), katerih delovne frekvence zdaj ob enaki varčnosti dosegajo 2,13 GHz in podpirajo izmenjavo podatkov z drugimi komponentami sistema prek hitrejšega prednjega vodila (533 MHz). Še vedno gre za izdelavo z 90 nm tehnologijo, spremenila pa se ni niti količina predpomnilnika (2 MB). Hitrejši sta tudi varčni in »ultravarčni« različici procesorja, ki dosegata takt 1,5 oz 1,2 GHz. V nekaterih različicah procesorjev bo aktiviran Execute Disable bit, ki preprečuje izvajanje škodljive kode. Uporabniki bodo lahko izbirali med osnovnim radijskim vezjem WLAN, ki zdaj podpira kombinirani 802.11b/g, ali razširjenim radiem, ki obvlada še v Ameriki priljubljenejši 802.11a. Prenosnike, temelječe na osvežitvi Sonomi, bomo lahko ugledali že spomladi, veliko predstavitev in več podrobnosti pa ob marčevskem Cebitu. (j.m.) KAJ OBETA PMA Pred letošnjim največjim fotografskim sejmom PMA, ki bo v Orlandu, ZDA, so že začele kapljati prve novičke. Da trg trimilijonskih fotoaparatov še ni čisto pozabljen, je poskrbel Canon s PowerShot A510. Ponaša se s štirikratno spremenljivo goriščnico (35�140 mm) in z vsemi mogočimi fotografskimi programi. Od prejšnjih modelov je tudi manjši in lažji. Zanimivi sta še dve spremembi � zmanjšanje števila baterij s 4 na 2 ter opustitev pomnilniškega medija CompactFlash, ki ga je zamenjal SD Card. Skupaj s tem fotoaparatom je Canon napovedal še novo bliskavico HF-DC1, namenjeno kompaktnim fotoaparatom. Deluje v »suženjskem« načinu in ne potrebuje priklopa v fotoaparat, kar je čisto priročna reč. Konica Minolta je napovedala tri nove modele Z5, Z20 in E50. Prvi je naslednik modela Z3, drugi pa Z10. Glavna razlika je predvsem v ločljivosti, ki se je dvignila s 3 milijonov na 5 milijonov pik. Če sta prva dva bolj ali manj le nadgradnji, je zato zanimivejši zadnji, E50. Ponaša se z velikim 2,5-palčnim LCDzaslonom, ločljivostjo 5 milijonov pik in velikostjo le 89 x 55 x 28 mm. Objektiv ima razpon od 32 do 96 mm in dobro pokriva klasično delovno območje. Za presenečenje je poskrbela tudi Sigma, ki bo vse svoje objektive serije DC priredila še za Konicin Minoltin bajonet. Konica Minolta je resno vstopila v digitalni zrcalnorefleksni razred šele lani. Na voljo bodo vsi štirje objektivi, 18�50 mm f2,8, 18�50 mm f3,5�5,6, 18�125 mm f3,5�5,6 in 55�200 mm f4�5,6. Do sejma PMA se bo nabrala še cela vrsta novičk, o teh pa prihodnjič. MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 11 NOVICE MAC MINI IN iPOD SHUFFLE Nekaj tednov za tem, ko so predstavili novinca v seriji iPod z Imenom iPod Photo, so pri bržkone najkreativnejšem računalniškem podjetju znova postregli z novostmi tako na področju računalnikov kot tudi zabavne elektronike in programske opreme. Mac mini je najnovejši, in kot že ime pove, tudi najmanjši član Applove računalniške družine. Zaenkrat je na voljo v dveh osnovnih konfiguracijah, namenjen pa je predvsem pisarniškem delu in domači večpredstavni rabi. Poleg minimalistične oblikovne zasnove, ki zadeva celotno novejšo linijo Applovih računalnikov, mini odlikujejo neverjetne mere. Le malce več kot 15 cm v širino in dolžino meri ta 5 cm visoki novinec. Skorajda neverjetno je, kakšno stopnjo integracije je Apple dosegel s tem modelom, saj se znotraj ohišja skriva vse, kar lahko ponudi osebni računalnik. Zaenkrat znotraj minija tiktaka procesor G4 pri 1,25 ali 1,42 GHz. Za grafično podporo skrbi ATI-jev Radeon 9200 z 32 MB pomnilnika, trdi disk obsega 40 ali 80 GB, ne manjkajo pa niti različne povezovalne možnosti. Priključki USB in firewire so tako rekoč nepogrešljivi, kar velja tudi za modem in omrežno kartico. Mac mini ne ostaja nem, saj premore tudi avdio izhod, za poslušanje glasbe ali predvajanje filmov pa bo prav prišla kombinirana enota CDR/DVD. Kot vse druge Mace je tudi tega možno nadgraditi s kartico za brezžično povezovanje ali modulom bluetooth. Na zadnji strani škatlice se presenetljivo skrivata kar dva video izhoda, eden VGA in eden DVI, kar je več kot dobrodošlo. Najbolj neverjetna pa se zdi cena, ki za šibkejši model znaša 499 ameriških dolarjev, kar ne glede na odsotnost periferne opreme in zaslona res ni veliko. Mac mini je zaradi svojih mer in lahkote priklopa izjemno prenosljiv in lahko rabi tudi namesto kakšne multimedijske komponente v dnevni sobi. Ker lahko vanj priklopimo malodane vsako USB- periferno opremo in zaslon, za okoli 150.000 tolarjev že lahko uživamo v popolnoma novem in dovolj zmogljivem Macu. Mac mini je dober odgovor na mini PC-računalnike, ki le počasi prodirajo na trg. Poudariti gre, da so PC-ji mini mer manj zmogljivi, zato je Mac mini še posebej privlačen. Apple je z minijem ponudil računalnik, ki si ga lahko privošči vsak dosedanji kupec »generičnih« PC-jev. Novo opremo je Apple ponudil tudi na področju zabavne elektronike. IPod, iPod mini in iPod photo so medse sprejeli najmanjšega člana družine, IPod shuffle. IDC IT SECURITY ROADSHOW DRUGIČ PRI NAS V zadnjem času smo priča velikemu zanimanju za prireditve, ki se ukvarjajo s specifičnimi temami, kakršna je denimo varnost, ki jo velja tudi v okviru teh »specifičnih tem« obravnavati posebej. V vsakršnem delovnem okolju, bodisi v službi bodisi doma, bomo namreč varni šele takrat, ko se bo sleherni končni uporabnik zavedal pomena informacijske varnosti. Ne nazadnje so tudi zaposleni v podjetjih le uporabniki in ljudje z zgolj približnim zavedanjem tako priložnosti kot pasti, ki nam jih informacijske tehnologije prinašajo. Ker pa je današnje okolje v veliki meri odvisno ravno od informacijskih tehnologij, je zavedanje o pomembnosti varovanja virov podjetja med zaposlenimi nujnost. A kljub temu v premnogih organizacijah obstaja razlika med zavedanjem delavca o pomembnosti IT-varnosti ter njegovim upoštevanjem zahtev varnostnih pravil. Veliko ljudi še vedno odpira nevarne priloge, malomarno ravna z uporabniškimi imeni in gesli, pušča računalnike nezavarovane po več ur, medtem ko so na sestankih, in omogoča dostop do zaupnega gradiva. Še več, tudi ključni ljudje vse prevečkrat tolmačijo odsotnost večjih varnostnih težav ali vdorov kot dokaz učinkovite varnostne politike, kar je predpostavka, ki je nevarna že sama po sebi. Ravno zato ni moč preceniti pomena prireditev, na katerih se obravnavajo bistvena vprašanja varnosti, kakršna so denimo notranja in zunanja skladnost varnostnih politik, tehnologija ali načini spoprijemanja s t. i. človeškim faktorjem. Slovenska podružnica podjetja IDC je priredila konferenco z naslovom Zagotavljanje ravni odpornosti poslovnih sistemov, ki bo odvijala v okviru prireditve IDC Security Roadshow CEMA 2005. Ljubljana se bo tako že drugič zapored znašla v družbi sedmih vzhodnoevropskih prestolnic, kjer omenjena prireditev poteka, strokovnjaki najvidnejših podjetij s tega področja pa bodo spregovorili o: • varnosti brezžičnih omrežij in mobilne delovne sile, • posojanju in kraji identitete ter s tem povezanimi tehnološkimi rešitvami, • uvajanju ali izboljšanju programov za upravljanje s tveganji, • doseganju skladnosti s pravnimi in regulatornimi zahtevami, • neprekinjenem poslovanju in vzpostavljanju prvotnega stanja. Da bi omogočili udeležbo čim širši strokovni javnosti, so pri podjetju IDC tudi tokrat ponudili brezplačno udeležbo vsem predstavnikom podjetij – končnih uporabnikov informacijskih tehnologij. Kotizacijo bodo tako morali poravnati le zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami. www.idc-cema.com 12 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Ta je od vseh pomnilniško najmanj zmogljiv, saj ponuja 512 MB oz. 1 GB prostora za glasbene datoteke. Miniaturna in tanka zasnova, na bliskovnem (flash) pomnilniku zasnovanega predvajalnika sledi Applovim smernicam razvoja prenosnih naprav. Zaradi svoje majhnosti iPod shuffle nima zaslona, le funkcijske tipke s katerimi ga upravljamo. Z računalnikom ga povežemo tako, da ga enostavno priključimo v USB-vhod. IPod shuffle je kakovostna in zveneča alternativa za že dolgo prisotne bliskovne MP3-predvajalnike, primeren pa je za aktivne uporabnike z manjšim apetitom po količini glasbe. Cenovno iPod shuffle bistveno ne preseneča, saj je po pričakovanjih za blagovno znamko treba odšteti malce več kot za generične izdelke. Manj zmogljivo različico ponuja Apple za 99 dolarjev, zmogljivejšo pa za 149 dolarjev. IPod shuffle naj bi bil v Sloveniji na voljo sredi februarja, kar je presenetljivo hitro glede na običajne zastoje v prodajni verigi. Apple bo februarja presenetil tudi z novima programskima paketoma iLife 05 in iWork 05. Prvi vsebuje nove različice že znanih večpredstavnih predvajalnih in urejevalnih programov (iTunes, iPhoto, iMovie HD, iDVD in Garageband), slednji pa je nekakšna alternativa Microsoftovemu paketu Office in vključuje predvsem urejevalnik besedil Pages in program za izdelavo predstavitev Keynote. (b.a.) POTENCIALNO CENEJŠI PLOSKI TELEVIZORJI Canon in Toshiba bosta letos zagnala količinsko omejeno proizvodnjo ploskih zaslonov s tehnologijo SED (Surfaceconduction Elektronemitter display). Tehnologija ima potencial, saj deluje po podobnih osnovnih načelih (RGB) emisije elektronov na plast fosforja kot katodne cevi, le da je celoten zaslon veliko tanjši. Omenjeni podjetji naj bi s svojimi izdelki konkurirali na tržnem segmentu zaslonov velikosti med 40 in 50 palci, kjer danes kraljujejo zasloni tehnologij plazme in tekočih kristalov. Do leta 2010 bi lahko bili SED-zasloni od omenjenih cenejši. Kje tiči razlog? Pri televizorjih na tekoče kristale je delež zaslona v ceni izdelka več kot polovičen. Pri plazemskih televizorjih pa je veliko dražja elektronika. SED združuje prednosti obeh, materialno gledano pa sta tako zaslon kot elektronika cenejši kot pri konkurentih. Zakaj torej do leta 2010? Pravijo, da je treba poceniti fiksne stroške proizvodnje. A kaj vse se lahko dogodi do takrat! www.toshiba.com www.canon.com NOVICE LETO 2004 JE BILO V SLOVENIJI TUDI LETO LINUXA Če je Linux konferenca klasičen konferenčni dogodek, pa se »Linux dan« promoviral kot drugačen, praktičen, netipičen izobraževalni dogodek, ki naj bi bil nadgradnja in dopolnilo obstoječi ponudbi izobraževanj organizatorja prireditev, podjetja Housing Co., d.o.o., iz Ljubljane. Tri ponovitve v enem letu, vedno polne dvorane v Koloseju, dve ponovitvi na Hrvaškem in skupaj preko 500 udeležencev . Poglejmo si pobliže zadnji Linux dan, ki je potekal v Koloseju 5. novembra 2004.. Prireditev je bila tudi tokrat razdeljena na dva dela. V prvem delu so tuji in domači strokovnjaki iz podjetij Red Hat, MySQL, Oracle, Hewlett-Packard, Pliva in Housing predstavili svoje izkušnje in zglede uspešne uporabe odprtokodnih rešitev. Tomislav Vujec je predstavil Red Hatov Global File System (odprtokodni datotečni sistem za gruče). GFS je na Linux Worldu 2004 prejel nagrado odprtokodnega izdelka leta, saj deluje na vseh glavnih strežniških osnovah ter na osnovah za hranjenje podatkov, ki jih podpira Red Hat. Dobrica Pavlinušič, tehnični manager projekta Knowledge Management portala v Plivi, d.d., je predstavil model razvoja Pliv@weba. Na predavanju je obdelal sisteme za upravljanje z izvorno kodo (CVS), kako spremljati ideje in probleme, ki se pojavljajo med razvojem (ticketing), kakor tudi komunikacijo med razvijalci. Mag. Maja Žagar je skupaj s projektno skupino predstavila projekt prehoda z Novella na datotečni sistem Linux/Samba 3.0 v podjetju Vodovod kanalizacija, d.o.o. Ljubljana. Najprej so bili podani razlogi odločitve za takšen projekt, sledila pa je predstavitev faz izvajanja projekta. Predavatelji so izpostavili probleme, na katere so naleteli ob izvajanju posameznih faz, in prikazali načine njihovega reševanja, ki se seveda močno razlikujejo od prijemov pri klasičnih IT-rešitvah. V letu 2004 je bil to eden največjih odprtokodnimi projektov v Sloveniji, ki se je tudi zelo uspešno zaključil. V drugem delu so udeleženci poslušali številne teme in napotke z aktivnim sodelovanjem na delavnicah. Veliko zanimanje so udeleženci pokazali za predavanje Jensa Kuehnela, ki je kot uveljavljeni evropski strokovnjak predstavil Sambo 3.0 in nekatere njene skrivnosti. Delavnica o uporabi odprtokodnih rešitev za nadzor sistemov je prikazala izvedbo sistema za nadzor IT-infrastrukture. Odprtokodno orodje Nagios je moč uporabiti tudi v najbolj raznoterih informacijskih okoljih in je brezplačno. Delavnica o varnosti v IT-ju je bila namenjena uporabnikom, ki so se želeli seznaniti z načinom lokalne zaščite podatkov o uporabi kriptografskih metod pri zaščiti diskovnih polj v okolju Linux. Za mnenje o Linux dnevu smo povprašali nekaj udeležencev: Marjan Martelanc (Hit, d.d.) sodi, da Samba 3.0 kot nadomestilo za MS Windows PDC/BDC, ponuja rešitve, ki bi jih njihovo podjetje vsekakor lahko uporabilo. »Saj vedno težimo k poceni in dobrim rešitvam, kar Samba 3.0 vsekakor je, tako na področju datotečnega sistema kot tiskalniških vrst.«. Blaž Bogataj (Zavod za gozdove) meni, da je udeležba na Linux dnevu dobra priložnost za pridobitev informacij o smernicah razvoja odprtokodnih rešitev. »Pri rešitvah pa lahko iz prve roke spoznamo zglede dobre prakse. Kot že na prejšnjih dveh Linux dnevih je bil tudi tokrat prvi del namenjen seznanjanju z novostmi in uspešnimi rešitvami, ki so jih predstavili.«. Če povzamemo Linux dan z nekaj stavki, lahko rečemo, da v treh dneh organizator ponuja široko paleto tem, ki so namenjene tako začetnikom kot vrhunskim poznavalcem odprtokodnih rešitev. Dan za začetnike in laboratorijski dan pa sta tista mešanica »začimb«, ki poda celotnemu dogodku oznako odlično (po kuharsko � okusno). Če primerjamo ceno z drugimi konferenčnimi dogodki nudi Linux dan veliko za zelo sprejemljivo ceno. Zato Linux dan priporočamo vsakomur, ki ima kakršenkoli stik z odprtokodnimi rešitvami ali o njih razmišlja. Hkrati tretja ponovitev Linux dneva podaja strokovni javnosti in uporabnikom informacijske tehnologije pomembno sporočilo, in sicer, da so Linux in druge odprtokodne rešitve konkurenčna osnova in da lahko v prihodnosti pričakujemo še močnejši razvoj in porast uporabe tega dela informacijske tehnologije tudi na slovenskem IT-trgu. Linux dan bo v letu 2005 organiziran dvakrat, 4. marca in 3. junija. Organizator ponuja informacije na spletnem naslovu: www.housing.si/linuxdan4.htm (promocijska novica) BLIŠČ IN BEDA NETKA Veseli nas in zadovoljni smo, da dva meseca po podelitvi priznanj za nagrado Netko ta še vedno odmeva v medijih in da je tudi Moj mikro, ki sodi med najboljše revije na tem področju, ponovno posvetil pozornost nagradi Netko. Zahvaljujemo se tudi avtorju komentarja Blišč in beda Netka Zvonetu Štoru za spodbudne in kritične besede, ker nam bodo dobra osnova za izboljšanje samega projekta. Ob tej priložnosti Zvonetu Štoru kot vsebinskemu in praktičnemu skrbniku portala Večer.com tudi čestitamo za uvrstitev njihove spletne strani v finale nagrade Netko in za srebrno priznanje, ki so ga letos dobili. Da pa bi bralci imeli še bolj popolno sliko o nagradi Netko, bi radi k že omenjenemu komentarju dodali nekaj pojasnil, o katerih smo morda premalo seznanili javnost. Osnovni namen nagrade Netko je poiskati tista podjetja in ustanove, ki so s svojo predstavitvijo v spletu stopili še korak dlje in jim bo nagrada Netko le potrditev njihove pravilne usmeritve. Zato smo tudi skrbno pripravili merila za izbor in jih tudi javno objavili na naši spletni strani www.gzs.si/netko. Posebno pozornost smo namenili tudi sestavi žirije, ji natančno določili način oziroma sistem dela in tudi to javno objavili na prej omenjeni spletni strani. Kar se žirije tiče, smo jo letos razširili in vanjo vključili znane strokovnjake s slovenskega spletnega področja. V njej so tako bili: Simona Muc iz NLB kot predstavnica dobitnika Netka, dr. Miroslav Kranjc iz Ministrstva za informacijsko družbo, Boris Kragelj kot predstavnik morda najbolj znanega internetnega projekta pri nas RIS – Raba interneta v Sloveniji, Samo Grčman kot predstavnik organizatorja GZS, Andrej Remškar, Tadej Zajšek in Joh Dokler kot predstavniki Sekcije za splet v okviru združenja za informatiko in telekomunikacije, v kateri so najpomembnejša podjetja, vpletena v slovensko spletno dogajanje. Skratka, v žiriji so bili strokovnjaki, ki poznajo tematiko in se tudi vsak dan ukvarjajo s spletom. Tudi odločitve o prejemnikih priznanj so bile sprejete soglasno in po natančnem pregledu vseh članov žirije. Kar se dobitnikov priznanj tiče, velja opozoriti na to, da so v poštev za priznanja prišle le tiste spletne strani, ki so jih na razpis prijavila podjetja, torej lastniki spletnih strani. Teh je bilo v letu 2004 sto, letos pa pričakujemo, da bo ta številka veliko večja. In med temi stotimi prijavljenimi je žirija ocenjevala spletne strani, in sicer takšne, kot so bile v času ocenjevanja. Skratka, žirija ni ocenjevala njihove zgodovine, primerjala morebitne prenove strani, njihovega zgodovinskega pomena za razvoj interneta in kdo je to stran naredil, temveč kakovost strani v času ocenjevanja. Eden od redkih očitkov glede nagrajencev leti na izbor spletnega portala Urada vlade za informiranje kot najboljši spletni portal za mala in srednja podjetja ter ustanove, pa še ti očitki ne letijo na kakovost strani, temveč predvsem v smeri, da Urad vlade za informiranje ne sodi med podjetja. Vsekakor je naš namen spodbujati razvoj in uporabo interneta ne samo v gospodarstvu, temveč tudi med ustanovami, še posebej med tistimi, ki jih neposredno in posredno financirajo gospodarstvo in državljani Slovenije. Z dobro in učinkovito spletno stran, kar spletni portal Urada zagotovo je, je namreč ta denar koristno uporabljen. In če bo takšnih spletnih strani državnih in drugih ustanov še več (morda tudi po zaslugi Netka), bo vsaj delno uresničeno poslanstvo nagrade Netko. Na koncu bi se radi še enkrat zahvalili mnogim, ki so izrekli spodbudne in tudi dobronamerne kritične besede ob nagradi Netko, saj so nam te dobra popotnica za Netko 2005. Robert Peklaj Služba za komunikacije pri GZS MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 13 NOVICE CES 2005 Hladna vojna Na sejmu zabavne elektronike CES 2005 v Las Vegasu je bilo veliko bolj ali manj novih oziroma, kot jih radi proizvajalci sami imenujejo, »razburljivih« izdelkov. V podtonu je moč zaznati željo po univerzalnosti izdelkov. Neko se ne moremo znebiti definicije univerzalnega izdelka: to je izdelek, ki omogoča vse, a ničesar na zadovoljivi ravni. Nekaj pa je gotovo. Vsako podjetje je ravno CES izbralo za predstavitev vsaj enega izdelka, ki pritegne obiskovalce in medijsko pozornost. Pa čeprav ta nikoli ne bo dosegel tržnega uspeha in morda celo nikoli ne bo videl tržnih polic. Zanimiv izdelek za nadzor domačega okolja Heartbeat. V osnovno enoto je moč priključiti goro tipal (voda, odprto/zaprto, opozorila, prisotnost ljudi in elektrika). Lastnik dobi alarm v obliki SMS-sporočila ali prek sporočila elektronske pošte. Vsi bi radi v avtomobile vdelali čim več zabavne elektronike in s tem tudi čim več ploskih zaslonov. Vprašanje je le, kdo bo vozil, če bomo vsi gledali filme. Zanimivo oblikovan Seagatov prenosni disk zmogljivosti 5 GB in podpora vmesniku USB 2. Plazemski zasloni so prikolovratili do 110 palcev. Marsikdo nima tako velike stene, da bi ga nanjo obesil. Digitalni avdio video sprejemnik Samsung AV-R3000 z goro možnosti in vmesniki. Vse to za borih 5 tisoč dolarjev? Gizmodo je igralna konzola z dodatnimi funkcijami. Poleg igranja iger omogoča še neposredno sporočanje, poslušanje digitalne glasbe, gledanje digitalnega videa (filmov) in GPS-navigacijo. Vdelano ima digitalno kamero in brezžično tehnologijo bluetooth. IT-industrija, na čelu z Microsoftom, želi prodreti na trgu naprav zabavne elektronike, tradicionalni izdelovalci teh pa želijo svoje izdelke napraviti pametnejše. Vmes je prepad, ki se kaže v odnosu do problematike, uporabljenih tehnologijah in standardih in, kar je še najbolj žgoče, v viziji, kako naj uporabniki zadeve uporabljamo. Boj med standardi še poveča možnost nezdružljivosti med napravami različnih proizvajalcev – problem, ki še ni in kar nekaj časa ne bo ustrezno rešen, vsaj cenovno ustrezno. Ostaja preprosta enačba. Izdelek, ki zagotavlja združljivost z večino najbolj uporabljenih standardov (brezžična omrežja, formati digitalnih vsebin, pomnilniške kartice, optični mediji), je že v osnovi dražji od izdelka, ki v idealnem primeru podpira zgolj enega. Bije se pravcata mala hladna vojna med zagovorniki standarda Blu-ray (zmogljivost 50 GB) in onimi, ki bi radi videli zmagati HDDVD (30 GB). Oba tabora zbirata zaveznike, eni so malce boljši pri izdelovalcih naprav, drugi pa pri ponudnikih vsebin.. Odločili bodo ponudniki vsebin, torej filmov, po logiki naj bi bili to tisti, ki trenutno izdajo največ DVD-jev. To pa je pornografska industrija. Tem pa je razlika v zmogljivosti diska manj pomembna. Za večino njihovih izdelkov je dovolj tudi 30 GB. So pa tudi filmski studii razdeljeni. Kaj to pomeni za uporabnike? Bomo obsojeni na univerzalne predvajalnike (takšnega je že predstavil Philips), ki bodo podpirali oba zapisa, ali se bomo glede na dejstvo, kateri predvajalnik imamo, 14 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Prenosni DVD-predvajalniki z avtonomijo 4 ur. Nič posebnega, če ne bi bila znana tudi njihova cena � okoli 20 tisočakov (99 dolarjev). Sonyjev predvajalnik SACD (Super avdio CD) � eden najlepših izdelkov na sejmu. odločali, kateri film bomo kupili? Še pomembnejše je to vprašanje v luči dosedanje zgodovine industrije. Ta se je namreč vedno znova izkazala za pragmatično. V ozadju je namreč spopad za prihodke od pobiranja licenčnin. Očitno je tudi, da bi vsi radi imeli doma ploski televizor, vsi bi ga nam radi prodali. Bistvo zadeve so velikost, tehnologija in kakovost prikazane slike. Pri plazemskem zaslonu so prilezli do 102 palcev (cca 260 cm), LCD-ji pa do 65 palcev (165 centimetrov). A to je ponudba na vrhu, kjer so tudi cene vrhunske. Kljub temu pa je opazen trend padanja cen LCD-televizorjev z manjšo diagonalo. A ne za vsak žep oziroma bomo morali na popolno zamenjavo televizorjev s katodno cevjo še malce počakati. Počasi prihaja tudi tehnologija 1080p (progressive). Razliko med starejši 1080i so nekateri opisali kot noč in dan. Kaj pa nove tehnologije? Vse več je tudi zaslonov s tehnologijo organskih svetlečih diod (OLED). Ker ne potrebujejo dodatnega elementa za osvetlitev, so lahko ti tanjši od drugih. Enopalčni trdi disk zmogljivosti od 8 do 10 GB postajajo stvarnost. Značilno je tudi, da bi vsi proizvajalci radi vnesli nekaj inteligence v dnevne sobe. Delno z novimi televizorji, še bolj pa s paleto novih izdelkov s področja digitalne zabave. Omenjati besedo »analogno« ni več zgolj nepriporočljivo, temveč že svojevrsten greh. Digitalno ne pomeni zgolj interpretacija vsebin na digitalni način, temveč dostop do različnih virov in medsebojno povezljivost naprav v domače omrežje. Načelom je to dobro, če tudi na tem področju ne bi bila vrsta različnih standardov in prijemov. Tudi to prinese napredek. Že zdaj pa je jasno, da bomo za te sladkorčke morali dajati več denarja. Pa ne zgolj za nakup oziroma zamenjavo starih naprav, temveč tudi za možnost uporabe različnih storitev ponudnikov. Po svoje zanimivo. Več bomo plačevali, da bomo dobili podobno, malce boljše in hitrejše, a v bistvu še vedno enako. Izbrali smo nekaj zanimivi izdelkov, ki vam lahko vsaj malce »pocedijo sline«. Če nič drugega, saj je veliko vprašanje, kdaj bodo prišli na trg.  V PRECEPU IT- LUZERJI? Piše : Boš tjan K lajnščak M irno lahko trdimo, da postajajo slovenski kupci informacijskih tehnologij čedalje zahtevnejši. Drugače povedano, zreli, čeprav se vsota, ki jo slovenski slehernik letno nameni za naložbe v IT, giblje okrog 250 USD, kar v evropskem merilu ne pomeni prav velikega vložka. A če sodimo po prodornosti medijev, bodisi spletnih bodisi tiskanih, ki se ukvarjajo s testiranjem strojne in programske opreme, je očitno, da se isti slehernik zelo dobro pouči o možnostih, tako cenovnih kot performančnih, ki jih ima pred nakupom na voljo. To še zlasti velja, denimo, za prodajo namiznih računalnikov, saj z zvenečimi blagovnimi znamkami opremljeni računalniki v tržnem segmentu domačih uporabnikov, milo rečeno, nimajo ravno velikega tržnega deleža; ta je v začetku oktobra 2004 zdrsnil na nekaj čez 7 odstotkov. Seveda je treba priznati, da na odločitve domačih uporabnikov precej bolj vpliva listek s ceno, kakor pa denimo kakovost poprodajne podpore, a kljub temu je sklep na dlani: velika večina slovenskih sestavljavcev se ima za svoj trenutni obstoj in relativno blagostanje zahvaliti predvsem okusu in globini denarnice povprečnega domačega uporabnika. Zakaj torej govoriti o »luzerjih«? Ker smo nepopravljivi pesimisti in lahko za vsakim vogalom slišimo, da »ne bo šlo«, da nimamo ekonomije obsega, da nam manjka strokovnjakov, da smo premajhni in preveč nepomembni ... Po drugi strani pa v svojih glavah venomer preigravamo zgolj W (slabosti) in T (nevarnosti) v analizi SWOT (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti). Pri pobegu iz tega začaranega kroga bi nam precej pomagalo že sprotno zastavljanje ciljev; pa ne ciljev, kot je »v nekaj letih bomo druga Irska«; vse kaj drugega kot to. Postati druga Irska ni nič posebnega, saj tovrstno obrtništvo oziroma izvedba tujega modela ne bo prinesla posebnih koristi; postati je namreč treba prva Slovenija. Za uresničenje tega cilja bi si lahko prizadevali na več načinov, morda tudi s kakim vladnim »svetom« za IT, saj trg skupaj z veliko večino na njem nastopajočih domačih deležnikov še vedno preživlja puberteto in ima zmanjšano sposobnosti avtorefleksije in iz te izhajajoče samokritičnosti. To se kaže v pomanjkanju določenih možnosti, ki so drugod (denimo v večini evropskih držav, s katerimi se tako radi primerjamo) že ustaljene in že nekaj časa sooblikujejo tako trg IT kot tudi družbe, v katerih obstajajo. Ena takšnih sta denimo organizirano obnavljanje in prodaja rabljenih namiznih in prenosnih računalnikov za domače uporabnike, ki bi predvsem revnejšim slojem prebivalstva lahko končno pomagala prebroditi tako imenovano digitalno ločnico. Kljub tej in nekaterim drugim zamujenim priložnostim pa je mogoče reči, da se stvari premikajo na bolje oziroma v smeri »normalizacije« trga. V zadnjem letu ali dveh se je denimo bistveno povečala ponudba računalnikov v velikih trgovskih središčih, odpirajo se računalniške trgovine, povečuje se obseg spletne prodaje, na voljo so »instant« krediti ... A vendarle je problemov (ali neizkoriščenih možnosti, odvisno od perspektive) še na pretek, od premajhnega deleža storitev IT v celotni porabi, ponavadi še vedno prevelikega števila in slabega izkoristka zaposlenih v internih oddelkih IT, nezaupanja zunanjim ponudnikom storitev, poplave računovodskih programov, premajhnih in neusklajenih vlaganj v raziskave in razvoj, političnih igric in ukinjanja organov, sramovanja ali neupoštevanja lastne pameti, večinoma slabega odnosa trgovcev do kupcev ... Težava, ki jo je vredno omeniti prav posebej, pa je udejanjanje in pred tem seveda doseganje konsenza o viziji nadaljnjega razvoja slovenskega sektorja informacijskih tehnologij. Slednjega poleg že naštetih težav pesti tudi šentflorjanskost naših genov, ki je gladko povozila vpliv dolgih let komunizma in junaštev združenega dela. Trudoma ustvarjena lastna gredica je namreč že dolgo (tam nekje od leta 1989, ko je bila ustanovljena večina večjih slovenskih ponudnikov IT) in še vedno veliko pomembnejša od skupnega uspeha na globalnem ali vsaj na sosednjih trgih, zato bistvo problema slovenskega sektorja IT lahko povzamemo z enim stavkom: uspeh vzbuja zavist. Uspešnih seveda ni prav veliko v nobenem okolju, kaj šele na našem malem trgu. Uspešni pa zavistnemu prav gotovo ne bo pomagal na poti do uspeha, še zlasti ne v zahvalo za poprej izkazano zavist. Majhni lokalni fevdi so tako naša sedanjost, bojim pa se, da tudi vsaj srednjeročna prihodnost.  Ilustracija: Marko Škerlep Bistvo problema slovenskega sektorja IT lahko povzamemo z enim stavkom: uspeh vzbuja zavist. MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 15 AKTUALNO zakaj so pri nas nekateri izdelki dražji MOLZENJE SLOVENSKIH KUPCEV? Pred leti smo večkrat slišali stavek: »Saj nisem nor, da bom takšne stvari kupoval pri nas!« Seveda je bil govor o računalnikih in vseh pritiklinah, ki sodijo zraven. Te stvari so bile namreč takoj čez severno ali zahodno mejo precej cenejše, če pa smo sedli v avto in se odpeljali do Nemčije, pa še cenejše. Kako pa je s cenami zdaj? Je tujina še vedno računalniški Ponte Rosso? Pišeta : Marjan Kodelja, Zoran banovič marjan.kodelja@mojmikro.si zoran.banovic@mojmikro.si R azlogov za visoke cene pred, recimo, dobrimi desetimi leti je bilo več. Trgovin, ki bi prodajale tovrstno blago je bilo malo, povpraševanje pa veliko, kar v tržnih razmerah nujno pomeni višje cene. In če k temu prištejemo še visoke carine, je jasno, da končna številka ne more biti prav nizka. No, potem so se zadeve spremenile. In to krepko. Cene na svetovnem trgu so padle, zraslo je nešteto trgovin, ponudba se je povečala, s »polnitvijo« trga pa je nekoliko upadlo tudi povpraševanje. In cene so šle navzdol. Tujina je postala manj zanimiva, saj je bilo skoraj vse na voljo doma, kjer je bil zagotovljen ustrezen servis, ki je upravičeval tudi nekoliko višje cene, te pa so bile daleč od razlik z začetka devetdesetih. S pojavom elektronskega nakupovanja oziroma internetnih trgovin se je pritisk na prodajalce še povečal, tako da so tudi ti morali krepko znižati svoje marže. In postali smo Indija Koromandija. No, to ravno ne, se pa je stanje res krepko popravilo. RAZBITI ALI POTRDITI MIT? In kakšno je stanje zdaj? Kakšne so slovenske cene računalniške opreme glede na tujino zdaj, ko smo globoko v kapitalističnih družbah? Zastavili smo si dokaj težko nalogo, razbiti ali potrditi mit, ki je še vedno živ v glavah nekaterih kupcev računalniške opreme v našem prostoru. Veliko jih namreč verjame, da so cene tehnične opreme v tujini nižje kot v lepo urejenih domačih trgovinah. Naloge smo se lotili tako, da smo izbrali nekatere po našem mnenju najzanimivejše izdelke, jih uredili po kategorijah in preverili njihove cene pri nas, v Nemčiji in pri nekaterih tudi v Ameriki. Seveda je jasno, da vseh izdelkov nismo mogli preveriti na vseh mestih. Za kaj takega seveda nismo imeli ne časa ne možnosti. Zato smo se morali odločiti za kompromis. Ta je bil v tem, da smo poiskali eno večjih nemških spletnih trgovin in njene cene primerjali s cenami pri nekaterih naših prodajalcih, ki imajo urejeno spletno trgovino. In kaj smo ugotovili? O podrobnostih boste prebrali v nadaljevanju, a splošno gledano so izdelki v večini primerov v Nemčiji cenejši. Ne- 16 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 kateri bolj, drugi manj. Je pa tudi res, da lahko Ameriki, kjer je vse prilagojeno napetosti 110 najdemo tudi takšne, ki bi jih Nemec z veseljem voltov. Ker so napajalniki v veliko primerih kupil tudi na sončni strani Alp, saj bo zanje od- univerzalni, bo treba dokupiti zgolj kak poceni štel manj kot doma. Iz ugotovljenega lahko po- vmesnik, da bo električni vtič mogoče »vtakniti« vemo, da je treba biti pri kupovanju izdelkov, v našo vtičnico, z malce tehniške žilice pa lahko povezanih z računalništvom, izobražen kupec. vtikač tudi zamenjamo. A le če napajalnik podTo pa pomeni, da skok v najbližjo trgovino ne pira tudi omrežje 220 V/50 Hz in ne le 110 V/60 pomeni ravno optimalnega nakupa. Optimalen Hz. Če podpira le prvo, je poleg naprave treba kunakup je povezan z brskanjem po internetu in piti še poseben pretvornik, ki pa je precej drag. iskanjem najboljše ponudbe. To pa je problem. Ali ima Kje iskati poceni izdelke? Cena izdelka na trgu je odvisna od različnih povprečen zaposleni Slovenec čas za vse dejavnikov. Od prijaznejše davčne politike določenih držav � tipičen to? Če noče kupovati zgled je nam sosednja Avstrija, kjer so cene izdelkov, namenjenih drago, si ga nekako novorojenčkom, obdavčene z nižjo davčno stopnjo (4 %) � velikosti mora vzeti. ZAKAJ SO CENE LAHKO NIŽJE? NA KAJ JE TREBA PAZITI Iti v tujo trgovino ni ravno velika umetnost, ki bi presegla intelektualne sposobnosti povprečnega kupca. Tam lahko izdelek vidimo, preizkusimo in morda izsilimo kak dodaten popust. Seveda se tudi v tujini ne smemo odločiti že v prvi trgovini, temveč se je treba malce sprehoditi, Tudi tam namreč vse trgovine ne ponujajo izdelkov po enakih cenah. A cena ni edini dejavnik, na katerega je treba biti pozoren. Pozor, 110 voltov! Pomembno je, da se prepričamo, ali izdelek ustreza vsem standardom, predvsem kar zadeva električno omrežje. Še zlasti je to problematično, če izdelek kupujemo v trga, razvitosti konkurence in, če hočete, tudi od požrešnosti prodajalca oziroma njegove nesposobnosti optimiranja poslovanja in s tem doseganja nižjih stroškov. Davčni raji. Gre za države, v katerih zavestno znižajo davke na vse ali določene vrste izdelkov, s ciljem, da pritegnejo kupce iz sosednjih držav. Tipičen zgled je Andora, še pred vstopom v Eu pa je po tem prijemu posegala tudi Grčija. Znotraj EU-ja je kaj takega težko pričakovati, oziroma je, kot v Avstriji, to možno le v omejenem obsegu. Ker nižji davki pomenijo tudi manjši priliv v državni proračun, dejstvo pa je, da so moderne države čedalje požrešnejše in s tem občutljive že na najmanjša nihanja tega vira denarja, bo takšnih davčnih rajev v prihodnje verjetno vedno manj. Pa še ti bodo omejeni na manjše države, ki večjim niso opazna konkurenca. Da stvar ni tako nedolžna, kaže tudi naš primer, ko smo morali še pred vstopom v EU zapreti brezcarinske prodajalne, saj so premočno vplivale na poslovanje trgovcev blizu meje. Podoben primer so (bile) tudi naše cene naftnih derivatov. Nižji stroški poslovanja. Neposreden vpliv na ceno izdelka ima tudi sposobnost prodajalca za obvladovanje (nižanje) stroškov poslovanja Poleg ekonomije obsega ima na stroške vpliv tudi spletna prodaja. Zakaj? Najprej zaradi tega, ker takšen prodajalec nima fizične trgovine, temveč zgolj njen spletni ekvivalent. Odpade gora stroškov, povezanih z nakupom, vzdrževanjem in delovanjem poslovnega trgovskega prostora. Hkrati večina spletnih prodajalec blaga nima na zalogi, kupec gre ponj neposredno k distributerju oziroma mu ga pošljejo neposredno iz proizvodne enote. Kako je s tem pri nas? Bolj slabo, saj je zgolj le spletnih trgovin pri nas malo. Razlog za takšno stanje je moč iskati v majhnem trgu in konkurenci med posameznimi trgovci. Velika večina spletnih trgovin so postavili klasični trgovci kot dodatek k njihovi ponudbi. Da ne bi sami sebi hodili v zelje, so cene v teh trgovinah iste kot v klasičnih, obenem pa pogosto strošek naraste zaradi plačila dostave naročenega blaga na dom. Edina prednost ostane zgolj možnost kupovanja od doma, kar pa za veliko večino Slovencev še vedno ni dovolj velik povod za splet- AKTUALNO zakaj so pri nas nekateri izdelki dražji Včasih je morda ceneje kupiti kar nov napajalnik, seveda če gre za zunanjega. A to ni vedno najlažja naloga. Prva težava je v tem, da so ti napajalniki običajno grdo dragi, saj se s takšnimi cenami prodajalci ščitijo prav pred tem, kar smo naredili – kupovanjem cenejših izdelkov čez lužo. Poleg cene je tu še »faktor« sumljivosti. Če greste v trgovino in zahtevate recimo napajalnik za notesnik, vas bodo najverjetneje zelo sumničavo pogledali. Velikokrat se namreč zgodi, da nov napajalnik kupuje nekdo, ki je notesnik ukradel. Pa ne le notesnik. To velja za vse naprave, ki imajo zunanje napajalnike. Presneto se boste morali potruditi in dokazati, da ste izdelek res kupili, preden boste lahko napajalnik po ogabno visoki ceni dejansko kupili. Ne zaupajte v »nepokvarljivost« Težava so lahko navodila za uporabo in veljavnost garancije. Oboje je treba preveriti pri prodajalcu. A pri tem ne gre za ne vem kako veliko težavo, ki je ni moč rešiti. Glede garancije je dobro celo malce doplačati in dobiti takšno, ki velja po vsem svetu, torej tudi pri nas, ne glede na to, da je izdelek kupljen drug- je. Zaupati v to, da se izdelek ne bo pokvaril, ni najmodrejša odločitev. Če in ko se bo, bo popravilo verjetno tako drago, da bo izničilo prihranek, povezan s cenejšim nakupom. Je pa treba vedeti nekaj: tudi če kupujete izdelek, ki ima recimo svetovno, vseevropsko ali kakršno koli drugo garancijo, ki pokriva tudi Slovenijo, to še ne pomeni, da je ta garancija res vredna svojega imena. Recimo, da kupite izdelek v Ameriki z svetovno garancijo in ga pripeljete v Slovenijo. Če se ta izdelek pokvari, vam ga je slovenski zastopnik dolžan popraviti. In ga tudi bo, vprašanje je le, kdaj. Ker ga niste kupili pri njem, ste lahko prepričani, da bo najprej kar nekaj časa presedel na kakšni polici, nato bo zastopnik naročil rezervni del, ki bo sumljivo dolgo potoval, nato bo treba počakati še, da se vgradi ... Vse skupaj bo trajalo ogabno dolgo. Pa ne mislite, da je tak scenarij izjema! Je kar pravilo. Izjemno poceni spletna trgovina? Kaj pa spletne trgovine? Do njih seveda ne potrebujemo avtomobila in nam je zato lahko vseeno, ali je takoj za mejo ali na Laponskem. ne nakupe. Ovira je tudi omejena zmožnost fizične predstavitve izdelka. Načeloma imamo v podzavesti še vedno zahtevo, da blago pred nakupom pregledamo, pretipamo, tehnične izdelke pa celo preizkusimo. Pred časom pa v nekaterih trgovinah niso smeli dati kupcu »v roke« digitalnih fotoaparatov (pa tudi drugih izdelkov), da bi se ta malce poigral z njimi in jih v praksi preizkusil. Kajti dobršen del teh je tako dobil občutek o kakovosti izdelka, se odločil za nakup. Samo da je nakup opravil v domači oziroma tuji spletni trgovini, kjer je bila cena izdelka krepko nižja. Večji trgi so bolj konkurenčni. Tudi konkurenčno dobro razvit trg je lahko razlog nižjih cen. Če na nekem trgu isti izdelek prodaja več trgovcev (spletnih ali klasičnih) in je med njimi velja konkurenčno obnašanje in ne kartelni dogovori, to niža cene izdelka. Kupci so razvajeni in kupujejo blago tam, kjer je v času nakupa najcenejše. Hkrati večji trg pomeni več potencialnih kupcev, večji obseg prodaje in s tem večji prihodki. Ker fiksni stroški poslovanja niso veliko višji kot na manjših trgih, so nižje cene možne. Ekonomija obsega. Je povezana z velikostjo trga. Distributer na velikem trgu od proizvajalca kupi več, torej ima tudi večjo pogajalsko moč. Eno so namreč priporočene cene za določen trg, drugo pa nabavne cene. Nekdo, ki kupi 10 izdelkov, ima nabavno ceno običajno veliko višjo od onega, ki kupi več tisoč izdelkov. Trgovec z nižjo nabavno ceno lahko zniža končno prodajno ceno, je tako bolj konkurenčen in proda več. Odnos proizvajalca do trga. Dostikrat je razlog za višje (nižje) cene tudi odnos proizvajalca do določenega trga, kar je spet vsaj delno povezano z velikostjo in pomembnostjo trga zanj. Znano je namreč, da so nekateri digitalni fotoaparati praviloma občutno cenejši v Ameriki kot v Evropi, preprosto zato, ker da proizvajalec ameriškim trgovcem veliko boljše pogoje kot drugim, ne glede na količino kupljenih izdelkov. Hkrati gre tudi za načeloma enake modele izdelkov, ki pa se med seboj od trga do trga nekoliko razlikujejo.To pa še ne pomeni, da lahko kupec iz Evrope kupi izdelek po tej ceni. No, lahko, če je v Ameriki in stvar kupi v trgovini. Sami smo imeli primer, ko smo pred leti kupovali dlančnik Palm IV. Cena v spletu je bila res za polovico nižja od takrat veljavne cene pri nas. Ko smo hoteli nakup izvesti, smo kaj hitro videli, da velja zgolj za področje Amerike, oziroma ko smo jim povedali, naj nam izdelek pošljejo v Slovenijo, se je cena kar naenkrat dvignila in približala domači ceni. Razprodaja zalog – akcije. Tako pri nas kot v tujini je najnižje cene izdelkov mogoči najti na različnih razprodajah oziroma prodajnih akcijah. A tudi v spletu pasti in mogočih zapletov ne manjka. Če gre za trgovino, v kateri nismo še nikoli kupovali, se pojavi vrsta vprašanj. Je takšna trgovina vredna zaupanja oziroma ali ne gre za spletno prevaro? Kako varno je plačevanje? Je vse skupaj dovolj zaupanja vredno in varno, da smo jim pripravljeni sporočiti številko kreditne kartice? Kje pa piše, da kak nepridiprav ne more narediti navidezne spletne trgovine, ki bi ponujala izdelke po čudno nizkih cenah le zato, da bi pobiral informacije o potencialnih kupcih? Ali pa bi pobiral denar in nikoli dostavil izdelka? Takšnih prevar z »ugodne« prodajo izdelkov je bilo že veliko. Eno, kjer je šlo za prodajo poceni prenosnikov, so konec lanskega leta odkrili tudi znotraj spletne dražbe eBay. Ko so prevaranta našli, so ugotovili, da je oškodoval kar nekaj naivnih kupcev. Pomembno je torej vedeti, da imamo opravka s pravo trgovino. Ker pa seveda ne vemo, kje ta trgovina je, se moramo pač prepričati na drug način. Najboljši je ta, da poznamo nekoga, ki je tam že kupoval. A tudi če najdemo spletno trgovino, ki ima ugodne cene in zaupanja vredno plačilno infrastrukturo in ki seveda omogoča nakup s kredit- O prvih običajno govorimo, ko gre izdelek iz proizvodnje oziroma ga proizvajalec namerava zamenjati z novejšim modelom. Zalog, ki vežejo finančna sredstva, se je treba znebiti in iztržiti vsaj nekaj. O akcijah pa govorimo, ko želi proizvajalec vstopiti na potencialno zanimiv trg in ponudi izjemno ugodne pogoje, ali ko trgovec v njih vidi določeno poslovno priložnost. Razgledanost kupcev. Bolj kot je kupec razgledan in pozna cene izdelka tudi drugod, manj ima prodajalec manevrskega prostora, da ga naplahta. Če želi prodajalec izdelek prodati in mu kupec pove, da je ta izdelek drugje cenejši, potem se lahko nadeja popusta. Tudi zaradi tega so cene na razvitih trgih, kjer je tudi veliko informacij, nižje kot na trgih nerazvitih držav, kjer se proizvajalci zavedajo, da bodo sicer prodali manj, a po veliko višji ceni. Vrnitev davka in nato »šverc«. Tudi to je lahko, pogojno rečeno, razlog za nižje cene, vendar o tem v državah EU-ja ne moremo več govoriti. Še pred letom pa smo vseeno veliko hodili v Italijo ali Avstrijo po izdelke, ki so bili tako ali tako cenejši, še bolj pa zaradi vrnitve davka. Delno je to še vedno možno, če gremo in izdelek kupimo v nam sosednji Hrvaški. Nizka vrednost dolarja. Zadnje časa je tudi to razlog za nižje cene izdelkov, predvsem onih, ki prihajajo iz držav, kjer vse vežejo na to valuto. Ni pa nujno. Nekateri proizvajalci za evropske trge oblikujejo cene, neodvisne od vrednosti dolarja, oziroma glede na to, koliko so prebivalci pripravljeni zanj plačati. Je pa zato nakup v Ameriki danes tudi zaradi tega cenovno ugodnejši. Če smo se še tako trudili, moramo torej mit potrditi. V tujini je večina tehničnega blaga cenejša. V opravičilo našim prodajalcem: med razlogi za višje cene sta majhnost trga in s tem manjša količinska prodaja, pri čemer pa stroški poslovanja podjetij (kljub nižji ceni delovne sile) niso toliko nižji, da bi bile lahko cene primerljive. A to ne seže do srca kupca, ko mora iz denarnice odšteti nemalo tolarskih bankovcev. Ni pa vse tako črno, ko se morebiti zdi na prvi pogled. Vprašanje je, ali se nakup v tujini splača, če ni kombiniran s turističnim obiskom. Predvsem pri izdelkih nižjih cenovnih razredov, kjer je prihranek izražen v denarju, ta ne upraviči potnih stroškov oziroma transporta blaga v Slovenijo. Eno pa je kot na dlani: ko kupujete in še zlasti ko kupujete dražje ali tehnološko najnovejše izdelke, se vam splača preveriti, koliko stanejo v tujini. In nato se odločite. Račun mora biti preprost. Naredite tisto, kar se vam najbolj splača.  MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 17 AKTUALNO nadnaslov no kartico, to še ne pomeni, da bo izdelek res mogoče kupiti. Velikokrat se namreč zgodi, da Slovenije na seznamu držav, kamor prodajalec pošilja izdelke, sploh ni. Obstaja namreč na primer ogromno ameriških spletnih trgovin, v katerih lahko kupujejo zgolj Američani. Lahko se tudi zgodi, da so cene pri nakupu neameričana skrivnostno povečajo na znesek, ki je celo višji od našega, domačega. Američani pa niso edini, ki imajo za izdelke, ki se pošiljajo v tujino, drugačna pravila. Pred časom je znanec hotel nekaj kupiti prek nemškega Amazon.de. Ko je izdelek izbral, vpisal številko kreditne kartice in naredil vse potrebno, je dobil »prijazen« odgovor, da pa tega izdelka Amazon ne pošilja v Slovenijo. Kakor tudi ne v Irak, Ugando in kaj vem kam še. Hura, združena Evropa! »Zakaj pa je bilo na koncu tako drago?« Druga stvar, na katero je treba biti pozoren, je poštnina. Določen izdelek ima res lahko izredno ugodno ceno, a kaj lahko se zgodi, da bo poštnina zanj takšna, da bo ta ugodnost kaj hitro skopnela. Pred naročanjem je torej nujno treba preveriti, kakšna je skupna cena izdelka s poštnino in vsemi drugimi dajatvami. Predvsem v ameriških trgovinah so namreč cene zapisane brez davka in seveda tudi poštnine. In davki tam so nekaj zelo čudnega, saj nimajo le davka na dodano vrednost (VAT), temveč tudi neke vrste prometni davek (sales tax), ki pa se razlikuje od zvezne države do zvezne države in tako zgolj iz cene, zapisane ob izdelku, nikakor ne moremo vedeti, koliko nas bo zadeva res stala. Pomembne podrobnosti Še na nekaj je treba paziti. Na prvi pogled enak izdelek se lahko od trga do trga razlikuje v nekaterih malenkostih (na primer, kakšen je vdelani optični pogon v notesniku, kakšna je zmogljivost diska, koliko ima pomnilnika, kakšna je dodatna oprema, pa programska oprema ...). Sicer malenkosti lahko vplivajo na nižjo ceno, vendar se lahko zgodi, da ne bomo dobili tistega, kar smo hoteli. Zato ni dovolj preveriti zgolj oznako izdelka, temveč tudi vse njegove tehnične značilnosti – oziroma vsaj tiste, za katere mislimo, da so za nas pomembne. Velja pa tudi nasprotno. Lahko se zgodi, da nek izdelek z oznako XXX najdemo v Evropi, v Ameriki pa ga sploh ni. O, ja najverjetneje je, le da se prodaja pod drugačno oznako. Tako je na primer z Olympusovim fotoaparatom MJU µ-mini, ki se v Ameriki imenuje Stylus Verve. Podobno velja za kopico izdelkov, ki jih bo mogoče najti le po ovinkih prek tehničnih lastnosti ali česa podobnega. PREVERITE CENE V spletu kar mrgoli storitev za »online« preverjanje cen prodajalcev. Prevladujejo storitve, namenjene ameriškem trgu. Običajno so rezultati podani v golih cenah izdelka, brez davka in transportnih stroškov. Šele ko vtipkate poštno številko ZIP (ameriško), dobite tudi realne cene, torej tisto, kar boste morali odšteti. Zanesljivost takšnih storitev je vprašljiva, saj jih je veliko in 18 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 1 EUR = 240 SIT Prenosni računalniki so blago, ki ga je pri nas moč dobiti celo ceneje kot v tujini.  Ko kupujete izdelek v spletnih trgovinah, je prvi pogoj ta, da zaupate spletnemu trgovcu. Nemčija Computeruniverse.net Fujitsu Siemens AMILO L-1300 915,00 � Fujitsu Siemens AMILO L-7300 825,00 � Fujitsu Siemens LIFEBOOK S7010 BT 1.739,00 � Fujitsu Siemens LIFEBOOK E8010 1.859,00 � Fujitsu Siemens AMILO M-1424 1.399,00 � WLAN Fujitsu Siemens AMILO PRO V7010 1.245,00 � Slovenija SIT 289.899,60 SIT 274.899,60 SIT 449.892,00 SIT 449.892,00 SIT 359.054,40 SIT HP nc4010 P-M 735 PF672AA HP nc6000 P-M 725 DU447EA HP nc8000 P-M 725 DU449EA HP nx5000 1,6 DU399A HP nx7010 P-M 725 PG588EA 1.785,00 � 2.199,00 � 2.385,00 � 1.109,00 � 1.549,00 � 359.988,00 SIT 404.988,00 SIT 431.941,20 SIT 295.911,60 SIT 299.988,00 SIT ACER Aspire 1362 LC/AMD ACER Aspire 1712 SMI ACER Aspire 1802 WSMI ACER TravelMate 4501 Lci ACER TravelMate 4502 WLMi 805,00 � 1.659,00 � 1.605,00 � 1.415,00 � 1.339,00 � 230.170,00 SIT 484.220,69 SIT 493.748,56 SIT 351.000,00 SIT 399.200,00 SIT IBM ThinkPad R50p IBM ThinkPad T42p IBM ThinkPad T41p IBM ThinkPad X40 2.835,00 � 3.149,00 � 2.965,00 � 2.575,00 � 678.489,00 SIT 854.910,00 SIT 641.010,00 SIT 565.110,00 SIT DELL Latitude D505 1.5 DELL Latitude D600 1.7 DELL Latitude D800 DELL Inspiron 8600c 1.008,00 � 1.553,00 � 2.203,00 � 2.117,00 � 249.900,00 SIT 377.900,00 SIT 556.900,00 SIT 442.300,00 SIT 299.892,00 SIT RAČUNALNIK KUPITE DOMA Storitev preverjanja cen izdelka pri različnih prodajalcih (www.pricegrabber.com) vprašanje je, kako zanesljive so te informacije o ceni. Nemško govorečim Slovencem bo v pomoč spletna stran www.geizhals.at. Ideja je odlična. Za določene izdelke vam namreč povedo njihove cene v nemških in avstrijskih trgovinah. Oziroma povedo, kje je trenutno mogoče izdelek kupiti najceneje. Storitev preverjanja cen je lahko dober smerokaz pri nakupu in rabi kot vir informiranja kupcev. Kolikšna pa je tista dejanska najnižja cena, ki jo še lahko dosežemo? Žal takšne cene, kot jo za nekatere izdelke dosežejo Američani, za nas običajno niso dosegljive. Razen če imate onkraj luže prijatelja, ki vam lahko izdelek kupi in nato pošlje, oziroma greste kmalu tja na dopust ali službeno pot. Načeloma velja, da je računalniška oprema najcenejša na drugi strani Atlantika in na Japonskem. Ko kupujete v ameriških spletnih trgovinah, je dobro vedeti, da tamkaj običajno objavljajo cene brez davka. Kar je za vas v redu, kajti davka vam ne zaračunajo, saj gre kupljeni izdelek iz Amerike. To ne velja, če kupujete v Ameriki v njihovih trgovinah. Vam pa bodo zaračunali davek v Evropi; pri nas je, kot veste, davek 20 odstotkov. Indeks EUR SLO/NEM 1.207,92 � 1,32 1.145,42 � 1,39 1.874,55 � 1,08 1.874,55 � 1,01 1.496,06 � 1,07 1.249,55 � Indeks FSC 1.499,95 � 1.687,45 � 1.799,76 � 1.232,97 � 1.249,95 � Indeks HP 959,04 � 2.017,59 � 2.057,29 � 1.462,50 � 1.663,33 � Indeks Acer 2.827,04 � 3.562,13 � 2.670,88 � 2.354,63 � Indeks IBM 1.041,25 � 1.574,58 � 2.320,42 � 1.842,92 � Indeks Dell 1,00 1,14 0,84 0,77 0,75 1,11 0,81 0,86 1,19 1,22 1,28 1,03 1,24 1,19 1,00 1,13 0,90 0,91 0,99 1,03 1,01 1,05 0,87 0,99 Lanska raziskava IDC-ja kaže, da je bilo količinsko največ prodanih izdelkov lokalnih blagovnih znamk. Ti so cenovno najugodnejši – običajno nekaj odstotkov cenejši od primerljivih izdelkov tujih blagovnih znamk, obenem pa so prodajalci veliko prožnejši pri dodatnih ugodnosti (popusti, obročno odplačevanje, manjše spremembe v konfiguraciji). Predvsem pri prenosnikih je kljub vsemu treba nekaj vedeti. Lastniki lokalnih blagovnih znamk, slovenskih, nemških ali kakršnih koli že, jih kupujejo (običajno že v celoti sestavljene) v kateri od tajvanskih tovarn, kjer so dogovorjeni, da nanje nalepijo svoj logotip. To pomeni, da je nemški izdelek, ki nosi lokalno blagovno znamko, povsem enakovreden slovenskemu izdelku z lokalno blagovno znamko. Pravzaprav je naš celo boljši, saj ima običajno tipkovnico označeno s slovenskimi znaki in nanjo ni treba lepiti etiket, da bi dobili slovenske znake, pa tudi operacijski sistem je velikokrat slovenski, tako da ga ni treba ponovno nalagati. Vprašanje je torej, ali se nam splača kupovati prenosnik v tujini. Ponudba v domačem prostoru je izredno pestra in kot je razvidno iz tabele, so prenosniki nekaterih globalnih blagovnih znamk pri nas celo cenejši (predvsem onih, ki imajo na našem trgu omembe vreden tržni delež) kot v tujini. Seveda je iz pravila treba izvzeti akcijske prodaje v tujini, a akcijske prodaje imamo tudi pri nas, tako da je včasih smotrno nekoliko počakati. Velik križ je izdelati primerjavo slovenskih cen in cen v Ameriki. Treba je AKTUALNO zakaj so pri nas nekateri izdelki dražji namreč upoštevati vse, kar smo že našteli – davke, poštnine, napajalnike in seveda, kako izdelek prenesti v Slovenijo. ZDA namreč niso v Evropski uniji in moramo za izdelke plačati carino. Še pred časom pa je veljalo, da so zmogljivi modeli prenosnikov (na primer prenosniki podjetja Sony) kljub vsemu v Ameriki cenejši. Čeprav da primerjave z Ameriko zaradi nezdružljivih tehničnih podrobnosti in oznak modelov nismo mogli naredit, je gotovo nekaj drugega: zaradi nizke vrednosti dolarja je lahko prenosnik enakovrednih zmogljivosti tamkaj cenovno ugodnejši. Je pa tudi res, da je veliko ljudi pred vstopom Slovenije v EU prenosnike kupovalo v Avstriji – prihranek je bil na račun vračila davka, česar pa zdaj več ni. Pri državah zunaj EU-ja pa ne pozabite, da je tihotapljenje še vedno nezakonito dejanje. Digitalni fotoaparati se prodajo kot vroče žemljice, a cene so različne od trga do trga. PO DIGITALCA RAJE V TUJINO 1 EUR = 240 SIT 1 USD = 0,764 EUR Canon EOS 1D MARK II EOS 1DS Mark II EOS 20D EOS 20D kit 18-55 EOS 300D + BGE1 PS-PRO1 PS-G6 PS-S70 PS-S60 DIGITAL IXUS 500 DIGITAL IXUS 40 DIGITAL IXUS 30 DIGITAL IXUS i5 PS-S1 IS PS-A95 PS-A85 PS-A75 PS-A400 Sony Sony DSC-V3 Sony DSC-V1 Sony DSC-T3 Sony DSC-T1 Sony DSC-P73 Sony DSC-F828 Sony DSC-P150 Sony DSC-P120 Sony DSC-W12 Sony DSC-P100 Sony DSC-W1 Sony DSC-P93 Sony DSC P43 Olympus Olympus mju-mini Olympus CAMEDIA C-8080 WZ Olympus CAMEDIA C-5060 WZ Olympus CAMEDIA C-70Z Olympus CAMEDIA C-770 UltraZoom Olympus CAMEDIA C-765 UltraZoom Olympus CAMEDIA C-60Z Olympus MJU 410 DIGITAL Olympus CAMEDIA AZ-2 Zoom Olympus CAMEDIA C-760 UltraZoom Olympus CAMEDIA C-470Z Olympus CAMEDIA C-370Z Tabela govori samo po sebi, a zahteva dodaten komentar. Treba je ločiti med priporočenimi cenami (te smo večinoma upoštevali v tabeli) in onimi, ki jih kupec dejansko doseže pri prodajalcih. Vzemimo primer. Za digitalni fotoaparat Canon 20D je priporočena cena v Nemčiji 1499 evrov, dobi pa se ga že za 1350 evrov. Za Canon S1 IS je pri nas priporočena cena 120 tisočakov, dobite pa ga tudi za 109 tisočakov (v Nemčiji priporočena 400 evrov, prodajna 380 evrov). A indeksa, ki kaže na razliko med cenama, to ne spremeni kaj dosti. Paziti pa morate, ko kupujete digitalni fotoaparat onstran velike luže. V Ameriki je namreč praksa, da objavljajo le ceno za fotoaparat, druge pritikline v škatli, ki spadajo k fotoaparatu, pa želijo prodati ločeno, in to po divjih cenah. Ameriške cene v tabeli so tudi brez davka, saj je ta močno odvisen od tega, v kateri od zvez- Slovenija SIT EUR 1.164.990,00 SIT 1.799.990,00 SIT 399.990,00 SIT 419.990,00 SIT 254.990,00 SIT 259.990,00 SIT 179.990,00 SIT 149.990,00 SIT 129.990,00 SIT 109.990,00 SIT 94.990,00 SIT 79.990,00 SIT 94.990,00 SIT 119.990,00 SIT 96.990,00 SIT 74.990,00 SIT 59.990,00 SIT 44.990,00 SIT 141.990,00 SIT 99.990,00 SIT 107.988,00 SIT 89.988,00 SIT 49.998,00 SIT 199.998,00 SIT 104.988,00 SIT 87.990,00 SIT 79.998,00 SIT 77.988,00 SIT 74.988,00 SIT 64.998,00 SIT 46.508,85 SIT 77.532,00 SIT 192.990,00 SIT 138.990,00 SIT 136.390,80 SIT 135.990,00 SIT 89.988,00 SIT 87.906,00 SIT 85.998,00 SIT 79.716,00 SIT 78.624,00 SIT 62.988,00 SIT 35.988,00 SIT Nemčija Computeruniverse.net Indeks SLO/NEM ZDA USD 4.854,13 � 7.499,96 � 1.666,63 � 1.749,96 � 1.062,46 � 1.083,29 � 749,96 � 624,96 � 541,63 � 458,29 � 395,79 � 333,29 � 395,79 � 499,96 � 404,13 � 312,46 � 249,96 � 187,46 � 3.899,00 � 6.799,00 � 1.299,00 � 1.399,00 � 999,00 � 789,00 � 599,00 � 509,00 � 399,00 � 329,00 � 319,00 � 265,00 � 325,00 � 395,00 � 309,00 � 229,00 � 189,00 � 145,00 � Indeks Canon 1,24 1,10 1,28 1,25 1,06 1,37 1,25 1,23 1,36 1,39 1,24 1,26 1,22 1,27 1,31 1,36 1,32 1,29 1,27 $4.499,00 $7.999,00 $1.633,00 591,63 � 416,63 � 449,95 � 374,95 � 208,33 � 833,33 � 437,45 � 366,63 � 333,33 � 324,95 � 312,45 � 270,83 � 193,79 � 585,00 � 345,00 � 395,00 � 435,00 � 199,00 � 799,00 � 405,00 � 349,00 � 315,00 � 305,00 � 299,00 � 242,00 � 155,00 � Indeks SONY 1,01 1,21 1,14 0,86 1,05 1,04 1,08 1,05 1,06 1,07 1,04 1,12 1,25 1,08 $699,95 289,00 � 695,00 � 499,00 � 489,00 � 449,00 � 315,00 � 319,00 � 265,00 � 295,00 � 285,00 � 232,00 � 129,00 � Indeks Olympus 1,12 1,16 1,16 1,16 1,26 1,19 1,15 1,35 1,13 1,15 1,13 1,16 1,18 323,05 � 804,13 � 579,13 � 568,30 � 566,63 � 374,95 � 366,28 � 358,33 � 332,15 � 327,60 � 262,45 � 149,95 � nih držav izdelek kupujete. So pa davki tam čez vseeno nižji, in tudi če na primer upoštevamo 8-odstotni davek, so cene kljub vsemu še vedno občutno nižje. Razlog, da je trenutno Amerika tako cenena, pa je seveda moč iskati tudi v nizkem oziroma za nas ugodnejšem tečaju dolarja. Če bo ta zrasel se bodo razlike znižale. Najcenejši pa so digitalni fotoaparati na Japonskem, kjer je tudi izbor različnih modelov največji. A to je že druga zgodba, saj Slovenci v deželo vzhajajočega sonca ravno ne potujemo pogosto. Kot je razvidno iz tabele, so digitalni fotoaparati cenejši tako v Nemčiji kot tudi v Ameriki. Pri fotoaparatih nižjega cenovnega razreda je razlika v ceni, izražena v denarju, nižja, kar zmanjša $863,00 $766,00 $539,00 $539,00 $326,00 $438,00 $413,00 $310,00 $249,00 $196,00 $449,95 $249,95 $999,95 $449,95 $349,95 $349,95 $299,95 EUR Indeks SLO/ZDA 3.437,24 � 6.111,24 � 1.247,61 � - � - � 659,33 � 585,22 � 411,80 � 411,80 � 249,06 � - � - � - � 334,63 � 315,53 � 236,84 � 190,24 � 149,74 � 1,41 1,23 1,34 534,76 � - � - � 343,76 � 190,96 � 763,96 � 343,76 � - � - � 267,36 � 267,36 � 229,16 � - � 1,11 1,64 1,28 1,52 1,32 1,84 1,49 1,28 1,32 1,31 1,25 1,40 1,09 1,09 1,09 1,27 1,22 1,17 1,18 1,15 $349,00 $899,00 $649,00 $599,00 $499,00 266,64 � 686,84 � 495,84 � - � 457,64 � 381,24 � - � - � - � - � - � - � 1,21 1,17 1,17 1,24 0,98 1,15 prednosti nakupa v tujini, obrnjen položaj pa je pri dražjih izdelkih. To pomeni, da se celo splača zapeljati v Nemčijo, iti tja na družinski izlet in mimogrede še opraviti nakup. Mislite, da Slovenci tega ne počnejo? Kaj pa prednosti slovenskih prodajalcev? To so predvsem slovenska navodila, a tudi s tem utegne biti križ, saj se še vedno dogaja, da so prevodi slabši od originala in večina kupcev raje bere navodila v angleškem jeziku. Nekaj težav utegne biti tudi z garancijo, če ta izdelek ne velja povsod po svetu (ali na področju EU-ja). V tem primeru vam morajo garancijo priznati tudi naši servisi, utegnejo pa vseeno delati težave. Verjetnost okvare izdelka je sicer majhna, a nekateri kupci nočejo tvegati! MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 19 AKTUALNO zakaj so pri nas nekateri izdelki dražji MONITORJE POGOJNO DOMA, VELIKE PLOSKE TV-JE PA V TUJINI Tudi ploski monitorji so nekoliko cenejši v tujini, a je vprašanje, ali se jih splača tudi tam kupiti. V tabeli smo namreč zajeli le LCD-monitorje kupite nekatere najbolj zna- doma, po velike ploske ne blagovne znamke, televizorje pa se raje ponudba na trgu pa odpravite v tujino. je veliko pestrejša. Še zlasti so cenovno ugodni izdelki manj znanih proizvajalcev. Kaj pa Amerika? Tam so cene (zaradi kaosa pri označevanju izdelkov cen nismo vnesli v tabelo) še nekoliko nižje, povprečno za 10 odstotkov v primerjavi z Evropo. Največji razlog za to cenovno razliko je nizka cena dolarja. Če pa se vseeno odločite za nakup monitorja v Ameriki, je treba paziti na napajanje. Preveriti morate, ali je vdelani oziroma zunanji napajalnik s standardom evropskega energetskega omrežja. Če se torej splača pri nas kupovati izdelke, namenjene množičnemu trgu, pa to ni tako s kakovostnimi in velikimi modeli LCD-monitorjev in ploskih televizorjev. Mišljenje prodajalcev je dokaj enostavno. Za te izdelke je potencialnih kupcev manj, poleg tega pa so to običajno ljudje z več denarja pod palcem. Ti običajno manj gledajo na ceno izdelka. Bralec nas je opozoril, da je moč v Nemčiji kupiti ploski televizor tudi za polovico cene, za katero se prodaja pri nas. Popolnoma mu verjamemo. Izdelki, za katere je moč pričakovati, da se jih bo prodalo manj, so pri nas dražji, kar je vzročni zvezi z velikostjo trga. Pričakovati pa je, da bo trend nižanja cen ploskih televizorjev že letos mogoče zaznati tudi pri nas. Če točno veste, kaj hočete kupiti, se splača vsaj preveriti cene v tujini. PO »GADGETE« V TUJINO Znano je, da je moč MP3-predvajalnike dobiti polovico ceneje. Še veliko je izdelkov, ki so zanimivi za ljubitelje tehničnih novosti, predvsem za mlajše kupce. Predvsem gre za različne vrste predvajalnikov digitalnih vsebin. Znano je, da lahko na primer nekatere MP3-predvajalnike dobite v Nemčiji za polovico denarja, ki ga zanje zahtevajo naši trgovci. Razlog za višjo ceno pri nas? Enak kot pri drugih izdelkih: manjši trg, manjše prodane količine in zato višje cene. A po drugi strani kupci teh izdelkov nimajo omejitev pri nakupu v tujini. Tako kot tudi drugje morate vedeti, kje kupovati. Sami smo nič kolikokrat gledali cene v trgovinah na letališčih (te so pregovorno visoke), kjer cenovnih razlik ni bilo opaziti. Ne zadoščata torej vožnja do najbližje trgovine in upanje na dober nakup. 20 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 1 EUR = 240 SIT 1USD = 0,764 EUR Sony HS74PS 17” Sony S74S 17” Sony S93B 19” Sony HS94PB 19” črn Nemčija Computeruniverse.net 465,00 � 359,00 � 459,00 � 645,00 � Slovenija SIT 124.899,60 SIT 99.900,00 SIT 129.900,00 SIT 208.564,80 SIT 505,00 � 445,00 � 695,00 � 939,00 � 117.990,00 SIT 107.798,40 SIT 148.998,00 SIT 227.988,00 SIT Philips 170P5ES 17” Philips 170B5CS 17” Philips 190B5CG 19” Philips 230W5BS 23” 335,00 � 315,00 � 485,00 � 1.679,00 � 89.766,00 SIT 79.998,00 SIT 124.006,80 SIT 429.990,00 SIT HP LCD 1702 17” HP LCD 1530 15” HP LCD 1502 15” HP LCD 2335 23” 272,00 � 295,00 � 249,00 � 1.745,00 � 83.776,80 SIT 77.206,80 SIT 68.992,80 SIT 394.248,00 SIT IBM LCD ThinkVision L170 17” črn IBM LCD ThinkVision L150 15” črn 335,00 � 275,00 � 109.333,20 SIT 79.333,20 SIT AOC 727 AOC 929 AOC LM520A 262,00 � 425,00 � 227,00 � 71.989,99 SIT 105.990,00 SIT 58.734,68 SIT Samsung SyncMaster LCD 173P 17” Samsung SyncMaster LCD 710MP 17” Samsung SyncMaster LCD 193P 19” Samsung SyncMaster LCD 213T 21” 1 EUR = 240 SIT 1USD = 0,764 EUR Dlančnik HP iPAQ H5550 Dlančnik HP iPAQ HX 4700 Dlančnik HP iPAQ HX 2110 Dlančnik Palm Tungsten C Dlančnik Palm Tungsten E Dlančnik Palm Tungsten T5 Dlančnik Palm Zire 72 Slovenija SIT 114.990,00 SIT 138.336,00 SIT 88.998,00 SIT 129.990,00 SIT 53.323,20 SIT 109.998,00 SIT 88.800,00 SIT Indeks SLO/NEM 1,12 1,16 1,18 1,35 1,20 0,97 1,01 0,89 1,01 0,97 1,12 1,06 1,07 1,07 1,08 1,28 1,09 1,15 0,94 1,12 1,36 1,20 1,28 1,14 1,04 1,08 1,09 EUR 520,42 � 416,25 � 541,25 � 869,02 � Indeks Sony 491,63 � 449,16 � 620,83 � 949,95 � Indeks Samsung 374,03 � 333,33 � 516,70 � 1.791,63 � Indeks Philips 349,07 � 321,70 � 287,47 � 1.642,70 � Indeks HP 455,56 � 330,56 � Indeks IBM 299,96 � 441,63 � 244,73 � Indeks AOC Nemčija Indeks EUR Computeruniverse.net SLO/NEM 479,13 � 709,00 � 0,68 576,40 � 695,00 � 0,83 370,83 � 399,00 � 0,93 541,63 � 435,00 � 1,25 222,18 � 199,00 � 1,12 458,33 � 349,00 � 1,31 370,00 � 249,00 � 1,49 DVD zapisovanik NEC ND3520 črn DVD zapisovanik PLEXTOR PX-716 USB e KIT DVD zapisovanik PLEXTOR PX-712SATA i KIT DVD zapisovanik TEAC DV-W516G i Dual Layer 16.990,00 SIT 69.715,20 SIT 23.988,00 SIT 17.414,40 SIT 70,79 � 290,48 � 99,95 � 72,56 � 75,00 � 257,00 � 102,00 � 76,00 � 0,94 1,13 0,98 0,95 MP3 predvajalnik Creative Zen Micro MP3 predvajalnik Muvo2 NX MP3 predvajalnik iRiver FP995 MP3 predvajalnik iRiver FP990 MP3 predvajalnik SanDisk Cruzer Micro MP3 COMPANION 67.365,00 SIT 55.484,40 SIT 67.998,00 SIT 51.990,00 SIT 14.620,00 SIT 280,69 � 231,19 � 283,33 � 216,63 � 60,92 � 245,00 � 195,00 � 279,00 � 212,00 � 54,00 � 1,15 1,19 1,02 1,02 1,13 DVD predvajalnik KISS DP-1000 DVD predvajalnik KISS DP-470 DVD predvajalnik Panasonic DVD S-47 DVD predvajalnik Sony DVD+VCR combo SLV-D930 DVD predvajalnik JVC XV-N212 DVD snemalnik Panasonic DMR-E55 EG 28.998,00 SIT 84.561,60 SIT 36.990,00 SIT 50.590,80 SIT 20.490,00 SIT 99.990,00 SIT 120,83 � 352,34 � 154,13 � 210,80 � 85,38 � 416,63 � 97,00 � 315,00 � 115,00 � 212,00 � 82,00 � 259,00 � 1,25 1,12 1,34 0,99 1,04 1,61 329.988,00 SIT 944.988,00 SIT 279.990,00 SIT 989.988,00 SIT 252.000,00 SIT 674.865,00 SIT 1.374,95 � 3.937,45 � 1.166,63 � 4.124,95 � 1.050,00 � 2.811,94 � 1.385,00 � 3.355,00 � 1.139,00 � 2.935,00 � 789,00 � 1.629,00 � 0,99 1,17 1,02 1,41 1,33 1,73 8.505,00 SIT 5.769,00 SIT 13.591,00 SIT 26.988,00 SIT 35,44 � 24,04 � 56,63 � 112,45 � 31,00 � 22,00 � 52,00 � 112,00 � 1,14 1,09 1,09 1,00 Projektor Sony LCD VPL-CS7 Projektor Sony LCD VPL-CX85 Projektor Epson EMP-S1H Projektor Epson EMP-821 Projektor Hitachi CP-S210 Projektor NEC LT170 USB ključ Lexar Jump Drive Elite 256 Mb USB ključ SanDisk Cruzer Micro 128MB USB ključ SanDisk Cruzer Mini 512MB USB ključ Lexar USB 2.0 JumpDrive 1GB “Traveler” AKTUALNO zakaj so pri nas nekateri izdelki dražji TISKALNIKI PRI NAS MALENKOST DRAŽJI? so postali tako poceni (tisti iz nižjega cenovnega razreda), da so že skoraj potrošno blago. Ko zmanjka črnila ali barvila je včasih skoraj bolj smotrno kupiti nov tiskalnik, kot pa črnilnik zanj. Seveda se tega zavedajo tudi proizvajalci, zato pa nam v nove tiskalnike dajejo črnilnike Kot smo pričakovali, so tudi tiskalniki v tujini cenejši. Ko smo primerjali priporočene cene distributerjev s cenami v tujini, so bile razlike občutne. A ko smo pogledali dejanske prodajne cene, se je ta razlika nekoliko stopila. Tiskalniki 1 EUR = 240 SIT 1USD = 0,764 EUR Canon PIXMA iP1500 PIXMA iP2000 PIXMA iP3000 PIXMA iP4000 PIXMA iP5000 PIXMA iP6000D PIXMA iP8500 i80 i6500 i9950 BJ-W2200 LBP-1120 laserski LBP-3200 laserski LBP-2410 barvni laserski LBP-2000 laserski LaserBase MF3110 LaserBase MF5630 LaserBase MF5650 SmartBase MP360 SmartBase MP730 Pixma MP750 Pixma MP780 Slovenija SIT Nemčija Indeks EUR Computeruniverse.net SLO/NEM 14.988,00 SIT 17.700,00 SIT 29.850,00 SIT 39.990,00 SIT 53.631,00 SIT 53.631,00 SIT 99.990,00 SIT 59.988,00 SIT 139.620,00 SIT 162.990,00 SIT 489.900,00 SIT 34.998,00 SIT 44.988,00 SIT 134.912,00 SIT 299.988,00 SIT 79.998,00 SIT 104.988,00 SIT 129.990,00 SIT 39.600,00 SIT 104.808,00 SIT 84.990,00 SIT 109.998,00 SIT 62,45 � 73,75 � 124,38 � 166,63 � 223,46 � 223,46 � 416,63 � 249,95 � 581,75 � 679,13 � 2.041,25 � 145,83 � 187,45 � 562,13 � 1.249,95 � 333,33 � 437,45 � 541,63 � 165,00 � 436,70 � 354,13 � 458,33 � 54,00 � 75,00 � 115,00 � 135,00 � 179,00 � 175,00 � 355,00 � 219,00 � 429,00 � 549,00 � 2.415,00 � 147,00 � 175,00 � 439,00 � 1.775,00 � 349,00 � 439,00 � 529,00 � 129,00 � 315,00 � 269,00 � 325,00 � Indeks Canon 1,16 0,98 1,08 1,23 1,25 1,28 1,17 1,14 1,36 1,24 0,85 0,99 1,07 1,28 0,70 0,96 1,00 1,02 1,28 1,39 1,32 1,41 1,14 Hewlett Packard HP Business Inkjet 2300 HP Business Inkjet 2300DTN HP Business Inkjet 2300N HP Business Inkjet 2600 HP Business InkJet 2600DN HP Business InkJet 3000DTN HP Business InkJet 3000N HP Color InkJet CP1700 HP Color InkJet CP1700d HP Color Inkjet CP1700PS HP DeskJet 1220C HP DeskJet 450CBi HP DeskJet 450wbt HP DeskJet 6840 HP DeskJet 9300 HP DeskJet 9650 HP DeskJet 9670 HP DeskJet 9680 HP Officejet 4110 all-in-one HP OfficeJet 4255 s tel.slušalko HP OfficeJet 5510 HP OfficeJet 6110 HP Officejet 7110 HP Officejet 7130 HP OfficeJet 7140xi HP OfficeJet 9130 HP PhotoSmart 7450 HP PhotoSmart 7760 HP PhotoSmart 8150 HP PSC 1315 HP PSC 1350 All-In-One HP PSC 2355 129.990,00 SIT 224.988,00 SIT 189.990,00 SIT 285.630,00 SIT 385.614,00 SIT 299.988,00 SIT 254.650,80 SIT 143.988,00 SIT 178.303,20 SIT 143.600,40 SIT 71.988,00 SIT 79.998,00 SIT 92.622,00 SIT 57.800,40 SIT 98.605,20 SIT 119.906,40 SIT 143.988,00 SIT 154.998,00 SIT 56.247,00 SIT 39.990,00 SIT 49.255,20 SIT 84.990,00 SIT 109.833,60 SIT 134.179,20 SIT 153.145,20 SIT 257.988,00 SIT 24.248,40 SIT 36.396,00 SIT 48.496,80 SIT 23.880,00 SIT 37.388,40 SIT 47.598,00 SIT 541,63 � 937,45 � 791,63 � 1.190,13 � 1.606,73 � 1.249,95 � 1.061,05 � 599,95 � 742,93 � 598,34 � 299,95 � 333,33 � 385,93 � 240,84 � 410,86 � 499,61 � 599,95 � 645,83 � 234,36 � 166,63 � 205,23 � 354,13 � 457,64 � 559,08 � 638,11 � 1.074,95 � 101,04 � 151,65 � 202,07 � 99,50 � 155,79 � 198,33 � 499,00 � 865,00 � 729,00 � 899,00 � 1.235,00 � 1.189,00 � 995,00 � 485,00 � 649,00 � 509,00 � 259,00 � 319,00 � 369,00 � 227,00 � 369,00 � 445,00 � 549,00 � 595,00 � 127,00 � 165,00 � 189,00 � 239,00 � 419,00 � 475,00 � 529,00 � 989,00 � 96,00 � 122,00 � 195,00 � 93,00 � 125,00 � 195,00 � Indeks HP 1,09 1,08 1,09 1,32 1,30 1,05 1,07 1,24 1,14 1,18 1,16 1,04 1,05 1,06 1,11 1,12 1,09 1,09 1,85 1,01 1,09 1,48 1,09 1,18 1,21 1,09 1,05 1,24 1,04 1,07 1,25 1,02 1,15 in barvilnike s polovično polnitvijo. Pri primerjavi s cenami v tujini je treba preveriti, kaj dejansko prodajalci za svojo ceno ponujajo. So v kompletu na pol prazni črnilniki ali tisti običajni, torej polni? Delno je lahko to razlog za cenovne razlike, po pogojem, da naši prodajalci prodajajo le komplete s polnimi črnilniki. Zaplete se lahko tudi pri garanciji, saj so tiskalniki od vsega računalniškega blaga še najbolj pokvarljivi. Majhne cenovne razlike, predvsem pri izdelkih nižjih cenovnih razredov, ki se jih največ proda, po našem mnenju za ta segment izdelkov ne upravičujejo namenskega obiska Tiskalniki so skoraj potrošni material v tujini. Morda samo tedaj, in zaradi svoje cenenosti realna razlika ko v tujini najdete ugodno v ceni ni tako zelo velika. prodajno akcijo. Razmerje med uporabniki, ki splet uporabljajo zgolj za iskanje izdelkov (modri stolpec), in tistimi, ki izdelek nato tudi kupijo (rdeči stolpec). Podatki so iz leta 2003. 1 EUR = 240 SIT Slovenija Nemčija Indeks 1USD = 0,764 EUR SIT EUR Computeruniverse.net SLO/NEM Epson EPSON STYLUS C46 14.962,80 SIT 62,35 � 57,00 � 1,09 EPSON STYLUS C66 19.750,80 SIT 82,30 � 76,00 � 1,08 EPSON STYLUS C86 24.831,60 SIT 103,47 � 95,00 � 1,09 EPSON STYLUS COLOR 1160 87.066,00 SIT 362,78 � 315,00 � 1,15 EPSON STYLUS COLOR 1520 192.168,00 SIT 800,70 � 595,00 � 1,35 EPSON STYLUS PHOTO R200 32.319,60 SIT 134,67 � 119,00 � 1,13 EPSON STYLUS PHOTO R300 46.279,20 SIT 192,83 � 139,00 � 1,39 EPSON STYLUS PHOTO R800 99.634,80 SIT 415,15 � 325,00 � 1,28 EPSON STYLUS PHOTO 1290S 112.204,80 SIT 467,52 � 419,00 � 1,12 EPSON STYLUS PHOTO 2100 174.438,00 SIT 726,83 � 665,00 � 1,09 EPSON EPL-6200 76.594,80 SIT 319,15 � 279,00 � 1,14 EPSON EPL-6200L 35.988,00 SIT 149,95 � 135,00 � 1,11 EPSON EPL-N3000 317.316,00 SIT 1.322,15 � 1.099,00 � 1,20 EPSON EPL-N7000 634.932,00 SIT 2.645,55 � 1.795,00 � 1,47 EPSON ACULASER C900 103.440,00 SIT 431,00 � 355,00 � 1,21 EPSON ACULASER C1900 167.880,00 SIT 699,50 � 699,00 � 1,00 EPSON ACULASER C1900S, A4 122.280,00 SIT 509,50 � 589,00 � 0,87 EPSON ACULASER C3000 317.316,00 SIT 1.322,15 � 905,00 � 1,46 EPSON ACULASER C4100 526.630,80 SIT 2.194,30 � 1.279,00 � 1,72 EPSON ACULASER C8600 1.428.996,00 SIT 5.954,15 � 4.599,00 � 1,29 EPSON ACULASER C9100 948.364,80 SIT 3.951,52 � 3.099,00 � 1,28 EPSON STYLUS PRO 4000 8 barvni 623.398,80 SIT 2.597,50 � 2.089,00 � 1,24 EPSON STYLUS PRO 9600 2.279.880,00 SIT 9.499,50 � 7.489,00 � 1,27 Indeks Epson 1,22 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 21 AKTUALNO zakaj so pri nas nekateri izdelki dražji Drugače pa je s cenami potrošnega blaga, torej s samimi črnilniki oz. barvilniki. Kot vidite, so cene pri nas tudi za 60 odstotkov višje (trudili smo se, da smo resnično primerjali primerljive izdelke). Zakaj je tako? Edino, kar nam pade na pamet je nerazvit trg izdelkov neodvisnih prodajalcev črnilnikov. Razen redkih izjem pri nas dobite zgolj originale. Če je konkurenca slaba, naše mnenje JE CENEJŠE TUDI UGODNEJŠE? Kupovanje izdelka v spletu je podobno naročanju po katalogih. Potrebna je previdnost. Statistično je dokazano, da možnost vračila blaga ni dobra varovalka, ki preprečuje razočaranost. Velika večina kupcev, tudi če z izdelkom ni zadovoljna, tega ne vrne in ne zahteva povrnitve stroškov. To je najbolj izrazito pri poceni izdelkih. Zgodi se le to, da tak razočarani kupec nikoli več ne kupi izdelka po katalogu (oziroma spletu). Ko kupujete izdelek v spletnih trgovinah, je prvi pogoj ta, da zaupate spletnemu trgovcu. Torej, popolnoma morate biti prepričani, da ne gre za spletno prevaro, da dobite tak izdelek, kakršnega si predstavljate, in da − kajti tudi to se dogaja − strošek nakupa skupaj s stroški dostave (ali vožnje v tujino) ne presega cene istega izdelka v naših trgovinah. Predvsem mlajši ljudje so pri kupovanju veliko manj konzervativni kot starejši. Točno vedo, kaj želijo kupiti in so o izdelku dobro informirani. Edino njihovo vodilo ostane cena, ki mora biti čim nižja . Trgovčeve »storitve« v obliki razlage o značilnostih izdelka ne potrebujejo in ne padajo na floskule o neveljavnosti garancije. Pri večini izdelkov (predvsem s področja računalništva) obstaja možnost garancije, ki velja po vsem svetu ali vsaj na področju EU-ja. Če ima izdelek takšno garancijo, je treba zanjo včasih doplačati in potem morebitne okvare niso ovira pri spletnem ali nakupu v tujini. Po drugi strani, tudi če ste odločeni, da boste izdelek kupili v klasični trgovini, ni odveč izvedeti, koliko bi vas stal drugje. Oboroženi s tem znanjem lahko od prodajalca iztržite dodatne popuste. Ali vam ta popust prizna ali ne, je odvisno od njega samega oziroma od tega, ali pri popustu še vedno kaj zasluži in s tem pridobi kupca, ki bo morda tudi pozneje (seveda ceneje) še kaj kupil. Z lokalnimi trgovci se je tudi laže dogovoriti o obročnem odplačevanju oziroma ga ti že tako ali tako ponujajo. 22 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 tudi ni razloga, zakaj bi prodajalci znižali cene. Po drugi strani je manj verjetno, da bi kupovali črnilnike v tujini. Običajno niti ne vemo, da bo črnila/barvila kmalu zmanjkalo. Ko se to zgodi, se nam mudi in skočimo v prvo trgovino, pri če- mer je razmišljanje o ceni nepomembno. Tega se še kako zavedajo tudi prodajalci. Ne nazadnje je znano, da je več prihodka in s tem tudi dobička pri prodaji potrošnega materiala kot tiskalnikov.  1 EUR = 240 SIT 1USD = 0,764 EUR Kartuše Canon BCI-24 Bk BCI-24 Col BCI-3E Bk BCI-3E C BCI-6 PC BCI-6 R BCI-6 G BCI-21 Bk BCI-21 Col BCI-15 Bk BCI-15 Col BCI-10 Slovenija SIT EUR 2.100,00 SIT 4.740,00 SIT 3.498,00 SIT 2.796,00 SIT 3.420,00 SIT 3.420,00 SIT 3.420,00 SIT 2.168,00 SIT 5.456,00 SIT 6.864,00 SIT 10.584,00 SIT 5.034,00 SIT Tonerji Canon EP-22 EP-25 EP-27 EP-32 EP-52 EP-65 EP-A EP-E EP-87 Bk (LBP-2410) EP-87 C (LBP-2410) CLBP460 C CLBP460 M Tonerji Hewlett Packard 1000v,1200, 1220 ( C7115A) ( 15A) 1010, 1012A , 1015A ( Q2612A) ( 12A) 1100, 1100A ( C4092A) ( 92A) 1150 ( Q2624A) ( 24A) 1300 ( Q2613A) ( 13A) 2100, 2100M, 2100TN ( C4096A) ( 96A) 2300 ( Q26 10A ) 4000 - z večjim polnjenjem ( C4127X) ( 27X) 4000 ( C4127A) ( 27A) 4500 CYAN ( C4192A) 4500 ČRNA ( C4191A) 4500 MAGENTA ( C4193A) 4500 YELLOW ( C4194A) 5000 - z večjim polnjenjem ( C4129X) ( 29X) 5Si, MOPIER, LJ 8000 ( C3909A) 8100 ( C4182X) 8500 CYAN ( C4150A) 8500 ČRNA ( C4149A) 8500 MAGENTA ( C4151A) III,II ( 92295A) IIIP/IIP ( 92275A) IIISi ( 92291A) 4,4M,5/5N/5M,4+ ( 92298A) ( 98A) 4,4M,5/5N/5M,4+ dodatno polnjenje ( 92298X) ( 98X) 4L/4ML,4P/MP( 92274A) ( 74A) 4V, 4MV ( C3900A) ( 00A) 5L, 6L, 3100 ( C3906A) ( 06A) 5P/5MP,6P,6MP ( C3903A) ( 03A) Nemčija Computeruniverse.net Indeks SLO/NEM 8,75 � 19,75 � 14,58 � 11,65 � 14,25 � 14,25 � 14,25 � 9,03 � 22,73 � 28,60 � 44,10 � 20,98 � 7,00 � 15,00 � 12,00 � 10,00 � 9,00 � 10,00 � 10,00 � 8,00 � 19,00 � 18,00 � 29,00 � 16,00 � Indeks kartuše Canon 1,25 1,32 1,21 1,17 1,58 1,43 1,43 1,13 1,20 1,59 1,52 1,31 1,34 20.694,00 SIT 20.958,00 SIT 22.080,00 SIT 32.309,00 SIT 42.990,00 SIT 66.780,00 SIT 19.413,00 SIT 35.328,00 SIT 33.240,00 SIT 38.814,00 SIT 47.988,00 SIT 47.988,00 SIT 86,23 � 87,33 � 92,00 � 134,62 � 179,13 � 278,25 � 80,89 � 147,20 � 138,50 � 161,73 � 199,95 � 199,95 � 48,00 � 53,00 � 53,00 � 85,00 � 105,00 � 172,00 � 115,00 � 112,00 � 69,00 � 85,00 � 112,00 � 107,00 � Indeks tonerji Canon 1,80 1,65 1,74 1,58 1,71 1,62 0,70 1,31 2,01 1,90 1,79 1,87 1,64 16.925,92 SIT 19.193,88 SIT 14.589,13 SIT 19.293,42 SIT 15.647,85 SIT 22.765,86 SIT 29.104,93 SIT 37.042,93 SIT 26.166,05 SIT 39.118,69 SIT 21.362,14 SIT 43.465,21 SIT 43.886,21 SIT 37.444,06 SIT 54.807,85 SIT 54.807,85 SIT 55.418,05 SIT 35.655,13 SIT 61.575,61 SIT 27.403,93 SIT 29.104,93 SIT 34.963,93 SIT 25.260,75 SIT 29.104,93 SIT 70,52 � 79,97 � 60,79 � 80,39 � 65,20 � 94,86 � 121,27 � 154,35 � 109,03 � 162,99 � 89,01 � 181,11 � 182,86 � 156,02 � 228,37 � 228,37 � 230,91 � 148,56 � 256,57 � 114,18 � 121,27 � 145,68 � 105,25 � 121,27 � 66,00 � 61,00 � 51,00 � 62,00 � 62,00 � 87,00 � 105,00 � 109,00 � 86,00 � 107,00 � 74,00 � 107,00 � 107,00 � 142,00 � 159,00 � 162,00 � 155,00 � 99,00 � 155,00 � 87,00 � 89,00 � 105,00 � 83,00 � 87,00 � 1,07 1,31 1,19 1,30 1,05 1,09 1,15 1,42 1,27 1,52 1,20 1,69 1,71 1,10 1,44 1,41 1,49 1,50 1,66 1,31 1,36 1,39 1,27 1,39 23.200,46 SIT 41.011,93 SIT 15.113,92 SIT 20.151,89 SIT 96,67 � 170,88 � 62,97 � 83,97 � 80,00 � 122,00 � 54,00 � 71,00 � Indeks tonerji HP 1,21 1,40 1,17 1,18 1,33 1 EUR = 240 SIT 1USD = 0,764 EUR Kartuše Hewlett Packard C6657AE črnilo DJ-5550C/Photosmart 100/7000 barvno C8765E črnilo DJ-5740/6540 črno HP338 C6656AE črnilo DJ-5550C/Photosmart 7000/ PSC2110 črno C6578AE črnilo DJ-9xx/P1xxx/3820C barvno-dvojno C6578DE črnilo DJ-9xx/P1xxx/3820C barvno C1823DE črnilo DJ-7xx/8xx/1120/117x barvno C4844AE črnilo DJ-2x00/22x0/CP1700 črno C4811A PrintHead Business Inkjet 22x0, Color Inkjet CP1700/2600 Cyan C4810A PrintHead Business Inkjet 22x0, Color Inkjet CP1700/2600 črna C9363E črnilo DJ-5740/6540 barvno HP344 51641A črnilo DJ-820/850/870/1100 barvno C4841AE črnilo DJ-2x00 Cyan C4842AE črnilo DJ-2x00 Yellow C4843AE črnilo DJ-2x00 Magenta C6625AE črnilo DJ-840/845 “tribarvno” C4800A PrintHead DJ-2x00 črna C4801A PrintHead DJ-2x00 Cyan C4803A PrintHead DJ-2x00 Yellow C5010DE črnilo Color Inkjet CP1160, OfficeJet D1x5 barvno C4836AE črnilo DJ-2600/CP1700 Cyan 51640C črnilo DJ-1200/1600/CopyJet Cyan 51625AE črnilo DJ-400/5xx&Portable barvno Tonerji Epson S051035 razvijalna enota EPL-N2000 S051070 razvijalna enota EPL-N2050 S051011 razvijalna enota EPL-5x00 S051056 razvijalna enota EPL-N1600 S051016 razvijalna enota EPL-5600/N1200 S050097 toner AcuLaser C900 Yellow S050098 toner AcuLaser C900 Magenta S050087 toner EPL-5900 S050010 toner EPL-5700 S051029 foto enota EPL-5500 S051055 foto enota EPL-5700/5700L/5800 S051083 foto enota AcuLaser C900 S050005 toner EPL-5500 S050100 toner AcuLaser C900 Black Kartuše Epson T017402 črnilo Sty.C-680 črno dvojno T003012 črnilo Sty.C-900/980 črno dvojno T016401 črnilo Sty.PHOTO 2000P barvno T007402 črnilo Sty.PHOTO-870/875DC/ 1270/790/890/1290 črno dvojno T005011 črnilo Sty.C-900/980 barvno T032140 črnilo Styus C70/C80/C82/CX5200 črno T043140 črnilo Styus C84/CX6400 črno T028401 črnilo Styus C60 črno T015401 črnilo Sty.PHOTO 2000P črno T003011 črnilo Sty.C-900/980 črno T019401 črnilo Sty.C-880 črno T029401 črnilo Styluc C60 barvno T041040 črnilo Stylus C62/CX3200 barvno T026401 črnilo Sty.PHOTO 810 črno T001011 črnilo Stylus PHOTO-1200 barvno T020401 črnilo Sty.C-880 barvno T009401 črnilo Sty.PHOTO-1270/1290 barvno Slovenija SIT EUR Nemčija Computeruniverse.net Indeks SLO/NEM 7.749,60 SIT 32,29 � 30,00 � 1,08 4.843,20 SIT 4.746,00 SIT 20,18 � 19,78 � 19,00 � 18,00 � 1,06 1,10 14.724,00 SIT 7.998,00 SIT 8.040,00 SIT 7.942,80 SIT 7.846,80 SIT 61,35 � 33,33 � 33,50 � 33,10 � 32,70 � 55,00 � 30,00 � 30,00 � 30,00 � 31,00 � 1,12 1,11 1,12 1,10 1,05 7.749,60 SIT 32,29 � 31,00 � 1,04 7.749,60 SIT 7.749,60 SIT 7.652,40 SIT 7.652,40 SIT 7.652,40 SIT 7.652,40 SIT 7.652,40 SIT 7.652,40 SIT 7.652,40 SIT 7.652,40 SIT 32,29 � 32,29 � 31,89 � 31,89 � 31,89 � 31,89 � 31,89 � 31,89 � 31,89 � 31,89 � 30,00 � 29,00 � 30,00 � 30,00 � 30,00 � 28,00 � 31,00 � 27,00 � 31,00 � 26,00 � 1,08 1,11 1,06 1,06 1,06 1,14 1,03 1,18 1,03 1,23 7.555,20 SIT 7.362,00 SIT 7.362,00 SIT 31,48 � 30,68 � 30,68 � 30,00 � 28,00 � 29,00 � Indeks kartuše HP 1,05 1,10 1,06 1,09 79.071,60 SIT 77.994,00 SIT 58.034,40 SIT 51.061,20 SIT 44.284,80 SIT 34.998,00 SIT 34.998,00 SIT 33.676,80 SIT 32.142,00 SIT 26.143,20 SIT 23.211,60 SIT 23.988,00 SIT 17.864,40 SIT 12.990,00 SIT 329,47 � 324,98 � 241,81 � 212,76 � 184,52 � 145,83 � 145,83 � 140,32 � 133,93 � 108,93 � 96,72 � 99,95 � 74,44 � 54,13 � 252,00 � 255,00 � 197,00 � 169,00 � 145,00 � 135,00 � 135,00 � 107,00 � 112,00 � 86,00 � 80,00 � 90,00 � 61,00 � 49,00 � Indeks tonerji Epson 1,31 1,11 1,11 1,11 1,11 1,11 1,12 1,11 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,13 16.258,80 SIT 14.959,20 SIT 11.824,80 SIT 11.614,80 SIT 67,75 � 62,33 � 49,27 � 48,40 � 54,00 � 51,00 � 39,00 � 39,00 � 1,13 1,13 1,12 1,12 11.025,60 SIT 10.512,00 SIT 10.520,40 SIT 10.551,60 SIT 10.232,40 SIT 9.120,00 SIT 9.076,80 SIT 8.745,60 SIT 8.785,20 SIT 8.672,40 SIT 8.128,80 SIT 7.905,60 SIT 7.725,60 SIT 45,94 � 43,80 � 43,84 � 43,97 � 42,64 � 38,00 � 37,82 � 36,44 � 36,61 � 36,14 � 33,87 � 32,94 � 32,19 � 39,00 � 35,00 � 30,00 � 35,00 � 34,00 � 32,00 � 32,00 � 29,00 � 30,00 � 29,00 � 30,00 � 27,00 � 27,00 � Indeks kartuše Epson 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 1,12 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 23 KONKRETNO trg domen .si ZAPOVEDANA LIBERALIZACIJA »Končno!« Tako so verjetno vzkliknili v marsikaterem slovenskem podjetju, ko je Arnes pred nekaj meseci objavil, da bo sprostil trgovanje z domenami .si. Obljube o sprostitvi podeljevanja domen za pravne osebe so dobile namreč že kar dolgo brado, saj je Arnes sprostitev napovedal za konec leta 2002, nato so premaknili datum na leto 2003, pa na začetek tega leta in zdaj še na 4. april. Piše : Radoš Skr t zaradi upravičenosti do domene kakor tudi spore v povezavi z blagovnimi znamkami. rados.skrt@mojmikro.si T okrat se zdi, da bo Arnes končno držal besedo in da bodo vsi dosedanji upravičenci (pravne osebe) dobili 4. aprila pravico do registracije dvajsetih poljubnih domen, v drugi polovici leta pa naj bi isto pravico dobile fizične osebe iz Slovenije. KRATKA ZGODOVINA DOMEN .SI LIBERALIZACIJA POSTOPKA Naraščanje števila registriranih domen .si po posameznih letih Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Arnes, je od osamosvojitve Slovenije pooblaščena organizacija za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si in upravljanje vrhnjega DNS-strežnika za .si. Na področju registracije domen Arnes aktivno sodeluje v združenju evropskih registrov nacionalnih vrhnjih domen CENTR in je bil eden od ustanovnih članov te organizacije. Vrhnja domena .si je bila Sloveniji dodeljena leta 1992. V zbirko IANA oziroma korenski strežnik je bila vpisana aprila leta 1992 in od takrat dalje je bila .si »živa«. Barbara Povše Golob, vodja registracij domen pri Arnesu nam je povedala, da so slovenske organizacije, ki so že pred letom 1992 uporabljale internet, imele domene pod vrhnjo domeno .yu, s katero je upravljala organizacija YUNAC. »Te domene so bile nato prenesene pod domeno .si, zato ne moremo govoriti o prvi registrirani domeni .si, prvih je več. Konec leta 92 je bilo v zbirki registriranih domen pod .si 17 domen, med temi »pionirji« so ki.si (Kemijski institut in edina dvočrkovna domena pod .si), ijs.si, aster.si, arnes.si, mikrohit.si, zrc-sazu.si, unimb.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, unicom. si in uni-lj.si«, je o prvih korakih .si domene povedala Golobova. Doslej so pri Arnesu registrirali 21.994 domen, ki so enake registriranemu imenu upravičenca, 67 začasnih domen ter 800 domen, ki se nanašajo na blagovne znamke. Če je bilo treba za registracijo prvih 2000 domen preteči pet let, je bilo za registracijo naslednjih 2000 domen potrebno samo še leto dni. Lahko bi rekli, da se je leta 1997 sprožil pravi plaz registracije domen. Od tega leta dalje, se je število letno registriranih domen večalo izredno hitro. Letos letu so se tako približali že meji 24.000 registriranih domen. 24 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 PRAVILA ZA REGISTRACIJO DOMEN Spekter pravil za registracijo nacionalnih domen je zelo pester – rešitev je praktično toliko, kolikor je držav. Kljub zelo različnim pravilom pri registraciji domen pa bi lahko države vseeno razvrstili v tri glavne razrede: države, ki imajo popolnoma liberaliziran sistem podeljevanja nacionalnih domen, države, ki postopoma odpirajo trg, in na države, ki izvajajo zelo konzervativno politiko na področju registracije domen. Med slednje sodi še vedno tudi Slovenija. Pravila za registracijo domen .si so v bistvu zelo stroga, saj lahko domene .si registrirajo le slovenski poslovni subjekti. Do pred tremi leti je veljalo pravilo, da mora biti ime domene enako podjetju oz. registriranemu imenu  Registracija domen bo odslej plačljiva, cena pa bo odvisna od cenovne politike registrarjev in tržnih razmer. subjekta. Zaradi velikega pritiska poslovnih subjektov so se konec leta 2001 pri Arnesu le nekoliko omehčali in dovolili tudi registracijo domen za blagovne znamke. Poleg tega so največjo dolžino znakov, iz katerih je bilo lahko sestavljeno ime domene, povečali s 24 na 63 znakov. Od leta 2002 je omogočena tudi registracija začasne domene, ki so jo upravičenci lahko registrirali npr. za promocijo določenega projekta ali konference. Razloge za tako neprožna in stroga pravila je Arnes utemeljeval s preglednostjo naslovnega prostora, s tem, da domena »čaka« tudi na organizacije, ki bodo prednosti interneta odkrile pozneje, in s tem, da stroga pravila že sama po sebi preprečujejo morebitne spore Kot že rečeno, bo Arnes najprej le delno odprl »ventile«, saj bodo popolno svobodo pri registraciji domen .si imela najprej samo podjetja. Razloge za postopno liberalizacijo gre iskati verjetno predvsem v tem, da bi se pri Arnesu radi obvarovali kaosa, ki bi ga v prvih dneh verjetno povzročila popolna svoboda trgovanja, in verjetno tudi v tem, da bodo imela podjetja dovolj časa za trezen premislek o tem, katere domene (predvsem z vidika blagovnih znamk) bi bilo dobro registrirati. Predvidoma jeseni se bodo lahko v boj za »ostanke« pognale tudi fizične osebe. Arnes napoveduje, da se bodo ventili, ki so doslej preprečevali svobodno trgovanje z domenami .si, dokončno odprli prihodnje leto, ko bodo lahko slovenske domene začela kupovati tudi tuja podjetja. Slovenske pravne in fizične osebe bodo imele pred tujci nekajmesečno prednost, saj bodo lahko slednji začeli z njimi trgovati šele v prvi polovici prihodnjega leta. Kljub marsikateri krepki in pikri besedi na račun togosti in neprožnosti, ki jih je bil deležen Arnes v preteklih letih, jih moramo tokrat za postopek postopne liberalizacije trga domen .si pohvaliti, saj bodo v najprej zaščitili interes slovenskih podjetij in ne nazadnje tudi vse slovenske uporabnike, ki bodo do prihoda tujcev imeli dovolj časa, da registrirajo želene domene. Tujcem se pač ne želimo takoj razprodati, mar ne? PREHODNO OBDOBJE: KAJ BO Z ŽE REGISTRIRANIMI DOMENAMI? Letos smo na področju registracije domen .si zakorakali v prehodno obdobje, ki bo trajalo štiri mesece. Ker bo Arnes sprejemal vloge po starih pravilih poslovanja le še do 31. marca, že zdaj poziva vse poslovne subjekte, ki še niso registrirali domen, ki so enake njihovemu registriranemu imenu ali njihovim blagovnim znamkam, vse občine in krajevne skupnosti, ki še niso registrirale domene za svoj kraj, da to storijo čimprej, saj jih domene ne bodo čakale. KONKRETNO trg domen .si Vsem že registriranim domenam oz. domenam, ki se bodo registrirale do 4. aprila, bo registracija potekla 6. junija. Do tega datuma si bodo morali vsi lastniki domen izbrati enega izmed pooblaščenih registrarjev, ki bo v njihovem imenu podaljšal registracijo njihovi domeni. V nasprotnem primeru bo s 7. junijem dobila domena status »v karanteni« (ni več NS-zapisov za to domeno v vrhnjem DNSstrežniku za .si), po 30 dneh pa bo izbrisana iz zbirke registriranih domen. Ker seveda večina nosilcev domen za spremembo postopkov pri registraciji domen sploh ne ve, obstaja bojazen, da preprosto ne bodo podaljšali svojih domen in da bodo nazadnje ostali brez njih, saj jih lahko po preteku 30 dni od poteka registracije prevzame katerekoli drugo podjetje. Seveda bodo pri Arnesu storili vse, da se kaj takšnega ne bi zgodilo. Poskrbeli bodo za ustrezno obveščanje nosilcev domen kot tudi za objavo sporočil v medijih. Arnes računa, da jim bodo priskočili na pomoč pri obveščanju tudi trenutni pooblaščenci za domene (in verjetno bodoči registrarji). SPREMEMBA PRAVIL Nova pravila, ki bodo začela veljati 4. aprila, ne bodo spremenila kroga upravičencev, kar pomeni, da bodo domeno .si še vedno lahko registrirali le slovenski poslovni subjekti (septembra bi naj bila registracija domen omogočena tudi fizičnim osebam). Bistvena novost, ki jo novi postopek registracije domen prinaša, je ta, da ne bo več omejitev in zahtev glede same domene. Po 4. aprilu bodo namreč pravne osebe upravičene registrirati katerokoli domeno, in ne tako kot zdaj, ko lahko registrirajo samo tisto domeno, ki se ujema z imenom podjetja ali registrirane blagovne znamke. Podjetje bo torej lahko registriralo domeno, ki bo prosta, torej tudi domeno, ki je enaka fizičnim osebam, opuščena omejitev glede največjega števila domen, ki jih bo lahko registriral posamezen upravičenec. Nikakor ne smemo prezreti, da bo registracija domen odslej plačljiva. Končna cena, ki se bo vzpostavila na trgu, bo odvisna od cenovne politike registrarjev. Trenutno se ve samo to, da bodo registrarji za vsako registracijo oz. podaljašanje domene plačali Arnesu 4000 tolarjev (DDV ni vključen). Ker bo lahko vsak registrar postavil svojo ceno za registracijo domene, bodo cene ne trgu lahko vsaj v prvi fazi precej odstopale. Že kmalu pa je pričakovati,  Pozor! Do 6. junija si bodo morali vsi lastniki domen izbrati enega izmed pooblaščenih registrarjev, ki bo v njihovem imenu podaljšal registracijo njihovi domeni, sicer jim bo domena v 30 dneh potekla. imenu blagovne znamke drugega podjetja, ali pa denimo domeno, ki bo enaka imenu kraja. Edina omejitev se bo nanašala na število registriranih domen, saj jih bo vsak nosilec lahko registriral največ 20. Arnes napoveduje da bo jeseni, ko bo prosto nakupovanje brez vsakršnih omejitev omogočeno tudi slovenskim da se bodo cene bolj kot ne ustalile na isti ravni, saj bosta konkurenca in preglednost trga naredila svoje. SISTEM REGISTRARJEV Ena izmed bistevnih novosti spremenjenega postopka registracij domene .si je ta, da se bo Kaj pravijo pri Arnesu OPRLI SE BOMO TUDI NA IZKUŠNJE DRUGIH O tem, kako se pri Arnesu pripravljajo na liberalizacijo postopka pri pridobivanju domen .si, smo se pogovarjali z Barbaro Povše Golob, vodjo registracije domen pri Arnesu. Kakšno bo predvideno število registrarjev? Kakšne pogoje morajo izpolnjevati podjetja, da sploh postanejo registrarji? Arnes se je drugače kot nekateri drugi registri, ki so vpeljali sistem registrarjev, odločil, da ne bo postavljal visokih kriterijev za izbor registrarjev, saj menimo, da bodo končni uporabniki oz. nosilci tisti, ki bodo potrdili in izbrali tiste,ki bodo najboljši oz. najbolj konkurenčni. Registrar bo tako lahko postal vsak slovenski poslovni subjekt, ki je nosilec domene pod .si in ima tehnično znanje in možnosti za komunikacijo (torej dostop do interneta) z Arnesom prek novega sistema. Z Arnesom bo podpisal pogodbo o sodelovanju za obdobje enega leta, ki jo bo lahko podaljšal, če bo v tem letu registriral oz. podaljšal registracijo vsaj 100 domen. Ker bodo plačila potekala prek registrarjev in bi Arnes pri morebitnih neplačilih moral oškodovati nosilce domen, bo sistem temeljil na predplačilih: vsak registrar bo na Arnesov račun nakazal avans. Opravljene transakcije se bodo odštevale, registrar pa bo svoje stanje lahko redno spremljal in po potrebi napolnil račun. Transakcije namreč ne bo mogel opraviti, če njegovo stanje na računu tega ne bo več dopuščalo. Zaradi nizkih kriterijev za registrarje tudi ne znamo oceniti, koliko teh registrarjev bo. Moja ocena je, da jih bo na začetku med 30 in 50. Kje in kako se bo preverjalo, ali je določena domena še prosta? Bodo imeli registrarji na svojih straneh aplikacije, ki bodo omogočale online preverjanje (whois)? Kako bo potekala komunikacija med registrarjem in Arnesom? Whois je že danes javno dostopen na naslovu http://www.arnes.si/domene/isci_domeno.html . V bližnji prihodnosti bomo ponudili tudi dodaten javno dostopen servis, ki ne bo obremenjeval strežnika Whois in bo omogočal zgolj preverjanje, ali je domena prosta ali zasedena. Potencialni registrarji pravijo, da je cena registracije domene .si previsoka, zlasti če primerjamo ceno z registracijo domen .com, .net ali .org. Kaj pravite na te kritike? Plačilo registracije domen in podaljšanje registracije je ena izmed treh največjih novosti, ki jo bo prinesel novi sistem. Barbara Povše Golob, Doslej je bila ta Arnesova vodja registracije domen pri Arnesu storitev brezplačna, kar je edinstveni primer v Evropi. Za domeno pod vrhnjo nacionalno domeno morajo plačevati nosilci po vsej Evropi in v drugem razvitem svetu, cene pa se gibljejo od nekaj evrov do nekaj sto evrov letno. Po novih pravilih bodo nosilci registrirali domeno za eno leto, za plačilo pa se bo lahko registracija domen letno podaljševala. Tudi plačila bodo potekala prek registrarjev: Arnes bo registrarjem po enotni tarifi zaračunaval transakcije, stranke pa bodo plačevale registrarjem. Cene storitev registrarjev se bodo oblikovale prosto, Arnes nanje ne bo imel vpliva. Tako se tudi na področje registracije domen vpeljuje tržno načelo: registrar z ugodnejšo ponudbo bo pridobil več strank. Cena, ki jo bo Arnes zaračunal registrarjem, mora biti stroškovna, torej mora zgolj pokrivati stroške, ki jih Arnes, ki je zavod in kot tak neprofiten, ima z registracijo domen. Točno oceno je težko narediti, ker ne moremo vedeti, kako bo naraslo število domen po liberalizaciji. Predlagali smo začetno ceno 4000 tolarjev (brez DDV). Najpozneje konec leta 2005 bomo pripravili pregled prihodkov in odhodkov za registracijo in ceno predvidoma znižali. Kako se bodo reševali spori, do katerih bo po vsej verjetnosti prišlo, ko bo na primer eno podjetje registriralo domeno.si, ki je blagovna znamka drugega podjetja? Stroga pravila registracije so že sama po sebi preprečevala tovrstne MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 25 KONKRETNO trg domen .si po zgledu drugih nacionalnih registrov tudi v Sloveniji vzpostavil sistem registrarjev. To pomeni, da se domene ne bodo mogle več registrirati neposredno pri Arnesu, temveč zgolj pri pooblaščenih registrarjih, ki bodo delovali kot posredniki med Arnesom kot registrom in nosilci domen (registranti). Vsa komunikacija med Arnesom in nosilci domen bo tako razen v izjemnih primerih potekala izključno prek registrarjev. Osnovna naloga registrarjev bo ta, da bodo v imenu stranke posredovali vloge za registracijo in podaljšanje domen na Arnesov naslov. Vsak registrar bo moral pred začetkom trgovanja položiti varščino oziroma avans v višini najmanj 250.000 tolarjev, ki naj bi se nato v skladu z opravljanjem transakcij seveda zmanjševal. Vsak registrar bo lahko sproti spremljal, koliko stanja ima na računu in ga tako po potrebi znova napolnil. To je pomembno zato, ker bo registrar lahko opravil transakcijo (registracijo, zamenjavo registrarja, prenos nosilca) le, če mu bo stanje na računu to dopuščalo. MOŽNE TEŽAVE V zvezi s sprostitvijo trgovanja se bo verjetno marsikdo vprašal, kako bo potekal prvi dan trgovanja, ko bi se naj na nož udarili pooblaščeni registrarji, saj bodo verjetno želeli registrirati čim več tržno zanimivih domen, ki bi jih lahko pozneje po nekajkrat višji ceni prodali (npr. trgovina.si, avto.si, nepremicnine.si ...). Ključni poudarki novega sistema za registracijo domen .si • Novi sistem za registracijo domen .si bo začel veljati 4. aprila ob 10:00. • Registracija .si domen ni več brezplačna. • Domene se bodo lahko registrirale oziroma podaljševale samo prek pooblaščenih registrarjev. • Registracija domen bo temeljila po načelu »kdor prvi pride, prvi melje.« Upamo lahko samo, da bo vse skupaj potekalo zakonito, po sistemu »kdor prej pride, prej melje«, in ne tako, da bi se določene domene delile pod mizo. Da ne bo pomote, nikakor ne  Po 4. aprilu bodo pravne osebe upravičene registrirati katerokoli domeno, ne le tisto, ki se ujema z imenom podjetja ali registrirane blagovne znamke, kot velja zdaj. želimo nikogar že vnaprej obsojati, toda pošteno bi bilo, da bi Arnes zagotovil oz. omogočil nadzor vsaj prvi dan trgovanja, ko se bodo zadeve zares iskrile. Predstavljajte si, kaj bi mislili, če bi kot registrar želeli registrirati tržno zanimivo domeno in bi se vam tisti trenutek, ko bi želeli odposlati zahtevek za registracijo, prekinila povezava. Verjetno bo marsikdo podvomil o poštenosti registracije, ko mu ne bo uspelo registrirati domene, ki jo je želel. Da ne bomo po nepotrebnem sejali panike in dvigo- spore in v vseh 12 letih ne vemo, da bi prišlo do sodnega spora glede domene. Liberalizacija postopka registracije domen prinaša tudi večjo verjetnost, da bo prišlo do sporov glede upravičenosti do določenih domen, še zlasti na področju intelektualne lastnine. Ker se zavedamo, da do tega po sprostitvi lahko pride, je bil v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani pripravljen Postopek alternativnega reševanja domenskih sporov (ARDS), h kateremu bodo zavezani vsi nosilci, registrarji in Arnes kot register. Postopek ARDS je hiter in poceni način reševanja domenskih sporov, ne izključuje pa možnosti, da se spori rešujejo prek sodnih postopkov. Za sprožitev postopka ARDS bodo morali biti izpolnjeni trije pogoji: domena mora biti enaka ali zamenljivo podobna znamki, nosilec domene nima pravice do te domene in domena je registrirana ali se uporablja v slabi veri. O sporih bodo odločali neodvisni razsodniki, Arnes pa bo zavezan, da odločitev izvrši. Če pritožnik ali nosilec z odločitvijo razsodnika ne bosta zadovoljna, se bo lahko sprožil sodni postopek. Lahko podate kak zgled tega postopka? Odločanje o domenah, ki so enake ali zamenljivo podobne blagovnim znamkam, ni enostavno. Medtem ko lahko potegnemo vzporednice med načeli blagovnih znamk in uporabo domen, je uporaba tradicionalnih zakonov, ki obravnavajo blagovne znamke, pri domenah problematična. Internet je svetovni medij, svetovnega registra blagovnih znamk pa ni, in tako hitro pride do nasprotujočih si mnenj o tem, kdo je upravičen do uporabe določene domene. Poleg tega lahko podjetje zaščiti svojo blagovno znamko le v nekaterih razredih izdelkov ali storitev. Tako lahko npr. mlekarna zaščiti blagovno znamko sira ABC, ki ga proizvaja, v razredu prehrambenih izdelkov, hotel pa lahko zaščiti svojo znamko ABC v razredu gostinskih storitev. Kdo je upravičen do uporabe domene abc.si ? Praviloma kot blagovno znamko ni mogoče zaščititi splošnih pojmov, kot so »knjiga«, »banana« in podobno, pa vendar obstajajo domene milk.com, cistoca.si ... Z registracijo blagovne znamke se podjetje zaveže, da bo registrirano znamko tudi dejansko uporabljalo, medtem ko je registracija domene neobvezujoča, in je tisti, ki jo je registriral, pogosto 26 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 vali prahu, je vsekakor bolje, da počakamo do sprostitve trgovanja in vidimo, kaj se bo dejansko zgodilo. Potencialna nevarnost, ki lahko ogrozi prvi dan trgovanja, je tudi ta, da bi strežniki zaradi preobremenjenosti, ki bi jo povzročilo veliko število zahtevkov v prvih minutah trgovanja, enostavno pokleknili. Nekaj podobnega se je namreč že pred časom zgodilo pri Financah, ko jim je na prvi dan spletne borzne igre pokleknil strežnik, saj niso pričakovali tako velikega zanimanja svojih uporabnikov. Ne nazadnje velja omeniti tudi bojazen, ki se nam poraja zaradi tipične slovenske lastnosti – nevoščljivosti. Marsikatero podjetje bo verjetno želelo registrirati določeno domeno samo zato, da bi škodovalo konkurentu, pa naj gre pri tem za registracijo njegove blagovne znamke, imena, ki je na las podobno imenu podjetja, ali podobno. Tako lahko seveda z veliko verjetnostjo pričakujemo, da se bodo nekatera podjetja zaradi domenskih sporov udarila med seboj tudi po pravni plati.  ne uporablja, temveč z registracijo le prepreči, da je ne more uporabljati kdo drug. Pogosto zato podjetja registrirajo domene z vsemi izpeljankami svojega imena. Uporabo tuje blagovne znamke kot domene lahko sodišče spozna za kršenje pravic, ki izhajajo iz lastništva blagovne znamke. Pa vendar v večini primerov po obstoječih zakonih sama registracija domene in celo postavitev spletne strani pod to domeno ne pomenita nujno kršitve, če ne gre za komercialno izrabo. Tolmačenja zakonov so seveda močno različna. Tako je bila registrirana domena netscapesucks.com, ki na spletnih straneh objavlja satirične prispevke o Netscapu. Na tožbe podjetja Netscape avtorji odgovarjajo, da se zavedajo, da je uporaba tuje blagovne znamke z namenom promocije lastne dejavnosti kazniva, njihove strani pa so namenjeni kritiki in satiri in torej ne kršijo zakona. To ni osamljen primer, registrirana je bila cela vrsta domen, ki so izpeljane iz že obstoječih in bolj ali manj jasno nakazujejo, kakšen je njihov namen, kot na primer domena 10percentoffreel.com, ki jo je registriralo konkurenčno podjetje podjetja REEL, ki ima v lasti domeno reel.com. V postopku ARDS bo treba dokazati registracijo oz. uporabo v slabi veri, kar ni vedno enostavno. Kako se boste izognili kaosu in nevarnosti, da na prvi dan trgovanja pokleknejo vaši strežniki? Večina evropskih registrov, s katerimi v okviru organizacije CENTR (www.centr.org) redno sodelujemo na vseh področjih, tudi tehničnem, je skozi postopek sprostitve pravil za registracijo že šla. Njihove izkušnje nam bodo pomagale, da se bomo izognili pastem, v katere so se ujeli oni :-). Torej, ob začetku bodo znani vsi registrarji, ki bodo 4. aprila lahko začeli z registracijo. Sistem registrarjev do neke mere omili kaos, seveda pa ne povsem. Pomagali si bomo z omejitvijo števila povezav do našega strežnika na posameznega registrarja, omejitvijo števila sej, transakcij ipd. Skratka, problema se zavedamo, se nanj pripravljamo, nikoli pa se ne da 100-odstotno zagotoviti, da bo šlo vse kot po maslu.  KONKRETNO vsebine elektronske pošte Re: Fw: VSE PRILOGE E-POŠTE Če pošte ne bom poslal naprej, se mi ne bo dobro pisalo, mi grozijo. Vse pa bo drugače, če jo bom poslal: trem prijateljem – sreča en teden, petim prijateljem – sreča eno leto in desetim prijateljem – ena sama sreča vse življenje. Seveda je bila tisti dan v službi norišnica in pošte ni dobil niti en prijatelj. Vse je bilo narobe. Mobitel je padel v želvin akvarij, zlomil se je ključ od poštnega nabiralnika, na čevelj se mi je prilepil žvečilni gumi in dobitek na lotu ni zadel mene. Piše : Samo R. Zorko samo.zorko@mojmikro.si V tem slogu sporočajo pisma, ki jih tu in tam prejmemo po elektronski pošti. No, pa niso samo taka, da je potem vse narobe. So tudi prijetnejša, ki nasmejijo, razveselijo, požgečkajo, spočijejo oči in dušo, so prijetna za uho, nam utrjujejo vero in nas krepijo, da osebnostno rastemo, nam dajo misliti, nam vlijejo poguma za naporen delovni dan, nas opozorijo, pripravijo na vikend ... Predvsem pa nam dajo vedeti, da so naši prijatelji še živi, da so na delovnem mestu, da mislijo na nas, bolje rečeno, da jim pomenimo toliko, da so nas uvrstili na seznam prejemnikov elektronske pošte. Res je dobra ta elektronska pošta, vsa ta tehnologija, da nas tako povezuje, da premaguje razdalje in vemo drug o drugem le še to, da obstajamo. No, navsezadnje pa je biti tudi že veliko. In namesto godrnjanja smo lahko hvaležni za zelo veliko stvari. Hvaležni smo, da plačujemo davke, ker to pomeni, da smo zaposleni, za svinjarijo, ki jo moramo počistiti po zabavi, ker to pomeni, da imamo prijatelje, za pretesno obleko, ker to pomeni, da imamo dovolj jesti, za ogromne račune za ogrevanje, ker to pomeni, da smo na toplem, za gospo, ki sedi za nami v cerkvi in za petje nima posluha, ker to pomeni, da lahko slišimo ... in končno za veliko preveč elektronske pošte, ker to pomeni, da imamo prijatelje, ki mislijo na nas ! Vsebin, ki krožijo po elektronski pošti je zares veliko. Praktično vsaka stvar je že imela svojo elektronsko obravnavo, takšno ali drugačno. Vsaka je po svoje zanimiva, poučna, razveseljiva nadležna ... Obravnavane so osebe, odnosi, Pamela, virusi, dogodki, antivirusi, Jože, pojmi, gospod župnik, policaji, blondinke, poštarji, Janez, Ivica, Janezek, Gorenjci, Lola, Dolenjci, ženske, Perica, moški, Fata, zakonci, Mujo, psi, mačke, papige, Bush, krave, Bin Laden, managerji, Kučan, zlata ribica, Stacey, Rugelj, tašča, sin, hči, denar, Janković, Tito, piloti, Melissa, stevardese, Bosanci, Blair, Črnogorci, Slovenci .... Pošto dobimo, priloge shranimo na trdi disk za arhiv, za poznejše pošiljanje (ki v se glavnem nikoli ne zgodi), jo izbrišemo ali pa posredujemo naprej svoji »elektronski ekipi«. Seveda jo malce olepšamo, snamemo kakšno varnostno opozorilo in veselo kliknemo »Posreduj«. MUJO IN HASO Sta večni legendi, trajen spomin na nekdanjo skupno državo, ki je tudi danes še dokaj pogosto prisotna v vsakdanjem življenju. Vicev je včasih več skupaj, tisti najnovejši, najudarnejši pa so razmeroma kratki, zadenejo pa, kot se reče, v živo. Mujo in Haso sta enostavno tako dobra, da so ju patentirali, postala sta blagovna znamka, simbol kakovosti. In ker so strani neba štiri, ima tudi vsaka država jug, sever, vzhod in zahod. In če nima svojega južnega naroda, ima svojo južno sosedo. Tako podobne zgodbe kot o Muji in Hasu krožijo tudi med Skandinavci, Belgijci, Nemci ... No, pa povejmo eno. Takole gre (zaradi avtentičnosti šala ni prevedena): Bili Mujo i Haso na nogometnoj utakmici. Uzeli sa sobom rakiju i dogovorili se da će svaki put kad njihovi zabiju gol, potegnut jedan gutljaj. Na kraju utakmice − 0:0. Kaže Haso, razočarano: Mujo, 'ajmo mi na košarku ... MODRE MISLI, KI PA NISO MODRE BARVE So tiste, ki nam umirijo duha in polepšajo dan. Čeprav prihajajo v obliki nadležne elektronske pošte, jih velja zelo dobro prebrati, si jih morda tudi natisniti, predvsem pa zapomniti in upoštevati v vsakdanjem življenju, saj bi bil svet mnogo prijaznejši, odnosi med ljudmi pa »garantirano« boljši. Lepe misli in življenjske resnice dobivamo v obliki besedil ali kot PowerPointove predstavitve, kjer so misli zapisane na čudovitih slikovnih podlagah, največkrat slikah narave. Napis v katedrali sv. Pavla v Baltimoru iz leta Gospodovega 1692 se glasi: Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsak ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnim, napadalnim ljudem, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen ali ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj. Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz radosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj pravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag. Otrok vesolja si. Nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne – vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Kljub vsej nesreči in žalosti, MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 27 KONKRETNO vsebine elektronske pošte kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit. Bodi pozoren. Bodi srečen. Očitno so imeli že leta 1692 podobne težave kot danes, le elektronske pošte še niso poznali. V kategorijo modrih misli spadajo še Nasveti dalajlame za novo tisočletje, Pogovori z Bogom, Tantra Totem iz Indije, Metuljeva izkušnja, Zgodba o dveh angelčkih, O žebljih, O dveh starcih, Naučil sem se, Drobni nasveti ... ZA PRIJATELJE Pošto pošiljamo v tednih prijateljstva. Ti tedni so dokaj pogosto, včasih kar več tednov zaporedoma, gotovo pa je vsak dan v kakšnem omrežju teden prijateljstva. Z gumbom »Posreduj« prijateljem pokažemo, da jih imamo radi, da jih spoštujemo, da nismo pozabili nanje in si mislimo, naj nam pošte ne pošiljajo nazaj, čeprav tako piše, ker jo imamo že sicer preveč in smo jo že videli ... Močno (pre)sladka pošta o prijateljih »potuje« kot besedilo, največkrat pa v obliki kratkih predstavitev. Največkrat so na slikah dojenčki, fantki, punčke, mladički živali, medvedki ali narava. Prepričan sem, da vam zveni znano. Krog prijateljstva: Prijatelja, ti in jaz ... Ti si pripeljal še enega prijatelja ... In potem smo trije ... Postali smo skupina ... Naš krog prijateljstva ... In ta krog imamo radi ... Tukaj ni ne začetka ne konca ... Mednarodni teden prijateljstva. Pokaži prijateljem, kako rad jih imaš ... Pošlji to vsakomur, ki ga imaš za PRIJATELJA. Če pošto prejmeš nazaj, veš, da si v krogu prijateljev. Če ne, veš, v katerih podjetjih imajo šefi slabe dni in tvojim dragim prijateljem trda prede! JANEZI IN JANEZKI Ata Janez in sin Janezek. Slovenski avtohtoni vic. Nasmejejo do srca. Ne glede na letni čas in vreme, se vedno prilegajo (zaradi avtentičnosti šala ni napisana slovnično pravilno). Kaj Janez bere: Nacionalna televizija snema 28 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 poučno oddajo za otroke z naslovom Dan na kmetiji. Pa pripravijo kamere in kmet Janez začne: »Ja, tkule je, jest zjutrej ustanem, spijem en štamprle, pa grem u staj ...« Režiser zavpije: »STOP, STOOOOOP!!!!! Poslušajte, tovariš Janez, to je oddaja za otroke, ne smete ga svirat z alkoholom, rajši recite kaj drugega - na primer, da ste knjigo prebrali ali kaj podobnega!« »No, prou«, pravi kmet, »jest zjutraj ustanem, preberem eno malo knjigco, pa grem u stajo. Tam zrihtam živino, pa počistm, pa vmes se kako knjigco preberem (uno, k mam kr u štal). Pol grem pa dumu, pa se fajn najem, pa eno mal bl debelo knigo preberem, pol se pa mal uležem, pa je ... Popoldan greva s Franclnom na njivo, al pa u hosto delat, pa še kkšno knjigo prebereva. Zvečer gre pa se Srečo z nama u knjižnco, pa tam beremo, beremo, beremo... dokler ne reče knjizničarka, da zapirajo. Pol gremo pa dumu... al pa h Srečotu, k ma doma kr tiskarno.« JANEZ DR. RUGELJ, PSIHIATER Pošta, ki govori o mitih in resnicah znanega slovenskega psihiatra je v obliki besedil. Gre za besedilo v sporočilo ali prilogo v obliki besedilnega dokumenta. Komentarjev skorajda ni (niso potrebni), zgolj gola dejstva, črno na belem ... Med drugim je dr. Rugelj spregovoril tudi o študentih: »Sem mnenja, da je vsak študent, k pade na izpitu, prevarant (se pravi − psihiatrični kazus), zato bi smel ponavljati izpit samo enkrat, pred komisijo, po ustrezni psihoterapevtski (prevzgojni) proceduri. Odgovornemu študentu se ne more pripetiti, da bi na izpitu padel, razen če je zabit in zato nesposoben za študij! Če obveznosti ne bi izpolnil, bi − po zgledu japonskih samurajev − napravil harakiri. Študij bi moral biti organiziran tako, da bi vsak študent natančno vedel, koliko delovnih ljudi dela zanj, pa bi za vsakega faliranca bilo jasno, da je asocialni parazit. Ko sem kot študent in študentski funkcionar na univerzi ugotovil, da večina študentov površno študira in da bodo zato slabi profesorji, direktorji, politiki ..., sem si zgradil naslednje neomajno stališče: kdor ima privilegij, da študira, pa študija ne jemlje skrajno resno, živi na meji zločina, saj vendar »zabušava« na račun žuljev delovnih ljudi.« Poleg študentov pa dr. Rugelj svetuje tudi podjetnikom: »Če ima žena enakopravno vlogo v moževem podjetju, utegne to hitro propasti. Žena je lahko pri možu zaposlena kot tajnica, ne more pa biti enakopravna. Podjetnik ima tajnico, obiskovalke in če je navzoča žena, vohuni, ima ljubosumne izpade, kar vpliva na poslovno kredibilnost moža. Možje, ki imajo posesivne žene, shirajo, če se ne podajo na pot odsotnega moža in očeta, najdejo si paralelno ženo, posvetijo se potepuški dejavnost (komercialisti, trgovski potniki, delo v tujini...) ali pa zdrsnejo v alkoholizem, v skrajnem primeru pa grejo na štrik! Poslovna ženska ni več zanimiva, ker pride domov ob petih ali šestih, otroci so na cesti že opiti ali zakajeni, ona je utrujena, histerična in mračnjaška. Kaj naj moški s tako žensko? Raje gre v bordel ali ima virtualni seks.« Tako pravi dr. Rugelj. Pa poglejmo naprej ... KO SE ZAMISLIMO ... Zamislimo se, ko gre za nekatera dejstva iz našega vsakdanjika, naše okolice, soljudi, dobe, v kateri živimo ... Lahko nas neposredno ne zadevajo nas, a nas vsekakor za trenutek presunejo, preden zapremo dokument. Pomagamo ponavadi lahko le malo. Globalna vas: Če bi lahko celotno človeštvo skrčili na samo 100 prebivalcev in bi lahko tako vas s stotimi prebivalci postavili tako, da bi pri tem upoštevali vse značilnosti vseh narodov sveta, bi bila vas sestavljena iz 57 Azijcev, 21 Evropejcev, 14 Američanov (tako Severnih kot Južnih), 8 Afričanov, 52 žensk in 48 moških, 70 nebelcev in 30 belcev, 70 nekristjanov in 30 kristjanov, 89 heteroseksualcev in 11 homoseksualcev, 6 oseb bi v lasti imelo 59% vsega kapitala in vsi bi bili iz ZDA, 80 ljudi bi živelo v hišah brez osnovnih življenjskih pogojev, 70 ljudi bi bilo nepismenih, 50 bi jih bilo podhranjenih, eden bi umiral, eden bi se rojeval, eden bi imel računalnik, samo eden bi imel univerzitetno diplomo ... »Srečni ste«: Če ste se zjutraj zbudili bolj zdravi kot bolni, ste srečnejši od milijona ljudi, ki ne bodo dočakali prihodnjega tedna; če niste nikoli občutili nevarnost bitke, osamljenosti, mučenja, bolečin, lakote, ste srečnejši od 500 milijonov ljudi, če greste lahko v cerkev brez strahu, da boste ustrahovani, zaprti, mučeni ali ubiti, ste srečnejši od treh milijard ljudi na tem svetu, če je v vašem hladilniku hrana, če imate streho nad glavo, če ste oblečeni in imate posteljo v katero lahko ležete, ste bogatejši od 75 % ljudi na tem svetu. Če imate odprt račun v banki, nekaj denarja v denarnici in nekaj prihrankov v skrinjici, spadate med 8 % najbolj premožnih ljudi na planetu. Če lahko preberete to sporočilo, ste dvakrat blagoslovljeni: ker nekdo misli na vas in ker ne spadate med dve milijardi ljudi, ki ne zna brati. Zamislili smo se tudi, ko smo videli posnetke fotografij pred cunamiji in po njih v Jugovzhodni Aziji. Naprej smo poslali fotografijo KONKRETNO vsebine elektronske pošte Dragi Jože! Oprosti mi, ker sem te zapustila, zelo mi je žal. Kmalu za tem sem ugotovila, da je moje srce pač za vekomaj tvoje. Prosim, pozabi vse grde besede, ki sem ti jih izrekla ob slovesu. V resnici nisem mislila tako, le ne vem, kaj mi je bilo tedaj. Z vsakim dnem, ko nisva skupaj, vse bolj in bolj spoznavam, da ne morem brez tebe in kako usodno sva povezana. Tudi Miha, zaradi katerega sem šla, se s teboj ne more meriti v nobenem pogledu. Ne vem, kaj sem sploh videla na tem tipu, ko ga pa v vsem tako prekašaš, še posebej pa v postelji. Dragi Jože, prosim Te, sprejmi me nazaj, kajti brez tebe bo moje srce počilo. Večno tvoja Marija. P.S. Naj ti ob tej priložnosti čestitam ob dobitku tristosedemdesetih milijonov na lotu. dečka, ki je iskal starše, številke žiro računov, kamor lahko nakažemo denar, ter naslove ljudi in centrov, ki zbirajo najrazličnejše stvari za ublažitev posledic te naravne katastrofe. YU GENERACIJA S(m)o tisti, ki vemo, kdo in kaj so bili Boško Buha, Ivo Lola Ribar, gramofon in gramofonska plošča, neuvrščeni, Tihi, Prle, štafeta mladosti, »bratstvo i jedinstvo«, JNA, pionirska organizacija, kurirčkova torbica, Novi fosili, skupina Hazard, Rokeri s Moravu, Lepa Brena, nadaljevanka Odpisani .... Smo tisti, ki smo videli Tita v mahati v belih rokavičkah, med uro matematike smo »na šverc« navijali za Bojana Križaja in Ingemarja Stenmarka, za 29. novembra pa peli Hej brigade in Jugoslavijo. Vprašanje je tudi, kako smo šli sploh lahko na morje brez enoprostorcev in potovalnih kovčkov na strehah, kako smo ostali živi brez zračnih blazin, ABS-a in otroških sedežev, kako smo preživeli vroča poletja brez klim v avtomobilih in kako so naši očetje videli voziti brez ksenonskih žarometov, kaj smo sploh poslušali, ko ni bilo CD-jev, kako smo šli lahko v gore brez gorskih koles, kako smo preživeli padce brez čelad čez ponijeve balance in kaj smo, zaboga, počeli, ko ni bilo ne računalnikov (no, Spectrum in Commodore sta se enkrat pojavila ...), ne računalniških igric in ne interneta. Še Moj mikro pred več kot 20 leti ni izhajal ... In v tistih »naših« časih je bil rojen računalnik, ki je prinesel tudi vso to silno elektronsko pošto. Letos osebni računalnik (PC) praznuje 30. rojstni dan. Januarja 1975 je bil namreč v reviji Popular Electronics prvič predstavljen osebni računalnik Altair 8800. Sestavil ga je Ed Roberts iz ameriške države Nova Mehika. Altair 8800 je imel dvomegaherčni procesor Intel 8800 in pomnilnik z 256 bajtov, prodajali pa so ga po 397 dolarjev. POSEBNI DNEVI, PRAZNIKI, PRILOŽNOSTI ... Za novo leto krožijo Božički, Božičke, dedki Mrazi, jelenčki, sneženi možici, migetajoče lučke in tete, skratka vse., kar je povezano z božičnim in prednovoletnim vzdušjem ... V PowerPointovih predstavitvah je poskrbljeno za vse. Za pridne in poredne žene, prav tako za može. Gledamo romantično okrašene novoletne jelke in nežno padajoče snežinke, ki jih lahko vidimo vsaj v računalniku, saj jih zunaj tako in tako noče biti, razen tistih umetnih, na smučiščih. Lahko poslušamo turške ali japonske Jingle Bells, ki nam seveda sežejo prav do srca, posebej besedilo. Potem je na vrsti Valentinovo, prebujanje pomladi, petje ptičkov, zopet lepe misli, drobne pozornosti, draga darila. Ameriški praznik, ki se je pri nas dobro »dobro usedel«, predvsem na srečo trgovcev. No, še na Franceta Prešerna se spomni kdo pred tem. Za februarjem je marec, najprej osmi, potem petindvajseti in za naše drage žene, dekleta, mame ... napišemo kakšno lepo elektronsko voščilnici, ki se, če imamo posebno smolo, lahko tudi izgubi nekje v »digitalnih nebesih«. Pa pride prvi maj, kako je bilo, je in bo. Tu prileti ponavadi kakšna vsebina o Titu ali »ranjki« Jugoslaviji, slišati se da Internacionalo (Vstanite v suženjstvo zakleti ...). Pred poletjem nam kolegica pošlje fotografije sob najdražjega hotela in ga omenja kot letošnji dopust. Še dobro, da vemo, da je le hec : ). Ko pridemo z dopusta z enim klikom »odkidamo« velike količine pošte, ki je ne utegnemo prebrati, kolegom pošljemo kakšno »fotko« mačke ali psa in že so na sporedu jesen in šola in služba in nove skrbi. Pa plodovi matere narave, sveti Martin, trgatev, kakšna e-čestitka za rojstni dan, noč čarovnic, spomin na Jugoslavijo in 29. november ... in spet Miklavži in Božički in Božičke in jelenčki in turški »Zvončki pojejo«, ki nas vedno znova razveselijo ... KRATKI FILMČKI So največkrat reklame, ki so že ali pa še bodo predvajane na televiziji. Gre za domiselne in izvirne ideje, ki so proizvod velikih marketin- ških korporacij ali domačih »mojstrov«. Lahko so tudi skrite kamere, posnetki smešnih ali osupljivih dogodkov iz sveta športa, politike, zabavništva, živali, avtomobilizma, različnih poklicev ... Pa posnetki, kako je bilo na koncertu Natalije ali na Frediju Milerju pri Jovotu, kako so ga za novo leto »biksali« na Veliki planini, da Severine Internacionale (malo daljši filmček) sploh ne omenjamo. Včasih je filmček premalo in je za »popolno doživetje« treba poslušati tudi zvok, na kar smo v takšnem primeru največkrat posebej obveščeni. Kolikor filmčkov, toliko zgodbic in idej: Cindy (cca 150 kg), ki pleše salso, traktorist, ki se pelje s hitrostjo 225 kilometrov na uro, vidimo lahko, kako je televizor z nogometno tekmo vred letel skozi okno (z ženino pomočjo, seveda), poslušamo glasove različnih znamk motorjev, si ogledamo, kako je mogoče parkirati avto ... Tu velja, da slika pove več kot tisoč besed, enostavno je treba videti. INTERNETNI NASLOVI Dostikrat namesto priloge dobimo kar povezavo (internetni naslov), kjer si lahko aktualno zadevo ogledamo, preberemo, poslušamo, komentiramo ... Tudi tu je vsebina zelo pestra, MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 29 KONKRETNO vsebine elektronske pošte lahko je praktično karkoli: nov prometni zakon, arija razočaranega soproga, poezija, slovenske seksualne težave, bančni računi fizičnih oseb podalpske dežele, nasilno igrico, nastop koroških podokničarjev, dogajanje v Idriji, izjava tedna, Bush v Iraku, Fredi v Kranju, BBT v Mariboru, predsednikov šofer, šoferjev predsednik, možnost pomoči ob cunamijih, črni humor, okusni humor, neokusni humor, japonski Queeni, pisarniški red iz leta 1870 (med drugim pravi: potreba po tobaku, vinu in žganih pijačah se smatra kot mesena šibkost in je zaradi tega vsemu osebju prepovedana. Uslužbenec, ki obiskuje biljardne in politične lokale, daje spodbudo, da se dvomi o njegovi časti, prepričanju, poštenosti in načelih. Ženske uslužbenke se morajo držati pobožne življenjske usmeritve ...), policijski koledarček 2005, turški zvončki, Severina, Ceca in druge dame glasbene estrade, koliko kamel bi dobili za vašo ženo, punco, dekle, v Maroku, če jo opišete po priloženem formularju ... Verjetno celo čredo. POLITIKI, ZNANE OSEBNOSTI Zvezda med politiki je zagotovo George Bush mlajši, o njem so napisali celo pesmico, pa predstavili njegovo politično dojemanje sveta, razloge za napad na Irak, lahko smo ga videli tudi na ogledu vojaških vaj s pokrovčki na daljnogledu. V črni šali o Afganistanu nastopa tudi njegov zaveznik Tony Blair. Po tragičnem napadu na Svetovni trgovinski center je bil priljubljen tudi Osama, ki se ga vsake toliko časa še kdo spomni. Pri nas bivši predsednik države Milan Kučan, sedanji Janez Drnovšek, brata Podobnik, Sašo Peče, teroristični napad na poslanca Zmaga Jelinčiča (tokaj in bizeljčan), najboljši sosed Zoran, pokojni predsednik sosednje države Franjo Tuđman, pa seveda Slobo iz Haga, Carla Del Ponte ... Ko je astronavt Neil Armstrong kot prvi človek stopil na luno, je izrekel znameniti stavek: »Majhen korak za človeka, velik za človestvo.« Sledilo je tudi nekaj drugih, večinoma pa je šlo za običajno komunikacijo z drugimi astronavti in kontrolo poleta. A preden se je s površja Lune vrnil v Apollo, je izrekel tudi zanimiv stavek: »Srečno, gospod Gorsky«. Mnogi ljudje pri NASI so menili, da se stavek navezuje na kakšnega rivalskega sovjetskega kozmonavta. A po poizvedovanjih, noben Gorsky ni bil vključen ne v sovjetski ne v ameriški vesoljski program. Še leta pozneje so mnogi spraševali Armstronga, kaj je takrat mislil s stavkom »Srečno, gospod Gorsky«, a Armstrong se je vedno le nasmehnil. 5. julija 1995 je v 30 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Tampa Bayu na Floridi imel Armstrong intervju in novinar je zopet privlekel na dan tudi to 26 let staro uganko. Tokrat je Armstrong končno razložil. Gospod Gorsky je malo pred tem umrl, zato se je Armstrong odločil, da razkrije skrivnost. Ko je bil še otrok, je v bližini doma dostikrat igral baseball s prijatelji. Njegov prijatelj je enkrat močno odbil žogico, ki je poletela k sosedu, v bližino okna spalnice. Soseda sta bila gospod in gospa Gorsky. Armstrong se je odpravil po žogico. Ko se je približal oknu njune spalnice, je slišal gospo Gorsky, ki je kričala na moža: »In ti hočeš ...« Dobil ga boš, ko bo sosedov mulec hodil po luni!« In sosedov mulec je dejansko hodil po luni! ŽENSKE IN MOŠKI, ADAMI IN EVE ... Moški in ženske − večna tema. Kaj potrebuje moški, da je zadovoljen, in kaj ženska, kako nakupuje ženska in kako moški, odkrili da so nov periodni element, ki se mu reče ženska in ima določene lastnosti, kako parkirajo moški in kako ženske, kdaj so ženske zadovoljne in kako jih razveseliti, kaj je izumil moški in kaj ženska, koliko predmetov ima v kopalnici ona in koliko on ... ali so računalniki moškega ali ženskega spola? Temam ni ne konca ne kraja. Da bi odgovorili na vprašanje, kakšnega spola je računalnik, so sestavili dve skupini strokovnjakov za računalnike. V prvi so bile ženske, v drugi pa moški. Odgovor, ali je računalnik ženskega ali moškega spola, je morala vsaka skupina utemeljiti s štirimi trditvami. Ženska skupina je ugotovila, da so računalniki vsekakor moškega spola, kajti če hočeš vzbuditi njegovo pozornost, ga moraš najprej priklopiti; na voljo imajo obilico podatkov, pa vseeno o življenju nimajo pojma; domnevno naj bi ti pomagali rešiti problem, a so večino časa oni Dopis Sončne uprave Sporočila, izmenjana s Sončno upravo prek elektronske pošte, niso zavezujoča. Izjav glede pravnih poslov ni dovoljeno izmenjevati prek tega medija. Informacije v elektronski pošti so zaupne narave in namenjene izključno naslovniku. Če oseba, ki ni imenovani naslovnik (ali njegov sodelavec ali oseba, pooblaščena za sprejem), prejme elektronsko sporočilo, ne sme uporabiti, posredovati naprej ali razmnoževati njegove vsebine. Če ste po pomoti prejeli to elektronsko sporočilo, vas prosimo, da nas o tem nemudoma obvestite in da ga nepreklicno zbrišete. sami problem; kakor hitro se zavežeš enemu, spoznaš, da bi si , če bi počakala majčkeno dlje, lahko priskrbela boljši model. Moški pa so ugotovili nasprotno, in sicer da so računalniki gotovo ženskega spola, ker nihče, razen stvarnika, ne more razumeti njihove notranje logike; jezik, ki ga uporabljajo za pogovor z drugimi računalniki, je, razen njim, vsem drugim nerazumljiv; tudi najmanjša napakica se shrani v njihovem dolgotrajnem spominu, tako da jo lahko pozneje uporabi; kakor hitro se zavežeš eni, ugotoviš, da vsaj polovico svojega denarja porabiš za dodatke. RAČUNALNIŠKE ŠALE So tako ali drugače povezane z računalništvom, oziroma dobo, v kateri živimo. Zelo veliko jih je na račun Windows (kakšno bi bilo pristajanje letala z vdelanim operacijskim sistemom Windows, pa avto ...) in Billa Gatesa, seveda pa k vsej vesoljski tehnologiji na pomoč priskočijo še blondinke, ki zadevo še dodatno popestrijo ... Živimo v letu 2005. Kako to vemo? V mikrovalovno pečico skušamo vtipkati geslo. Za tričlansko družino imamo petnajst telefonskih številk. Otroka po na mobitelu, da mora priti na kosilo. Čez nekaj trenutkov odgovori iz svoje sobe po elektronski pošti, ker ga zanima, kaj je za kosilo. Otroci pecivo prodajajo prek interneta. Dostava naslednji dan šteje kot obupno počasna. Več šal preberemo po e-pošti, kot pa jih slišimo osebno od prijateljev. Vsak oglas na televizorju ima spodaj www-naslov. Jedilnica se preseli v sobo z računalnikom. Uporaba denarja namesto kreditne kartice vzame preveč časa. Babica prosi za fotografijo vnuka v formatu JPEG, da jo bo lahko dala na ohranjevalnik zaslona. Če izgubimo mobitel, smo »mrzli«, če pa crkne še računalnik, izgubimo stik s svetom. IN ŠE IN ŠE IN ŠE ... Vsebin je praktično neskončno, vesolje. Tem nikoli ne zmanjka. Vsaka zase je posebna, originalna, enkratna, neponovljiva ... Opisati jih je približno enako nemogoče, kakor pregledati vsebine vseh spletnih strani. E-pošta je postala kultura, medij, dogajanje, obveščanje, komuniciranje, ohranjanja stika in »biti« nove dobe. Karkoli se zgodi, že je v internetu (naslednji trenutek), že kroži po e-pošti, odzivnost medija je in razširjanje informacij sta bliskovita. To je največja televizijska hiša, kjer je vsak uporabnik hkrati novinar in gledalec, ki svoje prispevke posreduje, druge pa prejema.  KONKRETNO podatkovne zbirke ZAVARUJMO PODATKE Varnosti podatkov je zadnje čase namenjenih kar nekaj besed, predvsem iz razloga, ker je to področje pomembno, pa tudi zato, ker je včasih »moderno« primerjati, kako imamo urejeno varovanje svojih podatkov v podatkovni zbirki. Piše : Darko Jagarinec darko.jagarinec@mojmikro.si P odjetje mora za svoje podatke, ki jih zbira, oblikuje, pretvarja oziroma z njimi nekaj počne, zagotavljati tudi mehanizme, kako te podatke najbolje zaščititi. Nasploh velja, da vsak ne sme videti vseh podatkov, razen za to posebej pooblaščenih oseb, ki imajo posebno vlogo izvajanja vseh operacij nad vsemi podatki. To pomeni, da morajo biti podatki zaščiteni tako, da vsak »pogleda« svoje področje, ki mu je namenjeno. Kako to zagotovimo, kakšne so usmeritve pri teh problemih in možne rešitve, sledi v nadaljevanju. PODATKI NA IZVORU zgodi, da podatkovni zapisi »izginjajo« iz podatkovne zbirke, ne vemo pa niti tega, kdo jih je zbrisal. To izginotje lahko seveda preprečimo, le dovolj iznajdljivi moramo biti pri načrtovanju Kako preprosto omejimo pogled na podatke. varnostne politike. Načeloma naj ne bi brisali zapisov, temveč se Naj na tem mestu še dodam, da se lahko raje lotili popravljanja določenega atributa v stavek »where Oddelek = 'CO' « spremeni tabeli, ki označuje, ali je zapis veljaven ali ne. tako, da fiksno vrednost 'CO' nadomestimo z Če prepogosto brišemo podatke iz tabel, to prav oddelkom osebe, ki je trenutno prijavljena v zagotovo ni dobro, saj se lahko zaradi zbrisanih informacijski sistem. zapisov pojavijo, nestrokovno rečeno, »luknje« med podatki, strokovno pa temu rečemo, da je VLOGE IN UPORABNIKI tabela fragmentirana (notranje razdrobljena) Zdaj vemo, kako preprečiti uporabnikom, da – učinkovitost iskanja, dodajanja in popravljane vidijo vsega, temveč samo vnaprej določenja po takih tabelah drastično upade, še zlasti ne podatke v tabelah. Zgornji opis omejevanja če tabela vsebuje ogromno zapisov. pogleda je sicer v velikih informacijskih siste- Pred zbiranjem podatkov je treba najprej urediti lastništvo in skrbništvo izvornih podatkov, ki prihajajo v podatkovno zbirko informacijskega sistema. Pri tem določimo, kdo odgovarja za pravilnost podatkov in za moreKAKO NADZIRATI DOSTOP DO TABELE bitne popravke na izvoru, ki se ponavadi izV podatkovni zbirkah ponavadi obstajajo vajajo ob morebitnih napakah in nadgradnjah pogledi (views), ki selektivno določajo, katere izvornih sistemov. podatke lahko vidijo drugi uporabniki, ali pa Če je virov recimo nekaj deset, je zelo docelo sami sebi omejimo vpogled samo na tiste bro vedeti, kdo oziroma kateri oddelek skrbi podatke v tabeli, ki nas zanimajo in niso recimo za določen vir podatkov. Tipičen izvor bi bila sistemske narave (datum vpisa zapisa, kdo je zalahko datoteka iz drugega sistema, ki jo je treba pisal zapis itd). Enostavno bi temu lahko rekli, vključevati dnevno v informacijski sistem po da podatke, če si predstavljamo tabelo, omejupostopku, ki ga določa postopek transformacijemo glede na vrstice ali glede na stolpce. je podatkov. Transformacija podatkov pomeVzemimo primer, ko imamo tabelo oseb z ni selektivno izbiranje zapisov po določenem njihovimi oddelki in njihovimi plačami. kriteriju, združevanje več zapisov v enega skupnega, izdelava dveh zapisov iz enega izvornega in podobno. Za dostop do določenih podatkov na viru morajo poskrbeti Pogled na podatke lahko omejimo po stolpcih ali po vrsticah. skrbniki virov. V tem primeru je zelo pomembno, kdo lahko PODATKI V PODATKOVNI ZBIRKI vidi kakšne podatke. Ti podatki ne smejo biti doPodatke v podatkovni zbirki že v osnovi vastopni vsem uporabnikom v podjetju, razen za to ruje sama podatkovna zbirka s svojimi mehapooblaščenim osebam, ki te podatke morajo videti nizmi varnosti – vsaka podatkovna zbirka na zaradi vloge v podjetju. Zato lahko za vsako tabesvoj način. Primer: uporabnik A ne more videlo omejimo, katere vrstice in katere stolpce lahko li podatkov v tabeli, ki jo je izdelal uporabnik uporabnik vidi in operira z njimi. Podatki o plači B, vse dokler mu uporabnik B eksplicitno ne ne smejo biti dosegljivi vsem, zato moramo vpodovoli vpogleda v tabelo. V podatkovni zbirki gled na te podatke omejiti samo na tiste osebe, ki moramo torej določiti, katere podatke lahko so pooblaščene za to, drugim pa moramo preprečiti kdo bere, popravlja, briše ali doda. vpogled, saj so ti podatki zaupne narave. Pogosto Ta funkcionalnost je zelo pomembna, saj so kakšni podatki še pomembnejši od plač, vendar tako že na sistemski ravni poskrbimo za zaščiprimer nazorno nakazuje, da se ponavadi skrivajo to podatkov pred neželenimi spremembami ali podatki, ki so občutljive narave. branji. Če tega ne uredimo pravilno, se lahko S programsko logiko moramo nadzirati, kate- 32 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 re vrstice lahko kdo vidi, izvedemo pa to bodisi z uvedbo dodatnih atributov v tabelo, ki omejujejo pravico do vpogleda, bodisi kako drugače. Katere atribute pa lahko vidimo, ponavadi določajo pogledi, ki jih vnaprej določimo. Če se še spominjamo stavkov tipa select (bralni stavek), lahko povzamemo omejevanje podatkov z naslednjo sliko.  Pri večjem številu uporabnikov je najboljše, če skupke pravic dodelimo posameznim vlogam, uporabnike pa nato včlanjujemo vanje. mih malce drugačen, osnovna načela so enaka. Zdaj si predstavljajmo, da imamo v informacijskem sistemu nekaj sto uporabnikov. Bi bilo učinkovito za vsakega uporabnika posebej določiti, katere podatke v kateri tabeli lahko pregleduje? Torej za vsakega uporabnika določimo dostope do vrstic in stolpcev za vsako tabelo posebej? Seveda ne, to zagato odpravimo s t. i. vlogami uporabnikov. Vloga (role) v podatkovni zbirki pomeni skupek pravic, ki jih določimo posamezni vlogi. V tem primeru določimo vrsto dostopov do tabel le vlogam, nato pa uporabnike vključimo v določene vloge. Za nazoren primer si predstavljajmo, da imamo nekaj vlog: skrbnik, bralec, avtor, direktor, vzdrževalec šifrantov itd. Vlogi »administrator« določimo, da lahko vidi skoraj vse podatke, samo do zgoraj omenjenih podatkov o plačah ne sme dostopati, pa še do kakšnih pomembnih podatkov ne, vse drugo pa mu ne ostane skrito – to je vloga predvsem za vzdrževanje sistema. Vloga »bralec« že sama pove, da lahko uporabnik, ki ima to vlogo, samo bere podatke, zopet samo tiste, ki mu jih dovolimo. Zanimivejša je že vloga avtor, saj lahko določimo, da lahko člani te vloge dodajajo, popravljajo zapise in brišejo zapise in podobno; vlogi direktor pa lahko omogočimo dostop do vseh podatkov, tudi do podatkov o plačah; ostane KONKRETNO nam še vloga vzdrževalec šifrantov, ki ji določimo samo poln dostop do tabel, ki so po naravi šifranti. RAZMERJA MED VLOGAMI IN UPORABNIKI Posameznika lahko včlanimo v več vlog, pri tem pa moramo biti zelo pazljivi. Ko je posameznik član več vlog, to pomeni, da ima dostop do vseh tabel, ki so naštete v posamezni vlogi. Če bi včlanili uporabnika v vlogo direktor in bralec, bi imel uporabnik dostop do tabel, ki jih lahko vidi direktor ali bralec – med vlogami velja operator ali, zato se na tem mestu skriva past. Pri določanju vlog in članstev moramo biti nadvse pozorni in imeti dobro predstavo, katere vloge izdelati in kako nato včlanjevati posamezne uporabnike v te vloge. Prednost vlog je torej preprostejše vzdrževanja pravic dostopa za vse uporabnike informacijskega sistema. Zelo preprosto lahko določeno vlogo uporabniku tudi odvzamemo – v tem primeru ima dostop do tabel, ki mu jih še vedno dopuščajo druge vloge, v katere je včlanjen. Na tem mestu se spet skriva nova past: če je imel uporabnik dostop do tabele A, bil včlanjen v vlogi »bralec« (ima dostop do tabele A) in »administrator« (ima dostop do tabele A) − kaj se zgodi s skupnimi pravicami do tabele A, če mu odvzamemo vlogo »bralec«. Mu bomo odvzeli pravice za dostop do tabele A, čeprav mu nismo odvzeli vloge »administrator«?! Pri takih primerih je treba obvezno preveriti, kako pravzaprav podatkovna zbirka to sistemsko obravnava. GESLA IN UPORABNIKI Ne samo, da je treba poskrbeti za učinkovito politiko dostopa do podatkov v podatkovni zbirki, tudi sam dostop do podatkovne zbirke mora biti izveden pravilno. Mišljena Sistemska uporabniška je predvsem politika imena in geslo hranimo dostopov do informav sefu. cijskega sistema, s tem pa tudi dostop do podatkovne zbirke. V veliko primerih je vstop v informacijski sistem izveden z uporabniškim imenom in geslom podatkovne zbirke. Če bi se sam prijavil v določen sistem, bi bilo moje uporabniško ime v obliki »darkoj« ali kaj podobnega, geslo bi pa vedel samo jaz. Pričakoval bi, da ne bom imel samo uporabniškega gesla za dostop do informacijskega sistema, temveč bo moje isto uporabniško ime in geslo obstajalo tudi v podatkovni zbirki ki jo bom posredno uporabljal; malce nesmiselno bi bilo, da bi imel dve uporabniški imeni (in gesli). Drugi uporabniki, tako skrbniki kot vzdrževalci šifrantov, imajo prav tako svoja uporabniška imena in gesla, ki jih uporabljajo za dostop. Pri vseh teh imenih in geslih bi rad poudaril naslednje: vedno obstaja uporabniško ime, ki ima dostop do vseh podatkov – to je ponavadi sistemsko uporabniško ime (angl. system ali sys). S tem uporabniškim imenom pa je treba ravnati zelo previdno in strogo − dostop do gesla naj bi bil na mestu, do katerega nimajo dostopa vsi uporabniki sistema; najprimernejše mesto bi bil sef, kjer hranimo zelo pomembne podatke o sistemih (druga sistemska uporabniška imena, digitalni certifikati, pogodbe). Hranjenje na varnem mestu, primerno je hranjenje v nepregornem sefu, je učinkovito še z drugega vidika. Če osebe, ki pozna uporabniško ime in geslo na pamet, trenutno ni  Zelo pomembne podatke o sistemih, kot so sistemska uporabniška imena, digitalni certifikati in pogodbe, hranimo v nepregornem sefu. na delovnem mestu, poseg v sistem pa je nujno potreben, lahko druga pooblaščena oseba odpre sef in ima dostop do uporabniških imen in gesel. Tako zavarujemo imena in gesla pred drugimi uporabniki, ki teh podatkov ne morejo uporabiti v neupravičene namene, pri morebitni nesreči (požaru) pa bomo te podatke še vedno imeli, saj so resnično varno spravljeni in zaščiteni. PRAKSA V vsakdanji praksi se pogosto srečujem s strogo varnostno politiko, kjer je vsak dostop do podatka v podatkovni zbirki zabeležen, prav tako je tudi možnost dostopa do določenih podatkov zelo omejena − zato priporočam vsem, ki izdelujejo arhitekturo podatkovne zbirke in informacijskega sistema, naj ta vidik upoštevajo, saj je v podjetju zelo pomembna varnostna politika. Skoraj v vseh primerih sem se srečal z dodeljevanjem pravic prek vlog, nato pa z včlanjevanjem uporabnikov v različne vloge. Prav tako poudarjam, da morajo biti vsa pomembna uporabniška imena in gesla sistemskih uporabnikov na varnem mestu, dostop do njih pa imajo lahko samo osebe, ki jih je za to pooblastil vodja oddelka ali direktor. Ko se govori o varnosti podatkov, ne smemo samo zamahniti z roko in pomisliti, le kdo bi hotel naše podatke gledati in kaj bi z njimi počel? Če smo dovolj nerodni, se kmalu zgodi, da imamo podatkovno zbirko odprto tudi navzven v spletu, zaščiteno s tako preprostim uporabniškim imenom in geslom, da nam lahko kdo zelo hitro »ukrade« podatke in nastala škoda je lahko nepopravljiva. Zato je vsekakor dobro imeti tudi nekaj domišljije pri izbiranju gesla za svoje uporabniško ime, da o geslu za sistemskega uporabnika niti ne govorimo.  MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 33 KONKRETNO hekerska orodja (4. del) WAR DIALING � NAPAD NA VAŠE MODEME Naše spoznavanje hekerskih orodij nadaljujemo z napadi, pri katerih heker odkriva nezavarovane modeme v podjetju in prek njih vstopi v omrežje. Podjetju se nato seveda ne obeta nič dobrega ... Piše : Tomaž Bratuša tomaz.bratusa@mojmikro.si Š e nedolgo tega je bil internet pojmovan kot omrežje, kamor smo vstopali prek modema in telefonske linije. Verjetno se še spominjate časov, ko so piskajoči toni vašega modema naznanjali skorajšnji vstop v internet. Takrat smo vstopali v različne BBS-e (Bulletin Board System), ki so bile okrnjene različice današnjih forumov in blogov. V tistem času so številne univerze in podjetja začeli odkrivati čare oddaljenega dostopa do svojih internih računalniških omrežij. Istočasno pa so hekerji začeli razvijati napad, imenovan war dialing, pri katerem napadalec odkriva nezavarovane modeme v vašem podjetju in prek njih vstopi v omrežje. Ko napadalec zbere podatke o vaši organizaciji, je običajno oborožen s podatki, kot so: telefonske številke, imena domen, IP-naslovi, informacije o oddelku tehnične podpore ... Tovrstne informacije bo napadalec nato uporabil za pregledovanje vaših sistemov in iskanje varnostnih razpok. Namen varnostnih strokovnjakov je zavarovanje vseh možnih poti do varovanega sistema, pri čemer je napadalec v veliki prednosti, saj mora za uspešen napad najti samo eno nevarovano ali slabo varovano pot. Napadalec, ki se je odločil prodreti v vaš sistem, je pripravljen preučevati vaše okolje cele mesece, pri čemer počasi preverja podrobnosti, vse dokler ne odkrije razpoke v vašem oklepu. Več računalnikov in telefonskih linij tovrstno iskanje občutno pospeši. Verjetno se sprašujete, češ zakaj vam »nakladam« o filmu in hekerskih metodah, ki so bile v rabi pred dvajsetimi leti. Mislite, da tovrstni načini niso uporabni v današnjem tehnično dovršenem svetu? O napadih war dialing bomo govorili zato, ker so celo v današnjem času najlažja in hkrati tudi najbolj pogosta metoda vdora v računalniške sisteme. V neposredni povezavi s terminom war dialing je izraz daemon dialing. Daemon dialing se nanaša na orodje za pridobitev dostopa v omrežje s pomočjo ugibanja gesel na tarčinem modemu za dostop v omrežje. RECEPT ZA KATASTROFO Na kratko rečeno je to: modem, program za oddaljeni dostop in neveden uporabnik. Pogosto se dogaja, da si zaposleni v podjetju v svoje službene računalnike namestijo modem, s čimer si omogočijo delo od doma. Tovrstni uporabniki si v službeni računalnik namestijo programsko opremo za oddaljeni dostop, npr. Symantec pcAnywhere, LapLink ali izdelek podjetja Computer associates ControlIT. Tovrstni izdelki omogočajo uporabniku dostop do službenega omrežja od koderkoli, hkrati pa, če so nepravilno nastavljeni, pomenijo za podjetja nepredstavljivo nevarnost. Veliko tovrstnih programskih orodij je namreč vnaprej nastavljenih tako, da od uporabnika ne zahtevajo vnosa gesla. To pomeni, da ima kdorkoli, ki pokliče tako nastavljen sistem, omogočen dostop brez vnosa gesla. WAR GAMES NEKOČ IN DANES Se spominjate filma War Games? Film je bil posnet leta 1983 in je klasičen primer heker/ tehno trilerja. V filmu poskuša heker prodreti v omrežje podjetja Protovision, ki se ukvarja z razvojem računalniških iger. Vdor v sistem mu uspe pri tem pa po nesrečnem naključju sproži jedrsko vojno. V filmu heker vstopi v sistem podjetja Protovision na način imenovan, war dialing. Sestavni del tovrstnih napadov je orodje za skeniranje telefonskih številk, ki ponavadi niso objavljene v imeniku. Tovrstno orodje preprosto kliče telefonske številke v določenem obsegu, dokler na drugi strani ne odkrije nezavarovanega modema. Takšen nezavarovan modem je nato vstopna točka v vaše omrežje. Napadalec lahko z uporabo enega računalnika in telefonske linije v eni noči preveri tudi do tisoč telefonskih priključkov. 34 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Nemalokrat pri tovrstnih varnostnih preizkusih odkrijemo nepravilno nastavljene različice orodij, kot je pcAnywhere, ki nam omogočijo vstop v sistem. Pri svojem delu smo začeli tovrstne izdelke imenovati kar »pcEverywhere«, saj vsi po vrsti omogočajo odpiranje tovrstnih varnostnih vrzeli. Vse kar mora napadalec storiti, je to, da z ustreznim orodjem za war dialing odkrije nezavarovan modem in prepozna različico programskega orodja za oddaljeni dostop, ki je v uporabi. Napadalec se nato v sistem poveže z ustreznim odjemalcem, pri čemer pridobi popoln nadzor nad računalnikom, v katerem je programska oprema nameščena. Po pridobitvi dostopa začne napadalec raziskovati omrežje in širiti svoj vpliv na druge sisteme, ki so z njim v povezavi. SKRBNIKI IN NEZAVAROVANI MODEMI Neizobraženi uporabniki omrežij pa zagotovo niso edini dejavniki, ki napadalcem olajšajo vdor v sistem. Verjemite ali ne, tudi sistemski skrbniki včasih pustijo sisteme povezane z modemi, pri čemer uporabljajo minimum ali nič varnostnih ukrepov. Nedavno sem bil priča primeru, ko je stranka namestila sistem, vreden nekaj deset milijonov tolarjev. Sistem je vključeval varne prehode, požarni zid, IDS in varne strežnike. Pri preverjanju varnosti smo si nekaj tednov razbijali glave, kako zaobiti požarni zid in prelisičiti strežnike, vendar do rešitve tako nismo prišli. Nato pa smo uporabili orodje za war dialing in začeli iskati nezavarovane modeme. V treh urah smo odkrili nezavarovan modem, nameščen v usmerjevalniku, ki ni zahteval vnosa gesla. Bum! S te točke smo pridobili dostop do celotnega omrežja in pri tem zaobšli požarni zid, vključno z internetnim prehodom. Po odkritju tega »odpadniškega« modema smo začeli iskati usmerjevalnikovo fizično lokacijo in odkrili, da je nameščen v skoraj pozabljenem delu stavbe. Edina povezljivost, ki jo je usmerjevalnik imel, sta bila modem in intranet omrežja podjetja, pri čemer je zanimivo to, da usmerjevalnik sploh ni usmerjal omrežnega prometa, temveč so ga skrbniki kot nepomembnega uporabljali dobesedno za rezervne dele. Ko smo vodstvo podjetja seznanili z odkritjem je omrežni skrbnik izjavil: »Presneti Boris! Pred dvema letoma je dal odpoved in mi zamolčal ta usmerjevalnik.« Je bil Boris resnična oseba ali samo izgovor? Ste prepričani, da v vašem podjetju ni nikoli bilo nobenega Borisa? ZASTONJ TELEFONIRANJE, PROSIM Prikazuje način obitja požarnega zidu (backdoor) prek modema in programa za oddaljeni dostop. Varnostni strokovnjaki pogosto preverjamo omrežja podjetij (z dovoljenjem naročnika, seveda), pri čemer poleg drugih varnostnih preverjanj izvajamo tudi preizkuse war dialinga. V kombinaciji z iskanjem nezavarovanih modemov lahko orodja za war dialing iščejo tudi ponavljajoče se klicne tone. Za ponazoritev tovrstnega klica s predstavljajte, da pokličete določeno telefonsko številko, na kateri ima določeno podjetje nameščeno telefonsko stikalo PBX (Private Branche Exchange). V nekaterih primerih ima tehnično osebje podjetja dostop do telefonske številke, ki omogoča ponovljen klicni ton. Ob klicu na določeno KONKRETNO hekerska orodja (4. del) telefonsko številko nas pričaka klicni ton, na podlagi katerega lahko pokličemo drugo telefonsko številko. Če je PBX podjetja napačno nastavljen, lahko napadalec telefonira na stroške lastnika. Kot vidite so tovrstni sistemi PBX pravcata zlata jama za napadalce vseh vrst. Tako lahko napadalec začne napad war dialing na telefonske številke v Avstraliji, pri čemer bodo vsi računi prišli na vaš naslov. Večina podjetij je svoje sisteme PBX zavarovala tako, da preprečujejo dostop do ponovljenega klicnega tona ali pa zahtevajo vnos gesla. Kljub temu pa se vedno najdejo izjeme, ki napadalcem nevede omogočijo širjenje svojih dejavnosti. Veliko podjetij namreč v skrbi za svoje omrežne sisteme pozabi na varnost svojih sistemov PBX in druge telefonske opreme. ISKANJE TELEFONSKIH ŠTEVILK ZA WAR DIALING Orodja za war dialing zahtevajo vnos serije ali obsega številk, ki naj jih orodje preveri. Kje napadalec dobi telefonske številke? Obstaja vrsta načinov preko katerih napadalci pridejo do obsega telefonskih številk, ki jih uporablja določeno podjetje. Ti načini so med drugim: • telefonski imeniki, pri čemer so danes v uporabi predvsem internetni imeniki, kot je www.411.com, • internet je pravcata zakladnica telefonskih številk in naslovov, • zbirke podatkov whois vključujejo tudi telefonske številke omrežnih skrbnikov, • spletne strani podjetij vsebujejo tudi kontaktne informacije, včasih pa tudi interne telefonske številke uslužbencev, • »socialni inženiring« vključuje metode, s katerimi napadalec od vaših uporabnikov pridobi pomembne telefonske številke v vašem podjetju. Eden od načinov bi bil: »Kličem iz telekoma in nujno potrebujem potrditev telefonskih številk, ki jih vaše podjetje uporablja ...« IDS Običajno se podjetja zanašajo na sisteme IDS (Intrusion Detection System), ki zaznavajo elemente splošno znanih napadov. IDSsistemi so zaradi tega običajno nameščeni v strateško pomembnih delih omrežja. Takšna strateška mesta so običajno na zunanji in notranji strani požarnega zidu. Veliko podjetij pa IDS-sisteme namesti tudi pred druge pomembne dele omrežja, kot so finance, človeški viri ipd. Logika takšnega ravnanja je enostavna, saj skrbniki poskušajo opazovati promet, ki prihaja v požarni zid, in promet, ki potuje skozenj. Zdaj pa si poglejmo, kako IDS-sistemi prepoznajo napad in kako o dogajanju obvestijo skrbnika. IDS-sistemi so podobni protivirusnim programom, ki za zaznavanje virusov potrebujejo posodobljene protivirusne definicije. Prav tako potrebujejo IDS-sistemi »prstne odtise«, da lahko ločijo omrežni napad od običajnega legitimnega prometa. navado odpirati vsa elektronska sporočila, ki so imela v vrstici pošiljatelja znano ime (sodelavec, prijatelj ...) ali pa so bila videti kot dobra šala. Nekateri pa so odpirali in še vedno odpirajo vsa prejeta sporočila. Prav tako večina tovrstnih napadov izkorišča prirojeno človekovo pripravljenost pomagati v nesreči. Na tej podlagi se veliko napadalcev s pomočjo poprej zbranih Prikaz tipičnega »prstnega odtisa«, s pomočjo katerega IDS-sistem prepozna podatkov predstavlja kot napad, imenovan Xmas Tree Scan. sodelavec, ki je v težavah. Napadalci v teh primerih Najranljivejša točka tovrstnega odkrivanja preprosto pokličejo zaposlenega v podjetju in napadov je to, da je odkrivanje omejeno samo mu natvezijo, da morajo oddati poročilo, pa jim na že znane napade, katerih »prstni odtisi« so trenutno ne deluje elektronska pošta. Zaposlepoprej nameščeni v IDS. nega nato prosijo, ali mu lahko pošljejo pošto Torej, dokler razvoj umetne inteligence ne z brezplačnega elektronskega naslova (Yahoo, bo prišel do zadovoljive ravni, bo tovrstno odHotmail ...) in naj jo posreduje nekomu znokrivanje napadov obsojeno na poraz. traj omrežja. Tako napadalec prepriča zaposlenega, da bo sprejel pošto in jo posredoval nekomu znotraj omrežja, hkrati pa bo zaposleni v svoj računalnik nevede namestil program, ki bo beležil pritiske tipk in jih po elektronski pošti pošiljal napadalcu. Napadalec lahko na tej podlagi odkrije uporabniška imena in gesla ter napad razširi naprej po omrežju. Veliko podjetij spregleda tovrstne grožnje in se preveč zanaša na IDS-sisteme. Tovrstni sistemi so dober način zaščite omrežja pred naNapad, imenovan XMAS Tree Scan, v katerem padi od zunaj, vendar pa nas pred napadi od napadalec pošlje tarčinemu sistemu paket, ki znotraj ne morejo zaščititi. V tovrstnih napavsebuje informacije SYN, FIN, ACK, URG, PSH, RST. V dih »socialnega inženiringa« se napadalec ne normalnih okoliščinah do prenosa takšnega paketa omeji izključno na uporabniška imena, gesla in ne more priti, zato IDS-sistem ob prejemu tovrstnega IP-naslove. Pomembni so tudi podatki o konpaketa to označi kot možen napad. figuraciji omrežja, poslovnih načrtih, bodočih potezah v marketingu ipd. »SOCIALNI INŽENIRING« Najboljša obramba pred tovrstnimi napadi Tako se imenuje še ena metoda, s katero naje prav gotovo redno usposabljanje zaposlepadalec prodre v varovano omrežje. V tej zvrsti nih. Zaposlenim je treba praktično ponazoriti, napada igra glavno vlogo človek, ki zaradi pona kaj morajo biti pri delu pozorni in kateri manjkanja računalniškega znanja in zaupanja, podatki so še posebej pomembni. Poleg tega napadalcu omogoči vstop v omrežje. je zelo pomembno, da podjetje prilagodi varNajbolj razširjene metode socialnega inženinostno politiko tovrstnim napadom, saj nam ringa so: sicer požarni zidovi in IDS-sistemi ne ponujajo • »prijateljstvo« (vstopna gesla se pridobijo nikakršne varnosti. na podlagi zaupanja med zaposlenimi ...), Napadalec običajno z zgoraj opisanimi teh• elektronska pošta (ponarejanje naslova nikami odkrije telefonske številke v podjetju pošiljatelja ...), in nato z orodjem za war dialing pokliče celo• pregledovanje smeti (pregled smeti podjetja tno območje okrog odkritih številk. lahko razkrije uporabne informacije), • pregled pisarn (napadalec vohlja po ORODJA ZA WAR DIALING odklenjenih pisarnah in kabinetih ...) V zadnjih dveh desetletjih je bilo ustvarje• zaupanje (napadalec si pridobi zaupanje nih veliko orodij za war dialing, zato jih bom zaposlenih) razvrstil po letnici njihovega nastanka: • čas (je element, ki je vedno na strani - Deluxe Fone-code Hacker, napadalca). avtor Sorceress KHAIAH 1985 - Dialing Demon version 1.05, Najočitnejši napad, ki je izkoriščal odnose avtor Tracy McKibben 1988 zaupanja, je bil virus, imenovan Love bug. - PBX Scanner version 5.0, Pred njegovo razširitvijo so imeli uporabniki avtor Great White 1989 xmas_schema = library_schema:new( 1, [“time”, “ip”, “integer”, “ip”, “integer”, “string” ], scope() ); filter xmas ip ( ) { if (tcp.hdr){ $dabyte = byte(ip.blob, 13); # if SFAURP are all set this is nothing but a malicious packet if (!($dabyte ^ 63 )){ record system.time, ip.src, tcp.sport, ip.dest, tcp.dport, “UAPRSF” to xmas_recorder; return; } } } xmas_recorder=recorder( “bin/histogram packages/test/xmastree.cfg”, “xmas_schema” ); MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 35 KONKRETNO hekerska orodja (4. del) - Super dialer 1.03, avtor Evan Anderson 1990 - Z-Hacker 3.21, avtor BlackBeard 1991 - ToneLoc 1.10, avtorjev Minor Threat in Mucho Maas 1994 - X-dialeR, avtor IciKI 1996 Najbolj priljubljeno orodje na tem seznamu je prav gotovo ToneLoc, katerega osnovo so avtorji uporabili tudi pri razvoju poznejših orodij te vrste. Danes je v rabi orodje THC-Scan, ki je prav tako nastal na osnovi prej omenjenega ToneLoc. THC-Scan 2.0 van nekaj ur, kar občutno podaljša iskanje posameznih linij. Dober način je, da napadalec orodje upravlja ročno, pri čemer posluša posamezne signale na liniji in se temu primerno odzove. Modem namreč pri samodejnem iskanju porabi veliko več časa, saj potrebuje za posamezno linijo okrog 5 sekund. L0pht TBA Leta 2000 je hekerska skupina, imenovana L0pht, odkrila vrsto sistemskih ranljivosti in razvila nekaj revolucionarnih orodij. Med drugim je skupina razvila tudi orodje za war dialing, imenovano TBA. Orodje je dostopno na spletnem naslovu http://www.atstake.com/, skupina pa je nedavno tega prešla pod okrilje podjetja Symantec. TBA je na prvi pogled čisto navadno orodje za war dialing, vendar pa je posebnost ta, da teče tudi v dlančnikih Palm. Uporabnost orodja se s tem zelo razširi, saj je dlančnik veliko lažje skriti pred očmi varnostnega osebja kot prenosni računalnik. THC-Scan je trenutno najbolj dovršeno in poleg tega še brezplačno orodje za war dialing. Leta 1998 ga je ustvaril Van Hauser, nato pa ga je leta 2000 prilagodil za uporabo na sistemih Windows NT in 2000. THC-Scan nima grafičnega uporabniškega vmesnika, vendar je zasnovan tako, da je njegova uporaba nezahtevna. Ob zagonu THC-Scana dobimo uporabniški KAKO NAPADALCU KORISTI SEZNAM vmesnik v slogu DOS-a, v njem pa je okno, MODEMOV? razdeljeno na štiri dele: Time, Statistics, Log Kako napadalci izkoristijo informacije o in Modem Window. V delu Modem Window odkritih modemih? Orodja za war dialing ob nam orodje pokaže trenutno poslane ukaze odkritju modema začnejo postopek, imenovan modemu. Uporabljani ukazi so vsi v jeziku, drezanje (nudging), s katerim od modema na združljivem s Hayesom. Rubrika Log je najpodrugi strani izsilijo informacije o vrsti sistema, membnejša, saj na tem mestu vidimo, katere prijavnih postopkih in programski opremi za vrste linij je modem odkril, čas odkritja in druoddaljeni dostop. Napadalec nato pregleda rega pomembna sistemska obvestila. V rubriki zultate iskanja in na podlagi prejetih informaStatistics vidimo vse odkrite linije v stvarnem cij identificira sisteme, ki so tarča napada. času, pri čemer imamo ločene podatke za odObstajajo tudi komercialna orodja za war krite modeme, ponavljajoče se klicne tone in dialing, kot sta TeleSweep in PhoneSweep, ki druge vrste linij. THC-Scan se med delom zanaša na modem sistema, v katerem je nameščen, in prek njega odkriva, ali je na drugi strani modem ali pa je linija zasedena. Če modem pokliče določeno telefonsko številko in na drugi strani nekdo dvigne slušalko, ta oseba ne bo slišala ničesar. Orodje bo počakalo nekaj sekund, nato pa samodejno prešlo na klicanje naslednje številke, pri čemer bo oseba na drugi strani slišala samo zvok prekinitve linije kot običajno po telefonskem pogovoru. Če orodje naleti na zasedeno linijo, ga je moč nastaviti tako, da bo pozneje ponovilo klic na to številko. Kadar orodje Glavno okno orodja THC-Scan med iskanjem žrtev najde na drugi strani linije modem, to številko zabeleži v dnevniško (log) vključujeta možnosti samodejne identifikacije datoteko. sistemov na drugi strani linije. Večina napadalcev podobna orodja nastavi Na tej podlagi napadalec ponavadi odkrije za delovanje, nato pa sistem pusti nenadzorosisteme, ki za vstop ne zahtevajo vnosa gesla. 36 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Običajno napadalec tako vstopi v sisteme in v njih nadaljuje pregledovanje računalniškega omrežja. Če sistem na drugi strani zahteva za dostop posebno programsko opremo za oddaljeni dostop, kot je pcAnywhere, potem napadalec uporabi odjemalec te vrste. Če napadalec odkrije samo sisteme, ki so vsi zaščiteni z geslom, svoj napad nadaljuje z ugibanjem najpogostejših gesel. Takšen napad ponavadi vključuje orodje daemon dialer, pri čemer je eno izmed zelo učinkovitih orodij prav gotovo THC LoginHacker. Tako bo napadalec uporabil nezavarovan modem kot vstopno točko, nato pa poskušal prevzeti celotno omrežje z nadaljevanjem napada in tehnikami, opisanih v naših prejšnjih člankih o hekerskih orodjih. OBRAMBA PRED NAPADI WAR DIALING Za obrambo pred tovrstnimi napadi so najpomembnejša pravila uporabe modemov in klicnega dostopa v vaši organizaciji. V podjetju morate imeti pravila, ki ne dovoljujejo uporabe modemov brez izrecnega dovoljenja vodstva. Vsi oddaljeni dostopi morajo uporabljati enotno vstopno točko, ki mora biti učinkovito nadzirana, predvsem pa morajo biti uporabniki za uporabo klicnega dostopa usposobljeni. Varnostno osebje bi moralo biti sposobno preverjati uporabo neprijavljenih modemov in takšne uporabnike opozarjati predvsem na uporabo varnih gesel in šifriranje. Dober način za obrambo pred tovrstnimi napadi je ta, da uporabniku, ki potrebuje dostop v internet prek klicnega dostopa, omogočimo samo klice navzven. To napadalcu prepreči odkritje modema in s tem tudi morebiten vstop v sistem. Seveda pa bodo nekateri uporabniki odvisni prav od zmožnosti oddaljenega dostopa do vašega sistema in to pomeni, da morate nezavarovane modeme najti, še preden jih najdejo napadalci. Vsake tri mesece preverite telefonske priključke vašega podjetja tako, da izvedete preizkusni war dialing, pri čemer lahko uporabite enega od komercialnih izdelkov, kot sta PhoneSweep, ki je dostopen na www.sandstorm.net, ali TeleSweep, dostopen na www.securelogix.com. Komercialno orodje PhoneSweep pri odkrivanja nezavarovanih modemov V vsakem primeru pa vam priporočam, da za tovrstne preizkuse svojih sistemov najamete zanesljive zunanje izvajalce, saj je po zadnjih podatkih ameriške tajne službe CIA (Central KONKRETNO trendi spletnega oblikovanja Intelligence Agency) največji odstotek vdorov v omrežja prav s pomočjo zaposlenih v podjetju. Iz poročila je razbrati tudi to, da so z vidika notranje varnosti najbolj na udaru banke in druge finančne ustanove. Ob rutinskem pregledu računalniških sistemov so med drugim na oddelku za domovinsko varnost odkrili vrsto varnostnih pomanjkljivosti, med drugim: - nezavarovane modeme (od 2800 telefonskih številk so našli 20 tarč brez ustreznih gesel) - neposodobljene operacijske sisteme in programe (ranljive na prepis medpomnilnika in druge napade, ki izkoriščajo varnostne vrzeli) - šibka gesla (gesla so bila v 37 % razbita s programom L0pht Crack) Na tem primeru vidimo, da varnostne pomanjkljivosti niso samo stvar manjših podjetij in domačih uporabnikov. S širitvijo omrežja se namreč povečuje tudi število možnih varnostnih vrzeli kakor tudi število slabo usposobljenih uporabnikov. Opisani preizkus je trajal pet mesecev, pri čemer so strokovnjaki sisteme preverjali z orodji, kot so ISS Internet Scanner, L0phtCrack in Sandstorm Enterprise PhoneSweep 4. Vprašajmo se: Koliko pozornosti namenjajo slovenska podjetja in vladne službe varnostnemu preverjanju svojih omrežij in uporabnikov? V tovrstnih pregledih so zlasti zanimive analogne telefonske linije, čeprav tudi digitalne za napadalca ne pomenijo težav. Pretvorniki digitalnih linij v analogne so namreč na trgu prosto dostopni po smešno nizkih cenah. Največjo težavo pomenijo telefonske linije, ki niso povezane z vašim PBX-om, temveč so tako imenovane direktne linije. Odkrivanje tovrstnih linij je še posebej težavno, pri tem pa so nam lahko v veliko pomoč telefonski računi za posamezno stavbo. Zadnji in najučinkovitejši prijem pa je prav gotovo fizično preverjanje prostorov v podjetju. Uporabniki si lahko v svoj delovni računalnik namestijo notranji modem, zato bodite pozorni predvsem na telefonske kable. Za konec bi še posebej opozoril na to, da tovrstnih pregledov nikoli ne sme opravljati samo ena oseba, saj obstaja možnost obtožb zaposlenih v podjetju.  MED UPORABNOSTJO, KREATIVNOSTJO IN DOBRO ZGODBO Pogosta dilema spletnih ustvarjalcev je, ali naj informacije zgolj pametno strukturiramo in ustvarimo vmesnik, ki so ga uporabniki v spletu že vajeni uporabljati, ali pa naredimo kreativni zasuk in ustvarimo povsem novo izkušnjo, ki se bo obiskovalcem ostro zarezala v pomnilniške celice. Piše : Mitja Mavsar mitja.mavsar@mojmikro.si G lede na to vprašanje lahko govorimo o dveh skrajnih profilih spletnih ustvarjalcev: zagovornikih spletne uporabnosti in zagovornikih kreativne izrabe medija. ZAGOVORNIKI SPLETNE UPORABNOSTI TI želijo uporabnikom spletnega mesta z dobro načrtovanim in zelo uporabnim spletnim mestom pomagati na poti do informacije, ki jo išče. Ker menijo, da je ključno, da uporabniki dosežejo svoje cilje, je treba po njihovem mnenju splet oblikovati konzervativno, kar se da preprosto in na način, ki so ga uporabniki vajeni. Rezultat uporabnostnega gibanja so milijoni spletnih mest, ki so si podobna kot jajce jajcu. Logotip zgoraj levo, meni na levi, besedilo pa v sredini na beli podlagi. Krmarjenje je besedilno in sestavljajo ga običajne besede. Uporabniki v takem spletnem mestu hitro najdejo, kar želijo, a si spletnega mesta ne zapomnijo in jih pogosto v prav ničemer ne preseneti. ZAGOVORNIKI KREATIVNE IZRABE MEDIJA Ti ves čas iščejo nove izzive in načine uporabe spletnih tehnologij. Pomembna se jim zdita izvirnost, drugačnost. Uporabnike zato radi presenetijo s popolnoma novimi načini krmarjenja in močnimi vizualnimi elementi. Rezultat so spletna mesta, ki včasih sploh nimajo besedil, informacije so predstavljene vizualno, pogosto je tudi krmarjenje predstavljeno zgolj s simboli ali s prehajanjem skozi Zgled skrajne uporabnosti Useit.com – spletno mesto Jakoba Nielsna, najvplivnejšega avtorja in eminence na področju spletne uporabnosti, nam priča o vseh prednostih in slabostih uporabnostne paradigme. Njegove spletne strani so izjemno preproste in pregledne ter vidne v vseh mogočih brskalnikih. Uporabnik zaradi dobre strukture takoj najde, kar je iskal, hkrati pa je stran pusta, nevabljiva in nezapomljiva. A ker je Nielsnov namen uporabnikom prikazati prednosti velike uporabnosti, stran učinkuje in mu prinaša večno slavo, milijone obiskovalcev in prodanih knjig. w w w.mojmikro.si FORUM NOVICE ČLANKI PREIZKUSILI SMO ensko informacijsko Več novic tako ali drugače povezanih s slov tni strani! srenjo lahko najdete na naši sple MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 37 KONKRETNO trendi spletnega oblikovanja 3D-prostor. Takšno spletno mesto je uporabnikom na prvi pogled pogosto všeč, a zaradi pomanjkanja uporabnosti mnogi ne najdejo, kar so iskali. Zgled kreativne rabe tehnologij Oglaševalsko naravnana spletna stran axefeather.com ponudi uporabniku visoko stopnjo vpletenosti in vizualnega užitka. Stran ponuja vznemirljivo žgečkanje pomanjkljivo oblečene mladenke. Jasno je namenjena moškim uporabnikom in izzove močan čustven odziv. Takšno spletno mesto ne ponudi skoraj nobene informacije v pravem pomenu besede, a je učinkovito. Namenjeno je uporabnikom, ki iščejo zabavo in večina obiskovalcev bo na stran prišla po priporočilu prijatelja. Spletno mesto pa ima nekaj uporabnostnih težav. Dostopno je le uporabnikom z zelo hitro povezavo. Precej uporabnikov ne počaka, da se stran naloži do konca. Stran tudi ne upošteva, da nekateri domači in mnogi javni ali službeni računalniki ne omogočajo prikazovanja animacij Flash. Poleg tega so strani Flash skoraj nedosegljive spletnim iskalnikom ... A inovacija zahteva žrtve. Ustvarjalci so se v tem primeru odrekli mnogim obiskovalcem, a so dosegli največji učinek pri tistih, ki so stran vendarle ugledali. IN KDO IMA PRAV? Nekateri se držijo enega ali drugega skrajnega mnenja, vse več spletnih ustvarjalcev pa ugotavlja, da je prava pot nekje vmes in iščejo zdravo mejo med pametno in uporabno strukturo ter kreativno izrabo tehničnih možnosti. Premočno teženje k veliki uporabnosti nam pogosto ponudi dolgočasno spletno mesto, ki uporabniku sicer pomaga, to pa je tudi vse. Ponudi mu gladko pot do tega, kar želi, a nič več. Nič zabave ali presenečenj. Nič dodane vrednosti. In značilnost takšnega spletnega mesta je, da je tako, kot mnoga in da si ga uporabniki ne zapomnijo. Če ima spletno mesto tudi svoje marketinške in tržnokomunikacijske cilje, je ta zadnja točka sila boleča. Med svoje komunikacijske cilje podjetje ponavadi uvrsti ravno zapomljivost in razločevanje od drugih podjetij. Če spletno mesto spominja na vsa druga konkurenčna spletna mesta, je ta pomemben cilj grobo zanemarjen. A tudi želja po diferenciaciji ne sme uiti z vajeti. Predvsem tisti obiskovalci, ki imajo v mislih točno določeno nalogo, se ob takšnem spletnem mestu počutijo nelagodno in pogosto po hitrem postopku zapuščajo kreativna spletna mesta. PRAV IMAJO UPORABNIKI Odločanje med kreativnostjo in uporabnostjo je pravzaprav reševanje problema na napačnem koncu. Prava dilema ni v izbiri med tema 38 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005  Pomembno je, da zaznamo potrebe naših uporabnikov in jim pravo vsebino v pravi obliki dostavimo ravno pravi trenutek. dvema »poloma«, pač pa v dobrem odgovoru na vprašanje, kdo sploh bodo uporabniki našega spletnega mesta. Naši cilji so lahko izpolnjeni le, če izpolnimo uporabnikove želje in potrebe. Pa ne le tiste, ki so očitne. Poiskati moramo tudi takšne vsebine in funkcionalnosti, ki jim godijo, pa zato še sami ne vedo! Izrednega pomena je, da pri načrtovanju spletnega projekta veliko časa namenimo razmišljanju o uporabnikih in določanju njihovih motivov. Ti so lahko zelo različni, na splošno pa lahko govorimo, da ljudje v spletu iščejo različne informacije, komunicirajo in se zabavajo. Ti motivi se pogosto prepletajo, a če bo spletno mesto skušalo kreativno zabavati uporabnika, ko bo ta mrzlično iskal davčno številko podjetja, se bo zaradi zabavne ovire kaj hitro vznejevoljil. In nasprotno. Če bo spletno mesto dolgočasno, ko bo uporabnik iskal razvedrilo, smo zgrešili namen. Zato je pomembno, da zaznamo prave potrebe naših uporabnikov in jim pravo vsebino v pravi obliki dostavimo ravno pravi trenutek. UPORABNIKI LJUBIJO ZGODBE V boju med uporabnostjo in kreativnostjo se pogosto pozablja na uporabnike in na dejstva, ki so jih odkrili raziskovalci klasičnih, »predspletnih«, medijev. Ob razmišljanju o dobri strukturi in presunljivih vizualizacijah se je pozabilo na ustvarjanje dobrih zgodb. Mnoga spletna mesta so prazna, brez duše in brez zgodbe. Za ilustracijo si poglejmo naslednje trende: • Ljudje ves čas kupujejo, podarjajo in vneto berejo knjige z dobrimi zgodbami. • Najbolj prodajane revije in časopisi so polni izmišljenih trač zgodbic. • Mnogi radi gledajo filme. Hodijo v kino, si jih sposojajo in jih nalagajo iz interneta. Vse to nam govori, da ljudje obožujejo dobro upovedene zgodbe, v katere se lahko vživijo. Radi so popeljani v svet fikcije, kjer se vrstijo napeti trenutki, zanimivi značaji, čustveno obarvani vrhunci in srečni ali nesrečni zaključki. Ob učinkovito zapeljani zgodbi so ljudje pripravljeni kupiti vstopnico in pri miru sedeti dve uri ob gledanju dobrega filma, želijo si prebrati več sto vizualno dolgočasnih belih strani knjige ter vsak teden kupiti in prebrati trač revijo. In ker so isti ljudje uporabniki spletnih strani, ni prav nobenega razloga, da jim ne bi tudi v spletu ponudili zanimivo zgodbo. Še več! Splet ponuja vse možnosti, da obiskovalca aktivno vpletemo v zgodbo. Postane lahko glavni igralec in celo soustvarjalec. A kljub tem možnostim v spletu najpogosteje srečamo dolgočasne informacije ter puhle in nepovezane prodajne floskule. Učinkovito zgodbo nam pove le malokdo! Pa to sploh ni težko. Za dobro zgodbo ne potrebujete poklicnega pravljičarja, pač pa le kanček iskrenosti in odkrit pogled okrog sebe. Prave zgodbe so povsod okrog nas in ves čas jih ustvarja življenje. V primeru podjetja se da zelo zanimivo opisati resnično zgodbo besne stranke, ki ji je težave odpravila predana skrb za stranke in tehnična podpora. Ali pa zabavno legendo o trenutno plešastem direktorju, ki je v študentskih letih nosil košato grivo. Gotovo je kaj, čemur se v podjetju hahljate in zabavate, na spletnem mestu podjetja pa o tem ni niti sledu. Če bi ostali na tleh, človeški, in poskusili obiskovalcem pričarati zgodbo, bi jo ta gotovo z užitkom spremljal do konca. Okusil bi zgodbo, si jo zapomnil in ohranil podjetje v prijetnem spominu. Zgled spletne zgodbe Ace.radenska.si je eden redkih zgledov dobro upovedene zgodbe. Gre za pravljico o izdelku, ki v tem primeru nastopa kot ključni dejavnik zapleta. Ta mini stran pove kratko zgodbo z uvodom, vzponom, vrhom in zaključkom, nato pa na podlagi zgodbe razvije tudi druge dele strani. Uporabnik ostane na trnih, dokler se zgodba ne razplete, nato pa lahko naredi korak naprej in reši psihološki test ter spozna glavne junake. Tako je vpleten in se vživi, blagovna znamka pa mu ostane v prijetnem spominu. UPORABNA IN KREATIVNA ZGODBA Strokovnjaki za uporabnost so razvili metode in zlata vredna pravila, ki se jih je pametno držati. A ne kot pijanec plota. Temeljito preizkušena spletna uporabnost in kakovostna informacijska arhitektura sta le ena plat medalje. Poslovni cilji, tržno komuniciranje, izkustveno oblikovanje in animiranje ... Da bo spletno mesto osvojilo obiskovalce, je nujno dobro poznavanje vseh teh disciplin in njihovo učinkovito povezovanje. Ustvarjati je treba spletne rešitve, ki niso zgolj uporabne, pač pa težijo k inovaciji, različnosti in uporabniku ugajajo. Razmišljati je treba celostno in ciljno. V glavi moramo imeti svoje (poslovne) cilje, ki pa jih lahko izpolnimo le skozi cilje uporabnikov. Pri ustvarjanju novega spletnega mesta ni bistveno, katero tehnologijo in kakšno mero kreativnosti bomo uporabili. Pomembno je, kaj bo doseglo cilj. Torej: Spoznajte uporabnike, bodite kreativni in jih vpletite v pristno zgodbo.  KONKRETNO prihodnost spletnega oglaševanja OBOGATENI SPLETNI OGLASI Vse več spletnih oglaševalskih akcij v Sloveniji temelji na gradnji blagovnih znamk in uporabi obogatenih spletnih oglasov. Večje oglasne površine ter možnost uporabe mutimedijskih in interaktivnih dodatkov dajejo izdelovalcem obogatenih spletnih oglasov veliko kreativne svobode, kar največkrat prispeva k večji atraktivnosti oglasov in s tem k večji odzivnosti uporabnikov, ki jo merimo s stopnjo klikov na oglase. Piše : Radoš Skr t rados.skrt@mojmikro.si OBOGATENI OGLASI DOMA IN PO SVETU V zadnjih letih je bila za spletne oglaševalske trge značilna rast obogatenih (rich-media) oglasov. Raziskovalno podjetje eMarketer (www.emarketer.com) poroča, da se je v letu 2004 proračun za tovrstne oglase povišal za 37 % in da lahko pričakujemo v naslednjih treh letih vsaj 25 % povečanje na letni ravni. Letos naj bi iztržek od obogatenih spletnih oglasov prvič presegel milijardo dolarjev. Leta 2009 naj bi se na tem področju spletnega oglaševanja obrnilo že skoraj štiri milijarde dolarjev letno. DoubleClick (www.doubleclick.net) poroča, da so v tretjem četrtletju tega leta postregli prek svojega omrežja v ZDA že 43 % obogatenih oglasov. V Evropi, Aziji in na drugih celinah se je delež obogatenih oglasov glede na lansko leto skoraj podvojil in znaša že 47 %. Pozitivne trende je moč zaznati tudi pri merjenju učinkovitosti omenjenih spletnih oglasov. Povprečna stopnja klikov se je namreč po obdobjih stalnega padanja končno ustalila in znaša 1,17 %, kar je nekajkrat več kot odzivna stopnja klasičnih oglasov, ki v povprečju dosegajo 0,2 %. DoubleClickovo poročilo navaja, da so po velikosti med vsemi oglasi daleč pred vsemi klasične pasice velikost 468 x 60, ki zavzemajo četrtinski delež, sledijo tako imenovani oglasi leaderboard (728 x 90) z 9,3 odstotka. Po mnenju Grega Stritarja, vodje razvoja v podjetju Httpool, je veliko razlogov, ki so pripeljali do tako velike priljubljenosti obogatenih oglasov: »Obogateni oglasi bolje komunicirajo s potencialnimi strankami in dosegajo kar petkrat višje stopnje odzivnosti kot klasični oglasi. Obogateni oglasi omogočajo uporabnikom globljo izkušnjo, saj so veliko bolj interaktivni. Poleg tega spominjajo na televizijske oglase in tako prispevajo k zavedanju blagovne znamke.« Simon Cetin, direktor podjetja Iprom, ki se ukvarja s celovitimi spletnimi medijskimi in tehnološkimi rešitvami v spletnem oglaševanju, pravi, da so s storitvami na področju oglaševanja z obogatenimi spletnimi oglasi v letu 2004 ustvarili 25 odstotkov prihodkov. »Večji del prihodkov, 60 odstotkov, bomo kljub rasti uporabe obogatenih oglasov ustvarili s storitvami, povezanimi z načrtovanjem, organizacijo, izvedbo in ovrednotenjem klasičnih spletnih oglaševalskih akcij. Delež drugih storitev, povezanih z oglaševanjem s spletnimi oglasi in drugimi oblikami digitalnega marketinga, bo obsegal 15 odstotkov Ipromovih prihodkov«, pojasnuje Cetin. VELIKA ODZIVNOST OBOGATENIH OGLASOV Napredne rešitve spletnih oglasov dosegajo v primerjavi s klasičnimi oblikami tudi v Sloveniji nekajkrat večjo učinkovitost. Tako npr. dosegajo formati Media Iprom v povprečju več kot 40-krat večjo neposredno odzivnost kot klasični spletni oglasi in več kot 17-krat večjo odzivnost kot raztegljive izpeljanke klasičnih spletnih oglasov. Povprečni neposredni odziv na formate Media Iprom je v prvi četrtini leta Delež obogatenih oglasov v DoubleClickovem omrežju. Vir: DoubleClick 40 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 2004 znašal 4,094 odstotka. Znatno nižji je bil odziv uporabnikov na klasične oglase. Neposredni odziv na najbolj uveljavljeno dimenzijo klasičnega oglasa (velikosti 468 x 60 pik) se je v povprečju sicer povečal na 0,098 odstotka v primerjavi z 0,064 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2003. Povprečni odziv na raztegljive izpeljanke klasičnega oglasa pa je znašal 0,239 odstotka v primerjavi z 0,316 odstotka četrtletje poprej. Pri konkurenčni spletni mreži Httpoolu so med objavljanjem obogatenih oglasov ugotovili, da dosegajo boljšo odzivno stopnjo kombinirane oblike obogatenih in klasičnih oglasov, kjer se npr. obogateni oglasi prelivajo v klasično pasico. Glede konkretnih številk nam je Grega Stritar povedal: »Povprečne odzivnosti (klik stopnja) obogatenih oglasov so se v letu 2004 gibale okrog 5 %. Za primerjavo naj poudarim, da so povprečne odzivnosti na klasične pasice okrog 0,4 %. Dvanajstkrat večja odzivnost obogatenih oglasov vsekakor upravičuje naložbo v tovrstno oglaševanje.« USTVARJANJE OBOGATENIH OGLASOV V PRAKSI Obogateni spletni oglasi so v Sloveniji še na začetku svoje poti, zato je razumljivo, da podjetja še niso seznanjena z vsemi možnostmi, ki jih prinašajo. Prvi sestanek z naročnikom oglasa je zaradi tega ponavadi namenjen predstavitvi različnih oblik oglaševanja. Med obogatenimi spletnimi oglasi sta trenutno priljubljeni predvsem dve obliki: razširljiva pasica in lebdeči oglas (floating ad). Uporaba dodatnih (pop-up in pop-under) oken se je v zadnjem času močno zmanjšala, saj nova generacija spletnih brskalnikov blokira skripte, ki samodejno odpirajo okna. Tomaž Leban, oblikovalec pri Inetia.com, pravi, da se je v praksi kot učinkovit prijem izkazala kombinacija dveh vrst oglasov. »Za naročnika KMAG, d.d., smo npr. oblikovali lebdeči oglas za avtomobil Kia Picanto, ki se zapelje čez zaslon. Ko se je prvi del oglasa odvrtel, se je v spodnjem Stopnje klikov: obogateni oglasi vs. klasične pasice. Vir: DoubleClick KONKRETNO prihodnost spletnega oglaševanja desnem delu zaslona pojavil oglas opomnik, ki je vabil k sodelovanju v nagradni igri. Čeprav je oglas ostal na strani, uporabnika pri pregledovanju ni oviral.« Zoran Savin, kreativni direktor v podjetju Sonce.net, meni, da ustvarjanje obogatenih oglasov v bistvu ni nič drugačno kot ustvarjanje visoko kreativnih rešitev v drugih medijih. »Če gre kje iskati razlike, je to v nenehnem spreminjanju medija, ki se tako tehnološko kot na ravni uporabe ves čas spreminja in s tem postavlja vedno nove okvire za kreativne rešitve. Dober spletni kreativec mora zato zelo dobro poznati medij, na katerem deluje, in vse njegove lastnosti, ki se spreminjajo tako rekoč dnevno.« Tako kot pri drugem kreativnem delovanju je seveda rezultat ustvarjanja odvisen od kakovostnih in dovolj dobro razčlenjenih ciljev, dobre kreativne ekipe, pogumnega naročnika in višine časa in sredstev, ki jo lahko taki rešitvi namenimo. Pri ustvarjanju oglasov in iskanju primerne kreativne rešitve je priporočljivo, da se v določene faze pri nastajanju oglasa vključi tudi širši krog zaposlenih. »V naši agenciji denimo veliko časa posvetimo ravno kreativnemu razmišljanju, v katerega so vključeni tako rekoč vsi zaposleni. Zaradi nenehnega spreminjanja okolja je namreč zelo pomembno, da so v ustvarjanje vključeni vsi, ki tako ali drugače poznajo razvoj svojega področja. Tako lahko kreativni presežek v isti meri prispevata tako programer kot copywriter ali kdorkoli drug,« izpostavlja pomembnost sodelovanja večjega števila zaposlenih Savin. Iskanje kreativnih rešitev za enostavnejše oblike oglasov (npr. pasica mer 468 x 60) je celo dostikrat težje, saj so »kreativci« omejeni tako s tehnologijo kot tudi z velikostjo oglasnega prostora. Da niti ne omenjamo tega, da je v poplavi klasičnih pasic že težko iznajti kaj novega in tako bistveno bolj pritegniti pozornost uporabnikov. Zaradi je zmotno razmišljanje številnih naročnikov, da se raven ustvarjalnosti bistveno razlikuje po oblikah oglasov. Dober primer so denimo sponzorirane povezave, ki so gotovo najpreprostejša oblika spletnega oglasa, a zato nič manj zahtevne z vidika krea- tivne zasnove. Kot so pokazale že številne raziskave (v okviru sistemov AdWords, Overture in podobnih) je stopnja klika na take povezave zelo odvisna od oglasa samega. Ustvarjalnost je torej v tem primeru skrito v besedilu, kjer je načinov podajanja gotovo veliko, izbrati najprimernejšega pa je zelo težko. tronsko voščilnico po meri, izbiramo barvo avtomobila in podobno. Po drugi strani lahko z oglasi neposredno pridobivamo stike. Oglas nadgradimo z obrazcem, kamor uporabniki vpišejo svoj naslov za sodelovanje v nagradni igri, za prejetje brezplačne brošure, prospekta. Za povečevanje prodaje se pogosto uporabljajo razširljivi oglasi in opomniki, ki obiskovalce vabijo, da nanje kliknejo in prek ciljne spletne strani opravijo nakup.« NAPOTKI PRI IZDELAVI OGLASOV Tomaž Leban, oblikovalec, Inetia.com Izbira formata oglasa je v največji meri odvisna od ciljev oglaševanja. »Naročniku vedno predlagamo, da kar se da najbolje opiše svoje cilje in želje, rešitev (format in obliko oglasa denimo) pa prepusti kreativnemu mletju naše ekipe. Velikokrat se namreč zgodi, da je rezultat visoko kreativnega razmišljanja tudi klasični oglas ali kakršni koli drug format oglasa, ki kar se da najbolj podpre idejo. Seveda pa so obogateni oglasi zelo zanimivi zato, ker vsekakor ponujajo široko področje, v okviru katerega se lahko kreativna rešitev giblje. Taka rešitev je potem praviloma boljša in zato opaznejša, kar je vsekakor cilj vsake akcije«, pojasnjuje Savin. Lebdeči oglasi so tako npr. zelo primerni za gradnjo ali utrjevanje blagovne znamke, saj sama dinamika oglasov in vključevanje animacije, videa in zvoka bogatijo uporabniško izkušnjo in povečajo zapomljivost akcije. Tomaž Leban pravi, da lahko dosežemo večjo učinkovitost oglasov z vključitvijo aktivnega sodelovanja uporabnikov. »Pojavlja se vse več oglaševalskih akcij, kjer lahko v oglasu odigramo enostavno igro, oblikujemo elek- Najbolj priljubljene velikosti spletnih oglasov. Vir: DoubleClick Opredelitvi ciljev in izbiri formata oglasa sledita iskanje kreativne rešitve in oblikovanje oglasa. Čeprav so kreativne rešitve zelo specifične in prilagojene vsakemu naročniku posebej, se je doslej uveljavilo nekaj pravil, ki jih je pri izvedbi spletnih oglasov modro upoštevati: • mere oglasa naj ne bodo pretirane, saj povzročajo pri počasnejših računalnikih zatikajočo se animacijo, hkrati pa prekrivajo velik del vsebine strani; • oglas naj traja od 5 do 10 sekund, daljše predvajanje lahko postane moteče; • na vidnem mestu in dovolj velik mora biti gumb Zapri, s katerim je mogoče oglas v vsakem trenutku prekiniti; • prevladuje naj vektorska grafika, ki optimira čas nalaganja pri slabših povezavah; • primerno mesto za postavitev oglasa so deli strani z besedilom, na tem področju bo oglas najopaznejši. • vsebina naj ne bo v nobenem primeru žaljiva za obiskovalca, vsekakor pa ne škodi ščepec duhovitosti oz. humorja, • iz oglasov naj bo jasno razvidno, kaj se bo zgodilo, ko bomo kliknili nanje; vsebina oglasov nikakor ne sme zavajati uporabnikov. KATERIM STVAREM SE JE TREBA IZOGIBATI Pri oblikovanju oglasov je koristno upoštevati tudi raziskave, ki preučujejo odnos uporabnikov in njihove preference do oglasov. Raziskava podjetja Dynamic Logic o vplivu različnih oglasnih oblik na uporabnike je ugotovila, da imajo uporabniki najmanjši odpor do klasičnih oglasov in spletnih nebotičnikov, daleč najbolj pa jim gredo na živce dodatna (pop-up) okna. Tudi skupna raziskava podjetij eBay in Yahoo, ki je preučevala vpliv različnih elementov spletnih oglasov, ki vplivajo na uporabnikovo vedenje, je prišla do podobnih ugotovitev in oblikovalcem svetovala, naj se izogibajo tistim oblikam in elementom v spletnih oglasih, ki vzbujajo pri uporabnikih največ negativnih čustev: oglasov v dodatnih oknih, vsem tistim oglasom, ki zahtevajo daljši čas nalaganja, oglasom, ki s sporočili zavajajo uporabnike h kliku, oglasom, ki se pomikajo čez uporabnikov zaslon in ga motijo pri pregledovanju strani, in vsem tistim oglasom, ki vključujejo ušesom neprijetne zvočne elemente. MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 41 KONKRETNO prihodnost spletnega oglaševanja Kateri elementi spletnih oglasov povzročajo negativne občutke pri uporabnikih? oglasi v dodatnih oknih oglasi, ki zaradi svoje velikosti povzročijo počasno nalaganje spletne strani oglasi z zavajajočo vsebino (klik na oglas pripelje uporabnika na spletno stran z vsebino, ki je v nasprotju z njegovimi pričakovanji) oglasi, ki jih ne moremo zapreti oglasi, iz katerih ni moč razbrati njihovega vsebinskega pomena oglasi, ki se nenadzorovano pomikajo po uporabnikovem zaslonu oglasi, ki zavzamejo skoraj celotno vidno površino zaslona utripajoči in migetajoči oglasi lebdeči oglasi, ki se »sprehodijo« čez spletno stran oglasi s hrupnimi zvočnimi učinki delež negativnih ocen 95% 94 % 94 % 93 % 92 % 92 % večpredstavne spletne oglase kot tudi klasične oglasne pasice pogosteje razumejo kot dober vir informacij, na podlagi katerih se odločajo v pred nakupom. TEHNOLOŠKA PODLAGA O programski opremi za izdelavo obogatenih oglasov nam je Tomaž Leban iz hiše celovitih spletnih rešitev, Inetia.com, povedal naslednje: »Industrijski standard za oblikovanje obogatenih oglasov je Flash, podjetja Macromedia. Omogoča združitev vseh multimedijskih začimb (grafika, animacija, zvok, video) v zaključeno celoto. Možnosti izvrševanja skriptov 90 % Trendi, ki prevladujejo pri oblikovanju spletnih oglasov 87 % 79 % 1. Krivulje in organske oblike 79 % Vir: www.useit.com Jakob Nielsen, pionir internetnega marketinga, pravi, da uporabniki sovražijo oglase v dodatnih oknih. Zaradi njihovega velikega števila in velike motnje, ki jo povzročajo med brskanjem po spletu, se je med uporabniki in tovrstnimi oglasi razvila pravcata vojna. Uporabniki skušajo z različnimi programi preprečiti, da bi se sploh prikazali, ponudniki oglasov v dodatnih oknih pa si vseskozi izmišljajo nove načine in trike, da bi se lahko prikazali na uporabnikovem zaslonu. Delež uporabnikov, ki uporabljajo programe za preprečevanje prikazovanja dodatnih oken, se je od aprila lanskega leta do danes povečal s 26 na 70 %. Tako velika rast je še en dokaz več, kako nadležni so postali pop-up oglasi v zadnjem času. Nielsen na svoji spletni strani (www.useit.com) navaja, naj bi imelo več kot 50 % uporabnikov slabo mnenje o oglaševalcih, ki oglašujejo v dodatnih oknih. Zaradi teh za oglaševalce skrb vzbujajočih podatkov bodo morali oglaševalci temeljito premisliti, ali se jim še splača oglaševati s tako nepriljubljeno obliko oglasov, ki lahko povrh vsega vplivajo še na negativno podobo podjetja v javnosti. ODNOS SLOVENCEV DO VEČPREDSTAVNIH SPLETNIH OGLASOV Do podobnih ugotovitev je prišla tudi raziskava o odnosu internetnih uporabnikov do večpredstavnih spletnih oglasov, ki sta jo izvedla Iprom in CATI. Raziskava, v kateri je sodelovalo prek 28.000 slovenskih internetnih uporabnikov, je obravnavala uporabniške vidike oglasov, kot so priklic posameznih oglasov glede na format in pozicijo, všečnost oglasov, odnos do trženjskih dejavnosti slovenskih uporabnikov interneta ter mnenja o večini obogatenih oglasnih sporočil, prikazanih na slovenskih spletnih straneh. Rezultati raziskave so pokazali, da je za uresničenje trženjskih ciljev z večpredstavnimi spletnimi oglasi ključnega pomena kompromis med vsiljivostjo in zbujanjem pozornosti. Optimalno razmerje med vsiljivostjo in ravnjo 42 pozornosti bi naj omogočali tisti večpredstavni oglasi, ki se na zaslonu prikažejo desno spodaj. Večpredstavni spletni oglasi so v primerjavi s klasičnimi pasicami veliko opaznejši in privlačnejši za klik. Uporabniki interneta na splošno oglaševalcem svetujejo, naj bodo večpredstavni prosti oglasi (out off banner) ustvarjalni in zanimivi in naj vedno vsebujejo gumb »Zapri« na vidnem mestu. Uporabniki sporočajo oglaševalcem tudi to, naj bodo spletni oglasi diskretni in nevsiljivi. Izvajalci raziskave so ugotovili, da uporabniki ne marajo oglaševanja z neželeno e-pošto (spam) in oglasov v dodatnih oknih, vendar pa tako MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Vse več spletnih oglasov vključuje krivulje ali druge organske oblike. Skoraj v vsakem profesionalno narejenem oglasu lahko namreč zasledimo loke, kroge ali vsaj zaobljene robove. Ta trend pomeni seveda popolno odstopanje od oglasov, ki so do nedavnega prevladovali in za katere je bila značilna uporaba kvadratov, pravokotnikov, ostrih robov, ravnih črt ipd. Z mehkobo, ki so jo začeli poudarjati oblikovalci, se zdi, da imajo oglasi več topline in da so na oko prijaznejši. Ne nazadnje se to pozna tudi pri vedenju uporabnikov, ki so za takšne oglase bolj dojemljivi, kar pripelje tudi do večje stopnje klikov. Slika 5 Slika 6 Slika 7 2. Barve V zadnjih dveh letih je tako na spletnih straneh kot v oglasih opaziti povečano uporabo oranžne in modre barve ter seveda kombinacijo obeh barv hkrati. Omenjeni barvi se najpogosteje kombinirajo s črno, z belo in z odtenki sive. Slika 10 Slika 8: Oranžna in modra sta trenutno najbolj priljubljeni barvi v spletnih oglasih Slika 11 Legenda: kode Hex in vrednosti RGB 1. #ED7F09; (237, 127, 9) 2. #FF6600; (225, 102, 0) 3. #2188E0; (33, 136, 224) 4. #0066CC; (0, 102, 204) 5. #23497C; (35, 73, 124) Slika 9 3. Človeške podobe Čedalje več oglasov vključuje podobe ljudi in njihovih obrazov. Tako lahko naletimo na zadovoljne obraze kupcev, otroke pri igri, tajnico pri delu ipd. Oglasi želijo s fotografijami prikazati predvsem zadovoljstvo uporabnikov pri uporabi oglaševalčevih izdelkov. Slika 13 Slika 14 Slika 12 Ko že ravno omenjamo uporabo fotografij, vas moramo opozoriti, da jih ne smete kar tako po mili volji kopirati iz interneta in jih uporabljati v javne namene. Takšno početje je namreč prepovedano! Če ste omejeni s Slika 15 proračunom in če želite v oglase vključiti zelo solidne fotografije (vsekakor boljše, kot bi jih naredili sami), ki so povrh vsega še brezplačne, potem vam toplo priporočamo obisk strani Stock.xchng (www.sxc.hu), ki ponuja res ogromno fotografij, ki so razdeljene po številnih tematskih sklopih (umetnost, hrana, ljudje, objekti, narava ...). Čisto profesionalno narejene fotografije, za katere uporabo je treba seveda plačati, pa lahko kupite na naslednjih naslovih: corbis.com, gettyimages.com, photos.com, comstock.com, itd. KONKRETNO prihodnost spletnega oglaševanja  Med obogatenimi spletnimi oglasi sta trenutno najbolj priljubljena razširljiva pasica in lebdeči oglas. razširijo njegovo uporabnost na področje iger in spletne zabave, novejši trend pa so mikro spletne strani znotraj oglasov. Podobno orodje je Shockwave, ki omogoča oblikovanje še bogatejših iger in zahtevnih multimedijskih predstavitev. Kljub temu se za oblikovanje spletnih oglasov uporablja zelo redko. V kombinaciji s Flashem ponavadi sodeluje JavaScript, ki skrbi za nadzor nad oglasom, kot je odpiranje, pravilna postavitev in podobno. Za enostavnejše animacije in interaktivnost se uporablja še DHTML, ki za ogled ne potrebuje posebnega predvajalnika, kot ga npr. zahteva Flash. Uporaben je pri razširljivih pasicah in tistih, ki se odzivajo, kadar nanje postavimo miškin kazalec.« Pri izdelavi spletnih oglasov je koristno, da oblikovalec ve, na katerih spletnih straneh se bo oglas prikazoval, saj je namreč že med oblikovanjem priporočljivo upoštevati postavitev in videz gostiteljevih spletnih strani. »Previdnost je potrebna, kadar so na strani še drugi oglasi in vnosni obrazci. Pojavi se lah- 4. Besedila v oglasih Pisci spletnih oglasov uporabljajo v internetu že preizkušene metode klasičnega trženja. Večino besedil v spletnih oglasih bi lahko uvrstili v tri kategorije: besedila, ki apelirajo, da je nekaj brezplačno, besedila, ki poudarjajo prihranek, popust, udobnost in ugodnost, ter besedila, ki vas skušajo prepričati, da bo z uporabo določenega izdelka ali storitve vaše življenje postalo kakovostnejše, lažje, preprostejše, varno ipd. Besede in fraze, ki jih v oglasih najpogosteje zasledimo so: brezplačno, akcija, akcijska ponudba, ugodno, znižanje ... 5. Interaktivnost Oglasi vse bolj izkoriščajo eno izmed poglavitnih prednosti interneta pred klasičnimi mediji – interaktivnost. Z uporabo ustreznih elementov lahko oglaševalci vzpostavijo interakcijo z uporabnikom že znotraj samega oglasa (igranje igre v oglasu, vpis kontaktnih podatkov, naročnina na e-novice), nadaljujejo pa jo lahko na oglaševalčevi spletni strani. 6. Velikost in oblika oglasov Zaradi zasičenosti s klasičnimi oblikami oglasov ti kar kričijo po večji pozornosti. Problem klasičnih oglasov, ki je povezan z njihovo majhnostjo in s tem tudi omejenimi produkcijskimi možnostmi, odpravljajo obogateni oglasi, ki so nekajkrat večji, vključujejo pa lahko zvok, video in interaktivne elemente. Po velikost izstopajo predvsem celostranski oglasi, oglasni premori in zamenjave ozadja. Glede na velikost so še vedno najbolj razširjeni oglasi mer 468 x 60, sledijo jim spletni nebotičniki 120 x 600, kvadrati 250 x 250 itd. 7. Razmerje med sliko in besedilom Veliko oglasov se pri razdelitvi vsebine drži načela tretjin, kar pomeni, da sta dve tretjini oglasa namenjeni sliki in osrednjemu sporočilu, ki ga želimo z oglasom prenesti do uporabnikov, ena tretjina pa preostalemu besedilu in gumbom oz. delom, na katere lahko klikamo. 8. Pisave in njihova uporaba Razmerje med uporabo pisavo z nastavki (serif) in brez nastavkov (sans-serif) se že nekaj časa preveša v korist slednje. Kakšna je sploh razlika med omenjenima vrstama pisave? Črke pisav z nastavki (npr. times new roman in garamond) (zgornja polovica slike 16) imajo »nožice« in druge bolj ali manj dekorativne priveske, medtem ko imajo črke v pisavah brez nastavkov (verdana in arial) (spodnja polovica slike 16) veliko čisteješe linije. Če želite tudi sami ugotoviti, katere pisave se uporabljajo v posameznih oglasih, lahko uporabite orodje na strani WhatTheFont (www. myfonts.com/whatthefont/) . Vnesti je treba sliko oglasa (jpeg, tif, gif ali bmp format), nakar sistem ugotovi, katera pisava je bila uporabljena v oglasu (glej sliko 17). Če potrebujete kakšne ne ravno vsakdanje tipe pisav, lahko obiščite stran 1001 Free Fonts (www.1001fSlika 16: Razlika reefonts.com), , kjer boste lahko med pisavami z poimensko pregledali 1000 različnastavki in brez nih vrst pisav in jih po potrebi tudi Slika 17: Prepoznavanje pisav nastavkov pretočili v svoj računalnik. znotraj spletnega oglasa ko prekrivanje različnih elementov, kar negativno vpliva na uporabniško izkušnjo. Zaradi tega je nujno preizkušanje oglasa z različnimi sistemi in različnimi brskalniki, preden gre v javno objavo«, opozarja Leban in poudarja, da mora imeti dober spletni oblikovalec pregled na številnimi dejavniki, ki vplivajo na končno učinkovitost oglasov in s tem tudi na naročnikovo zadovoljstvo. Poleg upoštevanja že omenjenih dejavnikov zahteva uspešna spletno oglaševalska akcija tudi natančno spletno medijsko in tehnološko načrtovanje, tehnološko podporo za izvedbo akcij s ciljanjem ter standardizirana poročila o rezultatih, na podlagi katerih se lahko orientiramo oziroma akcijo optimiramo med potekom. Pogoj za uspeh akcije so tudi izkušnje in pravilno razumevanje tistega, kar v internetu zares deluje. CENE OBOGATENIH OGLASOV Matija Hiti, vodja projektov v agenciji Hal interactive, pravi, da so cene spletnih oglasov bolj kot od tipa in mer oglasa odvisne od kreativne rešitve. »Točne cene lahko zato oblikujemo šele po dogovoru z naročnikom, in sicer za vsak primer posebej«, pojasnjuje Hiti. Na splošno bi naj bila cena spletnega oglasa sestavljena iz dveh delov: prvi del vključuje oblikovanje kreativne rešitve oglasa, ki zajema tako vsebino kot podobo, drugi del pa samo izdelavo oglasne pasice. Cenik enega izmed slovenskih podjetij za izdelavo spletnih oglasov Načrtovanje in oblikovanje Oblikovanje kreativne rešitve sporočila oglasa in scenarija Oblikovanje podobe oglasne pasice Izdelava oglasne pasice Statična oglasna pasica (gif/jpeg) Animirana oglasna pasica (gif/swf) Rich media oglas Zvočna oprema oglasne pasice Mali lebdeči oglas Veliki lebdeči oglas (do 500 x 500 pik) Raztegljiv oglas brez interakcije Raztegljiv oglas z interakcijo SIT 50.000�150.0000 40.000 20.000 40.000�150.000 80.000�250.000 10.000�40.000 30.000 60.000 100.000 250.000 Cene ne vključujejo DDV-ja. PRIHODNOST OBOGATENIH OGLASOV O tem, kakšni trendi naj bi na področju oblikovanja spletnih oglasov prevladovali v prihodnje, nam je Tomaž Leban povedal naslednje: »Ena izmed ključnih komponent spletnega oglaševanja v prihodnosti bo gotovo interaktivnost. Uporabniki so namreč bolj dojemljivi za oglase, v katerih lahko sami sodelujejo. Od interneta pričakujejo več kot od branja časopi- MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 43 KONKRETNO prihodnost spletnega oglaševanja sa ali gledanja televizije, saj so aktivno vpleteni v iskanje informacij in zahtevajo takojšnjo odzivnost. Ker med vsemi mediji edino splet omogoča aktivno uporabniško izkušnjo, bodo morali oglaševalci začeti ta potencial intenzivneje izkoriščati.« Pomen interaktivnosti izpostavlja tudi Simon Cetin, ki navaja še nekaj dejavnikov zaradi katerih naj bi slovenska podjetja premalo izkoriščala možnost interakcije znotraj spletnih oglasov. »Podjetja se premalo posvečajo poglobljeni komunikaciji z uporabniki, spletno oglaševanje pa v veliko primerih še vedno uporabljajo na način, ki so ga vajeni pri klasičnih  Uporabniki najbolj sovražijo oglase v dodatnih oknih, zato bodo morali oglaševalci temeljito premisliti, ali se jim še splača oglaševati s tako nepriljubljeno obliko oglasov. medijih. Tržniki se premalo zavedajo dejstva, da zahteva učinkovita spletna medijska strategija nove prijeme, ki inovativno izkoriščajo lastnosti in naravo interneta kot oglaševalskega medija. Izvedba uspešne spletne oglaševalske akcije zahteva nova znanja, vrhunsko tehnologijo, odlično poznavanje spletnih medijev in preizkušeno razumevanje tistega, kar v internetu zares deluje.« Leban in Cetin vidita smer razvoja obogatenih oglasov tudi v vse večjem vključevanju pretočnega (streaming) videa v oglase. »Spletno oglaševanje se bo zelo približalo televizijskemu, kar je posledica razmaha širokopasovnih povezav, ki omogočajo pretok večje količine podatkov v krajšem času«, napoveduje Leban. Lebanovim napovedim se pridružuje tudi Simon Cetin, ki pravi, da je povpraševanje po strežbi spletnih video oglasov znotraj njihove mreže vse večje. V njihovem podjetju so na strežbo novih oblik že pripravljeni, saj so razvili takšno tehnološko osnovo, ki ne bo vplivala na motnjo uporabniške izkušnje zaradi strežbe video oglasov. »Media Iprom E TV spot je spletni video oglas, ki oglaševalcem in agencijam omogoča izvedbo učinkovitih in unikatnih spletnih oglaševalskih akcij. Kljub večji velikosti datoteke video oglas ne ovira uporabniške izkušnje, saj se začne prenašati šele, ko se v celoti naloži spletna stran in je uporabnikova linija razbremenjena. Oglas se začne predvajati šele, ko je v celoti prenesen v odjemalčev računalnik.« Karkoli se bo že na področju spletnega oglaševanja zgodilo, je neizpodbitno, da bo treba obiskovalcem spletnih strani ponujati vedno nove in nove izzive, kajti le tako bo njihova pozornost do spletnih oglasov ostala na dovolj visoki ravni, kar je seveda želja tako naročnikov kot tudi izdelovalcev oglasov.  44 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 rešitve v slovenski informatiki: AKC ELABORAT HITRO DO INVESTICIJSKEGA NAČRTA Program ELABORAT omogoča hitro izdelavo kompleksnih investicijskih elaboratov, poslovnih ter sanacijskih načrtov brez uporabe preglednic, hkrati pa učinkovito obvladovanje in načrtovanje finančnih tokov. Piše : Jaka Žor ž jaka.zorz@mojmikro.si P rogram ELABORAT, ki ga je razvilo podjetje AKC, d.o.o. (www.akc.si), je izdelan kot namizna aplikacija. Programska logika je razvita z orodjem Visual dBASE 5.7, medtem ko je grafični del oziroma uporabniški vmesnik razvit z Visual dBASE 7.0. Program glede strojnih zmogljivosti ni zahteven, saj potrebuje 35 MB prostora na disku, pri čemer deluje praktično na vseh operacijskih sistemih Windows (3.1, 95, 97, 98, 2000, NT, XP). Čeprav ELABORAT omogoča delovanje v omrežjih, ni izdelan kot omrežna različica in ne omogoča omejevanja dostopa. Vsa poročila se lahko izvozijo v standardne pisarniške programe Word, Excel, Quattro Pro ter v besedilne datoteke (txt). Vhodnih povezav, na primer z računovodskim programom, program ne omogoča, tako da se vsi izhodiščni podatki vnašajo ročno. OSREDOTOČENI NA VSEBINO Osnovne prednosti dela s programom ELABORAT so hitrost ter celovite zmožnosti, ki uporabnikom omogočajo, da se bolj kot s tehničnim delom in finančno matematiko ukvarjajo z vsebino naložbe ali poslovnega načrta. Program omogoča učinkovito izdelavo finančnih dokumentov, in sicer do 8-krat hitreje v primerjavi z delom v preglednicah. ELABORAT omogoča izdelavo časovnih vrst mesečnih in letnih kalkulacij, izračun potrebnih obratnih sredstev, mesečne in letne izkaze uspeha, stanja in denarnih tokov. Ob tem omogoča hiter izračun kazalcev uspešnosti, donosnosti naložbe ter izdelavo analize občutljivosti projektov s poljubno kombinacijo spremenljivk ter terminskega plana. Glavno okno programa je razdeljeno na dve podokni – za vnos finančnih podatkov in projekcije ter za vnos besedil. V podoknu Finančni podatki in projekcije se izdelajo vsi finančni izračuni in projekcije, pri čemer uporabnik enostavno sledi postopku. Zapovrstjo, prek gumbov, odpira posamezna okna in vnaša podatke, ti pa se samodejno preračunavajo že v oknu ali pri izhodu iz njega. Ko uporabnik odpre zadnje okno, so vsi izračuni že zaključeni. Izračunana je do- nosnost naložbe in občutljivost na spremembo različnih parametrov, izdelani pa so tudi vsi izkazi stanja, uspeha in denarnih tokov. Grafikoni se izdelajo samodejno s pritiskom na en sam gumb, uporabnik pa jih lahko pregleduje v oknu »Grafični prikaz poslovanja«. Kar je pri programu ELABORAT še posebej priročno, je to, da uporabnika vodi skozi celoten postopek izdelave finančnega dokumenta. Uporabnik tako podatke samo vpisuje v okna, ki jih doseže prek gumbov v glavnem oknu. VNAŠANJE PODATKOV Izdelava investicijskega elaborata se začne z vnosom podatkov o lastnih sredstvih za naložbo, stopnji davka na dobiček in davčnih olajšavah. Vnos podatkov o obrestnih merah za kratkoročne in dolgoročne finančne naložbe ter za kratkoročna posojila omogoča samodejni obračun obresti za navedene kategorije po vnesenih obrestnih merah. Višina finančnih naložb in kratkoročnih posojil se lahko med potekom projekta poljubno spreminja. V nadaljevanju lahko uporabnik določi vrsto izdelka, ki določa predstavitev poslovnega načrta ali investicijskega elaborata. Če bi na primer izdelovali elaborat za naložbo v gostinski lokal, bi lahko kot vrste izdelkov navedli: hrana, pijača, režija. Pozneje se za obravnavane vrste izdelkov, ki so lahko stroškovni nosilci, stroškovna mesta ali profitni centri, vnese kalkulativne podatke o prodaji in stroških. Navesti je treba tudi podatke o naložbah v osnovna sredstva in o datumih plačil, pri čemer ELABORAT podpira tudi avanse in delna plačila. Obračun amortizacije je samodejen, pri čemer se amortizacija izra- KONKRETNO rešitve v slovenski informatiki: AKC ELABORAT čuna na osnovi podatkov o vrednosti osnovnih sredstev in amortizacijski stopnji. Pri izdelavi elaborata so upoštevani tudi zgodovinske podatke, kot so izkazi stanja in uspeha za pretekla leta ter obstoječa dolgoročna posojila. Podatke je moč vnašati za poljubno število let, ob tem pa lahko program ekstrapolira podatke izkaza uspeha v prihodnost z navadnimi ali verižnimi indeksi. Če podjetje že ima dolgoročna posojila, se vnašajo tako, da se vnesejo podatki o stanju posojil pred naložbo, višini obrestne mere ter številu neodplačanih anuitet, pri čemer pa število posojil ni omejeno. S pritiskom na gumb se nato izdela amortizacijski načrt in potrdi izbiro izdelanega načrta. Program po navedbah proizvajalca omogoča izdelavo kakršnega koli amortizacijskega načrta in je tako primeren praktično za vse gospodarske panoge oziroma vrste naložb. Kalkulativne podatke o prodaji in stroških je moč vnašati na mesečni ali letni ravni, na mesečni ravni pa se lahko podatke spreminja v odstotkih za serije mesecev, na primer od 6. do 12. meseca ali po posameznem mesecu. Možno je vnesti količinske podatke in vrednosti. Lahko se jih vnese tudi analitično in se jih nato prenese v kalkulacijo. To velja za vse tipe podatkov – prihodke, variabilne stroške materiala in storitev, stalne stroške in plače. Izračunana amortizacija se samodejno vključi v kalkulacijo na osnovi podatkov, ki so bili vneseni v okno za vnos osnovnih sredstev. Podatki o dnevih vezave, ki se prav tako vnesejo v oknu kalkulacij, omogočajo samodejni izračun potrebnih obratnih sredstev. PREGLED NAD DENARNIMI TOKOVI ELABORAT omogoča statičen in dinamičen izračun potrebnih sredstev za financiranje naložbe. Pri dinamičnem pregledu uporabnik enostavno uporabi pregled stanja denarnih sredstev po mesecih. Zagotoviti mora ustrezna sredstva in za določen čas, tako da stanje denarnih sredstev ni negativno. Naložbo je moč financirati z enim ali več dolgoročnimi posojili, ki se vnesejo v okno za vnos posojil in/ali z drugimi viri fi- nanciranja, kot je prodaja obstoječih osnovnih sredstev, deinvestiranje kratkoročnih ali dolgoročnih finančnih naložb ter dokapitalizacija. Pri financiranju naložbe s preoblikovanjem sredstev (npr. s prodajo vrednostnih papirjev ali obstoječih osnovnih sredstev) so lahko knjigovodske in prodajne vrednosti različne, v istem oknu pa je možno vnesti tudi druge načrtovane poslovne dogodke, so je najem ali odplačilo kratkoročnih posojil, nastanek ali plačilo drugih terjatev. Z namenom obvladovanja naložb program omogoča samodejno izračunavanje residualne vrednosti projekta, ki je ločena na osnovna in obratna sredstva. Rezultati, ki jih uporabnik Najnovejša različica programa, ELABORAT 5.0, pri naložbah pa tudi pri prodaji, nabavi in izračunu donosnosti že omogoča samodejno upoštevanje DDV-ja z različnimi stopnjami. OBLIKOVANJE DOKUMENTOV Po pregledu podatkov in morebitnih popravkih je za izdelavo končnega dokumenta treba oblikovati grafični in besedilni del ter izbor poročil. Besedilo je mogoče uvoziti iz besedilnih datotek ali datotek urejevalnikov besedila, kot je na primer Microsoftov Word. Uporabnik lahko vnaprej pripravi standardna besedila, ki jih shrani v ustrezne datoteke, pripravljene za uporabo  ELABORAT omogoča učinkovito izdelavo finančnih dokumentov, do 8-krat hitreje v primerjavi z delom v preglednicah, pri tem pa uporabnika vodi skozi celoten postopek izdelave finančnega dokumenta. pridobi s pritiskom na en sam gumb, ponujajo trenutno neto vrednost, interno stopnjo donosa ter dobo vračila, ki je izračunana na osnovi nominalnih in diskontiranih donosov. Program omogoča tudi vpogled in izpis vseh analitičnih podatkov, iz katerih so izračunani rezultati, tako da so mesečno prikazani prilivi in odlivi po kategorijah ter časovna vrsta neto donosa, iz katerega se računajo rezultati. Analiza občutljivosti naložbe se ugotavlja s spremembo parametrov za cene, količine, stroške, plače in davke ter z višino naložbe. Po izračunu donosnosti naložbe ELABORAT izdela terminski plan, izkaze uspeha (z naložbo in brez), stanja, denarnih tokov ter kazalce uspešnosti poslovanja. pri naslednjem elaboratu. Program omogoča izdelavo 14 grafov, ki se izdelujejo posamično ali samodejno in so že vključeni v poročila. Grafom v poročilih je mogoče dodajati različne komentarje ali pa jih objaviti brez komentarjev. Poleg vnašanja analitičnih in kalkulativnih podatkov je vodeno tudi vnašanje besedil, ki podobno poteka prek vrste oken z že pripravljenimi naslovi. Slednje lahko uporabnik seveda tudi spreminja, nekatera besedila pa so že vnaprej opremljena z grafi. Poleg teh je uporabnikom na voljo še 6 oken, ki niso opremljena z grafi in so namenjena poglavjem, ki ne sodijo v vsak elaborat ali poslovni načrt (ekologija, kadrovska problematika …), ter tri okna, opremljena s poljubno izbranimi grafi. Nazadnje uporabnik izdela še kazalo, bodisi tako, da z nekaj kliki miške prenese izbrana poročila, bodisi da uvozi standardno kazalo, ki vsebuje poglavja elaborata in izpise. Celoten dokument se natisne samo s pritiskom na gumb. Za dodatno oblikovanje je moč dokument izvoziti v urejevalnik besedila, poročila pa v program za delo s preglednicami.  MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 45 TEMA MESECA domači video na razpotju V naših dnevnih sobah se dogaja pravcata mala revolucija. Hišni kino z nepogrešljivim DVD-predvajalnikom je iz prestižnega objekta poželenja postal dostopen skorajda vsakomur. DVDpredvajalniki za dobrih deset tisočakov in prostorski zvok za enako ceno počasi, a zanesljivo izrinjajo dobre stare videorekorderje s polic nad TVsprejemniki ... (LE POČASI) ODHAJA V MUZEJ Piše : Vasja Ocvirk vasja.ocvirk@mojmikro.si T oda ali je VHS tehnologija res že zrela za odpad? Medtem ko na prodajnih policah resnično srečamo to tehnologijo zgolj še v kombinaciji z DVD-jem, pa bo gotovo preteklo še nekaj let, ko bomo VHS enote začeli množično metati iz naših dnevnih sob. Seveda navedene cene predstavljajo spodnjo mejo, saj je za dober zvok ter brezskrbno predvajanje vseh formatov treba malce globlje poseči v žep. A že za polovico tistega, kar smo pred dvema desetletjema odšteli za spodoben videorekorder, dobimo danes digitalno sliko in zvok, o kakršnem smo takrat lahko le sanjali. Pa je to res uspešna zamenjava? POGLED V ZGODOVINO V osemdesetih letih je bil videorekorder »ultimativni« kos visokotehnološke opreme za domačo rabo in v naši takratni državi eden izmed najdonosnejših predmetov zabavne elektronike za tihotapce. Šlo je za predmet, ki si ga moral imeti doma, in čeprav videorekorder v tistih časih sploh ni bil poceni − prvi širše dostopni modeli so stali tudi prek dva tisoč nemških mark – so v nekaj letih postali del našega popoldanskega in večernega vsakdana. Z nižanjem cen so postali dostopni vsem, ki so lahko v Markovićevi Jugoslaviji prihranili nekaj sto mark. V prosti prodaji so se najprej pojavili v brezcarinskih prodajalnah in tisti z višjimi EMŠO-številkami se najbrž spomnijo drobnih trikov in domislic, s katerimi se jih je 46 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 dalo dobiti vsaj na pol, če že ne povsem legalno. S prosto ponudbo v običajnih tehničnih trgovinah pa je videorekorder prenehal biti statusni simbol in postal obvezen kos opreme poleg televizijskega sprejemnika. Videoteke so rasle kot sveže zalita solata. Jasno, z avtorskimi pravicami se takrat ni nihče resno ukvarjal, zato je vsaka krajevna skupnost imela vsaj eno videoteko. Najbrž bi težko našli kakšno gospodinjstvo, ki si v zadnjih dvajsetih letih ni vsaj enkrat izposodilo kakšnega filma, pa naj je šlo za hollywoodsko uspešnico, film-  Glavna aduta VHS-a sta enostavno snemanje in zapuščina domačih videokaset. sko klasiko ali, hm, erotiko, močno raztegljivo kategorijo, v katero so podjetni videotekarji znali stisniti zahtevam trga primerno mešanico erotičnih ali mehkih pornografskih filmov, klasične trde pornografije, kakor tudi povsem nedomiselnega gravža in presenetljivo bizarnih stvaritev, ob katerih se je človek spraševal, na katero meseno poželenje sploh merijo, če sploh še kam merijo. SNEMAJ, JOCO! Toda tehnologija VHS dolguje svojo priljubljenost predvsem funkciji, ki je današnji DVD-predvajalniki v nižjem cenovnem razre- du (še) nimajo: enostavni možnosti snemanja. Snemalo se je vse − od prvih videospotov z italijanskih TV-postaj, MTV-produkcije, filmov, kultnih nadaljevank, zabavnih oddaj, dokumentarcev, do zgodovinskih političnih in vojnih dogodkov ob razpadu Jugoslavije ter drugih stvari, za katere si nikdar ne bi mislili, da bi si jih kdo sploh želel shraniti na video trak. Ob vzniku prvih lokalnih TV-postaj v devetdesetih, ko se je nenadoma močno povečala možnost pojavitve katerega izmed družinskih članov v kadru prispevka na lokalnem kanalu, so ljudje s prstom na daljincu mrzlično čakali na to, da bodo ovekovečili tistih pet minut slave, ki je pripadlo njim ali njihovim bližnjim. Danes tega skorajda ne počnemo več. Toda to ne pomeni, da tega ne bi počeli, če bi imeli možnost. Še več, DVD-predvajalniki še niso izrinili videorekorderjev, le postavili smo jih na VHS-enoto. Nekateri so namesto te kombinacije izbrali hibrid, v katerem sta združena tako DVD-predvajalnik kot VHS-predvajalnik in snemalnik. Večini ljudem namreč ne pade na pamet, da bi pometali proč vse videokasete, na katerih so ure in ure programa, po zaslugi že dlje časa cenovno povsem dostopne video snemalne tehnologije, pa tudi marsikateri rojstni dan, poroka, prvi koraki otroka ali drug pomemben družinski dogodek. Digitalizacija vsega tega materiala bi, zdi se, trajala celo večnost. Za popolno arhivo pomeni to bodisi veliko dela bodisi pa razmeroma globok TEMA MESECA domači video na razpotju poseg v denarnico, če bo nekdo to zamudno delo opravil namesto nas. Seveda so na trgu že cenovno dostopnejši modeli dualnih VHSin DVD-zapisovalnikov, kjer je zadeva precej enostavnejša, a vendar. DEJAVNIK CENE stala mala malica. Toda tega povprečen gledalec ne bo nikdar storil, še posebej ne tisti – in ti so v večini – ki se jim že pri videorekorderju ni zdelo vredno zapravljati časa za preučevanje zapletenih navodil in so se zadovoljili s petimi gumbi za transport traku. Za inertnost tehnologije VHS je pomembna tudi cena same naprave. Čeprav se nam na videorekorderju morda nabira prah in čeprav se nam dozdeva, da bomo naslednjo videokaseto vtaknili vanj takrat, ko bo magnetni zapis na traku že skoraj neuporaben, nekako ne moremo mimo dejstva, da smo zanj odšteli vsaj petdeset tisočakov ali več. Nekateri celo nekajkrat več. Klasični videorekorder je mehansko veliko bolj zapleten in ima precej več gibljivih delov kot DVD-predvajalnik, zato tudi tolikšna razlika v ceni. Če pomislimo, da smo pred leti na zadnjem servisu za popravilo videorekorderja odšteli toliko kot danes za nov DVD-predvajalnik, je odločitev še toliko težja. Le kako bi se lahko poslovili od delujočega videorekorderja? Kaj pa od kaset? Ah, s fotografijami je bilo lažje. Ne glede na tehnologijo izdelave jih še vedno lahko gledamo, kajne. REŠITVE PRIROČNOST Rešitev se torej ponuja kar sama, namreč DTV z DVD-RW-predvajalnikom ali DVDpredvajalnik/zapisovalnik s trdim diskom in digitalnim video in TV-vhodom, če hočete. Tehnologija je že dolgo časa dostopna, tovrstni modeli že obstajajo na trgu, celo takšni z 250 GB diskom, omrežno kartico, satelitskim sprejemnikom in še marsičem, a stvar še ni doživela pravega množičnega preboja. Mimogrede, v maju lahko na evropskih prodajnih policah pričakujemo prve Sonyeve kamkorderje, ki snemajo neposredno na DVD-R. Torej ne gre za tehnološke probleme. Kavelj je enak, kot je bil pri glasbi. Problem ni v tehnološki rešitvi in še manj v ceni naprav. Vse skupaj se namreč zaplete, ko pogledamo na celotno zadevo s stališča avtorskih pravic in ekonomskih interesov. Snemanje na VHS je bilo razmeroma neproblematično, saj je šlo za analogno kakovost. Se še spominjate? Videokasete, ki smo si jih izposodili v videotekah, so bile dostikrat tako obrabljene, da je bil ogled filma prava muka. Pri digitalnem formatu pa dobimo popolno kopijo. Tako DTV- in DVD-predvajalniki današnje generacije vsaj na neki način fizično preprečujejo neomejeno digitalno kopiranje, ki ga je tako ali drugače treba izvesti z računalnikom. Jasno, govorimo o piratskih kopijah. V tistem trenutku, ko bi lahko televizijski program in predvsem video medije snemali v digitalni kakovosti na trdi disk in jih nato še po mili volji pekli na DVD-nosilce, ali pa kar enostavno kopirali, bi se stvar iz računalniške domene preselila v gospodinjsko. To pa bi najbrž pomenilo hud udarec za filmsko in TV-industrijo. Govorimo seveda o napravah zabavne elektronike in ne o računalnikih, ki vse našteto omogočajo že zdaj. Izdelovalci opreme morajo torej najti skupen jezik z izdelovalci vsebine. Kar je para- Poleg tega je dobro imeti v hiši napravo, ki je sicer nikdar nismo znali prav sprogramirati, a nam kljub temu omogoča snemanje filma, ki je na programu prav tisti večer, ko imamo na urniku kakšne povsem neodložljive obvez-  VHS je na stranskem tiru, še vlomilci ga ne marajo več, toda njegov čas se še ni povsem iztekel, čeprav nove tehnologije kar čakajo v vrsti, katera ga bo nadomestila ... nosti. No, ja, tisti s širokopasovnim dostopom ali dostopom do koga, ki ima to možnost, si lahko film v formatu DivX poiščejo prek internetnih servisov za izmenjavo datotek, ali pa ga prek TV-kartice posnamemo na trdi disk računalnika ter nato na CD- ali DVD-medij. Toda predvsem slednje je še vedno večinoma v domeni računalničarjev, oziroma naprednejših uporabnikov računalnikov. Ali kot se je nekdo slikovito izrazil na nekem forumu, posvečenemu video tehnologijam: »Želim si, da bi imel takšno video enoto, na kateri bi lahko predvajal vse možne video in avdio formate, snemal TV- program, zapekel DVD, z njim pa bi znala ravnati tudi moja mama.« Prav zadnji pogoj spodbija rešitev, ki ste jo že morda imeli na koncu jezika, ko ste brali zadnji stavek. Seveda, vse to je že dolgo časa moč narediti z navadnim PC-jem, ki ga opremimo z ustrezno programsko opremo, s TV- ali zgolj video kartico. Pri video kartici pač uporabimo še sprejemnik v domačem TV-aparatu, kajne. Cene DVD-zapisovalnikov so danes že tako nizke, da je tudi kopiranje DVD medijev po- Rešitve so trenutno parcialne. Na eni strani že omenjeni DVD-predvajalniki, ki sicer ne morejo snemati, a so izrazito poceni. Predvajajo lahko tudi DivX-format, tako da filmov ni potrebno več gledati na računalniškem zaslonu. Izkušnje kažejo, da gledalci kaj kmalu postanejo izbirčni in si želijo DVD-formata, DivX pa uporabljajo zgolj takrat, ko kakšnega filma ne morejo dobiti na DVD-ju. Po drugi strani je na voljo digitalna televizija (DTV), torej TVsprejemniki s trdimi diski, ki lahko posnamejo tudi po 20 ur programa v visoki kakovosti, v stisnjeni obliki pa še precej več. Na voljo so tudi že DVD-predvajalniki in zapisovalniki, ki ne stanejo več pol kraljestva. Kot smo omenili, so precej priljubljeni v kombinaciji z VHS-napravami, saj omogočajo razmeroma enostaven prenos z VHS- na DVD-format. V ČEM JE KAVELJ? doksalno, če pomislimo, da gre tudi tu, tako kot pri glasbi, v veliko primerih za iste krovne korporacije. Že jutrišnji medijski mlinčki, ki jih bomo kupovali v nakupovalnih središčih za razmeroma majhne denarje, bodo ponujali tudi to. Zaenkrat pa so cene še dovolj visoke, da lahko industrija zabave še malce zadiha in premisli, kako in kaj. In spet smo pri cenah. In tu pridemo do ključne poante zgodbe: Če stane DVD s filmom v trgovini od 20 evrov navzgor, VHS-kaseta z istim filmom pa manj kot 10 evrov, je nekaj hudo narobe, kajne? Končno so DVD-filmi, ki jih lahko za ceno VHS kasete kupimo ob nekaterih slovenskih časnikih, velik prodajni hit. Težava je torej v ceni posnetega medija. KAKO TOREJ KAŽE VHS-ENOTAM S prodajnega stališča nič lepega. Dixon, eden večjih britanskih tehničnih trgovcev, je s svojih polic že umaknil vse, kar diši po VHS-u in vseh drugih analognih tehnologijah. Hja, kaj trgovci, še vlomilci jih ne marajo. Po poročilih britanske policije jih pri vlomih praviloma pustijo kar v stanovanjih, pa četudi pokrade-  Problem nove generacije naprav ni v tehnološki rešitvi in še manj v ceni, Vse skupaj se zaplete zaradi avtorskih pravic in ekonomskih interesov. jo vse druge premičnine. Zdi se, da bodo tudi pri nas videorekorderji kmalu postali prodajna redkost. Po drugi strani pa ljudje še ne mečejo proč naprav, s katerimi so živeli dobri dve desetletji. Moramo priznati, da imajo popolnoma prav. Dokler se trg zabavne elektronike in trg z vsebinami ne bosta uskladila ter ponudila dovolj sprejemljivo rešitev, ki bo lahko v celoti nadomestila ugodnosti, ki jih prinaša trenutno analogno-digitalno stanje, bi bilo nesmiselno opuščati nekaj, kar še ni dobilo ustreznega nadomestila. Ko pravimo »v celoti nadomestila ugodnosti«, s tem ne mislimo zgolj tehnične funkcionalnosti, temveč tudi na uporabnost in priljudnost, ki ne zahteva hudega tehničnega predznanja. Končno je trg široke potrošnje naravnan na tisti najmanjši skupni imenovalec uporabnosti, ki lahko zagotovi dostopnost za čim večje število potencialnih kupcev. Toda tudi to se bo prej ali slej zgodilo. VHS je torej na stranskem tiru, toda njegov čas se še ni povsem iztekel, čeprav nove tehnologije kar čakajo v vrsti, katera ga bo nadomestila. Končno so CD-plošče prisotne že toliko časa, da jih je že začel spodrivati MP3, pa lahko še danes v trgovini najdemo kak radijski sprejemnik s CD-predvajalnikom in kasetofonom. Ljudje očitno ne mečemo radi proč spominov. Še zlasti tistih ne, ki smo jih ustvarili oziroma posneli sami.  MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 47 TEMA MESECA domači video na razpotju SELITEV ZBIRKE Z VHS-a NA DVD Skoraj skrajni čas je že, da prenesemo domače video posnetke z videokaset na nov medij, sicer nam grozi izguba skrbno posnetih in pogosto nenadomestljivih posnetkov našega življenja. S kakšno strojno in programsko opremo to izvesti v praksi? Piše : Zdenko Frangež zdenko.frangez@mojmikro.com V ideokasete, VHS, 8 mm in še kakšne se s časom obrabljajo, saj pri vsakem predvajanju za določen odstotek pade kakovost posnetka. Tega ne boste opazili takoj, z leti pa bodo posnetki postali skoraj neuporabni. Tudi če kaset ne predvajate z domačim videorekorderjem, bo kakovost posnetkov upadla zaradi staranja magnetnega traku. Z leti lahko ti postanejo popolnoma neuporabni. Posebno vprašanje je tudi, koliko življenjske dobe je še preostalo vaši VHS-napravi. Za servis boste pa prav gotovo odšteli več kot stane najcenejši DVD-predvajalnik. Zadnje čase so cene nekaterih modelov padle že pod deset tisočakov. Po drugi strani pa je na voljo medij, ki ga reklamirajo kot skoraj večnega. DVD, seveda. Večen ravno ni, daleč od tega, prav gotovo pa ima daljšo življenjsko dobo kot že ostareli magnetni trakovi. Pri predvajanju se medij ne obrablja, razen pač naključnih prask zaradi slabega Proizvajalec in ime modela Informacije Spletni naslov Cena Tehnični podatki Vodilo Video vhodi Video izhodi Avdio vhodi/izhodi Uvoz Video zajem in izhod Stiskanje slike Drugi dodatki Programska oprema Opombe 48 Pinnacle Studio AV/DV Zak , d.o.o. www.pinnaclesys.com 45.600 SIT ravnanja z medijem. Kopije digitalnih video posnetkov pa so, drugače kot pri kopiranju video kaset, popolnoma enake originalu. Torej je že skoraj skrajni čas, da prenesemo domače video posnetke z videokaset na nov medij. Sicer nam grozi izguba skrbno posnetih in pogosto nenadomestljivih posnetkov našega življenja. KAKO SE ZADEVE LOTITI Načinov je več. Prvi, ki večini pade na pamet, je, da nam to pač opravijo strokovnjaki. Rešitev je več kot odlična, le nekoliko predraga za moj okus. Za ceno nekaj deset tako kopiranih videokaset lahko kupite DVD-rekorder. Zadnje čase je mogoče cenejše kupiti že za petdeset tisočakov. V takšno napravo je mogoče priključiti videorekorder in kasete preprosto presneti. Rešitev je prav gotovo najlažja, žal pa takšni DVDrekorderji ne ponujajo prav veliko možnosti. Če želite posnetke tudi nekoliko obdelati, se posvetiti montaži in izdelavi menijev, potem to možnost pozabite. Naprave, ki ponujajo tudi to, so še precej drage. Naslednje možnosti pa narekujejo odločitev in izbiro ustrezne strojne opreme. Pinnacle Studio AV/DV DeLuxe Zak , d.o.o. www.pinnaclesys.com 74.400 SIT Pinnacle Studio MovieBox USB Zak , d.o.o. www.pinnaclesys.com 52.800 SIT Druga možnost je uporaba domačega računalnika. Domači računalniki, tudi ne najzmogljivejši, a novejšega datuma, že nekaj časa zadostujejo za omenjeno opravilo. Potrebujete le grafično kartico z ustreznim analognim vhodom, TV-kartico s takšnim vhodom ali posebno kartico za zajem analognega video signala. Zmogljivejši so že dovolj zmogljivi za sprotno kodiranje v format MPEG-2, ki je potreben za DVD-filme, in sprotno odpravljanje prepletanja (deinterlace). Tudi če vam računalnik ne zmore vseh opravil hkrati v realnem času, pa je to mogoče storiti postopoma. Filme in drug spored je mogoče zajeti v nestisnjenem formatu AVI in pozneje odpraviti prepletanje in posnetek stisniti s katerim od primernih kodekov. Zadeva vsekakor zasede več prostora, na srečo pa so trdi diski velikosti preko sto GB že zelo poceni, zadoščajo pa za nekaj ur posnetega materiala. In ko zadevo kodiramo, jo je preprosto zapeči na DVD, kar sprosti prostor na disku za nove zajeme posnetkov z videokasete. Potem so na voljo še zunanje naprave v obliki različnih kodirnikov iz analognega signala v digitalni video. Če ste ponosni lastnik digitalne videokamere novejšega datuma, pa je precej možnosti, da tudi vaša kamera omogoča zajem analognega video signala, ki ga na kaseto spravi v digitalni obliki. Potem je treba tega le prenesti v domači računalnik prek preprostega priključ- Pinnacle Studio MovieBox DeLuxe Zak , d.o.o. www.pinnaclesys.com 74.400 SIT PCI PCI USB 2.0 USB 2.0 1 x kompozitni video 1 x kompozitni video 1 x kompozitni video 1 x kompozitni video (RCA), 1 x S-video, (RCA), 1 x S-video, (RCA), 1 x S-video (RCA), 1 x S-video firewire firewire 1 x kompozitni video 1 x kompozitni video 1 x kompozitni video 1 x kompozitni video (RCA), 1 x S-video, (RCA), 1 x S-video, (RCA), 1 x S-video (RCA), 1 x S-video firewire firewire DV/firewire DV/firewire stereo stereo ali PC zvočna kartica ali PC zvočna kartica MPEG-1, MPEG-2, AVI, MPEG-1, MPEG-2, AVI, MPEG-1, MPEG-2, AVI, MPEG-1, MPEG-2, AVI, WAV, MP3, BMP, JPG, WAV, MP3, BMP, JPG, WAV, MP3, BMP, JPG, WAV, MP3, BMP, JPG, PCT, TGA, TIF, WMF PCT, TGA, TIF, WMF PCT, TGA, TIF, WMF PCT, TGA, TIF, WMF PAL/SECAM, 720 x 576, PAL/SECAM, 720 x 576, PAL/SECAM, 720 x 576, PAL/SECAM, 720 x 576, 25 fps 25 fps 25 fps 25 fps DV, MJPEG, MPEG-1 in DV, MJPEG, MPEG-1, 2 in DV, MJPEG, MPEG-1, 2 DV, MJPEG, MPEG-1, 2 programsko 4* programsko strojno 2* strojno, MPEG-4 programsko FW-kabel FW-kabel USB-kabel USB-kabel Studio9 Studio9 *Potrebno aktiviranje z doplačilom na spletni strani proizvajalca za MPEG-4 in 5.1 zvok MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Studio9 Pinnacle Dazzle DVC90 SQS Zak , d.o.o. www.pinnaclesys.com 22.800 SIT Pinnacle Dazzle Fusion SQS Zak , d.o.o. www.pinnaclesys.com 22.800 SIT USB 2.0 1 x kompozitni video (RCA), 1 x S-video USB 2.0 1 x kompozitni video (RCA), 1 x S-video ne ne stereo stereo MPEG-1, MPEG-2, AVI, WAV, MP3, BMP, JPG, PCT, TGA, TIF, WMF PAL/SECAM, polna ločljivost MPEG-1 in 2* programsko MPEG-1, MPEG-2, AVI, WAV, MP3, BMP, JPG, PCT, TGA, TIF, WMF PAL/SECAM, 320 x 288, 25 fps programsko Studio9, Hollywood FX Pinnacle Studio QuickStart * MPEG-2 z brezplačno registracijo, 5.1 zvok in MPEG-4 z doplačilom ob registraciji *brezplačno ob aktiviranju bralnik pomnilniških kartic Pinnacle Studio QuickStart * V tabelo nismo uvrstili TV-kartic, ki tudi omogočajo zajem analognega video signala. Objavljene so bile namreč v pregledni tabeli prejšnje številke. Kakor koli obrnemo, našemu trgu tovrstnih naprav v nižjem in srednjem cenovnem razredu vlada podjetje Pinnacle. TEMA MESECA domači video na razpotju ka firewire, ki pa je že skoraj sestavni del vsake matične plošče. Prva rešitev je jasna in od uporabnika zahteva najmanj znanja in tudi ponuja manj. Za zahtevnejše, oziroma tiste, ki se nekoliko znajdejo z domačim računalnikom pa bomo pogledali nekaj že omenjenih rešitev nekoliko podrobneje. Sliši se sila zapleteno, pa v resnici ni. Potrebujemo le nekaj znanja in spretnosti, pa veliko časa. Žal pa rešitve, ki vključujejo uporabo domačega računalnika, res niso tako preproste, da bi se jih lotila moja babica. Vaša pa morda le, če je vsaj malo mlajša in živahnejša od moje. Treba je vedeti, da vse rešitve ne ponujajo enake kakovosti končnega izdelka ali vseh možnosti. Razlika je tudi v delu, ki ga boste vložili v ohranjanje starih video zapisov. Končna odločitev bo vaša. Morda na podlagi opreme, ki jo že imate doma. ali pa časa, ki ga lahko temu namenite. KORAK ZA KORAKOM Preden se zadev tudi v resnici lotite, pa je potreben premislek, kaj in kako. Vsa opravila je mogoče razdeliti na nekaj korakov. Najprej je treba zajeti film z videokasete in ga shraniti na trdi disk. Če je mimogrede kodiran v MPEG-2, toliko bolje, sicer vas čaka kodiranje v ustrezen format za zapis na DVD-medij. Naslednji korak je namenjen obdelavi video posnetka. Sem sodi delitev na manjše kadre, med katere boste vnesli prehode, če se boste tega seveda lotili, potem vas čaka določitev kadrov in izdelava menijev. Vsako rezanje in spajanje filma, vnos prehodov med kadri in še kaj pa zahteva ponovno kodiranje filma, ki ni ravno kratkotrajen postopek. Za vse skupaj boste potrebovali kar nekaj ur. Če vse pripravite vnaprej, pa lahko vaš računalnik kodira filme ponoči, ko ga ne potrebujete za druga opravila. Tako boste izdelali DVD-film, ki ne narekuje le linearnega ogleda. Mogoče je izbirati predvajanje posameznih delov, kakor jih prej določite. Natančno tako, kot ste vajeni pri komercialnih DVD-filmih. Le nekaj več truda je treba vložiti in seveda izbrati ustrezno programsko opremo, ki vse te možnosti podpira. Zadnji korak je zapis filma na DVD-medij. Pa lepo po vrsti. STROJNA OPREMA Zajem filma z videokasete oziroma nazadnje iz naprave, ki takšne kasete predvaja, je zajem analognega video signala. Torej potrebujemo posebno napravo, ki tak signal sprejme in spremeni v primerno obliko za računalnik. Signal je torej treba digitalizirati Na voljo je veliko kartic, ki počno samo to. Primerne so vse grafične kartice z nazivi All-In-Wonder (ATI) ali ViVo (nVidia), pa tudi vse s podobnimi nazivov, ki pomenijo, da grafična kartica premore poleg video izhoda tudi analogni video vhod. Potem so na voljo posebne kartice za zajem in obdelavo digitalnega videa, ki med vsemi drugimi priključki navadno premorejo tudi video vhod. Zraven slike pa bi s kasete radi zajeli tudi zvok. Za to je potrebna zvočna kartica z avdio vhodom. Večina novejših matičnih plošč z vde- lano zvočno kartico to seveda ponuja. Na našo nesrečo pa vsi programi niso pripravljeni delati s tovrstnimi karticami in zahtevajo nekoliko zmogljivejšo. Pogosta napaka, ki se pojavlja, je zaostajanje ali prehitevanje zvoka. Včasih se pojavi takoj, včasih šele po določenem trajanju prenosa. Vse je odvisno od strojne in včasih tudi od programske opreme. Včasih je dovolj, če omejimo zajem posnetkov z videokasete na, recimo, eno uro, drugič ne bo nobenih težav, v tretjem primeru pa bo treba z nekaj preizkušanja strojne opreme izbrati takšno, ki omogoča normalno delo. Vse skupaj pa je bolj kot ne povezano s stroški. Boljše naprave so pač dražje. Glavni delež obremenitev pa bo v večini primerov nosil sam procesor. Če ni dovolj zmogljiv, se bodo pri zajemu sličice izgubljale, če bo teh veliko, pa bo tako zajeti film praktično neuporaben. Sam uporabljam računalnik z nekoliko več pomnilnika, 4,3 GHz procesorjem Pentium, nekako od 2,0 GHz procesorja Pentium 4 pa ne bi smeli imeti težav. Le kodiranje bo trajalo dalj časa. Seveda so primerni tudi računalniki z AMD-jevimi procesorji, ki so vsaj toliko zmogljivi kot omenjeni Intelov procesor. Če nimate ravno tako hitrega računalnika, pa to še vedno ni razlog, da katere od možnosti ne preizkusite. Prav mogoče je, da boste našli takšno, ki bo delovala tudi s skromnejšim računalnikom. Grafične kartice z video vhodom Grafične kartice All-In-Wonder, ViVo in podobne so poceni rešitev zagate. Premorejo tako Pinnacle Dazzle DVC120 SQS Zak , d.o.o. www.pinnaclesys.com 31.200 SIT Pinnacle Dazzle DVC150 SQS Zak , d.o.o. www.pinnaclesys.com 49.200 SIT Pinnacle Liquid Edition 6 Pro Zak , d.o.o. www.pinnaclesys.com 240.000 SIT Terratec Grabster AV200 Avtera , d.o.o. www.terratec.com/ 22.680 SIT Terratec Cameo Convert 800 Avtera , d.o.o. www.terratec.com/ 64.800 SIT USB 2.0 1 x kompozitni video (RCA), 1 x S-video USB 2.0 1 x kompozitni video (RCA), 1 x S-video PCI kompozitni video (RCA), S-video, firewire USB 2.0 kompozitni video (RCA), S-video USB 2.0 PCI PCI 2 x firewire, kompozitni firewire, kompozitni video firewire, kompozitni video video (RCA), S-video (RCA), S-video (RCA), S-video ne ne kompozitni video (RCA), S-video, firewire ne 2 x firewire, kompozitni firewire, kompozitni video firewire, kompozitni video video (RCA), S-video (RCA), S-video (RCA), S-video stereo stereo RCA in S/PDIF stereo stereo Matrox RT.X10 Xtra Suite Izid d.o.o www.matrox.com 154.358 SIT Matrox RT.X100 Xtreme Pro Suite Izid d.o.o www.matrox.com 260.516 SIT stereo stereo MPEG-1, MPEG-2, AVI, MPEG-1, MPEG-2, AVI, MPEG-1, MPEG-2, AVI, iz vseh analognih virov iz vseh analognih virov kar vam srce poželi kar vam srce poželi WAV, MP3, BMP, JPG, WAV, MP3, BMP, JPG, WAV, MP3, BMP, JPG, PCT, TGA, TIF, WMF PCT, TGA, TIF, WMF PCT, TGA, TIF, WMF PAL/SECAM, polna PAL/SECAM, 720 x 576, PAL/SECAM, 720 x 576, PAL/SECAM, 720 x 576, PAL/SECAM, 720 x 576, ITU-R601, PAL/SECAM, ITU-R601, PAL/SECAM, ločljivost 25 fps 25 fps 25 fps 25 fps 720 x 576, 25 fps 720 x 576, 25 fps MPEG-1 in 2 programsko MPEG-2 strojno DV, MPEG-1 in 2 strojno programsko programsko DV, DVCAM, PAL 4:2:0, DV, DVCAM, PAL 4:2:0, SECAM 4:1:1 strojno SECAM 4:1:1, MPEG-1 in 2 strojno kabel z vsemi priključki SCART-adapter in SCART-adapter in potrebni kabli potrebni kabli Pinnacle Studio Pinnacle Studio Liquid Edition ni določeno, katera Ulead Video Studio 8 Adobe Premiere Pro, Adobe Premiere Pro, QuickStart QuickStart Adobe Encore DVD, Adobe Encore DVD, Adobe Audition Adobe Audition, Adobe After Efects MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 49 TEMA MESECA domači video na razpotju video vhod kot tudi video izhod. Poleg tega pa gre večinoma za dokaj zmogljive grafične kartice, ki vam bodo koristile tudi sicer. Za delo in še bolj za igranje 3D-iger. Ni pa to rešitev, ki vodi k največji kakovosti posnetka. V primerjavi z nekoliko dražjimi karticami, ki so namenjene samo zajemu videa, seveda. Zadnje čase pa je tovrstnih kartic nekoliko manj na našem trgu. Kriva je poplava cenenih kartic za zajem videa in še bolj cenenih TV-kartic, ki navadno premorejo tudi analogni video vhod. Video vhod in izhod sta v obliki priključka RCA (činč) in/ali S-video. Kot vir signala pa je mogoče uporabiti tako videorekorder, kamero, spletno kamero, kot tudi TV-sprejemnik. Signal iz videorekorderja je torej treba speljati do računalnika. Potrebujemo torej dovolj dolg, kakovosten S-video ali RCA-kabel in prehodnik iz izbranega kabla v SCART oziroma v priključek, ki ga ima vaš videorekorder. Tako, strojni del posegov je opravljen. Zdaj je treba le še ugotoviti, kje bomo našli tako pripe- Negativna plat pa je omejen izbor kodirnih kodekov. Kodek je vdelan v strojno opremo. Pri nekaterih modelih ga je mogoče nadgraditi. Video bo navadno v formatu MPEG-2, primernem za zapis na DVD. Lahko pa pozneje zapis kodirate v poljuben format in zadeva je urejena. Ker nas v tem primeru najbolj zanima ravno MPEG-2, pa so te kartice še kako primerne. Na voljo so tudi posebne naprave, imenovane DV Box, ki so namenjene prav isti zadevi, torej zajemu digitalnega ali analognega videa iz kamer ali drugih virov. Videokamere ljan signal v svojem računalniku. Je pa zadeva sila preprosta. V katerem koli programu, ki ga boste uporabili za zajem videa, je mogoče določiti vir zajemanja. V glavnem za vse poskrbi gonilnik WDM Video Capture. TV-kartice Gledano kakovostno je odločitev nekako podobna kot pri zgornjem primeru. Treba je le izbrati takšno TV-kartico, ki ima vdelan tudi analogni video vhod. Žal ga nimajo prav vse, torej nekaj pozornosti pred nakupom ni odveč. Sicer pa se priključitev in uporaba prav nič ne razlikujeta od zgornjega primera. Posebne kartice z vdelanim strojim kodirnikom Kartice za zajem in digitalno obdelavo videa so nekako domena resnejših uporabnikov, ki jih uporabljajo predvsem za prenos filmov iz videokamer, filme obdelajo in shranijo na primeren medij. Tipični predstavniki takšnih kartic prihajajo »izpod kladiv« podjetij Pinnacle in Matrox. Praviloma gre za dokaj drage naprave, ki večinoma ponujajo tudi strojno kodiranje, kopico priključkov in možnosti, ki jih bo znal izkoristiti le sposoben uporabnik. Sicer so na voljo tudi nekoliko cenejše različice, ki pa navadno znižajo ceno na račun strojnega kodiranja. Strojno kodiranje videa pa ima dobre in slabe plati. Dobra je prav gotovo razbremenitev procesorja, saj skoraj vse potrebno opravi kartica sama. Tako je dovolj za zajem videa v stvarnem času že računalnik z dokaj skromnim procesorjem. 50 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Nekatere digitalne videokamere imajo tudi vhod S-video za snemanje analognega video signala iz različnih virov. Žal je tudi pri nekaterih kamerah, ki ta priključek imajo, možnost zaklenjena. Gre za preprosto programsko zaščito, ki vam jo v pooblaščenih servisih lahko odstranijo, seveda za določeno ceno. Toda to je že težava, ki jo morate rešiti s servisom. Metoda je sicer nekoliko hecna in posredna. Deluje pa prav dobro. Analogni signal iz videorekorderja je treba pripeljati v kamero in film z VHS-kasete presneti na DV-trak. Tako je mimogrede opravljeno digitaliziranje. Tak video posnetek je mogoče prek priključka firewire prenesti v domač računalnik. Najprej je mogoče obdelati video in zapisati vse skupaj na DVD s poljubnim programom za digitalno obdelavo videa. Tudi s spodaj opisanimi. Zvočne kartice Ker potrebujemo avdio vhod zadostne kakovosti, tiste najcenejše ne pridejo v poštev. Na matično ploščo vdelane sicer zadostijo vsem kriterijem, le nekaj program- s k e opreme jih bo trmasto zavračalo. Torej je dovolj skromnejša zvočna kartica z avdio vhodom. Če imate na matično ploščo vdelano zvočno kartico, se lahko nakupu posebne zvočne karte izognete z izbiro programske opreme, ki bo delovala tudi tako. gitalno obdelavo videa, ki vsi brez razlike podpirajo tudi zajem iz različnih virov. Slednji so dražji, zato pa omogočajo montažo, vstavljanje prehodov in še kaj, kar pa je primernejše za filme, posnete z videokamero. Saj filmov ne boste še posebej montirali. Edino, kar se lahko zgodi, je rezanje in spajanje delov, zaradi tega, ker bi se radi znebili reklam, ki jih predvajajo med filmom. Za ta namen pa je na voljo veliko poceni ali brezplačnih programov, ki znajo samo to, zato pa so preprostejši za uporabo. Pa poglejmo nekaj predstavnikov. Ulead DVD Workshop 2 Kot smo vajeni pri podjetju Ulead, gre za dokaj zmogljiv program, a prirejen povprečnemu uporabniku, ki noče prebrati nekaj kilogramov priročnikov za uporabo. Ta je sila preprosta in naravnana na osnovne korake: zajem videa, montaža in izdelava menijev in zapis izdelka na DVD. Vmesnik je pripravljen tako, da je vse takoj, če ne pa vsaj sila hitro jasno. Večino operacij je mogoče opraviti s pritiskom na določeno ikono ali z metodo povleci in spusti. Preprostejše ne more biti. Če ne bi določene operacije vzele nekaj več časa, bi bilo vse skupaj podobno igračkanju s posnetki. V veliki meri je res tako. Program je pripravljen tako, da bo večino prehodov in vsega, kar si zamislite, sicer pokazal in vam tako omogočil vpogled v videz vašega izdelka, samo kodiranje in vse potrebne pretvorbe pa bo opravil šele, ko se boste odločili za izhodni format svojega izdelka. V našem primeru zapisa pripravljenega in urejenega filma na DVD. Zato bo od odločitve za zapis do dejanskega zapisa preteklo kar nekaj časa. Od izbranega filma, kakovosti in vseh mogočih prehodov in seveda zmogljivosti vašega računalnika je odvisno, kako dolgo bo postopek kodiranja trajal. Sam zapis na DVD pa traja natančno toliko, kot to zmore vaš zapisovalnik. Prednost programa je tudi dokaj velikodušna zasnova preizkusne različice, ki ponuja večino možnosti končne različice programa. Zato bo tudi praktičen prikaz postopka izdelave DVD-filma z VHS-kasete potekal s pomočjo tega programa. Prav je namreč, da lahko zadevo tudi sami preizkusite. Tovrstni programi so namreč podobni, ali vsaj sam postopek, da je popolnoma vseeno, s katerim zadevo preizkusite. Ko spoznate enega, boste znali uporabljati tudi večino drugih. PROGRAMSKA OPREMA Prav z izbiro primerne programske opreme je največ težav. Ponudba je dokaj raznolika, saj so primerni vsi programi, ki zmorejo zajeti video signal. Tako je razpon od posebnih programov za zajem videa s TV-kartic, pa do univerzalnih programov, ki znajo zajeti video tudi iz drugih virov (prvi primer), pa vse do programov za di- Za: Preprosta uporaba Proti: Visoka cena Cena: 395 USD TEMA MESECA DVD Lab Pro Podoben in sila zmogljiv program je tudi DVD Lab Pro. Ponuja nekaj novosti, kot je vnos več avdio datotek, recimo v različnih jezikih, in več podnapisov. Za domačo rabo to sicer ni potrebno, na voljo pa je le. Snovalci trdijo, da so se pri tej različici posvetili predvsem razširjanju možnosti za zahtevnejše uporabnike in ne toliko videzu programa. Tako je program seveda manj primeren za domačo rabo ali za začetnike. Zato pa ga bodo toliko bolj veseli zahtevni uporabniki, ki so se s temi opravili srečujejo pogosteje. Prednost programa je nevsiljiva zasnova, ki pušča uporabniku in njegovi kreativnosti proste roke brez siljenja k standardom. Kljub vsemu pa program na svoj način omogoča tudi prve korake v izdelavi DVD-filmov. Le nekoliko več truda bo treba vložiti v spoznavanje programa. ril posebno poglavje. Seveda bo pri opravilu upošteval tudi kader in vam tega ne bo razrezal na dva dela tam, kjer to ne bi bilo smiselno. Kot pri prej opisanem programu bo tudi ta praktično vse postoril sam. Vi samo določate svoje želje in zahteve. Tako je mogoče že pri zajemu določiti format zajetega filma in njegovo kakovost. Lahko pa vse prepustite programu, ki bo zaznal, kakšen video posnetek prenašate v računalnik in bo poskrbel, da bodo zadeve gladko tekle. Končni izdelek bo tako po vaši želji DVD-film, SVCD ali VCD, AVI-datoteka, film za neposreden prenos prek spletnega strežnika in še kaj. Možnosti je ogromno in prav vse so vedno na voljo in pri roki, ko jih potrebujete. Tudi ta progam ne bo po nepotrebnem zapravljal vašega časa. Ko boste vse skupaj pripravili in si ogledali ter se odločili za zapis filma na DVD, se bo začelo »resno« kodiranje, ki porabi največ časa. In če se k delu spravite zvečer, boste lahko v kakšni uri vse postorili, za drugo pa bo poskrbel program, ko boste spali ali gledali televizijo. Če izbirate ustrezen program, ki bo opravil z vsemi vašimi zahtevami, povezanimi z videom, potem morate tega prav gotovo postaviti v vrh seznama kandidatov. Za: Izredne možnosti, ki pa jih večina uporabnikov ne bo do konca izkoristila. Proti: Programu je težko kaj zameriti, saj gre resnično za, recimo temu, polprofesionalno orodje Cena: 199 USD Pinnacle Studio Plus v9.3 Program se ne razlikuje veliko od zgoraj opisanega, vsaj po prijaznosti uporabniku ne. Je pa nekaj zmogljivejši in s tem morda na prvi pogled nekoliko zapletenejši. Pa ni tako. Prav vse možnosti, ki jih potrebujete za udobno delo, so na voljo. Program omogoča zajem video posnetkov iz vseh mogočih virov, od spletnih kamer, videokamer vseh vrst, videorekorderjev in še česa. Ker je bil predvsem namenjen v lastnikom digitalnih videokamer je morda tudi sam zajem videa iz kamere nekoliko ličneje pripravljen. A brez skrbi. Tudi iz drugih virov lahko prav tako udobno zajemate video posnetke. Prednost programa je njegova obširnost. Na voljo je ogromno najrazličnejših prehodov med kadri, posebnih video in zvočnih učinkov, možnost vnosa slike v sliko, video posnetka znotraj fotografije in še česa. Pripravljena je kopica predlog za menije in njihovo urejanje po vaših željah. Zraven dobite celo poseben program z imenom Hollywood FX, ki ponuja še večjo izbiro prehodov med kadri. Montaža video posnetkov je preprosta. Na voljo je vse, od samodejnega zaznavanja spremembe kadrov, ročnega določanja kadrov za poglavja, ki jih lahko določite tudi časovno. Program bo pregledal ves video posnetek in na vsakih nekaj minut (čas določite sami) ustva- Za: Preprosta uporaba, kopica možnosti in ugodna cena Proti: Težko bi našli zamere. Cena: 24.000 SIT; na voljo je tudi različica brez kroma ključa in možnosti dodajanja slike v sliko za 17.000 SIT Zastopnik: ZAK, d.o.o. Virtual Dub Spet se srečujemo s tem odličnim brezplačnim programom. Kot smo ugotovili že nič koliko krat, je ta program alfa in omega za področje video zapisov. Sliši se čudno, toda gre za brezplačno profesionalno orodje, ki bo opravilo z vsemi zahtevami zajema videa, kodiranja in odpravljanja prepletanja v enem samem koraku v stvarnem času. Program je videti dokaj zapleten, dokler se ne navadimo, kaj je kje in čemu rabi. Že kratek nasvet poznavalca po telefonu pa lahko odpre vaše obzorje in težko se boste odločili za drug program. Tudi zajem videa z VHS-kaset je s tem programom prav udoben, le tako preprost ni kot v zgornjih primerih. Boste pa program lahko uporabili vselej, ko boste želeli kaj več. Enega od zgledov bomo predstavili nekoliko pozneje. In nastavitve? Pozorni bodite le na to, da boste izbrali ustrezen kodek in filtre, preden izMOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 51 TEMA MESECA domači video na razpotju PRAKSA Teoretično smo zadevo že dobro obdelali, zdaj poskusimo še v praksi. berete ukaz za zajem videa. Tako bo vse opravljeno v eni potezi. V filtrih je treba dodati odstranjevanje prepletanja. Profil shranite, tako boste deležni enakih nastavitev brez posebnega nastavljanja vsakič, ko poženete program. KODEKI Tokrat o kodekih ni treba posebej izgubljati besed. Potrebujete jih in to je vse. Ni potrebe po posebnih nastavitvah in posebni izbiri kot pri kodekih DivX. Vedeti morate le, da potrebujete kodek MPEG-2, in to tistega za kodiranje. Kodek za odkodiranje verjetno že imate v svojem računalniku. Kodirni del pa boste dobili ob nakupu ustrezne programske opreme ali pa boste z nakupom dobili pravico do prenosa kodeka s spletne strani založnika. V nasprotnem primeru bo treba pošteno prebrskati svetovni splet in poskusiti najti brezplačen kodek. Težko bo, saj je večino kodirnikov MPEG-2 treba plačati. K ot rečeno, je delo razdeljeno na tri logične korake: zajem, obdelava in zapis. Zajem je jasen: sem sodi zajem videa z VHSkasete, prenos in pretvorba v format, ki ga boste lahko dodatno obdelovali. Sledi montaža posnetka. Sem sodi rezanje, lepljenje, dodajanje fotografij, drugih video posnetkov in kar si še lahko zamislite. Seveda lahko dodajate glasbo, animacije, napise in podnapise. Mimogrede se boste odločili za meni posameznih kadrov in jih določili na svojem video posnetku. Videz menija je lahko iz predloge ali po vašem okusu. Možnosti je toliko kot vaših idej. Potem je treba zadevo preizkusiti in zapisati na DVD. V programu Ulead DVD Workshop 2 si v istem vrstnem redu sledijo možnosti na zgornjem delu zaslona. Označene so s: Start, Capture, Edit, Menu in Finish. Pa poglejmo. Zajem videa (Capture) Pred zajemom videa je treba seveda priključiti naprave. Postopek priključitve je preprost in jasen. Navadno boste potrebovali kabel, na katerem bo na enem koncu SCART, na drugem pa priključek S-video. Proizvajalec in ime modela Informacije Spletni naslov Cena Tehnični podatki Vodilo Video vhodi Video izhodi Avdio vhodi/izhodi Uvoz Video zajem in izhod Stiskanje slike Drugi dodatki Programska oprema 52 Ali pač kot vam narekujejo vaše izbrane naprave. V izbranem programu, v našem primeru je to Ulead DVD Workshop 2, je treba začeti nov projekt, izbrati format končnega videa, v našem primeru PAL, in izbrati vhodno napravo in format datoteke, ki bo zapisana na vaš trdi disk. Najbolje se je takoj odločiti za format, ki je v meniju označen z DVD. Tako bo pretvorba izvedena med prenosom filma in bo pozneje potrebno manj časa za ponovno kodiranje. V meniju Options na namizju programa boste našli še nekaj možnosti, kot so zajem zvoka, število sličic na sekundo in še kaj. V glavnem pa je vse že v naprej pripravljeno natančno tako, kot potrebujete. Nadzor nad zajetim video posnetkom je v obliki posebnega zaslona, na katerem vidite predvajanje filma med zajemom. Tako je mogoče ob določenem kadru zajem tudi prekiniti, če tako želite. Zajeti film se bo zapisal v izbrano mapo na vašem trdem disku in se bo pojavil v obliki sličice v knjižnici video posnetkov v delu programa za video obdelavo. AVerMedia EZCapture EC, d.o.o. www.avermedia.com 6.785 SIT AVerMedia DVD EZMaker Gold EC, d.o.o. www.avermedia.com 9.189 SIT AVerMedia DVD EZMaker USB EC, d.o.o. www.avermedia.com 13.731 SIT AVerMedia DVD EZMaker PRO PCI EC, d.o.o. www.avermedia.com 20.666 SIT AVerMedia DVD EZMaker PRO USB EC, d.o.o. www.avermedia.com 26.301 SIT PCI kompozitni video (RCA), S-Video ne stereo AVI PAL/SECAM, 720 x 576, 25 fps programsko PCI kompozitni video (RCA), S-Video ne stereo DV, AVI, QT, MPEG PAL/SECAM, 720 x 576, 25 fps programsko USB 2.0 kompozitni video (RCA), S-Video ne stereo DV, AVI, QT, MPEG PAL/SECAM, 720 x 576, 25 fps MPEG-1 in 2 programsko PCI kompozitni video (RCA), S-Video ne stereo DV, AVI, QT, MPEG PAL/SECAM, 720 x 576, 25 fps MPEG-1 in 2 strojno USB 2.0 kompozitni video (RCA), S-Video ne stereo DV, AVI, QT, MPEG PAL/SECAM, 720 x 576, 25 fps MPEG-1 in 2 strojno neoDVDstandard 4.0 in MedioStream Ulead MovieFactory 2 SE Ulead MovieFactory2 Ulead MovieFactory2 SE/ Ulead SE/ Ulead VideoStudio7 SE VideoStudio7 SE MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 * V tabelo nismo uvrstili TV-kartic, ki tudi omogočajo zajem analognega video signala. Objavljene so bile namreč v pregledni tabeli prejšnje številke. Kakor koli obrnemo, našemu trgu tovrstnih naprav v nižjem in srednjem cenovnem razredu največ ponujata podjetji Pinnacle in AverMedia. TEMA MESECA domači video na razpotju Obrezovanje filma No, in že smo pri prvem kaveljcu. Velikokrat se namreč pri zajemu videa pojavi na spodnjem robu, včasih pa tudi drugje, a le na robovih, kontrolni niz. Videli ga boste navadno na dnu video posnetka kot migotanje različnih barv ali kot moder pas, ki meri le eno ali dve vrstici. Tega v resnici na TV-zaslonu ne vidite. Zaslon je vdelan v ohišje tako, da je del zaslona skrit za robom ohišja. Tako se kontrolni niz ne vidi izza roba. Na zaslonu domačega računalnika pa to postane moteče. Zadevo preprosto uredimo z majhnim posegom s programom VirtualDub. Ko bo film v obliki datoteke na vašem trdem disku, poženite VirtualDub in izberite svoj film. V meniju je treba izbrati Video in označiti Full processing mode. Zdaj v istem meniju izberite Filters, kar vam bo odprlo novo okno. Izberite Add ... in iz seznama izberite Null Transform. Izbira se bo pojavila v levem delu okna. Kliknite na izbiro in desno spodaj bo na voljo izbira gumba Cropping. Pritisk na gumb odpre okno za obrezovanje filma. V oknu je zaslon s filmom in izbirni gumbi za nastavitev obrezovanja X1, Y1, X2 in Y2. Tako so označene stranice pravokotnika, ki oklepajo film. Za spodnji rob je treba izbrati Y2 in nastaviti toliko, da se kontrolni niz ne bo več videl. Večje kose filma boste morda želeli razbiti na manjše. To je mogoče storiti z izbiro ikone na levi strani delovne površine z imenom Auto Add Chapters. Izbrani film boste tako razbili na manjše kose, kot se spreminjajo kadri v filmu. Nastavljate lahko občutljivost samodejnega »rezanja« filma. Če bo občutljivost prevelika, bo delov zelo veliko. V knjižnici se bodo pojavili posamezni samostojni deli filma, ki jih po svoje zložite v niz. Z izbiro zavihka Avdio lahko dodate glasbeno kuliso, za zavihkom Subtitle pa se skriva možnost dodajanja podnapisov. Tukaj se lahko igrate po moli volji in si sproti ogledate, kaj in kako ste se odločili. Ko ste z opravljenim zadovoljni, lahko nadaljujete sprehod po programu na naslednji korak, torej izdelavo menija. Izdelava menija (Menu) Tako, film je treba le še shraniti, ves postopek pa bo končan v nekaj minutah. Montaža (Edit) No, zdaj pa se lahko posvetimo montaži filma. Če želite ves film razbiti na kadre, je to mogoče storiti preprosto in hitro. Vaš film se bo pojavil v knjižnici spodaj levo. Vaša naloga je prenesti film na časovni trak, kjer že stojijo pravokotniki, obarvani v črno. Prvi je za začetno sličico filma, ki je pač po vaši izbiri. Na drugem pa je napis, ki kaže, kam je treba prenesti film. Enako je mogoče prenesti druge dele filma, ki so že na vašem trdem disku, ali fotografije, ki jih najdete na zavihku s fotografijami. Če še niso uvožene v program, je to mogoče storiti kar mimogrede. Nad časovnim trakom z vašimi kadri so tri ikone. Prva je za dodajanje filmov, druga za dodajanje kadrov z DVD-medija in tretja za dodajanje fotografij. Vrstni red lahko po časovni liniji spreminjate sproti in po vaših željah. Preklop strani vas bo morda nekoliko prestrašil, saj bo pred vami prazno namizje, podobno kot je bilo ob začetku obdelave videa. Pa nič strahu, nič se ni izgubilo. Nad časovnim trakom zdaj spet vidite tri ikone, le drugo funkcijo imajo. Namenjene so izdelavi menija. Prva vam ponudi prazen meni, če ga želite ustvariti sami. Vsaj v začetku tega ne boste počeli. Druga vam ponudi meni iz predloge, tretja pa požene čarovnika, ki vam ponudi vaše dele filma. Vi jih le izberete in določite videz menija iz predloge.  Ob dodajanju filmov in fotografij bodite pozorni na sivo vrstico levo zgoraj, kjer je ime vašega projekta. Tam boste našli tudi podatek, koliko prostora zaseda vaš film. Tako ne boste prekoračili zmogljivosti DVD-ja. MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 53 TEMA MESECA domači video na razpotju Preostalo bo opravil čarovnik. Tudi delo s predlogami ni težavno. Le sami morate izbrati, kateri kadri bodo nosilci poglavij. V prostor za sličico poglavja v meniju pa jih lahko prenesete s kazalcem. Torej z miško z načinom povleci in spusti. Tole je šele igračkanje. Zadeve lahko spreminjate po mili volji, če vam kaj ni všeč, pa vse pobrišete in začnete znova. Na prejšnje delo, torej na montažo filma to ne bo vplivalo. Ko boste tudi s tem delom zadovoljni, preprosto nadaljujte tako, da v meniju namizja programa izberete Finish. Zapis (Finish) Ta trenutek pa delo še ne bo končano. Program ne bo takoj zbezljal s kodiranjem in zapisom. Najprej vam bo ponudil preizkus delovanja vsega, kar ste pripravili. Pogled na vaše delo je zdaj pogled na navidezni predvajalnik. Po mili volji lahko skačete med kadri in izbirate različne dele v meniju. Natančno tako bo zadeva videti tudi na DVD-ju. Če ste kaj pozabili, se preprosto vrnete na želeni del programa in tam popravite, kar je pač potrebno. To lahko počnete, kolikor se vam zahoče. Med delom je mogoče projekt shraniti, zato ni treba vsega opraviti na en mah ali v enem dnevu. Ko ste z vsem resnično zadovoljni, pa lahko zadeve zapišete na disk. Na navideznem predvajalniku boste z desne strani opazili tri ikone. Gornja je namenjena zapisu filma na DVD, druga zapisu datoteke ISO za poznejši zapis s poljubnim programom za zapisovanje DVDjev in tretja za zapis filma na DLT-zapisovalnikih. Nas zanimata prva in druga možnost. Čeprav je prav nepotrebno zapravljati čas 54 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005  Najprej morate zajeti film z videokasete, ga shraniti na trdi disk in po potrebi kodirati, sledi obdelava video posnetka, izdelani film pa nazadnje shranite na DVD-medij. Tukaj se še vedno lahko odločite za zapis na DVD ali zapis datoteke ISO, lahko pa izberete tudi zapis map, kot so zapisane na DVD-ju. Vse je odvisno od tega, kaj še želite početi in s katerim programom želite zapisati datoteke na DVD. s posebnimi programi za zapisovanje na DVD-je. Izbira zapisa na DVD vas popelje v še eno in tokrat zadnje okno, v katerem določite kakovost končnega zapisa. Najvišja kakovost je v bistvu DVD-kakovost. Na DVD boste lahko zapisali do 60 minut filma. Dobra kakovost je SVCD, a na DVD-medij. To bi moralo zadostovati za filme z VHS kaset, saj v resnici ne dosegajo kakovosti formata SVCD. V tem primeru bo prostora za 90 minut filma. Lahko se odločite za še nižjo kakovost, pa po mojem rezultat ne bo najboljši. Čeprav slabše kakovosti, kot je VHS zapis, prav gotovo ne bo. Poskusite in se odločite sami, kaj vam najbolj ugaja.  Pri prvih projektih zapišite film na prepisljivi medij. Če boste zadovoljni, ga lahko prekopirate na cenejšega za enkratno uporabo. Po nekaj projektih pa boste tako vedeli, kako in kaj vam je najbolj všeč. Napredne možnost vam bodo ponudile nekaj možnosti določitve zaščite in regijske zaščite, kar pa odsvetujem, saj boste zapisane kadre morda kdaj želeli prenesti na drug medij v drugem vrstnem redu. In ko izberete vse potrebno, samo še pritisnete ikono Burn in vstavite prazen plošček. Drugo bo opravil program brez vaših posegov. Ponujene rešitve pa še zdaleč niso vse. Le dober zgled so, kako se zadeve lotiti. Ob branju vam morda gredo lasje pokonci in razmišljate, komu se da s tem mučiti. V resnici pa je, ko enkrat poskusite, zadeva sila preprosta, po nekaj zajetih filmih pa boste že pravcati veterani in boste druge prepričevali o prednostih ene ali druge rešitve. In če ste lastniki primerne programske opreme, ni razloga, da zadev ne preizkusite takoj, ko boste imeli pol ure prostega časa. Še zadnji nasvet: pri prvih projektih zapišite film na prepisljivi medij. Če boste zadovoljni, ga lahko prekopirate na cenejšega za enkratno uporabo. Po nekaj projektih pa boste tako vedeli, kako in kaj vam je najbolj všeč.  DOMAČI VIDEO STUDIO - VPRAŠANJA IN ODGOVORI Odgovarja: Andrej Žlindra, ZAK, d.o.o., Ljubljana Marsikdaj se zgodi, da kljub trudu in natančnosti pri obdelavi videa na koncu ne dosežemo zadovoljivega rezultata na DVD-ju. Razočaranje je še toliko večje, ker je že preračunavanje dolgotrajen postopek. Katere so tiste stvari, na katere moramo biti pozorni, bom skušal opisati v nadaljevanju. Kamera in snemanje Že kamera precej vpliva na kakovost posnetka. S tem je mišljeno predvsem, koliko lastnega šuma ustvari pri zajemu na CCD in s tem posredno zapiše na kaseto. Da ne bo pomote, ni mišljen šum v zvoku, temveč v videu. Kakovost kamere vsak najlaže preizkusi s snemanjem v slabih svetlobnih razmerah oziroma v zaprtem prostoru pri umetni svetlobi. Ta šum se potem najlaže vidi pri temnih ali črnih odtenkih. Tako kot šum so pomembne tudi barve in s tem povezana nasičenost, jakost barv. Ta preizkus, drugače kot prejšnjega, opravimo ob normalni sončni svetlobi. Barve, ki jih potem gledamo na TV-zaslonu morajo biti čim naravnejše in ne smejo izstopati. Seveda je pogoj tudi ustrezno nastavljena televizija, kar opravimo s testno sliko, imenovano tudi bars-tone ali »pižama«. Če kamera ustvari preveč šuma v sliki, pri amaterskih modelih ni mogoče kaj prida storiti, pomaga le snemanje pri dovolj močni umetni svetlobi. Na barve žal tudi ni mogoče vplivati, jih pa laže popravimo pozneje, pri montaži videa. Zdaj je že marsikomu jasno, da sta šum in jakost barv odločilnega pomena pri preračunavanju v MPEG2, ki je osnova za izdelani DVD-video. K tem je treba prišteti tudi način snemanja, saj zelo nemirna in plešoča kamera (kar se dogaja veliki večini amaterskih snemalcev) povzroča še dodatne težave programu pri preračunavanju videa. Popravljanje videa pri montaži Če želimo zares dober končni izdelek, je priporočljiv predogled »surovega« posnetka na televiziji. Tu bomo najlaže ugotovili, kaj je treba popraviti in v katerem kadru. Popravljanja slike se lotimo potem, ko smo video prenesli v računalnik in s tem v program Pinnacle Studio. Studio nam omogoča s priloženimi filtri korekcijo barve in zmanjševaje šuma v videu. Pri uporaba teh video filtrov moramo biti zelo pazljivi in ne smemo pretiravati, saj slika, ki jo nam kaže računalniški monitor, običajno ne ustreza dejanski sliki na TV-zaslonu. Zato so vsi popravki barv zelo malenkostni, sicer se nam lahko zgodi, da barve »prežgemo«. Isto velja za popravljanje šuma, saj se nam kaj hitro zgodi, da postane slika »premehka« in celo motna. Priporočam tudi uporabo filtrov za kontrast in svetlobo, ki pa jih uporabimo na koncu, po filtru za šum. Pinnacle Studio te zahtevne spremembe izračunava takoj po potrditvi filtra, tako lahko rezultat vidimo takoj in po potrebi še kaj spremenimo oziroma prilagodimo sliko drugim kadrom v videu. Nastavitev programa za izdelavo DVD-videa Ena od lastnosti programa Pinnacle Studio je ta, da ima združeno preračunavanje v MPEG-2 s tako imenovanim DVD-avtorstvom (DVD authoring). Ta izvedba konjičkarskim montažerjem precej olajša in poenostavi delo. Ni namreč treba prenašati narejenih datotek MPEG-2 v drug program in pri tem paziti na vse potrebne parametre, ki jih zahtevajo drugi programi za DVD-avtorstvo. V delu programa Studio naletimo pod ukazom DISC na različne oblike zapisa � v našem primeru smo se odločili za DVD. Najprej nam padejo v oči nastavitve za izbiro kakovosti in s tem povezane dolžine videa, dodatni filtri, kot so Draft, Filter video, MPEG Audio ter CBR in VBR. Če imamo dokončan 60-minutni video, pri katerem smo se držali vseh že opisanih nasvetov, ni nobenih zadržkov, da ne uporabimo izbire Automatic. Program sam ugotovi, s kakšno kakovostjo bo preračunaval video, v tem primeru z najvišjo možno kakovostjo, saj ima na voljo dovolj prostora na DVD-mediju. Seveda niso vsi izdelki popolni in zgodi se, da šuma nismo odpravili, barve so še vedno premočne in kamera je zelo nemirna. V tem primeru je boljše, če izberemo Custom in vse nastavitve opravimo sami. Najpomembnejše nastavitve v Studiu so Bitrate, CBR (Constant-Bit-Rate) in VBR (Variable-Bit-Rate). Ker standard DVD-video omejuje skupno avdio in video bitno hitrost (bitrate) na 9,8 Mb/s, nam Studio ne dovoli večje hitrosti kot 8,5 Mb/s za video del. Drugo je rezervirano za avdio. Zaradi vseh naštetih napak (šum, barve, nemirna kamera) bo treba povečati bitno hitrost do največje, če bomo hoteli, da nam kodirnik MPEG-2 tudi vse zapiše v določeni bitni hitrosti. Kajti, kot je zdaj jasno, te napake poberejo skoraj polovico razpoložljive bitne hitrosti. Tu pa naletimo na drugo težavo. Če je naš video daljši kot cca. 70 minut, nam bo zmanjkalo prostora na običajnem enoslojnem 4,7 GB DVD-ju. V našem primeru se odločimo tudi za izbiro CBR, tako da ostane izbrana hitrost 8,5 Mb/s vedno enaka in program laže in kakovostneje preračuna celoten video. Za VBR se lahko odločimo takrat, ko nimamo takšnih kritičnih primerov oziroma kadar izdelujemo DVD-je, daljše od 70 minut. Pri VBR-u se v ozadju dogaja to, da je bitna hitrost manjša v delih videa, ko je ta čistejši, ima manj izrazite barve in pri statičnih, mirnih posnetkih. Večja pa je v nasprotnih primerih. Ta izbira izdela tudi manjšo datoteko MPEG-2. Pri nastavitvah imamo še eno pomembno izbiro, to je Filter Video. Tudi to uporabimo v kritičnih primerih, ta filter pa nam še dodatno zabriše šum in video postane s tem mehkejši. Ker je lahko celoten postopek preračunavanja in izdelave DVD-ja zelo dolgotrajen, ga lahko pohitrimo z izbiro Draft Mode. Ob tej izbiri je treba vzeti v zakup na oko slabšo kakovost DVD-videa. Snemanje našega t. i master DVD-ja bomo opravili z najmanjšo možno hitrostjo na kakovostnem DVD-mediju. Ob vsem napisanem moramo upoštevati še lastnosti računalnika. Pomembno je, da računalnika med preračunavanjem nič ne zmoti, ne primer ohranjevalnik zaslona, internet, omrežna povezava ali naključna aplikacija, ki bi se samodejno sprožila. To namreč pogosto ustavi celoten proces, ki ga je treba ponoviti. MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 55 propagandna informacija KAKO DO KAKOVOSTNEGA DVD-VIDEA STROJNA OPREMA preizkusili smo URE JA : JAK A MELE jaka.mele @ mojmikro.si Mobilnost in (ne)združljivost A meriški trend prenašanja dela iz službenega okolja se počasi, a vztrajno seli tudi v Evropo in Slovenijo. Misel na opravljanje službe na vrtu za hišo, na vikendu ali celo na morju je prav mikavna, dejstvo pa je, da je dandanes že zaradi narave dela to veliko laže izvedljivo kot pred dvajsetimi leti. Tudi tehnologija je dohitela potrebe in mobilna telefonija, prenos podatkov ter vzdržljivi akumulatorji prenosnih naprav omogočajo tak način dela. Sprva so Američani takemu načinu opravljanja dela rekli telecommuting − delo na daljavo. Danes delo na daljavo poteka ne le na domu, temveč tudi med službenimi potovanji na drugo stran sveta, v nuji pa, na pogosto ogorčenje partnerja, tudi med družinskim dopustom. Čeprav priznavamo tudi negativne posledice, pa je celoten mobilni in virtualni način dela dal velik, pozitiven prispevek. Vendar pa napredek tehnologije z razvojem novih generacij naprav vsako leto oz. pol leta prinašajo tudi nepregledno zmedo, preveč na pol dodelanih naprav in standardov ter večjo nezdružljivost, kot bi jo katerikoli IT-jevec želel trezen priznati. Z skokom prodaje prenosnih računalnikov za več kot 600 % v nekaj letih se močno povečuje število predvsem neizkušenih in tehnično neukih uporabnikov, ki bi želeli tehnologijo uporabljati tako, kot jim je bila predstavljena v reklamah ter marketinških akcijah. Vendar tu pogosto naletijo na ovire, kot so nezdružljivost in nedelovanje predvsem dodatne zunanje opreme. Med takšne primere sodijo nedelovanje brezžičnega omrežja 802.11b skupaj z napravami bluetooth (naprave druge generacije, ki imajo vdelan tudi standard 802.11g, povečini teh težav nimajo več) ali pogosto nedelovanje dveh naprav bluetooth hkrati. Razen zelo specializiranih podjetij (Apple) prodajalci opreme največkrat nimajo seznama preizkušene in medsebojno združljive opreme in gonilnikov, niti seznamov priporočene opreme. Dogajajo se tudi take neumnosti, kot sta nezdružljivost prenosnika in dodatne opreme istega proizvajalca ... Uporabniki se morajo s težavami spopadati, kakor vejo in znajo. Žal je s strani proizvajalca/ prodajalca prepogosto predlagana rešitev kar nakup nove generacije naprave, vendar je tako uporabnik ob vsakem novem nakupu (»nategu«) vsaj pametnejši in izkušenejši in ve, kaj mora pred nakupom preveriti oz. od prodajalca zahtevati. Teh težav s skupno (ne)uporabnostjo se zavedamo tudi pri Mojem mikru, zato za prihodnje mesece pripravljamo posebno akcijo, ki jih bo naslovila. Več o tem pa vam zaupamo prihodnjič.  56 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 NAS DOMAČE OMREŽNO SKLADIŠČE Večja podjetja so že pred časom ugotovila prednosti pomnilniškega sistema NAS (Network Attached Storage), kjer se pomnilniška enota, največkrat disk ali diskovno polje, priključi neposredno v omrežje. Zdaj se na trgu pojavlja vse več naprav, ki to ponujajo tudi domačim uporabnikom. Piše : Zoran Banović zoran.banovic@mojmikro.si O mrežni pomnilniški sistemi so za podjetja izredno dobrodošla zadeva. Zanje ni treba imeti posebnega računalnika ali strežnika, namestitev je enostavna, vzdrževanje sistema tudi, pa tudi za nadgradnjo ni treba najemati strokovnjakov. Prav zato so se ti sistemi krepko zasidrali v velikih podjetjih. PROSTORSKA STISKA TUDI DOMA Zadnje čase se na trgu pojavlja vse več naprav, ki enako funkcionalnost ponujajo tudi domačim uporabnikom in malim podjetjem. Pomanjkanje prostora na diskih je v času, ko so najbolj priljubljeni pojmi DivX, MP3, WMA, DVD in podobno, kronična težava tudi domačih uporabnikov. Trg se je seveda odzval in zdaj je mogoče dobiti kar nekaj rešitev, ki takšne težave odpravljajo, hkrati pa cenovno niso takšne, da bi se nam zvrtelo v glavi. Pravzaprav imamo dve vrsti rešitev. Za manjše potrebe so na voljo zunanje enote, ki se v računalnik priključijo prek vrat USB, zahtevnejši pa za pravo funkcionalnost potrebujejo enote, ki se v omrežje priključijo prek priključka Fast Ethernet ali Gigabit Ethernet. In v čem je razlika? PREDNOSTI POMNILNIKA PREK ETHERNETA Pri sistemu NAS uporabniki pomnilniške enote, torej omrežne diske, dosegajo prek omrežnega vmesnika za hitri ali gigabitni ethernet. Pomnilniške enote so torej nekje v omrežju, ne pa v računalniku uporabnika, in tudi ne v posebnem strežniku. Prednost takšnega načina je v tem, da ima zdaj pravzaprav vsak namizni in tudi prenosni računalnik ethernetni priključek, s poceni preklopniki in stikali pa jih je tudi preprosto povezati med seboj. Tako je lahko pomnilniška enota od uporabnika oddaljena tudi do 100 metrov, kar je večinoma dovolj za mala podjetja in domačo uporabo. Verjetno se boste kar hitro vprašali, zakaj pa ne bi uporabili priključkov USB 2.0 ali firewire. Pravzaprav res lahko, saj je hitrost višja kot le 11,5 Mb/s pri ethernetu, težava je le v tem, da smo pri priključkih USB in firewire omejeni z dolžino povezave, ki je lahko največ pet metrov. SISTEMI NAS ZA DOMAČO RABO Sistemi NAS za domačo rabo se delijo v več razredov oziroma funkcionalnosti. V enem razredu so naprave, ki imajo že vdelan trdi disk in jih je treba le priključiti v omrežje. Takšne so recimo naprave podjetja Buffalo Technology. Modeli se imenujejo LinkStation, oznake pa imajo od HD-H120LAN do HD-H300LAN, Allnet All6200 je poceni, simpatičen, a malce glasen. kjer številka pomeni zmogljivost vdelanega trdega diska v gigabajtih. Cena takšnih sistemov je od 260 do 600 evrov. Nekateri proizvajalci so se odločili izdelati naprave, v katere lahko uporabnik sam vstavlja trde diske. Tak sistem je pravzaprav uporabnejši, saj daje uporabniku večjo svobodo izbire. Proizvajalcev takšnih sistemov je več, v Evropi pa sta najbolj znana Allnet (model ALL6200) in Asus (model WL-HDD2.5), cena pa se giblje od 120 do 150 evrov. Asus WL-HDD2.5 – prenosen in brezžičen PREIZKUSILI SMO ... NAS Buffalo LinkStation HD-H120LAN � najhitrejši in najdražji V tretjo skupino sodijo naprave, ki so pravzaprav le nekakšni vmesniki med omrežjem in zunanjimi USB-diski. Takšne naprave prodajajo pod različnimi imeni, proizvajalcev samih pa je bolj malo. Med njimi je recimo Cellvision, njegove modele pa pod svojimi blagovnimi znamkami tržijo Assmann, OvisLink in še kdo. Takšna rešitev je sicer res najcenejša (okoli 100 evrov), a zahteva dodaten USB-trdi disk. Dodaten disk zahtevajo tudi Allnetovi in Asusovi modeli, a imajo prednost v tem, da trde diske vanje vdelamo, pri modelih USB pa moramo imeti na mizi še eno škatlico z zunanjim diskom. UPORABNOST Skupna značilnost sistemov NAS je v tem, da jih ne moremo kar enostavno izključiti iz omrežja ali napajanja, saj lahko s tem izgubimo podatke. Iz omrežja jih je treba »sneti« (unmount). Pri modelih z vdelanim trdim diskom moramo pritisniti poseben gumb ali pa jih odklopiti prek programske opreme, pri modelih, v katere priključujemo zunanje diske, pa prek posebnega gumba Unmount. Zadeva torej ni čisto brez kaveljcev. Kaveljce najdemo tudi pri načinih prenosa podatkov oziroma omrežnih protokolih. V sistemih Windows smo vajeni protokola SMB (Server Message Block) oziroma CIFS (Common Internet File System). S tem nobena od naprav običajno nima težav. V sistemih Unix/ Linux običajno najdemo NFS (Network File OvisLink in Digitus sta modela istega proizvajalca z različnimi imeni. System), s katerim pa imajo vse te naprave težave, tako da je treba poseči po FTP-ju, kar pa pomeni, da moramo vsako datoteko pred odprtjem najprej prenesti v lokalni računalnik. Sistemi NAS z vdelanimi trdimi diski imajo običajno vdelan datotečni sistem ext2, ki ga poznamo iz sveta Linuxa. Njegova prednost je v tem, da je zmožen preveriti celovitost podatkov v pri izpadu, in podatki so večinoma tako dokaj varni. Naprave z USB-diski so pri tem bistveno nerodnejše, saj se opirajo na datotečni sistem FAT32, ki ga je z Windows 95 Model Proizvajalec Spletna stran ALL6200 Allnet Digitus DN-7013 Assmann www.allnet.de www.digitus.info Vmesnik Fast Ethernet Upravljanje Vdelani trdi disk Oprema Interni priključek Največja particija/disk Datotečni sistem Podpora SMB (deljenje diskov v Windows) FTP AppleShare Delovne skupine Domene Windows WLAN 2 x USB 2.0, Fast Ethernet 2 tipki (Vklop, Default) 2 tipki (Unmount, Reset) � � IDE, 3,5” 250 GB ext3 � NP FAT32 da da ne da ne ne da da ne da ne ne WLAN-prenos WLAN-varnost ne ne ne ne http/https/telnet/ssh/snmp Prenos (branje/pisanje) SMB (LAN) FTP (LAN) SMB (WLAN) FTP-pretok (WLAN) Priporočena cena da/ne/ne/ne da/ne/ne/ne/ne 3,0/3,0 MB/s 2,9/4,0 MB/s � � 140 EUR 1,4/1,5 MB/s 1,4/0,7 MB/s � � 100 EUR uvedel Microsoft. Takšne diske je treba pred uporabo pripraviti z neposredno priključitvijo v računalnik, ki ga poganja sistem Windows, saj vmesniki, ki so na trgu, običajno ne vsebujejo orodij, s katerimi bi lahko to naredili prek omrežja. Tudi pri izpadu je treba preverjanje podatkov opraviti neposredno z računalnikom z Windows. Ko sistem NAS usposobimo, kar načeloma ne zahteva preveč dela in znanja, je uporaba pravzaprav precej preprosta. Seveda ne smemo pričakovati čudežev. Testi so pokazali, da sistemi podjetja Buffalo delujejo res nekje v bližini standarda ethernet, torej nekaj manj kot 11 Mb/s, vse druge naprave pa precej počasneje, večinoma pod 3 Mb/s. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj je vse skupaj tako počasno, če pa ethernet omogoča več. Razlog za to je treba iskati v tehnologiji izdelave. Proizvajalci v te naprave običajno vdelujejo procesorje, ki jih sicer najdemo v usmerjevalnikih. Tam pa so običajni pretoki podatkov precej nižji. To pa pomeni, da nam 30 Mb/s, ki jih omogoča USB 2, pravzaprav nič ne pomeni, saj vmesnik sam zmore bistveno manj. Za drugačen prijem so se odločili le pri Buffalu, saj so v napravo vdelali procesor PowerPC, kar je izdelek sicer podražilo, a ga je seveda naredilo za najhitrejšega med vsemi. SE TOREJ SPLAČA? Sistem NAS je vsekakor dražji od navadnega trdega diska, ki ga vdelamo v strežnik. Tudi zunanji trdi disk, ki ga priključimo prek vmesnika USB 2 je precej WL-HDD2.5 HD-H120LAN MU-5000FS cenejši, da o navadnem Asus Buffalo OvisLink trdem disku, ki ga dokupiwww.asuscom.de, www.buffalo-technology.de www.ovislink.de mo in namestimo v račuwww.in-put.com nalnik, niti ne govorimo. USB 1.1, Fast Ethernet, 2 x USB 2.0, Fast 2 x USB 2.0, Fast Kdaj je torej odločitev za WLAN (802.11g) Ethernet Ethernet NAS v malem podjetju tipka(reset/izklop) 2 tipki (vklop, Init), 2 tipki (Unmount, ali doma smotrna? PravzaMDI/X-preklop Reset) prav takrat, ko se moramo � 120 GB � odločati med nakupom novega računalnika ali IDE, 2,5” IDE, 3,5” � le omrežne pomnilniške 40 GB (particija) 300 GB NP enote. V tem primeru je ext2 NP FAT32 NAS vsekakor primerna rešitev. Asusov model, ki da da da zmore tudi brezžično poda da da vezavo, pa je dobra rešitev ne da ne za omrežja, kjer so težave da da da z žičnimi povezavami, in ne da ne ker je majhen in priročen, AP, Client, WDAS, ne ne ga je mogoče tudi prenaHybrida šati. Asusov model je tudi 11b, mešan, 11g ne ne edini, ki smo ga zasledili ACL, WEP, WPA-PSK ne ne v slovenski ponudbi, in (TKIP, AES) to pri podjetju Input, kjer da/ne/ne/ne/ne da/ne/da/ne/ne da/ne/ne/ne/ne stane dobrih 21 tisočakov. Seveda moremo temu pri1,8/1,9 MB/s 7,1/5,0 MB/s 1,3/1,4 MB/s šteti še ceno 2,5-palčnega 1,3/0,9 MB/s 9,9/5,9 MB/s 1,4/1,5 MB/s trdega diska, kot ga po1,3/1,0 MB/s � � znamo iz prenosnikov, kar 1,0/0,8 MB/s � � pa ni zanemarljiva cena. 21.091 SIT 260 EUR (120 GB) 125 EUR do 600 EUR (300 GB)  MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 57 PREIZKUSILI SMO ... brezžična kartica trdi disk Senao Seagate Barracuda NL-2511CD 7200.8 400 GB Plux EXT2 Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Spletni naslov: www.senao.com Cena: 90 USD Tehnični podatki Frekvenca in hitrost: 2,4 GHz, 11 Mb/s Podprti protokoli: IEEE 802.11b Moč oddajanja: 200 mW Vmesniki: PCMCIA Možnost vdelave dodatnih modulov: Vmesnika za priklop zunanje antene (MMCX) Priložena programska oprema: Gonilniki Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: ElkoTex, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.seagate.com Cena: 94.500 SIT Tehnični podatki Zmogljivost: 400 GB Hitrost vrtenja plošč: 7200 rpm Povprečen dostopni čas: 8,1 ms Predpomnilnik: 8 MB Vmesnik: Zaporedni ATA ZA: ZA: Senao je dokaj neznano ime, a se v svetu poznavalcev brezžičnih omrežij in predvsem t. i. »wardrivinga« ime sliši pogosto. Gre za brezžično kartico, zasnovano na veznem naboru Prism 2.5, ki je zelo odprt in omogoča dokaj prilagodljivo nastavljanje moči oddajanja. Prav moč oddajanja pa je ključnega pomena za dobro povezavo na daljšo razdaljo. Tipična moč oddajanja v Evropi prodajanih kartic je od 10 do 50 mW, v ZDA regulative dovoljujejo moč do 100 mW. Karkoli je nad temi mejami, seveda spada v sivi prodajni program, katerega prodaja najbolj cveti v spletnih internetnih prodajalnah in bolšjem trgu eBay. Kartica se ponaša še z vmesnikoma za priklop zunanje antene, za kar potrebujemo priključek tipa RP-MMCX. Prav z močno zunanjo usmerjeno anteno lahko s kartico dosežemo tudi nekajkrat večje razdalje, kot sicer (tudi 5 km in več, če je cilj v optični vidni črti). Z dvema priključkoma kartica podpira tudi različne tipe anten (na primer usmerjeno in omni hkrati), s čimer omogoča večjo prilagodljivost, hkrati pa vdelani algoritem omogoča boljši sprejem, saj ob dveh antenah zazna, kateri prejeti signali so posledica odbojev (predvsem pri notranji uporabi). Kartica je podprta v vseh operacijskih sistemih. PROTI: Čeprav 200 mW moči pomeni večjo prednost, pa je kartica omejena na 11 Mb/s, s čimer je njena praktična uporabnost vprašljiva. Ker kartica nima vdelane antene, za delovanje nujno potrebujemo zunanjo anteno, kar je dodaten strošek. Jaka Mele 58 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Seagate je konec leta predstavil kar 10 družin novih oz. posodobljenih diskov. Najzanimivejši na namiznem področju je zagotovo Barracuda 7200.8, ki z zmogljivostjo do 400 GB postavlja nove meje. Disk je tudi eden prvih, ki se ponaša s tehnologijo Native Command Queuing (NCQ), ki – če ga podpirata tako krmilnik kot disk− omogoča izmenjavo več ukazov naenkrat. S tem dosežemo hitrejše prenose podatkov, kar je zlasti primerno za strežniška okolja in multimedijske računalnike, z vse večjim poudarkom na zmogljivih igričarskih računalnikih. Na testu smo imeli dva diska, ki smo ju preizkusili tako posamično kot v navezi RAID. Preizkusni disk je uporabljal vmesnik Serial-ATA 150, čeprav je isti model na voljo tudi z vzporednim vmesnikom. Disk se ponaša z 8 MB hitrega predpomnilnika, čeprav Seagate izbirno ponuja tudi iste modele s 16 MB. Diska sta bil med delovanjem skoraj neslišna, za kar se velja zahvaliti tekočinskim ležajem in tehnologiji SoftSonic. Prav tako velja pohvaliti tudi precej hladno delovanje tudi pod polno obremenitvijo. Povprečni dostopni čas 8 ms je v navezi s pospešenimi prenosi dovolj tudi za manjše strežnike, sicer pa naveza v RAID 0 (stipping) zagotavlja v povprečju za okoli 30 % boljše rezultate (test z Windows XP in s SATA-krmilnikom Intel Matrix). PROTI: MP3-predvajalnik Canyon CN-MP3SE 512 MB Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: RoLAN, d.o.o. Spletni naslov: www.canyon-tech.com Cena: 23.900 SIT Tehnični podatki Pomnilnik: 512 MB bliskovnega pomnilnika Uporabniški vmesnik: Predvajanje MP3, FM, prenos podatkov, diktafon, snemanje FM, izenačevalnik zvoka, prikaz ID3-naslova skladb v polni dolžini, ponavljanje skladb, samodejno in ročno iskanje radijskih postaj, nastavitve Vmesnik: USB 2.0 Mere in teža: 75,1 x 38.2 x 23,4 mm; 26,5 g Baterije: 1 x AAA Drugo: FM: 87,5�108 MHz; predvajanje datotek MP3 in WMV, snemanje v formatu WAV (8/16 ur) ZA: Majhen in kompakten MP3-predvajalnik v USB-pomnilniškem ključku premore soliden radijski sprejemnik, možnost snemanja radijskih oddaj in snemanja govora. Vdelani mikrofon bi lahko bil nekoliko občutljivejši, kot diktafon v manjšem prostoru pa še vedno zadostuje. Oblikovne poteze so nekoliko »športne« in dajejo slutiti, da bi naprava prenesla tudi nekaj vlage. V resnici si tega raje ne bi privoščil. Videz pa je kljub vsemu dokaj simpatičen. Pust vsekakor ni, le k večerni obleki se ne poda. Priključitev v USB-vtič ni takšna kot pri pomnilnih ključkih. Preprosto ni prostora za to. Temu je namenjen poseben kabel, s katerim pa se naprava obnaša kot USB-ključ. Tako niso potrebni posebni gonilniki. Prenos podatkov ali glasbe je hiter in brez zapletov. Naprava nima težav s predvajanjem MP3-glasbe v nekoliko višji kakovosti, prav tako je težko reči, kje je meja za velikost datotek. Celoten album v eni datoteki, nekaj več kot 100 MB dolgo MP3 datoteko torej, je naprava začela prevajati v hipu in brez zatikanja. Tu torej ne bo težav. Kakovost predvajanja MP3 datotek zadostuje namenu naprave. Presenetljivo kakovosten zvok je tudi pri poslušanju radijskih postaj. Vsaj doslej je ta del bil nekoliko zapostavljen. Na voljo je tudi 30 pomnilniških mest za radijske postaje, kar za naše razmere popolnoma zadostuje. Priložen je par solidnih slušalk, ki pa po kakovosti ravno ne izstopajo. Avtonomija naprave z eno AAAbaterijo je do deset ur. V veliki meri je odvisna od tega, ali bo naprava delovala neprekinjeno in kakšne jakosti bo predvajana glasba. PROTI: Seagate namerava še v prvi polovici tega leta predstaviti prvi 500 GB disk, preizkušenemu modelu pa malce zamerimo odsotnost vmesnika SATA 300, ki ga nekatere matične plošče že podpirajo. Vse izbire in preklopi med delovanjem naprave se opravijo iz menija. Lahko bi se potrudili in dodali kakšno tipko, da ne bi bilo treba venomer stikati po menijih za preklop med radijskim sprejemnikom in MP3-predvajalnikom. Jaka Mele Zdenko Frangež PREIZKUSILI SMO ... LCD TV LCD-monitor XSound SP-3001MTS LCD-monitor Neovo TS-15S Samsung SyncMaster 913N Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Comtron, d.o.o. Spletni naslov:* www.comtron.si Cena: 389.900 SIT Tehnični podatki Velikost diagonale: 76,5 cm (30 palcev) Ločljivost: 1280 x 768 Barvna globina: 16,7 milijona barv Odzivni čas (Tr/Tf): 15/10 ms Kontrastno razmerje: 600 : 01 : 00 Svetilnost: 600 cd/m2 Zvočniki: 2 x 10 W Zorni kot: 170/170 Mere in teža: 987 x 240 x 545 mm; 16,88 kg Vmesniki: 1 x Y.Pb.Pr (720p/1080i), 1 x Y.Cb.Cr (480p/480i/576p/576i), 2 x SCART, 2x S-video, 1 x DVI, 1 x RGB, PC-avdio vhod, avdio izhod RCA ZA: Simpatičen LCD-televizor diagonale 76,5 cm (trideset palcev) od konkurence ne izstopa posebej, razen morda po nekoliko nižji ceni. Zadostno kontrastno razmerje in kakovost slike, ki se zlahka kosa z nekaj dražjimi modeli, bosta prav gotovo navdušila vse, ki se še odločajo o nakupu in ne želijo zapraviti preveč denarja. Navdušuje živahnost barv, ki jih je treba celo nekoliko omejiti, saj rade postanejo malenkost preveč izrazite. V primerjavi z nekaterimi podobnimi napravami zaslon prikaže izjemno kakovostno črno barvo. Brez pack in nadležnih sivin. Tudi splošna osvetlitev LCD-zaslona je dovolj enakomerna in s tem ne bo težav. Možnosti, ki jih ponuja naprava, so pestre. Ogled slike v sliki, hiter teletekst in vse potrebne funkcije za udoben ogled televizijskega sporeda in DVDjev, možnost priključitve računalnika (kar je nekoliko manj smiselno), vdelani zvočniki pa tudi ponujajo zadostno jakost in kakovost za ogled televizijskega sporeda. Za ogled filmov pa je tako priporočljivo kupiti komplet prostorskih zvočnikov. Tudi možnosti priključitve in število priključkov so več kot primerni. Kot je pri tovrstnih napravah v navadi, je mogoča namestitev na stojalu ali s posebnimi nosilci na zid. PROTI: Napravi so priložili nekoliko neroden daljinski upravljalnik. Blago rečeno, so temu namenili bistveno premalo pozornosti. Kljub temu pa je še vedno uporaben. Le preveč radi ga ne boste imeli. Nastavitev barv zahteva nekaj potrpežljivosti, da bodo videti resnično naravne. Nasploh gre za zanimivo in cenovno ugodno napravo. Na voljo pa so tudi nekaj cenejše različice z diagonalo 20, 23 in 27 palcev. Zdenko Frangež Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Avtera, d.o.o. Spletni naslov: www.samsung.de Cena: 123.730 SIT Tehnični podatki Velikost diagonale: TFT/TN 48,3 cm (19 palcev) Ločljivost: 1280 x 1024 Barvna globina: 16,2 milijona barv Zorni kot: 160 / 160 Mere in teža: 416,6 x 424,6 x 215,5 mm; 6 kg Vmesniki: analogni 15-nožični D-sub ZA: Nova generacija LCD-monitorjev prinaša kar lepe obete. Odzivni čas pičlih 8 ms je »hud« podatek. Nekateri že trdijo, da takšen monitor po odzivnem času prekaša klasične, CRT-monitorje. Temu žal ni tako. Katodna cev ima še vedno krajši odzivni čas. Kakovost slike pri tem monitorju je več kot odlična in bo zadovoljila tudi zahtevnejše uporabnike. Besedila in grafika so izrisani natančno in brez pretiranih ostrih in nazobčanih robov. A kot smo vajeni, le pri polni ločljivosti 1280 x 1024 pik. Pri nižjih ločljivostih je slika v primerjavi z najboljšo kaj klavrna. To nas seveda ne bo motilo, saj bomo uporabljali največjo ločljivost. Pri ogledu filmov pa se bo razlika le poznala. Ne prav pri vseh in ne prav hudo, a vseeno. Monitor premore izredno kontrastno razmerje, prikazuje sila pravilne in naravne barve, pri čemer ponuja zelo široke možnosti nastavitev prav vseh parametrov. Pri delu bo koristila tudi možnost MagicBright, ki prilagodi nastavitve trenutnemu delovnemu okolju. Kratek odzivni čas je narekoval posebno posvečanje grafično zahtevnim in čim bolj dinamičnim igram. Monitor se odreže odlično in le s težavo boste opazili sence premikajočih se predmetov. Sledilo pa je le majhno razočaranje. Razlika v primerjavi z monitorji z odzivnim časom 16 ms ni tako velika, kot bi pričakovali. Pa saj navadno pričakujemo več, kot nova tehnologija v resnici ponuja. Pač ne moremo iz svoje kože. PROTI: Oblikovno je monitor sicer sila simpatičen, a ni nič posebnega. Manjka tudi možnost nastavljanja monitorja po višini, še bolj pa sem pogrešal digitalni priključek, čeprav je tudi tako slika na zaslonu skoraj brezhibna. Vidni koti so v tehničnih podatkih navedeni nekoliko preveč optimistično. Skupna ocena je lahko le odlična. V resnici gre za odličen monitor za vsakodnevna opravila, tudi grafično zahtevnejša, in se še posebej izkaže pri igranju iger. Prav gotovo je vreden prav vsakega tolarja, ki ga je treba odšteti zanj. Zdenko Frangež Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Anni, d.o.o., Ljubljana Spletni naslov: www.neovo.com/ Cena: okoli 179.990 SIT Tehnični podatki Velikost diagonale: 15 palcev Ločljivost: 1024 x 768 @ 70 Hz Barvna globina: 16,7 milijona barv Zorni kot: 130 stopinj vodoravno, 110 navpično Svetilnost: 400 cd/m2 Kontrastno razmerje: 500 : 1 Osveževanje: 25 ms Vmesniki in priključki: D-sub, 8-nožični priključek za krmiljenje z dotikom ZA: Neovo je znan predvsem po oblikovno dovršenih zaslonih z dokaj dobrimi tehničnimi lastnostmi. TS-15S spada v prav posebno kategorijo, saj je občutljiv na dotik in tako omogoča tudi upravljanje računalnika. Zaslon ima glede na funkcije precej specifično uporabo, saj je verjetno namenjen javnim prikazovalnikom, kjer je moč vsebino izbirati s pritiski na zaslonske menije. Za ta namen nista potrebna ne širok zorni kot ne hitrost osveževanje slike, tako da zaslon popolnoma zadošča temu scenariju. Navkljub nazivni vrednosti 25 ms, ni bilo opaziti bistvenih zatikanj in sledenja pri predvajanju videa. Za upravljanje prek zaslona je treba zaslon in računalnik povezati z dodanim kablom (v PC ga priključimo v zaporedna vrata) ter namestiti programsko opremo ELO TouchTools. Prva stvar je umerjanje prepoznavanje dotika. Umerjen dotik (s prstom) po nekaj vadbe postane sprejemljiv, dokler so objekti na zaslonu dovolj veliki oziroma dovolj narazen (tudi izbiro menijev v orodni vrstici je moč izvesti, a ni vedno enostavno). Barve in kontrast zaslona so dobri, slika je vidna tudi pri sončni svetlobi. PROTI: Žal je zaslon s 15 palci dokaj majhen in tudi nazivna ločljivost 1024 x 768 je že stvar preteklosti. Zaslon ni moč pohvaliti niti z oblikovalskega gledišča, saj je glede na zaslone serije X odet v neprepričljivo plastiko, in tudi krmilni gumbi pustijo klavrn vtis. Menijski sistem je preprost, a dolgočasen. Povezava z računalnikovo grafiko je analogna, pogrešamo vhod DVI. Zaslon ne omogoča upravljanja s pisalom, zato upravljanje ni najnatančnejše. Cena je skoraj neverjetno visoka. Jaka Mele MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 59 PREIZKUSILI SMO ... laserski »multipraktik« tiskalnik HP Photosmart 8450 Samsung SCX-4720F Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: RoLAN, d.o.o. Spletni naslov: www.samsung.com Cena: 114.990 SIT Tehnični podatki Ločljivost (tiskalnik/bralnik/kopirnik): 600 x 1200 dpi/600 x 1200�4800 x 4800 dpi / 600 x 600 dpi Hitrost tiskanja: do 22 strani / min Format papirja: A4 Kaseta za papir: 250 Samodejni podajalnik: 50 Vmesnik: USB 2.0, vzporedni ZA: Naprava je pravcati multipraktik za male pisarne. Laserski tiskalnik, barvni optični bralnik, možnost izdelave črno-belih kopij in pošiljanje faksov v enem samem, ne prevelikem, ohišju so prav gotovo prednosti, ko nimate prostora za več naprav. Seveda je cena tudi precej nižja kot cena posameznih naprav. Čeprav ne bo nobena funkcija opravljena prav vrhunsko, pa kakovost tiska in kopiranja več kot zadošča za večino pisarniških opravil. USB 2.0 in vzporedni priključek zadoščata, čeprav ne bi zameril, če bi dodali tudi možnost omrežne priključitve. Tako bi naprava postala še širše uporabna. Proizvajalec zagotavlja hitrost tiskanja do 22 strani na minuto, kar je nekoliko pretirana trditev. Prenos podatkov v tiskalnik je nekoliko prepočasen, tudi gola meritev hitrosti tiskanja je pokazala nekaj skromnejše rezultate. Bolje se tiskalnik odreže pri kakovosti tiska. Tudi nabori znakov v velikosti 5 pik so pri ločljivosti tiska 600 x 1200 dpi lahko berljivi. Besedila so ne glede na velikost znakov natisnjena izredno kakovostno in kontrastno. Tudi tiskanje grafik je presenetljivo, čeprav ne dosega kakovosti tiskanja besedil. Kopiranje, optično branje in pošiljanje faksov deluje brez težav. PROTI: Pri tiskanju zahtevnih grafik ali fotografij se rado pokaže pomanjkanje pomnilnika. Pošiljanje faksov in kopiranje dokumentov je smiselno le prek prednje plošče. Dokaj neprijetno, ko želite spremeniti nastavitve kar prek tipkovnice računalnika. Pri kopiranju to še ne moti tako zelo, ko želite poslati faks iz računalnika, pa je neprijetno opraviti sprehod do naprave. Gre za solidno napravo, pri kateri pa razmerje med ceno in ponujenim ni tako ugodno, kot smo vajeni. Zdenko Frangež 60 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 ZA: HP Photosmart 8450 je namenjen tako za tiskanje fotografij kakor tudi barvnih in črnobelih dokumentov. Pri običajnem tiskanju uporablja štiri barve (tri osnovne in črna) pri tiskanju fotografij pa še tri barve v drugi barvni glavi, črno glavo pa je treba zamenjati z glavo s tremi odtenki sive barve. Fotografije, ki jih na papir natisne od roba do roba, so čudovite. V tiskalnik je mogoče priključiti praktično vse pomnilniške kartice, kar jih je na trgu. Barvni zaslonček z diagonalo 2,5 palca omogoča ogled slikovnih datotek, shranjenih na kartici. Na njem so izpisane tudi informacije, ki jih potrebujemo pri sprehajanju skozi menije. V tiskalnik vdelana programska oprema omogoča nekaj osnovnih operacij s shranjenimi datotekami, različne načine tiskanja fotografij za potrebe arhiviranja ali izdelave albumov kakor tudi tiskanje na foto papir različnih velikosti. Tiskalnik ima zanimivo možnost tiskanja prosojnic, za kar je treba uporabiti neskončni papir. Tiskalnik lahko deluje samostojno (pri delu s datotekami na pomnilniških medijih) ali povezan z računalnikom. Zlahka je povezljiv z računalnikom ali računalniškim omrežjem. Pri tem je na voljo nekaj žičnih (USB, hi-fi slušalke Philips SBC-HG100 ZA: Philipsove nove slušalke HG100 so velike, kompaktne naglavne slušalke, namenjene bolj igričarsko razpoloženim uporabnikom. Še vedno pa delujejo dovolj moderno da jih lahko uporabljamo tudi v pisarniškem okolju. Slušalke se mehko posedejo na glavo, saj so mehko oblazinjeni tako vrhnji lok kot ušesni nastavki. Poleg premičnega mikrofona na prednji strani, ki z usmerjenim delovanjem omogoča le zajem zvoka, ki pride od uporabnika slušalk, na zadnji strani najdemo še dva izrastka. Ta opravljata dvojno funkcijo, saj rabita za fiksiranje oziroma stabilno nošenje slušalk na glavi ali vratu, obenem pa tako kot blazinice Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Hewlett Packard Slovenija, d.o.o. Spletni naslov: www.hp.com Cena: 97.220 SIT Tehnični podatki Tehnologija: Termični brizgalnik, 3 glave: barvna, foto ter sivinska ali črna Ločljivost: 4800 x 1200 dpi barvno, 1200 x 1200 črno Hitrost tiskanja: do 20 (barvno)/do 2,1 (foto) Format papirja: A4, kuverte, neskončni papir, foto papir, listi od 76 x 127 mm do 216 x 356 mm Vmesniki: USB, Ethernet Priključki: Reže za CompactFlash I in II, MMC, SD, SmartMedia, Memory Stick, xD, USB Zaslon: Barvni LCD, 2,5 palca Pomnilnik: 64 MB Gonilniki za: MS Windows, MAC OS, (samostojno delovanje: Exif Print, PictBridge) Zmogljivost vhodnega in izhodnega predala za papir: 100, 50 Mere in teža: 536 x 400,6 x 192,6 mm, 8 kg Možnosti: Obojestransko tiskanje, vmesnika wi-fi 802.11 in bluetooth ethernet) in dodatno tudi brezžičnih (wi-fi, bluetooth) možnosti. PROTI: Priložena programska oprema je prijazna do uporabnika, ki ne sme pozabiti, da namestitev tiskalnika traja kar nekaj minut, nameščeni programi pa se razbohotijo na nekaj sto MB. Tiskalnik nikakor ni namenjen tiskanju velike količine fotografij; ne zato, ker tega ne zmore, temveč zato, ker finančni izračun pokaže, da je fotografije še vedno ceneje delati pri fotografu. A je pač tako, da lahko uporabnik s tiskalnikom HP Photosmart 8450 dobi fotografijo, kadar želi in v poljubni obliki, česar od fotostudia ne more pričakovati. Zlatko Matič Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: PC H.AND, d.o.o., Trzin Spletni naslov: www.philips.com Cena: XXXX SIT Tehnični podatki Teža: 450 g Razpon: 40–28.000 Hz Vmesnik: 2x mini činč Moč: 1.500 mW Drugo: Vibracijski učinek, mikrofon ob slušalkah za dodatno ojačanje nizkih basov, kar jim uspeva z vibracijo. Na dolgem, 3-metrskem kablu je tudi krmilna enota, s katero enostavno in hitro uravnavamo jakost zvoka in vibracij. PROTI: Slušalke so za poslovne uporabnike prevelike, prav tako ne potrebujejo vibracijskih učinkov; za domačega uporabnika pa pogrešamo večkanalni zvok 5.1. V krmilno enoto na kablu je treba vstaviti baterijo. Sklepno mnenje pa je, da se da narediti enako dobre slušalke s precej manjšo težo ali pa brezžično. Jaka Mele PREIZKUSILI SMO ... DLP-kinoprojektor Mitsubishi HC2000 objektiva, motorni zum in ostrenje, samodejno pozicioniranje slike, izvor slikovnega signala, meni, izhod in potrditev). Veliko več pritiskanja nudi pregleden daljinec s sinje modro osvetlitvijo tipk, iz katerih pa že lahko razberemo, da gre za kinoprojektor (3-krat pomnilnik za nastavitve, standardni in prikaz v razmerju stranic 16 : 9, nastavitev temperature barv, izbira vhoda DVI-D, DVIA, BNC, S-video ...). Glavni meni ima štiri podmenije. Trije so standardni (Slika, Možnosti, Namestitev), četrti pa se imenuje Picture Pro, v njem pa nastavljamo D a je naprava »zver«, da ni od muh in tudi ne prav poceni, je jasno tisti trenutek, ko jo zagledamo. Mitsubishi, ki proizvaja prav vse, ima zdaj tudi vrhunski projektor za domači kino. Ohišje je srebrne barve, deluje hladno, prestižno in profesionalno. Sliko ustvarja najnovejši čip DLP (HD2+), z izboljšano reprodukcijo črne barve (kot odklona mikrozrcalca je povečan z 10 na 12 kotnih stopinj, pa tudi zadnja stran zrcalc je dodatno premazana in uporablja temno kovinsko procesiranje HD-2) in drugače zasnovanim barvnim kolescem (DVE − Dark Video Enhancement). Projektor omogoča navpični pomik optičnega sistema, in sicer za celotno višino slike. Ločljivost pomika je zelo majhna, kar pomeni, da moramo kar obrniti kolešček, da se slika minimalno premakne. Tako lahko zelo natančno »vdenemo« sliko na projekcijsko platno. Vsi nastavitveni gumbi so na zgornji strani projektorja in so klasični (mehanski pomik temperaturo barve, gama korekcijo (Standard, Theater 1, Theater 2) in pa »nivo« črne barve v sliki. Projektor ima svoj slikovni testni vzorec, ki nam pomaga pri namestitvi. Zanimivo je, da se projektor po lastnostih približuje starim CRT-barvnim »kanonom« s tremi svetlobnimi cevmi (ti po prepričanju mnogih še vedno projicirajo najboljšo video sliko). Ima namreč le 700 ANSI-lumnov, je pa zato kontrastno razmerje 3600 : 1. Ker je namenjen domačemu kinu, je posebni poudarek tudi na signalnih vhodih (DVI-I 29-nožični, BNC RBGHV, YCbCr/YPbPr ...). Z zvokom Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: Kros, d.o.o. Spletni naslov: www.kros.si Cena: 1.222.320 SIT Tehnični podatki Tehnologija in ločljivost: 0,8–palčni DMD, 12°, format 16 : 9, 1280 x 720 pik Diagonala slike: 1,27– 6,35 m Zum/ostrenje: 1.35 x, f = 28,3–28,2 mm Svetilnost: 700 ANSI-lumnov Kontrast: 3600 : 1 Glasnost/ hrup: 28/ 23 dB v tihem načinu Posebne funkcije: Komponentni in kompozitni video vhod, nastavitve temperature barv in nivoja črne barve, optični pomik objektiva, fizični format čipa 16 : 9 za domači kino Zvok: Brez Življenjska doba žarnice: Do 3000 ur v varčnem načinu Vmesniki: DVI-I 29-nožični, BNC RBGHV, YCbCr/YPbPr, video, S-video, RS-232 za krmiljenje Prostornina in teža: 17,82 dm3, 7,8 kg naprava nima nič opraviti, razume se, da gledalec projektorja ne bi bil zadovoljen z vdelanim 1W zvočničkom. Projektor je izjemno tih (23 dB tihi način, 28 dB normalni), je pa kljub svoji prostornosti med delovanjem dokaj vroč. Je eden redkih projektorjev, ki mu pri testnem prikazu sivih odtenkov manjka samo en bel vzorec, konvergenca je dobra (DLP-tehnologija), saj ni medsebojnega zamika optičnih sistemov. Prelivi barv so enakomerni (bela barva ni izprana), naravni in »nenazobčeni«, pisava (9−13 pik) je berljiva dobro, testni vzorci pa prav tako nimajo šuma. Z enim stavkom bi rekli, da je projektor narejen po meri filmofilov; čeprav drag, je med primerljivimi modeli kar poceni. Samo R. Zorko projektor IBM DLP M400 ZA: Skupna ocena:  Razmerje cena/kakovost:  Informacije: RoLAN, d.o.o. Spletni naslov: www.ibm.com Cena: 377.900 SIT Tehnični podatki Tehnologija in ločljivost: LCD XGA (1024 x 768) Svetilnost: 1100 ANSI-lumnov Kontrast: 1800 : 1 Življenjska doba žarnice: 2000 ur Vmesniki: RGB, USB B, S-video in kompozitni video priključek Mere in teža: 48 x 182 x 162 mm; 1,1 kg 62 MOJ MIKRO 2 FEBRUAR 2005 Projektor M400 je skoraj sanjski projektor. Je majhen, lahek, dovolj svetel in dovolj poceni. Skoraj škatlasta oblika in črna barva ga vsakemu uporabniku takoj predstavita kot projektor za prenosnike. Enako kot večina tako majhnih in lahkih projektorjev je tudi pri tem modelu ločljivost omejena na XGA, kar je pretežna ločljivost prenosnikov. Projektor je videti prav sumljivo preprost. Na ohišju je preprost niz petih tipk, ena za vklop, drugee pa za krmarjenje po menijih. Seveda je prav vse mogoče še lažje opraviti z daljinskim upravljalnikom opremljenim z laserskim kazalcem in dvema gumboma, ki oponašata delovanje gumbov na miški. Nastavljanje velikosti slike in goriščne razdalje je seveda ročno. »Izpuh«